%

P.

Simon Asie
v

PRIROCNIK
ZA NABIRANJE
ZDRAVITNIH RASTLIN

MOHORJEVA DRUZBA

'

CEUE

1989

I
Izdala Mohorjeva druZba v Celju v redni kniiZni zbirki za leto 1989

Use[ina
1.
Uvod Navodilaza branie AJBIS aliSLEZ ANGELIKA ARNIKA AFTICOKA 7 d

v
'10

2. 3, 4,

't'l
12

5, 6, 7. 8.

BADEU
BALDBIJAN BAZILIKA
BEDRENEC,

't3

14

lc
to
17 18 19

38, 39, 40, 41. 42, 43. 44, 45. 46,

HMELJ HRAST
HREN

47
4E

ISLANDSKITISAJ
JANEZ JECMEN JESEN JETIENIK
KAt\,4tUCA ali

49
50
51

47. KOLME?

52 53 54 55 56 57

BIBERNELICA 't0. BOB
11. BOR 9. EEZEG

48. KOMARCEK

BOROVNICA BFEZA
14, BRIN

20

BRSLJAN to.

tcA

23 24
25

17.
18,

KOPRC 49. BELA MRTVA KOPRIVA 50. VELIKA KOPRIVA 51. KOFDABENEDIKTA 52. KORENJE 53. KORUZA 54. DIVJI KOSTANJ 55. KRHLIKA

ci'
59 60

ol
62 64

19.

26 27

56. KR0[,lPlR 57, KRVOMOcNTCA
SI/BDLJICKA

ati

20.
I/ETA 23.
TRN

65

29 30

58. KU[,IINA 59. KURJA CREVCA 60, KUTINA
6,1. IAKOTA, PRAVA 61, LAKOTA, PLEZAJOEA 62. LAN 63, LAPUH 64. LESKA

oo
67 68

24. 25. DIVJA MAEEHA 26. DOBRA MISEL
27. DRESEN 28. ENCIJAN

33 34 35 36 38 39

69 70
71

29. FIaOL
30. GABEZ ot, GLADEZ 32. GLISTOVNICA 33. GLOG 34. GOBCICA 35. GOZDNAJAGODA 36. GRENKULJICA 37. GFSK0 SENO ali TRIPLAT

72 74 75

40
41

Opremila Julijan MiklavdiC (ovitek) in Marjan Paternoster (prelom) Barvne ilustraciie iz razlilnih virov

42 43 44 45

65. 66. 67. 68. 69. 70, 71, 72. 73,

LIPA LTSTcJAK

LOVOR LUCNIK LUSTREK MAJARON MALINA MARJETICA MATERINA DUSICA

76
77

78
79

80
81

5

//'

74. I\,1EDENA DETELJA

75. I\,1ELISA
76. POPHOVA META 77. [/ tLN tcA 78. KRVAV] N/LEENIK 79. M0RACNiK ali KONJSKA GR VA 80. NETRESK

82 83

84 85
86 87 88

109. FEPUH 110. RESA '11] RIBEZ

118 119

UYod

v tretio lmiigo o zdtauilnih

120

112. BMAN

rastlinah
Hvala Bogu, sem vzkliknil etos 20. maja, ko sem dokondno uredil besedilo za tretjo knjigo. Res, hvala Bogu, ki miie pri mojih 83 letih po dveh infarktih in ob mueni astmi naklonil 5e toliko zdravja, da sem bil zmozen za delo, pa tudi

|

\t, ROBIDA

122
123 124 125

tc,
to.

81. OGNJIC 82. OHROVT 83. VELIK] OI\IAN
84. BELA O|\iIELA 85. OREH 86. OVES 87. PEHTRAN 88. NAVADNl PELIN 89. PBAVI PEL]N 90, DISECA PERLA AIi PRVENEC

89 90
91

117.

I18.
120. 121. 122. 123. 1a/

BOZENKRAW ROZMARIN SIVKA SLADKA KORENINICA SLEZENOVEC
S[,4ETLIKA

126 128
129
130

92 93 94 95
96 97 98 99 100
101

S]\/REKA SONCNICA SPOBIS SRENA N/OE
SRETENA SETBAJ SIPEK

132
JJ 134 135 136 137 138 139
'140

125. SENTJANZEVKA

91. RDEEA PESA

92. PETERSILJ
93. PETOPRSTNIK ali GOSJATRAVA 94, PIRNICA 95. PLAHTICA 96. PLESEC 97, PLJUCN]K 98. POTROSN]K 99. PRAPROT 100. PRESLICA 101. PRIN,4ORSKA EEBULA

128. TAVzENTRO2A 129. TI[/IJAN
130. TROBENTICA

102
103 104 105 106 107

132.
133.

tJc.
137. 138, 139.

108 110
111

102. PUSPAN
103. RABARBARA
in TUNGUTSKA R.

140. 112
113

SUL EASTITRPOTEC VELIKITRPOTEC VIJOLICA ViNSKA RUTICA VRBA VRBOVEC VREDN K VRTNICA ZELENA ZELJE
ZIIVZELEN

141

142
143 144
145

146 147 148 149

nekaj dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem mogel obdelati obsezno snov, Bog jlm slokrat povrnil Tako sem sklenil, da bom prlredil knjigo z barvnimislikami zdravilnih zell5d, dodal kratko pojasni o o glavnih znabilnostih in nastel nekatere niihove zdravilne lastnosti. Dobra barvna slika pa naj bi nadomestila natandnejsi opis zdravilnih rastlin. Tako iih ne bo tezko najti v naravi. Tretja knjiga bo pomagala 5e bolj s pridom lporabljati prvo in drugo Ponot iz donaie lekarne. Naravo v nasi lepi dezelije Bog bogato obdaril. Ko nabiramo cvetje in liste, ko kopljemo korenine in l!pimo ubje, mislimo tudi na to, da ne bomo povzrodill opuslosenja ampak da bomo bogastvo narave, ki nam je podarjeno, le blago razreddili. Naberimo le toliko, kolikor bomo porabiliv enem letu. Pri uporabiteh zelisd pa bodimo natandni ln potrpezljivi: ozdravienje prihaja poaasi, ko pa pride, ie temeljito. Nai dodam na koncu 5e kratek recepl: Da ne bomo sli prehitro v krtovo de:elo, pilmo aaj KRRT, aajno mesanico iz koprlv, regrata, rmana, trpotca. Kopriva krepi kfi in dvlga hemoglobin, regrat vodi notranjo presnovo, rman odlidno vpliva na Zelodec in sosedne organe, trpotec izbolisuje prekrvavitev v telesu. Te Stirl raslline lahko zastopajo vsa zdravilna zeliSda, pa tudi dobimo iih oovsod. Naj bozji blagos ov spremlja 5e tretjo knjigo, kakor sta ga bili delezni prva in dr!ga. Na zdravje, dragi roiakll

cl
153

p. Simon ASid, cistercijan

104. RANJAK 105. CRNA REDKEV 106. REGRAT 107 . REP]K 108. REP NEC

ZLATA FOZGA
1,44

114

ZAJ BELJ

ttc
116 117

144. ZENIKELJ Slvarno kazalo Latinska imena rastlin

154

co
167

j

elodca. Korenine kopliemo zgodaj spomladi ali v jeseni. Simona ASida P0MOC lZ DOIVIACE LEKARNE l. ki je navedena v prvih dveh kniigah p. ne Pred pitiem namok le pogrejemo. V prvi vrsti k0renrn. Posebno pomaga pri boledinah ledvienlh kamnov. blaii boledine v tolcniku. kalal. ki jim ti pripravki v suhem vremenu in ga sugjmo na toplem prepihu. Opis je razdeljen v dva dela: SLEZ I. Kneipp tega ni vedel.!0horievadr!zba. deli telesa) in kazalo latinskih lmen rastlin. odpravlia tezave v debelem Clevesu in pri zapdlu. | v boli vlaZni Cvele nabiramo od junija do avgusia ll. bronhills.bi5a namodimo dez nod v % lhladne vode. [. Otrokom dalemo korenine sleza. llur0r o lolntlh . | | Ajbis zdravi naiprej dlhala: vnelle grla. lajsa kaSoll I l. rpotablitamo praiek iz in in akne. zato zani ni bil posebno zavzet. Vse dele ajbisa hitro susimo in hranimo na zelo suhem. t[oll drz AJBK a[ I a. Vsak opis spremlja tudi barvna slika. bolezni. in ll.. Posebno kamnosekom in rudariem ie korislen. organi. organov ali delov lelesa. kjer moramo biti posebej previdni. saj bi nam nepravilno ravnanje ali nekontrolirano uzivanje laznih orioravkov lahko tudi moeno Skodovalo.llauoillla za branle V prvem. Zunanje: s dajem izmivamo abscese. Cetie 1984 in 1987. zadrzuje uhalanle vode. disti uslno volllno. pae pa ilidko a. Ce biajbispredolgo kuhali. lahko vzame v roke dodatne vire in literaturo. Za seella: daj lai$a tezavno mokrcni€. Lisle nabiramo sele. disti puuda. bi dobili modnik. iih olupimo. ushvlia sko. ker rad plesni. osrednjem delu knjige so po abecednem redu in zaporednih Slevilkah opisane zdravilne rastline od ajbiga do zeniklja. | pregled leiav. hitro posuSi- l@ mo pri 40"C in zmeljemo v prasek.lahkopomagajo. Glavnemu delu kniige sledi stvarno kazalo (tezave. pri obolenllh dreyesia in . I . yne{e mehuda in ledvlc. da niso ljasti. zdrevi atte d . ker je zelo sluzast. Nie kuhamo. kjer priporodaio aibi$.h . bolezni. ko dobivajo zobe. njenih zdravilnih delov in nekaletih zdravilnih pripnvKovl raste trainica. Aibisev narnok uspesno dodajamo dainin neganican za taz- ne bolezni. Kdor Zeli o posameznih rastlinah Se ved podatkov. Besedica nas opozarja na primere. pazimo.. Cajpripravljamo zlasti iz praSka in ga sladimo s kostanjevim medom. motnjah prebaye. | kratek opis rastline . Caj za prebavlla: predvsem iz korenin. zdravi beli lok. pomaga pri izkasljevanju. Jenizinah na v glavnemzemlii. lvote oCesne yeznice. da si drgnejo C€llu8ll. ko odcvete.

lrdanlo. m0ra. Jemljemo po dve Zlici na dan zoper kee. | I vnoglavico. pomirja vznemirienie erevesla in lajsa dlevesne boledi. lmamo jo predvsem za zunanio uoorabo. jo namakamo v razmerju 1:10 ali 5e vea. Vino iz angelike:60 g sesekljane korenike namakamo v 1 litru belega vina 2 dni. pri umetni toploti ne susimo. Koristne so kopell vsega telesa. zmerno in pod zdravnikovlm posugimo I l. kadar hodemo pomiliti iivce. operemo. Je tudi distilo za kd in pospesuje odvaianie seda. Dvoletno koreniko koDllemo v jeseni. Deluje podobno kakor kamilica in ogniid. AilGEtIIO ln06llca alchan0ollcs -t - i ARilIKA 3. da ne izgubi arome. Utegnila bi Skodovati srcu. pregania migreno in iivce. krepi sluznlce dihal. hitro @Za nadzorstvom. zlast:pri reymi alr tedaj. Nikoli ie ne kuhamo. da ne drazi koze in ne povzrobi vnetja. Naibolje jo je pripraviti kot /nklulo. mo]alka I l. iol6a in ielodc- razku:ilo in prvo zdravilo za fane vsake vrste. V majhnih kolidinah detuje spod- bujevalno. Caie kuhamo predvsem iz listov in semena. || ||. poveeuje proinosl iil. Ze od nekdaj velja za uiinkoviio ljudsko zdravilo. preden cvete. gem v 4 dele. seveda le 2-3 kapijice. pri zapniu pa krhliko. v kateri smo kuhali ali namakali anoeliko! @ @ iil- '10 ll . Pospesuje celienje ran. eri vsak zasrrr. koi so udamine.pitvi z gobami takoj k zdravniku! Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. arnikovim cvetom 30 g cvetov namodimo v 70 g alkohola. v vedjih pa nasprotno. srca in ielodca. Obnese se Dri zasltu. Zaradi arome raie kot daie pripravimo iz kotenike kapljice in tinkture. namakamo Se 2 dnj. le 2-3 kapljice na kozarec vode za zdravlienie ledvic. potem odcedimo. samo veliko modnejga je. Cvetne koske nabiramo od maia do iLrniia. aniolor fiorllol Udinkuje podobno kakor kolmez. Pri g pl pomagajo kapijice arnike. Je trajnica. .r 2. p0speSuje izloeanje | l. ne. V nobeni hi$i ne bismela manjkati. KoI obkladek z gazo ali platneno krpo. iivdne motnie in slabo pl€bavo. tako da tahko povzroeijo cel6 koino vnetie. ustno votlino. Lisle nabiramo. zrezemo po dol- lnlca n0 {nr - hry. Temu daiu lahko dodamo encijan. in hranimo na temnem mestu. Ta tinKura velja kot odlidno zdravi katar. pitvi z gobami. Ker je modna. nato dodamo 2 g praska korenike. Sorodna ie s kumino in sladkim janezem. jemljemo pa nih sokov. Toda samo nekaj minutl Sokovi angetike so namied izredno aktivni. Dihala: grgranje daiadisti grlo. Za notranjo uporabo. notranjo uporabo jo jemljimo zelo previdno. 0pazujmo reakciio! Vprasajmo zdravnikal Te kapljice (2-3) jemljem0 pri starostnem slcu za razSiritev venenlh koronalk. za vse vrste poikodb. Tinkturo vtiramo pri revmi s lkim. vzamemo daino Zli6ko tinkt! re na pol litra prekuhane vode. pad pa samo parimo. 2-3 kapljice na kozarcc uode.6istik . tudi gnojne. Cal pomirja prepreeuje polenie. Prebava: prepreduje napenianie. zmeCkanine. Odi je treba zavarovali pred vsakim stikom s tekodino. Zunanie jo uporabljamo tudi proti mozolievici.

oroti zamaiEenosli oomagajo predvsem zmernost. V zvezi z ietri zdravi seveda tudizlatenlco. koprlvnlco. odpoved alkoholu. Uporabliamo predvsem seme. de se zapila in pomaga. boleznih malemlce in lzoslall m€n- | l.4. Seme iahko stoldemo ali zmeliemo. I I I . Ze stari Egipdani.hfl. zmanjsuje poapne. dez 20 minut precedimo v termovko in popiiemo 3 skodeiice na dan. zmeljemo in pijemo soki uzivamo tudi sok kuhane artidoke. Zaielod€c vsebuje badelj zlasti greneine. Zene na yodo. Pripliutnlh boleznlh 6ai zdravi krvavl izmedek in kaaeli.gangrena potresamo s praskom iz semen. Golenskg razleds . in krepi. preprosta hrana. 6a. Caj pljemo zlasti ob zasllupllvl Pri vsaki zastrupitvi z gobami. Niia sladkor v kryi in ugodno poeutijo. iz sefa odhajajo bellakovine. z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. Bolnim na ledyicah izginja po njei secnina iz krvi. motganske kapi. steblo in koreniko. tevmo. Cvete viiolidasto.1 edno Zlieko semena poparimo s detrt litra kropa. in sicer Ze natesde. obnavUatklvo in zdraviceloten organ. aslmo. polure pred kosilom in pred poditkom.ludi zenske s pridom pijeio ta dai pri belem toku. Blazi napade lolcnih kamnov. in sicer zaradi okusa in vedjega udinka. Pri zlalenlcl pospe$uie zdravljenje. prepretuie angino p€klo s. Jeila. rllrfllcr | Ligle nabiramo med cveteniem. 0dpira ioldne kanale. ielodec in ioldnlk ter pljuda in za ienske bolezni. Jemljemo kpljice ali pa piieno tai. ni sklerozi. sllntrn mrndnun . Ll6le nabiramo maja in junija. pa tudi liste. Badelj je skoraj edino pa tudi | I edinstveno zdravilo za bolne I l. Ureja delovanle 16t31. Je eden nailepSih in naiveejih letra. anlGolrt BAIIETJ 5. nianle. Temu-daju je dobro dodali poprovo melo. 0310i0d. Pospesuie apGtil in osatov. ker so pritem naiboli prizadetaiotra. pa tudi pitje dalaizbadlja:. Uspesno pomaga pri vnetiu ledvidnih dag in ledvlo. Ureia izlodanie iol. prebavo. da se @ ltruacill. ARilE(|KA Cjrrn cardfrorlur .n . korenike pa kopljemo spomladi. nle Zil. . korcnike kopljemo jeseni. Su5imo v senci pri 40"C. lz krvi odstranjuje maSdobo in holestelol. jih eisti I |. Artieoko uZivamo lahko kot soclvle. Pri vneli yranici in bolne m iolcniku piiemo popai'ek iz zelisda ali pa dai iz semena. za vlanlco. Seme lahko iudi Zveeimo ali pa jemljemo pragek s tekofino. na krdne lile pa dajemo obkladke iz t4a. ki dobro vplivajo na ta organ. seme od iuniia do oklohta. V dlevesiu blazi nape. Grki in Rimljani so artidoko zelo cenili kotsofivje in tudikotzdravilno rastlino. osatu podobna rastlina zraste tudi 2 m visoko. tako pomaga sladkornikom. ee bolnik teZko urin ra. Cairazslruplla letra. Uporabljam_o jo kot greneino pri raznih ljkeriih.

Torei zmerno! Baldriian pomiria . ddber6 ostaneiozdiave in so odporne proti debelji griii. Dodaimo mu brezovo tiatie. de s ten eajern izplakujemo ulta. pri pokodem in boleEem mokleniu.ico baldrijanovega aajai dodamo Se meriso. BALORIJAI{ urlo dm olllclMlls . je obdutliiva na hlad. bra. 2 aain iliekite mesanice poparimo s /. Pospesuie izlodanie mleka ori doiedih materah. tivcni omotidi. oclmrm msfllcum -h . Lepo tajSa nemiiiivcdv. Nalo I Zlidki namakamo 10 ur v skodelici vode in piiemo dez dan po poiirkih. od maja do septembra pa tudi cvetje in lislie za llnkfure. vraea apetit. al: voznio ie dobro izpiti skode. ponaga pri-nape. | l. nabiramo iih septembra in oKobra. 0doll0n prastara zdravilna rastlina. Uporabliamo predvsem k2reniko s koreninami.uhanju. vetlovih in zaprtiu. Pri nespecnosti uspeh povedamo. bosltlrtr I l. zdtaui obloga s lem dajem. sicer izpuhtivsa zdravilna in zadimbna vrednost. migleni.1 O. Ali iemljemo kapljicet namakamo korenine v Spiritu in jemljemo 30-50 kapljic alieno iajno Zlidko naskodeli- precedimo. Baldriianov d.1 kropa. Zdraviludi afte. Ia daj se o-bnese pri histe lt. iiijiiiiii"i pljuinega kata{a. prehlajen mehur.arii 'rdipred iebelniak poslavijoz medom oslajen bazitikin aaj v ptosko posodo. po 10 minutah ll . Latinska beseda valere pomeni biti zdrav. Korenine samo operemo in hitro posusimo pri 35"C.i se obnese pri izdDanosti. dez kaksno uro odcedimo n pijemo toplo po p62irkih. pol ure pred spanjem vzamemo 1 ililko izvledka ali t nkture na po skodeticb vode in sladimo s kostanjevim medom. Zanjemo gomji del rasliine vedkrat na leto. oslovski kaielj. pred izpit. depresiia popusti. Temu Calu "rcno @[ Preveliki odmerki tahko novzrodijo cvetia: 1 aaina Zlidka na % litra vode. vodenico in plotin. pijemo po malem nekaj skodelic na dan. kldih. in l"ioocnlj ui|"li"" pospesen sr6ni ut p. Bazilka ajsa katartelodca. Baz. Za daje jem jemo stebeica I I posusene rastline: 1 zliako zeli poparimo z % l kropa.. ki se tezko c-elijo. Takrat dobijo tistiznadilni duh. iivdnem b. ki privablja in drazi madke.t Y. ga grgramo.iyce. Zdravi tudi ietlne bolezni. Ustavlja beli tok. Rane. Dodajmo ii rozmarin in Zaibeljzlasti k pedenirn ribam. pokrijemo. Tinktura iz namoienega okvare stca. odpravtia 14 . lz seseklianih korenin priprav| BAZtutfi 7. Caj pomaga bolnim nie ustavlja celo dodaim0 za veaii ueinek 5e hmelj in janeZ. Je Goiimo jo na sondnem in zavetnem mestu. od junija do septem- -l . ko cveti. lja mo h lad n e Eyle iket 1-2 iaini jo drobno zrezemo. sedilom: de so ledvice bo ne. Pa le 8 dni. nato ie treba prenehati in po 14 dneh nadaI jevati zdravi jenje. de dodamo temu eaiu Se hmeti. Posusena ima slan okus. srsimo v senci ali susilnici pri 40'C. nianiu.liko dodaiamo kot okusno in zdiavilno zaeimbo zlasl maslnim jedem za laiio prebavo. fa koristi prebavi in zdravju. eebe. apetil se povrne. Calpijemo za tai6a- co vode. hranimo na temnem kraju v dobro zaprti posodi. Sve:i listidajejo jedem posebno priieten okus. Pri iivdni napelosli. v meni. nespeCnost in pom ria ilvinosl.

b.919S' pomaga proli zaprtlu tybta in tedaj. ooi"l. nevrelg1t obr. zoper . za-po'ie-ni-e. po ro .'..e goleli Spada med najboti pritjubtiene zdravilne ras ine. oomiria z-nana piad€ iz cvelov.l"i"iil3. 16 . A:ai iz detial Cajno Zlidko poparimo s % I'krooa. zeznamujemo rastisee bedrenca.o Cez dan po polukih. da lahko najdemo in kopllemo spomladi niegove odebeliene korenine.sn:li.jagodani in piiemo po matem rer boti'poooiro. Vle ie treba skuhati.ra. Jagode posusimo ali Da Dredelamo v dezano ali marmelado . ki iih namakamo !..*:?:lli: Skodil ledvlcan. kadar vodir utaia. pomaga osveiirna in zdravirna ie .1 ie.iilfr"1rhlttHHir*l**ii*i*'ltillt: C4. BEIIREI|EC ail BtBEfftEUGA I . zato ga uporabliamo le zmemo: 1 faF no Zlidko korenin poparimo s % I kro- zato n€ uzivajmo niasuroveoa. Ueiriirovit iJoioii |ooyDntm ktmnom. liste.. kg sladkoria.'oo qrlo. jma cvela poparimo s z irropi. ali v su$ilnici ati v pecici pri 40"C. iih opefemo._:ll1:tUigXUE :iY jll. Kneipp le s tem daidm zoiavil revmo in vniite ieo'itc.T# I il'i snout.'ilg.. UDorabliamo cvetje. Jagode jmaio veliko vjtamina C in drugih vitaminov. hrlpovort.i zadoslule-tudi mladen daj iz cvetja. Jagode in skoi6 lel kotenino. Cvete tritro s-usimo in ga spravimo v dobro zaprte posode.potetejo. Je zelo z 2 kg jagod pretadimo in liHli.irrtf. CaiitaOimo z medom. ustavlia Ce ga piiemo.ilii.i1{'f.i . Listi so ucinrroviti tor oiiaier<Jrliiiilr'i zf[.rr niiil6li-diil l^plzj$ !. grlo.il. ta..zoper napriiercn zaaal riieja. dodamo '/.iz. Z nesladkanim grgramo in Cistimo 6Iffi'll:ixl"'. zdravi ?$!: Po. ruieleno po dolgem. To delamo marca in aDrila ter seDtembra in oktobra. Motnie rj men_ druac s€.. ksmnom y mohurlu in pri vodenlcl. prshtadlh.udi pri izkallievaniu.lf iv vod | | Caj blaZi katar v dihatih in kaa€ll. Je precsi moeno zdravilo. se tudi zglga poleie. Zalo .eol^il il-iii"iii caj iz bezsovih in oidho"ilr iijt". Od tubja BEZEG 9. Za zdravljenje uporabllamo ztasti a korcnine."#ii?:-. I pr9mvn9 motnlo..oii fitgertttnwu tj.i. ie naibotise sredslvo zoper ne6l3to koio. tako aobino zanvo ief.. beoJen€c | | dal taisa v dlhatth astmo in I l.. Marneiaba iz nekoliko vode kuhamo. d rkir.ii:'&JiT.listov krl. Eff 'J. toDi !luz. jagodi nekai minutah precedimo in diie. t<i I poipilu]eii oofl-n-iJ. Eisti sai I Lr$e poragamo stotdene na bolodo mesta kot oOkaaet rega uporjtilifi.0. sjcer postaneio vlazne..Sa t€U ave zaradi napgnlanla v lr€buhu.i!. uvele potapljamo v testo in ocvremo."":i. Obnese se pri anqlnl in bronanglnl bron_ hllllu_ ter vnetju v 9 u. i. katar. susimo na vrvici na oreDihu I t. 2 dajnirlidki i{ry.e:Lt:_!!s_la lr99!l!go :krhqlg vino z..l Hranimo na zelo suhem Drosloru in v dobro zaprti posodi. Ko izpari veliko tekodine. io spravimo v kozarce.'.

I| 1i10. posejane z bobom. kot bi jede najboli okusna lesni- . da tako na veliko goje bob gimi zelisdi. I Bor naibolj uspeva na pesdenih ravninah. BoR 11. Za zunanjo uporabo zavremo sveze popke v vodi. Smolo dodajamo mazilu. ubinkov Lo preprecLje raka. kot delamo s lizolom. Bobovo zrnje zelo rad napada molj in postane piskavo. . Sadjar mi je deja. Bob bale zelo | I I . Ze v bronaslidobiso ga ljudle gojili. kasliu in vnetju irela. Cvete in steb/o boba iene na vodo kot druge strocnrce. Naibolj je okusno sveZe-zmje. Tedaipostane tista debela koZa krhka. V pokraiinah.lw. I. Clovek ima obdulek. | po vsej Poliski prek Sovjetske zveze tja do Kitajske. Kopell iz svezih iglic se obnesejo zoper izpuseaje. B0B Iiclo laia . s Setraiem. da uzivanie boba uspesno varuje pred rakom." Drugje sem sliaal: "Odkar posejemo na gredo nekaj boba. olja in voska. ia1 iz storzkov 6isti k . Bob baje zelo odgania voluharla. Drugi dan ga skuhamo. leti [ol I l. Zakai? Zatrievali so mi. da snope boba suSimo v kozolcu med snopi pfaproti. [oi Bob ie strodnica kotti:ol. Posuseno zrnje boba ima zelo debelo kozo. de ga skuharno kar v slrokih. grah in leda. Plnu sllro$Uls - hn." 18 19 .10.Ko sadim drevesca. ni ved voluharja blizu. Pripovedovali so mi. vodo odcedimo.ki 9a delarno iz loja. Spom adi fabiramo z popke. zrnje pa sprazimo v ponvi. Ce zrnje lzluSeimo in ga skuhamo v kis o j!ho. Zato jih raje uporabljamo z dru- notranjo uporabo. obnese Driaslmi. Ta namrei odgania molje. ker ima veliko hranilno vrednost. za grgranje. Vdlhavanje sopare z iglic se | @ Na splo5no hi za | kova jedrca. dam na dno in ob obodu iame nekaj snopov bobove slame. tudi razkuZuje zrak v prostorih. V iglicah je veliko vitamina C. ki so Se pokriti z riavimi luskami. Tako postane juha 5e posebno okusna in zdrava. To preprealmo tako.zarostajmo. protin in revmo. je veliko manlte bolezni. SuSimo iih v senci na prepihu in hranimo v dobro zaDrtih ooso- oan. . Ta sopara je udinkovita proti zamaseni nosni votlini. ker precei drazi ledvice. Pri ob. Tako uspesno zavarujem korenine pred tem Skodljivcem. /zyleiek iz storzkov odpravlja lisaie. gripi. Posusene imaio vrednost naived eno leto. Zadovoljen je vsako zemljo in uspeva povsod. Bor boli zdravilno ud nkuie kot smreka. blti pa mora blag. ki dela jed pusto. liSaie.sku na Poljshem 1979 sem v del cele hekiarje. Pomagamo sitakole: bobovo zrnje zveder namodimo. bronhilisu. kjer uZivajo veliko boba.

kuhano v belem \|nu 2. potrosnik. ti.e seda in iol6a. Za zdravljenje sladkolne moramo liste nabrali. Borovnidevo vino. lz njih delamo tudi izvleiek u aganiu. Po 10 minutah ga odcedimo in pijemo neslajene- deluiejo rahlo odvaialno. da ga imenrjejb rastl. okusa pa so in v senci ali pri 40" C. kivelikovozijo ponoai. in Sportnikom.I]' lubjen in dolqimi. jetienik. Za vodenicor breza kopriva. tudi 5-8x nad Dovpredjem! eajne draziledvic. Jih ne k!hamo. Sudimo iih pri 45"C. krh ika. iztisnemo sok ali predelamo v marmelado. Lisle nabiramo maja in rimo! Brezo mesamo udinkovilo z lioovim cvetiem. toda le oo dainih Zlidkah. lma anlibiotiino vrednost. kopriva. Obenem je treba piti tudi brezov daj za disdenje od znotraj ter uporabliati obkladke iz listov. Jemljemo ga pogosto.q t2. Ne smemo nenadzorovano piti aaja iz listov. Posusene jagode ustavljajo krvavilev iz zlate iile. ako ga naberemo. Suhe jagode ustavljajo d sko. z beli. Jemljemo po kapllicah zoper driske in zap ie. preslica. Listi imajo fin. Liste suSimo v tenkih plasteh v senciali pri pedici. sadijo jo v parkih in vrlovih. Poparek lipovim cvetiem. Zelo lajsa sladkolno bolezen. zlasti v zadetku. zlasti | I | l. Borcvniievo zganle: 4 prgisda jagod namakamo 4 tedne v litru dorTEdega iganja. Ca1 pospesuje izloean. Zdravi arteri- z osklelozo in odstraniuie beliakovine iz seda. iih lepo in | I | l. Borovnice vplivaio na vid in varujejo odesno mreinico. Raste po gozdovih in paga I . Breza ie zelo zdravilna. medtem ko sveze jagode pesek iz ledvic in mehu{a. preden zorijo jagode. [nza I a. jagode namakamo v rdedem vinu 10 dni.nsk: insulin. Dobro je dodati lemu poparku se koprive. Jagode uZivamo vlozene sveze ali posrsene v :ganiu. kol:ko sradkorja imamo v krvi. ledvice le in % Sok se najbolj obnese za grgranie. Tako pomagaio zoper zapflie. s koriandrom 10 g. laGclnlun -h . celuli.5 dl. zlasti pri majhnih otrocih. garie. neiesdnost. katade.hn. rahel duh. Cajne meganice: Za lm pesek in kamne: breza. Uiinkovito je le. narnelada hladi pekodino vnetih ust in irela. VSqo!: jejo mirliiin. 20 ) . za sedila. visedimivejami. Pozneje ie brez vrednosti. preden zorijo jagode. pirnica. Z n jim zdravimo vse bolezni ielodca. razkuzi. neCislo koio. BREZA 13. Je tako ubinkov t. BoRou]ilGA mt illls . pomaga pri prebavnih molniah. pad pa le popaiunija. Cal p'pravljamo takole: iedilno Zlico seseklianih listov poparimo s skodelico kropa. Laj6a boledine protina in revme. disti ki. Lislje je poglavitno domade zdravilo zoper sladkorno bolezen. neie56nosti. in sicer v presedkih ene ure. B6ula [6ndul. Pri oleieni trebusni slinavki pijemo daj iz brezovega lubjal 20 9. drevesia. Zato jih priporodajo pilotom. ga po pozirkih iez dan. tis. regrat. X0r0rnlca Za zdravljenje uporabljamo /isle in jagode. Breza ie znano okrasno drevo nikih. Sok zdravi katal ielodca in ilevesia. susimo hitro grenkega. Pri vrodici mesamo brezo listov blazi vnetie mehuria jn sedevoda. sipek. Za protin in revmo: breza. Zdravnik nai ugotavlia. Najbolj mehur. pri 40'C. rozmarin. Tako popijemo 2-3 skodelice na dan. rman in robido. avtomobilistom. Kopeil iz listja ali lubja zdravijo kolne bolezni. odstranjuie kamne udinkovit ie presni sok.

drugi dan dodai eno jagodo in tako do t 5 jagod. I. Ugodno deluje pri levmatidnih prezvedi 5 iagod. ki rastelo po skalah. sicerse lahko zastrupimo. . naivee 6tednov.14. BRtl{ Jurlp0ru$ c0mmlhls BRSUAI{ 15. prolinu in revmi. tudi nosednice nai se izogibaio vseh brinovih pripravkov. Brinov cvet:100 g zmedkanih jagod namakai 14 dni v alkoholu in vedkrat pretresi steklenico. dokler se oko ne iztrga iz koze. bol€znim ieter in ioGa ter levmatizmu. tezavam ioldnika in za ienie koie. Calpripravimo iakole: 1 aaino Ziako oosusenih listov z zdravimi ledvicami. odstranis usi in gnide. . Po mneniu nakaterih so posdbno dobri in idravilni /iisli brsljana rdedkaste barve. kalar dreyesia in ielodca. kasliu. Brsljan deluje na sfce in iile. zdravi pokva4en ielodec in vrada tek do jedi. pomaga proti napinianju. Jagode draziio led. m0lo Htdora holfi Brsljanovi plodovi. Ce nastane driska. uravnava neledni menzes. Br. razkutuje dihali. lahko osladimo teiavah. pri razstrupitvi s p. Nato se posvetuj z zdravnikom.n je tudi kor zaAinba pritjubtjen: jaiobe daiemo v kad s kislim zeljem. Ce se kopa$ v tej vodi.[n ysnla. tudi oslovskemu kasliu in aslmi. nato oa iolice in vejice odstranimo. Voni ie aromatiden. so struDeni. Zai:56enje zraka v sobah dajemo naZerjavico jagode in pokad'mo. fagode. pa 5e ti krajdi das. ko postanejo modrikaste. ustavlia dlisko. Zdravljenje po Kneippu: orv dan Doiasi z medom in piiemo. Brin je ves zdravilen. aslmi. seino kislino.hn lr$llan I l. po 10 minutah precedimo. zato jh lahko uporabljaio le lju- filffilu | . /es. Kr6pibdpoino:si telesa proti boleznim. boleznih jagode Zvedimo. ali kaze to zdravljenje ponoviti. Ako z briljanovo vodo umivas glavo. iii- @Vzemino 1 dodamo list in posodo odstavimo. zdravi belo pedlo.esticidi in radioaktivnim sevaniem. Jagode spodbujajo apetlt. suSimo previdno in podasi na zradnem mestu. pod grm razprostremo ponjavo in s palico otepamo iaqode. Potem prenehajza kaksen mesec. Ko zavrevoda. 22 . vinsko rutco. k temnim omakam jn mnogiilt mednim jeiem. ledvicah bolni ljudje najne uzivajo nid brinovega. ozeblinah. Liste nabiramo avousta in septembra. dobro sf4 navezemo na kurje oko.daj. Nabiramo iih. iolNlca. je doza prevelika. zgiji. navadno oktobra in novembra. zginejo gade - srbecica. proti blonhitisu. blazi kaseli. obnavlja sklepe. Snov iz brsljana zavira razvoj | | | nekalerih glivic. njem. jagode. Nato precedi in uporabljai za natiranje proti i6iasu. To ponavljamo. I I I vglce. okus iglic pa smotndt. To pijemo . prikuinlh poparimo s % litra kropa. Blari vodenico. vice. Uporabliamo 1 list na liter belega vina. ti. kalaliu. nekoliko grenkast. Najbolje nabiramo tako. samo 1-2 srednje velika lisia na vode. Ta cvet iemriemo tLdi na sladkoiiu po 20 kapljic za boli3o plebavo. Br4ljan. lahko tudi na s0ncu. da I l. Natb vsak dan eno jagodo manj do 5 jagod. V ter primeru ga pomeBamo . Vaasih predplsujejo ta dai proti revmatidnim obole. Caluspesdje no odvaja vodo. Jagode dozorijo v drugem ati celo treliem letu.

ako brbtitristedcnim iazrezano in v vreoki poqreto 6ebulo polagamo na meh$ PeAenain zneckana ceauia ue niovito zdiavikot obkladek na tire Vtiran soksurove debulezdravi pilliai in ustavlia lzpadsnle las. Sok z medom zdravi hlipavost. da brusnidni cved dobro domade zdravilo za naihuj$o grito ali drlsko. razkuZuje telo in blaii klCe.r 16.'Stv6 irreno prepreduje sokiebule. Jagode. | | .e sluznienih llez. zniiuie sladkot. veniiti moramo vsake tri ure in pili pljuenieaj. laj6a kaigll in suhl katar. Kuhana na mleku odnlavlia trebuSne krde in ustavlja kruavitve iz ielodca Sesek ara in s kruh^om oopravlia napenfanie in zgago. Prl Sumenlu v uiesitr Oamo vanie na vali nekai kapliic bebulnega soka. Ceizelo dobto zdravi kalarie mshuda. K in P ie zelo zdravilna. ti. tem' zmesamo del iabolk. spod- hitio ustavi gnitle in vtenie Y dre' Yeelu.s kuhaniem se duh izgubi. se zapira. hitro pomaga Proti bbnese sot iebule. soeevodg in mshur. ledvlce. odgania vetloye in gllsle. Ynete le& vice. krepi ilvce. laisa kCe mehurlg. Listi brusnice so uspesneisi od gornikovih. okus pa omili. namoben v Zganiu Pomaga proti . Zaradi vitamnov A. pomaga proti mocenlu poet6[e. E. odstraniuie kuda oceia. I ! I l. eebula. d sko. Duh debule ie oster in draZiksolzeniu. -trganlu' Krhke nohle ie koristno vedkrat namazati s sokom cebule. nikom. a rezek kiselkast okus. iene na vodo. Nisamo koristna povrtnina.glavobolu. Ce vodazastaia. pospesuie Prebavo. % kg jagod. se zelo obnese kot obkladek na prslh prl jemo oiiuenici. B in C. Naj | zlasti seclla. | I | . Bz. spodbuia spetil. vei tudi zdlavilna rastlina. iliie. Sokz rnedorn je eno najbolisih zdravrlzaavce: z-5 calnln zlibk dnevno. Dra2ena na nasti. Najbolie uspeva na apnendastem svetu. Brusnica ie antiseptik in zdravi omenimo le nekatere zdravilne !einke: pospesuie ptekrYavilev. moramo Pa ii gnoiiti samo s preleZanim gnojem. Surovo debulo krcem in glistam. Sok debure. ustavljaio namakanih 4 ledne v '1 | agania. D I | . pri nosnem kalal' iu pa v nos. zdravi ozebline. 81. Jagode nabiramo avgustra in septembra. vneto 9 o. del korenja in del brusnic. predelane v marmelado. 6isti kri. Odlibno narmelado dobimo. oodrast oredvsem Rasle na goratem svetu kot v Od cele rastline za zdravljenje uporabliamo nesnato debulico. Krepi srco srdnim bol- buia izlocan. pomaga. -l r. BRUSIIIGA ulccllrm rllls-ldror cEBuu lsr borovih gozdovih. 24 . Cvetovi so skorai brez vonia. okus pa sladek. ako tr. Brusnidni sok pospe$uje izlodanle odpravliaio neielenost in udinkovito seCa. ndkapan na pl6eno mesto. Cai ugodno deluje tudi proti prolinu in rovml. Listl so brez vonja. zmesan z ledkim medom in nalagripl se oan v odi. kl jih uporabliajo pri Yneliu sedil. jagode pa imajo dudovito lep duh. okusa pa nekoliko grenkega in trpkega. Brusnidni plod vsebuie obilo vitamina A. Razredaen sok pomaga pri vode-nlci 2-3 daine ilidke dnevno.

solati in juham. iod in kremendevo kislino. priuea in Jl'. klde v dlevesiu. tankem in debelem dlevesu. tev v telesu. Pri pikih in ugrizih kot prvo pomod nakapamo sok na lano. z oljem. oravi Svicar Kijnzle. tilus in paralilus. Tinkturo uspesno mesamo z medom za zdravljenje ran. c EMAZ Atltum [rslnum . Susiti se ga ne splada. okus pa sladiI oekod in di6aven. . Cesen pomaga pri oslabelosti in vradazmogljivo8l. gnolne in rakaste Cire. ljoorabljamo riebillce. Liudsko zdravilstvo pogosto u po rab\a eesnovo tinktuo. Niegov sok uspe!ro kapamo na rane. @ 26 . Je eno najboli udinkovitih zdravil pritube*olozi in gdpi. da se sluz laZe izloia. kolela. prav tako s kosmidem vate. ki se ne. obnese se za izpianje pri belem toku.18. 14 dni namakamo v alkoholu pri 30"C. da strup ne zaide v kri. boleznih erevesia in ielodca. Z njim zdravimo akutne in kroniCne kala. pri hujsih boleznih pa tudi dopoldne in popoldne po 20 kapljic pri plehladih. odtod nie- rg. ki ga nakapamo v bolno. motovilcu. demaz se hid vse obnese za | zdravljenje. kast. Vonj po aesnu je modan. desen rma izredno razklzeval| | no mo6. Clevesie. To tinkturo jemljemo po 10-1 5 kapljic pred vsako jedio. Bazrnnozuiemo ga s debulicami in drnim semenom. je znaeilen. Pomagamo sjtako. Ljudje z obdultjivim Zelodcem ga te2ko prenasajo. Dobimo jo. natiramo rane. gnoinimi 6hi nai ceniio iemaz kor dsto zlaro.ade celijo. Mozollast obraz natiramo z razreddeno tinkturo. 0b . Z njim prepredujemo bolezniv crevesiu in jih tudizdravi mo.:::ffi"#o"ll'J'fi i iile v nogah. Siriio krvne prepreouje napenianie in bolede Zdravilne snovi klvnirak. trlell lrk I |. da dodaiamo mteKo. Ureia preklvavi. izboljsujejo prekrvavitev in zaviraio stalanie. ki se nerade celijo. de % kg 6esna olupimo. katariih. 6esen tezko prena6a. ker izgubi udinkovitosl. /lsle pa aprila in maja kot dodatek k regratu.in.ie vseh vrst v dihalih. okus pa je bolj pekod kotpri desnu. nztezemo. namakajo 2-3 ure v mleku in piieio oo oo2irkih. Proti Prenekateri Zelodec Ollstai dajemo otrokom deinov sok v mleko. Neprijeten v0nj aemaza preganjamo tako. da nasekljanega zmesamo s surovim maslom ali mastjo in namazemo na kos kruha. ielodec ll. . Nato precedimo in io imamo za eno leto. prehlaieno uho itd. Cesen iI . Cesen zaviravdrevesju razvoi gnilobnih bakterijin slem prepreduje vrelje v Crevesiu z njegovimi Skodljivimi posledicami.pomladansko k | oova izredna zdravilnost. Cebulice nabiramo poleti in pozimi. sajje antiseptik in antigripi vedno nosimo biotik. ako so se Ze razSirile kot g pa. som. s sebojnekaidesna in tudina potovadu ga jemliimo vedno nekaj s seboj. znizujejo holesterol. Nizajo visok krvni tlak in blazijo nespednosl. Razstruplja drobovie in tako prepreduie.'* ljudie z liSaii. ter pfjuda. Rastev sendnatih g-ozdovih z globokim humu- trsril /fullum sa[rrm Duh I . Odliano disti . Vsebuje zlasl lveplo. Je zelo dobro zdrazdravi borna jerra.hfl. ki ga raznasajo zlasti mravlje. iSrJ'i. Cisti bolna dihala pri blonhitisu in pomaga.r. Zato naj ga sesekljajo. namodenim v tinkturi. tuk srilomuiRim jani so demazu dajati prednost pred desnom.

ki se nerade ceiiio. Na listih se razviie ena od stopenj iitne rje. olekla ietla in Odpravlia zastoi nih mehuia in ledvic in seveda pri vodenici. bolne dlesni in izpiramo usta. z vinom poparien pomaga protikwavim izmedkom. eesmin ima Stevilne zdravilne I ki. Cesminov sok vkLhavajo s sradkorlem In ga jemljeio pri omenienih boleznih. . Zdravidriskein blazi crevesne teiave. zlasti pri neiesdih otrocih. zdraviCrevesne. zem. sok. pri- Zrcle jagode susimo na zraku ali v pekadu. Dobto ie. Veliko hitreje bise z njim pozdravile kot s kemiinimi zdravili. malave zobe in ustavlja krvavi' lve iz dlesni. pa tudi noseCnice 9a s pridom uporabljaio proti tezavam. [ trlca I |. laisamo kronidni revmati- sokjagod ali sir'up. zdravi zlalenico. Obnese se tudi pri vneliu iolcnika. Pomaga pa tudi Ze motan zavretek. Raste po suhih. pljudnem | I kalalju popiiemo po pozirkih na dan 2-3 skodelice oooarka 1 | l. Zaradi tega raje ne uporabljajmo listov. pomaga pa tudi pri kalariu ielodca. Uspesne so kopeli in obkladki za nne. Sleblo je stirirobno. | | . l\rarmelada pospeiuje tek. bolez- krvni obtok ter zniiuie kruni tlak. Kis iz jagod je blago odvajalo.[n. Zawetek na vinu zdravi rane. SveZ sok utrjuje dlesni. Pri napadih astme. dusevne bolezni ter boiiast. Nabiramo iih avqusla in septembra. prekuhan s sladkorjem. da ji dodamo nekaj sladkih hrusk. 28 . nezrele jagode in listi so nekoliko strupeni. Najbolj se obnesejo poparkis ktopon ali kuhanim vinom. ieltne in pllucne bolezni. Bc$nlca olllclndlls . druge letrne bolezni. zlasti pri bluhaniu. skoria korenin. na nje iolea. Caini poparek dajejo shui- Sanim olrokom po 1-2 skodelici dnevno. ako jih predelamo v okusno marmelado. dodan kopelni vodi. Prav tako naj bi ga Zenske uporabliale pri mesednih motniah. t lta Zrele jagode so prijetno kiselkasle. zastoiu seea. 5e bolje pa je. V novih dasih so ga spodrinili kemidni priprav- |. vlanico. cEsMlll B6lDons rulgirls GISIEG 2T. zlastl bolnikom s pliucno ietiko. lastnosti: pospesuie I Si iile in tako boljsa I izloda- iajno Zlidko zelisda. pri krvavilvah iz matelnice in sploh vseh tenskih tegobah. I @ sojnih travnikih. Ta ial tooi sluz v pliudih. Ze v starem veku ie bil eno naiboli znanih zdravilnih zelisd. zato mu praviio zdravjlni distec. sla' bosfim. Nekdai so s distcem uspesno zdravili zadetno histeliio. S popalkom zdravi mo vnelo grlo. Priporoaajo ga pri dliskah.20. zato desmin v Zitorodnih predelih nadrtno uniauiejo. Steblo rciemo pedenj nad tlemi. Je enkratna zel. iemljemo ga po 1 aaino Zlidko ob zaprtiu. Vsebuie precei vitamina C. okus grenak. da si opomorejo. zlatenici. ker je spodnji del olesenel. Zenske z raziedami zaradi krdnih iil bi morale bolj uporabljatidistec.hn. SveZ . zlati iili. pijemo ga po pozirkih. vonj je medel.olda. cvet ie skrlatno rded. tj.

ocalnlca GRilt I ii r. Nadalie ie brna rneta zdravilna za prebavila. dodamo enako kolidino sladkoria. lnlna Prunm sdnosa |. kronid. l\ilela zdravi tudi slce. je dober za izpiranje usl. krvnosti. S tem I l. pae vzpostavlja red v prebavilih. Rasle ob robovih gozdov. kadar neredno utliplie. ker io ureja. l\. umetno toploto.22.rgaiaio pregnolena lla. Nato precedimo in pretlaaimo skozi platneno krpo. z zmern0 temperalufo. lz jagod pripravlamo dobrc deZano in marnelado. 30 . eisdenje bolnega grla z grgranjem. Inkfura n hvalil in ga priporodal. pospesuje tek in odpravlia ielodene krae. takoi ko odcveie. ali imajo teiave pri iztreblianiu. Pospeguje delovanje ieter. lz plodov lahko naredimo zelo okusen sok. Pomaga pri je dober za Zive meje. Uporabliamo jo za eajne napitke. zdravi nedisto koio. ker Zelodec 5e nl izlodil potrebnih sokov. liste aprila in maja.hn. GBNA MEIA ilanlllrm r[lgdre . ZeliEie rabiramo od iuniia do septembra. vneto grlo. ki zjutraj nimajo leka. Sok iz jagod. Ta sirup je zeo dober za otroke kot blago odvaialo. ki pospesuje izlreblianje in pomaga proti zap{u. korc- I |. Jagode nabiramo oktobra in novembra. ji. a ludi ustavja dlisko. kolozi. Kneipp je drni trn zeo izkailievaniu. ki so zaprti in nimaio leka. izloianie iolda. ponovno prekuha- mo in nalijemo v steklenice. Ze Rimljani so jo. Cvetje nabiamo marcaio aptila. Za olroke. takole pripravljamo slrup s sladkorjem: cvetje naj nekaj 6asa vre v vodi.4armelada iz plodov se obnese zlasti pri starej5 h ljudeh. zaradi dolgih korenin pa za p azovit svet. zato dobro uspeva okol ZivinZelo IRlt 23. Cai iz irnega trna priporodajo I I kot dobro in milo odvaialo. Kosdidasti plod je temno moder irr Sele po vedkralni slani izgubi svoj surovi in trpki okus.la(oe 3-5 skodelic na dan smemo popiti po pozirkih. dobro disli kli. zaslarane katarie. izvletki ponij{o nemiren. Po eg daja uspesno uporab jamo sok z medom. . ki pa hkrati krepi ielodec. oslovski kaseli. obnese se tudi protj slabo. Pomaga zoper zaprtie. Caj ll . najbolje jo je pa gojiti kar na vt1u. Zbuia tek. danes paspet raste niena velava. zdravi olekla letra. Uivien srdni utrip. Caj iz skotje arnega lrna zdravi srano astmo.hn. suslmo na prostem. daiem dobro zdravimo bolna pliuia. | | caizdravi zlasli dihala. pozneie so jo pozabili. nem vneliu grla in celo pri luber. nato pa previdno. kraevii stalostni kageli in blonhitis. zaradi trnov z nme pa oktobra in novembra. odpravlja koine izpuidaie.cenlli zoper rna arlane bo ezni. kamnih in vodenici. prl bolnih ledvicah. splosni oslabelosti. pomesan z lzvleakom iz korenin. I I skih slai. uslavlja klvavitev iz nosa. Zenske jo s pridom uporabljajo pri neledni menstruaci. Priporodajo ga tudi za odvaianie vode.

Cvetje nabiramo od maja I . gnolne mehur6ke in slbei. levmo. kde Dd otrocih. Je dobro zdravilo za I l. in protig . obesene na nitki. | I| dlvje maiehe zene | . Korenine kopljemo v drugi pomladi. krepitudi ilvce.4 24. Tudi za iivCne bolezni se obnese: tako laisa hisleddne klde. pesku neruozno srce. Kuhamo ga iz listov. l\. Najved uporabljamo korenino. zlatenico. ! it I i.hr. suSimo na prepihu. protin. Cd pteganja gliste. ureianie in pospesevanie prebave. enakih I eajzavnete iivceietreba pitidalj$itas. darlnoG-mac loa I I . uporabliajo ga celo protiboiiasti. Cvetje nabiamo od junija do septembra. eajiz madehe I se obnese zlasti za pomladansko zdravljenje. razne nervozne bolezni. Je zdravilo zoper i I poapne0ie tll. Ureia neredno menstruaciio. Caj iz pospesuie znolenl€ na in vodo. Uporabjamo ga za bolna sedila. Caj za di6denie ktvi sladkamoz medom. Vonia nima nobenedo imenom medvedja laca. Krepi slabe iivce. kiso v zvezi z napenianiem. tako 6isti krl. Korenine kopljemo avgusta in sepiembra. zdravi histeriio. Seetinastimi dladicami. Uspeva bolj na obdelanih tieh in | nasioalisdih. Pilemo ga &-'15 dni.hn. zdravlienje ielodca. | razne koine bolezni. n06la lala Ylola Uoolor Dezen je velika kobulnica. uhajaniu vode. iilste juliia in avgusta. Lajsa nadloge v trebuhu. Cajza iiYcne boleznl mesamo v delih z orehovim listiem. Zdravi bolni ielodec.4ed ljudmije znan pod ga. Posusimo io in zmeliemo v praiek Viasih jemliemo dezen namesto lustreka. ii. V glavnem ga uporabljamo za | avgusla. kadar z"astaja hrana v Zelodcu in irevesju. v ledvicah. Ta aai niiatudi plevbok kryni llak. . Steblo in listi so porasli s Slevilnimi . proti moCeniu Obnese se zlasti protidriskam. krepi plebavo. 1 32 . posielie. DEzEtl ll0r{cl0[n spondtll[m IIIUJA MAGEHA 25. Tu uporabliajo 6aj iz semen in korenin.

in hemoloidov. orsti zmedkana modno zadisi oo timijanu. Nieno eterieno olie nzkrzuje I I I . ll 34 . llOBRA MFEI 0 ganun ulgdrs DRESEII 27. Celo pri sladkolni bolezni se obnese. V enakih delihra mu dodaimo kamiice in Zajbeli. s0loh 0roti boleznim dihal. Predvsem zdravi pliuda. namoiena v kislem deiem vnu pomaga proti driski. so s'kod ]ive.4ed . vbsne. Poligorum aulculilo - hn. griii. kvedjemu ga sladimo z medom. I pa zelo zdravilna zel. Za zdravlienie kaSlia in zasluzenosti medamo dresen v enakih delih z laplhom in I Je nadlezen pleve . Calu iz dobre misli ie dobro primesati nekoliko rmana. | l. rozmarinom in timijanom pripravljamo odliino dieti'no hrano. Zelo je primerna za spomladansko zdlavllenie. Ljudje z njo zdravijo razne 6re. dreslovine ustavljajo drisko. M[ na v Zganju. da pijemo dai grenak. Od do avgusta nabiramo raslimo brcz korenin in susimo v senci. hripavosti. juniia |. Zenskam pri teiavah ob menstluaciii. Vea tednov pijemo 2-3 skodelice dalanadan. led| I vice in mehur. Z baziliko. iellne. Sok ali aaj lajsa bolede moklenje in odpravlja pesek in kamne iz ledvic in mehuria.hn fostol I l. Caibistridovekanekakotakokot orava kava in Dreoania zasDanosl. ker zaradi okusa teh zacimb ni treba soli. prezene 6revesne zaiedalce. Vaasih so dajali ta eaj otrokom. lzboljsuie in 6isli kri ter !stavlja kruavilve mo tudi proti kasliu. Ureja ludi neredno menstruaciio. ielodca kasliu. peienkah. l\. Odlod najbrz tudi lme dobra misel. pri paradiznikovih jedeh. ki so se teZko udili. Sleblo ie v zgornjem deu vedkrat rdedkasto. prebavila. Najboje je. Popiti je treba po 3 skodelice na dan. lma orecei vitamina C in kremendeve kisline. spahovaniu. wanllora lrara Je trainica in io vrsto let nabiramo na istem mestu. Od Nnija nabiamo zgornl del ker spodnji deli kmalu olesenijo. Dobra misel je znana kol dobra zailmba pri raznih testeninah. vedie koiidin.v26. blonhilisu. tJsDesno io meSamo z ovseno kaso in preslico. soiatah in eno ondnicah. Ta dai pije- trpotcem. Ako ie namade- iz malelnice. ioldne ln ieloddne bolezni. grenaine spodbuiajo prebavo. oslovskemu pliud.

odsvetujemo ga ljudem z vlsoklm krunim tlakom. Cvetie I . zelene prcklarja nabiramo plodo| slrcke vse poletite. (upujemo ga v lekarniali zelisdarskih prodajalnah. E]{G|JA]{ Gonlltna l6l0a -h FEl|r 29. sladkor se bo znizal za 3H0%. Nato po 10 dneh nadaljuiemo zdravljenje s fiiolovimi lu$dinamj ali sttoki. pospesuie in ureiuie meselno pe lo. ve tegobe. To zaleZe za celo lekarno. disti ietra in ielodec. kerbolje uCinkujejo. melise. | kivse nie in slabosti ter naDade omedle- I I nike sadimo fizol v oresledkih od vice. odsvetujemo ga tudi n$e6nicam v zadetku nosednosti. Naibolni-poletfe uzivaio dlnvet iuhanih sve 2i h zele n ih I u gdin. blaziklde SDodbuia leni ielodec. Glukokinin se s kuhaniem na sreibne uni6i. junija. imaio preved kisline. daga bo imelbolnik. regrat in rman.4ed vee sortami le treba izbrati najboljse. Dalj dasa iemliemo vsak dan 2G-30 kapliic iinkture ali izvledka. de bolnik nimavrodine. odcedimo in pijemo neoslajen daj. lma rad dobro pognoPrevea apne ndasta tla mu ne p tijajo. Fizolove lusdine kuhamo le nekai minut. Korenine kopliemo jeseni ali zgodaj spomladi. Zelene lus6ine imajo modan | |. Skrlatinki in davici ter lifusu. sondno lego. jo insulinu podobno snov glukokinin. iene na vodo. Ievmo. pospesuje plebavo. Za ljudiz obCullrlvlm i6lodcem priporodajo namesto encijana dajno mesanico iz janeza. Zdravilnost zmanjSuje prevlazna ali presuha zemlla. vla6a tek. Zato za sladkor- ||. Tudiposusene /ugd/he. dasiimajo mani glukokinina. Plnr60l$ ruldl|s Encijan ali rumeni ku$utnik je izrazito oorska rastlina. ki |@ stalno imeli sveze zelene lu6aine. Kneipp ie zapisal: "ce imas Se tako maihen vrtldek.0[cll0n l r. Znizuje namred sladkof v krui in secu. Ga krepi. lz svezih korenin pripravliamo rrklure. protln in iilas. za vsakega. To je dragoceno zdravilo za sladkornike. Za bolna ielra jemljemo prasek z yinom. Razrezemo jih po dolgem in obesimo na nitke vzradnem prostoru.T 28. posadi vanj encijan. kamilic. Bolniki nai izkoristiio "fitolovo sezono". Obnese se tudi pri bolezni ledvic ali mehuda: zdravi vnelie ledvlc po. Iz teh zelisd pripravimo dajno mesanico in io pijemo okoli 10 dni. pelin in Zaibelj. Uzivanje te juhe in daia iz lusdin zmanisuie dozo insulina. Caj fiZolovih strokov uspesno zdravi vodenico. Na dan popijemo 2-3 skodelice daja. uspesno zbijajo aceton ter sladkor v krvi in sedu. kumine. daostane pollitra goste juhe. tistjm. l. ve. . LuSdinevsebuje- jeno zemljo. Za zdtavilne namene nabiramo lugdine zelen/h p/odov. izloda premalo prebavnih sokov. Ali pa naredlmo takole: pripravimo daiiz posameznegazeliSdain mu dodamo belo omelo alipelin alitavzentroze. Poleg 6aja iz luSdin pripravliamo tudi iuheiz njih: 2+ prgisca lusdin kuhamo v 3/41vode tako dolgo. Dobragospodinia pa najeimved zelenega fiZolavloZiv kozarce za zimo. odpravlja ti56a- olukokininski udinek. ako Drvih tednov daledv iesen. Lepo uspeva na viu. Pospesuib izlofanle lol6a. in sicer razreddeno v 5 velikih Zlicah Ni pa za vse zeloddne tetave in vode. Vkrviin seeu bo znatno mani acetona. Raztaplja in odvaia secno kl3llno. odstrania ledvidne kamne in pe3ek. trrrll lll otrlcnl 0irh I l." Prlpravke encijana jemljemo vedno vsaj eno uro pred jedjo! Encijan je eno najboljsih zdra| | | vil za ielodec in razne niego- . Prasek z vinom alitoplim zavretkom odpravlia gliste. komareka. kodozorijo. V naravi je zasditen.obroki naj bodo karobilni: bolnik lahko pospravi tedensko 4-7 kg v oblikizelenjavnih obrokov. iz posusetih pa izvledke. Dolgo kuhanie bi unidilo marsikatero zdravilno udinkovino. Bolise so mesnate sorte. Za zdravljenie seveda pritegnemo Se druge zdravilne rastline: borovnidevo listje. Tako bodo drevesia. brinie.

Mazilo narcdimo lahko lakoj iz sveZih korenin ali jih posu6imo in zmeliemo ali stoltemo v prah. prelegnie. Pri poaasnem susenju korenine rade splesnijo. Ta je udinkovit tudi pri 6irih zaradi skorbuta. caj: dve iaini zlidki sesekljane korenine namakamo aez nod (8 u0. lako sklepni kot vodenicnosti. se celijo rane. Vino. Zelo se obnese kagasti obkiadek. zlomov in kryavilev. Od vseh zdravilnih rastlin vse| I | buje gabez naivea alantoina. Na koncu Se krpo z usedlino ozmemo. Namesto kasnatega obkiadka uporabliamo tudl gabezovo nazilo. da Jih po dolgem zreZemo v nekake liste. nice. bolecih odli6no zdravilo zoper kamne in pesek.lw. Pornaga proti nih ledvic. Belo vino. SpomLadi ali pozno jeseni . klenih iil. da moeneje izlodajo sluz in se katarii hitreje pozdraviio. ta I | ll je potreben za tvorbo celic. pri vneliu kosti ln porebrnice. ki nastaia iz sedne kisline. ziutraj pa samo zavremo in takoj precedimo. zmedkanln. lz te mesanice poparimo 2 dajni Zliaki s % litra kropa in popijemo p0 3 skodelice na dan. Gabez je zdravilo trdi za prebavila: ielodCni katal. grila. Ne sladkamol Ta aaj je susimo blizu pedice pri 40"C. kuhano s korcninani. kot odcedek blazi v ustih zobobol. Najbolj_mu priiajo apnenaasta tla. zatldlinah v doiki. To namazemo na krpo iz platna in polozimo na rano za 4 ure. Ugodno vpliva na bronhije.I 4 !il nabiramo zlasti korenine. sesekljamo in narahlo scvremo s svinjsko mastjo. kjer jo hranimo. d ska.1 it l . oronls s0lno$r . ali pa jeseni oktobra in novembra. vnetiu polebr. zlasti pa pliu6nim bolnikom. z medom ali sokom ali s pra6kom lz korenin in dajejo bolnikom z notranio krvavitviio. g pi. Korenine moramo hitro suSiti. ker so dobro vragdene in globoko segajo. Gabez je eno najboljSih zdravil za celjenje zunaniih in notraniih lan (rana na ielodcu). odlidno disfi kri. seveda nesoljeno. Korenine je treba kopati s konidasto opato. ker se rane od trnov nerade celijo. pri zadebelinah zaladi revme in ptotina. plotinu. Korenine susimo. nadleZen plevel. trdi tezko celjjve in celorzagnojene tane.. obesimo na vrvico v zradnem prosoru ali pa jih previdno I G]ADEZ 31. vneliu ledvlc. da bolj izlodaio prebavne sokove. 'l I I |. na zraanem podstresju all v pedici 40"c. vtirajo pli krdih meC in p]slov. Toda paz\mo.T 30. teiko ga lzlrebimo. Kls. saj je dragocen pripomodek pri ljudeh in Zivini. Sveze korenine dobro oeistimo. kamnih in kalatiu mehulia. Vroao masl precedimo skozi platneno krpo v stekleno ali dobro emailirano posodo. Takral prenehamo za laksen teden. peter$ija. sajjih skoraine moremo puliti.aslrro nabiramo od mala do avgusta. . Najboje je. Cajiz korenin iene na vodo. Gabezove korenine . preden cvete. To mazilo naj ne manjka pri nobeni hi$i. GABEZ Slnphytrtr oltlclndle-h . ko . p. Gabez ie zdraviien tudi za dihala pri kronicni. najdragocenej6a snov gabeza. kuhan s koreninami. nih mi5icah in kilah. Fliudnici. obe5ene na vrvico. marca in aprila. prask. | | vendar le kraisi das. Naihitreje ga zatremo modnjm gnojenjem in polivaniem Je z gnojnico. blonhialnem kalariu. Njegova udinkovitostje odvlsna od rastisda. Debelo korenino po sredi razrezemo. nato spet pijemo 6aj. Cvetoio . ij. Glede na velikost rane dobro zmesamo 2 do 4 Zlice praska korenin z malo vrode vode v kasnato zmes. Pozivlja tudi prebavne ileze. pri tem pa se razkroji alantoin. z ast' v trebuhu. urezov. pa ludj pripremodni menstruacili. pri zvinih in izpahih. revmi. Nato naredimo nov obkladek.1 mesaio razliino. caroz '. da se ne ranimo. preslice.i ledvidnih boleznih. kuhano s korcnnaml pijemo proti kamnom in zfafdnici. pesku in kam' kdih po ampulaciii. Mazilo uporabliamo enako kot kasnati obkladek. Pri teiavah' s sedem vzamemo 3 dele gladeza in po 1 del brinovih jagod. korenlre pa I i i spomladi. tlrdls 1 I 1 I I z |. krvavem izmedku.

Uporabljamo ko ren ike. pa tudi nizkega zviSuie. Kreo! in !ravnava delovanie srca. Nifide nai ne uporabtia dlistovnice za notranje zdravljenle brez zdravniskega nadzorstva. lzboljSuje namree prekryavilev korcnarnog€ oiilia. okvare in vnelie sldne mi$ice. budne peske in eesen. de je srce slabotno. Jetrajna praprotz modno koreni| ko. Pri starih ljudeh zdravi @ Jemali so io tudi zooer trakulle. Caj pomirja tudi boiiaslnika pri napadih in po njih. V 3 litrih vode zavremo % kg svezih korenin in listov. kratko zavremo. plodovi moknat okus. Sele nato ori oeeici. grm. plodove paseptembra in okto- |. Toda samo vztrajna raba vodi k uspehu.l|lr. Na prelomu je dobra korenika zelenkasta. Najbolje uspeva na ilovnati zem ji. visokega znizuje. vodi. da j0 predpise zdravnik in tudi nadzoruie nieno delovanie. D rc6e k in izvledek.I 32. Je izredno zdravilna pri sr6nl slabosti in jo je treba jemati v pravilnih odmerkih. protlnu. z izvledkom korenike pa natiramo obolera mesta. . GuSroUl{lGA !rt6!brl3 lllh-ma3 . gripi. Sx dnevno od 10-15 kapllic. Cvete maja in junija.Korcnike kopljemo pozno ieseni. Vedinoma je srednje velik imaio I disipo mandelinih. Sladimo le z medom. Cai pijemo tudi pri vrocinskih boloznih: pliucnlci. Pri krCnih iilah priporodajo kar se da tople notne kopeli. Glog je pomemben zlasti pri srcnem Infarktu. Tinktura iz iagod deluie proti ledvlanlm kamnom. obnese se tudi pri 8r6ni yodenlcl in poapnenlu os16nlka. pad pa cele su$imo na temnem kraiu. Vdasih so z njo preganjali 9ll| I I !te. |. I . Cetudiso debele.lur. iih ne razrezemo.. oloo I . iJdinkovito uravnava krunl tlak. da dobijo celice srene misice dovolj hrane. Crru6e$ oxracfnha . Korenike iz viSjih leg so bolj zdravilne. Glog b azi tudi starostne polave in motnie v menl. blonhltlsu in ka$liu. kakor kate Ze nieno ime. tetudi ga pijemo ved mesecev nepretrgoma. Pri mot- pa je glistovnica uelnkovilo sredstvo proti r6vmi. Danes imamo zoper gliste in trakuljo boljsa sredstva. Po kopeli pa moramo takoiv postelio. lz cvetov in plodov lahko naredimo tudi tinkturo. Razgrnjene jagode susimo najprej kaksen teden na toplem. 2-3 skodelice na dan. NajbolF. Po kopeli pa je treba iti iakoj v posteljo. no oo$kodovala Yidni ilvecl Pad Glog je popolnoma brez tkodljivih stranskih u6inkov. npr. Premoena doza bi npr. narrla GroG 33. Cvetove ln iilste nabiramo maia in junija. razlhlensm in zama5denem srcu. Tu piiemo zlasti daj iz cvetja. bra. lahko za lraj. odcedimo in popiiemo na dan 2J skodeLice po pozirkih. belemu perilu. pri okvarl slcnlh zaklopk. zlasti kot kopel: sveza stebla zavremo za kooel. GIog je eno najbo idragocenih | I I zdravil za srce.

drisko in hemoroide. izpahih.iekah. Stareisim ljudem ql4iSUjC oblok krvi v ptebdvilih. Pospeiuiejo plebavo in krepijo organizem. S!Simo v senci. Smejo pa piti aaj iz lislov. ee so yzga nju nanoAeni. marletice. zato iih sladkorniki ne smejo vkiLeit v svojo dietno hla. ii in se vnameio iai6niki. Gorbidni obkladkl zdraviio bronhialne katade z vloiino. nekaterih ljudeh povzroiiio nep. Pa pri zdravniku nai se oglasijol SokZlagodposebno dobro dene ljudem z naduho. zoperdlevesne in ieloddne teiave. posebno pa 5e hiravim 0lr0x0m. iaica'in ostrige. Pazimo: vrtne jagode nimajo zdravilnih lastnostil no. seveda razredde n irir. revmatidnih boleEinah in za boliSo pfekrvavitev. Gordi6niobliZ zdraviiSias. Zal. Bolnik nai io uZ va po dajnih 2. Upostevajte. Pri preveliki notranji uporabi lahko povzrodivnetie ielodca. pljubnika. G0nCtCA Brd$slca niora . lepo odvaia in menda pornaga iubi zoperielodcne 6ire. da hitro zapusle Zerodec in j'h ludi 6revo do Kraja prebavi. pa tud odprav jamo nepriieten zadah iz ust. na prsi pli pliuenici ali vrodienem blonhilisu. npr. da mileje deluje. 0outlca posebne zdravilne vrednosti..o-urtikariio. da bi si hitreje mesto za nekako 10 minut. ki j. Z njimi zdravimo-tudi ledvidns bolezni. Obkladku za otroka dodamo 20olo svinjske mastl. sicer si lahko nakopljemo vnetje z mehurji. Gordicaie tudi imenitnazai/r?ba. Ob kresu nabrani /isri imaio baie najveijo moa. m0 zgodaj spomladi ali pozno ieseni. protin in revmo. uporabliamo gordico Notranje ial odpravlja pesek in drilge kamne v seCu in sploh oomasoloh pomaga pri odvaianiu aeha. Tega je tem ve6. Kneipp je daj iz listov priporodal zlasti prebolevni. Pospesule tek. pa preiti na presno hrano. Je irspesno zdravilo kol obkladek ali GOZDI{A JAGOIIA 35.l@Pr' @ . posebno 6e jim dodamo sladkorin smetano.slem'zvledkom. \JKreprmo eis$ kri. kom po hudi bolezni. saibela nima obliz. Pospesuie plebavo zlasti mastnih jedi. Jagode imajo poleg mnogih drlgih zdravilnih snovi 5e posebno veliko vitamina C. ledvic. crsl| xfl. Zupnik Kneipp ie daiu iz listov svelova dodati nekaj disede perle zaradi arome.u. Ko odstranimo obkla- dek. Okrepimo ga.h sicer pr6bdva moeno obiemen. Slmska la0oda I |. GoiienicvetsluZizanalianie proti boleCinam v mi$icah. korenine pa koplje- I a.iietn6 koprivni. lzvleiek iz tislov:n korcnin zdtavi ledvidne bolezni. Ta obkladek rabiza opomogli. opustiti ta sasLni sadez. Uponbljamo ali zdroblieno seme ali Ze pripravljen obliZ iz lekar ne ali pa moko iz semena gordice ali pa cel0 seme. Jagodet veliki Linn6 si je z jagodami zdravit in pozdravil hud protin. Caj iz listov zdravidrevesni iin ieloddni katar. Vsvojem sladkoriu jmajo polovico sad!9!a sladkorja. kozo dobro umiiemo s kamilidnim 6ajem. uspesno splakujemo usta in preprebujemo vnetie dlesni :n kruavitve iz niih. robide.hrr.34. | . in tudi levmi.e. mehuda in erevesia. Zdrobljeno seme (100 g)zme| I | Samo v kaso. kerje okusna in obenem zelo zdravilna. da je gordica moenosredstvo in precejostro deluie! Ne smemoie predolgo pustiti na kozi kot obkladek ali obliz. Gre za drno gordico. namazemo na platneno krpo in polo2imo na bolno Od maja do junija nabiramo /isle brez cvetja ali yso zel od junria do iulija iagode. Taki pad morajo. drazenje koze pri vnetiih rebrne mrene. eaj iz listov Caj | I| | . Zavretek iz kotenin ustaviia in zdravi drisko.h . ki vsebuje e malo beljakovin. ki daje temu daju posebno prijeten vonj. tragdrla rcsca . Vta namen lahko jemliemo tudijedllno gordico iztrgovine. pri zenskah pa lahko nastaneio motnie v menslruaci. izvinih. ako dodamo aKo 000am0 Se iiste -maline. dim b"olj na sondnem kraju zorijo iagode. prav taio io<olado. Pri otrocih naj lezi obkladek le 3-5 minut.

Prav tako lahko zamesamo moko med bezano ali marmelado. Srnemo pa ga uporabljativ prav majhnl kolidini. do 10 cm doig strok. kot so krebullica. P od je sabljasto oblikovan. Cveti so rumeni vedkrat premeiamo. ki ii podeliujejo znatno zdravilnost. Vlno. namaiemo na platneno krpo In damo kot oblogo na bo no mesto. pomladanskim solatam. ae se Preslabo ori molniah v dlevesiu in Vino kuhano z nio. Zadostuieta le dve skodelicitega aaja na dan. Zaradi svojih sestavin ima znatno zdravilno vrednost. ll$|tarlcr | . gnojnih zanohlnic in odpr- Dlsi iedvic in tolEa. Susimo na Prepihu na zraanem orostoru v prav tenlJih plasteh in I Baste ob plotovih. pa tudi iodeno /lsle in cvele. ko cvete. ke( modno in prijetno disi: Spodbuja lek. zivih meiah' I l. travnikih. neobdelanih niivah Nabiramo od marca do iuniia. ll I I . celo nstlino. Se moaneje ueinku- je.ptezene gliste pospeperilo. Njegovi listi so zelo podobni islom detelie. Vsebuje obilo takih snovi. Nekateri zelo cenijo triplat kol zaiimbo. gnoinih vnetij podkoin€ga tklva. ie dobro za splakovanle vnerln dfesni in za um vanje klast Juha iz nladih poganikov grenl(urllce-ln orugln soomladansKih zelisi: marietice. Z asti se pa triplat obnese kot obkladek razne 611e. Dobro vpliva nje erevesia. krese in rmana clsll lelo bblezenskih snovi.** I 44 . doltltlca Trlg0n6lla l08nl|m 0]a0clm .na boredehesto. kLhano z grenkuljico. mo po ved Zlic na dan V noko znlelo sene jemljeza | . vodna kresa' marietlca koprrva'. razni lurunkli in kalbunkli. Zdravi tudi vneta seClla in pospesuje presnovo. E^ako ludi nazito iz grenkuliice Prasek krepi slabolne in b'stl gnoina ter zasluzena pliuCa Ceniio 9a tudi protr kamnom izloda solna kislina.nfl. Tudi sladkornikom so ga zabeli priporodali zaradi glukoki- na ilvdevie. Pravtako p0maga nina. ker pospesuje delova- katar ilela in bionhialno astmo. nolranio klepilev. koprive. Blazi Crevesne in ielodcne leiave. 'sie1o freO irenkutlco ponesamo z 'aneno moko in topl0 vod0 ter p0lozlmo. Septembra nabiramo zrcla semena. po zidoviu. da se za iet h izgnoiilo podkoine tvolbe. ki so se bez zrmo nabrale v niem Grenkuljico dodajamo fih dilov na golenih (medih). zdravi iSias in zlatenico Ta zavretek zdlavr tLdl rane buie meiedno iiie neraoe cdtiio.Hn lioieniu uCegnareOimo soparo Ureluie holeslercl v nleku kuhanozetisbe spanien ir pri teiavah pliudi Ploti boledinam zmeilano. jih izlusdimo iz strokov in suSimo na zraku. fak obkladek se obnese tudi za zdravljenje llegmon. laisa tezave zaradl histeliie. podobno kol muSkatov ore6ek. ako ga skuhano s kisom. GREIIKUTJICA Elscl$ma nsdoltcos GRSI(0 SEI{(I ali IR|PIAI ST. breze. tj. - nn. 100 g zdrobljenega semena zmesamo z malo vode v ka$o. krepi ielodec in pospesuje plebavo. dal posebno mocno vpliva na | I I dihala in zdravi razne niihove bolezni: katarle. zasluzena pliuca' ali rumenkasto beli. Lahko patudisamo zelisae To veljatudiza preganlanle celulrlF .'1 36. modvirnih Pasnikih. Tako pospesimo.

storze pa v jeseni. Zabasana (zastoina) lelra zdrav mo spomladl s so ato iz hmeljevih poganjkov."avamo. Pri vnetlih dre. da ra ia veekrar p eno v teh. Cal zaradi svojih grenein krepi | I I ielodec in zbuja tek.in"ih { 46 . Na 1 liter vode Oano veriko 2lico -bja. iakoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdije zdravnikovim ukrepom le v pomod. pospeseni utlip srca se uredi. Uporab iamo slorzke. Zavretek lubia zdtavi oremn0ge bolelli: lane.. vesne nih in ieloddnih 6irih. k j dob vano vsak oan s hrano. Sta dve vrsti: hrast in graden. Zooer potenie nog priporo_ calo Kope4 nog vsak 0a't. Pijemo ga pol ure pred pocitkom.uoih k. Sok sveiih /lsloy zeio lajsa zapdle ln pospesuie iztleblianie in in ieloddne sluznice ter alevesnega kataria. in sv nec. posuSirno in hranimo v Hrast je bolj nrznsko drevo. Kopeli pomagalo tudi ozeblim nogam. z sobami in nilioiinom. pornirja boleiine v maternici in blazi teiave mene. zato zdfavidrisko. Nabiamo jih v vseh letnih dasih. ki se dobro zapirajo. deplesija se po eze. HMETJ Hlmulus l[!rl[s-n HRASI39. Okus je zelo grenak in t(pek. br-oz sladkorja. Nabirarno iih septembra. s kemijo prepojenih das:. llh zdravilna snov. N. Sede2ne koDeli p. Naiboi je ua nkovito /uble dolge. Cai pijemo hladen kaksno uro pred glavniml obrokl. l\4nogi so se z njim resili. Cresovina v lubju ie najpomembneisa | . Nalbo j ie lubje nladih vej h pa( paganjkov. iire. graden pa raste v visjlh legah. Prav tako se po njem unese spolna prerazdraienosl. pijemb ga z m'ehom. Cal pomirjevalno vpliva na zivdevje. Piiemo 0a 0rizastluDi- nemir popust. Odsvetujemo pa ga priiivdnih teiavah dre. aasih. telesni in iivcni Caj hrastovega lubja veze strupe in lakole odisti. Caj ureja menslruaciio. ouenus lotur - lrn.a zawelki. . pa septembfa in oktobra. obneseio pri ekcemih in d. temnih kozarcih. Zunanje kopeI . Dodajamo mu lahko Se baldriian. plodave. Ze o ga priporodajo pri dleves.. To mesan co popar:mo s skodelico kropa in jo piiemo oo Zicah. | irna kratke lislne peclje.tO minLi. a(o inaro "nacka.38. lma ze o aromatiaen.(i ie vlazleoa in too eoa. oa " vd. lEi4 lIEl rT vsaKr zastrupttv/ gobaml z u[!I izloianie seia. Pijemo ga ruoi. Mlade brsle nabiramo marca in aTta za solato. kamilicjn Zajblja.J1o e. Hrasi I I. ker ustavlia kruavitve iz ielodca in drevesii. Lahno zapira. mejah in drevesih. ee nas pidika6a ati kakSen insekl.irn oozdraviio. cyete julija in avgusta. izpadih danke in tudi tistule danke se z n. pa zlatiiili n tistulah se obnesejo k/istl4/ iz enakih deiov lubja. tvore.r. nmEli Hmelj se vzpenia po grmovju. ko so ine i krvav izmeiek a cero bruhafi kri in notranie kryaveli. omelo. pelina in njrvshe preslice. lutnlatc dub I I. eai vraaa in omogoda normalen spanec. l\ilodno vpliva na izlodanje doioe. glo9. p/odoye.bkladii z znletega lubjat lo daro na zlonljeno mesto v vred. Otekle noge zdtaui dajna nesanicev enah h del h iz -bja. Seveda le lreba -goloviti vzrok le nadloae. Tako zdravino vpliva na plotin in rcumo. v vedjih kolidinah kar omamen duh. II | .iporoaaio p. o-gnojke. kuhamo 5. vesia. Pri laiiih zlomih a Saio bo ei -e . Zaradi areslovine v tubju se kope. Povecala oe avrost srca se Lravna. Zooer premoeno zapiranie dodamo tubJe krn ke. Notranie: Cal. daj veTe l"d: kem'dne strupe. se6a in odvaja nakopiceno vodo. gfaden pa ielod.

zrezemo na velikost kavnih zrn. jih praZimo. tstandstrl llsal -h . kerpospesuje razmnozevanje rdedih. dobro posusimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. da se sluz ra. Kolikor zrn potrebujemo.eloddnih botoznih. Zadnje dase postaja zanimiv zaradi snovi z antibioticnimi udinki. katerih imenase kondaio na r). da postanejo temno rjava.. lma tudi antlbtotidno lastnos . pozdraviio se astmaliane bolezni. V ta namen oa mesamo z medom. ustno gnilobo.n betih krvniEkvpivdm sorazmerju. osladimo pa ga z grozdnim sladkorjem. v katerem smo skuhali 2 6ajni zlitki 48 |@ re xe. za druge mesece pa jih hranimo v temni kleli v zasipnici ali vlaznem Ne raste samo na I .detice nd Oan. napad bo botj oacr. Urav'nava ieloddno klElino. I |. hron Zdravilne so korenne.buhu.rT . kasetj. so pad prvizadeliz lslandjii. bolj v gorah. Vsebuie obilo vitamina C. da ne nastane modna driska ali se oonoii hudo ne ootimo. kadar je je premalo. ga zmerno. nastrganega hrena. sicer lahko nastanejo na kozi opekline. pliudne bolezni. katal poneha. Hren: l0 rezin hrena namakamo v vin_ skem kisu. rstAl{DsKt USAJ 4t. travnatih pobodiih in celo na drevesih. Odlidno oomaoa ori slabolovnosti.redei. na lice pa zoper zobobol. PoZivlja in krepi izerpano telo po hudih boleznih. Poveduie uzivalnio izlodanie seda. Desku. Zelodova kava utaunava delovanie Sditnice. Narba. predvsem zaradivnelih dlesni. korne bolozni. premoeno ni:a. Zdravi mudne afle v usflh. po Crevesnih in . ieloddni katal in vsa huda vnetia v tr. tudioslovskt. upbraotjajmo ga zmerno.itr.w @Je I| | . udinkuie nam'red oodirbno kot penicjlin. pa tudi v nizinah.50 g hrena nastrgamo v. pa visa. Pri neredni menstruaciii je treba popiti % litra rdedega vina. vetiki izgubi @ ledvice. Zaradivitamina Bj2 je naiudin| . Obkladek naj bo kratkotrajen (20 sekund). gotnik s klonicnim bronhillsom najzjutraj popije daiiisaia in tapuha. jih grobo zmeljemo in krhamo kot pravo kavo kaksnih 10 minut. z njim odpravliamo sonCne pege. Calprepreduje razvoj baKerii. tam | niim zdraviti. Na dan iemliemo 3-4 ilice. Obnese se pri vseh bolez_ nih elevesia in telodca: zdfavidrisko in zaprtie. sicer lahko zadno krvaveti I| | . Tudi pji luskavici pomagajo daj iz lubia. kop iemo iih od septembra do lebruaria (v mesecih. dolijemo mleko in popijemo 1-2 skodelici na dan ali pa vsak drugi dan. odpravria irebavno mot nie. ker oosoeSuie izlodanie sluzi. in sicer ob zelo suhem vremenu. Kmalu bo see bister in brez boiezenskih snovi. Kavo pripravimo takor zrel Zelod olupimo.in ga razreddimo. Naribanemu hren! dodamo malo vinskega kisa. slad. ki so nagnieni k prolinu. ee je bolezen napredovala.leqa vina in namakamo 10 dni: zjutraj na teiie in zveder vzamemo po eno oshinko titra zoper relodCne 6ire.lite-r b. Zaradi vitamina C je hren izvrstno zdravilo zoper skobul. koviteise zdravito za slabo- krvnost. vnaqe mandelinov. celo ietitnikaSeli se pole- |@ 2e. popijemo po O sk. zlaati 'ffi % 49 . jelme lis6 in mozofiavico. Hren blago vpliva na pliuca. zato bi premodni odmerki ln predolga raba drazili drevesie in ielodec ter motili delovanje ieter. 40. lvlanjse koli6ine popolnoma zadostuieio. HREI{ cochlsdrla amodcla Cou{lla lsl{t loa . dodamo sladkor.ov krvi ob nezgodi ali pri operaciji. nanbanega oz. Nabiramo ga od maja do septembra. Zdravi zlasti dihala in vse bolezni prehladoy: bronhialni katar. Pod zdravnikovim nadzorstvom se znatno izbolisa stani. Ukrepimo ga z dodalkom lapuha. nao_ nlenost k prehradom. po gozdovih. kopeli in izmivanie z niegovim zawelkom. | Najdemo 9a skoraj po vsej severni polobli. Pri bolnih ledvicah ga ne smemo uzivati. boleznih. tj. susimo na sendnem in zradnem in hranimo v dobro zaprtih posodah. enako tudi levmatiki in ljudie. Potem odcedimo. Hrenovo vino. Hren naj uzivajo sladkorniki. prav tako tudi aaj in obkladki iz lubja. 'hrci dano na tilnik zoper glavobol. modno sredstvo.

ima pa tudi vrsto zdraviinih uainkov.mono a. Plodove nabiamo v jeseni. llordoum disflchm .znosen in izkasljevanje olaj$ano. smo hlipavi. coje ga mnoqo sort po vsei Evrop dalei na sever. Deluie proti napenianiu. zdtavi razne bolezni ledvic in mehulia. janez pa ju moano prekasa po okusu. Pri nas sejejo ozimni in iari iedmen. lahko tudi med. Je6menova moka. Zato je dobro pridejati 5e kumino in sladkijanez. petersilj in zelena. dobimo za mnogovrstno uporabo Wijelno janezevo Zganje. pri jeamenu so plodovi zrasli s plevami.) Janez spada med Stiri odvajala: ianez. lzvrstno pomaga pri kalarju dihal. Vino. skuhana na mleku. ooiaiiio t<o'i obkladke na obotele sktepe pri sktepni revmi. Jedmerovo moko. V glavnem sluZi za prehrano iudi in Zivali. zei pa lahko vse poletje. 50 Jecmenove otrobe in moko zavremo s k som in mas. I Caj z ianeza je odlidno sredstvo zoper aslmo in oslovski kageli. SuSimo ga v senci. nih bolnikov. griii in hripavosti. Lahko pa lb vodo osladim. Uporabljamo ga pri peki upognjencev. okrogllm. I Zdravilne so korenine. Dodajmo 5e kuminol JaneZevo olje: pomaga zoper napenianje. dodamo . (Vdasih so temu Saljivo rekli .) dovoli mleka. pospe6uje menstruaciio. vetrovom. da ga ne zameniarno s strupenimi kobulnlcami: dobro si ga oglejmol (Strupene kobuLnicer misjak. putifi ati protiriu. kopliemo ilh marca in aprila. laisa bolece mokrenje. JE6ME]I 43. krCem. da imaio do Nolranje: jeimenova noka. Niegovo zrnle je zdravilno. lz zdroblienega semena. Zunanje": Kneipp ptipotoea belu!. Previdnibodimo. ko ie zrelo. ker zelo pogreie celotno drobovje. zaureto s t som. ae ga curnemo v vodo za grgranje. slrul onalz Je enoletna rastlina z gladklm. I I. zdravi katar. Veliki kobuli so zlato r!meni.om in tople oolaoamo na izpahniene in bolede ude. Dodaiamo ga v kruSno testo. Jegprerl postane pomaga dojedim materam. Vodo odcedi_ rno rn z nJo 9rgram0. Bolj kot jane: sta udinkovita kumlna in komardek. kislemu zeliu in solatam. sienidjak. V pivovarnah priprav- ielodine bolnike in ljajo iz neoluSdenega jeamena s/ad. prebolevnike. Oba sta enako vredna. woie obkladke iz . Janez kol zaiimba ugodno vpliva na prebavo.jemo pl katalju mehuria. Naibolie je narediti iz njihovih zdrobljenih plodov mesanico 1 :1 :1.go. vleliu.trn locam drorrednl 42. kadar imamo obolelo gllo aJ.in. namodenega v Zganju. Toper obktadek z jesprenja hitfeje pozdravi un"te ol"itin". ki imajo dolge rese. lropelika. progaslim sleblom..poprdinec(. Zaradi boliseba okusa dodajamo daju mleko. Pri revmi ga dodaimo drugim vtiraloml Plodove dajemo v odvajalne daje. JAI{EZ P||nDhclla anislm . Jaootcnr t( s ter jo p. daljsem klhanju sluzasi in ie s siuzom pomembna prehrana ielodi. TLdi um:vamo hrapave'n lazpokane roke. JeiilLnJva voda: pcmenovoztnje kuhamo tako do. prepreduje vetrove. plodovl rebrasti in nekoliko sploSdeni. podpira izka$lievanie. I. lajsa boledine v gdu pri hfipavosli. da zrna popokaio. prepraiena in na mleku skuhana v juho. ki rma veliko hranilno vrednost za ne kolidine kreoiio ielodec in ilevesie. ffI . DiSi aromaliino in diSavno. zavreto z janeZen. ieinenove noke in mleka na vnele aire. L4ajh- ll ||. pri bronhilisu pa spodbujajo sluznico za izlodanje sluzi. pospesuiejo izlodanie sokov. listi nitasti. !stavlja dlisko. Ugodno deluje naielra in vranico.

Plodove ni modre cvetove. Cvelni bledo Uolonlc8 olllclnillr-h . pesku. I slabotna za v mehuriu in zlatenici. Caj iz plodov hvaliio p(\ lai$a kaSelj. odpravlja gjlste in velja za krepilo . vsaj 14 dni. zoper ekceme in koine bolezni ter slalostno stbenie: jetidnik 2 dela. divja madeha 1.lal aii ?^^af deta. Caj zoper 2 dela.anina 1 . kadar cveto. kamnih iel potenie. ludnik 1. Tedaj nabiramo in olupimo tudi lubje z nladlh ve)ic in vej. raznim: druoimi zetisti. Jes6novih daiev na splosno ne sladimo. kri. jelta. Plodovi so korenino. posebno tistih z nad-leinim srbeniem.'relov. Susimo v senci. piiemo po pozirkih neslajen dai. Uspeva bolj na suhih rastis- nabiramo septembra SuSimo jih in oktobra.in revmo. Kneipp ga priporoda zoper prolin. Zdraviietiko in sedila. Jesen je do 40 mkrilati. k^. Krepizdraviinpredvsem dlhala. trpotec 1 del. pomaga proli prolinu.ilv. pri v dih. . lak-o za prsi: jetienik 2 dela. Pomaga pri tezavah ielodca in prebavll ter drevesla. pospesuie izloeanle sela. Jesenovo lubie je nadomestek za kinin. to je osnovni pogoj za odpravo 0dpravo srbenia. Uainkovit je pri zdravljenju ekcomov in drugih kornih boleznl.ionikum. zdravi revmo in vodenico. zdravi vlodico. raz0otl deli: ilsle nabiramo od maja do julija. ledvicboleznih. orehovi listi 1 del. Jetidnik uspesno mesamo z raznimi druqimi zelisii. vodenici. yranlco in Jesonovo listie dodaiamo dainim mesanicam za Ci5Eenie krvi. Caj pripravimo takolel 1-2 daini zlidki narezanih listov poparimo s skodelico kropa. pljudnik del. zlasti na pozganih posekah in blizini oglarskih kop. da potaQano sv6|jetiCniknabolna mesta. p iudni( 1. saj disti krl. po 3 minutah precedimo. Sele dobro posuieno rastlino drobno zrezemo in soravimo. Piti pa ga ie treba zasloiu v ll I l. lahko do 3 skodelice na dan. a brez korenin. Pri bolezni grla daj grgramo. JESEII Fr6rln$ 0rc6lsl0r JEilGMK 45. Zdravil| drevo. po 3 minutah odcedimo in popiiemo po poZirkih nadan 2-3 skodelice neslaienegaiaia Eno dajno Zliiko lubja kratko zawemo v ya litra vode.1 44. b6zeg 1. Nabiramo v senci ali kveijemu 40'c. 52 . tak-o ilor. pri vaeh naStetih boleznih si lahko pomagamo tako. regratova korenina I del. diseaa peria l del.stov blago odvaia. uporabljamo ga Caj llI .de1a. ki I . lll8ll la30n visoko. Cai iz . Je trajnica sgrozdi imajose pla| zi.tai za ietra: jetidnik ietrq: ietidnik 2. lepo I . Za bolisi okus pa jim dodamo malenkost majarona ali DOOTOVe mete. tako krepi notranjost in laisa razne tazave. rast ne. Cvete od maia do avgusta. disti ledvlce in mehur. nih h. prsi plluca. diseda oerta 1 del oliuanik 1 del ra. lma veliko zdravilnih snovi.

Velja za najboli$e Zelodano zdravilo. plotinu in revmiodlidno pomaga kamiliino olje. Za vtiranje pri bulah. de iveeijo posu-seno kotent4o. Kamilica pregania kamne. zasti za klde vseh vrsl. za aa)e. sonbnem vremenu. Kamilica je za vse mogode zelisie.lm |tamlllsa I med Zitom. btedieno. glanulomih in bronhitisu.so. Dodamo nu poprovo melo in het. gliste. glavobolu. Je eno etna. . lzbolisa obtok krui. de kamilce zdrobimo. V 1 iler jabolenika razreZemo 20 g ko mezeve koren:ke za nexa. da se ne navlaZi. |. NekajWgl6i kamilic narnakamo 10 dniv 1 ilr! olivnega olja na soncu. vodenico ter pospesuje izlodanie seda. I ega lahl(o uporabimo Se pr univanju glave zakrepilev lasiiea. Kopeli naj trajajo pribl. nervozi. nespe6nosti. slabi plebavi. grgramo z zavrelkom kamilic. Nabiramo vodoravno razrasieno koreniko. Caj hitro pomiri ieloddne leiave 2e po kraisem rednem Ditiu. Pest cvetja namakamo 12 ur v 1 litru belega vina na soncu in pijemo po poiirkih. in pozno ieseni. Boledina kmalu poneha. sinusih. zmesamo z medom in daljsi ias uzivamo zjulraj in zveder 1 dajno Z ldko te mesanice. pri bronhitisu. @ @ffi 54 . pri driski ne uporablialmo kolmeza. Raste po njivah. Uporabliamo jih kot obkladke ali kopeli pri ce iio. in sicer zgodaj spomladi. ki zelo disi. mlakah. za kopeli pa celo rastlino. zmelkaninah. menslruaciiske leiave. iiydni stabosti in ienskih boteznih. Ko|mez je prastaro zdravilno samo cvetne koSke. Deluje pfoti povi. Sluz se hitro razpusti in lzlodi iz pliud ali ielodca. z eno besedoi je neprecenljiv Stvarnikov dar. Prizadeia mesta vsak dan 3-5x natiramo s tem oliem. oteklinah. ki se tezko svezo rastl no. De uje prot boleiinam. Za krepitev spomina ie ko. dni. 10 dni zapored spiiemo Z litra pijade po poZirkih. Kadar nam izdereio zobe ali imamo vnelo grlo. sti rn slaboklvnosti kuhamo iall Kadilci se lahko oovadijo kaienia. oslabelosti | ielodca. razrezemo in v senci. kopeli. KAMITIGA fiarhirla Ghrmomilla gnoinih lanah in ranah. Nabiali io smemo le ob suhem. kalariu. da ne izgubi arome ln z njo zdravilne vrednosii! Za eajio le popatlno. Pr: bruhanju ne p imo kamiranega aaja. Slari Kitajciso ga imeno- vali podaljsevalec :ivlienja. Ce ie sluznica vneta ali celo 6i1 na ielodcu. za notranjo in zunanjo uporabo. SuSlmo hltro senci in hranimo na zelo suhem mestu. zlalenico. Preganja revmo in protin. Nikar ji ne gnoiimo z umetnim gnojem! Cvete od junija do avgusta. na oreoihu posusimo. Za daje nabiramo mi cvetki. sai jih sili na bruhanje. ki pomiria. Je v prv vrsli zdravio za Zenske. cvetni kosek je votel. 20-50 cm visoka rastina z drobnimi. Ne smemo ga piti zelo vroeega. nespednosti. preden se poka:ejo listi. sopare in iznivanja. eteribno olje. vnetiem. ki raste ob rekah. stoiedih vodah. o6eh. Na rane daiemo tudi zmddkano . kot delamo pri lipovem daju. Kolmez uporabijamo pred| I I vsem pri ieloddnih teiavah: v bolezni in nadloge. I |. KolmeZevo tistie pleiene mries. Skrbno io odistimo. Je 60 do 120 cm visoka modvirska trainica. gripi. precedimo v stekle- | I | |. KotmeZdva pi?ia pomaga moskim or: oslabelosli spolne mobi. Kamilice tudi temeljito razkrZujejo. nice. pliuinici. Pri pomanikanju ielodine kisline. rana se oaistl in zaceli. Sanl vrodini. lrganie v udih. lesnobo v prsih. 2G-30 min. gojimo jo pa tudi na vrtu. Kamilidne kopeli pomagajo pri boleainah v usesih. pri stalno mrzlih lokah in nogah si napravimo tople kolmezeve koper: Enako pri ozebfinah. slabi plebavi. obkladke.1 46. pri Yetlovih.oim manj se je doukaimo.me_ zev cal. pomanikaniu teka. Najvedkrat uporabljamo tople obkadke proti boleeinam. koinim boleznim. belorumeni- KolMEz 47. Uredi iztok iol6a in pravilno izloaanje. Kamilica vseb!je azulen.

kosilom. s4ie izvrstna v prehrani. ureJa meseanl | I | l. Komareek ie eno najboiisih sredstev za oslabele. Se bolie ie. Tako si Eislimo kri. mlade liste vse leto.A MRTUA K(|PRIUA 49. dal Eisti krl. Cal uspegno tidno. Na oslabele oel dajemo topJe obkladke iz komardkovega aaja.1 48. pri vnetiu ele enoolje. Uporabljamo ga ludi kol zaeinbo. kamnitih pobodjih juzne Primorske. Dodaimo mu 5e malo mleka. raznih izpusraiih. hemoloidih ie dobrodosla kot dai. ket zavia nzmnozevanje bakterii. posekah. lleniuz jodom. ker mnoii mleko. Komardekje uspe6en protistrup prizastruP' zastatanem kaslju. ket zbuia tek. zme jemo v prah in iem jemo vsak dan 2-3 nozeve konice med Pri h pavosti in vneliu grla grgramo s eajem. grmoviu. naj seme zmelie in ga dodaja iedem. s oodobnimi lsti kot oei(oda kopriva in belo rumenimi cvetovi ob s tankimi oernatimi listi. Cvetove posugimo. Pospe6uje lzlodanle ere- Yesnih plinov in seda.. To delamo 20 minut zveter. Cvete rumeno v iuliju in avgustu. ledvidne in dteve8ne boleznl. da mirno spimo. Ustavi bruhanie in kolcanie. Liimlm ulo{ro . 6ez pa Se suho krpo. gnoinih tvo h. drzati zaprte oai nad komaftkovo zavrelico. zuna. Pri llganiu v uSesih si natedimo soparc. opeklinah. Koorc raste po pustih. lomo]of al[m-h . I(|IMARGEK AIi KI|PBC Foollculum BEI. malok ne Zene. da se ne ohlade. kraj gozdov. zlasti dojede. jeten duh. Na vnete dolke dobro d6 kuhana in zmedkana korenina kot topla ob'oga za nekaj ur. Caj uspesno preganja Pre' Pre. gojimo ga patudi po vrtovih. predvsem zaradi korcnine. Ob4adki kuhanih listov in cvetov pomagajo prioteklinah. Pijemo ga 1x ali 2x na dan po 1 daso. deluie antiseptldno. bokrvnosti. l i 56i j ! 57 . ciklus in delovanie znoinic. Komardkovi plodovi vsebujejo | steblu. pri Yranidnih boleznlh in njaniu. Kapljice pred spanjem nam omogoeijo. po 10-1|s kapljic na sladkorju ali vodi pomaga za razne nastete legobe. Lahko pa cyeloye nanodimo v alkohol. ureia plebavo in blaiikfe. in sicer za mnoge bolezni. hladne. tudi v hribih. Pokriiemo se z brisaeo ali riuho. lz modne repasle korenine pogania do 2 m visoko. preden gremo v posteljo.hn. Kdor ie podvtzen nape- | |. lzvrstno deluie prj vnetiu ledvic in drugih boleznih sedil. Pri sla. Raste ob poteh. kofllya m ra I |. Deluje tudi proti griii. Uporabna je cvetoia rastlina. Tudi pri slabl prebavi se spomnimo na to zel. njim in notranjim krvavilvam. veinato steblo I Je do 60 cm visoka trainica l. Prepreduie nezdrava dlevesna vnelja. topi seCne kamne. enako pri molniah prebavil. Cvete od aprila do julija.kidaje jedem pri- dlhal. plodove Dobiramo v septembru in oktobru.

hlevih..vamr. zalo je priporodljivo piti ial pri motnjah zaradi slabe sestave krvi. preganta gliste.".i ri*"ii'#li.50. vsebuje vitamin C. ?.j . pri srcni slabosti. aftam. Cvete od iuniia do avgusla. Listi so dlakavi in lepljivi.ll pozabimo na kopivni . K. I.le r1111ff3tr""1f ii..lqjno Zlidko zrezane zeli na skodeticivode (vroa pretiv) 2-3x dnevno.. 58 . I | I I ieW. ieOAenif.'.ustnim intekctiam. pomiria lydi rahitidnim otrokom. kjer ie zemtja bogala z dusikom. nih in ioldnih boleznih.... Zelilie posuSimo in zdrobimo v prar. . Uporabna ie pri nespecnos in pri molniah v zvezi z iivci. vn.$ |I r-*". L. vesiu.?. ee pretiravamo. lenem Ere...xl??l bu_ani stinavki..i. Nabiramo yse zellsde od zgodnie pomladido pozne leseni.g? fiIff liSkropimo r. Proli. oodobna osatu. namodenimi v vodi.Je odlidno zdravilo proti vlodini.qu dlas.d#. napenlsniu. zaprtiu. to n I.sflinske kopivnivodi. de zelisde uZivamo kot eai: iijji^ kopano ugi: 1kg kopriv na jO I vode. zlasti ob t(oRDABEl{E0ilfiA Gnl0rs 5t. Dobra je predvsem zunanje in priietr.nd. kuhamo Spinaao. Tudi na pliuCa in srce deluje ugodno.t a/. se obnese pri prot plehradom Tudi pri prebavnrh m:ahf. Uoinkuje LS lih predelih obalnih podrodij. irlcdlctE - ln ltalrnl Glo[. . I Tako oskrbuje teto s kisikom in varupr. v I tF. koski so rumeni. Rasle oo kamni- lz | | Ker ima zetezo. rekonvatescentom. ptiudni pliudni in sr6ni astmi.ji. lltdhr I I hisah. i4.. Je do 60 cm visoka enoletnica. zrvce. grobliah. celo pri rakavih ranih se stanje precel izboljsa. oa se pliu. k obnavliantu rdeaih krv. zato se spomnimo na to zel Dri spodbuja cetidno presnovo. S kopr. Viasih ie kar nadlezen plevel. Organizem se tudi krepda. tzredna je la dihala. | II | . uEUt(A t(oPRruA UUca dlolc| - hn.1{{. iuJijo. #$nf. .$if. Kot zdravilo za hemoloide priporoeajo sedeZne kopeli. viiii jin plludnicah.' . Nabiramo cyetodo zel btez korcnine.. da se hitreje zaceliio. slabokrvnosti. . katrriu..ru.. Je zelo bogata z minerali.tr vrodinskih boleznih.. to poGm se razreOeimo.*1ild. I ". otraui rriusra"niJv..iak. Zoriavgusta-seplembra. posipano ga po ranah. zla_ stiZelezom. pri motnjah v zvezi z ielodcem in dreve3. glrpah In TBC. pr iot6nih.ii. eist in izboliSuie kri. uporabljamo jo notranje. Gojiio jo po vrtovih.::li:]:i f i:f.i.:xtit f 'J. usteylia kryayitve. vranjdnih. da izpraznimo zetodec. io lastnost izkoristimffi @ @ zastruplioniu s hrano..'"-. iem. A.. Zalo ie uurid t/. iuhe in aaie. plodove ima podolgovate. Je grenka zdravilna ras ina.[oj-f.F I -*<=\ *-. orebavnlh molniah. Uoieznir. nim otrokom. "1tj3.*. kasliu. lahko izzove brunanie. prj clevesni perforacUi i" r"p^. orisDeva ll. sveze rastline iztiskamo sok. I Raste povsod._ | l::>.* slabokvnostjo.i.r.jgtllh.

vodo.nr. Zaradi srdnih boleznise nabiralekodina v tkivu ie iim vsakdan postretemo s sveZim korendkom. ker disti kti in iene na preleino v toplih predelih sveta in je nepogresljiva v prehrani. Ker mnozirdede krvnidke' nas varuie pred slabokivnostio. Hitro jih moramo gnltle Y posu$ili ileveslu. Zelo ie uporaben tudiv zdravil- stvu. l(0REllJE lltuc$ cadlt - t(0RUzA 53. Otroci so boli odporni proti glislam. Nerafininno koruzno olie ima dragoceno terapevtidno vrednost. vseb\Jie skorai vse vitamine in mnogo mine- [ . Tudi sladkorni bolnikl si lahko brez skrbi postrezeio s tem. ). dob'o m. Poleg modne prehrane nam nudi tudi zdravilnost. Pri bolezni sldne miSice mesamo laske z regratom in meto. ki veliko voziio ponoai. neobhodno potrebna v zdravi 'e prehrani. ielodeno nevtralizira kislino.sel. vneliu uses. piiemo daj iz teh laskov. Ker krepi oslfino vida. rahilisu. Pore:emo jih Ze pred oprasitvijo. I l. ki. sok. sai :ene na vodo si s tem aaiem: preganjatudi levmo in ptotin. Cvete od junija do avgusta. fla Koreniek znanavrtna rastlina.lifus. Koruza je kultuvirana.T 52.siri krunetile in nastakovaruie pr6d adetiosklelozo. n z{a m{ts . . materino dLsico ali lovorov list' da se izognemo enoibirosli dietne hra're in pospesimo zdravljenje Korerje odstraniLie strupe z telesa. Kdiaiti obktadkiso dobrl za ekceme. Poizkusimo ga tudi pri moCenlu poslelle starih ljudi in otrok. Je odliden izvor energije Uzivamo su/ovo in kuhano.. ielmih. Proti ddsii uziriamo (unan6 korenie. V korenju so odkrili snov dokarin. Nuino ie umetnLtoploti. Koruzna noka niza krvni tlak: 1 Zlico namoeimo dez nod v kozarcu vode. zjutraj spijemo.n korenia. Kadar je telo zastrupljeno s kuinimi boleznimi (oipice. Raste ralov. ukiuie k$li. v senci ali previdno pri odveeno potrebno pri zdravljenju ocesnih mlen. Vsake 2-3 ure popiiemo 1 veliko Zlico tezdan. Priporodljivjeiudi pri rahlllcu.edeml. Caj teh laskov lspesno zdravi bolezni mehuria in ledvlc ter vodenico. kuhajmo ta daj. da laske mesajo s liZolovimi luseinami. 60 . Korcndkova juhaje odll6na protidliski dol6ndkov. Cal lz koluznih laskov: aEno 2li6ko laskov prelijemo s skodelico vrode (ne vrele) vode. Mediem l. sicer hitro izgubijo uainkovitost. Kitajslji recept za dobro odvaianle seCa ie. lz korenjevega zelenia kL hamo Cal za izpilanie ust ori atlah Korbnievo sene\e l|-di d'Lretik. peterti'i. Nekaj minut nai stoii. Preoreiuie nastanek ledvi6' nih kamnov. opekline' lvore. plehladom. angina. Korenje Prepredule | | Revmatiki naj vsak dan Pileio I l. To so koruzni /askl ki pa moraio biti zares pravjlno posuseni. Skrlalinka. Pomagamo Sok pomaga Se pri zapeki. Ce se nam zminiSa izlodanle se6a.hko dojendke in male otroke hranimo s pirejem iz v kosih kuhaneqa kromp'ria . . tooiledvi6ne kamne. pri luskaYici. 2 in ved metrov visoka rastlina. poveeuie telesno odpornost. | II | . Posolimo 'e malo Lahko dodamo nekoliko maiaron-a. Nekai dasaje lreba opustiti mieko. . [!kr]rE I I. plludnih ln ledviEnih boleznih. najga u:ivaio listi.

udinkovito.Lle sorodna dtsttLnn RRHLlrn (Rhamnus CISTILNA KRHLIKA lnnamnus cathartica). Podobno de. da kri krepkeje priieka v srce. Cvete maja in junija. da se ga telo ne navadi in ie vedno cathiirtica). Pazite. ii jajiasti. Tudi iold se boli lzioda. arlna . Cvete maia. da ne pride v sapn kl To slorimo veakrat iimboti g. posut z belimi pikami. iil. beli in roznaii ivetovi so grozdast6 oblike.in.oboko dnevno. pasnikih. Kostaniev prah iem jemo Pri razsirienih venah. na kratkih pecljlh. Cvetovi so bledo zeleni ali rumenkasti v lislnih pazduhah. ob polokih. Po tretjem letu zgublja zdravilno mod. dnevno. sicer bi nam bilo slabo in bi bruhali. V :ilah. odprtih ranah zaradi podenih anginah. ne da bi razdraZ I dre| tako pomaga. ledvenem useku zlomu protinu in kapi V ooslev oade ludi pri koiniTBC. povedini nidni dliski. se razstrupl. kro' Cvetje driski. ima neprijeten vonj. belem loku. Plodovi so za grah debele kosdibaste jagode. 0luJr K0srAl{J Acsculls hln[0ce$anun tffiHutfi Rhanms lrdngda Je do 4 m visok grm s lemnim. send- w\ || | | .in. ozeblinah. Odvata. nato rdede in kondno modro drne.54. skorio in p/odove. Toda Lubie mora prej 1 leto lezati posuseno. povedani plostati. vr dnevno. spodaj dlakavi. vesJa. svetleba se glavica z belo ljso. Nabiramo /uble. ki stori. pa dvakrat ali samo enkrat vnetiu ali preutluienih glasilkah s prstom nanes€mo dnevno. ribnikih. Pri angini. oo ure ne uzivajmo druge hranel t'al z sKolp drevesa in plodov uporabliamo pri notraniih krvavitvah. vo. ikuhamo. goli. Nabiramo ilsle. ozeblinah. kosato dre| . Ko se stanje zboljsa. gladkim lubiem. Plodove 5e sveZe oluPimo. Hranimo ga v temnem prostoru. katariih vseh vlst. Je eno naiboljsih zdravi za plodovih escln. Uporaba: 1 veliko prebavnih motniah. vneliu in razsi4enih venah cvetje namodimo v Zganjd in pustimo 3 tedne na soncu ali pri Stedilniku finktuto uporab' liamo za-iivdne boleiine in revmo za naliranje. Zdravilo ima to prednost. posuSimo na pedi in zdrobimo v prah. viiemo vodo \ kadin se nanakano prilevmi. Listi so 55. povedani ploslati 62 63 . mejah. da I | L l@ krvnih strdkih. ob cestah in oozdovih. Lahko tudi samo 'ramod'mo za | 2 ur. ki so najprej zelene. prolinu ozeblinah Z c0 Z ico lubja na liter vode ali 1 kavno Zlidko na vedio skodelico prevremo in pred Zliako veajo soanien popijerno nekai 7lc. l I I I. da ki bolie kloii ie Naoenia stene iilodvodnic snov Po in nih gozdovih. prah iimboli globoko v grlo. plotinu. . 0rugo aez dan po obrokih. pade ven rjava. zmeliemo. in obenem preganla gliste. to vpliva na iivdevie debelega 61e. trombollebitisu. oiilie. V zadetku boreTni jemljeno trikrat dnevno ndZevo kbnico med iedio. PrL vesno sluznico. cvetove. Raste po vlaznih. Liste 'l 7'ezane p odove pri levmi. vliiemo ikLhamo. Sodobna larmacija pa Ze izdeluje pripravke iz krhlike in Se drugih sestavin. rasle po parkih. de piiemo ta cal. dokler ni v redu. Plod ie bodidast. Za nosede in dojede matere ni priporodljiva. zmedkaninah. ledvenem useku. ko se odpre. lc$cn dl ll Je do 30 m visoko.

pogrejmo. vneliu lelod6ne delu llebuha. proli nah v ielodcu. ako ga imamo kot vrodo oblogo oktog vratu prlblizno pet ur. livon. TudioDekline oblaoaio s hladnim naribanim krompiriem. do 40 cm visoka. Zelisde navezemo oleklin€ pri ljudeh in Zivalih. vnellu skleDov. Lahko pa poskusimo tudi z rcZenknvtom. VeZe tudi s topro vodo i toplo *oo in na tesbe poprterno.e sbheno in ga polozimo na bolede mesto.U2i' kistino. Vsebuie ob zidoviu. ko cvete. Privnetih vimo celodnevno kronpijevo dleto. lma nepriieten duh po kozlu ali stenicah. Prav nam pride privnelju led. Pozimi suho zelisde naiprej namoiimo v vodi. Naabamo 1-2 kronpiria.snemo sok. otrok. lnrnDll |. Ne smemo jlh pustiti na sveilobi.n-pi' bo mehunev. - dlakasta. vnelia miaic in kosti. Ier se tako najbolj ohraniio vitamini. otedenih dlesnih zeliE. ^iamok d skah novoroienakoY. 94 Ia4edd mo U-Zivgj. Je naiblizli na za lane. mo re zares zrele plodove. revmi in protinu. ievo kaso oblolimo okrog prsi. Presni kromplrjev sok ie odlidno sokr-g4leda kro'npiria. nom. Krorqpir kuhan v kosih skLpaj s korenjem. | | | Pri vnetiu grla grgramo s pre| | . porabimo vodo za iuhe. boleeiiih. grlu. modno razvejana. nJt"soe popijemo. Z zmedkanim krompjriem zdravimo ozebline Pri glavobolu oblollmo Eelo z rezinaml surovega krompirja. I l. Ce ga kuhamo olupljenega. Uspeh se bo verietno kmalu pokazal. tvore. ker pozelenijo strup solanin. vnelja. roio alum . Ne vnetiu sklepoy. Pijemo iez dan po pozirkih.n ulkusu. poleg tega pa pijemo namodeno zeliSde. ki je tudi pozimi zelen. Odpravlia zaprlie. Zelisde si ponodi prilepimo na ledvice. vic. /Valban.o riev sok je odridno sredstvo or. ki tudi zdravi. vnetiu oblaznega iivca. plotovih.tat|| rrahuhe Prpsni (ro. prsnih kalal. Nabiramo vso nstlino. Zdravimo tudi ko:ne nepliietnosli. da ie mehko. Uzitni so gonolji. ako ga gojimo v loncu. zmedkanine. sendnih krajih. st.h]r. pri revmi in krompirjem. driske) odraslih in olrok. Enako de amo pri boledinah v spodniem pri vnetiu . ae napra| I a. bule. Preden pijemo. sluznice . ki je Skodljiv za prebavila in vid. rane. Zavijemo se Se z volnenim salom. da ostane toplo. F. B. sorodnik krvomoinice. zvezdasti. Zel polozimo na bolni mehut dez nod. Navodilo za namok: rastlino namakaimo I ur. Skuhanemu in zmeekanemu dodajmo jabol6nega kisa. Raste po vlainih. ne rane. ekcemi.izkopavamo iih od iunija do pozne jeseni. Ob neplodnosti v zakonu naj moz in Zena popijeta po pozirkih vsak dan skodelico iala. Na % litra vode damo 10-15 g ali eno Zlieko zelidea na skodelico.er v p re rden in rihlo solien je dietna hrana pri prebavnih molniah (Pokva4en ielodec. sur'ov je uporaben tudi oieh. EEffi E@ 64 65 . Ponovimo drugi in tretji dan. Ko zadne kalhi. vitamine A. lgllca brez njega. pretladen plre ker je v niih soranin. Veze t'. slbei. Pomaga pri anginah. odiuniia do pozne ieseni. roznordedi. Tudiopekline oblagaio Fri oliudnici akutnem bronhitisu surovo krc. nato pa navezemo na bolno mesto. kam. razjede. kot so li$aii. je lreba po'eg kali izrezati tudr oi. Pri plluinici ari akt oo mlnur1eri. G0rinlun . oorabimo ori ieloddnih in drevesnih vnetiih. pretlae. Naibolje ga ie kuhati v olupkih. zdnr|G. tudi prav maihnih.[1r.di sedno kislino. Je trainica.56. Cvetovi so drobni. C. KR(|MPIR Soldn[m ubol0sun KRU0M0G]||GA I Dobilismo ga iz Amerike in sine moremo ved zamislili prehrane ali SlUlRlfLJl0lfi 57. Usta in gllo razkuzuiemo s slano vodo ali prahon diviega kostania.

namotena v Zganju. protinu in zbadaniu. deluie proti ledvidnim in mehulnim kamnom. in sicer za zadinbo in zdnvilo.. Pospesuje celienie ran. Za zemlio ie korislen. Zdravi ledvice. Kuriadrevca in kamilice. Mehda sluz. | . lzganja Yetrove. Pri novo kopelveektalna teden. Vsa rastlina je disavna. Nezne listke zell uporabliamo za solate. I l. in I zdravi gnoine Kot ial je izborno zdravilo za bule in izpui- razkuzuie irevesie. ledvice. Neogibno potrebna ie Po Porodu tudi zaradi doielia.lalo io potoliemo in damo nazaorte odi. 5e tmotec in oreslico ter skuhamo na vinu.'-------. ker io varuie Dred izsusitviio. Slolld a n0dla - h]Y. uporabliamo p/od. S dajem iistimovnele aliudaliene odi in zdravimo molno roieni. Pri odesnih in uiesnih kataiih natedimo kuninovo soparo.. Rastlino porezemo. lumh Cvete od maja do iuniia po travnikih. I|. dajemo kot obkladek na trebuh otro- kom pri krdih slabolne otroke priporodaio kurnr'- pliucni zasluzenosti dodamo iaju in naoetosti. posoesuie menstruaciio za Lahko pa naptavimo obkladke z zeleno rastlino.58. in sicer vse poletie do septembra. dodatke iuhan in prikuhan. nlSlaHnl. dase dobro izkaSliuiemo. KUMI1IA Garum carl . mehul zlato iilo. Tako je daj krepkejsi in uspesneisi. 66 67 . da dozori. co. lzboljSuie tudi prebavo. N I Suie mlednosl.-1 . ker pospe- | | Je diurelik. Preden Popolnoma dozori. Raste kot plevel po njivah. Plodovi so zreli iuniia in iuliia.. Spodbuia perileni krvni oblok. I I I . G l0yac.. Nabiramo i/btde in drobne cveke. iaie.[r. skuhane v olivnem olju. tudi v hribih. Kumina krepivid in sluh. krepi ielodec. Zel. zasluzena pliuia. io povezemo v snopiae in obesimo na prepih. l\. ob Dotokih. Odpravlia motnie v ielodcu in lodilih. sluZi kot natiranie pri levmi. Beli cvetki so zdruzeniv kobule. | | . sluznice ln koio.. KURJA GREUGA 59. Cisli zasluzena pliu6a. pomirta kee.-.

lma drob_ 68 . toda trpek okus.. Prava lakota raste po suhih travnikih. da se zoosti v s/uz. Zene na yodo in pospesuie potenie. i/azito'menlamo viakti tri nien sok nakapamo na bolno kozo in pustimo. neruozi. sestavjjajo pahujjasla socvelia. ienskih boleznih. dmla Gall0m r6rum (!nral. krvavenfe preneha. posk!simo z lakoto. pasnikih.i sol. dlakasto steblo pozene do 60 cm visoko. So dlakavi. Cvele maja in iuniia in ima velike. Steblo je ob kotencih zadebe_ llen0 in dlakavo. sulidasti in se konduieio v maihne ostre igle. zatldline 'n tudi rakaste koine tvorbe.5 m vrsoko. kj ga pripravlamo za ktsante. Ce Dolozimo na krvakutine. P/odovl so podobni iabolkom ali hruskam. boiiasti. Poskusimo tudi prl koinem raku: sveze iziis- Zdravilnosr: pomirja klee. dihalnih poti in pridriskah. Zor! jo oktobra. drobni cyetklmodno disijo po medu. dozoriio pa v kieti. nih molnlah. saj zraste do 1 . dnoine tvorbe. Sok sveZe ras ine oome_ H". tzrazila ptezalka. Pri Cirih y uslni yollini lahko tudi grgramo. Parne kopeli iz vedo rano volndto luoino kutinovih listov so dobrodeine ori izpadli naternici. Cvete od |. llaaie. Zdravilnost: zaradi obitja stuzi | || zelo uoorabno sredstvo v obiiki kompola pri vnetiu ielodca. da se posusi. ie drevesne sluznice.fq':i:g2ggT9. samo s sveiim naslom in namaiemo koine izpugCaie. Kutinovo seme namakano v vodi. lmaio prijeten voni. Dobro se izkaze prj iivtnih boleznih./o. Listki so podolgasti. Gfltm aladm lpl0zahCat -nn Iranlsfo crllrtc iablani.EZAJOGA 01. Cal iz Jakote skuhamo tudi pri plebav.ker |-LEZAJUUA ne. Nabiramo p. meiah in junija do septembra. PRAUA in PI. I l. opeklinah. vnetiu mehulia in ledvic. pri razpokani koii in prsnih bradavicah. zato uzivamo samo kuhane. tega uporabtjamo pri pieleianinah. Kutina je nekoliko podobna I |.O||. obolenju vranice in lrebusne | I | l. gavkah naredimo za nekajv obloge s precej toplim daiem. poteh. slinavke. podobne uOinke ima tudi LAKO tA. je rreba dali vedno svezo. Ko cvete. Surove krhlje vlagamo med zelje. nasipih. Ce se nam zapira yoda. Najbolj uainkovit ie sye. . Pokondno. zlato rumeni. KUIII{A Gfdor ro fiea-i IAI(OTA. Rumeni. bele cvetke. sicer pa io oosusimo. Pri oteklih bez.. rdedkasto bele cvetove. Lahko naredimo tudi maz. vodenici.

Stebio so susili razoroslrto Do sondnem brdu in nato trli na posebnih oripravah. Zunanie: $oleemo opnne /isle in poloiimo na lane. Je odvaialo brez boledin. da na posteljo pregrnejo riuho. mehda sluz.uhovo listie in nani se uleze bolnik. Pritlidni /isliso grobo nazobaani. Poleg tega pa Se plsi obloz listi. NaSi predniki so podivali na platnenih riuhah. ker vosti. lz teh so tkali platno. Oboie shranjujemo v temnih posodah. Zmleto sene z nedom oiisli pliuea. Kovinske Skatle niso wimene. namodimo vani krpo in jo polozimo na bolno mesto Pri vnetih venah Drioravimo iz sve:ih zmeakanih listov lapuha in sladke sveze smetane naso. Nabirajmo ga na sondnih legah. lapuha in bezga. ki se neprodusno zapiraio. Rumeni cvetki lapuha nam mar ca in aprila oznanjaio skoraisnio Domlad. skuhano kot Ca. te so bile mnogo boli zdrave kot danasnja sintetika. pozdravi kaseli in hripavost. Tako so dobivali Dredivo in ga na kolovratih spletliv niti. hd. NaSi dedje so io sejali naived zaradi platna. slabem apelitu. Droti bronhialniaslmi. pavosti. da 2 meseca sloii na toplem. Lan ie kulti virana. Laneni-sluz deluie zasditno s tem. ali p-a skuhamo dai. na prsni ko6 v primeru pliudnice ali vnelia rebhe mlene. I0dilol visoko steblo in sinie cvetove.i omili I I izka$lievanie. vnetia. otekline. Crevesnih in ielod6nih boleznih. oslaieno z medom. spodaisivo polsteni in imaio rahel voni. ielodca s tanko plastjo in tako blazi vnelja in Siiti pred intekcijami. tega namestimo na platneno krpo in pritisnemo na zagnoieno rano. Laneno noko zmesamo s prekuhano vodo v namaz. ee bi poiedli vsak dan Zlico zmletega semena. Plod je okrogla glavica s semenom. katadem dihal. Jemliemo Hx g na sladkorju. vnetiu lebrne zimo II | . lvor. blonhitisu. tam je bolizdravilen. Vsa rastlina ie zdravilna kot ial | I |. Piiemo 3x dnevno. nadusliivosti. Iuislldgo li in-[ . nanjo polozijo lap. Listi so tedai Se skriti in se razvijejo Sele. julija in vdasih 5e avgusta. da se spoti Se prej spiie vrod iaj iz lipovega cvetja. zarasli roht. Visoko na severu zdravijo revmo tako. Dobro ga zaviiejo in pokrijejo. vzbuia apelit in deluje protiprebavnim krdem.02. Zoriv zgodniiieseni. da se dobro spotimo. Lapuh raste najraie na ilovnatih tleh ob vodah.hn l8n IAPUI 63. hripa- mrene. Seme. to iemljemo pri zasluzenosti: prgisde cvetov vrzemo v in pustimo. lz cvetov orioravimo linkfuro. Poznamo tudi divii lan. I l. Za dai vzamemo Zlico cvetov na % lvode. pri vneliu spolovil. drevesia. lz semena pridobivamo laneno olje in tropine. ima do 70 cm Cvete iuniia. Zoldni in ledvirni kamni bi se ne delali. Laneno olie vlitamo v razpgkano koio. Sluzi tudi za odvajalo. da prevlede sluznice a. I l. LAl{ Llnom $lhtlsslnm . zdravimo zlato iilo in opekline. potemneli cvetovi nimajo vrednosti. sveie ali zagnoiene. Je enoletnica. s kateto veakrat dnevno mazeno unela mesta. 1 liter zgania dnevno do 10 kapliic Uporabljamo ga tudi za . Pomaga ie pri pliudnih. brezinah. Ob napadih revme in ptotina polagaio vrode laneno seme kot obkladekna bole6a mesla. Lapuh ie sestaven del prsnih daiev inhalacije Wi prehladih in bronhitisu. ko cvetovi Ze iemljejo slovo. Cvetie je lreba zelo hitro posusiti. Tuberkulozni bolniki naj bi vsak dan jemali Zlico lanenega olia. cestah. Laouh ie znan tudi kot iistilo za kd. Tudi mehur in ledyice si lahko zdravimo s 6aiem semena. zelo uporabna rastlina.

tr. Cvete od februaria do aprila.m oqliem bi si pomagali.ni. iala n. polne rumenega cvetnega prahu. Uqodno deluieio pri izdrpino'sti. da se struprodsranrlo 'l!liqrene proceimaio lahko vzrok v drevesnih prin h.e smemo uu. da nas uspa- @ i polovice lipovega cvetja. Zenski pa sestavljaio popek. ga zatadi | arclltm . htipavosti. Tudi pri laku rahko poskusimo te zdravilnosti Enako ori iivini. ustavlia drisko.oovo oolid.pa ftffi iii'.saiuezev drevesiu q'a or. lha Leska je pri razsirien I . da nas la preseneti v naravi. Uotnlalt znano je. vnetiih katariih Toda potem lz lelesa ie dolrebno poskrbeti ludi za hilro odvalanie. da so zdravilni tudi listiin lubie. okroglosrdasti in na koncu priostreni.4ani Lioa ie visoko. Lipa ima vedie lisle kot lioovec. so 7d?v\to za plolin Obarc lpovega dao na 2 | vode . tESrfi Golilus UPA 65. k: nastanejo 0b gn'robnrn sih:Z loov.n lteaie"noiti.ovo oglie lahko posipamo tudi po anoinih ranah. lipovec pa I l. Umirja napete iivce in preskrbuie Priieten sen V blazino damo cvetje.hn. llo nost oroti nalezliivim boleznim 72 . Zdravilo za gripo: skuhamo daj iz polovice leskovih madic in bolezni ledvic in mehuria. hemoroide. grm.. Obe lipi sadiio Po nic. plodovi pa mali orebki. Leskovo skoio in /lsle skuhamo v pol vode in pol vina. mogoino drevo. V primeru. da s kruhom. Madice so izvrstno zdravilo mestnih nasadih.kuhamo.fa d4 sluZi za oblogo pri razjedah krdnih iil in hemoloidih. sto'deno v prah. Cvetovi so malo zblenkasti do svetlorumeni.u Lioovi plodovi. nahodu. ki cvete proti koncu iuniia. Posebno vrednosl imajo /e6r/k saj so bogatiz beljakovinami in vitamini A. slabokrunosti . ie odlieno a st lo za zobe nameslo zobne kreme' rL ribp"ro v vodi. Br. Tudi na mehurie ueinkuje ovitek zdravilno L. zdravilni uirnek nase strupe ali bolezenske klice Uporabliam0 i. pasnikov. 9 8. Iilla Dlatnhill03 crnla6t . napenianiu. ziitrupiieniih. xatirt dodamo moaan lipov dal bomo siiaino spall tubla-. Lip. moskl cvetovi so visede madice. ddskah. jih raj6i na jejmo. Cenimonas modno lelnikov. si pomagamo tako. pri auie"n". Pliu6. Listi so premenjalni. toda lipovcu ugaiajo bolj gorska podrodia.1. iene na vodo ln | PosPesl pospesujejo tudi polenie. obdan z luskolisti. Nalbolj uporabno ie cYete' sai | - al .sfe kar surove pojemo. kosel\.ti v nedooteo. proti gripi in | | pljudnici polenie.nfl. ker bi povzr6eir srane okvare Posebn. kratkopecljati. kebuinih kreih. Zato ga uPorabljamo Pri prehladih I I .nuo" bo. Obe vrsti sta enako zdravilni malo pozneie. preden se razvijeio listi. Prebavil' Pri Prl de. Tudi cvetovi se nekoliko razljkujejo. ima o. da vsrka slrupene snovi Cez 10 minut ie treba rano splaKnrlr' n. di boleha za drisko' zaprtjem' napenianju ali ima gnoine rane Lipovo oqlie. Lipovi so na obeh straneh enako zeleni. 82 in C ler mineral. Cal 2 listov in lubia zdruvi golenske lazie- ka6liu. Rastlina je dvospolna in enodomna. vodenl- ci. Hilro dvigneio krvni tlak. da .. ee n'am sili kri dlavo. Lahko ga pijemo tudi proti driski.luie poZivljaloie. upo'ab jamo za ovrike pri opeKlnah Pospesulelo krepr odporras-t nove koze. stolaeni v prch. bolje je..T 64. n'"prezaniu d. lipovaevi pa so soodai modri. Raste po redkih gozdovih ali krai gozdov.

kasliu. Nabiramo od iuliia do septembra. tros/: Ta prah uporabljaio v zdravilswu. lorol. Na spodnji strani se razviieio Stevilne drobne koreninice. bulah. ga vlijemo u kad. iz katerega poganjajo I l. grizi. rib. Listi so usnjati. Vzhodninarodi ga uporabljajo pri rahitisu: okoptelb se v tem daju in ga tudi uzivajo. Pomaga pri revmatidnih boleCinah. ker ie nekoliko struoeno! taisa bbbeine | Cal rastlineledyicah I l. na koncu priostreni. I glo sleblo. krdih. Navodilo: ena eajna Zlidka na eno skodelico vode. Lahen 6ai skuhamo Pri I I l. Ob sondnem vremenu previdno stresemo prah na papir in zapremo v stekleno posodo. Za pitje ie bolie. lz i. lmaio prijeten vonj. kadar se kopamo. Zivinoreiciuporabliajo rastlino kotdajza bolnoiivino pri metljavosli. Pokondna stebelca nosiio na vrhu Do dva ali tri kiiaste trosne klase. clr0h6lrs Lisiejakie nizka. ielodcnih in erevesnih krdih. lazpokah na koil. iuhe. napenianiu.nfl. Vdasih so ga uporabljali za nego doiendkoy. perutnine. kidrpajo hrano izzemlje. pri henesu. l€dyicah in topi I | @ 75 . zgorai blegdedi se. omake. Vsa rasf lina ie gosto obdana z iglidastimi listi. Lisieiak vih. spodai brez sijaja. Kadar rastlino nabiramo. za zrnat fizol. v niih ie Zvepleno rumen prar. PosuEene liste uporabliamo v kuhinii kot zadimbo za iedi iz diviadine. spolnih boleznih. celo pri ohromelosti. v mehuriu. lisaiih./. zoravitd lemtliriro te v malnnin tritiSiian. Gojimo ga tudi kot okrasno rasilino. temvei samo preliiemo z vrelo vodo. ca. Lovor je rasilina Sredozemlia. zimzelena trajniI . Nanok zrezanih listov v alkoholu upotabliamo pri nalegnienih kitah.[n.istov skuhamo modan da. kldih v plebavilih in slabosti v iefodcu. vresisdih. izvinih. Piiemo ga pri reymi in protinu. kamne. ki ga uporabliajo v industriii oarfumov. revmi. osoinih raste po iglastih in mesanih gozdopasnikih. Vsaj % ure naistoii. Je zimzelen grm ala pa tudi drevo. temno zeleni. kostni ati ptjudi ietit<i. Lauus n6illls . USGJAK Itc00odlrm Glardum .. lz listov in iagod pridobivajo orb. raste pa tudi pri nas v toplih in obmorskitr kraiih. da daja ne kuhamo. Zdravi obolela ietra in zlatenico. loro lr dolgo. pokondna stebelca. srbe6ici sta h liudi. Ta prah se ne lepi in se qa voda ne Drime. ddski. porezemo samo vrhove. Lisidiakov pnh posipljemo po lanah. podoF lovati.60. pri konzervlraniu s kisom. ima ved metrov poleI r0u0n 67.

Korerho kopliemo spomladi in pozno v ieseni.6S. de izhaja iz slabega Drotinu. nerazveiano dlakavo steblo. dokondno vrednost. ki disijo po medu.20 kapljic na sladkor in jim damo pred spanjem. Urejuje meseini ciklus. brez rose. oslovskemu kasliu. srCnih boleznih. lma drobne. posekah. pospesuje izkaSlieYa- delovania ledvic. z zvisano temoeraturo ne smeio uzivati luslreka. 1 Zlico masla zmesamo z I Zlidko Nosednice in bolniki naiiiand ko. rumenimi cvetovi in listki. pri revmi v seeu. Uspes- ie. P/odovlzoriio jeseni. V sredini cvetov tusIREt( 09. pospesuje kroienie krvi.enine lustreka in 1 2lico hrena. dlrlzmt pritalen listni venec. Ue ru6ilfl( . mesedno Cii6o. v vnetiu ledvicnih ia5. Pri prehfadih si napravimo iz niih kopel. Deluje Protl nie. Proti TBC: I Zlico medu. zlasti | | ial ozdravlja zasluzenost I l. 76 . in vodenici. hitro posusimo na prepi- na je pri beliakoYlnah malo topli pedici. Obkladki iz ptewele korenine pospesujejo celienie slarih. rumene cvetke. Je proti aslmi. pa tudi /isfe in korenlne. ki moiiio postelio. se izbolisuje sluh. V olivnoolje nanodeni cvetovi so zdtavilo proti hemoroidom in revmi. Zuoanie: v Zganiu nanoeeni cvetoviso dobro v raio proti revmi . llucac Je dvoletnica. deluje protivnetno. Goiimo io po vrtovih. ob poieh. Uporabna javsa nstlina. nakapliamo 1G. blazi kree. pliu6.lllr.lw. rana rastlina LuSlrek je do 2 m visoka. Pomembno | | Korenina pospesuje izlodaI l. zbuia tek. nie seda. nahodu. Nabiramo predvsem cvefove. da nabiramo ob suhem vremenu. prvo leto pozene dscum lldlsllormc I I . Cvele od iunija do avgusta.paolinu. Krepi celolen olganizem. ial2 p/odov po mirja dihsla in napenjanie. Pri otrocih. sluzi. Cvete od junija do avgusta po grobljah. Ludnikov je vei vrst. nastaianiu ledvidnih kamnov. Shranimo v steklene kozarce. kultivi- s svoievrslnim so rdedkasti. To je posuto z maihnimi. Ce nekai kapliic kanemo v uho. Za spomladansko zdlav- l@ lienie zmesamo iaice z zrezanimi listi lustreka in ocvremo. drugo leto pa do 2 m visoko ravno. boleznim vlanice in ietel. onoiiih ran. volnati prasniki. sicer podrni in zgubi hu. lwisllclm olllclnllo . le I duhom. | . uporabliamo oa tudi kot dliavnico. Blazi prebavne molnie in migleno. Lisle uporabliamo ia iil priuotnih ldd:yicah in mehuriu. soparo za glavo. ki se dobro zapiraio.

vsebujejo veliko mineralov in precei vitamina A in C. majaron opojna rastlina. jajdastimi listki in majhnimi . da odmerki niso preveliki.t. Revmatidni bolniki najsidajejo na obolela mesla obkladek iz maiaronoveoa ialb. Ce damo sveZe zmeekane /lste na boleEe dele telesa. vranico.iio uporabliamo pri lanah in naho' bu. mesnih jedeh. ki ptide pruv pri vrodinskih boleznih. iasah. it-?*. lilazilo uporabliamo Se pri izvinih. senenem nahodu Vato namodimov daiin vtaknemo v nos. Maiaron poiasiocvremo na mastialimaslu. ko dozore. aslmi. Dri boleCinah menslluaciii. nobi.lalina je visok grm. Majaron je nizko zelisae z maih- | I nimi.iii!Lil!rii. krdih. Rezemo ga 2-3 krat letno. Krepi srce in celolen organizem. ker prepreduje splav. nahodu. k85liu.lalinovi p/odoyl imaio iudovit okus. Mnogo bolj disede in - htY. izpahih' ohromitvi. Ko grgramo daj. rlbml nmus ldr6$ [. prikuhah. Pri bole6ih menstluaciiah namaZemo soodnii del trebuha. Pili ga ie treba I 2-3x dnevno.70. ob dal I ie I ffi I l ! \ | | zi in iivini 0recedimo in naliiemo v posodice. l.3: pospeSuie polenie. Pri nespecnosti piiemo zveeer majaronov daiali pa si damo na delo pa ie paziti. Enako tudi pri nosnih vnetiih.ktii'iliiillit6l". belkasto rdedimi cvetovi. raste po gozdovih. Yneliu iezika in vseh drugih nevSebnostih ustne votline. skritimi v nezno zelenih kroglicah. ker ie ob-kladdk iz daia. @Treba 78 . so sodni in sladkl. l\. les. lilste nabiramo maja in junija. S tem dalem si pomagamo Pri nespednosli. mallna I l. sladkornih in revmaticnih bolnikov. posekah. Ce zmesamo malinovec zvinskim aliiabolinim kisom. tdeee pbdove pa. To maz. ledvice. mehur. matuan - hn. kultuvirana pa po vrtovih in nasadih. pliu6a in pozivlia njihovo delo.1"':l'. dobimo marnoykis: ta znizuje vlodino in krepi slce. I maline. lmaio izreden vonj. zori od julija do septembra. ledvidnih. sondnih pobodjih. toda piti ga treba Ze teden dni orei. aciio. katariih dihal. Gojimo ga po vrtovih in uporabljamo za zadimbo pri iuhah.ilaline imamo za digtno prehrano ielod6nih. V zdravilstvu oa Ze dolgo uporabljaio za pospeSevl' nie prebave. l. razbiianiu srca. n-apelosli dodaiamo malini 5e lipo.vmi.i. V menopav- |'*fiffi\ I | vil. | Je oa tudizelo uainkovila zdra| | vilna rastlina. se boledina zmanjsa. razkuzuiemo ustno vollino pri aftah. Blagodejno vpliva na vse notranje organe: ietra. sploh pri iivdnih motniah. zdravi I koine bolezni in prezene kata4e. Nos namazemo zunai in znotrai. ilIAJAR(|N 0 ganum malodna MAUilA 7r. iajsa I nosednosl in porod. lz teh iztisnemo sok malinovec. Cvete juliia in avgusta. Zaielo bi nas slabo poeutie. Tudi pri hudi men. Kilaike zelodislaio pri nosednosti . pri prehladih Preba- | . Cvete maja in junija. struaciii ga jemljeio.

Ci3li . potokih. zelo priporoeajo pri notlaniih kwavifvah ob nesrecah. bhti boleelne in trce. nanocena v zganlu att ortvnem otiu. Cvete skoraj vse leto. - nfl. jo obradaimo z lesenimiali steklenimi paldkami. uspava. Za nasa2ot ocvremo cvelje v masti in shranimo v Skatlicah. Je do 20 cm visok grmidek z olesenelo I l. io priporofaio kol sDomladansko so/alo. ilARJETIGA 8. po skalah. pri zasluzeniu in izkatlie' || ||. kamnitih pobodiih. iivdnih in revmatiCnih delamo kopelii tem priliiemo dajte rasUine. je ueinkovita pri bakteriiskih oboleniih elevesia in pliud. pospesuie gresnovo.llls tsdndr . ob poteh. lzka:e se tudi pri ledviinlh protlnu. Tudi pri ynetem Crevesiu. Je krepilo za ielodec in | l. Ne pozabimo na ta iivini slabos$.lr|. revmo.Z atkohotnin izvteikon masi_ ramo mlado iivlno. Priieten pogled ie na travnik. ielodcu in etevesnih kr6lh oride dai iz marietice prav. d.72.h. pospesuie potenie. Malerjna duiica. lmabel cvelz rdeekaslim robom. in ietrnih boleznih. Lahko jo uporabrjamo za masa2o pri revnii. pri pliucnlh tyolih. pomida kaieU. Ob prehladlh ga kuhamo 5e z lipo in bezgom. malGtm dglcr I l. CajizzeligdaponagaproliPUtiki. z golim steblom.laterina dusica ie korislna DaSa za aebefe. Zelo ugodno deluie na pliuca pri blonhi' tisu. travnikih. ker varuje pred bakteniskimi boteznimi. protln. kj ie zaostala v razvoru. Je do 15 cm visokatrainica. Ko io suSimo. ori noredni in boleii met} koreniko. ob I k iivce ter nzkuzilo. ki nosiio Skrlatna ali temno toZnala socvetja. kageli. To ie eudeZno zelidde. pasnikih. ostovski Yaniu. Cvete od jlnija do oklobra in modno disi. | lma rada suhe. krepitev oslabelih. SluZi pri neredni menstruacili. tivce. Cai. ki MATERIIIA OUSrcA ntm||s sontlrn ru. olotinu. Na dan popiiemo v vodi 10 kapliic te tinkurc prcli pesku in kamnom. motnlah v mehurju in ledyicah. Cvetie nanoeimo v Zganiu in s tem preganiamo ml5i6nega maika. boleainah v prslh. iz nie poganiaio Stevllna slereica.pliudnicah. lspeva skoraj povsod ob poteh. srruacili. pri levml Cal z dodalkom medu pospeiuie polod in ga olaisuje. polozlmo pest dusrce pod tuto ati ktobuk. oboleniu bronhiiev in gnoieniu ptiud. udov. krepitvi moiganoy in splosni cai pri. pasnikih. mesano 5e z drugimi zelisii. Ker Clstl kri. h|r|hr oosut z belimi zvezdicami maF ielicami. iri glayobolu 81 . heSan I nriOs'ko reso ali orehovim listiem. sondne prostore meiah. Ne priiemaimo z roko! Razku:ute dihatne poti. V zdravilstvu uporabliamo celotno rastlino. l\. Za in leniu. ki se vzdiguie iz oritliene rozete.

Baste kot plevel na pustih . susimo in spraviiamo.'i3 ie kli plegosta. sicer lahko - nastajajo kamni. ker odganja debe.i. Piiemo l-2x drevno: 7 [i'"l. odganja tesnobo.il. prepreduie srdni kd in bluhanie na iivini podlagi. zuje in celi rane. ptolinu Detelia' nanoienav oliu. MEDEIIA IIEIETJA l|c llous ofllclnilis MEUSA 75. Pri' silitelo.. Proti neryoznemu glauobolu obloZino eebin zatilje z listi.14 dni na soncu all pri stedilniku je zdlavilo prcti glapokrlto glavo vobolu. Pospesuje iztok - iolda. Blazi boleaine. ki moino disi po medu. lvelisa krepi spomin.74. Melisa.io lr':ff f il'Hi[1l. Je okrog 1 m vrsoKa. mehu4a. vi. molnie v pleba.. namoiena v alkoholal\ olivno olje.il.ifl. ooiirt<itr pri blonhialnem katariu.9ffi l'1. utruienosli udov in zme6kaninah.'. daje teesu novih moii. omedlevice. ledvic. Uporabljamo jo pri neredni Kal mazilo ali namok v zganiu rabt za masazo pri levmi. samo manisi. I vsem /isle.nru. in sicer najbolje v dasu od poldne do dveh. plemocno bitie srca."llli{i.l. mokreniu.. ureja prebavo.11?T"l'dl'l.Ti:f. sadimo pa io v vrtove. apnendastih tleh. Nabjramo pred- I.i'""". l\ilelisa ima prijeten vonj po limoni. ne sme pritiv slik s kovino. koltdac l\redeno deteljo so Ze v starem veku cenili kot dobro zdravilno rastlino. deluje protikldno. razku- eai iz ceie rasirne Pijemo Po I l. to ie pomembno. Ves aebelniak operemo z melisnim dajem in s tem prepredujemo bolezni debel. | I I krepi in poziv ia srce..1l"u. Pri ieiavnem ll | . erevesia. razveiana rastlina. Proti usesnim boleiinam napravimo kopel z brisado vodo' vani pa damo pesl delerie sopara naiobliva menslruaciii in depresijah. flclissa 0lllclnelh - hn. pomirja migrene.{#H'.'ff : lpora'otiaio v majhn n kolidinah Je ludi proli mollem' I i{i*!*. t. liksne ideie. iivdnih motniah prime6amo iaiu 5e baldriian. odganja "drne ob ake. . Cvete od iuni ja do septembra.z]. Nasadimo jo blizu debelnjaka. je dobta za masazo pri levmi.. Pomirja krde. Zeleznr Skih nasiPih. plotinu. preden cvete. slarih zidovih. priaara lepe misli. Pri slabem podutiu silahko napravimo vreiiio suhe neliseinio dano lio griio. Bastlina je do 60 cm visoka ln rasie po oosekah. mehca otekline In zdravi otekle ileze. da izloca vec znoia in seda.Tlrcke na I sKli. . nevrasteniie..i[*'"1"i1"31'. boleznih ielodca.". natltnlat I |. stiske. Ko jo nabiramo. Pri na zglayl:e.*. pri noseinicah prepreauje bruhanie in slabo poautie. Listki so Podobni deteljl. ob Poteh. Cvetovi so rumeni' oozneie obiede. Cvele juliia in avgusta.df.

. Aaj sveZih korenn pospeSuje presnovo.il1. ker so tanjse korenine najbolj dragocene. telodca ln erevesia. ".". Je do 80 cm visoka trajnica. lz oda soC in pot.1f. Skopati jo je treba globoko. Vecedimo in pijemo dez dan v pozirk'h. j".lanienemieziku'zoboboluinzasplaktJ. z vodo.{f. ob potokih."y.illli3i"li"'le''te'1r" i[uo-rj. Vpliva na tI | |. ker hitro poriavijo In imaio le malo zdravilnosti Lahko nabiraho tudi ceio raslino. Cvete od julija do sep- I I .ki smo iih nabrali pred cvetenjem. 6lroke. molrlca 0aDE!! I . po mejah. raste pa tudi prosto oo b. zlatenici. Je 5e ve' vrst mete: drna. pijemo ga pri revmi. Pomiria bruhanie Uporabliamo io kot antiseptik pri plehladih oomesan ll koristha ie za liudi. kodrasta' vodna.iir"i. g nosti. ae io zvedrmo.ttaoi.ti: prolinu. l\. cal Domiria Zivce in iih krepi. vse ntnllu .. izlocinie iol6a. z iaboldnim kisom lo dlesni. blediE.ff . Aai listkov. ki so zdruzeni v socvetje. cvetovi klasast. tallo Je do 80 cm vrsoka trainica. 5 minut. slovi kot zdraviio proti slabi prebayi. Jemljemo ga 5e pri II . tembra.1'. POPRI|UA MEIA nonna MttlilGA 77. bolezni ieter in ledvic. Uporabna nabiramo spomladi je koreninat Io natiramo in jeseni.l"J?m*"0.iru.ttr. mehda sfuz ter odvaia.1'. Vsl rastlina disi. po pesdenem svetu. Pri ynetem u grgramo s aaiem.''ffi .m"el:. salond a olllclndlls .lilnico uporablja industrija za izdelovanie zobnih past. rdede riava zel z modno razvejano korenino... Vee ni dobrc. posebno po kakSnih hudjh bolez [iJii. Pijemo ga pri sibkem delovanju jeler in vlanice ter slabem izloCaniu iolda. vlnogradih.'::i.j t 'epdirna. mo pretirano uzivati. Dobro jih operimo in posuSimo! Aai korenin naj vre pribliZno Meta ima anestetidni udinek .livlaznih kraiih. 5e Dreden cveti Nikoli ne nabirajmo v slabem vremenu. drlffr %1f. otldelih ilezah ter koinlh boleznih. ker bi slabo vplival na .76. Lisle nabiramo.tn. Navodilo: 1 eaino Zliako orahu na Kozarec vode. zato uporabna 1rF]iltlii?iilii.:l'$r'r*mr. ki veliko sediio Pri zadahu iz ust grgramo metrn cal. Dobri so tudi /isli Ce korenino so zdravilne. se peni.. Raste po jarkrh.i it-"l"litiJiri"ivke iaj nas bo osveZira kopet' Po napornem delu si privoSdimo metino iiffi lrdovralnih kataiih plluC. U prah zmlelo korenino lahko samo ranoiino eez noi.i3?. bregovih. seta in ielod6nih sokov. v"ii i. Cvete od iuniia do avqusta viioliiasto. lz nje poganja steblo z belimi cvetovi. goie | io oo vrtovih. katadem in slabim telesnim sokovom.

Dovoli ie dnevno 1 skodelica daja v 2 porciiah. krvavi mrednik.iiiii'i. Po zidovih. hrastovo . iiyenosti kliem laznih organov. uremiii 'n Piiemo oa tudi Pri pi in nahodu. Je do 170 cm visoka trajnica.hn. ton0lllus0 I l.iil p. rman. Zboljsuie vid in zdravi klonicna odesna ToPi ioldne kamne niani kalal. Zelo oride niinem blonhitisu. migleni' $axu' u.'.lazjlo modno olajsa lo bolezen. nespeinosl.-i#lilllil. iagodnjak in tudr nelresk.loradnik ie uooraben tudi pri bolezni dihal. Piiemo lx s dnevno po illlqlti*iqi'i4iilllfiif$. Vsa rastlina PriPoroiamo ga bolnikom z revmo in Prolinom Je | | . pri prav l.. Cvetje je v gostih kobulah . ' ioliniku. .2 .}i}irl#iil+:#-. Ueinkovit ie pri ietrnih.?8."p:!!l1d!.]"iffi fiy". no sredstvo. Uporabliamo zel in korenino. Sok sveze korenine pteganja gliste.1'-tt9f oniomi Oitr'afni cenre. grobliah. iolEnikovih in mshur- nih boleznih.".stje. | ima pokonino | I 0omirievalno 2ooer in ial pijemo notraniih | poskodbah. Ta precej raziiriena ras ina raste ob gorskih potokih. ekcemih. rkropa. pri zadetni g - ljivje pri motniah v jet h.. fahko jedi V rastlini i" :ltY! l-"]lgglg tnkluro Prgis'e drobno 1'. Cvete julija in avgusla. blazilno sredstvo Pri kroin ob avtomobilskih nesredah. EuDab um camatin[m .emiii ln visokem krunem tlaku.hr. astmo.iu ri"u"gttt irein in uotedinam v rddilih Prezene gliste' de damo poparimo zdrobljene sveZe i^rodilo: poleajne 2lieke zdrobliene sveze rastline popalrmo Narodilo: vneli1. pasnikih. vendar io ie treba previdno uporabljati Nabiramo vso /aslrno. meiah.. ker udinkuje zeio odvajalno. skalah. l. Zunanie lahko uporabtiamo zelludipri luskavici kot mazlo. Caj iz tistov in cvetia anko uporabljamo za delne kopeli al obkladke pr zadetih de ov telesa _ tudi s /.!-1itL. Zdravi kageli in klo. | razveiano rdedkasto stebio. M0RAC]{|K ali K||I|JSKA cRtUA 29. ie ga kje dobimo. lisajih.v rdedkastih tonih.l\. Dodamo 5e krvomoenico. vrani6nih. Je zelo aktivna zdravilna rastlina. s napravimo zrezane-ga ii:i'. I .iil'J?"i. "11iJ.. ki te v danasniih easih zelo pogosina.. Uspesen je 5e pri vodenici. 10s0pas illl Krvavi mleenik raste iz traine korenike do % m visoko ob poleh. zlasti na mokrem svetu. vsebuie zdravilni oranzni sok. Je grenaica. Zene na vodo in oosoeSuje polenie. lvo h. Korenina deluie moaneie ""iiiJ'j-rrircorn."ttd abosli bruhanie drisio' Tudi smrl +!. :lYll: pri luskavici.\l!2 kol drugi deli..'1.l:J*'" . 2itiieL ia tr"oin. tffiuAul t[tE0]llK Glre d0niurn malus . vranici. Mlednikje diuretiano in odvajal| po neobdelanem svetu.!.'"'"tiHl .lili'l'""f. 9 Pi. Priporod- Calnai plielo bolniki z angino Pectolis in arte osklelozo.''1.

tovi po I . Baste Do vrtovih.Naibolie se ninah in oleklinah. sonane pege nakapamo vedkrat s sokom. Vzamemo lisl. Iz listov naredimo obloge pri srbedi mozoliasti koii Sok zdraviiudl optkline in pike zu:elk. V ta namen si pripravimo mazlo. Na koncu fi. Cisti kri. podasicvremo ognjideve cvetove v masti. Tudi pri iivenih boleznlh ga uporabljamo. vodenici. in pri driskah pa zapira. tvorih. opilkli. I t In I_J_-'-_J W I Dlulbah. bra' davice. ekcemih. fuevretek lahko porabimo pri vnetiu uies in pri izcedku. da izhlapi vsa vlaga. ima mesnate. podptutbah. proli premoani menslruaciii II ||. Rane se hilro cet. lz srediSda rozete raste cvetno stebelce tudi zdravina. da dobimo nazilo. Dospesuje nastanek in iztodanie pavzi. 2-3 skodelice dnevno po pozirkih. Cez pokriiemo s kosmidem vate. noron I |. Je vremenar. ranah. ga zmeekamo in lztisnemo kapljlce v uho. Tinkuro uponbiamo pri pretegnjenih misiCah. Cveie od juniia do septembra. Dolrno sredstvo mo odvaialo. zidovju in tudi na strehah. Susimo na oreoihu. bladavicah. I. celieniu ran. Rasle po skaloviu. . Uporabljamo sveZe liste. ker urejuje pravilen odliv ca. Pomaga lri Se zaprti. kije I pa in nosi roznale zvezdaste cvetke. bo tisti dan dezevalo. Ako so cv. ilErRESl( SemDo fumr l8c$rum (|G]IJrc nn. zme6ia- pr rakavih boleznih kot dodatek drugim zdravitom v podporo. precedimo in nalijemo v posodice in shranimo na hladnem. ima premenialne dlakave iisle in r!mene oranzne leDliive cvetove. Spodbuja rast granulacijskega tkiva in 1ak0 nastajajo nove celice. Ugodno dellje v meno. Liste netreska cvremo poiasi v masti. Znan je kot okrasna rastlina. Ob soninem vremenu nabiamo cvetie in i/sle. kwaui gtiri. Pomaga pri irevesnih in ieloddnih boleznih. Ureia mesecno ais6o. zmedkaninah in pod' krvi. uporabno prl opeklinah. V ta I I I namen uzivamo ialteden prej. Je orurelK. dhih. 6ura tltea Galondula olllclndfls Je trainica. da bi varoval hiao pred strelo. ozeblinah. Oonliatahko namoeimo v Zoanie.io.Cai piie- iot. do 30 cm visoka.-1 80. CalpospeSuie izloianie seda. Kuria odesa. Cvete od iuniia do slane. Enako otrdline. zato ie dragocen pripomodek pri inlekcilah. nesladkan. so zasiljeni in sestavljaio rozeto. iaidaste liste.te se zmehdajo in izginejo. driski. pajzkaze z!nanje pi aknah. tia 9a v nekaterih krajih namenoma nasadiio. Dlakavo razraslo steblo zraste do 60 cm. 7. - hn. vneliu debelega Crevesa. nah.

kier so vas operirali (ledvice. orioravimo v sokovniku. Kl prav zaudariaio. sledove raznih elementov in vitaminov. Gotovo bi tak obkladek' polozen na prsi. Ni pa samo priietna ied. zlome. nateg' nlene miSice. kratko koreniko in dolge korenine. Zgodnjega sadimo aprila. Ynetiu rebrne mrene. a se se poiavljajo boleaine. vzamemo % kavine Zlidke prahu. IIHROUT . iolea in seda. manisa posoda se greie v vedji. pliucnicl. Posebno slasten ie du$en s krompiriem. spodai Zametni.82. zlate' nici. pomaga pri sladkolni bolezni. Cisti kri. Deluje proti levmi in plotinu. hur hd6llum lrfoilGa 0loriccN (cmrar. SveZi tisti kot obkladek zdraviio golenske laziede tki. odpravlja zastoie. nazobdani. Posusena moeno diai po vijolicah. Ohrovt uzivamo v juhah. Tako zmehean list porozimo-na. s|trrdal - hn. Pospesuie izlodanie kroienie kwi. mehda sluz. Liste ohrovta oDeillne. sve2e i/isle polagamo na lane in liiaie. drevesnem vnetiu. Llstl so srfasti. Goiiio ga po vrtovih. da se strupene snoviizloaijo skozi'edvice || ||. "odprte noge": list splaknemo z mheno-vodo. Lahko uporabljamo sve1o koreniko ali pazmleto v prah. zmesanega z 2llicama medu v 2 ali 3 obrokih. 9a z v"aliariem ali z litrsko steklenicd povali#o do mehkega. Poznega pa v iuniiu. cvet omana in seme Senlianzevk. jajdasti. Tak obkladek bla:i boleeine pri Pasavcu (hetpss zoslel) polagamo tudi na tako orl . paa pa naqrbandeni. Ako grozi plezgodnli porod. vendar ne na prevroeem.'h pospesuie perilo in krepi malernico. blonhitis in sploh teiave pliud Ttdi pri glavobolu in boleiilrih v oieh si s tem uainkovito pomagamo. Udinkuje bolezni: anglni. medtem ko ie zelje belkaste barve. ohiovt. ietla. iolC). Je do 1. lmamo letni in zimski uEurfl 0tftAl{ 83. ori Drolinu n tevmi. 'moino raiSiiadtmo. Nabiramo korcniko s korcninani. dolgopecljati. Ohrovt zdravi ielodEne aire s svoiim Desnin sokon. po vlaznih gozdovih. ledvice. II | . ampak koristi tudi zdraviu. Listi niso gladki kot pri zelju. aslmi. Cal korer.deekah in druqih koinih izpuiiaiih. Ugodno deluje Pri TBC. 90 . ima modno.leoa Sveit i/stl pospesuiejo izloCanie gnoia in drugih nepriietnih lzcedl(ov. drlski. kaSliu. Pred novim obkladkom rano lemellto ocrsllm0 z mlacje treba pili 5e nim' triinitidnim iai-em: ta 5e pospesuje zdravlienje Vendar iistilni aai ali pa eaj hrasmvega lubja. jo dobro operemo in posuiimo. za zdlavlienie nevlalgi' id obraza.5 m visoka trainica. pliuda. To 3 ure grejemo v kipeii vodi v vedji posodi. ima rumene koske.rano in vs€ skuoaiooviiemo z qazo. | Jedem daie prijeten okus. Zimskega ohrovta ne ribamo. Po zdravilnosti ohro moen0 prekasa zelie. Pospesuie presnovo. Je bolj temno zelen. divii raste jarkih. pat pa spravljamo g/ave v hladno klet ali zavarovano SuPo s kocenom vred. Vsebuie veliko mineralnih snovi. kot antiseptik Dri veaini dihalnih bronhitisu. prikuhah in kot solato. Kot obkladek-se lisl obnese prizobobolu. omar I . ker prepreduie razmnozevanie bacilov. Precedimo in uporabljaimo. kuhanih v masti. 0manovo rnazlio iz korenin. iasah. Kot obkladek polagaiie ohrovtove 'isle na mesla. Za zdravlienie koinih bolezni nanoiimo v ribie olie zdtobliene korenine. Cvete julija in avgusla. v I | . in sicer spomladi in ieseni. sivo zeleni. je izvrslno za koin€ izpu$daie. mehul.hr' I0ll Ohrovt ie bliinii sorodnik zelia in | ga glavnem Prideluieio kol glavnato zelje.. Letni je zgodnii in Pozni. Kol obkladek ponaga pri galiah in srbenju.

BE|A 0t[EtA nrcum rturml lrn lmG 0BEtf 85.*litillt*-. .ffi i4[f ffi ffi 93 .losrrnsnslt:EEf rm ffiffi ll-J*#uri":{l*# !"*-W .84.ipii']l.

dokler ni v redu. Ta ial pljemo pri prehladih.Je eno najboli zdravih hranil.epov. Uporabna je vsa raslrna. da so se odvadili morfiia. neiesdnosli. Se bolie ie. Cal2 Se zelene slane je hrana za iivce. Posuseno spravimo v temne kozarce. zo[ - nlv. kajli vsebuje mnogo zdravilnih modi. preiegnienih misicah. obolenju ledvic in mehuria. kalariih. Je aromatidno zeliSde. da dozoriio. razslruplia Erevesie.degeneracijo sk. I. pri Navodilo: % | ovsenega zrnja dobro operemo in prib lzno 2 uri kuhamo v 2-3 | vode. oslabeli ljudie. oriietnega okusa. Kopei 2 s/ame je dobrodosla. dusevni in telesni izdlpangsli. da sveze liste shranimo v hladilniku ali zmrzovalni skrinii. doliiemo mleko. Znani so primeri. Je tudi d. bolniki s pomanjkljivim delovanjem ledvic rn mehulja. Klaste. pri iivini slabosti. srbedico in druge koine nadloge preganjamo s kopelmi vsak dan. Znana /ed. iiv6. pri ozeblinah. Za prazn ke postreZejo svo im druZina m z okusno pehtaTovo ooiico. Cal naj pijejo nevrotiki. ki veliko stojijo ali se iim potijo noge. visoka do 120 cm. I ne ljudl. bolezni iolinika. pri ledvenem useku. ko je oves udinkoval priboiiasti in pomagal ljudem. V iu2ni Evropi raste Se samorasla oo n'eobdelanem svetu in skalnih pobodiih. Artcmisla dlaciinc[lus - hn. nu ter vodenici.uretik. Precedimo. || II. lahko tudi med. bistri duha. jelmih boleznih. Znal ie pehlanov hE. ba. da se ne razdi6i. UsDeva do 1700 m nad moriem. I I. moeno razrasla kultivirane trainica. iz61pane. Zenske z meseinimi motniami. mehur in tevmo. ki jih muditesno. vneliu ielodine sluznice. Jed lahko naredimo boli orlvaano z orehi ali kaksnlm sadiem. pri katariih. pri revmi in prolinu. Nozne kopell so priporoaljive za judi. obnavlja organizem. bolne ledvice. I. Vroi ovsen modnik dalemo na lvote. oUES AYGna saliYa PEHIRAN 87. rekonvalescente. Uainkuje na Toderno bolezen. Gospod nie oa zelo uoo_ slevajo. Oves zni2uje sladkor v krvi. Zdravi tLrdi slabo prebavo in napenianje. Rastlino v glavnem priporodajo I | | za zbuianie leka in kot zdravilo za ielodei. so ovseni kosnieL le zveder namodimo v mleku in zjutraj mao pogrejemo. ohlomelosli vseh vrst. ako imamo mrzle noge. Priooroaamo io ori dlevesnih in ledvidnih boleznih. po gripi. os[agon I anl- iz rodu trav. Uporabliamo /lste. Vsebuie vse vitamine iz B skuoine in tudiantirahitidni vitamin D. Oves ie znana kult!rna rastlina Jedo 120cmvisoka.abo y kuhinji je na bolisd sveza raslina. duievni preoblemenitvi. anlozo. la Loo.Iteba le samo namoaiti ze isde v dober vinski aii jaboldnl kis. Cvete od maia dojulija.86. z asti za bolnike. dober oroti tevmi in oroli. Ljubi sondna rastiSda. .

Do n I |.se mora prehlada. Spodnii listi so po trikrat razdeljeni. v tak. Rastlina vsebuie strup tuion. alkohola . obrezjih. raste pa po suhih | viseiimi. Zmeliemo jo v pmh. Navadni pelin rporabliamo tudi za kuhinisko zadimbo. sredstvo.T I i ! 88. l{AuAllllr PEul{ filonlsla lgtrls PRAUI PEtIl{ 89. V lem zganlu namocen0 krpo dalemo otroku na trebuh pri glistah. Nablramo cvetoie zelig1e \n korenino s koreni- - h]f. proti vrhu stebla pa bolj preprosti. ielod& nem kaladu. misiakom. podoigovato sulidasti. vroiine. zdrobliene korenine na % litra vode. zato bodimo previdnil Je tudi krepeilo in prlde zelo prav po hudih boleznih. pri trganiu v ugesih naredtmo pelinovo soparo. med grmovjem. za vzbujanje apetila. zgagi. Je do 120 cm visoka. ker vsebuje str!p tujon. jeodvaI Pospesuie izloianie ieloddnih in skalnatih pobodjih in po neobdelanem svetu. ki deluje na oslednie iivdevje.. Pomaga pri sploSni oslabelosti. ali 10 g Posusene. lahkem pivu. Cvete avgusta in septembra v podolgovatih. filomlsl8 abslnhlum visoka rast|na. Ker so slrupene. [Glln dlrlll - hn. Varovat.h primerih skuhamo petin na vinu alivodi. Hitro odpravi vsake ple. Kot greneicaie odlieno llI . rumenimiglavi I I . tudi divii. ki povzrodi omotico in glavobol. pokyaienim mesom. Prl menslruaciji blazi krde in jo tudiuleja. da iih Drezene. V kisu prcvret udinkuje protr zastruplieniu z gobimi. Fri vsati zastrupitvi z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi ie le v pomod zdravnikovim ukrepom. ialno I cami. Kot dal je tudi uspavalo. operacijah. Nanoien v Zganju je vliralo proti t€vmi in plotinu. do % m . ookonina. pllu6a. Noseenice in dojede malere naiga ne uiivajo. Vsa rastlina je porasla s sivim puhom. da se bliza napad boiiasti. Cvete juliia in avgusta z Gojimo ga I . kerdobro prckryavi organizem in s tem olaiSuie polod. modno razrasla in priietno disi. Sreilswo moramo jemat toliko easa. lma moaan.n razbu44 nji. med pliucnico. kleih y plebavitih. po vrtovih.Petinov daj uzivajmo ie po Zlicah vedkrat dnevno. @ . srce. pospesuie delovanie tedvic. Tudi pri iivdnosti in iiy6 ni izcrpanosti naj bi ga uporabtiali. kadar se pokazejo znaki. Zivih meiah. razveiana rastlina. Korenina udinkuje bolj izrazito kot drugi deli. Bolnik nai iakoj leze v postelio in se spoti. ft!@ Odlieno udinkuje pri driskah. posebno pri ribah. Posebno ga priporodajo 2enskam ob porodih. Udinkuje protignilobi. pri obilni ielodeni kislini. Uporabljamo /lste n in iislilno cve e. Uainkuie ludi ori ddski in zlati iili. zdravito I po bavne motnje in napenianie.lcaml. Krepi jella. S pelinom pripravljene Zgane pijade (absint) so v nekaterih deZelah celo prepoiredane. Posebno ie priporo6ljiv za ljudi brez ioldnika. Je pogoslna. crevesnih sokov ter zbuia tek. Navodilo: 1 Zlico iistov in korenine kuhamo v 1 litru vode. vzamemo 6aino Zlieko praska na pogretem. pokondnih ali visedih rdedkasto rjavih koskih. poseben vonj in je grenkega okusa. popadki so mo6nejsi in hitrejsi. Enako velja pri zastrupitvah s svincem. dokrer ie kaj s'edov bolezni.lelodec. ztatenici. Raste ob poteh. Kot dal zelo preganja gtiste.

Tudi listi so rdeae prepluti. laza inla RDEGA PESA 91. Posledica: bruhanje. zmeekanine in druga bolna mesfa. Nekateri farodilo imajo za zadimbo. odpravlja cveloio zel brcz korenin in hilto posusimo v senci ler na prepihu.ko pe o nanakano v vtnu. Kot d00olnilno zdravilo verja pri oboleniu nadiedvianih zrez. sox zene na vodo. zlasti ako najnoveisih ugotovitvah uslavlja surov pesin sok rast tumodev. pri nerednem mesednem pe lu. Beh wlgdrls .ia za resno zdravilo. ker vsebuje protiraKavo snov antocian: zdravi tudi levkemiio. pr iivCnih boleiinah. lma odebelleno. Vzgotena je iz dlvle pese. lla . Ze pred 2000 ieti so jo uposte. nesnato korcnino de(e barve. Bogata je z mnogimi vitamini in rudninami. Okrog stebla so v vretencih nanizani sulidasti listi.zvisani telesni temperatu . p.hn.A AIi Asn6rula odolila PRUE]IEG .[n. Je dragoceno sredstvo - ll ||. glavobol. \o se stanje zborjsa. pa beirl. Disedaperla raste po senenih bukovjh njivah ln nasadih. Snezno beli zvondasti cvetovi so v pakobulih. veaiih io po vrtovih. Pijemo gatudi pri nepravilni dejavnosti srca. oslaien z rnedom. zedo se koreniko.Po motnie krunega obloka. Plodovi so majhni oreski. Zato io dodajaio aperitivom in zelisdnim likeriem ter odisavliaio omare s perilom. nov. Velia pa tudj za odl eno zdravilo. ietrnih in zoper Skodliiva sevania. fllem0 ga se z neseca o0 ozdravilvi. DNECA PERI. ladioaktivnosl in X-Zarke. t0 zravrto je ueinkovilo tLdi pr bolezni seeil.nst(a ktsttna v pesi ugodno vptiva na delovanie iivcev in moiqa. Gilda I I. up0rabljamo pri. migreni. V rdecem barviu le mnogo l 2e je kruni tlak nizek. f.. ker bi Skodovali osredniemu Zivdeviu. iz katere poze- Prvenec ie trajnica z dolgo pla- ne do 30 cm visoko steblo. Sveie zmeikane rcstline ptilepljajmo na otekline.90. vali kot izvrstno zdravilo za kri. zaradi katerega ima modne uiinke. topi seeno kislino. pri le2iih bo'ez. i<riem . Rastlina vsebuje v glikozid vezan kumarin.l!fu! zorcnrn boteznih. Ne Dretiravaimo v odmerkih. ki 9a ne bismeli prezreti. Znana osvezilnapijaeaie bovla. Kuhana pesa ne ve.n glistam. Sok rdede pese ce rane. plju6nici in sploh pri go:renlu o-rnat. Am. eza. zato je v pre- Gojirno I . ptiuca rn stabolni otroci naj r2'vaio pesin sok. ki obnavlia rdeae krvnidke. I gozdovih z dobro-zemljo. Pri nas jo bolj s abo poznamo.i gripi. Caj v je odliden pri zastoiu ietrih. Miren s. Liudie z ob6u iivimi .n si rahko pr'skrbino orav s tem caldm. vodenice. za zdravljenie sednih proti organov. Nabirarno hrani pomembna. obenem disti kri. Pravilno posuSena je zelene barve in priietno di5i. Cvete maja in junija. KoI zaiimba zbuip tek in pospesuje prebavo.rih je treba spit dnevno por lhra soka. zlatenice.

na I ilovnatih I| | . Razni pripravkiiz petersilia. v sorodu z navadnim in sladkim janezem. zgoraj temno zeleni. krdem. krmeiliave oli. !t0ta I | . kumino. Korcnike kopliemo marca in aprila ali oktobra. motniam 100 . iz golJe trav6je pro vsem | Raste I . Bolniku ie vlil v usta mleko.lw. ob poteh. [cE[n rastlina. dihalnim molniam. vneuu ledvic in mehuria. belem toku. ga zmesamo s kisom in soljo. jemliemo ga vsak dan vedkrat za nozevo konico ali mdo ved. Petersilieva korenina spodbuja polenie. Nabiramo ze iee v cvetiu. napravimo v enakih delih mesanico gosle trave. dle. proti kamnom. Kot zadimbaizboli$uje petersilj okus iedem in ludi sicer zdravilno vpliva. znizuie lelesno tempelaluro in pregania uii. zbila vlodino. Ugodno vpliva na ietla. Po dveh urah poberemo z Zlico olje. ki plava na povrgju. Bolnik naj ga vzame vsak dan po dve kapljici. Vglavnemuporabliamo /lste za daie. v krvnem obloku. ampak tudi odliena zdravilna rastlina. udinkuje prizadugeni m ensvvaclii. Caj kuhamo vedinoma z mlekom. Listi so globoko napiljeni. nici: gosja trava. vodenici. dan po pol skodelice ie ga tla ali zvarka iz korerlr. zvarek precedimo skozi platneno krpo. iih spravimo v platnenovrea- ko in obesimo na zradno mesto. Celotna rasllina je udinkovita proti edemom. spodaj srebrni. ko cveIe.Pri tivCnlh boleznih v zyezi s kr6i. Za ll I l. rem se ie kuhala gosiatrava. so ostro disavni. Udinkovito pomaga pri vodenici. Cvete 2lato rumeno od maia do seotembra. Zunanie: z oyltkl zdravimo gnoine rane. aaj iz senena ali sok iz korcnin Dagnikih in tudl pe5denih tleh. pa tudi s struoenim misiakom in trobeliko. sitakole pripravimo pelerg. gliii. plodovi. Je dvoletna. Kmalu bo padla vroiina in bo nastopilo olajsanje v glavi. prolinu. telesu nakopideno vodo.jek iz zelis6a. c€lulilisu. privrocici sto/ieno zeriie. osladimo z medom:n popijemo 2-3 skodetice na dan po poiirkih. pomagaio proli napenianiu v drevesiu. korenino kopljemo aprila ali oktobra in novembra. zlalenlcl. pike ZuZelk. zmedkanine. seme. krdevilem kasliu. teiayah v trebuhu. pokriti z mehkiml dlaaicami. izloda strupene snovi iz telesa. ed korcnike geramo pri maiavih zobeh. nekaj kisa in obilo medu ter piiemo ta zvarek daljlttlas. ynelo prostato. vlainihnaintravnikih. hitro. Kneipp se ie v v odganja vetrove. imamo teiavno mokrenie. Zori od avgusta do septembra.Ce gre kd z vodo. PEIEBSIJ P0rorollnum h0ll6$s PETOPRSII{IK - . pIi ielodCnih teiavah in pospesuieio izlocanie vode. ne nad 40" C. S % | kropa popanmo I eajno Zlidko mesanice. melisa. blazi kr6e erevesiu in prepreiuje vrenie v drobovju. v katezlasti proti kr6em v lelodcu. Zenskam lai$a teiaye ob mensltuaciii. Susimo v senci ob zmerni top oti. Preden plodovi s kobuli popolnoma dozore. Calpetersiljevega semenaie modan diuretik. uravnava mesedni ciklus. reymi. da odpravljamo ustno gnilobo. kree. P0lGnllllr rn$ m . Proti teiavam v vranlci in bodliaiem skuhamo petedilj z vinon. Ca. Pomaga ledvice in mehul. do 1 meter visoka Odebeliena korenina priietno di5i.92. Fasl. me6ih. Popijemo 3x na s]cu. zlatenicl. celo proti s16nim kldem ie uspeSen. Ubinkuie podobno kotsrdna mod. yne$a oiesne veznice. baldrijana in rozmarina.irevo oue: skuhamo celotno rastlino. jih disti in odganja vesiu. koinim in ienskim boleznim. Zupnik lolil celo mrtviCnega (telanusa).lw. Enako ubinkuie pra. priveiemo bolniku nastopala. kamilice. to ie. lvore. ekcemom. tudi z boiiastnlmi. Zgnanje zdravi mod ce. GOSJA TRAUA 93. semena ali p korenine. prebavnlm toiavam. Caiiz cel1tne rastline je ptoli dri-ski. Ta OaJ pripravimo in piiemo kot zg ord zakte. Ta dajje 5e udinkovitejsiv mesa- z&avil ne namene zadostuje Ze nekai rezin korenine v iuhi.ho rezemo. Petersilj ie ne samo izborna kuhinjska. k16u v me6ih in miSlcah.

Caj krep slaboina pljuea in zdravi celo suSico. Raste po poljih. bledidnost. sonanem vremenu. leiavah v llebuhu. sladkanega z medom . vnelih odi. Steblo je do 80 cm visoko. s. Nabiramo cvele m /lste. | I | l. lllrvlna plevel. Vsebuje veljko zdravilnih snovi in zelo dobro udinkuie. ker bi Skodovali ledvicam. na vlaznih travnikih. da sestavljajo listi nekak lijak. najboje na podstresju. Cvete od junija do avgusta. Higiena spolovill Ugodno vpliva pri sladkotni bolezni. ker segajo korenine globoko in imajo Stevilne Zivice.Ako otroci kliub dobrihrani ne uspevaio in imajo slabo razvite miSice. pri dlevesnem in ieloddnem kata4u. bolezniieter in ioEa. se po lem aaju vidnb okrepe in zaino Iepo razvijati. gnoina vnetia. bokrvnost. beli lok. Plahtica rasle v visiih legah. prepre- duje kap. Cvete bledo rumeno od maja do avgusta. Ta Cal ie priieten in veliko bolj zdrav kot ruskr.94. ob poteh. To pride ze o prav pri avtomobilskih in drugih nesredah. vrtovih. lma drobcene cvetke. sla. pliudnica. hemoloidih. Skrbno oprano susimo nasoncu. na bregovih va vedje potokov. eajno Zlidko mesanice poparimo s % i trola in popilemo na dan 2-3 skodelice daja. Se boljsaje vode. Ustavlia krvayilve pri notraniih poskodbah. pri vnetih dihalih. najpogosteje zjutraj. Koristno jo me6amo s trobentico. ie uspesen pri pomladanskem zdravlieniu. rahitis. eai ali svez sok iz korenin se obnese pri plotinu in tevmi. bolezni mehulia. Neredko pokri- povrsine. Caj ptipoto1ato za umivanje gnolnih ran. lzkopavamo jo marca in aprila ter Septembra in oktobra. Najlaze jo dobimo Alcnomilla vllgells PI. pri kamnih v mokrilih. Blazilno vpliva privenericnih boleznih. njivskepreslice in koprive v enakih delih. ki se pojavljajo zaradi pomanjkania rudnin in vitaminov: bolezni bronhiiev. Tudi kopell v prekuhani plahtici bijim znatno pomagale. S ad mo ga z obilo medu in vedkraLpijemo. Je lraina zel in zelo nadlezen I I . Znadilno. otekle bezgavke. Ustavlja ktvavitev iz dlesnl.rhi in v. Bolnik naj bi ga redno in daljso dobo pil. laisa meno. Nosed. vlainih ekcemov. Plahllca ie prvovrstno zdravilo korenin pti boleznih. plemodni menstruaciii. g0s[in [tasl I I . Dellie v marslaem podobno kot rJivska preslica. skrofuloza. Je od iana zdravilna rastlina. sicer rada splesni in nt za rabo. kadar se nice naj bi redno pile ta aai.h . madehe. Z njim naj bi grgrali pri vnetem grlu in ob vnetiu ustne sluznice. Zoper mozoljavost pri mladih ljudeh pripravimo daj iz mesanice: korenina pirnice.Calodlidno ei$i kri. dokonino papri!metni toploti do 55"C. l\rarsikatera operacija ob porodu bi odpadla. rlralr. @ se pri vrodici in p sadih zaradi notranjih poikodb. Lahko dodamo marietico aliorehovo llstie. vnetih zobeh in kilah. zadrzuje poapnenje iil. SuSimo v senci na zraku. Zdraviina je ko renika. vodenici. Predolgo ga pa ne smemo rzivati. brsljanasta grenkuljica. vnelie lebrne mlene'n maternice. Zelo utinkovitie sok iz sveZih za vse ienske bolezni: pri belem toku.azni ekcemi. Laisa tezave protina in revme. Je za pitje in umivanje. velika kopriva. Tam jo je treba pazliivo odbratiod drrgih korenin. PtRilrGA Agrolirum rslen$ . Caj pripravljamokolpoparck eno iajno Zlidko zdrobljene zeli popari103 102 . na pasnikih. Pomaga pri vaginalnem In analnem srbeniu. Udinkuje zopervnelie odesne veznice. ognoiitvah in eirih v spodnjem rivotu. in sicer le ob suhem. I I I l. molnie v prebavi. ker LajSa porod in ugodno vpliva na novorojenaka. mesanica: pirnidne korenine. zdravi slabokrvnost in vodenico. Eno iajno Zlidko mesanice poparimo s % itra kropa in popijemo 3x na dan po 1 skodelico.0bnese zapira voda pri otrocih in starih ljudeh. dista kap jica za plugom ob spomladanskem in jesenskem oranju in deloma za brano. de biga iene dovoljzgodajin redno zadele piti. Cal piahtice pomirja in prlpomore k zdlavemu in ifdnemu spaniu. zadrzuje razvoi sladkorne bolezni.AHTICA 95. listi ernega bezoa.hn. v katerem je.Pomaga seveda pri raznih eievesnih in ielodcnih feiavah. kaSliu. . ko nam izdereio zob.

Zoper krvavitve iz nosa srkamo Dlesiev dai skozi nos ali navezemo Sooek olesca okoli vratu in na tilnik. pliudnik. ptidia dresen.Sp oh velja pliudnik za izborno pomagalo pri vseh pliu6. popiiemo skodelico ali dve neslajenega eaja. m6d[nlla. drugi vijolidasti. zdravi hemoloide. raste grmovju po in lslnatih | . Pomaga zoper kaSelj. beli cvetki so I |. Kako bi se pljudnih bolnikov. larc[lra Je do 40 cm visok.Caj utrjuje $uje krcenle Crevesja in s tem izlleblianie. v ustlh in trelu. povsod razSirjen plevel. V tej je "torbici. PLE$EG Crlsolla iulsa msmrb . Slabotni in susidni bolniki nai pijejo2-3x na dan daiiz pos-uienega pljuin. S l/1 itra kropa poparimo 1 iajno tlibko suhega ali 2 dajni Zlidki svezega pleica in popijemo 2-3 skodelici neoslajenega daja na dan. omela. glipi. z asti na dihala.Zoper kruayitve sploh dodajamo plescu riiivsko preslico: eno daino Zlidko te me$anice poparimo s % lkropa. 90. podobno kot omela niZa previsokega in visa prenizkega. Rastllno nabiramo. njivsko preslico in suli6asti trpotec. le 5e pljudnik. nekateri modri. ko bi ga boij uporabljalil Pomaga pri u I I I. Kar je vinska rutica za moske. pljudniieliki.Plesec ie odlidno zdauilo za:enske: ureia premodno menstruacuo 8 dni pred disdo ie treba piti daj plesca 1-2 - d 104 105 . zmanisalo Stevilo pliudnih bolnikov. prehiter sr6ni ulrip. Precei dobro izravnava kruni llak. bfonhitisu in dihal. ako plesec samo poparimo. aegapijemo alise z njim umivamo. Pomagazoper polodne klle in tako olajsa polod. pospesuje izlotranle seda. katariu dihal. zato Segajmo po niem.Ptiudnikoveai ie treba pitiprikruomoku. S tem vpriva na prepodasen al. Ko res ni ved pomodiza pljuia. Caiblazivnelie sluznice y ielodcu in prebavilih. nle k|'i. veliko zdravilnih snovj za mnoge bolezni in tezave. Pulmonirla olllclnells . Pri krvaviivah iz pljue pa pijemo dajno mesanicoi plesec. Po 10 minutah lahko precedimo in popijemo dan. tudi zoper prolin in revmo. ko cvete. Plesec je vedno in povsod pri rokah. zavira vnetie. PtJUGl{il( 97. tako iz Crevesia ial gozdovih. Drobni. ledaj pomaga. leinkovito ustavlja razne ll I kot iz ielodca ter nosa. Je do 30 cm visok. lllucnlalr U0k0 tl nanizani po steblu. Cai nai bo nesladkanl l-3 skodelice na skodelici na dan. slu| I | zi in ka cijevih soli eaj moeno vpiva na pliuia in druge organe. zdravi sko in g to: pijemo 3x na dan po 1 skodelico. Cveti so rdedi. de ga pijemo lkivo. Ta daj seveda hitro skuhamo. Vplivatudina bolnimehur in na kamne v mehlin. pospe- l. krvavitYe. oo 3 skodelice na dan. hitro posusimo in spravimo v temne kozarce. Caj spodbuja leno Crevesje. pomaga celo pri hudi sugici. vsaj v nekaterih pogle0rn. Pomaga zoper driske in krvavo urinilanie. Caj ie zelo uspesen za spomladansko 6i5de. Niegovo latinsko ime pomeni torbica. Spomladi nabran ie najboljsi. poveZemo zel v Sopke.Cajie bolisj. Ako daljdasa uzivamo mesanico.hn rus0maca. nih boleznih. tako pravijo. Na rane devamo stolleni pleiec ali pa v aaj n amodene obkladke. Veainoma ga bo pa treba posuSiti 5e pri zmerni umetni toploti do 40"C zaradi letnega dasa. da se ustavi krvavitev.in. tudi iz pliud. to je plesec za Zenske. Pljudnikov dalzdraviSe hripavGt in vnetia vgrlu. Povezemo jo v Sopke in obesimo v zradnem prostoru. Cvete od marca do pozne jeseni. Dodajamo lahko preslico. Cajna me{anicazapliuta in grgramo z niim.v enakih delih. korenika srdne modi.mo s % I kropa. Listi so temno zeleni z belimi lisaml. Pomaga ob le:avah v meni. Zdravilno deluje tudi na oiilie. V nobenem primeru pa ne smemo piti mrzlega kot ponekod priporodajo! Zdravi beli tok. samo sulidasti trpotec se more meriti z njim. pri pliucnici. Cvete marca in aprila. Zaradi kremendeve kisline. Korerlre odisfimo.ka z mladnim mlekom. pri kaSliu z izmedkom.

ob ootih. imenovana tudi stelja. I. korenlne kopliemo aprila do maja.d nkovahja na omenjene organe vpliva daj ugodno na duSevnost. Rad ima suha tla. pospesuje izlodanie se6a. ledvice. natlaeeni | I I s praprotjo. na niivah in travnikih. je blago odvaialo za okoke. ko cvete. Ako se vedkrat ponoai zbudimo. Ko se posusi na steblu. Krhamo ga iahko tud z vinom I kisom. odvaja odvisno po udih. radioakUvna je v pradavnini Pri nas je najbolj razsirjena velika orlova praprot. zbija vlodino. jo osmukam0 in z nlo natladimo blazinoin slan- zdravilo za jelme bolezni.. bol.Liste in cvete hitro posuSimo v senci. del Praproti je na lisoce vrsl. Seveda ie treba tudi glavo dobro odel\. I Ljudle rnu ludi recejo "ptavi PElidlum a$llinum - hn. ki ga n-av6Zemo na prizadeto mesto. Udinkuje tudi proti ekcemom. Bolhe. Zaradi snovi inulina ie potrosnik zelo koristen ia sfadkorne bofnike. Usdk ("heksengus. Obenem ga prenavlja. stenice in usi ne prenesejo praproii in zbeZe. tj. zmesan s oetersiliem (1:1). revmo in celo gangreno. je naibolj zdravo eZiSde. SyeZ sok iz lislov. SveZ sok pospesuje rast las in baje prepreduje izpadanie obtvl Sok iz cvetov kot obkladek )e zdtavilo '106 za utruiene oii. cvelov jn korenin pospeSuje izlocanje in odvaianje iolda. Inulin vsebujeta tudi regrat in repinec. Velik premoga fastal iz gozdov velikih praproti. Usek veekrat mazimo tudi s SentianZevim olieml Tako poslane tkivo elastiino In volino. Suha peprot v eevlih odvzema ulruienosl in oreie noge. odpravlia otekline. '1 dajno Zlidko mesanice poparimo s % kropa in popijemo po pozirkih dez dan 3 skodelice daja. Protikrdu iolcnika pjemo2x dnevro potrosnikov aa . skuhan s sladkorjem. lz kultiviranega dobivajo kavni dodatek cikorijo. rodollia regrat. Sok. ti6ni glavobol in revmalidni zobo. Potrosnik je dragoceno zdravilno zelisie. utru- |. Kopeliv prewetku boleeine imeimoiodezl Istov in korcnik zdravijo plotin. njaio. turom. polrtost zaradi namiSljene bolezni. Je in ohranja !o lastnost dve leti. k nai vre 5 m:nur. dob. revma. Potrosnik. osiajenega z medom. Korenine podolgem razrezemo in obesimo v sendnem prostoru na prepihu. protin in revmo. [aual I - I . zato je vedia moznosl. Praprot zanjemo v jeseni. lenost kar izpuhti. trganie sluz. fudi na nezdrav jogi lahko polozimo tako slamniado. bistriio o6i in odpravljajo bfesdavico. zdravi hipohond io. Tako leZisde Kri in jo obnavlja. pa le po en del kopriv in njivske preslice. Cvetovi. Rasle povsod. bolno vlanico. 6isti ll I l. Zarad. SveZi listi praprctt navezani na 6elo in o6i.ega r. eist kri in s tem ves orqanizem. eajni prevretek iz korenin po za\euanir izkuserlh babic krepi rodia pred porodom. kar si ga moremo misliti. Caj tz potroinika je izvirno PRAPROI 99. Sve1a praprot v blazini zdtavi naglugnost zaradi prehiada in prepiha. pa se kmalu poiezejo in izgubijo. imeimo jo dez nod ob m eiihv postelji. v gosi slrup.in bronhije: po dva dela pljudnika in sulidastega trpotca. . S amnjada in blazina. ss. Korenika ptaprcti odpravlja mudne bofeeine y medih.ltll. da ga s primernim 107 zdravikrde. popijmo pred spanjem skodelico tega daja. P0Tn0silt[ Cic[driun lnulus . nanoienj v Zganju. Listje in cvetie nabiramo. M/ado /r'ste p judnika lahko pripravlmo kot Spinaao ali solato. Nekaj dasa so boledine celo huise.) n tro pozdravi Sopek sveZe prapioti. zlatenico. Na njem se diovek dobro odpodije..

Hude boleaine se bodo umirile. Presiidni 6aj dobro dene ohlapniin nagubanikoii. zdravi ledviene ea$e. ker se Stevilo krvni6k hitro poveda. zaliiemo s 4-5 | domadeqa iaboldneoa kisa. izloda nezdrave lelesne sokove. To zdravljenie bo treba norda nadatJevati kak5nih I dni.boljse zdravilo za bolna pliu6a. napravimo sedeeo vroao kopel z nekaj suhe in nekaj sveze preslice.je izborno sredstvo za natiranje ob prolinu in levmi. Sokin iajprcslice nimata nobenih stranskih Skodljivih udinkov. Suho preslico zdrobimo v prah in ga zakuhano na nleku. pat pa jalova. Preslidin daj iajSa Skllatinko. zato priporodaio dajno mesanico: preslica. Preslici je pomagal do veljave Kneipp. 108 niih.ie1o naj ga slabotni otroci. Koperl 100 g zelisda namakamo 1 uro vvrodivodiin nato odcedimo v kopelno vodo. ozebline. listov in korenik sesekljamo. zito blonhitisu. disli kli.razgibavaniem normaliznamo. lzpianje ran s sveZin sokon ali tajem pospeiuje de se . zdravinervozo. raslaulc Preslica ie nadlezen plevel. Stebla susimo na Eqrl36um an6nso @ I . zato je nosednice ne smejo uZivatl. golenske razjede. celienie ran in kosti. zradnem in sendnem prostoru. vnelje rebrne mlene. tako pri iz ootrebna dvoina doza. Cajzdravivnele ledvice. @ lezati. Praprol deluje na maternico. Vsebuie mnogo kremendeve kisline. Stoii naj 15 minut.Ia dajejo pravo drogo. pusiimo 15 minut in nato precjdimo. odpde noge. grenko slanega okusa. Pri hudih krvavilvah se kri s preslico kmalu obnovi. hemoloide. tilus. odstranjuje beljakovine iz seda. trpoiec. Calha meiarlca: za mnogeje preslica nekoliko ostra. opeklin in opa n odliano pomaga praprotni izvleiek v doma'em jaboltnem k/bu: velik Sop praproli. rajsi v presledkih. trosonosna steb a niso zdravilna. v katetem so se nanakale korenike. celo do 16%. Freslice ne smemo piti v premodni koncentraciji in ne predolgo. le da ie Tkivovpljudih se okrepizaradi kremendeve kisline. Bolnik naj na tesae izpiie 1 skodelico iaia praproti in ostane tesc 5e dve Lrri. Za natiranje bolnih udov. Ugodno vpliva na koio. odcedimo v steklenice in dobro zama$imo. Pitje daja in izmivanjez niim ustavlja izpadanie las-. njegove k6e. ker je v njih ta kislina boli topljiva. celo pri ietiki pomaga. Silicijeva kislina v preslici veda proinosttkiv.emljemo zeto previdno. To me6anico poparimo. zelena. je na. kot pri krvavitvah ! | l.. lapuh. bezgove jagode. povedane mandeljne. namakamo 3 dn. Popijemo 2-3 skodelice na dan. bolezni plesnove. delno topi kamne in pesek v mehurju in ledvicah. timijan. niti na njei |@ uslavlia voda. Proti vnetju gila gigramo s ealem preslice. drugo pa po pozirkih 6ez dan. Zganje. PRESTIGA . nato jo precedimo in popiiemo takoj eno skodelico. nieni zdravilni udinki so veliki in niena uooraba ie mnooo- stranska. nabiramo pa mlada stebla. mehul. Riava. Sladkamo s kostanjevim medom. ker krep: organizem in ustvarja kri.5 dcl vode 5 minut. Praprot odganja gliste in unidi celo trakulio. lipovo cvetie. eraprot je tud srLpena. brez I vonja. da vs zajedatc poginelo ali od dejo. zmerno z nlot Preslica | fift@ Je mrjdna. P.nlr. da ostanejo lepo zelena. plekruavitev. I||||. Kadar potujejo kamni skozi sedevod. pomirjasdenje. zato jo notranje . sla' bokrunogt. Cajprotiseenim kamnom: 1 velika Zlica mesanice preslicez brinovirnj jagodami v enakem delu in malenkost pelina kuhamo z 2.

Nastavljaio jim cele 6ebulice. pa je posebno &inkouil strup za zatirunie podgan. Upofabljamo samo srcdnje tuplne. vzamemo neko iko premoene doze. Fdedaprimorska 6ebula nevaren. I a| z gazo zvite liste. Ulgln0a ma llma all Scllla mallfima PUSPAI{ 102. D m0rslrl lllr Primorska debu a ie trajnica I z l. spomladi pa pozno presaditi na vrtno gredo. ker h. npr. protin in revmo. iajdasto podolgovati. Cebula nivsavzemlji. lz nje zraste do 1. sicer se llsU z epijo.h . sodne. dolgi 30-50 cm. nato suh lupine luske. ne lemperalure: nekai listkov a | | Domaee zdravilstvo uporablja poparimo s % litra kropa. in sicer od marca do maia. Vdasih so io kmetice gojile kar v cvetlidnih londkih. Dajeio io kot dopolnilo terapije z digitatisom. odrezemo listno in 0. ki so se nelade celile. Kot rasllina toplega Sredozemlja je zelo obdutljiva na jesensko in spomladansko s ano. E@ 1ftffi 110 . lz nie so delali razna nazila zopet lwunkle in zanohtnice. Pamorska debula ie udinkovilo zdrav ro roper hemoloide. razsirjena od Cipra pa tja do Portugalske. debele in pokonane. na ookooalisalh in ob vrtnih giedah. Buls |. visokimi 15-20 cm. Drogo je treba hranili na zelo suhem prostoru. uleze. sln$h I Pozneje zrastejo listi. Primorska debula ie posebno uspesno zdravi. zeo debelimi. ki so bele. se lahko zastrupimo. imajo cee robove. suhe v sredi. kiga v zgornjitretiini krasived belih cvetov.5 m visoko cvef lidno steblo. Hranitiiih je lreba na suhem in hladnem prostoru. Primorska debula rasle na peseenih tleh morske obale. pa tudi tiste zunanje liste. vim maslom in dobimo utinkovilo nazilo zoper koine izpu$iaje. ker potem niso ved st. pekode in zoprnega okusa. v tesno zaprtih posodah. s. Sta dve vfsti: bela ali rumenkasto bea in rdedkasta. omotidnost. da zaradi s !zavosti ne zdrkneio ven iz erevesa. obe sta enako zdravilni. Ako pri notranji uporabi neprevidno raviamo puSpanom. Po udinkovitosli ie med digitarisbm in strofantusom. da je popolnoma v-arna pred v ago. pa doga vzporedna rebra. Paa pa zunanie upo1abllajo zavretek iz listov za ovitke in kope. Cebula je zdravilo za rane. Primorska debula je sredozemska rastlina. Na soncu iih ne ka2e sLSit:. Zato jo ie treba zgodaj jeseni spravitiv rast injak.I||I. pa prav zaradi alkaloidov tudi strupen in ftffi[ a tudi bolj v notraniosti. 9 Znaki zastrupitve so: bruhanje. Alkaloidi bi ohromili dihalne mi6ice in povzrodili zadusitev. veie so kratke. debelimipa 10-15 cm. | . Te so debele.lzha\aiziuine Evrope. sompenilsns - ir.upene. Je vedno zelen grm. Ti so podobni liliii. proti levmalidnim boleznim. Zaradt Stevilnih alkaloidov ie zdravilen. tute in podobno. Pri nas. sluzaste in manj zdravilne. dajodvaja in zdravi revmo. odstranimo zunanie liste. ker so zaraoi daljiega susenja s abse.qa g6lijo kot lepolniorm v parkih. niii in drugih glodalcev.ih le treba zalo zviti. mozolje na licih. PRIMORSIfi GEBU1A . Uporabljatijo smemo izkljuino pod zdravniSkim nadzorstvom. Cvete rumenkaslo belo. po 20 s s!ro- I. Razreiemo jih na tenke trakove in hitro posusimo v susilnici pri 40"C. Cebulice skopliemo ieseni. tudi kilskimi aebulami. Zmedkane. Cez lelo to storimo s svezimi listi aebule. iai iz lislov za zbijanje povisa. razkrojijo in postanejo nerabni. protinu in koinim izpuSialem. da ne zadenjajo odganiati. zelo grenke. gnoine in take rane. listi usnjati in dez zimo ne odpadejo.tro pomaga. pol srer4o v drevo zveae' pred spanjem.o za srce. dneh odcedimo. da je bila vedno pri roki za rane. drhtenje in krdi. Siroke. Z gazo . skopljemo kopljemo cvetno steblo. zmesamo Stoldene liste namodimo v oliu. 0b najmanjsem sumu zastrupilve je treba takoj izprazniti drevo in ZeJodec ter poklicati zdravnika. Raste zelo podasi.

V njih je obilo vitamina C. rad pa ima apnendasta lla. tu[rrllls rlmrtrla . k se nerade celijo. Sokdajemo vrodidnim bolnikom. slajen z medom. Obkladek menjamo vsako uro. a zradnem mestu. Zadovoljen je tudi z bornim rastisdem. nDaftala V lekarni lahko kupimo korenfio prve.. le sve: zdravilnosl. sok a:) marmelado. in sicer tako pri ljldeh kot ptl livalih. ]anlo [. Nabiramo cyeloye in jih hitro suSimo na senanem. Ta 6aiCisliludi kri. kgr se. pomaga tudi otlokom. nioarOarb na. Te rezemo prvidjunija. krepi prebolevnike. pri obeuriiivih tjudeh krepi ieto Ir^!s.. Rhcum Dalmat||m . Listi niso v nobeni obliki uzitni. danie seea. Sok ze o ugodno vpliva na zobno sklenino. v gorahrumeno ali zlato rumeno. Je zelo priljubiieno tjudsko | I | l. drugid pa septembra in oktobra. Uyete dodalamo ludi drugim domadim dajem. ako jg9.jim niso pritegte. Ti naj je pad ne uzivajo. ki im sadr sokovi @ kovin eajen. S toplim s svoio kislino povzrodajo "skom ne. Cvete I . ker preved drazi sluznico v ustjh in erevesju. I namesto nje lahko jemljemo krhliko. ako dodamo v enaki kolidini 5e trpotca. Uporabljamo le njene listne peclje. Ta aaj zdravi uspesno tudi kaselj. zlasti tedaj. pomarandaslo I ali Skrlat- gnoj zmanjsa njeno no. bolniki s protinom ali z vnetim mehudem. Ze ime pove. zdravilo. Vta namen popijemo 2 skodelici poparka na dan. Nekaleri ljudje ne prenesejo rabarbare. tane.!ir_q|'1|19. v gorah disi zagatno. okusa pa je povsem nedolodnega. Pospesuje prebavo in rahlo odvaia. Dobro je dodati lemu daju 5e enako koli6ino trpotca. I l. RA]IJAK 104. Tako se poceliio tuditake. V vrtni zemlji dobro uspeva. Korenika kol ial rahlo odvaja. da predvsem zdravi ll l. dl0bll|Ia krm0nla r. Konpot. aajen naj1ej izmijeno rano.[fl. lma slaboten vonj. nato io obvezeno s ktpo. I||3. ne iemtjeio noseCnice.: oec. Rabarbara pospesuje izlo.RABARBABA in IUIIGUISKA RABARBARA nn6m 0lllsln6l0. drugo goje pri nas po vrtovih. ker zelo gasi reio. lz pecljev delamo kompot. doie6e malere. navlateno z runia- 113 . in sicer v kosrh ai v prasku. Naj ga uporabliaro liudie.tn.

Uporabliamo korcnasto korcnlko. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posuiemo s tem prahom. pijemo pa po pozirkih. kotiem. Sicer iih ne lopi. revmi. Mleiek rcgnta pomaga proti zastluplienju krvi s kovinami. Redkve nai ne bi solili. pri prsni in trebuini struplia lelo. drugi dan 200 g in tako gremo do 400 g. Lahko si ga sesekljanega nin-posebno priporoeaio za zdravljenie pozimi. lzboljsuje celotno plesnovo in pospesuie diidenie @ vodenici. rolllr Egipaanisoio s debulo in iesnom daiali delavcem. pravi Kneipp. Zato ga pridno uzivaimo v vseh oblikah. cveleniem. GRI{A REIIIGU R{trhrnus saliurs-h . Cvetovi 'so zlalo le od marca do maia. slabokrvnosti. zdravi ioldne poti. pospeSuje polenie jn krepi telo. L/bte nabiramo. Prvi dan popijemo'100 g. Vsekakor pa sok zmanjsa nagnienje k tei nadlogi. Posebno sok in nazadnje poiemo 5e redkev. drugih pa ne. Vsebuie nestrupen mledek. smemo uzivati prevelike kolidine. orecedimo. nai_ bolje v pesek. tako sveze naribano.5 kg stadkoria in sok 2 limon tel med kuhanjem neprestano mesamo. Sladimo ga z medom. tolsiavosti. Regrat zdravilno vpliva ztasti na ielra in ledyice. Nato pa nazaj do 100 g. uainkovita ie korenina: topi. dobro zamasimo in spravimo v klet z dulcem navziol. maslacalr I Je prastara kulturna rastlina. pozjvlja in vraia mod. postavimo na toplo iez nod in drugidan poiasipopiiemo iesensko zd. Reorat ie zelo pomemben pri presnovi. dodamo vrooemu soku 1. zdravilna zel. Vliiemo jo v steklenice. ailih. preden cvete. kotnih bolezni-h. I Je nadleien plevet. Redkvina solala pomaga proti napihnienosli trebuha. lenem irevesiu. Cloveka kar pomladi. la. Ialtraclm 0mclndlc hlY.m t. Je zelo primeren za pomladansko in I I I l. ker je takral najbolj zdravilna. Naredimo lakole: izdolbemo z listi vred v senci ali v oeiici Jih razceDimo. odpravlja vse zastoie. susimo 40"C. vella pa tudi kot zdravilna rasllina. pri voderiici in slab. aaj iz tistov in koteje Se boli zdravilen. Pa tudi sicer drugje pomaga. Takole pripravimo: redkev zmeljemo in sok dobro iztisnemo. Lludle z vnetim ielod" cem naj je ne uzivalo. Ali: redkev tzteaemo. Pospesuje izlodanie seda in iolraz- krv! Tako koristi pri protinu. Cve- l@@ | | | . ttt. sklolelinih. zneian s slad| REGRAI 1||O. Ob degeneraciii hrustanca nam lahko. cyeloye med oKobra. Navadno se Zoldnik pomiri in alovek nima vea tezav. pri mokrem vneliu rebrne mlene. ako so bolne ali oslabele. neiesdnosti. pospesule pretok ioEi. zavira nastajanje peska in kamnov v iol6u. bronhialni kalar. uspesno zdravi diha. disti.dodli pomaga. Ustavlia nastaianie ioldnih kamnov. vsajtako trdiio. korcnine kopljemo zgodai spomladi ali pa od avgusta do rumeni in na votlih stebelcih. a zelo | .ku. Vsa rastlina z vilaminom C in minerali. pri sladkorni bolezni orioo_ rocaio prezvediti na dan 8-15 vo ih stebelc. I. Sok redkve.I05. ta sok kapnemo v oei 1-2x ledensko. paa pa zmanjsuje nagnienje k lei botezni. Gojijo jo po vrtovih in poljih. Je odliena kot zelenjava. Uporabljajmo le Ca. Zdravi gliviCne bolezni koie. oslovski kaSeli. Zelo dobro aisti dihala. boleini trebuine slinavke. sicer Dostane Skodliiva. Stoldeno redkvino seme deluje antimikrobno in antimikotidno. ker bi nadrazilo ledvice. da nastane gosta tekoaina. skuhamo in to vodo osladimo s kandisom ali medom. zaostali menslruacili. 114 115 . Nekatere kamne topi. ie Dri bogata redkev in vanjo vsujemo sladkorja ali nacedimo medu.avlienie. disti sluznico dihal in prebavil. Regrutov siup (napadno ga imenujejo regratov med): vzamemo 4 prgisda cvetov in iih dobro prekuhamo v 2 lltrih vode. Pospesuje izlodanie iol6a in zdravi vnet iol6nik. boleznim ledvic in mehuia. da so ostali zdravi.

odliden ne kamne in pesek. 117 . posebno inulina. lo||0rac Cvete lepo rumeno. zalijemo z 2 skodelicama vode. Cal rstoy zdravi mehur. Ce hodimo po vroiem soncu. boledi kdi. Ko se posuSi. Rad ima gnojno zemljo in sonino lego. v Zganie.ino zrezemo ali pa zdrobimo v pnh. ob zidovih. Cvete od juniia do septembra. tvole. ioldnika in vranice. Oije. ledvlc. ialzdraviin 6isli ki.daiemo tudi na kruh. Cai iz semenaie dober zoper ledvicne kamne. ne v grgram0 Pri vnetiu dlesni in grla grgramo izpiano repikov dai. si daimo ra glavo list rcpinca. zoper moEenie postelie. mehuria. jih po posusimo. Je dvoletna. de qa obenem tudi pijemo. plodove pa.5 m visoka rastli- cena zdravilna rastlina. Proti mastnim lasem vtiramo v lasiSCe vsak dan sok sveZih listov. laisa aslmo.Koldodalek kopeli pomaga pti koinih bolez. lako da se odpiralo cvelovi od spodaj drug za drugim od junija do septembra. Zene na vodo. poiagamo na otekline. Zazimo namoiino celotno zrezano nstlino bo steklenica polna regrata! Uiivamo do 20 kapliic 3x dnevno. zdravi beli lok. koina vnelia. Lahko uporabimo tudi druge zdravilne liste. bole6ineY nogah. ki io zdrobimo. ker bodo varni pred vroaino. na. v katerem so se namakale zdrobljene korenine. klvavitve iz nosa. sla usta in irefo. Suho rastl. iol6 Pospesuje izlodanie pri bolnih iel h. nedisto koio. na grobljah. Je veliko bolise varovalo kot ruta ali klobuk. Pomaga zoper | potov.bfe. Fepikov ial se dobro obnese | I | . pa drago- I l. revmo. mehuria. Repinde. nih. Basie kraj I l. pomaga izloaanie seda. Pomiri vrodino. l\. Zaradi inulina ie repindev sok | in II | . Sok zdravi tudi vlaine lisaie. da se na niih posuSi. gripo in gnoine ture. velia za plevel. tega iztisnemo iz korenine. razna vnelia. ieter. zaradi svoiih sestavin. bliuvanie klvi. kuhane v vinu. ustavi griio in irredi mensiruaciio. 1.r'e . V isti namen lahko namodimo korenne tudi v rumu. lrctlum tanna . opekline in podakaTo. odprte rane.hn. mladostne akne. Sok sveie korenine kapamo na ekceme. S dajem izplakujemo razpokane uslnlce. iolda. namakamo nekai ur in nato izpiiemo. ko dozorijo. pri boleznih drevesia.lozgani se bodo zelo dobro poeutli. Unele oEi Eptrano s iajem repika. ptepteiuie izpadanie las in zdravi pthlial. Prav lako si pomagamo s svezim sokom. REPIK l0 n0nla sua$lla -lw. Korenina ie otav dobta Drikuha za sladkorne boln ke. krvavilev iz ledvic. GtGrtr 107.latdje treba narediti Pospeauje pomaga pa tudi sladkornim bolnikom. namestimo novega. Korenlne kopljemo aprila in oktobra. dolgem razrezemo Llsle nabiramo in iih sveze Dorabimo. olivno alisezamovo. prolin. Nai REPI]IEG 108. Cajno neianicospelinom pijemo kar se da vrodo.

Cai zdravi revmo. Svicarskizupnik Krjnzle jo ima | I I za modno sredstvo.isle. sraien z medom. bolezni ledvic in I I . oei in oroti nam v o6eh. 118 119 . nepuhove kblete umirjajo migreno in rakaye boledine. V Svici izdeluiejo iz repuha tablete proti boledinam. lajsa boleznilr. Caiu rese dodaiteSe lipovo lubje in timiian! ual prlemo neKal casa vsaK vecer. Tako prepredimo napade. mehuria.inih boleznih. svezi ali pa oosuseni. z res velikimi listi na doloih pecljih. Cislikri in tako pomaga proli ekcemom in koinim izpuiiaiem. koinim za odp Cai iz listov pomiria kde ielodca. po kakSnih dveh urah boledine oonehaio. Kneipp io ie cenil in jo tako nekako na novo odkril. ki popolnomanadomesdaiodrugeSkodljive narkotidne tablel€. oodobnih nalezllivih daj zdravi dihila: pomaga priastmi in leiki sapi. nice in prj griii. Ta eai je zelo dobro zdravito zoper bolezni spolnih organov. rahto uspava. za dlan velike . jih po dolgem razreZemo in oosu5imo na zraku. nato sesekljamo ali zmeliemo. i5iasu. Korenike kopliemo februarja in oktobra.h . posebno v ilovnatizemlji. in popijemo polu ter pomaga pri prollnu. nespeenost in teiave v meni.h . Pomirja iivdnost. po 15 minutah odcedimo e rane. Lajsa tezave ioldnika zaradi kamnoy: 6aiu dodamo liste iz pelina alilavzentroz.lotuh. pike 6ebel in os.REPUH Pohslbs lrt[lldls . . blaZi ielod6ie teiave iaradi vnete sluz. Dodamo med. Uporabni so cyeloyl. pai pa za akutne primere. Cai iz listov se obnese p ri g ripi Grlliina nlgirls {lcse||sta). Caj upori uporabiiaio tudi za umivanie in ookddke pri i. Solska medicina se zanid ne meni. ampak le i<ot dodatek k brinju. zlastiploslale. i5iasu. 2J skoderice na dan. Nabiamo cvetoio rastlino: lahko jo osmukamo ali pote1emo cvetoee sbbelne vr. | . Raste po vlaznih travnikih in ob potokih. rcDlh Je tralnica z gomoljasto koreniko. zato nai bi je same ne uporabljali.iike. pesek. Dve dajni 2lidki korenik pop imo s Z I kropa. Zaibliu ali v rdedem vinu kuhano ali pa samo namodeno. eaj repuha pospesuje izlocanie seda in izmivanje izmivanie vnelih oii in proti bole6i. ll l. Predvsem pomaga proti aneriosklerozi. profinu in levmi. Cal2 obkladke koinih boleznih. in I ia Jesenska in spomladanska resa sta praktidno enako uporabni. najboli pa korenike. oaj lse obnese Caj in kaseli in hripavosl. Lahko si pomagamo ludi tako. Navodiloi 1 dajna zlidka na skodelico vode kot preliv. cvelov. Nabiramo Se majhne. I09. tembolj jo pa ceni liudsko zdravslvo. Syezl iibtl hladiio opeklihladijo ne. takrat so najbolj zdravilni in iih hitro posudimo. onlca I l. Zatrajno uporabo repuha ne priporo6amo. Cai iz lislov ali korenin pomaga pri teiavah z menslruaciio. levmi. ledvidne kamne plotinu. da zaviiemo glavo ali bolni del telesa v repuhov list. E Ga Gdnsa (smmtadanstal RESA 110. Pijemo ga po pozirkih karse davrodega.

Ca:i z avl dihala. Pazimo. Zaradie rman orav nkovit h I snovi moano zdravilen. Je trainica. da izlodaio se6. od juniia do avgusta. driski. 120 . krvaviwah iz danke. da se zgosti. kuhano z rmanom. Vpliva na dotok krvi v slce. l/ro. Tudi dai iz listov vsaki druzini. kamnom ledvic. RTBEZ RMAil 112. PoZirek pred poiitkom odpravja nespednost. utekodin ja . Tudi zadrzuie sladkorno bolezen. in sicer od junija do jesenske slane. kuhamo. Sooaro in tudi daj potegnemo v nosnice pri pospeSu je izlodanie seda in tako uiinkovito odoravlia iz iold. migreni in hudem ka$liu. kier daj podobno udinkrje. cvete belo ali roza rdeae. privroeicipa tudigasiZejo. ureja kroienie kryi in s tem srdni ulrip. dodamo liste poprove mete. zaprlie. ilz cml Vsa rastlina disi nekoliko po stenicah. Jagode iq sok lajsajo ledvi6ne bolezni. Sbleeni listi kot dajso odliano sredstvo pri srdni slabosti in vodenici. visoka do 50 cm. ob poteh. Ugodno vpiiva na seCila. postavimo za I dni na sonce. polagamo ga kot ob oge stoldenega na udadena in odlgnjena mesta. Uporabna je tudi skoria. halducta trara I I . ll nih kriih. kier imaio maihne olloke. dajetaodliino rnazlo.bezoye 15 minut v vinu. Deluje proti nespednosti. Juniia nabiramo le zdrave liste brez pecijev. pomaga proti neiesdnosti. Caj iz listov spodbuja ledvice k delovaniu in vDliva tako na zdravljenje plotina. krvavem izme6ku. Actlll6a nlllsfollum . Osfovski kaSefi odlidno zdtavi konserviani sok ribeza. zdravi ledvice. odcedimo. Flbezoy sok V 2 kg soka vsujemo 1 kg sladkorja.nr. zdravi okvaro srEne miSice in angino pecloris. Za Zenske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe. Poyeduje odpornost proti boleznim. krdih malernice. moCenie postelie in bolezensko liSCanle na vodo. 6isli kri.fanaibi bil v zimskih rani ribeza.fanatbibil. caj je zelo zdravilen za elevesie in ielo- telesa strupene in bolezenske snovi. ustavliaddsko in griio. Baste po suhih travnikih.111. odpravlia kalar mehuda. ureja premoano ali preaibko menstruaciio. Bman in trpotec. Rltss nlgrun - [n. vnelje slu2- nice debelega drevesa. samo na mokrih tleh ne uspeva dobro. revme in proti poapneniu iil. odliino pomaga"pri leiavah vielodcu. Nabiramo nadzenne dele I I . odpravlia nejeS6nost. Caj iz listov pomaga proti skory'e kuhamo dec. pospeSuie znoienie in Stevilnih ui ll I . zastoj vode in motnje v ielrih jn iolene kie. alijih hikeie pozdravi. pasnikih. Zelo se obnese pri notranjih kruavilvah. zlastiv pljueih. ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delovaniu. zelo pomaga pri 6reves. S daiem izpiramo rane. udarnine. mehu4a in iolCa. pri driskah. ledvic.aki druzini. zlasti v nienih zadetkih.v mesecih pri roki v vs. daipriporodajo tudi pn pri vodenici. ki zelo uspesno prepreduje okuzbe. Soh jagod. pa iih ne drazi. Flbezoy rker Zrele jagode stlaeimo. nosa in obldajnlh ran. nahodu. Jagode imalo veliko vltamina C in J. boleznim dihal in slabi prebavi ludi v najhujsih primerih. kr6e v drevesju in ielodcu. Je antiseptik. cvetote rustline ali samo cvellr-. Ta dai iil. dodamo nekaj prazenega sladkoria in spravimo v steklenice. ker jih rada napada rjai taki listi so Skodljivi. Rman zmanjsuie tezave prolina in levme. Caj iz listov prepreduje nastajanje kamnov in peska v mehu4u in zdravi druge bofezni mehuria. iivdni napetosti in visokemu llaku. Pest. nanoienih v zga| | nju. Caia ne smemo sladili. pike iuielk. kuhana s svinjsko mastjo. Caj grgramo pri zobobolu. lajsa mokrenie in levmatidne boledine. boleznih mehulia. Ta dajje izvrstta pijada in tudi dobro sredstvo za zplranl'e pri belem toku. zalijemo z iganjem.

obenem pa vse priietno disi. da tistega. Lahko mu dodamo tudi kamilice ali rmana. ki rrpiio zaradi zaprtja. potoniko. pomag?i. skuhamo na % | vode vejico rozenkravta. ka$eli. mutoku. Sadezi. BoF nik s padavico sodiv zdravnisko oskrbo. da ie lepo disalo. kar ugodno deluie pri boiiastnih napadih. tudi ruskega. ta dal ni za ttudi. Bozenkravt dobro poznamo. Prezveeeno listie rozenkravta izpljunemo ali pojemo: za zdravrienje dl€sni ga zadrzimo v ustih dalj dasa. Dodajmo daju 5e zajbljateaj ei$i kri in tako ugodno vpliva na koine bolezni. maiaron. poper. lt||Dlna ROZE]IKRAUT I14. v prah zdrobljeno aloio. kafro. Rozenkravt ima precej velike. roZnate barve in imaio ostroge. ter drisko iolenckov. Ob napadu srdnih slabosti lahko denemo \ usla list alidva rcZenkrayta. uslavljajo krvavenia v klimakteJiiu. Ako imamo drisko. Hranimo na suhem Drostoru. Te zeli ali moino disijo ali pa so zelo grenkega okusa. kaiti napad padayice ponavadi pride iznenada. ker pomirja. lustrek. R0BiltA I I Robid je zero veliko vrst.hn. krvavi mleeek. Sto/dene /iste devamo kot obloge na fane. kerjih rade napadaio Zuzelke. predelaniali vloZeni. Jagode vkuhavamo. Obenem z rozenkravtom so daiali v mleko tudi sok ll . mehke in dlakave liste. gordico. Rozenkravt cenijo tudi kot zdravilo za sfce. Pomaga zoper krvavi- tve iz ielodca. So odlidno hranito za k . Prav lo pa ie verjetno tisto. Vse te grenke in diseie zeliso imeli nekdaj doma na vrtu alipav domaei lekarni.fl3. Susimo hitro in v senci. toreitakoj pri roki. vralid. ki ga mede. nelreska. Svoj das pri nas ni bilo Sopka brez rozenkravta. navadno pa rastlina le redko cvete. Zafran. baldrijan. dai nai piieio matere pred polodom. Ta Calpijemo vedkrat na dan. Pred I l. ki vsem uporabljamo . ll l. To seveda Se ne pomeni. pa le pomagaio v napadu. Z domae imi zelmi ls ublazimo napad. marina. oroti 6levesnemu vnetiu. dim prej spravijo k zavesti. eaj U /ibtoy ali sok iz jagod I odlidno deluie zoDer dlisko. 122 . Zeli. Driska bo ponehala brez boleiin. ga Zvedimo in srknemo pritem 5e pozirekvode. Olie rozenkrcvta ima priielen I I in osvezuiod duh. vloiino. Ako grgramo in po pozirkih piiemo. S toplim preyretkom ilslovuspesno izplakuiemo ustazoper bolne dlesniin afte vuslih. narezane. To ie veiletna okrasna rastlina. tudi vnetiu slepida in bele. ki modno disiio. zdravi hripavosl. da iivdni liudie kmatu zaspiio. skorai enako zdravilne. hemoloide in bolne msndlie. da roienkravt tudi zdravi. Korenine. l@zato ludi krvavo. Za zdnvlienie boZiasti imamo danes na volio vrsto farmacevtskih izdelkov in lahko le zdravnik izbira med naiboli ustreznimi. Rozenkravt so uporabliali tudi za zdravlienje dliske. Ta daj poseka vsakega drugega. raste pri nas le v londkih. rman. sve2i. ne pa zdraviio. ker mehda porodne poli. Rozenkravt so kmeike gospodinje dajale med perilo. Aprila in maja nabiramo liste brez pecllev in vrEidke poganikov.o. meto. izpusiaie in lule. To naj bi pripomoglo. P/odoye nabiramo popolnoma zrele ln zdrave. izpuiiaie in liSaie. kuhane v ernem vinu. rozmarin. nagelinov in roZ- dodajmo 5e bezgove iagode ter 000r0v0 meto. vinske rutice. Pslat[0nlm 60!m tvlld . $fidlloralr . vse so niib$ lnllco$rs-h . Vse troje je lepo za pogled.sle za daie. bozie drevce. Cvetoviso majhni. torej ludi rozenkravt.

soroden rozmarinom. baldrijana.6e popijemo 2 skodelici daia na dan. zlasti se tu obnese rozmarinovo vino. S tem oliem masiramo dele telesa. boiiasli. Na izvine. jejo prekrvavilev in Sirijo iile. bofeeine v spodniem delu lelesa. Pest sivkinega cvetia nanoeimo v 2. Vse to skuhamo z belim vinom in z niim veekrat nalremo ohlomele ude. aslmi. S tem masiramo glavo prhljaiu. zato jo goiimo v loncih. ako namodimo rastlino v Zganju. Rozmarn izredno krep slce. omotici. se podulimo krepke. saj je poiivilo. ki mu dodamo 5e Zajblja in brinovih jagod. zdravi levmo.5 dcl olivnega oljain damo za2 meseca na sonce. | | RoZmarin v vseh svojih pri- odore. I I . da se okrepijo.5 kg sivke v 12 | vode in jo vtiiemo v kad. neplodnosti. iztreblja gliste. PosDesuie ktvni oblok in dvioa nizek kruni tlak ter ureia neredni utlip. izpahe. Pripravimo si okrepiujoio kopel. Sivka kot ial disti zlasti glavo. . Uporabliamo le maihne oodobno. ker rada poze- -i il6. Caj prepreauje kap in nagnjenje k njej. Dalmatinci kopljejo slabotne. kaSliu. Kope. Pozivlja delovanie ieler in izloea- iolia. Bolne oiikopamo\ mlaCnen poparku roimarina in kamillc. Siuka. Kapliice olja izboljsuPomaga pri koliiine. Caj ustavlia hude d ske. pred kosilom in pred vecerio ali pa tudi 2x po-eno Silce cvela. Zdravi tudi slino vodenico. Boli kot sama se obnese v mesanicah. d0sollr I l. S cvelom masiramo mesta. Trgamq tik preden se cvet I I pravkih ugodno vpliva na telo. ki jih povzrodajo vlenia v prebavilih. belem toku. je proti izpadaniu las.115. RoZmarin. kijih je prizadel protin ali revma. Obloge s sivko v weekah na g/ayl lajsajo iivdni glavobol. seinim kamnom. spodbuja odDravlia bledico. Njegovi pripravki so rcznarinov cvet. namoaen v Zganju alj kol dai. deluie proti bolezenski zaspanosti. migteni. blazi boiiast. ee se v tei vodi kopamo. Nabiramo ali samo cyelle ali vso cvebeo nstlino. Caj dellje proti kdem. Treba mu je 5e dodati nekai ianeia in Saepec cimeta. | | Sivka vpliva v prvi vrsti na I l. Caj priporodaio pri vodenici. Od kapi zadele. pi izpadaniu las in proti 124 . kuhan s sivko. posebno pri boleznih o6i in uies. modrice. Te naredimo. Sivka ie primerna pri zlalenici. kier so bolebine. za 6iScenie krvi. ker disti iih ietla. lesnobi. rahitidne otroke v rozmarinovem ialu. Precej do go kuhamo 1-1. olju ali belem vinu. polik z vrodim belin vinon. omotici. proti omedlevici popiiemo na dan 3 skodelice tuia rz sivkinih cvetov.Lahko pa cvetje namo- eino v Spiit ali Zganje. 2 kozarca vina ali 2 Silci cvela na dan. nevrasleniji. R0ZMARilI Rosna nN olllclndlls sluKA n - hn. zdravi nahod in migreno. Uporabljamo cvetove ali pa cvetodo rastlino. zmeCkanine polagamo obkladke iz daja. ti. drzimo nekai minut v ustih zoperzobobol. tudi disi z be. ptotin. edeme. Pri iivdnem ulripaniu srca. Cvete iuliialn avgusta. rutma lrrdndrla slicr Je rastlina toplih krajev. K/s. dihala. Proti izdryanosti. Je do 40 cm visok grmiiek. migreni Zivdnega izvora. vsaj v zadetku ie treba masitali s cveton sivke. roZmarinovo olie in rcZmainovo yino. Zoper nespednosl je treba pfi Aajno neianico sivke. ako sta sicer Zelodec in prebava v redu. ker ie moano sredstvo. jegliaa in Sentjanzevke. zlasti pokapi. ie u2ivamo ro2marinovo vino ali pa roZmarinov cvet. leni ielodec. iivinosli. k6pi in drhteniu udoy. zoper zaoslaianie vode popijemo 3x na dan po 1 kozardek ro:marinovega vina: na tesde. zlalenico in njene posledice. neledno menstruaciio. nie slabi prebavi. ako ga bolnik popije po 2 kozarca na dan 1*2 meseca. napenianiu. oslednie iivievie in na .

Grgranje s popalkom iz enakih delov slezenovdevih listov. iih operemo. katar. listov trnega bezga in ludnikovih cvelov avibezgauke. zastaianle vode. rlrffr lrlnt. Sladko koreninico uporabljamo tudi za duSeyne bolezli. To je lastnost tudi drugih praprotnic. mehea sluz. posusimo in spravimo v temnih kozarcih. izplakuiemo z njim usla zoper Cire in izplitaie.lr. laisa idreblianie in pomaga doiedim maleram k izdatneisemu izloaaniu mleta. ki stoji pol ure in ga precedimo. Pospe$uje izlocanie sluzi. Lrble trgamo od juniia do seotembra. sta do septembra.Te nabiramo od septembra naprei. in sicer od iunija do septembra. ludi laisa bolece | . Rad raste blizu I zadelno TBC. Je do 60 narezanimi. ki rasteio na hrastovih deblih. ako ne izbea soka. zdravi bronhitis in pliuCnl katar. | l. oosebei namakati v hladni vodi in S eaiem preganiaio tudi gllsle. Uporabna ie' skoraj edino korcnika. goje ga pa tudi po vrtovih. Cai iz enakih delov korcnin in listovhitro pozdravi vse gdii podobne bolezni.Vrodpoparek listov in cvetov. naduho. Treba pa ie kopel ponoviti 3x na dan v vedno novi vodi. Caliz korenike je zcfavilenzla| I l.lesamo ga lahko tudi s trobenticami. zori pa od avgu- rrldn . [rlrr tllrtrtb . ugodno vpliva na dihala. v suhem vremenu.1t7. Nieni lisli ostaneio tudi pozimi zeleiri. yirq kuhano s korenino slezenovca in janeZa. ie odlidna kopel za odprle z noge. Polipe v nosu zdravi daj. Vino. Za aaino me'anico ie treba slezenovec v ioltnlku. Bolnik nai popije 2-3x po kozarec na dan. nato Sele daj pogreiemo. mi listi. .||r. Liudska medicina naibolj ceni korenike. de ga vsrkavamo skozi nosnice. zdravi melanholi' io. oteceno Yranlco. eztezemo. dloveskih bivalisd. blaii in umiria | I | kaieli. tezave vredna. ponri bolei mehur in dlevesie.30 kapliic 3x na dan. . mokrenie. odcedimo. alrlll sllrz cm visoka rastlina I . Korcnine kopliemo marca in aprilater oktobra. sluzi tydi kot odvaialo. Tak Cal. drevesne in ielodCne klce. sicer dobi droga umaza- kaiell. ampak ga takole pripraviti hladnega: korenino namakamo v hladni vodi 8 ur. Korcniko namakamo v zganiu okoli 10 dni. To velia tudi za cvetje in lisle. Pri zacelnih duievnlh boleznlh in moiniah daiemo bolniku 20-. sal Zene na Yodo. aslmo. ker no temno barvo in oostane mani Zoperlesnobo v plsih pripravliamo 6aj iz listov. Mladen daj grgramo pri h pavosti. hripavost. Treba ie zelo hitro susiti. cvelove ob cveteniu. dlakaviI s sreastimi. l\.alrd Je praprotnica s plazeeo se kore' nrko. Ta 6ai zdravi prav tako rane in razpokano koio. ludi oslovski kaSeli. v katerem se ie nanakala sladka koreninica. Cvete belo in roZnato. sam ali v mesanici. Zdravilno vpliva na kree glasilk pa tudi na la:ie ddske. Slezenovca kot tudi sleza ne smemo ne kuhati niti popariti. caj zdravi ielrne bolezni. SlAllln [0REllll{lGA Polnadlm stEzEl{ouEc 1r8. tudi oslovski. Nabiramo vedno sti za dlhala: zdravi plluEa. Caj se obnese pri neietdnosli. hdpayost in vne{e irela. odcejeni 6aj Sele dodali topli iajni mesanici zdravilnih rastlin.

Bolj. da se zgosti. Sopara iz snrckovih vei zaftdi teroentinovega olja distidihala: zdravi bronhiie. zato naj bodo odmerki res majhni. Ce ial hkrati piiemo pri umivanju ali izpiraniu. ki | | . snnla I l. vedajotelesnoodpornost in zmogliivost. Smetlika krepi slabotno. Za obkladke dodamo smetlikienako kolidino kamilic. Zelo zdravilen je za dihala otrok. potem pa porabimo za pitje. Odlidno mazlio zalane dobimoiz sn rekove smole. to nepazimo. Raste po suhih travnikih. dirih se bronhifafni katar. Vrsidke iglavcev nalagamo vsteklen kozarecs Sirokim grlom. neodpomo lelo pf olrocih. z belimi. ko je pozimi mraz. Kadar zelo bohotno cvete. akozelene. S odeh. izmivanje aliobkladke. Porabiti iih je treba takoj. drobnimi cvetki. podakamo 5-10 | | Je zelo zdravilno zelisee. Zdravi ludl pri zastlupilvah z alkoholom in nikotinom. povzroda potenie. ker drpa hrano iz drugih rastlin. osladimo z medom in pijemo proti kasliu. Posusimo io v senci in hranikjer je varna pred vlago. kalariu in drugim bolez. !9. ll ll. Vejice in iglice ku hamoposebejin dodamo kopelnivodi. SMErulfi Eu rtula olllcln{llr . Ljudsko zdravilstvo jo zelo veliko uporablia. od junija do avgusta smolo. Spomladinabi'amo mlade brcte. Ako so odiobdutljive. tudi pri odraslih. te trepalnice. roienice. brin. eaju za izpiranje pridamo maro soli. poparek razreddimo z mladnovodo. ki so podvrzeni prehladom in oboleniu bezgavk. de ga pijemo v postelji. Obkladek smetlike in kamilic zdravi iedmen na vekah. Ob pomanjkanju v partizanih in taboriseih so si domiselno pomagali s tem in silako ohraniali zdravie. nesPednosl in histeriio. kot notranle. govejega loja. Ta dai disli in zdravi katar mehu4a. podakamo naivee 2 minuti. Nato slorzke odstranimo. Namesto dalev daiemo v juhe pri nastetih tegobah pra. utrupomaga pri vnetiu minut. Je do 15 cm visoka enolelnica. pospe$ule plebavo in krepi lelodec. Mla6en poparek krepi oslabele oClali zdravitake. tekodinidodamo sladkorja.Nore. Svezi brsii in iglice izgube v daju do oolovice vitamina C. lglice sesekljamo. 128 129 . Krepio6i. Smetlika zdravi tudi bolna dihala: pomaga pri veznic in vek. seveda v prav malih kolidinah. Calsm rekovih k vrSidkov preZene spomladansko Le redno ga pijmo! Sladimo le z medom ali kandisom. neiegdnogl.ike. od julija do konca septembra. rldrc SIUIREKA 120. naliiemo nanje za nekai ur vode in to piiemo. Kopeli iz snrekovih yel pomagajo zoperprotin. lzboren s/upnaredimo. Plcoa orcelss . tudi razku2uie.hn. nim dihal. Zaradisvojih grendin ugodno vpliva na relodec: odpravlja v njem in v drevesiu boledine. izpuSeaie .119. drugaie lahko skodi. ponovno kuhamo. vnelie grla in pliud. . jene od branja alipisanja.h . Ce na kaSliu in nahodu. gtipi in bronhitisu. Smreka je do 50 m visoko drevo. brez korenin. daostane mazilo mehko. povedamo udinkovanje smetlike. Po moznostimenjamo veie na dve uri. Caj pa moramo vsakie pripraviti na novo. bor. kizelo malogreie. N l@ | macesen. nezrelestorZke in poganjke 5 ur kuhamo v obilnivodi. dajmo naStedilnikovo ploSdo. Spomladi si ahko napravimo sirup proti kasliu in izdryanosti. ved gaje. Je modna droga. jelka. Je zajedalka. Zrakv smrekoven gozdu je pozdravil plju6a mnogih bolnikov. lajsa iiydni glayobol.iek smetl. Ugodno vpliva tudi na iivce. pravijo ljudje. solzedih ialem izpiramo odialidevamo nanje obkiadek Lahko si pomagamo s soparo. rusevie in smreka. dadamo-takoj natoplosonce. ki so ga na sprehodu globoko vdihavali. men jaje s sladkorjem. kise solze. so ved ali mani enako zdravilni. Olia mora bitjenotretiino. Cvete od julija do oktobra. Kogaru sveZih vej v spalnici zelo lajSa ulruienost pliuinih bolnikov. ti$Caniu v glavi zaladi kalaria.s kropom. Deblo pokriva rdede riav lLib. kraste. Akotegani. poZivljajo okolele miSice. zdraviyne- utruienosl. zeleni mreni. tako zunanje. dase ne bo nikdarstopil. Vsi pripravki za izpiranje in obkladke nai bodo blagi poparki: 1 6aino Zlidko zeligca poparimo s % I kropa. da bo huda zima.Takopeluainkovito zdravitudikoine bofezni. Pazimo. plebavne motnie. Smrekoveiglice vsebuieio mnogo C vitamina. lglice ail yrSlcke poparimo I Vsi iglavci. bosladkorpostaltakotrd. Nabiramo rastlino v cvetiu. voska in olivnegaolja.

Preganja tudi hlipa. Uporabno je za marsi I |. Doma je brzkone v lvlehiki. Je enolelno ali traino l(al.opr tud kamne v tedvicah. Spo. vranico in ioli. z Zvetenje svezega sporisa n trpotca pomaga vnelim dles. levmo . Soniidno oljeje p(imerno za tiste bolnike. Pijejo naj ga 3x na dan. Tudi pri inlluenci in pljudnici s lemperaturo. IG 6na0fllclntlls-h . sporis in trpotec. eai iz sporiSaboveauie doiedim 130 . p:jerno eaje za eigdenie klvi. Cvetne liste suSimo ali pa namakamo v alkoholu za tinkturo. zdrav botne ledvice. mehuriu in ioliu. Odisti vse drobovie. rman. Drelovo ttslle. S0}|GN|GA llolld nus dnnuus - SP0RK 122. iivce. cr. Z dodatkom rastlinskih eteridnih oli dobimo prvovrstno naravno zdravilo. izvrstno udinkuje. raste pa najraje ob poleh. odpravlja migtjanje pred odmi in jih bistri. To vino piiemo 4x dnevno po kozardek. povezemo v Sopke in hitfo posusimo na zraku. ti. ze o omjliglavobol. S svojim velikim rumenrm cve- tom je simbol visokega poletja. suncollel I I. stlacen z naslom in poloZen kot fe obkladek na odi. ki ie kar enakovredno olivnemu in se dolgo qrzi. Zori vse poletje do ieseni. . ako te ugfizne pes ali pidi kada. z medom. Ta baj sladimo najbolje zelisde. lz plodov iztiskajo mastno o. sondnidno pa zniZuje tempe. zdravi kol obkladek zunanje bure. precv'l s svinjsko masljo u mazito.S posusimo in S la boledine v glavi. poskropren z vinom a o. razbole. lajsa boledi. OIie. ilpadanju as in kot obkladek za bolne odi. Enako ga priporodajo priietrnih in iolcnih boleznih in pri 6iru na ielodcu. ne da bi postalo Zarko. Obkladek spon$a.r21. vosl.91ipi. kuhanega v vinu. Lipovo cvetje krepi odpornost lelesa. lzvledek iz cvetnih liEtov v alkoholu odmerki kinina ne uainkujejo. nim in bulam v ustih. Sooris. za qozevo (onico prahu. kmalu po. Precej olajsa boledine. Vina. lll. Seveda je treba iti tudi k zdravniku. Nabiramo iunija cvetoio rastlino brez korenin in spodnjega stebla. vecamo zmogliivosl lelesa do visoke starosl. Z nio odstranjamo utruienosl iz boleiih udov in marsikatero bolezen iz oroanizma. ker pr v ae: kri.5. ker je zato najvedkrat okuzen. v katercn scvreno svez sporii. obnese se pri vrodiCnih bolnikih in gdpi. lazdraiene iivce. kuhano i spoiien. astmi. SyeZ spor'ii stolien in na rane polozen. Navodilo: jedilno Zlico cvetnih listov poparimo s % | kropa. ki ne smejo uzivati iivalskih masiob. visnjei/e ali roznate barve. SveZ sporii. ll l. Skoda. repinec (zlasl. Ko se pr lepi na kozo. To olje je kot olivno primerno za masazo. pri blonhialnem katariu in gripi. Cvete od junija do avgusta. @ zdravi vrodinske bolezni. zlateni. ta). Lahko pa soo. ie rzvrstn0 zdravilo triggminus- lem si pomagano lLdiori bolezniptiui. Cveti so majhni. se zeroobneseza naliranje pri zoboboiu. zdravi.jem. stoldenim sporisem idravi liSaie. tlutornlca hn. laturo. npr. ludi oblaznitivdc jemljemo 2x dnevno ' matelam mlednost.deii. ako hkrat jemljeno notrania sredstva. Nabiramo cyetne liste in plodove. obkladek s sveZim. Caj iz cyelrlh iistoy uspesno I mesamo ipovim listjem. isias. I ne in zdravi. Posebno se obnese pri malariii. ko tudiveliki OOmerek pa lahko dol'odi le zdravnik. koprive. V la name1 namoiimo v 1 | belega vina 5 velikih Zlic zrezanega sporisa za 30 dni.e.

ob vnetiu moiganske mrene korcnina kot obkladek zdruvi tazna t I pa oblozimo vso glavo in vrat s stolaeno korenino. Cal zaradl dreslovin zelo dobro zdravi kronidne kuine bolezni crevesia. 4-6 tednov. Za bolna plluda vzamemo 3 dele sretene. Je lrajnica. SRGilA Pohdllls bmsnfflla t[oc -h . po griii in d ski. kryavitvt tz malernice. ker uniduie bakteriie. Melanholiki in liudie s slabim src6m in iefodcem naj uzamejo 2x dnevno noZevo konico prahu iz korenine. razpustimo v svinjski mastiali govejem loju. najvsako pomtad in iesen 14 dnl jemlje vsak dan 2x % taine ilitke praSka na dct vina. Ta je na zunajtemno riava. u dnm - hn. 1 del Zajblja. Suho je najbolje zmletiv prasek. olekla jella in zlalenico. popravlia sla6o prebav!. kakor lLdi onenjeno vino. npr. hemoroide in izmivamo "odprte nog e". Liudsko zdravilstvo uporablja | Caikorenin in zeliiiaoredvsem vnelia. Mniloi sveze gomolje odistimo. Stoliena mlene. Se vroeo masl pretladimo skozi krpo v posodo in dob-ro zapremo.Ali: dainoZlidkopra6kanamodimo dez nod v mzlivodi. Aaiiz korcnin |depi Auce in telo pri splosni oslabelosti. I grmoviu. zdravi Se ekcemo. Vsakih 12 ur menjamo. na prerezu pa bela. gdie. nato pa Se pre' vidno ob pedici pri zmerni toploti. ekceme (izpusdaie). bolgzni ieter. precedimo v steklenico in iemljemo po potiebi 10-12 kapljic na dan. 1 del poprove mete in 1 del vinske rutice. SBETEI{A G6um I24. nidno leymo. Uporabljamo jo zaeai. iih odistimo. '133 . | . Ker odstotek njene dreslovine zelo hitro upada. oaiiz zeli56a. Za Caj poparimo dajno Zlidko s % lkropa. Na odi polozimo stoldeno | . | a za krepilev olganizma. Bolnik na. V potrebi jo nanesemo na krpo in poloiimo na prizadeto mesto. srCnlaGa zdtavimo z mazilonstdne modi. 0bnese se zlasti pritistih oboleniih. sesekljamo. v kalercm se je namakala korenina (70 g na liter). Vino. ustavlia drisko.123. Za zdravljenje uporabljamo ie koreniko. ie najbolje zalogo obnoviti jeseni in spomladi. Je eno najbolisih zdravil za erevesno tuberkulozo. kro. blazi plotin in levmo. krepi stce in ustavlia drisko. ozebline na lokah in nogah. melanholiii. rumeno. raste ob gozdovih. kier se menjavajo d ske in zaprtie. razpokane Korcnike nabiramo zgodai spomladi ali pozno v jeseni. vnetie debelega drevesa. precedimo v steklenico in po potrebi jemljemo le 5-10 kapljic na dan. V 3 dneh se bolezen navadno poleie. namakamo v Zganiu 15-30 dni. Zivih meiah. zmedkanine in divi€ meso. zocla $om se kmalu rdede obeva. | a a izvbAekali nazilo. j Je trajnica z gomoljasto koreniko. S dajem korenin in zelisia zdravimo vneto sluznico v us h ingrlu. Pomaga Se pri blonhltisu. posusimo na Cvete iotbunkice s ka\djeki. o6i in moiganske ze isde. Plodovi so nine posusimo na zraku. ziulraj hitro zavremo. Inklura (1 del korenjne v 5 delih Zganja). Kore- to I . toda na zraku I l. namakamo 24 ur rdeaem vinu. hrastovega lubja in kamilic: 3 6ajne Zlidke mesanice zavrgmo v 1 lvode. betem toku. Pri klvavilyah iz etevesa uporabljamo kiiistiriz mesanice 1 :1 :'l srdne modi. zelisde pa povezemo v Sopke in obesimo na zraanem prosloru. da prasek (lahko ga je veliko). Kogar ogroza kap. Zanjemo pa tudi zel. Zatinkluronamakamo1delsrdne modiv 10 delih Zganja. Korenine kopljemo maia. I 1-I zracnem podstresju. nato precedimo. revmi. ustnice in roke. takoj precedimo in piiemo 6ez dan po 1-2 skodelici po pozirkih. zmesan z Zaibjem. llgaie. lzvletek Wipravimo tako. tinkturo. dez 5 minut precedlmo in pijemo neoslajenega. Cire. Srdno mod oriDravimo v mesanici 1:1:1 z omelo in niivsko oreslico: eaino Zlieko srdne moiilahno zavremo v 1 vode in z njo poparirio 2lid*o omele in preslice ter dobimo odliino zdravilo zaCrevesne bolezni. dez 5 minut odcedimo ln z mladnim iajem klistiramo bolnike. JAmati ie lreba 3x na dan po 15.20 kapliic. popije vsak dan 3-7x po en -v pozirek te piiade. vsakdan pretresemo. ki povzrodajo te bolezni. lajsa motnie pli menstruaciii in relod6ne teiave. kataria. ko cvete.

rako znadilen pr sladkorn kih. Celi rane. otekline. bruhanie: 2-3 ia. ki nastajajo vrenja. To je za marsikoga zelo Lgodno in pomembno. je protikrdem ob menstruaciji. revmo in protin. Se boljpa je pomemben kot zailmba: prilegaae k mastni hrani. Jezelo uspeSno sredstvozopermoienie poslelie in dlisko. dimo io ovijemo z debelim papirjem in hranimo na hladnem in temnem mestu. Preganjagliste brez boledin. jih krepi. Je do 40 cm visoka eno etnica. SentianZevka deluje na spolne organe.125. lzpa-hih in podplutbah. zdravivnetja. Zaradi Stevilnih zdravilnih snovi pomaga Sentjanzevka proii premnogim boleznim. napenianiu in draieniu || . iedem s slanino in k pedenemu krompirju. je treba koliaino znizati. zaradi gnilobnega ll Cajzdtavi driske. spodbuia rast in razvoj. lede od kislin. I I . iorl SaEl6la ho [c o16tm . pa Iudi zeleno rastlino brez korenin. se obdutek Zeje zmanj6a. Steklenico dobro zamasimo. Tedalga odce- v steklenice in ozmemo 5e cvetje. Seveda moramo pili poparek ndoslajen. . zelenjavnim. pike iuielk. kipa jeobenemprecejzdravilna. pliuf. Olesenelo steblo odreiemo. ledvice. MoZnaje alergibna reakcijapriobdutljivejSih ljudeh. raz- Goiijo jo pretezno po vrtovih kot odlianodiSavnico. Cvete rumeno od junija do septembra. fubar jih. O'e uporabljamo zoper opeI I kline. Zelo olaisa ali celo umiri. uko znactten pristadkornlkih. zlalenico. Precel moirio udinkujd. Najbolisa je ob kresu (24. I I . v drugih primerih si :ene pomagajo s tamponi. Je zelo obduluiva za mraz. Prvid. Cal iz listov in cvetov.) Uporabl. Z oljem si natiramo "isias" in iivec geminus ob nevralgiii. kot deplesiio. Drugid pa. ob gozdovih.6. Zanjemo jo dvakrat na leto. Cvete od junija doavgusta. Olje lahko uporabljamo tudi ginekolosko. z dodalkom rmana in dresni. pomaga pri arevesnih in ielodCnih krdih. julija. iivdno razbolelosl. obrablienihvretenc in sklepov. zaio ga ne"smeno ii. za lane. Olie prinekaterih ljudeh rahlo zapira: dodajmo nekolikb krhlike. mehutju in ledvicah. Setraj in bazilika lahko pri mnogln'leOeh sk0raj p0p0l1oma nadomeslila sol in poper. ko najboljcvete.in. Za krdejetrebavzeti3 x na dan dajno Zlidko. preden nastavi cvetne popke. pozivljajodevpliva naZivce. ti. nespecnosl. odlgnine. Deluie tudi zoperkamne v iofdu. Tinktura. eaju za ietra dodajmo 5e aloj6 za vedio utinkovitost. ci. Ni ga boljsega sredstva zoper sonCne opekline na mo4u in gorah.@ l '134 . histeriio. Ljudsko zdravstvo !porablja Setraj zoper gliste. llm blazi klie v trebuhu.vati v prevelikih kolidinah. mesnim in fizolovim juham. pomaga pri izvinih. Takrat lma nalvedjo disavno vrednost. Olje poslane svello rdeae. SEI|TJAilZEUI0 IWG cun SEIRAJ 120. Odlidno se obnese za masazo hrblenice. Uporcbl)amo zeliSie. Pri sladkomi bolezni se po tem 6alu zelo zmanisa obdutek zele. zalijemo z olivnim - oliem in namakamo 1$-30 dnj na soncu ali na ioplem v kuhinji. pospesuie prebavo. povezemo v majhne Sopke in susimo najbolje na zradnem podstresiu. seveda piti neoslajen. tkim.ne Zlieke zelipoparimo s % | kropa in pijemo neslajen aaj po pozirkih. Cvetle stoldemo. pljuia.e. potenje in zdravikaiarje. Dobro in hitro celi rane na malerni. klobasam. dobro razku:uie rane in ie za natiranie drhledih udov pli starih liudeh. Porezemo jo tik nad zemljo. tj. steklenih posodah. opa ne. preventivno in kurativno. pelina ali rabarbare. drugo pa zdrobimo in hranimo v temnih. pri ietrnih in iol6nih boteznih.amo predvsem cvele brez zelenih cvetnih iaiic.raste po suhih travnatih pobod- I stih tleh. ielodcalniol6a. zlasti na apnenda- Je do 70 cm visoka trajnica | . de Strkne vroda mastv oko. peaenkam. nadalje rivene teiave. mehul. alkoholni izvbeek. zdravi k . lonh Gnsls-h . Ta dal odganja veirove in na I - | lf. Ko 2e. Pomaga priraznih te:avah irevesia.

Kot 6ajle odlidno krepdilo prioslabelem olganizmu. Cisli in izboliSa kri pri slaboklvno. Prevelika koliein. Sicer pa lahko njeno grenkobo ornilimo z vinom ali medom. pad pa jo lahko samo izpulimo. hraniti jih ie treba v dobro zatesnjenih posodah. odpravlia zap le in pospesuje iztreblianie. Sto gramov Sipka je vredno toliko kot kilogram limon. Zandi Zilavega stebla je ne | l. Poleg drnega ribeza ima Sipek izredno veliko vitamina C.lasne korenine. prilagodi pa se vsa- kim ilem. kozo kar se da hitro posusimo na zraku.li. zdravi zlatenico. pustili pa manjse rastline za seme. Caj Eipkovih cvetov zoLuje iilel to pride prav pri notraniih kruavilvah. dove od septembra dalje. kjer nastajajo za Zivlienje pomembni hormoni. zavira vrenie. _Ker Zene na vodo. $PEK Rosr canina - lrn. ureia obtok. Zal. W W | l. Deluie proti lahitisu. da odslranimo dladice in jih tudi dobro posugimo. I WX 136 137 . zbija vrocino. tis. Sipkov dajodpravlja pomladansko utruienosl. ureja molnie v ielrih in ioldu. Za oslabeli Zelodec. mlahavosl in bledico. Je 20-50 cm visoka. Ta se pri kuhanju ne unidi kot pridrugih dalih. nikoli pa ne po njem: 3 skodelice na dan. Za bozjo voljo naj bijo rezali. Ta dai nai b'oozimi redno o. Po dolgem jih razreiemo. ftf. je nep rime rn o bolj dragocen odvseh kemidnih pripravkov Cvitamina. Pozeto zel zvezemo v 6opke in suSimo v senci na prepihu.[r. Zrnca splaknemo. V postev pride IAUZEilIR(IZA 128. in pasnikih. lltal Baste po suhih gmainah. Raste na senoZetih. I I Je do 3 m visok. ga uporabljamo pri vodenici. Navodilo: 2 pesti zrezanega Sipka namodimo v 1 | Zgania. filclca I I . Cal deluje pri rejenih ljudeh shuisevalno. de mu dodamo orehovih listov v enaki kolidini in popliemo na dan 2-3 skodelice. Pri doiedih materah preide vitamin C v mleko jn zelo dob ro vp liva n a razvoj d ojenika. Tavzentroza ie predvsem splosno zdravilo za vse leiave v ielodcu ter drevesiu. sicer jo bomo aisto zatrli! Rezall naj bi jo 5 cm od tal. kolmeza in kamilice. ker veda odpolnost organizma proti raznim okuibam. Zaradi obilnega vltamina C in | ! drugih vitaminov ie Sipkov dal zelo zdravilen. Popit6mo'qa 2-3 skodelice na dan.fa naravni raslimsti v. ker odvaia iz telesa soli sedne kisline in tako posredno zdravi prolinska in revmafiena obolenja. Je tudi rahlo odvajalo. Vp iva na delovanie ieter in iolenika. slabo vpliva na hrbtni mozeg in srce. Obilica sadnih kislin v Sipku pospesuje izlodanie se6a in tako posredno deluje proti nastaianju peska in kamnov v ledvicah ali vsai zmanisuie nagnjenje k temu. tako izgine luditelesna in dusevna ltluienost. Nabtnamo zrcle plo- 6e iipkova gi6ka. Ta daj naj bi pili zlasti ostaleli liudie. zares pulijo. nato pa le pogrejemo in pijemo prijetno toplo. premesamo. Sipku se proli prehladu uspesno dodaja !e lipovo cvetje.@ rnoremo trgati.nktura krepi. krepi oslabeli ielodec. bodiaast grm.127. V Sipkovi marmeladi in vinu pa je po enem lelu vitamina C le 5e ena detrtina. sicer udlnkoviiost hitro zgubiio. nato pa 5e pri umetni toploti 40'C. ki depi kot lasasta glavica rdede zelene barve na nekaterih Sipkovih vejah. Ta daj disti tudi kri. S/pkova . Pri ble. Cvete od junija do septem- bru. Nadvse ugodno vpliva na nadledvidne ileze. Zene na vodo in preganja seCne kamne. didnosti in slabokrvnosli. vrada apelil. ki jim prebavila ne vsrkavajo zadosti vitamina C iz hrane. GonEulum min$ . Deluie tudi kot rahlo odvajalo in'naj bi ga dodajali raznim dajem pri pomladanskem zdravlienju. PospeSuje celienie ran in opeklln. V hladnih in vlaznih zimskih mesecih zelo dobro varuje in utrjuje pred prehladi. tlombozi dodamo daju 5e SentianZevke in baldrijana. Zaradi SiDkovih zrn ie treba dai kuhali 5 minut. vedno pred obrokom. Celo odem koristi. sli. travni' kih. eanie v iefodcu ptipta]Jimo Caj iz neianice encilana. Liudje io. | I ampak ur namakamo v mrzli vodi: 1 eajno Zlieko zeli namakamo v vodi za 3 skodelice.fanl. ie ie ne kuhamo. laisa tezave zaradi iol6nih kamnov. Je zelo grenka rastlina. katar ielodca. de ga pijejo daljsi das. pa se je dlovek kmalu prlvadi. nikoli pa ne smemo uporabljati sladkorja! Bolj ueinkute. skrofulozi.

mlade koprlve. vobol. migreni ild. narejeno iz timijana. ki so lahko posledica pliudnice. Nekateri. Zdravi oa tudi bolezni ielodca in 6revesia. lajsa gta. Caj sladimo z medom. Cajna mesanica za Zelodecl 2 dela timijana in po 1 del kumine. Je trajen. Iimiian kol zaeinba zeio ugodno vp iva na ielodec in drevesie: jedi so ne samo okusneise. do 50 cm visok grmi- P nula ko. kerodpravlia motnje pf menslruaciji. logllla I |. zdravi kr6e led.ega vina. mastne klobase in mastne sire. nadomesda vitamin C. ampaktudilaze prebavljive. 0dliden je za mastnejedi. kfee v trebuhu. 139 . Vsak druoi da'r otroka kopaTo v zawelici. ienie slepida. zopet opomore. Trobenlica zdravi prolin in revmo. Za krepilev mi5ic kuhamo 15 g cvetja v 314 | be. zastaianiu u na. izostalo mensttuaciio. l. melisa. Svezi cvelovi imajo priteten voni po medu. levme. Cvetove hitro posusimo. pliudnico in nespednost. zme6kaninah. Lahko uporabimo tudi nazilo. Cai disti zlasti di. Korenine kopljemo marca in aprila. T vobol. . daliz sveZih poparienih cvetov | I I . iumeniu v uiesih. zi vse E@ z medom. zlasti. zlasti crevesne krde. spravlti pa iih smemo v ne preved tesno zaorti posodi.a kaseli. Za dal samo poparimo eno dajI I | no Zlidko zeli s skodelico kro- I TR(|BENIICA 130. ampak tudi za peden krompir. no pijemo daj iz mesanicei ianez. poprove mete in tavientroz. nabiramo vianjeve cvetove in Iudi druge dele. de mu dodamo mlade brezove liste. ki naj bo primerno lopla. na irobentjco alergieni ljudie. tedaj trgamo cvetje. eaj tmijana je'dobei Sladimo mo 2-3 skodelice na dan oo Dozir- bolezni dihal: aslmo. Zoper premo6no kisli. svinjske masti ali goveiega loja.Popijemo trikrat na dan po eno skodelico po pozirkih. oslovski kaseli. da si dlovek po telesni oslabelosti 138 | stranski hrani. ki se je nabrala ob neprimerni. eaj iisti kd. tezave v ietrih. Timijan z obilo medu krepi iivce in pomaga. blazi kaieu in bronhitis. ymo. Je paobdutliivza mraz. Sveze raslline pa vzamemo le pol Zlibke za enak poparek in popije- . kumina. naj je paa ne jemljeio. Pri prehladu ie daj iz tavzentroz zelo priporodljiv. zdravi vse vrste kataliev in spravlja iz telesa zimsko navlako. oteklinah. tedvice. lais. pospesuie menslruaciio. Cvete od marca lja do maja. jajca s slanino. odpravlja zapeko. OdiSdene korenine naberemo na niike in jih suSimo na zradnem sendnem mestu. Uporabjamo ga tudi pri enolonanicah. Zene na vodo. Uspesen ie pri bolezn prolina. PoveZemo iih v Sopke in susimo v senci na oreoihu. Zavretek timijana odpravlja gliste. pogreje Crevesie in ielodec. fimllan | aek in dobra vrtna disavnica. blazi migleno. ker Cisti dihala. dra. poprova meta in tavzentroza {1 11 .1 :1 :1 :1). Primeren je tudi za zunanjo uporabo: pri modricah. Tavzentroza ie zdravilo tudi za Zenske. Pijemo ga neoslqenega. Zoper necisto koio in akne ie treba timijan dodaiati jedem in se bo kmalu pokazal uspeh. Ko cvete. izboljsuie prebavo. 129. DaljSe pitje tega daja ju prezene. hala. kamilica. Ta daj krepi tldi iivce in slce. vic in mehurla.lodneie od 64a dduje tinkturat 10-15kapliic3x nadan. riavo koreni- I pa. ki se kaze v omoficah. TlMtJAl{ l[tmus rul0{]b .hfl. Dobro dene pri sladkolni bolezni. eai tavzentroze pomaga pri otrdelih pliudih. zdravi mehur in ledvice. eno- $ s-nn. Tlmiian ima tudi diuretiden ueinek. kih. Timiian uniduje viruse in bakteriie. posebno pristareiSih ljudeh. Uspesen je pri nepravilnem krunem obloku. razstruplja organizem. To pomaga tudi pri vroCini. Prepreduje aivsai blazi pliuenico. levmi. ne samo mesne. Je trainica s kralko. zmanjsuje drgetanie udov in se obnese pri nespeenosti. Koristen je pri rahilisu in slabolnosti otrok. seiila in odvaia se6. zato najraste nasonani egi. iivini gla. Cvete maja in juniia.

lmamo 3 vrsteintrpotcev: velike| sredniega sulieastega. Nozevo konico prahu damo v kozar_ dek drnegavina in izpijemo 3 aaSe na dan protidriski. eai pijemo pred spaniem.vilno je tudi. ugrize. sulidastega in Sirokega. Planld$ mdlor - [1r. Je pa Zlasti pomaga otrokom. vi in mrsavi. uda?nine. premodnimenslluaclji. Uporabliamb ga pri srbenlu koie.v katercm sno nanakali cvetjeltobentice. Cdna meganica zopet kagell: 3 dele trobenlic in po 1 del janeia. Bolj kakor | I | l. eno prvih. l G0olih . Vino ali ned. podoben lapuhu. Je I lmamo lri vrste trpotcev: velike9a. bclem toku./p. ledvic. Kot obkladek iz svezih listov sluZi dobro. suliiastega pazapliuedruge notranje bolezni. Tak obkladek dobro pike iuielk.bte in semena. dellje proli bionhitisu. Se boljkot dajje uspesen trpoteev slft. cvete in seme. ki so polni izpulcaiev in li5di€v. V bolno uho nakapamo svez sok zoper boledine in trganle. tane.ih kamnov. Pi jemo Cuie. bledbnim. polozen na opeceno mesto. aajpileno ia la2ie izka141 noma posredilo. razen de io prekuhamo. najbolj zdravilnih in najbolj razsirienih zdravilnih zeli$d. ako se cepljenje koz njpopol- zdravi otekla kuda o6esa. Bolniki naj ga pijejo po miti votji. Raste povsod od nizin do visin. je izredno zdravilen pri prolinu. raste po slabih travnjkih. Zd je ta sok dober le kaksen teden. er-oti bpef na'm je uainkovilo sledslvo. dodamo tekodini obilo sladkoria in kuhamo 3-7 ur. Vvedjem loncu kuhamo kaksne 3 ure veliko listja s prgisdem brinovih jagod ati vejic. Obnese se pri golenskih raziedah in raku na uslnicah. Veliki UETIKI TRPOIEG T32. rcllta Dolrlca |. 3 deli hmelievih stor:kov. Uporabljajo ga proti :lati iill. Lahko pa samo Zvedimo seme. Uporabliamo korenlre I liste. kuhan s Wotcen. Deluie anti- biotidno. pomirja Clevesna ynelja. ielodec. Nastete boleznt ni zdtavimo s toplini obkladki iz iaiWini nih popatkov sveiih ali posusenih listov. Vse vrste trpotcev so priblitno enako zdravilne. katero koli zeliSle 6isti kri. in medon. ako trpotec Zvedimo aliz njegovim 140 .seme: uJavnava plebavo. Tudi bolnim in vnetim odem koristi obkladek in sok listov. sicer so brez vrednosti. zato se poskodbe hitro celiio. od niZin do planin. Seme posuSimo in zmeljemo v prah. Sok iz stoldenih svezih listov zdravi vse zunanje polkodbe. Cvete od maia do septembra. Ta sok vlijemo v vrde in spravimo v klet. je eu dovito krepdilo za srce. razkuZuie prebavila. V bofne odi nakapamo sve2 sok ttpotcain sevnelie pozdravi. zne1kan tist suliiaslega trpotca. priporodaio ljudem s slabotnlml pliu0l. Nabiramo . 5 delov sivke. Nato gosdo odstranimo. Sibkim glasom. potem je treba pripraviti novega. pripravliamo z vinon I . Trdoviatne boledine v gtavi idravi pob6en trpotec. Planlt0o SUTIGASII IRPI|IEG sokom splakuiemo usta. da ne poarnijo.liste hitro posusimo. Sulidasti trpotec nanoeino v olivno ote. I3I. ob poteh.. namazan'z jaidnim beljakom. nala iol ca 9a. koprca in rapuna. Zato ga prijetnejsega okusa od onih dveh. oridom uporabljamo ludi veliki lrpolec za notlanie teiaue. ledYice. eaj pri nespeCnostii 10 delov trobentlce. iaisn jene sokoye. Vendar pa iste tkinine ne smemo ponovno uporabiti. ne in Ta trpotec uporabljamo botj za obioge. Zdr. Trpotievo senie prepreeuje prepreauje prepreeuie nastanek oeska in kamnov v ledvicah jn mehuriu S nridnm peska ledyicah mehudu. keruniduie bakteriie. izpuScaiev vedno pokaSliuielo. deluje proti nastajaniu led-yid. so stalno hdpa. kuhamo slrupe. Obloga listov hladi pokoCe in utruiene node. pliu6a. piku insektoy ali pa g-a na vati daiemov bolno uiro. S tem oblozimo vso glavo. 2- dela Sentjanzevke in 1 del baldrijanovih korenin. kadar vkljub dobri in tedni hrani ne uspevajo. mehur. | I| Po svoiem udinkovanju ie | . ureznine. boleznim mehufa.hfl. Zobobol preide. ozebllne. Obkladek ie treba meniativsAmeniativsake pol ure. pik Cebel in os.

Za ploiin upotabliamo zneikane liste kot obkladek. scvremorisle rutjce s debu_ /o na orlu. Obe. raste pa tidi prosto v naravi. Ta aaj zdravi tudi rbnese bolne |repalnice. zasluzena ornara In xlept srce. bolezni ieter. hipohondrihisteriii.rup pomaga zoper nespeCnost. lll. ergiSde'istov rutice sfuii#o z neKorrK0 svezega masla in precedimo skozi p. To ponovimo 2-3x ali $e veekrat. lma p rijete n vonj. v vrtovih. U|J0UGA ulola odoldh . glavobolu. nekotiko nepriietno dised. RUilGA t34. omete in 5 g kumine. pod I grmoviem. Nagiugnost pozdravimo s soparc sbv. vaasih belo. pri nas na Nolraniskem in Primorskem.Lai6a teiko sapo. Caidistik in tako posredno pomaga zoper koine bolezni. ki mu ni vzrok stabost srca. a le po pozirk. nju srbedico koprivnico. Zr:ako te meSanice poparimo s %-r-kroia. pre aeim0 skozi krpo in po potrebi nakapamo v uho. da dobiio Ze pri nabira- ':i. lo delajmo b dn. de smo pojedlr kaj srupenega ali pokvarjenega. ob plotovih. sum v uSesih. Cvetove in iilgte nabiramo. vneio g o. iivinem utripu srca. Samo pa uporabrlamo ze o zmerno v malih koiiiinah. ko cvete. idraviio kaoliice olia vinske tuticetrrJ'aene nakapamo v stuhovoO. korenne kooliemo oktobra in novembra. drobni.. Odcedek nato zavremo in poparimo nov liter cvetia. popllemo na dan 2_3 skode ice. ako mu vsako uro dajemo Zlico iaja ako-mu Zlicg vljolice. zalo ga prlemo. Pridenemo 5e Zajbeli. S. Zato se obnese pri histeriii.atneno kroo v steklenico ter up0rabljamo popotrebi. bo 5e bolje. utltstfi I .som. Situp SituD digete viiolicet 1 | cvetia oooarimo z litrom krooa in namakamo vijolicet cvetja poparimo kropa 10 ur. mehuria. glavobol. obdutku slrahu. Viiolica raste iz kratke. II . ga dobro ffi*ft iis'f - tako alergiini. sicer podrni in izgubi vso zdravilnost. Je modno zdrivilna za mnoge tegobe. pomiria in uspava. pasja vijolica.zg'nelo. slabosli mo sirupu podobno zmes. Caj sladimo le z medom. d ski. meto. Caj iz vse rastline pomaga tudi vnelim ledvicam in bolnemu mehurju. belem toku. glar hitreie preboli ospice in Skrlatinko. jo koristneje rabimo v eainih mesanicah. za izkailievanie. da dobi- .i tt o oioool vega^cvetla. Pomirja iivce. zeleno rumene barve. zrasli de naredimo me5an:co: po t0-g rutice.. pliud. klo z tijakom usmerimo v sluhovod. in sicer ob obladnem vremenu. Liste zavremo v kisu. ce sm0 pojedli KaJ slrupenega alr poKvalenega. zdravilnost ne bo ntc manlsa.r omotici. posebno 5e pri oslovskem kasliu. diseba in bledomodra nediseda. mete. ru ur sloj-_ Bradavice dal pomaga proti boijasti. |. Caiu dodamo mleko in med. Cajsili na bruhanie. skorbutu. nespecnosti. sodol Rula glarfolsns I Je modno. bronhialni astmi. llolGlca Rasle po senenih travnikih.Slievanie. malo pohladimo 142 in dodamo toliko medu. juniia do avgusta. vnetju g a. Ta dai pregania 143 sreni srdni tesnobi aanoi. pri slarih katariih. Lahk0 ga mesamo z ieemenovo vodo.h. Vnete uslne sluznice izpiramo s bajem. sta modno zdravilni. Liste viiolice Dritisnemo na delo in zatilje ob migreni. razvejan grm ia. Priporodajo jo za I | l. nespednosti. ruh. ko cvete. baldrian-a. ki ga devamo na olekla mesta. zlasti ie s taiem tudi izmivamo kozo. nal. hemoroidih. Cvetovi so jo pretetno po vrtovih. pogrejemo.hfl. Liste kunamos k. Cvele marcain aprjla viioliiasto. toda zaradi nekoliko slrupenega eterianega olia. orunanle. na pectoris). stcer menda Dremodno udinkuie. J.[J'6]'#'i::i. tedaj 5e grgramo s tem dalem.hfl. . zato 9a pijemo. neprijetno disedega. rman. bronhitis. Ako je sluhovod oteden. Nazadnje iztisnemo sok iz cvetja. Goiiio do Cvetje hitro su6imo. Rutico razmnozuiemo s sadikami. debele korenine. Otrok ii. 133. TBC. (angi. Nabiramo jo. Cvete od iuniia avgusta. ielodca in drevesia. ako jih veakral navlazimo z njenim sokom. Kneipp ie vijolico izredno cenil | kot zdravilo za dihala.

Rastlino nablramo. torlct Vrbovcev ie kaksnih enajsl vrst: alpski. imata veiike. obdano z volnenimi kosmidi. hribski. utorrc. a so priblizno enako zdravilne. Zaiblia in drugih zeli6C za arevesje in Zelodec EEfu (janei.6ovi zavieliii.Zivijol daj iz lubja. Cvetovi sediio na semenskih luskah kot pribitj na glavloah :ebljev. zniiuje yrodino in deluje antiseplidnc. Lubje ima podobne lastnosti kot hrasiovo. roznati. Protin in levmo uspesno zdravi 144 Ko dozorijo. Zelo ugodno vpliva na vse dlevesne in ielodcne kalarie. teiki sapi. majaron. pri koinih izpusiaiih pa kol kopel ati ovirch. Vrba raste nai- raje po vla:nih krajih. Omilimo ga z dodatkom tav:entroz. Stalno pofne noge uspesno kopljemo u izvleiku iz lubja. rdeii ali celo beli. izvinih. vrodinskih ali iz ledvic in Skrlatno rdede cvete. ki smo ga kuhali priblizno % do 1 uro. ieloddnih leiavah. Pijemo le topel daj. rman. uniduie klice. in popijemo po pozirkih 2-3 skodetice na dan. ug zih. meta. Kopelivrboye skorb kreoiio oroanizerir. Rutica zelo uainkovito preganja razliden mrdes: muhe iz stanovanja. vrtoglavici. uporabljamo pri neuporabna. vrednik in zlata rozga). Vrbovaskorja riam nidbme!baaspirin. kopriva. suli6asli. se luske razpodiio in seme. Kneipp ie rutico veliko uporabljal pri svojlh bolnikih pri neiesdnosti. Potraga lJdi pr boleci menstruaciii. gorski. navalu krvi v glavo. melisa. zaonia dva sta nd samo mladi ob muzevnosti srednie debelih vei z lahkoto luoimo. zasluzenie ielodca in dleYesia in pomaga. Se uspesneise ie zdravlienie t @ I |.hn. eaiiz lubja z veltkim uspehom s I l. @ ll boleznih v zvezi z boledinami I| . jeodlianakope/ za odi. pepel vrbove skoie odpravlja bradavice in kuia oC€€6. zdrobimo in spravimo v lemnih kozarcih. mesnato sleblo in liste. molie iz omar. zato jih priporodamo oslabellm olrokom. spolni prerazdlaienosli so Ze nekdai uspesno uporabliali lzvledek iz vrbovih naiic. izpahih. z dodatkom medu. Kierrasle.hr. Nose6. imaio drobne cvete. Obenem ie dobro. celo kadniblizu. ako iih z niim izmivamo 2x na dan. axo umtvamo tase s preyretkon lubja in listov. ker drugih. Cajpospesuie polenie in izlodanie seda ter pomiria boleaine in glavobol. Elllotlum pa flonrm . Srillr URBA iha . vid se ohrani in okrepi. Piti ga smemo le po poZirkih. Pti nespecnosli. V tem se lodita od brez niih. SuSimo ga v senci. po 1S minutah preced'imo I35. plh||al na glavi oopravlmo. Tako zdravimo zlasli sklepno levmoi za 1 baino Ztitko'm6Sanice lubia in brezovega listja poparimo s kropom za 2 skodelici. pri odpdih eirih se zeto obneseio obkladki Caia iz lubja. modvirski. Ti so bledo ro:nati. rana se sdisti in poceli. ne. pri ynelih iiycnih yozlih ali nevlalgiii geminusa. ubodih. ko cvete. V sredijih odrezemo . NoseEnice iraj tega daja ne r. razredden 1:4zvodo.gliste in druge drevesne zaiedalce. laneno seme. iiv6ni slabosti. ki so na spodnii strani kosmato dlakasti. Vrb je vei vrst. kosmati in oozdni. pri kruayilvah pliui. Sla do 150 cm visoka. zaneseveter p0 svetu. ker pospe5uje izlodanje seda in s tem tudi odhaianie sedne kbli.Vse troje nabiramo za aaie. da se v Zelodcu ne kopidijo strupene snovi. Cairutice. Cvete marca. bolhe iz postelj in stenice. Enako delamo z listjem ln naiicani. regrat. malocvetni. Odpravlja driske. Ta zavrelek zdravi ludi beli tok in regulira menslruaci. nicam so vsi pripravki iz vrbe prepovedani! Za olekle noge skuharno vrbove Itste v vtnskem k/su in Se tople omotamo okrog noge. Obkladke iz goteenih listoydevamo na rane ob ulezlfi.o. Kmalu se kri ustavi. robida. ampak tudi Skodliiva. proti boledlnam y uaesih kapamo sok /lsroy na vato in devamo v uho ali sluhovod. Cveto od juniia do septembra. brinja. Tako se stanie vsak dan izboljsuie. da se okopamo u-vr. pesdeni. temno zeleni. Luble spo- URBI|UEG I3O. v visjih legah pa pozneje. [[Gla |rba V kopelno vodo dodamo zavretek lubja. Zdravilne vrste vrbovca pa niso posebno visoke.

soesnih zdravi'nrh rastl. pa tudi za bolezni ledvic in mehul' ia.ali kar odlomimo. RosN cc llolla . Vrtnic ie na tisoie vrst in so v najrazlldnej6ih barvah. kamnitihpobo6' jih in ivellejsih gozdovih.@0a1 modnodeluje Zadosluieta2skolelici na dan. Veliko zlico zdroblienega zelisaa kuhamo 5 min. temved tudi zdravi. antiseptik. Pomaga. S daiem zdravimo tudi vlanico. pa le ob suhem vremenu. hemoloide. Nekai kapliic toplega preyr. sicer lahko nastopijo crevesne In zelodcnelezave' unrl{tcA 138. oFedlevici.n. Gojimo jih p0 - d GaG vrtovih. dezmernih kryavitvah ob menslluaciji. UPorabijamo ga tudi pri sladkohi bolezni in za zdravlienje llebuane slinav' ke. Ze od nekdaj je veliala vrtnica za zdravilno rasllino. spodbuia tek. Caj deluie rahlo odvajalno. cveti pa roznato rdeee. URED]IIK I6ucrlm cmma6drys I hn. levmo in plotin. Vino. letra in prebavi- ll perilo. Obkladki vrtnic na oko odpraviio blegCavico. ker ie steblo krhko. Vrtnic ne gnojimo z umetnimi gnojili in ne Skrooimo s oesticidi. aez nekai minut orecedimo in popiiemo2 skodelicinadan: eno nalesae. Njegovo zdravilnost so poznali ze v siarem veku. belo fa. Fimski zdravniki so ga priporodali zoper zastaran kaseli. blazi boleline v spodniem delu telesa.l r. zato je zelo udinkovit pri vodGnici. Je majhen.mDa. steblih. Listi so temno zeleni na nekoliko vijolidastih I |. Priiedeh ni samo zai. Caipride prav tudi pri nespeinosti in aslmi. iivce. all splakulemo s popakon cvelnih lislov. in sicer od iuliia do septembra. Cveteio od iunija do ieseni. prezene zobobof. Prcliv iz cvetnih lislov prlporo- I . nlr. Solakovanie z vinom. Dostikrat pomaga celo tedai. Dalemo ga tudiv iuhein k zelenjavi. Piiemo vedkrat po pozirkih. v katerem smo kuhali lisle vrtnice. ako ie lak naoadel ledvice. potivltta oslabelo in utruleno lelo. zlasti z dodatkom medu. Za daljse zdravljenje ima seveda prednost kot dai. belem loku.etka v uho pomiri bole6ine y niem.amakali2oo g vrednika na 1 | vina. kuhano z listi.e ta daltako pomagal. ko pripravliaio likerje. 1970 Avstriika lllariia Treben in pokazala trpeiim | | tiuoem eno zelo r. Vrednik uspeva po cveto. ko naiboli aonencastihlleh. glavobolu. v huisem primeru 3. Pri vnetem gllu grgramo. |. zene tudi na vodo. Sladimo ga z medom. Pijemo ga tudi pri zlatenici. dajo za di$Cenie krvi. rane. da operaciia ni bira potrebna. Zaradi arome in grenein ga uporabljaio. r|hlc| 137. mehur ali ploslato' zatrjule na podlagt jo svoiih izku6eni qospa Trebnova. Hitro jih posusimo in spravimo v dobro zaprte posode. zveder. Navodilo:na kozarecvode damo 1 Zlidko zelisda. Lahko polozimo sveze liste. ie I l. drugo l" . Cesar Karel Veliki si je z njim zdravil protin. Mrzel obkladek okoli glave omili glavobol. Piiemo ga na tesae zjutraj in zveaer pred spanjem Ne uoorabliamo qa samo za ia7e. Vrbovec le nad vse zdravi'no sredslvo za prostato in niene tezave. da se bo ie izioda sluz iz pliud in telod' danes jo goje na veliko za pridobivanje dragocenega roinega olja. Za eai popar:mo 1 dalno ziibko s Z I kropa. priporoiaio temeljito rozno 147 . pbl ure piedveeerlo. v katerem smo 8 dni . suhih. Pri Senu na obrazu se obneseio obkladki iz svezih cvetnih listov. S dalem lahio veliko pomagamo pred operaciiam prostale V veliko primeiih . omotici. Poseb' no s6 priteie pri krompitu. Bolna usta zaradi glivic. ki so si unidili irevesno floro s preliranim uzivanjem anlibiotikov. Pri obofeniu dihal in bezgavk si lahko napravimo ludi obloge z vrednikovin Caiem. Cvetne liste nabiramo.. do 30 crn vrsok Polgrmid. Vsem. Zdravi iolane teiave. ubija Vrednik I | | bakteriie v ielodcu in dreves' iu. Cai znalno krepi srce. kidaje priieten okus in 146 ca. Pri slabokrvnostl piiemo imo vrno. v % | vode. Zato pa lahko potem odZene stranske oooanike in se rastlina tako ohrani 'l Vrbovec ie odkrila l.

i kot obkladek zoper zalrdline v doikah. Po' zdravilnosti orekaia zelie mnoge zdravilne rastline. prepreeuje poapnenie ril strupi ne gredo v Kn. pa Se srce mora bit: v redu. Zdravi bolezni. Za ozimnico so najboljse globoke kleti z ilovnatimi tlemi. gomoliasto. Gojijo jo po vrtovih kot I |. ki nai stoii v globoki kleti. l[Irs je vrsl. odpravlja gliste. le zelo zmerno. Vd.kuro. Sveza sleb/a in /lste nabiramo od maja pa do konca avgusta. dodamo poljubno orehov in sladkorja in uzivamo za krepllev krvl. Ohrania dtevesno flolo jn io normalizira. udinkovito pomaga pri opeklinah. izyine in lane. Sesetljan svez koren potagamo na p'l. Sok zelo pospesuje izlodanie seda. vneue ven in ceto pri levmi. leymo in vodenico terlolSdavosl: vta namen piiemo veikrat po 2-3 jedilne z koleraba in repa.nice ndsl namoAiio v Zganie za masaZo. Sladkorniki nai zeleno raje jedo v iuhah in omakah. Zelo pomaga pri pliudnem katadu. prikuha. Vonj zelene je nekaterim ljudem neprijeten. Naivee starih in eitih Iludi je tam.ne-greoo kri. ekceme. Uporabljamo predvsem glavnato zeue ali sveze kot zelenjavo ali kislo iz kadi. Sok izboljsa kri in ugodno vpliva na prekrvavitev organizma in sploh na cirkulacijo po telesu. Je dvoletna zelika z mesnato. l@ t39. Vftnica. koinlh lazpokah. nanoAena v olivnen olju. ranah. Za bolne na ledvicah 148 kisline je k/b/o zelje zdtavilno za bronhitis. sok tepo urela mesecno pelilo. no. Zelena v 6aju odpravlia prhliai in krepi lasi5de. ker povrh vsega zelo pospesuje preba: vo. Kuhana pa je zelo prijeina. Sok je izvrstno zdravilo zoper plotin. okus surove zelene je disaven in oster.lw. Pomaga tudi zoper prhliai. Vsak dan spijemo pred jedjo skodelico daia lz cvetnih listov vrtnic. I . a ga odsvelujejo nosednicam. Revmatlki naj Wi kopanju wae)o v kad nekaj prgiSd vrtnic in bolezen se bo umirjala. vilne lastnosli. leno Crevesle. prepreduje poapnenle lil in iako tako usravrla stalanle. veca odplrnost proti mnogim boleznim. akne. ZErElrA Aolm gnuSolols -h. Zetena kot zadimba zbuia tek kot iuha. urela krvnt flak.1. ozebllnah. lSlas. Pri koinlh bolsznih nastrgamo zeleno in jabolka skupaj. I Zdravilnih snovi je najved | | . Zelja nievelikoohro!. ki jih povzroca pomanikanie vltamlnoy. odebelieno koreni- zEtJE 140. ie pa tudi moano zdravilna. Tam se sadie in sploh sodivie drii sveze do pomladi. I Listov jemljimo 6im manj.le nastopiti motnie. ker vsebuje obilo vitaminov A. C in E. pa je celo premodan. Zandi 'aznih sori je kislo zelie 149 I | l. gomolje pa kopljemo od srede septembra do zime. slabem ielodcu ter nsie$enosli. color zelo cenjeno zelenjavo. prepreduie gnllje in vrenie. Ureja krvni llak. da ne bo sok grenak. Jemljemo ga 3x na dan pred obroki. B. omenimo samo glavne zdraI Zlice soka. Zet6na le v vseh oblikah zelo uainkovita dieta za sladkornike. Brfusloa olordooa . de si a tem umiva_ m0 0lav0. Namesto soka uzivajmo 5e raie zeleno kot ied. ker bi ulegn. Ce se voda zapira. Pliucni bofnfkl naj pijeio mnogo tega daja. V liter kropa damo kakih 10 listov. kr6lh v plsih z napadi strahu. kier jedo veliko kisrega zelja. Smejo ga jemat. sveze iztisnienem soku iz gomolja. Zelie v kadi je tfeba skrbno pripravitiza konzerviranie in ga tudi v kadi skrbno distiti maslene kisline in kana. pospeSrje iztreblianje. prikuho in solato.saj spada | med tudi cvetada. solata in 5e drugade in udinkuie krepilno na ves otganizem. Tako snovi ne leZiio v 6reveslu in srrupr. napenianiu. Lahko kuhamo pol vode in pol vina. Pri vnetiu ledvic zetene ne smemo uzivati. Cvete od junija do septembra. ali samega ali pa me6anega drugimi sokovi. skuhamo iible in sesek i?n koten z vinom ali vodo v kaso in jo v vfedki gorko polagamo na mehur. Zaradi mtedne . v presnem. stebel ln listov.. Ta naj ne bo pretopla.

so. ki ga pomesamo z ianenim oljem. debelega ilevesa in hemoloidih. Sok zelnatih listov zdtavi dlevesne in ieloddne 6ire. Te snovije najvea ravno v zeliu. oteklih mandeljnih. Zaradi aikaloidov pa smemo samega le zmerno uporabljati. de nita sopojav kaksne druge bolezni. ze.prlmerno za plotinske bolnike. belem toku in driski. ZLnanie: zdrav. N. zaostale otroke.i. cvetiem Oornarandevca. Za slabotne. zato naj ga uzivaio sladkorniki. Cal listov pomaga pri krvaveniu iz nosa. Vzamemo 3x po I veliko. Tudi za opekllne le dober. Presno zelie kot so/ata le nad vse zdrava hrana zaradi mnooih vitaminov. - hn. orcxltn mandetlnth. Je res ludi pozimi zeten in je simbol nesmrtnosti. kol so: iivini nemit. anginirn zasluzenostig a. treba pa je vedno pripraviti svezega. polozlmo nanjo list. ki blaziio starostne teia. z nti. Zaradi obilnega vitamina C prepreduje skolbul pri otrocih in odraslih. pa: pred vsakiT obrohon naj bi pojedli 2-3 red:lne 2iice surove[a zelja. Ta obkladek se obnese tudi pri pasavcu.ilico pred iedjo. Liste splaknemo in po ikamo. pa Ludi braz klonid_ni katar in kaSelj.oievi konici za naslete bolezni.ucrnKovrn. zlmzalen zimski mraz ne more I l. A. Ni boli zdravilne in cenejSe pijale. Z obkladki z zetnatini listizdnvimo tezko celjive 18ne. ve. dez pa gazo alivolneno ruto. naj sroj pokrito 2 Lri. .a z mzelen iaiSa manjsa depresivna stania. dopolniuiemo zdravilnost groga pri slini miSici. lma malo beliakovin. gfla. me. Zdravljenje lraja 4-5 tednov. UZivati je treba surovo zelje. grmovju in jasah. Kislega zelja ne smemo dolgo kuhati. iisti kri. pied o'avnihi obrokiali pol ure pred spanjem. obiutek strahu in lesnobe. ga je treba vedno mesati do poiovice z Zajbljern. sk"pai s Se. kt prepreeLlejo rast raznih novoworb. koinih izpusdaiih. pljud. saj ugodno vpliva na sluznice drevesja in ielodca. Cvete od aprila naprei svef lo modro ali viiolidasio. Ta je dober tudi za grgranje pri vnetiu I l. angini in zasluzenosti 911a. idrav'. Baste najraje po bukovih in mesanih gozdovih. Lahko uporabliamo tudi sveI I smeio jemati zimzelena. mineralnih in drugih za lelo potrebnih snovi. Ta cai ie dobro pit. prebolevnike ie zelie naravnosl resilno. razie.egov aaj pospesuje izlodanie vode. Lahko pa damo med kuhano zelie za detrtino ali celo tretiino suroveoa zelja. ker vsebuie vitamin U (protiulkusni faktod. raie ga uZ vajmo v dajni nesani_ c npr. saj zelo blaii boleiine. ie or:sladkotni . Tako nor. Z'mzelen gasi2eto Je koine izpus6aie. sitnost. ldedkah. Vdasih pokriva kot zelena preproga velike ploskve. tudi neKal. Rano najprej umiiemo s kamilidnim dajem. Sok zdravi razna vnelja tankega in debelega drevesia. Zrasti zelo up0rabec kot dodatek h eajnin neianicarn. Zinzelen zniZuie klvni tlak. L/bte riabiramo tik preden zadne cveteti in iih v Sopke povezane sudimo v sendnem in zraanem prostoru. Jemljemo ga 2x dnevno na.r izmivamo kozo. Ker le zimzelen oster. Meniamo dvakrat dnevno.n jo lud. ztMzELEt[ Ilnca mlnol l4t. Zlica rdrobljenih stov na 2lvode. Lahko ga tud posusimo in imeliemdv prah. de in 'odprte noge*. Zadetnaielika se zdravis sokom klsiega zelia. ker mu tudi Skodovati. sl(upal z glogovim cveljem. enkrat na teden pa na teide izpill skodelico zelnice. @ itosednice ne aaj l- V njem so odk.rtianzevko.

dase obvarujemo okuzbe. prinalezltivih boleznihjetreba pridno pitita daj. Zenev meniin po porodu. vneto | ustno sluznico. cotoIl ZAJBETJ 143. Zanimivo: raheldajpotenje pospesuje. Kot Aini prewetek n le dobto nazilo za rane. Za spomladansko zdlavuenie dodaiamo zlato rozgo drugim zelisdem. samoraslega naidemo po dncfdlls-h .ci lega daja dnevno. ki imajo tezave po porodu. zdlavi po potrebi damo Zlidko II | . drgelanje udov. Dodajamo j: brinje.ala star rimski preqovor: Zoper silo smrti je Zajbelj na vrli. v kozarec vode za grgranje. Zaj-blj. Crne gore. Priielodcnih teiavah se ob pitju Zajb. I posekah. bolj | I I pa v raznih mesanicah. Tudi nosednice s pridom popijejo po 2 skodelici tega daja na dan. Natiranje s dajem se obnese pritresavici. ko za6ne cveteli. naj jemljejo to zeliSde. Grgranje z Zajbljem in splakovanje usl z niim ohrania zobe zdrave in lepe in odpravlja neplijetno sapo usl. Porodnice. PoveZemo v Sopke in obesimo na sendnem. iasah in - S6l$a lzredno zdravilnosl zaibljaiz. talllla. odvaiati vodo. skah. preden cveto. pomaga. Rezemo gofilo polovico. DojeCe matere naj pijejo ta daj.' olokih. Rad ima sondno lego. hitro zdravi ubode. ker 6isti kd. Umivanje z Zaibliem lase krepi in jim daje lesk. zdravijo ekcem in garie. odpravlia nagnlenie k splav.ielo tajno neianico Zajhlja in rmana v enakih delih 2-3x dnevno. po I dneh precedimo in izvleaka in Zaibelj. . stoldeno in polozeno na lane. pomiria iivce. tadrlr I I . dile in gnoine rane. Nabiramo io.ZlAtA S0lld{90 rlrgdur0a R0ZGA h1f. obautljiv pa je na veter in mraz. Cvete lepo rumeno od iulija do oktobra. Uporabljamo jo za izlodanie ledvienih in ioldnih kamnoy. nahod in katade. Zlata |. zlatcnlco. Skuhana s svinisko masl)o poslelio. vodenico. Caj iajblja pomaga pri protinu in revml. Zajbetj je tudi zdravilen za Zenske teiave in bolezni: zdravi beli tok. gnm Je do 1 m visoka trajnica. Prikoinih boleznlh pomagajo kopeli vedkrat dnevno v odvaru Zaiblia.v ialdistidihala. glede tal ni izbirden.jevega iaja vraia apetit. vnetiu g a. gdo in irelo. Bule in 6ire iz 152 153 . zradnem prostoru ali razprostremo na papirju. Uporabliamo jo tudi samo. ko odstrvljdjo otroka. zdravi listule. Za druge jedi dodajamo Zajblju Se petersilj in z6leno. Te zadimbe ugodno vplivajo na prebavo. Kogar je zadeta kap. Pomaga otrokom.natih predeiih Primorja. sicer rad odmrie. modan paga zadriuje in prepreduje. Kot ial je uiinkovita pri dri. Hitro oa oosusimo v senci. ki moeiio grgranle se obnese pri davici.T 142. pubertetnikov. Gojijo ga na vrtovih. ne pa spodnjega olesenelega stebla. pomaga ob meni. Hercegovine in po | . vnete mandue. zlahlca. ustni gnilobi in maiayih zobeh. vnele ledvice in vneti mehur.om. lajsa astmo in osfoyskikalell Sveze listje in cyete. Dalmacije. Kot zaclr?bo dajemo liste v iaboldno potico in pito. Zajbljev daj ustavlja modno potenie pljudnih bolnikov. ietra. gridev. rozga je antiseptik in zdravi razna vnetia. potezejo pa se vnetia irevesia in ielodca. uleze. Sfadkorniki naj p. naj popije po 2 skodeJ. Raste veainoma po gozdovih. obenem pa posredno pomaga zdraviti tudi prolin in leymo ter razna koina obolenia. Prav tako parne kopelizdtavito mehul in mokila ter lajsajo teiavno moklenle. Zaibetjje namred baktericiden. Laisa sladkorno | 'l I bolezen. tezave v jelfh in ioldniku. tavzenlro:e pliuda. Nabiramo nlade poganjke in /lsle. Popiiemo lahko 3 skodelice na dan. Cisti dihala. Lahko pa liste nasekljano in nanoiimo v alkoholu. Vsako tretie leto ga je dobro presaditi. Cajgrgramo.

144. ae z niim z EMd {I . Lajia teiave pli menslluaciji. Korenino kopliemo leseni.zdnu-i)o obkladki iz stov zaibtia in kopive. Za dajno Zlidko Zeniklia poDarimo s % | kropa. Cvete belo roznato od maja do juliia. s katerimi se priiemaio obleke. zato ial sladiti z medom. od 20-50 cm visoka kainica. ki smo jih dobro stotkti in zmesali. Xer lentkelj zoZuie 154 se obnese zasluzena dihala. poprovo meto protidriskiinnapenianiu. otektinah in treinordiOin. ustno voflinoln bolno ilelo. Plodovi so glavice s kaveljdki. Posuse- no k0renino zdrobimo ali zmeliemo v pragek Okus ima nepriieten.ko Ztico teoa zdfavila.:na. Raste v boli vlaznih listnatih gozdovih. popijeho galo 2 skodelici na dan. odpravlja ustih. poletiizkoplje_ mo rastlino s korenino vred.h iz Lajsa pr: pri griii. zdravi irevesje. Pomaga pri podptutbah.eajzdravi pomaga izlodati. naj bornikiz angino pecto s. kgpilare. lajsa kaieli. Obhtadki iz stolaenk listov auijo vse vrste ran in ustavljajo krvavitve. za pozimi pa pripravimo orasek Zeniklia. ker reddi stuz ih io Zdravi vnete dlesni. sklerozo. izpiramo ali grgramoi utriuie maiave zobe.je ae zeniktja. jemo in prevido su6imo. Kumrno. vedii boli onoini.ra. nllo0tcd Je zelena. Cai Suje kruni tlak. dostikrat Pa ci. iire v ielodcu. Zmanjm0ramo | I | l. La notranjo uporabo pa popiiemo po 2 skodelici na dan.odlitno. Po jedi vzamemo I ve. saj ni nid manj zdravilen kot ze.:c na dan. ie jih izpiramo s daiem iz zen-iktja. z led. Uporabliamo lahko zel ali korenino. Kadar so vedj. ZEliltGtJ Sanlculr crmlaGa . aez l0 min odced:mo in uporabimo ra Call obktadke: izpiranie ati gtgranle. iisti kd. oevaino . oevairo nanie obkladke. Popijemo po 2 skode. Rekonvalescenti in iiydno razlvani ljudie si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 tilru sladkega vina namoeimo za J0 dni oo do'o zrezanih Zajbrjevih 'istov.[n. Nabiramo cvetoie zeli6ie s pritliinini listiwedln susimo v sen- I I.ena rast. Zdraii (oine izpuiiaie. Zenikeli s koprcem. trombozo. skrbno umiiemo in skuhamo z medom v ielo zdravilno sredstvo za nastete lezave. ledvic in. io umi vso zel s korenino vred. je bolje. in bolj gnojni. pri kruavitv. pomaga pri pliuvaniu krui. odDravlia afte v ustih poDiiemo utriuje majave zobe. bolna pliuda.. ielodec. vienimi boleznimi ne pijejo tega daja.

105. 122 -v rodilih. 39. 14. 124. 63. 76. 48. 120 -katar. 140 -onitie. 54 Dusevna preobremenitev. 36. 118. 110. 9. 17. 52.129. '112. 36. 113. 87. 111. 44' 49. 144 fistula. 129. 73.137. 34. 41. 139 Drgetanie udov (tresavica). 26. 125. 69. 72. 1. 42. 58 . 118. 131. 1. 77 . 74. 76. 113 . 7. 39. 15' 19' 156 51. -razkuzuje. 1 17. 61. 143 Flegmona. 72. 97. 137 129. 7. 8.21. 106.8.142 -dihala otrok.84. 40.30. 52. 2. 20. 88. 41.4. 100. 47. 71. 134 -otekle. 126 -astma. 119. 11.30. 122 -povzro6a. 4.pospesuie delovanie. 112. 19. 113. 81. 98. 86 '115' 127' Bledidnost. 1. 96. 120.122. 129 -kronidna kuzna bolezen. 111. 127. 117. 65 Edem (oteklina). 83. 39.17.52. 48. 66. 132. 95. 129' 130 - . 81. 126. 58. 130 -tuberkuloza. 135. 137 -na roienici. 19. 75 112.65. 60. '138. 94 Bistri duha. 118. 18. 133. 48 -bradavice razpokane. 80. 13. 39. 107. 16. 59. 30 112. 71. 88. 85' 91. 26. 112. 141 -vneta. 81.-37. 100. 84. 70. 19.20. 123 -krvavitve. 35. 137. 82. 85. 73. 75. 39. 120. 143 -pri starih lludeh. 19. 138 Bolhe. 35. 128. 118. 19 Bezgavke. 19. 92. 43. 143 116. 140 -po noselnosti. 73. 40. 131 Boledine.23. 39. '142.96.21. 18. 130. 20 -napenjanje (vrenje). 39. s9. 83. 18. 62.4. 107 Glasilke . 86. 96. 89. 123 -vnetia. 110. 1. 61. 140. 57 -gnoini. - 108. 120 -kronidni. 39. 37.81. 69. 106 Depresiia. -telo bolezenskih snovi. 83. 85. 95 -v ustih. 133. 131.3T Furunkli. 1. 1 . 39. 46. 116. 42 -izloEanie sokov pospesuie. 57. 41. 122. 121' 144 -v spodniem Zivotu. 104 Doienje. 1 13.31. 60. -zajedalci. 52. 8. 78. 142. 52. 88 -katat. e. 1 15.12. 140. 114. 98. 126. 135 Bronhialni katar. 70. 40. 74. 94. 116. 3. 5. 48. 85. 123 -leno. 123 Dlesni. 128. 82 -koio. - boleei krdr. l.31. 140 -mladostne. '108. 19. 94. 19. 30 eist . 15. 17. 34.88. 102. 7. 120. 49. 140 -lloro 39.144 Apetitpospesuie alivraea. 52. 77.41. 135 Danka 27 . 68. 123. 88.11. 6' 7. 94 . 92 eebelia qriza. 96. 107. 144 Divie meso.141 Dihala. 107 AmDutaciia '108 lnjina. 80.118.144 -kronidna. 131. 83. 40.2. 124. 22.22.127 .43. 42.ustavlia. 12. U.142 Beli tok. 51. 143 -pri doiendku. 12.50.27. 123. 128. 63. 130. 24.144 107. 105. 115. 133. 129' 138 22. 46. 1. 128 -perforaciia. 116. 142 . 143 Doike . 13. 142 -izpadla. 58. '!14.20. 137 Absces (tvor). 118. 14. 73. 89. 13. 15 sinusih. 45. 106. 11. 24. 21. 134 Bradavice. 124. 115 Ekcem (izpusdaj).36 -v -v brazgotinah. 74. 137. 84. 17. 85. 120. 33. 92. 134 -inhalaciie. 76. 21. 70. 56' Botiast. 78 -obkladki. 97. 33. 46. -akutni. 27. 113' 138' 144 Akne.dihala.72. 115. 123. 63. 94.34. 38.'109. 56. 11. 112.125. 79. 39 Davica. 46' 97. 36. 1 Atte. 42. 83. 84. 141. 62. 45. 1.pri novoroieneku. 60. 50. 141. 134 -v spodniem delu trebuha. 30. 93.141. 43. 14. 66. 7. 41.113. 1?. 63. 87 Astma (naduha). 63. 130. 134. 105. 11s. 33. 19. 82. 6. '107. 78. 135. 118. 63. 22. 116. 42. 133 -bri otroku. 141. 30. 113 -otekle. 18. 54. 14' 17. 118. 94. 79.51. 83. 131. 142 Debelo trevo. 93. 60 -zatrdline.37.pospesi. -bolebe. 45. Bruhanie. 50. 111. 83. 106 -zasluzena. 138. 124. 65. 139 Arterioskleloza. 116. 103. 93. 130. 48. 107 Glavobol. 119. 56. 50. 104. 1 1. 1 17 Dusevno naprezanje. 113. 122. 126. 132.73.62. 48. 54. 121. 56. 73. -krvi. 119 -vnele. 36. 94. 111. 82 -pospesuie izlodanie sluzi. 78. 26.84.26. 128. 83. 140 Bule. 35. 112. 71. 21. 49.9. 1.52. 118. 99. 81. 129. 86 Dusevne bolezni. 47. 57. 122. 5. 41. 84 -v ustih. 35. 81. 130. 141 Degeneraciia hrustanca. 120. 95. 107 -na iivdni podlagi. 94. 144 -kronidni katar. 53. 96. 18. Celulitis.46 -kti. 131. 109 Artroza. 72. 9s. 125 Driska. 99 Garie. 63. Alerqiie. 93. 128.28. 118 -zaradi skorbuta. 142 119 -na Zelodcu. 75 Ciri.2. 41. 62. 41. 91. 123. g. 53. 101 Gangrena.Stramo lmzalo Stevila v kazalu pomeniio zapoledno Stevllko tastllne' erevesie. -zasluzeno. 57 -baKeriisko obolenie.132. 54. 106. 92. 128.25. 15. 92. 123. 1. 96. 81. 143 Glas negule. 38.preutruiene. 2. 95. -iir. 135 -krei. 19.37. 131. 109. 15. 143 125. 50. 75.56 47. 17. 35. 36. 69. 36. 140 ureja.vnete. 86.

141. 30. zz. 125. 132 . 66 4.44. 123 -iz danke.54. 138 .92. 83. 1i2' 128.u.!l?I3. 1 13 kronicno vnele' -"33i1 *. 98. -starostni. 54. ru. -. r..54 -zatrdline. 5 . 130. 119 o'ptf o 109. 127 -ob menstruaciii. 61. 139 -v iebuhu. 142.". 144 Krvni slrdki. 100..143 -zasluzeno' 141 illaSloi?'i9'. 112 Gnoienie odpravlia. 59 -bomirll. 128 . Kri.vneti. 1. 144 -iz ledvic. 129 llE' -z izmedkom. 83. 117. 140 Karbunkli. 86. 122. 143 -zama56ena.llf. be. 143 . 5.Jil'0.9.!'ff-#.: 115 iil)i:?5:l11tn. ^^ loo Kozne bolezni (dermatoze). 100. . 126.45. oa. J3'"i o? "f0. 85 -poskodbe. 18. 95. 30. 131.26. toz. 17. 65. 2.129' 143 o1 )l: lJ.3T *""lili'l 2s. .#liol 41.i3i. '100^ . 144 -vnel. Kolcanje. 112. u.41. 110. 134' 138' 142.ltir. 46.27 ' 124 -iz -iz nosa.1liil. 36. 83.: Bl: ' 141' gB: - ranien. 51. sg.ii 117. 100' -i. -hraoava. 9. 101. -ietibni.li3. tot. . 4. 76 iz. 128 . 12 -iz Zelodca. 139 -6isti. 36. s8. 113 -notranie.bole6. 86.. 107.45. 25.11o. 141. menslruaciji. 117. 4.6noienia -zastrupliena. 28. 98.23. 48 Kolera.50 117' 118 -oslovski. 159 . 73. 69' t\g.ii. 95 .93. 67 Posameznrn -ielodca.Ll?. 126. 121. 129 -vseh vrst.1g..izbolisuie.62.krepi. * '106. 4s.3T Gnoini izPusdaii kopel' u5 Gnoino vnetie Podkoznega tkrva llleomona).71. 3l: '. 133 '11'. 9. 4J.144 61 134' 140' Krvavitv. i4. eg. 54.60.o.-12s.'i.. 46. 78 ff:'lt ll. maternice.vneta. - lisaii.04. 117. 19.37 - -- l:iii:ji. 108.8.99 -tz secll.36.46.t'ioi nno. o'. 74 Kriz .']l 62. 109 ". 112 -met: -ob prstov.31 Jezik if.64 Krepdila za: -lasisde. JJ. 138 119. 36 Hlil:ilK ' 63.54 -iz zlale zile. -vnetie.iz. 100. 128 -Zelodec. 95. iJ # . 1i9. lf -tuberkuloza. 83' 86. - ii'l1 ll zz' oz - doiendkova.] tzb.. 129. 80 -sice. 2. 12. 93. 57. 121. 96' 112 -glasilk.39. 19' 40 42' st-. -ledvic. 123' 143 Kapilare . lt.. 118 Katar {olei tudi Pri '141.gniloba. 45. 61' 69' 70. 97 -maternice. tgg. 93 nr. 100 . 125. 47 -misice. 32. razooKana. 45. 108 Krvav izmebek (izpliunek).. ou..23. 4. 81. 89 -v Drsih.1ir3li. 120 KrCi (qlei ludi pri posameznrn organlnt. - sredstva za. 144 Krvava oriZa.47 71' 106.pregosta.:: . 108. az.36. *. 119. 95 '135. tza. 113. 125 112. 107. 98. 30. 122.pri griii. z.1: i 33 Jaidniki . tzt. 115. 30. 112 -iz dlesni.:?lii€:i b'. eo. 96.86. 51. 21.llli#lii ?llili4. 110' 122' -ookaslievanie. 2. 23. 39. 113' I 6. 57. 34 Jedmen na vekah.59. 42. 13. 113. 30. 131 -pri otrocih. ptiyi.T. . 109 Krene Zile. gt. 85..'f ii. 16 -obrablien.. 130' 141' 1M "ol 1' 17' 4b.29' 34.tl i 3i.jf'3 -'. 128 -delovanje ureja. 113. 5' 21. 23.86. 84. 9. 126. 3. J3ft i"1' 22. 110. 84. o. 84' 85' 95.r' 82. 118 -iz drevesa.96. 31. 5 - izousdiii. 92. '19: 109 Kila Kita oroanih). 15 -laiia 1 17. 14. *. 5 -mehuria.3.' I -i. s4. 77. 109. s+.rrrs'li39uni.1 158 j10"s"n". 139. 120' 133. tgz' 137 144 HerDes. 75.9. 107. 107. n. 140 Glivice. 15. 124.43 zs.49 -v prebavillh.1X. 97.pretegniena. 85 -rak. 19 Koprivnica (urtikariia). 141 72.. 99. 39' 49' 54. tgl.40 oo -i<rvavi izmedek.?i'f #iiil: i i 33: i l3: 1'. tgz. 66 Hemes zoster. 128 -oroanizem. 89 -olroke. i:l'. 94 Gnoina'zanohtnica. 9.70 Kap. 7o' 7j. 13' 25' - nedista.. 129 -ohlapna. 82. 115. tzt -po operaciiah. tzt. rz ill3. 37. 82. 22' lss 134.. 39. 133.21.u. sn.95 -sDomin. ffi [Tl'. 13. -raziede. 108.?li 33: . 61 124.^^ oo.til. ir:". 133' 135' lsias.n. 107. 115 -v drevesiu. 67. 35. 20..56 KoZa "tJ.61 Krasle.90. 84 -Zoldnika. 51. 35 Kosti .ii. vo 72' Holesterol in mascobo odstranlule krvi. es.143 1E:.22 -zastaran. 82. 116. 119. 120. 71. 96. 97.

75. 131. 87.9l Nadledvidna Zleza. 61. 84. 34.81. 98. 1. 121 N. 68. 51.13.lozoliavost (akne). 138 krhki. 65. 133. 34. 105. 28. 45.pekoae in utrujene. 102. 86 Ledvice. 98 odi. 108. 133 Nahod.99. 100 Nespednost. 107.madek". 118. 20. 134. 143 118 Neplodnost. 108. 58. 85. 112. 53. 79. 53. 35. 135 -ozeble. 108.16. 143 Ostrino vida krepi. 100 111. 94. 122. 99 - otekli. 66. 65..19. i2O. 17. 107 -vnetje kronidno. -mi5i6ni . 83.ia Ledveni usek. 99. 112. 13. 120. 59 119 -telesa. 99. 133 NeNoza. 4. 3. 134 Nagnienje k splavom. 133 Mi$ice . 58.63.utrujene. 119. 9. 69. 116. . 5. 138 -^^cnaa. 84.31. -Zile.7. 138 lllrdes.52. 105.9 - iz ust. 143 -solzenie. 138 111. 59. 125. 112. 81. 122. 56. 110. 12s. 130.39 . 129. 44. 42. 26. 72.29.73. 133. 1.54. 69. 135. 52. 17 62. 18. 135.31. 100. 15. 73. 34 -krai.133. '13. 143 Nalezljive bolezni. 16. 80.144 -moten. 49. 86 - -kamni. 33. 4 -zaprtje. 19. 85. 43. 39.bolede.9. 13. 81. 46.99.118 [4olji. 108.70 -zamaSen. 115 Neprijelen zadah -oslabele. 1 19 -mre:nica. 93.21. 90. 42. 49.28.127. 116. 85. i09.laternica. 66. 124.24. 33.27 . 112. 48. 110. 25. 33. 70. 6. 39. 41.39. 38. Nohli - Omotice. 82. 30. 110 -ae Strkne mast. 120 -vnete. 65. 52. 28. 23. 3. 139. 141 -mrene. 86. 132 . 136. 42. 115. 25. 30.83. 129. 36. 96. 47. 13.74. 125. 116. 78. 112 107. 7. 131. 108. 140 Pege sonine. 139. 127 -mastni. 50. 134. 40.47. 142 '16. 66. 19. 118. 21. 82. 93 -vnet. 35. 125 Oslabelosl. 139. 92.125. 86. 34. -bolet. 38. 135. 126. 128. 143 Napenjanje. 71. 119 95.46. 117 -vnelje. 132 Odpornost 127 1. 53. 134 Neiesdnost. 109. 42. 116. 119.46. 122. 94. 138. 56. 83. 129. Nosednice 11 -sonane. 44. 94. 107. 17. 136. 111 Noge. 119.95. 52 Ospice. 82. 70. 92. 86. 9. 82. 116. 56 Modenie postelje. 122. 131. 85. 78. 12. 12. 61. 36.80. -zarasli. 41 . 65. 84.92. 53. 30. 89. 50 Odrgnine. 17. l\ilehur (glejludi Sedila) . -kaIat.katar. 107. 62.144 .78. 22. 143 l\.landeljni -blesdavica. 5. 29. 80. 18. 132. 116. 127. 75 -proli splavu. 17.71. 96. 139 raet qq -mtzle. 93 -povedani. 14.66. 93. 82. 46. 111. 143 -jim Skoduje. 131. 72. 59. 52.5T. 15. 58 -krepi.57. 111. 116 -lasne korenine. 7. 72 -na86 ali pretegnjene. 93. 130. 23. 47.112 -zniiuie. 61.87. 117. 86 Omedlevice. 76.57. 23. 7. 19. 37.17 -polipi. 108. 139 Naval krvi v glavo. 19. 90. 14. 119 -oeesna veznica vneta. 17.112. 130. 65. 115. 47. 99. 11. 42. 129. 116. 46. 106. 112.pri protinu. 131. 108. 96. 9. 142 -prhliaj. 121.132 -skleroza. 110. 41. 109. 8. 20. 34. 72. 45.112 bolede. Oslovki kaselj. 57. 84. 161 . 11s. j35 -razjede goieni. 129. 127 Naglusnost. 61 . 131. 31. 129. -okorele.87.142 -bruhanje ali slabost. 100. 4. 109.99. 119. 84. 124. 40. 85. 97. 98 -vnete. 57. 85 Obrvi izpadajo.74. 51. 106.39. 100. 1. 64. 78. 133 -pesek. 84. 76. 5. 160 .62 Nos. 27.potne. 142 Levkemija. 135. 125. 127. 8. 138 -boleaine.91. 1. 19. 85. 103. 24. 131.31. 100 -vneti. 115..73.77. 69. 60. 62. 22.92. 17. 134 l\. 7.125. i0g. 99. *udarjene. 111. 137 -kamni in pesek. 79 Malarija. 29. 1 . 40. 139 Lasje izpadanje. 132.23. '17.22.Krvni tlak. 121.8.88. 80 Pik kade.29. 74. 134 -krmezliave. 19. 60. 70. 100. 115. 18.9T Kurja odesa. 58. 52. 39 PikiZuzelk. 83. 16. 11. 103. 74. 92. 86. 143 Otekline. 140.47. 132 P\uea. 2. 89.112. 132. 124.48. 108. 87.142 Mokrenje (glej tudi Sed). 54. 1 19 -trepalnice bolne. 105. 81. 107. 68. 1. 57. 139 Lisaji.7 27 . 27. S0 Ozebline. 53. 120. 109. 47. 125 -vnete. 129. 24. - l/igrena. 125 odvajalo. 94. 124.71. 110. 94. 98. 144 -eaSe. 52. 92. 115.73. 12. 100. 12. 68. 49. 62. 133. 19 Pasavec. 91. 135 Lasisde. 39. 69. 129.131 Luskavica. 2. 140 Ohromelost. 53. 81. 67. 18. 108. 129.44. 14.78. 69. 95.127. 75. 82. 79. 127.70. 91 previsok. 89. 129 - nizek. 86 -otekle. 19.66. 43 Otrdline. 92. 12. 125. 78 - io ktepi. 62. 'j. 123.27. 138 Opekline. 134 Mrzle noge ali roke. 69. 138 Paratilus. 141 - iim pomaga.20 Krvomok. 117. 111. 85.57. 131. 16. 64. 86. 108 . 113. 140 19 -proti prehladom.141. 132. 93. 4. 12. 85. 79. 134 -vnete.. 100. 65. 106.6.70.47. '100. 98. 134.

46, 50, 51, 52, 62, 65,70,72,

-motnje,8, -

12, 41, 50, 51, 54,

73, 83, 89, 96, 97, 100, 117, 120, 122, 124, 125, 131, 132, 135, 137, 138, 141,143,144

61, 69, 75, 89, 92, 94, 119 pospesuje, 24,70,119 prebavne Zleze, 31, 42
'106,

-kozne tvorbe,

61

56,57,59,

kopeli, 2

-disti, l
-gnojenje,73
-ietika

Prebavila, 1, 22, 26, 45, 49, 65,
131, 138

rane, 51 -na ustnicah, 132 Rane, 3, 19, 39, 46,

-

-kronidni, 21, 124

-obkladki,30,62,99
Rodila, 58, 78 Rozenica - motna, 59 See (glej tudi Mokrenje), 29, 31, 48, 74, 76,77,83, 112, 135 -z beljakovinami, 13, 69, 100 - izlodanje, 13, 16, 38, 40, 44, 69, 80, 97, 98, 103, 106, 107, 109, 11 1, 135, 139

-kalat, 7, 21, 22, 36, 51, 57,

-

glej Tuberkuloza
77,

-krdi, 63
Prebolevniki (rekonvalescentj), 35, 50, 76, 86, 103, 143 Prehladi, 8, 19, 41, 48, 63, 69, 76,

63, 83, 100, 101, 104, 107, 113, 117, 125, 127,131, 137, 138,

-

razkuzuje, 26, 131

140,144

79, 118, 120,132, 139, 141

-gnojne, 19, 30, 46, 62, 63, 65, 69,93,95,'t01, 142
-krvavede, 60, 112
matern;ci, 125 mazilo, 70, 80, 81 , 138 -notranje, 30

-krepi,45,94 -obiutliiva,9l
-otrdela, 128 -tesnoba, 46, 117

86,127, 128

-na

-grla,65

-

-zasluzenost, 36, 58, 59, 68,
137 Pljudnica, 9, 17, 30, 33, 34,

-Noti,72

-odpornost veda, 52, 119,127

-izlodanje pospesuje, 3,

4,

10,

-prebavil,70
-spodnjega deia telesa, 98

-obklAdki,21

14, 23, 28, 29, 31, 35, 38, 52,

47,51,

-

uSesa, 19

56, 62, 64, 73, 83, 89, 91, 94, 97, 121, 129, 130 Poapnenje - zil, 4, 18, 25, 95, 111,
140

Prekrvavilev, 17, 19, 20, 34, 47, 54,

-odprte,54, 108, 109 -posip, 66 -pospesuje cellenje, 7, 18, 36,
51,
91

53, 65, 79, 84, 91, 92, 117,127,129, 130, t37,
'142 izlodanje zavira, 53 - krvav (uremija), 78 - uhajanie, 1, 9, 25, 112 Sedila (glei tudi l\4ehur), 1,

108, .t41,

58, 69, 79, 89, 100, 115, 128,

-

-osranika, 33
Podancice, 18

Prelezanine,60
Presnova, 36, 72, 77, 83, 100, 106 Prisad zaradi notraniih poskodb, 95 Prostata, 54, 92, 110, 136 Protin (putika),7,9, 11,13, 14, 16, 25, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 38, 40, 43, 44,45, 46, 47, 53, 54, 57, 59, 62, 65, 66, 68, 69, 72,

-

139 srano koronarnega ozilja, 33

-nzkrZuje,75
-stare, 69.l35 -urezne,
Razdra2liivost, 33 Raziede od kislin. 125 Razpokana koza, 43, 60, 62, 66, 117

7,

13,

-

16, 25, 45, 49, 90, 91, 112, *vneta, 12, 16,36
Sedna kislina, 29, 50, 56, 135 Sedni kamni, 13,27,35, 44, 49,72, 93, 94, 100, 11s, 127 Seneni nahod, 70, 84 Siva mrena, 17 Sklepi, 14, 43, 56, 125,135 Sklepni revmatizem, 43, 135 Skorbut, 40, 134, 140 Skrofuloza, 85, 94, 106, 128

Podplutbe, 80, 81, 92, 115, 125,

129,144
Porod, 71, 73, 95, 96, 142 -krepdilo pred porodom, 98 -mehaa porodne poti, 113 -olajsuje, 89, 96 -popadki, 89 -prezgoden, 82 Potenie, 25, 45, 61, 63, 64, 65, 71,

-

130, 143

-toke,43,123
-ustnice, 43, 108, 123 Fdedke, 82, 140 Rebrna mrena vnetje, 30, 34, 62, 63, 83, 94, 98, 100, 106 Rekonvalescent - qlei Prebolevnik

73,74,77,79, 92, 106, 109,
111, 120, 126, 135

-modno, 143

-nog, 39, 85, 86, -zavia, 2
Potrtost, 98 Prebava, 1, 2,

135

73, 74, 75,77, 78, 82, 83, 84, 86, 87, 89, 92, 94, 95, 96, 99, 102, 103, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116, 120, '124, 125, 127,129, 130" 131, 133, 135, 137, 139, 140, 142, 143
Proznost tkiv veda, 100 Prsne bradavice razpokane, 60

-

4,17,25,26,28,34,

-

Bevmalizem. 2, 3.-4; 8, 9, 11, 13, 14, 15, 16, 25,.29, 31, 32, 34. 38, 40, 42, 44, 45, 46, 47, 50, 52, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 66, 67, 68, 69,70,72,73,74, 75,77,78,82,83, 84, 86, 87,

Slabokrvnost, 22, 41, 47, 49, 50,

51, 52, 64, 94, 95, 100, 106,
128, 137 Slabost, 28 -mehurja, 132

89, 92, 94, 95, 96, 99,

102,

35, 37, 42, 48, 59, 75, 87, 97, 103, 124, 126, 129, 131, 139, 143

-izbolisuje, 14, 124 -lajsa, 2, 7, 34, 46, 47, 77, 111,
115

Radioaktivna sevanja, 91 Rahitis, 50, 52, 53, 66, 85, 94, 115, 127, 129 Rak, 10, 65, 78, 81, 84, 136 -boledine, 109

106, 107, 108, 110, 111, 112, 115, 116, 122, 124, 125, 127, 129, 130, 135, 137, 138, 139,

-potovalna,76
Zelodcu, 67 Slabotnost (neodpornost),
9'1, 95, 100,

-v

140,142, 143 -boleaine, 34, 67, 99,

1

15 76,

-pra otrocih, 21, 35, 50, 58,
111

119,129,140

-diri,

19

-diela,71
-glavobol,99

Sladkor v krvi zniiuie,4,17,29,86 Sladkorna bolezen, 12,27,37, 41, 163

162

52,
137

71 ,

83, 85, 95, 98, 106, 128,

, 142

gkrlatinka, 9, 53, 100, 133 Sumenie v usesih, 17,84,129,134 Tek - glej Apetit TeZka sapa, 109, 133, 134 Tlfus, 19,53, 100 Tkivo, 97 Tolaeavost, 106, 139 Trakulia, 32, 99 Trebuh - krdi, 17, 65, 78 - napenjanje, 8, 59 -napihnjenost, 105

-dietna hrana,35, 40, 52, 71, 108,
139, 140, '143 -gasi Zejo, 126, 141 Slepid,98, 113, 129

-sluhovod oteden, 134 -sumenje, 17,84, 129 -trganje, 49, 89, 131 -vnetje, 36, 52, 80 usi, 15, 85, 92, 99
-rasUinske, 50 Utruienost, '128

-zaeeIna,13,112

Slinavka trebuSna - otekia, l3 Sluz v dihalih - mehda,8,21 ,77,83, 117 -odvaja, 69, 98, 137

-pljudnih bolnikov, 120
-spomladanska, 120, 127 -udov, 75, 99, 121
Vene, 54, 63, 140 Vetrovi, 7, 17, 42, 47,58,92,126 Vnetja fazna (glej tudi posamezne organe), 30, 41 , 46, 54, 65, 108,

Spahovanje,27
Spanje, 38, 49, 65, 73, 90, 95, 116 Spolna mod - oslabela, 47 Spolna prerazdrazenost, 38, 135 Spolne bolezni, 66, 94, 1 10 Spoini organi,62, 95, 125

Trebuana slinavka, 50, 61, 76, 84, 106, 137 Trigeminus, 9, 57, 122, 125, 135
Tromboflebitis, 54 Tromboza, 128, 144 Tuberkuloza, 19,20,22, 40, 41,45, 50, 62, 69, 83, 94, 97, 100, 1r7, 133, 140 Tvori, 1, 39, 49, 52, 56, 62, 79, 81, 86, 93,98,"101, 107, 108, 113,

-

Zgaga, 8, 14, 17, 89 Zlata Zila - glej Hemoroidi Zlalenica, 4, 5, 20 , 21 , 25, 31 , 36, 44, 46, 66, 77, 83, 84, 85, 89, 90, 92, 93, 98, 115, 116,122,123, 125,128, 138, 142 Zlomi, 30, 39, 54, 83 Zmedkanine, 3, 9, 30, 46, 54, 56, 71, 75, 80, 81, 90, 92, 115, 123,

-z gobami, 3, 5, 39, 89 -s hrano, 51, 89 -z jodom,48 -s kovinami, 89, 106 -z misjakom, 89 -z nikotinom, 39, 119

124,142
Voda (glej ludi Mokrenje)

Spomladansko zdravljenje, 27, 69,

120,142
Srbedica (srbenje), 15,25, 45, 57, 66, 80, 83, 86, 95, 100, 131 Srce, 3, 15, 17, 22, 33, 51,71,75, 89, 92, 114, 115,124, 130 -angina pectoris (tesnoba), 134

9,25, 112

-

uhaja,

1,

129 Znojenje ureja,49 Zobje, 46, 65, 95, 103, 143 .-majavi, 20, 93, 142, 144 Zobobol, 31, 40, 46, 76, 82, 112, 116, 131, 138 Zvini, 30, 107 Zelodec, 1, 3, 5, 19, 24,25, 26, 36, 41, 43, 45, 46, 47, 50, 51, 62, 71, 74, 78\.81, 85, 87, 92, 1 12, 124, 125, 112,134, 139, 143 -bolea, 57, 119 -dir (ulkus), 34, 39,40, 56, 82, 140

-zastaja, 4, 17, 20, 61, 84, 112,
118, 129, 139 Vodenica, 7, 8, 9, 13,14,17,21,29, 31, 44, 47,50, 53, 61, 65, 69,

-izrasianje,

1

120
Ubodi in ugrizi, 19, 131, 135, 142 Udarnine, 3, 107, 112, 131 Udi - boledi,43, 99

78,79,81,87, 90, 92, 93, 94, 95, 105, 106, 111, 116, 127,

-astma,23,51
-infarkt, 33

-kri,75,93
-misica, 33, 53, 112, 141 -nemiren utrip, 22, 115, 116, 133 *nervozno bitie, 25

-

pospesen

utrip,6,38

-drgetanje, 143 -hiralodi, 50 -ohromeli, 116 -trganje, 46, 99
Ureznine,30, 101, 131, 142 Usdk (heksenSus),99
Usta, 1,2,7, 14, 21, 23, 35, 70; 113, 118, 131, 138, 143 -dlesni, 21, 40, 113 -izpiranje, 52, 93, 108, 142 143
97
,

-premoano bitje, 70, 75 -raz5iritev koronark v starosti, 3 -razsirieno, 33 -slabosi, 33, 51, 111, 114, 124 -starostno, 84

137 , 139, 142 Voluharja odganja, l0 V tanica, 5, 20, 42, 45, 49, 50, 61, 68, 70, 77, 7 8, 7 9, 92, 98, 1 07, 1 17, 122, 137 Vrenje v prebavilih, 17, 19, 42, 92, 116, 128 Vrodica, 9, 13, 44, 93, 95, 111

Vrodina, 47, 71, 92, 98, 102, 103, 107, 113, 121, 127, 128, 135 Vrodinske boleznl, 33, 51, 71, 103,
121, 135 Vrtoglavica, 2, 134 Zanohinica, 101 Zaoslajanje vode v telesu, 84, 1 15 zqx]\e, 1, 2, 7, 9, 1 2, 20, 22, 23, 38, 41, 51, 84, 85, 112, 123, 128 Zaspanosl prezene, 26 Zastrupitve - sploSno, 65 -z alkoholom, 119

.-kislina, 41, 47, 52, 89, 128

-aisti, 18, 131, 137, 144 -katat, 7, 12, 15, 21, 30, 35, 41, 47,77,89,94, 128, 135

-ureia delovanje, 33, 90, 96, 112
-vodenica, 33, 53, 69, 115
Staranje, 19, 33, 140, 141, 143 Stenice, 99, 134

-krbi, 23, 66, 72,109,118, i26 -ktepi,23,37, 38, 42, 58, 73, 89,
104, 119

-nepriieten zadah, 35, 76, 142,
-sluznica, 95, 124, 133, 143 -vneta, 12,40, 50,93, 108, 122

-krvavitve,27,96

-len, 28,

115

Strah in tesnoba, 70, 75, 87, 115, 133, 139, 141
9ditnica, 85 Sen na obrazu, 138

Usesa,46, 74, 116, 131, 135 -boledine, 74, 131, 138

-

katar, 58

-obdutljiv,28 -oslabel, 47, 88, 128 -pokvarjen, 14 -sokovi, 2, 76

-siuh, 58, 68

-Ielave,
143

47

, 58,92, 95, 111, 134, 165

164

-li$danie, 128 -vnetie, 34, 39, 46, 56, 60, 96, 97,
105, 143 Zenske bolezni, 5, 21, 47, 61, 95 Zile, 15, 54, 96, 127 -poapnenie zavira, 4, 18, 25,95, 111, 140 - proznost poveeuje, 2, 54 - -!iri, 20, 52, 54, 115 Zivci, 36, 5'1, 86, 91, 119 -boledine (nevralgiie), 9, 54, 82, 125, 135 -gravobot, 75, 116, 119, 129, 130 -izdrpanost, 6, 25, 73, 87, 89

- -zasluzenie, 135, 137

-pomirja, 2, 6, 50, 133, 143 -razdrazenost, 33, 65, 78, 86, 109, 113, t15, 122, 143 -slabost (nevrastenija), 47, 73,

latinslm imena tastlin
Achillea millefolium Acorus calamus Aesculus hippocastanum Agrimonia eupatoria Agropyrum repens Alchemilla vulgaris Allium cepa Allium sativum Allium ursinum Althaea officinalis Angelica archangelica Anthyllis vulneraria Apium graveolens Arctium lappa Arnica montana Artemisia absinthium Artemisia dracunculus Artemisia vulgaris Asperula odorala Bellis perennis Berberis vulgaris Betonica officinalis Beta vulgaris Betula pendula Brassica nigra Brassica oleracea Brassica oleracea Buxus sempervirens Calendula officinalis Calluna vulgaris Capsella bursa pastoris Carum carvi Centaurium minus Cetraria islandica Chelidonium majus Cichorium intybus Cnicus benedictus Cochlearia armoracia Corylus avellana Crataegus oxyacantha Cydonia oblonga

112. RMAN

75,86,91,116, 135

-vneti,25
Zold, 5, 13, 14, 15, 18, 22, 36, 55, 81,

47. KOLI\,IEZ 54. DIVJI KOSTANJ
107. REPIK

82, 84, 94, 106, 111,112, 122, 125

-izbeanie, 2, 4, 20, 28,
128
Zoldni kamni in pesek
,

76,77, 83,98, 105, 108, t17,
105, 106, 107, 109, 125, 128, 142

45, 47 ,7 5,

94. PIRNICA 95. PLAHTICA 17, CEBULA 19, OESEN
18. eE[4Az

1. AJBIS ali SLEZ

4,13,62,78,

2.

ANGELIKA

-krepi, 17, 25, 73, 85, 124, 129,

-

130, 138 motnje, 2, 6, 100, 125

Zoldnik, 1, 20, 26, 50, 51, 79, 86, 89,
61

104. RANJAK 139. ZELENA 108, REPINEC

, 70, 75, 81, 93,

105, 107, 121, 126, 128, 137,
143

3.

ARNIKA

-napetost,6,33, 71,75, 100, 112 -nemir, 7, 38, 109, 141

Zrclo, 11 , 12,36,97,108, 118, 143, 144

89, PRAVI PELIN 87, PEHTRAN 88, NAVADNI PELIN 90. DISEEA PERLA ali 72, MARJETICA 20. eES[flN 21. CTSTEC 91. RDEEA PESA 13. BREZA 34. GORC|CA 82, OHROW
140, ZELJE 102. PUSPAN

PRVENEC

81. OGNJte
110. RESA iesenska

96, PLESEC 58, KUMINA
128. TAVZENTROZA

41. 78. 98. 51. 40. 64. 33. 60.

ISLANDSKI LISAJ KRVAVI I\,ILEENIK POTROSNIK KORDABENEDIKTA
HREN

LESKA GLOG KUTINA

Cynara cardunculus Daucus carota Dryopteris filix-mas Epilobium parviflorum Equisetum arvense Erica carnea Eupalorium cannabinum Euphrasia officinalis Foeniculum vulgare Fragaria vesca Galium aparine Galium verum Gentiana lulea Geranium robertianum Geum urbanum Giechoma hederacea Hedera helix Helianlhus annuus Heracleum spondylium Horderm distichum Fraxinus excelsior Humulus lupulus Hypericum perforatum Inula helenium Juglans regia Avena sativa Juniperus communis Lamium album Laurus nobilis Lavandula spica Levisticum officinale Linum usitatissimum Lycopodium clavatum l\rlalva silvestris l\4arrubium vu gare Matricaria chamomilla lvlelissa officinalis l\4ellilotus off icinalis l\.4entha piperita Ocimum basilicum 0nonis spinosa 0riganum maiorana Origanum vulgare Pelargonium roseum Wild Petasites hybridus
168

4. AFTIEOKA 52. KORENJE 32. GLISTOVNICA
136. VRBOVEC
1OO. PRESLICA

110. RESA spomladanska

79. MORACNIKaIiKONJSKAGRtVA
119, SI\4ETLIKA
KOI.4ABCEK ali KOPRC GOZDNA JAGODA LAKOTA, PLEZAJOEA LAKOTA, PRAVA ENCIJAN KRVOIVOCNICAAIi SI/RDLJIEKA 124. SRETENA 36, GRENKULJICA 15, BBSLJAN 121. SONCNtCA

48. 35, 61, 61. 28. 57.

Petroselinum hortense Phaseolus vulgaris Picea excelsa Pimpinella anisum Pimpinella maior Pinus silvestris Plantago lanceolata Plantago maior Polygonum aviculare Polypodium vulgare Potenlilla anserina Potentilla tormenlilla Primula veris Prunus spinosa Pteridlum aquilinum Pulmonaria officinalis Querc!s robur Baphanus sativus Rhamnus frangula Rheum otlicinaie, palmaium Ribes nigrum Bosmarinus off icinalis Rosa cenlifolia Rubus lruticosus Rubus idaeus Ruta graveolens Salix alba Salvia olficinalis Sambucus nigra Sanicula europaea Saponaria officinalis Satureja hortensis Rosa canina Scila maritima Sempervivum tectorum Silybum marianum Solanum tuberosum Solidago virgaurea Siellaria media Symphytum officinale Taraxacum officinale Teucrium chamaedrys Thymus serpyllum

92,

PETERSILJ

29. FtzOL 120. SMREKA

42. JANEZ

8,
11.
131

BEDRENEC, BIEERNELICA
BOR

SULIOASTI TRPOTEC 132, VELIKI TRPOTEC

,

27,
1

DRESEN a|i GOSJA

17, SLADKA KORENINICA

93, PETOPRSTNIK
TRAVA

123. SRcNA

N,,10e

130, TROBENTICA

23, ORNI TRN 99. PRAPROT 97. PLJUCNTK 39, HRAST
105, ERNA REDKEV

24. DEZEN 43. JEEMEN 44, JESEN 38. H|llELJ
125. SENTJANZEVKA 83. VELIKI OI\,IAN

55, KBHLIKA
103, RABARBABA in TUNGUTSKA
RABARBARA
111. RIBEZ I t5. ROZIVARIN

85. OREH 86, OVES 14. BFIN 49. BELA IVRTVA KOPRIVA 67. LOVOR
116. STVKA

r38. VRTN]CA
BOBIDA

1i.) ZAJBELJ
9. BEZEG

71. I\,1ALINA VINSKA BUTICA tJc. VBBA

69, LUSTREK 62, LAN 66. LtStCJAK
118, SLEZENOVEC

144. ZENIKELJ 77. t\,4 tLN tcA

126. SFIRAJ
127. SIPEK 101. PRII\4ORSKA CEBULA

22, ERNA I\4ETA 46. KAtVItLtCA 75. I\,IELISA 74, MEDENA DETELJA 76, POPROVA I\4ETA

7.

BAZILIKA

31. GLADEZ 70. MAJARON 26. DOBRA MISEL
114, ROZENKRAW 109, BEPUH

80, NETBESK 5. BADELJ 56. KBOI\,4PIR 142. ZLATA ROZGA 59. KURJA EREVCA 30. GABEZ 106. REGRAT 137. VREDNIK 73. MATERINA DUSICA

.

Sinona Aiiia dopolnjuje prvi dv€. latinsko in hrvaiko poimenovrnih rasllin. 144 slovensko.Simon ASie PRIROENIK ZA NABIRNJE ZDRAVILNIH RASTLIN Tretja knjiga izpod per$a stiSkega meniha p.je tudi barvno predstavljenih.>r>t>r>r<<<<<<<<<<<<<< P. ki vsaka po svoje' primcrno uporabljena. Ce sta ti poudarili bolezni in legobe. Tudi priiujoca knjiga naj nam bo zalo E E] v iim vetjo pomot. razvritenih po abecednem redu od ajbi5a do ieniklja.1r I I E tr >>>>. . Telesno zdravje je osnovna ilovekova dobrina. Uporabnost knjige v6tata obe dodoni kazali. pomaga pri lajianju in zdravljenju leiar. govori slednja o rastlinah.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful