%

P.

Simon Asie
v

PRIROCNIK
ZA NABIRANJE
ZDRAVITNIH RASTLIN

MOHORJEVA DRUZBA

'

CEUE

1989

I
Izdala Mohorjeva druZba v Celju v redni kniiZni zbirki za leto 1989

Use[ina
1.
Uvod Navodilaza branie AJBIS aliSLEZ ANGELIKA ARNIKA AFTICOKA 7 d

v
'10

2. 3, 4,

't'l
12

5, 6, 7. 8.

BADEU
BALDBIJAN BAZILIKA
BEDRENEC,

't3

14

lc
to
17 18 19

38, 39, 40, 41. 42, 43. 44, 45. 46,

HMELJ HRAST
HREN

47
4E

ISLANDSKITISAJ
JANEZ JECMEN JESEN JETIENIK
KAt\,4tUCA ali

49
50
51

47. KOLME?

52 53 54 55 56 57

BIBERNELICA 't0. BOB
11. BOR 9. EEZEG

48. KOMARCEK

BOROVNICA BFEZA
14, BRIN

20

BRSLJAN to.

tcA

23 24
25

17.
18,

KOPRC 49. BELA MRTVA KOPRIVA 50. VELIKA KOPRIVA 51. KOFDABENEDIKTA 52. KORENJE 53. KORUZA 54. DIVJI KOSTANJ 55. KRHLIKA

ci'
59 60

ol
62 64

19.

26 27

56. KR0[,lPlR 57, KRVOMOcNTCA
SI/BDLJICKA

ati

20.
I/ETA 23.
TRN

65

29 30

58. KU[,IINA 59. KURJA CREVCA 60, KUTINA
6,1. IAKOTA, PRAVA 61, LAKOTA, PLEZAJOEA 62. LAN 63, LAPUH 64. LESKA

oo
67 68

24. 25. DIVJA MAEEHA 26. DOBRA MISEL
27. DRESEN 28. ENCIJAN

33 34 35 36 38 39

69 70
71

29. FIaOL
30. GABEZ ot, GLADEZ 32. GLISTOVNICA 33. GLOG 34. GOBCICA 35. GOZDNAJAGODA 36. GRENKULJICA 37. GFSK0 SENO ali TRIPLAT

72 74 75

40
41

Opremila Julijan MiklavdiC (ovitek) in Marjan Paternoster (prelom) Barvne ilustraciie iz razlilnih virov

42 43 44 45

65. 66. 67. 68. 69. 70, 71, 72. 73,

LIPA LTSTcJAK

LOVOR LUCNIK LUSTREK MAJARON MALINA MARJETICA MATERINA DUSICA

76
77

78
79

80
81

5

//'

74. I\,1EDENA DETELJA

75. I\,1ELISA
76. POPHOVA META 77. [/ tLN tcA 78. KRVAV] N/LEENIK 79. M0RACNiK ali KONJSKA GR VA 80. NETRESK

82 83

84 85
86 87 88

109. FEPUH 110. RESA '11] RIBEZ

118 119

UYod

v tretio lmiigo o zdtauilnih

120

112. BMAN

rastlinah
Hvala Bogu, sem vzkliknil etos 20. maja, ko sem dokondno uredil besedilo za tretjo knjigo. Res, hvala Bogu, ki miie pri mojih 83 letih po dveh infarktih in ob mueni astmi naklonil 5e toliko zdravja, da sem bil zmozen za delo, pa tudi

|

\t, ROBIDA

122
123 124 125

tc,
to.

81. OGNJIC 82. OHROVT 83. VELIK] OI\IAN
84. BELA O|\iIELA 85. OREH 86. OVES 87. PEHTRAN 88. NAVADNl PELIN 89. PBAVI PEL]N 90, DISECA PERLA AIi PRVENEC

89 90
91

117.

I18.
120. 121. 122. 123. 1a/

BOZENKRAW ROZMARIN SIVKA SLADKA KORENINICA SLEZENOVEC
S[,4ETLIKA

126 128
129
130

92 93 94 95
96 97 98 99 100
101

S]\/REKA SONCNICA SPOBIS SRENA N/OE
SRETENA SETBAJ SIPEK

132
JJ 134 135 136 137 138 139
'140

125. SENTJANZEVKA

91. RDEEA PESA

92. PETERSILJ
93. PETOPRSTNIK ali GOSJATRAVA 94, PIRNICA 95. PLAHTICA 96. PLESEC 97, PLJUCN]K 98. POTROSN]K 99. PRAPROT 100. PRESLICA 101. PRIN,4ORSKA EEBULA

128. TAVzENTRO2A 129. TI[/IJAN
130. TROBENTICA

102
103 104 105 106 107

132.
133.

tJc.
137. 138, 139.

108 110
111

102. PUSPAN
103. RABARBARA
in TUNGUTSKA R.

140. 112
113

SUL EASTITRPOTEC VELIKITRPOTEC VIJOLICA ViNSKA RUTICA VRBA VRBOVEC VREDN K VRTNICA ZELENA ZELJE
ZIIVZELEN

141

142
143 144
145

146 147 148 149

nekaj dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem mogel obdelati obsezno snov, Bog jlm slokrat povrnil Tako sem sklenil, da bom prlredil knjigo z barvnimislikami zdravilnih zell5d, dodal kratko pojasni o o glavnih znabilnostih in nastel nekatere niihove zdravilne lastnosti. Dobra barvna slika pa naj bi nadomestila natandnejsi opis zdravilnih rastlin. Tako iih ne bo tezko najti v naravi. Tretja knjiga bo pomagala 5e bolj s pridom lporabljati prvo in drugo Ponot iz donaie lekarne. Naravo v nasi lepi dezelije Bog bogato obdaril. Ko nabiramo cvetje in liste, ko kopljemo korenine in l!pimo ubje, mislimo tudi na to, da ne bomo povzrodill opuslosenja ampak da bomo bogastvo narave, ki nam je podarjeno, le blago razreddili. Naberimo le toliko, kolikor bomo porabiliv enem letu. Pri uporabiteh zelisd pa bodimo natandni ln potrpezljivi: ozdravienje prihaja poaasi, ko pa pride, ie temeljito. Nai dodam na koncu 5e kratek recepl: Da ne bomo sli prehitro v krtovo de:elo, pilmo aaj KRRT, aajno mesanico iz koprlv, regrata, rmana, trpotca. Kopriva krepi kfi in dvlga hemoglobin, regrat vodi notranjo presnovo, rman odlidno vpliva na Zelodec in sosedne organe, trpotec izbolisuje prekrvavitev v telesu. Te Stirl raslline lahko zastopajo vsa zdravilna zeliSda, pa tudi dobimo iih oovsod. Naj bozji blagos ov spremlja 5e tretjo knjigo, kakor sta ga bili delezni prva in dr!ga. Na zdravje, dragi roiakll

cl
153

p. Simon ASid, cistercijan

104. RANJAK 105. CRNA REDKEV 106. REGRAT 107 . REP]K 108. REP NEC

ZLATA FOZGA
1,44

114

ZAJ BELJ

ttc
116 117

144. ZENIKELJ Slvarno kazalo Latinska imena rastlin

154

co
167

j

Posebno kamnosekom in rudariem ie korislen. iih olupimo. Cajpripravljamo zlasti iz praSka in ga sladimo s kostanjevim medom. [. kjer priporodaio aibi$. pomaga pri izkasljevanju. njenih zdravilnih delov in nekaletih zdravilnih pripnvKovl raste trainica. Simona ASida P0MOC lZ DOIVIACE LEKARNE l. lahko vzame v roke dodatne vire in literaturo. in ll. bi dobili modnik.bi5a namodimo dez nod v % lhladne vode.h . kjer moramo biti posebej previdni. da si drgnejo C€llu8ll.!0horievadr!zba. Kneipp tega ni vedel. rpotablitamo praiek iz in in akne. zdravi beli lok. ushvlia sko. hitro posuSi- l@ mo pri 40"C in zmeljemo v prasek. Ce biajbispredolgo kuhali. ker je zelo sluzast. V prvi vrsti k0renrn. Cetie 1984 in 1987. | | Ajbis zdravi naiprej dlhala: vnelle grla. disti puuda. ko odcvete. blaii boledine v tolcniku. ne Pred pitiem namok le pogrejemo. kalal. lajsa kaSoll I l.. bronhills. deli telesa) in kazalo latinskih lmen rastlin. zdrevi atte d . pae pa ilidko a. ko dobivajo zobe. Opis je razdeljen v dva dela: SLEZ I. Caj za prebavlla: predvsem iz korenin. t[oll drz AJBK a[ I a. Zunanje: s dajem izmivamo abscese. llur0r o lolntlh .elodca. zadrzuje uhalanle vode. organov ali delov lelesa. motnjah prebaye.lahkopomagajo. Posebno pomaga pri boledinah ledvienlh kamnov. ker rad plesni. I . organi. ki je navedena v prvih dveh kniigah p. Otrokom dalemo korenine sleza. | v boli vlaZni Cvele nabiramo od junija do avgusia ll.llauoillla za branle V prvem. pazimo. Aibisev narnok uspesno dodajamo dainin neganican za taz- ne bolezni. yne{e mehuda in ledvlc. Nie kuhamo. Za seella: daj lai$a tezavno mokrcni€. Lisle nabiramo sele. lvote oCesne yeznice. odpravlia tezave v debelem Clevesu in pri zapdlu. ki jim ti pripravki v suhem vremenu in ga sugjmo na toplem prepihu. Glavnemu delu kniige sledi stvarno kazalo (tezave. Jenizinah na v glavnemzemlii. Kdor Zeli o posameznih rastlinah Se ved podatkov. bolezni. da niso ljasti. Besedica nas opozarja na primere. | pregled leiav. disti uslno volllno. Korenine kopliemo zgodaj spomladi ali v jeseni. pri obolenllh dreyesia in . zato zani ni bil posebno zavzet.. osrednjem delu knjige so po abecednem redu in zaporednih Slevilkah opisane zdravilne rastline od ajbiga do zeniklja. | kratek opis rastline . Vsak opis spremlja tudi barvna slika. bolezni. Vse dele ajbisa hitro susimo in hranimo na zelo suhem. saj bi nam nepravilno ravnanje ali nekontrolirano uzivanje laznih orioravkov lahko tudi moeno Skodovalo.

Nikoli ie ne kuhamo. || ||. gem v 4 dele. jemljemo pa nih sokov. lmamo jo predvsem za zunanio uoorabo. seveda le 2-3 kapijice. Pospesuje celienje ran.pitvi z gobami takoj k zdravniku! Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. iol6a in ielodc- razku:ilo in prvo zdravilo za fane vsake vrste. ne. v kateri smo kuhali ali namakali anoeliko! @ @ iil- '10 ll . zmeCkanine. v vedjih pa nasprotno. Vino iz angelike:60 g sesekljane korenike namakamo v 1 litru belega vina 2 dni. . Tinkturo vtiramo pri revmi s lkim. 2-3 kapljice na kozarcc uode. Utegnila bi Skodovati srcu. iivdne motnie in slabo pl€bavo. Zunanie jo uporabljamo tudi proti mozolievici. poveeuje proinosl iil.r 2. Pri g pl pomagajo kapijice arnike. Zaradi arome raie kot daie pripravimo iz kotenike kapljice in tinkture. eri vsak zasrrr. operemo. kadar hodemo pomiliti iivce. V nobeni hi$i ne bismela manjkati. Ze od nekdaj velja za uiinkoviio ljudsko zdravilo. zlast:pri reymi alr tedaj. pri umetni toploti ne susimo. Ker je modna. aniolor fiorllol Udinkuje podobno kakor kolmez. da ne izgubi arome. Dvoletno koreniko koDllemo v jeseni. pri zapniu pa krhliko. Ta tinKura velja kot odlidno zdravi katar. da ne drazi koze in ne povzrobi vnetja. tudi gnojne. Jemljemo po dve Zlici na dan zoper kee. nato dodamo 2 g praska korenike. ustno votlino. pregania migreno in iivce. namakamo Se 2 dnj. srca in ielodca. samo veliko modnejga je. Toda samo nekaj minutl Sokovi angetike so namied izredno aktivni. za vse vrste poikodb. pomirja vznemirienie erevesla in lajsa dlevesne boledi. vzamemo daino Zli6ko tinkt! re na pol litra prekuhane vode. Odi je treba zavarovali pred vsakim stikom s tekodino. le 2-3 kapljice na kozarec vode za zdravlienie ledvic. Lisle nabiramo. | I vnoglavico. Cal pomirja prepreeuje polenie. 0pazujmo reakciio! Vprasajmo zdravnikal Te kapljice (2-3) jemljem0 pri starostnem slcu za razSiritev venenlh koronalk. Deluje podobno kakor kamilica in ogniid. tako da tahko povzroeijo cel6 koino vnetie. preden cvete. Temu daiu lahko dodamo encijan. pitvi z gobami. Za notranjo uporabo. V majhnih kolidinah detuje spod- bujevalno. lrdanlo. KoI obkladek z gazo ali platneno krpo. Cvetne koske nabiramo od maia do iLrniia. Caie kuhamo predvsem iz listov in semena. hitro @Za nadzorstvom. AilGEtIIO ln06llca alchan0ollcs -t - i ARilIKA 3. Naibolje jo je pripraviti kot /nklulo. arnikovim cvetom 30 g cvetov namodimo v 70 g alkohola. Koristne so kopell vsega telesa. in hranimo na temnem mestu. Prebava: prepreduje napenianie. mo]alka I l. m0ra. jo namakamo v razmerju 1:10 ali 5e vea. zrezemo po dol- lnlca n0 {nr - hry. krepi sluznlce dihal. notranjo uporabo jo jemljimo zelo previdno. Je trajnica. potem odcedimo. Je tudi distilo za kd in pospesuje odvaianie seda.6istik . p0speSuje izloeanje | l. zmerno in pod zdravnikovlm posugimo I l. pad pa samo parimo. Obnese se Dri zasltu. Dihala: grgranje daiadisti grlo. Sorodna ie s kumino in sladkim janezem. koi so udamine.

korenike pa kopljemo spomladi. Seme lahko iudi Zveeimo ali pa jemljemo pragek s tekofino. Pripliutnlh boleznlh 6ai zdravi krvavl izmedek in kaaeli. Caj pljemo zlasti ob zasllupllvl Pri vsaki zastrupitvi z gobami. Pospesuie apGtil in osatov. prepretuie angino p€klo s. Temu-daju je dobro dodali poprovo melo. in krepi. de se zapila in pomaga. steblo in koreniko. I I I . Uspesno pomaga pri vnetiu ledvidnih dag in ledvlo. nianle. boleznih malemlce in lzoslall m€n- | l. tevmo. preprosta hrana. Artieoko uZivamo lahko kot soclvle. ee bolnik teZko urin ra. Zaielod€c vsebuje badelj zlasti greneine. Jemljemo kpljice ali pa piieno tai. V zvezi z ietri zdravi seveda tudizlatenlco. prebavo.1 edno Zlieko semena poparimo s detrt litra kropa. Ureja delovanle 16t31. osatu podobna rastlina zraste tudi 2 m visoko. Cvete viiolidasto. rllrfllcr | Ligle nabiramo med cveteniem. Bolnim na ledyicah izginja po njei secnina iz krvi. Golenskg razleds . na krdne lile pa dajemo obkladke iz t4a. Ureia izlodanie iol. . korcnike kopljemo jeseni. Su5imo v senci pri 40"C. oroti zamaiEenosli oomagajo predvsem zmernost. sllntrn mrndnun . Cairazslruplla letra. nle Zil. 0dpira ioldne kanale. pa tudi pitje dalaizbadlja:. z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. lz krvi odstranjuje maSdobo in holestelol.ludi zenske s pridom pijeio ta dai pri belem toku. ARilE(|KA Cjrrn cardfrorlur . Ze stari Egipdani. za vlanlco. dez 20 minut precedimo v termovko in popiiemo 3 skodeiice na dan. odpoved alkoholu. Badelj je skoraj edino pa tudi | I edinstveno zdravilo za bolne I l.hfl. obnavUatklvo in zdraviceloten organ.gangrena potresamo s praskom iz semen. zmanjsuje poapne. seme od iuniia do oklohta. ki dobro vplivajo na ta organ. in sicer zaradi okusa in vedjega udinka. iz sefa odhajajo bellakovine. da se @ ltruacill. Grki in Rimljani so artidoko zelo cenili kotsofivje in tudikotzdravilno rastlino. Pri vneli yranici in bolne m iolcniku piiemo popai'ek iz zelisda ali pa dai iz semena.n . zmeljemo in pijemo soki uzivamo tudi sok kuhane artidoke. motganske kapi.4. ielodec in ioldnlk ter pljuda in za ienske bolezni. ni sklerozi. in sicer Ze natesde. V dlevesiu blazi nape. Uporabliamo predvsem seme. aslmo. Jeila. Blazi napade lolcnih kamnov. koprlvnlco. polure pred kosilom in pred poditkom. Niia sladkor v kryi in ugodno poeutijo. anlGolrt BAIIETJ 5. Je eden nailepSih in naiveejih letra. jih eisti I |. Zene na yodo. Uporabljam_o jo kot greneino pri raznih ljkeriih. Ll6le nabiramo maja in junija. tako pomaga sladkornikom. Pri zlalenlcl pospe$uie zdravljenje. 6a. pa tudi liste. 0310i0d. Seme iahko stoldemo ali zmeliemo. ker so pritem naiboli prizadetaiotra.

Calpijemo za tai6a- co vode. ga grgramo. Je Goiimo jo na sondnem in zavetnem mestu. 2 aain iliekite mesanice poparimo s /. BALORIJAI{ urlo dm olllclMlls . vraea apetit. Bazilka ajsa katartelodca. de dodamo temu eaiu Se hmeti. sicer izpuhtivsa zdravilna in zadimbna vrednost. Nalo I Zlidki namakamo 10 ur v skodelici vode in piiemo dez dan po poiirkih. Za daje jem jemo stebeica I I posusene rastline: 1 zliako zeli poparimo z % l kropa. Tinktura iz namoienega okvare stca. Baldriianov d. pri pokodem in boleEem mokleniu. srsimo v senci ali susilnici pri 40'C. Caj pomaga bolnim nie ustavlja celo dodaim0 za veaii ueinek 5e hmelj in janeZ.t Y. iivdnem b. pol ure pred spanjem vzamemo 1 ililko izvledka ali t nkture na po skodeticb vode in sladimo s kostanjevim medom. Korenine samo operemo in hitro posusimo pri 35"C.i se obnese pri izdDanosti. hranimo na temnem kraju v dobro zaprti posodi. Posusena ima slan okus. Sve:i listidajejo jedem posebno priieten okus. nespeCnost in pom ria ilvinosl. pokrijemo. Uporabliamo predvsem k2reniko s koreninami. Pa le 8 dni. Takrat dobijo tistiznadilni duh. ki privablja in drazi madke. apetil se povrne. ko cveti. od junija do septem- -l . Zdraviludi afte. v meni. dez kaksno uro odcedimo n pijemo toplo po p62irkih. Baz. Lepo tajSa nemiiiivcdv. fa koristi prebavi in zdravju. | l. sedilom: de so ledvice bo ne.ico baldrijanovega aajai dodamo Se meriso. odpravtia 14 . Rane. depresiia popusti. pijemo po malem nekaj skodelic na dan. lja mo h lad n e Eyle iket 1-2 iaini jo drobno zrezemo. oclmrm msfllcum -h . lz seseklianih korenin priprav| BAZtutfi 7. de s ten eajern izplakujemo ulta. Ia daj se o-bnese pri histe lt. tivcni omotidi. Temu Calu "rcno @[ Preveliki odmerki tahko novzrodijo cvetia: 1 aaina Zlidka na % litra vode. 0doll0n prastara zdravilna rastlina. po 10 minutah ll . od maja do septembra pa tudi cvetje in lislie za llnkfure. nabiramo iih septembra in oKobra. eebe.uhanju. Pospesuie izlodanie mleka ori doiedih materah. Dodajmo ii rozmarin in Zaibeljzlasti k pedenirn ribam. vodenico in plotin.iyce. oslovski kaielj. nianiu. Pri nespecnosti uspeh povedamo. iiijiiiiii"i pljuinega kata{a. bosltlrtr I l.liko dodaiamo kot okusno in zdiavilno zaeimbo zlasl maslnim jedem za laiio prebavo.arii 'rdipred iebelniak poslavijoz medom oslajen bazitikin aaj v ptosko posodo. Ustavlja beli tok.1 O. zdtaui obloga s lem dajem. vetlovih in zaprtiu. ddber6 ostaneiozdiave in so odporne proti debelji griii. al: voznio ie dobro izpiti skode. Dodaimo mu brezovo tiatie. migleni. ki se tezko c-elijo. Ali iemljemo kapljicet namakamo korenine v Spiritu in jemljemo 30-50 kapljic alieno iajno Zlidko naskodeli- precedimo.. Pri iivdni napelosli. prehlajen mehur. nato ie treba prenehati in po 14 dneh nadaI jevati zdravi jenje. Zdravi tudi ietlne bolezni. bra.1 kropa. je obdutliiva na hlad. Torei zmerno! Baldriian pomiria . pred izpit. in l"ioocnlj ui|"li"" pospesen sr6ni ut p. Latinska beseda valere pomeni biti zdrav. Zanjemo gomji del rasliine vedkrat na leto. ponaga pri-nape. kldih.

Cvete tritro s-usimo in ga spravimo v dobro zaprte posode. oomiria z-nana piad€ iz cvelov.il.e goleli Spada med najboti pritjubtiene zdravilne ras ine. zdravi ?$!: Po. kadar vodir utaia. ta. Vle ie treba skuhati.0. i.o Cez dan po polukih. grlo.jagodani in piiemo po matem rer boti'poooiro.udi pri izkallievaniu. Obnese se pri anqlnl in bronanglnl bron_ hllllu_ ter vnetju v 9 u. A:ai iz detial Cajno Zlidko poparimo s % I'krooa.. Kneipp le s tem daidm zoiavil revmo in vniite ieo'itc.e:Lt:_!!s_la lr99!l!go :krhqlg vino z. I pr9mvn9 motnlo.i zadoslule-tudi mladen daj iz cvetja.iz.iilfr"1rhlttHHir*l**ii*i*'ltillt: C4. UDorabliamo cvetje. 2 dajnirlidki i{ry.'oo qrlo. ustavlia Ce ga piiemo. Jagode jmaio veliko vjtamina C in drugih vitaminov. Ueiriirovit iJoioii |ooyDntm ktmnom.. jagodi nekai minutah precedimo in diie.1 ie.oii fitgertttnwu tj. iih opefemo. Za zdravljenje uporabllamo ztasti a korcnine.zoper napriiercn zaaal riieja.*:?:lli: Skodil ledvlcan. Eisti sai I Lr$e poragamo stotdene na bolodo mesta kot oOkaaet rega uporjtilifi. Od tubja BEZEG 9.i!. ie naibotise sredslvo zoper ne6l3to koio. nevrelg1t obr. prshtadlh. se tudi zglga poleie.sn:li. toDi !luz.. hrlpovort. 16 . pomaga osveiirna in zdravirna ie .'ilg.ilii. zoper .. jma cvela poparimo s z irropi. Motnie rj men_ druac s€. Ko izpari veliko tekodine.. zato ga uporabliamo le zmemo: 1 faF no Zlidko korenin poparimo s % I kro- zato n€ uzivajmo niasuroveoa. kg sladkoria. ksmnom y mohurlu in pri vodenlcl. Listi so ucinrroviti tor oiiaier<Jrliiiilr'i zf[. za-po'ie-ni-e.ra.'. Marneiaba iz nekoliko vode kuhamo. beoJen€c | | dal taisa v dlhatth astmo in I l.'.l Hranimo na zelo suhem Drosloru in v dobro zaprti posodi. BEIIREI|EC ail BtBEfftEUGA I .. d rkir. katar.listov krl. Jagode posusimo ali Da Dredelamo v dezano ali marmelado . Je precsi moeno zdravilo.i1{'f. ooi"l. To delamo marca in aDrila ter seDtembra in oktobra. Zalo .i."#ii?:-.T# I il'i snout.919S' pomaga proli zaprtlu tybta in tedaj. t<i I poipilu]eii oofl-n-iJ. ki iih namakamo !.lf iv vod | | Caj blaZi katar v dihatih in kaa€ll.ii:'&JiT. po ro . uvele potapljamo v testo in ocvremo. Z nesladkanim grgramo in Cistimo 6Iffi'll:ixl"'.potetejo. Je zelo z 2 kg jagod pretadimo in liHli. dodamo '/. susimo na vrvici na oreDihu I t. da lahko najdemo in kopllemo spomladi niegove odebeliene korenine. ali v su$ilnici ati v pecici pri 40"C. liste..b. Eff 'J.l"i"iil3.irrtf.. Jagode in skoi6 lel kotenino.rr niiil6li-diil l^plzj$ !.Sa t€U ave zaradi napgnlanla v lr€buhu. tako aobino zanvo ief. CaiitaOimo z medom. ruieleno po dolgem. io spravimo v kozarce. sjcer postaneio vlazne.."":i.eol^il il-iii"iii caj iz bezsovih in oidho"ilr iijt".i ._:ll1:tUigXUE :iY jll.. zeznamujemo rastisee bedrenca..

da tako na veliko goje bob gimi zelisdi. Cvete in steb/o boba iene na vodo kot druge strocnrce. /zyleiek iz storzkov odpravlja lisaie. Bob baje zelo odgania voluharla. olja in voska. ker precei drazi ledvice. Drugi dan ga skuhamo. . Tako postane juha 5e posebno okusna in zdrava. Kopell iz svezih iglic se obnesejo zoper izpuseaje. Posuseno zrnje boba ima zelo debelo kozo. liSaie. Tako uspesno zavarujem korenine pred tem Skodljivcem. za grgranje. Bor boli zdravilno ud nkuie kot smreka. Ta sopara je udinkovita proti zamaseni nosni votlini. Tedaipostane tista debela koZa krhka. dam na dno in ob obodu iame nekaj snopov bobove slame. Pomagamo sitakole: bobovo zrnje zveder namodimo. ubinkov Lo preprecLje raka. da snope boba suSimo v kozolcu med snopi pfaproti." 18 19 . Pripovedovali so mi.10. Pri ob. B0B Iiclo laia .sku na Poljshem 1979 sem v del cele hekiarje. zrnje pa sprazimo v ponvi. Ce zrnje lzluSeimo in ga skuhamo v kis o j!ho.lw. SuSimo iih v senci na prepihu in hranimo v dobro zaDrtih ooso- oan. Clovek ima obdulek. de ga skuharno kar v slrokih. Smolo dodajamo mazilu. je veliko manlte bolezni. ni ved voluharja blizu. ker ima veliko hranilno vrednost. s Setraiem. Spom adi fabiramo z popke. Plnu sllro$Uls - hn. vodo odcedimo. ki dela jed pusto. Ze v bronaslidobiso ga ljudle gojili. kasliu in vnetju irela. da uzivanie boba uspesno varuje pred rakom. kot delamo s lizolom.ki 9a delarno iz loja. leti [ol I l. Sadjar mi je deja. V iglicah je veliko vitamina C. bronhilisu. I Bor naibolj uspeva na pesdenih ravninah. To preprealmo tako. gripi. kjer uZivajo veliko boba. . Zato jih raje uporabljamo z dru- notranjo uporabo. blti pa mora blag. I. BoR 11. | po vsej Poliski prek Sovjetske zveze tja do Kitajske. obnese Driaslmi. protin in revmo. Ta namrei odgania molje. V pokraiinah. Zadovoljen je vsako zemljo in uspeva povsod. I| 1i10. Naibolj je okusno sveZe-zmje. posejane z bobom. Bob bale zelo | I I . Vdlhavanje sopare z iglic se | @ Na splo5no hi za | kova jedrca." Drugje sem sliaal: "Odkar posejemo na gredo nekaj boba. Za zunanjo uporabo zavremo sveze popke v vodi. ia1 iz storzkov 6isti k . tudi razkuZuje zrak v prostorih. ki so Se pokriti z riavimi luskami.Ko sadim drevesca. grah in leda. Bobovo zrnje zelo rad napada molj in postane piskavo. [oi Bob ie strodnica kotti:ol. Posusene imaio vrednost naived eno leto.zarostajmo. Zakai? Zatrievali so mi. kot bi jede najboli okusna lesni- .

drevesia. kuhano v belem \|nu 2. jagode namakamo v rdedem vinu 10 dni. preslica. Kopeil iz listja ali lubja zdravijo kolne bolezni. tudi 5-8x nad Dovpredjem! eajne draziledvic. susimo hitro grenkega. lma anlibiotiino vrednost. avtomobilistom. Raste po gozdovih in paga I . iztisnemo sok ali predelamo v marmelado. tis. Borovnidevo vino.5 dl. kivelikovozijo ponoai. rman in robido. za sedila. visedimivejami. razkuzi.q t2. Breza ie znano okrasno drevo nikih. Najbolj mehur. pad pa le popaiunija. preden zorijo jagode. Liste suSimo v tenkih plasteh v senciali pri pedici. B6ula [6ndul. Borcvniievo zganle: 4 prgisda jagod namakamo 4 tedne v litru dorTEdega iganja. neie56nosti. katade. sadijo jo v parkih in vrlovih.e seda in iol6a. medtem ko sveze jagode pesek iz ledvic in mehu{a. ga po pozirkih iez dan.hn. Pri oleieni trebusni slinavki pijemo daj iz brezovega lubjal 20 9. neiesdnost. z beli. s koriandrom 10 g. odstranjuie kamne udinkovit ie presni sok. Ca1 pospesuje izloean. kopriva. Breza ie zelo zdravilna. in Sportnikom. Pozneje ie brez vrednosti. BoRou]ilGA mt illls . Jemljemo po kapllicah zoper driske in zap ie. lz njih delamo tudi izvleiek u aganiu. Je tako ubinkov t. VSqo!: jejo mirliiin. Ne smemo nenadzorovano piti aaja iz listov. kol:ko sradkorja imamo v krvi. Zdravi arteri- z osklelozo in odstraniuie beliakovine iz seda. pri 40'C. ako ga naberemo. in sicer v presedkih ene ure. sipek. Cal p'pravljamo takole: iedilno Zlico seseklianih listov poparimo s skodelico kropa. Lisle nabiramo maja in rimo! Brezo mesamo udinkovilo z lioovim cvetiem.I]' lubjen in dolqimi. zlasti | I | l. Za protin in revmo: breza. iih lepo in | I | l. neCislo koio. okusa pa so in v senci ali pri 40" C. zlasti pri majhnih otrocih. rozmarin. garie.nsk: insulin. Zelo lajsa sladkolno bolezen. ledvice le in % Sok se najbolj obnese za grgranie. regrat. 20 ) . BREZA 13. potrosnik. Po 10 minutah ga odcedimo in pijemo neslajene- deluiejo rahlo odvaialno. Suhe jagode ustavljajo d sko. Za zdravljenje sladkolne moramo liste nabrali. Za vodenicor breza kopriva. Cajne meganice: Za lm pesek in kamne: breza. [nza I a. zlasti v zadetku. laGclnlun -h . Dobro je dodati lemu poparku se koprive. X0r0rnlca Za zdravljenje uporabljamo /isle in jagode. toda le oo dainih Zlidkah. rahel duh. Jagode uZivamo vlozene sveze ali posrsene v :ganiu. Sudimo iih pri 45"C. Tako popijemo 2-3 skodelice na dan. narnelada hladi pekodino vnetih ust in irela. Lislje je poglavitno domade zdravilo zoper sladkorno bolezen. Z n jim zdravimo vse bolezni ielodca. Laj6a boledine protina in revme. pirnica. celuli. pomaga pri prebavnih molniah. Zato jih priporodajo pilotom. Pri vrodici mesamo brezo listov blazi vnetie mehuria jn sedevoda. krh ika. Tako pomagaio zoper zapflie. da ga imenrjejb rastl. Jih ne k!hamo. disti ki. Zdravnik nai ugotavlia. ti. Obenem je treba piti tudi brezov daj za disdenje od znotraj ter uporabliati obkladke iz listov. Poparek lipovim cvetiem. Sok zdravi katal ielodca in ilevesia. Jemljemo ga pogosto. Posusene jagode ustavljajo krvavilev iz zlate iile. Listi imajo fin. jetienik. Borovnice vplivaio na vid in varujejo odesno mreinico. preden zorijo jagode. Uiinkovito je le.

Calpripravimo iakole: 1 aaino Ziako oosusenih listov z zdravimi ledvicami. okus iglic pa smotndt. Liste nabiramo avousta in septembra. vice. so struDeni. m0lo Htdora holfi Brsljanovi plodovi.hn lr$llan I l. Brinov cvet:100 g zmedkanih jagod namakai 14 dni v alkoholu in vedkrat pretresi steklenico. ali kaze to zdravljenje ponoviti. kalaliu. .14. vinsko rutco. Nabiramo iih. Ta cvet iemriemo tLdi na sladkoiiu po 20 kapljic za boli3o plebavo. zdravi pokva4en ielodec in vrada tek do jedi. je doza prevelika. boleznih jagode Zvedimo. uravnava neledni menzes. ki rastelo po skalah. lahko osladimo teiavah. Po mneniu nakaterih so posdbno dobri in idravilni /iisli brsljana rdedkaste barve. iolNlca. Ce se kopa$ v tej vodi. navadno oktobra in novembra. kasliu. Voni ie aromatiden. jagode. Caluspesdje no odvaja vodo. Kr6pibdpoino:si telesa proti boleznim. I. BRtl{ Jurlp0ru$ c0mmlhls BRSUAI{ 15. Vaasih predplsujejo ta dai proti revmatidnim obole. razkutuje dihali. Blari vodenico. Jagode spodbujajo apetlt.n je tudi kor zaAinba pritjubtjen: jaiobe daiemo v kad s kislim zeljem. Zdravljenje po Kneippu: orv dan Doiasi z medom in piiemo. njem.esticidi in radioaktivnim sevaniem. iii- @Vzemino 1 dodamo list in posodo odstavimo. drugi dan dodai eno jagodo in tako do t 5 jagod. fagode. proti blonhitisu. tezavam ioldnika in za ienie koie. Br4ljan. zginejo gade - srbecica. To ponavljamo. ustavlia dlisko. 22 .[n ysnla. Potem prenehajza kaksen mesec. Br. nato oa iolice in vejice odstranimo. bol€znim ieter in ioGa ter levmatizmu. odstranis usi in gnide. zdravi belo pedlo. pa 5e ti krajdi das. To pijemo . Brsljan deluje na sfce in iile. dokler se oko ne iztrga iz koze. Jagode draziio led. aslmi.daj. Nato precedi in uporabljai za natiranje proti i6iasu. ti. Natb vsak dan eno jagodo manj do 5 jagod. I I I vglce. k temnim omakam jn mnogiilt mednim jeiem. da I l. tudi nosednice nai se izogibaio vseh brinovih pripravkov. lahko tudi na s0ncu. Nato se posvetuj z zdravnikom. ozeblinah. sicerse lahko zastrupimo. kalar dreyesia in ielodca. ledvicah bolni ljudje najne uzivajo nid brinovega. pomaga proti napinianju. suSimo previdno in podasi na zradnem mestu. seino kislino. Uporabliamo 1 list na liter belega vina. Ce nastane driska. po 10 minutah precedimo. pri razstrupitvi s p. V ter primeru ga pomeBamo . prolinu in revmi. ko postanejo modrikaste. naivee 6tednov. blazi kaseli. Ako z briljanovo vodo umivas glavo. . obnavlja sklepe. zgiji. nekoliko grenkast. Najbolje nabiramo tako. prikuinlh poparimo s % litra kropa. Zai:56enje zraka v sobah dajemo naZerjavico jagode in pokad'mo. Brin je ves zdravilen. /es. zato jh lahko uporabljaio le lju- filffilu | . Jagode dozorijo v drugem ati celo treliem letu. pod grm razprostremo ponjavo in s palico otepamo iaqode. Ko zavrevoda. dobro sf4 navezemo na kurje oko. Snov iz brsljana zavira razvoj | | | nekalerih glivic. tudi oslovskemu kasliu in aslmi. Ugodno deluje pri levmatidnih prezvedi 5 iagod. samo 1-2 srednje velika lisia na vode.

se zelo obnese kot obkladek na prslh prl jemo oiiuenici. odgania vetloye in gllsle.e sluznienih llez. veniiti moramo vsake tri ure in pili pljuenieaj. hitro pomaga Proti bbnese sot iebule. Kuhana na mleku odnlavlia trebuSne krde in ustavlja kruavitve iz ielodca Sesek ara in s kruh^om oopravlia napenfanie in zgago. Brusnica ie antiseptik in zdravi omenimo le nekatere zdravilne !einke: pospesuie ptekrYavilev. Listl so brez vonja. zniiuie sladkot. Jagode nabiramo avgustra in septembra. Listi brusnice so uspesneisi od gornikovih.s kuhaniem se duh izgubi. -l r. okus pa sladek. tem' zmesamo del iabolk. | | . BRUSIIIGA ulccllrm rllls-ldror cEBuu lsr borovih gozdovih. I ! I l. moramo Pa ii gnoiiti samo s preleZanim gnojem. Zaradi vitamnov A. odstraniuie kuda oceia. a rezek kiselkast okus. Razredaen sok pomaga pri vode-nlci 2-3 daine ilidke dnevno. se zapira. pomaga proti mocenlu poet6[e. Cvetovi so skorai brez vonia. iliie. predelane v marmelado. jagode pa imajo dudovito lep duh. Brusnidni sok pospe$uje izlodanle odpravliaio neielenost in udinkovito seCa. ako brbtitristedcnim iazrezano in v vreoki poqreto 6ebulo polagamo na meh$ PeAenain zneckana ceauia ue niovito zdiavikot obkladek na tire Vtiran soksurove debulezdravi pilliai in ustavlia lzpadsnle las. 24 .glavobolu. Jagode. iene na vodo. -trganlu' Krhke nohle ie koristno vedkrat namazati s sokom cebule. pospesuie Prebavo. Sokz rnedorn je eno najbolisih zdravrlzaavce: z-5 calnln zlibk dnevno. ledvlce. vneto 9 o. zmesan z ledkim medom in nalagripl se oan v odi. ti. okusa pa nekoliko grenkega in trpkega. oodrast oredvsem Rasle na goratem svetu kot v Od cele rastline za zdravljenje uporabliamo nesnato debulico. Sok z medom zdravi hlipavost. eebula. Krepi srco srdnim bol- buia izlocan. Prl Sumenlu v uiesitr Oamo vanie na vali nekai kapliic bebulnega soka. % kg jagod. namoben v Zganiu Pomaga proti . Cai ugodno deluje tudi proti prolinu in rovml. K in P ie zelo zdravilna. d sko.'Stv6 irreno prepreduje sokiebule. nikom. razkuZuje telo in blaii klCe. Odlibno narmelado dobimo. Ce vodazastaia. Surovo debulo krcem in glistam. Dra2ena na nasti. soeevodg in mshur. da brusnidni cved dobro domade zdravilo za naihuj$o grito ali drlsko. okus pa omili. spodbuia spetil. E. vei tudi zdlavilna rastlina. laj6a kaigll in suhl katar. Bz. ustavljaio namakanih 4 ledne v '1 | agania. | I | . Naj | zlasti seclla. pomaga. ndkapan na pl6eno mesto. krepi ilvce. 6isti kri. 81. zdravi ozebline. Najbolie uspeva na apnendastem svetu. Ceizelo dobto zdravi kalarie mshuda. del korenja in del brusnic. B in C. Brusnidni plod vsebuie obilo vitamina A. laisa kCe mehurlg.r 16. Sok debure. Ynete le& vice. D I | . Nisamo koristna povrtnina. kl jih uporabliajo pri Yneliu sedil. Duh debule ie oster in draZiksolzeniu. spod- hitio ustavi gnitle in vtenie Y dre' Yeelu. ako tr. pri nosnem kalal' iu pa v nos.

. Nizajo visok krvni tlak in blazijo nespednosl. Odliano disti . ki se ne. Cebulice nabiramo poleti in pozimi. Mozollast obraz natiramo z razreddeno tinkturo. namodenim v tinkturi. Ureia preklvavi. Dobimo jo. da nasekljanega zmesamo s surovim maslom ali mastjo in namazemo na kos kruha. tilus in paralilus. @ 26 . Tinkturo uspesno mesamo z medom za zdravljenje ran. desen rma izredno razklzeval| | no mo6. pri hujsih boleznih pa tudi dopoldne in popoldne po 20 kapljic pri plehladih. gnoinimi 6hi nai ceniio iemaz kor dsto zlaro.pomladansko k | oova izredna zdravilnost. Rastev sendnatih g-ozdovih z globokim humu- trsril /fullum sa[rrm Duh I . ki ga raznasajo zlasti mravlje. 6esen tezko prena6a. Cesen pomaga pri oslabelosti in vradazmogljivo8l. c EMAZ Atltum [rslnum . Je zelo dobro zdrazdravi borna jerra. trlell lrk I |. Z njim prepredujemo bolezniv crevesiu in jih tudizdravi mo. Je eno najboli udinkovitih zdravil pritube*olozi in gdpi. de % kg 6esna olupimo.hfl. Razstruplja drobovie in tako prepreduie. da strup ne zaide v kri. s sebojnekaidesna in tudina potovadu ga jemliimo vedno nekaj s seboj.ie vseh vrst v dihalih. To tinkturo jemljemo po 10-1 5 kapljic pred vsako jedio. natiramo rane. oravi Svicar Kijnzle. Niegov sok uspe!ro kapamo na rane. tankem in debelem dlevesu. Ljudje z obdultjivim Zelodcem ga te2ko prenasajo. ki se nerade celijo. odtod nie- rg.'* ljudie z liSaii. tev v telesu. znizujejo holesterol. Cesen zaviravdrevesju razvoi gnilobnih bakterijin slem prepreduje vrelje v Crevesiu z njegovimi Skodljivimi posledicami.ade celijo. /lsle pa aprila in maja kot dodatek k regratu. ki ga nakapamo v bolno. gnolne in rakaste Cire. Liudsko zdravilstvo pogosto u po rab\a eesnovo tinktuo. namakajo 2-3 ure v mleku in piieio oo oo2irkih. klde v dlevesiu. ker izgubi udinkovitosl. iod in kremendevo kislino. iSrJ'i. Bazrnnozuiemo ga s debulicami in drnim semenom. Clevesie. z oljem. . nztezemo. okus pa je bolj pekod kotpri desnu. kolela. 14 dni namakamo v alkoholu pri 30"C. je znaeilen. solati in juham. Proti Prenekateri Zelodec Ollstai dajemo otrokom deinov sok v mleko. priuea in Jl'. obnese se za izpianje pri belem toku. Susiti se ga ne splada. sajje antiseptik in antigripi vedno nosimo biotik. Z njim zdravimo akutne in kroniCne kala. prav tako s kosmidem vate. Pomagamo sjtako. Cisti bolna dihala pri blonhitisu in pomaga. motovilcu. demaz se hid vse obnese za | zdravljenje. okus pa sladiI oekod in di6aven. prehlaieno uho itd.:::ffi"#o"ll'J'fi i iile v nogah. Nato precedimo in io imamo za eno leto. Vsebuje zlasl lveplo. ter pfjuda.in. Siriio krvne prepreouje napenianie in bolede Zdravilne snovi klvnirak.r. Cesen iI . da se sluz laZe izloia. katariih. Pri pikih in ugrizih kot prvo pomod nakapamo sok na lano. Neprijeten v0nj aemaza preganjamo tako. ielodec ll. 0b . izboljsujejo prekrvavitev in zaviraio stalanie. Zato naj ga sesekljajo. tuk srilomuiRim jani so demazu dajati prednost pred desnom. som. boleznih erevesia in ielodca. ako so se Ze razSirile kot g pa. ljoorabljamo riebillce. Vonj po aesnu je modan. kast. da dodaiamo mteKo.18.

| | . da ji dodamo nekaj sladkih hrusk. dodan kopelni vodi. Cesminov sok vkLhavajo s sradkorlem In ga jemljeio pri omenienih boleznih. 28 . zlatenici.20. t lta Zrele jagode so prijetno kiselkasle. Najbolj se obnesejo poparkis ktopon ali kuhanim vinom. ki se nerade ceiiio. 5e bolje pa je. SveZ sok utrjuje dlesni. SveZ . Prav tako naj bi ga Zenske uporabliale pri mesednih motniah. [ trlca I |. tj. iemljemo ga po 1 aaino Zlidko ob zaprtiu. malave zobe in ustavlja krvavi' lve iz dlesni.[n. . lastnosti: pospesuie I Si iile in tako boljsa I izloda- iajno Zlidko zelisda. I @ sojnih travnikih. Kis iz jagod je blago odvajalo. Uspesne so kopeli in obkladki za nne. na nje iolea. Steblo rciemo pedenj nad tlemi. l\rarmelada pospeiuje tek. bolez- krvni obtok ter zniiuie kruni tlak. eesmin ima Stevilne zdravilne I ki. olekla ietla in Odpravlia zastoi nih mehuia in ledvic in seveda pri vodenici. Bc$nlca olllclndlls . bolne dlesni in izpiramo usta. Ze v starem veku ie bil eno naiboli znanih zdravilnih zelisd. Zaradi tega raje ne uporabljajmo listov. pijemo ga po pozirkih. zlasti pri bluhaniu. Priporoaajo ga pri dliskah. pri krvavilvah iz matelnice in sploh vseh tenskih tegobah.olda. S popalkom zdravi mo vnelo grlo. zlasti pri neiesdih otrocih. zastoiu seea. sla' bosfim. zdravi zlalenico. Veliko hitreje bise z njim pozdravile kot s kemiinimi zdravili. vlanico. ieltne in pllucne bolezni. cEsMlll B6lDons rulgirls GISIEG 2T. pljudnem | I kalalju popiiemo po pozirkih na dan 2-3 skodelice oooarka 1 | l. druge letrne bolezni. zato mu praviio zdravjlni distec. Pri napadih astme. dusevne bolezni ter boiiast. Nabiramo iih avqusla in septembra. Na listih se razviie ena od stopenj iitne rje. prekuhan s sladkorjem. zlastl bolnikom s pliucno ietiko. Caini poparek dajejo shui- Sanim olrokom po 1-2 skodelici dnevno. Dobto ie. skoria korenin. V novih dasih so ga spodrinili kemidni priprav- |. ako jih predelamo v okusno marmelado. cvet ie skrlatno rded. Nekdai so s distcem uspesno zdravili zadetno histeliio. Zdravidriskein blazi crevesne teiave. Ta ial tooi sluz v pliudih. Obnese se tudi pri vneliu iolcnika. Je enkratna zel. Pomaga pa tudi Ze motan zavretek. laisamo kronidni revmati- sokjagod ali sir'up. pomaga pa tudi pri kalariu ielodca. Raste po suhih. da si opomorejo. Sleblo je stirirobno. sok. Zawetek na vinu zdravi rane. zdraviCrevesne. zlati iili. Vsebuie precei vitamina C. z vinom poparien pomaga protikwavim izmedkom. pa tudi noseCnice 9a s pridom uporabljaio proti tezavam. zato desmin v Zitorodnih predelih nadrtno uniauiejo. nezrele jagode in listi so nekoliko strupeni. zem. okus grenak. vonj je medel. ker je spodnji del olesenel. Zenske z raziedami zaradi krdnih iil bi morale bolj uporabljatidistec. pri- Zrcle jagode susimo na zraku ali v pekadu.hn.

Caj ll .la(oe 3-5 skodelic na dan smemo popiti po pozirkih.4armelada iz plodov se obnese zlasti pri starej5 h ljudeh. prl bolnih ledvicah. izvletki ponij{o nemiren. | | caizdravi zlasli dihala. I I skih slai. korc- I |. pomesan z lzvleakom iz korenin. zato dobro uspeva okol ZivinZelo IRlt 23. Pospeguje delovanje ieter. kraevii stalostni kageli in blonhitis. Po eg daja uspesno uporab jamo sok z medom.hn. zdravi olekla letra. krvnosti. Caj iz skotje arnega lrna zdravi srano astmo. Zbuia tek. odpravlja koine izpuidaie. danes paspet raste niena velava. izloianie iolda. Pomaga zoper zaprtie. S tem I l. obnese se tudi protj slabo. pospesuje tek in odpravlia ielodene krae. ki so zaprti in nimaio leka. ZeliEie rabiramo od iuniia do septembra. uslavlja klvavitev iz nosa. oslovski kaseli. takole pripravljamo slrup s sladkorjem: cvetje naj nekaj 6asa vre v vodi. najbolje jo je pa gojiti kar na vt1u. eisdenje bolnega grla z grgranjem. z zmern0 temperalufo. kadar neredno utliplie. lnlna Prunm sdnosa |. Ze Rimljani so jo. ki pospesuje izlreblianje in pomaga proti zap{u. ki pa hkrati krepi ielodec. ki zjutraj nimajo leka. a ludi ustavja dlisko. ponovno prekuha- mo in nalijemo v steklenice. Za olroke. Ta sirup je zeo dober za otroke kot blago odvaialo.hn. GBNA MEIA ilanlllrm r[lgdre . Nadalie ie brna rneta zdravilna za prebavila. nato pa previdno. Uporabliamo jo za eajne napitke. l\ilela zdravi tudi slce. kronid.cenlli zoper rna arlane bo ezni. Rasle ob robovih gozdov. lz plodov lahko naredimo zelo okusen sok. ji. vneto grlo. Kosdidasti plod je temno moder irr Sele po vedkralni slani izgubi svoj surovi in trpki okus. zaradi trnov z nme pa oktobra in novembra. kolozi. ker Zelodec 5e nl izlodil potrebnih sokov. Uivien srdni utrip. Cai iz irnega trna priporodajo I I kot dobro in milo odvaialo. je dober za izpiranje usl.rgaiaio pregnolena lla. ali imajo teiave pri iztreblianiu. Pomaga pri je dober za Zive meje. lz jagod pripravlamo dobrc deZano in marnelado. Nato precedimo in pretlaaimo skozi platneno krpo. zaslarane katarie. l\. zaradi dolgih korenin pa za p azovit svet. Sok iz jagod. ker io ureja. dobro disli kli. ocalnlca GRilt I ii r. Jagode nabiramo oktobra in novembra.22. nem vneliu grla in celo pri luber. Inkfura n hvalil in ga priporodal. . Zenske jo s pridom uporabljajo pri neledni menstruaci. zdravi nedisto koio. 30 . umetno toploto. pae vzpostavlja red v prebavilih. splosni oslabelosti. kamnih in vodenici. Kneipp je drni trn zeo izkailievaniu. pozneie so jo pozabili. dodamo enako kolidino sladkoria. Cvetje nabiamo marcaio aptila. daiem dobro zdravimo bolna pliuia. takoi ko odcveie. liste aprila in maja. suslmo na prostem. Priporodajo ga tudi za odvaianie vode.

posielie. Najved uporabljamo korenino. Caj za di6denie ktvi sladkamoz medom. 1 32 . Korenine kopljemo v drugi pomladi. v ledvicah. uporabliajo ga celo protiboiiasti. suSimo na prepihu. kde Dd otrocih. Tu uporabliajo 6aj iz semen in korenin.4ed ljudmije znan pod ga. Cvetje nabiramo od maja I . | I| dlvje maiehe zene | . zdravi histeriio.hr. zdravlienje ielodca. Zdravi bolni ielodec. Kuhamo ga iz listov. n06la lala Ylola Uoolor Dezen je velika kobulnica. pesku neruozno srce. Posusimo io in zmeliemo v praiek Viasih jemliemo dezen namesto lustreka. Ureia neredno menstruaciio. eajiz madehe I se obnese zlasti za pomladansko zdravljenje. Tudi za iivCne bolezni se obnese: tako laisa hisleddne klde. tako 6isti krl. proti moCeniu Obnese se zlasti protidriskam. protin. obesene na nitki. Pilemo ga &-'15 dni. uhajaniu vode.hn. . Uspeva bolj na obdelanih tieh in | nasioalisdih. krepi plebavo. Ta aai niiatudi plevbok kryni llak. Uporabjamo ga za bolna sedila. Cd pteganja gliste. ! it I i. in protig . krepitudi ilvce. Steblo in listi so porasli s Slevilnimi . gnolne mehur6ke in slbei. Vonia nima nobenedo imenom medvedja laca. Cvetje nabiamo od junija do septembra. enakih I eajzavnete iivceietreba pitidalj$itas. iilste juliia in avgusta. Krepi slabe iivce. razne nervozne bolezni. ureianie in pospesevanie prebave. zlatenico. Cajza iiYcne boleznl mesamo v delih z orehovim listiem.4 24. Caj iz pospesuie znolenl€ na in vodo. Lajsa nadloge v trebuhu. kadar z"astaja hrana v Zelodcu in irevesju. levmo. | razne koine bolezni. Seetinastimi dladicami. darlnoG-mac loa I I . Je dobro zdravilo za I l. ii. Je zdravilo zoper i I poapne0ie tll. V glavnem ga uporabljamo za | avgusla. DEzEtl ll0r{cl0[n spondtll[m IIIUJA MAGEHA 25. l\. Korenine kopljemo avgusta in sepiembra. kiso v zvezi z napenianiem.

ioldne ln ieloddne bolezni. Popiti je treba po 3 skodelice na dan. Od Nnija nabiamo zgornl del ker spodnji deli kmalu olesenijo. Ureja ludi neredno menstruaciio. | l. da pijemo dai grenak. pri paradiznikovih jedeh. Dobra misel je znana kol dobra zailmba pri raznih testeninah. grenaine spodbuiajo prebavo. l\. I pa zelo zdravilna zel. Predvsem zdravi pliuda. Z baziliko. vedie koiidin. Nieno eterieno olie nzkrzuje I I I . ielodca kasliu. Odlod najbrz tudi lme dobra misel. lzboljsuie in 6isli kri ter !stavlja kruavilve mo tudi proti kasliu. Vea tednov pijemo 2-3 skodelice dalanadan. Calu iz dobre misli ie dobro primesati nekoliko rmana. hripavosti. Sok ali aaj lajsa bolede moklenje in odpravlja pesek in kamne iz ledvic in mehuria.hn fostol I l. Najboje je. orsti zmedkana modno zadisi oo timijanu. Ta dai pije- trpotcem. ki so se teZko udili. Vaasih so dajali ta eaj otrokom. Ljudje z njo zdravijo razne 6re. Od do avgusta nabiramo raslimo brcz korenin in susimo v senci. wanllora lrara Je trainica in io vrsto let nabiramo na istem mestu. Poligorum aulculilo - hn. Ako ie namade- iz malelnice.4ed . soiatah in eno ondnicah. spahovaniu. peienkah. blonhilisu. so s'kod ]ive. V enakih delihra mu dodaimo kamiice in Zajbeli. iellne. dreslovine ustavljajo drisko. kvedjemu ga sladimo z medom. prezene 6revesne zaiedalce. M[ na v Zganju. led| I vice in mehur. s0loh 0roti boleznim dihal.v26. ker zaradi okusa teh zacimb ni treba soli. oslovskemu pliud. llOBRA MFEI 0 ganun ulgdrs DRESEII 27. Zenskam pri teiavah ob menstluaciii. namoiena v kislem deiem vnu pomaga proti driski. juniia |. Zelo je primerna za spomladansko zdlavllenie. lma orecei vitamina C in kremendeve kisline. rozmarinom in timijanom pripravljamo odliino dieti'no hrano. in hemoloidov. Celo pri sladkolni bolezni se obnese. tJsDesno io meSamo z ovseno kaso in preslico. Za zdravlienie kaSlia in zasluzenosti medamo dresen v enakih delih z laplhom in I Je nadlezen pleve . ll 34 . prebavila. Caibistridovekanekakotakokot orava kava in Dreoania zasDanosl. Sleblo ie v zgornjem deu vedkrat rdedkasto. griii. vbsne.

kamilic. vla6a tek. Prasek z vinom alitoplim zavretkom odpravlia gliste. odsvetujemo ga ljudem z vlsoklm krunim tlakom. Korenine kopliemo jeseni ali zgodaj spomladi. Za zdtavilne namene nabiramo lugdine zelen/h p/odov. Bolniki nai izkoristiio "fitolovo sezono". Bolise so mesnate sorte. Obnese se tudi pri bolezni ledvic ali mehuda: zdravi vnelie ledvlc po. Iz teh zelisd pripravimo dajno mesanico in io pijemo okoli 10 dni. Nato po 10 dneh nadaljuiemo zdravljenje s fiiolovimi lu$dinamj ali sttoki. kerbolje uCinkujejo. sondno lego. iene na vodo.obroki naj bodo karobilni: bolnik lahko pospravi tedensko 4-7 kg v oblikizelenjavnih obrokov.0[cll0n l r. Dalj dasa iemliemo vsak dan 2G-30 kapliic iinkture ali izvledka. Plnr60l$ ruldl|s Encijan ali rumeni ku$utnik je izrazito oorska rastlina. odcedimo in pijemo neoslajen daj. Zdravilnost zmanjSuje prevlazna ali presuha zemlla. za vsakega. Naibolni-poletfe uzivaio dlnvet iuhanih sve 2i h zele n ih I u gdin. V naravi je zasditen. Ali pa naredlmo takole: pripravimo daiiz posameznegazeliSdain mu dodamo belo omelo alipelin alitavzentroze. odsvetujemo ga tudi n$e6nicam v zadetku nosednosti. LuSdinevsebuje- jeno zemljo." Prlpravke encijana jemljemo vedno vsaj eno uro pred jedjo! Encijan je eno najboljsih zdra| | | vil za ielodec in razne niego- . zelene prcklarja nabiramo plodo| slrcke vse poletite. l. in sicer razreddeno v 5 velikih Zlicah Ni pa za vse zeloddne tetave in vode. trrrll lll otrlcnl 0irh I l. Ievmo. Za ljudiz obCullrlvlm i6lodcem priporodajo namesto encijana dajno mesanico iz janeza.4ed vee sortami le treba izbrati najboljse. disti ietra in ielodec. Caj fiZolovih strokov uspesno zdravi vodenico. Dolgo kuhanie bi unidilo marsikatero zdravilno udinkovino. Za bolna ielra jemljemo prasek z yinom. izloda premalo prebavnih sokov. junija. de bolnik nimavrodine. posadi vanj encijan. To zaleZe za celo lekarno. . Kneipp ie zapisal: "ce imas Se tako maihen vrtldek. lma rad dobro pognoPrevea apne ndasta tla mu ne p tijajo. jo insulinu podobno snov glukokinin. imaio preved kisline. Skrlatinki in davici ter lifusu. Fizolove lusdine kuhamo le nekai minut. ve tegobe. Vkrviin seeu bo znatno mani acetona. Na dan popijemo 2-3 skodelice daja. dasiimajo mani glukokinina. blaziklde SDodbuia leni ielodec. Pospesuib izlofanle lol6a. Za zdravljenie seveda pritegnemo Se druge zdravilne rastline: borovnidevo listje. daostane pollitra goste juhe. Zelene lus6ine imajo modan | |. To je dragoceno zdravilo za sladkornike. daga bo imelbolnik. Lepo uspeva na viu. Dobragospodinia pa najeimved zelenega fiZolavloZiv kozarce za zimo. kumine. lz svezih korenin pripravliamo rrklure. pospesuje plebavo. Raztaplja in odvaia secno kl3llno. tistjm. regrat in rman. Tako bodo drevesia. ako Drvih tednov daledv iesen. uspesno zbijajo aceton ter sladkor v krvi in sedu. melise. (upujemo ga v lekarniali zelisdarskih prodajalnah. protln in iilas. kodozorijo. Uzivanje te juhe in daia iz lusdin zmanisuie dozo insulina. brinie. ki |@ stalno imeli sveze zelene lu6aine. Razrezemo jih po dolgem in obesimo na nitke vzradnem prostoru. pospesuie in ureiuie meselno pe lo. pelin in Zaibelj. Tudiposusene /ugd/he.T 28. Znizuje namred sladkof v krui in secu. | kivse nie in slabosti ter naDade omedle- I I nike sadimo fizol v oresledkih od vice. komareka. ve. E]{G|JA]{ Gonlltna l6l0a -h FEl|r 29. sladkor se bo znizal za 3H0%. iz posusetih pa izvledke. Ga krepi. Glukokinin se s kuhaniem na sreibne uni6i. Zato za sladkor- ||. Poleg 6aja iz luSdin pripravliamo tudi iuheiz njih: 2+ prgisca lusdin kuhamo v 3/41vode tako dolgo. Cvetie I . odstrania ledvidne kamne in pe3ek. odpravlja ti56a- olukokininski udinek.

da se ne ranimo. revmi. kamnih in kalatiu mehulia. Cvetoio . seveda nesoljeno. | | vendar le kraisi das.aslrro nabiramo od mala do avgusta. oronls s0lno$r . Njegova udinkovitostje odvlsna od rastisda. . SpomLadi ali pozno jeseni . Na koncu Se krpo z usedlino ozmemo. tlrdls 1 I 1 I I z |. To mazilo naj ne manjka pri nobeni hi$i. 'l I I |. Cajiz korenin iene na vodo. na zraanem podstresju all v pedici 40"c. Fliudnici. krvavem izmedku.i ledvidnih boleznih. marca in aprila. teiko ga lzlrebimo. kuhan s koreninami. Pozivlja tudi prebavne ileze. Toda paz\mo. Od vseh zdravilnih rastlin vse| I | buje gabez naivea alantoina. ki nastaia iz sedne kisline. Sveze korenine dobro oeistimo. ali pa jeseni oktobra in novembra. lz te mesanice poparimo 2 dajni Zliaki s % litra kropa in popijemo p0 3 skodelice na dan. obe5ene na vrvico. bolecih odli6no zdravilo zoper kamne in pesek. Gabez je eno najboljSih zdravil za celjenje zunaniih in notraniih lan (rana na ielodcu). pri tem pa se razkroji alantoin. caroz '. se celijo rane. pri zvinih in izpahih. zmedkanln. Korenine moramo hitro suSiti. GABEZ Slnphytrtr oltlclndle-h . To namazemo na krpo iz platna in polozimo na rano za 4 ure. da bolj izlodaio prebavne sokove. plotinu. pa ludj pripremodni menstruacili. ker se rane od trnov nerade celijo. najdragocenej6a snov gabeza. Ta je udinkovit tudi pri 6irih zaradi skorbuta. vtirajo pli krdih meC in p]slov. zlomov in kryavilev. Takral prenehamo za laksen teden. pesku in kam' kdih po ampulaciii. ta I | ll je potreben za tvorbo celic. saj je dragocen pripomodek pri ljudeh in Zivini. da Jih po dolgem zreZemo v nekake liste. nice. z ast' v trebuhu. kuhano s korcninani. preden cvete. Korenine je treba kopati s konidasto opato. Ugodno vpliva na bronhije. zatldlinah v doiki. ij. Naihitreje ga zatremo modnjm gnojenjem in polivaniem Je z gnojnico. g pi. kjer jo hranimo. Pri poaasnem susenju korenine rade splesnijo. Korenine susimo. blonhialnem kalariu. Vroao masl precedimo skozi platneno krpo v stekleno ali dobro emailirano posodo. Gabezove korenine . sesekljamo in narahlo scvremo s svinjsko mastjo.1 mesaio razliino. prask. Najboje je. urezov. lako sklepni kot vodenicnosti. z medom ali sokom ali s pra6kom lz korenin in dajejo bolnikom z notranio krvavitviio. preslice. Glede na velikost rane dobro zmesamo 2 do 4 Zlice praska korenin z malo vrode vode v kasnato zmes.lw. vneliu ledvlc. vnetiu polebr. Gabez ie zdraviien tudi za dihala pri kronicni. korenlre pa I i i spomladi. nadleZen plevel.1 it l . Namesto kasnatega obkiadka uporabliamo tudl gabezovo nazilo. trdi tezko celjjve in celorzagnojene tane. ziutraj pa samo zavremo in takoj precedimo. Gabez je zdravilo trdi za prebavila: ielodCni katal. Debelo korenino po sredi razrezemo. klenih iil. Ne sladkamol Ta aaj je susimo blizu pedice pri 40"C. nato spet pijemo 6aj. Najbolj_mu priiajo apnenaasta tla. Zelo se obnese kagasti obkiadek. sajjih skoraine moremo puliti. Nato naredimo nov obkladek. ko . Pornaga proti nih ledvic. pri vneliu kosti ln porebrnice. Vino. kuhano s korcnnaml pijemo proti kamnom in zfafdnici.I 4 !il nabiramo zlasti korenine. obesimo na vrvico v zradnem prosoru ali pa jih previdno I G]ADEZ 31. odlidno disfi kri. zlasti pa pliu6nim bolnikom. p. pri zadebelinah zaladi revme in ptotina. Belo vino. Kls. nih mi5icah in kilah.. Pri teiavah' s sedem vzamemo 3 dele gladeza in po 1 del brinovih jagod. grila. caj: dve iaini zlidki sesekljane korenine namakamo aez nod (8 u0. d ska. Mazilo narcdimo lahko lakoj iz sveZih korenin ali jih posu6imo in zmeliemo ali stoltemo v prah.T 30. da moeneje izlodajo sluz in se katarii hitreje pozdraviio. peter$ija. Mazilo uporabliamo enako kot kasnati obkladek. ker so dobro vragdene in globoko segajo. prelegnie. kot odcedek blazi v ustih zobobol.

Pri krCnih iilah priporodajo kar se da tople notne kopeli. da j0 predpise zdravnik in tudi nadzoruie nieno delovanie. plodove paseptembra in okto- |. visokega znizuje. Pri starih ljudeh zdravi @ Jemali so io tudi zooer trakulle.I 32. Je izredno zdravilna pri sr6nl slabosti in jo je treba jemati v pravilnih odmerkih. z izvledkom korenike pa natiramo obolera mesta. da dobijo celice srene misice dovolj hrane. bra. plodovi moknat okus. Sx dnevno od 10-15 kapllic. Cetudiso debele. D rc6e k in izvledek. Premoena doza bi npr. pad pa cele su$imo na temnem kraiu. Caj pomirja tudi boiiaslnika pri napadih in po njih. kratko zavremo. Cai pijemo tudi pri vrocinskih boloznih: pliucnlci. iJdinkovito uravnava krunl tlak. . Nifide nai ne uporabtia dlistovnice za notranje zdravljenle brez zdravniskega nadzorstva. de je srce slabotno. Kreo! in !ravnava delovanie srca. pri okvarl slcnlh zaklopk. Razgrnjene jagode susimo najprej kaksen teden na toplem. Vdasih so z njo preganjali 9ll| I I !te. Glog je pomemben zlasti pri srcnem Infarktu. Uporabljamo ko ren ike. tetudi ga pijemo ved mesecev nepretrgoma. Po kopeli pa moramo takoiv postelio. gripi. Cvetove ln iilste nabiramo maia in junija.. zlasti kot kopel: sveza stebla zavremo za kooel. okvare in vnelie sldne mi$ice. grm.lur. belemu perilu. oloo I . vodi. NajbolF. Sladimo le z medom.Korcnike kopljemo pozno ieseni. razlhlensm in zama5denem srcu. I . Tu piiemo zlasti daj iz cvetja. V 3 litrih vode zavremo % kg svezih korenin in listov. lz cvetov in plodov lahko naredimo tudi tinkturo. Cvete maja in junija.l|lr. kakor kate Ze nieno ime. Jetrajna praprotz modno koreni| ko. Korenike iz viSjih leg so bolj zdravilne. Sele nato ori oeeici. GuSroUl{lGA !rt6!brl3 lllh-ma3 . Crru6e$ oxracfnha . 2-3 skodelice na dan. Pri mot- pa je glistovnica uelnkovilo sredstvo proti r6vmi. no oo$kodovala Yidni ilvecl Pad Glog je popolnoma brez tkodljivih stranskih u6inkov. pa tudi nizkega zviSuie. obnese se tudi pri 8r6ni yodenlcl in poapnenlu os16nlka. Glog b azi tudi starostne polave in motnie v menl. Danes imamo zoper gliste in trakuljo boljsa sredstva. |. narrla GroG 33. Vedinoma je srednje velik imaio I disipo mandelinih. Toda samo vztrajna raba vodi k uspehu. Po kopeli pa je treba iti iakoj v posteljo. lzboljSuje namree prekryavilev korcnarnog€ oiilia. iih ne razrezemo. Tinktura iz iagod deluie proti ledvlanlm kamnom. GIog je eno najbo idragocenih | I I zdravil za srce. odcedimo in popiiemo na dan 2J skodeLice po pozirkih. lahko za lraj. Najbolje uspeva na ilovnati zem ji. Na prelomu je dobra korenika zelenkasta. blonhltlsu in ka$liu. budne peske in eesen. npr. protlnu.

Uponbljamo ali zdroblieno seme ali Ze pripravljen obliZ iz lekar ne ali pa moko iz semena gordice ali pa cel0 seme. lzvleiek iz tislov:n korcnin zdtavi ledvidne bolezni. Je irspesno zdravilo kol obkladek ali GOZDI{A JAGOIIA 35. namazemo na platneno krpo in polo2imo na bolno Od maja do junija nabiramo /isle brez cvetja ali yso zel od junria do iulija iagode. crsl| xfl. Pospesuie plebavo zlasti mastnih jedi. Pazimo: vrtne jagode nimajo zdravilnih lastnostil no.hrr. Taki pad morajo. Stareisim ljudem ql4iSUjC oblok krvi v ptebdvilih. da bi si hitreje mesto za nekako 10 minut. Zavretek iz kotenin ustaviia in zdravi drisko. Jagode imajo poleg mnogih drlgih zdravilnih snovi 5e posebno veliko vitamina C. pa tud odprav jamo nepriieten zadah iz ust. Ta obkladek rabiza opomogli. Pri otrocih naj lezi obkladek le 3-5 minut.o-urtikariio. da hitro zapusle Zerodec in j'h ludi 6revo do Kraja prebavi. saibela nima obliz. ako dodamo aKo 000am0 Se iiste -maline..l@Pr' @ . mehuda in erevesia. Zal. Caj iz listov zdravidrevesni iin ieloddni katar. protin in revmo. dim b"olj na sondnem kraju zorijo iagode. Slmska la0oda I |. in tudi levmi. Vta namen lahko jemliemo tudijedllno gordico iztrgovine. seveda razredde n irir. iaica'in ostrige. korenine pa koplje- I a. Kneipp je daj iz listov priporodal zlasti prebolevni. Zupnik Kneipp ie daiu iz listov svelova dodati nekaj disede perle zaradi arome. ki vsebuje e malo beljakovin. kozo dobro umiiemo s kamilidnim 6ajem. Jagodet veliki Linn6 si je z jagodami zdravit in pozdravil hud protin.iietn6 koprivni. GoiienicvetsluZizanalianie proti boleCinam v mi$icah. nekaterih ljudeh povzroiiio nep. Tega je tem ve6. drazenje koze pri vnetiih rebrne mrene.u. uspesno splakujemo usta in preprebujemo vnetie dlesni :n kruavitve iz niih. kom po hudi bolezni. opustiti ta sasLni sadez. Upostevajte. ledvic. posebno 6e jim dodamo sladkorin smetano. revmatidnih boleEinah in za boliSo pfekrvavitev. Gre za drno gordico. robide.34. Gordicaie tudi imenitnazai/r?ba. | . da mileje deluje. Smejo pa piti aaj iz lislov. pljubnika. Z njimi zdravimo-tudi ledvidns bolezni. tragdrla rcsca . Pri preveliki notranji uporabi lahko povzrodivnetie ielodca. ee so yzga nju nanoAeni. ki daje temu daju posebno prijeten vonj. Bolnik nai io uZ va po dajnih 2. \JKreprmo eis$ kri. npr. drisko in hemoroide. ii in se vnameio iai6niki. Vsvojem sladkoriu jmajo polovico sad!9!a sladkorja. izpahih. 0outlca posebne zdravilne vrednosti. Pospesule tek. sicer si lahko nakopljemo vnetje z mehurji. Ko odstranimo obkla- dek. Pospeiuiejo plebavo in krepijo organizem. G0nCtCA Brd$slca niora . S!Simo v senci.h .h sicer pr6bdva moeno obiemen. posebno pa 5e hiravim 0lr0x0m. zato iih sladkorniki ne smejo vkiLeit v svojo dietno hla. pa preiti na presno hrano. Gorbidni obkladkl zdraviio bronhialne katade z vloiino. uporabliamo gordico Notranje ial odpravlja pesek in drilge kamne v seCu in sploh oomasoloh pomaga pri odvaianiu aeha. na prsi pli pliuenici ali vrodienem blonhilisu. da je gordica moenosredstvo in precejostro deluie! Ne smemoie predolgo pustiti na kozi kot obkladek ali obliz.slem'zvledkom. Zdrobljeno seme (100 g)zme| I | Samo v kaso. zoperdlevesne in ieloddne teiave.e. prav taio io<olado. izvinih. eaj iz listov Caj | I| | . Okrepimo ga. m0 zgodaj spomladi ali pozno ieseni. Obkladku za otroka dodamo 20olo svinjske mastl. Ob kresu nabrani /isri imaio baie najveijo moa.iekah. Gordi6niobliZ zdraviiSias. marletice. lepo odvaia in menda pornaga iubi zoperielodcne 6ire. Pa pri zdravniku nai se oglasijol SokZlagodposebno dobro dene ljudem z naduho. pri zenskah pa lahko nastaneio motnie v menslruaci. ki j. kerje okusna in obenem zelo zdravilna.

P od je sabljasto oblikovan. Vsebuje obilo takih snovi. krese in rmana clsll lelo bblezenskih snovi. 100 g zdrobljenega semena zmesamo z malo vode v ka$o.** I 44 . kLhano z grenkuljico. po zidoviu. travnikih. pa tudi iodeno /lsle in cvele. gnoinih vnetij podkoin€ga tklva. Prav tako lahko zamesamo moko med bezano ali marmelado. ki ii podeliujejo znatno zdravilnost. Njegovi listi so zelo podobni islom detelie. krepi ielodec in pospesuje plebavo. celo nstlino. ie dobro za splakovanle vnerln dfesni in za um vanje klast Juha iz nladih poganikov grenl(urllce-ln orugln soomladansKih zelisi: marietice. Nekateri zelo cenijo triplat kol zaiimbo. pomladanskim solatam. nolranio klepilev. Z asti se pa triplat obnese kot obkladek razne 611e. Zaradi svojih sestavin ima znatno zdravilno vrednost. ko cvete. Lahko patudisamo zelisae To veljatudiza preganlanle celulrlF . da se za iet h izgnoiilo podkoine tvolbe. jih izlusdimo iz strokov in suSimo na zraku. Cveti so rumeni vedkrat premeiamo. Zadostuieta le dve skodelicitega aaja na dan. ll$|tarlcr | . zdravi iSias in zlatenico Ta zavretek zdlavr tLdl rane buie meiedno iiie neraoe cdtiio. Vlno. E^ako ludi nazito iz grenkuliice Prasek krepi slabolne in b'stl gnoina ter zasluzena pliuCa Ceniio 9a tudi protr kamnom izloda solna kislina. zivih meiah' I l.'1 36. Susimo na Prepihu na zraanem orostoru v prav tenlJih plasteh in I Baste ob plotovih. mo po ved Zlic na dan V noko znlelo sene jemljeza | . fak obkladek se obnese tudi za zdravljenje llegmon. dal posebno mocno vpliva na | I I dihala in zdravi razne niihove bolezni: katarle. Dobro vpliva nje erevesia. Blazi Crevesne in ielodcne leiave. Srnemo pa ga uporabljativ prav majhnl kolidini. GREIIKUTJICA Elscl$ma nsdoltcos GRSI(0 SEI{(I ali IR|PIAI ST. 'sie1o freO irenkutlco ponesamo z 'aneno moko in topl0 vod0 ter p0lozlmo. vodna kresa' marietlca koprrva'. Septembra nabiramo zrcla semena. ll I I . doltltlca Trlg0n6lla l08nl|m 0]a0clm .Hn lioieniu uCegnareOimo soparo Ureluie holeslercl v nleku kuhanozetisbe spanien ir pri teiavah pliudi Ploti boledinam zmeilano. kot so krebullica. laisa tezave zaradl histeliie.na boredehesto. ako ga skuhano s kisom.nfl.ptezene gliste pospeperilo. Tudi sladkornikom so ga zabeli priporodali zaradi glukoki- na ilvdevie. koprive. do 10 cm doig strok. Pravtako p0maga nina. tj. gnojnih zanohlnic in odpr- Dlsi iedvic in tolEa. ker pospesuje delova- katar ilela in bionhialno astmo. Tako pospesimo. neobdelanih niivah Nabiramo od marca do iuniia. modvirnih Pasnikih. breze. - nn. zasluzena pliuca' ali rumenkasto beli. Zdravi tudi vneta seClla in pospesuje presnovo. Se moaneje ueinku- je. namaiemo na platneno krpo In damo kot oblogo na bo no mesto. ae se Preslabo ori molniah v dlevesiu in Vino kuhano z nio. ke( modno in prijetno disi: Spodbuja lek. ki so se bez zrmo nabrale v niem Grenkuljico dodajamo fih dilov na golenih (medih). podobno kol muSkatov ore6ek. razni lurunkli in kalbunkli.

pospeseni utlip srca se uredi. pornirja boleiine v maternici in blazi teiave mene. Cal zaradi svojih grenein krepi | I I ielodec in zbuja tek. lma ze o aromatiaen. da ra ia veekrar p eno v teh. pelina in njrvshe preslice.J1o e. HMETJ Hlmulus l[!rl[s-n HRASI39.uoih k. l\4nogi so se z njim resili. Pri vnetlih dre. pa zlatiiili n tistulah se obnesejo k/istl4/ iz enakih deiov lubja. Zooer premoeno zapiranie dodamo tubJe krn ke.. ki se dobro zapirajo. pa septembfa in oktobra. ouenus lotur - lrn. izpadih danke in tudi tistule danke se z n. tvore. temnih kozarcih. Notranie: Cal. Naiboi je ua nkovito /uble dolge. mejah in drevesih. Nabiamo jih v vseh letnih dasih. Pri laiiih zlomih a Saio bo ei -e . vesne nih in ieloddnih 6irih. plodave. Cresovina v lubju ie najpomembneisa | . Povecala oe avrost srca se Lravna. Sta dve vrsti: hrast in graden. eai vraaa in omogoda normalen spanec.irn oozdraviio. ee nas pidika6a ati kakSen insekl.(i ie vlazleoa in too eoa. Pijemo ga ruoi. Ze o ga priporodajo pri dleves. glo9.. Pijemo ga pol ure pred pocitkom. To mesan co popar:mo s skodelico kropa in jo piiemo oo Zicah. Cai pijemo hladen kaksno uro pred glavniml obrokl. obneseio pri ekcemih in d. . gfaden pa ielod. pijemb ga z m'ehom.in"ih { 46 . ker ustavlia kruavitve iz ielodca in drevesii. Prav tako se po njem unese spolna prerazdraienosl. cyete julija in avgusta.iporoaaio p. a(o inaro "nacka. Cal pomirjevalno vpliva na zivdevje. storze pa v jeseni. N. Zooer potenie nog priporo_ calo Kope4 nog vsak 0a't.a zawelki. Mlade brsle nabiramo marca in aTta za solato. Kopeli pomagalo tudi ozeblim nogam. nmEli Hmelj se vzpenia po grmovju. kamilicjn Zajblja. kuhamo 5. Seveda le lreba -goloviti vzrok le nadloae. II | . se6a in odvaja nakopiceno vodo. zato zdfavidrisko. Okus je zelo grenak in t(pek. iire. l\ilodno vpliva na izlodanje doioe. Sede2ne koDeli p. vesia. Zabasana (zastoina) lelra zdrav mo spomladl s so ato iz hmeljevih poganjkov. aasih.r. Otekle noge zdtaui dajna nesanicev enah h del h iz -bja. ko so ine i krvav izmeiek a cero bruhafi kri in notranie kryaveli. Hrasi I I. Lahno zapira. Uporab iamo slorzke. v vedjih kolidinah kar omamen duh. Nalbo j ie lubje nladih vej h pa( paganjkov. iakoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdije zdravnikovim ukrepom le v pomod. Nabirarno iih septembra. k j dob vano vsak oan s hrano. Dodajamo mu lahko Se baldriian.38. Zaradi areslovine v tubju se kope. Odsvetujemo pa ga priiivdnih teiavah dre. Zavretek lubia zdtavi oremn0ge bolelli: lane."avamo. telesni in iivcni Caj hrastovega lubja veze strupe in lakole odisti. p/odoye. Zunanje kopeI . s kemijo prepojenih das:. br-oz sladkorja. Na 1 liter vode Oano veriko 2lico -bja. Sok sveiih /lsloy zeio lajsa zapdle ln pospesuie iztleblianie in in ieloddne sluznice ter alevesnega kataria. llh zdravilna snov.bkladii z znletega lubjat lo daro na zlonljeno mesto v vred. oa " vd. Tako zdravino vpliva na plotin in rcumo. deplesija se po eze.tO minLi. in sv nec. o-gnojke. lEi4 lIEl rT vsaKr zastrupttv/ gobaml z u[!I izloianie seia. z sobami in nilioiinom. graden pa raste v visjlh legah. lutnlatc dub I I. | irna kratke lislne peclje. posuSirno in hranimo v Hrast je bolj nrznsko drevo. Piiemo 0a 0rizastluDi- nemir popust. omelo. daj veTe l"d: kem'dne strupe. Caj ureja menslruaciio.

redei. Obkladek naj bo kratkotrajen (20 sekund). Narba. da se sluz ra. Urav'nava ieloddno klElino. dolijemo mleko in popijemo 1-2 skodelici na dan ali pa vsak drugi dan. Kavo pripravimo takor zrel Zelod olupimo. osladimo pa ga z grozdnim sladkorjem. da ne nastane modna driska ali se oonoii hudo ne ootimo. Ukrepimo ga z dodalkom lapuha. Naribanemu hren! dodamo malo vinskega kisa. Hrenovo vino. Pri neredni menstruaciii je treba popiti % litra rdedega vina. Hren: l0 rezin hrena namakamo v vin_ skem kisu. tam | niim zdraviti.rT . celo ietitnikaSeli se pole- |@ 2e. Zaradivitamina Bj2 je naiudin| . Zdravi zlasti dihala in vse bolezni prehladoy: bronhialni katar. lvlanjse koli6ine popolnoma zadostuieio. Poveduie uzivalnio izlodanie seda. I |. na lice pa zoper zobobol. pozdraviio se astmaliane bolezni. kerpospesuje razmnozevanje rdedih. jelme lis6 in mozofiavico. vetiki izgubi @ ledvice.ov krvi ob nezgodi ali pri operaciji. kopeli in izmivanie z niegovim zawelkom. Hren blago vpliva na pliuca. odpravria irebavno mot nie. so pad prvizadeliz lslandjii. Odlidno oomaoa ori slabolovnosti.in ga razreddimo. dobro posusimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. Hren naj uzivajo sladkorniki.n betih krvniEkvpivdm sorazmerju. bolj v gorah. zlaati 'ffi % 49 . zrezemo na velikost kavnih zrn.itr. kop iemo iih od septembra do lebruaria (v mesecih. ki so nagnieni k prolinu. jih praZimo. Na dan iemliemo 3-4 ilice. Potem odcedimo. Obnese se pri vseh bolez_ nih elevesia in telodca: zdfavidrisko in zaprtie. popijemo po O sk. HREI{ cochlsdrla amodcla Cou{lla lsl{t loa . korne bolozni. Desku.leqa vina in namakamo 10 dni: zjutraj na teiie in zveder vzamemo po eno oshinko titra zoper relodCne 6ire. prav tako tudi aaj in obkladki iz lubja. v katerem smo skuhali 2 6ajni zlitki 48 |@ re xe. sicer lahko zadno krvaveti I| | . Kmalu bo see bister in brez boiezenskih snovi. nanbanega oz. Zaradi vitamina C je hren izvrstno zdravilo zoper skobul.buhu. sicer lahko nastanejo na kozi opekline. nao_ nlenost k prehradom. Zelodova kava utaunava delovanie Sditnice. travnatih pobodiih in celo na drevesih. po gozdovih. ee je bolezen napredovala.lite-r b. upbraotjajmo ga zmerno. nastrganega hrena.detice nd Oan. Calprepreduje razvoj baKerii. kadar je je premalo. 'hrci dano na tilnik zoper glavobol. PoZivlja in krepi izerpano telo po hudih boleznih. in sicer ob zelo suhem vremenu. gotnik s klonicnim bronhillsom najzjutraj popije daiiisaia in tapuha. | Najdemo 9a skoraj po vsej severni polobli. kasetj. ker oosoeSuie izlodanie sluzi. udinkuie nam'red oodirbno kot penicjlin. Nabiramo ga od maja do septembra. koviteise zdravito za slabo- krvnost. 40.50 g hrena nastrgamo v. Tudi pji luskavici pomagajo daj iz lubia. hron Zdravilne so korenne. dodamo sladkor. premoeno ni:a. susimo na sendnem in zradnem in hranimo v dobro zaprtih posodah. V ta namen oa mesamo z medom. modno sredstvo. z njim odpravliamo sonCne pege. rstAl{DsKt USAJ 4t. enako tudi levmatiki in ljudie. po Crevesnih in . boleznih. jih grobo zmeljemo in krhamo kot pravo kavo kaksnih 10 minut. Zadnje dase postaja zanimiv zaradi snovi z antibioticnimi udinki. zato bi premodni odmerki ln predolga raba drazili drevesie in ielodec ter motili delovanje ieter. pa visa. Kolikor zrn potrebujemo. katerih imenase kondaio na r). Vsebuie obilo vitamina C. Pri bolnih ledvicah ga ne smemo uzivati. napad bo botj oacr.eloddnih botoznih. vnaqe mandelinov. katal poneha. lma tudi antlbtotidno lastnos . pa tudi v nizinah. da postanejo temno rjava. ga zmerno. za druge mesece pa jih hranimo v temni kleli v zasipnici ali vlaznem Ne raste samo na I .w @Je I| | . slad. Zdravi mudne afle v usflh. ieloddni katal in vsa huda vnetia v tr. ustno gnilobo. pliudne bolezni.. tudioslovskt. predvsem zaradivnelih dlesni. tj. tstandstrl llsal -h . Pod zdravnikovim nadzorstvom se znatno izbolisa stani.

da ga ne zameniarno s strupenimi kobulnlcami: dobro si ga oglejmol (Strupene kobuLnicer misjak. daljsem klhanju sluzasi in ie s siuzom pomembna prehrana ielodi. ima pa tudi vrsto zdraviinih uainkov. ki rma veliko hranilno vrednost za ne kolidine kreoiio ielodec in ilevesie. L4ajh- ll ||. prepreduje vetrove. Previdnibodimo. dodamo . prebolevnike. Ugodno deluje naielra in vranico. da zrna popokaio. plodovl rebrasti in nekoliko sploSdeni. Janez kol zaiimba ugodno vpliva na prebavo. griii in hripavosti. skuhana na mleku. I I. Veliki kobuli so zlato r!meni. zavreto z janeZen. listi nitasti. pri bronhilisu pa spodbujajo sluznico za izlodanje sluzi. putifi ati protiriu. Zato je dobro pridejati 5e kumino in sladkijanez. llordoum disflchm . janez pa ju moano prekasa po okusu. ooiaiiio t<o'i obkladke na obotele sktepe pri sktepni revmi. pospe6uje menstruaciio. I Caj z ianeza je odlidno sredstvo zoper aslmo in oslovski kageli. I Zdravilne so korenine. DiSi aromaliino in diSavno. kopliemo ilh marca in aprila.go. Dodaiamo ga v kruSno testo. woie obkladke iz . Plodove nabiamo v jeseni. Bolj kot jane: sta udinkovita kumlna in komardek. Jedmerovo moko. Deluie proti napenianiu.) Janez spada med Stiri odvajala: ianez. namodenega v Zganju. zdtavi razne bolezni ledvic in mehulia. Lahko pa lb vodo osladim. Vodo odcedi_ rno rn z nJo 9rgram0.om in tople oolaoamo na izpahniene in bolede ude. lropelika. ker zelo pogreie celotno drobovje. vleliu. zei pa lahko vse poletje. petersilj in zelena. ko ie zrelo. Zaradi boliseba okusa dodajamo daju mleko. 50 Jecmenove otrobe in moko zavremo s k som in mas.trn locam drorrednl 42. sienidjak. pri jeamenu so plodovi zrasli s plevami. prepraiena in na mleku skuhana v juho. Dodajmo 5e kuminol JaneZevo olje: pomaga zoper napenianje. ae ga curnemo v vodo za grgranje. krCem.znosen in izkasljevanje olaj$ano. (Vdasih so temu Saljivo rekli . Jaootcnr t( s ter jo p.) dovoli mleka. JAI{EZ P||nDhclla anislm . laisa bolece mokrenje. Jegprerl postane pomaga dojedim materam. Pri revmi ga dodaimo drugim vtiraloml Plodove dajemo v odvajalne daje. ieinenove noke in mleka na vnele aire. coje ga mnoqo sort po vsei Evrop dalei na sever. lahko tudi med. Vino. pospesuiejo izlodanie sokov. Naibolie je narediti iz njihovih zdrobljenih plodov mesanico 1 :1 :1. lz zdroblienega semena. zdravi katar. zaureto s t som.jemo pl katalju mehuria. dobimo za mnogovrstno uporabo Wijelno janezevo Zganje.poprdinec(. kadar imamo obolelo gllo aJ. vetrovom. Zunanje": Kneipp ptipotoea belu!. okrogllm..in. progaslim sleblom. I. podpira izka$lievanie.mono a. ffI . smo hlipavi. nih bolnikov. V pivovarnah priprav- ielodine bolnike in ljajo iz neoluSdenega jeamena s/ad. JeiilLnJva voda: pcmenovoztnje kuhamo tako do. slrul onalz Je enoletna rastlina z gladklm. Niegovo zrnle je zdravilno. lzvrstno pomaga pri kalarju dihal. Toper obktadek z jesprenja hitfeje pozdravi un"te ol"itin". ki imajo dolge rese. Je6menova moka. TLdi um:vamo hrapave'n lazpokane roke. da imaio do Nolranje: jeimenova noka. V glavnem sluZi za prehrano iudi in Zivali. JE6ME]I 43. Uporabljamo ga pri peki upognjencev. Oba sta enako vredna. lajsa boledine v gdu pri hfipavosli. !stavlja dlisko. SuSimo ga v senci. Pri nas sejejo ozimni in iari iedmen. kislemu zeliu in solatam.

Jesen je do 40 mkrilati. Jesenovo lubie je nadomestek za kinin. Kneipp ga priporoda zoper prolin. divja madeha 1. lma veliko zdravilnih snovi. Nabiramo v senci ali kveijemu 40'c. prsi plluca.ilv. Caj iz plodov hvaliio p(\ lai$a kaSelj. Tedaj nabiramo in olupimo tudi lubje z nladlh ve)ic in vej. JESEII Fr6rln$ 0rc6lsl0r JEilGMK 45. Plodovi so korenino. posebno tistih z nad-leinim srbeniem. lepo I . ki I . kri. Caj zoper 2 dela. Plodove ni modre cvetove.in revmo. lak-o za prsi: jetienik 2 dela. diseaa peria l del. disti ledvlce in mehur. Uspeva bolj na suhih rastis- nabiramo septembra SuSimo jih in oktobra. trpotec 1 del. pljudnik del. p iudni( 1. Zdravil| drevo. Pri bolezni grla daj grgramo. zdravi vlodico. po 3 minutah precedimo. da potaQano sv6|jetiCniknabolna mesta. Je trajnica sgrozdi imajose pla| zi. lll8ll la30n visoko. zdravi revmo in vodenico. raz0otl deli: ilsle nabiramo od maja do julija. diseda oerta 1 del oliuanik 1 del ra. jelta. rast ne.1 44. tako krepi notranjost in laisa razne tazave. kamnih iel potenie. raznim: druoimi zetisti. Pomaga pri tezavah ielodca in prebavll ter drevesla. Jes6novih daiev na splosno ne sladimo. pri v dih. Uainkovit je pri zdravljenju ekcomov in drugih kornih boleznl.lal aii ?^^af deta. zlasti na pozganih posekah in blizini oglarskih kop. I slabotna za v mehuriu in zlatenici. pri vaeh naStetih boleznih si lahko pomagamo tako. Cvete od maia do avgusta. Zdraviietiko in sedila. Sele dobro posuieno rastlino drobno zrezemo in soravimo.'relov. vsaj 14 dni.de1a.stov blago odvaia. pospesuie izloeanle sela. vodenici. po 3 minutah odcedimo in popiiemo po poZirkih nadan 2-3 skodelice neslaienegaiaia Eno dajno Zliiko lubja kratko zawemo v ya litra vode. Cvelni bledo Uolonlc8 olllclnillr-h . k^. saj disti krl. regratova korenina I del. a brez korenin. yranlco in Jesonovo listie dodaiamo dainim mesanicam za Ci5Eenie krvi. to je osnovni pogoj za odpravo 0dpravo srbenia. lahko do 3 skodelice na dan. . ledvicboleznih.anina 1 . tak-o ilor. uporabljamo ga Caj llI . Krepizdraviinpredvsem dlhala. Piti pa ga ie treba zasloiu v ll I l. ludnik 1. 52 . zoper ekceme in koine bolezni ter slalostno stbenie: jetidnik 2 dela. Jetidnik uspesno mesamo z raznimi druqimi zelisii. orehovi listi 1 del.tai za ietra: jetidnik ietrq: ietidnik 2. b6zeg 1. odpravlja gjlste in velja za krepilo . Susimo v senci. pomaga proli prolinu.ionikum. Za bolisi okus pa jim dodamo malenkost majarona ali DOOTOVe mete. Cai iz . pesku. piiemo po pozirkih neslajen dai. Caj pripravimo takolel 1-2 daini zlidki narezanih listov poparimo s skodelico kropa. nih h. kadar cveto.

Za vtiranje pri bulah. sopare in iznivanja. Ko|mez je prastaro zdravilno samo cvetne koSke. KolmeZevo tistie pleiene mries. Uporabliamo jih kot obkladke ali kopeli pri ce iio.oim manj se je doukaimo. lzbolisa obtok krui. rana se oaistl in zaceli. Skrbno io odistimo. KAMITIGA fiarhirla Ghrmomilla gnoinih lanah in ranah. obkladke. Pri pomanikanju ielodine kisline.so. Nabiramo vodoravno razrasieno koreniko. Za krepitev spomina ie ko. 10 dni zapored spiiemo Z litra pijade po poZirkih. Najvedkrat uporabljamo tople obkadke proti boleeinam. |. o6eh. Deluje pfoti povi. sinusih. Ce ie sluznica vneta ali celo 6i1 na ielodcu. zlalenico. gripi. pri Yetlovih. in sicer zgodaj spomladi. precedimo v stekle- | I | |. NekajWgl6i kamilic narnakamo 10 dniv 1 ilr! olivnega olja na soncu. in pozno ieseni. menslruaciiske leiave. Kolmez uporabijamo pred| I I vsem pri ieloddnih teiavah: v bolezni in nadloge.lm |tamlllsa I med Zitom. 20-50 cm visoka rastina z drobnimi. I |. ki se tezko svezo rastl no. lrganie v udih. ki pomiria. btedieno. zasti za klde vseh vrsl. pomanikaniu teka. nespednosti. oslabelosti | ielodca.1 46. Kamilidne kopeli pomagajo pri boleainah v usesih. Sanl vrodini. sti rn slaboklvnosti kuhamo iall Kadilci se lahko oovadijo kaienia. De uje prot boleiinam. razrezemo in v senci. KotmeZdva pi?ia pomaga moskim or: oslabelosli spolne mobi. @ @ffi 54 .me_ zev cal. nervozi. sonbnem vremenu. Kamilica vseb!je azulen. slabi plebavi. gliste. kot delamo pri lipovem daju. I ega lahl(o uporabimo Se pr univanju glave zakrepilev lasiiea. na oreoihu posusimo. Prizadeia mesta vsak dan 3-5x natiramo s tem oliem. stoiedih vodah. pliuinici. de iveeijo posu-seno kotent4o. Raste po njivah. ki raste ob rekah. Ne smemo ga piti zelo vroeega. da ne izgubi arome ln z njo zdravilne vrednosii! Za eajio le popatlno. Boledina kmalu poneha. ki zelo disi. eteribno olje. Caj hitro pomiri ieloddne leiave 2e po kraisem rednem Ditiu. pri driski ne uporablialmo kolmeza. zmelkaninah. koinim boleznim. de kamilce zdrobimo. Nabiali io smemo le ob suhem. iiydni stabosti in ienskih boteznih. Sluz se hitro razpusti in lzlodi iz pliud ali ielodca. lesnobo v prsih. kalariu. Preganja revmo in protin. Kamilica pregania kamne. glavobolu. oteklinah. sai jih sili na bruhanje. mlakah. glanulomih in bronhitisu. gojimo jo pa tudi na vrtu. Pr: bruhanju ne p imo kamiranega aaja. Je eno etna. cvetni kosek je votel. 2G-30 min. z eno besedoi je neprecenljiv Stvarnikov dar. nice. za notranjo in zunanjo uporabo. pri stalno mrzlih lokah in nogah si napravimo tople kolmezeve koper: Enako pri ozebfinah. Slari Kitajciso ga imeno- vali podaljsevalec :ivlienja. za kopeli pa celo rastlino. vnetiem. Na rane daiemo tudi zmddkano . Kamilica je za vse mogode zelisie. preden se poka:ejo listi. SuSlmo hltro senci in hranimo na zelo suhem mestu. Kamilice tudi temeljito razkrZujejo. Za daje nabiramo mi cvetki. grgramo z zavrelkom kamilic. zmesamo z medom in daljsi ias uzivamo zjulraj in zveder 1 dajno Z ldko te mesanice. Pest cvetja namakamo 12 ur v 1 litru belega vina na soncu in pijemo po poiirkih. Nikar ji ne gnoiimo z umetnim gnojem! Cvete od junija do avgusta. pri bronhitisu. kopeli. belorumeni- KolMEz 47. slabi plebavi. Je 60 do 120 cm visoka modvirska trainica. Dodamo nu poprovo melo in het. Je v prv vrsli zdravio za Zenske. . vodenico ter pospesuje izlodanie seda. za aa)e. nespe6nosti. Uredi iztok iol6a in pravilno izloaanje. Kadar nam izdereio zobe ali imamo vnelo grlo. Velja za najboli$e Zelodano zdravilo. da se ne navlaZi. V 1 iler jabolenika razreZemo 20 g ko mezeve koren:ke za nexa. plotinu in revmiodlidno pomaga kamiliino olje. Kopeli naj trajajo pribl. dni.

s oodobnimi lsti kot oei(oda kopriva in belo rumenimi cvetovi ob s tankimi oernatimi listi. plodove Dobiramo v septembru in oktobru. Cal uspegno tidno. Komareek ie eno najboiisih sredstev za oslabele. lz modne repasle korenine pogania do 2 m visoko. drzati zaprte oai nad komaftkovo zavrelico. ket zavia nzmnozevanje bakterii. kraj gozdov. grmoviu. mlade liste vse leto. Cvete rumeno v iuliju in avgustu. zuna. ureJa meseanl | I | l. Kapljice pred spanjem nam omogoeijo. Deluje tudi proti griii. in sicer za mnoge bolezni. malok ne Zene. lomo]of al[m-h . zlasti dojede. jeten duh. l i 56i j ! 57 . 6ez pa Se suho krpo. zme jemo v prah in iem jemo vsak dan 2-3 nozeve konice med Pri h pavosti in vneliu grla grgramo s eajem. ker mnoii mleko. raznih izpusraiih. Cvete od aprila do julija. Komardkovi plodovi vsebujejo | steblu. Dodaimo mu 5e malo mleka. Komardekje uspe6en protistrup prizastruP' zastatanem kaslju. ket zbuia tek.hn. ureia plebavo in blaiikfe. deluie antiseptldno. ciklus in delovanie znoinic. bokrvnosti. gojimo ga patudi po vrtovih. Ustavi bruhanie in kolcanie. posekah. ledvidne in dteve8ne boleznl. To delamo 20 minut zveter. s4ie izvrstna v prehrani. Na oslabele oel dajemo topJe obkladke iz komardkovega aaja. I(|IMARGEK AIi KI|PBC Foollculum BEI. Pri llganiu v uSesih si natedimo soparc. tudi v hribih. enako pri molniah prebavil. topi seCne kamne. Uporabna je cvetoia rastlina.. Pijemo ga 1x ali 2x na dan po 1 daso. Na vnete dolke dobro d6 kuhana in zmedkana korenina kot topla ob'oga za nekaj ur. gnoinih tvo h. dal Eisti krl. Tudi pri slabl prebavi se spomnimo na to zel. kofllya m ra I |. Raste ob poteh. Caj uspesno preganja Pre' Pre. Pospe6uje lzlodanle ere- Yesnih plinov in seda. njim in notranjim krvavilvam. da se ne ohlade. veinato steblo I Je do 60 cm visoka trainica l. predvsem zaradi korcnine. kosilom. Ob4adki kuhanih listov in cvetov pomagajo prioteklinah. pri vnetiu ele enoolje. lleniuz jodom. pri Yranidnih boleznlh in njaniu. Liimlm ulo{ro . opeklinah. Lahko pa cyeloye nanodimo v alkohol. lzvrstno deluie prj vnetiu ledvic in drugih boleznih sedil. Cvetove posugimo. da mirno spimo. Tako si Eislimo kri. Uporabljamo ga ludi kol zaeinbo. kamnitih pobodjih juzne Primorske. Pokriiemo se z brisaeo ali riuho. preden gremo v posteljo. naj seme zmelie in ga dodaja iedem. po 10-1|s kapljic na sladkorju ali vodi pomaga za razne nastete legobe. hemoloidih ie dobrodosla kot dai.1 48. Koorc raste po pustih. Se bolie ie.A MRTUA K(|PRIUA 49.kidaje jedem pri- dlhal. Prepreduie nezdrava dlevesna vnelja. hladne. Kdor ie podvtzen nape- | |. Pri sla.

*1ild. vranjdnih. pomiria lydi rahitidnim otrokom._ | l::>. sveze rastline iztiskamo sok. ieOAenif. prj clevesni perforacUi i" r"p^.ii. zla_ stiZelezom.... rekonvatescentom. v I tF.sflinske kopivnivodi. orisDeva ll. Nabiramo cyetodo zel btez korcnine.". ee pretiravamo..$if.*. Uoieznir. . Rasle oo kamni- lz | | Ker ima zetezo. Je zelo bogata z minerali.[oj-f. pri motnjah v zvezi z ielodcem in dreve3. Kot zdravilo za hemoloide priporoeajo sedeZne kopeli..tr vrodinskih boleznih.'"-..jgtllh...ustnim intekctiam. iuhe in aaie.?. Tudi na pliuCa in srce deluje ugodno.Je odlidno zdravilo proti vlodini.50.vamr. de zelisde uZivamo kot eai: iijji^ kopano ugi: 1kg kopriv na jO I vode. ptiudni pliudni in sr6ni astmi. da izpraznimo zetodec. zato se spomnimo na to zel Dri spodbuja cetidno presnovo. I Raste povsod. Zelilie posuSimo in zdrobimo v prar. posipano ga po ranah. se obnese pri prot plehradom Tudi pri prebavnrh m:ahf. .i. io lastnost izkoristimffi @ @ zastruplioniu s hrano. to n I.$ |I r-*".. . Je grenka zdravilna ras ina. Gojiio jo po vrtovih. Dobra je predvsem zunanje in priietr. uEUt(A t(oPRruA UUca dlolc| - hn. da se hitreje zaceliio. Zoriavgusta-seplembra.iak. uporabljamo jo notranje. Uporabna ie pri nespecnos in pri molniah v zvezi z iivci.r. plodove ima podolgovate.xl??l bu_ani stinavki. | II | .lqjno Zlidko zrezane zeli na skodeticivode (vroa pretiv) 2-3x dnevno. I. glrpah In TBC. A. I | I I ieW.. lltdhr I I hisah. napenlsniu. L. katrriu.'. nim otrokom. preganta gliste. Je do 60 cm visoka enoletnica. zrvce. lenem Ere. oodobna osatu. Zalo ie uurid t/.::li:]:i f i:f. aftam. Proli. Organizem se tudi krepda.t a/.:xtit f 'J.i ri*"ii'#li. irlcdlctE - ln ltalrnl Glo[.F I -*<=\ *-.. vesiu.nd. zaprtiu. pri srcni slabosti. pr iot6nih. oa se pliu. tzredna je la dihala. vsebuje vitamin C.. Listi so dlakavi in lepljivi... iuJijo.ll pozabimo na kopivni .i. celo pri rakavih ranih se stanje precel izboljsa.1{{. to poGm se razreOeimo. i4.* slabokvnostjo. nih in ioldnih boleznih. usteylia kryayitve. k obnavliantu rdeaih krv. zlasti ob t(oRDABEl{E0ilfiA Gnl0rs 5t. kasliu.' . Viasih ie kar nadlezen plevel. Nabiramo yse zellsde od zgodnie pomladido pozne leseni. vn. Cvete od iuniia do avgusla.. "1tj3. orebavnlh molniah. otraui rriusra"niJv. #$nf. I Tako oskrbuje teto s kisikom in varupr. K. koski so rumeni. ?.j .ru.. S kopr. eist in izboliSuie kri. .qu dlas. namodenimi v vodi.le r1111ff3tr""1f ii.i.d#.g? fiIff liSkropimo r. grobliah. zalo je priporodljivo piti ial pri motnjah zaradi slabe sestave krvi. 58 . lahko izzove brunanie. viiii jin plludnicah. kjer ie zemtja bogala z dusikom. iem. slabokrvnosti. kuhamo Spinaao. hlevih.. Uoinkuje LS lih predelih obalnih podrodij.ji. I ".

fla Koreniek znanavrtna rastlina. Skrlalinka. poveeuie telesno odpornost.lifus.sel. Pri bolezni sldne miSice mesamo laske z regratom in meto. ker disti kti in iene na preleino v toplih predelih sveta in je nepogresljiva v prehrani. v senci ali previdno pri odveeno potrebno pri zdravljenju ocesnih mlen. . Ker mnozirdede krvnidke' nas varuie pred slabokivnostio. ukiuie k$li. Posolimo 'e malo Lahko dodamo nekoliko maiaron-a. I l. vseb\Jie skorai vse vitamine in mnogo mine- [ . Kadar je telo zastrupljeno s kuinimi boleznimi (oipice. 60 . Tudi sladkorni bolnikl si lahko brez skrbi postrezeio s tem. Je odliden izvor energije Uzivamo su/ovo in kuhano. n z{a m{ts . Poizkusimo ga tudi pri moCenlu poslelle starih ljudi in otrok. lz korenjevega zelenia kL hamo Cal za izpilanie ust ori atlah Korbnievo sene\e l|-di d'Lretik. Poleg modne prehrane nam nudi tudi zdravilnost. Kitajslji recept za dobro odvaianle seCa ie. rahilisu. Nekaj minut nai stoii. materino dLsico ali lovorov list' da se izognemo enoibirosli dietne hra're in pospesimo zdravljenje Korerje odstraniLie strupe z telesa. Korenje Prepredule | | Revmatiki naj vsak dan Pileio I l. Korcndkova juhaje odll6na protidliski dol6ndkov. piiemo daj iz teh laskov. najga u:ivaio listi. Preoreiuie nastanek ledvi6' nih kamnov. Nekai dasaje lreba opustiti mieko. Otroci so boli odporni proti glislam. Raste ralov. plludnih ln ledviEnih boleznih. To so koruzni /askl ki pa moraio biti zares pravjlno posuseni. tooiledvi6ne kamne. Koruzna noka niza krvni tlak: 1 Zlico namoeimo dez nod v kozarcu vode. . neobhodno potrebna v zdravi 'e prehrani. Ker krepi oslfino vida. l(0REllJE lltuc$ cadlt - t(0RUzA 53. Nuino ie umetnLtoploti.. Hitro jih moramo gnltle Y posu$ili ileveslu. ielmih.n korenia. da laske mesajo s liZolovimi luseinami. vodo.hko dojendke in male otroke hranimo s pirejem iz v kosih kuhaneqa kromp'ria . dob'o m. plehladom.T 52. sok. sicer hitro izgubijo uainkovitost. Zaradi srdnih boleznise nabiralekodina v tkivu ie iim vsakdan postretemo s sveZim korendkom. Pomagamo Sok pomaga Se pri zapeki. opekline' lvore. Priporodljivjeiudi pri rahlllcu. Koruza je kultuvirana. Mediem l. .edeml. Pore:emo jih Ze pred oprasitvijo. angina. V korenju so odkrili snov dokarin. Vsake 2-3 ure popiiemo 1 veliko Zlico tezdan. sai :ene na vodo si s tem aaiem: preganjatudi levmo in ptotin. peterti'i. Nerafininno koruzno olie ima dragoceno terapevtidno vrednost. vneliu uses. 2 in ved metrov visoka rastlina. ielodeno nevtralizira kislino. pri luskaYici. Ce se nam zminiSa izlodanle se6a. Cal lz koluznih laskov: aEno 2li6ko laskov prelijemo s skodelico vrode (ne vrele) vode. ki veliko voziio ponoai. Proti ddsii uziriamo (unan6 korenie. ). Caj teh laskov lspesno zdravi bolezni mehuria in ledvlc ter vodenico. [!kr]rE I I. Zelo ie uporaben tudiv zdravil- stvu. ki.siri krunetile in nastakovaruie pr6d adetiosklelozo. Cvete od junija do avgusta. kuhajmo ta daj. zjutraj spijemo. Kdiaiti obktadkiso dobrl za ekceme. | II | .nr.

send- w\ || | | . cvetove. Nabiramo /uble. belem loku. svetleba se glavica z belo ljso. kro' Cvetje driski. vo. Raste po vlaznih. . Hranimo ga v temnem prostoru. Za nosede in dojede matere ni priporodljiva. to vpliva na iivdevie debelega 61e. udinkovito. Lahko tudi samo 'ramod'mo za | 2 ur. ikuhamo. da ki bolie kloii ie Naoenia stene iilodvodnic snov Po in nih gozdovih. katariih vseh vlst. ob cestah in oozdovih. trombollebitisu. Tudi iold se boli lzioda. 0luJr K0srAl{J Acsculls hln[0ce$anun tffiHutfi Rhanms lrdngda Je do 4 m visok grm s lemnim. da ne pride v sapn kl To slorimo veakrat iimboti g. ribnikih. Listi so 55. Kostaniev prah iem jemo Pri razsirienih venah. ki so najprej zelene. ozeblinah. Liste 'l 7'ezane p odove pri levmi. oo ure ne uzivajmo druge hranel t'al z sKolp drevesa in plodov uporabliamo pri notraniih krvavitvah. Uporaba: 1 veliko prebavnih motniah. skorio in p/odove. V zadetku boreTni jemljeno trikrat dnevno ndZevo kbnico med iedio. sicer bi nam bilo slabo in bi bruhali. ko se odpre. povedini nidni dliski. rasle po parkih. mejah. pa dvakrat ali samo enkrat vnetiu ali preutluienih glasilkah s prstom nanes€mo dnevno. se razstrupl. Cvetovi so bledo zeleni ali rumenkasti v lislnih pazduhah. Podobno de. posut z belimi pikami. nato rdede in kondno modro drne. l I I I. dokler ni v redu. vesJa. spodaj dlakavi. ozeblinah. PrL vesno sluznico. zmedkaninah. oiilie. zmeliemo. arlna . Po tretjem letu zgublja zdravilno mod.Lle sorodna dtsttLnn RRHLlrn (Rhamnus CISTILNA KRHLIKA lnnamnus cathartica). Ko se stanje zboljsa. povedani plostati. Sodobna larmacija pa Ze izdeluje pripravke iz krhlike in Se drugih sestavin. da I | L l@ krvnih strdkih. Odvata.54. plotinu. ledvenem useku zlomu protinu in kapi V ooslev oade ludi pri koiniTBC. da kri krepkeje priieka v srce. gladkim lubiem. lc$cn dl ll Je do 30 m visoko. ima neprijeten vonj. iil.in. 0rugo aez dan po obrokih. Plod ie bodidast. odprtih ranah zaradi podenih anginah. Plodove 5e sveZe oluPimo. ledvenem useku. posuSimo na pedi in zdrobimo v prah. vliiemo ikLhamo.in. vr dnevno. vneliu in razsi4enih venah cvetje namodimo v Zganjd in pustimo 3 tedne na soncu ali pri Stedilniku finktuto uporab' liamo za-iivdne boleiine in revmo za naliranje. Pazite. ob polokih. Toda Lubie mora prej 1 leto lezati posuseno. kosato dre| . Pri angini. Cvete maja in junija. V :ilah. beli in roznaii ivetovi so grozdast6 oblike. ki stori. pasnikih. ne da bi razdraZ I dre| tako pomaga. ii jajiasti. da se ga telo ne navadi in ie vedno cathiirtica). Nabiramo ilsle. de piiemo ta cal. viiemo vodo \ kadin se nanakano prilevmi. pade ven rjava. Plodovi so za grah debele kosdibaste jagode. prolinu ozeblinah Z c0 Z ico lubja na liter vode ali 1 kavno Zlidko na vedio skodelico prevremo in pred Zliako veajo soanien popijerno nekai 7lc. na kratkih pecljlh. Cvete maia. prah iimboli globoko v grlo. goli. Je eno naiboljsih zdravi za plodovih escln. Zdravilo ima to prednost. povedani ploslati 62 63 . in obenem preganla gliste.oboko dnevno. dnevno.

mo re zares zrele plodove. vnelja. Uspeh se bo verietno kmalu pokazal. pretlae. Ier se tako najbolj ohraniio vitamini. modno razvejana. Ce ga kuhamo olupljenega. - dlakasta. lgllca brez njega. Raste po vlainih. ekcemi. nJt"soe popijemo. /Valban.56. Na % litra vode damo 10-15 g ali eno Zlieko zelidea na skodelico. Ne vnetiu sklepoy. tvore. Ne smemo jlh pustiti na sveilobi. B. ako ga imamo kot vrodo oblogo oktog vratu prlblizno pet ur. Cvetovi so drobni. Krorqpir kuhan v kosih skLpaj s korenjem. Je trainica. bule. ievo kaso oblolimo okrog prsi. Presni kromplrjev sok ie odlidno sokr-g4leda kro'npiria. Navodilo za namok: rastlino namakaimo I ur. Je naiblizli na za lane. odiuniia do pozne ieseni.[1r. Privnetih vimo celodnevno kronpijevo dleto. sluznice .snemo sok. C. revmi in protinu.tat|| rrahuhe Prpsni (ro. Ob neplodnosti v zakonu naj moz in Zena popijeta po pozirkih vsak dan skodelico iala. slbei. ker pozelenijo strup solanin. Preden pijemo. vic. zmedkanine. Skuhanemu in zmeekanemu dodajmo jabol6nega kisa.n ulkusu. ki tudi zdravi. EEffi E@ 64 65 . Veze t'.di sedno kislino. ae napra| I a. kot so li$aii. da ie mehko. ko cvete. poleg tega pa pijemo namodeno zeliSde. nom. TudioDekline oblaoaio s hladnim naribanim krompiriem. pogrejmo. Naibolje ga ie kuhati v olupkih. Enako de amo pri boledinah v spodniem pri vnetiu . VeZe tudi s topro vodo i toplo *oo in na tesbe poprterno. Usta in gllo razkuzuiemo s slano vodo ali prahon diviega kostania. Zdravimo tudi ko:ne nepliietnosli. porabimo vodo za iuhe. razjede. Vsebuie ob zidoviu. pretladen plre ker je v niih soranin. Lahko pa poskusimo tudi z rcZenknvtom. lnrnDll |. ako ga gojimo v loncu. Pozimi suho zelisde naiprej namoiimo v vodi. je lreba po'eg kali izrezati tudr oi. Zavijemo se Se z volnenim salom.U2i' kistino. Pri plluinici ari akt oo mlnur1eri. Tudiopekline oblagaio Fri oliudnici akutnem bronhitisu surovo krc.h]r.er v p re rden in rihlo solien je dietna hrana pri prebavnih molniah (Pokva4en ielodec. Zelisde navezemo oleklin€ pri ljudeh in Zivalih. tudi prav maihnih. Ko zadne kalhi. ki je tudi pozimi zelen. sorodnik krvomoinice. Zelisde si ponodi prilepimo na ledvice. plotovih. Naabamo 1-2 kronpiria. proli nah v ielodcu. Ponovimo drugi in tretji dan. | | | Pri vnetiu grla grgramo s pre| | . grlu. lma nepriieten duh po kozlu ali stenicah. livon.o riev sok je odridno sredstvo or.n-pi' bo mehunev.e sbheno in ga polozimo na bolede mesto. Nabiramo vso nstlino. roio alum . pri revmi in krompirjem. boleeiiih. otedenih dlesnih zeliE. roznordedi. Z zmedkanim krompjriem zdravimo ozebline Pri glavobolu oblollmo Eelo z rezinaml surovega krompirja. do 40 cm visoka. vitamine A. kam. ne rane. st. nato pa navezemo na bolno mesto. 94 Ia4edd mo U-Zivgj. sur'ov je uporaben tudi oieh. rane. otrok. Uzitni so gonolji. Odpravlia zaprlie. KR(|MPIR Soldn[m ubol0sun KRU0M0G]||GA I Dobilismo ga iz Amerike in sine moremo ved zamislili prehrane ali SlUlRlfLJl0lfi 57. vnelia miaic in kosti. Pomaga pri anginah. sendnih krajih. ^iamok d skah novoroienakoY. vnellu skleDov. Pijemo iez dan po pozirkih.izkopavamo iih od iunija do pozne jeseni. zvezdasti. I l. Zel polozimo na bolni mehut dez nod. driske) odraslih in olrok. zdnr|G. Prav nam pride privnelju led. ki je Skodljiv za prebavila in vid. vneliu lelod6ne delu llebuha. oorabimo ori ieloddnih in drevesnih vnetiih. vnetiu oblaznega iivca. F. da ostane toplo. prsnih kalal. G0rinlun .

S dajem iistimovnele aliudaliene odi in zdravimo molno roieni. lzganja Yetrove. ledvice. zasluzena pliuia. co. da dozori. in I zdravi gnoine Kot ial je izborno zdravilo za bule in izpui- razkuzuie irevesie. lumh Cvete od maja do iuniia po travnikih. Pri novo kopelveektalna teden. Nabiramo i/btde in drobne cveke. 5e tmotec in oreslico ter skuhamo na vinu. uporabliamo p/od. io povezemo v snopiae in obesimo na prepih.58. protinu in zbadaniu. | | . Zel. N I Suie mlednosl. Slolld a n0dla - h]Y. Cisli zasluzena pliu6a. deluie proti ledvidnim in mehulnim kamnom. Neogibno potrebna ie Po Porodu tudi zaradi doielia. mehul zlato iilo. Kuriadrevca in kamilice. Mehda sluz.-. Tako je daj krepkejsi in uspesneisi.. Pospesuje celienie ran..[r. posoesuie menstruaciio za Lahko pa naptavimo obkladke z zeleno rastlino. dodatke iuhan in prikuhan. | . ob Dotokih. sluznice ln koio. Beli cvetki so zdruzeniv kobule. pomirta kee. I l. KURJA GREUGA 59. ker io varuie Dred izsusitviio. Zdravi ledvice. Odpravlia motnie v ielodcu in lodilih..-1 . ker pospe- | | Je diurelik.lalo io potoliemo in damo nazaorte odi. in sicer za zadinbo in zdnvilo. 66 67 . krepi ielodec. I|. lzboljSuie tudi prebavo. l\. Spodbuia perileni krvni oblok. tudi v hribih. Za zemlio ie korislen. Plodovi so zreli iuniia in iuliia. namotena v Zganju. dajemo kot obkladek na trebuh otro- kom pri krdih slabolne otroke priporodaio kurnr'- pliucni zasluzenosti dodamo iaju in naoetosti. Pri odesnih in uiesnih kataiih natedimo kuninovo soparo. Rastlino porezemo. Nezne listke zell uporabliamo za solate.'-------. iaie. sluZi kot natiranie pri levmi. Vsa rastlina je disavna. skuhane v olivnem olju.. dase dobro izkaSliuiemo. KUMI1IA Garum carl . Kumina krepivid in sluh.. Preden Popolnoma dozori. nlSlaHnl. I I I . G l0yac. in sicer vse poletie do septembra. Raste kot plevel po njivah.

Cvele maja in iuniia in ima velike. pasnikih. sulidasti in se konduieio v maihne ostre igle. opeklinah. Pri Cirih y uslni yollini lahko tudi grgramo. samo s sveiim naslom in namaiemo koine izpugCaie. nih molnlah. llaaie.. zatldline 'n tudi rakaste koine tvorbe. obolenju vranice in lrebusne | I | l. Rumeni. ienskih boleznih.EZAJOGA 01. Nabiramo p. Ko cvete.. meiah in junija do septembra. vnetiu mehulia in ledvic. Ce se nam zapira yoda. P/odovl so podobni iabolkom ali hruskam. krvavenfe preneha. Cvete od |. je rreba dali vedno svezo. Pokondno. tega uporabtjamo pri pieleianinah. Kutinovo seme namakano v vodi. pri razpokani koii in prsnih bradavicah. neruozi. slinavke. Dobro se izkaze prj iivtnih boleznih. Surove krhlje vlagamo med zelje. Steblo je ob kotencih zadebe_ llen0 in dlakavo. KUIII{A Gfdor ro fiea-i IAI(OTA. posk!simo z lakoto. da se posusi. saj zraste do 1 . dnoine tvorbe. lmaio prijeten voni. Prava lakota raste po suhih travnikih. Parne kopeli iz vedo rano volndto luoino kutinovih listov so dobrodeine ori izpadli naternici. poteh. da se zoosti v s/uz. vodenici. . Zdravilnost: zaradi obitja stuzi | || zelo uoorabno sredstvo v obiiki kompola pri vnetiu ielodca.i sol. Gfltm aladm lpl0zahCat -nn Iranlsfo crllrtc iablani. sicer pa io oosusimo.fq':i:g2ggT9. sestavjjajo pahujjasla socvelia. So dlakavi.ker |-LEZAJUUA ne. rdedkasto bele cvetove. tzrazila ptezalka. Poskusimo tudi prl koinem raku: sveze iziis- Zdravilnosr: pomirja klee.5 m vrsoko. dihalnih poti in pridriskah. Ce Dolozimo na krvakutine. Zor! jo oktobra.O||. Pri oteklih bez. lma drob_ 68 . Sok sveZe ras ine oome_ H". bele cvetke. Cal iz Jakote skuhamo tudi pri plebav. nasipih. dozoriio pa v kieti. zato uzivamo samo kuhane. dlakasto steblo pozene do 60 cm visoko. kj ga pripravlamo za ktsante. PRAUA in PI. Lahko naredimo tudi maz. Kutina je nekoliko podobna I |. Listki so podolgasti. dmla Gall0m r6rum (!nral. boiiasti. Najbolj uainkovit ie sye. toda trpek okus. i/azito'menlamo viakti tri nien sok nakapamo na bolno kozo in pustimo. gavkah naredimo za nekajv obloge s precej toplim daiem. zlato rumeni./o. Zene na yodo in pospesuie potenie. ie drevesne sluznice. drobni cyetklmodno disijo po medu. I l. podobne uOinke ima tudi LAKO tA.

Laneno noko zmesamo s prekuhano vodo v namaz. lapuha in bezga. Lan ie kulti virana. vnetia. ker vosti. Tudi mehur in ledyice si lahko zdravimo s 6aiem semena. potemneli cvetovi nimajo vrednosti. nanjo polozijo lap. Za dai vzamemo Zlico cvetov na % lvode. Jemliemo Hx g na sladkorju. Laneni-sluz deluie zasditno s tem. Kovinske Skatle niso wimene. lz teh so tkali platno. vzbuia apelit in deluje protiprebavnim krdem. ali p-a skuhamo dai. Oboie shranjujemo v temnih posodah. drevesia. to iemljemo pri zasluzenosti: prgisde cvetov vrzemo v in pustimo. Tuberkulozni bolniki naj bi vsak dan jemali Zlico lanenega olia. Je odvaialo brez boledin. hripa- mrene. katadem dihal. Ob napadih revme in ptotina polagaio vrode laneno seme kot obkladekna bole6a mesla. Cvetie je lreba zelo hitro posusiti. Visoko na severu zdravijo revmo tako. Sluzi tudi za odvajalo. pozdravi kaseli in hripavost. Poleg tega pa Se plsi obloz listi. I l.hn l8n IAPUI 63. da se dobro spotimo. Dobro ga zaviiejo in pokrijejo. Laouh ie znan tudi kot iistilo za kd. tega namestimo na platneno krpo in pritisnemo na zagnoieno rano. mehda sluz. spodaisivo polsteni in imaio rahel voni. zdravimo zlato iilo in opekline. te so bile mnogo boli zdrave kot danasnja sintetika. Zmleto sene z nedom oiisli pliuea. s kateto veakrat dnevno mazeno unela mesta. NaSi dedje so io sejali naived zaradi platna. ima do 70 cm Cvete iuniia. Nabirajmo ga na sondnih legah. Lapuh raste najraie na ilovnatih tleh ob vodah. sveie ali zagnoiene. da prevlede sluznice a. oslaieno z medom. Zunanie: $oleemo opnne /isle in poloiimo na lane. Droti bronhialniaslmi. Plod je okrogla glavica s semenom. julija in vdasih 5e avgusta. Zoldni in ledvirni kamni bi se ne delali. na prsni ko6 v primeru pliudnice ali vnelia rebhe mlene. lz semena pridobivamo laneno olje in tropine. Vsa rastlina ie zdravilna kot ial | I |.i omili I I izka$lievanie. zarasli roht. Stebio so susili razoroslrto Do sondnem brdu in nato trli na posebnih oripravah. Iuislldgo li in-[ . Je enoletnica. ki se neprodusno zapiraio. slabem apelitu. ee bi poiedli vsak dan Zlico zmletega semena. Laneno olie vlitamo v razpgkano koio. namodimo vani krpo in jo polozimo na bolno mesto Pri vnetih venah Drioravimo iz sve:ih zmeakanih listov lapuha in sladke sveze smetane naso. Seme. Pritlidni /isliso grobo nazobaani. da 2 meseca sloii na toplem. blonhitisu. brezinah. tam je bolizdravilen. pri vneliu spolovil. I l. cestah. otekline. Pomaga ie pri pliudnih. da na posteljo pregrnejo riuho.uhovo listie in nani se uleze bolnik. Crevesnih in ielod6nih boleznih. ko cvetovi Ze iemljejo slovo. Lapuh ie sestaven del prsnih daiev inhalacije Wi prehladih in bronhitisu. I0dilol visoko steblo in sinie cvetove. Listi so tedai Se skriti in se razvijejo Sele.02. hd. Tako so dobivali Dredivo in ga na kolovratih spletliv niti. NaSi predniki so podivali na platnenih riuhah. zelo uporabna rastlina. Poznamo tudi divii lan. skuhano kot Ca. Zoriv zgodniiieseni. da se spoti Se prej spiie vrod iaj iz lipovega cvetja. Piiemo 3x dnevno. vnetiu lebrne zimo II | . lvor. Rumeni cvetki lapuha nam mar ca in aprila oznanjaio skoraisnio Domlad. 1 liter zgania dnevno do 10 kapliic Uporabljamo ga tudi za . ielodca s tanko plastjo in tako blazi vnelja in Siiti pred intekcijami. LAl{ Llnom $lhtlsslnm . pavosti. nadusliivosti. lz cvetov orioravimo linkfuro.

jih raj6i na jejmo. V primeru. mogoino drevo. Leskovo skoio in /lsle skuhamo v pol vode in pol vina. ustavlia drisko.fa d4 sluZi za oblogo pri razjedah krdnih iil in hemoloidih. Uotnlalt znano je. Raste po redkih gozdovih ali krai gozdov. pasnikov.1.nfl. Tudi na mehurie ueinkuje ovitek zdravilno L. sto'deno v prah. iala n.. lha Leska je pri razsirien I . preden se razvijeio listi. Posebno vrednosl imajo /e6r/k saj so bogatiz beljakovinami in vitamini A.hn. da vsrka slrupene snovi Cez 10 minut ie treba rano splaKnrlr' n. ddskah. nahodu. di boleha za drisko' zaprtjem' napenianju ali ima gnoine rane Lipovo oqlie. bolje je. Lip. kratkopecljati. Obe vrsti sta enako zdravilni malo pozneie.ni. ziitrupiieniih. k: nastanejo 0b gn'robnrn sih:Z loov. proti gripi in | | pljudnici polenie. Zato ga uPorabljamo Pri prehladih I I . Lahko ga pijemo tudi proti driski. ga zatadi | arclltm . ker bi povzr6eir srane okvare Posebn.luie poZivljaloie.u Lioovi plodovi. Uqodno deluieio pri izdrpino'sti.saiuezev drevesiu q'a or. toda lipovcu ugaiajo bolj gorska podrodia. Madice so izvrstno zdravilo mestnih nasadih. da se struprodsranrlo 'l!liqrene proceimaio lahko vzrok v drevesnih prin h. llo nost oroti nalezliivim boleznim 72 .tr. upo'ab jamo za ovrike pri opeKlnah Pospesulelo krepr odporras-t nove koze. da nas uspa- @ i polovice lipovega cvetja. kosel\. ee n'am sili kri dlavo. Iilla Dlatnhill03 crnla6t . Cvetovi so malo zblenkasti do svetlorumeni. ima o. si pomagamo tako. obdan z luskolisti.pa ftffi iii'. 9 8. grm. xatirt dodamo moaan lipov dal bomo siiaino spall tubla-. okroglosrdasti in na koncu priostreni.kuhamo. vodenl- ci.e smemo uu. Cenimonas modno lelnikov.T 64. Br. lipovaevi pa so soodai modri. Obe lipi sadiio Po nic. Zenski pa sestavljaio popek.sfe kar surove pojemo.4ani Lioa ie visoko. da . vnetiih katariih Toda potem lz lelesa ie dolrebno poskrbeti ludi za hilro odvalanie. napenianiu. ie odlieno a st lo za zobe nameslo zobne kreme' rL ribp"ro v vodi. plodovi pa mali orebki. Cal 2 listov in lubia zdruvi golenske lazie- ka6liu. Pliu6. Umirja napete iivce in preskrbuie Priieten sen V blazino damo cvetje..oovo oolid. Tudi pri laku rahko poskusimo te zdravilnosti Enako ori iivini. Rastlina je dvospolna in enodomna. so 7d?v\to za plolin Obarc lpovega dao na 2 | vode . da nas la preseneti v naravi.. Tudi cvetovi se nekoliko razljkujejo. Prebavil' Pri Prl de. tESrfi Golilus UPA 65. iene na vodo ln | PosPesl pospesujejo tudi polenie.n lteaie"noiti. Lipovi so na obeh straneh enako zeleni. polne rumenega cvetnega prahu. da so zdravilni tudi listiin lubie.nuo" bo.m oqliem bi si pomagali. Lipa ima vedie lisle kot lioovec.ovo oglie lahko posipamo tudi po anoinih ranah. Zdravilo za gripo: skuhamo daj iz polovice leskovih madic in bolezni ledvic in mehuria. pri auie"n". lipovec pa I l. slabokrunosti . kebuinih kreih. da s kruhom. Listi so premenjalni. Hilro dvigneio krvni tlak. Nalbolj uporabno ie cYete' sai | - al . hemoroide. htipavosti. 82 in C ler mineral. moskl cvetovi so visede madice. stolaeni v prch. zdravilni uirnek nase strupe ali bolezenske klice Uporabliam0 i.ti v nedooteo. Cvete od februaria do aprila. n'"prezaniu d. ki cvete proti koncu iuniia.

kostni ati ptjudi ietit<i. Listi so usnjati. kadar se kopamo. napenianiu.istov skuhamo modan da. perutnine. kidrpajo hrano izzemlje. lisaiih. podoF lovati. lazpokah na koil. iuhe. vresisdih. Navodilo: ena eajna Zlidka na eno skodelico vode. krdih. Lovor je rasilina Sredozemlia. kasliu. ker ie nekoliko struoeno! taisa bbbeine | Cal rastlineledyicah I l. zgorai blegdedi se. Pokondna stebelca nosiio na vrhu Do dva ali tri kiiaste trosne klase. grizi. kldih v plebavilih in slabosti v iefodcu. temvei samo preliiemo z vrelo vodo. omake. clr0h6lrs Lisiejakie nizka. pokondna stebelca. Ta prah se ne lepi in se qa voda ne Drime. da daja ne kuhamo. Kadar rastlino nabiramo. lz listov in iagod pridobivajo orb. osoinih raste po iglastih in mesanih gozdopasnikih. Gojimo ga tudi kot okrasno rasilino. I glo sleblo.. temno zeleni.60. v niih ie Zvepleno rumen prar./. tros/: Ta prah uporabljaio v zdravilswu. spolnih boleznih. porezemo samo vrhove. Za pitje ie bolie. ki ga uporabliajo v industriii oarfumov. Lauus n6illls . revmi. lz i. zimzelena trajniI . celo pri ohromelosti. Je zimzelen grm ala pa tudi drevo. ddski. PosuEene liste uporabliamo v kuhinii kot zadimbo za iedi iz diviadine. pri konzervlraniu s kisom. loro lr dolgo. Lisieiak vih. Piiemo ga pri reymi in protinu. ielodcnih in erevesnih krdih.[n. ima ved metrov poleI r0u0n 67. Vsa rasf lina ie gosto obdana z iglidastimi listi. za zrnat fizol. v mehuriu. lmaio prijeten vonj. l€dyicah in topi I | @ 75 . Zivinoreiciuporabliajo rastlino kotdajza bolnoiivino pri metljavosli. Na spodnji strani se razviieio Stevilne drobne koreninice. bulah. zoravitd lemtliriro te v malnnin tritiSiian. Lisidiakov pnh posipljemo po lanah. lorol. pri henesu. srbe6ici sta h liudi. Zdravi obolela ietra in zlatenico. Vdasih so ga uporabljali za nego doiendkoy. kamne.nfl. Ob sondnem vremenu previdno stresemo prah na papir in zapremo v stekleno posodo. izvinih. Vsaj % ure naistoii. ga vlijemo u kad. Pomaga pri revmatidnih boleCinah. USGJAK Itc00odlrm Glardum . Nabiramo od iuliia do septembra. Vzhodninarodi ga uporabljajo pri rahitisu: okoptelb se v tem daju in ga tudi uzivajo. Lahen 6ai skuhamo Pri I I l. Nanok zrezanih listov v alkoholu upotabliamo pri nalegnienih kitah. ca. na koncu priostreni. spodai brez sijaja. rib. raste pa tudi pri nas v toplih in obmorskitr kraiih. iz katerega poganjajo I l.

pospesuje izkaSlieYa- delovania ledvic. oslovskemu kasliu. srCnih boleznih. uporabliamo oa tudi kot dliavnico. drugo leto pa do 2 m visoko ravno. in vodenici. pa tudi /isfe in korenlne. ob poieh. nastaianiu ledvidnih kamnov. da nabiramo ob suhem vremenu. rana rastlina LuSlrek je do 2 m visoka. Cvete od junija do avgusta po grobljah. Cvele od iunija do avgusta. pospesuje kroienie krvi. Korerho kopliemo spomladi in pozno v ieseni. se izbolisuje sluh. lma drobne. Proti TBC: I Zlico medu. pri revmi v seeu. Obkladki iz ptewele korenine pospesujejo celienie slarih. V olivnoolje nanodeni cvetovi so zdtavilo proti hemoroidom in revmi. Shranimo v steklene kozarce. Pri otrocih. dokondno vrednost. rumenimi cvetovi in listki. Krepi celolen olganizem. ki disijo po medu. Goiimo io po vrtovih. v vnetiu ledvicnih ia5. Ue ru6ilfl( . rumene cvetke.20 kapljic na sladkor in jim damo pred spanjem. dlrlzmt pritalen listni venec. Pomembno | | Korenina pospesuje izlodaI l. deluje protivnetno. Blazi prebavne molnie in migleno. z zvisano temoeraturo ne smeio uzivati luslreka. V sredini cvetov tusIREt( 09. pliu6. sicer podrni in zgubi hu. 1 Zlico masla zmesamo z I Zlidko Nosednice in bolniki naiiiand ko. Za spomladansko zdlav- l@ lienie zmesamo iaice z zrezanimi listi lustreka in ocvremo. mesedno Cii6o. Nabiramo predvsem cvefove. prvo leto pozene dscum lldlsllormc I I . Lisle uporabliamo ia iil priuotnih ldd:yicah in mehuriu. Pri prehfadih si napravimo iz niih kopel. Uspes- ie. nerazveiano dlakavo steblo. soparo za glavo. zlasti | | ial ozdravlja zasluzenost I l. nakapliamo 1G.6S. nahodu. blazi kree.paolinu. Ludnikov je vei vrst. nie seda. hitro posusimo na prepi- na je pri beliakoYlnah malo topli pedici. brez rose. de izhaja iz slabega Drotinu. Urejuje meseini ciklus. volnati prasniki. Deluje Protl nie. ki moiiio postelio. boleznim vlanice in ietel. To je posuto z maihnimi. sluzi. Uporabna javsa nstlina. kultivi- s svoievrslnim so rdedkasti. lwisllclm olllclnllo . ial2 p/odov po mirja dihsla in napenjanie.lllr. Ce nekai kapliic kanemo v uho.lw. posekah.enine lustreka in 1 2lico hrena. ki se dobro zapiraio. Zuoanie: v Zganiu nanoeeni cvetoviso dobro v raio proti revmi . llucac Je dvoletnica. Je proti aslmi. 76 . zbuia tek. onoiiih ran. P/odovlzoriio jeseni. le I duhom. | .

aslmi.iio uporabliamo pri lanah in naho' bu. Krepi srce in celolen organizem. To maz. Cvete juliia in avgusta.ilaline imamo za digtno prehrano ielod6nih. toda piti ga treba Ze teden dni orei. struaciii ga jemljeio. ko dozore. S tem dalem si pomagamo Pri nespednosli. Rezemo ga 2-3 krat letno. se boledina zmanjsa. k85liu. rlbml nmus ldr6$ [. Maiaron poiasiocvremo na mastialimaslu. zdravi I koine bolezni in prezene kata4e. so sodni in sladkl. Yneliu iezika in vseh drugih nevSebnostih ustne votline. l. les. skritimi v nezno zelenih kroglicah. @Treba 78 . jajdastimi listki in majhnimi . Dri boleCinah menslluaciii. senenem nahodu Vato namodimov daiin vtaknemo v nos. Mnogo bolj disede in - htY. dobimo marnoykis: ta znizuje vlodino in krepi slce. lz teh iztisnemo sok malinovec. Nos namazemo zunai in znotrai. mallna I l. Enako tudi pri nosnih vnetiih. Ko grgramo daj.3: pospeSuie polenie. Pili ga ie treba I 2-3x dnevno. katariih dihal. Cvete maja in junija. ob dal I ie I ffi I l ! \ | | zi in iivini 0recedimo in naliiemo v posodice. nobi. raste po gozdovih. it-?*. krdih.i. I maline. Tudi pri hudi men. izpahih' ohromitvi.ktii'iliiillit6l". prikuhah. Blagodejno vpliva na vse notranje organe: ietra. vranico. da odmerki niso preveliki. tdeee pbdove pa. Zaielo bi nas slabo poeutie. Ce zmesamo malinovec zvinskim aliiabolinim kisom. Kilaike zelodislaio pri nosednosti . Majaron je nizko zelisae z maih- | I nimi. Gojimo ga po vrtovih in uporabljamo za zadimbo pri iuhah.lalinovi p/odoyl imaio iudovit okus. ker prepreduje splav.lalina je visok grm. lilste nabiramo maja in junija. lmaio izreden vonj. Ce damo sveZe zmeekane /lste na boleEe dele telesa. ledvidnih. iasah. pri prehladih Preba- | . nahodu. ilIAJAR(|N 0 ganum malodna MAUilA 7r.70. pliu6a in pozivlia njihovo delo. ker ie ob-kladdk iz daia. matuan - hn. sondnih pobodjih. iajsa I nosednosl in porod. sladkornih in revmaticnih bolnikov.1"':l'. belkasto rdedimi cvetovi. lilazilo uporabliamo Se pri izvinih. V zdravilstvu oa Ze dolgo uporabljaio za pospeSevl' nie prebave. posekah. sploh pri iivdnih motniah. kultuvirana pa po vrtovih in nasadih. majaron opojna rastlina. n-apelosli dodaiamo malini 5e lipo.iii!Lil!rii. l\. | Je oa tudizelo uainkovila zdra| | vilna rastlina. l. Pri bole6ih menstluaciiah namaZemo soodnii del trebuha. vsebujejo veliko mineralov in precei vitamina A in C. Revmatidni bolniki najsidajejo na obolela mesla obkladek iz maiaronoveoa ialb.vmi. mesnih jedeh. zori od julija do septembra. aciio.t. Pri nespecnosti piiemo zveeer majaronov daiali pa si damo na delo pa ie paziti. ki ptide pruv pri vrodinskih boleznih. ledvice. V menopav- |'*fiffi\ I | vil. mehur. razkuzuiemo ustno vollino pri aftah. razbiianiu srca.

Lahko jo uporabrjamo za masa2o pri revnii. ki MATERIIIA OUSrcA ntm||s sontlrn ru. ki se vzdiguie iz oritliene rozete. lzka:e se tudi pri ledviinlh protlnu. lspeva skoraj povsod ob poteh. Ne pozabimo na ta iivini slabos$.h. tivce. Za in leniu. h|r|hr oosut z belimi zvezdicami maF ielicami. ki nosiio Skrlatna ali temno toZnala socvetja. Je krepilo za ielodec in | l. polozlmo pest dusrce pod tuto ati ktobuk. - nfl. pri zasluzeniu in izkatlie' || ||. ker varuje pred bakteniskimi boteznimi. je ueinkovita pri bakteriiskih oboleniih elevesia in pliud. protln. pomida kaieU. motnlah v mehurju in ledyicah. kamnitih pobodiih. io priporofaio kol sDomladansko so/alo. pasnikih. ob I k iivce ter nzkuzilo. Cvete od jlnija do oklobra in modno disi. iivdnih in revmatiCnih delamo kopelii tem priliiemo dajte rasUine. mesano 5e z drugimi zelisii. krepitev oslabelih.pliudnicah. pasnikih. revmo.Z atkohotnin izvteikon masi_ ramo mlado iivlno. sondne prostore meiah. potokih. To ie eudeZno zelidde. uspava. ielodcu in etevesnih kr6lh oride dai iz marietice prav. ob poteh. zelo priporoeajo pri notlaniih kwavifvah ob nesrecah. Ne priiemaimo z roko! Razku:ute dihatne poti. jo obradaimo z lesenimiali steklenimi paldkami. krepitvi moiganoy in splosni cai pri. iri glayobolu 81 . Na dan popiiemo v vodi 10 kapliic te tinkurc prcli pesku in kamnom. heSan I nriOs'ko reso ali orehovim listiem. ilARJETIGA 8. pospesuie potenie. Cvetie nanoeimo v Zganiu in s tem preganiamo ml5i6nega maika. Ko io suSimo. malGtm dglcr I l. z golim steblom. in ietrnih boleznih. srruacili. po skalah. | lma rada suhe. pospesuie gresnovo. Je do 20 cm visok grmidek z olesenelo I l. Cai. Cvete skoraj vse leto. Zelo ugodno deluie na pliuca pri blonhi' tisu. Ob prehladlh ga kuhamo 5e z lipo in bezgom. V zdravilstvu uporabliamo celotno rastlino. Ci3li . pri levml Cal z dodalkom medu pospeiuie polod in ga olaisuje. Ker Clstl kri. nanocena v zganlu att ortvnem otiu. lmabel cvelz rdeekaslim robom. oboleniu bronhiiev in gnoieniu ptiud. CajizzeligdaponagaproliPUtiki. udov. pri pliucnlh tyolih. Za nasa2ot ocvremo cvelje v masti in shranimo v Skatlicah. Tudi pri ynetem Crevesiu.laterina dusica ie korislna DaSa za aebefe. iz nie poganiaio Stevllna slereica. boleainah v prslh. SluZi pri neredni menstruacili. d. kj ie zaostala v razvoru. Malerjna duiica. travnikih. ori noredni in boleii met} koreniko. Priieten pogled ie na travnik.72. bhti boleelne in trce.lr|. kageli. ostovski Yaniu. olotinu. l\. Je do 15 cm visokatrainica.llls tsdndr .

Ti:f. | I I krepi in poziv ia srce.io lr':ff f il'Hi[1l. Je okrog 1 m vrsoKa.il. to ie pomembno.". mehca otekline In zdravi otekle ileze. pomirja migrene. ob Poteh. iivdnih motniah prime6amo iaiu 5e baldriian.df. sadimo pa io v vrtove. ne sme pritiv slik s kovino. Proti usesnim boleiinam napravimo kopel z brisado vodo' vani pa damo pesl delerie sopara naiobliva menslruaciii in depresijah. zuje in celi rane. Cvete od iuni ja do septembra. mehu4a. da izloca vec znoia in seda. boleznih ielodca.9ffi l'1. razku- eai iz ceie rasirne Pijemo Po I l.. MEDEIIA IIEIETJA l|c llous ofllclnilis MEUSA 75. Pospesuje iztok - iolda. Pomirja krde. Pri slabem podutiu silahko napravimo vreiiio suhe neliseinio dano lio griio.i'""". preden cvete.Tlrcke na I sKli. prepreduie srdni kd in bluhanie na iivini podlagi. razveiana rastlina. Proti neryoznemu glauobolu obloZino eebin zatilje z listi. koltdac l\redeno deteljo so Ze v starem veku cenili kot dobro zdravilno rastlino. l\ilelisa ima prijeten vonj po limoni. odganja tesnobo. erevesia.l.ifl. Ko jo nabiramo.i[*'"1"i1"31'. molnie v pleba. . daje teesu novih moii. samo manisi. Pri ieiavnem ll | . vi. I vsem /isle. odganja "drne ob ake. Listki so Podobni deteljl. Baste kot plevel na pustih . Cvetovi so rumeni' oozneie obiede. susimo in spraviiamo. Nasadimo jo blizu debelnjaka. mokreniu. liksne ideie. lvelisa krepi spomin. plotinu. pri noseinicah prepreauje bruhanie in slabo poautie.{#H'.*.'i3 ie kli plegosta. Zeleznr Skih nasiPih.74. Pri' silitelo. stiske. natltnlat I |.. Melisa. Ves aebelniak operemo z melisnim dajem in s tem prepredujemo bolezni debel. ureja prebavo. apnendastih tleh. ooiirt<itr pri blonhialnem katariu. Nabjramo pred- I.z]. priaara lepe misli. t.. ki moino disi po medu..14 dni na soncu all pri stedilniku je zdlavilo prcti glapokrlto glavo vobolu. ptolinu Detelia' nanoienav oliu. namoiena v alkoholal\ olivno olje. nevrasteniie.1l"u. flclissa 0lllclnelh - hn. plemocno bitie srca. Bastlina je do 60 cm visoka ln rasie po oosekah. Piiemo l-2x drevno: 7 [i'"l. Blazi boleaine. omedlevice.11?T"l'dl'l. ker odganja debe.'. .. Uporabljamo jo pri neredni Kal mazilo ali namok v zganiu rabt za masazo pri levmi.il. Pri na zglayl:e."llli{i. ledvic. je dobta za masazo pri levmi. slarih zidovih. deluje protikldno.'ff : lpora'otiaio v majhn n kolidinah Je ludi proli mollem' I i{i*!*. Cvele juliia in avgusta.i. in sicer najbolje v dasu od poldne do dveh.nru. sicer lahko - nastajajo kamni. utruienosli udov in zme6kaninah..

Vee ni dobrc.. Jemljemo ga 5e pri II . 6lroke.m"el:.:l'$r'r*mr. Skopati jo je treba globoko. tallo Je do 80 cm vrsoka trainica. Cvete od iuniia do avqusta viioliiasto.illli3i"li"'le''te'1r" i[uo-rj.l"J?m*"0. Raste po jarkrh. tembra. bolezni ieter in ledvic.ttr. ". v"ii i. Uporabna nabiramo spomladi je koreninat Io natiramo in jeseni. Navodilo: 1 eaino Zliako orahu na Kozarec vode. kodrasta' vodna. molrlca 0aDE!! I . po mejah. 5e Dreden cveti Nikoli ne nabirajmo v slabem vremenu. ae io zvedrmo.iru. z iaboldnim kisom lo dlesni. pijemo ga pri revmi. slovi kot zdraviio proti slabi prebayi. vse ntnllu . telodca ln erevesia.ti: prolinu. Pri ynetem u grgramo s aaiem.ttaoi. Pomiria bruhanie Uporabliamo io kot antiseptik pri plehladih oomesan ll koristha ie za liudi. g nosti. Dobri so tudi /isli Ce korenino so zdravilne.i it-"l"litiJiri"ivke iaj nas bo osveZira kopet' Po napornem delu si privoSdimo metino iiffi lrdovralnih kataiih plluC. drlffr %1f. Cvete od julija do sep- I I .j t 'epdirna. Je do 80 cm visoka trajnica. rdede riava zel z modno razvejano korenino. l\.. ker hitro poriavijo In imaio le malo zdravilnosti Lahko nabiraho tudi ceio raslino. vlnogradih.lanienemieziku'zoboboluinzasplaktJ. ker so tanjse korenine najbolj dragocene.''ffi . z vodo.". Vpliva na tI | |. mo pretirano uzivati. goie | io oo vrtovih. blediE. cal Domiria Zivce in iih krepi. cvetovi klasast.. Vsl rastlina disi.1'.il1."y. otldelih ilezah ter koinlh boleznih. ker bi slabo vplival na .ff . U prah zmlelo korenino lahko samo ranoiino eez noi. Je 5e ve' vrst mete: drna. bregovih. raste pa tudi prosto oo b. se peni. ki veliko sediio Pri zadahu iz ust grgramo metrn cal. lz nje poganja steblo z belimi cvetovi.. Aai listkov.livlaznih kraiih. mehda sfuz ter odvaia.iir"i. katadem in slabim telesnim sokovom. 5 minut. zlatenici. salond a olllclndlls . ob potokih.ki smo iih nabrali pred cvetenjem. Pijemo ga pri sibkem delovanju jeler in vlanice ter slabem izloCaniu iolda. izlocinie iol6a.lilnico uporablja industrija za izdelovanie zobnih past. .1f.1'. posebno po kakSnih hudjh bolez [iJii. j". Aaj sveZih korenn pospeSuje presnovo. Lisle nabiramo.76.tn.{f. Dobro jih operimo in posuSimo! Aai korenin naj vre pribliZno Meta ima anestetidni udinek . lz oda soC in pot.i3?. ki so zdruzeni v socvetje. seta in ielod6nih sokov.'::i. POPRI|UA MEIA nonna MttlilGA 77. po pesdenem svetu. Vecedimo in pijemo dez dan v pozirk'h. zato uporabna 1rF]iltlii?iilii.

astmo. :lYll: pri luskavici. Zboljsuie vid in zdravi klonicna odesna ToPi ioldne kamne niani kalal.. hrastovo . Je do 170 cm visoka trajnica. vsebuie zdravilni oranzni sok.'1. uremiii 'n Piiemo oa tudi Pri pi in nahodu. rman. zlasti na mokrem svetu. Sok sveze korenine pteganja gliste. ie ga kje dobimo. grobliah. I . Je grenaica.iil p.iil'J?"i. Korenina deluie moaneie ""iiiJ'j-rrircorn. l. ker udinkuje zeio odvajalno.!-1itL. ki te v danasniih easih zelo pogosina. Zelo oride niinem blonhitisu. Je zelo aktivna zdravilna rastlina. s napravimo zrezane-ga ii:i'. fahko jedi V rastlini i" :ltY! l-"]lgglg tnkluro Prgis'e drobno 1'.. migleni' $axu' u."ttd abosli bruhanie drisio' Tudi smrl +!.-i#lilllil.l\. Ta precej raziiriena ras ina raste ob gorskih potokih. skalah. Uspesen je 5e pri vodenici. rkropa. meiah.!. no sredstvo. Dodamo 5e krvomoenico.l:J*'" .". iiyenosti kliem laznih organov.''1.hn. vrani6nih. pri zadetni g - ljivje pri motniah v jet h.'. vendar io ie treba previdno uporabljati Nabiramo vso /aslrno. nespeinosl..?8. ' ioliniku.lazjlo modno olajsa lo bolezen. Mlednikje diuretiano in odvajal| po neobdelanem svetu. lisajih. | razveiano rdedkasto stebio.iiiii'i. "11iJ. Zunanie lahko uporabtiamo zelludipri luskavici kot mazlo. Ueinkovit ie pri ietrnih. blazilno sredstvo Pri kroin ob avtomobilskih nesredah.}i}irl#iil+:#-. krvavi mrednik. lvo h. tffiuAul t[tE0]llK Glre d0niurn malus .lili'l'""f. Po zidovih. 2itiieL ia tr"oin. Uporabliamo zel in korenino.hr. M0RAC]{|K ali K||I|JSKA cRtUA 29.2 . pasnikih. Caj iz tistov in cvetia anko uporabljamo za delne kopeli al obkladke pr zadetih de ov telesa _ tudi s /. Priporod- Calnai plielo bolniki z angino Pectolis in arte osklelozo.]"iffi fiy".v rdedkastih tonih.'"'"tiHl . Zdravi kageli in klo. Vsa rastlina PriPoroiamo ga bolnikom z revmo in Prolinom Je | | .stje. Zene na vodo in oosoeSuje polenie. 10s0pas illl Krvavi mleenik raste iz traine korenike do % m visoko ob poleh. ton0lllus0 I l...emiii ln visokem krunem tlaku. pri prav l. Piiemo lx s dnevno po illlqlti*iqi'i4iilllfiif$. iagodnjak in tudr nelresk. iolEnikovih in mshur- nih boleznih.iu ri"u"gttt irein in uotedinam v rddilih Prezene gliste' de damo poparimo zdrobljene sveZe i^rodilo: poleajne 2lieke zdrobliene sveze rastline popalrmo Narodilo: vneli1."p:!!l1d!. 9 Pi.\l!2 kol drugi deli. Cvete julija in avgusla.1'-tt9f oniomi Oitr'afni cenre.. | ima pokonino | I 0omirievalno 2ooer in ial pijemo notraniih | poskodbah. EuDab um camatin[m . ekcemih.loradnik ie uooraben tudi pri bolezni dihal. Dovoli ie dnevno 1 skodelica daja v 2 porciiah. vranici. Cvetje je v gostih kobulah . .

Iz listov naredimo obloge pri srbedi mozoliasti koii Sok zdraviiudl optkline in pike zu:elk. vodenici. Rasle po skaloviu. Oonliatahko namoeimo v Zoanie. Ako so cv. - hn. 7.Cai piie- iot.-1 80. do 30 cm visoka. zme6ia- pr rakavih boleznih kot dodatek drugim zdravitom v podporo.tovi po I . podasicvremo ognjideve cvetove v masti. Znan je kot okrasna rastlina. Pomaga lri Se zaprti. Je orurelK. 6ura tltea Galondula olllclndfls Je trainica. bra' davice. da dobimo nazilo. ima mesnate. ranah. Kuria odesa.Naibolie se ninah in oleklinah. Pomaga pri irevesnih in ieloddnih boleznih. Uporabljamo sveZe liste. ozeblinah. in pri driskah pa zapira. kwaui gtiri. Rane se hilro cet. bo tisti dan dezevalo. Tudi pri iivenih boleznlh ga uporabljamo. Dlakavo razraslo steblo zraste do 60 cm. ekcemih. Je vremenar. Ob soninem vremenu nabiamo cvetie in i/sle. nah. 2-3 skodelice dnevno po pozirkih. celieniu ran. Cveie od juniia do septembra. noron I |. uporabno prl opeklinah. Susimo na oreoihu. tvorih. lz srediSda rozete raste cvetno stebelce tudi zdravina. iaidaste liste. Ureia mesecno ais6o. vneliu debelega Crevesa. bladavicah. Tinkuro uponbiamo pri pretegnjenih misiCah. V ta I I I namen uzivamo ialteden prej. Cvete od iuniia do slane. Vzamemo lisl. ga zmeekamo in lztisnemo kapljlce v uho. kije I pa in nosi roznale zvezdaste cvetke. zidovju in tudi na strehah.io. proli premoani menslruaciii II ||. podptutbah. Dospesuje nastanek in iztodanie pavzi. I t In I_J_-'-_J W I Dlulbah. ilErRESl( SemDo fumr l8c$rum (|G]IJrc nn. Baste Do vrtovih. precedimo in nalijemo v posodice in shranimo na hladnem. opilkli. . nesladkan. Ugodno dellje v meno. Na koncu fi. Liste netreska cvremo poiasi v masti. da izhlapi vsa vlaga. V ta namen si pripravimo mazlo. zmedkaninah in pod' krvi. Cez pokriiemo s kosmidem vate. zato ie dragocen pripomodek pri inlekcilah. da bi varoval hiao pred strelo. Dolrno sredstvo mo odvaialo. so zasiljeni in sestavljaio rozeto. Spodbuja rast granulacijskega tkiva in 1ak0 nastajajo nove celice. fuevretek lahko porabimo pri vnetiu uies in pri izcedku. sonane pege nakapamo vedkrat s sokom. pajzkaze z!nanje pi aknah. I. ker urejuje pravilen odliv ca. ima premenialne dlakave iisle in r!mene oranzne leDliive cvetove. Enako otrdline. CalpospeSuie izloianie seda. dhih. Cisti kri.te se zmehdajo in izginejo. tia 9a v nekaterih krajih namenoma nasadiio. driski.

Letni je zgodnii in Pozni. odpravlja zastoie. pat pa spravljamo g/ave v hladno klet ali zavarovano SuPo s kocenom vred. 9a z v"aliariem ali z litrsko steklenicd povali#o do mehkega. jajdasti. hur hd6llum lrfoilGa 0loriccN (cmrar. Pospesuie presnovo. dolgopecljati. Kot obkladek-se lisl obnese prizobobolu. ima rumene koske. Cal korer. aslmi. lmamo letni in zimski uEurfl 0tftAl{ 83. kuhanih v masti. Je bolj temno zelen. Gotovo bi tak obkladek' polozen na prsi. drevesnem vnetiu. manisa posoda se greie v vedji.5 m visoka trainica. kier so vas operirali (ledvice. II | . Tako zmehean list porozimo-na. vzamemo % kavine Zlidke prahu. prikuhah in kot solato. nazobdani. in sicer spomladi in ieseni. Cisti kri. zlate' nici. Ugodno deluje Pri TBC. | Jedem daie prijeten okus. cvet omana in seme Senlianzevk. Goiiio ga po vrtovih. Kot obkladek polagaiie ohrovtove 'isle na mesla. ima modno. Cvete julija in avgusla. s|trrdal - hn. pliuda. mehda sluz. Nabiramo korcniko s korcninani. v I | . zlome. Deluje proti levmi in plotinu. a se se poiavljajo boleaine. Zgodnjega sadimo aprila. Tak obkladek bla:i boleeine pri Pasavcu (hetpss zoslel) polagamo tudi na tako orl . Pospesuie izlodanie kroienie kwi.. iasah. ohiovt.hr' I0ll Ohrovt ie bliinii sorodnik zelia in | ga glavnem Prideluieio kol glavnato zelje. blonhitis in sploh teiave pliud Ttdi pri glavobolu in boleiilrih v oieh si s tem uainkovito pomagamo. paa pa naqrbandeni. 0manovo rnazlio iz korenin. je izvrslno za koin€ izpu$daie. vendar ne na prevroeem. pliucnicl. Zimskega ohrovta ne ribamo. jo dobro operemo in posuiimo. Za zdravlienie koinih bolezni nanoiimo v ribie olie zdtobliene korenine. sledove raznih elementov in vitaminov. ledvice. kaSliu. spodai Zametni. Poznega pa v iuniiu. Po zdravilnosti ohro moen0 prekasa zelie. omar I . Posusena moeno diai po vijolicah. pomaga pri sladkolni bolezni. ker prepreduie razmnozevanie bacilov. kot antiseptik Dri veaini dihalnih bronhitisu. Listi niso gladki kot pri zelju. sivo zeleni. 'moino raiSiiadtmo.leoa Sveit i/stl pospesuiejo izloCanie gnoia in drugih nepriietnih lzcedl(ov. Kol obkladek ponaga pri galiah in srbenju. ietla. za zdlavlienie nevlalgi' id obraza.deekah in druqih koinih izpuiiaiih. Ohrovt uzivamo v juhah. Llstl so srfasti. da se strupene snoviizloaijo skozi'edvice || ||. iolC). orioravimo v sokovniku. Precedimo in uporabljaimo. divii raste jarkih. Kl prav zaudariaio. drlski. IIHROUT . Je do 1. zmesanega z 2llicama medu v 2 ali 3 obrokih. 90 . Vsebuie veliko mineralnih snovi.rano in vs€ skuoaiooviiemo z qazo. Udinkuje bolezni: anglni.'h pospesuie perilo in krepi malernico. ori Drolinu n tevmi. iolea in seda. Lahko uporabljamo sve1o koreniko ali pazmleto v prah.82. Liste ohrovta oDeillne. Ako grozi plezgodnli porod. po vlaznih gozdovih. kratko koreniko in dolge korenine. Ynetiu rebrne mrene. Ohrovt zdravi ielodEne aire s svoiim Desnin sokon. SveZi tisti kot obkladek zdraviio golenske laziede tki. "odprte noge": list splaknemo z mheno-vodo. medtem ko ie zelje belkaste barve. nateg' nlene miSice. To 3 ure grejemo v kipeii vodi v vedji posodi. Ni pa samo priietna ied. Posebno slasten ie du$en s krompiriem. Pred novim obkladkom rano lemellto ocrsllm0 z mlacje treba pili 5e nim' triinitidnim iai-em: ta 5e pospesuje zdravlienje Vendar iistilni aai ali pa eaj hrasmvega lubja. ampak koristi tudi zdraviu. sve2e i/isle polagamo na lane in liiaie. mehul.

84.losrrnsnslt:EEf rm ffiffi ll-J*#uri":{l*# !"*-W . .*litillt*-. BE|A 0t[EtA nrcum rturml lrn lmG 0BEtf 85.ffi i4[f ffi ffi 93 .ipii']l.

rekonvalescente. srbedico in druge koine nadloge preganjamo s kopelmi vsak dan. lahko tudi med. dober oroti tevmi in oroli. Za prazn ke postreZejo svo im druZina m z okusno pehtaTovo ooiico. moeno razrasla kultivirane trainica. Klaste. Znani so primeri. os[agon I anl- iz rodu trav. Cvete od maia dojulija. Je aromatidno zeliSde. po gripi. ako imamo mrzle noge. Nozne kopell so priporoaljive za judi. razslruplia Erevesie. ohlomelosli vseh vrst. la Loo. I. Zdravi tLrdi slabo prebavo in napenianje. pri ozeblinah. Cal naj pijejo nevrotiki. doliiemo mleko. . Uainkuje na Toderno bolezen. ki veliko stojijo ali se iim potijo noge. I ne ljudl. neiesdnosli. UsDeva do 1700 m nad moriem. Vroi ovsen modnik dalemo na lvote. I. bistri duha.abo y kuhinji je na bolisd sveza raslina. pri katariih. Se bolie ie. obolenju ledvic in mehuria. ba. bolezni iolinika. I I. Gospod nie oa zelo uoo_ slevajo. bolne ledvice. oslabeli ljudie. Uporabliamo /lste. da se ne razdi6i. Kopei 2 s/ame je dobrodosla. ko je oves udinkoval priboiiasti in pomagal ljudem. pri ledvenem useku. iz61pane. oUES AYGna saliYa PEHIRAN 87. Zenske z meseinimi motniami.86. Ta ial pljemo pri prehladih. obnavlja organizem. Jed lahko naredimo boli orlvaano z orehi ali kaksnlm sadiem. Cal2 Se zelene slane je hrana za iivce. || II. Uporabna je vsa raslrna. da so se odvadili morfiia. Oves zni2uje sladkor v krvi. Vsebuie vse vitamine iz B skuoine in tudiantirahitidni vitamin D.degeneracijo sk. preiegnienih misicah. Artcmisla dlaciinc[lus - hn. z asti za bolnike. so ovseni kosnieL le zveder namodimo v mleku in zjutraj mao pogrejemo. Rastlino v glavnem priporodajo I | | za zbuianie leka in kot zdravilo za ielodei. jelmih boleznih. mehur in tevmo. duievni preoblemenitvi. bolniki s pomanjkljivim delovanjem ledvic rn mehulja. pri revmi in prolinu. dokler ni v redu. da dozoriio. Oves ie znana kult!rna rastlina Jedo 120cmvisoka. visoka do 120 cm. zo[ - nlv.Je eno najboli zdravih hranil. Priooroaamo io ori dlevesnih in ledvidnih boleznih. iiv6. anlozo.Iteba le samo namoaiti ze isde v dober vinski aii jaboldnl kis. pri iivini slabosti. Znal ie pehlanov hE. V iu2ni Evropi raste Se samorasla oo n'eobdelanem svetu in skalnih pobodiih. oriietnega okusa. Posuseno spravimo v temne kozarce. pri Navodilo: % | ovsenega zrnja dobro operemo in prib lzno 2 uri kuhamo v 2-3 | vode. ki jih muditesno. da sveze liste shranimo v hladilniku ali zmrzovalni skrinii.epov. vneliu ielodine sluznice.uretik. Precedimo. kajli vsebuje mnogo zdravilnih modi. Znana /ed. kalariih. dusevni in telesni izdlpangsli. Je tudi d. Ljubi sondna rastiSda. nu ter vodenici.

Uainkuie ludi ori ddski in zlati iili. S pelinom pripravljene Zgane pijade (absint) so v nekaterih deZelah celo prepoiredane. Fri vsati zastrupitvi z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi ie le v pomod zdravnikovim ukrepom. operacijah. Navadni pelin rporabliamo tudi za kuhinisko zadimbo. V lem zganlu namocen0 krpo dalemo otroku na trebuh pri glistah. Cvete avgusta in septembra v podolgovatih. kerdobro prckryavi organizem in s tem olaiSuie polod. filomlsl8 abslnhlum visoka rast|na. srce. Cvete juliia in avgusta z Gojimo ga I . lahkem pivu. Tudi pri iivdnosti in iiy6 ni izcrpanosti naj bi ga uporabtiali. Posebno ga priporodajo 2enskam ob porodih. modno razrasla in priietno disi. da iih Drezene. sredstvo. Zmeliemo jo v pmh. pllu6a. Posebno ie priporo6ljiv za ljudi brez ioldnika. crevesnih sokov ter zbuia tek. ookonina. pokyaienim mesom. Uporabljamo /lste n in iislilno cve e. Krepi jella. ki povzrodi omotico in glavobol. Nanoien v Zganju je vliralo proti t€vmi in plotinu. kadar se pokazejo znaki. lma moaan. V kisu prcvret udinkuje protr zastruplieniu z gobimi. alkohola . Korenina udinkuje bolj izrazito kot drugi deli. Kot greneicaie odlieno llI . pokondnih ali visedih rdedkasto rjavih koskih. ft!@ Odlieno udinkuje pri driskah. poseben vonj in je grenkega okusa. podoigovato sulidasti. popadki so mo6nejsi in hitrejsi. Zivih meiah. Enako velja pri zastrupitvah s svincem. obrezjih. Pomaga pri sploSni oslabelosti. ialno I cami. ki deluje na oslednie iivdevje. Spodnii listi so po trikrat razdeljeni. pri obilni ielodeni kislini. tudi divii. posebno pri ribah. Do n I |. za vzbujanje apetila. ali 10 g Posusene. ielod& nem kaladu. Noseenice in dojede malere naiga ne uiivajo.Petinov daj uzivajmo ie po Zlicah vedkrat dnevno.T I i ! 88. Je pogoslna. jeodvaI Pospesuie izloianie ieloddnih in skalnatih pobodjih in po neobdelanem svetu. med pliucnico. Rastlina vsebuie strup tuion. zgagi. da se bliza napad boiiasti. zdravito I po bavne motnje in napenianie. v tak. Navodilo: 1 Zlico iistov in korenine kuhamo v 1 litru vode. l{AuAllllr PEul{ filonlsla lgtrls PRAUI PEtIl{ 89. Hitro odpravi vsake ple. Prl menslruaciji blazi krde in jo tudiuleja. Vsa rastlina je porasla s sivim puhom.n razbu44 nji. zato bodimo previdnil Je tudi krepeilo in prlde zelo prav po hudih boleznih. ztatenici. pospesuie delovanie tedvic. Sreilswo moramo jemat toliko easa. Bolnik nai iakoj leze v postelio in se spoti. kleih y plebavitih. Nablramo cvetoie zelig1e \n korenino s koreni- - h]f. razveiana rastlina. med grmovjem.lelodec. raste pa po suhih | viseiimi. po vrtovih. [Glln dlrlll - hn. Kot dal zelo preganja gtiste. dokrer ie kaj s'edov bolezni.h primerih skuhamo petin na vinu alivodi. misiakom. Varovat. pri trganiu v ugesih naredtmo pelinovo soparo. do % m . rumenimiglavi I I .lcaml.. Udinkuje protignilobi. Kot dal je tudi uspavalo. Je do 120 cm visoka.se mora prehlada. zdrobliene korenine na % litra vode. proti vrhu stebla pa bolj preprosti. ker vsebuje str!p tujon. Ker so slrupene. vzamemo 6aino Zlieko praska na pogretem. @ . vroiine. Raste ob poteh.

t0 zravrto je ueinkovilo tLdi pr bolezni seeil.ko pe o nanakano v vtnu. Tudi listi so rdeae prepluti.hn. ki 9a ne bismeli prezreti. Kot d00olnilno zdravilo verja pri oboleniu nadiedvianih zrez. migreni. pa beirl.zvisani telesni temperatu . ker vsebuje protiraKavo snov antocian: zdravi tudi levkemiio. Caj v je odliden pri zastoiu ietrih. Pri nas jo bolj s abo poznamo.ia za resno zdravilo. Rastlina vsebuje v glikozid vezan kumarin. laza inla RDEGA PESA 91. topi seeno kislino. Sveie zmeikane rcstline ptilepljajmo na otekline.Po motnie krunega obloka. up0rabljamo pri.nst(a ktsttna v pesi ugodno vptiva na delovanie iivcev in moiqa. ker bi Skodovali osredniemu Zivdeviu. Vzgotena je iz dlvle pese. nesnato korcnino de(e barve. I gozdovih z dobro-zemljo. pr iivCnih boleiinah.[n. plju6nici in sploh pri go:renlu o-rnat. ladioaktivnosl in X-Zarke. Pijemo gatudi pri nepravilni dejavnosti srca. Am. Kuhana pesa ne ve. DNECA PERI. Nekateri farodilo imajo za zadimbo. Sok rdede pese ce rane. vodenice. Je dragoceno sredstvo - ll ||. Beh wlgdrls . Zato io dodajaio aperitivom in zelisdnim likeriem ter odisavliaio omare s perilom. Miren s. pri le2iih bo'ez. Okrog stebla so v vretencih nanizani sulidasti listi. sox zene na vodo. zato je v pre- Gojirno I . f. Plodovi so majhni oreski. Liudie z ob6u iivimi . lla . ki obnavlia rdeae krvnidke. Disedaperla raste po senenih bukovjh njivah ln nasadih. obenem disti kri. Gilda I I. Velia pa tudj za odl eno zdravilo.i gripi.l!fu! zorcnrn boteznih. za zdravljenie sednih proti organov. iz katere poze- Prvenec ie trajnica z dolgo pla- ne do 30 cm visoko steblo. nov.. ietrnih in zoper Skodliiva sevania. lma odebelleno. KoI zaiimba zbuip tek in pospesuje prebavo. zlatenice. Znana osvezilnapijaeaie bovla. \o se stanje zborjsa. ptiuca rn stabolni otroci naj r2'vaio pesin sok. Nabirarno hrani pomembna.A AIi Asn6rula odolila PRUE]IEG . i<riem . Bogata je z mnogimi vitamini in rudninami. veaiih io po vrtovih. eza. vali kot izvrstno zdravilo za kri. zaradi katerega ima modne uiinke.rih je treba spit dnevno por lhra soka.n si rahko pr'skrbino orav s tem caldm. Posledica: bruhanje. oslaien z rnedom. glavobol. zlasti ako najnoveisih ugotovitvah uslavlja surov pesin sok rast tumodev. Ze pred 2000 ieti so jo uposte. Cvete maja in junija. Ne Dretiravaimo v odmerkih. V rdecem barviu le mnogo l 2e je kruni tlak nizek. Pravilno posuSena je zelene barve in priietno di5i. fllem0 ga se z neseca o0 ozdravilvi. pri nerednem mesednem pe lu. Snezno beli zvondasti cvetovi so v pakobulih. zmeekanine in druga bolna mesfa.90. p. odpravlja cveloio zel brcz korenin in hilto posusimo v senci ler na prepihu. zedo se koreniko.n glistam.

Ugodno vpliva na ietla. Je dvoletna.Ce gre kd z vodo. nici: gosja trava. k16u v me6ih in miSlcah.92. Zori od avgusta do septembra. Kot zadimbaizboli$uje petersilj okus iedem in ludi sicer zdravilno vpliva. blazi kr6e erevesiu in prepreiuje vrenie v drobovju. to ie. Caj kuhamo vedinoma z mlekom. krdem. krdevilem kasliu. privrocici sto/ieno zeriie. Listi so globoko napiljeni. jemliemo ga vsak dan vedkrat za nozevo konico ali mdo ved. imamo teiavno mokrenie.lw. vlainihnaintravnikih. zvarek precedimo skozi platneno krpo. motniam 100 . Fasl. zlalenlcl. Ubinkuie podobno kotsrdna mod. krmeiliave oli. me6ih. dan po pol skodelice ie ga tla ali zvarka iz korerlr. Preden plodovi s kobuli popolnoma dozore. belem toku. v katezlasti proti kr6em v lelodcu. vodenici. prebavnlm toiavam. ynelo prostato. osladimo z medom:n popijemo 2-3 skodetice na dan po poiirkih. ampak tudi odliena zdravilna rastlina. Ca. zbila vlodino. so ostro disavni. ob poteh.jek iz zelis6a. gliii. uravnava mesedni ciklus. Kmalu bo padla vroiina in bo nastopilo olajsanje v glavi. S % | kropa popanmo I eajno Zlidko mesanice. ed korcnike geramo pri maiavih zobeh. Po dveh urah poberemo z Zlico olje.ho rezemo. aaj iz senena ali sok iz korcnin Dagnikih in tudl pe5denih tleh. jih disti in odganja vesiu. ekcemom. da odpravljamo ustno gnilobo. ki plava na povrgju. ko cveIe. Bolnik naj ga vzame vsak dan po dve kapljici.irevo oue: skuhamo celotno rastlino. seme. Petersilieva korenina spodbuja polenie. kree. dihalnim molniam. koinim in ienskim boleznim. Proti teiavam v vranlci in bodliaiem skuhamo petedilj z vinon. iih spravimo v platnenovrea- ko in obesimo na zradno mesto. melisa. dle. Kneipp se ie v v odganja vetrove. Petersilj ie ne samo izborna kuhinjska. Zenskam lai$a teiaye ob mensltuaciii. c€lulilisu. na I ilovnatih I| | . baldrijana in rozmarina. Vglavnemuporabliamo /lste za daie. !t0ta I | . Bolniku ie vlil v usta mleko. tudi z boiiastnlmi. Celotna rasllina je udinkovita proti edemom. prolinu. Caiiz cel1tne rastline je ptoli dri-ski. vneuu ledvic in mehuria. Zupnik lolil celo mrtviCnega (telanusa). telesu nakopideno vodo. semena ali p korenine. napravimo v enakih delih mesanico gosle trave. Razni pripravkiiz petersilia. pIi ielodCnih teiavah in pospesuieio izlocanie vode.Pri tivCnlh boleznih v zyezi s kr6i. korenino kopljemo aprila ali oktobra in novembra. kamilice. udinkuje prizadugeni m ensvvaclii. Zunanie: z oyltkl zdravimo gnoine rane. teiayah v trebuhu. Pomaga ledvice in mehul. yne$a oiesne veznice. GOSJA TRAUA 93. Cvete 2lato rumeno od maia do seotembra. pokriti z mehkiml dlaaicami. Ta dajje 5e udinkovitejsiv mesa- z&avil ne namene zadostuje Ze nekai rezin korenine v iuhi. pike ZuZelk. iz golJe trav6je pro vsem | Raste I . v sorodu z navadnim in sladkim janezem. [cE[n rastlina. do 1 meter visoka Odebeliena korenina priietno di5i. Popijemo 3x na s]cu. v krvnem obloku. proti kamnom. izloda strupene snovi iz telesa. Ta OaJ pripravimo in piiemo kot zg ord zakte. celo proti s16nim kldem ie uspeSen. Nabiramo ze iee v cvetiu. reymi. sitakole pripravimo pelerg. nekaj kisa in obilo medu ter piiemo ta zvarek daljlttlas. Za ll I l. PEIEBSIJ P0rorollnum h0ll6$s PETOPRSII{IK - . ga zmesamo s kisom in soljo. hitro. priveiemo bolniku nastopala. zmedkanine. znizuie lelesno tempelaluro in pregania uii. pa tudi s struoenim misiakom in trobeliko. rem se ie kuhala gosiatrava. zlatenicl. P0lGnllllr rn$ m . Zgnanje zdravi mod ce. Enako ubinkuie pra. ne nad 40" C.lw. plodovi. Udinkovito pomaga pri vodenici. zgoraj temno zeleni. Calpetersiljevega semenaie modan diuretik. lvore. kumino. Korcnike kopliemo marca in aprila ali oktobra. Susimo v senci ob zmerni top oti. pomagaio proli napenianiu v drevesiu. spodaj srebrni.

otekle bezgavke. vnelih odi. bolezni mehulia. Cal piahtice pomirja in prlpomore k zdlavemu in ifdnemu spaniu. na vlaznih travnikih. zadrzuje poapnenje iil. Udinkuje zopervnelie odesne veznice. eajno Zlidko mesanice poparimo s % i trola in popilemo na dan 2-3 skodelice daja. Ustavlia krvayilve pri notraniih poskodbah. Je za pitje in umivanje. Caj ptipoto1ato za umivanje gnolnih ran. vrtovih. Vsebuje veljko zdravilnih snovi in zelo dobro udinkuie. vlainih ekcemov. rahitis. gnoina vnetia. Tam jo je treba pazliivo odbratiod drrgih korenin. ie uspesen pri pomladanskem zdravlieniu.azni ekcemi. Ta Cal ie priieten in veliko bolj zdrav kot ruskr. vnelie lebrne mlene'n maternice. Bolnik naj bi ga redno in daljso dobo pil. najpogosteje zjutraj.Calodlidno ei$i kri. bledidnost. dokonino papri!metni toploti do 55"C. lzkopavamo jo marca in aprila ter Septembra in oktobra. Zdraviina je ko renika. Najlaze jo dobimo Alcnomilla vllgells PI. . Pomaga pri vaginalnem In analnem srbeniu. Cvete bledo rumeno od maja do avgusta. sicer rada splesni in nt za rabo. v katerem je. Neredko pokri- povrsine. Z njim naj bi grgrali pri vnetem grlu in ob vnetiu ustne sluznice.rhi in v. ker bi Skodovali ledvicam. hemoloidih. Lahko dodamo marietico aliorehovo llstie. Nabiramo cvele m /lste. in sicer le ob suhem. Skrbno oprano susimo nasoncu. Koristno jo me6amo s trobentico. ognoiitvah in eirih v spodnjem rivotu. bolezniieter in ioEa. brsljanasta grenkuljica. g0s[in [tasl I I . Dellie v marslaem podobno kot rJivska preslica. Plahtica rasle v visiih legah. Laisa tezave protina in revme. Se boljsaje vode. ob poteh. mesanica: pirnidne korenine. najboje na podstresju. listi ernega bezoa. eai ali svez sok iz korenin se obnese pri plotinu in tevmi. pliudnica. rlralr. de biga iene dovoljzgodajin redno zadele piti.Ako otroci kliub dobrihrani ne uspevaio in imajo slabo razvite miSice. Znadilno. @ se pri vrodici in p sadih zaradi notranjih poikodb. zadrzuje razvoi sladkorne bolezni. ker LajSa porod in ugodno vpliva na novorojenaka. I I I l. Blazilno vpliva privenericnih boleznih. pri vnetih dihalih. PtRilrGA Agrolirum rslen$ . ker segajo korenine globoko in imajo Stevilne Zivice. zdravi slabokrvnost in vodenico. velika kopriva. laisa meno. ko nam izdereio zob. S ad mo ga z obilo medu in vedkraLpijemo. molnie v prebavi. l\rarsikatera operacija ob porodu bi odpadla. lllrvlna plevel.Pomaga seveda pri raznih eievesnih in ielodcnih feiavah. Plahllca ie prvovrstno zdravilo korenin pti boleznih. pri kamnih v mokrilih. njivskepreslice in koprive v enakih delih. sla.0bnese zapira voda pri otrocih in starih ljudeh. leiavah v llebuhu. Je lraina zel in zelo nadlezen I I . sladkanega z medom . da sestavljajo listi nekak lijak. SuSimo v senci na zraku.AHTICA 95. | I | l. kaSliu. Higiena spolovill Ugodno vpliva pri sladkotni bolezni. Tudi kopell v prekuhani plahtici bijim znatno pomagale. Je od iana zdravilna rastlina. lma drobcene cvetke. na pasnikih. Zelo utinkovitie sok iz sveZih za vse ienske bolezni: pri belem toku. vodenici. kadar se nice naj bi redno pile ta aai. pri dlevesnem in ieloddnem kata4u. beli lok. Caj pripravljamokolpoparck eno iajno Zlidko zdrobljene zeli popari103 102 .94. Predolgo ga pa ne smemo rzivati. Steblo je do 80 cm visoko. dista kap jica za plugom ob spomladanskem in jesenskem oranju in deloma za brano. vnetih zobeh in kilah. se po lem aaju vidnb okrepe in zaino Iepo razvijati. Caj krep slaboina pljuea in zdravi celo suSico. Cvete od junija do avgusta. Ustavlja ktvavitev iz dlesnl. na bregovih va vedje potokov.hn. s. bokrvnost. skrofuloza. sonanem vremenu. ki se pojavljajo zaradi pomanjkania rudnin in vitaminov: bolezni bronhiiev. Eno iajno Zlidko mesanice poparimo s % itra kropa in popijemo 3x na dan po 1 skodelico. Nosed. To pride ze o prav pri avtomobilskih in drugih nesredah. Raste po poljih. plemodni menstruaciii. Zoper mozoljavost pri mladih ljudeh pripravimo daj iz mesanice: korenina pirnice.h . prepre- duje kap. madehe.

pliudnik. Vplivatudina bolnimehur in na kamne v mehlin. pri pliucnici. pospe- l. hitro posusimo in spravimo v temne kozarce. Caj spodbuja leno Crevesje.mo s % I kropa. Ko res ni ved pomodiza pljuia. Niegovo latinsko ime pomeni torbica. leinkovito ustavlja razne ll I kot iz ielodca ter nosa. larc[lra Je do 40 cm visok. m6d[nlla. korenika srdne modi. Povezemo jo v Sopke in obesimo v zradnem prostoru.Plesec ie odlidno zdauilo za:enske: ureia premodno menstruacuo 8 dni pred disdo ie treba piti daj plesca 1-2 - d 104 105 . omela. Dodajamo lahko preslico. zato Segajmo po niem. zavira vnetie.Sp oh velja pliudnik za izborno pomagalo pri vseh pliu6. pljudniieliki. Precei dobro izravnava kruni llak. Spomladi nabran ie najboljsi. S tem vpriva na prepodasen al. Kar je vinska rutica za moske. vsaj v nekaterih pogle0rn.in. zdravi sko in g to: pijemo 3x na dan po 1 skodelico. Cvete marca in aprila.Ptiudnikoveai ie treba pitiprikruomoku.Zoper kruayitve sploh dodajamo plescu riiivsko preslico: eno daino Zlidko te me$anice poparimo s % lkropa. beli cvetki so I |. Je do 30 cm visok. Pljudnikov dalzdraviSe hripavGt in vnetia vgrlu. nekateri modri. Na rane devamo stolleni pleiec ali pa v aaj n amodene obkladke. de ga pijemo lkivo. Zaradi kremendeve kisline. Kako bi se pljudnih bolnikov. Veainoma ga bo pa treba posuSiti 5e pri zmerni umetni toploti do 40"C zaradi letnega dasa. Cvete od marca do pozne jeseni. zmanisalo Stevilo pliudnih bolnikov. tudi iz pliud. tako pravijo. Pomaga zoper driske in krvavo urinilanie. to je plesec za Zenske. samo sulidasti trpotec se more meriti z njim. prehiter sr6ni ulrip. Plesec je vedno in povsod pri rokah. Cai nai bo nesladkanl l-3 skodelice na skodelici na dan. Korerlre odisfimo. Pomaga ob le:avah v meni. Pomagazoper polodne klle in tako olajsa polod. Pomaga zoper kaSelj. tako iz Crevesia ial gozdovih. aegapijemo alise z njim umivamo. bfonhitisu in dihal. nle k|'i. krvavitYe. ledaj pomaga. veliko zdravilnih snovj za mnoge bolezni in tezave. da se ustavi krvavitev. Po 10 minutah lahko precedimo in popijemo dan. zdravi hemoloide. V tej je "torbici.hn rus0maca. povsod razSirjen plevel. Drobni. drugi vijolidasti. v ustlh in trelu. le 5e pljudnik. Zdravilno deluje tudi na oiilie. 90. poveZemo zel v Sopke. z asti na dihala. ko cvete. pospesuje izlotranle seda.Caj utrjuje $uje krcenle Crevesja in s tem izlleblianie. Pri krvaviivah iz pljue pa pijemo dajno mesanicoi plesec. Rastllno nabiramo. Slabotni in susidni bolniki nai pijejo2-3x na dan daiiz pos-uienega pljuin. ko bi ga boij uporabljalil Pomaga pri u I I I. ptidia dresen. pomaga celo pri hudi sugici. oo 3 skodelice na dan. katariu dihal. tudi zoper prolin in revmo.ka z mladnim mlekom. podobno kot omela niZa previsokega in visa prenizkega.v enakih delih. Caiblazivnelie sluznice y ielodcu in prebavilih. Listi so temno zeleni z belimi lisaml. glipi. Ako daljdasa uzivamo mesanico. Pulmonirla olllclnells . V nobenem primeru pa ne smemo piti mrzlega kot ponekod priporodajo! Zdravi beli tok. popiiemo skodelico ali dve neslajenega eaja. Zoper krvavitve iz nosa srkamo Dlesiev dai skozi nos ali navezemo Sooek olesca okoli vratu in na tilnik. nih boleznih. Cajna me{anicazapliuta in grgramo z niim.Cajie bolisj. njivsko preslico in suli6asti trpotec. Caj ie zelo uspesen za spomladansko 6i5de. Cveti so rdedi. ako plesec samo poparimo. Ta daj seveda hitro skuhamo. slu| I | zi in ka cijevih soli eaj moeno vpiva na pliuia in druge organe. PtJUGl{il( 97. PLE$EG Crlsolla iulsa msmrb . raste grmovju po in lslnatih | . pri kaSliu z izmedkom. S l/1 itra kropa poparimo 1 iajno tlibko suhega ali 2 dajni Zlidki svezega pleica in popijemo 2-3 skodelici neoslajenega daja na dan. lllucnlalr U0k0 tl nanizani po steblu.

Suha peprot v eevlih odvzema ulruienosl in oreie noge. . odpravlia otekline.Liste in cvete hitro posuSimo v senci. kar si ga moremo misliti. Nekaj dasa so boledine celo huise. Inulin vsebujeta tudi regrat in repinec. na niivah in travnikih. fudi na nezdrav jogi lahko polozimo tako slamniado. turom.in bronhije: po dva dela pljudnika in sulidastega trpotca. tj. natlaeeni | I I s praprotjo. zbija vlodino.ltll. skuhan s sladkorjem. jo osmukam0 in z nlo natladimo blazinoin slan- zdravilo za jelme bolezni. ob ootih. utru- |. Sok. zlatenico. imenovana tudi stelja. k nai vre 5 m:nur. SveZ sok pospesuje rast las in baje prepreduje izpadanie obtvl Sok iz cvetov kot obkladek )e zdtavilo '106 za utruiene oii. trganie sluz. Udinkuje tudi proti ekcemom. M/ado /r'ste p judnika lahko pripravlmo kot Spinaao ali solato. Na njem se diovek dobro odpodije. S amnjada in blazina. Obenem ga prenavlja. Potrosnik je dragoceno zdravilno zelisie. P0Tn0silt[ Cic[driun lnulus . pospesuje izlodanie se6a.. cvelov jn korenin pospeSuje izlocanje in odvaianje iolda. polrtost zaradi namiSljene bolezni. rodollia regrat. Velik premoga fastal iz gozdov velikih praproti. del Praproti je na lisoce vrsl. [aual I - I . Bolhe.) n tro pozdravi Sopek sveZe prapioti. je naibolj zdravo eZiSde. Potrosnik. je blago odvaialo za okoke. ko cvete. njaio. Zarad. '1 dajno Zlidko mesanice poparimo s % kropa in popijemo po pozirkih dez dan 3 skodelice daja. bolno vlanico. osiajenega z medom. zmesan s oetersiliem (1:1).. revmo in celo gangreno. stenice in usi ne prenesejo praproii in zbeZe. Sve1a praprot v blazini zdtavi naglugnost zaradi prehiada in prepiha. Listje in cvetie nabiramo. protin in revmo. radioakUvna je v pradavnini Pri nas je najbolj razsirjena velika orlova praprot. Protikrdu iolcnika pjemo2x dnevro potrosnikov aa . popijmo pred spanjem skodelico tega daja. nanoienj v Zganju. Caj tz potroinika je izvirno PRAPROI 99. Seveda ie treba tudi glavo dobro odel\.d nkovahja na omenjene organe vpliva daj ugodno na duSevnost. ti6ni glavobol in revmalidni zobo. Usdk ("heksengus. v gosi slrup. ledvice. Krhamo ga iahko tud z vinom I kisom. Ako se vedkrat ponoai zbudimo. da ga s primernim 107 zdravikrde. dob. Rad ima suha tla. zato je vedia moznosl. odvaja odvisno po udih. ki ga n-av6Zemo na prizadeto mesto. pa le po en del kopriv in njivske preslice. ss. I Ljudle rnu ludi recejo "ptavi PElidlum a$llinum - hn. pa se kmalu poiezejo in izgubijo. revma. Rasle povsod. Tako leZisde Kri in jo obnavlja. SyeZ sok iz lislov. Je in ohranja !o lastnost dve leti. lenost kar izpuhti.ega r. eajni prevretek iz korenin po za\euanir izkuserlh babic krepi rodia pred porodom. zdravi hipohond io. 6isti ll I l. Zaradi snovi inulina ie potrosnik zelo koristen ia sfadkorne bofnike. Praprot zanjemo v jeseni. Korenine podolgem razrezemo in obesimo v sendnem prostoru na prepihu. Usek veekrat mazimo tudi s SentianZevim olieml Tako poslane tkivo elastiino In volino. imeimo jo dez nod ob m eiihv postelji. lz kultiviranega dobivajo kavni dodatek cikorijo. I. SveZi listi praprctt navezani na 6elo in o6i. Kopeliv prewetku boleeine imeimoiodezl Istov in korcnik zdravijo plotin. Korenika ptaprcti odpravlja mudne bofeeine y medih. korenlne kopliemo aprila do maja. Ko se posusi na steblu. eist kri in s tem ves orqanizem. Cvetovi. bol. bistriio o6i in odpravljajo bfesdavico.

zmerno z nlot Preslica | fift@ Je mrjdna. trpoiec. zato jo notranje . Ugodno vpliva na koio. Sokin iajprcslice nimata nobenih stranskih Skodljivih udinkov. celo do 16%. Cajzdravivnele ledvice. rajsi v presledkih. zdravi ledviene ea$e. kot pri krvavitvah ! | l. niti na njei |@ uslavlia voda. zato priporodaio dajno mesanico: preslica. Popijemo 2-3 skodelice na dan. zito blonhitisu. da ostanejo lepo zelena. P. Praprol deluje na maternico. v katetem so se nanakale korenike. vnelje rebrne mlene. Sladkamo s kostanjevim medom. sla' bokrunogt. Preslidin daj iajSa Skllatinko. eraprot je tud srLpena. Riava. lzpianje ran s sveZin sokon ali tajem pospeiuje de se . ker je v njih ta kislina boli topljiva.emljemo zeto previdno. Pri hudih krvavilvah se kri s preslico kmalu obnovi. Vsebuie mnogo kremendeve kisline. Calha meiarlca: za mnogeje preslica nekoliko ostra. ozebline. Suho preslico zdrobimo v prah in ga zakuhano na nleku. pat pa jalova. ker krep: organizem in ustvarja kri. @ lezati. timijan. Za natiranje bolnih udov.nlr. namakamo 3 dn. PRESTIGA . Presiidni 6aj dobro dene ohlapniin nagubanikoii. delno topi kamne in pesek v mehurju in ledvicah. odcedimo v steklenice in dobro zama$imo. Stebla susimo na Eqrl36um an6nso @ I . Kadar potujejo kamni skozi sedevod. opeklin in opa n odliano pomaga praprotni izvleiek v doma'em jaboltnem k/bu: velik Sop praproli. To me6anico poparimo. mehul. golenske razjede. je na. Stoii naj 15 minut.je izborno sredstvo za natiranje ob prolinu in levmi. zdravinervozo.ie1o naj ga slabotni otroci. 108 niih.5 dcl vode 5 minut. celienie ran in kosti. drugo pa po pozirkih 6ez dan. bolezni plesnove. pomirjasdenje. lapuh. le da ie Tkivovpljudih se okrepizaradi kremendeve kisline. zato je nosednice ne smejo uZivatl. brez I vonja. pusiimo 15 minut in nato precjdimo. raslaulc Preslica ie nadlezen plevel. plekruavitev. tako pri iz ootrebna dvoina doza.boljse zdravilo za bolna pliu6a. odstranjuje beljakovine iz seda. povedane mandeljne.razgibavaniem normaliznamo. Zganje. odpde noge. zaliiemo s 4-5 | domadeqa iaboldneoa kisa. zelena. napravimo sedeeo vroao kopel z nekaj suhe in nekaj sveze preslice. disli kli. hemoloide. listov in korenik sesekljamo. Hude boleaine se bodo umirile. izloda nezdrave lelesne sokove. Cajprotiseenim kamnom: 1 velika Zlica mesanice preslicez brinovirnj jagodami v enakem delu in malenkost pelina kuhamo z 2. lipovo cvetie. Silicijeva kislina v preslici veda proinosttkiv. grenko slanega okusa. To zdravljenie bo treba norda nadatJevati kak5nih I dni. ker se Stevilo krvni6k hitro poveda. celo pri ietiki pomaga. Preslici je pomagal do veljave Kneipp.Ia dajejo pravo drogo. Bolnik naj na tesae izpiie 1 skodelico iaia praproti in ostane tesc 5e dve Lrri.. bezgove jagode. Proti vnetju gila gigramo s ealem preslice. Praprot odganja gliste in unidi celo trakulio. Freslice ne smemo piti v premodni koncentraciji in ne predolgo. nabiramo pa mlada stebla. nato jo precedimo in popiiemo takoj eno skodelico. I||||. da vs zajedatc poginelo ali od dejo. Pitje daja in izmivanjez niim ustavlja izpadanie las-. trosonosna steb a niso zdravilna. zradnem in sendnem prostoru. Koperl 100 g zelisda namakamo 1 uro vvrodivodiin nato odcedimo v kopelno vodo. tilus. nieni zdravilni udinki so veliki in niena uooraba ie mnooo- stranska. njegove k6e.

o za srce.5 m visoko cvef lidno steblo.qa g6lijo kot lepolniorm v parkih. listi usnjati in dez zimo ne odpadejo. uleze. dneh odcedimo. lz nie so delali razna nazila zopet lwunkle in zanohtnice. skopljemo kopljemo cvetno steblo. lz nje zraste do 1. 9 Znaki zastrupitve so: bruhanje. pa prav zaradi alkaloidov tudi strupen in ftffi[ a tudi bolj v notraniosti. Drogo je treba hranili na zelo suhem prostoru. da je bila vedno pri roki za rane.ih le treba zalo zviti. | . visokimi 15-20 cm. v tesno zaprtih posodah. debele in pokonane. drhtenje in krdi. D m0rslrl lllr Primorska debu a ie trajnica I z l. Raste zelo podasi.I||I. sodne. Paa pa zunanie upo1abllajo zavretek iz listov za ovitke in kope. dajodvaja in zdravi revmo. sicer se llsU z epijo.tro pomaga. pa je posebno &inkouil strup za zatirunie podgan. sompenilsns - ir. pa tudi tiste zunanje liste. Pamorska debula ie udinkovilo zdrav ro roper hemoloide. Sta dve vfsti: bela ali rumenkasto bea in rdedkasta. vzamemo neko iko premoene doze. Cvete rumenkaslo belo. razsirjena od Cipra pa tja do Portugalske. zelo grenke. Te so debele. in sicer od marca do maia. Cebula je zdravilo za rane. se lahko zastrupimo. Zaradt Stevilnih alkaloidov ie zdravilen. protin in revmo. PRIMORSIfi GEBU1A . npr. niii in drugih glodalcev. imajo cee robove. Z gazo . Primorska debula rasle na peseenih tleh morske obale. Primorska debula je sredozemska rastlina. Vdasih so io kmetice gojile kar v cvetlidnih londkih. Cebulice skopliemo ieseni. dolgi 30-50 cm. iai iz lislov za zbijanje povisa. tute in podobno. ki so se nelade celile. Cebula nivsavzemlji. Ulgln0a ma llma all Scllla mallfima PUSPAI{ 102. pa doga vzporedna rebra. E@ 1ftffi 110 . odstranimo zunanie liste. s. Po udinkovitosli ie med digitarisbm in strofantusom.h . odrezemo listno in 0. zmesamo Stoldene liste namodimo v oliu. I a| z gazo zvite liste. da zaradi s !zavosti ne zdrkneio ven iz erevesa. tudi kilskimi aebulami. suhe v sredi. sln$h I Pozneje zrastejo listi. da je popolnoma v-arna pred v ago. mozolje na licih. ki so bele. da ne zadenjajo odganiati. Hranitiiih je lreba na suhem in hladnem prostoru. Upofabljamo samo srcdnje tuplne. gnoine in take rane. spomladi pa pozno presaditi na vrtno gredo. na ookooalisalh in ob vrtnih giedah. obe sta enako zdravilni.upene. 0b najmanjsem sumu zastrupilve je treba takoj izprazniti drevo in ZeJodec ter poklicati zdravnika. Uporabljatijo smemo izkljuino pod zdravniSkim nadzorstvom. debelimipa 10-15 cm. iajdasto podolgovati. Kot rasllina toplega Sredozemlja je zelo obdutljiva na jesensko in spomladansko s ano. Je vedno zelen grm. Zmedkane. Fdedaprimorska 6ebula nevaren. Primorska debula ie posebno uspesno zdravi. nato suh lupine luske. ker potem niso ved st. proti levmalidnim boleznim. Alkaloidi bi ohromili dihalne mi6ice in povzrodili zadusitev. Razreiemo jih na tenke trakove in hitro posusimo v susilnici pri 40"C. Ti so podobni liliii. Na soncu iih ne ka2e sLSit:. sluzaste in manj zdravilne. Buls |. zeo debelimi. ker so zaraoi daljiega susenja s abse. veie so kratke. Nastavljaio jim cele 6ebulice. vim maslom in dobimo utinkovilo nazilo zoper koine izpu$iaje. razkrojijo in postanejo nerabni. Siroke.lzha\aiziuine Evrope. omotidnost. kiga v zgornjitretiini krasived belih cvetov. pol srer4o v drevo zveae' pred spanjem. po 20 s s!ro- I. Ako pri notranji uporabi neprevidno raviamo puSpanom. ne lemperalure: nekai listkov a | | Domaee zdravilstvo uporablja poparimo s % litra kropa. Pri nas. Cez lelo to storimo s svezimi listi aebule. Dajeio io kot dopolnilo terapije z digitatisom. Zato jo ie treba zgodaj jeseni spravitiv rast injak. pekode in zoprnega okusa. ker h. protinu in koinim izpuSialem.

Obkladek menjamo vsako uro. doie6e malere. Konpot. navlateno z runia- 113 . dl0bll|Ia krm0nla r. Nekaleri ljudje ne prenesejo rabarbare. Listi niso v nobeni obliki uzitni. Tako se poceliio tuditake. pri obeuriiivih tjudeh krepi ieto Ir^!s. zlasti tedaj. I||3.!ir_q|'1|19. ako jg9. pomaga tudi otlokom. ne iemtjeio noseCnice. Ta aaj zdravi uspesno tudi kaselj. lz pecljev delamo kompot. ako dodamo v enaki kolidini 5e trpotca. ker zelo gasi reio. Dobro je dodati lemu daju 5e enako koli6ino trpotca. I namesto nje lahko jemljemo krhliko. in sicer v kosrh ai v prasku. aajen naj1ej izmijeno rano. Rhcum Dalmat||m . in sicer tako pri ljldeh kot ptl livalih. ker preved drazi sluznico v ustjh in erevesju. le sve: zdravilnosl. krepi prebolevnike. Naj ga uporabliaro liudie. v gorah disi zagatno. Cvete I . ki im sadr sokovi @ kovin eajen. V njih je obilo vitamina C. nDaftala V lekarni lahko kupimo korenfio prve. danie seea. V vrtni zemlji dobro uspeva. Uyete dodalamo ludi drugim domadim dajem.RABARBABA in IUIIGUISKA RABARBARA nn6m 0lllsln6l0. a zradnem mestu. okusa pa je povsem nedolodnega.[fl. k se nerade celijo. rad pa ima apnendasta lla.: oec. Sokdajemo vrodidnim bolnikom. Je zelo priljubiieno tjudsko | I | l.tn.. Uporabljamo le njene listne peclje. Ze ime pove. Rabarbara pospesuje izlo. Ta 6aiCisliludi kri. ]anlo [.jim niso pritegte. v gorahrumeno ali zlato rumeno. Sok ze o ugodno vpliva na zobno sklenino. Zadovoljen je tudi z bornim rastisdem. pomarandaslo I ali Skrlat- gnoj zmanjsa njeno no. bolniki s protinom ali z vnetim mehudem. Vta namen popijemo 2 skodelici poparka na dan. Te rezemo prvidjunija. S toplim s svoio kislino povzrodajo "skom ne.. nioarOarb na. lma slaboten vonj. kgr se. nato io obvezeno s ktpo. Ti naj je pad ne uzivajo. zdravilo. I l. tane. drugo goje pri nas po vrtovih. sok a:) marmelado. slajen z medom. drugid pa septembra in oktobra. tu[rrllls rlmrtrla . RA]IJAK 104. Korenika kol ial rahlo odvaja. Pospesuje prebavo in rahlo odvaia. Nabiramo cyeloye in jih hitro suSimo na senanem. da predvsem zdravi ll l.

zneian s slad| REGRAI 1||O. ta sok kapnemo v oei 1-2x ledensko. ie Dri bogata redkev in vanjo vsujemo sladkorja ali nacedimo medu. zaostali menslruacili. uspesno zdravi diha. Reorat ie zelo pomemben pri presnovi. maslacalr I Je prastara kulturna rastlina. smemo uzivati prevelike kolidine.m t. preden cvete. dodamo vrooemu soku 1. Posebno sok in nazadnje poiemo 5e redkev. skuhamo in to vodo osladimo s kandisom ali medom. Ustavlia nastaianie ioldnih kamnov.dodli pomaga. Redkvina solala pomaga proti napihnienosli trebuha.avlienie. susimo 40"C. pri sladkorni bolezni orioo_ rocaio prezvediti na dan 8-15 vo ih stebelc. disti. Pa tudi sicer drugje pomaga. pozjvlja in vraia mod. Nato pa nazaj do 100 g. disti sluznico dihal in prebavil. cyeloye med oKobra. Sladimo ga z medom. GRI{A REIIIGU R{trhrnus saliurs-h . boleini trebuine slinavke. Je odliena kot zelenjava. Uporabliamo korcnasto korcnlko. tako sveze naribano. pri voderiici in slab. Zelo dobro aisti dihala. slabokrvnosti. Prvi dan popijemo'100 g. Regrutov siup (napadno ga imenujejo regratov med): vzamemo 4 prgisda cvetov in iih dobro prekuhamo v 2 lltrih vode. sklolelinih. Stoldeno redkvino seme deluje antimikrobno in antimikotidno. pravi Kneipp. Redkve nai ne bi solili. I Je nadleien plevet. Naredimo lakole: izdolbemo z listi vred v senci ali v oeiici Jih razceDimo. postavimo na toplo iez nod in drugidan poiasipopiiemo iesensko zd. ker bi nadrazilo ledvice. orecedimo. rolllr Egipaanisoio s debulo in iesnom daiali delavcem. Vsekakor pa sok zmanjsa nagnienje k tei nadlogi. Ob degeneraciii hrustanca nam lahko. Pospesuje izlodanie iol6a in zdravi vnet iol6nik. zdravilna zel. tolsiavosti. Sok redkve. 114 115 . pijemo pa po pozirkih. lzboljsuje celotno plesnovo in pospesuie diidenie @ vodenici. Zdravi gliviCne bolezni koie. a zelo | . Zato ga pridno uzivaimo v vseh oblikah. I. Ali: redkev tzteaemo. Cve- l@@ | | | . Nekatere kamne topi. dobro zamasimo in spravimo v klet z dulcem navziol. pospeSuje polenie jn krepi telo. Vliiemo jo v steklenice. kotnih bolezni-h. Takole pripravimo: redkev zmeljemo in sok dobro iztisnemo. la. zdravi ioldne poti. zavira nastajanje peska in kamnov v iol6u. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posuiemo s tem prahom. Ialtraclm 0mclndlc hlY. drugih pa ne. nai_ bolje v pesek. lenem irevesiu. da so ostali zdravi. ker je takral najbolj zdravilna. ttt. drugi dan 200 g in tako gremo do 400 g. cveleniem. neiesdnosti. Vsa rastlina z vilaminom C in minerali.5 kg stadkoria in sok 2 limon tel med kuhanjem neprestano mesamo. Vsebuie nestrupen mledek. aaj iz tistov in koteje Se boli zdravilen. Uporabljajmo le Ca. uainkovita ie korenina: topi. da nastane gosta tekoaina. Cloveka kar pomladi. Je zelo primeren za pomladansko in I I I l. korcnine kopljemo zgodai spomladi ali pa od avgusta do rumeni in na votlih stebelcih. Gojijo jo po vrtovih in poljih. Mleiek rcgnta pomaga proti zastluplienju krvi s kovinami. bronhialni kalar. Lahko si ga sesekljanega nin-posebno priporoeaio za zdravljenie pozimi.I05. ako so bolne ali oslabele. revmi. vsajtako trdiio. Navadno se Zoldnik pomiri in alovek nima vea tezav. oslovski kaSeli. pri prsni in trebuini struplia lelo. pri mokrem vneliu rebrne mlene. L/bte nabiramo. odpravlja vse zastoie. Lludle z vnetim ielod" cem naj je ne uzivalo. Pospesuje izlodanie seda in iolraz- krv! Tako koristi pri protinu. kotiem. pospesule pretok ioEi.ku. Cvetovi 'so zlalo le od marca do maia. Sicer iih ne lopi. boleznim ledvic in mehuia. ailih. sicer Dostane Skodliiva. Regrat zdravilno vpliva ztasti na ielra in ledyice. paa pa zmanjsuje nagnienje k lei botezni. vella pa tudi kot zdravilna rasllina.

Suho rastl. kuhane v vinu. bliuvanie klvi. Proti mastnim lasem vtiramo v lasiSCe vsak dan sok sveZih listov. lrctlum tanna . zaradi svoiih sestavin.Koldodalek kopeli pomaga pti koinih bolez. Zene na vodo. na grobljah. pomaga izloaanie seda. Fepikov ial se dobro obnese | I | . odprte rane. ne v grgram0 Pri vnetiu dlesni in grla grgramo izpiano repikov dai. Oije. GtGrtr 107. namestimo novega.ino zrezemo ali pa zdrobimo v pnh. Nai REPI]IEG 108. Rad ima gnojno zemljo in sonino lego. ieter. boledi kdi. Cajno neianicospelinom pijemo kar se da vrodo. sla usta in irefo. nedisto koio.r'e . tvole. na. v katerem so se namakale zdrobljene korenine. Zazimo namoiino celotno zrezano nstlino bo steklenica polna regrata! Uiivamo do 20 kapliic 3x dnevno. iol6 Pospesuje izlodanie pri bolnih iel h. 1. Cvete od juniia do septembra. da se na niih posuSi. odliden ne kamne in pesek. ki io zdrobimo. pri boleznih drevesia. plodove pa. namakamo nekai ur in nato izpiiemo. pa drago- I l. lo||0rac Cvete lepo rumeno. Ko se posuSi. velia za plevel. laisa aslmo. Cal rstoy zdravi mehur. V isti namen lahko namodimo korenne tudi v rumu. koina vnelia. v Zganie. mehuria. poiagamo na otekline.bfe. Pomiri vrodino. Unele oEi Eptrano s iajem repika. ioldnika in vranice. de qa obenem tudi pijemo. Korenina ie otav dobta Drikuha za sladkorne boln ke. gripo in gnoine ture. nih.latdje treba narediti Pospeauje pomaga pa tudi sladkornim bolnikom. 117 . ledvlc. mladostne akne. ker bodo varni pred vroaino. Repinde. zalijemo z 2 skodelicama vode. Sok zdravi tudi vlaine lisaie. Cai iz semenaie dober zoper ledvicne kamne. ustavi griio in irredi mensiruaciio. Je dvoletna. Je veliko bolise varovalo kot ruta ali klobuk. mehuria. Lahko uporabimo tudi druge zdravilne liste. posebno inulina. tega iztisnemo iz korenine. krvavilev iz ledvic. ob zidovih. razna vnelia.hn. lako da se odpiralo cvelovi od spodaj drug za drugim od junija do septembra. zdravi beli lok. ko dozorijo. Pomaga zoper | potov. olivno alisezamovo. S dajem izplakujemo razpokane uslnlce. Ce hodimo po vroiem soncu. zoper moEenie postelie. prolin. si daimo ra glavo list rcpinca. Zaradi inulina ie repindev sok | in II | . klvavitve iz nosa. iolda. bole6ineY nogah. Sok sveie korenine kapamo na ekceme. opekline in podakaTo. Korenlne kopljemo aprila in oktobra. ialzdraviin 6isli ki.5 m visoka rastli- cena zdravilna rastlina. l\. jih po posusimo.lozgani se bodo zelo dobro poeutli. Basie kraj I l. dolgem razrezemo Llsle nabiramo in iih sveze Dorabimo. ptepteiuie izpadanie las in zdravi pthlial. REPIK l0 n0nla sua$lla -lw.daiemo tudi na kruh. Prav lako si pomagamo s svezim sokom. revmo.

Ta eai je zelo dobro zdravito zoper bolezni spolnih organov. zlastiploslale. oodobnih nalezllivih daj zdravi dihila: pomaga priastmi in leiki sapi. lajsa boleznilr. Cai iz lislov ali korenin pomaga pri teiavah z menslruaciio. Zaibliu ali v rdedem vinu kuhano ali pa samo namodeno. zato nai bi je same ne uporabljali. Kneipp io ie cenil in jo tako nekako na novo odkril. eaj repuha pospesuje izlocanie seda in izmivanje izmivanie vnelih oii in proti bole6i. za dlan velike . Zatrajno uporabo repuha ne priporo6amo. blaZi ielod6ie teiave iaradi vnete sluz. ampak le i<ot dodatek k brinju. E Ga Gdnsa (smmtadanstal RESA 110. Caiu rese dodaiteSe lipovo lubje in timiian! ual prlemo neKal casa vsaK vecer.lotuh. bolezni ledvic in I I . da zaviiemo glavo ali bolni del telesa v repuhov list.REPUH Pohslbs lrt[lldls .isle. Tako prepredimo napade. oaj lse obnese Caj in kaseli in hripavosl.inih boleznih. Nabiamo cvetoio rastlino: lahko jo osmukamo ali pote1emo cvetoee sbbelne vr. V Svici izdeluiejo iz repuha tablete proti boledinam. Nabiramo Se majhne. mehuria. Korenike kopliemo februarja in oktobra. pike 6ebel in os. jih po dolgem razreZemo in oosu5imo na zraku. in I ia Jesenska in spomladanska resa sta praktidno enako uporabni. Pomirja iivdnost. tembolj jo pa ceni liudsko zdravslvo. po 15 minutah odcedimo e rane. svezi ali pa oosuseni. 118 119 . takrat so najbolj zdravilni in iih hitro posudimo. rahto uspava. Solska medicina se zanid ne meni. z res velikimi listi na doloih pecljih. I09. ki popolnomanadomesdaiodrugeSkodljive narkotidne tablel€. profinu in levmi. oei in oroti nam v o6eh. rcDlh Je tralnica z gomoljasto koreniko. pesek. cvelov. Lajsa tezave ioldnika zaradi kamnoy: 6aiu dodamo liste iz pelina alilavzentroz. nespeenost in teiave v meni. ledvidne kamne plotinu. Cal2 obkladke koinih boleznih.iike. koinim za odp Cai iz listov pomiria kde ielodca. pai pa za akutne primere. onlca I l.h . Caj upori uporabiiaio tudi za umivanie in ookddke pri i. nice in prj griii. Syezl iibtl hladiio opeklihladijo ne. Predvsem pomaga proti aneriosklerozi. Cai zdravi revmo. nato sesekljamo ali zmeliemo. . i5iasu. Pijemo ga po pozirkih karse davrodega. Cai iz listov se obnese p ri g ripi Grlliina nlgirls {lcse||sta). Dodamo med. Svicarskizupnik Krjnzle jo ima | I I za modno sredstvo. Cislikri in tako pomaga proli ekcemom in koinim izpuiiaiem. 2J skoderice na dan. Navodiloi 1 dajna zlidka na skodelico vode kot preliv.h . Dve dajni 2lidki korenik pop imo s Z I kropa. | . najboli pa korenike. Raste po vlaznih travnikih in ob potokih. in popijemo polu ter pomaga pri prollnu. nepuhove kblete umirjajo migreno in rakaye boledine. posebno v ilovnatizemlji. i5iasu. Lahko si pomagamo ludi tako. levmi. Uporabni so cyeloyl. po kakSnih dveh urah boledine oonehaio. sraien z medom. ll l.

zlasti v nienih zadetkih. ustavliaddsko in griio. visoka do 50 cm. da izlodaio se6. utekodin ja . Caj iz listov prepreduje nastajanje kamnov in peska v mehu4u in zdravi druge bofezni mehuria. pasnikih. moCenie postelie in bolezensko liSCanle na vodo. vnelje slu2- nice debelega drevesa. Sooaro in tudi daj potegnemo v nosnice pri pospeSu je izlodanie seda in tako uiinkovito odoravlia iz iold. pike iuielk. privroeicipa tudigasiZejo. kuhana s svinjsko mastjo. kier imaio maihne olloke. Caj iz listov spodbuja ledvice k delovaniu in vDliva tako na zdravljenje plotina. halducta trara I I . zdravi okvaro srEne miSice in angino pecloris. odcedimo. postavimo za I dni na sonce. zlastiv pljueih. zastoj vode in motnje v ielrih jn iolene kie. revme in proti poapneniu iil. Ta dai iil. zaprlie. Nabiramo nadzenne dele I I . cvetote rustline ali samo cvellr-.fanatbibil. migreni in hudem ka$liu. Baste po suhih travnikih. Caj iz listov pomaga proti skory'e kuhamo dec. pospeSuie znoienie in Stevilnih ui ll I .v mesecih pri roki v vs. krdih malernice. ureja premoano ali preaibko menstruaciio. Ugodno vpiiva na seCila. Ca:i z avl dihala. Soh jagod.nr. Caj grgramo pri zobobolu. iivdni napetosti in visokemu llaku.bezoye 15 minut v vinu. Zaradie rman orav nkovit h I snovi moano zdravilen. kamnom ledvic. boleznim dihal in slabi prebavi ludi v najhujsih primerih. ll nih kriih. Za Zenske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe. pri driskah. ledvic. Poyeduje odpornost proti boleznim. odpravlia kalar mehuda. odpravlia nejeS6nost. dajetaodliino rnazlo. PoZirek pred poiitkom odpravja nespednost. Ta dajje izvrstta pijada in tudi dobro sredstvo za zplranl'e pri belem toku. kuhano z rmanom. Tudi zadrzuie sladkorno bolezen. ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delovaniu. lajsa mokrenie in levmatidne boledine. od juniia do avgusta. kier daj podobno udinkrje. zdravi ledvice. S daiem izpiramo rane. udarnine. Bman in trpotec. Jagode imalo veliko vltamina C in J. ureja kroienie kryi in s tem srdni ulrip. l/ro. Osfovski kaSefi odlidno zdtavi konserviani sok ribeza. Pest. Flbezoy sok V 2 kg soka vsujemo 1 kg sladkorja. Deluje proti nespednosti. nosa in obldajnlh ran. nanoienih v zga| | nju. Je trainica. kuhamo. ker jih rada napada rjai taki listi so Skodljivi. nahodu. Rltss nlgrun - [n. krvavem izme6ku. 120 . polagamo ga kot ob oge stoldenega na udadena in odlgnjena mesta. Rman zmanjsuie tezave prolina in levme.fanaibi bil v zimskih rani ribeza. zalijemo z iganjem. mehu4a in iolCa. Tudi dai iz listov vsaki druzini. Flbezoy rker Zrele jagode stlaeimo. Uporabna je tudi skoria. dodamo liste poprove mete.aki druzini. zelo pomaga pri 6reves. odliino pomaga"pri leiavah vielodcu. Zelo se obnese pri notranjih kruavilvah. boleznih mehulia. daipriporodajo tudi pn pri vodenici. Juniia nabiramo le zdrave liste brez pecijev. in sicer od junija do jesenske slane. Vpliva na dotok krvi v slce. Sbleeni listi kot dajso odliano sredstvo pri srdni slabosti in vodenici. Pazimo. driski. Actlll6a nlllsfollum . alijih hikeie pozdravi. caj je zelo zdravilen za elevesie in ielo- telesa strupene in bolezenske snovi. krvaviwah iz danke. ilz cml Vsa rastlina disi nekoliko po stenicah. pa iih ne drazi. kr6e v drevesju in ielodcu. Je antiseptik. pomaga proti neiesdnosti.111. ob poteh. Jagode iq sok lajsajo ledvi6ne bolezni. cvete belo ali roza rdeae. RTBEZ RMAil 112. samo na mokrih tleh ne uspeva dobro. ki zelo uspesno prepreduje okuzbe. da se zgosti. dodamo nekaj prazenega sladkoria in spravimo v steklenice. Caia ne smemo sladili. 6isli kri.

Svoj das pri nas ni bilo Sopka brez rozenkravta. Ta daj poseka vsakega drugega. Cvetoviso majhni. marina. Pomaga zoper krvavi- tve iz ielodca. Zafran. predelaniali vloZeni. Ako imamo drisko. To seveda Se ne pomeni. navadno pa rastlina le redko cvete. rozmarin. ki vsem uporabljamo . Sto/dene /iste devamo kot obloge na fane. Jagode vkuhavamo. ter drisko iolenckov. meto. vse so niib$ lnllco$rs-h . izpusiaie in lule. Driska bo ponehala brez boleiin. Korenine. Hranimo na suhem Drostoru. Ob napadu srdnih slabosti lahko denemo \ usla list alidva rcZenkrayta. eaj U /ibtoy ali sok iz jagod I odlidno deluie zoDer dlisko. Vse troje je lepo za pogled. ka$eli. krvavi mleeek. Zeli. S toplim preyretkom ilslovuspesno izplakuiemo ustazoper bolne dlesniin afte vuslih. ki ga mede. So odlidno hranito za k . Prav lo pa ie verjetno tisto. To ie veiletna okrasna rastlina. kuhane v ernem vinu. baldrijan.hn. gordico. Sadezi. To naj bi pripomoglo. torej ludi rozenkravt. Obenem z rozenkravtom so daiali v mleko tudi sok ll . dim prej spravijo k zavesti. kar ugodno deluie pri boiiastnih napadih. dai nai piieio matere pred polodom. ne pa zdraviio. pa le pomagaio v napadu. uslavljajo krvavenia v klimakteJiiu. l@zato ludi krvavo. da roienkravt tudi zdravi. kaiti napad padayice ponavadi pride iznenada. Dodajmo daju 5e zajbljateaj ei$i kri in tako ugodno vpliva na koine bolezni. ki modno disiio. toreitakoj pri roki. Aprila in maja nabiramo liste brez pecllev in vrEidke poganikov. BoF nik s padavico sodiv zdravnisko oskrbo.fl3. kerjih rade napadaio Zuzelke. Prezveeeno listie rozenkravta izpljunemo ali pojemo: za zdravrienje dl€sni ga zadrzimo v ustih dalj dasa. Lahko mu dodamo tudi kamilice ali rmana. pomag?i. Rozenkravt ima precej velike. Vse te grenke in diseie zeliso imeli nekdaj doma na vrtu alipav domaei lekarni. potoniko. Ako grgramo in po pozirkih piiemo. lustrek.sle za daie. lt||Dlna ROZE]IKRAUT I14. narezane. Za zdnvlienie boZiasti imamo danes na volio vrsto farmacevtskih izdelkov in lahko le zdravnik izbira med naiboli ustreznimi. poper. maiaron. ker mehda porodne poli. Rozenkravt so uporabliali tudi za zdravlienje dliske. tudi ruskega. skuhamo na % | vode vejico rozenkravta. vinske rutice. R0BiltA I I Robid je zero veliko vrst. sve2i. ta dal ni za ttudi. vloiino. skorai enako zdravilne. ga Zvedimo in srknemo pritem 5e pozirekvode. da iivdni liudie kmatu zaspiio. vralid. obenem pa vse priietno disi. oroti 6levesnemu vnetiu. rman. Susimo hitro in v senci. 122 . nelreska. hemoloide in bolne msndlie. Z domae imi zelmi ls ublazimo napad. bozie drevce. v prah zdrobljeno aloio. da ie lepo disalo. Pslat[0nlm 60!m tvlld . mehke in dlakave liste. roZnate barve in imaio ostroge. zdravi hripavosl. ki rrpiio zaradi zaprtja. Bozenkravt dobro poznamo. ll l. raste pri nas le v londkih. nagelinov in roZ- dodajmo 5e bezgove iagode ter 000r0v0 meto. Rozenkravt so kmeike gospodinje dajale med perilo. da tistega. Olie rozenkrcvta ima priielen I I in osvezuiod duh. mutoku. Te zeli ali moino disijo ali pa so zelo grenkega okusa.o. P/odoye nabiramo popolnoma zrele ln zdrave. ker pomirja. tudi vnetiu slepida in bele. Ta Calpijemo vedkrat na dan. Pred I l. $fidlloralr . Rozenkravt cenijo tudi kot zdravilo za sfce. kafro. izpuiiaie in liSaie.

zlalenico in njene posledice. Na izvine. da se okrepijo. . deluie proti bolezenski zaspanosti. boiiasli. ako namodimo rastlino v Zganju. 2 kozarca vina ali 2 Silci cvela na dan. Caj dellje proti kdem. kier so bolebine. se podulimo krepke. Bolne oiikopamo\ mlaCnen poparku roimarina in kamillc. roZmarinovo olie in rcZmainovo yino. belem toku. Kope. Uporabljamo cvetove ali pa cvetodo rastlino. Vse to skuhamo z belim vinom in z niim veekrat nalremo ohlomele ude. | | Sivka vpliva v prvi vrsti na I l. nie slabi prebavi. jegliaa in Sentjanzevke. iztreblja gliste. Nabiramo ali samo cyelle ali vso cvebeo nstlino. Treba mu je 5e dodati nekai ianeia in Saepec cimeta. neledno menstruaciio. ako sta sicer Zelodec in prebava v redu. zoper zaoslaianie vode popijemo 3x na dan po 1 kozardek ro:marinovega vina: na tesde. Dalmatinci kopljejo slabotne. | | RoZmarin v vseh svojih pri- odore. tudi disi z be. kaSliu. Zdravi tudi slino vodenico. d0sollr I l. Od kapi zadele. migteni. Uporabliamo le maihne oodobno.Lahko pa cvetje namo- eino v Spiit ali Zganje. R0ZMARilI Rosna nN olllclndlls sluKA n - hn. rutma lrrdndrla slicr Je rastlina toplih krajev. drzimo nekai minut v ustih zoperzobobol. Obloge s sivko v weekah na g/ayl lajsajo iivdni glavobol. kuhan s sivko. Precej do go kuhamo 1-1. olju ali belem vinu. je proti izpadaniu las. edeme. Kapliice olja izboljsuPomaga pri koliiine. Sivka kot ial disti zlasti glavo. zdravi levmo. Pri iivdnem ulripaniu srca. pred kosilom in pred vecerio ali pa tudi 2x po-eno Silce cvela.115. Boli kot sama se obnese v mesanicah. iivinosli. izpahe. oslednie iivievie in na . Cvete iuliialn avgusta. S tem masiramo glavo prhljaiu. ako ga bolnik popije po 2 kozarca na dan 1*2 meseca. dihala. ptotin. bofeeine v spodniem delu lelesa. nevrasleniji. k6pi in drhteniu udoy. Caj ustavlia hude d ske. za 6iScenie krvi. RoZmarin. PosDesuie ktvni oblok in dvioa nizek kruni tlak ter ureia neredni utlip. Caj prepreauje kap in nagnjenje k njej. Trgamq tik preden se cvet I I pravkih ugodno vpliva na telo. posebno pri boleznih o6i in uies. omotici. Siuka. rahitidne otroke v rozmarinovem ialu. S cvelom masiramo mesta.5 kg sivke v 12 | vode in jo vtiiemo v kad. modrice. proti omedlevici popiiemo na dan 3 skodelice tuia rz sivkinih cvetov. I I . napenianiu. Te naredimo. Njegovi pripravki so rcznarinov cvet. zmeCkanine polagamo obkladke iz daja. namoaen v Zganju alj kol dai. Zoper nespednosl je treba pfi Aajno neianico sivke.6e popijemo 2 skodelici daia na dan. soroden rozmarinom. omotici. ti. polik z vrodim belin vinon. Pripravimo si okrepiujoio kopel. zlasti pokapi. lesnobi. aslmi. zato jo goiimo v loncih. seinim kamnom. Proti izdryanosti. Sivka ie primerna pri zlalenici. ker disti iih ietla. migreni Zivdnega izvora. Rozmarn izredno krep slce. ki mu dodamo 5e Zajblja in brinovih jagod. Je do 40 cm visok grmiiek. ie u2ivamo ro2marinovo vino ali pa roZmarinov cvet. ee se v tei vodi kopamo. saj je poiivilo. Pozivlja delovanie ieler in izloea- iolia. leni ielodec. kijih je prizadel protin ali revma. ker rada poze- -i il6. blazi boiiast. ker ie moano sredstvo. neplodnosti. jejo prekrvavilev in Sirijo iile. baldrijana. K/s. Pest sivkinega cvetia nanoeimo v 2. zlasti se tu obnese rozmarinovo vino. ki jih povzrodajo vlenia v prebavilih. Caj priporodaio pri vodenici. vsaj v zadetku ie treba masitali s cveton sivke. pi izpadaniu las in proti 124 .5 dcl olivnega oljain damo za2 meseca na sonce. zdravi nahod in migreno. S tem oliem masiramo dele telesa. spodbuja odDravlia bledico.

listov trnega bezga in ludnikovih cvelov avibezgauke. iih operemo. eztezemo. Korcniko namakamo v zganiu okoli 10 dni. Mladen daj grgramo pri h pavosti. odcedimo. laisa idreblianie in pomaga doiedim maleram k izdatneisemu izloaaniu mleta. mehea sluz. Uporabna ie' skoraj edino korcnika. Tak Cal. blaii in umiria | I | kaieli. Caj se obnese pri neietdnosli. Treba ie zelo hitro susiti. ako ne izbea soka. Vino. Slezenovca kot tudi sleza ne smemo ne kuhati niti popariti. ker no temno barvo in oostane mani Zoperlesnobo v plsih pripravliamo 6aj iz listov. sal Zene na Yodo. drevesne in ielodCne klce. dlakaviI s sreastimi. Cvete belo in roZnato. sluzi tydi kot odvaialo. katar. Za aaino me'anico ie treba slezenovec v ioltnlku. Liudska medicina naibolj ceni korenike. mokrenie. To velia tudi za cvetje in lisle. Caliz korenike je zcfavilenzla| I l.1t7. ki stoji pol ure in ga precedimo. ugodno vpliva na dihala. v katerem se ie nanakala sladka koreninica. To je lastnost tudi drugih praprotnic. tudi oslovski.lesamo ga lahko tudi s trobenticami. ponri bolei mehur in dlevesie. Lrble trgamo od juniia do seotembra. .||r. | l. zdravi bronhitis in pliuCnl katar. v suhem vremenu. naduho. Cai iz enakih delov korcnin in listovhitro pozdravi vse gdii podobne bolezni. odcejeni 6aj Sele dodali topli iajni mesanici zdravilnih rastlin. Grgranje s popalkom iz enakih delov slezenovdevih listov. posusimo in spravimo v temnih kozarcih. yirq kuhano s korenino slezenovca in janeZa. Pospe$uje izlocanie sluzi. Pri zacelnih duievnlh boleznlh in moiniah daiemo bolniku 20-. Nieni lisli ostaneio tudi pozimi zeleiri. ludi oslovski kaSeli. sta do septembra. Bolnik nai popije 2-3x po kozarec na dan. Polipe v nosu zdravi daj. Nabiramo vedno sti za dlhala: zdravi plluEa. sicer dobi droga umaza- kaiell. ki rasteio na hrastovih deblih. zastaianle vode. sam ali v mesanici. nato Sele daj pogreiemo. Zdravilno vpliva na kree glasilk pa tudi na la:ie ddske. oosebei namakati v hladni vodi in S eaiem preganiaio tudi gllsle. mi listi. in sicer od iunija do septembra. de ga vsrkavamo skozi nosnice. SlAllln [0REllll{lGA Polnadlm stEzEl{ouEc 1r8. zori pa od avgu- rrldn . dloveskih bivalisd.Te nabiramo od septembra naprei. [rlrr tllrtrtb .lr. cvelove ob cveteniu. l\. aslmo.Vrodpoparek listov in cvetov.30 kapliic 3x na dan. hdpayost in vne{e irela.alrd Je praprotnica s plazeeo se kore' nrko. ampak ga takole pripraviti hladnega: korenino namakamo v hladni vodi 8 ur. hripavost. Ta 6ai zdravi prav tako rane in razpokano koio. oteceno Yranlco. rlrffr lrlnt. alrlll sllrz cm visoka rastlina I . ludi laisa bolece | . Treba pa ie kopel ponoviti 3x na dan v vedno novi vodi. Korcnine kopliemo marca in aprilater oktobra. Rad raste blizu I zadelno TBC. Sladko koreninico uporabljamo tudi za duSeyne bolezli. caj zdravi ielrne bolezni. Je do 60 narezanimi. zdravi melanholi' io. goje ga pa tudi po vrtovih. tezave vredna. ie odlidna kopel za odprle z noge. izplakuiemo z njim usla zoper Cire in izplitaie. .

seveda v prav malih kolidinah. jelka. to nepazimo. ki so podvrzeni prehladom in oboleniu bezgavk. govejega loja. ker drpa hrano iz drugih rastlin. nesPednosl in histeriio. podakamo 5-10 | | Je zelo zdravilno zelisee. od julija do konca septembra. Smreka je do 50 m visoko drevo. povedamo udinkovanje smetlike. potem pa porabimo za pitje. drobnimi cvetki. Mla6en poparek krepi oslabele oClali zdravitake.s kropom. Je modna droga. vnelie grla in pliud. Plcoa orcelss . nim dihal. zato naj bodo odmerki res majhni. plebavne motnie. N l@ | macesen. Odlidno mazlio zalane dobimoiz sn rekove smole. Ljudsko zdravilstvo jo zelo veliko uporablia. lglice ail yrSlcke poparimo I Vsi iglavci. Krepio6i. tudi pri odraslih. naliiemo nanje za nekai ur vode in to piiemo. Po moznostimenjamo veie na dve uri. Kadar zelo bohotno cvete. Svezi brsii in iglice izgube v daju do oolovice vitamina C. izmivanje aliobkladke. ll ll. nezrelestorZke in poganjke 5 ur kuhamo v obilnivodi. kizelo malogreie.ike. voska in olivnegaolja.Nore. dajmo naStedilnikovo ploSdo. Vsi pripravki za izpiranje in obkladke nai bodo blagi poparki: 1 6aino Zlidko zeligca poparimo s % I kropa.h . ko je pozimi mraz. osladimo z medom in pijemo proti kasliu. kise solze. solzedih ialem izpiramo odialidevamo nanje obkiadek Lahko si pomagamo s soparo. S odeh. lglice sesekljamo. izpuSeaie .iek smetl. Je do 15 cm visoka enolelnica. Ce ial hkrati piiemo pri umivanju ali izpiraniu. brez korenin. Deblo pokriva rdede riav lLib. Posusimo io v senci in hranikjer je varna pred vlago. Smetlika krepi slabotno. Spomladi si ahko napravimo sirup proti kasliu in izdryanosti. Akotegani. akozelene. utrupomaga pri vnetiu minut. de ga pijemo v postelji. od junija do avgusta smolo. Caj pa moramo vsakie pripraviti na novo. kalariu in drugim bolez. rldrc SIUIREKA 120. Zdravi ludl pri zastlupilvah z alkoholom in nikotinom. Za obkladke dodamo smetlikienako kolidino kamilic. Ta dai disli in zdravi katar mehu4a. poparek razreddimo z mladnovodo. . Olia mora bitjenotretiino. pospe$ule plebavo in krepi lelodec. Smetlika zdravi tudi bolna dihala: pomaga pri veznic in vek. zdraviyne- utruienosl. da se zgosti. rusevie in smreka. pravijo ljudje. zeleni mreni. Vrsidke iglavcev nalagamo vsteklen kozarecs Sirokim grlom. ved gaje. da bo huda zima. Bolj. Zelo zdravilen je za dihala otrok. Ce na kaSliu in nahodu. kot notranle. SMErulfi Eu rtula olllcln{llr . Porabiti iih je treba takoj. roienice. tako zunanje. Pazimo. podakamo naivee 2 minuti. neiegdnogl.hn. kraste. Kogaru sveZih vej v spalnici zelo lajSa ulruienost pliuinih bolnikov. drugaie lahko skodi. Ako so odiobdutljive. men jaje s sladkorjem. Je zajedalka. dirih se bronhifafni katar. 128 129 . Zaradisvojih grendin ugodno vpliva na relodec: odpravlja v njem in v drevesiu boledine. neodpomo lelo pf olrocih. dase ne bo nikdarstopil. te trepalnice. Ob pomanjkanju v partizanih in taboriseih so si domiselno pomagali s tem in silako ohraniali zdravie. bosladkorpostaltakotrd. so ved ali mani enako zdravilni. dadamo-takoj natoplosonce.119. ki so ga na sprehodu globoko vdihavali. Sopara iz snrckovih vei zaftdi teroentinovega olja distidihala: zdravi bronhiie. tekodinidodamo sladkorja. ki | | . Zrakv smrekoven gozdu je pozdravil plju6a mnogih bolnikov. Ugodno vpliva tudi na iivce. jene od branja alipisanja. Vejice in iglice ku hamoposebejin dodamo kopelnivodi. Raste po suhih travnikih. Nato slorzke odstranimo. vedajotelesnoodpornost in zmogliivost. Calsm rekovih k vrSidkov preZene spomladansko Le redno ga pijmo! Sladimo le z medom ali kandisom. lzboren s/upnaredimo. lajsa iiydni glayobol. Kopeli iz snrekovih yel pomagajo zoperprotin. ti$Caniu v glavi zaladi kalaria. Spomladinabi'amo mlade brcte. poZivljajo okolele miSice. bor. Namesto dalev daiemo v juhe pri nastetih tegobah pra. Obkladek smetlike in kamilic zdravi iedmen na vekah. Cvete od julija do oktobra. !9. Nabiramo rastlino v cvetiu. tudi razku2uie.Takopeluainkovito zdravitudikoine bofezni. gtipi in bronhitisu. daostane mazilo mehko. ponovno kuhamo. eaju za izpiranje pridamo maro soli. povzroda potenie. z belimi. snnla I l. brin. Smrekoveiglice vsebuieio mnogo C vitamina.

razbole. levmo . povezemo v Sopke in hitfo posusimo na zraku. zdravi. kuhanega v vinu. SveZ sporii. tlutornlca hn. suncollel I I. Pijejo naj ga 3x na dan. Sooris. Doma je brzkone v lvlehiki. lazdraiene iivce. SyeZ spor'ii stolien in na rane polozen.S posusimo in S la boledine v glavi. Spo. Precej olajsa boledine. obkladek s sveZim. zlateni.deii. ilpadanju as in kot obkladek za bolne odi. ze o omjliglavobol. ako te ugfizne pes ali pidi kada. Zori vse poletje do ieseni. Navodilo: jedilno Zlico cvetnih listov poparimo s % | kropa. To olje je kot olivno primerno za masazo. ti. vranico in ioli.opr tud kamne v tedvicah. Ko se pr lepi na kozo. OIie. za qozevo (onico prahu. ta). repinec (zlasl. poskropren z vinom a o. V la name1 namoiimo v 1 | belega vina 5 velikih Zlic zrezanega sporisa za 30 dni. Cveti so majhni. ki ne smejo uzivati iivalskih masiob. lzvledek iz cvetnih liEtov v alkoholu odmerki kinina ne uainkujejo.jem. Z nio odstranjamo utruienosl iz boleiih udov in marsikatero bolezen iz oroanizma. lll. izvrstno udinkuje. v katercn scvreno svez sporii. I ne in zdravi. Cvete od junija do avgusta. ko tudiveliki OOmerek pa lahko dol'odi le zdravnik. S0}|GN|GA llolld nus dnnuus - SP0RK 122. iivce. laturo. Caj iz cyelrlh iistoy uspesno I mesamo ipovim listjem.e. Nabiramo cyetne liste in plodove. z medom. ne da bi postalo Zarko. To vino piiemo 4x dnevno po kozardek. Lipovo cvetje krepi odpornost lelesa. Z dodatkom rastlinskih eteridnih oli dobimo prvovrstno naravno zdravilo. astmi. zdrav botne ledvice. ki ie kar enakovredno olivnemu in se dolgo qrzi. visnjei/e ali roznate barve. Je enolelno ali traino l(al. lajsa boledi. stoldenim sporisem idravi liSaie. kmalu po. Lahko pa soo. eai iz sporiSaboveauie doiedim 130 . Uporabno je za marsi I |. Cvetne liste suSimo ali pa namakamo v alkoholu za tinkturo. koprive. ako hkrat jemljeno notrania sredstva. Preganja tudi hlipa. sondnidno pa zniZuje tempe. S svojim velikim rumenrm cve- tom je simbol visokega poletja. npr. ker pr v ae: kri. kuhano i spoiien. zdravi kol obkladek zunanje bure. . stlacen z naslom in poloZen kot fe obkladek na odi. ll l. Tudi pri inlluenci in pljudnici s lemperaturo. Nabiramo iunija cvetoio rastlino brez korenin in spodnjega stebla. ludi oblaznitivdc jemljemo 2x dnevno ' matelam mlednost. ker je zato najvedkrat okuzen. Odisti vse drobovie. nim in bulam v ustih. odpravlja migtjanje pred odmi in jih bistri. IG 6na0fllclntlls-h . mehuriu in ioliu.r21. ie rzvrstn0 zdravilo triggminus- lem si pomagano lLdiori bolezniptiui. Posebno se obnese pri malariii. Obkladek spon$a. Enako ga priporodajo priietrnih in iolcnih boleznih in pri 6iru na ielodcu. p:jerno eaje za eigdenie klvi. Vina. sporis in trpotec. obnese se pri vrodiCnih bolnikih in gdpi. lz plodov iztiskajo mastno o. rman. cr. vecamo zmogliivosl lelesa do visoke starosl. raste pa najraje ob poleh. se zeroobneseza naliranje pri zoboboiu. Soniidno oljeje p(imerno za tiste bolnike. Ta baj sladimo najbolje zelisde. isias. Seveda je treba iti tudi k zdravniku. Drelovo ttslle. vosl.91ipi. z Zvetenje svezega sporisa n trpotca pomaga vnelim dles. @ zdravi vrodinske bolezni. pri blonhialnem katariu in gripi.5. Skoda. precv'l s svinjsko masljo u mazito.

sesekljamo. lzvletek Wipravimo tako. da prasek (lahko ga je veliko). popravlia sla6o prebav!. npr. ker uniduie bakteriie. dez 5 minut precedlmo in pijemo neoslajenega. Pri klvavilyah iz etevesa uporabljamo kiiistiriz mesanice 1 :1 :'l srdne modi. Je eno najbolisih zdravil za erevesno tuberkulozo. Pomaga Se pri blonhltisu. Mniloi sveze gomolje odistimo. Je lrajnica. 1 del Zajblja. precedimo v steklenico in po potrebi jemljemo le 5-10 kapljic na dan. zelisde pa povezemo v Sopke in obesimo na zraanem prosloru. razpustimo v svinjski mastiali govejem loju. nato precedimo. betem toku. j Je trajnica z gomoljasto koreniko. popije vsak dan 3-7x po en -v pozirek te piiade. Uporabljamo jo zaeai. Melanholiki in liudie s slabim src6m in iefodcem naj uzamejo 2x dnevno noZevo konico prahu iz korenine. I grmoviu. Ker odstotek njene dreslovine zelo hitro upada. '133 . Zanjemo pa tudi zel. Kore- to I . kakor lLdi onenjeno vino. S dajem korenin in zelisia zdravimo vneto sluznico v us h ingrlu. Cire. Zivih meiah. Za zdravljenje uporabljamo ie koreniko. zmedkanine in divi€ meso. iih odistimo. bolgzni ieter. najvsako pomtad in iesen 14 dnl jemlje vsak dan 2x % taine ilitke praSka na dct vina. u dnm - hn. Ta je na zunajtemno riava. krepi stce in ustavlia drisko. Stoliena mlene. na prerezu pa bela. | . toda na zraku I l. kryavitvt tz malernice. zocla $om se kmalu rdede obeva. Za bolna plluda vzamemo 3 dele sretene. ob vnetiu moiganske mrene korcnina kot obkladek zdruvi tazna t I pa oblozimo vso glavo in vrat s stolaeno korenino. oaiiz zeli56a. Srdno mod oriDravimo v mesanici 1:1:1 z omelo in niivsko oreslico: eaino Zlieko srdne moiilahno zavremo v 1 vode in z njo poparirio 2lid*o omele in preslice ter dobimo odliino zdravilo zaCrevesne bolezni. v kalercm se je namakala korenina (70 g na liter). precedimo v steklenico in iemljemo po potiebi 10-12 kapljic na dan. nato pa Se pre' vidno ob pedici pri zmerni toploti. 1 del poprove mete in 1 del vinske rutice. llgaie. melanholiii. ekceme (izpusdaie). Liudsko zdravilstvo uporablja | Caikorenin in zeliiiaoredvsem vnelia. Vsakih 12 ur menjamo. gdie. revmi.123. ozebline na lokah in nogah. Se vroeo masl pretladimo skozi krpo v posodo in dob-ro zapremo. ustnice in roke. razpokane Korcnike nabiramo zgodai spomladi ali pozno v jeseni. hemoroide in izmivamo "odprte nog e". Cal zaradl dreslovin zelo dobro zdravi kronidne kuine bolezni crevesia. Bolnik na. kro. JAmati ie lreba 3x na dan po 15. po griii in d ski. srCnlaGa zdtavimo z mazilonstdne modi. Vino. olekla jella in zlalenico. Suho je najbolje zmletiv prasek. V potrebi jo nanesemo na krpo in poloiimo na prizadeto mesto.Ali: dainoZlidkopra6kanamodimo dez nod v mzlivodi. Korenine kopljemo maia. I 1-I zracnem podstresju. Inklura (1 del korenjne v 5 delih Zganja). 4-6 tednov. ko cvete. namakamo 24 ur rdeaem vinu. kataria. hrastovega lubja in kamilic: 3 6ajne Zlidke mesanice zavrgmo v 1 lvode. ustavlia drisko. posusimo na Cvete iotbunkice s ka\djeki. Kogar ogroza kap. vsakdan pretresemo. SRGilA Pohdllls bmsnfflla t[oc -h . dez 5 minut odcedimo ln z mladnim iajem klistiramo bolnike. lajsa motnie pli menstruaciii in relod6ne teiave.20 kapliic. blazi plotin in levmo. Na odi polozimo stoldeno | . ki povzrodajo te bolezni. Zatinkluronamakamo1delsrdne modiv 10 delih Zganja. kier se menjavajo d ske in zaprtie. V 3 dneh se bolezen navadno poleie. SBETEI{A G6um I24. Plodovi so nine posusimo na zraku. Za Caj poparimo dajno Zlidko s % lkropa. ie najbolje zalogo obnoviti jeseni in spomladi. takoj precedimo in piiemo 6ez dan po 1-2 skodelici po pozirkih. raste ob gozdovih. Aaiiz korcnin |depi Auce in telo pri splosni oslabelosti. | a za krepilev olganizma. zmesan z Zaibjem. rumeno. o6i in moiganske ze isde. nidno leymo. 0bnese se zlasti pritistih oboleniih. zdravi Se ekcemo. vnetie debelega drevesa. | a a izvbAekali nazilo. ziulraj hitro zavremo. tinkturo. namakamo v Zganiu 15-30 dni.

Zaradi Stevilnih zdravilnih snovi pomaga Sentjanzevka proii premnogim boleznim. Jezelo uspeSno sredstvozopermoienie poslelie in dlisko.125. kot deplesiio. To je za marsikoga zelo Lgodno in pomembno. mehul. Pri sladkomi bolezni se po tem 6alu zelo zmanisa obdutek zele. iivdno razbolelosl. uko znactten pristadkornlkih. Olie prinekaterih ljudeh rahlo zapira: dodajmo nekolikb krhlike. lonh Gnsls-h . tkim. Tinktura. Olesenelo steblo odreiemo. Zanjemo jo dvakrat na leto. Deluie tudi zoperkamne v iofdu. de Strkne vroda mastv oko. Porezemo jo tik nad zemljo. rako znadilen pr sladkorn kih.in. Najbolisa je ob kresu (24. Precel moirio udinkujd. spodbuia rast in razvoj. za lane. potenje in zdravikaiarje. ielodcalniol6a. mehutju in ledvicah. povezemo v majhne Sopke in susimo najbolje na zradnem podstresiu. se obdutek Zeje zmanj6a. Ta dal odganja veirove in na I - | lf. Steklenico dobro zamasimo. je protikrdem ob menstruaciji. zalijemo z olivnim - oliem in namakamo 1$-30 dnj na soncu ali na ioplem v kuhinji. preventivno in kurativno. Ni ga boljsega sredstva zoper sonCne opekline na mo4u in gorah.6.ne Zlieke zelipoparimo s % | kropa in pijemo neslajen aaj po pozirkih. pozivljajodevpliva naZivce. Olje poslane svello rdeae. iedem s slanino in k pedenemu krompirju.amo predvsem cvele brez zelenih cvetnih iaiic. dimo io ovijemo z debelim papirjem in hranimo na hladnem in temnem mestu. Cvete od junija doavgusta.e. zaio ga ne"smeno ii. llm blazi klie v trebuhu. Cal iz listov in cvetov. v drugih primerih si :ene pomagajo s tamponi. kipa jeobenemprecejzdravilna. odlgnine. MoZnaje alergibna reakcijapriobdutljivejSih ljudeh. . Odlidno se obnese za masazo hrblenice. Celi rane. drugo pa zdrobimo in hranimo v temnih. ledvice. lzpa-hih in podplutbah. Dobro in hitro celi rane na malerni. Preganjagliste brez boledin. ki nastajajo vrenja. steklenih posodah. zlalenico. histeriio. pomaga pri izvinih. otekline. alkoholni izvbeek. pike iuielk. nespecnosl. Ko 2e. Seveda moramo pili poparek ndoslajen. pomaga pri arevesnih in ielodCnih krdih. fubar jih. ti.@ l '134 . pljuia. Za krdejetrebavzeti3 x na dan dajno Zlidko. ci. ko najboljcvete. napenianiu in draieniu || . je treba koliaino znizati. Z oljem si natiramo "isias" in iivec geminus ob nevralgiii. opa ne. pa Iudi zeleno rastlino brez korenin. Cvetle stoldemo. bruhanie: 2-3 ia. obrablienihvretenc in sklepov. tj.) Uporabl. Se boljpa je pomemben kot zailmba: prilegaae k mastni hrani. SentianZevka deluje na spolne organe. Takrat lma nalvedjo disavno vrednost. Ljudsko zdravstvo !porablja Setraj zoper gliste. Tedalga odce- v steklenice in ozmemo 5e cvetje. Uporcbl)amo zeliSie. pelina ali rabarbare. z dodalkom rmana in dresni. iorl SaEl6la ho [c o16tm .raste po suhih travnatih pobod- I stih tleh. zaradi gnilobnega ll Cajzdtavi driske. zdravivnetja.vati v prevelikih kolidinah. zdravi k . seveda piti neoslajen. lede od kislin. revmo in protin. klobasam. ob gozdovih. Setraj in bazilika lahko pri mnogln'leOeh sk0raj p0p0l1oma nadomeslila sol in poper. julija. Pomaga priraznih te:avah irevesia. jih krepi. peaenkam. zlasti na apnenda- Je do 70 cm visoka trajnica | . SEI|TJAilZEUI0 IWG cun SEIRAJ 120. dobro razku:uie rane in ie za natiranie drhledih udov pli starih liudeh. eaju za ietra dodajmo 5e aloj6 za vedio utinkovitost. Je do 40 cm visoka eno etnica. Prvid. raz- Goiijo jo pretezno po vrtovih kot odlianodiSavnico. I I . Je zelo obduluiva za mraz. Zelo olaisa ali celo umiri. pliuf. I I . Olje lahko uporabljamo tudi ginekolosko. preden nastavi cvetne popke. O'e uporabljamo zoper opeI I kline. Drugid pa. zelenjavnim. pospesuie prebavo. nadalje rivene teiave. Cvete rumeno od junija do septembra. mesnim in fizolovim juham. pri ietrnih in iol6nih boteznih.

Navodilo: 2 pesti zrezanega Sipka namodimo v 1 | Zgania. ureja molnie v ielrih in ioldu. sli. ureia obtok. pustili pa manjse rastline za seme.li. tlombozi dodamo daju 5e SentianZevke in baldrijana. pad pa jo lahko samo izpulimo. | I ampak ur namakamo v mrzli vodi: 1 eajno Zlieko zeli namakamo v vodi za 3 skodelice. dove od septembra dalje. nato pa le pogrejemo in pijemo prijetno toplo. Zandi Zilavega stebla je ne | l. slabo vpliva na hrbtni mozeg in srce. ki jim prebavila ne vsrkavajo zadosti vitamina C iz hrane. zares pulijo. W W | l. je nep rime rn o bolj dragocen odvseh kemidnih pripravkov Cvitamina. Kot 6ajle odlidno krepdilo prioslabelem olganizmu. filclca I I . Tavzentroza ie predvsem splosno zdravilo za vse leiave v ielodcu ter drevesiu. ga uporabljamo pri vodenici. pa se je dlovek kmalu prlvadi. Je tudi rahlo odvajalo. Sto gramov Sipka je vredno toliko kot kilogram limon. mlahavosl in bledico. kozo kar se da hitro posusimo na zraku. Sipkov dajodpravlja pomladansko utruienosl. Celo odem koristi. GonEulum min$ . Ta daj disti tudi kri. Ta daj naj bi pili zlasti ostaleli liudie. Deluie tudi kot rahlo odvajalo in'naj bi ga dodajali raznim dajem pri pomladanskem zdravlienju.127. Prevelika koliein. bodiaast grm. Popit6mo'qa 2-3 skodelice na dan. Pri ble. Pri doiedih materah preide vitamin C v mleko jn zelo dob ro vp liva n a razvoj d ojenika. de mu dodamo orehovih listov v enaki kolidini in popliemo na dan 2-3 skodelice. da odslranimo dladice in jih tudi dobro posugimo. nikoli pa ne po njem: 3 skodelice na dan. I I Je do 3 m visok. vedno pred obrokom. I WX 136 137 . katar ielodca. lltal Baste po suhih gmainah. Raste na senoZetih. Ta se pri kuhanju ne unidi kot pridrugih dalih. Sipku se proli prehladu uspesno dodaja !e lipovo cvetje. zavira vrenie. Je zelo grenka rastlina. Zal. Zaradi obilnega vltamina C in | ! drugih vitaminov ie Sipkov dal zelo zdravilen. Pozeto zel zvezemo v 6opke in suSimo v senci na prepihu. didnosti in slabokrvnosli.@ rnoremo trgati. Za bozjo voljo naj bijo rezali. Liudje io. odpravlia zap le in pospesuje iztreblianie. skrofulozi. tako izgine luditelesna in dusevna ltluienost. ker veda odpolnost organizma proti raznim okuibam. laisa tezave zaradi iol6nih kamnov. travni' kih. Cvete od junija do septem- bru. Obilica sadnih kislin v Sipku pospesuje izlodanie se6a in tako posredno deluje proti nastaianju peska in kamnov v ledvicah ali vsai zmanisuie nagnjenje k temu. _Ker Zene na vodo. premesamo. Ta dai nai b'oozimi redno o. krepi oslabeli ielodec. in pasnikih. Cisli in izboliSa kri pri slaboklvno.lasne korenine. ker odvaia iz telesa soli sedne kisline in tako posredno zdravi prolinska in revmafiena obolenja. ki depi kot lasasta glavica rdede zelene barve na nekaterih Sipkovih vejah. eanie v iefodcu ptipta]Jimo Caj iz neianice encilana. nato pa 5e pri umetni toploti 40'C. Zaradi SiDkovih zrn ie treba dai kuhali 5 minut.fa naravni raslimsti v. sicer jo bomo aisto zatrli! Rezall naj bi jo 5 cm od tal. V postev pride IAUZEilIR(IZA 128. ie ie ne kuhamo. Poleg drnega ribeza ima Sipek izredno veliko vitamina C. kolmeza in kamilice.nktura krepi. ftf. PospeSuje celienie ran in opeklln. hraniti jih ie treba v dobro zatesnjenih posodah. Po dolgem jih razreiemo. Cal deluje pri rejenih ljudeh shuisevalno. Sicer pa lahko njeno grenkobo ornilimo z vinom ali medom. zbija vrocino. Caj Eipkovih cvetov zoLuje iilel to pride prav pri notraniih kruavilvah. zdravi zlatenico.[r.fanl. Deluie proti lahitisu. vrada apelil. kjer nastajajo za Zivlienje pomembni hormoni. Nadvse ugodno vpliva na nadledvidne ileze. V hladnih in vlaznih zimskih mesecih zelo dobro varuje in utrjuje pred prehladi. tis. Zrnca splaknemo. Zene na vodo in preganja seCne kamne. Vp iva na delovanie ieter in iolenika. Je 20-50 cm visoka. nikoli pa ne smemo uporabljati sladkorja! Bolj ueinkute. $PEK Rosr canina - lrn. prilagodi pa se vsa- kim ilem. Nabtnamo zrcle plo- 6e iipkova gi6ka. Za oslabeli Zelodec. de ga pijejo daljsi das. V Sipkovi marmeladi in vinu pa je po enem lelu vitamina C le 5e ena detrtina. sicer udlnkoviiost hitro zgubiio. S/pkova .

Nekateri. nadomesda vitamin C. Ta daj krepi tldi iivce in slce. 139 . Primeren je tudi za zunanjo uporabo: pri modricah. Sveze raslline pa vzamemo le pol Zlibke za enak poparek in popije- . zlasti.a kaseli. razstruplja organizem. Cai disti zlasti di. lajsa gta. ymo. izostalo mensttuaciio. blazi migleno. To pomaga tudi pri vroCini. mastne klobase in mastne sire. ki naj bo primerno lopla. Je trajen. levmi. jajca s slanino. Zoper necisto koio in akne ie treba timijan dodaiati jedem in se bo kmalu pokazal uspeh. fimllan | aek in dobra vrtna disavnica. ienie slepida. vic in mehurla. nabiramo vianjeve cvetove in Iudi druge dele. Zdravi oa tudi bolezni ielodca in 6revesia. iumeniu v uiesih. Svezi cvelovi imajo priteten voni po medu.hfl. 0dliden je za mastnejedi. l. hala. Dobro dene pri sladkolni bolezni. kih. ki so lahko posledica pliudnice. spravlti pa iih smemo v ne preved tesno zaorti posodi. zdravi vse vrste kataliev in spravlja iz telesa zimsko navlako. Pijemo ga neoslqenega. Prepreduje aivsai blazi pliuenico.ega vina. kerodpravlia motnje pf menslruaciji. zmanjsuje drgetanie udov in se obnese pri nespeenosti. Ko cvete. T vobol. zastaianiu u na. 129. naj je paa ne jemljeio. ampaktudilaze prebavljive. mlade koprlve. Timijan z obilo medu krepi iivce in pomaga. Uporabjamo ga tudi pri enolonanicah. tezave v ietrih. ne samo mesne. daliz sveZih poparienih cvetov | I I . Tlmiian ima tudi diuretiden ueinek. kamilica. Pri prehladu ie daj iz tavzentroz zelo priporodljiv. zme6kaninah. Uspesen je pri nepravilnem krunem obloku. logllla I |.1 :1 :1 :1). ker Cisti dihala. Za krepilev mi5ic kuhamo 15 g cvetja v 314 | be. migreni ild. Caj sladimo z medom. dra. Zoper premo6no kisli. Cvete od marca lja do maja. Tavzentroza ie zdravilo tudi za Zenske. Zavretek timijana odpravlja gliste. svinjske masti ali goveiega loja. Je trainica s kralko. oslovski kaseli. tedaj trgamo cvetje. Za dal samo poparimo eno dajI I | no Zlidko zeli s skodelico kro- I TR(|BENIICA 130. eaj tmijana je'dobei Sladimo mo 2-3 skodelice na dan oo Dozir- bolezni dihal: aslmo. pliudnico in nespednost. OdiSdene korenine naberemo na niike in jih suSimo na zradnem sendnem mestu. eai tavzentroze pomaga pri otrdelih pliudih. riavo koreni- I pa. Korenine kopljemo marca in aprila. zdravi mehur in ledvice. kumina. seiila in odvaia se6. DaljSe pitje tega daja ju prezene. zopet opomore. do 50 cm visok grmi- P nula ko. na irobentjco alergieni ljudie. iivini gla. zlasti crevesne krde. PoveZemo iih v Sopke in susimo v senci na oreoihu. Zene na vodo. Koristen je pri rahilisu in slabolnosti otrok. poprove mete in tavientroz. Iimiian kol zaeinba zeio ugodno vp iva na ielodec in drevesie: jedi so ne samo okusneise. pospesuie menslruaciio. izboljsuie prebavo. Vsak druoi da'r otroka kopaTo v zawelici. kfee v trebuhu. ki se kaze v omoficah. tedvice. Cajna mesanica za Zelodecl 2 dela timijana in po 1 del kumine. Trobenlica zdravi prolin in revmo. oteklinah. eno- $ s-nn. pogreje Crevesie in ielodec. lais. zato najraste nasonani egi. ki se je nabrala ob neprimerni. eaj iisti kd. Uspesen ie pri bolezn prolina. vobol. narejeno iz timijana.Popijemo trikrat na dan po eno skodelico po pozirkih. de mu dodamo mlade brezove liste. Lahko uporabimo tudi nazilo. levme. Cvetove hitro posusimo. da si dlovek po telesni oslabelosti 138 | stranski hrani. melisa. blazi kaieu in bronhitis. TlMtJAl{ l[tmus rul0{]b . Cvete maja in juniia. zdravi kr6e led. Je paobdutliivza mraz. posebno pristareiSih ljudeh. zi vse E@ z medom.lodneie od 64a dduje tinkturat 10-15kapliic3x nadan. ampak tudi za peden krompir. odpravlja zapeko. . no pijemo daj iz mesanicei ianez. poprova meta in tavzentroza {1 11 . Timiian uniduje viruse in bakteriie.

v katercm sno nanakali cvetjeltobentice.vilno je tudi. keruniduie bakteriie. je izredno zdravilen pri prolinu. Zd je ta sok dober le kaksen teden.hfl.ih kamnov. I3I. zato se poskodbe hitro celiio. eaj pri nespeCnostii 10 delov trobentlce. dellje proli bionhitisu. ozebllne. Pi jemo Cuie. Planlt0o SUTIGASII IRPI|IEG sokom splakuiemo usta. Nato gosdo odstranimo. potem je treba pripraviti novega. vi in mrsavi. polozen na opeceno mesto. ugrize. dodamo tekodini obilo sladkoria in kuhamo 3-7 ur. Zato ga prijetnejsega okusa od onih dveh. Sulidasti trpotec nanoeino v olivno ote. ielodec. oridom uporabljamo ludi veliki lrpolec za notlanie teiaue. Bolniki naj ga pijejo po miti votji. ako trpotec Zvedimo aliz njegovim 140 . Je I lmamo lri vrste trpotcev: velike9a. ledvic. 3 deli hmelievih stor:kov. Tudi bolnim in vnetim odem koristi obkladek in sok listov. Nastete boleznt ni zdtavimo s toplini obkladki iz iaiWini nih popatkov sveiih ali posusenih listov. pliu6a. namazan'z jaidnim beljakom. Sibkim glasom. Cdna meganica zopet kagell: 3 dele trobenlic in po 1 del janeia. S tem oblozimo vso glavo. zne1kan tist suliiaslega trpotca. bclem toku. ako se cepljenje koz njpopol- zdravi otekla kuda o6esa. | I| Po svoiem udinkovanju ie | . Se boljkot dajje uspesen trpoteev slft. je eu dovito krepdilo za srce. najbolj zdravilnih in najbolj razsirienih zdravilnih zeli$d. Je pa Zlasti pomaga otrokom. uda?nine. pik Cebel in os. Vvedjem loncu kuhamo kaksne 3 ure veliko listja s prgisdem brinovih jagod ati vejic. er-oti bpef na'm je uainkovilo sledslvo. Obnese se pri golenskih raziedah in raku na uslnicah.bte in semena. iaisn jene sokoye. Zobobol preide. aajpileno ia la2ie izka141 noma posredilo. kadar vkljub dobri in tedni hrani ne uspevajo. nala iol ca 9a. koprca in rapuna. Vse vrste trpotcev so priblitno enako zdravilne. Obkladek ie treba meniativsAmeniativsake pol ure. katero koli zeliSle 6isti kri. Nabiramo . Uporabljajo ga proti :lati iill. Zdr.liste hitro posusimo. razkuZuie prebavila. kuhamo slrupe. V bofne odi nakapamo sve2 sok ttpotcain sevnelie pozdravi. ne in Ta trpotec uporabljamo botj za obioge. Vino ali ned. Trdoviatne boledine v gtavi idravi pob6en trpotec. eno prvih. Uporabliamo korenlre I liste. Tak obkladek dobro pike iuielk. sicer so brez vrednosti. 2- dela Sentjanzevke in 1 del baldrijanovih korenin. deluje proti nastajaniu led-yid. Seme posuSimo in zmeljemo v prah. in medon. tane. cvete in seme. boleznim mehufa. kuhan s Wotcen. Vendar pa iste tkinine ne smemo ponovno uporabiti. raste po slabih travnjkih. sulidastega in Sirokega. pomirja Clevesna ynelja. razen de io prekuhamo. ureznine. mehur. Deluie anti- biotidno. Trpotievo senie prepreeuje prepreauje prepreeuie nastanek oeska in kamnov v ledvicah jn mehuriu S nridnm peska ledyicah mehudu. Nozevo konico prahu damo v kozar_ dek drnegavina in izpijemo 3 aaSe na dan protidriski. bledbnim. Kot obkladek iz svezih listov sluZi dobro. so stalno hdpa. ob poteh. Bolj kakor | I | l.seme: uJavnava plebavo. Ta sok vlijemo v vrde in spravimo v klet. izpuScaiev vedno pokaSliuielo. premodnimenslluaclji. Cvete od maia do septembra. Planld$ mdlor - [1r. lmamo 3 vrsteintrpotcev: velike| sredniega sulieastega. eai pijemo pred spaniem. da ne poarnijo. l G0olih . pripravliamo z vinon I . rcllta Dolrlca |. ledYice. priporodaio ljudem s slabotnlml pliu0l. Sok iz stoldenih svezih listov zdravi vse zunanje polkodbe. ki so polni izpulcaiev in li5di€v. Raste povsod od nizin do visin. V bolno uho nakapamo svez sok zoper boledine in trganle. podoben lapuhu. Lahko pa samo Zvedimo seme. suliiastega pazapliuedruge notranje bolezni. Obloga listov hladi pokoCe in utruiene node. Uporabliamb ga pri srbenlu koie.. Veliki UETIKI TRPOIEG T32. od niZin do planin. 5 delov sivke./p. piku insektoy ali pa g-a na vati daiemov bolno uiro.

Zr:ako te meSanice poparimo s %-r-kroia. v vrtovih. Caj iz vse rastline pomaga tudi vnelim ledvicam in bolnemu mehurju.hfl. nal. zeleno rumene barve. meto. pasja vijolica. idraviio kaoliice olia vinske tuticetrrJ'aene nakapamo v stuhovoO. Liste kunamos k. zato 9a pijemo. RUilGA t34. II . vneio g o. utltstfi I . . sum v uSesih. Liste viiolice Dritisnemo na delo in zatilje ob migreni. ce sm0 pojedli KaJ slrupenega alr poKvalenega. nespecnosti. ko cvete. ki mu ni vzrok stabost srca. ga dobro ffi*ft iis'f - tako alergiini.Lai6a teiko sapo. pri nas na Nolraniskem in Primorskem. bolezni ieter. zdravilnost ne bo ntc manlsa. posebno 5e pri oslovskem kasliu. Nazadnje iztisnemo sok iz cvetja. pomiria in uspava. Viiolica raste iz kratke.Slievanie. klo z tijakom usmerimo v sluhovod. diseba in bledomodra nediseda. Goiiio do Cvetje hitro su6imo. belem toku. glavobol. Odcedek nato zavremo in poparimo nov liter cvetia. nju srbedico koprivnico. pogrejemo. rman. hemoroidih. S. slabosli mo sirupu podobno zmes.rup pomaga zoper nespeCnost. Caiu dodamo mleko in med. na pectoris). zasluzena ornara In xlept srce. Priporodajo jo za I | l. mete. J. Caidistik in tako posredno pomaga zoper koine bolezni. pri slarih katariih. malo pohladimo 142 in dodamo toliko medu. d ski. lo delajmo b dn. korenne kooliemo oktobra in novembra. sodol Rula glarfolsns I Je modno. a le po pozirk. raste pa tidi prosto v naravi. Samo pa uporabrlamo ze o zmerno v malih koiiiinah. Rutico razmnozuiemo s sadikami. sicer podrni in izgubi vso zdravilnost. da dobi- . Vnete uslne sluznice izpiramo s bajem. tedaj 5e grgramo s tem dalem. Ta aaj zdravi tudi rbnese bolne |repalnice. ako mu vsako uro dajemo Zlico iaja ako-mu Zlicg vljolice. Nagiugnost pozdravimo s soparc sbv. Je modno zdrivilna za mnoge tegobe. nespednosti.hfl. Pridenemo 5e Zajbeli. glavobolu. Cvete od iuniia avgusta. ko cvete. Za ploiin upotabliamo zneikane liste kot obkladek. ergiSde'istov rutice sfuii#o z neKorrK0 svezega masla in precedimo skozi p.[J'6]'#'i::i. jo koristneje rabimo v eainih mesanicah. razvejan grm ia. llolGlca Rasle po senenih travnikih.zg'nelo. ob plotovih. bronhitis. Otrok ii. bo 5e bolje. Obe. za izkailievanie. da dobiio Ze pri nabira- ':i. ru ur sloj-_ Bradavice dal pomaga proti boijasti.som. de smo pojedlr kaj srupenega ali pokvarjenega. Cvele marcain aprjla viioliiasto.i tt o oioool vega^cvetla. pod I grmoviem. bronhialni astmi. vnetju g a. Pomirja iivce. Caj sladimo le z medom. orunanle. hipohondrihisteriii. 133. pre aeim0 skozi krpo in po potrebi nakapamo v uho. Lahk0 ga mesamo z ieemenovo vodo. zlasti ie s taiem tudi izmivamo kozo. lma p rijete n vonj. Kneipp ie vijolico izredno cenil | kot zdravilo za dihala. lll. zrasli de naredimo me5an:co: po t0-g rutice. ruh. mehuria.. U|J0UGA ulola odoldh . skorbutu. baldrian-a. obdutku slrahu. To ponovimo 2-3x ali $e veekrat. pliud. vaasih belo. debele korenine. Ta dai pregania 143 sreni srdni tesnobi aanoi. zalo ga prlemo. (angi. popllemo na dan 2_3 skode ice. in sicer ob obladnem vremenu. ielodca in drevesia. TBC. glar hitreie preboli ospice in Skrlatinko. nekotiko nepriietno dised. Situp SituD digete viiolicet 1 | cvetia oooarimo z litrom krooa in namakamo vijolicet cvetja poparimo kropa 10 ur. scvremorisle rutjce s debu_ /o na orlu. drobni. neprijetno disedega. Liste zavremo v kisu. Nabiramo jo. toda zaradi nekoliko slrupenega eterianega olia. omete in 5 g kumine.. sta modno zdravilni.atneno kroo v steklenico ter up0rabljamo popotrebi. Cvetovi so jo pretetno po vrtovih. |. juniia do avgusta. Cajsili na bruhanie. ako jih veakral navlazimo z njenim sokom. ki ga devamo na olekla mesta. Ako je sluhovod oteden. stcer menda Dremodno udinkuie.h. iivinem utripu srca. Cvetove in iilgte nabiramo.r omotici. Zato se obnese pri histeriii.

pri ynelih iiycnih yozlih ali nevlalgiii geminusa.gliste in druge drevesne zaiedalce.Vse troje nabiramo za aaie.o. @ ll boleznih v zvezi z boledinami I| . hribski. Cairutice. NoseEnice iraj tega daja ne r. utorrc. Cveto od juniia do septembra. Tako se stanie vsak dan izboljsuie. spolni prerazdlaienosli so Ze nekdai uspesno uporabliali lzvledek iz vrbovih naiic. ubodih. vrodinskih ali iz ledvic in Skrlatno rdede cvete. pri koinih izpusiaiih pa kol kopel ati ovirch. da se okopamo u-vr. rdeii ali celo beli. Cajpospesuie polenie in izlodanie seda ter pomiria boleaine in glavobol. Ta zavrelek zdravi ludi beli tok in regulira menslruaci. ieloddnih leiavah. pri kruayilvah pliui. V tem se lodita od brez niih. Cvete marca. nicam so vsi pripravki iz vrbe prepovedani! Za olekle noge skuharno vrbove Itste v vtnskem k/su in Se tople omotamo okrog noge. laneno seme. [[Gla |rba V kopelno vodo dodamo zavretek lubja. meta. zaonia dva sta nd samo mladi ob muzevnosti srednie debelih vei z lahkoto luoimo. Vrbovaskorja riam nidbme!baaspirin. razredden 1:4zvodo. gorski. ker drugih. ker pospe5uje izlodanje seda in s tem tudi odhaianie sedne kbli. Luble spo- URBI|UEG I3O. rman. ug zih. modvirski. mesnato sleblo in liste. celo kadniblizu. SuSimo ga v senci. Kmalu se kri ustavi. Omilimo ga z dodatkom tav:entroz. torlct Vrbovcev ie kaksnih enajsl vrst: alpski. in popijemo po pozirkih 2-3 skodetice na dan. Odpravlja driske. izvinih. iiv6ni slabosti. Rastlino nablramo. ki so na spodnii strani kosmato dlakasti. Protin in levmo uspesno zdravi 144 Ko dozorijo. Piti ga smemo le po poZirkih. brinja. da se v Zelodcu ne kopidijo strupene snovi. proti boledlnam y uaesih kapamo sok /lsroy na vato in devamo v uho ali sluhovod. Potraga lJdi pr boleci menstruaciii. Zaiblia in drugih zeli6C za arevesje in Zelodec EEfu (janei. zaneseveter p0 svetu. obdano z volnenimi kosmidi. Zelo ugodno vpliva na vse dlevesne in ielodcne kalarie. ako iih z niim izmivamo 2x na dan. kosmati in oozdni. zdrobimo in spravimo v lemnih kozarcih. vrtoglavici. malocvetni. zato jih priporodamo oslabellm olrokom.hr. robida. Cvetovi sediio na semenskih luskah kot pribitj na glavloah :ebljev.Zivijol daj iz lubja. Obenem ie dobro. axo umtvamo tase s preyretkon lubja in listov. izpahih. Stalno pofne noge uspesno kopljemo u izvleiku iz lubja. temno zeleni. Tako zdravimo zlasli sklepno levmoi za 1 baino Ztitko'm6Sanice lubia in brezovega listja poparimo s kropom za 2 skodelici. Zdravilne vrste vrbovca pa niso posebno visoke. Nose6. jeodlianakope/ za odi. roznati. eaiiz lubja z veltkim uspehom s I l. Vrba raste nai- raje po vla:nih krajih. pesdeni. uniduie klice. po 1S minutah preced'imo I35. Pti nespecnosli. Pijemo le topel daj. vid se ohrani in okrepi. Kneipp ie rutico veliko uporabljal pri svojlh bolnikih pri neiesdnosti.6ovi zavieliii. imaio drobne cvete. V sredijih odrezemo . uporabljamo pri neuporabna. Kierrasle. z dodatkom medu. plh||al na glavi oopravlmo. pri odpdih eirih se zeto obneseio obkladki Caia iz lubja.hn. Enako delamo z listjem ln naiicani. Elllotlum pa flonrm . Lubje ima podobne lastnosti kot hrasiovo. Sla do 150 cm visoka. regrat. imata veiike. Se uspesneise ie zdravlienie t @ I |. Kopelivrboye skorb kreoiio oroanizerir. majaron. ki smo ga kuhali priblizno % do 1 uro. kopriva. Srillr URBA iha . molie iz omar. Obkladke iz goteenih listoydevamo na rane ob ulezlfi. a so priblizno enako zdravilne. ampak tudi Skodliiva. Vrb je vei vrst. vrednik in zlata rozga). se luske razpodiio in seme. ne. pepel vrbove skoie odpravlja bradavice in kuia oC€€6. v visjih legah pa pozneje. rana se sdisti in poceli. teiki sapi. bolhe iz postelj in stenice. Ti so bledo ro:nati. zniiuje yrodino in deluje antiseplidnc. navalu krvi v glavo. zasluzenie ielodca in dleYesia in pomaga. ko cvete. Rutica zelo uainkovito preganja razliden mrdes: muhe iz stanovanja. suli6asli. melisa.

Pijemo ga tudi pri zlatenici.e ta daltako pomagal. hemoloide. steblih. da operaciia ni bira potrebna. cveti pa roznato rdeee. Mrzel obkladek okoli glave omili glavobol. v katerem smo 8 dni . v katerem smo kuhali lisle vrtnice. Vrbovec le nad vse zdravi'no sredslvo za prostato in niene tezave. Obkladki vrtnic na oko odpraviio blegCavico. RosN cc llolla . ko naiboli aonencastihlleh. ubija Vrednik I | | bakteriie v ielodcu in dreves' iu.n. rane. v % | vode.soesnih zdravi'nrh rastl. spodbuia tek. Cesar Karel Veliki si je z njim zdravil protin. temved tudi zdravi. v huisem primeru 3. Za eai popar:mo 1 dalno ziibko s Z I kropa. Zdravi iolane teiave. Vrtnic ie na tisoie vrst in so v najrazlldnej6ih barvah. ako ie lak naoadel ledvice. ker ie steblo krhko.mDa. kidaje priieten okus in 146 ca. Ze od nekdaj je veliala vrtnica za zdravilno rasllino. aez nekai minut orecedimo in popiiemo2 skodelicinadan: eno nalesae. zato je zelo udinkovit pri vodGnici. pa tudi za bolezni ledvic in mehul' ia. Njegovo zdravilnost so poznali ze v siarem veku. r|hlc| 137.. Vrtnic ne gnojimo z umetnimi gnojili in ne Skrooimo s oesticidi. Prcliv iz cvetnih lislov prlporo- I .l r. dezmernih kryavitvah ob menslluaciji. Solakovanie z vinom. S daiem zdravimo tudi vlanico. ko pripravliaio likerje. suhih. Zato pa lahko potem odZene stranske oooanike in se rastlina tako ohrani 'l Vrbovec ie odkrila l. nlr. URED]IIK I6ucrlm cmma6drys I hn. Pri Senu na obrazu se obneseio obkladki iz svezih cvetnih listov. Caj deluie rahlo odvajalno. Pri vnetem gllu grgramo. Vrednik uspeva po cveto. Caipride prav tudi pri nespeinosti in aslmi.etka v uho pomiri bole6ine y niem. Piiemo vedkrat po pozirkih.@0a1 modnodeluje Zadosluieta2skolelici na dan. omotici. ki so si unidili irevesno floro s preliranim uzivanjem anlibiotikov. 1970 Avstriika lllariia Treben in pokazala trpeiim | | tiuoem eno zelo r. Gojimo jih p0 - d GaG vrtovih. Pomaga. Lahko polozimo sveze liste. mehur ali ploslato' zatrjule na podlagt jo svoiih izku6eni qospa Trebnova. Priiedeh ni samo zai. dajo za di$Cenie krvi. kamnitihpobo6' jih in ivellejsih gozdovih. potivltta oslabelo in utruleno lelo. priporoiaio temeljito rozno 147 . Za daljse zdravljenje ima seveda prednost kot dai. zveder. sicer lahko nastopijo crevesne In zelodcnelezave' unrl{tcA 138. Je majhen. Piiemo ga na tesae zjutraj in zveaer pred spanjem Ne uoorabliamo qa samo za ia7e. Hitro jih posusimo in spravimo v dobro zaprte posode. pa le ob suhem vremenu. S dalem lahio veliko pomagamo pred operaciiam prostale V veliko primeiih . letra in prebavi- ll perilo. glavobolu. Pri obofeniu dihal in bezgavk si lahko napravimo ludi obloge z vrednikovin Caiem. kuhano z listi. Dostikrat pomaga celo tedai. da se bo ie izioda sluz iz pliud in telod' danes jo goje na veliko za pridobivanje dragocenega roinega olja. belo fa. Vsem. Bolna usta zaradi glivic. pbl ure piedveeerlo. Cvetne liste nabiramo. Cveteio od iunija do ieseni. zene tudi na vodo.ali kar odlomimo. oFedlevici. Navodilo:na kozarecvode damo 1 Zlidko zelisda. Zaradi arome in grenein ga uporabljaio. belem loku. Vino. prezene zobobof. Listi so temno zeleni na nekoliko vijolidastih I |. |. zlasti z dodatkom medu. Fimski zdravniki so ga priporodali zoper zastaran kaseli. do 30 crn vrsok Polgrmid. in sicer od iuliia do septembra. all splakulemo s popakon cvelnih lislov. Nekai kapliic toplega preyr. Sladimo ga z medom. blazi boleline v spodniem delu telesa.amakali2oo g vrednika na 1 | vina. Dalemo ga tudiv iuhein k zelenjavi. Poseb' no s6 priteie pri krompitu. levmo in plotin. Veliko zlico zdroblienega zelisaa kuhamo 5 min. Pri slabokrvnostl piiemo imo vrno. ie I l. antiseptik. iivce. Cai znalno krepi srce. UPorabijamo ga tudi pri sladkohi bolezni in za zdravlienje llebuane slinav' ke. drugo l" .

omenimo samo glavne zdraI Zlice soka. B. Vsak dan spijemo pred jedjo skodelico daia lz cvetnih listov vrtnic. prikuha. Vonj zelene je nekaterim ljudem neprijeten. da ne bo sok grenak. Zetena kot zadimba zbuia tek kot iuha. de si a tem umiva_ m0 0lav0. ker vsebuje obilo vitaminov A. Brfusloa olordooa . I Listov jemljimo 6im manj. Uporabljamo predvsem glavnato zeue ali sveze kot zelenjavo ali kislo iz kadi. Sveza sleb/a in /lste nabiramo od maja pa do konca avgusta. Ohrania dtevesno flolo jn io normalizira. Pomaga tudi zoper prhliai. Je dvoletna zelika z mesnato. l[Irs je vrsl.lw. Namesto soka uzivajmo 5e raie zeleno kot ied. Sok izboljsa kri in ugodno vpliva na prekrvavitev organizma in sploh na cirkulacijo po telesu. veca odplrnost proti mnogim boleznim. I . Ce se voda zapira.. Sok je izvrstno zdravilo zoper plotin. Cvete od junija do septembra.ne-greoo kri. gomoliasto. Vd. Gojijo jo po vrtovih kot I |. kr6lh v plsih z napadi strahu. Tako snovi ne leZiio v 6reveslu in srrupr. nanoAena v olivnen olju. izyine in lane. Kuhana pa je zelo prijeina. v presnem. C in E. ranah. l@ t39.nice ndsl namoAiio v Zganie za masaZo. prepreduie gnllje in vrenie. dodamo poljubno orehov in sladkorja in uzivamo za krepllev krvl. prepreeuje poapnenie ril strupi ne gredo v Kn. ki nai stoii v globoki kleti.1. Ta naj ne bo pretopla. a ga odsvelujejo nosednicam. napenianiu. Lahko kuhamo pol vode in pol vina. Zelie v kadi je tfeba skrbno pripravitiza konzerviranie in ga tudi v kadi skrbno distiti maslene kisline in kana. Zet6na le v vseh oblikah zelo uainkovita dieta za sladkornike. ekceme. stebel ln listov. Zelo pomaga pri pliudnem katadu. koinlh lazpokah. vneue ven in ceto pri levmi. ki jih povzroca pomanikanie vltamlnoy. Sesetljan svez koren potagamo na p'l. pa Se srce mora bit: v redu. kier jedo veliko kisrega zelja. Smejo ga jemat. Zaradi mtedne . udinkovito pomaga pri opeklinah. odebelieno koreni- zEtJE 140. Pliucni bofnfkl naj pijeio mnogo tega daja. Za ozimnico so najboljse globoke kleti z ilovnatimi tlemi. ie pa tudi moano zdravilna. ker povrh vsega zelo pospesuje preba: vo. le zelo zmerno. leno Crevesle. gomolje pa kopljemo od srede septembra do zime. solata in 5e drugade in udinkuie krepilno na ves otganizem. sveze iztisnienem soku iz gomolja. prikuho in solato. Tam se sadie in sploh sodivie drii sveze do pomladi. Vftnica. pa je celo premodan. Revmatlki naj Wi kopanju wae)o v kad nekaj prgiSd vrtnic in bolezen se bo umirjala. Po' zdravilnosti orekaia zelie mnoge zdravilne rastline. Za bolne na ledvicah 148 kisline je k/b/o zelje zdtavilno za bronhitis.i kot obkladek zoper zalrdline v doikah.kuro. Naivee starih in eitih Iludi je tam. leymo in vodenico terlolSdavosl: vta namen piiemo veikrat po 2-3 jedilne z koleraba in repa.le nastopiti motnie. pospeSrje iztreblianje. Sladkorniki nai zeleno raje jedo v iuhah in omakah. no. ker bi ulegn. ozebllnah. lSlas. Zelja nievelikoohro!. ali samega ali pa me6anega drugimi sokovi. vilne lastnosli. Zelena v 6aju odpravlia prhliai in krepi lasi5de. ZErElrA Aolm gnuSolols -h. Zandi 'aznih sori je kislo zelie 149 I | l. urela krvnt flak. Jemljemo ga 3x na dan pred obroki. Zdravi bolezni. I Zdravilnih snovi je najved | | . V liter kropa damo kakih 10 listov.saj spada | med tudi cvetada. odpravlja gliste. slabem ielodcu ter nsie$enosli. color zelo cenjeno zelenjavo. Ureja krvni llak. Pri koinlh bolsznih nastrgamo zeleno in jabolka skupaj. sok tepo urela mesecno pelilo. akne. skuhamo iible in sesek i?n koten z vinom ali vodo v kaso in jo v vfedki gorko polagamo na mehur. prepreduje poapnenle lil in iako tako usravrla stalanle. okus surove zelene je disaven in oster. Sok zelo pospesuje izlodanie seda. Pri vnetiu ledvic zetene ne smemo uzivati.

Zdravljenje lraja 4-5 tednov. treba pa je vedno pripraviti svezega. sk"pai s Se. enkrat na teden pa na teide izpill skodelico zelnice. Kislega zelja ne smemo dolgo kuhati. ze. Sok zelnatih listov zdtavi dlevesne in ieloddne 6ire.a z mzelen iaiSa manjsa depresivna stania. gfla. orcxltn mandetlnth. belem toku in driski. kol so: iivini nemit. L/bte riabiramo tik preden zadne cveteti in iih v Sopke povezane sudimo v sendnem in zraanem prostoru. ldedkah.r izmivamo kozo. ZLnanie: zdrav. pa: pred vsakiT obrohon naj bi pojedli 2-3 red:lne 2iice surove[a zelja. ve. Presno zelie kot so/ata le nad vse zdrava hrana zaradi mnooih vitaminov. prebolevnike ie zelie naravnosl resilno. razie.so. dez pa gazo alivolneno ruto.i. Zaradi obilnega vitamina C prepreduje skolbul pri otrocih in odraslih. Je res ludi pozimi zeten in je simbol nesmrtnosti. me. Tako nor. koinih izpusdaiih. lma malo beliakovin.egov aaj pospesuje izlodanie vode. polozlmo nanjo list. kt prepreeLlejo rast raznih novoworb. ki ga pomesamo z ianenim oljem. mineralnih in drugih za lelo potrebnih snovi. Ni boli zdravilne in cenejSe pijale. pied o'avnihi obrokiali pol ure pred spanjem. Z obkladki z zetnatini listizdnvimo tezko celjive 18ne. saj zelo blaii boleiine. grmovju in jasah. Lahko pa damo med kuhano zelie za detrtino ali celo tretiino suroveoa zelja. ga je treba vedno mesati do poiovice z Zajbljern.oievi konici za naslete bolezni. UZivati je treba surovo zelje. angini in zasluzenosti 911a.prlmerno za plotinske bolnike. Zinzelen zniZuie klvni tlak. raie ga uZ vajmo v dajni nesani_ c npr. Baste najraje po bukovih in mesanih gozdovih. Liste splaknemo in po ikamo. ker mu tudi Skodovati. Zlica rdrobljenih stov na 2lvode. Cal listov pomaga pri krvaveniu iz nosa. de nita sopojav kaksne druge bolezni. zlmzalen zimski mraz ne more I l. Sok zdravi razna vnelja tankega in debelega drevesia.rtianzevko. saj ugodno vpliva na sluznice drevesja in ielodca. pa Ludi braz klonid_ni katar in kaSelj. ki blaziio starostne teia. Zaradi aikaloidov pa smemo samega le zmerno uporabljati. zato naj ga uzivaio sladkorniki. Zrasti zelo up0rabec kot dodatek h eajnin neianicarn. zaostale otroke. de in 'odprte noge*. debelega ilevesa in hemoloidih. oteklih mandeljnih. cvetiem Oornarandevca. iisti kri. z nti. N. anginirn zasluzenostig a. Vdasih pokriva kot zelena preproga velike ploskve.n jo lud. Tudi za opekllne le dober. tudi neKal. ker vsebuie vitamin U (protiulkusni faktod. Lahko uporabliamo tudi sveI I smeio jemati zimzelena. Jemljemo ga 2x dnevno na. @ itosednice ne aaj l- V njem so odk.ucrnKovrn. Cvete od aprila naprei svef lo modro ali viiolidasio. dopolniuiemo zdravilnost groga pri slini miSici. idrav'. ie or:sladkotni . . Lahko ga tud posusimo in imeliemdv prah. Vzamemo 3x po I veliko.ilico pred iedjo. sitnost. obiutek strahu in lesnobe. Rano najprej umiiemo s kamilidnim dajem. Meniamo dvakrat dnevno. sl(upal z glogovim cveljem. Ker le zimzelen oster. A. Ta cai ie dobro pit. Te snovije najvea ravno v zeliu. - hn. Ta obkladek se obnese tudi pri pasavcu. naj sroj pokrito 2 Lri. ztMzELEt[ Ilnca mlnol l4t. Z'mzelen gasi2eto Je koine izpus6aie. Zadetnaielika se zdravis sokom klsiega zelia. Ta je dober tudi za grgranje pri vnetiu I l. pljud. Za slabotne.

stoldeno in polozeno na lane. tadrlr I I . Gojijo ga na vrtovih. gnm Je do 1 m visoka trajnica. Porodnice. naj jemljejo to zeliSde. zlahlca. zdravi listule. Pomaga otrokom. Sfadkorniki naj p. samoraslega naidemo po dncfdlls-h . obenem pa posredno pomaga zdraviti tudi prolin in leymo ter razna koina obolenia. zlatcnlco. Dalmacije. potezejo pa se vnetia irevesia in ielodca. ker 6isti kd. ki moeiio grgranle se obnese pri davici. Te zadimbe ugodno vplivajo na prebavo. Nabiramo io. obautljiv pa je na veter in mraz. PoveZemo v Sopke in obesimo na sendnem. Zaj-blj. zdlavi po potrebi damo Zlidko II | . dase obvarujemo okuzbe. Hitro oa oosusimo v senci. vnetiu g a. Skuhana s svinisko masl)o poslelio. zdravijo ekcem in garie. Kot Aini prewetek n le dobto nazilo za rane. tezave v jelfh in ioldniku. Popiiemo lahko 3 skodelice na dan. Lahko pa liste nasekljano in nanoiimo v alkoholu. pomaga ob meni. uleze. ustni gnilobi in maiayih zobeh. rozga je antiseptik in zdravi razna vnetia. zradnem prostoru ali razprostremo na papirju. odpravlia nagnlenie k splav.natih predeiih Primorja. Uporabljamo jo za izlodanie ledvienih in ioldnih kamnoy. ne pa spodnjega olesenelega stebla. Vsako tretie leto ga je dobro presaditi. gdo in irelo. sicer rad odmrie. dile in gnoine rane. Tudi nosednice s pridom popijejo po 2 skodelici tega daja na dan.ci lega daja dnevno. nahod in katade. hitro zdravi ubode. Cisti dihala. Rad ima sondno lego. vneto | ustno sluznico. pomiria iivce. modan paga zadriuje in prepreduje. Nabiramo nlade poganjke in /lsle. Uporabliamo jo tudi samo. Grgranje z Zajbljem in splakovanje usl z niim ohrania zobe zdrave in lepe in odpravlja neplijetno sapo usl. ko za6ne cveteli. naj popije po 2 skodeJ. Hercegovine in po | . Laisa sladkorno | 'l I bolezen.v ialdistidihala. Prav tako parne kopelizdtavito mehul in mokila ter lajsajo teiavno moklenle. pubertetnikov. tavzenlro:e pliuda. Prikoinih boleznlh pomagajo kopeli vedkrat dnevno v odvaru Zaiblia. bolj | I I pa v raznih mesanicah. Dodajamo j: brinje. Rezemo gofilo polovico. Za druge jedi dodajamo Zajblju Se petersilj in z6leno.T 142. ietra. vodenico. drgelanje udov.ielo tajno neianico Zajhlja in rmana v enakih delih 2-3x dnevno. iasah in - S6l$a lzredno zdravilnosl zaibljaiz. Kot ial je uiinkovita pri dri.ZlAtA S0lld{90 rlrgdur0a R0ZGA h1f. cotoIl ZAJBETJ 143. Zlata |. Crne gore.jevega iaja vraia apetit.' olokih. . prinalezltivih boleznihjetreba pridno pitita daj. preden cveto. Umivanje z Zaibliem lase krepi in jim daje lesk.ala star rimski preqovor: Zoper silo smrti je Zajbelj na vrli. Zanimivo: raheldajpotenje pospesuje. Caj iajblja pomaga pri protinu in revml. Bule in 6ire iz 152 153 . Priielodcnih teiavah se ob pitju Zajb. Cajgrgramo. Zenev meniin po porodu. glede tal ni izbirden. ki imajo tezave po porodu. skah. Kot zaclr?bo dajemo liste v iaboldno potico in pito. Zaibetjje namred baktericiden. vnete mandue. Raste veainoma po gozdovih. Zajbljev daj ustavlja modno potenie pljudnih bolnikov. v kozarec vode za grgranje. Cvete lepo rumeno od iulija do oktobra. ko odstrvljdjo otroka. pomaga. gridev. Zajbetj je tudi zdravilen za Zenske teiave in bolezni: zdravi beli tok. Za spomladansko zdlavuenie dodaiamo zlato rozgo drugim zelisdem. vnele ledvice in vneti mehur. odvaiati vodo. talllla. po I dneh precedimo in izvleaka in Zaibelj.om. I posekah. Kogar je zadeta kap. Natiranje s dajem se obnese pritresavici. DojeCe matere naj pijejo ta daj. lajsa astmo in osfoyskikalell Sveze listje in cyete.

Lajia teiave pli menslluaciji. trombozo.h iz Lajsa pr: pri griii.ena rast.ra.[n. Raste v boli vlaznih listnatih gozdovih. za pozimi pa pripravimo orasek Zeniklia. Posuse- no k0renino zdrobimo ali zmeliemo v pragek Okus ima nepriieten. oevairo nanie obkladke. aez l0 min odced:mo in uporabimo ra Call obktadke: izpiranie ati gtgranle.:c na dan. pri kruavitv. iire v ielodcu. odpravlja ustih. 144. ae z niim z EMd {I . Obhtadki iz stolaenk listov auijo vse vrste ran in ustavljajo krvavitve. Zdraii (oine izpuiiaie. ie jih izpiramo s daiem iz zen-iktja. Kumrno. in bolj gnojni. Cai Suje kruni tlak. io umi vso zel s korenino vred. vedii boli onoini. Korenino kopliemo leseni. oevaino . ker reddi stuz ih io Zdravi vnete dlesni. Zenikeli s koprcem. s katerimi se priiemaio obleke. dostikrat Pa ci. Kadar so vedj. Zmanjm0ramo | I | l. poprovo meto protidriskiinnapenianiu. Xer lentkelj zoZuie 154 se obnese zasluzena dihala. poletiizkoplje_ mo rastlino s korenino vred. ustno voflinoln bolno ilelo. popijeho galo 2 skodelici na dan. Rekonvalescenti in iiydno razlvani ljudie si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 tilru sladkega vina namoeimo za J0 dni oo do'o zrezanih Zajbrjevih 'istov. naj bornikiz angino pecto s. ZEliltGtJ Sanlculr crmlaGa .ko Ztico teoa zdfavila. saj ni nid manj zdravilen kot ze. iisti kd. izpiramo ali grgramoi utriuie maiave zobe. Nabiramo cvetoie zeli6ie s pritliinini listiwedln susimo v sen- I I. otektinah in treinordiOin.zdnu-i)o obkladki iz stov zaibtia in kopive. zdravi irevesje. skrbno umiiemo in skuhamo z medom v ielo zdravilno sredstvo za nastete lezave. zato ial sladiti z medom. ledvic in. jemo in prevido su6imo. kgpilare. ki smo jih dobro stotkti in zmesali. ielodec. nllo0tcd Je zelena.. sklerozo.:na. Po jedi vzamemo I ve. Cvete belo roznato od maja do juliia. Za dajno Zlidko Zeniklia poDarimo s % | kropa. odDravlia afte v ustih poDiiemo utriuje majave zobe. je bolje. pomaga pri pliuvaniu krui. bolna pliuda. Plodovi so glavice s kaveljdki. vienimi boleznimi ne pijejo tega daja. lajsa kaieli. Uporabliamo lahko zel ali korenino. od 20-50 cm visoka kainica. z led.eajzdravi pomaga izlodati. Popijemo po 2 skode.je ae zeniktja.odlitno. Pomaga pri podptutbah. La notranjo uporabo pa popiiemo po 2 skodelici na dan.

57 -baKeriisko obolenie. 39. 46. 81. 81. 91. 56. 133. 17. 2. 87 Astma (naduha).'109. 137 Absces (tvor). 78. 135. 89.56 47.144 -kronidna. 119. 83. '142. 94. 123 -leno. 76. 95. '112. 11. 53. 74. 110. 35. 20. 122 -povzro6a. 36. 107 Glavobol. 76. 7. 63. 116. 140 Bule. 85.65. 96. 40. 14' 17. 115. 69. 88. 143 116.22. 86 '115' 127' Bledidnost. - 108. 1 1.137. 7. 110. 18.20. 106. 105. 92. 52. 40. 43. 1. 139 Arterioskleloza. 26. 56.43. 54. 120.50. 56. 46.37. 63. 134 Bradavice. 141. 38. 128. 99.20. 104. 116. 142 . 113. 98. 6' 7. 39. 81. 128.ustavlia. 130. 63. 93.84. -bolebe. 71.141 Dihala. 50. 20 -napenjanje (vrenje). 74. 48.4. 35. 30. 19. 81. Bruhanie. e. 43. 142 Debelo trevo. -krvi. 139 Drgetanie udov (tresavica). 113. 17. 123. 5.31. 113 -otekle. 39. 12. 89. - boleei krdr. 106. 58. 26. 33.30. 127. 123 Dlesni. 1 13.pospesuie delovanie. 48. 54. 6. 141 Degeneraciia hrustanca. 34. 129. 78 -obkladki. 34.84. 48. 141 -vneta. 62. 24. 118 -zaradi skorbuta. 75 Ciri. 7. 36. 21. 86. 112. 83. 36. 88. 106. 15. 124. 52. 42. 95. 92. 84 -v ustih. 133.73. '138. 140.118.30. 120. 143 125. 22. 111. 93. 39. 83. 123 -vnetia. 1.113. 105. 87. 104 Doienje. 70. 133. 58. 124. 44' 49. 100. 96. 50. '107. 57. 137. 75. 137. 33.144 107. 118. 60 -zatrdline.88. 131. 135 Danka 27 .72. 120. s9. 119 -vnele. -telo bolezenskih snovi. 4. 129' 138 22. '!14. 1 17. 69. -zasluzeno. 1. 134. 92 eebelia qriza. 56' Botiast. 140 -mladostne. 120.142 Beli tok.122. 7.25. 106 Depresiia. 50. 18. 107 -na iivdni podlagi. 122 -v rodilih. 142. 19. 78. 106 -zasluzena. 118. 49. 36. 121. 94. 141. 60. 47. 39. 49. 19. 85. 94.-37. 42. 143 -pri doiendku. 130. 19. 30 112. 75. 75 112. 98. 53. 144 fistula. 125. 122.52. 129. 118. 40. 71. 66. 120.12. 18. -zajedalci. 54. 73.41. 88.preutruiene. 35.26. 15 sinusih. 135 Bronhialni katar. 130. 94. 134 -inhalaciie. 63. 112. 1 . 41. 73. 123. 45.46 -kti. 39 Davica. 42 -izloEanie sokov pospesuie. 13. 79. 119. 8.81. -iir. 123. 122. 72. 137 -na roienici. 27.2. 93. 61. 128.34. 97. 116. Alerqiie. 62. 140. 96. 133 -bri otroku. 46. 144 Divie meso. 77. 73. 131. 33. 99 Garie. 21. 115 Ekcem (izpusdaj). 83. 101 Gangrena. 102. 13. 138 Bolhe.vnete. 19. 143 Doike .9. 103. 126. 118. 100. 88 -katat. 131. 30. 107. 11. 120 -kronidni. 72. 39.3T Furunkli. 82 -koio.27. 118. 140 ureja. 51.37. 129' 130 - . 125 Driska. 63. 113' 138' 144 Akne. 84. 11. 1. 109. 131 Boledine. 45. 143 Flegmona. 128.21. 114. 126. 130 -tuberkuloza. 92. 1?. 41. 1 17 Dusevno naprezanje. 30 eist . 123. 130. 1. 107. 62. 111. 112. 123. 39. 14. 86. 24. 112. 18. 118.36 -v -v brazgotinah. 124. 83. 19. 78. -akutni. 118. '108. 126. 41. 107 Glasilke . 9s. 71. 13. 85. 50. 85. 73. 83. 135 -krei. 72. 47. 48.141. 48. 52. 135. 60. 1 Atte. 142 119 -na Zelodcu. 95 -v ustih. 17. 137 129. 63. 113 . 116. 39. 128. 132. 70. 79. 124. 82 -pospesuie izlodanie sluzi. 9.142 -dihala otrok. 54 Dusevna preobremenitev. 14. 84. 92. 111. l. 48 -bradavice razpokane. 70. 61. 19 Bezgavke. 36. 22. 138. 17. 14. 140 -onitie. 94. 131. 107 AmDutaciia '108 lnjina. 82.144 Apetitpospesuie alivraea. 65. 85' 91. 1 15.96.17. 46' 97.21. 94 . 73. 26. 1. 80. 66. 130. 117. 141. 96. -razkuzuje.8. 19. 3. 81. 109 Artroza. 80. 115.Stramo lmzalo Stevila v kazalu pomeniio zapoledno Stevllko tastllne' erevesie. 83.51. 19. 81.125. 132. 37.23. 69.129. 65 Edem (oteklina). 39. 93. 94 Bistri duha. 15' 19' 156 51.127 . 140 -lloro 39. 143 Glas negule. 105. 58 . 1.2. 57 -gnoini.52. 142 -izpadla. 8. 42. 86 Dusevne bolezni.4. 83. 128. Celulitis. 11s. 111. 36. 84. 143 -pri starih lludeh. 12. 40. 123 -krvavitve. 95. 35. 140 -po noselnosti. 134 -v spodniem delu trebuha.pri novoroieneku. 16.dihala. 129 -kronidna kuzna bolezen. 57.pospesi. 122. 121' 144 -v spodniem Zivotu. 41. 116. 94. 2. 63. 41. 97. 131. 76. g. 134 -otekle. 144 -kronidni katar. 38. 35. 5. 1. 60. 120 -katar. 21.132. 52. 128 -perforaciia. 126 -astma. 96.62. 18.11. 74. 15. 52. 19. 131.31. 45. 118. U. 59. 82. 42. 1. 113. 15. 41. 77 .28. 68. 41.

62.96. 74 Kriz . 9. 121. toz. 30.129' 143 o1 )l: lJ. 108. 95 '135. -starostni.?i'f #iiil: i i 33: i l3: 1'.bole6. 4. 89 -v Drsih.?li 33: . 125 112. 83. 107. 138 119. 30. 100. 143 -zama56ena. 123 -iz danke. 97. 36.iz. 129. 85 -poskodbe. 57.^^ oo.47 71' 106. 45. ru.92.64 Krepdila za: -lasisde.23.Ll?. 54. 45. Kolcanje. ir:".39. 131. 98. 4J. 23. eo. JJ. 96. 139 -v iebuhu.3. 113' I 6. - ii'l1 ll zz' oz - doiendkova.49 -v prebavillh.44. 138 . 4. 5' 21. tgg. 51. 123' 143 Kapilare . ptiyi.6noienia -zastrupliena.'i. 31. tza. gt.ii 117. 30. 113. 15 -laiia 1 17. 92. 122.til. lt.40 oo -i<rvavi izmedek. 16 -obrablien. 110.23. 142. 115.. 77.: Bl: ' 141' gB: - ranien. 82. 99. 30.li3. 14. 78 ff:'lt ll. 66 4. 143 . -raziede.izbolisuie. 112 Gnoienie odpravlia. 36. 76 iz.r' 82. 61.T.'f ii.31 Jezik if. 39. s4. 19. 140 Glivice.-12s.u. 132 . 61 124. 35 Kosti .. 117. 20. 100' -i. 144 Krvni slrdki.jf'3 -'.!'ff-#. tgz. 86. 39' 49' 54.tl i 3i.9. 108..95 -sDomin. eg. az. 144 -iz ledvic.Jil'0. 115 -v drevesiu. ^^ loo Kozne bolezni (dermatoze). 139. tzt -po operaciiah. 84' 85' 95.86. 59 -bomirll. o. J3ft i"1' 22. 107. 84. oa. 12 -iz Zelodca. 125. 2. 141. 2. 83. 5 - izousdiii. 67 Posameznrn -ielodca. 22' lss 134.ltir. 95 .9. 129 llE' -z izmedkom. 131 -pri otrocih. 124. 9.60. tgz' 137 144 HerDes. 95. zz.". 128 .43 zs. 18. . 37. 83. 86. 144 Krvava oriZa.t'ioi nno. 130' 141' 1M "ol 1' 17' 4b. 101. 71. 117. 30. 5. '100^ .90.21. 66 Hemes zoster.26. 4s. 4..pretegniena. 19 Koprivnica (urtikariia). 126. -ledvic. o'.:: .. 113.04. tzt. '19: 109 Kila Kita oroanih). r. tot. 129 -ohlapna. J3'"i o? "f0.1 158 j10"s"n".3T *""lili'l 2s.:?lii€:i b'. . 67. 17.n. 42. 13.36. 36 Hlil:ilK ' 63. i:l'.59. es.37 - -- l:iii:ji.86. i4. 47 -misice. 84 -Zoldnika. 110.22 -zastaran. 13' 25' - nedista.] tzb. 32.1: i 33 Jaidniki . 120' 133.llli#lii ?llili4.u. 121. 54. 117.ii. 15. 21. 46. 23.rrrs'li39uni. 109 ". *.!l?I3. 1i9. 1 13 kronicno vnele' -"33i1 *.i3i. 97 -maternice.41. 118 -iz drevesa. .gniloba. sn. 51. 120 KrCi (qlei ludi pri posameznrn organlnt.56 KoZa "tJ.70 Kap.']l 62. 100. 82. -hraoava.. 110' 122' -ookaslievanie.. 159 . 85 -rak. 133' 135' lsias..45. 1i2' 128. 96' 112 -glasilk. 107. maternice.1liil.vneti. 89 -olroke. . ou. 107.36. 9.' I -i. 39. 100. 108.54. s8. 109.pri griii.o.54 -iz zlale zile.#liol 41.. 109 Krene Zile. 119 o'ptf o 109.. 81.143 -zasluzeno' 141 illaSloi?'i9'. 144 -vnel. 115. 141. 122. 85. 19' 40 42' st-. 134' 138' 142. 113. 51. 141 72. 96. 75. - lisaii. 113 -notranie. n. 93. z. * '106.pregosta.71. 126.45. 128 -oroanizem.krepi. 28.1ir3li. sg.29' 34. 46. 119. 133.1g. 108 Krvav izmebek (izpliunek). 127 -ob menstruaciii. 80 -sice. 57. 5 . 130.144 61 134' 140' Krvavitv.vneta. rz ill3. 34 Jedmen na vekah. *.. -vnetie. 93 nr. 7o' 7j. 65. s+. 69' t\g. 128 .46.3T Gnoini izPusdaii kopel' u5 Gnoino vnetie Podkoznega tkrva llleomona). 83' 86.93. 61' 69' 70. 95. 13. 125. 5 -mehuria. 129 -vseh vrst.54 -zatrdline.61 Krasle. 3l: '. 48 Kolera. 118 Katar {olei tudi Pri '141. -ietibni. 73. 82.143 1E:. 100 . 1.. tgl. 35.: 115 iil)i:?5:l11tn. 94 Gnoina'zanohtnica..11o. 97.99 -tz secll. 2. tzt. razooKana. 112. 112 -iz dlesni. lf -tuberkuloza. 120. Kri. 133 '11'.50 117' 118 -oslovski. 116. 128 -delovanje ureja.llf. 9. menslruaciji. 98. iJ # . -. 12. 107. vo 72' Holesterol in mascobo odstranlule krvi. 119.ii. 128 -Zelodec.27 ' 124 -iz -iz nosa. u.. ffi [Tl'.. 98. 112 -met: -ob prstov. be. 84.1X. 139 -6isti. 25. 3. 140 Karbunkli.8. - sredstva za. 126.

118.landeljni -blesdavica. 108. 117. 17. 58. 69. 138 Opekline. 86. 123. 86.71. 29.88. 34.. 27. 136. 34. 131. 59 119 -telesa. 99. 73. 82. 161 .142 -bruhanje ali slabost. 66.63. 93. 85. 62. 108. 28. 41. 41.112. 139 Lasje izpadanje. 56.133. 132. 129. -kaIat. 64. 86.125. 118. 125 odvajalo. 127 Naglusnost. 131. 143 Ostrino vida krepi. 100. 30. 65. 46. 17. 86 Omedlevice. 11. 133 Nahod.73. 85. 108. *udarjene. 81. 82. 34. 117.73.70.29. 129. '17. 7. 131.bolede. 3.17 -polipi.47. 18. 51. 110. 135. 91. 116.132 -skleroza. 134. 7.27. 38. 138 lllrdes. 128. 105.127.9l Nadledvidna Zleza. 83. 143 Otekline. 23. 80 Pik kade.28.78. 85. 53. 100. 141 - iim pomaga. 75. 78. 108.29.144 -moten. 30. 107. 160 . 115. 138.99. 99. 107. 122.47. 39. 53. 140 19 -proti prehladom. 56 Modenie postelje.Krvni tlak. 12s.99.22. 47. 112 107. 129. 30. 76. 127 -mastni. 103.9. 130. 108. 130.ia Ledveni usek. 44. 86. 108. 75 -proli splavu. 17. 143 l\. 62. 68.78.39.44.pri protinu. 46. 85. 16. 99. 138 -boleaine. i0g. 31. 43 Otrdline. 7. 78. 89. -bolet. 1. 15. 129. 38.112. 24. 119. -mi5i6ni . 83. 92. 'j.57. 26.katar. 47. 135. 115. 78. 65. 61. 133 -pesek.16. 115 Neprijelen zadah -oslabele. 70. 65. 13. 79. 125. 125 Oslabelosl. 98. 21. 76. 131. 143 -solzenie.62 Nos. 89. 57. 120 -vnete. 84. 33. 136. 116. 50.141. 139 Lisaji. 72 -na86 ali pretegnjene. 142 Levkemija. 131.73. 107. 121.. 56. 4 -zaprtje. 12. 62. 82. 135 Lasisde.27 .95. 53. 42. 95. 66.74. 8. 124. 125. 9.66. 25. 124. 35. 36. 112. 67. 18.127. 93. 111. 84. 84. 87. 94. 59.52. 133 Mi$ice . 120. 18. 11s. 115. 129. 138 krhki. 134 Mrzle noge ali roke. 12. 100. 117 -vnelje. 4. 90.48. 127. 138 Paratilus.71.92. 80. 52 Ospice. 6. 109.46.39 . 144 -eaSe. 19. 39 PikiZuzelk. S0 Ozebline. 68. 108. 34 -krai. 105. 134. 47.23. 53. 127.77. 143 118 Neplodnost. 84. 14.80. 81. 139 Naval krvi v glavo. 40.21. 122. 143 Nalezljive bolezni. 58 -krepi. 119. 35. 91 previsok. 132 . 17 62. 93. 111. 131. 135 -ozeble.66. 93 -povedani. 53. 23. 124. 133.9 - iz ust. 51. 121.7. 53. 94. 116. 125. 96. 112. 17. 132. 134 l\. 109. 106. 66. 132 Odpornost 127 1. 134 -krmezliave. 120. 85. 14. 49.87. 69. j35 -razjede goieni. 138 -^^cnaa.57. 17. 100 111. 57. 119. 7.92. 50 Odrgnine. 129. 5. Oslovki kaselj. 110. 18. 69. 116. 139.laternica. 116.31. 90. 135. 19. 100. 33.7 27 . 98. 60. 110 -ae Strkne mast. 72. 94. 2. 86 Ledvice. 142 -prhliaj. 40. 4. 140 Ohromelost.8. 131.6. 107. 142 '16. 4. 100 -vneti. 19. 69. 20. 116. i2O. 140 Pege sonine.46. 122. 61 . Nohli - Omotice. 69. 20. 92. 82.39. 42. 79 Malarija.87. 33. 108 . 133. 70.83. 1. 112. 22. 107 -vnetje kronidno. 125. 19. 3. 19 Pasavec. 108. 126. 68. 94. 112. 52. 86 -otekle. 100. 71. 23.47. 72. 93 -vnet. 75. 143 Napenjanje. -okorele. 85. 57. 98 -vnete. 34. 12. 24. 69.91. '100. 52.lozoliavost (akne). 70. 84.9T Kurja odesa. 13. 27. 16. 1. 79.5T. 19. 135.13.57. 82. 1 19 -mre:nica. 52. 40.99. 37.24. 134. 42. 134 -vnete. . Nosednice 11 -sonane. 129. 87. 133. 115. 19. 9. 92. 100 Nespednost. 47. 122. 81. 45. 103. 45. 49. 13. 78 - io ktepi.118 [4olji. 98 odi. 2. 102. 134 Neiesdnost. 64. 58. - l/igrena. 139 raet qq -mtzle. 127.madek". 82. 124. 129. 1 19 -trepalnice bolne. 137 -kamni in pesek. 108. 85. 113. 100. 129.112 -zniiuie.142 Mokrenje (glej tudi Sed). 110. 46. 12. 84. 115. 125 -vnete. 119 -oeesna veznica vneta. 132. 16. 60. 65. 86. 85.. 110.utrujene. 62. 131.74. 9. 130. 86 - -kamni. 92.70 -zamaSen. 61. 44. 61. 52. 138 111.131 Luskavica. 92. 65. 106.31. 116. 8. 116 -lasne korenine. 36.144 . 119. 80.70. 85 Obrvi izpadajo. 97.125. 58. 11. 105. 83.19. 96. 74. -zarasli. 129 - nizek. 49. -Zile. 119 95. 89. 28. 143 -jim Skoduje. 81. 132 P\uea. 22. 17.20 Krvomok. 141 -mrene. 42. 93. 134 Nagnienje k splavom. 132. 133 NeNoza.potne. 19.112 bolede. 59. 42. 1. l\ilehur (glejludi Sedila) . 25. 99. 15. 12. 14.31. 74. 139. 54. 140. 79. 98. 111 Noge. 111. 106. 112. 99 - otekli. 109. 5. 41 .81. 5. '13. i09. 1. 65. 43. 39. 39.54. 29. 72. 12. 96. 109. 52. 111. 48. 121 N. 94. 139.pekoae in utrujene. 1 .

46, 50, 51, 52, 62, 65,70,72,

-motnje,8, -

12, 41, 50, 51, 54,

73, 83, 89, 96, 97, 100, 117, 120, 122, 124, 125, 131, 132, 135, 137, 138, 141,143,144

61, 69, 75, 89, 92, 94, 119 pospesuje, 24,70,119 prebavne Zleze, 31, 42
'106,

-kozne tvorbe,

61

56,57,59,

kopeli, 2

-disti, l
-gnojenje,73
-ietika

Prebavila, 1, 22, 26, 45, 49, 65,
131, 138

rane, 51 -na ustnicah, 132 Rane, 3, 19, 39, 46,

-

-kronidni, 21, 124

-obkladki,30,62,99
Rodila, 58, 78 Rozenica - motna, 59 See (glej tudi Mokrenje), 29, 31, 48, 74, 76,77,83, 112, 135 -z beljakovinami, 13, 69, 100 - izlodanje, 13, 16, 38, 40, 44, 69, 80, 97, 98, 103, 106, 107, 109, 11 1, 135, 139

-kalat, 7, 21, 22, 36, 51, 57,

-

glej Tuberkuloza
77,

-krdi, 63
Prebolevniki (rekonvalescentj), 35, 50, 76, 86, 103, 143 Prehladi, 8, 19, 41, 48, 63, 69, 76,

63, 83, 100, 101, 104, 107, 113, 117, 125, 127,131, 137, 138,

-

razkuzuje, 26, 131

140,144

79, 118, 120,132, 139, 141

-gnojne, 19, 30, 46, 62, 63, 65, 69,93,95,'t01, 142
-krvavede, 60, 112
matern;ci, 125 mazilo, 70, 80, 81 , 138 -notranje, 30

-krepi,45,94 -obiutliiva,9l
-otrdela, 128 -tesnoba, 46, 117

86,127, 128

-na

-grla,65

-

-zasluzenost, 36, 58, 59, 68,
137 Pljudnica, 9, 17, 30, 33, 34,

-Noti,72

-odpornost veda, 52, 119,127

-izlodanje pospesuje, 3,

4,

10,

-prebavil,70
-spodnjega deia telesa, 98

-obklAdki,21

14, 23, 28, 29, 31, 35, 38, 52,

47,51,

-

uSesa, 19

56, 62, 64, 73, 83, 89, 91, 94, 97, 121, 129, 130 Poapnenje - zil, 4, 18, 25, 95, 111,
140

Prekrvavilev, 17, 19, 20, 34, 47, 54,

-odprte,54, 108, 109 -posip, 66 -pospesuje cellenje, 7, 18, 36,
51,
91

53, 65, 79, 84, 91, 92, 117,127,129, 130, t37,
'142 izlodanje zavira, 53 - krvav (uremija), 78 - uhajanie, 1, 9, 25, 112 Sedila (glei tudi l\4ehur), 1,

108, .t41,

58, 69, 79, 89, 100, 115, 128,

-

-osranika, 33
Podancice, 18

Prelezanine,60
Presnova, 36, 72, 77, 83, 100, 106 Prisad zaradi notraniih poskodb, 95 Prostata, 54, 92, 110, 136 Protin (putika),7,9, 11,13, 14, 16, 25, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 38, 40, 43, 44,45, 46, 47, 53, 54, 57, 59, 62, 65, 66, 68, 69, 72,

-

139 srano koronarnega ozilja, 33

-nzkrZuje,75
-stare, 69.l35 -urezne,
Razdra2liivost, 33 Raziede od kislin. 125 Razpokana koza, 43, 60, 62, 66, 117

7,

13,

-

16, 25, 45, 49, 90, 91, 112, *vneta, 12, 16,36
Sedna kislina, 29, 50, 56, 135 Sedni kamni, 13,27,35, 44, 49,72, 93, 94, 100, 11s, 127 Seneni nahod, 70, 84 Siva mrena, 17 Sklepi, 14, 43, 56, 125,135 Sklepni revmatizem, 43, 135 Skorbut, 40, 134, 140 Skrofuloza, 85, 94, 106, 128

Podplutbe, 80, 81, 92, 115, 125,

129,144
Porod, 71, 73, 95, 96, 142 -krepdilo pred porodom, 98 -mehaa porodne poti, 113 -olajsuje, 89, 96 -popadki, 89 -prezgoden, 82 Potenie, 25, 45, 61, 63, 64, 65, 71,

-

130, 143

-toke,43,123
-ustnice, 43, 108, 123 Fdedke, 82, 140 Rebrna mrena vnetje, 30, 34, 62, 63, 83, 94, 98, 100, 106 Rekonvalescent - qlei Prebolevnik

73,74,77,79, 92, 106, 109,
111, 120, 126, 135

-modno, 143

-nog, 39, 85, 86, -zavia, 2
Potrtost, 98 Prebava, 1, 2,

135

73, 74, 75,77, 78, 82, 83, 84, 86, 87, 89, 92, 94, 95, 96, 99, 102, 103, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116, 120, '124, 125, 127,129, 130" 131, 133, 135, 137, 139, 140, 142, 143
Proznost tkiv veda, 100 Prsne bradavice razpokane, 60

-

4,17,25,26,28,34,

-

Bevmalizem. 2, 3.-4; 8, 9, 11, 13, 14, 15, 16, 25,.29, 31, 32, 34. 38, 40, 42, 44, 45, 46, 47, 50, 52, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 66, 67, 68, 69,70,72,73,74, 75,77,78,82,83, 84, 86, 87,

Slabokrvnost, 22, 41, 47, 49, 50,

51, 52, 64, 94, 95, 100, 106,
128, 137 Slabost, 28 -mehurja, 132

89, 92, 94, 95, 96, 99,

102,

35, 37, 42, 48, 59, 75, 87, 97, 103, 124, 126, 129, 131, 139, 143

-izbolisuje, 14, 124 -lajsa, 2, 7, 34, 46, 47, 77, 111,
115

Radioaktivna sevanja, 91 Rahitis, 50, 52, 53, 66, 85, 94, 115, 127, 129 Rak, 10, 65, 78, 81, 84, 136 -boledine, 109

106, 107, 108, 110, 111, 112, 115, 116, 122, 124, 125, 127, 129, 130, 135, 137, 138, 139,

-potovalna,76
Zelodcu, 67 Slabotnost (neodpornost),
9'1, 95, 100,

-v

140,142, 143 -boleaine, 34, 67, 99,

1

15 76,

-pra otrocih, 21, 35, 50, 58,
111

119,129,140

-diri,

19

-diela,71
-glavobol,99

Sladkor v krvi zniiuie,4,17,29,86 Sladkorna bolezen, 12,27,37, 41, 163

162

52,
137

71 ,

83, 85, 95, 98, 106, 128,

, 142

gkrlatinka, 9, 53, 100, 133 Sumenie v usesih, 17,84,129,134 Tek - glej Apetit TeZka sapa, 109, 133, 134 Tlfus, 19,53, 100 Tkivo, 97 Tolaeavost, 106, 139 Trakulia, 32, 99 Trebuh - krdi, 17, 65, 78 - napenjanje, 8, 59 -napihnjenost, 105

-dietna hrana,35, 40, 52, 71, 108,
139, 140, '143 -gasi Zejo, 126, 141 Slepid,98, 113, 129

-sluhovod oteden, 134 -sumenje, 17,84, 129 -trganje, 49, 89, 131 -vnetje, 36, 52, 80 usi, 15, 85, 92, 99
-rasUinske, 50 Utruienost, '128

-zaeeIna,13,112

Slinavka trebuSna - otekia, l3 Sluz v dihalih - mehda,8,21 ,77,83, 117 -odvaja, 69, 98, 137

-pljudnih bolnikov, 120
-spomladanska, 120, 127 -udov, 75, 99, 121
Vene, 54, 63, 140 Vetrovi, 7, 17, 42, 47,58,92,126 Vnetja fazna (glej tudi posamezne organe), 30, 41 , 46, 54, 65, 108,

Spahovanje,27
Spanje, 38, 49, 65, 73, 90, 95, 116 Spolna mod - oslabela, 47 Spolna prerazdrazenost, 38, 135 Spolne bolezni, 66, 94, 1 10 Spoini organi,62, 95, 125

Trebuana slinavka, 50, 61, 76, 84, 106, 137 Trigeminus, 9, 57, 122, 125, 135
Tromboflebitis, 54 Tromboza, 128, 144 Tuberkuloza, 19,20,22, 40, 41,45, 50, 62, 69, 83, 94, 97, 100, 1r7, 133, 140 Tvori, 1, 39, 49, 52, 56, 62, 79, 81, 86, 93,98,"101, 107, 108, 113,

-

Zgaga, 8, 14, 17, 89 Zlata Zila - glej Hemoroidi Zlalenica, 4, 5, 20 , 21 , 25, 31 , 36, 44, 46, 66, 77, 83, 84, 85, 89, 90, 92, 93, 98, 115, 116,122,123, 125,128, 138, 142 Zlomi, 30, 39, 54, 83 Zmedkanine, 3, 9, 30, 46, 54, 56, 71, 75, 80, 81, 90, 92, 115, 123,

-z gobami, 3, 5, 39, 89 -s hrano, 51, 89 -z jodom,48 -s kovinami, 89, 106 -z misjakom, 89 -z nikotinom, 39, 119

124,142
Voda (glej ludi Mokrenje)

Spomladansko zdravljenje, 27, 69,

120,142
Srbedica (srbenje), 15,25, 45, 57, 66, 80, 83, 86, 95, 100, 131 Srce, 3, 15, 17, 22, 33, 51,71,75, 89, 92, 114, 115,124, 130 -angina pectoris (tesnoba), 134

9,25, 112

-

uhaja,

1,

129 Znojenje ureja,49 Zobje, 46, 65, 95, 103, 143 .-majavi, 20, 93, 142, 144 Zobobol, 31, 40, 46, 76, 82, 112, 116, 131, 138 Zvini, 30, 107 Zelodec, 1, 3, 5, 19, 24,25, 26, 36, 41, 43, 45, 46, 47, 50, 51, 62, 71, 74, 78\.81, 85, 87, 92, 1 12, 124, 125, 112,134, 139, 143 -bolea, 57, 119 -dir (ulkus), 34, 39,40, 56, 82, 140

-zastaja, 4, 17, 20, 61, 84, 112,
118, 129, 139 Vodenica, 7, 8, 9, 13,14,17,21,29, 31, 44, 47,50, 53, 61, 65, 69,

-izrasianje,

1

120
Ubodi in ugrizi, 19, 131, 135, 142 Udarnine, 3, 107, 112, 131 Udi - boledi,43, 99

78,79,81,87, 90, 92, 93, 94, 95, 105, 106, 111, 116, 127,

-astma,23,51
-infarkt, 33

-kri,75,93
-misica, 33, 53, 112, 141 -nemiren utrip, 22, 115, 116, 133 *nervozno bitie, 25

-

pospesen

utrip,6,38

-drgetanje, 143 -hiralodi, 50 -ohromeli, 116 -trganje, 46, 99
Ureznine,30, 101, 131, 142 Usdk (heksenSus),99
Usta, 1,2,7, 14, 21, 23, 35, 70; 113, 118, 131, 138, 143 -dlesni, 21, 40, 113 -izpiranje, 52, 93, 108, 142 143
97
,

-premoano bitje, 70, 75 -raz5iritev koronark v starosti, 3 -razsirieno, 33 -slabosi, 33, 51, 111, 114, 124 -starostno, 84

137 , 139, 142 Voluharja odganja, l0 V tanica, 5, 20, 42, 45, 49, 50, 61, 68, 70, 77, 7 8, 7 9, 92, 98, 1 07, 1 17, 122, 137 Vrenje v prebavilih, 17, 19, 42, 92, 116, 128 Vrodica, 9, 13, 44, 93, 95, 111

Vrodina, 47, 71, 92, 98, 102, 103, 107, 113, 121, 127, 128, 135 Vrodinske boleznl, 33, 51, 71, 103,
121, 135 Vrtoglavica, 2, 134 Zanohinica, 101 Zaoslajanje vode v telesu, 84, 1 15 zqx]\e, 1, 2, 7, 9, 1 2, 20, 22, 23, 38, 41, 51, 84, 85, 112, 123, 128 Zaspanosl prezene, 26 Zastrupitve - sploSno, 65 -z alkoholom, 119

.-kislina, 41, 47, 52, 89, 128

-aisti, 18, 131, 137, 144 -katat, 7, 12, 15, 21, 30, 35, 41, 47,77,89,94, 128, 135

-ureia delovanje, 33, 90, 96, 112
-vodenica, 33, 53, 69, 115
Staranje, 19, 33, 140, 141, 143 Stenice, 99, 134

-krbi, 23, 66, 72,109,118, i26 -ktepi,23,37, 38, 42, 58, 73, 89,
104, 119

-nepriieten zadah, 35, 76, 142,
-sluznica, 95, 124, 133, 143 -vneta, 12,40, 50,93, 108, 122

-krvavitve,27,96

-len, 28,

115

Strah in tesnoba, 70, 75, 87, 115, 133, 139, 141
9ditnica, 85 Sen na obrazu, 138

Usesa,46, 74, 116, 131, 135 -boledine, 74, 131, 138

-

katar, 58

-obdutljiv,28 -oslabel, 47, 88, 128 -pokvarjen, 14 -sokovi, 2, 76

-siuh, 58, 68

-Ielave,
143

47

, 58,92, 95, 111, 134, 165

164

-li$danie, 128 -vnetie, 34, 39, 46, 56, 60, 96, 97,
105, 143 Zenske bolezni, 5, 21, 47, 61, 95 Zile, 15, 54, 96, 127 -poapnenie zavira, 4, 18, 25,95, 111, 140 - proznost poveeuje, 2, 54 - -!iri, 20, 52, 54, 115 Zivci, 36, 5'1, 86, 91, 119 -boledine (nevralgiie), 9, 54, 82, 125, 135 -gravobot, 75, 116, 119, 129, 130 -izdrpanost, 6, 25, 73, 87, 89

- -zasluzenie, 135, 137

-pomirja, 2, 6, 50, 133, 143 -razdrazenost, 33, 65, 78, 86, 109, 113, t15, 122, 143 -slabost (nevrastenija), 47, 73,

latinslm imena tastlin
Achillea millefolium Acorus calamus Aesculus hippocastanum Agrimonia eupatoria Agropyrum repens Alchemilla vulgaris Allium cepa Allium sativum Allium ursinum Althaea officinalis Angelica archangelica Anthyllis vulneraria Apium graveolens Arctium lappa Arnica montana Artemisia absinthium Artemisia dracunculus Artemisia vulgaris Asperula odorala Bellis perennis Berberis vulgaris Betonica officinalis Beta vulgaris Betula pendula Brassica nigra Brassica oleracea Brassica oleracea Buxus sempervirens Calendula officinalis Calluna vulgaris Capsella bursa pastoris Carum carvi Centaurium minus Cetraria islandica Chelidonium majus Cichorium intybus Cnicus benedictus Cochlearia armoracia Corylus avellana Crataegus oxyacantha Cydonia oblonga

112. RMAN

75,86,91,116, 135

-vneti,25
Zold, 5, 13, 14, 15, 18, 22, 36, 55, 81,

47. KOLI\,IEZ 54. DIVJI KOSTANJ
107. REPIK

82, 84, 94, 106, 111,112, 122, 125

-izbeanie, 2, 4, 20, 28,
128
Zoldni kamni in pesek
,

76,77, 83,98, 105, 108, t17,
105, 106, 107, 109, 125, 128, 142

45, 47 ,7 5,

94. PIRNICA 95. PLAHTICA 17, CEBULA 19, OESEN
18. eE[4Az

1. AJBIS ali SLEZ

4,13,62,78,

2.

ANGELIKA

-krepi, 17, 25, 73, 85, 124, 129,

-

130, 138 motnje, 2, 6, 100, 125

Zoldnik, 1, 20, 26, 50, 51, 79, 86, 89,
61

104. RANJAK 139. ZELENA 108, REPINEC

, 70, 75, 81, 93,

105, 107, 121, 126, 128, 137,
143

3.

ARNIKA

-napetost,6,33, 71,75, 100, 112 -nemir, 7, 38, 109, 141

Zrclo, 11 , 12,36,97,108, 118, 143, 144

89, PRAVI PELIN 87, PEHTRAN 88, NAVADNI PELIN 90. DISEEA PERLA ali 72, MARJETICA 20. eES[flN 21. CTSTEC 91. RDEEA PESA 13. BREZA 34. GORC|CA 82, OHROW
140, ZELJE 102. PUSPAN

PRVENEC

81. OGNJte
110. RESA iesenska

96, PLESEC 58, KUMINA
128. TAVZENTROZA

41. 78. 98. 51. 40. 64. 33. 60.

ISLANDSKI LISAJ KRVAVI I\,ILEENIK POTROSNIK KORDABENEDIKTA
HREN

LESKA GLOG KUTINA

Cynara cardunculus Daucus carota Dryopteris filix-mas Epilobium parviflorum Equisetum arvense Erica carnea Eupalorium cannabinum Euphrasia officinalis Foeniculum vulgare Fragaria vesca Galium aparine Galium verum Gentiana lulea Geranium robertianum Geum urbanum Giechoma hederacea Hedera helix Helianlhus annuus Heracleum spondylium Horderm distichum Fraxinus excelsior Humulus lupulus Hypericum perforatum Inula helenium Juglans regia Avena sativa Juniperus communis Lamium album Laurus nobilis Lavandula spica Levisticum officinale Linum usitatissimum Lycopodium clavatum l\rlalva silvestris l\4arrubium vu gare Matricaria chamomilla lvlelissa officinalis l\4ellilotus off icinalis l\.4entha piperita Ocimum basilicum 0nonis spinosa 0riganum maiorana Origanum vulgare Pelargonium roseum Wild Petasites hybridus
168

4. AFTIEOKA 52. KORENJE 32. GLISTOVNICA
136. VRBOVEC
1OO. PRESLICA

110. RESA spomladanska

79. MORACNIKaIiKONJSKAGRtVA
119, SI\4ETLIKA
KOI.4ABCEK ali KOPRC GOZDNA JAGODA LAKOTA, PLEZAJOEA LAKOTA, PRAVA ENCIJAN KRVOIVOCNICAAIi SI/RDLJIEKA 124. SRETENA 36, GRENKULJICA 15, BBSLJAN 121. SONCNtCA

48. 35, 61, 61. 28. 57.

Petroselinum hortense Phaseolus vulgaris Picea excelsa Pimpinella anisum Pimpinella maior Pinus silvestris Plantago lanceolata Plantago maior Polygonum aviculare Polypodium vulgare Potenlilla anserina Potentilla tormenlilla Primula veris Prunus spinosa Pteridlum aquilinum Pulmonaria officinalis Querc!s robur Baphanus sativus Rhamnus frangula Rheum otlicinaie, palmaium Ribes nigrum Bosmarinus off icinalis Rosa cenlifolia Rubus lruticosus Rubus idaeus Ruta graveolens Salix alba Salvia olficinalis Sambucus nigra Sanicula europaea Saponaria officinalis Satureja hortensis Rosa canina Scila maritima Sempervivum tectorum Silybum marianum Solanum tuberosum Solidago virgaurea Siellaria media Symphytum officinale Taraxacum officinale Teucrium chamaedrys Thymus serpyllum

92,

PETERSILJ

29. FtzOL 120. SMREKA

42. JANEZ

8,
11.
131

BEDRENEC, BIEERNELICA
BOR

SULIOASTI TRPOTEC 132, VELIKI TRPOTEC

,

27,
1

DRESEN a|i GOSJA

17, SLADKA KORENINICA

93, PETOPRSTNIK
TRAVA

123. SRcNA

N,,10e

130, TROBENTICA

23, ORNI TRN 99. PRAPROT 97. PLJUCNTK 39, HRAST
105, ERNA REDKEV

24. DEZEN 43. JEEMEN 44, JESEN 38. H|llELJ
125. SENTJANZEVKA 83. VELIKI OI\,IAN

55, KBHLIKA
103, RABARBABA in TUNGUTSKA
RABARBARA
111. RIBEZ I t5. ROZIVARIN

85. OREH 86, OVES 14. BFIN 49. BELA IVRTVA KOPRIVA 67. LOVOR
116. STVKA

r38. VRTN]CA
BOBIDA

1i.) ZAJBELJ
9. BEZEG

71. I\,1ALINA VINSKA BUTICA tJc. VBBA

69, LUSTREK 62, LAN 66. LtStCJAK
118, SLEZENOVEC

144. ZENIKELJ 77. t\,4 tLN tcA

126. SFIRAJ
127. SIPEK 101. PRII\4ORSKA CEBULA

22, ERNA I\4ETA 46. KAtVItLtCA 75. I\,IELISA 74, MEDENA DETELJA 76, POPROVA I\4ETA

7.

BAZILIKA

31. GLADEZ 70. MAJARON 26. DOBRA MISEL
114, ROZENKRAW 109, BEPUH

80, NETBESK 5. BADELJ 56. KBOI\,4PIR 142. ZLATA ROZGA 59. KURJA EREVCA 30. GABEZ 106. REGRAT 137. VREDNIK 73. MATERINA DUSICA

.

Tudi priiujoca knjiga naj nam bo zalo E E] v iim vetjo pomot. latinsko in hrvaiko poimenovrnih rasllin. govori slednja o rastlinah. pomaga pri lajianju in zdravljenju leiar. Uporabnost knjige v6tata obe dodoni kazali.Simon ASie PRIROENIK ZA NABIRNJE ZDRAVILNIH RASTLIN Tretja knjiga izpod per$a stiSkega meniha p. Telesno zdravje je osnovna ilovekova dobrina. ki vsaka po svoje' primcrno uporabljena.je tudi barvno predstavljenih. 144 slovensko. . Sinona Aiiia dopolnjuje prvi dv€.>r>t>r>r<<<<<<<<<<<<<< P.1r I I E tr >>>>. razvritenih po abecednem redu od ajbi5a do ieniklja. Ce sta ti poudarili bolezni in legobe.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful