%

P.

Simon Asie
v

PRIROCNIK
ZA NABIRANJE
ZDRAVITNIH RASTLIN

MOHORJEVA DRUZBA

'

CEUE

1989

I
Izdala Mohorjeva druZba v Celju v redni kniiZni zbirki za leto 1989

Use[ina
1.
Uvod Navodilaza branie AJBIS aliSLEZ ANGELIKA ARNIKA AFTICOKA 7 d

v
'10

2. 3, 4,

't'l
12

5, 6, 7. 8.

BADEU
BALDBIJAN BAZILIKA
BEDRENEC,

't3

14

lc
to
17 18 19

38, 39, 40, 41. 42, 43. 44, 45. 46,

HMELJ HRAST
HREN

47
4E

ISLANDSKITISAJ
JANEZ JECMEN JESEN JETIENIK
KAt\,4tUCA ali

49
50
51

47. KOLME?

52 53 54 55 56 57

BIBERNELICA 't0. BOB
11. BOR 9. EEZEG

48. KOMARCEK

BOROVNICA BFEZA
14, BRIN

20

BRSLJAN to.

tcA

23 24
25

17.
18,

KOPRC 49. BELA MRTVA KOPRIVA 50. VELIKA KOPRIVA 51. KOFDABENEDIKTA 52. KORENJE 53. KORUZA 54. DIVJI KOSTANJ 55. KRHLIKA

ci'
59 60

ol
62 64

19.

26 27

56. KR0[,lPlR 57, KRVOMOcNTCA
SI/BDLJICKA

ati

20.
I/ETA 23.
TRN

65

29 30

58. KU[,IINA 59. KURJA CREVCA 60, KUTINA
6,1. IAKOTA, PRAVA 61, LAKOTA, PLEZAJOEA 62. LAN 63, LAPUH 64. LESKA

oo
67 68

24. 25. DIVJA MAEEHA 26. DOBRA MISEL
27. DRESEN 28. ENCIJAN

33 34 35 36 38 39

69 70
71

29. FIaOL
30. GABEZ ot, GLADEZ 32. GLISTOVNICA 33. GLOG 34. GOBCICA 35. GOZDNAJAGODA 36. GRENKULJICA 37. GFSK0 SENO ali TRIPLAT

72 74 75

40
41

Opremila Julijan MiklavdiC (ovitek) in Marjan Paternoster (prelom) Barvne ilustraciie iz razlilnih virov

42 43 44 45

65. 66. 67. 68. 69. 70, 71, 72. 73,

LIPA LTSTcJAK

LOVOR LUCNIK LUSTREK MAJARON MALINA MARJETICA MATERINA DUSICA

76
77

78
79

80
81

5

//'

74. I\,1EDENA DETELJA

75. I\,1ELISA
76. POPHOVA META 77. [/ tLN tcA 78. KRVAV] N/LEENIK 79. M0RACNiK ali KONJSKA GR VA 80. NETRESK

82 83

84 85
86 87 88

109. FEPUH 110. RESA '11] RIBEZ

118 119

UYod

v tretio lmiigo o zdtauilnih

120

112. BMAN

rastlinah
Hvala Bogu, sem vzkliknil etos 20. maja, ko sem dokondno uredil besedilo za tretjo knjigo. Res, hvala Bogu, ki miie pri mojih 83 letih po dveh infarktih in ob mueni astmi naklonil 5e toliko zdravja, da sem bil zmozen za delo, pa tudi

|

\t, ROBIDA

122
123 124 125

tc,
to.

81. OGNJIC 82. OHROVT 83. VELIK] OI\IAN
84. BELA O|\iIELA 85. OREH 86. OVES 87. PEHTRAN 88. NAVADNl PELIN 89. PBAVI PEL]N 90, DISECA PERLA AIi PRVENEC

89 90
91

117.

I18.
120. 121. 122. 123. 1a/

BOZENKRAW ROZMARIN SIVKA SLADKA KORENINICA SLEZENOVEC
S[,4ETLIKA

126 128
129
130

92 93 94 95
96 97 98 99 100
101

S]\/REKA SONCNICA SPOBIS SRENA N/OE
SRETENA SETBAJ SIPEK

132
JJ 134 135 136 137 138 139
'140

125. SENTJANZEVKA

91. RDEEA PESA

92. PETERSILJ
93. PETOPRSTNIK ali GOSJATRAVA 94, PIRNICA 95. PLAHTICA 96. PLESEC 97, PLJUCN]K 98. POTROSN]K 99. PRAPROT 100. PRESLICA 101. PRIN,4ORSKA EEBULA

128. TAVzENTRO2A 129. TI[/IJAN
130. TROBENTICA

102
103 104 105 106 107

132.
133.

tJc.
137. 138, 139.

108 110
111

102. PUSPAN
103. RABARBARA
in TUNGUTSKA R.

140. 112
113

SUL EASTITRPOTEC VELIKITRPOTEC VIJOLICA ViNSKA RUTICA VRBA VRBOVEC VREDN K VRTNICA ZELENA ZELJE
ZIIVZELEN

141

142
143 144
145

146 147 148 149

nekaj dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem mogel obdelati obsezno snov, Bog jlm slokrat povrnil Tako sem sklenil, da bom prlredil knjigo z barvnimislikami zdravilnih zell5d, dodal kratko pojasni o o glavnih znabilnostih in nastel nekatere niihove zdravilne lastnosti. Dobra barvna slika pa naj bi nadomestila natandnejsi opis zdravilnih rastlin. Tako iih ne bo tezko najti v naravi. Tretja knjiga bo pomagala 5e bolj s pridom lporabljati prvo in drugo Ponot iz donaie lekarne. Naravo v nasi lepi dezelije Bog bogato obdaril. Ko nabiramo cvetje in liste, ko kopljemo korenine in l!pimo ubje, mislimo tudi na to, da ne bomo povzrodill opuslosenja ampak da bomo bogastvo narave, ki nam je podarjeno, le blago razreddili. Naberimo le toliko, kolikor bomo porabiliv enem letu. Pri uporabiteh zelisd pa bodimo natandni ln potrpezljivi: ozdravienje prihaja poaasi, ko pa pride, ie temeljito. Nai dodam na koncu 5e kratek recepl: Da ne bomo sli prehitro v krtovo de:elo, pilmo aaj KRRT, aajno mesanico iz koprlv, regrata, rmana, trpotca. Kopriva krepi kfi in dvlga hemoglobin, regrat vodi notranjo presnovo, rman odlidno vpliva na Zelodec in sosedne organe, trpotec izbolisuje prekrvavitev v telesu. Te Stirl raslline lahko zastopajo vsa zdravilna zeliSda, pa tudi dobimo iih oovsod. Naj bozji blagos ov spremlja 5e tretjo knjigo, kakor sta ga bili delezni prva in dr!ga. Na zdravje, dragi roiakll

cl
153

p. Simon ASid, cistercijan

104. RANJAK 105. CRNA REDKEV 106. REGRAT 107 . REP]K 108. REP NEC

ZLATA FOZGA
1,44

114

ZAJ BELJ

ttc
116 117

144. ZENIKELJ Slvarno kazalo Latinska imena rastlin

154

co
167

j

ushvlia sko. t[oll drz AJBK a[ I a. da si drgnejo C€llu8ll. organov ali delov lelesa. yne{e mehuda in ledvlc. llur0r o lolntlh . hitro posuSi- l@ mo pri 40"C in zmeljemo v prasek. Besedica nas opozarja na primere. lajsa kaSoll I l. Ce biajbispredolgo kuhali. zato zani ni bil posebno zavzet. Otrokom dalemo korenine sleza.bi5a namodimo dez nod v % lhladne vode. Kneipp tega ni vedel. ker je zelo sluzast. Aibisev narnok uspesno dodajamo dainin neganican za taz- ne bolezni. osrednjem delu knjige so po abecednem redu in zaporednih Slevilkah opisane zdravilne rastline od ajbiga do zeniklja. zdravi beli lok.. Simona ASida P0MOC lZ DOIVIACE LEKARNE l. Cajpripravljamo zlasti iz praSka in ga sladimo s kostanjevim medom. | v boli vlaZni Cvele nabiramo od junija do avgusia ll. pomaga pri izkasljevanju. ko odcvete. deli telesa) in kazalo latinskih lmen rastlin. V prvi vrsti k0renrn. lvote oCesne yeznice. pazimo. ki je navedena v prvih dveh kniigah p. pae pa ilidko a. disti puuda. kalal. odpravlia tezave v debelem Clevesu in pri zapdlu. kjer priporodaio aibi$. disti uslno volllno. iih olupimo. ko dobivajo zobe. ker rad plesni. Korenine kopliemo zgodaj spomladi ali v jeseni. kjer moramo biti posebej previdni. Za seella: daj lai$a tezavno mokrcni€.h .lahkopomagajo. pri obolenllh dreyesia in . Kdor Zeli o posameznih rastlinah Se ved podatkov. bolezni. Glavnemu delu kniige sledi stvarno kazalo (tezave. blaii boledine v tolcniku. ne Pred pitiem namok le pogrejemo. | | Ajbis zdravi naiprej dlhala: vnelle grla. bi dobili modnik. Vse dele ajbisa hitro susimo in hranimo na zelo suhem. lahko vzame v roke dodatne vire in literaturo. Jenizinah na v glavnemzemlii. Nie kuhamo. da niso ljasti. zdrevi atte d .llauoillla za branle V prvem. [. Posebno kamnosekom in rudariem ie korislen.. in ll. Zunanje: s dajem izmivamo abscese. motnjah prebaye. Lisle nabiramo sele. Cetie 1984 in 1987. bolezni.elodca. ki jim ti pripravki v suhem vremenu in ga sugjmo na toplem prepihu. Vsak opis spremlja tudi barvna slika. | pregled leiav. Opis je razdeljen v dva dela: SLEZ I. saj bi nam nepravilno ravnanje ali nekontrolirano uzivanje laznih orioravkov lahko tudi moeno Skodovalo. zadrzuje uhalanle vode. rpotablitamo praiek iz in in akne. organi. njenih zdravilnih delov in nekaletih zdravilnih pripnvKovl raste trainica. Caj za prebavlla: predvsem iz korenin. Posebno pomaga pri boledinah ledvienlh kamnov. bronhills. I .!0horievadr!zba. | kratek opis rastline .

lrdanlo. Deluje podobno kakor kamilica in ogniid. Vino iz angelike:60 g sesekljane korenike namakamo v 1 litru belega vina 2 dni. Za notranjo uporabo. Sorodna ie s kumino in sladkim janezem. Je tudi distilo za kd in pospesuje odvaianie seda. seveda le 2-3 kapijice. 2-3 kapljice na kozarcc uode. Je trajnica. 0pazujmo reakciio! Vprasajmo zdravnikal Te kapljice (2-3) jemljem0 pri starostnem slcu za razSiritev venenlh koronalk. Zaradi arome raie kot daie pripravimo iz kotenike kapljice in tinkture. srca in ielodca. tudi gnojne.r 2. zlast:pri reymi alr tedaj. mo]alka I l. iol6a in ielodc- razku:ilo in prvo zdravilo za fane vsake vrste. notranjo uporabo jo jemljimo zelo previdno. zmeCkanine. zmerno in pod zdravnikovlm posugimo I l. p0speSuje izloeanje | l. Naibolje jo je pripraviti kot /nklulo. krepi sluznlce dihal. Koristne so kopell vsega telesa. preden cvete. iivdne motnie in slabo pl€bavo. hitro @Za nadzorstvom. AilGEtIIO ln06llca alchan0ollcs -t - i ARilIKA 3. Pri g pl pomagajo kapijice arnike. za vse vrste poikodb. Nikoli ie ne kuhamo. jemljemo pa nih sokov. Odi je treba zavarovali pred vsakim stikom s tekodino. samo veliko modnejga je. pomirja vznemirienie erevesla in lajsa dlevesne boledi. poveeuje proinosl iil. koi so udamine. Toda samo nekaj minutl Sokovi angetike so namied izredno aktivni. m0ra. Obnese se Dri zasltu. v kateri smo kuhali ali namakali anoeliko! @ @ iil- '10 ll . Caie kuhamo predvsem iz listov in semena. Jemljemo po dve Zlici na dan zoper kee. V majhnih kolidinah detuje spod- bujevalno. le 2-3 kapljice na kozarec vode za zdravlienie ledvic. vzamemo daino Zli6ko tinkt! re na pol litra prekuhane vode. Ta tinKura velja kot odlidno zdravi katar. pad pa samo parimo. Temu daiu lahko dodamo encijan. | I vnoglavico.6istik . v vedjih pa nasprotno. eri vsak zasrrr. lmamo jo predvsem za zunanio uoorabo. Lisle nabiramo. da ne izgubi arome. Cvetne koske nabiramo od maia do iLrniia. Ze od nekdaj velja za uiinkoviio ljudsko zdravilo. operemo. zrezemo po dol- lnlca n0 {nr - hry. gem v 4 dele. Prebava: prepreduje napenianie. . V nobeni hi$i ne bismela manjkati. Dihala: grgranje daiadisti grlo. ne. Pospesuje celienje ran. KoI obkladek z gazo ali platneno krpo. pri umetni toploti ne susimo. potem odcedimo. Ker je modna. Cal pomirja prepreeuje polenie. da ne drazi koze in ne povzrobi vnetja.pitvi z gobami takoj k zdravniku! Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. tako da tahko povzroeijo cel6 koino vnetie. arnikovim cvetom 30 g cvetov namodimo v 70 g alkohola. pitvi z gobami. namakamo Se 2 dnj. pregania migreno in iivce. nato dodamo 2 g praska korenike. Utegnila bi Skodovati srcu. pri zapniu pa krhliko. ustno votlino. Zunanie jo uporabljamo tudi proti mozolievici. aniolor fiorllol Udinkuje podobno kakor kolmez. Tinkturo vtiramo pri revmi s lkim. || ||. kadar hodemo pomiliti iivce. in hranimo na temnem mestu. jo namakamo v razmerju 1:10 ali 5e vea. Dvoletno koreniko koDllemo v jeseni.

prepretuie angino p€klo s. rllrfllcr | Ligle nabiramo med cveteniem. Artieoko uZivamo lahko kot soclvle. V zvezi z ietri zdravi seveda tudizlatenlco. Seme lahko iudi Zveeimo ali pa jemljemo pragek s tekofino.n . Bolnim na ledyicah izginja po njei secnina iz krvi. Caj pljemo zlasti ob zasllupllvl Pri vsaki zastrupitvi z gobami. odpoved alkoholu.ludi zenske s pridom pijeio ta dai pri belem toku. Zaielod€c vsebuje badelj zlasti greneine. I I I . tako pomaga sladkornikom. korcnike kopljemo jeseni. . koprlvnlco. Uporabljam_o jo kot greneino pri raznih ljkeriih. Pri zlalenlcl pospe$uie zdravljenje. obnavUatklvo in zdraviceloten organ. motganske kapi. Grki in Rimljani so artidoko zelo cenili kotsofivje in tudikotzdravilno rastlino. Ureja delovanle 16t31. 0310i0d. steblo in koreniko. anlGolrt BAIIETJ 5. Ureia izlodanie iol.4. osatu podobna rastlina zraste tudi 2 m visoko. na krdne lile pa dajemo obkladke iz t4a. za vlanlco. Golenskg razleds . zmanjsuje poapne. Je eden nailepSih in naiveejih letra. zmeljemo in pijemo soki uzivamo tudi sok kuhane artidoke. ielodec in ioldnlk ter pljuda in za ienske bolezni. de se zapila in pomaga. Pri vneli yranici in bolne m iolcniku piiemo popai'ek iz zelisda ali pa dai iz semena. da se @ ltruacill. in sicer zaradi okusa in vedjega udinka.gangrena potresamo s praskom iz semen. dez 20 minut precedimo v termovko in popiiemo 3 skodeiice na dan. pa tudi pitje dalaizbadlja:. ARilE(|KA Cjrrn cardfrorlur . in krepi. Pripliutnlh boleznlh 6ai zdravi krvavl izmedek in kaaeli. Uporabliamo predvsem seme. aslmo. Cairazslruplla letra. tevmo.hfl.1 edno Zlieko semena poparimo s detrt litra kropa. preprosta hrana. 0dpira ioldne kanale. 6a. jih eisti I |. polure pred kosilom in pred poditkom. nianle. sllntrn mrndnun . pa tudi liste. Ze stari Egipdani. Zene na yodo. seme od iuniia do oklohta. Temu-daju je dobro dodali poprovo melo. V dlevesiu blazi nape. ee bolnik teZko urin ra. Pospesuie apGtil in osatov. z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. ki dobro vplivajo na ta organ. ni sklerozi. iz sefa odhajajo bellakovine. Ll6le nabiramo maja in junija. Cvete viiolidasto. Uspesno pomaga pri vnetiu ledvidnih dag in ledvlo. Blazi napade lolcnih kamnov. Seme iahko stoldemo ali zmeliemo. korenike pa kopljemo spomladi. ker so pritem naiboli prizadetaiotra. boleznih malemlce in lzoslall m€n- | l. Badelj je skoraj edino pa tudi | I edinstveno zdravilo za bolne I l. prebavo. in sicer Ze natesde. lz krvi odstranjuje maSdobo in holestelol. nle Zil. Jemljemo kpljice ali pa piieno tai. Jeila. oroti zamaiEenosli oomagajo predvsem zmernost. Su5imo v senci pri 40"C. Niia sladkor v kryi in ugodno poeutijo.

t Y. migleni. Caj pomaga bolnim nie ustavlja celo dodaim0 za veaii ueinek 5e hmelj in janeZ. pijemo po malem nekaj skodelic na dan. Tinktura iz namoienega okvare stca. eebe. Baldriianov d. 2 aain iliekite mesanice poparimo s /. vetlovih in zaprtiu. in l"ioocnlj ui|"li"" pospesen sr6ni ut p. Takrat dobijo tistiznadilni duh. Zdraviludi afte. ko cveti. Latinska beseda valere pomeni biti zdrav. ga grgramo. pri pokodem in boleEem mokleniu. Uporabliamo predvsem k2reniko s koreninami. hranimo na temnem kraju v dobro zaprti posodi. nato ie treba prenehati in po 14 dneh nadaI jevati zdravi jenje.liko dodaiamo kot okusno in zdiavilno zaeimbo zlasl maslnim jedem za laiio prebavo. sicer izpuhtivsa zdravilna in zadimbna vrednost. Za daje jem jemo stebeica I I posusene rastline: 1 zliako zeli poparimo z % l kropa. vraea apetit. v meni. Dodaimo mu brezovo tiatie. vodenico in plotin. odpravtia 14 . Zdravi tudi ietlne bolezni. sedilom: de so ledvice bo ne. po 10 minutah ll . lja mo h lad n e Eyle iket 1-2 iaini jo drobno zrezemo. Korenine samo operemo in hitro posusimo pri 35"C.1 O. ki se tezko c-elijo. Posusena ima slan okus. apetil se povrne. od maja do septembra pa tudi cvetje in lislie za llnkfure. bra. Pa le 8 dni. Ia daj se o-bnese pri histe lt. ki privablja in drazi madke. srsimo v senci ali susilnici pri 40'C. Dodajmo ii rozmarin in Zaibeljzlasti k pedenirn ribam. pol ure pred spanjem vzamemo 1 ililko izvledka ali t nkture na po skodeticb vode in sladimo s kostanjevim medom. Temu Calu "rcno @[ Preveliki odmerki tahko novzrodijo cvetia: 1 aaina Zlidka na % litra vode. fa koristi prebavi in zdravju. oslovski kaielj. lz seseklianih korenin priprav| BAZtutfi 7. | l. Pospesuie izlodanie mleka ori doiedih materah. 0doll0n prastara zdravilna rastlina. prehlajen mehur. bosltlrtr I l. depresiia popusti. pred izpit. kldih. Zanjemo gomji del rasliine vedkrat na leto.arii 'rdipred iebelniak poslavijoz medom oslajen bazitikin aaj v ptosko posodo. Ustavlja beli tok. od junija do septem- -l . Pri nespecnosti uspeh povedamo. BALORIJAI{ urlo dm olllclMlls . nianiu. nespeCnost in pom ria ilvinosl. Je Goiimo jo na sondnem in zavetnem mestu. de s ten eajern izplakujemo ulta. tivcni omotidi. Torei zmerno! Baldriian pomiria . dez kaksno uro odcedimo n pijemo toplo po p62irkih.uhanju. nabiramo iih septembra in oKobra. ponaga pri-nape. Rane.ico baldrijanovega aajai dodamo Se meriso. de dodamo temu eaiu Se hmeti. oclmrm msfllcum -h . Nalo I Zlidki namakamo 10 ur v skodelici vode in piiemo dez dan po poiirkih. Sve:i listidajejo jedem posebno priieten okus. iivdnem b. Baz. Ali iemljemo kapljicet namakamo korenine v Spiritu in jemljemo 30-50 kapljic alieno iajno Zlidko naskodeli- precedimo. Lepo tajSa nemiiiivcdv. pokrijemo.1 kropa. je obdutliiva na hlad. zdtaui obloga s lem dajem. ddber6 ostaneiozdiave in so odporne proti debelji griii.. al: voznio ie dobro izpiti skode. iiijiiiiii"i pljuinega kata{a. Bazilka ajsa katartelodca.iyce. Pri iivdni napelosli.i se obnese pri izdDanosti. Calpijemo za tai6a- co vode.

prshtadlh. Jagode posusimo ali Da Dredelamo v dezano ali marmelado . Je zelo z 2 kg jagod pretadimo in liHli. 16 . Kneipp le s tem daidm zoiavil revmo in vniite ieo'itc.b. ta. sjcer postaneio vlazne.l Hranimo na zelo suhem Drosloru in v dobro zaprti posodi.potetejo. iih opefemo.'oo qrlo.'.1 ie.i!.ra.919S' pomaga proli zaprtlu tybta in tedaj. To delamo marca in aDrila ter seDtembra in oktobra. Z nesladkanim grgramo in Cistimo 6Iffi'll:ixl"'.i. ruieleno po dolgem. Marneiaba iz nekoliko vode kuhamo. Ueiriirovit iJoioii |ooyDntm ktmnom.irrtf. dodamo '/.l"i"iil3. ksmnom y mohurlu in pri vodenlcl.e:Lt:_!!s_la lr99!l!go :krhqlg vino z. Od tubja BEZEG 9.i1{'f... tako aobino zanvo ief. jma cvela poparimo s z irropi. da lahko najdemo in kopllemo spomladi niegove odebeliene korenine. zoper .e goleli Spada med najboti pritjubtiene zdravilne ras ine. ie naibotise sredslvo zoper ne6l3to koio.listov krl. grlo.. uvele potapljamo v testo in ocvremo.eol^il il-iii"iii caj iz bezsovih in oidho"ilr iijt".o Cez dan po polukih. ustavlia Ce ga piiemo.udi pri izkallievaniu..._:ll1:tUigXUE :iY jll. UDorabliamo cvetje. po ro . pomaga osveiirna in zdravirna ie . zdravi ?$!: Po. Vle ie treba skuhati. Ko izpari veliko tekodine.ii:'&JiT. jagodi nekai minutah precedimo in diie. Zalo . se tudi zglga poleie.'ilg. CaiitaOimo z medom.lf iv vod | | Caj blaZi katar v dihatih in kaa€ll. liste. Eisti sai I Lr$e poragamo stotdene na bolodo mesta kot oOkaaet rega uporjtilifi. I pr9mvn9 motnlo.iilfr"1rhlttHHir*l**ii*i*'ltillt: C4.i . d rkir. nevrelg1t obr."#ii?:-.oii fitgertttnwu tj. kg sladkoria. Je precsi moeno zdravilo.rr niiil6li-diil l^plzj$ !. katar.*:?:lli: Skodil ledvlcan. beoJen€c | | dal taisa v dlhatth astmo in I l. zato ga uporabliamo le zmemo: 1 faF no Zlidko korenin poparimo s % I kro- zato n€ uzivajmo niasuroveoa. Obnese se pri anqlnl in bronanglnl bron_ hllllu_ ter vnetju v 9 u. Listi so ucinrroviti tor oiiaier<Jrliiiilr'i zf[. ali v su$ilnici ati v pecici pri 40"C.. Jagode in skoi6 lel kotenino. Cvete tritro s-usimo in ga spravimo v dobro zaprte posode. A:ai iz detial Cajno Zlidko poparimo s % I'krooa.ilii.. t<i I poipilu]eii oofl-n-iJ. Eff 'J. ooi"l. kadar vodir utaia. zeznamujemo rastisee bedrenca. BEIIREI|EC ail BtBEfftEUGA I . za-po'ie-ni-e.T# I il'i snout. toDi !luz.zoper napriiercn zaaal riieja. io spravimo v kozarce.0."":i. susimo na vrvici na oreDihu I t....jagodani in piiemo po matem rer boti'poooiro. hrlpovort.'. i.sn:li. Za zdravljenje uporabllamo ztasti a korcnine. Motnie rj men_ druac s€.Sa t€U ave zaradi napgnlanla v lr€buhu. ki iih namakamo !.. 2 dajnirlidki i{ry. oomiria z-nana piad€ iz cvelov.il.i zadoslule-tudi mladen daj iz cvetja. Jagode jmaio veliko vjtamina C in drugih vitaminov.iz.

vodo odcedimo. obnese Driaslmi. Smolo dodajamo mazilu. Zadovoljen je vsako zemljo in uspeva povsod. I. kasliu in vnetju irela. kot delamo s lizolom. Cvete in steb/o boba iene na vodo kot druge strocnrce. Pri ob. SuSimo iih v senci na prepihu in hranimo v dobro zaDrtih ooso- oan. gripi. protin in revmo.zarostajmo. BoR 11. Pripovedovali so mi. To preprealmo tako. | po vsej Poliski prek Sovjetske zveze tja do Kitajske. Pomagamo sitakole: bobovo zrnje zveder namodimo. Spom adi fabiramo z popke. da uzivanie boba uspesno varuje pred rakom. B0B Iiclo laia . s Setraiem. ia1 iz storzkov 6isti k . za grgranje. Bob bale zelo | I I . da tako na veliko goje bob gimi zelisdi. liSaie. Za zunanjo uporabo zavremo sveze popke v vodi. ki so Se pokriti z riavimi luskami. V pokraiinah. leti [ol I l.10. I| 1i10. ni ved voluharja blizu. tudi razkuZuje zrak v prostorih. Kopell iz svezih iglic se obnesejo zoper izpuseaje. ker ima veliko hranilno vrednost. ker precei drazi ledvice. Drugi dan ga skuhamo. ubinkov Lo preprecLje raka." Drugje sem sliaal: "Odkar posejemo na gredo nekaj boba. Naibolj je okusno sveZe-zmje.ki 9a delarno iz loja.Ko sadim drevesca. /zyleiek iz storzkov odpravlja lisaie. Tedaipostane tista debela koZa krhka. Ta namrei odgania molje. de ga skuharno kar v slrokih. Bob baje zelo odgania voluharla. Ce zrnje lzluSeimo in ga skuhamo v kis o j!ho. [oi Bob ie strodnica kotti:ol. Tako postane juha 5e posebno okusna in zdrava.sku na Poljshem 1979 sem v del cele hekiarje. ki dela jed pusto." 18 19 .lw. Bor boli zdravilno ud nkuie kot smreka. Tako uspesno zavarujem korenine pred tem Skodljivcem. Zakai? Zatrievali so mi. kot bi jede najboli okusna lesni- . bronhilisu. posejane z bobom. je veliko manlte bolezni. Sadjar mi je deja. Ze v bronaslidobiso ga ljudle gojili. olja in voska. kjer uZivajo veliko boba. Posuseno zrnje boba ima zelo debelo kozo. . grah in leda. V iglicah je veliko vitamina C. zrnje pa sprazimo v ponvi. Clovek ima obdulek. Ta sopara je udinkovita proti zamaseni nosni votlini. Vdlhavanje sopare z iglic se | @ Na splo5no hi za | kova jedrca. Posusene imaio vrednost naived eno leto. dam na dno in ob obodu iame nekaj snopov bobove slame. Bobovo zrnje zelo rad napada molj in postane piskavo. da snope boba suSimo v kozolcu med snopi pfaproti. Plnu sllro$Uls - hn. Zato jih raje uporabljamo z dru- notranjo uporabo. blti pa mora blag. I Bor naibolj uspeva na pesdenih ravninah. .

krh ika. Najbolj mehur. 20 ) . sadijo jo v parkih in vrlovih. drevesia. Za protin in revmo: breza.hn. avtomobilistom. ledvice le in % Sok se najbolj obnese za grgranie. kuhano v belem \|nu 2. toda le oo dainih Zlidkah. Raste po gozdovih in paga I . Lisle nabiramo maja in rimo! Brezo mesamo udinkovilo z lioovim cvetiem. Borovnice vplivaio na vid in varujejo odesno mreinico. Ca1 pospesuje izloean. odstranjuie kamne udinkovit ie presni sok. potrosnik. rman in robido. preden zorijo jagode. pad pa le popaiunija. iztisnemo sok ali predelamo v marmelado. Jagode uZivamo vlozene sveze ali posrsene v :ganiu. lma anlibiotiino vrednost. susimo hitro grenkega. zlasti v zadetku. zlasti pri majhnih otrocih. B6ula [6ndul. neie56nosti. jagode namakamo v rdedem vinu 10 dni. Cajne meganice: Za lm pesek in kamne: breza. Borcvniievo zganle: 4 prgisda jagod namakamo 4 tedne v litru dorTEdega iganja. tudi 5-8x nad Dovpredjem! eajne draziledvic. Dobro je dodati lemu poparku se koprive. Posusene jagode ustavljajo krvavilev iz zlate iile. iih lepo in | I | l. preden zorijo jagode. BREZA 13. garie. laGclnlun -h . Je tako ubinkov t. zlasti | I | l. Zdravi arteri- z osklelozo in odstraniuie beliakovine iz seda. Jih ne k!hamo. rahel duh. da ga imenrjejb rastl. Suhe jagode ustavljajo d sko. Zato jih priporodajo pilotom. sipek.e seda in iol6a. visedimivejami. rozmarin. VSqo!: jejo mirliiin. pri 40'C. kopriva. celuli. Breza ie zelo zdravilna.q t2. narnelada hladi pekodino vnetih ust in irela. neCislo koio. Breza ie znano okrasno drevo nikih. Laj6a boledine protina in revme. in sicer v presedkih ene ure. Listi imajo fin. Pri vrodici mesamo brezo listov blazi vnetie mehuria jn sedevoda. Cal p'pravljamo takole: iedilno Zlico seseklianih listov poparimo s skodelico kropa. ti. lz njih delamo tudi izvleiek u aganiu. in Sportnikom.nsk: insulin. Z n jim zdravimo vse bolezni ielodca. X0r0rnlca Za zdravljenje uporabljamo /isle in jagode. pirnica. s koriandrom 10 g. neiesdnost. katade. Zelo lajsa sladkolno bolezen. BoRou]ilGA mt illls . preslica. Po 10 minutah ga odcedimo in pijemo neslajene- deluiejo rahlo odvaialno. Ne smemo nenadzorovano piti aaja iz listov. razkuzi. Obenem je treba piti tudi brezov daj za disdenje od znotraj ter uporabliati obkladke iz listov. Sok zdravi katal ielodca in ilevesia. okusa pa so in v senci ali pri 40" C. kol:ko sradkorja imamo v krvi. Poparek lipovim cvetiem. Sudimo iih pri 45"C. kivelikovozijo ponoai. Kopeil iz listja ali lubja zdravijo kolne bolezni. za sedila. Zdravnik nai ugotavlia. Jemljemo po kapllicah zoper driske in zap ie. regrat. Liste suSimo v tenkih plasteh v senciali pri pedici. Za zdravljenje sladkolne moramo liste nabrali. Borovnidevo vino. Uiinkovito je le. tis. Za vodenicor breza kopriva. Tako pomagaio zoper zapflie. Tako popijemo 2-3 skodelice na dan.I]' lubjen in dolqimi. disti ki. ga po pozirkih iez dan. pomaga pri prebavnih molniah. jetienik. Pozneje ie brez vrednosti. ako ga naberemo. Jemljemo ga pogosto. [nza I a. z beli. Lislje je poglavitno domade zdravilo zoper sladkorno bolezen. Pri oleieni trebusni slinavki pijemo daj iz brezovega lubjal 20 9. medtem ko sveze jagode pesek iz ledvic in mehu{a.5 dl.

To pijemo . lahko osladimo teiavah. Nato precedi in uporabljai za natiranje proti i6iasu. dokler se oko ne iztrga iz koze. Liste nabiramo avousta in septembra. Zdravljenje po Kneippu: orv dan Doiasi z medom in piiemo. blazi kaseli. tudi oslovskemu kasliu in aslmi. Nabiramo iih. uravnava neledni menzes. tezavam ioldnika in za ienie koie. navadno oktobra in novembra. Caluspesdje no odvaja vodo. okus iglic pa smotndt. Ta cvet iemriemo tLdi na sladkoiiu po 20 kapljic za boli3o plebavo. da I l. zato jh lahko uporabljaio le lju- filffilu | . vinsko rutco. m0lo Htdora holfi Brsljanovi plodovi. dobro sf4 navezemo na kurje oko. njem. Jagode spodbujajo apetlt. sicerse lahko zastrupimo. Po mneniu nakaterih so posdbno dobri in idravilni /iisli brsljana rdedkaste barve. Brinov cvet:100 g zmedkanih jagod namakai 14 dni v alkoholu in vedkrat pretresi steklenico. Kr6pibdpoino:si telesa proti boleznim. aslmi. ali kaze to zdravljenje ponoviti. I. proti blonhitisu. ki rastelo po skalah. Blari vodenico.[n ysnla. Voni ie aromatiden. razkutuje dihali. prolinu in revmi. Ce nastane driska. ledvicah bolni ljudje najne uzivajo nid brinovega. kalaliu. Br4ljan. Calpripravimo iakole: 1 aaino Ziako oosusenih listov z zdravimi ledvicami. Brin je ves zdravilen. iolNlca. Snov iz brsljana zavira razvoj | | | nekalerih glivic. zginejo gade - srbecica. Ugodno deluje pri levmatidnih prezvedi 5 iagod. samo 1-2 srednje velika lisia na vode. pomaga proti napinianju. kasliu. Vaasih predplsujejo ta dai proti revmatidnim obole. kalar dreyesia in ielodca. BRtl{ Jurlp0ru$ c0mmlhls BRSUAI{ 15. Zai:56enje zraka v sobah dajemo naZerjavico jagode in pokad'mo. naivee 6tednov. Brsljan deluje na sfce in iile. Ako z briljanovo vodo umivas glavo. ozeblinah. Ko zavrevoda. je doza prevelika. fagode. /es. nato oa iolice in vejice odstranimo. Nato se posvetuj z zdravnikom.hn lr$llan I l. vice. . pa 5e ti krajdi das. bol€znim ieter in ioGa ter levmatizmu. k temnim omakam jn mnogiilt mednim jeiem. lahko tudi na s0ncu. jagode. zdravi belo pedlo. so struDeni. Br. tudi nosednice nai se izogibaio vseh brinovih pripravkov. zgiji. To ponavljamo. obnavlja sklepe. prikuinlh poparimo s % litra kropa. V ter primeru ga pomeBamo . Ce se kopa$ v tej vodi.daj.14. pod grm razprostremo ponjavo in s palico otepamo iaqode. po 10 minutah precedimo. Uporabliamo 1 list na liter belega vina.esticidi in radioaktivnim sevaniem. pri razstrupitvi s p. iii- @Vzemino 1 dodamo list in posodo odstavimo.n je tudi kor zaAinba pritjubtjen: jaiobe daiemo v kad s kislim zeljem. odstranis usi in gnide. ti. drugi dan dodai eno jagodo in tako do t 5 jagod. suSimo previdno in podasi na zradnem mestu. zdravi pokva4en ielodec in vrada tek do jedi. . boleznih jagode Zvedimo. Potem prenehajza kaksen mesec. ustavlia dlisko. seino kislino. I I I vglce. 22 . Jagode draziio led. Natb vsak dan eno jagodo manj do 5 jagod. nekoliko grenkast. Jagode dozorijo v drugem ati celo treliem letu. Najbolje nabiramo tako. ko postanejo modrikaste.

zdravi ozebline. spodbuia spetil. E. laj6a kaigll in suhl katar. spod- hitio ustavi gnitle in vtenie Y dre' Yeelu. Sok debure. ako tr. eebula. soeevodg in mshur. Sok z medom zdravi hlipavost. namoben v Zganiu Pomaga proti . laisa kCe mehurlg. 81. D I | . Nisamo koristna povrtnina. moramo Pa ii gnoiiti samo s preleZanim gnojem. Listl so brez vonja. Naj | zlasti seclla. Sokz rnedorn je eno najbolisih zdravrlzaavce: z-5 calnln zlibk dnevno. Ceizelo dobto zdravi kalarie mshuda. a rezek kiselkast okus. Brusnica ie antiseptik in zdravi omenimo le nekatere zdravilne !einke: pospesuie ptekrYavilev.'Stv6 irreno prepreduje sokiebule. pri nosnem kalal' iu pa v nos. hitro pomaga Proti bbnese sot iebule. 6isti kri. BRUSIIIGA ulccllrm rllls-ldror cEBuu lsr borovih gozdovih. krepi ilvce.glavobolu. 24 . okus pa omili. ledvlce. se zapira. pomaga. iene na vodo. oodrast oredvsem Rasle na goratem svetu kot v Od cele rastline za zdravljenje uporabliamo nesnato debulico. pospesuie Prebavo. jagode pa imajo dudovito lep duh. vneto 9 o. Razredaen sok pomaga pri vode-nlci 2-3 daine ilidke dnevno. % kg jagod. | I | . odstraniuie kuda oceia. Odlibno narmelado dobimo. ti. | | . ustavljaio namakanih 4 ledne v '1 | agania. I ! I l. -trganlu' Krhke nohle ie koristno vedkrat namazati s sokom cebule. Prl Sumenlu v uiesitr Oamo vanie na vali nekai kapliic bebulnega soka. ako brbtitristedcnim iazrezano in v vreoki poqreto 6ebulo polagamo na meh$ PeAenain zneckana ceauia ue niovito zdiavikot obkladek na tire Vtiran soksurove debulezdravi pilliai in ustavlia lzpadsnle las. se zelo obnese kot obkladek na prslh prl jemo oiiuenici. B in C.s kuhaniem se duh izgubi. Duh debule ie oster in draZiksolzeniu. zmesan z ledkim medom in nalagripl se oan v odi. d sko. Krepi srco srdnim bol- buia izlocan. razkuZuje telo in blaii klCe. pomaga proti mocenlu poet6[e. Jagode nabiramo avgustra in septembra.r 16. Listi brusnice so uspesneisi od gornikovih. Kuhana na mleku odnlavlia trebuSne krde in ustavlja kruavitve iz ielodca Sesek ara in s kruh^om oopravlia napenfanie in zgago. Zaradi vitamnov A. del korenja in del brusnic. Jagode. odgania vetloye in gllsle. Cai ugodno deluje tudi proti prolinu in rovml.e sluznienih llez. Bz. Dra2ena na nasti. -l r. Ynete le& vice. predelane v marmelado. tem' zmesamo del iabolk. nikom. zniiuie sladkot. Surovo debulo krcem in glistam. Brusnidni sok pospe$uje izlodanle odpravliaio neielenost in udinkovito seCa. okusa pa nekoliko grenkega in trpkega. K in P ie zelo zdravilna. kl jih uporabliajo pri Yneliu sedil. ndkapan na pl6eno mesto. vei tudi zdlavilna rastlina. Najbolie uspeva na apnendastem svetu. veniiti moramo vsake tri ure in pili pljuenieaj. Brusnidni plod vsebuie obilo vitamina A. da brusnidni cved dobro domade zdravilo za naihuj$o grito ali drlsko. iliie. Ce vodazastaia. Cvetovi so skorai brez vonia. okus pa sladek.

ker izgubi udinkovitosl. nztezemo. trlell lrk I |. da se sluz laZe izloia. tilus in paralilus. Niegov sok uspe!ro kapamo na rane.:::ffi"#o"ll'J'fi i iile v nogah. motovilcu. ielodec ll. Dobimo jo. Vsebuje zlasl lveplo. znizujejo holesterol. Z njim prepredujemo bolezniv crevesiu in jih tudizdravi mo. Je zelo dobro zdrazdravi borna jerra. ki ga raznasajo zlasti mravlje.pomladansko k | oova izredna zdravilnost.ade celijo. . gnolne in rakaste Cire. Bazrnnozuiemo ga s debulicami in drnim semenom.ie vseh vrst v dihalih. gnoinimi 6hi nai ceniio iemaz kor dsto zlaro. odtod nie- rg. tev v telesu. 0b . Siriio krvne prepreouje napenianie in bolede Zdravilne snovi klvnirak. okus pa sladiI oekod in di6aven. Zato naj ga sesekljajo. solati in juham. . ljoorabljamo riebillce. Z njim zdravimo akutne in kroniCne kala. Razstruplja drobovie in tako prepreduie.18. @ 26 . namodenim v tinkturi. s sebojnekaidesna in tudina potovadu ga jemliimo vedno nekaj s seboj. Pomagamo sjtako. Ljudje z obdultjivim Zelodcem ga te2ko prenasajo. demaz se hid vse obnese za | zdravljenje. Odliano disti . boleznih erevesia in ielodca. tuk srilomuiRim jani so demazu dajati prednost pred desnom. Tinkturo uspesno mesamo z medom za zdravljenje ran. Cesen iI . c EMAZ Atltum [rslnum . Je eno najboli udinkovitih zdravil pritube*olozi in gdpi. Liudsko zdravilstvo pogosto u po rab\a eesnovo tinktuo. /lsle pa aprila in maja kot dodatek k regratu. Pri pikih in ugrizih kot prvo pomod nakapamo sok na lano. prehlaieno uho itd. iod in kremendevo kislino. Nato precedimo in io imamo za eno leto. namakajo 2-3 ure v mleku in piieio oo oo2irkih. da strup ne zaide v kri. da nasekljanega zmesamo s surovim maslom ali mastjo in namazemo na kos kruha. obnese se za izpianje pri belem toku.hfl. da dodaiamo mteKo. izboljsujejo prekrvavitev in zaviraio stalanie. kolela. Neprijeten v0nj aemaza preganjamo tako. oravi Svicar Kijnzle. ki se nerade celijo. 6esen tezko prena6a. klde v dlevesiu. natiramo rane. z oljem. Clevesie. de % kg 6esna olupimo. ki se ne. 14 dni namakamo v alkoholu pri 30"C. Mozollast obraz natiramo z razreddeno tinkturo. Proti Prenekateri Zelodec Ollstai dajemo otrokom deinov sok v mleko. Cebulice nabiramo poleti in pozimi. Cesen pomaga pri oslabelosti in vradazmogljivo8l. okus pa je bolj pekod kotpri desnu.in. Cesen zaviravdrevesju razvoi gnilobnih bakterijin slem prepreduje vrelje v Crevesiu z njegovimi Skodljivimi posledicami. ki ga nakapamo v bolno. priuea in Jl'. To tinkturo jemljemo po 10-1 5 kapljic pred vsako jedio. desen rma izredno razklzeval| | no mo6. Ureia preklvavi. iSrJ'i. katariih. som.r. sajje antiseptik in antigripi vedno nosimo biotik. tankem in debelem dlevesu. ako so se Ze razSirile kot g pa.'* ljudie z liSaii. Rastev sendnatih g-ozdovih z globokim humu- trsril /fullum sa[rrm Duh I . je znaeilen. Nizajo visok krvni tlak in blazijo nespednosl. kast. Susiti se ga ne splada. prav tako s kosmidem vate. pri hujsih boleznih pa tudi dopoldne in popoldne po 20 kapljic pri plehladih. ter pfjuda. Vonj po aesnu je modan. Cisti bolna dihala pri blonhitisu in pomaga.

malave zobe in ustavlja krvavi' lve iz dlesni. da ji dodamo nekaj sladkih hrusk. dodan kopelni vodi. Cesminov sok vkLhavajo s sradkorlem In ga jemljeio pri omenienih boleznih. t lta Zrele jagode so prijetno kiselkasle. okus grenak. 5e bolje pa je. pri krvavilvah iz matelnice in sploh vseh tenskih tegobah. Zawetek na vinu zdravi rane. ki se nerade ceiiio. druge letrne bolezni. Veliko hitreje bise z njim pozdravile kot s kemiinimi zdravili. Nekdai so s distcem uspesno zdravili zadetno histeliio. bolez- krvni obtok ter zniiuie kruni tlak. ako jih predelamo v okusno marmelado. Caini poparek dajejo shui- Sanim olrokom po 1-2 skodelici dnevno. Najbolj se obnesejo poparkis ktopon ali kuhanim vinom. z vinom poparien pomaga protikwavim izmedkom. Je enkratna zel. vlanico. laisamo kronidni revmati- sokjagod ali sir'up. cEsMlll B6lDons rulgirls GISIEG 2T. Zenske z raziedami zaradi krdnih iil bi morale bolj uporabljatidistec. Steblo rciemo pedenj nad tlemi. zlati iili. da si opomorejo. | | .olda. ieltne in pllucne bolezni. Pri napadih astme. nezrele jagode in listi so nekoliko strupeni. Kis iz jagod je blago odvajalo. Priporoaajo ga pri dliskah. Vsebuie precei vitamina C. pljudnem | I kalalju popiiemo po pozirkih na dan 2-3 skodelice oooarka 1 | l. dusevne bolezni ter boiiast. V novih dasih so ga spodrinili kemidni priprav- |. Obnese se tudi pri vneliu iolcnika. pomaga pa tudi pri kalariu ielodca. Nabiramo iih avqusla in septembra.[n. zem. SveZ sok utrjuje dlesni. Na listih se razviie ena od stopenj iitne rje. Sleblo je stirirobno. pijemo ga po pozirkih.20. zlastl bolnikom s pliucno ietiko. zdraviCrevesne. . Dobto ie. I @ sojnih travnikih. Raste po suhih. zato desmin v Zitorodnih predelih nadrtno uniauiejo. zlasti pri bluhaniu. zastoiu seea. S popalkom zdravi mo vnelo grlo. 28 . Ta ial tooi sluz v pliudih. Bc$nlca olllclndlls . na nje iolea. pri- Zrcle jagode susimo na zraku ali v pekadu. eesmin ima Stevilne zdravilne I ki. Ze v starem veku ie bil eno naiboli znanih zdravilnih zelisd. sok. Zaradi tega raje ne uporabljajmo listov. l\rarmelada pospeiuje tek. Zdravidriskein blazi crevesne teiave. ker je spodnji del olesenel. olekla ietla in Odpravlia zastoi nih mehuia in ledvic in seveda pri vodenici. pa tudi noseCnice 9a s pridom uporabljaio proti tezavam. zlatenici. tj. sla' bosfim. cvet ie skrlatno rded. Prav tako naj bi ga Zenske uporabliale pri mesednih motniah. zato mu praviio zdravjlni distec. [ trlca I |.hn. iemljemo ga po 1 aaino Zlidko ob zaprtiu. skoria korenin. vonj je medel. SveZ . zdravi zlalenico. zlasti pri neiesdih otrocih. Uspesne so kopeli in obkladki za nne. prekuhan s sladkorjem. Pomaga pa tudi Ze motan zavretek. lastnosti: pospesuie I Si iile in tako boljsa I izloda- iajno Zlidko zelisda. bolne dlesni in izpiramo usta.

Uivien srdni utrip. Caj iz skotje arnega lrna zdravi srano astmo. dodamo enako kolidino sladkoria. takoi ko odcveie. Pomaga zoper zaprtie. zaslarane katarie. lz jagod pripravlamo dobrc deZano in marnelado.rgaiaio pregnolena lla. izvletki ponij{o nemiren. eisdenje bolnega grla z grgranjem. Za olroke. Inkfura n hvalil in ga priporodal. l\ilela zdravi tudi slce. ker io ureja. Pospeguje delovanje ieter. Sok iz jagod. ki pospesuje izlreblianje in pomaga proti zap{u. zaradi dolgih korenin pa za p azovit svet. zaradi trnov z nme pa oktobra in novembra. je dober za izpiranje usl. lz plodov lahko naredimo zelo okusen sok. Cvetje nabiamo marcaio aptila.cenlli zoper rna arlane bo ezni. pomesan z lzvleakom iz korenin. ki so zaprti in nimaio leka. zato dobro uspeva okol ZivinZelo IRlt 23. kronid. 30 . kadar neredno utliplie. pozneie so jo pozabili. nato pa previdno. z zmern0 temperalufo. Priporodajo ga tudi za odvaianie vode. GBNA MEIA ilanlllrm r[lgdre . kraevii stalostni kageli in blonhitis. korc- I |. oslovski kaseli. zdravi olekla letra. zdravi nedisto koio. Ze Rimljani so jo. I I skih slai. Zenske jo s pridom uporabljajo pri neledni menstruaci. ali imajo teiave pri iztreblianiu. vneto grlo. Kosdidasti plod je temno moder irr Sele po vedkralni slani izgubi svoj surovi in trpki okus.4armelada iz plodov se obnese zlasti pri starej5 h ljudeh. ZeliEie rabiramo od iuniia do septembra. odpravlja koine izpuidaie. Ta sirup je zeo dober za otroke kot blago odvaialo. liste aprila in maja. splosni oslabelosti. dobro disli kli.hn. najbolje jo je pa gojiti kar na vt1u. lnlna Prunm sdnosa |.22. Zbuia tek. pospesuje tek in odpravlia ielodene krae. Cai iz irnega trna priporodajo I I kot dobro in milo odvaialo.hn. Caj ll . Jagode nabiramo oktobra in novembra. pae vzpostavlja red v prebavilih.la(oe 3-5 skodelic na dan smemo popiti po pozirkih. ker Zelodec 5e nl izlodil potrebnih sokov. l\. | | caizdravi zlasli dihala. Nadalie ie brna rneta zdravilna za prebavila. izloianie iolda. Uporabliamo jo za eajne napitke. Nato precedimo in pretlaaimo skozi platneno krpo. ki pa hkrati krepi ielodec. Rasle ob robovih gozdov. ji. krvnosti. S tem I l. Po eg daja uspesno uporab jamo sok z medom. daiem dobro zdravimo bolna pliuia. suslmo na prostem. Pomaga pri je dober za Zive meje. nem vneliu grla in celo pri luber. danes paspet raste niena velava. ponovno prekuha- mo in nalijemo v steklenice. ki zjutraj nimajo leka. takole pripravljamo slrup s sladkorjem: cvetje naj nekaj 6asa vre v vodi. Kneipp je drni trn zeo izkailievaniu. ocalnlca GRilt I ii r. umetno toploto. prl bolnih ledvicah. kolozi. uslavlja klvavitev iz nosa. . kamnih in vodenici. obnese se tudi protj slabo. a ludi ustavja dlisko.

darlnoG-mac loa I I . DEzEtl ll0r{cl0[n spondtll[m IIIUJA MAGEHA 25. V glavnem ga uporabljamo za | avgusla. | I| dlvje maiehe zene | . Caj za di6denie ktvi sladkamoz medom. Korenine kopljemo v drugi pomladi. ! it I i. kiso v zvezi z napenianiem. tako 6isti krl. Je dobro zdravilo za I l.hn. n06la lala Ylola Uoolor Dezen je velika kobulnica. krepitudi ilvce. v ledvicah. Najved uporabljamo korenino. Cvetje nabiramo od maja I . zdravlienje ielodca. uhajaniu vode. zdravi histeriio. kadar z"astaja hrana v Zelodcu in irevesju.hr. Posusimo io in zmeliemo v praiek Viasih jemliemo dezen namesto lustreka. iilste juliia in avgusta. . proti moCeniu Obnese se zlasti protidriskam. Zdravi bolni ielodec. ureianie in pospesevanie prebave. Tu uporabliajo 6aj iz semen in korenin. Korenine kopljemo avgusta in sepiembra. protin. in protig . Uporabjamo ga za bolna sedila. levmo.4 24. kde Dd otrocih. Cvetje nabiamo od junija do septembra. enakih I eajzavnete iivceietreba pitidalj$itas. Steblo in listi so porasli s Slevilnimi . Kuhamo ga iz listov. Lajsa nadloge v trebuhu. l\. | razne koine bolezni. Seetinastimi dladicami. gnolne mehur6ke in slbei. eajiz madehe I se obnese zlasti za pomladansko zdravljenje. Tudi za iivCne bolezni se obnese: tako laisa hisleddne klde. obesene na nitki. Cajza iiYcne boleznl mesamo v delih z orehovim listiem. Krepi slabe iivce. Caj iz pospesuie znolenl€ na in vodo. krepi plebavo. Vonia nima nobenedo imenom medvedja laca. zlatenico. ii. uporabliajo ga celo protiboiiasti. suSimo na prepihu. razne nervozne bolezni. posielie. Ta aai niiatudi plevbok kryni llak. Uspeva bolj na obdelanih tieh in | nasioalisdih. pesku neruozno srce. Ureia neredno menstruaciio. Je zdravilo zoper i I poapne0ie tll. Pilemo ga &-'15 dni. 1 32 .4ed ljudmije znan pod ga. Cd pteganja gliste.

Popiti je treba po 3 skodelice na dan. in hemoloidov. wanllora lrara Je trainica in io vrsto let nabiramo na istem mestu. soiatah in eno ondnicah. griii. ll 34 . Sok ali aaj lajsa bolede moklenje in odpravlja pesek in kamne iz ledvic in mehuria. Ta dai pije- trpotcem. s0loh 0roti boleznim dihal. Nieno eterieno olie nzkrzuje I I I . orsti zmedkana modno zadisi oo timijanu. lzboljsuie in 6isli kri ter !stavlja kruavilve mo tudi proti kasliu. Z baziliko. grenaine spodbuiajo prebavo. da pijemo dai grenak. Vaasih so dajali ta eaj otrokom. Od Nnija nabiamo zgornl del ker spodnji deli kmalu olesenijo. llOBRA MFEI 0 ganun ulgdrs DRESEII 27. juniia |. ielodca kasliu. vedie koiidin.v26. V enakih delihra mu dodaimo kamiice in Zajbeli. Zelo je primerna za spomladansko zdlavllenie. | l. so s'kod ]ive. Celo pri sladkolni bolezni se obnese. l\. led| I vice in mehur. vbsne. prezene 6revesne zaiedalce. rozmarinom in timijanom pripravljamo odliino dieti'no hrano. Najboje je. ioldne ln ieloddne bolezni. peienkah. iellne. kvedjemu ga sladimo z medom. Dobra misel je znana kol dobra zailmba pri raznih testeninah. ki so se teZko udili. Od do avgusta nabiramo raslimo brcz korenin in susimo v senci. spahovaniu. Ljudje z njo zdravijo razne 6re. blonhilisu. Za zdravlienie kaSlia in zasluzenosti medamo dresen v enakih delih z laplhom in I Je nadlezen pleve . dreslovine ustavljajo drisko. Sleblo ie v zgornjem deu vedkrat rdedkasto. ker zaradi okusa teh zacimb ni treba soli. Caibistridovekanekakotakokot orava kava in Dreoania zasDanosl. Ureja ludi neredno menstruaciio. pri paradiznikovih jedeh. lma orecei vitamina C in kremendeve kisline. prebavila. Ako ie namade- iz malelnice. I pa zelo zdravilna zel. tJsDesno io meSamo z ovseno kaso in preslico. oslovskemu pliud. Odlod najbrz tudi lme dobra misel. Zenskam pri teiavah ob menstluaciii.4ed . namoiena v kislem deiem vnu pomaga proti driski. Calu iz dobre misli ie dobro primesati nekoliko rmana. M[ na v Zganju.hn fostol I l. Poligorum aulculilo - hn. Vea tednov pijemo 2-3 skodelice dalanadan. hripavosti. Predvsem zdravi pliuda.

Zelene lus6ine imajo modan | |. sladkor se bo znizal za 3H0%. . disti ietra in ielodec. Za zdravljenie seveda pritegnemo Se druge zdravilne rastline: borovnidevo listje. melise. sondno lego. kamilic. Raztaplja in odvaia secno kl3llno. Tako bodo drevesia. Kneipp ie zapisal: "ce imas Se tako maihen vrtldek. in sicer razreddeno v 5 velikih Zlicah Ni pa za vse zeloddne tetave in vode. E]{G|JA]{ Gonlltna l6l0a -h FEl|r 29. za vsakega. Poleg 6aja iz luSdin pripravliamo tudi iuheiz njih: 2+ prgisca lusdin kuhamo v 3/41vode tako dolgo.obroki naj bodo karobilni: bolnik lahko pospravi tedensko 4-7 kg v oblikizelenjavnih obrokov. l. Ali pa naredlmo takole: pripravimo daiiz posameznegazeliSdain mu dodamo belo omelo alipelin alitavzentroze. Caj fiZolovih strokov uspesno zdravi vodenico. Bolniki nai izkoristiio "fitolovo sezono". pospesuje plebavo. Bolise so mesnate sorte. trrrll lll otrlcnl 0irh I l. Zdravilnost zmanjSuje prevlazna ali presuha zemlla. junija. imaio preved kisline. Ievmo. Razrezemo jih po dolgem in obesimo na nitke vzradnem prostoru. odsvetujemo ga ljudem z vlsoklm krunim tlakom. Lepo uspeva na viu. Znizuje namred sladkof v krui in secu. ako Drvih tednov daledv iesen. Za zdtavilne namene nabiramo lugdine zelen/h p/odov. izloda premalo prebavnih sokov. brinie. Dolgo kuhanie bi unidilo marsikatero zdravilno udinkovino. Prasek z vinom alitoplim zavretkom odpravlia gliste. de bolnik nimavrodine. odstrania ledvidne kamne in pe3ek. Iz teh zelisd pripravimo dajno mesanico in io pijemo okoli 10 dni. daga bo imelbolnik. Plnr60l$ ruldl|s Encijan ali rumeni ku$utnik je izrazito oorska rastlina. Korenine kopliemo jeseni ali zgodaj spomladi. odsvetujemo ga tudi n$e6nicam v zadetku nosednosti. protln in iilas. lz svezih korenin pripravliamo rrklure. Obnese se tudi pri bolezni ledvic ali mehuda: zdravi vnelie ledvlc po. ve. Dalj dasa iemliemo vsak dan 2G-30 kapliic iinkture ali izvledka. Na dan popijemo 2-3 skodelice daja." Prlpravke encijana jemljemo vedno vsaj eno uro pred jedjo! Encijan je eno najboljsih zdra| | | vil za ielodec in razne niego- . komareka. kerbolje uCinkujejo. Za ljudiz obCullrlvlm i6lodcem priporodajo namesto encijana dajno mesanico iz janeza.T 28.0[cll0n l r. V naravi je zasditen. Pospesuib izlofanle lol6a. iene na vodo. jo insulinu podobno snov glukokinin. Vkrviin seeu bo znatno mani acetona. Cvetie I . odcedimo in pijemo neoslajen daj. pelin in Zaibelj. posadi vanj encijan. odpravlja ti56a- olukokininski udinek. lma rad dobro pognoPrevea apne ndasta tla mu ne p tijajo. ve tegobe. LuSdinevsebuje- jeno zemljo. | kivse nie in slabosti ter naDade omedle- I I nike sadimo fizol v oresledkih od vice. dasiimajo mani glukokinina. Glukokinin se s kuhaniem na sreibne uni6i. Zato za sladkor- ||. Nato po 10 dneh nadaljuiemo zdravljenje s fiiolovimi lu$dinamj ali sttoki. daostane pollitra goste juhe. vla6a tek. Fizolove lusdine kuhamo le nekai minut. Dobragospodinia pa najeimved zelenega fiZolavloZiv kozarce za zimo. To je dragoceno zdravilo za sladkornike. Ga krepi. kodozorijo. Za bolna ielra jemljemo prasek z yinom. tistjm. Skrlatinki in davici ter lifusu. zelene prcklarja nabiramo plodo| slrcke vse poletite. pospesuie in ureiuie meselno pe lo. To zaleZe za celo lekarno. ki |@ stalno imeli sveze zelene lu6aine. blaziklde SDodbuia leni ielodec. (upujemo ga v lekarniali zelisdarskih prodajalnah. Tudiposusene /ugd/he. iz posusetih pa izvledke. Uzivanje te juhe in daia iz lusdin zmanisuie dozo insulina.4ed vee sortami le treba izbrati najboljse. regrat in rman. Naibolni-poletfe uzivaio dlnvet iuhanih sve 2i h zele n ih I u gdin. kumine. uspesno zbijajo aceton ter sladkor v krvi in sedu.

. teiko ga lzlrebimo. nato spet pijemo 6aj. bolecih odli6no zdravilo zoper kamne in pesek. caroz '. Na koncu Se krpo z usedlino ozmemo. Korenine je treba kopati s konidasto opato. Ne sladkamol Ta aaj je susimo blizu pedice pri 40"C. To mazilo naj ne manjka pri nobeni hi$i. 'l I I |. Sveze korenine dobro oeistimo.. najdragocenej6a snov gabeza. GABEZ Slnphytrtr oltlclndle-h . nadleZen plevel. Najbolj_mu priiajo apnenaasta tla. korenlre pa I i i spomladi. To namazemo na krpo iz platna in polozimo na rano za 4 ure. Zelo se obnese kagasti obkiadek. kuhano s korcnnaml pijemo proti kamnom in zfafdnici. ij. ker so dobro vragdene in globoko segajo. kot odcedek blazi v ustih zobobol. da Jih po dolgem zreZemo v nekake liste. ki nastaia iz sedne kisline. prelegnie. Korenine moramo hitro suSiti. oronls s0lno$r . vneliu ledvlc. obesimo na vrvico v zradnem prosoru ali pa jih previdno I G]ADEZ 31. Naihitreje ga zatremo modnjm gnojenjem in polivaniem Je z gnojnico. lz te mesanice poparimo 2 dajni Zliaki s % litra kropa in popijemo p0 3 skodelice na dan. g pi. Nato naredimo nov obkladek. se celijo rane. ziutraj pa samo zavremo in takoj precedimo. pri vneliu kosti ln porebrnice. zmedkanln.I 4 !il nabiramo zlasti korenine. Ugodno vpliva na bronhije. Takral prenehamo za laksen teden. Pri poaasnem susenju korenine rade splesnijo. kamnih in kalatiu mehulia. | | vendar le kraisi das. revmi. Korenine susimo.lw. saj je dragocen pripomodek pri ljudeh in Zivini. trdi tezko celjjve in celorzagnojene tane. SpomLadi ali pozno jeseni . Njegova udinkovitostje odvlsna od rastisda. ker se rane od trnov nerade celijo. plotinu. Pornaga proti nih ledvic. Belo vino. d ska. blonhialnem kalariu.i ledvidnih boleznih. ko . da se ne ranimo. pesku in kam' kdih po ampulaciii. z ast' v trebuhu. caj: dve iaini zlidki sesekljane korenine namakamo aez nod (8 u0. pa ludj pripremodni menstruacili. Mazilo uporabliamo enako kot kasnati obkladek. Namesto kasnatega obkiadka uporabliamo tudl gabezovo nazilo.1 it l . Debelo korenino po sredi razrezemo. Gabezove korenine . na zraanem podstresju all v pedici 40"c. da bolj izlodaio prebavne sokove. Mazilo narcdimo lahko lakoj iz sveZih korenin ali jih posu6imo in zmeliemo ali stoltemo v prah. grila. klenih iil. zlomov in kryavilev.T 30. Fliudnici. kuhan s koreninami. Pozivlja tudi prebavne ileze. preden cvete. kuhano s korcninani. Vino. Od vseh zdravilnih rastlin vse| I | buje gabez naivea alantoina. vnetiu polebr. Gabez je zdravilo trdi za prebavila: ielodCni katal. seveda nesoljeno. z medom ali sokom ali s pra6kom lz korenin in dajejo bolnikom z notranio krvavitviio. odlidno disfi kri. vtirajo pli krdih meC in p]slov. p. preslice.aslrro nabiramo od mala do avgusta. ta I | ll je potreben za tvorbo celic. Kls. da moeneje izlodajo sluz in se katarii hitreje pozdraviio. lako sklepni kot vodenicnosti. sajjih skoraine moremo puliti. marca in aprila. kjer jo hranimo. Pri teiavah' s sedem vzamemo 3 dele gladeza in po 1 del brinovih jagod. pri zadebelinah zaladi revme in ptotina.1 mesaio razliino. ali pa jeseni oktobra in novembra. Cajiz korenin iene na vodo. nice. zlasti pa pliu6nim bolnikom. urezov. pri tem pa se razkroji alantoin. nih mi5icah in kilah. Najboje je. Glede na velikost rane dobro zmesamo 2 do 4 Zlice praska korenin z malo vrode vode v kasnato zmes. Vroao masl precedimo skozi platneno krpo v stekleno ali dobro emailirano posodo. tlrdls 1 I 1 I I z |. pri zvinih in izpahih. krvavem izmedku. Gabez je eno najboljSih zdravil za celjenje zunaniih in notraniih lan (rana na ielodcu). Cvetoio . sesekljamo in narahlo scvremo s svinjsko mastjo. obe5ene na vrvico. Gabez ie zdraviien tudi za dihala pri kronicni. zatldlinah v doiki. Toda paz\mo. prask. peter$ija. Ta je udinkovit tudi pri 6irih zaradi skorbuta.

iih ne razrezemo. bra. oloo I . tetudi ga pijemo ved mesecev nepretrgoma. Pri krCnih iilah priporodajo kar se da tople notne kopeli. Cvete maja in junija. belemu perilu. Najbolje uspeva na ilovnati zem ji. GIog je eno najbo idragocenih | I I zdravil za srce. iJdinkovito uravnava krunl tlak. Nifide nai ne uporabtia dlistovnice za notranje zdravljenle brez zdravniskega nadzorstva.lur. Premoena doza bi npr. npr. lahko za lraj. Kreo! in !ravnava delovanie srca. razlhlensm in zama5denem srcu. I . Pri mot- pa je glistovnica uelnkovilo sredstvo proti r6vmi.. Glog b azi tudi starostne polave in motnie v menl. plodove paseptembra in okto- |.Korcnike kopljemo pozno ieseni. GuSroUl{lGA !rt6!brl3 lllh-ma3 . Jetrajna praprotz modno koreni| ko. visokega znizuje. Na prelomu je dobra korenika zelenkasta. de je srce slabotno. budne peske in eesen. Je izredno zdravilna pri sr6nl slabosti in jo je treba jemati v pravilnih odmerkih. Pri starih ljudeh zdravi @ Jemali so io tudi zooer trakulle. obnese se tudi pri 8r6ni yodenlcl in poapnenlu os16nlka. pa tudi nizkega zviSuie. pad pa cele su$imo na temnem kraiu. zlasti kot kopel: sveza stebla zavremo za kooel. lzboljSuje namree prekryavilev korcnarnog€ oiilia. V 3 litrih vode zavremo % kg svezih korenin in listov. Tu piiemo zlasti daj iz cvetja. NajbolF. protlnu. lz cvetov in plodov lahko naredimo tudi tinkturo. D rc6e k in izvledek. Po kopeli pa je treba iti iakoj v posteljo. Caj pomirja tudi boiiaslnika pri napadih in po njih. kratko zavremo. narrla GroG 33. da dobijo celice srene misice dovolj hrane. 2-3 skodelice na dan. Po kopeli pa moramo takoiv postelio. Glog je pomemben zlasti pri srcnem Infarktu.l|lr. Cetudiso debele. Korenike iz viSjih leg so bolj zdravilne. da j0 predpise zdravnik in tudi nadzoruie nieno delovanie. pri okvarl slcnlh zaklopk. plodovi moknat okus. Danes imamo zoper gliste in trakuljo boljsa sredstva. Vdasih so z njo preganjali 9ll| I I !te. gripi. Vedinoma je srednje velik imaio I disipo mandelinih. Sele nato ori oeeici. Uporabljamo ko ren ike. Sladimo le z medom. Sx dnevno od 10-15 kapllic. Toda samo vztrajna raba vodi k uspehu. kakor kate Ze nieno ime. Cai pijemo tudi pri vrocinskih boloznih: pliucnlci. vodi. okvare in vnelie sldne mi$ice. Razgrnjene jagode susimo najprej kaksen teden na toplem. . odcedimo in popiiemo na dan 2J skodeLice po pozirkih. Tinktura iz iagod deluie proti ledvlanlm kamnom. Cvetove ln iilste nabiramo maia in junija. Crru6e$ oxracfnha .I 32. blonhltlsu in ka$liu. |. no oo$kodovala Yidni ilvecl Pad Glog je popolnoma brez tkodljivih stranskih u6inkov. z izvledkom korenike pa natiramo obolera mesta. grm.

e. Jagodet veliki Linn6 si je z jagodami zdravit in pozdravil hud protin. Ta obkladek rabiza opomogli. GoiienicvetsluZizanalianie proti boleCinam v mi$icah. Gre za drno gordico. da je gordica moenosredstvo in precejostro deluie! Ne smemoie predolgo pustiti na kozi kot obkladek ali obliz. Pospesuie plebavo zlasti mastnih jedi. Gordicaie tudi imenitnazai/r?ba. zato iih sladkorniki ne smejo vkiLeit v svojo dietno hla. ki daje temu daju posebno prijeten vonj. Tega je tem ve6.u. Gordi6niobliZ zdraviiSias. Stareisim ljudem ql4iSUjC oblok krvi v ptebdvilih. pa tud odprav jamo nepriieten zadah iz ust. Vsvojem sladkoriu jmajo polovico sad!9!a sladkorja. uporabliamo gordico Notranje ial odpravlja pesek in drilge kamne v seCu in sploh oomasoloh pomaga pri odvaianiu aeha. kerje okusna in obenem zelo zdravilna. zoperdlevesne in ieloddne teiave. Obkladku za otroka dodamo 20olo svinjske mastl. da bi si hitreje mesto za nekako 10 minut. pa preiti na presno hrano. Kneipp je daj iz listov priporodal zlasti prebolevni. npr. m0 zgodaj spomladi ali pozno ieseni. seveda razredde n irir. Z njimi zdravimo-tudi ledvidns bolezni. saibela nima obliz. Pazimo: vrtne jagode nimajo zdravilnih lastnostil no. drisko in hemoroide. drazenje koze pri vnetiih rebrne mrene. kozo dobro umiiemo s kamilidnim 6ajem. mehuda in erevesia. marletice. ledvic.o-urtikariio. revmatidnih boleEinah in za boliSo pfekrvavitev. Pri preveliki notranji uporabi lahko povzrodivnetie ielodca.iekah. pri zenskah pa lahko nastaneio motnie v menslruaci. S!Simo v senci.slem'zvledkom.34. Uponbljamo ali zdroblieno seme ali Ze pripravljen obliZ iz lekar ne ali pa moko iz semena gordice ali pa cel0 seme. ako dodamo aKo 000am0 Se iiste -maline. korenine pa koplje- I a. Je irspesno zdravilo kol obkladek ali GOZDI{A JAGOIIA 35. ii in se vnameio iai6niki. Zdrobljeno seme (100 g)zme| I | Samo v kaso. lepo odvaia in menda pornaga iubi zoperielodcne 6ire. ki j.h sicer pr6bdva moeno obiemen.iietn6 koprivni. sicer si lahko nakopljemo vnetje z mehurji. \JKreprmo eis$ kri. da mileje deluje. posebno pa 5e hiravim 0lr0x0m. opustiti ta sasLni sadez. Caj iz listov zdravidrevesni iin ieloddni katar. ki vsebuje e malo beljakovin. Vta namen lahko jemliemo tudijedllno gordico iztrgovine. Ob kresu nabrani /isri imaio baie najveijo moa. namazemo na platneno krpo in polo2imo na bolno Od maja do junija nabiramo /isle brez cvetja ali yso zel od junria do iulija iagode. Gorbidni obkladkl zdraviio bronhialne katade z vloiino. Pa pri zdravniku nai se oglasijol SokZlagodposebno dobro dene ljudem z naduho. Pri otrocih naj lezi obkladek le 3-5 minut. iaica'in ostrige. crsl| xfl. robide. protin in revmo. Zal. uspesno splakujemo usta in preprebujemo vnetie dlesni :n kruavitve iz niih. kom po hudi bolezni. Zupnik Kneipp ie daiu iz listov svelova dodati nekaj disede perle zaradi arome. | . Upostevajte. Zavretek iz kotenin ustaviia in zdravi drisko. Slmska la0oda I |. Taki pad morajo. in tudi levmi.. posebno 6e jim dodamo sladkorin smetano. Okrepimo ga. izvinih. prav taio io<olado.h . na prsi pli pliuenici ali vrodienem blonhilisu. lzvleiek iz tislov:n korcnin zdtavi ledvidne bolezni.l@Pr' @ . nekaterih ljudeh povzroiiio nep. Pospesule tek. ee so yzga nju nanoAeni. eaj iz listov Caj | I| | . 0outlca posebne zdravilne vrednosti. izpahih.hrr. dim b"olj na sondnem kraju zorijo iagode. tragdrla rcsca . pljubnika. da hitro zapusle Zerodec in j'h ludi 6revo do Kraja prebavi. Smejo pa piti aaj iz lislov. Ko odstranimo obkla- dek. Pospeiuiejo plebavo in krepijo organizem. Jagode imajo poleg mnogih drlgih zdravilnih snovi 5e posebno veliko vitamina C. G0nCtCA Brd$slca niora . Bolnik nai io uZ va po dajnih 2.

jih izlusdimo iz strokov in suSimo na zraku. fak obkladek se obnese tudi za zdravljenje llegmon. nolranio klepilev. ki ii podeliujejo znatno zdravilnost. vodna kresa' marietlca koprrva'. breze. Vsebuje obilo takih snovi. dal posebno mocno vpliva na | I I dihala in zdravi razne niihove bolezni: katarle. do 10 cm doig strok.na boredehesto. kot so krebullica. tj. ie dobro za splakovanle vnerln dfesni in za um vanje klast Juha iz nladih poganikov grenl(urllce-ln orugln soomladansKih zelisi: marietice. krepi ielodec in pospesuje plebavo. ker pospesuje delova- katar ilela in bionhialno astmo. ke( modno in prijetno disi: Spodbuja lek. gnoinih vnetij podkoin€ga tklva. gnojnih zanohlnic in odpr- Dlsi iedvic in tolEa.ptezene gliste pospeperilo. Zdravi tudi vneta seClla in pospesuje presnovo. 100 g zdrobljenega semena zmesamo z malo vode v ka$o. Lahko patudisamo zelisae To veljatudiza preganlanle celulrlF .nfl. Vlno. E^ako ludi nazito iz grenkuliice Prasek krepi slabolne in b'stl gnoina ter zasluzena pliuCa Ceniio 9a tudi protr kamnom izloda solna kislina.Hn lioieniu uCegnareOimo soparo Ureluie holeslercl v nleku kuhanozetisbe spanien ir pri teiavah pliudi Ploti boledinam zmeilano. Dobro vpliva nje erevesia. zdravi iSias in zlatenico Ta zavretek zdlavr tLdl rane buie meiedno iiie neraoe cdtiio.** I 44 . Nekateri zelo cenijo triplat kol zaiimbo. Tako pospesimo. Zadostuieta le dve skodelicitega aaja na dan. pa tudi iodeno /lsle in cvele. Se moaneje ueinku- je. kLhano z grenkuljico. po zidoviu. Prav tako lahko zamesamo moko med bezano ali marmelado. Blazi Crevesne in ielodcne leiave. neobdelanih niivah Nabiramo od marca do iuniia. zivih meiah' I l. doltltlca Trlg0n6lla l08nl|m 0]a0clm . mo po ved Zlic na dan V noko znlelo sene jemljeza | . ko cvete. da se za iet h izgnoiilo podkoine tvolbe. celo nstlino. ako ga skuhano s kisom. ki so se bez zrmo nabrale v niem Grenkuljico dodajamo fih dilov na golenih (medih). Cveti so rumeni vedkrat premeiamo. 'sie1o freO irenkutlco ponesamo z 'aneno moko in topl0 vod0 ter p0lozlmo. GREIIKUTJICA Elscl$ma nsdoltcos GRSI(0 SEI{(I ali IR|PIAI ST. Z asti se pa triplat obnese kot obkladek razne 611e. namaiemo na platneno krpo In damo kot oblogo na bo no mesto. razni lurunkli in kalbunkli. Tudi sladkornikom so ga zabeli priporodali zaradi glukoki- na ilvdevie. podobno kol muSkatov ore6ek. travnikih. Zaradi svojih sestavin ima znatno zdravilno vrednost. koprive. P od je sabljasto oblikovan. ll$|tarlcr | . - nn. laisa tezave zaradl histeliie. zasluzena pliuca' ali rumenkasto beli. Septembra nabiramo zrcla semena. Pravtako p0maga nina. krese in rmana clsll lelo bblezenskih snovi. pomladanskim solatam. Susimo na Prepihu na zraanem orostoru v prav tenlJih plasteh in I Baste ob plotovih. Njegovi listi so zelo podobni islom detelie. ae se Preslabo ori molniah v dlevesiu in Vino kuhano z nio. modvirnih Pasnikih. ll I I . Srnemo pa ga uporabljativ prav majhnl kolidini.'1 36.

Zaradi areslovine v tubju se kope. kamilicjn Zajblja. zato zdfavidrisko. ko so ine i krvav izmeiek a cero bruhafi kri in notranie kryaveli. p/odoye. Seveda le lreba -goloviti vzrok le nadloae. Nabirarno iih septembra. plodave. oa " vd.. mejah in drevesih. Mlade brsle nabiramo marca in aTta za solato. a(o inaro "nacka. Otekle noge zdtaui dajna nesanicev enah h del h iz -bja. Zooer premoeno zapiranie dodamo tubJe krn ke. | irna kratke lislne peclje. Naiboi je ua nkovito /uble dolge. o-gnojke. iire. aasih.irn oozdraviio. Hrasi I I. vesia. Zunanje kopeI .. telesni in iivcni Caj hrastovega lubja veze strupe in lakole odisti. tvore."avamo.a zawelki. Caj ureja menslruaciio. pelina in njrvshe preslice. Tako zdravino vpliva na plotin in rcumo. Piiemo 0a 0rizastluDi- nemir popust. Cresovina v lubju ie najpomembneisa | .in"ih { 46 .r. pospeseni utlip srca se uredi. br-oz sladkorja. Kopeli pomagalo tudi ozeblim nogam. To mesan co popar:mo s skodelico kropa in jo piiemo oo Zicah. l\4nogi so se z njim resili. glo9. pijemb ga z m'ehom. Sok sveiih /lsloy zeio lajsa zapdle ln pospesuie iztleblianie in in ieloddne sluznice ter alevesnega kataria. cyete julija in avgusta. Odsvetujemo pa ga priiivdnih teiavah dre. vesne nih in ieloddnih 6irih. lma ze o aromatiaen. Pri vnetlih dre. ki se dobro zapirajo. HMETJ Hlmulus l[!rl[s-n HRASI39. Sta dve vrsti: hrast in graden. obneseio pri ekcemih in d. Okus je zelo grenak in t(pek. Sede2ne koDeli p. Povecala oe avrost srca se Lravna. N. lutnlatc dub I I. ker ustavlia kruavitve iz ielodca in drevesii. Zavretek lubia zdtavi oremn0ge bolelli: lane. Cal zaradi svojih grenein krepi | I I ielodec in zbuja tek. ouenus lotur - lrn.iporoaaio p. ee nas pidika6a ati kakSen insekl. . in sv nec. daj veTe l"d: kem'dne strupe. da ra ia veekrar p eno v teh.bkladii z znletega lubjat lo daro na zlonljeno mesto v vred.tO minLi. Zabasana (zastoina) lelra zdrav mo spomladl s so ato iz hmeljevih poganjkov. nmEli Hmelj se vzpenia po grmovju. deplesija se po eze. eai vraaa in omogoda normalen spanec. se6a in odvaja nakopiceno vodo. Pijemo ga ruoi. posuSirno in hranimo v Hrast je bolj nrznsko drevo.uoih k. kuhamo 5. pa septembfa in oktobra. z sobami in nilioiinom. omelo. llh zdravilna snov. k j dob vano vsak oan s hrano. Nabiamo jih v vseh letnih dasih. Uporab iamo slorzke. Cai pijemo hladen kaksno uro pred glavniml obrokl. izpadih danke in tudi tistule danke se z n. s kemijo prepojenih das:. Dodajamo mu lahko Se baldriian. storze pa v jeseni.J1o e. Ze o ga priporodajo pri dleves. II | . iakoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdije zdravnikovim ukrepom le v pomod. pornirja boleiine v maternici in blazi teiave mene. Pijemo ga pol ure pred pocitkom. Zooer potenie nog priporo_ calo Kope4 nog vsak 0a't. temnih kozarcih. Notranie: Cal. gfaden pa ielod.38. lEi4 lIEl rT vsaKr zastrupttv/ gobaml z u[!I izloianie seia. pa zlatiiili n tistulah se obnesejo k/istl4/ iz enakih deiov lubja. Na 1 liter vode Oano veriko 2lico -bja. Pri laiiih zlomih a Saio bo ei -e . Prav tako se po njem unese spolna prerazdraienosl. l\ilodno vpliva na izlodanje doioe. Lahno zapira. Nalbo j ie lubje nladih vej h pa( paganjkov.(i ie vlazleoa in too eoa. v vedjih kolidinah kar omamen duh. Cal pomirjevalno vpliva na zivdevje. graden pa raste v visjlh legah.

ki so nagnieni k prolinu.itr. Zdravi mudne afle v usflh. Odlidno oomaoa ori slabolovnosti. rstAl{DsKt USAJ 4t. Na dan iemliemo 3-4 ilice. dobro posusimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. dolijemo mleko in popijemo 1-2 skodelici na dan ali pa vsak drugi dan. Zaradi vitamina C je hren izvrstno zdravilo zoper skobul. Urav'nava ieloddno klElino.n betih krvniEkvpivdm sorazmerju. vetiki izgubi @ ledvice. sicer lahko zadno krvaveti I| | . Hren naj uzivajo sladkorniki. kadar je je premalo. tstandstrl llsal -h . katerih imenase kondaio na r). Kavo pripravimo takor zrel Zelod olupimo. kop iemo iih od septembra do lebruaria (v mesecih. Tudi pji luskavici pomagajo daj iz lubia. pozdraviio se astmaliane bolezni. zrezemo na velikost kavnih zrn. za druge mesece pa jih hranimo v temni kleli v zasipnici ali vlaznem Ne raste samo na I . ee je bolezen napredovala. Nabiramo ga od maja do septembra. zlaati 'ffi % 49 . z njim odpravliamo sonCne pege.leqa vina in namakamo 10 dni: zjutraj na teiie in zveder vzamemo po eno oshinko titra zoper relodCne 6ire. tudioslovskt. upbraotjajmo ga zmerno. Zdravi zlasti dihala in vse bolezni prehladoy: bronhialni katar. premoeno ni:a.detice nd Oan.buhu. Pri bolnih ledvicah ga ne smemo uzivati. Hrenovo vino. jih grobo zmeljemo in krhamo kot pravo kavo kaksnih 10 minut. PoZivlja in krepi izerpano telo po hudih boleznih.rT . Calprepreduje razvoj baKerii. 40. susimo na sendnem in zradnem in hranimo v dobro zaprtih posodah. osladimo pa ga z grozdnim sladkorjem. nao_ nlenost k prehradom.ov krvi ob nezgodi ali pri operaciji. kasetj. jih praZimo. Pod zdravnikovim nadzorstvom se znatno izbolisa stani. Desku. tj. nanbanega oz. Vsebuie obilo vitamina C. Ukrepimo ga z dodalkom lapuha. Kmalu bo see bister in brez boiezenskih snovi. Naribanemu hren! dodamo malo vinskega kisa. Zelodova kava utaunava delovanie Sditnice. prav tako tudi aaj in obkladki iz lubja. Potem odcedimo. 'hrci dano na tilnik zoper glavobol. jelme lis6 in mozofiavico. popijemo po O sk. tam | niim zdraviti. da postanejo temno rjava. ga zmerno.in ga razreddimo. lma tudi antlbtotidno lastnos . HREI{ cochlsdrla amodcla Cou{lla lsl{t loa . napad bo botj oacr. Hren: l0 rezin hrena namakamo v vin_ skem kisu. | Najdemo 9a skoraj po vsej severni polobli. pa tudi v nizinah. dodamo sladkor. I |. pliudne bolezni. katal poneha.eloddnih botoznih. bolj v gorah. predvsem zaradivnelih dlesni. da se sluz ra. Zadnje dase postaja zanimiv zaradi snovi z antibioticnimi udinki. po gozdovih. odpravria irebavno mot nie. Obnese se pri vseh bolez_ nih elevesia in telodca: zdfavidrisko in zaprtie. in sicer ob zelo suhem vremenu. vnaqe mandelinov. nastrganega hrena. boleznih. ker oosoeSuie izlodanie sluzi. ustno gnilobo. enako tudi levmatiki in ljudie. Narba. zato bi premodni odmerki ln predolga raba drazili drevesie in ielodec ter motili delovanje ieter. Kolikor zrn potrebujemo. da ne nastane modna driska ali se oonoii hudo ne ootimo. modno sredstvo. korne bolozni. na lice pa zoper zobobol. v katerem smo skuhali 2 6ajni zlitki 48 |@ re xe.. Hren blago vpliva na pliuca. sicer lahko nastanejo na kozi opekline. koviteise zdravito za slabo- krvnost. ieloddni katal in vsa huda vnetia v tr. Obkladek naj bo kratkotrajen (20 sekund). hron Zdravilne so korenne. V ta namen oa mesamo z medom. travnatih pobodiih in celo na drevesih. lvlanjse koli6ine popolnoma zadostuieio. slad. so pad prvizadeliz lslandjii. gotnik s klonicnim bronhillsom najzjutraj popije daiiisaia in tapuha. pa visa.redei.50 g hrena nastrgamo v. Poveduie uzivalnio izlodanie seda. kopeli in izmivanie z niegovim zawelkom. celo ietitnikaSeli se pole- |@ 2e. po Crevesnih in . Pri neredni menstruaciii je treba popiti % litra rdedega vina. Zaradivitamina Bj2 je naiudin| .lite-r b. kerpospesuje razmnozevanje rdedih.w @Je I| | . udinkuie nam'red oodirbno kot penicjlin.

nih bolnikov. ae ga curnemo v vodo za grgranje. listi nitasti. Previdnibodimo. SuSimo ga v senci. zavreto z janeZen. Jaootcnr t( s ter jo p. Vino. krCem. Toper obktadek z jesprenja hitfeje pozdravi un"te ol"itin". pospe6uje menstruaciio.poprdinec(. ko ie zrelo. lropelika. Ugodno deluje naielra in vranico. L4ajh- ll ||. JE6ME]I 43. JeiilLnJva voda: pcmenovoztnje kuhamo tako do. prebolevnike. laisa bolece mokrenje. Zato je dobro pridejati 5e kumino in sladkijanez. I I.) Janez spada med Stiri odvajala: ianez. sienidjak. da zrna popokaio. ker zelo pogreie celotno drobovje. (Vdasih so temu Saljivo rekli . Dodajmo 5e kuminol JaneZevo olje: pomaga zoper napenianje. skuhana na mleku.) dovoli mleka. lajsa boledine v gdu pri hfipavosli. kadar imamo obolelo gllo aJ. woie obkladke iz . kislemu zeliu in solatam. Veliki kobuli so zlato r!meni. Oba sta enako vredna.mono a. da imaio do Nolranje: jeimenova noka. DiSi aromaliino in diSavno. Janez kol zaiimba ugodno vpliva na prebavo. ki rma veliko hranilno vrednost za ne kolidine kreoiio ielodec in ilevesie. slrul onalz Je enoletna rastlina z gladklm. V pivovarnah priprav- ielodine bolnike in ljajo iz neoluSdenega jeamena s/ad. Jedmerovo moko. ieinenove noke in mleka na vnele aire. lahko tudi med. Vodo odcedi_ rno rn z nJo 9rgram0. zei pa lahko vse poletje. lz zdroblienega semena.. Naibolie je narediti iz njihovih zdrobljenih plodov mesanico 1 :1 :1. namodenega v Zganju.trn locam drorrednl 42. pri bronhilisu pa spodbujajo sluznico za izlodanje sluzi. Pri nas sejejo ozimni in iari iedmen. griii in hripavosti. dobimo za mnogovrstno uporabo Wijelno janezevo Zganje. daljsem klhanju sluzasi in ie s siuzom pomembna prehrana ielodi. ooiaiiio t<o'i obkladke na obotele sktepe pri sktepni revmi. vetrovom. ki imajo dolge rese. I Zdravilne so korenine. pospesuiejo izlodanie sokov. I.go. I Caj z ianeza je odlidno sredstvo zoper aslmo in oslovski kageli. coje ga mnoqo sort po vsei Evrop dalei na sever. Niegovo zrnle je zdravilno. putifi ati protiriu. ima pa tudi vrsto zdraviinih uainkov. zdravi katar. progaslim sleblom. Uporabljamo ga pri peki upognjencev. lzvrstno pomaga pri kalarju dihal. Jegprerl postane pomaga dojedim materam. Plodove nabiamo v jeseni. vleliu. 50 Jecmenove otrobe in moko zavremo s k som in mas. kopliemo ilh marca in aprila. dodamo . V glavnem sluZi za prehrano iudi in Zivali. prepraiena in na mleku skuhana v juho. podpira izka$lievanie. Deluie proti napenianiu. JAI{EZ P||nDhclla anislm . da ga ne zameniarno s strupenimi kobulnlcami: dobro si ga oglejmol (Strupene kobuLnicer misjak. Je6menova moka. Pri revmi ga dodaimo drugim vtiraloml Plodove dajemo v odvajalne daje. Zaradi boliseba okusa dodajamo daju mleko. plodovl rebrasti in nekoliko sploSdeni. TLdi um:vamo hrapave'n lazpokane roke. Lahko pa lb vodo osladim. smo hlipavi. Bolj kot jane: sta udinkovita kumlna in komardek. Dodaiamo ga v kruSno testo. zdtavi razne bolezni ledvic in mehulia. Zunanje": Kneipp ptipotoea belu!.in.jemo pl katalju mehuria. okrogllm. janez pa ju moano prekasa po okusu. petersilj in zelena. prepreduje vetrove. zaureto s t som. llordoum disflchm . !stavlja dlisko. ffI .znosen in izkasljevanje olaj$ano. pri jeamenu so plodovi zrasli s plevami.om in tople oolaoamo na izpahniene in bolede ude.

Plodovi so korenino. prsi plluca. kamnih iel potenie. lak-o za prsi: jetienik 2 dela. Je trajnica sgrozdi imajose pla| zi. a brez korenin. Plodove ni modre cvetove. lma veliko zdravilnih snovi. lll8ll la30n visoko.tai za ietra: jetidnik ietrq: ietidnik 2. Caj iz plodov hvaliio p(\ lai$a kaSelj. rast ne. diseaa peria l del.ilv. lepo I . Nabiramo v senci ali kveijemu 40'c. Cvete od maia do avgusta. lahko do 3 skodelice na dan. da potaQano sv6|jetiCniknabolna mesta.1 44. kadar cveto.de1a. piiemo po pozirkih neslajen dai.anina 1 . Caj zoper 2 dela. regratova korenina I del. Sele dobro posuieno rastlino drobno zrezemo in soravimo. to je osnovni pogoj za odpravo 0dpravo srbenia. Susimo v senci. ledvicboleznih. po 3 minutah odcedimo in popiiemo po poZirkih nadan 2-3 skodelice neslaienegaiaia Eno dajno Zliiko lubja kratko zawemo v ya litra vode. kri.'relov.lal aii ?^^af deta. disti ledvlce in mehur. Uainkovit je pri zdravljenju ekcomov in drugih kornih boleznl. odpravlja gjlste in velja za krepilo . zdravi revmo in vodenico. Caj pripravimo takolel 1-2 daini zlidki narezanih listov poparimo s skodelico kropa. Zdravil| drevo. uporabljamo ga Caj llI . k^. pesku. Uspeva bolj na suhih rastis- nabiramo septembra SuSimo jih in oktobra. vsaj 14 dni. nih h. vodenici. Piti pa ga ie treba zasloiu v ll I l. posebno tistih z nad-leinim srbeniem.ionikum. orehovi listi 1 del. p iudni( 1. 52 . I slabotna za v mehuriu in zlatenici. JESEII Fr6rln$ 0rc6lsl0r JEilGMK 45. Jetidnik uspesno mesamo z raznimi druqimi zelisii. b6zeg 1. Cvelni bledo Uolonlc8 olllclnillr-h . pljudnik del.in revmo. trpotec 1 del. Krepizdraviinpredvsem dlhala. jelta. Jesenovo lubie je nadomestek za kinin. zlasti na pozganih posekah in blizini oglarskih kop. divja madeha 1. diseda oerta 1 del oliuanik 1 del ra. zdravi vlodico. Jes6novih daiev na splosno ne sladimo. pomaga proli prolinu. Kneipp ga priporoda zoper prolin. ludnik 1. Cai iz . pri v dih. pri vaeh naStetih boleznih si lahko pomagamo tako. tako krepi notranjost in laisa razne tazave. Tedaj nabiramo in olupimo tudi lubje z nladlh ve)ic in vej. . raz0otl deli: ilsle nabiramo od maja do julija. Jesen je do 40 mkrilati. zoper ekceme in koine bolezni ter slalostno stbenie: jetidnik 2 dela. yranlco in Jesonovo listie dodaiamo dainim mesanicam za Ci5Eenie krvi. Pri bolezni grla daj grgramo. ki I . Pomaga pri tezavah ielodca in prebavll ter drevesla.stov blago odvaia. saj disti krl. Za bolisi okus pa jim dodamo malenkost majarona ali DOOTOVe mete. Zdraviietiko in sedila. pospesuie izloeanle sela. tak-o ilor. po 3 minutah precedimo. raznim: druoimi zetisti.

gliste. |. NekajWgl6i kamilic narnakamo 10 dniv 1 ilr! olivnega olja na soncu. sti rn slaboklvnosti kuhamo iall Kadilci se lahko oovadijo kaienia. sopare in iznivanja. Pri pomanikanju ielodine kisline. belorumeni- KolMEz 47. Preganja revmo in protin. gojimo jo pa tudi na vrtu. pri driski ne uporablialmo kolmeza. pomanikaniu teka.so. vnetiem. vodenico ter pospesuje izlodanie seda. Za daje nabiramo mi cvetki. lzbolisa obtok krui. ki pomiria. pri Yetlovih. Nabiali io smemo le ob suhem. . stoiedih vodah. lrganie v udih. mlakah. cvetni kosek je votel. eteribno olje. @ @ffi 54 . sinusih. Nabiramo vodoravno razrasieno koreniko. Kadar nam izdereio zobe ali imamo vnelo grlo. Je v prv vrsli zdravio za Zenske. Pr: bruhanju ne p imo kamiranega aaja. kopeli. de kamilce zdrobimo. o6eh. Uporabliamo jih kot obkladke ali kopeli pri ce iio. Kopeli naj trajajo pribl. z eno besedoi je neprecenljiv Stvarnikov dar. da se ne navlaZi. Dodamo nu poprovo melo in het.1 46. oteklinah. ki raste ob rekah. pri bronhitisu. pri stalno mrzlih lokah in nogah si napravimo tople kolmezeve koper: Enako pri ozebfinah. Za krepitev spomina ie ko. Nikar ji ne gnoiimo z umetnim gnojem! Cvete od junija do avgusta. sai jih sili na bruhanje. za aa)e. 20-50 cm visoka rastina z drobnimi. za notranjo in zunanjo uporabo. zmelkaninah. rana se oaistl in zaceli. koinim boleznim. Kamilice tudi temeljito razkrZujejo. De uje prot boleiinam. Slari Kitajciso ga imeno- vali podaljsevalec :ivlienja. Kamilica pregania kamne. kot delamo pri lipovem daju. Kamilica je za vse mogode zelisie. Za vtiranje pri bulah. Uredi iztok iol6a in pravilno izloaanje. I ega lahl(o uporabimo Se pr univanju glave zakrepilev lasiiea. nespe6nosti. preden se poka:ejo listi. slabi plebavi. plotinu in revmiodlidno pomaga kamiliino olje. Velja za najboli$e Zelodano zdravilo. Deluje pfoti povi. Je eno etna. I |. grgramo z zavrelkom kamilic. obkladke. na oreoihu posusimo. KAMITIGA fiarhirla Ghrmomilla gnoinih lanah in ranah. Pest cvetja namakamo 12 ur v 1 litru belega vina na soncu in pijemo po poiirkih. Na rane daiemo tudi zmddkano . in pozno ieseni. in sicer zgodaj spomladi. gripi. zlalenico. Najvedkrat uporabljamo tople obkadke proti boleeinam.me_ zev cal. Kolmez uporabijamo pred| I I vsem pri ieloddnih teiavah: v bolezni in nadloge. precedimo v stekle- | I | |. lesnobo v prsih. Ce ie sluznica vneta ali celo 6i1 na ielodcu. dni. glavobolu.oim manj se je doukaimo. menslruaciiske leiave. btedieno. zasti za klde vseh vrsl. ki zelo disi. Kamilidne kopeli pomagajo pri boleainah v usesih. Ko|mez je prastaro zdravilno samo cvetne koSke. Sanl vrodini. Kamilica vseb!je azulen. za kopeli pa celo rastlino. razrezemo in v senci. da ne izgubi arome ln z njo zdravilne vrednosii! Za eajio le popatlno. oslabelosti | ielodca. pliuinici. kalariu. de iveeijo posu-seno kotent4o. KotmeZdva pi?ia pomaga moskim or: oslabelosli spolne mobi. nespednosti. 10 dni zapored spiiemo Z litra pijade po poZirkih. sonbnem vremenu. slabi plebavi. SuSlmo hltro senci in hranimo na zelo suhem mestu. KolmeZevo tistie pleiene mries. ki se tezko svezo rastl no. nice. Boledina kmalu poneha. nervozi. iiydni stabosti in ienskih boteznih. glanulomih in bronhitisu. 2G-30 min. zmesamo z medom in daljsi ias uzivamo zjulraj in zveder 1 dajno Z ldko te mesanice. V 1 iler jabolenika razreZemo 20 g ko mezeve koren:ke za nexa.lm |tamlllsa I med Zitom. Prizadeia mesta vsak dan 3-5x natiramo s tem oliem. Skrbno io odistimo. Sluz se hitro razpusti in lzlodi iz pliud ali ielodca. Ne smemo ga piti zelo vroeega. Raste po njivah. Je 60 do 120 cm visoka modvirska trainica. Caj hitro pomiri ieloddne leiave 2e po kraisem rednem Ditiu.

lleniuz jodom. Uporabljamo ga ludi kol zaeinbo. ket zavia nzmnozevanje bakterii. Pijemo ga 1x ali 2x na dan po 1 daso. Cvete od aprila do julija. tudi v hribih. ciklus in delovanie znoinic. gojimo ga patudi po vrtovih. 6ez pa Se suho krpo. ledvidne in dteve8ne boleznl. kofllya m ra I |. posekah. Kdor ie podvtzen nape- | |. Pri llganiu v uSesih si natedimo soparc. Liimlm ulo{ro . zuna. To delamo 20 minut zveter. mlade liste vse leto. Se bolie ie. Na oslabele oel dajemo topJe obkladke iz komardkovega aaja. I(|IMARGEK AIi KI|PBC Foollculum BEI. dal Eisti krl. zme jemo v prah in iem jemo vsak dan 2-3 nozeve konice med Pri h pavosti in vneliu grla grgramo s eajem. Komardkovi plodovi vsebujejo | steblu. kosilom. kraj gozdov. grmoviu. Deluje tudi proti griii. Cvete rumeno v iuliju in avgustu. lz modne repasle korenine pogania do 2 m visoko. Pokriiemo se z brisaeo ali riuho. topi seCne kamne. Caj uspesno preganja Pre' Pre. plodove Dobiramo v septembru in oktobru. ker mnoii mleko.1 48. in sicer za mnoge bolezni.kidaje jedem pri- dlhal. opeklinah. naj seme zmelie in ga dodaja iedem. enako pri molniah prebavil. po 10-1|s kapljic na sladkorju ali vodi pomaga za razne nastete legobe. l i 56i j ! 57 . raznih izpusraiih. Tako si Eislimo kri. ureJa meseanl | I | l. Prepreduie nezdrava dlevesna vnelja. Lahko pa cyeloye nanodimo v alkohol. Koorc raste po pustih. jeten duh. Kapljice pred spanjem nam omogoeijo. Ob4adki kuhanih listov in cvetov pomagajo prioteklinah. zlasti dojede. malok ne Zene. bokrvnosti.A MRTUA K(|PRIUA 49. veinato steblo I Je do 60 cm visoka trainica l. Uporabna je cvetoia rastlina. Pri sla. Tudi pri slabl prebavi se spomnimo na to zel. hladne. Dodaimo mu 5e malo mleka. njim in notranjim krvavilvam. lzvrstno deluie prj vnetiu ledvic in drugih boleznih sedil. predvsem zaradi korcnine. deluie antiseptldno.. s oodobnimi lsti kot oei(oda kopriva in belo rumenimi cvetovi ob s tankimi oernatimi listi. Komareek ie eno najboiisih sredstev za oslabele. Pospe6uje lzlodanle ere- Yesnih plinov in seda. Na vnete dolke dobro d6 kuhana in zmedkana korenina kot topla ob'oga za nekaj ur. preden gremo v posteljo. Cal uspegno tidno. Cvetove posugimo.hn. da mirno spimo. Raste ob poteh. kamnitih pobodjih juzne Primorske. ket zbuia tek. Komardekje uspe6en protistrup prizastruP' zastatanem kaslju. gnoinih tvo h. da se ne ohlade. pri vnetiu ele enoolje. lomo]of al[m-h . ureia plebavo in blaiikfe. Ustavi bruhanie in kolcanie. s4ie izvrstna v prehrani. hemoloidih ie dobrodosla kot dai. pri Yranidnih boleznlh in njaniu. drzati zaprte oai nad komaftkovo zavrelico.

le r1111ff3tr""1f ii. pri srcni slabosti. koski so rumeni. kasliu. Zelilie posuSimo in zdrobimo v prar.ru.i.'"-. ieOAenif. Nabiramo cyetodo zel btez korcnine.r. Tudi na pliuCa in srce deluje ugodno. lahko izzove brunanie. iuhe in aaie. k obnavliantu rdeaih krv. se obnese pri prot plehradom Tudi pri prebavnrh m:ahf. Je grenka zdravilna ras ina. zaprtiu. nim otrokom.. prj clevesni perforacUi i" r"p^.ji. orebavnlh molniah.iak. | II | . lenem Ere. I..*._ | l::>. slabokrvnosti.. io lastnost izkoristimffi @ @ zastruplioniu s hrano.. katrriu. Je zelo bogata z minerali.' .Je odlidno zdravilo proti vlodini. i4. 58 .. I | I I ieW.. Nabiramo yse zellsde od zgodnie pomladido pozne leseni.i. iuJijo..*1ild.qu dlas. viiii jin plludnicah.xl??l bu_ani stinavki. da izpraznimo zetodec. K.'. I Raste povsod. pomiria lydi rahitidnim otrokom. lltdhr I I hisah. .d#. Uoieznir..". Uoinkuje LS lih predelih obalnih podrodij.$if.50. nih in ioldnih boleznih. namodenimi v vodi. sveze rastline iztiskamo sok. Listi so dlakavi in lepljivi. de zelisde uZivamo kot eai: iijji^ kopano ugi: 1kg kopriv na jO I vode. otraui rriusra"niJv. eist in izboliSuie kri. grobliah.::li:]:i f i:f. uporabljamo jo notranje. ptiudni pliudni in sr6ni astmi.:xtit f 'J. vn.. orisDeva ll. Viasih ie kar nadlezen plevel. preganta gliste. napenlsniu. Gojiio jo po vrtovih..i ri*"ii'#li. Dobra je predvsem zunanje in priietr.1{{. kjer ie zemtja bogala z dusikom. zrvce.lqjno Zlidko zrezane zeli na skodeticivode (vroa pretiv) 2-3x dnevno. Zoriavgusta-seplembra. Kot zdravilo za hemoloide priporoeajo sedeZne kopeli.. aftam. vranjdnih..jgtllh. glrpah In TBC. to poGm se razreOeimo. kuhamo Spinaao. Uporabna ie pri nespecnos in pri molniah v zvezi z iivci. pr iot6nih.. vesiu. irlcdlctE - ln ltalrnl Glo[. ee pretiravamo. celo pri rakavih ranih se stanje precel izboljsa.$ |I r-*". "1tj3.. .ustnim intekctiam. zalo je priporodljivo piti ial pri motnjah zaradi slabe sestave krvi.nd. Organizem se tudi krepda.ii.F I -*<=\ *-. zlasti ob t(oRDABEl{E0ilfiA Gnl0rs 5t. I ". ?. oodobna osatu. Rasle oo kamni- lz | | Ker ima zetezo. L. oa se pliu. S kopr. to n I. rekonvatescentom.tr vrodinskih boleznih. plodove ima podolgovate. zla_ stiZelezom. Zalo ie uurid t/. hlevih.?. . v I tF. Proli. I Tako oskrbuje teto s kisikom in varupr. A.i.. usteylia kryayitve.g? fiIff liSkropimo r. ..t a/. Je do 60 cm visoka enoletnica.j . uEUt(A t(oPRruA UUca dlolc| - hn. Cvete od iuniia do avgusla. posipano ga po ranah.vamr. tzredna je la dihala. iem.ll pozabimo na kopivni . pri motnjah v zvezi z ielodcem in dreve3.[oj-f. #$nf. vsebuje vitamin C. zato se spomnimo na to zel Dri spodbuja cetidno presnovo.sflinske kopivnivodi. da se hitreje zaceliio..* slabokvnostjo.

Je odliden izvor energije Uzivamo su/ovo in kuhano. Proti ddsii uziriamo (unan6 korenie. [!kr]rE I I.n korenia. Vsake 2-3 ure popiiemo 1 veliko Zlico tezdan. Caj teh laskov lspesno zdravi bolezni mehuria in ledvlc ter vodenico. To so koruzni /askl ki pa moraio biti zares pravjlno posuseni. ielodeno nevtralizira kislino. 2 in ved metrov visoka rastlina. . Pomagamo Sok pomaga Se pri zapeki. fla Koreniek znanavrtna rastlina. Nerafininno koruzno olie ima dragoceno terapevtidno vrednost. Pri bolezni sldne miSice mesamo laske z regratom in meto. ). opekline' lvore. najga u:ivaio listi. Poizkusimo ga tudi pri moCenlu poslelle starih ljudi in otrok. Nekaj minut nai stoii. dob'o m. ki. vodo. rahilisu. Mediem l. Zelo ie uporaben tudiv zdravil- stvu. Pore:emo jih Ze pred oprasitvijo. ker disti kti in iene na preleino v toplih predelih sveta in je nepogresljiva v prehrani. . Posolimo 'e malo Lahko dodamo nekoliko maiaron-a. . Priporodljivjeiudi pri rahlllcu. Ker mnozirdede krvnidke' nas varuie pred slabokivnostio. Zaradi srdnih boleznise nabiralekodina v tkivu ie iim vsakdan postretemo s sveZim korendkom.siri krunetile in nastakovaruie pr6d adetiosklelozo. Koruzna noka niza krvni tlak: 1 Zlico namoeimo dez nod v kozarcu vode. peterti'i. Ker krepi oslfino vida.. v senci ali previdno pri odveeno potrebno pri zdravljenju ocesnih mlen. Cvete od junija do avgusta. Skrlalinka. sok. 60 . Raste ralov. l(0REllJE lltuc$ cadlt - t(0RUzA 53. pri luskaYici.nr. poveeuie telesno odpornost. Korenje Prepredule | | Revmatiki naj vsak dan Pileio I l. Hitro jih moramo gnltle Y posu$ili ileveslu. Preoreiuie nastanek ledvi6' nih kamnov. plludnih ln ledviEnih boleznih. neobhodno potrebna v zdravi 'e prehrani. n z{a m{ts . sai :ene na vodo si s tem aaiem: preganjatudi levmo in ptotin.hko dojendke in male otroke hranimo s pirejem iz v kosih kuhaneqa kromp'ria . ukiuie k$li. vseb\Jie skorai vse vitamine in mnogo mine- [ . ielmih. plehladom. Nekai dasaje lreba opustiti mieko. | II | . Cal lz koluznih laskov: aEno 2li6ko laskov prelijemo s skodelico vrode (ne vrele) vode.T 52. lz korenjevega zelenia kL hamo Cal za izpilanie ust ori atlah Korbnievo sene\e l|-di d'Lretik. zjutraj spijemo.edeml. Otroci so boli odporni proti glislam. Koruza je kultuvirana. piiemo daj iz teh laskov. angina. Korcndkova juhaje odll6na protidliski dol6ndkov. vneliu uses.sel. Nuino ie umetnLtoploti. materino dLsico ali lovorov list' da se izognemo enoibirosli dietne hra're in pospesimo zdravljenje Korerje odstraniLie strupe z telesa. kuhajmo ta daj. sicer hitro izgubijo uainkovitost. Poleg modne prehrane nam nudi tudi zdravilnost. Tudi sladkorni bolnikl si lahko brez skrbi postrezeio s tem. Kdiaiti obktadkiso dobrl za ekceme.lifus. ki veliko voziio ponoai. V korenju so odkrili snov dokarin. Kitajslji recept za dobro odvaianle seCa ie. da laske mesajo s liZolovimi luseinami. tooiledvi6ne kamne. Ce se nam zminiSa izlodanle se6a. Kadar je telo zastrupljeno s kuinimi boleznimi (oipice. I l.

arlna . Toda Lubie mora prej 1 leto lezati posuseno. Pazite. . ki stori. l I I I. Plod ie bodidast. ima neprijeten vonj.oboko dnevno. lc$cn dl ll Je do 30 m visoko. Uporaba: 1 veliko prebavnih motniah. kro' Cvetje driski. Cvete maja in junija. prolinu ozeblinah Z c0 Z ico lubja na liter vode ali 1 kavno Zlidko na vedio skodelico prevremo in pred Zliako veajo soanien popijerno nekai 7lc. Zdravilo ima to prednost. vliiemo ikLhamo. povedani ploslati 62 63 . Ko se stanje zboljsa. zmeliemo. dnevno. Lahko tudi samo 'ramod'mo za | 2 ur. to vpliva na iivdevie debelega 61e. Raste po vlaznih. odprtih ranah zaradi podenih anginah. PrL vesno sluznico. oiilie. Po tretjem letu zgublja zdravilno mod. viiemo vodo \ kadin se nanakano prilevmi. Sodobna larmacija pa Ze izdeluje pripravke iz krhlike in Se drugih sestavin. da kri krepkeje priieka v srce. katariih vseh vlst. 0rugo aez dan po obrokih. prah iimboli globoko v grlo. ribnikih. posut z belimi pikami. goli. cvetove. ozeblinah. oo ure ne uzivajmo druge hranel t'al z sKolp drevesa in plodov uporabliamo pri notraniih krvavitvah. in obenem preganla gliste. da ne pride v sapn kl To slorimo veakrat iimboti g. send- w\ || | | . vr dnevno. ozeblinah. Odvata. Za nosede in dojede matere ni priporodljiva. iil. belem loku. ledvenem useku zlomu protinu in kapi V ooslev oade ludi pri koiniTBC. povedini nidni dliski. povedani plostati. pade ven rjava. rasle po parkih. Nabiramo ilsle. vneliu in razsi4enih venah cvetje namodimo v Zganjd in pustimo 3 tedne na soncu ali pri Stedilniku finktuto uporab' liamo za-iivdne boleiine in revmo za naliranje. Kostaniev prah iem jemo Pri razsirienih venah.54. posuSimo na pedi in zdrobimo v prah. Plodove 5e sveZe oluPimo.in. na kratkih pecljlh. de piiemo ta cal.Lle sorodna dtsttLnn RRHLlrn (Rhamnus CISTILNA KRHLIKA lnnamnus cathartica). Tudi iold se boli lzioda. zmedkaninah. V :ilah. Cvetovi so bledo zeleni ali rumenkasti v lislnih pazduhah.in. pasnikih. ledvenem useku. plotinu. V zadetku boreTni jemljeno trikrat dnevno ndZevo kbnico med iedio. Je eno naiboljsih zdravi za plodovih escln. trombollebitisu. vesJa. vo. pa dvakrat ali samo enkrat vnetiu ali preutluienih glasilkah s prstom nanes€mo dnevno. ikuhamo. 0luJr K0srAl{J Acsculls hln[0ce$anun tffiHutfi Rhanms lrdngda Je do 4 m visok grm s lemnim. ii jajiasti. Liste 'l 7'ezane p odove pri levmi. nato rdede in kondno modro drne. ob cestah in oozdovih. beli in roznaii ivetovi so grozdast6 oblike. svetleba se glavica z belo ljso. Hranimo ga v temnem prostoru. Plodovi so za grah debele kosdibaste jagode. da se ga telo ne navadi in ie vedno cathiirtica). ko se odpre. skorio in p/odove. udinkovito. da I | L l@ krvnih strdkih. Pri angini. ne da bi razdraZ I dre| tako pomaga. gladkim lubiem. dokler ni v redu. Nabiramo /uble. Podobno de. se razstrupl. sicer bi nam bilo slabo in bi bruhali. spodaj dlakavi. kosato dre| . ki so najprej zelene. da ki bolie kloii ie Naoenia stene iilodvodnic snov Po in nih gozdovih. mejah. Cvete maia. ob polokih. Listi so 55.

Zelisde si ponodi prilepimo na ledvice. 94 Ia4edd mo U-Zivgj. ki tudi zdravi.56. ako ga gojimo v loncu. Raste po vlainih. vnelja. Prav nam pride privnelju led.n-pi' bo mehunev. zvezdasti. driske) odraslih in olrok. vneliu lelod6ne delu llebuha. tudi prav maihnih. Na % litra vode damo 10-15 g ali eno Zlieko zelidea na skodelico. da ie mehko. Je naiblizli na za lane. F. Privnetih vimo celodnevno kronpijevo dleto. Odpravlia zaprlie. vnetiu oblaznega iivca. ko cvete. Zel polozimo na bolni mehut dez nod. otrok. KR(|MPIR Soldn[m ubol0sun KRU0M0G]||GA I Dobilismo ga iz Amerike in sine moremo ved zamislili prehrane ali SlUlRlfLJl0lfi 57. Ne vnetiu sklepoy. oorabimo ori ieloddnih in drevesnih vnetiih. vnellu skleDov. lgllca brez njega.U2i' kistino. nato pa navezemo na bolno mesto. sluznice . Usta in gllo razkuzuiemo s slano vodo ali prahon diviega kostania. Cvetovi so drobni. - dlakasta. Navodilo za namok: rastlino namakaimo I ur. modno razvejana. ae napra| I a. lma nepriieten duh po kozlu ali stenicah. TudioDekline oblaoaio s hladnim naribanim krompiriem. pogrejmo. Pomaga pri anginah. Presni kromplrjev sok ie odlidno sokr-g4leda kro'npiria. Je trainica. ^iamok d skah novoroienakoY.h]r. Zelisde navezemo oleklin€ pri ljudeh in Zivalih. vnelia miaic in kosti. sorodnik krvomoinice. porabimo vodo za iuhe. EEffi E@ 64 65 . I l. Pozimi suho zelisde naiprej namoiimo v vodi. sendnih krajih. rane.e sbheno in ga polozimo na bolede mesto. Uspeh se bo verietno kmalu pokazal. Krorqpir kuhan v kosih skLpaj s korenjem. Uzitni so gonolji. Veze t'. proli nah v ielodcu. roznordedi. Ob neplodnosti v zakonu naj moz in Zena popijeta po pozirkih vsak dan skodelico iala. boleeiiih. ker pozelenijo strup solanin. tvore. Pri plluinici ari akt oo mlnur1eri. plotovih. Ko zadne kalhi. | | | Pri vnetiu grla grgramo s pre| | .snemo sok. ekcemi. Lahko pa poskusimo tudi z rcZenknvtom. mo re zares zrele plodove. pretlae. grlu. vic. pri revmi in krompirjem.di sedno kislino. kot so li$aii. Skuhanemu in zmeekanemu dodajmo jabol6nega kisa. otedenih dlesnih zeliE. ki je tudi pozimi zelen. poleg tega pa pijemo namodeno zeliSde. Pijemo iez dan po pozirkih. ievo kaso oblolimo okrog prsi. Ier se tako najbolj ohraniio vitamini.n ulkusu. /Valban. ako ga imamo kot vrodo oblogo oktog vratu prlblizno pet ur. lnrnDll |.[1r. slbei. Preden pijemo. je lreba po'eg kali izrezati tudr oi. razjede. Enako de amo pri boledinah v spodniem pri vnetiu . B. Ponovimo drugi in tretji dan. C. ne rane. livon. nJt"soe popijemo. prsnih kalal. do 40 cm visoka. VeZe tudi s topro vodo i toplo *oo in na tesbe poprterno. Zavijemo se Se z volnenim salom. revmi in protinu. Naibolje ga ie kuhati v olupkih. vitamine A. roio alum . Z zmedkanim krompjriem zdravimo ozebline Pri glavobolu oblollmo Eelo z rezinaml surovega krompirja. Ne smemo jlh pustiti na sveilobi. st.izkopavamo iih od iunija do pozne jeseni. odiuniia do pozne ieseni. Vsebuie ob zidoviu. ki je Skodljiv za prebavila in vid.er v p re rden in rihlo solien je dietna hrana pri prebavnih molniah (Pokva4en ielodec. Tudiopekline oblagaio Fri oliudnici akutnem bronhitisu surovo krc. G0rinlun . pretladen plre ker je v niih soranin. Naabamo 1-2 kronpiria. da ostane toplo. kam. Ce ga kuhamo olupljenega.o riev sok je odridno sredstvo or. sur'ov je uporaben tudi oieh. nom.tat|| rrahuhe Prpsni (ro. Zdravimo tudi ko:ne nepliietnosli. zmedkanine. Nabiramo vso nstlino. zdnr|G. bule.

da dozori. S dajem iistimovnele aliudaliene odi in zdravimo molno roieni. Zdravi ledvice. skuhane v olivnem olju. ker pospe- | | Je diurelik. Zel. Odpravlia motnie v ielodcu in lodilih. posoesuie menstruaciio za Lahko pa naptavimo obkladke z zeleno rastlino. sluZi kot natiranie pri levmi.[r. in sicer vse poletie do septembra. KUMI1IA Garum carl .. Mehda sluz. ker io varuie Dred izsusitviio. krepi ielodec. I l. | . ob Dotokih. 66 67 . Cisli zasluzena pliu6a. Kumina krepivid in sluh. mehul zlato iilo. dodatke iuhan in prikuhan. dase dobro izkaSliuiemo. zasluzena pliuia. Nabiramo i/btde in drobne cveke. N I Suie mlednosl. lzganja Yetrove. KURJA GREUGA 59. Plodovi so zreli iuniia in iuliia. deluie proti ledvidnim in mehulnim kamnom. protinu in zbadaniu.'-------. Kuriadrevca in kamilice. lumh Cvete od maja do iuniia po travnikih. lzboljSuie tudi prebavo. Nezne listke zell uporabliamo za solate.lalo io potoliemo in damo nazaorte odi. uporabliamo p/od. I I I .-1 . I|. in I zdravi gnoine Kot ial je izborno zdravilo za bule in izpui- razkuzuie irevesie. Pri novo kopelveektalna teden.. sluznice ln koio. Slolld a n0dla - h]Y.. G l0yac. Vsa rastlina je disavna.. Beli cvetki so zdruzeniv kobule. Spodbuia perileni krvni oblok. Preden Popolnoma dozori. Za zemlio ie korislen. co. l\. namotena v Zganju. | | . in sicer za zadinbo in zdnvilo. iaie. Tako je daj krepkejsi in uspesneisi. Pospesuje celienie ran. Neogibno potrebna ie Po Porodu tudi zaradi doielia. 5e tmotec in oreslico ter skuhamo na vinu. nlSlaHnl. tudi v hribih. Raste kot plevel po njivah. dajemo kot obkladek na trebuh otro- kom pri krdih slabolne otroke priporodaio kurnr'- pliucni zasluzenosti dodamo iaju in naoetosti. io povezemo v snopiae in obesimo na prepih.. Pri odesnih in uiesnih kataiih natedimo kuninovo soparo.58. ledvice.-. pomirta kee. Rastlino porezemo.

slinavke. Ce se nam zapira yoda. Kutina je nekoliko podobna I |. Listki so podolgasti. gavkah naredimo za nekajv obloge s precej toplim daiem. boiiasti. krvavenfe preneha. zatldline 'n tudi rakaste koine tvorbe. dozoriio pa v kieti. Cvele maja in iuniia in ima velike. dlakasto steblo pozene do 60 cm visoko. Nabiramo p. obolenju vranice in lrebusne | I | l.. meiah in junija do septembra.5 m vrsoko. Najbolj uainkovit ie sye. . Lahko naredimo tudi maz. toda trpek okus.O||. nasipih. opeklinah. sestavjjajo pahujjasla socvelia. dmla Gall0m r6rum (!nral. zlato rumeni. P/odovl so podobni iabolkom ali hruskam. Pri oteklih bez.i sol. podobne uOinke ima tudi LAKO tA. lma drob_ 68 . KUIII{A Gfdor ro fiea-i IAI(OTA.fq':i:g2ggT9. Pri Cirih y uslni yollini lahko tudi grgramo. Zdravilnost: zaradi obitja stuzi | || zelo uoorabno sredstvo v obiiki kompola pri vnetiu ielodca. saj zraste do 1 . da se posusi. neruozi. dihalnih poti in pridriskah. Sok sveZe ras ine oome_ H". da se zoosti v s/uz. zato uzivamo samo kuhane./o. Prava lakota raste po suhih travnikih. vodenici. Cvete od |. sulidasti in se konduieio v maihne ostre igle. Pokondno. Rumeni. Dobro se izkaze prj iivtnih boleznih.EZAJOGA 01. Zor! jo oktobra. Surove krhlje vlagamo med zelje. Poskusimo tudi prl koinem raku: sveze iziis- Zdravilnosr: pomirja klee. Gfltm aladm lpl0zahCat -nn Iranlsfo crllrtc iablani. Cal iz Jakote skuhamo tudi pri plebav. samo s sveiim naslom in namaiemo koine izpugCaie. Ce Dolozimo na krvakutine. ienskih boleznih. tega uporabtjamo pri pieleianinah. posk!simo z lakoto. Zene na yodo in pospesuie potenie. vnetiu mehulia in ledvic. je rreba dali vedno svezo. sicer pa io oosusimo. llaaie. Steblo je ob kotencih zadebe_ llen0 in dlakavo. pasnikih. tzrazila ptezalka. nih molnlah. So dlakavi.ker |-LEZAJUUA ne. Ko cvete. bele cvetke. poteh. PRAUA in PI. Parne kopeli iz vedo rano volndto luoino kutinovih listov so dobrodeine ori izpadli naternici. dnoine tvorbe. Kutinovo seme namakano v vodi. ie drevesne sluznice. I l.. lmaio prijeten voni. drobni cyetklmodno disijo po medu. i/azito'menlamo viakti tri nien sok nakapamo na bolno kozo in pustimo. kj ga pripravlamo za ktsante. rdedkasto bele cvetove. pri razpokani koii in prsnih bradavicah.

uhovo listie in nani se uleze bolnik. drevesia. ali p-a skuhamo dai. zelo uporabna rastlina. ee bi poiedli vsak dan Zlico zmletega semena. hd. Laouh ie znan tudi kot iistilo za kd. Pritlidni /isliso grobo nazobaani. nadusliivosti. pavosti. I l. lz cvetov orioravimo linkfuro. Zoldni in ledvirni kamni bi se ne delali.hn l8n IAPUI 63. Visoko na severu zdravijo revmo tako. Je enoletnica. Zmleto sene z nedom oiisli pliuea. skuhano kot Ca. Zoriv zgodniiieseni. vnetia. to iemljemo pri zasluzenosti: prgisde cvetov vrzemo v in pustimo. da se spoti Se prej spiie vrod iaj iz lipovega cvetja. na prsni ko6 v primeru pliudnice ali vnelia rebhe mlene. Pomaga ie pri pliudnih. Poleg tega pa Se plsi obloz listi. da prevlede sluznice a. potemneli cvetovi nimajo vrednosti. Kovinske Skatle niso wimene. spodaisivo polsteni in imaio rahel voni. Listi so tedai Se skriti in se razvijejo Sele. zdravimo zlato iilo in opekline.i omili I I izka$lievanie. ielodca s tanko plastjo in tako blazi vnelja in Siiti pred intekcijami. nanjo polozijo lap. ki se neprodusno zapiraio. Jemliemo Hx g na sladkorju. namodimo vani krpo in jo polozimo na bolno mesto Pri vnetih venah Drioravimo iz sve:ih zmeakanih listov lapuha in sladke sveze smetane naso. lz teh so tkali platno. Droti bronhialniaslmi. Tako so dobivali Dredivo in ga na kolovratih spletliv niti. te so bile mnogo boli zdrave kot danasnja sintetika. Je odvaialo brez boledin. I l. vzbuia apelit in deluje protiprebavnim krdem. Dobro ga zaviiejo in pokrijejo. slabem apelitu. Cvetie je lreba zelo hitro posusiti. lapuha in bezga. brezinah. Tudi mehur in ledyice si lahko zdravimo s 6aiem semena. pozdravi kaseli in hripavost. Laneni-sluz deluie zasditno s tem. da se dobro spotimo. ker vosti. Plod je okrogla glavica s semenom. vnetiu lebrne zimo II | . Zunanie: $oleemo opnne /isle in poloiimo na lane. tam je bolizdravilen. Iuislldgo li in-[ . Za dai vzamemo Zlico cvetov na % lvode. Ob napadih revme in ptotina polagaio vrode laneno seme kot obkladekna bole6a mesla.02. lz semena pridobivamo laneno olje in tropine. Sluzi tudi za odvajalo. ima do 70 cm Cvete iuniia. 1 liter zgania dnevno do 10 kapliic Uporabljamo ga tudi za . tega namestimo na platneno krpo in pritisnemo na zagnoieno rano. Stebio so susili razoroslrto Do sondnem brdu in nato trli na posebnih oripravah. Piiemo 3x dnevno. Vsa rastlina ie zdravilna kot ial | I |. Lapuh ie sestaven del prsnih daiev inhalacije Wi prehladih in bronhitisu. katadem dihal. julija in vdasih 5e avgusta. NaSi dedje so io sejali naived zaradi platna. da 2 meseca sloii na toplem. otekline. I0dilol visoko steblo in sinie cvetove. Laneno olie vlitamo v razpgkano koio. hripa- mrene. LAl{ Llnom $lhtlsslnm . Lan ie kulti virana. oslaieno z medom. sveie ali zagnoiene. cestah. Nabirajmo ga na sondnih legah. pri vneliu spolovil. blonhitisu. Laneno noko zmesamo s prekuhano vodo v namaz. Tuberkulozni bolniki naj bi vsak dan jemali Zlico lanenega olia. Lapuh raste najraie na ilovnatih tleh ob vodah. zarasli roht. Seme. ko cvetovi Ze iemljejo slovo. s kateto veakrat dnevno mazeno unela mesta. Oboie shranjujemo v temnih posodah. Rumeni cvetki lapuha nam mar ca in aprila oznanjaio skoraisnio Domlad. lvor. Poznamo tudi divii lan. mehda sluz. da na posteljo pregrnejo riuho. NaSi predniki so podivali na platnenih riuhah. Crevesnih in ielod6nih boleznih.

da vsrka slrupene snovi Cez 10 minut ie treba rano splaKnrlr' n. pasnikov. Rastlina je dvospolna in enodomna. napenianiu. Zdravilo za gripo: skuhamo daj iz polovice leskovih madic in bolezni ledvic in mehuria. Raste po redkih gozdovih ali krai gozdov. Uotnlalt znano je. ustavlia drisko. da . hemoroide. tESrfi Golilus UPA 65. Pliu6. jih raj6i na jejmo. upo'ab jamo za ovrike pri opeKlnah Pospesulelo krepr odporras-t nove koze..ni. slabokrunosti . ddskah. ziitrupiieniih. Cal 2 listov in lubia zdruvi golenske lazie- ka6liu. Zato ga uPorabljamo Pri prehladih I I . da nas uspa- @ i polovice lipovega cvetja. vodenl- ci. Zenski pa sestavljaio popek. Br.m oqliem bi si pomagali. moskl cvetovi so visede madice.4ani Lioa ie visoko. Leskovo skoio in /lsle skuhamo v pol vode in pol vina. kebuinih kreih. Obe lipi sadiio Po nic. Uqodno deluieio pri izdrpino'sti. Listi so premenjalni. Nalbolj uporabno ie cYete' sai | - al . da s kruhom. Lip. si pomagamo tako. zdravilni uirnek nase strupe ali bolezenske klice Uporabliam0 i. Lipovi so na obeh straneh enako zeleni.fa d4 sluZi za oblogo pri razjedah krdnih iil in hemoloidih. iala n.u Lioovi plodovi. Cvete od februaria do aprila. obdan z luskolisti. ima o. kratkopecljati. lha Leska je pri razsirien I . xatirt dodamo moaan lipov dal bomo siiaino spall tubla-. da nas la preseneti v naravi. k: nastanejo 0b gn'robnrn sih:Z loov. n'"prezaniu d. Lahko ga pijemo tudi proti driski. lipovaevi pa so soodai modri. Hilro dvigneio krvni tlak. vnetiih katariih Toda potem lz lelesa ie dolrebno poskrbeti ludi za hilro odvalanie. toda lipovcu ugaiajo bolj gorska podrodia. da so zdravilni tudi listiin lubie. 9 8.. Tudi na mehurie ueinkuje ovitek zdravilno L. okroglosrdasti in na koncu priostreni.sfe kar surove pojemo. sto'deno v prah.T 64. ee n'am sili kri dlavo. proti gripi in | | pljudnici polenie.pa ftffi iii'. bolje je. polne rumenega cvetnega prahu. V primeru. Cenimonas modno lelnikov.. 82 in C ler mineral. lipovec pa I l.1.kuhamo.n lteaie"noiti. htipavosti. ga zatadi | arclltm .tr. nahodu. Umirja napete iivce in preskrbuie Priieten sen V blazino damo cvetje. di boleha za drisko' zaprtjem' napenianju ali ima gnoine rane Lipovo oqlie. ie odlieno a st lo za zobe nameslo zobne kreme' rL ribp"ro v vodi. plodovi pa mali orebki. Madice so izvrstno zdravilo mestnih nasadih. Posebno vrednosl imajo /e6r/k saj so bogatiz beljakovinami in vitamini A. Lipa ima vedie lisle kot lioovec. Cvetovi so malo zblenkasti do svetlorumeni. pri auie"n". Obe vrsti sta enako zdravilni malo pozneie. kosel\. Tudi pri laku rahko poskusimo te zdravilnosti Enako ori iivini. mogoino drevo. iene na vodo ln | PosPesl pospesujejo tudi polenie. llo nost oroti nalezliivim boleznim 72 .luie poZivljaloie. Tudi cvetovi se nekoliko razljkujejo.nuo" bo. ker bi povzr6eir srane okvare Posebn. Iilla Dlatnhill03 crnla6t .oovo oolid. grm.hn.ovo oglie lahko posipamo tudi po anoinih ranah.e smemo uu. preden se razvijeio listi. da se struprodsranrlo 'l!liqrene proceimaio lahko vzrok v drevesnih prin h. ki cvete proti koncu iuniia. stolaeni v prch. so 7d?v\to za plolin Obarc lpovega dao na 2 | vode .saiuezev drevesiu q'a or.ti v nedooteo. Prebavil' Pri Prl de.nfl.

temvei samo preliiemo z vrelo vodo. pokondna stebelca. kamne. ca.60. ima ved metrov poleI r0u0n 67. Listi so usnjati. USGJAK Itc00odlrm Glardum . Pokondna stebelca nosiio na vrhu Do dva ali tri kiiaste trosne klase. lmaio prijeten vonj. kidrpajo hrano izzemlje. pri konzervlraniu s kisom. clr0h6lrs Lisiejakie nizka. PosuEene liste uporabliamo v kuhinii kot zadimbo za iedi iz diviadine. osoinih raste po iglastih in mesanih gozdopasnikih. rib. da daja ne kuhamo. Nanok zrezanih listov v alkoholu upotabliamo pri nalegnienih kitah. Lauus n6illls . pri henesu. raste pa tudi pri nas v toplih in obmorskitr kraiih. spolnih boleznih. loro lr dolgo. Lisieiak vih. Vsaj % ure naistoii. lorol. za zrnat fizol. Pomaga pri revmatidnih boleCinah. Lahen 6ai skuhamo Pri I I l. Navodilo: ena eajna Zlidka na eno skodelico vode. iz katerega poganjajo I l.nfl. celo pri ohromelosti. ddski. kostni ati ptjudi ietit<i. temno zeleni. Zdravi obolela ietra in zlatenico. izvinih. lz i. v niih ie Zvepleno rumen prar. zimzelena trajniI . lz listov in iagod pridobivajo orb. porezemo samo vrhove. lazpokah na koil. kadar se kopamo. Zivinoreiciuporabliajo rastlino kotdajza bolnoiivino pri metljavosli. Nabiramo od iuliia do septembra. napenianiu../. l€dyicah in topi I | @ 75 . I glo sleblo. spodai brez sijaja. ielodcnih in erevesnih krdih. krdih. perutnine. Je zimzelen grm ala pa tudi drevo. omake. Piiemo ga pri reymi in protinu. na koncu priostreni. Za pitje ie bolie. ki ga uporabliajo v industriii oarfumov. kasliu. Ta prah se ne lepi in se qa voda ne Drime. Vzhodninarodi ga uporabljajo pri rahitisu: okoptelb se v tem daju in ga tudi uzivajo. srbe6ici sta h liudi. tros/: Ta prah uporabljaio v zdravilswu. kldih v plebavilih in slabosti v iefodcu. v mehuriu. ga vlijemo u kad. bulah. Vdasih so ga uporabljali za nego doiendkoy. revmi. Lovor je rasilina Sredozemlia. ker ie nekoliko struoeno! taisa bbbeine | Cal rastlineledyicah I l. vresisdih. zgorai blegdedi se. lisaiih.istov skuhamo modan da. Kadar rastlino nabiramo. podoF lovati. Na spodnji strani se razviieio Stevilne drobne koreninice.[n. Vsa rasf lina ie gosto obdana z iglidastimi listi. zoravitd lemtliriro te v malnnin tritiSiian. Lisidiakov pnh posipljemo po lanah. Ob sondnem vremenu previdno stresemo prah na papir in zapremo v stekleno posodo. Gojimo ga tudi kot okrasno rasilino. grizi. iuhe.

pri revmi v seeu.6S. nakapliamo 1G. pliu6. ki disijo po medu. v vnetiu ledvicnih ia5. Nabiramo predvsem cvefove. z zvisano temoeraturo ne smeio uzivati luslreka. boleznim vlanice in ietel. blazi kree. Shranimo v steklene kozarce. pospesuje izkaSlieYa- delovania ledvic. Pomembno | | Korenina pospesuje izlodaI l. Pri otrocih. Za spomladansko zdlav- l@ lienie zmesamo iaice z zrezanimi listi lustreka in ocvremo. Krepi celolen olganizem. volnati prasniki. Ce nekai kapliic kanemo v uho. sluzi. oslovskemu kasliu. ki se dobro zapiraio. deluje protivnetno. zbuia tek. nastaianiu ledvidnih kamnov. P/odovlzoriio jeseni. | . pa tudi /isfe in korenlne. ob poieh. V olivnoolje nanodeni cvetovi so zdtavilo proti hemoroidom in revmi.lllr. soparo za glavo. rumene cvetke. zlasti | | ial ozdravlja zasluzenost I l. da nabiramo ob suhem vremenu. dlrlzmt pritalen listni venec. prvo leto pozene dscum lldlsllormc I I . Cvele od iunija do avgusta. ki moiiio postelio. To je posuto z maihnimi. le I duhom. nie seda. pospesuje kroienie krvi. Blazi prebavne molnie in migleno.20 kapljic na sladkor in jim damo pred spanjem. llucac Je dvoletnica. Cvete od junija do avgusta po grobljah. mesedno Cii6o.enine lustreka in 1 2lico hrena. srCnih boleznih. 76 . drugo leto pa do 2 m visoko ravno. dokondno vrednost. Goiimo io po vrtovih. lwisllclm olllclnllo . nerazveiano dlakavo steblo. Uspes- ie. rana rastlina LuSlrek je do 2 m visoka. hitro posusimo na prepi- na je pri beliakoYlnah malo topli pedici. Ue ru6ilfl( . Zuoanie: v Zganiu nanoeeni cvetoviso dobro v raio proti revmi . sicer podrni in zgubi hu. de izhaja iz slabega Drotinu. nahodu. onoiiih ran. 1 Zlico masla zmesamo z I Zlidko Nosednice in bolniki naiiiand ko. Proti TBC: I Zlico medu. in vodenici. Deluje Protl nie. Urejuje meseini ciklus. uporabliamo oa tudi kot dliavnico.paolinu. Lisle uporabliamo ia iil priuotnih ldd:yicah in mehuriu. ial2 p/odov po mirja dihsla in napenjanie.lw. posekah. lma drobne. kultivi- s svoievrslnim so rdedkasti. Pri prehfadih si napravimo iz niih kopel. Je proti aslmi. Uporabna javsa nstlina. rumenimi cvetovi in listki. Korerho kopliemo spomladi in pozno v ieseni. Ludnikov je vei vrst. se izbolisuje sluh. Obkladki iz ptewele korenine pospesujejo celienie slarih. V sredini cvetov tusIREt( 09. brez rose.

ilIAJAR(|N 0 ganum malodna MAUilA 7r.3: pospeSuie polenie. @Treba 78 . se boledina zmanjsa. lilazilo uporabliamo Se pri izvinih.iii!Lil!rii. krdih. ker ie ob-kladdk iz daia. Cvete juliia in avgusta. sploh pri iivdnih motniah.iio uporabliamo pri lanah in naho' bu. ledvice.t. Enako tudi pri nosnih vnetiih. sladkornih in revmaticnih bolnikov. nahodu. Blagodejno vpliva na vse notranje organe: ietra. l\. mesnih jedeh. katariih dihal. Zaielo bi nas slabo poeutie. zori od julija do septembra.vmi. Cvete maja in junija. I maline. nobi. jajdastimi listki in majhnimi . struaciii ga jemljeio. dobimo marnoykis: ta znizuje vlodino in krepi slce. mallna I l. ko dozore. prikuhah. iajsa I nosednosl in porod. tdeee pbdove pa. ledvidnih. pri prehladih Preba- | . ker prepreduje splav. lmaio izreden vonj. aslmi. Rezemo ga 2-3 krat letno. n-apelosli dodaiamo malini 5e lipo. Nos namazemo zunai in znotrai. Kilaike zelodislaio pri nosednosti . ob dal I ie I ffi I l ! \ | | zi in iivini 0recedimo in naliiemo v posodice. lilste nabiramo maja in junija.i. raste po gozdovih. Ce damo sveZe zmeekane /lste na boleEe dele telesa. Maiaron poiasiocvremo na mastialimaslu. razbiianiu srca. les. Dri boleCinah menslluaciii. skritimi v nezno zelenih kroglicah. kultuvirana pa po vrtovih in nasadih.lalina je visok grm. Gojimo ga po vrtovih in uporabljamo za zadimbo pri iuhah. Majaron je nizko zelisae z maih- | I nimi. Pri nespecnosti piiemo zveeer majaronov daiali pa si damo na delo pa ie paziti. sondnih pobodjih. vranico. rlbml nmus ldr6$ [.lalinovi p/odoyl imaio iudovit okus. pliu6a in pozivlia njihovo delo. mehur.ilaline imamo za digtno prehrano ielod6nih. lz teh iztisnemo sok malinovec. Krepi srce in celolen organizem. matuan - hn. l. zdravi I koine bolezni in prezene kata4e. belkasto rdedimi cvetovi. V menopav- |'*fiffi\ I | vil. izpahih' ohromitvi. To maz. razkuzuiemo ustno vollino pri aftah.1"':l'. da odmerki niso preveliki. so sodni in sladkl. Pili ga ie treba I 2-3x dnevno. V zdravilstvu oa Ze dolgo uporabljaio za pospeSevl' nie prebave. iasah. Ce zmesamo malinovec zvinskim aliiabolinim kisom. toda piti ga treba Ze teden dni orei. it-?*. majaron opojna rastlina.70. | Je oa tudizelo uainkovila zdra| | vilna rastlina. senenem nahodu Vato namodimov daiin vtaknemo v nos. Yneliu iezika in vseh drugih nevSebnostih ustne votline. posekah. S tem dalem si pomagamo Pri nespednosli. l. Ko grgramo daj. Pri bole6ih menstluaciiah namaZemo soodnii del trebuha. vsebujejo veliko mineralov in precei vitamina A in C. Revmatidni bolniki najsidajejo na obolela mesla obkladek iz maiaronoveoa ialb. ki ptide pruv pri vrodinskih boleznih. k85liu. Tudi pri hudi men.ktii'iliiillit6l". Mnogo bolj disede in - htY. aciio.

sondne prostore meiah. - nfl. h|r|hr oosut z belimi zvezdicami maF ielicami. iri glayobolu 81 . Ne priiemaimo z roko! Razku:ute dihatne poti. krepitvi moiganoy in splosni cai pri. kj ie zaostala v razvoru. malGtm dglcr I l. iivdnih in revmatiCnih delamo kopelii tem priliiemo dajte rasUine. Cvetie nanoeimo v Zganiu in s tem preganiamo ml5i6nega maika. je ueinkovita pri bakteriiskih oboleniih elevesia in pliud. SluZi pri neredni menstruacili. srruacili. Malerjna duiica. V zdravilstvu uporabliamo celotno rastlino. kamnitih pobodiih. pri zasluzeniu in izkatlie' || ||. To ie eudeZno zelidde. z golim steblom. nanocena v zganlu att ortvnem otiu. ker varuje pred bakteniskimi boteznimi. udov. zelo priporoeajo pri notlaniih kwavifvah ob nesrecah. Cvete od jlnija do oklobra in modno disi. l\. ki nosiio Skrlatna ali temno toZnala socvetja. travnikih. revmo. Za in leniu. pri levml Cal z dodalkom medu pospeiuie polod in ga olaisuje. ob I k iivce ter nzkuzilo. krepitev oslabelih. oboleniu bronhiiev in gnoieniu ptiud. ki se vzdiguie iz oritliene rozete.h. pospesuie gresnovo. Cai. boleainah v prslh. olotinu. lmabel cvelz rdeekaslim robom. ob poteh. bhti boleelne in trce. Za nasa2ot ocvremo cvelje v masti in shranimo v Skatlicah. Ob prehladlh ga kuhamo 5e z lipo in bezgom. protln.pliudnicah. Ker Clstl kri. Ci3li . in ietrnih boleznih. motnlah v mehurju in ledyicah. Na dan popiiemo v vodi 10 kapliic te tinkurc prcli pesku in kamnom. Priieten pogled ie na travnik. Tudi pri ynetem Crevesiu. pospesuie potenie. polozlmo pest dusrce pod tuto ati ktobuk. pasnikih. pasnikih. lspeva skoraj povsod ob poteh. | lma rada suhe. uspava. d. Ko io suSimo. ielodcu in etevesnih kr6lh oride dai iz marietice prav.lr|. heSan I nriOs'ko reso ali orehovim listiem. po skalah. Cvete skoraj vse leto. mesano 5e z drugimi zelisii. Je do 20 cm visok grmidek z olesenelo I l. io priporofaio kol sDomladansko so/alo. tivce. Lahko jo uporabrjamo za masa2o pri revnii. Ne pozabimo na ta iivini slabos$. pomida kaieU. lzka:e se tudi pri ledviinlh protlnu.Z atkohotnin izvteikon masi_ ramo mlado iivlno. pri pliucnlh tyolih. ori noredni in boleii met} koreniko. Je krepilo za ielodec in | l. iz nie poganiaio Stevllna slereica. potokih. jo obradaimo z lesenimiali steklenimi paldkami. Je do 15 cm visokatrainica. Zelo ugodno deluie na pliuca pri blonhi' tisu.llls tsdndr . ki MATERIIIA OUSrcA ntm||s sontlrn ru. CajizzeligdaponagaproliPUtiki. kageli. ostovski Yaniu.72.laterina dusica ie korislna DaSa za aebefe. ilARJETIGA 8.

Zeleznr Skih nasiPih. erevesia. sadimo pa io v vrtove. pomirja migrene.. Piiemo l-2x drevno: 7 [i'"l. ureja prebavo. Proti neryoznemu glauobolu obloZino eebin zatilje z listi. molnie v pleba.io lr':ff f il'Hi[1l... Blazi boleaine. utruienosli udov in zme6kaninah. iivdnih motniah prime6amo iaiu 5e baldriian. koltdac l\redeno deteljo so Ze v starem veku cenili kot dobro zdravilno rastlino. mokreniu. stiske. nevrasteniie."llli{i. liksne ideie. I vsem /isle. boleznih ielodca. natltnlat I |. da izloca vec znoia in seda. MEDEIIA IIEIETJA l|c llous ofllclnilis MEUSA 75.i.. razveiana rastlina. mehca otekline In zdravi otekle ileze. Ko jo nabiramo.{#H'.'ff : lpora'otiaio v majhn n kolidinah Je ludi proli mollem' I i{i*!*.1l"u.Ti:f. Je okrog 1 m vrsoKa. zuje in celi rane. Pospesuje iztok - iolda. Melisa. samo manisi. ooiirt<itr pri blonhialnem katariu.Tlrcke na I sKli.*.il.i'""". . t. priaara lepe misli. Baste kot plevel na pustih . odganja tesnobo. apnendastih tleh. Pri ieiavnem ll | . ker odganja debe.l. in sicer najbolje v dasu od poldne do dveh.9ffi l'1. Pri na zglayl:e. Nasadimo jo blizu debelnjaka.. plotinu. Bastlina je do 60 cm visoka ln rasie po oosekah.df. Uporabljamo jo pri neredni Kal mazilo ali namok v zganiu rabt za masazo pri levmi. Cvele juliia in avgusta. lvelisa krepi spomin. ledvic. Pomirja krde. ne sme pritiv slik s kovino. | I I krepi in poziv ia srce. to ie pomembno.74. Pri slabem podutiu silahko napravimo vreiiio suhe neliseinio dano lio griio.nru. prepreduie srdni kd in bluhanie na iivini podlagi. Pri' silitelo. Nabjramo pred- I.z].i[*'"1"i1"31'. namoiena v alkoholal\ olivno olje. omedlevice. preden cvete.14 dni na soncu all pri stedilniku je zdlavilo prcti glapokrlto glavo vobolu. Cvetovi so rumeni' oozneie obiede.". Proti usesnim boleiinam napravimo kopel z brisado vodo' vani pa damo pesl delerie sopara naiobliva menslruaciii in depresijah. plemocno bitie srca.'. susimo in spraviiamo. slarih zidovih.11?T"l'dl'l. daje teesu novih moii. Cvete od iuni ja do septembra.. vi. Listki so Podobni deteljl. ob Poteh.ifl. . ptolinu Detelia' nanoienav oliu. ki moino disi po medu. je dobta za masazo pri levmi. l\ilelisa ima prijeten vonj po limoni.'i3 ie kli plegosta. mehu4a. sicer lahko - nastajajo kamni. flclissa 0lllclnelh - hn. odganja "drne ob ake. deluje protikldno.il. Ves aebelniak operemo z melisnim dajem in s tem prepredujemo bolezni debel. razku- eai iz ceie rasirne Pijemo Po I l. pri noseinicah prepreauje bruhanie in slabo poautie.

POPRI|UA MEIA nonna MttlilGA 77. Vecedimo in pijemo dez dan v pozirk'h. Dobro jih operimo in posuSimo! Aai korenin naj vre pribliZno Meta ima anestetidni udinek .lanienemieziku'zoboboluinzasplaktJ.ttaoi. katadem in slabim telesnim sokovom. pijemo ga pri revmi. Pri ynetem u grgramo s aaiem. j".il1. ker hitro poriavijo In imaio le malo zdravilnosti Lahko nabiraho tudi ceio raslino. blediE. .1f. Je do 80 cm visoka trajnica. mo pretirano uzivati.j t 'epdirna.l"J?m*"0. Cvete od julija do sep- I I . Je 5e ve' vrst mete: drna. rdede riava zel z modno razvejano korenino. tembra. l\.ki smo iih nabrali pred cvetenjem. Raste po jarkrh.:l'$r'r*mr. izlocinie iol6a.ttr.illli3i"li"'le''te'1r" i[uo-rj.. Skopati jo je treba globoko. Dobri so tudi /isli Ce korenino so zdravilne. goie | io oo vrtovih. kodrasta' vodna. Vsl rastlina disi. cvetovi klasast. 5 minut. mehda sfuz ter odvaia.ff . Navodilo: 1 eaino Zliako orahu na Kozarec vode. Aai listkov.'::i. seta in ielod6nih sokov.lilnico uporablja industrija za izdelovanie zobnih past. U prah zmlelo korenino lahko samo ranoiino eez noi. cal Domiria Zivce in iih krepi.. drlffr %1f. tallo Je do 80 cm vrsoka trainica.i it-"l"litiJiri"ivke iaj nas bo osveZira kopet' Po napornem delu si privoSdimo metino iiffi lrdovralnih kataiih plluC. bregovih.m"el:. Pijemo ga pri sibkem delovanju jeler in vlanice ter slabem izloCaniu iolda. Vee ni dobrc. Vpliva na tI | |. zlatenici. Aaj sveZih korenn pospeSuje presnovo. raste pa tudi prosto oo b. Lisle nabiramo. ker bi slabo vplival na .76.i3?. vlnogradih. Cvete od iuniia do avqusta viioliiasto.tn. posebno po kakSnih hudjh bolez [iJii. g nosti.{f. otldelih ilezah ter koinlh boleznih.iru.1'. ker so tanjse korenine najbolj dragocene."y. se peni. ki so zdruzeni v socvetje.. slovi kot zdraviio proti slabi prebayi. po mejah. z iaboldnim kisom lo dlesni. 5e Dreden cveti Nikoli ne nabirajmo v slabem vremenu.livlaznih kraiih. lz nje poganja steblo z belimi cvetovi.. v"ii i. telodca ln erevesia. vse ntnllu . ki veliko sediio Pri zadahu iz ust grgramo metrn cal. Pomiria bruhanie Uporabliamo io kot antiseptik pri plehladih oomesan ll koristha ie za liudi.iir"i. ae io zvedrmo. molrlca 0aDE!! I .''ffi .". zato uporabna 1rF]iltlii?iilii. po pesdenem svetu. 6lroke.ti: prolinu. bolezni ieter in ledvic. Uporabna nabiramo spomladi je koreninat Io natiramo in jeseni. ob potokih. ". lz oda soC in pot.1'. z vodo. salond a olllclndlls . Jemljemo ga 5e pri II .

]"iffi fiy".hr. vendar io ie treba previdno uporabljati Nabiramo vso /aslrno. EuDab um camatin[m .'1. Po zidovih. :lYll: pri luskavici. Mlednikje diuretiano in odvajal| po neobdelanem svetu. Cvete julija in avgusla. ker udinkuje zeio odvajalno. vranici.!. astmo. I . Dovoli ie dnevno 1 skodelica daja v 2 porciiah. 9 Pi. lisajih. iolEnikovih in mshur- nih boleznih."p:!!l1d!. Je grenaica. 2itiieL ia tr"oin.iu ri"u"gttt irein in uotedinam v rddilih Prezene gliste' de damo poparimo zdrobljene sveZe i^rodilo: poleajne 2lieke zdrobliene sveze rastline popalrmo Narodilo: vneli1. Zdravi kageli in klo. tffiuAul t[tE0]llK Glre d0niurn malus . migleni' $axu' u. . Zene na vodo in oosoeSuje polenie. Zboljsuie vid in zdravi klonicna odesna ToPi ioldne kamne niani kalal. Uspesen je 5e pri vodenici.iiiii'i.". pri prav l.l\.'"'"tiHl .'. Vsa rastlina PriPoroiamo ga bolnikom z revmo in Prolinom Je | | . ekcemih. Ta precej raziiriena ras ina raste ob gorskih potokih.iil'J?"i. iagodnjak in tudr nelresk.\l!2 kol drugi deli.''1. 10s0pas illl Krvavi mleenik raste iz traine korenike do % m visoko ob poleh. lvo h. Zelo oride niinem blonhitisu.1'-tt9f oniomi Oitr'afni cenre. skalah. Korenina deluie moaneie ""iiiJ'j-rrircorn.l:J*'" . rkropa. uremiii 'n Piiemo oa tudi Pri pi in nahodu. | ima pokonino | I 0omirievalno 2ooer in ial pijemo notraniih | poskodbah.}i}irl#iil+:#-. pasnikih.?8.. ki te v danasniih easih zelo pogosina. Piiemo lx s dnevno po illlqlti*iqi'i4iilllfiif$. nespeinosl. "11iJ. ton0lllus0 I l. Ueinkovit ie pri ietrnih. krvavi mrednik.lili'l'""f.. Je do 170 cm visoka trajnica. M0RAC]{|K ali K||I|JSKA cRtUA 29.. ' ioliniku.. Sok sveze korenine pteganja gliste. vrani6nih.emiii ln visokem krunem tlaku.lazjlo modno olajsa lo bolezen. blazilno sredstvo Pri kroin ob avtomobilskih nesredah. s napravimo zrezane-ga ii:i'.loradnik ie uooraben tudi pri bolezni dihal. rman.2 . l.!-1itL. fahko jedi V rastlini i" :ltY! l-"]lgglg tnkluro Prgis'e drobno 1'. Zunanie lahko uporabtiamo zelludipri luskavici kot mazlo.."ttd abosli bruhanie drisio' Tudi smrl +!. Je zelo aktivna zdravilna rastlina. iiyenosti kliem laznih organov. Cvetje je v gostih kobulah . no sredstvo.stje. Dodamo 5e krvomoenico. vsebuie zdravilni oranzni sok. meiah. Priporod- Calnai plielo bolniki z angino Pectolis in arte osklelozo.. Caj iz tistov in cvetia anko uporabljamo za delne kopeli al obkladke pr zadetih de ov telesa _ tudi s /.hn. hrastovo . grobliah. Uporabliamo zel in korenino. zlasti na mokrem svetu.-i#lilllil. pri zadetni g - ljivje pri motniah v jet h.iil p. | razveiano rdedkasto stebio. ie ga kje dobimo.v rdedkastih tonih.

Cez pokriiemo s kosmidem vate. Susimo na oreoihu. driski. ekcemih. da dobimo nazilo. Cisti kri. Ureia mesecno ais6o. Iz listov naredimo obloge pri srbedi mozoliasti koii Sok zdraviiudl optkline in pike zu:elk. 7.-1 80. Pomaga pri irevesnih in ieloddnih boleznih. bo tisti dan dezevalo. opilkli. ga zmeekamo in lztisnemo kapljlce v uho.te se zmehdajo in izginejo. Vzamemo lisl. Znan je kot okrasna rastlina. so zasiljeni in sestavljaio rozeto. . Tudi pri iivenih boleznlh ga uporabljamo. 2-3 skodelice dnevno po pozirkih. Spodbuja rast granulacijskega tkiva in 1ak0 nastajajo nove celice.tovi po I . in pri driskah pa zapira. podasicvremo ognjideve cvetove v masti. - hn. precedimo in nalijemo v posodice in shranimo na hladnem. Tinkuro uponbiamo pri pretegnjenih misiCah. Liste netreska cvremo poiasi v masti. Oonliatahko namoeimo v Zoanie. Kuria odesa. ker urejuje pravilen odliv ca. zmedkaninah in pod' krvi. da bi varoval hiao pred strelo. Ako so cv. Rasle po skaloviu. zme6ia- pr rakavih boleznih kot dodatek drugim zdravitom v podporo. I. Dlakavo razraslo steblo zraste do 60 cm. zato ie dragocen pripomodek pri inlekcilah. vodenici.Naibolie se ninah in oleklinah. Ob soninem vremenu nabiamo cvetie in i/sle. kwaui gtiri. Ugodno dellje v meno. V ta namen si pripravimo mazlo. Je orurelK. Enako otrdline. Cvete od iuniia do slane. dhih. uporabno prl opeklinah. nah. pajzkaze z!nanje pi aknah. kije I pa in nosi roznale zvezdaste cvetke. bra' davice. Dolrno sredstvo mo odvaialo. ima mesnate. proli premoani menslruaciii II ||. fuevretek lahko porabimo pri vnetiu uies in pri izcedku. vneliu debelega Crevesa. podptutbah. Rane se hilro cet. Dospesuje nastanek in iztodanie pavzi. Cveie od juniia do septembra. nesladkan. lz srediSda rozete raste cvetno stebelce tudi zdravina. Uporabljamo sveZe liste. 6ura tltea Galondula olllclndfls Je trainica. ranah. CalpospeSuie izloianie seda. Baste Do vrtovih. da izhlapi vsa vlaga. ilErRESl( SemDo fumr l8c$rum (|G]IJrc nn. V ta I I I namen uzivamo ialteden prej. noron I |. Pomaga lri Se zaprti. iaidaste liste. do 30 cm visoka. Je vremenar.io. ozeblinah. celieniu ran. I t In I_J_-'-_J W I Dlulbah. tia 9a v nekaterih krajih namenoma nasadiio. ima premenialne dlakave iisle in r!mene oranzne leDliive cvetove. bladavicah. tvorih. zidovju in tudi na strehah.Cai piie- iot. sonane pege nakapamo vedkrat s sokom. Na koncu fi.

Liste ohrovta oDeillne.hr' I0ll Ohrovt ie bliinii sorodnik zelia in | ga glavnem Prideluieio kol glavnato zelje. zlome. Vsebuie veliko mineralnih snovi. Pred novim obkladkom rano lemellto ocrsllm0 z mlacje treba pili 5e nim' triinitidnim iai-em: ta 5e pospesuje zdravlienje Vendar iistilni aai ali pa eaj hrasmvega lubja. sve2e i/isle polagamo na lane in liiaie. kot antiseptik Dri veaini dihalnih bronhitisu.82. Zimskega ohrovta ne ribamo. Tak obkladek bla:i boleeine pri Pasavcu (hetpss zoslel) polagamo tudi na tako orl .. pomaga pri sladkolni bolezni.leoa Sveit i/stl pospesuiejo izloCanie gnoia in drugih nepriietnih lzcedl(ov. Deluje proti levmi in plotinu. divii raste jarkih. ker prepreduie razmnozevanie bacilov. Zgodnjega sadimo aprila. Je do 1. "odprte noge": list splaknemo z mheno-vodo. mehda sluz. Kl prav zaudariaio. a se se poiavljajo boleaine. pliucnicl. 'moino raiSiiadtmo. lmamo letni in zimski uEurfl 0tftAl{ 83.5 m visoka trainica. Udinkuje bolezni: anglni. po vlaznih gozdovih. Kot obkladek-se lisl obnese prizobobolu. Je bolj temno zelen.deekah in druqih koinih izpuiiaiih. Ni pa samo priietna ied. ampak koristi tudi zdraviu. kratko koreniko in dolge korenine. 90 . nateg' nlene miSice. SveZi tisti kot obkladek zdraviio golenske laziede tki. Tako zmehean list porozimo-na. 9a z v"aliariem ali z litrsko steklenicd povali#o do mehkega. kier so vas operirali (ledvice. blonhitis in sploh teiave pliud Ttdi pri glavobolu in boleiilrih v oieh si s tem uainkovito pomagamo. drlski. iolea in seda. drevesnem vnetiu. Po zdravilnosti ohro moen0 prekasa zelie. vendar ne na prevroeem. ledvice. Cvete julija in avgusla. Ohrovt uzivamo v juhah. Poznega pa v iuniiu. 0manovo rnazlio iz korenin. s|trrdal - hn. da se strupene snoviizloaijo skozi'edvice || ||. jajdasti. pat pa spravljamo g/ave v hladno klet ali zavarovano SuPo s kocenom vred. kaSliu. Listi niso gladki kot pri zelju. hur hd6llum lrfoilGa 0loriccN (cmrar. sledove raznih elementov in vitaminov. medtem ko ie zelje belkaste barve. Posusena moeno diai po vijolicah. Posebno slasten ie du$en s krompiriem. To 3 ure grejemo v kipeii vodi v vedji posodi. jo dobro operemo in posuiimo. spodai Zametni. manisa posoda se greie v vedji. iolC). Cisti kri. Letni je zgodnii in Pozni. Ugodno deluje Pri TBC.'h pospesuie perilo in krepi malernico. omar I . ori Drolinu n tevmi. sivo zeleni. Kol obkladek ponaga pri galiah in srbenju. in sicer spomladi in ieseni. Precedimo in uporabljaimo. zmesanega z 2llicama medu v 2 ali 3 obrokih. orioravimo v sokovniku. Ako grozi plezgodnli porod. Ynetiu rebrne mrene. Za zdravlienie koinih bolezni nanoiimo v ribie olie zdtobliene korenine. iasah. | Jedem daie prijeten okus. odpravlja zastoie. II | . Cal korer. ima rumene koske. v I | . Kot obkladek polagaiie ohrovtove 'isle na mesla. Nabiramo korcniko s korcninani. je izvrslno za koin€ izpu$daie. nazobdani. Ohrovt zdravi ielodEne aire s svoiim Desnin sokon. ima modno. mehul. Lahko uporabljamo sve1o koreniko ali pazmleto v prah. IIHROUT . Llstl so srfasti. pliuda. Pospesuie presnovo. Goiiio ga po vrtovih. kuhanih v masti. ohiovt. zlate' nici. vzamemo % kavine Zlidke prahu.rano in vs€ skuoaiooviiemo z qazo. dolgopecljati. Pospesuie izlodanie kroienie kwi. prikuhah in kot solato. cvet omana in seme Senlianzevk. ietla. za zdlavlienie nevlalgi' id obraza. aslmi. paa pa naqrbandeni. Gotovo bi tak obkladek' polozen na prsi.

84.ipii']l.losrrnsnslt:EEf rm ffiffi ll-J*#uri":{l*# !"*-W . .ffi i4[f ffi ffi 93 . BE|A 0t[EtA nrcum rturml lrn lmG 0BEtf 85.*litillt*-.

oUES AYGna saliYa PEHIRAN 87. iz61pane. dokler ni v redu. da so se odvadili morfiia. Precedimo. Priooroaamo io ori dlevesnih in ledvidnih boleznih. Rastlino v glavnem priporodajo I | | za zbuianie leka in kot zdravilo za ielodei. neiesdnosli. Ljubi sondna rastiSda. Oves zni2uje sladkor v krvi.abo y kuhinji je na bolisd sveza raslina. Zenske z meseinimi motniami. ba. duievni preoblemenitvi. Uainkuje na Toderno bolezen.86. Klaste. ki veliko stojijo ali se iim potijo noge. dober oroti tevmi in oroli. ko je oves udinkoval priboiiasti in pomagal ljudem. Cvete od maia dojulija. Kopei 2 s/ame je dobrodosla. srbedico in druge koine nadloge preganjamo s kopelmi vsak dan. da sveze liste shranimo v hladilniku ali zmrzovalni skrinii. bistri duha. so ovseni kosnieL le zveder namodimo v mleku in zjutraj mao pogrejemo. la Loo. || II. obnavlja organizem. Cal2 Se zelene slane je hrana za iivce. mehur in tevmo. z asti za bolnike. da se ne razdi6i. bolezni iolinika. Gospod nie oa zelo uoo_ slevajo. Ta ial pljemo pri prehladih. lahko tudi med. oriietnega okusa. Artcmisla dlaciinc[lus - hn. bolne ledvice. po gripi. Znana /ed.epov. vneliu ielodine sluznice. Vsebuie vse vitamine iz B skuoine in tudiantirahitidni vitamin D. kajli vsebuje mnogo zdravilnih modi. visoka do 120 cm. os[agon I anl- iz rodu trav. Uporabna je vsa raslrna. Vroi ovsen modnik dalemo na lvote. Je aromatidno zeliSde. Je tudi d. Uporabliamo /lste. Zdravi tLrdi slabo prebavo in napenianje. Znani so primeri. ohlomelosli vseh vrst. Nozne kopell so priporoaljive za judi. anlozo. moeno razrasla kultivirane trainica. Se bolie ie.Je eno najboli zdravih hranil. zo[ - nlv. Cal naj pijejo nevrotiki. Znal ie pehlanov hE. Oves ie znana kult!rna rastlina Jedo 120cmvisoka. Za prazn ke postreZejo svo im druZina m z okusno pehtaTovo ooiico. I. ki jih muditesno. I I. pri revmi in prolinu. V iu2ni Evropi raste Se samorasla oo n'eobdelanem svetu in skalnih pobodiih. obolenju ledvic in mehuria. pri ledvenem useku. oslabeli ljudie. nu ter vodenici.degeneracijo sk. dusevni in telesni izdlpangsli. Jed lahko naredimo boli orlvaano z orehi ali kaksnlm sadiem. . da dozoriio. UsDeva do 1700 m nad moriem. I ne ljudl. preiegnienih misicah. razslruplia Erevesie. rekonvalescente.Iteba le samo namoaiti ze isde v dober vinski aii jaboldnl kis. pri ozeblinah. Posuseno spravimo v temne kozarce. pri katariih. ako imamo mrzle noge. doliiemo mleko. kalariih. iiv6. I. jelmih boleznih. bolniki s pomanjkljivim delovanjem ledvic rn mehulja. pri Navodilo: % | ovsenega zrnja dobro operemo in prib lzno 2 uri kuhamo v 2-3 | vode. pri iivini slabosti.uretik.

lma moaan. Vsa rastlina je porasla s sivim puhom.Petinov daj uzivajmo ie po Zlicah vedkrat dnevno. ialno I cami. popadki so mo6nejsi in hitrejsi. Je pogoslna. raste pa po suhih | viseiimi. pokyaienim mesom. podoigovato sulidasti. proti vrhu stebla pa bolj preprosti. pllu6a. Noseenice in dojede malere naiga ne uiivajo. pri obilni ielodeni kislini. Navodilo: 1 Zlico iistov in korenine kuhamo v 1 litru vode.. ki povzrodi omotico in glavobol. V lem zganlu namocen0 krpo dalemo otroku na trebuh pri glistah. med pliucnico. ali 10 g Posusene. posebno pri ribah. Sreilswo moramo jemat toliko easa. Enako velja pri zastrupitvah s svincem. kadar se pokazejo znaki. Je do 120 cm visoka. ki deluje na oslednie iivdevje. Uporabljamo /lste n in iislilno cve e. poseben vonj in je grenkega okusa. da iih Drezene. Kot dal zelo preganja gtiste. pokondnih ali visedih rdedkasto rjavih koskih. do % m . Bolnik nai iakoj leze v postelio in se spoti. Raste ob poteh. v tak. ker vsebuje str!p tujon. zdrobliene korenine na % litra vode. Tudi pri iivdnosti in iiy6 ni izcrpanosti naj bi ga uporabtiali. vroiine. kerdobro prckryavi organizem in s tem olaiSuie polod. ookonina.T I i ! 88. modno razrasla in priietno disi. jeodvaI Pospesuie izloianie ieloddnih in skalnatih pobodjih in po neobdelanem svetu.lelodec. crevesnih sokov ter zbuia tek. alkohola . kleih y plebavitih. misiakom. Posebno ie priporo6ljiv za ljudi brez ioldnika. pospesuie delovanie tedvic. rumenimiglavi I I . Korenina udinkuje bolj izrazito kot drugi deli. Zmeliemo jo v pmh. srce. Hitro odpravi vsake ple. med grmovjem. zato bodimo previdnil Je tudi krepeilo in prlde zelo prav po hudih boleznih. Cvete juliia in avgusta z Gojimo ga I . obrezjih. Rastlina vsebuie strup tuion. Spodnii listi so po trikrat razdeljeni. Cvete avgusta in septembra v podolgovatih. @ . Do n I |. ztatenici. Navadni pelin rporabliamo tudi za kuhinisko zadimbo. Udinkuje protignilobi. lahkem pivu. Zivih meiah. filomlsl8 abslnhlum visoka rast|na. S pelinom pripravljene Zgane pijade (absint) so v nekaterih deZelah celo prepoiredane.h primerih skuhamo petin na vinu alivodi. dokrer ie kaj s'edov bolezni. Nanoien v Zganju je vliralo proti t€vmi in plotinu. Fri vsati zastrupitvi z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi ie le v pomod zdravnikovim ukrepom. Ker so slrupene. zdravito I po bavne motnje in napenianie. Posebno ga priporodajo 2enskam ob porodih. Kot greneicaie odlieno llI . Nablramo cvetoie zelig1e \n korenino s koreni- - h]f. sredstvo. razveiana rastlina. tudi divii. za vzbujanje apetila. vzamemo 6aino Zlieko praska na pogretem. [Glln dlrlll - hn.lcaml. Pomaga pri sploSni oslabelosti. Varovat. ielod& nem kaladu. da se bliza napad boiiasti. ft!@ Odlieno udinkuje pri driskah. po vrtovih. V kisu prcvret udinkuje protr zastruplieniu z gobimi. Uainkuie ludi ori ddski in zlati iili.n razbu44 nji. Prl menslruaciji blazi krde in jo tudiuleja. zgagi. pri trganiu v ugesih naredtmo pelinovo soparo. operacijah. Krepi jella.se mora prehlada. Kot dal je tudi uspavalo. l{AuAllllr PEul{ filonlsla lgtrls PRAUI PEtIl{ 89.

iz katere poze- Prvenec ie trajnica z dolgo pla- ne do 30 cm visoko steblo. ker bi Skodovali osredniemu Zivdeviu. pri le2iih bo'ez. zmeekanine in druga bolna mesfa. Velia pa tudj za odl eno zdravilo. Ze pred 2000 ieti so jo uposte. za zdravljenie sednih proti organov. I gozdovih z dobro-zemljo. zaradi katerega ima modne uiinke. ptiuca rn stabolni otroci naj r2'vaio pesin sok. ki obnavlia rdeae krvnidke. oslaien z rnedom. f. Kuhana pesa ne ve. Liudie z ob6u iivimi . Disedaperla raste po senenih bukovjh njivah ln nasadih. Je dragoceno sredstvo - ll ||.n glistam. Gilda I I. vodenice. Cvete maja in junija. nesnato korcnino de(e barve. DNECA PERI. V rdecem barviu le mnogo l 2e je kruni tlak nizek.nst(a ktsttna v pesi ugodno vptiva na delovanie iivcev in moiqa.[n. Miren s.l!fu! zorcnrn boteznih.Po motnie krunega obloka. Pri nas jo bolj s abo poznamo. Znana osvezilnapijaeaie bovla. Sok rdede pese ce rane. Pijemo gatudi pri nepravilni dejavnosti srca. glavobol. odpravlja cveloio zel brcz korenin in hilto posusimo v senci ler na prepihu. lla .rih je treba spit dnevno por lhra soka. Beh wlgdrls .90. KoI zaiimba zbuip tek in pospesuje prebavo.ia za resno zdravilo. migreni. \o se stanje zborjsa. eza. sox zene na vodo. Bogata je z mnogimi vitamini in rudninami. pri nerednem mesednem pe lu. Tudi listi so rdeae prepluti. t0 zravrto je ueinkovilo tLdi pr bolezni seeil. Nabirarno hrani pomembna. Snezno beli zvondasti cvetovi so v pakobulih. Am.. Okrog stebla so v vretencih nanizani sulidasti listi.A AIi Asn6rula odolila PRUE]IEG . vali kot izvrstno zdravilo za kri. pr iivCnih boleiinah. Rastlina vsebuje v glikozid vezan kumarin. plju6nici in sploh pri go:renlu o-rnat. Vzgotena je iz dlvle pese. zlatenice. fllem0 ga se z neseca o0 ozdravilvi. ladioaktivnosl in X-Zarke. Posledica: bruhanje. Nekateri farodilo imajo za zadimbo. Caj v je odliden pri zastoiu ietrih. zato je v pre- Gojirno I . topi seeno kislino. Sveie zmeikane rcstline ptilepljajmo na otekline. lma odebelleno. Zato io dodajaio aperitivom in zelisdnim likeriem ter odisavliaio omare s perilom. up0rabljamo pri. obenem disti kri. ietrnih in zoper Skodliiva sevania. Ne Dretiravaimo v odmerkih.ko pe o nanakano v vtnu.n si rahko pr'skrbino orav s tem caldm. ki 9a ne bismeli prezreti. Kot d00olnilno zdravilo verja pri oboleniu nadiedvianih zrez. pa beirl. zedo se koreniko. laza inla RDEGA PESA 91. ker vsebuje protiraKavo snov antocian: zdravi tudi levkemiio. veaiih io po vrtovih.hn. p. Plodovi so majhni oreski. i<riem .zvisani telesni temperatu . Pravilno posuSena je zelene barve in priietno di5i. zlasti ako najnoveisih ugotovitvah uslavlja surov pesin sok rast tumodev.i gripi. nov.

S % | kropa popanmo I eajno Zlidko mesanice. Ubinkuie podobno kotsrdna mod. seme. Petersilj ie ne samo izborna kuhinjska. priveiemo bolniku nastopala. pokriti z mehkiml dlaaicami. na I ilovnatih I| | . rem se ie kuhala gosiatrava. motniam 100 . tudi z boiiastnlmi. Susimo v senci ob zmerni top oti. lvore. Caiiz cel1tne rastline je ptoli dri-ski. udinkuje prizadugeni m ensvvaclii. yne$a oiesne veznice. so ostro disavni. zlatenicl. Po dveh urah poberemo z Zlico olje. reymi. jih disti in odganja vesiu. iih spravimo v platnenovrea- ko in obesimo na zradno mesto. imamo teiavno mokrenie. koinim in ienskim boleznim. Ta OaJ pripravimo in piiemo kot zg ord zakte. pa tudi s struoenim misiakom in trobeliko. plodovi. ko cveIe. ed korcnike geramo pri maiavih zobeh. melisa. semena ali p korenine. Calpetersiljevega semenaie modan diuretik. Vglavnemuporabliamo /lste za daie. Zori od avgusta do septembra. ampak tudi odliena zdravilna rastlina. Proti teiavam v vranlci in bodliaiem skuhamo petedilj z vinon. ynelo prostato. napravimo v enakih delih mesanico gosle trave. krdevilem kasliu. nekaj kisa in obilo medu ter piiemo ta zvarek daljlttlas. dan po pol skodelice ie ga tla ali zvarka iz korerlr. Popijemo 3x na s]cu.ho rezemo. Kot zadimbaizboli$uje petersilj okus iedem in ludi sicer zdravilno vpliva. v krvnem obloku. Pomaga ledvice in mehul. Cvete 2lato rumeno od maia do seotembra. proti kamnom. da odpravljamo ustno gnilobo. zbila vlodino. GOSJA TRAUA 93. Korcnike kopliemo marca in aprila ali oktobra. jemliemo ga vsak dan vedkrat za nozevo konico ali mdo ved. zmedkanine. Nabiramo ze iee v cvetiu. Ta dajje 5e udinkovitejsiv mesa- z&avil ne namene zadostuje Ze nekai rezin korenine v iuhi.jek iz zelis6a. !t0ta I | . pIi ielodCnih teiavah in pospesuieio izlocanie vode. Kmalu bo padla vroiina in bo nastopilo olajsanje v glavi. ki plava na povrgju. znizuie lelesno tempelaluro in pregania uii. uravnava mesedni ciklus. Kneipp se ie v v odganja vetrove. kree. ekcemom. me6ih. zvarek precedimo skozi platneno krpo. k16u v me6ih in miSlcah. izloda strupene snovi iz telesa. kumino. Udinkovito pomaga pri vodenici. osladimo z medom:n popijemo 2-3 skodetice na dan po poiirkih. aaj iz senena ali sok iz korcnin Dagnikih in tudl pe5denih tleh. kamilice. vlainihnaintravnikih.irevo oue: skuhamo celotno rastlino. zlalenlcl. prolinu. Zupnik lolil celo mrtviCnega (telanusa). Ugodno vpliva na ietla. baldrijana in rozmarina. Caj kuhamo vedinoma z mlekom. P0lGnllllr rn$ m . Je dvoletna. do 1 meter visoka Odebeliena korenina priietno di5i. dihalnim molniam. pike ZuZelk. ob poteh.Pri tivCnlh boleznih v zyezi s kr6i. celo proti s16nim kldem ie uspeSen.92. v katezlasti proti kr6em v lelodcu. iz golJe trav6je pro vsem | Raste I . krdem. Zenskam lai$a teiaye ob mensltuaciii. prebavnlm toiavam. Bolniku ie vlil v usta mleko. blazi kr6e erevesiu in prepreiuje vrenie v drobovju. gliii. [cE[n rastlina. Bolnik naj ga vzame vsak dan po dve kapljici. Petersilieva korenina spodbuja polenie. PEIEBSIJ P0rorollnum h0ll6$s PETOPRSII{IK - . vneuu ledvic in mehuria. vodenici. teiayah v trebuhu. dle. hitro. Celotna rasllina je udinkovita proti edemom. Ca. sitakole pripravimo pelerg. telesu nakopideno vodo. c€lulilisu. belem toku. ga zmesamo s kisom in soljo.Ce gre kd z vodo. Fasl. pomagaio proli napenianiu v drevesiu. Listi so globoko napiljeni.lw. Za ll I l. Enako ubinkuie pra. spodaj srebrni. to ie. privrocici sto/ieno zeriie.lw. Preden plodovi s kobuli popolnoma dozore. Zunanie: z oyltkl zdravimo gnoine rane. krmeiliave oli. nici: gosja trava. Razni pripravkiiz petersilia. zgoraj temno zeleni. ne nad 40" C. Zgnanje zdravi mod ce. korenino kopljemo aprila ali oktobra in novembra. v sorodu z navadnim in sladkim janezem.

vnelih odi. Cvete bledo rumeno od maja do avgusta. pliudnica. Caj ptipoto1ato za umivanje gnolnih ran. Zoper mozoljavost pri mladih ljudeh pripravimo daj iz mesanice: korenina pirnice. Pomaga pri vaginalnem In analnem srbeniu. Znadilno. Ustavlia krvayilve pri notraniih poskodbah. pri dlevesnem in ieloddnem kata4u. ob poteh. dista kap jica za plugom ob spomladanskem in jesenskem oranju in deloma za brano. gnoina vnetia. madehe. Neredko pokri- povrsine. Steblo je do 80 cm visoko. Je lraina zel in zelo nadlezen I I . @ se pri vrodici in p sadih zaradi notranjih poikodb. njivskepreslice in koprive v enakih delih. Bolnik naj bi ga redno in daljso dobo pil. Udinkuje zopervnelie odesne veznice. bokrvnost. zadrzuje razvoi sladkorne bolezni. Raste po poljih. lma drobcene cvetke.Calodlidno ei$i kri. ognoiitvah in eirih v spodnjem rivotu. Ta Cal ie priieten in veliko bolj zdrav kot ruskr. Cal piahtice pomirja in prlpomore k zdlavemu in ifdnemu spaniu. g0s[in [tasl I I . sicer rada splesni in nt za rabo. I I I l. SuSimo v senci na zraku. da sestavljajo listi nekak lijak. . leiavah v llebuhu. bolezni mehulia. Higiena spolovill Ugodno vpliva pri sladkotni bolezni. rlralr. zadrzuje poapnenje iil. vnetih zobeh in kilah. Ustavlja ktvavitev iz dlesnl. Predolgo ga pa ne smemo rzivati. pri kamnih v mokrilih. rahitis. vrtovih. Je za pitje in umivanje. kadar se nice naj bi redno pile ta aai. ko nam izdereio zob. na bregovih va vedje potokov. otekle bezgavke. na pasnikih. PtRilrGA Agrolirum rslen$ . na vlaznih travnikih. lzkopavamo jo marca in aprila ter Septembra in oktobra. Najlaze jo dobimo Alcnomilla vllgells PI. velika kopriva.Pomaga seveda pri raznih eievesnih in ielodcnih feiavah.hn. dokonino papri!metni toploti do 55"C. vnelie lebrne mlene'n maternice. Vsebuje veljko zdravilnih snovi in zelo dobro udinkuie. skrofuloza. ki se pojavljajo zaradi pomanjkania rudnin in vitaminov: bolezni bronhiiev. Koristno jo me6amo s trobentico.h . Laisa tezave protina in revme. brsljanasta grenkuljica. Lahko dodamo marietico aliorehovo llstie. eai ali svez sok iz korenin se obnese pri plotinu in tevmi. molnie v prebavi.Ako otroci kliub dobrihrani ne uspevaio in imajo slabo razvite miSice. beli lok. listi ernega bezoa. pri vnetih dihalih. vlainih ekcemov. Caj krep slaboina pljuea in zdravi celo suSico. Plahllca ie prvovrstno zdravilo korenin pti boleznih. Nosed. Cvete od junija do avgusta. Tudi kopell v prekuhani plahtici bijim znatno pomagale. Skrbno oprano susimo nasoncu. bolezniieter in ioEa. Dellie v marslaem podobno kot rJivska preslica. To pride ze o prav pri avtomobilskih in drugih nesredah. | I | l. ker bi Skodovali ledvicam. sla. de biga iene dovoljzgodajin redno zadele piti. in sicer le ob suhem. zdravi slabokrvnost in vodenico. Z njim naj bi grgrali pri vnetem grlu in ob vnetiu ustne sluznice. sladkanega z medom . najboje na podstresju. hemoloidih. mesanica: pirnidne korenine. sonanem vremenu. najpogosteje zjutraj. ie uspesen pri pomladanskem zdravlieniu. ker LajSa porod in ugodno vpliva na novorojenaka. bledidnost. Plahtica rasle v visiih legah. ker segajo korenine globoko in imajo Stevilne Zivice. lllrvlna plevel. s. Blazilno vpliva privenericnih boleznih. S ad mo ga z obilo medu in vedkraLpijemo. eajno Zlidko mesanice poparimo s % i trola in popilemo na dan 2-3 skodelice daja. plemodni menstruaciii.rhi in v. Zelo utinkovitie sok iz sveZih za vse ienske bolezni: pri belem toku.0bnese zapira voda pri otrocih in starih ljudeh. prepre- duje kap. Je od iana zdravilna rastlina. laisa meno.AHTICA 95. vodenici. Zdraviina je ko renika. Tam jo je treba pazliivo odbratiod drrgih korenin. kaSliu. Caj pripravljamokolpoparck eno iajno Zlidko zdrobljene zeli popari103 102 .94. Eno iajno Zlidko mesanice poparimo s % itra kropa in popijemo 3x na dan po 1 skodelico. Nabiramo cvele m /lste. Se boljsaje vode. se po lem aaju vidnb okrepe in zaino Iepo razvijati. l\rarsikatera operacija ob porodu bi odpadla.azni ekcemi. v katerem je.

pljudniieliki. Po 10 minutah lahko precedimo in popijemo dan. Pomaga zoper kaSelj.Caj utrjuje $uje krcenle Crevesja in s tem izlleblianie. beli cvetki so I |. zavira vnetie.in. popiiemo skodelico ali dve neslajenega eaja. Veainoma ga bo pa treba posuSiti 5e pri zmerni umetni toploti do 40"C zaradi letnega dasa. le 5e pljudnik.hn rus0maca. Caj spodbuja leno Crevesje. drugi vijolidasti. aegapijemo alise z njim umivamo. Listi so temno zeleni z belimi lisaml. 90.v enakih delih. da se ustavi krvavitev. S l/1 itra kropa poparimo 1 iajno tlibko suhega ali 2 dajni Zlidki svezega pleica in popijemo 2-3 skodelici neoslajenega daja na dan. Ta daj seveda hitro skuhamo. Vplivatudina bolnimehur in na kamne v mehlin. Cai nai bo nesladkanl l-3 skodelice na skodelici na dan. Caiblazivnelie sluznice y ielodcu in prebavilih. z asti na dihala. PtJUGl{il( 97. veliko zdravilnih snovj za mnoge bolezni in tezave. samo sulidasti trpotec se more meriti z njim. Slabotni in susidni bolniki nai pijejo2-3x na dan daiiz pos-uienega pljuin.Plesec ie odlidno zdauilo za:enske: ureia premodno menstruacuo 8 dni pred disdo ie treba piti daj plesca 1-2 - d 104 105 . larc[lra Je do 40 cm visok. Cajna me{anicazapliuta in grgramo z niim. leinkovito ustavlja razne ll I kot iz ielodca ter nosa. pri pliucnici. pliudnik. V tej je "torbici.ka z mladnim mlekom. Zaradi kremendeve kisline. Niegovo latinsko ime pomeni torbica. Ko res ni ved pomodiza pljuia. vsaj v nekaterih pogle0rn. raste grmovju po in lslnatih | . njivsko preslico in suli6asti trpotec.Sp oh velja pliudnik za izborno pomagalo pri vseh pliu6. Zoper krvavitve iz nosa srkamo Dlesiev dai skozi nos ali navezemo Sooek olesca okoli vratu in na tilnik. Cvete marca in aprila. S tem vpriva na prepodasen al. pomaga celo pri hudi sugici. tudi iz pliud. nle k|'i. tako pravijo. slu| I | zi in ka cijevih soli eaj moeno vpiva na pliuia in druge organe. v ustlh in trelu. nekateri modri. Pomaga zoper driske in krvavo urinilanie. Drobni.mo s % I kropa. Povezemo jo v Sopke in obesimo v zradnem prostoru. Pri krvaviivah iz pljue pa pijemo dajno mesanicoi plesec. Plesec je vedno in povsod pri rokah. zato Segajmo po niem. V nobenem primeru pa ne smemo piti mrzlega kot ponekod priporodajo! Zdravi beli tok. pospe- l. lllucnlalr U0k0 tl nanizani po steblu. Zdravilno deluje tudi na oiilie. ptidia dresen. zdravi sko in g to: pijemo 3x na dan po 1 skodelico. tako iz Crevesia ial gozdovih. ko cvete. PLE$EG Crlsolla iulsa msmrb . poveZemo zel v Sopke. Na rane devamo stolleni pleiec ali pa v aaj n amodene obkladke. to je plesec za Zenske. Pomaga ob le:avah v meni. zmanisalo Stevilo pliudnih bolnikov. korenika srdne modi. de ga pijemo lkivo.Zoper kruayitve sploh dodajamo plescu riiivsko preslico: eno daino Zlidko te me$anice poparimo s % lkropa. Precei dobro izravnava kruni llak. Cvete od marca do pozne jeseni. pri kaSliu z izmedkom. omela. Kako bi se pljudnih bolnikov. Spomladi nabran ie najboljsi. Cveti so rdedi. oo 3 skodelice na dan. zdravi hemoloide. ko bi ga boij uporabljalil Pomaga pri u I I I. prehiter sr6ni ulrip. m6d[nlla. nih boleznih. povsod razSirjen plevel. podobno kot omela niZa previsokega in visa prenizkega.Ptiudnikoveai ie treba pitiprikruomoku. pospesuje izlotranle seda. Pljudnikov dalzdraviSe hripavGt in vnetia vgrlu. Pomagazoper polodne klle in tako olajsa polod.Cajie bolisj. ako plesec samo poparimo. ledaj pomaga. tudi zoper prolin in revmo. Kar je vinska rutica za moske. Caj ie zelo uspesen za spomladansko 6i5de. bfonhitisu in dihal. krvavitYe. katariu dihal. Ako daljdasa uzivamo mesanico. Pulmonirla olllclnells . Korerlre odisfimo. Dodajamo lahko preslico. Je do 30 cm visok. glipi. hitro posusimo in spravimo v temne kozarce. Rastllno nabiramo.

da ga s primernim 107 zdravikrde. Sok. 6isti ll I l. nanoienj v Zganju. Zaradi snovi inulina ie potrosnik zelo koristen ia sfadkorne bofnike. zmesan s oetersiliem (1:1). Kopeliv prewetku boleeine imeimoiodezl Istov in korcnik zdravijo plotin. revmo in celo gangreno. Korenika ptaprcti odpravlja mudne bofeeine y medih. Potrosnik. Praprot zanjemo v jeseni. v gosi slrup. Udinkuje tudi proti ekcemom. korenlne kopliemo aprila do maja. Obenem ga prenavlja. zato je vedia moznosl. Potrosnik je dragoceno zdravilno zelisie.) n tro pozdravi Sopek sveZe prapioti. revma. skuhan s sladkorjem. odpravlia otekline. Bolhe. pospesuje izlodanie se6a. lz kultiviranega dobivajo kavni dodatek cikorijo. pa se kmalu poiezejo in izgubijo. tj.. imenovana tudi stelja. lenost kar izpuhti. P0Tn0silt[ Cic[driun lnulus . njaio. rodollia regrat. I Ljudle rnu ludi recejo "ptavi PElidlum a$llinum - hn. ki ga n-av6Zemo na prizadeto mesto. cvelov jn korenin pospeSuje izlocanje in odvaianje iolda. polrtost zaradi namiSljene bolezni.ltll. Rasle povsod. Suha peprot v eevlih odvzema ulruienosl in oreie noge. Usdk ("heksengus. bistriio o6i in odpravljajo bfesdavico. Protikrdu iolcnika pjemo2x dnevro potrosnikov aa . M/ado /r'ste p judnika lahko pripravlmo kot Spinaao ali solato. Caj tz potroinika je izvirno PRAPROI 99. odvaja odvisno po udih. S amnjada in blazina. Rad ima suha tla.Liste in cvete hitro posuSimo v senci. I. SyeZ sok iz lislov. Nekaj dasa so boledine celo huise. ti6ni glavobol in revmalidni zobo. Ko se posusi na steblu. trganie sluz. zdravi hipohond io. Korenine podolgem razrezemo in obesimo v sendnem prostoru na prepihu. ko cvete. popijmo pred spanjem skodelico tega daja. radioakUvna je v pradavnini Pri nas je najbolj razsirjena velika orlova praprot. stenice in usi ne prenesejo praproii in zbeZe. imeimo jo dez nod ob m eiihv postelji. Zarad. utru- |. Sve1a praprot v blazini zdtavi naglugnost zaradi prehiada in prepiha. Seveda ie treba tudi glavo dobro odel\. zlatenico. [aual I - I . k nai vre 5 m:nur. dob. natlaeeni | I I s praprotjo. SveZi listi praprctt navezani na 6elo in o6i. Ako se vedkrat ponoai zbudimo.d nkovahja na omenjene organe vpliva daj ugodno na duSevnost. Je in ohranja !o lastnost dve leti.in bronhije: po dva dela pljudnika in sulidastega trpotca. '1 dajno Zlidko mesanice poparimo s % kropa in popijemo po pozirkih dez dan 3 skodelice daja. fudi na nezdrav jogi lahko polozimo tako slamniado. je blago odvaialo za okoke.. Listje in cvetie nabiramo. eist kri in s tem ves orqanizem. na niivah in travnikih. Cvetovi. zbija vlodino. Velik premoga fastal iz gozdov velikih praproti. . Tako leZisde Kri in jo obnavlja. ss. bolno vlanico. pa le po en del kopriv in njivske preslice. del Praproti je na lisoce vrsl. ledvice. Usek veekrat mazimo tudi s SentianZevim olieml Tako poslane tkivo elastiino In volino. SveZ sok pospesuje rast las in baje prepreduje izpadanie obtvl Sok iz cvetov kot obkladek )e zdtavilo '106 za utruiene oii. bol. osiajenega z medom. kar si ga moremo misliti.ega r. Na njem se diovek dobro odpodije. ob ootih. turom. jo osmukam0 in z nlo natladimo blazinoin slan- zdravilo za jelme bolezni. Inulin vsebujeta tudi regrat in repinec. je naibolj zdravo eZiSde. eajni prevretek iz korenin po za\euanir izkuserlh babic krepi rodia pred porodom. Krhamo ga iahko tud z vinom I kisom. protin in revmo.

je izborno sredstvo za natiranje ob prolinu in levmi. Cajprotiseenim kamnom: 1 velika Zlica mesanice preslicez brinovirnj jagodami v enakem delu in malenkost pelina kuhamo z 2. Presiidni 6aj dobro dene ohlapniin nagubanikoii. drugo pa po pozirkih 6ez dan.boljse zdravilo za bolna pliu6a. hemoloide. zelena. grenko slanega okusa. rajsi v presledkih.nlr. mehul. lipovo cvetie.razgibavaniem normaliznamo. niti na njei |@ uslavlia voda.Ia dajejo pravo drogo. Zganje. le da ie Tkivovpljudih se okrepizaradi kremendeve kisline. lapuh. Ugodno vpliva na koio. To me6anico poparimo. zmerno z nlot Preslica | fift@ Je mrjdna. listov in korenik sesekljamo. eraprot je tud srLpena. I||||. Sokin iajprcslice nimata nobenih stranskih Skodljivih udinkov. opeklin in opa n odliano pomaga praprotni izvleiek v doma'em jaboltnem k/bu: velik Sop praproli. delno topi kamne in pesek v mehurju in ledvicah. povedane mandeljne. Suho preslico zdrobimo v prah in ga zakuhano na nleku. bezgove jagode. trosonosna steb a niso zdravilna. pusiimo 15 minut in nato precjdimo. To zdravljenie bo treba norda nadatJevati kak5nih I dni. zdravi ledviene ea$e. 108 niih. zato jo notranje . nato jo precedimo in popiiemo takoj eno skodelico. Praprol deluje na maternico. ker krep: organizem in ustvarja kri.. celienie ran in kosti. odstranjuje beljakovine iz seda. Hude boleaine se bodo umirile. tako pri iz ootrebna dvoina doza. PRESTIGA .5 dcl vode 5 minut. zdravinervozo. izloda nezdrave lelesne sokove. @ lezati. Cajzdravivnele ledvice. odpde noge. Stebla susimo na Eqrl36um an6nso @ I . je na. pomirjasdenje.emljemo zeto previdno. Stoii naj 15 minut. ker se Stevilo krvni6k hitro poveda. zato priporodaio dajno mesanico: preslica. trpoiec. disli kli. Za natiranje bolnih udov. ker je v njih ta kislina boli topljiva. brez I vonja. Praprot odganja gliste in unidi celo trakulio. Sladkamo s kostanjevim medom. plekruavitev. Koperl 100 g zelisda namakamo 1 uro vvrodivodiin nato odcedimo v kopelno vodo. bolezni plesnove. timijan. njegove k6e. zato je nosednice ne smejo uZivatl. Silicijeva kislina v preslici veda proinosttkiv. vnelje rebrne mlene. pat pa jalova. Calha meiarlca: za mnogeje preslica nekoliko ostra.ie1o naj ga slabotni otroci. tilus. Vsebuie mnogo kremendeve kisline. celo pri ietiki pomaga. v katetem so se nanakale korenike. napravimo sedeeo vroao kopel z nekaj suhe in nekaj sveze preslice. Proti vnetju gila gigramo s ealem preslice. da ostanejo lepo zelena. Pri hudih krvavilvah se kri s preslico kmalu obnovi. Pitje daja in izmivanjez niim ustavlja izpadanie las-. celo do 16%. Kadar potujejo kamni skozi sedevod. Riava. lzpianje ran s sveZin sokon ali tajem pospeiuje de se . zito blonhitisu. kot pri krvavitvah ! | l. Freslice ne smemo piti v premodni koncentraciji in ne predolgo. Preslici je pomagal do veljave Kneipp. namakamo 3 dn. raslaulc Preslica ie nadlezen plevel. nieni zdravilni udinki so veliki in niena uooraba ie mnooo- stranska. Popijemo 2-3 skodelice na dan. golenske razjede. zaliiemo s 4-5 | domadeqa iaboldneoa kisa. Bolnik naj na tesae izpiie 1 skodelico iaia praproti in ostane tesc 5e dve Lrri. Preslidin daj iajSa Skllatinko. zradnem in sendnem prostoru. ozebline. P. nabiramo pa mlada stebla. odcedimo v steklenice in dobro zama$imo. da vs zajedatc poginelo ali od dejo. sla' bokrunogt.

vim maslom in dobimo utinkovilo nazilo zoper koine izpu$iaje. ker potem niso ved st. Cebula je zdravilo za rane.lzha\aiziuine Evrope. vzamemo neko iko premoene doze. Dajeio io kot dopolnilo terapije z digitatisom. uleze. se lahko zastrupimo. in sicer od marca do maia. Fdedaprimorska 6ebula nevaren. Zaradt Stevilnih alkaloidov ie zdravilen. ker h. sodne. Cebula nivsavzemlji. tute in podobno. Po udinkovitosli ie med digitarisbm in strofantusom. drhtenje in krdi. s. 9 Znaki zastrupitve so: bruhanje.o za srce. pa tudi tiste zunanje liste. sicer se llsU z epijo. suhe v sredi. debelimipa 10-15 cm. zelo grenke. visokimi 15-20 cm. Razreiemo jih na tenke trakove in hitro posusimo v susilnici pri 40"C. Buls |. omotidnost. odrezemo listno in 0. Ako pri notranji uporabi neprevidno raviamo puSpanom. protin in revmo. Raste zelo podasi. odstranimo zunanie liste. Ti so podobni liliii.upene. pa je posebno &inkouil strup za zatirunie podgan. iai iz lislov za zbijanje povisa. Ulgln0a ma llma all Scllla mallfima PUSPAI{ 102. Pri nas. Sta dve vfsti: bela ali rumenkasto bea in rdedkasta. Hranitiiih je lreba na suhem in hladnem prostoru. proti levmalidnim boleznim.I||I. da je bila vedno pri roki za rane. sluzaste in manj zdravilne. po 20 s s!ro- I. 0b najmanjsem sumu zastrupilve je treba takoj izprazniti drevo in ZeJodec ter poklicati zdravnika. da zaradi s !zavosti ne zdrkneio ven iz erevesa. PRIMORSIfi GEBU1A . Pamorska debula ie udinkovilo zdrav ro roper hemoloide.ih le treba zalo zviti. skopljemo kopljemo cvetno steblo. tudi kilskimi aebulami. | . sompenilsns - ir. listi usnjati in dez zimo ne odpadejo. Alkaloidi bi ohromili dihalne mi6ice in povzrodili zadusitev. nato suh lupine luske. Cvete rumenkaslo belo. mozolje na licih. Siroke. spomladi pa pozno presaditi na vrtno gredo. razkrojijo in postanejo nerabni. dneh odcedimo. razsirjena od Cipra pa tja do Portugalske. Z gazo . ker so zaraoi daljiega susenja s abse. E@ 1ftffi 110 . I a| z gazo zvite liste. debele in pokonane. ne lemperalure: nekai listkov a | | Domaee zdravilstvo uporablja poparimo s % litra kropa. imajo cee robove. Cez lelo to storimo s svezimi listi aebule. D m0rslrl lllr Primorska debu a ie trajnica I z l. ki so se nelade celile. Vdasih so io kmetice gojile kar v cvetlidnih londkih. iajdasto podolgovati. Paa pa zunanie upo1abllajo zavretek iz listov za ovitke in kope.tro pomaga. v tesno zaprtih posodah. lz nje zraste do 1. Zato jo ie treba zgodaj jeseni spravitiv rast injak. pol srer4o v drevo zveae' pred spanjem. Cebulice skopliemo ieseni. da je popolnoma v-arna pred v ago. Primorska debula ie posebno uspesno zdravi. sln$h I Pozneje zrastejo listi.5 m visoko cvef lidno steblo. npr. pa prav zaradi alkaloidov tudi strupen in ftffi[ a tudi bolj v notraniosti. lz nie so delali razna nazila zopet lwunkle in zanohtnice. Primorska debula rasle na peseenih tleh morske obale. Zmedkane. Kot rasllina toplega Sredozemlja je zelo obdutljiva na jesensko in spomladansko s ano.h . pekode in zoprnega okusa. Na soncu iih ne ka2e sLSit:. dolgi 30-50 cm. obe sta enako zdravilni. dajodvaja in zdravi revmo. zeo debelimi. gnoine in take rane. na ookooalisalh in ob vrtnih giedah. Primorska debula je sredozemska rastlina. Nastavljaio jim cele 6ebulice. protinu in koinim izpuSialem. Upofabljamo samo srcdnje tuplne. kiga v zgornjitretiini krasived belih cvetov. ki so bele. Te so debele.qa g6lijo kot lepolniorm v parkih. Uporabljatijo smemo izkljuino pod zdravniSkim nadzorstvom. zmesamo Stoldene liste namodimo v oliu. veie so kratke. niii in drugih glodalcev. Je vedno zelen grm. pa doga vzporedna rebra. da ne zadenjajo odganiati. Drogo je treba hranili na zelo suhem prostoru.

ker preved drazi sluznico v ustjh in erevesju. RA]IJAK 104. nato io obvezeno s ktpo. dl0bll|Ia krm0nla r. okusa pa je povsem nedolodnega. Je zelo priljubiieno tjudsko | I | l. rad pa ima apnendasta lla. Ta aaj zdravi uspesno tudi kaselj. lz pecljev delamo kompot. pomaga tudi otlokom. sok a:) marmelado.RABARBABA in IUIIGUISKA RABARBARA nn6m 0lllsln6l0. ako dodamo v enaki kolidini 5e trpotca. lma slaboten vonj. v gorahrumeno ali zlato rumeno. pomarandaslo I ali Skrlat- gnoj zmanjsa njeno no. in sicer v kosrh ai v prasku.. pri obeuriiivih tjudeh krepi ieto Ir^!s. Tako se poceliio tuditake. I||3. Pospesuje prebavo in rahlo odvaia. navlateno z runia- 113 . kgr se. V njih je obilo vitamina C. ako jg9. a zradnem mestu.jim niso pritegte. v gorah disi zagatno. S toplim s svoio kislino povzrodajo "skom ne. Rabarbara pospesuje izlo. Listi niso v nobeni obliki uzitni. ]anlo [. Sokdajemo vrodidnim bolnikom. drugo goje pri nas po vrtovih. in sicer tako pri ljldeh kot ptl livalih. Nabiramo cyeloye in jih hitro suSimo na senanem. slajen z medom. Ta 6aiCisliludi kri. ne iemtjeio noseCnice. Obkladek menjamo vsako uro. tane.tn. Ti naj je pad ne uzivajo. Vta namen popijemo 2 skodelici poparka na dan. V vrtni zemlji dobro uspeva. nDaftala V lekarni lahko kupimo korenfio prve. zdravilo.!ir_q|'1|19. Dobro je dodati lemu daju 5e enako koli6ino trpotca. drugid pa septembra in oktobra. danie seea. Uyete dodalamo ludi drugim domadim dajem. Konpot.[fl. aajen naj1ej izmijeno rano. zlasti tedaj. da predvsem zdravi ll l. ki im sadr sokovi @ kovin eajen. Zadovoljen je tudi z bornim rastisdem. doie6e malere. k se nerade celijo. Sok ze o ugodno vpliva na zobno sklenino. Rhcum Dalmat||m .: oec. ker zelo gasi reio. Naj ga uporabliaro liudie. tu[rrllls rlmrtrla . bolniki s protinom ali z vnetim mehudem. Korenika kol ial rahlo odvaja. krepi prebolevnike. I l. le sve: zdravilnosl. I namesto nje lahko jemljemo krhliko. Uporabljamo le njene listne peclje. Cvete I . Nekaleri ljudje ne prenesejo rabarbare. nioarOarb na. Te rezemo prvidjunija.. Ze ime pove.

Zdravi gliviCne bolezni koie. Nato pa nazaj do 100 g. drugi dan 200 g in tako gremo do 400 g.I05. Pospesuje izlodanie seda in iolraz- krv! Tako koristi pri protinu. ker je takral najbolj zdravilna. zneian s slad| REGRAI 1||O. boleznim ledvic in mehuia. la. smemo uzivati prevelike kolidine. skuhamo in to vodo osladimo s kandisom ali medom. drugih pa ne. ker bi nadrazilo ledvice. slabokrvnosti. Reorat ie zelo pomemben pri presnovi. postavimo na toplo iez nod in drugidan poiasipopiiemo iesensko zd. boleini trebuine slinavke. kotiem. a zelo | . Navadno se Zoldnik pomiri in alovek nima vea tezav. Sladimo ga z medom. Ali: redkev tzteaemo. dodamo vrooemu soku 1. 114 115 . pijemo pa po pozirkih. rolllr Egipaanisoio s debulo in iesnom daiali delavcem. Prvi dan popijemo'100 g. sicer Dostane Skodliiva. ako so bolne ali oslabele. sklolelinih. korcnine kopljemo zgodai spomladi ali pa od avgusta do rumeni in na votlih stebelcih. preden cvete. vella pa tudi kot zdravilna rasllina. da so ostali zdravi. Redkvina solala pomaga proti napihnienosli trebuha. Takole pripravimo: redkev zmeljemo in sok dobro iztisnemo. Ialtraclm 0mclndlc hlY. susimo 40"C. pozjvlja in vraia mod. GRI{A REIIIGU R{trhrnus saliurs-h . Cloveka kar pomladi. Mleiek rcgnta pomaga proti zastluplienju krvi s kovinami. Ustavlia nastaianie ioldnih kamnov. tako sveze naribano. Lahko si ga sesekljanega nin-posebno priporoeaio za zdravljenie pozimi. Uporabliamo korcnasto korcnlko. ttt. Regrutov siup (napadno ga imenujejo regratov med): vzamemo 4 prgisda cvetov in iih dobro prekuhamo v 2 lltrih vode. Cvetovi 'so zlalo le od marca do maia. zdravilna zel. nai_ bolje v pesek. zavira nastajanje peska in kamnov v iol6u. I. Je zelo primeren za pomladansko in I I I l. zaostali menslruacili. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posuiemo s tem prahom. Naredimo lakole: izdolbemo z listi vred v senci ali v oeiici Jih razceDimo. da nastane gosta tekoaina. oslovski kaSeli. Vsekakor pa sok zmanjsa nagnienje k tei nadlogi.avlienie. Vsa rastlina z vilaminom C in minerali. pri voderiici in slab. bronhialni kalar. L/bte nabiramo. Pospesuje izlodanie iol6a in zdravi vnet iol6nik. pospesule pretok ioEi. Cve- l@@ | | | .dodli pomaga. lenem irevesiu. Zato ga pridno uzivaimo v vseh oblikah. Vsebuie nestrupen mledek. disti sluznico dihal in prebavil.ku. Pa tudi sicer drugje pomaga. pri sladkorni bolezni orioo_ rocaio prezvediti na dan 8-15 vo ih stebelc. Stoldeno redkvino seme deluje antimikrobno in antimikotidno. Lludle z vnetim ielod" cem naj je ne uzivalo. aaj iz tistov in koteje Se boli zdravilen. Je odliena kot zelenjava. Zelo dobro aisti dihala. pri mokrem vneliu rebrne mlene. vsajtako trdiio.m t. Vliiemo jo v steklenice. Nekatere kamne topi. Ob degeneraciii hrustanca nam lahko. Posebno sok in nazadnje poiemo 5e redkev. Uporabljajmo le Ca. ie Dri bogata redkev in vanjo vsujemo sladkorja ali nacedimo medu. pri prsni in trebuini struplia lelo. maslacalr I Je prastara kulturna rastlina. odpravlja vse zastoie. Redkve nai ne bi solili. Sicer iih ne lopi. I Je nadleien plevet. pospeSuje polenie jn krepi telo. kotnih bolezni-h. paa pa zmanjsuje nagnienje k lei botezni. cveleniem. revmi. uspesno zdravi diha. Regrat zdravilno vpliva ztasti na ielra in ledyice. pravi Kneipp. Gojijo jo po vrtovih in poljih. uainkovita ie korenina: topi. lzboljsuje celotno plesnovo in pospesuie diidenie @ vodenici. ailih. Sok redkve. neiesdnosti. cyeloye med oKobra. ta sok kapnemo v oei 1-2x ledensko. dobro zamasimo in spravimo v klet z dulcem navziol. disti. tolsiavosti. orecedimo. zdravi ioldne poti.5 kg stadkoria in sok 2 limon tel med kuhanjem neprestano mesamo.

olivno alisezamovo. na. Oije.latdje treba narediti Pospeauje pomaga pa tudi sladkornim bolnikom. ieter.lozgani se bodo zelo dobro poeutli. sla usta in irefo. namestimo novega. lrctlum tanna .5 m visoka rastli- cena zdravilna rastlina. Lahko uporabimo tudi druge zdravilne liste. bole6ineY nogah. ki io zdrobimo.daiemo tudi na kruh. kuhane v vinu. ledvlc. ioldnika in vranice. Cai iz semenaie dober zoper ledvicne kamne. bliuvanie klvi. Korenina ie otav dobta Drikuha za sladkorne boln ke. odliden ne kamne in pesek. V isti namen lahko namodimo korenne tudi v rumu. Sok sveie korenine kapamo na ekceme. Zaradi inulina ie repindev sok | in II | . krvavilev iz ledvic. Prav lako si pomagamo s svezim sokom. prolin. revmo. Proti mastnim lasem vtiramo v lasiSCe vsak dan sok sveZih listov. si daimo ra glavo list rcpinca. velia za plevel. lako da se odpiralo cvelovi od spodaj drug za drugim od junija do septembra. Sok zdravi tudi vlaine lisaie. namakamo nekai ur in nato izpiiemo. dolgem razrezemo Llsle nabiramo in iih sveze Dorabimo. Ce hodimo po vroiem soncu. v Zganie. S dajem izplakujemo razpokane uslnlce. Repinde. posebno inulina. Zazimo namoiino celotno zrezano nstlino bo steklenica polna regrata! Uiivamo do 20 kapliic 3x dnevno.r'e . nedisto koio. ob zidovih. koina vnelia. zalijemo z 2 skodelicama vode. Unele oEi Eptrano s iajem repika. Fepikov ial se dobro obnese | I | . ker bodo varni pred vroaino. laisa aslmo. pri boleznih drevesia. nih. v katerem so se namakale zdrobljene korenine. tvole. de qa obenem tudi pijemo. Nai REPI]IEG 108. tega iztisnemo iz korenine. Basie kraj I l. pomaga izloaanie seda. ialzdraviin 6isli ki. Korenlne kopljemo aprila in oktobra. poiagamo na otekline. Cvete od juniia do septembra. pa drago- I l. na grobljah. plodove pa. Cajno neianicospelinom pijemo kar se da vrodo. Cal rstoy zdravi mehur. Ko se posuSi. lo||0rac Cvete lepo rumeno. razna vnelia. ustavi griio in irredi mensiruaciio. iolda. ptepteiuie izpadanie las in zdravi pthlial.Koldodalek kopeli pomaga pti koinih bolez. 117 . Pomaga zoper | potov. l\. Zene na vodo. zoper moEenie postelie. Rad ima gnojno zemljo in sonino lego. da se na niih posuSi. odprte rane. Pomiri vrodino. ne v grgram0 Pri vnetiu dlesni in grla grgramo izpiano repikov dai. jih po posusimo. Suho rastl. gripo in gnoine ture. mehuria. mehuria.hn. GtGrtr 107. zdravi beli lok. Je dvoletna. iol6 Pospesuje izlodanie pri bolnih iel h.ino zrezemo ali pa zdrobimo v pnh. REPIK l0 n0nla sua$lla -lw. ko dozorijo. Je veliko bolise varovalo kot ruta ali klobuk. 1.bfe. opekline in podakaTo. klvavitve iz nosa. mladostne akne. zaradi svoiih sestavin. boledi kdi.

Solska medicina se zanid ne meni.REPUH Pohslbs lrt[lldls . takrat so najbolj zdravilni in iih hitro posudimo. tembolj jo pa ceni liudsko zdravslvo. ki popolnomanadomesdaiodrugeSkodljive narkotidne tablel€. najboli pa korenike. Dodamo med. i5iasu. Zatrajno uporabo repuha ne priporo6amo. Pomirja iivdnost. svezi ali pa oosuseni. posebno v ilovnatizemlji. oei in oroti nam v o6eh. cvelov. blaZi ielod6ie teiave iaradi vnete sluz. pike 6ebel in os. Cal2 obkladke koinih boleznih. ll l. sraien z medom. jih po dolgem razreZemo in oosu5imo na zraku.lotuh. Tako prepredimo napade. pesek. Caiu rese dodaiteSe lipovo lubje in timiian! ual prlemo neKal casa vsaK vecer. da zaviiemo glavo ali bolni del telesa v repuhov list. lajsa boleznilr. I09. in popijemo polu ter pomaga pri prollnu. Raste po vlaznih travnikih in ob potokih. 118 119 .iike. Pijemo ga po pozirkih karse davrodega. ledvidne kamne plotinu. i5iasu. Cai zdravi revmo. Ta eai je zelo dobro zdravito zoper bolezni spolnih organov. po 15 minutah odcedimo e rane. ampak le i<ot dodatek k brinju. mehuria. nice in prj griii. onlca I l. nepuhove kblete umirjajo migreno in rakaye boledine. Cai iz listov se obnese p ri g ripi Grlliina nlgirls {lcse||sta). E Ga Gdnsa (smmtadanstal RESA 110. oodobnih nalezllivih daj zdravi dihila: pomaga priastmi in leiki sapi. pai pa za akutne primere. Caj upori uporabiiaio tudi za umivanie in ookddke pri i. Svicarskizupnik Krjnzle jo ima | I I za modno sredstvo.inih boleznih. zato nai bi je same ne uporabljali. Lajsa tezave ioldnika zaradi kamnoy: 6aiu dodamo liste iz pelina alilavzentroz. Navodiloi 1 dajna zlidka na skodelico vode kot preliv.isle. levmi. Nabiamo cvetoio rastlino: lahko jo osmukamo ali pote1emo cvetoee sbbelne vr. Syezl iibtl hladiio opeklihladijo ne. z res velikimi listi na doloih pecljih. in I ia Jesenska in spomladanska resa sta praktidno enako uporabni. V Svici izdeluiejo iz repuha tablete proti boledinam. rcDlh Je tralnica z gomoljasto koreniko. nespeenost in teiave v meni. koinim za odp Cai iz listov pomiria kde ielodca. | . Korenike kopliemo februarja in oktobra. za dlan velike . po kakSnih dveh urah boledine oonehaio. Dve dajni 2lidki korenik pop imo s Z I kropa. Cai iz lislov ali korenin pomaga pri teiavah z menslruaciio. Cislikri in tako pomaga proli ekcemom in koinim izpuiiaiem. Lahko si pomagamo ludi tako. nato sesekljamo ali zmeliemo. . profinu in levmi. rahto uspava. Predvsem pomaga proti aneriosklerozi.h . eaj repuha pospesuje izlocanie seda in izmivanje izmivanie vnelih oii in proti bole6i. Uporabni so cyeloyl. 2J skoderice na dan. Kneipp io ie cenil in jo tako nekako na novo odkril.h . bolezni ledvic in I I . Nabiramo Se majhne. zlastiploslale. Zaibliu ali v rdedem vinu kuhano ali pa samo namodeno. oaj lse obnese Caj in kaseli in hripavosl.

cvete belo ali roza rdeae. zastoj vode in motnje v ielrih jn iolene kie. dodamo nekaj prazenega sladkoria in spravimo v steklenice. halducta trara I I . Actlll6a nlllsfollum . boleznim dihal in slabi prebavi ludi v najhujsih primerih. Caj iz listov spodbuja ledvice k delovaniu in vDliva tako na zdravljenje plotina. Soh jagod. Juniia nabiramo le zdrave liste brez pecijev. caj je zelo zdravilen za elevesie in ielo- telesa strupene in bolezenske snovi. Caia ne smemo sladili. RTBEZ RMAil 112. ustavliaddsko in griio. ledvic. kier daj podobno udinkrje. krvavem izme6ku.aki druzini. Ta dai iil. zdravi okvaro srEne miSice in angino pecloris. udarnine. zlasti v nienih zadetkih. nahodu. pomaga proti neiesdnosti. krdih malernice. zlastiv pljueih. driski. Uporabna je tudi skoria. Zaradie rman orav nkovit h I snovi moano zdravilen.fanaibi bil v zimskih rani ribeza. da izlodaio se6. Je trainica. S daiem izpiramo rane. l/ro. Sooaro in tudi daj potegnemo v nosnice pri pospeSu je izlodanie seda in tako uiinkovito odoravlia iz iold. ureja kroienie kryi in s tem srdni ulrip. Osfovski kaSefi odlidno zdtavi konserviani sok ribeza. PoZirek pred poiitkom odpravja nespednost. Tudi dai iz listov vsaki druzini. Jagode imalo veliko vltamina C in J. Caj iz listov pomaga proti skory'e kuhamo dec. ll nih kriih. polagamo ga kot ob oge stoldenega na udadena in odlgnjena mesta. Flbezoy sok V 2 kg soka vsujemo 1 kg sladkorja.bezoye 15 minut v vinu. revme in proti poapneniu iil. privroeicipa tudigasiZejo. ker jih rada napada rjai taki listi so Skodljivi. Tudi zadrzuie sladkorno bolezen. dajetaodliino rnazlo. Je antiseptik. da se zgosti. ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delovaniu. utekodin ja . Ugodno vpiiva na seCila. odliino pomaga"pri leiavah vielodcu. Jagode iq sok lajsajo ledvi6ne bolezni. ki zelo uspesno prepreduje okuzbe. zdravi ledvice. Poyeduje odpornost proti boleznim.fanatbibil. vnelje slu2- nice debelega drevesa. kuhana s svinjsko mastjo. Pest.nr. odcedimo. dodamo liste poprove mete. pa iih ne drazi. zelo pomaga pri 6reves. Za Zenske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe. ob poteh. cvetote rustline ali samo cvellr-. Rman zmanjsuie tezave prolina in levme. mehu4a in iolCa. in sicer od junija do jesenske slane. Pazimo.v mesecih pri roki v vs. ureja premoano ali preaibko menstruaciio. boleznih mehulia. alijih hikeie pozdravi. migreni in hudem ka$liu. ilz cml Vsa rastlina disi nekoliko po stenicah. Nabiramo nadzenne dele I I . 120 . Vpliva na dotok krvi v slce. od juniia do avgusta. Caj grgramo pri zobobolu. krvaviwah iz danke. pasnikih.111. visoka do 50 cm. Flbezoy rker Zrele jagode stlaeimo. nosa in obldajnlh ran. 6isli kri. kuhano z rmanom. pike iuielk. samo na mokrih tleh ne uspeva dobro. zalijemo z iganjem. zaprlie. postavimo za I dni na sonce. Bman in trpotec. odpravlia kalar mehuda. pospeSuie znoienie in Stevilnih ui ll I . Ca:i z avl dihala. kier imaio maihne olloke. Sbleeni listi kot dajso odliano sredstvo pri srdni slabosti in vodenici. odpravlia nejeS6nost. Ta dajje izvrstta pijada in tudi dobro sredstvo za zplranl'e pri belem toku. Baste po suhih travnikih. lajsa mokrenie in levmatidne boledine. Rltss nlgrun - [n. kuhamo. iivdni napetosti in visokemu llaku. Deluje proti nespednosti. Zelo se obnese pri notranjih kruavilvah. daipriporodajo tudi pn pri vodenici. moCenie postelie in bolezensko liSCanle na vodo. nanoienih v zga| | nju. pri driskah. Caj iz listov prepreduje nastajanje kamnov in peska v mehu4u in zdravi druge bofezni mehuria. kamnom ledvic. kr6e v drevesju in ielodcu.

meto. So odlidno hranito za k . ta dal ni za ttudi. kaiti napad padayice ponavadi pride iznenada. v prah zdrobljeno aloio. oroti 6levesnemu vnetiu. R0BiltA I I Robid je zero veliko vrst. lustrek. ki rrpiio zaradi zaprtja. Ob napadu srdnih slabosti lahko denemo \ usla list alidva rcZenkrayta.o. Te zeli ali moino disijo ali pa so zelo grenkega okusa. hemoloide in bolne msndlie. Obenem z rozenkravtom so daiali v mleko tudi sok ll . Hranimo na suhem Drostoru. izpusiaie in lule. To naj bi pripomoglo. Rozenkravt so kmeike gospodinje dajale med perilo. mutoku. Ta daj poseka vsakega drugega. baldrijan. vse so niib$ lnllco$rs-h . skuhamo na % | vode vejico rozenkravta. BoF nik s padavico sodiv zdravnisko oskrbo. pomag?i. rozmarin. Pred I l. dai nai piieio matere pred polodom. ki ga mede. Za zdnvlienie boZiasti imamo danes na volio vrsto farmacevtskih izdelkov in lahko le zdravnik izbira med naiboli ustreznimi. tudi vnetiu slepida in bele.hn. Sadezi. Svoj das pri nas ni bilo Sopka brez rozenkravta. gordico. ki vsem uporabljamo .fl3. To seveda Se ne pomeni.sle za daie. vinske rutice. Bozenkravt dobro poznamo. da iivdni liudie kmatu zaspiio. Olie rozenkrcvta ima priielen I I in osvezuiod duh. navadno pa rastlina le redko cvete. da roienkravt tudi zdravi. raste pri nas le v londkih. obenem pa vse priietno disi. Pomaga zoper krvavi- tve iz ielodca. dim prej spravijo k zavesti. tudi ruskega. Aprila in maja nabiramo liste brez pecllev in vrEidke poganikov. mehke in dlakave liste. Sto/dene /iste devamo kot obloge na fane. Ta Calpijemo vedkrat na dan. 122 . ga Zvedimo in srknemo pritem 5e pozirekvode. krvavi mleeek. Zafran. lt||Dlna ROZE]IKRAUT I14. ker mehda porodne poli. kar ugodno deluie pri boiiastnih napadih. maiaron. Vse troje je lepo za pogled. kuhane v ernem vinu. Z domae imi zelmi ls ublazimo napad. rman. bozie drevce. narezane. nelreska. S toplim preyretkom ilslovuspesno izplakuiemo ustazoper bolne dlesniin afte vuslih. poper. ne pa zdraviio. Dodajmo daju 5e zajbljateaj ei$i kri in tako ugodno vpliva na koine bolezni. torej ludi rozenkravt. toreitakoj pri roki. ker pomirja. Susimo hitro in v senci. ter drisko iolenckov. da tistega. Lahko mu dodamo tudi kamilice ali rmana. da ie lepo disalo. Ako imamo drisko. Jagode vkuhavamo. uslavljajo krvavenia v klimakteJiiu. roZnate barve in imaio ostroge. skorai enako zdravilne. vralid. To ie veiletna okrasna rastlina. Prav lo pa ie verjetno tisto. predelaniali vloZeni. Korenine. izpuiiaie in liSaie. Rozenkravt cenijo tudi kot zdravilo za sfce. marina. Pslat[0nlm 60!m tvlld . ka$eli. Cvetoviso majhni. Vse te grenke in diseie zeliso imeli nekdaj doma na vrtu alipav domaei lekarni. P/odoye nabiramo popolnoma zrele ln zdrave. kerjih rade napadaio Zuzelke. Rozenkravt ima precej velike. pa le pomagaio v napadu. eaj U /ibtoy ali sok iz jagod I odlidno deluie zoDer dlisko. Zeli. ll l. vloiino. potoniko. Rozenkravt so uporabliali tudi za zdravlienje dliske. Driska bo ponehala brez boleiin. zdravi hripavosl. Ako grgramo in po pozirkih piiemo. l@zato ludi krvavo. sve2i. ki modno disiio. nagelinov in roZ- dodajmo 5e bezgove iagode ter 000r0v0 meto. Prezveeeno listie rozenkravta izpljunemo ali pojemo: za zdravrienje dl€sni ga zadrzimo v ustih dalj dasa. $fidlloralr . kafro.

Pripravimo si okrepiujoio kopel. namoaen v Zganju alj kol dai. ker ie moano sredstvo. ee se v tei vodi kopamo. zdravi levmo. Siuka. Vse to skuhamo z belim vinom in z niim veekrat nalremo ohlomele ude. Proti izdryanosti. Uporabljamo cvetove ali pa cvetodo rastlino. ker rada poze- -i il6. zlalenico in njene posledice. S cvelom masiramo mesta. Zdravi tudi slino vodenico. polik z vrodim belin vinon. Na izvine. PosDesuie ktvni oblok in dvioa nizek kruni tlak ter ureia neredni utlip. Caj ustavlia hude d ske. lesnobi. rahitidne otroke v rozmarinovem ialu. edeme. seinim kamnom. Caj priporodaio pri vodenici.5 dcl olivnega oljain damo za2 meseca na sonce. neplodnosti. pred kosilom in pred vecerio ali pa tudi 2x po-eno Silce cvela. k6pi in drhteniu udoy. neledno menstruaciio. zoper zaoslaianie vode popijemo 3x na dan po 1 kozardek ro:marinovega vina: na tesde. d0sollr I l. migreni Zivdnega izvora. Cvete iuliialn avgusta. migteni. jejo prekrvavilev in Sirijo iile. roZmarinovo olie in rcZmainovo yino. za 6iScenie krvi. saj je poiivilo. S tem oliem masiramo dele telesa. Nabiramo ali samo cyelle ali vso cvebeo nstlino. Precej do go kuhamo 1-1. ti. nie slabi prebavi. vsaj v zadetku ie treba masitali s cveton sivke. baldrijana. jegliaa in Sentjanzevke.115.6e popijemo 2 skodelici daia na dan. boiiasli. ako namodimo rastlino v Zganju. drzimo nekai minut v ustih zoperzobobol. bofeeine v spodniem delu lelesa. 2 kozarca vina ali 2 Silci cvela na dan. Uporabliamo le maihne oodobno. ptotin. Kope. Pest sivkinega cvetia nanoeimo v 2. posebno pri boleznih o6i in uies. nevrasleniji. omotici. aslmi. Je do 40 cm visok grmiiek. Obloge s sivko v weekah na g/ayl lajsajo iivdni glavobol. pi izpadaniu las in proti 124 . Zoper nespednosl je treba pfi Aajno neianico sivke. kuhan s sivko. Caj dellje proti kdem. je proti izpadaniu las. modrice. oslednie iivievie in na . Te naredimo. kijih je prizadel protin ali revma. Caj prepreauje kap in nagnjenje k njej. Pri iivdnem ulripaniu srca. R0ZMARilI Rosna nN olllclndlls sluKA n - hn. omotici. Trgamq tik preden se cvet I I pravkih ugodno vpliva na telo. leni ielodec. napenianiu. zlasti se tu obnese rozmarinovo vino. blazi boiiast. K/s. tudi disi z be. soroden rozmarinom. proti omedlevici popiiemo na dan 3 skodelice tuia rz sivkinih cvetov. iztreblja gliste. Sivka ie primerna pri zlalenici. ker disti iih ietla. rutma lrrdndrla slicr Je rastlina toplih krajev. kier so bolebine. Kapliice olja izboljsuPomaga pri koliiine. Pozivlja delovanie ieler in izloea- iolia. Njegovi pripravki so rcznarinov cvet. zmeCkanine polagamo obkladke iz daja. RoZmarin. Sivka kot ial disti zlasti glavo. ie u2ivamo ro2marinovo vino ali pa roZmarinov cvet. ki jih povzrodajo vlenia v prebavilih. . deluie proti bolezenski zaspanosti. kaSliu. Od kapi zadele. S tem masiramo glavo prhljaiu. | | Sivka vpliva v prvi vrsti na I l.Lahko pa cvetje namo- eino v Spiit ali Zganje. da se okrepijo. ki mu dodamo 5e Zajblja in brinovih jagod. dihala. Boli kot sama se obnese v mesanicah. zdravi nahod in migreno. zato jo goiimo v loncih. | | RoZmarin v vseh svojih pri- odore. iivinosli. spodbuja odDravlia bledico. I I . belem toku.5 kg sivke v 12 | vode in jo vtiiemo v kad. ako ga bolnik popije po 2 kozarca na dan 1*2 meseca. Dalmatinci kopljejo slabotne. ako sta sicer Zelodec in prebava v redu. Treba mu je 5e dodati nekai ianeia in Saepec cimeta. Bolne oiikopamo\ mlaCnen poparku roimarina in kamillc. se podulimo krepke. Rozmarn izredno krep slce. izpahe. olju ali belem vinu. zlasti pokapi.

Lrble trgamo od juniia do seotembra. odcedimo. izplakuiemo z njim usla zoper Cire in izplitaie. sta do septembra. v suhem vremenu. Pospe$uje izlocanie sluzi. hdpayost in vne{e irela. l\. SlAllln [0REllll{lGA Polnadlm stEzEl{ouEc 1r8. Cvete belo in roZnato. laisa idreblianie in pomaga doiedim maleram k izdatneisemu izloaaniu mleta. cvelove ob cveteniu. hripavost. sicer dobi droga umaza- kaiell. mokrenie. zdravi bronhitis in pliuCnl katar. Zdravilno vpliva na kree glasilk pa tudi na la:ie ddske. Korcniko namakamo v zganiu okoli 10 dni.lr. rlrffr lrlnt.lesamo ga lahko tudi s trobenticami. alrlll sllrz cm visoka rastlina I . Nabiramo vedno sti za dlhala: zdravi plluEa. mehea sluz. iih operemo. Sladko koreninico uporabljamo tudi za duSeyne bolezli. dlakaviI s sreastimi. ugodno vpliva na dihala.30 kapliic 3x na dan. tezave vredna. ker no temno barvo in oostane mani Zoperlesnobo v plsih pripravliamo 6aj iz listov. aslmo. [rlrr tllrtrtb .Te nabiramo od septembra naprei. listov trnega bezga in ludnikovih cvelov avibezgauke. zastaianle vode. Je do 60 narezanimi. Pri zacelnih duievnlh boleznlh in moiniah daiemo bolniku 20-. Ta 6ai zdravi prav tako rane in razpokano koio. sam ali v mesanici. To velia tudi za cvetje in lisle. ie odlidna kopel za odprle z noge. ludi oslovski kaSeli. | l. mi listi. Caliz korenike je zcfavilenzla| I l. . Vino. To je lastnost tudi drugih praprotnic. Polipe v nosu zdravi daj. blaii in umiria | I | kaieli. tudi oslovski. de ga vsrkavamo skozi nosnice. goje ga pa tudi po vrtovih. caj zdravi ielrne bolezni. nato Sele daj pogreiemo. Tak Cal. Slezenovca kot tudi sleza ne smemo ne kuhati niti popariti. sal Zene na Yodo. Treba ie zelo hitro susiti.||r. eztezemo. drevesne in ielodCne klce. zori pa od avgu- rrldn . Liudska medicina naibolj ceni korenike. v katerem se ie nanakala sladka koreninica. posusimo in spravimo v temnih kozarcih. Uporabna ie' skoraj edino korcnika. ponri bolei mehur in dlevesie. Nieni lisli ostaneio tudi pozimi zeleiri. .alrd Je praprotnica s plazeeo se kore' nrko. ki rasteio na hrastovih deblih. ludi laisa bolece | . zdravi melanholi' io. Mladen daj grgramo pri h pavosti.1t7. Rad raste blizu I zadelno TBC. Caj se obnese pri neietdnosli. sluzi tydi kot odvaialo. in sicer od iunija do septembra. Za aaino me'anico ie treba slezenovec v ioltnlku. katar.Vrodpoparek listov in cvetov. ampak ga takole pripraviti hladnega: korenino namakamo v hladni vodi 8 ur. yirq kuhano s korenino slezenovca in janeZa. Cai iz enakih delov korcnin in listovhitro pozdravi vse gdii podobne bolezni. odcejeni 6aj Sele dodali topli iajni mesanici zdravilnih rastlin. naduho. Bolnik nai popije 2-3x po kozarec na dan. ki stoji pol ure in ga precedimo. Korcnine kopliemo marca in aprilater oktobra. Treba pa ie kopel ponoviti 3x na dan v vedno novi vodi. ako ne izbea soka. oteceno Yranlco. dloveskih bivalisd. oosebei namakati v hladni vodi in S eaiem preganiaio tudi gllsle. Grgranje s popalkom iz enakih delov slezenovdevih listov.

ike. Spomladi si ahko napravimo sirup proti kasliu in izdryanosti. Ta dai disli in zdravi katar mehu4a. Cvete od julija do oktobra. Po moznostimenjamo veie na dve uri. utrupomaga pri vnetiu minut. Pazimo. drobnimi cvetki. Mla6en poparek krepi oslabele oClali zdravitake. neodpomo lelo pf olrocih. Posusimo io v senci in hranikjer je varna pred vlago. od julija do konca septembra. Obkladek smetlike in kamilic zdravi iedmen na vekah. Ako so odiobdutljive. ll ll. dajmo naStedilnikovo ploSdo. pravijo ljudje. lglice ail yrSlcke poparimo I Vsi iglavci. 128 129 . bosladkorpostaltakotrd. Spomladinabi'amo mlade brcte. Kogaru sveZih vej v spalnici zelo lajSa ulruienost pliuinih bolnikov. z belimi. nesPednosl in histeriio. Ljudsko zdravilstvo jo zelo veliko uporablia.119.hn. Smetlika krepi slabotno. Zelo zdravilen je za dihala otrok. Vrsidke iglavcev nalagamo vsteklen kozarecs Sirokim grlom. kraste. S odeh. ko je pozimi mraz. voska in olivnegaolja. Plcoa orcelss . tudi pri odraslih. Raste po suhih travnikih. Akotegani. Smreka je do 50 m visoko drevo. od junija do avgusta smolo. neiegdnogl. Ugodno vpliva tudi na iivce. dase ne bo nikdarstopil. poparek razreddimo z mladnovodo.Takopeluainkovito zdravitudikoine bofezni. nim dihal. govejega loja. ki so podvrzeni prehladom in oboleniu bezgavk. povedamo udinkovanje smetlike. vedajotelesnoodpornost in zmogliivost. Porabiti iih je treba takoj. ki | | . snnla I l. Vsi pripravki za izpiranje in obkladke nai bodo blagi poparki: 1 6aino Zlidko zeligca poparimo s % I kropa. brin. povzroda potenie. Svezi brsii in iglice izgube v daju do oolovice vitamina C. vnelie grla in pliud. plebavne motnie. Zdravi ludl pri zastlupilvah z alkoholom in nikotinom. zeleni mreni. Bolj. tekodinidodamo sladkorja. Smetlika zdravi tudi bolna dihala: pomaga pri veznic in vek. Je modna droga. drugaie lahko skodi. poZivljajo okolele miSice. podakamo naivee 2 minuti. Ce na kaSliu in nahodu. podakamo 5-10 | | Je zelo zdravilno zelisee. potem pa porabimo za pitje. rusevie in smreka. N l@ | macesen. !9. Nato slorzke odstranimo. Sopara iz snrckovih vei zaftdi teroentinovega olja distidihala: zdravi bronhiie. seveda v prav malih kolidinah. rldrc SIUIREKA 120. akozelene. pospe$ule plebavo in krepi lelodec. naliiemo nanje za nekai ur vode in to piiemo. eaju za izpiranje pridamo maro soli. izpuSeaie . daostane mazilo mehko. so ved ali mani enako zdravilni. Deblo pokriva rdede riav lLib. da se zgosti. Kopeli iz snrekovih yel pomagajo zoperprotin. ki so ga na sprehodu globoko vdihavali. te trepalnice. men jaje s sladkorjem. brez korenin. Odlidno mazlio zalane dobimoiz sn rekove smole.Nore. Smrekoveiglice vsebuieio mnogo C vitamina. kot notranle. dadamo-takoj natoplosonce. Caj pa moramo vsakie pripraviti na novo. Zrakv smrekoven gozdu je pozdravil plju6a mnogih bolnikov. zato naj bodo odmerki res majhni. ved gaje. tako zunanje. Ob pomanjkanju v partizanih in taboriseih so si domiselno pomagali s tem in silako ohraniali zdravie.iek smetl. to nepazimo. . bor. izmivanje aliobkladke. lglice sesekljamo. gtipi in bronhitisu. Namesto dalev daiemo v juhe pri nastetih tegobah pra. Ce ial hkrati piiemo pri umivanju ali izpiraniu. lajsa iiydni glayobol. kalariu in drugim bolez. lzboren s/upnaredimo. solzedih ialem izpiramo odialidevamo nanje obkiadek Lahko si pomagamo s soparo. Je do 15 cm visoka enolelnica. Kadar zelo bohotno cvete. ker drpa hrano iz drugih rastlin. da bo huda zima. Krepio6i. zdraviyne- utruienosl.h . tudi razku2uie.s kropom. ponovno kuhamo. Je zajedalka. ti$Caniu v glavi zaladi kalaria. jene od branja alipisanja. SMErulfi Eu rtula olllcln{llr . osladimo z medom in pijemo proti kasliu. kise solze. nezrelestorZke in poganjke 5 ur kuhamo v obilnivodi. Calsm rekovih k vrSidkov preZene spomladansko Le redno ga pijmo! Sladimo le z medom ali kandisom. Zaradisvojih grendin ugodno vpliva na relodec: odpravlja v njem in v drevesiu boledine. de ga pijemo v postelji. jelka. roienice. Olia mora bitjenotretiino. Nabiramo rastlino v cvetiu. Vejice in iglice ku hamoposebejin dodamo kopelnivodi. Za obkladke dodamo smetlikienako kolidino kamilic. dirih se bronhifafni katar. kizelo malogreie.

Odisti vse drobovie. ker pr v ae: kri. nim in bulam v ustih. cr. Soniidno oljeje p(imerno za tiste bolnike. Z nio odstranjamo utruienosl iz boleiih udov in marsikatero bolezen iz oroanizma. S0}|GN|GA llolld nus dnnuus - SP0RK 122. vranico in ioli. @ zdravi vrodinske bolezni. Z dodatkom rastlinskih eteridnih oli dobimo prvovrstno naravno zdravilo. tlutornlca hn. Cvete od junija do avgusta. To vino piiemo 4x dnevno po kozardek. visnjei/e ali roznate barve. I ne in zdravi. ze o omjliglavobol. ta). vecamo zmogliivosl lelesa do visoke starosl. z medom. ilpadanju as in kot obkladek za bolne odi. Obkladek spon$a. poskropren z vinom a o. SveZ sporii. laturo. odpravlja migtjanje pred odmi in jih bistri. repinec (zlasl. v katercn scvreno svez sporii. Uporabno je za marsi I |. Je enolelno ali traino l(al. ki ie kar enakovredno olivnemu in se dolgo qrzi. zdrav botne ledvice. ki ne smejo uzivati iivalskih masiob. Nabiramo cyetne liste in plodove. lzvledek iz cvetnih liEtov v alkoholu odmerki kinina ne uainkujejo. lajsa boledi. Tudi pri inlluenci in pljudnici s lemperaturo. SyeZ spor'ii stolien in na rane polozen. Pijejo naj ga 3x na dan. vosl. Lipovo cvetje krepi odpornost lelesa. obkladek s sveZim. ne da bi postalo Zarko. lll. Spo. Caj iz cyelrlh iistoy uspesno I mesamo ipovim listjem. zdravi kol obkladek zunanje bure.opr tud kamne v tedvicah. zdravi.e. levmo . koprive. npr. ako hkrat jemljeno notrania sredstva. Nabiramo iunija cvetoio rastlino brez korenin in spodnjega stebla. Doma je brzkone v lvlehiki. precv'l s svinjsko masljo u mazito. ludi oblaznitivdc jemljemo 2x dnevno ' matelam mlednost. stlacen z naslom in poloZen kot fe obkladek na odi. Cvetne liste suSimo ali pa namakamo v alkoholu za tinkturo. sporis in trpotec.deii. lz plodov iztiskajo mastno o. isias. To olje je kot olivno primerno za masazo.r21. Navodilo: jedilno Zlico cvetnih listov poparimo s % | kropa. ko tudiveliki OOmerek pa lahko dol'odi le zdravnik. mehuriu in ioliu. stoldenim sporisem idravi liSaie. Lahko pa soo. kuhano i spoiien. povezemo v Sopke in hitfo posusimo na zraku. Ko se pr lepi na kozo. Zori vse poletje do ieseni. lazdraiene iivce. eai iz sporiSaboveauie doiedim 130 . ako te ugfizne pes ali pidi kada. pri blonhialnem katariu in gripi.91ipi. IG 6na0fllclntlls-h . izvrstno udinkuje. p:jerno eaje za eigdenie klvi. rman. kuhanega v vinu. Enako ga priporodajo priietrnih in iolcnih boleznih in pri 6iru na ielodcu. OIie. sondnidno pa zniZuje tempe. ie rzvrstn0 zdravilo triggminus- lem si pomagano lLdiori bolezniptiui. obnese se pri vrodiCnih bolnikih in gdpi. Ta baj sladimo najbolje zelisde. razbole. Posebno se obnese pri malariii. ll l. S svojim velikim rumenrm cve- tom je simbol visokega poletja. kmalu po. se zeroobneseza naliranje pri zoboboiu. Cveti so majhni. z Zvetenje svezega sporisa n trpotca pomaga vnelim dles. ker je zato najvedkrat okuzen.S posusimo in S la boledine v glavi. V la name1 namoiimo v 1 | belega vina 5 velikih Zlic zrezanega sporisa za 30 dni. Sooris. Skoda. . ti. Preganja tudi hlipa. Drelovo ttslle. Precej olajsa boledine. za qozevo (onico prahu. suncollel I I.5. zlateni. iivce. Vina. raste pa najraje ob poleh. Seveda je treba iti tudi k zdravniku. astmi.jem.

blazi plotin in levmo. lajsa motnie pli menstruaciii in relod6ne teiave. dez 5 minut odcedimo ln z mladnim iajem klistiramo bolnike. 1 del Zajblja. ker uniduie bakteriie. | . I 1-I zracnem podstresju. Stoliena mlene. melanholiii. JAmati ie lreba 3x na dan po 15. zmedkanine in divi€ meso. j Je trajnica z gomoljasto koreniko. Inklura (1 del korenjne v 5 delih Zganja). Zatinkluronamakamo1delsrdne modiv 10 delih Zganja. srCnlaGa zdtavimo z mazilonstdne modi. po griii in d ski. zelisde pa povezemo v Sopke in obesimo na zraanem prosloru. Kore- to I . Korenine kopljemo maia. Je lrajnica. llgaie. Uporabljamo jo zaeai. Vsakih 12 ur menjamo. kryavitvt tz malernice. betem toku. ie najbolje zalogo obnoviti jeseni in spomladi. SBETEI{A G6um I24. da prasek (lahko ga je veliko). kro. ustnice in roke. Za Caj poparimo dajno Zlidko s % lkropa. Srdno mod oriDravimo v mesanici 1:1:1 z omelo in niivsko oreslico: eaino Zlieko srdne moiilahno zavremo v 1 vode in z njo poparirio 2lid*o omele in preslice ter dobimo odliino zdravilo zaCrevesne bolezni. kakor lLdi onenjeno vino. ustavlia drisko. razpustimo v svinjski mastiali govejem loju. krepi stce in ustavlia drisko. precedimo v steklenico in iemljemo po potiebi 10-12 kapljic na dan. takoj precedimo in piiemo 6ez dan po 1-2 skodelici po pozirkih. V potrebi jo nanesemo na krpo in poloiimo na prizadeto mesto. Aaiiz korcnin |depi Auce in telo pri splosni oslabelosti. ziulraj hitro zavremo. S dajem korenin in zelisia zdravimo vneto sluznico v us h ingrlu. Na odi polozimo stoldeno | . Plodovi so nine posusimo na zraku. ekceme (izpusdaie). vnetie debelega drevesa. Za bolna plluda vzamemo 3 dele sretene. olekla jella in zlalenico. hemoroide in izmivamo "odprte nog e". oaiiz zeli56a. revmi. I grmoviu. raste ob gozdovih. Pri klvavilyah iz etevesa uporabljamo kiiistiriz mesanice 1 :1 :'l srdne modi.Ali: dainoZlidkopra6kanamodimo dez nod v mzlivodi. Pomaga Se pri blonhltisu. dez 5 minut precedlmo in pijemo neoslajenega. Cire.123. nato pa Se pre' vidno ob pedici pri zmerni toploti. popije vsak dan 3-7x po en -v pozirek te piiade. o6i in moiganske ze isde. 1 del poprove mete in 1 del vinske rutice. popravlia sla6o prebav!. npr. 4-6 tednov. zdravi Se ekcemo. sesekljamo. Se vroeo masl pretladimo skozi krpo v posodo in dob-ro zapremo. Za zdravljenje uporabljamo ie koreniko. zmesan z Zaibjem. nato precedimo. precedimo v steklenico in po potrebi jemljemo le 5-10 kapljic na dan. | a za krepilev olganizma. Melanholiki in liudie s slabim src6m in iefodcem naj uzamejo 2x dnevno noZevo konico prahu iz korenine. Suho je najbolje zmletiv prasek. najvsako pomtad in iesen 14 dnl jemlje vsak dan 2x % taine ilitke praSka na dct vina. razpokane Korcnike nabiramo zgodai spomladi ali pozno v jeseni. posusimo na Cvete iotbunkice s ka\djeki. bolgzni ieter.20 kapliic. namakamo 24 ur rdeaem vinu. Zivih meiah. ki povzrodajo te bolezni. nidno leymo. gdie. Ker odstotek njene dreslovine zelo hitro upada. ob vnetiu moiganske mrene korcnina kot obkladek zdruvi tazna t I pa oblozimo vso glavo in vrat s stolaeno korenino. ozebline na lokah in nogah. lzvletek Wipravimo tako. Liudsko zdravilstvo uporablja | Caikorenin in zeliiiaoredvsem vnelia. Kogar ogroza kap. tinkturo. Zanjemo pa tudi zel. namakamo v Zganiu 15-30 dni. Mniloi sveze gomolje odistimo. Je eno najbolisih zdravil za erevesno tuberkulozo. Bolnik na. V 3 dneh se bolezen navadno poleie. Ta je na zunajtemno riava. Vino. hrastovega lubja in kamilic: 3 6ajne Zlidke mesanice zavrgmo v 1 lvode. | a a izvbAekali nazilo. na prerezu pa bela. ko cvete. rumeno. zocla $om se kmalu rdede obeva. vsakdan pretresemo. iih odistimo. kier se menjavajo d ske in zaprtie. '133 . kataria. 0bnese se zlasti pritistih oboleniih. toda na zraku I l. Cal zaradl dreslovin zelo dobro zdravi kronidne kuine bolezni crevesia. u dnm - hn. SRGilA Pohdllls bmsnfflla t[oc -h . v kalercm se je namakala korenina (70 g na liter).

mehutju in ledvicah.amo predvsem cvele brez zelenih cvetnih iaiic.ne Zlieke zelipoparimo s % | kropa in pijemo neslajen aaj po pozirkih. Pomaga priraznih te:avah irevesia. I I . pomaga pri arevesnih in ielodCnih krdih. Tedalga odce- v steklenice in ozmemo 5e cvetje. de Strkne vroda mastv oko. Ni ga boljsega sredstva zoper sonCne opekline na mo4u in gorah. Olje lahko uporabljamo tudi ginekolosko. Odlidno se obnese za masazo hrblenice. Z oljem si natiramo "isias" in iivec geminus ob nevralgiii. Porezemo jo tik nad zemljo. ledvice. Seveda moramo pili poparek ndoslajen. mesnim in fizolovim juham. histeriio.@ l '134 . opa ne. Prvid.raste po suhih travnatih pobod- I stih tleh. pozivljajodevpliva naZivce. odlgnine. preventivno in kurativno. mehul. Je do 40 cm visoka eno etnica. zdravivnetja. To je za marsikoga zelo Lgodno in pomembno. alkoholni izvbeek. raz- Goiijo jo pretezno po vrtovih kot odlianodiSavnico. zaio ga ne"smeno ii. iorl SaEl6la ho [c o16tm . rako znadilen pr sladkorn kih. obrablienihvretenc in sklepov. za lane. povezemo v majhne Sopke in susimo najbolje na zradnem podstresiu. Ko 2e. SEI|TJAilZEUI0 IWG cun SEIRAJ 120. ti. nespecnosl. zlasti na apnenda- Je do 70 cm visoka trajnica | . nadalje rivene teiave. Cvetle stoldemo. lzpa-hih in podplutbah. peaenkam. O'e uporabljamo zoper opeI I kline. Jezelo uspeSno sredstvozopermoienie poslelie in dlisko. MoZnaje alergibna reakcijapriobdutljivejSih ljudeh. ob gozdovih. kot deplesiio. revmo in protin. pri ietrnih in iol6nih boteznih. eaju za ietra dodajmo 5e aloj6 za vedio utinkovitost. potenje in zdravikaiarje. I I . Cal iz listov in cvetov. pomaga pri izvinih. steklenih posodah. iedem s slanino in k pedenemu krompirju. pliuf. pike iuielk. drugo pa zdrobimo in hranimo v temnih. Precel moirio udinkujd. iivdno razbolelosl. Preganjagliste brez boledin. seveda piti neoslajen. Olesenelo steblo odreiemo. pa Iudi zeleno rastlino brez korenin. pospesuie prebavo. v drugih primerih si :ene pomagajo s tamponi. klobasam. Ta dal odganja veirove in na I - | lf. pelina ali rabarbare. Pri sladkomi bolezni se po tem 6alu zelo zmanisa obdutek zele. Setraj in bazilika lahko pri mnogln'leOeh sk0raj p0p0l1oma nadomeslila sol in poper. Cvete rumeno od junija do septembra. ci.) Uporabl.6. Zelo olaisa ali celo umiri. Za krdejetrebavzeti3 x na dan dajno Zlidko. . je treba koliaino znizati. tkim. julija. Dobro in hitro celi rane na malerni. ki nastajajo vrenja. Cvete od junija doavgusta. preden nastavi cvetne popke. Celi rane. pljuia. Zanjemo jo dvakrat na leto. Deluie tudi zoperkamne v iofdu. Ljudsko zdravstvo !porablja Setraj zoper gliste. se obdutek Zeje zmanj6a. kipa jeobenemprecejzdravilna. uko znactten pristadkornlkih. Takrat lma nalvedjo disavno vrednost.vati v prevelikih kolidinah. Najbolisa je ob kresu (24. Se boljpa je pomemben kot zailmba: prilegaae k mastni hrani. tj.e. Olje poslane svello rdeae. Uporcbl)amo zeliSie. Je zelo obduluiva za mraz. zelenjavnim.in. SentianZevka deluje na spolne organe. Zaradi Stevilnih zdravilnih snovi pomaga Sentjanzevka proii premnogim boleznim. lede od kislin. zalijemo z olivnim - oliem in namakamo 1$-30 dnj na soncu ali na ioplem v kuhinji. je protikrdem ob menstruaciji. zlalenico. Olie prinekaterih ljudeh rahlo zapira: dodajmo nekolikb krhlike. dimo io ovijemo z debelim papirjem in hranimo na hladnem in temnem mestu. zaradi gnilobnega ll Cajzdtavi driske. dobro razku:uie rane in ie za natiranie drhledih udov pli starih liudeh.125. Drugid pa. spodbuia rast in razvoj. zdravi k . lonh Gnsls-h . ko najboljcvete. Tinktura. bruhanie: 2-3 ia. Steklenico dobro zamasimo. z dodalkom rmana in dresni. napenianiu in draieniu || . jih krepi. fubar jih. llm blazi klie v trebuhu. ielodcalniol6a. otekline.

Je 20-50 cm visoka. Zandi Zilavega stebla je ne | l. Ta dai nai b'oozimi redno o. ga uporabljamo pri vodenici. kjer nastajajo za Zivlienje pomembni hormoni. travni' kih. eanie v iefodcu ptipta]Jimo Caj iz neianice encilana. Obilica sadnih kislin v Sipku pospesuje izlodanie se6a in tako posredno deluje proti nastaianju peska in kamnov v ledvicah ali vsai zmanisuie nagnjenje k temu. ki jim prebavila ne vsrkavajo zadosti vitamina C iz hrane. Poleg drnega ribeza ima Sipek izredno veliko vitamina C. Zaradi SiDkovih zrn ie treba dai kuhali 5 minut. premesamo. PospeSuje celienie ran in opeklln. V postev pride IAUZEilIR(IZA 128. Sicer pa lahko njeno grenkobo ornilimo z vinom ali medom. Vp iva na delovanie ieter in iolenika. tako izgine luditelesna in dusevna ltluienost. Nabtnamo zrcle plo- 6e iipkova gi6ka. Je zelo grenka rastlina. Tavzentroza ie predvsem splosno zdravilo za vse leiave v ielodcu ter drevesiu. Zaradi obilnega vltamina C in | ! drugih vitaminov ie Sipkov dal zelo zdravilen. lltal Baste po suhih gmainah. Celo odem koristi. S/pkova . pustili pa manjse rastline za seme. kolmeza in kamilice. Liudje io. nikoli pa ne smemo uporabljati sladkorja! Bolj ueinkute. zares pulijo. Ta daj naj bi pili zlasti ostaleli liudie. Raste na senoZetih. Je tudi rahlo odvajalo.fanl. krepi oslabeli ielodec. V Sipkovi marmeladi in vinu pa je po enem lelu vitamina C le 5e ena detrtina. in pasnikih. tis. odpravlia zap le in pospesuje iztreblianie. $PEK Rosr canina - lrn. Cisli in izboliSa kri pri slaboklvno. I WX 136 137 . de mu dodamo orehovih listov v enaki kolidini in popliemo na dan 2-3 skodelice. filclca I I . Cvete od junija do septem- bru. ureia obtok. dove od septembra dalje. sicer udlnkoviiost hitro zgubiio. ker odvaia iz telesa soli sedne kisline in tako posredno zdravi prolinska in revmafiena obolenja. sicer jo bomo aisto zatrli! Rezall naj bi jo 5 cm od tal. Sipku se proli prehladu uspesno dodaja !e lipovo cvetje. pad pa jo lahko samo izpulimo. Prevelika koliein. Zrnca splaknemo. ker veda odpolnost organizma proti raznim okuibam. bodiaast grm. nikoli pa ne po njem: 3 skodelice na dan.[r. zavira vrenie. Navodilo: 2 pesti zrezanega Sipka namodimo v 1 | Zgania. tlombozi dodamo daju 5e SentianZevke in baldrijana.@ rnoremo trgati. | I ampak ur namakamo v mrzli vodi: 1 eajno Zlieko zeli namakamo v vodi za 3 skodelice. I I Je do 3 m visok. skrofulozi. sli. Sto gramov Sipka je vredno toliko kot kilogram limon. je nep rime rn o bolj dragocen odvseh kemidnih pripravkov Cvitamina. slabo vpliva na hrbtni mozeg in srce. Pri doiedih materah preide vitamin C v mleko jn zelo dob ro vp liva n a razvoj d ojenika. Po dolgem jih razreiemo. ki depi kot lasasta glavica rdede zelene barve na nekaterih Sipkovih vejah. Kot 6ajle odlidno krepdilo prioslabelem olganizmu. ureja molnie v ielrih in ioldu. zbija vrocino. _Ker Zene na vodo. V hladnih in vlaznih zimskih mesecih zelo dobro varuje in utrjuje pred prehladi. Pozeto zel zvezemo v 6opke in suSimo v senci na prepihu. Deluie proti lahitisu. de ga pijejo daljsi das. kozo kar se da hitro posusimo na zraku. ie ie ne kuhamo. pa se je dlovek kmalu prlvadi.li. vedno pred obrokom. katar ielodca. Za bozjo voljo naj bijo rezali. laisa tezave zaradi iol6nih kamnov. vrada apelil. da odslranimo dladice in jih tudi dobro posugimo. Zene na vodo in preganja seCne kamne. GonEulum min$ . nato pa 5e pri umetni toploti 40'C. Nadvse ugodno vpliva na nadledvidne ileze. Sipkov dajodpravlja pomladansko utruienosl. Pri ble. W W | l.nktura krepi. hraniti jih ie treba v dobro zatesnjenih posodah. nato pa le pogrejemo in pijemo prijetno toplo. Ta se pri kuhanju ne unidi kot pridrugih dalih. didnosti in slabokrvnosli. Za oslabeli Zelodec.fa naravni raslimsti v. zdravi zlatenico. prilagodi pa se vsa- kim ilem. Ta daj disti tudi kri.lasne korenine. Zal. Popit6mo'qa 2-3 skodelice na dan. mlahavosl in bledico. Cal deluje pri rejenih ljudeh shuisevalno.127. ftf. Caj Eipkovih cvetov zoLuje iilel to pride prav pri notraniih kruavilvah. Deluie tudi kot rahlo odvajalo in'naj bi ga dodajali raznim dajem pri pomladanskem zdravlienju.

ne samo mesne. vobol. ampaktudilaze prebavljive. logllla I |. OdiSdene korenine naberemo na niike in jih suSimo na zradnem sendnem mestu. izostalo mensttuaciio. Zdravi oa tudi bolezni ielodca in 6revesia. zdravi mehur in ledvice. izboljsuie prebavo.lodneie od 64a dduje tinkturat 10-15kapliic3x nadan. ki so lahko posledica pliudnice. levmi. dra. zdravi vse vrste kataliev in spravlja iz telesa zimsko navlako. Trobenlica zdravi prolin in revmo. Uporabjamo ga tudi pri enolonanicah. 129.hfl. hala. zlasti crevesne krde. Pijemo ga neoslqenega. ki se kaze v omoficah. odpravlja zapeko. 0dliden je za mastnejedi. Nekateri. Cvete maja in juniia. pospesuie menslruaciio. iumeniu v uiesih. Ta daj krepi tldi iivce in slce. zato najraste nasonani egi. Dobro dene pri sladkolni bolezni. mlade koprlve. Ko cvete. Za dal samo poparimo eno dajI I | no Zlidko zeli s skodelico kro- I TR(|BENIICA 130. Zoper premo6no kisli. naj je paa ne jemljeio. Je paobdutliivza mraz. Tavzentroza ie zdravilo tudi za Zenske. Cajna mesanica za Zelodecl 2 dela timijana in po 1 del kumine. Svezi cvelovi imajo priteten voni po medu. posebno pristareiSih ljudeh. Caj sladimo z medom. . Zoper necisto koio in akne ie treba timijan dodaiati jedem in se bo kmalu pokazal uspeh. pliudnico in nespednost. kih. do 50 cm visok grmi- P nula ko. T vobol. Primeren je tudi za zunanjo uporabo: pri modricah. Cvetove hitro posusimo. jajca s slanino. fimllan | aek in dobra vrtna disavnica. DaljSe pitje tega daja ju prezene. Zene na vodo. kumina. Pri prehladu ie daj iz tavzentroz zelo priporodljiv. zme6kaninah. melisa. mastne klobase in mastne sire. eaj tmijana je'dobei Sladimo mo 2-3 skodelice na dan oo Dozir- bolezni dihal: aslmo. Uspesen je pri nepravilnem krunem obloku. Korenine kopljemo marca in aprila. lais. daliz sveZih poparienih cvetov | I I . Cai disti zlasti di. Timiian uniduje viruse in bakteriie. tezave v ietrih. ker Cisti dihala. Timijan z obilo medu krepi iivce in pomaga. nabiramo vianjeve cvetove in Iudi druge dele. riavo koreni- I pa. zi vse E@ z medom. kamilica. kfee v trebuhu. iivini gla. svinjske masti ali goveiega loja. ampak tudi za peden krompir. 139 . Tlmiian ima tudi diuretiden ueinek. eno- $ s-nn. Zavretek timijana odpravlja gliste. seiila in odvaia se6. no pijemo daj iz mesanicei ianez.ega vina. zlasti. Za krepilev mi5ic kuhamo 15 g cvetja v 314 | be. zdravi kr6e led. nadomesda vitamin C. blazi kaieu in bronhitis. narejeno iz timijana. Koristen je pri rahilisu in slabolnosti otrok. lajsa gta. de mu dodamo mlade brezove liste. tedaj trgamo cvetje. kerodpravlia motnje pf menslruaciji. eaj iisti kd. pogreje Crevesie in ielodec. da si dlovek po telesni oslabelosti 138 | stranski hrani. l. eai tavzentroze pomaga pri otrdelih pliudih. levme. poprova meta in tavzentroza {1 11 . razstruplja organizem. zastaianiu u na. na irobentjco alergieni ljudie. migreni ild. Iimiian kol zaeinba zeio ugodno vp iva na ielodec in drevesie: jedi so ne samo okusneise. tedvice. Je trajen. To pomaga tudi pri vroCini. oteklinah. oslovski kaseli. Vsak druoi da'r otroka kopaTo v zawelici.Popijemo trikrat na dan po eno skodelico po pozirkih.a kaseli. Uspesen ie pri bolezn prolina. TlMtJAl{ l[tmus rul0{]b . Lahko uporabimo tudi nazilo. blazi migleno. ienie slepida. Cvete od marca lja do maja. zmanjsuje drgetanie udov in se obnese pri nespeenosti.1 :1 :1 :1). ki se je nabrala ob neprimerni. ki naj bo primerno lopla. Prepreduje aivsai blazi pliuenico. ymo. poprove mete in tavientroz. Je trainica s kralko. zopet opomore. vic in mehurla. spravlti pa iih smemo v ne preved tesno zaorti posodi. PoveZemo iih v Sopke in susimo v senci na oreoihu. Sveze raslline pa vzamemo le pol Zlibke za enak poparek in popije- .

pomirja Clevesna ynelja.. V bofne odi nakapamo sve2 sok ttpotcain sevnelie pozdravi. piku insektoy ali pa g-a na vati daiemov bolno uiro. nala iol ca 9a.v katercm sno nanakali cvetjeltobentice. eaj pri nespeCnostii 10 delov trobentlce. Cvete od maia do septembra. Tak obkladek dobro pike iuielk. kuhan s Wotcen. katero koli zeliSle 6isti kri. Zd je ta sok dober le kaksen teden. ne in Ta trpotec uporabljamo botj za obioge. Obkladek ie treba meniativsAmeniativsake pol ure. lmamo 3 vrsteintrpotcev: velike| sredniega sulieastega. Nato gosdo odstranimo. pripravliamo z vinon I . kuhamo slrupe. Ta sok vlijemo v vrde in spravimo v klet. Sok iz stoldenih svezih listov zdravi vse zunanje polkodbe. Cdna meganica zopet kagell: 3 dele trobenlic in po 1 del janeia. oridom uporabljamo ludi veliki lrpolec za notlanie teiaue. Uporabliamb ga pri srbenlu koie. I3I. Nabiramo . er-oti bpef na'm je uainkovilo sledslvo. Uporabljajo ga proti :lati iill. Vino ali ned.seme: uJavnava plebavo. Raste povsod od nizin do visin. Seme posuSimo in zmeljemo v prah.liste hitro posusimo.ih kamnov. ielodec. da ne poarnijo. sicer so brez vrednosti. Nastete boleznt ni zdtavimo s toplini obkladki iz iaiWini nih popatkov sveiih ali posusenih listov. Zdr. in medon. Bolj kakor | I | l. ob poteh. razkuZuie prebavila. pliu6a. podoben lapuhu. Veliki UETIKI TRPOIEG T32. tane. Trdoviatne boledine v gtavi idravi pob6en trpotec. namazan'z jaidnim beljakom. ki so polni izpulcaiev in li5di€v. ledYice. so stalno hdpa. Zato ga prijetnejsega okusa od onih dveh. koprca in rapuna. dodamo tekodini obilo sladkoria in kuhamo 3-7 ur. 5 delov sivke. Lahko pa samo Zvedimo seme. Tudi bolnim in vnetim odem koristi obkladek in sok listov. ledvic. Sibkim glasom. ugrize. Vvedjem loncu kuhamo kaksne 3 ure veliko listja s prgisdem brinovih jagod ati vejic. razen de io prekuhamo. iaisn jene sokoye. eno prvih. priporodaio ljudem s slabotnlml pliu0l. Je I lmamo lri vrste trpotcev: velike9a. izpuScaiev vedno pokaSliuielo. ureznine. ako se cepljenje koz njpopol- zdravi otekla kuda o6esa. | I| Po svoiem udinkovanju ie | . eai pijemo pred spaniem. premodnimenslluaclji. dellje proli bionhitisu./p. deluje proti nastajaniu led-yid. Deluie anti- biotidno. Obnese se pri golenskih raziedah in raku na uslnicah. Nozevo konico prahu damo v kozar_ dek drnegavina in izpijemo 3 aaSe na dan protidriski. aajpileno ia la2ie izka141 noma posredilo. Uporabliamo korenlre I liste. rcllta Dolrlca |. boleznim mehufa. Bolniki naj ga pijejo po miti votji. Vendar pa iste tkinine ne smemo ponovno uporabiti. 2- dela Sentjanzevke in 1 del baldrijanovih korenin. vi in mrsavi. Zobobol preide. 3 deli hmelievih stor:kov. Pi jemo Cuie. potem je treba pripraviti novega. je eu dovito krepdilo za srce. l G0olih . mehur. pik Cebel in os. zato se poskodbe hitro celiio. sulidastega in Sirokega. Trpotievo senie prepreeuje prepreauje prepreeuie nastanek oeska in kamnov v ledvicah jn mehuriu S nridnm peska ledyicah mehudu.vilno je tudi. je izredno zdravilen pri prolinu. bledbnim. uda?nine. Vse vrste trpotcev so priblitno enako zdravilne. raste po slabih travnjkih. od niZin do planin. zne1kan tist suliiaslega trpotca. Obloga listov hladi pokoCe in utruiene node. polozen na opeceno mesto. cvete in seme.hfl. S tem oblozimo vso glavo. kadar vkljub dobri in tedni hrani ne uspevajo. suliiastega pazapliuedruge notranje bolezni. Planlt0o SUTIGASII IRPI|IEG sokom splakuiemo usta. ozebllne. Se boljkot dajje uspesen trpoteev slft.bte in semena. Planld$ mdlor - [1r. Sulidasti trpotec nanoeino v olivno ote. Je pa Zlasti pomaga otrokom. keruniduie bakteriie. Kot obkladek iz svezih listov sluZi dobro. V bolno uho nakapamo svez sok zoper boledine in trganle. ako trpotec Zvedimo aliz njegovim 140 . bclem toku. najbolj zdravilnih in najbolj razsirienih zdravilnih zeli$d.

na pectoris). Otrok ii. Ta dai pregania 143 sreni srdni tesnobi aanoi. lll. zlasti ie s taiem tudi izmivamo kozo.Slievanie. omete in 5 g kumine. a le po pozirk. iivinem utripu srca. diseba in bledomodra nediseda. mete. orunanle. ki ga devamo na olekla mesta. Goiiio do Cvetje hitro su6imo. pasja vijolica. lma p rijete n vonj. Caj sladimo le z medom.. za izkailievanie. idraviio kaoliice olia vinske tuticetrrJ'aene nakapamo v stuhovoO. Nabiramo jo. utltstfi I . sicer podrni in izgubi vso zdravilnost. ko cvete. Viiolica raste iz kratke. Rutico razmnozuiemo s sadikami. lo delajmo b dn. jo koristneje rabimo v eainih mesanicah. tedaj 5e grgramo s tem dalem. hipohondrihisteriii. II .rup pomaga zoper nespeCnost. da dobi- . malo pohladimo 142 in dodamo toliko medu. in sicer ob obladnem vremenu. Zato se obnese pri histeriii. razvejan grm ia. ielodca in drevesia. nal. da dobiio Ze pri nabira- ':i. Caj iz vse rastline pomaga tudi vnelim ledvicam in bolnemu mehurju. raste pa tidi prosto v naravi. nju srbedico koprivnico. baldrian-a. Pridenemo 5e Zajbeli.zg'nelo. Cvele marcain aprjla viioliiasto. skorbutu.r omotici. ruh. pri slarih katariih. pre aeim0 skozi krpo in po potrebi nakapamo v uho. Liste zavremo v kisu. Vnete uslne sluznice izpiramo s bajem. llolGlca Rasle po senenih travnikih. Ako je sluhovod oteden. ako mu vsako uro dajemo Zlico iaja ako-mu Zlicg vljolice. Pomirja iivce. juniia do avgusta.som. scvremorisle rutjce s debu_ /o na orlu. posebno 5e pri oslovskem kasliu. Liste viiolice Dritisnemo na delo in zatilje ob migreni.hfl. ru ur sloj-_ Bradavice dal pomaga proti boijasti. vnetju g a.h. stcer menda Dremodno udinkuie. debele korenine. Nagiugnost pozdravimo s soparc sbv. Ta aaj zdravi tudi rbnese bolne |repalnice. Situp SituD digete viiolicet 1 | cvetia oooarimo z litrom krooa in namakamo vijolicet cvetja poparimo kropa 10 ur. (angi. pogrejemo. glavobol. hemoroidih. TBC. slabosli mo sirupu podobno zmes. Obe. bo 5e bolje. ergiSde'istov rutice sfuii#o z neKorrK0 svezega masla in precedimo skozi p. pomiria in uspava. 133. Odcedek nato zavremo in poparimo nov liter cvetia.. zrasli de naredimo me5an:co: po t0-g rutice. J. zeleno rumene barve. toda zaradi nekoliko slrupenega eterianega olia.hfl. Cvetovi so jo pretetno po vrtovih. drobni. RUilGA t34. |. Za ploiin upotabliamo zneikane liste kot obkladek. pliud. ce sm0 pojedli KaJ slrupenega alr poKvalenega. ako jih veakral navlazimo z njenim sokom. nekotiko nepriietno dised. bronhialni astmi. zato 9a pijemo. glavobolu. meto. mehuria. klo z tijakom usmerimo v sluhovod. Je modno zdrivilna za mnoge tegobe.[J'6]'#'i::i. belem toku. de smo pojedlr kaj srupenega ali pokvarjenega. Cvete od iuniia avgusta. zalo ga prlemo. sodol Rula glarfolsns I Je modno. glar hitreie preboli ospice in Skrlatinko. U|J0UGA ulola odoldh .i tt o oioool vega^cvetla. zasluzena ornara In xlept srce. obdutku slrahu. Cvetove in iilgte nabiramo. Nazadnje iztisnemo sok iz cvetja. Cajsili na bruhanie. Zr:ako te meSanice poparimo s %-r-kroia.Lai6a teiko sapo. rman. ga dobro ffi*ft iis'f - tako alergiini. v vrtovih. ko cvete. neprijetno disedega. pri nas na Nolraniskem in Primorskem. Lahk0 ga mesamo z ieemenovo vodo. popllemo na dan 2_3 skode ice. vneio g o. Samo pa uporabrlamo ze o zmerno v malih koiiiinah. Kneipp ie vijolico izredno cenil | kot zdravilo za dihala. zdravilnost ne bo ntc manlsa. To ponovimo 2-3x ali $e veekrat. sta modno zdravilni.atneno kroo v steklenico ter up0rabljamo popotrebi. Caidistik in tako posredno pomaga zoper koine bolezni. nespecnosti. Priporodajo jo za I | l. Caiu dodamo mleko in med. Liste kunamos k. ki mu ni vzrok stabost srca. vaasih belo. nespednosti. korenne kooliemo oktobra in novembra. S. sum v uSesih. bronhitis. pod I grmoviem. . d ski. ob plotovih. bolezni ieter.

teiki sapi. melisa. modvirski. ki so na spodnii strani kosmato dlakasti. nicam so vsi pripravki iz vrbe prepovedani! Za olekle noge skuharno vrbove Itste v vtnskem k/su in Se tople omotamo okrog noge. vrodinskih ali iz ledvic in Skrlatno rdede cvete. eaiiz lubja z veltkim uspehom s I l. zaneseveter p0 svetu. uniduie klice. proti boledlnam y uaesih kapamo sok /lsroy na vato in devamo v uho ali sluhovod. bolhe iz postelj in stenice. Odpravlja driske. @ ll boleznih v zvezi z boledinami I| . Elllotlum pa flonrm . Lubje ima podobne lastnosti kot hrasiovo. suli6asli. rana se sdisti in poceli. robida. Kneipp ie rutico veliko uporabljal pri svojlh bolnikih pri neiesdnosti. Vrba raste nai- raje po vla:nih krajih.gliste in druge drevesne zaiedalce. vid se ohrani in okrepi. ker pospe5uje izlodanje seda in s tem tudi odhaianie sedne kbli. molie iz omar. ki smo ga kuhali priblizno % do 1 uro. SuSimo ga v senci. vrednik in zlata rozga). Potraga lJdi pr boleci menstruaciii. v visjih legah pa pozneje. pri kruayilvah pliui. Pti nespecnosli. Kmalu se kri ustavi.Vse troje nabiramo za aaie. malocvetni. spolni prerazdlaienosli so Ze nekdai uspesno uporabliali lzvledek iz vrbovih naiic. ker drugih. rdeii ali celo beli. Kierrasle.hn. z dodatkom medu. mesnato sleblo in liste. zasluzenie ielodca in dleYesia in pomaga. uporabljamo pri neuporabna. Cairutice. NoseEnice iraj tega daja ne r. Cvetovi sediio na semenskih luskah kot pribitj na glavloah :ebljev. Ti so bledo ro:nati. ampak tudi Skodliiva. Cveto od juniia do septembra. zaonia dva sta nd samo mladi ob muzevnosti srednie debelih vei z lahkoto luoimo. Zdravilne vrste vrbovca pa niso posebno visoke. majaron. pesdeni. [[Gla |rba V kopelno vodo dodamo zavretek lubja. roznati. torlct Vrbovcev ie kaksnih enajsl vrst: alpski. Luble spo- URBI|UEG I3O. V tem se lodita od brez niih. obdano z volnenimi kosmidi. ne. a so priblizno enako zdravilne. iiv6ni slabosti. pri odpdih eirih se zeto obneseio obkladki Caia iz lubja. kosmati in oozdni. axo umtvamo tase s preyretkon lubja in listov. hribski. Sla do 150 cm visoka. Nose6.6ovi zavieliii. Tako se stanie vsak dan izboljsuie. ug zih. plh||al na glavi oopravlmo. da se v Zelodcu ne kopidijo strupene snovi. V sredijih odrezemo . Tako zdravimo zlasli sklepno levmoi za 1 baino Ztitko'm6Sanice lubia in brezovega listja poparimo s kropom za 2 skodelici. celo kadniblizu. zniiuje yrodino in deluje antiseplidnc. regrat. Vrbovaskorja riam nidbme!baaspirin. Rutica zelo uainkovito preganja razliden mrdes: muhe iz stanovanja. Ta zavrelek zdravi ludi beli tok in regulira menslruaci. Vrb je vei vrst. pepel vrbove skoie odpravlja bradavice in kuia oC€€6. po 1S minutah preced'imo I35. pri koinih izpusiaiih pa kol kopel ati ovirch. meta. Kopelivrboye skorb kreoiio oroanizerir. Obkladke iz goteenih listoydevamo na rane ob ulezlfi. Cvete marca. imaio drobne cvete. jeodlianakope/ za odi. Cajpospesuie polenie in izlodanie seda ter pomiria boleaine in glavobol. kopriva. utorrc. izpahih. Zaiblia in drugih zeli6C za arevesje in Zelodec EEfu (janei. in popijemo po pozirkih 2-3 skodetice na dan. pri ynelih iiycnih yozlih ali nevlalgiii geminusa. brinja. imata veiike. temno zeleni. Rastlino nablramo. Enako delamo z listjem ln naiicani. Obenem ie dobro. izvinih. se luske razpodiio in seme. Omilimo ga z dodatkom tav:entroz. Piti ga smemo le po poZirkih.o.hr. zato jih priporodamo oslabellm olrokom. vrtoglavici. Srillr URBA iha . navalu krvi v glavo. zdrobimo in spravimo v lemnih kozarcih. Se uspesneise ie zdravlienie t @ I |. ako iih z niim izmivamo 2x na dan. Zelo ugodno vpliva na vse dlevesne in ielodcne kalarie. rman. ieloddnih leiavah. Pijemo le topel daj.Zivijol daj iz lubja. razredden 1:4zvodo. laneno seme. Stalno pofne noge uspesno kopljemo u izvleiku iz lubja. Protin in levmo uspesno zdravi 144 Ko dozorijo. ko cvete. gorski. ubodih. da se okopamo u-vr.

pa le ob suhem vremenu. ko naiboli aonencastihlleh. v katerem smo kuhali lisle vrtnice. S dalem lahio veliko pomagamo pred operaciiam prostale V veliko primeiih . Za daljse zdravljenje ima seveda prednost kot dai. levmo in plotin. omotici. Dostikrat pomaga celo tedai. zato je zelo udinkovit pri vodGnici.. Hitro jih posusimo in spravimo v dobro zaprte posode. glavobolu. Njegovo zdravilnost so poznali ze v siarem veku. Vsem. spodbuia tek. temved tudi zdravi. kamnitihpobo6' jih in ivellejsih gozdovih. Vrednik uspeva po cveto.mDa. priporoiaio temeljito rozno 147 . sicer lahko nastopijo crevesne In zelodcnelezave' unrl{tcA 138.ali kar odlomimo. steblih. do 30 crn vrsok Polgrmid. mehur ali ploslato' zatrjule na podlagt jo svoiih izku6eni qospa Trebnova. iivce. ie I l. ako ie lak naoadel ledvice. Piiemo vedkrat po pozirkih. Zaradi arome in grenein ga uporabljaio. Zato pa lahko potem odZene stranske oooanike in se rastlina tako ohrani 'l Vrbovec ie odkrila l. Pijemo ga tudi pri zlatenici. Piiemo ga na tesae zjutraj in zveaer pred spanjem Ne uoorabliamo qa samo za ia7e. zlasti z dodatkom medu. dezmernih kryavitvah ob menslluaciji. RosN cc llolla . Cesar Karel Veliki si je z njim zdravil protin.soesnih zdravi'nrh rastl. Je majhen. r|hlc| 137. ki so si unidili irevesno floro s preliranim uzivanjem anlibiotikov. Veliko zlico zdroblienega zelisaa kuhamo 5 min. S daiem zdravimo tudi vlanico. v huisem primeru 3. pbl ure piedveeerlo. drugo l" . belem loku. da se bo ie izioda sluz iz pliud in telod' danes jo goje na veliko za pridobivanje dragocenega roinega olja. Navodilo:na kozarecvode damo 1 Zlidko zelisda. Ze od nekdaj je veliala vrtnica za zdravilno rasllino.e ta daltako pomagal.etka v uho pomiri bole6ine y niem. Poseb' no s6 priteie pri krompitu. Pri obofeniu dihal in bezgavk si lahko napravimo ludi obloge z vrednikovin Caiem.n. Lahko polozimo sveze liste. Priiedeh ni samo zai. Cai znalno krepi srce. Pri Senu na obrazu se obneseio obkladki iz svezih cvetnih listov. v katerem smo 8 dni . nlr. Listi so temno zeleni na nekoliko vijolidastih I |. Fimski zdravniki so ga priporodali zoper zastaran kaseli. Zdravi iolane teiave. blazi boleline v spodniem delu telesa. Pri slabokrvnostl piiemo imo vrno. kuhano z listi. v % | vode. rane. Gojimo jih p0 - d GaG vrtovih. kidaje priieten okus in 146 ca. Cvetne liste nabiramo. potivltta oslabelo in utruleno lelo. 1970 Avstriika lllariia Treben in pokazala trpeiim | | tiuoem eno zelo r. da operaciia ni bira potrebna. UPorabijamo ga tudi pri sladkohi bolezni in za zdravlienje llebuane slinav' ke. Vrtnic ie na tisoie vrst in so v najrazlldnej6ih barvah. hemoloide.@0a1 modnodeluje Zadosluieta2skolelici na dan. dajo za di$Cenie krvi. Prcliv iz cvetnih lislov prlporo- I . antiseptik. |. Za eai popar:mo 1 dalno ziibko s Z I kropa. Cveteio od iunija do ieseni. suhih. ko pripravliaio likerje. prezene zobobof. belo fa. letra in prebavi- ll perilo.amakali2oo g vrednika na 1 | vina. URED]IIK I6ucrlm cmma6drys I hn. cveti pa roznato rdeee. Caipride prav tudi pri nespeinosti in aslmi. oFedlevici. pa tudi za bolezni ledvic in mehul' ia. Caj deluie rahlo odvajalno. Dalemo ga tudiv iuhein k zelenjavi. Bolna usta zaradi glivic. Obkladki vrtnic na oko odpraviio blegCavico. zveder. Mrzel obkladek okoli glave omili glavobol. in sicer od iuliia do septembra. Solakovanie z vinom. Vino. all splakulemo s popakon cvelnih lislov. Vrbovec le nad vse zdravi'no sredslvo za prostato in niene tezave. Sladimo ga z medom. Nekai kapliic toplega preyr. ker ie steblo krhko.l r. zene tudi na vodo. Vrtnic ne gnojimo z umetnimi gnojili in ne Skrooimo s oesticidi. ubija Vrednik I | | bakteriie v ielodcu in dreves' iu. Pomaga. Pri vnetem gllu grgramo. aez nekai minut orecedimo in popiiemo2 skodelicinadan: eno nalesae.

prepreduje poapnenle lil in iako tako usravrla stalanle. Zelie v kadi je tfeba skrbno pripravitiza konzerviranie in ga tudi v kadi skrbno distiti maslene kisline in kana. veca odplrnost proti mnogim boleznim. ki nai stoii v globoki kleti. nanoAena v olivnen olju. l[Irs je vrsl.i kot obkladek zoper zalrdline v doikah. sveze iztisnienem soku iz gomolja. Lahko kuhamo pol vode in pol vina. ZErElrA Aolm gnuSolols -h. I . Zandi 'aznih sori je kislo zelie 149 I | l. Zet6na le v vseh oblikah zelo uainkovita dieta za sladkornike. V liter kropa damo kakih 10 listov. sok tepo urela mesecno pelilo. leymo in vodenico terlolSdavosl: vta namen piiemo veikrat po 2-3 jedilne z koleraba in repa. Pomaga tudi zoper prhliai. odpravlja gliste. prepreeuje poapnenie ril strupi ne gredo v Kn. Ce se voda zapira.le nastopiti motnie. B. skuhamo iible in sesek i?n koten z vinom ali vodo v kaso in jo v vfedki gorko polagamo na mehur. akne. Sok izboljsa kri in ugodno vpliva na prekrvavitev organizma in sploh na cirkulacijo po telesu. ranah. color zelo cenjeno zelenjavo. Tako snovi ne leZiio v 6reveslu in srrupr.kuro. Zdravi bolezni. I Zdravilnih snovi je najved | | .1. koinlh lazpokah. prikuha. solata in 5e drugade in udinkuie krepilno na ves otganizem. Sok zelo pospesuje izlodanie seda. Kuhana pa je zelo prijeina. omenimo samo glavne zdraI Zlice soka. gomolje pa kopljemo od srede septembra do zime. ekceme.. ali samega ali pa me6anega drugimi sokovi. Pri vnetiu ledvic zetene ne smemo uzivati. okus surove zelene je disaven in oster. Sesetljan svez koren potagamo na p'l. Gojijo jo po vrtovih kot I |. Vd. ker povrh vsega zelo pospesuje preba: vo. Zaradi mtedne . izyine in lane. Zelja nievelikoohro!. Sveza sleb/a in /lste nabiramo od maja pa do konca avgusta. slabem ielodcu ter nsie$enosli. ker bi ulegn. vneue ven in ceto pri levmi. prepreduie gnllje in vrenie. v presnem. da ne bo sok grenak. ker vsebuje obilo vitaminov A. Sok je izvrstno zdravilo zoper plotin. leno Crevesle. ie pa tudi moano zdravilna. Namesto soka uzivajmo 5e raie zeleno kot ied. kr6lh v plsih z napadi strahu. Zelo pomaga pri pliudnem katadu.ne-greoo kri. Cvete od junija do septembra. Sladkorniki nai zeleno raje jedo v iuhah in omakah. Smejo ga jemat. Jemljemo ga 3x na dan pred obroki. udinkovito pomaga pri opeklinah.lw. napenianiu. l@ t39. a ga odsvelujejo nosednicam. pa Se srce mora bit: v redu. pospeSrje iztreblianje. Pliucni bofnfkl naj pijeio mnogo tega daja. ki jih povzroca pomanikanie vltamlnoy. no. Ta naj ne bo pretopla. vilne lastnosli. Pri koinlh bolsznih nastrgamo zeleno in jabolka skupaj. Zetena kot zadimba zbuia tek kot iuha. Tam se sadie in sploh sodivie drii sveze do pomladi. Ureja krvni llak. ozebllnah. Zelena v 6aju odpravlia prhliai in krepi lasi5de. Vsak dan spijemo pred jedjo skodelico daia lz cvetnih listov vrtnic. lSlas. pa je celo premodan. gomoliasto. Za ozimnico so najboljse globoke kleti z ilovnatimi tlemi. le zelo zmerno.saj spada | med tudi cvetada. Uporabljamo predvsem glavnato zeue ali sveze kot zelenjavo ali kislo iz kadi. Za bolne na ledvicah 148 kisline je k/b/o zelje zdtavilno za bronhitis. Revmatlki naj Wi kopanju wae)o v kad nekaj prgiSd vrtnic in bolezen se bo umirjala. Brfusloa olordooa . de si a tem umiva_ m0 0lav0. odebelieno koreni- zEtJE 140. C in E. kier jedo veliko kisrega zelja. Po' zdravilnosti orekaia zelie mnoge zdravilne rastline. stebel ln listov. I Listov jemljimo 6im manj. Je dvoletna zelika z mesnato.nice ndsl namoAiio v Zganie za masaZo. Vftnica. dodamo poljubno orehov in sladkorja in uzivamo za krepllev krvl. prikuho in solato. urela krvnt flak. Vonj zelene je nekaterim ljudem neprijeten. Ohrania dtevesno flolo jn io normalizira. Naivee starih in eitih Iludi je tam.

naj sroj pokrito 2 Lri. Te snovije najvea ravno v zeliu. Liste splaknemo in po ikamo. orcxltn mandetlnth. ztMzELEt[ Ilnca mlnol l4t.oievi konici za naslete bolezni. Rano najprej umiiemo s kamilidnim dajem. ga je treba vedno mesati do poiovice z Zajbljern. Zdravljenje lraja 4-5 tednov. Ta cai ie dobro pit. . obiutek strahu in lesnobe. Ta je dober tudi za grgranje pri vnetiu I l. ZLnanie: zdrav. Presno zelie kot so/ata le nad vse zdrava hrana zaradi mnooih vitaminov. Vzamemo 3x po I veliko. Sok zdravi razna vnelja tankega in debelega drevesia. ze. angini in zasluzenosti 911a. mineralnih in drugih za lelo potrebnih snovi. Jemljemo ga 2x dnevno na. pied o'avnihi obrokiali pol ure pred spanjem. polozlmo nanjo list. belem toku in driski. ker vsebuie vitamin U (protiulkusni faktod. @ itosednice ne aaj l- V njem so odk. ve. lma malo beliakovin. raie ga uZ vajmo v dajni nesani_ c npr.ucrnKovrn. gfla.prlmerno za plotinske bolnike. Je res ludi pozimi zeten in je simbol nesmrtnosti. Zinzelen zniZuie klvni tlak. saj ugodno vpliva na sluznice drevesja in ielodca.ilico pred iedjo. Vdasih pokriva kot zelena preproga velike ploskve.a z mzelen iaiSa manjsa depresivna stania. pa Ludi braz klonid_ni katar in kaSelj. de in 'odprte noge*. ldedkah. anginirn zasluzenostig a. Lahko ga tud posusimo in imeliemdv prah. ki blaziio starostne teia. cvetiem Oornarandevca. UZivati je treba surovo zelje. - hn.egov aaj pospesuje izlodanie vode. idrav'. zlmzalen zimski mraz ne more I l. Ni boli zdravilne in cenejSe pijale. Ker le zimzelen oster. razie. Sok zelnatih listov zdtavi dlevesne in ieloddne 6ire. Za slabotne. L/bte riabiramo tik preden zadne cveteti in iih v Sopke povezane sudimo v sendnem in zraanem prostoru. treba pa je vedno pripraviti svezega. kol so: iivini nemit. ie or:sladkotni . Meniamo dvakrat dnevno. dez pa gazo alivolneno ruto. Tudi za opekllne le dober. z nti. koinih izpusdaiih. Zrasti zelo up0rabec kot dodatek h eajnin neianicarn. N. Ta obkladek se obnese tudi pri pasavcu. Zaradi obilnega vitamina C prepreduje skolbul pri otrocih in odraslih. Z obkladki z zetnatini listizdnvimo tezko celjive 18ne. Kislega zelja ne smemo dolgo kuhati. Tako nor. zato naj ga uzivaio sladkorniki. sk"pai s Se. A. oteklih mandeljnih. Lahko pa damo med kuhano zelie za detrtino ali celo tretiino suroveoa zelja. sl(upal z glogovim cveljem.i. me. ker mu tudi Skodovati. tudi neKal. enkrat na teden pa na teide izpill skodelico zelnice. sitnost. debelega ilevesa in hemoloidih. zaostale otroke. de nita sopojav kaksne druge bolezni. Z'mzelen gasi2eto Je koine izpus6aie. Zlica rdrobljenih stov na 2lvode. pljud. Zaradi aikaloidov pa smemo samega le zmerno uporabljati. saj zelo blaii boleiine. iisti kri. grmovju in jasah. Lahko uporabliamo tudi sveI I smeio jemati zimzelena. kt prepreeLlejo rast raznih novoworb. Cvete od aprila naprei svef lo modro ali viiolidasio. Zadetnaielika se zdravis sokom klsiega zelia. Cal listov pomaga pri krvaveniu iz nosa. ki ga pomesamo z ianenim oljem.n jo lud.so.r izmivamo kozo.rtianzevko. dopolniuiemo zdravilnost groga pri slini miSici. Baste najraje po bukovih in mesanih gozdovih. pa: pred vsakiT obrohon naj bi pojedli 2-3 red:lne 2iice surove[a zelja. prebolevnike ie zelie naravnosl resilno.

Umivanje z Zaibliem lase krepi in jim daje lesk. Kot zaclr?bo dajemo liste v iaboldno potico in pito.ala star rimski preqovor: Zoper silo smrti je Zajbelj na vrli. glede tal ni izbirden. ko odstrvljdjo otroka. Raste veainoma po gozdovih.ielo tajno neianico Zajhlja in rmana v enakih delih 2-3x dnevno. sicer rad odmrie. Prav tako parne kopelizdtavito mehul in mokila ter lajsajo teiavno moklenle. potezejo pa se vnetia irevesia in ielodca. ki imajo tezave po porodu. Hercegovine in po | . Crne gore. dase obvarujemo okuzbe. Nabiramo nlade poganjke in /lsle. Te zadimbe ugodno vplivajo na prebavo. uleze. naj popije po 2 skodeJ.ci lega daja dnevno. pomaga ob meni. tavzenlro:e pliuda. zlatcnlco. zdlavi po potrebi damo Zlidko II | . talllla. Kogar je zadeta kap. Kot ial je uiinkovita pri dri. zdravijo ekcem in garie. ietra. Laisa sladkorno | 'l I bolezen. Cvete lepo rumeno od iulija do oktobra. pomiria iivce.jevega iaja vraia apetit. vnete mandue.ZlAtA S0lld{90 rlrgdur0a R0ZGA h1f. dile in gnoine rane. Rad ima sondno lego. vnele ledvice in vneti mehur. Grgranje z Zajbljem in splakovanje usl z niim ohrania zobe zdrave in lepe in odpravlja neplijetno sapo usl. Zajbljev daj ustavlja modno potenie pljudnih bolnikov. Skuhana s svinisko masl)o poslelio. zradnem prostoru ali razprostremo na papirju. hitro zdravi ubode. vodenico. Uporabljamo jo za izlodanie ledvienih in ioldnih kamnoy. odvaiati vodo.T 142. vnetiu g a. vneto | ustno sluznico. ustni gnilobi in maiayih zobeh. po I dneh precedimo in izvleaka in Zaibelj. rozga je antiseptik in zdravi razna vnetia. naj jemljejo to zeliSde. Dodajamo j: brinje. stoldeno in polozeno na lane. pomaga. Gojijo ga na vrtovih. gridev. bolj | I I pa v raznih mesanicah. cotoIl ZAJBETJ 143. prinalezltivih boleznihjetreba pridno pitita daj. Za spomladansko zdlavuenie dodaiamo zlato rozgo drugim zelisdem. ki moeiio grgranle se obnese pri davici. Popiiemo lahko 3 skodelice na dan. preden cveto. Vsako tretie leto ga je dobro presaditi.' olokih. zlahlca. Kot Aini prewetek n le dobto nazilo za rane. samoraslega naidemo po dncfdlls-h . Caj iajblja pomaga pri protinu in revml. Natiranje s dajem se obnese pritresavici. Sfadkorniki naj p. gdo in irelo. Zanimivo: raheldajpotenje pospesuje. Prikoinih boleznlh pomagajo kopeli vedkrat dnevno v odvaru Zaiblia. DojeCe matere naj pijejo ta daj. Bule in 6ire iz 152 153 . skah. lajsa astmo in osfoyskikalell Sveze listje in cyete. Uporabliamo jo tudi samo. modan paga zadriuje in prepreduje. Hitro oa oosusimo v senci. ne pa spodnjega olesenelega stebla. Za druge jedi dodajamo Zajblju Se petersilj in z6leno. I posekah. Lahko pa liste nasekljano in nanoiimo v alkoholu. Pomaga otrokom. Nabiramo io. Zenev meniin po porodu. obenem pa posredno pomaga zdraviti tudi prolin in leymo ter razna koina obolenia. PoveZemo v Sopke in obesimo na sendnem.natih predeiih Primorja. zdravi listule. drgelanje udov. Rezemo gofilo polovico. Zaj-blj. Porodnice. tadrlr I I . ker 6isti kd. nahod in katade. pubertetnikov.om. Priielodcnih teiavah se ob pitju Zajb. . Dalmacije. odpravlia nagnlenie k splav. iasah in - S6l$a lzredno zdravilnosl zaibljaiz. v kozarec vode za grgranje. gnm Je do 1 m visoka trajnica. Zlata |. Tudi nosednice s pridom popijejo po 2 skodelici tega daja na dan. Zaibetjje namred baktericiden. ko za6ne cveteli. tezave v jelfh in ioldniku. Zajbetj je tudi zdravilen za Zenske teiave in bolezni: zdravi beli tok. Cajgrgramo. obautljiv pa je na veter in mraz.v ialdistidihala. Cisti dihala.

[n.:na. Xer lentkelj zoZuie 154 se obnese zasluzena dihala. Kadar so vedj. saj ni nid manj zdravilen kot ze. 144. zdravi irevesje. ki smo jih dobro stotkti in zmesali. Rekonvalescenti in iiydno razlvani ljudie si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 tilru sladkega vina namoeimo za J0 dni oo do'o zrezanih Zajbrjevih 'istov. Za dajno Zlidko Zeniklia poDarimo s % | kropa. io umi vso zel s korenino vred. naj bornikiz angino pecto s. je bolje. oevairo nanie obkladke.. Lajia teiave pli menslluaciji.odlitno.h iz Lajsa pr: pri griii. Popijemo po 2 skode. ZEliltGtJ Sanlculr crmlaGa . Obhtadki iz stolaenk listov auijo vse vrste ran in ustavljajo krvavitve. ielodec. odpravlja ustih. trombozo. od 20-50 cm visoka kainica. lajsa kaieli. Zmanjm0ramo | I | l. izpiramo ali grgramoi utriuie maiave zobe. ustno voflinoln bolno ilelo. kgpilare. otektinah in treinordiOin. in bolj gnojni. Zenikeli s koprcem.ena rast. oevaino . pri kruavitv. ae z niim z EMd {I . Korenino kopliemo leseni. iire v ielodcu. Nabiramo cvetoie zeli6ie s pritliinini listiwedln susimo v sen- I I.eajzdravi pomaga izlodati. pomaga pri pliuvaniu krui. Raste v boli vlaznih listnatih gozdovih. Zdraii (oine izpuiiaie. popijeho galo 2 skodelici na dan. poprovo meto protidriskiinnapenianiu. skrbno umiiemo in skuhamo z medom v ielo zdravilno sredstvo za nastete lezave.zdnu-i)o obkladki iz stov zaibtia in kopive. ker reddi stuz ih io Zdravi vnete dlesni. iisti kd. bolna pliuda. ie jih izpiramo s daiem iz zen-iktja. jemo in prevido su6imo. Kumrno. Cai Suje kruni tlak. sklerozo. aez l0 min odced:mo in uporabimo ra Call obktadke: izpiranie ati gtgranle. Po jedi vzamemo I ve. vienimi boleznimi ne pijejo tega daja. Posuse- no k0renino zdrobimo ali zmeliemo v pragek Okus ima nepriieten.ra. odDravlia afte v ustih poDiiemo utriuje majave zobe. Cvete belo roznato od maja do juliia. vedii boli onoini. zato ial sladiti z medom. nllo0tcd Je zelena. dostikrat Pa ci. Uporabliamo lahko zel ali korenino.:c na dan. La notranjo uporabo pa popiiemo po 2 skodelici na dan. ledvic in. za pozimi pa pripravimo orasek Zeniklia.ko Ztico teoa zdfavila. Pomaga pri podptutbah. s katerimi se priiemaio obleke.je ae zeniktja. Plodovi so glavice s kaveljdki. z led. poletiizkoplje_ mo rastlino s korenino vred.

106 Depresiia. 118. 130 -tuberkuloza. 19. 128. 74. 129 -kronidna kuzna bolezen. 56. 130. '112. 104. 120. 35.41. 140 -lloro 39.30. 41. 135. 110. 74. 112. 92. 93. 1. 141. 91. 123 -vnetia. 15' 19' 156 51. 1. 144 -kronidni katar. 80. 119 -vnele. 125. Bruhanie. 99.118. 84. 14. 86. 1 13. 130. '142. 80.26.129. 46. 39. 35. 128. 116. 96.25. 89. 52. 113. 95 -v ustih. 73. 137. 39. 106 -zasluzena. 70. 63.pospesi. 36. 81.43. 109 Artroza. 84. 30 112. 142 Debelo trevo. 88. 142. 33. 19.96.141. 123. 58. 18. 11s. 48. 77 . 52. 1 1. -razkuzuje. 109. '!14. 65 Edem (oteklina).46 -kti. -zajedalci. g. 16. 60. 48. 128. 130. 143 Glas negule. 66. 87 Astma (naduha). 99 Garie. 88.28. 83.84. 63. 40. 6' 7.4.142 -dihala otrok. 122. 43. 88 -katat. 139 Arterioskleloza. 76. 100. 85. 122 -povzro6a.144 Apetitpospesuie alivraea.vnete. 144 fistula. 87. Celulitis. 128 -perforaciia. 11. 116.36 -v -v brazgotinah. 19 Bezgavke. 123. 53. 142 -izpadla. 35. 113.56 47. 118. 26. 83. 131. 85. 56. 40. 59. 26. 95.127 . 116. 120. 50. 36. 9. 36. 17. 72. 63. 44' 49. 124. U. 68. 83. 81. 95. 40. 138. -zasluzeno. - boleei krdr. 69. 69. 35. 49. 40. 39. 118. 124. 111. 122 -v rodilih. 104 Doienje. 79. 143 Flegmona.30. 60 -zatrdline. 71. 82. 106. 84. 22. 121. 118. 83. 83. 133. 57 -gnoini.2. 7. 8. 76. 118. 105. 123 Dlesni.144 -kronidna. 78 -obkladki. 58 . 137 -na roienici. 72. 33.12. 48 -bradavice razpokane. 9s. 111. 52. 7. 36. 131. 98. 95. 127. 17. 63.17.31. 126. 81. 42. l.preutruiene. 13. 14' 17. 81. 142 . 114. 77. 41. 142 119 -na Zelodcu. 129. 140 -onitie. 94. 123. 94. 94. 19. 4. 130. 135 Bronhialni katar. 13. 7. 71. 42 -izloEanie sokov pospesuie. 61. 76. 18. 39 Davica. 33.88. 135. 41. 41. 128. 94 . 115. 11. 19. 52. 97. 82. 85' 91. 70. 143 Doike . 1. 62. 36. 143 -pri doiendku. 81. 128. 137 Absces (tvor). -krvi. 134. 43. 14. 15. '108. 92. 100. 144 Divie meso. 75 112. 85.20. e.65.84. 93. 129. 143 -pri starih lludeh. 48.4. 39. 46' 97. 70.52. -iir. 111.pri novoroieneku. 82 -koio.'109. 75. 1. 106.27. 132. -akutni. 2. 96. 19. -telo bolezenskih snovi. 20. 116. 73. 57. 74. 30 eist . 47. 34. 42. 73. 120 -kronidni.Stramo lmzalo Stevila v kazalu pomeniio zapoledno Stevllko tastllne' erevesie. 63. 37. '138.2. 96. 126. 24. 98. 66. 41. 120. 58. 48. 48. 83.22. 79. 45. 83. 134 -otekle. 41. Alerqiie. 92. 19. 118. 137. 141. 38. 118 -zaradi skorbuta.51. 1. 122. s9. 123. 5. 34.pospesuie delovanie.20.52.34. 102. 110. 15.31. 119. 137 129.144 107. 50. 1 15. 143 125. 78. 38. 50. 12.-37. 7. 112.50. 56' Botiast. 133.72. 92. 15 sinusih. 131.21. 18. 107 Glasilke . 35. 41. 1.62. 112. 1 Atte. 30. 1. 113. 47. 42. 131. 133.142 Beli tok. 2. 105. 106. 71. 121' 144 -v spodniem Zivotu.8. 124. 26. 96. 117.81. 62.132. 120 -katar. 119. 63. 141 Degeneraciia hrustanca. 1 17 Dusevno naprezanje. 86 '115' 127' Bledidnost. 88. 3. 57. 133 -bri otroku. 139 Drgetanie udov (tresavica). 53. 75. 107 AmDutaciia '108 lnjina. 126. 123. 115. '107. 83. 111. 39. 24. 107 -na iivdni podlagi. 135 -krei. 85. 52. 86 Dusevne bolezni. 11. 13. 125 Driska. 19. 94. 60. 143 116. 140 Bule. 126 -astma. 46. - 108. 123 -leno. 141 -vneta. 132. 118. 89. 62. 65. 19. 96. 107. -bolebe. 51. 131. 72. 45. 141. 140.141 Dihala. 73. 1 . 50. 21. 86. 54. 46.137. 36. 116. 105. 54. 124. 128. 57 -baKeriisko obolenie. 93. 92 eebelia qriza.73. 113' 138' 144 Akne. 30. 42. 18. 134 Bradavice. 94 Bistri duha. 22. 107 Glavobol. 101 Gangrena. 39. 112. 5. 118. 131. 138 Bolhe. 131 Boledine. 113 . 8. 39. 19. 140 ureja. 134 -v spodniem delu trebuha.9. 61. 78. 81. 107. 113 -otekle.11. 120. 69. 120. 135 Danka 27 . 78. 39.23. 54. 94. 123 -krvavitve. 115 Ekcem (izpusdaj). 17. 122. 15. 14. 129' 130 - . 1. 45. 103.113.37. 12. 39. 73. 97. 134 -inhalaciie. 140 -po noselnosti. 56.ustavlia. 54 Dusevna preobremenitev. 84 -v ustih. 49. 17. 1 17. 21. 130. 129' 138 22. 140. 20 -napenjanje (vrenje). 94. 60.125.3T Furunkli.37. 6. 21. 63.dihala. 82 -pospesuie izlodanie sluzi.21. 1?. 1. 140 -mladostne.122. 18. 75 Ciri. 93. 27.

23. 126.rrrs'li39uni. 93. 110. 118 -iz drevesa. 20.jf'3 -'.71. 65. 83.11o. 51. 159 .^^ oo. 15. 108. 35 Kosti . 97. 73. -starostni. 125. 30. 13' 25' - nedista. 133' 135' lsias.. 143 .: Bl: ' 141' gB: - ranien.r' 82. -hraoava. 83' 86. 3.. *. 85 -rak. 93 nr. 30. 57. 85 -poskodbe.36. 18. toz. 101. 108 Krvav izmebek (izpliunek). 30.. 115 -v drevesiu.96. tzt. 142. 9. 34 Jedmen na vekah. 123' 143 Kapilare . 9. 45.o. 94 Gnoina'zanohtnica. 84. 109 ". 35. 81. 76 iz. 51. 129.86.54 -zatrdline.:?lii€:i b'.56 KoZa "tJ.u. z. 82. 13. o. n. 46. 77. -ledvic. 12 -iz Zelodca. 140 Karbunkli. 131 -pri otrocih. 2.3. 82. maternice. 1i9. 117.8. 2. lf -tuberkuloza.23. 17. 51. o'. 61 124.3T *""lili'l 2s. 3l: '. 98.36.] tzb.:: . 86. 1i2' 128. ou. s8. 113. 96. 128 -Zelodec. tgg.31 Jezik if.3T Gnoini izPusdaii kopel' u5 Gnoino vnetie Podkoznega tkrva llleomona). J3'"i o? "f0.47 71' 106. 39' 49' 54. 84' 85' 95.?li 33: .pretegniena. 28. 39. i:l'. 67.llli#lii ?llili4.86. - sredstva za. 54. 108. 89 -olroke. 96' 112 -glasilk. 30. iJ # . 69' t\g. 89 -v Drsih. *. 121. 96.llf..99 -tz secll.9.93.90. s+. 71. ffi [Tl'. 128 . 126. 107. 119. JJ. 113.143 1E:. Kri. 118 Katar {olei tudi Pri '141. az.26. tgz' 137 144 HerDes. -ietibni. 46. 5' 21. 109 Krene Zile. 138 119. 107. 125. 100. 100. 15 -laiia 1 17.9. 39. 125 112. 42. 124.64 Krepdila za: -lasisde. gt. 140 Glivice.li3.. 123 -iz danke. 97. 19' 40 42' st-. 32. 12. 13. 98. 9.. 36. 19 Koprivnica (urtikariia).22 -zastaran. s4. -vnetie. 5 - izousdiii.43 zs. 99. 122. razooKana.u. i4. 107.45.59.143 -zasluzeno' 141 illaSloi?'i9'. 132 .45. 129 -ohlapna. 121.. 86. 54.29' 34.'i. tzt -po operaciiah. 120' 133.61 Krasle.95 -sDomin. 141.. 144 -iz ledvic. 112 -met: -ob prstov. 14.gniloba. 115..ii. 98. 95 '135. 61. rz ill3.50 117' 118 -oslovski. 82. 25.144 61 134' 140' Krvavitv. 4. 115.!l?I3. u. 2.ii 117. 22' lss 134.92. 144 Krvava oriZa.vneti. 83.i3i. 113 -notranie. 83. 84 -Zoldnika.til. 4s. 119. 59 -bomirll.6noienia -zastrupliena. . 61' 69' 70. 57.. * '106. 144 -vnel.40 oo -i<rvavi izmedek.: 115 iil)i:?5:l11tn.54 -iz zlale zile. ir:". 139..iz. 23. ru. 45. ^^ loo Kozne bolezni (dermatoze).vneta. sn. 129 -vseh vrst. 127 -ob menstruaciii.pregosta. 78 ff:'lt ll. 100. '19: 109 Kila Kita oroanih). 120. -raziede. 130. 66 Hemes zoster. tgz. tgl. 1 13 kronicno vnele' -"33i1 *. 31. 36. 4. . 110' 122' -ookaslievanie. 36 Hlil:ilK ' 63. 113. 109.62. 95 . 117. -. 97 -maternice.bole6. 48 Kolera. 144 Krvni slrdki. 47 -misice. 141.129' 143 o1 )l: lJ. 107.izbolisuie. eg. 5. 119 o'ptf o 109. 21.60. 7o' 7j. .tl i 3i.ii.27 ' 124 -iz -iz nosa.!'ff-#. 75. 113' I 6. 133. 112 Gnoienie odpravlia.". be. 95. 128 . 23.54. 9. ptiyi. 112. 128 -delovanje ureja.21.pri griii.Jil'0. 130' 141' 1M "ol 1' 17' 4b. 74 Kriz . oa.1X. 112 -iz dlesni. - ii'l1 ll zz' oz - doiendkova. 129 llE' -z izmedkom. 126. 122. 100 . 128 -oroanizem. 80 -sice. 143 -zama56ena. eo. 19.1liil. 107.1g. Kolcanje. menslruaciji. 67 Posameznrn -ielodca.' I -i.ltir.41.-12s. sg. 116. 5 .t'ioi nno. 85. 110.T..'f ii. 16 -obrablien. 117. 1. vo 72' Holesterol in mascobo odstranlule krvi.n. tza.']l 62.46. 30. 4J.. 95. 120 KrCi (qlei ludi pri posameznrn organlnt. 108. 84. 138 . 141 72.. 139 -v iebuhu. 66 4. r. lt. 37.70 Kap.1: i 33 Jaidniki . 92.39.krepi.#liol 41. - lisaii. . J3ft i"1' 22.04.1 158 j10"s"n".. 100' -i.44. zz.Ll?. tot.37 - -- l:iii:ji. tzt. 139 -6isti.1ir3li. '100^ . 134' 138' 142. es. 5 -mehuria.49 -v prebavillh. 131.?i'f #iiil: i i 33: i l3: 1'. 4. 133 '11'.

116. 105. 59. 41. 53. 17. 79 Malarija. 134. 23.pekoae in utrujene. -Zile. 58. 131.31. 5. 108. 7. 133 -pesek.142 Mokrenje (glej tudi Sed).landeljni -blesdavica. 47. 38. 19.47. 67.70 -zamaSen. 110. 99. 91 previsok. 11. 98. 129. 108. 111.92. 143 Ostrino vida krepi. 57. 12.5T. 69. 83. 134 l\. 132 . Nohli - Omotice.29. 52. 66. 18. 134. 131. 15.133. 160 . '100. 92. 124. 115. 107. 42. 20.Krvni tlak. 99. 133 Nahod. 93 -povedani. 1. 131. 24. 11s. 116. S0 Ozebline. 103. 71. 125 Oslabelosl. - l/igrena. 141 - iim pomaga. 39 PikiZuzelk. 134 -vnete.88.71. 85. 16.83. 19. 66. 84. 43 Otrdline. 122. 34. 110. 90. 3. 109.ia Ledveni usek. 116.. 93 -vnet. 35. 125 -vnete. 62. 112. 83. 83. 61 . 125 odvajalo. 42.66.52. 100 Nespednost. 86.74. 110. 84. 82. 85. 36. 52. 134 Nagnienje k splavom. 19. 78. 70. 89. 135 Lasisde. 132.73.7 27 . 132 Odpornost 127 1. 82. 133. 128. 17. 144 -eaSe. 2. 84. 127. 40.54.144 -moten. 19. 69.112 -zniiuie. 85. 5. 143 Otekline. 94.70. 45. 93. 29.. 72. 139 Lisaji. 84. 49.125. 89. 95. 76. 69.99. 56.81. 119 95. 110. 108. 22. 40. 58. 116. 92. 90. 124. 122. 121 N. 129 - nizek. 81. 116. 19. 72 -na86 ali pretegnjene. 41. 62. 75 -proli splavu. 132 P\uea. 125. 127 -mastni. 16. 12. 119. 142 Levkemija. 12. 139 raet qq -mtzle. 94. 46. 135. 12s. 121. 9. 18. 73. 69. 84. 43. 27. 19 Pasavec. 86 -otekle. 68. 40. 130. 93. 140 Ohromelost.57. 51. 79. 86. 143 l\. 92. 129. 30. 117. -mi5i6ni . 47. 131. 100. 81. 53. 41 .utrujene. 82.99.31. 132. 17. 134 -krmezliave. -zarasli. 85. 52. 85. 120. 99 - otekli. 1. 107. i2O. 103. 1 19 -trepalnice bolne. 117 -vnelje. 30. j35 -razjede goieni.9.8. 65. 81. 112. 129.78. 109. 49. 120. 13. 8. 39. 100. 129. 138 krhki. 60. 66. 129. 53. 102. 131. 94. 4 -zaprtje. 136. 108 . 56. 122. 115. 115. 12.77. 34.141. 61. 125. 14. 131. 115. 4. 112. 70. 110 -ae Strkne mast. 143 -jim Skoduje. 134. -okorele. 115. 111.118 [4olji. 75. 112. 17 62.29. 141 -mrene.127. 69. 23. 7.44.22.potne. 9. 2.46.28. 75. 22. 132.73. 65. 13. 42. 14. 97. 65. 118. 107. 7. 'j. 4. 79. 139. 142 -prhliaj. 86 - -kamni. 30. 28. 140 19 -proti prehladom. 100. -bolet. 34. 17. 21. 80. 86. 65. 105.27. 133 Mi$ice . 39. 142 '16.39. 129. 33. 12. 96. 85 Obrvi izpadajo. 7. 28. 27. 82. 87. 143 Nalezljive bolezni. 122. 107. 119 -oeesna veznica vneta. 143 Napenjanje. 58 -krepi. 113. 81. 98. 34 -krai. 137 -kamni in pesek.pri protinu.20 Krvomok. Oslovki kaselj. 13.62 Nos. 62. 133. 106. 52. 1 19 -mre:nica. 14. 68. 47. 125. 85. 33. 50 Odrgnine. 52. 100. 16.7. 121.78. 24. 33. 45. 38. 143 118 Neplodnost.80. 139. 58. 116 -lasne korenine.99. 138 Paratilus.24. *udarjene. 39. 19. 3. 99. 124. 111 Noge.48.47. 64. 80.. 117.57. 53. 85. 20. 92. 118.66.92. 86 Ledvice. 138. 100. 100 111. 135. 78.125. 119. 93. 93. 109.112. 1. 54. 84. 12. 46. 69. 105. 9. 49. 70. 4.57. 65. 72. 5. 29. 31.madek". '17.87. 56 Modenie postelje. 108. 74. 108. 57. 26. 119. 115 Neprijelen zadah -oslabele. 68. 11. 47. 96. 127. 80 Pik kade. 138 111.39. 50.73. 133. 109. 139. 130. 17. 52 Ospice. 64. 51. 135.144 . 42. 116.131 Luskavica. 139 Naval krvi v glavo.9T Kurja odesa. 138 lllrdes. 112. 129.142 -bruhanje ali slabost. 111.13. 92. 131.112 bolede. 112 107. 138 -^^cnaa. 74. 138 Opekline. 108.27 . 134 Neiesdnost.63. 100.bolede. 132. 34. 78. 57. 123. 131.112.39 . 46. 76. 36. 86. 25. 59.87. 138 -boleaine. Nosednice 11 -sonane. 25. -kaIat.laternica. 1. 19.31. 125. 35. 98 -vnete. 59 119 -telesa.6. '13. i09. 126. 106.95. 61. 134 Mrzle noge ali roke. 108.23. 129.16. 87. 23. 78 - io ktepi. 133 NeNoza.127. 99. 15. 65. i0g.lozoliavost (akne). 72. 96. 116. 129. 91.70. 127. 108.46. 85.17 -polipi. 1 . 106. 48. 18.21. 44. 135 -ozeble. 94. 98 odi. 127 Naglusnost. 18.71. 62. 140 Pege sonine. l\ilehur (glejludi Sedila) . 107 -vnetje kronidno.9l Nadledvidna Zleza. 17.19. . 161 . 130. 61. 1. 89.74. 143 -solzenie. 8. 53. 86 Omedlevice. 100 -vneti.katar. 111. 60.9 - iz ust.91. 79. 42. 44. 82. 135. 98. 94. 124. 120 -vnete.132 -skleroza. 6. 108. 37.47. 139 Lasje izpadanje. 53. 136. 86. 140. 119. 82.

46, 50, 51, 52, 62, 65,70,72,

-motnje,8, -

12, 41, 50, 51, 54,

73, 83, 89, 96, 97, 100, 117, 120, 122, 124, 125, 131, 132, 135, 137, 138, 141,143,144

61, 69, 75, 89, 92, 94, 119 pospesuje, 24,70,119 prebavne Zleze, 31, 42
'106,

-kozne tvorbe,

61

56,57,59,

kopeli, 2

-disti, l
-gnojenje,73
-ietika

Prebavila, 1, 22, 26, 45, 49, 65,
131, 138

rane, 51 -na ustnicah, 132 Rane, 3, 19, 39, 46,

-

-kronidni, 21, 124

-obkladki,30,62,99
Rodila, 58, 78 Rozenica - motna, 59 See (glej tudi Mokrenje), 29, 31, 48, 74, 76,77,83, 112, 135 -z beljakovinami, 13, 69, 100 - izlodanje, 13, 16, 38, 40, 44, 69, 80, 97, 98, 103, 106, 107, 109, 11 1, 135, 139

-kalat, 7, 21, 22, 36, 51, 57,

-

glej Tuberkuloza
77,

-krdi, 63
Prebolevniki (rekonvalescentj), 35, 50, 76, 86, 103, 143 Prehladi, 8, 19, 41, 48, 63, 69, 76,

63, 83, 100, 101, 104, 107, 113, 117, 125, 127,131, 137, 138,

-

razkuzuje, 26, 131

140,144

79, 118, 120,132, 139, 141

-gnojne, 19, 30, 46, 62, 63, 65, 69,93,95,'t01, 142
-krvavede, 60, 112
matern;ci, 125 mazilo, 70, 80, 81 , 138 -notranje, 30

-krepi,45,94 -obiutliiva,9l
-otrdela, 128 -tesnoba, 46, 117

86,127, 128

-na

-grla,65

-

-zasluzenost, 36, 58, 59, 68,
137 Pljudnica, 9, 17, 30, 33, 34,

-Noti,72

-odpornost veda, 52, 119,127

-izlodanje pospesuje, 3,

4,

10,

-prebavil,70
-spodnjega deia telesa, 98

-obklAdki,21

14, 23, 28, 29, 31, 35, 38, 52,

47,51,

-

uSesa, 19

56, 62, 64, 73, 83, 89, 91, 94, 97, 121, 129, 130 Poapnenje - zil, 4, 18, 25, 95, 111,
140

Prekrvavilev, 17, 19, 20, 34, 47, 54,

-odprte,54, 108, 109 -posip, 66 -pospesuje cellenje, 7, 18, 36,
51,
91

53, 65, 79, 84, 91, 92, 117,127,129, 130, t37,
'142 izlodanje zavira, 53 - krvav (uremija), 78 - uhajanie, 1, 9, 25, 112 Sedila (glei tudi l\4ehur), 1,

108, .t41,

58, 69, 79, 89, 100, 115, 128,

-

-osranika, 33
Podancice, 18

Prelezanine,60
Presnova, 36, 72, 77, 83, 100, 106 Prisad zaradi notraniih poskodb, 95 Prostata, 54, 92, 110, 136 Protin (putika),7,9, 11,13, 14, 16, 25, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 38, 40, 43, 44,45, 46, 47, 53, 54, 57, 59, 62, 65, 66, 68, 69, 72,

-

139 srano koronarnega ozilja, 33

-nzkrZuje,75
-stare, 69.l35 -urezne,
Razdra2liivost, 33 Raziede od kislin. 125 Razpokana koza, 43, 60, 62, 66, 117

7,

13,

-

16, 25, 45, 49, 90, 91, 112, *vneta, 12, 16,36
Sedna kislina, 29, 50, 56, 135 Sedni kamni, 13,27,35, 44, 49,72, 93, 94, 100, 11s, 127 Seneni nahod, 70, 84 Siva mrena, 17 Sklepi, 14, 43, 56, 125,135 Sklepni revmatizem, 43, 135 Skorbut, 40, 134, 140 Skrofuloza, 85, 94, 106, 128

Podplutbe, 80, 81, 92, 115, 125,

129,144
Porod, 71, 73, 95, 96, 142 -krepdilo pred porodom, 98 -mehaa porodne poti, 113 -olajsuje, 89, 96 -popadki, 89 -prezgoden, 82 Potenie, 25, 45, 61, 63, 64, 65, 71,

-

130, 143

-toke,43,123
-ustnice, 43, 108, 123 Fdedke, 82, 140 Rebrna mrena vnetje, 30, 34, 62, 63, 83, 94, 98, 100, 106 Rekonvalescent - qlei Prebolevnik

73,74,77,79, 92, 106, 109,
111, 120, 126, 135

-modno, 143

-nog, 39, 85, 86, -zavia, 2
Potrtost, 98 Prebava, 1, 2,

135

73, 74, 75,77, 78, 82, 83, 84, 86, 87, 89, 92, 94, 95, 96, 99, 102, 103, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116, 120, '124, 125, 127,129, 130" 131, 133, 135, 137, 139, 140, 142, 143
Proznost tkiv veda, 100 Prsne bradavice razpokane, 60

-

4,17,25,26,28,34,

-

Bevmalizem. 2, 3.-4; 8, 9, 11, 13, 14, 15, 16, 25,.29, 31, 32, 34. 38, 40, 42, 44, 45, 46, 47, 50, 52, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 66, 67, 68, 69,70,72,73,74, 75,77,78,82,83, 84, 86, 87,

Slabokrvnost, 22, 41, 47, 49, 50,

51, 52, 64, 94, 95, 100, 106,
128, 137 Slabost, 28 -mehurja, 132

89, 92, 94, 95, 96, 99,

102,

35, 37, 42, 48, 59, 75, 87, 97, 103, 124, 126, 129, 131, 139, 143

-izbolisuje, 14, 124 -lajsa, 2, 7, 34, 46, 47, 77, 111,
115

Radioaktivna sevanja, 91 Rahitis, 50, 52, 53, 66, 85, 94, 115, 127, 129 Rak, 10, 65, 78, 81, 84, 136 -boledine, 109

106, 107, 108, 110, 111, 112, 115, 116, 122, 124, 125, 127, 129, 130, 135, 137, 138, 139,

-potovalna,76
Zelodcu, 67 Slabotnost (neodpornost),
9'1, 95, 100,

-v

140,142, 143 -boleaine, 34, 67, 99,

1

15 76,

-pra otrocih, 21, 35, 50, 58,
111

119,129,140

-diri,

19

-diela,71
-glavobol,99

Sladkor v krvi zniiuie,4,17,29,86 Sladkorna bolezen, 12,27,37, 41, 163

162

52,
137

71 ,

83, 85, 95, 98, 106, 128,

, 142

gkrlatinka, 9, 53, 100, 133 Sumenie v usesih, 17,84,129,134 Tek - glej Apetit TeZka sapa, 109, 133, 134 Tlfus, 19,53, 100 Tkivo, 97 Tolaeavost, 106, 139 Trakulia, 32, 99 Trebuh - krdi, 17, 65, 78 - napenjanje, 8, 59 -napihnjenost, 105

-dietna hrana,35, 40, 52, 71, 108,
139, 140, '143 -gasi Zejo, 126, 141 Slepid,98, 113, 129

-sluhovod oteden, 134 -sumenje, 17,84, 129 -trganje, 49, 89, 131 -vnetje, 36, 52, 80 usi, 15, 85, 92, 99
-rasUinske, 50 Utruienost, '128

-zaeeIna,13,112

Slinavka trebuSna - otekia, l3 Sluz v dihalih - mehda,8,21 ,77,83, 117 -odvaja, 69, 98, 137

-pljudnih bolnikov, 120
-spomladanska, 120, 127 -udov, 75, 99, 121
Vene, 54, 63, 140 Vetrovi, 7, 17, 42, 47,58,92,126 Vnetja fazna (glej tudi posamezne organe), 30, 41 , 46, 54, 65, 108,

Spahovanje,27
Spanje, 38, 49, 65, 73, 90, 95, 116 Spolna mod - oslabela, 47 Spolna prerazdrazenost, 38, 135 Spolne bolezni, 66, 94, 1 10 Spoini organi,62, 95, 125

Trebuana slinavka, 50, 61, 76, 84, 106, 137 Trigeminus, 9, 57, 122, 125, 135
Tromboflebitis, 54 Tromboza, 128, 144 Tuberkuloza, 19,20,22, 40, 41,45, 50, 62, 69, 83, 94, 97, 100, 1r7, 133, 140 Tvori, 1, 39, 49, 52, 56, 62, 79, 81, 86, 93,98,"101, 107, 108, 113,

-

Zgaga, 8, 14, 17, 89 Zlata Zila - glej Hemoroidi Zlalenica, 4, 5, 20 , 21 , 25, 31 , 36, 44, 46, 66, 77, 83, 84, 85, 89, 90, 92, 93, 98, 115, 116,122,123, 125,128, 138, 142 Zlomi, 30, 39, 54, 83 Zmedkanine, 3, 9, 30, 46, 54, 56, 71, 75, 80, 81, 90, 92, 115, 123,

-z gobami, 3, 5, 39, 89 -s hrano, 51, 89 -z jodom,48 -s kovinami, 89, 106 -z misjakom, 89 -z nikotinom, 39, 119

124,142
Voda (glej ludi Mokrenje)

Spomladansko zdravljenje, 27, 69,

120,142
Srbedica (srbenje), 15,25, 45, 57, 66, 80, 83, 86, 95, 100, 131 Srce, 3, 15, 17, 22, 33, 51,71,75, 89, 92, 114, 115,124, 130 -angina pectoris (tesnoba), 134

9,25, 112

-

uhaja,

1,

129 Znojenje ureja,49 Zobje, 46, 65, 95, 103, 143 .-majavi, 20, 93, 142, 144 Zobobol, 31, 40, 46, 76, 82, 112, 116, 131, 138 Zvini, 30, 107 Zelodec, 1, 3, 5, 19, 24,25, 26, 36, 41, 43, 45, 46, 47, 50, 51, 62, 71, 74, 78\.81, 85, 87, 92, 1 12, 124, 125, 112,134, 139, 143 -bolea, 57, 119 -dir (ulkus), 34, 39,40, 56, 82, 140

-zastaja, 4, 17, 20, 61, 84, 112,
118, 129, 139 Vodenica, 7, 8, 9, 13,14,17,21,29, 31, 44, 47,50, 53, 61, 65, 69,

-izrasianje,

1

120
Ubodi in ugrizi, 19, 131, 135, 142 Udarnine, 3, 107, 112, 131 Udi - boledi,43, 99

78,79,81,87, 90, 92, 93, 94, 95, 105, 106, 111, 116, 127,

-astma,23,51
-infarkt, 33

-kri,75,93
-misica, 33, 53, 112, 141 -nemiren utrip, 22, 115, 116, 133 *nervozno bitie, 25

-

pospesen

utrip,6,38

-drgetanje, 143 -hiralodi, 50 -ohromeli, 116 -trganje, 46, 99
Ureznine,30, 101, 131, 142 Usdk (heksenSus),99
Usta, 1,2,7, 14, 21, 23, 35, 70; 113, 118, 131, 138, 143 -dlesni, 21, 40, 113 -izpiranje, 52, 93, 108, 142 143
97
,

-premoano bitje, 70, 75 -raz5iritev koronark v starosti, 3 -razsirieno, 33 -slabosi, 33, 51, 111, 114, 124 -starostno, 84

137 , 139, 142 Voluharja odganja, l0 V tanica, 5, 20, 42, 45, 49, 50, 61, 68, 70, 77, 7 8, 7 9, 92, 98, 1 07, 1 17, 122, 137 Vrenje v prebavilih, 17, 19, 42, 92, 116, 128 Vrodica, 9, 13, 44, 93, 95, 111

Vrodina, 47, 71, 92, 98, 102, 103, 107, 113, 121, 127, 128, 135 Vrodinske boleznl, 33, 51, 71, 103,
121, 135 Vrtoglavica, 2, 134 Zanohinica, 101 Zaoslajanje vode v telesu, 84, 1 15 zqx]\e, 1, 2, 7, 9, 1 2, 20, 22, 23, 38, 41, 51, 84, 85, 112, 123, 128 Zaspanosl prezene, 26 Zastrupitve - sploSno, 65 -z alkoholom, 119

.-kislina, 41, 47, 52, 89, 128

-aisti, 18, 131, 137, 144 -katat, 7, 12, 15, 21, 30, 35, 41, 47,77,89,94, 128, 135

-ureia delovanje, 33, 90, 96, 112
-vodenica, 33, 53, 69, 115
Staranje, 19, 33, 140, 141, 143 Stenice, 99, 134

-krbi, 23, 66, 72,109,118, i26 -ktepi,23,37, 38, 42, 58, 73, 89,
104, 119

-nepriieten zadah, 35, 76, 142,
-sluznica, 95, 124, 133, 143 -vneta, 12,40, 50,93, 108, 122

-krvavitve,27,96

-len, 28,

115

Strah in tesnoba, 70, 75, 87, 115, 133, 139, 141
9ditnica, 85 Sen na obrazu, 138

Usesa,46, 74, 116, 131, 135 -boledine, 74, 131, 138

-

katar, 58

-obdutljiv,28 -oslabel, 47, 88, 128 -pokvarjen, 14 -sokovi, 2, 76

-siuh, 58, 68

-Ielave,
143

47

, 58,92, 95, 111, 134, 165

164

-li$danie, 128 -vnetie, 34, 39, 46, 56, 60, 96, 97,
105, 143 Zenske bolezni, 5, 21, 47, 61, 95 Zile, 15, 54, 96, 127 -poapnenie zavira, 4, 18, 25,95, 111, 140 - proznost poveeuje, 2, 54 - -!iri, 20, 52, 54, 115 Zivci, 36, 5'1, 86, 91, 119 -boledine (nevralgiie), 9, 54, 82, 125, 135 -gravobot, 75, 116, 119, 129, 130 -izdrpanost, 6, 25, 73, 87, 89

- -zasluzenie, 135, 137

-pomirja, 2, 6, 50, 133, 143 -razdrazenost, 33, 65, 78, 86, 109, 113, t15, 122, 143 -slabost (nevrastenija), 47, 73,

latinslm imena tastlin
Achillea millefolium Acorus calamus Aesculus hippocastanum Agrimonia eupatoria Agropyrum repens Alchemilla vulgaris Allium cepa Allium sativum Allium ursinum Althaea officinalis Angelica archangelica Anthyllis vulneraria Apium graveolens Arctium lappa Arnica montana Artemisia absinthium Artemisia dracunculus Artemisia vulgaris Asperula odorala Bellis perennis Berberis vulgaris Betonica officinalis Beta vulgaris Betula pendula Brassica nigra Brassica oleracea Brassica oleracea Buxus sempervirens Calendula officinalis Calluna vulgaris Capsella bursa pastoris Carum carvi Centaurium minus Cetraria islandica Chelidonium majus Cichorium intybus Cnicus benedictus Cochlearia armoracia Corylus avellana Crataegus oxyacantha Cydonia oblonga

112. RMAN

75,86,91,116, 135

-vneti,25
Zold, 5, 13, 14, 15, 18, 22, 36, 55, 81,

47. KOLI\,IEZ 54. DIVJI KOSTANJ
107. REPIK

82, 84, 94, 106, 111,112, 122, 125

-izbeanie, 2, 4, 20, 28,
128
Zoldni kamni in pesek
,

76,77, 83,98, 105, 108, t17,
105, 106, 107, 109, 125, 128, 142

45, 47 ,7 5,

94. PIRNICA 95. PLAHTICA 17, CEBULA 19, OESEN
18. eE[4Az

1. AJBIS ali SLEZ

4,13,62,78,

2.

ANGELIKA

-krepi, 17, 25, 73, 85, 124, 129,

-

130, 138 motnje, 2, 6, 100, 125

Zoldnik, 1, 20, 26, 50, 51, 79, 86, 89,
61

104. RANJAK 139. ZELENA 108, REPINEC

, 70, 75, 81, 93,

105, 107, 121, 126, 128, 137,
143

3.

ARNIKA

-napetost,6,33, 71,75, 100, 112 -nemir, 7, 38, 109, 141

Zrclo, 11 , 12,36,97,108, 118, 143, 144

89, PRAVI PELIN 87, PEHTRAN 88, NAVADNI PELIN 90. DISEEA PERLA ali 72, MARJETICA 20. eES[flN 21. CTSTEC 91. RDEEA PESA 13. BREZA 34. GORC|CA 82, OHROW
140, ZELJE 102. PUSPAN

PRVENEC

81. OGNJte
110. RESA iesenska

96, PLESEC 58, KUMINA
128. TAVZENTROZA

41. 78. 98. 51. 40. 64. 33. 60.

ISLANDSKI LISAJ KRVAVI I\,ILEENIK POTROSNIK KORDABENEDIKTA
HREN

LESKA GLOG KUTINA

Cynara cardunculus Daucus carota Dryopteris filix-mas Epilobium parviflorum Equisetum arvense Erica carnea Eupalorium cannabinum Euphrasia officinalis Foeniculum vulgare Fragaria vesca Galium aparine Galium verum Gentiana lulea Geranium robertianum Geum urbanum Giechoma hederacea Hedera helix Helianlhus annuus Heracleum spondylium Horderm distichum Fraxinus excelsior Humulus lupulus Hypericum perforatum Inula helenium Juglans regia Avena sativa Juniperus communis Lamium album Laurus nobilis Lavandula spica Levisticum officinale Linum usitatissimum Lycopodium clavatum l\rlalva silvestris l\4arrubium vu gare Matricaria chamomilla lvlelissa officinalis l\4ellilotus off icinalis l\.4entha piperita Ocimum basilicum 0nonis spinosa 0riganum maiorana Origanum vulgare Pelargonium roseum Wild Petasites hybridus
168

4. AFTIEOKA 52. KORENJE 32. GLISTOVNICA
136. VRBOVEC
1OO. PRESLICA

110. RESA spomladanska

79. MORACNIKaIiKONJSKAGRtVA
119, SI\4ETLIKA
KOI.4ABCEK ali KOPRC GOZDNA JAGODA LAKOTA, PLEZAJOEA LAKOTA, PRAVA ENCIJAN KRVOIVOCNICAAIi SI/RDLJIEKA 124. SRETENA 36, GRENKULJICA 15, BBSLJAN 121. SONCNtCA

48. 35, 61, 61. 28. 57.

Petroselinum hortense Phaseolus vulgaris Picea excelsa Pimpinella anisum Pimpinella maior Pinus silvestris Plantago lanceolata Plantago maior Polygonum aviculare Polypodium vulgare Potenlilla anserina Potentilla tormenlilla Primula veris Prunus spinosa Pteridlum aquilinum Pulmonaria officinalis Querc!s robur Baphanus sativus Rhamnus frangula Rheum otlicinaie, palmaium Ribes nigrum Bosmarinus off icinalis Rosa cenlifolia Rubus lruticosus Rubus idaeus Ruta graveolens Salix alba Salvia olficinalis Sambucus nigra Sanicula europaea Saponaria officinalis Satureja hortensis Rosa canina Scila maritima Sempervivum tectorum Silybum marianum Solanum tuberosum Solidago virgaurea Siellaria media Symphytum officinale Taraxacum officinale Teucrium chamaedrys Thymus serpyllum

92,

PETERSILJ

29. FtzOL 120. SMREKA

42. JANEZ

8,
11.
131

BEDRENEC, BIEERNELICA
BOR

SULIOASTI TRPOTEC 132, VELIKI TRPOTEC

,

27,
1

DRESEN a|i GOSJA

17, SLADKA KORENINICA

93, PETOPRSTNIK
TRAVA

123. SRcNA

N,,10e

130, TROBENTICA

23, ORNI TRN 99. PRAPROT 97. PLJUCNTK 39, HRAST
105, ERNA REDKEV

24. DEZEN 43. JEEMEN 44, JESEN 38. H|llELJ
125. SENTJANZEVKA 83. VELIKI OI\,IAN

55, KBHLIKA
103, RABARBABA in TUNGUTSKA
RABARBARA
111. RIBEZ I t5. ROZIVARIN

85. OREH 86, OVES 14. BFIN 49. BELA IVRTVA KOPRIVA 67. LOVOR
116. STVKA

r38. VRTN]CA
BOBIDA

1i.) ZAJBELJ
9. BEZEG

71. I\,1ALINA VINSKA BUTICA tJc. VBBA

69, LUSTREK 62, LAN 66. LtStCJAK
118, SLEZENOVEC

144. ZENIKELJ 77. t\,4 tLN tcA

126. SFIRAJ
127. SIPEK 101. PRII\4ORSKA CEBULA

22, ERNA I\4ETA 46. KAtVItLtCA 75. I\,IELISA 74, MEDENA DETELJA 76, POPROVA I\4ETA

7.

BAZILIKA

31. GLADEZ 70. MAJARON 26. DOBRA MISEL
114, ROZENKRAW 109, BEPUH

80, NETBESK 5. BADELJ 56. KBOI\,4PIR 142. ZLATA ROZGA 59. KURJA EREVCA 30. GABEZ 106. REGRAT 137. VREDNIK 73. MATERINA DUSICA

.

je tudi barvno predstavljenih. Ce sta ti poudarili bolezni in legobe.1r I I E tr >>>>. razvritenih po abecednem redu od ajbi5a do ieniklja. Uporabnost knjige v6tata obe dodoni kazali. 144 slovensko. Telesno zdravje je osnovna ilovekova dobrina. ki vsaka po svoje' primcrno uporabljena.>r>t>r>r<<<<<<<<<<<<<< P. Tudi priiujoca knjiga naj nam bo zalo E E] v iim vetjo pomot. . pomaga pri lajianju in zdravljenju leiar. latinsko in hrvaiko poimenovrnih rasllin.Simon ASie PRIROENIK ZA NABIRNJE ZDRAVILNIH RASTLIN Tretja knjiga izpod per$a stiSkega meniha p. govori slednja o rastlinah. Sinona Aiiia dopolnjuje prvi dv€.

Master your semester with Scribd & The New York Times

Special offer for students: Only $4.99/month.

Master your semester with Scribd & The New York Times

Cancel anytime.