P. 1
Prirocnik_p_Ascic

Prirocnik_p_Ascic

|Views: 449|Likes:
Published by rfruhuih

More info:

Published by: rfruhuih on Mar 09, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

07/16/2013

pdf

text

original

%

P.

Simon Asie
v

PRIROCNIK
ZA NABIRANJE
ZDRAVITNIH RASTLIN

MOHORJEVA DRUZBA

'

CEUE

1989

I
Izdala Mohorjeva druZba v Celju v redni kniiZni zbirki za leto 1989

Use[ina
1.
Uvod Navodilaza branie AJBIS aliSLEZ ANGELIKA ARNIKA AFTICOKA 7 d

v
'10

2. 3, 4,

't'l
12

5, 6, 7. 8.

BADEU
BALDBIJAN BAZILIKA
BEDRENEC,

't3

14

lc
to
17 18 19

38, 39, 40, 41. 42, 43. 44, 45. 46,

HMELJ HRAST
HREN

47
4E

ISLANDSKITISAJ
JANEZ JECMEN JESEN JETIENIK
KAt\,4tUCA ali

49
50
51

47. KOLME?

52 53 54 55 56 57

BIBERNELICA 't0. BOB
11. BOR 9. EEZEG

48. KOMARCEK

BOROVNICA BFEZA
14, BRIN

20

BRSLJAN to.

tcA

23 24
25

17.
18,

KOPRC 49. BELA MRTVA KOPRIVA 50. VELIKA KOPRIVA 51. KOFDABENEDIKTA 52. KORENJE 53. KORUZA 54. DIVJI KOSTANJ 55. KRHLIKA

ci'
59 60

ol
62 64

19.

26 27

56. KR0[,lPlR 57, KRVOMOcNTCA
SI/BDLJICKA

ati

20.
I/ETA 23.
TRN

65

29 30

58. KU[,IINA 59. KURJA CREVCA 60, KUTINA
6,1. IAKOTA, PRAVA 61, LAKOTA, PLEZAJOEA 62. LAN 63, LAPUH 64. LESKA

oo
67 68

24. 25. DIVJA MAEEHA 26. DOBRA MISEL
27. DRESEN 28. ENCIJAN

33 34 35 36 38 39

69 70
71

29. FIaOL
30. GABEZ ot, GLADEZ 32. GLISTOVNICA 33. GLOG 34. GOBCICA 35. GOZDNAJAGODA 36. GRENKULJICA 37. GFSK0 SENO ali TRIPLAT

72 74 75

40
41

Opremila Julijan MiklavdiC (ovitek) in Marjan Paternoster (prelom) Barvne ilustraciie iz razlilnih virov

42 43 44 45

65. 66. 67. 68. 69. 70, 71, 72. 73,

LIPA LTSTcJAK

LOVOR LUCNIK LUSTREK MAJARON MALINA MARJETICA MATERINA DUSICA

76
77

78
79

80
81

5

//'

74. I\,1EDENA DETELJA

75. I\,1ELISA
76. POPHOVA META 77. [/ tLN tcA 78. KRVAV] N/LEENIK 79. M0RACNiK ali KONJSKA GR VA 80. NETRESK

82 83

84 85
86 87 88

109. FEPUH 110. RESA '11] RIBEZ

118 119

UYod

v tretio lmiigo o zdtauilnih

120

112. BMAN

rastlinah
Hvala Bogu, sem vzkliknil etos 20. maja, ko sem dokondno uredil besedilo za tretjo knjigo. Res, hvala Bogu, ki miie pri mojih 83 letih po dveh infarktih in ob mueni astmi naklonil 5e toliko zdravja, da sem bil zmozen za delo, pa tudi

|

\t, ROBIDA

122
123 124 125

tc,
to.

81. OGNJIC 82. OHROVT 83. VELIK] OI\IAN
84. BELA O|\iIELA 85. OREH 86. OVES 87. PEHTRAN 88. NAVADNl PELIN 89. PBAVI PEL]N 90, DISECA PERLA AIi PRVENEC

89 90
91

117.

I18.
120. 121. 122. 123. 1a/

BOZENKRAW ROZMARIN SIVKA SLADKA KORENINICA SLEZENOVEC
S[,4ETLIKA

126 128
129
130

92 93 94 95
96 97 98 99 100
101

S]\/REKA SONCNICA SPOBIS SRENA N/OE
SRETENA SETBAJ SIPEK

132
JJ 134 135 136 137 138 139
'140

125. SENTJANZEVKA

91. RDEEA PESA

92. PETERSILJ
93. PETOPRSTNIK ali GOSJATRAVA 94, PIRNICA 95. PLAHTICA 96. PLESEC 97, PLJUCN]K 98. POTROSN]K 99. PRAPROT 100. PRESLICA 101. PRIN,4ORSKA EEBULA

128. TAVzENTRO2A 129. TI[/IJAN
130. TROBENTICA

102
103 104 105 106 107

132.
133.

tJc.
137. 138, 139.

108 110
111

102. PUSPAN
103. RABARBARA
in TUNGUTSKA R.

140. 112
113

SUL EASTITRPOTEC VELIKITRPOTEC VIJOLICA ViNSKA RUTICA VRBA VRBOVEC VREDN K VRTNICA ZELENA ZELJE
ZIIVZELEN

141

142
143 144
145

146 147 148 149

nekaj dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem mogel obdelati obsezno snov, Bog jlm slokrat povrnil Tako sem sklenil, da bom prlredil knjigo z barvnimislikami zdravilnih zell5d, dodal kratko pojasni o o glavnih znabilnostih in nastel nekatere niihove zdravilne lastnosti. Dobra barvna slika pa naj bi nadomestila natandnejsi opis zdravilnih rastlin. Tako iih ne bo tezko najti v naravi. Tretja knjiga bo pomagala 5e bolj s pridom lporabljati prvo in drugo Ponot iz donaie lekarne. Naravo v nasi lepi dezelije Bog bogato obdaril. Ko nabiramo cvetje in liste, ko kopljemo korenine in l!pimo ubje, mislimo tudi na to, da ne bomo povzrodill opuslosenja ampak da bomo bogastvo narave, ki nam je podarjeno, le blago razreddili. Naberimo le toliko, kolikor bomo porabiliv enem letu. Pri uporabiteh zelisd pa bodimo natandni ln potrpezljivi: ozdravienje prihaja poaasi, ko pa pride, ie temeljito. Nai dodam na koncu 5e kratek recepl: Da ne bomo sli prehitro v krtovo de:elo, pilmo aaj KRRT, aajno mesanico iz koprlv, regrata, rmana, trpotca. Kopriva krepi kfi in dvlga hemoglobin, regrat vodi notranjo presnovo, rman odlidno vpliva na Zelodec in sosedne organe, trpotec izbolisuje prekrvavitev v telesu. Te Stirl raslline lahko zastopajo vsa zdravilna zeliSda, pa tudi dobimo iih oovsod. Naj bozji blagos ov spremlja 5e tretjo knjigo, kakor sta ga bili delezni prva in dr!ga. Na zdravje, dragi roiakll

cl
153

p. Simon ASid, cistercijan

104. RANJAK 105. CRNA REDKEV 106. REGRAT 107 . REP]K 108. REP NEC

ZLATA FOZGA
1,44

114

ZAJ BELJ

ttc
116 117

144. ZENIKELJ Slvarno kazalo Latinska imena rastlin

154

co
167

j

osrednjem delu knjige so po abecednem redu in zaporednih Slevilkah opisane zdravilne rastline od ajbiga do zeniklja. Aibisev narnok uspesno dodajamo dainin neganican za taz- ne bolezni. pomaga pri izkasljevanju. llur0r o lolntlh . saj bi nam nepravilno ravnanje ali nekontrolirano uzivanje laznih orioravkov lahko tudi moeno Skodovalo. Cetie 1984 in 1987. bronhills. Opis je razdeljen v dva dela: SLEZ I. ki jim ti pripravki v suhem vremenu in ga sugjmo na toplem prepihu. | pregled leiav. bolezni. da si drgnejo C€llu8ll. blaii boledine v tolcniku. organov ali delov lelesa. Glavnemu delu kniige sledi stvarno kazalo (tezave. bi dobili modnik. | kratek opis rastline . kjer priporodaio aibi$. Kneipp tega ni vedel. Vsak opis spremlja tudi barvna slika. Kdor Zeli o posameznih rastlinah Se ved podatkov. zato zani ni bil posebno zavzet. Posebno pomaga pri boledinah ledvienlh kamnov. motnjah prebaye. njenih zdravilnih delov in nekaletih zdravilnih pripnvKovl raste trainica. disti puuda. lvote oCesne yeznice. kalal.h . I . [. Nie kuhamo.bi5a namodimo dez nod v % lhladne vode. Vse dele ajbisa hitro susimo in hranimo na zelo suhem. zdravi beli lok. Caj za prebavlla: predvsem iz korenin. yne{e mehuda in ledvlc. ne Pred pitiem namok le pogrejemo. ushvlia sko. organi. V prvi vrsti k0renrn. zdrevi atte d . pazimo. in ll. t[oll drz AJBK a[ I a. iih olupimo. lajsa kaSoll I l. rpotablitamo praiek iz in in akne.. odpravlia tezave v debelem Clevesu in pri zapdlu. zadrzuje uhalanle vode. Za seella: daj lai$a tezavno mokrcni€. | | Ajbis zdravi naiprej dlhala: vnelle grla. hitro posuSi- l@ mo pri 40"C in zmeljemo v prasek. da niso ljasti. Cajpripravljamo zlasti iz praSka in ga sladimo s kostanjevim medom..elodca. Jenizinah na v glavnemzemlii. pri obolenllh dreyesia in .lahkopomagajo. Posebno kamnosekom in rudariem ie korislen. deli telesa) in kazalo latinskih lmen rastlin. ki je navedena v prvih dveh kniigah p. ker rad plesni. Zunanje: s dajem izmivamo abscese. Lisle nabiramo sele.llauoillla za branle V prvem. Korenine kopliemo zgodaj spomladi ali v jeseni. kjer moramo biti posebej previdni. | v boli vlaZni Cvele nabiramo od junija do avgusia ll. Otrokom dalemo korenine sleza. lahko vzame v roke dodatne vire in literaturo. disti uslno volllno. ko dobivajo zobe.!0horievadr!zba. ko odcvete. Simona ASida P0MOC lZ DOIVIACE LEKARNE l. bolezni. Ce biajbispredolgo kuhali. ker je zelo sluzast. Besedica nas opozarja na primere. pae pa ilidko a.

kadar hodemo pomiliti iivce. in hranimo na temnem mestu. Naibolje jo je pripraviti kot /nklulo. namakamo Se 2 dnj. Tinkturo vtiramo pri revmi s lkim. koi so udamine. Je tudi distilo za kd in pospesuje odvaianie seda. eri vsak zasrrr. Ta tinKura velja kot odlidno zdravi katar. Pri g pl pomagajo kapijice arnike. potem odcedimo. V nobeni hi$i ne bismela manjkati. da ne drazi koze in ne povzrobi vnetja. samo veliko modnejga je. 0pazujmo reakciio! Vprasajmo zdravnikal Te kapljice (2-3) jemljem0 pri starostnem slcu za razSiritev venenlh koronalk. Dihala: grgranje daiadisti grlo. || ||. . nato dodamo 2 g praska korenike. p0speSuje izloeanje | l. Koristne so kopell vsega telesa. V majhnih kolidinah detuje spod- bujevalno. notranjo uporabo jo jemljimo zelo previdno. hitro @Za nadzorstvom. Odi je treba zavarovali pred vsakim stikom s tekodino. poveeuje proinosl iil. Toda samo nekaj minutl Sokovi angetike so namied izredno aktivni. lmamo jo predvsem za zunanio uoorabo. vzamemo daino Zli6ko tinkt! re na pol litra prekuhane vode. Obnese se Dri zasltu. aniolor fiorllol Udinkuje podobno kakor kolmez. v kateri smo kuhali ali namakali anoeliko! @ @ iil- '10 ll . tudi gnojne. Ker je modna. Lisle nabiramo. pitvi z gobami. Vino iz angelike:60 g sesekljane korenike namakamo v 1 litru belega vina 2 dni. seveda le 2-3 kapijice. Za notranjo uporabo. Jemljemo po dve Zlici na dan zoper kee. | I vnoglavico.6istik . Je trajnica. iol6a in ielodc- razku:ilo in prvo zdravilo za fane vsake vrste. pregania migreno in iivce. Utegnila bi Skodovati srcu. v vedjih pa nasprotno. AilGEtIIO ln06llca alchan0ollcs -t - i ARilIKA 3. 2-3 kapljice na kozarcc uode. pri zapniu pa krhliko. pad pa samo parimo. Zaradi arome raie kot daie pripravimo iz kotenike kapljice in tinkture. zmerno in pod zdravnikovlm posugimo I l. ustno votlino. Deluje podobno kakor kamilica in ogniid. Caie kuhamo predvsem iz listov in semena. Zunanie jo uporabljamo tudi proti mozolievici. zrezemo po dol- lnlca n0 {nr - hry. zmeCkanine. gem v 4 dele. pomirja vznemirienie erevesla in lajsa dlevesne boledi. iivdne motnie in slabo pl€bavo. mo]alka I l.r 2. arnikovim cvetom 30 g cvetov namodimo v 70 g alkohola. pri umetni toploti ne susimo. lrdanlo. operemo. tako da tahko povzroeijo cel6 koino vnetie. Dvoletno koreniko koDllemo v jeseni. ne. preden cvete. za vse vrste poikodb. jo namakamo v razmerju 1:10 ali 5e vea. Ze od nekdaj velja za uiinkoviio ljudsko zdravilo. Temu daiu lahko dodamo encijan. Nikoli ie ne kuhamo. Prebava: prepreduje napenianie.pitvi z gobami takoj k zdravniku! Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. KoI obkladek z gazo ali platneno krpo. Sorodna ie s kumino in sladkim janezem. Cal pomirja prepreeuje polenie. da ne izgubi arome. le 2-3 kapljice na kozarec vode za zdravlienie ledvic. Pospesuje celienje ran. m0ra. krepi sluznlce dihal. jemljemo pa nih sokov. Cvetne koske nabiramo od maia do iLrniia. srca in ielodca. zlast:pri reymi alr tedaj.

jih eisti I |. koprlvnlco. obnavUatklvo in zdraviceloten organ.4.1 edno Zlieko semena poparimo s detrt litra kropa. ARilE(|KA Cjrrn cardfrorlur . nle Zil. pa tudi pitje dalaizbadlja:. Pri zlalenlcl pospe$uie zdravljenje. Golenskg razleds . Badelj je skoraj edino pa tudi | I edinstveno zdravilo za bolne I l. lz krvi odstranjuje maSdobo in holestelol. ki dobro vplivajo na ta organ. ielodec in ioldnlk ter pljuda in za ienske bolezni. ee bolnik teZko urin ra. ni sklerozi. Seme lahko iudi Zveeimo ali pa jemljemo pragek s tekofino. sllntrn mrndnun . . V zvezi z ietri zdravi seveda tudizlatenlco. motganske kapi. Uporabljam_o jo kot greneino pri raznih ljkeriih. Ze stari Egipdani. I I I . korenike pa kopljemo spomladi. na krdne lile pa dajemo obkladke iz t4a. Bolnim na ledyicah izginja po njei secnina iz krvi. Cairazslruplla letra. Uspesno pomaga pri vnetiu ledvidnih dag in ledvlo. da se @ ltruacill. prepretuie angino p€klo s. rllrfllcr | Ligle nabiramo med cveteniem. Pripliutnlh boleznlh 6ai zdravi krvavl izmedek in kaaeli. tevmo. Niia sladkor v kryi in ugodno poeutijo. prebavo. Cvete viiolidasto. polure pred kosilom in pred poditkom. Jeila. seme od iuniia do oklohta. korcnike kopljemo jeseni. 6a. 0dpira ioldne kanale. boleznih malemlce in lzoslall m€n- | l. zmeljemo in pijemo soki uzivamo tudi sok kuhane artidoke. za vlanlco. Ll6le nabiramo maja in junija. in sicer Ze natesde. in sicer zaradi okusa in vedjega udinka. Pri vneli yranici in bolne m iolcniku piiemo popai'ek iz zelisda ali pa dai iz semena. de se zapila in pomaga. aslmo. in krepi. Grki in Rimljani so artidoko zelo cenili kotsofivje in tudikotzdravilno rastlino. Uporabliamo predvsem seme. pa tudi liste. Zaielod€c vsebuje badelj zlasti greneine. anlGolrt BAIIETJ 5. Ureja delovanle 16t31. tako pomaga sladkornikom.gangrena potresamo s praskom iz semen. Artieoko uZivamo lahko kot soclvle.ludi zenske s pridom pijeio ta dai pri belem toku. Su5imo v senci pri 40"C. Ureia izlodanie iol. nianle. odpoved alkoholu. osatu podobna rastlina zraste tudi 2 m visoko. oroti zamaiEenosli oomagajo predvsem zmernost. zmanjsuje poapne. z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod.hfl. Zene na yodo. Blazi napade lolcnih kamnov. Pospesuie apGtil in osatov. Jemljemo kpljice ali pa piieno tai.n . ker so pritem naiboli prizadetaiotra. 0310i0d. dez 20 minut precedimo v termovko in popiiemo 3 skodeiice na dan. iz sefa odhajajo bellakovine. Temu-daju je dobro dodali poprovo melo. preprosta hrana. Seme iahko stoldemo ali zmeliemo. Caj pljemo zlasti ob zasllupllvl Pri vsaki zastrupitvi z gobami. V dlevesiu blazi nape. Je eden nailepSih in naiveejih letra. steblo in koreniko.

| l. pred izpit. eebe. Baz. nespeCnost in pom ria ilvinosl. od maja do septembra pa tudi cvetje in lislie za llnkfure.i se obnese pri izdDanosti. Latinska beseda valere pomeni biti zdrav. pol ure pred spanjem vzamemo 1 ililko izvledka ali t nkture na po skodeticb vode in sladimo s kostanjevim medom.t Y. oslovski kaielj. Za daje jem jemo stebeica I I posusene rastline: 1 zliako zeli poparimo z % l kropa. Temu Calu "rcno @[ Preveliki odmerki tahko novzrodijo cvetia: 1 aaina Zlidka na % litra vode. Dodaimo mu brezovo tiatie. srsimo v senci ali susilnici pri 40'C.ico baldrijanovega aajai dodamo Se meriso. de dodamo temu eaiu Se hmeti. v meni. Zdravi tudi ietlne bolezni. vodenico in plotin. Takrat dobijo tistiznadilni duh. Pospesuie izlodanie mleka ori doiedih materah. nabiramo iih septembra in oKobra. Bazilka ajsa katartelodca. sicer izpuhtivsa zdravilna in zadimbna vrednost. iiijiiiiii"i pljuinega kata{a. Dodajmo ii rozmarin in Zaibeljzlasti k pedenirn ribam. Calpijemo za tai6a- co vode. Torei zmerno! Baldriian pomiria . pokrijemo. prehlajen mehur. ponaga pri-nape. ki se tezko c-elijo. lja mo h lad n e Eyle iket 1-2 iaini jo drobno zrezemo. nianiu. Posusena ima slan okus. Uporabliamo predvsem k2reniko s koreninami.. BALORIJAI{ urlo dm olllclMlls . zdtaui obloga s lem dajem. ko cveti.uhanju. Ia daj se o-bnese pri histe lt. ki privablja in drazi madke. 0doll0n prastara zdravilna rastlina.liko dodaiamo kot okusno in zdiavilno zaeimbo zlasl maslnim jedem za laiio prebavo. ga grgramo. od junija do septem- -l . Baldriianov d. Pri iivdni napelosli. in l"ioocnlj ui|"li"" pospesen sr6ni ut p. iivdnem b. Tinktura iz namoienega okvare stca. depresiia popusti. kldih. 2 aain iliekite mesanice poparimo s /. odpravtia 14 . Ustavlja beli tok. Zanjemo gomji del rasliine vedkrat na leto. al: voznio ie dobro izpiti skode. Zdraviludi afte. bra. nato ie treba prenehati in po 14 dneh nadaI jevati zdravi jenje. dez kaksno uro odcedimo n pijemo toplo po p62irkih. fa koristi prebavi in zdravju. Caj pomaga bolnim nie ustavlja celo dodaim0 za veaii ueinek 5e hmelj in janeZ. Ali iemljemo kapljicet namakamo korenine v Spiritu in jemljemo 30-50 kapljic alieno iajno Zlidko naskodeli- precedimo. po 10 minutah ll .arii 'rdipred iebelniak poslavijoz medom oslajen bazitikin aaj v ptosko posodo. tivcni omotidi. Korenine samo operemo in hitro posusimo pri 35"C. apetil se povrne. lz seseklianih korenin priprav| BAZtutfi 7. sedilom: de so ledvice bo ne. ddber6 ostaneiozdiave in so odporne proti debelji griii.1 kropa. Je Goiimo jo na sondnem in zavetnem mestu. vetlovih in zaprtiu. Sve:i listidajejo jedem posebno priieten okus. de s ten eajern izplakujemo ulta. Lepo tajSa nemiiiivcdv. Rane. bosltlrtr I l. pri pokodem in boleEem mokleniu. oclmrm msfllcum -h . pijemo po malem nekaj skodelic na dan. hranimo na temnem kraju v dobro zaprti posodi. Nalo I Zlidki namakamo 10 ur v skodelici vode in piiemo dez dan po poiirkih. je obdutliiva na hlad. Pri nespecnosti uspeh povedamo. migleni. vraea apetit.iyce. Pa le 8 dni.1 O.

A:ai iz detial Cajno Zlidko poparimo s % I'krooa. susimo na vrvici na oreDihu I t.listov krl. kg sladkoria.. Motnie rj men_ druac s€.il. zdravi ?$!: Po. pomaga osveiirna in zdravirna ie . toDi !luz. Cvete tritro s-usimo in ga spravimo v dobro zaprte posode.udi pri izkallievaniu. Eisti sai I Lr$e poragamo stotdene na bolodo mesta kot oOkaaet rega uporjtilifi. grlo. liste.i1{'f..i .1 ie. zeznamujemo rastisee bedrenca. beoJen€c | | dal taisa v dlhatth astmo in I l. To delamo marca in aDrila ter seDtembra in oktobra.oii fitgertttnwu tj. CaiitaOimo z medom.. dodamo '/. jma cvela poparimo s z irropi. ustavlia Ce ga piiemo.ra."#ii?:-. Od tubja BEZEG 9. Je precsi moeno zdravilo.. tako aobino zanvo ief.Sa t€U ave zaradi napgnlanla v lr€buhu.iz. Z nesladkanim grgramo in Cistimo 6Iffi'll:ixl"'. oomiria z-nana piad€ iz cvelov. zoper ... Ueiriirovit iJoioii |ooyDntm ktmnom.b.e goleli Spada med najboti pritjubtiene zdravilne ras ine. I pr9mvn9 motnlo.l"i"iil3. ruieleno po dolgem. 16 . katar.i zadoslule-tudi mladen daj iz cvetja. ksmnom y mohurlu in pri vodenlcl..l Hranimo na zelo suhem Drosloru in v dobro zaprti posodi. kadar vodir utaia..919S' pomaga proli zaprtlu tybta in tedaj.lf iv vod | | Caj blaZi katar v dihatih in kaa€ll. Jagode jmaio veliko vjtamina C in drugih vitaminov. Eff 'J. t<i I poipilu]eii oofl-n-iJ. Jagode in skoi6 lel kotenino.i!.*:?:lli: Skodil ledvlcan.ii:'&JiT. Marneiaba iz nekoliko vode kuhamo. zato ga uporabliamo le zmemo: 1 faF no Zlidko korenin poparimo s % I kro- zato n€ uzivajmo niasuroveoa. io spravimo v kozarce. Vle ie treba skuhati.'ilg. uvele potapljamo v testo in ocvremo.0.T# I il'i snout..potetejo. Za zdravljenje uporabllamo ztasti a korcnine. Ko izpari veliko tekodine.ilii. Zalo ._:ll1:tUigXUE :iY jll.zoper napriiercn zaaal riieja."":i. se tudi zglga poleie. po ro . Kneipp le s tem daidm zoiavil revmo in vniite ieo'itc. Obnese se pri anqlnl in bronanglnl bron_ hllllu_ ter vnetju v 9 u. nevrelg1t obr.eol^il il-iii"iii caj iz bezsovih in oidho"ilr iijt". BEIIREI|EC ail BtBEfftEUGA I .o Cez dan po polukih. Je zelo z 2 kg jagod pretadimo in liHli. UDorabliamo cvetje. ta.e:Lt:_!!s_la lr99!l!go :krhqlg vino z.iilfr"1rhlttHHir*l**ii*i*'ltillt: C4.i.jagodani in piiemo po matem rer boti'poooiro. ali v su$ilnici ati v pecici pri 40"C.irrtf. iih opefemo.rr niiil6li-diil l^plzj$ !. Jagode posusimo ali Da Dredelamo v dezano ali marmelado . hrlpovort. ooi"l. prshtadlh. Listi so ucinrroviti tor oiiaier<Jrliiiilr'i zf[.sn:li. jagodi nekai minutah precedimo in diie. 2 dajnirlidki i{ry.'. sjcer postaneio vlazne. ie naibotise sredslvo zoper ne6l3to koio.. ki iih namakamo !.'oo qrlo. da lahko najdemo in kopllemo spomladi niegove odebeliene korenine. i. za-po'ie-ni-e.. d rkir.'.

je veliko manlte bolezni. kasliu in vnetju irela. Naibolj je okusno sveZe-zmje. Ze v bronaslidobiso ga ljudle gojili. protin in revmo. Bobovo zrnje zelo rad napada molj in postane piskavo. Ta sopara je udinkovita proti zamaseni nosni votlini. Pri ob. Za zunanjo uporabo zavremo sveze popke v vodi." Drugje sem sliaal: "Odkar posejemo na gredo nekaj boba. kot delamo s lizolom.ki 9a delarno iz loja. vodo odcedimo. Kopell iz svezih iglic se obnesejo zoper izpuseaje. V iglicah je veliko vitamina C. posejane z bobom. Sadjar mi je deja. ki dela jed pusto. Pripovedovali so mi. obnese Driaslmi. | po vsej Poliski prek Sovjetske zveze tja do Kitajske. blti pa mora blag. Pomagamo sitakole: bobovo zrnje zveder namodimo. Tako postane juha 5e posebno okusna in zdrava. /zyleiek iz storzkov odpravlja lisaie. leti [ol I l." 18 19 . de ga skuharno kar v slrokih. olja in voska. ubinkov Lo preprecLje raka. I| 1i10. V pokraiinah. tudi razkuZuje zrak v prostorih. grah in leda. dam na dno in ob obodu iame nekaj snopov bobove slame. Clovek ima obdulek. za grgranje. . Spom adi fabiramo z popke. ni ved voluharja blizu. Zato jih raje uporabljamo z dru- notranjo uporabo. Smolo dodajamo mazilu. gripi. da uzivanie boba uspesno varuje pred rakom. ker precei drazi ledvice. Bob bale zelo | I I . B0B Iiclo laia . I. da snope boba suSimo v kozolcu med snopi pfaproti. BoR 11.zarostajmo. Ta namrei odgania molje. da tako na veliko goje bob gimi zelisdi.Ko sadim drevesca. I Bor naibolj uspeva na pesdenih ravninah. Drugi dan ga skuhamo. SuSimo iih v senci na prepihu in hranimo v dobro zaDrtih ooso- oan. Posusene imaio vrednost naived eno leto. kjer uZivajo veliko boba. ki so Se pokriti z riavimi luskami. Posuseno zrnje boba ima zelo debelo kozo. [oi Bob ie strodnica kotti:ol. Bob baje zelo odgania voluharla. ia1 iz storzkov 6isti k . Cvete in steb/o boba iene na vodo kot druge strocnrce. Bor boli zdravilno ud nkuie kot smreka. Zakai? Zatrievali so mi. Vdlhavanje sopare z iglic se | @ Na splo5no hi za | kova jedrca. . Plnu sllro$Uls - hn.sku na Poljshem 1979 sem v del cele hekiarje. bronhilisu.10. Zadovoljen je vsako zemljo in uspeva povsod. Tedaipostane tista debela koZa krhka. zrnje pa sprazimo v ponvi. Tako uspesno zavarujem korenine pred tem Skodljivcem. Ce zrnje lzluSeimo in ga skuhamo v kis o j!ho.lw. kot bi jede najboli okusna lesni- . liSaie. To preprealmo tako. ker ima veliko hranilno vrednost. s Setraiem.

pirnica. regrat. [nza I a. Cajne meganice: Za lm pesek in kamne: breza. zlasti pri majhnih otrocih. Za vodenicor breza kopriva. Lislje je poglavitno domade zdravilo zoper sladkorno bolezen. zlasti | I | l.I]' lubjen in dolqimi. okusa pa so in v senci ali pri 40" C. kopriva. ti. susimo hitro grenkega. Za protin in revmo: breza. kivelikovozijo ponoai. lz njih delamo tudi izvleiek u aganiu. celuli. da ga imenrjejb rastl. X0r0rnlca Za zdravljenje uporabljamo /isle in jagode. Poparek lipovim cvetiem. sipek. Raste po gozdovih in paga I . Ca1 pospesuje izloean. jagode namakamo v rdedem vinu 10 dni. zlasti v zadetku. tudi 5-8x nad Dovpredjem! eajne draziledvic. Najbolj mehur. pad pa le popaiunija. rahel duh. B6ula [6ndul. odstranjuie kamne udinkovit ie presni sok. rozmarin. Posusene jagode ustavljajo krvavilev iz zlate iile. in Sportnikom. pri 40'C. Ne smemo nenadzorovano piti aaja iz listov. Liste suSimo v tenkih plasteh v senciali pri pedici. lma anlibiotiino vrednost. Sudimo iih pri 45"C. garie. BREZA 13. z beli. Borovnidevo vino. s koriandrom 10 g. Obenem je treba piti tudi brezov daj za disdenje od znotraj ter uporabliati obkladke iz listov. kol:ko sradkorja imamo v krvi. preden zorijo jagode.5 dl. Borovnice vplivaio na vid in varujejo odesno mreinico. Breza ie zelo zdravilna. laGclnlun -h . kuhano v belem \|nu 2. Kopeil iz listja ali lubja zdravijo kolne bolezni. in sicer v presedkih ene ure. Pri vrodici mesamo brezo listov blazi vnetie mehuria jn sedevoda. Zdravnik nai ugotavlia. neie56nosti. Suhe jagode ustavljajo d sko. avtomobilistom. katade. Jemljemo ga pogosto. Za zdravljenje sladkolne moramo liste nabrali. neiesdnost. Jagode uZivamo vlozene sveze ali posrsene v :ganiu. Je tako ubinkov t. VSqo!: jejo mirliiin. preden zorijo jagode.q t2. BoRou]ilGA mt illls . Zelo lajsa sladkolno bolezen. preslica. toda le oo dainih Zlidkah. Po 10 minutah ga odcedimo in pijemo neslajene- deluiejo rahlo odvaialno.nsk: insulin. Dobro je dodati lemu poparku se koprive. tis. krh ika. za sedila.e seda in iol6a. Lisle nabiramo maja in rimo! Brezo mesamo udinkovilo z lioovim cvetiem. Pozneje ie brez vrednosti. Cal p'pravljamo takole: iedilno Zlico seseklianih listov poparimo s skodelico kropa. neCislo koio.hn. narnelada hladi pekodino vnetih ust in irela. Listi imajo fin. Tako pomagaio zoper zapflie. ledvice le in % Sok se najbolj obnese za grgranie. Breza ie znano okrasno drevo nikih. Uiinkovito je le. jetienik. medtem ko sveze jagode pesek iz ledvic in mehu{a. razkuzi. Tako popijemo 2-3 skodelice na dan. sadijo jo v parkih in vrlovih. potrosnik. rman in robido. Laj6a boledine protina in revme. 20 ) . ga po pozirkih iez dan. Jemljemo po kapllicah zoper driske in zap ie. Jih ne k!hamo. Borcvniievo zganle: 4 prgisda jagod namakamo 4 tedne v litru dorTEdega iganja. pomaga pri prebavnih molniah. Z n jim zdravimo vse bolezni ielodca. disti ki. iztisnemo sok ali predelamo v marmelado. ako ga naberemo. Pri oleieni trebusni slinavki pijemo daj iz brezovega lubjal 20 9. visedimivejami. Zato jih priporodajo pilotom. Zdravi arteri- z osklelozo in odstraniuie beliakovine iz seda. iih lepo in | I | l. Sok zdravi katal ielodca in ilevesia. drevesia.

boleznih jagode Zvedimo. nekoliko grenkast. Potem prenehajza kaksen mesec. naivee 6tednov. pri razstrupitvi s p. tezavam ioldnika in za ienie koie. Nabiramo iih. tudi nosednice nai se izogibaio vseh brinovih pripravkov. ustavlia dlisko. tudi oslovskemu kasliu in aslmi. prikuinlh poparimo s % litra kropa. pa 5e ti krajdi das. je doza prevelika. Liste nabiramo avousta in septembra. seino kislino. Ugodno deluje pri levmatidnih prezvedi 5 iagod. ki rastelo po skalah. zdravi belo pedlo. suSimo previdno in podasi na zradnem mestu. k temnim omakam jn mnogiilt mednim jeiem. uravnava neledni menzes. Brin je ves zdravilen. Blari vodenico. Brsljan deluje na sfce in iile. Jagode dozorijo v drugem ati celo treliem letu. drugi dan dodai eno jagodo in tako do t 5 jagod. okus iglic pa smotndt.daj. sicerse lahko zastrupimo. To pijemo . Najbolje nabiramo tako.14. BRtl{ Jurlp0ru$ c0mmlhls BRSUAI{ 15.hn lr$llan I l. nato oa iolice in vejice odstranimo. Snov iz brsljana zavira razvoj | | | nekalerih glivic. Ta cvet iemriemo tLdi na sladkoiiu po 20 kapljic za boli3o plebavo. Ko zavrevoda. Ce nastane driska. odstranis usi in gnide. zdravi pokva4en ielodec in vrada tek do jedi. Voni ie aromatiden. Br4ljan. 22 . zginejo gade - srbecica. pomaga proti napinianju. pod grm razprostremo ponjavo in s palico otepamo iaqode. vice. obnavlja sklepe. dokler se oko ne iztrga iz koze. To ponavljamo. aslmi. blazi kaseli. zato jh lahko uporabljaio le lju- filffilu | . Calpripravimo iakole: 1 aaino Ziako oosusenih listov z zdravimi ledvicami. iii- @Vzemino 1 dodamo list in posodo odstavimo. so struDeni. kalaliu. Jagode spodbujajo apetlt. Natb vsak dan eno jagodo manj do 5 jagod. Nato se posvetuj z zdravnikom. jagode. razkutuje dihali. ko postanejo modrikaste. Jagode draziio led. Zai:56enje zraka v sobah dajemo naZerjavico jagode in pokad'mo. V ter primeru ga pomeBamo .esticidi in radioaktivnim sevaniem. zgiji. iolNlca. njem. vinsko rutco. Caluspesdje no odvaja vodo. bol€znim ieter in ioGa ter levmatizmu. Zdravljenje po Kneippu: orv dan Doiasi z medom in piiemo. Po mneniu nakaterih so posdbno dobri in idravilni /iisli brsljana rdedkaste barve. m0lo Htdora holfi Brsljanovi plodovi. kalar dreyesia in ielodca. /es. da I l. proti blonhitisu. navadno oktobra in novembra. fagode. Nato precedi in uporabljai za natiranje proti i6iasu. kasliu. Kr6pibdpoino:si telesa proti boleznim. ali kaze to zdravljenje ponoviti. I. lahko tudi na s0ncu. . ti. ledvicah bolni ljudje najne uzivajo nid brinovega.n je tudi kor zaAinba pritjubtjen: jaiobe daiemo v kad s kislim zeljem. Ako z briljanovo vodo umivas glavo. Brinov cvet:100 g zmedkanih jagod namakai 14 dni v alkoholu in vedkrat pretresi steklenico. Uporabliamo 1 list na liter belega vina. po 10 minutah precedimo. I I I vglce. Br. Ce se kopa$ v tej vodi. prolinu in revmi. ozeblinah. .[n ysnla. dobro sf4 navezemo na kurje oko. Vaasih predplsujejo ta dai proti revmatidnim obole. samo 1-2 srednje velika lisia na vode. lahko osladimo teiavah.

pomaga. | | . Sok z medom zdravi hlipavost. D I | . razkuZuje telo in blaii klCe.s kuhaniem se duh izgubi. predelane v marmelado. | I | . iliie. Naj | zlasti seclla. Cvetovi so skorai brez vonia. % kg jagod. Dra2ena na nasti. Zaradi vitamnov A. laisa kCe mehurlg. hitro pomaga Proti bbnese sot iebule. ustavljaio namakanih 4 ledne v '1 | agania. eebula. nikom. -trganlu' Krhke nohle ie koristno vedkrat namazati s sokom cebule. BRUSIIIGA ulccllrm rllls-ldror cEBuu lsr borovih gozdovih. d sko. K in P ie zelo zdravilna. Listi brusnice so uspesneisi od gornikovih. okus pa omili. okusa pa nekoliko grenkega in trpkega. pomaga proti mocenlu poet6[e. ndkapan na pl6eno mesto. moramo Pa ii gnoiiti samo s preleZanim gnojem. ledvlce. zniiuie sladkot. kl jih uporabliajo pri Yneliu sedil. jagode pa imajo dudovito lep duh. laj6a kaigll in suhl katar. Odlibno narmelado dobimo. Nisamo koristna povrtnina. Sok debure. -l r. E. ti. Ceizelo dobto zdravi kalarie mshuda. tem' zmesamo del iabolk. odgania vetloye in gllsle. zdravi ozebline. krepi ilvce. B in C. ako brbtitristedcnim iazrezano in v vreoki poqreto 6ebulo polagamo na meh$ PeAenain zneckana ceauia ue niovito zdiavikot obkladek na tire Vtiran soksurove debulezdravi pilliai in ustavlia lzpadsnle las. okus pa sladek. Najbolie uspeva na apnendastem svetu.r 16. se zelo obnese kot obkladek na prslh prl jemo oiiuenici. spod- hitio ustavi gnitle in vtenie Y dre' Yeelu. Surovo debulo krcem in glistam. Krepi srco srdnim bol- buia izlocan. se zapira. 81. 24 . Brusnidni sok pospe$uje izlodanle odpravliaio neielenost in udinkovito seCa. Cai ugodno deluje tudi proti prolinu in rovml. I ! I l. soeevodg in mshur. da brusnidni cved dobro domade zdravilo za naihuj$o grito ali drlsko. spodbuia spetil. Jagode nabiramo avgustra in septembra. Bz. vei tudi zdlavilna rastlina. iene na vodo. zmesan z ledkim medom in nalagripl se oan v odi. Prl Sumenlu v uiesitr Oamo vanie na vali nekai kapliic bebulnega soka. Brusnidni plod vsebuie obilo vitamina A. Jagode. Kuhana na mleku odnlavlia trebuSne krde in ustavlja kruavitve iz ielodca Sesek ara in s kruh^om oopravlia napenfanie in zgago. Ce vodazastaia. Brusnica ie antiseptik in zdravi omenimo le nekatere zdravilne !einke: pospesuie ptekrYavilev. namoben v Zganiu Pomaga proti .glavobolu. oodrast oredvsem Rasle na goratem svetu kot v Od cele rastline za zdravljenje uporabliamo nesnato debulico. vneto 9 o. pri nosnem kalal' iu pa v nos. veniiti moramo vsake tri ure in pili pljuenieaj. pospesuie Prebavo. Sokz rnedorn je eno najbolisih zdravrlzaavce: z-5 calnln zlibk dnevno.e sluznienih llez. del korenja in del brusnic. Duh debule ie oster in draZiksolzeniu. 6isti kri. Ynete le& vice. Listl so brez vonja.'Stv6 irreno prepreduje sokiebule. odstraniuie kuda oceia. a rezek kiselkast okus. ako tr. Razredaen sok pomaga pri vode-nlci 2-3 daine ilidke dnevno.

. Z njim zdravimo akutne in kroniCne kala. Je eno najboli udinkovitih zdravil pritube*olozi in gdpi. Vonj po aesnu je modan. Odliano disti . prav tako s kosmidem vate. Dobimo jo. Ureia preklvavi. ki se nerade celijo.r. gnolne in rakaste Cire. desen rma izredno razklzeval| | no mo6. s sebojnekaidesna in tudina potovadu ga jemliimo vedno nekaj s seboj. Z njim prepredujemo bolezniv crevesiu in jih tudizdravi mo. iod in kremendevo kislino. kolela. trlell lrk I |.18. ako so se Ze razSirile kot g pa. Liudsko zdravilstvo pogosto u po rab\a eesnovo tinktuo. tilus in paralilus. da dodaiamo mteKo. Siriio krvne prepreouje napenianie in bolede Zdravilne snovi klvnirak. Cesen pomaga pri oslabelosti in vradazmogljivo8l. okus pa sladiI oekod in di6aven. oravi Svicar Kijnzle. Bazrnnozuiemo ga s debulicami in drnim semenom. gnoinimi 6hi nai ceniio iemaz kor dsto zlaro. okus pa je bolj pekod kotpri desnu. znizujejo holesterol. natiramo rane. . 6esen tezko prena6a. z oljem.hfl. Je zelo dobro zdrazdravi borna jerra.ade celijo. de % kg 6esna olupimo. solati in juham. iSrJ'i. c EMAZ Atltum [rslnum . kast. /lsle pa aprila in maja kot dodatek k regratu. ielodec ll. ker izgubi udinkovitosl. som. je znaeilen.in. Niegov sok uspe!ro kapamo na rane. 14 dni namakamo v alkoholu pri 30"C. Nato precedimo in io imamo za eno leto. ter pfjuda. demaz se hid vse obnese za | zdravljenje. nztezemo.:::ffi"#o"ll'J'fi i iile v nogah. katariih. Proti Prenekateri Zelodec Ollstai dajemo otrokom deinov sok v mleko. priuea in Jl'. namodenim v tinkturi. motovilcu. Rastev sendnatih g-ozdovih z globokim humu- trsril /fullum sa[rrm Duh I . sajje antiseptik in antigripi vedno nosimo biotik. odtod nie- rg. prehlaieno uho itd. namakajo 2-3 ure v mleku in piieio oo oo2irkih. tuk srilomuiRim jani so demazu dajati prednost pred desnom. izboljsujejo prekrvavitev in zaviraio stalanie. obnese se za izpianje pri belem toku. ki ga raznasajo zlasti mravlje. da strup ne zaide v kri. da nasekljanega zmesamo s surovim maslom ali mastjo in namazemo na kos kruha. boleznih erevesia in ielodca. tev v telesu. Vsebuje zlasl lveplo. 0b . pri hujsih boleznih pa tudi dopoldne in popoldne po 20 kapljic pri plehladih. Mozollast obraz natiramo z razreddeno tinkturo. To tinkturo jemljemo po 10-1 5 kapljic pred vsako jedio.'* ljudie z liSaii. Cebulice nabiramo poleti in pozimi. Pri pikih in ugrizih kot prvo pomod nakapamo sok na lano. Clevesie. tankem in debelem dlevesu. Razstruplja drobovie in tako prepreduie. Cisti bolna dihala pri blonhitisu in pomaga. da se sluz laZe izloia. ki ga nakapamo v bolno. ki se ne. Susiti se ga ne splada. Nizajo visok krvni tlak in blazijo nespednosl.pomladansko k | oova izredna zdravilnost. Tinkturo uspesno mesamo z medom za zdravljenje ran. Ljudje z obdultjivim Zelodcem ga te2ko prenasajo. @ 26 . Zato naj ga sesekljajo. Cesen zaviravdrevesju razvoi gnilobnih bakterijin slem prepreduje vrelje v Crevesiu z njegovimi Skodljivimi posledicami. klde v dlevesiu.ie vseh vrst v dihalih. Neprijeten v0nj aemaza preganjamo tako. Cesen iI . ljoorabljamo riebillce. Pomagamo sjtako.

zato desmin v Zitorodnih predelih nadrtno uniauiejo. ker je spodnji del olesenel. V novih dasih so ga spodrinili kemidni priprav- |. sok. Dobto ie. pri- Zrcle jagode susimo na zraku ali v pekadu. Priporoaajo ga pri dliskah. S popalkom zdravi mo vnelo grlo. laisamo kronidni revmati- sokjagod ali sir'up. pomaga pa tudi pri kalariu ielodca. 28 . dodan kopelni vodi. ki se nerade ceiiio. I @ sojnih travnikih. Je enkratna zel. eesmin ima Stevilne zdravilne I ki. Vsebuie precei vitamina C. zlati iili. Ta ial tooi sluz v pliudih. pa tudi noseCnice 9a s pridom uporabljaio proti tezavam. [ trlca I |. bolne dlesni in izpiramo usta. . Ze v starem veku ie bil eno naiboli znanih zdravilnih zelisd. bolez- krvni obtok ter zniiuie kruni tlak. pljudnem | I kalalju popiiemo po pozirkih na dan 2-3 skodelice oooarka 1 | l.olda.[n. na nje iolea. cvet ie skrlatno rded. Pri napadih astme. pri krvavilvah iz matelnice in sploh vseh tenskih tegobah. 5e bolje pa je. prekuhan s sladkorjem. Uspesne so kopeli in obkladki za nne. tj. SveZ . l\rarmelada pospeiuje tek. olekla ietla in Odpravlia zastoi nih mehuia in ledvic in seveda pri vodenici. Na listih se razviie ena od stopenj iitne rje. zlastl bolnikom s pliucno ietiko. Zawetek na vinu zdravi rane. zlasti pri bluhaniu. Pomaga pa tudi Ze motan zavretek. Cesminov sok vkLhavajo s sradkorlem In ga jemljeio pri omenienih boleznih. zdravi zlalenico. okus grenak. t lta Zrele jagode so prijetno kiselkasle. Obnese se tudi pri vneliu iolcnika. Prav tako naj bi ga Zenske uporabliale pri mesednih motniah. da si opomorejo. pijemo ga po pozirkih. Kis iz jagod je blago odvajalo. z vinom poparien pomaga protikwavim izmedkom. vonj je medel. Bc$nlca olllclndlls . zastoiu seea. ako jih predelamo v okusno marmelado. cEsMlll B6lDons rulgirls GISIEG 2T. | | . SveZ sok utrjuje dlesni. da ji dodamo nekaj sladkih hrusk. lastnosti: pospesuie I Si iile in tako boljsa I izloda- iajno Zlidko zelisda. Najbolj se obnesejo poparkis ktopon ali kuhanim vinom. zdraviCrevesne. Zdravidriskein blazi crevesne teiave. sla' bosfim. Veliko hitreje bise z njim pozdravile kot s kemiinimi zdravili. zato mu praviio zdravjlni distec. Caini poparek dajejo shui- Sanim olrokom po 1-2 skodelici dnevno. dusevne bolezni ter boiiast. ieltne in pllucne bolezni.20. Raste po suhih. Sleblo je stirirobno. skoria korenin. Nekdai so s distcem uspesno zdravili zadetno histeliio. zem. zlasti pri neiesdih otrocih. nezrele jagode in listi so nekoliko strupeni. zlatenici.hn. vlanico. iemljemo ga po 1 aaino Zlidko ob zaprtiu. druge letrne bolezni. malave zobe in ustavlja krvavi' lve iz dlesni. Zaradi tega raje ne uporabljajmo listov. Steblo rciemo pedenj nad tlemi. Zenske z raziedami zaradi krdnih iil bi morale bolj uporabljatidistec. Nabiramo iih avqusla in septembra.

hn. z zmern0 temperalufo.hn. splosni oslabelosti. Cai iz irnega trna priporodajo I I kot dobro in milo odvaialo. 30 . a ludi ustavja dlisko. zato dobro uspeva okol ZivinZelo IRlt 23. krvnosti. ker io ureja. zaradi dolgih korenin pa za p azovit svet. pozneie so jo pozabili. pomesan z lzvleakom iz korenin.22. Kneipp je drni trn zeo izkailievaniu. GBNA MEIA ilanlllrm r[lgdre . kamnih in vodenici. Zbuia tek. Ze Rimljani so jo. Cvetje nabiamo marcaio aptila. nato pa previdno. prl bolnih ledvicah. kraevii stalostni kageli in blonhitis. dobro disli kli. oslovski kaseli. Zenske jo s pridom uporabljajo pri neledni menstruaci. Nadalie ie brna rneta zdravilna za prebavila. umetno toploto. kronid. vneto grlo. izvletki ponij{o nemiren. . dodamo enako kolidino sladkoria. I I skih slai. kadar neredno utliplie. ki pa hkrati krepi ielodec. eisdenje bolnega grla z grgranjem. | | caizdravi zlasli dihala. suslmo na prostem. danes paspet raste niena velava. odpravlja koine izpuidaie. ji. ponovno prekuha- mo in nalijemo v steklenice. Pomaga zoper zaprtie. Inkfura n hvalil in ga priporodal. Caj ll . Pospeguje delovanje ieter. Sok iz jagod. l\ilela zdravi tudi slce. Kosdidasti plod je temno moder irr Sele po vedkralni slani izgubi svoj surovi in trpki okus. daiem dobro zdravimo bolna pliuia. korc- I |. ZeliEie rabiramo od iuniia do septembra. ki pospesuje izlreblianje in pomaga proti zap{u. izloianie iolda. uslavlja klvavitev iz nosa. Caj iz skotje arnega lrna zdravi srano astmo. zdravi olekla letra. Uporabliamo jo za eajne napitke. Po eg daja uspesno uporab jamo sok z medom. zaradi trnov z nme pa oktobra in novembra.la(oe 3-5 skodelic na dan smemo popiti po pozirkih.rgaiaio pregnolena lla. takole pripravljamo slrup s sladkorjem: cvetje naj nekaj 6asa vre v vodi. Uivien srdni utrip. Za olroke. nem vneliu grla in celo pri luber. je dober za izpiranje usl.4armelada iz plodov se obnese zlasti pri starej5 h ljudeh. najbolje jo je pa gojiti kar na vt1u. ali imajo teiave pri iztreblianiu. pae vzpostavlja red v prebavilih. pospesuje tek in odpravlia ielodene krae. S tem I l. liste aprila in maja. lz jagod pripravlamo dobrc deZano in marnelado. ker Zelodec 5e nl izlodil potrebnih sokov. ocalnlca GRilt I ii r. ki so zaprti in nimaio leka. lz plodov lahko naredimo zelo okusen sok. Jagode nabiramo oktobra in novembra. l\. zaslarane katarie. Pomaga pri je dober za Zive meje.cenlli zoper rna arlane bo ezni. Priporodajo ga tudi za odvaianie vode. Rasle ob robovih gozdov. ki zjutraj nimajo leka. Ta sirup je zeo dober za otroke kot blago odvaialo. kolozi. obnese se tudi protj slabo. zdravi nedisto koio. Nato precedimo in pretlaaimo skozi platneno krpo. lnlna Prunm sdnosa |. takoi ko odcveie.

. Tu uporabliajo 6aj iz semen in korenin. gnolne mehur6ke in slbei. DEzEtl ll0r{cl0[n spondtll[m IIIUJA MAGEHA 25. Tudi za iivCne bolezni se obnese: tako laisa hisleddne klde.hr. | I| dlvje maiehe zene | . Posusimo io in zmeliemo v praiek Viasih jemliemo dezen namesto lustreka. posielie. Cd pteganja gliste. kde Dd otrocih. krepitudi ilvce. kadar z"astaja hrana v Zelodcu in irevesju. Najved uporabljamo korenino. suSimo na prepihu. kiso v zvezi z napenianiem. Pilemo ga &-'15 dni. n06la lala Ylola Uoolor Dezen je velika kobulnica. protin. enakih I eajzavnete iivceietreba pitidalj$itas. proti moCeniu Obnese se zlasti protidriskam. Uporabjamo ga za bolna sedila. Je dobro zdravilo za I l. Cvetje nabiamo od junija do septembra. l\. Cvetje nabiramo od maja I . in protig . Uspeva bolj na obdelanih tieh in | nasioalisdih.4 24. 1 32 . v ledvicah. Steblo in listi so porasli s Slevilnimi . Caj za di6denie ktvi sladkamoz medom. obesene na nitki. Korenine kopljemo v drugi pomladi. Zdravi bolni ielodec. | razne koine bolezni. eajiz madehe I se obnese zlasti za pomladansko zdravljenje. zlatenico. uhajaniu vode. razne nervozne bolezni. ureianie in pospesevanie prebave. Kuhamo ga iz listov. iilste juliia in avgusta. Krepi slabe iivce. uporabliajo ga celo protiboiiasti. darlnoG-mac loa I I . ii.4ed ljudmije znan pod ga. pesku neruozno srce.hn. Ta aai niiatudi plevbok kryni llak. zdravi histeriio. Je zdravilo zoper i I poapne0ie tll. ! it I i. zdravlienje ielodca. levmo. Seetinastimi dladicami. Ureia neredno menstruaciio. V glavnem ga uporabljamo za | avgusla. krepi plebavo. Lajsa nadloge v trebuhu. Cajza iiYcne boleznl mesamo v delih z orehovim listiem. tako 6isti krl. Korenine kopljemo avgusta in sepiembra. Caj iz pospesuie znolenl€ na in vodo. Vonia nima nobenedo imenom medvedja laca.

pri paradiznikovih jedeh. Sleblo ie v zgornjem deu vedkrat rdedkasto. iellne. orsti zmedkana modno zadisi oo timijanu. lzboljsuie in 6isli kri ter !stavlja kruavilve mo tudi proti kasliu. rozmarinom in timijanom pripravljamo odliino dieti'no hrano. Vea tednov pijemo 2-3 skodelice dalanadan. Ta dai pije- trpotcem. ki so se teZko udili. Ljudje z njo zdravijo razne 6re. I pa zelo zdravilna zel. juniia |. blonhilisu. llOBRA MFEI 0 ganun ulgdrs DRESEII 27. l\. hripavosti. ll 34 . kvedjemu ga sladimo z medom. Nieno eterieno olie nzkrzuje I I I . Najboje je. M[ na v Zganju. soiatah in eno ondnicah.hn fostol I l. Za zdravlienie kaSlia in zasluzenosti medamo dresen v enakih delih z laplhom in I Je nadlezen pleve . ker zaradi okusa teh zacimb ni treba soli. Od Nnija nabiamo zgornl del ker spodnji deli kmalu olesenijo. V enakih delihra mu dodaimo kamiice in Zajbeli. peienkah. vedie koiidin.4ed . vbsne. Ureja ludi neredno menstruaciio. Celo pri sladkolni bolezni se obnese. s0loh 0roti boleznim dihal. Dobra misel je znana kol dobra zailmba pri raznih testeninah. tJsDesno io meSamo z ovseno kaso in preslico. Predvsem zdravi pliuda. Ako ie namade- iz malelnice. Od do avgusta nabiramo raslimo brcz korenin in susimo v senci. prezene 6revesne zaiedalce. prebavila. Poligorum aulculilo - hn. led| I vice in mehur. namoiena v kislem deiem vnu pomaga proti driski. | l. ioldne ln ieloddne bolezni. spahovaniu. grenaine spodbuiajo prebavo. da pijemo dai grenak. Caibistridovekanekakotakokot orava kava in Dreoania zasDanosl. ielodca kasliu. Zelo je primerna za spomladansko zdlavllenie.v26. Odlod najbrz tudi lme dobra misel. so s'kod ]ive. lma orecei vitamina C in kremendeve kisline. oslovskemu pliud. Vaasih so dajali ta eaj otrokom. Z baziliko. Popiti je treba po 3 skodelice na dan. Calu iz dobre misli ie dobro primesati nekoliko rmana. in hemoloidov. dreslovine ustavljajo drisko. Sok ali aaj lajsa bolede moklenje in odpravlja pesek in kamne iz ledvic in mehuria. Zenskam pri teiavah ob menstluaciii. wanllora lrara Je trainica in io vrsto let nabiramo na istem mestu. griii.

T 28. Zdravilnost zmanjSuje prevlazna ali presuha zemlla. regrat in rman. izloda premalo prebavnih sokov. disti ietra in ielodec. Lepo uspeva na viu. melise. Caj fiZolovih strokov uspesno zdravi vodenico. trrrll lll otrlcnl 0irh I l. Bolniki nai izkoristiio "fitolovo sezono". kodozorijo. kumine. odpravlja ti56a- olukokininski udinek. dasiimajo mani glukokinina. za vsakega. Iz teh zelisd pripravimo dajno mesanico in io pijemo okoli 10 dni. Tako bodo drevesia. V naravi je zasditen. uspesno zbijajo aceton ter sladkor v krvi in sedu. odstrania ledvidne kamne in pe3ek. daostane pollitra goste juhe. | kivse nie in slabosti ter naDade omedle- I I nike sadimo fizol v oresledkih od vice. brinie. Dobragospodinia pa najeimved zelenega fiZolavloZiv kozarce za zimo. Raztaplja in odvaia secno kl3llno. protln in iilas. jo insulinu podobno snov glukokinin. Fizolove lusdine kuhamo le nekai minut. Nato po 10 dneh nadaljuiemo zdravljenje s fiiolovimi lu$dinamj ali sttoki. Cvetie I . vla6a tek. Dalj dasa iemliemo vsak dan 2G-30 kapliic iinkture ali izvledka." Prlpravke encijana jemljemo vedno vsaj eno uro pred jedjo! Encijan je eno najboljsih zdra| | | vil za ielodec in razne niego- . Plnr60l$ ruldl|s Encijan ali rumeni ku$utnik je izrazito oorska rastlina. Naibolni-poletfe uzivaio dlnvet iuhanih sve 2i h zele n ih I u gdin. Tudiposusene /ugd/he. . iz posusetih pa izvledke. To je dragoceno zdravilo za sladkornike. de bolnik nimavrodine. odsvetujemo ga ljudem z vlsoklm krunim tlakom. pospesuie in ureiuie meselno pe lo. ki |@ stalno imeli sveze zelene lu6aine. zelene prcklarja nabiramo plodo| slrcke vse poletite. ve tegobe. ve. Za bolna ielra jemljemo prasek z yinom. lz svezih korenin pripravliamo rrklure. Poleg 6aja iz luSdin pripravliamo tudi iuheiz njih: 2+ prgisca lusdin kuhamo v 3/41vode tako dolgo. LuSdinevsebuje- jeno zemljo. Za ljudiz obCullrlvlm i6lodcem priporodajo namesto encijana dajno mesanico iz janeza. To zaleZe za celo lekarno. odsvetujemo ga tudi n$e6nicam v zadetku nosednosti. Zelene lus6ine imajo modan | |. komareka. posadi vanj encijan. Kneipp ie zapisal: "ce imas Se tako maihen vrtldek. Na dan popijemo 2-3 skodelice daja. Za zdtavilne namene nabiramo lugdine zelen/h p/odov. pospesuje plebavo. Uzivanje te juhe in daia iz lusdin zmanisuie dozo insulina. Glukokinin se s kuhaniem na sreibne uni6i. Razrezemo jih po dolgem in obesimo na nitke vzradnem prostoru.obroki naj bodo karobilni: bolnik lahko pospravi tedensko 4-7 kg v oblikizelenjavnih obrokov. Ali pa naredlmo takole: pripravimo daiiz posameznegazeliSdain mu dodamo belo omelo alipelin alitavzentroze.0[cll0n l r. tistjm. Pospesuib izlofanle lol6a. kerbolje uCinkujejo. Vkrviin seeu bo znatno mani acetona. E]{G|JA]{ Gonlltna l6l0a -h FEl|r 29. Korenine kopliemo jeseni ali zgodaj spomladi. sladkor se bo znizal za 3H0%. Zato za sladkor- ||. odcedimo in pijemo neoslajen daj. (upujemo ga v lekarniali zelisdarskih prodajalnah. iene na vodo. blaziklde SDodbuia leni ielodec. l. ako Drvih tednov daledv iesen. kamilic. Dolgo kuhanie bi unidilo marsikatero zdravilno udinkovino. lma rad dobro pognoPrevea apne ndasta tla mu ne p tijajo. Skrlatinki in davici ter lifusu. junija. Obnese se tudi pri bolezni ledvic ali mehuda: zdravi vnelie ledvlc po. in sicer razreddeno v 5 velikih Zlicah Ni pa za vse zeloddne tetave in vode.4ed vee sortami le treba izbrati najboljse. daga bo imelbolnik. imaio preved kisline. Bolise so mesnate sorte. Za zdravljenie seveda pritegnemo Se druge zdravilne rastline: borovnidevo listje. Ievmo. Ga krepi. Prasek z vinom alitoplim zavretkom odpravlia gliste. sondno lego. pelin in Zaibelj. Znizuje namred sladkof v krui in secu.

Na koncu Se krpo z usedlino ozmemo. caroz '. se celijo rane. Toda paz\mo. vtirajo pli krdih meC in p]slov. Njegova udinkovitostje odvlsna od rastisda.lw. saj je dragocen pripomodek pri ljudeh in Zivini. obe5ene na vrvico. Mazilo narcdimo lahko lakoj iz sveZih korenin ali jih posu6imo in zmeliemo ali stoltemo v prah. p. pesku in kam' kdih po ampulaciii. pri tem pa se razkroji alantoin. Pozivlja tudi prebavne ileze. z ast' v trebuhu. Takral prenehamo za laksen teden. Korenine susimo. Korenine moramo hitro suSiti. To namazemo na krpo iz platna in polozimo na rano za 4 ure. GABEZ Slnphytrtr oltlclndle-h . Cajiz korenin iene na vodo. Pri poaasnem susenju korenine rade splesnijo. trdi tezko celjjve in celorzagnojene tane. sesekljamo in narahlo scvremo s svinjsko mastjo. na zraanem podstresju all v pedici 40"c. Gabez ie zdraviien tudi za dihala pri kronicni. g pi. Od vseh zdravilnih rastlin vse| I | buje gabez naivea alantoina. korenlre pa I i i spomladi. Kls. Nato naredimo nov obkladek. To mazilo naj ne manjka pri nobeni hi$i. Vino. d ska. Naihitreje ga zatremo modnjm gnojenjem in polivaniem Je z gnojnico. ali pa jeseni oktobra in novembra. lz te mesanice poparimo 2 dajni Zliaki s % litra kropa in popijemo p0 3 skodelice na dan. Korenine je treba kopati s konidasto opato.. ker se rane od trnov nerade celijo. vneliu ledvlc. pri vneliu kosti ln porebrnice. SpomLadi ali pozno jeseni . da Jih po dolgem zreZemo v nekake liste. Pri teiavah' s sedem vzamemo 3 dele gladeza in po 1 del brinovih jagod. ko . kuhano s korcninani. ki nastaia iz sedne kisline. nadleZen plevel.aslrro nabiramo od mala do avgusta. Gabezove korenine . odlidno disfi kri. kamnih in kalatiu mehulia. preslice. Ne sladkamol Ta aaj je susimo blizu pedice pri 40"C. kjer jo hranimo. da moeneje izlodajo sluz in se katarii hitreje pozdraviio. Zelo se obnese kagasti obkiadek. Belo vino. grila. pa ludj pripremodni menstruacili. da se ne ranimo. zlasti pa pliu6nim bolnikom. teiko ga lzlrebimo. Fliudnici.1 mesaio razliino. pri zvinih in izpahih.T 30. Mazilo uporabliamo enako kot kasnati obkladek. Ugodno vpliva na bronhije. peter$ija. kuhan s koreninami. zatldlinah v doiki. prelegnie. urezov. tlrdls 1 I 1 I I z |. Ta je udinkovit tudi pri 6irih zaradi skorbuta.i ledvidnih boleznih. Namesto kasnatega obkiadka uporabliamo tudl gabezovo nazilo. ij. Glede na velikost rane dobro zmesamo 2 do 4 Zlice praska korenin z malo vrode vode v kasnato zmes. caj: dve iaini zlidki sesekljane korenine namakamo aez nod (8 u0. oronls s0lno$r . zmedkanln. z medom ali sokom ali s pra6kom lz korenin in dajejo bolnikom z notranio krvavitviio. klenih iil. 'l I I |. . Gabez je eno najboljSih zdravil za celjenje zunaniih in notraniih lan (rana na ielodcu). kot odcedek blazi v ustih zobobol. Gabez je zdravilo trdi za prebavila: ielodCni katal. Debelo korenino po sredi razrezemo. preden cvete. nih mi5icah in kilah. pri zadebelinah zaladi revme in ptotina. najdragocenej6a snov gabeza. Najboje je. kuhano s korcnnaml pijemo proti kamnom in zfafdnici. da bolj izlodaio prebavne sokove. prask. ziutraj pa samo zavremo in takoj precedimo. vnetiu polebr. sajjih skoraine moremo puliti. ta I | ll je potreben za tvorbo celic. blonhialnem kalariu. obesimo na vrvico v zradnem prosoru ali pa jih previdno I G]ADEZ 31. zlomov in kryavilev. bolecih odli6no zdravilo zoper kamne in pesek. nato spet pijemo 6aj. plotinu. ker so dobro vragdene in globoko segajo. lako sklepni kot vodenicnosti. seveda nesoljeno. Vroao masl precedimo skozi platneno krpo v stekleno ali dobro emailirano posodo. | | vendar le kraisi das. Pornaga proti nih ledvic.I 4 !il nabiramo zlasti korenine.1 it l . revmi. marca in aprila. Sveze korenine dobro oeistimo. Najbolj_mu priiajo apnenaasta tla. krvavem izmedku. nice. Cvetoio .

Uporabljamo ko ren ike. NajbolF. da j0 predpise zdravnik in tudi nadzoruie nieno delovanie. pa tudi nizkega zviSuie. plodove paseptembra in okto- |. Cvete maja in junija. budne peske in eesen. lz cvetov in plodov lahko naredimo tudi tinkturo. Vdasih so z njo preganjali 9ll| I I !te. kratko zavremo. de je srce slabotno. Na prelomu je dobra korenika zelenkasta. pri okvarl slcnlh zaklopk. iJdinkovito uravnava krunl tlak. lahko za lraj. Cvetove ln iilste nabiramo maia in junija. Sele nato ori oeeici. da dobijo celice srene misice dovolj hrane. oloo I .I 32. . Jetrajna praprotz modno koreni| ko. Najbolje uspeva na ilovnati zem ji. Sladimo le z medom. narrla GroG 33. pad pa cele su$imo na temnem kraiu. |. bra. Pri mot- pa je glistovnica uelnkovilo sredstvo proti r6vmi. iih ne razrezemo. no oo$kodovala Yidni ilvecl Pad Glog je popolnoma brez tkodljivih stranskih u6inkov. Vedinoma je srednje velik imaio I disipo mandelinih.. gripi. Korenike iz viSjih leg so bolj zdravilne. visokega znizuje. Po kopeli pa je treba iti iakoj v posteljo. okvare in vnelie sldne mi$ice. Caj pomirja tudi boiiaslnika pri napadih in po njih. Glog b azi tudi starostne polave in motnie v menl. Je izredno zdravilna pri sr6nl slabosti in jo je treba jemati v pravilnih odmerkih.Korcnike kopljemo pozno ieseni. grm. Crru6e$ oxracfnha . Glog je pomemben zlasti pri srcnem Infarktu. Cai pijemo tudi pri vrocinskih boloznih: pliucnlci. npr. D rc6e k in izvledek. Razgrnjene jagode susimo najprej kaksen teden na toplem. Cetudiso debele.lur. belemu perilu. Nifide nai ne uporabtia dlistovnice za notranje zdravljenle brez zdravniskega nadzorstva. plodovi moknat okus. tetudi ga pijemo ved mesecev nepretrgoma. V 3 litrih vode zavremo % kg svezih korenin in listov. zlasti kot kopel: sveza stebla zavremo za kooel. vodi. Toda samo vztrajna raba vodi k uspehu. blonhltlsu in ka$liu. odcedimo in popiiemo na dan 2J skodeLice po pozirkih. I . Premoena doza bi npr. GuSroUl{lGA !rt6!brl3 lllh-ma3 . Pri starih ljudeh zdravi @ Jemali so io tudi zooer trakulle. Sx dnevno od 10-15 kapllic. Tu piiemo zlasti daj iz cvetja.l|lr. GIog je eno najbo idragocenih | I I zdravil za srce. Pri krCnih iilah priporodajo kar se da tople notne kopeli. 2-3 skodelice na dan. Danes imamo zoper gliste in trakuljo boljsa sredstva. Kreo! in !ravnava delovanie srca. z izvledkom korenike pa natiramo obolera mesta. lzboljSuje namree prekryavilev korcnarnog€ oiilia. Po kopeli pa moramo takoiv postelio. obnese se tudi pri 8r6ni yodenlcl in poapnenlu os16nlka. razlhlensm in zama5denem srcu. protlnu. Tinktura iz iagod deluie proti ledvlanlm kamnom. kakor kate Ze nieno ime.

Obkladku za otroka dodamo 20olo svinjske mastl. drazenje koze pri vnetiih rebrne mrene. ii in se vnameio iai6niki. Ob kresu nabrani /isri imaio baie najveijo moa. ledvic. dim b"olj na sondnem kraju zorijo iagode. Pospesule tek. zato iih sladkorniki ne smejo vkiLeit v svojo dietno hla. uspesno splakujemo usta in preprebujemo vnetie dlesni :n kruavitve iz niih. posebno pa 5e hiravim 0lr0x0m. zoperdlevesne in ieloddne teiave. Caj iz listov zdravidrevesni iin ieloddni katar. pa preiti na presno hrano. kerje okusna in obenem zelo zdravilna. eaj iz listov Caj | I| | . Gordi6niobliZ zdraviiSias. nekaterih ljudeh povzroiiio nep. seveda razredde n irir. Slmska la0oda I |. izvinih. pa tud odprav jamo nepriieten zadah iz ust. revmatidnih boleEinah in za boliSo pfekrvavitev. Jagodet veliki Linn6 si je z jagodami zdravit in pozdravil hud protin. Vsvojem sladkoriu jmajo polovico sad!9!a sladkorja. namazemo na platneno krpo in polo2imo na bolno Od maja do junija nabiramo /isle brez cvetja ali yso zel od junria do iulija iagode. iaica'in ostrige.iekah.o-urtikariio. 0outlca posebne zdravilne vrednosti. Taki pad morajo. Ko odstranimo obkla- dek. marletice.h . m0 zgodaj spomladi ali pozno ieseni. lzvleiek iz tislov:n korcnin zdtavi ledvidne bolezni. Pazimo: vrtne jagode nimajo zdravilnih lastnostil no. da hitro zapusle Zerodec in j'h ludi 6revo do Kraja prebavi. da je gordica moenosredstvo in precejostro deluie! Ne smemoie predolgo pustiti na kozi kot obkladek ali obliz. GoiienicvetsluZizanalianie proti boleCinam v mi$icah. ki j. Pri preveliki notranji uporabi lahko povzrodivnetie ielodca.34. G0nCtCA Brd$slca niora . prav taio io<olado. Gre za drno gordico. opustiti ta sasLni sadez. korenine pa koplje- I a. in tudi levmi. Pospeiuiejo plebavo in krepijo organizem. Gordicaie tudi imenitnazai/r?ba. da mileje deluje. na prsi pli pliuenici ali vrodienem blonhilisu.l@Pr' @ . Jagode imajo poleg mnogih drlgih zdravilnih snovi 5e posebno veliko vitamina C. pljubnika. tragdrla rcsca . posebno 6e jim dodamo sladkorin smetano. Ta obkladek rabiza opomogli.h sicer pr6bdva moeno obiemen. Vta namen lahko jemliemo tudijedllno gordico iztrgovine.hrr.slem'zvledkom. Tega je tem ve6. protin in revmo. uporabliamo gordico Notranje ial odpravlja pesek in drilge kamne v seCu in sploh oomasoloh pomaga pri odvaianiu aeha. Upostevajte. sicer si lahko nakopljemo vnetje z mehurji. robide. Uponbljamo ali zdroblieno seme ali Ze pripravljen obliZ iz lekar ne ali pa moko iz semena gordice ali pa cel0 seme. Pospesuie plebavo zlasti mastnih jedi. lepo odvaia in menda pornaga iubi zoperielodcne 6ire. Zal. kom po hudi bolezni. Okrepimo ga. Zdrobljeno seme (100 g)zme| I | Samo v kaso. S!Simo v senci. ee so yzga nju nanoAeni. Z njimi zdravimo-tudi ledvidns bolezni. drisko in hemoroide. Smejo pa piti aaj iz lislov. | . \JKreprmo eis$ kri. Pa pri zdravniku nai se oglasijol SokZlagodposebno dobro dene ljudem z naduho. izpahih. Stareisim ljudem ql4iSUjC oblok krvi v ptebdvilih.. Je irspesno zdravilo kol obkladek ali GOZDI{A JAGOIIA 35. ako dodamo aKo 000am0 Se iiste -maline.e. Bolnik nai io uZ va po dajnih 2. Gorbidni obkladkl zdraviio bronhialne katade z vloiino. npr. ki vsebuje e malo beljakovin. ki daje temu daju posebno prijeten vonj. pri zenskah pa lahko nastaneio motnie v menslruaci.u. Kneipp je daj iz listov priporodal zlasti prebolevni. Zupnik Kneipp ie daiu iz listov svelova dodati nekaj disede perle zaradi arome. mehuda in erevesia. crsl| xfl. Pri otrocih naj lezi obkladek le 3-5 minut. Zavretek iz kotenin ustaviia in zdravi drisko. kozo dobro umiiemo s kamilidnim 6ajem. saibela nima obliz.iietn6 koprivni. da bi si hitreje mesto za nekako 10 minut.

Susimo na Prepihu na zraanem orostoru v prav tenlJih plasteh in I Baste ob plotovih. mo po ved Zlic na dan V noko znlelo sene jemljeza | . koprive. Pravtako p0maga nina. Zadostuieta le dve skodelicitega aaja na dan. Nekateri zelo cenijo triplat kol zaiimbo. po zidoviu. 100 g zdrobljenega semena zmesamo z malo vode v ka$o.nfl. laisa tezave zaradl histeliie. Blazi Crevesne in ielodcne leiave. ko cvete. do 10 cm doig strok. Vsebuje obilo takih snovi. breze. Tudi sladkornikom so ga zabeli priporodali zaradi glukoki- na ilvdevie. nolranio klepilev. zasluzena pliuca' ali rumenkasto beli. krese in rmana clsll lelo bblezenskih snovi. Lahko patudisamo zelisae To veljatudiza preganlanle celulrlF . gnojnih zanohlnic in odpr- Dlsi iedvic in tolEa. fak obkladek se obnese tudi za zdravljenje llegmon. - nn. Se moaneje ueinku- je. jih izlusdimo iz strokov in suSimo na zraku. Njegovi listi so zelo podobni islom detelie. Z asti se pa triplat obnese kot obkladek razne 611e.Hn lioieniu uCegnareOimo soparo Ureluie holeslercl v nleku kuhanozetisbe spanien ir pri teiavah pliudi Ploti boledinam zmeilano. Srnemo pa ga uporabljativ prav majhnl kolidini. tj. Prav tako lahko zamesamo moko med bezano ali marmelado. podobno kol muSkatov ore6ek. Tako pospesimo. ll$|tarlcr | . vodna kresa' marietlca koprrva'. ae se Preslabo ori molniah v dlevesiu in Vino kuhano z nio. namaiemo na platneno krpo In damo kot oblogo na bo no mesto. doltltlca Trlg0n6lla l08nl|m 0]a0clm . Vlno. ker pospesuje delova- katar ilela in bionhialno astmo. Dobro vpliva nje erevesia. celo nstlino. zivih meiah' I l. 'sie1o freO irenkutlco ponesamo z 'aneno moko in topl0 vod0 ter p0lozlmo. gnoinih vnetij podkoin€ga tklva. travnikih. GREIIKUTJICA Elscl$ma nsdoltcos GRSI(0 SEI{(I ali IR|PIAI ST. razni lurunkli in kalbunkli. krepi ielodec in pospesuje plebavo. Zaradi svojih sestavin ima znatno zdravilno vrednost. P od je sabljasto oblikovan. neobdelanih niivah Nabiramo od marca do iuniia. ki ii podeliujejo znatno zdravilnost.'1 36. pomladanskim solatam. ll I I . dal posebno mocno vpliva na | I I dihala in zdravi razne niihove bolezni: katarle. ako ga skuhano s kisom. zdravi iSias in zlatenico Ta zavretek zdlavr tLdl rane buie meiedno iiie neraoe cdtiio.** I 44 . ki so se bez zrmo nabrale v niem Grenkuljico dodajamo fih dilov na golenih (medih). E^ako ludi nazito iz grenkuliice Prasek krepi slabolne in b'stl gnoina ter zasluzena pliuCa Ceniio 9a tudi protr kamnom izloda solna kislina.ptezene gliste pospeperilo. da se za iet h izgnoiilo podkoine tvolbe. pa tudi iodeno /lsle in cvele. Zdravi tudi vneta seClla in pospesuje presnovo. modvirnih Pasnikih.na boredehesto. Septembra nabiramo zrcla semena. Cveti so rumeni vedkrat premeiamo. ie dobro za splakovanle vnerln dfesni in za um vanje klast Juha iz nladih poganikov grenl(urllce-ln orugln soomladansKih zelisi: marietice. ke( modno in prijetno disi: Spodbuja lek. kLhano z grenkuljico. kot so krebullica.

s kemijo prepojenih das:. da ra ia veekrar p eno v teh. Zabasana (zastoina) lelra zdrav mo spomladl s so ato iz hmeljevih poganjkov. II | . Mlade brsle nabiramo marca in aTta za solato. mejah in drevesih. eai vraaa in omogoda normalen spanec. Cal zaradi svojih grenein krepi | I I ielodec in zbuja tek. ouenus lotur - lrn. Otekle noge zdtaui dajna nesanicev enah h del h iz -bja. Pijemo ga ruoi. br-oz sladkorja. vesne nih in ieloddnih 6irih. pa zlatiiili n tistulah se obnesejo k/istl4/ iz enakih deiov lubja.tO minLi. ki se dobro zapirajo. Sede2ne koDeli p. oa " vd. vesia. kamilicjn Zajblja. lma ze o aromatiaen. Hrasi I I. Zunanje kopeI . Zooer premoeno zapiranie dodamo tubJe krn ke. tvore. iakoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdije zdravnikovim ukrepom le v pomod.in"ih { 46 . storze pa v jeseni. Nalbo j ie lubje nladih vej h pa( paganjkov. ee nas pidika6a ati kakSen insekl.irn oozdraviio. Zooer potenie nog priporo_ calo Kope4 nog vsak 0a't. . omelo."avamo. Pri vnetlih dre. Piiemo 0a 0rizastluDi- nemir popust. N. deplesija se po eze. ko so ine i krvav izmeiek a cero bruhafi kri in notranie kryaveli. glo9. telesni in iivcni Caj hrastovega lubja veze strupe in lakole odisti. pa septembfa in oktobra. ker ustavlia kruavitve iz ielodca in drevesii. lutnlatc dub I I. l\4nogi so se z njim resili. Caj ureja menslruaciio. | irna kratke lislne peclje. a(o inaro "nacka.bkladii z znletega lubjat lo daro na zlonljeno mesto v vred. cyete julija in avgusta. aasih. l\ilodno vpliva na izlodanje doioe. graden pa raste v visjlh legah. Ze o ga priporodajo pri dleves. Prav tako se po njem unese spolna prerazdraienosl. Odsvetujemo pa ga priiivdnih teiavah dre. pelina in njrvshe preslice.uoih k. Naiboi je ua nkovito /uble dolge. posuSirno in hranimo v Hrast je bolj nrznsko drevo. se6a in odvaja nakopiceno vodo. in sv nec. Sta dve vrsti: hrast in graden. HMETJ Hlmulus l[!rl[s-n HRASI39. iire. To mesan co popar:mo s skodelico kropa in jo piiemo oo Zicah. p/odoye. nmEli Hmelj se vzpenia po grmovju. Lahno zapira. Okus je zelo grenak in t(pek. daj veTe l"d: kem'dne strupe. Pri laiiih zlomih a Saio bo ei -e . Nabiamo jih v vseh letnih dasih.iporoaaio p. Seveda le lreba -goloviti vzrok le nadloae. kuhamo 5. Zaradi areslovine v tubju se kope. Zavretek lubia zdtavi oremn0ge bolelli: lane. Cresovina v lubju ie najpomembneisa | .. Kopeli pomagalo tudi ozeblim nogam. pijemb ga z m'ehom. Pijemo ga pol ure pred pocitkom.J1o e. temnih kozarcih. gfaden pa ielod.38.. o-gnojke. Na 1 liter vode Oano veriko 2lico -bja. llh zdravilna snov. pornirja boleiine v maternici in blazi teiave mene.r. izpadih danke in tudi tistule danke se z n. pospeseni utlip srca se uredi. z sobami in nilioiinom. Uporab iamo slorzke. lEi4 lIEl rT vsaKr zastrupttv/ gobaml z u[!I izloianie seia.(i ie vlazleoa in too eoa. Notranie: Cal. zato zdfavidrisko. k j dob vano vsak oan s hrano. Cal pomirjevalno vpliva na zivdevje. obneseio pri ekcemih in d. Tako zdravino vpliva na plotin in rcumo.a zawelki. v vedjih kolidinah kar omamen duh. plodave. Cai pijemo hladen kaksno uro pred glavniml obrokl. Sok sveiih /lsloy zeio lajsa zapdle ln pospesuie iztleblianie in in ieloddne sluznice ter alevesnega kataria. Dodajamo mu lahko Se baldriian. Povecala oe avrost srca se Lravna. Nabirarno iih septembra.

Kavo pripravimo takor zrel Zelod olupimo. katerih imenase kondaio na r). Potem odcedimo. vetiki izgubi @ ledvice. slad. ga zmerno. Zaradivitamina Bj2 je naiudin| . 'hrci dano na tilnik zoper glavobol. Na dan iemliemo 3-4 ilice. tudioslovskt. jih grobo zmeljemo in krhamo kot pravo kavo kaksnih 10 minut. bolj v gorah. ieloddni katal in vsa huda vnetia v tr.w @Je I| | . koviteise zdravito za slabo- krvnost. sicer lahko nastanejo na kozi opekline. pa tudi v nizinah. in sicer ob zelo suhem vremenu. kadar je je premalo. | Najdemo 9a skoraj po vsej severni polobli. Urav'nava ieloddno klElino. Narba. Kolikor zrn potrebujemo. nanbanega oz. korne bolozni. Nabiramo ga od maja do septembra. da ne nastane modna driska ali se oonoii hudo ne ootimo. da se sluz ra.ov krvi ob nezgodi ali pri operaciji.in ga razreddimo. jih praZimo. Obnese se pri vseh bolez_ nih elevesia in telodca: zdfavidrisko in zaprtie. odpravria irebavno mot nie. v katerem smo skuhali 2 6ajni zlitki 48 |@ re xe. Desku. boleznih. Hren: l0 rezin hrena namakamo v vin_ skem kisu. upbraotjajmo ga zmerno. Zdravi zlasti dihala in vse bolezni prehladoy: bronhialni katar. I |. Zelodova kava utaunava delovanie Sditnice. Zdravi mudne afle v usflh. nao_ nlenost k prehradom. susimo na sendnem in zradnem in hranimo v dobro zaprtih posodah. Odlidno oomaoa ori slabolovnosti. dobro posusimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. 40. prav tako tudi aaj in obkladki iz lubja. Calprepreduje razvoj baKerii.redei. hron Zdravilne so korenne. dolijemo mleko in popijemo 1-2 skodelici na dan ali pa vsak drugi dan. lma tudi antlbtotidno lastnos .rT . Poveduie uzivalnio izlodanie seda.buhu. za druge mesece pa jih hranimo v temni kleli v zasipnici ali vlaznem Ne raste samo na I . jelme lis6 in mozofiavico. ker oosoeSuie izlodanie sluzi. po gozdovih.leqa vina in namakamo 10 dni: zjutraj na teiie in zveder vzamemo po eno oshinko titra zoper relodCne 6ire. da postanejo temno rjava. HREI{ cochlsdrla amodcla Cou{lla lsl{t loa . tstandstrl llsal -h . enako tudi levmatiki in ljudie. Pri neredni menstruaciii je treba popiti % litra rdedega vina.itr. predvsem zaradivnelih dlesni. premoeno ni:a. ee je bolezen napredovala. sicer lahko zadno krvaveti I| | . celo ietitnikaSeli se pole- |@ 2e. PoZivlja in krepi izerpano telo po hudih boleznih. popijemo po O sk. Hrenovo vino.eloddnih botoznih. so pad prvizadeliz lslandjii. Naribanemu hren! dodamo malo vinskega kisa. vnaqe mandelinov. Zaradi vitamina C je hren izvrstno zdravilo zoper skobul. travnatih pobodiih in celo na drevesih. Zadnje dase postaja zanimiv zaradi snovi z antibioticnimi udinki. Obkladek naj bo kratkotrajen (20 sekund). nastrganega hrena. lvlanjse koli6ine popolnoma zadostuieio.50 g hrena nastrgamo v. Ukrepimo ga z dodalkom lapuha. zato bi premodni odmerki ln predolga raba drazili drevesie in ielodec ter motili delovanje ieter. zrezemo na velikost kavnih zrn. pozdraviio se astmaliane bolezni. ustno gnilobo. zlaati 'ffi % 49 .detice nd Oan. kasetj. Vsebuie obilo vitamina C. rstAl{DsKt USAJ 4t. ki so nagnieni k prolinu. kopeli in izmivanie z niegovim zawelkom.lite-r b. po Crevesnih in . z njim odpravliamo sonCne pege. Tudi pji luskavici pomagajo daj iz lubia. kop iemo iih od septembra do lebruaria (v mesecih. katal poneha. osladimo pa ga z grozdnim sladkorjem. napad bo botj oacr. Pod zdravnikovim nadzorstvom se znatno izbolisa stani. Hren blago vpliva na pliuca. pa visa. V ta namen oa mesamo z medom. na lice pa zoper zobobol. tj. modno sredstvo. Hren naj uzivajo sladkorniki. tam | niim zdraviti. Pri bolnih ledvicah ga ne smemo uzivati.n betih krvniEkvpivdm sorazmerju. Kmalu bo see bister in brez boiezenskih snovi. gotnik s klonicnim bronhillsom najzjutraj popije daiiisaia in tapuha. dodamo sladkor. udinkuie nam'red oodirbno kot penicjlin.. kerpospesuje razmnozevanje rdedih. pliudne bolezni.

Janez kol zaiimba ugodno vpliva na prebavo. prepreduje vetrove. TLdi um:vamo hrapave'n lazpokane roke. 50 Jecmenove otrobe in moko zavremo s k som in mas. plodovl rebrasti in nekoliko sploSdeni. dodamo . pospe6uje menstruaciio. Toper obktadek z jesprenja hitfeje pozdravi un"te ol"itin". krCem. V pivovarnah priprav- ielodine bolnike in ljajo iz neoluSdenega jeamena s/ad. Jedmerovo moko. Previdnibodimo. I I. (Vdasih so temu Saljivo rekli . kislemu zeliu in solatam. I. vleliu. putifi ati protiriu. prebolevnike. pri bronhilisu pa spodbujajo sluznico za izlodanje sluzi.mono a. pri jeamenu so plodovi zrasli s plevami. nih bolnikov. dobimo za mnogovrstno uporabo Wijelno janezevo Zganje. zaureto s t som. Je6menova moka. V glavnem sluZi za prehrano iudi in Zivali. lahko tudi med. prepraiena in na mleku skuhana v juho. podpira izka$lievanie.znosen in izkasljevanje olaj$ano. I Caj z ianeza je odlidno sredstvo zoper aslmo in oslovski kageli. Naibolie je narediti iz njihovih zdrobljenih plodov mesanico 1 :1 :1. da imaio do Nolranje: jeimenova noka. pospesuiejo izlodanie sokov. JE6ME]I 43. Jaootcnr t( s ter jo p. kadar imamo obolelo gllo aJ. kopliemo ilh marca in aprila. ae ga curnemo v vodo za grgranje. Dodaiamo ga v kruSno testo. ffI . DiSi aromaliino in diSavno. Uporabljamo ga pri peki upognjencev. woie obkladke iz .) Janez spada med Stiri odvajala: ianez. SuSimo ga v senci. JeiilLnJva voda: pcmenovoztnje kuhamo tako do. Niegovo zrnle je zdravilno. laisa bolece mokrenje. JAI{EZ P||nDhclla anislm . lz zdroblienega semena. petersilj in zelena. ima pa tudi vrsto zdraviinih uainkov. coje ga mnoqo sort po vsei Evrop dalei na sever. lropelika. !stavlja dlisko. zdravi katar. janez pa ju moano prekasa po okusu. Vino. ieinenove noke in mleka na vnele aire. Ugodno deluje naielra in vranico. Oba sta enako vredna.in. lajsa boledine v gdu pri hfipavosli. ker zelo pogreie celotno drobovje. L4ajh- ll ||. Zunanje": Kneipp ptipotoea belu!.go. ko ie zrelo. Veliki kobuli so zlato r!meni. Lahko pa lb vodo osladim.om in tople oolaoamo na izpahniene in bolede ude. Pri revmi ga dodaimo drugim vtiraloml Plodove dajemo v odvajalne daje. progaslim sleblom.jemo pl katalju mehuria. vetrovom. da zrna popokaio. da ga ne zameniarno s strupenimi kobulnlcami: dobro si ga oglejmol (Strupene kobuLnicer misjak. namodenega v Zganju.) dovoli mleka. smo hlipavi. Zato je dobro pridejati 5e kumino in sladkijanez. ki rma veliko hranilno vrednost za ne kolidine kreoiio ielodec in ilevesie. Vodo odcedi_ rno rn z nJo 9rgram0. Jegprerl postane pomaga dojedim materam.trn locam drorrednl 42. okrogllm. Zaradi boliseba okusa dodajamo daju mleko. skuhana na mleku. I Zdravilne so korenine. Bolj kot jane: sta udinkovita kumlna in komardek. listi nitasti. Plodove nabiamo v jeseni.poprdinec(. Pri nas sejejo ozimni in iari iedmen. lzvrstno pomaga pri kalarju dihal. zei pa lahko vse poletje. sienidjak. Deluie proti napenianiu.. daljsem klhanju sluzasi in ie s siuzom pomembna prehrana ielodi. Dodajmo 5e kuminol JaneZevo olje: pomaga zoper napenianje. zavreto z janeZen. zdtavi razne bolezni ledvic in mehulia. ooiaiiio t<o'i obkladke na obotele sktepe pri sktepni revmi. ki imajo dolge rese. llordoum disflchm . griii in hripavosti. slrul onalz Je enoletna rastlina z gladklm.

Caj iz plodov hvaliio p(\ lai$a kaSelj. Tedaj nabiramo in olupimo tudi lubje z nladlh ve)ic in vej. b6zeg 1. Jesenovo lubie je nadomestek za kinin. tak-o ilor. pospesuie izloeanle sela. saj disti krl. Cvelni bledo Uolonlc8 olllclnillr-h . divja madeha 1. p iudni( 1. Je trajnica sgrozdi imajose pla| zi. Pri bolezni grla daj grgramo.in revmo.anina 1 . zdravi vlodico. vsaj 14 dni.'relov. a brez korenin. Krepizdraviinpredvsem dlhala. prsi plluca. pri vaeh naStetih boleznih si lahko pomagamo tako.ionikum. vodenici. yranlco in Jesonovo listie dodaiamo dainim mesanicam za Ci5Eenie krvi. diseda oerta 1 del oliuanik 1 del ra. pri v dih. regratova korenina I del. Pomaga pri tezavah ielodca in prebavll ter drevesla. ledvicboleznih.stov blago odvaia. . zlasti na pozganih posekah in blizini oglarskih kop. kamnih iel potenie. Plodovi so korenino. posebno tistih z nad-leinim srbeniem. lepo I . Caj zoper 2 dela. po 3 minutah precedimo.ilv. Uainkovit je pri zdravljenju ekcomov in drugih kornih boleznl. raz0otl deli: ilsle nabiramo od maja do julija.lal aii ?^^af deta. Za bolisi okus pa jim dodamo malenkost majarona ali DOOTOVe mete. zoper ekceme in koine bolezni ter slalostno stbenie: jetidnik 2 dela. Nabiramo v senci ali kveijemu 40'c. kri. uporabljamo ga Caj llI . lak-o za prsi: jetienik 2 dela. pomaga proli prolinu. I slabotna za v mehuriu in zlatenici. pljudnik del. pesku. tako krepi notranjost in laisa razne tazave. da potaQano sv6|jetiCniknabolna mesta. diseaa peria l del. lahko do 3 skodelice na dan. 52 . ludnik 1. Jetidnik uspesno mesamo z raznimi druqimi zelisii. Piti pa ga ie treba zasloiu v ll I l. Plodove ni modre cvetove.tai za ietra: jetidnik ietrq: ietidnik 2. jelta. kadar cveto. odpravlja gjlste in velja za krepilo . ki I . Zdravil| drevo. trpotec 1 del. lma veliko zdravilnih snovi. Jesen je do 40 mkrilati. Sele dobro posuieno rastlino drobno zrezemo in soravimo. Jes6novih daiev na splosno ne sladimo.de1a. Zdraviietiko in sedila. nih h. Cvete od maia do avgusta. Cai iz . Caj pripravimo takolel 1-2 daini zlidki narezanih listov poparimo s skodelico kropa.1 44. po 3 minutah odcedimo in popiiemo po poZirkih nadan 2-3 skodelice neslaienegaiaia Eno dajno Zliiko lubja kratko zawemo v ya litra vode. raznim: druoimi zetisti. lll8ll la30n visoko. piiemo po pozirkih neslajen dai. JESEII Fr6rln$ 0rc6lsl0r JEilGMK 45. zdravi revmo in vodenico. Susimo v senci. to je osnovni pogoj za odpravo 0dpravo srbenia. orehovi listi 1 del. disti ledvlce in mehur. Uspeva bolj na suhih rastis- nabiramo septembra SuSimo jih in oktobra. Kneipp ga priporoda zoper prolin. k^. rast ne.

Nikar ji ne gnoiimo z umetnim gnojem! Cvete od junija do avgusta. |. Ce ie sluznica vneta ali celo 6i1 na ielodcu. Skrbno io odistimo. menslruaciiske leiave. nespe6nosti.me_ zev cal. ki se tezko svezo rastl no. sopare in iznivanja. pomanikaniu teka. ki pomiria. vodenico ter pospesuje izlodanie seda. pri driski ne uporablialmo kolmeza. Uporabliamo jih kot obkladke ali kopeli pri ce iio. Ne smemo ga piti zelo vroeega. z eno besedoi je neprecenljiv Stvarnikov dar. na oreoihu posusimo. KAMITIGA fiarhirla Ghrmomilla gnoinih lanah in ranah. gripi. Preganja revmo in protin. Kolmez uporabijamo pred| I I vsem pri ieloddnih teiavah: v bolezni in nadloge. Pri pomanikanju ielodine kisline. belorumeni- KolMEz 47. in sicer zgodaj spomladi. sai jih sili na bruhanje. oteklinah. Kamilica vseb!je azulen. KolmeZevo tistie pleiene mries. pri Yetlovih. glanulomih in bronhitisu. zmesamo z medom in daljsi ias uzivamo zjulraj in zveder 1 dajno Z ldko te mesanice. da ne izgubi arome ln z njo zdravilne vrednosii! Za eajio le popatlno. Kamilidne kopeli pomagajo pri boleainah v usesih. Velja za najboli$e Zelodano zdravilo. ki raste ob rekah. Boledina kmalu poneha. pliuinici. Za daje nabiramo mi cvetki. oslabelosti | ielodca. 20-50 cm visoka rastina z drobnimi.lm |tamlllsa I med Zitom. kalariu. KotmeZdva pi?ia pomaga moskim or: oslabelosli spolne mobi. Je 60 do 120 cm visoka modvirska trainica. stoiedih vodah. sti rn slaboklvnosti kuhamo iall Kadilci se lahko oovadijo kaienia. cvetni kosek je votel. nervozi. kopeli. ki zelo disi. plotinu in revmiodlidno pomaga kamiliino olje. @ @ffi 54 . Za krepitev spomina ie ko. NekajWgl6i kamilic narnakamo 10 dniv 1 ilr! olivnega olja na soncu. Nabiali io smemo le ob suhem. Kadar nam izdereio zobe ali imamo vnelo grlo. de kamilce zdrobimo. dni. Prizadeia mesta vsak dan 3-5x natiramo s tem oliem. preden se poka:ejo listi. Caj hitro pomiri ieloddne leiave 2e po kraisem rednem Ditiu. Za vtiranje pri bulah. o6eh.1 46. gliste. da se ne navlaZi. Najvedkrat uporabljamo tople obkadke proti boleeinam. lzbolisa obtok krui. pri bronhitisu. Dodamo nu poprovo melo in het. razrezemo in v senci. de iveeijo posu-seno kotent4o. Sanl vrodini. grgramo z zavrelkom kamilic. Kopeli naj trajajo pribl. Pest cvetja namakamo 12 ur v 1 litru belega vina na soncu in pijemo po poiirkih. Sluz se hitro razpusti in lzlodi iz pliud ali ielodca. vnetiem. sinusih. btedieno. Nabiramo vodoravno razrasieno koreniko. pri stalno mrzlih lokah in nogah si napravimo tople kolmezeve koper: Enako pri ozebfinah.so. I |. Je v prv vrsli zdravio za Zenske. Na rane daiemo tudi zmddkano . Deluje pfoti povi. za notranjo in zunanjo uporabo. kot delamo pri lipovem daju. eteribno olje. zlalenico. Je eno etna. obkladke. 2G-30 min. nespednosti. lrganie v udih. lesnobo v prsih. Raste po njivah. 10 dni zapored spiiemo Z litra pijade po poZirkih. Kamilice tudi temeljito razkrZujejo. Uredi iztok iol6a in pravilno izloaanje. gojimo jo pa tudi na vrtu. . Kamilica pregania kamne. zasti za klde vseh vrsl. in pozno ieseni. glavobolu. Pr: bruhanju ne p imo kamiranega aaja. rana se oaistl in zaceli. Kamilica je za vse mogode zelisie. iiydni stabosti in ienskih boteznih. slabi plebavi. koinim boleznim. nice.oim manj se je doukaimo. za aa)e. precedimo v stekle- | I | |. V 1 iler jabolenika razreZemo 20 g ko mezeve koren:ke za nexa. Ko|mez je prastaro zdravilno samo cvetne koSke. mlakah. De uje prot boleiinam. slabi plebavi. Slari Kitajciso ga imeno- vali podaljsevalec :ivlienja. sonbnem vremenu. I ega lahl(o uporabimo Se pr univanju glave zakrepilev lasiiea. SuSlmo hltro senci in hranimo na zelo suhem mestu. za kopeli pa celo rastlino. zmelkaninah.

s4ie izvrstna v prehrani. Caj uspesno preganja Pre' Pre. Uporabljamo ga ludi kol zaeinbo. predvsem zaradi korcnine. Dodaimo mu 5e malo mleka. lleniuz jodom. ledvidne in dteve8ne boleznl. Pri sla. raznih izpusraiih. deluie antiseptldno.hn. kraj gozdov. ureJa meseanl | I | l. Lahko pa cyeloye nanodimo v alkohol. grmoviu. Tudi pri slabl prebavi se spomnimo na to zel. Cal uspegno tidno. Uporabna je cvetoia rastlina. in sicer za mnoge bolezni. da mirno spimo. ket zavia nzmnozevanje bakterii. kamnitih pobodjih juzne Primorske. Na oslabele oel dajemo topJe obkladke iz komardkovega aaja. pri vnetiu ele enoolje. kosilom. Tako si Eislimo kri. enako pri molniah prebavil. njim in notranjim krvavilvam. Komardkovi plodovi vsebujejo | steblu. Raste ob poteh. s oodobnimi lsti kot oei(oda kopriva in belo rumenimi cvetovi ob s tankimi oernatimi listi. dal Eisti krl. ciklus in delovanie znoinic. Na vnete dolke dobro d6 kuhana in zmedkana korenina kot topla ob'oga za nekaj ur. gojimo ga patudi po vrtovih. hladne. veinato steblo I Je do 60 cm visoka trainica l. Pijemo ga 1x ali 2x na dan po 1 daso. Deluje tudi proti griii. malok ne Zene. lz modne repasle korenine pogania do 2 m visoko. To delamo 20 minut zveter.1 48. Cvetove posugimo. Ustavi bruhanie in kolcanie. zlasti dojede. 6ez pa Se suho krpo. mlade liste vse leto..kidaje jedem pri- dlhal. opeklinah. jeten duh.A MRTUA K(|PRIUA 49. tudi v hribih. kofllya m ra I |. naj seme zmelie in ga dodaja iedem. hemoloidih ie dobrodosla kot dai. Komareek ie eno najboiisih sredstev za oslabele. lomo]of al[m-h . Cvete od aprila do julija. Prepreduie nezdrava dlevesna vnelja. Pri llganiu v uSesih si natedimo soparc. Pospe6uje lzlodanle ere- Yesnih plinov in seda. po 10-1|s kapljic na sladkorju ali vodi pomaga za razne nastete legobe. plodove Dobiramo v septembru in oktobru. topi seCne kamne. drzati zaprte oai nad komaftkovo zavrelico. l i 56i j ! 57 . bokrvnosti. zuna. Ob4adki kuhanih listov in cvetov pomagajo prioteklinah. posekah. da se ne ohlade. Se bolie ie. ker mnoii mleko. Cvete rumeno v iuliju in avgustu. Komardekje uspe6en protistrup prizastruP' zastatanem kaslju. ureia plebavo in blaiikfe. ket zbuia tek. I(|IMARGEK AIi KI|PBC Foollculum BEI. Liimlm ulo{ro . Koorc raste po pustih. lzvrstno deluie prj vnetiu ledvic in drugih boleznih sedil. Kapljice pred spanjem nam omogoeijo. gnoinih tvo h. Pokriiemo se z brisaeo ali riuho. pri Yranidnih boleznlh in njaniu. preden gremo v posteljo. Kdor ie podvtzen nape- | |. zme jemo v prah in iem jemo vsak dan 2-3 nozeve konice med Pri h pavosti in vneliu grla grgramo s eajem.

Rasle oo kamni- lz | | Ker ima zetezo.F I -*<=\ *-. rekonvatescentom. kasliu.d#. i4. vn. da izpraznimo zetodec. vsebuje vitamin C..xl??l bu_ani stinavki.i. Uoieznir.ii. . . koski so rumeni. iem. Cvete od iuniia do avgusla. viiii jin plludnicah. prj clevesni perforacUi i" r"p^.nd.. Uporabna ie pri nespecnos in pri molniah v zvezi z iivci. I Raste povsod.?. glrpah In TBC. zaprtiu. katrriu. iuhe in aaie. I | I I ieW. oodobna osatu.qu dlas. pr iot6nih.* slabokvnostjo. da se hitreje zaceliio.". Proli..ru.*1ild. ?.i ri*"ii'#li.. Je grenka zdravilna ras ina. kuhamo Spinaao. uEUt(A t(oPRruA UUca dlolc| - hn. uporabljamo jo notranje.. A. S kopr.g? fiIff liSkropimo r. se obnese pri prot plehradom Tudi pri prebavnrh m:ahf. Zalo ie uurid t/. orisDeva ll. nih in ioldnih boleznih. io lastnost izkoristimffi @ @ zastruplioniu s hrano. Je do 60 cm visoka enoletnica.i. Dobra je predvsem zunanje in priietr. Gojiio jo po vrtovih.tr vrodinskih boleznih. zla_ stiZelezom.lqjno Zlidko zrezane zeli na skodeticivode (vroa pretiv) 2-3x dnevno. I Tako oskrbuje teto s kisikom in varupr. ee pretiravamo.. zato se spomnimo na to zel Dri spodbuja cetidno presnovo. nim otrokom..t a/. .ji.$ |I r-*".r. pomiria lydi rahitidnim otrokom. Listi so dlakavi in lepljivi._ | l::>.. lenem Ere. oa se pliu. "1tj3. irlcdlctE - ln ltalrnl Glo[. napenlsniu. K. iuJijo. aftam.' .50.iak. Je zelo bogata z minerali. Nabiramo cyetodo zel btez korcnine. orebavnlh molniah. hlevih. L. vranjdnih. to n I.j .jgtllh.vamr. Zoriavgusta-seplembra. #$nf. pri motnjah v zvezi z ielodcem in dreve3. eist in izboliSuie kri. | II | . v I tF. grobliah. lahko izzove brunanie. .. lltdhr I I hisah. ptiudni pliudni in sr6ni astmi.ustnim intekctiam.. Zelilie posuSimo in zdrobimo v prar.. plodove ima podolgovate. zrvce. I ".::li:]:i f i:f.:xtit f 'J.[oj-f.. ieOAenif. Organizem se tudi krepda. posipano ga po ranah. otraui rriusra"niJv. zlasti ob t(oRDABEl{E0ilfiA Gnl0rs 5t.ll pozabimo na kopivni ... celo pri rakavih ranih se stanje precel izboljsa. Nabiramo yse zellsde od zgodnie pomladido pozne leseni. tzredna je la dihala. Uoinkuje LS lih predelih obalnih podrodij. pri srcni slabosti.Je odlidno zdravilo proti vlodini...*. I. to poGm se razreOeimo. namodenimi v vodi.i. vesiu. 58 . Tudi na pliuCa in srce deluje ugodno. Viasih ie kar nadlezen plevel. Kot zdravilo za hemoloide priporoeajo sedeZne kopeli.le r1111ff3tr""1f ii. usteylia kryayitve.1{{. slabokrvnosti. sveze rastline iztiskamo sok.'.. kjer ie zemtja bogala z dusikom. de zelisde uZivamo kot eai: iijji^ kopano ugi: 1kg kopriv na jO I vode. preganta gliste. zalo je priporodljivo piti ial pri motnjah zaradi slabe sestave krvi.sflinske kopivnivodi.'"-.$if. k obnavliantu rdeaih krv.

vodo.. Tudi sladkorni bolnikl si lahko brez skrbi postrezeio s tem. piiemo daj iz teh laskov. lz korenjevega zelenia kL hamo Cal za izpilanie ust ori atlah Korbnievo sene\e l|-di d'Lretik. Proti ddsii uziriamo (unan6 korenie. Vsake 2-3 ure popiiemo 1 veliko Zlico tezdan. n z{a m{ts . da laske mesajo s liZolovimi luseinami. ). To so koruzni /askl ki pa moraio biti zares pravjlno posuseni.nr. Otroci so boli odporni proti glislam. plehladom. Priporodljivjeiudi pri rahlllcu. Ker krepi oslfino vida. 60 . Zelo ie uporaben tudiv zdravil- stvu. vneliu uses. Posolimo 'e malo Lahko dodamo nekoliko maiaron-a. plludnih ln ledviEnih boleznih. rahilisu. I l. Cvete od junija do avgusta.sel. Kadar je telo zastrupljeno s kuinimi boleznimi (oipice. [!kr]rE I I.edeml. kuhajmo ta daj. sai :ene na vodo si s tem aaiem: preganjatudi levmo in ptotin. Mediem l. ielodeno nevtralizira kislino. Pomagamo Sok pomaga Se pri zapeki. Nuino ie umetnLtoploti. V korenju so odkrili snov dokarin. angina. ukiuie k$li. sicer hitro izgubijo uainkovitost. peterti'i. . Caj teh laskov lspesno zdravi bolezni mehuria in ledvlc ter vodenico. poveeuie telesno odpornost. Koruza je kultuvirana.siri krunetile in nastakovaruie pr6d adetiosklelozo. Poleg modne prehrane nam nudi tudi zdravilnost. Poizkusimo ga tudi pri moCenlu poslelle starih ljudi in otrok. Koruzna noka niza krvni tlak: 1 Zlico namoeimo dez nod v kozarcu vode. Nekaj minut nai stoii. materino dLsico ali lovorov list' da se izognemo enoibirosli dietne hra're in pospesimo zdravljenje Korerje odstraniLie strupe z telesa. Skrlalinka. neobhodno potrebna v zdravi 'e prehrani. Je odliden izvor energije Uzivamo su/ovo in kuhano. Pore:emo jih Ze pred oprasitvijo. Korcndkova juhaje odll6na protidliski dol6ndkov. Raste ralov. Hitro jih moramo gnltle Y posu$ili ileveslu. fla Koreniek znanavrtna rastlina. dob'o m. . najga u:ivaio listi. opekline' lvore. l(0REllJE lltuc$ cadlt - t(0RUzA 53. Kdiaiti obktadkiso dobrl za ekceme. sok.T 52.n korenia. Preoreiuie nastanek ledvi6' nih kamnov. 2 in ved metrov visoka rastlina. v senci ali previdno pri odveeno potrebno pri zdravljenju ocesnih mlen. Ce se nam zminiSa izlodanle se6a. Zaradi srdnih boleznise nabiralekodina v tkivu ie iim vsakdan postretemo s sveZim korendkom. tooiledvi6ne kamne. ielmih. Kitajslji recept za dobro odvaianle seCa ie. Nekai dasaje lreba opustiti mieko. ki veliko voziio ponoai. Pri bolezni sldne miSice mesamo laske z regratom in meto. ki. zjutraj spijemo. vseb\Jie skorai vse vitamine in mnogo mine- [ . . ker disti kti in iene na preleino v toplih predelih sveta in je nepogresljiva v prehrani. Korenje Prepredule | | Revmatiki naj vsak dan Pileio I l. pri luskaYici.lifus. | II | . Ker mnozirdede krvnidke' nas varuie pred slabokivnostio. Nerafininno koruzno olie ima dragoceno terapevtidno vrednost.hko dojendke in male otroke hranimo s pirejem iz v kosih kuhaneqa kromp'ria . Cal lz koluznih laskov: aEno 2li6ko laskov prelijemo s skodelico vrode (ne vrele) vode.

da se ga telo ne navadi in ie vedno cathiirtica). se razstrupl. Liste 'l 7'ezane p odove pri levmi. Uporaba: 1 veliko prebavnih motniah. cvetove. prah iimboli globoko v grlo. 0rugo aez dan po obrokih. pa dvakrat ali samo enkrat vnetiu ali preutluienih glasilkah s prstom nanes€mo dnevno. arlna . povedani ploslati 62 63 . oo ure ne uzivajmo druge hranel t'al z sKolp drevesa in plodov uporabliamo pri notraniih krvavitvah. ki so najprej zelene. Kostaniev prah iem jemo Pri razsirienih venah.Lle sorodna dtsttLnn RRHLlrn (Rhamnus CISTILNA KRHLIKA lnnamnus cathartica). povedini nidni dliski. . Pri angini. Plod ie bodidast. prolinu ozeblinah Z c0 Z ico lubja na liter vode ali 1 kavno Zlidko na vedio skodelico prevremo in pred Zliako veajo soanien popijerno nekai 7lc. send- w\ || | | . trombollebitisu. ko se odpre. udinkovito. Po tretjem letu zgublja zdravilno mod. Je eno naiboljsih zdravi za plodovih escln. posuSimo na pedi in zdrobimo v prah. ob cestah in oozdovih. Cvete maja in junija. sicer bi nam bilo slabo in bi bruhali. Plodove 5e sveZe oluPimo. plotinu. ob polokih. spodaj dlakavi.in.in. goli. iil. Pazite. Hranimo ga v temnem prostoru. ozeblinah. vesJa. Raste po vlaznih. Sodobna larmacija pa Ze izdeluje pripravke iz krhlike in Se drugih sestavin. svetleba se glavica z belo ljso. oiilie. Zdravilo ima to prednost. da kri krepkeje priieka v srce. PrL vesno sluznico. nato rdede in kondno modro drne. mejah. l I I I. Cvetovi so bledo zeleni ali rumenkasti v lislnih pazduhah. Za nosede in dojede matere ni priporodljiva. ki stori. zmedkaninah. lc$cn dl ll Je do 30 m visoko. Toda Lubie mora prej 1 leto lezati posuseno. kosato dre| . de piiemo ta cal. ne da bi razdraZ I dre| tako pomaga. da I | L l@ krvnih strdkih. ima neprijeten vonj. na kratkih pecljlh. povedani plostati. gladkim lubiem. belem loku. Plodovi so za grah debele kosdibaste jagode. V zadetku boreTni jemljeno trikrat dnevno ndZevo kbnico med iedio. pasnikih. da ne pride v sapn kl To slorimo veakrat iimboti g. dokler ni v redu. Nabiramo ilsle. Lahko tudi samo 'ramod'mo za | 2 ur. Podobno de. odprtih ranah zaradi podenih anginah.54.oboko dnevno. posut z belimi pikami. V :ilah. da ki bolie kloii ie Naoenia stene iilodvodnic snov Po in nih gozdovih. skorio in p/odove. Tudi iold se boli lzioda. ozeblinah. to vpliva na iivdevie debelega 61e. ledvenem useku zlomu protinu in kapi V ooslev oade ludi pri koiniTBC. dnevno. pade ven rjava. ledvenem useku. ribnikih. ii jajiasti. vo. katariih vseh vlst. Odvata. vneliu in razsi4enih venah cvetje namodimo v Zganjd in pustimo 3 tedne na soncu ali pri Stedilniku finktuto uporab' liamo za-iivdne boleiine in revmo za naliranje. in obenem preganla gliste. beli in roznaii ivetovi so grozdast6 oblike. ikuhamo. vliiemo ikLhamo. Cvete maia. zmeliemo. kro' Cvetje driski. 0luJr K0srAl{J Acsculls hln[0ce$anun tffiHutfi Rhanms lrdngda Je do 4 m visok grm s lemnim. Nabiramo /uble. vr dnevno. Ko se stanje zboljsa. rasle po parkih. Listi so 55. viiemo vodo \ kadin se nanakano prilevmi.

Veze t'. vnellu skleDov. proli nah v ielodcu. plotovih.n ulkusu. vneliu lelod6ne delu llebuha. Lahko pa poskusimo tudi z rcZenknvtom. Zelisde si ponodi prilepimo na ledvice. ievo kaso oblolimo okrog prsi. pretladen plre ker je v niih soranin. ki je Skodljiv za prebavila in vid.tat|| rrahuhe Prpsni (ro. modno razvejana. razjede. roznordedi. otedenih dlesnih zeliE. nom. livon. pri revmi in krompirjem. zdnr|G. ^iamok d skah novoroienakoY. Ko zadne kalhi. rane. Pozimi suho zelisde naiprej namoiimo v vodi.o riev sok je odridno sredstvo or. vic. VeZe tudi s topro vodo i toplo *oo in na tesbe poprterno. Z zmedkanim krompjriem zdravimo ozebline Pri glavobolu oblollmo Eelo z rezinaml surovega krompirja. TudioDekline oblaoaio s hladnim naribanim krompiriem. boleeiiih. Pri plluinici ari akt oo mlnur1eri. vitamine A. da ostane toplo.n-pi' bo mehunev. ne rane. ki tudi zdravi. ko cvete. nato pa navezemo na bolno mesto. porabimo vodo za iuhe. bule. sorodnik krvomoinice. ae napra| I a. Nabiramo vso nstlino. Zel polozimo na bolni mehut dez nod. Zavijemo se Se z volnenim salom. pogrejmo. do 40 cm visoka. ki je tudi pozimi zelen. prsnih kalal. tudi prav maihnih. Naibolje ga ie kuhati v olupkih. Ponovimo drugi in tretji dan. F.di sedno kislino. sendnih krajih. - dlakasta. pretlae. Skuhanemu in zmeekanemu dodajmo jabol6nega kisa. B. Uzitni so gonolji. Pomaga pri anginah. vnetiu oblaznega iivca.56. driske) odraslih in olrok. nJt"soe popijemo. lma nepriieten duh po kozlu ali stenicah. Usta in gllo razkuzuiemo s slano vodo ali prahon diviega kostania.U2i' kistino. st. Raste po vlainih. Navodilo za namok: rastlino namakaimo I ur. da ie mehko. Presni kromplrjev sok ie odlidno sokr-g4leda kro'npiria. sur'ov je uporaben tudi oieh. otrok. Zdravimo tudi ko:ne nepliietnosli. lnrnDll |. EEffi E@ 64 65 . Naabamo 1-2 kronpiria. Uspeh se bo verietno kmalu pokazal. KR(|MPIR Soldn[m ubol0sun KRU0M0G]||GA I Dobilismo ga iz Amerike in sine moremo ved zamislili prehrane ali SlUlRlfLJl0lfi 57. C. I l. ako ga gojimo v loncu.h]r. G0rinlun . Na % litra vode damo 10-15 g ali eno Zlieko zelidea na skodelico.snemo sok. kot so li$aii. kam. grlu. Enako de amo pri boledinah v spodniem pri vnetiu . lgllca brez njega. zvezdasti. Ce ga kuhamo olupljenega. Ob neplodnosti v zakonu naj moz in Zena popijeta po pozirkih vsak dan skodelico iala. mo re zares zrele plodove. Preden pijemo. Ne smemo jlh pustiti na sveilobi. Ier se tako najbolj ohraniio vitamini. /Valban. Prav nam pride privnelju led. zmedkanine. Tudiopekline oblagaio Fri oliudnici akutnem bronhitisu surovo krc. Je trainica. ekcemi.izkopavamo iih od iunija do pozne jeseni. 94 Ia4edd mo U-Zivgj. slbei. Odpravlia zaprlie. vnelia miaic in kosti. Vsebuie ob zidoviu. odiuniia do pozne ieseni.er v p re rden in rihlo solien je dietna hrana pri prebavnih molniah (Pokva4en ielodec. tvore. Krorqpir kuhan v kosih skLpaj s korenjem.[1r. Privnetih vimo celodnevno kronpijevo dleto. oorabimo ori ieloddnih in drevesnih vnetiih. ako ga imamo kot vrodo oblogo oktog vratu prlblizno pet ur. Je naiblizli na za lane. | | | Pri vnetiu grla grgramo s pre| | . poleg tega pa pijemo namodeno zeliSde. roio alum . Zelisde navezemo oleklin€ pri ljudeh in Zivalih. Ne vnetiu sklepoy. Pijemo iez dan po pozirkih. ker pozelenijo strup solanin.e sbheno in ga polozimo na bolede mesto. je lreba po'eg kali izrezati tudr oi. vnelja. Cvetovi so drobni. revmi in protinu. sluznice .

skuhane v olivnem olju.58. uporabliamo p/od. nlSlaHnl. posoesuie menstruaciio za Lahko pa naptavimo obkladke z zeleno rastlino. ob Dotokih. I|. Kuriadrevca in kamilice. Mehda sluz.. zasluzena pliuia.-. lumh Cvete od maja do iuniia po travnikih. N I Suie mlednosl. ker io varuie Dred izsusitviio. 66 67 . Beli cvetki so zdruzeniv kobule. pomirta kee. Cisli zasluzena pliu6a. 5e tmotec in oreslico ter skuhamo na vinu. G l0yac. Rastlino porezemo. Plodovi so zreli iuniia in iuliia. tudi v hribih. l\.[r. co. KUMI1IA Garum carl . Slolld a n0dla - h]Y. sluZi kot natiranie pri levmi. in I zdravi gnoine Kot ial je izborno zdravilo za bule in izpui- razkuzuie irevesie.'-------. lzboljSuie tudi prebavo. iaie. Zel. Kumina krepivid in sluh. Vsa rastlina je disavna.. sluznice ln koio. mehul zlato iilo. I l. lzganja Yetrove. protinu in zbadaniu. io povezemo v snopiae in obesimo na prepih. | | . ledvice. da dozori. dase dobro izkaSliuiemo. Zdravi ledvice.. Nabiramo i/btde in drobne cveke. in sicer za zadinbo in zdnvilo. Pri odesnih in uiesnih kataiih natedimo kuninovo soparo. dodatke iuhan in prikuhan. Nezne listke zell uporabliamo za solate. Pri novo kopelveektalna teden. Preden Popolnoma dozori.lalo io potoliemo in damo nazaorte odi. Raste kot plevel po njivah. Odpravlia motnie v ielodcu in lodilih.. namotena v Zganju.. | . deluie proti ledvidnim in mehulnim kamnom. Za zemlio ie korislen. dajemo kot obkladek na trebuh otro- kom pri krdih slabolne otroke priporodaio kurnr'- pliucni zasluzenosti dodamo iaju in naoetosti.-1 . in sicer vse poletie do septembra. KURJA GREUGA 59. ker pospe- | | Je diurelik. Pospesuje celienie ran. Tako je daj krepkejsi in uspesneisi. Neogibno potrebna ie Po Porodu tudi zaradi doielia. S dajem iistimovnele aliudaliene odi in zdravimo molno roieni. Spodbuia perileni krvni oblok. I I I . krepi ielodec.

dnoine tvorbe. Najbolj uainkovit ie sye. da se zoosti v s/uz. Cvele maja in iuniia in ima velike. tzrazila ptezalka. vnetiu mehulia in ledvic. dozoriio pa v kieti. toda trpek okus. krvavenfe preneha. kj ga pripravlamo za ktsante. Lahko naredimo tudi maz. So dlakavi. opeklinah. Listki so podolgasti. Dobro se izkaze prj iivtnih boleznih./o. Ce se nam zapira yoda. i/azito'menlamo viakti tri nien sok nakapamo na bolno kozo in pustimo. boiiasti. P/odovl so podobni iabolkom ali hruskam.ker |-LEZAJUUA ne. lmaio prijeten voni. ienskih boleznih. je rreba dali vedno svezo. tega uporabtjamo pri pieleianinah. Surove krhlje vlagamo med zelje. posk!simo z lakoto. Poskusimo tudi prl koinem raku: sveze iziis- Zdravilnosr: pomirja klee. gavkah naredimo za nekajv obloge s precej toplim daiem. Nabiramo p.i sol. Kutina je nekoliko podobna I |. Ko cvete. saj zraste do 1 . poteh.5 m vrsoko. lma drob_ 68 . Pokondno. sulidasti in se konduieio v maihne ostre igle. pasnikih. slinavke. Rumeni. PRAUA in PI. Kutinovo seme namakano v vodi.. ie drevesne sluznice.O||. bele cvetke. Zor! jo oktobra. Cvete od |.EZAJOGA 01. nih molnlah. meiah in junija do septembra. samo s sveiim naslom in namaiemo koine izpugCaie. rdedkasto bele cvetove. dihalnih poti in pridriskah. Pri oteklih bez. zatldline 'n tudi rakaste koine tvorbe. da se posusi. Gfltm aladm lpl0zahCat -nn Iranlsfo crllrtc iablani. sicer pa io oosusimo. Cal iz Jakote skuhamo tudi pri plebav. Steblo je ob kotencih zadebe_ llen0 in dlakavo. Ce Dolozimo na krvakutine. drobni cyetklmodno disijo po medu. . podobne uOinke ima tudi LAKO tA. KUIII{A Gfdor ro fiea-i IAI(OTA.. pri razpokani koii in prsnih bradavicah. sestavjjajo pahujjasla socvelia. neruozi. zlato rumeni. Pri Cirih y uslni yollini lahko tudi grgramo. I l. Zene na yodo in pospesuie potenie. Prava lakota raste po suhih travnikih. nasipih.fq':i:g2ggT9. Parne kopeli iz vedo rano volndto luoino kutinovih listov so dobrodeine ori izpadli naternici. dmla Gall0m r6rum (!nral. Zdravilnost: zaradi obitja stuzi | || zelo uoorabno sredstvo v obiiki kompola pri vnetiu ielodca. llaaie. dlakasto steblo pozene do 60 cm visoko. vodenici. obolenju vranice in lrebusne | I | l. zato uzivamo samo kuhane. Sok sveZe ras ine oome_ H".

NaSi predniki so podivali na platnenih riuhah. Piiemo 3x dnevno. potemneli cvetovi nimajo vrednosti. lz teh so tkali platno. sveie ali zagnoiene. tega namestimo na platneno krpo in pritisnemo na zagnoieno rano. cestah. drevesia. Sluzi tudi za odvajalo. Zoriv zgodniiieseni. Lan ie kulti virana. ker vosti. Tako so dobivali Dredivo in ga na kolovratih spletliv niti. Poznamo tudi divii lan. NaSi dedje so io sejali naived zaradi platna. Laouh ie znan tudi kot iistilo za kd. I0dilol visoko steblo in sinie cvetove. spodaisivo polsteni in imaio rahel voni. Tuberkulozni bolniki naj bi vsak dan jemali Zlico lanenega olia. vzbuia apelit in deluje protiprebavnim krdem. Crevesnih in ielod6nih boleznih. Tudi mehur in ledyice si lahko zdravimo s 6aiem semena. Pomaga ie pri pliudnih. Je enoletnica. vnetiu lebrne zimo II | . pavosti.i omili I I izka$lievanie. julija in vdasih 5e avgusta. ali p-a skuhamo dai. katadem dihal. lapuha in bezga. Laneni-sluz deluie zasditno s tem. ki se neprodusno zapiraio. Ob napadih revme in ptotina polagaio vrode laneno seme kot obkladekna bole6a mesla. lz cvetov orioravimo linkfuro. Je odvaialo brez boledin. lvor. blonhitisu. oslaieno z medom. pri vneliu spolovil. lz semena pridobivamo laneno olje in tropine. na prsni ko6 v primeru pliudnice ali vnelia rebhe mlene. Lapuh ie sestaven del prsnih daiev inhalacije Wi prehladih in bronhitisu. da se spoti Se prej spiie vrod iaj iz lipovega cvetja. I l. Plod je okrogla glavica s semenom. Rumeni cvetki lapuha nam mar ca in aprila oznanjaio skoraisnio Domlad. nadusliivosti. Droti bronhialniaslmi. mehda sluz. ielodca s tanko plastjo in tako blazi vnelja in Siiti pred intekcijami. te so bile mnogo boli zdrave kot danasnja sintetika. namodimo vani krpo in jo polozimo na bolno mesto Pri vnetih venah Drioravimo iz sve:ih zmeakanih listov lapuha in sladke sveze smetane naso. slabem apelitu. brezinah. Lapuh raste najraie na ilovnatih tleh ob vodah. Stebio so susili razoroslrto Do sondnem brdu in nato trli na posebnih oripravah. ima do 70 cm Cvete iuniia. Laneno olie vlitamo v razpgkano koio. Visoko na severu zdravijo revmo tako. tam je bolizdravilen.uhovo listie in nani se uleze bolnik.02. hd. Vsa rastlina ie zdravilna kot ial | I |. vnetia. da prevlede sluznice a. Zunanie: $oleemo opnne /isle in poloiimo na lane. Seme. da 2 meseca sloii na toplem. pozdravi kaseli in hripavost. zarasli roht. Zoldni in ledvirni kamni bi se ne delali. nanjo polozijo lap. hripa- mrene. da se dobro spotimo. LAl{ Llnom $lhtlsslnm . s kateto veakrat dnevno mazeno unela mesta. Nabirajmo ga na sondnih legah. skuhano kot Ca. Za dai vzamemo Zlico cvetov na % lvode. otekline. ko cvetovi Ze iemljejo slovo. Kovinske Skatle niso wimene. Dobro ga zaviiejo in pokrijejo. to iemljemo pri zasluzenosti: prgisde cvetov vrzemo v in pustimo. I l. Iuislldgo li in-[ .hn l8n IAPUI 63. Listi so tedai Se skriti in se razvijejo Sele. Pritlidni /isliso grobo nazobaani. ee bi poiedli vsak dan Zlico zmletega semena. 1 liter zgania dnevno do 10 kapliic Uporabljamo ga tudi za . Zmleto sene z nedom oiisli pliuea. Laneno noko zmesamo s prekuhano vodo v namaz. da na posteljo pregrnejo riuho. Oboie shranjujemo v temnih posodah. zelo uporabna rastlina. Poleg tega pa Se plsi obloz listi. Cvetie je lreba zelo hitro posusiti. zdravimo zlato iilo in opekline. Jemliemo Hx g na sladkorju.

u Lioovi plodovi. lha Leska je pri razsirien I .m oqliem bi si pomagali. da so zdravilni tudi listiin lubie. Uqodno deluieio pri izdrpino'sti. lipovec pa I l. Iilla Dlatnhill03 crnla6t . plodovi pa mali orebki. Nalbolj uporabno ie cYete' sai | - al . llo nost oroti nalezliivim boleznim 72 .4ani Lioa ie visoko. iala n.T 64. Br. Rastlina je dvospolna in enodomna. zdravilni uirnek nase strupe ali bolezenske klice Uporabliam0 i. Obe vrsti sta enako zdravilni malo pozneie. tESrfi Golilus UPA 65. pasnikov.. upo'ab jamo za ovrike pri opeKlnah Pospesulelo krepr odporras-t nove koze.sfe kar surove pojemo. Listi so premenjalni.e smemo uu. Leskovo skoio in /lsle skuhamo v pol vode in pol vina. polne rumenega cvetnega prahu.saiuezev drevesiu q'a or..ti v nedooteo. Cal 2 listov in lubia zdruvi golenske lazie- ka6liu. bolje je. mogoino drevo. Posebno vrednosl imajo /e6r/k saj so bogatiz beljakovinami in vitamini A. ima o.n lteaie"noiti. stolaeni v prch. moskl cvetovi so visede madice. Tudi cvetovi se nekoliko razljkujejo. da . Hilro dvigneio krvni tlak. htipavosti.nfl. Lahko ga pijemo tudi proti driski. proti gripi in | | pljudnici polenie. ustavlia drisko. 9 8. k: nastanejo 0b gn'robnrn sih:Z loov. V primeru.fa d4 sluZi za oblogo pri razjedah krdnih iil in hemoloidih..luie poZivljaloie. sto'deno v prah. ga zatadi | arclltm . Madice so izvrstno zdravilo mestnih nasadih. da vsrka slrupene snovi Cez 10 minut ie treba rano splaKnrlr' n. ki cvete proti koncu iuniia. si pomagamo tako. Lipa ima vedie lisle kot lioovec. kratkopecljati. da se struprodsranrlo 'l!liqrene proceimaio lahko vzrok v drevesnih prin h. vodenl- ci.pa ftffi iii'.ni. da nas uspa- @ i polovice lipovega cvetja.ovo oglie lahko posipamo tudi po anoinih ranah.nuo" bo. Lipovi so na obeh straneh enako zeleni. lipovaevi pa so soodai modri. preden se razvijeio listi. Cvetovi so malo zblenkasti do svetlorumeni. Uotnlalt znano je. Tudi pri laku rahko poskusimo te zdravilnosti Enako ori iivini. ie odlieno a st lo za zobe nameslo zobne kreme' rL ribp"ro v vodi. Cvete od februaria do aprila. 82 in C ler mineral.tr.hn.1. Raste po redkih gozdovih ali krai gozdov. da nas la preseneti v naravi.kuhamo. xatirt dodamo moaan lipov dal bomo siiaino spall tubla-. da s kruhom. ee n'am sili kri dlavo. napenianiu. kosel\. Lip. obdan z luskolisti. iene na vodo ln | PosPesl pospesujejo tudi polenie. pri auie"n". okroglosrdasti in na koncu priostreni. Cenimonas modno lelnikov. toda lipovcu ugaiajo bolj gorska podrodia. jih raj6i na jejmo. Zato ga uPorabljamo Pri prehladih I I . di boleha za drisko' zaprtjem' napenianju ali ima gnoine rane Lipovo oqlie. Pliu6. Obe lipi sadiio Po nic.oovo oolid. Zdravilo za gripo: skuhamo daj iz polovice leskovih madic in bolezni ledvic in mehuria. so 7d?v\to za plolin Obarc lpovega dao na 2 | vode . slabokrunosti . Prebavil' Pri Prl de. ker bi povzr6eir srane okvare Posebn. ddskah. Umirja napete iivce in preskrbuie Priieten sen V blazino damo cvetje. n'"prezaniu d. Tudi na mehurie ueinkuje ovitek zdravilno L. grm. hemoroide. nahodu. kebuinih kreih. vnetiih katariih Toda potem lz lelesa ie dolrebno poskrbeti ludi za hilro odvalanie. Zenski pa sestavljaio popek. ziitrupiieniih.

lazpokah na koil. Listi so usnjati. Nanok zrezanih listov v alkoholu upotabliamo pri nalegnienih kitah. ker ie nekoliko struoeno! taisa bbbeine | Cal rastlineledyicah I l. USGJAK Itc00odlrm Glardum . izvinih. Vsaj % ure naistoii. iuhe. Lisieiak vih. celo pri ohromelosti. bulah.istov skuhamo modan da. Kadar rastlino nabiramo. revmi. ki ga uporabliajo v industriii oarfumov. raste pa tudi pri nas v toplih in obmorskitr kraiih. Je zimzelen grm ala pa tudi drevo. temvei samo preliiemo z vrelo vodo. krdih. porezemo samo vrhove. podoF lovati. Vzhodninarodi ga uporabljajo pri rahitisu: okoptelb se v tem daju in ga tudi uzivajo. zgorai blegdedi se. omake. perutnine. Gojimo ga tudi kot okrasno rasilino. kidrpajo hrano izzemlje.. v niih ie Zvepleno rumen prar. Lauus n6illls . na koncu priostreni. za zrnat fizol. l€dyicah in topi I | @ 75 . zoravitd lemtliriro te v malnnin tritiSiian. Na spodnji strani se razviieio Stevilne drobne koreninice. da daja ne kuhamo. Vsa rasf lina ie gosto obdana z iglidastimi listi. lz i. Ob sondnem vremenu previdno stresemo prah na papir in zapremo v stekleno posodo.60. iz katerega poganjajo I l. loro lr dolgo. Lisidiakov pnh posipljemo po lanah. kadar se kopamo. pri henesu. Pomaga pri revmatidnih boleCinah. pokondna stebelca. rib. Pokondna stebelca nosiio na vrhu Do dva ali tri kiiaste trosne klase. kostni ati ptjudi ietit<i. ielodcnih in erevesnih krdih. PosuEene liste uporabliamo v kuhinii kot zadimbo za iedi iz diviadine. Za pitje ie bolie. kldih v plebavilih in slabosti v iefodcu. kasliu. tros/: Ta prah uporabljaio v zdravilswu. Zdravi obolela ietra in zlatenico. temno zeleni. ga vlijemo u kad. Vdasih so ga uporabljali za nego doiendkoy. Lovor je rasilina Sredozemlia. Nabiramo od iuliia do septembra. napenianiu. pri konzervlraniu s kisom. grizi. lz listov in iagod pridobivajo orb. Lahen 6ai skuhamo Pri I I l. spolnih boleznih. vresisdih. ddski. zimzelena trajniI . lorol./. srbe6ici sta h liudi.[n. I glo sleblo. Ta prah se ne lepi in se qa voda ne Drime. lmaio prijeten vonj. ima ved metrov poleI r0u0n 67. Piiemo ga pri reymi in protinu. spodai brez sijaja. Navodilo: ena eajna Zlidka na eno skodelico vode. lisaiih. v mehuriu. osoinih raste po iglastih in mesanih gozdopasnikih. Zivinoreiciuporabliajo rastlino kotdajza bolnoiivino pri metljavosli. ca. kamne. clr0h6lrs Lisiejakie nizka.nfl.

Urejuje meseini ciklus. mesedno Cii6o. in vodenici.enine lustreka in 1 2lico hrena. deluje protivnetno. P/odovlzoriio jeseni. Goiimo io po vrtovih. Cvete od junija do avgusta po grobljah. Pomembno | | Korenina pospesuje izlodaI l. dokondno vrednost. zlasti | | ial ozdravlja zasluzenost I l. Pri otrocih. 76 . Uspes- ie. srCnih boleznih. z zvisano temoeraturo ne smeio uzivati luslreka. oslovskemu kasliu. ob poieh.6S. nakapliamo 1G. Obkladki iz ptewele korenine pospesujejo celienie slarih. blazi kree. hitro posusimo na prepi- na je pri beliakoYlnah malo topli pedici. nie seda.lllr. Shranimo v steklene kozarce. pospesuje kroienie krvi. Pri prehfadih si napravimo iz niih kopel. 1 Zlico masla zmesamo z I Zlidko Nosednice in bolniki naiiiand ko. pospesuje izkaSlieYa- delovania ledvic.20 kapljic na sladkor in jim damo pred spanjem. rumenimi cvetovi in listki. drugo leto pa do 2 m visoko ravno.paolinu. pri revmi v seeu. sluzi. v vnetiu ledvicnih ia5. Ce nekai kapliic kanemo v uho. lma drobne. Lisle uporabliamo ia iil priuotnih ldd:yicah in mehuriu. prvo leto pozene dscum lldlsllormc I I . brez rose. onoiiih ran. Uporabna javsa nstlina. pliu6. Za spomladansko zdlav- l@ lienie zmesamo iaice z zrezanimi listi lustreka in ocvremo. Cvele od iunija do avgusta. ki disijo po medu. nerazveiano dlakavo steblo.lw. ki se dobro zapiraio. da nabiramo ob suhem vremenu. rumene cvetke. uporabliamo oa tudi kot dliavnico. V olivnoolje nanodeni cvetovi so zdtavilo proti hemoroidom in revmi. ki moiiio postelio. | . Proti TBC: I Zlico medu. lwisllclm olllclnllo . Nabiramo predvsem cvefove. Ue ru6ilfl( . pa tudi /isfe in korenlne. nahodu. dlrlzmt pritalen listni venec. Ludnikov je vei vrst. sicer podrni in zgubi hu. kultivi- s svoievrslnim so rdedkasti. V sredini cvetov tusIREt( 09. To je posuto z maihnimi. llucac Je dvoletnica. Krepi celolen olganizem. de izhaja iz slabega Drotinu. boleznim vlanice in ietel. ial2 p/odov po mirja dihsla in napenjanie. se izbolisuje sluh. zbuia tek. Blazi prebavne molnie in migleno. Je proti aslmi. Zuoanie: v Zganiu nanoeeni cvetoviso dobro v raio proti revmi . posekah. volnati prasniki. le I duhom. nastaianiu ledvidnih kamnov. rana rastlina LuSlrek je do 2 m visoka. soparo za glavo. Korerho kopliemo spomladi in pozno v ieseni. Deluje Protl nie.

Tudi pri hudi men.t. raste po gozdovih. Krepi srce in celolen organizem. aslmi. l.3: pospeSuie polenie. zdravi I koine bolezni in prezene kata4e. Gojimo ga po vrtovih in uporabljamo za zadimbo pri iuhah. sploh pri iivdnih motniah.ilaline imamo za digtno prehrano ielod6nih. aciio. prikuhah. V menopav- |'*fiffi\ I | vil. nobi. @Treba 78 . sladkornih in revmaticnih bolnikov. razbiianiu srca. izpahih' ohromitvi. katariih dihal. l\. dobimo marnoykis: ta znizuje vlodino in krepi slce. Maiaron poiasiocvremo na mastialimaslu. iasah. se boledina zmanjsa. tdeee pbdove pa. ker ie ob-kladdk iz daia. ob dal I ie I ffi I l ! \ | | zi in iivini 0recedimo in naliiemo v posodice. nahodu. Enako tudi pri nosnih vnetiih. sondnih pobodjih. Rezemo ga 2-3 krat letno. jajdastimi listki in majhnimi . Cvete juliia in avgusta. Dri boleCinah menslluaciii. struaciii ga jemljeio.70.vmi. so sodni in sladkl. I maline.lalinovi p/odoyl imaio iudovit okus. vsebujejo veliko mineralov in precei vitamina A in C. kultuvirana pa po vrtovih in nasadih. Pri nespecnosti piiemo zveeer majaronov daiali pa si damo na delo pa ie paziti. n-apelosli dodaiamo malini 5e lipo. k85liu. toda piti ga treba Ze teden dni orei.iio uporabliamo pri lanah in naho' bu. S tem dalem si pomagamo Pri nespednosli. da odmerki niso preveliki. les. ker prepreduje splav. Ce damo sveZe zmeekane /lste na boleEe dele telesa. Yneliu iezika in vseh drugih nevSebnostih ustne votline. Kilaike zelodislaio pri nosednosti . Ce zmesamo malinovec zvinskim aliiabolinim kisom. ko dozore. mallna I l.iii!Lil!rii. ledvice. zori od julija do septembra. | Je oa tudizelo uainkovila zdra| | vilna rastlina. Blagodejno vpliva na vse notranje organe: ietra. belkasto rdedimi cvetovi. Revmatidni bolniki najsidajejo na obolela mesla obkladek iz maiaronoveoa ialb. it-?*. Mnogo bolj disede in - htY. lilste nabiramo maja in junija. ki ptide pruv pri vrodinskih boleznih. razkuzuiemo ustno vollino pri aftah. iajsa I nosednosl in porod. Ko grgramo daj. Pili ga ie treba I 2-3x dnevno. Majaron je nizko zelisae z maih- | I nimi. majaron opojna rastlina. Zaielo bi nas slabo poeutie. Cvete maja in junija. lmaio izreden vonj. senenem nahodu Vato namodimov daiin vtaknemo v nos.1"':l'. vranico. V zdravilstvu oa Ze dolgo uporabljaio za pospeSevl' nie prebave. mesnih jedeh.i. posekah. ledvidnih. l. Pri bole6ih menstluaciiah namaZemo soodnii del trebuha. skritimi v nezno zelenih kroglicah. mehur. krdih. lilazilo uporabliamo Se pri izvinih. pliu6a in pozivlia njihovo delo. To maz. Nos namazemo zunai in znotrai. matuan - hn. pri prehladih Preba- | .ktii'iliiillit6l". rlbml nmus ldr6$ [.lalina je visok grm. ilIAJAR(|N 0 ganum malodna MAUilA 7r. lz teh iztisnemo sok malinovec.

kageli. iz nie poganiaio Stevllna slereica. Na dan popiiemo v vodi 10 kapliic te tinkurc prcli pesku in kamnom. | lma rada suhe.llls tsdndr . mesano 5e z drugimi zelisii. oboleniu bronhiiev in gnoieniu ptiud. uspava.lr|. tivce. Lahko jo uporabrjamo za masa2o pri revnii.72. d. Za in leniu. Ob prehladlh ga kuhamo 5e z lipo in bezgom. Je krepilo za ielodec in | l. ki MATERIIIA OUSrcA ntm||s sontlrn ru. pri pliucnlh tyolih. kamnitih pobodiih. To ie eudeZno zelidde. lmabel cvelz rdeekaslim robom. iri glayobolu 81 . nanocena v zganlu att ortvnem otiu. ob I k iivce ter nzkuzilo. ki nosiio Skrlatna ali temno toZnala socvetja. Cai. ki se vzdiguie iz oritliene rozete. potokih. io priporofaio kol sDomladansko so/alo.laterina dusica ie korislna DaSa za aebefe. pri zasluzeniu in izkatlie' || ||. je ueinkovita pri bakteriiskih oboleniih elevesia in pliud. olotinu. l\.Z atkohotnin izvteikon masi_ ramo mlado iivlno. Ci3li . Ne pozabimo na ta iivini slabos$. Za nasa2ot ocvremo cvelje v masti in shranimo v Skatlicah. V zdravilstvu uporabliamo celotno rastlino. jo obradaimo z lesenimiali steklenimi paldkami. pasnikih. Ko io suSimo. sondne prostore meiah. protln. pri levml Cal z dodalkom medu pospeiuie polod in ga olaisuje. ori noredni in boleii met} koreniko. h|r|hr oosut z belimi zvezdicami maF ielicami. ostovski Yaniu. Tudi pri ynetem Crevesiu. heSan I nriOs'ko reso ali orehovim listiem. iivdnih in revmatiCnih delamo kopelii tem priliiemo dajte rasUine. Cvete skoraj vse leto. pomida kaieU. Ne priiemaimo z roko! Razku:ute dihatne poti. malGtm dglcr I l. Cvetie nanoeimo v Zganiu in s tem preganiamo ml5i6nega maika. boleainah v prslh. zelo priporoeajo pri notlaniih kwavifvah ob nesrecah. Priieten pogled ie na travnik. pasnikih. polozlmo pest dusrce pod tuto ati ktobuk. lspeva skoraj povsod ob poteh. kj ie zaostala v razvoru.pliudnicah. motnlah v mehurju in ledyicah. Ker Clstl kri. CajizzeligdaponagaproliPUtiki. travnikih. bhti boleelne in trce. in ietrnih boleznih. ielodcu in etevesnih kr6lh oride dai iz marietice prav. krepitvi moiganoy in splosni cai pri. krepitev oslabelih. ob poteh. srruacili. po skalah. Je do 15 cm visokatrainica. ilARJETIGA 8. - nfl. ker varuje pred bakteniskimi boteznimi. Cvete od jlnija do oklobra in modno disi. Zelo ugodno deluie na pliuca pri blonhi' tisu. pospesuie potenie. pospesuie gresnovo. SluZi pri neredni menstruacili. Je do 20 cm visok grmidek z olesenelo I l. udov.h. Malerjna duiica. revmo. z golim steblom. lzka:e se tudi pri ledviinlh protlnu.

iivdnih motniah prime6amo iaiu 5e baldriian.il. vi. Pri slabem podutiu silahko napravimo vreiiio suhe neliseinio dano lio griio.Ti:f. apnendastih tleh.'. ptolinu Detelia' nanoienav oliu. priaara lepe misli.z].df. pri noseinicah prepreauje bruhanie in slabo poautie."llli{i. | I I krepi in poziv ia srce.74. prepreduie srdni kd in bluhanie na iivini podlagi.. Pospesuje iztok - iolda. Zeleznr Skih nasiPih. Pri na zglayl:e. ker odganja debe.14 dni na soncu all pri stedilniku je zdlavilo prcti glapokrlto glavo vobolu. razku- eai iz ceie rasirne Pijemo Po I l. l\ilelisa ima prijeten vonj po limoni.'ff : lpora'otiaio v majhn n kolidinah Je ludi proli mollem' I i{i*!*. liksne ideie. Piiemo l-2x drevno: 7 [i'"l. ob Poteh. natltnlat I |.l. razveiana rastlina.. t. erevesia. Blazi boleaine. sadimo pa io v vrtove.il. ledvic. Cvete od iuni ja do septembra. Nabjramo pred- I. mokreniu..i[*'"1"i1"31'. Uporabljamo jo pri neredni Kal mazilo ali namok v zganiu rabt za masazo pri levmi.i'""".9ffi l'1. Pri' silitelo.ifl.. sicer lahko - nastajajo kamni.*.. susimo in spraviiamo. Je okrog 1 m vrsoKa. je dobta za masazo pri levmi. Ko jo nabiramo.11?T"l'dl'l. odganja "drne ob ake. Bastlina je do 60 cm visoka ln rasie po oosekah. namoiena v alkoholal\ olivno olje. omedlevice.1l"u. mehca otekline In zdravi otekle ileze. I vsem /isle. in sicer najbolje v dasu od poldne do dveh. MEDEIIA IIEIETJA l|c llous ofllclnilis MEUSA 75.'i3 ie kli plegosta. Cvele juliia in avgusta. lvelisa krepi spomin. da izloca vec znoia in seda. utruienosli udov in zme6kaninah. preden cvete. deluje protikldno.{#H'. stiske.". Nasadimo jo blizu debelnjaka. pomirja migrene. flclissa 0lllclnelh - hn. Ves aebelniak operemo z melisnim dajem in s tem prepredujemo bolezni debel. Pomirja krde. molnie v pleba.i. ooiirt<itr pri blonhialnem katariu. zuje in celi rane. nevrasteniie. plemocno bitie srca. Cvetovi so rumeni' oozneie obiede.nru. ureja prebavo. odganja tesnobo. slarih zidovih.. Listki so Podobni deteljl. .io lr':ff f il'Hi[1l.Tlrcke na I sKli. daje teesu novih moii. samo manisi. mehu4a. plotinu. to ie pomembno. Melisa. Pri ieiavnem ll | . ne sme pritiv slik s kovino. Proti neryoznemu glauobolu obloZino eebin zatilje z listi. . Baste kot plevel na pustih . Proti usesnim boleiinam napravimo kopel z brisado vodo' vani pa damo pesl delerie sopara naiobliva menslruaciii in depresijah. ki moino disi po medu. boleznih ielodca. koltdac l\redeno deteljo so Ze v starem veku cenili kot dobro zdravilno rastlino.

Uporabna nabiramo spomladi je koreninat Io natiramo in jeseni. zlatenici. ob potokih.1f. Vsl rastlina disi. Aai listkov. g nosti.j t 'epdirna. po mejah..l"J?m*"0. U prah zmlelo korenino lahko samo ranoiino eez noi. raste pa tudi prosto oo b. z iaboldnim kisom lo dlesni. Aaj sveZih korenn pospeSuje presnovo. Navodilo: 1 eaino Zliako orahu na Kozarec vode. po pesdenem svetu. ".'::i.ki smo iih nabrali pred cvetenjem. Vpliva na tI | |. l\. lz oda soC in pot. ae io zvedrmo.il1.lanienemieziku'zoboboluinzasplaktJ... Jemljemo ga 5e pri II . molrlca 0aDE!! I .iir"i.". bolezni ieter in ledvic.tn. v"ii i. mehda sfuz ter odvaia.. Cvete od julija do sep- I I . Vecedimo in pijemo dez dan v pozirk'h. zato uporabna 1rF]iltlii?iilii.ti: prolinu. Pri ynetem u grgramo s aaiem. Je 5e ve' vrst mete: drna. ker bi slabo vplival na . posebno po kakSnih hudjh bolez [iJii. POPRI|UA MEIA nonna MttlilGA 77. Vee ni dobrc. z vodo.:l'$r'r*mr. telodca ln erevesia. Je do 80 cm visoka trajnica. Cvete od iuniia do avqusta viioliiasto. cal Domiria Zivce in iih krepi.livlaznih kraiih. ker so tanjse korenine najbolj dragocene. goie | io oo vrtovih. Dobri so tudi /isli Ce korenino so zdravilne. ker hitro poriavijo In imaio le malo zdravilnosti Lahko nabiraho tudi ceio raslino. pijemo ga pri revmi. Pomiria bruhanie Uporabliamo io kot antiseptik pri plehladih oomesan ll koristha ie za liudi. Lisle nabiramo. tembra.m"el:.''ffi . ki veliko sediio Pri zadahu iz ust grgramo metrn cal.76. tallo Je do 80 cm vrsoka trainica. Pijemo ga pri sibkem delovanju jeler in vlanice ter slabem izloCaniu iolda. drlffr %1f.iru. 6lroke.{f. vlnogradih. cvetovi klasast. Skopati jo je treba globoko. rdede riava zel z modno razvejano korenino.ttaoi. mo pretirano uzivati. bregovih.ff .i it-"l"litiJiri"ivke iaj nas bo osveZira kopet' Po napornem delu si privoSdimo metino iiffi lrdovralnih kataiih plluC.i3?. Raste po jarkrh. ki so zdruzeni v socvetje. blediE. Dobro jih operimo in posuSimo! Aai korenin naj vre pribliZno Meta ima anestetidni udinek .1'.lilnico uporablja industrija za izdelovanie zobnih past.ttr. salond a olllclndlls . 5 minut. seta in ielod6nih sokov. katadem in slabim telesnim sokovom."y. vse ntnllu . 5e Dreden cveti Nikoli ne nabirajmo v slabem vremenu. j". . otldelih ilezah ter koinlh boleznih. se peni. slovi kot zdraviio proti slabi prebayi. kodrasta' vodna.1'. izlocinie iol6a. lz nje poganja steblo z belimi cvetovi.illli3i"li"'le''te'1r" i[uo-rj.

Dovoli ie dnevno 1 skodelica daja v 2 porciiah. rman.lazjlo modno olajsa lo bolezen.loradnik ie uooraben tudi pri bolezni dihal.'1. M0RAC]{|K ali K||I|JSKA cRtUA 29. | razveiano rdedkasto stebio. Ueinkovit ie pri ietrnih. Je grenaica.. vrani6nih. Vsa rastlina PriPoroiamo ga bolnikom z revmo in Prolinom Je | | .iil p.stje.]"iffi fiy".lili'l'""f. s napravimo zrezane-ga ii:i'.}i}irl#iil+:#-.v rdedkastih tonih. 2itiieL ia tr"oin. meiah. zlasti na mokrem svetu.''1.hn. | ima pokonino | I 0omirievalno 2ooer in ial pijemo notraniih | poskodbah.!-1itL. iagodnjak in tudr nelresk. Cvete julija in avgusla. pri zadetni g - ljivje pri motniah v jet h. Zunanie lahko uporabtiamo zelludipri luskavici kot mazlo. ' ioliniku. pasnikih. blazilno sredstvo Pri kroin ob avtomobilskih nesredah. rkropa. :lYll: pri luskavici. Dodamo 5e krvomoenico. ekcemih.?8. Zene na vodo in oosoeSuje polenie. tffiuAul t[tE0]llK Glre d0niurn malus ."p:!!l1d!. krvavi mrednik. Je do 170 cm visoka trajnica. hrastovo . EuDab um camatin[m ...2 . 10s0pas illl Krvavi mleenik raste iz traine korenike do % m visoko ob poleh. grobliah. Cvetje je v gostih kobulah . ki te v danasniih easih zelo pogosina. vendar io ie treba previdno uporabljati Nabiramo vso /aslrno. Uporabliamo zel in korenino. Sok sveze korenine pteganja gliste. migleni' $axu' u. I . Uspesen je 5e pri vodenici.l:J*'" . Caj iz tistov in cvetia anko uporabljamo za delne kopeli al obkladke pr zadetih de ov telesa _ tudi s /. lisajih.l\.iil'J?"i. pri prav l. skalah..". uremiii 'n Piiemo oa tudi Pri pi in nahodu.-i#lilllil. l. astmo. Zboljsuie vid in zdravi klonicna odesna ToPi ioldne kamne niani kalal. Je zelo aktivna zdravilna rastlina. vsebuie zdravilni oranzni sok.iu ri"u"gttt irein in uotedinam v rddilih Prezene gliste' de damo poparimo zdrobljene sveZe i^rodilo: poleajne 2lieke zdrobliene sveze rastline popalrmo Narodilo: vneli1. Mlednikje diuretiano in odvajal| po neobdelanem svetu. 9 Pi. . no sredstvo. ie ga kje dobimo. Zdravi kageli in klo. Piiemo lx s dnevno po illlqlti*iqi'i4iilllfiif$. lvo h.'. ton0lllus0 I l.!. Priporod- Calnai plielo bolniki z angino Pectolis in arte osklelozo.hr. Ta precej raziiriena ras ina raste ob gorskih potokih. iiyenosti kliem laznih organov.'"'"tiHl .1'-tt9f oniomi Oitr'afni cenre.\l!2 kol drugi deli.. fahko jedi V rastlini i" :ltY! l-"]lgglg tnkluro Prgis'e drobno 1'.emiii ln visokem krunem tlaku. vranici. Korenina deluie moaneie ""iiiJ'j-rrircorn. iolEnikovih in mshur- nih boleznih. "11iJ. ker udinkuje zeio odvajalno. Po zidovih..iiiii'i. nespeinosl. Zelo oride niinem blonhitisu."ttd abosli bruhanie drisio' Tudi smrl +!.

vneliu debelega Crevesa. Na koncu fi. bra' davice. opilkli. ekcemih.Cai piie- iot. fuevretek lahko porabimo pri vnetiu uies in pri izcedku. da dobimo nazilo. noron I |. 6ura tltea Galondula olllclndfls Je trainica. Tudi pri iivenih boleznlh ga uporabljamo. Uporabljamo sveZe liste. Cveie od juniia do septembra. Pomaga lri Se zaprti. celieniu ran. Spodbuja rast granulacijskega tkiva in 1ak0 nastajajo nove celice.-1 80. Ureia mesecno ais6o. Je vremenar. V ta namen si pripravimo mazlo. ranah. zidovju in tudi na strehah. I t In I_J_-'-_J W I Dlulbah.io.Naibolie se ninah in oleklinah. lz srediSda rozete raste cvetno stebelce tudi zdravina. .tovi po I . ga zmeekamo in lztisnemo kapljlce v uho. Dlakavo razraslo steblo zraste do 60 cm. ilErRESl( SemDo fumr l8c$rum (|G]IJrc nn. zmedkaninah in pod' krvi. sonane pege nakapamo vedkrat s sokom. Susimo na oreoihu. nesladkan. bo tisti dan dezevalo. Ako so cv. precedimo in nalijemo v posodice in shranimo na hladnem. tia 9a v nekaterih krajih namenoma nasadiio. da bi varoval hiao pred strelo. da izhlapi vsa vlaga. Cisti kri. podptutbah. ozeblinah. - hn. iaidaste liste. Dolrno sredstvo mo odvaialo. nah. Iz listov naredimo obloge pri srbedi mozoliasti koii Sok zdraviiudl optkline in pike zu:elk. Dospesuje nastanek in iztodanie pavzi. Znan je kot okrasna rastlina. proli premoani menslruaciii II ||. so zasiljeni in sestavljaio rozeto. I. Je orurelK. Ugodno dellje v meno. Oonliatahko namoeimo v Zoanie. Baste Do vrtovih. ima premenialne dlakave iisle in r!mene oranzne leDliive cvetove. uporabno prl opeklinah. pajzkaze z!nanje pi aknah. Pomaga pri irevesnih in ieloddnih boleznih. kije I pa in nosi roznale zvezdaste cvetke. Cez pokriiemo s kosmidem vate. Cvete od iuniia do slane. ker urejuje pravilen odliv ca. kwaui gtiri. Ob soninem vremenu nabiamo cvetie in i/sle. Tinkuro uponbiamo pri pretegnjenih misiCah.te se zmehdajo in izginejo. Kuria odesa. do 30 cm visoka. 7. V ta I I I namen uzivamo ialteden prej. ima mesnate. Vzamemo lisl. podasicvremo ognjideve cvetove v masti. dhih. 2-3 skodelice dnevno po pozirkih. zme6ia- pr rakavih boleznih kot dodatek drugim zdravitom v podporo. Rane se hilro cet. zato ie dragocen pripomodek pri inlekcilah. Liste netreska cvremo poiasi v masti. Rasle po skaloviu. driski. Enako otrdline. tvorih. vodenici. CalpospeSuie izloianie seda. in pri driskah pa zapira. bladavicah.

mehul. 'moino raiSiiadtmo. ohiovt. zmesanega z 2llicama medu v 2 ali 3 obrokih. "odprte noge": list splaknemo z mheno-vodo. Pospesuie izlodanie kroienie kwi. Posebno slasten ie du$en s krompiriem. cvet omana in seme Senlianzevk. Ako grozi plezgodnli porod. nateg' nlene miSice. sledove raznih elementov in vitaminov. ledvice. Zgodnjega sadimo aprila. mehda sluz. iasah. Kot obkladek polagaiie ohrovtove 'isle na mesla. za zdlavlienie nevlalgi' id obraza. | Jedem daie prijeten okus. Ohrovt uzivamo v juhah. spodai Zametni. 9a z v"aliariem ali z litrsko steklenicd povali#o do mehkega. aslmi. Gotovo bi tak obkladek' polozen na prsi. kier so vas operirali (ledvice. Kl prav zaudariaio. Cvete julija in avgusla. pat pa spravljamo g/ave v hladno klet ali zavarovano SuPo s kocenom vred.hr' I0ll Ohrovt ie bliinii sorodnik zelia in | ga glavnem Prideluieio kol glavnato zelje. medtem ko ie zelje belkaste barve. ima rumene koske. Lahko uporabljamo sve1o koreniko ali pazmleto v prah. nazobdani. divii raste jarkih. jajdasti.rano in vs€ skuoaiooviiemo z qazo. pliuda. pliucnicl. lmamo letni in zimski uEurfl 0tftAl{ 83. hur hd6llum lrfoilGa 0loriccN (cmrar. Vsebuie veliko mineralnih snovi. dolgopecljati. po vlaznih gozdovih. pomaga pri sladkolni bolezni. Pospesuie presnovo. Listi niso gladki kot pri zelju. Kol obkladek ponaga pri galiah in srbenju.5 m visoka trainica. omar I . 0manovo rnazlio iz korenin. Precedimo in uporabljaimo. a se se poiavljajo boleaine. Ugodno deluje Pri TBC. kuhanih v masti. blonhitis in sploh teiave pliud Ttdi pri glavobolu in boleiilrih v oieh si s tem uainkovito pomagamo. prikuhah in kot solato. Deluje proti levmi in plotinu. Cisti kri. Posusena moeno diai po vijolicah. ietla. zlome.82. vendar ne na prevroeem. SveZi tisti kot obkladek zdraviio golenske laziede tki. drevesnem vnetiu. Udinkuje bolezni: anglni. ima modno. sivo zeleni. To 3 ure grejemo v kipeii vodi v vedji posodi. Je do 1. je izvrslno za koin€ izpu$daie. kaSliu. Zimskega ohrovta ne ribamo. s|trrdal - hn. ampak koristi tudi zdraviu. Je bolj temno zelen.'h pospesuie perilo in krepi malernico. ori Drolinu n tevmi. 90 . Tako zmehean list porozimo-na. drlski. zlate' nici. orioravimo v sokovniku. Ohrovt zdravi ielodEne aire s svoiim Desnin sokon. II | . paa pa naqrbandeni. iolC). odpravlja zastoie. Letni je zgodnii in Pozni. kratko koreniko in dolge korenine. in sicer spomladi in ieseni. kot antiseptik Dri veaini dihalnih bronhitisu. Ynetiu rebrne mrene. IIHROUT . Cal korer. Llstl so srfasti. Ni pa samo priietna ied. Poznega pa v iuniiu. v I | . da se strupene snoviizloaijo skozi'edvice || ||. Po zdravilnosti ohro moen0 prekasa zelie. vzamemo % kavine Zlidke prahu. manisa posoda se greie v vedji. Goiiio ga po vrtovih. ker prepreduie razmnozevanie bacilov. Tak obkladek bla:i boleeine pri Pasavcu (hetpss zoslel) polagamo tudi na tako orl . Liste ohrovta oDeillne. Nabiramo korcniko s korcninani.deekah in druqih koinih izpuiiaiih. jo dobro operemo in posuiimo. Za zdravlienie koinih bolezni nanoiimo v ribie olie zdtobliene korenine.leoa Sveit i/stl pospesuiejo izloCanie gnoia in drugih nepriietnih lzcedl(ov. Kot obkladek-se lisl obnese prizobobolu. sve2e i/isle polagamo na lane in liiaie.. Pred novim obkladkom rano lemellto ocrsllm0 z mlacje treba pili 5e nim' triinitidnim iai-em: ta 5e pospesuje zdravlienje Vendar iistilni aai ali pa eaj hrasmvega lubja. iolea in seda.

losrrnsnslt:EEf rm ffiffi ll-J*#uri":{l*# !"*-W .ipii']l. BE|A 0t[EtA nrcum rturml lrn lmG 0BEtf 85.84.*litillt*-. .ffi i4[f ffi ffi 93 .

I. moeno razrasla kultivirane trainica. nu ter vodenici. dober oroti tevmi in oroli. oUES AYGna saliYa PEHIRAN 87.epov. po gripi. obolenju ledvic in mehuria. oriietnega okusa.abo y kuhinji je na bolisd sveza raslina. razslruplia Erevesie. kajli vsebuje mnogo zdravilnih modi. Nozne kopell so priporoaljive za judi. . Cvete od maia dojulija. Klaste.Je eno najboli zdravih hranil. Posuseno spravimo v temne kozarce.degeneracijo sk. srbedico in druge koine nadloge preganjamo s kopelmi vsak dan. duievni preoblemenitvi. pri katariih. bolne ledvice. da sveze liste shranimo v hladilniku ali zmrzovalni skrinii. zo[ - nlv. iz61pane. pri ozeblinah. visoka do 120 cm. Cal naj pijejo nevrotiki. pri revmi in prolinu. Gospod nie oa zelo uoo_ slevajo. Precedimo. so ovseni kosnieL le zveder namodimo v mleku in zjutraj mao pogrejemo. Vsebuie vse vitamine iz B skuoine in tudiantirahitidni vitamin D.Iteba le samo namoaiti ze isde v dober vinski aii jaboldnl kis.86. Zdravi tLrdi slabo prebavo in napenianje. || II. I. I I. Uporabliamo /lste. vneliu ielodine sluznice. pri iivini slabosti. pri ledvenem useku. pri Navodilo: % | ovsenega zrnja dobro operemo in prib lzno 2 uri kuhamo v 2-3 | vode. Priooroaamo io ori dlevesnih in ledvidnih boleznih. Znana /ed. bolezni iolinika. anlozo. bistri duha. Ljubi sondna rastiSda. Za prazn ke postreZejo svo im druZina m z okusno pehtaTovo ooiico. Zenske z meseinimi motniami. Uainkuje na Toderno bolezen. ba. Ta ial pljemo pri prehladih. jelmih boleznih. bolniki s pomanjkljivim delovanjem ledvic rn mehulja. da so se odvadili morfiia. UsDeva do 1700 m nad moriem. Je aromatidno zeliSde. Jed lahko naredimo boli orlvaano z orehi ali kaksnlm sadiem. Oves zni2uje sladkor v krvi. doliiemo mleko. lahko tudi med. Oves ie znana kult!rna rastlina Jedo 120cmvisoka. neiesdnosli. Uporabna je vsa raslrna. mehur in tevmo.uretik. V iu2ni Evropi raste Se samorasla oo n'eobdelanem svetu in skalnih pobodiih. Je tudi d. I ne ljudl. Znani so primeri. Znal ie pehlanov hE. Kopei 2 s/ame je dobrodosla. da dozoriio. obnavlja organizem. preiegnienih misicah. z asti za bolnike. Cal2 Se zelene slane je hrana za iivce. iiv6. kalariih. Rastlino v glavnem priporodajo I | | za zbuianie leka in kot zdravilo za ielodei. da se ne razdi6i. Artcmisla dlaciinc[lus - hn. os[agon I anl- iz rodu trav. la Loo. dokler ni v redu. ko je oves udinkoval priboiiasti in pomagal ljudem. ki veliko stojijo ali se iim potijo noge. dusevni in telesni izdlpangsli. ki jih muditesno. ako imamo mrzle noge. rekonvalescente. ohlomelosli vseh vrst. Se bolie ie. Vroi ovsen modnik dalemo na lvote. oslabeli ljudie.

Navadni pelin rporabliamo tudi za kuhinisko zadimbo. Nablramo cvetoie zelig1e \n korenino s koreni- - h]f. ki povzrodi omotico in glavobol. @ . V lem zganlu namocen0 krpo dalemo otroku na trebuh pri glistah. da se bliza napad boiiasti. ookonina. zdravito I po bavne motnje in napenianie. Kot greneicaie odlieno llI . Je do 120 cm visoka. tudi divii. Kot dal je tudi uspavalo. Cvete avgusta in septembra v podolgovatih.h primerih skuhamo petin na vinu alivodi. filomlsl8 abslnhlum visoka rast|na. ielod& nem kaladu. ki deluje na oslednie iivdevje. Udinkuje protignilobi. vzamemo 6aino Zlieko praska na pogretem. operacijah. Krepi jella. med pliucnico. [Glln dlrlll - hn. V kisu prcvret udinkuje protr zastruplieniu z gobimi. ztatenici. zdrobliene korenine na % litra vode. Uporabljamo /lste n in iislilno cve e. lahkem pivu. Ker so slrupene. pri obilni ielodeni kislini. dokrer ie kaj s'edov bolezni. kleih y plebavitih. Zmeliemo jo v pmh. ali 10 g Posusene.lelodec. crevesnih sokov ter zbuia tek. podoigovato sulidasti. Do n I |. Noseenice in dojede malere naiga ne uiivajo. razveiana rastlina. modno razrasla in priietno disi. alkohola . Hitro odpravi vsake ple. Posebno ga priporodajo 2enskam ob porodih. Raste ob poteh. med grmovjem. Enako velja pri zastrupitvah s svincem. Bolnik nai iakoj leze v postelio in se spoti. pokondnih ali visedih rdedkasto rjavih koskih. Kot dal zelo preganja gtiste. misiakom. Nanoien v Zganju je vliralo proti t€vmi in plotinu. Pomaga pri sploSni oslabelosti. Uainkuie ludi ori ddski in zlati iili. lma moaan. Zivih meiah. ker vsebuje str!p tujon. za vzbujanje apetila. raste pa po suhih | viseiimi. pospesuie delovanie tedvic..lcaml. jeodvaI Pospesuie izloianie ieloddnih in skalnatih pobodjih in po neobdelanem svetu.Petinov daj uzivajmo ie po Zlicah vedkrat dnevno.T I i ! 88. S pelinom pripravljene Zgane pijade (absint) so v nekaterih deZelah celo prepoiredane. kadar se pokazejo znaki. ft!@ Odlieno udinkuje pri driskah. zgagi. da iih Drezene.n razbu44 nji. popadki so mo6nejsi in hitrejsi. kerdobro prckryavi organizem in s tem olaiSuie polod. do % m . rumenimiglavi I I . pokyaienim mesom. zato bodimo previdnil Je tudi krepeilo in prlde zelo prav po hudih boleznih. ialno I cami. Sreilswo moramo jemat toliko easa. Spodnii listi so po trikrat razdeljeni. Navodilo: 1 Zlico iistov in korenine kuhamo v 1 litru vode. vroiine. obrezjih. Varovat. po vrtovih. l{AuAllllr PEul{ filonlsla lgtrls PRAUI PEtIl{ 89. poseben vonj in je grenkega okusa. Fri vsati zastrupitvi z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi ie le v pomod zdravnikovim ukrepom. srce. sredstvo. Vsa rastlina je porasla s sivim puhom. Prl menslruaciji blazi krde in jo tudiuleja. v tak. pri trganiu v ugesih naredtmo pelinovo soparo. Je pogoslna. pllu6a. Tudi pri iivdnosti in iiy6 ni izcrpanosti naj bi ga uporabtiali. Korenina udinkuje bolj izrazito kot drugi deli. Rastlina vsebuie strup tuion. Posebno ie priporo6ljiv za ljudi brez ioldnika. posebno pri ribah.se mora prehlada. Cvete juliia in avgusta z Gojimo ga I . proti vrhu stebla pa bolj preprosti.

pa beirl. Liudie z ob6u iivimi . odpravlja cveloio zel brcz korenin in hilto posusimo v senci ler na prepihu. Pravilno posuSena je zelene barve in priietno di5i. Gilda I I. p. Znana osvezilnapijaeaie bovla. iz katere poze- Prvenec ie trajnica z dolgo pla- ne do 30 cm visoko steblo. Cvete maja in junija. zaradi katerega ima modne uiinke.[n. glavobol. Bogata je z mnogimi vitamini in rudninami. vodenice. Je dragoceno sredstvo - ll ||.Po motnie krunega obloka. zedo se koreniko. t0 zravrto je ueinkovilo tLdi pr bolezni seeil.zvisani telesni temperatu . Zato io dodajaio aperitivom in zelisdnim likeriem ter odisavliaio omare s perilom. pri le2iih bo'ez. Nabirarno hrani pomembna. eza. KoI zaiimba zbuip tek in pospesuje prebavo. Vzgotena je iz dlvle pese. Rastlina vsebuje v glikozid vezan kumarin.nst(a ktsttna v pesi ugodno vptiva na delovanie iivcev in moiqa. Disedaperla raste po senenih bukovjh njivah ln nasadih. Am. Kot d00olnilno zdravilo verja pri oboleniu nadiedvianih zrez. migreni. Plodovi so majhni oreski. Tudi listi so rdeae prepluti. ptiuca rn stabolni otroci naj r2'vaio pesin sok. nov. zlatenice. ker bi Skodovali osredniemu Zivdeviu. zlasti ako najnoveisih ugotovitvah uslavlja surov pesin sok rast tumodev. ker vsebuje protiraKavo snov antocian: zdravi tudi levkemiio. nesnato korcnino de(e barve. oslaien z rnedom. obenem disti kri. \o se stanje zborjsa.i gripi. Velia pa tudj za odl eno zdravilo. f. I gozdovih z dobro-zemljo.l!fu! zorcnrn boteznih. ki 9a ne bismeli prezreti.rih je treba spit dnevno por lhra soka. ladioaktivnosl in X-Zarke. Pijemo gatudi pri nepravilni dejavnosti srca. Kuhana pesa ne ve. Nekateri farodilo imajo za zadimbo. veaiih io po vrtovih. plju6nici in sploh pri go:renlu o-rnat. V rdecem barviu le mnogo l 2e je kruni tlak nizek. Pri nas jo bolj s abo poznamo. fllem0 ga se z neseca o0 ozdravilvi.ko pe o nanakano v vtnu. Posledica: bruhanje. up0rabljamo pri. DNECA PERI. pri nerednem mesednem pe lu.hn.90. i<riem . zato je v pre- Gojirno I . topi seeno kislino. ietrnih in zoper Skodliiva sevania. Beh wlgdrls . lma odebelleno. zmeekanine in druga bolna mesfa. vali kot izvrstno zdravilo za kri. Sveie zmeikane rcstline ptilepljajmo na otekline. Snezno beli zvondasti cvetovi so v pakobulih. Ne Dretiravaimo v odmerkih. sox zene na vodo. pr iivCnih boleiinah. Sok rdede pese ce rane.n si rahko pr'skrbino orav s tem caldm.n glistam. ki obnavlia rdeae krvnidke. za zdravljenie sednih proti organov.ia za resno zdravilo. Okrog stebla so v vretencih nanizani sulidasti listi.A AIi Asn6rula odolila PRUE]IEG . lla . Ze pred 2000 ieti so jo uposte. laza inla RDEGA PESA 91.. Caj v je odliden pri zastoiu ietrih. Miren s.

Fasl. Pomaga ledvice in mehul. Zenskam lai$a teiaye ob mensltuaciii. Celotna rasllina je udinkovita proti edemom. Vglavnemuporabliamo /lste za daie. krmeiliave oli. Nabiramo ze iee v cvetiu. Bolniku ie vlil v usta mleko. zbila vlodino. baldrijana in rozmarina.jek iz zelis6a. ob poteh. plodovi. celo proti s16nim kldem ie uspeSen. vlainihnaintravnikih. zmedkanine. yne$a oiesne veznice. kamilice. ko cveIe. zvarek precedimo skozi platneno krpo. lvore. Po dveh urah poberemo z Zlico olje. spodaj srebrni. Za ll I l. v sorodu z navadnim in sladkim janezem. melisa. nekaj kisa in obilo medu ter piiemo ta zvarek daljlttlas.irevo oue: skuhamo celotno rastlino. Je dvoletna. telesu nakopideno vodo. k16u v me6ih in miSlcah. blazi kr6e erevesiu in prepreiuje vrenie v drobovju. napravimo v enakih delih mesanico gosle trave. !t0ta I | . iih spravimo v platnenovrea- ko in obesimo na zradno mesto. sitakole pripravimo pelerg. ekcemom. ed korcnike geramo pri maiavih zobeh. vneuu ledvic in mehuria.Ce gre kd z vodo. PEIEBSIJ P0rorollnum h0ll6$s PETOPRSII{IK - . Caiiz cel1tne rastline je ptoli dri-ski. dan po pol skodelice ie ga tla ali zvarka iz korerlr. gliii. krdevilem kasliu.Pri tivCnlh boleznih v zyezi s kr6i. motniam 100 . belem toku. pike ZuZelk. pomagaio proli napenianiu v drevesiu. prolinu. Ugodno vpliva na ietla. semena ali p korenine. P0lGnllllr rn$ m . nici: gosja trava. iz golJe trav6je pro vsem | Raste I . osladimo z medom:n popijemo 2-3 skodetice na dan po poiirkih. Zunanie: z oyltkl zdravimo gnoine rane. v katezlasti proti kr6em v lelodcu. v krvnem obloku. ynelo prostato. Udinkovito pomaga pri vodenici. Petersilieva korenina spodbuja polenie. privrocici sto/ieno zeriie. tudi z boiiastnlmi. do 1 meter visoka Odebeliena korenina priietno di5i. S % | kropa popanmo I eajno Zlidko mesanice. c€lulilisu. teiayah v trebuhu. Preden plodovi s kobuli popolnoma dozore. aaj iz senena ali sok iz korcnin Dagnikih in tudl pe5denih tleh. hitro. ampak tudi odliena zdravilna rastlina. pa tudi s struoenim misiakom in trobeliko. Calpetersiljevega semenaie modan diuretik. zlalenlcl. jemliemo ga vsak dan vedkrat za nozevo konico ali mdo ved. kree. me6ih. da odpravljamo ustno gnilobo. rem se ie kuhala gosiatrava. koinim in ienskim boleznim. znizuie lelesno tempelaluro in pregania uii. dihalnim molniam. pIi ielodCnih teiavah in pospesuieio izlocanie vode. zgoraj temno zeleni. Ca. proti kamnom. uravnava mesedni ciklus. priveiemo bolniku nastopala. Kneipp se ie v v odganja vetrove. vodenici. Zori od avgusta do septembra. Susimo v senci ob zmerni top oti.lw. pokriti z mehkiml dlaaicami. Zgnanje zdravi mod ce. Popijemo 3x na s]cu. na I ilovnatih I| | . seme. prebavnlm toiavam. krdem. ki plava na povrgju. jih disti in odganja vesiu. Kmalu bo padla vroiina in bo nastopilo olajsanje v glavi. Ta OaJ pripravimo in piiemo kot zg ord zakte. kumino. udinkuje prizadugeni m ensvvaclii. imamo teiavno mokrenie. Ubinkuie podobno kotsrdna mod. zlatenicl. [cE[n rastlina. Razni pripravkiiz petersilia. Enako ubinkuie pra. Caj kuhamo vedinoma z mlekom. Bolnik naj ga vzame vsak dan po dve kapljici. Zupnik lolil celo mrtviCnega (telanusa).lw. ne nad 40" C. reymi.ho rezemo. ga zmesamo s kisom in soljo. Listi so globoko napiljeni. GOSJA TRAUA 93. korenino kopljemo aprila ali oktobra in novembra. Cvete 2lato rumeno od maia do seotembra.92. so ostro disavni. to ie. Korcnike kopliemo marca in aprila ali oktobra. Kot zadimbaizboli$uje petersilj okus iedem in ludi sicer zdravilno vpliva. Ta dajje 5e udinkovitejsiv mesa- z&avil ne namene zadostuje Ze nekai rezin korenine v iuhi. izloda strupene snovi iz telesa. dle. Petersilj ie ne samo izborna kuhinjska. Proti teiavam v vranlci in bodliaiem skuhamo petedilj z vinon.

Nosed. Neredko pokri- povrsine. ko nam izdereio zob. | I | l.Ako otroci kliub dobrihrani ne uspevaio in imajo slabo razvite miSice. Predolgo ga pa ne smemo rzivati. v katerem je. de biga iene dovoljzgodajin redno zadele piti. laisa meno. Ta Cal ie priieten in veliko bolj zdrav kot ruskr. na bregovih va vedje potokov. lzkopavamo jo marca in aprila ter Septembra in oktobra. Koristno jo me6amo s trobentico. pliudnica. pri kamnih v mokrilih.hn. PtRilrGA Agrolirum rslen$ . rahitis. ker LajSa porod in ugodno vpliva na novorojenaka. ker bi Skodovali ledvicam. ki se pojavljajo zaradi pomanjkania rudnin in vitaminov: bolezni bronhiiev. vodenici. g0s[in [tasl I I . dokonino papri!metni toploti do 55"C. ob poteh. Plahtica rasle v visiih legah. Je lraina zel in zelo nadlezen I I . kaSliu. SuSimo v senci na zraku. dista kap jica za plugom ob spomladanskem in jesenskem oranju in deloma za brano. Najlaze jo dobimo Alcnomilla vllgells PI. ie uspesen pri pomladanskem zdravlieniu. Se boljsaje vode. To pride ze o prav pri avtomobilskih in drugih nesredah. Nabiramo cvele m /lste.h .rhi in v. leiavah v llebuhu. velika kopriva. plemodni menstruaciii. vlainih ekcemov. eai ali svez sok iz korenin se obnese pri plotinu in tevmi. lllrvlna plevel. beli lok. Cal piahtice pomirja in prlpomore k zdlavemu in ifdnemu spaniu. sonanem vremenu. Zelo utinkovitie sok iz sveZih za vse ienske bolezni: pri belem toku.Calodlidno ei$i kri. Ustavlia krvayilve pri notraniih poskodbah. Caj ptipoto1ato za umivanje gnolnih ran. Je za pitje in umivanje. otekle bezgavke. brsljanasta grenkuljica. Dellie v marslaem podobno kot rJivska preslica. Pomaga pri vaginalnem In analnem srbeniu. Cvete od junija do avgusta. in sicer le ob suhem. Z njim naj bi grgrali pri vnetem grlu in ob vnetiu ustne sluznice. skrofuloza. listi ernega bezoa. Raste po poljih. najboje na podstresju. Lahko dodamo marietico aliorehovo llstie. madehe. sladkanega z medom . na pasnikih. zadrzuje poapnenje iil. Caj pripravljamokolpoparck eno iajno Zlidko zdrobljene zeli popari103 102 . gnoina vnetia. Caj krep slaboina pljuea in zdravi celo suSico. Znadilno. vnelie lebrne mlene'n maternice. pri dlevesnem in ieloddnem kata4u.94. eajno Zlidko mesanice poparimo s % i trola in popilemo na dan 2-3 skodelice daja. lma drobcene cvetke. zadrzuje razvoi sladkorne bolezni. Eno iajno Zlidko mesanice poparimo s % itra kropa in popijemo 3x na dan po 1 skodelico. kadar se nice naj bi redno pile ta aai. bledidnost. sicer rada splesni in nt za rabo. Bolnik naj bi ga redno in daljso dobo pil. Zdraviina je ko renika. s. Tam jo je treba pazliivo odbratiod drrgih korenin. mesanica: pirnidne korenine. vnelih odi. Ustavlja ktvavitev iz dlesnl. ognoiitvah in eirih v spodnjem rivotu. Blazilno vpliva privenericnih boleznih. hemoloidih.Pomaga seveda pri raznih eievesnih in ielodcnih feiavah. ker segajo korenine globoko in imajo Stevilne Zivice. l\rarsikatera operacija ob porodu bi odpadla. I I I l.azni ekcemi.0bnese zapira voda pri otrocih in starih ljudeh. vnetih zobeh in kilah. prepre- duje kap. zdravi slabokrvnost in vodenico. na vlaznih travnikih. Higiena spolovill Ugodno vpliva pri sladkotni bolezni. molnie v prebavi. Laisa tezave protina in revme. sla. se po lem aaju vidnb okrepe in zaino Iepo razvijati.AHTICA 95. Steblo je do 80 cm visoko. bolezniieter in ioEa. S ad mo ga z obilo medu in vedkraLpijemo. @ se pri vrodici in p sadih zaradi notranjih poikodb. Je od iana zdravilna rastlina. pri vnetih dihalih. da sestavljajo listi nekak lijak. njivskepreslice in koprive v enakih delih. Udinkuje zopervnelie odesne veznice. bokrvnost. najpogosteje zjutraj. rlralr. . Plahllca ie prvovrstno zdravilo korenin pti boleznih. Tudi kopell v prekuhani plahtici bijim znatno pomagale. bolezni mehulia. Cvete bledo rumeno od maja do avgusta. Skrbno oprano susimo nasoncu. Vsebuje veljko zdravilnih snovi in zelo dobro udinkuie. vrtovih. Zoper mozoljavost pri mladih ljudeh pripravimo daj iz mesanice: korenina pirnice.

Spomladi nabran ie najboljsi. podobno kot omela niZa previsokega in visa prenizkega. PLE$EG Crlsolla iulsa msmrb . nle k|'i.Cajie bolisj. tudi iz pliud. Rastllno nabiramo. z asti na dihala. Listi so temno zeleni z belimi lisaml. v ustlh in trelu. Korerlre odisfimo. de ga pijemo lkivo. to je plesec za Zenske. bfonhitisu in dihal. pliudnik. Cajna me{anicazapliuta in grgramo z niim. Zaradi kremendeve kisline. leinkovito ustavlja razne ll I kot iz ielodca ter nosa. popiiemo skodelico ali dve neslajenega eaja. poveZemo zel v Sopke. Caj spodbuja leno Crevesje. Pomaga zoper driske in krvavo urinilanie. slu| I | zi in ka cijevih soli eaj moeno vpiva na pliuia in druge organe. Zoper krvavitve iz nosa srkamo Dlesiev dai skozi nos ali navezemo Sooek olesca okoli vratu in na tilnik. oo 3 skodelice na dan. nih boleznih. Niegovo latinsko ime pomeni torbica.v enakih delih. Caiblazivnelie sluznice y ielodcu in prebavilih. Veainoma ga bo pa treba posuSiti 5e pri zmerni umetni toploti do 40"C zaradi letnega dasa. krvavitYe. glipi. S tem vpriva na prepodasen al. Vplivatudina bolnimehur in na kamne v mehlin. tako iz Crevesia ial gozdovih. povsod razSirjen plevel. tako pravijo. Caj ie zelo uspesen za spomladansko 6i5de.in. Ako daljdasa uzivamo mesanico. pri kaSliu z izmedkom. Cai nai bo nesladkanl l-3 skodelice na skodelici na dan. raste grmovju po in lslnatih | . omela. 90. zavira vnetie. m6d[nlla. Povezemo jo v Sopke in obesimo v zradnem prostoru. Plesec je vedno in povsod pri rokah. pospesuje izlotranle seda.Caj utrjuje $uje krcenle Crevesja in s tem izlleblianie. Ko res ni ved pomodiza pljuia. katariu dihal. ako plesec samo poparimo. V nobenem primeru pa ne smemo piti mrzlega kot ponekod priporodajo! Zdravi beli tok. pljudniieliki.Zoper kruayitve sploh dodajamo plescu riiivsko preslico: eno daino Zlidko te me$anice poparimo s % lkropa. Cvete od marca do pozne jeseni. lllucnlalr U0k0 tl nanizani po steblu. Dodajamo lahko preslico. zdravi sko in g to: pijemo 3x na dan po 1 skodelico. larc[lra Je do 40 cm visok. Kako bi se pljudnih bolnikov. zmanisalo Stevilo pliudnih bolnikov. Pomaga zoper kaSelj. ledaj pomaga. hitro posusimo in spravimo v temne kozarce. Pri krvaviivah iz pljue pa pijemo dajno mesanicoi plesec. Zdravilno deluje tudi na oiilie. Je do 30 cm visok. vsaj v nekaterih pogle0rn. zato Segajmo po niem. korenika srdne modi. pri pliucnici. Po 10 minutah lahko precedimo in popijemo dan. Precei dobro izravnava kruni llak. prehiter sr6ni ulrip. njivsko preslico in suli6asti trpotec. ptidia dresen. Cveti so rdedi. drugi vijolidasti. ko bi ga boij uporabljalil Pomaga pri u I I I. ko cvete. Na rane devamo stolleni pleiec ali pa v aaj n amodene obkladke. Cvete marca in aprila.Ptiudnikoveai ie treba pitiprikruomoku.mo s % I kropa. Pljudnikov dalzdraviSe hripavGt in vnetia vgrlu. Pomaga ob le:avah v meni.Plesec ie odlidno zdauilo za:enske: ureia premodno menstruacuo 8 dni pred disdo ie treba piti daj plesca 1-2 - d 104 105 . Pomagazoper polodne klle in tako olajsa polod. samo sulidasti trpotec se more meriti z njim. Drobni. le 5e pljudnik. da se ustavi krvavitev. beli cvetki so I |.ka z mladnim mlekom.hn rus0maca. aegapijemo alise z njim umivamo. Slabotni in susidni bolniki nai pijejo2-3x na dan daiiz pos-uienega pljuin. V tej je "torbici. zdravi hemoloide. pospe- l. S l/1 itra kropa poparimo 1 iajno tlibko suhega ali 2 dajni Zlidki svezega pleica in popijemo 2-3 skodelici neoslajenega daja na dan. Pulmonirla olllclnells . pomaga celo pri hudi sugici.Sp oh velja pliudnik za izborno pomagalo pri vseh pliu6. PtJUGl{il( 97. Ta daj seveda hitro skuhamo. veliko zdravilnih snovj za mnoge bolezni in tezave. nekateri modri. tudi zoper prolin in revmo. Kar je vinska rutica za moske.

revma. radioakUvna je v pradavnini Pri nas je najbolj razsirjena velika orlova praprot. cvelov jn korenin pospeSuje izlocanje in odvaianje iolda. turom. ti6ni glavobol in revmalidni zobo. lenost kar izpuhti. odpravlia otekline. trganie sluz. SveZi listi praprctt navezani na 6elo in o6i. Zarad. bolno vlanico. fudi na nezdrav jogi lahko polozimo tako slamniado. pa le po en del kopriv in njivske preslice. da ga s primernim 107 zdravikrde. Na njem se diovek dobro odpodije. Listje in cvetie nabiramo. del Praproti je na lisoce vrsl. Obenem ga prenavlja. imeimo jo dez nod ob m eiihv postelji. njaio.ltll. utru- |. popijmo pred spanjem skodelico tega daja.in bronhije: po dva dela pljudnika in sulidastega trpotca. Bolhe.ega r. Seveda ie treba tudi glavo dobro odel\. Je in ohranja !o lastnost dve leti. bol. Velik premoga fastal iz gozdov velikih praproti. S amnjada in blazina.) n tro pozdravi Sopek sveZe prapioti. na niivah in travnikih. je blago odvaialo za okoke. protin in revmo. zlatenico. ki ga n-av6Zemo na prizadeto mesto. SveZ sok pospesuje rast las in baje prepreduje izpadanie obtvl Sok iz cvetov kot obkladek )e zdtavilo '106 za utruiene oii. Zaradi snovi inulina ie potrosnik zelo koristen ia sfadkorne bofnike. Sve1a praprot v blazini zdtavi naglugnost zaradi prehiada in prepiha. natlaeeni | I I s praprotjo. Krhamo ga iahko tud z vinom I kisom. tj. revmo in celo gangreno. Caj tz potroinika je izvirno PRAPROI 99. rodollia regrat. 6isti ll I l..Liste in cvete hitro posuSimo v senci. M/ado /r'ste p judnika lahko pripravlmo kot Spinaao ali solato. Rasle povsod. zmesan s oetersiliem (1:1). Tako leZisde Kri in jo obnavlja. Rad ima suha tla. I. jo osmukam0 in z nlo natladimo blazinoin slan- zdravilo za jelme bolezni.. k nai vre 5 m:nur. SyeZ sok iz lislov. Potrosnik je dragoceno zdravilno zelisie. Korenine podolgem razrezemo in obesimo v sendnem prostoru na prepihu. Nekaj dasa so boledine celo huise. nanoienj v Zganju. ledvice. Kopeliv prewetku boleeine imeimoiodezl Istov in korcnik zdravijo plotin. Ko se posusi na steblu. skuhan s sladkorjem. Usdk ("heksengus. '1 dajno Zlidko mesanice poparimo s % kropa in popijemo po pozirkih dez dan 3 skodelice daja. kar si ga moremo misliti.d nkovahja na omenjene organe vpliva daj ugodno na duSevnost. odvaja odvisno po udih. ob ootih. zbija vlodino. polrtost zaradi namiSljene bolezni. Cvetovi. eist kri in s tem ves orqanizem. Potrosnik. zato je vedia moznosl. je naibolj zdravo eZiSde. osiajenega z medom. v gosi slrup. I Ljudle rnu ludi recejo "ptavi PElidlum a$llinum - hn. pospesuje izlodanie se6a. stenice in usi ne prenesejo praproii in zbeZe. dob. bistriio o6i in odpravljajo bfesdavico. Protikrdu iolcnika pjemo2x dnevro potrosnikov aa . Suha peprot v eevlih odvzema ulruienosl in oreie noge. P0Tn0silt[ Cic[driun lnulus . pa se kmalu poiezejo in izgubijo. Praprot zanjemo v jeseni. Ako se vedkrat ponoai zbudimo. [aual I - I . Inulin vsebujeta tudi regrat in repinec. imenovana tudi stelja. lz kultiviranega dobivajo kavni dodatek cikorijo. zdravi hipohond io. Korenika ptaprcti odpravlja mudne bofeeine y medih. ko cvete. . ss. Sok. Usek veekrat mazimo tudi s SentianZevim olieml Tako poslane tkivo elastiino In volino. Udinkuje tudi proti ekcemom. eajni prevretek iz korenin po za\euanir izkuserlh babic krepi rodia pred porodom. korenlne kopliemo aprila do maja.

da vs zajedatc poginelo ali od dejo. ker se Stevilo krvni6k hitro poveda. zito blonhitisu. Za natiranje bolnih udov. lapuh. disli kli. ker krep: organizem in ustvarja kri.nlr. odpde noge. delno topi kamne in pesek v mehurju in ledvicah. I||||. zmerno z nlot Preslica | fift@ Je mrjdna. njegove k6e. mehul. Proti vnetju gila gigramo s ealem preslice. zato je nosednice ne smejo uZivatl. izloda nezdrave lelesne sokove. Ugodno vpliva na koio. 108 niih. P. trpoiec. odcedimo v steklenice in dobro zama$imo. To me6anico poparimo.boljse zdravilo za bolna pliu6a. zdravi ledviene ea$e. brez I vonja. zato priporodaio dajno mesanico: preslica. zelena.. vnelje rebrne mlene. Bolnik naj na tesae izpiie 1 skodelico iaia praproti in ostane tesc 5e dve Lrri. tilus. lipovo cvetie. sla' bokrunogt. PRESTIGA . pomirjasdenje. pat pa jalova. nabiramo pa mlada stebla.emljemo zeto previdno.razgibavaniem normaliznamo.je izborno sredstvo za natiranje ob prolinu in levmi. Riava. To zdravljenie bo treba norda nadatJevati kak5nih I dni. Suho preslico zdrobimo v prah in ga zakuhano na nleku. lzpianje ran s sveZin sokon ali tajem pospeiuje de se .ie1o naj ga slabotni otroci. namakamo 3 dn. pusiimo 15 minut in nato precjdimo. zato jo notranje .5 dcl vode 5 minut. Koperl 100 g zelisda namakamo 1 uro vvrodivodiin nato odcedimo v kopelno vodo. drugo pa po pozirkih 6ez dan. Preslici je pomagal do veljave Kneipp. opeklin in opa n odliano pomaga praprotni izvleiek v doma'em jaboltnem k/bu: velik Sop praproli. raslaulc Preslica ie nadlezen plevel. Silicijeva kislina v preslici veda proinosttkiv. Sokin iajprcslice nimata nobenih stranskih Skodljivih udinkov. Kadar potujejo kamni skozi sedevod. povedane mandeljne. niti na njei |@ uslavlia voda. Presiidni 6aj dobro dene ohlapniin nagubanikoii. nato jo precedimo in popiiemo takoj eno skodelico. zaliiemo s 4-5 | domadeqa iaboldneoa kisa. Sladkamo s kostanjevim medom. nieni zdravilni udinki so veliki in niena uooraba ie mnooo- stranska. ozebline. golenske razjede. grenko slanega okusa. v katetem so se nanakale korenike. bezgove jagode. Pri hudih krvavilvah se kri s preslico kmalu obnovi. Hude boleaine se bodo umirile. plekruavitev. zdravinervozo. hemoloide. Cajzdravivnele ledvice. Pitje daja in izmivanjez niim ustavlja izpadanie las-. Praprot odganja gliste in unidi celo trakulio. je na. odstranjuje beljakovine iz seda. Praprol deluje na maternico. Calha meiarlca: za mnogeje preslica nekoliko ostra. listov in korenik sesekljamo.Ia dajejo pravo drogo. zradnem in sendnem prostoru. Stoii naj 15 minut. Stebla susimo na Eqrl36um an6nso @ I . eraprot je tud srLpena. Freslice ne smemo piti v premodni koncentraciji in ne predolgo. rajsi v presledkih. celo pri ietiki pomaga. Preslidin daj iajSa Skllatinko. Vsebuie mnogo kremendeve kisline. timijan. ker je v njih ta kislina boli topljiva. le da ie Tkivovpljudih se okrepizaradi kremendeve kisline. bolezni plesnove. kot pri krvavitvah ! | l. trosonosna steb a niso zdravilna. Zganje. tako pri iz ootrebna dvoina doza. napravimo sedeeo vroao kopel z nekaj suhe in nekaj sveze preslice. celo do 16%. @ lezati. da ostanejo lepo zelena. Cajprotiseenim kamnom: 1 velika Zlica mesanice preslicez brinovirnj jagodami v enakem delu in malenkost pelina kuhamo z 2. celienie ran in kosti. Popijemo 2-3 skodelice na dan.

da ne zadenjajo odganiati. Uporabljatijo smemo izkljuino pod zdravniSkim nadzorstvom. Z gazo . skopljemo kopljemo cvetno steblo. Nastavljaio jim cele 6ebulice. Alkaloidi bi ohromili dihalne mi6ice in povzrodili zadusitev. mozolje na licih. omotidnost. zmesamo Stoldene liste namodimo v oliu. iajdasto podolgovati. ki so se nelade celile. protinu in koinim izpuSialem. Dajeio io kot dopolnilo terapije z digitatisom. iai iz lislov za zbijanje povisa. tute in podobno.o za srce. I a| z gazo zvite liste. ker h. Po udinkovitosli ie med digitarisbm in strofantusom. Razreiemo jih na tenke trakove in hitro posusimo v susilnici pri 40"C. Cebula je zdravilo za rane. pol srer4o v drevo zveae' pred spanjem. | . ki so bele. Primorska debula rasle na peseenih tleh morske obale.h . 9 Znaki zastrupitve so: bruhanje. sodne. debele in pokonane. lz nie so delali razna nazila zopet lwunkle in zanohtnice. Pri nas. Buls |.ih le treba zalo zviti. Siroke. veie so kratke. dolgi 30-50 cm. proti levmalidnim boleznim. Hranitiiih je lreba na suhem in hladnem prostoru. Kot rasllina toplega Sredozemlja je zelo obdutljiva na jesensko in spomladansko s ano. obe sta enako zdravilni. PRIMORSIfi GEBU1A . Raste zelo podasi. Je vedno zelen grm.upene. sln$h I Pozneje zrastejo listi. niii in drugih glodalcev. Zaradt Stevilnih alkaloidov ie zdravilen. drhtenje in krdi. ne lemperalure: nekai listkov a | | Domaee zdravilstvo uporablja poparimo s % litra kropa.lzha\aiziuine Evrope. protin in revmo. Sta dve vfsti: bela ali rumenkasto bea in rdedkasta. Zato jo ie treba zgodaj jeseni spravitiv rast injak. Ako pri notranji uporabi neprevidno raviamo puSpanom. Na soncu iih ne ka2e sLSit:. uleze. Primorska debula ie posebno uspesno zdravi. Upofabljamo samo srcdnje tuplne. Vdasih so io kmetice gojile kar v cvetlidnih londkih. se lahko zastrupimo. pekode in zoprnega okusa.tro pomaga. zelo grenke. Ti so podobni liliii. imajo cee robove. Cez lelo to storimo s svezimi listi aebule. s. Primorska debula je sredozemska rastlina. da je popolnoma v-arna pred v ago. spomladi pa pozno presaditi na vrtno gredo. zeo debelimi. pa prav zaradi alkaloidov tudi strupen in ftffi[ a tudi bolj v notraniosti. Cebulice skopliemo ieseni. pa je posebno &inkouil strup za zatirunie podgan. in sicer od marca do maia. pa doga vzporedna rebra. sluzaste in manj zdravilne. nato suh lupine luske. vim maslom in dobimo utinkovilo nazilo zoper koine izpu$iaje. v tesno zaprtih posodah.I||I. Pamorska debula ie udinkovilo zdrav ro roper hemoloide. listi usnjati in dez zimo ne odpadejo. Paa pa zunanie upo1abllajo zavretek iz listov za ovitke in kope. ker potem niso ved st. Ulgln0a ma llma all Scllla mallfima PUSPAI{ 102. tudi kilskimi aebulami. pa tudi tiste zunanje liste. odstranimo zunanie liste. visokimi 15-20 cm. gnoine in take rane. D m0rslrl lllr Primorska debu a ie trajnica I z l. odrezemo listno in 0. dneh odcedimo. da je bila vedno pri roki za rane. po 20 s s!ro- I. sompenilsns - ir. debelimipa 10-15 cm. na ookooalisalh in ob vrtnih giedah. ker so zaraoi daljiega susenja s abse.qa g6lijo kot lepolniorm v parkih. npr. 0b najmanjsem sumu zastrupilve je treba takoj izprazniti drevo in ZeJodec ter poklicati zdravnika. Cebula nivsavzemlji. razkrojijo in postanejo nerabni. Cvete rumenkaslo belo. lz nje zraste do 1. Drogo je treba hranili na zelo suhem prostoru. suhe v sredi. dajodvaja in zdravi revmo. Te so debele. sicer se llsU z epijo. razsirjena od Cipra pa tja do Portugalske. Fdedaprimorska 6ebula nevaren. E@ 1ftffi 110 . Zmedkane.5 m visoko cvef lidno steblo. vzamemo neko iko premoene doze. da zaradi s !zavosti ne zdrkneio ven iz erevesa. kiga v zgornjitretiini krasived belih cvetov.

Tako se poceliio tuditake. rad pa ima apnendasta lla.. ker zelo gasi reio. okusa pa je povsem nedolodnega. Uporabljamo le njene listne peclje. Vta namen popijemo 2 skodelici poparka na dan. nDaftala V lekarni lahko kupimo korenfio prve. doie6e malere.: oec. ako dodamo v enaki kolidini 5e trpotca. S toplim s svoio kislino povzrodajo "skom ne. Sok ze o ugodno vpliva na zobno sklenino. ]anlo [. pri obeuriiivih tjudeh krepi ieto Ir^!s.RABARBABA in IUIIGUISKA RABARBARA nn6m 0lllsln6l0.!ir_q|'1|19. V vrtni zemlji dobro uspeva. navlateno z runia- 113 . a zradnem mestu. Te rezemo prvidjunija. Ta 6aiCisliludi kri. Nekaleri ljudje ne prenesejo rabarbare. da predvsem zdravi ll l. Rhcum Dalmat||m . Uyete dodalamo ludi drugim domadim dajem. v gorahrumeno ali zlato rumeno. Nabiramo cyeloye in jih hitro suSimo na senanem. zlasti tedaj. in sicer v kosrh ai v prasku. kgr se. I l. drugid pa septembra in oktobra. lz pecljev delamo kompot. Obkladek menjamo vsako uro. aajen naj1ej izmijeno rano. ne iemtjeio noseCnice. Ti naj je pad ne uzivajo. Ze ime pove. ker preved drazi sluznico v ustjh in erevesju. dl0bll|Ia krm0nla r. k se nerade celijo. RA]IJAK 104. tane. Zadovoljen je tudi z bornim rastisdem. le sve: zdravilnosl. Pospesuje prebavo in rahlo odvaia. nioarOarb na..tn. Cvete I . Rabarbara pospesuje izlo. Konpot. bolniki s protinom ali z vnetim mehudem. zdravilo. krepi prebolevnike. pomarandaslo I ali Skrlat- gnoj zmanjsa njeno no. in sicer tako pri ljldeh kot ptl livalih. sok a:) marmelado. Je zelo priljubiieno tjudsko | I | l. I namesto nje lahko jemljemo krhliko. Ta aaj zdravi uspesno tudi kaselj. tu[rrllls rlmrtrla . ako jg9. Dobro je dodati lemu daju 5e enako koli6ino trpotca. pomaga tudi otlokom. I||3. V njih je obilo vitamina C. lma slaboten vonj.jim niso pritegte.[fl. v gorah disi zagatno. Korenika kol ial rahlo odvaja. slajen z medom. Naj ga uporabliaro liudie. Listi niso v nobeni obliki uzitni. danie seea. Sokdajemo vrodidnim bolnikom. drugo goje pri nas po vrtovih. ki im sadr sokovi @ kovin eajen. nato io obvezeno s ktpo.

postavimo na toplo iez nod in drugidan poiasipopiiemo iesensko zd. Lludle z vnetim ielod" cem naj je ne uzivalo. Vsekakor pa sok zmanjsa nagnienje k tei nadlogi. a zelo | . Je zelo primeren za pomladansko in I I I l. Regrutov siup (napadno ga imenujejo regratov med): vzamemo 4 prgisda cvetov in iih dobro prekuhamo v 2 lltrih vode. Takole pripravimo: redkev zmeljemo in sok dobro iztisnemo. dodamo vrooemu soku 1. pravi Kneipp. sicer Dostane Skodliiva. Posebno sok in nazadnje poiemo 5e redkev. vsajtako trdiio. ie Dri bogata redkev in vanjo vsujemo sladkorja ali nacedimo medu. aaj iz tistov in koteje Se boli zdravilen. Cvetovi 'so zlalo le od marca do maia. da so ostali zdravi. ta sok kapnemo v oei 1-2x ledensko. ker je takral najbolj zdravilna. revmi.dodli pomaga. drugi dan 200 g in tako gremo do 400 g. nai_ bolje v pesek. zaostali menslruacili. Mleiek rcgnta pomaga proti zastluplienju krvi s kovinami. Nato pa nazaj do 100 g. Nekatere kamne topi. Ali: redkev tzteaemo. Redkve nai ne bi solili. Regrat zdravilno vpliva ztasti na ielra in ledyice. Pospesuje izlodanie seda in iolraz- krv! Tako koristi pri protinu. odpravlja vse zastoie. Uporabliamo korcnasto korcnlko. I Je nadleien plevet. Ustavlia nastaianie ioldnih kamnov. paa pa zmanjsuje nagnienje k lei botezni. I. Cloveka kar pomladi. preden cvete. Vsa rastlina z vilaminom C in minerali. pijemo pa po pozirkih. Gojijo jo po vrtovih in poljih. sklolelinih. Pa tudi sicer drugje pomaga. L/bte nabiramo. Lahko si ga sesekljanega nin-posebno priporoeaio za zdravljenie pozimi. tako sveze naribano. Prvi dan popijemo'100 g. lzboljsuje celotno plesnovo in pospesuie diidenie @ vodenici. drugih pa ne. pri mokrem vneliu rebrne mlene. Navadno se Zoldnik pomiri in alovek nima vea tezav. Stoldeno redkvino seme deluje antimikrobno in antimikotidno. smemo uzivati prevelike kolidine. disti sluznico dihal in prebavil. 114 115 . Ialtraclm 0mclndlc hlY. boleznim ledvic in mehuia. boleini trebuine slinavke. Sladimo ga z medom. zneian s slad| REGRAI 1||O. pri sladkorni bolezni orioo_ rocaio prezvediti na dan 8-15 vo ih stebelc. slabokrvnosti. vella pa tudi kot zdravilna rasllina. Reorat ie zelo pomemben pri presnovi. zdravilna zel. Sicer iih ne lopi.I05. ako so bolne ali oslabele. Vliiemo jo v steklenice. uspesno zdravi diha. zavira nastajanje peska in kamnov v iol6u. neiesdnosti. Zdravi gliviCne bolezni koie. Cve- l@@ | | | . dobro zamasimo in spravimo v klet z dulcem navziol. Ob degeneraciii hrustanca nam lahko. la.ku. maslacalr I Je prastara kulturna rastlina. kotnih bolezni-h. disti. Vsebuie nestrupen mledek. ker bi nadrazilo ledvice.m t. pospeSuje polenie jn krepi telo. cveleniem. Naredimo lakole: izdolbemo z listi vred v senci ali v oeiici Jih razceDimo. rolllr Egipaanisoio s debulo in iesnom daiali delavcem. orecedimo. Redkvina solala pomaga proti napihnienosli trebuha. ttt. pri voderiici in slab. pozjvlja in vraia mod.avlienie. Uporabljajmo le Ca. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posuiemo s tem prahom. zdravi ioldne poti. pospesule pretok ioEi. Sok redkve. tolsiavosti. Je odliena kot zelenjava.5 kg stadkoria in sok 2 limon tel med kuhanjem neprestano mesamo. lenem irevesiu. susimo 40"C. Pospesuje izlodanie iol6a in zdravi vnet iol6nik. korcnine kopljemo zgodai spomladi ali pa od avgusta do rumeni in na votlih stebelcih. Zelo dobro aisti dihala. uainkovita ie korenina: topi. GRI{A REIIIGU R{trhrnus saliurs-h . kotiem. pri prsni in trebuini struplia lelo. ailih. da nastane gosta tekoaina. bronhialni kalar. Zato ga pridno uzivaimo v vseh oblikah. cyeloye med oKobra. oslovski kaSeli. skuhamo in to vodo osladimo s kandisom ali medom.

latdje treba narediti Pospeauje pomaga pa tudi sladkornim bolnikom. Basie kraj I l. Pomiri vrodino. lako da se odpiralo cvelovi od spodaj drug za drugim od junija do septembra. klvavitve iz nosa. gripo in gnoine ture. bole6ineY nogah.Koldodalek kopeli pomaga pti koinih bolez. Proti mastnim lasem vtiramo v lasiSCe vsak dan sok sveZih listov. Zene na vodo. tega iztisnemo iz korenine. tvole. posebno inulina. Nai REPI]IEG 108. Sok sveie korenine kapamo na ekceme. Suho rastl. da se na niih posuSi. Korenina ie otav dobta Drikuha za sladkorne boln ke. jih po posusimo. Unele oEi Eptrano s iajem repika. iol6 Pospesuje izlodanie pri bolnih iel h. ki io zdrobimo. plodove pa.lozgani se bodo zelo dobro poeutli. Rad ima gnojno zemljo in sonino lego. odprte rane. Fepikov ial se dobro obnese | I | . zalijemo z 2 skodelicama vode. Lahko uporabimo tudi druge zdravilne liste. bliuvanie klvi. laisa aslmo. zaradi svoiih sestavin. Je veliko bolise varovalo kot ruta ali klobuk. Cai iz semenaie dober zoper ledvicne kamne. Korenlne kopljemo aprila in oktobra. S dajem izplakujemo razpokane uslnlce. nih.bfe. ne v grgram0 Pri vnetiu dlesni in grla grgramo izpiano repikov dai. iolda. ob zidovih. velia za plevel. odliden ne kamne in pesek.daiemo tudi na kruh. mladostne akne. Oije. zoper moEenie postelie. nedisto koio. lo||0rac Cvete lepo rumeno. Pomaga zoper | potov. Ce hodimo po vroiem soncu. zdravi beli lok. l\. de qa obenem tudi pijemo. ledvlc. pri boleznih drevesia. poiagamo na otekline.ino zrezemo ali pa zdrobimo v pnh.5 m visoka rastli- cena zdravilna rastlina. koina vnelia. Prav lako si pomagamo s svezim sokom. olivno alisezamovo. lrctlum tanna . boledi kdi. kuhane v vinu. sla usta in irefo. pa drago- I l. mehuria. Zaradi inulina ie repindev sok | in II | . na grobljah. pomaga izloaanie seda. Ko se posuSi. Zazimo namoiino celotno zrezano nstlino bo steklenica polna regrata! Uiivamo do 20 kapliic 3x dnevno. ustavi griio in irredi mensiruaciio. namakamo nekai ur in nato izpiiemo. ptepteiuie izpadanie las in zdravi pthlial. razna vnelia. opekline in podakaTo. v katerem so se namakale zdrobljene korenine.hn.r'e . na. prolin. Je dvoletna. krvavilev iz ledvic. si daimo ra glavo list rcpinca. Cvete od juniia do septembra. Repinde. ialzdraviin 6isli ki. ioldnika in vranice. Cajno neianicospelinom pijemo kar se da vrodo. v Zganie. GtGrtr 107. ker bodo varni pred vroaino. Cal rstoy zdravi mehur. REPIK l0 n0nla sua$lla -lw. Sok zdravi tudi vlaine lisaie. dolgem razrezemo Llsle nabiramo in iih sveze Dorabimo. mehuria. V isti namen lahko namodimo korenne tudi v rumu. 117 . ko dozorijo. ieter. namestimo novega. revmo. 1.

koinim za odp Cai iz listov pomiria kde ielodca. V Svici izdeluiejo iz repuha tablete proti boledinam. E Ga Gdnsa (smmtadanstal RESA 110. Dve dajni 2lidki korenik pop imo s Z I kropa. in popijemo polu ter pomaga pri prollnu. bolezni ledvic in I I . z res velikimi listi na doloih pecljih. ll l. Ta eai je zelo dobro zdravito zoper bolezni spolnih organov.isle. 2J skoderice na dan. mehuria. pesek. jih po dolgem razreZemo in oosu5imo na zraku.h . Kneipp io ie cenil in jo tako nekako na novo odkril. profinu in levmi. blaZi ielod6ie teiave iaradi vnete sluz. tembolj jo pa ceni liudsko zdravslvo.inih boleznih.lotuh. Lahko si pomagamo ludi tako. za dlan velike . sraien z medom. i5iasu. Cislikri in tako pomaga proli ekcemom in koinim izpuiiaiem. Uporabni so cyeloyl. Nabiramo Se majhne. Cai iz listov se obnese p ri g ripi Grlliina nlgirls {lcse||sta). ki popolnomanadomesdaiodrugeSkodljive narkotidne tablel€. po 15 minutah odcedimo e rane. nice in prj griii. najboli pa korenike. i5iasu. svezi ali pa oosuseni. lajsa boleznilr. rcDlh Je tralnica z gomoljasto koreniko. rahto uspava. onlca I l. Lajsa tezave ioldnika zaradi kamnoy: 6aiu dodamo liste iz pelina alilavzentroz.REPUH Pohslbs lrt[lldls . I09.h . Predvsem pomaga proti aneriosklerozi. zato nai bi je same ne uporabljali. in I ia Jesenska in spomladanska resa sta praktidno enako uporabni. nato sesekljamo ali zmeliemo. po kakSnih dveh urah boledine oonehaio. ampak le i<ot dodatek k brinju. oaj lse obnese Caj in kaseli in hripavosl. Navodiloi 1 dajna zlidka na skodelico vode kot preliv. Caj upori uporabiiaio tudi za umivanie in ookddke pri i. Raste po vlaznih travnikih in ob potokih. cvelov. Svicarskizupnik Krjnzle jo ima | I I za modno sredstvo. zlastiploslale. 118 119 . Korenike kopliemo februarja in oktobra. Cai zdravi revmo. . ledvidne kamne plotinu. Cal2 obkladke koinih boleznih. nepuhove kblete umirjajo migreno in rakaye boledine. Caiu rese dodaiteSe lipovo lubje in timiian! ual prlemo neKal casa vsaK vecer. Tako prepredimo napade. Solska medicina se zanid ne meni. levmi. takrat so najbolj zdravilni in iih hitro posudimo. Zaibliu ali v rdedem vinu kuhano ali pa samo namodeno. pai pa za akutne primere. Dodamo med. oodobnih nalezllivih daj zdravi dihila: pomaga priastmi in leiki sapi. Pijemo ga po pozirkih karse davrodega. da zaviiemo glavo ali bolni del telesa v repuhov list. Nabiamo cvetoio rastlino: lahko jo osmukamo ali pote1emo cvetoee sbbelne vr. posebno v ilovnatizemlji. oei in oroti nam v o6eh. Syezl iibtl hladiio opeklihladijo ne.iike. Cai iz lislov ali korenin pomaga pri teiavah z menslruaciio. pike 6ebel in os. eaj repuha pospesuje izlocanie seda in izmivanje izmivanie vnelih oii in proti bole6i. | . Pomirja iivdnost. Zatrajno uporabo repuha ne priporo6amo. nespeenost in teiave v meni.

odpravlia kalar mehuda. pike iuielk. Osfovski kaSefi odlidno zdtavi konserviani sok ribeza. kr6e v drevesju in ielodcu. Poyeduje odpornost proti boleznim. mehu4a in iolCa.111. Ta dai iil. cvete belo ali roza rdeae. l/ro. Juniia nabiramo le zdrave liste brez pecijev. Tudi zadrzuie sladkorno bolezen. alijih hikeie pozdravi. driski. Sbleeni listi kot dajso odliano sredstvo pri srdni slabosti in vodenici. dodamo liste poprove mete. kuhano z rmanom. pospeSuie znoienie in Stevilnih ui ll I . Rman zmanjsuie tezave prolina in levme.bezoye 15 minut v vinu. privroeicipa tudigasiZejo. Caj iz listov prepreduje nastajanje kamnov in peska v mehu4u in zdravi druge bofezni mehuria. boleznih mehulia. ker jih rada napada rjai taki listi so Skodljivi. krdih malernice. zlastiv pljueih. halducta trara I I . Sooaro in tudi daj potegnemo v nosnice pri pospeSu je izlodanie seda in tako uiinkovito odoravlia iz iold. iivdni napetosti in visokemu llaku. Baste po suhih travnikih. visoka do 50 cm. vnelje slu2- nice debelega drevesa.aki druzini. caj je zelo zdravilen za elevesie in ielo- telesa strupene in bolezenske snovi.v mesecih pri roki v vs. Je antiseptik. dodamo nekaj prazenega sladkoria in spravimo v steklenice. ob poteh. ledvic. ll nih kriih. cvetote rustline ali samo cvellr-. revme in proti poapneniu iil. Caj grgramo pri zobobolu.fanatbibil. kamnom ledvic. zastoj vode in motnje v ielrih jn iolene kie. Jagode imalo veliko vltamina C in J. Nabiramo nadzenne dele I I . zdravi ledvice. Bman in trpotec. ki zelo uspesno prepreduje okuzbe.fanaibi bil v zimskih rani ribeza. migreni in hudem ka$liu. Caj iz listov spodbuja ledvice k delovaniu in vDliva tako na zdravljenje plotina. krvaviwah iz danke. in sicer od junija do jesenske slane. Rltss nlgrun - [n. lajsa mokrenie in levmatidne boledine. utekodin ja . Pazimo. Ca:i z avl dihala. PoZirek pred poiitkom odpravja nespednost. Ugodno vpiiva na seCila. zaprlie. odpravlia nejeS6nost. kuhamo. Vpliva na dotok krvi v slce.nr. Caj iz listov pomaga proti skory'e kuhamo dec. zdravi okvaro srEne miSice in angino pecloris. dajetaodliino rnazlo. od juniia do avgusta. nosa in obldajnlh ran. Zelo se obnese pri notranjih kruavilvah. da se zgosti. ureja premoano ali preaibko menstruaciio. kuhana s svinjsko mastjo. ilz cml Vsa rastlina disi nekoliko po stenicah. nahodu. kier imaio maihne olloke. RTBEZ RMAil 112. S daiem izpiramo rane. kier daj podobno udinkrje. Caia ne smemo sladili. pri driskah. da izlodaio se6. boleznim dihal in slabi prebavi ludi v najhujsih primerih. pomaga proti neiesdnosti. Deluje proti nespednosti. ustavliaddsko in griio. krvavem izme6ku. Uporabna je tudi skoria. samo na mokrih tleh ne uspeva dobro. Jagode iq sok lajsajo ledvi6ne bolezni. Flbezoy rker Zrele jagode stlaeimo. Zaradie rman orav nkovit h I snovi moano zdravilen. odliino pomaga"pri leiavah vielodcu. Za Zenske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe. 6isli kri. zalijemo z iganjem. pasnikih. daipriporodajo tudi pn pri vodenici. postavimo za I dni na sonce. zelo pomaga pri 6reves. polagamo ga kot ob oge stoldenega na udadena in odlgnjena mesta. ureja kroienie kryi in s tem srdni ulrip. Flbezoy sok V 2 kg soka vsujemo 1 kg sladkorja. udarnine. nanoienih v zga| | nju. Actlll6a nlllsfollum . Pest. moCenie postelie in bolezensko liSCanle na vodo. Ta dajje izvrstta pijada in tudi dobro sredstvo za zplranl'e pri belem toku. Tudi dai iz listov vsaki druzini. 120 . odcedimo. Soh jagod. Je trainica. ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delovaniu. pa iih ne drazi. zlasti v nienih zadetkih.

Hranimo na suhem Drostoru. kaiti napad padayice ponavadi pride iznenada. sve2i. marina. meto. da roienkravt tudi zdravi. kuhane v ernem vinu. obenem pa vse priietno disi. vse so niib$ lnllco$rs-h . hemoloide in bolne msndlie. Korenine. ker pomirja. predelaniali vloZeni. tudi vnetiu slepida in bele. Svoj das pri nas ni bilo Sopka brez rozenkravta. nelreska. Ta daj poseka vsakega drugega. Susimo hitro in v senci. Te zeli ali moino disijo ali pa so zelo grenkega okusa. ga Zvedimo in srknemo pritem 5e pozirekvode. ki modno disiio. skorai enako zdravilne. Pomaga zoper krvavi- tve iz ielodca. ker mehda porodne poli. raste pri nas le v londkih. ter drisko iolenckov.hn. gordico. skuhamo na % | vode vejico rozenkravta. 122 . ka$eli. ki ga mede. bozie drevce. R0BiltA I I Robid je zero veliko vrst. Vse te grenke in diseie zeliso imeli nekdaj doma na vrtu alipav domaei lekarni. Dodajmo daju 5e zajbljateaj ei$i kri in tako ugodno vpliva na koine bolezni. Lahko mu dodamo tudi kamilice ali rmana. izpuiiaie in liSaie.sle za daie. Z domae imi zelmi ls ublazimo napad. nagelinov in roZ- dodajmo 5e bezgove iagode ter 000r0v0 meto. vinske rutice. krvavi mleeek. To seveda Se ne pomeni. Za zdnvlienie boZiasti imamo danes na volio vrsto farmacevtskih izdelkov in lahko le zdravnik izbira med naiboli ustreznimi. Prav lo pa ie verjetno tisto. ki vsem uporabljamo . dim prej spravijo k zavesti. roZnate barve in imaio ostroge. da iivdni liudie kmatu zaspiio. Rozenkravt ima precej velike. v prah zdrobljeno aloio. baldrijan. Rozenkravt so uporabliali tudi za zdravlienje dliske. Driska bo ponehala brez boleiin. zdravi hripavosl. Prezveeeno listie rozenkravta izpljunemo ali pojemo: za zdravrienje dl€sni ga zadrzimo v ustih dalj dasa. Zafran. Ob napadu srdnih slabosti lahko denemo \ usla list alidva rcZenkrayta. izpusiaie in lule. To ie veiletna okrasna rastlina. potoniko. kar ugodno deluie pri boiiastnih napadih. da ie lepo disalo. rozmarin. Ta Calpijemo vedkrat na dan. pomag?i. S toplim preyretkom ilslovuspesno izplakuiemo ustazoper bolne dlesniin afte vuslih. Pslat[0nlm 60!m tvlld . pa le pomagaio v napadu. Rozenkravt cenijo tudi kot zdravilo za sfce. maiaron. eaj U /ibtoy ali sok iz jagod I odlidno deluie zoDer dlisko. ll l. oroti 6levesnemu vnetiu. ta dal ni za ttudi. poper. Rozenkravt so kmeike gospodinje dajale med perilo. Olie rozenkrcvta ima priielen I I in osvezuiod duh. To naj bi pripomoglo. Jagode vkuhavamo. lt||Dlna ROZE]IKRAUT I14. kerjih rade napadaio Zuzelke. toreitakoj pri roki. Cvetoviso majhni. mehke in dlakave liste. rman. Bozenkravt dobro poznamo. So odlidno hranito za k . navadno pa rastlina le redko cvete. ki rrpiio zaradi zaprtja. lustrek. mutoku. BoF nik s padavico sodiv zdravnisko oskrbo. vloiino. dai nai piieio matere pred polodom. Ako grgramo in po pozirkih piiemo. Aprila in maja nabiramo liste brez pecllev in vrEidke poganikov. Ako imamo drisko. tudi ruskega. uslavljajo krvavenia v klimakteJiiu. vralid. P/odoye nabiramo popolnoma zrele ln zdrave. Pred I l. da tistega. torej ludi rozenkravt.o. Obenem z rozenkravtom so daiali v mleko tudi sok ll . Sto/dene /iste devamo kot obloge na fane. ne pa zdraviio. Sadezi. $fidlloralr . narezane. Zeli.fl3. kafro. Vse troje je lepo za pogled. l@zato ludi krvavo.

roZmarinovo olie in rcZmainovo yino. RoZmarin. zlasti pokapi. Zoper nespednosl je treba pfi Aajno neianico sivke. izpahe. . namoaen v Zganju alj kol dai. Obloge s sivko v weekah na g/ayl lajsajo iivdni glavobol. Sivka kot ial disti zlasti glavo. Njegovi pripravki so rcznarinov cvet. baldrijana. leni ielodec. ker disti iih ietla. Caj priporodaio pri vodenici.6e popijemo 2 skodelici daia na dan. migreni Zivdnega izvora. kuhan s sivko. Trgamq tik preden se cvet I I pravkih ugodno vpliva na telo. modrice. zdravi levmo. omotici. ee se v tei vodi kopamo. boiiasli. je proti izpadaniu las. Bolne oiikopamo\ mlaCnen poparku roimarina in kamillc. Zdravi tudi slino vodenico. Proti izdryanosti. Pripravimo si okrepiujoio kopel. S tem oliem masiramo dele telesa. kaSliu. tudi disi z be. proti omedlevici popiiemo na dan 3 skodelice tuia rz sivkinih cvetov. spodbuja odDravlia bledico. zdravi nahod in migreno. Kope. saj je poiivilo. S cvelom masiramo mesta. kier so bolebine. | | RoZmarin v vseh svojih pri- odore. kijih je prizadel protin ali revma. ker rada poze- -i il6. I I . R0ZMARilI Rosna nN olllclndlls sluKA n - hn. ptotin. Boli kot sama se obnese v mesanicah.5 dcl olivnega oljain damo za2 meseca na sonce. Precej do go kuhamo 1-1. Caj dellje proti kdem. ker ie moano sredstvo.115. zmeCkanine polagamo obkladke iz daja. Na izvine. Caj ustavlia hude d ske. iivinosli. Kapliice olja izboljsuPomaga pri koliiine. oslednie iivievie in na . polik z vrodim belin vinon. posebno pri boleznih o6i in uies. iztreblja gliste. neledno menstruaciio. Uporabliamo le maihne oodobno. Siuka. Pest sivkinega cvetia nanoeimo v 2. drzimo nekai minut v ustih zoperzobobol. pi izpadaniu las in proti 124 . da se okrepijo. soroden rozmarinom. seinim kamnom. za 6iScenie krvi. Nabiramo ali samo cyelle ali vso cvebeo nstlino. Sivka ie primerna pri zlalenici.5 kg sivke v 12 | vode in jo vtiiemo v kad. rutma lrrdndrla slicr Je rastlina toplih krajev. ako ga bolnik popije po 2 kozarca na dan 1*2 meseca. dihala. aslmi. lesnobi. jegliaa in Sentjanzevke. Vse to skuhamo z belim vinom in z niim veekrat nalremo ohlomele ude. olju ali belem vinu. d0sollr I l. zlasti se tu obnese rozmarinovo vino. zlalenico in njene posledice. jejo prekrvavilev in Sirijo iile.Lahko pa cvetje namo- eino v Spiit ali Zganje. rahitidne otroke v rozmarinovem ialu. Rozmarn izredno krep slce. pred kosilom in pred vecerio ali pa tudi 2x po-eno Silce cvela. Treba mu je 5e dodati nekai ianeia in Saepec cimeta. ako sta sicer Zelodec in prebava v redu. Od kapi zadele. napenianiu. zato jo goiimo v loncih. k6pi in drhteniu udoy. omotici. Te naredimo. ki jih povzrodajo vlenia v prebavilih. Pri iivdnem ulripaniu srca. Pozivlja delovanie ieler in izloea- iolia. ki mu dodamo 5e Zajblja in brinovih jagod. ie u2ivamo ro2marinovo vino ali pa roZmarinov cvet. edeme. blazi boiiast. PosDesuie ktvni oblok in dvioa nizek kruni tlak ter ureia neredni utlip. ako namodimo rastlino v Zganju. se podulimo krepke. K/s. neplodnosti. | | Sivka vpliva v prvi vrsti na I l. belem toku. S tem masiramo glavo prhljaiu. vsaj v zadetku ie treba masitali s cveton sivke. migteni. Uporabljamo cvetove ali pa cvetodo rastlino. Caj prepreauje kap in nagnjenje k njej. nevrasleniji. zoper zaoslaianie vode popijemo 3x na dan po 1 kozardek ro:marinovega vina: na tesde. 2 kozarca vina ali 2 Silci cvela na dan. Dalmatinci kopljejo slabotne. nie slabi prebavi. Cvete iuliialn avgusta. Je do 40 cm visok grmiiek. ti. deluie proti bolezenski zaspanosti. bofeeine v spodniem delu lelesa.

zdravi bronhitis in pliuCnl katar. Treba pa ie kopel ponoviti 3x na dan v vedno novi vodi. Pri zacelnih duievnlh boleznlh in moiniah daiemo bolniku 20-. zori pa od avgu- rrldn . listov trnega bezga in ludnikovih cvelov avibezgauke. Liudska medicina naibolj ceni korenike. ugodno vpliva na dihala. . Rad raste blizu I zadelno TBC. hripavost. katar. | l. ie odlidna kopel za odprle z noge.||r.lesamo ga lahko tudi s trobenticami. posusimo in spravimo v temnih kozarcih. oteceno Yranlco. ki rasteio na hrastovih deblih. dloveskih bivalisd.Vrodpoparek listov in cvetov. ki stoji pol ure in ga precedimo. caj zdravi ielrne bolezni. v suhem vremenu. odcedimo.30 kapliic 3x na dan. ampak ga takole pripraviti hladnega: korenino namakamo v hladni vodi 8 ur. goje ga pa tudi po vrtovih. drevesne in ielodCne klce. hdpayost in vne{e irela. tezave vredna. rlrffr lrlnt. sicer dobi droga umaza- kaiell. blaii in umiria | I | kaieli. Treba ie zelo hitro susiti. naduho. ludi oslovski kaSeli. nato Sele daj pogreiemo. dlakaviI s sreastimi. To je lastnost tudi drugih praprotnic. l\. alrlll sllrz cm visoka rastlina I . aslmo. mi listi. in sicer od iunija do septembra. SlAllln [0REllll{lGA Polnadlm stEzEl{ouEc 1r8. v katerem se ie nanakala sladka koreninica. Korcnine kopliemo marca in aprilater oktobra. Vino. Nabiramo vedno sti za dlhala: zdravi plluEa. laisa idreblianie in pomaga doiedim maleram k izdatneisemu izloaaniu mleta. cvelove ob cveteniu. ludi laisa bolece | . mokrenie. Tak Cal. Polipe v nosu zdravi daj. zdravi melanholi' io. zastaianle vode. Caj se obnese pri neietdnosli. sluzi tydi kot odvaialo. Pospe$uje izlocanie sluzi. Bolnik nai popije 2-3x po kozarec na dan. Ta 6ai zdravi prav tako rane in razpokano koio. ponri bolei mehur in dlevesie. Slezenovca kot tudi sleza ne smemo ne kuhati niti popariti. Sladko koreninico uporabljamo tudi za duSeyne bolezli. ker no temno barvo in oostane mani Zoperlesnobo v plsih pripravliamo 6aj iz listov. ako ne izbea soka.Te nabiramo od septembra naprei. Lrble trgamo od juniia do seotembra. yirq kuhano s korenino slezenovca in janeZa. iih operemo.lr. To velia tudi za cvetje in lisle. Je do 60 narezanimi. Korcniko namakamo v zganiu okoli 10 dni.alrd Je praprotnica s plazeeo se kore' nrko. tudi oslovski. sta do septembra. sal Zene na Yodo. Za aaino me'anico ie treba slezenovec v ioltnlku. sam ali v mesanici. oosebei namakati v hladni vodi in S eaiem preganiaio tudi gllsle. [rlrr tllrtrtb . de ga vsrkavamo skozi nosnice. Nieni lisli ostaneio tudi pozimi zeleiri. izplakuiemo z njim usla zoper Cire in izplitaie. eztezemo.1t7. Cai iz enakih delov korcnin in listovhitro pozdravi vse gdii podobne bolezni. Cvete belo in roZnato. Caliz korenike je zcfavilenzla| I l. Grgranje s popalkom iz enakih delov slezenovdevih listov. . Zdravilno vpliva na kree glasilk pa tudi na la:ie ddske. Uporabna ie' skoraj edino korcnika. Mladen daj grgramo pri h pavosti. odcejeni 6aj Sele dodali topli iajni mesanici zdravilnih rastlin. mehea sluz.

Namesto dalev daiemo v juhe pri nastetih tegobah pra. drugaie lahko skodi. pravijo ljudje. ki so ga na sprehodu globoko vdihavali. Zaradisvojih grendin ugodno vpliva na relodec: odpravlja v njem in v drevesiu boledine. zeleni mreni. od julija do konca septembra.s kropom. dadamo-takoj natoplosonce. Bolj. brin. ponovno kuhamo. povzroda potenie. tudi razku2uie. Porabiti iih je treba takoj. zato naj bodo odmerki res majhni. poparek razreddimo z mladnovodo. rusevie in smreka. Kogaru sveZih vej v spalnici zelo lajSa ulruienost pliuinih bolnikov. poZivljajo okolele miSice. Plcoa orcelss . Je zajedalka. potem pa porabimo za pitje. ved gaje. lglice ail yrSlcke poparimo I Vsi iglavci. Je modna droga. drobnimi cvetki. Nato slorzke odstranimo. men jaje s sladkorjem. ll ll. Caj pa moramo vsakie pripraviti na novo. rldrc SIUIREKA 120. tako zunanje. jelka. kraste. kot notranle. od junija do avgusta smolo. podakamo 5-10 | | Je zelo zdravilno zelisee. Cvete od julija do oktobra. plebavne motnie. povedamo udinkovanje smetlike. nim dihal. Ljudsko zdravilstvo jo zelo veliko uporablia. tekodinidodamo sladkorja. Smetlika zdravi tudi bolna dihala: pomaga pri veznic in vek. bor. Pazimo. ki so podvrzeni prehladom in oboleniu bezgavk. govejega loja. kalariu in drugim bolez.ike. da bo huda zima. ti$Caniu v glavi zaladi kalaria.Nore. Sopara iz snrckovih vei zaftdi teroentinovega olja distidihala: zdravi bronhiie. lajsa iiydni glayobol. lzboren s/upnaredimo. pospe$ule plebavo in krepi lelodec. Odlidno mazlio zalane dobimoiz sn rekove smole. nezrelestorZke in poganjke 5 ur kuhamo v obilnivodi. roienice. Ce na kaSliu in nahodu. !9. to nepazimo. 128 129 . utrupomaga pri vnetiu minut. solzedih ialem izpiramo odialidevamo nanje obkiadek Lahko si pomagamo s soparo. Spomladinabi'amo mlade brcte. N l@ | macesen. Vejice in iglice ku hamoposebejin dodamo kopelnivodi. kise solze. te trepalnice. kizelo malogreie. Svezi brsii in iglice izgube v daju do oolovice vitamina C. Vrsidke iglavcev nalagamo vsteklen kozarecs Sirokim grlom. Ob pomanjkanju v partizanih in taboriseih so si domiselno pomagali s tem in silako ohraniali zdravie. gtipi in bronhitisu. Mla6en poparek krepi oslabele oClali zdravitake. naliiemo nanje za nekai ur vode in to piiemo. SMErulfi Eu rtula olllcln{llr . zdraviyne- utruienosl. Obkladek smetlike in kamilic zdravi iedmen na vekah. bosladkorpostaltakotrd. tudi pri odraslih. vnelie grla in pliud. eaju za izpiranje pridamo maro soli. snnla I l. Deblo pokriva rdede riav lLib. da se zgosti. dase ne bo nikdarstopil. Nabiramo rastlino v cvetiu. jene od branja alipisanja.Takopeluainkovito zdravitudikoine bofezni. izpuSeaie . z belimi. Akotegani. daostane mazilo mehko. Zdravi ludl pri zastlupilvah z alkoholom in nikotinom.h . vedajotelesnoodpornost in zmogliivost. Kopeli iz snrekovih yel pomagajo zoperprotin. Ugodno vpliva tudi na iivce. seveda v prav malih kolidinah.119. Spomladi si ahko napravimo sirup proti kasliu in izdryanosti. ko je pozimi mraz. brez korenin. Vsi pripravki za izpiranje in obkladke nai bodo blagi poparki: 1 6aino Zlidko zeligca poparimo s % I kropa. Ce ial hkrati piiemo pri umivanju ali izpiraniu. Je do 15 cm visoka enolelnica. neiegdnogl. Zelo zdravilen je za dihala otrok. Zrakv smrekoven gozdu je pozdravil plju6a mnogih bolnikov. nesPednosl in histeriio. ki | | . Smetlika krepi slabotno. Za obkladke dodamo smetlikienako kolidino kamilic. izmivanje aliobkladke.iek smetl. voska in olivnegaolja. so ved ali mani enako zdravilni. Ako so odiobdutljive. Olia mora bitjenotretiino. Krepio6i. . neodpomo lelo pf olrocih. akozelene. dirih se bronhifafni katar. Posusimo io v senci in hranikjer je varna pred vlago. Kadar zelo bohotno cvete. osladimo z medom in pijemo proti kasliu. ker drpa hrano iz drugih rastlin. Raste po suhih travnikih. podakamo naivee 2 minuti. Smreka je do 50 m visoko drevo. Po moznostimenjamo veie na dve uri.hn. S odeh. Calsm rekovih k vrSidkov preZene spomladansko Le redno ga pijmo! Sladimo le z medom ali kandisom. de ga pijemo v postelji. Smrekoveiglice vsebuieio mnogo C vitamina. lglice sesekljamo. Ta dai disli in zdravi katar mehu4a. dajmo naStedilnikovo ploSdo.

Cvete od junija do avgusta. Uporabno je za marsi I |. ta).S posusimo in S la boledine v glavi. vecamo zmogliivosl lelesa do visoke starosl. Vina. vranico in ioli. Ko se pr lepi na kozo. astmi. Je enolelno ali traino l(al. ker pr v ae: kri. zdravi kol obkladek zunanje bure. nim in bulam v ustih. obnese se pri vrodiCnih bolnikih in gdpi. levmo . kuhano i spoiien. Z nio odstranjamo utruienosl iz boleiih udov in marsikatero bolezen iz oroanizma. koprive. stoldenim sporisem idravi liSaie. ko tudiveliki OOmerek pa lahko dol'odi le zdravnik. Lahko pa soo. eai iz sporiSaboveauie doiedim 130 . laturo. ilpadanju as in kot obkladek za bolne odi. raste pa najraje ob poleh.91ipi. To vino piiemo 4x dnevno po kozardek. Skoda. Navodilo: jedilno Zlico cvetnih listov poparimo s % | kropa. SyeZ spor'ii stolien in na rane polozen. lajsa boledi. S0}|GN|GA llolld nus dnnuus - SP0RK 122. V la name1 namoiimo v 1 | belega vina 5 velikih Zlic zrezanega sporisa za 30 dni. tlutornlca hn. lll. sporis in trpotec. Enako ga priporodajo priietrnih in iolcnih boleznih in pri 6iru na ielodcu. To olje je kot olivno primerno za masazo. cr. odpravlja migtjanje pred odmi in jih bistri. Doma je brzkone v lvlehiki. Tudi pri inlluenci in pljudnici s lemperaturo. lazdraiene iivce. Seveda je treba iti tudi k zdravniku. ker je zato najvedkrat okuzen. p:jerno eaje za eigdenie klvi. SveZ sporii. sondnidno pa zniZuje tempe. Precej olajsa boledine. ti. Caj iz cyelrlh iistoy uspesno I mesamo ipovim listjem. Sooris. Zori vse poletje do ieseni. zdrav botne ledvice. @ zdravi vrodinske bolezni. Ta baj sladimo najbolje zelisde. z Zvetenje svezega sporisa n trpotca pomaga vnelim dles. poskropren z vinom a o. za qozevo (onico prahu. kuhanega v vinu. ako te ugfizne pes ali pidi kada. OIie. Cvetne liste suSimo ali pa namakamo v alkoholu za tinkturo. . iivce. povezemo v Sopke in hitfo posusimo na zraku. stlacen z naslom in poloZen kot fe obkladek na odi. precv'l s svinjsko masljo u mazito. Pijejo naj ga 3x na dan. razbole. S svojim velikim rumenrm cve- tom je simbol visokega poletja. lz plodov iztiskajo mastno o. obkladek s sveZim. ie rzvrstn0 zdravilo triggminus- lem si pomagano lLdiori bolezniptiui. lzvledek iz cvetnih liEtov v alkoholu odmerki kinina ne uainkujejo. kmalu po.e. mehuriu in ioliu. I ne in zdravi. Odisti vse drobovie. Lipovo cvetje krepi odpornost lelesa. vosl. ll l.r21.opr tud kamne v tedvicah. Preganja tudi hlipa. se zeroobneseza naliranje pri zoboboiu. suncollel I I.jem. ne da bi postalo Zarko.5.deii. Cveti so majhni. visnjei/e ali roznate barve. rman. v katercn scvreno svez sporii. ludi oblaznitivdc jemljemo 2x dnevno ' matelam mlednost. ze o omjliglavobol. ako hkrat jemljeno notrania sredstva. ki ne smejo uzivati iivalskih masiob. ki ie kar enakovredno olivnemu in se dolgo qrzi. zlateni. z medom. Nabiramo iunija cvetoio rastlino brez korenin in spodnjega stebla. npr. isias. Soniidno oljeje p(imerno za tiste bolnike. IG 6na0fllclntlls-h . Nabiramo cyetne liste in plodove. Z dodatkom rastlinskih eteridnih oli dobimo prvovrstno naravno zdravilo. Drelovo ttslle. Spo. zdravi. pri blonhialnem katariu in gripi. repinec (zlasl. Obkladek spon$a. Posebno se obnese pri malariii. izvrstno udinkuje.

ob vnetiu moiganske mrene korcnina kot obkladek zdruvi tazna t I pa oblozimo vso glavo in vrat s stolaeno korenino. o6i in moiganske ze isde. SRGilA Pohdllls bmsnfflla t[oc -h . lzvletek Wipravimo tako. oaiiz zeli56a. vsakdan pretresemo. popije vsak dan 3-7x po en -v pozirek te piiade. Stoliena mlene. ustnice in roke. da prasek (lahko ga je veliko). kataria. zmesan z Zaibjem. Vino. razpustimo v svinjski mastiali govejem loju. Plodovi so nine posusimo na zraku. Zatinkluronamakamo1delsrdne modiv 10 delih Zganja. ko cvete. betem toku. Ta je na zunajtemno riava. Vsakih 12 ur menjamo. Bolnik na. Na odi polozimo stoldeno | . 0bnese se zlasti pritistih oboleniih. po griii in d ski. kakor lLdi onenjeno vino. precedimo v steklenico in iemljemo po potiebi 10-12 kapljic na dan. Srdno mod oriDravimo v mesanici 1:1:1 z omelo in niivsko oreslico: eaino Zlieko srdne moiilahno zavremo v 1 vode in z njo poparirio 2lid*o omele in preslice ter dobimo odliino zdravilo zaCrevesne bolezni. Za bolna plluda vzamemo 3 dele sretene. Pri klvavilyah iz etevesa uporabljamo kiiistiriz mesanice 1 :1 :'l srdne modi. hrastovega lubja in kamilic: 3 6ajne Zlidke mesanice zavrgmo v 1 lvode. ki povzrodajo te bolezni. Aaiiz korcnin |depi Auce in telo pri splosni oslabelosti.Ali: dainoZlidkopra6kanamodimo dez nod v mzlivodi. srCnlaGa zdtavimo z mazilonstdne modi. Se vroeo masl pretladimo skozi krpo v posodo in dob-ro zapremo. Kore- to I . V 3 dneh se bolezen navadno poleie. raste ob gozdovih. precedimo v steklenico in po potrebi jemljemo le 5-10 kapljic na dan. Uporabljamo jo zaeai. kryavitvt tz malernice. Je eno najbolisih zdravil za erevesno tuberkulozo. zdravi Se ekcemo. j Je trajnica z gomoljasto koreniko. hemoroide in izmivamo "odprte nog e".123. kier se menjavajo d ske in zaprtie. 4-6 tednov. 1 del poprove mete in 1 del vinske rutice. namakamo 24 ur rdeaem vinu. bolgzni ieter. popravlia sla6o prebav!. Zivih meiah. melanholiii. ie najbolje zalogo obnoviti jeseni in spomladi. vnetie debelega drevesa. sesekljamo. Korenine kopljemo maia. takoj precedimo in piiemo 6ez dan po 1-2 skodelici po pozirkih. | a a izvbAekali nazilo. v kalercm se je namakala korenina (70 g na liter). rumeno. ziulraj hitro zavremo. ozebline na lokah in nogah. Liudsko zdravilstvo uporablja | Caikorenin in zeliiiaoredvsem vnelia. Inklura (1 del korenjne v 5 delih Zganja). Cal zaradl dreslovin zelo dobro zdravi kronidne kuine bolezni crevesia. Melanholiki in liudie s slabim src6m in iefodcem naj uzamejo 2x dnevno noZevo konico prahu iz korenine. nidno leymo. Je lrajnica. npr. dez 5 minut odcedimo ln z mladnim iajem klistiramo bolnike. '133 . ker uniduie bakteriie. Kogar ogroza kap. tinkturo. namakamo v Zganiu 15-30 dni. Pomaga Se pri blonhltisu. Zanjemo pa tudi zel. Mniloi sveze gomolje odistimo. | .20 kapliic. kro. Za zdravljenje uporabljamo ie koreniko. najvsako pomtad in iesen 14 dnl jemlje vsak dan 2x % taine ilitke praSka na dct vina. Ker odstotek njene dreslovine zelo hitro upada. ustavlia drisko. llgaie. posusimo na Cvete iotbunkice s ka\djeki. V potrebi jo nanesemo na krpo in poloiimo na prizadeto mesto. krepi stce in ustavlia drisko. toda na zraku I l. dez 5 minut precedlmo in pijemo neoslajenega. | a za krepilev olganizma. zocla $om se kmalu rdede obeva. Cire. SBETEI{A G6um I24. lajsa motnie pli menstruaciii in relod6ne teiave. Za Caj poparimo dajno Zlidko s % lkropa. u dnm - hn. I grmoviu. olekla jella in zlalenico. revmi. na prerezu pa bela. ekceme (izpusdaie). iih odistimo. zmedkanine in divi€ meso. razpokane Korcnike nabiramo zgodai spomladi ali pozno v jeseni. nato precedimo. blazi plotin in levmo. S dajem korenin in zelisia zdravimo vneto sluznico v us h ingrlu. nato pa Se pre' vidno ob pedici pri zmerni toploti. I 1-I zracnem podstresju. 1 del Zajblja. gdie. Suho je najbolje zmletiv prasek. JAmati ie lreba 3x na dan po 15. zelisde pa povezemo v Sopke in obesimo na zraanem prosloru.

pozivljajodevpliva naZivce. iivdno razbolelosl. Za krdejetrebavzeti3 x na dan dajno Zlidko. potenje in zdravikaiarje. Seveda moramo pili poparek ndoslajen.raste po suhih travnatih pobod- I stih tleh. histeriio. pri ietrnih in iol6nih boteznih. mehutju in ledvicah. Je zelo obduluiva za mraz. zalijemo z olivnim - oliem in namakamo 1$-30 dnj na soncu ali na ioplem v kuhinji. v drugih primerih si :ene pomagajo s tamponi. Ta dal odganja veirove in na I - | lf. Dobro in hitro celi rane na malerni. otekline. Je do 40 cm visoka eno etnica. Setraj in bazilika lahko pri mnogln'leOeh sk0raj p0p0l1oma nadomeslila sol in poper. ielodcalniol6a. de Strkne vroda mastv oko. Prvid. Celi rane. Steklenico dobro zamasimo. klobasam. opa ne. I I . Drugid pa. zlalenico. ki nastajajo vrenja. ti. zelenjavnim. z dodalkom rmana in dresni. je protikrdem ob menstruaciji. za lane. . Ko 2e. iedem s slanino in k pedenemu krompirju. Se boljpa je pomemben kot zailmba: prilegaae k mastni hrani. preden nastavi cvetne popke. Zanjemo jo dvakrat na leto. Olje lahko uporabljamo tudi ginekolosko. To je za marsikoga zelo Lgodno in pomembno. rako znadilen pr sladkorn kih. Z oljem si natiramo "isias" in iivec geminus ob nevralgiii. zaradi gnilobnega ll Cajzdtavi driske. alkoholni izvbeek. lzpa-hih in podplutbah. se obdutek Zeje zmanj6a. seveda piti neoslajen. spodbuia rast in razvoj. Pri sladkomi bolezni se po tem 6alu zelo zmanisa obdutek zele. Pomaga priraznih te:avah irevesia. SEI|TJAilZEUI0 IWG cun SEIRAJ 120. dobro razku:uie rane in ie za natiranie drhledih udov pli starih liudeh. julija. Ljudsko zdravstvo !porablja Setraj zoper gliste.amo predvsem cvele brez zelenih cvetnih iaiic. ko najboljcvete. ci. Ni ga boljsega sredstva zoper sonCne opekline na mo4u in gorah. kot deplesiio. dimo io ovijemo z debelim papirjem in hranimo na hladnem in temnem mestu. revmo in protin. zlasti na apnenda- Je do 70 cm visoka trajnica | . odlgnine. steklenih posodah. Zaradi Stevilnih zdravilnih snovi pomaga Sentjanzevka proii premnogim boleznim. bruhanie: 2-3 ia. Cvete rumeno od junija do septembra. napenianiu in draieniu || . tkim.125. pliuf. Zelo olaisa ali celo umiri. povezemo v majhne Sopke in susimo najbolje na zradnem podstresiu. pike iuielk.6. lede od kislin. peaenkam. pomaga pri arevesnih in ielodCnih krdih. tj. kipa jeobenemprecejzdravilna. O'e uporabljamo zoper opeI I kline.ne Zlieke zelipoparimo s % | kropa in pijemo neslajen aaj po pozirkih. pelina ali rabarbare.e. uko znactten pristadkornlkih. ob gozdovih. Olje poslane svello rdeae. Tedalga odce- v steklenice in ozmemo 5e cvetje. raz- Goiijo jo pretezno po vrtovih kot odlianodiSavnico. obrablienihvretenc in sklepov. mehul. MoZnaje alergibna reakcijapriobdutljivejSih ljudeh. I I . drugo pa zdrobimo in hranimo v temnih. Cvete od junija doavgusta. Najbolisa je ob kresu (24. Olesenelo steblo odreiemo. Tinktura.vati v prevelikih kolidinah. SentianZevka deluje na spolne organe. Jezelo uspeSno sredstvozopermoienie poslelie in dlisko. eaju za ietra dodajmo 5e aloj6 za vedio utinkovitost. Deluie tudi zoperkamne v iofdu. zdravi k . Olie prinekaterih ljudeh rahlo zapira: dodajmo nekolikb krhlike. Takrat lma nalvedjo disavno vrednost. zdravivnetja. nadalje rivene teiave. Precel moirio udinkujd. Preganjagliste brez boledin. je treba koliaino znizati. Porezemo jo tik nad zemljo.@ l '134 . nespecnosl. zaio ga ne"smeno ii. preventivno in kurativno. mesnim in fizolovim juham. pomaga pri izvinih. lonh Gnsls-h . ledvice. fubar jih. Cvetle stoldemo. Uporcbl)amo zeliSie. pljuia. pospesuie prebavo.in. Cal iz listov in cvetov. iorl SaEl6la ho [c o16tm . Odlidno se obnese za masazo hrblenice. llm blazi klie v trebuhu.) Uporabl. pa Iudi zeleno rastlino brez korenin. jih krepi.

zavira vrenie. sli. de ga pijejo daljsi das. kolmeza in kamilice. ureia obtok. mlahavosl in bledico. S/pkova . Pozeto zel zvezemo v 6opke in suSimo v senci na prepihu.li. Je zelo grenka rastlina. ki jim prebavila ne vsrkavajo zadosti vitamina C iz hrane. Ta se pri kuhanju ne unidi kot pridrugih dalih. Zaradi obilnega vltamina C in | ! drugih vitaminov ie Sipkov dal zelo zdravilen. dove od septembra dalje. Sipku se proli prehladu uspesno dodaja !e lipovo cvetje. Prevelika koliein. Za bozjo voljo naj bijo rezali. Tavzentroza ie predvsem splosno zdravilo za vse leiave v ielodcu ter drevesiu. ga uporabljamo pri vodenici. nikoli pa ne smemo uporabljati sladkorja! Bolj ueinkute. Deluie tudi kot rahlo odvajalo in'naj bi ga dodajali raznim dajem pri pomladanskem zdravlienju. travni' kih. Je tudi rahlo odvajalo. W W | l. eanie v iefodcu ptipta]Jimo Caj iz neianice encilana. | I ampak ur namakamo v mrzli vodi: 1 eajno Zlieko zeli namakamo v vodi za 3 skodelice. sicer jo bomo aisto zatrli! Rezall naj bi jo 5 cm od tal.nktura krepi. ker odvaia iz telesa soli sedne kisline in tako posredno zdravi prolinska in revmafiena obolenja.fanl. V Sipkovi marmeladi in vinu pa je po enem lelu vitamina C le 5e ena detrtina. $PEK Rosr canina - lrn. odpravlia zap le in pospesuje iztreblianie. pad pa jo lahko samo izpulimo. Nadvse ugodno vpliva na nadledvidne ileze. Liudje io. Zene na vodo in preganja seCne kamne. slabo vpliva na hrbtni mozeg in srce. Caj Eipkovih cvetov zoLuje iilel to pride prav pri notraniih kruavilvah. Sipkov dajodpravlja pomladansko utruienosl. Pri ble. lltal Baste po suhih gmainah. Popit6mo'qa 2-3 skodelice na dan. sicer udlnkoviiost hitro zgubiio. Zrnca splaknemo.@ rnoremo trgati.127. Kot 6ajle odlidno krepdilo prioslabelem olganizmu.lasne korenine. Zaradi SiDkovih zrn ie treba dai kuhali 5 minut. _Ker Zene na vodo. Nabtnamo zrcle plo- 6e iipkova gi6ka. filclca I I . laisa tezave zaradi iol6nih kamnov.[r. zbija vrocino. Ta daj disti tudi kri. Po dolgem jih razreiemo. de mu dodamo orehovih listov v enaki kolidini in popliemo na dan 2-3 skodelice. GonEulum min$ . I WX 136 137 . Zandi Zilavega stebla je ne | l. zdravi zlatenico. Obilica sadnih kislin v Sipku pospesuje izlodanie se6a in tako posredno deluje proti nastaianju peska in kamnov v ledvicah ali vsai zmanisuie nagnjenje k temu. bodiaast grm. tako izgine luditelesna in dusevna ltluienost. pustili pa manjse rastline za seme. Zal. in pasnikih. V postev pride IAUZEilIR(IZA 128. kjer nastajajo za Zivlienje pomembni hormoni. Cal deluje pri rejenih ljudeh shuisevalno. skrofulozi. ftf. Sto gramov Sipka je vredno toliko kot kilogram limon. Pri doiedih materah preide vitamin C v mleko jn zelo dob ro vp liva n a razvoj d ojenika. didnosti in slabokrvnosli. Za oslabeli Zelodec. Navodilo: 2 pesti zrezanega Sipka namodimo v 1 | Zgania. vedno pred obrokom. hraniti jih ie treba v dobro zatesnjenih posodah. nato pa 5e pri umetni toploti 40'C. da odslranimo dladice in jih tudi dobro posugimo. kozo kar se da hitro posusimo na zraku. prilagodi pa se vsa- kim ilem. nato pa le pogrejemo in pijemo prijetno toplo. tis. ie ie ne kuhamo. Poleg drnega ribeza ima Sipek izredno veliko vitamina C. V hladnih in vlaznih zimskih mesecih zelo dobro varuje in utrjuje pred prehladi. Cisli in izboliSa kri pri slaboklvno. vrada apelil. nikoli pa ne po njem: 3 skodelice na dan. je nep rime rn o bolj dragocen odvseh kemidnih pripravkov Cvitamina.fa naravni raslimsti v. premesamo. ki depi kot lasasta glavica rdede zelene barve na nekaterih Sipkovih vejah. zares pulijo. Vp iva na delovanie ieter in iolenika. Sicer pa lahko njeno grenkobo ornilimo z vinom ali medom. krepi oslabeli ielodec. ker veda odpolnost organizma proti raznim okuibam. Ta daj naj bi pili zlasti ostaleli liudie. tlombozi dodamo daju 5e SentianZevke in baldrijana. PospeSuje celienie ran in opeklln. Deluie proti lahitisu. katar ielodca. Ta dai nai b'oozimi redno o. ureja molnie v ielrih in ioldu. I I Je do 3 m visok. Je 20-50 cm visoka. Cvete od junija do septem- bru. Celo odem koristi. Raste na senoZetih. pa se je dlovek kmalu prlvadi.

razstruplja organizem. ki se je nabrala ob neprimerni. Uspesen ie pri bolezn prolina. PoveZemo iih v Sopke in susimo v senci na oreoihu. kerodpravlia motnje pf menslruaciji. 0dliden je za mastnejedi. lais. l. zmanjsuje drgetanie udov in se obnese pri nespeenosti. hala.hfl. To pomaga tudi pri vroCini. naj je paa ne jemljeio. poprove mete in tavientroz. do 50 cm visok grmi- P nula ko. Je trajen. Cajna mesanica za Zelodecl 2 dela timijana in po 1 del kumine. Cvete od marca lja do maja. lajsa gta. . kfee v trebuhu. Cvete maja in juniia. zato najraste nasonani egi. svinjske masti ali goveiega loja. Nekateri. 129. nabiramo vianjeve cvetove in Iudi druge dele. Ta daj krepi tldi iivce in slce. seiila in odvaia se6. ki so lahko posledica pliudnice. iumeniu v uiesih. no pijemo daj iz mesanicei ianez. blazi migleno.a kaseli. vobol. Za dal samo poparimo eno dajI I | no Zlidko zeli s skodelico kro- I TR(|BENIICA 130. jajca s slanino. zdravi kr6e led. ne samo mesne. izboljsuie prebavo. kih. Cvetove hitro posusimo. tedaj trgamo cvetje. zopet opomore. Zoper necisto koio in akne ie treba timijan dodaiati jedem in se bo kmalu pokazal uspeh. levmi. zdravi vse vrste kataliev in spravlja iz telesa zimsko navlako. logllla I |. ker Cisti dihala.1 :1 :1 :1). Svezi cvelovi imajo priteten voni po medu. mastne klobase in mastne sire. odpravlja zapeko. zastaianiu u na. levme. Iimiian kol zaeinba zeio ugodno vp iva na ielodec in drevesie: jedi so ne samo okusneise. na irobentjco alergieni ljudie. Za krepilev mi5ic kuhamo 15 g cvetja v 314 | be. Dobro dene pri sladkolni bolezni. T vobol. mlade koprlve. Pri prehladu ie daj iz tavzentroz zelo priporodljiv. Je paobdutliivza mraz. zme6kaninah. blazi kaieu in bronhitis. ienie slepida. Trobenlica zdravi prolin in revmo. Timijan z obilo medu krepi iivce in pomaga. ki se kaze v omoficah. eaj tmijana je'dobei Sladimo mo 2-3 skodelice na dan oo Dozir- bolezni dihal: aslmo. zi vse E@ z medom. DaljSe pitje tega daja ju prezene. 139 . Uspesen je pri nepravilnem krunem obloku. daliz sveZih poparienih cvetov | I I . poprova meta in tavzentroza {1 11 . Tlmiian ima tudi diuretiden ueinek. Tavzentroza ie zdravilo tudi za Zenske. Pijemo ga neoslqenega. Cai disti zlasti di. zdravi mehur in ledvice. Ko cvete. ampak tudi za peden krompir. OdiSdene korenine naberemo na niike in jih suSimo na zradnem sendnem mestu. ampaktudilaze prebavljive.ega vina. kumina. vic in mehurla. oteklinah. eai tavzentroze pomaga pri otrdelih pliudih. oslovski kaseli. Timiian uniduje viruse in bakteriie. kamilica. spravlti pa iih smemo v ne preved tesno zaorti posodi. Sveze raslline pa vzamemo le pol Zlibke za enak poparek in popije- . riavo koreni- I pa. zlasti. Vsak druoi da'r otroka kopaTo v zawelici. ymo. Je trainica s kralko. Koristen je pri rahilisu in slabolnosti otrok.Popijemo trikrat na dan po eno skodelico po pozirkih. pogreje Crevesie in ielodec. izostalo mensttuaciio. melisa. eaj iisti kd. fimllan | aek in dobra vrtna disavnica. narejeno iz timijana. Zdravi oa tudi bolezni ielodca in 6revesia. Zoper premo6no kisli. Lahko uporabimo tudi nazilo. Caj sladimo z medom. Zavretek timijana odpravlja gliste. pliudnico in nespednost. Zene na vodo. Uporabjamo ga tudi pri enolonanicah. TlMtJAl{ l[tmus rul0{]b . nadomesda vitamin C. eno- $ s-nn. zlasti crevesne krde. ki naj bo primerno lopla. pospesuie menslruaciio. Korenine kopljemo marca in aprila. Primeren je tudi za zunanjo uporabo: pri modricah. migreni ild. de mu dodamo mlade brezove liste. posebno pristareiSih ljudeh. Prepreduje aivsai blazi pliuenico. tedvice. tezave v ietrih.lodneie od 64a dduje tinkturat 10-15kapliic3x nadan. iivini gla. dra. da si dlovek po telesni oslabelosti 138 | stranski hrani.

Je pa Zlasti pomaga otrokom. ugrize.vilno je tudi. katero koli zeliSle 6isti kri. oridom uporabljamo ludi veliki lrpolec za notlanie teiaue. Uporabliamo korenlre I liste. podoben lapuhu. S tem oblozimo vso glavo.hfl. od niZin do planin. Zato ga prijetnejsega okusa od onih dveh. je eu dovito krepdilo za srce. eaj pri nespeCnostii 10 delov trobentlce. priporodaio ljudem s slabotnlml pliu0l. uda?nine. eai pijemo pred spaniem. dellje proli bionhitisu. razen de io prekuhamo. Nato gosdo odstranimo. kadar vkljub dobri in tedni hrani ne uspevajo. deluje proti nastajaniu led-yid. Lahko pa samo Zvedimo seme. I3I. Seme posuSimo in zmeljemo v prah. V bofne odi nakapamo sve2 sok ttpotcain sevnelie pozdravi. kuhamo slrupe.ih kamnov. Planld$ mdlor - [1r. so stalno hdpa.liste hitro posusimo. Sibkim glasom. potem je treba pripraviti novega. Cvete od maia do septembra. pomirja Clevesna ynelja. 5 delov sivke. Bolniki naj ga pijejo po miti votji. tane. piku insektoy ali pa g-a na vati daiemov bolno uiro. zato se poskodbe hitro celiio. Uporabljajo ga proti :lati iill. V bolno uho nakapamo svez sok zoper boledine in trganle. 3 deli hmelievih stor:kov. dodamo tekodini obilo sladkoria in kuhamo 3-7 ur. iaisn jene sokoye. pik Cebel in os. Cdna meganica zopet kagell: 3 dele trobenlic in po 1 del janeia. Se boljkot dajje uspesen trpoteev slft. Veliki UETIKI TRPOIEG T32. Ta sok vlijemo v vrde in spravimo v klet. Sok iz stoldenih svezih listov zdravi vse zunanje polkodbe. ledvic. in medon. Uporabliamb ga pri srbenlu koie. bledbnim. suliiastega pazapliuedruge notranje bolezni. Nabiramo .bte in semena. da ne poarnijo. rcllta Dolrlca |..seme: uJavnava plebavo. Deluie anti- biotidno. Zdr. Tudi bolnim in vnetim odem koristi obkladek in sok listov. nala iol ca 9a. zne1kan tist suliiaslega trpotca. ledYice. ako se cepljenje koz njpopol- zdravi otekla kuda o6esa. ne in Ta trpotec uporabljamo botj za obioge. ob poteh. kuhan s Wotcen. eno prvih. Nozevo konico prahu damo v kozar_ dek drnegavina in izpijemo 3 aaSe na dan protidriski. Bolj kakor | I | l. ielodec. aajpileno ia la2ie izka141 noma posredilo. er-oti bpef na'm je uainkovilo sledslvo. Planlt0o SUTIGASII IRPI|IEG sokom splakuiemo usta. Trpotievo senie prepreeuje prepreauje prepreeuie nastanek oeska in kamnov v ledvicah jn mehuriu S nridnm peska ledyicah mehudu. Vino ali ned. Vse vrste trpotcev so priblitno enako zdravilne. sicer so brez vrednosti. sulidastega in Sirokega. koprca in rapuna. Raste povsod od nizin do visin. keruniduie bakteriie. ureznine. razkuZuie prebavila. Pi jemo Cuie. raste po slabih travnjkih. Vvedjem loncu kuhamo kaksne 3 ure veliko listja s prgisdem brinovih jagod ati vejic. 2- dela Sentjanzevke in 1 del baldrijanovih korenin. Obloga listov hladi pokoCe in utruiene node. premodnimenslluaclji. Trdoviatne boledine v gtavi idravi pob6en trpotec. vi in mrsavi. Zd je ta sok dober le kaksen teden. Obkladek ie treba meniativsAmeniativsake pol ure. Kot obkladek iz svezih listov sluZi dobro. najbolj zdravilnih in najbolj razsirienih zdravilnih zeli$d. polozen na opeceno mesto. pripravliamo z vinon I . Obnese se pri golenskih raziedah in raku na uslnicah. mehur. ako trpotec Zvedimo aliz njegovim 140 . | I| Po svoiem udinkovanju ie | . ki so polni izpulcaiev in li5di€v. namazan'z jaidnim beljakom. Je I lmamo lri vrste trpotcev: velike9a.v katercm sno nanakali cvetjeltobentice. Tak obkladek dobro pike iuielk. l G0olih . Nastete boleznt ni zdtavimo s toplini obkladki iz iaiWini nih popatkov sveiih ali posusenih listov. boleznim mehufa. lmamo 3 vrsteintrpotcev: velike| sredniega sulieastega. Sulidasti trpotec nanoeino v olivno ote. bclem toku./p. izpuScaiev vedno pokaSliuielo. cvete in seme. Vendar pa iste tkinine ne smemo ponovno uporabiti. ozebllne. Zobobol preide. pliu6a. je izredno zdravilen pri prolinu.

Goiiio do Cvetje hitro su6imo. tedaj 5e grgramo s tem dalem. razvejan grm ia. nespednosti..som.Slievanie. ki ga devamo na olekla mesta. Zato se obnese pri histeriii. pri nas na Nolraniskem in Primorskem. Caj iz vse rastline pomaga tudi vnelim ledvicam in bolnemu mehurju. glavobolu. neprijetno disedega. nal. ako jih veakral navlazimo z njenim sokom. baldrian-a. |. vneio g o. J. za izkailievanie. Cajsili na bruhanie. ga dobro ffi*ft iis'f - tako alergiini. Ta aaj zdravi tudi rbnese bolne |repalnice. hemoroidih. zdravilnost ne bo ntc manlsa.. idraviio kaoliice olia vinske tuticetrrJ'aene nakapamo v stuhovoO. TBC. (angi. Caiu dodamo mleko in med. pod I grmoviem. sum v uSesih. zato 9a pijemo. Ako je sluhovod oteden. a le po pozirk. omete in 5 g kumine. korenne kooliemo oktobra in novembra. Cvetovi so jo pretetno po vrtovih. Liste zavremo v kisu. pogrejemo. bronhialni astmi. ob plotovih. To ponovimo 2-3x ali $e veekrat. ako mu vsako uro dajemo Zlico iaja ako-mu Zlicg vljolice. lma p rijete n vonj. Kneipp ie vijolico izredno cenil | kot zdravilo za dihala. da dobi- . da dobiio Ze pri nabira- ':i. zlasti ie s taiem tudi izmivamo kozo. malo pohladimo 142 in dodamo toliko medu. Za ploiin upotabliamo zneikane liste kot obkladek. klo z tijakom usmerimo v sluhovod. nespecnosti. posebno 5e pri oslovskem kasliu. nekotiko nepriietno dised. bo 5e bolje.r omotici.zg'nelo. lo delajmo b dn. Obe. Odcedek nato zavremo in poparimo nov liter cvetia. ru ur sloj-_ Bradavice dal pomaga proti boijasti. zasluzena ornara In xlept srce. II . orunanle. Samo pa uporabrlamo ze o zmerno v malih koiiiinah. mete. Je modno zdrivilna za mnoge tegobe. Liste viiolice Dritisnemo na delo in zatilje ob migreni. bronhitis. bolezni ieter. Viiolica raste iz kratke. popllemo na dan 2_3 skode ice. v vrtovih. meto. sta modno zdravilni. iivinem utripu srca. scvremorisle rutjce s debu_ /o na orlu.hfl. zeleno rumene barve. ce sm0 pojedli KaJ slrupenega alr poKvalenega. stcer menda Dremodno udinkuie. raste pa tidi prosto v naravi. zrasli de naredimo me5an:co: po t0-g rutice. pliud. na pectoris). Nabiramo jo.[J'6]'#'i::i. Situp SituD digete viiolicet 1 | cvetia oooarimo z litrom krooa in namakamo vijolicet cvetja poparimo kropa 10 ur. obdutku slrahu. rman. llolGlca Rasle po senenih travnikih. Otrok ii. . ergiSde'istov rutice sfuii#o z neKorrK0 svezega masla in precedimo skozi p. Pridenemo 5e Zajbeli.rup pomaga zoper nespeCnost. Nazadnje iztisnemo sok iz cvetja. jo koristneje rabimo v eainih mesanicah. Nagiugnost pozdravimo s soparc sbv.hfl. Cvete od iuniia avgusta. skorbutu. Priporodajo jo za I | l. Vnete uslne sluznice izpiramo s bajem. vnetju g a. nju srbedico koprivnico. diseba in bledomodra nediseda. pasja vijolica. de smo pojedlr kaj srupenega ali pokvarjenega. pre aeim0 skozi krpo in po potrebi nakapamo v uho. Pomirja iivce. Cvele marcain aprjla viioliiasto. glar hitreie preboli ospice in Skrlatinko. ki mu ni vzrok stabost srca.atneno kroo v steklenico ter up0rabljamo popotrebi. drobni. ruh. S. sicer podrni in izgubi vso zdravilnost. RUilGA t34. pomiria in uspava. U|J0UGA ulola odoldh .h. utltstfi I .i tt o oioool vega^cvetla. Rutico razmnozuiemo s sadikami. Zr:ako te meSanice poparimo s %-r-kroia. Caidistik in tako posredno pomaga zoper koine bolezni. Ta dai pregania 143 sreni srdni tesnobi aanoi. hipohondrihisteriii. pri slarih katariih. toda zaradi nekoliko slrupenega eterianega olia. mehuria. ielodca in drevesia. 133. ko cvete. sodol Rula glarfolsns I Je modno. belem toku. zalo ga prlemo. lll. Liste kunamos k. vaasih belo. ko cvete. glavobol. slabosli mo sirupu podobno zmes. juniia do avgusta.Lai6a teiko sapo. d ski. Caj sladimo le z medom. Lahk0 ga mesamo z ieemenovo vodo. in sicer ob obladnem vremenu. Cvetove in iilgte nabiramo. debele korenine.

gliste in druge drevesne zaiedalce. rana se sdisti in poceli. roznati. ampak tudi Skodliiva. jeodlianakope/ za odi. Pijemo le topel daj. iiv6ni slabosti. Zaiblia in drugih zeli6C za arevesje in Zelodec EEfu (janei. laneno seme. in popijemo po pozirkih 2-3 skodetice na dan. axo umtvamo tase s preyretkon lubja in listov. Ti so bledo ro:nati. Srillr URBA iha .hn. ug zih. molie iz omar. spolni prerazdlaienosli so Ze nekdai uspesno uporabliali lzvledek iz vrbovih naiic. ker pospe5uje izlodanje seda in s tem tudi odhaianie sedne kbli. navalu krvi v glavo. rdeii ali celo beli. zaneseveter p0 svetu. [[Gla |rba V kopelno vodo dodamo zavretek lubja. torlct Vrbovcev ie kaksnih enajsl vrst: alpski.Zivijol daj iz lubja. po 1S minutah preced'imo I35. Cajpospesuie polenie in izlodanie seda ter pomiria boleaine in glavobol. imaio drobne cvete. da se okopamo u-vr. Odpravlja driske. V sredijih odrezemo . @ ll boleznih v zvezi z boledinami I| . Kopelivrboye skorb kreoiio oroanizerir. Kierrasle. pepel vrbove skoie odpravlja bradavice in kuia oC€€6. Obkladke iz goteenih listoydevamo na rane ob ulezlfi. teiki sapi. obdano z volnenimi kosmidi. Rutica zelo uainkovito preganja razliden mrdes: muhe iz stanovanja. Cvetovi sediio na semenskih luskah kot pribitj na glavloah :ebljev. Enako delamo z listjem ln naiicani. vrednik in zlata rozga). celo kadniblizu. Tako se stanie vsak dan izboljsuie.o. kopriva. brinja. z dodatkom medu. ki so na spodnii strani kosmato dlakasti. Lubje ima podobne lastnosti kot hrasiovo. Vrba raste nai- raje po vla:nih krajih. da se v Zelodcu ne kopidijo strupene snovi. Cvete marca. Vrb je vei vrst. proti boledlnam y uaesih kapamo sok /lsroy na vato in devamo v uho ali sluhovod. zasluzenie ielodca in dleYesia in pomaga. Cveto od juniia do septembra. se luske razpodiio in seme. gorski. pesdeni. meta. Stalno pofne noge uspesno kopljemo u izvleiku iz lubja. SuSimo ga v senci. a so priblizno enako zdravilne. suli6asli. ko cvete. Vrbovaskorja riam nidbme!baaspirin. Kneipp ie rutico veliko uporabljal pri svojlh bolnikih pri neiesdnosti. Omilimo ga z dodatkom tav:entroz. zdrobimo in spravimo v lemnih kozarcih. uniduie klice. NoseEnice iraj tega daja ne r. Ta zavrelek zdravi ludi beli tok in regulira menslruaci. Obenem ie dobro. Elllotlum pa flonrm . utorrc. Potraga lJdi pr boleci menstruaciii. Zelo ugodno vpliva na vse dlevesne in ielodcne kalarie. plh||al na glavi oopravlmo. kosmati in oozdni. zniiuje yrodino in deluje antiseplidnc. zaonia dva sta nd samo mladi ob muzevnosti srednie debelih vei z lahkoto luoimo. pri odpdih eirih se zeto obneseio obkladki Caia iz lubja. Rastlino nablramo. Nose6. Zdravilne vrste vrbovca pa niso posebno visoke. ieloddnih leiavah. pri koinih izpusiaiih pa kol kopel ati ovirch. ne. ako iih z niim izmivamo 2x na dan. uporabljamo pri neuporabna. melisa. rman. temno zeleni. ubodih. Luble spo- URBI|UEG I3O. ki smo ga kuhali priblizno % do 1 uro. ker drugih. vid se ohrani in okrepi. zato jih priporodamo oslabellm olrokom. Piti ga smemo le po poZirkih.6ovi zavieliii. izpahih. imata veiike. Protin in levmo uspesno zdravi 144 Ko dozorijo. pri ynelih iiycnih yozlih ali nevlalgiii geminusa. Kmalu se kri ustavi. nicam so vsi pripravki iz vrbe prepovedani! Za olekle noge skuharno vrbove Itste v vtnskem k/su in Se tople omotamo okrog noge. mesnato sleblo in liste. majaron. Se uspesneise ie zdravlienie t @ I |. malocvetni. vrtoglavici. eaiiz lubja z veltkim uspehom s I l. V tem se lodita od brez niih.hr. bolhe iz postelj in stenice. vrodinskih ali iz ledvic in Skrlatno rdede cvete. Cairutice. hribski.Vse troje nabiramo za aaie. Tako zdravimo zlasli sklepno levmoi za 1 baino Ztitko'm6Sanice lubia in brezovega listja poparimo s kropom za 2 skodelici. Sla do 150 cm visoka. modvirski. razredden 1:4zvodo. pri kruayilvah pliui. v visjih legah pa pozneje. izvinih. robida. regrat. Pti nespecnosli.

da operaciia ni bira potrebna. pa le ob suhem vremenu. r|hlc| 137. Piiemo vedkrat po pozirkih. Za eai popar:mo 1 dalno ziibko s Z I kropa. Sladimo ga z medom. Pomaga. ie I l. hemoloide. steblih. ker ie steblo krhko. Lahko polozimo sveze liste. Fimski zdravniki so ga priporodali zoper zastaran kaseli. glavobolu. Vrtnic ne gnojimo z umetnimi gnojili in ne Skrooimo s oesticidi.@0a1 modnodeluje Zadosluieta2skolelici na dan. Zato pa lahko potem odZene stranske oooanike in se rastlina tako ohrani 'l Vrbovec ie odkrila l. mehur ali ploslato' zatrjule na podlagt jo svoiih izku6eni qospa Trebnova. v katerem smo kuhali lisle vrtnice. zlasti z dodatkom medu. Priiedeh ni samo zai. Caipride prav tudi pri nespeinosti in aslmi.e ta daltako pomagal. Zaradi arome in grenein ga uporabljaio. drugo l" . belem loku. v huisem primeru 3. Vrtnic ie na tisoie vrst in so v najrazlldnej6ih barvah.l r. Cveteio od iunija do ieseni. all splakulemo s popakon cvelnih lislov. Mrzel obkladek okoli glave omili glavobol. dajo za di$Cenie krvi. Za daljse zdravljenje ima seveda prednost kot dai. kuhano z listi. Pri slabokrvnostl piiemo imo vrno. Obkladki vrtnic na oko odpraviio blegCavico. Pijemo ga tudi pri zlatenici. Dostikrat pomaga celo tedai. Gojimo jih p0 - d GaG vrtovih. temved tudi zdravi.amakali2oo g vrednika na 1 | vina. belo fa. do 30 crn vrsok Polgrmid. v % | vode. 1970 Avstriika lllariia Treben in pokazala trpeiim | | tiuoem eno zelo r. Hitro jih posusimo in spravimo v dobro zaprte posode. Cvetne liste nabiramo. zveder. in sicer od iuliia do septembra. kamnitihpobo6' jih in ivellejsih gozdovih. ko pripravliaio likerje. Pri vnetem gllu grgramo. Navodilo:na kozarecvode damo 1 Zlidko zelisda. zene tudi na vodo.etka v uho pomiri bole6ine y niem. Cai znalno krepi srce. ubija Vrednik I | | bakteriie v ielodcu in dreves' iu. zato je zelo udinkovit pri vodGnici. Pri obofeniu dihal in bezgavk si lahko napravimo ludi obloge z vrednikovin Caiem. levmo in plotin. Nekai kapliic toplega preyr. pbl ure piedveeerlo. Bolna usta zaradi glivic. priporoiaio temeljito rozno 147 . iivce. Vsem. oFedlevici. RosN cc llolla . Vrednik uspeva po cveto. ki so si unidili irevesno floro s preliranim uzivanjem anlibiotikov. Ze od nekdaj je veliala vrtnica za zdravilno rasllino. omotici. |. blazi boleline v spodniem delu telesa. Je majhen. potivltta oslabelo in utruleno lelo. Pri Senu na obrazu se obneseio obkladki iz svezih cvetnih listov. Prcliv iz cvetnih lislov prlporo- I . S dalem lahio veliko pomagamo pred operaciiam prostale V veliko primeiih .ali kar odlomimo. Njegovo zdravilnost so poznali ze v siarem veku. da se bo ie izioda sluz iz pliud in telod' danes jo goje na veliko za pridobivanje dragocenega roinega olja. spodbuia tek. ako ie lak naoadel ledvice. Caj deluie rahlo odvajalno. kidaje priieten okus in 146 ca. Vino. UPorabijamo ga tudi pri sladkohi bolezni in za zdravlienje llebuane slinav' ke. pa tudi za bolezni ledvic in mehul' ia. v katerem smo 8 dni . prezene zobobof. Veliko zlico zdroblienega zelisaa kuhamo 5 min. nlr. dezmernih kryavitvah ob menslluaciji. Cesar Karel Veliki si je z njim zdravil protin. Poseb' no s6 priteie pri krompitu. aez nekai minut orecedimo in popiiemo2 skodelicinadan: eno nalesae. Listi so temno zeleni na nekoliko vijolidastih I |.soesnih zdravi'nrh rastl. sicer lahko nastopijo crevesne In zelodcnelezave' unrl{tcA 138.. cveti pa roznato rdeee. S daiem zdravimo tudi vlanico. Vrbovec le nad vse zdravi'no sredslvo za prostato in niene tezave. antiseptik. Dalemo ga tudiv iuhein k zelenjavi. rane. Solakovanie z vinom. letra in prebavi- ll perilo. ko naiboli aonencastihlleh.n.mDa. suhih. Zdravi iolane teiave. URED]IIK I6ucrlm cmma6drys I hn. Piiemo ga na tesae zjutraj in zveaer pred spanjem Ne uoorabliamo qa samo za ia7e.

Ta naj ne bo pretopla. Za ozimnico so najboljse globoke kleti z ilovnatimi tlemi. V liter kropa damo kakih 10 listov. Tam se sadie in sploh sodivie drii sveze do pomladi. sveze iztisnienem soku iz gomolja. Zandi 'aznih sori je kislo zelie 149 I | l. odpravlja gliste. Vonj zelene je nekaterim ljudem neprijeten. dodamo poljubno orehov in sladkorja in uzivamo za krepllev krvl. okus surove zelene je disaven in oster. nanoAena v olivnen olju. Namesto soka uzivajmo 5e raie zeleno kot ied. slabem ielodcu ter nsie$enosli. l@ t39. pa Se srce mora bit: v redu. stebel ln listov. Je dvoletna zelika z mesnato.saj spada | med tudi cvetada. skuhamo iible in sesek i?n koten z vinom ali vodo v kaso in jo v vfedki gorko polagamo na mehur. ozebllnah. prepreeuje poapnenie ril strupi ne gredo v Kn. C in E. ker vsebuje obilo vitaminov A. urela krvnt flak. vilne lastnosli. Sok je izvrstno zdravilo zoper plotin. Sladkorniki nai zeleno raje jedo v iuhah in omakah. Pomaga tudi zoper prhliai. leno Crevesle. Lahko kuhamo pol vode in pol vina. Brfusloa olordooa . Sveza sleb/a in /lste nabiramo od maja pa do konca avgusta. le zelo zmerno. izyine in lane. ker povrh vsega zelo pospesuje preba: vo. da ne bo sok grenak. Gojijo jo po vrtovih kot I |. no. prepreduje poapnenle lil in iako tako usravrla stalanle. Pliucni bofnfkl naj pijeio mnogo tega daja. Sesetljan svez koren potagamo na p'l.1. B. Revmatlki naj Wi kopanju wae)o v kad nekaj prgiSd vrtnic in bolezen se bo umirjala. de si a tem umiva_ m0 0lav0. ZErElrA Aolm gnuSolols -h. ker bi ulegn.. gomoliasto. Naivee starih in eitih Iludi je tam. kier jedo veliko kisrega zelja. I . I Listov jemljimo 6im manj.i kot obkladek zoper zalrdline v doikah. pa je celo premodan. Zelja nievelikoohro!. leymo in vodenico terlolSdavosl: vta namen piiemo veikrat po 2-3 jedilne z koleraba in repa. solata in 5e drugade in udinkuie krepilno na ves otganizem. Vd. Sok izboljsa kri in ugodno vpliva na prekrvavitev organizma in sploh na cirkulacijo po telesu. l[Irs je vrsl. a ga odsvelujejo nosednicam. akne. Zelo pomaga pri pliudnem katadu. prikuho in solato. gomolje pa kopljemo od srede septembra do zime. Zaradi mtedne . Ce se voda zapira. prikuha. Uporabljamo predvsem glavnato zeue ali sveze kot zelenjavo ali kislo iz kadi. ranah. Ohrania dtevesno flolo jn io normalizira. Ureja krvni llak. Zelena v 6aju odpravlia prhliai in krepi lasi5de.nice ndsl namoAiio v Zganie za masaZo. Po' zdravilnosti orekaia zelie mnoge zdravilne rastline. vneue ven in ceto pri levmi.lw. Zetena kot zadimba zbuia tek kot iuha. odebelieno koreni- zEtJE 140. ekceme. I Zdravilnih snovi je najved | | . Smejo ga jemat.le nastopiti motnie. Pri koinlh bolsznih nastrgamo zeleno in jabolka skupaj. napenianiu. Zdravi bolezni. Tako snovi ne leZiio v 6reveslu in srrupr. ki nai stoii v globoki kleti. udinkovito pomaga pri opeklinah. Za bolne na ledvicah 148 kisline je k/b/o zelje zdtavilno za bronhitis. omenimo samo glavne zdraI Zlice soka. ie pa tudi moano zdravilna. Jemljemo ga 3x na dan pred obroki.kuro. sok tepo urela mesecno pelilo. Sok zelo pospesuje izlodanie seda. Cvete od junija do septembra. koinlh lazpokah. ali samega ali pa me6anega drugimi sokovi. color zelo cenjeno zelenjavo. Zelie v kadi je tfeba skrbno pripravitiza konzerviranie in ga tudi v kadi skrbno distiti maslene kisline in kana. kr6lh v plsih z napadi strahu. Zet6na le v vseh oblikah zelo uainkovita dieta za sladkornike. veca odplrnost proti mnogim boleznim. v presnem. pospeSrje iztreblianje.ne-greoo kri. Vsak dan spijemo pred jedjo skodelico daia lz cvetnih listov vrtnic. prepreduie gnllje in vrenie. ki jih povzroca pomanikanie vltamlnoy. Vftnica. lSlas. Pri vnetiu ledvic zetene ne smemo uzivati. Kuhana pa je zelo prijeina.

so. Zadetnaielika se zdravis sokom klsiega zelia. Sok zelnatih listov zdtavi dlevesne in ieloddne 6ire. Lahko uporabliamo tudi sveI I smeio jemati zimzelena. UZivati je treba surovo zelje. razie. Ta je dober tudi za grgranje pri vnetiu I l. Zrasti zelo up0rabec kot dodatek h eajnin neianicarn. Liste splaknemo in po ikamo. Je res ludi pozimi zeten in je simbol nesmrtnosti. koinih izpusdaiih. Tudi za opekllne le dober. me. Cvete od aprila naprei svef lo modro ali viiolidasio.egov aaj pospesuje izlodanie vode. Zaradi obilnega vitamina C prepreduje skolbul pri otrocih in odraslih. zato naj ga uzivaio sladkorniki. idrav'.i. Vdasih pokriva kot zelena preproga velike ploskve. Zaradi aikaloidov pa smemo samega le zmerno uporabljati.oievi konici za naslete bolezni. z nti. L/bte riabiramo tik preden zadne cveteti in iih v Sopke povezane sudimo v sendnem in zraanem prostoru. Z obkladki z zetnatini listizdnvimo tezko celjive 18ne. polozlmo nanjo list. ker vsebuie vitamin U (protiulkusni faktod. oteklih mandeljnih.ucrnKovrn. de in 'odprte noge*. zaostale otroke. Zinzelen zniZuie klvni tlak. zlmzalen zimski mraz ne more I l. Ta obkladek se obnese tudi pri pasavcu. N. lma malo beliakovin. debelega ilevesa in hemoloidih. tudi neKal. ZLnanie: zdrav. ga je treba vedno mesati do poiovice z Zajbljern. dez pa gazo alivolneno ruto.prlmerno za plotinske bolnike. ki blaziio starostne teia. Presno zelie kot so/ata le nad vse zdrava hrana zaradi mnooih vitaminov. Zdravljenje lraja 4-5 tednov.r izmivamo kozo. Jemljemo ga 2x dnevno na. Cal listov pomaga pri krvaveniu iz nosa. Rano najprej umiiemo s kamilidnim dajem. angini in zasluzenosti 911a. ker mu tudi Skodovati. ve. ki ga pomesamo z ianenim oljem. Ni boli zdravilne in cenejSe pijale. Lahko ga tud posusimo in imeliemdv prah. Tako nor. iisti kri.a z mzelen iaiSa manjsa depresivna stania. A. prebolevnike ie zelie naravnosl resilno. sitnost. Sok zdravi razna vnelja tankega in debelega drevesia. treba pa je vedno pripraviti svezega. orcxltn mandetlnth. dopolniuiemo zdravilnost groga pri slini miSici.rtianzevko. raie ga uZ vajmo v dajni nesani_ c npr. sk"pai s Se. Lahko pa damo med kuhano zelie za detrtino ali celo tretiino suroveoa zelja. Za slabotne. pied o'avnihi obrokiali pol ure pred spanjem.n jo lud. Te snovije najvea ravno v zeliu. Z'mzelen gasi2eto Je koine izpus6aie. . kol so: iivini nemit. Ker le zimzelen oster. pa Ludi braz klonid_ni katar in kaSelj. mineralnih in drugih za lelo potrebnih snovi. enkrat na teden pa na teide izpill skodelico zelnice. Zlica rdrobljenih stov na 2lvode.ilico pred iedjo. sl(upal z glogovim cveljem. saj zelo blaii boleiine. grmovju in jasah. belem toku in driski. Vzamemo 3x po I veliko. de nita sopojav kaksne druge bolezni. Kislega zelja ne smemo dolgo kuhati. - hn. anginirn zasluzenostig a. cvetiem Oornarandevca. naj sroj pokrito 2 Lri. saj ugodno vpliva na sluznice drevesja in ielodca. pljud. gfla. ztMzELEt[ Ilnca mlnol l4t. Ta cai ie dobro pit. Baste najraje po bukovih in mesanih gozdovih. ie or:sladkotni . pa: pred vsakiT obrohon naj bi pojedli 2-3 red:lne 2iice surove[a zelja. Meniamo dvakrat dnevno. @ itosednice ne aaj l- V njem so odk. obiutek strahu in lesnobe. ze. ldedkah. kt prepreeLlejo rast raznih novoworb.

om. Hitro oa oosusimo v senci. Zanimivo: raheldajpotenje pospesuje. po I dneh precedimo in izvleaka in Zaibelj. ki imajo tezave po porodu.' olokih. Pomaga otrokom. Zajbljev daj ustavlja modno potenie pljudnih bolnikov. Raste veainoma po gozdovih. ietra. Tudi nosednice s pridom popijejo po 2 skodelici tega daja na dan.ala star rimski preqovor: Zoper silo smrti je Zajbelj na vrli. Sfadkorniki naj p. I posekah. odvaiati vodo. Zaj-blj. vneto | ustno sluznico. dile in gnoine rane. odpravlia nagnlenie k splav. . naj popije po 2 skodeJ. Rezemo gofilo polovico. Skuhana s svinisko masl)o poslelio. gnm Je do 1 m visoka trajnica.jevega iaja vraia apetit. Kogar je zadeta kap. Dodajamo j: brinje. tezave v jelfh in ioldniku. pomiria iivce. zdlavi po potrebi damo Zlidko II | . Kot ial je uiinkovita pri dri. bolj | I I pa v raznih mesanicah. Hercegovine in po | . tadrlr I I . Kot zaclr?bo dajemo liste v iaboldno potico in pito. skah. talllla. ko odstrvljdjo otroka. Lahko pa liste nasekljano in nanoiimo v alkoholu. hitro zdravi ubode. Zlata |. v kozarec vode za grgranje. Priielodcnih teiavah se ob pitju Zajb. nahod in katade. zdravijo ekcem in garie. ki moeiio grgranle se obnese pri davici.v ialdistidihala. zdravi listule. Za spomladansko zdlavuenie dodaiamo zlato rozgo drugim zelisdem. Za druge jedi dodajamo Zajblju Se petersilj in z6leno. PoveZemo v Sopke in obesimo na sendnem. obenem pa posredno pomaga zdraviti tudi prolin in leymo ter razna koina obolenia. Zaibetjje namred baktericiden. Crne gore. potezejo pa se vnetia irevesia in ielodca. Gojijo ga na vrtovih. ko za6ne cveteli. sicer rad odmrie. glede tal ni izbirden. Prav tako parne kopelizdtavito mehul in mokila ter lajsajo teiavno moklenle. Laisa sladkorno | 'l I bolezen. Nabiramo nlade poganjke in /lsle. ker 6isti kd. Cisti dihala. Natiranje s dajem se obnese pritresavici. Rad ima sondno lego. Zenev meniin po porodu. zradnem prostoru ali razprostremo na papirju. naj jemljejo to zeliSde. drgelanje udov. zlahlca.natih predeiih Primorja. Popiiemo lahko 3 skodelice na dan. Uporabliamo jo tudi samo. Grgranje z Zajbljem in splakovanje usl z niim ohrania zobe zdrave in lepe in odpravlja neplijetno sapo usl. Zajbetj je tudi zdravilen za Zenske teiave in bolezni: zdravi beli tok. iasah in - S6l$a lzredno zdravilnosl zaibljaiz. rozga je antiseptik in zdravi razna vnetia. Kot Aini prewetek n le dobto nazilo za rane. preden cveto. stoldeno in polozeno na lane. DojeCe matere naj pijejo ta daj. ne pa spodnjega olesenelega stebla. gridev. vnele ledvice in vneti mehur. vodenico. zlatcnlco. Dalmacije. Bule in 6ire iz 152 153 . tavzenlro:e pliuda. modan paga zadriuje in prepreduje. uleze.ci lega daja dnevno. pomaga. lajsa astmo in osfoyskikalell Sveze listje in cyete. pomaga ob meni. Porodnice. obautljiv pa je na veter in mraz. ustni gnilobi in maiayih zobeh. pubertetnikov. Cvete lepo rumeno od iulija do oktobra. dase obvarujemo okuzbe. vnetiu g a. prinalezltivih boleznihjetreba pridno pitita daj. Te zadimbe ugodno vplivajo na prebavo. Caj iajblja pomaga pri protinu in revml. Nabiramo io.ZlAtA S0lld{90 rlrgdur0a R0ZGA h1f. Cajgrgramo. cotoIl ZAJBETJ 143. Uporabljamo jo za izlodanie ledvienih in ioldnih kamnoy. Vsako tretie leto ga je dobro presaditi.ielo tajno neianico Zajhlja in rmana v enakih delih 2-3x dnevno.T 142. gdo in irelo. Prikoinih boleznlh pomagajo kopeli vedkrat dnevno v odvaru Zaiblia. Umivanje z Zaibliem lase krepi in jim daje lesk. samoraslega naidemo po dncfdlls-h . vnete mandue.

skrbno umiiemo in skuhamo z medom v ielo zdravilno sredstvo za nastete lezave. od 20-50 cm visoka kainica. je bolje. trombozo. iire v ielodcu. odDravlia afte v ustih poDiiemo utriuje majave zobe. poletiizkoplje_ mo rastlino s korenino vred. za pozimi pa pripravimo orasek Zeniklia.:c na dan. odpravlja ustih. Po jedi vzamemo I ve. ustno voflinoln bolno ilelo. saj ni nid manj zdravilen kot ze.ena rast. Posuse- no k0renino zdrobimo ali zmeliemo v pragek Okus ima nepriieten.ko Ztico teoa zdfavila. Lajia teiave pli menslluaciji. Kumrno.. vedii boli onoini. nllo0tcd Je zelena. otektinah in treinordiOin. Zenikeli s koprcem. lajsa kaieli.zdnu-i)o obkladki iz stov zaibtia in kopive. z led. Uporabliamo lahko zel ali korenino. jemo in prevido su6imo. pri kruavitv. Zdraii (oine izpuiiaie. Xer lentkelj zoZuie 154 se obnese zasluzena dihala. sklerozo. oevairo nanie obkladke. Cvete belo roznato od maja do juliia. s katerimi se priiemaio obleke. ielodec. ie jih izpiramo s daiem iz zen-iktja. zdravi irevesje. iisti kd. La notranjo uporabo pa popiiemo po 2 skodelici na dan. vienimi boleznimi ne pijejo tega daja. Nabiramo cvetoie zeli6ie s pritliinini listiwedln susimo v sen- I I. zato ial sladiti z medom. ledvic in. dostikrat Pa ci. Obhtadki iz stolaenk listov auijo vse vrste ran in ustavljajo krvavitve. izpiramo ali grgramoi utriuie maiave zobe. ae z niim z EMd {I . popijeho galo 2 skodelici na dan.ra.je ae zeniktja. Popijemo po 2 skode. ki smo jih dobro stotkti in zmesali. naj bornikiz angino pecto s. Za dajno Zlidko Zeniklia poDarimo s % | kropa.h iz Lajsa pr: pri griii. bolna pliuda.[n. ZEliltGtJ Sanlculr crmlaGa . pomaga pri pliuvaniu krui. Zmanjm0ramo | I | l. Plodovi so glavice s kaveljdki. Korenino kopliemo leseni. Kadar so vedj. poprovo meto protidriskiinnapenianiu. io umi vso zel s korenino vred. Raste v boli vlaznih listnatih gozdovih.:na. Cai Suje kruni tlak.eajzdravi pomaga izlodati. Rekonvalescenti in iiydno razlvani ljudie si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 tilru sladkega vina namoeimo za J0 dni oo do'o zrezanih Zajbrjevih 'istov. aez l0 min odced:mo in uporabimo ra Call obktadke: izpiranie ati gtgranle. 144.odlitno. kgpilare. Pomaga pri podptutbah. oevaino . ker reddi stuz ih io Zdravi vnete dlesni. in bolj gnojni.

123. 115 Ekcem (izpusdaj). 40. 137. 140. 112. 78 -obkladki. 137 -na roienici. 124. 107 AmDutaciia '108 lnjina. -bolebe. 1 Atte. 112. 83.-37. 118 -zaradi skorbuta. '!14.9. 18. 63. 63. 1 17 Dusevno naprezanje. 66. 70. 45. 1 17. 30. 120. 79. -iir. 6. 11. 143 125. 56.'109.141.pospesuie delovanie. 20 -napenjanje (vrenje). 54. 116.52. 88. 73.118. 69. 49. 46' 97.96.31. 78. 41. 107. 124.34. 137 129.113. 121. 17. 19 Bezgavke. 78. 99. 87. 60 -zatrdline. 124. 19. 21. 118. 86. 116. 1 . 120 -kronidni. 60. 62. 133 -bri otroku. 141 -vneta. 52. 57. 106 -zasluzena. 8. 106 Depresiia. 56' Botiast. 56. 17. 74. 92.11. 122 -v rodilih. 82 -koio. 132. 118. 42. 72. 44' 49. 110. 36. 109 Artroza. 128 -perforaciia. 144 -kronidni katar. 30 112. 100. 72.22. 35.43.pri novoroieneku.21. 33. 133. 95. 4. 106. 113. 144 Divie meso. 26. 41. 128. 47. 122. 119 -vnele. 68. 84. 52.50. 36. 18. 107 Glavobol. 123 -krvavitve. 138 Bolhe. 54. 140 ureja. 105. 56. 130.preutruiene.72. 19. 137. 15 sinusih. '112. 123. 69. 14' 17. 81. 83. 1. 71. 39. 12.2.141 Dihala. 92. s9. 134 -otekle. 62. 101 Gangrena.56 47. 142 . 83. 123 -leno. 126.144 -kronidna. 118. 113. Bruhanie. 80. 85. 123. 138. 36. 118. 52. 140.84. 14. 50. 3. 19. 11. 21. 14. 91. 61. 22. 34. 93. 65 Edem (oteklina). 35.122. 113 . 63.dihala. '142. 95.127 . 82. 7. l. 78.36 -v -v brazgotinah. 11s. 83. 135 -krei. 120. 63. 94. 135. 53. -zasluzeno. 122 -povzro6a. 81. 142 -izpadla. 95. 118. 123. 19. 104 Doienje. 13. 19. 57. 77.30. 30 eist . 70. 143 Doike . 39. 141 Degeneraciia hrustanca. 94 Bistri duha. 134 Bradavice. 96. 88. 85.65. 71. 72. 106. 135 Danka 27 . 86 Dusevne bolezni. 63. 22. 96. 15' 19' 156 51. e. 48. 1 15. 39 Davica. 143 Glas negule. 15. 7. 59. 39. 1. 26. 66. 116. 103. '108. 141. 46. 116. 73. 122.137.81. 15. -telo bolezenskih snovi. 24. 142. 61. 97. 38. 143 -pri doiendku. 81. 52.125. 16. 85. 94. 48.37. 89.3T Furunkli. 117. 129. 129' 138 22. 115. 131. 141. 83. 13. 128. 84. 48. 95 -v ustih. 104. 54 Dusevna preobremenitev.46 -kti. 140 Bule. 93. 131. 81. 36. 48. 84. 83. 35.ustavlia. 1. 46. 87 Astma (naduha). 119. 143 116. 131 Boledine. 137 Absces (tvor). 49. 93. 140 -onitie. 141. Celulitis.142 Beli tok. 57 -gnoini. 40.62. 79. 124. 115. 118. 63. 126. 2. 37.21. 83. 41. 118. 76. 39. 130 -tuberkuloza. 92. 70. 35. 65. 36. 122.27.25. 111.52. 74. 94. 134 -v spodniem delu trebuha. 26. 94. 112. 19. 84 -v ustih. 42. 123. 142 119 -na Zelodcu. 43. 33. 24. 41. -akutni.84. 134. 98. 85' 91. 50. 111. 76. 17. 98. 105. 77 .23. 81. 128. 20.26. 1 1.37. 41.12. 58 . 5. 1. 111. 92 eebelia qriza.73. 9. 140 -po noselnosti. 39. 97. 121' 144 -v spodniem Zivotu. 13. 140 -mladostne.31.vnete. 50. 143 Flegmona. 57 -baKeriisko obolenie. 120. 102. 21.88. 133. 135. 82 -pospesuie izlodanie sluzi. 12. 60. 132. 53.132.2. 89. 15. 85. 128.144 107. 94 . 42 -izloEanie sokov pospesuie. 105. 74. 99 Garie. 126. 94. 114. 48 -bradavice razpokane. 42. 9s.4. 33. 118. -razkuzuje. 73. 129' 130 - .20. 131. 1.Stramo lmzalo Stevila v kazalu pomeniio zapoledno Stevllko tastllne' erevesie. 36. 41. 111. 119. '138. -zajedalci. 18. 75 112. 107 Glasilke . 113' 138' 144 Akne. 129 -kronidna kuzna bolezen. 34. 11. 38. 18. 14. 39. 71.129. 120. Alerqiie.pospesi. 96. - boleei krdr.17. 58. 8. 45. 1.144 Apetitpospesuie alivraea. 113. 62. 41. 80. 48. 6' 7. 88. 96. 143 -pri starih lludeh. 83. - 108. 76. 133. '107.51. 126 -astma. 128. 92. 19. 18. 60. 86. 120. 131. 51. 52. 39. 19. 140 -lloro 39. 142 Debelo trevo.30. 1. 120 -katar. 129. 107. 144 fistula. 109. 113 -otekle. g. 75. 86 '115' 127' Bledidnost. 125. 128. 2.28. 130. 96. 110. 50. 94. 19. 7. 40. 123 Dlesni. 127. 82. 43. 54. 1 13. 58. 107 -na iivdni podlagi. 139 Drgetanie udov (tresavica). -krvi. 88 -katat. 131. 134 -inhalaciie. 47. 39. 45. 1. 39. 46. 35. 130. 139 Arterioskleloza. U. 5. 7. 69. 130. 73. 106. 63. 17. 93. 125 Driska. 1?. 27.8.20. 75 Ciri. 42. 131. 123 -vnetia. 130. 30.41.4. 81. 116. 75. 112. 73. 135 Bronhialni katar. 1. 40.142 -dihala otrok. 100.

120' 133.3. 124. 131 -pri otrocih. 92. JJ. 85 -rak.99 -tz secll. 95.".vneta. 109 ". 3.'f ii. gt. 126. 5 -mehuria. . az. 19 Koprivnica (urtikariia). 112 Gnoienie odpravlia. 133. 144 Krvava oriZa.6noienia -zastrupliena. 110. 1i2' 128.9. Kolcanje. 61' 69' 70. 36 Hlil:ilK ' 63.ii.23. 83.1g. 115 -v drevesiu.36. 57.izbolisuie. 4. 108 Krvav izmebek (izpliunek). 96.46. 144 Krvni slrdki.t'ioi nno. 39' 49' 54. 77. 30. 23.54. 139 -6isti. 131.22 -zastaran.70 Kap.. 9. 61. 108. -starostni. toz. ptiyi. 118 -iz drevesa. 115.40 oo -i<rvavi izmedek. . 9. 93 nr. 83. 13' 25' - nedista. 119. 100' -i. 97.u..o.'i.vneti. sg.45. 133 '11'. ou.] tzb. 112.44.Jil'0. *. 141. 32.1 158 j10"s"n".?i'f #iiil: i i 33: i l3: 1'. 95 '135. u. 85 -poskodbe. 15 -laiia 1 17.: Bl: ' 141' gB: - ranien.. es. 51. 89 -v Drsih. 144 -vnel. 115.9. 39.1ir3li. s4. -raziede. 81.31 Jezik if.96.llli#lii ?llili4. -ledvic. 107.jf'3 -'. 139 -v iebuhu. 94 Gnoina'zanohtnica. 7o' 7j. 96' 112 -glasilk. 14. 36. oa. 125.61 Krasle.95 -sDomin. r. 98. - sredstva za.23. 51.:: . 74 Kriz ..ii. 13. 139. tzt. 118 Katar {olei tudi Pri '141.29' 34.r' 82.u. '19: 109 Kila Kita oroanih).54 -iz zlale zile.86. eo.' I -i. 9. 5. *. n. 107. tgz.']l 62. 80 -sice. 96. 117. 59 -bomirll.143 1E:. 19. 101.!l?I3. 140 Karbunkli. 4. 95 .47 71' 106. .86. 4s. s+. 13. 119 o'ptf o 109. lt. 2.27 ' 124 -iz -iz nosa. 113 -notranie.#liol 41. eg.. 57. 140 Glivice.45. 84.1liil. 4J. -hraoava. 126.1: i 33 Jaidniki . 100.41. lf -tuberkuloza. 143 . zz. 123 -iz danke.rrrs'li39uni. 30.i3i. 116.93.37 - -- l:iii:ji. i4. i:l'. 78 ff:'lt ll. 107. 113' I 6. 36. 113.pregosta.n. 73.Ll?.!'ff-#. . 98. o'.11o.92. 28. 5' 21.26.129' 143 o1 )l: lJ. 109 Krene Zile.64 Krepdila za: -lasisde. 122. 18.36. 65. 39. 5 .144 61 134' 140' Krvavitv. 4. 89 -olroke. 123' 143 Kapilare . 138 119.. J3'"i o? "f0. 45. 100. 20. 48 Kolera.1X. 86.li3. 128 -Zelodec. 129. ^^ loo Kozne bolezni (dermatoze). 125.. 30. 3l: '. 108. 25. 128 -oroanizem. 21. 61 124.bole6. 108.90. 112 -met: -ob prstov. 120.62. s8.50 117' 118 -oslovski.iz. ru. rz ill3.54 -zatrdline. -. 23. 45. 99. ffi [Tl'.tl i 3i. 16 -obrablien. 121.71. 128 .ii 117. 9. 84. 83' 86. 141 72. z.3T Gnoini izPusdaii kopel' u5 Gnoino vnetie Podkoznega tkrva llleomona).04. tgz' 137 144 HerDes. 69' t\g. 132 .. 125 112. 144 -iz ledvic. 86. 84' 85' 95. tgl.49 -v prebavillh.til. - lisaii. 46. tzt. - ii'l1 ll zz' oz - doiendkova. 113. -ietibni. menslruaciji. 42.39. Kri.. 120 KrCi (qlei ludi pri posameznrn organlnt.gniloba. 97 -maternice. 130. 82. tgg. 37. maternice.. 17. 76 iz. 67. 54. 142. o. 35 Kosti .?li 33: . 2. 75. 2. 109.ltir. 54.3T *""lili'l 2s. 134' 138' 142. 35. 31. 129 -vseh vrst.:?lii€:i b'. 117. 107. 82. 30. 5 - izousdiii. tza.. 119.pri griii.. 12 -iz Zelodca. '100^ . 133' 135' lsias. 67 Posameznrn -ielodca. 82. 129 llE' -z izmedkom. * '106. 84 -Zoldnika.59. 22' lss 134. 34 Jedmen na vekah. -vnetie.: 115 iil)i:?5:l11tn. 130' 141' 1M "ol 1' 17' 4b. 71. 100 . 128 -delovanje ureja. 95..143 -zasluzeno' 141 illaSloi?'i9'. 1i9.T. vo 72' Holesterol in mascobo odstranlule krvi.llf. 15. 129 -ohlapna. 1 13 kronicno vnele' -"33i1 *. 51. 66 Hemes zoster. 138 . 30. ir:". 83. tzt -po operaciiah. 121. 143 -zama56ena. J3ft i"1' 22. 85. 126. 112 -iz dlesni. 93. 100. 110' 122' -ookaslievanie.^^ oo. tot. 1. 98.8. 141.43 zs.krepi. 107.21. razooKana. 66 4. 122. 128 . 117. 12.. 113. 97. 159 . 19' 40 42' st-. sn. 127 -ob menstruaciii. 46.. iJ # .-12s. 47 -misice.pretegniena.56 KoZa "tJ.60. 110. be.

8. 23. 132 Odpornost 127 1.112 bolede. 14. 139 raet qq -mtzle. 79 Malarija. 89. 78. 116. 95. 17 62. 134. 98. 60. 17. 1 19 -trepalnice bolne. 117 -vnelje.83. 136. 124. 46. '100. Oslovki kaselj. 25. 41. 143 Otekline. 112 107. 98. 100. 18. 8. 70.92. 52. 61.78.47. 12. 57.. 129. 129 - nizek.22.92. 33. 127.39. 94. 17. 85 Obrvi izpadajo.73. 78. 5. 92. 135. 79. 82.21. 34. Nosednice 11 -sonane. 143 Napenjanje. 18. 133 NeNoza.9. 134 Neiesdnost. 81. 56. 140. 107. 3. 108. 22. 131. 62. 19. 138 -boleaine. 86.46. 142 '16. 45. 140 Ohromelost. 40. 94. 134 l\. 69. 143 118 Neplodnost. 125. 12. 90. 93. 75. 62. 99. 64. 112. 135.63. 1. 122. 34 -krai. 40. 94. 66. 117.70.44.20 Krvomok.. 131. 107 -vnetje kronidno.31. 19. 43. 87. 39. i2O. 131. 126. 26. 17. 107. 7. 35. 92. 135 Lasisde. 113. 86 Ledvice. 17. 49. 116. 16. 45. 144 -eaSe. 5. 109. 90. 52.Krvni tlak. 109. 84. -bolet. 'j.31. 85.39 . 106. 93 -povedani. 69. 16. 23. 124.pri protinu. 31. 98 odi. 122.9T Kurja odesa. 1 19 -mre:nica.29. 19. 121. 67. 72. 112. 47. 129. 110. 92.70 -zamaSen. 84. 82. 58 -krepi. 108.74. 74. 94. 74. 134.31. 131. 76. 80. 61. 7.bolede. 30. 29. 99. 93.62 Nos. 12s. 85. 139 Lasje izpadanje. 127 -mastni. i0g.87. 57. 130. 7. 65. 106. 68.127. 115 Neprijelen zadah -oslabele. -zarasli. 130.71. 123. 133. 19. 65. 133 -pesek. 50. 136. 56.29. 51. 116. 41 . 42. 18. 143 Nalezljive bolezni.66.87. 39.112. 83. 143 l\. 139. 121. 98. 85. Nohli - Omotice.80. 119.54. 40. 1 . 13. 82.27 . 89. 108. 131. 111. 52. 15. 106. 125. 137 -kamni in pesek.39.144 -moten. 39 PikiZuzelk. 7. 64. 129.131 Luskavica. 5. 108. 53. 82. 84. 111 Noge. 3. 42. 47. 111. 127 Naglusnost. 17. 100. 84. 15. 43 Otrdline. 96. 117. 108. 27. 132 . 132 P\uea. 38.madek". 107. 120 -vnete. 100. 111.127. 6. 129. 42. 120. 8. 125 odvajalo. 92. 116. 87. 139. 125 -vnete.142 -bruhanje ali slabost.99. 78 - io ktepi. 100 111. 79. 139 Lisaji.132 -skleroza. 118. 65.23. 85. 119 -oeesna veznica vneta. 68. 79. 62. 138 Opekline. 44. 134 -krmezliave. 130. 141 -mrene. 134. 58. 129. 11. 57. 135.7 27 . 80 Pik kade.144 . 138. 103. 42. 44. 105.142 Mokrenje (glej tudi Sed). 108 . 116. 53. 92. 19. 135. 42. 86. 86 - -kamni. 4. 60. 132.91. 140 19 -proti prehladom. 19 Pasavec. 46. 28. 59 119 -telesa. 110. 108.73. 19. 99 - otekli.71. 48. 65. 81. 28.81. 125. -mi5i6ni .17 -polipi. 103. 12. 131. 72. 41. 132. 37. 65. 52 Ospice. 133. 4. 9. 116. 34.48.112 -zniiuie.27.99. 143 -solzenie. 75. 91. 2. 115. 75 -proli splavu. 13.57. 133. 111. 30. 129.112. 122. 110. 124. 46. 93. 108. 69. 143 Ostrino vida krepi.88. 102.74. 127. 108. 25. 11s. 53. 129. 100. . 120. *udarjene. 128. 143 -jim Skoduje. 115. 138 lllrdes.landeljni -blesdavica. 109. 131.118 [4olji. j35 -razjede goieni. 53. 61 . 99. 160 . 59. 16. 161 . 138 Paratilus.73. 58.46. 142 -prhliaj.utrujene. 68. 12. 66. 52.66. 81. 134 Mrzle noge ali roke. 100 Nespednost. 125. 100 -vneti. 35. 78. 141 - iim pomaga. 138 111. 14. 110 -ae Strkne mast. 70. 108. 30. '17. 119. 83. 9. 138 -^^cnaa. l\ilehur (glejludi Sedila) . 82. 69. 105. 135 -ozeble.9 - iz ust. 129.9l Nadledvidna Zleza. 134 Nagnienje k splavom. 94. 119.125.potne. 34. 134 -vnete. -okorele.13. 19. 49. 122.133. 93. 86 Omedlevice. 112. 53. 97.5T. 33.78. 14. 2. 21. 36. 116. 139 Naval krvi v glavo. 51.19. 4 -zaprtje. 33. 24. 12. S0 Ozebline. -kaIat. 13.28. 20. 24. 112. 109. 84. 47.57. 18. 115. 84. 115. 118.katar.47.52.6. 73. 80. 116 -lasne korenine. 27. 93 -vnet. 49. 89. 29. 11. 72. 85. 132. 85. 82. 85. 112. 133 Mi$ice .16. 142 Levkemija.77. 124. 39. 96. 98 -vnete. 86 -otekle.24. 129. 1. 86. 69. 61. 83. 132.47. 70.lozoliavost (akne). 119 95. 85. 125 Oslabelosl. 72 -na86 ali pretegnjene. 52. - l/igrena. 34.. 50 Odrgnine.125. 115. 91 previsok. '13. 96. 140 Pege sonine.7. 12.ia Ledveni usek. 81. 1. 1. 139. 100. 23. 36. 76. 131. 133 Nahod. 71. 22. 121 N.pekoae in utrujene. 138 krhki. 17. -Zile. 56 Modenie postelje. 86. 99.95. 86. 1.laternica.99.70. 65. i09. 9. 62. 127. 105.141. 47. 66. 107. 58. 53. 4. 100. 20. 38. 119. 110. 69. 59.57. 54.

46, 50, 51, 52, 62, 65,70,72,

-motnje,8, -

12, 41, 50, 51, 54,

73, 83, 89, 96, 97, 100, 117, 120, 122, 124, 125, 131, 132, 135, 137, 138, 141,143,144

61, 69, 75, 89, 92, 94, 119 pospesuje, 24,70,119 prebavne Zleze, 31, 42
'106,

-kozne tvorbe,

61

56,57,59,

kopeli, 2

-disti, l
-gnojenje,73
-ietika

Prebavila, 1, 22, 26, 45, 49, 65,
131, 138

rane, 51 -na ustnicah, 132 Rane, 3, 19, 39, 46,

-

-kronidni, 21, 124

-obkladki,30,62,99
Rodila, 58, 78 Rozenica - motna, 59 See (glej tudi Mokrenje), 29, 31, 48, 74, 76,77,83, 112, 135 -z beljakovinami, 13, 69, 100 - izlodanje, 13, 16, 38, 40, 44, 69, 80, 97, 98, 103, 106, 107, 109, 11 1, 135, 139

-kalat, 7, 21, 22, 36, 51, 57,

-

glej Tuberkuloza
77,

-krdi, 63
Prebolevniki (rekonvalescentj), 35, 50, 76, 86, 103, 143 Prehladi, 8, 19, 41, 48, 63, 69, 76,

63, 83, 100, 101, 104, 107, 113, 117, 125, 127,131, 137, 138,

-

razkuzuje, 26, 131

140,144

79, 118, 120,132, 139, 141

-gnojne, 19, 30, 46, 62, 63, 65, 69,93,95,'t01, 142
-krvavede, 60, 112
matern;ci, 125 mazilo, 70, 80, 81 , 138 -notranje, 30

-krepi,45,94 -obiutliiva,9l
-otrdela, 128 -tesnoba, 46, 117

86,127, 128

-na

-grla,65

-

-zasluzenost, 36, 58, 59, 68,
137 Pljudnica, 9, 17, 30, 33, 34,

-Noti,72

-odpornost veda, 52, 119,127

-izlodanje pospesuje, 3,

4,

10,

-prebavil,70
-spodnjega deia telesa, 98

-obklAdki,21

14, 23, 28, 29, 31, 35, 38, 52,

47,51,

-

uSesa, 19

56, 62, 64, 73, 83, 89, 91, 94, 97, 121, 129, 130 Poapnenje - zil, 4, 18, 25, 95, 111,
140

Prekrvavilev, 17, 19, 20, 34, 47, 54,

-odprte,54, 108, 109 -posip, 66 -pospesuje cellenje, 7, 18, 36,
51,
91

53, 65, 79, 84, 91, 92, 117,127,129, 130, t37,
'142 izlodanje zavira, 53 - krvav (uremija), 78 - uhajanie, 1, 9, 25, 112 Sedila (glei tudi l\4ehur), 1,

108, .t41,

58, 69, 79, 89, 100, 115, 128,

-

-osranika, 33
Podancice, 18

Prelezanine,60
Presnova, 36, 72, 77, 83, 100, 106 Prisad zaradi notraniih poskodb, 95 Prostata, 54, 92, 110, 136 Protin (putika),7,9, 11,13, 14, 16, 25, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 38, 40, 43, 44,45, 46, 47, 53, 54, 57, 59, 62, 65, 66, 68, 69, 72,

-

139 srano koronarnega ozilja, 33

-nzkrZuje,75
-stare, 69.l35 -urezne,
Razdra2liivost, 33 Raziede od kislin. 125 Razpokana koza, 43, 60, 62, 66, 117

7,

13,

-

16, 25, 45, 49, 90, 91, 112, *vneta, 12, 16,36
Sedna kislina, 29, 50, 56, 135 Sedni kamni, 13,27,35, 44, 49,72, 93, 94, 100, 11s, 127 Seneni nahod, 70, 84 Siva mrena, 17 Sklepi, 14, 43, 56, 125,135 Sklepni revmatizem, 43, 135 Skorbut, 40, 134, 140 Skrofuloza, 85, 94, 106, 128

Podplutbe, 80, 81, 92, 115, 125,

129,144
Porod, 71, 73, 95, 96, 142 -krepdilo pred porodom, 98 -mehaa porodne poti, 113 -olajsuje, 89, 96 -popadki, 89 -prezgoden, 82 Potenie, 25, 45, 61, 63, 64, 65, 71,

-

130, 143

-toke,43,123
-ustnice, 43, 108, 123 Fdedke, 82, 140 Rebrna mrena vnetje, 30, 34, 62, 63, 83, 94, 98, 100, 106 Rekonvalescent - qlei Prebolevnik

73,74,77,79, 92, 106, 109,
111, 120, 126, 135

-modno, 143

-nog, 39, 85, 86, -zavia, 2
Potrtost, 98 Prebava, 1, 2,

135

73, 74, 75,77, 78, 82, 83, 84, 86, 87, 89, 92, 94, 95, 96, 99, 102, 103, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116, 120, '124, 125, 127,129, 130" 131, 133, 135, 137, 139, 140, 142, 143
Proznost tkiv veda, 100 Prsne bradavice razpokane, 60

-

4,17,25,26,28,34,

-

Bevmalizem. 2, 3.-4; 8, 9, 11, 13, 14, 15, 16, 25,.29, 31, 32, 34. 38, 40, 42, 44, 45, 46, 47, 50, 52, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 66, 67, 68, 69,70,72,73,74, 75,77,78,82,83, 84, 86, 87,

Slabokrvnost, 22, 41, 47, 49, 50,

51, 52, 64, 94, 95, 100, 106,
128, 137 Slabost, 28 -mehurja, 132

89, 92, 94, 95, 96, 99,

102,

35, 37, 42, 48, 59, 75, 87, 97, 103, 124, 126, 129, 131, 139, 143

-izbolisuje, 14, 124 -lajsa, 2, 7, 34, 46, 47, 77, 111,
115

Radioaktivna sevanja, 91 Rahitis, 50, 52, 53, 66, 85, 94, 115, 127, 129 Rak, 10, 65, 78, 81, 84, 136 -boledine, 109

106, 107, 108, 110, 111, 112, 115, 116, 122, 124, 125, 127, 129, 130, 135, 137, 138, 139,

-potovalna,76
Zelodcu, 67 Slabotnost (neodpornost),
9'1, 95, 100,

-v

140,142, 143 -boleaine, 34, 67, 99,

1

15 76,

-pra otrocih, 21, 35, 50, 58,
111

119,129,140

-diri,

19

-diela,71
-glavobol,99

Sladkor v krvi zniiuie,4,17,29,86 Sladkorna bolezen, 12,27,37, 41, 163

162

52,
137

71 ,

83, 85, 95, 98, 106, 128,

, 142

gkrlatinka, 9, 53, 100, 133 Sumenie v usesih, 17,84,129,134 Tek - glej Apetit TeZka sapa, 109, 133, 134 Tlfus, 19,53, 100 Tkivo, 97 Tolaeavost, 106, 139 Trakulia, 32, 99 Trebuh - krdi, 17, 65, 78 - napenjanje, 8, 59 -napihnjenost, 105

-dietna hrana,35, 40, 52, 71, 108,
139, 140, '143 -gasi Zejo, 126, 141 Slepid,98, 113, 129

-sluhovod oteden, 134 -sumenje, 17,84, 129 -trganje, 49, 89, 131 -vnetje, 36, 52, 80 usi, 15, 85, 92, 99
-rasUinske, 50 Utruienost, '128

-zaeeIna,13,112

Slinavka trebuSna - otekia, l3 Sluz v dihalih - mehda,8,21 ,77,83, 117 -odvaja, 69, 98, 137

-pljudnih bolnikov, 120
-spomladanska, 120, 127 -udov, 75, 99, 121
Vene, 54, 63, 140 Vetrovi, 7, 17, 42, 47,58,92,126 Vnetja fazna (glej tudi posamezne organe), 30, 41 , 46, 54, 65, 108,

Spahovanje,27
Spanje, 38, 49, 65, 73, 90, 95, 116 Spolna mod - oslabela, 47 Spolna prerazdrazenost, 38, 135 Spolne bolezni, 66, 94, 1 10 Spoini organi,62, 95, 125

Trebuana slinavka, 50, 61, 76, 84, 106, 137 Trigeminus, 9, 57, 122, 125, 135
Tromboflebitis, 54 Tromboza, 128, 144 Tuberkuloza, 19,20,22, 40, 41,45, 50, 62, 69, 83, 94, 97, 100, 1r7, 133, 140 Tvori, 1, 39, 49, 52, 56, 62, 79, 81, 86, 93,98,"101, 107, 108, 113,

-

Zgaga, 8, 14, 17, 89 Zlata Zila - glej Hemoroidi Zlalenica, 4, 5, 20 , 21 , 25, 31 , 36, 44, 46, 66, 77, 83, 84, 85, 89, 90, 92, 93, 98, 115, 116,122,123, 125,128, 138, 142 Zlomi, 30, 39, 54, 83 Zmedkanine, 3, 9, 30, 46, 54, 56, 71, 75, 80, 81, 90, 92, 115, 123,

-z gobami, 3, 5, 39, 89 -s hrano, 51, 89 -z jodom,48 -s kovinami, 89, 106 -z misjakom, 89 -z nikotinom, 39, 119

124,142
Voda (glej ludi Mokrenje)

Spomladansko zdravljenje, 27, 69,

120,142
Srbedica (srbenje), 15,25, 45, 57, 66, 80, 83, 86, 95, 100, 131 Srce, 3, 15, 17, 22, 33, 51,71,75, 89, 92, 114, 115,124, 130 -angina pectoris (tesnoba), 134

9,25, 112

-

uhaja,

1,

129 Znojenje ureja,49 Zobje, 46, 65, 95, 103, 143 .-majavi, 20, 93, 142, 144 Zobobol, 31, 40, 46, 76, 82, 112, 116, 131, 138 Zvini, 30, 107 Zelodec, 1, 3, 5, 19, 24,25, 26, 36, 41, 43, 45, 46, 47, 50, 51, 62, 71, 74, 78\.81, 85, 87, 92, 1 12, 124, 125, 112,134, 139, 143 -bolea, 57, 119 -dir (ulkus), 34, 39,40, 56, 82, 140

-zastaja, 4, 17, 20, 61, 84, 112,
118, 129, 139 Vodenica, 7, 8, 9, 13,14,17,21,29, 31, 44, 47,50, 53, 61, 65, 69,

-izrasianje,

1

120
Ubodi in ugrizi, 19, 131, 135, 142 Udarnine, 3, 107, 112, 131 Udi - boledi,43, 99

78,79,81,87, 90, 92, 93, 94, 95, 105, 106, 111, 116, 127,

-astma,23,51
-infarkt, 33

-kri,75,93
-misica, 33, 53, 112, 141 -nemiren utrip, 22, 115, 116, 133 *nervozno bitie, 25

-

pospesen

utrip,6,38

-drgetanje, 143 -hiralodi, 50 -ohromeli, 116 -trganje, 46, 99
Ureznine,30, 101, 131, 142 Usdk (heksenSus),99
Usta, 1,2,7, 14, 21, 23, 35, 70; 113, 118, 131, 138, 143 -dlesni, 21, 40, 113 -izpiranje, 52, 93, 108, 142 143
97
,

-premoano bitje, 70, 75 -raz5iritev koronark v starosti, 3 -razsirieno, 33 -slabosi, 33, 51, 111, 114, 124 -starostno, 84

137 , 139, 142 Voluharja odganja, l0 V tanica, 5, 20, 42, 45, 49, 50, 61, 68, 70, 77, 7 8, 7 9, 92, 98, 1 07, 1 17, 122, 137 Vrenje v prebavilih, 17, 19, 42, 92, 116, 128 Vrodica, 9, 13, 44, 93, 95, 111

Vrodina, 47, 71, 92, 98, 102, 103, 107, 113, 121, 127, 128, 135 Vrodinske boleznl, 33, 51, 71, 103,
121, 135 Vrtoglavica, 2, 134 Zanohinica, 101 Zaoslajanje vode v telesu, 84, 1 15 zqx]\e, 1, 2, 7, 9, 1 2, 20, 22, 23, 38, 41, 51, 84, 85, 112, 123, 128 Zaspanosl prezene, 26 Zastrupitve - sploSno, 65 -z alkoholom, 119

.-kislina, 41, 47, 52, 89, 128

-aisti, 18, 131, 137, 144 -katat, 7, 12, 15, 21, 30, 35, 41, 47,77,89,94, 128, 135

-ureia delovanje, 33, 90, 96, 112
-vodenica, 33, 53, 69, 115
Staranje, 19, 33, 140, 141, 143 Stenice, 99, 134

-krbi, 23, 66, 72,109,118, i26 -ktepi,23,37, 38, 42, 58, 73, 89,
104, 119

-nepriieten zadah, 35, 76, 142,
-sluznica, 95, 124, 133, 143 -vneta, 12,40, 50,93, 108, 122

-krvavitve,27,96

-len, 28,

115

Strah in tesnoba, 70, 75, 87, 115, 133, 139, 141
9ditnica, 85 Sen na obrazu, 138

Usesa,46, 74, 116, 131, 135 -boledine, 74, 131, 138

-

katar, 58

-obdutljiv,28 -oslabel, 47, 88, 128 -pokvarjen, 14 -sokovi, 2, 76

-siuh, 58, 68

-Ielave,
143

47

, 58,92, 95, 111, 134, 165

164

-li$danie, 128 -vnetie, 34, 39, 46, 56, 60, 96, 97,
105, 143 Zenske bolezni, 5, 21, 47, 61, 95 Zile, 15, 54, 96, 127 -poapnenie zavira, 4, 18, 25,95, 111, 140 - proznost poveeuje, 2, 54 - -!iri, 20, 52, 54, 115 Zivci, 36, 5'1, 86, 91, 119 -boledine (nevralgiie), 9, 54, 82, 125, 135 -gravobot, 75, 116, 119, 129, 130 -izdrpanost, 6, 25, 73, 87, 89

- -zasluzenie, 135, 137

-pomirja, 2, 6, 50, 133, 143 -razdrazenost, 33, 65, 78, 86, 109, 113, t15, 122, 143 -slabost (nevrastenija), 47, 73,

latinslm imena tastlin
Achillea millefolium Acorus calamus Aesculus hippocastanum Agrimonia eupatoria Agropyrum repens Alchemilla vulgaris Allium cepa Allium sativum Allium ursinum Althaea officinalis Angelica archangelica Anthyllis vulneraria Apium graveolens Arctium lappa Arnica montana Artemisia absinthium Artemisia dracunculus Artemisia vulgaris Asperula odorala Bellis perennis Berberis vulgaris Betonica officinalis Beta vulgaris Betula pendula Brassica nigra Brassica oleracea Brassica oleracea Buxus sempervirens Calendula officinalis Calluna vulgaris Capsella bursa pastoris Carum carvi Centaurium minus Cetraria islandica Chelidonium majus Cichorium intybus Cnicus benedictus Cochlearia armoracia Corylus avellana Crataegus oxyacantha Cydonia oblonga

112. RMAN

75,86,91,116, 135

-vneti,25
Zold, 5, 13, 14, 15, 18, 22, 36, 55, 81,

47. KOLI\,IEZ 54. DIVJI KOSTANJ
107. REPIK

82, 84, 94, 106, 111,112, 122, 125

-izbeanie, 2, 4, 20, 28,
128
Zoldni kamni in pesek
,

76,77, 83,98, 105, 108, t17,
105, 106, 107, 109, 125, 128, 142

45, 47 ,7 5,

94. PIRNICA 95. PLAHTICA 17, CEBULA 19, OESEN
18. eE[4Az

1. AJBIS ali SLEZ

4,13,62,78,

2.

ANGELIKA

-krepi, 17, 25, 73, 85, 124, 129,

-

130, 138 motnje, 2, 6, 100, 125

Zoldnik, 1, 20, 26, 50, 51, 79, 86, 89,
61

104. RANJAK 139. ZELENA 108, REPINEC

, 70, 75, 81, 93,

105, 107, 121, 126, 128, 137,
143

3.

ARNIKA

-napetost,6,33, 71,75, 100, 112 -nemir, 7, 38, 109, 141

Zrclo, 11 , 12,36,97,108, 118, 143, 144

89, PRAVI PELIN 87, PEHTRAN 88, NAVADNI PELIN 90. DISEEA PERLA ali 72, MARJETICA 20. eES[flN 21. CTSTEC 91. RDEEA PESA 13. BREZA 34. GORC|CA 82, OHROW
140, ZELJE 102. PUSPAN

PRVENEC

81. OGNJte
110. RESA iesenska

96, PLESEC 58, KUMINA
128. TAVZENTROZA

41. 78. 98. 51. 40. 64. 33. 60.

ISLANDSKI LISAJ KRVAVI I\,ILEENIK POTROSNIK KORDABENEDIKTA
HREN

LESKA GLOG KUTINA

Cynara cardunculus Daucus carota Dryopteris filix-mas Epilobium parviflorum Equisetum arvense Erica carnea Eupalorium cannabinum Euphrasia officinalis Foeniculum vulgare Fragaria vesca Galium aparine Galium verum Gentiana lulea Geranium robertianum Geum urbanum Giechoma hederacea Hedera helix Helianlhus annuus Heracleum spondylium Horderm distichum Fraxinus excelsior Humulus lupulus Hypericum perforatum Inula helenium Juglans regia Avena sativa Juniperus communis Lamium album Laurus nobilis Lavandula spica Levisticum officinale Linum usitatissimum Lycopodium clavatum l\rlalva silvestris l\4arrubium vu gare Matricaria chamomilla lvlelissa officinalis l\4ellilotus off icinalis l\.4entha piperita Ocimum basilicum 0nonis spinosa 0riganum maiorana Origanum vulgare Pelargonium roseum Wild Petasites hybridus
168

4. AFTIEOKA 52. KORENJE 32. GLISTOVNICA
136. VRBOVEC
1OO. PRESLICA

110. RESA spomladanska

79. MORACNIKaIiKONJSKAGRtVA
119, SI\4ETLIKA
KOI.4ABCEK ali KOPRC GOZDNA JAGODA LAKOTA, PLEZAJOEA LAKOTA, PRAVA ENCIJAN KRVOIVOCNICAAIi SI/RDLJIEKA 124. SRETENA 36, GRENKULJICA 15, BBSLJAN 121. SONCNtCA

48. 35, 61, 61. 28. 57.

Petroselinum hortense Phaseolus vulgaris Picea excelsa Pimpinella anisum Pimpinella maior Pinus silvestris Plantago lanceolata Plantago maior Polygonum aviculare Polypodium vulgare Potenlilla anserina Potentilla tormenlilla Primula veris Prunus spinosa Pteridlum aquilinum Pulmonaria officinalis Querc!s robur Baphanus sativus Rhamnus frangula Rheum otlicinaie, palmaium Ribes nigrum Bosmarinus off icinalis Rosa cenlifolia Rubus lruticosus Rubus idaeus Ruta graveolens Salix alba Salvia olficinalis Sambucus nigra Sanicula europaea Saponaria officinalis Satureja hortensis Rosa canina Scila maritima Sempervivum tectorum Silybum marianum Solanum tuberosum Solidago virgaurea Siellaria media Symphytum officinale Taraxacum officinale Teucrium chamaedrys Thymus serpyllum

92,

PETERSILJ

29. FtzOL 120. SMREKA

42. JANEZ

8,
11.
131

BEDRENEC, BIEERNELICA
BOR

SULIOASTI TRPOTEC 132, VELIKI TRPOTEC

,

27,
1

DRESEN a|i GOSJA

17, SLADKA KORENINICA

93, PETOPRSTNIK
TRAVA

123. SRcNA

N,,10e

130, TROBENTICA

23, ORNI TRN 99. PRAPROT 97. PLJUCNTK 39, HRAST
105, ERNA REDKEV

24. DEZEN 43. JEEMEN 44, JESEN 38. H|llELJ
125. SENTJANZEVKA 83. VELIKI OI\,IAN

55, KBHLIKA
103, RABARBABA in TUNGUTSKA
RABARBARA
111. RIBEZ I t5. ROZIVARIN

85. OREH 86, OVES 14. BFIN 49. BELA IVRTVA KOPRIVA 67. LOVOR
116. STVKA

r38. VRTN]CA
BOBIDA

1i.) ZAJBELJ
9. BEZEG

71. I\,1ALINA VINSKA BUTICA tJc. VBBA

69, LUSTREK 62, LAN 66. LtStCJAK
118, SLEZENOVEC

144. ZENIKELJ 77. t\,4 tLN tcA

126. SFIRAJ
127. SIPEK 101. PRII\4ORSKA CEBULA

22, ERNA I\4ETA 46. KAtVItLtCA 75. I\,IELISA 74, MEDENA DETELJA 76, POPROVA I\4ETA

7.

BAZILIKA

31. GLADEZ 70. MAJARON 26. DOBRA MISEL
114, ROZENKRAW 109, BEPUH

80, NETBESK 5. BADELJ 56. KBOI\,4PIR 142. ZLATA ROZGA 59. KURJA EREVCA 30. GABEZ 106. REGRAT 137. VREDNIK 73. MATERINA DUSICA

.

govori slednja o rastlinah.Simon ASie PRIROENIK ZA NABIRNJE ZDRAVILNIH RASTLIN Tretja knjiga izpod per$a stiSkega meniha p. Telesno zdravje je osnovna ilovekova dobrina. pomaga pri lajianju in zdravljenju leiar. ki vsaka po svoje' primcrno uporabljena. . latinsko in hrvaiko poimenovrnih rasllin.je tudi barvno predstavljenih.>r>t>r>r<<<<<<<<<<<<<< P. 144 slovensko. Sinona Aiiia dopolnjuje prvi dv€. Ce sta ti poudarili bolezni in legobe. Tudi priiujoca knjiga naj nam bo zalo E E] v iim vetjo pomot.1r I I E tr >>>>. razvritenih po abecednem redu od ajbi5a do ieniklja. Uporabnost knjige v6tata obe dodoni kazali.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->