Professional Documents
Culture Documents
P.
Simon Asie
v
PRIROCNIK
ZA NABIRANJE
ZDRAVITNIH RASTLIN
MOHORJEVA DRUZBA
'
CEUE
1989
I
Izdala Mohorjeva druZba v Celju v redni kniiZni zbirki za leto 1989
Use[ina
1.
Uvod Navodilaza branie AJBIS aliSLEZ ANGELIKA ARNIKA AFTICOKA 7 d
v
'10
2. 3, 4,
't'l
12
5, 6, 7. 8.
BADEU
BALDBIJAN BAZILIKA
BEDRENEC,
't3
14
lc
to
17 18 19
HMELJ HRAST
HREN
47
4E
ISLANDSKITISAJ
JANEZ JECMEN JESEN JETIENIK
KAt\,4tUCA ali
49
50
51
47. KOLME?
52 53 54 55 56 57
48. KOMARCEK
BOROVNICA BFEZA
14, BRIN
20
BRSLJAN to.
tcA
23 24
25
17.
18,
KOPRC 49. BELA MRTVA KOPRIVA 50. VELIKA KOPRIVA 51. KOFDABENEDIKTA 52. KORENJE 53. KORUZA 54. DIVJI KOSTANJ 55. KRHLIKA
ci'
59 60
ol
62 64
19.
26 27
ati
20.
I/ETA 23.
TRN
65
29 30
oo
67 68
33 34 35 36 38 39
69 70
71
29. FIaOL
30. GABEZ ot, GLADEZ 32. GLISTOVNICA 33. GLOG 34. GOBCICA 35. GOZDNAJAGODA 36. GRENKULJICA 37. GFSK0 SENO ali TRIPLAT
72 74 75
40
41
Opremila Julijan MiklavdiC (ovitek) in Marjan Paternoster (prelom) Barvne ilustraciie iz razlilnih virov
42 43 44 45
LIPA LTSTcJAK
76
77
78
79
80
81
//'
75. I\,1ELISA
76. POPHOVA META 77. [/ tLN tcA 78. KRVAV] N/LEENIK 79. M0RACNiK ali KONJSKA GR VA 80. NETRESK
82 83
84 85
86 87 88
118 119
UYod
120
112. BMAN
rastlinah
Hvala Bogu, sem vzkliknil etos 20. maja, ko sem dokondno uredil besedilo za tretjo knjigo. Res, hvala Bogu, ki miie pri mojih 83 letih po dveh infarktih in ob mueni astmi naklonil 5e toliko zdravja, da sem bil zmozen za delo, pa tudi
\t, ROBIDA
122
123 124 125
tc,
to.
89 90
91
117.
I18.
120. 121. 122. 123. 1a/
126 128
129
130
92 93 94 95
96 97 98 99 100
101
132
JJ 134 135 136 137 138 139
'140
125. SENTJANZEVKA
92. PETERSILJ
93. PETOPRSTNIK ali GOSJATRAVA 94, PIRNICA 95. PLAHTICA 96. PLESEC 97, PLJUCN]K 98. POTROSN]K 99. PRAPROT 100. PRESLICA 101. PRIN,4ORSKA EEBULA
102
103 104 105 106 107
132.
133.
tJc.
137. 138, 139.
108 110
111
102. PUSPAN
103. RABARBARA
in TUNGUTSKA R.
140. 112
113
SUL EASTITRPOTEC VELIKITRPOTEC VIJOLICA ViNSKA RUTICA VRBA VRBOVEC VREDN K VRTNICA ZELENA ZELJE
ZIIVZELEN
141
142
143 144
145
nekaj dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem mogel obdelati obsezno snov, Bog jlm slokrat povrnil Tako sem sklenil, da bom prlredil knjigo z barvnimislikami zdravilnih zell5d, dodal kratko pojasni o o glavnih znabilnostih in nastel nekatere niihove zdravilne lastnosti. Dobra barvna slika pa naj bi nadomestila natandnejsi opis zdravilnih rastlin. Tako iih ne bo tezko najti v naravi. Tretja knjiga bo pomagala 5e bolj s pridom lporabljati prvo in drugo Ponot iz donaie lekarne. Naravo v nasi lepi dezelije Bog bogato obdaril. Ko nabiramo cvetje in liste, ko kopljemo korenine in l!pimo ubje, mislimo tudi na to, da ne bomo povzrodill opuslosenja ampak da bomo bogastvo narave, ki nam je podarjeno, le blago razreddili. Naberimo le toliko, kolikor bomo porabiliv enem letu. Pri uporabiteh zelisd pa bodimo natandni ln potrpezljivi: ozdravienje prihaja poaasi, ko pa pride, ie temeljito. Nai dodam na koncu 5e kratek recepl: Da ne bomo sli prehitro v krtovo de:elo, pilmo aaj KRRT, aajno mesanico iz koprlv, regrata, rmana, trpotca. Kopriva krepi kfi in dvlga hemoglobin, regrat vodi notranjo presnovo, rman odlidno vpliva na Zelodec in sosedne organe, trpotec izbolisuje prekrvavitev v telesu. Te Stirl raslline lahko zastopajo vsa zdravilna zeliSda, pa tudi dobimo iih oovsod. Naj bozji blagos ov spremlja 5e tretjo knjigo, kakor sta ga bili delezni prva in dr!ga. Na zdravje, dragi roiakll
cl
153
104. RANJAK 105. CRNA REDKEV 106. REGRAT 107 . REP]K 108. REP NEC
ZLATA FOZGA
1,44
114
ZAJ BELJ
ttc
116 117
154
co
167
llauoillla za branle
V prvem, osrednjem delu knjige so po abecednem redu in zaporednih
Slevilkah opisane zdravilne rastline od ajbiga do zeniklja. Vsak opis spremlja tudi barvna slika. Opis je razdeljen v dva dela:
AJBK
a[
I a.
|
ll.lahkopomagajo,
Besedica nas opozarja na primere, kjer moramo biti posebej previdni, saj bi nam nepravilno ravnanje ali nekontrolirano uzivanje laznih orioravkov lahko tudi moeno Skodovalo. Glavnemu delu kniige sledi stvarno kazalo (tezave, bolezni, organi, deli telesa) in kazalo latinskih lmen rastlin. Kdor Zeli o posameznih rastlinah Se ved podatkov, lahko vzame v roke dodatne vire in literaturo, ki je navedena v prvih dveh kniigah p, Simona ASida P0MOC lZ DOIVIACE LEKARNE l. in ll., [,,!0horievadr!zba, Cetie 1984 in 1987.
pregled
ali delov
l@
mo pri 40"C in zmeljemo v prasek. Vse dele ajbisa hitro susimo in hranimo na zelo suhem, ker rad plesni. Nie
ne
Pred pitiem namok le pogrejemo. Ce biajbispredolgo kuhali, bi dobili modnik, ker je zelo sluzast, Kneipp tega ni vedel, zato zani ni bil posebno zavzet. Aibisev narnok uspesno dodajamo dainin neganican za taz-
aibi$.
V prvi vrsti
k0renrn,
rpotablitamo praiek iz
in in
akne, disti puuda. Posebno kamnosekom in rudariem ie korislen. Cajpripravljamo zlasti iz praSka in ga sladimo s kostanjevim medom, Caj za prebavlla:
predvsem iz korenin, pri obolenllh dreyesia in ,elodca, motnjah prebaye, ushvlia sko, odpravlia tezave v debelem Clevesu in pri zapdlu, blaii boledine v tolcniku. Za seella: daj lai$a tezavno mokrcni, zadrzuje uhalanle vode, zdravi beli lok, yne{e mehuda in ledvlc. Posebno pomaga pri boledinah ledvienlh kamnov. Zunanje: s dajem izmivamo abscese, lvote oCesne yeznice. Otrokom dalemo korenine sleza, ko dobivajo zobe, da si drgnejo Cllu8ll.
| | Ajbis zdravi naiprej dlhala: vnelle grla, bronhills, lajsa kaSoll I l. kalal, pomaga pri izkasljevanju, disti uslno volllno, zdrevi atte
r
2. AilGEtIIO
ln06llca alchan0ollcs
-t
ARilIKA 3.
. aniolor fiorllol
Udinkuje podobno kakor kolmez. Sorodna ie s kumino in sladkim janezem, Lisle nabiramo, preden cvete. Dvoletno koreniko koDllemo v jeseni, operemo, zrezemo po dol-
lnlca n0 {nr -
I l.
gem v 4 dele; pri umetni toploti ne susimo, da ne izgubi arome. Zaradi arome raie kot daie pripravimo iz kotenike kapljice in tinkture. Caie kuhamo predvsem iz listov in semena.
| I
vnoglavico, poveeuje proinosl iil. Dihala: grgranje daiadisti grlo, ustno votlino, krepi sluznlce dihal. Prebava: prepreduje napenianie,
p0speSuje izloeanje
| l.
Cal pomirja
migreno in iivce,
in hranimo na temnem mestu, Ze od nekdaj velja za uiinkoviio ljudsko zdravilo. Deluje podobno kakor kamilica in ogniid, samo veliko modnejga je. Naibolje jo je pripraviti kot /nklulo. Nikoli ie ne kuhamo, pad pa samo parimo, lmamo jo predvsem za zunanio uoorabo. V nobeni hi$i ne bismela manjkati. notranjo uporabo jo jemljimo zelo previdno, zmerno in pod zdravnikovlm
posugimo
I l.
@Za
nadzorstvom, Utegnila bi Skodovati srcu. Ker je modna, jo namakamo v razmerju 1:10 ali 5e vea, jemljemo
pa
iol6a
in
ielodc-
razku:ilo in prvo zdravilo za fane vsake vrste, tudi gnojne, za vse vrste poikodb, koi so udamine,
zmeCkanine, Pospesuje celienje ran. KoI obkladek z gazo ali platneno krpo;
vzamemo daino Zli6ko tinkt! re na pol litra prekuhane vode, da ne drazi koze in ne povzrobi vnetja, Tinkturo vtiramo pri revmi s lkim. arnikovim cvetom 30 g cvetov namodimo v 70 g alkohola. Za notranjo uporabo; le 2-3 kapljice na kozarec vode za zdravlienie ledvic. srca in ielodca. Obnese se Dri zasltu. pitvi z gobami. eri vsak zasrrr,pitvi z gobami takoj k zdravniku! Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. Pri g pl pomagajo kapijice arnike, seveda le 2-3 kapijice. 0pazujmo reakciio! Vprasajmo zdravnikal Te kapljice (2-3) jemljem0 pri starostnem slcu za razSiritev venenlh koronalk, Je tudi distilo za kd in pospesuje odvaianie seda, Zunanie jo uporabljamo tudi proti mozolievici.
|| ||.
bujevalno, v vedjih pa nasprotno. Vino iz angelike:60 g sesekljane korenike namakamo v 1 litru belega vina 2 dni, nato dodamo 2 g praska korenike, namakamo Se 2 dnj, potem odcedimo. Jemljemo po dve Zlici na dan zoper kee, iivdne motnie in slabo plbavo. Koristne so kopell vsega telesa, zlast:pri reymi alr tedaj, kadar hodemo pomiliti iivce. Toda samo nekaj minutl Sokovi angetike so namied izredno aktivni, tako da tahko povzroeijo cel6 koino vnetie. Odi je treba zavarovali pred vsakim stikom s tekodino, v kateri smo kuhali ali namakali anoeliko!
iil-
'10
ll
4. ARilE(|KA
Cjrrn cardfrorlur - n
, anlGolrt
BAIIETJ 5.
sllntrn mrndnun - hfl, 0310i0d, rllrfllcr
|.
osatov. Uporabliamo predvsem seme, pa tudi liste, steblo in koreniko. Ll6le nabiramo maja in junija, seme od iuniia do oklohta, korenike pa kopljemo spomladi. Seme iahko stoldemo ali zmeliemo. Seme lahko iudi Zveeimo ali pa jemljemo pragek s tekofino. Badelj je skoraj edino pa tudi | I edinstveno zdravilo za bolne
I l.
letra, za vlanlco, ielodec in ioldnlk ter pljuda in za ienske bolezni. Jeila; oroti zamaiEenosli oomagajo predvsem zmernost, preprosta
hrana, odpoved alkoholu, pa tudi pitje dalaizbadlja:.1 edno Zlieko semena poparimo s detrt litra kropa, dez 20 minut precedimo v termovko in popiiemo 3 skodeiice na dan, in sicer Ze natesde, polure pred kosilom in pred poditkom. Temu-daju je dobro dodali poprovo melo, in sicer zaradi okusa in vedjega udinka. Cairazslruplla letra, obnavUatklvo in zdraviceloten organ, V zvezi z ietri zdravi seveda tudizlatenlco. Caj pljemo zlasti ob zasllupllvl Pri vsaki zastrupitvi z gobami; ker so pritem naiboli prizadetaiotra. z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. Pripliutnlh boleznlh 6ai zdravi krvavl izmedek in kaaeli. Zaielodc vsebuje badelj zlasti greneine, ki dobro vplivajo na ta organ. Jemljemo kpljice ali pa piieno tai. Pri vneli yranici in bolne m iolcniku piiemo popai'ek iz zelisda ali pa dai iz semena, Golenskg razleds - gangrena potresamo s praskom iz semen, na krdne lile pa dajemo obkladke iz t4a.ludi zenske s pridom pijeio ta dai pri belem toku, boleznih malemlce in lzoslall mn-
| l.
se
ltruacill.
1
O. BALORIJAI{ urlo dm olllclMlls - t Y. 0doll0n
prastara zdravilna rastlina. Latinska beseda valere pomeni biti zdrav. Uporabliamo predvsem k2reniko s koreninami; nabiramo iih septembra in oKobra, od maja do septembra pa tudi cvetje in lislie za llnkfure, Korenine samo operemo in hitro posusimo pri 35"C. Takrat dobijo tistiznadilni duh, ki privablja in drazi madke. lz seseklianih korenin priprav|
-l .
bra, srsimo v senci ali susilnici pri 40'C, Posusena ima slan okus, Nalo
| l.
lja mo h lad n e
Eyle
jo drobno zrezemo. hranimo na temnem kraju v dobro zaprti posodi, sicer izpuhtivsa zdravilna in zadimbna vrednost. Za daje jem jemo stebeica I I posusene rastline: 1 zliako zeli poparimo z % l kropa, po 10 minutah
ll
precedimo, pijemo po malem nekaj skodelic na dan. Pa le 8 dni. nato ie treba prenehati in po 14 dneh nadaI
iiijiiiiii"i
pljuinega kata{a, ga grgramo, oslovski kaielj. Rane, ki se tezko c-elijo, zdtaui obloga s lem dajem. Caj pomaga bolnim
nie
ustavlja celo
dodaim0 za veaii ueinek 5e hmelj in janeZ. 2 aain iliekite mesanice poparimo s /..1 kropa, pokrijemo, dez kaksno uro odcedimo n pijemo toplo po p62irkih. Ia daj se o-bnese pri histe lt, migleni, tivcni omotidi. iivdnem b;uhanju. Pri nespecnosti uspeh povedamo, de dodamo temu eaiu Se hmeti. pol ure pred spanjem vzamemo 1 ililko izvledka ali t nkture na po skodeticb vode in sladimo s kostanjevim medom. Pri iivdni napelosli, pred izpit, al: voznio ie dobro izpiti skode.ico baldrijanovega aajai dodamo Se meriso. Baldriianov d;i se obnese pri izdDanosti, kldih, v meni.
nespeCnost in pom ria ilvinosl. Baz;liko dodaiamo kot okusno in zdiavilno zaeimbo zlasl maslnim jedem za laiio prebavo. Dodajmo ii rozmarin in Zaibeljzlasti k pedenirn ribam. Sve:i listidajejo jedem posebno priieten okus; fa koristi prebavi in zdravju. Pospesuie izlodanie mleka ori doiedih materah. Zdraviludi afte, de s ten eajern izplakujemo ulta. eebe,arii 'rdipred iebelniak poslavijoz medom oslajen bazitikin aaj v ptosko posodo. ddber6 ostaneiozdiave in so odporne proti debelji griii,
sedilom: de so ledvice bo ne, prehlajen mehur, pri pokodem in boleEem mokleniu. Ustavlja beli tok. Dodaimo mu brezovo tiatie, Zdravi tudi ietlne bolezni. vodenico in plotin. Bazilka ajsa katartelodca, ponaga pri-nape. nianiu, vetlovih in zaprtiu, vraea apetit. Lepo tajSa nemiiiivcdv, odpravtia
14
BEZEG 9.
zeznamujemo rastisee bedrenca, da lahko najdemo in kopllemo spomladi niegove odebeliene korenine. To delamo marca in aDrila ter seDtembra in oktobra, iih opefemo, ruieleno po dolgem, susimo na vrvici na oreDihu
I t.
Eff 'J,"#ii?:-;ii:'&JiT,l
Hranimo na zelo suhem Drosloru in v dobro zaprti posodi, sjcer postaneio vlazne. Je precsi moeno zdravilo, zato ga uporabliamo le zmemo: 1 faF no Zlidko korenin poparimo s % I kro-
zato n uzivajmo niasuroveoa. Vle ie treba skuhati. Cvete tritro s-usimo in ga spravimo v dobro zaprte posode,
qrlo. grlo. Obnese se pri anqlnl in bronanglnl bron_ hllllu_ ter vnetju v 9 u, prshtadlh. CaiitaOimo z medom, Ueiriirovit iJoioii |ooyDntm ktmnom, ksmnom y mohurlu in pri vodenlcl. Motnie rj men_ druac s.potetejo. Kneipp le s tem daidm zoiavil revmo in vniite ieo'itc.
beoJenc
| | dal taisa v dlhatth astmo in I l. katar, hrlpovort, toDi !luz. Z nesladkanim grgramo in Cistimo
jagodi
nekoliko vode kuhamo, dodamo '/, kg sladkoria. Ko izpari veliko tekodine, io spravimo v kozarce. Je zelo
2 kg jagod
pretadimo in
liHli,l"i"iil3;i1{'f,'.';T#
I
il'i
snout,
t<i
I
poipilu]eii
oofl-n-iJ,
pr9mvn9 motnlo;
Ce ga piiemo, se tudi
zglga poleie.
rkir. oomiria
z-nana piad iz cvelov, ki iih namakamo !;_:ll1:tUigXUE :iY jll,"":i.'ilg,,lf iv vod | | Caj blaZi katar v dihatih in kaall, pomaga
?$!: Po.b.1 ie,zoper napriiercn zaaal riieja. za-po'ie-ni-e;;i ;ilii;i zadoslule-tudi mladen daj iz cvetja, jma
cvela poparimo s z irropi, po ro .irrtf,i,i!.eol^il il-iii"iii caj iz bezsovih in oidho"ilr iijt", ooi"l,rr niiil6li-diil l^plzj$ !.919S' pomaga proli zaprtlu tybta in tedaj, kadar vodir utaia. zoper .e:Lt:_!!s_la lr99!l!go :krhqlg vino z.jagodani in piiemo po matem rer boti'poooiro.
2 dajnirlidki
sai
Lr$e poragamo stotdene na bolodo mesta kot oOkaaet rega uporjtilifi;oii fitgertttnwu tj. nevrelg1t obr.ra. Listi so ucinrroviti tor oiiaier<Jrliiiilr'i zf[. uvele potapljamo v testo in ocvremo; tako aobino zanvo ief,.
16
10. B0B
Iiclo laia - lw.
BoR 11.
[oi
Bob ie strodnica kotti:ol. grah in leda. Ze v bronaslidobiso ga ljudle gojili, ker ima veliko hranilno vrednost. Zadovoljen je vsako zemljo in uspeva povsod. Naibolj je okusno sveZe-zmje, de ga skuharno kar v slrokih. Ce zrnje lzluSeimo in ga skuhamo v kis o j!ho, ,zarostajmo.
Plnu sllro$Uls
hn. leti
[ol
I l.
I. I
popke,
ki so Se pokriti z
riavimi
oan.
posebno okusna in zdrava. Posuseno zrnje boba ima zelo debelo kozo, ki dela jed pusto. Pomagamo sitakole: bobovo zrnje zveder namodimo, kot delamo s lizolom. Drugi dan ga
. obnese Driaslmi. bronhilisu. gripi, kasliu in vnetju irela. ia1 iz storzkov 6isti k , blti pa mora blag,
I|
1i10. Zato jih raje uporabljamo z dru-
notranjo uporabo, ker precei drazi ledvice. V iglicah je veliko vitamina C. Posusene imaio vrednost naived eno leto. Smolo dodajamo mazilu,ki 9a delarno iz loja, olja in voska. Bor boli zdravilno ud nkuie kot smreka. Vdlhavanje sopare z iglic se |
Na splo5no hi
za
kova jedrca. Bobovo zrnje zelo rad napada molj in postane piskavo. To preprealmo tako, da snope boba suSimo v kozolcu med snopi pfaproti. Ta namrei odgania molje. Cvete in steb/o boba iene na vodo kot druge strocnrce. Bob bale zelo | I I . ubinkov Lo preprecLje raka. Pri ob;sku na Poljshem 1979 sem v del cele hekiarje, posejane z bobom. Pripovedovali so mi, da tako na veliko goje bob
gimi zelisdi. Kopell iz svezih iglic se obnesejo zoper izpuseaje, liSaie, protin in revmo. /zyleiek iz storzkov
odpravlja lisaie. Za zunanjo uporabo zavremo sveze popke v vodi. Ta sopara je udinkovita proti zamaseni nosni votlini, za grgranje; tudi razkuZuje zrak v prostorih.
po vsej Poliski prek Sovjetske zveze tja do Kitajske. Zakai? Zatrievali so mi, da
uzivanie boba uspesno varuje pred rakom. V pokraiinah, kjer uZivajo veliko boba, je veliko manlte bolezni. Bob baje zelo odgania voluharla. Sadjar mi je deja; ,Ko sadim drevesca, dam na dno in ob obodu iame nekaj snopov bobove slame. Tako uspesno zavarujem korenine pred tem Skodljivcem." Drugje sem sliaal: "Odkar posejemo na gredo nekaj boba, ni ved voluharja
blizu."
18
19
t2.
BoRou]ilGA
mt illls - hn.
X0r0rnlca
Za zdravljenje uporabljamo /isle in jagode. Lislje je poglavitno domade zdravilo zoper sladkorno bolezen. Uiinkovito je le, ako ga naberemo, preden zorijo jagode. Pozneje ie brez vrednosti. Liste suSimo v tenkih plasteh v senciali pri pedici, pri 40'C. Jagode uZivamo vlozene sveze ali posrsene v :ganiu. Sudimo iih pri 45"C. lz njih delamo tudi izvleiek u aganiu, iztisnemo sok ali predelamo v marmelado.
BREZA 13.
B6ula [6ndul,
laGclnlun
-h
. [nza
a.
nikih, sadijo jo
in
v senci ali pri 40" C. Jih ne k!hamo, pad pa le popaiunija, susimo hitro
udinkovilo
| l. za
sedila.
ti.
ledvice
le
in
Sok se najbolj obnese za grgranie, narnelada hladi pekodino vnetih ust in irela. Najbolj
| I
| l.
udinkovit ie presni sok. Suhe jagode ustavljajo d sko, zlasti pri majhnih otrocih, medtem ko sveze jagode
pesek iz ledvic in mehu{a, disti ki. Laj6a boledine protina in revme. Pri
listov blazi vnetie mehuria jn sedevoda. Dobro je dodati lemu poparku se koprive, regrat, rman in robido. Borovnice vplivaio na vid in varujejo odesno mreinico. Zato jih priporodajo pilotom, avtomobilistom, kivelikovozijo ponoai, in Sportnikom. Posusene jagode ustavljajo krvavilev iz zlate iile. Sok zdravi katal ielodca in ilevesia, pomaga pri prebavnih molniah, neie56nosti. Za zdravljenje sladkolne moramo liste nabrali, preden zorijo jagode. VSqo!: jejo mirliiin. Je tako ubinkov t, da ga imenrjejb rastl;nsk: insulin. Zdravnik nai ugotavlia, kol:ko sradkorja imamo v krvi. Ne smemo nenadzorovano piti aaja iz listov. Cal p'pravljamo takole: iedilno Zlico seseklianih listov poparimo s skodelico kropa. Po 10 minutah ga odcedimo in pijemo neslajene-
lipovim cvetiem. Zelo lajsa sladkolno bolezen, zlasti v zadetku. Zdravi arteri-
osklelozo in odstraniuie beliakovine iz seda. lma anlibiotiino vrednost. Kopeil iz listja ali lubja zdravijo kolne bolezni, neCislo koio, garie, celuli.
tis. Obenem je treba piti tudi brezov daj za disdenje od znotraj ter uporabliati obkladke iz listov. Pri oleieni trebusni slinavki pijemo daj iz brezovega
lubjal 20 9, s koriandrom 10 g, kuhano v belem \|nu 2.5 dl. Cajne meganice: Za
lm
ga po pozirkih iez dan, in sicer v presedkih ene ure. Tako popijemo 2-3 skodelice na dan. Borcvniievo zganle: 4 prgisda jagod namakamo 4 tedne v litru dorTEdega iganja. Jemljemo po kapllicah zoper driske in zap ie. Borovnidevo vino. jagode namakamo v rdedem vinu 10 dni. Z n jim zdravimo vse bolezni ielodca, drevesia, katade, neiesdnost. Jemljemo ga pogosto,
toda le oo dainih Zlidkah.
20
14. BRtl{
Jurlp0ru$ c0mmlhls
BRSUAI{ 15.
- [n
ysnla, iolNlca. m0lo Htdora holfi Brsljanovi plodovi, jagode, so struDeni. Po mneniu nakaterih so posdbno dobri in idravilni /iisli
brsljana rdedkaste barve, ki rastelo
po skalah. Liste nabiramo avousta in septembra, suSimo previdno in podasi na zradnem mestu, lahko tudi na s0ncu. Snov iz brsljana zavira razvoj | | | nekalerih glivic. Uporabliamo 1 list na liter belega vina. To pijemo
- hn
lr$llan
I l.
ko postanejo modrikaste, ti. navadno oktobra in novembra. Voni ie aromatiden, okus iglic pa smotndt; nekoliko grenkast. Najbolje nabiramo tako, da
I l.
pod grm razprostremo ponjavo in s palico otepamo iaqode, nato oa iolice in vejice odstranimo. ledvicah bolni ljudje najne uzivajo nid brinovega, tudi nosednice nai se izogibaio vseh brinovih pripravkov. Brin je ves zdravilen, fagode, I I I vglce, /es. Jagode draziio led. vice, zato jh lahko uporabljaio le lju-
filffilu
I.
z medom in piiemo. Vaasih predplsujejo ta dai proti revmatidnim obole. njem, tezavam ioldnika in za ienie koie. Brsljan deluje na sfce in iile, zdravi belo pedlo, kalar dreyesia in ielodca. uravnava neledni menzes. V ter primeru ga pomeBamo ; vinsko rutco. samo 1-2 srednje velika lisia na vode, sicerse lahko zastrupimo. Ce nastane driska, je doza prevelika. Ko zavrevoda,
iii-
@Vzemino
dodamo list in posodo odstavimo. Br4ljan, dobro sf4 navezemo na kurje oko. To ponavljamo, dokler se oko ne iztrga iz koze. Ako z briljanovo vodo umivas glavo, odstranis usi in gnide. Ce se kopa$ v tej vodi, zginejo gade
srbecica.
22
r
16. BRUSIIIGA
ulccllrm rllls-ldror
cEBuu
lsr
borovih gozdovih. Cvetovi so skorai brez vonia, jagode pa imajo dudovito lep duh, a rezek kiselkast okus. Listl so brez vonja, okusa pa nekoliko grenkega in trpkega. Jagode nabiramo avgustra in septembra. Brusnidni plod vsebuie obilo vitamina A. B in C. Odlibno narmelado dobimo, ako
tr.
-l r. D
| . oodrast oredvsem
Od cele rastline za zdravljenje uporabliamo nesnato debulico. Duh debule ie oster in draZiksolzeniu, okus pa sladek;s kuhaniem se duh izgubi, okus pa omili. Najbolie uspeva na apnendastem svetu, moramo Pa ii gnoiiti samo s preleZanim gnojem. Zaradi vitamnov A, 81, Bz, E, |
zlasti seclla. ti. ledvlce, soeevodg in mshur. Ceizelo dobto zdravi kalarie mshuda, Ynete le& vice, laisa kCe mehurlg, pomaga proti mocenlu poet6[e. Cai ugodno deluje tudi proti prolinu in rovml. Jagode, predelane v marmelado,
ustavljaio
namakanih 4 ledne v '1 | agania, da brusnidni cved dobro domade zdravilo za naihuj$o grito ali drlsko. Listi brusnice so uspesneisi od gornikovih, kl jih uporabliajo pri Yneliu sedil.
I !
I l.
hitio ustavi gnitle in vtenie Y dre' Yeelu, zniiuie sladkot, 6isti kri,
spodbuia spetil, iene na vodo, krepi ilvce, pospesuie Prebavo, odgania vetloye in gllsle, razkuZuje telo in blaii klCe. Krepi srco srdnim bol-
odpravliaio
neielenost
in udinkovito
seCa. % kg jagod,
nikom, Kuhana na mleku odnlavlia trebuSne krde in ustavlja kruavitve iz ielodca Sesek ara in s kruh^om oopravlia napenfanie in zgago. Razredaen sok pomaga pri vode-nlci 2-3 daine ilidke dnevno. Sokz rnedorn je eno najbolisih zdravrlzaavce: z-5 calnln zlibk dnevno. Sok z medom zdravi hlipavost, vneto 9 o, laj6a kaigll in suhl katar. eebula, Dra2ena na nasti. se zelo obnese kot obkladek na prslh prl jemo oiiuenici. veniiti moramo vsake tri ure in pili pljuenieaj. Surovo debulo krcem in glistam. Ce vodazastaia, se zapira, pomaga, ako brbtitristedcnim
iazrezano in v vreoki poqreto 6ebulo polagamo na meh$ PeAenain zneckana ceauia ue niovito zdiavikot obkladek na tire Vtiran soksurove debulezdravi pilliai in ustavlia lzpadsnle las, zdravi ozebline, odstraniuie kuda oceia.'Stv6 irreno prepreduje sokiebule, zmesan z ledkim medom in nalagripl se oan v odi. Sok debure, ndkapan na pl6eno mesto, hitro pomaga Proti bbnese sot iebule, namoben v Zganiu Pomaga proti .glavobolu, -trganlu' Krhke nohle ie koristno vedkrat namazati s sokom cebule. Prl Sumenlu v uiesitr Oamo vanie na vali nekai kapliic bebulnega soka, pri nosnem kalal' iu pa v nos.
iliie,
24
18. c EMAZ
Atltum [rslnum
- hfl. tuk srilomuiRim jani so demazu dajati prednost pred desnom. Bazrnnozuiemo ga s debulicami in drnim semenom, ki ga raznasajo zlasti mravlje. Vonj po aesnu je modan, okus pa je bolj pekod kotpri desnu. Rastev sendnatih g-ozdovih z globokim humu-
trsril
/fullum sa[rrm Duh I . kast. je znaeilen. okus pa sladiI oekod in di6aven. ljoorabljamo riebillce. Vsebuje zlasl lveplo, iod in kremendevo kislino, odtod nie-
rg.
|.
som. Cebulice nabiramo poleti in pozimi, /lsle pa aprila in maja kot dodatek k regratu, motovilcu, solati
in juham. Susiti se ga ne splada, ker izgubi udinkovitosl. Ljudje z obdultjivim Zelodcem ga te2ko prenasajo. Zato naj ga sesekljajo, namakajo 2-3 ure v mleku in piieio oo oo2irkih. demaz se hid vse obnese za | zdravljenje. Odliano disti , Clevesie, ielodec
ll.pomladansko k
oova izredna zdravilnost. desen rma izredno razklzeval| | no mo6, sajje antiseptik in antigripi vedno nosimo biotik. s sebojnekaidesna in tudina potovadu ga jemliimo vedno nekaj s seboj. Cesen zaviravdrevesju razvoi gnilobnih bakterijin slem prepreduje vrelje v Crevesiu z njegovimi Skodljivimi posledicami. Z njim prepredujemo bolezniv crevesiu in jih tudizdravi mo, ako so se Ze razSirile kot g pa, kolela, tilus in paralilus. Cesen
iI
0b
,r.
klde v dlevesiu.
Siriio krvne
klvnirak.
iSrJ'i.:::ffi"#o"ll'J'fi
iile v nogah, znizujejo holesterol, izboljsujejo prekrvavitev in zaviraio stalanie. Nizajo visok krvni tlak in blazijo nespednosl.
Cesen pomaga pri
oslabelosti in vradazmogljivo8l. Z njim zdravimo akutne in kroniCne kala;ie vseh vrst v dihalih, tankem in debelem dlevesu. Razstruplja drobovie in tako prepreduie, da strup ne zaide v kri. Ureia preklvavi. tev v telesu. Cisti bolna dihala pri blonhitisu in pomaga. da se sluz laZe izloia. Je eno najboli udinkovitih zdravil pritube*olozi in gdpi, Liudsko zdravilstvo pogosto u po rab\a eesnovo tinktuo. Dobimo jo, de % kg 6esna olupimo, nztezemo, 14 dni namakamo v alkoholu pri 30"C. Nato precedimo in io imamo za eno leto. To tinkturo jemljemo po 10-1 5 kapljic pred vsako jedio, pri hujsih boleznih pa tudi dopoldne in popoldne po 20 kapljic pri plehladih, katariih, boleznih erevesia in ielodca. Pri pikih in ugrizih kot prvo pomod nakapamo sok na lano, prav tako s kosmidem vate, namodenim v tinkturi, natiramo rane, ki se nerade celijo, gnolne in rakaste Cire. Tinkturo uspesno mesamo z medom za zdravljenje ran, z oljem, ki ga nakapamo v bolno, prehlaieno uho itd. Mozollast obraz natiramo z razreddeno tinkturo, Proti Prenekateri Zelodec Ollstai dajemo otrokom deinov sok v mleko. 6esen tezko prena6a. Pomagamo sjtako, da nasekljanega zmesamo s surovim maslom ali mastjo in namazemo na kos kruha,
26
20. cEsMlll
B6lDons rulgirls
GISIEG 2T.
- [n.
lta
Zrele jagode so prijetno kiselkasle. Nabiramo iih avqusla in septembra. skoria korenin, nezrele jagode in listi so nekoliko strupeni. Vsebuie precei vitamina C.
Bc$nlca olllclndlls
- hn,
trlca
|.
|.
ki. Je enkratna zel, zato mu praviio zdravjlni distec. Najbolj se obnesejo poparkis ktopon ali kuhanim vinom. Pri napadih astme, pljudnem | I kalalju popiiemo po pozirkih
| l.
na
nje iolea,
| | . lastnosti: pospesuie
izloda-
iajno Zlidko zelisda. Zdravidriskein blazi crevesne teiave. Ta ial tooi sluz v pliudih, pomaga pa tudi pri kalariu ielodca, zlatenici, bolez-
nih mehuia in ledvic in seveda pri vodenici. Caini poparek dajejo shui-
sokjagod ali sir'up, tj. sok, prekuhan s sladkorjem, zdraviCrevesne, ieltne in pllucne bolezni. SveZ sok utrjuje dlesni, malave zobe in ustavlja krvavi'
In ga jemljeio pri omenienih boleznih, pa tudi noseCnice 9a s pridom uporabljaio proti tezavam, sla' bosfim, zlasti pri bluhaniu. Kis iz jagod je blago odvajalo, iemljemo ga po 1 aaino Zlidko ob zaprtiu.
zem.
28
GRilt
I
ii r.rgaiaio pregnolena lla, zato dobro uspeva okol ZivinZelo
IRlt 23.
- hn, lnlna
Prunm sdnosa
|.
I
I
skih slai, najbolje jo je pa gojiti kar na vt1u. ZeliEie rabiramo od iuniia do septembra. Ze Rimljani so jo.cenlli zoper rna arlane bo ezni, pozneie so jo pozabili, danes paspet raste niena velava. Uporabliamo jo za eajne
| | caizdravi zlasli dihala. S tem I l. daiem dobro zdravimo bolna pliuia, vneto grlo, zaslarane katarie, oslovski kaseli, kraevii stalostni kageli in blonhitis.
Pomaga pri
je dober za Zive meje, zaradi dolgih korenin pa za p azovit svet. Kosdidasti plod je temno moder irr Sele po vedkralni slani izgubi svoj surovi in trpki okus. Jagode nabiramo oktobra in novembra, suslmo na prostem, nato pa previdno, z zmern0 temperalufo, umetno toploto. Cvetje nabiamo marcaio aptila, liste aprila in maja, takoi ko odcveie, korc-
|.
trnov
nme pa oktobra in novembra. lz jagod pripravlamo dobrc deZano in marnelado. Kneipp je drni trn zeo
hvalil in ga priporodal. Cai iz irnega trna priporodajo I I kot dobro in milo odvaialo, ki pa hkrati krepi ielodec, pospesuje tek in odpravlia ielodene krae, Caj
ll
Priporodajo ga tudi za odvaianie vode, prl bolnih ledvicah, kamnih in vodenici. lz plodov lahko naredimo zelo okusen sok, ki pospesuje izlreblianje in pomaga proti zap{u. l\.4armelada iz plodov se obnese zlasti pri starej5 h ljudeh, ki zjutraj nimajo leka, ker Zelodec 5e nl izlodil potrebnih sokov. Sok iz jagod, pomesan z lzvleakom iz korenin, je dober za izpiranje usl, eisdenje bolnega grla z grgranjem; uslavlja klvavitev iz nosa. Za olroke, ki so zaprti in nimaio leka, ali imajo teiave pri iztreblianiu, takole pripravljamo slrup s sladkorjem: cvetje naj nekaj 6asa vre v vodi. Nato precedimo in pretlaaimo skozi platneno krpo, dodamo enako kolidino sladkoria, ponovno prekuha-
mo in nalijemo v steklenice. Ta sirup je zeo dober za otroke kot blago odvaialo. Caj iz skotje arnega lrna zdravi srano astmo.
30
4
24. DEzEtl
ll0r{cl0[n spondtll[m
lala
Ylola Uoolor
Dezen je velika kobulnica. Steblo in listi so porasli s Slevilnimi
- hn.
darlnoG-mac loa
I
I
Seetinastimi dladicami. Cvetje nabiamo od junija do septembra, iilste juliia in avgusta. l\,4ed ljudmije znan pod
I|
razne
Obnese se zlasti protidriskam, kiso v zvezi z napenianiem, in protig . ii. Lajsa nadloge v trebuhu, kadar z"astaja hrana v Zelodcu in irevesju. Cd pteganja gliste. Kuhamo ga iz listov. Tudi za iivCne bolezni se obnese: tako laisa hisleddne klde. razne nervozne bolezni, uporabliajo ga celo protiboiiasti. Tu uporabliajo 6aj iz semen in korenin. Ta aai niiatudi plevbok kryni llak. Ureia neredno menstruaciio.
i
I
poapne0ie tll, protin, levmo, zlatenico. Caj za di6denie ktvi sladkamoz medom; krepitudi ilvce. Cajza
enakih
it
I
i,
1
32
DRESEII 27.
Poligorum aulculilo
- hn fostol
I l.
timijanu. Od Nnija nabiamo zgornl del ker spodnji deli kmalu olesenijo. Nieno eterieno olie nzkrzuje I I I . prebavila, grenaine spodbuiajo prebavo, dreslovine ustavljajo drisko. Ljudje z njo zdravijo razne 6re.
pa zelo zdravilna zel. Od do avgusta nabiramo raslimo brcz korenin in susimo v senci. lma orecei vitamina C in kremendeve kisline. tJsDesno io meSamo z ovseno kaso in preslico. Predvsem zdravi pliuda, led| I vice in mehur. Za zdravlienie kaSlia in zasluzenosti medamo dresen v enakih delih z laplhom in
| l.
!stavlja kruavilve
pliud, ielodca
Zelo je primerna za spomladansko zdlavllenie. Vea tednov pijemo 2-3 skodelice dalanadan. Ako ie namade-
iz malelnice, in hemoloidov.
M[
na v Zganju, prezene 6revesne zaiedalce, namoiena v kislem deiem vnu pomaga proti driski, griii, spahovaniu, Zenskam pri teiavah ob menstluaciii. Popiti je treba po 3 skodelice na dan. Sok ali aaj lajsa bolede moklenje in odpravlja pesek in kamne iz ledvic in mehuria. Celo pri sladkolni bolezni se obnese. Najboje je, da pijemo dai grenak, kvedjemu ga sladimo z medom. ll
34
28. E]{G|JA]{
Gonlltna l6l0a
-h
FEl|r 29.
Plnr60l$ ruldl|s Encijan ali rumeni ku$utnik je izrazito oorska rastlina. V naravi je zasditen. (upujemo ga v lekarniali zelisdarskih prodajalnah, Lepo uspeva na viu. Korenine kopliemo jeseni ali zgodaj spomladi. Razrezemo jih po dolgem in obesimo na nitke vzradnem prostoru. lz svezih korenin pripravliamo rrklure, iz posusetih pa izvledke, Kneipp ie zapisal: "ce imas Se tako maihen vrtldek, posadi
vanj encijan, pelin in Zaibelj. To zaleZe za celo lekarno." Prlpravke encijana jemljemo vedno vsaj eno uro pred jedjo! Encijan je eno najboljsih zdra| | | vil za ielodec in razne niego-
,0[cll0n
I l.
jo insulinu podobno snov glukokinin. To je dragoceno zdravilo za sladkornike. Znizuje namred sladkof v krui in secu. l,4ed vee sortami le treba izbrati najboljse. Zdravilnost zmanjSuje prevlazna ali presuha zemlla. Zelene lus6ine imajo modan |
|.
olukokininski udinek. Naibolni-poletfe uzivaio dlnvet iuhanih sve 2i h zele n ih I u gdin. Zato za sladkor-
||.
kivse
I
I
oresledkih od
vice.
izloda premalo prebavnih sokov, blaziklde
SDodbuia
leni ielodec,
ako
drevesia. Dalj dasa iemliemo vsak dan 2G-30 kapliic iinkture ali izvledka, in sicer razreddeno v 5 velikih Zlicah Ni pa za vse zeloddne tetave in vode. Pospesuib izlofanle lol6a. za vsakega. odsvetujemo ga ljudem z vlsoklm krunim tlakom, tistjm, ki
|@
stalno imeli sveze zelene lu6aine. Bolniki nai izkoristiio "fitolovo sezono".obroki naj bodo karobilni: bolnik lahko pospravi tedensko 4-7 kg v oblikizelenjavnih obrokov, Vkrviin seeu bo znatno
mani acetona. sladkor se bo znizal za 3H0%. Glukokinin se s kuhaniem na sreibne uni6i. Dobragospodinia pa najeimved zelenega fiZolavloZiv kozarce za zimo, daga bo imelbolnik. Tudiposusene /ugd/he, dasiimajo mani glukokinina, uspesno zbijajo aceton ter sladkor v krvi in sedu. Za zdravljenie seveda pritegnemo Se druge zdravilne rastline: borovnidevo listje, brinie, regrat in rman. Iz teh zelisd pripravimo dajno mesanico in io pijemo okoli 10 dni, Ali pa naredlmo takole: pripravimo daiiz posameznegazeliSdain mu dodamo belo omelo alipelin alitavzentroze. Nato po 10 dneh nadaljuiemo zdravljenje s fiiolovimi lu$dinamj ali sttoki. Caj fiZolovih strokov uspesno zdravi vodenico, Ievmo, protln in iilas. Obnese se tudi pri bolezni ledvic ali mehuda: zdravi vnelie ledvlc po. Skrlatinki in davici ter lifusu, odstrania ledvidne kamne in pe3ek. Raztaplja in odvaia secno kl3llno. Na dan popijemo 2-3 skodelice daja, Fizolove lusdine kuhamo le nekai minut, odcedimo in pijemo neoslajen daj, Dolgo kuhanie bi unidilo marsikatero zdravilno udinkovino, Poleg 6aja iz luSdin pripravliamo tudi iuheiz njih: 2+ prgisca lusdin kuhamo v 3/41vode tako dolgo, daostane pollitra goste juhe. Uzivanje te juhe in daia iz lusdin zmanisuie dozo insulina.
n$e6nicam
v zadetku nosednosti,
Za ljudiz obCullrlvlm i6lodcem priporodajo namesto encijana dajno mesanico iz janeza, kamilic, komareka, kumine, melise. Za bolna ielra jemljemo prasek z yinom, de bolnik nimavrodine. Prasek z vinom alitoplim zavretkom odpravlia gliste, disti ietra in ielodec, iene na vodo, pospesuie in ureiuie meselno
pe
lo.
T
30.
GABEZ
Slnphytrtr oltlclndle-h . caroz
',1
it
,,1
mesaio razliino, z medom ali sokom ali s pra6kom lz korenin in dajejo bolnikom z notranio krvavitviio, zlasti pa pliu6nim bolnikom.
'l I
|.
i i
spomladi, preden cvete, ij. marca in aprila, ali pa jeseni oktobra in novembra. Korenine je treba kopati s konidasto opato, sajjih skoraine moremo puliti, ker so dobro vragdene in globoko segajo, Mazilo narcdimo lahko lakoj iz sveZih korenin ali jih posu6imo in zmeliemo ali stoltemo v prah. Korenine moramo hitro suSiti. Najboje je, da Jih po dolgem zreZemo v nekake liste, obesimo na vrvico v zradnem prosoru ali pa jih previdno
G]ADEZ 31.
oronls s0lno$r
- lw. tlrdls
I
1
I
I
z
|.
Je
,I
4 !il
trnov nerade celijo. Korenine susimo, obe5ene na vrvico, na zraanem podstresju all v pedici 40"c. Debelo korenino po sredi razrezemo. Njegova udinkovitostje odvlsna od rastisda. Najbolj_mu priiajo apnenaasta tla. Cajiz korenin iene na vodo, | | vendar le kraisi das. Takral prenehamo za laksen teden, nato spet pijemo 6aj. caj: dve iaini zlidki sesekljane korenine namakamo aez nod (8 u0, ziutraj pa samo zavremo in takoj precedimo. Ne sladkamol Ta aaj je
susimo blizu pedice pri 40"C, Pri poaasnem susenju korenine rade
splesnijo, pri tem pa se razkroji alantoin, najdragocenej6a snov gabeza. Od vseh zdravilnih rastlin vse| I | buje gabez naivea alantoina; ta
ll
se
celijo rane, trdi tezko celjjve in celorzagnojene tane. Gabez je eno najboljSih zdravil za celjenje zunaniih in notraniih lan (rana na ielodcu), urezov, prask, zmedkanln, zlomov in kryavilev, pri zvinih in izpahih, prelegnie. nih mi5icah in kilah. Zelo se obnese kagasti obkiadek. Glede na velikost rane dobro zmesamo 2 do 4 Zlice praska korenin z malo vrode vode v kasnato zmes. To namazemo na krpo iz platna in polozimo na rano za 4 ure. Nato naredimo nov obkladek. Ta je udinkovit tudi pri 6irih zaradi skorbuta, klenih iil, pri zadebelinah zaladi revme in ptotina. zatldlinah v doiki, bolecih
nih ledvic, kamnih in kalatiu mehulia, plotinu, revmi, lako sklepni kot
vodenicnosti,
z ast' v trebuhu.
kdih po ampulaciii,
obkiadka uporabliamo tudl gabezovo nazilo. Sveze korenine dobro oeistimo, sesekljamo in narahlo scvremo s svinjsko mastjo, seveda nesoljeno. Vroao masl precedimo skozi platneno krpo v stekleno ali dobro emailirano posodo, kjer jo hranimo. Na koncu Se krpo z usedlino ozmemo. Mazilo uporabliamo enako kot kasnati obkladek. To mazilo naj ne manjka pri nobeni hi$i, saj je dragocen pripomodek pri ljudeh in Zivini. Gabez ie zdraviien tudi za dihala pri
kronicni. Pozivlja tudi prebavne ileze, da bolj izlodaio prebavne sokove. Ugodno vpliva na bronhije, da moeneje izlodajo sluz in se katarii hitreje pozdraviio, odlidno disfi kri. Vino, kuhano s korcnnaml pijemo proti kamnom in zfafdnici. Kls, kuhan s koreninami, kot odcedek blazi v ustih zobobol. Belo vino, kuhano s korcninani, vtirajo pli krdih meC in p]slov, Pri teiavah' s sedem vzamemo 3 dele gladeza in po 1 del brinovih jagod, peter$ija, preslice. lz te mesanice poparimo 2 dajni Zliaki s % litra kropa in popijemo p0 3 skodelice na dan.
blonhialnem kalariu. Fliudnici. krvavem izmedku, g pi. vnetiu polebr. nice. Gabez je zdravilo trdi za prebavila: ielodCni katal, d ska, grila, p.i ledvidnih boleznih, pa ludj pripremodni menstruacili. Gabezove korenine
I
32. GuSroUl{lGA
!rt6!brl3 lllh-ma3 - lur. narrla
GroG 33.
Crru6e$ oxracfnha - l|lr.
oloo
moknat okus. Najbolje uspeva na ilovnati zem ji. Cvete maja in junija. Cvetove ln iilste nabiramo maia in
junija, plodove paseptembra in okto-
|.
|.
Pad
pa je glistovnica uelnkovilo sredstvo proti r6vmi, zlasti kot kopel: sveza stebla zavremo za kooel. z izvledkom korenike pa natiramo obolera mesta. Po kopeli pa je treba iti iakoj v posteljo. Pri krCnih iilah priporodajo kar se da tople notne kopeli. V 3 litrih vode zavremo % kg svezih korenin in listov. Po kopeli pa moramo takoiv postelio.
vodi, kratko zavremo, odcedimo in popiiemo na dan 2J skodeLice po pozirkih. lz cvetov in plodov lahko naredimo tudi tinkturo. NajbolF, da j0 predpise zdravnik in tudi nadzoruie nieno delovanie. Je izredno zdravilna pri sr6nl slabosti in jo je treba jemati v pravilnih odmerkih. obnese se tudi pri 8r6ni yodenlcl in poapnenlu os16nlka, pri okvarl slcnlh zaklopk, razlhlensm in zama5denem srcu, Glog b azi tudi starostne polave in motnie v menl, Cai pijemo tudi pri vrocinskih boloznih: pliucnlci, gripi, blonhltlsu in ka$liu. Caj pomirja tudi boiiaslnika pri napadih in po njih. Glog je pomemben zlasti pri srcnem Infarktu. lzboljSuje namree prekryavilev korcnarnog oiilia, da dobijo celice srene misice dovolj hrane. Toda samo vztrajna raba
vodi k uspehu. Tu piiemo zlasti daj iz cvetja, 2-3 skodelice na dan. Sladimo le z medom. Tinktura iz iagod deluie proti ledvlanlm kamnom, protlnu, belemu perilu. Sx dnevno od 10-15 kapllic,
34. G0nCtCA
Brd$slca niora
- hrr, 0outlca
posebne zdravilne vrednosti. Je irspesno zdravilo kol obkladek ali
|.
Od maja do junija nabiramo /isle brez cvetja ali yso zel od junria do iulija iagode, korenine pa koplje-
a.
S!Simo v senci. Jagode imajo poleg mnogih drlgih zdravilnih snovi 5e posebno veliko vitamina C. Tega je tem ve6, dim b"olj na sondnem kraju zorijo iagode. Zupnik Kneipp ie daiu iz listov svelova dodati nekaj disede
perle zaradi arome, ki daje temu daju posebno prijeten vonj, Kneipp je daj iz listov priporodal zlasti prebolevni. kom po hudi bolezni, da bi si hitreje
dek. kozo dobro umiiemo s kamilidnim 6ajem. Pri otrocih naj lezi obkladek le 3-5 minut. Ta obkladek rabiza
za boliSo pfekrvavitev.
uporabliamo gordico
Notranje
ial odpravlja pesek in drilge kamne v seCu in sploh oomasoloh pomaga pri odvaianiu aeha. eaj iz listov Caj
I|
zoperdlevesne in ieloddne teiave. Bolnik nai io uZ va po dajnih 2.iekah. Pospesule tek. lepo odvaia in menda pornaga iubi zoperielodcne 6ire. Vta namen lahko jemliemo tudijedllno gordico iztrgovine. Gordi6niobliZ zdraviiSias, protin in revmo. GoiienicvetsluZizanalianie proti boleCinam v mi$icah, izvinih, izpahih, in tudi levmi. Gorbidni obkladkl zdraviio bronhialne katade z vloiino. Obkladku za otroka dodamo 20olo
svinjske mastl, da mileje deluje. Gordicaie tudi imenitnazai/r?ba, kerje okusna in obenem zelo zdravilna, Pospesuie plebavo zlasti mastnih jedi, da hitro zapusle Zerodec in j'h ludi 6revo do Kraja prebavi. Stareisim ljudem ql4iSUjC oblok krvi v ptebdvilih. ki j;h sicer pr6bdva moeno obiemen;u;e. Upostevajte, da je gordica moenosredstvo in precejostro deluie! Ne smemoie predolgo pustiti na kozi kot obkladek ali obliz, sicer si lahko nakopljemo vnetje z mehurji. Pri preveliki notranji uporabi lahko povzrodivnetie ielodca, ledvic, mehuda in erevesia, pri zenskah pa lahko nastaneio motnie v menslruaci. ii in se vnameio iai6niki.
crsl| xfl. \JKreprmo eis$ kri. Okrepimo ga, ako dodamo aKo 000am0
Se iiste -maline, pljubnika, marletice, robide. Caj iz listov zdravidrevesni iin ieloddni katar, drisko in hemoroide. Jagodet veliki Linn6 si je z jagodami zdravit in pozdravil hud protin. Z njimi zdravimo-tudi ledvidns bolezni. Pospeiuiejo plebavo in krepijo organizem, posebno 6e jim dodamo sladkorin smetano. Vsvojem sladkoriu jmajo polovico sad!9!a sladkorja, zato iih sladkorniki ne smejo vkiLeit v svojo dietno hla. nekaterih ljudeh povzroiiio nep;iietn6 koprivni;o-urtikariio. Taki pad morajo, Zal. opustiti ta sasLni sadez, prav taio io<olado. iaica'in ostrige, pa preiti na presno hrano, ki vsebuje e malo beljakovin, Smejo pa piti aaj iz lislov. Pa pri zdravniku nai se oglasijol SokZlagodposebno dobro dene ljudem z naduho. Zavretek iz kotenin ustaviia in zdravi drisko. lzvleiek iz tislov:n korcnin zdtavi ledvidne bolezni. Ob kresu nabrani /isri imaio baie najveijo moa, ee so yzga nju nanoAeni.slem'zvledkom, seveda razredde n irir,. uspesno splakujemo usta in preprebujemo vnetie dlesni :n kruavitve iz niih, pa tud odprav jamo nepriieten zadah iz ust. Pazimo: vrtne jagode nimajo zdravilnih lastnostil
no.l@Pr'
'1
36. GREIIKUTJICA
Elscl$ma nsdoltcos
GRSI(0 SEI{(I
ali IR|PIAI
ST.
nn, doltltlca
- nfl. ll$|tarlcr
| . po zidoviu, modvirnih Pasnikih, travnikih, neobdelanih niivah Nabiramo od marca do iuniia, ko cvete, celo nstlino, pa tudi iodeno /lsle in cvele. Susimo na Prepihu na zraanem orostoru v prav tenlJih plasteh in
I l.
ali rumenkasto beli. P od je sabljasto oblikovan, do 10 cm doig strok. Septembra nabiramo zrcla semena, jih izlusdimo iz strokov in suSimo na zraku. Zaradi svojih sestavin ima znatno zdravilno vrednost.
ll
nolranio klepilev. Prav tako lahko zamesamo moko med bezano ali
marmelado, ker pospesuje delova-
na ilvdevie, laisa tezave zaradl histeliie. Blazi Crevesne in ielodcne leiave, ae se Preslabo
ori molniah v dlevesiu in
Vino kuhano z nio.ptezene gliste pospeperilo, zdravi iSias in zlatenico Ta zavretek zdlavr tLdl rane buie meiedno iiie neraoe cdtiio. E^ako ludi nazito iz grenkuliice Prasek krepi slabolne in b'stl gnoina ter zasluzena pliuCa Ceniio 9a tudi protr kamnom
nina. Z asti se pa triplat obnese kot obkladek razne 611e. 100 g zdrobljenega semena zmesamo z malo vode v ka$o, namaiemo na platneno krpo In damo kot oblogo na bo no mesto, Tako pospesimo, da se
za
iet h
fih dilov na golenih (medih). Nekateri zelo cenijo triplat kol zaiimbo, ke( modno in prijetno disi: Spodbuja lek, krepi ielodec in pospesuje plebavo.
Srnemo pa ga uporabljativ prav majhnl kolidini, podobno kol muSkatov ore6ek.
pomladanskim solatam, kot so krebullica. vodna kresa' marietlca koprrva',Hn lioieniu uCegnareOimo soparo Ureluie holeslercl v nleku kuhanozetisbe spanien ir pri teiavah pliudi Ploti boledinam zmeilano, 'sie1o freO irenkutlco ponesamo z 'aneno moko in topl0 vod0 ter p0lozlmo.na boredehesto. Lahko patudisamo zelisae To veljatudiza preganlanle celulrlF
;**
44
HRASI39.
. nmEli
Hmelj se vzpenia po grmovju, mejah in drevesih. Uporab iamo slorzke. Nabirarno iih septembra,
ouenus lotur
lrn. lutnlatc
dub
I.
posuSirno
in
hranimo
I I.
temnih
doioe. Naiboi je ua nkovito /uble dolge. Nalbo j ie lubje nladih vej h pa( paganjkov. Nabiamo jih v vseh letnih dasih, p/odoye, aasih, plodave, llh
zdravilna snov. Notranie: Cal. Pri vnetlih dre. |
in ieloddne sluznice ter alevesnega kataria. Odsvetujemo pa ga priiivdnih teiavah dre. vesia. Lahno zapira, zato zdfavidrisko. Ze o ga priporodajo pri dleves.
II
| . vesne
pomirjevalno
srca se uredi, deplesija se po eze. Povecala oe avrost srca se Lravna. eai vraaa in omogoda normalen spanec. Pijemo ga pol ure pred pocitkom. Dodajamo mu lahko Se baldriian, glo9, omelo. Prav tako se po njem unese spolna prerazdraienosl, Caj ureja menslruaciio, pornirja boleiine v maternici in blazi teiave mene. Zabasana (zastoina) lelra zdrav mo spomladl s so ato iz hmeljevih poganjkov.
iakoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdije zdravnikovim ukrepom le v pomod. daj veTe l"d: kem'dne strupe, k j dob vano vsak oan s hrano, in sv nec. oa " vd;,"avamo. N,J1o e. da ra ia veekrar p eno v teh. s kemijo prepojenih das:,r. Na 1 liter vode Oano veriko 2lico -bja. kuhamo 5- tO minLi. pijemb ga z m'ehom. br-oz sladkorja. Pijemo ga ruoi, a(o inaro "nacka., ee nas pidika6a ati kakSen insekl. l\4nogi so se z njim resili. ko so ine i krvav izmeiek a cero bruhafi kri in notranie kryaveli. Otekle noge zdtaui dajna nesanicev enah h del h iz -bja. pelina in njrvshe preslice. To mesan co popar:mo s skodelico kropa in jo piiemo oo Zicah. Zunanje kopeI ,a zawelki. Sede2ne koDeli p,iporoaaio p. izpadih danke in tudi tistule danke se z n,irn oozdraviio. Zooer premoeno zapiranie dodamo tubJe krn ke. pa zlatiiili n tistulah se obnesejo k/istl4/ iz enakih deiov lubja, kamilicjn Zajblja. Zavretek lubia zdtavi oremn0ge bolelli: lane, o-gnojke. iire. tvore. Zooer potenie nog priporo_ calo Kope4 nog vsak 0a't. Seveda le lreba -goloviti vzrok le nadloae. Kopeli pomagalo tudi ozeblim nogam. Pri laiiih zlomih a Saio bo ei -e ,bkladii z znletega lubjat lo daro na zlonljeno mesto v vred,(i ie vlazleoa in too eoa. Zaradi areslovine v tubju se kope. obneseio pri ekcemih in d;uoih k;in"ih
46
rT
boleznih. Tudi pji luskavici pomagajo daj iz lubia, kopeli in izmivanie z niegovim zawelkom. Zelodova kava utaunava delovanie Sditnice, prav tako tudi aaj in obkladki iz lubja, Kavo pripravimo takor zrel Zelod olupimo, zrezemo na velikost kavnih zrn, dobro posusimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. Kolikor zrn potrebujemo, jih praZimo, da postanejo temno rjava, jih grobo zmeljemo in krhamo kot pravo kavo kaksnih 10 minut. Potem odcedimo, dodamo sladkor, dolijemo mleko in popijemo 1-2 skodelici na dan ali pa vsak drugi dan, ee je bolezen napredovala.
nanbanega oz. nastrganega hrena, Hren: l0 rezin hrena namakamo v vin_ skem kisu.in ga razreddimo. z njim odpravliamo sonCne pege, jelme lis6 in mozofiavico. Hrenovo vino..50 g hrena nastrgamo v.lite-r b;leqa vina in namakamo 10 dni: zjutraj na teiie in zveder vzamemo po eno oshinko titra zoper relodCne 6ire.
Cou{lla
lsl{t
loa
- itr.
tstandstrl llsal
-h
. hron
Zdravilne so korenne, kop iemo iih od septembra do lebruaria (v mesecih. katerih imenase kondaio na r), za druge mesece pa jih hranimo v temni kleli v zasipnici ali vlaznem
|.
Desku. Vsebuie obilo vitamina C. Zadnje dase postaja zanimiv zaradi snovi z antibioticnimi udinki. Hren blago vpliva na pliuca. |
Najdemo 9a skoraj po vsej severni polobli, bolj v gorah, pa tudi v nizinah, po gozdovih, travnatih pobodiih in celo na drevesih. Nabiramo ga od maja do septembra, in sicer ob zelo suhem vremenu, susimo na sendnem in zradnem in hranimo v dobro
zaprtih posodah. modno sredstvo, zato bi premodni odmerki ln predolga raba drazili drevesie in ielodec ter motili delovanje ieter. Pri bolnih ledvicah ga ne smemo uzivati. Zaradivitamina Bj2 je naiudin|
,w
@Je
I|
| . V ta namen oa mesamo
|@
I|
| . koviteise zdravito
za slabo-
'hrci
Obkladek naj bo kratkotrajen (20 sekund), sicer lahko nastanejo na kozi opekline. Zaradi vitamina C je hren izvrstno zdravilo zoper skobul, tj. ustno gnilobo, predvsem zaradivnelih dlesni. Hren naj uzivajo sladkorniki, enako tudi levmatiki in ljudie, ki so nagnieni k prolinu. Pri neredni menstruaciii je treba popiti % litra rdedega vina, v katerem smo skuhali 2 6ajni zlitki 48
|@
re xe. Ukrepimo ga z dodalkom lapuha, Obnese se pri vseh bolez_ nih elevesia in telodca: zdfavidrisko in zaprtie. odpravria irebavno mot nie, ieloddni katal in vsa huda vnetia v tr;buhu. Urav'nava ieloddno klElino, premoeno ni:a. kadar je je premalo, pa visa, Odlidno oomaoa ori slabolovnosti, kerpospesuje razmnozevanje rdedih.n betih krvniEkvpivdm sorazmerju. Pod zdravnikovim nadzorstvom se znatno izbolisa stani; slad. korne bolozni. lma tudi antlbtotidno lastnos , udinkuie nam'red oodirbno kot penicjlin. Zdravi mudne afle v usflh. popijemo po O sk;detice nd Oan, gotnik s klonicnim bronhillsom najzjutraj popije daiiisaia in tapuha. napad bo botj
oacr,ov
krvi ob nezgodi ali pri operaciji, po Crevesnih in ,eloddnih botoznih. Zdravi zlasti dihala in vse bolezni prehladoy: bronhialni katar. pliudne bolezni, kasetj. tudioslovskt, nao_ nlenost k prehradom, vnaqe mandelinov. Calprepreduje razvoj baKerii, zlaati
'ffi
49
znosen in izkasljevanje olaj$ano. Zaradi boliseba okusa dodajamo daju mleko, lahko tudi med.
JE6ME]I 43.
llordoum disflchm
- trn
locam drorrednl
42. JAI{EZ
P||nDhclla anislm
- in. slrul
onalz
Je enoletna rastlina z gladklm, okrogllm, progaslim sleblom. Veliki kobuli so zlato r!meni, listi
nitasti, plodovl rebrasti in nekoliko
sploSdeni. DiSi aromaliino in diSavno.
I I.
Pri nas sejejo ozimni in iari iedmen. Oba sta enako vredna. pri jeamenu so plodovi zrasli s plevami, ki imajo dolge rese. coje ga mnoqo sort po vsei Evrop dalei na sever. Niegovo zrnle je zdravilno, ko ie zrelo. V glavnem sluZi za prehrano iudi in Zivali, ima pa tudi vrsto zdraviinih uainkov.
I.
Zdravilne so korenine, kopliemo ilh marca in aprila. Plodove nabiamo v jeseni, zei pa lahko vse poletje. SuSimo ga v senci. Previdnibodimo,
Nolranje: jeimenova noka, prepraiena in na mleku skuhana v juho, !stavlja dlisko. Je6menova moka, skuhana na mleku,
ffI . I
Caj z ianeza je odlidno sredstvo zoper aslmo in oslovski kageli. lzvrstno pomaga pri kalarju dihal, podpira izka$lievanie. L4ajh-
ll
||.
daljsem klhanju sluzasi in ie s siuzom pomembna prehrana ielodi. nih bolnikov. V pivovarnah priprav-
ielodine bolnike in
ne kolidine kreoiio ielodec in ilevesie, pospesuiejo izlodanie sokov, pri bronhilisu pa spodbujajo sluznico za izlodanje sluzi. Pri revmi
ga dodaimo drugim vtiraloml Plodove dajemo v odvajalne daje, ker zelo pogreie celotno drobovje. Zato je dobro pridejati 5e kumino in sladkijanez. (Vdasih so temu Saljivo rekli ,poprdinec(.) Janez spada med Stiri odvajala: ianez,
belu!, petersilj in zelena. Deluie proti napenianiu, krCem, vleliu, vetrovom. Dodajmo 5e kuminol JaneZevo olje: pomaga zoper napenianje, zdravi katar, lajsa boledine v gdu pri hfipavosli, ae ga curnemo v vodo za grgranje. Vino, zavreto z janeZen, zdtavi razne bolezni ledvic in mehulia, laisa bolece mokrenje, pospe6uje menstruaciio. Ugodno deluje naielra in vranico. Bolj kot jane: sta udinkovita kumlna in komardek, janez pa ju moano
prekasa po okusu. Naibolie je narediti iz njihovih zdrobljenih plodov mesanico 1 :1 :1. Janez kol zaiimba ugodno vpliva na prebavo, prepreduje vetrove. Uporabljamo ga pri peki upognjencev. Dodaiamo ga v kruSno testo, kislemu zeliu in solatam. lz zdroblienega semena, namodenega v Zganju, dobimo za mnogovrstno uporabo Wijelno janezevo Zganje. 50
Jecmenove otrobe in moko zavremo s k som in mas,om in tople oolaoamo na izpahniene in bolede ude. Jedmerovo moko. zaureto s t som, ooiaiiio t<o'i obkladke na obotele sktepe pri sktepni revmi, putifi ati protiriu. JeiilLnJva voda: pcmenovoztnje kuhamo tako do,go, da zrna popokaio. Vodo odcedi_ rno rn z nJo 9rgram0, kadar imamo obolelo gllo aJ. smo hlipavi. TLdi um:vamo hrapave'n lazpokane roke. Lahko pa lb vodo osladim;, dodamo ;mono a, Jaootcnr t( s ter jo p,jemo pl katalju mehuria. griii in hripavosti.
ieinenove noke in mleka na vnele aire. Toper obktadek z jesprenja hitfeje pozdravi un"te ol"itin".
1
44. JESEII
Fr6rln$ 0rc6lsl0r
JEilGMK 45.
- ilv, lll8ll
la30n visoko, lepo I . Jesen je do 40 mkrilati. Zdravil| drevo. Plodovi so
korenino, ki I . Je trajnica sgrozdi imajose pla| zi. Cvelni bledo
Uolonlc8
olllclnillr-h
. raz0otl
deli: ilsle nabiramo od maja do julija. Tedaj nabiramo in olupimo tudi lubje z nladlh ve)ic in vej. Plodove
ni
nabiramo septembra
SuSimo jih
in
oktobra.
pri
40'c.
Cai iz ,stov blago odvaia. zdravi revmo in vodenico. pomaga proli prolinu, pospesuie izloeanle sela. Piti pa ga ie treba zasloiu v
ll I l.
rast ne, kadar cveto, a brez korenin. Susimo v senci. Sele dobro posuieno rastlino drobno zrezemo in soravimo. lma veliko zdravilnih snovi.
za
v mehuriu in zlatenici,
nih
iel
nadomestek za kinin, zdravi vlodico, odpravlja gjlste in velja za krepilo - ionikum, Caj pripravimo takolel 1-2 daini zlidki narezanih listov poparimo s skodelico kropa, po 3 minutah odcedimo in popiiemo po poZirkih nadan 2-3 skodelice neslaienegaiaia Eno dajno Zliiko lubja kratko zawemo v ya litra vode, po 3 minutah precedimo,
piiemo po pozirkih neslajen dai, lahko do 3 skodelice na dan. Jes6novih daiev na splosno ne sladimo. Za bolisi okus pa jim dodamo malenkost majarona ali DOOTOVe mete.
kri; tako krepi notranjost in laisa razne tazave. Pomaga pri tezavah ielodca in prebavll ter drevesla. Kneipp ga priporoda zoper prolin.in
ekcomov in drugih kornih boleznl, posebno tistih z nad-leinim srbeniem, saj disti krl, to je osnovni pogoj za
odpravo 0dpravo srbenia. Jetidnik uspesno mesamo z raznimi druqimi zelisii. tak-o ilor. raznim: druoimi zetisti, lak-o za prsi: jetienik 2 dela. ludnik 1, p iudni( 1, trpotec 1 del.tai za ietra: jetidnik ietrq: ietidnik 2.de1a, diseaa peria l del, pljudnik del, regratova korenina I del. Caj zoper 2 dela. diseda oerta 1 del oliuanik 1 del ra.'relov, k^.anina 1 .lal aii ?^^af deta, zoper ekceme in koine bolezni ter slalostno stbenie: jetidnik 2 dela, b6zeg 1, divja madeha 1, orehovi listi 1 del. Pri bolezni grla daj grgramo. pri vaeh
naStetih boleznih si lahko pomagamo tako, da potaQano
sv6|jetiCniknabolna
mesta.
52
46. KAMITIGA
fiarhirla
Ghrmomilla
Kamilice tudi temeljito razkrZujejo. Uporabliamo jih kot obkladke ali kopeli pri ce iio. Na rane daiemo tudi zmddkano
- lm
|tamlllsa
med Zitom, gojimo jo pa tudi na vrtu. Nikar ji ne gnoiimo z umetnim gnojem! Cvete od junija do avgusta, cvetni kosek je votel. Za daje nabiramo
|.
KolMEz 47.
I
|.
Ko|mez
je
prastaro zdravilno
| |,
nice. Prizadeia mesta vsak dan 3-5x natiramo s tem oliem. Kadar nam izdereio zobe ali imamo vnelo grlo, grgramo z zavrelkom kamilic. Boledina kmalu poneha, rana se oaistl in zaceli. Kamilidne kopeli pomagajo pri boleainah v usesih, o6eh, glavobolu, sinusih, glanulomih in bronhitisu. Kopeli naj trajajo pribl. 2G-30 min, Caj hitro pomiri ieloddne leiave 2e po kraisem rednem Ditiu, Ce ie sluznica vneta ali celo 6i1 na ielodcu. Dodamo nu poprovo melo in het,so. Pr: bruhanju ne p imo kamiranega aaja.
pomanikaniu teka, slabi plebavi, pri Yetlovih. Uredi iztok iol6a in pravilno izloaanje, Deluje pfoti povi. Sanl vrodini, pri bronhitisu. gripi, pliuinici. lzbolisa obtok krui. Preganja revmo in protin, vodenico ter pospesuje izlodanie seda. Pri pomanikanju ielodine kisline, btedieno. sti rn slaboklvnosti kuhamo iall Kadilci se lahko oovadijo kaienia. de iveeijo posu-seno kotent4o, sai jih sili na bruhanje. Za krepitev spomina ie ko,me_ zev cal. I ega lahl(o uporabimo Se pr univanju glave zakrepilev lasiiea. pri stalno mrzlih lokah in nogah si napravimo tople kolmezeve koper: Enako pri ozebfinah, nespednosti, iiydni stabosti in ienskih boteznih. KotmeZdva pi?ia pomaga moskim or: oslabelosli spolne mobi. V 1 iler jabolenika razreZemo 20 g ko mezeve koren:ke za nexa; dni. 10 dni zapored spiiemo Z litra pijade po poZirkih. KolmeZevo tistie pleiene mries. pri driski ne uporablialmo kolmeza.
. kalariu, oslabelosti
ielodca,
@ffi
54
al[m-h
, kofllya m ra
|.
s tankimi oernatimi listi. Koorc raste po pustih, kamnitih pobodjih juzne Primorske, gojimo ga patudi po vrtovih, predvsem zaradi korcnine, s4ie izvrstna v prehrani. Uporabljamo ga ludi kol zaeinbo, ket zbuia tek. Cvete rumeno v iuliju in avgustu, plodove Dobiramo v septembru in oktobru, mlade liste vse leto. Komardkovi plodovi vsebujejo |
| l.
| |,.
in
Yesnih plinov in seda, ureia plebavo in blaiikfe. Prepreduie nezdrava dlevesna vnelja, ket zavia nzmnozevanje bakterii, deluie antiseptldno. Cal uspegno tidno. Caj uspesno preganja Pre' Pre. hladne, ledvidne in dteve8ne boleznl, Dodaimo mu 5e malo mleka. Komareek ie eno najboiisih sredstev za oslabele, malok ne Zene, zlasti dojede, ker mnoii mleko. Na oslabele oel dajemo topJe obkladke iz komardkovega aaja, 6ez pa Se suho krpo, da se ne ohlade. Se bolie ie, drzati zaprte oai nad komaftkovo zavrelico. Pokriiemo se z brisaeo ali riuho. To delamo 20 minut zveter, preden gremo v posteljo. Komardekje uspe6en protistrup prizastruP'
zastatanem kaslju, Tudi pri slabl prebavi se spomnimo na to zel, enako pri molniah prebavil. Pri sla. bokrvnosti, raznih izpusraiih, hemoloidih ie dobrodosla kot dai. Pijemo ga 1x ali 2x na dan po 1 daso, Deluje tudi proti griii, zuna. njim in notranjim krvavilvam, topi seCne kamne, Pri llganiu v uSesih si natedimo soparc. Ob4adki kuhanih listov in cvetov pomagajo prioteklinah, opeklinah, gnoinih tvo h, Cvetove posugimo, zme jemo v prah in iem jemo vsak dan 2-3 nozeve konice med
Pri h pavosti in vneliu grla grgramo s eajem. Na vnete dolke dobro d6 kuhana in zmedkana korenina kot topla ob'oga za nekaj ur.
kosilom. Tako si Eislimo kri. Lahko pa cyeloye nanodimo v alkohol, po 10-1|s kapljic na sladkorju ali vodi pomaga za razne nastete legobe. Kapljice pred spanjem nam omogoeijo, da mirno spimo.
56i
j
!
57
hn,
to n
I. I
Raste povsod. kjer ie zemtja bogala z dusikom, zlasti ob
t(oRDABEl{E0ilfiA
Gnl0rs
5t.
irlcdlctE -
ln
ltalrnl Glo[,
lltdhr
I
I
hisah, hlevih, grobliah. Nabiramo yse zellsde od zgodnie pomladido pozne leseni. Je zelo bogata z minerali, zla_ stiZelezom, vsebuje vitamin C, A, K. sveze rastline iztiskamo sok. kuhamo Spinaao, iuhe in aaie.
Je do 60 cm visoka enoletnica,
oodobna osatu, Rasle oo kamni-
lz
|
I |
I
I ieW._ |
l::>- t a/.F I -*<=\ *-., ?.r,$ |I r-*",.*,. v
tF, I. I ",
lih predelih obalnih podrodij. Listi so dlakavi in lepljivi. Cvete od iuniia do avgusla, koski so rumeni. Zoriavgusta-seplembra, plodove ima podolgovate. Gojiio jo po vrtovih. Viasih ie kar nadlezen plevel. Nabiramo cyetodo zel btez korcnine. Je grenka zdravilna ras ina, |
II
uporabljamo
jo
zunanje in priietr.
nim otrokom, rekonvatescentom, pomiria lydi rahitidnim otrokom. zrvce. tzredna je la dihala. Zalo ie uurid t/, glrpah In TBC, oa se pliu.
#$nf,*1ild;i.',1{{,tr
prot plehradom Tudi pri prebavnrh m:ahf;[oj-f,$if;.xl??l bu_ani stinavki, pr iot6nih. vranjdnih. ieOAenif, Uoieznir,'"-. "1tj3,,?,ll pozabimo na kopivni .jgtllh, i4. prj clevesni perforacUi i" r"p^;j .i ri*"ii'#li.ii,. Proli,,ustnim intekctiam, aftam, vn;qu dlas;i,' ;;;ru;
otraui rriusra"niJv.
;nd;i;d#;
viiii jin
plludnicah, kasliu, katrriu, ptiudni pliudni in sr6ni astmi, pri srcni slabosti, pri motnjah v zvezi z ielodcem in dreve3. iem. Uporabna ie pri nespecnos in pri molniah v zvezi z iivci. ,Je odlidno zdravilo proti vlodini, usteylia kryayitve, preganta gliste. Kot zdravilo za hemoloide priporoeajo sedeZne kopeli. Zelilie posuSimo in zdrobimo v prar, posipano ga po ranah, da se hitreje zaceliio. celo pri rakavih ranih se
stanje precel izboljsa. Organizem se tudi krepda, de zelisde uZivamo kot eai:
iijji^ kopano
r1111ff3tr""1f ii,,::li:]:i f i:f;"..:xtit f 'J,g? fiIff liSkropimo r;sflinske kopivnivodi. S kopr,vamr, namodenimi v vodi.
iuJijo;;;;;;ji;.
L.lqjno Zlidko zrezane zeli na skodeticivode (vroa pretiv) 2-3x dnevno. ee pretiravamo, lahko izzove brunanie. io lastnost izkoristimffi
58
.T
52. l(0REllJE
lltuc$ cadlt -
t(0RUzA 53.
fla
Koreniek znanavrtna rastlina, neobhodno potrebna v zdravi 'e prehrani. Je odliden izvor energije Uzivamo su/ovo in kuhano. vseb\Jie skorai vse vitamine in mnogo mine-
z{a m{ts
- nr, [!kr]rE
I.
I l.
tudiv zdravil-
stvu.
| | Revmatiki naj vsak dan Pileio I l. sok, ker disti kti in iene na
preleino v toplih predelih sveta in je nepogresljiva v prehrani. Cvete od junija do avgusta, Poleg modne prehrane nam nudi tudi zdravilnost. To so koruzni /askl ki pa moraio biti zares pravjlno posuseni, sicer hitro izgubijo uainkovitost. Pore:emo jih Ze pred oprasitvijo. Hitro jih moramo
gnltle
posu$ili
ileveslu,
pri
odveeno
potrebno pri zdravljenju ocesnih mlen. Ker krepi oslfino vida, najga u:ivaio listi, ki veliko voziio ponoai, Otroci so boli odporni proti glislam, plehladom, rahilisu, vneliu uses,
ielodeno
umetnLtoploti.
II
vodenico. tooiledvi6ne kamne, Ce se nam zminiSa izlodanle se6a, piiemo daj iz teh laskov. Zaradi srdnih boleznise nabiralekodina v tkivu
ie
- edeml. Pomagamo
Sok pomaga Se pri zapeki, ielmih, plludnih ln ledviEnih boleznih. Proti ddsii uziriamo (unan6 korenie, V korenju so odkrili snov dokarin, ki.siri krunetile in nastakovaruie pr6d adetiosklelozo. Ker mnozirdede krvnidke' nas varuie pred slabokivnostio, poveeuie telesno odpornost. ukiuie k$li. Kdiaiti obktadkiso dobrl za ekceme. opekline' lvore. pri luskaYici. Korcndkova juhaje odll6na protidliski dol6ndkov. Nekai dasaje lreba opustiti mieko, Mediem l;hko dojendke in male otroke hranimo s pirejem iz v kosih kuhaneqa kromp'ria ;n korenia. Posolimo 'e malo Lahko dodamo nekoliko maiaron-a, peterti'i, dob'o m.sel, materino dLsico ali lovorov list' da se izognemo enoibirosli dietne hra're in pospesimo zdravljenje Korerje odstraniLie strupe z telesa. lz korenjevega zelenia kL hamo Cal za izpilanie ust ori atlah Korbnievo sene\e l|-di d'Lretik, sai :ene na vodo
si s tem aaiem: preganjatudi levmo in ptotin. Kadar je telo zastrupljeno s kuinimi boleznimi (oipice, Skrlalinka, angina,lifus. . . ), kuhajmo ta daj. Priporodljivjeiudi pri rahlllcu. Poizkusimo ga tudi pri moCenlu poslelle starih ljudi in otrok. Pri bolezni sldne miSice mesamo laske z regratom in meto. Kitajslji recept za dobro odvaianle seCa ie, da laske mesajo s liZolovimi luseinami. Cal lz koluznih laskov: aEno 2li6ko laskov prelijemo s skodelico vrode (ne vrele) vode. Nekaj minut nai stoii. Vsake 2-3 ure popiiemo 1 veliko Zlico tezdan. Nerafininno koruzno olie ima dragoceno terapevtidno vrednost, Koruzna noka niza krvni tlak: 1 Zlico namoeimo dez nod v kozarcu vode, zjutraj spijemo.
60
tffiHutfi
Rhanms lrdngda
Je do 4 m visok grm s lemnim, gladkim lubiem, posut z belimi pikami, ima neprijeten vonj. Listi so
55.
arlna
- in. lc$cn dl ll
Je do 30 m visoko, kosato dre| . vo, rasle po parkih, ob cestah in oozdovih. Cvete maia, beli in roznaii ivetovi so grozdast6 oblike. Plod ie bodidast; ko se odpre, pade ven rjava, svetleba se glavica z belo ljso. Nabiramo ilsle, cvetove, skorio in p/odove. Plodove 5e sveZe oluPimo, zmeliemo, posuSimo na pedi in zdrobimo v prah. Hranimo ga v temnem
prostoru.
- in,
I.
ii
na
kratkih
pecljlh. Cvetovi so bledo zeleni ali rumenkasti v lislnih pazduhah. Plodovi so za grah debele kosdibaste jagode, ki so najprej zelene, nato rdede in kondno modro drne. Cvete
maja in junija. Raste po vlaznih, send-
w\
|| | | . oiilie. V
:ilah.
escln, ki stori, da
ki
bolie
kloii
ie
Naoenia stene
iilodvodnic
snov Po
in
nih gozdovih, ob polokih, pasnikih, ribnikih, mejah. Nabiramo /uble; to vpliva na iivdevie debelega 61e.
vesJa, Odvata, ne da bi razdraZ I dre|
tako pomaga, da kri krepkeje priieka v srce. Kostaniev prah iem jemo Pri
iil,
zmedkaninah,
PrL
vesno sluznico. Tudi iold se boli lzioda, de piiemo ta cal, in obenem preganla gliste. Toda Lubie mora prej 1 leto lezati posuseno, da
| L
l@
V ooslev oade ludi pri koiniTBC. V zadetku boreTni jemljeno trikrat dnevno ndZevo kbnico med iedio. Ko se stanje zboljsa, pa dvakrat ali samo enkrat vnetiu ali preutluienih glasilkah s prstom nanesmo dnevno, Pri angini, vr dnevno, prah iimboli globoko v grlo. Pazite, da ne pride v sapn kl To slorimo veakrat iimboti g,oboko dnevno, dnevno, dokler ni v redu. oo ure ne uzivajmo druge hranel t'al z sKolp drevesa in plodov uporabliamo pri notraniih krvavitvah, belem loku, kro' Cvetje driski, povedini nidni dliski, povedani plostati, vneliu in razsi4enih venah cvetje namodimo v Zganjd in pustimo 3 tedne na soncu ali pri Stedilniku finktuto uporab' liamo za-iivdne boleiine in revmo za naliranje. Liste 'l 7'ezane p odove pri levmi, plotinu, ozeblinah, ikuhamo, vliiemo ikLhamo, viiemo vodo \ kadin se nanakano prilevmi, prolinu ozeblinah
Z c0 Z ico lubja na liter vode ali 1 kavno Zlidko na vedio skodelico prevremo in pred Zliako veajo soanien popijerno nekai 7lc. 0rugo aez dan po obrokih. Lahko tudi samo 'ramod'mo za | 2 ur. Podobno de,Lle sorodna dtsttLnn RRHLlrn (Rhamnus CISTILNA KRHLIKA lnnamnus cathartica). Zdravilo ima to prednost, da se ga telo ne navadi in ie vedno cathiirtica).
udinkovito. Sodobna larmacija pa Ze izdeluje pripravke iz krhlike in Se drugih sestavin.
62
63
56. KR(|MPIR
Soldn[m ubol0sun
KRU0M0G]||GA I
Dobilismo ga iz Amerike in sine moremo ved zamislili prehrane
- h]r, lnrnDll
|.
G0rinlun
- [1r. zdnr|G,
lgllca
brez njega. Uzitni so gonolji,izkopavamo iih od iunija do pozne jeseni, Ne smemo jlh pustiti na sveilobi, ker pozelenijo strup solanin, ki je Skodljiv za prebavila in vid. Vsebuie
I l.
I a,
| | Pri vnetiu grla grgramo s pre| | . livon. oorabimo ori ieloddnih in drevesnih vnetiih, ^iamok d skah novoroienakoY, boleeiiih, revmi in protinu, proli
nah v ielodcu, grlu, prsnih kalal.
kam. nom. Prav nam pride privnelju led. vic. Zelisde si ponodi prilepimo na
ledvice, poleg tega pa pijemo namodeno zeliSde. Privnetih
vrodo
oieh, vnetiu
za lane, bule, tvore, zmedkanine, vnelia miaic in kosti, pri revmi in krompirjem. vnellu skleDov. TudioDekline oblaoaio s hladnim naribanim krompiriem. Ne vnetiu sklepoy. Tudiopekline oblagaio Fri oliudnici akutnem bronhitisu surovo krc.n-pi' bo mehunev. ne rane. Pri plluinici ari akt oo mlnur1eri. ievo kaso oblolimo okrog prsi. Enako de amo pri boledinah v spodniem pri vnetiu .tat|| rrahuhe Prpsni (ro;o riev sok je odridno sredstvo or; vneliu lelod6ne delu llebuha. Presni kromplrjev sok ie odlidno sokr-g4leda kro'npiria, sluznice ;n ulkusu. Naabamo 1-2 kronpiria, st;snemo sok, 94 Ia4edd mo U-Zivgj.U2i' kistino. nJt"soe popijemo. VeZe tudi s topro vodo i toplo *oo in na tesbe poprterno. Veze t',di sedno kislino.
mo re zares zrele plodove. Ko zadne kalhi, je lreba po'eg kali izrezati tudr oi, pretladen plre ker je v niih soranin. Krorqpir kuhan v kosih skLpaj s korenjem, pretlae,er v p re rden in rihlo solien je dietna hrana pri prebavnih molniah (Pokva4en ielodec, otrok, driske) odraslih in olrok, tudi prav maihnih.
sorodnik krvomoinice. Zdravimo tudi ko:ne nepliietnosli, kot so li$aii, slbei, ekcemi, razjede, rane, vnelja. Zel polozimo na bolni mehut dez
nod. Navodilo za namok: rastlino namakaimo I ur. Preden pijemo, pogrejmo. Na % litra vode damo 10-15 g ali eno Zlieko zelidea na skodelico. Pijemo iez dan po pozirkih. Ob neplodnosti v zakonu naj moz in Zena popijeta po pozirkih vsak dan skodelico iala. Uspeh se bo verietno kmalu pokazal.
EEffi E@
64
65
I l.
Raste kot plevel po njivah. Za zemlio ie korislen, ker io varuie Dred izsusitviio. Nabiramo i/btde in drobne cveke, in sicer vse poletie do septembra. Pospesuje celienie ran, I
I
I
I|. iaie.
in
zdravi gnoine
bule in izpui-
razkuzuie irevesie, sluznice ln koio. Zdravi ledvice, deluie proti ledvidnim in mehulnim kamnom.
Odpravlia motnie v ielodcu in lodilih. Neogibno potrebna ie Po Porodu tudi zaradi doielia, ker pospe-
izkaSliuiemo. lzboljSuie tudi prebavo. S dajem iistimovnele aliudaliene odi in zdravimo molno roieni.
co.
Lahko pa naptavimo obkladke z zeleno rastlino. l\,lalo io potoliemo in damo nazaorte odi. Kuriadrevca in kamilice, skuhane v olivnem olju, dajemo kot obkladek na trebuh otro-
kurnr'-
in naoetosti. Pri
novo kopelveektalna teden. Kumina krepivid in sluh. Pri odesnih in uiesnih kataiih natedimo kuninovo soparo.
5e tmotec in oreslico ter skuhamo na vinu. Tako je daj krepkejsi in uspesneisi. Zel, namotena v Zganju, sluZi kot natiranie pri levmi, protinu in zbadaniu, Nezne listke zell uporabliamo za solate, dodatke iuhan in prikuhan.
66
67
..-.,..,'-------.-1
O||. KUIII{A
Gfdor
ro fiea-i
I l.
Kutina
je
nekoliko podobna
|.
|.
ie
izpadli naternici. Kutinovo seme namakano v vodi, da se zoosti v s/uz; tega uporabtjamo pri pieleianinah, opeklinah, pri razpokani koii in prsnih bradavicah. Pri Cirih y uslni yollini lahko tudi grgramo.
slinavke. Ce se nam zapira yoda, posk!simo z lakoto. Pri oteklih bez. gavkah naredimo za nekajv obloge s precej toplim daiem, Poskusimo tudi prl koinem raku: sveze iziis-
Zdravilnosr: pomirja klee, Zene na yodo in pospesuie potenie. Dobro se izkaze prj iivtnih boleznih, boiiasti, neruozi. Cal iz Jakote skuhamo tudi pri plebav. nih molnlah, vnetiu mehulia in ledvic, vodenici, ienskih boleznih, obolenju vranice in lrebusne
|
I
| l.
samo s sveiim naslom in namaiemo koine izpugCaie, llaaie. dnoine tvorbe. zatldline 'n tudi rakaste koine tvorbe. i/azito'menlamo viakti tri
nien sok nakapamo na bolno kozo in pustimo, da se posusi. Lahko naredimo tudi maz,;/o. Sok sveZe ras ine oome_
H";fq':i:g2ggT9.,ker |-LEZAJUUA
ne, bele cvetke; sestavjjajo pahujjasla socvelia. Steblo je ob kotencih zadebe_ llen0 in dlakavo. Listki so podolgasti, sulidasti in se konduieio v maihne ostre igle. Najbolj uainkovit ie sye.i sol, sicer pa io oosusimo.
je rreba dali vedno svezo. podobne uOinke ima tudi LAKO tA, tzrazila ptezalka. saj zraste do 1 .5 m vrsoko. lma drob_
68
02. LAl{
Llnom
$lhtlsslnm - hn
l8n
I l.
Je enoletnica, ima do 70
cm
Cvete iuniia, julija in vdasih 5e avgusta. Zoriv zgodniiieseni. Lan ie kulti virana, zelo uporabna rastlina. NaSi dedje so io sejali naived zaradi platna. Stebio so susili razoroslrto Do sondnem brdu in nato trli na posebnih oripravah. Tako so dobivali Dredivo in ga na kolovratih spletliv niti. lz teh so tkali platno. NaSi predniki so podivali na platnenih riuhah; te so bile mnogo boli zdrave kot danasnja sintetika. Poznamo tudi divii lan. Seme, skuhano kot Ca.i omili I I izka$lievanie, mehda sluz. Pomaga ie pri pliudnih, Crevesnih in ielod6nih boleznih, hd. pavosti, slabem apelitu. Je odvaialo brez boledin. Zoldni in ledvirni kamni bi se ne delali, ee bi poiedli vsak dan Zlico zmletega semena. Ob napadih revme in ptotina polagaio vrode laneno seme kot obkladekna bole6a mesla. Tudi mehur in ledyice si lahko zdravimo s 6aiem semena. Zmleto sene z nedom oiisli pliuea. pozdravi kaseli in hripavost. lz semena pridobivamo laneno olje in tropine. Oboie shranjujemo v temnih posodah, ki se neprodusno zapiraio. Kovinske Skatle niso wimene. Laneno olie vlitamo v razpgkano koio. zdravimo zlato iilo in opekline. Sluzi tudi za odvajalo. Tuberkulozni bolniki naj bi vsak dan jemali Zlico lanenega olia. Laneni-sluz deluie zasditno s tem, da prevlede sluznice a, drevesia, ielodca s tanko plastjo in tako blazi vnelja in Siiti pred intekcijami. Laneno noko zmesamo s prekuhano vodo v namaz, tega namestimo na platneno krpo in pritisnemo na zagnoieno rano, lvor, zarasli roht, na prsni ko6 v primeru pliudnice ali vnelia rebhe mlene, pri vneliu spolovil,
Rumeni cvetki lapuha nam mar ca in aprila oznanjaio skoraisnio Domlad. Listi so tedai Se skriti in se razvijejo Sele, ko cvetovi Ze iemljejo slovo. Pritlidni /isliso grobo nazobaani, spodaisivo polsteni in imaio rahel voni. Lapuh raste najraie na ilovnatih tleh ob vodah. cestah. brezinah. Nabirajmo ga na sondnih legah, tam je bolizdravilen. Cvetie je lreba zelo hitro posusiti, potemneli cvetovi nimajo vrednosti. Vsa rastlina ie zdravilna kot ial |
|.
I l.
ker
II
Droti
bronhialniaslmi, hripa-
mrene. Poleg tega pa Se plsi obloz listi, da se dobro spotimo. Laouh ie znan tudi kot iistilo za kd, vzbuia apelit in deluje protiprebavnim krdem. lz cvetov orioravimo linkfuro; to iemljemo pri zasluzenosti: prgisde cvetov vrzemo v
in pustimo, da 2 meseca sloii na toplem. Jemliemo
Hx
na sladkorju. Lapuh ie sestaven del prsnih daiev inhalacije Wi prehladih in bronhitisu. Za dai vzamemo Zlico cvetov na % lvode. Piiemo 3x dnevno, oslaieno z medom. Zunanie: $oleemo opnne /isle in poloiimo na lane, sveie ali zagnoiene. vnetia, otekline, ali p-a skuhamo dai, namodimo vani krpo in jo polozimo na bolno mesto Pri vnetih venah Drioravimo iz sve:ih zmeakanih listov lapuha in sladke sveze smetane naso, s kateto veakrat dnevno mazeno unela mesta. Visoko na severu zdravijo revmo tako, da na posteljo pregrnejo riuho, nanjo polozijo lap,uhovo
listie in nani se uleze bolnik. Dobro ga zaviiejo in pokrijejo, da se spoti Se prej spiie vrod iaj iz lipovega cvetja, lapuha in bezga.
T
64. tESrfi
Golilus
UPA 65.
Iilla Dlatnhill03 crnla6t - hn. lha
Leska je pri razsirien I . grm. Cenimonas modno lelnikov. ga zatadi |
znano je, da so zdravilni tudi listiin lubie. Raste po redkih gozdovih ali krai gozdov, pasnikov, kosel\.4ani
I l.
Po
nic. Cvete od februaria do aprila, preden se razvijeio listi. Rastlina je dvospolna in enodomna, moskl cvetovi so visede madice, polne rumenega cvetnega prahu, Zenski pa sestavljaio popek, obdan z luskolisti. Listi so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrdasti in na koncu priostreni. Madice so izvrstno zdravilo
mestnih nasadih, toda lipovcu ugaiajo bolj gorska podrodia. Lipa ima vedie lisle kot lioovec. Lipovi so na obeh straneh enako zeleni, lipovaevi pa so
so
malo
al . proti gripi in |
|
pljudnici
I I . iene na vodo ln
PosPesl
iivce in
polovice lipovega cvetja. Leskovo skoio in /lsle skuhamo v pol vode in pol vina.fa d4 sluZi za oblogo pri razjedah krdnih iil in hemoloidih. Lahko ga pijemo tudi proti driski.
iala n.e smemo uu. pri auie"n". n'"prezaniu d;luie poZivljaloie. ima o;ti v nedooteo, ker bi povzr6eir srane okvare Posebn; zdravilni uirnek nase strupe ali bolezenske klice Uporabliam0 i;oovo oolid.saiuezev drevesiu q'a or; ziitrupiieniih, ddskah, napenianiu. vnetiih katariih Toda potem lz lelesa ie dolrebno poskrbeti ludi za hilro odvalanie, da se struprodsranrlo 'l!liqrene proceimaio lahko vzrok v drevesnih prin h. k: nastanejo 0b gn'robnrn sih:Z loov.m oqliem bi si pomagali. Lip,ovo oglie lahko posipamo tudi po anoinih ranah, da vsrka slrupene snovi Cez 10 minut ie treba rano splaKnrlr' n..nuo" bo.tr.ni. Tudi pri laku rahko poskusimo te zdravilnosti Enako ori iivini. di boleha za drisko' zaprtjem' napenianju ali ima gnoine rane Lipovo oqlie, sto'deno v prah, ie odlieno a st lo za zobe nameslo zobne kreme' rL ribp"ro v vodi, xatirt dodamo moaan lipov dal bomo siiaino spall tubla-.1.u Lioovi plodovi, stolaeni v prch, so 7d?v\to za plolin Obarc lpovega dao na 2 | vode - kuhamo. upo'ab jamo za ovrike pri opeKlnah Pospesulelo krepr odporras-t nove koze. Tudi na mehurie ueinkuje ovitek zdravilno L;pa
ftffi
iii',,
llo
72
60. USGJAK
Itc00odlrm Glardum
- nfl. clr0h6lrs
Lisiejakie nizka, zimzelena trajniI . ca, ima ved metrov poleI
I l.
Lovor
je rasilina Sredozemlia,
pokondna stebelca. Na spodnji strani se razviieio Stevilne drobne koreninice, kidrpajo hrano izzemlje. Vsa rasf lina ie gosto obdana z iglidastimi listi. Pokondna stebelca nosiio na vrhu Do dva ali tri kiiaste trosne klase, v niih
ie
ga vlijemo u kad, kadar se kopamo. Pomaga pri revmatidnih boleCinah. Lahen 6ai skuhamo Pri
I l.
Kadar rastlino nabiramo, porezemo samo vrhove. Nabiramo od iuliia do septembra. Ob sondnem vremenu previdno stresemo prah na papir in
zapremo v stekleno posodo. Ta prah se ne lepi in se qa voda ne Drime.
kamne. Piiemo ga pri reymi in protinu, napenianiu, ddski, ielodcnih in erevesnih krdih, spolnih boleznih. Zdravi obolela ietra in zlatenico. Vzhodninarodi ga uporabljajo pri rahitisu: okoptelb se v tem daju in ga tudi
uzivajo. Za pitje ie bolie, da daja ne kuhamo, temvei samo preliiemo z vrelo vodo. Navodilo: ena eajna Zlidka na eno skodelico vode. Vsaj % ure naistoii. Lisidiakov pnh posipljemo po lanah, lisaiih, srbe6ici sta h liudi, lazpokah na koil, pri henesu. Vdasih so ga uporabljali za nego doiendkoy. Zivinoreiciuporabliajo rastlino kotdajza bolnoiivino pri metljavosli, krdih, kasliu, grizi, bulah, kostni ati ptjudi ietit<i, zoravitd lemtliriro te v malnnin tritiSiian, ker ie nekoliko struoeno!
75
6S.
Ue
ru6ilfl(
- lllr. dlrlzmt
pritalen listni venec, drugo leto pa do 2 m visoko ravno, nerazveiano dlakavo steblo. To je posuto z maihnimi. rumenimi cvetovi in listki, ki disijo po medu. V sredini cvetov
tusIREt( 09.
lwisllclm olllclnllo - lw, llucac
Je dvoletnica. prvo leto pozene
dscum lldlsllormc
I . le
duhom. Goiimo io po vrtovih, uporabliamo oa tudi kot dliavnico. Cvele od iunija do avgusta. lma drobne,
rumene cvetke. P/odovlzoriio jeseni, Korerho kopliemo spomladi in pozno v ieseni. Uporabna javsa nstlina.
| . rana rastlina
svoievrslnim
so rdedkasti, volnati prasniki. Cvete od junija do avgusta po grobljah, posekah, ob poieh. Ludnikov je vei
na je pri beliakoYlnah
malo topli pedici, Shranimo v steklene kozarce, ki se dobro zapiraio, sicer podrni in zgubi
hu, dokondno
vrednost.
seeu,
in
zlasti
Protl
nie, deluje protivnetno. Je proti aslmi, nahodu, oslovskemu kasliu, boleznim vlanice in ietel. Urejuje meseini ciklus. Zuoanie: v Zganiu nanoeeni cvetoviso dobro v raio proti revmi ,paolinu. V olivnoolje nanodeni cvetovi so zdtavilo proti hemoroidom in revmi. Ce nekai kapliic kanemo v uho, se izbolisuje sluh. Pri otrocih, ki moiiio postelio, nakapliamo 1G- 20
kapljic na sladkor in jim damo pred spanjem.
nastaianiu ledvidnih kamnov. Krepi celolen olganizem, pospesuje kroienie krvi. Obkladki iz ptewele
korenine pospesujejo celienie slarih. onoiiih ran. Proti TBC: I Zlico medu, 1 Zlico masla zmesamo z I Zlidko Nosednice in bolniki naiiiand ko,enine lustreka in 1 2lico hrena. z zvisano temoeraturo ne smeio uzivati luslreka. Za spomladansko zdlav-
l@
lienie zmesamo iaice z zrezanimi listi lustreka in ocvremo. Lisle uporabliamo ia iil priuotnih ldd:yicah in mehuriu. ial2 p/odov po mirja dihsla in napenjanie. Pri prehfadih si napravimo iz niih kopel, soparo za glavo.
76
70. ilIAJAR(|N
0
ganum malodna
MAUilA 7r.
rlbml
nmus ldr6$
[,lalina je visok grm. raste po gozdovih, posekah, iasah, sondnih pobodjih, kultuvirana pa po vrtovih in nasadih. Cvete maja in junija, zori od julija do septembra. lilste nabiramo maja in junija, tdeee pbdove pa, ko dozore. lmaio izreden vonj, so sodni in sladkl. Mnogo bolj disede in
htY, matuan
hn. mallna
I l.
|
I
it-?*;iii!Lil!rii,t,
aciio.
Kilaike zelodislaio pri nosednosti
,i,ktii'iliiillit6l";1"':l',3:
pospeSuie polenie. zdravi I koine bolezni in prezene kata4e. I maline, ker prepreduje splav, iajsa I nosednosl in porod. Pili ga ie treba I 2-3x dnevno. Tudi pri hudi men. struaciii ga jemljeio, toda piti ga treba Ze teden dni orei. V menopav-
|'*fiffi\
I
menslluaciii. Blagodejno vpliva na vse notranje organe: ietra, vranico, ledvice, mehur, pliu6a in pozivlia njihovo
delo. S tem dalem si pomagamo Pri nespednosli, razbiianiu srca, les. nobi, krdih, sploh pri iivdnih motniah. Ko grgramo daj, razkuzuiemo ustno vollino pri aftah, Yneliu iezika in vseh drugih nevSebnostih ustne votline. Enako tudi pri nosnih vnetiih, nahodu, senenem nahodu Vato namodimov daiin vtaknemo v nos. Maiaron poiasiocvremo na mastialimaslu,
ob
dal
I ie I
ffi
I
| |
zi in iivini
0recedimo in naliiemo v posodice. To maz,iio uporabliamo pri lanah in naho' bu. Nos namazemo zunai in znotrai. Pri bole6ih menstluaciiah namaZemo soodnii del trebuha. lilazilo uporabliamo Se pri izvinih, izpahih' ohromitvi, l;vmi. Revmatidni bolniki najsidajejo na obolela mesla obkladek iz maiaronoveoa ialb. Pri nespecnosti piiemo zveeer majaronov daiali pa si damo na delo pa ie paziti, da odmerki niso preveliki, ker ie ob-kladdk iz daia. majaron opojna rastlina. Zaielo bi nas slabo poeutie.
n-apelosli dodaiamo malini 5e lipo. Ce damo sveZe zmeekane /lste na boleEe dele telesa, se boledina zmanjsa. l\,lalinovi p/odoyl imaio iudovit okus, vsebujejo veliko mineralov in precei vitamina A in C. lz teh iztisnemo sok malinovec, ki ptide pruv pri vrodinskih boleznih. Krepi srce in celolen organizem. l,ilaline imamo za digtno prehrano ielod6nih, ledvidnih, sladkornih in revmaticnih bolnikov. Ce zmesamo malinovec zvinskim aliiabolinim kisom, dobimo marnoykis: ta znizuje vlodino in krepi slce.
@Treba
78
MATERIIIA OUSrcA
ntm||s sontlrn
ru.
I l.
Priieten pogled
ie na travnik,
lspeva skoraj povsod ob poteh, pasnikih, travnikih, potokih. Cvete skoraj vse leto. Je do 15 cm visokatrainica,
iz
oritliene rozete, lmabel cvelz rdeekaslim robom. V zdravilstvu uporabliamo celotno rastlino.
|| ||.
koreniko, iz nie poganiaio Stevllna slereica, ki nosiio Skrlatna ali temno toZnala socvetja. Cvete od jlnija do oklobra in modno disi. Ko io suSimo. jo obradaimo z lesenimiali steklenimi paldkami, Ne priiemaimo z roko! Razku:ute dihatne poti, |
lma rada suhe, sondne prostore meiah, pasnikih, kamnitih pobodiih, po skalah, ob poteh. Je do 20 cm visok grmidek z olesenelo
I l.
ob
| l.
Yaniu. lzka:e se tudi pri ledviinlh protlnu, Ker Clstl kri, io priporofaio kol sDomladansko so/alo, mesano 5e z drugimi zelisii. Tudi pri ynetem Crevesiu, ielodcu in etevesnih kr6lh oride dai iz marietice prav. Ob prehladlh ga kuhamo 5e z lipo in bezgom. Cai, heSan I nriOs'ko reso ali orehovim listiem, zelo priporoeajo pri notlaniih kwavifvah ob nesrecah. Cvetie nanoeimo v Zganiu in s tem preganiamo ml5i6nega maika, revmo, protln. Na dan popiiemo v vodi 10 kapliic te tinkurc prcli pesku in kamnom. Za nasa2ot ocvremo cvelje v masti in
shranimo v Skatlicah.
Cal z dodalkom medu pospeiuie polod in ga olaisuje. SluZi pri neredni menstruacili, motnlah v mehurju in ledyicah. Za
in
cai pri,pliudnicah. oboleniu bronhiiev in gnoieniu ptiud. Malerjna duiica, nanocena v zganlu att ortvnem otiu, je ueinkovita pri bakteriiskih oboleniih elevesia in pliud. Lahko jo uporabrjamo za masa2o pri revnii, olotinu. d;h. polozlmo pest dusrce pod tuto ati ktobuk. l\,laterina dusica ie korislna DaSa za aebefe, ker varuje pred bakteniskimi boteznimi.Z atkohotnin izvteikon masi_ ramo mlado iivlno, kj ie zaostala v razvoru.
krepitev oslabelih. iivdnih in revmatiCnih delamo kopelii tem priliiemo dajte rasUine. Ne pozabimo na ta
iivini
slabos$.
iri
glayobolu
81
MEUSA 75.
flclissa 0lllclnelh
hn. koltdac
l\redeno deteljo so Ze v starem veku cenili kot dobro zdravilno rastlino. Baste kot plevel na pustih
- ifl. natltnlat
|.
apnendastih tleh, ob Poteh, Zeleznr Skih nasiPih. Je okrog 1 m vrsoKa, razveiana rastlina, ki moino disi po medu. Listki so Podobni deteljl, samo manisi. Cvetovi so rumeni' oozneie obiede. Cvele juliia in avgusta.
Bastlina je do 60 cm visoka ln rasie po oosekah, slarih zidovih, sadimo pa io v vrtove. Cvete od iuni ja do septembra. Nabjramo pred-
I. I
vsem /isle, preden cvete, in sicer najbolje v dasu od poldne do dveh. Ko jo nabiramo, susimo in spraviiamo, ne sme pritiv slik s kovino. l\ilelisa ima prijeten vonj po limoni. Pomirja krde, ureja prebavo, | I I krepi in poziv ia srce, razku-
eai iz ceie rasirne Pijemo Po I l. ooiirt<itr pri blonhialnem katariu, boleznih ielodca, erevesia, ledvic. mehu4a, Pri ieiavnem
ll
zuje in celi rane, prepreduie srdni kd in bluhanie na iivini podlagi, pomirja migrene, molnie v pleba. vi, omedlevice, plemocno bitie srca. Uporabljamo jo pri neredni
Kal mazilo ali namok v zganiu rabt za masazo pri levmi, ptolinu Detelia' nanoienav oliu- 14 dni na soncu all pri stedilniku je zdlavilo prcti glapokrlto glavo vobolu. Proti usesnim boleiinam napravimo kopel z brisado vodo' vani pa damo pesl delerie sopara naiobliva
menslruaciii in depresijah. Proti neryoznemu glauobolu obloZino eebin zatilje z listi. Pospesuje iztok
lahko
nastajajo kamni. lvelisa krepi spomin, priaara lepe misli, odganja "drne ob ake,,, nevrasteniie, stiske,
liksne ideie, odganja tesnobo, daje teesu novih moii, deluje protikldno. pri noseinicah prepreauje bruhanie in slabo poautie. Melisa, namoiena v alkoholal\ olivno olje, je dobta za masazo pri levmi, plotinu, utruienosli udov in zme6kaninah. Pri slabem podutiu silahko napravimo vreiiio suhe
neliseinio dano
debe.
iivdnih motniah
MttlilGA 77.
salond a olllclndlls - ttr, tallo
Je do 80 cm vrsoka trainica, goie | io oo vrtovih, raste pa tudi prosto oo b;livlaznih kraiih. Cvete od iuniia do avqusta viioliiasto, cvetovi klasast. Vsl rastlina disi. Lisle nabiramo. 5e Dreden cveti Nikoli ne nabirajmo v slabem vremenu, ker hitro poriavijo In imaio le malo zdravilnosti Lahko nabiraho tudi ceio raslino. Je 5e ve' vrst mete: drna. kodrasta' vodna. vse
ntnllu - tn.
molrlca 0aDE!!
Raste po jarkrh, bregovih, vlnogradih, po mejah, ob potokih, po pesdenem svetu, Je do 80 cm visoka trajnica, rdede riava zel z modno razvejano korenino. lz nje poganja steblo z belimi cvetovi, ki so zdruzeni v socvetje. Cvete od julija do sep-
I
I
tembra, Uporabna
nabiramo spomladi
je
koreninat Io
natiramo
in jeseni. Dobri
so zdravilne,
Meta ima anestetidni udinek - ttaoi, ae io zvedrmo. cal Domiria Zivce in iih krepi. Vpliva na
tI | |.
izlocinie iol6a, seta in ielod6nih sokov. Pomiria bruhanie Uporabliamo io kot antiseptik pri plehladih
oomesan
ll
koristha ie za liudi, ki veliko sediio Pri zadahu iz ust grgramo metrn cal,
iaboldnim
kisom lo
dlesni,lanienemieziku'zoboboluinzasplaktJ.l"J?m*"0.".;.1';ff ;iir"i;
mo pretirano uzivati, ker bi slabo vplival na
,1f,1'.il1.,"y, j",{f,m"el:,'::i.ti:
prolinu. otldelih ilezah ter koinlh boleznih. Aaj sveZih korenn pospeSuje presnovo. Pijemo ga pri sibkem delovanju jeler in vlanice ter slabem izloCaniu iolda. Jemljemo
ga 5e pri
II
drlffr %1f; ",''ffi ;:l'$r'r*mr;i3?,illli3i"li"'le''te'1r" i[uo-rj,iru. v"ii i,j t 'epdirna, zato uporabna 1rF]iltlii?iilii; 6lroke, posebno po kakSnih hudjh bolez
[iJii,i it-"l"litiJiri"ivke
iaj
nas bo osveZira
iiffi
lrdovralnih kataiih plluC, telodca ln erevesia. lz oda soC in pot, mehda sfuz ter odvaia. Pri ynetem u grgramo s aaiem. U prah zmlelo korenino lahko samo ranoiino eez noi, Vecedimo in pijemo dez dan v pozirk'h. Navodilo: 1 eaino Zliako orahu na Kozarec vode. Vee ni dobrc. Aai listkov.ki smo iih nabrali pred cvetenjem, slovi kot zdraviio proti slabi prebayi, blediE.
nosti, zlatenici, bolezni ieter in ledvic,. katadem in slabim telesnim sokovom. l\,lilnico uporablja industrija za izdelovanie zobnih past.
- hr. ton0lllus0
I l.
vsebuie zdravilni oranzni sok. Je zelo aktivna zdravilna rastlina, vendar io ie treba previdno uporabljati
Nabiramo vso /aslrno. Mlednikje diuretiano in odvajal|
| | . no sredstvo.
razveiano rdedkasto stebio, Ta precej raziiriena ras ina raste ob gorskih potokih, skalah, pasnikih, zlasti na mokrem svetu. Cvete julija in avgusla. Cvetje je v gostih kobulah - v rdedkastih tonih. Uporabliamo zel in korenino. Je grenaica.
| I
0omirievalno
2ooer
in
nespeinosl, astmo,
ob avtomobilskih nesredah. Dovoli ie dnevno 1 skodelica daja v 2 porciiah, ker udinkuje zeio odvajalno. Priporod-
Calnai plielo
'
ioliniku.
nih boleznih.
Zboljsuie vid in zdravi klonicna odesna
ToPi
ioldne kamne
ljivje pri motniah v jet h, vranici, Zene na vodo in oosoeSuje polenie. Zdravi kageli in klo.
ri"u"gttt irein
in uotedinam v rddilih Prezene gliste' de damo poparimo zdrobljene sveZe i^rodilo: poleajne 2lieke zdrobliene sveze rastline popalrmo Narodilo:
vneli1,.!."p:!!l1d!,!-1itL,2
,\l!2
kol drugi deli. Sok sveze korenine pteganja gliste. Zunanie lahko uporabtiamo zelludipri luskavici kot mazlo. Dodamo 5e krvomoenico, rman, hrastovo
.stje, krvavi mrednik. iagodnjak in tudr nelresk. ie ga kje dobimo. l,lazjlo modno olajsa lo bolezen, ki te v danasniih easih zelo pogosina. Caj iz tistov in cvetia anko uporabljamo za delne kopeli al obkladke pr zadetih de ov telesa _ tudi
s /, rkropa. Piiemo
lx
s
dnevno po
1'.
:lYll:
lvo
h, lisajih.
napravimo
zrezane-ga
-1
80. ilErRESl(
SemDo fumr l8c$rum
(|G]IJrc
nn, 6ura tltea
Galondula olllclndfls
Je trainica, do 30 cm visoka, ima mesnate, iaidaste liste. Na koncu
fi.
hn. noron
|.
in nosi
Cveie od juniia do septembra. Rasle po skaloviu, zidovju in tudi na strehah; tia 9a v nekaterih krajih namenoma nasadiio. da bi varoval hiao
pred strelo. Uporabljamo sveZe liste,
II ||.
CalpospeSuie
izloianie seda,
in
lri Se zaprti, bo tisti dan dezevalo. Dlakavo razraslo steblo zraste do 60 cm, ima premenialne dlakave iisle in r!mene oranzne leDliive cvetove. Cvete od iuniia do slane, Ob soninem vremenu nabiamo cvetie in i/sle. Susimo na oreoihu, Ureia mesecno ais6o. V ta I I I namen uzivamo ialteden prej, 2-3 skodelice dnevno po pozirkih, nesladkan. Ugodno dellje v meno.
7.
I.
kwaui gtiri. fuevretek lahko porabimo pri vnetiu uies in pri izcedku.
Vzamemo lisl, ga zmeekamo in lztisnemo kapljlce v uho. Cez pokriiemo s kosmidem vate. Kuria odesa, bra' davice, sonane pege nakapamo vedkrat s sokom. Enako otrdline;te se zmehdajo in izginejo. Iz listov naredimo obloge pri srbedi mozoliasti koii Sok zdraviiudl optkline in pike zu:elk. Liste netreska cvremo poiasi v masti, da dobimo nazilo, uporabno prl opeklinah, ranah, zmedkaninah in pod'
odvaialo. Tudi pri iivenih boleznlh ga uporabljamo. Cisti kri, zato ie dragocen pripomodek pri inlekcilah.Cai piie-
iot. I t In I_J_-'-_J
Dlulbah.
pajzkaze z!nanje pi aknah, bladavicah, tvorih, dhih, ekcemih, opilkli. nah, ozeblinah, celieniu ran. V ta namen si pripravimo mazlo. podasicvremo ognjideve cvetove v masti, da izhlapi vsa vlaga. precedimo in nalijemo v posodice in shranimo na hladnem. Spodbuja rast granulacijskega tkiva in 1ak0 nastajajo nove celice. Rane se hilro cet;io. Oonliatahko namoeimo v Zoanie. Tinkuro uponbiamo pri pretegnjenih misiCah, podptutbah, zme6ia-
v podporo.Naibolie se
ninah in oleklinah.
82.
hn. omar
| . po vlaznih gozdovih,
Pozni.
iasah. Je do 1,5 m visoka trainica, ima modno, kratko koreniko in dolge korenine. Posusena moeno diai po vijolicah. Llstl so srfasti, jajdasti, dolgopecljati, nazobdani, sivo zeleni,
spodai Zametni. Cvete julija in avgusla, ima rumene koske. Nabiramo korcniko s korcninani, in sicer spomladi in ieseni, jo dobro operemo in posuiimo, vendar ne na prevroeem.
Zgodnjega sadimo aprila, Poznega pa v iuniiu. Zimskega ohrovta ne ribamo, pat pa spravljamo g/ave v hladno klet ali zavarovano SuPo s kocenom vred. Ohrovt uzivamo
juhah, prikuhah
in kot
solato.
II
Pospesuie
izlodanie
odpravlja zastoie, mehda sluz. Cisti kri, ietla, ledvice, pliuda. Udinkuje
bolezni: anglni,
bronhitisu,
orioravimo v sokovniku. SveZi tisti kot obkladek zdraviio golenske laziede tki;. "odprte noge": list splaknemo z mheno-vodo, 9a z v"aliariem ali z litrsko steklenicd povali#o do mehkega. Tako zmehean list porozimo-na.rano in vs skuoaiooviiemo z qazo. Pred novim obkladkom rano lemellto ocrsllm0 z mlacje treba pili 5e nim' triinitidnim iai-em: ta 5e pospesuje zdravlienje Vendar iistilni aai ali pa eaj hrasmvega lubja, da se strupene snoviizloaijo skozi'edvice
|| ||.
Kl
prav zaudariaio. Tak obkladek bla:i boleeine pri Pasavcu (hetpss zoslel) polagamo tudi na tako orl ;deekah in druqih koinih izpuiiaiih. Liste ohrovta oDeillne. Kot obkladek-se lisl obnese prizobobolu. za zdlavlienie nevlalgi' id obraza, ori Drolinu n tevmi. Gotovo bi tak obkladek' polozen na prsi, 'moino raiSiiadtmo, blonhitis in sploh teiave pliud Ttdi pri glavobolu in boleiilrih v oieh si s tem uainkovito pomagamo. Kot obkladek polagaiie ohrovtove 'isle na mesla, kier so vas operirali (ledvice. mehul, iolC), a se se poiavljajo boleaine.
90
ffiffi
ll-J*#uri":{l*#
ffi
ffi
93
86. oUES
AYGna saliYa
PEHIRAN 87.
Artcmisla dlaciinc[lus
hn, zo[
nlv. os[agon
anl-
I.
Jedo 120cmvisoka, moeno razrasla kultivirane trainica. V iu2ni Evropi raste Se samorasla oo n'eobdelanem svetu in skalnih pobodiih.
I.
ne ljudl.
|| II.
duha, obnavlja organizem. Vsebuie vse vitamine iz B skuoine in tudiantirahitidni vitamin D. Znana /ed. so ovseni kosnieL le zveder namodimo v mleku in zjutraj mao pogrejemo. Jed lahko naredimo boli orlvaano z orehi ali kaksnlm sadiem. Priooroaamo io ori dlevesnih in ledvidnih
Ljubi sondna rastiSda. Cvete od maia dojulija. Je aromatidno zeliSde, oriietnega okusa. Uporabliamo /lste. Posuseno spravimo v temne kozarce, da se ne razdi6i. Se bolie ie, da sveze liste shranimo v hladilniku ali zmrzovalni skrinii. Rastlino v glavnem priporodajo I | | za zbuianie leka in kot zdravilo za ielodei. Cal naj pijejo nevrotiki, oslabeli ljudie, ki jih muditesno. ba, Zenske z meseinimi motniami, bolniki s pomanjkljivim delovanjem ledvic rn mehulja. Je tudi d,uretik, dober oroti tevmi in oroli.
I.
bolezni iolinika.
nu ter vodenici. Zdravi tLrdi slabo prebavo in napenianje. Uainkuje na Toderno bolezen- degeneracijo sk,epov. anlozo. Gospod nie oa zelo uoo_ slevajo. Za prazn ke postreZejo svo im druZina m z okusno pehtaTovo ooiico. la Loo.abo y kuhinji je na bolisd sveza raslina. Znal ie pehlanov hE.Iteba
le samo namoaiti ze isde v dober vinski aii jaboldnl kis.
T
I
i
!
hn, Do
|.
Je pogoslna, do % m
,,lcaml. Navadni pelin rporabliamo tudi za kuhinisko zadimbo, posebno pri ribah. Udinkuje protignilobi, jeodvaI
Pospesuie izloianie ieloddnih in
skalnatih pobodjih in po neobdelanem svetu. Je do 120 cm visoka, razveiana rastlina. Spodnii listi so po trikrat razdeljeni, podoigovato sulidasti, proti vrhu stebla pa bolj preprosti. Vsa rastlina je porasla s sivim puhom. Cvete juliia
in avgusta z
viseiimi, rumenimiglavi
I I . ialno
in
iislilno
cve
e.
sredstvo.
crevesnih sokov ter zbuia tek. Prl menslruaciji blazi krde in jo tudiuleja. Pomaga pri sploSni oslabelosti. Uainkuie ludi ori ddski in zlati iili. Kot dal je tudi uspavalo. Navodilo: 1 Zlico iistov in korenine kuhamo v 1 litru vode, ali 10 g Posusene,
zdrobliene korenine na % litra vode. Korenina udinkuje bolj izrazito kot drugi deli. Zmeliemo jo v pmh; kadar se pokazejo znaki, da se bliza napad boiiasti, vzamemo 6aino Zlieko praska na pogretem, lahkem pivu. Bolnik nai iakoj leze v postelio in se spoti. Varovat;se mora prehlada, vroiine, alkohola .n razbu44 nji. Sreilswo moramo jemat toliko easa. dokrer ie kaj s'edov bolezni. Rastlina vsebuie strup tuion, ki deluje na oslednie iivdevje, zato bodimo previdnil
Je tudi krepeilo in prlde zelo prav po hudih boleznih, operacijah, med pliucnico. Hitro odpravi vsake ple.
po
bavne motnje
in
napenianie.
ni izcrpanosti naj bi ga
uporabtiali.
ft!@
Odlieno udinkuje pri driskah. kleih y plebavitih, zgagi, ztatenici, ielod& nem kaladu, pri obilni ielodeni kislini. pospesuie delovanie tedvic. Krepi jella. pllu6a. srce.lelodec. Posebno ga priporodajo 2enskam ob porodih, kerdobro prckryavi organizem in s tem olaiSuie polod, popadki so mo6nejsi in hitrejsi. Kot dal zelo preganja gtiste, pri trganiu v ugesih naredtmo pelinovo soparo. Nanoien v Zganju je vliralo proti tvmi in plotinu. V lem zganlu namocen0 krpo dalemo otroku na trebuh pri glistah, da iih Drezene. V kisu prcvret udinkuje protr zastruplieniu z gobimi. Fri vsati zastrupitvi z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi ie le v pomod zdravnikovim ukrepom. Enako velja pri zastrupitvah s svincem, misiakom, pokyaienim mesom; v tak;h primerih skuhamo petin na vinu alivodi.Petinov daj uzivajmo ie po Zlicah vedkrat dnevno, ker vsebuje str!p tujon, ki povzrodi omotico in glavobol. Noseenice in dojede malere naiga ne uiivajo. S pelinom pripravljene Zgane pijade (absint) so v nekaterih deZelah celo prepoiredane, Ker so slrupene.
PRUE]IEG
- hn, Gilda
I.
ne do 30 cm visoko steblo. Okrog stebla so v vretencih nanizani sulidasti listi. Cvete maja in junija. Snezno beli zvondasti cvetovi so v pakobulih.
Plodovi so majhni oreski. Rastlina vsebuje v glikozid vezan kumarin, zaradi katerega ima modne uiinke.
Disedaperla raste po senenih bukovjh
njivah ln nasadih. Vzgotena je iz dlvle pese. lma odebelleno, nesnato korcnino de(e barve. Tudi listi so rdeae prepluti. Bogata je z mnogimi
vitamini in rudninami, zato je v pre-
hrani pomembna. Velia pa tudj za odl eno zdravilo, ki 9a ne bismeli prezreti. Ze pred 2000 ieti so jo uposte, vali kot izvrstno zdravilo za kri. eza, ki obnavlia rdeae krvnidke, obenem disti kri, odpravlja
najnoveisih ugotovitvah uslavlja surov pesin sok rast tumodev, ker vsebuje protiraKavo snov antocian: zdravi tudi levkemiio. Je dragoceno sredstvo
ll
||.
Caj
v
je
odliden
pri zastoiu
Ne Dretiravaimo v odmerkih. ker bi Skodovali osredniemu Zivdeviu. Posledica: bruhanje, glavobol. Sveie zmeikane rcstline ptilepljajmo na otekline, zmeekanine in druga bolna mesfa. Znana osvezilnapijaeaie bovla,ko pe o nanakano v vtnu.
f,l!fu!
zorcnrn boteznih. Kot d00olnilno zdravilo verja pri oboleniu nadiedvianih zrez. Am.nst(a ktsttna v pesi ugodno vptiva na delovanie iivcev in moiqa. nov. sox zene na vodo, topi seeno kislino,
ptiuca rn stabolni otroci naj r2'vaio pesin sok, oslaien z rnedom. pri le2iih bo'ez,rih je treba spit dnevno por lhra soka, \o se stanje zborjsa. pa beirl. fllem0 ga se z neseca o0 ozdravilvi. Kuhana pesa ne ve.ia za resno zdravilo.
up0rabljamo pri.zvisani telesni temperatu . p,i gripi, plju6nici in sploh pri go:renlu o-rnat.. t0 zravrto je ueinkovilo tLdi pr bolezni seeil, ietrnih in
ce
92. PEIEBSIJ
P0rorollnum h0ll6$s
PETOPRSII{IK
- lw. [cE[n
rastlina. v sorodu z navadnim in sladkim janezem, kumino, pa tudi s struoenim misiakom in trobeliko.
I
|
od avgusta do septembra. Fasl,ho rezemo, ko cveIe, korenino kopljemo aprila ali oktobra in novembra.
Preden plodovi s kobuli popolnoma dozore, iih spravimo v platnenovrea-
ko in obesimo na zradno
mesto. Petersilj ie ne samo izborna kuhinjska, ampak tudi odliena zdravilna rastlina. aaj iz senena ali sok iz korcnin
Dagnikih in tudl pe5denih tleh. Cvete 2lato rumeno od maia do seotembra. Listi so globoko napiljeni, zgoraj temno zeleni, spodaj srebrni, pokriti z mehkiml dlaaicami. Nabiramo ze iee v cvetiu. Korcnike kopliemo marca in aprila ali oktobra. Susimo v senci ob zmerni top oti, hitro, ne nad 40" C. Ubinkuie podobno kotsrdna mod. Vglavnemuporabliamo /lste za daie. Ca; iz golJe trav6je pro vsem |
I|
| . krdem. Zupnik
Kneipp se ie
v
v
odganja vetrove, blazi kr6e erevesiu in prepreiuje vrenie v drobovju, Ugodno vpliva na ietla,
telesu nakopideno vodo. Za
ll I l.
vesiu, me6ih, krdevilem kasliu, celo proti s16nim kldem ie uspeSen. Ta dajje 5e udinkovitejsiv mesa-
z&avil
ne namene zadostuje Ze nekai rezin korenine v iuhi. Udinkovito pomaga pri vodenici, reymi, prolinu, ekcemom, clulilisu, zlatenicl. Popijemo 3x na s]cu, dan po pol skodelice ie ga tla ali zvarka iz korerlr. Proti teiavam v vranlci in bodliaiem skuhamo petedilj z vinon, nekaj kisa in obilo medu ter piiemo ta zvarek daljlttlas. Razni pripravkiiz petersilia, to ie, semena ali
korenine, pomagaio proli napenianiu v drevesiu, pIi ielodCnih teiavah in pospesuieio izlocanie vode.Ce gre kd z vodo, imamo teiavno mokrenie. ynelo prostato, sitakole pripravimo pelerg,irevo oue: skuhamo celotno rastlino, zvarek precedimo skozi platneno krpo. Po dveh urah poberemo z Zlico olje, ki plava na povrgju. Bolnik naj ga vzame vsak dan po dve kapljici. Kot zadimbaizboli$uje petersilj okus iedem in ludi sicer zdravilno vpliva. Petersilieva korenina spodbuja polenie, zbila vlodino, uravnava mesedni ciklus, izloda strupene snovi iz telesa. Celotna rasllina je udinkovita proti edemom,
nici: gosja trava. kamilice, melisa. S % | kropa popanmo I eajno Zlidko mesanice, osladimo z medom:n popijemo 2-3 skodetice na dan po poiirkih. Zenskam lai$a teiaye ob mensltuaciii, belem toku, teiayah v trebuhu, k16u v me6ih in miSlcah; udinkuje prizadugeni m ensvvaclii. ed korcnike geramo pri maiavih zobeh, da odpravljamo ustno gnilobo. privrocici sto/ieno zeriie, ga zmesamo s kisom in soljo, priveiemo bolniku nastopala. Kmalu bo padla vroiina in bo nastopilo olajsanje v glavi.Pri tivCnlh boleznih v zyezi s kr6i, tudi z boiiastnlmi, napravimo v enakih delih mesanico gosle trave, baldrijana in rozmarina. Ta OaJ pripravimo in piiemo kot zg ord zakte. Caiiz cel1tne rastline je ptoli dri-ski, gliii, proti kamnom, vneuu ledvic in mehuria, vodenici, zlalenlcl. Caj kuhamo vedinoma z mlekom. Zunanie: z oyltkl zdravimo gnoine rane, lvore, kree, krmeiliave oli. Enako ubinkuie pra.jek iz zelis6a, jemliemo ga vsak dan vedkrat za nozevo konico ali mdo ved.
v krvnem obloku, dihalnim molniam, prebavnlm toiavam, koinim in ienskim boleznim. Zgnanje zdravi mod ce, zmedkanine, pike ZuZelk, yne$a oiesne veznice. Calpetersiljevega semenaie modan diuretik, znizuie lelesno tempelaluro in pregania uii.
motniam
100
94. PtRilrGA
Agrolirum rslen$
- hn. lllrvlna
plevel. ker segajo korenine globoko in imajo Stevilne Zivice. Raste po poljih, vrtovih, ob poteh. Steblo je do 80 cm visoko. Cvete od junija do avgusta. Zdraviina je ko renika. lzkopavamo jo marca in aprila ter Septembra in oktobra. Najlaze jo dobimo
Alcnomilla vllgells
I
I
I
I
va vedje
povrsine, Znadilno, da
sestavljajo listi nekak lijak, v katerem je, najpogosteje zjutraj, dista kap jica
za plugom ob spomladanskem in jesenskem oranju in deloma za brano. Tam jo je treba pazliivo odbratiod drrgih korenin. Skrbno oprano susimo nasoncu, dokonino papri!metni toploti do 55"C, sicer rada splesni in nt za rabo.
Vsebuje veljko zdravilnih snovi in zelo dobro udinkuie. Dellie v marslaem podobno kot rJivska preslica.Calodlidno ei$i kri. Se boljsaje
| I
| l.
za vse ienske bolezni: pri belem toku, plemodni menstruaciii, leiavah v llebuhu, laisa meno. Je za pitje in umivanje. Nosed.
I I
I l.
bolezni bronhiiev, skrofuloza, otekle bezgavke, rahitis, bledidnost, sla. bokrvnost. molnie v prebavi, gnoina vnetia. s,rhi in v.azni ekcemi. beli lok. pliudnica, vnelie lebrne mlene'n maternice. eai ali svez sok iz korenin se obnese pri plotinu in tevmi, vodenici. bolezni mehulia. kadar se
nice naj bi redno pile ta aai, ker LajSa porod in ugodno vpliva na novorojenaka. l\rarsikatera operacija ob porodu bi odpadla, de biga iene dovoljzgodajin redno zadele piti. Ustavlia krvayilve pri notraniih poskodbah. To pride ze o prav pri avtomobilskih in drugih nesredah. Lahko dodamo marietico aliorehovo llstie.Ako otroci kliub dobrihrani ne uspevaio in imajo slabo razvite miSice. se po lem aaju vidnb okrepe in zaino Iepo razvijati. Tudi kopell v prekuhani plahtici bijim znatno pomagale.0bnese
zapira voda pri otrocih in starih ljudeh, pri kamnih v mokrilih, bolezniieter in ioEa, pri dlevesnem in ieloddnem kata4u, hemoloidih. Blazilno vpliva privenericnih boleznih. Caj krep slaboina pljuea in zdravi celo suSico.
Predolgo ga pa ne smemo rzivati, ker bi Skodovali ledvicam. Zoper mozoljavost pri mladih ljudeh pripravimo daj iz mesanice: korenina pirnice, madehe, njivskepreslice in koprive v enakih delih. Eno iajno Zlidko mesanice poparimo s % itra kropa in popijemo 3x na dan po 1 skodelico,
S ad mo ga z obilo medu in vedkraLpijemo.
se pri vrodici in p sadih zaradi notranjih poikodb, pri vnetih dihalih, kaSliu, vnetih zobeh in kilah, ognoiitvah in eirih v spodnjem rivotu. Cal piahtice pomirja in prlpomore k zdlavemu in ifdnemu spaniu. Udinkuje zopervnelie odesne veznice. Ustavlja ktvavitev iz dlesnl, ko nam izdereio zob. Laisa tezave protina in revme, zdravi slabokrvnost in vodenico, ie
uspesen pri pomladanskem zdravlieniu, zadrzuje poapnenje
iil,
prepre-
duje kap, zadrzuje razvoi sladkorne bolezni. Pomaga pri vaginalnem In analnem srbeniu. Higiena spolovill Ugodno vpliva pri sladkotni bolezni.
Bolnik naj bi ga redno in daljso dobo pil. Caj ptipoto1ato za umivanje gnolnih ran, vnelih odi, vlainih ekcemov. Z njim naj bi grgrali pri vnetem grlu in ob vnetiu ustne sluznice.Pomaga seveda pri raznih eievesnih in ielodcnih feiavah. Caj pripravljamokolpoparck eno iajno Zlidko zdrobljene zeli popari103
102
l-3 skodelice
na
skodelici na dan. V nobenem primeru pa ne smemo piti mrzlega kot ponekod priporodajo! Zdravi beli tok, aegapijemo alise z njim umivamo. Pomagazoper polodne klle in tako olajsa polod. Pomaga ob le:avah v meni. Na rane devamo stolleni pleiec ali pa v aaj n amodene obkladke, da se ustavi krvavitev. Kar je vinska rutica za moske, to je plesec za Zenske, vsaj v nekaterih pogle0rn.
90. PLE$EG
Crlsolla iulsa msmrb
- hn
rus0maca, larc[lra Je do 40 cm visok, povsod razSirjen plevel. Cvete od marca do pozne jeseni. Drobni, beli cvetki so
|.
PtJUGl{il( 97.
Pulmonirla olllclnells
- in.
nanizani po steblu. Spomladi nabran ie najboljsi. Korerlre odisfimo, poveZemo zel v Sopke, hitro posusimo in spravimo v temne kozarce. Niegovo latinsko ime pomeni torbica. V tej je "torbici. veliko zdravilnih snovj za mnoge bolezni in tezave.Cajie bolisj, ako plesec samo poparimo, S l/1 itra kropa poparimo 1 iajno tlibko suhega ali 2 dajni Zlidki svezega pleica in popijemo 2-3 skodelici neoslajenega daja na dan. Plesec je vedno in povsod pri rokah, zato Segajmo po niem. leinkovito ustavlja razne
ll
I
l.
ial
gozdovih. Listi so temno zeleni z belimi lisaml. Cvete marca in aprila. Cveti so rdedi, nekateri modri, drugi vijolidasti. Rastllno nabiramo, ko cvete. Povezemo jo v Sopke in obesimo v zradnem prostoru. Veainoma ga bo pa treba posuSiti 5e pri zmerni umetni toploti do 40"C zaradi letnega dasa. Zaradi kremendeve kisline. slu| I | zi in ka cijevih soli eaj moeno vpiva na pliuia in druge organe, z asti na dihala.Sp oh velja pliudnik za izborno pomagalo pri vseh pliu6. nih boleznih, samo sulidasti trpotec se more meriti z njim. Ko res ni ved pomodiza pljuia, ledaj pomaga, tako pravijo, le 5e pljudnik. Kako bi se pljudnih bolnikov, zmanisalo Stevilo pliudnih bolnikov. ko bi ga boij uporabljalil Pomaga pri u I
I I.
Je do 30 cm visok, raste
grmovju
po
in lslnatih
katariu dihal, pri kaSliu z izmedkom, pri pliucnici, glipi, bfonhitisu in dihal, pljudniieliki. Pljudnikov dalzdraviSe hripavGt in vnetia vgrlu, de ga pijemo
lkivo, zavira vnetie, pospesuje izlotranle seda, zdravi hemoloide. Ako daljdasa uzivamo mesanico; pliudnik, njivsko preslico in suli6asti trpotec, pomaga celo pri hudi sugici. Slabotni in susidni bolniki nai pijejo2-3x na dan daiiz pos-uienega pljuin,ka z mladnim mlekom.Ptiudnikoveai ie treba pitiprikruomoku. Caiblazivnelie sluznice y ielodcu in prebavilih, v ustlh in trelu, zdravi sko in g to: pijemo 3x na dan po 1 skodelico. Vplivatudina bolnimehur in na kamne v mehlin. Cajna me{anicazapliuta
in grgramo z niim,Caj utrjuje
$uje krcenle Crevesja in s tem izlleblianie. Pomaga zoper driske in krvavo urinilanie.Plesec ie odlidno zdauilo za:enske: ureia premodno menstruacuo 8 dni pred disdo ie treba piti daj plesca 1-2
104
105
njivske preslice. '1 dajno Zlidko mesanice poparimo s % kropa in popijemo po pozirkih dez dan 3 skodelice daja, osiajenega z medom. M/ado /r'ste p judnika lahko pripravlmo kot Spinaao ali solato.
ss. P0Tn0silt[
Cic[driun lnulus
- ltll. rodollia
regrat.. Rasle povsod, ob ootih, na niivah in travnikih. Rad ima suha tla. lz kultiviranega dobivajo kavni dodatek cikorijo. Listje in cvetie
nabiramo, ko cvete, korenlne kopliemo aprila do maja.Liste in cvete hitro posuSimo v senci. Korenine podolgem razrezemo in obesimo v sendnem prostoru na prepihu. Potrosnik je dragoceno zdravilno zelisie. Caj tz potroinika je izvirno
PRAPROI 99, I. I
Ljudle rnu ludi recejo "ptavi PElidlum a$llinum
hn. [aual
I . del
Praproti
premoga
je v
pradavnini
Pri
in
ohranja
!o
lastnost
dve leti. Praprot zanjemo v jeseni. Ko se posusi na steblu, jo osmukam0 in z nlo natladimo blazinoin slan-
zdravilo za jelme bolezni, zlatenico, bolno vlanico, ledvice. Potrosnik, zmesan s oetersiliem (1:1), pospesuje izlodanie se6a, eist kri in s tem ves orqanizem., Obenem ga prenavlja. SyeZ sok iz lislov, cvelov jn korenin pospeSuje izlocanje in odvaianje iolda, 6isti
ll I
l.
|.
lenost kar izpuhti. Bolhe, stenice in usi ne prenesejo praproii in zbeZe. Tako leZisde
odvisno
zdravikrde, trganie
sluz. Krhamo ga iahko tud z vinom I kisom. Protikrdu iolcnika pjemo2x dnevro potrosnikov aa , k nai vre 5 m:nur. Zarad; dob.ega r,d nkovahja na omenjene organe vpliva daj ugodno na duSevnost, zdravi hipohond io, tj.
pred spanjem skodelico tega daja. Sok, skuhan s sladkorjem, v gosi slrup, je blago odvaialo za okoke. Zaradi snovi inulina ie potrosnik zelo koristen ia sfadkorne bofnike. Inulin vsebujeta tudi regrat in repinec. eajni prevretek iz korenin po za\euanir izkuserlh babic krepi rodia pred porodom. Udinkuje tudi proti ekcemom, turom, zbija vlodino, odpravlia otekline. SveZ sok pospesuje rast las in baje prepreduje izpadanie obtvl Sok iz cvetov kot
obkladek )e zdtavilo
'106
za utruiene
oii.
Cvetovi, nanoienj
Zganju,
razgibavaniem normaliznamo. Zganje, v katetem so se nanakale korenike,je izborno sredstvo za natiranje ob prolinu in levmi. Za natiranje bolnih udov, opeklin in opa n odliano pomaga praprotni izvleiek v doma'em jaboltnem k/bu: velik Sop praproli, listov in korenik sesekljamo, zaliiemo s 4-5 | domadeqa iaboldneoa kisa, namakamo 3 dn,, odcedimo v steklenice in dobro zama$imo. eraprot je tud srLpena, zato jo notranje ;emljemo zeto previdno. Praprot odganja gliste in unidi celo trakulio. Bolnik naj na tesae izpiie 1 skodelico iaia praproti in ostane tesc 5e dve Lrri. To zdravljenie bo treba norda nadatJevati kak5nih I dni. da vs zajedatc poginelo ali od dejo. Praprol deluje na maternico, zato je nosednice ne smejo uZivatl, niti na njei
|@
uslavlia voda, delno topi kamne in pesek v mehurju in ledvicah, zdravi ledviene ea$e, odstranjuje beljakovine iz seda. Silicijeva kislina v preslici veda proinosttkiv. Koperl 100 g zelisda namakamo 1 uro vvrodivodiin nato odcedimo v kopelno vodo. Ugodno vpliva na koio, plekruavitev, ozebline, golenske razjede, odpde noge, hemoloide, pomirjasdenje. Presiidni 6aj
dobro dene ohlapniin nagubanikoii. Calha meiarlca: za mnogeje preslica nekoliko ostra, zato priporodaio dajno mesanico: preslica, lapuh, lipovo cvetie, trpoiec, bezgove jagode, timijan. To me6anico poparimo, pusiimo 15 minut in nato precjdimo. Popijemo 2-3 skodelice na dan. Sladkamo s kostanjevim medom. Cajprotiseenim kamnom: 1 velika Zlica mesanice preslicez brinovirnj jagodami v enakem delu in malenkost pelina kuhamo z 2.5 dcl vode 5 minut. Stoii naj 15 minut, nato jo precedimo in popiiemo takoj eno skodelico, drugo pa po pozirkih 6ez dan. Kadar potujejo kamni skozi sedevod, napravimo sedeeo vroao kopel z nekaj suhe in nekaj sveze preslice. Hude boleaine se bodo umirile. Preslidin daj iajSa Skllatinko, tilus, povedane mandeljne, sla' bokrunogt, vnelje rebrne mlene, bolezni plesnove, zdravinervozo, izloda nezdrave lelesne sokove, disli kli. Suho preslico zdrobimo v prah in ga zakuhano na nleku. P.ie1o naj ga slabotni otroci, ker krep: organizem in ustvarja kri. Proti vnetju gila gigramo s ealem preslice. Freslice ne smemo piti v premodni koncentraciji in ne predolgo, rajsi v presledkih.
lezati.
I||||.
PRESTIGA
- nlr.
raslaulc
Preslica ie nadlezen plevel. brez I vonja, grenko slanega okusa. Riava, trosonosna steb a niso zdravilna, pat pa jalova, zelena,Ia dajejo pravo drogo. Vsebuie mnogo kremendeve kisline. celo do 16%, nabiramo pa mlada stebla, ker je v njih ta kislina boli topljiva. Stebla susimo na
Eqrl36um an6nso
zradnem in sendnem prostoru, da ostanejo lepo zelena, Sokin iajprcslice nimata nobenih stranskih Skodljivih udinkov. Preslici je pomagal do veljave Kneipp, nieni zdravilni udinki so veliki in niena uooraba ie mnooo-
fift@
Je mrjdna. zito
| l.
ootrebna dvoina doza. Pri hudih krvavilvah se kri s preslico kmalu obnovi, ker se Stevilo krvni6k hitro poveda. celienie ran in kosti. Cajzdravivnele ledvice, mehul, njegove k6e,
108
Tkivovpljudih se okrepizaradi kremendeve kisline. Pitje daja in izmivanjez niim ustavlja izpadanie las-. lzpianje ran s sveZin sokon ali tajem pospeiuje
de
se
I||I.
PRIMORSIfi GEBU1A
- h . D m0rslrl lllr
Primorska debu a ie trajnica I z l. zeo debelimi, tudi kilskimi
aebulami, visokimi 15-20 cm, debelimipa 10-15 cm. Cebula nivsavzemlji. lz nje zraste do 1.5 m visoko cvef lidno steblo, kiga v zgornjitretiini krasived belih cvetov. Ti so podobni liliii.
pa je posebno &inkouil strup za zatirunie podgan, niii in drugih glodalcev. Nastavljaio jim cele 6ebulice. Hranitiiih je lreba na suhem in hladnem prostoru, da ne zadenjajo odganiati, ker potem niso ved st.upene.
PUSPAI{ 102.
Buls |.
sompenilsns
ir.
sln$h
Pozneje zrastejo listi, dolgi 30-50 cm, iajdasto podolgovati, imajo cee robove, pa doga vzporedna rebra. Primorska debula je sredozemska rastlina, razsirjena od Cipra pa tja do Portugalske. Sta dve vfsti: bela ali rumenkasto bea in rdedkasta. obe
sta enako zdravilni. Primorska debula rasle na peseenih tleh morske obale,
pokonane, listi usnjati in dez zimo ne odpadejo. Cvete rumenkaslo belo, in sicer od marca do maia.lzha\aiziuine Evrope. Pri nas.qa g6lijo kot lepolniorm v parkih, na ookooalisalh in ob vrtnih giedah. Zaradt Stevilnih alkaloidov ie zdravilen, pa prav zaradi alkaloidov tudi strupen in
ftffi[
a tudi bolj v notraniosti. Kot rasllina toplega Sredozemlja je zelo obdutljiva na jesensko in spomladansko s ano. Zato jo ie treba zgodaj jeseni spravitiv rast injak, spomladi pa pozno presaditi na vrtno gredo. Cebulice skopliemo ieseni, odrezemo listno in 0. skopljemo kopljemo cvetno steblo, odstranimo zunanie liste. nato suh lupine luske, pa tudi tiste zunanje liste, suhe v sredi, ki so bele, sluzaste in manj zdravilne. Upofabljamo samo srcdnje tuplne. Te so debele, Siroke, sodne, zelo grenke, pekode in zoprnega okusa. Razreiemo jih na tenke trakove in hitro posusimo v susilnici pri 40"C. Na soncu iih ne ka2e sLSit:, ker so zaraoi daljiega susenja s abse. Drogo je treba hranili na zelo suhem prostoru, v tesno zaprtih posodah, da je popolnoma v-arna pred v ago, sicer se llsU z epijo, razkrojijo in postanejo nerabni. Pamorska debula ie udinkovilo zdrav ro roper hemoloide. Zmedkane, I a| z gazo zvite liste, s. pol srer4o v drevo zveae' pred spanjem. Z gazo ;ih le treba zalo zviti, da zaradi s !zavosti ne zdrkneio ven iz erevesa. Cez lelo to storimo s svezimi listi aebule. Cebula je zdravilo za rane, Vdasih so io kmetice gojile kar v cvetlidnih londkih, da je bila vedno pri roki za rane, uleze, gnoine in take rane, ki so se nelade celile, tute in podobno. lz nie so delali razna nazila zopet lwunkle in zanohtnice. Primorska debula ie posebno uspesno zdravi.o za srce. ker h.tro pomaga. Po udinkovitosli ie med digitarisbm in strofantusom. Dajeio io kot dopolnilo terapije z digitatisom. Uporabljatijo smemo izkljuino pod zdravniSkim nadzorstvom. Fdedaprimorska 6ebula
nevaren.
poparimo s % litra kropa. dajodvaja in zdravi revmo. Paa pa zunanie upo1abllajo zavretek iz listov za ovitke in kope, proti levmalidnim boleznim.
s s!ro-
I.
vim maslom in dobimo utinkovilo nazilo zoper koine izpu$iaje, mozolje na licih, protin in revmo. Ako pri notranji uporabi neprevidno raviamo puSpanom, npr. vzamemo neko iko premoene doze, se lahko zastrupimo. 9 Znaki zastrupitve so: bruhanje, omotidnost, drhtenje in krdi. 0b najmanjsem sumu zastrupilve je treba takoj izprazniti drevo in ZeJodec ter poklicati zdravnika. Alkaloidi bi ohromili dihalne mi6ice in povzrodili zadusitev.
E@
1ftffi
110
I||3.
RA]IJAK 104.
tu[rrllls
rlmrtrla
[,
I l.
no. lma slaboten vonj, v gorah disi zagatno, okusa pa je povsem nedolodnega, Zadovoljen je tudi z bornim rastisdem, rad pa ima apnendasta lla. Nabiramo cyeloye in jih hitro suSimo na senanem, a zradnem mestu. Je zelo priljubiieno tjudsko |
| l.
zdravilo.
Ze ime pove.
da
predvsem zdravi
ll l.
s svoio kislino povzrodajo "skom ne... nioarOarb na; ne iemtjeio noseCnice, doie6e malere, bolniki s protinom ali z vnetim mehudem. Nekaleri ljudje ne prenesejo rabarbare, ker preved drazi sluznico v ustjh in
erevesju. Ti naj je pad ne uzivajo.
danie seea. Sokdajemo vrodidnim bolnikom, ker zelo gasi reio. Konpot, slajen z medom, krepi prebolevnike. Pospesuje prebavo in rahlo odvaia. Sok ze o ugodno vpliva na zobno sklenino. Naj ga uporabliaro liudie. ki im sadr sokovi
kovin eajen. Obkladek menjamo vsako uro. Tako se poceliio tuditake, k se nerade celijo. Dobro je dodati lemu daju 5e enako koli6ino trpotca, Ta 6aiCisliludi kri. Vta namen popijemo 2 skodelici poparka na dan. Ta aaj zdravi uspesno tudi kaselj, zlasti tedaj, ako dodamo v enaki kolidini 5e trpotca. pomaga tudi otlokom, ako jg9,!ir_q|'1|19, kgr se,jim niso pritegte. pri obeuriiivih tjudeh krepi ieto Ir^!s.: oec. Uyete dodalamo ludi drugim domadim dajem.
113
saliurs-h . rolllr
Egipaanisoio s debulo in iesnom daiali delavcem. da so ostali zdravi. Gojijo jo po vrtovih in poljih. Uporabliamo korcnasto korcnlko. Je odliena kot zelenjava, vella pa tudi kot zdravilna rasllina. Redkve nai ne bi solili, pravi Kneipp, sicer Dostane Skodliiva. Lludle z vnetim ielod" cem naj je ne uzivalo. Sok redkve, zneian s slad|
REGRAI 1||O.
Ialtraclm 0mclndlc hlY. maslacalr
I Je nadleien plevet, a zelo | . zdravilna zel. Vsebuie nestrupen mledek. Cvetovi 'so zlalo
le od marca do maia. L/bte nabiramo, preden cvete, cyeloye med oKobra.
cveleniem, korcnine kopljemo zgodai spomladi ali pa od avgusta do rumeni in na votlih stebelcih. Cve-
l@@
Jih
razceDimo. susimo
z vilaminom C in minerali.
ie
Dri
bogata
iez
iesensko zd;avlienie.
I I
I l.
Posebno
sok in nazadnje poiemo 5e redkev. Ali: redkev tzteaemo, skuhamo in to vodo osladimo s kandisom ali medom, pijemo pa po pozirkih. Zelo
dobro aisti dihala. Pa tudi sicer drugje pomaga; zdravi ioldne poti, zavira nastajanje peska in kamnov v iol6u. Pospesuje izlodanie iol6a in zdravi vnet iol6nik. Takole pripravimo: redkev zmeljemo in sok dobro iztisnemo. Prvi dan popijemo'100 g, drugi dan 200 g in tako gremo do 400 g. Nato pa nazaj do 100 g. Nekatere kamne topi, vsajtako trdiio, drugih pa ne. Vsekakor pa sok zmanjsa nagnienje k tei nadlogi. Navadno se Zoldnik pomiri in alovek nima vea tezav. Redkvina solala pomaga proti napihnienosli trebuha, boleznim ledvic in mehuia. pri voderiici in slab;m t;ku. ttt. smemo uzivati prevelike kolidine, ker bi nadrazilo ledvice. Uporabljajmo le
uainkovita ie korenina: topi, disti, pospeSuje polenie jn krepi telo. Pospesuje izlodanie seda in iolraz-
krv! Tako koristi pri protinu. revmi, sklolelinih, kotnih bolezni-h, ailih, tolsiavosti, neiesdnosti, lenem irevesiu, pri prsni in trebuini
struplia lelo, pozjvlja in vraia mod. Cloveka kar pomladi. lzboljsuje celotno plesnovo in pospesuie diidenie
vodenici, slabokrvnosti, zaostali menslruacili, boleini trebuine slinavke, pri mokrem vneliu rebrne mlene. pri sladkorni bolezni orioo_ rocaio prezvediti na dan 8-15 vo ih stebelc. pospesule pretok ioEi, disti sluznico dihal in prebavil. Ustavlia nastaianie ioldnih kamnov. Sicer iih ne lopi. paa pa zmanjsuje nagnienje k lei botezni. aaj iz tistov in koteje Se boli zdravilen. Regrutov siup (napadno ga imenujejo regratov med): vzamemo 4 prgisda cvetov in iih dobro prekuhamo v 2 lltrih vode, orecedimo, dodamo vrooemu soku 1.5 kg stadkoria in sok 2 limon tel med kuhanjem neprestano mesamo, da nastane gosta tekoaina. Vliiemo jo v steklenice, dobro zamasimo in spravimo v klet z dulcem navziol. nai_ bolje v pesek. Mleiek rcgnta pomaga proti zastluplienju krvi s kovinami.
ta sok kapnemo v oei 1-2x ledensko, ako so bolne ali oslabele. Reorat ie zelo pomemben pri presnovi. Ob degeneraciii hrustanca nam lahko- dodli pomaga. Zato ga pridno uzivaimo v vseh oblikah. Lahko si ga sesekljanega nin-posebno priporoeaio za zdravljenie pozimi. Sladimo ga z medom, tako
sveze naribano, ker je takral najbolj zdravilna. Stoldeno redkvino seme deluje antimikrobno in antimikotidno. Zdravi gliviCne bolezni koie. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posuiemo s tem prahom.
114 115
daiemo tudi na kruh. Zazimo namoiino celotno zrezano nstlino bo steklenica polna regrata! Uiivamo do 20 kapliic 3x dnevno,
v Zganie.
Nai
REPI]IEG 108.
lrctlum tanna - hn.
GtGrtr
107. REPIK
l0
n0nla sua$lla
-lw.
lo||0rac
Cvete lepo rumeno, lako da se odpiralo cvelovi od spodaj drug za drugim od junija do septembra. Suho rastl,ino zrezemo ali pa zdrobimo v pnh.
I l.
I l.
Fepikov ial se dobro obnese | I | . pri boleznih drevesia, ieter, ledvlc, mehuria, ioldnika in vranice. Cajno neianicospelinom pijemo
kar se da vrodo. Pomaga zoper
potov, ob zidovih, na grobljah. Cvete od juniia do septembra. Rad ima gnojno zemljo in sonino lego. Korenlne kopljemo aprila in oktobra, jih po posusimo. dolgem razrezemo Llsle nabiramo in iih sveze Dorabimo, plodove pa, ko dozorijo. Zaradi inulina ie repindev sok |
in
II
odliden
ne kamne in pesek.
iol6
Pospesuje izlodanie
h.
iolda, pomaga
izloaanie seda, zoper moEenie postelie. Pomiri vrodino, laisa aslmo, zdravi beli lok, bliuvanie klvi, krvavilev iz ledvic, klvavitve iz nosa, bole6ineY nogah, gripo in gnoine ture. ne v grgram0 Pri vnetiu dlesni in grla grgramo izpiano repikov dai. Unele oEi Eptrano s iajem repika.latdje treba narediti
117
I09.
rcDlh
Je tralnica z gomoljasto koreniko. z res velikimi listi na doloih pecljih. Raste po vlaznih travnikih in ob potokih, posebno v ilovnatizemlji. Nabiramo Se majhne, za dlan velike ,isle, takrat so najbolj zdravilni in iih hitro posudimo, Korenike kopliemo februarja in oktobra, jih po dolgem razreZemo in oosu5imo na zraku. nato sesekljamo ali zmeliemo. Uporabni so cyeloyl, najboli pa korenike. Zatrajno uporabo repuha ne priporo6amo, pai pa za akutne primere. Cai iz listov se obnese p ri g ripi
Grlliina
nlgirls {lcse||sta), E
Ga
Gdnsa (smmtadanstal
I l.
oodobnih nalezllivih daj zdravi dihila: pomaga priastmi in leiki sapi, lajsa
boleznilr.
ll l. in I
ia
Jesenska in spomladanska resa sta praktidno enako uporabni, svezi ali pa oosuseni. Nabiamo cvetoio rastlino: lahko jo osmukamo ali pote1emo cvetoee sbbelne vr;iike. Kneipp io ie cenil in jo tako nekako na novo odkril. Solska medicina se zanid ne meni, tembolj jo pa ceni liudsko zdravslvo. Svicarskizupnik Krjnzle jo ima | I I za modno sredstvo. zato nai bi je same ne uporabljali, ampak le i<ot dodatek k brinju, Zaibliu ali v rdedem vinu kuhano ali pa samo namodeno. Cai zdravi revmo. bolezni ledvic in
I
I
in
kaseli in hripavosl. Cai iz lislov ali korenin pomaga pri teiavah z menslruaciio. Syezl iibtl hladiio opeklihladijo
ne,
odp
Cai iz listov pomiria kde ielodca, blaZi ielod6ie teiave iaradi vnete sluz. nice in prj griii. Lajsa tezave ioldnika zaradi kamnoy: 6aiu dodamo liste iz pelina alilavzentroz. Pijemo ga po pozirkih karse davrodega. Tako prepredimo napade. Dve dajni 2lidki korenik pop imo s Z I kropa, po 15 minutah odcedimo
in popijemo
2J
izmivanje izmivanie vnelih oii in proti bole6i. oei in oroti nam v o6eh. Caj upori uporabiiaio tudi za umivanie in ookddke pri i;inih boleznih. i5iasu. profinu in levmi. Cal2 obkladke koinih boleznih, i5iasu, cvelov, sraien z medom, rahto uspava. Navodiloi 1 dajna zlidka na skodelico vode kot preliv. Dodamo med. Ta eai je zelo dobro zdravito zoper bolezni spolnih organov, zlastiploslale. Caiu rese dodaiteSe lipovo lubje in timiian! ual prlemo neKal casa vsaK vecer.
Pomirja iivdnost, nespeenost in teiave v meni. V Svici izdeluiejo iz repuha tablete proti boledinam, ki popolnomanadomesdaiodrugeSkodljive narkotidne tablel. nepuhove kblete umirjajo migreno in rakaye boledine. Lahko si pomagamo ludi tako, da zaviiemo glavo ali bolni del telesa v repuhov list. po kakSnih dveh urah boledine oonehaio.
118
119
111.
RTBEZ
RMAil 112.
ilz cml
Vsa rastlina disi nekoliko po stenicah. Juniia nabiramo le zdrave liste brez pecijev. Pazimo, ker jih rada napada rjai taki listi so Skodljivi. Jagode imalo veliko vltamina C in J, ki zelo uspesno prepreduje okuzbe, zlastiv pljueih, alijih hikeie pozdravi. Uporabna je tudi skoria. Soh jagod, nanoienih v zga| | nju, zelo pomaga pri 6reves.
Rltss nlgrun
[n.
Actlll6a nlllsfollum
- nr,
halducta trara
I
I
cvete belo ali roza rdeae, in sicer od junija do jesenske slane. Baste po suhih travnikih, pasnikih, ob poteh; samo na mokrih tleh ne uspeva dobro. Nabiramo nadzenne dele
I
I
Je trainica, visoka do 50
cm,
ll
nih kriih,
utekodin ja
pospeSuie znoienie in
Stevilnih ui ll I . Zaradie rman orav nkovit h I snovi moano zdravilen. Ca:i z avl dihala. Sooaro
in tudi daj potegnemo v nosnice pri
iold,
Jagode
iq sok
lajsajo ledvi6ne
bolezni. Caj iz listov spodbuja ledvice k delovaniu in vDliva tako na zdravljenje plotina, revme in proti
poapneniu iil. Ta dai iil, daipriporodajo tudi
pn pri vodenici, boleznih mehulia, pri driskah, migreni in hudem ka$liu. Osfovski kaSefi odlidno zdtavi konserviani sok ribeza.fanaibi bil v zimskih rani ribeza.fanatbibil.v mesecih pri roki v vs,aki druzini, kier imaio maihne olloke. Tudi dai iz listov vsaki druzini. kier daj podobno udinkrje. Caj iz listov prepreduje nastajanje kamnov in peska v mehu4u in zdravi druge bofezni mehuria. Sbleeni listi kot dajso odliano sredstvo pri srdni slabosti in vodenici. Flbezoy rker Zrele jagode stlaeimo, dodamo liste poprove mete, zalijemo z iganjem, postavimo za I dni na sonce, odcedimo, dodamo nekaj prazenega sladkoria in spravimo v steklenice. PoZirek pred poiitkom odpravja nespednost. Flbezoy sok V 2 kg soka vsujemo 1 kg sladkorja, kuhamo, da se zgosti. odliino pomaga"pri leiavah vielodcu, ustavliaddsko in griio, privroeicipa tudigasiZejo, Caj iz listov pomaga proti
skory'e kuhamo
zastoj vode in motnje v ielrih jn iolene kie. Ugodno vpiiva na seCila, ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delovaniu, da izlodaio se6, pa iih ne drazi; odpravlia kalar mehuda, moCenie postelie in bolezensko liSCanle na vodo. Caia ne smemo sladili. Rman zmanjsuie tezave prolina in levme. Tudi zadrzuie sladkorno bolezen, zlasti v nienih zadetkih. Zelo se obnese pri notranjih kruavilvah, krvavem izme6ku, krvaviwah iz danke, ledvic,
nosa in obldajnlh ran. Za Zenske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe, ureja premoano ali preaibko menstruaciio. Ta dajje izvrstta pijada in tudi dobro sredstvo za zplranl'e pri belem toku, krdih malernice. Caj grgramo pri zobobolu. S daiem izpiramo rane, udarnine, pike iuielk, polagamo ga kot
ob oge stoldenega na udadena in odlgnjena mesta. l/ro, kuhano z rmanom, pomaga proti neiesdnosti, driski, kamnom ledvic, mehu4a in iolCa. Bman in trpotec, kuhana s svinjsko mastjo, dajetaodliino rnazlo. Je antiseptik.
boleznim dihal in slabi prebavi ludi v najhujsih primerih. Pest,bezoye 15 minut v vinu; zdravi ledvice, 6isli kri, lajsa mokrenie in levmatidne boledine.
iivdni napetosti
in visokemu llaku.
120
fl3.
R0BiltA
I I
Robid je zero veliko vrst, vse so
I l.
ki
vsem uporabljamo ,sle za daie. Aprila in maja nabiramo liste brez pecllev in vrEidke poganikov. Susimo hitro in v senci. Hranimo na suhem Drostoru, Ta daj poseka vsakega drugega, tudi ruskega. P/odoye nabiramo popolnoma zrele ln zdrave, kerjih rade napadaio Zuzelke. Jagode vkuhavamo,
dodajmo
5e bezgove iagode
ter
000r0v0 meto. eaj U /ibtoy ali sok iz jagod I odlidno deluie zoDer dlisko.
ll
l.
l@zato
marina. Vse troje je lepo za pogled, obenem pa vse priietno disi. Rozenkravt so kmeike gospodinje dajale med perilo, da ie lepo disalo. Olie rozenkrcvta ima priielen I I in osvezuiod duh. Prav lo pa ie verjetno tisto, kar ugodno deluie pri boiiastnih napadih, ker pomirja. To seveda Se ne pomeni, da roienkravt tudi zdravi. Obenem z rozenkravtom so daiali v mleko tudi sok
ll .
122
115. R0ZMARilI
Rosna nN olllclndlls
sluKA
n
hn. rutma
lrrdndrla slicr
Je rastlina toplih krajev, zato jo goiimo v loncih, ker rada poze-
-i
il6.
. d0sollr
I l.
I I
be. Uporabljamo cvetove ali pa cvetodo rastlino. Njegovi pripravki so rcznarinov cvet, roZmarinovo olie in rcZmainovo yino. Te naredimo, ako namodimo rastlino v Zganju, olju ali belem vinu. Uporabliamo le maihne
oodobno. Nabiramo ali samo cyelle ali vso cvebeo nstlino. Cvete iuliialn avgusta. Trgamq tik preden se cvet
I I pravkih ugodno vpliva na telo, saj je poiivilo. Kapliice olja izboljsuPomaga pri
odore. Boli kot sama se obnese v mesanicah. | | Sivka vpliva v prvi vrsti na
l.
oslednie iivievie
in
na
leni ielodec.
nie
iolia,
blazi
boiiast, zlasti se tu
obnese rozmarinovo vino, ako ga bolnik popije po 2 kozarca na dan 1*2 meseca. PosDesuie ktvni oblok in dvioa nizek kruni tlak ter ureia neredni utlip. Rozmarn izredno krep slce. ie u2ivamo ro2marinovo vino ali pa roZmarinov cvet, ti. 2 kozarca vina ali 2 Silci cvela na dan. Zdravi tudi slino vodenico, zlalenico in njene posledice,6e popijemo 2 skodelici daia na dan. Bolne oiikopamo\ mlaCnen poparku roimarina in kamillc. Proti izdryanosti. neplodnosti. belem toku. omotici. napenianiu, za 6iScenie krvi, zoper zaoslaianie vode popijemo 3x na dan po 1 kozardek ro:marinovega vina: na tesde, pred kosilom in pred vecerio ali pa tudi 2x po-eno Silce cvela. S cvelom masiramo mesta, kijih je prizadel protin ali revma. Caj dellje proti kdem, kaSliu, seinim kamnom, aslmi, iivinosli, lesnobi, migreni Zivdnega izvora, iztreblja gliste. Na izvine, izpahe, modrice, edeme, zmeCkanine polagamo obkladke iz daja. Dalmatinci kopljejo slabotne, rahitidne otroke v rozmarinovem ialu, da se okrepijo. RoZmarin, namoaen v Zganju alj kol dai, je proti izpadaniu las.
dihala. Sivka kot ial disti zlasti glavo, posebno pri boleznih o6i in uies. zdravi nahod in migreno. Caj prepreauje kap in nagnjenje k njej. Od kapi zadele, vsaj v zadetku ie treba masitali s cveton sivke, ki mu dodamo 5e Zajblja in brinovih jagod. Vse to skuhamo z belim vinom in z niim veekrat nalremo ohlomele ude. K/s, kuhan s sivko, drzimo nekai minut v ustih zoperzobobol. Obloge s sivko v weekah na g/ayl lajsajo iivdni glavobol, ako sta sicer Zelodec in prebava v redu. Caj ustavlia hude d ske, ki jih povzrodajo vlenia v prebavilih. Sivka ie primerna pri zlalenici, ker disti iih ietla, Caj priporodaio pri vodenici. Treba mu je 5e dodati nekai ianeia in Saepec cimeta. Siuka, polik z vrodim belin vinon, deluie proti bolezenski zaspanosti, boiiasli, k6pi in drhteniu udoy. Zoper nespednosl je treba pfi Aajno neianico sivke, baldrijana, jegliaa in Sentjanzevke. Pri iivdnem
ulripaniu srca, migteni, nevrasleniji, omotici, proti omedlevici popiiemo na dan 3 skodelice tuia rz sivkinih cvetov. Pripravimo si okrepiujoio kopel. Precej do go kuhamo 1-1.5 kg sivke v 12 | vode in jo vtiiemo v kad. ee se v tei vodi kopamo, se podulimo krepke. Kope, zdravi levmo, ptotin, neledno menstruaciio, bofeeine v spodniem delu lelesa. Pest sivkinega cvetia nanoeimo v 2.5 dcl olivnega oljain damo za2 meseca na sonce. S tem oliem
masiramo dele telesa, kier so bolebine, zlasti pokapi.Lahko pa cvetje namo-
pi
124
stEzEl{ouEc 1r8.
[rlrr tllrtrtb - ||r. alrlll sllrz
cm visoka rastlina I . Je do 60 narezanimi. dlakaviI s sreastimi.
dloveskih bivalisd, goje ga pa tudi po vrtovih. Cvete belo in roZnato, in sicer od iunija do septembra, zori pa od avgu-
.alrd
Je praprotnica s plazeeo se kore'
nrko. Nieni lisli ostaneio tudi pozimi zeleiri. Uporabna ie' skoraj
edino korcnika.Te nabiramo od septembra naprei, iih operemo, eztezemo, posusimo in spravimo v temnih kozarcih. Liudska medicina naibolj ceni korenike, ki rasteio na hrastovih deblih. Caliz korenike je zcfavilenzla|
I l.
| l.
sta do septembra. Korcnine kopliemo marca in aprilater oktobra, cvelove ob cveteniu. Lrble trgamo od juniia do seotembra. Nabiramo vedno
suhem vremenu. Treba ie zelo hitro susiti, sicer dobi droga umaza-
ker
mani
Zoperlesnobo v plsih pripravliamo 6aj iz listov. Polipe v nosu zdravi daj, de ga vsrkavamo skozi nosnice. Caj se obnese pri
neietdnosli, sluzi tydi kot odvaialo, sal Zene na Yodo. caj zdravi ielrne bolezni, oteceno Yranlco, tezave
vredna. Slezenovca kot tudi sleza ne smemo ne kuhati niti popariti, ampak ga takole pripraviti hladnega: korenino namakamo v hladni vodi 8 ur, odcedimo, nato Sele daj pogreiemo. To velia tudi za cvetje in lisle. Za aaino me'anico ie treba slezenovec
v ioltnlku,
ako ne izbea
soka.
oosebei namakati
hladni vodi in
S eaiem preganiaio tudi gllsle. To je lastnost tudi drugih praprotnic. Ta 6ai zdravi prav tako rane in razpokano koio. Sladko koreninico uporabljamo tudi za duSeyne bolezli. Korcniko namakamo v zganiu okoli 10 dni. Pri
na dan. Vino, v katerem se ie nanakala sladka koreninica, zdravi melanholi' io. Bolnik nai popije 2-3x po kozarec na dan.
odcejeni 6aj Sele dodali topli iajni mesanici zdravilnih rastlin. Tak Cal. sam ali v mesanici, ugodno vpliva na dihala, blaii in umiria | I | kaieli, ludi oslovski kaSeli. Pospe$uje izlocanie sluzi, zdravi bronhitis in pliuCnl katar, hdpayost in vne{e irela, naduho. Zdravilno vpliva na kree glasilk pa tudi na la:ie ddske. l\,lesamo ga lahko tudi s trobenticami. Mladen daj grgramo pri h pavosti, izplakuiemo z njim usla zoper Cire in izplitaie. Cai iz enakih delov korcnin in listovhitro pozdravi vse gdii podobne bolezni, drevesne in ielodCne klce, zastaianle vode, ludi laisa bolece
mokrenie. yirq kuhano s korenino slezenovca in janeZa, ponri bolei mehur in dlevesie, laisa idreblianie in pomaga doiedim maleram k izdatneisemu izloaaniu mleta. Grgranje s popalkom iz enakih delov slezenovdevih listov, listov trnega bezga in ludnikovih cvelov avibezgauke.Vrodpoparek listov in cvetov, ki stoji pol ure in ga precedimo, ie odlidna kopel za odprle
119. SMErulfi
Eu
rtula olllcln{llr
- h . rldrc
I l.
!9,
l@
| macesen. rusevie in smreka. so ved ali mani enako zdravilni, Smreka je do 50 m visoko drevo. Deblo pokriva rdede riav lLib. Spomladinabi'amo mlade brcte, od junija do avgusta smolo. Porabiti iih je treba takoj. Svezi brsii in iglice izgube v daju do oolovice vitamina C. lglice ail yrSlcke poparimo
ll ll.s
minut, osladimo z medom in pijemo proti kasliu, kalariu in drugim bolez. nim dihal. Ta dai disli in zdravi katar mehu4a, povzroda potenie, de ga pijemo v postelji. Calsm rekovih
utruienosl.
te trepalnice,
S
odeh. roienice, solzedih ialem izpiramo odialidevamo nanje obkiadek Lahko si pomagamo s soparo. eaju za izpiranje pridamo maro soli. Za obkladke dodamo smetlikienako kolidino kamilic. Obkladek smetlike in kamilic zdravi iedmen na vekah. Vsi pripravki za izpiranje in obkladke nai bodo blagi poparki: 1 6aino Zlidko zeligca
poparimo s % I kropa, podakamo naivee 2 minuti, potem pa porabimo za pitje, izmivanje aliobkladke. Ako so odiobdutljive, poparek razreddimo z mladnovodo. Mla6en poparek krepi oslabele oClali zdravitake, kise solze. Caj pa moramo vsakie pripraviti na novo. Ce ial hkrati piiemo pri umivanju ali izpiraniu, povedamo udinkovanje smetlike. Smetlika zdravi tudi bolna dihala: pomaga pri
se
bronhifafni katar, vnelie grla in pliud. Kopeli iz snrekovih yel pomagajo zoperprotin, poZivljajo okolele miSice, vedajotelesnoodpornost in zmogliivost. Vejice
in iglice ku
zdravitudikoine bofezni, kraste, izpuSeaie ,Nore. Zrakv smrekoven gozdu je pozdravil plju6a mnogih bolnikov, ki so ga na sprehodu globoko vdihavali. Kogaru sveZih vej v spalnici zelo lajSa ulruienost pliuinih bolnikov. Po moznostimenjamo veie na dve uri. Odlidno mazlio zalane dobimoiz sn rekove
smole, govejega loja, voska in olivnegaolja. Olia mora bitjenotretiino, daostane mazilo mehko. lzboren s/upnaredimo, akozelene, nezrelestorZke in poganjke 5 ur kuhamo v obilnivodi. Nato slorzke odstranimo, tekodinidodamo sladkorja, ponovno kuhamo, da se zgosti. Zelo zdravilen je za dihala otrok. Spomladi si ahko napravimo sirup proti kasliu in izdryanosti. Vrsidke iglavcev nalagamo vsteklen kozarecs Sirokim grlom, men jaje s sladkorjem. Pazimo, dadamo-takoj natoplosonce. Akotegani, dajmo naStedilnikovo ploSdo, kizelo malogreie. Ce na
kaSliu in nahodu, gtipi in bronhitisu, ti$Caniu v glavi zaladi kalaria. Zaradisvojih grendin ugodno vpliva na relodec: odpravlja v njem in v drevesiu boledine, plebavne motnie, neiegdnogl, pospe$ule plebavo in krepi lelodec. Ugodno vpliva tudi na iivce, lajsa iiydni glayobol, nesPednosl in histeriio. Zdravi ludl pri zastlupilvah z alkoholom in nikotinom. Namesto
dalev daiemo v juhe pri nastetih tegobah pra.iek smetl,ike, seveda v prav malih
kolidinah. Smetlika krepi slabotno, neodpomo lelo pf olrocih, tudi pri odraslih, ki so podvrzeni prehladom in oboleniu bezgavk.
bosladkorpostaltakotrd, dase ne bo nikdarstopil. Smrekoveiglice vsebuieio mnogo C vitamina. Bolj, ko je pozimi mraz, ved gaje. Ob pomanjkanju v partizanih in taboriseih so si domiselno pomagali s tem in silako ohraniali zdravie. lglice sesekljamo, naliiemo nanje za nekai ur vode in to piiemo.
to nepazimo,
128
129
r21. S0}|GN|GA
llolld
nus dnnuus
SP0RK 122.
IG 6na0fllclntlls-h
. tlutornlca
hn. suncollel
I I.
Doma
je
brzkone
lvlehiki.
tom je simbol visokega poletja. Cvete od junija do avgusta. Zori vse poletje do ieseni. Nabiramo cyetne liste in plodove. Cvetne liste suSimo ali pa namakamo v alkoholu za tinkturo. lz plodov iztiskajo mastno o,e, ki ie kar enakovredno olivnemu in se dolgo qrzi, ne da bi postalo Zarko, Caj iz cyelrlh iistoy uspesno I mesamo ipovim listjem, obnese se pri vrodiCnih bolnikih in gdpi. Lipovo cvetje krepi odpornost lelesa, sondnidno pa zniZuje tempe. laturo. Ta baj sladimo najbolje
zelisde. raste pa najraje ob poleh. Skoda, ker je zato najvedkrat okuzen. Cveti so majhni, visnjei/e ali roznate barve. Nabiramo iunija cvetoio rastlino brez korenin in spodnjega stebla, povezemo v Sopke in hitfo posusimo na zraku. Uporabno je za marsi
|.
l(al.
ll
l.
Zvetenje svezega sporisa n trpotca pomaga vnelim dles. nim in bulam v ustih, lajsa boledi.
lll. I
omjliglavobol, razbole.
medom. Navodilo: jedilno Zlico cvetnih listov poparimo s % | kropa. lzvledek iz cvetnih liEtov v alkoholu
odmerki kinina ne uainkujejo.
Tudi pri inlluenci in pljudnici s lemperaturo, pri blonhialnem katariu in gripi, izvrstno udinkuje. Soniidno oljeje p(imerno za tiste bolnike, ki ne smejo uzivati iivalskih masiob. Enako ga priporodajo priietrnih in iolcnih boleznih in pri 6iru na ielodcu. To olje je kot olivno primerno za masazo. Z nio odstranjamo utruienosl iz boleiih udov in marsikatero bolezen iz oroanizma, vecamo zmogliivosl lelesa do visoke starosl. Z dodatkom rastlinskih eteridnih oli dobimo prvovrstno naravno zdravilo.
zdravi vrodinske bolezni. Posebno se obnese pri malariii, ko tudiveliki OOmerek pa lahko dol'odi le zdravnik.
ako te ugfizne pes ali pidi kada. Precej olajsa boledine. Seveda je treba iti tudi k zdravniku. OIie, v katercn scvreno svez sporii. se zeroobneseza naliranje pri zoboboiu, ilpadanju as in kot obkladek za bolne odi. obkladek s sveZim, stoldenim sporisem idravi liSaie, ako hkrat jemljeno notrania sredstva, ti. p:jerno eaje za eigdenie klvi, npr. Drelovo ttslle, koprive, rman, repinec (zlasl, ta), sporis in trpotec. Sooris. precv'l s svinjsko masljo u mazito, zdrav botne ledvice, vranico in ioli. Spo.5. poskropren z vinom a o.jem, zdravi kol obkladek zunanje bure. Ko se pr lepi na kozo, kmalu po.deii, ker pr v ae: kri. Vina. kuhano i spoiien, ie
rzvrstn0 zdravilo
triggminus-
lem si pomagano lLdiori bolezniptiui. astmi.91ipi, zlateni. cr. ,opr tud kamne v tedvicah. mehuriu in ioliu. V la name1 namoiimo v 1 | belega vina 5 velikih Zlic zrezanega sporisa za 30 dni. To vino piiemo 4x dnevno po kozardek. Odisti vse drobovie. Lahko pa soo.S posusimo in
S
jemljemo
2x dnevno
'
doiedim
130
123. SRGilA
Pohdllls bmsnfflla
t[oc
-h
.
srCnlaGa
zdtavimo z mazilonstdne modi. Kogar ogroza kap, najvsako pomtad in iesen 14 dnl jemlje vsak dan 2x % taine ilitke praSka na dct vina.
Je trajnica z gomoljasto koreniko. Za zdravljenje uporabljamo ie koreniko. Ta je na zunajtemno riava, na prerezu pa bela, toda na zraku
I l.
SBETEI{A
G6um
I24.
dnm
I 1-I
zracnem podstresju, nato pa Se pre' vidno ob pedici pri zmerni toploti. Suho je najbolje zmletiv prasek. Ker odstotek njene dreslovine zelo hitro upada, ie najbolje zalogo obnoviti jeseni in spomladi. Uporabljamo jo zaeai, tinkturo, | a a izvbAekali nazilo. Za Caj poparimo dajno Zlidko s % lkropa, dez 5 minut precedlmo in pijemo neoslajenega.Ali: dainoZlidkopra6kanamodimo dez nod v mzlivodi, ziulraj hitro zavremo, takoj precedimo in piiemo 6ez dan po 1-2 skodelici po pozirkih. Zatinkluronamakamo1delsrdne modiv 10 delih Zganja, 4-6 tednov, vsakdan pretresemo, precedimo v steklenico in iemljemo po potiebi 10-12 kapljic na dan. lzvletek Wipravimo tako, da prasek (lahko ga je veliko), namakamo v Zganiu 15-30 dni, precedimo v steklenico in po potrebi jemljemo le 5-10 kapljic na dan. Mniloi sveze gomolje odistimo, sesekljamo, razpustimo v svinjski mastiali govejem loju, Se vroeo masl pretladimo skozi krpo v posodo in dob-ro zapremo. V potrebi jo nanesemo na krpo in poloiimo na prizadeto mesto. Cal zaradl dreslovin zelo dobro zdravi kronidne kuine bolezni crevesia, gdie, kataria, vnetie debelega drevesa, olekla jella in zlalenico. Je eno najbolisih zdravil za erevesno tuberkulozo. 0bnese se zlasti pritistih oboleniih, kier se menjavajo d ske in zaprtie, ker uniduie bakteriie, ki povzrodajo te bolezni. Srdno mod oriDravimo v mesanici 1:1:1 z omelo in niivsko oreslico: eaino Zlieko srdne moiilahno zavremo v 1 vode in z njo poparirio 2lid*o omele in preslice ter dobimo odliino zdravilo zaCrevesne bolezni. Pri klvavilyah iz etevesa uporabljamo kiiistiriz mesanice 1 :1 :'l srdne modi, hrastovega lubja in kamilic: 3 6ajne Zlidke mesanice zavrgmo v 1 lvode, dez 5 minut odcedimo ln z mladnim iajem klistiramo bolnike. Cire, ekceme (izpusdaie), razpokane
Korcnike nabiramo zgodai spomladi ali pozno v jeseni, iih odistimo, posusimo na
Cvete iotbunkice s ka\djeki. Korenine kopljemo maia, Zanjemo pa tudi zel, ko cvete, Kore-
to
so
pa oblozimo vso glavo in vrat s stolaeno korenino. Vsakih 12 ur menjamo. V 3 dneh se bolezen navadno poleie. oaiiz zeli56a, zmesan z Zaibjem, krepi stce in ustavlia drisko. Za bolna plluda vzamemo 3 dele sretene, 1 del Zajblja, 1 del poprove mete in 1 del vinske rutice, namakamo 24 ur rdeaem vinu, nato precedimo. Bolnik na, popije vsak dan 3-7x po en -v pozirek te piiade. S dajem korenin in zelisia zdravimo vneto sluznico v us h ingrlu, hemoroide in izmivamo "odprte nog e". Aaiiz korcnin |depi Auce in telo pri splosni oslabelosti, po griii in d ski, betem toku, kryavitvt tz malernice. Pomaga Se pri blonhltisu, bolgzni ieter, revmi, melanholiii. Vino, v kalercm se je namakala korenina (70 g na liter), popravlia sla6o prebav!, ustavlia drisko, blazi plotin in levmo. Inklura (1 del korenjne v 5 delih Zganja), kakor lLdi onenjeno vino. zdravi Se ekcemo, llgaie. kro. nidno leymo, lajsa motnie pli menstruaciii in relod6ne teiave. JAmati ie lreba 3x na dan po 15- 20 kapliic. Melanholiki in liudie s slabim src6m in iefodcem naj uzamejo 2x dnevno noZevo konico prahu iz korenine.
125. SEI|TJAilZEUI0
IWG cun
SEIRAJ 120.
iorl SaEl6la ho
[c
o16tm
- in. lonh
Gnsls-h . fubar
stih tleh. Cvete rumeno od junija do septembra. Najbolisa je ob kresu (24.6.) Uporabl,amo predvsem cvele brez zelenih cvetnih iaiic, pa Iudi zeleno rastlino brez korenin. Cvetle stoldemo, zalijemo z olivnim
Goiijo jo pretezno po vrtovih kot odlianodiSavnico, kipa jeobenemprecejzdravilna. Cvete od junija doavgusta. Je zelo obduluiva za mraz. Uporcbl)amo zeliSie. Zanjemo jo dvakrat na leto, Prvid, preden nastavi cvetne popke. Takrat lma nalvedjo disavno vrednost. Drugid pa, ko najboljcvete, tj. julija. Porezemo jo tik nad zemljo, povezemo v majhne Sopke in susimo najbolje na zradnem podstresiu. Olesenelo steblo odreiemo, drugo pa zdrobimo in hranimo v temnih, steklenih posodah.
I
I
I I . zaradi gnilobnega
ll
vrenja,
||
lede od kislin, de Strkne vroda mastv oko, za lane, odlgnine, pike iuielk, revmo in protin. Ni ga boljsega sredstva zoper sonCne opekline na mo4u in gorah. Odlidno se obnese za masazo hrblenice, tkim. obrablienihvretenc in sklepov. Celi rane, pomaga pri izvinih, lzpa-hih in podplutbah, Deluie tudi zoperkamne v iofdu, mehutju in ledvicah. Cal iz listov in cvetov, z dodalkom rmana in dresni, zdravi k , ledvice, mehul, pljuia, zlalenico, nadalje rivene teiave, kot deplesiio, histeriio, nespecnosl, iivdno razbolelosl; Preganjagliste brez boledin. Jezelo uspeSno sredstvozopermoienie poslelie in dlisko. Pomaga priraznih te:avah irevesia, pliuf, ielodcalniol6a. Tinktura, ti. alkoholni izvbeek, dobro razku:uie rane in ie za natiranie drhledih udov pli starih liudeh. eaju za ietra dodajmo 5e aloj6 za vedio utinkovitost.
MoZnaje alergibna reakcijapriobdutljivejSih ljudeh. Olie prinekaterih ljudeh rahlo zapira: dodajmo nekolikb krhlike, pelina ali rabarbare. Olje lahko uporabljamo tudi ginekolosko, preventivno in kurativno. Dobro in hitro celi rane na malerni. ci, zdravivnetja, je protikrdem ob menstruaciji, Za krdejetrebavzeti3 x na dan dajno Zlidko, v drugih primerih si :ene pomagajo s tamponi. Z oljem si natiramo "isias" in iivec geminus ob nevralgiii. Zelo olaisa ali celo umiri. SentianZevka deluje na spolne organe, jih krepi, spodbuia rast in razvoj.
llm
blazi klie v trebuhu, pospesuie prebavo, potenje in zdravikaiarje. pozivljajodevpliva naZivce. Se boljpa je pomemben kot zailmba: prilegaae k mastni hrani, peaenkam, klobasam, zelenjavnim, mesnim in fizolovim juham, iedem s slanino in k pedenemu krompirju. Setraj in bazilika lahko pri mnogln'leOeh sk0raj p0p0l1oma nadomeslila sol in poper. To je za marsikoga zelo Lgodno in pomembno. Precel moirio udinkujd. zaio ga ne"smeno ii,vati v prevelikih kolidinah.
bruhanie: 2-3 ia,ne Zlieke zelipoparimo s % | kropa in pijemo neslajen aaj po pozirkih. Pri sladkomi bolezni se po tem 6alu zelo zmanisa obdutek zele, rako znadilen pr sladkorn kih. Seveda moramo pili poparek ndoslajen. Ko 2e;e, uko znactten pristadkornlkih. seveda piti neoslajen. se obdutek Zeje zmanj6a, je treba koliaino znizati. Ljudsko zdravstvo !porablja Setraj zoper gliste, pri ietrnih in iol6nih boteznih. Ta dal odganja veirove in
na I -
lf,@
'134
127. $PEK
Rosr canina
lrn.
lltal
Baste po suhih gmainah, travni' kih. in pasnikih. Nabtnamo zrcle plo-
6e iipkova gi6ka, ki depi kot lasasta glavica rdede zelene barve na nekaterih Sipkovih vejah, Kot 6ajle odlidno krepdilo prioslabelem olganizmu. PospeSuje celienie ran in opeklln, zbija vrocino, Zene na vodo in preganja seCne kamne. Sto gramov Sipka je vredno toliko kot kilogram limon.
I
I
| l.
ftf,@
rnoremo trgati, pad pa jo lahko samo izpulimo. Liudje io, Zal, zares pulijo. Za bozjo voljo naj bijo rezali, sicer jo bomo aisto zatrli! Rezall naj bi jo 5 cm od tal, pustili pa manjse rastline za seme. Pozeto zel zvezemo v 6opke in suSimo v senci na prepihu. Je zelo grenka rastlina, pa se je dlovek kmalu prlvadi. Sicer pa lahko njeno grenkobo ornilimo z vinom ali medom, nikoli pa ne smemo uporabljati sladkorja! Bolj ueinkute, ie ie ne kuhamo, | I ampak ur namakamo v mrzli vodi: 1 eajno Zlieko zeli namakamo v vodi za 3 skodelice, premesamo, nato pa le pogrejemo in pijemo prijetno toplo, vedno pred obrokom, nikoli pa ne po njem: 3 skodelice na dan. Cisli in izboliSa kri pri slaboklvno. sli, ureia obtok, tako izgine luditelesna in dusevna ltluienost, Pri ble. didnosti in slabokrvnosli, skrofulozi, tlombozi dodamo daju 5e SentianZevke in baldrijana. Vp iva na delovanie ieter in iolenika, ureja molnie v ielrih in ioldu. laisa tezave zaradi iol6nih kamnov, zdravi zlatenico. Cal deluje pri rejenih ljudeh shuisevalno, de ga pijejo daljsi das. Celo odem koristi, de mu dodamo orehovih listov v enaki kolidini in popliemo na dan 2-3 skodelice. Tavzentroza ie predvsem splosno zdravilo za vse leiave v ielodcu ter drevesiu; zavira vrenie, krepi oslabeli ielodec, vrada apelil, odpravlia zap le in pospesuje iztreblianie. Za oslabeli Zelodec, katar ielodca, tis. eanie v iefodcu ptipta]Jimo Caj iz neianice encilana, kolmeza in kamilice.
W
W
| l.
WX
136
137
Popijemo trikrat na dan po eno skodelico po pozirkih. Zoper premo6no kisli. no pijemo daj iz mesanicei ianez, kamilica, kumina, melisa, poprova meta in tavzentroza {1 11 ;1 :1 :1 :1). Pri prehladu ie daj iz tavzentroz zelo priporodljiv, ker Cisti dihala. Tavzentroza ie zdravilo tudi za Zenske, kerodpravlia motnje pf menslruaciji, Dobro dene pri sladkolni bolezni. Za krepilev mi5ic kuhamo 15 g cvetja v 314 | be.ega vina. To pomaga tudi pri vroCini. eai tavzentroze pomaga pri otrdelih pliudih, ki so lahko posledica pliudnice. l,lodneie od 64a dduje tinkturat 10-15kapliic3x nadan.
zopet opomore. Uspesen je pri nepravilnem krunem obloku, ki se kaze v omoficah, iumeniu v uiesih, migreni ild. Cajna mesanica za Zelodecl 2 dela timijana in po 1 del kumine, poprove mete in tavientroz. Tlmiian ima tudi diuretiden ueinek. Uspesen ie pri bolezn prolina, levme. zastaianiu u na. Primeren je tudi za zunanjo uporabo: pri modricah, zme6kaninah, levmi, oteklinah. Koristen je pri rahilisu in slabolnosti otrok. Vsak druoi da'r otroka kopaTo v zawelici, ki naj bo primerno lopla. Iimiian kol zaeinba zeio ugodno vp iva na ielodec in drevesie: jedi so ne samo okusneise, ampaktudilaze prebavljive. 0dliden je za mastnejedi, ne samo mesne, ampak
tudi za peden krompir, jajca s slanino, mastne klobase in mastne sire. Uporabjamo ga tudi pri enolonanicah.
129. TlMtJAl{
l[tmus rul0{]b
- hfl. fimllan
| aek in dobra vrtna disavnica. Cvete maja in juniia. Je paobdutliivza mraz, zato najraste nasonani egi. Ko cvete, nabiramo vianjeve cvetove in Iudi druge dele. PoveZemo iih v Sopke in susimo v senci na oreoihu. Za dal samo poparimo eno dajI I | no Zlidko zeli s skodelico kro-
TR(|BENIICA 130.
.
Je trajen, do 50 cm visok grmi-
P nula
ko. Svezi cvelovi imajo priteten voni po medu. Cvete od marca lja do maja, tedaj trgamo cvetje. Korenine kopljemo marca in aprila. OdiSdene korenine naberemo na niike in jih suSimo na zradnem sendnem mestu. Cvetove hitro posusimo, spravlti pa iih smemo v ne preved tesno zaorti posodi. Nekateri, na irobentjco alergieni ljudie, naj je paa ne jemljeio. Caj sladimo z medom. daliz sveZih poparienih cvetov | I I . zdravi vse vrste kataliev in spravlja iz telesa zimsko navlako, ki se je nabrala ob neprimerni, eno-
s-nn,
logllla
|.
zi
vse
E@
viruse in bakteriie. Zdravi oa tudi bolezni ielodca in 6revesia, zlasti crevesne krde. kfee v trebuhu. izboljsuie prebavo, zdravi kr6e led. vic in mehurla, tezave v ietrih, dra. ienie slepida; izostalo mensttuaciio. Pijemo ga neoslqenega. Zavretek timijana odpravlja gliste, Zene na vodo, zdravi mehur in ledvice, razstruplja organizem, pogreje Crevesie in ielodec, odpravlja zapeko, lajsa gta. vobol, pospesuie menslruaciio. Zoper necisto koio in akne ie treba timijan dodaiati jedem in se bo kmalu pokazal uspeh. Lahko uporabimo tudi nazilo, narejeno iz timijana, svinjske masti ali goveiega loja. Timijan z obilo medu krepi iivce in pomaga, da si dlovek po telesni oslabelosti
138
stranski hrani, lais,a kaseli, nadomesda vitamin C. Cai disti zlasti di. hala, blazi kaieu in bronhitis,
posebno pristareiSih ljudeh, zlasti, de mu dodamo mlade brezove liste, mlade koprlve. Prepreduje aivsai blazi pliuenico, eaj iisti kd, tedvice, seiila in odvaia se6. Trobenlica zdravi prolin in revmo. DaljSe pitje tega daja ju prezene. Ta daj krepi tldi iivce in slce, blazi migleno, iivini gla.
ymo,
139
v katercm sno nanakali cvetjeltobentice, je eu dovito krepdilo za srce. eaj pri nespeCnostii 10 delov trobentlce. 5 delov sivke, 3 deli hmelievih stor:kov,
2-
dela Sentjanzevke in 1 del baldrijanovih korenin. eai pijemo pred spaniem. Cdna meganica zopet kagell: 3 dele trobenlic in po 1 del janeia, koprca in
rapuna.
I3I.
Planlt0o
SUTIGASII IRPI|IEG
sokom splakuiemo usta. V bofne odi nakapamo sve2 sok ttpotcain sevnelie pozdravi, V bolno uho nakapamo svez sok zoper boledine in trganle. Zdr;vilno je tudi.seme: uJavnava plebavo, deluje proti nastajaniu led-yid;ih kamnov, razkuZuie prebavila, pomirja Clevesna ynelja, dellje proli bionhitisu. Seme posuSimo in zmeljemo v prah. Nozevo konico prahu damo v kozar_ dek drnegavina in izpijemo 3 aaSe na dan protidriski. Lahko pa samo Zvedimo seme. Sulidasti trpotec nanoeino v olivno ote. Uporabliamb ga pri srbenlu koie, piku insektoy ali pa g-a na vati daiemov bolno uiro. er-oti bpef na'm je uainkovilo sledslvo.. zne1kan tist suliiaslega trpotca, namazan'z jaidnim beljakom, polozen na opeceno mesto. Trdoviatne boledine v gtavi idravi pob6en trpotec. S tem oblozimo vso glavo.
G0olih
ca
9a, eno prvih, najbolj zdravilnih in najbolj razsirienih zdravilnih zeli$d. Vse vrste trpotcev so priblitno enako zdravilne. Raste povsod od nizin do visin. Uporabliamo korenlre I liste, cvete in seme. Pi jemo Cuie, iaisn jene sokoye, kuhamo slrupe, pripravliamo z vinon
|.
raste po slabih travnjkih, ob poteh, od niZin do planin. Cvete od maia do septembra. Nabiramo ,bte in semena.
I|
| I
| l.
ne in
Zlasti pomaga otrokom, kadar vkljub dobri in tedni hrani ne uspevajo. Uporabljajo ga proti :lati iill, boleznim mehufa, ledvic, bclem toku, premodnimenslluaclji. Se boljkot dajje uspesen trpoteev slft./p. Vvedjem loncu kuhamo kaksne 3 ure veliko listja s prgisdem brinovih jagod ati vejic. Nato gosdo odstranimo, dodamo tekodini obilo sladkoria in kuhamo 3-7 ur. Ta sok vlijemo v vrde in spravimo v klet. Bolniki naj ga pijejo po miti votji. Zd je ta sok dober le kaksen teden, potem je treba pripraviti novega, Vino ali ned, kuhan s Wotcen, je izredno zdravilen pri prolinu. Sok iz stoldenih svezih listov zdravi vse zunanje polkodbe, tane, uda?nine, ureznine, ugrize,
vi in mrsavi,
priporodaio ljudem s slabotnlml pliu0l, Sibkim glasom, bledbnim, ki so polni izpulcaiev in li5div, izpuScaiev vedno pokaSliuielo, so stalno hdpa.
katero koli zeliSle 6isti kri. mehur. ledYice, pliu6a, ielodec. Zato ga
prijetnejsega okusa od onih dveh. Kot obkladek iz svezih listov sluZi dobro, ako se cepljenje koz njpopol-
zdravi otekla kuda o6esa, pik Cebel in os. Tudi bolnim in vnetim
odem koristi obkladek in sok listov. Obnese se pri golenskih raziedah in raku na uslnicah. Nastete boleznt ni zdtavimo s toplini obkladki iz iaiWini nih popatkov sveiih ali posusenih
listov, Obkladek ie treba meniativsAmeniativsake pol ure. Vendar pa iste tkinine ne smemo ponovno uporabiti, razen de io prekuhamo. Obloga listov hladi pokoCe in utruiene node. Trpotievo senie prepreeuje prepreauje prepreeuie nastanek oeska in kamnov v ledvicah jn mehuriu S nridnm peska ledyicah mehudu. oridom uporabljamo ludi veliki lrpolec za notlanie teiaue. aajpileno ia la2ie izka141
pike iuielk, ozebllne. Zobobol preide, ako trpotec Zvedimo aliz njegovim
140
Slievanie, pri slarih katariih, hemoroidih, belem toku, mehuria, bolezni ieter, pliud, ielodca in drevesia.
ski, slabosli
mo sirupu podobno zmes. S;rup pomaga zoper nespeCnost, zasluzena ornara In xlept srce. Lahk0 ga mesamo z ieemenovo vodo; zdravilnost ne bo
ntc manlsa.
133. U|J0UGA
ulola odoldh
- hfl.
llolGlca
Rasle po senenih travnikih, pod I grmoviem, ob plotovih. v vrtovih. Obe. diseba in bledomodra nediseda. pasja vijolica, sta modno zdravilni. Viiolica raste iz kratke. debele korenine. Cvele marcain aprjla viioliiasto, vaasih belo. lma p rijete n vonj. Cvetove in iilgte nabiramo. ko cvete. korenne kooliemo oktobra in novembra.
utltstfi
I
.
|.
RUilGA t34.
- hfl, ruh, sodol
Rula glarfolsns
Je modno, nekotiko
nepriietno
jo pretetno po vrtovih, raste pa tidi prosto v naravi, pri nas na Nolraniskem in Primorskem. Cvete od iuniia avgusta. Rutico razmnozuiemo s sadikami. Nabiramo jo, ko cvete, juniia do avgusta, in sicer ob obladnem vremenu, stcer menda Dremodno udinkuie. Je modno zdrivilna za mnoge tegobe, toda zaradi nekoliko slrupenega eterianega olia. neprijetno disedega, jo koristneje rabimo v eainih mesanicah. Samo pa uporabrlamo ze o zmerno v malih koiiiinah,
do
| l.
5e
ffi*ft
iis'f
-
':i.[J'6]'#'i::i;
nju srbedico
koprivnico,
in
da
dobi-
,zg'nelo, ako jih veakral navlazimo z njenim sokom. Nagiugnost pozdravimo s soparc sbv, klo z tijakom usmerimo v sluhovod; lo delajmo b dn,. Liste kunamos k,som. sum v uSesih, ki mu ni vzrok stabost srca, idraviio kaoliice olia vinske tuticetrrJ'aene nakapamo v stuhovoO. ergiSde'istov rutice sfuii#o z neKorrK0 svezega masla in precedimo skozi p,atneno kroo v steklenico ter up0rabljamo popotrebi. Ako je sluhovod oteden, scvremorisle rutjce s debu_ /o na orlu, pre aeim0 skozi krpo in po potrebi nakapamo v uho. Ta dai pregania 143
sreni srdni tesnobi aanoi. (angi. na pectoris). skorbutu, bronhialni astmi. vnetju g a. pomiria in uspava, zrasli de naredimo me5an:co: po t0-g rutice. baldrian-a, mete, J,i tt o oioool vega^cvetla. omete in 5 g kumine. Zr:ako te meSanice poparimo s %-r-kroia. popllemo na dan 2_3 skode ice. a le po pozirk;h. nal. ru ur sloj-_ Bradavice
EEfu
(janei, kopriva, laneno seme, majaron, meta, melisa, regrat, rman, robida, vrednik in zlata rozga). Pijemo le topel daj. Rutica zelo uainkovito preganja razliden mrdes: muhe iz stanovanja, molie iz omar, bolhe iz postelj in stenice. Kierrasle, celo kadniblizu. Cairutice, razredden 1:4zvodo, jeodlianakope/ za odi, ako iih z niim izmivamo 2x na dan. vid se ohrani in okrepi. Kneipp ie rutico veliko uporabljal pri svojlh bolnikih pri neiesdnosti, vrtoglavici, navalu krvi v glavo, teiki sapi, ieloddnih leiavah, izvinih, izpahih, pri koinih izpusiaiih pa kol kopel ati ovirch. Potraga lJdi pr boleci menstruaciii. NoseEnice iraj tega daja ne r,Zivijol
daj iz lubja, ker pospe5uje izlodanje seda in s tem tudi odhaianie sedne kbli. ne. Tako zdravimo zlasli sklepno levmoi za 1 baino Ztitko'm6Sanice lubia in brezovega listja poparimo s kropom za 2 skodelici, po 1S minutah preced'imo
I35.
Srillr
V kopelno vodo dodamo zavretek lubja, ki smo ga kuhali priblizno % do 1 uro. Ta zavrelek zdravi ludi beli tok in regulira menslruaci;o. plh||al na glavi oopravlmo, axo umtvamo tase s preyretkon lubja in listov. proti boledlnam y uaesih kapamo sok /lsroy na vato in devamo v uho ali sluhovod. pri ynelih iiycnih yozlih ali nevlalgiii geminusa, pri odpdih eirih se zeto obneseio obkladki Caia iz lubja. Obkladke iz goteenih listoydevamo na rane ob ulezlfi. ug zih, ubodih. Kmalu se kri ustavi, rana se sdisti in poceli. Nose6. nicam so vsi pripravki iz vrbe prepovedani! Za olekle noge skuharno vrbove Itste v vtnskem k/su in Se tople omotamo okrog noge. pepel vrbove skoie odpravlja bradavice in kuia oC6. Kopelivrboye skorb kreoiio oroanizerir. zato jih priporodamo oslabellm olrokom. Vrbovaskorja riam nidbme!baaspirin. zniiuje yrodino in deluje antiseplidnc.
|,
mladi ob muzevnosti srednie debelih vei z lahkoto luoimo. SuSimo ga v senci, zdrobimo in spravimo v lemnih kozarcih. Enako delamo z listjem ln naiicani.Vse troje nabiramo za aaie. Lubje ima podobne lastnosti kot hrasiovo. eaiiz lubja z veltkim uspehom
I l.
ll
I|
uporabljamo
pri
vrodinskih
ali iz ledvic in
brez niih, pri kruayilvah pliui. Cajpospesuie polenie in izlodanie seda ter pomiria boleaine in glavobol. Zelo ugodno vpliva na vse dlevesne in ielodcne kalarie, ker
nespecnosli, iiv6ni slabosti, spolni prerazdlaienosli so Ze nekdai uspesno uporabliali lzvledek iz vrbovih naiic. Protin in levmo uspesno zdravi
144
Ko dozorijo, se luske razpodiio in seme, obdano z volnenimi kosmidi, zaneseveter p0 svetu. Rastlino nablramo, ko cvete. V
sredijih odrezemo
ali kar odlomimo, ker ie steblo krhko. Zato pa lahko potem odZene stranske oooanike in se rastlina tako ohrani 'l Vrbovec ie odkrila l. 1970 Avstriika lllariia Treben in pokazala trpeiim | | tiuoem eno zelo r.,soesnih zdravi'nrh rastl;n. Vrbovec le nad vse zdravi'no sredslvo za prostato in niene tezave, pa tudi za bolezni ledvic in mehul' ia. S dalem lahio veliko pomagamo pred operaciiam prostale V veliko primeiih ;e ta daltako pomagal, da operaciia ni bira potrebna. Dostikrat pomaga celo tedai. ako ie lak naoadel ledvice. mehur ali ploslato' zatrjule na podlagt jo svoiih izku6eni qospa Trebnova. Za eai popar:mo 1 dalno ziibko s Z I kropa, aez nekai minut orecedimo in popiiemo2 skodelicinadan: eno nalesae, drugo
l"
spodbuia tek, temved tudi zdravi. Za daljse zdravljenje ima seveda prednost kot dai. S daiem zdravimo tudi vlanico, levmo in plotin. Pri slabokrvnostl piiemo imo vrno, v katerem smo 8 dni ,amakali2oo g vrednika na 1 | vina, Pri obofeniu dihal in bezgavk si lahko napravimo ludi obloge z vrednikovin Caiem. Caipride prav tudi pri nespeinosti in aslmi. Navodilo:na kozarecvode damo 1 Zlidko zelisda. Piiemo vedkrat po pozirkih. Zaradi arome in grenein ga uporabljaio, ko pripravliaio likerje.
zveder, pbl ure piedveeerlo.@0a1 modnodeluje Zadosluieta2skolelici na dan, v huisem primeru 3. sicer lahko nastopijo crevesne In zelodcnelezave'
unrl{tcA 138.
RosN
cc
llolla
- l r. nlr. r|hlc|
137. URED]IIK
I6ucrlm cmma6drys
I
hn.
|.
GaG
|.
Vrednik uspeva
po
suhih,
Hitro
jih
posusimo
in
spravimo
ie
I l. dajo za di$Cenie krvi. zlasti z dodatkom medu. Caj deluie rahlo odvajalno. Pijemo ga tudi pri zlatenici, dezmernih kryavitvah ob menslluaciji, glavobolu, oFedlevici,
omotici. belem loku. Cai znalno krepi srce, iivce, letra in prebavi-
ll
perilo, rane, hemoloide. UPorabijamo ga tudi pri sladkohi bolezni in za zdravlienje llebuane slinav' ke. Veliko zlico zdroblienega zelisaa kuhamo 5 min. v % | vode. Piiemo ga na tesae zjutraj in zveaer pred spanjem Ne uoorabliamo qa samo za ia7e. Dalemo ga tudiv iuhein k zelenjavi. Poseb' no s6 priteie pri krompitu. Priiedeh ni samo zai,mDa, kidaje priieten okus in 146
fa. Sladimo ga z medom. Vino, kuhano z listi, potivltta oslabelo in utruleno lelo, blazi boleline v spodniem delu telesa. Solakovanie z vinom, v katerem smo kuhali lisle vrtnice, prezene zobobof. Mrzel obkladek okoli glave omili glavobol. Obkladki vrtnic na oko odpraviio blegCavico. Lahko polozimo sveze liste. Nekai kapliic toplega preyr,etka v uho pomiri bole6ine y niem. Bolna usta zaradi glivic, all splakulemo s popakon cvelnih lislov. Pri vnetem gllu grgramo. Pri Senu na obrazu se obneseio obkladki iz svezih cvetnih listov. Vsem, ki so si unidili irevesno floro s preliranim uzivanjem anlibiotikov, priporoiaio temeljito rozno 147
kuro. Vsak dan spijemo pred jedjo skodelico daia lz cvetnih listov vrtnic, Lahko
kuhamo pol vode in pol vina. V liter kropa damo kakih 10 listov. Pliucni bofnfkl naj pijeio mnogo tega daja. Revmatlki naj Wi kopanju wae)o v kad
nekaj prgiSd vrtnic in bolezen se bo umirjala. Vd.,nice ndsl namoAiio v Zganie za masaZo. Pomaga tudi zoper prhliai, akne, izyine in lane, Vftnica, nanoAena v olivnen olju, udinkovito pomaga pri opeklinah, ranah, ozebllnah, koinlh
lazpokah.
pa je celo premodan. Smejo ga jemat; le zelo zmerno. pa Se srce mora bit: v redu. Pri vnetiu ledvic zetene ne smemo uzivati. Sladkorniki nai zeleno raje jedo v iuhah in omakah, ker povrh vsega zelo pospesuje preba: vo, sok tepo urela mesecno pelilo, a ga odsvelujejo nosednicam, ker bi ulegn;le nastopiti motnie. Sesetljan svez koren potagamo na p'l,i kot obkladek zoper zalrdline v doikah. Ce se voda zapira, skuhamo iible in sesek i?n koten z vinom ali vodo v kaso in jo v vfedki gorko polagamo na mehur, Zet6na le v vseh oblikah zelo uainkovita dieta za sladkornike. Zetena kot zadimba zbuia tek kot iuha, prikuha, solata in 5e drugade in udinkuie krepilno na ves otganizem. Zelena v 6aju odpravlia prhliai in krepi lasi5de, de si a tem umiva_ m0 0lav0.
l@
color
zelo cenjeno zelenjavo, ie pa tudi moano zdravilna. Vonj zelene je nekaterim ljudem neprijeten, okus surove zelene je disaven in oster. Kuhana pa je zelo prijeina. Cvete od junija do septembra. Sveza sleb/a in /lste nabiramo od maja pa do konca avgusta, gomolje pa kopljemo od srede septembra do zime.
I |,
Je dvoletna zelika
mesnato,
zEtJE 140.
Brfusloa olordooa
- lw. l[Irs
I Zdravilnih snovi je najved | | . v presnem, sveze iztisnienem soku iz gomolja, stebel ln listov.
I
Listov jemljimo 6im manj, da ne bo sok grenak. Jemljemo ga 3x na dan pred obroki, ali samega ali pa me6anega drugimi sokovi. Namesto soka uzivajmo 5e raie zeleno kot ied, prikuho in solato. Sok izboljsa kri in ugodno vpliva na prekrvavitev organizma in sploh na cirkulacijo po telesu. Pri koinlh bolsznih nastrgamo zeleno in jabolka skupaj, dodamo poljubno orehov in sladkorja in uzivamo za krepllev krvl. Zelo pomaga pri pliudnem katadu, kr6lh v plsih z napadi strahu, napenianiu, slabem ielodcu ter nsie$enosli. Zdravi bolezni, ki jih povzroca pomanikanie vltamlnoy, ker vsebuje obilo vitaminov A, B, C in E. Sok je izvrstno zdravilo zoper plotin, leymo in vodenico terlolSdavosl: vta namen piiemo veikrat po 2-3 jedilne
koleraba in repa. Uporabljamo predvsem glavnato zeue ali sveze kot zelenjavo ali kislo iz kadi, ki nai stoii v globoki kleti. Ta naj ne bo pretopla. Za ozimnico so najboljse globoke kleti z ilovnatimi tlemi, Tam se sadie in sploh sodivie drii sveze do pomladi. Po' zdravilnosti orekaia zelie mnoge zdravilne rastline. Zelie v kadi je tfeba skrbno pripravitiza konzerviranie in ga tudi v kadi skrbno distiti maslene kisline in kana. omenimo samo glavne zdraI
kisline je k/b/o zelje zdtavilno za bronhitis, ekceme, leno Crevesle, lSlas, vneue ven in ceto pri levmi. Ohrania dtevesno flolo jn io normalizira. odpravlja gliste, prepreduie gnllje in vrenie, pospeSrje iztreblianje. Tako snovi ne leZiio v 6reveslu in srrupr.ne-greoo kri, urela krvnt flak, prepreeuje poapnenie ril strupi ne gredo v Kn, Ureja krvni llak, prepreduje poapnenle lil in iako tako usravrla stalanle, veca odplrnost proti mnogim boleznim. Naivee starih in eitih Iludi je tam, kier jedo veliko kisrega zelja. Zandi 'aznih sori je kislo zelie
149
| l.
prlmerno za plotinske bolnike. lma malo beliakovin, zato naj ga uzivaio sladkorniki. Zaradi obilnega vitamina C prepreduje skolbul pri otrocih in odraslih. UZivati je treba surovo zelje. Za slabotne, zaostale otroke, prebolevnike ie zelie naravnosl resilno. Sok zelnatih listov zdtavi dlevesne in ieloddne 6ire, ker vsebuie vitamin U (protiulkusni faktod, saj ugodno vpliva na sluznice drevesja in ielodca. Te snovije najvea ravno v zeliu. Sok zdravi razna vnelja tankega in debelega drevesia, treba pa je vedno pripraviti svezega. Zdravljenje lraja 4-5 tednov. Zadetnaielika se zdravis sokom klsiega zelia, ki ga pomesamo z ianenim oljem. Kislega zelja ne smemo dolgo
kuhati. Lahko pa damo med kuhano zelie za detrtino ali celo tretiino suroveoa zelja. A. pa: pred vsakiT obrohon naj bi pojedli 2-3 red:lne 2iice surove[a zelja, enkrat na teden pa na teide izpill skodelico zelnice. Ni boli zdravilne in cenejSe pijale. Z obkladki z zetnatini listizdnvimo tezko celjive 18ne, razie. de in 'odprte noge*. Liste splaknemo in po ikamo. Rano najprej umiiemo s kamilidnim dajem, polozlmo nanjo list, dez pa gazo alivolneno ruto. Meniamo dvakrat dnevno. Ta obkladek se obnese tudi pri pasavcu, ldedkah, koinih izpusdaiih, saj zelo blaii boleiine. Tudi za opekllne le dober. Presno zelie kot so/ata le nad vse zdrava hrana zaradi mnooih vitaminov, mineralnih in drugih za lelo potrebnih snovi.
ztMzELEt[
Ilnca mlnol
l4t.
hn, zlmzalen
I l.
smeio jemati zimzelena. Cal listov pomaga pri krvaveniu iz nosa, pljud, debelega ilevesa in hemoloidih, belem toku in driski, de nita
sopojav kaksne druge bolezni. Ker le zimzelen oster, ga je treba vedno mesati do poiovice z Zajbljern. Ta je dober tudi za grgranje pri vnetiu
I l.
ze.
itosednice
ne
aaj l-
V njem so odk.i. tudi neKal.ucrnKovrn, kt prepreeLlejo rast raznih novoworb. Zinzelen zniZuie klvni tlak. Zlica rdrobljenih stov na 2lvode, naj sroj pokrito 2 Lri. Vzamemo 3x po I veliko,ilico pred iedjo. N;egov aaj pospesuje izlodanie vode, iisti kri,
gfla, oteklih mandeljnih, angini in zasluzenosti 911a, orcxltn mandetlnth, anginirn zasluzenostig a.
;n jo lud. idrav'. Zrasti zelo up0rabec kot dodatek h eajnin neianicarn, ki blaziio starostne teia. ve, kol so: iivini nemit, obiutek strahu in lesnobe, sitnost. Tako nor. dopolniuiemo zdravilnost groga pri slini miSici, sk"pai s Se,rtianzevko;a z mzelen iaiSa manjsa depresivna stania. Ta cai ie dobro pit, pied o'avnihi obrokiali pol ure pred spanjem. Lahko ga tud posusimo in imeliemdv prah. Jemljemo ga 2x dnevno na.oievi konici za naslete bolezni. Zaradi aikaloidov pa smemo samega le zmerno uporabljati. raie ga uZ vajmo v dajni nesani_ c npr. sl(upal z glogovim cveljem. me,so, cvetiem Oornarandevca.
koine izpus6aie, ie
or:sladkotni
142.ZlAtA
S0lld{90 rlrgdur0a
R0ZGA
h1f, zlahlca, cotoIl
ZAJBETJ 143.
gnm
Je do 1 m visoka trajnica. Raste veainoma po gozdovih, iasah in
S6l$a
lzredno zdravilnosl zaibljaiz,ala star rimski preqovor: Zoper silo smrti je Zajbelj na vrli. Gojijo ga na vrtovih, samoraslega naidemo po
dncfdlls-h
. talllla,
tadrlr
I
I
posekah. Cvete lepo rumeno od iulija do oktobra. Nabiramo io, ko za6ne cveteli. Rezemo gofilo polovico, ne pa spodnjega olesenelega stebla. PoveZemo v Sopke in obesimo na sendnem, zradnem prostoru ali razprostremo na papirju. Uporabliamo jo tudi samo, bolj | I I pa v raznih mesanicah. Popiiemo lahko 3 skodelice na dan. Zlata
|.
rozga
je
vnetia. Kot ial je uiinkovita pri dri. skah, zdravi listule, ietra, vnele ledvice in vneti mehur, pomaga.'
olokih. Rad ima sondno lego, glede tal ni izbirden, obautljiv pa je na veter in mraz. Vsako tretie leto ga je dobro presaditi, sicer rad odmrie. Nabiramo nlade poganjke in /lsle, preden cveto. Hitro oa oosusimo v senci. Zaj-blj;v ialdistidihala, vneto |
II
'l
j: brinje, tavzenlro:e
pliuda, nahod in katade. Cajgrgramo. Lahko pa liste nasekljano in nanoiimo v alkoholu, po I dneh precedimo in
izvleaka
in
grgranle se obnese pri davici, vnetiu g a, ustni gnilobi in maiayih zobeh. Uporabljamo jo za izlodanie ledvienih in ioldnih kamnoy. Porodnice, ki imajo tezave po porodu, naj jemljejo to zeliSde. Za spomladansko zdlavuenie dodaiamo zlato rozgo drugim zelisdem, ker 6isti kd, obenem pa posredno pomaga zdraviti tudi prolin in leymo ter razna koina obolenia. Cisti dihala, lajsa astmo in osfoyskikalell Sveze listje in cyete, stoldeno in polozeno na lane, hitro zdravi ubode, uleze, dile in gnoine rane, Skuhana s svinisko
masl)o
v kozarec vode za grgranje. Zajbljev daj ustavlja modno potenie pljudnih bolnikov, pubertetnikov, Zenev meniin po porodu. Zanimivo: raheldajpotenje pospesuje, modan paga zadriuje in prepreduje. Prikoinih boleznlh pomagajo kopeli vedkrat dnevno v odvaru Zaiblia, zdravijo ekcem in garie. Umivanje z Zaibliem lase krepi in jim daje lesk. Prav tako parne kopelizdtavito mehul in mokila ter lajsajo teiavno moklenle. Kogar je zadeta kap, naj popije po 2 skodeJ,ci lega daja dnevno. Sfadkorniki naj p;ielo tajno neianico Zajhlja in rmana v enakih delih 2-3x dnevno. Caj iajblja pomaga pri protinu in revml,
pomiria iivce, drgelanje udov. Natiranje s dajem se obnese pritresavici. Priielodcnih teiavah se ob pitju Zajb.jevega iaja vraia apetit, potezejo pa se vnetia irevesia in ielodca. tezave v jelfh in ioldniku. Zajbetj je tudi zdravilen za Zenske teiave in bolezni: zdravi beli tok, odpravlia nagnlenie k splav,om, pomaga ob meni, DojeCe matere naj pijejo ta daj, ko odstrvljdjo otroka. Tudi nosednice s pridom popijejo po 2 skodelici tega daja na dan. Kot
zaclr?bo dajemo liste v iaboldno potico in pito. Za druge jedi dodajamo Zajblju Se petersilj in z6leno. Te zadimbe ugodno vplivajo na prebavo. prinalezltivih boleznihjetreba pridno pitita daj, dase obvarujemo okuzbe, Zaibetjje namred baktericiden. Grgranje z Zajbljem in splakovanje usl z niim ohrania zobe zdrave in lepe in odpravlja neplijetno sapo usl. Bule in 6ire
iz
152
153
odlitno.zdnu-i)o obkladki iz stov zaibtia in kopive, ki smo jih dobro stotkti in zmesali. Rekonvalescenti in iiydno razlvani ljudie si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 tilru sladkega vina namoeimo za J0 dni oo do'o zrezanih Zajbrjevih 'istov. Po jedi vzamemo I ve,,ko Ztico teoa zdfavila.
kgpilare, je bolje, naj bornikiz angino pecto s, sklerozo, trombozo, z led. vienimi boleznimi ne pijejo tega daja. Za dajno Zlidko Zeniklia poDarimo s % | kropa. aez l0 min odced:mo in uporabimo ra Call obktadke: izpiranie ati gtgranle. La notranjo uporabo pa popiiemo po 2 skodelici na dan.
144. ZEliltGtJ
Sanlculr crmlaGa
- [n.
nllo0tcd
Je zelena, od 20-50 cm visoka kainica. Raste v boli vlaznih listnatih gozdovih. Cvete belo roznato od maja do juliia. Plodovi so glavice s kaveljdki, s katerimi se priiemaio obleke. Nabiramo cvetoie zeli6ie s pritliinini listiwedln susimo v sen-
I.
umi
ial sladiti z medom. iisti kd, zdravi irevesje, ielodec, iire v ielodcu. pomaga pri pliuvaniu krui. Zmanjm0ramo
| I
| l.
Cai
Suje
protidriskiinnapenianiu.eajzdravi
pomaga izlodati. izpiramo ali grgramoi utriuie maiave zobe. odDravlia afte v ustih poDiiemo utriuje majave zobe, odpravlja ustih. popijeho galo 2 skodelici na dan. Lajia teiave pli menslluaciji, pri kruavitv;h iz Lajsa pr: pri griii. Popijemo po 2 skode,:c na dan. Zdraii (oine izpuiiaie, ledvic in. ie jih izpiramo s daiem iz zen-iktja. Kadar so vedj; in bolj gnojni. oevaino .ra;je ae zeniktja. vedii boli onoini. oevairo nanie obkladke. Pomaga pri podptutbah, otektinah in treinordiOin. Obhtadki iz stolaenk listov auijo vse vrste ran in ustavljajo krvavitve. poletiizkoplje_ mo rastlino s korenino vred, skrbno umiiemo in skuhamo z medom v ielo zdravilno sredstvo za nastete lezave, za pozimi pa pripravimo orasek Zeniklia. saj ni nid manj zdravilen kot ze.ena rast,:na. Xer lentkelj zoZuie 154
se
obnese
zasluzena dihala, bolna pliuda, lajsa kaieli, ker reddi stuz ih io Zdravi vnete dlesni, ustno voflinoln bolno ilelo. ae z niim
EMd
{I
Stramo lmzalo
Stevila v kazalu pomeniio zapoledno Stevllko
tastllne'
erevesie, 1,2, 12, 18, 19,20,21,34, 36, 39, 41, 42, 45,51,62, 74, '107, 112, 118, 123, 86, 95, 96, 125, 128, 129,132, 144
-kronidni katar, 79, 141 -vneta, 49, 95, 106 -zasluzena, 133, 144
Divie meso, 123 Dlesni, 20, 21, 113 -otekle, 57
-bolebe, 2, 119
107,
-iir,
-lloro
-mladostne,
Alerqiie, 107
AmDutaciia
'108
lnjina,
l,
boleei krdr, 30
112,141,144
Apetitpospesuie alivraea,4, 6' 7, 14' 17. 22.23,28,37, 38, 62, 63, 69. 87, 88, 89, 105, 128, 139 Arterioskleloza, 13, 52, 78, 84, 109
Artroza, 87 Astma (naduha), 4, 8, 9, 11, 14, 15, 35, 40, 42, 63, 68, 70, 78, 82, 83.84, 107, 109, 115, 1 17, 118,
-astma, 36, 63, 134 -inhalaciie, 11, 63, 120 -kronidni, 41, 78 -obkladki, 34, 82 -pospesuie izlodanie sluzi, 42
-izloEanie sokov pospesuie, 88 -katat,2,12, 15, 19, 35, 39, 65, 77 , 94 , 123, 130, 135
111,
-krvi, 39,
107
-na iivdni
podlagi, 75
112, 118, 126, 129 -kronidna kuzna bolezen, 123 -krvavitve,96, 123 -leno, 51, 96, 106, 118, 140
-po
noselnosti, 20
Doienje, 7, 58, 103,118,122,127 - pospesi, 43, 48, 58 - ustavlia, 85, 143 Doike - vnete, 48 -bradavice razpokane, 60 -zatrdline, 30, 139 Drgetanie udov (tresavica), 73, 116, 130, 143 -pri starih lludeh, 125 Driska, 1, 8, 12, 14, 16,20,21,22, 24, 26, 27,30, 35, 39, 41, 43, 47, 52, U,65, 66, 71, 80, 81, 83, 88, 89, 93, 96, 97, 111, '112, 113, 114, 116, 123, 124,
129,
122,129,137,142
Beli tok, 1, 5, 7, 18, 33, 54, 85, 93, 94, 9s, 96, 107, 112, 113, 1 15, 124, 131, 132, 135, 137, 138,
141, 143
Celulitis, 13, 36, 92 eebelia qriza, 7, 75 Ciri, 1?,-37,43,81, 106, 123, 142
119 -na Zelodcu, 39, 46, 121' 144 -v spodniem Zivotu, 95 -v ustih, 60, 118 -zaradi skorbuta, 30 eist - dihala, 120, 128, 130
-tuberkuloza, 1, 41, 123 -vnetia, 1 , 39, 48, 57, 60, 62, 71,
72, 81, 83, 112, 1 13, 131, 140,
143
-gnoini, 18,
19
-na roienici,
27
, 134
-otekle, 61, 85, 94 Bistri duha, 86 '115' 127' Bledidnost, 47, g, 77, 94, 128, 131
Boledine,36
-v -v
brazgotinah, 82
-koio,
15
sinusih,46
-v
Botiast, 21, 24, 33, 61, 73, 84, 86, 88, 93, '!14, 11s, 116, 134
Bradavice, 80, 81, 134, 135 Bronhialni katar, 1,8,9, 11, 15' 19' 156
51, 52, 63, 71, 72, 81, 83, 85' 91, 94, 96, 98, 100, 104, 106, '108, 110, 111,113, 115, 120, 122, 127, 128, 130, 131, 133,
'138, 141, '142, 144
fistula, 39, 142 -izpadla, 39 Davica, 142 Debelo trevo, 1, 19, 141 Degeneraciia hrustanca, 106 Depresiia, 6, 38, 75,125,141 Dihala, 1, 2, 14, 19, 22, 26. 30, 36, 41, 45, 50, 60, 69, 73, 83, 91,
108, 110, 113, 118, 120, 123, 124, 131, 140, 143 Flegmona,3T Furunkli,37, 101
Gangrena, 5, 99 Garie, 13, 15, 83, 143 Glas negule, 107 Glasilke - preutruiene, 54, 107 Glavobol, 17, 40, 46, 56, 73, 74, 76,
116,
-telo
r'
82, 122, 129, 131, 133' 135'
122'
-ookaslievanie, 131
-pri
otrocih, 25, 59
.,.,ltir.
3l:
',n.
,,u,#liol
-starostni,22 -zastaran,49
ff:'lt
ll;1ir3li,?li
33:
lss
134, 140
Glivice, 15
-laiia 1 17.45.59.62,
'19:
109
Kila Kita
Posameznrn
-ielodca,93,
109
Gnoina'zanohtnica,3T
Gnoini izPusdaii
--
l:iii:ji,?i'f #iiil:
i i 33:
i l3: 1',1: i 33
o'ptf
o
o1
i:l',::
;:
115
iil)i:?5:l11tn, n,,,
ou,
- vneta, 95 - pretegniena,
-raziede,21,64
Krepdila za:
71'
106,
-,,llf;jf'3
-',i3i.'i,
eo.
-vnetie,56
KoZa
"tJ,t'ioi nno,til, r,
-
ii'l1 ll
zz' oz
doiendkova, 66
-hraoava.43
-"33i1
*,
1i2' 128,-12s,143
1E:,
ir:";,]
illaSloi?'i9',tl i 3i,
141,
'100^ .^^ oo, razooKana, 4J, ^^ loo Kozne bolezni (dermatoze), 13' 25'
nedista, 9,
-ohlapna,
100,
- !l?I3;31
Jezik
if;,Jil'0,
*, *,
'106, 107, 108, 110, 113, 120' 133, 139, 142, 143
-zama56ena, 5
- 6noienia
-zastrupliena, 5
lisaii,
61
124, 133, 138 119, 128 -Zelodec, Kri, 2,3,9, 13, 18,23,45,54, 113, 139 -6isti. 2. 3, 51, 81, 83, 110, 128 - izbolisuie, 51, 84, 125, 128 - pregosta, 74 Kriz - bole6, 108 Krvav izmebek (izpliunek), 5' 21, 30, 39, 112, 144 Krvava oriZa, 80
-sice,71,86,
ffi [Tl',ii,!'ff-#;
gB:
ranien, 76
134' 140'
-vnel,70
Kap, 4, 54, 95, 98, 116, 123' 143 Kapilare - krepi, 85
-rak,
137
144
HerDes, 66
Karbunkli,3T
*""lili'l
2s, 36, s4,
rz
ill3,llli#lii ?llili4,
1i9, 125, 133
JJ,
lf
-tuberkuloza,54 -zatrdline,61 Krasle, 36, 85, 86, 120 KrCi (qlei ludi pri posameznrn organlnt, z, o, az, s8, 61' 69' 70,
115 -v drevesiu, 28, 92, 96' 112 -glasilk, 118
-iz drevesa, 123 -iz danke, 112 -iz dlesni, 20, 95 '135, 144 -iz ledvic, 107, maternice, 21,27 ' 124 -iz -iz nosa, 23, 96, 107, 141
-i.
ptiyi,99
-tz
secll, vo 72'
Hlil:ilK '
;:?lii:i
-i.1X.li3;.']l
62, 109
",u,,
-ledvic,
129
llE'
-z
izmedkom, 97
-maternice, 112
-met: -ob
prstov, 31, 93
nr.Ll?.1
158
j10"s"n",".ii.,
-ietibni,40
oo
-i<rvavi izmedek, 5
-mehuria, 16
-obrablien,50
menslruaciji, 125
112, 127 -ob menstruaciii, 138 - pri griii, 144 Krvni slrdki,54
-iz zlale zile, 12 -iz Zelodca, 17,39, 113 -notranie, 30, 39' 49' 54,
159
,13,16,21,
140,141,144
-moten,91,92, 129
19,24,28,78,112
-zniiuie,20
Krvomok,9T
Kurja odesa, 15, 17, 80, 132, 135 Lasisde, 85, 108, 139 Lasje izpadanje, 17, 50, 85, 100, 108, 115, 116 -lasne korenine, 127 -mastni, 108
, 29, 34, 42, 43, 45, 53, 57, 59, 62, 65, 69,70,73,74, 78, 82, 86,87, 92, 93, 94, 100, 105, 107, 108, 110, 111,112, 120, 122, 12s, 129, 131, 132, 133,
136, 139, 143 118
Neplodnost,5T, 115
Neprijelen zadah
-oslabele,48,
*udarjene, 59
119
-telesa,9
NeNoza, 24, 46, 61, 100 Nespednost,6, 7, 9, 19, 33,46,47. 51,70,78, 109, 111, 112, 116,
1.19,
-bolet,66,
-vnetje kronidno,
78
l/igrena, 2, 6, 65, 69, 75, 76, 78, 90, 109, 111, 115, 116, 129, 130,
133 Mi$ice - bolede, 34 -krai, 93
-mtzle, 47, 84, 86 -otekle,39, 135 -ozeble,39 - pekoae in utrujene,99, 132 - potne, 39, 85, 86, j35
-razjede goieni, 5, 37, 64, 82, 84.
'100, 118, 124, 132. 140
19
-proti prehladom, 50
Odrgnine, 125 odvajalo, 12, 23, 34, 38, 44, 62, 79. 96, 98, 103, 127, 140
Ohromelost, 67, 70, 86 Omedlevice, 28, 75, 116, 138
-^^cnaa,,ia Ledveni usek, 54, 86 Ledvice, 1, 3, 4, 7, 8, 11, 13, 14, 16, 21, 23, 27,29, 30, 34, 35, 42, 44, 45, 48,52, 53, 58, 59, 61,
-mi5i6ni ,madek", 72
-na86
-Zile,
Nohli
krhki, 17
62, 65, 66, 69, 70,71, 72,73, 74,77, 82,83, 86, 87, 89, 92,
-zarasli,62
Nos, 96, 112
107,112,125,142
Mokrenje (glej tudi Sed), 1, 74, 92,
110,
-sonane, 125
Oslabelosl, 19, 22,73,87,88, i2O, 121, 124, 127, 129, 131, 135,
138
111, 112, 122, 125, 129, 130, 131, 136, 139, 144 -eaSe, 4, 69, 100
111,112
bolede, 7, 27, 42,118 [4olji, 134 l\.,lozoliavost (akne), 1, 3, 19, 40, 81, 94, 102, 108, 129, 138 lllrdes, 39, 47, 134 Mrzle noge ali roke, 47, 84, 86
-kamni,
33, 36,46, 52, 53, 58, 62, 66, 69, 72, 93, 94, 108, 110, 122, 127, 131, 132, 142
'16,
143 -jim Skoduje, 69, 89, 99, i0g, 134, 135, 139, 141
Oslovki kaselj, 7,9, 15, 22, 26, 41, 42, 68, 73, 105, 111, 117, 118.
129,133,142
-proli
-zaprtje, 85
Obrvi izpadajo, 98 odi, 12,99, 106, 115, 116, 119, 124,
128, 131, 134
-vnete, 1, 8,
Nadledvidna Zleza, 91, 127 Naglusnost, 99, 134 Nagnienje k splavom, 143
Otekline, 9, 46, 49,57,63,71,74, 81, 90, 98, 108, 125, 129,144 - pri protinu, 133
Lisaji, 11, '17, 18, 57, 61 , 66, 79, 83, 85, 108, 113, 122, 124,131 Luskavica, 39, 52, 79 Malarija, 121
N.,landeljni
-ae
-vnete, 43 Otrdline, S0 Ozebline, 14, 17,39,47,54, 56,81, 84, 85, 86, 100, 123, 131, 138
Paratilus, 19 Pasavec, 82, 140 Pege sonine, 40, 80 Pik kade, 19, 39 PikiZuzelk, 17, 19,80,92, i09, 112, 125, 131, 132 P\uea, 1 , 5, 18,22,27 , 30, 36, 40, 41 ,
161
otekli, 141
-mrene, 52, 1 19
95,
160
-motnje,8, -
73, 83, 89, 96, 97, 100, 117, 120, 122, 124, 125, 131, 132, 135, 137, 138, 141,143,144
61, 69, 75, 89, 92, 94, 119 pospesuje, 24,70,119 prebavne Zleze, 31, 42
'106,
-kozne tvorbe,
61
56,57,59,
kopeli, 2
-disti, l
-gnojenje,73
-ietika
-obkladki,30,62,99
Rodila, 58, 78 Rozenica - motna, 59 See (glej tudi Mokrenje), 29, 31, 48, 74, 76,77,83, 112, 135 -z beljakovinami, 13, 69, 100 - izlodanje, 13, 16, 38, 40, 44, 69, 80, 97, 98, 103, 106, 107, 109, 11 1, 135, 139
glej Tuberkuloza
77,
-krdi, 63
Prebolevniki (rekonvalescentj), 35, 50, 76, 86, 103, 143 Prehladi, 8, 19, 41, 48, 63, 69, 76,
63, 83, 100, 101, 104, 107, 113, 117, 125, 127,131, 137, 138,
140,144
-krepi,45,94 -obiutliiva,9l
-otrdela, 128 -tesnoba, 46, 117
86,127, 128
-na
-grla,65
-Noti,72
-izlodanje pospesuje, 3,
4,
10,
-prebavil,70
-spodnjega deia telesa, 98
-obklAdki,21
47,51,
uSesa, 19
56, 62, 64, 73, 83, 89, 91, 94, 97, 121, 129, 130 Poapnenje - zil, 4, 18, 25, 95, 111,
140
108, .t41,
-osranika, 33
Podancice, 18
Prelezanine,60
Presnova, 36, 72, 77, 83, 100, 106 Prisad zaradi notraniih poskodb, 95 Prostata, 54, 92, 110, 136 Protin (putika),7,9, 11,13, 14, 16, 25, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 38, 40, 43, 44,45, 46, 47, 53, 54, 57, 59, 62, 65, 66, 68, 69, 72,
-nzkrZuje,75
-stare, 69.l35 -urezne,
Razdra2liivost, 33 Raziede od kislin. 125 Razpokana koza, 43, 60, 62, 66, 117
7,
13,
16, 25, 45, 49, 90, 91, 112, *vneta, 12, 16,36
Sedna kislina, 29, 50, 56, 135 Sedni kamni, 13,27,35, 44, 49,72, 93, 94, 100, 11s, 127 Seneni nahod, 70, 84 Siva mrena, 17 Sklepi, 14, 43, 56, 125,135 Sklepni revmatizem, 43, 135 Skorbut, 40, 134, 140 Skrofuloza, 85, 94, 106, 128
129,144
Porod, 71, 73, 95, 96, 142 -krepdilo pred porodom, 98 -mehaa porodne poti, 113 -olajsuje, 89, 96 -popadki, 89 -prezgoden, 82 Potenie, 25, 45, 61, 63, 64, 65, 71,
130, 143
-toke,43,123
-ustnice, 43, 108, 123 Fdedke, 82, 140 Rebrna mrena vnetje, 30, 34, 62, 63, 83, 94, 98, 100, 106 Rekonvalescent - qlei Prebolevnik
-modno, 143
135
73, 74, 75,77, 78, 82, 83, 84, 86, 87, 89, 92, 94, 95, 96, 99, 102, 103, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116, 120, '124, 125, 127,129, 130" 131, 133, 135, 137, 139, 140, 142, 143
Proznost tkiv veda, 100 Prsne bradavice razpokane, 60
4,17,25,26,28,34,
Bevmalizem. 2, 3.-4; 8, 9, 11, 13, 14, 15, 16, 25,.29, 31, 32, 34. 38, 40, 42, 44, 45, 46, 47, 50, 52, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 66, 67, 68, 69,70,72,73,74, 75,77,78,82,83, 84, 86, 87,
102,
35, 37, 42, 48, 59, 75, 87, 97, 103, 124, 126, 129, 131, 139, 143
Radioaktivna sevanja, 91 Rahitis, 50, 52, 53, 66, 85, 94, 115, 127, 129 Rak, 10, 65, 78, 81, 84, 136 -boledine, 109
106, 107, 108, 110, 111, 112, 115, 116, 122, 124, 125, 127, 129, 130, 135, 137, 138, 139,
-potovalna,76
Zelodcu, 67 Slabotnost (neodpornost),
9'1, 95, 100,
-v
15 76,
119,129,140
-diri,
19
-diela,71
-glavobol,99
162
52,
137
71 ,
, 142
gkrlatinka, 9, 53, 100, 133 Sumenie v usesih, 17,84,129,134 Tek - glej Apetit TeZka sapa, 109, 133, 134 Tlfus, 19,53, 100 Tkivo, 97 Tolaeavost, 106, 139 Trakulia, 32, 99 Trebuh - krdi, 17, 65, 78 - napenjanje, 8, 59 -napihnjenost, 105
-sluhovod oteden, 134 -sumenje, 17,84, 129 -trganje, 49, 89, 131 -vnetje, 36, 52, 80 usi, 15, 85, 92, 99
-rasUinske, 50 Utruienost, '128
-zaeeIna,13,112
Slinavka trebuSna - otekia, l3 Sluz v dihalih - mehda,8,21 ,77,83, 117 -odvaja, 69, 98, 137
Spahovanje,27
Spanje, 38, 49, 65, 73, 90, 95, 116 Spolna mod - oslabela, 47 Spolna prerazdrazenost, 38, 135 Spolne bolezni, 66, 94, 1 10 Spoini organi,62, 95, 125
Trebuana slinavka, 50, 61, 76, 84, 106, 137 Trigeminus, 9, 57, 122, 125, 135
Tromboflebitis, 54 Tromboza, 128, 144 Tuberkuloza, 19,20,22, 40, 41,45, 50, 62, 69, 83, 94, 97, 100, 1r7, 133, 140 Tvori, 1, 39, 49, 52, 56, 62, 79, 81, 86, 93,98,"101, 107, 108, 113,
Zgaga, 8, 14, 17, 89 Zlata Zila - glej Hemoroidi Zlalenica, 4, 5, 20 , 21 , 25, 31 , 36, 44, 46, 66, 77, 83, 84, 85, 89, 90, 92, 93, 98, 115, 116,122,123, 125,128, 138, 142 Zlomi, 30, 39, 54, 83 Zmedkanine, 3, 9, 30, 46, 54, 56, 71, 75, 80, 81, 90, 92, 115, 123,
-z gobami, 3, 5, 39, 89 -s hrano, 51, 89 -z jodom,48 -s kovinami, 89, 106 -z misjakom, 89 -z nikotinom, 39, 119
124,142
Voda (glej ludi Mokrenje)
120,142
Srbedica (srbenje), 15,25, 45, 57, 66, 80, 83, 86, 95, 100, 131 Srce, 3, 15, 17, 22, 33, 51,71,75, 89, 92, 114, 115,124, 130 -angina pectoris (tesnoba), 134
9,25, 112
uhaja,
1,
129 Znojenje ureja,49 Zobje, 46, 65, 95, 103, 143 .-majavi, 20, 93, 142, 144 Zobobol, 31, 40, 46, 76, 82, 112, 116, 131, 138 Zvini, 30, 107 Zelodec, 1, 3, 5, 19, 24,25, 26, 36, 41, 43, 45, 46, 47, 50, 51, 62, 71, 74, 78\.81, 85, 87, 92, 1 12, 124, 125, 112,134, 139, 143 -bolea, 57, 119 -dir (ulkus), 34, 39,40, 56, 82, 140
-izrasianje,
120
Ubodi in ugrizi, 19, 131, 135, 142 Udarnine, 3, 107, 112, 131 Udi - boledi,43, 99
78,79,81,87, 90, 92, 93, 94, 95, 105, 106, 111, 116, 127,
-astma,23,51
-infarkt, 33
-kri,75,93
-misica, 33, 53, 112, 141 -nemiren utrip, 22, 115, 116, 133 *nervozno bitie, 25
pospesen
utrip,6,38
-premoano bitje, 70, 75 -raz5iritev koronark v starosti, 3 -razsirieno, 33 -slabosi, 33, 51, 111, 114, 124 -starostno, 84
137 , 139, 142 Voluharja odganja, l0 V tanica, 5, 20, 42, 45, 49, 50, 61, 68, 70, 77, 7 8, 7 9, 92, 98, 1 07, 1 17, 122, 137 Vrenje v prebavilih, 17, 19, 42, 92, 116, 128 Vrodica, 9, 13, 44, 93, 95, 111
Vrodina, 47, 71, 92, 98, 102, 103, 107, 113, 121, 127, 128, 135 Vrodinske boleznl, 33, 51, 71, 103,
121, 135 Vrtoglavica, 2, 134 Zanohinica, 101 Zaoslajanje vode v telesu, 84, 1 15 zqx]\e, 1, 2, 7, 9, 1 2, 20, 22, 23, 38, 41, 51, 84, 85, 112, 123, 128 Zaspanosl prezene, 26 Zastrupitve - sploSno, 65 -z alkoholom, 119
-aisti, 18, 131, 137, 144 -katat, 7, 12, 15, 21, 30, 35, 41, 47,77,89,94, 128, 135
-krbi, 23, 66, 72,109,118, i26 -ktepi,23,37, 38, 42, 58, 73, 89,
104, 119
-krvavitve,27,96
-len, 28,
115
katar, 58
-siuh, 58, 68
-Ielave,
143
47
164
-li$danie, 128 -vnetie, 34, 39, 46, 56, 60, 96, 97,
105, 143 Zenske bolezni, 5, 21, 47, 61, 95 Zile, 15, 54, 96, 127 -poapnenie zavira, 4, 18, 25,95, 111, 140 - proznost poveeuje, 2, 54 - -!iri, 20, 52, 54, 115 Zivci, 36, 5'1, 86, 91, 119 -boledine (nevralgiie), 9, 54, 82, 125, 135 -gravobot, 75, 116, 119, 129, 130 -izdrpanost, 6, 25, 73, 87, 89
-pomirja, 2, 6, 50, 133, 143 -razdrazenost, 33, 65, 78, 86, 109, 113, t15, 122, 143 -slabost (nevrastenija), 47, 73,
112. RMAN
75,86,91,116, 135
-vneti,25
Zold, 5, 13, 14, 15, 18, 22, 36, 55, 81,
45, 47 ,7 5,
4,13,62,78,
2.
ANGELIKA
3.
ARNIKA
89, PRAVI PELIN 87, PEHTRAN 88, NAVADNI PELIN 90. DISEEA PERLA ali 72, MARJETICA 20. eES[flN 21. CTSTEC 91. RDEEA PESA 13. BREZA 34. GORC|CA 82, OHROW
140, ZELJE 102. PUSPAN
PRVENEC
81. OGNJte
110. RESA iesenska
Cynara cardunculus Daucus carota Dryopteris filix-mas Epilobium parviflorum Equisetum arvense Erica carnea Eupalorium cannabinum Euphrasia officinalis Foeniculum vulgare Fragaria vesca Galium aparine Galium verum Gentiana lulea Geranium robertianum Geum urbanum Giechoma hederacea Hedera helix Helianlhus annuus Heracleum spondylium Horderm distichum Fraxinus excelsior Humulus lupulus Hypericum perforatum Inula helenium Juglans regia Avena sativa Juniperus communis Lamium album Laurus nobilis Lavandula spica Levisticum officinale Linum usitatissimum Lycopodium clavatum l\rlalva silvestris l\4arrubium vu gare Matricaria chamomilla lvlelissa officinalis l\4ellilotus off icinalis l\.4entha piperita Ocimum basilicum 0nonis spinosa 0riganum maiorana Origanum vulgare Pelargonium roseum Wild Petasites hybridus
168
79. MORACNIKaIiKONJSKAGRtVA
119, SI\4ETLIKA
KOI.4ABCEK ali KOPRC GOZDNA JAGODA LAKOTA, PLEZAJOEA LAKOTA, PRAVA ENCIJAN KRVOIVOCNICAAIi SI/RDLJIEKA 124. SRETENA 36, GRENKULJICA 15, BBSLJAN 121. SONCNtCA
Petroselinum hortense Phaseolus vulgaris Picea excelsa Pimpinella anisum Pimpinella maior Pinus silvestris Plantago lanceolata Plantago maior Polygonum aviculare Polypodium vulgare Potenlilla anserina Potentilla tormenlilla Primula veris Prunus spinosa Pteridlum aquilinum Pulmonaria officinalis Querc!s robur Baphanus sativus Rhamnus frangula Rheum otlicinaie, palmaium Ribes nigrum Bosmarinus off icinalis Rosa cenlifolia Rubus lruticosus Rubus idaeus Ruta graveolens Salix alba Salvia olficinalis Sambucus nigra Sanicula europaea Saponaria officinalis Satureja hortensis Rosa canina Scila maritima Sempervivum tectorum Silybum marianum Solanum tuberosum Solidago virgaurea Siellaria media Symphytum officinale Taraxacum officinale Teucrium chamaedrys Thymus serpyllum
92,
PETERSILJ
42. JANEZ
8,
11.
131
BEDRENEC, BIEERNELICA
BOR
27,
1
93, PETOPRSTNIK
TRAVA
123. SRcNA
N,,10e
130, TROBENTICA
55, KBHLIKA
103, RABARBABA in TUNGUTSKA
RABARBARA
111. RIBEZ I t5. ROZIVARIN
85. OREH 86, OVES 14. BFIN 49. BELA IVRTVA KOPRIVA 67. LOVOR
116. STVKA
r38. VRTN]CA
BOBIDA
1i.) ZAJBELJ
9. BEZEG
126. SFIRAJ
127. SIPEK 101. PRII\4ORSKA CEBULA
22, ERNA I\4ETA 46. KAtVItLtCA 75. I\,IELISA 74, MEDENA DETELJA 76, POPROVA I\4ETA
7.
BAZILIKA
80, NETBESK 5. BADELJ 56. KBOI\,4PIR 142. ZLATA ROZGA 59. KURJA EREVCA 30. GABEZ 106. REGRAT 137. VREDNIK 73. MATERINA DUSICA
1r
I I
tr
>>>>,>r>t>r>r<<<<<<<<<<<<<<
P.Simon ASie
PRIROENIK
ZA NABIRNJE ZDRAVILNIH
RASTLIN
Tretja knjiga izpod per$a stiSkega meniha
p. Sinona Aiiia dopolnjuje prvi dv. Ce sta ti poudarili bolezni in legobe, govori slednja o rastlinah, ki vsaka po svoje' primcrno uporabljena, pomaga pri lajianju in zdravljenju
leiar.
144 slovensko. latinsko in hrvaiko poimenovrnih rasllin, razvritenih po abecednem redu od ajbi5a do ieniklja,je tudi barvno predstavljenih. Uporabnost knjige v6tata obe dodoni kazali. Telesno zdravje je osnovna ilovekova dobrina. Tudi priiujoca knjiga naj nam bo zalo
E
E]