%

P.

Simon Asie
v

PRIROCNIK
ZA NABIRANJE
ZDRAVITNIH RASTLIN

MOHORJEVA DRUZBA

'

CEUE

1989

I
Izdala Mohorjeva druZba v Celju v redni kniiZni zbirki za leto 1989

Use[ina
1.
Uvod Navodilaza branie AJBIS aliSLEZ ANGELIKA ARNIKA AFTICOKA 7 d

v
'10

2. 3, 4,

't'l
12

5, 6, 7. 8.

BADEU
BALDBIJAN BAZILIKA
BEDRENEC,

't3

14

lc
to
17 18 19

38, 39, 40, 41. 42, 43. 44, 45. 46,

HMELJ HRAST
HREN

47
4E

ISLANDSKITISAJ
JANEZ JECMEN JESEN JETIENIK
KAt\,4tUCA ali

49
50
51

47. KOLME?

52 53 54 55 56 57

BIBERNELICA 't0. BOB
11. BOR 9. EEZEG

48. KOMARCEK

BOROVNICA BFEZA
14, BRIN

20

BRSLJAN to.

tcA

23 24
25

17.
18,

KOPRC 49. BELA MRTVA KOPRIVA 50. VELIKA KOPRIVA 51. KOFDABENEDIKTA 52. KORENJE 53. KORUZA 54. DIVJI KOSTANJ 55. KRHLIKA

ci'
59 60

ol
62 64

19.

26 27

56. KR0[,lPlR 57, KRVOMOcNTCA
SI/BDLJICKA

ati

20.
I/ETA 23.
TRN

65

29 30

58. KU[,IINA 59. KURJA CREVCA 60, KUTINA
6,1. IAKOTA, PRAVA 61, LAKOTA, PLEZAJOEA 62. LAN 63, LAPUH 64. LESKA

oo
67 68

24. 25. DIVJA MAEEHA 26. DOBRA MISEL
27. DRESEN 28. ENCIJAN

33 34 35 36 38 39

69 70
71

29. FIaOL
30. GABEZ ot, GLADEZ 32. GLISTOVNICA 33. GLOG 34. GOBCICA 35. GOZDNAJAGODA 36. GRENKULJICA 37. GFSK0 SENO ali TRIPLAT

72 74 75

40
41

Opremila Julijan MiklavdiC (ovitek) in Marjan Paternoster (prelom) Barvne ilustraciie iz razlilnih virov

42 43 44 45

65. 66. 67. 68. 69. 70, 71, 72. 73,

LIPA LTSTcJAK

LOVOR LUCNIK LUSTREK MAJARON MALINA MARJETICA MATERINA DUSICA

76
77

78
79

80
81

5

//'

74. I\,1EDENA DETELJA

75. I\,1ELISA
76. POPHOVA META 77. [/ tLN tcA 78. KRVAV] N/LEENIK 79. M0RACNiK ali KONJSKA GR VA 80. NETRESK

82 83

84 85
86 87 88

109. FEPUH 110. RESA '11] RIBEZ

118 119

UYod

v tretio lmiigo o zdtauilnih

120

112. BMAN

rastlinah
Hvala Bogu, sem vzkliknil etos 20. maja, ko sem dokondno uredil besedilo za tretjo knjigo. Res, hvala Bogu, ki miie pri mojih 83 letih po dveh infarktih in ob mueni astmi naklonil 5e toliko zdravja, da sem bil zmozen za delo, pa tudi

|

\t, ROBIDA

122
123 124 125

tc,
to.

81. OGNJIC 82. OHROVT 83. VELIK] OI\IAN
84. BELA O|\iIELA 85. OREH 86. OVES 87. PEHTRAN 88. NAVADNl PELIN 89. PBAVI PEL]N 90, DISECA PERLA AIi PRVENEC

89 90
91

117.

I18.
120. 121. 122. 123. 1a/

BOZENKRAW ROZMARIN SIVKA SLADKA KORENINICA SLEZENOVEC
S[,4ETLIKA

126 128
129
130

92 93 94 95
96 97 98 99 100
101

S]\/REKA SONCNICA SPOBIS SRENA N/OE
SRETENA SETBAJ SIPEK

132
JJ 134 135 136 137 138 139
'140

125. SENTJANZEVKA

91. RDEEA PESA

92. PETERSILJ
93. PETOPRSTNIK ali GOSJATRAVA 94, PIRNICA 95. PLAHTICA 96. PLESEC 97, PLJUCN]K 98. POTROSN]K 99. PRAPROT 100. PRESLICA 101. PRIN,4ORSKA EEBULA

128. TAVzENTRO2A 129. TI[/IJAN
130. TROBENTICA

102
103 104 105 106 107

132.
133.

tJc.
137. 138, 139.

108 110
111

102. PUSPAN
103. RABARBARA
in TUNGUTSKA R.

140. 112
113

SUL EASTITRPOTEC VELIKITRPOTEC VIJOLICA ViNSKA RUTICA VRBA VRBOVEC VREDN K VRTNICA ZELENA ZELJE
ZIIVZELEN

141

142
143 144
145

146 147 148 149

nekaj dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem mogel obdelati obsezno snov, Bog jlm slokrat povrnil Tako sem sklenil, da bom prlredil knjigo z barvnimislikami zdravilnih zell5d, dodal kratko pojasni o o glavnih znabilnostih in nastel nekatere niihove zdravilne lastnosti. Dobra barvna slika pa naj bi nadomestila natandnejsi opis zdravilnih rastlin. Tako iih ne bo tezko najti v naravi. Tretja knjiga bo pomagala 5e bolj s pridom lporabljati prvo in drugo Ponot iz donaie lekarne. Naravo v nasi lepi dezelije Bog bogato obdaril. Ko nabiramo cvetje in liste, ko kopljemo korenine in l!pimo ubje, mislimo tudi na to, da ne bomo povzrodill opuslosenja ampak da bomo bogastvo narave, ki nam je podarjeno, le blago razreddili. Naberimo le toliko, kolikor bomo porabiliv enem letu. Pri uporabiteh zelisd pa bodimo natandni ln potrpezljivi: ozdravienje prihaja poaasi, ko pa pride, ie temeljito. Nai dodam na koncu 5e kratek recepl: Da ne bomo sli prehitro v krtovo de:elo, pilmo aaj KRRT, aajno mesanico iz koprlv, regrata, rmana, trpotca. Kopriva krepi kfi in dvlga hemoglobin, regrat vodi notranjo presnovo, rman odlidno vpliva na Zelodec in sosedne organe, trpotec izbolisuje prekrvavitev v telesu. Te Stirl raslline lahko zastopajo vsa zdravilna zeliSda, pa tudi dobimo iih oovsod. Naj bozji blagos ov spremlja 5e tretjo knjigo, kakor sta ga bili delezni prva in dr!ga. Na zdravje, dragi roiakll

cl
153

p. Simon ASid, cistercijan

104. RANJAK 105. CRNA REDKEV 106. REGRAT 107 . REP]K 108. REP NEC

ZLATA FOZGA
1,44

114

ZAJ BELJ

ttc
116 117

144. ZENIKELJ Slvarno kazalo Latinska imena rastlin

154

co
167

j

bi5a namodimo dez nod v % lhladne vode. osrednjem delu knjige so po abecednem redu in zaporednih Slevilkah opisane zdravilne rastline od ajbiga do zeniklja. Lisle nabiramo sele. Aibisev narnok uspesno dodajamo dainin neganican za taz- ne bolezni. iih olupimo. lahko vzame v roke dodatne vire in literaturo. Kdor Zeli o posameznih rastlinah Se ved podatkov. bronhills. Opis je razdeljen v dva dela: SLEZ I.llauoillla za branle V prvem. Posebno kamnosekom in rudariem ie korislen. Vse dele ajbisa hitro susimo in hranimo na zelo suhem. Caj za prebavlla: predvsem iz korenin. pomaga pri izkasljevanju. kalal. pae pa ilidko a. [. organi.lahkopomagajo.elodca. Kneipp tega ni vedel. da si drgnejo C€llu8ll. ne Pred pitiem namok le pogrejemo. I . da niso ljasti. kjer moramo biti posebej previdni. ushvlia sko.. ko odcvete. pri obolenllh dreyesia in . zdrevi atte d . yne{e mehuda in ledvlc. | v boli vlaZni Cvele nabiramo od junija do avgusia ll. blaii boledine v tolcniku. Zunanje: s dajem izmivamo abscese. njenih zdravilnih delov in nekaletih zdravilnih pripnvKovl raste trainica. ki je navedena v prvih dveh kniigah p. lajsa kaSoll I l. Jenizinah na v glavnemzemlii. ker je zelo sluzast. t[oll drz AJBK a[ I a. Cetie 1984 in 1987.!0horievadr!zba. llur0r o lolntlh . Posebno pomaga pri boledinah ledvienlh kamnov. odpravlia tezave v debelem Clevesu in pri zapdlu. bolezni. Otrokom dalemo korenine sleza. Cajpripravljamo zlasti iz praSka in ga sladimo s kostanjevim medom. zdravi beli lok. organov ali delov lelesa. pazimo. | pregled leiav. | | Ajbis zdravi naiprej dlhala: vnelle grla.h . ko dobivajo zobe. | kratek opis rastline . kjer priporodaio aibi$. rpotablitamo praiek iz in in akne. Ce biajbispredolgo kuhali. in ll. zato zani ni bil posebno zavzet.. Besedica nas opozarja na primere. bolezni. motnjah prebaye. bi dobili modnik. Za seella: daj lai$a tezavno mokrcni€. deli telesa) in kazalo latinskih lmen rastlin. saj bi nam nepravilno ravnanje ali nekontrolirano uzivanje laznih orioravkov lahko tudi moeno Skodovalo. hitro posuSi- l@ mo pri 40"C in zmeljemo v prasek. zadrzuje uhalanle vode. disti puuda. Vsak opis spremlja tudi barvna slika. V prvi vrsti k0renrn. disti uslno volllno. ki jim ti pripravki v suhem vremenu in ga sugjmo na toplem prepihu. Nie kuhamo. Korenine kopliemo zgodaj spomladi ali v jeseni. Glavnemu delu kniige sledi stvarno kazalo (tezave. lvote oCesne yeznice. ker rad plesni. Simona ASida P0MOC lZ DOIVIACE LEKARNE l.

Je tudi distilo za kd in pospesuje odvaianie seda. || ||. Dihala: grgranje daiadisti grlo. Tinkturo vtiramo pri revmi s lkim. zrezemo po dol- lnlca n0 {nr - hry. tudi gnojne. pri umetni toploti ne susimo. Vino iz angelike:60 g sesekljane korenike namakamo v 1 litru belega vina 2 dni. Zaradi arome raie kot daie pripravimo iz kotenike kapljice in tinkture. da ne drazi koze in ne povzrobi vnetja.r 2. Zunanie jo uporabljamo tudi proti mozolievici. Sorodna ie s kumino in sladkim janezem. iol6a in ielodc- razku:ilo in prvo zdravilo za fane vsake vrste. da ne izgubi arome. aniolor fiorllol Udinkuje podobno kakor kolmez. Temu daiu lahko dodamo encijan. lrdanlo. pad pa samo parimo. zmeCkanine.6istik . vzamemo daino Zli6ko tinkt! re na pol litra prekuhane vode. seveda le 2-3 kapijice. KoI obkladek z gazo ali platneno krpo.pitvi z gobami takoj k zdravniku! Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. Utegnila bi Skodovati srcu. v kateri smo kuhali ali namakali anoeliko! @ @ iil- '10 ll . Odi je treba zavarovali pred vsakim stikom s tekodino. Ze od nekdaj velja za uiinkoviio ljudsko zdravilo. Dvoletno koreniko koDllemo v jeseni. iivdne motnie in slabo pl€bavo. ustno votlino. V majhnih kolidinah detuje spod- bujevalno. pomirja vznemirienie erevesla in lajsa dlevesne boledi. . Prebava: prepreduje napenianie. Koristne so kopell vsega telesa. jemljemo pa nih sokov. gem v 4 dele. lmamo jo predvsem za zunanio uoorabo. AilGEtIIO ln06llca alchan0ollcs -t - i ARilIKA 3. Za notranjo uporabo. pitvi z gobami. hitro @Za nadzorstvom. Nikoli ie ne kuhamo. potem odcedimo. koi so udamine. preden cvete. zmerno in pod zdravnikovlm posugimo I l. Obnese se Dri zasltu. krepi sluznlce dihal. Deluje podobno kakor kamilica in ogniid. ne. samo veliko modnejga je. nato dodamo 2 g praska korenike. 2-3 kapljice na kozarcc uode. kadar hodemo pomiliti iivce. Pri g pl pomagajo kapijice arnike. pri zapniu pa krhliko. za vse vrste poikodb. Toda samo nekaj minutl Sokovi angetike so namied izredno aktivni. Lisle nabiramo. pregania migreno in iivce. mo]alka I l. operemo. jo namakamo v razmerju 1:10 ali 5e vea. tako da tahko povzroeijo cel6 koino vnetie. Ta tinKura velja kot odlidno zdravi katar. Jemljemo po dve Zlici na dan zoper kee. eri vsak zasrrr. in hranimo na temnem mestu. le 2-3 kapljice na kozarec vode za zdravlienie ledvic. namakamo Se 2 dnj. Ker je modna. Naibolje jo je pripraviti kot /nklulo. Cal pomirja prepreeuje polenie. Caie kuhamo predvsem iz listov in semena. arnikovim cvetom 30 g cvetov namodimo v 70 g alkohola. notranjo uporabo jo jemljimo zelo previdno. m0ra. zlast:pri reymi alr tedaj. srca in ielodca. Pospesuje celienje ran. V nobeni hi$i ne bismela manjkati. Je trajnica. poveeuje proinosl iil. p0speSuje izloeanje | l. v vedjih pa nasprotno. | I vnoglavico. 0pazujmo reakciio! Vprasajmo zdravnikal Te kapljice (2-3) jemljem0 pri starostnem slcu za razSiritev venenlh koronalk. Cvetne koske nabiramo od maia do iLrniia.

Zaielod€c vsebuje badelj zlasti greneine. prepretuie angino p€klo s. preprosta hrana. nle Zil. 0310i0d. Grki in Rimljani so artidoko zelo cenili kotsofivje in tudikotzdravilno rastlino. Pripliutnlh boleznlh 6ai zdravi krvavl izmedek in kaaeli. korenike pa kopljemo spomladi. Ze stari Egipdani. Blazi napade lolcnih kamnov. tevmo. jih eisti I |. Pri zlalenlcl pospe$uie zdravljenje. V zvezi z ietri zdravi seveda tudizlatenlco. lz krvi odstranjuje maSdobo in holestelol.ludi zenske s pridom pijeio ta dai pri belem toku. Jeila. Ll6le nabiramo maja in junija.1 edno Zlieko semena poparimo s detrt litra kropa. da se @ ltruacill. Pri vneli yranici in bolne m iolcniku piiemo popai'ek iz zelisda ali pa dai iz semena. aslmo. rllrfllcr | Ligle nabiramo med cveteniem. polure pred kosilom in pred poditkom. ee bolnik teZko urin ra. 0dpira ioldne kanale. Badelj je skoraj edino pa tudi | I edinstveno zdravilo za bolne I l. V dlevesiu blazi nape. in sicer Ze natesde. Golenskg razleds . zmeljemo in pijemo soki uzivamo tudi sok kuhane artidoke. Pospesuie apGtil in osatov. prebavo. Je eden nailepSih in naiveejih letra. Cairazslruplla letra. Niia sladkor v kryi in ugodno poeutijo. Cvete viiolidasto. odpoved alkoholu. iz sefa odhajajo bellakovine. osatu podobna rastlina zraste tudi 2 m visoko. Seme iahko stoldemo ali zmeliemo. tako pomaga sladkornikom. pa tudi liste. obnavUatklvo in zdraviceloten organ.hfl. Ureja delovanle 16t31. Jemljemo kpljice ali pa piieno tai. Uporabljam_o jo kot greneino pri raznih ljkeriih. in krepi. ni sklerozi. Su5imo v senci pri 40"C. Zene na yodo. ki dobro vplivajo na ta organ. sllntrn mrndnun .gangrena potresamo s praskom iz semen. za vlanlco. seme od iuniia do oklohta. z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. 6a. Bolnim na ledyicah izginja po njei secnina iz krvi. in sicer zaradi okusa in vedjega udinka. ker so pritem naiboli prizadetaiotra. . Artieoko uZivamo lahko kot soclvle.4. Seme lahko iudi Zveeimo ali pa jemljemo pragek s tekofino. boleznih malemlce in lzoslall m€n- | l. Uspesno pomaga pri vnetiu ledvidnih dag in ledvlo. Caj pljemo zlasti ob zasllupllvl Pri vsaki zastrupitvi z gobami.n . na krdne lile pa dajemo obkladke iz t4a. anlGolrt BAIIETJ 5. Ureia izlodanie iol. korcnike kopljemo jeseni. zmanjsuje poapne. nianle. Temu-daju je dobro dodali poprovo melo. Uporabliamo predvsem seme. ielodec in ioldnlk ter pljuda in za ienske bolezni. steblo in koreniko. koprlvnlco. pa tudi pitje dalaizbadlja:. motganske kapi. de se zapila in pomaga. dez 20 minut precedimo v termovko in popiiemo 3 skodeiice na dan. I I I . ARilE(|KA Cjrrn cardfrorlur . oroti zamaiEenosli oomagajo predvsem zmernost.

Dodaimo mu brezovo tiatie. ki privablja in drazi madke. Calpijemo za tai6a- co vode. iivdnem b. oclmrm msfllcum -h . Dodajmo ii rozmarin in Zaibeljzlasti k pedenirn ribam. je obdutliiva na hlad. vraea apetit. Tinktura iz namoienega okvare stca. Pri iivdni napelosli. Pri nespecnosti uspeh povedamo. apetil se povrne.ico baldrijanovega aajai dodamo Se meriso. Pa le 8 dni. Sve:i listidajejo jedem posebno priieten okus. oslovski kaielj. Zdravi tudi ietlne bolezni. pijemo po malem nekaj skodelic na dan. fa koristi prebavi in zdravju. Lepo tajSa nemiiiivcdv. dez kaksno uro odcedimo n pijemo toplo po p62irkih. Caj pomaga bolnim nie ustavlja celo dodaim0 za veaii ueinek 5e hmelj in janeZ.1 kropa. ddber6 ostaneiozdiave in so odporne proti debelji griii. in l"ioocnlj ui|"li"" pospesen sr6ni ut p. de s ten eajern izplakujemo ulta. Zanjemo gomji del rasliine vedkrat na leto. ga grgramo. lz seseklianih korenin priprav| BAZtutfi 7. Ia daj se o-bnese pri histe lt. Korenine samo operemo in hitro posusimo pri 35"C. Rane. od maja do septembra pa tudi cvetje in lislie za llnkfure. sicer izpuhtivsa zdravilna in zadimbna vrednost.liko dodaiamo kot okusno in zdiavilno zaeimbo zlasl maslnim jedem za laiio prebavo. iiijiiiiii"i pljuinega kata{a. ponaga pri-nape. Baz. Uporabliamo predvsem k2reniko s koreninami. depresiia popusti. od junija do septem- -l . vetlovih in zaprtiu. Baldriianov d. Za daje jem jemo stebeica I I posusene rastline: 1 zliako zeli poparimo z % l kropa. hranimo na temnem kraju v dobro zaprti posodi. | l. Torei zmerno! Baldriian pomiria . Ustavlja beli tok. ko cveti. pokrijemo. Posusena ima slan okus. po 10 minutah ll .. kldih. prehlajen mehur. de dodamo temu eaiu Se hmeti. nespeCnost in pom ria ilvinosl. Latinska beseda valere pomeni biti zdrav. nianiu. Temu Calu "rcno @[ Preveliki odmerki tahko novzrodijo cvetia: 1 aaina Zlidka na % litra vode. bra. odpravtia 14 . nato ie treba prenehati in po 14 dneh nadaI jevati zdravi jenje. eebe. Ali iemljemo kapljicet namakamo korenine v Spiritu in jemljemo 30-50 kapljic alieno iajno Zlidko naskodeli- precedimo. Pospesuie izlodanie mleka ori doiedih materah.1 O. 0doll0n prastara zdravilna rastlina. BALORIJAI{ urlo dm olllclMlls .arii 'rdipred iebelniak poslavijoz medom oslajen bazitikin aaj v ptosko posodo. lja mo h lad n e Eyle iket 1-2 iaini jo drobno zrezemo. pol ure pred spanjem vzamemo 1 ililko izvledka ali t nkture na po skodeticb vode in sladimo s kostanjevim medom. Bazilka ajsa katartelodca. vodenico in plotin. srsimo v senci ali susilnici pri 40'C. tivcni omotidi. Zdraviludi afte. al: voznio ie dobro izpiti skode.iyce. bosltlrtr I l. 2 aain iliekite mesanice poparimo s /. migleni. Je Goiimo jo na sondnem in zavetnem mestu. Takrat dobijo tistiznadilni duh. pri pokodem in boleEem mokleniu. Nalo I Zlidki namakamo 10 ur v skodelici vode in piiemo dez dan po poiirkih. ki se tezko c-elijo.uhanju. zdtaui obloga s lem dajem.t Y. sedilom: de so ledvice bo ne.i se obnese pri izdDanosti. nabiramo iih septembra in oKobra. v meni. pred izpit.

iilfr"1rhlttHHir*l**ii*i*'ltillt: C4. toDi !luz.Sa t€U ave zaradi napgnlanla v lr€buhu. Za zdravljenje uporabllamo ztasti a korcnine. Ko izpari veliko tekodine. se tudi zglga poleie. Jagode in skoi6 lel kotenino.0. zeznamujemo rastisee bedrenca.listov krl. Eff 'J.eol^il il-iii"iii caj iz bezsovih in oidho"ilr iijt". Marneiaba iz nekoliko vode kuhamo.udi pri izkallievaniu. ta.i!. ie naibotise sredslvo zoper ne6l3to koio. To delamo marca in aDrila ter seDtembra in oktobra. kg sladkoria. zdravi ?$!: Po. Zalo .'ilg. tako aobino zanvo ief..l"i"iil3. CaiitaOimo z medom. t<i I poipilu]eii oofl-n-iJ. susimo na vrvici na oreDihu I t.*:?:lli: Skodil ledvlcan.o Cez dan po polukih. Ueiriirovit iJoioii |ooyDntm ktmnom.jagodani in piiemo po matem rer boti'poooiro. Motnie rj men_ druac s€. i.oii fitgertttnwu tj.i.potetejo. Cvete tritro s-usimo in ga spravimo v dobro zaprte posode.1 ie. Je zelo z 2 kg jagod pretadimo in liHli.. ustavlia Ce ga piiemo.. pomaga osveiirna in zdravirna ie . Eisti sai I Lr$e poragamo stotdene na bolodo mesta kot oOkaaet rega uporjtilifi.e:Lt:_!!s_la lr99!l!go :krhqlg vino z.l Hranimo na zelo suhem Drosloru in v dobro zaprti posodi. po ro . grlo.. prshtadlh.irrtf.b. kadar vodir utaia."#ii?:-.rr niiil6li-diil l^plzj$ !. zato ga uporabliamo le zmemo: 1 faF no Zlidko korenin poparimo s % I kro- zato n€ uzivajmo niasuroveoa. hrlpovort. ooi"l. UDorabliamo cvetje. sjcer postaneio vlazne. da lahko najdemo in kopllemo spomladi niegove odebeliene korenine. 2 dajnirlidki i{ry. A:ai iz detial Cajno Zlidko poparimo s % I'krooa. ksmnom y mohurlu in pri vodenlcl. 16 . beoJen€c | | dal taisa v dlhatth astmo in I l.il.ra. ali v su$ilnici ati v pecici pri 40"C..T# I il'i snout. oomiria z-nana piad€ iz cvelov.ii:'&JiT. I pr9mvn9 motnlo. jagodi nekai minutah precedimo in diie.i zadoslule-tudi mladen daj iz cvetja. Kneipp le s tem daidm zoiavil revmo in vniite ieo'itc. Je precsi moeno zdravilo.'. zoper .ilii.i .'. Listi so ucinrroviti tor oiiaier<Jrliiiilr'i zf[. Obnese se pri anqlnl in bronanglnl bron_ hllllu_ ter vnetju v 9 u. jma cvela poparimo s z irropi. ruieleno po dolgem. uvele potapljamo v testo in ocvremo. liste. Od tubja BEZEG 9.iz.. BEIIREI|EC ail BtBEfftEUGA I . d rkir.'oo qrlo. katar. za-po'ie-ni-e. dodamo '/. Vle ie treba skuhati. ki iih namakamo !."":i. Jagode jmaio veliko vjtamina C in drugih vitaminov..._:ll1:tUigXUE :iY jll. io spravimo v kozarce. iih opefemo..i1{'f..lf iv vod | | Caj blaZi katar v dihatih in kaa€ll. Z nesladkanim grgramo in Cistimo 6Iffi'll:ixl"'.919S' pomaga proli zaprtlu tybta in tedaj. Jagode posusimo ali Da Dredelamo v dezano ali marmelado .zoper napriiercn zaaal riieja.e goleli Spada med najboti pritjubtiene zdravilne ras ine.sn:li. nevrelg1t obr..

ni ved voluharja blizu. ki dela jed pusto. I| 1i10. Ze v bronaslidobiso ga ljudle gojili. Kopell iz svezih iglic se obnesejo zoper izpuseaje. B0B Iiclo laia . . gripi.sku na Poljshem 1979 sem v del cele hekiarje. ker precei drazi ledvice.zarostajmo. de ga skuharno kar v slrokih. blti pa mora blag. Ta namrei odgania molje. Bob baje zelo odgania voluharla. Drugi dan ga skuhamo. I.10. Pripovedovali so mi. Plnu sllro$Uls - hn. Spom adi fabiramo z popke. tudi razkuZuje zrak v prostorih. Cvete in steb/o boba iene na vodo kot druge strocnrce. SuSimo iih v senci na prepihu in hranimo v dobro zaDrtih ooso- oan. Tako uspesno zavarujem korenine pred tem Skodljivcem. Posuseno zrnje boba ima zelo debelo kozo. V pokraiinah. Naibolj je okusno sveZe-zmje. bronhilisu. ubinkov Lo preprecLje raka. posejane z bobom. Bob bale zelo | I I .lw." Drugje sem sliaal: "Odkar posejemo na gredo nekaj boba. . je veliko manlte bolezni. Pomagamo sitakole: bobovo zrnje zveder namodimo. [oi Bob ie strodnica kotti:ol. obnese Driaslmi. s Setraiem. Zakai? Zatrievali so mi. BoR 11. vodo odcedimo. Sadjar mi je deja. kjer uZivajo veliko boba. grah in leda. Posusene imaio vrednost naived eno leto.Ko sadim drevesca. /zyleiek iz storzkov odpravlja lisaie. protin in revmo. Bobovo zrnje zelo rad napada molj in postane piskavo. kot delamo s lizolom. Tako postane juha 5e posebno okusna in zdrava. ia1 iz storzkov 6isti k . Zato jih raje uporabljamo z dru- notranjo uporabo. da tako na veliko goje bob gimi zelisdi. Tedaipostane tista debela koZa krhka. Clovek ima obdulek. Zadovoljen je vsako zemljo in uspeva povsod. dam na dno in ob obodu iame nekaj snopov bobove slame. Vdlhavanje sopare z iglic se | @ Na splo5no hi za | kova jedrca. Ta sopara je udinkovita proti zamaseni nosni votlini. Ce zrnje lzluSeimo in ga skuhamo v kis o j!ho. kot bi jede najboli okusna lesni- . olja in voska. To preprealmo tako. Smolo dodajamo mazilu. ki so Se pokriti z riavimi luskami. za grgranje. Pri ob. da uzivanie boba uspesno varuje pred rakom. ker ima veliko hranilno vrednost. da snope boba suSimo v kozolcu med snopi pfaproti." 18 19 .ki 9a delarno iz loja. | po vsej Poliski prek Sovjetske zveze tja do Kitajske. kasliu in vnetju irela. liSaie. Za zunanjo uporabo zavremo sveze popke v vodi. Bor boli zdravilno ud nkuie kot smreka. I Bor naibolj uspeva na pesdenih ravninah. zrnje pa sprazimo v ponvi. leti [ol I l. V iglicah je veliko vitamina C.

da ga imenrjejb rastl. BoRou]ilGA mt illls . Tako pomagaio zoper zapflie. Liste suSimo v tenkih plasteh v senciali pri pedici. kopriva. Obenem je treba piti tudi brezov daj za disdenje od znotraj ter uporabliati obkladke iz listov. visedimivejami. Zdravi arteri- z osklelozo in odstraniuie beliakovine iz seda. Jagode uZivamo vlozene sveze ali posrsene v :ganiu. lma anlibiotiino vrednost. pomaga pri prebavnih molniah. s koriandrom 10 g. tudi 5-8x nad Dovpredjem! eajne draziledvic. sipek. Breza ie znano okrasno drevo nikih. rahel duh. zlasti v zadetku. neie56nosti. Jemljemo po kapllicah zoper driske in zap ie. ledvice le in % Sok se najbolj obnese za grgranie.5 dl. celuli. katade. Cajne meganice: Za lm pesek in kamne: breza. neiesdnost. in Sportnikom. Je tako ubinkov t. Jemljemo ga pogosto. Najbolj mehur. Po 10 minutah ga odcedimo in pijemo neslajene- deluiejo rahlo odvaialno. Borovnidevo vino. neCislo koio. avtomobilistom. Z n jim zdravimo vse bolezni ielodca. medtem ko sveze jagode pesek iz ledvic in mehu{a. kol:ko sradkorja imamo v krvi. Pri oleieni trebusni slinavki pijemo daj iz brezovega lubjal 20 9. Ca1 pospesuje izloean. in sicer v presedkih ene ure. Laj6a boledine protina in revme. narnelada hladi pekodino vnetih ust in irela. Ne smemo nenadzorovano piti aaja iz listov. Pri vrodici mesamo brezo listov blazi vnetie mehuria jn sedevoda. pirnica.hn. Za vodenicor breza kopriva. Raste po gozdovih in paga I . B6ula [6ndul. pri 40'C. jetienik. Kopeil iz listja ali lubja zdravijo kolne bolezni. garie. Tako popijemo 2-3 skodelice na dan. 20 ) . zlasti pri majhnih otrocih. preslica. [nza I a. Zdravnik nai ugotavlia.q t2. VSqo!: jejo mirliiin. iztisnemo sok ali predelamo v marmelado. Borovnice vplivaio na vid in varujejo odesno mreinico. drevesia. Zato jih priporodajo pilotom. Jih ne k!hamo. preden zorijo jagode. rman in robido. Breza ie zelo zdravilna. okusa pa so in v senci ali pri 40" C. potrosnik. pad pa le popaiunija. Cal p'pravljamo takole: iedilno Zlico seseklianih listov poparimo s skodelico kropa. Dobro je dodati lemu poparku se koprive. Za protin in revmo: breza. Listi imajo fin. laGclnlun -h . Uiinkovito je le. Poparek lipovim cvetiem. Posusene jagode ustavljajo krvavilev iz zlate iile. Lislje je poglavitno domade zdravilo zoper sladkorno bolezen. sadijo jo v parkih in vrlovih. Pozneje ie brez vrednosti. Borcvniievo zganle: 4 prgisda jagod namakamo 4 tedne v litru dorTEdega iganja. Sok zdravi katal ielodca in ilevesia. Suhe jagode ustavljajo d sko. susimo hitro grenkega. zlasti | I | l. regrat. odstranjuie kamne udinkovit ie presni sok. ti. tis. X0r0rnlca Za zdravljenje uporabljamo /isle in jagode.I]' lubjen in dolqimi. iih lepo in | I | l. ga po pozirkih iez dan. Zelo lajsa sladkolno bolezen. z beli. razkuzi.e seda in iol6a. krh ika. jagode namakamo v rdedem vinu 10 dni. Lisle nabiramo maja in rimo! Brezo mesamo udinkovilo z lioovim cvetiem. Sudimo iih pri 45"C. preden zorijo jagode. ako ga naberemo. Za zdravljenje sladkolne moramo liste nabrali. toda le oo dainih Zlidkah. kivelikovozijo ponoai.nsk: insulin. disti ki. kuhano v belem \|nu 2. BREZA 13. lz njih delamo tudi izvleiek u aganiu. rozmarin. za sedila.

lahko osladimo teiavah. ti. To ponavljamo. dokler se oko ne iztrga iz koze. Vaasih predplsujejo ta dai proti revmatidnim obole. Najbolje nabiramo tako. jagode. Zdravljenje po Kneippu: orv dan Doiasi z medom in piiemo. odstranis usi in gnide. tudi oslovskemu kasliu in aslmi. so struDeni.14. tezavam ioldnika in za ienie koie. I I I vglce. 22 . nekoliko grenkast. bol€znim ieter in ioGa ter levmatizmu. pri razstrupitvi s p.[n ysnla. uravnava neledni menzes. Potem prenehajza kaksen mesec. prolinu in revmi. . Caluspesdje no odvaja vodo. Blari vodenico. je doza prevelika. kalaliu. zato jh lahko uporabljaio le lju- filffilu | . Natb vsak dan eno jagodo manj do 5 jagod. Ko zavrevoda. Br4ljan. To pijemo . m0lo Htdora holfi Brsljanovi plodovi. Br. fagode. seino kislino. okus iglic pa smotndt. Zai:56enje zraka v sobah dajemo naZerjavico jagode in pokad'mo. Nato precedi in uporabljai za natiranje proti i6iasu. zdravi pokva4en ielodec in vrada tek do jedi. aslmi. Ce nastane driska. zdravi belo pedlo. /es. Ta cvet iemriemo tLdi na sladkoiiu po 20 kapljic za boli3o plebavo. iii- @Vzemino 1 dodamo list in posodo odstavimo. vice. Uporabliamo 1 list na liter belega vina. ko postanejo modrikaste. po 10 minutah precedimo. Nato se posvetuj z zdravnikom. lahko tudi na s0ncu. prikuinlh poparimo s % litra kropa. I. Calpripravimo iakole: 1 aaino Ziako oosusenih listov z zdravimi ledvicami. navadno oktobra in novembra.daj. Jagode draziio led. ustavlia dlisko. da I l.hn lr$llan I l. BRtl{ Jurlp0ru$ c0mmlhls BRSUAI{ 15. Ce se kopa$ v tej vodi. njem. kasliu. Brin je ves zdravilen. Ako z briljanovo vodo umivas glavo. Ugodno deluje pri levmatidnih prezvedi 5 iagod. Snov iz brsljana zavira razvoj | | | nekalerih glivic. Nabiramo iih. Jagode spodbujajo apetlt. naivee 6tednov. Jagode dozorijo v drugem ati celo treliem letu. dobro sf4 navezemo na kurje oko. pa 5e ti krajdi das. razkutuje dihali. obnavlja sklepe. pomaga proti napinianju. k temnim omakam jn mnogiilt mednim jeiem. kalar dreyesia in ielodca. ledvicah bolni ljudje najne uzivajo nid brinovega. blazi kaseli. ali kaze to zdravljenje ponoviti. tudi nosednice nai se izogibaio vseh brinovih pripravkov. ki rastelo po skalah. pod grm razprostremo ponjavo in s palico otepamo iaqode. sicerse lahko zastrupimo. Liste nabiramo avousta in septembra. zgiji.esticidi in radioaktivnim sevaniem. V ter primeru ga pomeBamo . vinsko rutco. . drugi dan dodai eno jagodo in tako do t 5 jagod. Brinov cvet:100 g zmedkanih jagod namakai 14 dni v alkoholu in vedkrat pretresi steklenico.n je tudi kor zaAinba pritjubtjen: jaiobe daiemo v kad s kislim zeljem. samo 1-2 srednje velika lisia na vode. suSimo previdno in podasi na zradnem mestu. ozeblinah. boleznih jagode Zvedimo. proti blonhitisu. Kr6pibdpoino:si telesa proti boleznim. zginejo gade - srbecica. Po mneniu nakaterih so posdbno dobri in idravilni /iisli brsljana rdedkaste barve. iolNlca. Brsljan deluje na sfce in iile. Voni ie aromatiden. nato oa iolice in vejice odstranimo.

Jagode. iene na vodo.'Stv6 irreno prepreduje sokiebule. laisa kCe mehurlg. razkuZuje telo in blaii klCe. I ! I l. se zelo obnese kot obkladek na prslh prl jemo oiiuenici. odgania vetloye in gllsle. se zapira. Ce vodazastaia. okus pa omili. del korenja in del brusnic. 6isti kri. 81. K in P ie zelo zdravilna. namoben v Zganiu Pomaga proti . Sok z medom zdravi hlipavost. da brusnidni cved dobro domade zdravilo za naihuj$o grito ali drlsko. zmesan z ledkim medom in nalagripl se oan v odi. Krepi srco srdnim bol- buia izlocan. % kg jagod. zdravi ozebline. Brusnidni plod vsebuie obilo vitamina A. Surovo debulo krcem in glistam.r 16. -trganlu' Krhke nohle ie koristno vedkrat namazati s sokom cebule. kl jih uporabliajo pri Yneliu sedil.glavobolu. jagode pa imajo dudovito lep duh. -l r. Kuhana na mleku odnlavlia trebuSne krde in ustavlja kruavitve iz ielodca Sesek ara in s kruh^om oopravlia napenfanie in zgago. ustavljaio namakanih 4 ledne v '1 | agania. predelane v marmelado. | I | . E. Nisamo koristna povrtnina. vneto 9 o. ako tr. ndkapan na pl6eno mesto. Dra2ena na nasti. Brusnica ie antiseptik in zdravi omenimo le nekatere zdravilne !einke: pospesuie ptekrYavilev. vei tudi zdlavilna rastlina. ti. Cai ugodno deluje tudi proti prolinu in rovml. | | . Ynete le& vice. a rezek kiselkast okus. spod- hitio ustavi gnitle in vtenie Y dre' Yeelu.e sluznienih llez. Prl Sumenlu v uiesitr Oamo vanie na vali nekai kapliic bebulnega soka. Odlibno narmelado dobimo. ako brbtitristedcnim iazrezano in v vreoki poqreto 6ebulo polagamo na meh$ PeAenain zneckana ceauia ue niovito zdiavikot obkladek na tire Vtiran soksurove debulezdravi pilliai in ustavlia lzpadsnle las. okus pa sladek. Bz. ledvlce. okusa pa nekoliko grenkega in trpkega. odstraniuie kuda oceia. eebula. Naj | zlasti seclla. BRUSIIIGA ulccllrm rllls-ldror cEBuu lsr borovih gozdovih. nikom.s kuhaniem se duh izgubi. Duh debule ie oster in draZiksolzeniu. zniiuie sladkot. tem' zmesamo del iabolk. laj6a kaigll in suhl katar. moramo Pa ii gnoiiti samo s preleZanim gnojem. pospesuie Prebavo. Brusnidni sok pospe$uje izlodanle odpravliaio neielenost in udinkovito seCa. oodrast oredvsem Rasle na goratem svetu kot v Od cele rastline za zdravljenje uporabliamo nesnato debulico. Sok debure. krepi ilvce. Listl so brez vonja. spodbuia spetil. B in C. Razredaen sok pomaga pri vode-nlci 2-3 daine ilidke dnevno. d sko. Jagode nabiramo avgustra in septembra. veniiti moramo vsake tri ure in pili pljuenieaj. soeevodg in mshur. 24 . pri nosnem kalal' iu pa v nos. Ceizelo dobto zdravi kalarie mshuda. pomaga proti mocenlu poet6[e. hitro pomaga Proti bbnese sot iebule. Zaradi vitamnov A. Listi brusnice so uspesneisi od gornikovih. iliie. Cvetovi so skorai brez vonia. D I | . pomaga. Najbolie uspeva na apnendastem svetu. Sokz rnedorn je eno najbolisih zdravrlzaavce: z-5 calnln zlibk dnevno.

Cisti bolna dihala pri blonhitisu in pomaga. Je eno najboli udinkovitih zdravil pritube*olozi in gdpi. To tinkturo jemljemo po 10-1 5 kapljic pred vsako jedio. gnolne in rakaste Cire. ielodec ll. tev v telesu. nztezemo. . je znaeilen. solati in juham.pomladansko k | oova izredna zdravilnost. Z njim prepredujemo bolezniv crevesiu in jih tudizdravi mo. ki se nerade celijo. @ 26 . iSrJ'i. Liudsko zdravilstvo pogosto u po rab\a eesnovo tinktuo. da strup ne zaide v kri. Susiti se ga ne splada. prehlaieno uho itd. izboljsujejo prekrvavitev in zaviraio stalanie. z oljem. oravi Svicar Kijnzle. tilus in paralilus. katariih. ljoorabljamo riebillce. 6esen tezko prena6a. sajje antiseptik in antigripi vedno nosimo biotik. Cesen iI .r. pri hujsih boleznih pa tudi dopoldne in popoldne po 20 kapljic pri plehladih. Siriio krvne prepreouje napenianie in bolede Zdravilne snovi klvnirak. ki ga raznasajo zlasti mravlje. Cesen pomaga pri oslabelosti in vradazmogljivo8l. Vonj po aesnu je modan. Rastev sendnatih g-ozdovih z globokim humu- trsril /fullum sa[rrm Duh I . da nasekljanega zmesamo s surovim maslom ali mastjo in namazemo na kos kruha. prav tako s kosmidem vate. som. Niegov sok uspe!ro kapamo na rane. Vsebuje zlasl lveplo. 0b . demaz se hid vse obnese za | zdravljenje. boleznih erevesia in ielodca. /lsle pa aprila in maja kot dodatek k regratu. Z njim zdravimo akutne in kroniCne kala. kolela. okus pa sladiI oekod in di6aven. . da se sluz laZe izloia. ker izgubi udinkovitosl. Pomagamo sjtako. Nato precedimo in io imamo za eno leto. Dobimo jo. Pri pikih in ugrizih kot prvo pomod nakapamo sok na lano. Bazrnnozuiemo ga s debulicami in drnim semenom. Clevesie.hfl. Ureia preklvavi. desen rma izredno razklzeval| | no mo6. kast. Cebulice nabiramo poleti in pozimi. Neprijeten v0nj aemaza preganjamo tako. trlell lrk I |. klde v dlevesiu. ki se ne. 14 dni namakamo v alkoholu pri 30"C. tankem in debelem dlevesu. ako so se Ze razSirile kot g pa.in. natiramo rane. okus pa je bolj pekod kotpri desnu. Razstruplja drobovie in tako prepreduie. odtod nie- rg. namodenim v tinkturi. Odliano disti . obnese se za izpianje pri belem toku. tuk srilomuiRim jani so demazu dajati prednost pred desnom. Tinkturo uspesno mesamo z medom za zdravljenje ran.ade celijo. Zato naj ga sesekljajo.:::ffi"#o"ll'J'fi i iile v nogah. motovilcu. Cesen zaviravdrevesju razvoi gnilobnih bakterijin slem prepreduje vrelje v Crevesiu z njegovimi Skodljivimi posledicami. Proti Prenekateri Zelodec Ollstai dajemo otrokom deinov sok v mleko.18. da dodaiamo mteKo. ki ga nakapamo v bolno. Ljudje z obdultjivim Zelodcem ga te2ko prenasajo. ter pfjuda. Nizajo visok krvni tlak in blazijo nespednosl. c EMAZ Atltum [rslnum . gnoinimi 6hi nai ceniio iemaz kor dsto zlaro. s sebojnekaidesna in tudina potovadu ga jemliimo vedno nekaj s seboj. Mozollast obraz natiramo z razreddeno tinkturo.ie vseh vrst v dihalih. Je zelo dobro zdrazdravi borna jerra. namakajo 2-3 ure v mleku in piieio oo oo2irkih. znizujejo holesterol. iod in kremendevo kislino. de % kg 6esna olupimo.'* ljudie z liSaii. priuea in Jl'.

Na listih se razviie ena od stopenj iitne rje. SveZ sok utrjuje dlesni. zastoiu seea. pri krvavilvah iz matelnice in sploh vseh tenskih tegobah. Priporoaajo ga pri dliskah.hn. 28 . . druge letrne bolezni. olekla ietla in Odpravlia zastoi nih mehuia in ledvic in seveda pri vodenici. t lta Zrele jagode so prijetno kiselkasle. cEsMlll B6lDons rulgirls GISIEG 2T. Obnese se tudi pri vneliu iolcnika. sla' bosfim. cvet ie skrlatno rded. pa tudi noseCnice 9a s pridom uporabljaio proti tezavam.[n. da ji dodamo nekaj sladkih hrusk. Caini poparek dajejo shui- Sanim olrokom po 1-2 skodelici dnevno. vonj je medel. ako jih predelamo v okusno marmelado.20. 5e bolje pa je. | | . Zawetek na vinu zdravi rane. Bc$nlca olllclndlls . Prav tako naj bi ga Zenske uporabliale pri mesednih motniah. sok. Nabiramo iih avqusla in septembra. zdravi zlalenico. ieltne in pllucne bolezni. vlanico. V novih dasih so ga spodrinili kemidni priprav- |. Zenske z raziedami zaradi krdnih iil bi morale bolj uporabljatidistec. zato desmin v Zitorodnih predelih nadrtno uniauiejo. skoria korenin. ki se nerade ceiiio. zato mu praviio zdravjlni distec. SveZ . Veliko hitreje bise z njim pozdravile kot s kemiinimi zdravili. Ze v starem veku ie bil eno naiboli znanih zdravilnih zelisd. Je enkratna zel. Zaradi tega raje ne uporabljajmo listov. okus grenak.olda. dusevne bolezni ter boiiast. I @ sojnih travnikih. zlasti pri bluhaniu. nezrele jagode in listi so nekoliko strupeni. prekuhan s sladkorjem. ker je spodnji del olesenel. Vsebuie precei vitamina C. Cesminov sok vkLhavajo s sradkorlem In ga jemljeio pri omenienih boleznih. pijemo ga po pozirkih. Najbolj se obnesejo poparkis ktopon ali kuhanim vinom. Zdravidriskein blazi crevesne teiave. bolne dlesni in izpiramo usta. pomaga pa tudi pri kalariu ielodca. Nekdai so s distcem uspesno zdravili zadetno histeliio. zlati iili. Steblo rciemo pedenj nad tlemi. pri- Zrcle jagode susimo na zraku ali v pekadu. Pomaga pa tudi Ze motan zavretek. zlasti pri neiesdih otrocih. dodan kopelni vodi. malave zobe in ustavlja krvavi' lve iz dlesni. pljudnem | I kalalju popiiemo po pozirkih na dan 2-3 skodelice oooarka 1 | l. S popalkom zdravi mo vnelo grlo. zem. Uspesne so kopeli in obkladki za nne. Pri napadih astme. da si opomorejo. iemljemo ga po 1 aaino Zlidko ob zaprtiu. zlastl bolnikom s pliucno ietiko. Ta ial tooi sluz v pliudih. tj. na nje iolea. laisamo kronidni revmati- sokjagod ali sir'up. Raste po suhih. lastnosti: pospesuie I Si iile in tako boljsa I izloda- iajno Zlidko zelisda. Sleblo je stirirobno. l\rarmelada pospeiuje tek. Kis iz jagod je blago odvajalo. zdraviCrevesne. Dobto ie. [ trlca I |. z vinom poparien pomaga protikwavim izmedkom. eesmin ima Stevilne zdravilne I ki. zlatenici. bolez- krvni obtok ter zniiuie kruni tlak.

GBNA MEIA ilanlllrm r[lgdre . l\. zaslarane katarie. Cai iz irnega trna priporodajo I I kot dobro in milo odvaialo. Caj ll . Nadalie ie brna rneta zdravilna za prebavila.hn. Ze Rimljani so jo. Jagode nabiramo oktobra in novembra. odpravlja koine izpuidaie. I I skih slai. l\ilela zdravi tudi slce. zdravi nedisto koio. lz plodov lahko naredimo zelo okusen sok. 30 . danes paspet raste niena velava. pomesan z lzvleakom iz korenin. Sok iz jagod. oslovski kaseli. kolozi. Zenske jo s pridom uporabljajo pri neledni menstruaci. S tem I l. izvletki ponij{o nemiren. pozneie so jo pozabili. lnlna Prunm sdnosa |. takoi ko odcveie. ji. ki pospesuje izlreblianje in pomaga proti zap{u. Kneipp je drni trn zeo izkailievaniu. kamnih in vodenici. Ta sirup je zeo dober za otroke kot blago odvaialo. ki pa hkrati krepi ielodec. ali imajo teiave pri iztreblianiu. . vneto grlo. nato pa previdno. pospesuje tek in odpravlia ielodene krae. ZeliEie rabiramo od iuniia do septembra. Nato precedimo in pretlaaimo skozi platneno krpo. kronid.22. ocalnlca GRilt I ii r. Inkfura n hvalil in ga priporodal.hn. Za olroke. eisdenje bolnega grla z grgranjem. | | caizdravi zlasli dihala. krvnosti. umetno toploto. a ludi ustavja dlisko. ponovno prekuha- mo in nalijemo v steklenice. Po eg daja uspesno uporab jamo sok z medom. zaradi dolgih korenin pa za p azovit svet. kadar neredno utliplie. korc- I |. je dober za izpiranje usl. daiem dobro zdravimo bolna pliuia. obnese se tudi protj slabo. Priporodajo ga tudi za odvaianie vode. ki zjutraj nimajo leka. zaradi trnov z nme pa oktobra in novembra. ker io ureja. ki so zaprti in nimaio leka.rgaiaio pregnolena lla. ker Zelodec 5e nl izlodil potrebnih sokov. lz jagod pripravlamo dobrc deZano in marnelado. dobro disli kli. kraevii stalostni kageli in blonhitis. liste aprila in maja. uslavlja klvavitev iz nosa. Caj iz skotje arnega lrna zdravi srano astmo. Pospeguje delovanje ieter. splosni oslabelosti. Uporabliamo jo za eajne napitke. Kosdidasti plod je temno moder irr Sele po vedkralni slani izgubi svoj surovi in trpki okus. takole pripravljamo slrup s sladkorjem: cvetje naj nekaj 6asa vre v vodi. najbolje jo je pa gojiti kar na vt1u. prl bolnih ledvicah. zdravi olekla letra. Rasle ob robovih gozdov. pae vzpostavlja red v prebavilih. nem vneliu grla in celo pri luber. Pomaga pri je dober za Zive meje. Uivien srdni utrip. Zbuia tek. dodamo enako kolidino sladkoria. z zmern0 temperalufo. suslmo na prostem.la(oe 3-5 skodelic na dan smemo popiti po pozirkih. Cvetje nabiamo marcaio aptila.cenlli zoper rna arlane bo ezni. izloianie iolda. zato dobro uspeva okol ZivinZelo IRlt 23. Pomaga zoper zaprtie.4armelada iz plodov se obnese zlasti pri starej5 h ljudeh.

hn. Krepi slabe iivce. Tu uporabliajo 6aj iz semen in korenin. Korenine kopljemo v drugi pomladi. protin. V glavnem ga uporabljamo za | avgusla. posielie. Lajsa nadloge v trebuhu. uhajaniu vode. Caj za di6denie ktvi sladkamoz medom. DEzEtl ll0r{cl0[n spondtll[m IIIUJA MAGEHA 25. enakih I eajzavnete iivceietreba pitidalj$itas.4ed ljudmije znan pod ga. eajiz madehe I se obnese zlasti za pomladansko zdravljenje. Najved uporabljamo korenino. Ta aai niiatudi plevbok kryni llak. Tudi za iivCne bolezni se obnese: tako laisa hisleddne klde. zdravi histeriio. tako 6isti krl. pesku neruozno srce. . Cvetje nabiramo od maja I . in protig . l\. kde Dd otrocih. proti moCeniu Obnese se zlasti protidriskam. ! it I i. Je zdravilo zoper i I poapne0ie tll. | I| dlvje maiehe zene | . Uspeva bolj na obdelanih tieh in | nasioalisdih. Caj iz pospesuie znolenl€ na in vodo. levmo. Zdravi bolni ielodec. | razne koine bolezni. Cvetje nabiamo od junija do septembra. razne nervozne bolezni. ii. Pilemo ga &-'15 dni. Je dobro zdravilo za I l. Kuhamo ga iz listov. Steblo in listi so porasli s Slevilnimi . n06la lala Ylola Uoolor Dezen je velika kobulnica. zdravlienje ielodca. Seetinastimi dladicami.4 24. v ledvicah. kiso v zvezi z napenianiem. suSimo na prepihu. Cajza iiYcne boleznl mesamo v delih z orehovim listiem. gnolne mehur6ke in slbei. Cd pteganja gliste. obesene na nitki. Korenine kopljemo avgusta in sepiembra. iilste juliia in avgusta. Ureia neredno menstruaciio. ureianie in pospesevanie prebave. Vonia nima nobenedo imenom medvedja laca. kadar z"astaja hrana v Zelodcu in irevesju. uporabliajo ga celo protiboiiasti.hr. krepitudi ilvce. darlnoG-mac loa I I . zlatenico. Uporabjamo ga za bolna sedila. 1 32 . krepi plebavo. Posusimo io in zmeliemo v praiek Viasih jemliemo dezen namesto lustreka.

Ureja ludi neredno menstruaciio. lma orecei vitamina C in kremendeve kisline. Od do avgusta nabiramo raslimo brcz korenin in susimo v senci. vedie koiidin. Nieno eterieno olie nzkrzuje I I I . dreslovine ustavljajo drisko. Od Nnija nabiamo zgornl del ker spodnji deli kmalu olesenijo. Popiti je treba po 3 skodelice na dan. s0loh 0roti boleznim dihal. l\. ki so se teZko udili. ll 34 . Vaasih so dajali ta eaj otrokom. Sleblo ie v zgornjem deu vedkrat rdedkasto. tJsDesno io meSamo z ovseno kaso in preslico. juniia |. ioldne ln ieloddne bolezni. Calu iz dobre misli ie dobro primesati nekoliko rmana. Poligorum aulculilo - hn. Ako ie namade- iz malelnice. Celo pri sladkolni bolezni se obnese. Odlod najbrz tudi lme dobra misel. V enakih delihra mu dodaimo kamiice in Zajbeli. rozmarinom in timijanom pripravljamo odliino dieti'no hrano. lzboljsuie in 6isli kri ter !stavlja kruavilve mo tudi proti kasliu. in hemoloidov. Caibistridovekanekakotakokot orava kava in Dreoania zasDanosl. blonhilisu. prebavila. | l. griii. llOBRA MFEI 0 ganun ulgdrs DRESEII 27. Z baziliko. oslovskemu pliud. led| I vice in mehur. pri paradiznikovih jedeh. peienkah. Zenskam pri teiavah ob menstluaciii. hripavosti. Dobra misel je znana kol dobra zailmba pri raznih testeninah. Ljudje z njo zdravijo razne 6re. Zelo je primerna za spomladansko zdlavllenie. soiatah in eno ondnicah. Za zdravlienie kaSlia in zasluzenosti medamo dresen v enakih delih z laplhom in I Je nadlezen pleve . spahovaniu. Sok ali aaj lajsa bolede moklenje in odpravlja pesek in kamne iz ledvic in mehuria. iellne. ker zaradi okusa teh zacimb ni treba soli. vbsne. M[ na v Zganju. Vea tednov pijemo 2-3 skodelice dalanadan.v26. prezene 6revesne zaiedalce.hn fostol I l. so s'kod ]ive. ielodca kasliu. da pijemo dai grenak.4ed . Predvsem zdravi pliuda. Ta dai pije- trpotcem. namoiena v kislem deiem vnu pomaga proti driski. kvedjemu ga sladimo z medom. orsti zmedkana modno zadisi oo timijanu. Najboje je. grenaine spodbuiajo prebavo. wanllora lrara Je trainica in io vrsto let nabiramo na istem mestu. I pa zelo zdravilna zel.

zelene prcklarja nabiramo plodo| slrcke vse poletite. kodozorijo. To zaleZe za celo lekarno. Naibolni-poletfe uzivaio dlnvet iuhanih sve 2i h zele n ih I u gdin.T 28. iene na vodo. Tako bodo drevesia. komareka. odpravlja ti56a- olukokininski udinek. Kneipp ie zapisal: "ce imas Se tako maihen vrtldek. Tudiposusene /ugd/he. l. sondno lego. Zelene lus6ine imajo modan | |. ve tegobe. disti ietra in ielodec. Pospesuib izlofanle lol6a. Dolgo kuhanie bi unidilo marsikatero zdravilno udinkovino. daga bo imelbolnik. iz posusetih pa izvledke. Ga krepi. protln in iilas. de bolnik nimavrodine. posadi vanj encijan. Vkrviin seeu bo znatno mani acetona. . daostane pollitra goste juhe. Zato za sladkor- ||. ve. tistjm." Prlpravke encijana jemljemo vedno vsaj eno uro pred jedjo! Encijan je eno najboljsih zdra| | | vil za ielodec in razne niego- . Lepo uspeva na viu. Dobragospodinia pa najeimved zelenega fiZolavloZiv kozarce za zimo. Za ljudiz obCullrlvlm i6lodcem priporodajo namesto encijana dajno mesanico iz janeza. pospesuje plebavo. dasiimajo mani glukokinina. Glukokinin se s kuhaniem na sreibne uni6i. blaziklde SDodbuia leni ielodec. pelin in Zaibelj. Zdravilnost zmanjSuje prevlazna ali presuha zemlla. Korenine kopliemo jeseni ali zgodaj spomladi. imaio preved kisline. | kivse nie in slabosti ter naDade omedle- I I nike sadimo fizol v oresledkih od vice. jo insulinu podobno snov glukokinin. Za bolna ielra jemljemo prasek z yinom. ki |@ stalno imeli sveze zelene lu6aine. in sicer razreddeno v 5 velikih Zlicah Ni pa za vse zeloddne tetave in vode. Dalj dasa iemliemo vsak dan 2G-30 kapliic iinkture ali izvledka. Nato po 10 dneh nadaljuiemo zdravljenje s fiiolovimi lu$dinamj ali sttoki. Caj fiZolovih strokov uspesno zdravi vodenico. odsvetujemo ga tudi n$e6nicam v zadetku nosednosti. trrrll lll otrlcnl 0irh I l. Poleg 6aja iz luSdin pripravliamo tudi iuheiz njih: 2+ prgisca lusdin kuhamo v 3/41vode tako dolgo. Cvetie I . Na dan popijemo 2-3 skodelice daja.obroki naj bodo karobilni: bolnik lahko pospravi tedensko 4-7 kg v oblikizelenjavnih obrokov. ako Drvih tednov daledv iesen. Ali pa naredlmo takole: pripravimo daiiz posameznegazeliSdain mu dodamo belo omelo alipelin alitavzentroze. junija. Za zdravljenie seveda pritegnemo Se druge zdravilne rastline: borovnidevo listje. uspesno zbijajo aceton ter sladkor v krvi in sedu. Razrezemo jih po dolgem in obesimo na nitke vzradnem prostoru. Bolise so mesnate sorte. Uzivanje te juhe in daia iz lusdin zmanisuie dozo insulina. V naravi je zasditen. Bolniki nai izkoristiio "fitolovo sezono". melise. kamilic. regrat in rman. Prasek z vinom alitoplim zavretkom odpravlia gliste. Raztaplja in odvaia secno kl3llno. brinie. Obnese se tudi pri bolezni ledvic ali mehuda: zdravi vnelie ledvlc po. Ievmo. vla6a tek. lma rad dobro pognoPrevea apne ndasta tla mu ne p tijajo. Iz teh zelisd pripravimo dajno mesanico in io pijemo okoli 10 dni. Znizuje namred sladkof v krui in secu.4ed vee sortami le treba izbrati najboljse. Plnr60l$ ruldl|s Encijan ali rumeni ku$utnik je izrazito oorska rastlina. izloda premalo prebavnih sokov. odsvetujemo ga ljudem z vlsoklm krunim tlakom. To je dragoceno zdravilo za sladkornike. kumine. Skrlatinki in davici ter lifusu. za vsakega.0[cll0n l r. (upujemo ga v lekarniali zelisdarskih prodajalnah. pospesuie in ureiuie meselno pe lo. lz svezih korenin pripravliamo rrklure. Za zdtavilne namene nabiramo lugdine zelen/h p/odov. kerbolje uCinkujejo. odcedimo in pijemo neoslajen daj. Fizolove lusdine kuhamo le nekai minut. odstrania ledvidne kamne in pe3ek. E]{G|JA]{ Gonlltna l6l0a -h FEl|r 29. LuSdinevsebuje- jeno zemljo. sladkor se bo znizal za 3H0%.

1 it l . obe5ene na vrvico. ker so dobro vragdene in globoko segajo. vtirajo pli krdih meC in p]slov. Na koncu Se krpo z usedlino ozmemo. pri zvinih in izpahih. urezov. caj: dve iaini zlidki sesekljane korenine namakamo aez nod (8 u0. preden cvete. kuhan s koreninami. ker se rane od trnov nerade celijo. sesekljamo in narahlo scvremo s svinjsko mastjo. prelegnie. Cajiz korenin iene na vodo. sajjih skoraine moremo puliti. nadleZen plevel. bolecih odli6no zdravilo zoper kamne in pesek. nice. kjer jo hranimo.I 4 !il nabiramo zlasti korenine. To namazemo na krpo iz platna in polozimo na rano za 4 ure. ij. trdi tezko celjjve in celorzagnojene tane. seveda nesoljeno. tlrdls 1 I 1 I I z |. Ne sladkamol Ta aaj je susimo blizu pedice pri 40"C. Najboje je. peter$ija. Gabez je eno najboljSih zdravil za celjenje zunaniih in notraniih lan (rana na ielodcu). nato spet pijemo 6aj. ko .lw. oronls s0lno$r . korenlre pa I i i spomladi. SpomLadi ali pozno jeseni . vnetiu polebr. . z medom ali sokom ali s pra6kom lz korenin in dajejo bolnikom z notranio krvavitviio. Korenine je treba kopati s konidasto opato. odlidno disfi kri. z ast' v trebuhu. saj je dragocen pripomodek pri ljudeh in Zivini. Glede na velikost rane dobro zmesamo 2 do 4 Zlice praska korenin z malo vrode vode v kasnato zmes. da Jih po dolgem zreZemo v nekake liste. lz te mesanice poparimo 2 dajni Zliaki s % litra kropa in popijemo p0 3 skodelice na dan. Mazilo narcdimo lahko lakoj iz sveZih korenin ali jih posu6imo in zmeliemo ali stoltemo v prah. Ugodno vpliva na bronhije. g pi. Korenine susimo. na zraanem podstresju all v pedici 40"c. prask. Gabezove korenine . 'l I I |. Fliudnici.1 mesaio razliino. najdragocenej6a snov gabeza.T 30. blonhialnem kalariu. p. Njegova udinkovitostje odvlsna od rastisda. grila. zmedkanln. Namesto kasnatega obkiadka uporabliamo tudl gabezovo nazilo. d ska. GABEZ Slnphytrtr oltlclndle-h . Nato naredimo nov obkladek. Mazilo uporabliamo enako kot kasnati obkladek. da bolj izlodaio prebavne sokove. pri vneliu kosti ln porebrnice. marca in aprila. kuhano s korcnnaml pijemo proti kamnom in zfafdnici. Kls. obesimo na vrvico v zradnem prosoru ali pa jih previdno I G]ADEZ 31. Zelo se obnese kagasti obkiadek. Toda paz\mo. Vroao masl precedimo skozi platneno krpo v stekleno ali dobro emailirano posodo. ziutraj pa samo zavremo in takoj precedimo. | | vendar le kraisi das. da se ne ranimo. Gabez je zdravilo trdi za prebavila: ielodCni katal. revmi. Naihitreje ga zatremo modnjm gnojenjem in polivaniem Je z gnojnico. preslice. Od vseh zdravilnih rastlin vse| I | buje gabez naivea alantoina. Pri teiavah' s sedem vzamemo 3 dele gladeza in po 1 del brinovih jagod. Korenine moramo hitro suSiti.. Takral prenehamo za laksen teden. Belo vino. Gabez ie zdraviien tudi za dihala pri kronicni. krvavem izmedku. kamnih in kalatiu mehulia. nih mi5icah in kilah. kot odcedek blazi v ustih zobobol.aslrro nabiramo od mala do avgusta.i ledvidnih boleznih. pri zadebelinah zaladi revme in ptotina. Vino. zlasti pa pliu6nim bolnikom. da moeneje izlodajo sluz in se katarii hitreje pozdraviio. Cvetoio . zatldlinah v doiki. caroz '. teiko ga lzlrebimo. Sveze korenine dobro oeistimo. ali pa jeseni oktobra in novembra. klenih iil. ta I | ll je potreben za tvorbo celic. pri tem pa se razkroji alantoin. Najbolj_mu priiajo apnenaasta tla. Pozivlja tudi prebavne ileze. Ta je udinkovit tudi pri 6irih zaradi skorbuta. vneliu ledvlc. zlomov in kryavilev. pesku in kam' kdih po ampulaciii. plotinu. Pri poaasnem susenju korenine rade splesnijo. se celijo rane. lako sklepni kot vodenicnosti. kuhano s korcninani. To mazilo naj ne manjka pri nobeni hi$i. Pornaga proti nih ledvic. Debelo korenino po sredi razrezemo. ki nastaia iz sedne kisline. pa ludj pripremodni menstruacili.

belemu perilu. da j0 predpise zdravnik in tudi nadzoruie nieno delovanie. Razgrnjene jagode susimo najprej kaksen teden na toplem. razlhlensm in zama5denem srcu. de je srce slabotno. no oo$kodovala Yidni ilvecl Pad Glog je popolnoma brez tkodljivih stranskih u6inkov.I 32. Vedinoma je srednje velik imaio I disipo mandelinih. budne peske in eesen. Cvetove ln iilste nabiramo maia in junija. blonhltlsu in ka$liu. vodi. iih ne razrezemo. Danes imamo zoper gliste in trakuljo boljsa sredstva. iJdinkovito uravnava krunl tlak. da dobijo celice srene misice dovolj hrane. Nifide nai ne uporabtia dlistovnice za notranje zdravljenle brez zdravniskega nadzorstva. Jetrajna praprotz modno koreni| ko. Uporabljamo ko ren ike. plodovi moknat okus. Kreo! in !ravnava delovanie srca. Pri krCnih iilah priporodajo kar se da tople notne kopeli. plodove paseptembra in okto- |. protlnu. Najbolje uspeva na ilovnati zem ji. pad pa cele su$imo na temnem kraiu. Korenike iz viSjih leg so bolj zdravilne. narrla GroG 33. Sx dnevno od 10-15 kapllic. Glog b azi tudi starostne polave in motnie v menl. V 3 litrih vode zavremo % kg svezih korenin in listov. lzboljSuje namree prekryavilev korcnarnog€ oiilia. z izvledkom korenike pa natiramo obolera mesta. Je izredno zdravilna pri sr6nl slabosti in jo je treba jemati v pravilnih odmerkih.lur. Caj pomirja tudi boiiaslnika pri napadih in po njih. Pri starih ljudeh zdravi @ Jemali so io tudi zooer trakulle. Po kopeli pa moramo takoiv postelio. zlasti kot kopel: sveza stebla zavremo za kooel. Po kopeli pa je treba iti iakoj v posteljo. Crru6e$ oxracfnha . bra. D rc6e k in izvledek.l|lr. Vdasih so z njo preganjali 9ll| I I !te. tetudi ga pijemo ved mesecev nepretrgoma. obnese se tudi pri 8r6ni yodenlcl in poapnenlu os16nlka. oloo I . |. lz cvetov in plodov lahko naredimo tudi tinkturo. grm. Cetudiso debele. Glog je pomemben zlasti pri srcnem Infarktu. gripi. Na prelomu je dobra korenika zelenkasta. okvare in vnelie sldne mi$ice. Premoena doza bi npr. pri okvarl slcnlh zaklopk. I . Sladimo le z medom. Cvete maja in junija. NajbolF. Tinktura iz iagod deluie proti ledvlanlm kamnom. Pri mot- pa je glistovnica uelnkovilo sredstvo proti r6vmi. . 2-3 skodelice na dan.Korcnike kopljemo pozno ieseni. kratko zavremo. npr. pa tudi nizkega zviSuie. kakor kate Ze nieno ime. GIog je eno najbo idragocenih | I I zdravil za srce. Tu piiemo zlasti daj iz cvetja. Toda samo vztrajna raba vodi k uspehu. visokega znizuje.. Cai pijemo tudi pri vrocinskih boloznih: pliucnlci. odcedimo in popiiemo na dan 2J skodeLice po pozirkih. lahko za lraj. GuSroUl{lGA !rt6!brl3 lllh-ma3 . Sele nato ori oeeici.

ee so yzga nju nanoAeni.iekah.u. Ko odstranimo obkla- dek. Obkladku za otroka dodamo 20olo svinjske mastl.hrr. Pospesule tek.h . posebno pa 5e hiravim 0lr0x0m.iietn6 koprivni. da je gordica moenosredstvo in precejostro deluie! Ne smemoie predolgo pustiti na kozi kot obkladek ali obliz. \JKreprmo eis$ kri. ii in se vnameio iai6niki. Zdrobljeno seme (100 g)zme| I | Samo v kaso. robide.l@Pr' @ . da mileje deluje. Gre za drno gordico. Okrepimo ga. Vsvojem sladkoriu jmajo polovico sad!9!a sladkorja. ki j. Pa pri zdravniku nai se oglasijol SokZlagodposebno dobro dene ljudem z naduho. izvinih. kom po hudi bolezni.. Vta namen lahko jemliemo tudijedllno gordico iztrgovine. prav taio io<olado. iaica'in ostrige. Zavretek iz kotenin ustaviia in zdravi drisko. zato iih sladkorniki ne smejo vkiLeit v svojo dietno hla. Zupnik Kneipp ie daiu iz listov svelova dodati nekaj disede perle zaradi arome. tragdrla rcsca . protin in revmo. Pri preveliki notranji uporabi lahko povzrodivnetie ielodca. Gordicaie tudi imenitnazai/r?ba. Z njimi zdravimo-tudi ledvidns bolezni. seveda razredde n irir. pri zenskah pa lahko nastaneio motnie v menslruaci. saibela nima obliz. Stareisim ljudem ql4iSUjC oblok krvi v ptebdvilih. Gordi6niobliZ zdraviiSias. GoiienicvetsluZizanalianie proti boleCinam v mi$icah. Pazimo: vrtne jagode nimajo zdravilnih lastnostil no. Smejo pa piti aaj iz lislov. na prsi pli pliuenici ali vrodienem blonhilisu. nekaterih ljudeh povzroiiio nep. lepo odvaia in menda pornaga iubi zoperielodcne 6ire. m0 zgodaj spomladi ali pozno ieseni. kozo dobro umiiemo s kamilidnim 6ajem. mehuda in erevesia. revmatidnih boleEinah in za boliSo pfekrvavitev. ako dodamo aKo 000am0 Se iiste -maline. posebno 6e jim dodamo sladkorin smetano. pljubnika. drazenje koze pri vnetiih rebrne mrene. Jagode imajo poleg mnogih drlgih zdravilnih snovi 5e posebno veliko vitamina C. Uponbljamo ali zdroblieno seme ali Ze pripravljen obliZ iz lekar ne ali pa moko iz semena gordice ali pa cel0 seme. Gorbidni obkladkl zdraviio bronhialne katade z vloiino. Upostevajte. lzvleiek iz tislov:n korcnin zdtavi ledvidne bolezni. Pri otrocih naj lezi obkladek le 3-5 minut. Tega je tem ve6. zoperdlevesne in ieloddne teiave. uspesno splakujemo usta in preprebujemo vnetie dlesni :n kruavitve iz niih. da hitro zapusle Zerodec in j'h ludi 6revo do Kraja prebavi. marletice. sicer si lahko nakopljemo vnetje z mehurji. npr. Ta obkladek rabiza opomogli. Pospeiuiejo plebavo in krepijo organizem.slem'zvledkom. Je irspesno zdravilo kol obkladek ali GOZDI{A JAGOIIA 35.e. ki vsebuje e malo beljakovin. korenine pa koplje- I a. opustiti ta sasLni sadez. G0nCtCA Brd$slca niora . ki daje temu daju posebno prijeten vonj. kerje okusna in obenem zelo zdravilna. Taki pad morajo. Pospesuie plebavo zlasti mastnih jedi. Zal. crsl| xfl. 0outlca posebne zdravilne vrednosti.34. pa preiti na presno hrano. Bolnik nai io uZ va po dajnih 2. | . Ob kresu nabrani /isri imaio baie najveijo moa. dim b"olj na sondnem kraju zorijo iagode. Jagodet veliki Linn6 si je z jagodami zdravit in pozdravil hud protin. namazemo na platneno krpo in polo2imo na bolno Od maja do junija nabiramo /isle brez cvetja ali yso zel od junria do iulija iagode. Caj iz listov zdravidrevesni iin ieloddni katar.o-urtikariio. eaj iz listov Caj | I| | . in tudi levmi. uporabliamo gordico Notranje ial odpravlja pesek in drilge kamne v seCu in sploh oomasoloh pomaga pri odvaianiu aeha. S!Simo v senci. pa tud odprav jamo nepriieten zadah iz ust. drisko in hemoroide. izpahih.h sicer pr6bdva moeno obiemen. ledvic. da bi si hitreje mesto za nekako 10 minut. Slmska la0oda I |. Kneipp je daj iz listov priporodal zlasti prebolevni.

ker pospesuje delova- katar ilela in bionhialno astmo.ptezene gliste pospeperilo. Zadostuieta le dve skodelicitega aaja na dan. Njegovi listi so zelo podobni islom detelie. dal posebno mocno vpliva na | I I dihala in zdravi razne niihove bolezni: katarle. P od je sabljasto oblikovan. ko cvete. koprive. vodna kresa' marietlca koprrva'. krepi ielodec in pospesuje plebavo. tj. doltltlca Trlg0n6lla l08nl|m 0]a0clm . breze. Susimo na Prepihu na zraanem orostoru v prav tenlJih plasteh in I Baste ob plotovih. gnoinih vnetij podkoin€ga tklva. Nekateri zelo cenijo triplat kol zaiimbo. GREIIKUTJICA Elscl$ma nsdoltcos GRSI(0 SEI{(I ali IR|PIAI ST. ie dobro za splakovanle vnerln dfesni in za um vanje klast Juha iz nladih poganikov grenl(urllce-ln orugln soomladansKih zelisi: marietice. zasluzena pliuca' ali rumenkasto beli. Z asti se pa triplat obnese kot obkladek razne 611e. kot so krebullica. ke( modno in prijetno disi: Spodbuja lek. podobno kol muSkatov ore6ek. pa tudi iodeno /lsle in cvele. krese in rmana clsll lelo bblezenskih snovi. Zdravi tudi vneta seClla in pospesuje presnovo. do 10 cm doig strok. laisa tezave zaradl histeliie. celo nstlino. Se moaneje ueinku- je. ako ga skuhano s kisom. ll$|tarlcr | . pomladanskim solatam.'1 36. ll I I . Cveti so rumeni vedkrat premeiamo. mo po ved Zlic na dan V noko znlelo sene jemljeza | . Blazi Crevesne in ielodcne leiave. razni lurunkli in kalbunkli. fak obkladek se obnese tudi za zdravljenje llegmon. kLhano z grenkuljico.** I 44 . Septembra nabiramo zrcla semena. zivih meiah' I l. ki ii podeliujejo znatno zdravilnost. Srnemo pa ga uporabljativ prav majhnl kolidini. 100 g zdrobljenega semena zmesamo z malo vode v ka$o. jih izlusdimo iz strokov in suSimo na zraku. Vsebuje obilo takih snovi. neobdelanih niivah Nabiramo od marca do iuniia.Hn lioieniu uCegnareOimo soparo Ureluie holeslercl v nleku kuhanozetisbe spanien ir pri teiavah pliudi Ploti boledinam zmeilano. Tudi sladkornikom so ga zabeli priporodali zaradi glukoki- na ilvdevie. - nn. 'sie1o freO irenkutlco ponesamo z 'aneno moko in topl0 vod0 ter p0lozlmo. travnikih. nolranio klepilev. po zidoviu. da se za iet h izgnoiilo podkoine tvolbe. namaiemo na platneno krpo In damo kot oblogo na bo no mesto. Lahko patudisamo zelisae To veljatudiza preganlanle celulrlF . Zaradi svojih sestavin ima znatno zdravilno vrednost. zdravi iSias in zlatenico Ta zavretek zdlavr tLdl rane buie meiedno iiie neraoe cdtiio. E^ako ludi nazito iz grenkuliice Prasek krepi slabolne in b'stl gnoina ter zasluzena pliuCa Ceniio 9a tudi protr kamnom izloda solna kislina. Pravtako p0maga nina. Tako pospesimo. ae se Preslabo ori molniah v dlevesiu in Vino kuhano z nio. ki so se bez zrmo nabrale v niem Grenkuljico dodajamo fih dilov na golenih (medih). gnojnih zanohlnic in odpr- Dlsi iedvic in tolEa.na boredehesto.nfl. Vlno. modvirnih Pasnikih. Dobro vpliva nje erevesia. Prav tako lahko zamesamo moko med bezano ali marmelado.

. kuhamo 5. Povecala oe avrost srca se Lravna. aasih. in sv nec. nmEli Hmelj se vzpenia po grmovju. Notranie: Cal.iporoaaio p. Zunanje kopeI .r. l\4nogi so se z njim resili. omelo. Mlade brsle nabiramo marca in aTta za solato. pospeseni utlip srca se uredi. izpadih danke in tudi tistule danke se z n. HMETJ Hlmulus l[!rl[s-n HRASI39.(i ie vlazleoa in too eoa. p/odoye.uoih k. Nabirarno iih septembra. . llh zdravilna snov.irn oozdraviio. Seveda le lreba -goloviti vzrok le nadloae. Pri laiiih zlomih a Saio bo ei -e . mejah in drevesih. Cal pomirjevalno vpliva na zivdevje. l\ilodno vpliva na izlodanje doioe. posuSirno in hranimo v Hrast je bolj nrznsko drevo. Tako zdravino vpliva na plotin in rcumo. Uporab iamo slorzke. Nalbo j ie lubje nladih vej h pa( paganjkov. Dodajamo mu lahko Se baldriian. a(o inaro "nacka. da ra ia veekrar p eno v teh. Zooer premoeno zapiranie dodamo tubJe krn ke. Cresovina v lubju ie najpomembneisa | . s kemijo prepojenih das:. Caj ureja menslruaciio. Piiemo 0a 0rizastluDi- nemir popust. pelina in njrvshe preslice. v vedjih kolidinah kar omamen duh. II | . vesia. Sede2ne koDeli p.in"ih { 46 . Sok sveiih /lsloy zeio lajsa zapdle ln pospesuie iztleblianie in in ieloddne sluznice ter alevesnega kataria. daj veTe l"d: kem'dne strupe. ki se dobro zapirajo. Kopeli pomagalo tudi ozeblim nogam."avamo. Sta dve vrsti: hrast in graden. deplesija se po eze. Prav tako se po njem unese spolna prerazdraienosl.tO minLi. br-oz sladkorja. Zooer potenie nog priporo_ calo Kope4 nog vsak 0a't. plodave. storze pa v jeseni. Zaradi areslovine v tubju se kope. obneseio pri ekcemih in d. vesne nih in ieloddnih 6irih.. Cai pijemo hladen kaksno uro pred glavniml obrokl. graden pa raste v visjlh legah.bkladii z znletega lubjat lo daro na zlonljeno mesto v vred. k j dob vano vsak oan s hrano. pijemb ga z m'ehom. Naiboi je ua nkovito /uble dolge. Pijemo ga pol ure pred pocitkom. zato zdfavidrisko. Zavretek lubia zdtavi oremn0ge bolelli: lane.J1o e. oa " vd. Nabiamo jih v vseh letnih dasih. pa septembfa in oktobra. gfaden pa ielod. ko so ine i krvav izmeiek a cero bruhafi kri in notranie kryaveli. o-gnojke. lEi4 lIEl rT vsaKr zastrupttv/ gobaml z u[!I izloianie seia. Na 1 liter vode Oano veriko 2lico -bja. telesni in iivcni Caj hrastovega lubja veze strupe in lakole odisti. lma ze o aromatiaen. Okus je zelo grenak in t(pek. pa zlatiiili n tistulah se obnesejo k/istl4/ iz enakih deiov lubja. Pri vnetlih dre. lutnlatc dub I I. cyete julija in avgusta. ker ustavlia kruavitve iz ielodca in drevesii. Hrasi I I. z sobami in nilioiinom.38. Pijemo ga ruoi. Lahno zapira. iakoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdije zdravnikovim ukrepom le v pomod. eai vraaa in omogoda normalen spanec. tvore. Cal zaradi svojih grenein krepi | I I ielodec in zbuja tek. Otekle noge zdtaui dajna nesanicev enah h del h iz -bja. Odsvetujemo pa ga priiivdnih teiavah dre.a zawelki. iire. ee nas pidika6a ati kakSen insekl. kamilicjn Zajblja. temnih kozarcih. To mesan co popar:mo s skodelico kropa in jo piiemo oo Zicah. N. Zabasana (zastoina) lelra zdrav mo spomladl s so ato iz hmeljevih poganjkov. se6a in odvaja nakopiceno vodo. | irna kratke lislne peclje. ouenus lotur - lrn. pornirja boleiine v maternici in blazi teiave mene. Ze o ga priporodajo pri dleves. glo9.

pa visa. Tudi pji luskavici pomagajo daj iz lubia. Calprepreduje razvoj baKerii. lvlanjse koli6ine popolnoma zadostuieio. Zdravi mudne afle v usflh. dolijemo mleko in popijemo 1-2 skodelici na dan ali pa vsak drugi dan.rT . Kolikor zrn potrebujemo. Ukrepimo ga z dodalkom lapuha. V ta namen oa mesamo z medom. vetiki izgubi @ ledvice. Urav'nava ieloddno klElino. po Crevesnih in . 'hrci dano na tilnik zoper glavobol.redei. Poveduie uzivalnio izlodanie seda. Kmalu bo see bister in brez boiezenskih snovi. tstandstrl llsal -h . ker oosoeSuie izlodanie sluzi. Hren naj uzivajo sladkorniki. slad. ga zmerno. rstAl{DsKt USAJ 4t. modno sredstvo. Zdravi zlasti dihala in vse bolezni prehladoy: bronhialni katar. Pri bolnih ledvicah ga ne smemo uzivati. kadar je je premalo. Pod zdravnikovim nadzorstvom se znatno izbolisa stani. dodamo sladkor. na lice pa zoper zobobol. jelme lis6 in mozofiavico. PoZivlja in krepi izerpano telo po hudih boleznih. zrezemo na velikost kavnih zrn. Obkladek naj bo kratkotrajen (20 sekund).n betih krvniEkvpivdm sorazmerju. dobro posusimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. premoeno ni:a. prav tako tudi aaj in obkladki iz lubja. ki so nagnieni k prolinu. v katerem smo skuhali 2 6ajni zlitki 48 |@ re xe.eloddnih botoznih. koviteise zdravito za slabo- krvnost. I |. Naribanemu hren! dodamo malo vinskega kisa. lma tudi antlbtotidno lastnos . z njim odpravliamo sonCne pege. hron Zdravilne so korenne.leqa vina in namakamo 10 dni: zjutraj na teiie in zveder vzamemo po eno oshinko titra zoper relodCne 6ire. gotnik s klonicnim bronhillsom najzjutraj popije daiiisaia in tapuha. kasetj. ieloddni katal in vsa huda vnetia v tr. vnaqe mandelinov. upbraotjajmo ga zmerno. jih praZimo. udinkuie nam'red oodirbno kot penicjlin. nanbanega oz. Vsebuie obilo vitamina C. Hren: l0 rezin hrena namakamo v vin_ skem kisu. pliudne bolezni. da postanejo temno rjava. Zaradi vitamina C je hren izvrstno zdravilo zoper skobul. da se sluz ra. predvsem zaradivnelih dlesni. 40. odpravria irebavno mot nie. tam | niim zdraviti. tj. nastrganega hrena. ee je bolezen napredovala. Desku. za druge mesece pa jih hranimo v temni kleli v zasipnici ali vlaznem Ne raste samo na I . sicer lahko zadno krvaveti I| | . napad bo botj oacr. korne bolozni. Obnese se pri vseh bolez_ nih elevesia in telodca: zdfavidrisko in zaprtie. Zelodova kava utaunava delovanie Sditnice. pozdraviio se astmaliane bolezni. Zaradivitamina Bj2 je naiudin| . zlaati 'ffi % 49 . Odlidno oomaoa ori slabolovnosti.w @Je I| | . kopeli in izmivanie z niegovim zawelkom. Na dan iemliemo 3-4 ilice. popijemo po O sk. boleznih.50 g hrena nastrgamo v. Zadnje dase postaja zanimiv zaradi snovi z antibioticnimi udinki. celo ietitnikaSeli se pole- |@ 2e. po gozdovih.lite-r b. nao_ nlenost k prehradom. tudioslovskt. bolj v gorah. sicer lahko nastanejo na kozi opekline.ov krvi ob nezgodi ali pri operaciji. so pad prvizadeliz lslandjii. HREI{ cochlsdrla amodcla Cou{lla lsl{t loa . ustno gnilobo. enako tudi levmatiki in ljudie. in sicer ob zelo suhem vremenu. zato bi premodni odmerki ln predolga raba drazili drevesie in ielodec ter motili delovanje ieter.in ga razreddimo.detice nd Oan. travnatih pobodiih in celo na drevesih. Nabiramo ga od maja do septembra. jih grobo zmeljemo in krhamo kot pravo kavo kaksnih 10 minut. Potem odcedimo. katerih imenase kondaio na r).. Narba. da ne nastane modna driska ali se oonoii hudo ne ootimo. | Najdemo 9a skoraj po vsej severni polobli. osladimo pa ga z grozdnim sladkorjem. pa tudi v nizinah. Hren blago vpliva na pliuca.itr. katal poneha. Hrenovo vino. kop iemo iih od septembra do lebruaria (v mesecih.buhu. susimo na sendnem in zradnem in hranimo v dobro zaprtih posodah. Pri neredni menstruaciii je treba popiti % litra rdedega vina. Kavo pripravimo takor zrel Zelod olupimo. kerpospesuje razmnozevanje rdedih.

mono a. L4ajh- ll ||.in. Janez kol zaiimba ugodno vpliva na prebavo. SuSimo ga v senci. lzvrstno pomaga pri kalarju dihal. slrul onalz Je enoletna rastlina z gladklm. Zunanje": Kneipp ptipotoea belu!. Bolj kot jane: sta udinkovita kumlna in komardek.trn locam drorrednl 42. prepraiena in na mleku skuhana v juho. zei pa lahko vse poletje. ae ga curnemo v vodo za grgranje. Pri nas sejejo ozimni in iari iedmen. zavreto z janeZen. V pivovarnah priprav- ielodine bolnike in ljajo iz neoluSdenega jeamena s/ad. ieinenove noke in mleka na vnele aire. pospesuiejo izlodanie sokov. sienidjak. Jaootcnr t( s ter jo p. nih bolnikov. lajsa boledine v gdu pri hfipavosli. Lahko pa lb vodo osladim. krCem. Vodo odcedi_ rno rn z nJo 9rgram0. !stavlja dlisko. Previdnibodimo. namodenega v Zganju.poprdinec(. ki rma veliko hranilno vrednost za ne kolidine kreoiio ielodec in ilevesie. kadar imamo obolelo gllo aJ. pospe6uje menstruaciio. Jegprerl postane pomaga dojedim materam. I Zdravilne so korenine. da imaio do Nolranje: jeimenova noka. laisa bolece mokrenje. skuhana na mleku. woie obkladke iz . petersilj in zelena. okrogllm. Plodove nabiamo v jeseni. V glavnem sluZi za prehrano iudi in Zivali. pri bronhilisu pa spodbujajo sluznico za izlodanje sluzi. Veliki kobuli so zlato r!meni. listi nitasti. dobimo za mnogovrstno uporabo Wijelno janezevo Zganje. daljsem klhanju sluzasi in ie s siuzom pomembna prehrana ielodi. griii in hripavosti.om in tople oolaoamo na izpahniene in bolede ude. ffI . putifi ati protiriu. Toper obktadek z jesprenja hitfeje pozdravi un"te ol"itin". prebolevnike. llordoum disflchm . da zrna popokaio. JeiilLnJva voda: pcmenovoztnje kuhamo tako do. lahko tudi med. prepreduje vetrove. ima pa tudi vrsto zdraviinih uainkov. lropelika. Vino.znosen in izkasljevanje olaj$ano. Dodaiamo ga v kruSno testo. Uporabljamo ga pri peki upognjencev. ki imajo dolge rese. JE6ME]I 43. Naibolie je narediti iz njihovih zdrobljenih plodov mesanico 1 :1 :1. plodovl rebrasti in nekoliko sploSdeni. kislemu zeliu in solatam. zdravi katar. smo hlipavi. (Vdasih so temu Saljivo rekli .. Zato je dobro pridejati 5e kumino in sladkijanez. zdtavi razne bolezni ledvic in mehulia.) dovoli mleka. Pri revmi ga dodaimo drugim vtiraloml Plodove dajemo v odvajalne daje. Zaradi boliseba okusa dodajamo daju mleko.jemo pl katalju mehuria. Niegovo zrnle je zdravilno. DiSi aromaliino in diSavno. JAI{EZ P||nDhclla anislm . janez pa ju moano prekasa po okusu. pri jeamenu so plodovi zrasli s plevami. I I. ko ie zrelo. Jedmerovo moko. I Caj z ianeza je odlidno sredstvo zoper aslmo in oslovski kageli. 50 Jecmenove otrobe in moko zavremo s k som in mas. kopliemo ilh marca in aprila. vleliu. coje ga mnoqo sort po vsei Evrop dalei na sever. podpira izka$lievanie. zaureto s t som. ker zelo pogreie celotno drobovje. progaslim sleblom. Oba sta enako vredna. da ga ne zameniarno s strupenimi kobulnlcami: dobro si ga oglejmol (Strupene kobuLnicer misjak. vetrovom. Je6menova moka. I. ooiaiiio t<o'i obkladke na obotele sktepe pri sktepni revmi. TLdi um:vamo hrapave'n lazpokane roke.go.) Janez spada med Stiri odvajala: ianez. Ugodno deluje naielra in vranico. lz zdroblienega semena. Deluie proti napenianiu. dodamo . Dodajmo 5e kuminol JaneZevo olje: pomaga zoper napenianje.

prsi plluca. pomaga proli prolinu. Jesen je do 40 mkrilati. Jetidnik uspesno mesamo z raznimi druqimi zelisii. piiemo po pozirkih neslajen dai. pesku. po 3 minutah odcedimo in popiiemo po poZirkih nadan 2-3 skodelice neslaienegaiaia Eno dajno Zliiko lubja kratko zawemo v ya litra vode. Nabiramo v senci ali kveijemu 40'c. lahko do 3 skodelice na dan. Uainkovit je pri zdravljenju ekcomov in drugih kornih boleznl. Sele dobro posuieno rastlino drobno zrezemo in soravimo. uporabljamo ga Caj llI .ilv. orehovi listi 1 del. lepo I . pri v dih. kri. Cvelni bledo Uolonlc8 olllclnillr-h .stov blago odvaia.tai za ietra: jetidnik ietrq: ietidnik 2. Piti pa ga ie treba zasloiu v ll I l. divja madeha 1. a brez korenin. Caj iz plodov hvaliio p(\ lai$a kaSelj. trpotec 1 del. Plodove ni modre cvetove. zlasti na pozganih posekah in blizini oglarskih kop. da potaQano sv6|jetiCniknabolna mesta. diseda oerta 1 del oliuanik 1 del ra.1 44. pri vaeh naStetih boleznih si lahko pomagamo tako. ledvicboleznih. JESEII Fr6rln$ 0rc6lsl0r JEilGMK 45. Jes6novih daiev na splosno ne sladimo. raznim: druoimi zetisti. Pomaga pri tezavah ielodca in prebavll ter drevesla. Krepizdraviinpredvsem dlhala. odpravlja gjlste in velja za krepilo . vodenici. Cvete od maia do avgusta. saj disti krl. Plodovi so korenino. b6zeg 1. lma veliko zdravilnih snovi. tak-o ilor. Cai iz . Caj pripravimo takolel 1-2 daini zlidki narezanih listov poparimo s skodelico kropa. yranlco in Jesonovo listie dodaiamo dainim mesanicam za Ci5Eenie krvi. po 3 minutah precedimo. k^. ludnik 1. Zdraviietiko in sedila. Tedaj nabiramo in olupimo tudi lubje z nladlh ve)ic in vej. zdravi revmo in vodenico.'relov. Uspeva bolj na suhih rastis- nabiramo septembra SuSimo jih in oktobra. posebno tistih z nad-leinim srbeniem. rast ne. Zdravil| drevo. Kneipp ga priporoda zoper prolin. disti ledvlce in mehur. 52 . lak-o za prsi: jetienik 2 dela. ki I . kadar cveto. nih h. raz0otl deli: ilsle nabiramo od maja do julija. zoper ekceme in koine bolezni ter slalostno stbenie: jetidnik 2 dela.de1a. regratova korenina I del. zdravi vlodico. diseaa peria l del. to je osnovni pogoj za odpravo 0dpravo srbenia. . pljudnik del. jelta.in revmo. I slabotna za v mehuriu in zlatenici.ionikum. Caj zoper 2 dela. Pri bolezni grla daj grgramo. p iudni( 1.lal aii ?^^af deta. tako krepi notranjost in laisa razne tazave. kamnih iel potenie. Susimo v senci. Za bolisi okus pa jim dodamo malenkost majarona ali DOOTOVe mete.anina 1 . vsaj 14 dni. pospesuie izloeanle sela. Je trajnica sgrozdi imajose pla| zi. lll8ll la30n visoko. Jesenovo lubie je nadomestek za kinin.

de kamilce zdrobimo. pliuinici. Sanl vrodini. in pozno ieseni. |. nice. Najvedkrat uporabljamo tople obkadke proti boleeinam. Za vtiranje pri bulah. ki se tezko svezo rastl no.oim manj se je doukaimo. precedimo v stekle- | I | |. Deluje pfoti povi. Slari Kitajciso ga imeno- vali podaljsevalec :ivlienja. zmesamo z medom in daljsi ias uzivamo zjulraj in zveder 1 dajno Z ldko te mesanice. menslruaciiske leiave. Skrbno io odistimo. za aa)e. Preganja revmo in protin. Ne smemo ga piti zelo vroeega. in sicer zgodaj spomladi. rana se oaistl in zaceli. Kamilidne kopeli pomagajo pri boleainah v usesih. . De uje prot boleiinam.so. Caj hitro pomiri ieloddne leiave 2e po kraisem rednem Ditiu. sonbnem vremenu. nespednosti. vodenico ter pospesuje izlodanie seda. Nikar ji ne gnoiimo z umetnim gnojem! Cvete od junija do avgusta. Sluz se hitro razpusti in lzlodi iz pliud ali ielodca. pri stalno mrzlih lokah in nogah si napravimo tople kolmezeve koper: Enako pri ozebfinah. ki zelo disi. Pri pomanikanju ielodine kisline. Pest cvetja namakamo 12 ur v 1 litru belega vina na soncu in pijemo po poiirkih. Raste po njivah. zmelkaninah. Kamilica vseb!je azulen. zasti za klde vseh vrsl. SuSlmo hltro senci in hranimo na zelo suhem mestu. NekajWgl6i kamilic narnakamo 10 dniv 1 ilr! olivnega olja na soncu. Nabiramo vodoravno razrasieno koreniko. gliste. I ega lahl(o uporabimo Se pr univanju glave zakrepilev lasiiea. cvetni kosek je votel. 20-50 cm visoka rastina z drobnimi. iiydni stabosti in ienskih boteznih. Za krepitev spomina ie ko. mlakah. stoiedih vodah. gripi.me_ zev cal. Je 60 do 120 cm visoka modvirska trainica. sinusih. Kamilica pregania kamne. Prizadeia mesta vsak dan 3-5x natiramo s tem oliem. eteribno olje. da se ne navlaZi. KolmeZevo tistie pleiene mries. pri driski ne uporablialmo kolmeza. razrezemo in v senci. Je v prv vrsli zdravio za Zenske. sti rn slaboklvnosti kuhamo iall Kadilci se lahko oovadijo kaienia. glavobolu. de iveeijo posu-seno kotent4o. dni. slabi plebavi. da ne izgubi arome ln z njo zdravilne vrednosii! Za eajio le popatlno. Kolmez uporabijamo pred| I I vsem pri ieloddnih teiavah: v bolezni in nadloge. sopare in iznivanja. Uporabliamo jih kot obkladke ali kopeli pri ce iio. za notranjo in zunanjo uporabo. koinim boleznim. I |. pomanikaniu teka. plotinu in revmiodlidno pomaga kamiliino olje. Uredi iztok iol6a in pravilno izloaanje. obkladke. Za daje nabiramo mi cvetki. Pr: bruhanju ne p imo kamiranega aaja. preden se poka:ejo listi. za kopeli pa celo rastlino. kopeli. belorumeni- KolMEz 47. Ko|mez je prastaro zdravilno samo cvetne koSke. o6eh. lzbolisa obtok krui. Kopeli naj trajajo pribl. Nabiali io smemo le ob suhem. kalariu. ki pomiria.lm |tamlllsa I med Zitom. z eno besedoi je neprecenljiv Stvarnikov dar. oteklinah. nespe6nosti. btedieno. @ @ffi 54 . Velja za najboli$e Zelodano zdravilo. Je eno etna. lesnobo v prsih. grgramo z zavrelkom kamilic. Ce ie sluznica vneta ali celo 6i1 na ielodcu. 10 dni zapored spiiemo Z litra pijade po poZirkih. slabi plebavi. na oreoihu posusimo. Na rane daiemo tudi zmddkano . lrganie v udih. Boledina kmalu poneha. KAMITIGA fiarhirla Ghrmomilla gnoinih lanah in ranah. vnetiem. sai jih sili na bruhanje. nervozi. pri Yetlovih. kot delamo pri lipovem daju. Dodamo nu poprovo melo in het. pri bronhitisu. oslabelosti | ielodca. Kamilica je za vse mogode zelisie. Kadar nam izdereio zobe ali imamo vnelo grlo. Kamilice tudi temeljito razkrZujejo. gojimo jo pa tudi na vrtu. V 1 iler jabolenika razreZemo 20 g ko mezeve koren:ke za nexa.1 46. glanulomih in bronhitisu. KotmeZdva pi?ia pomaga moskim or: oslabelosli spolne mobi. ki raste ob rekah. 2G-30 min. zlalenico.

Dodaimo mu 5e malo mleka. tudi v hribih. pri vnetiu ele enoolje. ledvidne in dteve8ne boleznl.1 48. Pri sla. posekah. Ustavi bruhanie in kolcanie. predvsem zaradi korcnine. Tudi pri slabl prebavi se spomnimo na to zel. hladne. Prepreduie nezdrava dlevesna vnelja. Raste ob poteh. ureJa meseanl | I | l. Liimlm ulo{ro . Cvetove posugimo. njim in notranjim krvavilvam. ket zavia nzmnozevanje bakterii. Tako si Eislimo kri. kamnitih pobodjih juzne Primorske. Pospe6uje lzlodanle ere- Yesnih plinov in seda. da se ne ohlade. ker mnoii mleko. zlasti dojede. s oodobnimi lsti kot oei(oda kopriva in belo rumenimi cvetovi ob s tankimi oernatimi listi. Pijemo ga 1x ali 2x na dan po 1 daso. naj seme zmelie in ga dodaja iedem. malok ne Zene. lzvrstno deluie prj vnetiu ledvic in drugih boleznih sedil. mlade liste vse leto. deluie antiseptldno.hn. Deluje tudi proti griii.A MRTUA K(|PRIUA 49. zuna. Komardekje uspe6en protistrup prizastruP' zastatanem kaslju. Na vnete dolke dobro d6 kuhana in zmedkana korenina kot topla ob'oga za nekaj ur. Komareek ie eno najboiisih sredstev za oslabele. lleniuz jodom.kidaje jedem pri- dlhal. Kdor ie podvtzen nape- | |. Na oslabele oel dajemo topJe obkladke iz komardkovega aaja. Cvete od aprila do julija. Caj uspesno preganja Pre' Pre. Komardkovi plodovi vsebujejo | steblu. enako pri molniah prebavil. Uporabna je cvetoia rastlina. Cal uspegno tidno. grmoviu. Ob4adki kuhanih listov in cvetov pomagajo prioteklinah. jeten duh. gnoinih tvo h. Uporabljamo ga ludi kol zaeinbo. s4ie izvrstna v prehrani. Pri llganiu v uSesih si natedimo soparc. bokrvnosti. zme jemo v prah in iem jemo vsak dan 2-3 nozeve konice med Pri h pavosti in vneliu grla grgramo s eajem. raznih izpusraiih. Koorc raste po pustih. Lahko pa cyeloye nanodimo v alkohol. kofllya m ra I |. ureia plebavo in blaiikfe. ciklus in delovanie znoinic. Cvete rumeno v iuliju in avgustu. opeklinah. topi seCne kamne. dal Eisti krl. l i 56i j ! 57 .. po 10-1|s kapljic na sladkorju ali vodi pomaga za razne nastete legobe. pri Yranidnih boleznlh in njaniu. I(|IMARGEK AIi KI|PBC Foollculum BEI. Pokriiemo se z brisaeo ali riuho. ket zbuia tek. gojimo ga patudi po vrtovih. veinato steblo I Je do 60 cm visoka trainica l. plodove Dobiramo v septembru in oktobru. in sicer za mnoge bolezni. Se bolie ie. drzati zaprte oai nad komaftkovo zavrelico. To delamo 20 minut zveter. Kapljice pred spanjem nam omogoeijo. kraj gozdov. da mirno spimo. kosilom. lomo]of al[m-h . preden gremo v posteljo. 6ez pa Se suho krpo. lz modne repasle korenine pogania do 2 m visoko. hemoloidih ie dobrodosla kot dai.

ee pretiravamo.d#.* slabokvnostjo.ru. vranjdnih.'. Rasle oo kamni- lz | | Ker ima zetezo. orisDeva ll..". preganta gliste. I Raste povsod. Tudi na pliuCa in srce deluje ugodno. zrvce. kasliu.. iuJijo. usteylia kryayitve. da izpraznimo zetodec. Listi so dlakavi in lepljivi. I.*.. katrriu. ._ | l::>. "1tj3. Je do 60 cm visoka enoletnica.?.ii. de zelisde uZivamo kot eai: iijji^ kopano ugi: 1kg kopriv na jO I vode. slabokrvnosti. Je grenka zdravilna ras ina.xl??l bu_ani stinavki. vn. uporabljamo jo notranje..$ |I r-*". irlcdlctE - ln ltalrnl Glo[. . vesiu.:xtit f 'J.ji.'"-. iem. iuhe in aaie. Organizem se tudi krepda.le r1111ff3tr""1f ii. grobliah. pomiria lydi rahitidnim otrokom.*1ild. S kopr. vsebuje vitamin C.[oj-f. io lastnost izkoristimffi @ @ zastruplioniu s hrano..$if.. zato se spomnimo na to zel Dri spodbuja cetidno presnovo.r. Dobra je predvsem zunanje in priietr.iak.jgtllh. K. I Tako oskrbuje teto s kisikom in varupr. namodenimi v vodi. A. pr iot6nih. lenem Ere.. lltdhr I I hisah.qu dlas.. da se hitreje zaceliio.ustnim intekctiam. . posipano ga po ranah. oa se pliu. nih in ioldnih boleznih. to poGm se razreOeimo. tzredna je la dihala. | II | . Zoriavgusta-seplembra. glrpah In TBC.t a/. . ?. Uoinkuje LS lih predelih obalnih podrodij. otraui rriusra"niJv. nim otrokom. Viasih ie kar nadlezen plevel.1{{.50. kuhamo Spinaao. #$nf. ieOAenif.. lahko izzove brunanie. ptiudni pliudni in sr6ni astmi.. orebavnlh molniah.Je odlidno zdravilo proti vlodini.. aftam. se obnese pri prot plehradom Tudi pri prebavnrh m:ahf. Gojiio jo po vrtovih.i. zaprtiu. pri srcni slabosti. Kot zdravilo za hemoloide priporoeajo sedeZne kopeli. Uoieznir. Zelilie posuSimo in zdrobimo v prar.tr vrodinskih boleznih.j . sveze rastline iztiskamo sok.. oodobna osatu. prj clevesni perforacUi i" r"p^. Je zelo bogata z minerali. Zalo ie uurid t/.' ... zla_ stiZelezom.::li:]:i f i:f. I | I I ieW.vamr. uEUt(A t(oPRruA UUca dlolc| - hn. Nabiramo yse zellsde od zgodnie pomladido pozne leseni.. hlevih. i4.g? fiIff liSkropimo r.i. Nabiramo cyetodo zel btez korcnine. 58 .F I -*<=\ *-. viiii jin plludnicah. k obnavliantu rdeaih krv. pri motnjah v zvezi z ielodcem in dreve3. eist in izboliSuie kri. zlasti ob t(oRDABEl{E0ilfiA Gnl0rs 5t.nd.lqjno Zlidko zrezane zeli na skodeticivode (vroa pretiv) 2-3x dnevno. celo pri rakavih ranih se stanje precel izboljsa. I ". Uporabna ie pri nespecnos in pri molniah v zvezi z iivci. Proli.i ri*"ii'#li.. v I tF. napenlsniu. to n I. Cvete od iuniia do avgusla.. plodove ima podolgovate. koski so rumeni.sflinske kopivnivodi. rekonvatescentom. L. zalo je priporodljivo piti ial pri motnjah zaradi slabe sestave krvi.ll pozabimo na kopivni .i. kjer ie zemtja bogala z dusikom.

60 . da laske mesajo s liZolovimi luseinami. Ce se nam zminiSa izlodanle se6a. Raste ralov. ukiuie k$li.edeml. plludnih ln ledviEnih boleznih. Cal lz koluznih laskov: aEno 2li6ko laskov prelijemo s skodelico vrode (ne vrele) vode. . sok. Koruzna noka niza krvni tlak: 1 Zlico namoeimo dez nod v kozarcu vode. Korcndkova juhaje odll6na protidliski dol6ndkov. opekline' lvore. Skrlalinka. | II | . V korenju so odkrili snov dokarin. fla Koreniek znanavrtna rastlina. Proti ddsii uziriamo (unan6 korenie. l(0REllJE lltuc$ cadlt - t(0RUzA 53. vneliu uses. poveeuie telesno odpornost. Poizkusimo ga tudi pri moCenlu poslelle starih ljudi in otrok.lifus. vseb\Jie skorai vse vitamine in mnogo mine- [ . Caj teh laskov lspesno zdravi bolezni mehuria in ledvlc ter vodenico. Cvete od junija do avgusta. Koruza je kultuvirana. peterti'i. Nekai dasaje lreba opustiti mieko. Tudi sladkorni bolnikl si lahko brez skrbi postrezeio s tem. dob'o m. v senci ali previdno pri odveeno potrebno pri zdravljenju ocesnih mlen. zjutraj spijemo. 2 in ved metrov visoka rastlina. sai :ene na vodo si s tem aaiem: preganjatudi levmo in ptotin. Nekaj minut nai stoii.nr. n z{a m{ts . . Preoreiuie nastanek ledvi6' nih kamnov. ielodeno nevtralizira kislino.siri krunetile in nastakovaruie pr6d adetiosklelozo. lz korenjevega zelenia kL hamo Cal za izpilanie ust ori atlah Korbnievo sene\e l|-di d'Lretik. Je odliden izvor energije Uzivamo su/ovo in kuhano. piiemo daj iz teh laskov. plehladom. vodo. Mediem l. Korenje Prepredule | | Revmatiki naj vsak dan Pileio I l. ki. ker disti kti in iene na preleino v toplih predelih sveta in je nepogresljiva v prehrani.n korenia. Ker krepi oslfino vida. . Pore:emo jih Ze pred oprasitvijo. Kitajslji recept za dobro odvaianle seCa ie. Pri bolezni sldne miSice mesamo laske z regratom in meto. pri luskaYici. I l. sicer hitro izgubijo uainkovitost. Posolimo 'e malo Lahko dodamo nekoliko maiaron-a.sel. Zaradi srdnih boleznise nabiralekodina v tkivu ie iim vsakdan postretemo s sveZim korendkom. Pomagamo Sok pomaga Se pri zapeki. najga u:ivaio listi. Ker mnozirdede krvnidke' nas varuie pred slabokivnostio. ki veliko voziio ponoai. angina.T 52. Poleg modne prehrane nam nudi tudi zdravilnost. Hitro jih moramo gnltle Y posu$ili ileveslu.. tooiledvi6ne kamne. ielmih. kuhajmo ta daj. neobhodno potrebna v zdravi 'e prehrani. Nerafininno koruzno olie ima dragoceno terapevtidno vrednost. materino dLsico ali lovorov list' da se izognemo enoibirosli dietne hra're in pospesimo zdravljenje Korerje odstraniLie strupe z telesa. Kdiaiti obktadkiso dobrl za ekceme. Vsake 2-3 ure popiiemo 1 veliko Zlico tezdan. To so koruzni /askl ki pa moraio biti zares pravjlno posuseni.hko dojendke in male otroke hranimo s pirejem iz v kosih kuhaneqa kromp'ria . Kadar je telo zastrupljeno s kuinimi boleznimi (oipice. rahilisu. [!kr]rE I I. Zelo ie uporaben tudiv zdravil- stvu. Nuino ie umetnLtoploti. ). Otroci so boli odporni proti glislam. Priporodljivjeiudi pri rahlllcu.

da I | L l@ krvnih strdkih. ledvenem useku zlomu protinu in kapi V ooslev oade ludi pri koiniTBC. Po tretjem letu zgublja zdravilno mod. l I I I. sicer bi nam bilo slabo in bi bruhali. ozeblinah. Pazite. oiilie. beli in roznaii ivetovi so grozdast6 oblike. Cvete maia. Cvete maja in junija. skorio in p/odove. Je eno naiboljsih zdravi za plodovih escln. PrL vesno sluznico. ki stori. Toda Lubie mora prej 1 leto lezati posuseno.in. Lahko tudi samo 'ramod'mo za | 2 ur. in obenem preganla gliste. pade ven rjava. lc$cn dl ll Je do 30 m visoko. iil. povedini nidni dliski. ikuhamo. zmedkaninah. se razstrupl. Kostaniev prah iem jemo Pri razsirienih venah. Tudi iold se boli lzioda. Sodobna larmacija pa Ze izdeluje pripravke iz krhlike in Se drugih sestavin. vliiemo ikLhamo. pa dvakrat ali samo enkrat vnetiu ali preutluienih glasilkah s prstom nanes€mo dnevno. ii jajiasti. udinkovito. Listi so 55. ki so najprej zelene. ledvenem useku.54. arlna . Pri angini. da ki bolie kloii ie Naoenia stene iilodvodnic snov Po in nih gozdovih. 0rugo aez dan po obrokih. ko se odpre. send- w\ || | | . belem loku. Odvata. Podobno de. ob polokih. nato rdede in kondno modro drne. svetleba se glavica z belo ljso. vr dnevno. ribnikih. Zdravilo ima to prednost. Uporaba: 1 veliko prebavnih motniah. da kri krepkeje priieka v srce. plotinu. posut z belimi pikami. ozeblinah. Hranimo ga v temnem prostoru. pasnikih.Lle sorodna dtsttLnn RRHLlrn (Rhamnus CISTILNA KRHLIKA lnnamnus cathartica). Za nosede in dojede matere ni priporodljiva. povedani plostati. na kratkih pecljlh. Plod ie bodidast.in. kro' Cvetje driski. 0luJr K0srAl{J Acsculls hln[0ce$anun tffiHutfi Rhanms lrdngda Je do 4 m visok grm s lemnim. de piiemo ta cal. V :ilah. ob cestah in oozdovih. viiemo vodo \ kadin se nanakano prilevmi. Liste 'l 7'ezane p odove pri levmi.oboko dnevno. Plodove 5e sveZe oluPimo. da se ga telo ne navadi in ie vedno cathiirtica). odprtih ranah zaradi podenih anginah. vesJa. spodaj dlakavi. ima neprijeten vonj. . trombollebitisu. posuSimo na pedi in zdrobimo v prah. prah iimboli globoko v grlo. to vpliva na iivdevie debelega 61e. Nabiramo /uble. cvetove. zmeliemo. kosato dre| . dokler ni v redu. Nabiramo ilsle. katariih vseh vlst. V zadetku boreTni jemljeno trikrat dnevno ndZevo kbnico med iedio. Raste po vlaznih. gladkim lubiem. mejah. Plodovi so za grah debele kosdibaste jagode. vneliu in razsi4enih venah cvetje namodimo v Zganjd in pustimo 3 tedne na soncu ali pri Stedilniku finktuto uporab' liamo za-iivdne boleiine in revmo za naliranje. povedani ploslati 62 63 . rasle po parkih. vo. Ko se stanje zboljsa. ne da bi razdraZ I dre| tako pomaga. dnevno. da ne pride v sapn kl To slorimo veakrat iimboti g. prolinu ozeblinah Z c0 Z ico lubja na liter vode ali 1 kavno Zlidko na vedio skodelico prevremo in pred Zliako veajo soanien popijerno nekai 7lc. Cvetovi so bledo zeleni ali rumenkasti v lislnih pazduhah. oo ure ne uzivajmo druge hranel t'al z sKolp drevesa in plodov uporabliamo pri notraniih krvavitvah. goli.

sorodnik krvomoinice. revmi in protinu. poleg tega pa pijemo namodeno zeliSde. - dlakasta. Zdravimo tudi ko:ne nepliietnosli. da ostane toplo. ako ga gojimo v loncu. rane.izkopavamo iih od iunija do pozne jeseni. Na % litra vode damo 10-15 g ali eno Zlieko zelidea na skodelico. F. prsnih kalal. proli nah v ielodcu. zmedkanine. boleeiiih. plotovih. pretladen plre ker je v niih soranin.U2i' kistino. ae napra| I a.tat|| rrahuhe Prpsni (ro. vnelia miaic in kosti. ne rane. Pozimi suho zelisde naiprej namoiimo v vodi. livon. Ne vnetiu sklepoy. Krorqpir kuhan v kosih skLpaj s korenjem.[1r.h]r. ki je tudi pozimi zelen. I l. Vsebuie ob zidoviu. otrok. Privnetih vimo celodnevno kronpijevo dleto. Raste po vlainih. je lreba po'eg kali izrezati tudr oi. Ponovimo drugi in tretji dan. vnellu skleDov. do 40 cm visoka.er v p re rden in rihlo solien je dietna hrana pri prebavnih molniah (Pokva4en ielodec. pri revmi in krompirjem. Zelisde si ponodi prilepimo na ledvice. Tudiopekline oblagaio Fri oliudnici akutnem bronhitisu surovo krc. slbei.n-pi' bo mehunev. Presni kromplrjev sok ie odlidno sokr-g4leda kro'npiria. Je trainica. Prav nam pride privnelju led. grlu. kot so li$aii. vitamine A. pogrejmo. Pomaga pri anginah.o riev sok je odridno sredstvo or. ievo kaso oblolimo okrog prsi. Zel polozimo na bolni mehut dez nod. Ko zadne kalhi. Z zmedkanim krompjriem zdravimo ozebline Pri glavobolu oblollmo Eelo z rezinaml surovega krompirja. mo re zares zrele plodove. ko cvete. Ob neplodnosti v zakonu naj moz in Zena popijeta po pozirkih vsak dan skodelico iala. nJt"soe popijemo. vnelja. sendnih krajih.n ulkusu. Uzitni so gonolji. odiuniia do pozne ieseni. Ne smemo jlh pustiti na sveilobi. Cvetovi so drobni. nom. pretlae. VeZe tudi s topro vodo i toplo *oo in na tesbe poprterno.snemo sok. ekcemi. bule. Skuhanemu in zmeekanemu dodajmo jabol6nega kisa. da ie mehko. vic. Naabamo 1-2 kronpiria. Ce ga kuhamo olupljenega. lma nepriieten duh po kozlu ali stenicah.e sbheno in ga polozimo na bolede mesto. B. lgllca brez njega. porabimo vodo za iuhe. otedenih dlesnih zeliE. modno razvejana. driske) odraslih in olrok. Lahko pa poskusimo tudi z rcZenknvtom. kam. oorabimo ori ieloddnih in drevesnih vnetiih. Nabiramo vso nstlino. Je naiblizli na za lane. ^iamok d skah novoroienakoY. G0rinlun . Preden pijemo. ker pozelenijo strup solanin. vnetiu oblaznega iivca. Pijemo iez dan po pozirkih. Ier se tako najbolj ohraniio vitamini. ki je Skodljiv za prebavila in vid. vneliu lelod6ne delu llebuha. | | | Pri vnetiu grla grgramo s pre| | . EEffi E@ 64 65 . Pri plluinici ari akt oo mlnur1eri. zdnr|G.56. st. lnrnDll |. razjede. ako ga imamo kot vrodo oblogo oktog vratu prlblizno pet ur. tvore. Odpravlia zaprlie. Veze t'. roio alum . tudi prav maihnih. sluznice . Zavijemo se Se z volnenim salom. C. Usta in gllo razkuzuiemo s slano vodo ali prahon diviega kostania. Zelisde navezemo oleklin€ pri ljudeh in Zivalih. KR(|MPIR Soldn[m ubol0sun KRU0M0G]||GA I Dobilismo ga iz Amerike in sine moremo ved zamislili prehrane ali SlUlRlfLJl0lfi 57. nato pa navezemo na bolno mesto. zvezdasti. sur'ov je uporaben tudi oieh. Enako de amo pri boledinah v spodniem pri vnetiu . Naibolje ga ie kuhati v olupkih. roznordedi. Navodilo za namok: rastlino namakaimo I ur.di sedno kislino. Uspeh se bo verietno kmalu pokazal. ki tudi zdravi. TudioDekline oblaoaio s hladnim naribanim krompiriem. /Valban. 94 Ia4edd mo U-Zivgj.

Beli cvetki so zdruzeniv kobule. nlSlaHnl. lzboljSuie tudi prebavo. ker io varuie Dred izsusitviio.. Zel.'-------. Neogibno potrebna ie Po Porodu tudi zaradi doielia. in I zdravi gnoine Kot ial je izborno zdravilo za bule in izpui- razkuzuie irevesie.lalo io potoliemo in damo nazaorte odi. KURJA GREUGA 59. dase dobro izkaSliuiemo. Plodovi so zreli iuniia in iuliia. Mehda sluz. io povezemo v snopiae in obesimo na prepih. G l0yac.58.. Vsa rastlina je disavna. dodatke iuhan in prikuhan.-1 . Odpravlia motnie v ielodcu in lodilih. tudi v hribih. ob Dotokih. krepi ielodec. iaie. namotena v Zganju. l\. Rastlino porezemo. sluznice ln koio. uporabliamo p/od. Cisli zasluzena pliu6a.. | | . Nabiramo i/btde in drobne cveke. Za zemlio ie korislen. lzganja Yetrove. deluie proti ledvidnim in mehulnim kamnom. N I Suie mlednosl. ker pospe- | | Je diurelik. Spodbuia perileni krvni oblok. co. Zdravi ledvice. sluZi kot natiranie pri levmi. in sicer za zadinbo in zdnvilo. Tako je daj krepkejsi in uspesneisi. da dozori. KUMI1IA Garum carl .. Preden Popolnoma dozori. Pri odesnih in uiesnih kataiih natedimo kuninovo soparo. lumh Cvete od maja do iuniia po travnikih.-. mehul zlato iilo. pomirta kee. zasluzena pliuia. 66 67 . dajemo kot obkladek na trebuh otro- kom pri krdih slabolne otroke priporodaio kurnr'- pliucni zasluzenosti dodamo iaju in naoetosti. in sicer vse poletie do septembra. I I I . Pri novo kopelveektalna teden.[r. protinu in zbadaniu. Raste kot plevel po njivah. Kuriadrevca in kamilice. Kumina krepivid in sluh. Pospesuje celienie ran. Nezne listke zell uporabliamo za solate.. skuhane v olivnem olju. ledvice. Slolld a n0dla - h]Y. S dajem iistimovnele aliudaliene odi in zdravimo molno roieni. I|. 5e tmotec in oreslico ter skuhamo na vinu. | . I l. posoesuie menstruaciio za Lahko pa naptavimo obkladke z zeleno rastlino.

Pri oteklih bez. samo s sveiim naslom in namaiemo koine izpugCaie. tega uporabtjamo pri pieleianinah. Listki so podolgasti. Gfltm aladm lpl0zahCat -nn Iranlsfo crllrtc iablani. gavkah naredimo za nekajv obloge s precej toplim daiem. nasipih. krvavenfe preneha. i/azito'menlamo viakti tri nien sok nakapamo na bolno kozo in pustimo. dihalnih poti in pridriskah. lmaio prijeten voni. rdedkasto bele cvetove. So dlakavi. Dobro se izkaze prj iivtnih boleznih. Lahko naredimo tudi maz. je rreba dali vedno svezo. Pri Cirih y uslni yollini lahko tudi grgramo. Kutina je nekoliko podobna I |. Zor! jo oktobra. nih molnlah. posk!simo z lakoto. obolenju vranice in lrebusne | I | l. meiah in junija do septembra. ienskih boleznih. . sestavjjajo pahujjasla socvelia. dmla Gall0m r6rum (!nral. slinavke. dlakasto steblo pozene do 60 cm visoko.. P/odovl so podobni iabolkom ali hruskam.. Sok sveZe ras ine oome_ H". Prava lakota raste po suhih travnikih. drobni cyetklmodno disijo po medu. ie drevesne sluznice. dozoriio pa v kieti. zatldline 'n tudi rakaste koine tvorbe. Pokondno. dnoine tvorbe. tzrazila ptezalka. Zdravilnost: zaradi obitja stuzi | || zelo uoorabno sredstvo v obiiki kompola pri vnetiu ielodca.O||. PRAUA in PI. Nabiramo p. Zene na yodo in pospesuie potenie. Cvete od |. pri razpokani koii in prsnih bradavicah. saj zraste do 1 ./o. opeklinah.i sol. llaaie. sulidasti in se konduieio v maihne ostre igle. bele cvetke. vodenici. da se posusi. Ko cvete. Najbolj uainkovit ie sye.ker |-LEZAJUUA ne. neruozi. boiiasti. Rumeni. pasnikih. podobne uOinke ima tudi LAKO tA.EZAJOGA 01.fq':i:g2ggT9. Cal iz Jakote skuhamo tudi pri plebav. kj ga pripravlamo za ktsante. Steblo je ob kotencih zadebe_ llen0 in dlakavo. Poskusimo tudi prl koinem raku: sveze iziis- Zdravilnosr: pomirja klee. KUIII{A Gfdor ro fiea-i IAI(OTA. Parne kopeli iz vedo rano volndto luoino kutinovih listov so dobrodeine ori izpadli naternici. vnetiu mehulia in ledvic. Ce Dolozimo na krvakutine.5 m vrsoko. Surove krhlje vlagamo med zelje. zlato rumeni. zato uzivamo samo kuhane. I l. da se zoosti v s/uz. poteh. lma drob_ 68 . Ce se nam zapira yoda. Cvele maja in iuniia in ima velike. sicer pa io oosusimo. toda trpek okus. Kutinovo seme namakano v vodi.

da se spoti Se prej spiie vrod iaj iz lipovega cvetja. ko cvetovi Ze iemljejo slovo. Pritlidni /isliso grobo nazobaani. Plod je okrogla glavica s semenom. vzbuia apelit in deluje protiprebavnim krdem. slabem apelitu. Rumeni cvetki lapuha nam mar ca in aprila oznanjaio skoraisnio Domlad.uhovo listie in nani se uleze bolnik. tega namestimo na platneno krpo in pritisnemo na zagnoieno rano. te so bile mnogo boli zdrave kot danasnja sintetika. ima do 70 cm Cvete iuniia. Seme. lz cvetov orioravimo linkfuro. pozdravi kaseli in hripavost. spodaisivo polsteni in imaio rahel voni.02. drevesia. Kovinske Skatle niso wimene. lvor. Je enoletnica. Poleg tega pa Se plsi obloz listi. Laneno olie vlitamo v razpgkano koio.hn l8n IAPUI 63. I l. vnetiu lebrne zimo II | . skuhano kot Ca. Cvetie je lreba zelo hitro posusiti. Zoriv zgodniiieseni. Za dai vzamemo Zlico cvetov na % lvode. LAl{ Llnom $lhtlsslnm . pri vneliu spolovil. zelo uporabna rastlina. Zunanie: $oleemo opnne /isle in poloiimo na lane. Zoldni in ledvirni kamni bi se ne delali. lz semena pridobivamo laneno olje in tropine. oslaieno z medom. Vsa rastlina ie zdravilna kot ial | I |. NaSi predniki so podivali na platnenih riuhah. Stebio so susili razoroslrto Do sondnem brdu in nato trli na posebnih oripravah. ielodca s tanko plastjo in tako blazi vnelja in Siiti pred intekcijami. da prevlede sluznice a. hripa- mrene. ki se neprodusno zapiraio. blonhitisu. potemneli cvetovi nimajo vrednosti. I0dilol visoko steblo in sinie cvetove. julija in vdasih 5e avgusta. Oboie shranjujemo v temnih posodah. mehda sluz. Piiemo 3x dnevno. Poznamo tudi divii lan. to iemljemo pri zasluzenosti: prgisde cvetov vrzemo v in pustimo. ee bi poiedli vsak dan Zlico zmletega semena. lz teh so tkali platno. pavosti. Tudi mehur in ledyice si lahko zdravimo s 6aiem semena. Droti bronhialniaslmi. sveie ali zagnoiene. da 2 meseca sloii na toplem. Lan ie kulti virana. Iuislldgo li in-[ . hd. Laneni-sluz deluie zasditno s tem. Jemliemo Hx g na sladkorju. Crevesnih in ielod6nih boleznih. Dobro ga zaviiejo in pokrijejo. otekline. I l.i omili I I izka$lievanie. namodimo vani krpo in jo polozimo na bolno mesto Pri vnetih venah Drioravimo iz sve:ih zmeakanih listov lapuha in sladke sveze smetane naso. Nabirajmo ga na sondnih legah. Listi so tedai Se skriti in se razvijejo Sele. Tako so dobivali Dredivo in ga na kolovratih spletliv niti. Lapuh raste najraie na ilovnatih tleh ob vodah. cestah. lapuha in bezga. Sluzi tudi za odvajalo. Laneno noko zmesamo s prekuhano vodo v namaz. Je odvaialo brez boledin. Laouh ie znan tudi kot iistilo za kd. NaSi dedje so io sejali naived zaradi platna. 1 liter zgania dnevno do 10 kapliic Uporabljamo ga tudi za . zdravimo zlato iilo in opekline. Visoko na severu zdravijo revmo tako. da se dobro spotimo. da na posteljo pregrnejo riuho. Tuberkulozni bolniki naj bi vsak dan jemali Zlico lanenega olia. katadem dihal. Pomaga ie pri pliudnih. Zmleto sene z nedom oiisli pliuea. s kateto veakrat dnevno mazeno unela mesta. Ob napadih revme in ptotina polagaio vrode laneno seme kot obkladekna bole6a mesla. tam je bolizdravilen. vnetia. brezinah. na prsni ko6 v primeru pliudnice ali vnelia rebhe mlene. Lapuh ie sestaven del prsnih daiev inhalacije Wi prehladih in bronhitisu. ali p-a skuhamo dai. ker vosti. nadusliivosti. nanjo polozijo lap. zarasli roht.

Cvete od februaria do aprila. lipovaevi pa so soodai modri. Br. kosel\. si pomagamo tako. kebuinih kreih. da vsrka slrupene snovi Cez 10 minut ie treba rano splaKnrlr' n. polne rumenega cvetnega prahu. ustavlia drisko. jih raj6i na jejmo. Zenski pa sestavljaio popek. mogoino drevo. upo'ab jamo za ovrike pri opeKlnah Pospesulelo krepr odporras-t nove koze. Lahko ga pijemo tudi proti driski.sfe kar surove pojemo. Tudi na mehurie ueinkuje ovitek zdravilno L.fa d4 sluZi za oblogo pri razjedah krdnih iil in hemoloidih. Cvetovi so malo zblenkasti do svetlorumeni. Pliu6. ie odlieno a st lo za zobe nameslo zobne kreme' rL ribp"ro v vodi. iala n. Lip. Zdravilo za gripo: skuhamo daj iz polovice leskovih madic in bolezni ledvic in mehuria.nuo" bo. sto'deno v prah.m oqliem bi si pomagali. ga zatadi | arclltm . da nas uspa- @ i polovice lipovega cvetja. ee n'am sili kri dlavo. da so zdravilni tudi listiin lubie. ddskah. preden se razvijeio listi. ker bi povzr6eir srane okvare Posebn. kratkopecljati. llo nost oroti nalezliivim boleznim 72 . toda lipovcu ugaiajo bolj gorska podrodia. k: nastanejo 0b gn'robnrn sih:Z loov. Nalbolj uporabno ie cYete' sai | - al . di boleha za drisko' zaprtjem' napenianju ali ima gnoine rane Lipovo oqlie. Obe lipi sadiio Po nic. Obe vrsti sta enako zdravilni malo pozneie. pasnikov. Umirja napete iivce in preskrbuie Priieten sen V blazino damo cvetje. ima o. Rastlina je dvospolna in enodomna.. 82 in C ler mineral. da nas la preseneti v naravi. Uqodno deluieio pri izdrpino'sti. lipovec pa I l.. V primeru.. vodenl- ci. Prebavil' Pri Prl de.u Lioovi plodovi.kuhamo. Uotnlalt znano je.oovo oolid. obdan z luskolisti. moskl cvetovi so visede madice. okroglosrdasti in na koncu priostreni. xatirt dodamo moaan lipov dal bomo siiaino spall tubla-. Cenimonas modno lelnikov. Madice so izvrstno zdravilo mestnih nasadih. napenianiu. ki cvete proti koncu iuniia.hn. 9 8. hemoroide.tr. Lipovi so na obeh straneh enako zeleni. Posebno vrednosl imajo /e6r/k saj so bogatiz beljakovinami in vitamini A. vnetiih katariih Toda potem lz lelesa ie dolrebno poskrbeti ludi za hilro odvalanie. zdravilni uirnek nase strupe ali bolezenske klice Uporabliam0 i.nfl.T 64.e smemo uu. bolje je. da se struprodsranrlo 'l!liqrene proceimaio lahko vzrok v drevesnih prin h.luie poZivljaloie. Cal 2 listov in lubia zdruvi golenske lazie- ka6liu. ziitrupiieniih. nahodu.saiuezev drevesiu q'a or. Zato ga uPorabljamo Pri prehladih I I . Hilro dvigneio krvni tlak. proti gripi in | | pljudnici polenie.4ani Lioa ie visoko.1. stolaeni v prch. Listi so premenjalni. Iilla Dlatnhill03 crnla6t . Tudi pri laku rahko poskusimo te zdravilnosti Enako ori iivini. htipavosti. Tudi cvetovi se nekoliko razljkujejo. lha Leska je pri razsirien I . Lipa ima vedie lisle kot lioovec. Raste po redkih gozdovih ali krai gozdov.pa ftffi iii'. Leskovo skoio in /lsle skuhamo v pol vode in pol vina. pri auie"n". slabokrunosti . grm. da .ti v nedooteo. da s kruhom. iene na vodo ln | PosPesl pospesujejo tudi polenie. plodovi pa mali orebki.ovo oglie lahko posipamo tudi po anoinih ranah. tESrfi Golilus UPA 65.n lteaie"noiti. so 7d?v\to za plolin Obarc lpovega dao na 2 | vode .ni. n'"prezaniu d.

Je zimzelen grm ala pa tudi drevo. omake. Kadar rastlino nabiramo. perutnine. kamne. Lisidiakov pnh posipljemo po lanah. spolnih boleznih. kadar se kopamo.[n. kasliu. ki ga uporabliajo v industriii oarfumov.nfl. Za pitje ie bolie. pokondna stebelca. lazpokah na koil. Pokondna stebelca nosiio na vrhu Do dva ali tri kiiaste trosne klase. Listi so usnjati. vresisdih. Zdravi obolela ietra in zlatenico. Pomaga pri revmatidnih boleCinah. ga vlijemo u kad. spodai brez sijaja. izvinih. Vdasih so ga uporabljali za nego doiendkoy. celo pri ohromelosti. rib. Vzhodninarodi ga uporabljajo pri rahitisu: okoptelb se v tem daju in ga tudi uzivajo.istov skuhamo modan da. Nabiramo od iuliia do septembra. ielodcnih in erevesnih krdih. Gojimo ga tudi kot okrasno rasilino. zoravitd lemtliriro te v malnnin tritiSiian. lmaio prijeten vonj. Na spodnji strani se razviieio Stevilne drobne koreninice. Lahen 6ai skuhamo Pri I I l. I glo sleblo. temvei samo preliiemo z vrelo vodo. da daja ne kuhamo. Ob sondnem vremenu previdno stresemo prah na papir in zapremo v stekleno posodo. v mehuriu. iuhe. Vsaj % ure naistoii. ca. USGJAK Itc00odlrm Glardum . iz katerega poganjajo I l. Lauus n6illls .60. lisaiih. l€dyicah in topi I | @ 75 . krdih. raste pa tudi pri nas v toplih in obmorskitr kraiih. ddski. Zivinoreiciuporabliajo rastlino kotdajza bolnoiivino pri metljavosli. Ta prah se ne lepi in se qa voda ne Drime. podoF lovati. srbe6ici sta h liudi. lz listov in iagod pridobivajo orb. Vsa rasf lina ie gosto obdana z iglidastimi listi. Lovor je rasilina Sredozemlia. zimzelena trajniI . v niih ie Zvepleno rumen prar. tros/: Ta prah uporabljaio v zdravilswu. za zrnat fizol. osoinih raste po iglastih in mesanih gozdopasnikih. temno zeleni. bulah. PosuEene liste uporabliamo v kuhinii kot zadimbo za iedi iz diviadine. na koncu priostreni. grizi. Nanok zrezanih listov v alkoholu upotabliamo pri nalegnienih kitah. pri konzervlraniu s kisom. kidrpajo hrano izzemlje. lz i.. ker ie nekoliko struoeno! taisa bbbeine | Cal rastlineledyicah I l. lorol. ima ved metrov poleI r0u0n 67./. kldih v plebavilih in slabosti v iefodcu. pri henesu. clr0h6lrs Lisiejakie nizka. napenianiu. porezemo samo vrhove. Piiemo ga pri reymi in protinu. kostni ati ptjudi ietit<i. Lisieiak vih. revmi. Navodilo: ena eajna Zlidka na eno skodelico vode. loro lr dolgo. zgorai blegdedi se.

posekah. drugo leto pa do 2 m visoko ravno. srCnih boleznih. dokondno vrednost. da nabiramo ob suhem vremenu.20 kapljic na sladkor in jim damo pred spanjem. lma drobne. Pomembno | | Korenina pospesuje izlodaI l. lwisllclm olllclnllo .lllr. Deluje Protl nie. pa tudi /isfe in korenlne. Ludnikov je vei vrst. boleznim vlanice in ietel. sluzi. Cvete od junija do avgusta po grobljah. Zuoanie: v Zganiu nanoeeni cvetoviso dobro v raio proti revmi . in vodenici. ob poieh. volnati prasniki. rana rastlina LuSlrek je do 2 m visoka. Cvele od iunija do avgusta. 76 . prvo leto pozene dscum lldlsllormc I I . deluje protivnetno. Goiimo io po vrtovih. kultivi- s svoievrslnim so rdedkasti. Ue ru6ilfl( . sicer podrni in zgubi hu. Blazi prebavne molnie in migleno. pospesuje izkaSlieYa- delovania ledvic.6S. rumene cvetke. hitro posusimo na prepi- na je pri beliakoYlnah malo topli pedici. ki se dobro zapiraio. dlrlzmt pritalen listni venec. Pri otrocih. Nabiramo predvsem cvefove. Obkladki iz ptewele korenine pospesujejo celienie slarih.lw. oslovskemu kasliu. Lisle uporabliamo ia iil priuotnih ldd:yicah in mehuriu. | . zbuia tek.paolinu. nakapliamo 1G. Uspes- ie. zlasti | | ial ozdravlja zasluzenost I l. To je posuto z maihnimi. nahodu. ki disijo po medu. mesedno Cii6o. z zvisano temoeraturo ne smeio uzivati luslreka. V sredini cvetov tusIREt( 09. se izbolisuje sluh. Pri prehfadih si napravimo iz niih kopel. rumenimi cvetovi in listki. nie seda. Proti TBC: I Zlico medu. Uporabna javsa nstlina. Korerho kopliemo spomladi in pozno v ieseni. nastaianiu ledvidnih kamnov. le I duhom. v vnetiu ledvicnih ia5. pri revmi v seeu. Ce nekai kapliic kanemo v uho. V olivnoolje nanodeni cvetovi so zdtavilo proti hemoroidom in revmi. Urejuje meseini ciklus. nerazveiano dlakavo steblo. Shranimo v steklene kozarce. ial2 p/odov po mirja dihsla in napenjanie. uporabliamo oa tudi kot dliavnico. Za spomladansko zdlav- l@ lienie zmesamo iaice z zrezanimi listi lustreka in ocvremo. 1 Zlico masla zmesamo z I Zlidko Nosednice in bolniki naiiiand ko. P/odovlzoriio jeseni. de izhaja iz slabega Drotinu. pospesuje kroienie krvi.enine lustreka in 1 2lico hrena. blazi kree. pliu6. llucac Je dvoletnica. soparo za glavo. ki moiiio postelio. brez rose. Krepi celolen olganizem. Je proti aslmi. onoiiih ran.

aciio. k85liu. Ko grgramo daj. krdih. ko dozore. rlbml nmus ldr6$ [. lilazilo uporabliamo Se pri izvinih.lalinovi p/odoyl imaio iudovit okus. Kilaike zelodislaio pri nosednosti . mesnih jedeh. nahodu. Rezemo ga 2-3 krat letno. katariih dihal. les.iio uporabliamo pri lanah in naho' bu. razbiianiu srca. Yneliu iezika in vseh drugih nevSebnostih ustne votline. razkuzuiemo ustno vollino pri aftah.3: pospeSuie polenie. skritimi v nezno zelenih kroglicah. ledvice. To maz. Zaielo bi nas slabo poeutie. pliu6a in pozivlia njihovo delo. Gojimo ga po vrtovih in uporabljamo za zadimbo pri iuhah. Enako tudi pri nosnih vnetiih. Majaron je nizko zelisae z maih- | I nimi. ker ie ob-kladdk iz daia. se boledina zmanjsa. pri prehladih Preba- | . toda piti ga treba Ze teden dni orei. ilIAJAR(|N 0 ganum malodna MAUilA 7r. senenem nahodu Vato namodimov daiin vtaknemo v nos. so sodni in sladkl. zdravi I koine bolezni in prezene kata4e. Pili ga ie treba I 2-3x dnevno. lz teh iztisnemo sok malinovec.vmi. vsebujejo veliko mineralov in precei vitamina A in C. Nos namazemo zunai in znotrai.ilaline imamo za digtno prehrano ielod6nih.lalina je visok grm. l. raste po gozdovih. tdeee pbdove pa. Cvete maja in junija. ob dal I ie I ffi I l ! \ | | zi in iivini 0recedimo in naliiemo v posodice. | Je oa tudizelo uainkovila zdra| | vilna rastlina. Revmatidni bolniki najsidajejo na obolela mesla obkladek iz maiaronoveoa ialb. V zdravilstvu oa Ze dolgo uporabljaio za pospeSevl' nie prebave. belkasto rdedimi cvetovi. lmaio izreden vonj. mehur. I maline. it-?*. S tem dalem si pomagamo Pri nespednosli. l\.1"':l'.i. Dri boleCinah menslluaciii. ledvidnih. mallna I l. lilste nabiramo maja in junija. n-apelosli dodaiamo malini 5e lipo.ktii'iliiillit6l".iii!Lil!rii.t. Krepi srce in celolen organizem. Tudi pri hudi men. izpahih' ohromitvi. Ce zmesamo malinovec zvinskim aliiabolinim kisom. iasah. matuan - hn. majaron opojna rastlina. zori od julija do septembra.70. @Treba 78 . Mnogo bolj disede in - htY. aslmi. Blagodejno vpliva na vse notranje organe: ietra. l. Ce damo sveZe zmeekane /lste na boleEe dele telesa. posekah. Maiaron poiasiocvremo na mastialimaslu. sladkornih in revmaticnih bolnikov. Cvete juliia in avgusta. V menopav- |'*fiffi\ I | vil. sploh pri iivdnih motniah. iajsa I nosednosl in porod. kultuvirana pa po vrtovih in nasadih. Pri bole6ih menstluaciiah namaZemo soodnii del trebuha. ker prepreduje splav. nobi. sondnih pobodjih. prikuhah. struaciii ga jemljeio. jajdastimi listki in majhnimi . vranico. da odmerki niso preveliki. ki ptide pruv pri vrodinskih boleznih. Pri nespecnosti piiemo zveeer majaronov daiali pa si damo na delo pa ie paziti. dobimo marnoykis: ta znizuje vlodino in krepi slce.

Za in leniu. Cai. Cvete od jlnija do oklobra in modno disi. Je krepilo za ielodec in | l. in ietrnih boleznih. Lahko jo uporabrjamo za masa2o pri revnii. Ker Clstl kri. ob poteh. Zelo ugodno deluie na pliuca pri blonhi' tisu. lzka:e se tudi pri ledviinlh protlnu. | lma rada suhe. Ko io suSimo. Tudi pri ynetem Crevesiu.laterina dusica ie korislna DaSa za aebefe. pomida kaieU. Ne priiemaimo z roko! Razku:ute dihatne poti. protln. iri glayobolu 81 . kj ie zaostala v razvoru. Malerjna duiica. ki nosiio Skrlatna ali temno toZnala socvetja. ostovski Yaniu. tivce. Cvete skoraj vse leto. ker varuje pred bakteniskimi boteznimi. ilARJETIGA 8. ob I k iivce ter nzkuzilo. Ob prehladlh ga kuhamo 5e z lipo in bezgom. pospesuie gresnovo. uspava. iz nie poganiaio Stevllna slereica. Je do 20 cm visok grmidek z olesenelo I l. lmabel cvelz rdeekaslim robom.Z atkohotnin izvteikon masi_ ramo mlado iivlno.72. kageli. motnlah v mehurju in ledyicah. pospesuie potenie. bhti boleelne in trce. To ie eudeZno zelidde. pri pliucnlh tyolih.lr|. revmo. Je do 15 cm visokatrainica. SluZi pri neredni menstruacili. olotinu. Ci3li . jo obradaimo z lesenimiali steklenimi paldkami. d. udov. ki se vzdiguie iz oritliene rozete. V zdravilstvu uporabliamo celotno rastlino. ori noredni in boleii met} koreniko. nanocena v zganlu att ortvnem otiu. iivdnih in revmatiCnih delamo kopelii tem priliiemo dajte rasUine. io priporofaio kol sDomladansko so/alo. krepitev oslabelih. heSan I nriOs'ko reso ali orehovim listiem. z golim steblom. lspeva skoraj povsod ob poteh. mesano 5e z drugimi zelisii. pri levml Cal z dodalkom medu pospeiuie polod in ga olaisuje. - nfl. h|r|hr oosut z belimi zvezdicami maF ielicami. boleainah v prslh. potokih. pasnikih. pasnikih. travnikih. polozlmo pest dusrce pod tuto ati ktobuk. srruacili. oboleniu bronhiiev in gnoieniu ptiud. zelo priporoeajo pri notlaniih kwavifvah ob nesrecah. ielodcu in etevesnih kr6lh oride dai iz marietice prav. je ueinkovita pri bakteriiskih oboleniih elevesia in pliud. po skalah. CajizzeligdaponagaproliPUtiki. l\. malGtm dglcr I l. Na dan popiiemo v vodi 10 kapliic te tinkurc prcli pesku in kamnom.h.pliudnicah.llls tsdndr . pri zasluzeniu in izkatlie' || ||. Za nasa2ot ocvremo cvelje v masti in shranimo v Skatlicah. kamnitih pobodiih. Cvetie nanoeimo v Zganiu in s tem preganiamo ml5i6nega maika. ki MATERIIIA OUSrcA ntm||s sontlrn ru. sondne prostore meiah. Ne pozabimo na ta iivini slabos$. Priieten pogled ie na travnik. krepitvi moiganoy in splosni cai pri.

Piiemo l-2x drevno: 7 [i'"l. flclissa 0lllclnelh - hn. MEDEIIA IIEIETJA l|c llous ofllclnilis MEUSA 75. Nabjramo pred- I. Cvele juliia in avgusta. daje teesu novih moii. je dobta za masazo pri levmi. ki moino disi po medu.il. utruienosli udov in zme6kaninah.. preden cvete. Bastlina je do 60 cm visoka ln rasie po oosekah. mokreniu. vi. molnie v pleba. Cvetovi so rumeni' oozneie obiede.l..nru. mehu4a. Ves aebelniak operemo z melisnim dajem in s tem prepredujemo bolezni debel.14 dni na soncu all pri stedilniku je zdlavilo prcti glapokrlto glavo vobolu.'ff : lpora'otiaio v majhn n kolidinah Je ludi proli mollem' I i{i*!*.i[*'"1"i1"31'. susimo in spraviiamo. da izloca vec znoia in seda. plotinu.*. ptolinu Detelia' nanoienav oliu. iivdnih motniah prime6amo iaiu 5e baldriian. zuje in celi rane. to ie pomembno. Je okrog 1 m vrsoKa. t.'i3 ie kli plegosta. in sicer najbolje v dasu od poldne do dveh. Ko jo nabiramo. Baste kot plevel na pustih .i'""". Pri na zglayl:e. odganja "drne ob ake.74.Ti:f.{#H'. mehca otekline In zdravi otekle ileze. ooiirt<itr pri blonhialnem katariu.Tlrcke na I sKli.z].. odganja tesnobo.ifl. Zeleznr Skih nasiPih.io lr':ff f il'Hi[1l. pomirja migrene. Pri slabem podutiu silahko napravimo vreiiio suhe neliseinio dano lio griio. .11?T"l'dl'l. l\ilelisa ima prijeten vonj po limoni. apnendastih tleh.. liksne ideie. Proti usesnim boleiinam napravimo kopel z brisado vodo' vani pa damo pesl delerie sopara naiobliva menslruaciii in depresijah.1l"u.".. I vsem /isle. slarih zidovih. Uporabljamo jo pri neredni Kal mazilo ali namok v zganiu rabt za masazo pri levmi. omedlevice. stiske. sadimo pa io v vrtove.il. priaara lepe misli. Listki so Podobni deteljl. ob Poteh. boleznih ielodca. Blazi boleaine. deluje protikldno. . nevrasteniie. ne sme pritiv slik s kovino. lvelisa krepi spomin. Nasadimo jo blizu debelnjaka. Cvete od iuni ja do septembra. razveiana rastlina. Melisa. Pomirja krde. ledvic. namoiena v alkoholal\ olivno olje. ker odganja debe.'. erevesia. natltnlat I |. | I I krepi in poziv ia srce.i. Pri' silitelo. Pospesuje iztok - iolda. prepreduie srdni kd in bluhanie na iivini podlagi. plemocno bitie srca.9ffi l'1. razku- eai iz ceie rasirne Pijemo Po I l.df. sicer lahko - nastajajo kamni. Pri ieiavnem ll | . samo manisi. pri noseinicah prepreauje bruhanie in slabo poautie. koltdac l\redeno deteljo so Ze v starem veku cenili kot dobro zdravilno rastlino.. Proti neryoznemu glauobolu obloZino eebin zatilje z listi."llli{i. ureja prebavo.

g nosti.i3?. v"ii i. molrlca 0aDE!! I . raste pa tudi prosto oo b. katadem in slabim telesnim sokovom. tembra. Je 5e ve' vrst mete: drna.m"el:. mehda sfuz ter odvaia. 5e Dreden cveti Nikoli ne nabirajmo v slabem vremenu. Cvete od julija do sep- I I . rdede riava zel z modno razvejano korenino.ti: prolinu.1'. Navodilo: 1 eaino Zliako orahu na Kozarec vode.. 6lroke. Raste po jarkrh. Je do 80 cm visoka trajnica. j". otldelih ilezah ter koinlh boleznih. Vsl rastlina disi..ki smo iih nabrali pred cvetenjem. U prah zmlelo korenino lahko samo ranoiino eez noi. vlnogradih. POPRI|UA MEIA nonna MttlilGA 77.lilnico uporablja industrija za izdelovanie zobnih past. tallo Je do 80 cm vrsoka trainica. Skopati jo je treba globoko.'::i. kodrasta' vodna. pijemo ga pri revmi. seta in ielod6nih sokov. z iaboldnim kisom lo dlesni. blediE. Vee ni dobrc. Vpliva na tI | |.il1. Pri ynetem u grgramo s aaiem.illli3i"li"'le''te'1r" i[uo-rj.lanienemieziku'zoboboluinzasplaktJ. Dobri so tudi /isli Ce korenino so zdravilne. lz nje poganja steblo z belimi cvetovi.iir"i. Lisle nabiramo.:l'$r'r*mr.l"J?m*"0. cal Domiria Zivce in iih krepi. Pomiria bruhanie Uporabliamo io kot antiseptik pri plehladih oomesan ll koristha ie za liudi.".1f. zato uporabna 1rF]iltlii?iilii. mo pretirano uzivati. posebno po kakSnih hudjh bolez [iJii. bregovih.''ffi . telodca ln erevesia. ki so zdruzeni v socvetje. ker bi slabo vplival na . po pesdenem svetu. goie | io oo vrtovih. 5 minut. ki veliko sediio Pri zadahu iz ust grgramo metrn cal. Jemljemo ga 5e pri II . bolezni ieter in ledvic.i it-"l"litiJiri"ivke iaj nas bo osveZira kopet' Po napornem delu si privoSdimo metino iiffi lrdovralnih kataiih plluC. Pijemo ga pri sibkem delovanju jeler in vlanice ter slabem izloCaniu iolda. z vodo. izlocinie iol6a. ae io zvedrmo.ttr.{f. ". Dobro jih operimo in posuSimo! Aai korenin naj vre pribliZno Meta ima anestetidni udinek ..ff . Aaj sveZih korenn pospeSuje presnovo. lz oda soC in pot.ttaoi. se peni. vse ntnllu .j t 'epdirna. l\.livlaznih kraiih.. drlffr %1f. Cvete od iuniia do avqusta viioliiasto. po mejah.76. ker hitro poriavijo In imaio le malo zdravilnosti Lahko nabiraho tudi ceio raslino. . slovi kot zdraviio proti slabi prebayi. salond a olllclndlls . ker so tanjse korenine najbolj dragocene. cvetovi klasast.tn. Aai listkov. Uporabna nabiramo spomladi je koreninat Io natiramo in jeseni. Vecedimo in pijemo dez dan v pozirk'h.iru. ob potokih. zlatenici.1'."y.

hn. Je do 170 cm visoka trajnica.lazjlo modno olajsa lo bolezen. 10s0pas illl Krvavi mleenik raste iz traine korenike do % m visoko ob poleh. zlasti na mokrem svetu. meiah.}i}irl#iil+:#-.. astmo. rman. no sredstvo.iil p. l. Zelo oride niinem blonhitisu.lili'l'""f.. | razveiano rdedkasto stebio. migleni' $axu' u. Piiemo lx s dnevno po illlqlti*iqi'i4iilllfiif$. krvavi mrednik.hr. Korenina deluie moaneie ""iiiJ'j-rrircorn. Caj iz tistov in cvetia anko uporabljamo za delne kopeli al obkladke pr zadetih de ov telesa _ tudi s /. EuDab um camatin[m . fahko jedi V rastlini i" :ltY! l-"]lgglg tnkluro Prgis'e drobno 1'. vrani6nih. grobliah. 2itiieL ia tr"oin.. hrastovo .'"'"tiHl . Cvete julija in avgusla. Po zidovih.''1. Zene na vodo in oosoeSuje polenie. "11iJ.. ' ioliniku. lvo h. Je zelo aktivna zdravilna rastlina. Mlednikje diuretiano in odvajal| po neobdelanem svetu. ki te v danasniih easih zelo pogosina. lisajih.iu ri"u"gttt irein in uotedinam v rddilih Prezene gliste' de damo poparimo zdrobljene sveZe i^rodilo: poleajne 2lieke zdrobliene sveze rastline popalrmo Narodilo: vneli1.-i#lilllil. iolEnikovih in mshur- nih boleznih. pasnikih. Ueinkovit ie pri ietrnih. M0RAC]{|K ali K||I|JSKA cRtUA 29. ie ga kje dobimo. iagodnjak in tudr nelresk. Sok sveze korenine pteganja gliste.l\.\l!2 kol drugi deli.2 . :lYll: pri luskavici."ttd abosli bruhanie drisio' Tudi smrl +!. uremiii 'n Piiemo oa tudi Pri pi in nahodu. vendar io ie treba previdno uporabljati Nabiramo vso /aslrno. vranici. skalah. Zdravi kageli in klo. tffiuAul t[tE0]llK Glre d0niurn malus .l:J*'" .'1. ekcemih. Ta precej raziiriena ras ina raste ob gorskih potokih. Dovoli ie dnevno 1 skodelica daja v 2 porciiah. | ima pokonino | I 0omirievalno 2ooer in ial pijemo notraniih | poskodbah.stje.1'-tt9f oniomi Oitr'afni cenre.'.!.v rdedkastih tonih. Je grenaica. Uporabliamo zel in korenino. Priporod- Calnai plielo bolniki z angino Pectolis in arte osklelozo.?8.]"iffi fiy".emiii ln visokem krunem tlaku. nespeinosl.loradnik ie uooraben tudi pri bolezni dihal. vsebuie zdravilni oranzni sok. Zunanie lahko uporabtiamo zelludipri luskavici kot mazlo. ton0lllus0 I l. Zboljsuie vid in zdravi klonicna odesna ToPi ioldne kamne niani kalal. iiyenosti kliem laznih organov.. pri zadetni g - ljivje pri motniah v jet h.iiiii'i.. ker udinkuje zeio odvajalno. Dodamo 5e krvomoenico. Vsa rastlina PriPoroiamo ga bolnikom z revmo in Prolinom Je | | .!-1itL. Uspesen je 5e pri vodenici."p:!!l1d!.".iil'J?"i. Cvetje je v gostih kobulah . blazilno sredstvo Pri kroin ob avtomobilskih nesredah. 9 Pi. pri prav l. . s napravimo zrezane-ga ii:i'. rkropa. I .

Uporabljamo sveZe liste. Spodbuja rast granulacijskega tkiva in 1ak0 nastajajo nove celice.Cai piie- iot. Ako so cv. - hn. ker urejuje pravilen odliv ca. zato ie dragocen pripomodek pri inlekcilah. Dlakavo razraslo steblo zraste do 60 cm. noron I |. Liste netreska cvremo poiasi v masti. zidovju in tudi na strehah.io. vodenici. Enako otrdline. sonane pege nakapamo vedkrat s sokom. ga zmeekamo in lztisnemo kapljlce v uho. tvorih. bo tisti dan dezevalo. CalpospeSuie izloianie seda. Ob soninem vremenu nabiamo cvetie in i/sle. nesladkan. Rasle po skaloviu. 6ura tltea Galondula olllclndfls Je trainica. lz srediSda rozete raste cvetno stebelce tudi zdravina. Dolrno sredstvo mo odvaialo. 7. podasicvremo ognjideve cvetove v masti. Vzamemo lisl. Na koncu fi. vneliu debelega Crevesa. zme6ia- pr rakavih boleznih kot dodatek drugim zdravitom v podporo. bladavicah. Cisti kri. Tinkuro uponbiamo pri pretegnjenih misiCah. Susimo na oreoihu. fuevretek lahko porabimo pri vnetiu uies in pri izcedku. ozeblinah. 2-3 skodelice dnevno po pozirkih. Cvete od iuniia do slane. I t In I_J_-'-_J W I Dlulbah. bra' davice. Tudi pri iivenih boleznlh ga uporabljamo. proli premoani menslruaciii II ||. so zasiljeni in sestavljaio rozeto. in pri driskah pa zapira. Iz listov naredimo obloge pri srbedi mozoliasti koii Sok zdraviiudl optkline in pike zu:elk. Je vremenar. ima mesnate. Cveie od juniia do septembra. opilkli. Pomaga pri irevesnih in ieloddnih boleznih. ima premenialne dlakave iisle in r!mene oranzne leDliive cvetove. Ureia mesecno ais6o. kwaui gtiri. kije I pa in nosi roznale zvezdaste cvetke. da izhlapi vsa vlaga. do 30 cm visoka. da dobimo nazilo. Pomaga lri Se zaprti. podptutbah. Znan je kot okrasna rastlina. I. Ugodno dellje v meno.te se zmehdajo in izginejo. ekcemih. Kuria odesa. dhih. Dospesuje nastanek in iztodanie pavzi. nah. precedimo in nalijemo v posodice in shranimo na hladnem. Cez pokriiemo s kosmidem vate. zmedkaninah in pod' krvi. Je orurelK. .-1 80.tovi po I . ilErRESl( SemDo fumr l8c$rum (|G]IJrc nn. Oonliatahko namoeimo v Zoanie. iaidaste liste. tia 9a v nekaterih krajih namenoma nasadiio. uporabno prl opeklinah. Baste Do vrtovih. driski. Rane se hilro cet. ranah.Naibolie se ninah in oleklinah. da bi varoval hiao pred strelo. celieniu ran. V ta namen si pripravimo mazlo. V ta I I I namen uzivamo ialteden prej. pajzkaze z!nanje pi aknah.

pomaga pri sladkolni bolezni. Goiiio ga po vrtovih. Ni pa samo priietna ied. Tak obkladek bla:i boleeine pri Pasavcu (hetpss zoslel) polagamo tudi na tako orl . drlski. medtem ko ie zelje belkaste barve. drevesnem vnetiu. Ynetiu rebrne mrene. pliucnicl. pat pa spravljamo g/ave v hladno klet ali zavarovano SuPo s kocenom vred. nazobdani.'h pospesuie perilo in krepi malernico. "odprte noge": list splaknemo z mheno-vodo. Pred novim obkladkom rano lemellto ocrsllm0 z mlacje treba pili 5e nim' triinitidnim iai-em: ta 5e pospesuje zdravlienje Vendar iistilni aai ali pa eaj hrasmvega lubja. Za zdravlienie koinih bolezni nanoiimo v ribie olie zdtobliene korenine. Ohrovt uzivamo v juhah. Je bolj temno zelen. zlome. kratko koreniko in dolge korenine. Cisti kri. kaSliu. Pospesuie izlodanie kroienie kwi. II | . nateg' nlene miSice. ietla. odpravlja zastoie. pliuda. mehul. kuhanih v masti.. 90 . za zdlavlienie nevlalgi' id obraza. 'moino raiSiiadtmo. Zimskega ohrovta ne ribamo.leoa Sveit i/stl pospesuiejo izloCanie gnoia in drugih nepriietnih lzcedl(ov. Posebno slasten ie du$en s krompiriem. omar I .deekah in druqih koinih izpuiiaiih. dolgopecljati. Nabiramo korcniko s korcninani. IIHROUT . ledvice. iasah. paa pa naqrbandeni. Gotovo bi tak obkladek' polozen na prsi. jo dobro operemo in posuiimo. vzamemo % kavine Zlidke prahu. je izvrslno za koin€ izpu$daie. kot antiseptik Dri veaini dihalnih bronhitisu. ker prepreduie razmnozevanie bacilov. Kot obkladek polagaiie ohrovtove 'isle na mesla. | Jedem daie prijeten okus. Udinkuje bolezni: anglni. Poznega pa v iuniiu. aslmi. jajdasti. iolea in seda. ima rumene koske. ori Drolinu n tevmi. v I | . Deluje proti levmi in plotinu. cvet omana in seme Senlianzevk. spodai Zametni. Vsebuie veliko mineralnih snovi. sivo zeleni. divii raste jarkih. zmesanega z 2llicama medu v 2 ali 3 obrokih. Tako zmehean list porozimo-na. mehda sluz. Precedimo in uporabljaimo. Cvete julija in avgusla. Lahko uporabljamo sve1o koreniko ali pazmleto v prah. sledove raznih elementov in vitaminov. s|trrdal - hn. 0manovo rnazlio iz korenin. Ako grozi plezgodnli porod.5 m visoka trainica. Listi niso gladki kot pri zelju. Ugodno deluje Pri TBC. SveZi tisti kot obkladek zdraviio golenske laziede tki. Ohrovt zdravi ielodEne aire s svoiim Desnin sokon. vendar ne na prevroeem. Kl prav zaudariaio. Po zdravilnosti ohro moen0 prekasa zelie. Liste ohrovta oDeillne. in sicer spomladi in ieseni. ima modno. Letni je zgodnii in Pozni. kier so vas operirali (ledvice. iolC). Llstl so srfasti.82. blonhitis in sploh teiave pliud Ttdi pri glavobolu in boleiilrih v oieh si s tem uainkovito pomagamo.hr' I0ll Ohrovt ie bliinii sorodnik zelia in | ga glavnem Prideluieio kol glavnato zelje. sve2e i/isle polagamo na lane in liiaie. Je do 1. ampak koristi tudi zdraviu. Zgodnjega sadimo aprila. lmamo letni in zimski uEurfl 0tftAl{ 83. Kol obkladek ponaga pri galiah in srbenju. a se se poiavljajo boleaine. Posusena moeno diai po vijolicah. po vlaznih gozdovih. prikuhah in kot solato. zlate' nici. da se strupene snoviizloaijo skozi'edvice || ||. Kot obkladek-se lisl obnese prizobobolu. ohiovt. manisa posoda se greie v vedji. To 3 ure grejemo v kipeii vodi v vedji posodi. Cal korer. 9a z v"aliariem ali z litrsko steklenicd povali#o do mehkega.rano in vs€ skuoaiooviiemo z qazo. Pospesuie presnovo. hur hd6llum lrfoilGa 0loriccN (cmrar. orioravimo v sokovniku.

ipii']l. BE|A 0t[EtA nrcum rturml lrn lmG 0BEtf 85.losrrnsnslt:EEf rm ffiffi ll-J*#uri":{l*# !"*-W . .84.ffi i4[f ffi ffi 93 .*litillt*-.

Cal naj pijejo nevrotiki. Kopei 2 s/ame je dobrodosla. || II. bolniki s pomanjkljivim delovanjem ledvic rn mehulja. Precedimo. I I. Posuseno spravimo v temne kozarce. ako imamo mrzle noge. ba. Zdravi tLrdi slabo prebavo in napenianje. bistri duha. dusevni in telesni izdlpangsli. V iu2ni Evropi raste Se samorasla oo n'eobdelanem svetu in skalnih pobodiih. Uporabliamo /lste. visoka do 120 cm. Cvete od maia dojulija. Znana /ed. Nozne kopell so priporoaljive za judi. bolezni iolinika. preiegnienih misicah. ohlomelosli vseh vrst. UsDeva do 1700 m nad moriem. pri katariih. nu ter vodenici. Za prazn ke postreZejo svo im druZina m z okusno pehtaTovo ooiico. pri ozeblinah. da dozoriio. ki veliko stojijo ali se iim potijo noge. Uainkuje na Toderno bolezen. os[agon I anl- iz rodu trav. Jed lahko naredimo boli orlvaano z orehi ali kaksnlm sadiem. Uporabna je vsa raslrna. pri Navodilo: % | ovsenega zrnja dobro operemo in prib lzno 2 uri kuhamo v 2-3 | vode.degeneracijo sk. srbedico in druge koine nadloge preganjamo s kopelmi vsak dan. pri ledvenem useku. Artcmisla dlaciinc[lus - hn. vneliu ielodine sluznice. dokler ni v redu. Je aromatidno zeliSde. oUES AYGna saliYa PEHIRAN 87. duievni preoblemenitvi. obolenju ledvic in mehuria.abo y kuhinji je na bolisd sveza raslina. oslabeli ljudie. Oves ie znana kult!rna rastlina Jedo 120cmvisoka. Cal2 Se zelene slane je hrana za iivce. Gospod nie oa zelo uoo_ slevajo. Oves zni2uje sladkor v krvi. I. da se ne razdi6i. I ne ljudl. iiv6. rekonvalescente. kajli vsebuje mnogo zdravilnih modi. iz61pane. Rastlino v glavnem priporodajo I | | za zbuianie leka in kot zdravilo za ielodei. da so se odvadili morfiia. mehur in tevmo. la Loo. z asti za bolnike. obnavlja organizem. ko je oves udinkoval priboiiasti in pomagal ljudem. Klaste. . anlozo. Ljubi sondna rastiSda. Se bolie ie. ki jih muditesno.uretik. oriietnega okusa. Vroi ovsen modnik dalemo na lvote. lahko tudi med.Iteba le samo namoaiti ze isde v dober vinski aii jaboldnl kis. doliiemo mleko. Priooroaamo io ori dlevesnih in ledvidnih boleznih. Znal ie pehlanov hE. Ta ial pljemo pri prehladih. jelmih boleznih.Je eno najboli zdravih hranil. kalariih. dober oroti tevmi in oroli. po gripi.86. razslruplia Erevesie. moeno razrasla kultivirane trainica. pri revmi in prolinu. Vsebuie vse vitamine iz B skuoine in tudiantirahitidni vitamin D. so ovseni kosnieL le zveder namodimo v mleku in zjutraj mao pogrejemo. da sveze liste shranimo v hladilniku ali zmrzovalni skrinii. Je tudi d. I. neiesdnosli.epov. Zenske z meseinimi motniami. pri iivini slabosti. zo[ - nlv. Znani so primeri. bolne ledvice.

modno razrasla in priietno disi. Cvete avgusta in septembra v podolgovatih. V lem zganlu namocen0 krpo dalemo otroku na trebuh pri glistah. Cvete juliia in avgusta z Gojimo ga I . Posebno ie priporo6ljiv za ljudi brez ioldnika. pospesuie delovanie tedvic. ker vsebuje str!p tujon. Zmeliemo jo v pmh. Kot dal je tudi uspavalo. popadki so mo6nejsi in hitrejsi. alkohola . Nablramo cvetoie zelig1e \n korenino s koreni- - h]f. ki povzrodi omotico in glavobol. Pomaga pri sploSni oslabelosti. jeodvaI Pospesuie izloianie ieloddnih in skalnatih pobodjih in po neobdelanem svetu. Sreilswo moramo jemat toliko easa. kadar se pokazejo znaki.n razbu44 nji. pllu6a. sredstvo. ialno I cami. [Glln dlrlll - hn. ft!@ Odlieno udinkuje pri driskah. srce. pri obilni ielodeni kislini. Krepi jella. razveiana rastlina. da se bliza napad boiiasti. Posebno ga priporodajo 2enskam ob porodih.Petinov daj uzivajmo ie po Zlicah vedkrat dnevno. ookonina. Rastlina vsebuie strup tuion.se mora prehlada. Kot greneicaie odlieno llI . kleih y plebavitih. tudi divii. Bolnik nai iakoj leze v postelio in se spoti.h primerih skuhamo petin na vinu alivodi. Varovat. Hitro odpravi vsake ple. Udinkuje protignilobi. ielod& nem kaladu. podoigovato sulidasti. ztatenici. za vzbujanje apetila. vroiine. med grmovjem. Kot dal zelo preganja gtiste. med pliucnico. Uainkuie ludi ori ddski in zlati iili. proti vrhu stebla pa bolj preprosti. Spodnii listi so po trikrat razdeljeni. filomlsl8 abslnhlum visoka rast|na. lma moaan. do % m . ali 10 g Posusene. rumenimiglavi I I . zato bodimo previdnil Je tudi krepeilo in prlde zelo prav po hudih boleznih. da iih Drezene. obrezjih. V kisu prcvret udinkuje protr zastruplieniu z gobimi. pokondnih ali visedih rdedkasto rjavih koskih. Nanoien v Zganju je vliralo proti t€vmi in plotinu. l{AuAllllr PEul{ filonlsla lgtrls PRAUI PEtIl{ 89. zdravito I po bavne motnje in napenianie. Raste ob poteh. dokrer ie kaj s'edov bolezni. zgagi. Fri vsati zastrupitvi z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi ie le v pomod zdravnikovim ukrepom. S pelinom pripravljene Zgane pijade (absint) so v nekaterih deZelah celo prepoiredane. Navadni pelin rporabliamo tudi za kuhinisko zadimbo. zdrobliene korenine na % litra vode. Noseenice in dojede malere naiga ne uiivajo.. lahkem pivu. @ . poseben vonj in je grenkega okusa. crevesnih sokov ter zbuia tek. operacijah. Je do 120 cm visoka. Prl menslruaciji blazi krde in jo tudiuleja. Enako velja pri zastrupitvah s svincem. Zivih meiah. Je pogoslna. Tudi pri iivdnosti in iiy6 ni izcrpanosti naj bi ga uporabtiali. Korenina udinkuje bolj izrazito kot drugi deli.lcaml. raste pa po suhih | viseiimi. pri trganiu v ugesih naredtmo pelinovo soparo. Vsa rastlina je porasla s sivim puhom. kerdobro prckryavi organizem in s tem olaiSuie polod. Do n I |. posebno pri ribah. Ker so slrupene. Navodilo: 1 Zlico iistov in korenine kuhamo v 1 litru vode. vzamemo 6aino Zlieko praska na pogretem. po vrtovih. v tak. Uporabljamo /lste n in iislilno cve e. pokyaienim mesom.lelodec.T I i ! 88. misiakom. ki deluje na oslednie iivdevje.

Miren s. fllem0 ga se z neseca o0 ozdravilvi. Snezno beli zvondasti cvetovi so v pakobulih.n si rahko pr'skrbino orav s tem caldm. nov. ptiuca rn stabolni otroci naj r2'vaio pesin sok. sox zene na vodo. Zato io dodajaio aperitivom in zelisdnim likeriem ter odisavliaio omare s perilom. t0 zravrto je ueinkovilo tLdi pr bolezni seeil. za zdravljenie sednih proti organov. obenem disti kri. Plodovi so majhni oreski. ki obnavlia rdeae krvnidke. ietrnih in zoper Skodliiva sevania.nst(a ktsttna v pesi ugodno vptiva na delovanie iivcev in moiqa. odpravlja cveloio zel brcz korenin in hilto posusimo v senci ler na prepihu. Pri nas jo bolj s abo poznamo. p. zaradi katerega ima modne uiinke. DNECA PERI.ia za resno zdravilo.l!fu! zorcnrn boteznih.Po motnie krunega obloka. Cvete maja in junija. laza inla RDEGA PESA 91. Gilda I I. pri le2iih bo'ez. Velia pa tudj za odl eno zdravilo. Posledica: bruhanje. lma odebelleno. pa beirl. nesnato korcnino de(e barve. iz katere poze- Prvenec ie trajnica z dolgo pla- ne do 30 cm visoko steblo. vodenice. Je dragoceno sredstvo - ll ||.zvisani telesni temperatu . ladioaktivnosl in X-Zarke. KoI zaiimba zbuip tek in pospesuje prebavo. lla . ker bi Skodovali osredniemu Zivdeviu. Beh wlgdrls .i gripi. zmeekanine in druga bolna mesfa.90.ko pe o nanakano v vtnu. zlasti ako najnoveisih ugotovitvah uslavlja surov pesin sok rast tumodev. zato je v pre- Gojirno I . pr iivCnih boleiinah. vali kot izvrstno zdravilo za kri. i<riem . Nekateri farodilo imajo za zadimbo. Am. Pijemo gatudi pri nepravilni dejavnosti srca. glavobol. f. Vzgotena je iz dlvle pese. \o se stanje zborjsa. Caj v je odliden pri zastoiu ietrih. Znana osvezilnapijaeaie bovla. Ze pred 2000 ieti so jo uposte. Tudi listi so rdeae prepluti. Nabirarno hrani pomembna. V rdecem barviu le mnogo l 2e je kruni tlak nizek. Kot d00olnilno zdravilo verja pri oboleniu nadiedvianih zrez. Bogata je z mnogimi vitamini in rudninami.rih je treba spit dnevno por lhra soka. Sok rdede pese ce rane. up0rabljamo pri. ker vsebuje protiraKavo snov antocian: zdravi tudi levkemiio. migreni. Ne Dretiravaimo v odmerkih. plju6nici in sploh pri go:renlu o-rnat. Pravilno posuSena je zelene barve in priietno di5i. Rastlina vsebuje v glikozid vezan kumarin. Liudie z ob6u iivimi . Sveie zmeikane rcstline ptilepljajmo na otekline..hn. veaiih io po vrtovih.[n. Kuhana pesa ne ve. eza. pri nerednem mesednem pe lu.n glistam. Disedaperla raste po senenih bukovjh njivah ln nasadih. ki 9a ne bismeli prezreti. oslaien z rnedom. topi seeno kislino. zlatenice. Okrog stebla so v vretencih nanizani sulidasti listi.A AIi Asn6rula odolila PRUE]IEG . zedo se koreniko. I gozdovih z dobro-zemljo.

Korcnike kopliemo marca in aprila ali oktobra.jek iz zelis6a. Cvete 2lato rumeno od maia do seotembra. S % | kropa popanmo I eajno Zlidko mesanice.Pri tivCnlh boleznih v zyezi s kr6i. ekcemom. sitakole pripravimo pelerg. ki plava na povrgju. Ubinkuie podobno kotsrdna mod. yne$a oiesne veznice. PEIEBSIJ P0rorollnum h0ll6$s PETOPRSII{IK - . udinkuje prizadugeni m ensvvaclii. reymi. pokriti z mehkiml dlaaicami. Razni pripravkiiz petersilia. zlatenicl. Pomaga ledvice in mehul. imamo teiavno mokrenie. gliii. vlainihnaintravnikih. so ostro disavni. pike ZuZelk. dan po pol skodelice ie ga tla ali zvarka iz korerlr. jemliemo ga vsak dan vedkrat za nozevo konico ali mdo ved. motniam 100 . hitro. spodaj srebrni. Enako ubinkuie pra. melisa. pIi ielodCnih teiavah in pospesuieio izlocanie vode.lw. priveiemo bolniku nastopala. Ca. Ta dajje 5e udinkovitejsiv mesa- z&avil ne namene zadostuje Ze nekai rezin korenine v iuhi. zmedkanine. prolinu. Po dveh urah poberemo z Zlico olje. to ie. Caiiz cel1tne rastline je ptoli dri-ski. Zenskam lai$a teiaye ob mensltuaciii. korenino kopljemo aprila ali oktobra in novembra.irevo oue: skuhamo celotno rastlino. telesu nakopideno vodo. Ta OaJ pripravimo in piiemo kot zg ord zakte. me6ih.lw. Fasl. Caj kuhamo vedinoma z mlekom. ga zmesamo s kisom in soljo. k16u v me6ih in miSlcah. Petersilieva korenina spodbuja polenie. c€lulilisu. lvore. Celotna rasllina je udinkovita proti edemom. da odpravljamo ustno gnilobo. Vglavnemuporabliamo /lste za daie. Bolniku ie vlil v usta mleko. pa tudi s struoenim misiakom in trobeliko. vodenici. Zunanie: z oyltkl zdravimo gnoine rane. zvarek precedimo skozi platneno krpo. proti kamnom. pomagaio proli napenianiu v drevesiu. iz golJe trav6je pro vsem | Raste I . privrocici sto/ieno zeriie. teiayah v trebuhu. Ugodno vpliva na ietla. nici: gosja trava. dihalnim molniam. [cE[n rastlina. dle. Udinkovito pomaga pri vodenici. Nabiramo ze iee v cvetiu. Kmalu bo padla vroiina in bo nastopilo olajsanje v glavi. ob poteh. P0lGnllllr rn$ m . izloda strupene snovi iz telesa. GOSJA TRAUA 93. zbila vlodino. Calpetersiljevega semenaie modan diuretik. jih disti in odganja vesiu. v krvnem obloku. ampak tudi odliena zdravilna rastlina. kumino. baldrijana in rozmarina. kree. Kneipp se ie v v odganja vetrove. koinim in ienskim boleznim. krdem. osladimo z medom:n popijemo 2-3 skodetice na dan po poiirkih. blazi kr6e erevesiu in prepreiuje vrenie v drobovju. iih spravimo v platnenovrea- ko in obesimo na zradno mesto. belem toku. Preden plodovi s kobuli popolnoma dozore.Ce gre kd z vodo. Je dvoletna. Listi so globoko napiljeni. ed korcnike geramo pri maiavih zobeh. vneuu ledvic in mehuria. semena ali p korenine. Zgnanje zdravi mod ce. Susimo v senci ob zmerni top oti. krdevilem kasliu. plodovi. ne nad 40" C. seme. Kot zadimbaizboli$uje petersilj okus iedem in ludi sicer zdravilno vpliva. krmeiliave oli. zlalenlcl. Zori od avgusta do septembra. nekaj kisa in obilo medu ter piiemo ta zvarek daljlttlas. celo proti s16nim kldem ie uspeSen. v sorodu z navadnim in sladkim janezem. v katezlasti proti kr6em v lelodcu. napravimo v enakih delih mesanico gosle trave. do 1 meter visoka Odebeliena korenina priietno di5i. ko cveIe. tudi z boiiastnlmi. prebavnlm toiavam. uravnava mesedni ciklus. Bolnik naj ga vzame vsak dan po dve kapljici. ynelo prostato. na I ilovnatih I| | . aaj iz senena ali sok iz korcnin Dagnikih in tudl pe5denih tleh. !t0ta I | . rem se ie kuhala gosiatrava. Zupnik lolil celo mrtviCnega (telanusa). Petersilj ie ne samo izborna kuhinjska.92. Popijemo 3x na s]cu. zgoraj temno zeleni.ho rezemo. Za ll I l. znizuie lelesno tempelaluro in pregania uii. kamilice. Proti teiavam v vranlci in bodliaiem skuhamo petedilj z vinon.

Calodlidno ei$i kri. njivskepreslice in koprive v enakih delih. leiavah v llebuhu. | I | l. vlainih ekcemov. Cvete od junija do avgusta. v katerem je.Ako otroci kliub dobrihrani ne uspevaio in imajo slabo razvite miSice. sladkanega z medom . . Steblo je do 80 cm visoko. na pasnikih.94. Caj ptipoto1ato za umivanje gnolnih ran. vrtovih. eai ali svez sok iz korenin se obnese pri plotinu in tevmi. Eno iajno Zlidko mesanice poparimo s % itra kropa in popijemo 3x na dan po 1 skodelico. kaSliu. vnetih zobeh in kilah. ker segajo korenine globoko in imajo Stevilne Zivice. Neredko pokri- povrsine. mesanica: pirnidne korenine. zdravi slabokrvnost in vodenico. SuSimo v senci na zraku. Z njim naj bi grgrali pri vnetem grlu in ob vnetiu ustne sluznice.h . sonanem vremenu. pri kamnih v mokrilih. pri dlevesnem in ieloddnem kata4u. Nosed. s. eajno Zlidko mesanice poparimo s % i trola in popilemo na dan 2-3 skodelice daja.rhi in v. in sicer le ob suhem. skrofuloza. Udinkuje zopervnelie odesne veznice. Cvete bledo rumeno od maja do avgusta. Najlaze jo dobimo Alcnomilla vllgells PI. ker LajSa porod in ugodno vpliva na novorojenaka. Plahtica rasle v visiih legah. ob poteh. pri vnetih dihalih. ognoiitvah in eirih v spodnjem rivotu. Zelo utinkovitie sok iz sveZih za vse ienske bolezni: pri belem toku. de biga iene dovoljzgodajin redno zadele piti. Pomaga pri vaginalnem In analnem srbeniu. pliudnica. Cal piahtice pomirja in prlpomore k zdlavemu in ifdnemu spaniu. Dellie v marslaem podobno kot rJivska preslica. Je za pitje in umivanje. l\rarsikatera operacija ob porodu bi odpadla. Plahllca ie prvovrstno zdravilo korenin pti boleznih. madehe. Raste po poljih. na bregovih va vedje potokov. PtRilrGA Agrolirum rslen$ . ko nam izdereio zob. Ustavlia krvayilve pri notraniih poskodbah. listi ernega bezoa. g0s[in [tasl I I . sicer rada splesni in nt za rabo.hn. molnie v prebavi. Nabiramo cvele m /lste. Predolgo ga pa ne smemo rzivati. Lahko dodamo marietico aliorehovo llstie. Se boljsaje vode. bledidnost. Tam jo je treba pazliivo odbratiod drrgih korenin. vnelih odi. Blazilno vpliva privenericnih boleznih. Caj pripravljamokolpoparck eno iajno Zlidko zdrobljene zeli popari103 102 . dokonino papri!metni toploti do 55"C. zadrzuje razvoi sladkorne bolezni. vodenici. otekle bezgavke. ie uspesen pri pomladanskem zdravlieniu. na vlaznih travnikih.azni ekcemi. Bolnik naj bi ga redno in daljso dobo pil. @ se pri vrodici in p sadih zaradi notranjih poikodb.AHTICA 95. Caj krep slaboina pljuea in zdravi celo suSico. To pride ze o prav pri avtomobilskih in drugih nesredah. sla. Zdraviina je ko renika. lma drobcene cvetke. velika kopriva. bolezni mehulia. Ta Cal ie priieten in veliko bolj zdrav kot ruskr. rahitis. najpogosteje zjutraj. zadrzuje poapnenje iil.0bnese zapira voda pri otrocih in starih ljudeh. Znadilno. najboje na podstresju. lzkopavamo jo marca in aprila ter Septembra in oktobra. da sestavljajo listi nekak lijak. Laisa tezave protina in revme. gnoina vnetia. Zoper mozoljavost pri mladih ljudeh pripravimo daj iz mesanice: korenina pirnice. se po lem aaju vidnb okrepe in zaino Iepo razvijati. plemodni menstruaciii. brsljanasta grenkuljica. Je od iana zdravilna rastlina. vnelie lebrne mlene'n maternice. Higiena spolovill Ugodno vpliva pri sladkotni bolezni. bokrvnost. Koristno jo me6amo s trobentico. lllrvlna plevel. hemoloidih. bolezniieter in ioEa. prepre- duje kap. ker bi Skodovali ledvicam. Tudi kopell v prekuhani plahtici bijim znatno pomagale. Ustavlja ktvavitev iz dlesnl. rlralr. Vsebuje veljko zdravilnih snovi in zelo dobro udinkuie. S ad mo ga z obilo medu in vedkraLpijemo. kadar se nice naj bi redno pile ta aai. Je lraina zel in zelo nadlezen I I . beli lok. I I I l.Pomaga seveda pri raznih eievesnih in ielodcnih feiavah. laisa meno. Skrbno oprano susimo nasoncu. ki se pojavljajo zaradi pomanjkania rudnin in vitaminov: bolezni bronhiiev. dista kap jica za plugom ob spomladanskem in jesenskem oranju in deloma za brano.

krvavitYe. S l/1 itra kropa poparimo 1 iajno tlibko suhega ali 2 dajni Zlidki svezega pleica in popijemo 2-3 skodelici neoslajenega daja na dan. veliko zdravilnih snovj za mnoge bolezni in tezave.Zoper kruayitve sploh dodajamo plescu riiivsko preslico: eno daino Zlidko te me$anice poparimo s % lkropa. Dodajamo lahko preslico. Zdravilno deluje tudi na oiilie. V nobenem primeru pa ne smemo piti mrzlega kot ponekod priporodajo! Zdravi beli tok. S tem vpriva na prepodasen al. de ga pijemo lkivo. z asti na dihala. Spomladi nabran ie najboljsi. omela. PtJUGl{il( 97. Kako bi se pljudnih bolnikov. nih boleznih. Ako daljdasa uzivamo mesanico. ko cvete. Niegovo latinsko ime pomeni torbica. Ko res ni ved pomodiza pljuia.in. Cajna me{anicazapliuta in grgramo z niim. Cai nai bo nesladkanl l-3 skodelice na skodelici na dan. pri pliucnici.Cajie bolisj. ptidia dresen.Ptiudnikoveai ie treba pitiprikruomoku. nle k|'i.v enakih delih. zato Segajmo po niem. Vplivatudina bolnimehur in na kamne v mehlin. Pri krvaviivah iz pljue pa pijemo dajno mesanicoi plesec. pospesuje izlotranle seda. tako iz Crevesia ial gozdovih. Zaradi kremendeve kisline. zdravi hemoloide. v ustlh in trelu. vsaj v nekaterih pogle0rn. Listi so temno zeleni z belimi lisaml. lllucnlalr U0k0 tl nanizani po steblu. pljudniieliki. pospe- l. Ta daj seveda hitro skuhamo. drugi vijolidasti. zavira vnetie. tudi zoper prolin in revmo. korenika srdne modi. povsod razSirjen plevel. njivsko preslico in suli6asti trpotec.hn rus0maca. Pomaga zoper driske in krvavo urinilanie. tako pravijo. Cvete od marca do pozne jeseni. raste grmovju po in lslnatih | . ako plesec samo poparimo. Caj spodbuja leno Crevesje. bfonhitisu in dihal. Rastllno nabiramo. le 5e pljudnik. pliudnik. Drobni. Pomagazoper polodne klle in tako olajsa polod. ledaj pomaga. nekateri modri. Kar je vinska rutica za moske. Zoper krvavitve iz nosa srkamo Dlesiev dai skozi nos ali navezemo Sooek olesca okoli vratu in na tilnik. popiiemo skodelico ali dve neslajenega eaja. larc[lra Je do 40 cm visok. poveZemo zel v Sopke. Cvete marca in aprila. Po 10 minutah lahko precedimo in popijemo dan. Pomaga zoper kaSelj. Caj ie zelo uspesen za spomladansko 6i5de. pri kaSliu z izmedkom. Slabotni in susidni bolniki nai pijejo2-3x na dan daiiz pos-uienega pljuin. pomaga celo pri hudi sugici. V tej je "torbici. hitro posusimo in spravimo v temne kozarce. Je do 30 cm visok. samo sulidasti trpotec se more meriti z njim. aegapijemo alise z njim umivamo. zmanisalo Stevilo pliudnih bolnikov. leinkovito ustavlja razne ll I kot iz ielodca ter nosa. Korerlre odisfimo. slu| I | zi in ka cijevih soli eaj moeno vpiva na pliuia in druge organe. zdravi sko in g to: pijemo 3x na dan po 1 skodelico. Povezemo jo v Sopke in obesimo v zradnem prostoru. Caiblazivnelie sluznice y ielodcu in prebavilih. Pomaga ob le:avah v meni. oo 3 skodelice na dan. glipi. Veainoma ga bo pa treba posuSiti 5e pri zmerni umetni toploti do 40"C zaradi letnega dasa. prehiter sr6ni ulrip.Plesec ie odlidno zdauilo za:enske: ureia premodno menstruacuo 8 dni pred disdo ie treba piti daj plesca 1-2 - d 104 105 . Pulmonirla olllclnells . Plesec je vedno in povsod pri rokah.ka z mladnim mlekom. Na rane devamo stolleni pleiec ali pa v aaj n amodene obkladke.Sp oh velja pliudnik za izborno pomagalo pri vseh pliu6. Precei dobro izravnava kruni llak. ko bi ga boij uporabljalil Pomaga pri u I I I. 90. da se ustavi krvavitev.Caj utrjuje $uje krcenle Crevesja in s tem izlleblianie. tudi iz pliud.mo s % I kropa. podobno kot omela niZa previsokega in visa prenizkega. m6d[nlla. to je plesec za Zenske. Cveti so rdedi. PLE$EG Crlsolla iulsa msmrb . katariu dihal. Pljudnikov dalzdraviSe hripavGt in vnetia vgrlu. beli cvetki so I |.

SveZ sok pospesuje rast las in baje prepreduje izpadanie obtvl Sok iz cvetov kot obkladek )e zdtavilo '106 za utruiene oii. Nekaj dasa so boledine celo huise. zato je vedia moznosl.) n tro pozdravi Sopek sveZe prapioti. lz kultiviranega dobivajo kavni dodatek cikorijo. Inulin vsebujeta tudi regrat in repinec. Potrosnik. dob. ko cvete. pa se kmalu poiezejo in izgubijo. rodollia regrat. eajni prevretek iz korenin po za\euanir izkuserlh babic krepi rodia pred porodom. ti6ni glavobol in revmalidni zobo. 6isti ll I l. Rad ima suha tla. I. Udinkuje tudi proti ekcemom. Tako leZisde Kri in jo obnavlja. ledvice. I Ljudle rnu ludi recejo "ptavi PElidlum a$llinum - hn. na niivah in travnikih. trganie sluz.ega r. Potrosnik je dragoceno zdravilno zelisie. radioakUvna je v pradavnini Pri nas je najbolj razsirjena velika orlova praprot. Usek veekrat mazimo tudi s SentianZevim olieml Tako poslane tkivo elastiino In volino. imenovana tudi stelja. Rasle povsod. polrtost zaradi namiSljene bolezni. imeimo jo dez nod ob m eiihv postelji. bolno vlanico. osiajenega z medom. Korenine podolgem razrezemo in obesimo v sendnem prostoru na prepihu. fudi na nezdrav jogi lahko polozimo tako slamniado.d nkovahja na omenjene organe vpliva daj ugodno na duSevnost. Ko se posusi na steblu. odpravlia otekline. zbija vlodino. Suha peprot v eevlih odvzema ulruienosl in oreie noge. Korenika ptaprcti odpravlja mudne bofeeine y medih. korenlne kopliemo aprila do maja. Caj tz potroinika je izvirno PRAPROI 99. Krhamo ga iahko tud z vinom I kisom. odvaja odvisno po udih. revmo in celo gangreno. S amnjada in blazina. kar si ga moremo misliti. revma. zdravi hipohond io. ki ga n-av6Zemo na prizadeto mesto. eist kri in s tem ves orqanizem. Praprot zanjemo v jeseni. Seveda ie treba tudi glavo dobro odel\. del Praproti je na lisoce vrsl. SveZi listi praprctt navezani na 6elo in o6i. Kopeliv prewetku boleeine imeimoiodezl Istov in korcnik zdravijo plotin. utru- |. P0Tn0silt[ Cic[driun lnulus . nanoienj v Zganju. .. lenost kar izpuhti. ss. da ga s primernim 107 zdravikrde. Listje in cvetie nabiramo. Zaradi snovi inulina ie potrosnik zelo koristen ia sfadkorne bofnike. skuhan s sladkorjem. njaio. pa le po en del kopriv in njivske preslice. bistriio o6i in odpravljajo bfesdavico. bol. Je in ohranja !o lastnost dve leti.Liste in cvete hitro posuSimo v senci. je blago odvaialo za okoke. je naibolj zdravo eZiSde. Usdk ("heksengus. SyeZ sok iz lislov. Bolhe.. M/ado /r'ste p judnika lahko pripravlmo kot Spinaao ali solato. '1 dajno Zlidko mesanice poparimo s % kropa in popijemo po pozirkih dez dan 3 skodelice daja. Protikrdu iolcnika pjemo2x dnevro potrosnikov aa . [aual I - I . Velik premoga fastal iz gozdov velikih praproti.in bronhije: po dva dela pljudnika in sulidastega trpotca. natlaeeni | I I s praprotjo. turom. k nai vre 5 m:nur. stenice in usi ne prenesejo praproii in zbeZe. Cvetovi. popijmo pred spanjem skodelico tega daja. Zarad.ltll. pospesuje izlodanie se6a. v gosi slrup. ob ootih. Sok. zlatenico. Ako se vedkrat ponoai zbudimo. protin in revmo. Sve1a praprot v blazini zdtavi naglugnost zaradi prehiada in prepiha. tj. Na njem se diovek dobro odpodije. Obenem ga prenavlja. jo osmukam0 in z nlo natladimo blazinoin slan- zdravilo za jelme bolezni. cvelov jn korenin pospeSuje izlocanje in odvaianje iolda. zmesan s oetersiliem (1:1).

Freslice ne smemo piti v premodni koncentraciji in ne predolgo. Stebla susimo na Eqrl36um an6nso @ I . zradnem in sendnem prostoru. pusiimo 15 minut in nato precjdimo. zato je nosednice ne smejo uZivatl. celienie ran in kosti. le da ie Tkivovpljudih se okrepizaradi kremendeve kisline. PRESTIGA . 108 niih. bezgove jagode.. timijan. ker krep: organizem in ustvarja kri. namakamo 3 dn. Kadar potujejo kamni skozi sedevod. zato jo notranje . delno topi kamne in pesek v mehurju in ledvicah. zdravi ledviene ea$e. trosonosna steb a niso zdravilna. pomirjasdenje. Proti vnetju gila gigramo s ealem preslice. Sladkamo s kostanjevim medom. ozebline. golenske razjede. plekruavitev. kot pri krvavitvah ! | l. odcedimo v steklenice in dobro zama$imo. ker se Stevilo krvni6k hitro poveda. lipovo cvetie. Preslidin daj iajSa Skllatinko. pat pa jalova. Presiidni 6aj dobro dene ohlapniin nagubanikoii. Za natiranje bolnih udov. njegove k6e. povedane mandeljne. mehul.ie1o naj ga slabotni otroci. izloda nezdrave lelesne sokove. da vs zajedatc poginelo ali od dejo. To me6anico poparimo. Popijemo 2-3 skodelice na dan. nieni zdravilni udinki so veliki in niena uooraba ie mnooo- stranska. Koperl 100 g zelisda namakamo 1 uro vvrodivodiin nato odcedimo v kopelno vodo. odpde noge. disli kli.Ia dajejo pravo drogo. vnelje rebrne mlene. Calha meiarlca: za mnogeje preslica nekoliko ostra. zito blonhitisu. grenko slanega okusa. eraprot je tud srLpena. zmerno z nlot Preslica | fift@ Je mrjdna. Praprol deluje na maternico. hemoloide. Sokin iajprcslice nimata nobenih stranskih Skodljivih udinkov. lapuh. Preslici je pomagal do veljave Kneipp.5 dcl vode 5 minut. napravimo sedeeo vroao kopel z nekaj suhe in nekaj sveze preslice. zaliiemo s 4-5 | domadeqa iaboldneoa kisa. zdravinervozo. Vsebuie mnogo kremendeve kisline.je izborno sredstvo za natiranje ob prolinu in levmi. Stoii naj 15 minut. tako pri iz ootrebna dvoina doza. lzpianje ran s sveZin sokon ali tajem pospeiuje de se . drugo pa po pozirkih 6ez dan. Silicijeva kislina v preslici veda proinosttkiv. niti na njei |@ uslavlia voda. bolezni plesnove. Pitje daja in izmivanjez niim ustavlja izpadanie las-. Hude boleaine se bodo umirile. Bolnik naj na tesae izpiie 1 skodelico iaia praproti in ostane tesc 5e dve Lrri. Pri hudih krvavilvah se kri s preslico kmalu obnovi. Praprot odganja gliste in unidi celo trakulio.razgibavaniem normaliznamo. listov in korenik sesekljamo. nabiramo pa mlada stebla. ker je v njih ta kislina boli topljiva. To zdravljenie bo treba norda nadatJevati kak5nih I dni. Suho preslico zdrobimo v prah in ga zakuhano na nleku. celo pri ietiki pomaga. zelena. nato jo precedimo in popiiemo takoj eno skodelico. opeklin in opa n odliano pomaga praprotni izvleiek v doma'em jaboltnem k/bu: velik Sop praproli. @ lezati. trpoiec. P. brez I vonja. Cajzdravivnele ledvice. celo do 16%. Ugodno vpliva na koio.nlr. I||||.boljse zdravilo za bolna pliu6a. da ostanejo lepo zelena. je na. odstranjuje beljakovine iz seda. Riava. Zganje.emljemo zeto previdno. tilus. v katetem so se nanakale korenike. zato priporodaio dajno mesanico: preslica. raslaulc Preslica ie nadlezen plevel. rajsi v presledkih. sla' bokrunogt. Cajprotiseenim kamnom: 1 velika Zlica mesanice preslicez brinovirnj jagodami v enakem delu in malenkost pelina kuhamo z 2.

Je vedno zelen grm. Sta dve vfsti: bela ali rumenkasto bea in rdedkasta. zmesamo Stoldene liste namodimo v oliu. da je bila vedno pri roki za rane. vim maslom in dobimo utinkovilo nazilo zoper koine izpu$iaje. niii in drugih glodalcev. Ako pri notranji uporabi neprevidno raviamo puSpanom. Ulgln0a ma llma all Scllla mallfima PUSPAI{ 102. sodne. kiga v zgornjitretiini krasived belih cvetov. Drogo je treba hranili na zelo suhem prostoru. Na soncu iih ne ka2e sLSit:. vzamemo neko iko premoene doze. Siroke. da ne zadenjajo odganiati. pa prav zaradi alkaloidov tudi strupen in ftffi[ a tudi bolj v notraniosti. ker potem niso ved st. drhtenje in krdi.upene. ki so bele. pa je posebno &inkouil strup za zatirunie podgan. po 20 s s!ro- I. protinu in koinim izpuSialem. na ookooalisalh in ob vrtnih giedah. Raste zelo podasi. v tesno zaprtih posodah. I a| z gazo zvite liste. debele in pokonane. odrezemo listno in 0. Zmedkane. pa tudi tiste zunanje liste. Primorska debula je sredozemska rastlina. Nastavljaio jim cele 6ebulice. Cebulice skopliemo ieseni. PRIMORSIfi GEBU1A . gnoine in take rane. lz nje zraste do 1. ker h. se lahko zastrupimo. proti levmalidnim boleznim. Vdasih so io kmetice gojile kar v cvetlidnih londkih.h .5 m visoko cvef lidno steblo. imajo cee robove. Te so debele. Cebula je zdravilo za rane. Alkaloidi bi ohromili dihalne mi6ice in povzrodili zadusitev. sln$h I Pozneje zrastejo listi. tudi kilskimi aebulami. skopljemo kopljemo cvetno steblo. protin in revmo. s. Buls |. 0b najmanjsem sumu zastrupilve je treba takoj izprazniti drevo in ZeJodec ter poklicati zdravnika.o za srce. Kot rasllina toplega Sredozemlja je zelo obdutljiva na jesensko in spomladansko s ano. zeo debelimi.lzha\aiziuine Evrope. obe sta enako zdravilni. Po udinkovitosli ie med digitarisbm in strofantusom. pekode in zoprnega okusa. dolgi 30-50 cm. sluzaste in manj zdravilne. E@ 1ftffi 110 .qa g6lijo kot lepolniorm v parkih. dneh odcedimo.I||I. uleze. mozolje na licih. Razreiemo jih na tenke trakove in hitro posusimo v susilnici pri 40"C. dajodvaja in zdravi revmo. odstranimo zunanie liste. iajdasto podolgovati. Upofabljamo samo srcdnje tuplne. in sicer od marca do maia. Zato jo ie treba zgodaj jeseni spravitiv rast injak. razsirjena od Cipra pa tja do Portugalske. da je popolnoma v-arna pred v ago. npr. suhe v sredi. debelimipa 10-15 cm.ih le treba zalo zviti. Fdedaprimorska 6ebula nevaren. tute in podobno. Z gazo . Dajeio io kot dopolnilo terapije z digitatisom. ker so zaraoi daljiega susenja s abse. Ti so podobni liliii. Zaradt Stevilnih alkaloidov ie zdravilen. D m0rslrl lllr Primorska debu a ie trajnica I z l. da zaradi s !zavosti ne zdrkneio ven iz erevesa. Uporabljatijo smemo izkljuino pod zdravniSkim nadzorstvom. Primorska debula ie posebno uspesno zdravi. sicer se llsU z epijo. razkrojijo in postanejo nerabni. | . Cvete rumenkaslo belo. visokimi 15-20 cm. pa doga vzporedna rebra. Cebula nivsavzemlji.tro pomaga. Paa pa zunanie upo1abllajo zavretek iz listov za ovitke in kope. ne lemperalure: nekai listkov a | | Domaee zdravilstvo uporablja poparimo s % litra kropa. lz nie so delali razna nazila zopet lwunkle in zanohtnice. 9 Znaki zastrupitve so: bruhanje. spomladi pa pozno presaditi na vrtno gredo. Pamorska debula ie udinkovilo zdrav ro roper hemoloide. omotidnost. veie so kratke. pol srer4o v drevo zveae' pred spanjem. listi usnjati in dez zimo ne odpadejo. iai iz lislov za zbijanje povisa. Primorska debula rasle na peseenih tleh morske obale. Cez lelo to storimo s svezimi listi aebule. zelo grenke. sompenilsns - ir. nato suh lupine luske. Pri nas. Hranitiiih je lreba na suhem in hladnem prostoru. ki so se nelade celile.

Obkladek menjamo vsako uro. nato io obvezeno s ktpo. Zadovoljen je tudi z bornim rastisdem. Ti naj je pad ne uzivajo. Uporabljamo le njene listne peclje. ako jg9. rad pa ima apnendasta lla. Rabarbara pospesuje izlo. nioarOarb na. Uyete dodalamo ludi drugim domadim dajem. pri obeuriiivih tjudeh krepi ieto Ir^!s. lz pecljev delamo kompot. Cvete I .. in sicer v kosrh ai v prasku. Nabiramo cyeloye in jih hitro suSimo na senanem. doie6e malere. ako dodamo v enaki kolidini 5e trpotca. ]anlo [. nDaftala V lekarni lahko kupimo korenfio prve. aajen naj1ej izmijeno rano. Konpot. bolniki s protinom ali z vnetim mehudem. v gorah disi zagatno. k se nerade celijo. lma slaboten vonj.: oec. tane. a zradnem mestu. navlateno z runia- 113 . ker preved drazi sluznico v ustjh in erevesju. drugo goje pri nas po vrtovih. ker zelo gasi reio. S toplim s svoio kislino povzrodajo "skom ne. I namesto nje lahko jemljemo krhliko. Dobro je dodati lemu daju 5e enako koli6ino trpotca. pomarandaslo I ali Skrlat- gnoj zmanjsa njeno no. okusa pa je povsem nedolodnega. Ta 6aiCisliludi kri. Nekaleri ljudje ne prenesejo rabarbare. Sokdajemo vrodidnim bolnikom. I l. V njih je obilo vitamina C. dl0bll|Ia krm0nla r.!ir_q|'1|19. krepi prebolevnike. RA]IJAK 104. le sve: zdravilnosl. sok a:) marmelado. Rhcum Dalmat||m .tn. V vrtni zemlji dobro uspeva. Vta namen popijemo 2 skodelici poparka na dan. tu[rrllls rlmrtrla . ne iemtjeio noseCnice. danie seea. Ta aaj zdravi uspesno tudi kaselj. Te rezemo prvidjunija.RABARBABA in IUIIGUISKA RABARBARA nn6m 0lllsln6l0. Korenika kol ial rahlo odvaja. da predvsem zdravi ll l. slajen z medom. in sicer tako pri ljldeh kot ptl livalih. Sok ze o ugodno vpliva na zobno sklenino. Tako se poceliio tuditake. Pospesuje prebavo in rahlo odvaia. pomaga tudi otlokom. drugid pa septembra in oktobra. Je zelo priljubiieno tjudsko | I | l.jim niso pritegte. zdravilo. v gorahrumeno ali zlato rumeno. Ze ime pove. Listi niso v nobeni obliki uzitni. ki im sadr sokovi @ kovin eajen. Naj ga uporabliaro liudie. zlasti tedaj. I||3.[fl.. kgr se.

Prvi dan popijemo'100 g. ttt.5 kg stadkoria in sok 2 limon tel med kuhanjem neprestano mesamo. Zdravi gliviCne bolezni koie. pri mokrem vneliu rebrne mlene. sklolelinih. Mleiek rcgnta pomaga proti zastluplienju krvi s kovinami.dodli pomaga. Nato pa nazaj do 100 g. cyeloye med oKobra. Cve- l@@ | | | . Vsekakor pa sok zmanjsa nagnienje k tei nadlogi. Ustavlia nastaianie ioldnih kamnov. Sladimo ga z medom. uspesno zdravi diha. Vsebuie nestrupen mledek. ie Dri bogata redkev in vanjo vsujemo sladkorja ali nacedimo medu. Ob degeneraciii hrustanca nam lahko. cveleniem. revmi. zdravilna zel. lzboljsuje celotno plesnovo in pospesuie diidenie @ vodenici. lenem irevesiu. Posebno sok in nazadnje poiemo 5e redkev. slabokrvnosti. da so ostali zdravi. Sicer iih ne lopi. Je zelo primeren za pomladansko in I I I l. Stoldeno redkvino seme deluje antimikrobno in antimikotidno. drugi dan 200 g in tako gremo do 400 g. Lludle z vnetim ielod" cem naj je ne uzivalo. Pospesuje izlodanie seda in iolraz- krv! Tako koristi pri protinu. zdravi ioldne poti. pospeSuje polenie jn krepi telo. Vsa rastlina z vilaminom C in minerali. orecedimo. smemo uzivati prevelike kolidine. da nastane gosta tekoaina. pravi Kneipp. Regrutov siup (napadno ga imenujejo regratov med): vzamemo 4 prgisda cvetov in iih dobro prekuhamo v 2 lltrih vode. korcnine kopljemo zgodai spomladi ali pa od avgusta do rumeni in na votlih stebelcih.ku. zaostali menslruacili. Uporabliamo korcnasto korcnlko. vsajtako trdiio. susimo 40"C. postavimo na toplo iez nod in drugidan poiasipopiiemo iesensko zd. Naredimo lakole: izdolbemo z listi vred v senci ali v oeiici Jih razceDimo. dobro zamasimo in spravimo v klet z dulcem navziol. Lahko si ga sesekljanega nin-posebno priporoeaio za zdravljenie pozimi. ta sok kapnemo v oei 1-2x ledensko. pri sladkorni bolezni orioo_ rocaio prezvediti na dan 8-15 vo ih stebelc. Pospesuje izlodanie iol6a in zdravi vnet iol6nik. Ali: redkev tzteaemo. boleznim ledvic in mehuia. pozjvlja in vraia mod. Cvetovi 'so zlalo le od marca do maia. tako sveze naribano. ker je takral najbolj zdravilna. GRI{A REIIIGU R{trhrnus saliurs-h .m t. Regrat zdravilno vpliva ztasti na ielra in ledyice. ako so bolne ali oslabele. I Je nadleien plevet. Zato ga pridno uzivaimo v vseh oblikah. paa pa zmanjsuje nagnienje k lei botezni.I05. bronhialni kalar. disti sluznico dihal in prebavil. a zelo | . ailih. disti. nai_ bolje v pesek. Gojijo jo po vrtovih in poljih. Zelo dobro aisti dihala. Reorat ie zelo pomemben pri presnovi. 114 115 . Uporabljajmo le Ca. sicer Dostane Skodliiva. drugih pa ne. Pa tudi sicer drugje pomaga. aaj iz tistov in koteje Se boli zdravilen. neiesdnosti. Redkve nai ne bi solili. kotiem. odpravlja vse zastoie. zavira nastajanje peska in kamnov v iol6u. kotnih bolezni-h. Sok redkve. Je odliena kot zelenjava. oslovski kaSeli. boleini trebuine slinavke.avlienie. Redkvina solala pomaga proti napihnienosli trebuha. Takole pripravimo: redkev zmeljemo in sok dobro iztisnemo. skuhamo in to vodo osladimo s kandisom ali medom. maslacalr I Je prastara kulturna rastlina. pri voderiici in slab. tolsiavosti. Navadno se Zoldnik pomiri in alovek nima vea tezav. Cloveka kar pomladi. preden cvete. Nekatere kamne topi. vella pa tudi kot zdravilna rasllina. Vliiemo jo v steklenice. la. I. uainkovita ie korenina: topi. dodamo vrooemu soku 1. Ialtraclm 0mclndlc hlY. ker bi nadrazilo ledvice. pri prsni in trebuini struplia lelo. pijemo pa po pozirkih. rolllr Egipaanisoio s debulo in iesnom daiali delavcem. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posuiemo s tem prahom. zneian s slad| REGRAI 1||O. pospesule pretok ioEi. L/bte nabiramo.

Cajno neianicospelinom pijemo kar se da vrodo. GtGrtr 107. iolda. Cvete od juniia do septembra. plodove pa. odprte rane. jih po posusimo. pa drago- I l. ker bodo varni pred vroaino. Zazimo namoiino celotno zrezano nstlino bo steklenica polna regrata! Uiivamo do 20 kapliic 3x dnevno. Suho rastl. v katerem so se namakale zdrobljene korenine. S dajem izplakujemo razpokane uslnlce.5 m visoka rastli- cena zdravilna rastlina. klvavitve iz nosa. ko dozorijo. mladostne akne. mehuria. krvavilev iz ledvic. l\. poiagamo na otekline. prolin. iol6 Pospesuje izlodanie pri bolnih iel h. laisa aslmo.hn. Ce hodimo po vroiem soncu. velia za plevel. REPIK l0 n0nla sua$lla -lw. Zene na vodo. Fepikov ial se dobro obnese | I | . lo||0rac Cvete lepo rumeno.latdje treba narediti Pospeauje pomaga pa tudi sladkornim bolnikom. Unele oEi Eptrano s iajem repika. zoper moEenie postelie. Ko se posuSi. V isti namen lahko namodimo korenne tudi v rumu.Koldodalek kopeli pomaga pti koinih bolez. na grobljah. razna vnelia. namestimo novega. ialzdraviin 6isli ki. Cal rstoy zdravi mehur.r'e . Prav lako si pomagamo s svezim sokom. Oije. ne v grgram0 Pri vnetiu dlesni in grla grgramo izpiano repikov dai. revmo. olivno alisezamovo. kuhane v vinu. Sok sveie korenine kapamo na ekceme.daiemo tudi na kruh. na. nedisto koio. bole6ineY nogah. pri boleznih drevesia. Sok zdravi tudi vlaine lisaie. zaradi svoiih sestavin. Lahko uporabimo tudi druge zdravilne liste. posebno inulina. pomaga izloaanie seda. opekline in podakaTo. ki io zdrobimo. lako da se odpiralo cvelovi od spodaj drug za drugim od junija do septembra. Pomiri vrodino. koina vnelia. Pomaga zoper | potov. 117 . namakamo nekai ur in nato izpiiemo. si daimo ra glavo list rcpinca. Basie kraj I l. dolgem razrezemo Llsle nabiramo in iih sveze Dorabimo. Korenina ie otav dobta Drikuha za sladkorne boln ke. gripo in gnoine ture. Je dvoletna. odliden ne kamne in pesek. ob zidovih. tega iztisnemo iz korenine. zdravi beli lok. de qa obenem tudi pijemo. Cai iz semenaie dober zoper ledvicne kamne.bfe. da se na niih posuSi. lrctlum tanna . ustavi griio in irredi mensiruaciio. ledvlc. sla usta in irefo. ptepteiuie izpadanie las in zdravi pthlial. Zaradi inulina ie repindev sok | in II | . nih. Rad ima gnojno zemljo in sonino lego. 1.lozgani se bodo zelo dobro poeutli. Je veliko bolise varovalo kot ruta ali klobuk. boledi kdi. tvole. Repinde. Proti mastnim lasem vtiramo v lasiSCe vsak dan sok sveZih listov.ino zrezemo ali pa zdrobimo v pnh. mehuria. bliuvanie klvi. v Zganie. zalijemo z 2 skodelicama vode. Korenlne kopljemo aprila in oktobra. Nai REPI]IEG 108. ieter. ioldnika in vranice.

da zaviiemo glavo ali bolni del telesa v repuhov list. Ta eai je zelo dobro zdravito zoper bolezni spolnih organov. ampak le i<ot dodatek k brinju. Syezl iibtl hladiio opeklihladijo ne. in popijemo polu ter pomaga pri prollnu. takrat so najbolj zdravilni in iih hitro posudimo. tembolj jo pa ceni liudsko zdravslvo. Svicarskizupnik Krjnzle jo ima | I I za modno sredstvo. svezi ali pa oosuseni. in I ia Jesenska in spomladanska resa sta praktidno enako uporabni.h .lotuh. rahto uspava. oodobnih nalezllivih daj zdravi dihila: pomaga priastmi in leiki sapi. cvelov. jih po dolgem razreZemo in oosu5imo na zraku. koinim za odp Cai iz listov pomiria kde ielodca. | . rcDlh Je tralnica z gomoljasto koreniko. ll l. nepuhove kblete umirjajo migreno in rakaye boledine. Korenike kopliemo februarja in oktobra. oei in oroti nam v o6eh. Zatrajno uporabo repuha ne priporo6amo. lajsa boleznilr. profinu in levmi. Raste po vlaznih travnikih in ob potokih. Caiu rese dodaiteSe lipovo lubje in timiian! ual prlemo neKal casa vsaK vecer.h . Cai iz listov se obnese p ri g ripi Grlliina nlgirls {lcse||sta).isle. Cal2 obkladke koinih boleznih. pesek. I09. levmi. oaj lse obnese Caj in kaseli in hripavosl. pai pa za akutne primere. po 15 minutah odcedimo e rane. onlca I l. Cislikri in tako pomaga proli ekcemom in koinim izpuiiaiem. ledvidne kamne plotinu. zato nai bi je same ne uporabljali. za dlan velike . Navodiloi 1 dajna zlidka na skodelico vode kot preliv. blaZi ielod6ie teiave iaradi vnete sluz. Zaibliu ali v rdedem vinu kuhano ali pa samo namodeno. posebno v ilovnatizemlji. eaj repuha pospesuje izlocanie seda in izmivanje izmivanie vnelih oii in proti bole6i. pike 6ebel in os. Nabiramo Se majhne. nato sesekljamo ali zmeliemo. i5iasu. Solska medicina se zanid ne meni. E Ga Gdnsa (smmtadanstal RESA 110. nice in prj griii.inih boleznih. Dve dajni 2lidki korenik pop imo s Z I kropa. z res velikimi listi na doloih pecljih. nespeenost in teiave v meni. Nabiamo cvetoio rastlino: lahko jo osmukamo ali pote1emo cvetoee sbbelne vr. bolezni ledvic in I I . Predvsem pomaga proti aneriosklerozi. Cai zdravi revmo. Cai iz lislov ali korenin pomaga pri teiavah z menslruaciio. Kneipp io ie cenil in jo tako nekako na novo odkril. zlastiploslale. Caj upori uporabiiaio tudi za umivanie in ookddke pri i. ki popolnomanadomesdaiodrugeSkodljive narkotidne tablel€. V Svici izdeluiejo iz repuha tablete proti boledinam. Lahko si pomagamo ludi tako. sraien z medom. Uporabni so cyeloyl. Pomirja iivdnost. mehuria.iike. 2J skoderice na dan. Dodamo med. najboli pa korenike. Lajsa tezave ioldnika zaradi kamnoy: 6aiu dodamo liste iz pelina alilavzentroz. Pijemo ga po pozirkih karse davrodega. Tako prepredimo napade. po kakSnih dveh urah boledine oonehaio.REPUH Pohslbs lrt[lldls . 118 119 . i5iasu. .

Poyeduje odpornost proti boleznim. pa iih ne drazi. Soh jagod. migreni in hudem ka$liu. Ca:i z avl dihala. Ta dai iil. zalijemo z iganjem. Vpliva na dotok krvi v slce. krdih malernice. ustavliaddsko in griio. Rltss nlgrun - [n. udarnine. Actlll6a nlllsfollum . Ugodno vpiiva na seCila. dodamo liste poprove mete. Caj iz listov spodbuja ledvice k delovaniu in vDliva tako na zdravljenje plotina. Flbezoy sok V 2 kg soka vsujemo 1 kg sladkorja. Caj iz listov pomaga proti skory'e kuhamo dec. kuhamo. boleznih mehulia. odpravlia nejeS6nost. postavimo za I dni na sonce. 120 . Zaradie rman orav nkovit h I snovi moano zdravilen. nahodu.fanatbibil. utekodin ja . mehu4a in iolCa. Za Zenske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe. Caj iz listov prepreduje nastajanje kamnov in peska v mehu4u in zdravi druge bofezni mehuria. Jagode imalo veliko vltamina C in J. iivdni napetosti in visokemu llaku. Pazimo. kier daj podobno udinkrje. RTBEZ RMAil 112. S daiem izpiramo rane. dodamo nekaj prazenega sladkoria in spravimo v steklenice. ureja premoano ali preaibko menstruaciio. Osfovski kaSefi odlidno zdtavi konserviani sok ribeza. Je antiseptik. krvavem izme6ku. Ta dajje izvrstta pijada in tudi dobro sredstvo za zplranl'e pri belem toku. krvaviwah iz danke. Uporabna je tudi skoria. odcedimo. polagamo ga kot ob oge stoldenega na udadena in odlgnjena mesta.aki druzini. Rman zmanjsuie tezave prolina in levme. Nabiramo nadzenne dele I I .111. ledvic. zelo pomaga pri 6reves. pospeSuie znoienie in Stevilnih ui ll I . ureja kroienie kryi in s tem srdni ulrip. PoZirek pred poiitkom odpravja nespednost. Je trainica. pasnikih. pomaga proti neiesdnosti. pri driskah. ker jih rada napada rjai taki listi so Skodljivi. ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delovaniu. dajetaodliino rnazlo. Caia ne smemo sladili. kuhana s svinjsko mastjo. Tudi dai iz listov vsaki druzini. od juniia do avgusta. Caj grgramo pri zobobolu. ilz cml Vsa rastlina disi nekoliko po stenicah. zdravi ledvice. odliino pomaga"pri leiavah vielodcu. Tudi zadrzuie sladkorno bolezen.v mesecih pri roki v vs. boleznim dihal in slabi prebavi ludi v najhujsih primerih. nosa in obldajnlh ran. vnelje slu2- nice debelega drevesa. kamnom ledvic. Baste po suhih travnikih. odpravlia kalar mehuda. kr6e v drevesju in ielodcu. driski. Sbleeni listi kot dajso odliano sredstvo pri srdni slabosti in vodenici. cvete belo ali roza rdeae. zlasti v nienih zadetkih. Sooaro in tudi daj potegnemo v nosnice pri pospeSu je izlodanie seda in tako uiinkovito odoravlia iz iold. da se zgosti. Zelo se obnese pri notranjih kruavilvah. pike iuielk. kier imaio maihne olloke. revme in proti poapneniu iil. ll nih kriih. 6isli kri. Jagode iq sok lajsajo ledvi6ne bolezni. in sicer od junija do jesenske slane. Juniia nabiramo le zdrave liste brez pecijev. halducta trara I I . zastoj vode in motnje v ielrih jn iolene kie. Bman in trpotec. zdravi okvaro srEne miSice in angino pecloris. ki zelo uspesno prepreduje okuzbe. samo na mokrih tleh ne uspeva dobro. daipriporodajo tudi pn pri vodenici. nanoienih v zga| | nju. privroeicipa tudigasiZejo. moCenie postelie in bolezensko liSCanle na vodo. zlastiv pljueih. visoka do 50 cm. zaprlie. alijih hikeie pozdravi. da izlodaio se6. Pest. cvetote rustline ali samo cvellr-.bezoye 15 minut v vinu. kuhano z rmanom. ob poteh. Flbezoy rker Zrele jagode stlaeimo. lajsa mokrenie in levmatidne boledine.fanaibi bil v zimskih rani ribeza. l/ro.nr. Deluje proti nespednosti. caj je zelo zdravilen za elevesie in ielo- telesa strupene in bolezenske snovi.

Olie rozenkrcvta ima priielen I I in osvezuiod duh. mehke in dlakave liste. ter drisko iolenckov. raste pri nas le v londkih. skuhamo na % | vode vejico rozenkravta. izpusiaie in lule. da tistega. ta dal ni za ttudi. Svoj das pri nas ni bilo Sopka brez rozenkravta. Rozenkravt so uporabliali tudi za zdravlienje dliske. obenem pa vse priietno disi. kafro. Prezveeeno listie rozenkravta izpljunemo ali pojemo: za zdravrienje dl€sni ga zadrzimo v ustih dalj dasa. kar ugodno deluie pri boiiastnih napadih. Sto/dene /iste devamo kot obloge na fane. vse so niib$ lnllco$rs-h .fl3. Pred I l. Hranimo na suhem Drostoru. Vse troje je lepo za pogled. narezane. tudi ruskega. Rozenkravt so kmeike gospodinje dajale med perilo. Korenine. ker pomirja. To ie veiletna okrasna rastlina. ki rrpiio zaradi zaprtja. BoF nik s padavico sodiv zdravnisko oskrbo. toreitakoj pri roki. zdravi hripavosl. maiaron. hemoloide in bolne msndlie. Jagode vkuhavamo. sve2i. Ta Calpijemo vedkrat na dan. potoniko. Ako grgramo in po pozirkih piiemo. eaj U /ibtoy ali sok iz jagod I odlidno deluie zoDer dlisko. Zeli. dim prej spravijo k zavesti. oroti 6levesnemu vnetiu.hn. Susimo hitro in v senci. kerjih rade napadaio Zuzelke. rman. l@zato ludi krvavo. marina. lustrek. baldrijan. pa le pomagaio v napadu. Ob napadu srdnih slabosti lahko denemo \ usla list alidva rcZenkrayta. To naj bi pripomoglo. tudi vnetiu slepida in bele. kaiti napad padayice ponavadi pride iznenada. Sadezi. Cvetoviso majhni. nelreska. P/odoye nabiramo popolnoma zrele ln zdrave. gordico. torej ludi rozenkravt. Zafran. vralid. krvavi mleeek. Obenem z rozenkravtom so daiali v mleko tudi sok ll . ki vsem uporabljamo . nagelinov in roZ- dodajmo 5e bezgove iagode ter 000r0v0 meto. $fidlloralr . R0BiltA I I Robid je zero veliko vrst. da ie lepo disalo. poper. roZnate barve in imaio ostroge. To seveda Se ne pomeni. Te zeli ali moino disijo ali pa so zelo grenkega okusa. Prav lo pa ie verjetno tisto.sle za daie. Za zdnvlienie boZiasti imamo danes na volio vrsto farmacevtskih izdelkov in lahko le zdravnik izbira med naiboli ustreznimi. da roienkravt tudi zdravi. kuhane v ernem vinu. Driska bo ponehala brez boleiin. uslavljajo krvavenia v klimakteJiiu. pomag?i. ne pa zdraviio. ker mehda porodne poli.o. ki modno disiio. ll l. Z domae imi zelmi ls ublazimo napad. dai nai piieio matere pred polodom. vloiino. Aprila in maja nabiramo liste brez pecllev in vrEidke poganikov. rozmarin. lt||Dlna ROZE]IKRAUT I14. Vse te grenke in diseie zeliso imeli nekdaj doma na vrtu alipav domaei lekarni. mutoku. Pslat[0nlm 60!m tvlld . vinske rutice. S toplim preyretkom ilslovuspesno izplakuiemo ustazoper bolne dlesniin afte vuslih. Bozenkravt dobro poznamo. Dodajmo daju 5e zajbljateaj ei$i kri in tako ugodno vpliva na koine bolezni. 122 . da iivdni liudie kmatu zaspiio. Lahko mu dodamo tudi kamilice ali rmana. meto. izpuiiaie in liSaie. skorai enako zdravilne. ga Zvedimo in srknemo pritem 5e pozirekvode. Pomaga zoper krvavi- tve iz ielodca. ki ga mede. v prah zdrobljeno aloio. ka$eli. bozie drevce. Rozenkravt cenijo tudi kot zdravilo za sfce. Rozenkravt ima precej velike. predelaniali vloZeni. So odlidno hranito za k . Ta daj poseka vsakega drugega. navadno pa rastlina le redko cvete. Ako imamo drisko.

boiiasli. namoaen v Zganju alj kol dai. migreni Zivdnega izvora. ee se v tei vodi kopamo. Sivka kot ial disti zlasti glavo. tudi disi z be. neledno menstruaciio. izpahe. Pest sivkinega cvetia nanoeimo v 2. | | RoZmarin v vseh svojih pri- odore. Caj priporodaio pri vodenici. zdravi nahod in migreno. ptotin. Caj dellje proti kdem. spodbuja odDravlia bledico. za 6iScenie krvi. zdravi levmo. Bolne oiikopamo\ mlaCnen poparku roimarina in kamillc. Njegovi pripravki so rcznarinov cvet. k6pi in drhteniu udoy. ie u2ivamo ro2marinovo vino ali pa roZmarinov cvet. K/s. se podulimo krepke. deluie proti bolezenski zaspanosti. ker disti iih ietla. Pri iivdnem ulripaniu srca. modrice. Pozivlja delovanie ieler in izloea- iolia. Precej do go kuhamo 1-1. roZmarinovo olie in rcZmainovo yino. saj je poiivilo. kier so bolebine. zlasti pokapi. rutma lrrdndrla slicr Je rastlina toplih krajev. zoper zaoslaianie vode popijemo 3x na dan po 1 kozardek ro:marinovega vina: na tesde. Je do 40 cm visok grmiiek. seinim kamnom. Vse to skuhamo z belim vinom in z niim veekrat nalremo ohlomele ude. S tem masiramo glavo prhljaiu. kuhan s sivko. kijih je prizadel protin ali revma. proti omedlevici popiiemo na dan 3 skodelice tuia rz sivkinih cvetov. edeme. ti. Siuka. nevrasleniji. Dalmatinci kopljejo slabotne. leni ielodec. Obloge s sivko v weekah na g/ayl lajsajo iivdni glavobol. Boli kot sama se obnese v mesanicah. Sivka ie primerna pri zlalenici. neplodnosti. . Pripravimo si okrepiujoio kopel. Proti izdryanosti.5 kg sivke v 12 | vode in jo vtiiemo v kad. Caj prepreauje kap in nagnjenje k njej. Caj ustavlia hude d ske. napenianiu. bofeeine v spodniem delu lelesa. Cvete iuliialn avgusta. rahitidne otroke v rozmarinovem ialu. zlalenico in njene posledice. zato jo goiimo v loncih. | | Sivka vpliva v prvi vrsti na I l. belem toku. I I . RoZmarin. posebno pri boleznih o6i in uies. ker ie moano sredstvo. S tem oliem masiramo dele telesa. Kapliice olja izboljsuPomaga pri koliiine. pi izpadaniu las in proti 124 . ako ga bolnik popije po 2 kozarca na dan 1*2 meseca. ki mu dodamo 5e Zajblja in brinovih jagod. drzimo nekai minut v ustih zoperzobobol. Zoper nespednosl je treba pfi Aajno neianico sivke. PosDesuie ktvni oblok in dvioa nizek kruni tlak ter ureia neredni utlip. Od kapi zadele. blazi boiiast. ker rada poze- -i il6.115.Lahko pa cvetje namo- eino v Spiit ali Zganje. zlasti se tu obnese rozmarinovo vino. jegliaa in Sentjanzevke. Te naredimo. ako sta sicer Zelodec in prebava v redu. S cvelom masiramo mesta. omotici. iivinosli. polik z vrodim belin vinon.6e popijemo 2 skodelici daia na dan. migteni.5 dcl olivnega oljain damo za2 meseca na sonce. da se okrepijo. zmeCkanine polagamo obkladke iz daja. oslednie iivievie in na . Kope. iztreblja gliste. Uporabljamo cvetove ali pa cvetodo rastlino. lesnobi. soroden rozmarinom. nie slabi prebavi. olju ali belem vinu. Uporabliamo le maihne oodobno. Na izvine. kaSliu. Zdravi tudi slino vodenico. aslmi. R0ZMARilI Rosna nN olllclndlls sluKA n - hn. pred kosilom in pred vecerio ali pa tudi 2x po-eno Silce cvela. Trgamq tik preden se cvet I I pravkih ugodno vpliva na telo. omotici. je proti izpadaniu las. d0sollr I l. jejo prekrvavilev in Sirijo iile. Treba mu je 5e dodati nekai ianeia in Saepec cimeta. Rozmarn izredno krep slce. dihala. 2 kozarca vina ali 2 Silci cvela na dan. vsaj v zadetku ie treba masitali s cveton sivke. baldrijana. ako namodimo rastlino v Zganju. Nabiramo ali samo cyelle ali vso cvebeo nstlino. ki jih povzrodajo vlenia v prebavilih.

ie odlidna kopel za odprle z noge. tezave vredna. dlakaviI s sreastimi. To je lastnost tudi drugih praprotnic. Lrble trgamo od juniia do seotembra. Pri zacelnih duievnlh boleznlh in moiniah daiemo bolniku 20-. de ga vsrkavamo skozi nosnice. naduho. tudi oslovski.1t7. mokrenie. goje ga pa tudi po vrtovih. Rad raste blizu I zadelno TBC. Mladen daj grgramo pri h pavosti.30 kapliic 3x na dan. ludi oslovski kaSeli. SlAllln [0REllll{lGA Polnadlm stEzEl{ouEc 1r8. Nabiramo vedno sti za dlhala: zdravi plluEa. alrlll sllrz cm visoka rastlina I . Uporabna ie' skoraj edino korcnika. katar. in sicer od iunija do septembra. zdravi melanholi' io. v suhem vremenu. drevesne in ielodCne klce. Tak Cal. oteceno Yranlco. sta do septembra. ludi laisa bolece | . ki rasteio na hrastovih deblih. Treba ie zelo hitro susiti. Caliz korenike je zcfavilenzla| I l. cvelove ob cveteniu.lr. laisa idreblianie in pomaga doiedim maleram k izdatneisemu izloaaniu mleta. nato Sele daj pogreiemo. Nieni lisli ostaneio tudi pozimi zeleiri. rlrffr lrlnt. Bolnik nai popije 2-3x po kozarec na dan. Polipe v nosu zdravi daj. hripavost. v katerem se ie nanakala sladka koreninica. aslmo. Zdravilno vpliva na kree glasilk pa tudi na la:ie ddske. Za aaino me'anico ie treba slezenovec v ioltnlku. Korcniko namakamo v zganiu okoli 10 dni. Slezenovca kot tudi sleza ne smemo ne kuhati niti popariti. l\. mehea sluz. Caj se obnese pri neietdnosli. ker no temno barvo in oostane mani Zoperlesnobo v plsih pripravliamo 6aj iz listov. mi listi.Vrodpoparek listov in cvetov. | l. zori pa od avgu- rrldn . . ako ne izbea soka. sluzi tydi kot odvaialo. Cai iz enakih delov korcnin in listovhitro pozdravi vse gdii podobne bolezni. blaii in umiria | I | kaieli. ponri bolei mehur in dlevesie.Te nabiramo od septembra naprei. zdravi bronhitis in pliuCnl katar. Je do 60 narezanimi. dloveskih bivalisd. Pospe$uje izlocanie sluzi. eztezemo. Grgranje s popalkom iz enakih delov slezenovdevih listov. Ta 6ai zdravi prav tako rane in razpokano koio. sicer dobi droga umaza- kaiell. oosebei namakati v hladni vodi in S eaiem preganiaio tudi gllsle. Vino. sam ali v mesanici. Cvete belo in roZnato. ki stoji pol ure in ga precedimo. yirq kuhano s korenino slezenovca in janeZa. iih operemo. listov trnega bezga in ludnikovih cvelov avibezgauke. Liudska medicina naibolj ceni korenike. posusimo in spravimo v temnih kozarcih. Korcnine kopliemo marca in aprilater oktobra. zastaianle vode. To velia tudi za cvetje in lisle. ampak ga takole pripraviti hladnega: korenino namakamo v hladni vodi 8 ur. odcedimo. . odcejeni 6aj Sele dodali topli iajni mesanici zdravilnih rastlin.lesamo ga lahko tudi s trobenticami. caj zdravi ielrne bolezni.||r. Sladko koreninico uporabljamo tudi za duSeyne bolezli. sal Zene na Yodo. ugodno vpliva na dihala.alrd Je praprotnica s plazeeo se kore' nrko. hdpayost in vne{e irela. izplakuiemo z njim usla zoper Cire in izplitaie. [rlrr tllrtrtb . Treba pa ie kopel ponoviti 3x na dan v vedno novi vodi.

Nore. naliiemo nanje za nekai ur vode in to piiemo.hn. ponovno kuhamo. Smrekoveiglice vsebuieio mnogo C vitamina. de ga pijemo v postelji. podakamo 5-10 | | Je zelo zdravilno zelisee. Kopeli iz snrekovih yel pomagajo zoperprotin. kalariu in drugim bolez. tudi razku2uie. dase ne bo nikdarstopil. Smreka je do 50 m visoko drevo. lajsa iiydni glayobol. daostane mazilo mehko. lglice sesekljamo. Zdravi ludl pri zastlupilvah z alkoholom in nikotinom. bosladkorpostaltakotrd. Je do 15 cm visoka enolelnica. neiegdnogl. kraste. Obkladek smetlike in kamilic zdravi iedmen na vekah. poparek razreddimo z mladnovodo. ll ll. vedajotelesnoodpornost in zmogliivost. N l@ | macesen. poZivljajo okolele miSice. Plcoa orcelss . ti$Caniu v glavi zaladi kalaria. lglice ail yrSlcke poparimo I Vsi iglavci. da se zgosti. bor. zeleni mreni. od junija do avgusta smolo. Ako so odiobdutljive. pospe$ule plebavo in krepi lelodec. Deblo pokriva rdede riav lLib. ki | | . SMErulfi Eu rtula olllcln{llr . Zrakv smrekoven gozdu je pozdravil plju6a mnogih bolnikov. Odlidno mazlio zalane dobimoiz sn rekove smole. drugaie lahko skodi. lzboren s/upnaredimo. Pazimo. Mla6en poparek krepi oslabele oClali zdravitake. od julija do konca septembra.119. rusevie in smreka. vnelie grla in pliud. nim dihal. tudi pri odraslih. Ce ial hkrati piiemo pri umivanju ali izpiraniu. dajmo naStedilnikovo ploSdo. voska in olivnegaolja. kot notranle. brin. Spomladinabi'amo mlade brcte. izmivanje aliobkladke. Olia mora bitjenotretiino. Krepio6i. rldrc SIUIREKA 120. snnla I l.ike. Calsm rekovih k vrSidkov preZene spomladansko Le redno ga pijmo! Sladimo le z medom ali kandisom. Vejice in iglice ku hamoposebejin dodamo kopelnivodi. Ta dai disli in zdravi katar mehu4a. Nabiramo rastlino v cvetiu. . men jaje s sladkorjem. Je zajedalka. Ugodno vpliva tudi na iivce. Akotegani. akozelene. Svezi brsii in iglice izgube v daju do oolovice vitamina C. Namesto dalev daiemo v juhe pri nastetih tegobah pra. Bolj. seveda v prav malih kolidinah. Cvete od julija do oktobra.h . plebavne motnie. eaju za izpiranje pridamo maro soli. Za obkladke dodamo smetlikienako kolidino kamilic. Sopara iz snrckovih vei zaftdi teroentinovega olja distidihala: zdravi bronhiie. osladimo z medom in pijemo proti kasliu. govejega loja. pravijo ljudje. potem pa porabimo za pitje. Zelo zdravilen je za dihala otrok. jene od branja alipisanja. dirih se bronhifafni katar. izpuSeaie . ki so ga na sprehodu globoko vdihavali. ker drpa hrano iz drugih rastlin. z belimi. tako zunanje. te trepalnice. dadamo-takoj natoplosonce. 128 129 . Ljudsko zdravilstvo jo zelo veliko uporablia. to nepazimo. Ce na kaSliu in nahodu. Vsi pripravki za izpiranje in obkladke nai bodo blagi poparki: 1 6aino Zlidko zeligca poparimo s % I kropa. Spomladi si ahko napravimo sirup proti kasliu in izdryanosti.s kropom. zato naj bodo odmerki res majhni. S odeh. brez korenin. Ob pomanjkanju v partizanih in taboriseih so si domiselno pomagali s tem in silako ohraniali zdravie. solzedih ialem izpiramo odialidevamo nanje obkiadek Lahko si pomagamo s soparo. nesPednosl in histeriio. kise solze.iek smetl. Smetlika zdravi tudi bolna dihala: pomaga pri veznic in vek. neodpomo lelo pf olrocih. jelka. ki so podvrzeni prehladom in oboleniu bezgavk. so ved ali mani enako zdravilni. Raste po suhih travnikih. Po moznostimenjamo veie na dve uri. nezrelestorZke in poganjke 5 ur kuhamo v obilnivodi. Kogaru sveZih vej v spalnici zelo lajSa ulruienost pliuinih bolnikov. Nato slorzke odstranimo. Porabiti iih je treba takoj. da bo huda zima. Je modna droga. !9. ved gaje. ko je pozimi mraz. roienice. Smetlika krepi slabotno. zdraviyne- utruienosl. drobnimi cvetki. povedamo udinkovanje smetlike. Posusimo io v senci in hranikjer je varna pred vlago.Takopeluainkovito zdravitudikoine bofezni. gtipi in bronhitisu. utrupomaga pri vnetiu minut. Vrsidke iglavcev nalagamo vsteklen kozarecs Sirokim grlom. podakamo naivee 2 minuti. tekodinidodamo sladkorja. povzroda potenie. Zaradisvojih grendin ugodno vpliva na relodec: odpravlja v njem in v drevesiu boledine. Caj pa moramo vsakie pripraviti na novo. kizelo malogreie. Kadar zelo bohotno cvete.

ki ie kar enakovredno olivnemu in se dolgo qrzi. laturo. Zori vse poletje do ieseni. ta). npr.e. Nabiramo cyetne liste in plodove. S svojim velikim rumenrm cve- tom je simbol visokega poletja. S0}|GN|GA llolld nus dnnuus - SP0RK 122. Seveda je treba iti tudi k zdravniku. obnese se pri vrodiCnih bolnikih in gdpi. cr. poskropren z vinom a o. Navodilo: jedilno Zlico cvetnih listov poparimo s % | kropa. suncollel I I. Uporabno je za marsi I |. astmi. Lahko pa soo. z Zvetenje svezega sporisa n trpotca pomaga vnelim dles. zdrav botne ledvice. Posebno se obnese pri malariii. zdravi. ze o omjliglavobol. povezemo v Sopke in hitfo posusimo na zraku. ll l. razbole. vranico in ioli. Vina. Ko se pr lepi na kozo.S posusimo in S la boledine v glavi. Cvete od junija do avgusta. ne da bi postalo Zarko. kmalu po. lajsa boledi. zdravi kol obkladek zunanje bure. Je enolelno ali traino l(al. se zeroobneseza naliranje pri zoboboiu. ki ne smejo uzivati iivalskih masiob. @ zdravi vrodinske bolezni. SveZ sporii. ker je zato najvedkrat okuzen.5.r21. vosl. stlacen z naslom in poloZen kot fe obkladek na odi.jem. lazdraiene iivce. tlutornlca hn. ako hkrat jemljeno notrania sredstva. sondnidno pa zniZuje tempe. ako te ugfizne pes ali pidi kada. Preganja tudi hlipa. p:jerno eaje za eigdenie klvi. Lipovo cvetje krepi odpornost lelesa. mehuriu in ioliu. Precej olajsa boledine. Odisti vse drobovie. IG 6na0fllclntlls-h . ilpadanju as in kot obkladek za bolne odi. Nabiramo iunija cvetoio rastlino brez korenin in spodnjega stebla. vecamo zmogliivosl lelesa do visoke starosl. Tudi pri inlluenci in pljudnici s lemperaturo. ludi oblaznitivdc jemljemo 2x dnevno ' matelam mlednost. V la name1 namoiimo v 1 | belega vina 5 velikih Zlic zrezanega sporisa za 30 dni. v katercn scvreno svez sporii. Skoda. Caj iz cyelrlh iistoy uspesno I mesamo ipovim listjem. visnjei/e ali roznate barve. ker pr v ae: kri. eai iz sporiSaboveauie doiedim 130 . precv'l s svinjsko masljo u mazito. lll. Obkladek spon$a. Soniidno oljeje p(imerno za tiste bolnike. za qozevo (onico prahu. stoldenim sporisem idravi liSaie. izvrstno udinkuje. lzvledek iz cvetnih liEtov v alkoholu odmerki kinina ne uainkujejo. lz plodov iztiskajo mastno o. Cvetne liste suSimo ali pa namakamo v alkoholu za tinkturo. Sooris. Spo. Cveti so majhni. ko tudiveliki OOmerek pa lahko dol'odi le zdravnik. rman. ti. Enako ga priporodajo priietrnih in iolcnih boleznih in pri 6iru na ielodcu. raste pa najraje ob poleh. kuhano i spoiien.91ipi.opr tud kamne v tedvicah. koprive. To olje je kot olivno primerno za masazo. ie rzvrstn0 zdravilo triggminus- lem si pomagano lLdiori bolezniptiui. Pijejo naj ga 3x na dan. Z dodatkom rastlinskih eteridnih oli dobimo prvovrstno naravno zdravilo. levmo . zlateni.deii. To vino piiemo 4x dnevno po kozardek. Ta baj sladimo najbolje zelisde. sporis in trpotec. z medom. obkladek s sveZim. isias. nim in bulam v ustih. pri blonhialnem katariu in gripi. Z nio odstranjamo utruienosl iz boleiih udov in marsikatero bolezen iz oroanizma. kuhanega v vinu. SyeZ spor'ii stolien in na rane polozen. iivce. odpravlja migtjanje pred odmi in jih bistri. Drelovo ttslle. . I ne in zdravi. repinec (zlasl. OIie. Doma je brzkone v lvlehiki.

Ali: dainoZlidkopra6kanamodimo dez nod v mzlivodi. kier se menjavajo d ske in zaprtie. kro. olekla jella in zlalenico. | a za krepilev olganizma. ekceme (izpusdaie). ko cvete. JAmati ie lreba 3x na dan po 15. v kalercm se je namakala korenina (70 g na liter). zmedkanine in divi€ meso. Srdno mod oriDravimo v mesanici 1:1:1 z omelo in niivsko oreslico: eaino Zlieko srdne moiilahno zavremo v 1 vode in z njo poparirio 2lid*o omele in preslice ter dobimo odliino zdravilo zaCrevesne bolezni. na prerezu pa bela. toda na zraku I l. Suho je najbolje zmletiv prasek. SRGilA Pohdllls bmsnfflla t[oc -h . 1 del Zajblja. Pri klvavilyah iz etevesa uporabljamo kiiistiriz mesanice 1 :1 :'l srdne modi. dez 5 minut precedlmo in pijemo neoslajenega. Zatinkluronamakamo1delsrdne modiv 10 delih Zganja. melanholiii. Ker odstotek njene dreslovine zelo hitro upada. lzvletek Wipravimo tako. raste ob gozdovih. kakor lLdi onenjeno vino. vnetie debelega drevesa. Za zdravljenje uporabljamo ie koreniko. Inklura (1 del korenjne v 5 delih Zganja). hrastovega lubja in kamilic: 3 6ajne Zlidke mesanice zavrgmo v 1 lvode. Liudsko zdravilstvo uporablja | Caikorenin in zeliiiaoredvsem vnelia. llgaie. I grmoviu. SBETEI{A G6um I24. namakamo 24 ur rdeaem vinu. ustavlia drisko. revmi. Melanholiki in liudie s slabim src6m in iefodcem naj uzamejo 2x dnevno noZevo konico prahu iz korenine. popravlia sla6o prebav!. Je lrajnica. gdie. | . Vsakih 12 ur menjamo. takoj precedimo in piiemo 6ez dan po 1-2 skodelici po pozirkih. Bolnik na. Na odi polozimo stoldeno | . razpustimo v svinjski mastiali govejem loju. ozebline na lokah in nogah. Zivih meiah. ki povzrodajo te bolezni. razpokane Korcnike nabiramo zgodai spomladi ali pozno v jeseni. krepi stce in ustavlia drisko. posusimo na Cvete iotbunkice s ka\djeki. Se vroeo masl pretladimo skozi krpo v posodo in dob-ro zapremo. V 3 dneh se bolezen navadno poleie. Ta je na zunajtemno riava. zelisde pa povezemo v Sopke in obesimo na zraanem prosloru.20 kapliic. Zanjemo pa tudi zel. rumeno. Je eno najbolisih zdravil za erevesno tuberkulozo. Korenine kopljemo maia. Cire. Kogar ogroza kap. zdravi Se ekcemo. Stoliena mlene. S dajem korenin in zelisia zdravimo vneto sluznico v us h ingrlu. tinkturo. bolgzni ieter. precedimo v steklenico in iemljemo po potiebi 10-12 kapljic na dan.123. iih odistimo. V potrebi jo nanesemo na krpo in poloiimo na prizadeto mesto. Za bolna plluda vzamemo 3 dele sretene. precedimo v steklenico in po potrebi jemljemo le 5-10 kapljic na dan. I 1-I zracnem podstresju. o6i in moiganske ze isde. Cal zaradl dreslovin zelo dobro zdravi kronidne kuine bolezni crevesia. najvsako pomtad in iesen 14 dnl jemlje vsak dan 2x % taine ilitke praSka na dct vina. 4-6 tednov. '133 . | a a izvbAekali nazilo. 1 del poprove mete in 1 del vinske rutice. dez 5 minut odcedimo ln z mladnim iajem klistiramo bolnike. Plodovi so nine posusimo na zraku. zocla $om se kmalu rdede obeva. kataria. npr. Aaiiz korcnin |depi Auce in telo pri splosni oslabelosti. ker uniduie bakteriie. hemoroide in izmivamo "odprte nog e". blazi plotin in levmo. popije vsak dan 3-7x po en -v pozirek te piiade. da prasek (lahko ga je veliko). Uporabljamo jo zaeai. vsakdan pretresemo. j Je trajnica z gomoljasto koreniko. ie najbolje zalogo obnoviti jeseni in spomladi. Kore- to I . u dnm - hn. sesekljamo. lajsa motnie pli menstruaciii in relod6ne teiave. ob vnetiu moiganske mrene korcnina kot obkladek zdruvi tazna t I pa oblozimo vso glavo in vrat s stolaeno korenino. betem toku. srCnlaGa zdtavimo z mazilonstdne modi. namakamo v Zganiu 15-30 dni. zmesan z Zaibjem. nidno leymo. nato precedimo. po griii in d ski. nato pa Se pre' vidno ob pedici pri zmerni toploti. Vino. Mniloi sveze gomolje odistimo. 0bnese se zlasti pritistih oboleniih. ziulraj hitro zavremo. Pomaga Se pri blonhltisu. kryavitvt tz malernice. Za Caj poparimo dajno Zlidko s % lkropa. ustnice in roke. oaiiz zeli56a.

Takrat lma nalvedjo disavno vrednost. Dobro in hitro celi rane na malerni. raz- Goiijo jo pretezno po vrtovih kot odlianodiSavnico.e. opa ne. nespecnosl. ielodcalniol6a. llm blazi klie v trebuhu. Uporcbl)amo zeliSie. Zelo olaisa ali celo umiri. Se boljpa je pomemben kot zailmba: prilegaae k mastni hrani. Cal iz listov in cvetov. ob gozdovih. Olie prinekaterih ljudeh rahlo zapira: dodajmo nekolikb krhlike. drugo pa zdrobimo in hranimo v temnih. Pri sladkomi bolezni se po tem 6alu zelo zmanisa obdutek zele.amo predvsem cvele brez zelenih cvetnih iaiic. zdravivnetja. Olesenelo steblo odreiemo. pa Iudi zeleno rastlino brez korenin. Porezemo jo tik nad zemljo. kot deplesiio. SentianZevka deluje na spolne organe. Tinktura.@ l '134 . . iedem s slanino in k pedenemu krompirju. de Strkne vroda mastv oko. fubar jih.125. klobasam. Cvetle stoldemo.6. je treba koliaino znizati.) Uporabl. lonh Gnsls-h . iivdno razbolelosl. zelenjavnim. zaradi gnilobnega ll Cajzdtavi driske. mesnim in fizolovim juham. Precel moirio udinkujd. z dodalkom rmana in dresni. Najbolisa je ob kresu (24. steklenih posodah. tj. ledvice. pozivljajodevpliva naZivce. Jezelo uspeSno sredstvozopermoienie poslelie in dlisko. tkim. jih krepi. ci. mehutju in ledvicah. mehul. eaju za ietra dodajmo 5e aloj6 za vedio utinkovitost. zalijemo z olivnim - oliem in namakamo 1$-30 dnj na soncu ali na ioplem v kuhinji. kipa jeobenemprecejzdravilna. bruhanie: 2-3 ia. Je do 40 cm visoka eno etnica. histeriio. ti. dimo io ovijemo z debelim papirjem in hranimo na hladnem in temnem mestu. Zaradi Stevilnih zdravilnih snovi pomaga Sentjanzevka proii premnogim boleznim. pomaga pri izvinih. pomaga pri arevesnih in ielodCnih krdih. otekline. Pomaga priraznih te:avah irevesia. dobro razku:uie rane in ie za natiranie drhledih udov pli starih liudeh. povezemo v majhne Sopke in susimo najbolje na zradnem podstresiu. potenje in zdravikaiarje. alkoholni izvbeek. zlalenico. Celi rane. nadalje rivene teiave. rako znadilen pr sladkorn kih. pljuia. odlgnine. se obdutek Zeje zmanj6a.raste po suhih travnatih pobod- I stih tleh. pelina ali rabarbare.in. spodbuia rast in razvoj. Ljudsko zdravstvo !porablja Setraj zoper gliste. pliuf. I I . je protikrdem ob menstruaciji. pospesuie prebavo. To je za marsikoga zelo Lgodno in pomembno. O'e uporabljamo zoper opeI I kline. peaenkam. Steklenico dobro zamasimo. Setraj in bazilika lahko pri mnogln'leOeh sk0raj p0p0l1oma nadomeslila sol in poper. julija. ki nastajajo vrenja. Drugid pa. Preganjagliste brez boledin. Cvete rumeno od junija do septembra. Odlidno se obnese za masazo hrblenice. zaio ga ne"smeno ii. Zanjemo jo dvakrat na leto. SEI|TJAilZEUI0 IWG cun SEIRAJ 120. Ko 2e. Z oljem si natiramo "isias" in iivec geminus ob nevralgiii. napenianiu in draieniu || . Za krdejetrebavzeti3 x na dan dajno Zlidko. ko najboljcvete. lzpa-hih in podplutbah. Olje lahko uporabljamo tudi ginekolosko. Olje poslane svello rdeae. preventivno in kurativno. zlasti na apnenda- Je do 70 cm visoka trajnica | . seveda piti neoslajen. Tedalga odce- v steklenice in ozmemo 5e cvetje. Ta dal odganja veirove in na I - | lf.ne Zlieke zelipoparimo s % | kropa in pijemo neslajen aaj po pozirkih. preden nastavi cvetne popke. pri ietrnih in iol6nih boteznih. Cvete od junija doavgusta. v drugih primerih si :ene pomagajo s tamponi. revmo in protin. zdravi k . uko znactten pristadkornlkih. Deluie tudi zoperkamne v iofdu. I I . za lane. Seveda moramo pili poparek ndoslajen. lede od kislin. obrablienihvretenc in sklepov. Ni ga boljsega sredstva zoper sonCne opekline na mo4u in gorah. pike iuielk. Je zelo obduluiva za mraz. Prvid. MoZnaje alergibna reakcijapriobdutljivejSih ljudeh. iorl SaEl6la ho [c o16tm .vati v prevelikih kolidinah.

zavira vrenie. da odslranimo dladice in jih tudi dobro posugimo. Ta daj disti tudi kri. sli.[r. Sipkov dajodpravlja pomladansko utruienosl. hraniti jih ie treba v dobro zatesnjenih posodah. Tavzentroza ie predvsem splosno zdravilo za vse leiave v ielodcu ter drevesiu. Ta daj naj bi pili zlasti ostaleli liudie. zares pulijo. Kot 6ajle odlidno krepdilo prioslabelem olganizmu. I I Je do 3 m visok. sicer udlnkoviiost hitro zgubiio.li. Ta dai nai b'oozimi redno o. bodiaast grm. Ta se pri kuhanju ne unidi kot pridrugih dalih. PospeSuje celienie ran in opeklln. Je tudi rahlo odvajalo. pustili pa manjse rastline za seme.fanl.lasne korenine. Raste na senoZetih. tis. Cisli in izboliSa kri pri slaboklvno. $PEK Rosr canina - lrn. Celo odem koristi. pa se je dlovek kmalu prlvadi. katar ielodca. Zrnca splaknemo. in pasnikih. odpravlia zap le in pospesuje iztreblianie. V Sipkovi marmeladi in vinu pa je po enem lelu vitamina C le 5e ena detrtina.@ rnoremo trgati. Sipku se proli prehladu uspesno dodaja !e lipovo cvetje.127. sicer jo bomo aisto zatrli! Rezall naj bi jo 5 cm od tal. Caj Eipkovih cvetov zoLuje iilel to pride prav pri notraniih kruavilvah. Pri ble. pad pa jo lahko samo izpulimo. tlombozi dodamo daju 5e SentianZevke in baldrijana. Obilica sadnih kislin v Sipku pospesuje izlodanie se6a in tako posredno deluje proti nastaianju peska in kamnov v ledvicah ali vsai zmanisuie nagnjenje k temu. Nabtnamo zrcle plo- 6e iipkova gi6ka. Sto gramov Sipka je vredno toliko kot kilogram limon. eanie v iefodcu ptipta]Jimo Caj iz neianice encilana. ftf. Pri doiedih materah preide vitamin C v mleko jn zelo dob ro vp liva n a razvoj d ojenika. skrofulozi. zbija vrocino. tako izgine luditelesna in dusevna ltluienost. S/pkova . Popit6mo'qa 2-3 skodelice na dan. Liudje io. slabo vpliva na hrbtni mozeg in srce. Pozeto zel zvezemo v 6opke in suSimo v senci na prepihu. Zaradi obilnega vltamina C in | ! drugih vitaminov ie Sipkov dal zelo zdravilen. ie ie ne kuhamo. ureja molnie v ielrih in ioldu. Poleg drnega ribeza ima Sipek izredno veliko vitamina C. mlahavosl in bledico. zdravi zlatenico. krepi oslabeli ielodec. V postev pride IAUZEilIR(IZA 128. Sicer pa lahko njeno grenkobo ornilimo z vinom ali medom. Navodilo: 2 pesti zrezanega Sipka namodimo v 1 | Zgania. je nep rime rn o bolj dragocen odvseh kemidnih pripravkov Cvitamina. de mu dodamo orehovih listov v enaki kolidini in popliemo na dan 2-3 skodelice. ureia obtok. GonEulum min$ . Cal deluje pri rejenih ljudeh shuisevalno. lltal Baste po suhih gmainah. Za oslabeli Zelodec. Zene na vodo in preganja seCne kamne. I WX 136 137 . Za bozjo voljo naj bijo rezali. kozo kar se da hitro posusimo na zraku. de ga pijejo daljsi das. kjer nastajajo za Zivlienje pomembni hormoni. vrada apelil. ki jim prebavila ne vsrkavajo zadosti vitamina C iz hrane. dove od septembra dalje.fa naravni raslimsti v. Je 20-50 cm visoka. W W | l. vedno pred obrokom. Deluie tudi kot rahlo odvajalo in'naj bi ga dodajali raznim dajem pri pomladanskem zdravlienju. ker veda odpolnost organizma proti raznim okuibam. _Ker Zene na vodo.nktura krepi. | I ampak ur namakamo v mrzli vodi: 1 eajno Zlieko zeli namakamo v vodi za 3 skodelice. Po dolgem jih razreiemo. V hladnih in vlaznih zimskih mesecih zelo dobro varuje in utrjuje pred prehladi. ki depi kot lasasta glavica rdede zelene barve na nekaterih Sipkovih vejah. nato pa 5e pri umetni toploti 40'C. ker odvaia iz telesa soli sedne kisline in tako posredno zdravi prolinska in revmafiena obolenja. Deluie proti lahitisu. Zaradi SiDkovih zrn ie treba dai kuhali 5 minut. laisa tezave zaradi iol6nih kamnov. travni' kih. Nadvse ugodno vpliva na nadledvidne ileze. Zandi Zilavega stebla je ne | l. didnosti in slabokrvnosli. Prevelika koliein. ga uporabljamo pri vodenici. Vp iva na delovanie ieter in iolenika. Zal. kolmeza in kamilice. premesamo. nikoli pa ne po njem: 3 skodelice na dan. prilagodi pa se vsa- kim ilem. Cvete od junija do septem- bru. nato pa le pogrejemo in pijemo prijetno toplo. Je zelo grenka rastlina. filclca I I . nikoli pa ne smemo uporabljati sladkorja! Bolj ueinkute.

ampaktudilaze prebavljive. nabiramo vianjeve cvetove in Iudi druge dele. no pijemo daj iz mesanicei ianez. Tavzentroza ie zdravilo tudi za Zenske. Ta daj krepi tldi iivce in slce. eai tavzentroze pomaga pri otrdelih pliudih. Koristen je pri rahilisu in slabolnosti otrok. ampak tudi za peden krompir. ki se je nabrala ob neprimerni. kih. zdravi mehur in ledvice. daliz sveZih poparienih cvetov | I I .hfl. oslovski kaseli. izboljsuie prebavo. blazi migleno. naj je paa ne jemljeio. de mu dodamo mlade brezove liste. Pri prehladu ie daj iz tavzentroz zelo priporodljiv. Zoper necisto koio in akne ie treba timijan dodaiati jedem in se bo kmalu pokazal uspeh.lodneie od 64a dduje tinkturat 10-15kapliic3x nadan. pliudnico in nespednost. ymo. poprova meta in tavzentroza {1 11 . eno- $ s-nn. mlade koprlve. vobol. na irobentjco alergieni ljudie. ne samo mesne. Timijan z obilo medu krepi iivce in pomaga. ienie slepida. kumina. Je trajen. Uspesen ie pri bolezn prolina. eaj iisti kd. T vobol. zdravi kr6e led.1 :1 :1 :1). jajca s slanino. PoveZemo iih v Sopke in susimo v senci na oreoihu. odpravlja zapeko. tedvice. pospesuie menslruaciio. seiila in odvaia se6. Uporabjamo ga tudi pri enolonanicah. lajsa gta. zato najraste nasonani egi. blazi kaieu in bronhitis. Za krepilev mi5ic kuhamo 15 g cvetja v 314 | be. 0dliden je za mastnejedi. kfee v trebuhu. Je paobdutliivza mraz. Zene na vodo.Popijemo trikrat na dan po eno skodelico po pozirkih. dra. Lahko uporabimo tudi nazilo. da si dlovek po telesni oslabelosti 138 | stranski hrani. ki so lahko posledica pliudnice. zastaianiu u na. Zavretek timijana odpravlja gliste. mastne klobase in mastne sire. levmi. pogreje Crevesie in ielodec. Je trainica s kralko. Prepreduje aivsai blazi pliuenico. Ko cvete. Caj sladimo z medom. ker Cisti dihala. Korenine kopljemo marca in aprila. kamilica.ega vina. migreni ild. poprove mete in tavientroz. TlMtJAl{ l[tmus rul0{]b . narejeno iz timijana. tezave v ietrih. 139 . spravlti pa iih smemo v ne preved tesno zaorti posodi. Cvetove hitro posusimo. zi vse E@ z medom. Cai disti zlasti di. posebno pristareiSih ljudeh. Za dal samo poparimo eno dajI I | no Zlidko zeli s skodelico kro- I TR(|BENIICA 130. Tlmiian ima tudi diuretiden ueinek. Cajna mesanica za Zelodecl 2 dela timijana in po 1 del kumine. oteklinah. Uspesen je pri nepravilnem krunem obloku. Vsak druoi da'r otroka kopaTo v zawelici. vic in mehurla. izostalo mensttuaciio. Cvete maja in juniia. To pomaga tudi pri vroCini. kerodpravlia motnje pf menslruaciji. iumeniu v uiesih. Iimiian kol zaeinba zeio ugodno vp iva na ielodec in drevesie: jedi so ne samo okusneise. zdravi vse vrste kataliev in spravlja iz telesa zimsko navlako. nadomesda vitamin C. razstruplja organizem. melisa. hala. Pijemo ga neoslqenega. eaj tmijana je'dobei Sladimo mo 2-3 skodelice na dan oo Dozir- bolezni dihal: aslmo. levme. lais. Sveze raslline pa vzamemo le pol Zlibke za enak poparek in popije- . zopet opomore. riavo koreni- I pa. ki se kaze v omoficah. Timiian uniduje viruse in bakteriie. Svezi cvelovi imajo priteten voni po medu. zme6kaninah. Primeren je tudi za zunanjo uporabo: pri modricah. fimllan | aek in dobra vrtna disavnica. zmanjsuje drgetanie udov in se obnese pri nespeenosti. DaljSe pitje tega daja ju prezene. Cvete od marca lja do maja. ki naj bo primerno lopla. OdiSdene korenine naberemo na niike in jih suSimo na zradnem sendnem mestu. 129. l. Trobenlica zdravi prolin in revmo. . zlasti. do 50 cm visok grmi- P nula ko. Zoper premo6no kisli. zlasti crevesne krde. svinjske masti ali goveiega loja.a kaseli. Nekateri. Zdravi oa tudi bolezni ielodca in 6revesia. Dobro dene pri sladkolni bolezni. iivini gla. logllla I |. tedaj trgamo cvetje.

Vvedjem loncu kuhamo kaksne 3 ure veliko listja s prgisdem brinovih jagod ati vejic. pik Cebel in os. pripravliamo z vinon I . l G0olih . ielodec. | I| Po svoiem udinkovanju ie | . Zdr. Obkladek ie treba meniativsAmeniativsake pol ure. ledYice. razen de io prekuhamo. namazan'z jaidnim beljakom. Se boljkot dajje uspesen trpoteev slft. 5 delov sivke. sulidastega in Sirokega. priporodaio ljudem s slabotnlml pliu0l. uda?nine. lmamo 3 vrsteintrpotcev: velike| sredniega sulieastega. pomirja Clevesna ynelja. kadar vkljub dobri in tedni hrani ne uspevajo. 3 deli hmelievih stor:kov. nala iol ca 9a. I3I. Sulidasti trpotec nanoeino v olivno ote. Zato ga prijetnejsega okusa od onih dveh. eai pijemo pred spaniem. kuhan s Wotcen. bledbnim. izpuScaiev vedno pokaSliuielo. Tak obkladek dobro pike iuielk. Tudi bolnim in vnetim odem koristi obkladek in sok listov. Vse vrste trpotcev so priblitno enako zdravilne. keruniduie bakteriie. ako trpotec Zvedimo aliz njegovim 140 . ako se cepljenje koz njpopol- zdravi otekla kuda o6esa. Sibkim glasom. Vendar pa iste tkinine ne smemo ponovno uporabiti. eaj pri nespeCnostii 10 delov trobentlce. ledvic. Sok iz stoldenih svezih listov zdravi vse zunanje polkodbe. eno prvih. in medon. raste po slabih travnjkih. Cdna meganica zopet kagell: 3 dele trobenlic in po 1 del janeia. Trdoviatne boledine v gtavi idravi pob6en trpotec. dellje proli bionhitisu. 2- dela Sentjanzevke in 1 del baldrijanovih korenin. najbolj zdravilnih in najbolj razsirienih zdravilnih zeli$d. Uporabljajo ga proti :lati iill. V bofne odi nakapamo sve2 sok ttpotcain sevnelie pozdravi. tane. ob poteh.liste hitro posusimo. rcllta Dolrlca |. ozebllne. ureznine. Nozevo konico prahu damo v kozar_ dek drnegavina in izpijemo 3 aaSe na dan protidriski./p. Zd je ta sok dober le kaksen teden. razkuZuie prebavila. zne1kan tist suliiaslega trpotca. dodamo tekodini obilo sladkoria in kuhamo 3-7 ur. suliiastega pazapliuedruge notranje bolezni. piku insektoy ali pa g-a na vati daiemov bolno uiro. da ne poarnijo. cvete in seme. Kot obkladek iz svezih listov sluZi dobro. Lahko pa samo Zvedimo seme. aajpileno ia la2ie izka141 noma posredilo. Deluie anti- biotidno. er-oti bpef na'm je uainkovilo sledslvo. Nastete boleznt ni zdtavimo s toplini obkladki iz iaiWini nih popatkov sveiih ali posusenih listov. mehur. zato se poskodbe hitro celiio.v katercm sno nanakali cvetjeltobentice. je izredno zdravilen pri prolinu. Cvete od maia do septembra. Planld$ mdlor - [1r. koprca in rapuna. Uporabliamb ga pri srbenlu koie. potem je treba pripraviti novega.hfl. sicer so brez vrednosti. Nato gosdo odstranimo. Uporabliamo korenlre I liste. Bolj kakor | I | l.seme: uJavnava plebavo. Ta sok vlijemo v vrde in spravimo v klet. Planlt0o SUTIGASII IRPI|IEG sokom splakuiemo usta. Zobobol preide. Je pa Zlasti pomaga otrokom. boleznim mehufa.ih kamnov. oridom uporabljamo ludi veliki lrpolec za notlanie teiaue.. Nabiramo . vi in mrsavi. iaisn jene sokoye. Seme posuSimo in zmeljemo v prah. V bolno uho nakapamo svez sok zoper boledine in trganle. S tem oblozimo vso glavo. bclem toku. Je I lmamo lri vrste trpotcev: velike9a. polozen na opeceno mesto. pliu6a. ki so polni izpulcaiev in li5di€v. Vino ali ned. deluje proti nastajaniu led-yid. ugrize. podoben lapuhu. Raste povsod od nizin do visin. Obloga listov hladi pokoCe in utruiene node. Obnese se pri golenskih raziedah in raku na uslnicah.vilno je tudi. so stalno hdpa. od niZin do planin.bte in semena. katero koli zeliSle 6isti kri. Veliki UETIKI TRPOIEG T32. Bolniki naj ga pijejo po miti votji. premodnimenslluaclji. kuhamo slrupe. Pi jemo Cuie. je eu dovito krepdilo za srce. Trpotievo senie prepreeuje prepreauje prepreeuie nastanek oeska in kamnov v ledvicah jn mehuriu S nridnm peska ledyicah mehudu. ne in Ta trpotec uporabljamo botj za obioge.

Pridenemo 5e Zajbeli. Vnete uslne sluznice izpiramo s bajem. pogrejemo. Lahk0 ga mesamo z ieemenovo vodo. jo koristneje rabimo v eainih mesanicah. Liste kunamos k. |. nespednosti. tedaj 5e grgramo s tem dalem. Priporodajo jo za I | l. Zr:ako te meSanice poparimo s %-r-kroia. lo delajmo b dn. vnetju g a. 133.hfl. Cvete od iuniia avgusta. pod I grmoviem. pliud. ielodca in drevesia. sum v uSesih. glavobol. pri nas na Nolraniskem in Primorskem. TBC. a le po pozirk. Otrok ii. Liste zavremo v kisu.r omotici. Caidistik in tako posredno pomaga zoper koine bolezni. sicer podrni in izgubi vso zdravilnost. Samo pa uporabrlamo ze o zmerno v malih koiiiinah. lll. ru ur sloj-_ Bradavice dal pomaga proti boijasti. baldrian-a. ga dobro ffi*ft iis'f - tako alergiini. Nazadnje iztisnemo sok iz cvetja. d ski. Cvele marcain aprjla viioliiasto. ko cvete. na pectoris). ako jih veakral navlazimo z njenim sokom.h. sodol Rula glarfolsns I Je modno. bolezni ieter. nespecnosti. diseba in bledomodra nediseda. Odcedek nato zavremo in poparimo nov liter cvetia. da dobiio Ze pri nabira- ':i. hemoroidih. . zlasti ie s taiem tudi izmivamo kozo. ko cvete. Kneipp ie vijolico izredno cenil | kot zdravilo za dihala. Liste viiolice Dritisnemo na delo in zatilje ob migreni.zg'nelo. juniia do avgusta. hipohondrihisteriii. vaasih belo. Caiu dodamo mleko in med. Ta aaj zdravi tudi rbnese bolne |repalnice. llolGlca Rasle po senenih travnikih. ako mu vsako uro dajemo Zlico iaja ako-mu Zlicg vljolice. da dobi- . Goiiio do Cvetje hitro su6imo. Za ploiin upotabliamo zneikane liste kot obkladek. pasja vijolica. Caj iz vse rastline pomaga tudi vnelim ledvicam in bolnemu mehurju. ob plotovih. ki ga devamo na olekla mesta. Viiolica raste iz kratke. zalo ga prlemo. To ponovimo 2-3x ali $e veekrat. Nabiramo jo. rman. stcer menda Dremodno udinkuie. zrasli de naredimo me5an:co: po t0-g rutice. zasluzena ornara In xlept srce. zdravilnost ne bo ntc manlsa. Zato se obnese pri histeriii.rup pomaga zoper nespeCnost.. drobni.[J'6]'#'i::i. pomiria in uspava. II . toda zaradi nekoliko slrupenega eterianega olia. ruh. ce sm0 pojedli KaJ slrupenega alr poKvalenega. korenne kooliemo oktobra in novembra. mehuria. razvejan grm ia. Pomirja iivce. mete. obdutku slrahu. utltstfi I . posebno 5e pri oslovskem kasliu. Situp SituD digete viiolicet 1 | cvetia oooarimo z litrom krooa in namakamo vijolicet cvetja poparimo kropa 10 ur. belem toku. in sicer ob obladnem vremenu. za izkailievanie. pri slarih katariih. iivinem utripu srca. de smo pojedlr kaj srupenega ali pokvarjenega. S.hfl. glar hitreie preboli ospice in Skrlatinko.atneno kroo v steklenico ter up0rabljamo popotrebi. bronhialni astmi. neprijetno disedega. Obe. zato 9a pijemo. (angi. v vrtovih. debele korenine. Nagiugnost pozdravimo s soparc sbv. Cvetovi so jo pretetno po vrtovih. Ta dai pregania 143 sreni srdni tesnobi aanoi. lma p rijete n vonj. malo pohladimo 142 in dodamo toliko medu. slabosli mo sirupu podobno zmes.i tt o oioool vega^cvetla. nju srbedico koprivnico. orunanle. nal. bo 5e bolje. zeleno rumene barve. scvremorisle rutjce s debu_ /o na orlu. RUilGA t34. J. ergiSde'istov rutice sfuii#o z neKorrK0 svezega masla in precedimo skozi p. bronhitis.som. idraviio kaoliice olia vinske tuticetrrJ'aene nakapamo v stuhovoO. glavobolu. Cvetove in iilgte nabiramo.. klo z tijakom usmerimo v sluhovod.Lai6a teiko sapo. Cajsili na bruhanie. omete in 5 g kumine.Slievanie. pre aeim0 skozi krpo in po potrebi nakapamo v uho. popllemo na dan 2_3 skode ice. sta modno zdravilni. Caj sladimo le z medom. Ako je sluhovod oteden. ki mu ni vzrok stabost srca. vneio g o. raste pa tidi prosto v naravi. nekotiko nepriietno dised. meto. Je modno zdrivilna za mnoge tegobe. U|J0UGA ulola odoldh . Rutico razmnozuiemo s sadikami. skorbutu.

gorski. NoseEnice iraj tega daja ne r. Cairutice. Omilimo ga z dodatkom tav:entroz. Odpravlja driske. zaonia dva sta nd samo mladi ob muzevnosti srednie debelih vei z lahkoto luoimo. imaio drobne cvete. Cajpospesuie polenie in izlodanie seda ter pomiria boleaine in glavobol. Zdravilne vrste vrbovca pa niso posebno visoke. rana se sdisti in poceli. Rastlino nablramo. Srillr URBA iha . Zaiblia in drugih zeli6C za arevesje in Zelodec EEfu (janei. Piti ga smemo le po poZirkih. Enako delamo z listjem ln naiicani. V tem se lodita od brez niih. Sla do 150 cm visoka. ug zih. Kopelivrboye skorb kreoiio oroanizerir. kosmati in oozdni. Tako zdravimo zlasli sklepno levmoi za 1 baino Ztitko'm6Sanice lubia in brezovega listja poparimo s kropom za 2 skodelici. majaron.hn. Obkladke iz goteenih listoydevamo na rane ob ulezlfi. obdano z volnenimi kosmidi. Stalno pofne noge uspesno kopljemo u izvleiku iz lubja. @ ll boleznih v zvezi z boledinami I| . pri ynelih iiycnih yozlih ali nevlalgiii geminusa. SuSimo ga v senci. a so priblizno enako zdravilne. pri koinih izpusiaiih pa kol kopel ati ovirch. z dodatkom medu. zdrobimo in spravimo v lemnih kozarcih. ne. ieloddnih leiavah. Ti so bledo ro:nati. ubodih. Tako se stanie vsak dan izboljsuie. Vrbovaskorja riam nidbme!baaspirin. navalu krvi v glavo. Kneipp ie rutico veliko uporabljal pri svojlh bolnikih pri neiesdnosti. Elllotlum pa flonrm . ampak tudi Skodliiva. kopriva.gliste in druge drevesne zaiedalce. Zelo ugodno vpliva na vse dlevesne in ielodcne kalarie. ker drugih. robida. rman. iiv6ni slabosti. hribski. imata veiike. Cveto od juniia do septembra. suli6asli. Ta zavrelek zdravi ludi beli tok in regulira menslruaci. Pti nespecnosli. regrat.Vse troje nabiramo za aaie. Protin in levmo uspesno zdravi 144 Ko dozorijo. pri kruayilvah pliui. zaneseveter p0 svetu. vrodinskih ali iz ledvic in Skrlatno rdede cvete. vrednik in zlata rozga). in popijemo po pozirkih 2-3 skodetice na dan. Cvete marca. axo umtvamo tase s preyretkon lubja in listov. nicam so vsi pripravki iz vrbe prepovedani! Za olekle noge skuharno vrbove Itste v vtnskem k/su in Se tople omotamo okrog noge. Kierrasle. torlct Vrbovcev ie kaksnih enajsl vrst: alpski. melisa. v visjih legah pa pozneje. ki smo ga kuhali priblizno % do 1 uro. Se uspesneise ie zdravlienie t @ I |. da se v Zelodcu ne kopidijo strupene snovi. laneno seme. celo kadniblizu. rdeii ali celo beli. utorrc. proti boledlnam y uaesih kapamo sok /lsroy na vato in devamo v uho ali sluhovod. Obenem ie dobro. Vrba raste nai- raje po vla:nih krajih. pepel vrbove skoie odpravlja bradavice in kuia oC€€6. pesdeni. ko cvete. brinja. Lubje ima podobne lastnosti kot hrasiovo.o. V sredijih odrezemo . teiki sapi. Luble spo- URBI|UEG I3O. vid se ohrani in okrepi. bolhe iz postelj in stenice. eaiiz lubja z veltkim uspehom s I l. meta. malocvetni.6ovi zavieliii. [[Gla |rba V kopelno vodo dodamo zavretek lubja. zniiuje yrodino in deluje antiseplidnc. mesnato sleblo in liste. ki so na spodnii strani kosmato dlakasti. Nose6. Vrb je vei vrst. izvinih. molie iz omar. se luske razpodiio in seme. Rutica zelo uainkovito preganja razliden mrdes: muhe iz stanovanja. temno zeleni. uporabljamo pri neuporabna. ako iih z niim izmivamo 2x na dan. razredden 1:4zvodo. roznati. da se okopamo u-vr. vrtoglavici. modvirski. plh||al na glavi oopravlmo. izpahih. Cvetovi sediio na semenskih luskah kot pribitj na glavloah :ebljev.Zivijol daj iz lubja. uniduie klice. zato jih priporodamo oslabellm olrokom. zasluzenie ielodca in dleYesia in pomaga. Pijemo le topel daj. jeodlianakope/ za odi.hr. pri odpdih eirih se zeto obneseio obkladki Caia iz lubja. Kmalu se kri ustavi. spolni prerazdlaienosli so Ze nekdai uspesno uporabliali lzvledek iz vrbovih naiic. Potraga lJdi pr boleci menstruaciii. ker pospe5uje izlodanje seda in s tem tudi odhaianie sedne kbli. po 1S minutah preced'imo I35.

nlr. Sladimo ga z medom. omotici. Prcliv iz cvetnih lislov prlporo- I .ali kar odlomimo. Dostikrat pomaga celo tedai. Vrbovec le nad vse zdravi'no sredslvo za prostato in niene tezave. Cai znalno krepi srce. kuhano z listi.etka v uho pomiri bole6ine y niem. in sicer od iuliia do septembra. 1970 Avstriika lllariia Treben in pokazala trpeiim | | tiuoem eno zelo r. Ze od nekdaj je veliala vrtnica za zdravilno rasllino. Zato pa lahko potem odZene stranske oooanike in se rastlina tako ohrani 'l Vrbovec ie odkrila l. steblih. Priiedeh ni samo zai. zato je zelo udinkovit pri vodGnici. Hitro jih posusimo in spravimo v dobro zaprte posode. kamnitihpobo6' jih in ivellejsih gozdovih. Piiemo vedkrat po pozirkih. Fimski zdravniki so ga priporodali zoper zastaran kaseli. Mrzel obkladek okoli glave omili glavobol. suhih. Nekai kapliic toplega preyr. rane. Vino. ko naiboli aonencastihlleh. ie I l. letra in prebavi- ll perilo. Lahko polozimo sveze liste. |. ker ie steblo krhko. Vsem. v % | vode. belo fa. Caj deluie rahlo odvajalno..l r. Navodilo:na kozarecvode damo 1 Zlidko zelisda. temved tudi zdravi. aez nekai minut orecedimo in popiiemo2 skodelicinadan: eno nalesae. all splakulemo s popakon cvelnih lislov. sicer lahko nastopijo crevesne In zelodcnelezave' unrl{tcA 138. Poseb' no s6 priteie pri krompitu. S dalem lahio veliko pomagamo pred operaciiam prostale V veliko primeiih . Za eai popar:mo 1 dalno ziibko s Z I kropa. Piiemo ga na tesae zjutraj in zveaer pred spanjem Ne uoorabliamo qa samo za ia7e. pbl ure piedveeerlo. Cesar Karel Veliki si je z njim zdravil protin. Zdravi iolane teiave. dezmernih kryavitvah ob menslluaciji. Vrtnic ne gnojimo z umetnimi gnojili in ne Skrooimo s oesticidi. Vrednik uspeva po cveto. iivce. Pijemo ga tudi pri zlatenici. potivltta oslabelo in utruleno lelo. belem loku. Zaradi arome in grenein ga uporabljaio. Za daljse zdravljenje ima seveda prednost kot dai. mehur ali ploslato' zatrjule na podlagt jo svoiih izku6eni qospa Trebnova. glavobolu.amakali2oo g vrednika na 1 | vina. zlasti z dodatkom medu. Listi so temno zeleni na nekoliko vijolidastih I |.n. Cveteio od iunija do ieseni. ako ie lak naoadel ledvice. pa tudi za bolezni ledvic in mehul' ia. Vrtnic ie na tisoie vrst in so v najrazlldnej6ih barvah. v huisem primeru 3. do 30 crn vrsok Polgrmid.@0a1 modnodeluje Zadosluieta2skolelici na dan. URED]IIK I6ucrlm cmma6drys I hn. r|hlc| 137. Solakovanie z vinom. spodbuia tek. Njegovo zdravilnost so poznali ze v siarem veku. Pri Senu na obrazu se obneseio obkladki iz svezih cvetnih listov. pa le ob suhem vremenu. hemoloide. Je majhen. Pri slabokrvnostl piiemo imo vrno. Gojimo jih p0 - d GaG vrtovih. ko pripravliaio likerje.e ta daltako pomagal. Pri vnetem gllu grgramo. Dalemo ga tudiv iuhein k zelenjavi. prezene zobobof. da operaciia ni bira potrebna. S daiem zdravimo tudi vlanico.soesnih zdravi'nrh rastl.mDa. Bolna usta zaradi glivic. RosN cc llolla . Caipride prav tudi pri nespeinosti in aslmi. ki so si unidili irevesno floro s preliranim uzivanjem anlibiotikov. levmo in plotin. kidaje priieten okus in 146 ca. v katerem smo 8 dni . Veliko zlico zdroblienega zelisaa kuhamo 5 min. ubija Vrednik I | | bakteriie v ielodcu in dreves' iu. antiseptik. zene tudi na vodo. cveti pa roznato rdeee. oFedlevici. Pomaga. blazi boleline v spodniem delu telesa. UPorabijamo ga tudi pri sladkohi bolezni in za zdravlienje llebuane slinav' ke. v katerem smo kuhali lisle vrtnice. dajo za di$Cenie krvi. Cvetne liste nabiramo. da se bo ie izioda sluz iz pliud in telod' danes jo goje na veliko za pridobivanje dragocenega roinega olja. priporoiaio temeljito rozno 147 . drugo l" . zveder. Obkladki vrtnic na oko odpraviio blegCavico. Pri obofeniu dihal in bezgavk si lahko napravimo ludi obloge z vrednikovin Caiem.

le zelo zmerno. Revmatlki naj Wi kopanju wae)o v kad nekaj prgiSd vrtnic in bolezen se bo umirjala. Brfusloa olordooa . pa je celo premodan. Po' zdravilnosti orekaia zelie mnoge zdravilne rastline. Ureja krvni llak. Smejo ga jemat. Sok izboljsa kri in ugodno vpliva na prekrvavitev organizma in sploh na cirkulacijo po telesu. vilne lastnosli. okus surove zelene je disaven in oster.ne-greoo kri. Vftnica. de si a tem umiva_ m0 0lav0. urela krvnt flak. Pri koinlh bolsznih nastrgamo zeleno in jabolka skupaj. Za bolne na ledvicah 148 kisline je k/b/o zelje zdtavilno za bronhitis. Gojijo jo po vrtovih kot I |.lw. kier jedo veliko kisrega zelja. akne. v presnem. leymo in vodenico terlolSdavosl: vta namen piiemo veikrat po 2-3 jedilne z koleraba in repa. Vonj zelene je nekaterim ljudem neprijeten. C in E. sok tepo urela mesecno pelilo. l[Irs je vrsl. l@ t39. izyine in lane. ker bi ulegn. Tam se sadie in sploh sodivie drii sveze do pomladi. Tako snovi ne leZiio v 6reveslu in srrupr. Namesto soka uzivajmo 5e raie zeleno kot ied. odpravlja gliste. omenimo samo glavne zdraI Zlice soka. I . Zelena v 6aju odpravlia prhliai in krepi lasi5de. V liter kropa damo kakih 10 listov. Zaradi mtedne . ki nai stoii v globoki kleti. skuhamo iible in sesek i?n koten z vinom ali vodo v kaso in jo v vfedki gorko polagamo na mehur. Pomaga tudi zoper prhliai. Ohrania dtevesno flolo jn io normalizira. Uporabljamo predvsem glavnato zeue ali sveze kot zelenjavo ali kislo iz kadi. veca odplrnost proti mnogim boleznim. nanoAena v olivnen olju. no. ker vsebuje obilo vitaminov A. gomoliasto. Za ozimnico so najboljse globoke kleti z ilovnatimi tlemi. Pri vnetiu ledvic zetene ne smemo uzivati.le nastopiti motnie. ali samega ali pa me6anega drugimi sokovi. gomolje pa kopljemo od srede septembra do zime. leno Crevesle. I Zdravilnih snovi je najved | | . Lahko kuhamo pol vode in pol vina. dodamo poljubno orehov in sladkorja in uzivamo za krepllev krvl. Jemljemo ga 3x na dan pred obroki. Sveza sleb/a in /lste nabiramo od maja pa do konca avgusta. prepreeuje poapnenie ril strupi ne gredo v Kn. Ce se voda zapira. Vsak dan spijemo pred jedjo skodelico daia lz cvetnih listov vrtnic. ki jih povzroca pomanikanie vltamlnoy. ker povrh vsega zelo pospesuje preba: vo. Naivee starih in eitih Iludi je tam. Kuhana pa je zelo prijeina. pospeSrje iztreblianje. Cvete od junija do septembra. color zelo cenjeno zelenjavo. ranah. Je dvoletna zelika z mesnato.nice ndsl namoAiio v Zganie za masaZo. odebelieno koreni- zEtJE 140. Vd.1. ZErElrA Aolm gnuSolols -h. Sesetljan svez koren potagamo na p'l. ie pa tudi moano zdravilna. prepreduie gnllje in vrenie. sveze iztisnienem soku iz gomolja. Zelo pomaga pri pliudnem katadu. Zetena kot zadimba zbuia tek kot iuha. Sladkorniki nai zeleno raje jedo v iuhah in omakah. Zdravi bolezni. slabem ielodcu ter nsie$enosli. lSlas. Zandi 'aznih sori je kislo zelie 149 I | l. Sok je izvrstno zdravilo zoper plotin. prepreduje poapnenle lil in iako tako usravrla stalanle. prikuha. pa Se srce mora bit: v redu. koinlh lazpokah. stebel ln listov.kuro. Pliucni bofnfkl naj pijeio mnogo tega daja. ozebllnah. Zet6na le v vseh oblikah zelo uainkovita dieta za sladkornike. vneue ven in ceto pri levmi. prikuho in solato. udinkovito pomaga pri opeklinah. Sok zelo pospesuje izlodanie seda. solata in 5e drugade in udinkuie krepilno na ves otganizem. Zelja nievelikoohro!..saj spada | med tudi cvetada. napenianiu. ekceme. kr6lh v plsih z napadi strahu. B. a ga odsvelujejo nosednicam. Zelie v kadi je tfeba skrbno pripravitiza konzerviranie in ga tudi v kadi skrbno distiti maslene kisline in kana. da ne bo sok grenak. I Listov jemljimo 6im manj.i kot obkladek zoper zalrdline v doikah. Ta naj ne bo pretopla.

anginirn zasluzenostig a. mineralnih in drugih za lelo potrebnih snovi.prlmerno za plotinske bolnike. Zlica rdrobljenih stov na 2lvode. saj ugodno vpliva na sluznice drevesja in ielodca. Zaradi obilnega vitamina C prepreduje skolbul pri otrocih in odraslih. Sok zdravi razna vnelja tankega in debelega drevesia.rtianzevko. dez pa gazo alivolneno ruto. ki ga pomesamo z ianenim oljem. Z obkladki z zetnatini listizdnvimo tezko celjive 18ne. Ta obkladek se obnese tudi pri pasavcu. de in 'odprte noge*. Sok zelnatih listov zdtavi dlevesne in ieloddne 6ire. Liste splaknemo in po ikamo. me.r izmivamo kozo. kol so: iivini nemit. Cvete od aprila naprei svef lo modro ali viiolidasio. pa: pred vsakiT obrohon naj bi pojedli 2-3 red:lne 2iice surove[a zelja. Zaradi aikaloidov pa smemo samega le zmerno uporabljati. pljud. Ta cai ie dobro pit. Lahko pa damo med kuhano zelie za detrtino ali celo tretiino suroveoa zelja. belem toku in driski. Cal listov pomaga pri krvaveniu iz nosa. Zrasti zelo up0rabec kot dodatek h eajnin neianicarn. obiutek strahu in lesnobe. ker mu tudi Skodovati. zato naj ga uzivaio sladkorniki. iisti kri. UZivati je treba surovo zelje. ve. de nita sopojav kaksne druge bolezni. lma malo beliakovin. Zinzelen zniZuie klvni tlak. dopolniuiemo zdravilnost groga pri slini miSici. L/bte riabiramo tik preden zadne cveteti in iih v Sopke povezane sudimo v sendnem in zraanem prostoru.ucrnKovrn.n jo lud. Meniamo dvakrat dnevno. Presno zelie kot so/ata le nad vse zdrava hrana zaradi mnooih vitaminov. ztMzELEt[ Ilnca mlnol l4t.oievi konici za naslete bolezni. Baste najraje po bukovih in mesanih gozdovih. naj sroj pokrito 2 Lri. ki blaziio starostne teia. polozlmo nanjo list. Kislega zelja ne smemo dolgo kuhati. razie. enkrat na teden pa na teide izpill skodelico zelnice. sl(upal z glogovim cveljem. ie or:sladkotni . - hn. sk"pai s Se. Vzamemo 3x po I veliko. sitnost.i. treba pa je vedno pripraviti svezega. zaostale otroke. Lahko uporabliamo tudi sveI I smeio jemati zimzelena. Ni boli zdravilne in cenejSe pijale. ze. angini in zasluzenosti 911a. @ itosednice ne aaj l- V njem so odk. Rano najprej umiiemo s kamilidnim dajem. orcxltn mandetlnth. Za slabotne. oteklih mandeljnih. Tako nor. debelega ilevesa in hemoloidih. zlmzalen zimski mraz ne more I l. Ker le zimzelen oster. ZLnanie: zdrav. koinih izpusdaiih. Zdravljenje lraja 4-5 tednov. prebolevnike ie zelie naravnosl resilno. Ta je dober tudi za grgranje pri vnetiu I l.egov aaj pospesuje izlodanie vode. Je res ludi pozimi zeten in je simbol nesmrtnosti. pied o'avnihi obrokiali pol ure pred spanjem. tudi neKal. N. kt prepreeLlejo rast raznih novoworb. Vdasih pokriva kot zelena preproga velike ploskve. z nti. pa Ludi braz klonid_ni katar in kaSelj. cvetiem Oornarandevca. ga je treba vedno mesati do poiovice z Zajbljern. Z'mzelen gasi2eto Je koine izpus6aie. gfla. Zadetnaielika se zdravis sokom klsiega zelia. Jemljemo ga 2x dnevno na. Lahko ga tud posusimo in imeliemdv prah. grmovju in jasah. raie ga uZ vajmo v dajni nesani_ c npr. ker vsebuie vitamin U (protiulkusni faktod. Tudi za opekllne le dober. Te snovije najvea ravno v zeliu. saj zelo blaii boleiine.ilico pred iedjo.so. A. ldedkah.a z mzelen iaiSa manjsa depresivna stania. . idrav'.

Rad ima sondno lego. Crne gore.T 142.ala star rimski preqovor: Zoper silo smrti je Zajbelj na vrli. lajsa astmo in osfoyskikalell Sveze listje in cyete. uleze. stoldeno in polozeno na lane. prinalezltivih boleznihjetreba pridno pitita daj. Priielodcnih teiavah se ob pitju Zajb. pomiria iivce. samoraslega naidemo po dncfdlls-h . zdravi listule. Zanimivo: raheldajpotenje pospesuje. Rezemo gofilo polovico. pomaga ob meni. zlahlca. vnete mandue. ietra. Zaj-blj. zlatcnlco. zdravijo ekcem in garie. Zlata |. Vsako tretie leto ga je dobro presaditi. ker 6isti kd. naj jemljejo to zeliSde. ki imajo tezave po porodu. po I dneh precedimo in izvleaka in Zaibelj. pubertetnikov. PoveZemo v Sopke in obesimo na sendnem.jevega iaja vraia apetit. ustni gnilobi in maiayih zobeh. preden cveto. Porodnice. Cvete lepo rumeno od iulija do oktobra. Skuhana s svinisko masl)o poslelio.ZlAtA S0lld{90 rlrgdur0a R0ZGA h1f. Dalmacije. Kot zaclr?bo dajemo liste v iaboldno potico in pito. vnele ledvice in vneti mehur. v kozarec vode za grgranje. tezave v jelfh in ioldniku. Sfadkorniki naj p. odpravlia nagnlenie k splav. gridev. obautljiv pa je na veter in mraz.' olokih. Hitro oa oosusimo v senci. Caj iajblja pomaga pri protinu in revml. Uporabljamo jo za izlodanie ledvienih in ioldnih kamnoy. potezejo pa se vnetia irevesia in ielodca. Za druge jedi dodajamo Zajblju Se petersilj in z6leno. zdlavi po potrebi damo Zlidko II | . talllla. Zenev meniin po porodu. tadrlr I I . Hercegovine in po | . Cisti dihala. naj popije po 2 skodeJ. ne pa spodnjega olesenelega stebla. sicer rad odmrie. Laisa sladkorno | 'l I bolezen. Umivanje z Zaibliem lase krepi in jim daje lesk. vodenico. glede tal ni izbirden. Raste veainoma po gozdovih. gnm Je do 1 m visoka trajnica.natih predeiih Primorja. Bule in 6ire iz 152 153 . ki moeiio grgranle se obnese pri davici. iasah in - S6l$a lzredno zdravilnosl zaibljaiz. pomaga. modan paga zadriuje in prepreduje. Popiiemo lahko 3 skodelice na dan. ko odstrvljdjo otroka. Kogar je zadeta kap. DojeCe matere naj pijejo ta daj. ko za6ne cveteli. nahod in katade. . vneto | ustno sluznico. hitro zdravi ubode. Te zadimbe ugodno vplivajo na prebavo. Nabiramo nlade poganjke in /lsle.ci lega daja dnevno.ielo tajno neianico Zajhlja in rmana v enakih delih 2-3x dnevno. Dodajamo j: brinje. bolj | I I pa v raznih mesanicah. Lahko pa liste nasekljano in nanoiimo v alkoholu. vnetiu g a. gdo in irelo. skah. Zajbljev daj ustavlja modno potenie pljudnih bolnikov. Natiranje s dajem se obnese pritresavici. Cajgrgramo.om. Tudi nosednice s pridom popijejo po 2 skodelici tega daja na dan. Za spomladansko zdlavuenie dodaiamo zlato rozgo drugim zelisdem. odvaiati vodo. dile in gnoine rane. Pomaga otrokom. drgelanje udov. Kot ial je uiinkovita pri dri. zradnem prostoru ali razprostremo na papirju. dase obvarujemo okuzbe. Nabiramo io. cotoIl ZAJBETJ 143. obenem pa posredno pomaga zdraviti tudi prolin in leymo ter razna koina obolenia. I posekah. Prav tako parne kopelizdtavito mehul in mokila ter lajsajo teiavno moklenle. Zajbetj je tudi zdravilen za Zenske teiave in bolezni: zdravi beli tok.v ialdistidihala. Kot Aini prewetek n le dobto nazilo za rane. Prikoinih boleznlh pomagajo kopeli vedkrat dnevno v odvaru Zaiblia. Grgranje z Zajbljem in splakovanje usl z niim ohrania zobe zdrave in lepe in odpravlja neplijetno sapo usl. Zaibetjje namred baktericiden. Gojijo ga na vrtovih. Uporabliamo jo tudi samo. rozga je antiseptik in zdravi razna vnetia. tavzenlro:e pliuda.

jemo in prevido su6imo. Nabiramo cvetoie zeli6ie s pritliinini listiwedln susimo v sen- I I. Posuse- no k0renino zdrobimo ali zmeliemo v pragek Okus ima nepriieten. trombozo. ker reddi stuz ih io Zdravi vnete dlesni. otektinah in treinordiOin.:c na dan. Zdraii (oine izpuiiaie.je ae zeniktja. zato ial sladiti z medom. ki smo jih dobro stotkti in zmesali. Xer lentkelj zoZuie 154 se obnese zasluzena dihala. ie jih izpiramo s daiem iz zen-iktja. Popijemo po 2 skode. ledvic in.[n. Kumrno. sklerozo. Zmanjm0ramo | I | l. lajsa kaieli.ena rast. Pomaga pri podptutbah. dostikrat Pa ci. je bolje. Za dajno Zlidko Zeniklia poDarimo s % | kropa. naj bornikiz angino pecto s. Lajia teiave pli menslluaciji. aez l0 min odced:mo in uporabimo ra Call obktadke: izpiranie ati gtgranle. 144.. izpiramo ali grgramoi utriuie maiave zobe. ZEliltGtJ Sanlculr crmlaGa . zdravi irevesje. Uporabliamo lahko zel ali korenino. saj ni nid manj zdravilen kot ze.:na. pri kruavitv. Kadar so vedj. Plodovi so glavice s kaveljdki. Obhtadki iz stolaenk listov auijo vse vrste ran in ustavljajo krvavitve. io umi vso zel s korenino vred. Cai Suje kruni tlak. vedii boli onoini. skrbno umiiemo in skuhamo z medom v ielo zdravilno sredstvo za nastete lezave. iisti kd. oevairo nanie obkladke.h iz Lajsa pr: pri griii. Po jedi vzamemo I ve. bolna pliuda. nllo0tcd Je zelena.odlitno. poprovo meto protidriskiinnapenianiu. Cvete belo roznato od maja do juliia. odpravlja ustih.eajzdravi pomaga izlodati. vienimi boleznimi ne pijejo tega daja. Rekonvalescenti in iiydno razlvani ljudie si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 tilru sladkega vina namoeimo za J0 dni oo do'o zrezanih Zajbrjevih 'istov. oevaino . odDravlia afte v ustih poDiiemo utriuje majave zobe. Korenino kopliemo leseni. od 20-50 cm visoka kainica. La notranjo uporabo pa popiiemo po 2 skodelici na dan.ko Ztico teoa zdfavila.ra. popijeho galo 2 skodelici na dan. ielodec. z led. kgpilare. Zenikeli s koprcem. s katerimi se priiemaio obleke. poletiizkoplje_ mo rastlino s korenino vred. Raste v boli vlaznih listnatih gozdovih. za pozimi pa pripravimo orasek Zeniklia. pomaga pri pliuvaniu krui. ustno voflinoln bolno ilelo. iire v ielodcu.zdnu-i)o obkladki iz stov zaibtia in kopive. in bolj gnojni. ae z niim z EMd {I .

12. 54 Dusevna preobremenitev. 6' 7. 143 Flegmona. 113. 88 -katat. 116. 42. 140 -po noselnosti. 118. 1. 106 Depresiia. 94 .30. 83. 8. 134 Bradavice.8. 82 -pospesuie izlodanie sluzi. 135. 119. 33. 1. 63. 51. 1. 121' 144 -v spodniem Zivotu. 141 -vneta. 143 116. '!14. 135 Danka 27 . 1 17. 19. 14. 63. 116.118. 129' 138 22. 70. 140 ureja. 72. 137. 86 Dusevne bolezni. 49. 46. 63. 130 -tuberkuloza. 17. 41. e. 47.dihala.37. 118.41. 86. 19. 116.144 Apetitpospesuie alivraea. 30 eist .21. 19. 143 Glas negule. 77. 94. 42. 133. 96. 111. 84. 30. - 108.50. 61.-37. 52. 35. 134. 95.144 -kronidna. 42 -izloEanie sokov pospesuie. 126. 135. 76. 123. -telo bolezenskih snovi.36 -v -v brazgotinah.141. '108. l. 38. 48.4. 14' 17. 30. 24. 2. 82 -koio. 124. 78.84. 26. 143 125. 143 Doike . 124. 70. 91. 124. 140 -lloro 39. 100. 76. 69. 19. 126.88. 109 Artroza.125. 83. 62. 60. 142. 13. 7.137.127 . 123 Dlesni. 131. 125. 24. 122 -povzro6a.2. 19. 6. 41. 30 112. 15. 11. 122. 59. 36. 81. 3. 78 -obkladki. 39. 94. 142 . 63. 107. 16. 19. 113. 134 -otekle. 18. 111. 17. 1. Celulitis. 71.52. 39. 69. 72. 41. 75. 83.11. 123. 57.31. 128.ustavlia.28. 39. 58. 112. 128. 76. 38. 81. 7.9. 71. 15. 138. 129. 40. 120. 128. 130. 86. 116. 1 13. 118.34. 27. 14. 105. - boleei krdr. 85' 91. 1. 43. 36. 74. 1 15. 15' 19' 156 51. 52. 83. 122. 50. 57.56 47. 63. 44' 49. 11. 17. 123. s9. 42. -zajedalci.84.30. 104 Doienje. 8. 141. 15 sinusih.52.81. 142 -izpadla. 135 -krei. 36. 113' 138' 144 Akne. 94.17. 56' Botiast. 79. 58 . 128 -perforaciia. 101 Gangrena. 130. 141. 137.3T Furunkli. 50.pri novoroieneku. 124. 88. -razkuzuje. 19. 50. 111. 122. 87. 123. 130.43. 83.73. 17.26. 137 -na roienici. 129' 130 - . 123. 115. 14. 113 . 13. 93. 13. 73. 21. '138. 120. 128. 88. 140 -onitie. 57 -gnoini. 99 Garie. 114. 97. 34. 142 Debelo trevo. 69. 131. 19 Bezgavke. 39. 109. 133. 106 -zasluzena. 94.25. 92. -krvi.21. 57 -baKeriisko obolenie. 100.2. 85. 80. 82. 20 -napenjanje (vrenje). 35.20. 11. 105. U. 47. 78. 92. 21. 105. 81. 39. 83. 39 Davica. 9s. 118. 110.22. 133. 106. 92. 18. 140. 52. 5. 46' 97. 95 -v ustih. 115. 144 -kronidni katar. 40. 134 -inhalaciie. 1. Bruhanie. 96. 94 Bistri duha. 33. 60. 131 Boledine. 118. 1 . 77 .23. 85. 119 -vnele. 139 Arterioskleloza. 106. 18. 118. 143 -pri doiendku. 62. 80. 135 Bronhialni katar.preutruiene. 111. 107 AmDutaciia '108 lnjina. 83. 60. 96. 131. 39. 133 -bri otroku. 139 Drgetanie udov (tresavica). 131.142 -dihala otrok.132. 53. 48. 97. 7. g. 56. 33. 50. 78. 82. 58.pospesi.Stramo lmzalo Stevila v kazalu pomeniio zapoledno Stevllko tastllne' erevesie. 74.31. 85. 41. 19. -iir. 1 1. 2. 75. 144 Divie meso. 35. 9. 72. 119.20. 126 -astma. 19. 118. 141 Degeneraciia hrustanca. 129. 83. 81. 61. 37. 127. 52. 94. 65 Edem (oteklina). 121. 15. 132. 42. 112. 120. 125 Driska. 95. 85. 63. 140 -mladostne. 123 -leno. 73. 48. 110. 84. 26.142 Beli tok. 20. 1. 129 -kronidna kuzna bolezen. 74. 130. 130. 39. 36. 1?. 34. 132. 96. 48. 137 129. 107 -na iivdni podlagi. 123 -krvavitve. 21. 134 -v spodniem delu trebuha. 53. 18. 73. 4. 112. 93.72. 93. 104. 120. 54. 40. 113 -otekle. 131. 142 119 -na Zelodcu. 18. 75 Ciri. 12. '112. 116. 107. 98. 92. 22. '142.113.46 -kti. 141. 62.96. 120 -katar. 103. 123 -vnetia. 84 -v ustih. 46. 89.4. 138 Bolhe. 52. 1.37. 137 Absces (tvor).pospesuie delovanie. 140 Bule. -bolebe. 107 Glavobol. 73. 11s. 118 -zaradi skorbuta.122. 48. 40. Alerqiie.129. 99. 98. 22. 54. 26. 56.62. 56. 126. 93. 120 -kronidni. 35. 107 Glasilke . 45. 81. 45. 63. 66. 39. 140. 87 Astma (naduha). '107. 84. 128. 41. 41. 88. 1. 120. -akutni.'109. 41. 113.51. 1 17 Dusevno naprezanje. 39. 65. 45. 96.141 Dihala.65. 68. 117. 95. -zasluzeno. 36.27. 5. 122 -v rodilih. 128. 144 fistula.144 107. 118. 70. 86 '115' 127' Bledidnost. 115 Ekcem (izpusdaj). 112. 7. 92 eebelia qriza. 143 -pri starih lludeh. 106. 1 Atte. 12. 89. 81. 66. 49. 54. 71. 43. 36. 73. 102. 46. 79. 94. 48 -bradavice razpokane. 60 -zatrdline. 35. 75 112. 131.vnete.

. 66 Hemes zoster.pri griii.'i.t'ioi nno. 98... ou. 95 . - ii'l1 ll zz' oz - doiendkova. 36. 4. be. 122. 42. tot. i4.. ir:".86. 83. 47 -misice.54 -zatrdline. 13.04. s8. 129 -ohlapna.llli#lii ?llili4. gt.31 Jezik if. 45.:: . 130. tgz.71. 115. 107. 14. 110.ii. 25.ii. JJ. 98. 5.-12s. 141 72. 18. 15.41.60. 128 -oroanizem. 5' 21. 125. * '106.54 -iz zlale zile. 98.' I -i. 115 -v drevesiu. ^^ loo Kozne bolezni (dermatoze).1: i 33 Jaidniki . 84. 75. 139. z. 9. 108.". 71.i3i. 139 -v iebuhu.krepi. 107. 107. 112 -met: -ob prstov. 76 iz. 22' lss 134. -raziede.ltir.144 61 134' 140' Krvavitv. 5 . es. 119. 93. lf -tuberkuloza. 2. 133' 135' lsias. 57. *.. 117.o. 30. 140 Glivice.ii 117.pretegniena. 39. 12 -iz Zelodca. 97.rrrs'li39uni. 140 Karbunkli. 100. 57.. 115. 96. 59 -bomirll. 121. sg. 85 -rak.93. 45. 126. 133.3.56 KoZa "tJ. 129 llE' -z izmedkom. 128 -delovanje ureja. 5 -mehuria. J3'"i o? "f0.27 ' 124 -iz -iz nosa. s+. -vnetie. -ledvic. 83. 82.Ll?. 97 -maternice. *. 84. tza.3T Gnoini izPusdaii kopel' u5 Gnoino vnetie Podkoznega tkrva llleomona). 112 -iz dlesni.:?lii€:i b'. 113. 86. 54. 61' 69' 70. 17.11o. 107. 2. 82. 128 .. 1 13 kronicno vnele' -"33i1 *. 7o' 7j. 80 -sice. 30.99 -tz secll. 4J. 97. 100. 23. 19 Koprivnica (urtikariia). 138 . 113' I 6. 92. 30.45. -.bole6.Jil'0. - lisaii. - sredstva za. '19: 109 Kila Kita oroanih). 83' 86. 51. 82. 144 -vnel. 13. 84 -Zoldnika. 101. -ietibni. 1i2' 128. 99. 144 -iz ledvic. ffi [Tl'.n. 132 . menslruaciji.96. 28. 94 Gnoina'zanohtnica. 133 '11'. 100. r. 46.^^ oo. 46. 66 4. 39.1ir3li. 89 -v Drsih. 100' -i. 159 . 120.21. -hraoava. 34 Jedmen na vekah.!'ff-#. tzt -po operaciiah. zz. 110. 69' t\g. 113 -notranie..']l 62.23. 4. 4. 61. n. o'. 51. 125 112..llf.r' 82. 2. 3.40 oo -i<rvavi izmedek. 36. '100^ . .26.T. 37. 117.90. 125. . 129.til. 9. 128 -Zelodec.143 -zasluzeno' 141 illaSloi?'i9'.62. 138 119. 96' 112 -glasilk. 16 -obrablien. 89 -olroke. 117. 118 Katar {olei tudi Pri '141. 108.: Bl: ' 141' gB: - ranien.59.50 117' 118 -oslovski. razooKana.!l?I3. 96.1X.39.49 -v prebavillh. 19' 40 42' st-. 128 . 32.54. tzt. .8. 84' 85' 95. 127 -ob menstruaciii. toz.9.23..tl i 3i.46.1g. tgz' 137 144 HerDes. vo 72' Holesterol in mascobo odstranlule krvi. 122.29' 34.47 71' 106.6noienia -zastrupliena. 121. 134' 138' 142.44. -starostni. 123 -iz danke. maternice.1 158 j10"s"n". 67 Posameznrn -ielodca. 123' 143 Kapilare . eg.36. 74 Kriz .. 9. 1.. 39' 49' 54. s4. 93 nr. 110' 122' -ookaslievanie. 112 Gnoienie odpravlia. 112. ptiyi.iz. 85 -poskodbe.22 -zastaran.u. 108. 20. 120 KrCi (qlei ludi pri posameznrn organlnt. iJ # . 119 o'ptf o 109. 81. az. 143 -zama56ena. 120' 133. 113. 124.. 126.9. 67.37 - -- l:iii:ji.vneta.#liol 41.86. lt. 21. 51.: 115 iil)i:?5:l11tn. tgg. 31. 95. 12. eo. 107.61 Krasle. 13' 25' - nedista. 141. 4s. 15 -laiia 1 17.pregosta. 78 ff:'lt ll.1liil. 3l: '. 9.36.92. sn.u.li3. ru. rz ill3. 109 Krene Zile.vneti.. 109. 95 '135. 83. J3ft i"1' 22.gniloba.43 zs.3T *""lili'l 2s.129' 143 o1 )l: lJ. 36 Hlil:ilK ' 63.izbolisuie. 30. 23. 73. 35. o. 139 -6isti.] tzb.95 -sDomin. 108 Krvav izmebek (izpliunek).45. 144 Krvni slrdki.70 Kap. 54. 1i9.'f ii. 126. 30. 48 Kolera. 129 -vseh vrst. Kri. 95. oa. 19.jf'3 -'. 118 -iz drevesa.143 1E:..?i'f #iiil: i i 33: i l3: 1'. 100 . 109 ". 119. 141. Kolcanje. i:l'. tgl. 35 Kosti . 143 . 131. 130' 141' 1M "ol 1' 17' 4b. 85. 86.64 Krepdila za: -lasisde. 131 -pri otrocih. 61 124. 142. tzt.?li 33: . 144 Krvava oriZa. 113. 77. u. . 65. 116. 5 - izousdiii.

99. i2O. 140 19 -proti prehladom. 19. 20.70. 102.112 bolede. 118. 120. 119. 34.. 109. 70. 130. 40. 12. 73.44. 124.112. i0g.87.74. 99. 125. 22. 23. 108. 129 - nizek.57.28. 24. 89.potne.ia Ledveni usek.9. 117. 62. 49. 85. 42. 29. '100. 30. 127 -mastni. 74. 49. 129. 'j. 47.lozoliavost (akne). 33. 43. 82. 68. 1. 20. 23. 69.73. 11. 115. 39 PikiZuzelk. 110. 12. 58. 143 -jim Skoduje. 108. 58. 119. 107.92. 19.47. 83. 122. 81. 133 NeNoza. 66. 14. 132. 143 l\. 93 -povedani. 92. 112. 65. 86 - -kamni. 39. 17. 83. 111. 94. 86. 100. 84. 138. l\ilehur (glejludi Sedila) . 143 -solzenie. 74.73. 9. 106. 110. 53.141. 35. 92. 12s. 52. 97. 79.7. 96. 93. 98. 79. 103.95.. 54. 19. 60. 132. 33. 125 Oslabelosl. 125. 72 -na86 ali pretegnjene. 37. 85. 49. 139. 108. 75 -proli splavu. 96.66.madek". 46.70. 131. 131. 110. 41 .46. 120 -vnete. 133 Mi$ice . 52 Ospice. 39. 4. 96. 81. 103. 122. 16. 138 lllrdes. 5. '17. 80. 115. 48.71.125. 144 -eaSe. 107 -vnetje kronidno. 142 -prhliaj. 79.99. 38. 139.142 -bruhanje ali slabost. 112. 69. 82. -bolet. 131. 132. 100. 56 Modenie postelje. 121 N. 68. 59. 66. 61 . 89. 85. 129.127. 39. 107. 119 95. 127. 100.80. 19. 143 118 Neplodnost. 135. 61. 11. . 143 Nalezljive bolezni. 80 Pik kade. 118. 116.87. 135 -ozeble. 52. 100 111. 84. 51.133. 108 . 41. 75. 111. 99. 16. 98 odi. 1. 17. 12. 126. 129. 8.47.31. 115. 47. 108.46. 130. 138 -^^cnaa. 94.81.112. 25. 78 - io ktepi. 44.13. Oslovki kaselj. 100. 142 '16. 134 Nagnienje k splavom. 81. 34.91. 109. 139 Lisaji. 98. 15. 64. 85. 120.144 -moten. 29.78. 13. 42. 86 -otekle.21. 56. 65. 19. 21. 26. 34. 84.131 Luskavica. 116. 112. 135 Lasisde. 124.22.62 Nos. 139 Lasje izpadanje. 1 . 62. 116 -lasne korenine. 111. 124.20 Krvomok. 85. 34. 122. -kaIat. 92. 40. 94. 18. 90. 16. 62. 130. 52. 93. 132. j35 -razjede goieni.63. 135. 19. 125. '13. 79 Malarija. 19. 35. 69. 129. - l/igrena. 109. 1 19 -trepalnice bolne. 111 Noge. 125 -vnete. 117 -vnelje. 136. 2. 133 Nahod. 1.bolede. 143 Otekline. 138 111. 33. 82.77. 82. 85. 110. 66.19. 18. 59 119 -telesa. 90. 125. 65. 131. 135. 105.83.73. 68. 42.118 [4olji. 108. 64. 53. 65. 143 Napenjanje. 50 Odrgnine. 138 krhki. 58 -krepi. 108. 84. 23. 84. -Zile. 160 . 140. 142 Levkemija. 7. 9. 86 Ledvice. 28.8. 53. 129. 127. 2. 5.39 . 82. 112 107. 62. 92. 116.57. 134 Neiesdnost. 127 Naglusnost. 86 Omedlevice. 93 -vnet. 86. 56. 12. 61. 131.52. 116.57. 24. 134. 69.127.27. 69. 107.66. -mi5i6ni .31. 125 odvajalo. 53. 18. 38. 45. 52. 129. 46. 134 -krmezliave. 4 -zaprtje. 110 -ae Strkne mast. 139. 116. 47.16. 65.71. 108. 131.142 Mokrenje (glej tudi Sed). 27. 17. 100. 94. 138 Opekline. 116.17 -polipi.132 -skleroza. 71. 27. 7.katar. 51. 57. 100 -vneti. 58. 129. Nohli - Omotice. 131. 44. 132 P\uea.6. 108. 13. 4. 22. 53. 12. 9. 140 Ohromelost.29. 86. 132 . 123. 47. 86. 128. 124. 14. -okorele.29. 141 -mrene. 72. 100 Nespednost. 3.pri protinu. 129. 76.utrujene. 140 Pege sonine. -zarasli. Nosednice 11 -sonane. 36. 134. 1. 117. 60. 17.144 . 42. 85. 53. 92. 30. 87. 83. 70. 135. 143 Ostrino vida krepi.78. 112. 78.5T.9l Nadledvidna Zleza. 17. 57. 30. 134 Mrzle noge ali roke. 72. 15. 95.88. 70. 91 previsok. 8. 40. 132 Odpornost 127 1. 122. 133. 121. 105. 108.pekoae in utrujene. 134 l\. 85 Obrvi izpadajo. 161 . 133. 93. 81. 25. 18. 138 -boleaine..31. *udarjene. 67. 11s.9T Kurja odesa. 7. 115 Neprijelen zadah -oslabele. 34 -krai. 131.Krvni tlak. 116. 139 raet qq -mtzle. 137 -kamni in pesek. 91. 109.74. 80. 98.47. 45. 121.39. 133 -pesek. 7. 100.23. 134 -vnete.92. 129. 17.27 . 99 - otekli. 82.7 27 . 106. 105. 1. 87.99. 99. 133.laternica. 94. 57. 139 Naval krvi v glavo. 136.70 -zamaSen. 3. 31. 36.99. 112. 59. 46. 75. 41. 69. 52. 119. 106.125.24. 72. 138 Paratilus. S0 Ozebline. 61. 13. 107. i09. 115. 6. 119.112 -zniiuie. 78. 28. 89. 19 Pasavec. 93. 115. 1 19 -mre:nica. 76. 14. 113.48. 5.landeljni -blesdavica. 17 62. 84. 65. 98 -vnete. 85. 86. 43 Otrdline. 141 - iim pomaga. 50. 4. 111.54. 127. 12. 42.39. 119 -oeesna veznica vneta. 78. 134.9 - iz ust.

46, 50, 51, 52, 62, 65,70,72,

-motnje,8, -

12, 41, 50, 51, 54,

73, 83, 89, 96, 97, 100, 117, 120, 122, 124, 125, 131, 132, 135, 137, 138, 141,143,144

61, 69, 75, 89, 92, 94, 119 pospesuje, 24,70,119 prebavne Zleze, 31, 42
'106,

-kozne tvorbe,

61

56,57,59,

kopeli, 2

-disti, l
-gnojenje,73
-ietika

Prebavila, 1, 22, 26, 45, 49, 65,
131, 138

rane, 51 -na ustnicah, 132 Rane, 3, 19, 39, 46,

-

-kronidni, 21, 124

-obkladki,30,62,99
Rodila, 58, 78 Rozenica - motna, 59 See (glej tudi Mokrenje), 29, 31, 48, 74, 76,77,83, 112, 135 -z beljakovinami, 13, 69, 100 - izlodanje, 13, 16, 38, 40, 44, 69, 80, 97, 98, 103, 106, 107, 109, 11 1, 135, 139

-kalat, 7, 21, 22, 36, 51, 57,

-

glej Tuberkuloza
77,

-krdi, 63
Prebolevniki (rekonvalescentj), 35, 50, 76, 86, 103, 143 Prehladi, 8, 19, 41, 48, 63, 69, 76,

63, 83, 100, 101, 104, 107, 113, 117, 125, 127,131, 137, 138,

-

razkuzuje, 26, 131

140,144

79, 118, 120,132, 139, 141

-gnojne, 19, 30, 46, 62, 63, 65, 69,93,95,'t01, 142
-krvavede, 60, 112
matern;ci, 125 mazilo, 70, 80, 81 , 138 -notranje, 30

-krepi,45,94 -obiutliiva,9l
-otrdela, 128 -tesnoba, 46, 117

86,127, 128

-na

-grla,65

-

-zasluzenost, 36, 58, 59, 68,
137 Pljudnica, 9, 17, 30, 33, 34,

-Noti,72

-odpornost veda, 52, 119,127

-izlodanje pospesuje, 3,

4,

10,

-prebavil,70
-spodnjega deia telesa, 98

-obklAdki,21

14, 23, 28, 29, 31, 35, 38, 52,

47,51,

-

uSesa, 19

56, 62, 64, 73, 83, 89, 91, 94, 97, 121, 129, 130 Poapnenje - zil, 4, 18, 25, 95, 111,
140

Prekrvavilev, 17, 19, 20, 34, 47, 54,

-odprte,54, 108, 109 -posip, 66 -pospesuje cellenje, 7, 18, 36,
51,
91

53, 65, 79, 84, 91, 92, 117,127,129, 130, t37,
'142 izlodanje zavira, 53 - krvav (uremija), 78 - uhajanie, 1, 9, 25, 112 Sedila (glei tudi l\4ehur), 1,

108, .t41,

58, 69, 79, 89, 100, 115, 128,

-

-osranika, 33
Podancice, 18

Prelezanine,60
Presnova, 36, 72, 77, 83, 100, 106 Prisad zaradi notraniih poskodb, 95 Prostata, 54, 92, 110, 136 Protin (putika),7,9, 11,13, 14, 16, 25, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 38, 40, 43, 44,45, 46, 47, 53, 54, 57, 59, 62, 65, 66, 68, 69, 72,

-

139 srano koronarnega ozilja, 33

-nzkrZuje,75
-stare, 69.l35 -urezne,
Razdra2liivost, 33 Raziede od kislin. 125 Razpokana koza, 43, 60, 62, 66, 117

7,

13,

-

16, 25, 45, 49, 90, 91, 112, *vneta, 12, 16,36
Sedna kislina, 29, 50, 56, 135 Sedni kamni, 13,27,35, 44, 49,72, 93, 94, 100, 11s, 127 Seneni nahod, 70, 84 Siva mrena, 17 Sklepi, 14, 43, 56, 125,135 Sklepni revmatizem, 43, 135 Skorbut, 40, 134, 140 Skrofuloza, 85, 94, 106, 128

Podplutbe, 80, 81, 92, 115, 125,

129,144
Porod, 71, 73, 95, 96, 142 -krepdilo pred porodom, 98 -mehaa porodne poti, 113 -olajsuje, 89, 96 -popadki, 89 -prezgoden, 82 Potenie, 25, 45, 61, 63, 64, 65, 71,

-

130, 143

-toke,43,123
-ustnice, 43, 108, 123 Fdedke, 82, 140 Rebrna mrena vnetje, 30, 34, 62, 63, 83, 94, 98, 100, 106 Rekonvalescent - qlei Prebolevnik

73,74,77,79, 92, 106, 109,
111, 120, 126, 135

-modno, 143

-nog, 39, 85, 86, -zavia, 2
Potrtost, 98 Prebava, 1, 2,

135

73, 74, 75,77, 78, 82, 83, 84, 86, 87, 89, 92, 94, 95, 96, 99, 102, 103, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116, 120, '124, 125, 127,129, 130" 131, 133, 135, 137, 139, 140, 142, 143
Proznost tkiv veda, 100 Prsne bradavice razpokane, 60

-

4,17,25,26,28,34,

-

Bevmalizem. 2, 3.-4; 8, 9, 11, 13, 14, 15, 16, 25,.29, 31, 32, 34. 38, 40, 42, 44, 45, 46, 47, 50, 52, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 66, 67, 68, 69,70,72,73,74, 75,77,78,82,83, 84, 86, 87,

Slabokrvnost, 22, 41, 47, 49, 50,

51, 52, 64, 94, 95, 100, 106,
128, 137 Slabost, 28 -mehurja, 132

89, 92, 94, 95, 96, 99,

102,

35, 37, 42, 48, 59, 75, 87, 97, 103, 124, 126, 129, 131, 139, 143

-izbolisuje, 14, 124 -lajsa, 2, 7, 34, 46, 47, 77, 111,
115

Radioaktivna sevanja, 91 Rahitis, 50, 52, 53, 66, 85, 94, 115, 127, 129 Rak, 10, 65, 78, 81, 84, 136 -boledine, 109

106, 107, 108, 110, 111, 112, 115, 116, 122, 124, 125, 127, 129, 130, 135, 137, 138, 139,

-potovalna,76
Zelodcu, 67 Slabotnost (neodpornost),
9'1, 95, 100,

-v

140,142, 143 -boleaine, 34, 67, 99,

1

15 76,

-pra otrocih, 21, 35, 50, 58,
111

119,129,140

-diri,

19

-diela,71
-glavobol,99

Sladkor v krvi zniiuie,4,17,29,86 Sladkorna bolezen, 12,27,37, 41, 163

162

52,
137

71 ,

83, 85, 95, 98, 106, 128,

, 142

gkrlatinka, 9, 53, 100, 133 Sumenie v usesih, 17,84,129,134 Tek - glej Apetit TeZka sapa, 109, 133, 134 Tlfus, 19,53, 100 Tkivo, 97 Tolaeavost, 106, 139 Trakulia, 32, 99 Trebuh - krdi, 17, 65, 78 - napenjanje, 8, 59 -napihnjenost, 105

-dietna hrana,35, 40, 52, 71, 108,
139, 140, '143 -gasi Zejo, 126, 141 Slepid,98, 113, 129

-sluhovod oteden, 134 -sumenje, 17,84, 129 -trganje, 49, 89, 131 -vnetje, 36, 52, 80 usi, 15, 85, 92, 99
-rasUinske, 50 Utruienost, '128

-zaeeIna,13,112

Slinavka trebuSna - otekia, l3 Sluz v dihalih - mehda,8,21 ,77,83, 117 -odvaja, 69, 98, 137

-pljudnih bolnikov, 120
-spomladanska, 120, 127 -udov, 75, 99, 121
Vene, 54, 63, 140 Vetrovi, 7, 17, 42, 47,58,92,126 Vnetja fazna (glej tudi posamezne organe), 30, 41 , 46, 54, 65, 108,

Spahovanje,27
Spanje, 38, 49, 65, 73, 90, 95, 116 Spolna mod - oslabela, 47 Spolna prerazdrazenost, 38, 135 Spolne bolezni, 66, 94, 1 10 Spoini organi,62, 95, 125

Trebuana slinavka, 50, 61, 76, 84, 106, 137 Trigeminus, 9, 57, 122, 125, 135
Tromboflebitis, 54 Tromboza, 128, 144 Tuberkuloza, 19,20,22, 40, 41,45, 50, 62, 69, 83, 94, 97, 100, 1r7, 133, 140 Tvori, 1, 39, 49, 52, 56, 62, 79, 81, 86, 93,98,"101, 107, 108, 113,

-

Zgaga, 8, 14, 17, 89 Zlata Zila - glej Hemoroidi Zlalenica, 4, 5, 20 , 21 , 25, 31 , 36, 44, 46, 66, 77, 83, 84, 85, 89, 90, 92, 93, 98, 115, 116,122,123, 125,128, 138, 142 Zlomi, 30, 39, 54, 83 Zmedkanine, 3, 9, 30, 46, 54, 56, 71, 75, 80, 81, 90, 92, 115, 123,

-z gobami, 3, 5, 39, 89 -s hrano, 51, 89 -z jodom,48 -s kovinami, 89, 106 -z misjakom, 89 -z nikotinom, 39, 119

124,142
Voda (glej ludi Mokrenje)

Spomladansko zdravljenje, 27, 69,

120,142
Srbedica (srbenje), 15,25, 45, 57, 66, 80, 83, 86, 95, 100, 131 Srce, 3, 15, 17, 22, 33, 51,71,75, 89, 92, 114, 115,124, 130 -angina pectoris (tesnoba), 134

9,25, 112

-

uhaja,

1,

129 Znojenje ureja,49 Zobje, 46, 65, 95, 103, 143 .-majavi, 20, 93, 142, 144 Zobobol, 31, 40, 46, 76, 82, 112, 116, 131, 138 Zvini, 30, 107 Zelodec, 1, 3, 5, 19, 24,25, 26, 36, 41, 43, 45, 46, 47, 50, 51, 62, 71, 74, 78\.81, 85, 87, 92, 1 12, 124, 125, 112,134, 139, 143 -bolea, 57, 119 -dir (ulkus), 34, 39,40, 56, 82, 140

-zastaja, 4, 17, 20, 61, 84, 112,
118, 129, 139 Vodenica, 7, 8, 9, 13,14,17,21,29, 31, 44, 47,50, 53, 61, 65, 69,

-izrasianje,

1

120
Ubodi in ugrizi, 19, 131, 135, 142 Udarnine, 3, 107, 112, 131 Udi - boledi,43, 99

78,79,81,87, 90, 92, 93, 94, 95, 105, 106, 111, 116, 127,

-astma,23,51
-infarkt, 33

-kri,75,93
-misica, 33, 53, 112, 141 -nemiren utrip, 22, 115, 116, 133 *nervozno bitie, 25

-

pospesen

utrip,6,38

-drgetanje, 143 -hiralodi, 50 -ohromeli, 116 -trganje, 46, 99
Ureznine,30, 101, 131, 142 Usdk (heksenSus),99
Usta, 1,2,7, 14, 21, 23, 35, 70; 113, 118, 131, 138, 143 -dlesni, 21, 40, 113 -izpiranje, 52, 93, 108, 142 143
97
,

-premoano bitje, 70, 75 -raz5iritev koronark v starosti, 3 -razsirieno, 33 -slabosi, 33, 51, 111, 114, 124 -starostno, 84

137 , 139, 142 Voluharja odganja, l0 V tanica, 5, 20, 42, 45, 49, 50, 61, 68, 70, 77, 7 8, 7 9, 92, 98, 1 07, 1 17, 122, 137 Vrenje v prebavilih, 17, 19, 42, 92, 116, 128 Vrodica, 9, 13, 44, 93, 95, 111

Vrodina, 47, 71, 92, 98, 102, 103, 107, 113, 121, 127, 128, 135 Vrodinske boleznl, 33, 51, 71, 103,
121, 135 Vrtoglavica, 2, 134 Zanohinica, 101 Zaoslajanje vode v telesu, 84, 1 15 zqx]\e, 1, 2, 7, 9, 1 2, 20, 22, 23, 38, 41, 51, 84, 85, 112, 123, 128 Zaspanosl prezene, 26 Zastrupitve - sploSno, 65 -z alkoholom, 119

.-kislina, 41, 47, 52, 89, 128

-aisti, 18, 131, 137, 144 -katat, 7, 12, 15, 21, 30, 35, 41, 47,77,89,94, 128, 135

-ureia delovanje, 33, 90, 96, 112
-vodenica, 33, 53, 69, 115
Staranje, 19, 33, 140, 141, 143 Stenice, 99, 134

-krbi, 23, 66, 72,109,118, i26 -ktepi,23,37, 38, 42, 58, 73, 89,
104, 119

-nepriieten zadah, 35, 76, 142,
-sluznica, 95, 124, 133, 143 -vneta, 12,40, 50,93, 108, 122

-krvavitve,27,96

-len, 28,

115

Strah in tesnoba, 70, 75, 87, 115, 133, 139, 141
9ditnica, 85 Sen na obrazu, 138

Usesa,46, 74, 116, 131, 135 -boledine, 74, 131, 138

-

katar, 58

-obdutljiv,28 -oslabel, 47, 88, 128 -pokvarjen, 14 -sokovi, 2, 76

-siuh, 58, 68

-Ielave,
143

47

, 58,92, 95, 111, 134, 165

164

-li$danie, 128 -vnetie, 34, 39, 46, 56, 60, 96, 97,
105, 143 Zenske bolezni, 5, 21, 47, 61, 95 Zile, 15, 54, 96, 127 -poapnenie zavira, 4, 18, 25,95, 111, 140 - proznost poveeuje, 2, 54 - -!iri, 20, 52, 54, 115 Zivci, 36, 5'1, 86, 91, 119 -boledine (nevralgiie), 9, 54, 82, 125, 135 -gravobot, 75, 116, 119, 129, 130 -izdrpanost, 6, 25, 73, 87, 89

- -zasluzenie, 135, 137

-pomirja, 2, 6, 50, 133, 143 -razdrazenost, 33, 65, 78, 86, 109, 113, t15, 122, 143 -slabost (nevrastenija), 47, 73,

latinslm imena tastlin
Achillea millefolium Acorus calamus Aesculus hippocastanum Agrimonia eupatoria Agropyrum repens Alchemilla vulgaris Allium cepa Allium sativum Allium ursinum Althaea officinalis Angelica archangelica Anthyllis vulneraria Apium graveolens Arctium lappa Arnica montana Artemisia absinthium Artemisia dracunculus Artemisia vulgaris Asperula odorala Bellis perennis Berberis vulgaris Betonica officinalis Beta vulgaris Betula pendula Brassica nigra Brassica oleracea Brassica oleracea Buxus sempervirens Calendula officinalis Calluna vulgaris Capsella bursa pastoris Carum carvi Centaurium minus Cetraria islandica Chelidonium majus Cichorium intybus Cnicus benedictus Cochlearia armoracia Corylus avellana Crataegus oxyacantha Cydonia oblonga

112. RMAN

75,86,91,116, 135

-vneti,25
Zold, 5, 13, 14, 15, 18, 22, 36, 55, 81,

47. KOLI\,IEZ 54. DIVJI KOSTANJ
107. REPIK

82, 84, 94, 106, 111,112, 122, 125

-izbeanie, 2, 4, 20, 28,
128
Zoldni kamni in pesek
,

76,77, 83,98, 105, 108, t17,
105, 106, 107, 109, 125, 128, 142

45, 47 ,7 5,

94. PIRNICA 95. PLAHTICA 17, CEBULA 19, OESEN
18. eE[4Az

1. AJBIS ali SLEZ

4,13,62,78,

2.

ANGELIKA

-krepi, 17, 25, 73, 85, 124, 129,

-

130, 138 motnje, 2, 6, 100, 125

Zoldnik, 1, 20, 26, 50, 51, 79, 86, 89,
61

104. RANJAK 139. ZELENA 108, REPINEC

, 70, 75, 81, 93,

105, 107, 121, 126, 128, 137,
143

3.

ARNIKA

-napetost,6,33, 71,75, 100, 112 -nemir, 7, 38, 109, 141

Zrclo, 11 , 12,36,97,108, 118, 143, 144

89, PRAVI PELIN 87, PEHTRAN 88, NAVADNI PELIN 90. DISEEA PERLA ali 72, MARJETICA 20. eES[flN 21. CTSTEC 91. RDEEA PESA 13. BREZA 34. GORC|CA 82, OHROW
140, ZELJE 102. PUSPAN

PRVENEC

81. OGNJte
110. RESA iesenska

96, PLESEC 58, KUMINA
128. TAVZENTROZA

41. 78. 98. 51. 40. 64. 33. 60.

ISLANDSKI LISAJ KRVAVI I\,ILEENIK POTROSNIK KORDABENEDIKTA
HREN

LESKA GLOG KUTINA

Cynara cardunculus Daucus carota Dryopteris filix-mas Epilobium parviflorum Equisetum arvense Erica carnea Eupalorium cannabinum Euphrasia officinalis Foeniculum vulgare Fragaria vesca Galium aparine Galium verum Gentiana lulea Geranium robertianum Geum urbanum Giechoma hederacea Hedera helix Helianlhus annuus Heracleum spondylium Horderm distichum Fraxinus excelsior Humulus lupulus Hypericum perforatum Inula helenium Juglans regia Avena sativa Juniperus communis Lamium album Laurus nobilis Lavandula spica Levisticum officinale Linum usitatissimum Lycopodium clavatum l\rlalva silvestris l\4arrubium vu gare Matricaria chamomilla lvlelissa officinalis l\4ellilotus off icinalis l\.4entha piperita Ocimum basilicum 0nonis spinosa 0riganum maiorana Origanum vulgare Pelargonium roseum Wild Petasites hybridus
168

4. AFTIEOKA 52. KORENJE 32. GLISTOVNICA
136. VRBOVEC
1OO. PRESLICA

110. RESA spomladanska

79. MORACNIKaIiKONJSKAGRtVA
119, SI\4ETLIKA
KOI.4ABCEK ali KOPRC GOZDNA JAGODA LAKOTA, PLEZAJOEA LAKOTA, PRAVA ENCIJAN KRVOIVOCNICAAIi SI/RDLJIEKA 124. SRETENA 36, GRENKULJICA 15, BBSLJAN 121. SONCNtCA

48. 35, 61, 61. 28. 57.

Petroselinum hortense Phaseolus vulgaris Picea excelsa Pimpinella anisum Pimpinella maior Pinus silvestris Plantago lanceolata Plantago maior Polygonum aviculare Polypodium vulgare Potenlilla anserina Potentilla tormenlilla Primula veris Prunus spinosa Pteridlum aquilinum Pulmonaria officinalis Querc!s robur Baphanus sativus Rhamnus frangula Rheum otlicinaie, palmaium Ribes nigrum Bosmarinus off icinalis Rosa cenlifolia Rubus lruticosus Rubus idaeus Ruta graveolens Salix alba Salvia olficinalis Sambucus nigra Sanicula europaea Saponaria officinalis Satureja hortensis Rosa canina Scila maritima Sempervivum tectorum Silybum marianum Solanum tuberosum Solidago virgaurea Siellaria media Symphytum officinale Taraxacum officinale Teucrium chamaedrys Thymus serpyllum

92,

PETERSILJ

29. FtzOL 120. SMREKA

42. JANEZ

8,
11.
131

BEDRENEC, BIEERNELICA
BOR

SULIOASTI TRPOTEC 132, VELIKI TRPOTEC

,

27,
1

DRESEN a|i GOSJA

17, SLADKA KORENINICA

93, PETOPRSTNIK
TRAVA

123. SRcNA

N,,10e

130, TROBENTICA

23, ORNI TRN 99. PRAPROT 97. PLJUCNTK 39, HRAST
105, ERNA REDKEV

24. DEZEN 43. JEEMEN 44, JESEN 38. H|llELJ
125. SENTJANZEVKA 83. VELIKI OI\,IAN

55, KBHLIKA
103, RABARBABA in TUNGUTSKA
RABARBARA
111. RIBEZ I t5. ROZIVARIN

85. OREH 86, OVES 14. BFIN 49. BELA IVRTVA KOPRIVA 67. LOVOR
116. STVKA

r38. VRTN]CA
BOBIDA

1i.) ZAJBELJ
9. BEZEG

71. I\,1ALINA VINSKA BUTICA tJc. VBBA

69, LUSTREK 62, LAN 66. LtStCJAK
118, SLEZENOVEC

144. ZENIKELJ 77. t\,4 tLN tcA

126. SFIRAJ
127. SIPEK 101. PRII\4ORSKA CEBULA

22, ERNA I\4ETA 46. KAtVItLtCA 75. I\,IELISA 74, MEDENA DETELJA 76, POPROVA I\4ETA

7.

BAZILIKA

31. GLADEZ 70. MAJARON 26. DOBRA MISEL
114, ROZENKRAW 109, BEPUH

80, NETBESK 5. BADELJ 56. KBOI\,4PIR 142. ZLATA ROZGA 59. KURJA EREVCA 30. GABEZ 106. REGRAT 137. VREDNIK 73. MATERINA DUSICA

.

144 slovensko. Sinona Aiiia dopolnjuje prvi dv€. Uporabnost knjige v6tata obe dodoni kazali. ki vsaka po svoje' primcrno uporabljena. .je tudi barvno predstavljenih.>r>t>r>r<<<<<<<<<<<<<< P.Simon ASie PRIROENIK ZA NABIRNJE ZDRAVILNIH RASTLIN Tretja knjiga izpod per$a stiSkega meniha p. pomaga pri lajianju in zdravljenju leiar.1r I I E tr >>>>. Tudi priiujoca knjiga naj nam bo zalo E E] v iim vetjo pomot. Ce sta ti poudarili bolezni in legobe. Telesno zdravje je osnovna ilovekova dobrina. razvritenih po abecednem redu od ajbi5a do ieniklja. latinsko in hrvaiko poimenovrnih rasllin. govori slednja o rastlinah.

Master your semester with Scribd & The New York Times

Special offer for students: Only $4.99/month.

Master your semester with Scribd & The New York Times

Cancel anytime.