%

P.

Simon Asie
v

PRIROCNIK
ZA NABIRANJE
ZDRAVITNIH RASTLIN

MOHORJEVA DRUZBA

'

CEUE

1989

I
Izdala Mohorjeva druZba v Celju v redni kniiZni zbirki za leto 1989

Use[ina
1.
Uvod Navodilaza branie AJBIS aliSLEZ ANGELIKA ARNIKA AFTICOKA 7 d

v
'10

2. 3, 4,

't'l
12

5, 6, 7. 8.

BADEU
BALDBIJAN BAZILIKA
BEDRENEC,

't3

14

lc
to
17 18 19

38, 39, 40, 41. 42, 43. 44, 45. 46,

HMELJ HRAST
HREN

47
4E

ISLANDSKITISAJ
JANEZ JECMEN JESEN JETIENIK
KAt\,4tUCA ali

49
50
51

47. KOLME?

52 53 54 55 56 57

BIBERNELICA 't0. BOB
11. BOR 9. EEZEG

48. KOMARCEK

BOROVNICA BFEZA
14, BRIN

20

BRSLJAN to.

tcA

23 24
25

17.
18,

KOPRC 49. BELA MRTVA KOPRIVA 50. VELIKA KOPRIVA 51. KOFDABENEDIKTA 52. KORENJE 53. KORUZA 54. DIVJI KOSTANJ 55. KRHLIKA

ci'
59 60

ol
62 64

19.

26 27

56. KR0[,lPlR 57, KRVOMOcNTCA
SI/BDLJICKA

ati

20.
I/ETA 23.
TRN

65

29 30

58. KU[,IINA 59. KURJA CREVCA 60, KUTINA
6,1. IAKOTA, PRAVA 61, LAKOTA, PLEZAJOEA 62. LAN 63, LAPUH 64. LESKA

oo
67 68

24. 25. DIVJA MAEEHA 26. DOBRA MISEL
27. DRESEN 28. ENCIJAN

33 34 35 36 38 39

69 70
71

29. FIaOL
30. GABEZ ot, GLADEZ 32. GLISTOVNICA 33. GLOG 34. GOBCICA 35. GOZDNAJAGODA 36. GRENKULJICA 37. GFSK0 SENO ali TRIPLAT

72 74 75

40
41

Opremila Julijan MiklavdiC (ovitek) in Marjan Paternoster (prelom) Barvne ilustraciie iz razlilnih virov

42 43 44 45

65. 66. 67. 68. 69. 70, 71, 72. 73,

LIPA LTSTcJAK

LOVOR LUCNIK LUSTREK MAJARON MALINA MARJETICA MATERINA DUSICA

76
77

78
79

80
81

5

//'

74. I\,1EDENA DETELJA

75. I\,1ELISA
76. POPHOVA META 77. [/ tLN tcA 78. KRVAV] N/LEENIK 79. M0RACNiK ali KONJSKA GR VA 80. NETRESK

82 83

84 85
86 87 88

109. FEPUH 110. RESA '11] RIBEZ

118 119

UYod

v tretio lmiigo o zdtauilnih

120

112. BMAN

rastlinah
Hvala Bogu, sem vzkliknil etos 20. maja, ko sem dokondno uredil besedilo za tretjo knjigo. Res, hvala Bogu, ki miie pri mojih 83 letih po dveh infarktih in ob mueni astmi naklonil 5e toliko zdravja, da sem bil zmozen za delo, pa tudi

|

\t, ROBIDA

122
123 124 125

tc,
to.

81. OGNJIC 82. OHROVT 83. VELIK] OI\IAN
84. BELA O|\iIELA 85. OREH 86. OVES 87. PEHTRAN 88. NAVADNl PELIN 89. PBAVI PEL]N 90, DISECA PERLA AIi PRVENEC

89 90
91

117.

I18.
120. 121. 122. 123. 1a/

BOZENKRAW ROZMARIN SIVKA SLADKA KORENINICA SLEZENOVEC
S[,4ETLIKA

126 128
129
130

92 93 94 95
96 97 98 99 100
101

S]\/REKA SONCNICA SPOBIS SRENA N/OE
SRETENA SETBAJ SIPEK

132
JJ 134 135 136 137 138 139
'140

125. SENTJANZEVKA

91. RDEEA PESA

92. PETERSILJ
93. PETOPRSTNIK ali GOSJATRAVA 94, PIRNICA 95. PLAHTICA 96. PLESEC 97, PLJUCN]K 98. POTROSN]K 99. PRAPROT 100. PRESLICA 101. PRIN,4ORSKA EEBULA

128. TAVzENTRO2A 129. TI[/IJAN
130. TROBENTICA

102
103 104 105 106 107

132.
133.

tJc.
137. 138, 139.

108 110
111

102. PUSPAN
103. RABARBARA
in TUNGUTSKA R.

140. 112
113

SUL EASTITRPOTEC VELIKITRPOTEC VIJOLICA ViNSKA RUTICA VRBA VRBOVEC VREDN K VRTNICA ZELENA ZELJE
ZIIVZELEN

141

142
143 144
145

146 147 148 149

nekaj dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem mogel obdelati obsezno snov, Bog jlm slokrat povrnil Tako sem sklenil, da bom prlredil knjigo z barvnimislikami zdravilnih zell5d, dodal kratko pojasni o o glavnih znabilnostih in nastel nekatere niihove zdravilne lastnosti. Dobra barvna slika pa naj bi nadomestila natandnejsi opis zdravilnih rastlin. Tako iih ne bo tezko najti v naravi. Tretja knjiga bo pomagala 5e bolj s pridom lporabljati prvo in drugo Ponot iz donaie lekarne. Naravo v nasi lepi dezelije Bog bogato obdaril. Ko nabiramo cvetje in liste, ko kopljemo korenine in l!pimo ubje, mislimo tudi na to, da ne bomo povzrodill opuslosenja ampak da bomo bogastvo narave, ki nam je podarjeno, le blago razreddili. Naberimo le toliko, kolikor bomo porabiliv enem letu. Pri uporabiteh zelisd pa bodimo natandni ln potrpezljivi: ozdravienje prihaja poaasi, ko pa pride, ie temeljito. Nai dodam na koncu 5e kratek recepl: Da ne bomo sli prehitro v krtovo de:elo, pilmo aaj KRRT, aajno mesanico iz koprlv, regrata, rmana, trpotca. Kopriva krepi kfi in dvlga hemoglobin, regrat vodi notranjo presnovo, rman odlidno vpliva na Zelodec in sosedne organe, trpotec izbolisuje prekrvavitev v telesu. Te Stirl raslline lahko zastopajo vsa zdravilna zeliSda, pa tudi dobimo iih oovsod. Naj bozji blagos ov spremlja 5e tretjo knjigo, kakor sta ga bili delezni prva in dr!ga. Na zdravje, dragi roiakll

cl
153

p. Simon ASid, cistercijan

104. RANJAK 105. CRNA REDKEV 106. REGRAT 107 . REP]K 108. REP NEC

ZLATA FOZGA
1,44

114

ZAJ BELJ

ttc
116 117

144. ZENIKELJ Slvarno kazalo Latinska imena rastlin

154

co
167

j

rpotablitamo praiek iz in in akne.!0horievadr!zba. da si drgnejo C€llu8ll. zato zani ni bil posebno zavzet. ko dobivajo zobe. da niso ljasti. Vse dele ajbisa hitro susimo in hranimo na zelo suhem. ker je zelo sluzast. Opis je razdeljen v dva dela: SLEZ I. I . Aibisev narnok uspesno dodajamo dainin neganican za taz- ne bolezni. Cetie 1984 in 1987. Za seella: daj lai$a tezavno mokrcni€. Cajpripravljamo zlasti iz praSka in ga sladimo s kostanjevim medom. Kdor Zeli o posameznih rastlinah Se ved podatkov. ne Pred pitiem namok le pogrejemo. lajsa kaSoll I l. bolezni. | v boli vlaZni Cvele nabiramo od junija do avgusia ll. pazimo. deli telesa) in kazalo latinskih lmen rastlin. hitro posuSi- l@ mo pri 40"C in zmeljemo v prasek. | | Ajbis zdravi naiprej dlhala: vnelle grla. Korenine kopliemo zgodaj spomladi ali v jeseni. Glavnemu delu kniige sledi stvarno kazalo (tezave. blaii boledine v tolcniku. ki je navedena v prvih dveh kniigah p. disti puuda.h . organov ali delov lelesa. njenih zdravilnih delov in nekaletih zdravilnih pripnvKovl raste trainica. Otrokom dalemo korenine sleza. [. pri obolenllh dreyesia in . t[oll drz AJBK a[ I a. lvote oCesne yeznice. motnjah prebaye.elodca. Lisle nabiramo sele. Kneipp tega ni vedel. bolezni. ushvlia sko. kjer moramo biti posebej previdni. lahko vzame v roke dodatne vire in literaturo.bi5a namodimo dez nod v % lhladne vode. pae pa ilidko a. Ce biajbispredolgo kuhali.. odpravlia tezave v debelem Clevesu in pri zapdlu. ki jim ti pripravki v suhem vremenu in ga sugjmo na toplem prepihu. saj bi nam nepravilno ravnanje ali nekontrolirano uzivanje laznih orioravkov lahko tudi moeno Skodovalo. Posebno kamnosekom in rudariem ie korislen. Jenizinah na v glavnemzemlii. bronhills. | pregled leiav. zdravi beli lok. yne{e mehuda in ledvlc. ker rad plesni. pomaga pri izkasljevanju. bi dobili modnik. Simona ASida P0MOC lZ DOIVIACE LEKARNE l. llur0r o lolntlh . Besedica nas opozarja na primere. kalal. zadrzuje uhalanle vode.lahkopomagajo. Zunanje: s dajem izmivamo abscese.. ko odcvete. zdrevi atte d . disti uslno volllno. Posebno pomaga pri boledinah ledvienlh kamnov. kjer priporodaio aibi$. Vsak opis spremlja tudi barvna slika. V prvi vrsti k0renrn. Caj za prebavlla: predvsem iz korenin. | kratek opis rastline . organi. Nie kuhamo. osrednjem delu knjige so po abecednem redu in zaporednih Slevilkah opisane zdravilne rastline od ajbiga do zeniklja. in ll.llauoillla za branle V prvem. iih olupimo.

Dvoletno koreniko koDllemo v jeseni. Tinkturo vtiramo pri revmi s lkim. v kateri smo kuhali ali namakali anoeliko! @ @ iil- '10 ll . zmerno in pod zdravnikovlm posugimo I l. tako da tahko povzroeijo cel6 koino vnetie. za vse vrste poikodb. operemo. le 2-3 kapljice na kozarec vode za zdravlienie ledvic. potem odcedimo. lmamo jo predvsem za zunanio uoorabo. pad pa samo parimo. ne. Temu daiu lahko dodamo encijan. Naibolje jo je pripraviti kot /nklulo. Zaradi arome raie kot daie pripravimo iz kotenike kapljice in tinkture. mo]alka I l. AilGEtIIO ln06llca alchan0ollcs -t - i ARilIKA 3. poveeuje proinosl iil.r 2. Je tudi distilo za kd in pospesuje odvaianie seda. p0speSuje izloeanje | l. Jemljemo po dve Zlici na dan zoper kee. | I vnoglavico. m0ra. zmeCkanine. lrdanlo. nato dodamo 2 g praska korenike. arnikovim cvetom 30 g cvetov namodimo v 70 g alkohola. Toda samo nekaj minutl Sokovi angetike so namied izredno aktivni. Ze od nekdaj velja za uiinkoviio ljudsko zdravilo. namakamo Se 2 dnj. iol6a in ielodc- razku:ilo in prvo zdravilo za fane vsake vrste. in hranimo na temnem mestu. seveda le 2-3 kapijice. hitro @Za nadzorstvom. pregania migreno in iivce. . Zunanie jo uporabljamo tudi proti mozolievici. zlast:pri reymi alr tedaj. eri vsak zasrrr. Lisle nabiramo. Sorodna ie s kumino in sladkim janezem. 0pazujmo reakciio! Vprasajmo zdravnikal Te kapljice (2-3) jemljem0 pri starostnem slcu za razSiritev venenlh koronalk. da ne izgubi arome. koi so udamine. kadar hodemo pomiliti iivce. Dihala: grgranje daiadisti grlo. pri umetni toploti ne susimo. zrezemo po dol- lnlca n0 {nr - hry.6istik . pri zapniu pa krhliko. ustno votlino. Odi je treba zavarovali pred vsakim stikom s tekodino. Cvetne koske nabiramo od maia do iLrniia. V majhnih kolidinah detuje spod- bujevalno. Ta tinKura velja kot odlidno zdravi katar. Pri g pl pomagajo kapijice arnike. da ne drazi koze in ne povzrobi vnetja. Pospesuje celienje ran. Za notranjo uporabo. Obnese se Dri zasltu. Prebava: prepreduje napenianie. || ||. Ker je modna. iivdne motnie in slabo pl€bavo. preden cvete. Koristne so kopell vsega telesa. V nobeni hi$i ne bismela manjkati. samo veliko modnejga je. notranjo uporabo jo jemljimo zelo previdno. 2-3 kapljice na kozarcc uode. pomirja vznemirienie erevesla in lajsa dlevesne boledi. Vino iz angelike:60 g sesekljane korenike namakamo v 1 litru belega vina 2 dni. KoI obkladek z gazo ali platneno krpo. v vedjih pa nasprotno. krepi sluznlce dihal. aniolor fiorllol Udinkuje podobno kakor kolmez. jemljemo pa nih sokov. pitvi z gobami. Je trajnica. Caie kuhamo predvsem iz listov in semena. Nikoli ie ne kuhamo.pitvi z gobami takoj k zdravniku! Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. Deluje podobno kakor kamilica in ogniid. srca in ielodca. tudi gnojne. Utegnila bi Skodovati srcu. Cal pomirja prepreeuje polenie. jo namakamo v razmerju 1:10 ali 5e vea. gem v 4 dele. vzamemo daino Zli6ko tinkt! re na pol litra prekuhane vode.

ludi zenske s pridom pijeio ta dai pri belem toku.hfl. 0310i0d. aslmo. koprlvnlco. pa tudi liste. Seme lahko iudi Zveeimo ali pa jemljemo pragek s tekofino. obnavUatklvo in zdraviceloten organ. Jeila.4.n . ker so pritem naiboli prizadetaiotra. Seme iahko stoldemo ali zmeliemo. osatu podobna rastlina zraste tudi 2 m visoko. jih eisti I |. polure pred kosilom in pred poditkom. Je eden nailepSih in naiveejih letra. ki dobro vplivajo na ta organ. dez 20 minut precedimo v termovko in popiiemo 3 skodeiice na dan. nianle. Su5imo v senci pri 40"C. 0dpira ioldne kanale. z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. rllrfllcr | Ligle nabiramo med cveteniem. de se zapila in pomaga. in sicer Ze natesde. ielodec in ioldnlk ter pljuda in za ienske bolezni. . tako pomaga sladkornikom. na krdne lile pa dajemo obkladke iz t4a. V dlevesiu blazi nape. 6a. nle Zil. V zvezi z ietri zdravi seveda tudizlatenlco. Cairazslruplla letra. pa tudi pitje dalaizbadlja:. Golenskg razleds . Ll6le nabiramo maja in junija. I I I . steblo in koreniko. zmeljemo in pijemo soki uzivamo tudi sok kuhane artidoke. Pripliutnlh boleznlh 6ai zdravi krvavl izmedek in kaaeli. preprosta hrana. da se @ ltruacill. ee bolnik teZko urin ra. in sicer zaradi okusa in vedjega udinka. Jemljemo kpljice ali pa piieno tai. Grki in Rimljani so artidoko zelo cenili kotsofivje in tudikotzdravilno rastlino. Uspesno pomaga pri vnetiu ledvidnih dag in ledvlo. Niia sladkor v kryi in ugodno poeutijo. korcnike kopljemo jeseni. sllntrn mrndnun . Uporabljam_o jo kot greneino pri raznih ljkeriih. tevmo. za vlanlco. Ze stari Egipdani. prebavo. iz sefa odhajajo bellakovine. Pri vneli yranici in bolne m iolcniku piiemo popai'ek iz zelisda ali pa dai iz semena. Ureia izlodanie iol.gangrena potresamo s praskom iz semen. Zaielod€c vsebuje badelj zlasti greneine. ni sklerozi. prepretuie angino p€klo s. Caj pljemo zlasti ob zasllupllvl Pri vsaki zastrupitvi z gobami. Temu-daju je dobro dodali poprovo melo. motganske kapi. boleznih malemlce in lzoslall m€n- | l. zmanjsuje poapne. Uporabliamo predvsem seme. Pri zlalenlcl pospe$uie zdravljenje. Blazi napade lolcnih kamnov. Pospesuie apGtil in osatov. lz krvi odstranjuje maSdobo in holestelol. ARilE(|KA Cjrrn cardfrorlur . seme od iuniia do oklohta. Zene na yodo. anlGolrt BAIIETJ 5. odpoved alkoholu. in krepi. Badelj je skoraj edino pa tudi | I edinstveno zdravilo za bolne I l.1 edno Zlieko semena poparimo s detrt litra kropa. Bolnim na ledyicah izginja po njei secnina iz krvi. oroti zamaiEenosli oomagajo predvsem zmernost. Cvete viiolidasto. korenike pa kopljemo spomladi. Ureja delovanle 16t31. Artieoko uZivamo lahko kot soclvle.

Baz. Pa le 8 dni. Nalo I Zlidki namakamo 10 ur v skodelici vode in piiemo dez dan po poiirkih. Torei zmerno! Baldriian pomiria .1 kropa. Dodaimo mu brezovo tiatie. zdtaui obloga s lem dajem. odpravtia 14 . srsimo v senci ali susilnici pri 40'C. Rane. sicer izpuhtivsa zdravilna in zadimbna vrednost. Lepo tajSa nemiiiivcdv. Dodajmo ii rozmarin in Zaibeljzlasti k pedenirn ribam. Za daje jem jemo stebeica I I posusene rastline: 1 zliako zeli poparimo z % l kropa. lja mo h lad n e Eyle iket 1-2 iaini jo drobno zrezemo. ga grgramo. bosltlrtr I l. dez kaksno uro odcedimo n pijemo toplo po p62irkih. vraea apetit. Korenine samo operemo in hitro posusimo pri 35"C. bra. vodenico in plotin. od junija do septem- -l . tivcni omotidi. iivdnem b. oslovski kaielj. Pospesuie izlodanie mleka ori doiedih materah.1 O. nabiramo iih septembra in oKobra. Zdravi tudi ietlne bolezni. pijemo po malem nekaj skodelic na dan. ponaga pri-nape. migleni. de dodamo temu eaiu Se hmeti. depresiia popusti. prehlajen mehur. fa koristi prebavi in zdravju. pol ure pred spanjem vzamemo 1 ililko izvledka ali t nkture na po skodeticb vode in sladimo s kostanjevim medom. ki se tezko c-elijo. ki privablja in drazi madke. ko cveti. Bazilka ajsa katartelodca.arii 'rdipred iebelniak poslavijoz medom oslajen bazitikin aaj v ptosko posodo. od maja do septembra pa tudi cvetje in lislie za llnkfure. v meni. po 10 minutah ll . Pri nespecnosti uspeh povedamo. Ali iemljemo kapljicet namakamo korenine v Spiritu in jemljemo 30-50 kapljic alieno iajno Zlidko naskodeli- precedimo. lz seseklianih korenin priprav| BAZtutfi 7. nespeCnost in pom ria ilvinosl. Pri iivdni napelosli. iiijiiiiii"i pljuinega kata{a. sedilom: de so ledvice bo ne. pri pokodem in boleEem mokleniu. Baldriianov d.i se obnese pri izdDanosti. Temu Calu "rcno @[ Preveliki odmerki tahko novzrodijo cvetia: 1 aaina Zlidka na % litra vode. 0doll0n prastara zdravilna rastlina. Takrat dobijo tistiznadilni duh.. nato ie treba prenehati in po 14 dneh nadaI jevati zdravi jenje.ico baldrijanovega aajai dodamo Se meriso. Tinktura iz namoienega okvare stca. Je Goiimo jo na sondnem in zavetnem mestu. nianiu. Zanjemo gomji del rasliine vedkrat na leto. je obdutliiva na hlad.liko dodaiamo kot okusno in zdiavilno zaeimbo zlasl maslnim jedem za laiio prebavo. al: voznio ie dobro izpiti skode. Calpijemo za tai6a- co vode. 2 aain iliekite mesanice poparimo s /. Uporabliamo predvsem k2reniko s koreninami. pred izpit. ddber6 ostaneiozdiave in so odporne proti debelji griii. eebe. kldih. Posusena ima slan okus. Sve:i listidajejo jedem posebno priieten okus.t Y. | l. BALORIJAI{ urlo dm olllclMlls . Ustavlja beli tok. Zdraviludi afte. pokrijemo. apetil se povrne. de s ten eajern izplakujemo ulta. oclmrm msfllcum -h . vetlovih in zaprtiu. Latinska beseda valere pomeni biti zdrav. in l"ioocnlj ui|"li"" pospesen sr6ni ut p. Ia daj se o-bnese pri histe lt.iyce. hranimo na temnem kraju v dobro zaprti posodi. Caj pomaga bolnim nie ustavlja celo dodaim0 za veaii ueinek 5e hmelj in janeZ.uhanju.

ksmnom y mohurlu in pri vodenlcl.sn:li.i. kadar vodir utaia."":i. Motnie rj men_ druac s€. po ro . CaiitaOimo z medom. 16 . kg sladkoria.o Cez dan po polukih."#ii?:-. Listi so ucinrroviti tor oiiaier<Jrliiiilr'i zf[. Ueiriirovit iJoioii |ooyDntm ktmnom. pomaga osveiirna in zdravirna ie .iz. To delamo marca in aDrila ter seDtembra in oktobra. d rkir. Ko izpari veliko tekodine._:ll1:tUigXUE :iY jll. i.il.'ilg. Marneiaba iz nekoliko vode kuhamo.oii fitgertttnwu tj.i zadoslule-tudi mladen daj iz cvetja. Je zelo z 2 kg jagod pretadimo in liHli. ki iih namakamo !.eol^il il-iii"iii caj iz bezsovih in oidho"ilr iijt".jagodani in piiemo po matem rer boti'poooiro.. Vle ie treba skuhati. se tudi zglga poleie. toDi !luz. nevrelg1t obr.919S' pomaga proli zaprtlu tybta in tedaj. A:ai iz detial Cajno Zlidko poparimo s % I'krooa. iih opefemo.T# I il'i snout.i . t<i I poipilu]eii oofl-n-iJ. sjcer postaneio vlazne. grlo. Obnese se pri anqlnl in bronanglnl bron_ hllllu_ ter vnetju v 9 u.ii:'&JiT.irrtf.zoper napriiercn zaaal riieja. beoJen€c | | dal taisa v dlhatth astmo in I l.. ali v su$ilnici ati v pecici pri 40"C.rr niiil6li-diil l^plzj$ !.. Eisti sai I Lr$e poragamo stotdene na bolodo mesta kot oOkaaet rega uporjtilifi.. Jagode posusimo ali Da Dredelamo v dezano ali marmelado . BEIIREI|EC ail BtBEfftEUGA I . ruieleno po dolgem.i1{'f.'oo qrlo. io spravimo v kozarce. Od tubja BEZEG 9. zeznamujemo rastisee bedrenca. prshtadlh. tako aobino zanvo ief.. Za zdravljenje uporabllamo ztasti a korcnine. ustavlia Ce ga piiemo.0.'. UDorabliamo cvetje.. Je precsi moeno zdravilo. Jagode in skoi6 lel kotenino.ra.lf iv vod | | Caj blaZi katar v dihatih in kaa€ll.iilfr"1rhlttHHir*l**ii*i*'ltillt: C4. 2 dajnirlidki i{ry.1 ie. Eff 'J. ooi"l. jma cvela poparimo s z irropi.listov krl.Sa t€U ave zaradi napgnlanla v lr€buhu. Zalo .l Hranimo na zelo suhem Drosloru in v dobro zaprti posodi.i!.. katar. Cvete tritro s-usimo in ga spravimo v dobro zaprte posode.. Jagode jmaio veliko vjtamina C in drugih vitaminov. hrlpovort. ie naibotise sredslvo zoper ne6l3to koio. Z nesladkanim grgramo in Cistimo 6Iffi'll:ixl"'.e:Lt:_!!s_la lr99!l!go :krhqlg vino z. liste. jagodi nekai minutah precedimo in diie.potetejo.ilii.udi pri izkallievaniu. Kneipp le s tem daidm zoiavil revmo in vniite ieo'itc. susimo na vrvici na oreDihu I t. zdravi ?$!: Po. oomiria z-nana piad€ iz cvelov. ta.e goleli Spada med najboti pritjubtiene zdravilne ras ine.'. da lahko najdemo in kopllemo spomladi niegove odebeliene korenine. zato ga uporabliamo le zmemo: 1 faF no Zlidko korenin poparimo s % I kro- zato n€ uzivajmo niasuroveoa. za-po'ie-ni-e.. I pr9mvn9 motnlo. zoper ..b.*:?:lli: Skodil ledvlcan.l"i"iil3. uvele potapljamo v testo in ocvremo.. dodamo '/.

Naibolj je okusno sveZe-zmje. kot bi jede najboli okusna lesni- . protin in revmo.zarostajmo. Tako postane juha 5e posebno okusna in zdrava. To preprealmo tako. Posuseno zrnje boba ima zelo debelo kozo. Pripovedovali so mi. /zyleiek iz storzkov odpravlja lisaie. I Bor naibolj uspeva na pesdenih ravninah. Zadovoljen je vsako zemljo in uspeva povsod. SuSimo iih v senci na prepihu in hranimo v dobro zaDrtih ooso- oan.sku na Poljshem 1979 sem v del cele hekiarje. tudi razkuZuje zrak v prostorih. Bor boli zdravilno ud nkuie kot smreka. de ga skuharno kar v slrokih.lw. grah in leda. Drugi dan ga skuhamo. [oi Bob ie strodnica kotti:ol. olja in voska. Vdlhavanje sopare z iglic se | @ Na splo5no hi za | kova jedrca. . V pokraiinah. blti pa mora blag. B0B Iiclo laia . V iglicah je veliko vitamina C. da uzivanie boba uspesno varuje pred rakom. Ta namrei odgania molje. Pomagamo sitakole: bobovo zrnje zveder namodimo. gripi. I.ki 9a delarno iz loja." 18 19 . bronhilisu. BoR 11.10. Sadjar mi je deja. Za zunanjo uporabo zavremo sveze popke v vodi. Clovek ima obdulek. Ze v bronaslidobiso ga ljudle gojili. Posusene imaio vrednost naived eno leto. Bob bale zelo | I I . je veliko manlte bolezni. ki dela jed pusto. da tako na veliko goje bob gimi zelisdi. Ce zrnje lzluSeimo in ga skuhamo v kis o j!ho. Bob baje zelo odgania voluharla. s Setraiem. dam na dno in ob obodu iame nekaj snopov bobove slame. Spom adi fabiramo z popke. Zakai? Zatrievali so mi. I| 1i10. ni ved voluharja blizu. Kopell iz svezih iglic se obnesejo zoper izpuseaje. ia1 iz storzkov 6isti k . Tedaipostane tista debela koZa krhka. obnese Driaslmi. za grgranje. Zato jih raje uporabljamo z dru- notranjo uporabo. Cvete in steb/o boba iene na vodo kot druge strocnrce. leti [ol I l. Smolo dodajamo mazilu. ker precei drazi ledvice. liSaie. Tako uspesno zavarujem korenine pred tem Skodljivcem. zrnje pa sprazimo v ponvi.Ko sadim drevesca." Drugje sem sliaal: "Odkar posejemo na gredo nekaj boba. Bobovo zrnje zelo rad napada molj in postane piskavo. Plnu sllro$Uls - hn. Pri ob. vodo odcedimo. ker ima veliko hranilno vrednost. . kasliu in vnetju irela. da snope boba suSimo v kozolcu med snopi pfaproti. posejane z bobom. ubinkov Lo preprecLje raka. kot delamo s lizolom. | po vsej Poliski prek Sovjetske zveze tja do Kitajske. Ta sopara je udinkovita proti zamaseni nosni votlini. ki so Se pokriti z riavimi luskami. kjer uZivajo veliko boba.

kol:ko sradkorja imamo v krvi. regrat. visedimivejami. Pri vrodici mesamo brezo listov blazi vnetie mehuria jn sedevoda. Za protin in revmo: breza. narnelada hladi pekodino vnetih ust in irela. Tako popijemo 2-3 skodelice na dan. kuhano v belem \|nu 2. Lisle nabiramo maja in rimo! Brezo mesamo udinkovilo z lioovim cvetiem. Listi imajo fin. Tako pomagaio zoper zapflie. Jagode uZivamo vlozene sveze ali posrsene v :ganiu. sipek. Posusene jagode ustavljajo krvavilev iz zlate iile. X0r0rnlca Za zdravljenje uporabljamo /isle in jagode. disti ki. Zdravnik nai ugotavlia. Liste suSimo v tenkih plasteh v senciali pri pedici. pirnica.e seda in iol6a. zlasti pri majhnih otrocih. z beli. Kopeil iz listja ali lubja zdravijo kolne bolezni. Zdravi arteri- z osklelozo in odstraniuie beliakovine iz seda. ga po pozirkih iez dan. ledvice le in % Sok se najbolj obnese za grgranie. Suhe jagode ustavljajo d sko. lz njih delamo tudi izvleiek u aganiu.q t2. neie56nosti. okusa pa so in v senci ali pri 40" C. iztisnemo sok ali predelamo v marmelado. preden zorijo jagode. zlasti v zadetku. avtomobilistom. kivelikovozijo ponoai. BoRou]ilGA mt illls . Za zdravljenje sladkolne moramo liste nabrali. Jemljemo ga pogosto. Uiinkovito je le. iih lepo in | I | l. pomaga pri prebavnih molniah. Ca1 pospesuje izloean. Za vodenicor breza kopriva. Jih ne k!hamo. Lislje je poglavitno domade zdravilo zoper sladkorno bolezen. garie. Zelo lajsa sladkolno bolezen. krh ika.hn. Breza ie zelo zdravilna. s koriandrom 10 g. Cajne meganice: Za lm pesek in kamne: breza. da ga imenrjejb rastl. katade. sadijo jo v parkih in vrlovih. rozmarin. Sok zdravi katal ielodca in ilevesia. rman in robido. Borcvniievo zganle: 4 prgisda jagod namakamo 4 tedne v litru dorTEdega iganja. jagode namakamo v rdedem vinu 10 dni. Obenem je treba piti tudi brezov daj za disdenje od znotraj ter uporabliati obkladke iz listov. za sedila. kopriva. medtem ko sveze jagode pesek iz ledvic in mehu{a. susimo hitro grenkega. Jemljemo po kapllicah zoper driske in zap ie. in Sportnikom. preslica. [nza I a. lma anlibiotiino vrednost. celuli. neiesdnost. laGclnlun -h . Poparek lipovim cvetiem. pri 40'C. VSqo!: jejo mirliiin. B6ula [6ndul. Z n jim zdravimo vse bolezni ielodca. Raste po gozdovih in paga I . preden zorijo jagode. tis. odstranjuie kamne udinkovit ie presni sok. Je tako ubinkov t. Breza ie znano okrasno drevo nikih. ako ga naberemo. razkuzi. drevesia.I]' lubjen in dolqimi. Dobro je dodati lemu poparku se koprive. Borovnidevo vino. Najbolj mehur. in sicer v presedkih ene ure. Borovnice vplivaio na vid in varujejo odesno mreinico. Pri oleieni trebusni slinavki pijemo daj iz brezovega lubjal 20 9. neCislo koio. rahel duh. Pozneje ie brez vrednosti. Cal p'pravljamo takole: iedilno Zlico seseklianih listov poparimo s skodelico kropa. Zato jih priporodajo pilotom.nsk: insulin. jetienik. zlasti | I | l. Ne smemo nenadzorovano piti aaja iz listov. Laj6a boledine protina in revme. pad pa le popaiunija. BREZA 13.5 dl. Sudimo iih pri 45"C. 20 ) . toda le oo dainih Zlidkah. potrosnik. ti. tudi 5-8x nad Dovpredjem! eajne draziledvic. Po 10 minutah ga odcedimo in pijemo neslajene- deluiejo rahlo odvaialno.

dokler se oko ne iztrga iz koze. tudi oslovskemu kasliu in aslmi. je doza prevelika. drugi dan dodai eno jagodo in tako do t 5 jagod. Caluspesdje no odvaja vodo. pri razstrupitvi s p. Voni ie aromatiden. navadno oktobra in novembra. proti blonhitisu. Zdravljenje po Kneippu: orv dan Doiasi z medom in piiemo.n je tudi kor zaAinba pritjubtjen: jaiobe daiemo v kad s kislim zeljem. boleznih jagode Zvedimo. k temnim omakam jn mnogiilt mednim jeiem. fagode. tezavam ioldnika in za ienie koie. dobro sf4 navezemo na kurje oko. bol€znim ieter in ioGa ter levmatizmu. ti. ki rastelo po skalah. blazi kaseli. m0lo Htdora holfi Brsljanovi plodovi. seino kislino. ko postanejo modrikaste. sicerse lahko zastrupimo. naivee 6tednov. Brin je ves zdravilen. Br4ljan. jagode. Ce se kopa$ v tej vodi. Najbolje nabiramo tako.[n ysnla.14. To pijemo . pa 5e ti krajdi das. vice. Potem prenehajza kaksen mesec. ozeblinah. BRtl{ Jurlp0ru$ c0mmlhls BRSUAI{ 15. ledvicah bolni ljudje najne uzivajo nid brinovega. ali kaze to zdravljenje ponoviti. so struDeni. razkutuje dihali. pomaga proti napinianju. Natb vsak dan eno jagodo manj do 5 jagod.esticidi in radioaktivnim sevaniem. Zai:56enje zraka v sobah dajemo naZerjavico jagode in pokad'mo. obnavlja sklepe. kalar dreyesia in ielodca. Brsljan deluje na sfce in iile. tudi nosednice nai se izogibaio vseh brinovih pripravkov. da I l. Jagode draziio led. /es. zdravi pokva4en ielodec in vrada tek do jedi. . Brinov cvet:100 g zmedkanih jagod namakai 14 dni v alkoholu in vedkrat pretresi steklenico. zato jh lahko uporabljaio le lju- filffilu | . I I I vglce. Nato precedi in uporabljai za natiranje proti i6iasu. Br. I.daj. Nato se posvetuj z zdravnikom.hn lr$llan I l. prikuinlh poparimo s % litra kropa. Ako z briljanovo vodo umivas glavo. kalaliu. lahko osladimo teiavah. Vaasih predplsujejo ta dai proti revmatidnim obole. Jagode spodbujajo apetlt. Jagode dozorijo v drugem ati celo treliem letu. iolNlca. nato oa iolice in vejice odstranimo. ustavlia dlisko. po 10 minutah precedimo. Ta cvet iemriemo tLdi na sladkoiiu po 20 kapljic za boli3o plebavo. samo 1-2 srednje velika lisia na vode. aslmi. kasliu. . zgiji. Nabiramo iih. Snov iz brsljana zavira razvoj | | | nekalerih glivic. njem. Po mneniu nakaterih so posdbno dobri in idravilni /iisli brsljana rdedkaste barve. lahko tudi na s0ncu. pod grm razprostremo ponjavo in s palico otepamo iaqode. Ko zavrevoda. To ponavljamo. iii- @Vzemino 1 dodamo list in posodo odstavimo. zdravi belo pedlo. V ter primeru ga pomeBamo . okus iglic pa smotndt. 22 . prolinu in revmi. nekoliko grenkast. Calpripravimo iakole: 1 aaino Ziako oosusenih listov z zdravimi ledvicami. suSimo previdno in podasi na zradnem mestu. odstranis usi in gnide. Uporabliamo 1 list na liter belega vina. Kr6pibdpoino:si telesa proti boleznim. Ugodno deluje pri levmatidnih prezvedi 5 iagod. vinsko rutco. Blari vodenico. uravnava neledni menzes. Liste nabiramo avousta in septembra. Ce nastane driska. zginejo gade - srbecica.

Ynete le& vice. ti. -trganlu' Krhke nohle ie koristno vedkrat namazati s sokom cebule. zniiuie sladkot. Prl Sumenlu v uiesitr Oamo vanie na vali nekai kapliic bebulnega soka. E. Ce vodazastaia. da brusnidni cved dobro domade zdravilo za naihuj$o grito ali drlsko. BRUSIIIGA ulccllrm rllls-ldror cEBuu lsr borovih gozdovih. nikom. Cai ugodno deluje tudi proti prolinu in rovml. -l r. Razredaen sok pomaga pri vode-nlci 2-3 daine ilidke dnevno. tem' zmesamo del iabolk. hitro pomaga Proti bbnese sot iebule. 24 . Cvetovi so skorai brez vonia. iene na vodo. Surovo debulo krcem in glistam. % kg jagod. pomaga proti mocenlu poet6[e. iliie. laj6a kaigll in suhl katar. vei tudi zdlavilna rastlina. ustavljaio namakanih 4 ledne v '1 | agania.s kuhaniem se duh izgubi. Najbolie uspeva na apnendastem svetu. 81. Brusnidni plod vsebuie obilo vitamina A. K in P ie zelo zdravilna. okus pa sladek. D I | . namoben v Zganiu Pomaga proti . kl jih uporabliajo pri Yneliu sedil. okusa pa nekoliko grenkega in trpkega. Dra2ena na nasti. veniiti moramo vsake tri ure in pili pljuenieaj. Bz. del korenja in del brusnic. ako brbtitristedcnim iazrezano in v vreoki poqreto 6ebulo polagamo na meh$ PeAenain zneckana ceauia ue niovito zdiavikot obkladek na tire Vtiran soksurove debulezdravi pilliai in ustavlia lzpadsnle las. Ceizelo dobto zdravi kalarie mshuda. Sok debure. Jagode. okus pa omili. Odlibno narmelado dobimo. spodbuia spetil. Brusnidni sok pospe$uje izlodanle odpravliaio neielenost in udinkovito seCa. Listl so brez vonja. Listi brusnice so uspesneisi od gornikovih. soeevodg in mshur. jagode pa imajo dudovito lep duh. predelane v marmelado. I ! I l. Nisamo koristna povrtnina. ako tr. oodrast oredvsem Rasle na goratem svetu kot v Od cele rastline za zdravljenje uporabliamo nesnato debulico. B in C. eebula. d sko. vneto 9 o. pomaga. moramo Pa ii gnoiiti samo s preleZanim gnojem. se zapira.r 16. Sok z medom zdravi hlipavost. laisa kCe mehurlg. Jagode nabiramo avgustra in septembra. ndkapan na pl6eno mesto. zmesan z ledkim medom in nalagripl se oan v odi. pri nosnem kalal' iu pa v nos. ledvlce. pospesuie Prebavo.'Stv6 irreno prepreduje sokiebule. Krepi srco srdnim bol- buia izlocan. Kuhana na mleku odnlavlia trebuSne krde in ustavlja kruavitve iz ielodca Sesek ara in s kruh^om oopravlia napenfanie in zgago. | | . | I | . zdravi ozebline. odgania vetloye in gllsle. Duh debule ie oster in draZiksolzeniu. Brusnica ie antiseptik in zdravi omenimo le nekatere zdravilne !einke: pospesuie ptekrYavilev. Zaradi vitamnov A.e sluznienih llez. razkuZuje telo in blaii klCe. se zelo obnese kot obkladek na prslh prl jemo oiiuenici. krepi ilvce. a rezek kiselkast okus. 6isti kri.glavobolu. spod- hitio ustavi gnitle in vtenie Y dre' Yeelu. Sokz rnedorn je eno najbolisih zdravrlzaavce: z-5 calnln zlibk dnevno. Naj | zlasti seclla. odstraniuie kuda oceia.

motovilcu. prav tako s kosmidem vate. namakajo 2-3 ure v mleku in piieio oo oo2irkih. ter pfjuda. s sebojnekaidesna in tudina potovadu ga jemliimo vedno nekaj s seboj. kolela. Niegov sok uspe!ro kapamo na rane. oravi Svicar Kijnzle. Nato precedimo in io imamo za eno leto. Z njim zdravimo akutne in kroniCne kala. Razstruplja drobovie in tako prepreduie.'* ljudie z liSaii. . Cisti bolna dihala pri blonhitisu in pomaga. da strup ne zaide v kri. da dodaiamo mteKo. Susiti se ga ne splada.ie vseh vrst v dihalih. solati in juham.ade celijo. Z njim prepredujemo bolezniv crevesiu in jih tudizdravi mo. Siriio krvne prepreouje napenianie in bolede Zdravilne snovi klvnirak. Dobimo jo. nztezemo. ker izgubi udinkovitosl. Rastev sendnatih g-ozdovih z globokim humu- trsril /fullum sa[rrm Duh I . Pri pikih in ugrizih kot prvo pomod nakapamo sok na lano. da se sluz laZe izloia. ielodec ll. Odliano disti . odtod nie- rg. katariih. boleznih erevesia in ielodca. kast.in.hfl. demaz se hid vse obnese za | zdravljenje. Cesen iI .18. To tinkturo jemljemo po 10-1 5 kapljic pred vsako jedio. Tinkturo uspesno mesamo z medom za zdravljenje ran. 0b . tuk srilomuiRim jani so demazu dajati prednost pred desnom. Cebulice nabiramo poleti in pozimi. Ureia preklvavi. . /lsle pa aprila in maja kot dodatek k regratu. ki ga nakapamo v bolno. Vonj po aesnu je modan. Cesen zaviravdrevesju razvoi gnilobnih bakterijin slem prepreduje vrelje v Crevesiu z njegovimi Skodljivimi posledicami. som. natiramo rane. Liudsko zdravilstvo pogosto u po rab\a eesnovo tinktuo. ki se nerade celijo. Zato naj ga sesekljajo. Ljudje z obdultjivim Zelodcem ga te2ko prenasajo. priuea in Jl'. znizujejo holesterol. gnoinimi 6hi nai ceniio iemaz kor dsto zlaro. obnese se za izpianje pri belem toku. Pomagamo sjtako. ako so se Ze razSirile kot g pa. je znaeilen. trlell lrk I |. Clevesie. tilus in paralilus.r. iod in kremendevo kislino. 14 dni namakamo v alkoholu pri 30"C. @ 26 . desen rma izredno razklzeval| | no mo6. Nizajo visok krvni tlak in blazijo nespednosl. Cesen pomaga pri oslabelosti in vradazmogljivo8l. sajje antiseptik in antigripi vedno nosimo biotik. klde v dlevesiu. iSrJ'i. pri hujsih boleznih pa tudi dopoldne in popoldne po 20 kapljic pri plehladih.:::ffi"#o"ll'J'fi i iile v nogah. Mozollast obraz natiramo z razreddeno tinkturo. namodenim v tinkturi. de % kg 6esna olupimo. prehlaieno uho itd. Je zelo dobro zdrazdravi borna jerra. z oljem. tankem in debelem dlevesu. ki ga raznasajo zlasti mravlje. Vsebuje zlasl lveplo. Proti Prenekateri Zelodec Ollstai dajemo otrokom deinov sok v mleko. c EMAZ Atltum [rslnum .pomladansko k | oova izredna zdravilnost. gnolne in rakaste Cire. ljoorabljamo riebillce. ki se ne. Neprijeten v0nj aemaza preganjamo tako. da nasekljanega zmesamo s surovim maslom ali mastjo in namazemo na kos kruha. okus pa je bolj pekod kotpri desnu. Bazrnnozuiemo ga s debulicami in drnim semenom. okus pa sladiI oekod in di6aven. tev v telesu. 6esen tezko prena6a. Je eno najboli udinkovitih zdravil pritube*olozi in gdpi. izboljsujejo prekrvavitev in zaviraio stalanie.

Raste po suhih. pri- Zrcle jagode susimo na zraku ali v pekadu. tj. Prav tako naj bi ga Zenske uporabliale pri mesednih motniah. lastnosti: pospesuie I Si iile in tako boljsa I izloda- iajno Zlidko zelisda. eesmin ima Stevilne zdravilne I ki. . bolne dlesni in izpiramo usta. ieltne in pllucne bolezni. Pri napadih astme. laisamo kronidni revmati- sokjagod ali sir'up. pijemo ga po pozirkih. S popalkom zdravi mo vnelo grlo. Nekdai so s distcem uspesno zdravili zadetno histeliio. Na listih se razviie ena od stopenj iitne rje. zato mu praviio zdravjlni distec. okus grenak. da ji dodamo nekaj sladkih hrusk. SveZ . malave zobe in ustavlja krvavi' lve iz dlesni. 28 . Zaradi tega raje ne uporabljajmo listov. Vsebuie precei vitamina C. Ze v starem veku ie bil eno naiboli znanih zdravilnih zelisd. | | . dusevne bolezni ter boiiast. t lta Zrele jagode so prijetno kiselkasle. Pomaga pa tudi Ze motan zavretek. Kis iz jagod je blago odvajalo. zlatenici. bolez- krvni obtok ter zniiuie kruni tlak. vonj je medel. da si opomorejo. Obnese se tudi pri vneliu iolcnika. zato desmin v Zitorodnih predelih nadrtno uniauiejo.[n. z vinom poparien pomaga protikwavim izmedkom. zlati iili. zastoiu seea. olekla ietla in Odpravlia zastoi nih mehuia in ledvic in seveda pri vodenici. Bc$nlca olllclndlls . zdraviCrevesne. sla' bosfim. na nje iolea. ki se nerade ceiiio. Najbolj se obnesejo poparkis ktopon ali kuhanim vinom. druge letrne bolezni. SveZ sok utrjuje dlesni. pa tudi noseCnice 9a s pridom uporabljaio proti tezavam. Je enkratna zel. l\rarmelada pospeiuje tek. prekuhan s sladkorjem. zlasti pri neiesdih otrocih. Zdravidriskein blazi crevesne teiave. pri krvavilvah iz matelnice in sploh vseh tenskih tegobah. sok. Caini poparek dajejo shui- Sanim olrokom po 1-2 skodelici dnevno. Priporoaajo ga pri dliskah. Dobto ie. skoria korenin.20. Cesminov sok vkLhavajo s sradkorlem In ga jemljeio pri omenienih boleznih. Veliko hitreje bise z njim pozdravile kot s kemiinimi zdravili. zlastl bolnikom s pliucno ietiko. Steblo rciemo pedenj nad tlemi. zem. Uspesne so kopeli in obkladki za nne. Sleblo je stirirobno. nezrele jagode in listi so nekoliko strupeni. vlanico. iemljemo ga po 1 aaino Zlidko ob zaprtiu. zdravi zlalenico. Ta ial tooi sluz v pliudih. 5e bolje pa je.olda. cEsMlll B6lDons rulgirls GISIEG 2T. [ trlca I |. pljudnem | I kalalju popiiemo po pozirkih na dan 2-3 skodelice oooarka 1 | l. ker je spodnji del olesenel. Nabiramo iih avqusla in septembra. cvet ie skrlatno rded. ako jih predelamo v okusno marmelado. zlasti pri bluhaniu.hn. dodan kopelni vodi. pomaga pa tudi pri kalariu ielodca. Zenske z raziedami zaradi krdnih iil bi morale bolj uporabljatidistec. Zawetek na vinu zdravi rane. V novih dasih so ga spodrinili kemidni priprav- |. I @ sojnih travnikih.

Jagode nabiramo oktobra in novembra. ki pospesuje izlreblianje in pomaga proti zap{u. Kneipp je drni trn zeo izkailievaniu. Zbuia tek. daiem dobro zdravimo bolna pliuia. Caj ll . pomesan z lzvleakom iz korenin. Nadalie ie brna rneta zdravilna za prebavila. nem vneliu grla in celo pri luber. ji.cenlli zoper rna arlane bo ezni.22. kraevii stalostni kageli in blonhitis. liste aprila in maja. takoi ko odcveie. Nato precedimo in pretlaaimo skozi platneno krpo. Caj iz skotje arnega lrna zdravi srano astmo. Priporodajo ga tudi za odvaianie vode. izloianie iolda. S tem I l. pozneie so jo pozabili. ki so zaprti in nimaio leka. GBNA MEIA ilanlllrm r[lgdre . pospesuje tek in odpravlia ielodene krae.4armelada iz plodov se obnese zlasti pri starej5 h ljudeh. ali imajo teiave pri iztreblianiu. l\. I I skih slai. ocalnlca GRilt I ii r. nato pa previdno. Inkfura n hvalil in ga priporodal. najbolje jo je pa gojiti kar na vt1u. izvletki ponij{o nemiren. a ludi ustavja dlisko. uslavlja klvavitev iz nosa. dobro disli kli. kronid. danes paspet raste niena velava. prl bolnih ledvicah. Uivien srdni utrip.hn. Cai iz irnega trna priporodajo I I kot dobro in milo odvaialo. pae vzpostavlja red v prebavilih. umetno toploto. korc- I |. zdravi nedisto koio. lz jagod pripravlamo dobrc deZano in marnelado. ponovno prekuha- mo in nalijemo v steklenice. lz plodov lahko naredimo zelo okusen sok. l\ilela zdravi tudi slce. je dober za izpiranje usl. Rasle ob robovih gozdov. ker Zelodec 5e nl izlodil potrebnih sokov. Zenske jo s pridom uporabljajo pri neledni menstruaci. splosni oslabelosti. Za olroke. kolozi. ZeliEie rabiramo od iuniia do septembra. zaradi trnov z nme pa oktobra in novembra. Ze Rimljani so jo. Po eg daja uspesno uporab jamo sok z medom. Kosdidasti plod je temno moder irr Sele po vedkralni slani izgubi svoj surovi in trpki okus. kamnih in vodenici. Pomaga zoper zaprtie. zato dobro uspeva okol ZivinZelo IRlt 23. takole pripravljamo slrup s sladkorjem: cvetje naj nekaj 6asa vre v vodi. lnlna Prunm sdnosa |. .la(oe 3-5 skodelic na dan smemo popiti po pozirkih. | | caizdravi zlasli dihala. ker io ureja. 30 . zaslarane katarie. vneto grlo.hn. zaradi dolgih korenin pa za p azovit svet. zdravi olekla letra. eisdenje bolnega grla z grgranjem. odpravlja koine izpuidaie. ki pa hkrati krepi ielodec. Sok iz jagod. dodamo enako kolidino sladkoria. krvnosti. ki zjutraj nimajo leka.rgaiaio pregnolena lla. suslmo na prostem. oslovski kaseli. Pospeguje delovanje ieter. Pomaga pri je dober za Zive meje. Cvetje nabiamo marcaio aptila. Ta sirup je zeo dober za otroke kot blago odvaialo. Uporabliamo jo za eajne napitke. z zmern0 temperalufo. kadar neredno utliplie. obnese se tudi protj slabo.

Cvetje nabiramo od maja I . Zdravi bolni ielodec. krepi plebavo. proti moCeniu Obnese se zlasti protidriskam. . | razne koine bolezni. ii. Caj za di6denie ktvi sladkamoz medom. zdravlienje ielodca. krepitudi ilvce. gnolne mehur6ke in slbei. Cvetje nabiamo od junija do septembra. Korenine kopljemo avgusta in sepiembra. zlatenico. 1 32 . Pilemo ga &-'15 dni. in protig . DEzEtl ll0r{cl0[n spondtll[m IIIUJA MAGEHA 25. Lajsa nadloge v trebuhu. kiso v zvezi z napenianiem. pesku neruozno srce. Krepi slabe iivce. Korenine kopljemo v drugi pomladi.hn. eajiz madehe I se obnese zlasti za pomladansko zdravljenje. suSimo na prepihu.4 24. Cajza iiYcne boleznl mesamo v delih z orehovim listiem. v ledvicah. Steblo in listi so porasli s Slevilnimi . Najved uporabljamo korenino. l\. protin. Vonia nima nobenedo imenom medvedja laca. razne nervozne bolezni. uporabliajo ga celo protiboiiasti. Ta aai niiatudi plevbok kryni llak. Kuhamo ga iz listov.4ed ljudmije znan pod ga. Tudi za iivCne bolezni se obnese: tako laisa hisleddne klde. zdravi histeriio. Tu uporabliajo 6aj iz semen in korenin. n06la lala Ylola Uoolor Dezen je velika kobulnica. kadar z"astaja hrana v Zelodcu in irevesju. obesene na nitki. Je dobro zdravilo za I l. darlnoG-mac loa I I . Posusimo io in zmeliemo v praiek Viasih jemliemo dezen namesto lustreka. levmo.hr. ureianie in pospesevanie prebave. Uspeva bolj na obdelanih tieh in | nasioalisdih. iilste juliia in avgusta. kde Dd otrocih. Caj iz pospesuie znolenl€ na in vodo. posielie. ! it I i. Je zdravilo zoper i I poapne0ie tll. Seetinastimi dladicami. tako 6isti krl. Uporabjamo ga za bolna sedila. uhajaniu vode. | I| dlvje maiehe zene | . Cd pteganja gliste. enakih I eajzavnete iivceietreba pitidalj$itas. V glavnem ga uporabljamo za | avgusla. Ureia neredno menstruaciio.

Najboje je. M[ na v Zganju. Caibistridovekanekakotakokot orava kava in Dreoania zasDanosl. Ta dai pije- trpotcem. ki so se teZko udili. Nieno eterieno olie nzkrzuje I I I . led| I vice in mehur. wanllora lrara Je trainica in io vrsto let nabiramo na istem mestu. prezene 6revesne zaiedalce. ioldne ln ieloddne bolezni. Vaasih so dajali ta eaj otrokom. vedie koiidin. juniia |. Sok ali aaj lajsa bolede moklenje in odpravlja pesek in kamne iz ledvic in mehuria. Od Nnija nabiamo zgornl del ker spodnji deli kmalu olesenijo. Zenskam pri teiavah ob menstluaciii. prebavila. dreslovine ustavljajo drisko. Ureja ludi neredno menstruaciio. hripavosti. Poligorum aulculilo - hn. pri paradiznikovih jedeh. peienkah. oslovskemu pliud. lzboljsuie in 6isli kri ter !stavlja kruavilve mo tudi proti kasliu. Popiti je treba po 3 skodelice na dan. llOBRA MFEI 0 ganun ulgdrs DRESEII 27. tJsDesno io meSamo z ovseno kaso in preslico. Sleblo ie v zgornjem deu vedkrat rdedkasto. Za zdravlienie kaSlia in zasluzenosti medamo dresen v enakih delih z laplhom in I Je nadlezen pleve . lma orecei vitamina C in kremendeve kisline. l\. rozmarinom in timijanom pripravljamo odliino dieti'no hrano. Predvsem zdravi pliuda. Odlod najbrz tudi lme dobra misel. I pa zelo zdravilna zel. griii. Dobra misel je znana kol dobra zailmba pri raznih testeninah. iellne. Vea tednov pijemo 2-3 skodelice dalanadan. soiatah in eno ondnicah. Ljudje z njo zdravijo razne 6re. Calu iz dobre misli ie dobro primesati nekoliko rmana. Z baziliko.v26. blonhilisu. s0loh 0roti boleznim dihal. ielodca kasliu. V enakih delihra mu dodaimo kamiice in Zajbeli. kvedjemu ga sladimo z medom. vbsne. orsti zmedkana modno zadisi oo timijanu. | l. ll 34 . so s'kod ]ive. in hemoloidov. ker zaradi okusa teh zacimb ni treba soli. Od do avgusta nabiramo raslimo brcz korenin in susimo v senci. Celo pri sladkolni bolezni se obnese.hn fostol I l.4ed . Ako ie namade- iz malelnice. Zelo je primerna za spomladansko zdlavllenie. da pijemo dai grenak. spahovaniu. grenaine spodbuiajo prebavo. namoiena v kislem deiem vnu pomaga proti driski.

tistjm. V naravi je zasditen. Kneipp ie zapisal: "ce imas Se tako maihen vrtldek. sondno lego. kamilic. kodozorijo. Obnese se tudi pri bolezni ledvic ali mehuda: zdravi vnelie ledvlc po. ve. melise. protln in iilas. Glukokinin se s kuhaniem na sreibne uni6i. Raztaplja in odvaia secno kl3llno. blaziklde SDodbuia leni ielodec. brinie. trrrll lll otrlcnl 0irh I l. odcedimo in pijemo neoslajen daj. Korenine kopliemo jeseni ali zgodaj spomladi. LuSdinevsebuje- jeno zemljo. de bolnik nimavrodine. imaio preved kisline. posadi vanj encijan." Prlpravke encijana jemljemo vedno vsaj eno uro pred jedjo! Encijan je eno najboljsih zdra| | | vil za ielodec in razne niego- .0[cll0n l r. in sicer razreddeno v 5 velikih Zlicah Ni pa za vse zeloddne tetave in vode. daostane pollitra goste juhe. Zdravilnost zmanjSuje prevlazna ali presuha zemlla. Plnr60l$ ruldl|s Encijan ali rumeni ku$utnik je izrazito oorska rastlina. vla6a tek. | kivse nie in slabosti ter naDade omedle- I I nike sadimo fizol v oresledkih od vice. l. Cvetie I . E]{G|JA]{ Gonlltna l6l0a -h FEl|r 29. pospesuje plebavo. Zelene lus6ine imajo modan | |. Iz teh zelisd pripravimo dajno mesanico in io pijemo okoli 10 dni. Prasek z vinom alitoplim zavretkom odpravlia gliste. Poleg 6aja iz luSdin pripravliamo tudi iuheiz njih: 2+ prgisca lusdin kuhamo v 3/41vode tako dolgo. Za zdtavilne namene nabiramo lugdine zelen/h p/odov. lz svezih korenin pripravliamo rrklure. daga bo imelbolnik. komareka. pospesuie in ureiuie meselno pe lo. Naibolni-poletfe uzivaio dlnvet iuhanih sve 2i h zele n ih I u gdin. To zaleZe za celo lekarno. Za ljudiz obCullrlvlm i6lodcem priporodajo namesto encijana dajno mesanico iz janeza. Tako bodo drevesia.4ed vee sortami le treba izbrati najboljse. Na dan popijemo 2-3 skodelice daja.obroki naj bodo karobilni: bolnik lahko pospravi tedensko 4-7 kg v oblikizelenjavnih obrokov. Pospesuib izlofanle lol6a. kerbolje uCinkujejo. ako Drvih tednov daledv iesen. dasiimajo mani glukokinina. Fizolove lusdine kuhamo le nekai minut. Dalj dasa iemliemo vsak dan 2G-30 kapliic iinkture ali izvledka. kumine. junija. (upujemo ga v lekarniali zelisdarskih prodajalnah. To je dragoceno zdravilo za sladkornike. uspesno zbijajo aceton ter sladkor v krvi in sedu. Znizuje namred sladkof v krui in secu. Skrlatinki in davici ter lifusu. Bolise so mesnate sorte.T 28. odpravlja ti56a- olukokininski udinek. izloda premalo prebavnih sokov. Nato po 10 dneh nadaljuiemo zdravljenje s fiiolovimi lu$dinamj ali sttoki. zelene prcklarja nabiramo plodo| slrcke vse poletite. odstrania ledvidne kamne in pe3ek. Ievmo. pelin in Zaibelj. Bolniki nai izkoristiio "fitolovo sezono". Dolgo kuhanie bi unidilo marsikatero zdravilno udinkovino. za vsakega. Vkrviin seeu bo znatno mani acetona. jo insulinu podobno snov glukokinin. Lepo uspeva na viu. Za bolna ielra jemljemo prasek z yinom. Razrezemo jih po dolgem in obesimo na nitke vzradnem prostoru. ki |@ stalno imeli sveze zelene lu6aine. Dobragospodinia pa najeimved zelenega fiZolavloZiv kozarce za zimo. Ali pa naredlmo takole: pripravimo daiiz posameznegazeliSdain mu dodamo belo omelo alipelin alitavzentroze. sladkor se bo znizal za 3H0%. Uzivanje te juhe in daia iz lusdin zmanisuie dozo insulina. . iene na vodo. disti ietra in ielodec. regrat in rman. odsvetujemo ga ljudem z vlsoklm krunim tlakom. Caj fiZolovih strokov uspesno zdravi vodenico. ve tegobe. Tudiposusene /ugd/he. Ga krepi. lma rad dobro pognoPrevea apne ndasta tla mu ne p tijajo. odsvetujemo ga tudi n$e6nicam v zadetku nosednosti. Zato za sladkor- ||. Za zdravljenie seveda pritegnemo Se druge zdravilne rastline: borovnidevo listje. iz posusetih pa izvledke.

seveda nesoljeno.T 30. preslice. lz te mesanice poparimo 2 dajni Zliaki s % litra kropa in popijemo p0 3 skodelice na dan. pri vneliu kosti ln porebrnice. Belo vino. vtirajo pli krdih meC in p]slov. Glede na velikost rane dobro zmesamo 2 do 4 Zlice praska korenin z malo vrode vode v kasnato zmes. Takral prenehamo za laksen teden. Mazilo uporabliamo enako kot kasnati obkladek. pesku in kam' kdih po ampulaciii. nato spet pijemo 6aj. saj je dragocen pripomodek pri ljudeh in Zivini. obe5ene na vrvico. kjer jo hranimo.aslrro nabiramo od mala do avgusta. g pi. pri tem pa se razkroji alantoin. zlasti pa pliu6nim bolnikom. Gabezove korenine . caj: dve iaini zlidki sesekljane korenine namakamo aez nod (8 u0. nice. Toda paz\mo. plotinu. ali pa jeseni oktobra in novembra. zlomov in kryavilev. vneliu ledvlc. kuhano s korcnnaml pijemo proti kamnom in zfafdnici.1 it l . Sveze korenine dobro oeistimo. Fliudnici. d ska. revmi. kot odcedek blazi v ustih zobobol.lw. z medom ali sokom ali s pra6kom lz korenin in dajejo bolnikom z notranio krvavitviio. pa ludj pripremodni menstruacili. . krvavem izmedku. pri zadebelinah zaladi revme in ptotina. Namesto kasnatega obkiadka uporabliamo tudl gabezovo nazilo. odlidno disfi kri. najdragocenej6a snov gabeza. Najbolj_mu priiajo apnenaasta tla. Mazilo narcdimo lahko lakoj iz sveZih korenin ali jih posu6imo in zmeliemo ali stoltemo v prah. Nato naredimo nov obkladek. ij. Korenine je treba kopati s konidasto opato. Pornaga proti nih ledvic. ta I | ll je potreben za tvorbo celic. GABEZ Slnphytrtr oltlclndle-h .I 4 !il nabiramo zlasti korenine. Ne sladkamol Ta aaj je susimo blizu pedice pri 40"C. grila.i ledvidnih boleznih.. Debelo korenino po sredi razrezemo. ki nastaia iz sedne kisline. ziutraj pa samo zavremo in takoj precedimo. nih mi5icah in kilah. sesekljamo in narahlo scvremo s svinjsko mastjo. da moeneje izlodajo sluz in se katarii hitreje pozdraviio. Ta je udinkovit tudi pri 6irih zaradi skorbuta. Vroao masl precedimo skozi platneno krpo v stekleno ali dobro emailirano posodo. Vino. bolecih odli6no zdravilo zoper kamne in pesek. Kls. na zraanem podstresju all v pedici 40"c. kuhano s korcninani. Pri poaasnem susenju korenine rade splesnijo.1 mesaio razliino. Ugodno vpliva na bronhije. Pri teiavah' s sedem vzamemo 3 dele gladeza in po 1 del brinovih jagod. marca in aprila. trdi tezko celjjve in celorzagnojene tane. sajjih skoraine moremo puliti. Cajiz korenin iene na vodo. Zelo se obnese kagasti obkiadek. prask. Gabez je zdravilo trdi za prebavila: ielodCni katal. Pozivlja tudi prebavne ileze. teiko ga lzlrebimo. preden cvete. To mazilo naj ne manjka pri nobeni hi$i. vnetiu polebr. kamnih in kalatiu mehulia. Gabez je eno najboljSih zdravil za celjenje zunaniih in notraniih lan (rana na ielodcu). Naihitreje ga zatremo modnjm gnojenjem in polivaniem Je z gnojnico. Najboje je. p. caroz '. urezov. Na koncu Se krpo z usedlino ozmemo. nadleZen plevel. ko . 'l I I |. tlrdls 1 I 1 I I z |. pri zvinih in izpahih. SpomLadi ali pozno jeseni . se celijo rane. klenih iil. da bolj izlodaio prebavne sokove. lako sklepni kot vodenicnosti. korenlre pa I i i spomladi. kuhan s koreninami. zmedkanln. blonhialnem kalariu. obesimo na vrvico v zradnem prosoru ali pa jih previdno I G]ADEZ 31. zatldlinah v doiki. | | vendar le kraisi das. prelegnie. Korenine susimo. da se ne ranimo. Korenine moramo hitro suSiti. Njegova udinkovitostje odvlsna od rastisda. Gabez ie zdraviien tudi za dihala pri kronicni. ker se rane od trnov nerade celijo. da Jih po dolgem zreZemo v nekake liste. To namazemo na krpo iz platna in polozimo na rano za 4 ure. ker so dobro vragdene in globoko segajo. z ast' v trebuhu. Od vseh zdravilnih rastlin vse| I | buje gabez naivea alantoina. Cvetoio . peter$ija. oronls s0lno$r .

Sx dnevno od 10-15 kapllic. plodove paseptembra in okto- |. budne peske in eesen. NajbolF. Glog je pomemben zlasti pri srcnem Infarktu. z izvledkom korenike pa natiramo obolera mesta. V 3 litrih vode zavremo % kg svezih korenin in listov. Danes imamo zoper gliste in trakuljo boljsa sredstva. Vedinoma je srednje velik imaio I disipo mandelinih. Jetrajna praprotz modno koreni| ko. Pri starih ljudeh zdravi @ Jemali so io tudi zooer trakulle. bra. Tu piiemo zlasti daj iz cvetja. Sele nato ori oeeici. . da j0 predpise zdravnik in tudi nadzoruie nieno delovanie. iih ne razrezemo. Vdasih so z njo preganjali 9ll| I I !te. grm. protlnu. okvare in vnelie sldne mi$ice. GuSroUl{lGA !rt6!brl3 lllh-ma3 . obnese se tudi pri 8r6ni yodenlcl in poapnenlu os16nlka. Crru6e$ oxracfnha . npr. D rc6e k in izvledek. Toda samo vztrajna raba vodi k uspehu. odcedimo in popiiemo na dan 2J skodeLice po pozirkih. razlhlensm in zama5denem srcu. Premoena doza bi npr. Pri mot- pa je glistovnica uelnkovilo sredstvo proti r6vmi. narrla GroG 33. Na prelomu je dobra korenika zelenkasta. Tinktura iz iagod deluie proti ledvlanlm kamnom. I . oloo I . pri okvarl slcnlh zaklopk. 2-3 skodelice na dan.lur.Korcnike kopljemo pozno ieseni. Cvetove ln iilste nabiramo maia in junija. vodi.l|lr. Korenike iz viSjih leg so bolj zdravilne. GIog je eno najbo idragocenih | I I zdravil za srce. Najbolje uspeva na ilovnati zem ji. iJdinkovito uravnava krunl tlak. Cai pijemo tudi pri vrocinskih boloznih: pliucnlci. lzboljSuje namree prekryavilev korcnarnog€ oiilia. blonhltlsu in ka$liu. Pri krCnih iilah priporodajo kar se da tople notne kopeli. no oo$kodovala Yidni ilvecl Pad Glog je popolnoma brez tkodljivih stranskih u6inkov. tetudi ga pijemo ved mesecev nepretrgoma. pa tudi nizkega zviSuie. Nifide nai ne uporabtia dlistovnice za notranje zdravljenle brez zdravniskega nadzorstva. Uporabljamo ko ren ike. Cvete maja in junija. kakor kate Ze nieno ime.I 32. de je srce slabotno. belemu perilu. Po kopeli pa je treba iti iakoj v posteljo. visokega znizuje. Po kopeli pa moramo takoiv postelio. Glog b azi tudi starostne polave in motnie v menl. kratko zavremo. Razgrnjene jagode susimo najprej kaksen teden na toplem. pad pa cele su$imo na temnem kraiu. Je izredno zdravilna pri sr6nl slabosti in jo je treba jemati v pravilnih odmerkih. lz cvetov in plodov lahko naredimo tudi tinkturo. zlasti kot kopel: sveza stebla zavremo za kooel. plodovi moknat okus.. Cetudiso debele. lahko za lraj. Kreo! in !ravnava delovanie srca. Caj pomirja tudi boiiaslnika pri napadih in po njih. |. gripi. da dobijo celice srene misice dovolj hrane. Sladimo le z medom.

seveda razredde n irir. Jagode imajo poleg mnogih drlgih zdravilnih snovi 5e posebno veliko vitamina C. pljubnika. ii in se vnameio iai6niki. Okrepimo ga. drisko in hemoroide. ki vsebuje e malo beljakovin. eaj iz listov Caj | I| | . Gordi6niobliZ zdraviiSias. 0outlca posebne zdravilne vrednosti. posebno 6e jim dodamo sladkorin smetano. Gre za drno gordico. ki j. Kneipp je daj iz listov priporodal zlasti prebolevni. Je irspesno zdravilo kol obkladek ali GOZDI{A JAGOIIA 35. mehuda in erevesia. GoiienicvetsluZizanalianie proti boleCinam v mi$icah. kerje okusna in obenem zelo zdravilna. marletice. Ko odstranimo obkla- dek. sicer si lahko nakopljemo vnetje z mehurji.hrr. pa preiti na presno hrano. crsl| xfl. Uponbljamo ali zdroblieno seme ali Ze pripravljen obliZ iz lekar ne ali pa moko iz semena gordice ali pa cel0 seme. ki daje temu daju posebno prijeten vonj. protin in revmo. ee so yzga nju nanoAeni. Upostevajte. korenine pa koplje- I a. Smejo pa piti aaj iz lislov. Pa pri zdravniku nai se oglasijol SokZlagodposebno dobro dene ljudem z naduho.h .e. S!Simo v senci. Obkladku za otroka dodamo 20olo svinjske mastl. ako dodamo aKo 000am0 Se iiste -maline. G0nCtCA Brd$slca niora . prav taio io<olado. Ta obkladek rabiza opomogli.l@Pr' @ . Bolnik nai io uZ va po dajnih 2. Zupnik Kneipp ie daiu iz listov svelova dodati nekaj disede perle zaradi arome. izvinih. | . pri zenskah pa lahko nastaneio motnie v menslruaci. posebno pa 5e hiravim 0lr0x0m. kozo dobro umiiemo s kamilidnim 6ajem. Zdrobljeno seme (100 g)zme| I | Samo v kaso. Gorbidni obkladkl zdraviio bronhialne katade z vloiino. robide.iekah. lzvleiek iz tislov:n korcnin zdtavi ledvidne bolezni. \JKreprmo eis$ kri. ledvic. Pri otrocih naj lezi obkladek le 3-5 minut. Pri preveliki notranji uporabi lahko povzrodivnetie ielodca. Gordicaie tudi imenitnazai/r?ba. Caj iz listov zdravidrevesni iin ieloddni katar.iietn6 koprivni. Taki pad morajo. Zavretek iz kotenin ustaviia in zdravi drisko.34. Vsvojem sladkoriu jmajo polovico sad!9!a sladkorja. dim b"olj na sondnem kraju zorijo iagode. da je gordica moenosredstvo in precejostro deluie! Ne smemoie predolgo pustiti na kozi kot obkladek ali obliz.h sicer pr6bdva moeno obiemen. da mileje deluje. Slmska la0oda I |. nekaterih ljudeh povzroiiio nep. pa tud odprav jamo nepriieten zadah iz ust. Stareisim ljudem ql4iSUjC oblok krvi v ptebdvilih.o-urtikariio. Z njimi zdravimo-tudi ledvidns bolezni. Pazimo: vrtne jagode nimajo zdravilnih lastnostil no. Tega je tem ve6. iaica'in ostrige. lepo odvaia in menda pornaga iubi zoperielodcne 6ire.slem'zvledkom. kom po hudi bolezni. izpahih. Pospeiuiejo plebavo in krepijo organizem. da hitro zapusle Zerodec in j'h ludi 6revo do Kraja prebavi. uporabliamo gordico Notranje ial odpravlja pesek in drilge kamne v seCu in sploh oomasoloh pomaga pri odvaianiu aeha. zoperdlevesne in ieloddne teiave. opustiti ta sasLni sadez. na prsi pli pliuenici ali vrodienem blonhilisu. da bi si hitreje mesto za nekako 10 minut. uspesno splakujemo usta in preprebujemo vnetie dlesni :n kruavitve iz niih. namazemo na platneno krpo in polo2imo na bolno Od maja do junija nabiramo /isle brez cvetja ali yso zel od junria do iulija iagode. revmatidnih boleEinah in za boliSo pfekrvavitev. Pospesule tek. npr. Zal. drazenje koze pri vnetiih rebrne mrene. Ob kresu nabrani /isri imaio baie najveijo moa. Jagodet veliki Linn6 si je z jagodami zdravit in pozdravil hud protin. m0 zgodaj spomladi ali pozno ieseni.u. tragdrla rcsca . in tudi levmi. Vta namen lahko jemliemo tudijedllno gordico iztrgovine. saibela nima obliz. Pospesuie plebavo zlasti mastnih jedi. zato iih sladkorniki ne smejo vkiLeit v svojo dietno hla..

ker pospesuje delova- katar ilela in bionhialno astmo. ae se Preslabo ori molniah v dlevesiu in Vino kuhano z nio.nfl. Blazi Crevesne in ielodcne leiave. ki so se bez zrmo nabrale v niem Grenkuljico dodajamo fih dilov na golenih (medih). ie dobro za splakovanle vnerln dfesni in za um vanje klast Juha iz nladih poganikov grenl(urllce-ln orugln soomladansKih zelisi: marietice. neobdelanih niivah Nabiramo od marca do iuniia. ll$|tarlcr | . zdravi iSias in zlatenico Ta zavretek zdlavr tLdl rane buie meiedno iiie neraoe cdtiio. Susimo na Prepihu na zraanem orostoru v prav tenlJih plasteh in I Baste ob plotovih. po zidoviu. dal posebno mocno vpliva na | I I dihala in zdravi razne niihove bolezni: katarle. breze. ke( modno in prijetno disi: Spodbuja lek. kot so krebullica. ll I I . fak obkladek se obnese tudi za zdravljenje llegmon.Hn lioieniu uCegnareOimo soparo Ureluie holeslercl v nleku kuhanozetisbe spanien ir pri teiavah pliudi Ploti boledinam zmeilano. podobno kol muSkatov ore6ek. ko cvete. razni lurunkli in kalbunkli. pa tudi iodeno /lsle in cvele. - nn. ki ii podeliujejo znatno zdravilnost. koprive. vodna kresa' marietlca koprrva'. Z asti se pa triplat obnese kot obkladek razne 611e. doltltlca Trlg0n6lla l08nl|m 0]a0clm . Zaradi svojih sestavin ima znatno zdravilno vrednost. Septembra nabiramo zrcla semena. 100 g zdrobljenega semena zmesamo z malo vode v ka$o. Nekateri zelo cenijo triplat kol zaiimbo. Zdravi tudi vneta seClla in pospesuje presnovo. do 10 cm doig strok. zivih meiah' I l. celo nstlino. pomladanskim solatam. Vsebuje obilo takih snovi. namaiemo na platneno krpo In damo kot oblogo na bo no mesto. Prav tako lahko zamesamo moko med bezano ali marmelado. Lahko patudisamo zelisae To veljatudiza preganlanle celulrlF . jih izlusdimo iz strokov in suSimo na zraku. Vlno. Cveti so rumeni vedkrat premeiamo. travnikih.ptezene gliste pospeperilo. nolranio klepilev.'1 36. GREIIKUTJICA Elscl$ma nsdoltcos GRSI(0 SEI{(I ali IR|PIAI ST. Dobro vpliva nje erevesia. Tako pospesimo. krese in rmana clsll lelo bblezenskih snovi. 'sie1o freO irenkutlco ponesamo z 'aneno moko in topl0 vod0 ter p0lozlmo. mo po ved Zlic na dan V noko znlelo sene jemljeza | . Se moaneje ueinku- je. Pravtako p0maga nina. tj. kLhano z grenkuljico. Zadostuieta le dve skodelicitega aaja na dan. gnojnih zanohlnic in odpr- Dlsi iedvic in tolEa. gnoinih vnetij podkoin€ga tklva. ako ga skuhano s kisom. Srnemo pa ga uporabljativ prav majhnl kolidini.** I 44 . P od je sabljasto oblikovan.na boredehesto. zasluzena pliuca' ali rumenkasto beli. da se za iet h izgnoiilo podkoine tvolbe. Tudi sladkornikom so ga zabeli priporodali zaradi glukoki- na ilvdevie. krepi ielodec in pospesuje plebavo. modvirnih Pasnikih. laisa tezave zaradl histeliie. Njegovi listi so zelo podobni islom detelie. E^ako ludi nazito iz grenkuliice Prasek krepi slabolne in b'stl gnoina ter zasluzena pliuCa Ceniio 9a tudi protr kamnom izloda solna kislina.

"avamo. II | . Nabiamo jih v vseh letnih dasih. cyete julija in avgusta. Mlade brsle nabiramo marca in aTta za solato. lma ze o aromatiaen. Notranie: Cal. Nabirarno iih septembra. k j dob vano vsak oan s hrano. . Zaradi areslovine v tubju se kope. Piiemo 0a 0rizastluDi- nemir popust. nmEli Hmelj se vzpenia po grmovju. obneseio pri ekcemih in d. Ze o ga priporodajo pri dleves.J1o e. pa zlatiiili n tistulah se obnesejo k/istl4/ iz enakih deiov lubja. ouenus lotur - lrn. Hrasi I I.r. z sobami in nilioiinom. llh zdravilna snov. plodave. daj veTe l"d: kem'dne strupe. posuSirno in hranimo v Hrast je bolj nrznsko drevo. Zooer potenie nog priporo_ calo Kope4 nog vsak 0a't. Dodajamo mu lahko Se baldriian. Uporab iamo slorzke. Zabasana (zastoina) lelra zdrav mo spomladl s so ato iz hmeljevih poganjkov. br-oz sladkorja. l\4nogi so se z njim resili. in sv nec. Otekle noge zdtaui dajna nesanicev enah h del h iz -bja. Seveda le lreba -goloviti vzrok le nadloae. telesni in iivcni Caj hrastovega lubja veze strupe in lakole odisti. ee nas pidika6a ati kakSen insekl. HMETJ Hlmulus l[!rl[s-n HRASI39.. se6a in odvaja nakopiceno vodo. eai vraaa in omogoda normalen spanec. aasih. Sok sveiih /lsloy zeio lajsa zapdle ln pospesuie iztleblianie in in ieloddne sluznice ter alevesnega kataria. Nalbo j ie lubje nladih vej h pa( paganjkov. izpadih danke in tudi tistule danke se z n. Cai pijemo hladen kaksno uro pred glavniml obrokl.uoih k. pa septembfa in oktobra.in"ih { 46 . Cal zaradi svojih grenein krepi | I I ielodec in zbuja tek. o-gnojke. Pri laiiih zlomih a Saio bo ei -e . Kopeli pomagalo tudi ozeblim nogam. oa " vd.tO minLi. Zooer premoeno zapiranie dodamo tubJe krn ke. iakoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdije zdravnikovim ukrepom le v pomod. Lahno zapira. l\ilodno vpliva na izlodanje doioe. s kemijo prepojenih das:. tvore. vesne nih in ieloddnih 6irih. Sta dve vrsti: hrast in graden. Cal pomirjevalno vpliva na zivdevje. Okus je zelo grenak in t(pek. Prav tako se po njem unese spolna prerazdraienosl. Na 1 liter vode Oano veriko 2lico -bja. temnih kozarcih. Zavretek lubia zdtavi oremn0ge bolelli: lane. | irna kratke lislne peclje. storze pa v jeseni. v vedjih kolidinah kar omamen duh. Povecala oe avrost srca se Lravna. lutnlatc dub I I. ko so ine i krvav izmeiek a cero bruhafi kri in notranie kryaveli. Pri vnetlih dre.(i ie vlazleoa in too eoa. mejah in drevesih. ker ustavlia kruavitve iz ielodca in drevesii. pospeseni utlip srca se uredi. Tako zdravino vpliva na plotin in rcumo. Cresovina v lubju ie najpomembneisa | .bkladii z znletega lubjat lo daro na zlonljeno mesto v vred. kamilicjn Zajblja. glo9. pelina in njrvshe preslice.. Pijemo ga ruoi.38. pornirja boleiine v maternici in blazi teiave mene.iporoaaio p. a(o inaro "nacka. gfaden pa ielod. Caj ureja menslruaciio. p/odoye. vesia. kuhamo 5. Odsvetujemo pa ga priiivdnih teiavah dre. zato zdfavidrisko. da ra ia veekrar p eno v teh. To mesan co popar:mo s skodelico kropa in jo piiemo oo Zicah. Pijemo ga pol ure pred pocitkom.irn oozdraviio. deplesija se po eze. Sede2ne koDeli p. pijemb ga z m'ehom. Zunanje kopeI . Naiboi je ua nkovito /uble dolge. ki se dobro zapirajo. omelo. lEi4 lIEl rT vsaKr zastrupttv/ gobaml z u[!I izloianie seia. graden pa raste v visjlh legah. iire.a zawelki. N.

I |. koviteise zdravito za slabo- krvnost. prav tako tudi aaj in obkladki iz lubja.in ga razreddimo. Hrenovo vino. nanbanega oz. Narba. Hren naj uzivajo sladkorniki. Hren: l0 rezin hrena namakamo v vin_ skem kisu. Zdravi mudne afle v usflh. na lice pa zoper zobobol. enako tudi levmatiki in ljudie. pozdraviio se astmaliane bolezni. sicer lahko zadno krvaveti I| | . kadar je je premalo. ustno gnilobo. katerih imenase kondaio na r). jih grobo zmeljemo in krhamo kot pravo kavo kaksnih 10 minut. Kolikor zrn potrebujemo. Obnese se pri vseh bolez_ nih elevesia in telodca: zdfavidrisko in zaprtie.ov krvi ob nezgodi ali pri operaciji. travnatih pobodiih in celo na drevesih. nao_ nlenost k prehradom. Desku. bolj v gorah. | Najdemo 9a skoraj po vsej severni polobli.w @Je I| | . 'hrci dano na tilnik zoper glavobol. ga zmerno. pliudne bolezni. sicer lahko nastanejo na kozi opekline. ee je bolezen napredovala. pa tudi v nizinah. premoeno ni:a. napad bo botj oacr. Zadnje dase postaja zanimiv zaradi snovi z antibioticnimi udinki. so pad prvizadeliz lslandjii. Kmalu bo see bister in brez boiezenskih snovi. Hren blago vpliva na pliuca.. PoZivlja in krepi izerpano telo po hudih boleznih. ker oosoeSuie izlodanie sluzi. susimo na sendnem in zradnem in hranimo v dobro zaprtih posodah. 40. predvsem zaradivnelih dlesni. da se sluz ra.50 g hrena nastrgamo v. lma tudi antlbtotidno lastnos . gotnik s klonicnim bronhillsom najzjutraj popije daiiisaia in tapuha. Potem odcedimo. ki so nagnieni k prolinu. slad. tj. Tudi pji luskavici pomagajo daj iz lubia. udinkuie nam'red oodirbno kot penicjlin. odpravria irebavno mot nie. Pri bolnih ledvicah ga ne smemo uzivati. dodamo sladkor. nastrganega hrena. Urav'nava ieloddno klElino.itr. kop iemo iih od septembra do lebruaria (v mesecih.redei.n betih krvniEkvpivdm sorazmerju.rT .lite-r b. v katerem smo skuhali 2 6ajni zlitki 48 |@ re xe. kopeli in izmivanie z niegovim zawelkom. celo ietitnikaSeli se pole- |@ 2e. Kavo pripravimo takor zrel Zelod olupimo. Zaradivitamina Bj2 je naiudin| . Obkladek naj bo kratkotrajen (20 sekund). dolijemo mleko in popijemo 1-2 skodelici na dan ali pa vsak drugi dan. Zelodova kava utaunava delovanie Sditnice. kasetj. rstAl{DsKt USAJ 4t. zrezemo na velikost kavnih zrn. da ne nastane modna driska ali se oonoii hudo ne ootimo. boleznih. Ukrepimo ga z dodalkom lapuha. ieloddni katal in vsa huda vnetia v tr. korne bolozni. katal poneha. Na dan iemliemo 3-4 ilice. Pri neredni menstruaciii je treba popiti % litra rdedega vina. Vsebuie obilo vitamina C. jelme lis6 in mozofiavico. za druge mesece pa jih hranimo v temni kleli v zasipnici ali vlaznem Ne raste samo na I .detice nd Oan. modno sredstvo. zlaati 'ffi % 49 . Pod zdravnikovim nadzorstvom se znatno izbolisa stani.leqa vina in namakamo 10 dni: zjutraj na teiie in zveder vzamemo po eno oshinko titra zoper relodCne 6ire.eloddnih botoznih. upbraotjajmo ga zmerno. hron Zdravilne so korenne. Nabiramo ga od maja do septembra. in sicer ob zelo suhem vremenu. Zaradi vitamina C je hren izvrstno zdravilo zoper skobul. Odlidno oomaoa ori slabolovnosti. po gozdovih. po Crevesnih in . jih praZimo. zato bi premodni odmerki ln predolga raba drazili drevesie in ielodec ter motili delovanje ieter. Naribanemu hren! dodamo malo vinskega kisa. pa visa. tstandstrl llsal -h . tam | niim zdraviti. HREI{ cochlsdrla amodcla Cou{lla lsl{t loa . z njim odpravliamo sonCne pege. kerpospesuje razmnozevanje rdedih.buhu. Calprepreduje razvoj baKerii. osladimo pa ga z grozdnim sladkorjem. Zdravi zlasti dihala in vse bolezni prehladoy: bronhialni katar. dobro posusimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. Poveduie uzivalnio izlodanie seda. vetiki izgubi @ ledvice. popijemo po O sk. V ta namen oa mesamo z medom. vnaqe mandelinov. da postanejo temno rjava. tudioslovskt. lvlanjse koli6ine popolnoma zadostuieio.

Oba sta enako vredna. lajsa boledine v gdu pri hfipavosli. I Zdravilne so korenine. Naibolie je narediti iz njihovih zdrobljenih plodov mesanico 1 :1 :1. L4ajh- ll ||. prebolevnike. plodovl rebrasti in nekoliko sploSdeni. lahko tudi med. Zunanje": Kneipp ptipotoea belu!. dodamo . Je6menova moka.trn locam drorrednl 42. Lahko pa lb vodo osladim. kislemu zeliu in solatam. janez pa ju moano prekasa po okusu. !stavlja dlisko. pospesuiejo izlodanie sokov. dobimo za mnogovrstno uporabo Wijelno janezevo Zganje. lzvrstno pomaga pri kalarju dihal. DiSi aromaliino in diSavno. Vodo odcedi_ rno rn z nJo 9rgram0. Dodajmo 5e kuminol JaneZevo olje: pomaga zoper napenianje. Jaootcnr t( s ter jo p. SuSimo ga v senci. zavreto z janeZen. JE6ME]I 43. pri jeamenu so plodovi zrasli s plevami. smo hlipavi. Previdnibodimo. Plodove nabiamo v jeseni. podpira izka$lievanie. Deluie proti napenianiu. ooiaiiio t<o'i obkladke na obotele sktepe pri sktepni revmi. Jedmerovo moko. ieinenove noke in mleka na vnele aire. I I. griii in hripavosti. vleliu. listi nitasti. ae ga curnemo v vodo za grgranje. lz zdroblienega semena. prepreduje vetrove. I Caj z ianeza je odlidno sredstvo zoper aslmo in oslovski kageli. Veliki kobuli so zlato r!meni. Pri revmi ga dodaimo drugim vtiraloml Plodove dajemo v odvajalne daje. I. JAI{EZ P||nDhclla anislm . JeiilLnJva voda: pcmenovoztnje kuhamo tako do. Ugodno deluje naielra in vranico. Zaradi boliseba okusa dodajamo daju mleko. skuhana na mleku. zdravi katar. kopliemo ilh marca in aprila. krCem. Niegovo zrnle je zdravilno. Bolj kot jane: sta udinkovita kumlna in komardek. okrogllm. zaureto s t som. zdtavi razne bolezni ledvic in mehulia. vetrovom. prepraiena in na mleku skuhana v juho. zei pa lahko vse poletje. slrul onalz Je enoletna rastlina z gladklm.mono a. progaslim sleblom. Zato je dobro pridejati 5e kumino in sladkijanez. daljsem klhanju sluzasi in ie s siuzom pomembna prehrana ielodi. (Vdasih so temu Saljivo rekli . nih bolnikov. da ga ne zameniarno s strupenimi kobulnlcami: dobro si ga oglejmol (Strupene kobuLnicer misjak. woie obkladke iz . ffI . kadar imamo obolelo gllo aJ. ima pa tudi vrsto zdraviinih uainkov. laisa bolece mokrenje. Toper obktadek z jesprenja hitfeje pozdravi un"te ol"itin". ko ie zrelo.poprdinec(. da imaio do Nolranje: jeimenova noka. petersilj in zelena. coje ga mnoqo sort po vsei Evrop dalei na sever. V pivovarnah priprav- ielodine bolnike in ljajo iz neoluSdenega jeamena s/ad. pospe6uje menstruaciio. 50 Jecmenove otrobe in moko zavremo s k som in mas. Janez kol zaiimba ugodno vpliva na prebavo.om in tople oolaoamo na izpahniene in bolede ude. lropelika.go. putifi ati protiriu.znosen in izkasljevanje olaj$ano. Pri nas sejejo ozimni in iari iedmen.) dovoli mleka. TLdi um:vamo hrapave'n lazpokane roke. llordoum disflchm . ker zelo pogreie celotno drobovje. Vino. Uporabljamo ga pri peki upognjencev. da zrna popokaio. V glavnem sluZi za prehrano iudi in Zivali.in.jemo pl katalju mehuria. sienidjak. pri bronhilisu pa spodbujajo sluznico za izlodanje sluzi. Jegprerl postane pomaga dojedim materam. Dodaiamo ga v kruSno testo. ki imajo dolge rese. namodenega v Zganju.) Janez spada med Stiri odvajala: ianez.. ki rma veliko hranilno vrednost za ne kolidine kreoiio ielodec in ilevesie.

kamnih iel potenie. Caj pripravimo takolel 1-2 daini zlidki narezanih listov poparimo s skodelico kropa. lepo I . Cvete od maia do avgusta. p iudni( 1. Nabiramo v senci ali kveijemu 40'c. jelta. Zdravil| drevo. kadar cveto. kri.ionikum. zlasti na pozganih posekah in blizini oglarskih kop. b6zeg 1. orehovi listi 1 del. Je trajnica sgrozdi imajose pla| zi. Jesen je do 40 mkrilati. 52 . Jesenovo lubie je nadomestek za kinin. ki I . Caj iz plodov hvaliio p(\ lai$a kaSelj. disti ledvlce in mehur. lak-o za prsi: jetienik 2 dela. nih h. . uporabljamo ga Caj llI . diseaa peria l del.1 44. tako krepi notranjost in laisa razne tazave. Cvelni bledo Uolonlc8 olllclnillr-h . raznim: druoimi zetisti. Plodove ni modre cvetove. Caj zoper 2 dela.lal aii ?^^af deta. Tedaj nabiramo in olupimo tudi lubje z nladlh ve)ic in vej. k^.stov blago odvaia. Plodovi so korenino. lma veliko zdravilnih snovi. yranlco in Jesonovo listie dodaiamo dainim mesanicam za Ci5Eenie krvi. Pomaga pri tezavah ielodca in prebavll ter drevesla. Za bolisi okus pa jim dodamo malenkost majarona ali DOOTOVe mete. to je osnovni pogoj za odpravo 0dpravo srbenia. zdravi revmo in vodenico. lahko do 3 skodelice na dan.tai za ietra: jetidnik ietrq: ietidnik 2. Cai iz . regratova korenina I del. rast ne. I slabotna za v mehuriu in zlatenici. tak-o ilor. Uainkovit je pri zdravljenju ekcomov in drugih kornih boleznl. da potaQano sv6|jetiCniknabolna mesta. Susimo v senci. Uspeva bolj na suhih rastis- nabiramo septembra SuSimo jih in oktobra. Zdraviietiko in sedila. zdravi vlodico. ledvicboleznih. ludnik 1.'relov. divja madeha 1. trpotec 1 del. po 3 minutah precedimo. pljudnik del. pomaga proli prolinu.anina 1 . pesku. lll8ll la30n visoko. zoper ekceme in koine bolezni ter slalostno stbenie: jetidnik 2 dela. a brez korenin. Jetidnik uspesno mesamo z raznimi druqimi zelisii. Kneipp ga priporoda zoper prolin. saj disti krl.de1a. prsi plluca. JESEII Fr6rln$ 0rc6lsl0r JEilGMK 45. diseda oerta 1 del oliuanik 1 del ra. Sele dobro posuieno rastlino drobno zrezemo in soravimo. Pri bolezni grla daj grgramo. raz0otl deli: ilsle nabiramo od maja do julija. vsaj 14 dni. odpravlja gjlste in velja za krepilo . pospesuie izloeanle sela. pri vaeh naStetih boleznih si lahko pomagamo tako.ilv. pri v dih. po 3 minutah odcedimo in popiiemo po poZirkih nadan 2-3 skodelice neslaienegaiaia Eno dajno Zliiko lubja kratko zawemo v ya litra vode. vodenici. piiemo po pozirkih neslajen dai. Jes6novih daiev na splosno ne sladimo. Piti pa ga ie treba zasloiu v ll I l.in revmo. posebno tistih z nad-leinim srbeniem. Krepizdraviinpredvsem dlhala.

glavobolu. De uje prot boleiinam. zlalenico. |. KolmeZevo tistie pleiene mries.so. koinim boleznim. pri bronhitisu. za notranjo in zunanjo uporabo. Kamilica je za vse mogode zelisie. kot delamo pri lipovem daju. kopeli. KotmeZdva pi?ia pomaga moskim or: oslabelosli spolne mobi. Na rane daiemo tudi zmddkano . Skrbno io odistimo. @ @ffi 54 . Kamilidne kopeli pomagajo pri boleainah v usesih. gojimo jo pa tudi na vrtu. oslabelosti | ielodca. na oreoihu posusimo. Sanl vrodini. Prizadeia mesta vsak dan 3-5x natiramo s tem oliem. I ega lahl(o uporabimo Se pr univanju glave zakrepilev lasiiea. V 1 iler jabolenika razreZemo 20 g ko mezeve koren:ke za nexa. Pest cvetja namakamo 12 ur v 1 litru belega vina na soncu in pijemo po poiirkih. plotinu in revmiodlidno pomaga kamiliino olje. da se ne navlaZi. preden se poka:ejo listi. Kolmez uporabijamo pred| I I vsem pri ieloddnih teiavah: v bolezni in nadloge. Ne smemo ga piti zelo vroeega. lzbolisa obtok krui. Deluje pfoti povi. ki se tezko svezo rastl no. ki raste ob rekah. Kamilica vseb!je azulen. 20-50 cm visoka rastina z drobnimi. za aa)e. btedieno. Dodamo nu poprovo melo in het. pri driski ne uporablialmo kolmeza. precedimo v stekle- | I | |. Je 60 do 120 cm visoka modvirska trainica. belorumeni- KolMEz 47. sopare in iznivanja. o6eh. Kamilica pregania kamne. ki zelo disi. pomanikaniu teka. in sicer zgodaj spomladi. oteklinah. Za daje nabiramo mi cvetki. menslruaciiske leiave. slabi plebavi.1 46. KAMITIGA fiarhirla Ghrmomilla gnoinih lanah in ranah. za kopeli pa celo rastlino. Za vtiranje pri bulah. Caj hitro pomiri ieloddne leiave 2e po kraisem rednem Ditiu. vodenico ter pospesuje izlodanie seda. pri stalno mrzlih lokah in nogah si napravimo tople kolmezeve koper: Enako pri ozebfinah. da ne izgubi arome ln z njo zdravilne vrednosii! Za eajio le popatlno. glanulomih in bronhitisu. zmesamo z medom in daljsi ias uzivamo zjulraj in zveder 1 dajno Z ldko te mesanice. nice. gliste. zmelkaninah. lesnobo v prsih. Pri pomanikanju ielodine kisline. Raste po njivah. de kamilce zdrobimo. obkladke. dni. SuSlmo hltro senci in hranimo na zelo suhem mestu. mlakah. gripi. Uredi iztok iol6a in pravilno izloaanje. Velja za najboli$e Zelodano zdravilo. 10 dni zapored spiiemo Z litra pijade po poZirkih.oim manj se je doukaimo. cvetni kosek je votel. sinusih. sti rn slaboklvnosti kuhamo iall Kadilci se lahko oovadijo kaienia. Sluz se hitro razpusti in lzlodi iz pliud ali ielodca. Nikar ji ne gnoiimo z umetnim gnojem! Cvete od junija do avgusta. Nabiramo vodoravno razrasieno koreniko. slabi plebavi. vnetiem. Preganja revmo in protin. . Je eno etna. Nabiali io smemo le ob suhem. stoiedih vodah. in pozno ieseni. ki pomiria. de iveeijo posu-seno kotent4o. Kamilice tudi temeljito razkrZujejo. z eno besedoi je neprecenljiv Stvarnikov dar. grgramo z zavrelkom kamilic. NekajWgl6i kamilic narnakamo 10 dniv 1 ilr! olivnega olja na soncu. Pr: bruhanju ne p imo kamiranega aaja. rana se oaistl in zaceli. Uporabliamo jih kot obkladke ali kopeli pri ce iio. Za krepitev spomina ie ko. zasti za klde vseh vrsl. Ko|mez je prastaro zdravilno samo cvetne koSke. nespe6nosti. lrganie v udih. pri Yetlovih. Slari Kitajciso ga imeno- vali podaljsevalec :ivlienja. Najvedkrat uporabljamo tople obkadke proti boleeinam. Boledina kmalu poneha. Kadar nam izdereio zobe ali imamo vnelo grlo. Ce ie sluznica vneta ali celo 6i1 na ielodcu. nervozi. razrezemo in v senci.me_ zev cal. kalariu. Je v prv vrsli zdravio za Zenske. I |. sai jih sili na bruhanje. sonbnem vremenu. nespednosti. pliuinici. 2G-30 min. iiydni stabosti in ienskih boteznih. Kopeli naj trajajo pribl.lm |tamlllsa I med Zitom. eteribno olje.

da se ne ohlade. dal Eisti krl. posekah. tudi v hribih. drzati zaprte oai nad komaftkovo zavrelico. lz modne repasle korenine pogania do 2 m visoko. Pri llganiu v uSesih si natedimo soparc. po 10-1|s kapljic na sladkorju ali vodi pomaga za razne nastete legobe.A MRTUA K(|PRIUA 49. zuna. l i 56i j ! 57 . gnoinih tvo h. Komareek ie eno najboiisih sredstev za oslabele. Komardkovi plodovi vsebujejo | steblu. preden gremo v posteljo.kidaje jedem pri- dlhal. plodove Dobiramo v septembru in oktobru. zme jemo v prah in iem jemo vsak dan 2-3 nozeve konice med Pri h pavosti in vneliu grla grgramo s eajem. Pri sla. hladne. Raste ob poteh. lzvrstno deluie prj vnetiu ledvic in drugih boleznih sedil. da mirno spimo. pri vnetiu ele enoolje. kraj gozdov. ledvidne in dteve8ne boleznl. Cvete rumeno v iuliju in avgustu. To delamo 20 minut zveter. lomo]of al[m-h . njim in notranjim krvavilvam. 6ez pa Se suho krpo. Cal uspegno tidno. Komardekje uspe6en protistrup prizastruP' zastatanem kaslju. predvsem zaradi korcnine. Tudi pri slabl prebavi se spomnimo na to zel. Uporabna je cvetoia rastlina. gojimo ga patudi po vrtovih. raznih izpusraiih. jeten duh. Ustavi bruhanie in kolcanie. ureJa meseanl | I | l. in sicer za mnoge bolezni..hn. Cvete od aprila do julija. Liimlm ulo{ro . enako pri molniah prebavil. Cvetove posugimo. Pokriiemo se z brisaeo ali riuho. Kdor ie podvtzen nape- | |. Ob4adki kuhanih listov in cvetov pomagajo prioteklinah. Tako si Eislimo kri.1 48. Lahko pa cyeloye nanodimo v alkohol. malok ne Zene. grmoviu. Se bolie ie. I(|IMARGEK AIi KI|PBC Foollculum BEI. kofllya m ra I |. ciklus in delovanie znoinic. ker mnoii mleko. Na vnete dolke dobro d6 kuhana in zmedkana korenina kot topla ob'oga za nekaj ur. opeklinah. veinato steblo I Je do 60 cm visoka trainica l. mlade liste vse leto. hemoloidih ie dobrodosla kot dai. ket zbuia tek. lleniuz jodom. zlasti dojede. ket zavia nzmnozevanje bakterii. Na oslabele oel dajemo topJe obkladke iz komardkovega aaja. Caj uspesno preganja Pre' Pre. s oodobnimi lsti kot oei(oda kopriva in belo rumenimi cvetovi ob s tankimi oernatimi listi. Kapljice pred spanjem nam omogoeijo. Pijemo ga 1x ali 2x na dan po 1 daso. Uporabljamo ga ludi kol zaeinbo. Pospe6uje lzlodanle ere- Yesnih plinov in seda. Dodaimo mu 5e malo mleka. ureia plebavo in blaiikfe. naj seme zmelie in ga dodaja iedem. kosilom. bokrvnosti. kamnitih pobodjih juzne Primorske. Koorc raste po pustih. deluie antiseptldno. Deluje tudi proti griii. topi seCne kamne. pri Yranidnih boleznlh in njaniu. Prepreduie nezdrava dlevesna vnelja. s4ie izvrstna v prehrani.

. Je grenka zdravilna ras ina. pr iot6nih. to n I. rekonvatescentom. Uoinkuje LS lih predelih obalnih podrodij.jgtllh. usteylia kryayitve. namodenimi v vodi. vn.50._ | l::>.i. se obnese pri prot plehradom Tudi pri prebavnrh m:ahf. zlasti ob t(oRDABEl{E0ilfiA Gnl0rs 5t.. Rasle oo kamni- lz | | Ker ima zetezo. K. zaprtiu. Cvete od iuniia do avgusla. prj clevesni perforacUi i" r"p^.. glrpah In TBC. lltdhr I I hisah.*1ild. S kopr. | II | .. zla_ stiZelezom.ll pozabimo na kopivni ..ru.?.i ri*"ii'#li. Kot zdravilo za hemoloide priporoeajo sedeZne kopeli. da izpraznimo zetodec. nim otrokom.le r1111ff3tr""1f ii. irlcdlctE - ln ltalrnl Glo[. Proli.d#. Uoieznir. vranjdnih. #$nf. . ieOAenif. I Raste povsod. . da se hitreje zaceliio.::li:]:i f i:f.:xtit f 'J.[oj-f. kasliu. plodove ima podolgovate.sflinske kopivnivodi. lahko izzove brunanie.. slabokrvnosti. Tudi na pliuCa in srce deluje ugodno. Je do 60 cm visoka enoletnica. Viasih ie kar nadlezen plevel. I ". pri srcni slabosti. i4. io lastnost izkoristimffi @ @ zastruplioniu s hrano. Nabiramo yse zellsde od zgodnie pomladido pozne leseni.1{{. celo pri rakavih ranih se stanje precel izboljsa.'. napenlsniu.' .ii... orebavnlh molniah.. oa se pliu. Uporabna ie pri nespecnos in pri molniah v zvezi z iivci. koski so rumeni. oodobna osatu. v I tF. grobliah. hlevih.i. pri motnjah v zvezi z ielodcem in dreve3.F I -*<=\ *-. sveze rastline iztiskamo sok. kjer ie zemtja bogala z dusikom. I Tako oskrbuje teto s kisikom in varupr. Zelilie posuSimo in zdrobimo v prar. I. lenem Ere.tr vrodinskih boleznih. iuJijo..nd. Listi so dlakavi in lepljivi. Organizem se tudi krepda. zalo je priporodljivo piti ial pri motnjah zaradi slabe sestave krvi. zrvce... . katrriu. Dobra je predvsem zunanje in priietr. otraui rriusra"niJv.vamr.. eist in izboliSuie kri. 58 . aftam. ?. posipano ga po ranah. to poGm se razreOeimo.. vesiu. . kuhamo Spinaao.ustnim intekctiam. L. iuhe in aaie.lqjno Zlidko zrezane zeli na skodeticivode (vroa pretiv) 2-3x dnevno.iak. viiii jin plludnicah.qu dlas.xl??l bu_ani stinavki.ji. preganta gliste.j . Nabiramo cyetodo zel btez korcnine. uporabljamo jo notranje. ptiudni pliudni in sr6ni astmi. Zalo ie uurid t/. tzredna je la dihala. uEUt(A t(oPRruA UUca dlolc| - hn...* slabokvnostjo.$if.$ |I r-*". A.. nih in ioldnih boleznih.t a/. pomiria lydi rahitidnim otrokom. zato se spomnimo na to zel Dri spodbuja cetidno presnovo.i. vsebuje vitamin C.Je odlidno zdravilo proti vlodini. I | I I ieW. Zoriavgusta-seplembra. orisDeva ll.'"-. de zelisde uZivamo kot eai: iijji^ kopano ugi: 1kg kopriv na jO I vode. ee pretiravamo.r. Je zelo bogata z minerali. Gojiio jo po vrtovih.g? fiIff liSkropimo r.*.". iem. k obnavliantu rdeaih krv. "1tj3.

Zelo ie uporaben tudiv zdravil- stvu. Priporodljivjeiudi pri rahlllcu. pri luskaYici. ielmih. lz korenjevega zelenia kL hamo Cal za izpilanie ust ori atlah Korbnievo sene\e l|-di d'Lretik. Nerafininno koruzno olie ima dragoceno terapevtidno vrednost. dob'o m. Posolimo 'e malo Lahko dodamo nekoliko maiaron-a. tooiledvi6ne kamne. | II | .T 52. Koruza je kultuvirana. Ce se nam zminiSa izlodanle se6a. Poleg modne prehrane nam nudi tudi zdravilnost.siri krunetile in nastakovaruie pr6d adetiosklelozo. ukiuie k$li. Korcndkova juhaje odll6na protidliski dol6ndkov. sok. V korenju so odkrili snov dokarin. poveeuie telesno odpornost. Kdiaiti obktadkiso dobrl za ekceme. ielodeno nevtralizira kislino. I l. ). piiemo daj iz teh laskov. da laske mesajo s liZolovimi luseinami. Pri bolezni sldne miSice mesamo laske z regratom in meto. . Otroci so boli odporni proti glislam. Nekaj minut nai stoii. zjutraj spijemo. Poizkusimo ga tudi pri moCenlu poslelle starih ljudi in otrok. vodo.edeml. ki. l(0REllJE lltuc$ cadlt - t(0RUzA 53.lifus. vneliu uses. Pore:emo jih Ze pred oprasitvijo. Zaradi srdnih boleznise nabiralekodina v tkivu ie iim vsakdan postretemo s sveZim korendkom. Kadar je telo zastrupljeno s kuinimi boleznimi (oipice. ki veliko voziio ponoai. Hitro jih moramo gnltle Y posu$ili ileveslu.n korenia.. Koruzna noka niza krvni tlak: 1 Zlico namoeimo dez nod v kozarcu vode. ker disti kti in iene na preleino v toplih predelih sveta in je nepogresljiva v prehrani. plludnih ln ledviEnih boleznih. plehladom. Vsake 2-3 ure popiiemo 1 veliko Zlico tezdan. opekline' lvore. najga u:ivaio listi.hko dojendke in male otroke hranimo s pirejem iz v kosih kuhaneqa kromp'ria . Pomagamo Sok pomaga Se pri zapeki. materino dLsico ali lovorov list' da se izognemo enoibirosli dietne hra're in pospesimo zdravljenje Korerje odstraniLie strupe z telesa. peterti'i. Kitajslji recept za dobro odvaianle seCa ie. [!kr]rE I I. Preoreiuie nastanek ledvi6' nih kamnov. Ker mnozirdede krvnidke' nas varuie pred slabokivnostio. Caj teh laskov lspesno zdravi bolezni mehuria in ledvlc ter vodenico. Je odliden izvor energije Uzivamo su/ovo in kuhano. angina. Tudi sladkorni bolnikl si lahko brez skrbi postrezeio s tem. n z{a m{ts . . Mediem l. Nuino ie umetnLtoploti. sicer hitro izgubijo uainkovitost. Proti ddsii uziriamo (unan6 korenie.nr. Cal lz koluznih laskov: aEno 2li6ko laskov prelijemo s skodelico vrode (ne vrele) vode. rahilisu.sel. vseb\Jie skorai vse vitamine in mnogo mine- [ . fla Koreniek znanavrtna rastlina. sai :ene na vodo si s tem aaiem: preganjatudi levmo in ptotin. . v senci ali previdno pri odveeno potrebno pri zdravljenju ocesnih mlen. Nekai dasaje lreba opustiti mieko. 60 . Ker krepi oslfino vida. Skrlalinka. kuhajmo ta daj. Cvete od junija do avgusta. Korenje Prepredule | | Revmatiki naj vsak dan Pileio I l. neobhodno potrebna v zdravi 'e prehrani. To so koruzni /askl ki pa moraio biti zares pravjlno posuseni. 2 in ved metrov visoka rastlina. Raste ralov.

da ki bolie kloii ie Naoenia stene iilodvodnic snov Po in nih gozdovih. povedini nidni dliski. Po tretjem letu zgublja zdravilno mod. Uporaba: 1 veliko prebavnih motniah. ozeblinah. in obenem preganla gliste. udinkovito. Listi so 55. Nabiramo /uble. to vpliva na iivdevie debelega 61e. plotinu.Lle sorodna dtsttLnn RRHLlrn (Rhamnus CISTILNA KRHLIKA lnnamnus cathartica). ozeblinah. povedani ploslati 62 63 . Sodobna larmacija pa Ze izdeluje pripravke iz krhlike in Se drugih sestavin. mejah. trombollebitisu.in.in. Raste po vlaznih. vliiemo ikLhamo. Zdravilo ima to prednost. ledvenem useku. belem loku. Toda Lubie mora prej 1 leto lezati posuseno. send- w\ || | | . Liste 'l 7'ezane p odove pri levmi. Ko se stanje zboljsa. posut z belimi pikami. Lahko tudi samo 'ramod'mo za | 2 ur. ko se odpre. arlna . V zadetku boreTni jemljeno trikrat dnevno ndZevo kbnico med iedio. iil. zmeliemo. Tudi iold se boli lzioda.oboko dnevno. 0rugo aez dan po obrokih. vr dnevno. de piiemo ta cal. prah iimboli globoko v grlo. goli. Cvete maia. gladkim lubiem. se razstrupl. zmedkaninah. V :ilah. sicer bi nam bilo slabo in bi bruhali. l I I I. lc$cn dl ll Je do 30 m visoko. pade ven rjava. da kri krepkeje priieka v srce. vneliu in razsi4enih venah cvetje namodimo v Zganjd in pustimo 3 tedne na soncu ali pri Stedilniku finktuto uporab' liamo za-iivdne boleiine in revmo za naliranje. dnevno. Pazite. skorio in p/odove. ob polokih. Hranimo ga v temnem prostoru. prolinu ozeblinah Z c0 Z ico lubja na liter vode ali 1 kavno Zlidko na vedio skodelico prevremo in pred Zliako veajo soanien popijerno nekai 7lc. povedani plostati.54. rasle po parkih. viiemo vodo \ kadin se nanakano prilevmi. katariih vseh vlst. PrL vesno sluznico. svetleba se glavica z belo ljso. ne da bi razdraZ I dre| tako pomaga. ki so najprej zelene. Za nosede in dojede matere ni priporodljiva. kro' Cvetje driski. beli in roznaii ivetovi so grozdast6 oblike. ob cestah in oozdovih. vo. da I | L l@ krvnih strdkih. Plodove 5e sveZe oluPimo. pasnikih. Podobno de. . Plod ie bodidast. oiilie. cvetove. pa dvakrat ali samo enkrat vnetiu ali preutluienih glasilkah s prstom nanes€mo dnevno. ikuhamo. spodaj dlakavi. na kratkih pecljlh. Odvata. Cvete maja in junija. Kostaniev prah iem jemo Pri razsirienih venah. Je eno naiboljsih zdravi za plodovih escln. odprtih ranah zaradi podenih anginah. Pri angini. da ne pride v sapn kl To slorimo veakrat iimboti g. Cvetovi so bledo zeleni ali rumenkasti v lislnih pazduhah. ima neprijeten vonj. kosato dre| . Nabiramo ilsle. ki stori. vesJa. ribnikih. nato rdede in kondno modro drne. posuSimo na pedi in zdrobimo v prah. dokler ni v redu. ledvenem useku zlomu protinu in kapi V ooslev oade ludi pri koiniTBC. Plodovi so za grah debele kosdibaste jagode. da se ga telo ne navadi in ie vedno cathiirtica). oo ure ne uzivajmo druge hranel t'al z sKolp drevesa in plodov uporabliamo pri notraniih krvavitvah. 0luJr K0srAl{J Acsculls hln[0ce$anun tffiHutfi Rhanms lrdngda Je do 4 m visok grm s lemnim. ii jajiasti.

Ko zadne kalhi. KR(|MPIR Soldn[m ubol0sun KRU0M0G]||GA I Dobilismo ga iz Amerike in sine moremo ved zamislili prehrane ali SlUlRlfLJl0lfi 57. sendnih krajih. Ier se tako najbolj ohraniio vitamini. prsnih kalal. kam. Uzitni so gonolji. Preden pijemo. st. Raste po vlainih. ki je tudi pozimi zelen. Enako de amo pri boledinah v spodniem pri vnetiu . vnelia miaic in kosti. da ostane toplo.di sedno kislino. revmi in protinu. EEffi E@ 64 65 . modno razvejana. Pri plluinici ari akt oo mlnur1eri. Je naiblizli na za lane. VeZe tudi s topro vodo i toplo *oo in na tesbe poprterno. lma nepriieten duh po kozlu ali stenicah. proli nah v ielodcu. tvore. tudi prav maihnih. Zdravimo tudi ko:ne nepliietnosli.n-pi' bo mehunev. | | | Pri vnetiu grla grgramo s pre| | . sorodnik krvomoinice.n ulkusu. zdnr|G. ker pozelenijo strup solanin. Uspeh se bo verietno kmalu pokazal. oorabimo ori ieloddnih in drevesnih vnetiih.snemo sok. roio alum . lnrnDll |. Navodilo za namok: rastlino namakaimo I ur. ae napra| I a. ko cvete. - dlakasta. Zel polozimo na bolni mehut dez nod. zvezdasti. pretlae. plotovih. ako ga gojimo v loncu. Veze t'. ievo kaso oblolimo okrog prsi. boleeiiih. mo re zares zrele plodove. ekcemi. Ob neplodnosti v zakonu naj moz in Zena popijeta po pozirkih vsak dan skodelico iala. TudioDekline oblaoaio s hladnim naribanim krompiriem.56.er v p re rden in rihlo solien je dietna hrana pri prebavnih molniah (Pokva4en ielodec. sur'ov je uporaben tudi oieh. vnetiu oblaznega iivca. nato pa navezemo na bolno mesto. ^iamok d skah novoroienakoY. ki tudi zdravi. grlu. porabimo vodo za iuhe. vic. nom. vneliu lelod6ne delu llebuha. Skuhanemu in zmeekanemu dodajmo jabol6nega kisa. ne rane. zmedkanine. je lreba po'eg kali izrezati tudr oi. /Valban. ki je Skodljiv za prebavila in vid. I l. Usta in gllo razkuzuiemo s slano vodo ali prahon diviega kostania. da ie mehko. Krorqpir kuhan v kosih skLpaj s korenjem. Zavijemo se Se z volnenim salom. Na % litra vode damo 10-15 g ali eno Zlieko zelidea na skodelico. Presni kromplrjev sok ie odlidno sokr-g4leda kro'npiria. Prav nam pride privnelju led. odiuniia do pozne ieseni. pretladen plre ker je v niih soranin. Pijemo iez dan po pozirkih. C. Zelisde navezemo oleklin€ pri ljudeh in Zivalih. pri revmi in krompirjem. Naabamo 1-2 kronpiria. B. Ponovimo drugi in tretji dan. roznordedi. Vsebuie ob zidoviu.U2i' kistino. vitamine A. razjede. Je trainica. Naibolje ga ie kuhati v olupkih. F. Ce ga kuhamo olupljenega. Zelisde si ponodi prilepimo na ledvice. Privnetih vimo celodnevno kronpijevo dleto. Ne smemo jlh pustiti na sveilobi. Pozimi suho zelisde naiprej namoiimo v vodi. Odpravlia zaprlie.izkopavamo iih od iunija do pozne jeseni. 94 Ia4edd mo U-Zivgj.tat|| rrahuhe Prpsni (ro. otedenih dlesnih zeliE.[1r. livon. slbei. nJt"soe popijemo. sluznice . vnellu skleDov. pogrejmo. Cvetovi so drobni.o riev sok je odridno sredstvo or. Z zmedkanim krompjriem zdravimo ozebline Pri glavobolu oblollmo Eelo z rezinaml surovega krompirja.e sbheno in ga polozimo na bolede mesto. Lahko pa poskusimo tudi z rcZenknvtom. Nabiramo vso nstlino. ako ga imamo kot vrodo oblogo oktog vratu prlblizno pet ur. kot so li$aii. driske) odraslih in olrok. Pomaga pri anginah. rane.h]r. bule. vnelja. do 40 cm visoka. Ne vnetiu sklepoy. otrok. lgllca brez njega. Tudiopekline oblagaio Fri oliudnici akutnem bronhitisu surovo krc. G0rinlun . poleg tega pa pijemo namodeno zeliSde.

dase dobro izkaSliuiemo. zasluzena pliuia.. Beli cvetki so zdruzeniv kobule. da dozori. Tako je daj krepkejsi in uspesneisi. Preden Popolnoma dozori. Spodbuia perileni krvni oblok.. Slolld a n0dla - h]Y. Plodovi so zreli iuniia in iuliia. N I Suie mlednosl. co. ker io varuie Dred izsusitviio. lzboljSuie tudi prebavo. namotena v Zganju. Za zemlio ie korislen. sluZi kot natiranie pri levmi. nlSlaHnl. ker pospe- | | Je diurelik. mehul zlato iilo. Nabiramo i/btde in drobne cveke. tudi v hribih. Pri novo kopelveektalna teden. Nezne listke zell uporabliamo za solate. 66 67 . Cisli zasluzena pliu6a. Kuriadrevca in kamilice. in sicer za zadinbo in zdnvilo. in sicer vse poletie do septembra. uporabliamo p/od.-. | .lalo io potoliemo in damo nazaorte odi.58. Kumina krepivid in sluh. Rastlino porezemo. l\. I l. deluie proti ledvidnim in mehulnim kamnom..-1 . Raste kot plevel po njivah. I I I . Zel.. io povezemo v snopiae in obesimo na prepih. in I zdravi gnoine Kot ial je izborno zdravilo za bule in izpui- razkuzuie irevesie.[r. skuhane v olivnem olju. Odpravlia motnie v ielodcu in lodilih. ob Dotokih. KUMI1IA Garum carl .. pomirta kee. krepi ielodec. protinu in zbadaniu. Pri odesnih in uiesnih kataiih natedimo kuninovo soparo. | | . dodatke iuhan in prikuhan. G l0yac.'-------. Zdravi ledvice. posoesuie menstruaciio za Lahko pa naptavimo obkladke z zeleno rastlino. I|. Neogibno potrebna ie Po Porodu tudi zaradi doielia. iaie. Vsa rastlina je disavna. ledvice. S dajem iistimovnele aliudaliene odi in zdravimo molno roieni. Pospesuje celienie ran. lumh Cvete od maja do iuniia po travnikih. 5e tmotec in oreslico ter skuhamo na vinu. sluznice ln koio. Mehda sluz. lzganja Yetrove. dajemo kot obkladek na trebuh otro- kom pri krdih slabolne otroke priporodaio kurnr'- pliucni zasluzenosti dodamo iaju in naoetosti. KURJA GREUGA 59.

Ce se nam zapira yoda. Nabiramo p. krvavenfe preneha.i sol. podobne uOinke ima tudi LAKO tA. vnetiu mehulia in ledvic. sulidasti in se konduieio v maihne ostre igle. dmla Gall0m r6rum (!nral. sestavjjajo pahujjasla socvelia. Steblo je ob kotencih zadebe_ llen0 in dlakavo. Parne kopeli iz vedo rano volndto luoino kutinovih listov so dobrodeine ori izpadli naternici. drobni cyetklmodno disijo po medu. dnoine tvorbe. Listki so podolgasti. rdedkasto bele cvetove. zatldline 'n tudi rakaste koine tvorbe. Zene na yodo in pospesuie potenie. I l./o.fq':i:g2ggT9. Pri Cirih y uslni yollini lahko tudi grgramo. sicer pa io oosusimo. poteh. Gfltm aladm lpl0zahCat -nn Iranlsfo crllrtc iablani.EZAJOGA 01. So dlakavi. dlakasto steblo pozene do 60 cm visoko.. obolenju vranice in lrebusne | I | l. nih molnlah. tega uporabtjamo pri pieleianinah. kj ga pripravlamo za ktsante. opeklinah.ker |-LEZAJUUA ne. boiiasti. Lahko naredimo tudi maz. Zor! jo oktobra. pasnikih. da se zoosti v s/uz.O||. da se posusi.. toda trpek okus. Sok sveZe ras ine oome_ H". bele cvetke. tzrazila ptezalka. ie drevesne sluznice. zlato rumeni. slinavke. Ce Dolozimo na krvakutine. Pokondno. Kutina je nekoliko podobna I |. Ko cvete. saj zraste do 1 . KUIII{A Gfdor ro fiea-i IAI(OTA. Kutinovo seme namakano v vodi. dozoriio pa v kieti. PRAUA in PI. nasipih. Cvete od |. Zdravilnost: zaradi obitja stuzi | || zelo uoorabno sredstvo v obiiki kompola pri vnetiu ielodca. neruozi. dihalnih poti in pridriskah. Prava lakota raste po suhih travnikih. lma drob_ 68 . ienskih boleznih. i/azito'menlamo viakti tri nien sok nakapamo na bolno kozo in pustimo. posk!simo z lakoto. Dobro se izkaze prj iivtnih boleznih. vodenici. . je rreba dali vedno svezo. pri razpokani koii in prsnih bradavicah. P/odovl so podobni iabolkom ali hruskam. Rumeni. llaaie. Poskusimo tudi prl koinem raku: sveze iziis- Zdravilnosr: pomirja klee.5 m vrsoko. lmaio prijeten voni. Cvele maja in iuniia in ima velike. Surove krhlje vlagamo med zelje. Cal iz Jakote skuhamo tudi pri plebav. samo s sveiim naslom in namaiemo koine izpugCaie. Pri oteklih bez. zato uzivamo samo kuhane. gavkah naredimo za nekajv obloge s precej toplim daiem. Najbolj uainkovit ie sye. meiah in junija do septembra.

1 liter zgania dnevno do 10 kapliic Uporabljamo ga tudi za .uhovo listie in nani se uleze bolnik. Sluzi tudi za odvajalo. Zoriv zgodniiieseni. I l. da prevlede sluznice a. lz teh so tkali platno. Plod je okrogla glavica s semenom. Rumeni cvetki lapuha nam mar ca in aprila oznanjaio skoraisnio Domlad. da se spoti Se prej spiie vrod iaj iz lipovega cvetja. da na posteljo pregrnejo riuho. te so bile mnogo boli zdrave kot danasnja sintetika. spodaisivo polsteni in imaio rahel voni. Vsa rastlina ie zdravilna kot ial | I |. Stebio so susili razoroslrto Do sondnem brdu in nato trli na posebnih oripravah. Lapuh raste najraie na ilovnatih tleh ob vodah. NaSi dedje so io sejali naived zaradi platna. lz semena pridobivamo laneno olje in tropine. LAl{ Llnom $lhtlsslnm . namodimo vani krpo in jo polozimo na bolno mesto Pri vnetih venah Drioravimo iz sve:ih zmeakanih listov lapuha in sladke sveze smetane naso. Seme. Crevesnih in ielod6nih boleznih. pavosti. Zoldni in ledvirni kamni bi se ne delali. katadem dihal. Laneno noko zmesamo s prekuhano vodo v namaz. Pomaga ie pri pliudnih. hripa- mrene. vnetiu lebrne zimo II | . Pritlidni /isliso grobo nazobaani. ali p-a skuhamo dai. Poleg tega pa Se plsi obloz listi. ima do 70 cm Cvete iuniia. Tuberkulozni bolniki naj bi vsak dan jemali Zlico lanenega olia. Kovinske Skatle niso wimene. zelo uporabna rastlina. nadusliivosti. Je enoletnica. zdravimo zlato iilo in opekline. ielodca s tanko plastjo in tako blazi vnelja in Siiti pred intekcijami. Tudi mehur in ledyice si lahko zdravimo s 6aiem semena. blonhitisu. tega namestimo na platneno krpo in pritisnemo na zagnoieno rano. I0dilol visoko steblo in sinie cvetove. hd. na prsni ko6 v primeru pliudnice ali vnelia rebhe mlene. oslaieno z medom. sveie ali zagnoiene. da 2 meseca sloii na toplem. Laneno olie vlitamo v razpgkano koio. Listi so tedai Se skriti in se razvijejo Sele. vzbuia apelit in deluje protiprebavnim krdem. Droti bronhialniaslmi. vnetia. mehda sluz. pri vneliu spolovil. ko cvetovi Ze iemljejo slovo. skuhano kot Ca. tam je bolizdravilen. Laneni-sluz deluie zasditno s tem. Jemliemo Hx g na sladkorju. slabem apelitu. lz cvetov orioravimo linkfuro. potemneli cvetovi nimajo vrednosti. I l. Piiemo 3x dnevno. Lan ie kulti virana. zarasli roht. nanjo polozijo lap. lapuha in bezga. Laouh ie znan tudi kot iistilo za kd. Cvetie je lreba zelo hitro posusiti. Zmleto sene z nedom oiisli pliuea.02. to iemljemo pri zasluzenosti: prgisde cvetov vrzemo v in pustimo. Je odvaialo brez boledin. Oboie shranjujemo v temnih posodah. ee bi poiedli vsak dan Zlico zmletega semena. da se dobro spotimo.i omili I I izka$lievanie. julija in vdasih 5e avgusta. pozdravi kaseli in hripavost.hn l8n IAPUI 63. Nabirajmo ga na sondnih legah. ki se neprodusno zapiraio. Lapuh ie sestaven del prsnih daiev inhalacije Wi prehladih in bronhitisu. cestah. lvor. s kateto veakrat dnevno mazeno unela mesta. Visoko na severu zdravijo revmo tako. NaSi predniki so podivali na platnenih riuhah. Za dai vzamemo Zlico cvetov na % lvode. ker vosti. drevesia. otekline. Tako so dobivali Dredivo in ga na kolovratih spletliv niti. Ob napadih revme in ptotina polagaio vrode laneno seme kot obkladekna bole6a mesla. Iuislldgo li in-[ . Zunanie: $oleemo opnne /isle in poloiimo na lane. Poznamo tudi divii lan. Dobro ga zaviiejo in pokrijejo. brezinah.

sto'deno v prah. proti gripi in | | pljudnici polenie. toda lipovcu ugaiajo bolj gorska podrodia. ker bi povzr6eir srane okvare Posebn.pa ftffi iii'. Cenimonas modno lelnikov. vodenl- ci. pasnikov.n lteaie"noiti. xatirt dodamo moaan lipov dal bomo siiaino spall tubla-. n'"prezaniu d. da nas uspa- @ i polovice lipovega cvetja. da se struprodsranrlo 'l!liqrene proceimaio lahko vzrok v drevesnih prin h. tESrfi Golilus UPA 65. 82 in C ler mineral. si pomagamo tako.ti v nedooteo. kebuinih kreih. da nas la preseneti v naravi. Tudi pri laku rahko poskusimo te zdravilnosti Enako ori iivini. ga zatadi | arclltm . Lip.nfl. Cvetovi so malo zblenkasti do svetlorumeni. ie odlieno a st lo za zobe nameslo zobne kreme' rL ribp"ro v vodi. Madice so izvrstno zdravilo mestnih nasadih. lipovec pa I l.saiuezev drevesiu q'a or. da vsrka slrupene snovi Cez 10 minut ie treba rano splaKnrlr' n.oovo oolid.tr.nuo" bo. pri auie"n". kosel\. Lipovi so na obeh straneh enako zeleni. grm.luie poZivljaloie.T 64. 9 8. ziitrupiieniih. moskl cvetovi so visede madice. bolje je. iala n. Tudi cvetovi se nekoliko razljkujejo. stolaeni v prch.u Lioovi plodovi. Zato ga uPorabljamo Pri prehladih I I . Prebavil' Pri Prl de.m oqliem bi si pomagali. Obe vrsti sta enako zdravilni malo pozneie. hemoroide. da so zdravilni tudi listiin lubie. ddskah. htipavosti. Posebno vrednosl imajo /e6r/k saj so bogatiz beljakovinami in vitamini A. vnetiih katariih Toda potem lz lelesa ie dolrebno poskrbeti ludi za hilro odvalanie.ovo oglie lahko posipamo tudi po anoinih ranah. di boleha za drisko' zaprtjem' napenianju ali ima gnoine rane Lipovo oqlie. obdan z luskolisti. Br.. Uotnlalt znano je. Uqodno deluieio pri izdrpino'sti. Lipa ima vedie lisle kot lioovec. Zdravilo za gripo: skuhamo daj iz polovice leskovih madic in bolezni ledvic in mehuria. Leskovo skoio in /lsle skuhamo v pol vode in pol vina.hn. mogoino drevo.e smemo uu. ee n'am sili kri dlavo. Zenski pa sestavljaio popek. nahodu.sfe kar surove pojemo. okroglosrdasti in na koncu priostreni.. zdravilni uirnek nase strupe ali bolezenske klice Uporabliam0 i. slabokrunosti .kuhamo.. so 7d?v\to za plolin Obarc lpovega dao na 2 | vode . Umirja napete iivce in preskrbuie Priieten sen V blazino damo cvetje. polne rumenega cvetnega prahu. Iilla Dlatnhill03 crnla6t . Lahko ga pijemo tudi proti driski. napenianiu. lha Leska je pri razsirien I .ni. Tudi na mehurie ueinkuje ovitek zdravilno L.fa d4 sluZi za oblogo pri razjedah krdnih iil in hemoloidih. jih raj6i na jejmo. da s kruhom. Pliu6. ima o. Obe lipi sadiio Po nic. upo'ab jamo za ovrike pri opeKlnah Pospesulelo krepr odporras-t nove koze. Rastlina je dvospolna in enodomna. lipovaevi pa so soodai modri. kratkopecljati. da . preden se razvijeio listi.1.4ani Lioa ie visoko. ustavlia drisko. iene na vodo ln | PosPesl pospesujejo tudi polenie. Cal 2 listov in lubia zdruvi golenske lazie- ka6liu. ki cvete proti koncu iuniia. llo nost oroti nalezliivim boleznim 72 . Cvete od februaria do aprila. k: nastanejo 0b gn'robnrn sih:Z loov. Listi so premenjalni. V primeru. plodovi pa mali orebki. Raste po redkih gozdovih ali krai gozdov. Hilro dvigneio krvni tlak. Nalbolj uporabno ie cYete' sai | - al .

Nanok zrezanih listov v alkoholu upotabliamo pri nalegnienih kitah. kostni ati ptjudi ietit<i. Vsa rasf lina ie gosto obdana z iglidastimi listi. Vsaj % ure naistoii. za zrnat fizol. srbe6ici sta h liudi. lorol. vresisdih. kasliu./. Za pitje ie bolie. porezemo samo vrhove. na koncu priostreni. Vzhodninarodi ga uporabljajo pri rahitisu: okoptelb se v tem daju in ga tudi uzivajo. lazpokah na koil.nfl. lisaiih. loro lr dolgo. lz listov in iagod pridobivajo orb. iz katerega poganjajo I l. l€dyicah in topi I | @ 75 . omake. Lahen 6ai skuhamo Pri I I l. Ob sondnem vremenu previdno stresemo prah na papir in zapremo v stekleno posodo. Vdasih so ga uporabljali za nego doiendkoy. Lauus n6illls . v niih ie Zvepleno rumen prar. kidrpajo hrano izzemlje. grizi. Navodilo: ena eajna Zlidka na eno skodelico vode. ima ved metrov poleI r0u0n 67. Pokondna stebelca nosiio na vrhu Do dva ali tri kiiaste trosne klase. Pomaga pri revmatidnih boleCinah. osoinih raste po iglastih in mesanih gozdopasnikih. zimzelena trajniI . ga vlijemo u kad. ki ga uporabliajo v industriii oarfumov.istov skuhamo modan da. USGJAK Itc00odlrm Glardum . I glo sleblo. kldih v plebavilih in slabosti v iefodcu. kamne. kadar se kopamo. rib. spodai brez sijaja. revmi. lmaio prijeten vonj. Zivinoreiciuporabliajo rastlino kotdajza bolnoiivino pri metljavosli. raste pa tudi pri nas v toplih in obmorskitr kraiih.. Listi so usnjati. bulah. zgorai blegdedi se. da daja ne kuhamo. Je zimzelen grm ala pa tudi drevo. ca. pokondna stebelca.[n. tros/: Ta prah uporabljaio v zdravilswu. v mehuriu. spolnih boleznih. pri konzervlraniu s kisom. napenianiu. iuhe. Lisieiak vih. Lovor je rasilina Sredozemlia. Gojimo ga tudi kot okrasno rasilino. Nabiramo od iuliia do septembra. Na spodnji strani se razviieio Stevilne drobne koreninice. zoravitd lemtliriro te v malnnin tritiSiian. ielodcnih in erevesnih krdih. pri henesu. Kadar rastlino nabiramo. ddski. Ta prah se ne lepi in se qa voda ne Drime. temno zeleni. izvinih. lz i. Piiemo ga pri reymi in protinu. clr0h6lrs Lisiejakie nizka. Zdravi obolela ietra in zlatenico. Lisidiakov pnh posipljemo po lanah. perutnine. krdih. temvei samo preliiemo z vrelo vodo. celo pri ohromelosti. PosuEene liste uporabliamo v kuhinii kot zadimbo za iedi iz diviadine. podoF lovati. ker ie nekoliko struoeno! taisa bbbeine | Cal rastlineledyicah I l.60.

pliu6. pospesuje izkaSlieYa- delovania ledvic. Ce nekai kapliic kanemo v uho. Obkladki iz ptewele korenine pospesujejo celienie slarih. dokondno vrednost. V olivnoolje nanodeni cvetovi so zdtavilo proti hemoroidom in revmi. Ue ru6ilfl( . sicer podrni in zgubi hu. Pomembno | | Korenina pospesuje izlodaI l. Uporabna javsa nstlina. v vnetiu ledvicnih ia5. Goiimo io po vrtovih. Za spomladansko zdlav- l@ lienie zmesamo iaice z zrezanimi listi lustreka in ocvremo. 1 Zlico masla zmesamo z I Zlidko Nosednice in bolniki naiiiand ko. mesedno Cii6o. z zvisano temoeraturo ne smeio uzivati luslreka. nie seda. rumenimi cvetovi in listki. lwisllclm olllclnllo . de izhaja iz slabega Drotinu. hitro posusimo na prepi- na je pri beliakoYlnah malo topli pedici. drugo leto pa do 2 m visoko ravno. dlrlzmt pritalen listni venec. rumene cvetke. posekah. onoiiih ran. nakapliamo 1G. llucac Je dvoletnica. P/odovlzoriio jeseni. Uspes- ie. Nabiramo predvsem cvefove. srCnih boleznih. pa tudi /isfe in korenlne.enine lustreka in 1 2lico hrena. sluzi. da nabiramo ob suhem vremenu. Urejuje meseini ciklus. rana rastlina LuSlrek je do 2 m visoka. ial2 p/odov po mirja dihsla in napenjanie. Krepi celolen olganizem. prvo leto pozene dscum lldlsllormc I I . | . Pri otrocih.paolinu. ki moiiio postelio. Zuoanie: v Zganiu nanoeeni cvetoviso dobro v raio proti revmi . 76 . soparo za glavo. oslovskemu kasliu. se izbolisuje sluh. ki disijo po medu. Cvele od iunija do avgusta.20 kapljic na sladkor in jim damo pred spanjem. pri revmi v seeu. Pri prehfadih si napravimo iz niih kopel. V sredini cvetov tusIREt( 09. kultivi- s svoievrslnim so rdedkasti.6S. Deluje Protl nie. nastaianiu ledvidnih kamnov. Cvete od junija do avgusta po grobljah. ob poieh. blazi kree.lw. Blazi prebavne molnie in migleno. deluje protivnetno. pospesuje kroienie krvi. ki se dobro zapiraio. To je posuto z maihnimi. brez rose. zlasti | | ial ozdravlja zasluzenost I l. volnati prasniki. Korerho kopliemo spomladi in pozno v ieseni. Shranimo v steklene kozarce. Lisle uporabliamo ia iil priuotnih ldd:yicah in mehuriu. lma drobne. uporabliamo oa tudi kot dliavnico. boleznim vlanice in ietel. Proti TBC: I Zlico medu.lllr. nerazveiano dlakavo steblo. zbuia tek. in vodenici. Ludnikov je vei vrst. nahodu. le I duhom. Je proti aslmi.

To maz. ker prepreduje splav. izpahih' ohromitvi. Maiaron poiasiocvremo na mastialimaslu. majaron opojna rastlina.iio uporabliamo pri lanah in naho' bu. n-apelosli dodaiamo malini 5e lipo. struaciii ga jemljeio. aslmi. Ce zmesamo malinovec zvinskim aliiabolinim kisom. sladkornih in revmaticnih bolnikov. ledvice. ledvidnih. Kilaike zelodislaio pri nosednosti . prikuhah.lalinovi p/odoyl imaio iudovit okus. jajdastimi listki in majhnimi . mehur. iasah.70. Revmatidni bolniki najsidajejo na obolela mesla obkladek iz maiaronoveoa ialb. Cvete juliia in avgusta. ki ptide pruv pri vrodinskih boleznih. Blagodejno vpliva na vse notranje organe: ietra. V menopav- |'*fiffi\ I | vil. ob dal I ie I ffi I l ! \ | | zi in iivini 0recedimo in naliiemo v posodice. nahodu. so sodni in sladkl. posekah. iajsa I nosednosl in porod. pri prehladih Preba- | .iii!Lil!rii.vmi. zdravi I koine bolezni in prezene kata4e. vranico. ko dozore. raste po gozdovih. Pri nespecnosti piiemo zveeer majaronov daiali pa si damo na delo pa ie paziti. Nos namazemo zunai in znotrai. Ce damo sveZe zmeekane /lste na boleEe dele telesa. sploh pri iivdnih motniah. Enako tudi pri nosnih vnetiih. aciio.3: pospeSuie polenie. lilazilo uporabliamo Se pri izvinih. l. les. Rezemo ga 2-3 krat letno. | Je oa tudizelo uainkovila zdra| | vilna rastlina. l\. krdih. Cvete maja in junija. rlbml nmus ldr6$ [. razbiianiu srca. dobimo marnoykis: ta znizuje vlodino in krepi slce. @Treba 78 . toda piti ga treba Ze teden dni orei. vsebujejo veliko mineralov in precei vitamina A in C. zori od julija do septembra. k85liu. sondnih pobodjih. ilIAJAR(|N 0 ganum malodna MAUilA 7r.1"':l'. tdeee pbdove pa.lalina je visok grm. senenem nahodu Vato namodimov daiin vtaknemo v nos. Mnogo bolj disede in - htY. da odmerki niso preveliki.t.i. Ko grgramo daj. nobi. Krepi srce in celolen organizem. Yneliu iezika in vseh drugih nevSebnostih ustne votline. it-?*. V zdravilstvu oa Ze dolgo uporabljaio za pospeSevl' nie prebave. pliu6a in pozivlia njihovo delo. l. belkasto rdedimi cvetovi. Tudi pri hudi men. Gojimo ga po vrtovih in uporabljamo za zadimbo pri iuhah. se boledina zmanjsa. mallna I l. Dri boleCinah menslluaciii. I maline. Pili ga ie treba I 2-3x dnevno. Zaielo bi nas slabo poeutie. lilste nabiramo maja in junija. kultuvirana pa po vrtovih in nasadih.ktii'iliiillit6l". Pri bole6ih menstluaciiah namaZemo soodnii del trebuha. lz teh iztisnemo sok malinovec. Majaron je nizko zelisae z maih- | I nimi. S tem dalem si pomagamo Pri nespednosli. skritimi v nezno zelenih kroglicah. matuan - hn. ker ie ob-kladdk iz daia.ilaline imamo za digtno prehrano ielod6nih. lmaio izreden vonj. mesnih jedeh. katariih dihal. razkuzuiemo ustno vollino pri aftah.

Je do 15 cm visokatrainica. ki se vzdiguie iz oritliene rozete. lspeva skoraj povsod ob poteh. revmo. olotinu.h. in ietrnih boleznih. iri glayobolu 81 . bhti boleelne in trce. lzka:e se tudi pri ledviinlh protlnu. ker varuje pred bakteniskimi boteznimi. ki MATERIIIA OUSrcA ntm||s sontlrn ru. l\. Tudi pri ynetem Crevesiu. udov. boleainah v prslh. ori noredni in boleii met} koreniko. potokih. ob I k iivce ter nzkuzilo. malGtm dglcr I l. pri zasluzeniu in izkatlie' || ||.lr|. tivce. - nfl. pomida kaieU. lmabel cvelz rdeekaslim robom.pliudnicah. je ueinkovita pri bakteriiskih oboleniih elevesia in pliud. kamnitih pobodiih.72. io priporofaio kol sDomladansko so/alo. Za in leniu. h|r|hr oosut z belimi zvezdicami maF ielicami. | lma rada suhe. mesano 5e z drugimi zelisii. pospesuie potenie. iivdnih in revmatiCnih delamo kopelii tem priliiemo dajte rasUine. Zelo ugodno deluie na pliuca pri blonhi' tisu. pasnikih. ob poteh. Cvetie nanoeimo v Zganiu in s tem preganiamo ml5i6nega maika. Malerjna duiica. z golim steblom. Cvete skoraj vse leto. Za nasa2ot ocvremo cvelje v masti in shranimo v Skatlicah. Priieten pogled ie na travnik. Ko io suSimo. CajizzeligdaponagaproliPUtiki. kageli. Ne priiemaimo z roko! Razku:ute dihatne poti. ilARJETIGA 8. zelo priporoeajo pri notlaniih kwavifvah ob nesrecah. jo obradaimo z lesenimiali steklenimi paldkami. heSan I nriOs'ko reso ali orehovim listiem. Je krepilo za ielodec in | l. krepitev oslabelih. pasnikih. pri pliucnlh tyolih. Ker Clstl kri. uspava.llls tsdndr . krepitvi moiganoy in splosni cai pri. ki nosiio Skrlatna ali temno toZnala socvetja. To ie eudeZno zelidde.laterina dusica ie korislna DaSa za aebefe. Ci3li . motnlah v mehurju in ledyicah. kj ie zaostala v razvoru. srruacili. Je do 20 cm visok grmidek z olesenelo I l. ielodcu in etevesnih kr6lh oride dai iz marietice prav. travnikih. Cai. pri levml Cal z dodalkom medu pospeiuie polod in ga olaisuje. V zdravilstvu uporabliamo celotno rastlino. polozlmo pest dusrce pod tuto ati ktobuk. Ob prehladlh ga kuhamo 5e z lipo in bezgom. Ne pozabimo na ta iivini slabos$. SluZi pri neredni menstruacili. d. Na dan popiiemo v vodi 10 kapliic te tinkurc prcli pesku in kamnom. Cvete od jlnija do oklobra in modno disi. protln. oboleniu bronhiiev in gnoieniu ptiud.Z atkohotnin izvteikon masi_ ramo mlado iivlno. sondne prostore meiah. nanocena v zganlu att ortvnem otiu. iz nie poganiaio Stevllna slereica. Lahko jo uporabrjamo za masa2o pri revnii. pospesuie gresnovo. ostovski Yaniu. po skalah.

utruienosli udov in zme6kaninah.9ffi l'1. Ves aebelniak operemo z melisnim dajem in s tem prepredujemo bolezni debel. Pomirja krde. plotinu.*. ooiirt<itr pri blonhialnem katariu. molnie v pleba. priaara lepe misli. ureja prebavo.il. Cvetovi so rumeni' oozneie obiede. erevesia. Baste kot plevel na pustih . mehca otekline In zdravi otekle ileze.ifl. Pri ieiavnem ll | . Pri' silitelo. stiske.{#H'. Proti neryoznemu glauobolu obloZino eebin zatilje z listi.Tlrcke na I sKli..14 dni na soncu all pri stedilniku je zdlavilo prcti glapokrlto glavo vobolu. Blazi boleaine. ne sme pritiv slik s kovino. liksne ideie. Cvete od iuni ja do septembra.'ff : lpora'otiaio v majhn n kolidinah Je ludi proli mollem' I i{i*!*. prepreduie srdni kd in bluhanie na iivini podlagi. Uporabljamo jo pri neredni Kal mazilo ali namok v zganiu rabt za masazo pri levmi. koltdac l\redeno deteljo so Ze v starem veku cenili kot dobro zdravilno rastlino. Cvele juliia in avgusta. Ko jo nabiramo. iivdnih motniah prime6amo iaiu 5e baldriian. slarih zidovih.. susimo in spraviiamo. omedlevice. apnendastih tleh. ptolinu Detelia' nanoienav oliu. mehu4a. Melisa.. deluje protikldno. in sicer najbolje v dasu od poldne do dveh. Zeleznr Skih nasiPih. daje teesu novih moii. sicer lahko - nastajajo kamni. je dobta za masazo pri levmi. Listki so Podobni deteljl. Proti usesnim boleiinam napravimo kopel z brisado vodo' vani pa damo pesl delerie sopara naiobliva menslruaciii in depresijah. flclissa 0lllclnelh - hn. preden cvete. razku- eai iz ceie rasirne Pijemo Po I l.1l"u. Nasadimo jo blizu debelnjaka. Piiemo l-2x drevno: 7 [i'"l.. namoiena v alkoholal\ olivno olje.df. samo manisi. natltnlat I |.io lr':ff f il'Hi[1l. Pospesuje iztok - iolda. Je okrog 1 m vrsoKa. zuje in celi rane. lvelisa krepi spomin. ker odganja debe. vi.11?T"l'dl'l. Bastlina je do 60 cm visoka ln rasie po oosekah.il. odganja tesnobo.i'""".'. ledvic. to ie pomembno. plemocno bitie srca. odganja "drne ob ake. Nabjramo pred- I. sadimo pa io v vrtove. Pri slabem podutiu silahko napravimo vreiiio suhe neliseinio dano lio griio.z].74.i[*'"1"i1"31'. Pri na zglayl:e. | I I krepi in poziv ia srce. ob Poteh. pomirja migrene. l\ilelisa ima prijeten vonj po limoni. razveiana rastlina. .nru..'i3 ie kli plegosta. pri noseinicah prepreauje bruhanie in slabo poautie.l. nevrasteniie. ki moino disi po medu. boleznih ielodca.Ti:f. t.". mokreniu. MEDEIIA IIEIETJA l|c llous ofllclnilis MEUSA 75.i. da izloca vec znoia in seda.."llli{i. . I vsem /isle.

posebno po kakSnih hudjh bolez [iJii. Dobri so tudi /isli Ce korenino so zdravilne.illli3i"li"'le''te'1r" i[uo-rj. Skopati jo je treba globoko. tallo Je do 80 cm vrsoka trainica."y. ". vse ntnllu .. Jemljemo ga 5e pri II . salond a olllclndlls .m"el:. Cvete od julija do sep- I I . Je do 80 cm visoka trajnica.1'.tn.76. izlocinie iol6a. ki so zdruzeni v socvetje. Pomiria bruhanie Uporabliamo io kot antiseptik pri plehladih oomesan ll koristha ie za liudi. mo pretirano uzivati. 6lroke. pijemo ga pri revmi. se peni.. U prah zmlelo korenino lahko samo ranoiino eez noi. ker hitro poriavijo In imaio le malo zdravilnosti Lahko nabiraho tudi ceio raslino.lanienemieziku'zoboboluinzasplaktJ. cvetovi klasast.'::i. tembra.1f. vlnogradih.''ffi .j t 'epdirna. ki veliko sediio Pri zadahu iz ust grgramo metrn cal. katadem in slabim telesnim sokovom. telodca ln erevesia. kodrasta' vodna. 5 minut. molrlca 0aDE!! I .1'.:l'$r'r*mr. mehda sfuz ter odvaia. Vecedimo in pijemo dez dan v pozirk'h.i3?.lilnico uporablja industrija za izdelovanie zobnih past. Lisle nabiramo. blediE. Uporabna nabiramo spomladi je koreninat Io natiramo in jeseni. Pijemo ga pri sibkem delovanju jeler in vlanice ter slabem izloCaniu iolda. goie | io oo vrtovih. j". zlatenici.{f. Aaj sveZih korenn pospeSuje presnovo. bolezni ieter in ledvic. ker bi slabo vplival na .. drlffr %1f.livlaznih kraiih. Pri ynetem u grgramo s aaiem. z iaboldnim kisom lo dlesni. z vodo.ttaoi. po pesdenem svetu. rdede riava zel z modno razvejano korenino. raste pa tudi prosto oo b.iir"i. Je 5e ve' vrst mete: drna. . Vpliva na tI | |.ff . lz oda soC in pot. Vsl rastlina disi. l\.". ob potokih. Dobro jih operimo in posuSimo! Aai korenin naj vre pribliZno Meta ima anestetidni udinek .ki smo iih nabrali pred cvetenjem. bregovih. po mejah. seta in ielod6nih sokov.i it-"l"litiJiri"ivke iaj nas bo osveZira kopet' Po napornem delu si privoSdimo metino iiffi lrdovralnih kataiih plluC. v"ii i.iru. Raste po jarkrh.il1. Cvete od iuniia do avqusta viioliiasto.l"J?m*"0. Vee ni dobrc.ti: prolinu. zato uporabna 1rF]iltlii?iilii. lz nje poganja steblo z belimi cvetovi. g nosti. Navodilo: 1 eaino Zliako orahu na Kozarec vode. ae io zvedrmo.ttr. ker so tanjse korenine najbolj dragocene. 5e Dreden cveti Nikoli ne nabirajmo v slabem vremenu. Aai listkov. otldelih ilezah ter koinlh boleznih. cal Domiria Zivce in iih krepi. POPRI|UA MEIA nonna MttlilGA 77. slovi kot zdraviio proti slabi prebayi..

Zelo oride niinem blonhitisu.}i}irl#iil+:#-. lvo h.hr. lisajih. astmo.lili'l'""f. no sredstvo. Cvetje je v gostih kobulah . Zunanie lahko uporabtiamo zelludipri luskavici kot mazlo. pri zadetni g - ljivje pri motniah v jet h. 2itiieL ia tr"oin. Je grenaica..!. :lYll: pri luskavici. Cvete julija in avgusla.?8.iiiii'i. vranici. 9 Pi.stje. vendar io ie treba previdno uporabljati Nabiramo vso /aslrno. migleni' $axu' u. Sok sveze korenine pteganja gliste.l\. blazilno sredstvo Pri kroin ob avtomobilskih nesredah. uremiii 'n Piiemo oa tudi Pri pi in nahodu. Je do 170 cm visoka trajnica. Caj iz tistov in cvetia anko uporabljamo za delne kopeli al obkladke pr zadetih de ov telesa _ tudi s /.!-1itL.hn.iu ri"u"gttt irein in uotedinam v rddilih Prezene gliste' de damo poparimo zdrobljene sveZe i^rodilo: poleajne 2lieke zdrobliene sveze rastline popalrmo Narodilo: vneli1. Zboljsuie vid in zdravi klonicna odesna ToPi ioldne kamne niani kalal. Uporabliamo zel in korenino. pasnikih. "11iJ. Piiemo lx s dnevno po illlqlti*iqi'i4iilllfiif$. | ima pokonino | I 0omirievalno 2ooer in ial pijemo notraniih | poskodbah. M0RAC]{|K ali K||I|JSKA cRtUA 29.. hrastovo .'"'"tiHl . meiah.1'-tt9f oniomi Oitr'afni cenre.lazjlo modno olajsa lo bolezen. I .iil'J?"i. Dovoli ie dnevno 1 skodelica daja v 2 porciiah.loradnik ie uooraben tudi pri bolezni dihal.l:J*'" . Dodamo 5e krvomoenico. vsebuie zdravilni oranzni sok. ekcemih. Korenina deluie moaneie ""iiiJ'j-rrircorn.'1. EuDab um camatin[m . Uspesen je 5e pri vodenici. ki te v danasniih easih zelo pogosina. Mlednikje diuretiano in odvajal| po neobdelanem svetu.-i#lilllil. Po zidovih.".. Je zelo aktivna zdravilna rastlina..\l!2 kol drugi deli. ton0lllus0 I l. skalah.. tffiuAul t[tE0]llK Glre d0niurn malus ."p:!!l1d!.2 .v rdedkastih tonih. grobliah. l.]"iffi fiy". vrani6nih. Zene na vodo in oosoeSuje polenie.iil p."ttd abosli bruhanie drisio' Tudi smrl +!.''1. . fahko jedi V rastlini i" :ltY! l-"]lgglg tnkluro Prgis'e drobno 1'. rkropa. Zdravi kageli in klo. Ueinkovit ie pri ietrnih. Priporod- Calnai plielo bolniki z angino Pectolis in arte osklelozo. 10s0pas illl Krvavi mleenik raste iz traine korenike do % m visoko ob poleh.emiii ln visokem krunem tlaku. rman. krvavi mrednik. nespeinosl.. zlasti na mokrem svetu. | razveiano rdedkasto stebio. Ta precej raziiriena ras ina raste ob gorskih potokih. iiyenosti kliem laznih organov. iolEnikovih in mshur- nih boleznih. ie ga kje dobimo.'. ' ioliniku. pri prav l. iagodnjak in tudr nelresk. ker udinkuje zeio odvajalno. Vsa rastlina PriPoroiamo ga bolnikom z revmo in Prolinom Je | | . s napravimo zrezane-ga ii:i'.

ranah. proli premoani menslruaciii II ||. pajzkaze z!nanje pi aknah. fuevretek lahko porabimo pri vnetiu uies in pri izcedku. Cez pokriiemo s kosmidem vate. CalpospeSuie izloianie seda.Naibolie se ninah in oleklinah. tia 9a v nekaterih krajih namenoma nasadiio. lz srediSda rozete raste cvetno stebelce tudi zdravina.te se zmehdajo in izginejo. sonane pege nakapamo vedkrat s sokom. Rasle po skaloviu. I t In I_J_-'-_J W I Dlulbah. ker urejuje pravilen odliv ca. tvorih. Tudi pri iivenih boleznlh ga uporabljamo. ozeblinah. Liste netreska cvremo poiasi v masti. do 30 cm visoka. Je vremenar. Iz listov naredimo obloge pri srbedi mozoliasti koii Sok zdraviiudl optkline in pike zu:elk. Ako so cv. Dospesuje nastanek in iztodanie pavzi. V ta namen si pripravimo mazlo. 6ura tltea Galondula olllclndfls Je trainica. noron I |. Uporabljamo sveZe liste. nah. vneliu debelega Crevesa. V ta I I I namen uzivamo ialteden prej. da dobimo nazilo. Cvete od iuniia do slane. kije I pa in nosi roznale zvezdaste cvetke. iaidaste liste. Vzamemo lisl. bladavicah. ima mesnate. nesladkan. dhih.tovi po I . Je orurelK. . Kuria odesa. - hn. zme6ia- pr rakavih boleznih kot dodatek drugim zdravitom v podporo. Znan je kot okrasna rastlina. precedimo in nalijemo v posodice in shranimo na hladnem.io. zato ie dragocen pripomodek pri inlekcilah. Oonliatahko namoeimo v Zoanie. Tinkuro uponbiamo pri pretegnjenih misiCah. Ugodno dellje v meno.-1 80. in pri driskah pa zapira. Baste Do vrtovih. ima premenialne dlakave iisle in r!mene oranzne leDliive cvetove. opilkli. Spodbuja rast granulacijskega tkiva in 1ak0 nastajajo nove celice. bra' davice. celieniu ran. zidovju in tudi na strehah. podasicvremo ognjideve cvetove v masti. da bi varoval hiao pred strelo. bo tisti dan dezevalo. 2-3 skodelice dnevno po pozirkih. kwaui gtiri. I. ga zmeekamo in lztisnemo kapljlce v uho. Susimo na oreoihu. Enako otrdline. Ob soninem vremenu nabiamo cvetie in i/sle. Pomaga lri Se zaprti. ekcemih. Dlakavo razraslo steblo zraste do 60 cm. Na koncu fi. uporabno prl opeklinah. da izhlapi vsa vlaga. Pomaga pri irevesnih in ieloddnih boleznih. Cveie od juniia do septembra. 7. zmedkaninah in pod' krvi. Dolrno sredstvo mo odvaialo.Cai piie- iot. podptutbah. vodenici. ilErRESl( SemDo fumr l8c$rum (|G]IJrc nn. Rane se hilro cet. Cisti kri. Ureia mesecno ais6o. driski. so zasiljeni in sestavljaio rozeto.

za zdlavlienie nevlalgi' id obraza. jo dobro operemo in posuiimo. Posusena moeno diai po vijolicah. Zimskega ohrovta ne ribamo. Liste ohrovta oDeillne. spodai Zametni. iasah. To 3 ure grejemo v kipeii vodi v vedji posodi. ohiovt. omar I . sledove raznih elementov in vitaminov. IIHROUT . 0manovo rnazlio iz korenin. Za zdravlienie koinih bolezni nanoiimo v ribie olie zdtobliene korenine. kaSliu. po vlaznih gozdovih. | Jedem daie prijeten okus. dolgopecljati. Cal korer. paa pa naqrbandeni. da se strupene snoviizloaijo skozi'edvice || ||. Po zdravilnosti ohro moen0 prekasa zelie. Letni je zgodnii in Pozni. Poznega pa v iuniiu. Ohrovt uzivamo v juhah. Cvete julija in avgusla. Precedimo in uporabljaimo. pomaga pri sladkolni bolezni. vendar ne na prevroeem. hur hd6llum lrfoilGa 0loriccN (cmrar. Tako zmehean list porozimo-na. ker prepreduie razmnozevanie bacilov. s|trrdal - hn. Tak obkladek bla:i boleeine pri Pasavcu (hetpss zoslel) polagamo tudi na tako orl . orioravimo v sokovniku. zlome.leoa Sveit i/stl pospesuiejo izloCanie gnoia in drugih nepriietnih lzcedl(ov. Pospesuie presnovo. Listi niso gladki kot pri zelju. drlski. Je bolj temno zelen. aslmi. Llstl so srfasti. 'moino raiSiiadtmo. manisa posoda se greie v vedji. Kot obkladek polagaiie ohrovtove 'isle na mesla. odpravlja zastoie. drevesnem vnetiu. lmamo letni in zimski uEurfl 0tftAl{ 83.deekah in druqih koinih izpuiiaiih. ima modno. Ugodno deluje Pri TBC. zmesanega z 2llicama medu v 2 ali 3 obrokih. Nabiramo korcniko s korcninani.5 m visoka trainica. divii raste jarkih. nazobdani. Je do 1. Kot obkladek-se lisl obnese prizobobolu. kot antiseptik Dri veaini dihalnih bronhitisu.'h pospesuie perilo in krepi malernico. je izvrslno za koin€ izpu$daie.. kier so vas operirali (ledvice. pliucnicl. iolea in seda. a se se poiavljajo boleaine. 90 . mehul. ima rumene koske. prikuhah in kot solato. mehda sluz. Cisti kri. medtem ko ie zelje belkaste barve. Goiiio ga po vrtovih. pat pa spravljamo g/ave v hladno klet ali zavarovano SuPo s kocenom vred. zlate' nici. jajdasti. blonhitis in sploh teiave pliud Ttdi pri glavobolu in boleiilrih v oieh si s tem uainkovito pomagamo.hr' I0ll Ohrovt ie bliinii sorodnik zelia in | ga glavnem Prideluieio kol glavnato zelje. sivo zeleni.82. ledvice. in sicer spomladi in ieseni. Udinkuje bolezni: anglni. Zgodnjega sadimo aprila. Ynetiu rebrne mrene. ori Drolinu n tevmi. "odprte noge": list splaknemo z mheno-vodo. Gotovo bi tak obkladek' polozen na prsi. Pospesuie izlodanie kroienie kwi. ietla. Ohrovt zdravi ielodEne aire s svoiim Desnin sokon. cvet omana in seme Senlianzevk. kuhanih v masti. kratko koreniko in dolge korenine. Lahko uporabljamo sve1o koreniko ali pazmleto v prah. Ako grozi plezgodnli porod. Posebno slasten ie du$en s krompiriem. Kl prav zaudariaio. pliuda. sve2e i/isle polagamo na lane in liiaie. II | . vzamemo % kavine Zlidke prahu. Deluje proti levmi in plotinu. SveZi tisti kot obkladek zdraviio golenske laziede tki. Vsebuie veliko mineralnih snovi. Kol obkladek ponaga pri galiah in srbenju.rano in vs€ skuoaiooviiemo z qazo. Pred novim obkladkom rano lemellto ocrsllm0 z mlacje treba pili 5e nim' triinitidnim iai-em: ta 5e pospesuje zdravlienje Vendar iistilni aai ali pa eaj hrasmvega lubja. Ni pa samo priietna ied. iolC). v I | . 9a z v"aliariem ali z litrsko steklenicd povali#o do mehkega. nateg' nlene miSice. ampak koristi tudi zdraviu.

ffi i4[f ffi ffi 93 . . BE|A 0t[EtA nrcum rturml lrn lmG 0BEtf 85.84.ipii']l.*litillt*-.losrrnsnslt:EEf rm ffiffi ll-J*#uri":{l*# !"*-W .

pri revmi in prolinu. Cal naj pijejo nevrotiki. Precedimo. z asti za bolnike. iiv6. pri Navodilo: % | ovsenega zrnja dobro operemo in prib lzno 2 uri kuhamo v 2-3 | vode. zo[ - nlv. Priooroaamo io ori dlevesnih in ledvidnih boleznih. Jed lahko naredimo boli orlvaano z orehi ali kaksnlm sadiem. || II. iz61pane. da sveze liste shranimo v hladilniku ali zmrzovalni skrinii. mehur in tevmo. I. anlozo. srbedico in druge koine nadloge preganjamo s kopelmi vsak dan. bolezni iolinika. Zdravi tLrdi slabo prebavo in napenianje.Iteba le samo namoaiti ze isde v dober vinski aii jaboldnl kis. dusevni in telesni izdlpangsli. Oves ie znana kult!rna rastlina Jedo 120cmvisoka. Kopei 2 s/ame je dobrodosla. preiegnienih misicah. obnavlja organizem. Zenske z meseinimi motniami. Je aromatidno zeliSde. Ljubi sondna rastiSda. Oves zni2uje sladkor v krvi. ako imamo mrzle noge. la Loo. rekonvalescente. pri katariih. I ne ljudl. kajli vsebuje mnogo zdravilnih modi. Vroi ovsen modnik dalemo na lvote. Za prazn ke postreZejo svo im druZina m z okusno pehtaTovo ooiico. ba. so ovseni kosnieL le zveder namodimo v mleku in zjutraj mao pogrejemo. neiesdnosli. moeno razrasla kultivirane trainica. Vsebuie vse vitamine iz B skuoine in tudiantirahitidni vitamin D. dokler ni v redu. pri iivini slabosti. Rastlino v glavnem priporodajo I | | za zbuianie leka in kot zdravilo za ielodei. Uporabna je vsa raslrna. doliiemo mleko. Uainkuje na Toderno bolezen. pri ledvenem useku. Posuseno spravimo v temne kozarce. pri ozeblinah.degeneracijo sk. nu ter vodenici. Klaste. jelmih boleznih. I. duievni preoblemenitvi. dober oroti tevmi in oroli. oslabeli ljudie. da so se odvadili morfiia. vneliu ielodine sluznice. Se bolie ie. Ta ial pljemo pri prehladih. I I.abo y kuhinji je na bolisd sveza raslina. Cal2 Se zelene slane je hrana za iivce. po gripi. ki veliko stojijo ali se iim potijo noge. Je tudi d.86. visoka do 120 cm. Znani so primeri. da dozoriio. oUES AYGna saliYa PEHIRAN 87. UsDeva do 1700 m nad moriem. ki jih muditesno.epov. Znana /ed. Gospod nie oa zelo uoo_ slevajo.Je eno najboli zdravih hranil. ohlomelosli vseh vrst. os[agon I anl- iz rodu trav. . oriietnega okusa. obolenju ledvic in mehuria. kalariih. Artcmisla dlaciinc[lus - hn. bistri duha. bolne ledvice. razslruplia Erevesie.uretik. Znal ie pehlanov hE. Nozne kopell so priporoaljive za judi. Uporabliamo /lste. bolniki s pomanjkljivim delovanjem ledvic rn mehulja. da se ne razdi6i. V iu2ni Evropi raste Se samorasla oo n'eobdelanem svetu in skalnih pobodiih. ko je oves udinkoval priboiiasti in pomagal ljudem. lahko tudi med. Cvete od maia dojulija.

sredstvo. pri obilni ielodeni kislini. pospesuie delovanie tedvic. obrezjih. poseben vonj in je grenkega okusa. ztatenici. srce. Tudi pri iivdnosti in iiy6 ni izcrpanosti naj bi ga uporabtiali. S pelinom pripravljene Zgane pijade (absint) so v nekaterih deZelah celo prepoiredane. podoigovato sulidasti. l{AuAllllr PEul{ filonlsla lgtrls PRAUI PEtIl{ 89.se mora prehlada. Raste ob poteh. Cvete juliia in avgusta z Gojimo ga I . do % m . posebno pri ribah. zdrobliene korenine na % litra vode. Rastlina vsebuie strup tuion. Fri vsati zastrupitvi z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi ie le v pomod zdravnikovim ukrepom. Je pogoslna. da iih Drezene. raste pa po suhih | viseiimi. Zivih meiah.T I i ! 88. Bolnik nai iakoj leze v postelio in se spoti.. Pomaga pri sploSni oslabelosti. Nanoien v Zganju je vliralo proti t€vmi in plotinu.n razbu44 nji. Noseenice in dojede malere naiga ne uiivajo. ker vsebuje str!p tujon. Kot greneicaie odlieno llI . Sreilswo moramo jemat toliko easa. kadar se pokazejo znaki. lahkem pivu. Nablramo cvetoie zelig1e \n korenino s koreni- - h]f. popadki so mo6nejsi in hitrejsi. Do n I |. po vrtovih. pokyaienim mesom.lcaml. Prl menslruaciji blazi krde in jo tudiuleja. Spodnii listi so po trikrat razdeljeni. Je do 120 cm visoka. Krepi jella. kerdobro prckryavi organizem in s tem olaiSuie polod. med pliucnico. Posebno ga priporodajo 2enskam ob porodih. ookonina. Uainkuie ludi ori ddski in zlati iili. pokondnih ali visedih rdedkasto rjavih koskih. vroiine. jeodvaI Pospesuie izloianie ieloddnih in skalnatih pobodjih in po neobdelanem svetu. zato bodimo previdnil Je tudi krepeilo in prlde zelo prav po hudih boleznih. misiakom. vzamemo 6aino Zlieko praska na pogretem. Kot dal zelo preganja gtiste. V kisu prcvret udinkuje protr zastruplieniu z gobimi. filomlsl8 abslnhlum visoka rast|na. Varovat. crevesnih sokov ter zbuia tek. @ . Vsa rastlina je porasla s sivim puhom. tudi divii. ki povzrodi omotico in glavobol. Navodilo: 1 Zlico iistov in korenine kuhamo v 1 litru vode. lma moaan. [Glln dlrlll - hn. zdravito I po bavne motnje in napenianie. V lem zganlu namocen0 krpo dalemo otroku na trebuh pri glistah. zgagi. Kot dal je tudi uspavalo. proti vrhu stebla pa bolj preprosti. dokrer ie kaj s'edov bolezni. ki deluje na oslednie iivdevje. Uporabljamo /lste n in iislilno cve e. v tak. Udinkuje protignilobi. pllu6a. alkohola .lelodec. Hitro odpravi vsake ple. za vzbujanje apetila. ielod& nem kaladu. Navadni pelin rporabliamo tudi za kuhinisko zadimbo. ft!@ Odlieno udinkuje pri driskah. da se bliza napad boiiasti. med grmovjem. Posebno ie priporo6ljiv za ljudi brez ioldnika. ialno I cami. Ker so slrupene. rumenimiglavi I I .h primerih skuhamo petin na vinu alivodi. Cvete avgusta in septembra v podolgovatih.Petinov daj uzivajmo ie po Zlicah vedkrat dnevno. Enako velja pri zastrupitvah s svincem. pri trganiu v ugesih naredtmo pelinovo soparo. kleih y plebavitih. Korenina udinkuje bolj izrazito kot drugi deli. razveiana rastlina. ali 10 g Posusene. modno razrasla in priietno disi. operacijah. Zmeliemo jo v pmh.

fllem0 ga se z neseca o0 ozdravilvi. ki 9a ne bismeli prezreti. Tudi listi so rdeae prepluti. Beh wlgdrls . Okrog stebla so v vretencih nanizani sulidasti listi.n glistam. Cvete maja in junija. migreni. iz katere poze- Prvenec ie trajnica z dolgo pla- ne do 30 cm visoko steblo.ko pe o nanakano v vtnu. Plodovi so majhni oreski. zlatenice. Zato io dodajaio aperitivom in zelisdnim likeriem ter odisavliaio omare s perilom. Kuhana pesa ne ve. Ze pred 2000 ieti so jo uposte. ker vsebuje protiraKavo snov antocian: zdravi tudi levkemiio. \o se stanje zborjsa. odpravlja cveloio zel brcz korenin in hilto posusimo v senci ler na prepihu. topi seeno kislino.[n. Gilda I I. lma odebelleno. ietrnih in zoper Skodliiva sevania. V rdecem barviu le mnogo l 2e je kruni tlak nizek. za zdravljenie sednih proti organov.zvisani telesni temperatu . KoI zaiimba zbuip tek in pospesuje prebavo. pr iivCnih boleiinah.90. Rastlina vsebuje v glikozid vezan kumarin. zlasti ako najnoveisih ugotovitvah uslavlja surov pesin sok rast tumodev.A AIi Asn6rula odolila PRUE]IEG . i<riem . Disedaperla raste po senenih bukovjh njivah ln nasadih. p. DNECA PERI. zedo se koreniko. ptiuca rn stabolni otroci naj r2'vaio pesin sok. lla . pa beirl. nov. Pri nas jo bolj s abo poznamo.. obenem disti kri. eza. Bogata je z mnogimi vitamini in rudninami. f. zmeekanine in druga bolna mesfa. ker bi Skodovali osredniemu Zivdeviu. Am. vodenice.ia za resno zdravilo. glavobol. Pravilno posuSena je zelene barve in priietno di5i. Sveie zmeikane rcstline ptilepljajmo na otekline. nesnato korcnino de(e barve. ki obnavlia rdeae krvnidke.l!fu! zorcnrn boteznih. zato je v pre- Gojirno I . Snezno beli zvondasti cvetovi so v pakobulih. laza inla RDEGA PESA 91. Sok rdede pese ce rane. Velia pa tudj za odl eno zdravilo. ladioaktivnosl in X-Zarke. I gozdovih z dobro-zemljo.hn. up0rabljamo pri. Nabirarno hrani pomembna. pri nerednem mesednem pe lu. plju6nici in sploh pri go:renlu o-rnat. Kot d00olnilno zdravilo verja pri oboleniu nadiedvianih zrez. Miren s.nst(a ktsttna v pesi ugodno vptiva na delovanie iivcev in moiqa. zaradi katerega ima modne uiinke. sox zene na vodo. veaiih io po vrtovih. Znana osvezilnapijaeaie bovla. Caj v je odliden pri zastoiu ietrih. Ne Dretiravaimo v odmerkih. Vzgotena je iz dlvle pese.Po motnie krunega obloka.rih je treba spit dnevno por lhra soka. Pijemo gatudi pri nepravilni dejavnosti srca. Liudie z ob6u iivimi . pri le2iih bo'ez. Nekateri farodilo imajo za zadimbo. vali kot izvrstno zdravilo za kri.i gripi. t0 zravrto je ueinkovilo tLdi pr bolezni seeil. Posledica: bruhanje.n si rahko pr'skrbino orav s tem caldm. oslaien z rnedom. Je dragoceno sredstvo - ll ||.

iih spravimo v platnenovrea- ko in obesimo na zradno mesto. da odpravljamo ustno gnilobo. !t0ta I | . baldrijana in rozmarina. celo proti s16nim kldem ie uspeSen. k16u v me6ih in miSlcah. Razni pripravkiiz petersilia. Korcnike kopliemo marca in aprila ali oktobra. Listi so globoko napiljeni. ekcemom. na I ilovnatih I| | . Ta dajje 5e udinkovitejsiv mesa- z&avil ne namene zadostuje Ze nekai rezin korenine v iuhi. krdevilem kasliu. napravimo v enakih delih mesanico gosle trave. proti kamnom. blazi kr6e erevesiu in prepreiuje vrenie v drobovju. uravnava mesedni ciklus. zvarek precedimo skozi platneno krpo. Bolnik naj ga vzame vsak dan po dve kapljici. koinim in ienskim boleznim. priveiemo bolniku nastopala. prolinu. zlatenicl. znizuie lelesno tempelaluro in pregania uii. korenino kopljemo aprila ali oktobra in novembra. PEIEBSIJ P0rorollnum h0ll6$s PETOPRSII{IK - . zlalenlcl. lvore. [cE[n rastlina. Po dveh urah poberemo z Zlico olje. GOSJA TRAUA 93. pa tudi s struoenim misiakom in trobeliko. vodenici. vlainihnaintravnikih. Ca. Calpetersiljevega semenaie modan diuretik. ko cveIe. hitro. Ubinkuie podobno kotsrdna mod. Cvete 2lato rumeno od maia do seotembra. Celotna rasllina je udinkovita proti edemom.Pri tivCnlh boleznih v zyezi s kr6i. Zupnik lolil celo mrtviCnega (telanusa). Ugodno vpliva na ietla. Ta OaJ pripravimo in piiemo kot zg ord zakte. pike ZuZelk. Udinkovito pomaga pri vodenici. nici: gosja trava. v krvnem obloku.lw. plodovi. motniam 100 . reymi. aaj iz senena ali sok iz korcnin Dagnikih in tudl pe5denih tleh. krmeiliave oli. Zunanie: z oyltkl zdravimo gnoine rane. izloda strupene snovi iz telesa. Enako ubinkuie pra. pIi ielodCnih teiavah in pospesuieio izlocanie vode. spodaj srebrni. do 1 meter visoka Odebeliena korenina priietno di5i. Susimo v senci ob zmerni top oti.irevo oue: skuhamo celotno rastlino. dan po pol skodelice ie ga tla ali zvarka iz korerlr. belem toku. so ostro disavni. ampak tudi odliena zdravilna rastlina. c€lulilisu. osladimo z medom:n popijemo 2-3 skodetice na dan po poiirkih. Vglavnemuporabliamo /lste za daie. v katezlasti proti kr6em v lelodcu. kree. pomagaio proli napenianiu v drevesiu. Proti teiavam v vranlci in bodliaiem skuhamo petedilj z vinon. imamo teiavno mokrenie. telesu nakopideno vodo. semena ali p korenine. Zori od avgusta do septembra. ga zmesamo s kisom in soljo. Petersilieva korenina spodbuja polenie. ob poteh. Zenskam lai$a teiaye ob mensltuaciii. Je dvoletna. v sorodu z navadnim in sladkim janezem. Kot zadimbaizboli$uje petersilj okus iedem in ludi sicer zdravilno vpliva. seme. teiayah v trebuhu.ho rezemo. zmedkanine. iz golJe trav6je pro vsem | Raste I . Fasl. kamilice. Popijemo 3x na s]cu. to ie. nekaj kisa in obilo medu ter piiemo ta zvarek daljlttlas. Caiiz cel1tne rastline je ptoli dri-ski. Petersilj ie ne samo izborna kuhinjska. dihalnim molniam. pokriti z mehkiml dlaaicami. zgoraj temno zeleni. P0lGnllllr rn$ m . Kneipp se ie v v odganja vetrove. privrocici sto/ieno zeriie. vneuu ledvic in mehuria. yne$a oiesne veznice. ed korcnike geramo pri maiavih zobeh. jemliemo ga vsak dan vedkrat za nozevo konico ali mdo ved. kumino. Bolniku ie vlil v usta mleko. Za ll I l. Caj kuhamo vedinoma z mlekom. udinkuje prizadugeni m ensvvaclii. jih disti in odganja vesiu.jek iz zelis6a. Nabiramo ze iee v cvetiu.lw. Zgnanje zdravi mod ce. sitakole pripravimo pelerg. ne nad 40" C. Preden plodovi s kobuli popolnoma dozore. zbila vlodino. ynelo prostato. melisa.Ce gre kd z vodo. Pomaga ledvice in mehul. dle. rem se ie kuhala gosiatrava. tudi z boiiastnlmi. Kmalu bo padla vroiina in bo nastopilo olajsanje v glavi. S % | kropa popanmo I eajno Zlidko mesanice. ki plava na povrgju. prebavnlm toiavam. me6ih. krdem.92. gliii.

pliudnica. Cvete bledo rumeno od maja do avgusta. Skrbno oprano susimo nasoncu. l\rarsikatera operacija ob porodu bi odpadla. na bregovih va vedje potokov. Raste po poljih. Je lraina zel in zelo nadlezen I I . Caj krep slaboina pljuea in zdravi celo suSico. otekle bezgavke. vrtovih. sla. Nabiramo cvele m /lste. PtRilrGA Agrolirum rslen$ . Tudi kopell v prekuhani plahtici bijim znatno pomagale. bledidnost. Najlaze jo dobimo Alcnomilla vllgells PI. bokrvnost. zadrzuje poapnenje iil. dokonino papri!metni toploti do 55"C. ker segajo korenine globoko in imajo Stevilne Zivice. lllrvlna plevel. Udinkuje zopervnelie odesne veznice. ie uspesen pri pomladanskem zdravlieniu. @ se pri vrodici in p sadih zaradi notranjih poikodb. vodenici. Zdraviina je ko renika. beli lok. vnetih zobeh in kilah. Caj pripravljamokolpoparck eno iajno Zlidko zdrobljene zeli popari103 102 . gnoina vnetia. ob poteh.azni ekcemi. najpogosteje zjutraj. v katerem je. rlralr. lma drobcene cvetke. ker LajSa porod in ugodno vpliva na novorojenaka. Steblo je do 80 cm visoko.h . velika kopriva. Predolgo ga pa ne smemo rzivati. hemoloidih. molnie v prebavi. in sicer le ob suhem. na vlaznih travnikih. Caj ptipoto1ato za umivanje gnolnih ran. eajno Zlidko mesanice poparimo s % i trola in popilemo na dan 2-3 skodelice daja. pri kamnih v mokrilih. bolezniieter in ioEa. ker bi Skodovali ledvicam. prepre- duje kap. Lahko dodamo marietico aliorehovo llstie. Eno iajno Zlidko mesanice poparimo s % itra kropa in popijemo 3x na dan po 1 skodelico. Dellie v marslaem podobno kot rJivska preslica. najboje na podstresju. rahitis. zadrzuje razvoi sladkorne bolezni. I I I l. brsljanasta grenkuljica. SuSimo v senci na zraku. leiavah v llebuhu. ki se pojavljajo zaradi pomanjkania rudnin in vitaminov: bolezni bronhiiev. S ad mo ga z obilo medu in vedkraLpijemo. Cal piahtice pomirja in prlpomore k zdlavemu in ifdnemu spaniu. Pomaga pri vaginalnem In analnem srbeniu. Zelo utinkovitie sok iz sveZih za vse ienske bolezni: pri belem toku.AHTICA 95. pri dlevesnem in ieloddnem kata4u. Je za pitje in umivanje. Vsebuje veljko zdravilnih snovi in zelo dobro udinkuie. kaSliu. Je od iana zdravilna rastlina. ko nam izdereio zob. sicer rada splesni in nt za rabo. Laisa tezave protina in revme.Calodlidno ei$i kri. s. Ustavlja ktvavitev iz dlesnl. Bolnik naj bi ga redno in daljso dobo pil. Plahtica rasle v visiih legah. Znadilno. Nosed. plemodni menstruaciii. Koristno jo me6amo s trobentico. kadar se nice naj bi redno pile ta aai. zdravi slabokrvnost in vodenico. Ustavlia krvayilve pri notraniih poskodbah. vnelie lebrne mlene'n maternice. se po lem aaju vidnb okrepe in zaino Iepo razvijati. Neredko pokri- povrsine. eai ali svez sok iz korenin se obnese pri plotinu in tevmi. laisa meno.Ako otroci kliub dobrihrani ne uspevaio in imajo slabo razvite miSice. de biga iene dovoljzgodajin redno zadele piti. To pride ze o prav pri avtomobilskih in drugih nesredah. njivskepreslice in koprive v enakih delih. madehe. mesanica: pirnidne korenine. Blazilno vpliva privenericnih boleznih. Tam jo je treba pazliivo odbratiod drrgih korenin. ognoiitvah in eirih v spodnjem rivotu. Cvete od junija do avgusta. vlainih ekcemov. | I | l. vnelih odi. lzkopavamo jo marca in aprila ter Septembra in oktobra.rhi in v.94. da sestavljajo listi nekak lijak. g0s[in [tasl I I . skrofuloza. Higiena spolovill Ugodno vpliva pri sladkotni bolezni. . Zoper mozoljavost pri mladih ljudeh pripravimo daj iz mesanice: korenina pirnice. sonanem vremenu. dista kap jica za plugom ob spomladanskem in jesenskem oranju in deloma za brano.Pomaga seveda pri raznih eievesnih in ielodcnih feiavah. listi ernega bezoa. Z njim naj bi grgrali pri vnetem grlu in ob vnetiu ustne sluznice. Ta Cal ie priieten in veliko bolj zdrav kot ruskr. sladkanega z medom . pri vnetih dihalih.hn. Plahllca ie prvovrstno zdravilo korenin pti boleznih. bolezni mehulia.0bnese zapira voda pri otrocih in starih ljudeh. na pasnikih. Se boljsaje vode.

v ustlh in trelu. Cvete marca in aprila.mo s % I kropa. poveZemo zel v Sopke. oo 3 skodelice na dan. Pomaga zoper kaSelj. PLE$EG Crlsolla iulsa msmrb . popiiemo skodelico ali dve neslajenega eaja. da se ustavi krvavitev.v enakih delih. Pri krvaviivah iz pljue pa pijemo dajno mesanicoi plesec. Slabotni in susidni bolniki nai pijejo2-3x na dan daiiz pos-uienega pljuin. Cveti so rdedi. ko cvete. krvavitYe.Cajie bolisj. zavira vnetie. Caj spodbuja leno Crevesje. katariu dihal. beli cvetki so I |. Kar je vinska rutica za moske. Listi so temno zeleni z belimi lisaml. ko bi ga boij uporabljalil Pomaga pri u I I I.in. Kako bi se pljudnih bolnikov. zmanisalo Stevilo pliudnih bolnikov.Caj utrjuje $uje krcenle Crevesja in s tem izlleblianie. Je do 30 cm visok. Veainoma ga bo pa treba posuSiti 5e pri zmerni umetni toploti do 40"C zaradi letnega dasa. le 5e pljudnik. leinkovito ustavlja razne ll I kot iz ielodca ter nosa. Niegovo latinsko ime pomeni torbica. Pljudnikov dalzdraviSe hripavGt in vnetia vgrlu. to je plesec za Zenske. Cajna me{anicazapliuta in grgramo z niim. 90. povsod razSirjen plevel. zato Segajmo po niem. Zoper krvavitve iz nosa srkamo Dlesiev dai skozi nos ali navezemo Sooek olesca okoli vratu in na tilnik. V nobenem primeru pa ne smemo piti mrzlega kot ponekod priporodajo! Zdravi beli tok. nih boleznih.Zoper kruayitve sploh dodajamo plescu riiivsko preslico: eno daino Zlidko te me$anice poparimo s % lkropa. korenika srdne modi. Zaradi kremendeve kisline. prehiter sr6ni ulrip. glipi. pospe- l. tudi zoper prolin in revmo. podobno kot omela niZa previsokega in visa prenizkega. pri pliucnici. tako pravijo.Sp oh velja pliudnik za izborno pomagalo pri vseh pliu6. tako iz Crevesia ial gozdovih. m6d[nlla. pri kaSliu z izmedkom. hitro posusimo in spravimo v temne kozarce. drugi vijolidasti. Dodajamo lahko preslico. bfonhitisu in dihal. samo sulidasti trpotec se more meriti z njim.hn rus0maca. Ako daljdasa uzivamo mesanico. Po 10 minutah lahko precedimo in popijemo dan. V tej je "torbici. ako plesec samo poparimo. Pulmonirla olllclnells . Zdravilno deluje tudi na oiilie. zdravi sko in g to: pijemo 3x na dan po 1 skodelico. Pomaga ob le:avah v meni. Drobni. Povezemo jo v Sopke in obesimo v zradnem prostoru. Na rane devamo stolleni pleiec ali pa v aaj n amodene obkladke. ptidia dresen. Caj ie zelo uspesen za spomladansko 6i5de. z asti na dihala. pospesuje izlotranle seda. Pomagazoper polodne klle in tako olajsa polod. ledaj pomaga. Spomladi nabran ie najboljsi. zdravi hemoloide. de ga pijemo lkivo. pliudnik. Korerlre odisfimo. njivsko preslico in suli6asti trpotec. larc[lra Je do 40 cm visok. nle k|'i. aegapijemo alise z njim umivamo. nekateri modri. tudi iz pliud. Cai nai bo nesladkanl l-3 skodelice na skodelici na dan. lllucnlalr U0k0 tl nanizani po steblu. pljudniieliki. slu| I | zi in ka cijevih soli eaj moeno vpiva na pliuia in druge organe.ka z mladnim mlekom. Ko res ni ved pomodiza pljuia. S l/1 itra kropa poparimo 1 iajno tlibko suhega ali 2 dajni Zlidki svezega pleica in popijemo 2-3 skodelici neoslajenega daja na dan. pomaga celo pri hudi sugici. S tem vpriva na prepodasen al. Rastllno nabiramo. Precei dobro izravnava kruni llak.Ptiudnikoveai ie treba pitiprikruomoku. Plesec je vedno in povsod pri rokah.Plesec ie odlidno zdauilo za:enske: ureia premodno menstruacuo 8 dni pred disdo ie treba piti daj plesca 1-2 - d 104 105 . vsaj v nekaterih pogle0rn. Ta daj seveda hitro skuhamo. raste grmovju po in lslnatih | . Vplivatudina bolnimehur in na kamne v mehlin. Pomaga zoper driske in krvavo urinilanie. Cvete od marca do pozne jeseni. omela. veliko zdravilnih snovj za mnoge bolezni in tezave. Caiblazivnelie sluznice y ielodcu in prebavilih. PtJUGl{il( 97.

'1 dajno Zlidko mesanice poparimo s % kropa in popijemo po pozirkih dez dan 3 skodelice daja. turom. lz kultiviranega dobivajo kavni dodatek cikorijo. tj.) n tro pozdravi Sopek sveZe prapioti.Liste in cvete hitro posuSimo v senci. eajni prevretek iz korenin po za\euanir izkuserlh babic krepi rodia pred porodom. P0Tn0silt[ Cic[driun lnulus . polrtost zaradi namiSljene bolezni. Protikrdu iolcnika pjemo2x dnevro potrosnikov aa . imeimo jo dez nod ob m eiihv postelji. Korenika ptaprcti odpravlja mudne bofeeine y medih. bolno vlanico. trganie sluz. nanoienj v Zganju.ltll. ob ootih. Rad ima suha tla. [aual I - I . Caj tz potroinika je izvirno PRAPROI 99. dob. Usdk ("heksengus. Suha peprot v eevlih odvzema ulruienosl in oreie noge. protin in revmo. popijmo pred spanjem skodelico tega daja. Krhamo ga iahko tud z vinom I kisom. SveZ sok pospesuje rast las in baje prepreduje izpadanie obtvl Sok iz cvetov kot obkladek )e zdtavilo '106 za utruiene oii.d nkovahja na omenjene organe vpliva daj ugodno na duSevnost. jo osmukam0 in z nlo natladimo blazinoin slan- zdravilo za jelme bolezni. bol. imenovana tudi stelja. cvelov jn korenin pospeSuje izlocanje in odvaianje iolda. revma. skuhan s sladkorjem. Sok. natlaeeni | I I s praprotjo. k nai vre 5 m:nur. njaio. je blago odvaialo za okoke. rodollia regrat.. Nekaj dasa so boledine celo huise. I. Obenem ga prenavlja. S amnjada in blazina. pa se kmalu poiezejo in izgubijo. ki ga n-av6Zemo na prizadeto mesto. ledvice. Zaradi snovi inulina ie potrosnik zelo koristen ia sfadkorne bofnike. radioakUvna je v pradavnini Pri nas je najbolj razsirjena velika orlova praprot. kar si ga moremo misliti. zato je vedia moznosl. Tako leZisde Kri in jo obnavlja. Rasle povsod. SveZi listi praprctt navezani na 6elo in o6i. ko cvete.in bronhije: po dva dela pljudnika in sulidastega trpotca. bistriio o6i in odpravljajo bfesdavico. Je in ohranja !o lastnost dve leti. Sve1a praprot v blazini zdtavi naglugnost zaradi prehiada in prepiha. Seveda ie treba tudi glavo dobro odel\. del Praproti je na lisoce vrsl. Cvetovi. fudi na nezdrav jogi lahko polozimo tako slamniado. zdravi hipohond io.ega r. v gosi slrup. zbija vlodino. Potrosnik. Zarad. odpravlia otekline. je naibolj zdravo eZiSde. Potrosnik je dragoceno zdravilno zelisie. odvaja odvisno po udih. Listje in cvetie nabiramo. Ako se vedkrat ponoai zbudimo. utru- |. pa le po en del kopriv in njivske preslice. SyeZ sok iz lislov. M/ado /r'ste p judnika lahko pripravlmo kot Spinaao ali solato. stenice in usi ne prenesejo praproii in zbeZe. pospesuje izlodanie se6a. eist kri in s tem ves orqanizem. 6isti ll I l. Praprot zanjemo v jeseni. Velik premoga fastal iz gozdov velikih praproti. Inulin vsebujeta tudi regrat in repinec. Korenine podolgem razrezemo in obesimo v sendnem prostoru na prepihu. ss. Ko se posusi na steblu. korenlne kopliemo aprila do maja. revmo in celo gangreno. . na niivah in travnikih. lenost kar izpuhti. Bolhe. Udinkuje tudi proti ekcemom. ti6ni glavobol in revmalidni zobo.. zlatenico. Usek veekrat mazimo tudi s SentianZevim olieml Tako poslane tkivo elastiino In volino. Na njem se diovek dobro odpodije. Kopeliv prewetku boleeine imeimoiodezl Istov in korcnik zdravijo plotin. da ga s primernim 107 zdravikrde. I Ljudle rnu ludi recejo "ptavi PElidlum a$llinum - hn. osiajenega z medom. zmesan s oetersiliem (1:1).

vnelje rebrne mlene. Zganje. sla' bokrunogt. Praprot odganja gliste in unidi celo trakulio. trpoiec. zato priporodaio dajno mesanico: preslica. raslaulc Preslica ie nadlezen plevel. ozebline. Vsebuie mnogo kremendeve kisline. 108 niih. bezgove jagode. Suho preslico zdrobimo v prah in ga zakuhano na nleku. Presiidni 6aj dobro dene ohlapniin nagubanikoii. Cajprotiseenim kamnom: 1 velika Zlica mesanice preslicez brinovirnj jagodami v enakem delu in malenkost pelina kuhamo z 2. Sladkamo s kostanjevim medom. grenko slanega okusa. lipovo cvetie. niti na njei |@ uslavlia voda. odpde noge. lzpianje ran s sveZin sokon ali tajem pospeiuje de se . zdravi ledviene ea$e. eraprot je tud srLpena. Cajzdravivnele ledvice. opeklin in opa n odliano pomaga praprotni izvleiek v doma'em jaboltnem k/bu: velik Sop praproli. namakamo 3 dn. Hude boleaine se bodo umirile. disli kli.5 dcl vode 5 minut. celo pri ietiki pomaga. drugo pa po pozirkih 6ez dan.je izborno sredstvo za natiranje ob prolinu in levmi. v katetem so se nanakale korenike. nato jo precedimo in popiiemo takoj eno skodelico. zmerno z nlot Preslica | fift@ Je mrjdna. bolezni plesnove. Ugodno vpliva na koio. odstranjuje beljakovine iz seda. celienie ran in kosti. Pri hudih krvavilvah se kri s preslico kmalu obnovi. le da ie Tkivovpljudih se okrepizaradi kremendeve kisline. tilus. zelena.boljse zdravilo za bolna pliu6a.. listov in korenik sesekljamo. napravimo sedeeo vroao kopel z nekaj suhe in nekaj sveze preslice. Popijemo 2-3 skodelice na dan. da vs zajedatc poginelo ali od dejo.emljemo zeto previdno. kot pri krvavitvah ! | l. Praprol deluje na maternico. zradnem in sendnem prostoru. trosonosna steb a niso zdravilna.ie1o naj ga slabotni otroci. Preslici je pomagal do veljave Kneipp. hemoloide. delno topi kamne in pesek v mehurju in ledvicah. Calha meiarlca: za mnogeje preslica nekoliko ostra. ker se Stevilo krvni6k hitro poveda. zato jo notranje .nlr. timijan. @ lezati.Ia dajejo pravo drogo. Stebla susimo na Eqrl36um an6nso @ I . Koperl 100 g zelisda namakamo 1 uro vvrodivodiin nato odcedimo v kopelno vodo. To zdravljenie bo treba norda nadatJevati kak5nih I dni. Bolnik naj na tesae izpiie 1 skodelico iaia praproti in ostane tesc 5e dve Lrri. lapuh. Freslice ne smemo piti v premodni koncentraciji in ne predolgo. Za natiranje bolnih udov. plekruavitev. zato je nosednice ne smejo uZivatl. pomirjasdenje. zdravinervozo. mehul. PRESTIGA . ker je v njih ta kislina boli topljiva. Kadar potujejo kamni skozi sedevod. Sokin iajprcslice nimata nobenih stranskih Skodljivih udinkov. golenske razjede. povedane mandeljne. I||||. pat pa jalova. Silicijeva kislina v preslici veda proinosttkiv. To me6anico poparimo. celo do 16%. pusiimo 15 minut in nato precjdimo. Pitje daja in izmivanjez niim ustavlja izpadanie las-. Proti vnetju gila gigramo s ealem preslice. Preslidin daj iajSa Skllatinko. P.razgibavaniem normaliznamo. odcedimo v steklenice in dobro zama$imo. brez I vonja. nieni zdravilni udinki so veliki in niena uooraba ie mnooo- stranska. tako pri iz ootrebna dvoina doza. izloda nezdrave lelesne sokove. rajsi v presledkih. nabiramo pa mlada stebla. Riava. njegove k6e. da ostanejo lepo zelena. ker krep: organizem in ustvarja kri. Stoii naj 15 minut. zito blonhitisu. zaliiemo s 4-5 | domadeqa iaboldneoa kisa. je na.

obe sta enako zdravilni. Cez lelo to storimo s svezimi listi aebule. Primorska debula ie posebno uspesno zdravi. listi usnjati in dez zimo ne odpadejo. npr. drhtenje in krdi. sln$h I Pozneje zrastejo listi. Cebulice skopliemo ieseni. Fdedaprimorska 6ebula nevaren. Raste zelo podasi. razkrojijo in postanejo nerabni. debele in pokonane. s. ki so bele. da je popolnoma v-arna pred v ago. pa tudi tiste zunanje liste. Cebula nivsavzemlji. dneh odcedimo. I a| z gazo zvite liste. | .h . Pamorska debula ie udinkovilo zdrav ro roper hemoloide. ker h. Zaradt Stevilnih alkaloidov ie zdravilen. Cvete rumenkaslo belo. Ako pri notranji uporabi neprevidno raviamo puSpanom. Je vedno zelen grm. Na soncu iih ne ka2e sLSit:. sluzaste in manj zdravilne. Sta dve vfsti: bela ali rumenkasto bea in rdedkasta. ker so zaraoi daljiega susenja s abse. v tesno zaprtih posodah. sodne. Primorska debula rasle na peseenih tleh morske obale. sompenilsns - ir. pa prav zaradi alkaloidov tudi strupen in ftffi[ a tudi bolj v notraniosti. dajodvaja in zdravi revmo. Uporabljatijo smemo izkljuino pod zdravniSkim nadzorstvom. protinu in koinim izpuSialem. Te so debele. ker potem niso ved st. iai iz lislov za zbijanje povisa. 0b najmanjsem sumu zastrupilve je treba takoj izprazniti drevo in ZeJodec ter poklicati zdravnika. pa doga vzporedna rebra.tro pomaga.ih le treba zalo zviti. ne lemperalure: nekai listkov a | | Domaee zdravilstvo uporablja poparimo s % litra kropa. Cebula je zdravilo za rane. Paa pa zunanie upo1abllajo zavretek iz listov za ovitke in kope. Ti so podobni liliii. PRIMORSIfi GEBU1A . suhe v sredi. debelimipa 10-15 cm.qa g6lijo kot lepolniorm v parkih. Razreiemo jih na tenke trakove in hitro posusimo v susilnici pri 40"C. Nastavljaio jim cele 6ebulice. sicer se llsU z epijo. E@ 1ftffi 110 . proti levmalidnim boleznim. Hranitiiih je lreba na suhem in hladnem prostoru. omotidnost. Zato jo ie treba zgodaj jeseni spravitiv rast injak.lzha\aiziuine Evrope. Zmedkane. Vdasih so io kmetice gojile kar v cvetlidnih londkih. da je bila vedno pri roki za rane. tudi kilskimi aebulami. vim maslom in dobimo utinkovilo nazilo zoper koine izpu$iaje. Drogo je treba hranili na zelo suhem prostoru. D m0rslrl lllr Primorska debu a ie trajnica I z l. veie so kratke. uleze. kiga v zgornjitretiini krasived belih cvetov. nato suh lupine luske. niii in drugih glodalcev.o za srce. Dajeio io kot dopolnilo terapije z digitatisom. Ulgln0a ma llma all Scllla mallfima PUSPAI{ 102. pekode in zoprnega okusa. in sicer od marca do maia. da ne zadenjajo odganiati. vzamemo neko iko premoene doze. razsirjena od Cipra pa tja do Portugalske. 9 Znaki zastrupitve so: bruhanje. se lahko zastrupimo. Pri nas. Primorska debula je sredozemska rastlina. lz nie so delali razna nazila zopet lwunkle in zanohtnice. Upofabljamo samo srcdnje tuplne. dolgi 30-50 cm. gnoine in take rane. Buls |. spomladi pa pozno presaditi na vrtno gredo. skopljemo kopljemo cvetno steblo. Po udinkovitosli ie med digitarisbm in strofantusom. protin in revmo. mozolje na licih. ki so se nelade celile. zeo debelimi.5 m visoko cvef lidno steblo. imajo cee robove. Kot rasllina toplega Sredozemlja je zelo obdutljiva na jesensko in spomladansko s ano. lz nje zraste do 1. po 20 s s!ro- I. visokimi 15-20 cm.upene. Siroke. da zaradi s !zavosti ne zdrkneio ven iz erevesa. odrezemo listno in 0. odstranimo zunanie liste. pa je posebno &inkouil strup za zatirunie podgan. na ookooalisalh in ob vrtnih giedah. Z gazo . tute in podobno. zelo grenke. pol srer4o v drevo zveae' pred spanjem. iajdasto podolgovati. Alkaloidi bi ohromili dihalne mi6ice in povzrodili zadusitev. zmesamo Stoldene liste namodimo v oliu.I||I.

bolniki s protinom ali z vnetim mehudem. a zradnem mestu. nDaftala V lekarni lahko kupimo korenfio prve. Listi niso v nobeni obliki uzitni. le sve: zdravilnosl. Uyete dodalamo ludi drugim domadim dajem.. Ti naj je pad ne uzivajo. Cvete I . Nekaleri ljudje ne prenesejo rabarbare. Naj ga uporabliaro liudie. rad pa ima apnendasta lla. dl0bll|Ia krm0nla r. Sok ze o ugodno vpliva na zobno sklenino. slajen z medom. zdravilo. drugo goje pri nas po vrtovih. okusa pa je povsem nedolodnega.: oec.tn. in sicer v kosrh ai v prasku. Konpot. Ta aaj zdravi uspesno tudi kaselj. aajen naj1ej izmijeno rano. Sokdajemo vrodidnim bolnikom. Korenika kol ial rahlo odvaja. nato io obvezeno s ktpo. lma slaboten vonj. ki im sadr sokovi @ kovin eajen. ker zelo gasi reio. Nabiramo cyeloye in jih hitro suSimo na senanem. ne iemtjeio noseCnice. Je zelo priljubiieno tjudsko | I | l. Rhcum Dalmat||m . kgr se. doie6e malere. Ze ime pove. Pospesuje prebavo in rahlo odvaia. I l. danie seea. sok a:) marmelado. lz pecljev delamo kompot. v gorahrumeno ali zlato rumeno. Te rezemo prvidjunija. RA]IJAK 104.. zlasti tedaj.!ir_q|'1|19. Tako se poceliio tuditake. krepi prebolevnike.[fl. ]anlo [.jim niso pritegte. tane. Dobro je dodati lemu daju 5e enako koli6ino trpotca. Rabarbara pospesuje izlo. Zadovoljen je tudi z bornim rastisdem. ker preved drazi sluznico v ustjh in erevesju. v gorah disi zagatno. pri obeuriiivih tjudeh krepi ieto Ir^!s. S toplim s svoio kislino povzrodajo "skom ne. Uporabljamo le njene listne peclje. V vrtni zemlji dobro uspeva. I||3. Ta 6aiCisliludi kri. ako dodamo v enaki kolidini 5e trpotca. da predvsem zdravi ll l. ako jg9. navlateno z runia- 113 . tu[rrllls rlmrtrla . in sicer tako pri ljldeh kot ptl livalih. pomaga tudi otlokom. Vta namen popijemo 2 skodelici poparka na dan. pomarandaslo I ali Skrlat- gnoj zmanjsa njeno no.RABARBABA in IUIIGUISKA RABARBARA nn6m 0lllsln6l0. I namesto nje lahko jemljemo krhliko. V njih je obilo vitamina C. drugid pa septembra in oktobra. Obkladek menjamo vsako uro. nioarOarb na. k se nerade celijo.

Regrat zdravilno vpliva ztasti na ielra in ledyice. Stoldeno redkvino seme deluje antimikrobno in antimikotidno. disti. pozjvlja in vraia mod. neiesdnosti. Vliiemo jo v steklenice. ie Dri bogata redkev in vanjo vsujemo sladkorja ali nacedimo medu. odpravlja vse zastoie. lenem irevesiu. vella pa tudi kot zdravilna rasllina. maslacalr I Je prastara kulturna rastlina. orecedimo.avlienie. GRI{A REIIIGU R{trhrnus saliurs-h .m t. ker je takral najbolj zdravilna. 114 115 . ta sok kapnemo v oei 1-2x ledensko. Je odliena kot zelenjava. tolsiavosti. pospesule pretok ioEi. Pospesuje izlodanie iol6a in zdravi vnet iol6nik. sicer Dostane Skodliiva. Sicer iih ne lopi. Cvetovi 'so zlalo le od marca do maia. Nekatere kamne topi. cyeloye med oKobra. skuhamo in to vodo osladimo s kandisom ali medom. dobro zamasimo in spravimo v klet z dulcem navziol. zavira nastajanje peska in kamnov v iol6u. oslovski kaSeli. Redkvina solala pomaga proti napihnienosli trebuha. pijemo pa po pozirkih. tako sveze naribano. Pospesuje izlodanie seda in iolraz- krv! Tako koristi pri protinu. Ustavlia nastaianie ioldnih kamnov. drugih pa ne. disti sluznico dihal in prebavil. Takole pripravimo: redkev zmeljemo in sok dobro iztisnemo. smemo uzivati prevelike kolidine. postavimo na toplo iez nod in drugidan poiasipopiiemo iesensko zd. Reorat ie zelo pomemben pri presnovi. Ob degeneraciii hrustanca nam lahko. pospeSuje polenie jn krepi telo. I. Ialtraclm 0mclndlc hlY. Sok redkve. Je zelo primeren za pomladansko in I I I l. I Je nadleien plevet. boleini trebuine slinavke. pri sladkorni bolezni orioo_ rocaio prezvediti na dan 8-15 vo ih stebelc. zneian s slad| REGRAI 1||O. pri prsni in trebuini struplia lelo. kotiem. Naredimo lakole: izdolbemo z listi vred v senci ali v oeiici Jih razceDimo.ku. Uporabljajmo le Ca. Ali: redkev tzteaemo. Zato ga pridno uzivaimo v vseh oblikah. ailih. la. pravi Kneipp. Zelo dobro aisti dihala.5 kg stadkoria in sok 2 limon tel med kuhanjem neprestano mesamo. kotnih bolezni-h. Cve- l@@ | | | . pri mokrem vneliu rebrne mlene.I05. Lludle z vnetim ielod" cem naj je ne uzivalo. Regrutov siup (napadno ga imenujejo regratov med): vzamemo 4 prgisda cvetov in iih dobro prekuhamo v 2 lltrih vode. dodamo vrooemu soku 1. cveleniem. uspesno zdravi diha. Sladimo ga z medom. ttt. lzboljsuje celotno plesnovo in pospesuie diidenie @ vodenici. Zdravi gliviCne bolezni koie. Pa tudi sicer drugje pomaga. bronhialni kalar. drugi dan 200 g in tako gremo do 400 g. L/bte nabiramo. aaj iz tistov in koteje Se boli zdravilen. zaostali menslruacili. da nastane gosta tekoaina. Gojijo jo po vrtovih in poljih. susimo 40"C.dodli pomaga. Redkve nai ne bi solili. ker bi nadrazilo ledvice. da so ostali zdravi. Vsa rastlina z vilaminom C in minerali. Vsekakor pa sok zmanjsa nagnienje k tei nadlogi. paa pa zmanjsuje nagnienje k lei botezni. Navadno se Zoldnik pomiri in alovek nima vea tezav. pri voderiici in slab. Uporabliamo korcnasto korcnlko. Mleiek rcgnta pomaga proti zastluplienju krvi s kovinami. zdravi ioldne poti. preden cvete. uainkovita ie korenina: topi. nai_ bolje v pesek. ako so bolne ali oslabele. vsajtako trdiio. Lahko si ga sesekljanega nin-posebno priporoeaio za zdravljenie pozimi. rolllr Egipaanisoio s debulo in iesnom daiali delavcem. a zelo | . boleznim ledvic in mehuia. Vsebuie nestrupen mledek. Prvi dan popijemo'100 g. revmi. Nato pa nazaj do 100 g. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posuiemo s tem prahom. Cloveka kar pomladi. sklolelinih. korcnine kopljemo zgodai spomladi ali pa od avgusta do rumeni in na votlih stebelcih. Posebno sok in nazadnje poiemo 5e redkev. zdravilna zel. slabokrvnosti.

nih. 1. Korenina ie otav dobta Drikuha za sladkorne boln ke. zalijemo z 2 skodelicama vode. tvole. Zene na vodo. Ko se posuSi. Cvete od juniia do septembra. Zazimo namoiino celotno zrezano nstlino bo steklenica polna regrata! Uiivamo do 20 kapliic 3x dnevno. kuhane v vinu. Sok zdravi tudi vlaine lisaie. olivno alisezamovo.r'e . pomaga izloaanie seda.ino zrezemo ali pa zdrobimo v pnh.Koldodalek kopeli pomaga pti koinih bolez. Pomiri vrodino. zdravi beli lok. Oije. pri boleznih drevesia. Ce hodimo po vroiem soncu. ptepteiuie izpadanie las in zdravi pthlial. v Zganie. Rad ima gnojno zemljo in sonino lego. Sok sveie korenine kapamo na ekceme. Prav lako si pomagamo s svezim sokom. lako da se odpiralo cvelovi od spodaj drug za drugim od junija do septembra. da se na niih posuSi. Je veliko bolise varovalo kot ruta ali klobuk. ob zidovih. namestimo novega. plodove pa. ko dozorijo. Pomaga zoper | potov. ustavi griio in irredi mensiruaciio.latdje treba narediti Pospeauje pomaga pa tudi sladkornim bolnikom. si daimo ra glavo list rcpinca. ialzdraviin 6isli ki. bliuvanie klvi. prolin. laisa aslmo. ki io zdrobimo. velia za plevel. pa drago- I l. zaradi svoiih sestavin. na. mehuria. razna vnelia. lrctlum tanna . ne v grgram0 Pri vnetiu dlesni in grla grgramo izpiano repikov dai. mladostne akne. Fepikov ial se dobro obnese | I | . Proti mastnim lasem vtiramo v lasiSCe vsak dan sok sveZih listov. odprte rane. zoper moEenie postelie. klvavitve iz nosa. 117 . opekline in podakaTo. de qa obenem tudi pijemo. S dajem izplakujemo razpokane uslnlce. lo||0rac Cvete lepo rumeno. mehuria. GtGrtr 107. v katerem so se namakale zdrobljene korenine.daiemo tudi na kruh. iolda. REPIK l0 n0nla sua$lla -lw.5 m visoka rastli- cena zdravilna rastlina. l\.bfe. revmo. Zaradi inulina ie repindev sok | in II | . Cai iz semenaie dober zoper ledvicne kamne. Repinde. tega iztisnemo iz korenine. Je dvoletna. Nai REPI]IEG 108. krvavilev iz ledvic. bole6ineY nogah. gripo in gnoine ture. Cal rstoy zdravi mehur. dolgem razrezemo Llsle nabiramo in iih sveze Dorabimo. na grobljah. Suho rastl. iol6 Pospesuje izlodanie pri bolnih iel h. ieter. sla usta in irefo. Unele oEi Eptrano s iajem repika. namakamo nekai ur in nato izpiiemo. ledvlc. jih po posusimo. Cajno neianicospelinom pijemo kar se da vrodo. V isti namen lahko namodimo korenne tudi v rumu.hn. poiagamo na otekline.lozgani se bodo zelo dobro poeutli. ker bodo varni pred vroaino. Lahko uporabimo tudi druge zdravilne liste. Basie kraj I l. ioldnika in vranice. boledi kdi. odliden ne kamne in pesek. nedisto koio. posebno inulina. koina vnelia. Korenlne kopljemo aprila in oktobra.

onlca I l. zlastiploslale. V Svici izdeluiejo iz repuha tablete proti boledinam. Lajsa tezave ioldnika zaradi kamnoy: 6aiu dodamo liste iz pelina alilavzentroz. za dlan velike .iike. nice in prj griii. cvelov. jih po dolgem razreZemo in oosu5imo na zraku. pike 6ebel in os. Solska medicina se zanid ne meni. Dve dajni 2lidki korenik pop imo s Z I kropa. in popijemo polu ter pomaga pri prollnu. Lahko si pomagamo ludi tako. zato nai bi je same ne uporabljali. bolezni ledvic in I I . ll l. Nabiramo Se majhne. profinu in levmi. rahto uspava. rcDlh Je tralnica z gomoljasto koreniko. Cal2 obkladke koinih boleznih. eaj repuha pospesuje izlocanie seda in izmivanje izmivanie vnelih oii in proti bole6i. z res velikimi listi na doloih pecljih.inih boleznih. sraien z medom. oodobnih nalezllivih daj zdravi dihila: pomaga priastmi in leiki sapi. 2J skoderice na dan. Caiu rese dodaiteSe lipovo lubje in timiian! ual prlemo neKal casa vsaK vecer. da zaviiemo glavo ali bolni del telesa v repuhov list. Cai iz listov se obnese p ri g ripi Grlliina nlgirls {lcse||sta). pesek. Navodiloi 1 dajna zlidka na skodelico vode kot preliv. posebno v ilovnatizemlji. po kakSnih dveh urah boledine oonehaio. po 15 minutah odcedimo e rane. Nabiamo cvetoio rastlino: lahko jo osmukamo ali pote1emo cvetoee sbbelne vr. E Ga Gdnsa (smmtadanstal RESA 110. svezi ali pa oosuseni. Svicarskizupnik Krjnzle jo ima | I I za modno sredstvo. oei in oroti nam v o6eh. Dodamo med.h . Zaibliu ali v rdedem vinu kuhano ali pa samo namodeno. Syezl iibtl hladiio opeklihladijo ne.REPUH Pohslbs lrt[lldls . ampak le i<ot dodatek k brinju. Ta eai je zelo dobro zdravito zoper bolezni spolnih organov. lajsa boleznilr. Tako prepredimo napade.h . I09. i5iasu. najboli pa korenike. Cai iz lislov ali korenin pomaga pri teiavah z menslruaciio. tembolj jo pa ceni liudsko zdravslvo. koinim za odp Cai iz listov pomiria kde ielodca. levmi. nato sesekljamo ali zmeliemo. in I ia Jesenska in spomladanska resa sta praktidno enako uporabni. . 118 119 . mehuria. nespeenost in teiave v meni. pai pa za akutne primere. Pomirja iivdnost. ki popolnomanadomesdaiodrugeSkodljive narkotidne tablel€.isle. ledvidne kamne plotinu.lotuh. Caj upori uporabiiaio tudi za umivanie in ookddke pri i. Cislikri in tako pomaga proli ekcemom in koinim izpuiiaiem. Zatrajno uporabo repuha ne priporo6amo. | . Kneipp io ie cenil in jo tako nekako na novo odkril. takrat so najbolj zdravilni in iih hitro posudimo. Raste po vlaznih travnikih in ob potokih. oaj lse obnese Caj in kaseli in hripavosl. Uporabni so cyeloyl. Pijemo ga po pozirkih karse davrodega. Predvsem pomaga proti aneriosklerozi. Cai zdravi revmo. nepuhove kblete umirjajo migreno in rakaye boledine. i5iasu. blaZi ielod6ie teiave iaradi vnete sluz. Korenike kopliemo februarja in oktobra.

Actlll6a nlllsfollum . Juniia nabiramo le zdrave liste brez pecijev. odpravlia nejeS6nost. krdih malernice. pri driskah. Pest. halducta trara I I . cvete belo ali roza rdeae. Jagode iq sok lajsajo ledvi6ne bolezni. pospeSuie znoienie in Stevilnih ui ll I . S daiem izpiramo rane. polagamo ga kot ob oge stoldenega na udadena in odlgnjena mesta. vnelje slu2- nice debelega drevesa. zalijemo z iganjem. Caj iz listov prepreduje nastajanje kamnov in peska v mehu4u in zdravi druge bofezni mehuria. Osfovski kaSefi odlidno zdtavi konserviani sok ribeza.aki druzini. Flbezoy sok V 2 kg soka vsujemo 1 kg sladkorja. Ta dai iil. alijih hikeie pozdravi. privroeicipa tudigasiZejo. Uporabna je tudi skoria. udarnine. Zelo se obnese pri notranjih kruavilvah. zlastiv pljueih. zelo pomaga pri 6reves. Sbleeni listi kot dajso odliano sredstvo pri srdni slabosti in vodenici.fanaibi bil v zimskih rani ribeza. nanoienih v zga| | nju. dodamo liste poprove mete. Tudi dai iz listov vsaki druzini. Caj grgramo pri zobobolu. Tudi zadrzuie sladkorno bolezen. Baste po suhih travnikih. Caj iz listov pomaga proti skory'e kuhamo dec. krvaviwah iz danke. Zaradie rman orav nkovit h I snovi moano zdravilen. caj je zelo zdravilen za elevesie in ielo- telesa strupene in bolezenske snovi. Pazimo. kier daj podobno udinkrje. dajetaodliino rnazlo. kamnom ledvic. ledvic. zaprlie. Ta dajje izvrstta pijada in tudi dobro sredstvo za zplranl'e pri belem toku.bezoye 15 minut v vinu. cvetote rustline ali samo cvellr-. RTBEZ RMAil 112. ureja premoano ali preaibko menstruaciio. pa iih ne drazi. Vpliva na dotok krvi v slce. odcedimo. da se zgosti. lajsa mokrenie in levmatidne boledine. pasnikih. moCenie postelie in bolezensko liSCanle na vodo. l/ro. nosa in obldajnlh ran. Nabiramo nadzenne dele I I . iivdni napetosti in visokemu llaku. kier imaio maihne olloke. odliino pomaga"pri leiavah vielodcu.nr. utekodin ja . ilz cml Vsa rastlina disi nekoliko po stenicah. postavimo za I dni na sonce. zdravi ledvice. 6isli kri. 120 . samo na mokrih tleh ne uspeva dobro. ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delovaniu. Ugodno vpiiva na seCila. migreni in hudem ka$liu. krvavem izme6ku. odpravlia kalar mehuda. kuhano z rmanom. in sicer od junija do jesenske slane. Za Zenske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe. Rman zmanjsuie tezave prolina in levme. PoZirek pred poiitkom odpravja nespednost.fanatbibil. Flbezoy rker Zrele jagode stlaeimo. Ca:i z avl dihala. Bman in trpotec. ki zelo uspesno prepreduje okuzbe.111. ureja kroienie kryi in s tem srdni ulrip. kuhana s svinjsko mastjo. Je antiseptik. boleznim dihal in slabi prebavi ludi v najhujsih primerih. Caia ne smemo sladili.v mesecih pri roki v vs. kuhamo. dodamo nekaj prazenega sladkoria in spravimo v steklenice. Poyeduje odpornost proti boleznim. od juniia do avgusta. zlasti v nienih zadetkih. kr6e v drevesju in ielodcu. Jagode imalo veliko vltamina C in J. da izlodaio se6. ker jih rada napada rjai taki listi so Skodljivi. Soh jagod. ustavliaddsko in griio. zastoj vode in motnje v ielrih jn iolene kie. Deluje proti nespednosti. daipriporodajo tudi pn pri vodenici. Rltss nlgrun - [n. Je trainica. mehu4a in iolCa. revme in proti poapneniu iil. Sooaro in tudi daj potegnemo v nosnice pri pospeSu je izlodanie seda in tako uiinkovito odoravlia iz iold. visoka do 50 cm. pomaga proti neiesdnosti. Caj iz listov spodbuja ledvice k delovaniu in vDliva tako na zdravljenje plotina. boleznih mehulia. driski. ll nih kriih. nahodu. pike iuielk. ob poteh. zdravi okvaro srEne miSice in angino pecloris.

bozie drevce. R0BiltA I I Robid je zero veliko vrst. v prah zdrobljeno aloio. $fidlloralr . dai nai piieio matere pred polodom. ka$eli. pomag?i. To naj bi pripomoglo. rman. skuhamo na % | vode vejico rozenkravta. obenem pa vse priietno disi. Rozenkravt cenijo tudi kot zdravilo za sfce. vinske rutice. oroti 6levesnemu vnetiu. marina. rozmarin. Vse te grenke in diseie zeliso imeli nekdaj doma na vrtu alipav domaei lekarni. Driska bo ponehala brez boleiin. Vse troje je lepo za pogled. eaj U /ibtoy ali sok iz jagod I odlidno deluie zoDer dlisko. Ako grgramo in po pozirkih piiemo. Ta Calpijemo vedkrat na dan. Zeli. Olie rozenkrcvta ima priielen I I in osvezuiod duh. BoF nik s padavico sodiv zdravnisko oskrbo. 122 . So odlidno hranito za k . ne pa zdraviio. torej ludi rozenkravt. lt||Dlna ROZE]IKRAUT I14. Jagode vkuhavamo. ll l. meto. Zafran. Prezveeeno listie rozenkravta izpljunemo ali pojemo: za zdravrienje dl€sni ga zadrzimo v ustih dalj dasa.o. kaiti napad padayice ponavadi pride iznenada. izpusiaie in lule. mutoku. da ie lepo disalo. da tistega. Te zeli ali moino disijo ali pa so zelo grenkega okusa. tudi vnetiu slepida in bele. narezane. Rozenkravt so uporabliali tudi za zdravlienje dliske. zdravi hripavosl. krvavi mleeek. Rozenkravt ima precej velike. Bozenkravt dobro poznamo. Ta daj poseka vsakega drugega. l@zato ludi krvavo. da iivdni liudie kmatu zaspiio. ter drisko iolenckov. ki ga mede. Ako imamo drisko. kar ugodno deluie pri boiiastnih napadih. To ie veiletna okrasna rastlina. gordico. da roienkravt tudi zdravi. nelreska. kerjih rade napadaio Zuzelke. Sto/dene /iste devamo kot obloge na fane. Sadezi. pa le pomagaio v napadu. ki modno disiio. skorai enako zdravilne. Prav lo pa ie verjetno tisto. Pomaga zoper krvavi- tve iz ielodca. Susimo hitro in v senci. kuhane v ernem vinu. maiaron. Korenine. dim prej spravijo k zavesti. ga Zvedimo in srknemo pritem 5e pozirekvode. mehke in dlakave liste.hn. vse so niib$ lnllco$rs-h . To seveda Se ne pomeni. Za zdnvlienie boZiasti imamo danes na volio vrsto farmacevtskih izdelkov in lahko le zdravnik izbira med naiboli ustreznimi. sve2i. ker pomirja. Pred I l. ki vsem uporabljamo . tudi ruskega. Ob napadu srdnih slabosti lahko denemo \ usla list alidva rcZenkrayta. vralid. lustrek. ta dal ni za ttudi. roZnate barve in imaio ostroge. Rozenkravt so kmeike gospodinje dajale med perilo. toreitakoj pri roki. Lahko mu dodamo tudi kamilice ali rmana. poper. P/odoye nabiramo popolnoma zrele ln zdrave. hemoloide in bolne msndlie. S toplim preyretkom ilslovuspesno izplakuiemo ustazoper bolne dlesniin afte vuslih. vloiino.fl3.sle za daie. ki rrpiio zaradi zaprtja. Hranimo na suhem Drostoru. potoniko. ker mehda porodne poli. Obenem z rozenkravtom so daiali v mleko tudi sok ll . kafro. Cvetoviso majhni. Z domae imi zelmi ls ublazimo napad. navadno pa rastlina le redko cvete. nagelinov in roZ- dodajmo 5e bezgove iagode ter 000r0v0 meto. raste pri nas le v londkih. Aprila in maja nabiramo liste brez pecllev in vrEidke poganikov. izpuiiaie in liSaie. Pslat[0nlm 60!m tvlld . Dodajmo daju 5e zajbljateaj ei$i kri in tako ugodno vpliva na koine bolezni. uslavljajo krvavenia v klimakteJiiu. Svoj das pri nas ni bilo Sopka brez rozenkravta. baldrijan. predelaniali vloZeni.

Te naredimo. Vse to skuhamo z belim vinom in z niim veekrat nalremo ohlomele ude. zlalenico in njene posledice. baldrijana. ako sta sicer Zelodec in prebava v redu. za 6iScenie krvi. rahitidne otroke v rozmarinovem ialu. edeme. Bolne oiikopamo\ mlaCnen poparku roimarina in kamillc. ee se v tei vodi kopamo. pred kosilom in pred vecerio ali pa tudi 2x po-eno Silce cvela. Treba mu je 5e dodati nekai ianeia in Saepec cimeta. bofeeine v spodniem delu lelesa. kuhan s sivko.6e popijemo 2 skodelici daia na dan. Cvete iuliialn avgusta. migreni Zivdnega izvora. jegliaa in Sentjanzevke. S tem oliem masiramo dele telesa. Zoper nespednosl je treba pfi Aajno neianico sivke. k6pi in drhteniu udoy. Rozmarn izredno krep slce. namoaen v Zganju alj kol dai. lesnobi. S tem masiramo glavo prhljaiu. nie slabi prebavi. blazi boiiast. seinim kamnom. jejo prekrvavilev in Sirijo iile. ker disti iih ietla. da se okrepijo. Dalmatinci kopljejo slabotne. Trgamq tik preden se cvet I I pravkih ugodno vpliva na telo. Nabiramo ali samo cyelle ali vso cvebeo nstlino. Pripravimo si okrepiujoio kopel. saj je poiivilo. | | RoZmarin v vseh svojih pri- odore. dihala. Siuka. ie u2ivamo ro2marinovo vino ali pa roZmarinov cvet. K/s. ki jih povzrodajo vlenia v prebavilih. S cvelom masiramo mesta. ako namodimo rastlino v Zganju. I I . pi izpadaniu las in proti 124 . Boli kot sama se obnese v mesanicah. Pozivlja delovanie ieler in izloea- iolia. oslednie iivievie in na . vsaj v zadetku ie treba masitali s cveton sivke. zato jo goiimo v loncih. soroden rozmarinom. Caj dellje proti kdem. Kapliice olja izboljsuPomaga pri koliiine. Na izvine. ako ga bolnik popije po 2 kozarca na dan 1*2 meseca. omotici. Od kapi zadele. 2 kozarca vina ali 2 Silci cvela na dan. nevrasleniji. omotici. zlasti pokapi. Precej do go kuhamo 1-1. aslmi.5 kg sivke v 12 | vode in jo vtiiemo v kad. Je do 40 cm visok grmiiek. | | Sivka vpliva v prvi vrsti na I l. ti. Pest sivkinega cvetia nanoeimo v 2. kier so bolebine. RoZmarin. Pri iivdnem ulripaniu srca. Njegovi pripravki so rcznarinov cvet. iivinosli. neplodnosti. Caj priporodaio pri vodenici. Uporabljamo cvetove ali pa cvetodo rastlino. iztreblja gliste. ker ie moano sredstvo. Caj ustavlia hude d ske.Lahko pa cvetje namo- eino v Spiit ali Zganje. Kope. ki mu dodamo 5e Zajblja in brinovih jagod. PosDesuie ktvni oblok in dvioa nizek kruni tlak ter ureia neredni utlip. ptotin. Obloge s sivko v weekah na g/ayl lajsajo iivdni glavobol. Uporabliamo le maihne oodobno. olju ali belem vinu. napenianiu. zlasti se tu obnese rozmarinovo vino. drzimo nekai minut v ustih zoperzobobol. d0sollr I l.115. . Sivka ie primerna pri zlalenici. rutma lrrdndrla slicr Je rastlina toplih krajev. deluie proti bolezenski zaspanosti. posebno pri boleznih o6i in uies. kaSliu. zoper zaoslaianie vode popijemo 3x na dan po 1 kozardek ro:marinovega vina: na tesde. proti omedlevici popiiemo na dan 3 skodelice tuia rz sivkinih cvetov. zmeCkanine polagamo obkladke iz daja. Sivka kot ial disti zlasti glavo. ker rada poze- -i il6. je proti izpadaniu las. leni ielodec. kijih je prizadel protin ali revma. roZmarinovo olie in rcZmainovo yino. izpahe. Zdravi tudi slino vodenico. tudi disi z be. zdravi levmo. belem toku. spodbuja odDravlia bledico. migteni. polik z vrodim belin vinon. neledno menstruaciio. boiiasli.5 dcl olivnega oljain damo za2 meseca na sonce. zdravi nahod in migreno. Caj prepreauje kap in nagnjenje k njej. Proti izdryanosti. R0ZMARilI Rosna nN olllclndlls sluKA n - hn. modrice. se podulimo krepke.

Vrodpoparek listov in cvetov. aslmo. yirq kuhano s korenino slezenovca in janeZa. SlAllln [0REllll{lGA Polnadlm stEzEl{ouEc 1r8. rlrffr lrlnt. Rad raste blizu I zadelno TBC. ie odlidna kopel za odprle z noge. odcejeni 6aj Sele dodali topli iajni mesanici zdravilnih rastlin. dlakaviI s sreastimi. zdravi bronhitis in pliuCnl katar. hripavost. Tak Cal. ugodno vpliva na dihala. Je do 60 narezanimi. ker no temno barvo in oostane mani Zoperlesnobo v plsih pripravliamo 6aj iz listov. Pri zacelnih duievnlh boleznlh in moiniah daiemo bolniku 20-. Liudska medicina naibolj ceni korenike.lesamo ga lahko tudi s trobenticami.Te nabiramo od septembra naprei. Bolnik nai popije 2-3x po kozarec na dan. tudi oslovski. caj zdravi ielrne bolezni. alrlll sllrz cm visoka rastlina I . tezave vredna. ki stoji pol ure in ga precedimo. Caliz korenike je zcfavilenzla| I l. hdpayost in vne{e irela. Cai iz enakih delov korcnin in listovhitro pozdravi vse gdii podobne bolezni. Treba ie zelo hitro susiti. Caj se obnese pri neietdnosli. ako ne izbea soka. mi listi. laisa idreblianie in pomaga doiedim maleram k izdatneisemu izloaaniu mleta. Pospe$uje izlocanie sluzi. To velia tudi za cvetje in lisle. v suhem vremenu. oteceno Yranlco. Ta 6ai zdravi prav tako rane in razpokano koio. Slezenovca kot tudi sleza ne smemo ne kuhati niti popariti. To je lastnost tudi drugih praprotnic. ludi laisa bolece | . eztezemo. listov trnega bezga in ludnikovih cvelov avibezgauke. zori pa od avgu- rrldn . zastaianle vode. goje ga pa tudi po vrtovih. Vino. Treba pa ie kopel ponoviti 3x na dan v vedno novi vodi. Lrble trgamo od juniia do seotembra. cvelove ob cveteniu. sta do septembra. Sladko koreninico uporabljamo tudi za duSeyne bolezli. Zdravilno vpliva na kree glasilk pa tudi na la:ie ddske. in sicer od iunija do septembra. sicer dobi droga umaza- kaiell. . [rlrr tllrtrtb . . Nieni lisli ostaneio tudi pozimi zeleiri. Cvete belo in roZnato.lr. mehea sluz. de ga vsrkavamo skozi nosnice. dloveskih bivalisd. Korcniko namakamo v zganiu okoli 10 dni. katar. ludi oslovski kaSeli. | l. sluzi tydi kot odvaialo. oosebei namakati v hladni vodi in S eaiem preganiaio tudi gllsle. mokrenie. posusimo in spravimo v temnih kozarcih.||r. Korcnine kopliemo marca in aprilater oktobra. drevesne in ielodCne klce. ponri bolei mehur in dlevesie. zdravi melanholi' io. naduho. sal Zene na Yodo. ampak ga takole pripraviti hladnega: korenino namakamo v hladni vodi 8 ur. Nabiramo vedno sti za dlhala: zdravi plluEa. Mladen daj grgramo pri h pavosti. l\. blaii in umiria | I | kaieli.alrd Je praprotnica s plazeeo se kore' nrko. Polipe v nosu zdravi daj. ki rasteio na hrastovih deblih. izplakuiemo z njim usla zoper Cire in izplitaie. iih operemo. Grgranje s popalkom iz enakih delov slezenovdevih listov.1t7. sam ali v mesanici.30 kapliic 3x na dan. Uporabna ie' skoraj edino korcnika. Za aaino me'anico ie treba slezenovec v ioltnlku. v katerem se ie nanakala sladka koreninica. nato Sele daj pogreiemo. odcedimo.

Vejice in iglice ku hamoposebejin dodamo kopelnivodi. bosladkorpostaltakotrd. drugaie lahko skodi. Bolj. Raste po suhih travnikih. Zaradisvojih grendin ugodno vpliva na relodec: odpravlja v njem in v drevesiu boledine. Akotegani. te trepalnice. lzboren s/upnaredimo. SMErulfi Eu rtula olllcln{llr . Smetlika zdravi tudi bolna dihala: pomaga pri veznic in vek. tako zunanje.Takopeluainkovito zdravitudikoine bofezni. ti$Caniu v glavi zaladi kalaria. Porabiti iih je treba takoj. izmivanje aliobkladke. ki so podvrzeni prehladom in oboleniu bezgavk. Obkladek smetlike in kamilic zdravi iedmen na vekah. Olia mora bitjenotretiino. Zelo zdravilen je za dihala otrok. Deblo pokriva rdede riav lLib. nezrelestorZke in poganjke 5 ur kuhamo v obilnivodi. Odlidno mazlio zalane dobimoiz sn rekove smole. Ce ial hkrati piiemo pri umivanju ali izpiraniu. Je zajedalka. Posusimo io v senci in hranikjer je varna pred vlago. Vrsidke iglavcev nalagamo vsteklen kozarecs Sirokim grlom. drobnimi cvetki. Svezi brsii in iglice izgube v daju do oolovice vitamina C.119.s kropom. da bo huda zima. S odeh. Nato slorzke odstranimo. Caj pa moramo vsakie pripraviti na novo. Spomladinabi'amo mlade brcte. Vsi pripravki za izpiranje in obkladke nai bodo blagi poparki: 1 6aino Zlidko zeligca poparimo s % I kropa. Ljudsko zdravilstvo jo zelo veliko uporablia. ki so ga na sprehodu globoko vdihavali. Smrekoveiglice vsebuieio mnogo C vitamina. kalariu in drugim bolez. gtipi in bronhitisu. seveda v prav malih kolidinah. jelka. rldrc SIUIREKA 120. Ako so odiobdutljive. plebavne motnie. Kadar zelo bohotno cvete. ker drpa hrano iz drugih rastlin. izpuSeaie . Po moznostimenjamo veie na dve uri. Plcoa orcelss . Zdravi ludl pri zastlupilvah z alkoholom in nikotinom.hn. ponovno kuhamo. 128 129 . tudi razku2uie. Nabiramo rastlino v cvetiu. osladimo z medom in pijemo proti kasliu. Zrakv smrekoven gozdu je pozdravil plju6a mnogih bolnikov. men jaje s sladkorjem.Nore. lglice sesekljamo. Smreka je do 50 m visoko drevo. Mla6en poparek krepi oslabele oClali zdravitake. Je modna droga. Spomladi si ahko napravimo sirup proti kasliu in izdryanosti. poZivljajo okolele miSice. de ga pijemo v postelji. nesPednosl in histeriio. . kise solze. Za obkladke dodamo smetlikienako kolidino kamilic. Namesto dalev daiemo v juhe pri nastetih tegobah pra. roienice. od junija do avgusta smolo. vnelie grla in pliud. povedamo udinkovanje smetlike. zeleni mreni. potem pa porabimo za pitje. Sopara iz snrckovih vei zaftdi teroentinovega olja distidihala: zdravi bronhiie. pravijo ljudje. jene od branja alipisanja. Ugodno vpliva tudi na iivce. neiegdnogl. bor. z belimi. Pazimo. Ob pomanjkanju v partizanih in taboriseih so si domiselno pomagali s tem in silako ohraniali zdravie. dajmo naStedilnikovo ploSdo. kizelo malogreie. rusevie in smreka. dase ne bo nikdarstopil. podakamo 5-10 | | Je zelo zdravilno zelisee. tekodinidodamo sladkorja. ki | | . eaju za izpiranje pridamo maro soli. so ved ali mani enako zdravilni. ko je pozimi mraz. poparek razreddimo z mladnovodo. podakamo naivee 2 minuti. tudi pri odraslih. povzroda potenie. dadamo-takoj natoplosonce. Je do 15 cm visoka enolelnica. zdraviyne- utruienosl. govejega loja.h . da se zgosti. lajsa iiydni glayobol. daostane mazilo mehko. neodpomo lelo pf olrocih. N l@ | macesen. kot notranle. Kogaru sveZih vej v spalnici zelo lajSa ulruienost pliuinih bolnikov. Smetlika krepi slabotno. solzedih ialem izpiramo odialidevamo nanje obkiadek Lahko si pomagamo s soparo. Kopeli iz snrekovih yel pomagajo zoperprotin. zato naj bodo odmerki res majhni. Cvete od julija do oktobra. vedajotelesnoodpornost in zmogliivost. ll ll.iek smetl. lglice ail yrSlcke poparimo I Vsi iglavci. dirih se bronhifafni katar. Ce na kaSliu in nahodu. akozelene. Krepio6i. !9. naliiemo nanje za nekai ur vode in to piiemo. od julija do konca septembra. brin. snnla I l. to nepazimo. kraste. utrupomaga pri vnetiu minut. voska in olivnegaolja. pospe$ule plebavo in krepi lelodec. nim dihal. Calsm rekovih k vrSidkov preZene spomladansko Le redno ga pijmo! Sladimo le z medom ali kandisom. brez korenin. Ta dai disli in zdravi katar mehu4a. ved gaje.ike.

Sooris. To vino piiemo 4x dnevno po kozardek. Ta baj sladimo najbolje zelisde. repinec (zlasl. IG 6na0fllclntlls-h . npr. Seveda je treba iti tudi k zdravniku. Pijejo naj ga 3x na dan. ilpadanju as in kot obkladek za bolne odi. Nabiramo cyetne liste in plodove. se zeroobneseza naliranje pri zoboboiu. precv'l s svinjsko masljo u mazito. razbole. V la name1 namoiimo v 1 | belega vina 5 velikih Zlic zrezanega sporisa za 30 dni. stoldenim sporisem idravi liSaie. ze o omjliglavobol. Caj iz cyelrlh iistoy uspesno I mesamo ipovim listjem. ko tudiveliki OOmerek pa lahko dol'odi le zdravnik. z medom. Lahko pa soo. Obkladek spon$a. astmi. Uporabno je za marsi I |. eai iz sporiSaboveauie doiedim 130 . nim in bulam v ustih. ki ie kar enakovredno olivnemu in se dolgo qrzi. Je enolelno ali traino l(al. @ zdravi vrodinske bolezni. Soniidno oljeje p(imerno za tiste bolnike. ako hkrat jemljeno notrania sredstva. lll. ne da bi postalo Zarko. Posebno se obnese pri malariii.r21. sondnidno pa zniZuje tempe. Lipovo cvetje krepi odpornost lelesa. Zori vse poletje do ieseni. ta). zdravi. kuhano i spoiien. poskropren z vinom a o. tlutornlca hn.opr tud kamne v tedvicah. ker pr v ae: kri. Navodilo: jedilno Zlico cvetnih listov poparimo s % | kropa. ti. ll l.91ipi. kmalu po. Doma je brzkone v lvlehiki. vranico in ioli. Skoda. SyeZ spor'ii stolien in na rane polozen. Ko se pr lepi na kozo.jem. Vina. Drelovo ttslle. cr. To olje je kot olivno primerno za masazo. zdravi kol obkladek zunanje bure. pri blonhialnem katariu in gripi. isias. lajsa boledi. Precej olajsa boledine. ker je zato najvedkrat okuzen. iivce. ie rzvrstn0 zdravilo triggminus- lem si pomagano lLdiori bolezniptiui. raste pa najraje ob poleh. Cvetne liste suSimo ali pa namakamo v alkoholu za tinkturo. izvrstno udinkuje. I ne in zdravi. Tudi pri inlluenci in pljudnici s lemperaturo. SveZ sporii. z Zvetenje svezega sporisa n trpotca pomaga vnelim dles.S posusimo in S la boledine v glavi. p:jerno eaje za eigdenie klvi. Spo.deii. zdrav botne ledvice. ludi oblaznitivdc jemljemo 2x dnevno ' matelam mlednost. lazdraiene iivce. Z nio odstranjamo utruienosl iz boleiih udov in marsikatero bolezen iz oroanizma. Cvete od junija do avgusta. koprive. S svojim velikim rumenrm cve- tom je simbol visokega poletja. lzvledek iz cvetnih liEtov v alkoholu odmerki kinina ne uainkujejo. sporis in trpotec. za qozevo (onico prahu. suncollel I I. zlateni. Preganja tudi hlipa. S0}|GN|GA llolld nus dnnuus - SP0RK 122. povezemo v Sopke in hitfo posusimo na zraku. lz plodov iztiskajo mastno o. vosl. Enako ga priporodajo priietrnih in iolcnih boleznih in pri 6iru na ielodcu. kuhanega v vinu. odpravlja migtjanje pred odmi in jih bistri.5. obkladek s sveZim. Odisti vse drobovie. Z dodatkom rastlinskih eteridnih oli dobimo prvovrstno naravno zdravilo. v katercn scvreno svez sporii. . obnese se pri vrodiCnih bolnikih in gdpi. laturo. stlacen z naslom in poloZen kot fe obkladek na odi. Nabiramo iunija cvetoio rastlino brez korenin in spodnjega stebla. rman. ako te ugfizne pes ali pidi kada. levmo . OIie. visnjei/e ali roznate barve. vecamo zmogliivosl lelesa do visoke starosl.e. mehuriu in ioliu. ki ne smejo uzivati iivalskih masiob. Cveti so majhni.

raste ob gozdovih. SBETEI{A G6um I24. Plodovi so nine posusimo na zraku. kro. Je eno najbolisih zdravil za erevesno tuberkulozo. Uporabljamo jo zaeai. Kogar ogroza kap. ob vnetiu moiganske mrene korcnina kot obkladek zdruvi tazna t I pa oblozimo vso glavo in vrat s stolaeno korenino. Srdno mod oriDravimo v mesanici 1:1:1 z omelo in niivsko oreslico: eaino Zlieko srdne moiilahno zavremo v 1 vode in z njo poparirio 2lid*o omele in preslice ter dobimo odliino zdravilo zaCrevesne bolezni. dez 5 minut odcedimo ln z mladnim iajem klistiramo bolnike. I 1-I zracnem podstresju. Cal zaradl dreslovin zelo dobro zdravi kronidne kuine bolezni crevesia. popravlia sla6o prebav!. ziulraj hitro zavremo. Ta je na zunajtemno riava. nato pa Se pre' vidno ob pedici pri zmerni toploti. | a za krepilev olganizma. Cire. zocla $om se kmalu rdede obeva. v kalercm se je namakala korenina (70 g na liter). kataria. bolgzni ieter. V potrebi jo nanesemo na krpo in poloiimo na prizadeto mesto. ekceme (izpusdaie). llgaie. vnetie debelega drevesa. Za bolna plluda vzamemo 3 dele sretene. hemoroide in izmivamo "odprte nog e". Aaiiz korcnin |depi Auce in telo pri splosni oslabelosti. Pomaga Se pri blonhltisu. revmi. 0bnese se zlasti pritistih oboleniih. takoj precedimo in piiemo 6ez dan po 1-2 skodelici po pozirkih. ko cvete. | . zdravi Se ekcemo. popije vsak dan 3-7x po en -v pozirek te piiade. namakamo v Zganiu 15-30 dni. Bolnik na. sesekljamo. toda na zraku I l. lzvletek Wipravimo tako. Kore- to I . Mniloi sveze gomolje odistimo.Ali: dainoZlidkopra6kanamodimo dez nod v mzlivodi. o6i in moiganske ze isde. Se vroeo masl pretladimo skozi krpo v posodo in dob-ro zapremo. razpokane Korcnike nabiramo zgodai spomladi ali pozno v jeseni. u dnm - hn. Liudsko zdravilstvo uporablja | Caikorenin in zeliiiaoredvsem vnelia. srCnlaGa zdtavimo z mazilonstdne modi. Vino. JAmati ie lreba 3x na dan po 15. najvsako pomtad in iesen 14 dnl jemlje vsak dan 2x % taine ilitke praSka na dct vina. Za zdravljenje uporabljamo ie koreniko. lajsa motnie pli menstruaciii in relod6ne teiave. na prerezu pa bela. 1 del Zajblja. Inklura (1 del korenjne v 5 delih Zganja). razpustimo v svinjski mastiali govejem loju. S dajem korenin in zelisia zdravimo vneto sluznico v us h ingrlu. Je lrajnica. precedimo v steklenico in iemljemo po potiebi 10-12 kapljic na dan. nato precedimo. olekla jella in zlalenico. hrastovega lubja in kamilic: 3 6ajne Zlidke mesanice zavrgmo v 1 lvode. blazi plotin in levmo. Zivih meiah. Za Caj poparimo dajno Zlidko s % lkropa. kakor lLdi onenjeno vino. Zanjemo pa tudi zel. Ker odstotek njene dreslovine zelo hitro upada. oaiiz zeli56a. dez 5 minut precedlmo in pijemo neoslajenega.20 kapliic. | a a izvbAekali nazilo. j Je trajnica z gomoljasto koreniko. ker uniduie bakteriie. '133 .123. Pri klvavilyah iz etevesa uporabljamo kiiistiriz mesanice 1 :1 :'l srdne modi. po griii in d ski. zmedkanine in divi€ meso. nidno leymo. melanholiii. 4-6 tednov. ustnice in roke. I grmoviu. precedimo v steklenico in po potrebi jemljemo le 5-10 kapljic na dan. zelisde pa povezemo v Sopke in obesimo na zraanem prosloru. Melanholiki in liudie s slabim src6m in iefodcem naj uzamejo 2x dnevno noZevo konico prahu iz korenine. Na odi polozimo stoldeno | . Korenine kopljemo maia. iih odistimo. tinkturo. kryavitvt tz malernice. npr. zmesan z Zaibjem. 1 del poprove mete in 1 del vinske rutice. vsakdan pretresemo. SRGilA Pohdllls bmsnfflla t[oc -h . ie najbolje zalogo obnoviti jeseni in spomladi. namakamo 24 ur rdeaem vinu. Suho je najbolje zmletiv prasek. kier se menjavajo d ske in zaprtie. posusimo na Cvete iotbunkice s ka\djeki. betem toku. da prasek (lahko ga je veliko). krepi stce in ustavlia drisko. Vsakih 12 ur menjamo. rumeno. ustavlia drisko. V 3 dneh se bolezen navadno poleie. ki povzrodajo te bolezni. ozebline na lokah in nogah. Stoliena mlene. Zatinkluronamakamo1delsrdne modiv 10 delih Zganja. gdie.

) Uporabl. pljuia. dimo io ovijemo z debelim papirjem in hranimo na hladnem in temnem mestu. napenianiu in draieniu || . Prvid. Takrat lma nalvedjo disavno vrednost. O'e uporabljamo zoper opeI I kline. za lane. Zelo olaisa ali celo umiri. I I . preden nastavi cvetne popke. I I . Precel moirio udinkujd. steklenih posodah. lzpa-hih in podplutbah. Ko 2e. je treba koliaino znizati.in.6. Zanjemo jo dvakrat na leto. peaenkam. kipa jeobenemprecejzdravilna. ti. Je do 40 cm visoka eno etnica. Ni ga boljsega sredstva zoper sonCne opekline na mo4u in gorah. se obdutek Zeje zmanj6a. zaio ga ne"smeno ii. iivdno razbolelosl. povezemo v majhne Sopke in susimo najbolje na zradnem podstresiu. Dobro in hitro celi rane na malerni.@ l '134 . obrablienihvretenc in sklepov. potenje in zdravikaiarje. zdravivnetja. zalijemo z olivnim - oliem in namakamo 1$-30 dnj na soncu ali na ioplem v kuhinji. kot deplesiio. alkoholni izvbeek. spodbuia rast in razvoj. lonh Gnsls-h . zlalenico. mehul. opa ne. pospesuie prebavo. ci. Za krdejetrebavzeti3 x na dan dajno Zlidko. zlasti na apnenda- Je do 70 cm visoka trajnica | . Olesenelo steblo odreiemo. Deluie tudi zoperkamne v iofdu. klobasam. zdravi k . ki nastajajo vrenja. bruhanie: 2-3 ia. ko najboljcvete. de Strkne vroda mastv oko. Steklenico dobro zamasimo. Celi rane. SEI|TJAilZEUI0 IWG cun SEIRAJ 120.raste po suhih travnatih pobod- I stih tleh. Jezelo uspeSno sredstvozopermoienie poslelie in dlisko. pike iuielk. julija. Je zelo obduluiva za mraz. To je za marsikoga zelo Lgodno in pomembno. zelenjavnim. v drugih primerih si :ene pomagajo s tamponi. pozivljajodevpliva naZivce. SentianZevka deluje na spolne organe. ledvice. revmo in protin. je protikrdem ob menstruaciji. pomaga pri izvinih. Se boljpa je pomemben kot zailmba: prilegaae k mastni hrani.ne Zlieke zelipoparimo s % | kropa in pijemo neslajen aaj po pozirkih. llm blazi klie v trebuhu. nadalje rivene teiave. tj. Pri sladkomi bolezni se po tem 6alu zelo zmanisa obdutek zele. Olje lahko uporabljamo tudi ginekolosko. drugo pa zdrobimo in hranimo v temnih.vati v prevelikih kolidinah. Z oljem si natiramo "isias" in iivec geminus ob nevralgiii. Drugid pa. iorl SaEl6la ho [c o16tm . rako znadilen pr sladkorn kih. lede od kislin. raz- Goiijo jo pretezno po vrtovih kot odlianodiSavnico. Cal iz listov in cvetov. histeriio.125.amo predvsem cvele brez zelenih cvetnih iaiic. fubar jih. Najbolisa je ob kresu (24. Setraj in bazilika lahko pri mnogln'leOeh sk0raj p0p0l1oma nadomeslila sol in poper. ielodcalniol6a. otekline.e. Tinktura. Uporcbl)amo zeliSie. ob gozdovih. . preventivno in kurativno. Odlidno se obnese za masazo hrblenice. iedem s slanino in k pedenemu krompirju. seveda piti neoslajen. nespecnosl. Zaradi Stevilnih zdravilnih snovi pomaga Sentjanzevka proii premnogim boleznim. tkim. MoZnaje alergibna reakcijapriobdutljivejSih ljudeh. Ljudsko zdravstvo !porablja Setraj zoper gliste. Olje poslane svello rdeae. pomaga pri arevesnih in ielodCnih krdih. pa Iudi zeleno rastlino brez korenin. Seveda moramo pili poparek ndoslajen. Tedalga odce- v steklenice in ozmemo 5e cvetje. dobro razku:uie rane in ie za natiranie drhledih udov pli starih liudeh. Cvetle stoldemo. uko znactten pristadkornlkih. mesnim in fizolovim juham. mehutju in ledvicah. odlgnine. Porezemo jo tik nad zemljo. Olie prinekaterih ljudeh rahlo zapira: dodajmo nekolikb krhlike. Preganjagliste brez boledin. z dodalkom rmana in dresni. jih krepi. zaradi gnilobnega ll Cajzdtavi driske. Ta dal odganja veirove in na I - | lf. eaju za ietra dodajmo 5e aloj6 za vedio utinkovitost. Pomaga priraznih te:avah irevesia. pri ietrnih in iol6nih boteznih. Cvete rumeno od junija do septembra. pliuf. pelina ali rabarbare. Cvete od junija doavgusta.

Deluie tudi kot rahlo odvajalo in'naj bi ga dodajali raznim dajem pri pomladanskem zdravlienju. Za oslabeli Zelodec. Ta se pri kuhanju ne unidi kot pridrugih dalih. nato pa 5e pri umetni toploti 40'C. nikoli pa ne po njem: 3 skodelice na dan. zdravi zlatenico. sicer udlnkoviiost hitro zgubiio.fanl. V postev pride IAUZEilIR(IZA 128. eanie v iefodcu ptipta]Jimo Caj iz neianice encilana. Zaradi obilnega vltamina C in | ! drugih vitaminov ie Sipkov dal zelo zdravilen.127. Vp iva na delovanie ieter in iolenika. prilagodi pa se vsa- kim ilem. Kot 6ajle odlidno krepdilo prioslabelem olganizmu. pad pa jo lahko samo izpulimo. Zaradi SiDkovih zrn ie treba dai kuhali 5 minut. _Ker Zene na vodo. Sicer pa lahko njeno grenkobo ornilimo z vinom ali medom. Pri ble. PospeSuje celienie ran in opeklln. Caj Eipkovih cvetov zoLuje iilel to pride prav pri notraniih kruavilvah. skrofulozi. Popit6mo'qa 2-3 skodelice na dan. Obilica sadnih kislin v Sipku pospesuje izlodanie se6a in tako posredno deluje proti nastaianju peska in kamnov v ledvicah ali vsai zmanisuie nagnjenje k temu. sli. Nabtnamo zrcle plo- 6e iipkova gi6ka. mlahavosl in bledico. zavira vrenie. Pri doiedih materah preide vitamin C v mleko jn zelo dob ro vp liva n a razvoj d ojenika. Po dolgem jih razreiemo. Ta daj naj bi pili zlasti ostaleli liudie. da odslranimo dladice in jih tudi dobro posugimo. pa se je dlovek kmalu prlvadi. Poleg drnega ribeza ima Sipek izredno veliko vitamina C. Cisli in izboliSa kri pri slaboklvno.nktura krepi. odpravlia zap le in pospesuje iztreblianie. ker veda odpolnost organizma proti raznim okuibam. Sipku se proli prehladu uspesno dodaja !e lipovo cvetje. ie ie ne kuhamo. krepi oslabeli ielodec. Pozeto zel zvezemo v 6opke in suSimo v senci na prepihu. vrada apelil. Sto gramov Sipka je vredno toliko kot kilogram limon. Je 20-50 cm visoka. Nadvse ugodno vpliva na nadledvidne ileze. Je zelo grenka rastlina. Je tudi rahlo odvajalo. W W | l. ureja molnie v ielrih in ioldu. ki jim prebavila ne vsrkavajo zadosti vitamina C iz hrane. zares pulijo. Cvete od junija do septem- bru. ureia obtok. Navodilo: 2 pesti zrezanega Sipka namodimo v 1 | Zgania. Celo odem koristi. Liudje io. nato pa le pogrejemo in pijemo prijetno toplo. premesamo. de mu dodamo orehovih listov v enaki kolidini in popliemo na dan 2-3 skodelice. Ta daj disti tudi kri. dove od septembra dalje. je nep rime rn o bolj dragocen odvseh kemidnih pripravkov Cvitamina.lasne korenine. I WX 136 137 . de ga pijejo daljsi das. Zandi Zilavega stebla je ne | l. Zrnca splaknemo. kolmeza in kamilice. I I Je do 3 m visok. laisa tezave zaradi iol6nih kamnov. ker odvaia iz telesa soli sedne kisline in tako posredno zdravi prolinska in revmafiena obolenja. Deluie proti lahitisu. tis. slabo vpliva na hrbtni mozeg in srce. Raste na senoZetih. Zal. Tavzentroza ie predvsem splosno zdravilo za vse leiave v ielodcu ter drevesiu. V Sipkovi marmeladi in vinu pa je po enem lelu vitamina C le 5e ena detrtina. tlombozi dodamo daju 5e SentianZevke in baldrijana. katar ielodca. zbija vrocino.[r. Cal deluje pri rejenih ljudeh shuisevalno. ga uporabljamo pri vodenici. Sipkov dajodpravlja pomladansko utruienosl. tako izgine luditelesna in dusevna ltluienost. vedno pred obrokom. Ta dai nai b'oozimi redno o. Prevelika koliein. hraniti jih ie treba v dobro zatesnjenih posodah. sicer jo bomo aisto zatrli! Rezall naj bi jo 5 cm od tal. kozo kar se da hitro posusimo na zraku. nikoli pa ne smemo uporabljati sladkorja! Bolj ueinkute. filclca I I .fa naravni raslimsti v. ftf. $PEK Rosr canina - lrn. pustili pa manjse rastline za seme. ki depi kot lasasta glavica rdede zelene barve na nekaterih Sipkovih vejah. didnosti in slabokrvnosli. Zene na vodo in preganja seCne kamne.li. | I ampak ur namakamo v mrzli vodi: 1 eajno Zlieko zeli namakamo v vodi za 3 skodelice.@ rnoremo trgati. travni' kih. GonEulum min$ . Za bozjo voljo naj bijo rezali. S/pkova . lltal Baste po suhih gmainah. in pasnikih. kjer nastajajo za Zivlienje pomembni hormoni. bodiaast grm. V hladnih in vlaznih zimskih mesecih zelo dobro varuje in utrjuje pred prehladi.

fimllan | aek in dobra vrtna disavnica. DaljSe pitje tega daja ju prezene. ki se je nabrala ob neprimerni. Zdravi oa tudi bolezni ielodca in 6revesia. daliz sveZih poparienih cvetov | I I . Tavzentroza ie zdravilo tudi za Zenske. Zoper premo6no kisli. . poprova meta in tavzentroza {1 11 .1 :1 :1 :1). nabiramo vianjeve cvetove in Iudi druge dele. Ta daj krepi tldi iivce in slce. To pomaga tudi pri vroCini. pliudnico in nespednost. posebno pristareiSih ljudeh. zlasti crevesne krde. lajsa gta. Zoper necisto koio in akne ie treba timijan dodaiati jedem in se bo kmalu pokazal uspeh. kih. do 50 cm visok grmi- P nula ko. nadomesda vitamin C. poprove mete in tavientroz. Ko cvete. Trobenlica zdravi prolin in revmo. razstruplja organizem. vobol.a kaseli. spravlti pa iih smemo v ne preved tesno zaorti posodi. oslovski kaseli. riavo koreni- I pa. iumeniu v uiesih. TlMtJAl{ l[tmus rul0{]b . jajca s slanino. Iimiian kol zaeinba zeio ugodno vp iva na ielodec in drevesie: jedi so ne samo okusneise. izostalo mensttuaciio. pogreje Crevesie in ielodec. eaj tmijana je'dobei Sladimo mo 2-3 skodelice na dan oo Dozir- bolezni dihal: aslmo. naj je paa ne jemljeio. Tlmiian ima tudi diuretiden ueinek. iivini gla. zdravi mehur in ledvice. ne samo mesne.hfl. Svezi cvelovi imajo priteten voni po medu. hala. Lahko uporabimo tudi nazilo. zdravi vse vrste kataliev in spravlja iz telesa zimsko navlako. Koristen je pri rahilisu in slabolnosti otrok. eai tavzentroze pomaga pri otrdelih pliudih. no pijemo daj iz mesanicei ianez. kamilica. Timijan z obilo medu krepi iivce in pomaga. ymo. Cajna mesanica za Zelodecl 2 dela timijana in po 1 del kumine. oteklinah. kerodpravlia motnje pf menslruaciji. vic in mehurla. ki naj bo primerno lopla. Uporabjamo ga tudi pri enolonanicah. OdiSdene korenine naberemo na niike in jih suSimo na zradnem sendnem mestu. PoveZemo iih v Sopke in susimo v senci na oreoihu. levme. blazi migleno. Je trainica s kralko.lodneie od 64a dduje tinkturat 10-15kapliic3x nadan. ki so lahko posledica pliudnice. Cai disti zlasti di. dra. tedaj trgamo cvetje. Cvetove hitro posusimo. Pri prehladu ie daj iz tavzentroz zelo priporodljiv. Timiian uniduje viruse in bakteriie. eaj iisti kd. zdravi kr6e led. blazi kaieu in bronhitis. zato najraste nasonani egi. Dobro dene pri sladkolni bolezni. Nekateri. melisa. Prepreduje aivsai blazi pliuenico. ker Cisti dihala. tezave v ietrih. ampaktudilaze prebavljive. l. migreni ild. seiila in odvaia se6. zlasti. lais. Uspesen ie pri bolezn prolina. logllla I |. Zavretek timijana odpravlja gliste. Je trajen. kumina. svinjske masti ali goveiega loja. ki se kaze v omoficah. Za dal samo poparimo eno dajI I | no Zlidko zeli s skodelico kro- I TR(|BENIICA 130. narejeno iz timijana. T vobol. Korenine kopljemo marca in aprila. izboljsuie prebavo. Cvete od marca lja do maja. da si dlovek po telesni oslabelosti 138 | stranski hrani. kfee v trebuhu. zme6kaninah. Sveze raslline pa vzamemo le pol Zlibke za enak poparek in popije- . 139 . eno- $ s-nn. mastne klobase in mastne sire. zastaianiu u na. Vsak druoi da'r otroka kopaTo v zawelici. pospesuie menslruaciio. Cvete maja in juniia. 129. zmanjsuje drgetanie udov in se obnese pri nespeenosti.Popijemo trikrat na dan po eno skodelico po pozirkih. ienie slepida. 0dliden je za mastnejedi. de mu dodamo mlade brezove liste. mlade koprlve. na irobentjco alergieni ljudie.ega vina. Za krepilev mi5ic kuhamo 15 g cvetja v 314 | be. zopet opomore. levmi. Pijemo ga neoslqenega. tedvice. Primeren je tudi za zunanjo uporabo: pri modricah. Zene na vodo. Je paobdutliivza mraz. Caj sladimo z medom. odpravlja zapeko. zi vse E@ z medom. Uspesen je pri nepravilnem krunem obloku. ampak tudi za peden krompir.

Pi jemo Cuie. | I| Po svoiem udinkovanju ie | . Nato gosdo odstranimo. V bofne odi nakapamo sve2 sok ttpotcain sevnelie pozdravi. izpuScaiev vedno pokaSliuielo. mehur. Obloga listov hladi pokoCe in utruiene node. Zdr. kuhan s Wotcen. priporodaio ljudem s slabotnlml pliu0l. keruniduie bakteriie. Tak obkladek dobro pike iuielk. piku insektoy ali pa g-a na vati daiemov bolno uiro. ureznine. Sulidasti trpotec nanoeino v olivno ote.vilno je tudi. uda?nine. Uporabljajo ga proti :lati iill. 5 delov sivke. Sok iz stoldenih svezih listov zdravi vse zunanje polkodbe. Zobobol preide. koprca in rapuna. Vvedjem loncu kuhamo kaksne 3 ure veliko listja s prgisdem brinovih jagod ati vejic.ih kamnov. pomirja Clevesna ynelja. Cvete od maia do septembra. razkuZuie prebavila. Ta sok vlijemo v vrde in spravimo v klet. da ne poarnijo. Deluie anti- biotidno. od niZin do planin. je izredno zdravilen pri prolinu. Obnese se pri golenskih raziedah in raku na uslnicah. ozebllne. eaj pri nespeCnostii 10 delov trobentlce. pripravliamo z vinon I . I3I. Nastete boleznt ni zdtavimo s toplini obkladki iz iaiWini nih popatkov sveiih ali posusenih listov. namazan'z jaidnim beljakom. eno prvih. Zato ga prijetnejsega okusa od onih dveh. l G0olih . Veliki UETIKI TRPOIEG T32. oridom uporabljamo ludi veliki lrpolec za notlanie teiaue. je eu dovito krepdilo za srce. S tem oblozimo vso glavo. pik Cebel in os. Sibkim glasom. in medon.liste hitro posusimo. zne1kan tist suliiaslega trpotca. deluje proti nastajaniu led-yid. Planld$ mdlor - [1r. so stalno hdpa. ki so polni izpulcaiev in li5di€v. 3 deli hmelievih stor:kov. Seme posuSimo in zmeljemo v prah. vi in mrsavi. sicer so brez vrednosti. Se boljkot dajje uspesen trpoteev slft. Trdoviatne boledine v gtavi idravi pob6en trpotec. Tudi bolnim in vnetim odem koristi obkladek in sok listov. sulidastega in Sirokega. Raste povsod od nizin do visin. kadar vkljub dobri in tedni hrani ne uspevajo. eai pijemo pred spaniem. raste po slabih travnjkih. premodnimenslluaclji. Uporabliamo korenlre I liste. Vse vrste trpotcev so priblitno enako zdravilne. cvete in seme.. aajpileno ia la2ie izka141 noma posredilo. bclem toku. ielodec. ne in Ta trpotec uporabljamo botj za obioge. Kot obkladek iz svezih listov sluZi dobro. dodamo tekodini obilo sladkoria in kuhamo 3-7 ur. Obkladek ie treba meniativsAmeniativsake pol ure. Cdna meganica zopet kagell: 3 dele trobenlic in po 1 del janeia. Planlt0o SUTIGASII IRPI|IEG sokom splakuiemo usta.hfl. V bolno uho nakapamo svez sok zoper boledine in trganle. Bolj kakor | I | l. rcllta Dolrlca |. polozen na opeceno mesto. pliu6a. podoben lapuhu. kuhamo slrupe. potem je treba pripraviti novega.seme: uJavnava plebavo. Vendar pa iste tkinine ne smemo ponovno uporabiti. katero koli zeliSle 6isti kri. Trpotievo senie prepreeuje prepreauje prepreeuie nastanek oeska in kamnov v ledvicah jn mehuriu S nridnm peska ledyicah mehudu. Vino ali ned. dellje proli bionhitisu. boleznim mehufa. tane. Zd je ta sok dober le kaksen teden. najbolj zdravilnih in najbolj razsirienih zdravilnih zeli$d.v katercm sno nanakali cvetjeltobentice.bte in semena. ledYice. lmamo 3 vrsteintrpotcev: velike| sredniega sulieastega. iaisn jene sokoye./p. razen de io prekuhamo. Je pa Zlasti pomaga otrokom. Je I lmamo lri vrste trpotcev: velike9a. ugrize. Nozevo konico prahu damo v kozar_ dek drnegavina in izpijemo 3 aaSe na dan protidriski. ob poteh. er-oti bpef na'm je uainkovilo sledslvo. bledbnim. ako trpotec Zvedimo aliz njegovim 140 . 2- dela Sentjanzevke in 1 del baldrijanovih korenin. nala iol ca 9a. Lahko pa samo Zvedimo seme. ako se cepljenje koz njpopol- zdravi otekla kuda o6esa. Uporabliamb ga pri srbenlu koie. zato se poskodbe hitro celiio. suliiastega pazapliuedruge notranje bolezni. ledvic. Bolniki naj ga pijejo po miti votji. Nabiramo .

Zato se obnese pri histeriii. Lahk0 ga mesamo z ieemenovo vodo. S. Otrok ii. ob plotovih. Situp SituD digete viiolicet 1 | cvetia oooarimo z litrom krooa in namakamo vijolicet cvetja poparimo kropa 10 ur. Nabiramo jo. (angi. Liste kunamos k. ergiSde'istov rutice sfuii#o z neKorrK0 svezega masla in precedimo skozi p. Caj sladimo le z medom. rman. klo z tijakom usmerimo v sluhovod. in sicer ob obladnem vremenu. 133. sodol Rula glarfolsns I Je modno. utltstfi I . hipohondrihisteriii. belem toku. llolGlca Rasle po senenih travnikih. juniia do avgusta. Caj iz vse rastline pomaga tudi vnelim ledvicam in bolnemu mehurju. lo delajmo b dn. zlasti ie s taiem tudi izmivamo kozo. Nazadnje iztisnemo sok iz cvetja. ko cvete. Liste zavremo v kisu. bo 5e bolje. ruh.atneno kroo v steklenico ter up0rabljamo popotrebi. Vnete uslne sluznice izpiramo s bajem. Cajsili na bruhanie.Slievanie. ki mu ni vzrok stabost srca.zg'nelo. TBC. lll. bolezni ieter. toda zaradi nekoliko slrupenega eterianega olia.. a le po pozirk. ako jih veakral navlazimo z njenim sokom. pri nas na Nolraniskem in Primorskem. zdravilnost ne bo ntc manlsa. jo koristneje rabimo v eainih mesanicah. meto. pre aeim0 skozi krpo in po potrebi nakapamo v uho. sum v uSesih. Pomirja iivce. neprijetno disedega. sta modno zdravilni. Caiu dodamo mleko in med. raste pa tidi prosto v naravi. popllemo na dan 2_3 skode ice. ce sm0 pojedli KaJ slrupenega alr poKvalenega. razvejan grm ia. Liste viiolice Dritisnemo na delo in zatilje ob migreni. obdutku slrahu. To ponovimo 2-3x ali $e veekrat.i tt o oioool vega^cvetla. pod I grmoviem. Ta dai pregania 143 sreni srdni tesnobi aanoi. lma p rijete n vonj. pasja vijolica. vneio g o. zeleno rumene barve. iivinem utripu srca. mehuria. vnetju g a. nal. mete. Viiolica raste iz kratke. glavobolu. Goiiio do Cvetje hitro su6imo. baldrian-a. Ta aaj zdravi tudi rbnese bolne |repalnice. pri slarih katariih. ko cvete. sicer podrni in izgubi vso zdravilnost. Nagiugnost pozdravimo s soparc sbv. zasluzena ornara In xlept srce. posebno 5e pri oslovskem kasliu. tedaj 5e grgramo s tem dalem. ru ur sloj-_ Bradavice dal pomaga proti boijasti. pliud.hfl. de smo pojedlr kaj srupenega ali pokvarjenega. d ski. stcer menda Dremodno udinkuie. orunanle. vaasih belo.rup pomaga zoper nespeCnost.Lai6a teiko sapo. da dobi- .r omotici. v vrtovih. pogrejemo. debele korenine. Cvele marcain aprjla viioliiasto. skorbutu. Obe. nekotiko nepriietno dised.hfl. Zr:ako te meSanice poparimo s %-r-kroia.som. nespecnosti. idraviio kaoliice olia vinske tuticetrrJ'aene nakapamo v stuhovoO. slabosli mo sirupu podobno zmes. korenne kooliemo oktobra in novembra. ielodca in drevesia. na pectoris).. hemoroidih. drobni. zato 9a pijemo. Je modno zdrivilna za mnoge tegobe. |. . ki ga devamo na olekla mesta. Za ploiin upotabliamo zneikane liste kot obkladek. glar hitreie preboli ospice in Skrlatinko. Pridenemo 5e Zajbeli. zrasli de naredimo me5an:co: po t0-g rutice.[J'6]'#'i::i. da dobiio Ze pri nabira- ':i. nju srbedico koprivnico. bronhitis. Cvetovi so jo pretetno po vrtovih. Samo pa uporabrlamo ze o zmerno v malih koiiiinah. malo pohladimo 142 in dodamo toliko medu. Ako je sluhovod oteden. Cvetove in iilgte nabiramo.h. Rutico razmnozuiemo s sadikami. ga dobro ffi*ft iis'f - tako alergiini. omete in 5 g kumine. II . U|J0UGA ulola odoldh . RUilGA t34. Cvete od iuniia avgusta. zalo ga prlemo. za izkailievanie. Kneipp ie vijolico izredno cenil | kot zdravilo za dihala. diseba in bledomodra nediseda. nespednosti. bronhialni astmi. Odcedek nato zavremo in poparimo nov liter cvetia. scvremorisle rutjce s debu_ /o na orlu. Caidistik in tako posredno pomaga zoper koine bolezni. ako mu vsako uro dajemo Zlico iaja ako-mu Zlicg vljolice. J. Priporodajo jo za I | l. pomiria in uspava. glavobol.

Vrb je vei vrst. zdrobimo in spravimo v lemnih kozarcih. rdeii ali celo beli. temno zeleni. Kneipp ie rutico veliko uporabljal pri svojlh bolnikih pri neiesdnosti. Protin in levmo uspesno zdravi 144 Ko dozorijo. Piti ga smemo le po poZirkih. se luske razpodiio in seme. z dodatkom medu. roznati. meta. Lubje ima podobne lastnosti kot hrasiovo. zasluzenie ielodca in dleYesia in pomaga. in popijemo po pozirkih 2-3 skodetice na dan. melisa. iiv6ni slabosti. Obenem ie dobro. brinja. V tem se lodita od brez niih. Cairutice. zniiuje yrodino in deluje antiseplidnc. da se okopamo u-vr. Tako se stanie vsak dan izboljsuie. kosmati in oozdni. Omilimo ga z dodatkom tav:entroz. Tako zdravimo zlasli sklepno levmoi za 1 baino Ztitko'm6Sanice lubia in brezovega listja poparimo s kropom za 2 skodelici. celo kadniblizu. eaiiz lubja z veltkim uspehom s I l. Cajpospesuie polenie in izlodanie seda ter pomiria boleaine in glavobol. vrodinskih ali iz ledvic in Skrlatno rdede cvete. uporabljamo pri neuporabna. pri ynelih iiycnih yozlih ali nevlalgiii geminusa. v visjih legah pa pozneje. pesdeni. Kierrasle. vrtoglavici. Obkladke iz goteenih listoydevamo na rane ob ulezlfi. [[Gla |rba V kopelno vodo dodamo zavretek lubja. pri kruayilvah pliui. ki smo ga kuhali priblizno % do 1 uro. Vrba raste nai- raje po vla:nih krajih. plh||al na glavi oopravlmo. proti boledlnam y uaesih kapamo sok /lsroy na vato in devamo v uho ali sluhovod. Zelo ugodno vpliva na vse dlevesne in ielodcne kalarie. ubodih.6ovi zavieliii. Stalno pofne noge uspesno kopljemo u izvleiku iz lubja. ker drugih. Zdravilne vrste vrbovca pa niso posebno visoke. ne. Srillr URBA iha . Pijemo le topel daj. vid se ohrani in okrepi. gorski. hribski. Cveto od juniia do septembra. Cvete marca. zato jih priporodamo oslabellm olrokom. modvirski. Enako delamo z listjem ln naiicani. navalu krvi v glavo. da se v Zelodcu ne kopidijo strupene snovi. Odpravlja driske. Rastlino nablramo. Cvetovi sediio na semenskih luskah kot pribitj na glavloah :ebljev. razredden 1:4zvodo.gliste in druge drevesne zaiedalce. Luble spo- URBI|UEG I3O. zaonia dva sta nd samo mladi ob muzevnosti srednie debelih vei z lahkoto luoimo. ker pospe5uje izlodanje seda in s tem tudi odhaianie sedne kbli. Potraga lJdi pr boleci menstruaciii. malocvetni. rman. majaron. Kmalu se kri ustavi. utorrc. pepel vrbove skoie odpravlja bradavice in kuia oC€€6. ampak tudi Skodliiva. suli6asli. a so priblizno enako zdravilne. regrat. V sredijih odrezemo . izvinih. rana se sdisti in poceli. mesnato sleblo in liste. laneno seme.Zivijol daj iz lubja. nicam so vsi pripravki iz vrbe prepovedani! Za olekle noge skuharno vrbove Itste v vtnskem k/su in Se tople omotamo okrog noge. Kopelivrboye skorb kreoiio oroanizerir. robida. imaio drobne cvete. pri koinih izpusiaiih pa kol kopel ati ovirch. ki so na spodnii strani kosmato dlakasti. NoseEnice iraj tega daja ne r. Elllotlum pa flonrm . vrednik in zlata rozga). Ta zavrelek zdravi ludi beli tok in regulira menslruaci. Sla do 150 cm visoka. axo umtvamo tase s preyretkon lubja in listov. Nose6. teiki sapi. pri odpdih eirih se zeto obneseio obkladki Caia iz lubja. Se uspesneise ie zdravlienie t @ I |. torlct Vrbovcev ie kaksnih enajsl vrst: alpski. Rutica zelo uainkovito preganja razliden mrdes: muhe iz stanovanja. Ti so bledo ro:nati. po 1S minutah preced'imo I35. Pti nespecnosli.Vse troje nabiramo za aaie. @ ll boleznih v zvezi z boledinami I| . ko cvete. SuSimo ga v senci. ieloddnih leiavah. imata veiike. obdano z volnenimi kosmidi. zaneseveter p0 svetu. Zaiblia in drugih zeli6C za arevesje in Zelodec EEfu (janei. molie iz omar. spolni prerazdlaienosli so Ze nekdai uspesno uporabliali lzvledek iz vrbovih naiic. kopriva. izpahih. ug zih. jeodlianakope/ za odi. uniduie klice.hr. Vrbovaskorja riam nidbme!baaspirin. bolhe iz postelj in stenice.o.hn. ako iih z niim izmivamo 2x na dan.

Veliko zlico zdroblienega zelisaa kuhamo 5 min. priporoiaio temeljito rozno 147 . Caj deluie rahlo odvajalno. 1970 Avstriika lllariia Treben in pokazala trpeiim | | tiuoem eno zelo r. prezene zobobof. ko naiboli aonencastihlleh. do 30 crn vrsok Polgrmid. v huisem primeru 3. ko pripravliaio likerje. RosN cc llolla . ie I l. Piiemo vedkrat po pozirkih. Nekai kapliic toplega preyr.. oFedlevici. Dalemo ga tudiv iuhein k zelenjavi. zene tudi na vodo. belem loku. ker ie steblo krhko.ali kar odlomimo. ubija Vrednik I | | bakteriie v ielodcu in dreves' iu. sicer lahko nastopijo crevesne In zelodcnelezave' unrl{tcA 138. Prcliv iz cvetnih lislov prlporo- I . Pomaga. pa le ob suhem vremenu. pbl ure piedveeerlo. all splakulemo s popakon cvelnih lislov. Lahko polozimo sveze liste. iivce. nlr. Za daljse zdravljenje ima seveda prednost kot dai. Cai znalno krepi srce. zlasti z dodatkom medu. v % | vode. UPorabijamo ga tudi pri sladkohi bolezni in za zdravlienje llebuane slinav' ke. Za eai popar:mo 1 dalno ziibko s Z I kropa. Poseb' no s6 priteie pri krompitu. Vino. in sicer od iuliia do septembra. Priiedeh ni samo zai. omotici. drugo l" . rane.n. v katerem smo kuhali lisle vrtnice. mehur ali ploslato' zatrjule na podlagt jo svoiih izku6eni qospa Trebnova. spodbuia tek. dezmernih kryavitvah ob menslluaciji. ako ie lak naoadel ledvice. zveder.etka v uho pomiri bole6ine y niem. S daiem zdravimo tudi vlanico. Njegovo zdravilnost so poznali ze v siarem veku. Pri slabokrvnostl piiemo imo vrno. suhih. Zdravi iolane teiave. Vrednik uspeva po cveto. S dalem lahio veliko pomagamo pred operaciiam prostale V veliko primeiih . Mrzel obkladek okoli glave omili glavobol. Cveteio od iunija do ieseni. v katerem smo 8 dni . Je majhen. da se bo ie izioda sluz iz pliud in telod' danes jo goje na veliko za pridobivanje dragocenega roinega olja.l r.soesnih zdravi'nrh rastl.@0a1 modnodeluje Zadosluieta2skolelici na dan. blazi boleline v spodniem delu telesa.e ta daltako pomagal. levmo in plotin. da operaciia ni bira potrebna. URED]IIK I6ucrlm cmma6drys I hn. antiseptik. kuhano z listi. glavobolu. Zato pa lahko potem odZene stranske oooanike in se rastlina tako ohrani 'l Vrbovec ie odkrila l. Vrbovec le nad vse zdravi'no sredslvo za prostato in niene tezave.mDa. Vrtnic ie na tisoie vrst in so v najrazlldnej6ih barvah. hemoloide. Zaradi arome in grenein ga uporabljaio. Dostikrat pomaga celo tedai. Hitro jih posusimo in spravimo v dobro zaprte posode. Vrtnic ne gnojimo z umetnimi gnojili in ne Skrooimo s oesticidi.amakali2oo g vrednika na 1 | vina. r|hlc| 137. Piiemo ga na tesae zjutraj in zveaer pred spanjem Ne uoorabliamo qa samo za ia7e. potivltta oslabelo in utruleno lelo. steblih. temved tudi zdravi. Pri Senu na obrazu se obneseio obkladki iz svezih cvetnih listov. Listi so temno zeleni na nekoliko vijolidastih I |. pa tudi za bolezni ledvic in mehul' ia. kamnitihpobo6' jih in ivellejsih gozdovih. Ze od nekdaj je veliala vrtnica za zdravilno rasllino. Pijemo ga tudi pri zlatenici. letra in prebavi- ll perilo. ki so si unidili irevesno floro s preliranim uzivanjem anlibiotikov. Cvetne liste nabiramo. Vsem. Fimski zdravniki so ga priporodali zoper zastaran kaseli. aez nekai minut orecedimo in popiiemo2 skodelicinadan: eno nalesae. zato je zelo udinkovit pri vodGnici. Cesar Karel Veliki si je z njim zdravil protin. Sladimo ga z medom. dajo za di$Cenie krvi. Gojimo jih p0 - d GaG vrtovih. Navodilo:na kozarecvode damo 1 Zlidko zelisda. Pri vnetem gllu grgramo. kidaje priieten okus in 146 ca. Pri obofeniu dihal in bezgavk si lahko napravimo ludi obloge z vrednikovin Caiem. |. belo fa. cveti pa roznato rdeee. Bolna usta zaradi glivic. Caipride prav tudi pri nespeinosti in aslmi. Obkladki vrtnic na oko odpraviio blegCavico. Solakovanie z vinom.

Zelo pomaga pri pliudnem katadu. sok tepo urela mesecno pelilo. gomoliasto. Pliucni bofnfkl naj pijeio mnogo tega daja. vilne lastnosli. koinlh lazpokah.i kot obkladek zoper zalrdline v doikah. Sok je izvrstno zdravilo zoper plotin. ie pa tudi moano zdravilna. v presnem. Za bolne na ledvicah 148 kisline je k/b/o zelje zdtavilno za bronhitis. dodamo poljubno orehov in sladkorja in uzivamo za krepllev krvl. I Listov jemljimo 6im manj. Ohrania dtevesno flolo jn io normalizira. nanoAena v olivnen olju. I Zdravilnih snovi je najved | | . Smejo ga jemat. Lahko kuhamo pol vode in pol vina. skuhamo iible in sesek i?n koten z vinom ali vodo v kaso in jo v vfedki gorko polagamo na mehur. Vftnica. de si a tem umiva_ m0 0lav0. Revmatlki naj Wi kopanju wae)o v kad nekaj prgiSd vrtnic in bolezen se bo umirjala. Gojijo jo po vrtovih kot I |. slabem ielodcu ter nsie$enosli. ZErElrA Aolm gnuSolols -h. no. vneue ven in ceto pri levmi. omenimo samo glavne zdraI Zlice soka. Kuhana pa je zelo prijeina. ozebllnah. ker vsebuje obilo vitaminov A. Zelena v 6aju odpravlia prhliai in krepi lasi5de. odpravlja gliste.nice ndsl namoAiio v Zganie za masaZo. prepreduie gnllje in vrenie. Tam se sadie in sploh sodivie drii sveze do pomladi. Ureja krvni llak.. color zelo cenjeno zelenjavo. ranah. Zdravi bolezni. veca odplrnost proti mnogim boleznim.le nastopiti motnie. Sok izboljsa kri in ugodno vpliva na prekrvavitev organizma in sploh na cirkulacijo po telesu. akne. I . B. Pomaga tudi zoper prhliai. Pri vnetiu ledvic zetene ne smemo uzivati. lSlas.saj spada | med tudi cvetada. Uporabljamo predvsem glavnato zeue ali sveze kot zelenjavo ali kislo iz kadi. Zetena kot zadimba zbuia tek kot iuha. ki jih povzroca pomanikanie vltamlnoy. Sok zelo pospesuje izlodanie seda. Cvete od junija do septembra. l[Irs je vrsl. urela krvnt flak. Zaradi mtedne . prepreeuje poapnenie ril strupi ne gredo v Kn. Vd. da ne bo sok grenak. gomolje pa kopljemo od srede septembra do zime. ali samega ali pa me6anega drugimi sokovi. Sesetljan svez koren potagamo na p'l. Vonj zelene je nekaterim ljudem neprijeten. odebelieno koreni- zEtJE 140. a ga odsvelujejo nosednicam. le zelo zmerno. l@ t39. Zelie v kadi je tfeba skrbno pripravitiza konzerviranie in ga tudi v kadi skrbno distiti maslene kisline in kana. Zandi 'aznih sori je kislo zelie 149 I | l. udinkovito pomaga pri opeklinah. Sladkorniki nai zeleno raje jedo v iuhah in omakah. stebel ln listov.1. kr6lh v plsih z napadi strahu. Zet6na le v vseh oblikah zelo uainkovita dieta za sladkornike. Je dvoletna zelika z mesnato. ki nai stoii v globoki kleti. Vsak dan spijemo pred jedjo skodelico daia lz cvetnih listov vrtnic. V liter kropa damo kakih 10 listov.ne-greoo kri. Jemljemo ga 3x na dan pred obroki. prikuha. pospeSrje iztreblianje. ker bi ulegn. pa je celo premodan. leno Crevesle. C in E. Namesto soka uzivajmo 5e raie zeleno kot ied. Brfusloa olordooa . leymo in vodenico terlolSdavosl: vta namen piiemo veikrat po 2-3 jedilne z koleraba in repa. Ta naj ne bo pretopla. Po' zdravilnosti orekaia zelie mnoge zdravilne rastline. napenianiu. Naivee starih in eitih Iludi je tam. solata in 5e drugade in udinkuie krepilno na ves otganizem. Za ozimnico so najboljse globoke kleti z ilovnatimi tlemi.lw. kier jedo veliko kisrega zelja. ekceme. prepreduje poapnenle lil in iako tako usravrla stalanle. Sveza sleb/a in /lste nabiramo od maja pa do konca avgusta. okus surove zelene je disaven in oster.kuro. ker povrh vsega zelo pospesuje preba: vo. pa Se srce mora bit: v redu. Zelja nievelikoohro!. sveze iztisnienem soku iz gomolja. izyine in lane. Pri koinlh bolsznih nastrgamo zeleno in jabolka skupaj. Ce se voda zapira. prikuho in solato. Tako snovi ne leZiio v 6reveslu in srrupr.

ldedkah. Sok zelnatih listov zdtavi dlevesne in ieloddne 6ire. tudi neKal. iisti kri. Cvete od aprila naprei svef lo modro ali viiolidasio. kol so: iivini nemit. Sok zdravi razna vnelja tankega in debelega drevesia. saj ugodno vpliva na sluznice drevesja in ielodca.egov aaj pospesuje izlodanie vode. ga je treba vedno mesati do poiovice z Zajbljern. Vdasih pokriva kot zelena preproga velike ploskve. Te snovije najvea ravno v zeliu. kt prepreeLlejo rast raznih novoworb. Je res ludi pozimi zeten in je simbol nesmrtnosti. ki ga pomesamo z ianenim oljem. Z'mzelen gasi2eto Je koine izpus6aie. N. zlmzalen zimski mraz ne more I l. ZLnanie: zdrav. zato naj ga uzivaio sladkorniki. Ta je dober tudi za grgranje pri vnetiu I l. de in 'odprte noge*. Meniamo dvakrat dnevno. Presno zelie kot so/ata le nad vse zdrava hrana zaradi mnooih vitaminov. raie ga uZ vajmo v dajni nesani_ c npr. pljud. Vzamemo 3x po I veliko. Zdravljenje lraja 4-5 tednov. pa: pred vsakiT obrohon naj bi pojedli 2-3 red:lne 2iice surove[a zelja. Kislega zelja ne smemo dolgo kuhati. sl(upal z glogovim cveljem. ze. sitnost. Zaradi aikaloidov pa smemo samega le zmerno uporabljati.ucrnKovrn.r izmivamo kozo. A. ker vsebuie vitamin U (protiulkusni faktod. - hn.a z mzelen iaiSa manjsa depresivna stania. Tudi za opekllne le dober. ker mu tudi Skodovati. cvetiem Oornarandevca. koinih izpusdaiih. de nita sopojav kaksne druge bolezni.n jo lud. Zrasti zelo up0rabec kot dodatek h eajnin neianicarn. Lahko uporabliamo tudi sveI I smeio jemati zimzelena. pied o'avnihi obrokiali pol ure pred spanjem. Tako nor. idrav'.i. zaostale otroke. ie or:sladkotni . saj zelo blaii boleiine.prlmerno za plotinske bolnike. naj sroj pokrito 2 Lri. @ itosednice ne aaj l- V njem so odk. orcxltn mandetlnth. belem toku in driski. obiutek strahu in lesnobe. anginirn zasluzenostig a. . ztMzELEt[ Ilnca mlnol l4t. Ker le zimzelen oster. treba pa je vedno pripraviti svezega. z nti. prebolevnike ie zelie naravnosl resilno. ki blaziio starostne teia. polozlmo nanjo list. Ni boli zdravilne in cenejSe pijale. grmovju in jasah. Rano najprej umiiemo s kamilidnim dajem. Zlica rdrobljenih stov na 2lvode. enkrat na teden pa na teide izpill skodelico zelnice. Zaradi obilnega vitamina C prepreduje skolbul pri otrocih in odraslih. Ta cai ie dobro pit. UZivati je treba surovo zelje. angini in zasluzenosti 911a.rtianzevko. dez pa gazo alivolneno ruto. debelega ilevesa in hemoloidih. Baste najraje po bukovih in mesanih gozdovih. oteklih mandeljnih. Lahko ga tud posusimo in imeliemdv prah. ve. gfla. Liste splaknemo in po ikamo. Zadetnaielika se zdravis sokom klsiega zelia.so. sk"pai s Se. Lahko pa damo med kuhano zelie za detrtino ali celo tretiino suroveoa zelja. pa Ludi braz klonid_ni katar in kaSelj.ilico pred iedjo. Cal listov pomaga pri krvaveniu iz nosa. lma malo beliakovin. dopolniuiemo zdravilnost groga pri slini miSici.oievi konici za naslete bolezni. Ta obkladek se obnese tudi pri pasavcu. Z obkladki z zetnatini listizdnvimo tezko celjive 18ne. razie. Jemljemo ga 2x dnevno na. Za slabotne. mineralnih in drugih za lelo potrebnih snovi. L/bte riabiramo tik preden zadne cveteti in iih v Sopke povezane sudimo v sendnem in zraanem prostoru. Zinzelen zniZuie klvni tlak. me.

Grgranje z Zajbljem in splakovanje usl z niim ohrania zobe zdrave in lepe in odpravlja neplijetno sapo usl. pomaga. Nabiramo io.jevega iaja vraia apetit. potezejo pa se vnetia irevesia in ielodca. Lahko pa liste nasekljano in nanoiimo v alkoholu. Rezemo gofilo polovico.natih predeiih Primorja. po I dneh precedimo in izvleaka in Zaibelj. vodenico. PoveZemo v Sopke in obesimo na sendnem. naj jemljejo to zeliSde. glede tal ni izbirden. Cisti dihala. Crne gore. vnetiu g a. Kot zaclr?bo dajemo liste v iaboldno potico in pito. ki imajo tezave po porodu. Nabiramo nlade poganjke in /lsle. zdravi listule. modan paga zadriuje in prepreduje. gdo in irelo. Umivanje z Zaibliem lase krepi in jim daje lesk. Te zadimbe ugodno vplivajo na prebavo. ki moeiio grgranle se obnese pri davici. tavzenlro:e pliuda. Vsako tretie leto ga je dobro presaditi. zdlavi po potrebi damo Zlidko II | . Popiiemo lahko 3 skodelice na dan. Cvete lepo rumeno od iulija do oktobra. Zajbljev daj ustavlja modno potenie pljudnih bolnikov. vnete mandue.ZlAtA S0lld{90 rlrgdur0a R0ZGA h1f. zlatcnlco. Cajgrgramo.v ialdistidihala. Zajbetj je tudi zdravilen za Zenske teiave in bolezni: zdravi beli tok. Za druge jedi dodajamo Zajblju Se petersilj in z6leno. Prav tako parne kopelizdtavito mehul in mokila ter lajsajo teiavno moklenle. Kot Aini prewetek n le dobto nazilo za rane. ne pa spodnjega olesenelega stebla. Prikoinih boleznlh pomagajo kopeli vedkrat dnevno v odvaru Zaiblia. zradnem prostoru ali razprostremo na papirju.ci lega daja dnevno. vnele ledvice in vneti mehur. pomaga ob meni.ielo tajno neianico Zajhlja in rmana v enakih delih 2-3x dnevno. prinalezltivih boleznihjetreba pridno pitita daj. Zaibetjje namred baktericiden. Sfadkorniki naj p. stoldeno in polozeno na lane. iasah in - S6l$a lzredno zdravilnosl zaibljaiz.om. Dalmacije. I posekah. dile in gnoine rane. DojeCe matere naj pijejo ta daj. Laisa sladkorno | 'l I bolezen. Zlata |. ker 6isti kd. v kozarec vode za grgranje. Zanimivo: raheldajpotenje pospesuje. Zenev meniin po porodu. bolj | I I pa v raznih mesanicah. Zaj-blj. naj popije po 2 skodeJ. hitro zdravi ubode. Hercegovine in po | . Uporabljamo jo za izlodanie ledvienih in ioldnih kamnoy. Tudi nosednice s pridom popijejo po 2 skodelici tega daja na dan. Kot ial je uiinkovita pri dri. gridev.T 142. ietra. odpravlia nagnlenie k splav. samoraslega naidemo po dncfdlls-h . Skuhana s svinisko masl)o poslelio. sicer rad odmrie. tadrlr I I . drgelanje udov.' olokih. obenem pa posredno pomaga zdraviti tudi prolin in leymo ter razna koina obolenia. Bule in 6ire iz 152 153 . odvaiati vodo. skah. pubertetnikov. Dodajamo j: brinje. talllla. zlahlca. preden cveto. gnm Je do 1 m visoka trajnica. ustni gnilobi in maiayih zobeh. Pomaga otrokom. lajsa astmo in osfoyskikalell Sveze listje in cyete. Rad ima sondno lego.ala star rimski preqovor: Zoper silo smrti je Zajbelj na vrli. nahod in katade. Uporabliamo jo tudi samo. Za spomladansko zdlavuenie dodaiamo zlato rozgo drugim zelisdem. Gojijo ga na vrtovih. dase obvarujemo okuzbe. obautljiv pa je na veter in mraz. ko odstrvljdjo otroka. rozga je antiseptik in zdravi razna vnetia. uleze. pomiria iivce. ko za6ne cveteli. zdravijo ekcem in garie. Hitro oa oosusimo v senci. tezave v jelfh in ioldniku. vneto | ustno sluznico. Priielodcnih teiavah se ob pitju Zajb. Raste veainoma po gozdovih. Caj iajblja pomaga pri protinu in revml. Porodnice. Natiranje s dajem se obnese pritresavici. cotoIl ZAJBETJ 143. Kogar je zadeta kap. .

trombozo. kgpilare.eajzdravi pomaga izlodati. Korenino kopliemo leseni. Nabiramo cvetoie zeli6ie s pritliinini listiwedln susimo v sen- I I. sklerozo. poprovo meto protidriskiinnapenianiu. saj ni nid manj zdravilen kot ze. Zenikeli s koprcem.ena rast.[n. za pozimi pa pripravimo orasek Zeniklia. vedii boli onoini. s katerimi se priiemaio obleke. Za dajno Zlidko Zeniklia poDarimo s % | kropa. jemo in prevido su6imo. pomaga pri pliuvaniu krui. aez l0 min odced:mo in uporabimo ra Call obktadke: izpiranie ati gtgranle. ustno voflinoln bolno ilelo. dostikrat Pa ci. izpiramo ali grgramoi utriuie maiave zobe. Po jedi vzamemo I ve.:na. Rekonvalescenti in iiydno razlvani ljudie si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 tilru sladkega vina namoeimo za J0 dni oo do'o zrezanih Zajbrjevih 'istov. naj bornikiz angino pecto s.:c na dan. ie jih izpiramo s daiem iz zen-iktja. nllo0tcd Je zelena. od 20-50 cm visoka kainica. La notranjo uporabo pa popiiemo po 2 skodelici na dan. ae z niim z EMd {I . Xer lentkelj zoZuie 154 se obnese zasluzena dihala. oevairo nanie obkladke. iire v ielodcu. 144. Zmanjm0ramo | I | l. Plodovi so glavice s kaveljdki. Posuse- no k0renino zdrobimo ali zmeliemo v pragek Okus ima nepriieten. poletiizkoplje_ mo rastlino s korenino vred. Cvete belo roznato od maja do juliia. je bolje.zdnu-i)o obkladki iz stov zaibtia in kopive. Zdraii (oine izpuiiaie. ki smo jih dobro stotkti in zmesali. Kadar so vedj.odlitno.ra. zdravi irevesje. in bolj gnojni. odDravlia afte v ustih poDiiemo utriuje majave zobe. Kumrno. bolna pliuda. pri kruavitv. skrbno umiiemo in skuhamo z medom v ielo zdravilno sredstvo za nastete lezave. Cai Suje kruni tlak. io umi vso zel s korenino vred. Lajia teiave pli menslluaciji..ko Ztico teoa zdfavila. Popijemo po 2 skode. Raste v boli vlaznih listnatih gozdovih. odpravlja ustih.je ae zeniktja. oevaino . popijeho galo 2 skodelici na dan. z led. otektinah in treinordiOin. ZEliltGtJ Sanlculr crmlaGa . Uporabliamo lahko zel ali korenino. ielodec. lajsa kaieli.h iz Lajsa pr: pri griii. vienimi boleznimi ne pijejo tega daja. Pomaga pri podptutbah. ledvic in. ker reddi stuz ih io Zdravi vnete dlesni. zato ial sladiti z medom. Obhtadki iz stolaenk listov auijo vse vrste ran in ustavljajo krvavitve. iisti kd.

133 -bri otroku. 142 Debelo trevo.20. 78.127 . 7. 52. 50. 5. 122 -povzro6a. 81. 94. 14' 17. 135. 45. 63. 56. 143 -pri starih lludeh. 141 -vneta. 1. 112. 122.65. 107 -na iivdni podlagi.144 -kronidna.113. 39.46 -kti. 81. 135.4. 1. 130. 65 Edem (oteklina). 133. 39.37. 140 -mladostne. 21. 78 -obkladki.pospesuie delovanie. 137 129. 123 -vnetia. 21.30. 81. 129. 15.ustavlia. 106. 82 -koio. 50.8. 89.2. 120 -kronidni. 84. 20. 1 Atte. 94 . 33. 2. 17. 52. 18. 129' 130 - . 94. 73.vnete.4.52. 130. 39. 19. 80. 41. 96. 130. 1?. 24. 74. 119. 7. 63. 19. 48. 14. 1. 75 112. 56' Botiast.25. 59. 93. 85. 63. 40. 48.20. 39. 58 . 137. 83. g. 81. 134. 39. 104 Doienje. 106. 137 -na roienici. 19. 38. 126. 121. 7. 93.26. 18. 116. 71.144 107. 9. 56.34. 69. 118. 26. 69. 77. 130. 143 Flegmona. 118. 143 -pri doiendku. 35. 94. 54. 94. 30 112. 88 -katat. 83. 61. 124. 142 -izpadla. 142 119 -na Zelodcu. 22. 88. 35. 39 Davica. 92. 115.'109. 120. 99. 24. 122.81. 143 116.17. 39. 141. 75 Ciri. 113. 50. 46. 72.43. 19. 120. 119 -vnele. 41. 94. 141. 85' 91. 45. 6' 7.132. 113. 38. 123. -zasluzeno. 66. 104. 18. 141 Degeneraciia hrustanca. 18. 1 17. 18. 57. 70. 123. 36. 83. -krvi. 48. 82 -pospesuie izlodanie sluzi.96. 19. 85. 125. 94 Bistri duha. 69. 98. 134 -v spodniem delu trebuha. 63. 19 Bezgavke. 142 . 142. 120. 46. 49. 83. 131. s9. 140 ureja. 30. -razkuzuje. 75.51. 107 Glasilke . 47. 96. 135 -krei.2. 121' 144 -v spodniem Zivotu.118. 17. '!14. 19.dihala. 63. 123. 87. 1 1. 57. 1.Stramo lmzalo Stevila v kazalu pomeniio zapoledno Stevllko tastllne' erevesie. 139 Arterioskleloza. 97. 5. 140 -onitie. 34. 134 -otekle. 128. 1. 92. 96. 87 Astma (naduha). 89. 8. 86. 52. 83. 116. 126. 47. 100.31. 13.129. 70. 130. 1 17 Dusevno naprezanje.56 47. 86 Dusevne bolezni.144 Apetitpospesuie alivraea. 39. 88. 120. 65.137. 120 -katar. 93. 81. Celulitis. 60. 42. 110. 80. Bruhanie. 75. 73.12. '138. 63. 58. 128. 62. 138. 22. 40. 111. 105. 4. 125 Driska. 85.52. 138 Bolhe. 84 -v ustih. 143 125.31. 36. 15 sinusih. 48. -zajedalci. 9s. 94. 117. -telo bolezenskih snovi. 15. 48. 126. 14. 74. 8. 45. 1. 76. 116. 84. 116. 15' 19' 156 51. 1 15. 79. 137. 124. 107. 95. 57 -gnoini. 77 . 56. 140 -po noselnosti. l. 13. 46' 97. 105.72. 131. 14.11. 48 -bradavice razpokane. 123 Dlesni. 37. 54. 134 Bradavice. 6. 111.122. 122 -v rodilih. 128 -perforaciia. 123. 36.23.-37.36 -v -v brazgotinah.84. 35. 39. 116. 52. 115. 128. 97. 11. 85. -iir. 13. 103. 73. 111.22. 124. 12. 124. 36. 131. 11s. '142. 119. 17. 72. 92. Alerqiie. 83. 107 Glavobol. 11. 140 -lloro 39. 112. - 108. U. 118. 144 fistula. 41. 92 eebelia qriza.142 -dihala otrok. 96.84. 41. 42. 129. 43. 129' 138 22. 36. 2. 44' 49. 128. 114. 128. 144 -kronidni katar. 84. 144 Divie meso.141 Dihala. 99 Garie.28. 42 -izloEanie sokov pospesuie. 115 Ekcem (izpusdaj). 66. 60. 135 Bronhialni katar. 11. 113' 138' 144 Akne. '108. 41. 140. 42. 1. 17. 41. 140. 50. e. 86. 109. 42. 82.62. 82. 78. 26.pospesi. 93. 118. 122.73. 129 -kronidna kuzna bolezen. 35.30. 34. 1. 102. 7. 123 -leno. 140 Bule. 96. 43. 35. 76. 79. 1.21. 128. 141. 135 Danka 27 . 62. 73. 70. 113.27. 54 Dusevna preobremenitev. 53. 98. 19. 118. 120. 112. 61. 95. 105.50. '112. 131 Boledine. 91. 58. 27. 41. 83. 1 13. 49. 118. 71. 63. -akutni. 139 Drgetanie udov (tresavica). 16. 60. 112. 118. 131. 76. 21. 100. 39. 62. 107 AmDutaciia '108 lnjina. 1 . 57 -baKeriisko obolenie. 126 -astma. 106 Depresiia. 53. 26. 133. 51. 40. 123. -bolebe.21. 118. 131. 113 -otekle. 133. 107. 86 '115' 127' Bledidnost.142 Beli tok. 83. 71. 33. 78.37. 20 -napenjanje (vrenje). 131. 95. 30 eist .pri novoroieneku. '107. 137 Absces (tvor). 72. 33.141. 109 Artroza. 130 -tuberkuloza. 101 Gangrena. 60 -zatrdline. 123 -krvavitve. 40. 127. 12.preutruiene. 132. 73. 46. 3. 19. 15. 88. 143 Glas negule. 19. - boleei krdr. 110.125. 113 . 106 -zasluzena. 118 -zaradi skorbuta.41. 52. 74.9. 134 -inhalaciie. 30. 106. 36. 132.88. 68. 92. 95 -v ustih. 81. 111. 54.3T Furunkli. 143 Doike .

97 -maternice. 121. 130. 119. n. 138 . 32.llf. 2. 85 -rak.1X. 95 .. 97. 30.23.pri griii. 144 Krvava oriZa.:: . 110. 121.. 144 Krvni slrdki. J3'"i o? "f0. 100.jf'3 -'. 107. 4J. . 109 Krene Zile. sn. 132 . 51. 98. 2. 128 . 36. 122. 13. 78 ff:'lt ll. 108.70 Kap. 35.#liol 41. s4. rz ill3. 138 119. 119 o'ptf o 109. 75. 30. maternice. i:l'. 5 -mehuria. 83. 128 -oroanizem. 93 nr.']l 62. tgg. s+. 126. 66 4.40 oo -i<rvavi izmedek. menslruaciji. 109 ".. 120. 67.1g. 100.T. 117.Jil'0. 1. 95. i4.37 - -- l:iii:ji.3T *""lili'l 2s.u.ii 117. -ietibni.3.izbolisuie. 108 Krvav izmebek (izpliunek). 142. -hraoava. 113. 125. 3. 117.. 61 124. tzt.31 Jezik if.1ir3li. 133' 135' lsias.96.26. 51. ffi [Tl'. tzt. 92.bole6. 5 - izousdiii. - sredstva za.45. 42. 20. 37. 47 -misice. 46.'f ii.93. 119. 82. 110' 122' -ookaslievanie. 84. 54. 140 Glivice... *. ^^ loo Kozne bolezni (dermatoze). 133 '11'. 30. 46. * '106.: 115 iil)i:?5:l11tn.129' 143 o1 )l: lJ. ptiyi.50 117' 118 -oslovski. 131. 144 -vnel. '19: 109 Kila Kita oroanih).3T Gnoini izPusdaii kopel' u5 Gnoino vnetie Podkoznega tkrva llleomona). 141.!'ff-#. 126. 128 -delovanje ureja. 65. 113. tgl.. 34 Jedmen na vekah. 31.71. 77. 23. 18. 123' 143 Kapilare . 39' 49' 54. 108. 117. 73.r' 82. 9.. 19 Koprivnica (urtikariia). 30.36. 140 Karbunkli.^^ oo. 1i2' 128. 13' 25' - nedista. 113. 133.1liil. 61.99 -tz secll. 9. 69' t\g. razooKana. 4. . 85 -poskodbe. 21.22 -zastaran.59. ru. 82.: Bl: ' 141' gB: - ranien. 96' 112 -glasilk. 118 -iz drevesa. sg.56 KoZa "tJ. 2. 127 -ob menstruaciii.44. 84. 112 Gnoienie odpravlia. Kri.li3. 16 -obrablien. 9.pregosta.ii. 113' I 6. az. 98. 98. gt. -. J3ft i"1' 22. 39. .' I -i. 36 Hlil:ilK ' 63.92. 3l: '.ltir. 83. 14. 57. 17. 84 -Zoldnika. 141. 39.tl i 3i. 107.:?lii€:i b'.47 71' 106. tgz' 137 144 HerDes. 126.9. . 94 Gnoina'zanohtnica.143 1E:. 67 Posameznrn -ielodca. 141 72.1 158 j10"s"n". 159 . 86. 74 Kriz . 66 Hemes zoster.vneti. iJ # .62. tot.1: i 33 Jaidniki .46. 12 -iz Zelodca. 143 -zama56ena. r.?i'f #iiil: i i 33: i l3: 1'. 112 -iz dlesni.-12s.!l?I3. 129 -ohlapna. -vnetie. tgz. 115. zz. 5 .54. 80 -sice.39. 4. 115. 85.pretegniena. 124. 144 -iz ledvic. 139. 82. 4s. - ii'l1 ll zz' oz - doiendkova. 1 13 kronicno vnele' -"33i1 *. 48 Kolera. '100^ . 95. ir:". be. 116. 86.64 Krepdila za: -lasisde. toz.9. 120 KrCi (qlei ludi pri posameznrn organlnt. eg. 143 . 12.54 -iz zlale zile. 125. vo 72' Holesterol in mascobo odstranlule krvi. 97. -ledvic. 96.54 -zatrdline. 100 . 57. 54.".49 -v prebavillh. - lisaii. 45.i3i.. 35 Kosti .143 -zasluzeno' 141 illaSloi?'i9'. 9.23. 108. 118 Katar {olei tudi Pri '141.. 112 -met: -ob prstov.rrrs'li39uni. 4.iz.61 Krasle.til. 89 -v Drsih. 30. 128 -Zelodec. 7o' 7j.86. 51.u.llli#lii ?llili4. 129 -vseh vrst. 112.ii. 101. -raziede.41. 28. 129 llE' -z izmedkom. tza. 130' 141' 1M "ol 1' 17' 4b. 84' 85' 95. 1i9. lt. 134' 138' 142. 13.gniloba. 19' 40 42' st-...vneta.8. JJ.43 zs. 122. 71. *.o. ou. 45. 25.04. 5. 76 iz.29' 34. oa. -starostni. 89 -olroke.. es. 15 -laiia 1 17.?li 33: . 107. 129.45. 5' 21.86. 109. 23. 110.. o.36. s8. 15.Ll?. 83.90. 83' 86.11o.60.t'ioi nno. 115 -v drevesiu. 61' 69' 70. 113 -notranie.6noienia -zastrupliena.n.'i. 93. 59 -bomirll.21. Kolcanje. 100. 107. 36.] tzb. 95 '135. 96. eo. 100' -i. u. 139 -6isti.95 -sDomin.144 61 134' 140' Krvavitv. o'. 22' lss 134. 131 -pri otrocih. 19. 123 -iz danke.27 ' 124 -iz -iz nosa. lf -tuberkuloza. 107.. tzt -po operaciiah.krepi. 81. z. 120' 133. 139 -v iebuhu. 128 . 99. 125 112.

7.madek".27 .92. 85. 52. 29. 92. 11. 74. 79. 126. 72. 1. 127 Naglusnost.99. 1. 138 111. 138 -boleaine. 123. 117 -vnelje. 5. 35.81. 92. 139. 82. 41 . 60. 129.5T. 112. 100. 71.125. 61.66. 116. 130. 58. 34. 42. 108. 98. 135.144 . 28.78.118 [4olji. 50. 139 Lasje izpadanje. 47. 110. 72. 7. -Zile.80. 37. 45. 133 Nahod.31. 129. 15. 62. 40. 131. 135.lozoliavost (akne). 108. 3. 96. 111 Noge.77.27. 1 19 -trepalnice bolne. 118. 43 Otrdline. 24. -zarasli. 111. 59. 100. 19.laternica. 70.7. 18. 129. 122. i0g. 13. 52 Ospice. 56. 142 -prhliaj. 137 -kamni in pesek. 80 Pik kade. 79. 143 -solzenie. 70.29. 125 odvajalo. 81. 108. 12. 52. 111. 143 Nalezljive bolezni. 9. 127. 76. 9.13. 3.74. 41. 69. 87. 129. 110 -ae Strkne mast. 33. 86 -otekle. 109. 143 Napenjanje. 116.20 Krvomok. 133 -pesek. 130. *udarjene. 131. 8. 134 -vnete. 124. 85.88. 19. 140 19 -proti prehladom. 19. i2O. -kaIat.8. 115. 23. 140 Pege sonine. 58. 116. 82. 39. i09. 13. 109. 107 -vnetje kronidno.. 5. 92. 116. 19 Pasavec.92. 60. 42. 94. 12. 52. 85. 75. 81. 31. 72 -na86 ali pretegnjene. 65. '13. 93. 134 Neiesdnost. 49. 30. 27. 95. 117. 132. 129 - nizek. 17. 40. 115 Neprijelen zadah -oslabele. 138. 22. 75 -proli splavu. Nosednice 11 -sonane. 91.78. 5. 58 -krepi. 139 Lisaji.141. 134. 92. 138 krhki.47.46. 4.19. 'j. 53. 58. 94. 85 Obrvi izpadajo. 66. 53. 99. 1.91.73. 84. 69. 23. 21. 132 P\uea. 99. 127 -mastni. 1. 52. 94. 161 .132 -skleroza. 68. 97. 93 -vnet.. 134 Nagnienje k splavom.112 bolede. Oslovki kaselj.95.66. 107. 42. 116. 12. 17. 1. 20. 78 - io ktepi. 119 -oeesna veznica vneta.57. 134 -krmezliave. 98 odi.144 -moten. 124. 119. 56. 94. 65. 20. 6. 131.9T Kurja odesa.131 Luskavica. 138 Paratilus. 135. 120 -vnete. 89. 135 Lasisde. 2. 49. 46.katar.70 -zamaSen. 67. 131.22. 59 119 -telesa. 17. Nohli - Omotice.bolede. 138 Opekline. 45. 122. 38. 51. 108. 99 - otekli. 61. 100 Nespednost. 46.112 -zniiuie. 85. 103.9 - iz ust. 36. 139 raet qq -mtzle.7 27 . 16. 108. 13. 96. 125 -vnete. 47. 124. 111. 143 -jim Skoduje. 57. 99. 87. 84. 129. 81. 12.. 136. 115. '100. 68. 70. 141 -mrene. 93. 133. 4 -zaprtje.57. 138 -^^cnaa. 44. 115.83. 160 .87. 11. 7. '17. 133. 19. 84. 119. 103.21. 131.44.99. 83. 116.23. 78. 4. - l/igrena. 14. 80.39. 54. 133 Mi$ice . 42.87. . 90. 24. 142 Levkemija.71. 127. 52. 108. 143 118 Neplodnost. 25. 121 N. 34.73. 120.24.39. 121. 86. 86. 89. 65. 134 l\. 47. 64. 18.31. 112. 84. 98. 33. 86. 69. 57. 23.74. 29. 42.133. 16.127. 98. 113. 79 Malarija. 1 19 -mre:nica. 74.pekoae in utrujene. 33. 82. 125. 129. 133.73. 143 Otekline. 141 - iim pomaga. 85. 83. 112. 85. 125. 81. 83.28. 19.142 Mokrenje (glej tudi Sed). 18. 129. 143 l\. 86 Omedlevice.ia Ledveni usek. -bolet.112. 122. 9. 57. 129. 116 -lasne korenine. 119. 128. 131. 132. 78. 116. 12. 127. 110. 36. 140. 50 Odrgnine. 139. 121. 106.landeljni -blesdavica. 86.17 -polipi. 86 - -kamni. 132. 119. 66. 30.112. 68. 100.125. 98 -vnete. 105. 105. 139 Naval krvi v glavo. 107. 134 Mrzle noge ali roke. 84. 19. 132 . 106. 108. 17. 2. 124. 100. 39. 110. 96. 11s. 122.9l Nadledvidna Zleza. 111. 61. 125. 30. 46. 40. 8. 107. 142 '16. 25. 125. 41. 28. 118. 106. 82. 34.47. 19. 72. 93.47. 27. 86. 138 lllrdes.utrujene.48. 136. 64. 14. 12s. 62. 139. 108 .Krvni tlak. 105.31. 61 . 100. 119 95.127.142 -bruhanje ali slabost. S0 Ozebline. 144 -eaSe. 115. 131. 26. 69. 82. l\ilehur (glejludi Sedila) . 17. 135 -ozeble.46. 89.9. 90. 93 -povedani. 47. 53. 115. 99. 35. 59.39 . 17 62. 94. 65. 130. 22. 69. 17. 112. 100 111.29. 7. 109. 75.99.6. 79. 39 PikiZuzelk. 117. 112 107. 107. 12. 56 Modenie postelje. 38. 34 -krai.16. 84. 86 Ledvice. 85. 65. 43. 51.54. 135. 120. 4. j35 -razjede goieni. 53. 93. 92. 140 Ohromelost. 15.70. 62. 143 Ostrino vida krepi. 62.63. 16. 53. 132. 102.57.52. 39. 78. 100. 1 . 65. 34. 112. 44.62 Nos. 129. 109. 134.71. 80. 49. 125 Oslabelosl. 82. 73. 108. 18. 91 previsok. 133 NeNoza. 131. 110. 134. 69. 100 -vneti. 85. 108. -okorele.pri protinu. 14.70.potne. 66. 53. -mi5i6ni . 76. 48. 132 Odpornost 127 1.

46, 50, 51, 52, 62, 65,70,72,

-motnje,8, -

12, 41, 50, 51, 54,

73, 83, 89, 96, 97, 100, 117, 120, 122, 124, 125, 131, 132, 135, 137, 138, 141,143,144

61, 69, 75, 89, 92, 94, 119 pospesuje, 24,70,119 prebavne Zleze, 31, 42
'106,

-kozne tvorbe,

61

56,57,59,

kopeli, 2

-disti, l
-gnojenje,73
-ietika

Prebavila, 1, 22, 26, 45, 49, 65,
131, 138

rane, 51 -na ustnicah, 132 Rane, 3, 19, 39, 46,

-

-kronidni, 21, 124

-obkladki,30,62,99
Rodila, 58, 78 Rozenica - motna, 59 See (glej tudi Mokrenje), 29, 31, 48, 74, 76,77,83, 112, 135 -z beljakovinami, 13, 69, 100 - izlodanje, 13, 16, 38, 40, 44, 69, 80, 97, 98, 103, 106, 107, 109, 11 1, 135, 139

-kalat, 7, 21, 22, 36, 51, 57,

-

glej Tuberkuloza
77,

-krdi, 63
Prebolevniki (rekonvalescentj), 35, 50, 76, 86, 103, 143 Prehladi, 8, 19, 41, 48, 63, 69, 76,

63, 83, 100, 101, 104, 107, 113, 117, 125, 127,131, 137, 138,

-

razkuzuje, 26, 131

140,144

79, 118, 120,132, 139, 141

-gnojne, 19, 30, 46, 62, 63, 65, 69,93,95,'t01, 142
-krvavede, 60, 112
matern;ci, 125 mazilo, 70, 80, 81 , 138 -notranje, 30

-krepi,45,94 -obiutliiva,9l
-otrdela, 128 -tesnoba, 46, 117

86,127, 128

-na

-grla,65

-

-zasluzenost, 36, 58, 59, 68,
137 Pljudnica, 9, 17, 30, 33, 34,

-Noti,72

-odpornost veda, 52, 119,127

-izlodanje pospesuje, 3,

4,

10,

-prebavil,70
-spodnjega deia telesa, 98

-obklAdki,21

14, 23, 28, 29, 31, 35, 38, 52,

47,51,

-

uSesa, 19

56, 62, 64, 73, 83, 89, 91, 94, 97, 121, 129, 130 Poapnenje - zil, 4, 18, 25, 95, 111,
140

Prekrvavilev, 17, 19, 20, 34, 47, 54,

-odprte,54, 108, 109 -posip, 66 -pospesuje cellenje, 7, 18, 36,
51,
91

53, 65, 79, 84, 91, 92, 117,127,129, 130, t37,
'142 izlodanje zavira, 53 - krvav (uremija), 78 - uhajanie, 1, 9, 25, 112 Sedila (glei tudi l\4ehur), 1,

108, .t41,

58, 69, 79, 89, 100, 115, 128,

-

-osranika, 33
Podancice, 18

Prelezanine,60
Presnova, 36, 72, 77, 83, 100, 106 Prisad zaradi notraniih poskodb, 95 Prostata, 54, 92, 110, 136 Protin (putika),7,9, 11,13, 14, 16, 25, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 38, 40, 43, 44,45, 46, 47, 53, 54, 57, 59, 62, 65, 66, 68, 69, 72,

-

139 srano koronarnega ozilja, 33

-nzkrZuje,75
-stare, 69.l35 -urezne,
Razdra2liivost, 33 Raziede od kislin. 125 Razpokana koza, 43, 60, 62, 66, 117

7,

13,

-

16, 25, 45, 49, 90, 91, 112, *vneta, 12, 16,36
Sedna kislina, 29, 50, 56, 135 Sedni kamni, 13,27,35, 44, 49,72, 93, 94, 100, 11s, 127 Seneni nahod, 70, 84 Siva mrena, 17 Sklepi, 14, 43, 56, 125,135 Sklepni revmatizem, 43, 135 Skorbut, 40, 134, 140 Skrofuloza, 85, 94, 106, 128

Podplutbe, 80, 81, 92, 115, 125,

129,144
Porod, 71, 73, 95, 96, 142 -krepdilo pred porodom, 98 -mehaa porodne poti, 113 -olajsuje, 89, 96 -popadki, 89 -prezgoden, 82 Potenie, 25, 45, 61, 63, 64, 65, 71,

-

130, 143

-toke,43,123
-ustnice, 43, 108, 123 Fdedke, 82, 140 Rebrna mrena vnetje, 30, 34, 62, 63, 83, 94, 98, 100, 106 Rekonvalescent - qlei Prebolevnik

73,74,77,79, 92, 106, 109,
111, 120, 126, 135

-modno, 143

-nog, 39, 85, 86, -zavia, 2
Potrtost, 98 Prebava, 1, 2,

135

73, 74, 75,77, 78, 82, 83, 84, 86, 87, 89, 92, 94, 95, 96, 99, 102, 103, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116, 120, '124, 125, 127,129, 130" 131, 133, 135, 137, 139, 140, 142, 143
Proznost tkiv veda, 100 Prsne bradavice razpokane, 60

-

4,17,25,26,28,34,

-

Bevmalizem. 2, 3.-4; 8, 9, 11, 13, 14, 15, 16, 25,.29, 31, 32, 34. 38, 40, 42, 44, 45, 46, 47, 50, 52, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 66, 67, 68, 69,70,72,73,74, 75,77,78,82,83, 84, 86, 87,

Slabokrvnost, 22, 41, 47, 49, 50,

51, 52, 64, 94, 95, 100, 106,
128, 137 Slabost, 28 -mehurja, 132

89, 92, 94, 95, 96, 99,

102,

35, 37, 42, 48, 59, 75, 87, 97, 103, 124, 126, 129, 131, 139, 143

-izbolisuje, 14, 124 -lajsa, 2, 7, 34, 46, 47, 77, 111,
115

Radioaktivna sevanja, 91 Rahitis, 50, 52, 53, 66, 85, 94, 115, 127, 129 Rak, 10, 65, 78, 81, 84, 136 -boledine, 109

106, 107, 108, 110, 111, 112, 115, 116, 122, 124, 125, 127, 129, 130, 135, 137, 138, 139,

-potovalna,76
Zelodcu, 67 Slabotnost (neodpornost),
9'1, 95, 100,

-v

140,142, 143 -boleaine, 34, 67, 99,

1

15 76,

-pra otrocih, 21, 35, 50, 58,
111

119,129,140

-diri,

19

-diela,71
-glavobol,99

Sladkor v krvi zniiuie,4,17,29,86 Sladkorna bolezen, 12,27,37, 41, 163

162

52,
137

71 ,

83, 85, 95, 98, 106, 128,

, 142

gkrlatinka, 9, 53, 100, 133 Sumenie v usesih, 17,84,129,134 Tek - glej Apetit TeZka sapa, 109, 133, 134 Tlfus, 19,53, 100 Tkivo, 97 Tolaeavost, 106, 139 Trakulia, 32, 99 Trebuh - krdi, 17, 65, 78 - napenjanje, 8, 59 -napihnjenost, 105

-dietna hrana,35, 40, 52, 71, 108,
139, 140, '143 -gasi Zejo, 126, 141 Slepid,98, 113, 129

-sluhovod oteden, 134 -sumenje, 17,84, 129 -trganje, 49, 89, 131 -vnetje, 36, 52, 80 usi, 15, 85, 92, 99
-rasUinske, 50 Utruienost, '128

-zaeeIna,13,112

Slinavka trebuSna - otekia, l3 Sluz v dihalih - mehda,8,21 ,77,83, 117 -odvaja, 69, 98, 137

-pljudnih bolnikov, 120
-spomladanska, 120, 127 -udov, 75, 99, 121
Vene, 54, 63, 140 Vetrovi, 7, 17, 42, 47,58,92,126 Vnetja fazna (glej tudi posamezne organe), 30, 41 , 46, 54, 65, 108,

Spahovanje,27
Spanje, 38, 49, 65, 73, 90, 95, 116 Spolna mod - oslabela, 47 Spolna prerazdrazenost, 38, 135 Spolne bolezni, 66, 94, 1 10 Spoini organi,62, 95, 125

Trebuana slinavka, 50, 61, 76, 84, 106, 137 Trigeminus, 9, 57, 122, 125, 135
Tromboflebitis, 54 Tromboza, 128, 144 Tuberkuloza, 19,20,22, 40, 41,45, 50, 62, 69, 83, 94, 97, 100, 1r7, 133, 140 Tvori, 1, 39, 49, 52, 56, 62, 79, 81, 86, 93,98,"101, 107, 108, 113,

-

Zgaga, 8, 14, 17, 89 Zlata Zila - glej Hemoroidi Zlalenica, 4, 5, 20 , 21 , 25, 31 , 36, 44, 46, 66, 77, 83, 84, 85, 89, 90, 92, 93, 98, 115, 116,122,123, 125,128, 138, 142 Zlomi, 30, 39, 54, 83 Zmedkanine, 3, 9, 30, 46, 54, 56, 71, 75, 80, 81, 90, 92, 115, 123,

-z gobami, 3, 5, 39, 89 -s hrano, 51, 89 -z jodom,48 -s kovinami, 89, 106 -z misjakom, 89 -z nikotinom, 39, 119

124,142
Voda (glej ludi Mokrenje)

Spomladansko zdravljenje, 27, 69,

120,142
Srbedica (srbenje), 15,25, 45, 57, 66, 80, 83, 86, 95, 100, 131 Srce, 3, 15, 17, 22, 33, 51,71,75, 89, 92, 114, 115,124, 130 -angina pectoris (tesnoba), 134

9,25, 112

-

uhaja,

1,

129 Znojenje ureja,49 Zobje, 46, 65, 95, 103, 143 .-majavi, 20, 93, 142, 144 Zobobol, 31, 40, 46, 76, 82, 112, 116, 131, 138 Zvini, 30, 107 Zelodec, 1, 3, 5, 19, 24,25, 26, 36, 41, 43, 45, 46, 47, 50, 51, 62, 71, 74, 78\.81, 85, 87, 92, 1 12, 124, 125, 112,134, 139, 143 -bolea, 57, 119 -dir (ulkus), 34, 39,40, 56, 82, 140

-zastaja, 4, 17, 20, 61, 84, 112,
118, 129, 139 Vodenica, 7, 8, 9, 13,14,17,21,29, 31, 44, 47,50, 53, 61, 65, 69,

-izrasianje,

1

120
Ubodi in ugrizi, 19, 131, 135, 142 Udarnine, 3, 107, 112, 131 Udi - boledi,43, 99

78,79,81,87, 90, 92, 93, 94, 95, 105, 106, 111, 116, 127,

-astma,23,51
-infarkt, 33

-kri,75,93
-misica, 33, 53, 112, 141 -nemiren utrip, 22, 115, 116, 133 *nervozno bitie, 25

-

pospesen

utrip,6,38

-drgetanje, 143 -hiralodi, 50 -ohromeli, 116 -trganje, 46, 99
Ureznine,30, 101, 131, 142 Usdk (heksenSus),99
Usta, 1,2,7, 14, 21, 23, 35, 70; 113, 118, 131, 138, 143 -dlesni, 21, 40, 113 -izpiranje, 52, 93, 108, 142 143
97
,

-premoano bitje, 70, 75 -raz5iritev koronark v starosti, 3 -razsirieno, 33 -slabosi, 33, 51, 111, 114, 124 -starostno, 84

137 , 139, 142 Voluharja odganja, l0 V tanica, 5, 20, 42, 45, 49, 50, 61, 68, 70, 77, 7 8, 7 9, 92, 98, 1 07, 1 17, 122, 137 Vrenje v prebavilih, 17, 19, 42, 92, 116, 128 Vrodica, 9, 13, 44, 93, 95, 111

Vrodina, 47, 71, 92, 98, 102, 103, 107, 113, 121, 127, 128, 135 Vrodinske boleznl, 33, 51, 71, 103,
121, 135 Vrtoglavica, 2, 134 Zanohinica, 101 Zaoslajanje vode v telesu, 84, 1 15 zqx]\e, 1, 2, 7, 9, 1 2, 20, 22, 23, 38, 41, 51, 84, 85, 112, 123, 128 Zaspanosl prezene, 26 Zastrupitve - sploSno, 65 -z alkoholom, 119

.-kislina, 41, 47, 52, 89, 128

-aisti, 18, 131, 137, 144 -katat, 7, 12, 15, 21, 30, 35, 41, 47,77,89,94, 128, 135

-ureia delovanje, 33, 90, 96, 112
-vodenica, 33, 53, 69, 115
Staranje, 19, 33, 140, 141, 143 Stenice, 99, 134

-krbi, 23, 66, 72,109,118, i26 -ktepi,23,37, 38, 42, 58, 73, 89,
104, 119

-nepriieten zadah, 35, 76, 142,
-sluznica, 95, 124, 133, 143 -vneta, 12,40, 50,93, 108, 122

-krvavitve,27,96

-len, 28,

115

Strah in tesnoba, 70, 75, 87, 115, 133, 139, 141
9ditnica, 85 Sen na obrazu, 138

Usesa,46, 74, 116, 131, 135 -boledine, 74, 131, 138

-

katar, 58

-obdutljiv,28 -oslabel, 47, 88, 128 -pokvarjen, 14 -sokovi, 2, 76

-siuh, 58, 68

-Ielave,
143

47

, 58,92, 95, 111, 134, 165

164

-li$danie, 128 -vnetie, 34, 39, 46, 56, 60, 96, 97,
105, 143 Zenske bolezni, 5, 21, 47, 61, 95 Zile, 15, 54, 96, 127 -poapnenie zavira, 4, 18, 25,95, 111, 140 - proznost poveeuje, 2, 54 - -!iri, 20, 52, 54, 115 Zivci, 36, 5'1, 86, 91, 119 -boledine (nevralgiie), 9, 54, 82, 125, 135 -gravobot, 75, 116, 119, 129, 130 -izdrpanost, 6, 25, 73, 87, 89

- -zasluzenie, 135, 137

-pomirja, 2, 6, 50, 133, 143 -razdrazenost, 33, 65, 78, 86, 109, 113, t15, 122, 143 -slabost (nevrastenija), 47, 73,

latinslm imena tastlin
Achillea millefolium Acorus calamus Aesculus hippocastanum Agrimonia eupatoria Agropyrum repens Alchemilla vulgaris Allium cepa Allium sativum Allium ursinum Althaea officinalis Angelica archangelica Anthyllis vulneraria Apium graveolens Arctium lappa Arnica montana Artemisia absinthium Artemisia dracunculus Artemisia vulgaris Asperula odorala Bellis perennis Berberis vulgaris Betonica officinalis Beta vulgaris Betula pendula Brassica nigra Brassica oleracea Brassica oleracea Buxus sempervirens Calendula officinalis Calluna vulgaris Capsella bursa pastoris Carum carvi Centaurium minus Cetraria islandica Chelidonium majus Cichorium intybus Cnicus benedictus Cochlearia armoracia Corylus avellana Crataegus oxyacantha Cydonia oblonga

112. RMAN

75,86,91,116, 135

-vneti,25
Zold, 5, 13, 14, 15, 18, 22, 36, 55, 81,

47. KOLI\,IEZ 54. DIVJI KOSTANJ
107. REPIK

82, 84, 94, 106, 111,112, 122, 125

-izbeanie, 2, 4, 20, 28,
128
Zoldni kamni in pesek
,

76,77, 83,98, 105, 108, t17,
105, 106, 107, 109, 125, 128, 142

45, 47 ,7 5,

94. PIRNICA 95. PLAHTICA 17, CEBULA 19, OESEN
18. eE[4Az

1. AJBIS ali SLEZ

4,13,62,78,

2.

ANGELIKA

-krepi, 17, 25, 73, 85, 124, 129,

-

130, 138 motnje, 2, 6, 100, 125

Zoldnik, 1, 20, 26, 50, 51, 79, 86, 89,
61

104. RANJAK 139. ZELENA 108, REPINEC

, 70, 75, 81, 93,

105, 107, 121, 126, 128, 137,
143

3.

ARNIKA

-napetost,6,33, 71,75, 100, 112 -nemir, 7, 38, 109, 141

Zrclo, 11 , 12,36,97,108, 118, 143, 144

89, PRAVI PELIN 87, PEHTRAN 88, NAVADNI PELIN 90. DISEEA PERLA ali 72, MARJETICA 20. eES[flN 21. CTSTEC 91. RDEEA PESA 13. BREZA 34. GORC|CA 82, OHROW
140, ZELJE 102. PUSPAN

PRVENEC

81. OGNJte
110. RESA iesenska

96, PLESEC 58, KUMINA
128. TAVZENTROZA

41. 78. 98. 51. 40. 64. 33. 60.

ISLANDSKI LISAJ KRVAVI I\,ILEENIK POTROSNIK KORDABENEDIKTA
HREN

LESKA GLOG KUTINA

Cynara cardunculus Daucus carota Dryopteris filix-mas Epilobium parviflorum Equisetum arvense Erica carnea Eupalorium cannabinum Euphrasia officinalis Foeniculum vulgare Fragaria vesca Galium aparine Galium verum Gentiana lulea Geranium robertianum Geum urbanum Giechoma hederacea Hedera helix Helianlhus annuus Heracleum spondylium Horderm distichum Fraxinus excelsior Humulus lupulus Hypericum perforatum Inula helenium Juglans regia Avena sativa Juniperus communis Lamium album Laurus nobilis Lavandula spica Levisticum officinale Linum usitatissimum Lycopodium clavatum l\rlalva silvestris l\4arrubium vu gare Matricaria chamomilla lvlelissa officinalis l\4ellilotus off icinalis l\.4entha piperita Ocimum basilicum 0nonis spinosa 0riganum maiorana Origanum vulgare Pelargonium roseum Wild Petasites hybridus
168

4. AFTIEOKA 52. KORENJE 32. GLISTOVNICA
136. VRBOVEC
1OO. PRESLICA

110. RESA spomladanska

79. MORACNIKaIiKONJSKAGRtVA
119, SI\4ETLIKA
KOI.4ABCEK ali KOPRC GOZDNA JAGODA LAKOTA, PLEZAJOEA LAKOTA, PRAVA ENCIJAN KRVOIVOCNICAAIi SI/RDLJIEKA 124. SRETENA 36, GRENKULJICA 15, BBSLJAN 121. SONCNtCA

48. 35, 61, 61. 28. 57.

Petroselinum hortense Phaseolus vulgaris Picea excelsa Pimpinella anisum Pimpinella maior Pinus silvestris Plantago lanceolata Plantago maior Polygonum aviculare Polypodium vulgare Potenlilla anserina Potentilla tormenlilla Primula veris Prunus spinosa Pteridlum aquilinum Pulmonaria officinalis Querc!s robur Baphanus sativus Rhamnus frangula Rheum otlicinaie, palmaium Ribes nigrum Bosmarinus off icinalis Rosa cenlifolia Rubus lruticosus Rubus idaeus Ruta graveolens Salix alba Salvia olficinalis Sambucus nigra Sanicula europaea Saponaria officinalis Satureja hortensis Rosa canina Scila maritima Sempervivum tectorum Silybum marianum Solanum tuberosum Solidago virgaurea Siellaria media Symphytum officinale Taraxacum officinale Teucrium chamaedrys Thymus serpyllum

92,

PETERSILJ

29. FtzOL 120. SMREKA

42. JANEZ

8,
11.
131

BEDRENEC, BIEERNELICA
BOR

SULIOASTI TRPOTEC 132, VELIKI TRPOTEC

,

27,
1

DRESEN a|i GOSJA

17, SLADKA KORENINICA

93, PETOPRSTNIK
TRAVA

123. SRcNA

N,,10e

130, TROBENTICA

23, ORNI TRN 99. PRAPROT 97. PLJUCNTK 39, HRAST
105, ERNA REDKEV

24. DEZEN 43. JEEMEN 44, JESEN 38. H|llELJ
125. SENTJANZEVKA 83. VELIKI OI\,IAN

55, KBHLIKA
103, RABARBABA in TUNGUTSKA
RABARBARA
111. RIBEZ I t5. ROZIVARIN

85. OREH 86, OVES 14. BFIN 49. BELA IVRTVA KOPRIVA 67. LOVOR
116. STVKA

r38. VRTN]CA
BOBIDA

1i.) ZAJBELJ
9. BEZEG

71. I\,1ALINA VINSKA BUTICA tJc. VBBA

69, LUSTREK 62, LAN 66. LtStCJAK
118, SLEZENOVEC

144. ZENIKELJ 77. t\,4 tLN tcA

126. SFIRAJ
127. SIPEK 101. PRII\4ORSKA CEBULA

22, ERNA I\4ETA 46. KAtVItLtCA 75. I\,IELISA 74, MEDENA DETELJA 76, POPROVA I\4ETA

7.

BAZILIKA

31. GLADEZ 70. MAJARON 26. DOBRA MISEL
114, ROZENKRAW 109, BEPUH

80, NETBESK 5. BADELJ 56. KBOI\,4PIR 142. ZLATA ROZGA 59. KURJA EREVCA 30. GABEZ 106. REGRAT 137. VREDNIK 73. MATERINA DUSICA

.

. latinsko in hrvaiko poimenovrnih rasllin. pomaga pri lajianju in zdravljenju leiar.je tudi barvno predstavljenih. Tudi priiujoca knjiga naj nam bo zalo E E] v iim vetjo pomot.Simon ASie PRIROENIK ZA NABIRNJE ZDRAVILNIH RASTLIN Tretja knjiga izpod per$a stiSkega meniha p. govori slednja o rastlinah. Telesno zdravje je osnovna ilovekova dobrina. Sinona Aiiia dopolnjuje prvi dv€. 144 slovensko. razvritenih po abecednem redu od ajbi5a do ieniklja.>r>t>r>r<<<<<<<<<<<<<< P. Ce sta ti poudarili bolezni in legobe. Uporabnost knjige v6tata obe dodoni kazali.1r I I E tr >>>>. ki vsaka po svoje' primcrno uporabljena.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful