%

P.

Simon Asie
v

PRIROCNIK
ZA NABIRANJE
ZDRAVITNIH RASTLIN

MOHORJEVA DRUZBA

'

CEUE

1989

I
Izdala Mohorjeva druZba v Celju v redni kniiZni zbirki za leto 1989

Use[ina
1.
Uvod Navodilaza branie AJBIS aliSLEZ ANGELIKA ARNIKA AFTICOKA 7 d

v
'10

2. 3, 4,

't'l
12

5, 6, 7. 8.

BADEU
BALDBIJAN BAZILIKA
BEDRENEC,

't3

14

lc
to
17 18 19

38, 39, 40, 41. 42, 43. 44, 45. 46,

HMELJ HRAST
HREN

47
4E

ISLANDSKITISAJ
JANEZ JECMEN JESEN JETIENIK
KAt\,4tUCA ali

49
50
51

47. KOLME?

52 53 54 55 56 57

BIBERNELICA 't0. BOB
11. BOR 9. EEZEG

48. KOMARCEK

BOROVNICA BFEZA
14, BRIN

20

BRSLJAN to.

tcA

23 24
25

17.
18,

KOPRC 49. BELA MRTVA KOPRIVA 50. VELIKA KOPRIVA 51. KOFDABENEDIKTA 52. KORENJE 53. KORUZA 54. DIVJI KOSTANJ 55. KRHLIKA

ci'
59 60

ol
62 64

19.

26 27

56. KR0[,lPlR 57, KRVOMOcNTCA
SI/BDLJICKA

ati

20.
I/ETA 23.
TRN

65

29 30

58. KU[,IINA 59. KURJA CREVCA 60, KUTINA
6,1. IAKOTA, PRAVA 61, LAKOTA, PLEZAJOEA 62. LAN 63, LAPUH 64. LESKA

oo
67 68

24. 25. DIVJA MAEEHA 26. DOBRA MISEL
27. DRESEN 28. ENCIJAN

33 34 35 36 38 39

69 70
71

29. FIaOL
30. GABEZ ot, GLADEZ 32. GLISTOVNICA 33. GLOG 34. GOBCICA 35. GOZDNAJAGODA 36. GRENKULJICA 37. GFSK0 SENO ali TRIPLAT

72 74 75

40
41

Opremila Julijan MiklavdiC (ovitek) in Marjan Paternoster (prelom) Barvne ilustraciie iz razlilnih virov

42 43 44 45

65. 66. 67. 68. 69. 70, 71, 72. 73,

LIPA LTSTcJAK

LOVOR LUCNIK LUSTREK MAJARON MALINA MARJETICA MATERINA DUSICA

76
77

78
79

80
81

5

//'

74. I\,1EDENA DETELJA

75. I\,1ELISA
76. POPHOVA META 77. [/ tLN tcA 78. KRVAV] N/LEENIK 79. M0RACNiK ali KONJSKA GR VA 80. NETRESK

82 83

84 85
86 87 88

109. FEPUH 110. RESA '11] RIBEZ

118 119

UYod

v tretio lmiigo o zdtauilnih

120

112. BMAN

rastlinah
Hvala Bogu, sem vzkliknil etos 20. maja, ko sem dokondno uredil besedilo za tretjo knjigo. Res, hvala Bogu, ki miie pri mojih 83 letih po dveh infarktih in ob mueni astmi naklonil 5e toliko zdravja, da sem bil zmozen za delo, pa tudi

|

\t, ROBIDA

122
123 124 125

tc,
to.

81. OGNJIC 82. OHROVT 83. VELIK] OI\IAN
84. BELA O|\iIELA 85. OREH 86. OVES 87. PEHTRAN 88. NAVADNl PELIN 89. PBAVI PEL]N 90, DISECA PERLA AIi PRVENEC

89 90
91

117.

I18.
120. 121. 122. 123. 1a/

BOZENKRAW ROZMARIN SIVKA SLADKA KORENINICA SLEZENOVEC
S[,4ETLIKA

126 128
129
130

92 93 94 95
96 97 98 99 100
101

S]\/REKA SONCNICA SPOBIS SRENA N/OE
SRETENA SETBAJ SIPEK

132
JJ 134 135 136 137 138 139
'140

125. SENTJANZEVKA

91. RDEEA PESA

92. PETERSILJ
93. PETOPRSTNIK ali GOSJATRAVA 94, PIRNICA 95. PLAHTICA 96. PLESEC 97, PLJUCN]K 98. POTROSN]K 99. PRAPROT 100. PRESLICA 101. PRIN,4ORSKA EEBULA

128. TAVzENTRO2A 129. TI[/IJAN
130. TROBENTICA

102
103 104 105 106 107

132.
133.

tJc.
137. 138, 139.

108 110
111

102. PUSPAN
103. RABARBARA
in TUNGUTSKA R.

140. 112
113

SUL EASTITRPOTEC VELIKITRPOTEC VIJOLICA ViNSKA RUTICA VRBA VRBOVEC VREDN K VRTNICA ZELENA ZELJE
ZIIVZELEN

141

142
143 144
145

146 147 148 149

nekaj dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem mogel obdelati obsezno snov, Bog jlm slokrat povrnil Tako sem sklenil, da bom prlredil knjigo z barvnimislikami zdravilnih zell5d, dodal kratko pojasni o o glavnih znabilnostih in nastel nekatere niihove zdravilne lastnosti. Dobra barvna slika pa naj bi nadomestila natandnejsi opis zdravilnih rastlin. Tako iih ne bo tezko najti v naravi. Tretja knjiga bo pomagala 5e bolj s pridom lporabljati prvo in drugo Ponot iz donaie lekarne. Naravo v nasi lepi dezelije Bog bogato obdaril. Ko nabiramo cvetje in liste, ko kopljemo korenine in l!pimo ubje, mislimo tudi na to, da ne bomo povzrodill opuslosenja ampak da bomo bogastvo narave, ki nam je podarjeno, le blago razreddili. Naberimo le toliko, kolikor bomo porabiliv enem letu. Pri uporabiteh zelisd pa bodimo natandni ln potrpezljivi: ozdravienje prihaja poaasi, ko pa pride, ie temeljito. Nai dodam na koncu 5e kratek recepl: Da ne bomo sli prehitro v krtovo de:elo, pilmo aaj KRRT, aajno mesanico iz koprlv, regrata, rmana, trpotca. Kopriva krepi kfi in dvlga hemoglobin, regrat vodi notranjo presnovo, rman odlidno vpliva na Zelodec in sosedne organe, trpotec izbolisuje prekrvavitev v telesu. Te Stirl raslline lahko zastopajo vsa zdravilna zeliSda, pa tudi dobimo iih oovsod. Naj bozji blagos ov spremlja 5e tretjo knjigo, kakor sta ga bili delezni prva in dr!ga. Na zdravje, dragi roiakll

cl
153

p. Simon ASid, cistercijan

104. RANJAK 105. CRNA REDKEV 106. REGRAT 107 . REP]K 108. REP NEC

ZLATA FOZGA
1,44

114

ZAJ BELJ

ttc
116 117

144. ZENIKELJ Slvarno kazalo Latinska imena rastlin

154

co
167

j

Jenizinah na v glavnemzemlii. ker rad plesni. Nie kuhamo. pri obolenllh dreyesia in . Glavnemu delu kniige sledi stvarno kazalo (tezave.lahkopomagajo. | v boli vlaZni Cvele nabiramo od junija do avgusia ll. organi.. Aibisev narnok uspesno dodajamo dainin neganican za taz- ne bolezni. Cetie 1984 in 1987. Vsak opis spremlja tudi barvna slika.bi5a namodimo dez nod v % lhladne vode. disti puuda. da niso ljasti. Opis je razdeljen v dva dela: SLEZ I. kjer priporodaio aibi$. [. Kneipp tega ni vedel. lvote oCesne yeznice. njenih zdravilnih delov in nekaletih zdravilnih pripnvKovl raste trainica.. in ll. Za seella: daj lai$a tezavno mokrcni€. Kdor Zeli o posameznih rastlinah Se ved podatkov.llauoillla za branle V prvem. iih olupimo. Otrokom dalemo korenine sleza. saj bi nam nepravilno ravnanje ali nekontrolirano uzivanje laznih orioravkov lahko tudi moeno Skodovalo. yne{e mehuda in ledvlc. | pregled leiav. Ce biajbispredolgo kuhali. Vse dele ajbisa hitro susimo in hranimo na zelo suhem. Lisle nabiramo sele. zadrzuje uhalanle vode. bolezni. ko dobivajo zobe. Zunanje: s dajem izmivamo abscese. Posebno pomaga pri boledinah ledvienlh kamnov. ker je zelo sluzast. | kratek opis rastline . llur0r o lolntlh . ki je navedena v prvih dveh kniigah p. rpotablitamo praiek iz in in akne. motnjah prebaye. ko odcvete. disti uslno volllno. da si drgnejo C€llu8ll. blaii boledine v tolcniku. pae pa ilidko a. organov ali delov lelesa. bronhills. ki jim ti pripravki v suhem vremenu in ga sugjmo na toplem prepihu. ne Pred pitiem namok le pogrejemo. zato zani ni bil posebno zavzet. Cajpripravljamo zlasti iz praSka in ga sladimo s kostanjevim medom. V prvi vrsti k0renrn. deli telesa) in kazalo latinskih lmen rastlin.elodca. zdravi beli lok. kalal. t[oll drz AJBK a[ I a. lahko vzame v roke dodatne vire in literaturo. pazimo. bi dobili modnik. I . kjer moramo biti posebej previdni. lajsa kaSoll I l.h .!0horievadr!zba. zdrevi atte d . hitro posuSi- l@ mo pri 40"C in zmeljemo v prasek. Besedica nas opozarja na primere. ushvlia sko. | | Ajbis zdravi naiprej dlhala: vnelle grla. Posebno kamnosekom in rudariem ie korislen. bolezni. Korenine kopliemo zgodaj spomladi ali v jeseni. pomaga pri izkasljevanju. Simona ASida P0MOC lZ DOIVIACE LEKARNE l. osrednjem delu knjige so po abecednem redu in zaporednih Slevilkah opisane zdravilne rastline od ajbiga do zeniklja. odpravlia tezave v debelem Clevesu in pri zapdlu. Caj za prebavlla: predvsem iz korenin.

Dvoletno koreniko koDllemo v jeseni. le 2-3 kapljice na kozarec vode za zdravlienie ledvic. Pospesuje celienje ran. Deluje podobno kakor kamilica in ogniid.pitvi z gobami takoj k zdravniku! Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. jemljemo pa nih sokov. kadar hodemo pomiliti iivce. v kateri smo kuhali ali namakali anoeliko! @ @ iil- '10 ll . 2-3 kapljice na kozarcc uode. vzamemo daino Zli6ko tinkt! re na pol litra prekuhane vode. pri umetni toploti ne susimo. Vino iz angelike:60 g sesekljane korenike namakamo v 1 litru belega vina 2 dni. Koristne so kopell vsega telesa. samo veliko modnejga je. mo]alka I l. 0pazujmo reakciio! Vprasajmo zdravnikal Te kapljice (2-3) jemljem0 pri starostnem slcu za razSiritev venenlh koronalk.r 2. pregania migreno in iivce. Zaradi arome raie kot daie pripravimo iz kotenike kapljice in tinkture. Prebava: prepreduje napenianie. hitro @Za nadzorstvom. V majhnih kolidinah detuje spod- bujevalno. in hranimo na temnem mestu. Cvetne koske nabiramo od maia do iLrniia. ustno votlino. iivdne motnie in slabo pl€bavo.6istik . v vedjih pa nasprotno. Sorodna ie s kumino in sladkim janezem. V nobeni hi$i ne bismela manjkati. aniolor fiorllol Udinkuje podobno kakor kolmez. koi so udamine. namakamo Se 2 dnj. zlast:pri reymi alr tedaj. Odi je treba zavarovali pred vsakim stikom s tekodino. Ta tinKura velja kot odlidno zdravi katar. iol6a in ielodc- razku:ilo in prvo zdravilo za fane vsake vrste. lmamo jo predvsem za zunanio uoorabo. Zunanie jo uporabljamo tudi proti mozolievici. seveda le 2-3 kapijice. pri zapniu pa krhliko. jo namakamo v razmerju 1:10 ali 5e vea. | I vnoglavico. eri vsak zasrrr. krepi sluznlce dihal. Ze od nekdaj velja za uiinkoviio ljudsko zdravilo. Je trajnica. preden cvete. zmeCkanine. za vse vrste poikodb. da ne izgubi arome. Naibolje jo je pripraviti kot /nklulo. Dihala: grgranje daiadisti grlo. potem odcedimo. Cal pomirja prepreeuje polenie. poveeuje proinosl iil. Jemljemo po dve Zlici na dan zoper kee. Za notranjo uporabo. Toda samo nekaj minutl Sokovi angetike so namied izredno aktivni. AilGEtIIO ln06llca alchan0ollcs -t - i ARilIKA 3. zrezemo po dol- lnlca n0 {nr - hry. nato dodamo 2 g praska korenike. tudi gnojne. pomirja vznemirienie erevesla in lajsa dlevesne boledi. KoI obkladek z gazo ali platneno krpo. Lisle nabiramo. Tinkturo vtiramo pri revmi s lkim. p0speSuje izloeanje | l. Je tudi distilo za kd in pospesuje odvaianie seda. operemo. zmerno in pod zdravnikovlm posugimo I l. Obnese se Dri zasltu. ne. notranjo uporabo jo jemljimo zelo previdno. Caie kuhamo predvsem iz listov in semena. arnikovim cvetom 30 g cvetov namodimo v 70 g alkohola. Pri g pl pomagajo kapijice arnike. m0ra. da ne drazi koze in ne povzrobi vnetja. pad pa samo parimo. Temu daiu lahko dodamo encijan. Ker je modna. || ||. lrdanlo. tako da tahko povzroeijo cel6 koino vnetie. . srca in ielodca. Nikoli ie ne kuhamo. Utegnila bi Skodovati srcu. gem v 4 dele. pitvi z gobami.

ee bolnik teZko urin ra.n . V zvezi z ietri zdravi seveda tudizlatenlco. Cairazslruplla letra. na krdne lile pa dajemo obkladke iz t4a. dez 20 minut precedimo v termovko in popiiemo 3 skodeiice na dan. sllntrn mrndnun . zmanjsuje poapne. preprosta hrana. ielodec in ioldnlk ter pljuda in za ienske bolezni. ki dobro vplivajo na ta organ. Jemljemo kpljice ali pa piieno tai. oroti zamaiEenosli oomagajo predvsem zmernost. de se zapila in pomaga. obnavUatklvo in zdraviceloten organ. Ureia izlodanie iol. I I I . Cvete viiolidasto. Golenskg razleds .1 edno Zlieko semena poparimo s detrt litra kropa. 0dpira ioldne kanale. osatu podobna rastlina zraste tudi 2 m visoko. ker so pritem naiboli prizadetaiotra. z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. lz krvi odstranjuje maSdobo in holestelol. Zaielod€c vsebuje badelj zlasti greneine. Ureja delovanle 16t31. pa tudi liste. motganske kapi. da se @ ltruacill. rllrfllcr | Ligle nabiramo med cveteniem. koprlvnlco. ni sklerozi. korenike pa kopljemo spomladi. Temu-daju je dobro dodali poprovo melo. Je eden nailepSih in naiveejih letra. polure pred kosilom in pred poditkom. Jeila. Pri zlalenlcl pospe$uie zdravljenje. pa tudi pitje dalaizbadlja:. in sicer Ze natesde. . Blazi napade lolcnih kamnov. nianle. Badelj je skoraj edino pa tudi | I edinstveno zdravilo za bolne I l. prebavo. Seme iahko stoldemo ali zmeliemo. za vlanlco. Pri vneli yranici in bolne m iolcniku piiemo popai'ek iz zelisda ali pa dai iz semena. Caj pljemo zlasti ob zasllupllvl Pri vsaki zastrupitvi z gobami. Su5imo v senci pri 40"C. Artieoko uZivamo lahko kot soclvle. Niia sladkor v kryi in ugodno poeutijo. Seme lahko iudi Zveeimo ali pa jemljemo pragek s tekofino. odpoved alkoholu. tevmo. prepretuie angino p€klo s. Zene na yodo. ARilE(|KA Cjrrn cardfrorlur . in sicer zaradi okusa in vedjega udinka. tako pomaga sladkornikom. Pospesuie apGtil in osatov. Ze stari Egipdani. seme od iuniia do oklohta. jih eisti I |.ludi zenske s pridom pijeio ta dai pri belem toku. Uporabljam_o jo kot greneino pri raznih ljkeriih.hfl. V dlevesiu blazi nape. 6a.4. anlGolrt BAIIETJ 5. Uspesno pomaga pri vnetiu ledvidnih dag in ledvlo. korcnike kopljemo jeseni. aslmo. Uporabliamo predvsem seme. zmeljemo in pijemo soki uzivamo tudi sok kuhane artidoke. steblo in koreniko. Pripliutnlh boleznlh 6ai zdravi krvavl izmedek in kaaeli. Grki in Rimljani so artidoko zelo cenili kotsofivje in tudikotzdravilno rastlino.gangrena potresamo s praskom iz semen. in krepi. iz sefa odhajajo bellakovine. Ll6le nabiramo maja in junija. nle Zil. 0310i0d. Bolnim na ledyicah izginja po njei secnina iz krvi. boleznih malemlce in lzoslall m€n- | l.

Dodaimo mu brezovo tiatie. Lepo tajSa nemiiiivcdv. pokrijemo.t Y. de dodamo temu eaiu Se hmeti. Caj pomaga bolnim nie ustavlja celo dodaim0 za veaii ueinek 5e hmelj in janeZ. nespeCnost in pom ria ilvinosl. Ustavlja beli tok. ki privablja in drazi madke. Calpijemo za tai6a- co vode. Sve:i listidajejo jedem posebno priieten okus.1 O. od maja do septembra pa tudi cvetje in lislie za llnkfure. Baz. sicer izpuhtivsa zdravilna in zadimbna vrednost. sedilom: de so ledvice bo ne. ddber6 ostaneiozdiave in so odporne proti debelji griii. Tinktura iz namoienega okvare stca. 2 aain iliekite mesanice poparimo s /. depresiia popusti. lz seseklianih korenin priprav| BAZtutfi 7. Dodajmo ii rozmarin in Zaibeljzlasti k pedenirn ribam. nabiramo iih septembra in oKobra. Temu Calu "rcno @[ Preveliki odmerki tahko novzrodijo cvetia: 1 aaina Zlidka na % litra vode. pol ure pred spanjem vzamemo 1 ililko izvledka ali t nkture na po skodeticb vode in sladimo s kostanjevim medom. Ali iemljemo kapljicet namakamo korenine v Spiritu in jemljemo 30-50 kapljic alieno iajno Zlidko naskodeli- precedimo. Nalo I Zlidki namakamo 10 ur v skodelici vode in piiemo dez dan po poiirkih. odpravtia 14 . kldih. vodenico in plotin. nato ie treba prenehati in po 14 dneh nadaI jevati zdravi jenje. Korenine samo operemo in hitro posusimo pri 35"C. nianiu.liko dodaiamo kot okusno in zdiavilno zaeimbo zlasl maslnim jedem za laiio prebavo.uhanju. bra. v meni. ga grgramo. apetil se povrne. Za daje jem jemo stebeica I I posusene rastline: 1 zliako zeli poparimo z % l kropa. Baldriianov d. hranimo na temnem kraju v dobro zaprti posodi.arii 'rdipred iebelniak poslavijoz medom oslajen bazitikin aaj v ptosko posodo. bosltlrtr I l. pijemo po malem nekaj skodelic na dan. migleni. ki se tezko c-elijo. Torei zmerno! Baldriian pomiria . Pri iivdni napelosli. vetlovih in zaprtiu. oclmrm msfllcum -h . pred izpit. in l"ioocnlj ui|"li"" pospesen sr6ni ut p. ponaga pri-nape. zdtaui obloga s lem dajem. Uporabliamo predvsem k2reniko s koreninami. Zdraviludi afte. | l. fa koristi prebavi in zdravju. Je Goiimo jo na sondnem in zavetnem mestu. vraea apetit. tivcni omotidi. lja mo h lad n e Eyle iket 1-2 iaini jo drobno zrezemo. dez kaksno uro odcedimo n pijemo toplo po p62irkih. BALORIJAI{ urlo dm olllclMlls . iivdnem b. Latinska beseda valere pomeni biti zdrav.iyce. Takrat dobijo tistiznadilni duh. 0doll0n prastara zdravilna rastlina.. de s ten eajern izplakujemo ulta. pri pokodem in boleEem mokleniu. srsimo v senci ali susilnici pri 40'C. Ia daj se o-bnese pri histe lt. oslovski kaielj. al: voznio ie dobro izpiti skode. Pri nespecnosti uspeh povedamo. eebe. Bazilka ajsa katartelodca. Rane. Zdravi tudi ietlne bolezni. Pospesuie izlodanie mleka ori doiedih materah. Zanjemo gomji del rasliine vedkrat na leto.1 kropa. ko cveti.ico baldrijanovega aajai dodamo Se meriso. od junija do septem- -l . prehlajen mehur. po 10 minutah ll . Posusena ima slan okus. je obdutliiva na hlad. iiijiiiiii"i pljuinega kata{a. Pa le 8 dni.i se obnese pri izdDanosti.

.ra.e:Lt:_!!s_la lr99!l!go :krhqlg vino z. Marneiaba iz nekoliko vode kuhamo. I pr9mvn9 motnlo. t<i I poipilu]eii oofl-n-iJ.. Jagode posusimo ali Da Dredelamo v dezano ali marmelado . Kneipp le s tem daidm zoiavil revmo in vniite ieo'itc. Od tubja BEZEG 9. toDi !luz. ali v su$ilnici ati v pecici pri 40"C. Ko izpari veliko tekodine.i!. Je precsi moeno zdravilo. da lahko najdemo in kopllemo spomladi niegove odebeliene korenine.eol^il il-iii"iii caj iz bezsovih in oidho"ilr iijt". io spravimo v kozarce.. Eisti sai I Lr$e poragamo stotdene na bolodo mesta kot oOkaaet rega uporjtilifi._:ll1:tUigXUE :iY jll.. zeznamujemo rastisee bedrenca. pomaga osveiirna in zdravirna ie . oomiria z-nana piad€ iz cvelov. liste. ooi"l.ilii. 16 .irrtf. Jagode in skoi6 lel kotenino.listov krl. za-po'ie-ni-e.rr niiil6li-diil l^plzj$ !. zato ga uporabliamo le zmemo: 1 faF no Zlidko korenin poparimo s % I kro- zato n€ uzivajmo niasuroveoa. ksmnom y mohurlu in pri vodenlcl. UDorabliamo cvetje. zoper . hrlpovort. Motnie rj men_ druac s€.o Cez dan po polukih. dodamo '/. ki iih namakamo !. susimo na vrvici na oreDihu I t. Cvete tritro s-usimo in ga spravimo v dobro zaprte posode.e goleli Spada med najboti pritjubtiene zdravilne ras ine. tako aobino zanvo ief. ie naibotise sredslvo zoper ne6l3to koio. ruieleno po dolgem. jma cvela poparimo s z irropi.0.i1{'f.udi pri izkallievaniu. ta..'.iilfr"1rhlttHHir*l**ii*i*'ltillt: C4.potetejo. Obnese se pri anqlnl in bronanglnl bron_ hllllu_ ter vnetju v 9 u.i.Sa t€U ave zaradi napgnlanla v lr€buhu. grlo. katar...i .. jagodi nekai minutah precedimo in diie. nevrelg1t obr.'ilg. 2 dajnirlidki i{ry. po ro .."":i. CaiitaOimo z medom. d rkir.sn:li.il.lf iv vod | | Caj blaZi katar v dihatih in kaa€ll.ii:'&JiT.l"i"iil3. prshtadlh.'oo qrlo..oii fitgertttnwu tj. Jagode jmaio veliko vjtamina C in drugih vitaminov.*:?:lli: Skodil ledvlcan. sjcer postaneio vlazne. To delamo marca in aDrila ter seDtembra in oktobra. i. Ueiriirovit iJoioii |ooyDntm ktmnom. Za zdravljenje uporabllamo ztasti a korcnine.'.i zadoslule-tudi mladen daj iz cvetja. Vle ie treba skuhati.1 ie. uvele potapljamo v testo in ocvremo.b.919S' pomaga proli zaprtlu tybta in tedaj. beoJen€c | | dal taisa v dlhatth astmo in I l. A:ai iz detial Cajno Zlidko poparimo s % I'krooa.. Je zelo z 2 kg jagod pretadimo in liHli.T# I il'i snout. zdravi ?$!: Po. Zalo . se tudi zglga poleie. Eff 'J. ustavlia Ce ga piiemo. Z nesladkanim grgramo in Cistimo 6Iffi'll:ixl"'.iz. kadar vodir utaia."#ii?:-. Listi so ucinrroviti tor oiiaier<Jrliiiilr'i zf[.l Hranimo na zelo suhem Drosloru in v dobro zaprti posodi.zoper napriiercn zaaal riieja. iih opefemo. BEIIREI|EC ail BtBEfftEUGA I . kg sladkoria.jagodani in piiemo po matem rer boti'poooiro.

gripi. ubinkov Lo preprecLje raka. SuSimo iih v senci na prepihu in hranimo v dobro zaDrtih ooso- oan. vodo odcedimo. . protin in revmo. bronhilisu.10. dam na dno in ob obodu iame nekaj snopov bobove slame.Ko sadim drevesca. Vdlhavanje sopare z iglic se | @ Na splo5no hi za | kova jedrca. Pripovedovali so mi. Cvete in steb/o boba iene na vodo kot druge strocnrce. da uzivanie boba uspesno varuje pred rakom. Zakai? Zatrievali so mi. posejane z bobom. [oi Bob ie strodnica kotti:ol. tudi razkuZuje zrak v prostorih. Pri ob. Zato jih raje uporabljamo z dru- notranjo uporabo. Clovek ima obdulek. ker precei drazi ledvice. I| 1i10. da snope boba suSimo v kozolcu med snopi pfaproti. To preprealmo tako. ki dela jed pusto. grah in leda. | po vsej Poliski prek Sovjetske zveze tja do Kitajske. Smolo dodajamo mazilu. I Bor naibolj uspeva na pesdenih ravninah. ia1 iz storzkov 6isti k . Plnu sllro$Uls - hn. Tako uspesno zavarujem korenine pred tem Skodljivcem. Zadovoljen je vsako zemljo in uspeva povsod. I. Ta sopara je udinkovita proti zamaseni nosni votlini. Spom adi fabiramo z popke. Bob bale zelo | I I . Bob baje zelo odgania voluharla. V pokraiinah. ." Drugje sem sliaal: "Odkar posejemo na gredo nekaj boba." 18 19 . BoR 11. Pomagamo sitakole: bobovo zrnje zveder namodimo.lw. Za zunanjo uporabo zavremo sveze popke v vodi. Drugi dan ga skuhamo. Ze v bronaslidobiso ga ljudle gojili. V iglicah je veliko vitamina C. kjer uZivajo veliko boba. Posusene imaio vrednost naived eno leto. ki so Se pokriti z riavimi luskami. Ce zrnje lzluSeimo in ga skuhamo v kis o j!ho. blti pa mora blag.zarostajmo. kot bi jede najboli okusna lesni- . ker ima veliko hranilno vrednost. /zyleiek iz storzkov odpravlja lisaie. ni ved voluharja blizu. s Setraiem. obnese Driaslmi. zrnje pa sprazimo v ponvi. de ga skuharno kar v slrokih. liSaie. Posuseno zrnje boba ima zelo debelo kozo. za grgranje. kasliu in vnetju irela. Kopell iz svezih iglic se obnesejo zoper izpuseaje. Sadjar mi je deja. Bobovo zrnje zelo rad napada molj in postane piskavo. Bor boli zdravilno ud nkuie kot smreka.ki 9a delarno iz loja. Naibolj je okusno sveZe-zmje. je veliko manlte bolezni. Tedaipostane tista debela koZa krhka. da tako na veliko goje bob gimi zelisdi. kot delamo s lizolom. leti [ol I l. Tako postane juha 5e posebno okusna in zdrava. olja in voska. B0B Iiclo laia .sku na Poljshem 1979 sem v del cele hekiarje. Ta namrei odgania molje.

Za vodenicor breza kopriva. ako ga naberemo. rozmarin. sadijo jo v parkih in vrlovih. pad pa le popaiunija. Breza ie znano okrasno drevo nikih. Cajne meganice: Za lm pesek in kamne: breza. 20 ) . laGclnlun -h . Raste po gozdovih in paga I . avtomobilistom. pirnica. iih lepo in | I | l. z beli. toda le oo dainih Zlidkah. Posusene jagode ustavljajo krvavilev iz zlate iile. odstranjuie kamne udinkovit ie presni sok. Za protin in revmo: breza. neie56nosti. kuhano v belem \|nu 2. Z n jim zdravimo vse bolezni ielodca. regrat. [nza I a. Tako pomagaio zoper zapflie. neCislo koio. s koriandrom 10 g. ledvice le in % Sok se najbolj obnese za grgranie. preden zorijo jagode. rahel duh. disti ki.nsk: insulin. ti. Borovnice vplivaio na vid in varujejo odesno mreinico. Za zdravljenje sladkolne moramo liste nabrali. tis. in sicer v presedkih ene ure. krh ika. neiesdnost.5 dl. celuli. Pri oleieni trebusni slinavki pijemo daj iz brezovega lubjal 20 9. medtem ko sveze jagode pesek iz ledvic in mehu{a. lz njih delamo tudi izvleiek u aganiu. Lislje je poglavitno domade zdravilo zoper sladkorno bolezen. preslica. Ca1 pospesuje izloean. Po 10 minutah ga odcedimo in pijemo neslajene- deluiejo rahlo odvaialno. jagode namakamo v rdedem vinu 10 dni. X0r0rnlca Za zdravljenje uporabljamo /isle in jagode. B6ula [6ndul. Obenem je treba piti tudi brezov daj za disdenje od znotraj ter uporabliati obkladke iz listov. VSqo!: jejo mirliiin. iztisnemo sok ali predelamo v marmelado. Kopeil iz listja ali lubja zdravijo kolne bolezni. Dobro je dodati lemu poparku se koprive.e seda in iol6a. Listi imajo fin. okusa pa so in v senci ali pri 40" C. susimo hitro grenkega. sipek. rman in robido.I]' lubjen in dolqimi. zlasti v zadetku. Uiinkovito je le. Cal p'pravljamo takole: iedilno Zlico seseklianih listov poparimo s skodelico kropa. Tako popijemo 2-3 skodelice na dan. Poparek lipovim cvetiem. Zdravi arteri- z osklelozo in odstraniuie beliakovine iz seda. Borcvniievo zganle: 4 prgisda jagod namakamo 4 tedne v litru dorTEdega iganja.hn. Jagode uZivamo vlozene sveze ali posrsene v :ganiu. kol:ko sradkorja imamo v krvi. za sedila. da ga imenrjejb rastl. BoRou]ilGA mt illls . in Sportnikom. razkuzi. Zato jih priporodajo pilotom. Jemljemo po kapllicah zoper driske in zap ie. drevesia. jetienik. zlasti pri majhnih otrocih. lma anlibiotiino vrednost. potrosnik. zlasti | I | l. visedimivejami. Najbolj mehur. Breza ie zelo zdravilna. Sok zdravi katal ielodca in ilevesia. tudi 5-8x nad Dovpredjem! eajne draziledvic. Sudimo iih pri 45"C. Pozneje ie brez vrednosti. Borovnidevo vino. Jih ne k!hamo. Laj6a boledine protina in revme. pri 40'C. ga po pozirkih iez dan. narnelada hladi pekodino vnetih ust in irela. preden zorijo jagode. Lisle nabiramo maja in rimo! Brezo mesamo udinkovilo z lioovim cvetiem. Je tako ubinkov t. Pri vrodici mesamo brezo listov blazi vnetie mehuria jn sedevoda. Zdravnik nai ugotavlia. kivelikovozijo ponoai. garie. pomaga pri prebavnih molniah. BREZA 13. Liste suSimo v tenkih plasteh v senciali pri pedici. Ne smemo nenadzorovano piti aaja iz listov. Suhe jagode ustavljajo d sko. kopriva. Zelo lajsa sladkolno bolezen. katade.q t2. Jemljemo ga pogosto.

vice. Ugodno deluje pri levmatidnih prezvedi 5 iagod. fagode. Brsljan deluje na sfce in iile. ustavlia dlisko. pa 5e ti krajdi das. Uporabliamo 1 list na liter belega vina. dokler se oko ne iztrga iz koze.esticidi in radioaktivnim sevaniem. 22 . pri razstrupitvi s p. Br4ljan. naivee 6tednov. Natb vsak dan eno jagodo manj do 5 jagod. . Jagode draziio led. Najbolje nabiramo tako.14. Ako z briljanovo vodo umivas glavo. zdravi pokva4en ielodec in vrada tek do jedi. boleznih jagode Zvedimo. Potem prenehajza kaksen mesec. nekoliko grenkast. sicerse lahko zastrupimo. Nabiramo iih. /es. zginejo gade - srbecica. ko postanejo modrikaste. Ta cvet iemriemo tLdi na sladkoiiu po 20 kapljic za boli3o plebavo. ozeblinah. Vaasih predplsujejo ta dai proti revmatidnim obole. ali kaze to zdravljenje ponoviti. Calpripravimo iakole: 1 aaino Ziako oosusenih listov z zdravimi ledvicami. . Snov iz brsljana zavira razvoj | | | nekalerih glivic. tudi nosednice nai se izogibaio vseh brinovih pripravkov. zato jh lahko uporabljaio le lju- filffilu | . je doza prevelika.hn lr$llan I l. BRtl{ Jurlp0ru$ c0mmlhls BRSUAI{ 15. razkutuje dihali. V ter primeru ga pomeBamo . Br. kalar dreyesia in ielodca. ti. njem. aslmi.n je tudi kor zaAinba pritjubtjen: jaiobe daiemo v kad s kislim zeljem. kalaliu. da I l. Kr6pibdpoino:si telesa proti boleznim. bol€znim ieter in ioGa ter levmatizmu. iii- @Vzemino 1 dodamo list in posodo odstavimo. prikuinlh poparimo s % litra kropa. obnavlja sklepe. k temnim omakam jn mnogiilt mednim jeiem. okus iglic pa smotndt. prolinu in revmi. m0lo Htdora holfi Brsljanovi plodovi. po 10 minutah precedimo. blazi kaseli. samo 1-2 srednje velika lisia na vode. kasliu. seino kislino. Ce se kopa$ v tej vodi. To ponavljamo. zdravi belo pedlo. ledvicah bolni ljudje najne uzivajo nid brinovega. lahko tudi na s0ncu. odstranis usi in gnide. Ko zavrevoda. nato oa iolice in vejice odstranimo.daj. jagode. Nato precedi in uporabljai za natiranje proti i6iasu. zgiji. uravnava neledni menzes. drugi dan dodai eno jagodo in tako do t 5 jagod. tudi oslovskemu kasliu in aslmi. Po mneniu nakaterih so posdbno dobri in idravilni /iisli brsljana rdedkaste barve. Caluspesdje no odvaja vodo. Jagode spodbujajo apetlt. pomaga proti napinianju. Blari vodenico. iolNlca. I. lahko osladimo teiavah. so struDeni. Ce nastane driska. navadno oktobra in novembra. Zdravljenje po Kneippu: orv dan Doiasi z medom in piiemo. vinsko rutco. proti blonhitisu. Voni ie aromatiden. Jagode dozorijo v drugem ati celo treliem letu. suSimo previdno in podasi na zradnem mestu. Brin je ves zdravilen. To pijemo . pod grm razprostremo ponjavo in s palico otepamo iaqode. Liste nabiramo avousta in septembra. dobro sf4 navezemo na kurje oko.[n ysnla. Nato se posvetuj z zdravnikom. ki rastelo po skalah. tezavam ioldnika in za ienie koie. I I I vglce. Zai:56enje zraka v sobah dajemo naZerjavico jagode in pokad'mo. Brinov cvet:100 g zmedkanih jagod namakai 14 dni v alkoholu in vedkrat pretresi steklenico.

ako tr. Nisamo koristna povrtnina. okus pa omili. Kuhana na mleku odnlavlia trebuSne krde in ustavlja kruavitve iz ielodca Sesek ara in s kruh^om oopravlia napenfanie in zgago. Sok z medom zdravi hlipavost. D I | . % kg jagod. oodrast oredvsem Rasle na goratem svetu kot v Od cele rastline za zdravljenje uporabliamo nesnato debulico. Sok debure. laj6a kaigll in suhl katar. Sokz rnedorn je eno najbolisih zdravrlzaavce: z-5 calnln zlibk dnevno. zdravi ozebline. eebula. Ce vodazastaia. laisa kCe mehurlg.s kuhaniem se duh izgubi. Brusnidni sok pospe$uje izlodanle odpravliaio neielenost in udinkovito seCa. -trganlu' Krhke nohle ie koristno vedkrat namazati s sokom cebule. ako brbtitristedcnim iazrezano in v vreoki poqreto 6ebulo polagamo na meh$ PeAenain zneckana ceauia ue niovito zdiavikot obkladek na tire Vtiran soksurove debulezdravi pilliai in ustavlia lzpadsnle las. pri nosnem kalal' iu pa v nos. 81. veniiti moramo vsake tri ure in pili pljuenieaj. okusa pa nekoliko grenkega in trpkega. d sko. E. Jagode. Krepi srco srdnim bol- buia izlocan. jagode pa imajo dudovito lep duh. vneto 9 o. -l r. vei tudi zdlavilna rastlina. del korenja in del brusnic. zmesan z ledkim medom in nalagripl se oan v odi. kl jih uporabliajo pri Yneliu sedil. spodbuia spetil. Surovo debulo krcem in glistam. Ynete le& vice. pomaga. I ! I l.glavobolu. okus pa sladek. moramo Pa ii gnoiiti samo s preleZanim gnojem. Cvetovi so skorai brez vonia. Naj | zlasti seclla. odstraniuie kuda oceia. iene na vodo. da brusnidni cved dobro domade zdravilo za naihuj$o grito ali drlsko. se zapira. krepi ilvce. Prl Sumenlu v uiesitr Oamo vanie na vali nekai kapliic bebulnega soka. a rezek kiselkast okus. odgania vetloye in gllsle. tem' zmesamo del iabolk.r 16. Dra2ena na nasti. nikom. ti. spod- hitio ustavi gnitle in vtenie Y dre' Yeelu. Bz. iliie. | | . Jagode nabiramo avgustra in septembra.'Stv6 irreno prepreduje sokiebule. B in C. 6isti kri. pomaga proti mocenlu poet6[e. | I | . Ceizelo dobto zdravi kalarie mshuda. BRUSIIIGA ulccllrm rllls-ldror cEBuu lsr borovih gozdovih.e sluznienih llez. hitro pomaga Proti bbnese sot iebule. 24 . Brusnica ie antiseptik in zdravi omenimo le nekatere zdravilne !einke: pospesuie ptekrYavilev. pospesuie Prebavo. zniiuie sladkot. se zelo obnese kot obkladek na prslh prl jemo oiiuenici. Listi brusnice so uspesneisi od gornikovih. Zaradi vitamnov A. ustavljaio namakanih 4 ledne v '1 | agania. soeevodg in mshur. namoben v Zganiu Pomaga proti . Listl so brez vonja. Duh debule ie oster in draZiksolzeniu. ledvlce. Cai ugodno deluje tudi proti prolinu in rovml. K in P ie zelo zdravilna. ndkapan na pl6eno mesto. predelane v marmelado. Brusnidni plod vsebuie obilo vitamina A. razkuZuje telo in blaii klCe. Razredaen sok pomaga pri vode-nlci 2-3 daine ilidke dnevno. Odlibno narmelado dobimo. Najbolie uspeva na apnendastem svetu.

tev v telesu. Ureia preklvavi. Je zelo dobro zdrazdravi borna jerra. iSrJ'i. namodenim v tinkturi. 6esen tezko prena6a.'* ljudie z liSaii. katariih. gnolne in rakaste Cire. okus pa sladiI oekod in di6aven. Z njim zdravimo akutne in kroniCne kala. da strup ne zaide v kri. Cesen zaviravdrevesju razvoi gnilobnih bakterijin slem prepreduje vrelje v Crevesiu z njegovimi Skodljivimi posledicami. Cesen pomaga pri oslabelosti in vradazmogljivo8l. Neprijeten v0nj aemaza preganjamo tako. 0b . Vonj po aesnu je modan. Dobimo jo. obnese se za izpianje pri belem toku. Ljudje z obdultjivim Zelodcem ga te2ko prenasajo. Odliano disti .ade celijo. znizujejo holesterol. Liudsko zdravilstvo pogosto u po rab\a eesnovo tinktuo. de % kg 6esna olupimo. Tinkturo uspesno mesamo z medom za zdravljenje ran. kast. Susiti se ga ne splada. oravi Svicar Kijnzle. Siriio krvne prepreouje napenianie in bolede Zdravilne snovi klvnirak. 14 dni namakamo v alkoholu pri 30"C. ki ga nakapamo v bolno.:::ffi"#o"ll'J'fi i iile v nogah. da nasekljanega zmesamo s surovim maslom ali mastjo in namazemo na kos kruha. ter pfjuda. odtod nie- rg. Zato naj ga sesekljajo. Vsebuje zlasl lveplo. s sebojnekaidesna in tudina potovadu ga jemliimo vedno nekaj s seboj. motovilcu. ako so se Ze razSirile kot g pa. kolela.pomladansko k | oova izredna zdravilnost. okus pa je bolj pekod kotpri desnu. c EMAZ Atltum [rslnum . Z njim prepredujemo bolezniv crevesiu in jih tudizdravi mo. Bazrnnozuiemo ga s debulicami in drnim semenom. klde v dlevesiu. priuea in Jl'. da dodaiamo mteKo. To tinkturo jemljemo po 10-1 5 kapljic pred vsako jedio. ker izgubi udinkovitosl. je znaeilen. nztezemo. som. ielodec ll. trlell lrk I |. namakajo 2-3 ure v mleku in piieio oo oo2irkih. natiramo rane. Razstruplja drobovie in tako prepreduie. .18. z oljem. da se sluz laZe izloia. gnoinimi 6hi nai ceniio iemaz kor dsto zlaro. Rastev sendnatih g-ozdovih z globokim humu- trsril /fullum sa[rrm Duh I . Nato precedimo in io imamo za eno leto. prehlaieno uho itd. demaz se hid vse obnese za | zdravljenje. ki se nerade celijo. boleznih erevesia in ielodca. Niegov sok uspe!ro kapamo na rane. Nizajo visok krvni tlak in blazijo nespednosl. Proti Prenekateri Zelodec Ollstai dajemo otrokom deinov sok v mleko. ki ga raznasajo zlasti mravlje.in. desen rma izredno razklzeval| | no mo6. ki se ne. tilus in paralilus. Pri pikih in ugrizih kot prvo pomod nakapamo sok na lano. Cesen iI . tankem in debelem dlevesu. Clevesie. tuk srilomuiRim jani so demazu dajati prednost pred desnom. Pomagamo sjtako. pri hujsih boleznih pa tudi dopoldne in popoldne po 20 kapljic pri plehladih. Je eno najboli udinkovitih zdravil pritube*olozi in gdpi. izboljsujejo prekrvavitev in zaviraio stalanie. Mozollast obraz natiramo z razreddeno tinkturo. sajje antiseptik in antigripi vedno nosimo biotik.hfl. prav tako s kosmidem vate. iod in kremendevo kislino.ie vseh vrst v dihalih.r. Cebulice nabiramo poleti in pozimi. . Cisti bolna dihala pri blonhitisu in pomaga. @ 26 . ljoorabljamo riebillce. solati in juham. /lsle pa aprila in maja kot dodatek k regratu.

olda. Vsebuie precei vitamina C. Steblo rciemo pedenj nad tlemi. Obnese se tudi pri vneliu iolcnika. da ji dodamo nekaj sladkih hrusk. Pri napadih astme. cEsMlll B6lDons rulgirls GISIEG 2T. sok. Veliko hitreje bise z njim pozdravile kot s kemiinimi zdravili. zato mu praviio zdravjlni distec. SveZ . ako jih predelamo v okusno marmelado. V novih dasih so ga spodrinili kemidni priprav- |. tj. pijemo ga po pozirkih. okus grenak. t lta Zrele jagode so prijetno kiselkasle. zlatenici. l\rarmelada pospeiuje tek. ieltne in pllucne bolezni. na nje iolea. . Bc$nlca olllclndlls . Ta ial tooi sluz v pliudih. dodan kopelni vodi. Zaradi tega raje ne uporabljajmo listov.hn. S popalkom zdravi mo vnelo grlo. vlanico. Uspesne so kopeli in obkladki za nne. skoria korenin. druge letrne bolezni. malave zobe in ustavlja krvavi' lve iz dlesni. lastnosti: pospesuie I Si iile in tako boljsa I izloda- iajno Zlidko zelisda. pomaga pa tudi pri kalariu ielodca. prekuhan s sladkorjem. zlati iili. zato desmin v Zitorodnih predelih nadrtno uniauiejo.20. Pomaga pa tudi Ze motan zavretek. Je enkratna zel. zlastl bolnikom s pliucno ietiko.[n. zlasti pri neiesdih otrocih. [ trlca I |. Sleblo je stirirobno. zdravi zlalenico. Prav tako naj bi ga Zenske uporabliale pri mesednih motniah. | | . nezrele jagode in listi so nekoliko strupeni. pa tudi noseCnice 9a s pridom uporabljaio proti tezavam. Ze v starem veku ie bil eno naiboli znanih zdravilnih zelisd. Nekdai so s distcem uspesno zdravili zadetno histeliio. Priporoaajo ga pri dliskah. iemljemo ga po 1 aaino Zlidko ob zaprtiu. Zenske z raziedami zaradi krdnih iil bi morale bolj uporabljatidistec. Zawetek na vinu zdravi rane. zem. Dobto ie. da si opomorejo. pljudnem | I kalalju popiiemo po pozirkih na dan 2-3 skodelice oooarka 1 | l. zdraviCrevesne. z vinom poparien pomaga protikwavim izmedkom. zlasti pri bluhaniu. olekla ietla in Odpravlia zastoi nih mehuia in ledvic in seveda pri vodenici. Caini poparek dajejo shui- Sanim olrokom po 1-2 skodelici dnevno. ki se nerade ceiiio. Nabiramo iih avqusla in septembra. bolne dlesni in izpiramo usta. Na listih se razviie ena od stopenj iitne rje. I @ sojnih travnikih. sla' bosfim. Cesminov sok vkLhavajo s sradkorlem In ga jemljeio pri omenienih boleznih. 28 . 5e bolje pa je. Najbolj se obnesejo poparkis ktopon ali kuhanim vinom. SveZ sok utrjuje dlesni. eesmin ima Stevilne zdravilne I ki. vonj je medel. zastoiu seea. dusevne bolezni ter boiiast. cvet ie skrlatno rded. bolez- krvni obtok ter zniiuie kruni tlak. ker je spodnji del olesenel. Raste po suhih. Kis iz jagod je blago odvajalo. pri- Zrcle jagode susimo na zraku ali v pekadu. laisamo kronidni revmati- sokjagod ali sir'up. Zdravidriskein blazi crevesne teiave. pri krvavilvah iz matelnice in sploh vseh tenskih tegobah.

Caj ll . oslovski kaseli. Ta sirup je zeo dober za otroke kot blago odvaialo. Uivien srdni utrip. pospesuje tek in odpravlia ielodene krae. lz plodov lahko naredimo zelo okusen sok. kronid. a ludi ustavja dlisko. vneto grlo. kadar neredno utliplie. Sok iz jagod.rgaiaio pregnolena lla. ji. korc- I |. Ze Rimljani so jo. zdravi olekla letra. zdravi nedisto koio. kolozi. izvletki ponij{o nemiren. Cai iz irnega trna priporodajo I I kot dobro in milo odvaialo. liste aprila in maja. z zmern0 temperalufo. Pomaga zoper zaprtie. GBNA MEIA ilanlllrm r[lgdre . Inkfura n hvalil in ga priporodal. krvnosti. ZeliEie rabiramo od iuniia do septembra. danes paspet raste niena velava. pozneie so jo pozabili. Rasle ob robovih gozdov. obnese se tudi protj slabo. zaradi trnov z nme pa oktobra in novembra. izloianie iolda. Cvetje nabiamo marcaio aptila. ponovno prekuha- mo in nalijemo v steklenice. takole pripravljamo slrup s sladkorjem: cvetje naj nekaj 6asa vre v vodi. Jagode nabiramo oktobra in novembra. Nato precedimo in pretlaaimo skozi platneno krpo. daiem dobro zdravimo bolna pliuia. Pomaga pri je dober za Zive meje. ker Zelodec 5e nl izlodil potrebnih sokov. lz jagod pripravlamo dobrc deZano in marnelado. Zenske jo s pridom uporabljajo pri neledni menstruaci. . takoi ko odcveie. dodamo enako kolidino sladkoria. ki pospesuje izlreblianje in pomaga proti zap{u. Kneipp je drni trn zeo izkailievaniu. je dober za izpiranje usl. Za olroke. l\. kraevii stalostni kageli in blonhitis. l\ilela zdravi tudi slce. ocalnlca GRilt I ii r. lnlna Prunm sdnosa |. ki pa hkrati krepi ielodec. nato pa previdno. ker io ureja. najbolje jo je pa gojiti kar na vt1u. Pospeguje delovanje ieter.hn. zato dobro uspeva okol ZivinZelo IRlt 23. ali imajo teiave pri iztreblianiu. umetno toploto. eisdenje bolnega grla z grgranjem. Nadalie ie brna rneta zdravilna za prebavila. Priporodajo ga tudi za odvaianie vode. uslavlja klvavitev iz nosa. zaslarane katarie. Kosdidasti plod je temno moder irr Sele po vedkralni slani izgubi svoj surovi in trpki okus.cenlli zoper rna arlane bo ezni. I I skih slai. | | caizdravi zlasli dihala. kamnih in vodenici. ki zjutraj nimajo leka. nem vneliu grla in celo pri luber. odpravlja koine izpuidaie. 30 . dobro disli kli. Caj iz skotje arnega lrna zdravi srano astmo. splosni oslabelosti. ki so zaprti in nimaio leka.22. zaradi dolgih korenin pa za p azovit svet. suslmo na prostem. prl bolnih ledvicah. S tem I l. Po eg daja uspesno uporab jamo sok z medom.4armelada iz plodov se obnese zlasti pri starej5 h ljudeh. pae vzpostavlja red v prebavilih.hn. pomesan z lzvleakom iz korenin. Zbuia tek.la(oe 3-5 skodelic na dan smemo popiti po pozirkih. Uporabliamo jo za eajne napitke.

Caj za di6denie ktvi sladkamoz medom.hr. proti moCeniu Obnese se zlasti protidriskam. zdravlienje ielodca. V glavnem ga uporabljamo za | avgusla. ii. v ledvicah.4 24. Posusimo io in zmeliemo v praiek Viasih jemliemo dezen namesto lustreka. . zdravi histeriio. Tudi za iivCne bolezni se obnese: tako laisa hisleddne klde. protin. Uspeva bolj na obdelanih tieh in | nasioalisdih. Krepi slabe iivce. Cvetje nabiramo od maja I . Steblo in listi so porasli s Slevilnimi . iilste juliia in avgusta. posielie. Seetinastimi dladicami. enakih I eajzavnete iivceietreba pitidalj$itas. Korenine kopljemo avgusta in sepiembra. Cvetje nabiamo od junija do septembra. uhajaniu vode. Cajza iiYcne boleznl mesamo v delih z orehovim listiem. Caj iz pospesuie znolenl€ na in vodo. uporabliajo ga celo protiboiiasti. Cd pteganja gliste. Je dobro zdravilo za I l. Vonia nima nobenedo imenom medvedja laca. zlatenico. obesene na nitki. Ta aai niiatudi plevbok kryni llak. n06la lala Ylola Uoolor Dezen je velika kobulnica. kde Dd otrocih. ! it I i. | I| dlvje maiehe zene | . Tu uporabliajo 6aj iz semen in korenin. in protig . kadar z"astaja hrana v Zelodcu in irevesju.4ed ljudmije znan pod ga. eajiz madehe I se obnese zlasti za pomladansko zdravljenje. krepi plebavo. levmo. razne nervozne bolezni. 1 32 . darlnoG-mac loa I I . DEzEtl ll0r{cl0[n spondtll[m IIIUJA MAGEHA 25. Je zdravilo zoper i I poapne0ie tll. Lajsa nadloge v trebuhu. pesku neruozno srce. tako 6isti krl. gnolne mehur6ke in slbei. suSimo na prepihu. kiso v zvezi z napenianiem. Kuhamo ga iz listov.hn. ureianie in pospesevanie prebave. krepitudi ilvce. l\. Najved uporabljamo korenino. Ureia neredno menstruaciio. | razne koine bolezni. Korenine kopljemo v drugi pomladi. Pilemo ga &-'15 dni. Zdravi bolni ielodec. Uporabjamo ga za bolna sedila.

oslovskemu pliud. rozmarinom in timijanom pripravljamo odliino dieti'no hrano. l\. in hemoloidov. ioldne ln ieloddne bolezni. ker zaradi okusa teh zacimb ni treba soli. Ljudje z njo zdravijo razne 6re.hn fostol I l. Vaasih so dajali ta eaj otrokom. Predvsem zdravi pliuda. prebavila. Popiti je treba po 3 skodelice na dan. namoiena v kislem deiem vnu pomaga proti driski. prezene 6revesne zaiedalce. da pijemo dai grenak. lma orecei vitamina C in kremendeve kisline. griii. Z baziliko. Za zdravlienie kaSlia in zasluzenosti medamo dresen v enakih delih z laplhom in I Je nadlezen pleve . Zenskam pri teiavah ob menstluaciii.4ed . led| I vice in mehur. Zelo je primerna za spomladansko zdlavllenie. Vea tednov pijemo 2-3 skodelice dalanadan. vbsne. Caibistridovekanekakotakokot orava kava in Dreoania zasDanosl. iellne. llOBRA MFEI 0 ganun ulgdrs DRESEII 27. grenaine spodbuiajo prebavo. Poligorum aulculilo - hn. pri paradiznikovih jedeh. ki so se teZko udili. soiatah in eno ondnicah. orsti zmedkana modno zadisi oo timijanu. tJsDesno io meSamo z ovseno kaso in preslico. juniia |. Od Nnija nabiamo zgornl del ker spodnji deli kmalu olesenijo. Ta dai pije- trpotcem. Ako ie namade- iz malelnice. V enakih delihra mu dodaimo kamiice in Zajbeli. I pa zelo zdravilna zel. s0loh 0roti boleznim dihal. dreslovine ustavljajo drisko. ielodca kasliu. so s'kod ]ive. Najboje je. Calu iz dobre misli ie dobro primesati nekoliko rmana. Od do avgusta nabiramo raslimo brcz korenin in susimo v senci. hripavosti. Ureja ludi neredno menstruaciio. blonhilisu. peienkah. Odlod najbrz tudi lme dobra misel. Dobra misel je znana kol dobra zailmba pri raznih testeninah. Nieno eterieno olie nzkrzuje I I I . wanllora lrara Je trainica in io vrsto let nabiramo na istem mestu.v26. vedie koiidin. lzboljsuie in 6isli kri ter !stavlja kruavilve mo tudi proti kasliu. Celo pri sladkolni bolezni se obnese. Sleblo ie v zgornjem deu vedkrat rdedkasto. M[ na v Zganju. Sok ali aaj lajsa bolede moklenje in odpravlja pesek in kamne iz ledvic in mehuria. kvedjemu ga sladimo z medom. | l. spahovaniu. ll 34 .

Bolise so mesnate sorte. komareka. izloda premalo prebavnih sokov. kerbolje uCinkujejo. jo insulinu podobno snov glukokinin. Dalj dasa iemliemo vsak dan 2G-30 kapliic iinkture ali izvledka. Tudiposusene /ugd/he. Bolniki nai izkoristiio "fitolovo sezono". Zelene lus6ine imajo modan | |.0[cll0n l r. Dobragospodinia pa najeimved zelenega fiZolavloZiv kozarce za zimo. ve tegobe. ako Drvih tednov daledv iesen. pospesuie in ureiuie meselno pe lo. imaio preved kisline. trrrll lll otrlcnl 0irh I l. Plnr60l$ ruldl|s Encijan ali rumeni ku$utnik je izrazito oorska rastlina. in sicer razreddeno v 5 velikih Zlicah Ni pa za vse zeloddne tetave in vode. l. iz posusetih pa izvledke. Nato po 10 dneh nadaljuiemo zdravljenje s fiiolovimi lu$dinamj ali sttoki. Lepo uspeva na viu. daga bo imelbolnik. Obnese se tudi pri bolezni ledvic ali mehuda: zdravi vnelie ledvlc po. odcedimo in pijemo neoslajen daj. lma rad dobro pognoPrevea apne ndasta tla mu ne p tijajo. pospesuje plebavo. uspesno zbijajo aceton ter sladkor v krvi in sedu. iene na vodo. Kneipp ie zapisal: "ce imas Se tako maihen vrtldek. Znizuje namred sladkof v krui in secu. Prasek z vinom alitoplim zavretkom odpravlia gliste. regrat in rman. . posadi vanj encijan. odstrania ledvidne kamne in pe3ek. Caj fiZolovih strokov uspesno zdravi vodenico. Poleg 6aja iz luSdin pripravliamo tudi iuheiz njih: 2+ prgisca lusdin kuhamo v 3/41vode tako dolgo. Za zdravljenie seveda pritegnemo Se druge zdravilne rastline: borovnidevo listje. Na dan popijemo 2-3 skodelice daja. Za bolna ielra jemljemo prasek z yinom. brinie. Vkrviin seeu bo znatno mani acetona. Ali pa naredlmo takole: pripravimo daiiz posameznegazeliSdain mu dodamo belo omelo alipelin alitavzentroze.obroki naj bodo karobilni: bolnik lahko pospravi tedensko 4-7 kg v oblikizelenjavnih obrokov. odsvetujemo ga tudi n$e6nicam v zadetku nosednosti. sladkor se bo znizal za 3H0%. melise. kamilic. daostane pollitra goste juhe. Glukokinin se s kuhaniem na sreibne uni6i. blaziklde SDodbuia leni ielodec. Za ljudiz obCullrlvlm i6lodcem priporodajo namesto encijana dajno mesanico iz janeza. Zato za sladkor- ||. tistjm. Za zdtavilne namene nabiramo lugdine zelen/h p/odov. Fizolove lusdine kuhamo le nekai minut. (upujemo ga v lekarniali zelisdarskih prodajalnah. zelene prcklarja nabiramo plodo| slrcke vse poletite. To zaleZe za celo lekarno. vla6a tek. V naravi je zasditen. odpravlja ti56a- olukokininski udinek. dasiimajo mani glukokinina. Razrezemo jih po dolgem in obesimo na nitke vzradnem prostoru. To je dragoceno zdravilo za sladkornike. Ievmo. LuSdinevsebuje- jeno zemljo. de bolnik nimavrodine. Skrlatinki in davici ter lifusu. za vsakega. odsvetujemo ga ljudem z vlsoklm krunim tlakom. disti ietra in ielodec. ki |@ stalno imeli sveze zelene lu6aine. Iz teh zelisd pripravimo dajno mesanico in io pijemo okoli 10 dni. junija. | kivse nie in slabosti ter naDade omedle- I I nike sadimo fizol v oresledkih od vice. Raztaplja in odvaia secno kl3llno. Dolgo kuhanie bi unidilo marsikatero zdravilno udinkovino. E]{G|JA]{ Gonlltna l6l0a -h FEl|r 29. Cvetie I . sondno lego.4ed vee sortami le treba izbrati najboljse. kodozorijo. ve. kumine. Pospesuib izlofanle lol6a. lz svezih korenin pripravliamo rrklure. Ga krepi. Tako bodo drevesia." Prlpravke encijana jemljemo vedno vsaj eno uro pred jedjo! Encijan je eno najboljsih zdra| | | vil za ielodec in razne niego- . Korenine kopliemo jeseni ali zgodaj spomladi. pelin in Zaibelj. protln in iilas. Naibolni-poletfe uzivaio dlnvet iuhanih sve 2i h zele n ih I u gdin. Uzivanje te juhe in daia iz lusdin zmanisuie dozo insulina. Zdravilnost zmanjSuje prevlazna ali presuha zemlla.T 28.

Zelo se obnese kagasti obkiadek. kuhano s korcnnaml pijemo proti kamnom in zfafdnici. ziutraj pa samo zavremo in takoj precedimo. ali pa jeseni oktobra in novembra. prelegnie. ko . lz te mesanice poparimo 2 dajni Zliaki s % litra kropa in popijemo p0 3 skodelice na dan. kamnih in kalatiu mehulia. Pri teiavah' s sedem vzamemo 3 dele gladeza in po 1 del brinovih jagod. plotinu. Vino. . marca in aprila. Gabez je eno najboljSih zdravil za celjenje zunaniih in notraniih lan (rana na ielodcu). zatldlinah v doiki. Takral prenehamo za laksen teden. prask. ta I | ll je potreben za tvorbo celic. klenih iil. Vroao masl precedimo skozi platneno krpo v stekleno ali dobro emailirano posodo. Sveze korenine dobro oeistimo. p. Cvetoio . da bolj izlodaio prebavne sokove. da Jih po dolgem zreZemo v nekake liste.I 4 !il nabiramo zlasti korenine. pri tem pa se razkroji alantoin. Ta je udinkovit tudi pri 6irih zaradi skorbuta. bolecih odli6no zdravilo zoper kamne in pesek.lw. obe5ene na vrvico.T 30. pesku in kam' kdih po ampulaciii. da se ne ranimo. ij. Debelo korenino po sredi razrezemo. lako sklepni kot vodenicnosti. obesimo na vrvico v zradnem prosoru ali pa jih previdno I G]ADEZ 31. najdragocenej6a snov gabeza. kjer jo hranimo. preden cvete. teiko ga lzlrebimo. d ska. nato spet pijemo 6aj. To namazemo na krpo iz platna in polozimo na rano za 4 ure. ki nastaia iz sedne kisline. Korenine moramo hitro suSiti. preslice. Belo vino. krvavem izmedku. seveda nesoljeno. pri vneliu kosti ln porebrnice. Njegova udinkovitostje odvlsna od rastisda. 'l I I |. z ast' v trebuhu. zlomov in kryavilev. Ugodno vpliva na bronhije.1 it l . | | vendar le kraisi das. Mazilo uporabliamo enako kot kasnati obkladek. Korenine susimo. vnetiu polebr. pri zvinih in izpahih. da moeneje izlodajo sluz in se katarii hitreje pozdraviio. ker se rane od trnov nerade celijo. kuhan s koreninami. Gabez je zdravilo trdi za prebavila: ielodCni katal. Pozivlja tudi prebavne ileze. korenlre pa I i i spomladi. Mazilo narcdimo lahko lakoj iz sveZih korenin ali jih posu6imo in zmeliemo ali stoltemo v prah. Pri poaasnem susenju korenine rade splesnijo. Od vseh zdravilnih rastlin vse| I | buje gabez naivea alantoina. vneliu ledvlc. zlasti pa pliu6nim bolnikom.i ledvidnih boleznih. zmedkanln. ker so dobro vragdene in globoko segajo. nih mi5icah in kilah. Namesto kasnatega obkiadka uporabliamo tudl gabezovo nazilo. g pi. trdi tezko celjjve in celorzagnojene tane. kuhano s korcninani.1 mesaio razliino. na zraanem podstresju all v pedici 40"c. nadleZen plevel. odlidno disfi kri. vtirajo pli krdih meC in p]slov. Ne sladkamol Ta aaj je susimo blizu pedice pri 40"C.. SpomLadi ali pozno jeseni . sesekljamo in narahlo scvremo s svinjsko mastjo. blonhialnem kalariu. tlrdls 1 I 1 I I z |. pri zadebelinah zaladi revme in ptotina. revmi. Nato naredimo nov obkladek. Gabezove korenine . Naihitreje ga zatremo modnjm gnojenjem in polivaniem Je z gnojnico. nice. peter$ija. Na koncu Se krpo z usedlino ozmemo. Gabez ie zdraviien tudi za dihala pri kronicni. kot odcedek blazi v ustih zobobol. se celijo rane. GABEZ Slnphytrtr oltlclndle-h . Kls. urezov. Cajiz korenin iene na vodo. grila. saj je dragocen pripomodek pri ljudeh in Zivini. To mazilo naj ne manjka pri nobeni hi$i. Toda paz\mo. Najbolj_mu priiajo apnenaasta tla. pa ludj pripremodni menstruacili. caj: dve iaini zlidki sesekljane korenine namakamo aez nod (8 u0.aslrro nabiramo od mala do avgusta. z medom ali sokom ali s pra6kom lz korenin in dajejo bolnikom z notranio krvavitviio. sajjih skoraine moremo puliti. oronls s0lno$r . Fliudnici. Glede na velikost rane dobro zmesamo 2 do 4 Zlice praska korenin z malo vrode vode v kasnato zmes. caroz '. Korenine je treba kopati s konidasto opato. Najboje je. Pornaga proti nih ledvic.

Nifide nai ne uporabtia dlistovnice za notranje zdravljenle brez zdravniskega nadzorstva. Tinktura iz iagod deluie proti ledvlanlm kamnom. protlnu. kakor kate Ze nieno ime. lahko za lraj. Pri starih ljudeh zdravi @ Jemali so io tudi zooer trakulle. Korenike iz viSjih leg so bolj zdravilne. bra. belemu perilu. zlasti kot kopel: sveza stebla zavremo za kooel. |. Razgrnjene jagode susimo najprej kaksen teden na toplem. Crru6e$ oxracfnha . budne peske in eesen. plodovi moknat okus. Tu piiemo zlasti daj iz cvetja. narrla GroG 33.I 32. Cvete maja in junija. de je srce slabotno. Vedinoma je srednje velik imaio I disipo mandelinih. pa tudi nizkega zviSuie. Toda samo vztrajna raba vodi k uspehu.. Sx dnevno od 10-15 kapllic. odcedimo in popiiemo na dan 2J skodeLice po pozirkih. Najbolje uspeva na ilovnati zem ji. Danes imamo zoper gliste in trakuljo boljsa sredstva. D rc6e k in izvledek. Cvetove ln iilste nabiramo maia in junija. GIog je eno najbo idragocenih | I I zdravil za srce. da dobijo celice srene misice dovolj hrane. no oo$kodovala Yidni ilvecl Pad Glog je popolnoma brez tkodljivih stranskih u6inkov. Po kopeli pa moramo takoiv postelio. pri okvarl slcnlh zaklopk. Na prelomu je dobra korenika zelenkasta. Vdasih so z njo preganjali 9ll| I I !te. kratko zavremo. Pri mot- pa je glistovnica uelnkovilo sredstvo proti r6vmi. iih ne razrezemo. vodi. Pri krCnih iilah priporodajo kar se da tople notne kopeli.Korcnike kopljemo pozno ieseni. visokega znizuje. Uporabljamo ko ren ike. Glog b azi tudi starostne polave in motnie v menl. iJdinkovito uravnava krunl tlak. oloo I . GuSroUl{lGA !rt6!brl3 lllh-ma3 . gripi. lz cvetov in plodov lahko naredimo tudi tinkturo. Jetrajna praprotz modno koreni| ko. I . Je izredno zdravilna pri sr6nl slabosti in jo je treba jemati v pravilnih odmerkih. plodove paseptembra in okto- |. Sladimo le z medom. blonhltlsu in ka$liu. . Sele nato ori oeeici. 2-3 skodelice na dan. Po kopeli pa je treba iti iakoj v posteljo. pad pa cele su$imo na temnem kraiu. okvare in vnelie sldne mi$ice.lur. lzboljSuje namree prekryavilev korcnarnog€ oiilia. razlhlensm in zama5denem srcu.l|lr. V 3 litrih vode zavremo % kg svezih korenin in listov. Kreo! in !ravnava delovanie srca. z izvledkom korenike pa natiramo obolera mesta. Caj pomirja tudi boiiaslnika pri napadih in po njih. obnese se tudi pri 8r6ni yodenlcl in poapnenlu os16nlka. grm. Premoena doza bi npr. da j0 predpise zdravnik in tudi nadzoruie nieno delovanie. Cai pijemo tudi pri vrocinskih boloznih: pliucnlci. npr. Cetudiso debele. tetudi ga pijemo ved mesecev nepretrgoma. Glog je pomemben zlasti pri srcnem Infarktu. NajbolF.

iietn6 koprivni. ki vsebuje e malo beljakovin. da mileje deluje. Ko odstranimo obkla- dek. m0 zgodaj spomladi ali pozno ieseni. Jagodet veliki Linn6 si je z jagodami zdravit in pozdravil hud protin. Okrepimo ga. Taki pad morajo. izpahih. kozo dobro umiiemo s kamilidnim 6ajem. \JKreprmo eis$ kri. Pospeiuiejo plebavo in krepijo organizem. uporabliamo gordico Notranje ial odpravlja pesek in drilge kamne v seCu in sploh oomasoloh pomaga pri odvaianiu aeha. Pri preveliki notranji uporabi lahko povzrodivnetie ielodca. Vta namen lahko jemliemo tudijedllno gordico iztrgovine. posebno 6e jim dodamo sladkorin smetano. pri zenskah pa lahko nastaneio motnie v menslruaci.h . sicer si lahko nakopljemo vnetje z mehurji. Pospesuie plebavo zlasti mastnih jedi. Vsvojem sladkoriu jmajo polovico sad!9!a sladkorja.e. da hitro zapusle Zerodec in j'h ludi 6revo do Kraja prebavi. Bolnik nai io uZ va po dajnih 2. GoiienicvetsluZizanalianie proti boleCinam v mi$icah. kerje okusna in obenem zelo zdravilna. Ta obkladek rabiza opomogli. 0outlca posebne zdravilne vrednosti. Kneipp je daj iz listov priporodal zlasti prebolevni. pa preiti na presno hrano. Zdrobljeno seme (100 g)zme| I | Samo v kaso. | . seveda razredde n irir. ki j. Je irspesno zdravilo kol obkladek ali GOZDI{A JAGOIIA 35. Upostevajte. Slmska la0oda I |. npr. izvinih. revmatidnih boleEinah in za boliSo pfekrvavitev. crsl| xfl. da bi si hitreje mesto za nekako 10 minut. posebno pa 5e hiravim 0lr0x0m. korenine pa koplje- I a. eaj iz listov Caj | I| | . ledvic. Zavretek iz kotenin ustaviia in zdravi drisko. ako dodamo aKo 000am0 Se iiste -maline. Zupnik Kneipp ie daiu iz listov svelova dodati nekaj disede perle zaradi arome. dim b"olj na sondnem kraju zorijo iagode. Pospesule tek. Uponbljamo ali zdroblieno seme ali Ze pripravljen obliZ iz lekar ne ali pa moko iz semena gordice ali pa cel0 seme. namazemo na platneno krpo in polo2imo na bolno Od maja do junija nabiramo /isle brez cvetja ali yso zel od junria do iulija iagode. Gordicaie tudi imenitnazai/r?ba. pljubnika. Jagode imajo poleg mnogih drlgih zdravilnih snovi 5e posebno veliko vitamina C.h sicer pr6bdva moeno obiemen. Ob kresu nabrani /isri imaio baie najveijo moa. Stareisim ljudem ql4iSUjC oblok krvi v ptebdvilih. robide. Caj iz listov zdravidrevesni iin ieloddni katar. tragdrla rcsca . ki daje temu daju posebno prijeten vonj. in tudi levmi. uspesno splakujemo usta in preprebujemo vnetie dlesni :n kruavitve iz niih. nekaterih ljudeh povzroiiio nep. opustiti ta sasLni sadez.o-urtikariio. Pri otrocih naj lezi obkladek le 3-5 minut. Gorbidni obkladkl zdraviio bronhialne katade z vloiino. lepo odvaia in menda pornaga iubi zoperielodcne 6ire. Tega je tem ve6. marletice.hrr. Pa pri zdravniku nai se oglasijol SokZlagodposebno dobro dene ljudem z naduho. Zal. G0nCtCA Brd$slca niora .34. Obkladku za otroka dodamo 20olo svinjske mastl. kom po hudi bolezni. Gordi6niobliZ zdraviiSias. na prsi pli pliuenici ali vrodienem blonhilisu. da je gordica moenosredstvo in precejostro deluie! Ne smemoie predolgo pustiti na kozi kot obkladek ali obliz. Gre za drno gordico. protin in revmo. lzvleiek iz tislov:n korcnin zdtavi ledvidne bolezni. Z njimi zdravimo-tudi ledvidns bolezni. prav taio io<olado. Smejo pa piti aaj iz lislov. S!Simo v senci. mehuda in erevesia.. iaica'in ostrige. ee so yzga nju nanoAeni.slem'zvledkom. drazenje koze pri vnetiih rebrne mrene. Pazimo: vrtne jagode nimajo zdravilnih lastnostil no. zato iih sladkorniki ne smejo vkiLeit v svojo dietno hla. ii in se vnameio iai6niki. drisko in hemoroide. saibela nima obliz.u.l@Pr' @ . zoperdlevesne in ieloddne teiave.iekah. pa tud odprav jamo nepriieten zadah iz ust.

'sie1o freO irenkutlco ponesamo z 'aneno moko in topl0 vod0 ter p0lozlmo. pa tudi iodeno /lsle in cvele. Z asti se pa triplat obnese kot obkladek razne 611e. - nn. ll$|tarlcr | . pomladanskim solatam. ie dobro za splakovanle vnerln dfesni in za um vanje klast Juha iz nladih poganikov grenl(urllce-ln orugln soomladansKih zelisi: marietice.ptezene gliste pospeperilo. Dobro vpliva nje erevesia.'1 36. Vlno. da se za iet h izgnoiilo podkoine tvolbe. breze. krese in rmana clsll lelo bblezenskih snovi. namaiemo na platneno krpo In damo kot oblogo na bo no mesto. ae se Preslabo ori molniah v dlevesiu in Vino kuhano z nio. modvirnih Pasnikih. neobdelanih niivah Nabiramo od marca do iuniia. P od je sabljasto oblikovan. zdravi iSias in zlatenico Ta zavretek zdlavr tLdl rane buie meiedno iiie neraoe cdtiio. krepi ielodec in pospesuje plebavo. Tudi sladkornikom so ga zabeli priporodali zaradi glukoki- na ilvdevie. dal posebno mocno vpliva na | I I dihala in zdravi razne niihove bolezni: katarle. Tako pospesimo. Septembra nabiramo zrcla semena. E^ako ludi nazito iz grenkuliice Prasek krepi slabolne in b'stl gnoina ter zasluzena pliuCa Ceniio 9a tudi protr kamnom izloda solna kislina. GREIIKUTJICA Elscl$ma nsdoltcos GRSI(0 SEI{(I ali IR|PIAI ST. Zdravi tudi vneta seClla in pospesuje presnovo. Se moaneje ueinku- je. 100 g zdrobljenega semena zmesamo z malo vode v ka$o. Srnemo pa ga uporabljativ prav majhnl kolidini.nfl. Prav tako lahko zamesamo moko med bezano ali marmelado. zasluzena pliuca' ali rumenkasto beli. podobno kol muSkatov ore6ek. do 10 cm doig strok.na boredehesto. mo po ved Zlic na dan V noko znlelo sene jemljeza | . tj.Hn lioieniu uCegnareOimo soparo Ureluie holeslercl v nleku kuhanozetisbe spanien ir pri teiavah pliudi Ploti boledinam zmeilano. Zadostuieta le dve skodelicitega aaja na dan. fak obkladek se obnese tudi za zdravljenje llegmon. Nekateri zelo cenijo triplat kol zaiimbo. ll I I . nolranio klepilev.** I 44 . Pravtako p0maga nina. kLhano z grenkuljico. Njegovi listi so zelo podobni islom detelie. razni lurunkli in kalbunkli. gnoinih vnetij podkoin€ga tklva. Lahko patudisamo zelisae To veljatudiza preganlanle celulrlF . po zidoviu. ke( modno in prijetno disi: Spodbuja lek. ko cvete. koprive. Blazi Crevesne in ielodcne leiave. ki ii podeliujejo znatno zdravilnost. travnikih. ker pospesuje delova- katar ilela in bionhialno astmo. gnojnih zanohlnic in odpr- Dlsi iedvic in tolEa. Susimo na Prepihu na zraanem orostoru v prav tenlJih plasteh in I Baste ob plotovih. Vsebuje obilo takih snovi. Zaradi svojih sestavin ima znatno zdravilno vrednost. vodna kresa' marietlca koprrva'. ki so se bez zrmo nabrale v niem Grenkuljico dodajamo fih dilov na golenih (medih). celo nstlino. ako ga skuhano s kisom. doltltlca Trlg0n6lla l08nl|m 0]a0clm . zivih meiah' I l. Cveti so rumeni vedkrat premeiamo. kot so krebullica. laisa tezave zaradl histeliie. jih izlusdimo iz strokov in suSimo na zraku.

Uporab iamo slorzke. Otekle noge zdtaui dajna nesanicev enah h del h iz -bja. . kamilicjn Zajblja.in"ih { 46 . obneseio pri ekcemih in d. l\4nogi so se z njim resili. cyete julija in avgusta. l\ilodno vpliva na izlodanje doioe. Zavretek lubia zdtavi oremn0ge bolelli: lane. in sv nec.irn oozdraviio. Ze o ga priporodajo pri dleves. aasih. HMETJ Hlmulus l[!rl[s-n HRASI39. Hrasi I I. ker ustavlia kruavitve iz ielodca in drevesii. Zabasana (zastoina) lelra zdrav mo spomladl s so ato iz hmeljevih poganjkov. ki se dobro zapirajo. Odsvetujemo pa ga priiivdnih teiavah dre. Nabirarno iih septembra. pijemb ga z m'ehom. Seveda le lreba -goloviti vzrok le nadloae. To mesan co popar:mo s skodelico kropa in jo piiemo oo Zicah. | irna kratke lislne peclje. Cal zaradi svojih grenein krepi | I I ielodec in zbuja tek. k j dob vano vsak oan s hrano.. tvore.tO minLi. mejah in drevesih. omelo. Lahno zapira. se6a in odvaja nakopiceno vodo. v vedjih kolidinah kar omamen duh. Kopeli pomagalo tudi ozeblim nogam. telesni in iivcni Caj hrastovega lubja veze strupe in lakole odisti."avamo. Sede2ne koDeli p.38.J1o e.iporoaaio p. Dodajamo mu lahko Se baldriian. daj veTe l"d: kem'dne strupe. lEi4 lIEl rT vsaKr zastrupttv/ gobaml z u[!I izloianie seia. N. Okus je zelo grenak in t(pek. nmEli Hmelj se vzpenia po grmovju. graden pa raste v visjlh legah. plodave.r. llh zdravilna snov. izpadih danke in tudi tistule danke se z n. vesia. Mlade brsle nabiramo marca in aTta za solato. Pijemo ga ruoi. storze pa v jeseni. ko so ine i krvav izmeiek a cero bruhafi kri in notranie kryaveli. zato zdfavidrisko. ee nas pidika6a ati kakSen insekl. pornirja boleiine v maternici in blazi teiave mene. Pri vnetlih dre. Prav tako se po njem unese spolna prerazdraienosl. Cresovina v lubju ie najpomembneisa | .a zawelki. deplesija se po eze. Zaradi areslovine v tubju se kope. iakoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdije zdravnikovim ukrepom le v pomod. o-gnojke. posuSirno in hranimo v Hrast je bolj nrznsko drevo.uoih k. lma ze o aromatiaen. temnih kozarcih. Zunanje kopeI . p/odoye. pa zlatiiili n tistulah se obnesejo k/istl4/ iz enakih deiov lubja. z sobami in nilioiinom. Nabiamo jih v vseh letnih dasih. gfaden pa ielod. kuhamo 5. Tako zdravino vpliva na plotin in rcumo. Naiboi je ua nkovito /uble dolge. Pijemo ga pol ure pred pocitkom. vesne nih in ieloddnih 6irih. Piiemo 0a 0rizastluDi- nemir popust. s kemijo prepojenih das:. Na 1 liter vode Oano veriko 2lico -bja. Cal pomirjevalno vpliva na zivdevje. pa septembfa in oktobra. Sok sveiih /lsloy zeio lajsa zapdle ln pospesuie iztleblianie in in ieloddne sluznice ter alevesnega kataria.(i ie vlazleoa in too eoa. Zooer premoeno zapiranie dodamo tubJe krn ke. pelina in njrvshe preslice. Caj ureja menslruaciio. br-oz sladkorja. Zooer potenie nog priporo_ calo Kope4 nog vsak 0a't. Pri laiiih zlomih a Saio bo ei -e . eai vraaa in omogoda normalen spanec. glo9. Notranie: Cal. da ra ia veekrar p eno v teh. oa " vd. ouenus lotur - lrn.bkladii z znletega lubjat lo daro na zlonljeno mesto v vred. Cai pijemo hladen kaksno uro pred glavniml obrokl. lutnlatc dub I I.. a(o inaro "nacka. Povecala oe avrost srca se Lravna. II | . Nalbo j ie lubje nladih vej h pa( paganjkov. pospeseni utlip srca se uredi. Sta dve vrsti: hrast in graden. iire.

napad bo botj oacr. po gozdovih. da postanejo temno rjava. tam | niim zdraviti. pozdraviio se astmaliane bolezni. PoZivlja in krepi izerpano telo po hudih boleznih. Hrenovo vino.rT . Poveduie uzivalnio izlodanie seda. jelme lis6 in mozofiavico. gotnik s klonicnim bronhillsom najzjutraj popije daiiisaia in tapuha.detice nd Oan. rstAl{DsKt USAJ 4t. Obnese se pri vseh bolez_ nih elevesia in telodca: zdfavidrisko in zaprtie. Kolikor zrn potrebujemo. zrezemo na velikost kavnih zrn. kadar je je premalo. 40. dolijemo mleko in popijemo 1-2 skodelici na dan ali pa vsak drugi dan. nastrganega hrena. z njim odpravliamo sonCne pege. Zdravi mudne afle v usflh. za druge mesece pa jih hranimo v temni kleli v zasipnici ali vlaznem Ne raste samo na I . tstandstrl llsal -h . modno sredstvo. boleznih. tj. Tudi pji luskavici pomagajo daj iz lubia. dodamo sladkor. Kavo pripravimo takor zrel Zelod olupimo. | Najdemo 9a skoraj po vsej severni polobli. sicer lahko nastanejo na kozi opekline. upbraotjajmo ga zmerno. Kmalu bo see bister in brez boiezenskih snovi.itr. na lice pa zoper zobobol. predvsem zaradivnelih dlesni. prav tako tudi aaj in obkladki iz lubja. slad. Pri bolnih ledvicah ga ne smemo uzivati. da se sluz ra. Ukrepimo ga z dodalkom lapuha.in ga razreddimo.buhu. kasetj. ker oosoeSuie izlodanie sluzi. ee je bolezen napredovala. bolj v gorah.. HREI{ cochlsdrla amodcla Cou{lla lsl{t loa . Zaradi vitamina C je hren izvrstno zdravilo zoper skobul. V ta namen oa mesamo z medom. Zdravi zlasti dihala in vse bolezni prehladoy: bronhialni katar.w @Je I| | . hron Zdravilne so korenne. ustno gnilobo. katal poneha. da ne nastane modna driska ali se oonoii hudo ne ootimo. vetiki izgubi @ ledvice. in sicer ob zelo suhem vremenu. Potem odcedimo. Urav'nava ieloddno klElino. kerpospesuje razmnozevanje rdedih. v katerem smo skuhali 2 6ajni zlitki 48 |@ re xe. popijemo po O sk. kopeli in izmivanie z niegovim zawelkom. Nabiramo ga od maja do septembra. korne bolozni. nanbanega oz. Calprepreduje razvoj baKerii. lvlanjse koli6ine popolnoma zadostuieio.n betih krvniEkvpivdm sorazmerju.50 g hrena nastrgamo v.ov krvi ob nezgodi ali pri operaciji. I |. Zadnje dase postaja zanimiv zaradi snovi z antibioticnimi udinki. pa visa. ki so nagnieni k prolinu. Hren: l0 rezin hrena namakamo v vin_ skem kisu. sicer lahko zadno krvaveti I| | . Odlidno oomaoa ori slabolovnosti. Zelodova kava utaunava delovanie Sditnice. Desku. 'hrci dano na tilnik zoper glavobol. lma tudi antlbtotidno lastnos . enako tudi levmatiki in ljudie. koviteise zdravito za slabo- krvnost. nao_ nlenost k prehradom. Narba. pliudne bolezni. Pod zdravnikovim nadzorstvom se znatno izbolisa stani.leqa vina in namakamo 10 dni: zjutraj na teiie in zveder vzamemo po eno oshinko titra zoper relodCne 6ire. osladimo pa ga z grozdnim sladkorjem. travnatih pobodiih in celo na drevesih. vnaqe mandelinov. Hren blago vpliva na pliuca. dobro posusimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. Vsebuie obilo vitamina C. ieloddni katal in vsa huda vnetia v tr. udinkuie nam'red oodirbno kot penicjlin. jih praZimo. zato bi premodni odmerki ln predolga raba drazili drevesie in ielodec ter motili delovanje ieter. Na dan iemliemo 3-4 ilice. jih grobo zmeljemo in krhamo kot pravo kavo kaksnih 10 minut. ga zmerno. po Crevesnih in . Zaradivitamina Bj2 je naiudin| . katerih imenase kondaio na r). Hren naj uzivajo sladkorniki.lite-r b. pa tudi v nizinah. susimo na sendnem in zradnem in hranimo v dobro zaprtih posodah. Obkladek naj bo kratkotrajen (20 sekund). celo ietitnikaSeli se pole- |@ 2e. Pri neredni menstruaciii je treba popiti % litra rdedega vina. premoeno ni:a. zlaati 'ffi % 49 . kop iemo iih od septembra do lebruaria (v mesecih. Naribanemu hren! dodamo malo vinskega kisa. so pad prvizadeliz lslandjii.eloddnih botoznih.redei. odpravria irebavno mot nie. tudioslovskt.

Jegprerl postane pomaga dojedim materam. ae ga curnemo v vodo za grgranje. I Zdravilne so korenine. kopliemo ilh marca in aprila. namodenega v Zganju.mono a. prepraiena in na mleku skuhana v juho. zavreto z janeZen. Zunanje": Kneipp ptipotoea belu!.) dovoli mleka. ker zelo pogreie celotno drobovje.go. zdtavi razne bolezni ledvic in mehulia. I Caj z ianeza je odlidno sredstvo zoper aslmo in oslovski kageli. daljsem klhanju sluzasi in ie s siuzom pomembna prehrana ielodi. ki rma veliko hranilno vrednost za ne kolidine kreoiio ielodec in ilevesie. Veliki kobuli so zlato r!meni. pospesuiejo izlodanie sokov. Jedmerovo moko. (Vdasih so temu Saljivo rekli . Oba sta enako vredna. Ugodno deluje naielra in vranico. pospe6uje menstruaciio. JAI{EZ P||nDhclla anislm . DiSi aromaliino in diSavno.poprdinec(. Niegovo zrnle je zdravilno. zaureto s t som. slrul onalz Je enoletna rastlina z gladklm. lz zdroblienega semena. ffI . Pri revmi ga dodaimo drugim vtiraloml Plodove dajemo v odvajalne daje. lajsa boledine v gdu pri hfipavosli. listi nitasti. pri bronhilisu pa spodbujajo sluznico za izlodanje sluzi. ki imajo dolge rese. Deluie proti napenianiu. vleliu. coje ga mnoqo sort po vsei Evrop dalei na sever. Zaradi boliseba okusa dodajamo daju mleko.trn locam drorrednl 42. zei pa lahko vse poletje. I. SuSimo ga v senci. I I.znosen in izkasljevanje olaj$ano.jemo pl katalju mehuria. Je6menova moka. !stavlja dlisko. ko ie zrelo.in. plodovl rebrasti in nekoliko sploSdeni. zdravi katar. putifi ati protiriu. llordoum disflchm . L4ajh- ll ||. Dodajmo 5e kuminol JaneZevo olje: pomaga zoper napenianje. V glavnem sluZi za prehrano iudi in Zivali. laisa bolece mokrenje.om in tople oolaoamo na izpahniene in bolede ude. da imaio do Nolranje: jeimenova noka. sienidjak. Naibolie je narediti iz njihovih zdrobljenih plodov mesanico 1 :1 :1. janez pa ju moano prekasa po okusu. kadar imamo obolelo gllo aJ. prebolevnike. Uporabljamo ga pri peki upognjencev. TLdi um:vamo hrapave'n lazpokane roke. okrogllm. Zato je dobro pridejati 5e kumino in sladkijanez. dobimo za mnogovrstno uporabo Wijelno janezevo Zganje.) Janez spada med Stiri odvajala: ianez. Lahko pa lb vodo osladim. ooiaiiio t<o'i obkladke na obotele sktepe pri sktepni revmi. Vino. podpira izka$lievanie. Janez kol zaiimba ugodno vpliva na prebavo. vetrovom. Jaootcnr t( s ter jo p. lzvrstno pomaga pri kalarju dihal. lahko tudi med. Toper obktadek z jesprenja hitfeje pozdravi un"te ol"itin". ima pa tudi vrsto zdraviinih uainkov. kislemu zeliu in solatam. JeiilLnJva voda: pcmenovoztnje kuhamo tako do. ieinenove noke in mleka na vnele aire. Previdnibodimo. JE6ME]I 43. krCem. da ga ne zameniarno s strupenimi kobulnlcami: dobro si ga oglejmol (Strupene kobuLnicer misjak. Vodo odcedi_ rno rn z nJo 9rgram0. pri jeamenu so plodovi zrasli s plevami. V pivovarnah priprav- ielodine bolnike in ljajo iz neoluSdenega jeamena s/ad. skuhana na mleku. lropelika. smo hlipavi. Plodove nabiamo v jeseni. progaslim sleblom. prepreduje vetrove. griii in hripavosti. Pri nas sejejo ozimni in iari iedmen. dodamo . da zrna popokaio. woie obkladke iz . Dodaiamo ga v kruSno testo. petersilj in zelena. Bolj kot jane: sta udinkovita kumlna in komardek. 50 Jecmenove otrobe in moko zavremo s k som in mas. nih bolnikov..

52 . raznim: druoimi zetisti.anina 1 . Caj iz plodov hvaliio p(\ lai$a kaSelj. ludnik 1. pri v dih.de1a. saj disti krl. Pomaga pri tezavah ielodca in prebavll ter drevesla. Jes6novih daiev na splosno ne sladimo. Uainkovit je pri zdravljenju ekcomov in drugih kornih boleznl. diseda oerta 1 del oliuanik 1 del ra. po 3 minutah odcedimo in popiiemo po poZirkih nadan 2-3 skodelice neslaienegaiaia Eno dajno Zliiko lubja kratko zawemo v ya litra vode. vodenici.1 44. I slabotna za v mehuriu in zlatenici. Pri bolezni grla daj grgramo. da potaQano sv6|jetiCniknabolna mesta. trpotec 1 del. Caj zoper 2 dela. Jesen je do 40 mkrilati.'relov. a brez korenin. Caj pripravimo takolel 1-2 daini zlidki narezanih listov poparimo s skodelico kropa. Plodovi so korenino. prsi plluca. orehovi listi 1 del.lal aii ?^^af deta. Zdravil| drevo. tak-o ilor. Je trajnica sgrozdi imajose pla| zi. kadar cveto. pomaga proli prolinu. Uspeva bolj na suhih rastis- nabiramo septembra SuSimo jih in oktobra. pri vaeh naStetih boleznih si lahko pomagamo tako. uporabljamo ga Caj llI .ilv. Krepizdraviinpredvsem dlhala. regratova korenina I del. zlasti na pozganih posekah in blizini oglarskih kop. p iudni( 1. b6zeg 1.in revmo. odpravlja gjlste in velja za krepilo . kri. piiemo po pozirkih neslajen dai. zdravi revmo in vodenico.stov blago odvaia. Kneipp ga priporoda zoper prolin. Cai iz . ki I . jelta. Jesenovo lubie je nadomestek za kinin. yranlco in Jesonovo listie dodaiamo dainim mesanicam za Ci5Eenie krvi. nih h. po 3 minutah precedimo. lak-o za prsi: jetienik 2 dela. Za bolisi okus pa jim dodamo malenkost majarona ali DOOTOVe mete. JESEII Fr6rln$ 0rc6lsl0r JEilGMK 45. pesku. diseaa peria l del. zdravi vlodico. Tedaj nabiramo in olupimo tudi lubje z nladlh ve)ic in vej. lll8ll la30n visoko. Susimo v senci.tai za ietra: jetidnik ietrq: ietidnik 2. kamnih iel potenie. lma veliko zdravilnih snovi. Plodove ni modre cvetove. vsaj 14 dni. Zdraviietiko in sedila. divja madeha 1. to je osnovni pogoj za odpravo 0dpravo srbenia. lepo I . rast ne. zoper ekceme in koine bolezni ter slalostno stbenie: jetidnik 2 dela.ionikum. k^. Nabiramo v senci ali kveijemu 40'c. disti ledvlce in mehur. Cvete od maia do avgusta. Sele dobro posuieno rastlino drobno zrezemo in soravimo. tako krepi notranjost in laisa razne tazave. pljudnik del. ledvicboleznih. Piti pa ga ie treba zasloiu v ll I l. . raz0otl deli: ilsle nabiramo od maja do julija. Cvelni bledo Uolonlc8 olllclnillr-h . pospesuie izloeanle sela. Jetidnik uspesno mesamo z raznimi druqimi zelisii. posebno tistih z nad-leinim srbeniem. lahko do 3 skodelice na dan.

nervozi. obkladke. Ko|mez je prastaro zdravilno samo cvetne koSke.lm |tamlllsa I med Zitom. Deluje pfoti povi. in sicer zgodaj spomladi. Nabiramo vodoravno razrasieno koreniko. Na rane daiemo tudi zmddkano . eteribno olje. z eno besedoi je neprecenljiv Stvarnikov dar. zmelkaninah. Je v prv vrsli zdravio za Zenske. grgramo z zavrelkom kamilic. pliuinici. de kamilce zdrobimo. De uje prot boleiinam. KotmeZdva pi?ia pomaga moskim or: oslabelosli spolne mobi. Kopeli naj trajajo pribl. lrganie v udih. sinusih. zlalenico. Nikar ji ne gnoiimo z umetnim gnojem! Cvete od junija do avgusta. Preganja revmo in protin. SuSlmo hltro senci in hranimo na zelo suhem mestu. Sluz se hitro razpusti in lzlodi iz pliud ali ielodca. |. oteklinah. dni. @ @ffi 54 . Kolmez uporabijamo pred| I I vsem pri ieloddnih teiavah: v bolezni in nadloge. Kamilica vseb!je azulen. V 1 iler jabolenika razreZemo 20 g ko mezeve koren:ke za nexa. glanulomih in bronhitisu. vnetiem. gojimo jo pa tudi na vrtu. zasti za klde vseh vrsl. kopeli. pri stalno mrzlih lokah in nogah si napravimo tople kolmezeve koper: Enako pri ozebfinah. Boledina kmalu poneha. za notranjo in zunanjo uporabo. precedimo v stekle- | I | |.1 46. Kamilica pregania kamne. KAMITIGA fiarhirla Ghrmomilla gnoinih lanah in ranah. koinim boleznim. Uporabliamo jih kot obkladke ali kopeli pri ce iio. Kamilice tudi temeljito razkrZujejo. na oreoihu posusimo. I |. sti rn slaboklvnosti kuhamo iall Kadilci se lahko oovadijo kaienia.me_ zev cal. Za vtiranje pri bulah. cvetni kosek je votel. razrezemo in v senci. . ki pomiria. sonbnem vremenu. Dodamo nu poprovo melo in het. Najvedkrat uporabljamo tople obkadke proti boleeinam. lesnobo v prsih. rana se oaistl in zaceli. da ne izgubi arome ln z njo zdravilne vrednosii! Za eajio le popatlno. sopare in iznivanja. sai jih sili na bruhanje. pomanikaniu teka. Kamilidne kopeli pomagajo pri boleainah v usesih. pri Yetlovih. Za krepitev spomina ie ko. ki se tezko svezo rastl no. Ne smemo ga piti zelo vroeega. nespednosti. Pr: bruhanju ne p imo kamiranega aaja. nice. Slari Kitajciso ga imeno- vali podaljsevalec :ivlienja. belorumeni- KolMEz 47. Pri pomanikanju ielodine kisline. 20-50 cm visoka rastina z drobnimi. Je eno etna. nespe6nosti. de iveeijo posu-seno kotent4o. kalariu. Prizadeia mesta vsak dan 3-5x natiramo s tem oliem. slabi plebavi. Kadar nam izdereio zobe ali imamo vnelo grlo. btedieno. I ega lahl(o uporabimo Se pr univanju glave zakrepilev lasiiea. Za daje nabiramo mi cvetki. Velja za najboli$e Zelodano zdravilo. Sanl vrodini. pri driski ne uporablialmo kolmeza. menslruaciiske leiave. pri bronhitisu. za aa)e. Kamilica je za vse mogode zelisie. NekajWgl6i kamilic narnakamo 10 dniv 1 ilr! olivnega olja na soncu. iiydni stabosti in ienskih boteznih. Uredi iztok iol6a in pravilno izloaanje. za kopeli pa celo rastlino. oslabelosti | ielodca. Je 60 do 120 cm visoka modvirska trainica. KolmeZevo tistie pleiene mries. ki zelo disi. 2G-30 min. Raste po njivah.so. Ce ie sluznica vneta ali celo 6i1 na ielodcu. o6eh. plotinu in revmiodlidno pomaga kamiliino olje. in pozno ieseni. glavobolu. Caj hitro pomiri ieloddne leiave 2e po kraisem rednem Ditiu. Nabiali io smemo le ob suhem.oim manj se je doukaimo. gliste. mlakah. stoiedih vodah. slabi plebavi. vodenico ter pospesuje izlodanie seda. Pest cvetja namakamo 12 ur v 1 litru belega vina na soncu in pijemo po poiirkih. ki raste ob rekah. Skrbno io odistimo. lzbolisa obtok krui. kot delamo pri lipovem daju. 10 dni zapored spiiemo Z litra pijade po poZirkih. da se ne navlaZi. zmesamo z medom in daljsi ias uzivamo zjulraj in zveder 1 dajno Z ldko te mesanice. preden se poka:ejo listi. gripi.

zme jemo v prah in iem jemo vsak dan 2-3 nozeve konice med Pri h pavosti in vneliu grla grgramo s eajem. Komardkovi plodovi vsebujejo | steblu. Uporabljamo ga ludi kol zaeinbo. Komardekje uspe6en protistrup prizastruP' zastatanem kaslju. po 10-1|s kapljic na sladkorju ali vodi pomaga za razne nastete legobe. Caj uspesno preganja Pre' Pre. ureJa meseanl | I | l. kofllya m ra I |. plodove Dobiramo v septembru in oktobru. Na vnete dolke dobro d6 kuhana in zmedkana korenina kot topla ob'oga za nekaj ur. I(|IMARGEK AIi KI|PBC Foollculum BEI. zlasti dojede. topi seCne kamne. ciklus in delovanie znoinic. zuna. ket zavia nzmnozevanje bakterii. Komareek ie eno najboiisih sredstev za oslabele. tudi v hribih. in sicer za mnoge bolezni. pri vnetiu ele enoolje. Uporabna je cvetoia rastlina. Liimlm ulo{ro . predvsem zaradi korcnine. lleniuz jodom. malok ne Zene. dal Eisti krl. njim in notranjim krvavilvam. lomo]of al[m-h .kidaje jedem pri- dlhal. s4ie izvrstna v prehrani. Dodaimo mu 5e malo mleka. bokrvnosti.A MRTUA K(|PRIUA 49. Ob4adki kuhanih listov in cvetov pomagajo prioteklinah. hemoloidih ie dobrodosla kot dai. jeten duh. gojimo ga patudi po vrtovih. deluie antiseptldno. Na oslabele oel dajemo topJe obkladke iz komardkovega aaja. ket zbuia tek. ker mnoii mleko. Se bolie ie. Pri sla. kosilom. mlade liste vse leto.. da se ne ohlade. pri Yranidnih boleznlh in njaniu.hn. Cal uspegno tidno. raznih izpusraiih. grmoviu. Raste ob poteh. Kapljice pred spanjem nam omogoeijo. Pijemo ga 1x ali 2x na dan po 1 daso. kamnitih pobodjih juzne Primorske. Tudi pri slabl prebavi se spomnimo na to zel. Cvetove posugimo. Koorc raste po pustih. lz modne repasle korenine pogania do 2 m visoko. Cvete rumeno v iuliju in avgustu. Ustavi bruhanie in kolcanie. preden gremo v posteljo. ledvidne in dteve8ne boleznl. gnoinih tvo h. Prepreduie nezdrava dlevesna vnelja. Pokriiemo se z brisaeo ali riuho.1 48. drzati zaprte oai nad komaftkovo zavrelico. Kdor ie podvtzen nape- | |. enako pri molniah prebavil. Pri llganiu v uSesih si natedimo soparc. Tako si Eislimo kri. da mirno spimo. lzvrstno deluie prj vnetiu ledvic in drugih boleznih sedil. Cvete od aprila do julija. To delamo 20 minut zveter. veinato steblo I Je do 60 cm visoka trainica l. Pospe6uje lzlodanle ere- Yesnih plinov in seda. ureia plebavo in blaiikfe. posekah. hladne. Lahko pa cyeloye nanodimo v alkohol. Deluje tudi proti griii. s oodobnimi lsti kot oei(oda kopriva in belo rumenimi cvetovi ob s tankimi oernatimi listi. l i 56i j ! 57 . naj seme zmelie in ga dodaja iedem. opeklinah. 6ez pa Se suho krpo. kraj gozdov.

.ll pozabimo na kopivni .?. #$nf.ustnim intekctiam. Tudi na pliuCa in srce deluje ugodno.xl??l bu_ani stinavki. I Raste povsod. "1tj3. Kot zdravilo za hemoloide priporoeajo sedeZne kopeli. iem.*1ild. 58 .* slabokvnostjo.i ri*"ii'#li. aftam. iuJijo.. K. Rasle oo kamni- lz | | Ker ima zetezo. prj clevesni perforacUi i" r"p^.ru. nim otrokom. A. Zalo ie uurid t/. orebavnlh molniah. Cvete od iuniia do avgusla.:xtit f 'J. Organizem se tudi krepda.g? fiIff liSkropimo r. zalo je priporodljivo piti ial pri motnjah zaradi slabe sestave krvi. oa se pliu. grobliah. viiii jin plludnicah.sflinske kopivnivodi. se obnese pri prot plehradom Tudi pri prebavnrh m:ahf. tzredna je la dihala. pri motnjah v zvezi z ielodcem in dreve3... .'"-.i.i.*.. uEUt(A t(oPRruA UUca dlolc| - hn. I Tako oskrbuje teto s kisikom in varupr..vamr._ | l::>. Dobra je predvsem zunanje in priietr. ?.$if. vranjdnih. napenlsniu. pomiria lydi rahitidnim otrokom. io lastnost izkoristimffi @ @ zastruplioniu s hrano. Zoriavgusta-seplembra.le r1111ff3tr""1f ii. slabokrvnosti. zato se spomnimo na to zel Dri spodbuja cetidno presnovo.. Proli. lahko izzove brunanie. otraui rriusra"niJv.. | II | . iuhe in aaie. glrpah In TBC. vsebuje vitamin C. sveze rastline iztiskamo sok.". k obnavliantu rdeaih krv.. ieOAenif. rekonvatescentom.iak. zlasti ob t(oRDABEl{E0ilfiA Gnl0rs 5t. preganta gliste. Viasih ie kar nadlezen plevel.jgtllh. katrriu. I ". . I | I I ieW. .. zrvce.[oj-f. de zelisde uZivamo kot eai: iijji^ kopano ugi: 1kg kopriv na jO I vode. pr iot6nih. usteylia kryayitve. Je zelo bogata z minerali. L. vn...Je odlidno zdravilo proti vlodini. S kopr.ii. ptiudni pliudni in sr6ni astmi. Je grenka zdravilna ras ina. oodobna osatu.d#. kasliu. lenem Ere. da se hitreje zaceliio.F I -*<=\ *-. uporabljamo jo notranje. kuhamo Spinaao.::li:]:i f i:f. da izpraznimo zetodec.r. kjer ie zemtja bogala z dusikom.tr vrodinskih boleznih... v I tF. zaprtiu.' . Uoieznir. hlevih. Uoinkuje LS lih predelih obalnih podrodij.. zla_ stiZelezom. lltdhr I I hisah. posipano ga po ranah. Nabiramo cyetodo zel btez korcnine. Listi so dlakavi in lepljivi. i4.i. eist in izboliSuie kri. namodenimi v vodi. Je do 60 cm visoka enoletnica.qu dlas.nd. koski so rumeni. irlcdlctE - ln ltalrnl Glo[. nih in ioldnih boleznih.50.1{{.. plodove ima podolgovate. Zelilie posuSimo in zdrobimo v prar.. Gojiio jo po vrtovih. Nabiramo yse zellsde od zgodnie pomladido pozne leseni.'.t a/.j . to n I.$ |I r-*". pri srcni slabosti. ee pretiravamo. I. orisDeva ll.lqjno Zlidko zrezane zeli na skodeticivode (vroa pretiv) 2-3x dnevno. to poGm se razreOeimo. celo pri rakavih ranih se stanje precel izboljsa. vesiu. . Uporabna ie pri nespecnos in pri molniah v zvezi z iivci.ji.

Priporodljivjeiudi pri rahlllcu. Cal lz koluznih laskov: aEno 2li6ko laskov prelijemo s skodelico vrode (ne vrele) vode. rahilisu. Kadar je telo zastrupljeno s kuinimi boleznimi (oipice. opekline' lvore. plehladom. Je odliden izvor energije Uzivamo su/ovo in kuhano. neobhodno potrebna v zdravi 'e prehrani.siri krunetile in nastakovaruie pr6d adetiosklelozo. To so koruzni /askl ki pa moraio biti zares pravjlno posuseni.T 52. Zelo ie uporaben tudiv zdravil- stvu. Pomagamo Sok pomaga Se pri zapeki. dob'o m. Nekai dasaje lreba opustiti mieko. n z{a m{ts . Kdiaiti obktadkiso dobrl za ekceme. angina. Vsake 2-3 ure popiiemo 1 veliko Zlico tezdan. l(0REllJE lltuc$ cadlt - t(0RUzA 53. Posolimo 'e malo Lahko dodamo nekoliko maiaron-a. ki. Mediem l.lifus. Pri bolezni sldne miSice mesamo laske z regratom in meto. tooiledvi6ne kamne. Skrlalinka. Caj teh laskov lspesno zdravi bolezni mehuria in ledvlc ter vodenico. Koruza je kultuvirana. kuhajmo ta daj. Ker krepi oslfino vida. ielodeno nevtralizira kislino. 2 in ved metrov visoka rastlina. I l. Nuino ie umetnLtoploti. fla Koreniek znanavrtna rastlina. Zaradi srdnih boleznise nabiralekodina v tkivu ie iim vsakdan postretemo s sveZim korendkom. vneliu uses. sok. Koruzna noka niza krvni tlak: 1 Zlico namoeimo dez nod v kozarcu vode. da laske mesajo s liZolovimi luseinami. lz korenjevega zelenia kL hamo Cal za izpilanie ust ori atlah Korbnievo sene\e l|-di d'Lretik. Ker mnozirdede krvnidke' nas varuie pred slabokivnostio.hko dojendke in male otroke hranimo s pirejem iz v kosih kuhaneqa kromp'ria . . ielmih. Korcndkova juhaje odll6na protidliski dol6ndkov. vodo. ukiuie k$li.edeml. najga u:ivaio listi. piiemo daj iz teh laskov. sai :ene na vodo si s tem aaiem: preganjatudi levmo in ptotin.sel. vseb\Jie skorai vse vitamine in mnogo mine- [ . Nekaj minut nai stoii. | II | . Kitajslji recept za dobro odvaianle seCa ie. Korenje Prepredule | | Revmatiki naj vsak dan Pileio I l. sicer hitro izgubijo uainkovitost. ). V korenju so odkrili snov dokarin. Preoreiuie nastanek ledvi6' nih kamnov. Cvete od junija do avgusta. peterti'i. Raste ralov. Poizkusimo ga tudi pri moCenlu poslelle starih ljudi in otrok. Tudi sladkorni bolnikl si lahko brez skrbi postrezeio s tem. plludnih ln ledviEnih boleznih. Nerafininno koruzno olie ima dragoceno terapevtidno vrednost. . Hitro jih moramo gnltle Y posu$ili ileveslu.. Pore:emo jih Ze pred oprasitvijo.nr. poveeuie telesno odpornost.n korenia. v senci ali previdno pri odveeno potrebno pri zdravljenju ocesnih mlen. Ce se nam zminiSa izlodanle se6a. Otroci so boli odporni proti glislam. zjutraj spijemo. [!kr]rE I I. materino dLsico ali lovorov list' da se izognemo enoibirosli dietne hra're in pospesimo zdravljenje Korerje odstraniLie strupe z telesa. Poleg modne prehrane nam nudi tudi zdravilnost. 60 . ker disti kti in iene na preleino v toplih predelih sveta in je nepogresljiva v prehrani. . pri luskaYici. ki veliko voziio ponoai. Proti ddsii uziriamo (unan6 korenie.

Raste po vlaznih. ozeblinah. beli in roznaii ivetovi so grozdast6 oblike. goli. vesJa. belem loku. vo. ikuhamo. viiemo vodo \ kadin se nanakano prilevmi. oiilie. se razstrupl. na kratkih pecljlh. in obenem preganla gliste. trombollebitisu. Nabiramo /uble. zmedkaninah. povedani plostati. ki so najprej zelene. ledvenem useku zlomu protinu in kapi V ooslev oade ludi pri koiniTBC. da se ga telo ne navadi in ie vedno cathiirtica). ribnikih. ledvenem useku. Ko se stanje zboljsa. da ne pride v sapn kl To slorimo veakrat iimboti g. Tudi iold se boli lzioda. Kostaniev prah iem jemo Pri razsirienih venah. Cvetovi so bledo zeleni ali rumenkasti v lislnih pazduhah. nato rdede in kondno modro drne. l I I I. Plodovi so za grah debele kosdibaste jagode. pasnikih. vliiemo ikLhamo.54. Toda Lubie mora prej 1 leto lezati posuseno. mejah. da I | L l@ krvnih strdkih. arlna . zmeliemo. Pri angini. plotinu. Plod ie bodidast. iil. Po tretjem letu zgublja zdravilno mod. Pazite. pade ven rjava. cvetove. prolinu ozeblinah Z c0 Z ico lubja na liter vode ali 1 kavno Zlidko na vedio skodelico prevremo in pred Zliako veajo soanien popijerno nekai 7lc. oo ure ne uzivajmo druge hranel t'al z sKolp drevesa in plodov uporabliamo pri notraniih krvavitvah. Cvete maja in junija. udinkovito. skorio in p/odove. Plodove 5e sveZe oluPimo. da ki bolie kloii ie Naoenia stene iilodvodnic snov Po in nih gozdovih. povedani ploslati 62 63 . V :ilah. ko se odpre. 0rugo aez dan po obrokih. . posut z belimi pikami. ii jajiasti. ob polokih. ima neprijeten vonj. vr dnevno. ne da bi razdraZ I dre| tako pomaga. Liste 'l 7'ezane p odove pri levmi. kro' Cvetje driski.Lle sorodna dtsttLnn RRHLlrn (Rhamnus CISTILNA KRHLIKA lnnamnus cathartica). rasle po parkih. Lahko tudi samo 'ramod'mo za | 2 ur. Nabiramo ilsle.in. Hranimo ga v temnem prostoru. V zadetku boreTni jemljeno trikrat dnevno ndZevo kbnico med iedio. posuSimo na pedi in zdrobimo v prah. Sodobna larmacija pa Ze izdeluje pripravke iz krhlike in Se drugih sestavin. svetleba se glavica z belo ljso. vneliu in razsi4enih venah cvetje namodimo v Zganjd in pustimo 3 tedne na soncu ali pri Stedilniku finktuto uporab' liamo za-iivdne boleiine in revmo za naliranje. Je eno naiboljsih zdravi za plodovih escln. prah iimboli globoko v grlo. PrL vesno sluznico. ob cestah in oozdovih. ki stori. Uporaba: 1 veliko prebavnih motniah. lc$cn dl ll Je do 30 m visoko. da kri krepkeje priieka v srce. de piiemo ta cal. send- w\ || | | . pa dvakrat ali samo enkrat vnetiu ali preutluienih glasilkah s prstom nanes€mo dnevno. Za nosede in dojede matere ni priporodljiva. 0luJr K0srAl{J Acsculls hln[0ce$anun tffiHutfi Rhanms lrdngda Je do 4 m visok grm s lemnim.oboko dnevno. Odvata. kosato dre| . katariih vseh vlst. dokler ni v redu. spodaj dlakavi. ozeblinah.in. Listi so 55. Cvete maia. Zdravilo ima to prednost. gladkim lubiem. to vpliva na iivdevie debelega 61e. Podobno de. povedini nidni dliski. odprtih ranah zaradi podenih anginah. dnevno. sicer bi nam bilo slabo in bi bruhali.

pri revmi in krompirjem. Odpravlia zaprlie.o riev sok je odridno sredstvo or. plotovih. Pijemo iez dan po pozirkih. kam. sendnih krajih. st. vic. Uzitni so gonolji. Nabiramo vso nstlino. slbei. do 40 cm visoka.U2i' kistino. Vsebuie ob zidoviu. | | | Pri vnetiu grla grgramo s pre| | . pogrejmo. G0rinlun . F. Tudiopekline oblagaio Fri oliudnici akutnem bronhitisu surovo krc.e sbheno in ga polozimo na bolede mesto. vnelja. sur'ov je uporaben tudi oieh. nJt"soe popijemo. Raste po vlainih. odiuniia do pozne ieseni. grlu. mo re zares zrele plodove.er v p re rden in rihlo solien je dietna hrana pri prebavnih molniah (Pokva4en ielodec. VeZe tudi s topro vodo i toplo *oo in na tesbe poprterno. otrok. zdnr|G. roio alum . vnetiu oblaznega iivca. ako ga gojimo v loncu. ae napra| I a. ki tudi zdravi.snemo sok.n-pi' bo mehunev. ekcemi. je lreba po'eg kali izrezati tudr oi.h]r. Veze t'. C. prsnih kalal. Ier se tako najbolj ohraniio vitamini. sluznice . vnelia miaic in kosti. I l. TudioDekline oblaoaio s hladnim naribanim krompiriem. ne rane. vneliu lelod6ne delu llebuha. ki je tudi pozimi zelen. pretlae. livon. ki je Skodljiv za prebavila in vid. Uspeh se bo verietno kmalu pokazal. bule. tvore. revmi in protinu. modno razvejana. Privnetih vimo celodnevno kronpijevo dleto. Navodilo za namok: rastlino namakaimo I ur. driske) odraslih in olrok. nom.[1r. zvezdasti. Ponovimo drugi in tretji dan. ievo kaso oblolimo okrog prsi. Zelisde si ponodi prilepimo na ledvice. kot so li$aii. EEffi E@ 64 65 . Naabamo 1-2 kronpiria. razjede. poleg tega pa pijemo namodeno zeliSde.n ulkusu. pretladen plre ker je v niih soranin. nato pa navezemo na bolno mesto. Zdravimo tudi ko:ne nepliietnosli. Cvetovi so drobni. Prav nam pride privnelju led. boleeiiih. oorabimo ori ieloddnih in drevesnih vnetiih. porabimo vodo za iuhe.56. Pri plluinici ari akt oo mlnur1eri.di sedno kislino. Zel polozimo na bolni mehut dez nod. da ie mehko. Skuhanemu in zmeekanemu dodajmo jabol6nega kisa.tat|| rrahuhe Prpsni (ro. Presni kromplrjev sok ie odlidno sokr-g4leda kro'npiria. proli nah v ielodcu. Pomaga pri anginah. Ne smemo jlh pustiti na sveilobi. /Valban. ^iamok d skah novoroienakoY. Ne vnetiu sklepoy. Ce ga kuhamo olupljenega. sorodnik krvomoinice. Pozimi suho zelisde naiprej namoiimo v vodi. Naibolje ga ie kuhati v olupkih. Preden pijemo. lnrnDll |. lgllca brez njega. Ko zadne kalhi. otedenih dlesnih zeliE. Z zmedkanim krompjriem zdravimo ozebline Pri glavobolu oblollmo Eelo z rezinaml surovega krompirja. ko cvete. lma nepriieten duh po kozlu ali stenicah. Krorqpir kuhan v kosih skLpaj s korenjem. Ob neplodnosti v zakonu naj moz in Zena popijeta po pozirkih vsak dan skodelico iala. tudi prav maihnih. roznordedi. rane. Zelisde navezemo oleklin€ pri ljudeh in Zivalih. B.izkopavamo iih od iunija do pozne jeseni. ako ga imamo kot vrodo oblogo oktog vratu prlblizno pet ur. Enako de amo pri boledinah v spodniem pri vnetiu . ker pozelenijo strup solanin. vitamine A. KR(|MPIR Soldn[m ubol0sun KRU0M0G]||GA I Dobilismo ga iz Amerike in sine moremo ved zamislili prehrane ali SlUlRlfLJl0lfi 57. Zavijemo se Se z volnenim salom. 94 Ia4edd mo U-Zivgj. Usta in gllo razkuzuiemo s slano vodo ali prahon diviega kostania. Je trainica. Je naiblizli na za lane. vnellu skleDov. zmedkanine. - dlakasta. Lahko pa poskusimo tudi z rcZenknvtom. Na % litra vode damo 10-15 g ali eno Zlieko zelidea na skodelico. da ostane toplo.

Kuriadrevca in kamilice. Pri novo kopelveektalna teden. tudi v hribih. Vsa rastlina je disavna. Zdravi ledvice. nlSlaHnl.lalo io potoliemo in damo nazaorte odi. G l0yac. krepi ielodec. ledvice. uporabliamo p/od. Nabiramo i/btde in drobne cveke. Mehda sluz. posoesuie menstruaciio za Lahko pa naptavimo obkladke z zeleno rastlino. io povezemo v snopiae in obesimo na prepih.'-------. Rastlino porezemo. Raste kot plevel po njivah. sluZi kot natiranie pri levmi. | . I I I . da dozori. zasluzena pliuia. Zel. dodatke iuhan in prikuhan. dajemo kot obkladek na trebuh otro- kom pri krdih slabolne otroke priporodaio kurnr'- pliucni zasluzenosti dodamo iaju in naoetosti.. in I zdravi gnoine Kot ial je izborno zdravilo za bule in izpui- razkuzuie irevesie. KURJA GREUGA 59.. co. Spodbuia perileni krvni oblok. pomirta kee. skuhane v olivnem olju. in sicer vse poletie do septembra. deluie proti ledvidnim in mehulnim kamnom. mehul zlato iilo. Za zemlio ie korislen. Kumina krepivid in sluh. dase dobro izkaSliuiemo. 66 67 . iaie. KUMI1IA Garum carl .. 5e tmotec in oreslico ter skuhamo na vinu. Preden Popolnoma dozori. Neogibno potrebna ie Po Porodu tudi zaradi doielia. ker pospe- | | Je diurelik. sluznice ln koio. Tako je daj krepkejsi in uspesneisi. Plodovi so zreli iuniia in iuliia. I l.-1 . lumh Cvete od maja do iuniia po travnikih. I|. Pri odesnih in uiesnih kataiih natedimo kuninovo soparo. Beli cvetki so zdruzeniv kobule. lzboljSuie tudi prebavo. Cisli zasluzena pliu6a. S dajem iistimovnele aliudaliene odi in zdravimo molno roieni. ker io varuie Dred izsusitviio.58.. | | . ob Dotokih. N I Suie mlednosl.. Slolld a n0dla - h]Y. Pospesuje celienie ran. namotena v Zganju. Nezne listke zell uporabliamo za solate.-. protinu in zbadaniu. Odpravlia motnie v ielodcu in lodilih. l\. in sicer za zadinbo in zdnvilo.[r. lzganja Yetrove.

tzrazila ptezalka. opeklinah. Pokondno. Prava lakota raste po suhih travnikih. Steblo je ob kotencih zadebe_ llen0 in dlakavo. Zor! jo oktobra.fq':i:g2ggT9. drobni cyetklmodno disijo po medu. Lahko naredimo tudi maz.. Pri Cirih y uslni yollini lahko tudi grgramo. I l. boiiasti. vodenici. dozoriio pa v kieti. P/odovl so podobni iabolkom ali hruskam. nasipih.i sol. PRAUA in PI. Ce Dolozimo na krvakutine.. Ko cvete. dlakasto steblo pozene do 60 cm visoko.ker |-LEZAJUUA ne. Zene na yodo in pospesuie potenie. je rreba dali vedno svezo. poteh. Surove krhlje vlagamo med zelje. KUIII{A Gfdor ro fiea-i IAI(OTA. lma drob_ 68 . Najbolj uainkovit ie sye. tega uporabtjamo pri pieleianinah. Gfltm aladm lpl0zahCat -nn Iranlsfo crllrtc iablani. sulidasti in se konduieio v maihne ostre igle. ie drevesne sluznice. bele cvetke. gavkah naredimo za nekajv obloge s precej toplim daiem. i/azito'menlamo viakti tri nien sok nakapamo na bolno kozo in pustimo. posk!simo z lakoto. obolenju vranice in lrebusne | I | l. Pri oteklih bez.5 m vrsoko. sestavjjajo pahujjasla socvelia. . meiah in junija do septembra. da se posusi. Kutina je nekoliko podobna I |. Ce se nam zapira yoda. Dobro se izkaze prj iivtnih boleznih. dmla Gall0m r6rum (!nral. Listki so podolgasti. zlato rumeni. podobne uOinke ima tudi LAKO tA. saj zraste do 1 . nih molnlah. llaaie. rdedkasto bele cvetove. Zdravilnost: zaradi obitja stuzi | || zelo uoorabno sredstvo v obiiki kompola pri vnetiu ielodca. neruozi. toda trpek okus./o. pri razpokani koii in prsnih bradavicah. Nabiramo p. dihalnih poti in pridriskah. So dlakavi.O||. Sok sveZe ras ine oome_ H". krvavenfe preneha. sicer pa io oosusimo. lmaio prijeten voni. Cvete od |. ienskih boleznih. Poskusimo tudi prl koinem raku: sveze iziis- Zdravilnosr: pomirja klee. Rumeni.EZAJOGA 01. Cal iz Jakote skuhamo tudi pri plebav. Parne kopeli iz vedo rano volndto luoino kutinovih listov so dobrodeine ori izpadli naternici. kj ga pripravlamo za ktsante. dnoine tvorbe. slinavke. Cvele maja in iuniia in ima velike. da se zoosti v s/uz. samo s sveiim naslom in namaiemo koine izpugCaie. zatldline 'n tudi rakaste koine tvorbe. pasnikih. Kutinovo seme namakano v vodi. vnetiu mehulia in ledvic. zato uzivamo samo kuhane.

ki se neprodusno zapiraio. vzbuia apelit in deluje protiprebavnim krdem. otekline. julija in vdasih 5e avgusta. Rumeni cvetki lapuha nam mar ca in aprila oznanjaio skoraisnio Domlad. Jemliemo Hx g na sladkorju. Je enoletnica. hd. cestah. pavosti. Laneni-sluz deluie zasditno s tem.02. da 2 meseca sloii na toplem. ee bi poiedli vsak dan Zlico zmletega semena. LAl{ Llnom $lhtlsslnm . Lapuh ie sestaven del prsnih daiev inhalacije Wi prehladih in bronhitisu. Visoko na severu zdravijo revmo tako. Sluzi tudi za odvajalo. hripa- mrene. tega namestimo na platneno krpo in pritisnemo na zagnoieno rano. skuhano kot Ca. vnetiu lebrne zimo II | . to iemljemo pri zasluzenosti: prgisde cvetov vrzemo v in pustimo. da na posteljo pregrnejo riuho. drevesia. ima do 70 cm Cvete iuniia. Piiemo 3x dnevno. blonhitisu. Za dai vzamemo Zlico cvetov na % lvode. Zmleto sene z nedom oiisli pliuea. Oboie shranjujemo v temnih posodah. Pomaga ie pri pliudnih.i omili I I izka$lievanie. Ob napadih revme in ptotina polagaio vrode laneno seme kot obkladekna bole6a mesla. Tako so dobivali Dredivo in ga na kolovratih spletliv niti. te so bile mnogo boli zdrave kot danasnja sintetika. I l. lz semena pridobivamo laneno olje in tropine. vnetia. Kovinske Skatle niso wimene. nadusliivosti. da prevlede sluznice a. Zoriv zgodniiieseni. katadem dihal. Crevesnih in ielod6nih boleznih. Poleg tega pa Se plsi obloz listi. da se dobro spotimo. Lan ie kulti virana. ielodca s tanko plastjo in tako blazi vnelja in Siiti pred intekcijami.uhovo listie in nani se uleze bolnik. Listi so tedai Se skriti in se razvijejo Sele. Nabirajmo ga na sondnih legah. Laneno noko zmesamo s prekuhano vodo v namaz. Tudi mehur in ledyice si lahko zdravimo s 6aiem semena. Stebio so susili razoroslrto Do sondnem brdu in nato trli na posebnih oripravah. sveie ali zagnoiene. ali p-a skuhamo dai. Cvetie je lreba zelo hitro posusiti. brezinah. ker vosti. pri vneliu spolovil. NaSi predniki so podivali na platnenih riuhah. namodimo vani krpo in jo polozimo na bolno mesto Pri vnetih venah Drioravimo iz sve:ih zmeakanih listov lapuha in sladke sveze smetane naso. na prsni ko6 v primeru pliudnice ali vnelia rebhe mlene. Tuberkulozni bolniki naj bi vsak dan jemali Zlico lanenega olia. Zoldni in ledvirni kamni bi se ne delali. mehda sluz. Zunanie: $oleemo opnne /isle in poloiimo na lane. nanjo polozijo lap. Laouh ie znan tudi kot iistilo za kd. Plod je okrogla glavica s semenom. ko cvetovi Ze iemljejo slovo. s kateto veakrat dnevno mazeno unela mesta. I l. lvor. lapuha in bezga. Dobro ga zaviiejo in pokrijejo. oslaieno z medom. spodaisivo polsteni in imaio rahel voni. Pritlidni /isliso grobo nazobaani. slabem apelitu. lz teh so tkali platno. Iuislldgo li in-[ . potemneli cvetovi nimajo vrednosti. Droti bronhialniaslmi. NaSi dedje so io sejali naived zaradi platna. zelo uporabna rastlina. Je odvaialo brez boledin. lz cvetov orioravimo linkfuro. da se spoti Se prej spiie vrod iaj iz lipovega cvetja. Seme. pozdravi kaseli in hripavost. Laneno olie vlitamo v razpgkano koio. 1 liter zgania dnevno do 10 kapliic Uporabljamo ga tudi za . I0dilol visoko steblo in sinie cvetove. Lapuh raste najraie na ilovnatih tleh ob vodah.hn l8n IAPUI 63. tam je bolizdravilen. Vsa rastlina ie zdravilna kot ial | I |. zdravimo zlato iilo in opekline. Poznamo tudi divii lan. zarasli roht.

toda lipovcu ugaiajo bolj gorska podrodia. Tudi cvetovi se nekoliko razljkujejo.n lteaie"noiti. bolje je.u Lioovi plodovi. kratkopecljati. Lipovi so na obeh straneh enako zeleni. ima o. lha Leska je pri razsirien I ..tr. so 7d?v\to za plolin Obarc lpovega dao na 2 | vode . Nalbolj uporabno ie cYete' sai | - al .m oqliem bi si pomagali. lipovaevi pa so soodai modri. ie odlieno a st lo za zobe nameslo zobne kreme' rL ribp"ro v vodi. V primeru. sto'deno v prah. mogoino drevo. grm. napenianiu.pa ftffi iii'. Uotnlalt znano je.hn. iala n. Cal 2 listov in lubia zdruvi golenske lazie- ka6liu. Zato ga uPorabljamo Pri prehladih I I .fa d4 sluZi za oblogo pri razjedah krdnih iil in hemoloidih. pasnikov. hemoroide. obdan z luskolisti. ddskah.ovo oglie lahko posipamo tudi po anoinih ranah. kosel\. Hilro dvigneio krvni tlak.sfe kar surove pojemo. Cvetovi so malo zblenkasti do svetlorumeni. Zdravilo za gripo: skuhamo daj iz polovice leskovih madic in bolezni ledvic in mehuria. ker bi povzr6eir srane okvare Posebn. ziitrupiieniih. da . Lip. Madice so izvrstno zdravilo mestnih nasadih. htipavosti. Tudi pri laku rahko poskusimo te zdravilnosti Enako ori iivini. nahodu. stolaeni v prch. da so zdravilni tudi listiin lubie. ki cvete proti koncu iuniia. n'"prezaniu d. kebuinih kreih. vodenl- ci. Listi so premenjalni. lipovec pa I l.e smemo uu.1. xatirt dodamo moaan lipov dal bomo siiaino spall tubla-. slabokrunosti . vnetiih katariih Toda potem lz lelesa ie dolrebno poskrbeti ludi za hilro odvalanie.T 64.nuo" bo.. polne rumenega cvetnega prahu. k: nastanejo 0b gn'robnrn sih:Z loov.ni. Umirja napete iivce in preskrbuie Priieten sen V blazino damo cvetje.luie poZivljaloie. 82 in C ler mineral. Rastlina je dvospolna in enodomna.4ani Lioa ie visoko. Tudi na mehurie ueinkuje ovitek zdravilno L. da se struprodsranrlo 'l!liqrene proceimaio lahko vzrok v drevesnih prin h. Uqodno deluieio pri izdrpino'sti. Leskovo skoio in /lsle skuhamo v pol vode in pol vina.kuhamo. ga zatadi | arclltm . pri auie"n". 9 8. si pomagamo tako. da s kruhom..ti v nedooteo. Pliu6.saiuezev drevesiu q'a or. Raste po redkih gozdovih ali krai gozdov. llo nost oroti nalezliivim boleznim 72 . Lipa ima vedie lisle kot lioovec.oovo oolid. zdravilni uirnek nase strupe ali bolezenske klice Uporabliam0 i. Br. ustavlia drisko.nfl. Lahko ga pijemo tudi proti driski. Obe vrsti sta enako zdravilni malo pozneie. ee n'am sili kri dlavo. jih raj6i na jejmo. da nas la preseneti v naravi. proti gripi in | | pljudnici polenie. da vsrka slrupene snovi Cez 10 minut ie treba rano splaKnrlr' n. Obe lipi sadiio Po nic. di boleha za drisko' zaprtjem' napenianju ali ima gnoine rane Lipovo oqlie. preden se razvijeio listi. okroglosrdasti in na koncu priostreni. Iilla Dlatnhill03 crnla6t . Zenski pa sestavljaio popek. Cvete od februaria do aprila. upo'ab jamo za ovrike pri opeKlnah Pospesulelo krepr odporras-t nove koze. da nas uspa- @ i polovice lipovega cvetja. iene na vodo ln | PosPesl pospesujejo tudi polenie. moskl cvetovi so visede madice. tESrfi Golilus UPA 65. plodovi pa mali orebki. Posebno vrednosl imajo /e6r/k saj so bogatiz beljakovinami in vitamini A. Cenimonas modno lelnikov. Prebavil' Pri Prl de.

srbe6ici sta h liudi. USGJAK Itc00odlrm Glardum . Navodilo: ena eajna Zlidka na eno skodelico vode. omake. rib. kasliu. v niih ie Zvepleno rumen prar. za zrnat fizol.istov skuhamo modan da. celo pri ohromelosti. Lovor je rasilina Sredozemlia. pokondna stebelca. lisaiih. lmaio prijeten vonj. Je zimzelen grm ala pa tudi drevo. krdih. lazpokah na koil. Vdasih so ga uporabljali za nego doiendkoy. kldih v plebavilih in slabosti v iefodcu. v mehuriu. spodai brez sijaja. Piiemo ga pri reymi in protinu. Nanok zrezanih listov v alkoholu upotabliamo pri nalegnienih kitah. Vsaj % ure naistoii. Lisieiak vih. spolnih boleznih. lorol. PosuEene liste uporabliamo v kuhinii kot zadimbo za iedi iz diviadine. Vsa rasf lina ie gosto obdana z iglidastimi listi. Lahen 6ai skuhamo Pri I I l. zimzelena trajniI . grizi. ima ved metrov poleI r0u0n 67. Listi so usnjati. ki ga uporabliajo v industriii oarfumov. Vzhodninarodi ga uporabljajo pri rahitisu: okoptelb se v tem daju in ga tudi uzivajo. Za pitje ie bolie. kadar se kopamo. iuhe.60. loro lr dolgo. Zdravi obolela ietra in zlatenico. podoF lovati. Ob sondnem vremenu previdno stresemo prah na papir in zapremo v stekleno posodo. I glo sleblo. pri konzervlraniu s kisom. ca.. perutnine. vresisdih.nfl. na koncu priostreni. kidrpajo hrano izzemlje. tros/: Ta prah uporabljaio v zdravilswu.[n. iz katerega poganjajo I l. ddski. bulah. lz i. zoravitd lemtliriro te v malnnin tritiSiian. Kadar rastlino nabiramo. revmi. ker ie nekoliko struoeno! taisa bbbeine | Cal rastlineledyicah I l. izvinih. temno zeleni. osoinih raste po iglastih in mesanih gozdopasnikih. Lisidiakov pnh posipljemo po lanah. Nabiramo od iuliia do septembra. lz listov in iagod pridobivajo orb. Lauus n6illls . ga vlijemo u kad. Ta prah se ne lepi in se qa voda ne Drime. da daja ne kuhamo. clr0h6lrs Lisiejakie nizka. zgorai blegdedi se. Pokondna stebelca nosiio na vrhu Do dva ali tri kiiaste trosne klase. Gojimo ga tudi kot okrasno rasilino. l€dyicah in topi I | @ 75 . napenianiu. temvei samo preliiemo z vrelo vodo./. Pomaga pri revmatidnih boleCinah. raste pa tudi pri nas v toplih in obmorskitr kraiih. kamne. ielodcnih in erevesnih krdih. Na spodnji strani se razviieio Stevilne drobne koreninice. kostni ati ptjudi ietit<i. pri henesu. porezemo samo vrhove. Zivinoreiciuporabliajo rastlino kotdajza bolnoiivino pri metljavosli.

Shranimo v steklene kozarce. in vodenici. da nabiramo ob suhem vremenu. Lisle uporabliamo ia iil priuotnih ldd:yicah in mehuriu. Uporabna javsa nstlina. de izhaja iz slabega Drotinu. Krepi celolen olganizem. z zvisano temoeraturo ne smeio uzivati luslreka. Nabiramo predvsem cvefove. ki disijo po medu. le I duhom. nerazveiano dlakavo steblo. Proti TBC: I Zlico medu. rumene cvetke. dokondno vrednost. pospesuje kroienie krvi. To je posuto z maihnimi. Uspes- ie. brez rose. mesedno Cii6o. rumenimi cvetovi in listki. Urejuje meseini ciklus. drugo leto pa do 2 m visoko ravno. Ludnikov je vei vrst. ki moiiio postelio. Pri otrocih. pospesuje izkaSlieYa- delovania ledvic.lw. ob poieh. pri revmi v seeu. onoiiih ran. dlrlzmt pritalen listni venec. zlasti | | ial ozdravlja zasluzenost I l. blazi kree. lma drobne. Cvele od iunija do avgusta. Korerho kopliemo spomladi in pozno v ieseni. posekah.enine lustreka in 1 2lico hrena. Pri prehfadih si napravimo iz niih kopel. hitro posusimo na prepi- na je pri beliakoYlnah malo topli pedici. Blazi prebavne molnie in migleno. 76 .paolinu. nakapliamo 1G. Ue ru6ilfl( . pa tudi /isfe in korenlne. nahodu. se izbolisuje sluh. pliu6. uporabliamo oa tudi kot dliavnico. P/odovlzoriio jeseni. sicer podrni in zgubi hu. Pomembno | | Korenina pospesuje izlodaI l. volnati prasniki. zbuia tek. ial2 p/odov po mirja dihsla in napenjanie. Goiimo io po vrtovih.20 kapljic na sladkor in jim damo pred spanjem. kultivi- s svoievrslnim so rdedkasti. Je proti aslmi. prvo leto pozene dscum lldlsllormc I I . Ce nekai kapliic kanemo v uho. ki se dobro zapiraio. Za spomladansko zdlav- l@ lienie zmesamo iaice z zrezanimi listi lustreka in ocvremo. Deluje Protl nie. V olivnoolje nanodeni cvetovi so zdtavilo proti hemoroidom in revmi. nastaianiu ledvidnih kamnov. boleznim vlanice in ietel. nie seda. srCnih boleznih. oslovskemu kasliu. sluzi. soparo za glavo. Obkladki iz ptewele korenine pospesujejo celienie slarih. llucac Je dvoletnica. deluje protivnetno. Zuoanie: v Zganiu nanoeeni cvetoviso dobro v raio proti revmi . V sredini cvetov tusIREt( 09. 1 Zlico masla zmesamo z I Zlidko Nosednice in bolniki naiiiand ko. lwisllclm olllclnllo .6S. v vnetiu ledvicnih ia5. Cvete od junija do avgusta po grobljah. | . rana rastlina LuSlrek je do 2 m visoka.lllr.

Blagodejno vpliva na vse notranje organe: ietra. Revmatidni bolniki najsidajejo na obolela mesla obkladek iz maiaronoveoa ialb. lmaio izreden vonj. krdih. it-?*. Ko grgramo daj. jajdastimi listki in majhnimi . sploh pri iivdnih motniah. Maiaron poiasiocvremo na mastialimaslu. Mnogo bolj disede in - htY. Cvete maja in junija. Enako tudi pri nosnih vnetiih. iajsa I nosednosl in porod.lalina je visok grm. ob dal I ie I ffi I l ! \ | | zi in iivini 0recedimo in naliiemo v posodice. Pri bole6ih menstluaciiah namaZemo soodnii del trebuha. izpahih' ohromitvi. toda piti ga treba Ze teden dni orei. pliu6a in pozivlia njihovo delo. Pili ga ie treba I 2-3x dnevno. mehur. dobimo marnoykis: ta znizuje vlodino in krepi slce. se boledina zmanjsa. Nos namazemo zunai in znotrai.lalinovi p/odoyl imaio iudovit okus. ker ie ob-kladdk iz daia. Zaielo bi nas slabo poeutie. Dri boleCinah menslluaciii.iio uporabliamo pri lanah in naho' bu. l\.3: pospeSuie polenie. | Je oa tudizelo uainkovila zdra| | vilna rastlina. kultuvirana pa po vrtovih in nasadih. Pri nespecnosti piiemo zveeer majaronov daiali pa si damo na delo pa ie paziti.70. Cvete juliia in avgusta. Rezemo ga 2-3 krat letno. @Treba 78 . nobi. lz teh iztisnemo sok malinovec.ilaline imamo za digtno prehrano ielod6nih. aslmi. majaron opojna rastlina. pri prehladih Preba- | . Majaron je nizko zelisae z maih- | I nimi.1"':l'. rlbml nmus ldr6$ [. Tudi pri hudi men. S tem dalem si pomagamo Pri nespednosli. so sodni in sladkl. sondnih pobodjih. n-apelosli dodaiamo malini 5e lipo.iii!Lil!rii. ledvidnih. l. mallna I l. Ce damo sveZe zmeekane /lste na boleEe dele telesa. Yneliu iezika in vseh drugih nevSebnostih ustne votline. V zdravilstvu oa Ze dolgo uporabljaio za pospeSevl' nie prebave. ki ptide pruv pri vrodinskih boleznih. l. aciio. Kilaike zelodislaio pri nosednosti . V menopav- |'*fiffi\ I | vil. lilazilo uporabliamo Se pri izvinih. struaciii ga jemljeio. iasah.i.vmi. nahodu. sladkornih in revmaticnih bolnikov. vsebujejo veliko mineralov in precei vitamina A in C. posekah. prikuhah. vranico. katariih dihal. zori od julija do septembra. ilIAJAR(|N 0 ganum malodna MAUilA 7r. da odmerki niso preveliki. ko dozore. To maz. ker prepreduje splav. senenem nahodu Vato namodimov daiin vtaknemo v nos. mesnih jedeh. les. I maline. Ce zmesamo malinovec zvinskim aliiabolinim kisom. Gojimo ga po vrtovih in uporabljamo za zadimbo pri iuhah. raste po gozdovih. Krepi srce in celolen organizem.ktii'iliiillit6l".t. belkasto rdedimi cvetovi. skritimi v nezno zelenih kroglicah. matuan - hn. zdravi I koine bolezni in prezene kata4e. ledvice. razkuzuiemo ustno vollino pri aftah. tdeee pbdove pa. razbiianiu srca. k85liu. lilste nabiramo maja in junija.

po skalah.72. krepitev oslabelih.llls tsdndr . Ne priiemaimo z roko! Razku:ute dihatne poti. SluZi pri neredni menstruacili. pasnikih. ostovski Yaniu. olotinu. lmabel cvelz rdeekaslim robom. ki nosiio Skrlatna ali temno toZnala socvetja. mesano 5e z drugimi zelisii. Cai. polozlmo pest dusrce pod tuto ati ktobuk. h|r|hr oosut z belimi zvezdicami maF ielicami. V zdravilstvu uporabliamo celotno rastlino. Priieten pogled ie na travnik. pri levml Cal z dodalkom medu pospeiuie polod in ga olaisuje. Ob prehladlh ga kuhamo 5e z lipo in bezgom. Cvete od jlnija do oklobra in modno disi. Cvetie nanoeimo v Zganiu in s tem preganiamo ml5i6nega maika. Ne pozabimo na ta iivini slabos$. kamnitih pobodiih. Lahko jo uporabrjamo za masa2o pri revnii. zelo priporoeajo pri notlaniih kwavifvah ob nesrecah. bhti boleelne in trce. in ietrnih boleznih. pospesuie potenie. uspava. protln. Za nasa2ot ocvremo cvelje v masti in shranimo v Skatlicah. travnikih. Tudi pri ynetem Crevesiu.lr|. ki MATERIIIA OUSrcA ntm||s sontlrn ru. Malerjna duiica. pospesuie gresnovo. kj ie zaostala v razvoru. motnlah v mehurju in ledyicah. CajizzeligdaponagaproliPUtiki. Ko io suSimo. Je krepilo za ielodec in | l. kageli. io priporofaio kol sDomladansko so/alo. ob I k iivce ter nzkuzilo. oboleniu bronhiiev in gnoieniu ptiud.laterina dusica ie korislna DaSa za aebefe. ki se vzdiguie iz oritliene rozete. revmo. Cvete skoraj vse leto. z golim steblom. udov. l\.Z atkohotnin izvteikon masi_ ramo mlado iivlno. lspeva skoraj povsod ob poteh. malGtm dglcr I l. ker varuje pred bakteniskimi boteznimi. iz nie poganiaio Stevllna slereica. Na dan popiiemo v vodi 10 kapliic te tinkurc prcli pesku in kamnom. d. lzka:e se tudi pri ledviinlh protlnu. sondne prostore meiah. heSan I nriOs'ko reso ali orehovim listiem. pri pliucnlh tyolih. ori noredni in boleii met} koreniko. ielodcu in etevesnih kr6lh oride dai iz marietice prav. boleainah v prslh. Ker Clstl kri. pasnikih. Za in leniu. To ie eudeZno zelidde. srruacili. tivce. potokih. pri zasluzeniu in izkatlie' || ||. - nfl. iivdnih in revmatiCnih delamo kopelii tem priliiemo dajte rasUine. | lma rada suhe. nanocena v zganlu att ortvnem otiu. Je do 20 cm visok grmidek z olesenelo I l. je ueinkovita pri bakteriiskih oboleniih elevesia in pliud.h.pliudnicah. Zelo ugodno deluie na pliuca pri blonhi' tisu. Je do 15 cm visokatrainica. ilARJETIGA 8. krepitvi moiganoy in splosni cai pri. pomida kaieU. Ci3li . iri glayobolu 81 . jo obradaimo z lesenimiali steklenimi paldkami. ob poteh.

molnie v pleba.io lr':ff f il'Hi[1l.nru. ooiirt<itr pri blonhialnem katariu. nevrasteniie. deluje protikldno. | I I krepi in poziv ia srce.Tlrcke na I sKli. je dobta za masazo pri levmi.'i3 ie kli plegosta.."llli{i.df. zuje in celi rane. daje teesu novih moii.z]. Piiemo l-2x drevno: 7 [i'"l.74. Cvete od iuni ja do septembra. Pri ieiavnem ll | . boleznih ielodca.. ne sme pritiv slik s kovino. namoiena v alkoholal\ olivno olje. ledvic. Pri slabem podutiu silahko napravimo vreiiio suhe neliseinio dano lio griio. razveiana rastlina.i. apnendastih tleh. Pri' silitelo.'.i[*'"1"i1"31'. Ko jo nabiramo. odganja "drne ob ake. razku- eai iz ceie rasirne Pijemo Po I l. priaara lepe misli. koltdac l\redeno deteljo so Ze v starem veku cenili kot dobro zdravilno rastlino. Nasadimo jo blizu debelnjaka.l. samo manisi. erevesia. plotinu. omedlevice. Listki so Podobni deteljl. liksne ideie. Blazi boleaine. Je okrog 1 m vrsoKa. vi.*. ob Poteh.. ki moino disi po medu. Melisa. mehca otekline In zdravi otekle ileze. to ie pomembno.. Pospesuje iztok - iolda. . stiske. susimo in spraviiamo. mehu4a.9ffi l'1.Ti:f.il. Ves aebelniak operemo z melisnim dajem in s tem prepredujemo bolezni debel. utruienosli udov in zme6kaninah. Baste kot plevel na pustih . ptolinu Detelia' nanoienav oliu. sicer lahko - nastajajo kamni. Cvele juliia in avgusta.. iivdnih motniah prime6amo iaiu 5e baldriian. natltnlat I |.11?T"l'dl'l. pri noseinicah prepreauje bruhanie in slabo poautie.". MEDEIIA IIEIETJA l|c llous ofllclnilis MEUSA 75. . preden cvete.il. Uporabljamo jo pri neredni Kal mazilo ali namok v zganiu rabt za masazo pri levmi. Proti usesnim boleiinam napravimo kopel z brisado vodo' vani pa damo pesl delerie sopara naiobliva menslruaciii in depresijah. Zeleznr Skih nasiPih. Pomirja krde. prepreduie srdni kd in bluhanie na iivini podlagi.14 dni na soncu all pri stedilniku je zdlavilo prcti glapokrlto glavo vobolu. lvelisa krepi spomin.i'""". Proti neryoznemu glauobolu obloZino eebin zatilje z listi. slarih zidovih. in sicer najbolje v dasu od poldne do dveh. Nabjramo pred- I. odganja tesnobo. sadimo pa io v vrtove. Cvetovi so rumeni' oozneie obiede.ifl. pomirja migrene.{#H'. ker odganja debe. l\ilelisa ima prijeten vonj po limoni. da izloca vec znoia in seda. ureja prebavo. I vsem /isle. flclissa 0lllclnelh - hn. Bastlina je do 60 cm visoka ln rasie po oosekah. plemocno bitie srca. Pri na zglayl:e.. t.1l"u. mokreniu.'ff : lpora'otiaio v majhn n kolidinah Je ludi proli mollem' I i{i*!*.

il1. katadem in slabim telesnim sokovom.ff ."y.m"el:.i3?.j t 'epdirna.lanienemieziku'zoboboluinzasplaktJ. seta in ielod6nih sokov. telodca ln erevesia. Navodilo: 1 eaino Zliako orahu na Kozarec vode. ki veliko sediio Pri zadahu iz ust grgramo metrn cal. Pijemo ga pri sibkem delovanju jeler in vlanice ter slabem izloCaniu iolda. ker bi slabo vplival na . Cvete od julija do sep- I I . posebno po kakSnih hudjh bolez [iJii. l\. . Vpliva na tI | |. pijemo ga pri revmi. Dobro jih operimo in posuSimo! Aai korenin naj vre pribliZno Meta ima anestetidni udinek . ".'::i. 6lroke..i it-"l"litiJiri"ivke iaj nas bo osveZira kopet' Po napornem delu si privoSdimo metino iiffi lrdovralnih kataiih plluC. Je do 80 cm visoka trajnica. zlatenici. bregovih.illli3i"li"'le''te'1r" i[uo-rj. z vodo. ker hitro poriavijo In imaio le malo zdravilnosti Lahko nabiraho tudi ceio raslino.. Uporabna nabiramo spomladi je koreninat Io natiramo in jeseni. bolezni ieter in ledvic. tembra.{f. g nosti. mo pretirano uzivati. rdede riava zel z modno razvejano korenino. ob potokih. tallo Je do 80 cm vrsoka trainica. POPRI|UA MEIA nonna MttlilGA 77. Pomiria bruhanie Uporabliamo io kot antiseptik pri plehladih oomesan ll koristha ie za liudi. Jemljemo ga 5e pri II . cal Domiria Zivce in iih krepi.1'. molrlca 0aDE!! I . Raste po jarkrh. Aaj sveZih korenn pospeSuje presnovo. ker so tanjse korenine najbolj dragocene. Lisle nabiramo. izlocinie iol6a. goie | io oo vrtovih. Vecedimo in pijemo dez dan v pozirk'h. Dobri so tudi /isli Ce korenino so zdravilne. Cvete od iuniia do avqusta viioliiasto. 5 minut. slovi kot zdraviio proti slabi prebayi. ki so zdruzeni v socvetje..lilnico uporablja industrija za izdelovanie zobnih past.tn.". ae io zvedrmo.iru. Je 5e ve' vrst mete: drna. j". 5e Dreden cveti Nikoli ne nabirajmo v slabem vremenu.76. zato uporabna 1rF]iltlii?iilii. po pesdenem svetu. otldelih ilezah ter koinlh boleznih. z iaboldnim kisom lo dlesni. kodrasta' vodna. Skopati jo je treba globoko. Aai listkov.livlaznih kraiih. salond a olllclndlls .1f.l"J?m*"0. lz oda soC in pot. Pri ynetem u grgramo s aaiem. po mejah.''ffi .1'. blediE. mehda sfuz ter odvaia. lz nje poganja steblo z belimi cvetovi. raste pa tudi prosto oo b.iir"i. U prah zmlelo korenino lahko samo ranoiino eez noi.ttaoi.ti: prolinu. v"ii i. se peni. vse ntnllu . drlffr %1f. Vsl rastlina disi.ki smo iih nabrali pred cvetenjem. Vee ni dobrc.:l'$r'r*mr.ttr. vlnogradih. cvetovi klasast..

iolEnikovih in mshur- nih boleznih. krvavi mrednik. zlasti na mokrem svetu.lazjlo modno olajsa lo bolezen.''1.."p:!!l1d!. l."ttd abosli bruhanie drisio' Tudi smrl +!.\l!2 kol drugi deli.iil'J?"i. Cvete julija in avgusla. nespeinosl..!-1itL. Zunanie lahko uporabtiamo zelludipri luskavici kot mazlo. pri prav l. Vsa rastlina PriPoroiamo ga bolnikom z revmo in Prolinom Je | | . . M0RAC]{|K ali K||I|JSKA cRtUA 29. ' ioliniku. pasnikih. Zene na vodo in oosoeSuje polenie. ton0lllus0 I l.".2 .'"'"tiHl . Zdravi kageli in klo.?8. | razveiano rdedkasto stebio.. Uporabliamo zel in korenino.hr.. Ueinkovit ie pri ietrnih. astmo. hrastovo .hn.'1. lisajih. Zboljsuie vid in zdravi klonicna odesna ToPi ioldne kamne niani kalal. "11iJ. vendar io ie treba previdno uporabljati Nabiramo vso /aslrno. iagodnjak in tudr nelresk. Po zidovih.}i}irl#iil+:#-. vrani6nih. Je grenaica. blazilno sredstvo Pri kroin ob avtomobilskih nesredah.emiii ln visokem krunem tlaku. Korenina deluie moaneie ""iiiJ'j-rrircorn. vsebuie zdravilni oranzni sok. lvo h. vranici. Piiemo lx s dnevno po illlqlti*iqi'i4iilllfiif$. grobliah. Caj iz tistov in cvetia anko uporabljamo za delne kopeli al obkladke pr zadetih de ov telesa _ tudi s /.. s napravimo zrezane-ga ii:i'.lili'l'""f. Je zelo aktivna zdravilna rastlina. tffiuAul t[tE0]llK Glre d0niurn malus .-i#lilllil. 10s0pas illl Krvavi mleenik raste iz traine korenike do % m visoko ob poleh. Priporod- Calnai plielo bolniki z angino Pectolis in arte osklelozo. ker udinkuje zeio odvajalno. I . no sredstvo. Je do 170 cm visoka trajnica.. 9 Pi. rkropa. Dodamo 5e krvomoenico. Sok sveze korenine pteganja gliste.'. rman.iu ri"u"gttt irein in uotedinam v rddilih Prezene gliste' de damo poparimo zdrobljene sveZe i^rodilo: poleajne 2lieke zdrobliene sveze rastline popalrmo Narodilo: vneli1. EuDab um camatin[m . migleni' $axu' u. | ima pokonino | I 0omirievalno 2ooer in ial pijemo notraniih | poskodbah. ie ga kje dobimo.!.l\. fahko jedi V rastlini i" :ltY! l-"]lgglg tnkluro Prgis'e drobno 1'.l:J*'" .iil p.]"iffi fiy". Cvetje je v gostih kobulah . meiah.stje. iiyenosti kliem laznih organov. Zelo oride niinem blonhitisu. ki te v danasniih easih zelo pogosina. :lYll: pri luskavici.iiiii'i. Mlednikje diuretiano in odvajal| po neobdelanem svetu. skalah.loradnik ie uooraben tudi pri bolezni dihal. 2itiieL ia tr"oin. ekcemih. Uspesen je 5e pri vodenici.v rdedkastih tonih.1'-tt9f oniomi Oitr'afni cenre. Dovoli ie dnevno 1 skodelica daja v 2 porciiah. pri zadetni g - ljivje pri motniah v jet h. Ta precej raziiriena ras ina raste ob gorskih potokih. uremiii 'n Piiemo oa tudi Pri pi in nahodu.

Spodbuja rast granulacijskega tkiva in 1ak0 nastajajo nove celice. Pomaga pri irevesnih in ieloddnih boleznih. sonane pege nakapamo vedkrat s sokom. Susimo na oreoihu. zme6ia- pr rakavih boleznih kot dodatek drugim zdravitom v podporo. podptutbah. pajzkaze z!nanje pi aknah. Rane se hilro cet. kije I pa in nosi roznale zvezdaste cvetke. Iz listov naredimo obloge pri srbedi mozoliasti koii Sok zdraviiudl optkline in pike zu:elk. fuevretek lahko porabimo pri vnetiu uies in pri izcedku. da bi varoval hiao pred strelo. ranah. Enako otrdline. Na koncu fi. - hn. Cvete od iuniia do slane. bo tisti dan dezevalo. da izhlapi vsa vlaga. CalpospeSuie izloianie seda. opilkli. Liste netreska cvremo poiasi v masti.Naibolie se ninah in oleklinah. ga zmeekamo in lztisnemo kapljlce v uho. tvorih. da dobimo nazilo. ima mesnate. ekcemih. podasicvremo ognjideve cvetove v masti. Rasle po skaloviu. so zasiljeni in sestavljaio rozeto. vneliu debelega Crevesa. Ako so cv. kwaui gtiri. Baste Do vrtovih.te se zmehdajo in izginejo. precedimo in nalijemo v posodice in shranimo na hladnem. Oonliatahko namoeimo v Zoanie. vodenici. V ta I I I namen uzivamo ialteden prej. 7. Cveie od juniia do septembra. iaidaste liste. Tinkuro uponbiamo pri pretegnjenih misiCah. ker urejuje pravilen odliv ca. tia 9a v nekaterih krajih namenoma nasadiio. uporabno prl opeklinah. Ob soninem vremenu nabiamo cvetie in i/sle. ima premenialne dlakave iisle in r!mene oranzne leDliive cvetove. Je orurelK.io. dhih. nah. I t In I_J_-'-_J W I Dlulbah. lz srediSda rozete raste cvetno stebelce tudi zdravina. Cisti kri. Znan je kot okrasna rastlina. zmedkaninah in pod' krvi. I. Je vremenar. driski.Cai piie- iot. Ureia mesecno ais6o. V ta namen si pripravimo mazlo. 2-3 skodelice dnevno po pozirkih. zidovju in tudi na strehah. nesladkan. Pomaga lri Se zaprti. Ugodno dellje v meno. Cez pokriiemo s kosmidem vate.tovi po I . Dospesuje nastanek in iztodanie pavzi. do 30 cm visoka. Dolrno sredstvo mo odvaialo. Vzamemo lisl. proli premoani menslruaciii II ||. noron I |. Uporabljamo sveZe liste. celieniu ran. Dlakavo razraslo steblo zraste do 60 cm. . ilErRESl( SemDo fumr l8c$rum (|G]IJrc nn. ozeblinah.-1 80. bra' davice. 6ura tltea Galondula olllclndfls Je trainica. in pri driskah pa zapira. zato ie dragocen pripomodek pri inlekcilah. bladavicah. Kuria odesa. Tudi pri iivenih boleznlh ga uporabljamo.

rano in vs€ skuoaiooviiemo z qazo.. zlate' nici. iolC). drlski. s|trrdal - hn.5 m visoka trainica. Ohrovt uzivamo v juhah. ietla. pliucnicl. jo dobro operemo in posuiimo.leoa Sveit i/stl pospesuiejo izloCanie gnoia in drugih nepriietnih lzcedl(ov. Po zdravilnosti ohro moen0 prekasa zelie. Deluje proti levmi in plotinu. ori Drolinu n tevmi. II | .'h pospesuie perilo in krepi malernico. Precedimo in uporabljaimo. Pospesuie presnovo.82. ohiovt. Zgodnjega sadimo aprila. drevesnem vnetiu. Ako grozi plezgodnli porod. za zdlavlienie nevlalgi' id obraza. sivo zeleni. medtem ko ie zelje belkaste barve.deekah in druqih koinih izpuiiaiih. Listi niso gladki kot pri zelju. kier so vas operirali (ledvice. Pred novim obkladkom rano lemellto ocrsllm0 z mlacje treba pili 5e nim' triinitidnim iai-em: ta 5e pospesuje zdravlienje Vendar iistilni aai ali pa eaj hrasmvega lubja. pomaga pri sladkolni bolezni. Ynetiu rebrne mrene. vendar ne na prevroeem. Posusena moeno diai po vijolicah. Pospesuie izlodanie kroienie kwi. nateg' nlene miSice. pat pa spravljamo g/ave v hladno klet ali zavarovano SuPo s kocenom vred. in sicer spomladi in ieseni. ima rumene koske. kratko koreniko in dolge korenine. kot antiseptik Dri veaini dihalnih bronhitisu. Kot obkladek-se lisl obnese prizobobolu. jajdasti. blonhitis in sploh teiave pliud Ttdi pri glavobolu in boleiilrih v oieh si s tem uainkovito pomagamo. dolgopecljati. po vlaznih gozdovih. ampak koristi tudi zdraviu. spodai Zametni. zlome. Ugodno deluje Pri TBC. pliuda. vzamemo % kavine Zlidke prahu. Lahko uporabljamo sve1o koreniko ali pazmleto v prah. Ni pa samo priietna ied. Goiiio ga po vrtovih. kuhanih v masti. Ohrovt zdravi ielodEne aire s svoiim Desnin sokon. 90 . Cisti kri. lmamo letni in zimski uEurfl 0tftAl{ 83. Cal korer. | Jedem daie prijeten okus. Posebno slasten ie du$en s krompiriem. Poznega pa v iuniiu. Je bolj temno zelen. ima modno. orioravimo v sokovniku. Kl prav zaudariaio. odpravlja zastoie. 'moino raiSiiadtmo. IIHROUT . mehda sluz. aslmi. Kot obkladek polagaiie ohrovtove 'isle na mesla. 9a z v"aliariem ali z litrsko steklenicd povali#o do mehkega. paa pa naqrbandeni.hr' I0ll Ohrovt ie bliinii sorodnik zelia in | ga glavnem Prideluieio kol glavnato zelje. prikuhah in kot solato. iasah. nazobdani. Udinkuje bolezni: anglni. Za zdravlienie koinih bolezni nanoiimo v ribie olie zdtobliene korenine. ledvice. manisa posoda se greie v vedji. v I | . Zimskega ohrovta ne ribamo. mehul. Cvete julija in avgusla. Vsebuie veliko mineralnih snovi. Je do 1. da se strupene snoviizloaijo skozi'edvice || ||. Gotovo bi tak obkladek' polozen na prsi. cvet omana in seme Senlianzevk. kaSliu. je izvrslno za koin€ izpu$daie. sve2e i/isle polagamo na lane in liiaie. a se se poiavljajo boleaine. divii raste jarkih. sledove raznih elementov in vitaminov. Tako zmehean list porozimo-na. Letni je zgodnii in Pozni. SveZi tisti kot obkladek zdraviio golenske laziede tki. omar I . Tak obkladek bla:i boleeine pri Pasavcu (hetpss zoslel) polagamo tudi na tako orl . To 3 ure grejemo v kipeii vodi v vedji posodi. Liste ohrovta oDeillne. hur hd6llum lrfoilGa 0loriccN (cmrar. Llstl so srfasti. 0manovo rnazlio iz korenin. zmesanega z 2llicama medu v 2 ali 3 obrokih. Nabiramo korcniko s korcninani. ker prepreduie razmnozevanie bacilov. iolea in seda. "odprte noge": list splaknemo z mheno-vodo. Kol obkladek ponaga pri galiah in srbenju.

BE|A 0t[EtA nrcum rturml lrn lmG 0BEtf 85.ipii']l.*litillt*-.84. .losrrnsnslt:EEf rm ffiffi ll-J*#uri":{l*# !"*-W .ffi i4[f ffi ffi 93 .

obnavlja organizem. ohlomelosli vseh vrst. ako imamo mrzle noge. Vsebuie vse vitamine iz B skuoine in tudiantirahitidni vitamin D. lahko tudi med. srbedico in druge koine nadloge preganjamo s kopelmi vsak dan. zo[ - nlv. preiegnienih misicah. Za prazn ke postreZejo svo im druZina m z okusno pehtaTovo ooiico. bistri duha. ki jih muditesno. UsDeva do 1700 m nad moriem. Rastlino v glavnem priporodajo I | | za zbuianie leka in kot zdravilo za ielodei. I.Iteba le samo namoaiti ze isde v dober vinski aii jaboldnl kis. doliiemo mleko. Zenske z meseinimi motniami. pri Navodilo: % | ovsenega zrnja dobro operemo in prib lzno 2 uri kuhamo v 2-3 | vode. os[agon I anl- iz rodu trav. Vroi ovsen modnik dalemo na lvote. obolenju ledvic in mehuria. Precedimo. Nozne kopell so priporoaljive za judi.abo y kuhinji je na bolisd sveza raslina. Kopei 2 s/ame je dobrodosla.Je eno najboli zdravih hranil. pri ledvenem useku. vneliu ielodine sluznice. I.uretik. || II. dober oroti tevmi in oroli.degeneracijo sk. ba. da so se odvadili morfiia. Uporabna je vsa raslrna. iz61pane. Ta ial pljemo pri prehladih. pri katariih. Znani so primeri. Jed lahko naredimo boli orlvaano z orehi ali kaksnlm sadiem. Priooroaamo io ori dlevesnih in ledvidnih boleznih. so ovseni kosnieL le zveder namodimo v mleku in zjutraj mao pogrejemo. jelmih boleznih. pri iivini slabosti. Uainkuje na Toderno bolezen. po gripi. Oves zni2uje sladkor v krvi. razslruplia Erevesie. bolne ledvice. anlozo. oUES AYGna saliYa PEHIRAN 87. pri revmi in prolinu. kalariih. I ne ljudl. Je tudi d.epov. da se ne razdi6i. Cal naj pijejo nevrotiki. Gospod nie oa zelo uoo_ slevajo. duievni preoblemenitvi. Artcmisla dlaciinc[lus - hn. Cvete od maia dojulija. da sveze liste shranimo v hladilniku ali zmrzovalni skrinii. visoka do 120 cm. oriietnega okusa. Se bolie ie. kajli vsebuje mnogo zdravilnih modi. Ljubi sondna rastiSda. . Oves ie znana kult!rna rastlina Jedo 120cmvisoka. la Loo. bolniki s pomanjkljivim delovanjem ledvic rn mehulja. dokler ni v redu. Klaste. I I. da dozoriio. z asti za bolnike. iiv6. Cal2 Se zelene slane je hrana za iivce. pri ozeblinah. ki veliko stojijo ali se iim potijo noge. bolezni iolinika. mehur in tevmo. Znal ie pehlanov hE. oslabeli ljudie. Je aromatidno zeliSde. Znana /ed. moeno razrasla kultivirane trainica. V iu2ni Evropi raste Se samorasla oo n'eobdelanem svetu in skalnih pobodiih. Uporabliamo /lste. neiesdnosli. dusevni in telesni izdlpangsli. Zdravi tLrdi slabo prebavo in napenianje. nu ter vodenici. ko je oves udinkoval priboiiasti in pomagal ljudem. Posuseno spravimo v temne kozarce.86. rekonvalescente.

Prl menslruaciji blazi krde in jo tudiuleja. ookonina.Petinov daj uzivajmo ie po Zlicah vedkrat dnevno. zdrobliene korenine na % litra vode. lma moaan. Sreilswo moramo jemat toliko easa. med pliucnico. ielod& nem kaladu. kadar se pokazejo znaki. Nanoien v Zganju je vliralo proti t€vmi in plotinu. V kisu prcvret udinkuje protr zastruplieniu z gobimi. ft!@ Odlieno udinkuje pri driskah. ki povzrodi omotico in glavobol. Kot greneicaie odlieno llI .T I i ! 88. Raste ob poteh. Kot dal je tudi uspavalo. med grmovjem. po vrtovih.se mora prehlada. ki deluje na oslednie iivdevje. Fri vsati zastrupitvi z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi ie le v pomod zdravnikovim ukrepom.. za vzbujanje apetila. Rastlina vsebuie strup tuion. kleih y plebavitih. pospesuie delovanie tedvic. raste pa po suhih | viseiimi. podoigovato sulidasti. zgagi. pllu6a. modno razrasla in priietno disi. Ker so slrupene.lcaml.lelodec. Do n I |. dokrer ie kaj s'edov bolezni. Tudi pri iivdnosti in iiy6 ni izcrpanosti naj bi ga uporabtiali. Cvete juliia in avgusta z Gojimo ga I . sredstvo. lahkem pivu. Uporabljamo /lste n in iislilno cve e. Je pogoslna. Noseenice in dojede malere naiga ne uiivajo. Enako velja pri zastrupitvah s svincem. misiakom. Navadni pelin rporabliamo tudi za kuhinisko zadimbo. zdravito I po bavne motnje in napenianie. Pomaga pri sploSni oslabelosti. Korenina udinkuje bolj izrazito kot drugi deli. l{AuAllllr PEul{ filonlsla lgtrls PRAUI PEtIl{ 89. Hitro odpravi vsake ple. ialno I cami. proti vrhu stebla pa bolj preprosti. Nablramo cvetoie zelig1e \n korenino s koreni- - h]f. [Glln dlrlll - hn. posebno pri ribah. ztatenici. vroiine. Zivih meiah. S pelinom pripravljene Zgane pijade (absint) so v nekaterih deZelah celo prepoiredane. kerdobro prckryavi organizem in s tem olaiSuie polod. jeodvaI Pospesuie izloianie ieloddnih in skalnatih pobodjih in po neobdelanem svetu. tudi divii. Spodnii listi so po trikrat razdeljeni. Posebno ga priporodajo 2enskam ob porodih. poseben vonj in je grenkega okusa. @ . zato bodimo previdnil Je tudi krepeilo in prlde zelo prav po hudih boleznih. ker vsebuje str!p tujon. vzamemo 6aino Zlieko praska na pogretem. V lem zganlu namocen0 krpo dalemo otroku na trebuh pri glistah. ali 10 g Posusene. do % m . Krepi jella. popadki so mo6nejsi in hitrejsi. Bolnik nai iakoj leze v postelio in se spoti. pri obilni ielodeni kislini. Navodilo: 1 Zlico iistov in korenine kuhamo v 1 litru vode. pri trganiu v ugesih naredtmo pelinovo soparo. rumenimiglavi I I . Uainkuie ludi ori ddski in zlati iili. da iih Drezene. Zmeliemo jo v pmh. Cvete avgusta in septembra v podolgovatih. Kot dal zelo preganja gtiste.n razbu44 nji. Varovat. crevesnih sokov ter zbuia tek. razveiana rastlina. Udinkuje protignilobi. Je do 120 cm visoka. da se bliza napad boiiasti. pokondnih ali visedih rdedkasto rjavih koskih. Vsa rastlina je porasla s sivim puhom. filomlsl8 abslnhlum visoka rast|na. operacijah.h primerih skuhamo petin na vinu alivodi. v tak. Posebno ie priporo6ljiv za ljudi brez ioldnika. srce. alkohola . pokyaienim mesom. obrezjih.

i gripi.A AIi Asn6rula odolila PRUE]IEG . zedo se koreniko. obenem disti kri. t0 zravrto je ueinkovilo tLdi pr bolezni seeil. laza inla RDEGA PESA 91.l!fu! zorcnrn boteznih.ko pe o nanakano v vtnu.ia za resno zdravilo. Liudie z ob6u iivimi . lma odebelleno. Sveie zmeikane rcstline ptilepljajmo na otekline.rih je treba spit dnevno por lhra soka. nov. Pijemo gatudi pri nepravilni dejavnosti srca. fllem0 ga se z neseca o0 ozdravilvi.n si rahko pr'skrbino orav s tem caldm. pa beirl. ladioaktivnosl in X-Zarke. Kot d00olnilno zdravilo verja pri oboleniu nadiedvianih zrez.90. nesnato korcnino de(e barve. Disedaperla raste po senenih bukovjh njivah ln nasadih. Zato io dodajaio aperitivom in zelisdnim likeriem ter odisavliaio omare s perilom. Nabirarno hrani pomembna. zmeekanine in druga bolna mesfa. p.Po motnie krunega obloka. up0rabljamo pri.[n. pri nerednem mesednem pe lu. Cvete maja in junija. Rastlina vsebuje v glikozid vezan kumarin. veaiih io po vrtovih. Pravilno posuSena je zelene barve in priietno di5i. Okrog stebla so v vretencih nanizani sulidasti listi. vali kot izvrstno zdravilo za kri.. Je dragoceno sredstvo - ll ||. migreni. ker vsebuje protiraKavo snov antocian: zdravi tudi levkemiio. Ze pred 2000 ieti so jo uposte. pri le2iih bo'ez. I gozdovih z dobro-zemljo. Posledica: bruhanje. zato je v pre- Gojirno I . lla . KoI zaiimba zbuip tek in pospesuje prebavo. Miren s. f. glavobol. Tudi listi so rdeae prepluti. plju6nici in sploh pri go:renlu o-rnat.nst(a ktsttna v pesi ugodno vptiva na delovanie iivcev in moiqa. i<riem . ki 9a ne bismeli prezreti. sox zene na vodo. Ne Dretiravaimo v odmerkih. Sok rdede pese ce rane. DNECA PERI. pr iivCnih boleiinah. Nekateri farodilo imajo za zadimbo. Snezno beli zvondasti cvetovi so v pakobulih. Caj v je odliden pri zastoiu ietrih. Velia pa tudj za odl eno zdravilo. \o se stanje zborjsa. ptiuca rn stabolni otroci naj r2'vaio pesin sok. zaradi katerega ima modne uiinke. ker bi Skodovali osredniemu Zivdeviu.hn. Beh wlgdrls . ietrnih in zoper Skodliiva sevania. ki obnavlia rdeae krvnidke. V rdecem barviu le mnogo l 2e je kruni tlak nizek. Plodovi so majhni oreski. Am. Pri nas jo bolj s abo poznamo. Vzgotena je iz dlvle pese. odpravlja cveloio zel brcz korenin in hilto posusimo v senci ler na prepihu. Bogata je z mnogimi vitamini in rudninami. zlasti ako najnoveisih ugotovitvah uslavlja surov pesin sok rast tumodev. eza. oslaien z rnedom. Kuhana pesa ne ve. iz katere poze- Prvenec ie trajnica z dolgo pla- ne do 30 cm visoko steblo. Gilda I I. topi seeno kislino. Znana osvezilnapijaeaie bovla.zvisani telesni temperatu . za zdravljenie sednih proti organov.n glistam. vodenice. zlatenice.

tudi z boiiastnlmi. ekcemom. PEIEBSIJ P0rorollnum h0ll6$s PETOPRSII{IK - . pa tudi s struoenim misiakom in trobeliko. jih disti in odganja vesiu. imamo teiavno mokrenie.jek iz zelis6a. pIi ielodCnih teiavah in pospesuieio izlocanie vode. kree. teiayah v trebuhu. motniam 100 . dle. [cE[n rastlina. Bolniku ie vlil v usta mleko. dihalnim molniam. kumino. k16u v me6ih in miSlcah. c€lulilisu. baldrijana in rozmarina. Ca. Bolnik naj ga vzame vsak dan po dve kapljici. yne$a oiesne veznice. !t0ta I | . so ostro disavni. P0lGnllllr rn$ m . zbila vlodino. ob poteh. vlainihnaintravnikih. Ta OaJ pripravimo in piiemo kot zg ord zakte. v krvnem obloku. do 1 meter visoka Odebeliena korenina priietno di5i. lvore. pomagaio proli napenianiu v drevesiu. Calpetersiljevega semenaie modan diuretik. krmeiliave oli. Udinkovito pomaga pri vodenici. nekaj kisa in obilo medu ter piiemo ta zvarek daljlttlas. aaj iz senena ali sok iz korcnin Dagnikih in tudl pe5denih tleh. napravimo v enakih delih mesanico gosle trave. Je dvoletna. Susimo v senci ob zmerni top oti. gliii. iih spravimo v platnenovrea- ko in obesimo na zradno mesto. iz golJe trav6je pro vsem | Raste I . jemliemo ga vsak dan vedkrat za nozevo konico ali mdo ved. plodovi. osladimo z medom:n popijemo 2-3 skodetice na dan po poiirkih. ynelo prostato. telesu nakopideno vodo. GOSJA TRAUA 93. Za ll I l. zvarek precedimo skozi platneno krpo. Vglavnemuporabliamo /lste za daie. kamilice.Pri tivCnlh boleznih v zyezi s kr6i. krdevilem kasliu. Po dveh urah poberemo z Zlico olje. Ta dajje 5e udinkovitejsiv mesa- z&avil ne namene zadostuje Ze nekai rezin korenine v iuhi. Zori od avgusta do septembra. v sorodu z navadnim in sladkim janezem. Ubinkuie podobno kotsrdna mod. Listi so globoko napiljeni. Popijemo 3x na s]cu. da odpravljamo ustno gnilobo. S % | kropa popanmo I eajno Zlidko mesanice. reymi. blazi kr6e erevesiu in prepreiuje vrenie v drobovju. Cvete 2lato rumeno od maia do seotembra. uravnava mesedni ciklus. Proti teiavam v vranlci in bodliaiem skuhamo petedilj z vinon. Petersilieva korenina spodbuja polenie. Kmalu bo padla vroiina in bo nastopilo olajsanje v glavi. ampak tudi odliena zdravilna rastlina. hitro. ki plava na povrgju. me6ih. Kneipp se ie v v odganja vetrove. dan po pol skodelice ie ga tla ali zvarka iz korerlr.92. spodaj srebrni. seme. prebavnlm toiavam. priveiemo bolniku nastopala. to ie. na I ilovnatih I| | . semena ali p korenine. ed korcnike geramo pri maiavih zobeh. nici: gosja trava. Pomaga ledvice in mehul. pokriti z mehkiml dlaaicami. v katezlasti proti kr6em v lelodcu. ga zmesamo s kisom in soljo. izloda strupene snovi iz telesa. zmedkanine.Ce gre kd z vodo. Kot zadimbaizboli$uje petersilj okus iedem in ludi sicer zdravilno vpliva. vodenici. Fasl. Nabiramo ze iee v cvetiu. melisa. znizuie lelesno tempelaluro in pregania uii. zgoraj temno zeleni. Zupnik lolil celo mrtviCnega (telanusa). Zenskam lai$a teiaye ob mensltuaciii. Caj kuhamo vedinoma z mlekom. sitakole pripravimo pelerg. celo proti s16nim kldem ie uspeSen.lw. korenino kopljemo aprila ali oktobra in novembra. Petersilj ie ne samo izborna kuhinjska. belem toku. Celotna rasllina je udinkovita proti edemom. Preden plodovi s kobuli popolnoma dozore. Zunanie: z oyltkl zdravimo gnoine rane. vneuu ledvic in mehuria. Enako ubinkuie pra.irevo oue: skuhamo celotno rastlino. udinkuje prizadugeni m ensvvaclii. ko cveIe. prolinu. zlatenicl. rem se ie kuhala gosiatrava.ho rezemo. koinim in ienskim boleznim. Ugodno vpliva na ietla. proti kamnom. ne nad 40" C. zlalenlcl. krdem. Caiiz cel1tne rastline je ptoli dri-ski. Zgnanje zdravi mod ce. pike ZuZelk.lw. Razni pripravkiiz petersilia. Korcnike kopliemo marca in aprila ali oktobra. privrocici sto/ieno zeriie.

hemoloidih. Neredko pokri- povrsine. vnelie lebrne mlene'n maternice. Koristno jo me6amo s trobentico.AHTICA 95. Je od iana zdravilna rastlina. | I | l. dokonino papri!metni toploti do 55"C. v katerem je. Raste po poljih. lllrvlna plevel. Znadilno. mesanica: pirnidne korenine. Tudi kopell v prekuhani plahtici bijim znatno pomagale.94. Predolgo ga pa ne smemo rzivati.h . SuSimo v senci na zraku. I I I l. Z njim naj bi grgrali pri vnetem grlu in ob vnetiu ustne sluznice. brsljanasta grenkuljica. madehe. eai ali svez sok iz korenin se obnese pri plotinu in tevmi. pri kamnih v mokrilih. g0s[in [tasl I I . Najlaze jo dobimo Alcnomilla vllgells PI. leiavah v llebuhu. Zdraviina je ko renika. zdravi slabokrvnost in vodenico. bolezniieter in ioEa. Caj pripravljamokolpoparck eno iajno Zlidko zdrobljene zeli popari103 102 . Cvete bledo rumeno od maja do avgusta.azni ekcemi. skrofuloza. Blazilno vpliva privenericnih boleznih. Vsebuje veljko zdravilnih snovi in zelo dobro udinkuie. pri dlevesnem in ieloddnem kata4u. ie uspesen pri pomladanskem zdravlieniu. da sestavljajo listi nekak lijak. plemodni menstruaciii. pri vnetih dihalih. rlralr. Skrbno oprano susimo nasoncu. sla. Ustavlia krvayilve pri notraniih poskodbah. Eno iajno Zlidko mesanice poparimo s % itra kropa in popijemo 3x na dan po 1 skodelico. vnelih odi. ko nam izdereio zob. Nosed. lzkopavamo jo marca in aprila ter Septembra in oktobra. Dellie v marslaem podobno kot rJivska preslica.Pomaga seveda pri raznih eievesnih in ielodcnih feiavah. bledidnost. najboje na podstresju. ker bi Skodovali ledvicam. Cvete od junija do avgusta. otekle bezgavke. Bolnik naj bi ga redno in daljso dobo pil. ognoiitvah in eirih v spodnjem rivotu. listi ernega bezoa. PtRilrGA Agrolirum rslen$ . sonanem vremenu. Je lraina zel in zelo nadlezen I I . Plahllca ie prvovrstno zdravilo korenin pti boleznih. njivskepreslice in koprive v enakih delih. . na pasnikih. Tam jo je treba pazliivo odbratiod drrgih korenin. vodenici. S ad mo ga z obilo medu in vedkraLpijemo. molnie v prebavi. kaSliu. vrtovih. Steblo je do 80 cm visoko. Pomaga pri vaginalnem In analnem srbeniu. vlainih ekcemov. se po lem aaju vidnb okrepe in zaino Iepo razvijati. pliudnica. sicer rada splesni in nt za rabo. Zelo utinkovitie sok iz sveZih za vse ienske bolezni: pri belem toku.0bnese zapira voda pri otrocih in starih ljudeh. laisa meno. zadrzuje poapnenje iil. najpogosteje zjutraj.rhi in v. Caj ptipoto1ato za umivanje gnolnih ran. na vlaznih travnikih. Caj krep slaboina pljuea in zdravi celo suSico. zadrzuje razvoi sladkorne bolezni. To pride ze o prav pri avtomobilskih in drugih nesredah. velika kopriva.hn. Se boljsaje vode. Ta Cal ie priieten in veliko bolj zdrav kot ruskr. lma drobcene cvetke. ki se pojavljajo zaradi pomanjkania rudnin in vitaminov: bolezni bronhiiev. bokrvnost. Cal piahtice pomirja in prlpomore k zdlavemu in ifdnemu spaniu. Zoper mozoljavost pri mladih ljudeh pripravimo daj iz mesanice: korenina pirnice. prepre- duje kap. na bregovih va vedje potokov. Higiena spolovill Ugodno vpliva pri sladkotni bolezni. dista kap jica za plugom ob spomladanskem in jesenskem oranju in deloma za brano. Lahko dodamo marietico aliorehovo llstie. ob poteh. Je za pitje in umivanje. vnetih zobeh in kilah. sladkanega z medom . l\rarsikatera operacija ob porodu bi odpadla. Nabiramo cvele m /lste. ker LajSa porod in ugodno vpliva na novorojenaka. beli lok. bolezni mehulia. gnoina vnetia. Udinkuje zopervnelie odesne veznice. s. rahitis. Laisa tezave protina in revme. Plahtica rasle v visiih legah. @ se pri vrodici in p sadih zaradi notranjih poikodb. de biga iene dovoljzgodajin redno zadele piti.Ako otroci kliub dobrihrani ne uspevaio in imajo slabo razvite miSice. Ustavlja ktvavitev iz dlesnl. eajno Zlidko mesanice poparimo s % i trola in popilemo na dan 2-3 skodelice daja.Calodlidno ei$i kri. ker segajo korenine globoko in imajo Stevilne Zivice. kadar se nice naj bi redno pile ta aai. in sicer le ob suhem.

Pomaga zoper driske in krvavo urinilanie. krvavitYe. pomaga celo pri hudi sugici. 90. lllucnlalr U0k0 tl nanizani po steblu. Po 10 minutah lahko precedimo in popijemo dan. to je plesec za Zenske. Drobni. vsaj v nekaterih pogle0rn. da se ustavi krvavitev. oo 3 skodelice na dan. bfonhitisu in dihal.hn rus0maca.Ptiudnikoveai ie treba pitiprikruomoku. prehiter sr6ni ulrip. pospesuje izlotranle seda. Na rane devamo stolleni pleiec ali pa v aaj n amodene obkladke. nle k|'i. Listi so temno zeleni z belimi lisaml. korenika srdne modi. Ta daj seveda hitro skuhamo. njivsko preslico in suli6asti trpotec. pliudnik.Plesec ie odlidno zdauilo za:enske: ureia premodno menstruacuo 8 dni pred disdo ie treba piti daj plesca 1-2 - d 104 105 . v ustlh in trelu. Veainoma ga bo pa treba posuSiti 5e pri zmerni umetni toploti do 40"C zaradi letnega dasa. tako iz Crevesia ial gozdovih. Zdravilno deluje tudi na oiilie. Niegovo latinsko ime pomeni torbica. Korerlre odisfimo. glipi. raste grmovju po in lslnatih | . zdravi hemoloide. Kar je vinska rutica za moske. slu| I | zi in ka cijevih soli eaj moeno vpiva na pliuia in druge organe. tudi zoper prolin in revmo. omela. Plesec je vedno in povsod pri rokah. nekateri modri. Cveti so rdedi. nih boleznih. Caj ie zelo uspesen za spomladansko 6i5de. PtJUGl{il( 97. Rastllno nabiramo.ka z mladnim mlekom.Caj utrjuje $uje krcenle Crevesja in s tem izlleblianie. S l/1 itra kropa poparimo 1 iajno tlibko suhega ali 2 dajni Zlidki svezega pleica in popijemo 2-3 skodelici neoslajenega daja na dan. Ako daljdasa uzivamo mesanico. ako plesec samo poparimo. ptidia dresen. Zoper krvavitve iz nosa srkamo Dlesiev dai skozi nos ali navezemo Sooek olesca okoli vratu in na tilnik. samo sulidasti trpotec se more meriti z njim.Cajie bolisj. pljudniieliki. ko bi ga boij uporabljalil Pomaga pri u I I I. Zaradi kremendeve kisline. tudi iz pliud. Je do 30 cm visok. beli cvetki so I |. Cajna me{anicazapliuta in grgramo z niim. ledaj pomaga. Cvete marca in aprila.Zoper kruayitve sploh dodajamo plescu riiivsko preslico: eno daino Zlidko te me$anice poparimo s % lkropa.v enakih delih. aegapijemo alise z njim umivamo. Pri krvaviivah iz pljue pa pijemo dajno mesanicoi plesec. Spomladi nabran ie najboljsi. hitro posusimo in spravimo v temne kozarce. Slabotni in susidni bolniki nai pijejo2-3x na dan daiiz pos-uienega pljuin. pri kaSliu z izmedkom. m6d[nlla. V nobenem primeru pa ne smemo piti mrzlega kot ponekod priporodajo! Zdravi beli tok. leinkovito ustavlja razne ll I kot iz ielodca ter nosa. tako pravijo. zato Segajmo po niem. drugi vijolidasti. larc[lra Je do 40 cm visok. pospe- l. Povezemo jo v Sopke in obesimo v zradnem prostoru. podobno kot omela niZa previsokega in visa prenizkega. Pomaga ob le:avah v meni. poveZemo zel v Sopke. zdravi sko in g to: pijemo 3x na dan po 1 skodelico. PLE$EG Crlsolla iulsa msmrb . S tem vpriva na prepodasen al. zavira vnetie. V tej je "torbici. ko cvete. Caiblazivnelie sluznice y ielodcu in prebavilih. Kako bi se pljudnih bolnikov. Pulmonirla olllclnells . Caj spodbuja leno Crevesje. Vplivatudina bolnimehur in na kamne v mehlin. katariu dihal. povsod razSirjen plevel. Ko res ni ved pomodiza pljuia. Pljudnikov dalzdraviSe hripavGt in vnetia vgrlu.in. Cvete od marca do pozne jeseni. z asti na dihala. Precei dobro izravnava kruni llak. zmanisalo Stevilo pliudnih bolnikov. veliko zdravilnih snovj za mnoge bolezni in tezave.Sp oh velja pliudnik za izborno pomagalo pri vseh pliu6. popiiemo skodelico ali dve neslajenega eaja. Dodajamo lahko preslico. Pomaga zoper kaSelj. pri pliucnici. le 5e pljudnik. Cai nai bo nesladkanl l-3 skodelice na skodelici na dan.mo s % I kropa. Pomagazoper polodne klle in tako olajsa polod. de ga pijemo lkivo.

ko cvete. zlatenico. eist kri in s tem ves orqanizem. fudi na nezdrav jogi lahko polozimo tako slamniado. I Ljudle rnu ludi recejo "ptavi PElidlum a$llinum - hn. Kopeliv prewetku boleeine imeimoiodezl Istov in korcnik zdravijo plotin. I. Usek veekrat mazimo tudi s SentianZevim olieml Tako poslane tkivo elastiino In volino. bistriio o6i in odpravljajo bfesdavico. Korenika ptaprcti odpravlja mudne bofeeine y medih. nanoienj v Zganju. ledvice.Liste in cvete hitro posuSimo v senci. M/ado /r'ste p judnika lahko pripravlmo kot Spinaao ali solato. Bolhe. tj.) n tro pozdravi Sopek sveZe prapioti. trganie sluz. imenovana tudi stelja. Obenem ga prenavlja. SveZi listi praprctt navezani na 6elo in o6i. . lz kultiviranega dobivajo kavni dodatek cikorijo. S amnjada in blazina.ltll. utru- |.in bronhije: po dva dela pljudnika in sulidastega trpotca. Na njem se diovek dobro odpodije. Korenine podolgem razrezemo in obesimo v sendnem prostoru na prepihu. 6isti ll I l. '1 dajno Zlidko mesanice poparimo s % kropa in popijemo po pozirkih dez dan 3 skodelice daja. Udinkuje tudi proti ekcemom. Velik premoga fastal iz gozdov velikih praproti. Rad ima suha tla. Cvetovi. rodollia regrat. stenice in usi ne prenesejo praproii in zbeZe. ss. Ko se posusi na steblu. Seveda ie treba tudi glavo dobro odel\. Zaradi snovi inulina ie potrosnik zelo koristen ia sfadkorne bofnike. dob.. turom. Caj tz potroinika je izvirno PRAPROI 99. Sve1a praprot v blazini zdtavi naglugnost zaradi prehiada in prepiha. Potrosnik. ti6ni glavobol in revmalidni zobo. Krhamo ga iahko tud z vinom I kisom. skuhan s sladkorjem. je naibolj zdravo eZiSde. korenlne kopliemo aprila do maja.ega r. Je in ohranja !o lastnost dve leti. Ako se vedkrat ponoai zbudimo. kar si ga moremo misliti. radioakUvna je v pradavnini Pri nas je najbolj razsirjena velika orlova praprot. ki ga n-av6Zemo na prizadeto mesto. P0Tn0silt[ Cic[driun lnulus . k nai vre 5 m:nur. Listje in cvetie nabiramo. Inulin vsebujeta tudi regrat in repinec. ob ootih. natlaeeni | I I s praprotjo. da ga s primernim 107 zdravikrde. del Praproti je na lisoce vrsl. njaio. v gosi slrup. zdravi hipohond io. odvaja odvisno po udih. Zarad. SveZ sok pospesuje rast las in baje prepreduje izpadanie obtvl Sok iz cvetov kot obkladek )e zdtavilo '106 za utruiene oii. pa se kmalu poiezejo in izgubijo. pospesuje izlodanie se6a. lenost kar izpuhti. zmesan s oetersiliem (1:1). Suha peprot v eevlih odvzema ulruienosl in oreie noge. popijmo pred spanjem skodelico tega daja. SyeZ sok iz lislov. Tako leZisde Kri in jo obnavlja. bolno vlanico. bol. na niivah in travnikih. Protikrdu iolcnika pjemo2x dnevro potrosnikov aa . Rasle povsod. revma. protin in revmo. eajni prevretek iz korenin po za\euanir izkuserlh babic krepi rodia pred porodom. polrtost zaradi namiSljene bolezni. Usdk ("heksengus. je blago odvaialo za okoke.d nkovahja na omenjene organe vpliva daj ugodno na duSevnost. pa le po en del kopriv in njivske preslice. osiajenega z medom. [aual I - I .. Nekaj dasa so boledine celo huise. jo osmukam0 in z nlo natladimo blazinoin slan- zdravilo za jelme bolezni. Potrosnik je dragoceno zdravilno zelisie. zato je vedia moznosl. imeimo jo dez nod ob m eiihv postelji. Sok. Praprot zanjemo v jeseni. zbija vlodino. odpravlia otekline. revmo in celo gangreno. cvelov jn korenin pospeSuje izlocanje in odvaianje iolda.

razgibavaniem normaliznamo. Sladkamo s kostanjevim medom. Pri hudih krvavilvah se kri s preslico kmalu obnovi. Stoii naj 15 minut. zradnem in sendnem prostoru. lipovo cvetie. Hude boleaine se bodo umirile. njegove k6e. disli kli. napravimo sedeeo vroao kopel z nekaj suhe in nekaj sveze preslice. Kadar potujejo kamni skozi sedevod. zato priporodaio dajno mesanico: preslica. drugo pa po pozirkih 6ez dan.je izborno sredstvo za natiranje ob prolinu in levmi.ie1o naj ga slabotni otroci.. je na. lapuh.5 dcl vode 5 minut. Cajprotiseenim kamnom: 1 velika Zlica mesanice preslicez brinovirnj jagodami v enakem delu in malenkost pelina kuhamo z 2. Sokin iajprcslice nimata nobenih stranskih Skodljivih udinkov. Silicijeva kislina v preslici veda proinosttkiv. Ugodno vpliva na koio. Proti vnetju gila gigramo s ealem preslice.emljemo zeto previdno. Preslidin daj iajSa Skllatinko. ker krep: organizem in ustvarja kri. da vs zajedatc poginelo ali od dejo. To zdravljenie bo treba norda nadatJevati kak5nih I dni. raslaulc Preslica ie nadlezen plevel. zaliiemo s 4-5 | domadeqa iaboldneoa kisa. Stebla susimo na Eqrl36um an6nso @ I . bezgove jagode. Za natiranje bolnih udov. pusiimo 15 minut in nato precjdimo. pomirjasdenje. Praprol deluje na maternico. zdravinervozo. P. grenko slanega okusa. bolezni plesnove. opeklin in opa n odliano pomaga praprotni izvleiek v doma'em jaboltnem k/bu: velik Sop praproli. celo pri ietiki pomaga. Praprot odganja gliste in unidi celo trakulio. trosonosna steb a niso zdravilna. nieni zdravilni udinki so veliki in niena uooraba ie mnooo- stranska. le da ie Tkivovpljudih se okrepizaradi kremendeve kisline. mehul. sla' bokrunogt. ozebline. Calha meiarlca: za mnogeje preslica nekoliko ostra. delno topi kamne in pesek v mehurju in ledvicah. eraprot je tud srLpena. namakamo 3 dn. Cajzdravivnele ledvice. tako pri iz ootrebna dvoina doza. I||||. Zganje. Popijemo 2-3 skodelice na dan. odcedimo v steklenice in dobro zama$imo. povedane mandeljne. @ lezati. Vsebuie mnogo kremendeve kisline. da ostanejo lepo zelena. Bolnik naj na tesae izpiie 1 skodelico iaia praproti in ostane tesc 5e dve Lrri. Preslici je pomagal do veljave Kneipp. ker se Stevilo krvni6k hitro poveda. hemoloide. zmerno z nlot Preslica | fift@ Je mrjdna. plekruavitev. celienie ran in kosti. v katetem so se nanakale korenike.Ia dajejo pravo drogo. nato jo precedimo in popiiemo takoj eno skodelico. odstranjuje beljakovine iz seda. brez I vonja. Freslice ne smemo piti v premodni koncentraciji in ne predolgo. kot pri krvavitvah ! | l. Presiidni 6aj dobro dene ohlapniin nagubanikoii. zato je nosednice ne smejo uZivatl. golenske razjede. niti na njei |@ uslavlia voda. To me6anico poparimo. 108 niih. listov in korenik sesekljamo. timijan. Pitje daja in izmivanjez niim ustavlja izpadanie las-. zito blonhitisu. zato jo notranje . Koperl 100 g zelisda namakamo 1 uro vvrodivodiin nato odcedimo v kopelno vodo. zelena. lzpianje ran s sveZin sokon ali tajem pospeiuje de se . PRESTIGA . Suho preslico zdrobimo v prah in ga zakuhano na nleku. izloda nezdrave lelesne sokove.boljse zdravilo za bolna pliu6a. zdravi ledviene ea$e. vnelje rebrne mlene. celo do 16%. Riava. pat pa jalova. rajsi v presledkih. ker je v njih ta kislina boli topljiva. tilus. odpde noge. trpoiec.nlr. nabiramo pa mlada stebla.

proti levmalidnim boleznim. kiga v zgornjitretiini krasived belih cvetov. imajo cee robove. lz nie so delali razna nazila zopet lwunkle in zanohtnice. v tesno zaprtih posodah. Vdasih so io kmetice gojile kar v cvetlidnih londkih. spomladi pa pozno presaditi na vrtno gredo. I a| z gazo zvite liste. ne lemperalure: nekai listkov a | | Domaee zdravilstvo uporablja poparimo s % litra kropa. Pamorska debula ie udinkovilo zdrav ro roper hemoloide. protin in revmo. zelo grenke. vzamemo neko iko premoene doze. E@ 1ftffi 110 . Sta dve vfsti: bela ali rumenkasto bea in rdedkasta. sompenilsns - ir. niii in drugih glodalcev. ker potem niso ved st. Zato jo ie treba zgodaj jeseni spravitiv rast injak. odrezemo listno in 0. drhtenje in krdi. protinu in koinim izpuSialem. Te so debele. iajdasto podolgovati. se lahko zastrupimo. Uporabljatijo smemo izkljuino pod zdravniSkim nadzorstvom.tro pomaga. ker h. Hranitiiih je lreba na suhem in hladnem prostoru. Kot rasllina toplega Sredozemlja je zelo obdutljiva na jesensko in spomladansko s ano. debelimipa 10-15 cm.I||I.upene. uleze. Paa pa zunanie upo1abllajo zavretek iz listov za ovitke in kope. Primorska debula rasle na peseenih tleh morske obale. pa je posebno &inkouil strup za zatirunie podgan. veie so kratke. Upofabljamo samo srcdnje tuplne. Ako pri notranji uporabi neprevidno raviamo puSpanom. vim maslom in dobimo utinkovilo nazilo zoper koine izpu$iaje. nato suh lupine luske. razsirjena od Cipra pa tja do Portugalske. ki so bele.qa g6lijo kot lepolniorm v parkih. da zaradi s !zavosti ne zdrkneio ven iz erevesa. s. da ne zadenjajo odganiati. zeo debelimi. Cebula nivsavzemlji. lz nje zraste do 1. Buls |. npr. sodne. Primorska debula ie posebno uspesno zdravi. sluzaste in manj zdravilne. Raste zelo podasi. Cvete rumenkaslo belo. Siroke. pol srer4o v drevo zveae' pred spanjem. Po udinkovitosli ie med digitarisbm in strofantusom. pekode in zoprnega okusa. mozolje na licih. D m0rslrl lllr Primorska debu a ie trajnica I z l. Je vedno zelen grm. Cebulice skopliemo ieseni. 0b najmanjsem sumu zastrupilve je treba takoj izprazniti drevo in ZeJodec ter poklicati zdravnika. Alkaloidi bi ohromili dihalne mi6ice in povzrodili zadusitev.ih le treba zalo zviti. | . iai iz lislov za zbijanje povisa. sicer se llsU z epijo. ki so se nelade celile. Dajeio io kot dopolnilo terapije z digitatisom. omotidnost.lzha\aiziuine Evrope. sln$h I Pozneje zrastejo listi. da je popolnoma v-arna pred v ago. da je bila vedno pri roki za rane. Cez lelo to storimo s svezimi listi aebule. odstranimo zunanie liste. suhe v sredi. na ookooalisalh in ob vrtnih giedah.5 m visoko cvef lidno steblo. dolgi 30-50 cm.o za srce. obe sta enako zdravilni. Fdedaprimorska 6ebula nevaren. Drogo je treba hranili na zelo suhem prostoru. Z gazo . Ulgln0a ma llma all Scllla mallfima PUSPAI{ 102. visokimi 15-20 cm. pa doga vzporedna rebra. dneh odcedimo. Na soncu iih ne ka2e sLSit:. gnoine in take rane. Ti so podobni liliii. PRIMORSIfi GEBU1A . Zmedkane. pa prav zaradi alkaloidov tudi strupen in ftffi[ a tudi bolj v notraniosti. 9 Znaki zastrupitve so: bruhanje. Primorska debula je sredozemska rastlina. po 20 s s!ro- I. dajodvaja in zdravi revmo. Razreiemo jih na tenke trakove in hitro posusimo v susilnici pri 40"C. razkrojijo in postanejo nerabni.h . Zaradt Stevilnih alkaloidov ie zdravilen. pa tudi tiste zunanje liste. tudi kilskimi aebulami. skopljemo kopljemo cvetno steblo. zmesamo Stoldene liste namodimo v oliu. ker so zaraoi daljiega susenja s abse. debele in pokonane. tute in podobno. in sicer od marca do maia. listi usnjati in dez zimo ne odpadejo. Nastavljaio jim cele 6ebulice. Pri nas. Cebula je zdravilo za rane.

Dobro je dodati lemu daju 5e enako koli6ino trpotca. bolniki s protinom ali z vnetim mehudem. ker zelo gasi reio. ker preved drazi sluznico v ustjh in erevesju. dl0bll|Ia krm0nla r. tu[rrllls rlmrtrla .tn. Konpot. Ta aaj zdravi uspesno tudi kaselj. S toplim s svoio kislino povzrodajo "skom ne. lz pecljev delamo kompot.jim niso pritegte. v gorah disi zagatno. V vrtni zemlji dobro uspeva. drugid pa septembra in oktobra. k se nerade celijo. RA]IJAK 104. Nabiramo cyeloye in jih hitro suSimo na senanem. Cvete I . Listi niso v nobeni obliki uzitni. in sicer tako pri ljldeh kot ptl livalih.RABARBABA in IUIIGUISKA RABARBARA nn6m 0lllsln6l0. I namesto nje lahko jemljemo krhliko. Ze ime pove.. okusa pa je povsem nedolodnega. Korenika kol ial rahlo odvaja. Ti naj je pad ne uzivajo. drugo goje pri nas po vrtovih.[fl. doie6e malere.: oec. Obkladek menjamo vsako uro. Nekaleri ljudje ne prenesejo rabarbare. nioarOarb na.. Zadovoljen je tudi z bornim rastisdem. Rhcum Dalmat||m . V njih je obilo vitamina C. aajen naj1ej izmijeno rano. Rabarbara pospesuje izlo. ki im sadr sokovi @ kovin eajen. nDaftala V lekarni lahko kupimo korenfio prve. Uyete dodalamo ludi drugim domadim dajem. Pospesuje prebavo in rahlo odvaia. v gorahrumeno ali zlato rumeno. zlasti tedaj. navlateno z runia- 113 . Sokdajemo vrodidnim bolnikom. Ta 6aiCisliludi kri. a zradnem mestu. ]anlo [. da predvsem zdravi ll l. Sok ze o ugodno vpliva na zobno sklenino. I l. ako dodamo v enaki kolidini 5e trpotca. slajen z medom. Vta namen popijemo 2 skodelici poparka na dan. le sve: zdravilnosl. lma slaboten vonj. krepi prebolevnike. pomarandaslo I ali Skrlat- gnoj zmanjsa njeno no. Uporabljamo le njene listne peclje. I||3. zdravilo. ne iemtjeio noseCnice. danie seea. Naj ga uporabliaro liudie. Tako se poceliio tuditake. nato io obvezeno s ktpo. Te rezemo prvidjunija.!ir_q|'1|19. sok a:) marmelado. Je zelo priljubiieno tjudsko | I | l. in sicer v kosrh ai v prasku. pomaga tudi otlokom. tane. rad pa ima apnendasta lla. kgr se. ako jg9. pri obeuriiivih tjudeh krepi ieto Ir^!s.

dodamo vrooemu soku 1. pospesule pretok ioEi. Pa tudi sicer drugje pomaga. Takole pripravimo: redkev zmeljemo in sok dobro iztisnemo. Sok redkve. susimo 40"C. Sicer iih ne lopi. Cvetovi 'so zlalo le od marca do maia. orecedimo. Cve- l@@ | | | . Reorat ie zelo pomemben pri presnovi. pri mokrem vneliu rebrne mlene. Je odliena kot zelenjava. Vsebuie nestrupen mledek. Sladimo ga z medom. uspesno zdravi diha. Regrutov siup (napadno ga imenujejo regratov med): vzamemo 4 prgisda cvetov in iih dobro prekuhamo v 2 lltrih vode. disti sluznico dihal in prebavil. I Je nadleien plevet. revmi. Nekatere kamne topi. lzboljsuje celotno plesnovo in pospesuie diidenie @ vodenici. Redkvina solala pomaga proti napihnienosli trebuha. korcnine kopljemo zgodai spomladi ali pa od avgusta do rumeni in na votlih stebelcih. Prvi dan popijemo'100 g. dobro zamasimo in spravimo v klet z dulcem navziol. skuhamo in to vodo osladimo s kandisom ali medom. oslovski kaSeli. Lludle z vnetim ielod" cem naj je ne uzivalo. kotiem. vsajtako trdiio. pospeSuje polenie jn krepi telo. Ali: redkev tzteaemo. ailih. L/bte nabiramo. Je zelo primeren za pomladansko in I I I l. rolllr Egipaanisoio s debulo in iesnom daiali delavcem. zavira nastajanje peska in kamnov v iol6u. vella pa tudi kot zdravilna rasllina. Ob degeneraciii hrustanca nam lahko. Vliiemo jo v steklenice. drugi dan 200 g in tako gremo do 400 g. Nato pa nazaj do 100 g. nai_ bolje v pesek. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posuiemo s tem prahom. Zelo dobro aisti dihala. Zato ga pridno uzivaimo v vseh oblikah. disti. boleini trebuine slinavke. Zdravi gliviCne bolezni koie. paa pa zmanjsuje nagnienje k lei botezni. Regrat zdravilno vpliva ztasti na ielra in ledyice. zaostali menslruacili. a zelo | . ker je takral najbolj zdravilna. I. Vsa rastlina z vilaminom C in minerali. bronhialni kalar.m t.avlienie. zdravilna zel. kotnih bolezni-h. tako sveze naribano. Ialtraclm 0mclndlc hlY. zneian s slad| REGRAI 1||O. sicer Dostane Skodliiva. ako so bolne ali oslabele. maslacalr I Je prastara kulturna rastlina. pijemo pa po pozirkih. odpravlja vse zastoie. Uporabliamo korcnasto korcnlko. tolsiavosti. ker bi nadrazilo ledvice. Stoldeno redkvino seme deluje antimikrobno in antimikotidno. cyeloye med oKobra.ku. slabokrvnosti. sklolelinih. postavimo na toplo iez nod in drugidan poiasipopiiemo iesensko zd. boleznim ledvic in mehuia. Posebno sok in nazadnje poiemo 5e redkev. la. drugih pa ne. ie Dri bogata redkev in vanjo vsujemo sladkorja ali nacedimo medu. pri sladkorni bolezni orioo_ rocaio prezvediti na dan 8-15 vo ih stebelc. Pospesuje izlodanie iol6a in zdravi vnet iol6nik.I05. Pospesuje izlodanie seda in iolraz- krv! Tako koristi pri protinu. cveleniem. Naredimo lakole: izdolbemo z listi vred v senci ali v oeiici Jih razceDimo. Lahko si ga sesekljanega nin-posebno priporoeaio za zdravljenie pozimi. da nastane gosta tekoaina. zdravi ioldne poti. Navadno se Zoldnik pomiri in alovek nima vea tezav. lenem irevesiu. 114 115 . ta sok kapnemo v oei 1-2x ledensko. Gojijo jo po vrtovih in poljih. pri prsni in trebuini struplia lelo. GRI{A REIIIGU R{trhrnus saliurs-h . da so ostali zdravi. preden cvete. pravi Kneipp. neiesdnosti. pozjvlja in vraia mod.dodli pomaga. Ustavlia nastaianie ioldnih kamnov. Vsekakor pa sok zmanjsa nagnienje k tei nadlogi.5 kg stadkoria in sok 2 limon tel med kuhanjem neprestano mesamo. Uporabljajmo le Ca. Redkve nai ne bi solili. Mleiek rcgnta pomaga proti zastluplienju krvi s kovinami. pri voderiici in slab. uainkovita ie korenina: topi. aaj iz tistov in koteje Se boli zdravilen. Cloveka kar pomladi. ttt. smemo uzivati prevelike kolidine.

lo||0rac Cvete lepo rumeno. dolgem razrezemo Llsle nabiramo in iih sveze Dorabimo. odliden ne kamne in pesek. odprte rane. namakamo nekai ur in nato izpiiemo. Fepikov ial se dobro obnese | I | . sla usta in irefo. iolda. lrctlum tanna . v Zganie. tvole. Korenlne kopljemo aprila in oktobra. nih. na. laisa aslmo.r'e . jih po posusimo. zaradi svoiih sestavin. Je veliko bolise varovalo kot ruta ali klobuk. posebno inulina. mehuria.daiemo tudi na kruh. Zene na vodo. velia za plevel. na grobljah. poiagamo na otekline. bliuvanie klvi. v katerem so se namakale zdrobljene korenine. boledi kdi. mehuria. ko dozorijo. Pomiri vrodino. Sok sveie korenine kapamo na ekceme. Zaradi inulina ie repindev sok | in II | . Nai REPI]IEG 108. Cai iz semenaie dober zoper ledvicne kamne. klvavitve iz nosa. si daimo ra glavo list rcpinca. kuhane v vinu. iol6 Pospesuje izlodanie pri bolnih iel h. Korenina ie otav dobta Drikuha za sladkorne boln ke.ino zrezemo ali pa zdrobimo v pnh. krvavilev iz ledvic. Cajno neianicospelinom pijemo kar se da vrodo. V isti namen lahko namodimo korenne tudi v rumu.lozgani se bodo zelo dobro poeutli. Zazimo namoiino celotno zrezano nstlino bo steklenica polna regrata! Uiivamo do 20 kapliic 3x dnevno. 117 . ki io zdrobimo. nedisto koio. zdravi beli lok. bole6ineY nogah. Basie kraj I l. ioldnika in vranice. Je dvoletna. plodove pa. olivno alisezamovo. tega iztisnemo iz korenine. opekline in podakaTo.bfe. Cvete od juniia do septembra. ne v grgram0 Pri vnetiu dlesni in grla grgramo izpiano repikov dai. Ce hodimo po vroiem soncu. gripo in gnoine ture.5 m visoka rastli- cena zdravilna rastlina. pomaga izloaanie seda.Koldodalek kopeli pomaga pti koinih bolez. Lahko uporabimo tudi druge zdravilne liste.latdje treba narediti Pospeauje pomaga pa tudi sladkornim bolnikom.hn. Ko se posuSi. Proti mastnim lasem vtiramo v lasiSCe vsak dan sok sveZih listov. ob zidovih. Sok zdravi tudi vlaine lisaie. pa drago- I l. revmo. l\. ialzdraviin 6isli ki. da se na niih posuSi. Rad ima gnojno zemljo in sonino lego. razna vnelia. Suho rastl. Unele oEi Eptrano s iajem repika. pri boleznih drevesia. GtGrtr 107. ustavi griio in irredi mensiruaciio. ieter. Repinde. koina vnelia. 1. ker bodo varni pred vroaino. ledvlc. zoper moEenie postelie. S dajem izplakujemo razpokane uslnlce. mladostne akne. Prav lako si pomagamo s svezim sokom. zalijemo z 2 skodelicama vode. ptepteiuie izpadanie las in zdravi pthlial. namestimo novega. REPIK l0 n0nla sua$lla -lw. Pomaga zoper | potov. Oije. de qa obenem tudi pijemo. Cal rstoy zdravi mehur. lako da se odpiralo cvelovi od spodaj drug za drugim od junija do septembra. prolin.

po 15 minutah odcedimo e rane. Pomirja iivdnost. Raste po vlaznih travnikih in ob potokih. | . Zatrajno uporabo repuha ne priporo6amo. Caiu rese dodaiteSe lipovo lubje in timiian! ual prlemo neKal casa vsaK vecer. Lajsa tezave ioldnika zaradi kamnoy: 6aiu dodamo liste iz pelina alilavzentroz. Kneipp io ie cenil in jo tako nekako na novo odkril. oei in oroti nam v o6eh. za dlan velike . Syezl iibtl hladiio opeklihladijo ne. Korenike kopliemo februarja in oktobra. najboli pa korenike. tembolj jo pa ceni liudsko zdravslvo. ki popolnomanadomesdaiodrugeSkodljive narkotidne tablel€. Nabiramo Se majhne. blaZi ielod6ie teiave iaradi vnete sluz. Cai iz lislov ali korenin pomaga pri teiavah z menslruaciio. Svicarskizupnik Krjnzle jo ima | I I za modno sredstvo.h . nespeenost in teiave v meni.h . sraien z medom. oaj lse obnese Caj in kaseli in hripavosl. lajsa boleznilr. Solska medicina se zanid ne meni. cvelov. ledvidne kamne plotinu. svezi ali pa oosuseni. po kakSnih dveh urah boledine oonehaio.iike. rcDlh Je tralnica z gomoljasto koreniko. I09. Zaibliu ali v rdedem vinu kuhano ali pa samo namodeno. in I ia Jesenska in spomladanska resa sta praktidno enako uporabni. profinu in levmi. posebno v ilovnatizemlji. ll l. Uporabni so cyeloyl. levmi. eaj repuha pospesuje izlocanie seda in izmivanje izmivanie vnelih oii in proti bole6i. Ta eai je zelo dobro zdravito zoper bolezni spolnih organov. zato nai bi je same ne uporabljali. Cal2 obkladke koinih boleznih. mehuria. nice in prj griii. E Ga Gdnsa (smmtadanstal RESA 110. 2J skoderice na dan. Predvsem pomaga proti aneriosklerozi. Cislikri in tako pomaga proli ekcemom in koinim izpuiiaiem. V Svici izdeluiejo iz repuha tablete proti boledinam. koinim za odp Cai iz listov pomiria kde ielodca. onlca I l. Cai iz listov se obnese p ri g ripi Grlliina nlgirls {lcse||sta). ampak le i<ot dodatek k brinju. in popijemo polu ter pomaga pri prollnu. Dve dajni 2lidki korenik pop imo s Z I kropa. . nepuhove kblete umirjajo migreno in rakaye boledine. Lahko si pomagamo ludi tako. Tako prepredimo napade. Navodiloi 1 dajna zlidka na skodelico vode kot preliv. rahto uspava. Caj upori uporabiiaio tudi za umivanie in ookddke pri i. pai pa za akutne primere.isle. Dodamo med. pike 6ebel in os. Pijemo ga po pozirkih karse davrodega. jih po dolgem razreZemo in oosu5imo na zraku. oodobnih nalezllivih daj zdravi dihila: pomaga priastmi in leiki sapi. bolezni ledvic in I I . takrat so najbolj zdravilni in iih hitro posudimo. da zaviiemo glavo ali bolni del telesa v repuhov list. i5iasu. zlastiploslale. z res velikimi listi na doloih pecljih.lotuh.inih boleznih. Nabiamo cvetoio rastlino: lahko jo osmukamo ali pote1emo cvetoee sbbelne vr. pesek. i5iasu. Cai zdravi revmo.REPUH Pohslbs lrt[lldls . nato sesekljamo ali zmeliemo. 118 119 .

Ta dajje izvrstta pijada in tudi dobro sredstvo za zplranl'e pri belem toku.111. RTBEZ RMAil 112. Je trainica. Caj iz listov spodbuja ledvice k delovaniu in vDliva tako na zdravljenje plotina. Sooaro in tudi daj potegnemo v nosnice pri pospeSu je izlodanie seda in tako uiinkovito odoravlia iz iold. Ta dai iil.bezoye 15 minut v vinu. cvetote rustline ali samo cvellr-. udarnine. Je antiseptik. boleznim dihal in slabi prebavi ludi v najhujsih primerih. revme in proti poapneniu iil. Caia ne smemo sladili. ob poteh. in sicer od junija do jesenske slane. halducta trara I I . samo na mokrih tleh ne uspeva dobro. migreni in hudem ka$liu. Tudi dai iz listov vsaki druzini. odliino pomaga"pri leiavah vielodcu. 6isli kri. Uporabna je tudi skoria. boleznih mehulia. ledvic. zlasti v nienih zadetkih. Flbezoy rker Zrele jagode stlaeimo. Jagode iq sok lajsajo ledvi6ne bolezni. dajetaodliino rnazlo. zelo pomaga pri 6reves. ll nih kriih. visoka do 50 cm. cvete belo ali roza rdeae. Zelo se obnese pri notranjih kruavilvah. Bman in trpotec. zlastiv pljueih.aki druzini. ustavliaddsko in griio. Baste po suhih travnikih. ki zelo uspesno prepreduje okuzbe. dodamo liste poprove mete. kuhana s svinjsko mastjo. odpravlia nejeS6nost. pa iih ne drazi.v mesecih pri roki v vs. Actlll6a nlllsfollum . dodamo nekaj prazenega sladkoria in spravimo v steklenice. da se zgosti. iivdni napetosti in visokemu llaku. odcedimo. caj je zelo zdravilen za elevesie in ielo- telesa strupene in bolezenske snovi. alijih hikeie pozdravi.fanatbibil. Juniia nabiramo le zdrave liste brez pecijev. zdravi okvaro srEne miSice in angino pecloris. odpravlia kalar mehuda. PoZirek pred poiitkom odpravja nespednost. polagamo ga kot ob oge stoldenega na udadena in odlgnjena mesta. krvavem izme6ku. kuhamo. Osfovski kaSefi odlidno zdtavi konserviani sok ribeza. Caj iz listov prepreduje nastajanje kamnov in peska v mehu4u in zdravi druge bofezni mehuria. Ugodno vpiiva na seCila. Rltss nlgrun - [n. Caj grgramo pri zobobolu. krvaviwah iz danke. nahodu. zastoj vode in motnje v ielrih jn iolene kie. zaprlie. od juniia do avgusta. Zaradie rman orav nkovit h I snovi moano zdravilen. pomaga proti neiesdnosti. pike iuielk. Za Zenske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe. postavimo za I dni na sonce. Pest. moCenie postelie in bolezensko liSCanle na vodo. ilz cml Vsa rastlina disi nekoliko po stenicah. Caj iz listov pomaga proti skory'e kuhamo dec. kr6e v drevesju in ielodcu. kier imaio maihne olloke. krdih malernice. Deluje proti nespednosti. ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delovaniu. vnelje slu2- nice debelega drevesa. pri driskah. zalijemo z iganjem. kamnom ledvic. pospeSuie znoienie in Stevilnih ui ll I . utekodin ja . l/ro. da izlodaio se6. zdravi ledvice. Rman zmanjsuie tezave prolina in levme. nanoienih v zga| | nju. lajsa mokrenie in levmatidne boledine. daipriporodajo tudi pn pri vodenici. kier daj podobno udinkrje. Soh jagod. S daiem izpiramo rane. Tudi zadrzuie sladkorno bolezen. driski. ureja kroienie kryi in s tem srdni ulrip. Nabiramo nadzenne dele I I . Pazimo. pasnikih.fanaibi bil v zimskih rani ribeza. ureja premoano ali preaibko menstruaciio. Jagode imalo veliko vltamina C in J. kuhano z rmanom. Flbezoy sok V 2 kg soka vsujemo 1 kg sladkorja. Vpliva na dotok krvi v slce. 120 . Sbleeni listi kot dajso odliano sredstvo pri srdni slabosti in vodenici. privroeicipa tudigasiZejo. mehu4a in iolCa.nr. ker jih rada napada rjai taki listi so Skodljivi. Poyeduje odpornost proti boleznim. Ca:i z avl dihala. nosa in obldajnlh ran.

Ako grgramo in po pozirkih piiemo. mehke in dlakave liste. ker mehda porodne poli. krvavi mleeek. rman. Sadezi. toreitakoj pri roki. Svoj das pri nas ni bilo Sopka brez rozenkravta. marina. Ako imamo drisko. Pslat[0nlm 60!m tvlld . Aprila in maja nabiramo liste brez pecllev in vrEidke poganikov. pomag?i. R0BiltA I I Robid je zero veliko vrst. sve2i. oroti 6levesnemu vnetiu. izpuiiaie in liSaie. da ie lepo disalo. Sto/dene /iste devamo kot obloge na fane. Rozenkravt so kmeike gospodinje dajale med perilo. tudi vnetiu slepida in bele. Rozenkravt ima precej velike. Rozenkravt so uporabliali tudi za zdravlienje dliske. predelaniali vloZeni.fl3. zdravi hripavosl.o.sle za daie. izpusiaie in lule. Cvetoviso majhni. pa le pomagaio v napadu. 122 . vse so niib$ lnllco$rs-h . So odlidno hranito za k . $fidlloralr . baldrijan. nelreska. bozie drevce. narezane. BoF nik s padavico sodiv zdravnisko oskrbo. Dodajmo daju 5e zajbljateaj ei$i kri in tako ugodno vpliva na koine bolezni. Lahko mu dodamo tudi kamilice ali rmana. lt||Dlna ROZE]IKRAUT I14. da tistega. v prah zdrobljeno aloio. torej ludi rozenkravt. ter drisko iolenckov. kafro. ki vsem uporabljamo . navadno pa rastlina le redko cvete. poper. Rozenkravt cenijo tudi kot zdravilo za sfce. gordico. kar ugodno deluie pri boiiastnih napadih. To seveda Se ne pomeni. da iivdni liudie kmatu zaspiio. roZnate barve in imaio ostroge. lustrek. Ta daj poseka vsakega drugega. Driska bo ponehala brez boleiin. Vse te grenke in diseie zeliso imeli nekdaj doma na vrtu alipav domaei lekarni. ga Zvedimo in srknemo pritem 5e pozirekvode. dai nai piieio matere pred polodom. mutoku. hemoloide in bolne msndlie. ki modno disiio. vralid. Susimo hitro in v senci. P/odoye nabiramo popolnoma zrele ln zdrave. Ob napadu srdnih slabosti lahko denemo \ usla list alidva rcZenkrayta. Za zdnvlienie boZiasti imamo danes na volio vrsto farmacevtskih izdelkov in lahko le zdravnik izbira med naiboli ustreznimi. tudi ruskega. eaj U /ibtoy ali sok iz jagod I odlidno deluie zoDer dlisko. Zafran. kerjih rade napadaio Zuzelke. S toplim preyretkom ilslovuspesno izplakuiemo ustazoper bolne dlesniin afte vuslih. l@zato ludi krvavo. raste pri nas le v londkih. rozmarin. Olie rozenkrcvta ima priielen I I in osvezuiod duh. vloiino. ki ga mede. kaiti napad padayice ponavadi pride iznenada. Vse troje je lepo za pogled. ne pa zdraviio. Obenem z rozenkravtom so daiali v mleko tudi sok ll . maiaron. Korenine. ta dal ni za ttudi. da roienkravt tudi zdravi. Bozenkravt dobro poznamo. Pred I l. Jagode vkuhavamo. Z domae imi zelmi ls ublazimo napad. potoniko. meto. To naj bi pripomoglo. dim prej spravijo k zavesti. Hranimo na suhem Drostoru. kuhane v ernem vinu. Pomaga zoper krvavi- tve iz ielodca. Ta Calpijemo vedkrat na dan. To ie veiletna okrasna rastlina. ker pomirja. ka$eli. nagelinov in roZ- dodajmo 5e bezgove iagode ter 000r0v0 meto. Zeli. Prav lo pa ie verjetno tisto. ki rrpiio zaradi zaprtja. vinske rutice. skuhamo na % | vode vejico rozenkravta. obenem pa vse priietno disi. ll l.hn. Prezveeeno listie rozenkravta izpljunemo ali pojemo: za zdravrienje dl€sni ga zadrzimo v ustih dalj dasa. Te zeli ali moino disijo ali pa so zelo grenkega okusa. skorai enako zdravilne. uslavljajo krvavenia v klimakteJiiu.

Sivka kot ial disti zlasti glavo. migteni. deluie proti bolezenski zaspanosti. se podulimo krepke. drzimo nekai minut v ustih zoperzobobol. I I . izpahe. proti omedlevici popiiemo na dan 3 skodelice tuia rz sivkinih cvetov. zato jo goiimo v loncih. S tem masiramo glavo prhljaiu. olju ali belem vinu. Caj ustavlia hude d ske. aslmi. Rozmarn izredno krep slce. ki jih povzrodajo vlenia v prebavilih. vsaj v zadetku ie treba masitali s cveton sivke. zoper zaoslaianie vode popijemo 3x na dan po 1 kozardek ro:marinovega vina: na tesde. R0ZMARilI Rosna nN olllclndlls sluKA n - hn. zdravi nahod in migreno. bofeeine v spodniem delu lelesa. Pripravimo si okrepiujoio kopel. napenianiu. neledno menstruaciio. ker rada poze- -i il6. Njegovi pripravki so rcznarinov cvet. iztreblja gliste. kijih je prizadel protin ali revma. rutma lrrdndrla slicr Je rastlina toplih krajev. omotici. ie u2ivamo ro2marinovo vino ali pa roZmarinov cvet. migreni Zivdnega izvora. dihala. kier so bolebine.6e popijemo 2 skodelici daia na dan. zlalenico in njene posledice. Pozivlja delovanie ieler in izloea- iolia. zlasti se tu obnese rozmarinovo vino. jegliaa in Sentjanzevke. kaSliu. ee se v tei vodi kopamo. Kapliice olja izboljsuPomaga pri koliiine. ako ga bolnik popije po 2 kozarca na dan 1*2 meseca. leni ielodec. tudi disi z be. S tem oliem masiramo dele telesa. polik z vrodim belin vinon. ptotin.115. Caj dellje proti kdem. Na izvine. . Proti izdryanosti. Caj prepreauje kap in nagnjenje k njej. Sivka ie primerna pri zlalenici. ki mu dodamo 5e Zajblja in brinovih jagod. spodbuja odDravlia bledico. Te naredimo. roZmarinovo olie in rcZmainovo yino. RoZmarin. seinim kamnom. Pest sivkinega cvetia nanoeimo v 2. za 6iScenie krvi. ako sta sicer Zelodec in prebava v redu. baldrijana. Nabiramo ali samo cyelle ali vso cvebeo nstlino. 2 kozarca vina ali 2 Silci cvela na dan. Uporabliamo le maihne oodobno. K/s. saj je poiivilo. Je do 40 cm visok grmiiek. da se okrepijo. | | RoZmarin v vseh svojih pri- odore. Bolne oiikopamo\ mlaCnen poparku roimarina in kamillc. iivinosli. Precej do go kuhamo 1-1. kuhan s sivko. je proti izpadaniu las. zlasti pokapi.5 dcl olivnega oljain damo za2 meseca na sonce. Trgamq tik preden se cvet I I pravkih ugodno vpliva na telo. jejo prekrvavilev in Sirijo iile. Cvete iuliialn avgusta. Siuka. Boli kot sama se obnese v mesanicah. Dalmatinci kopljejo slabotne.5 kg sivke v 12 | vode in jo vtiiemo v kad. soroden rozmarinom. belem toku. nevrasleniji. Od kapi zadele. zmeCkanine polagamo obkladke iz daja. k6pi in drhteniu udoy. namoaen v Zganju alj kol dai. Obloge s sivko v weekah na g/ayl lajsajo iivdni glavobol. Caj priporodaio pri vodenici. Kope. ker disti iih ietla. pred kosilom in pred vecerio ali pa tudi 2x po-eno Silce cvela. ako namodimo rastlino v Zganju. pi izpadaniu las in proti 124 . omotici. edeme. Zdravi tudi slino vodenico. PosDesuie ktvni oblok in dvioa nizek kruni tlak ter ureia neredni utlip. boiiasli.Lahko pa cvetje namo- eino v Spiit ali Zganje. Pri iivdnem ulripaniu srca. Vse to skuhamo z belim vinom in z niim veekrat nalremo ohlomele ude. Uporabljamo cvetove ali pa cvetodo rastlino. Treba mu je 5e dodati nekai ianeia in Saepec cimeta. nie slabi prebavi. | | Sivka vpliva v prvi vrsti na I l. S cvelom masiramo mesta. posebno pri boleznih o6i in uies. zdravi levmo. neplodnosti. lesnobi. rahitidne otroke v rozmarinovem ialu. blazi boiiast. Zoper nespednosl je treba pfi Aajno neianico sivke. oslednie iivievie in na . d0sollr I l. ti. modrice. ker ie moano sredstvo.

dloveskih bivalisd. drevesne in ielodCne klce. mi listi. laisa idreblianie in pomaga doiedim maleram k izdatneisemu izloaaniu mleta. Korcniko namakamo v zganiu okoli 10 dni. v katerem se ie nanakala sladka koreninica.alrd Je praprotnica s plazeeo se kore' nrko. izplakuiemo z njim usla zoper Cire in izplitaie. in sicer od iunija do septembra. sluzi tydi kot odvaialo. blaii in umiria | I | kaieli. rlrffr lrlnt. Treba pa ie kopel ponoviti 3x na dan v vedno novi vodi. To je lastnost tudi drugih praprotnic. oteceno Yranlco. alrlll sllrz cm visoka rastlina I . tezave vredna.lr. v suhem vremenu. Liudska medicina naibolj ceni korenike. iih operemo. oosebei namakati v hladni vodi in S eaiem preganiaio tudi gllsle. posusimo in spravimo v temnih kozarcih. Nabiramo vedno sti za dlhala: zdravi plluEa. Pri zacelnih duievnlh boleznlh in moiniah daiemo bolniku 20-. zdravi bronhitis in pliuCnl katar. sal Zene na Yodo. sicer dobi droga umaza- kaiell. Slezenovca kot tudi sleza ne smemo ne kuhati niti popariti. Grgranje s popalkom iz enakih delov slezenovdevih listov. sta do septembra. nato Sele daj pogreiemo. mokrenie. . de ga vsrkavamo skozi nosnice. Polipe v nosu zdravi daj. Nieni lisli ostaneio tudi pozimi zeleiri. goje ga pa tudi po vrtovih. Je do 60 narezanimi. zastaianle vode. ponri bolei mehur in dlevesie. ker no temno barvo in oostane mani Zoperlesnobo v plsih pripravliamo 6aj iz listov.Vrodpoparek listov in cvetov. Bolnik nai popije 2-3x po kozarec na dan.lesamo ga lahko tudi s trobenticami.30 kapliic 3x na dan. SlAllln [0REllll{lGA Polnadlm stEzEl{ouEc 1r8. odcejeni 6aj Sele dodali topli iajni mesanici zdravilnih rastlin. tudi oslovski. . Caliz korenike je zcfavilenzla| I l. [rlrr tllrtrtb . ludi oslovski kaSeli. Sladko koreninico uporabljamo tudi za duSeyne bolezli. Zdravilno vpliva na kree glasilk pa tudi na la:ie ddske. ako ne izbea soka. hdpayost in vne{e irela. Caj se obnese pri neietdnosli. katar. caj zdravi ielrne bolezni. ie odlidna kopel za odprle z noge. ki rasteio na hrastovih deblih. Treba ie zelo hitro susiti. listov trnega bezga in ludnikovih cvelov avibezgauke. aslmo. Cai iz enakih delov korcnin in listovhitro pozdravi vse gdii podobne bolezni. To velia tudi za cvetje in lisle. odcedimo. cvelove ob cveteniu. ugodno vpliva na dihala. sam ali v mesanici. naduho. ki stoji pol ure in ga precedimo. Rad raste blizu I zadelno TBC. Ta 6ai zdravi prav tako rane in razpokano koio.||r. yirq kuhano s korenino slezenovca in janeZa. Uporabna ie' skoraj edino korcnika. Korcnine kopliemo marca in aprilater oktobra. Mladen daj grgramo pri h pavosti. | l. ampak ga takole pripraviti hladnega: korenino namakamo v hladni vodi 8 ur. Tak Cal. zori pa od avgu- rrldn . Lrble trgamo od juniia do seotembra. zdravi melanholi' io.1t7. mehea sluz. hripavost. Cvete belo in roZnato. Pospe$uje izlocanie sluzi. ludi laisa bolece | . Vino. eztezemo. Za aaino me'anico ie treba slezenovec v ioltnlku. dlakaviI s sreastimi. l\.Te nabiramo od septembra naprei.

Zdravi ludl pri zastlupilvah z alkoholom in nikotinom. Sopara iz snrckovih vei zaftdi teroentinovega olja distidihala: zdravi bronhiie. rusevie in smreka. Je modna droga. Nabiramo rastlino v cvetiu. pospe$ule plebavo in krepi lelodec. podakamo 5-10 | | Je zelo zdravilno zelisee. voska in olivnegaolja. Svezi brsii in iglice izgube v daju do oolovice vitamina C. poZivljajo okolele miSice. solzedih ialem izpiramo odialidevamo nanje obkiadek Lahko si pomagamo s soparo. Vejice in iglice ku hamoposebejin dodamo kopelnivodi. dirih se bronhifafni katar. Posusimo io v senci in hranikjer je varna pred vlago. kalariu in drugim bolez. so ved ali mani enako zdravilni. kraste. povedamo udinkovanje smetlike. od junija do avgusta smolo. Zaradisvojih grendin ugodno vpliva na relodec: odpravlja v njem in v drevesiu boledine. kizelo malogreie. Ugodno vpliva tudi na iivce. Ako so odiobdutljive. Zelo zdravilen je za dihala otrok.s kropom.ike. jene od branja alipisanja. Ce na kaSliu in nahodu. ki so podvrzeni prehladom in oboleniu bezgavk. da se zgosti. neodpomo lelo pf olrocih. Akotegani. snnla I l. Olia mora bitjenotretiino. vedajotelesnoodpornost in zmogliivost. akozelene. nesPednosl in histeriio.119. Kogaru sveZih vej v spalnici zelo lajSa ulruienost pliuinih bolnikov. Po moznostimenjamo veie na dve uri. Obkladek smetlike in kamilic zdravi iedmen na vekah. Pazimo. govejega loja. Spomladinabi'amo mlade brcte. osladimo z medom in pijemo proti kasliu. ll ll. da bo huda zima. !9. lglice sesekljamo. poparek razreddimo z mladnovodo. Smrekoveiglice vsebuieio mnogo C vitamina. podakamo naivee 2 minuti. Deblo pokriva rdede riav lLib. Spomladi si ahko napravimo sirup proti kasliu in izdryanosti. zato naj bodo odmerki res majhni. Smetlika zdravi tudi bolna dihala: pomaga pri veznic in vek. dadamo-takoj natoplosonce. Cvete od julija do oktobra. Bolj. ki | | . lajsa iiydni glayobol. brez korenin. tako zunanje. nim dihal. jelka. Kadar zelo bohotno cvete. pravijo ljudje. Ce ial hkrati piiemo pri umivanju ali izpiraniu. zdraviyne- utruienosl. lzboren s/upnaredimo. povzroda potenie. men jaje s sladkorjem. ki so ga na sprehodu globoko vdihavali. plebavne motnie. de ga pijemo v postelji. Ob pomanjkanju v partizanih in taboriseih so si domiselno pomagali s tem in silako ohraniali zdravie. roienice. neiegdnogl. Smreka je do 50 m visoko drevo. lglice ail yrSlcke poparimo I Vsi iglavci. eaju za izpiranje pridamo maro soli. Je zajedalka. Vsi pripravki za izpiranje in obkladke nai bodo blagi poparki: 1 6aino Zlidko zeligca poparimo s % I kropa. izmivanje aliobkladke. ker drpa hrano iz drugih rastlin. tudi razku2uie. gtipi in bronhitisu. potem pa porabimo za pitje. Calsm rekovih k vrSidkov preZene spomladansko Le redno ga pijmo! Sladimo le z medom ali kandisom. Vrsidke iglavcev nalagamo vsteklen kozarecs Sirokim grlom. Je do 15 cm visoka enolelnica. vnelie grla in pliud. Nato slorzke odstranimo. 128 129 . te trepalnice. z belimi. kot notranle. izpuSeaie . zeleni mreni. Ta dai disli in zdravi katar mehu4a.h . ponovno kuhamo. rldrc SIUIREKA 120. Za obkladke dodamo smetlikienako kolidino kamilic.hn. Plcoa orcelss . SMErulfi Eu rtula olllcln{llr . tekodinidodamo sladkorja. tudi pri odraslih. ved gaje. Namesto dalev daiemo v juhe pri nastetih tegobah pra. nezrelestorZke in poganjke 5 ur kuhamo v obilnivodi. bor.Nore. dajmo naStedilnikovo ploSdo. N l@ | macesen. brin. drugaie lahko skodi. S odeh.iek smetl. ko je pozimi mraz. . Krepio6i. ti$Caniu v glavi zaladi kalaria. drobnimi cvetki. Odlidno mazlio zalane dobimoiz sn rekove smole. Smetlika krepi slabotno. Zrakv smrekoven gozdu je pozdravil plju6a mnogih bolnikov. Raste po suhih travnikih. Ljudsko zdravilstvo jo zelo veliko uporablia. daostane mazilo mehko. seveda v prav malih kolidinah. bosladkorpostaltakotrd. Porabiti iih je treba takoj. dase ne bo nikdarstopil. naliiemo nanje za nekai ur vode in to piiemo. kise solze. Caj pa moramo vsakie pripraviti na novo. Mla6en poparek krepi oslabele oClali zdravitake. utrupomaga pri vnetiu minut.Takopeluainkovito zdravitudikoine bofezni. to nepazimo. Kopeli iz snrekovih yel pomagajo zoperprotin. od julija do konca septembra.

npr. Cveti so majhni. obkladek s sveZim. To olje je kot olivno primerno za masazo. izvrstno udinkuje. Nabiramo cyetne liste in plodove. pri blonhialnem katariu in gripi. koprive. kuhanega v vinu. Obkladek spon$a. Ko se pr lepi na kozo. Navodilo: jedilno Zlico cvetnih listov poparimo s % | kropa. vosl. ie rzvrstn0 zdravilo triggminus- lem si pomagano lLdiori bolezniptiui. Je enolelno ali traino l(al. ne da bi postalo Zarko.S posusimo in S la boledine v glavi. ti.e. IG 6na0fllclntlls-h . Odisti vse drobovie. Lahko pa soo. . ker pr v ae: kri. Lipovo cvetje krepi odpornost lelesa. Nabiramo iunija cvetoio rastlino brez korenin in spodnjega stebla.jem. tlutornlca hn. p:jerno eaje za eigdenie klvi. obnese se pri vrodiCnih bolnikih in gdpi. Drelovo ttslle. Precej olajsa boledine. vranico in ioli. Cvetne liste suSimo ali pa namakamo v alkoholu za tinkturo. OIie. ludi oblaznitivdc jemljemo 2x dnevno ' matelam mlednost. ki ne smejo uzivati iivalskih masiob. I ne in zdravi. ako hkrat jemljeno notrania sredstva. zdravi. ko tudiveliki OOmerek pa lahko dol'odi le zdravnik. Caj iz cyelrlh iistoy uspesno I mesamo ipovim listjem. povezemo v Sopke in hitfo posusimo na zraku. iivce. razbole. zdrav botne ledvice. stoldenim sporisem idravi liSaie. To vino piiemo 4x dnevno po kozardek. zlateni. nim in bulam v ustih. Enako ga priporodajo priietrnih in iolcnih boleznih in pri 6iru na ielodcu. se zeroobneseza naliranje pri zoboboiu. z medom. z Zvetenje svezega sporisa n trpotca pomaga vnelim dles.opr tud kamne v tedvicah. za qozevo (onico prahu. ki ie kar enakovredno olivnemu in se dolgo qrzi. suncollel I I. Z nio odstranjamo utruienosl iz boleiih udov in marsikatero bolezen iz oroanizma. Pijejo naj ga 3x na dan. Preganja tudi hlipa. lll. isias. levmo . @ zdravi vrodinske bolezni. mehuriu in ioliu. Zori vse poletje do ieseni. Seveda je treba iti tudi k zdravniku. rman. ker je zato najvedkrat okuzen. S0}|GN|GA llolld nus dnnuus - SP0RK 122. lz plodov iztiskajo mastno o. Soniidno oljeje p(imerno za tiste bolnike. ako te ugfizne pes ali pidi kada. odpravlja migtjanje pred odmi in jih bistri. cr. ze o omjliglavobol. astmi. eai iz sporiSaboveauie doiedim 130 . Spo.91ipi. ll l. zdravi kol obkladek zunanje bure. sondnidno pa zniZuje tempe. Vina. raste pa najraje ob poleh. S svojim velikim rumenrm cve- tom je simbol visokega poletja. Sooris. Z dodatkom rastlinskih eteridnih oli dobimo prvovrstno naravno zdravilo. stlacen z naslom in poloZen kot fe obkladek na odi. lzvledek iz cvetnih liEtov v alkoholu odmerki kinina ne uainkujejo. kuhano i spoiien.5. vecamo zmogliivosl lelesa do visoke starosl. SveZ sporii. laturo. Posebno se obnese pri malariii.deii. V la name1 namoiimo v 1 | belega vina 5 velikih Zlic zrezanega sporisa za 30 dni. kmalu po. SyeZ spor'ii stolien in na rane polozen. Cvete od junija do avgusta. v katercn scvreno svez sporii. Doma je brzkone v lvlehiki. Ta baj sladimo najbolje zelisde. ilpadanju as in kot obkladek za bolne odi. ta). poskropren z vinom a o. repinec (zlasl.r21. lajsa boledi. Skoda. sporis in trpotec. lazdraiene iivce. Tudi pri inlluenci in pljudnici s lemperaturo. visnjei/e ali roznate barve. Uporabno je za marsi I |. precv'l s svinjsko masljo u mazito.

Za bolna plluda vzamemo 3 dele sretene. llgaie. Uporabljamo jo zaeai. Korenine kopljemo maia. iih odistimo. V 3 dneh se bolezen navadno poleie. hrastovega lubja in kamilic: 3 6ajne Zlidke mesanice zavrgmo v 1 lvode. Aaiiz korcnin |depi Auce in telo pri splosni oslabelosti. raste ob gozdovih. Melanholiki in liudie s slabim src6m in iefodcem naj uzamejo 2x dnevno noZevo konico prahu iz korenine. 4-6 tednov. vnetie debelega drevesa. u dnm - hn. krepi stce in ustavlia drisko. namakamo 24 ur rdeaem vinu. zdravi Se ekcemo. ziulraj hitro zavremo. srCnlaGa zdtavimo z mazilonstdne modi. na prerezu pa bela. razpokane Korcnike nabiramo zgodai spomladi ali pozno v jeseni. SBETEI{A G6um I24. lzvletek Wipravimo tako. Na odi polozimo stoldeno | . V potrebi jo nanesemo na krpo in poloiimo na prizadeto mesto. JAmati ie lreba 3x na dan po 15. Cal zaradl dreslovin zelo dobro zdravi kronidne kuine bolezni crevesia. takoj precedimo in piiemo 6ez dan po 1-2 skodelici po pozirkih. Zanjemo pa tudi zel. kier se menjavajo d ske in zaprtie. Je lrajnica. dez 5 minut odcedimo ln z mladnim iajem klistiramo bolnike. Bolnik na. kryavitvt tz malernice.Ali: dainoZlidkopra6kanamodimo dez nod v mzlivodi. Plodovi so nine posusimo na zraku. zmesan z Zaibjem. Inklura (1 del korenjne v 5 delih Zganja). j Je trajnica z gomoljasto koreniko. nato precedimo. | .20 kapliic. ker uniduie bakteriie. lajsa motnie pli menstruaciii in relod6ne teiave. Za zdravljenje uporabljamo ie koreniko. ustnice in roke. kakor lLdi onenjeno vino. gdie. Srdno mod oriDravimo v mesanici 1:1:1 z omelo in niivsko oreslico: eaino Zlieko srdne moiilahno zavremo v 1 vode in z njo poparirio 2lid*o omele in preslice ter dobimo odliino zdravilo zaCrevesne bolezni. popije vsak dan 3-7x po en -v pozirek te piiade.123. sesekljamo. SRGilA Pohdllls bmsnfflla t[oc -h . popravlia sla6o prebav!. ki povzrodajo te bolezni. hemoroide in izmivamo "odprte nog e". olekla jella in zlalenico. Pomaga Se pri blonhltisu. Za Caj poparimo dajno Zlidko s % lkropa. namakamo v Zganiu 15-30 dni. 1 del Zajblja. zocla $om se kmalu rdede obeva. Je eno najbolisih zdravil za erevesno tuberkulozo. po griii in d ski. ekceme (izpusdaie). Vino. najvsako pomtad in iesen 14 dnl jemlje vsak dan 2x % taine ilitke praSka na dct vina. toda na zraku I l. 0bnese se zlasti pritistih oboleniih. revmi. o6i in moiganske ze isde. tinkturo. oaiiz zeli56a. vsakdan pretresemo. Pri klvavilyah iz etevesa uporabljamo kiiistiriz mesanice 1 :1 :'l srdne modi. rumeno. '133 . Suho je najbolje zmletiv prasek. kro. Mniloi sveze gomolje odistimo. Liudsko zdravilstvo uporablja | Caikorenin in zeliiiaoredvsem vnelia. Se vroeo masl pretladimo skozi krpo v posodo in dob-ro zapremo. precedimo v steklenico in iemljemo po potiebi 10-12 kapljic na dan. | a a izvbAekali nazilo. I 1-I zracnem podstresju. Kore- to I . da prasek (lahko ga je veliko). ie najbolje zalogo obnoviti jeseni in spomladi. v kalercm se je namakala korenina (70 g na liter). betem toku. precedimo v steklenico in po potrebi jemljemo le 5-10 kapljic na dan. melanholiii. S dajem korenin in zelisia zdravimo vneto sluznico v us h ingrlu. Stoliena mlene. Cire. | a za krepilev olganizma. blazi plotin in levmo. ob vnetiu moiganske mrene korcnina kot obkladek zdruvi tazna t I pa oblozimo vso glavo in vrat s stolaeno korenino. ko cvete. Zatinkluronamakamo1delsrdne modiv 10 delih Zganja. I grmoviu. zelisde pa povezemo v Sopke in obesimo na zraanem prosloru. nidno leymo. kataria. Vsakih 12 ur menjamo. npr. Ta je na zunajtemno riava. ozebline na lokah in nogah. zmedkanine in divi€ meso. nato pa Se pre' vidno ob pedici pri zmerni toploti. Ker odstotek njene dreslovine zelo hitro upada. razpustimo v svinjski mastiali govejem loju. Kogar ogroza kap. posusimo na Cvete iotbunkice s ka\djeki. ustavlia drisko. Zivih meiah. 1 del poprove mete in 1 del vinske rutice. dez 5 minut precedlmo in pijemo neoslajenega. bolgzni ieter.

klobasam. bruhanie: 2-3 ia. ci. zdravivnetja.6. pomaga pri izvinih. pomaga pri arevesnih in ielodCnih krdih. Tinktura. Tedalga odce- v steklenice in ozmemo 5e cvetje. opa ne. Seveda moramo pili poparek ndoslajen.) Uporabl. MoZnaje alergibna reakcijapriobdutljivejSih ljudeh. Prvid. To je za marsikoga zelo Lgodno in pomembno.in. pljuia. SEI|TJAilZEUI0 IWG cun SEIRAJ 120. alkoholni izvbeek.@ l '134 . ko najboljcvete. peaenkam. mehul. SentianZevka deluje na spolne organe. revmo in protin. Deluie tudi zoperkamne v iofdu. rako znadilen pr sladkorn kih. ki nastajajo vrenja. Pomaga priraznih te:avah irevesia. Ta dal odganja veirove in na I - | lf. pelina ali rabarbare. fubar jih. zaio ga ne"smeno ii. seveda piti neoslajen. zaradi gnilobnega ll Cajzdtavi driske. eaju za ietra dodajmo 5e aloj6 za vedio utinkovitost.raste po suhih travnatih pobod- I stih tleh. Porezemo jo tik nad zemljo. pri ietrnih in iol6nih boteznih. Najbolisa je ob kresu (24. ob gozdovih. dobro razku:uie rane in ie za natiranie drhledih udov pli starih liudeh. Olesenelo steblo odreiemo. I I . drugo pa zdrobimo in hranimo v temnih. nadalje rivene teiave. Dobro in hitro celi rane na malerni. Olie prinekaterih ljudeh rahlo zapira: dodajmo nekolikb krhlike. tj. obrablienihvretenc in sklepov. preventivno in kurativno. potenje in zdravikaiarje. zlalenico. Z oljem si natiramo "isias" in iivec geminus ob nevralgiii. Drugid pa. Je do 40 cm visoka eno etnica.vati v prevelikih kolidinah. Cal iz listov in cvetov. de Strkne vroda mastv oko. ti. v drugih primerih si :ene pomagajo s tamponi. Odlidno se obnese za masazo hrblenice. uko znactten pristadkornlkih. ielodcalniol6a. kot deplesiio. preden nastavi cvetne popke. lonh Gnsls-h . pozivljajodevpliva naZivce. je protikrdem ob menstruaciji. lzpa-hih in podplutbah. Za krdejetrebavzeti3 x na dan dajno Zlidko. otekline. Ko 2e.ne Zlieke zelipoparimo s % | kropa in pijemo neslajen aaj po pozirkih.125. Olje poslane svello rdeae. Cvete rumeno od junija do septembra. pike iuielk.e. Pri sladkomi bolezni se po tem 6alu zelo zmanisa obdutek zele. Cvetle stoldemo. Precel moirio udinkujd. raz- Goiijo jo pretezno po vrtovih kot odlianodiSavnico. spodbuia rast in razvoj. Se boljpa je pomemben kot zailmba: prilegaae k mastni hrani. Steklenico dobro zamasimo. ledvice. Jezelo uspeSno sredstvozopermoienie poslelie in dlisko. Je zelo obduluiva za mraz. iivdno razbolelosl. Celi rane. zalijemo z olivnim - oliem in namakamo 1$-30 dnj na soncu ali na ioplem v kuhinji. Preganjagliste brez boledin. dimo io ovijemo z debelim papirjem in hranimo na hladnem in temnem mestu. Setraj in bazilika lahko pri mnogln'leOeh sk0raj p0p0l1oma nadomeslila sol in poper. pa Iudi zeleno rastlino brez korenin. Cvete od junija doavgusta. je treba koliaino znizati. kipa jeobenemprecejzdravilna. . se obdutek Zeje zmanj6a. mehutju in ledvicah. tkim. zlasti na apnenda- Je do 70 cm visoka trajnica | . povezemo v majhne Sopke in susimo najbolje na zradnem podstresiu. lede od kislin. za lane. jih krepi.amo predvsem cvele brez zelenih cvetnih iaiic. Olje lahko uporabljamo tudi ginekolosko. pospesuie prebavo. pliuf. Zanjemo jo dvakrat na leto. O'e uporabljamo zoper opeI I kline. Takrat lma nalvedjo disavno vrednost. odlgnine. Zaradi Stevilnih zdravilnih snovi pomaga Sentjanzevka proii premnogim boleznim. zelenjavnim. zdravi k . nespecnosl. histeriio. mesnim in fizolovim juham. Ni ga boljsega sredstva zoper sonCne opekline na mo4u in gorah. z dodalkom rmana in dresni. Ljudsko zdravstvo !porablja Setraj zoper gliste. steklenih posodah. llm blazi klie v trebuhu. Uporcbl)amo zeliSie. iorl SaEl6la ho [c o16tm . I I . iedem s slanino in k pedenemu krompirju. napenianiu in draieniu || . julija. Zelo olaisa ali celo umiri.

Navodilo: 2 pesti zrezanega Sipka namodimo v 1 | Zgania.127. da odslranimo dladice in jih tudi dobro posugimo. Zrnca splaknemo. ureja molnie v ielrih in ioldu. skrofulozi. Nadvse ugodno vpliva na nadledvidne ileze. eanie v iefodcu ptipta]Jimo Caj iz neianice encilana. Je zelo grenka rastlina. Nabtnamo zrcle plo- 6e iipkova gi6ka. nikoli pa ne smemo uporabljati sladkorja! Bolj ueinkute. I I Je do 3 m visok. ie ie ne kuhamo. ftf. nato pa 5e pri umetni toploti 40'C. Pozeto zel zvezemo v 6opke in suSimo v senci na prepihu. pustili pa manjse rastline za seme. Prevelika koliein. Cal deluje pri rejenih ljudeh shuisevalno. zdravi zlatenico. zares pulijo.[r. kozo kar se da hitro posusimo na zraku. Za oslabeli Zelodec. Liudje io. Zaradi obilnega vltamina C in | ! drugih vitaminov ie Sipkov dal zelo zdravilen. premesamo. je nep rime rn o bolj dragocen odvseh kemidnih pripravkov Cvitamina. tlombozi dodamo daju 5e SentianZevke in baldrijana. S/pkova . vrada apelil. dove od septembra dalje. I WX 136 137 . de mu dodamo orehovih listov v enaki kolidini in popliemo na dan 2-3 skodelice.lasne korenine. de ga pijejo daljsi das. Deluie proti lahitisu. Cvete od junija do septem- bru. in pasnikih. zbija vrocino. pa se je dlovek kmalu prlvadi. | I ampak ur namakamo v mrzli vodi: 1 eajno Zlieko zeli namakamo v vodi za 3 skodelice. nato pa le pogrejemo in pijemo prijetno toplo. ga uporabljamo pri vodenici. Po dolgem jih razreiemo. laisa tezave zaradi iol6nih kamnov. Ta se pri kuhanju ne unidi kot pridrugih dalih. Ta daj disti tudi kri. hraniti jih ie treba v dobro zatesnjenih posodah. katar ielodca. zavira vrenie. slabo vpliva na hrbtni mozeg in srce. Ta daj naj bi pili zlasti ostaleli liudie. Tavzentroza ie predvsem splosno zdravilo za vse leiave v ielodcu ter drevesiu. kjer nastajajo za Zivlienje pomembni hormoni. Zene na vodo in preganja seCne kamne. W W | l. Zandi Zilavega stebla je ne | l. Sicer pa lahko njeno grenkobo ornilimo z vinom ali medom. Zaradi SiDkovih zrn ie treba dai kuhali 5 minut. Za bozjo voljo naj bijo rezali. sli. kolmeza in kamilice. ker veda odpolnost organizma proti raznim okuibam.fanl. bodiaast grm. Sto gramov Sipka je vredno toliko kot kilogram limon. Je tudi rahlo odvajalo. GonEulum min$ . $PEK Rosr canina - lrn. odpravlia zap le in pospesuje iztreblianie. prilagodi pa se vsa- kim ilem. ki depi kot lasasta glavica rdede zelene barve na nekaterih Sipkovih vejah. Deluie tudi kot rahlo odvajalo in'naj bi ga dodajali raznim dajem pri pomladanskem zdravlienju. Caj Eipkovih cvetov zoLuje iilel to pride prav pri notraniih kruavilvah. filclca I I . sicer udlnkoviiost hitro zgubiio. ureia obtok. Sipkov dajodpravlja pomladansko utruienosl. sicer jo bomo aisto zatrli! Rezall naj bi jo 5 cm od tal.@ rnoremo trgati. Pri doiedih materah preide vitamin C v mleko jn zelo dob ro vp liva n a razvoj d ojenika.fa naravni raslimsti v. mlahavosl in bledico. Popit6mo'qa 2-3 skodelice na dan. V hladnih in vlaznih zimskih mesecih zelo dobro varuje in utrjuje pred prehladi. nikoli pa ne po njem: 3 skodelice na dan. Raste na senoZetih. lltal Baste po suhih gmainah. ker odvaia iz telesa soli sedne kisline in tako posredno zdravi prolinska in revmafiena obolenja. tis. vedno pred obrokom. pad pa jo lahko samo izpulimo. krepi oslabeli ielodec. Celo odem koristi.li. Cisli in izboliSa kri pri slaboklvno. Ta dai nai b'oozimi redno o. _Ker Zene na vodo. Pri ble. Vp iva na delovanie ieter in iolenika. V Sipkovi marmeladi in vinu pa je po enem lelu vitamina C le 5e ena detrtina. didnosti in slabokrvnosli. PospeSuje celienie ran in opeklln. Obilica sadnih kislin v Sipku pospesuje izlodanie se6a in tako posredno deluje proti nastaianju peska in kamnov v ledvicah ali vsai zmanisuie nagnjenje k temu. Poleg drnega ribeza ima Sipek izredno veliko vitamina C. ki jim prebavila ne vsrkavajo zadosti vitamina C iz hrane.nktura krepi. Sipku se proli prehladu uspesno dodaja !e lipovo cvetje. travni' kih. Zal. tako izgine luditelesna in dusevna ltluienost. V postev pride IAUZEilIR(IZA 128. Je 20-50 cm visoka. Kot 6ajle odlidno krepdilo prioslabelem olganizmu.

poprove mete in tavientroz. Nekateri. pogreje Crevesie in ielodec. 0dliden je za mastnejedi. iivini gla. Prepreduje aivsai blazi pliuenico. Cvete maja in juniia. PoveZemo iih v Sopke in susimo v senci na oreoihu. na irobentjco alergieni ljudie. kfee v trebuhu. Cvetove hitro posusimo. Primeren je tudi za zunanjo uporabo: pri modricah. iumeniu v uiesih. zlasti. zi vse E@ z medom. tedvice. Sveze raslline pa vzamemo le pol Zlibke za enak poparek in popije- . kamilica. odpravlja zapeko. zdravi mehur in ledvice. nadomesda vitamin C. vobol. Je paobdutliivza mraz. lais. blazi migleno. logllla I |. . oslovski kaseli. ampak tudi za peden krompir. do 50 cm visok grmi- P nula ko. Zoper necisto koio in akne ie treba timijan dodaiati jedem in se bo kmalu pokazal uspeh. de mu dodamo mlade brezove liste. naj je paa ne jemljeio. Dobro dene pri sladkolni bolezni. Iimiian kol zaeinba zeio ugodno vp iva na ielodec in drevesie: jedi so ne samo okusneise. Je trajen. no pijemo daj iz mesanicei ianez.ega vina. Cvete od marca lja do maja.Popijemo trikrat na dan po eno skodelico po pozirkih. Vsak druoi da'r otroka kopaTo v zawelici. zmanjsuje drgetanie udov in se obnese pri nespeenosti. Ta daj krepi tldi iivce in slce. Caj sladimo z medom. zdravi kr6e led. pospesuie menslruaciio.lodneie od 64a dduje tinkturat 10-15kapliic3x nadan. Zene na vodo. DaljSe pitje tega daja ju prezene. nabiramo vianjeve cvetove in Iudi druge dele. Uporabjamo ga tudi pri enolonanicah. eai tavzentroze pomaga pri otrdelih pliudih. hala. narejeno iz timijana. zdravi vse vrste kataliev in spravlja iz telesa zimsko navlako. jajca s slanino. zato najraste nasonani egi. posebno pristareiSih ljudeh. Zdravi oa tudi bolezni ielodca in 6revesia. zlasti crevesne krde. oteklinah. ymo. Cai disti zlasti di. Cajna mesanica za Zelodecl 2 dela timijana in po 1 del kumine. zastaianiu u na. 139 . svinjske masti ali goveiega loja. izboljsuie prebavo. To pomaga tudi pri vroCini. l. tedaj trgamo cvetje. Zavretek timijana odpravlja gliste. kumina. Je trainica s kralko. levme. poprova meta in tavzentroza {1 11 .a kaseli. seiila in odvaia se6. ne samo mesne. Trobenlica zdravi prolin in revmo. vic in mehurla. Pri prehladu ie daj iz tavzentroz zelo priporodljiv. blazi kaieu in bronhitis. TlMtJAl{ l[tmus rul0{]b . fimllan | aek in dobra vrtna disavnica. tezave v ietrih. Svezi cvelovi imajo priteten voni po medu. eno- $ s-nn. OdiSdene korenine naberemo na niike in jih suSimo na zradnem sendnem mestu. Timijan z obilo medu krepi iivce in pomaga. melisa. migreni ild. dra. kerodpravlia motnje pf menslruaciji.hfl. lajsa gta. Ko cvete. T vobol. kih. Zoper premo6no kisli. Koristen je pri rahilisu in slabolnosti otrok. Timiian uniduje viruse in bakteriie. ki se kaze v omoficah. eaj tmijana je'dobei Sladimo mo 2-3 skodelice na dan oo Dozir- bolezni dihal: aslmo. izostalo mensttuaciio. Tavzentroza ie zdravilo tudi za Zenske. ki se je nabrala ob neprimerni. ker Cisti dihala. razstruplja organizem. Uspesen ie pri bolezn prolina. Korenine kopljemo marca in aprila. spravlti pa iih smemo v ne preved tesno zaorti posodi. mlade koprlve. zme6kaninah. 129. mastne klobase in mastne sire. da si dlovek po telesni oslabelosti 138 | stranski hrani. Tlmiian ima tudi diuretiden ueinek. pliudnico in nespednost. ampaktudilaze prebavljive. ki so lahko posledica pliudnice. ienie slepida. Pijemo ga neoslqenega.1 :1 :1 :1). eaj iisti kd. Za krepilev mi5ic kuhamo 15 g cvetja v 314 | be. Uspesen je pri nepravilnem krunem obloku. Za dal samo poparimo eno dajI I | no Zlidko zeli s skodelico kro- I TR(|BENIICA 130. zopet opomore. levmi. riavo koreni- I pa. ki naj bo primerno lopla. Lahko uporabimo tudi nazilo. daliz sveZih poparienih cvetov | I I .

piku insektoy ali pa g-a na vati daiemov bolno uiro. Pi jemo Cuie. od niZin do planin. Lahko pa samo Zvedimo seme. 3 deli hmelievih stor:kov. Cdna meganica zopet kagell: 3 dele trobenlic in po 1 del janeia. potem je treba pripraviti novega. Trpotievo senie prepreeuje prepreauje prepreeuie nastanek oeska in kamnov v ledvicah jn mehuriu S nridnm peska ledyicah mehudu. Nato gosdo odstranimo. Nastete boleznt ni zdtavimo s toplini obkladki iz iaiWini nih popatkov sveiih ali posusenih listov. ielodec. in medon. I3I. Bolj kakor | I | l./p. l G0olih . Obloga listov hladi pokoCe in utruiene node. najbolj zdravilnih in najbolj razsirienih zdravilnih zeli$d. Nabiramo . Sok iz stoldenih svezih listov zdravi vse zunanje polkodbe. oridom uporabljamo ludi veliki lrpolec za notlanie teiaue. V bolno uho nakapamo svez sok zoper boledine in trganle. ledvic. V bofne odi nakapamo sve2 sok ttpotcain sevnelie pozdravi. vi in mrsavi. ugrize. Je I lmamo lri vrste trpotcev: velike9a. podoben lapuhu. iaisn jene sokoye.v katercm sno nanakali cvetjeltobentice. pik Cebel in os. Tudi bolnim in vnetim odem koristi obkladek in sok listov.. premodnimenslluaclji. Trdoviatne boledine v gtavi idravi pob6en trpotec. Deluie anti- biotidno.ih kamnov. rcllta Dolrlca |. bledbnim. zne1kan tist suliiaslega trpotca. razen de io prekuhamo. tane. priporodaio ljudem s slabotnlml pliu0l. Nozevo konico prahu damo v kozar_ dek drnegavina in izpijemo 3 aaSe na dan protidriski. Sulidasti trpotec nanoeino v olivno ote. Zdr. pripravliamo z vinon I . raste po slabih travnjkih. Sibkim glasom. uda?nine. Uporabliamb ga pri srbenlu koie. ozebllne. je eu dovito krepdilo za srce. polozen na opeceno mesto. ako se cepljenje koz njpopol- zdravi otekla kuda o6esa. kuhamo slrupe. Ta sok vlijemo v vrde in spravimo v klet. deluje proti nastajaniu led-yid. Raste povsod od nizin do visin.bte in semena. eno prvih.liste hitro posusimo. zato se poskodbe hitro celiio. namazan'z jaidnim beljakom. koprca in rapuna. cvete in seme. Tak obkladek dobro pike iuielk.vilno je tudi. er-oti bpef na'm je uainkovilo sledslvo. Seme posuSimo in zmeljemo v prah. je izredno zdravilen pri prolinu. Vendar pa iste tkinine ne smemo ponovno uporabiti. ki so polni izpulcaiev in li5di€v. Vino ali ned. da ne poarnijo. bclem toku. Uporabliamo korenlre I liste. Veliki UETIKI TRPOIEG T32. boleznim mehufa. dodamo tekodini obilo sladkoria in kuhamo 3-7 ur. Vse vrste trpotcev so priblitno enako zdravilne. ne in Ta trpotec uporabljamo botj za obioge. Uporabljajo ga proti :lati iill. ureznine. kadar vkljub dobri in tedni hrani ne uspevajo. ledYice. keruniduie bakteriie. Planlt0o SUTIGASII IRPI|IEG sokom splakuiemo usta. ob poteh.seme: uJavnava plebavo. aajpileno ia la2ie izka141 noma posredilo. Je pa Zlasti pomaga otrokom. ako trpotec Zvedimo aliz njegovim 140 . Vvedjem loncu kuhamo kaksne 3 ure veliko listja s prgisdem brinovih jagod ati vejic. lmamo 3 vrsteintrpotcev: velike| sredniega sulieastega. eaj pri nespeCnostii 10 delov trobentlce. 5 delov sivke. 2- dela Sentjanzevke in 1 del baldrijanovih korenin.hfl. Obkladek ie treba meniativsAmeniativsake pol ure. Cvete od maia do septembra. Zato ga prijetnejsega okusa od onih dveh. izpuScaiev vedno pokaSliuielo. | I| Po svoiem udinkovanju ie | . Se boljkot dajje uspesen trpoteev slft. katero koli zeliSle 6isti kri. razkuZuie prebavila. sicer so brez vrednosti. mehur. S tem oblozimo vso glavo. so stalno hdpa. kuhan s Wotcen. Obnese se pri golenskih raziedah in raku na uslnicah. nala iol ca 9a. pomirja Clevesna ynelja. suliiastega pazapliuedruge notranje bolezni. Zd je ta sok dober le kaksen teden. eai pijemo pred spaniem. Bolniki naj ga pijejo po miti votji. Kot obkladek iz svezih listov sluZi dobro. dellje proli bionhitisu. Zobobol preide. sulidastega in Sirokega. pliu6a. Planld$ mdlor - [1r.

meto. iivinem utripu srca. ki mu ni vzrok stabost srca. juniia do avgusta. da dobiio Ze pri nabira- ':i. Caiu dodamo mleko in med. To ponovimo 2-3x ali $e veekrat. Nazadnje iztisnemo sok iz cvetja. pri nas na Nolraniskem in Primorskem. Je modno zdrivilna za mnoge tegobe. Pomirja iivce. bronhitis. Lahk0 ga mesamo z ieemenovo vodo. zrasli de naredimo me5an:co: po t0-g rutice. a le po pozirk. stcer menda Dremodno udinkuie. zdravilnost ne bo ntc manlsa. zlasti ie s taiem tudi izmivamo kozo. slabosli mo sirupu podobno zmes. |. Cvete od iuniia avgusta. debele korenine. pogrejemo. sta modno zdravilni. nespecnosti. ruh. na pectoris). utltstfi I . zeleno rumene barve. glar hitreie preboli ospice in Skrlatinko.zg'nelo. Kneipp ie vijolico izredno cenil | kot zdravilo za dihala. Otrok ii. posebno 5e pri oslovskem kasliu. Cvetovi so jo pretetno po vrtovih. hipohondrihisteriii. Caj sladimo le z medom. vaasih belo. nespednosti.atneno kroo v steklenico ter up0rabljamo popotrebi. ielodca in drevesia.Slievanie. ga dobro ffi*ft iis'f - tako alergiini.. sicer podrni in izgubi vso zdravilnost. Liste zavremo v kisu. tedaj 5e grgramo s tem dalem. nal. Zr:ako te meSanice poparimo s %-r-kroia.. ko cvete. Ako je sluhovod oteden. idraviio kaoliice olia vinske tuticetrrJ'aene nakapamo v stuhovoO. TBC. popllemo na dan 2_3 skode ice. belem toku. Ta aaj zdravi tudi rbnese bolne |repalnice. za izkailievanie. ob plotovih. pod I grmoviem. neprijetno disedega. Liste viiolice Dritisnemo na delo in zatilje ob migreni.i tt o oioool vega^cvetla. Situp SituD digete viiolicet 1 | cvetia oooarimo z litrom krooa in namakamo vijolicet cvetja poparimo kropa 10 ur. J.hfl.[J'6]'#'i::i. bo 5e bolje.Lai6a teiko sapo.som. Liste kunamos k. Caj iz vse rastline pomaga tudi vnelim ledvicam in bolnemu mehurju. pliud. Cajsili na bruhanie. skorbutu. nju srbedico koprivnico. Rutico razmnozuiemo s sadikami. ako mu vsako uro dajemo Zlico iaja ako-mu Zlicg vljolice. S. nekotiko nepriietno dised. glavobolu. Zato se obnese pri histeriii. lll.h. Vnete uslne sluznice izpiramo s bajem. Obe. Odcedek nato zavremo in poparimo nov liter cvetia. obdutku slrahu. 133.r omotici.hfl. mehuria. bolezni ieter. sodol Rula glarfolsns I Je modno. raste pa tidi prosto v naravi. scvremorisle rutjce s debu_ /o na orlu. mete. llolGlca Rasle po senenih travnikih. da dobi- . sum v uSesih. ru ur sloj-_ Bradavice dal pomaga proti boijasti. orunanle. baldrian-a. Viiolica raste iz kratke. razvejan grm ia. Goiiio do Cvetje hitro su6imo. pri slarih katariih. lo delajmo b dn. ce sm0 pojedli KaJ slrupenega alr poKvalenega. toda zaradi nekoliko slrupenega eterianega olia. v vrtovih. lma p rijete n vonj. malo pohladimo 142 in dodamo toliko medu. ergiSde'istov rutice sfuii#o z neKorrK0 svezega masla in precedimo skozi p. zato 9a pijemo. ko cvete. Priporodajo jo za I | l. Ta dai pregania 143 sreni srdni tesnobi aanoi. Nagiugnost pozdravimo s soparc sbv. Nabiramo jo. korenne kooliemo oktobra in novembra. hemoroidih. in sicer ob obladnem vremenu. vneio g o.rup pomaga zoper nespeCnost. de smo pojedlr kaj srupenega ali pokvarjenega. drobni. zalo ga prlemo. Za ploiin upotabliamo zneikane liste kot obkladek. Samo pa uporabrlamo ze o zmerno v malih koiiiinah. jo koristneje rabimo v eainih mesanicah. bronhialni astmi. omete in 5 g kumine. ako jih veakral navlazimo z njenim sokom. ki ga devamo na olekla mesta. d ski. pre aeim0 skozi krpo in po potrebi nakapamo v uho. U|J0UGA ulola odoldh . Pridenemo 5e Zajbeli. pomiria in uspava. II . diseba in bledomodra nediseda. klo z tijakom usmerimo v sluhovod. RUilGA t34. Caidistik in tako posredno pomaga zoper koine bolezni. glavobol. . (angi. Cvele marcain aprjla viioliiasto. pasja vijolica. rman. Cvetove in iilgte nabiramo. vnetju g a. zasluzena ornara In xlept srce.

Zaiblia in drugih zeli6C za arevesje in Zelodec EEfu (janei. Obkladke iz goteenih listoydevamo na rane ob ulezlfi. vrtoglavici. uporabljamo pri neuporabna. vrednik in zlata rozga). molie iz omar.6ovi zavieliii. Potraga lJdi pr boleci menstruaciii. Kneipp ie rutico veliko uporabljal pri svojlh bolnikih pri neiesdnosti. ker pospe5uje izlodanje seda in s tem tudi odhaianie sedne kbli. Cajpospesuie polenie in izlodanie seda ter pomiria boleaine in glavobol. ieloddnih leiavah. Obenem ie dobro. ki so na spodnii strani kosmato dlakasti. imata veiike. razredden 1:4zvodo. se luske razpodiio in seme. pri koinih izpusiaiih pa kol kopel ati ovirch. Ti so bledo ro:nati. Lubje ima podobne lastnosti kot hrasiovo. a so priblizno enako zdravilne. NoseEnice iraj tega daja ne r. zasluzenie ielodca in dleYesia in pomaga. Tako se stanie vsak dan izboljsuie. pri kruayilvah pliui. SuSimo ga v senci. meta. V tem se lodita od brez niih. roznati.Vse troje nabiramo za aaie. [[Gla |rba V kopelno vodo dodamo zavretek lubja. ne.Zivijol daj iz lubja. Cveto od juniia do septembra. iiv6ni slabosti. @ ll boleznih v zvezi z boledinami I| . Cvete marca. Kierrasle. ker drugih. vrodinskih ali iz ledvic in Skrlatno rdede cvete. Nose6. navalu krvi v glavo. melisa. Zdravilne vrste vrbovca pa niso posebno visoke. celo kadniblizu. gorski. rman.o. Ta zavrelek zdravi ludi beli tok in regulira menslruaci. uniduie klice. temno zeleni. ko cvete. pri ynelih iiycnih yozlih ali nevlalgiii geminusa. rana se sdisti in poceli. Protin in levmo uspesno zdravi 144 Ko dozorijo. Zelo ugodno vpliva na vse dlevesne in ielodcne kalarie. zaneseveter p0 svetu.hr. izvinih. ampak tudi Skodliiva. Kopelivrboye skorb kreoiio oroanizerir. v visjih legah pa pozneje. malocvetni. Vrbovaskorja riam nidbme!baaspirin. Piti ga smemo le po poZirkih. brinja. kopriva. laneno seme. Se uspesneise ie zdravlienie t @ I |. ug zih. nicam so vsi pripravki iz vrbe prepovedani! Za olekle noge skuharno vrbove Itste v vtnskem k/su in Se tople omotamo okrog noge. imaio drobne cvete. zniiuje yrodino in deluje antiseplidnc. ubodih. in popijemo po pozirkih 2-3 skodetice na dan. obdano z volnenimi kosmidi. proti boledlnam y uaesih kapamo sok /lsroy na vato in devamo v uho ali sluhovod. teiki sapi. Elllotlum pa flonrm . bolhe iz postelj in stenice. regrat. z dodatkom medu. ki smo ga kuhali priblizno % do 1 uro. kosmati in oozdni. Pti nespecnosli. Kmalu se kri ustavi. spolni prerazdlaienosli so Ze nekdai uspesno uporabliali lzvledek iz vrbovih naiic. Rutica zelo uainkovito preganja razliden mrdes: muhe iz stanovanja. Enako delamo z listjem ln naiicani. hribski. zato jih priporodamo oslabellm olrokom. ako iih z niim izmivamo 2x na dan. jeodlianakope/ za odi. Omilimo ga z dodatkom tav:entroz. torlct Vrbovcev ie kaksnih enajsl vrst: alpski. Vrba raste nai- raje po vla:nih krajih. Luble spo- URBI|UEG I3O. Vrb je vei vrst. axo umtvamo tase s preyretkon lubja in listov. Tako zdravimo zlasli sklepno levmoi za 1 baino Ztitko'm6Sanice lubia in brezovega listja poparimo s kropom za 2 skodelici. vid se ohrani in okrepi. eaiiz lubja z veltkim uspehom s I l. da se okopamo u-vr. utorrc. Odpravlja driske. Cvetovi sediio na semenskih luskah kot pribitj na glavloah :ebljev. izpahih. plh||al na glavi oopravlmo.hn. majaron. pepel vrbove skoie odpravlja bradavice in kuia oC€€6. pri odpdih eirih se zeto obneseio obkladki Caia iz lubja. po 1S minutah preced'imo I35. suli6asli. V sredijih odrezemo . da se v Zelodcu ne kopidijo strupene snovi. Sla do 150 cm visoka. rdeii ali celo beli.gliste in druge drevesne zaiedalce. Cairutice. zdrobimo in spravimo v lemnih kozarcih. Srillr URBA iha . Pijemo le topel daj. pesdeni. Rastlino nablramo. mesnato sleblo in liste. zaonia dva sta nd samo mladi ob muzevnosti srednie debelih vei z lahkoto luoimo. modvirski. robida. Stalno pofne noge uspesno kopljemo u izvleiku iz lubja.

Dostikrat pomaga celo tedai. ki so si unidili irevesno floro s preliranim uzivanjem anlibiotikov. Obkladki vrtnic na oko odpraviio blegCavico. Cveteio od iunija do ieseni. zato je zelo udinkovit pri vodGnici. Navodilo:na kozarecvode damo 1 Zlidko zelisda. ako ie lak naoadel ledvice. |. iivce. r|hlc| 137. Cesar Karel Veliki si je z njim zdravil protin. Je majhen. belem loku. hemoloide. cveti pa roznato rdeee.e ta daltako pomagal. v katerem smo 8 dni . Gojimo jih p0 - d GaG vrtovih. Pri slabokrvnostl piiemo imo vrno. spodbuia tek. v % | vode.amakali2oo g vrednika na 1 | vina. Piiemo vedkrat po pozirkih. Vrtnic ie na tisoie vrst in so v najrazlldnej6ih barvah. S daiem zdravimo tudi vlanico. mehur ali ploslato' zatrjule na podlagt jo svoiih izku6eni qospa Trebnova. Bolna usta zaradi glivic. priporoiaio temeljito rozno 147 . S dalem lahio veliko pomagamo pred operaciiam prostale V veliko primeiih . nlr. ker ie steblo krhko. Caj deluie rahlo odvajalno. ubija Vrednik I | | bakteriie v ielodcu in dreves' iu. pa le ob suhem vremenu. Zaradi arome in grenein ga uporabljaio. zene tudi na vodo. URED]IIK I6ucrlm cmma6drys I hn. Njegovo zdravilnost so poznali ze v siarem veku. Fimski zdravniki so ga priporodali zoper zastaran kaseli. kamnitihpobo6' jih in ivellejsih gozdovih. ko naiboli aonencastihlleh. kidaje priieten okus in 146 ca. v katerem smo kuhali lisle vrtnice. Vrbovec le nad vse zdravi'no sredslvo za prostato in niene tezave. omotici. UPorabijamo ga tudi pri sladkohi bolezni in za zdravlienje llebuane slinav' ke. Pri vnetem gllu grgramo. kuhano z listi. dezmernih kryavitvah ob menslluaciji. Vrednik uspeva po cveto. antiseptik. Za daljse zdravljenje ima seveda prednost kot dai.mDa.n. drugo l" .etka v uho pomiri bole6ine y niem. Prcliv iz cvetnih lislov prlporo- I . Za eai popar:mo 1 dalno ziibko s Z I kropa. letra in prebavi- ll perilo. Mrzel obkladek okoli glave omili glavobol. ko pripravliaio likerje. dajo za di$Cenie krvi. Pri obofeniu dihal in bezgavk si lahko napravimo ludi obloge z vrednikovin Caiem.@0a1 modnodeluje Zadosluieta2skolelici na dan. 1970 Avstriika lllariia Treben in pokazala trpeiim | | tiuoem eno zelo r.ali kar odlomimo. Vino. in sicer od iuliia do septembra. Pomaga. Ze od nekdaj je veliala vrtnica za zdravilno rasllino. v huisem primeru 3.. temved tudi zdravi. Hitro jih posusimo in spravimo v dobro zaprte posode. all splakulemo s popakon cvelnih lislov. Solakovanie z vinom. zveder. steblih. ie I l. sicer lahko nastopijo crevesne In zelodcnelezave' unrl{tcA 138. Vsem. pbl ure piedveeerlo. oFedlevici. Pri Senu na obrazu se obneseio obkladki iz svezih cvetnih listov. Caipride prav tudi pri nespeinosti in aslmi. Lahko polozimo sveze liste. Veliko zlico zdroblienega zelisaa kuhamo 5 min. aez nekai minut orecedimo in popiiemo2 skodelicinadan: eno nalesae. Piiemo ga na tesae zjutraj in zveaer pred spanjem Ne uoorabliamo qa samo za ia7e. Cai znalno krepi srce. Pijemo ga tudi pri zlatenici. blazi boleline v spodniem delu telesa. Vrtnic ne gnojimo z umetnimi gnojili in ne Skrooimo s oesticidi. Zato pa lahko potem odZene stranske oooanike in se rastlina tako ohrani 'l Vrbovec ie odkrila l. pa tudi za bolezni ledvic in mehul' ia. zlasti z dodatkom medu.l r. Priiedeh ni samo zai. prezene zobobof.soesnih zdravi'nrh rastl. Poseb' no s6 priteie pri krompitu. da operaciia ni bira potrebna. Listi so temno zeleni na nekoliko vijolidastih I |. Zdravi iolane teiave. Nekai kapliic toplega preyr. belo fa. rane. glavobolu. RosN cc llolla . suhih. potivltta oslabelo in utruleno lelo. Cvetne liste nabiramo. Sladimo ga z medom. levmo in plotin. da se bo ie izioda sluz iz pliud in telod' danes jo goje na veliko za pridobivanje dragocenega roinega olja. do 30 crn vrsok Polgrmid. Dalemo ga tudiv iuhein k zelenjavi.

prikuha. omenimo samo glavne zdraI Zlice soka.i kot obkladek zoper zalrdline v doikah. skuhamo iible in sesek i?n koten z vinom ali vodo v kaso in jo v vfedki gorko polagamo na mehur. veca odplrnost proti mnogim boleznim. Po' zdravilnosti orekaia zelie mnoge zdravilne rastline. ie pa tudi moano zdravilna. ali samega ali pa me6anega drugimi sokovi. Sladkorniki nai zeleno raje jedo v iuhah in omakah. a ga odsvelujejo nosednicam. Zelo pomaga pri pliudnem katadu. Namesto soka uzivajmo 5e raie zeleno kot ied. V liter kropa damo kakih 10 listov. Sok je izvrstno zdravilo zoper plotin. v presnem. ki nai stoii v globoki kleti. solata in 5e drugade in udinkuie krepilno na ves otganizem. Za bolne na ledvicah 148 kisline je k/b/o zelje zdtavilno za bronhitis. pa Se srce mora bit: v redu. Pri koinlh bolsznih nastrgamo zeleno in jabolka skupaj. sok tepo urela mesecno pelilo. Za ozimnico so najboljse globoke kleti z ilovnatimi tlemi. koinlh lazpokah.1. Vftnica. leno Crevesle. leymo in vodenico terlolSdavosl: vta namen piiemo veikrat po 2-3 jedilne z koleraba in repa. l[Irs je vrsl. Kuhana pa je zelo prijeina. Pliucni bofnfkl naj pijeio mnogo tega daja. Zdravi bolezni. izyine in lane. Zaradi mtedne . urela krvnt flak. ker povrh vsega zelo pospesuje preba: vo. color zelo cenjeno zelenjavo. ker vsebuje obilo vitaminov A. stebel ln listov. vneue ven in ceto pri levmi. B.ne-greoo kri. Vd. odebelieno koreni- zEtJE 140. Sveza sleb/a in /lste nabiramo od maja pa do konca avgusta. Gojijo jo po vrtovih kot I |. ekceme. Pri vnetiu ledvic zetene ne smemo uzivati. Revmatlki naj Wi kopanju wae)o v kad nekaj prgiSd vrtnic in bolezen se bo umirjala. Uporabljamo predvsem glavnato zeue ali sveze kot zelenjavo ali kislo iz kadi. I Listov jemljimo 6im manj.saj spada | med tudi cvetada. slabem ielodcu ter nsie$enosli. Sok zelo pospesuje izlodanie seda. prepreduje poapnenle lil in iako tako usravrla stalanle. odpravlja gliste. sveze iztisnienem soku iz gomolja. gomoliasto. Sok izboljsa kri in ugodno vpliva na prekrvavitev organizma in sploh na cirkulacijo po telesu. l@ t39. Naivee starih in eitih Iludi je tam. akne. Jemljemo ga 3x na dan pred obroki. Sesetljan svez koren potagamo na p'l. prepreeuje poapnenie ril strupi ne gredo v Kn. ZErElrA Aolm gnuSolols -h. prikuho in solato. da ne bo sok grenak. Tako snovi ne leZiio v 6reveslu in srrupr. Pomaga tudi zoper prhliai. Ce se voda zapira. Smejo ga jemat. Ohrania dtevesno flolo jn io normalizira. C in E. ker bi ulegn. pospeSrje iztreblianje. udinkovito pomaga pri opeklinah. I Zdravilnih snovi je najved | | . gomolje pa kopljemo od srede septembra do zime.lw. Zelja nievelikoohro!. Vsak dan spijemo pred jedjo skodelico daia lz cvetnih listov vrtnic.kuro. Cvete od junija do septembra. ozebllnah. okus surove zelene je disaven in oster. no. ranah. Ta naj ne bo pretopla. de si a tem umiva_ m0 0lav0. Brfusloa olordooa . Zet6na le v vseh oblikah zelo uainkovita dieta za sladkornike. nanoAena v olivnen olju. vilne lastnosli. ki jih povzroca pomanikanie vltamlnoy. dodamo poljubno orehov in sladkorja in uzivamo za krepllev krvl.le nastopiti motnie.. Zelie v kadi je tfeba skrbno pripravitiza konzerviranie in ga tudi v kadi skrbno distiti maslene kisline in kana. Ureja krvni llak. lSlas. Lahko kuhamo pol vode in pol vina. le zelo zmerno. Vonj zelene je nekaterim ljudem neprijeten. pa je celo premodan. Zetena kot zadimba zbuia tek kot iuha. kier jedo veliko kisrega zelja. Zelena v 6aju odpravlia prhliai in krepi lasi5de. Je dvoletna zelika z mesnato. prepreduie gnllje in vrenie. napenianiu.nice ndsl namoAiio v Zganie za masaZo. Zandi 'aznih sori je kislo zelie 149 I | l. I . Tam se sadie in sploh sodivie drii sveze do pomladi. kr6lh v plsih z napadi strahu.

oievi konici za naslete bolezni. Presno zelie kot so/ata le nad vse zdrava hrana zaradi mnooih vitaminov. Ta cai ie dobro pit. ze. Vdasih pokriva kot zelena preproga velike ploskve. dez pa gazo alivolneno ruto. ki ga pomesamo z ianenim oljem. L/bte riabiramo tik preden zadne cveteti in iih v Sopke povezane sudimo v sendnem in zraanem prostoru. Sok zdravi razna vnelja tankega in debelega drevesia.egov aaj pospesuje izlodanie vode. sk"pai s Se. ki blaziio starostne teia. mineralnih in drugih za lelo potrebnih snovi.ilico pred iedjo. UZivati je treba surovo zelje. ie or:sladkotni . pljud.a z mzelen iaiSa manjsa depresivna stania. anginirn zasluzenostig a. Ta je dober tudi za grgranje pri vnetiu I l. pa Ludi braz klonid_ni katar in kaSelj. prebolevnike ie zelie naravnosl resilno.i. Sok zelnatih listov zdtavi dlevesne in ieloddne 6ire. zlmzalen zimski mraz ne more I l. Lahko ga tud posusimo in imeliemdv prah. orcxltn mandetlnth. Ta obkladek se obnese tudi pri pasavcu.ucrnKovrn. pied o'avnihi obrokiali pol ure pred spanjem. razie. iisti kri. Za slabotne. @ itosednice ne aaj l- V njem so odk. angini in zasluzenosti 911a. pa: pred vsakiT obrohon naj bi pojedli 2-3 red:lne 2iice surove[a zelja. Lahko pa damo med kuhano zelie za detrtino ali celo tretiino suroveoa zelja. Tako nor. ldedkah. oteklih mandeljnih. Te snovije najvea ravno v zeliu. tudi neKal. gfla. raie ga uZ vajmo v dajni nesani_ c npr. saj zelo blaii boleiine. grmovju in jasah. zaostale otroke. Ni boli zdravilne in cenejSe pijale. Zinzelen zniZuie klvni tlak. Kislega zelja ne smemo dolgo kuhati. Zrasti zelo up0rabec kot dodatek h eajnin neianicarn. Liste splaknemo in po ikamo. ZLnanie: zdrav. Z obkladki z zetnatini listizdnvimo tezko celjive 18ne. idrav'. ker vsebuie vitamin U (protiulkusni faktod. kt prepreeLlejo rast raznih novoworb. ker mu tudi Skodovati. Vzamemo 3x po I veliko. de nita sopojav kaksne druge bolezni. Zdravljenje lraja 4-5 tednov. enkrat na teden pa na teide izpill skodelico zelnice. ztMzELEt[ Ilnca mlnol l4t. ve.rtianzevko. cvetiem Oornarandevca. me. Rano najprej umiiemo s kamilidnim dajem. Cal listov pomaga pri krvaveniu iz nosa. zato naj ga uzivaio sladkorniki. Jemljemo ga 2x dnevno na. polozlmo nanjo list. koinih izpusdaiih. saj ugodno vpliva na sluznice drevesja in ielodca. Je res ludi pozimi zeten in je simbol nesmrtnosti. ga je treba vedno mesati do poiovice z Zajbljern. z nti. sitnost. Zadetnaielika se zdravis sokom klsiega zelia. belem toku in driski. debelega ilevesa in hemoloidih. Tudi za opekllne le dober. Zlica rdrobljenih stov na 2lvode. Meniamo dvakrat dnevno. Zaradi obilnega vitamina C prepreduje skolbul pri otrocih in odraslih.prlmerno za plotinske bolnike.r izmivamo kozo. kol so: iivini nemit. Z'mzelen gasi2eto Je koine izpus6aie. Lahko uporabliamo tudi sveI I smeio jemati zimzelena. de in 'odprte noge*. dopolniuiemo zdravilnost groga pri slini miSici. treba pa je vedno pripraviti svezega. Ker le zimzelen oster. A. Zaradi aikaloidov pa smemo samega le zmerno uporabljati.so. Cvete od aprila naprei svef lo modro ali viiolidasio. lma malo beliakovin.n jo lud. . Baste najraje po bukovih in mesanih gozdovih. - hn. N. sl(upal z glogovim cveljem. obiutek strahu in lesnobe. naj sroj pokrito 2 Lri.

gnm Je do 1 m visoka trajnica. ker 6isti kd.ala star rimski preqovor: Zoper silo smrti je Zajbelj na vrli. samoraslega naidemo po dncfdlls-h . Dodajamo j: brinje. bolj | I I pa v raznih mesanicah. zdravi listule. odvaiati vodo. Bule in 6ire iz 152 153 . zdravijo ekcem in garie. stoldeno in polozeno na lane. Zajbljev daj ustavlja modno potenie pljudnih bolnikov. tavzenlro:e pliuda. vnete mandue. Raste veainoma po gozdovih. lajsa astmo in osfoyskikalell Sveze listje in cyete. Zlata |. vnele ledvice in vneti mehur. Grgranje z Zajbljem in splakovanje usl z niim ohrania zobe zdrave in lepe in odpravlja neplijetno sapo usl. Laisa sladkorno | 'l I bolezen. iasah in - S6l$a lzredno zdravilnosl zaibljaiz.om. glede tal ni izbirden. Zanimivo: raheldajpotenje pospesuje. pubertetnikov. naj popije po 2 skodeJ. gdo in irelo.v ialdistidihala. vnetiu g a. Cajgrgramo. talllla. Natiranje s dajem se obnese pritresavici. Pomaga otrokom.' olokih. Cisti dihala. Za spomladansko zdlavuenie dodaiamo zlato rozgo drugim zelisdem. Kot ial je uiinkovita pri dri. zlahlca.ZlAtA S0lld{90 rlrgdur0a R0ZGA h1f. Priielodcnih teiavah se ob pitju Zajb. ko za6ne cveteli. Nabiramo nlade poganjke in /lsle. uleze. Skuhana s svinisko masl)o poslelio. zlatcnlco. Rad ima sondno lego. pomiria iivce. gridev. ko odstrvljdjo otroka. Vsako tretie leto ga je dobro presaditi. Zaibetjje namred baktericiden. Nabiramo io. obenem pa posredno pomaga zdraviti tudi prolin in leymo ter razna koina obolenia. odpravlia nagnlenie k splav. zdlavi po potrebi damo Zlidko II | . ustni gnilobi in maiayih zobeh. dase obvarujemo okuzbe.ielo tajno neianico Zajhlja in rmana v enakih delih 2-3x dnevno. Sfadkorniki naj p. vneto | ustno sluznico. pomaga ob meni.natih predeiih Primorja. Uporabliamo jo tudi samo. DojeCe matere naj pijejo ta daj. Kot zaclr?bo dajemo liste v iaboldno potico in pito. Kot Aini prewetek n le dobto nazilo za rane. Te zadimbe ugodno vplivajo na prebavo. Caj iajblja pomaga pri protinu in revml. . zradnem prostoru ali razprostremo na papirju. obautljiv pa je na veter in mraz. Zajbetj je tudi zdravilen za Zenske teiave in bolezni: zdravi beli tok. Crne gore. Hitro oa oosusimo v senci. Uporabljamo jo za izlodanie ledvienih in ioldnih kamnoy. ki imajo tezave po porodu.T 142. pomaga. Rezemo gofilo polovico. drgelanje udov. I posekah. Zaj-blj. nahod in katade. Porodnice. naj jemljejo to zeliSde. Popiiemo lahko 3 skodelice na dan. potezejo pa se vnetia irevesia in ielodca. Prikoinih boleznlh pomagajo kopeli vedkrat dnevno v odvaru Zaiblia. ki moeiio grgranle se obnese pri davici. tadrlr I I . po I dneh precedimo in izvleaka in Zaibelj. cotoIl ZAJBETJ 143. preden cveto. Tudi nosednice s pridom popijejo po 2 skodelici tega daja na dan. Cvete lepo rumeno od iulija do oktobra. Zenev meniin po porodu. dile in gnoine rane. skah. Prav tako parne kopelizdtavito mehul in mokila ter lajsajo teiavno moklenle. ne pa spodnjega olesenelega stebla. v kozarec vode za grgranje. vodenico. PoveZemo v Sopke in obesimo na sendnem. modan paga zadriuje in prepreduje. sicer rad odmrie. prinalezltivih boleznihjetreba pridno pitita daj. Umivanje z Zaibliem lase krepi in jim daje lesk. Dalmacije.jevega iaja vraia apetit. tezave v jelfh in ioldniku. rozga je antiseptik in zdravi razna vnetia. Hercegovine in po | . Kogar je zadeta kap. Za druge jedi dodajamo Zajblju Se petersilj in z6leno.ci lega daja dnevno. Lahko pa liste nasekljano in nanoiimo v alkoholu. ietra. Gojijo ga na vrtovih. hitro zdravi ubode.

lajsa kaieli. oevaino . Xer lentkelj zoZuie 154 se obnese zasluzena dihala. bolna pliuda. Raste v boli vlaznih listnatih gozdovih. vienimi boleznimi ne pijejo tega daja. je bolje.:c na dan.ko Ztico teoa zdfavila.h iz Lajsa pr: pri griii. zato ial sladiti z medom. Zmanjm0ramo | I | l. nllo0tcd Je zelena. Korenino kopliemo leseni. Popijemo po 2 skode. Za dajno Zlidko Zeniklia poDarimo s % | kropa. Lajia teiave pli menslluaciji. kgpilare. Cvete belo roznato od maja do juliia. Obhtadki iz stolaenk listov auijo vse vrste ran in ustavljajo krvavitve. 144. od 20-50 cm visoka kainica. ustno voflinoln bolno ilelo. ledvic in. Kumrno. vedii boli onoini.ena rast. ae z niim z EMd {I . Uporabliamo lahko zel ali korenino. izpiramo ali grgramoi utriuie maiave zobe. ielodec. Zenikeli s koprcem. pri kruavitv. io umi vso zel s korenino vred. skrbno umiiemo in skuhamo z medom v ielo zdravilno sredstvo za nastete lezave. Plodovi so glavice s kaveljdki. La notranjo uporabo pa popiiemo po 2 skodelici na dan. aez l0 min odced:mo in uporabimo ra Call obktadke: izpiranie ati gtgranle. Kadar so vedj. Pomaga pri podptutbah. iisti kd. Posuse- no k0renino zdrobimo ali zmeliemo v pragek Okus ima nepriieten. z led. poprovo meto protidriskiinnapenianiu. sklerozo. saj ni nid manj zdravilen kot ze.ra. za pozimi pa pripravimo orasek Zeniklia. popijeho galo 2 skodelici na dan. Zdraii (oine izpuiiaie. trombozo.[n.. Po jedi vzamemo I ve. zdravi irevesje. jemo in prevido su6imo. oevairo nanie obkladke. ker reddi stuz ih io Zdravi vnete dlesni. Nabiramo cvetoie zeli6ie s pritliinini listiwedln susimo v sen- I I. ki smo jih dobro stotkti in zmesali. dostikrat Pa ci.zdnu-i)o obkladki iz stov zaibtia in kopive. poletiizkoplje_ mo rastlino s korenino vred. Rekonvalescenti in iiydno razlvani ljudie si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 tilru sladkega vina namoeimo za J0 dni oo do'o zrezanih Zajbrjevih 'istov.:na. odpravlja ustih. iire v ielodcu. naj bornikiz angino pecto s.odlitno. odDravlia afte v ustih poDiiemo utriuje majave zobe.je ae zeniktja. Cai Suje kruni tlak. s katerimi se priiemaio obleke. pomaga pri pliuvaniu krui.eajzdravi pomaga izlodati. otektinah in treinordiOin. in bolj gnojni. ie jih izpiramo s daiem iz zen-iktja. ZEliltGtJ Sanlculr crmlaGa .

120 -katar. 73. 77. 123. 41. 41. 1. 1 15. 120.142 Beli tok. 15' 19' 156 51. 116. s9. 24. 116. 21. 19. 107. 106 Depresiia. 1?. 138 Bolhe. 40. 132. 19. 12. 51. 49. 142 119 -na Zelodcu. 100. 107 -na iivdni podlagi. 115 Ekcem (izpusdaj). 110. 129 -kronidna kuzna bolezen. 73. 2. 84. 115. 18. 113' 138' 144 Akne. 130. 1. 137 -na roienici. 86 Dusevne bolezni.pospesuie delovanie. 2. 60. 112. -zajedalci. 122 -povzro6a.127 . 72. 58 . 62. 120 -kronidni. 15. 96.21. 72. 43. 21. 1. 56. 112. 128. 39. 45. 122. 43. Bruhanie. 97. 118.46 -kti.137. 125.vnete.11. '138.72. -bolebe. 76. 93. 15. 41. 141.56 47. 7. 94 .'109. 95 -v ustih. 27. 106. 140 Bule.20. 142.31. 131. U. 1. 118. 98. 100. 82. 119 -vnele. '108. 116. -razkuzuje. 18. 111. 110.125. 131. 120. 137. 83. 30. 62. Celulitis.34. 65 Edem (oteklina). 74. 56. 81. 137 Absces (tvor). 54 Dusevna preobremenitev. 36. 94. 47.30. 94. 143 Doike . 135. 50. 42. 143 Glas negule.pri novoroieneku. 19. 18. 94. 60. 13. 34. 119. 30 eist .65. 36. 122.52. 85. 86. 30 112. 57. 1. 39. 54. 1 1. 6' 7. 17. 130. 94.2. 1. 77 .41. 19. 142 -izpadla. 116. 105. 57 -gnoini. 39 Davica.84. 17.129. 135 Bronhialni katar. 85. e. 128.122. 83.30. 99. 104. 40. 116. 142 .141 Dihala. 39. 99 Garie. 41. 140 -lloro 39. 89. 13. 94 Bistri duha.84.23. 129. 39. 125 Driska. 1.144 107. 138. 87.142 -dihala otrok.51. 46. 131. 118. 142 Debelo trevo. 1. 39. '107. 92. 143 -pri starih lludeh. 1 17 Dusevno naprezanje. 91. 83. 98. 134 -v spodniem delu trebuha. '112. 107. 11. 126. 37. 53. 20 -napenjanje (vrenje). 96. 24.144 -kronidna. l. 7. 63.pospesi. 66. 84. 134 -otekle. 133 -bri otroku. 52. 83. 123 -vnetia. '!14. 9s. 141 -vneta. 73. 141. 89.4.preutruiene.26. 19. 48.37. 35. 52. -akutni. 96. 7. 9.ustavlia. 63. 120. 123 -leno.dihala. 14. 71. 6. 122 -v rodilih. 117. 95. 75 Ciri. 4. 50. 118. 82. 33. 128 -perforaciia.62. 141. 35. g. 41. 65. 128. 135 -krei. 16. 88 -katat. 19. 92.118. 44' 49. - boleei krdr.31. 120. 123 -krvavitve. - 108. 129. 7. 94. 52. 40. 48 -bradavice razpokane. 19. 42. 143 Flegmona. 26. 109 Artroza.3T Furunkli. 134 Bradavice. 126. 5.Stramo lmzalo Stevila v kazalu pomeniio zapoledno Stevllko tastllne' erevesie. 58. 87 Astma (naduha). 84 -v ustih. 105. 128. 8. 63. 38. 143 125. 115. 83. 47. 123 Dlesni. 30. 97. 82 -koio. 80. 88. 57. 113 -otekle. 79. 114. 57 -baKeriisko obolenie. 75. 96. 63. 35. 93. 79. 118 -zaradi skorbuta. 118. 18. 133. 48. 49.17. 39.27. 123. 63. 39. 105. 130 -tuberkuloza. 118. 52. 123. 81. 46. 86 '115' 127' Bledidnost. 131.52. -telo bolezenskih snovi.20. 107 Glavobol. 111. 93. 88. 109. 130. 95. 36. 58.141.2. 33.50. 129' 138 22. 46. 15 sinusih. 35. 50. 73.9. 48. 78. 126 -astma. 118. 113.132. 112. 21. 20. 48. 3. 135 Danka 27 .-37. 107 AmDutaciia '108 lnjina.43. Alerqiie. 42. 81.28. 70. 140 ureja. 69. 88. 18. 1 13. 118. 46' 97.21. 42. 45. 139 Drgetanie udov (tresavica).4. 78. 36. 14. 52. 1 . 130.22. 54. 137 129.36 -v -v brazgotinah. 22. 74. 76. 70. 66. 132. 122. 86. 59. 11. 119. 56. 41. 61. 1. 126. 5. 83. 73. 17. 124. 93. -iir. 42 -izloEanie sokov pospesuie. 123. 128. 104 Doienje. 11. 12. 19.37. 81.8. 140 -mladostne. -krvi. -zasluzeno. 144 fistula. 83. 83. 128.96. 101 Gangrena. 41. 133. 68. 106 -zasluzena. 40. 1 Atte.88. 69. 75. 106. 129' 130 - . 92. 121' 144 -v spodniem Zivotu. 134. 62. 35. 38. 113. 39. 133. 112. 13. 71. 11s. 92. 71. 144 -kronidni katar. 140. 124. 131. 113.73. 1 17. 39. 121. 63. '142. 95. 15. 50. 141 Degeneraciia hrustanca. 111. 103. 14. 84. 102.81. 127. 113 . 70. 60 -zatrdline. 56' Botiast. 144 Divie meso. 34. 75 112. 107 Glasilke . 134 -inhalaciie. 94. 85. 76. 60. 26. 63. 81. 92 eebelia qriza. 54. 78 -obkladki. 17. 111. 36. 36. 131. 137. 14' 17. 140 -onitie. 139 Arterioskleloza. 19. 143 -pri doiendku. 33. 124. 140. 80. 82 -pospesuie izlodanie sluzi. 85' 91.113.144 Apetitpospesuie alivraea. 140 -po noselnosti. 48. 85. 19 Bezgavke. 135. 120. 78. 8. 53. 22. 61. 45. 69. 130. 143 116. 74. 26.12. 123. 124. 96. 81. 72. 131 Boledine.25. 106.

48 Kolera. razooKana. 3l: '. 95. ptiyi. -ietibni. 116. 98. 95 '135. 93. 120. 86. 112. 4.tl i 3i.45.. 80 -sice. u.vneta. 143 -zama56ena. 97. 75. 57. - sredstva za. 128 -oroanizem. 25.. 2. 82. 139. 15 -laiia 1 17. 113.".pri griii. 19. 35. 124. 130. rz ill3. 134' 138' 142. 101. 110. 36.64 Krepdila za: -lasisde. z. 98. 129 -vseh vrst.99 -tz secll. 54. 129 llE' -z izmedkom. 67.56 KoZa "tJ.26. 77. 123' 143 Kapilare . 142. 143 . toz. 84' 85' 95. 57.u. -. 1 13 kronicno vnele' -"33i1 *. 9. 30. 47 -misice.ii.45. 4s.23.llf. JJ. ou.54 -zatrdline. 45.143 1E:. 107.143 -zasluzeno' 141 illaSloi?'i9'.u. 2. 5 - izousdiii. 129 -ohlapna. 112 Gnoienie odpravlia.39. 73. 108. 18.62. 46. 107. 84. 46. -hraoava.ltir.96.t'ioi nno. 81.o. 84 -Zoldnika. 123 -iz danke. 139 -6isti. 113. 13. 122. 133. 141. 28.37 - -- l:iii:ji.. 107.jf'3 -'. 83. 139 -v iebuhu. o'. 100 .36. es. 15.44. 120 KrCi (qlei ludi pri posameznrn organlnt.llli#lii ?llili4.n. 100. r. sn. tgz' 137 144 HerDes. 12.21. 1i2' 128. 107.23. 4. -vnetie.^^ oo. 23.47 71' 106.60. tgl. 115 -v drevesiu..: Bl: ' 141' gB: - ranien. 130' 141' 1M "ol 1' 17' 4b. 31. 131 -pri otrocih. 96.. tgz. 22' lss 134. 51. 36 Hlil:ilK ' 63. 119. 17.31 Jezik if. 66 4. 121. 128 . 61 124. 83. 37.93.. 110. o. 83.r' 82. J3'"i o? "f0.1X. ir:". 117. 122. 20.. 100. 89 -v Drsih.. 96.']l 62.krepi.. 126. 93 nr. 129.vneti. 92. 109 Krene Zile. 118 -iz drevesa. 54. 109. 19' 40 42' st-. tza. 121. 89 -olroke. 71.' I -i. 4. 138 . 51. . 108. 74 Kriz . 3. sg.36. 36.8. 107. i:l'. 39' 49' 54. 125.70 Kap. eo.'f ii. 125. 1. 4J.1g. tzt.22 -zastaran.54.1: i 33 Jaidniki . 128 -delovanje ureja. Kri. 97 -maternice. 126.1 158 j10"s"n".?i'f #iiil: i i 33: i l3: 1'. 97.. - lisaii. 159 . -starostni.bole6. 59 -bomirll. 110' 122' -ookaslievanie. 140 Karbunkli. 100' -i. 39.40 oo -i<rvavi izmedek. .li3.T.. 5 -mehuria. n. menslruaciji. 30.gniloba. 61. 30. *. 144 Krvni slrdki.. 67 Posameznrn -ielodca. 16 -obrablien. 99. 65.i3i. 12 -iz Zelodca.29' 34.. 5' 21. 128 .!l?I3. 109 ". 133' 135' lsias. 85 -rak.92.3T *""lili'l 2s. 120' 133. 119. . 1i9. 86. tgg. 30. 126. 94 Gnoina'zanohtnica. gt.ii 117.129' 143 o1 )l: lJ. *.46. 113' I 6. 140 Glivice. zz.71. Kolcanje. maternice.pretegniena. J3ft i"1' 22. -ledvic.3. i4. ru. tzt.9. 85. -raziede. s+. tot.86. lf -tuberkuloza. 83' 86.: 115 iil)i:?5:l11tn. s8. 117.04.144 61 134' 140' Krvavitv.izbolisuie.!'ff-#.. 78 ff:'lt ll. 82. 132 . 21. 113 -notranie.61 Krasle.43 zs. - ii'l1 ll zz' oz - doiendkova. 113. 61' 69' 70.1ir3li. 118 Katar {olei tudi Pri '141.50 117' 118 -oslovski.iz. 141. 42. 35 Kosti . 144 -vnel.54 -iz zlale zile. 13. 100. 117. 30. 9. be.:?lii€:i b'.til. 66 Hemes zoster. '19: 109 Kila Kita oroanih). 32. 19 Koprivnica (urtikariia).rrrs'li39uni. 133 '11'. 127 -ob menstruaciii.] tzb. 9. 108. .-12s. 9.6noienia -zastrupliena. 98. tzt -po operaciiah. 23. 39. 125 112. 76 iz.11o.#liol 41.3T Gnoini izPusdaii kopel' u5 Gnoino vnetie Podkoznega tkrva llleomona). 141 72.49 -v prebavillh. 7o' 7j. 2. 128 -Zelodec.Jil'0. 108 Krvav izmebek (izpliunek). 85 -poskodbe. 45. 69' t\g. 34 Jedmen na vekah. 138 119. 144 Krvava oriZa. 131.41. 82.27 ' 124 -iz -iz nosa. 95. iJ # . 144 -iz ledvic. 14.86. az. 5 . 115. 84.pregosta. * '106..9. lt. 5.1liil.90. ^^ loo Kozne bolezni (dermatoze). 51. s4.ii.:: . 119 o'ptf o 109. 95 .95 -sDomin. '100^ . oa. 115. 13' 25' - nedista. 112 -iz dlesni. 96' 112 -glasilk.Ll?.59. vo 72' Holesterol in mascobo odstranlule krvi.'i. eg. ffi [Tl'.?li 33: . 112 -met: -ob prstov.

129. 69. 86.71. 68. 87. 43. 62. 129. 8. 50.28. 94. '100. 91 previsok. 131.6.29.29. 3. 126.31.63. 109. 99 - otekli. 119. 35. 24.91.87.62 Nos. 125. 142 '16. 30.87. 81. 62. 130. 129. 134. 132. 6. 41 . 84. 42. 4. 59 119 -telesa. 15. 62.39. 41. 83. 115 Neprijelen zadah -oslabele. 132. 13.pekoae in utrujene. 59.125. 116. 138 Opekline. 138 -boleaine. -mi5i6ni . 143 Napenjanje. 38.46. 127 -mastni. 61 . 133 NeNoza. 110 -ae Strkne mast. 140 19 -proti prehladom. 72. 46. 94. 140 Pege sonine. 106. 2. 129. 17. 120.70 -zamaSen.70.46. 60. 7. 18. i2O.27. 130. 78. 26. 13.71. 84. -bolet. 40. 19.74. 131. 42. 53. 100 Nespednost. 86 - -kamni. 142 -prhliaj. 59. 131. 33. 134 Nagnienje k splavom.31. 74. 22. 52 Ospice. 51. 81.73. 79.39. 93 -vnet. 98. 93. 33. 4. 15. 1 19 -trepalnice bolne.27 . 19. 100. 2. '17. 144 -eaSe. 1 19 -mre:nica. 138 lllrdes. 135.8. -Zile. 98 odi.9. 120 -vnete.20 Krvomok. 133 Nahod. 112. 119. 95. 135. 127. 135. 119 -oeesna veznica vneta. 46. 69. 100. 127 Naglusnost. 92. 122. 138 111. 85. 40.92.lozoliavost (akne).44. 112. 21.39 . 18. 100 111. 127.78. 24. 35.88. 30. 17.133. 131. 139. 29.52. 119 95. 143 l\. 131. 3. 71. 143 Ostrino vida krepi.112. 79 Malarija. 100. 89.80. 111. 27. 78 - io ktepi. 135 -ozeble. 56.74. 65. 83. 110. 131. 115. 69. 127. 52. 132 Odpornost 127 1. 75.23. 45. 16. 134. 112. 52. 86 -otekle. 108.madek". 11s. 66. 13.142 Mokrenje (glej tudi Sed). 58.48. 129 - nizek. 117. 133. 12. 134 -vnete. 19 Pasavec. 56 Modenie postelje. 36. 92. 82. 139.83. 116. 99. 65.77. 128. 92. 125 -vnete. 122. 84. 97. 108. 93 -povedani. 107.127.70. 49.66. 125 Oslabelosl. 134 -krmezliave. 84. 12. 1. 122. 99. 120. 20. 107. 98 -vnete. 106. 129. Nosednice 11 -sonane.31. 7. -zarasli. 99. 125 odvajalo. 49. 82. l\ilehur (glejludi Sedila) . 1. 93. 99. 42. 100. 72.112 bolede.78. 108. 11.9 - iz ust. 89. 115.landeljni -blesdavica. 115. S0 Ozebline. 5. 65.7. 82. 75. 116 -lasne korenine. . 39. 85. 57. 9. 58.22. 139. 40. 79. 17.99. 139 raet qq -mtzle. 64. 82. 108. 116. 4 -zaprtje.112 -zniiuie. 61. 45. 80 Pik kade. 36.141. 115. 108. 92. 66. 125. 86 Omedlevice. -okorele. 135. 34.ia Ledveni usek. 121. 108.99. 80.utrujene. 140 Ohromelost. 113. 98.73. 132. 124. 129. 17.57. 50 Odrgnine. 103. 85 Obrvi izpadajo. Nohli - Omotice. i0g. 85.47. 'j. 136. 9.Krvni tlak.7 27 . 86. 25.132 -skleroza. 82. 129.57. 42. 78.. 86. 57. 1. 34. 20. 84. 5. 83. 92. 85. 82. 14. 73. 124. 100 -vneti. 102. 106.16. 119. 27. 80. 139 Lasje izpadanje. 117.112. 111. 131. 115. 138 krhki. 89. 23. 96. 85. 68. 22. 72. 31. 112 107. 90. 42. 17. 96. 134 Mrzle noge ali roke. 47. 19. 143 118 Neplodnost. 139 Lisaji. 29. 94. 37. 62. 23. 142 Levkemija. 38. 78. 14. 39. 41. 124.81. Oslovki kaselj. 118. 110. 112.118 [4olji. 12. 121 N.katar. 134 l\.57. *udarjene. 131. 47. 81. 96. 133 -pesek. 139 Naval krvi v glavo. 23. 67. 141 -mrene. 12. 76.99. 111. 132 . 138 Paratilus. 161 . 19. 69. 116. 109. 141 - iim pomaga. 138. 54. 138 -^^cnaa. 137 -kamni in pesek. 129. 84.131 Luskavica. - l/igrena.127. 18. 107 -vnetje kronidno. 143 -jim Skoduje. 107. 58. 7. 47. 93. 44. 1. 93. 136. 53. 129. 134. 28. 86. 109. 34.24. 135 Lasisde. 69. 85.9l Nadledvidna Zleza.95. j35 -razjede goieni. 18. 79. 123. 103. 65. 19. 1 .17 -polipi.144 -moten. 133. 39 PikiZuzelk.92. 143 Nalezljive bolezni. 140. 76. 105. 85. 108.47. 12. 108.47.73. 108 . 47. 58 -krepi. 53. 48. 133 Mi$ice . 49. 122. 75 -proli splavu. 85. 65. 12. 43 Otrdline. 60. 12s. 44. 116. 98. 7.pri protinu. 53. 52. 116. 87. 16.5T. 25. 53.54. 14. 133. 108. 110. 111 Noge. 134 Neiesdnost. 69. 94.19. 116. 74. 51. 46. 130. 121. 57. 61. 33. 4. 9. 52. 86. 100. 81.21. 105. 17. 52. 143 -solzenie. 53. 65.potne. -kaIat. 143 Otekline. 70. 61. 64. 5.bolede. 28. 124. 91. 86 Ledvice. 125. 34 -krai.. 70. 30. 1.66. 118. 8. 110.9T Kurja odesa.laternica.13. 17 62.144 . 16. 70.125. 66. 125. 119. 132. 105. 94. 19. 160 . 39. 11. 90. i09. 112. 109. 107. 100. 72 -na86 ali pretegnjene. 117 -vnelje. 19. '13. 111. 68.142 -bruhanje ali slabost.. 132 P\uea. 34. 56.

46, 50, 51, 52, 62, 65,70,72,

-motnje,8, -

12, 41, 50, 51, 54,

73, 83, 89, 96, 97, 100, 117, 120, 122, 124, 125, 131, 132, 135, 137, 138, 141,143,144

61, 69, 75, 89, 92, 94, 119 pospesuje, 24,70,119 prebavne Zleze, 31, 42
'106,

-kozne tvorbe,

61

56,57,59,

kopeli, 2

-disti, l
-gnojenje,73
-ietika

Prebavila, 1, 22, 26, 45, 49, 65,
131, 138

rane, 51 -na ustnicah, 132 Rane, 3, 19, 39, 46,

-

-kronidni, 21, 124

-obkladki,30,62,99
Rodila, 58, 78 Rozenica - motna, 59 See (glej tudi Mokrenje), 29, 31, 48, 74, 76,77,83, 112, 135 -z beljakovinami, 13, 69, 100 - izlodanje, 13, 16, 38, 40, 44, 69, 80, 97, 98, 103, 106, 107, 109, 11 1, 135, 139

-kalat, 7, 21, 22, 36, 51, 57,

-

glej Tuberkuloza
77,

-krdi, 63
Prebolevniki (rekonvalescentj), 35, 50, 76, 86, 103, 143 Prehladi, 8, 19, 41, 48, 63, 69, 76,

63, 83, 100, 101, 104, 107, 113, 117, 125, 127,131, 137, 138,

-

razkuzuje, 26, 131

140,144

79, 118, 120,132, 139, 141

-gnojne, 19, 30, 46, 62, 63, 65, 69,93,95,'t01, 142
-krvavede, 60, 112
matern;ci, 125 mazilo, 70, 80, 81 , 138 -notranje, 30

-krepi,45,94 -obiutliiva,9l
-otrdela, 128 -tesnoba, 46, 117

86,127, 128

-na

-grla,65

-

-zasluzenost, 36, 58, 59, 68,
137 Pljudnica, 9, 17, 30, 33, 34,

-Noti,72

-odpornost veda, 52, 119,127

-izlodanje pospesuje, 3,

4,

10,

-prebavil,70
-spodnjega deia telesa, 98

-obklAdki,21

14, 23, 28, 29, 31, 35, 38, 52,

47,51,

-

uSesa, 19

56, 62, 64, 73, 83, 89, 91, 94, 97, 121, 129, 130 Poapnenje - zil, 4, 18, 25, 95, 111,
140

Prekrvavilev, 17, 19, 20, 34, 47, 54,

-odprte,54, 108, 109 -posip, 66 -pospesuje cellenje, 7, 18, 36,
51,
91

53, 65, 79, 84, 91, 92, 117,127,129, 130, t37,
'142 izlodanje zavira, 53 - krvav (uremija), 78 - uhajanie, 1, 9, 25, 112 Sedila (glei tudi l\4ehur), 1,

108, .t41,

58, 69, 79, 89, 100, 115, 128,

-

-osranika, 33
Podancice, 18

Prelezanine,60
Presnova, 36, 72, 77, 83, 100, 106 Prisad zaradi notraniih poskodb, 95 Prostata, 54, 92, 110, 136 Protin (putika),7,9, 11,13, 14, 16, 25, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 38, 40, 43, 44,45, 46, 47, 53, 54, 57, 59, 62, 65, 66, 68, 69, 72,

-

139 srano koronarnega ozilja, 33

-nzkrZuje,75
-stare, 69.l35 -urezne,
Razdra2liivost, 33 Raziede od kislin. 125 Razpokana koza, 43, 60, 62, 66, 117

7,

13,

-

16, 25, 45, 49, 90, 91, 112, *vneta, 12, 16,36
Sedna kislina, 29, 50, 56, 135 Sedni kamni, 13,27,35, 44, 49,72, 93, 94, 100, 11s, 127 Seneni nahod, 70, 84 Siva mrena, 17 Sklepi, 14, 43, 56, 125,135 Sklepni revmatizem, 43, 135 Skorbut, 40, 134, 140 Skrofuloza, 85, 94, 106, 128

Podplutbe, 80, 81, 92, 115, 125,

129,144
Porod, 71, 73, 95, 96, 142 -krepdilo pred porodom, 98 -mehaa porodne poti, 113 -olajsuje, 89, 96 -popadki, 89 -prezgoden, 82 Potenie, 25, 45, 61, 63, 64, 65, 71,

-

130, 143

-toke,43,123
-ustnice, 43, 108, 123 Fdedke, 82, 140 Rebrna mrena vnetje, 30, 34, 62, 63, 83, 94, 98, 100, 106 Rekonvalescent - qlei Prebolevnik

73,74,77,79, 92, 106, 109,
111, 120, 126, 135

-modno, 143

-nog, 39, 85, 86, -zavia, 2
Potrtost, 98 Prebava, 1, 2,

135

73, 74, 75,77, 78, 82, 83, 84, 86, 87, 89, 92, 94, 95, 96, 99, 102, 103, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116, 120, '124, 125, 127,129, 130" 131, 133, 135, 137, 139, 140, 142, 143
Proznost tkiv veda, 100 Prsne bradavice razpokane, 60

-

4,17,25,26,28,34,

-

Bevmalizem. 2, 3.-4; 8, 9, 11, 13, 14, 15, 16, 25,.29, 31, 32, 34. 38, 40, 42, 44, 45, 46, 47, 50, 52, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 66, 67, 68, 69,70,72,73,74, 75,77,78,82,83, 84, 86, 87,

Slabokrvnost, 22, 41, 47, 49, 50,

51, 52, 64, 94, 95, 100, 106,
128, 137 Slabost, 28 -mehurja, 132

89, 92, 94, 95, 96, 99,

102,

35, 37, 42, 48, 59, 75, 87, 97, 103, 124, 126, 129, 131, 139, 143

-izbolisuje, 14, 124 -lajsa, 2, 7, 34, 46, 47, 77, 111,
115

Radioaktivna sevanja, 91 Rahitis, 50, 52, 53, 66, 85, 94, 115, 127, 129 Rak, 10, 65, 78, 81, 84, 136 -boledine, 109

106, 107, 108, 110, 111, 112, 115, 116, 122, 124, 125, 127, 129, 130, 135, 137, 138, 139,

-potovalna,76
Zelodcu, 67 Slabotnost (neodpornost),
9'1, 95, 100,

-v

140,142, 143 -boleaine, 34, 67, 99,

1

15 76,

-pra otrocih, 21, 35, 50, 58,
111

119,129,140

-diri,

19

-diela,71
-glavobol,99

Sladkor v krvi zniiuie,4,17,29,86 Sladkorna bolezen, 12,27,37, 41, 163

162

52,
137

71 ,

83, 85, 95, 98, 106, 128,

, 142

gkrlatinka, 9, 53, 100, 133 Sumenie v usesih, 17,84,129,134 Tek - glej Apetit TeZka sapa, 109, 133, 134 Tlfus, 19,53, 100 Tkivo, 97 Tolaeavost, 106, 139 Trakulia, 32, 99 Trebuh - krdi, 17, 65, 78 - napenjanje, 8, 59 -napihnjenost, 105

-dietna hrana,35, 40, 52, 71, 108,
139, 140, '143 -gasi Zejo, 126, 141 Slepid,98, 113, 129

-sluhovod oteden, 134 -sumenje, 17,84, 129 -trganje, 49, 89, 131 -vnetje, 36, 52, 80 usi, 15, 85, 92, 99
-rasUinske, 50 Utruienost, '128

-zaeeIna,13,112

Slinavka trebuSna - otekia, l3 Sluz v dihalih - mehda,8,21 ,77,83, 117 -odvaja, 69, 98, 137

-pljudnih bolnikov, 120
-spomladanska, 120, 127 -udov, 75, 99, 121
Vene, 54, 63, 140 Vetrovi, 7, 17, 42, 47,58,92,126 Vnetja fazna (glej tudi posamezne organe), 30, 41 , 46, 54, 65, 108,

Spahovanje,27
Spanje, 38, 49, 65, 73, 90, 95, 116 Spolna mod - oslabela, 47 Spolna prerazdrazenost, 38, 135 Spolne bolezni, 66, 94, 1 10 Spoini organi,62, 95, 125

Trebuana slinavka, 50, 61, 76, 84, 106, 137 Trigeminus, 9, 57, 122, 125, 135
Tromboflebitis, 54 Tromboza, 128, 144 Tuberkuloza, 19,20,22, 40, 41,45, 50, 62, 69, 83, 94, 97, 100, 1r7, 133, 140 Tvori, 1, 39, 49, 52, 56, 62, 79, 81, 86, 93,98,"101, 107, 108, 113,

-

Zgaga, 8, 14, 17, 89 Zlata Zila - glej Hemoroidi Zlalenica, 4, 5, 20 , 21 , 25, 31 , 36, 44, 46, 66, 77, 83, 84, 85, 89, 90, 92, 93, 98, 115, 116,122,123, 125,128, 138, 142 Zlomi, 30, 39, 54, 83 Zmedkanine, 3, 9, 30, 46, 54, 56, 71, 75, 80, 81, 90, 92, 115, 123,

-z gobami, 3, 5, 39, 89 -s hrano, 51, 89 -z jodom,48 -s kovinami, 89, 106 -z misjakom, 89 -z nikotinom, 39, 119

124,142
Voda (glej ludi Mokrenje)

Spomladansko zdravljenje, 27, 69,

120,142
Srbedica (srbenje), 15,25, 45, 57, 66, 80, 83, 86, 95, 100, 131 Srce, 3, 15, 17, 22, 33, 51,71,75, 89, 92, 114, 115,124, 130 -angina pectoris (tesnoba), 134

9,25, 112

-

uhaja,

1,

129 Znojenje ureja,49 Zobje, 46, 65, 95, 103, 143 .-majavi, 20, 93, 142, 144 Zobobol, 31, 40, 46, 76, 82, 112, 116, 131, 138 Zvini, 30, 107 Zelodec, 1, 3, 5, 19, 24,25, 26, 36, 41, 43, 45, 46, 47, 50, 51, 62, 71, 74, 78\.81, 85, 87, 92, 1 12, 124, 125, 112,134, 139, 143 -bolea, 57, 119 -dir (ulkus), 34, 39,40, 56, 82, 140

-zastaja, 4, 17, 20, 61, 84, 112,
118, 129, 139 Vodenica, 7, 8, 9, 13,14,17,21,29, 31, 44, 47,50, 53, 61, 65, 69,

-izrasianje,

1

120
Ubodi in ugrizi, 19, 131, 135, 142 Udarnine, 3, 107, 112, 131 Udi - boledi,43, 99

78,79,81,87, 90, 92, 93, 94, 95, 105, 106, 111, 116, 127,

-astma,23,51
-infarkt, 33

-kri,75,93
-misica, 33, 53, 112, 141 -nemiren utrip, 22, 115, 116, 133 *nervozno bitie, 25

-

pospesen

utrip,6,38

-drgetanje, 143 -hiralodi, 50 -ohromeli, 116 -trganje, 46, 99
Ureznine,30, 101, 131, 142 Usdk (heksenSus),99
Usta, 1,2,7, 14, 21, 23, 35, 70; 113, 118, 131, 138, 143 -dlesni, 21, 40, 113 -izpiranje, 52, 93, 108, 142 143
97
,

-premoano bitje, 70, 75 -raz5iritev koronark v starosti, 3 -razsirieno, 33 -slabosi, 33, 51, 111, 114, 124 -starostno, 84

137 , 139, 142 Voluharja odganja, l0 V tanica, 5, 20, 42, 45, 49, 50, 61, 68, 70, 77, 7 8, 7 9, 92, 98, 1 07, 1 17, 122, 137 Vrenje v prebavilih, 17, 19, 42, 92, 116, 128 Vrodica, 9, 13, 44, 93, 95, 111

Vrodina, 47, 71, 92, 98, 102, 103, 107, 113, 121, 127, 128, 135 Vrodinske boleznl, 33, 51, 71, 103,
121, 135 Vrtoglavica, 2, 134 Zanohinica, 101 Zaoslajanje vode v telesu, 84, 1 15 zqx]\e, 1, 2, 7, 9, 1 2, 20, 22, 23, 38, 41, 51, 84, 85, 112, 123, 128 Zaspanosl prezene, 26 Zastrupitve - sploSno, 65 -z alkoholom, 119

.-kislina, 41, 47, 52, 89, 128

-aisti, 18, 131, 137, 144 -katat, 7, 12, 15, 21, 30, 35, 41, 47,77,89,94, 128, 135

-ureia delovanje, 33, 90, 96, 112
-vodenica, 33, 53, 69, 115
Staranje, 19, 33, 140, 141, 143 Stenice, 99, 134

-krbi, 23, 66, 72,109,118, i26 -ktepi,23,37, 38, 42, 58, 73, 89,
104, 119

-nepriieten zadah, 35, 76, 142,
-sluznica, 95, 124, 133, 143 -vneta, 12,40, 50,93, 108, 122

-krvavitve,27,96

-len, 28,

115

Strah in tesnoba, 70, 75, 87, 115, 133, 139, 141
9ditnica, 85 Sen na obrazu, 138

Usesa,46, 74, 116, 131, 135 -boledine, 74, 131, 138

-

katar, 58

-obdutljiv,28 -oslabel, 47, 88, 128 -pokvarjen, 14 -sokovi, 2, 76

-siuh, 58, 68

-Ielave,
143

47

, 58,92, 95, 111, 134, 165

164

-li$danie, 128 -vnetie, 34, 39, 46, 56, 60, 96, 97,
105, 143 Zenske bolezni, 5, 21, 47, 61, 95 Zile, 15, 54, 96, 127 -poapnenie zavira, 4, 18, 25,95, 111, 140 - proznost poveeuje, 2, 54 - -!iri, 20, 52, 54, 115 Zivci, 36, 5'1, 86, 91, 119 -boledine (nevralgiie), 9, 54, 82, 125, 135 -gravobot, 75, 116, 119, 129, 130 -izdrpanost, 6, 25, 73, 87, 89

- -zasluzenie, 135, 137

-pomirja, 2, 6, 50, 133, 143 -razdrazenost, 33, 65, 78, 86, 109, 113, t15, 122, 143 -slabost (nevrastenija), 47, 73,

latinslm imena tastlin
Achillea millefolium Acorus calamus Aesculus hippocastanum Agrimonia eupatoria Agropyrum repens Alchemilla vulgaris Allium cepa Allium sativum Allium ursinum Althaea officinalis Angelica archangelica Anthyllis vulneraria Apium graveolens Arctium lappa Arnica montana Artemisia absinthium Artemisia dracunculus Artemisia vulgaris Asperula odorala Bellis perennis Berberis vulgaris Betonica officinalis Beta vulgaris Betula pendula Brassica nigra Brassica oleracea Brassica oleracea Buxus sempervirens Calendula officinalis Calluna vulgaris Capsella bursa pastoris Carum carvi Centaurium minus Cetraria islandica Chelidonium majus Cichorium intybus Cnicus benedictus Cochlearia armoracia Corylus avellana Crataegus oxyacantha Cydonia oblonga

112. RMAN

75,86,91,116, 135

-vneti,25
Zold, 5, 13, 14, 15, 18, 22, 36, 55, 81,

47. KOLI\,IEZ 54. DIVJI KOSTANJ
107. REPIK

82, 84, 94, 106, 111,112, 122, 125

-izbeanie, 2, 4, 20, 28,
128
Zoldni kamni in pesek
,

76,77, 83,98, 105, 108, t17,
105, 106, 107, 109, 125, 128, 142

45, 47 ,7 5,

94. PIRNICA 95. PLAHTICA 17, CEBULA 19, OESEN
18. eE[4Az

1. AJBIS ali SLEZ

4,13,62,78,

2.

ANGELIKA

-krepi, 17, 25, 73, 85, 124, 129,

-

130, 138 motnje, 2, 6, 100, 125

Zoldnik, 1, 20, 26, 50, 51, 79, 86, 89,
61

104. RANJAK 139. ZELENA 108, REPINEC

, 70, 75, 81, 93,

105, 107, 121, 126, 128, 137,
143

3.

ARNIKA

-napetost,6,33, 71,75, 100, 112 -nemir, 7, 38, 109, 141

Zrclo, 11 , 12,36,97,108, 118, 143, 144

89, PRAVI PELIN 87, PEHTRAN 88, NAVADNI PELIN 90. DISEEA PERLA ali 72, MARJETICA 20. eES[flN 21. CTSTEC 91. RDEEA PESA 13. BREZA 34. GORC|CA 82, OHROW
140, ZELJE 102. PUSPAN

PRVENEC

81. OGNJte
110. RESA iesenska

96, PLESEC 58, KUMINA
128. TAVZENTROZA

41. 78. 98. 51. 40. 64. 33. 60.

ISLANDSKI LISAJ KRVAVI I\,ILEENIK POTROSNIK KORDABENEDIKTA
HREN

LESKA GLOG KUTINA

Cynara cardunculus Daucus carota Dryopteris filix-mas Epilobium parviflorum Equisetum arvense Erica carnea Eupalorium cannabinum Euphrasia officinalis Foeniculum vulgare Fragaria vesca Galium aparine Galium verum Gentiana lulea Geranium robertianum Geum urbanum Giechoma hederacea Hedera helix Helianlhus annuus Heracleum spondylium Horderm distichum Fraxinus excelsior Humulus lupulus Hypericum perforatum Inula helenium Juglans regia Avena sativa Juniperus communis Lamium album Laurus nobilis Lavandula spica Levisticum officinale Linum usitatissimum Lycopodium clavatum l\rlalva silvestris l\4arrubium vu gare Matricaria chamomilla lvlelissa officinalis l\4ellilotus off icinalis l\.4entha piperita Ocimum basilicum 0nonis spinosa 0riganum maiorana Origanum vulgare Pelargonium roseum Wild Petasites hybridus
168

4. AFTIEOKA 52. KORENJE 32. GLISTOVNICA
136. VRBOVEC
1OO. PRESLICA

110. RESA spomladanska

79. MORACNIKaIiKONJSKAGRtVA
119, SI\4ETLIKA
KOI.4ABCEK ali KOPRC GOZDNA JAGODA LAKOTA, PLEZAJOEA LAKOTA, PRAVA ENCIJAN KRVOIVOCNICAAIi SI/RDLJIEKA 124. SRETENA 36, GRENKULJICA 15, BBSLJAN 121. SONCNtCA

48. 35, 61, 61. 28. 57.

Petroselinum hortense Phaseolus vulgaris Picea excelsa Pimpinella anisum Pimpinella maior Pinus silvestris Plantago lanceolata Plantago maior Polygonum aviculare Polypodium vulgare Potenlilla anserina Potentilla tormenlilla Primula veris Prunus spinosa Pteridlum aquilinum Pulmonaria officinalis Querc!s robur Baphanus sativus Rhamnus frangula Rheum otlicinaie, palmaium Ribes nigrum Bosmarinus off icinalis Rosa cenlifolia Rubus lruticosus Rubus idaeus Ruta graveolens Salix alba Salvia olficinalis Sambucus nigra Sanicula europaea Saponaria officinalis Satureja hortensis Rosa canina Scila maritima Sempervivum tectorum Silybum marianum Solanum tuberosum Solidago virgaurea Siellaria media Symphytum officinale Taraxacum officinale Teucrium chamaedrys Thymus serpyllum

92,

PETERSILJ

29. FtzOL 120. SMREKA

42. JANEZ

8,
11.
131

BEDRENEC, BIEERNELICA
BOR

SULIOASTI TRPOTEC 132, VELIKI TRPOTEC

,

27,
1

DRESEN a|i GOSJA

17, SLADKA KORENINICA

93, PETOPRSTNIK
TRAVA

123. SRcNA

N,,10e

130, TROBENTICA

23, ORNI TRN 99. PRAPROT 97. PLJUCNTK 39, HRAST
105, ERNA REDKEV

24. DEZEN 43. JEEMEN 44, JESEN 38. H|llELJ
125. SENTJANZEVKA 83. VELIKI OI\,IAN

55, KBHLIKA
103, RABARBABA in TUNGUTSKA
RABARBARA
111. RIBEZ I t5. ROZIVARIN

85. OREH 86, OVES 14. BFIN 49. BELA IVRTVA KOPRIVA 67. LOVOR
116. STVKA

r38. VRTN]CA
BOBIDA

1i.) ZAJBELJ
9. BEZEG

71. I\,1ALINA VINSKA BUTICA tJc. VBBA

69, LUSTREK 62, LAN 66. LtStCJAK
118, SLEZENOVEC

144. ZENIKELJ 77. t\,4 tLN tcA

126. SFIRAJ
127. SIPEK 101. PRII\4ORSKA CEBULA

22, ERNA I\4ETA 46. KAtVItLtCA 75. I\,IELISA 74, MEDENA DETELJA 76, POPROVA I\4ETA

7.

BAZILIKA

31. GLADEZ 70. MAJARON 26. DOBRA MISEL
114, ROZENKRAW 109, BEPUH

80, NETBESK 5. BADELJ 56. KBOI\,4PIR 142. ZLATA ROZGA 59. KURJA EREVCA 30. GABEZ 106. REGRAT 137. VREDNIK 73. MATERINA DUSICA

.

Uporabnost knjige v6tata obe dodoni kazali. govori slednja o rastlinah. latinsko in hrvaiko poimenovrnih rasllin. razvritenih po abecednem redu od ajbi5a do ieniklja. pomaga pri lajianju in zdravljenju leiar. ki vsaka po svoje' primcrno uporabljena. Ce sta ti poudarili bolezni in legobe. Tudi priiujoca knjiga naj nam bo zalo E E] v iim vetjo pomot. 144 slovensko. .Simon ASie PRIROENIK ZA NABIRNJE ZDRAVILNIH RASTLIN Tretja knjiga izpod per$a stiSkega meniha p. Sinona Aiiia dopolnjuje prvi dv€.je tudi barvno predstavljenih.1r I I E tr >>>>. Telesno zdravje je osnovna ilovekova dobrina.>r>t>r>r<<<<<<<<<<<<<< P.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful