Človek Je Več - N

PRVO POGLAVJE
PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI
Zbirka LOVEK ZA TRETJE TISOLETJE
PRVO POGLAVJE
CIP kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 130.2 ELEZNIKAR, Zoran lovek je ve : osupljiva pripoved o raziskovanju sveta in sebe / Zoran eleznikar. - Kranj : samozal., 2009. - (Zbirka lovek za tretje tisoletje) ISBN 978-961-92771-0-2 248519424
Zoran eleznikar
LOVEK JE VE
Osupljiva pripoved o raziskovanju sveta in sebe
LJUBLJANA 2009
3
PRVO POGLAVJE
Herki Maji
PRVO POGLAVJE
Najve, s imer lahko loveku pomaga, je, da mu ponudi pomo pri odkrivanju bogastva v njem.
Te besede ne morejo odtehtati hvalenosti vsem, ki ste prispevali k nastanku te knjige. Zaradi vas je bilo na poti njene priprave mnogo manj trnja, kot bi ga bilo sicer. Od srca se zahvaljujem Kurtu za moralno podporo, koristne nasvete in strokovno pomo, ter skupini iz Maribora z Jelico na elu, ki je sodelovala pri pripravi in vsebinski dodelavi knjige, ter Jasmini in vsem drugim, ki ste s portvovalnostjo omogoili njen pravoasen izid. Posebno hvaleen sem Maji za portvovalnost pri pripravi izvrstne grafine podobe, pa tudi moji eni in herki, ki sta potrpeljivo prenaali teave ob njenem nastajanju in mojo odsotnost.
PRVO POGLAVJE
KAZALO
UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Kako brati to knjigo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Preden zakopljemo miselne lopate . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 1. poglavje: PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kakovost ivljenja je stvar odloitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Minljivost konceptov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . S im je pogojeno izkustvo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Na videz nesmiselna vpraanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Iz esa raste miselno drevo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ali ste vedeli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Seznam slikovnega gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. poglavje: PREVERIMO TEMELJE MISELNE ZGRADBE . . . . . . . . . . . . . . Vrednost znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prepriljivost materije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zavest v snovi ali snov v zavesti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trdnost je vtis. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Svet in opazovalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pojav vekratnih osebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osnovni arhetipi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . as . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Energija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zvok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. poglavje: STVARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI . . . . . . . . . . . . . Filozofi o naravi stvarnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Absolut in izraeni svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Resnino in neresnino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kozmologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Materialni in duhovni svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Svet gradijo podobe v zavesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 26 29 31 33 35 36 45 47 49 50 52 55 57 59 60 61 62 64 66 67 69 75 76 77 80 82
PRVO POGLAVJE
4. poglavje: MEDICINA, KAM GRE? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mit o mikrobih kot povzroiteljih bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prezrto dragoceno znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Cepljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trditev: narava je nepopolna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Medicinski paradoksi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mikroorganizmi kot istilci telesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bolezen v novi lui . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kaj nam sporoa narava? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razumevanje boleine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poslanstvo bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Medicina prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hvala medicini! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5. poglavje: ZGODOVINA SKOZI NOVA OALA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . V vesolju nismo sami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Neuki graditelji udes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . emu prikrivati resnico? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako do pravih informacij? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zgodba o zavojevanju nekega planeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nov temeljni kamen zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6. poglavje: SPOROILA GLINENIH PLOIC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kaj vse dolgujemo Sumercem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sumersko bogoslovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nibiru dvanajsti lan sonne druine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nastanek sveta skozi sumerska oala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stvarjenje skozi navedke Svetega pisma in Sumercev . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kultiviranje planeta Zemlja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zamisel o delavcu in sluabniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . O stvariteljih in Adamu iz epruvete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uganka Eve in prepovedan sad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Noe in vesoljni potop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dopolnjeni mozaik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Konkretizirani in abstraktni Bog ter lovek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7. poglavje: POSKUS REKONSTRUKCIJE ZGODOVINA PLANETA ZEMLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zemlja kot poligon nezemljanov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Potop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nart globalnega gospostva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dirka za osvojitev sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hebrejska zgodba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
85 87 88 91 96 97 100 101 103 104 106 107 108 111 113 115 118 119 124 126 131 133 134 136 138 140 141 143 144 147 149 150 152 155 156 159 161 163 165
10
Rimski imperij in Emanuel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Britanski imperij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zdruene drave Amerike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prva svetovna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sovjetska zveza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Druga svetovna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropska unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Demokracija in terorizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ni razloga za maloduje! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8. poglavje: SPOZNANJA, KI OSUPNEJO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Simbolizem kae in zmaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Reptilski mogani, DNK in modra kri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kameleonske sposobnosti modrokrvnih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Skrivno ozadje religij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kranstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izvor kranske doktrine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . enska in seksualnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Judovstvo in Talmud . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Islam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pravi pomen religij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Skrivno ozadje denarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obrestna past in finanne manipulacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Finanno podlonitvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
168 170 171 174 175 177 180 182 185 187 188 189 190 191 195 197 199 200 201 202 203 205 207
9. poglavje: NISI TO, S IMER SE ISTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 Gon po spoznanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214 Smisel evolucije razvoj zavesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 Istenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218 Sem osebnost? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220 Sem telo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222 Sem dua? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 Sem razum? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227 Sem energija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 Prepoznava procesa istenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232 10. poglavje: KDO SEM? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prinaalec ivljenja in sredie zaznavanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ideja jaz sem na reetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zavest in zavedanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Iskanje lastne identitete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Koraki do spoznanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obstoj drugega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235 236 239 242 243 245 247
11
Najviji vzrok in Bog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248 Kako sem iskal Boga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251 Prgie spoznanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 254 11. poglavje: POJMOVNIK IVLJENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 12. poglavje: LOVEK JE VE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poslednji koncept . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sadovi duhovnega napredka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Boanska igra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kaj je mogoe storiti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Skoraj na cilju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277 278 281 283 285 289
SVOBODA VEDNO PREMAGA TEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291 Opombe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295 Literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 298
12
UVOD
Najveje darilo, ki ga lahko da loveku, je, da mu ponudi pomo pri odkrivanju bogastva v njem. Ta knjiga je nastala prav s tem ciljem. Zavedanje tega bogastva lovek na pragu tretjega tisoletja namre e kako potrebuje. Ob tej knjigi ne boste mogli ostati ravnoduni. V vas bo sproila upor in ogorenje ali pa boste v njej prepoznali pravi zaklad. Njeno poslanstvo je namre pomagati vam pri obutni iritvi spoznavnega obzorja, torej pri razumevanju vsega, kar nam je mogoe spoznati. Kaj pa mi je tega treba? bo kdo vpraal. Bolje razumevanje sveta in sebe je pogoj za vejo kakovost ivljenja, vejo neustranost, trden notranji mir, vejo ustvarjalnost itd. irjenje spoznavnega obzorja omogoa iritev zavesti in duhovni napredek, nujno potreben za ozdravitev bolnega duha nae civilizacije. To je edini nain, da se izkopljemo iz sedanje globalne krize, kajti um nas je zapeljal v labirint, iz katerega brez novega znanja ni izhoda. Vsak od nas uti nekaken notranji nemir in se vsaj nejasno zaveda, da je treba nekaj storiti. To, kar je treba storiti, pa je obrniti se k sebi, napraviti kakovosten premik v zavedanju sebe. Zavedanje in poznavanje sebe je prvi pogoj za razumevanje sveta. K boljemu zavedanju nas med drugim sili tudi narava z vse hujimi preizkunjami, ki nas opominjajo na zelo relativen pomen materialnega bogastva. Teko je verjeti, pa vendar trditev ni brez podlage: lovetvo se je znalo v podobnem poloaju kot v davnini, ko je veina e mislila, da je Zemlja ravna ploa, nekateri pa so trdili, da je krogla. Takrat je bilo treba v glavah napraviti velik miselni preskok, ki je omogoil raziritev materialnega obzorja, obzorja materialnega sveta. Osebno sem preprian, da pred podobnim korakom stojimo tudi danes, ko se zaenjamo zavedati, da je materialna stvarnost le del podroja spoznavnega, in zaenjamo gledati celostno. S predstavo o Zemlji kot krogli je bil storjen velik korak v razvoju razuma, ko je lovek zael opazovati okolje s poglobljenim zanimanjem, kar je pripeljalo do sistematinega pristopa k raziskovanju narave, do 13
UVOD
znanosti. Razumska iskanja so se usmerila na podroje zunanjega sveta, ki pa je le del tistega, ki ga lahko doseemo z razumom. Znanost je z bliem novih dosekov in spoznanj navduevala znanja eljne mnoice in odloilno prispevala k ustvarjanju vtisa, da je znanje o zunanjem svetu pomembneje od vsega drugega. as je, da to popravimo in znova vzpostavimo naravno sozvoje. Racionalni um je od srednjega veka naprej napredoval bliskovito, religije pa niso bile sposobne loveku ponuditi tudi kakovostneje in razvitejemu razumu primerneje duhovne hrane. lovek se je razvijal po razumski, logini plati, ustveno in duhovno pa tako reko ni. To se je odrazilo tudi na povsem fizioloki ravni: razvijali smo levo mogansko polovico, desne pa ne. Zato marsikaj vemo o zunanjem svetu, o svojem notranjem svetu, o sebi in o svojem bistvu pa le nekaj malega toliko pa, kot so nam znale ponuditi religije. al te niso zagotovile monosti, da bi bil razvoj loveke zavesti celovit; nekatere vztrajajo pri okostenelih staliih, druge pa so izgubile vizijo in zapadle miku materialnosti, kar jih je spremenilo v bogastva eljne ustanove, ki jim pastorala ni na prvem mestu. Ta dvolinost je marsikoga odvrnila od tedaj pomembnega izvora duhovnega znanja, ki pa je razmeroma skromno. Veina civiliziranih ljudi, ki so preteno trdno zasidrani v materializmu, je prepriana, da smo predvsem snovno telo z nekaj malega elektro-kemije v moganih, ki ustvarja zavest. Ne zavedamo se, da materialistini svetovni nazor ne le mono omejuje na intelektualni domet, temve zavira nae potenciale in nas omejuje pri duhovni rasti. Morda se ne zavedate, pred kako pomembno nalogo stojimo danes. Popraviti moramo razumsko neravnovesje v sebi, ki je odraz velike razlike med umsko in duhovno razvitostjo, kar povzroa v nas napetost in rui naravno sozvoje. Zdaj smo tako reko duhovno nerazviti. Smo kot pti z enim krilom. Nikar se ne utite prizadeto ob tej izjavi; gre za normalen evolucijski razvoj, za katerega je znailno nihanje od ene polarnosti k drugi, vse do uravnoteenja obeh. Pred nami so irna prostranstva duhovnega sveta z obiljem duhovnega bogastva, ki nas bo oplemenitilo in dvignilo dale nad raven, na kateri se nahajamo danes. Ob omembi duhovnega znanja vsakdo pomisli na religijo ali vero. Marsikdo izraza duhovnost in religija tudi enai, toda v resnici sta to dva popolnoma razlina pojma. Naj takoj razjasnim, da pod duhovnostjo ne pojmujem konceptov religije ali verske predanosti, temve celosten pogled na svet, ki presega materialistini okvir. Duhovnost je tisti del lovekovega zavedanja, ki skupaj z znanjem o zunanjem svetu tvori celoto lovekove spoznave. Res je, da je bila religija v zgodovini glavni vir znanja o duhov14
UVOD
nosti, a to znanje je bilo in je e zelo nepopolno, kajti tvorci religij so imeli v ozadju, kot bomo v knjigi dodobra spoznali, povsem drugaen namen kot loveka pribliati samemu sebi. S tem ko se je veljava religij predvsem v razvitem svetu zmanjevala, je manj uinkovita tudi tista njihova pozitivna komponenta, ki predstavlja eno njihovih najpomembnejih kvalitet: moralni kodeks. Materializem ne potrebuje etike in morale. Znanost nas ui, da je svet nastal po nakljuju, zato nima ne cilja ne smisla. Takno stalie nas usmerja k preivljanju svojega ivljenja tako, da se molekule naega telesa v kratkem veku naega ivljenja im bolj napolnijo z raznimi uitki. Uivaj, dokler lahko. Kakna ast, pravica, humanost, etika! To je nekaj, kar ne izhaja iz materije, zato je odveno. Ali res? Danes nam je jasno, da je znanost brez etike unievalna. Odsotnost etike in morale ter denar oziroma kapital kot nesporna vrednota so svet pripeljali v zelo zaskrbljujo poloaj. Dobikarjem nobena rtev ni prevelika, da je v iskanju kratkoronih koristi ne bi izkoristili. A talec takne politike nista le narava in okolje, talec smo mi sami, ki smo neloljiv del narave. Kar uniuje naravo, uniuje nas. Kar uniuje tisto, kar vidimo zunaj, uniuje tudi tisto, kar je znotraj. Izhodino misel lahko nadaljujemo takole: podobno, kot se je s predstavo o Zemlji kot krogli drastino razirilo materialno obzorje loveka, se bo z odkritjem prave duhovnosti, torej z osvojitvijo celostnega pogleda na svet, drastino razirilo nae spoznavno obzorje. lovek je nepredstavljivo ve kot telo je duhovno bitje, ki ima dostop do doslej neznanih razsenosti in kakovosti ivljenja. Ob tem zavedanju vam bo ta knjiga lahko pomagala, da boste svoje duhovno obzorje e razirili in se oplemenitili z novimi spoznanji. Edina prava pot je zaiveti z novim znanjem. Preprost opis sedanjega poloaja bi bil, da smo postali ujetniki materialne ravni. Um je zrasel ez vse meje in se iz koristnega sluge prelevil v tirana. Obenem je v svojem razvoju zaostal, ker se je ujel v zanko, iz katere ne najde poti. Iz nje se lahko izmota le tako, da razbije goro ustaljenih konceptov, vzorcev in metod vsi so bili zgrajeni v preteklosti, zato ne odraajo ve sedanje stvarnosti. Ne zavedamo se, da napredek nikoli ni priel z loginim dograjevanjem obstojeega znanja, temve skozi intuitiven uvid. Intuicija, ki je vez z duhovnim svetom, pri dananjem nainu razmiljanja nima monosti za razcvet in napredek.
15
UVOD
Potrebujemo nov, enoten miselni koncept, nov svetovni nazor, ki bo zunanji in notranji svet razlagal enotno, prepriljivo in brez spodrsljajev. Niti znanost niti religija taknega koncepta danes nista sposobna ponuditi. Novo znanje mora presei materialistini spoznavni okvir, omogoiti uresnievanje vijih, bolj zapletenih, bolj domiljenih idej. Ponuditi mora prepoznavanje mehanizmov zavesti, delovanja uma, ivljenja v nas in nae identitete. Novo znanje bo omogoilo uenje brez trpljenja na dovolj visoki ravni duhovnega razvoja boleina in trpljenje nista ve osnovno gonilo napredka. Sodobni lovek ob vsem svojem tehnolokem znanju ne zna povedati, kaj je ivljenje in kaken je njegov smisel. ivljenja preprosto ne znamo pojasniti, saj znanost o tem moli. Ugotovil sem, da sta prepoznavanje moje resnine narave in moj duhovni razvoj najpomembneja naloga, ki si jo lahko zastavim. S prepoznavanjem lovekove Biti padejo vsi njegovi strahovi, odkrijejo se njegova vena narava in njegove neslutene moi. S taknim spoznanjem loveka ni mogoe izkoriati. Prav zato nam tako znanost kot religije, olstvo in mediji prave informacije prikrivajo in oteujejo dostop do njih. A as bo spremenil tudi to. Zdaj se tega zaveda vse ve ljudi. Sloviti pisatelj Eckhart Tolle je zapisal misel, nad katero se velja zamisliti: Miru ne bo nael s spreminjanjem ivljenjskih okoliin, temve s spoznavanjem svoje prave, najgloblje narave. Reinkarnacija ti ne bo pomagala, e v naslednjem ivljenju e vedno ne ve, kdo si. Vsa beda na planetu je posledica poosebljenega doivljanja mene oziroma nas, ki prekrije tvoje bistvo. e se svojega bistva ne zaveda ve, bo nazadnje vedno povzroil trpljenje. Tako preprosto je to. Ko opazujemo unieno naravo, zastrupljen zrak, vodo in zemljo, se ne zavedamo, da smo prav tako unieni znotraj. Bolj kot kdajkoli je lovek danes odtrgan od svojih korenin in zasunjen z ivljenjskim tempom, ki uniuje njegovo duo. eli pobegniti uniujoemu vrtincu, ki ga vse bolj srka vase, eli si srenejega ivljenja, ki ga zaman ie v potronitvu in uitkih. Miselni oklep, ki si ga je nadel sam, poka po vseh ivih, zato bolj kot kdajkoli prej potrebuje novo znanje in novo duhovno hrano. Kdor ne ve, kaj ga je pripeljalo v zagato, tudi ne more vedeti, kako se reiti iz nje. Doslej je ves svoj svet gradil na zunanjosti in na povsem napani predstavi o tem, kar je. Napoil je as preobrazbe, narava nam z monimi kri to sporoa e nekaj asa. V novem tisoletju ne bo prostora za duhovno nerazvitega, zgolj v materialnost usmerjenega loveka, treba bo imeti veje kvalitete. Ko bomo 16
UVOD
zdruili tehnoloki napredek, zdrav razum in duhovnost, bo omogoen dandanes nepredstavljiv razvoj, ki bo omogoil dobo miru in blagostanja. Zemlja ne bo ve solzna dolina. Sedanja splona raven zavesti ne zadoa, da bi svet napredoval k sreneji prihodnosti. To sem dojel e pred leti, ko sem na slabo poznavanje pojava strahu opozoril s knjigo Planet strahu. Tega se je zavedal tudi pokojni predsednik drave dr. Janez Drnovek, ki je s svojimi knjigami pretresel in predramil duhovno zavest Slovencev. V zgodovino se je zapisal z zlatimi rkami zaradi vsaj dveh velikih dejanj: opozoril je, da se mora lovek obrniti vase in posluati glas srca, obenem pa je pokazal, da lahko tudi visok politik deluje kot lovek visokih nael in s posluhom za malega loveka. Moja elja je nadaljevati pot, ki jo je zartal pokojni predsednik. Moj pogled na stvarnost in mone reitve je zdaj obogaten z mnogimi novimi spoznanji, ki sem jih prelil v to knjigo. Preprian sem, da so prav ta spoznanja porok za premagovanje problemov in izzivov tretjega tisoletja. Prav to je njen namen. Pokazati vam eli svet v takni podobi, da boste lahko vgradili tevilne manjkajoe koke v svoj mozaik stvarnosti, ki je zdaj straljivo pomanjkljiv. e ste se pripravljeni prebuditi iz sna in dremea, imate prilonost napredovati do monejega bitja, ki je vredno imena lovek. lovek je ve, kot ste si mislili doslej. Mnogo ve, kot ste si znali predstavljati. A kako bi to vedeli vzgajali so vas tako, da bi vas im bolj obvarovali pred tem spoznanjem. Kako bi sicer z vami uspeno manipulirali? Potreben vam je kot Trnuljici poljub, poljub znanja in ljubezni, in prebudili se boste iz dolgotrajnega sna ter zablesteli v povsem novi podobi.
Kako brati to knjigo?

Priujoa knjiga je precej nenavadna v ve pogledih, odstopa tudi od knjievnih okvirov, ki ste jih morda vajeni. Zato ni odve nekaj pojasnil in napotkov, da vam bo branje in razumevanje olajano. Opazili boste, da se v knjigi zdruujeta dve tematiki, ki na videz ne sodita skupaj zgodovinska razprava in nekakno filozofsko poglabljanje v lovekovo notranjost, duhovnost. Prav ti razlini podroji dajeta knjigi celovitost, ki jo sam v drugih delih pogream. lovek je dvojno snovno in duhovno bitje, zato je dvojni pristop nujen za pridobitev celovite podobe o loveku. 17
UVOD
lovekov duhovni razvoj poteka spiralno: od ene tematike se premakne k drugi, da bi se ez as spet vrnil, jo poglobil in nadgradil z novimi spoznanji. Pri tem niha od zunanjih tem k notranjim (duhovnim) in nazaj. To pravilo sem upoteval tudi pri pripravi te knjige. Zaeni z zunanjimi temami, sem se obrnil k notranjim (narava zavesti), se spet vrnil k zunanjim (zgodovina), da bi se naposled ustavil na podroju notranjega, kjer leijo vsi odgovori. Marsikatero izjavo boste v tej knjigi prebrali vekrat. Naj vas to ne moti. Vsako trditev, ki jo elite sprejeti za svojo, je ugodno prebrati vsaj dvakrat. Ob drugem branju se morda spomnite, da vam je e znana, in jo tako utrdite ali pa se ele tedaj v celoti zaveste njenega pomena. Ponavljanje je posebno dobrodolo za stareje mogane, ki niso ve podobni suhi spuvi. V tej knjigi navajam veliko informacij, ob katerih se bo marsikdo spotaknil. Pri marsikomu se bo pojavil dvom o verodostojnosti in vpraanje, ali so podatki preverjeni. Toda odgovor ni preprost. Za preverjanje vseh informacij, ki jih navajam, bi bilo eno ivljenje najverjetneje prekratko. Obenem pa se postavlja vpraanje, kako prepriati prepriane in potrditi verodostojnost podatkov, ki nasprotujejo uradnim razlagam in izjavam znanstvenih avtoritet. Ali velja verjeti neki trditvi le zato, ker prihaja iz ust uglednega loveka? Na koga se opreti, kadar se znanost moti? Resnici na ljubo ta ne bi nikoli napredovala, e v preteklosti ne bi verjeli trditvam, ki so nasprotovale ugotovitvam znanosti. Pokojni sloviti francoski antropolog Claude Levi Strauss je izjavil: Znanstvenik ni tisti, ki premore pravilne odgovore, temve nekdo, ki zna postaviti prava vpraanja. al se znanost dandanes ukvarja z obrobnimi problemi, najpomembnejih vpraanj pa niti ne poskua naenjati. Pri izboru podatkov, ki jih navajam, sem se opiral na lastna merila, ki jim lahko zaupate ali pa tudi ne. V ospredju sta dve: sodim, da so zaupanja vredni podatki, ki prihajajo od ljudi z veliko irino poznavanja stvarnosti in veliko globino razumevanja tematike. Verodostojnost podatkov je veja, kadar enake podatke navaja ve neodvisnih virov. Obiajno je tako, da podatek, ki je resnien, v sebi doivlja drugae kot neresninega. Bralcu polagam na srce, da trditve v tej knjigi poskua razumeti, ne pa jih ustveno obravnavati. ustven pristop ni ustrezen, ker ustvarja prizadetost in ustvarja sodbe o krivcih za sedanje stanje. Posredovane informacije je treba obravnavati na viji ravni, ki ne graja, temve razume in se s problemi ne spopada na tradicionalen nain, temve prepozna in razume globlje razloge in motive. elim vas spodbuditi, da poiete nov, 18
UVOD
nenasilen in trezen pristop, ki pomeni pomemben korak v prenovi vas samih. Vsak drugaen pristop vodi v ponavljanje zgodb, v menjavo ene kalvarije z drugo, ki se od drugih razlikuje le po imenih oblastnikov. Morda se bodo ob branju nekaterih poglavij, posebno ob rekonstrukciji zgodovine, zbudili v vas kaki novi strahovi, a se bodo polegli, ko boste dobili celotno informacijo. Moj namen je prispevati k celovitejemu pogledu na stvarnost, ne pa iriti nezaupanja, tesnobnega vzduja, pesimistinega razpoloenja ali jemati pogum. Niesar namre ne more zares spoznati, dokler si seznanjen le z njegovo lepo platjo. Nesmiselno je objektivneje informacije iskati pri dosedanjih informatorjih. al je odnos do vseh drugih informacij zelo odklonilen. Premalo se zavedamo dejstva, da se iz postane mlake ne moremo nauiti svee vode. e kratko pojasnilo o oblikovanju besedil. Pri pisanju besedil sem uporabljal nain poudarjanja posameznih pojmov ali besed, kar naj bi vam bilo v pomo, morda pa se bo komu zdelo nenavadno ali celo motee. Gre za nain, ki omogoa hitreje pregledovanje besedila, razloneje luenje pomena, laje kasneje iskanje in utrjevanje prebranih informacij. Upam, da bo tudi vam v pomo. e koristna informacija: knjiga je nastala v tesni povezavi s spletno stranjo www.prisluhni.si, kjer v zvezi z obravnavanimi temami najdete veliko koristnih besedil. Na tem spletiu se lahko poglobite v posamezna vpraanja, ki v tej knjigi niso obdelana zelo temeljito. Tam najdete tudi kazalce na spletne vire, iz katerih so informacije rpane.
Preden zakopljemo miselne lopate

Vsak od nas globoko v sebi uti in se vse jasneje zaveda, da je to, kar vemo o sebi, mnogo manj od tistega, kar nam je mogoe o sebi dognati. Da bi se lovek zavedel, da je mnogo ve od tistega, kar meni o sebi, potrebuje kaj ve kot le nekaj preprostih trditev. Zaupanje v svojo veliino lahko pridobi le tako, da spozna novo razsenost, v kateri se skrivajo doslej nepoznane moi, ki to veliino podpirajo. A to je zahtevna naloga, ki mora sei prav do temeljev miselne zgradbe razuma. Lotiti se je treba vseh gradnikov te stavbe in jih prenoviti, da bodo odsevali novo znanje in vejo kakovost; lahko bi tudi rekli vejo svobodo. Bolj ko je neka miselna predstava popolna, manj je omejujoa, ve svobode ponuja. Svobode v 19
UVOD
sedanjih konceptih materialnosti in telesa, pa tudi due, manjka, zato ne moreta zadovoljivo podpreti veje veliine loveka. V ivljenju sta pomembni le dve stvari ljubezen in strah; zmanjevanje slednjega na raun prvega pomeni napredek. V preteklosti je bilo lovetvo deleno veliko strahu in lai, kajti z njima je mogoe ohranjati privilegije in vzvien poloaj. Zato je do zdaj vsakrno obveanje in izobraevanje prepreevalo dostop do resnice. Znanje in informacije, ki so se natekali v nae glave, so natrpani s strahom. Ne ustrezajo resninim dejstvom, ki pa jih je e vedno mogoe preveriti, najti zanje ustrezneje razlage. Prav tega sem se lotil in skual popisati v tej knjigi. Kljub temu da se marsikdo zaveda lai, ki smo jim izpostavljeni, e vedno slepo zaupa uradnim virom, znanosti, religiji in medijem. Ni e pripravljen sprejeti ve resnice, ve svetlobe. Toda tevilo prebujajoih se osupljivo hitro vea. Ljudje se ob vse monejih energijah in zunanjih pojavih prebujajo ter elijo poruiti zidove jee, na katero so pristali nezavedno. Ni druge poti kot irjenje in plemenitenje zaznave ter razumevanja to velja tako za zunanji kot za notranji svet. e bi delovali le v enem od obeh svetov, bi s tem ruili ravnovesje celote. Sprva sem bil v dilemi, ali bi oba svetova obravnaval v eni knjigi, saj je gradiva veliko, morda za koga tudi preve. Toda elel sem ponuditi branje, ki slika celovito, eprav grobo podobo prave stvarnosti in podroja spoznavnega. To namre dananji razdvojeni in sebi odtujeni lovek krvavo potrebuje. Prenasien z neuporabnimi informacijami je dananji lovek osupljivo laen pravih, ki omogoajo napredek. Zato sem se lotil obravnave precejnjega tevila tem, med katerimi ima posebno mesto obravnava razsenosti zavesti. Doumel sem namre, da je razumevanje zavesti klju do boljega razumevanja stvarnosti in veje kakovosti ivljenja. To podroje grozljivo slabo poznamo. Nematerialni svet, svet nae notranjosti aka, da ga odkrijemo. Prav vsak ima monost svoje ivljenje dvigniti na vijo raven. Potrebna je le odloitev. e nekaj besed o vsebini knjige. V prvem poglavju knjige sem elel odstreti nekaj kratkih informacij in ponazoriti, kako slabo smo obveeni. Tako porojeni dvom namre pride zelo prav pri raziskovanju veljavnih konceptov. Najprej sem se v poglavju Preverimo temelje miselne zgradbe, lotil koncepta materialnosti in skozi tevilna nenavadna vpraanja poskual utemeljiti nova spoznanja. Je zunanji snovni svet res objektivna danost? Je zastraujoe prazni atom res gradnik trdne snovi? V poglavju Stvarnost ni takna, kakrna se zdi sem poskual odstreti duhovno ozadje stvarnosti in naeti osnovna vpraanja, ki odpirajo poglobljeno spoznavo sveta. Zatem sem se v poglavju Medicina, kam gre? lotil temeljev in paradoksov sodobne medicine. So mikrobi res povzroitelj bolezni? Zakaj medicina ne deluje? 20
UVOD
V drugem delu knjige, v sklopu treh poglavij z uvodnim Zgodovina skozi nova oala sem skual podati nov pogled na zgodovinsko tematiko. Menim namre, da je vsa uradna zgodovina lovetva zgodba za lahkoverne. Uradno stalie zgodovinarjev ima usodno pomanjkljivost: ne priznava vpliva nezemljanov na loveko zgodovino. Z vkljuitvijo te informacije zgodovinski mozaik na mah postane neprimerno jasneji in razumljiveji. A ne le to z novim razumevanjem zgodovine prepoznamo nart in motive v sedanji globalni politiki, ki e tisoletja sledi istim smernicam. V poglavju Sporoila glinenih ploic sem vas elel seznaniti z osupljivimi zgodovinskimi razlagami Sumercev, ki so zgodovino lovetva na glinenih ploicah natanno popisali, vkljuno z zgodbo o Adamu in Evi. Avtor, ki je tu opravil veliko delo, je Zecharija Sitchin. Ker njegove knjige e niso doivele slovenskega prevoda, je to poglavje e posebno zanimivo. Osrednje besedilo drugega dela je Poskus rekonstrukcije zgodovine planeta Zemlja, ki razjasnjuje veliko nedoreenosti in zgodovinskih neznank. Zakljuno besedilo Spoznanja, ki osupnejo je posveeno pomembnim spoznanjem, izluenim iz zgodovinskih dejstev in stvarnih dokazov, pa tudi obravnavi ozadja religij. Razgalja tudi kodljive vplive sedanjega finannega sistema in denarnih mehanizmov, ki so med najhujimi prevarami loveka vse od izuma denarja naprej. Resnina koda je, da ljudje o plailnem sredstvu, ki je zelo mono orodje za manipulacije, vemo tako malo. V tretjem delu knjige sem v treh poglavjih, Nisi to, s imer se isti, Kdo sem? in Pojmovnik ivljenja, elel ponuditi svoja duhovna spoznanja. Tu gre za poglabljanje v spoznanja s podroja raziskav zavesti. Vpraanje lastne identitete, pa tudi Stvarnika, Boga, je tisto, esar prebujeni lovek ne more preskoiti. Ta tema je hoe noe ena od tistih, ki odloajo o kakovosti ivljenja. S slabo predstavo o Bogu in sebi preprosto ne more kakovostno iveti, saj je nepojmljivo, da bi v tem presegel lastni ideal, v katerega verjame. Razlage stvarnosti nisem gradil v skladu z verskimi predstavami, ki vkljuujejo Boga, temve sem jo oprl na bolj nevtralna in manj zlorabljena pojma: zavest in zavedanje. To ni v nikakrnem nasprotju s konceptom due, duha ali Boga, obenem pa sta zavest in zavedanje pojma, ki si ju nihe ne lasti in ne pridruje izkljune pravice, da bi ju razlagal. Zato so takne razlage za vse sprejemljive. Dvanajsto poglavje lovek je ve smiselno zakljuuje tretji sklop in knjigo kot celoto. Spoznanje lastnega bistva boanske biti v nas je dragulj v kroni in cilj evolucije. Vrednosti tega spoznanja ni mogoe oceniti, saj iz loveka naredi loveka, bolje reeno Boga. Ker tematika ni lahka, se do poglobljenih spoznanj prebijamo postopoma, v skrbi, da bi bralec lahko dojel vse tisto, kar je mogoe dojeti z umom. Zadnje spoznanje je namre umu nedo21
UVOD
segljivo, ostane le e obutenje. Zavedam se, da je to poglavje za marsikoga prezahtevno, vendar je kljub temu vredno branja. eprav razlag ne razumete povsem in ne sprejemate, se s tematike odstre prva tanica, zaradi esar boste neko, ko boste bolje pripravljeni, napredovali hitreje. Ta knjiga ponuja celovito predstavo o stvarnosti in trden enoten koncept, ki ustreza tako materialnemu kot duhovnemu podroju. Tega do zdaj niti znanost niti religija nista znala pripraviti. Predstavljena besedila dajejo odgovore na skoraj vsa vpraanja, ki so v ivljenju pomembna. Z novimi informacijami boste bolje razumeli tudi Sveto pismo, ki marsikatero vpraanje pua nerazieno. Na tem mestu naj se tudi malo potresem s pepelom. Naloga, ki sem se je lotil s to knjigo, je namre dostojna ete dobrih strokovnjakov z razlinih podroij, jaz pa sem se podviga lotil sam, kot amater. Ker sem se raziskovanja lotil brez sistemskega pristopa, ne zavedajo se, da bom neko o tem pisal v knjigi, sprva informacij in virov nisem zapisoval. Tako so v spominu ostala dejstva in podatki, avtorji pa ne. Zato sem bil kasneje pri pisanju in navajanju virov nemalokrat v zadregi. Tako sem zagreil marsikatero napako, za katero mi je al. V knjigi zato raje glejte gozd, ne pa posameznih dreves. Podrobnosti v tej fazi razlaganja niso najpomembneje. Tudi tako bo uinek zelo moan. Moja srna elja je, da bi sodobnega loveka, ki postaja vse bolj podoben potronikemu robotu, prebudil iz dremea ter ga spodbudil k bolj zavestnemu ivljenju in razumevanju sveta in sebe. Z novim znanjem, dovolj monim za dvig ravni zavesti, ste kos reevanju tako zapletenih osebnih teav kot na videz nereljivih civilizacijskih problemov. Z njim boste lahko razsvetlili temo, ki dui ivljenje v vas in prepreuje vai dui zaiveti v svetlobi, svobodno. Nihe razen vas ne more storiti koraka k vai osebnostni in duhovni rasti. Ta knjiga utegne biti pri tem dragocen pripomoek. In morda se tega sprva ne boste niti zavedali. elim vam mirnega duha, veliko potrpeljivosti pri branju in veliko intelektualnih uitkov. Z vso ljubeznijo, Zoran eleznikar 22
UVOD
1. poglavje
e v otrotvu sem imel mono eljo, da bi se im prej dokopal do modrosti in duhovnih moi, s katerimi bi pomagal ljudem. To je vse prej kot preprosta naloga. Znanje sem iskal v kupih knjig, a sem nael le drobce modrosti, ki so me vodili k novim iskanjem. Po dolgih letih razlinih raziskovanj in duhovne prakse je na mojem intelektualnem situ ostalo prgie (vsaj meni) zelo dragocenih spoznanj, ki jih elim deliti z vami. Morda bo ta knjiga v vas zbudila eljo po raziskovanju in boste posegli po bolji duhovni hrani od tiste, ki jo uivate zdaj. Trud se izplaa; ez as boste z navduenjem opazili ne le, da je vae poutje, telesno in tudi duhovno, obutno bolje, temve da se je spremenil tudi svet. Pred leti sem se zaudil nad podatkom, da je pri loveku lonica med ejo in lakoto zelo nejasna. Zato se lahko zgodi, da ste ejni, a ker mislite, da ste lani, jeste. In ker eje ne morete poteiti s hrano, se vam zdi, da e niste pojedli dovolj in jeste preve. Tako ne presenea, da je toliko debelunih ljudi. loveko telo potrebuje vodo veliko bolj kot hrano, posebno telo sodobnega loveka, ki je dodobra zastrupljeno in pod vplivom stresnih dejavnikov. Menim, da se nekaj podobnega kot z ejo dogaja z duhovno hrano. Ker smo v razvitem svetu lani duhovne hrane, se zatekamo k prehranskim uitkom in zadovoljevanju potronikih elja, namesto da bi teili lakoto po tisti hrani, ki bi nam nasitila duo. Marsikdo se pomena duhovne hrane niti ne zaveda. Beseda duhovnost v splonem ne uiva kaj dobrega slovesa, morda zaradi slabih izkuenj in strahov v zvezi z religijami. Danes vem, da se prav na podroju duhovnosti te nikakor ne gre enaiti z religijo skrivajo najveji zakladi. To spoznanje je velikega pomena, saj se s tem odpre pot k nesluteni duhovni rasti in posledino veji kakovosti ivljenja. Podobno kot lahko izbere boljo hrano za telo, lahko posee tudi po bolji duhovni hrani. Tu merim na tisto hrano za duo, ki pomaga razumeti 23
PRVO POGLAVJE
duhovne pojave in predvsem samega sebe. O sebi in svoji resnini naravi vemo presenetljivo malo. Iz lastne izkunje lahko zatrdim, da kakovosti zunaj sebe ni mogoe dosei brez kakovosti v sebi. Znanje o sebi zato prinaa presenetljive uinke. Moj pogled na svet se je napolnil z novo vsebino, stvari so nenadoma nale pravo mesto, pojavili so se odgovori tam, kjer je bila neko tema. Kako mirnega in urejenega se poutim zdaj, ko tako zunanji kot notranji svet razumem mnogo bolj celovito, ko se zavedam ivosti ivljenja v sebi in opaam stvarnost v mnogo bolj svetlih barvah! V letih raziskovanj mi je postalo jasno naslednje: svet, kakrnega doivljam, je odsev mojih lastnih spoznanj o njem. Ob predstavi, da je svet bedna jea nesrenih du, ni mogoe doivljati srene in izpolnjujoe stvarnosti. Podoba bedne jee je posledica s strahom obremenjenih opaanj in neznanja. eprav tega ni preprosto razumeti, so notranja preprianja tista, ki oblikujejo zunanje izkustvo. Spremeniti je treba pogled na tisto, kar je notri, da bi se spremenilo zunanje! Prav to spoznanje me je navduilo za podvig, ki ga elim uresniiti s projektom Svet miru in ljubezni je uresniljiv. Spremeniti moramo podobo o sebi in spremenil se bo tudi svet. Spoznati moramo, da si omejitve postavljamo sami in odprl se bo svet novih monosti. S to knjigo, ki je prvi veji sad omenjenega projekta, se elim dotakniti prav vseh verujoih in tistih, ki verjamete predvsem znanosti. Pa tudi vseh drugih. Od nekdaj sta me privlaila znanost in kraljestvo razuma. Kot informatik sem nekega dne priel do ugotovitve, da bi bilo udovito, ko bi mogel svoje mogane svoj moganski raunalnik nadgraditi z monejim operacijskim sistemom tako preprosto kot svoj osebni raunalnik. Primerjava moganov z bioraunalnikom je kar umestna. Oba obdelujeta goro informacij, le da lovek te informacije tudi obuti. Mo raunalnika ocenjujemo po kakovosti izraunov, prikazov ter koliini podatkov in informacij. Kljub temu da informacije tudi ivimo, ne znamo razloiti, kaj temeljni pojem ivljenje sploh je. To napeljuje k zakljuku, da je moganski raunalnik treba usmeriti na doslej neobdelana podroja, kjer se skrivajo tevilni izzivi. Raunalnike neprestano izboljujemo in nadgrajujemo. Kaj pa moganski raunalnik? Operacijski sistem odloilno vpliva na sposobnosti raunalnika. Pri enaki strojni opremi utegne biti razlika velikanska. S starim operacijskim sistemom Windows 3.11 strojne opreme svojega najnovejega domaega raunalnika ne bi mogli niti za silo izkoristiti, kaj ele omogoiti tisto, kar zmore Windows XP, Vista ali Linux. Zdi se nam, da moganov ni mogoe nadgraditi, zato ostajamo pri istem operacijskem sistemu, razlagalcu stvarnosti. A temu ni tako. Razum temelji na izhodinih 24
preprianjih, temeljnih predstavah, to pa so informacije, ki jih je mogoe menjati, tako kot programe. Operacijski sistem obiajnega moganskega raunalnika je usmerjen predvsem v razlaganje zunanjega sveta, sveta materialnosti, na vseh drugih podrojih pa je nezanesljiv ali celo neuporaben. Gradimo ga od ranih let do konca olanja, nato pa le polnimo s podatki. Opazne prenove ni doivel, saj se uni sistem v naelnem pogledu e stoletja ni skoraj ni spremenil. Br ko se loti nematerialne sfere in pojmov, ki so e kako pomembni, je v hudi zadregi. Ne zna odgovoriti na preprosta vpraanja, kdo si, od kod prihaja, kaken je smisel ivljenja. Ne ve, kaj so in kako delujejo ustva, obutki, misli, ne zna pojasniti ivljenja in tudi ne, kaj sploh je in kako deluje zavest. Ta vpraanja se veini ne zdijo zanimiva prav zato, ker ne vedo, kje iskati odgovore, vendar so v resnici zelo pomembna. Ne verjamem, da lovek, ki o celoti spoznavnega in o sebi ve le malo, lahko zadovoljivo reuje zahtevne probleme. Kdor se ne pozna, bo pri reevanju problemov, za katere ne ve, odraz esa so, le slabo opravil. Na kaj se lahko opre, ko pa ne ve niti tega, kdo je ta, ki je vedec? Vekrat se spomnim na zgodbico o orlovem mladiu, ki se je izvalil v kurjem gnezdu in vse ivljenje ivel, kot da je koko. Nenehno sreujem ljudi, ki menijo, da so prestari za kako izpopolnitev svojega moganskega raunalnika, za svojo intelektualno in duhovno rast. A to trditev zanikajo tevilni, ki se na jesen ivljenja odloijo za tudij. Najhuje je, da tako razmiljajo tudi mladi ljudje, ki so pravkar zakljuili tudij. tudijski sistem je ukalupil njihovo razmiljanje ter jim odvzel pronost in sveino. Pronost misli je ena najpomembnejih stvari v ivljenju. Obdrite jo lahko tudi v starejih letih. Pri osebnem raunalniku menjava operacijskega sistema marsikdaj zahteva monejo strojno opremo. A pri loveku je skrb odve. Celo zelo nadpovpreen lovek izkoria le nekaj odstotkov svojih moganskih sposobnosti. Pri tem preteno izkoriamo le levo polovico, ki je odgovorna za logino razmiljanje, sekvenno obdelavo informacij, desna polovica pa bolj ali manj poiva. Narava je torej poskrbela, da s strojno opremo ob nadgradnji operacijskega sistema ne bo teav. Za izvedbo postopka torej ni objektivne ovire, obstajajo le subjektivne miselna togost, lenoba in strah pred novim. Ob nadgradnji moganskega raunalnika se kakovosti ivljenja obutno spremeni. To je posledica iritve zavesti in odkrivanja sposobnosti, ki dotlej 25
PRVO POGLAVJE
niso bile poznane in zato tudi ne izkoriene. To je korak, ki omogoi dvig ravni zavedanja, korak, ki iz loveka napravi loveka. Proces nadgradnje je mogoe izpeljati le z menjavo njegovih gradnikov, tj. ustaljenih konceptov in predstav. Treba se je spoznati s povsem drugane plati; ugotoviti je treba, kdo je ta, ki ivi, trpi in si eli lepega ivljenja. Kakovost ivljenja je tesno povezana s kakovostjo poznavanja samega sebe. S to knjigo vas elim navduiti, da nadgradnjo moganskega raunalnika napravite tudi vi. Razumeti sebe, razumeti svet, obutiti vso ivost in arobnost ivljenja to je vse kaj drugega kot ivotarjenje ter iskanje zadovoljstev in trenutkov sree v intervalih med nezadovoljstvi. Ponujam vam roko na poti, ki preskakuje stare plotove in zida svet iz novega znanja, svetlobe in ljubezni. To je edina pot, ki vodi navzgor, k modrosti, miru, ljubezni in blagostanju. e elite pridobiti nekaj, esar niste e nikoli imeli, morate storiti nekaj, esar niste e nikoli storili.
Kakovost ivljenja je stvar odloitve

Voza, ki krene s toke mirovanja, ni teko potiskati naprej. Najteje ga je spraviti v tek. Enako velja za loveke mogane. Premagati je treba vztrajnost, lenobo. Premiku z mrtve toke je treba posvetiti najve pozornosti. Pri razumsko usmerjenih ljudeh in veina nas je taknih velja: ko najde v sebi utemeljitev za neko dejanje, je vzgib moneji in volja za izpolnitev veja kot ob intuitivnem ravnanju. Zato naslednje vrstice niso odve, eprav bi se tako zdelo na prvi pogled. Religije, tradicija in oblast so poskrbele, da smo ljudje v splonem podvreni rednemu uinku sledenju mnenju voditeljev in obnaanju veine. Stereotip povprenosti naj bi jamil mirno in sorazmerno udobno ivljenje. To je morda kdaj dralo, a zdaj al ne ve. ivljenje povprenega loveka je e najbolj podobno ivotarjenju; zaradi omejitev, na katere smo pristali, je to bolj pehanje za preivetjem, e vnaprej izgubljeni boj za ohranjanje doseene ravni ivljenjskega standarda. Absurdno se mi zdi, da se po ve tisoletjih razvoja ter vloenega truda in intelektualnih naporov kar naj bi lovetvo pripeljalo do osvoboditve od mezdnega dela spet vraamo k vse vejemu pomanjkanju in boju za obstanek. V dobi, ko lahko robotizirane tovarne proizvajajo skoraj brez loveka, ko je tehnoloki napredek omogoil izdelavo silno inteligentnih, samozadostnih sistemov, 26
smo e vedno ujetniki mezdnega dela kot ob zaetku industrijske revolucije v devetnajstem stoletju. Razlika je seveda v tem, da je bogastvo vladajoe elite in lastnikov kapitala doseglo bajne razsenosti, svetovna mnoica poslunih ovic pa je v vse tejem, vse bolj nezavidljivem poloaju. Nekaj mora biti mono narobe. Narava nam z vse tevilnejimi preizkunjami daje prilonosti za spoznavo relativne vrednosti materialnega. Danes ima, jutri si lahko brez vsega. To prinaa nedvoumno sporoilo: prave vrednote leijo na podroju nematerialnega. A kakne so te vrednote? Je to lovenost? Kako naj to vemo? Kakni so prava merila? Da bi na to vpraanje ustrezno odgovorili, nam manjka znanja. Pravega znanja. Danes smo sposobni oblikovati odgovore le s podroja zunanjega, materialnega. Da najvija vrednota v materialistini stvarnosti denar ni pravi ideal, eprav mu sledimo, vsi razlono utimo. Pa vendar ne vemo, kaj bi s tem obutkom. Kako naprej? Civilizacija, ki zasleduje napaen ideal, mora prej ali slej zaiti v hude teave, saj vse delovanje gradi na lai. Te teave dandanes dodobra obutimo. Potrebujemo novo znanje, ki nam bo odprlo novo okno iz tega zatohlega, omejenega materialnega sveta, v katerega smo ujeti, ker smo se pustili zvabiti vanj. Pozabili smo, kdo in kaj smo. Prenehali smo ustvarjalno uporabljati svoje mogane in razum; uporabljamo ju le kot avtomate za ponavljanje starih programov. Dovolj! Zavedanje, kako ukalupljen in zelo omejen sem postal zaradi tradicionalne vzgoje, izobraevanja in informiranja, je bilo v meni prisotno e dlje asa, nisem pa vedel, kako se izmotati iz stiske. V olah so me vzgajali v materialistinem duhu, ne mene se za mojo duhovno lakoto, ki je ostala nepoteena. Doma so mi to ejo poskuali teiti s tradicionalno versko vzgojo, ki pa je nisem mogel, niti elel, jemati povsem zares; zdela se mi je neustrezna. Mediji in politika nas zasipajo s prikrojenimi informacijami, po volji elit, ki zasledujejo le svoje cilje. Iz nas poskuajo narediti dobre potronike, da bi tovarne imele delo, da bi dobiki rasli, da bi se epi oblastnikov polnili. Ali je e kaj drugega, pomembnejega od dobika? Ali se lahko uresniuje e kak interes, ki ne temelji na kapitalu? Cena, ki jo mora za vse to plaati vsak od nas, pa je znana: stresno ivljenje, pehanje za preivetjem, slabo zdravje, notranja praznina, etina tema, duhovna beda. Poasi, a zanesljivo se spreminjamo v potronike avtomate in izgubljamo svojo lovenost, s tem ko negujemo svoj pohlep, se izgubljamo v tekmovalnosti in krepimo strahove. Gre za uinek abe v kropu. e abo vrete v vrelo vodo, bo nemudoma skoila iz nje; e pa jo vrete v mlano vodo, ki jo postopno segrevate do vrelia, se bo skuhala. 27
PRVO POGLAVJE
Kdor hodi po svetu z odprtimi omi, se je lahko e netetokrat preprial, da informacije, ki nam jih trosijo politiki in mediji, niso vredne zaupanja. Ali ste ob tem spoznanju pripravljeni kaj storiti, da bi se dokopali do resnice? Kako dolgo boste e dovoljevali, da na raun vae nevednosti manipulirajo z vami? Kako dolgo boste e dopuali, da mogoni lastniki koncernov in drub brezsrno izkoriajo in zastrupljajo naravo ter uniujejo tisto, kar smo imeli v svojem otrotvu, nai otroci pa ne bodo ve? Ne elim vas spravljati v zadrego, je pa prav, da se sami e danes sooite z vpraanji, ki nam jih bodo neko zastavili otroci in prihodnji rodovi. Rekli boste: Kaj pa lahko en lovek stori proti temu? Ob koncu te knjige boste popolnoma razumeli, zakaj je takno razmiljanje napano. al veina razmilja tako. Toda mnoica ljudi, ki lahko nekaj premakne, je sestavljena iz prav taknih, kot ste vi. e davno sem ugotovil, da je najveji lovekov problem strah. Povedati svoje mnenje, ki je v nasprotju z mnenjem veine, je nehvaleno, posledice utegnejo biti kaj neprijetne. Toda do teh bo kljub temu prilo ko ne boste mogli odgovoriti otroku, zakaj ste dopustili, kar se dogaja S to sramoto bo teko iveti. A ni vam treba biti razbijaki upornik, da bi dosegli viden napredek. Lahko si najprej pridobite znanje, s katerim znate poiskati bolje poti, bolje naine za blokiranje politike, ki je uniujoa. Treba se je izobraziti, opremiti s pravim znanjem. Poiite tiste, ki ne trobijo v isti rog s politiki, mediji in se vam zdijo prav obveeni ter zaupanja vredni. Raziite e drugo plat medalje, ki vam je bila doslej prikrita. Nikar ne akajte, da vam bodo iz stiske pomagali znanost, religija, mediji, politika torej tisti, ki so nas v stisko pripeljali. Ti imajo pomembnejo nalogo kot reevati nas; ohranjati morajo svoje privilegije. Ko sem se odloil stvarem priti do dna, so mi brez vejega truda prile v roke povsem drugane informacije od tistih, ki jih ponujajo znanost, zgodovina, mediji, medicina itd. Dale so mi odgovore, ki sem jih doslej akal zaman. Odstrl sem podroje, kjer se skriva e veliko ve odgovorov, ki me vodijo blie resnici. In v meni se je vzbudilo raziskovalno navduenje, ki mi je dalo moi za napredovanje v neznano. Najveji od vseh zakladov je znanje pravo znanje. Toda brez zaprek ne gre. Poglavitna ovira, ki marsikomu, predvsem izobraencem, prepreuje, da bi se raziskovanja lotil, je as. Kako naj se ukvarjam z raziskovanjem in iskanjem novih resnic, ko pa mi sluba in dom pobereta ves as in izrpata vso zalogo moi? In prav tu je glavni kavelj: metati vodo iz olna, namesto da bi zaepili luknjo in se za vedno odreili nepotrebnih muk, je vaa legitimna odloitev, a z njo samemu sebi 28
zaprete vrata. Treba je vedeti: naloba v znanje, v pravo znanje, je najbolja naloba. Znanje je najveja mo in najveja vrednota, ki obstaja; je tisto, ki razbija strahove, pomaga do novih idej in vea kakovost ivljenja. e se odreete znanju, se odreete napredku, kakovosti, rasti. Kakovost ivljenja je stvar odloitve. Vae odloitve. Tega morda zdaj e ne razumete povsem, a ob koncu knjige dvoma ne bo ve.
Pomembno!
Preden se zares lotite te knjige, e predlog: pri branju teh informacij ne dopustite umu, da se neprestano vmeava s sodbami, primerjanjem, zanikanjem in zavraanjem prebranega. Ne dovolite, da staro znanje v kali zatre vse, kar je drugano in novo, zato ga zaasno spravite pod klju. Va um se bo krevito upiral sprejeti nekaj, kar je v nasprotju s tistim, kar veste. e ne boste storili predlaganega, bo morda upor prepreil celoten podvig. Zelo pomembno je, da poskusite nove ideje sprejeti brez presojanja in dojamete njihovo sporoilo. Ali je pravilno ali ne, se bo samo po sebi pokazalo kasneje. Tako boste lahko razrahljali toge mase uma, ki se upirajo prevetritvi; tako boste lahko prezraili zatohle sobane, v katerih tiijo zastarane informacije brez ivljenja.
Minljivost konceptov
Ugotovil sem, da je kakovost bivanja odvisna od dveh dejavnikov: od kakovosti opazovanja in od ravni razumevanja vsega, kar je. Napredek torej dosee z veanjem obutljivosti, dvigom kakovosti opazovanja, e pomembneje pa je, da vse opaeno obuti, dojema in razume na pravi nain im bolj celovito in nepopaeno. Tako ivljenje ne dobiva le vse veje irine, temve tudi globino. Popaenje je posledica miselne neistosti, obremenjenosti s koncepti in predstavami, ki zavirajo ivljenje. Razumevanje se opira na miselne pripomoke osnovne koncepte in predstave, ki si jih je izmislil loveki um. Vsak koncept je kot svojstven koordinatni sistem ali pa kot lu doloene barve, ki iz druganega kota osvetljuje isto podroje. Premakne gorie zavesti v svojo domeno. Tako je razumljivo, da koncept vedno okrni resnico, saj opazuje le del nje tisti del, ki se nam trenutno zdi pomemben ali zanimiv. Koncepti naredijo informacije in predstave smiselne in razumljive, tudi ali predvsem zato, ker jih skrijo na obvladljivo tevilo. In prav v teh miselnih pripomokih konceptih je skrit kavelj. e uporabim grob miselni 29
PRVO POGLAVJE
pripomoek, na primer koncept, po katerem je materialnost osnova vsega, kar obstaja, potem se bom hitro znael v zadregi ob ugotovitvi, da obstaja tudi subtilen, duhovni svet, svet, ki ga z metodami sedanje znanosti ni mogoe razloiti. Kako naj z materialnimi pojmi opiem ivljenje ali ljubezen? Materialna podstat se izkae za zelo neprikladno in okorno, ko gre za zapletene nematerialne pojme. Vsakomur, ki se spopade z zapletenimi problemi ivljenja, postane jasno, da materialistini svetovni nazor pri razlagi celotne stvarnosti ne dri vode, posledino pa dananja znanost ne more zadovoljiti eje resninega iskalca resnice. Priujoa knjiga je med drugim tudi kritina obravnava konceptov, ki se ob podrobnejem vpogledu pokaejo kot dvomljivi ali napani. Najpomembneji koncept je koncept o naravi loveka samega; sedanji je al napaen. Da bi lovek napredoval, mora jezik, s katerim opisuje stvarnost, koncepte, s katerimi si jo razlaga, neprestano dopolnjevati in menjati za takne, ki so bolji, bolj dodelani. Z opazovanjem zunanjega sveta smo postali pravi mojstri v pripravi konceptov. eprav so pomanjkljivi in vedno delno napani, so koncepti potrebni. Omalovaujo odnos do njih ni na mestu. Koncepti so kot stopnice: nobena ni konni cilj, je pa opora, od katere se lahko odrine, da se prebije do e popolnejih spoznanj. e bi kakega od njih izpustil, preprosto ne bi imel pomembne opore, ki omogoa napredek. Pred leti sem naletel na dobro primerjavo: pot do spoznanja resnice je kot plezanje na visoko drevo. Ne da bi se opiral na nie leee veje (prispodoba za koncepte), je zelo teko zlesti nanj. Razgled z vsake posamezne veje je zanimiv in za marsikoga povsem dober, a zavedanje, da se z vije veje vidi e marsikaj ve, te vlee naprej. Ko dosee najvijo vejo, se razgledi z nijih zdijo smeno omejeni. Pa vendar brez njihove pomoi ne bi dosegel cilja. Vsaka od njih je dragocena opora, da se lahko odene vie. Vsaka od vej pa tudi zastira tisti najviji pogled na nebo. Razen zadnje. Enako je tudi s spoznanji in preprianji. Ko razumete ve, ste sposobni sprejeti in doumeti popolneje razlage; iste informacije bi kdaj prej lahko naletele na nesprejemanje ali bi vas lahko celo odbile. Vsak koncept predstavlja pogled na stvarnost z doloenega zornega kota. Pomeni izpostaviti en sam cilj (ali omejeno tevilo ciljev), en ideal, eno tenjo, h katere uresniitvi koncept vodi. Ko ideali, cilji, tenje niso pravi oziroma niso v skladu s kozminimi zakoni, se to neizogibno izkae 30
kot resen problem, saj prav nobena neresnica ali la ne more podpirati kozmine resnice. Sledenje konceptu pomeni omejevanje in prilagajanje, usklajevanje z nosilno idejo koncepta. To ugotovitev velja ponoviti: civilizacija, ki zasleduje napaen ideal na primer denar kot najvijo vrednoto , prej ali slej zaide v slepo ulico, kajti vse delovanje gradi na lai. Prav to se dogaja danes. V svojem razvoju odlagamo en koncept za drugim in gradimo vse popolneje, dokler ne spoznamo, da zadnja, dokonna reitev ni v domeni kakrnega koli koncepta. Predstavo o Zemlji kot ravni ploi je zamenjala predstava o Zemlji kot krogli. Nato je predstavo o Zemlji kot srediu vesolja zamenjala teorija o Soncu kot srediu vesolja itd. Newtonove zakone smo zamenjali za Einsteinovo relativnostno teorijo, ki pa se e kae za pomanjkljivo. V tej knjigi poskuam prikazati bolj dovren koncept stvarnosti, kakrnega sem ga gradil v letih svojega raziskovanja (tudi zanikanje drugih konceptov je koncept). Seveda tudi ta ni popoln. Tudi tega bom nazadnje zavrgel. Zavedam se, da konno spoznanje lahko doseem le tako, da opustim vse koncepte. Vsi so namre stvar uma, stvar logike in kot takni omejeni. loveka bit je zunaj vsakega koncepta, ne more je opisati v nobenem koordinatnem sistemu ali je osvetliti s kako lujo uma, ta je v sposobnostih dojemanja omejen. Trdnost miselne stavbe, na kateri gradim svoje znanje, je odvisna od zaupanja v posamezne trditve, koncepte. e v neko trditev (e vedno) verjamem, to ne pomeni, da ta zares dri, temve da e nisem prejel informacije, ki bi trditev izpostavila dvomu. Zaupanje v neko trditev splahni tisti hip, ko dobim podatek ali informacijo, ki to trditev postavi na la. Povedati je treba, da je zelo dobro poskrbljeno, da informacije, ki bi sedanje koncepte izpostavile dvomu, ne bi prodrle v javnost. Vsi sistemi obveanja so nadzorovani, avtorji, ki vnaajo dvom in meejo slabo lu na ustaljene dogme, pa so na razline naine blateni, zasmehovani in odrinjeni. Zato je irjenje alternativnih informacij skrito pred iro javnostjo. Gre predvsem za objave na spletu. Prav tu sem nael najve informacij, vrednih posebne pozornosti.
S im je pogojeno izkustvo?
Neko sem bil preprian, da je tisto, kar doivljam vsaj v budnem stanju , resnino. Toda ez as sem si moral priznati, da ni nikakrnega dokaza, da je to res. Vso resninost sestavljajo slike, predstave v zavesti. 31
PRVO POGLAVJE
Dvomljivo je e dejstvo, da niti dva loveka istega dogodka ne doivljata enako, z enakimi ustvi, obutki, razlagami, mislimi. Ob nepopaenem doivljanju se moje videnje istega dogodka ne bi smelo kakor koli razlikovati od videnja kogar koli drugega. A ni tako. Barvno slep lovek vidi barve popolnoma drugae kot zdrav lovek; vidi le odtenke sivine. A kljub temu ve, kaj je rdee in kaj zeleno. Ne morem vedeti, kako nekdo drug vidi isti predmet, saj mi ni dano videti skozi njegove oi in z njegovim razumom. Tisto, kar imenujemo rdee, je le dogovor, oznaka za vtis, ki pa je lahko pri vsakomur drugaen. Ker v medsebojni komunikaciji ne moremo izmenjevati misli in obutkov, temve le besede, torej simbole, ki so pa le simboli, je nemogoe rei, da iste stvari zaznavamo, vidimo in obutimo enako. Kako bi lahko vedel, da je moje obutenje sree enako kot pri vas? Vedno pridemo do istega problema: kako primerjati simbole, ki se pojavijo v dveh razlinih zavestih? Kako ugotoviti, da tisto, kar pod nekim simbolom pojmujem jaz, natanko ustreza tistemu, kar pod to nalepko pojmujejo drugi? Ni naina. Lep primer je boleina. Vsak jo obuti drugae. Nekateri imajo visok boleinski prag, spet drugi se takoj zateejo k analgetikom. Spoznal sem, da subjektivna komponenta v moji zavesti moj lani jaz poskrbi, da nosim drugana oala, ki stvarnost pokaejo (prav bi bilo rei izkrivijo) na prav poseben nain. Zavedati sem se zael, da objektivnosti v moji zaznavi ni. Vse je pogojeno s trenutnimi predstavami in sistemom preprianj, ki sem ga zgradil v preteklosti in utrdil z izkunjami. To velja tako zame kot za druge. Kaj je tisto, kar popai moje spoznavanje? Kaj drugega kot preprianja, ki temeljijo na mojih preteklih izkunjah. Nato sem naletel na trditev, da niso izkunje tiste, ki ustvarijo preprianje, temve je ravno obratno. Preprianje deluje v umu kot sito, zaradi katerega od vseh prejetih vtisov sprejme v zavest le tiste informacije in izkustva, ki to preprianje potrjujejo. eprav se to zdaj morda zdi nelogino, je edini nain, da se v neko izkustvo zares poglobi. Vzemimo za primer dva loveka: prvi je preprian, da so vsi ljudje v osnovi slabi. V ivljenju bo nael obilo primerov, ki ga bodo utrjevali v tem preprianju, a le zato, ker bo slep za vse druge primere. Morda bo to preprianje negoval vse do smrti, e ga ne bo kdo od slabih morda postavil na la, s tem ko mu bo reil ivljenje. Drugi primer je lovek, ki verjame, da so vsi ljudje v osnovi dobri. Tudi on bo v ivljenju nael brez tevila potrditev, primere, ki to zanikajo, pa bo vzel kot izjeme, ki potrjujejo pravilo. A ni izkljueno, da bo ta lovek umrl nasilne smrti. Resnica je, da ni niti izkljuno slabih niti popolnoma dobrih ljudi. Vsi smo dobro-slabi, v sebi zdruujemo obe polariteti. 32
Nemogoe je hkrati doivljati tiso izkustev in se poglobiti v vse naenkrat. Zato izkustva doivljamo drugo za drugim. Izkustvo, ki ga dodobra izkusimo, postane nezanimivo in pozornost preusmerimo drugam. Marsikdaj ugotovimo, da je bilo z izkustvom povezano preprianje napano, pogosto pa pomanjkljivo. In tako ga popravimo in z novim izkustvom znova preverjamo. Ta proces je ivljenje; tee brez konca. Tako prihajamo do vse irega spoznavanja stvarnosti, vse boljega spoznavanja resnice. Premikamo se od ene predstave do druge, od enega koncepta k drugemu, da bi se bili naposled sposobni sooiti z najzahtevnejim vpraanjem kdo smo. Zdaj vem, da dogodki v zunanjem svetu ne doloajo mojih notranjih obutkov, temve moja notranja obutja in misli doloajo mojo zunanjo, objektivno stvarnost. To bom kasneje natanneje osvetlil. Razumevanje tega pojava ima presenetljiv uinek na loveka. Prinese nekakno svobodo, monost izbire. Kar na lepem nisi ve rtev okoliin, ki ti prinaajo izkustvo. Kdor ve, da s svojimi preprianji, razmiljanji in idejami pritegne v svojo zavest istovrstna izkustva, se zaveda tudi pomembnosti pozitivne miselne naravnanosti. Kdor razmilja le o bolezni, ne bo izkusil ni drugega kot bolezen. Kako bi lahko bilo drugae? V njegovi zavesti je vse uglaeno nanjo. To spoznanje me je vodilo k drugemu, ni manj pomembnemu: nisem predmet, proizvod nekega objektivnega zunanjega sveta, temve sem bistveni del tega, kar je; na nek, zdaj e ne dovolj razumljiv nain, s svojo svobodno voljo sam odloam o dogajanjih, ki jih opaam. Opazovalec, jaz, je najpomembneji v tem procesu, saj brez njega ne bi bilo nikogar, ki opaa. V filmski in knjini uspenici Skrivnost (The Secret) je obilo potrditev zgornjih misli.
Na videz nesmiselna vpraanja

Predstave o svetu in sebi, ki sem jih imel za veljavne, so del tradicionalne podobe o svetu, sprejete brez pomislekov ter dvoma o njihovi verodostojnosti. Te predstave slonijo na najbolj temeljnih preprianjih in arhetipih, ki so korenine nae miselne stavbe. A moja nova spoznanja o naravi stvarnosti so prav ta preprianja izpostavila resnemu dvomu. Njihovega preverjanja sem se lotil s povsem preprostimi vpraanji. Ta vpraanja so se mi sprva zdela nesmiselna, a le zato, ker so se mi odgovori zdeli sami po sebi umevni. Samoumevni zato, ker naj bi jih preverili e mnogi pred menoj. A to je pomota. Teh odgovorov skoraj nihe ne preverja, ker sledi enaki logiki da so e preverjeni. A prav zato kako naj vem, da so v skladu z resnico? 33
PRVO POGLAVJE
udnih vpraanj, ki so me vznemirjala, je bila cela vrsta: Ali obstaja kaka ideja, ki je zagotovo resnina? Takna, za katero imam neizpodbitno potrditev o njeni verodostojnosti? Kaj so podobe in slike v zavesti, ki jih imenujem svet? Iz esa so? Kje in kako nastanejo? Ali tisto, kar vidim, ustreza neki objektivni snovni danosti? Ali vesolje iz trdne snovi v resnici obstaja? Kdo je tisti, ki sebe poimenuje jaz? Kdo je ta, ki obuti in se zaveda jaz obstajam? Kdo je Bog? Ali Bog obstaja? e Bog obstaja ali ga lahko spoznam in doseem? Ali sem resnino rojen? Je rojstvo le utvara v moji zavesti? Sem res snovno bitje iz mesa in krvi? Kako vem, da obstajajo drugi ljudje? Kaj, e so ljudje le ive podobe v moji zavesti? Ali se s smrtjo vse kona? Morda pa zavest le preklopi na drug program! Kdo so moji stari? So oni ustvarili mene ali sem jaz v svoji zavesti ustvaril njih? Ali kaj neizpodbitnega potrjuje obstoj due? Morda pa je dua le miselni, logini par s telesom, vmesnik med snovnim in duhovnim?
Ob vseh teh vpraanjih sem naletel na isto zadrego: obstojeih odgovorov nisem mogel potrditi z niimer razen z arhetipi in temeljnimi preprianji v lastnem razumu. A kdo mi lahko jami sem si rekel , da ti odraajo absolutno resnico? Nikakrnega objektivnega dokaza ni, da so odraz neke resnine, nesporne danosti. Ob zaetku mojega raziskovanja sem se tako poutil kaj klavrno. Na nobeno od zgornjih vpraanj nisem znal odgovoriti. A imel sem mono voljo, da se dokopljem do pravih odgovorov. Postopoma sem se do novih spoznanj vendarle dokopal. Marsikatero od njih je v meni sprva naletelo na oster odpor. Nekatera so se mi zdela sporna, druga celo absurdna. A tisti hip, ko sem tril obnje, se je vame naselilo seme, ki je kmalu vzklilo in zaelo rasti. Nova rastlina je zdaj e precej mona in bo naposled obrodila cvet ter me pripeljalo do cilja samouresnienja, spoznanja sebe.
34
Iz esa raste miselno drevo?

Moj pogled na stvarnost se je temeljito spremenil, ko sem sprejel idejo, da vse, popolnoma vse, kar se dogaja v lovekovi zavesti, temelji na mislih. Misli so osnovni gradniki zavedanja. Gradijo podobe, predstave, ideje, obutke, skratka vse, kar se godi v zavesti. Miselna zgradba pa ima urejeno strukturo, strukturo drevesa (gledano nad povrino). Drevo ima deblo, iz katerega rastejo debele veje, iz njih tanje, iz teh e tanje itd. Miselna zgradba temelji na zelo osnovnih idejah, ki jih imamo za miselne temelje. Najosnovneja, korenska misel, ki ni le misel, temve se povezuje z globoko vsajenim obutkom, je jaz sem. Ko ta misel ne bi obstajala, ne bi bilo nikogar, ki bi kar koli zaznaval, mislil itd., nikogar, ki bi ivel. Zavedanje jaz sem ustvari sredie zavedanja, h kateremu se stekajo vse informacije, ki jih obdeluje um. O tem bomo obirneje govorili v devetem in desetem poglavju. Najosnovneja misel, ki v meni predstavlja temelj zavedanja, je misel oziroma predstava o sebi. Ne o zunanjem svetu. O sebi! To spoznanje je vredno posebne pozornosti. Glede ideje jaz sem ne more biti nikakrne pomote. Ta je zanesljivo resnina. Descartes je to idejo oblikoval nekoliko drugae, dejal je: Mislim, torej sem mislee bitje. Toda kaj bi se zgodilo, e bi ena od debelih vej pri deblu miselnega drevesa temeljila na neresnici? To bi pomenilo, da bi bilo vse, kar raste iz nje, torej velik del drevesa, lano. Pomembno spoznanje! Torej moram zelo resno preveriti, ali so osnovni gradniki mojega miselnega drevesa (najdebeleje veje) zdravi. V starem svetu, e do srednjega veka in ez, so ljudje verjeli, da so po svoji naravi due, ki v svojem ivljenju streejo interesom bogov. Smrt zanje ni bila velik teava, saj so verjeli, da se ivljenje po smrti nadaljuje v drugi razsenosti, v duhovnem svetu, v bliini bogov. Ena od najdebelejih vej njihovega drevesa je temeljila na preprianju jaz sem dua. Vse njihovo ivljenje se je napletlo okrog te ideje. Velikega strahu pred smrtjo ni bilo, saj ta ni pomenila konca, temve le dogodek v ivljenju due. Danes so naa preprianja o nas samih ukrojena po materialistinem modelu. V jedru tega modela je preprianje jaz sem telo, ki ivi le od rojstva do smrti in potem ni, praznina, konec. A ne le to. Predstavljamo si, da smo le nadvse drobcen, nepomemben delec v vesolju, ki ivi svoje omejeno ivljenje. Materialno vesolje vsi ti neskonni svetovi, galaksije, osonja, ozvezdja naj bi bilo nekaj, kar obstaja loeno od nas. Prepriani smo, da smo le zaasen pojav v tem vesolju. 35
PRVO POGLAVJE
Ali je ta predstava resnina? Kaj pa sem si rekel e je preprianje, da sem telo, napano? Kdo mi jami, da to res dri? Oi? Oi so organ mojega telesa, telo pa je predstava v moji zavesti. Ali bi se lahko zavedal telesa, e ne bi imel zavesti? Brez zavesti ne obstajam kot lovek, takrat vegetiram in sem le kos mesa brez ivljenja. A ne le jaz; kadar nisem pri zavesti, tudi drugi zame ne obstajajo. e torej vse, isto vse, nastane v moji zavesti, potem tudi vesolje ne more nastati (biti zaznano) zunaj nje. Kdo mi lahko potrdi, da materialno vesolje, veno, neskonno, neodvisno od mene, obstaja zunaj mene? Morda moj ef, ki vse ve. Nerodno je le, da je tudi on le nekdo v moji zavesti. Kakor koli e obrnem, brez zavesti ni opazovanja niti opaanja. O zavesti, ki je resnien temelj ivljenja, bo v naslednjih poglavjih veliko govora. Razumeti, da je vse, kar obstaja in kar se dogaja, odsev dogajanja v zavesti, pomeni odstreti novo razsenost bivanja. Bolj ko sem se spual v analizo stvarnosti, bolj sem spoznaval, da objektivnega zunanjega sveta ni mogoe dokazati. Obstaja le svet zavesti, duhovni svet, ki je vse, kar je. Ko se neki koncept (veja miselnega drevesa) izkae za napanega, se posuijo vse povezane predstave (veje, ki rastejo iz nje) in z njimi vse misli (odpadejo vsi listi z njih). Zatem poenejo nove ideje (veje) z novimi vejicami in listi.
Ali ste vedeli

Moje spoznavno obzorje je pridobilo veliko irine, ko me je ena od bralk spletne strani opozorila na spletie novinarke Ivone ivkovi. V enem od njenih lankov sem pred leti prebral, da je zgodba o brodolomu slavnega parnika Titanika pravljica za javnost. Kopica podatkov v zgodbi vodi k zakljuku, da je lo za premiljen nart potopitve ladje, s katerim so se znebili treh vplivnih politikov, ki so prepreevali sprejem zakona, po katerem bi Amerika centralna banka padla v zasebne roke. Zgodba je dovolj utemeljena, da je ni mogoe preprosto zavrniti. Ob tem sem se vpraal, kateri drugi javno poznani zgodbi lahko ob tem e verjamem. Takrat sem dokonno spoznal, da se na uradne razliice in medijske razlage dogodkov preprosto ne morem zanesti. Razlog je preprost: botruje jim dale najmoneji interes kapital. Z mediji preprosto manipulira, kdor ima v rokah vire informacij. Odtlej sem zael mrzlino iskati alternativne informacije veinoma na spletu in odkril, da je vse moje nakopieno znanje hudo vpraljivo. Vsako novo informacijo sem skual objektivno presoditi in tudi kritino 36
obravnavati. Postalo mi je jasno, da brez prave zgodovinske resnice ne morem razumeti sedanjega dogajanja. Obenem sem se zavedal, da se moram opreti na povsem drugane temelje, takne, ki podpirajo razirjen pogled na stvarnost in ne le na omejeni snovni svet. Zavedanje, katere informacije so vredne zaupanja, je prvi korak pri raziskovanju resnice. e ste se odloili prenoviti operacijski sistem svojega moganskega raunalnika, potrebujete dvom in radovednost. Oba se bosta okrepila ob branju spodnjih informacij, ki javno znane zgodbe pokaejo v povsem drugani lui. Kar verjamete, e zdale ni tako trdno, kot ste morda mislili. Ena od teh stvari je zgodovina. Uili so nas, da je loveka civilizacija na Zemlji stara priblino sedem tiso let, in navajali Babilon, Sumerijo, Asirijo in Egipt. Kljub temu da obstaja mnoica informacij in fizinih dokazov o obstoju Lemurije in Atlantide, zgodovinarji o tem molijo. Za tovrstne raziskave ni interesa in denarja. Kmalu mi je postalo jasno, zakaj. Zgodovina Zemlje je pestreja, kot si predstavljamo. O tem precej obirno v nadaljevanju. Obstajajo zelo trdni dokazi o civilizacijah izpred petdeset tiso let in ve in precej je dokumentiranih arheolokih ostankov, ki si jih je mogoe ogledati. Nekateri objekti so tako veliastni in vee grajeni, da vzbujajo obudovanje in terjajo priznanje njihovim graditeljem. Znanost nas slepi z izjavami o primitivnih tehnikah starodavnih graditeljev, a malce pozorneji pogled pokae, da so bile te tehnike vse prej kot preproste. Gradnje tevilnih prastarih objektov, ob katerih vam vzame dih, danes preprosto ne bi znali ponoviti. Razlage o uporabljeni tehnologiji pri gradnji piramid so popolnoma neprepriljive. O tem, da so graditelji obvladali tehnologijo gradnje bolje kot mi, med drugim priajo ogromni kamniti bloki, teki tudi po ve sto ton, pri tem pa se posamezni kosi prilegajo drug drugemu z neverjetno natannostjo. O tem je med prvimi spregovoril e Erich von Dniken. e davno so me navduile njegove ideje, a jih nisem jemal dovolj resno, misle, da bi jih znanost e potrdila, e bi bilo kaj resnice v njih. A znanost jih ni potrdila. Zdaj vem, zakaj ne. Nerodno je le to, da jih znanost ni mogla niti argumentirano ovrei. V nadaljevanju sem nanizal ducat kratkih informacij in dejstev, ki vam bodo dali misliti. Ob tem si poglejte tudi slike in vire, ki podajajo e natanneje informacije. Ve taknih vestik najdete na spletiu www.prisluhni.si, v oddelku Ali ste vedeli. 37
PRVO POGLAVJE
Slika 1
Slika 2
Katera piramida je najveja?

Trditev, da je velika piramida v Gizah, Keopsova piramida (visoka 137 m) najveja na svetu, je napana. Bistveno veja je s svojimi 350 m viine bela piramida,10 ki so jo zgradili na Kitajskem (sliki 1 in 2). Oblasti jo skrivajo pred javnostjo, tako kot tudi ve sto drugih, manjih v okolici. Toda iz zraka jih ni mogoe spregledati. Kdo so graditelji, ni znano, a velikost nakazuje, da so morali biti graditelji tehnoloko zelo napredni. Pravi namen gradnje piramid nam je prikrit. Da so bile zgrajene kot grobnice, je le pretveza, namenjena javnosti. lo je za venamenske, med drugim tudi energetske objekte, ki so jih postavljali na izbranih tokah zemlje, na zmajevih rtah, kjer so zemljine akre. Energijo, ki se je zbirala v njih, je bilo mogoe usmeriti poljubno kam. Velika piramida pri Gizi je bila po nekaterih virih zgrajena kot posebno moan instrument; obloena je bila s tura zbruenimi belimi apnenastimi ploami, razmik med ploami je znaal stotinko palca. Piramida11 je menda ustvarjala zavestno energijo in trenirane osebe so to energijo lahko 38
usmerjale v pomlajevanje, potovanje v asu in levitacijo tekih objektov. Pomagala je stabilizirati Zemljo na njeni osi, zmanjati nevihte in potrese v okolici, zdraviti um, istiti vodo, odstranjevati radioaktivno sevanje po jedrskih vojnah itn. Osmanagi12 navaja, da so veliko piramido pri Gizi napravili nezemljani z ozvezdja Lira za svoje potrebe. Zanimivo je, da je bil rob piramide pred 12.500 leti poravnan s poloajem zvezd v zvezdni verigi Orion. Sfinga z levjim telesom in loveko glavo v Gizi pa je bila takrat usmerjena natanko proti ozvezdju Leva. Nakljuje?
Pravi izvor egipanskih faraonov

Morda ste se kdaj vpraali, zakaj imajo egipanski faraoni na upodobitvah tako visoka pokrivala. Odgovor je na dlani, ko ste sooeni s podobami brez pokrivala. Ta so skrivala nenavadno veliko, v temenu razpotegnjeno lobanjo, ki je bistveno veja od lobanje loveka. To zgovorno priata sliki Nefretete (sliki 3 in 4) s pokrivalom in brez njega ali pa kip njene here (slika 5). Kot bi lo za lobanjo kakega bitja s tujega planeta in ne Zemljana. Da ne gre za umetniko domiljijo kiparjev ali slikarjev kaejo tudi najdene lobanje na razlinih koncih sveta, ki so vse prej kot obiajne (slika 6, na naslednji strani).
Slika 3
Slika 4
Slika 5
Preseneajo tudi orjake dimenzije kipov egipanskih faraonov in vladarjev. eprav arheologi pravijo, da so bili kipi izdelani v poveani velikosti, pa marsikaj (tudi najdena orjaka okostja) dopua dvom o tem. Kipi faraonov v svetiu Abu Simbel, orjake glave na Velikononih otokih itd. prav lahko odraajo pravo velikost bitij. O visokoraslih bogovih namre govorijo legende tevilnih starih ljudstev. Hebrejski Talmud pie tudi o 39
PRVO POGLAVJE
Slika 6
Slika 7 ogromnih bitjih v notranjosti planeta. Najdena so ogromna okostja,13 a nihe nima razlage zanje (slika 7). Gotovo niso plod domiljije. 40
Rockfeller podpiral Hitlerja

Vojne uspehe Hitlerjeve Nemije sta omogoili dve drubi; ena od njiju je bila druba I. G. Farben, ki je bila povezana z Rockfellerjevim podjetjem Standard Oil Company. Proizvedla je 84 % vsega razstreliva in tudi zloglasni ciklon B. Silovito bombardiranje Londona je bilo mono le po zaslugi Standard Oila, ki je Nemcem dobavil posebno gorivo. Druga druba, ki je financirala Hitlerja, je bila Union Banking Corporation. Prek nje so nacisti tudi prali denar. Direktor te banke je bil Prescott Bush, oe Georgea Busha starejega in dedek Busha mlajega.
Gestapo ivi naprej

lani nacistine tajne slube Gestapo so dobili vidna mesta v CIA in Interpolu.14 William Bramley pie, da je CIA sprejela ponudbo Reinharta Gehlena, vodje nemkih skrivnih operacij v Rusiji, da pomaga pri izgradnji mree tajnih slub v Evropi. Mnogi nekdanji esesovci so postali del Gehlenove organizacije. Postala je pomemben del CIA v zahodni Evropi ter temelj tajne slube v ZRN. Iz dokumentov nrnberkega procesa je CIA dobila podatke o nacistinih psihiatrinih metodah in jih e desetletja pozneje uporablja v zloglasnih eksperimentih nadzora zavesti. Interpol, ki deluje po vsem svetu, je do leta 1972 vodilo ve nekdanjih oficirjev SS. To niti ni tako osupljivo, e vemo, da je bil med drugo svetovno vojno pod nadzorom nacistov.
Pravljica o Titaniku
Zgodba o Titaniku je le pravljica za lahkoverne.15 Titanik je bil nartno potopljen zaradi uresniitve zelo pomembnega cilja: Ameriko centralno banko izroiti v zasebne roke. A nartu so se uprli trije ameriki vplivnei Benjamin Guggenheim, Isa Strauss in John Jacob Astor, ki so imeli v parlamentu velik vpliv. Ali je nakljuje, da so se vsi trije vkrcali na krov Titanika16 in da brodoloma nihe od njih ni preivel? Ti trije so nasprotovali predlogu o zasebni centralni banki in bi najverjetneje prepreili tudi vstop ZDA v prvo svetovno vojno. Leto dni po potopitvi Titanika, leta 1913, so ZDA dobile centralno banko, Federal Reserve Bank, last zasebnih bankirjev. Od tedaj so ZDA na milost in nemilost prepuene finanni oligarhiji. Kaj pravite na to, da je tirinajst let prej Morgan Robertson napisal knjigo The Wreck of the Titan (slika 8) o brodolomu velikanske nepoSlika 8 41
PRVO POGLAVJE
topljive ezoceanke Titan, ki je imela na las podobne znailnosti kot Titanik. V romanu ladja zadene ob ledeno goro v Atlantiku in se v agoniji potopi, pri emer je bilo zaradi nezadostnega tevila reilnih olnov reenih le nekaj potnikov. Javno znana zgodba o Titaniku je postala sumljiva, ko je leta 1985 na globini tiri tiso metrov Robert Balard na morskem dnu posnel ostanke ladje in ugotovil, da je ta razpadla na neverjetno veliko kosov med drugim na tri velike, ki so bili raztreseni na veliki povrini, v dolini ve deset kilometrov. Kako le, e je ladja zadela ob ledeno goro? Oitno je moralo priti do velike pokodbe v bliini strojnice, najverjetneje zaradi eksplozije.
Uboj J. F. Kennedyja
Uboj Johna F. Kennedya je izvedla CIA. Njeno jezo si je nakopal z marsiem. Javnosti je hotel objaviti prisotnost nezemljanov, ki so imeli v tistem asu precej nesre z NLP17 (Roswell). Zaradi Kennedyja projekta Kuba in Vietnam nista poteka tako, kot je elela CIA, hotel pa je tudi obdaviti raune Amerianov v tujini. Usodni strel zastrupljeno kroglo iz elektrine pitole je predsedniku izstrelil v glavo njegov ofer, agent CIA. To se na izvirnih posnetkih, ki niso dostopni javnosti, vidi. Tudi Lee Oswald je bil agent CIA; iznebili so se ga tako kot nekatere druge sodelujoe v atentatu. Podrobnosti so navedene v knjigi Williama Cooperja Behold a Pale Horse.
Obraz na Marsu
Slike Vikinga 1 z dne 31. julija 1976, posnete z viine 1278 milj iznad severne poloble Marsa na obmoju Cydonije, kaejo obraz na Marsu,18 goro, izklesano v obliki lovekega obraza. V soseini tega skalnatega hriba dimenzij 2500-krat 1000 m, viine 400 m (slika 9) se nahajajo tudi simetrine oblike tevilnih piramid. Obstoj teh zgradb sesuje vse predstave o zemeljski rasi t. i. kroni stvarstva. Ta umetna tvorba na Marsu je eden najzgovornejih dokazov, da v vesolju celo v nai blinji soseini obstaja inteligentno ivljenje. Sumerske glinaste ploice ta fenomen pojasnjujejo: Sitchin v knjigi The Lost Book of Enki Slika 9 42
pie, da je kralj Alalu, potem ko je po sporu z Anu-jem pobegnil z Nibiruja, na Zemlji odkril zlato, ki so ga potrebovali za reitev ozraja svojega planeta. Zatem je bil izgnan na Mars, kjer je umrl, a tu so mu v znak zahvale postavili spomenik. NASA je vloila precej naporov, da bi zgovorne posnetke obraza prikazala kot igro senc, vendar je nakljuij le preve; s takno razlago soglaajo tisti, ki se (e kar) oklepajo preprianja, da je Mars od nekdaj mrtev planet19 in da smo ljudje kot oblika inteligentnega ivljenja v vesolju tako reko sami. Zanimivo je, da so sliko na spletu v zadnjem asu zamenjali; na novih fotografijah je obraz mnogo manj razpoznaven.
Vrednost dolarja v zlatu

Cena zlata je v letu 2008 prvi v zgodovini presegla tiso dolarjev za uno (31 gramov). Ko je ob uvedbi, okrog leta 1900, dolar e imel zlato podlago, je bila una zlata vredna 20,67 dolarja. Za en dolar ste takrat dobili 1,55 g zlata, danes pa le e 31 mg. V dobrih sto letih se je vrednost dolarja zmanjala za petdesetkrat in padla na dva odstotka njegove zaetne vrednosti. Ni teko uganiti, kdo je vtaknil v ep razliko. eprav se vrednost denarja ne meri ve v zlatu, se njegova stvarna vrednost e vedno primerja z vrednostjo une te plemenite kovine. Ko bi ljudje bolje poznali skrivnost denarnega sistema,1A bi se svet zael vrteti precej drugae.
Zdravljenje raka
Metodo za stoodstotno uspeno zdravljenje raka1B je e leta 1931 odkril Royal Raymond Rife.1C Potem ko je izumil elektronski mikroskop z neverjetno poveavo (60.000-krat), se je lotil raziskovanja mikroorganizmov z resonantno svetlobno tehnologijo in ugotovil individualne spektralne znailnosti posameznih mikrobov. Ko je nanje usmeril ustrezen frekvenni snop z njihovo lastno frekvenco, so zaradi resonance preprosto pregoreli. S to metodo je stoodstotno uspeno in zelo poceni zdravil kakih dvajset hudih bolezni, z rakom na elu (s frekvenco 2128 Hz). Ugotovil je, da je rak povezan z virusom Cryptocides primordiales, ki lahko zavzame tiri razline oblike. Farmacevtski lobiji so Rifa onemogoili in uniili njegovo zapuino. Danes industrija zdravljenja raka zaslui nekaj sto milijard dolarjev letno. Farmacevtski lobiji so vekrat dosegli umik kake uinkovite in cenene metode zdravljenja raka. Tako se je na primer zgodilo tudi z vitaminom B 17.
Verodostojnost Svetovne zdravstvene organizacije

Klan Rockefellerjev je bil od nekdaj obseden z nadzorom svetovnega prebivalstva. Rockefeller Institute for Medical Research je financiral 43
PRVO POGLAVJE
poskuse, pri katerih je dr. Cornelius Rhoads ljudi namenoma okuil z rakastimi celicami.1D Rockefellerjev sklad je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravil projekt dvojnega cepiva proti tetanusu. V cepivu, ki so ga preskusili v siromanih dravah Nikaragvi, Mehiki in Filipinih, je prisoten loveki hormon gonadotropin (hCG). Nastala protitelesa proti hCG imajo za posledico spontani splav nosee enske. Ta program cepljenja je bil dvajset let v uporabi pri enskah v starosti od 15 do 45 let. Resen dvom v verodostojnost Svetovne zdravstvene organizacije kot organa za zaito zdravja prebivalcev se je e poglobil ob zlorabi cepiva proti praiji gripi.
Lana zgodba o enajstem septembru

Uradno tolmaenje dogodkov 11. septembra 2001,1E ko je bil izvren napad na trgovinska dvojka WTC v New Yorku, je polno neloginosti. Po toliko letih e vedno ni zadovoljivih odgovorov na vrsto bistvenih vpraanj. Kako je mogoe, da se je zaradi goreega bencina stalilo jeklo (katerega talie je pri neprimerno viji temperaturi) nosilcev in se je nebotinik poruil prav do tal? e bi gorei bencin talil jeklo, bi se morali staliti tudi vsi motorji z notranjim izgorevanjem. Ruenje je bilo na las podobno tistim pri programiranem ruenju z eksplozivom. To ustvarja dovolj visoke temperature, da se jeklo utekoini. Brez odgovora ostaja tudi vpraanje, zakaj se je na enak nain poruil tudi sosednji nebotinik, ki ni bil zadet niti prizadet s poarom. Nesmiselna je tudi verzija zgodbe o napadu na Pentagon, saj na mestu trka niso nali niti grama kovine, iz kakrne je letalo. Motorji letala, teki ve ton, vsebujejo titan z visokim taliem, ki ga noben poar ne more staliti. Nerazumljivih je e ve dejstev: zakaj na stavbi ni sledov v razponu kril letala, temve le ozka luknja, ki pa se iri dale v notranjost (kot pri projektilu). Na mestu trenja je bilo vse polno sledov eksploziva. Manever, kakrnega bi moralo letalo napraviti za trenje v Pentagon, so komajda sposobni izvesti celo najbolj izurjeni piloti. Zakaj so pred javnostjo skrili posnetke tevilnih kamer, ki so posnele dogodek, in prepovedali javno obravnavo primera?
Prikrito znanje, ki bi prestrojilo svet

Nikola Tesla je bil genialni izumitelj, ki je, da bi ostal iv, nekatere svoje izume moral dobro skrivati. Taken primer je stroj za proizvodnjo brezplane energije, za brezini prenos energije, antigravitacijo in uravnavanje vremena. 44
irok dostop do znanja o strojih za proizvodnjo (brezplane) energije (uporaba magnetnega polja, ki je povsod okrog nas) bi imel nepredstavljive posledice. Ni ve onesnaevanja okolja, jedrskih central, smrdljivih izpustov, pa tudi ne garanja za kurjavo, bencin in elektriko. Ta znanja obstajajo, a so e skoraj stoletje skrita pred javnostjo.1F Razlog? Nadzor energije omogoa tudi nadzor nad ljudmi, hrano in znanjem. Z brezplano energijo bi bila veina mezdnega dela nepotrebna.
Seznam slikovnega gradiva

Slika 1: Bela piramida. Semir Osmanagi: 25 piramida drevnog svijeta; http:// www.alternativnahistorija.com/ Slika 2: Bela piramida panorama; glej sliko 1 Slika 3: Nefretete Berlinski muzej; vir: http://archeowiesci.blox.pl/resource/ 450pxNefertiti_berlin.jpg Slika 4: Gola Nefertiti; vir slike: Drunvalo Melchizedek: Flower of Life part 1, stran 138 Slika 5: Nefertiti- hi; vir slike: Drunvalo Melchizedek: Flower of Life part 1, stran 140 Slika 6: Lobanje, najdene v Peruju: Drunvalo Melchizedek: Flower of Life part 1, stran 142 Slika 7: Okostje orjaka; vir: Ivan Mohori, http://www.ivanmohoric.net/ novice.html#Telo_Nezemljana Slika 8: The wreck of Titan; vir: Ivona ivkovi, http://www.ivonazivkovic.net/ titanik.htm Slika 9: Obraz na Marsu; vir www.associatedcontent.com/article/1589449/aft
45
PRVO POGLAVJE
46
2. poglavje
PREVERIMO TEMELJE MISELNE ZGRADBE
Da bi razumeli drubo in svet, moramo najprej razumeti loveka. Edini lovek, ki ga lahko zares spoznam in razumem, sem jaz. Raziskovati moram torej samega sebe. Katero podroje raziskovanja je pri tem najpomembneje? Nedvomno raziskovanje zavesti, saj je prav zavest z razumom tista najpomembneja lastnost, ki nas loi od nie razvitih bitij. Pri tem se ne moremo zadovoljiti le z raziskovanjem tistega dela zavesti, ki se ukvarja z zunanjim svetom, temve moramo raziskati celotno podroje lovekove spoznave. Kaken je na pogled na loveku dostopno podroje spoznavnega? V skladu z materialistino paradigmo verjamemo, da obstaja objektivni zunanji svet, snovno vesolje, ki je neodvisno od nas. Vse, kar ni snovno, sodi v obmoje nezanesljive, povrne in neznanstvene obravnave, kjer se ne moremo opreti na noben trden temelj. Predstava o snovni naravi stvarnosti je prisotna v zahodni miselnosti od Aristotela naprej. A to ni bil edini filozofski koncept o ozadju celotne stvarnosti. Idealistini pogled na stvarnost postane e kako zanimiv, ko nam postane jasno, da materialistini nazor ne more razloiti kopice pojavov, ki so prav tako del nae stvarnosti. Ko sem se lotil prenavljanja svoje miselne stavbe, sem ugotovil, da moram najprej preveriti verodostojnost miselnih temeljev, torej najpomembnejih znanstvenih konceptov in paradigem, ki so osnova dananjega pojmovanja celote vsega, kar je. Jasno mi je bilo, da je trden miselni temelj pogoj za razumevanje esar koli. Majhna napaka v temeljnem preprianju pomeni graditi na neresnici in raunati z gnilobo v celotni veji izpeljanih preprianj, ki razlagajo stvarnost. Zato je temu vredno posvetiti veliko pozornosti. Neresnice je mogoe ohranjati pri ivljenju le z vedno novimi neresnicami. A to ne gre v nedogled. ivljenje z neresnicami ne more biti niti sreno niti kakovostno. Kopica konceptov, ki so danes splono priznani in veljavni, se je izkazala za napane, a jih znanost e ni zamenjala ali popravila. Razmiljanje o 47
DRUGO POGLAVJE
nekaterih od njih v nadaljevanju razkriva luknje, ki kliejo po prenovi in popravkih. Sila neprijetno je ugotoviti, da je trhel sam temelj, na katerega opira razumevanje sveta. Najprej sem skual preveriti verodostojnost materialistinega svetovnega nazora. K raziskovanju me je spodbudila kopica zapletenih vpraanj na primer Heisenbergovo naelo nedoloenosti , s katerimi sem se sreal pri predmetu fizika snovi na univerzitetni stopnji tudija. util sem, da v razlagah manjka nekaj bistvenega, a nisem vedel, kaj. V zadnjem asu sem na spletu nael ve avtorjev, ki so se lukenj v teoriji relativnosti in drugih uveljavljenih teorijah lotili znanstveno ter na visoki ravni A to ni namen te razprave. V nadaljevanju v zvezi s konceptom snovnosti predstavljam svoja preprosteja razmiljanja, ki razkrivajo pomembna dejstva, in zakljuke, ki so posebno pomembni za razumevanje zadnjih poglavij te knjige, v katerih sem se posvetil najpomembnejim vpraanjem o bistvu loveka in njegovi boanski naravi. Da bi razumeli povedano, je treba storiti tisto, kar sem moral napraviti tudi sam: preskoiti ali opustiti marsikatero zdaj trdno usidrano stalie ali predstavo o svetu ali sebi, ki se doslej ni zdela sporna. Za zaetek bo povsem dovolj, da jih preprosto odrinete na rob vae miselne mize in s tem naredite prostor novemu. Nova spoznanja prinaajo ve svetlobe in svobode in morda vam bo al, da se niste do njih dokopali e prej. A vedite: potrebovali boste veliko mero potrpeljivosti in dovolj asa. Hitro in s povrnostjo se tukaj ne da narediti niesar. Toda z nekaj volje, vztrajnosti in miselne pronosti lahko naredite ude. V nadaljevanju se obraam na vsakogar od vas zelo neposredno in intimno. Dialog bo zahteven in zaeleno je, da je imbolj neposreden. Zato bom veinoma opustil mnoinsko, vljudno obliko naslavljanja vi in se obrnili neposredno nate. Tako boste razloneje zautili, da gre tokrat za neposreden stik z vami, obenem pa bo lae popisati nekatera intimna ustvena stanja, ki zahtevajo dobro razumevanje. Bralke naj mi oprostijo, ker bom v nadaljevanju govoril njemu; med spoloma ne obstaja nikakrna razlika, moko obliko uporabljam v nadaljevanju le zaradi preprostosti. Najprej pa se elim nekoliko poglobiti v vpraanje, koliko je pravzaprav vredno znanje.
48
PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE
Vrednost znanja
Znanje velja za dragoceno vrednoto. Zanj si prizadevamo vse ivljenje. Pomagalo naj bi nam iz teav in stisk, reilo naj bi nae probleme. Vsaka civilizacija kopii znanje od svojega nastanka naprej. Znanje je najbolje sredstvo za preganjanje strahu. Toda ali smo po ve tisoletjih zbiranja znanja dosegli raven, ko nas je znanje osvobodilo strahu, nam omogoilo blagostanje ter mirno in prijetno ivljenje v ubranosti z naravo in seboj? Oitno ne. Kot kae, je z znanjem, ki smo ga zbrali, nekaj narobe, saj ni dalo priakovanega napredka. A kaj bi lahko bilo s sedanjim znanjem narobe? Sedanje znanje vsaj tisto, ki temelji na trdni znanstveni podlagi in naj bi veljalo za temelj objektivnosti je osredotoeno na zunanji svet. Snovnost je pravzaprav glavnina tistega, kar resnega loveka dandanes zanima. A lovek je vse prej kot le snovno bitje, eprav znanost o tem ne govori, podroje spoznavnega pa e zdale ni omejeno le na zunanji svet. Materialistini svetovni nazor postavlja snovno vesolje kot primarno stvarnost in temelj vsega, kar obstaja. Arhetip snovnosti snovne narave sveta je eden najosnovnejih konceptov, s katerim razlagamo vse drugo. Bolj ko je koncept blizu same korenine miselnega drevesa, teje ga je preveriti. To velja tudi za obravnavanega. Dananje znanje nima odgovorov na kopico vpraanj, ki zadevajo vpraanje ivljenja in smrti dveh pojavov, ki sta vsakomur e kako pomembna. Postavilo se mi je vpraanje, kakno vrednost ima znanje, e mi ne omogoa razvozlati vpraanja lastne identitete; kajti e ne poznam sebe, e ne vem, kdo sem, kako bom zares poznal kaj drugega? Kako naj vem, da vse zbrano znanje ni samo skupek utvar21 nekoga, ki ni v stiku z resnino stvarnostjo, fantazija lane persone, katere identitete ne poznam? O vpraanjih ivljenja, torej o ivljenju in smrti, o dobrem in zlu, nebesih in peklu, grehu in ljubezni itd., govorijo versko izroilo, religije, mitologije, filozofski sistemi in e kaj ali kdo. A skoraj nikomur ne pride na misel, da bi se v kaj od tega poglobil, si ustvaril lastno podobo o tem ali celo (kolikor je pa mogoe) preveril in potrdil z lastnim izkustvom! Neko sem bil preprian, da nam bo odgovore ponudila znanost. A znanost se ukvarja le z zunanjim svetom. Ugotovil sem, da doslej celo ni bilo zaeleno, da bi takne odgovore dobili. S lovekom, ki bi o sebi veliko vedel, bi bilo namre nemogoe manipulirati tako, kot je to mogoe zdaj. O tem razlagam v nadaljevanju. 49
DRUGO POGLAVJE
Razmiljanja nekaterih duhovnih mojstrov so mi znanost pokazala v novi perspektivi. Kopienje znanja je v domeni znanosti. Ta se ukvarja z imeni in oblikami, s kvantiteto in kvaliteto, z zakoni narave, ki so bili prepoznani v preteklosti. Toda vse znano je preteklost. Znanje je statien zapis preteklosti; je samo spomin, nain miljenja, mentalna navada. Znanje je urejeno v koncepte. Glede na to, da je vsak koncept le stopnica do naslednjega, boljega koncepta, je znanje uporabno le doloen as. Vrednost znanja je odvisna od njegove uporabnosti. Bolje znanje daje ve odgovorov, razlaga ire podroje znanega. Najpomembneje znanje je tisto, ki pripelje do najpomembnejega spoznanja. Katero pa je najpomembneje spoznanje? Hm, da. Odgovor sem nael precej pozno
Prepriljivost materije
Ob raziskovanju snovne narave sveta se mi je odprlo ve vpraanj, na katera nikakor nisem nael zadovoljivega odgovora. Tako sem ugotovil, da z arhetipom snovnosti nekaj ni v redu. Ne le ob vpraanjih, ki zadevajo obmoje nesnovnega; v konceptu, ki podpira vso nao predstavo o svetu, sem nael luknje tudi ob povsem materialistinih vpraanjih, kjer jih pravzaprav nisem priakoval. Ugotavljal sem, da snovni svet nikakor ni tako trden, kot sem sprva mislil. Atomi trdne snovi so silno majhni, merijo kakno milijardinko centimetra, toda podatomski delci so e stotisokrat manji. Prepriljiva je predstava o atomu, ki bi ga poveali na velikost nogometnega stadiona. Jedro atoma bi bilo v tem primeru poveano na velikost ogice za golf, elektroni pa bi bili kot grahova zrna, kroea na obrobju stadiona. Bistvo atoma je torej popolna praznina. Snov je 99,9999999-odstotno, torej straljivo prazen prostor. A z razvojem kvantne fizike je bilo ugotovljeno, da tudi podatomski delci pravzaprav nikakor niso snovni. Nemogoe jih je prijeti, natanno locirati in izmeriti. Veinoma so videti bolj valovanja kot delci. So kot nejasen oblak potencialnega obstoja, brez doloenega poloaja. Nikakrnih dokazov ni, da snov vsebuje kaj trdne snovi. Pozneje sem spoznal, da je naa predstava snovi kot trd(n)e stvari podoba, ki se pojavi v zavesti.22 Je model zgoene oblike agregatnega stanja, ki jo opaa zunaj sebe. S trditvijo, da bi bil atom, prazen, kakor je, gradnik zares trdne snovi, se nisem mogel kar tako sprijazniti. Mnogo bolj sprejemljiva se mi je zdela misel, da je atom morda nosilec informacije o trdni snovi. Kaj pa, e je 50
atom v zavesti posrednik informacije, da gre neki vtis razumeti kot fizino snov, nekaj materialnega? Z maso snovi je povezana kopica e nereenih problemov znanosti: ko setejemo mase najosnovnejih delcev, kvarkov, ki tvorijo neko snov, dobimo le nekaj odstotkov dejanske mase te snovi. Za zdaj ni pojasnila, kje naj bi tiala preostala masa. Zadrega je tudi s pojasnilom koliine snovi v vesolju. Masa vse nam znane snovi v vesolju je namre mnogo premajhna, da bi vesolje drala skupaj, da bi, skratka, zagotavljala dovolj tenostne privlanosti, ki povezuje svetove. Zato razmiljajo, da mora biti manjkajoa masa nakopiena v temni snovi, konceptu, ki pa e ni dokazan. Upajo, da bodo odkrili Higgsov bozon, za zdaj le teoretino predviden delec, ki naj bi snovi podelil maso. Temna snov naj bi bila nekaj nevidnega, ker ne seva svetlobe. Astronomi pravijo, da naj bi bilo temne snovi pet do desetkrat ve (!) kot vidne snovi. Stvari v zvezi z maso snovi so vse prej kot jasne. Zgornja neraziena vpraanja meejo slabo lu na verodostojnost koncepta snovnosti; celo najbolj temeljna vpraanja v zvezi s snovjo e niso reena. To loveka, ki se ukvarja s problemi preivetja, sicer ne moti. Pa vendar razumsko usmerjen lovek ne more imeti dobrega obutka ob dejstvu, da znanost temelji na teorijah, ki ne drijo vode. eprav je splono preprianje o snovni naravi sveta zelo mono ukoreninjeno v civilizaciji, pa je imel Einstein o tem vpraanju drugano predstavo. Trdil je, da je to, kar zaznavamo kot trdno maso (m), kakrna je na primer nae telo, le energija (E) v gibanju (c) in trditev zapisal v obliki enabe E = mc2. Energija in masa sta po njem dva izraza fenomena, ki neprestano menja svoj obraz. Kar doivljamo kot maso, je upor tal pod naimi nogami, proti naemu sicernjemu prostemu padanju proti srediu Zemlje. Po Einsteinu se na naa telesa vri stalno zaviranje in to obutimo ter si razlagamo kot snov. Astronavt v vesolju ne obuti mase, dokler ne tri ob steno vesoljske ladje in tako obuti zaasno zaviranje. Kasneje sem se preprial, da je v temeljih znanstvene misli e vrsta drugih vpraanj, ki po zahtevnosti presegajo raven mojega razmiljanja v tej knjigi. Nekatera od njih naj bi v prihodnje razjasnil nov fizikalni koncept, teorija strun, ki jo bodo skuali potrjevati z novim LHC-pospeevalnikom; ta bo zagotovil ogromne energije, ki bodo omogoile ustvariti zelo vroe razmere, bolj podobne tistim ob zaetku vesolja. Gre za nalobo brez primere v zgodovini loveke znanosti, ki naj bi pripomogla h krpanju lukenj v materialistinem konceptu. al pa se vlagatelji ob tem ne zavedajo, da so luknje v teorijah le prevelike. Za nartovalce je projekt zelo pomem51
DRUGO POGLAVJE
ben, saj prinaa veliko upanje, obenem pa prepriuje svetovno javnost o velikanskih naporih znanosti, da bi se dokopala do trdnih spoznanj. Sam gledam na ta projekt z veliko dvoma. Ob vsem povedanem sem se spraeval, na kakne trdne miselne koncepte se lahko v zvezi z razlaganjem materije dandanes oprem? Znanost je e dale od enotne in trdne teorije, ki bi me zadovoljila. Raziskovanja sem se tako lotil z drugega konca z idealistine plati, ki tudi v zvezi z nesnovno platjo bivanja daje mnogo ve pojasnil. Najprej sem poskual ugotoviti, kako vtis o materiji pravzaprav nastane. Ali je opazovalcu, loveku, mogoe govoriti o em drugem kot o vtisu trdnosti? Tu pa se je treba podati na neraziskan teren podroja nesnovnih pojavov, zavesti, duhovnosti.
Zavest v snovi ali snov v zavesti?

Neko sem bil preprian, da lahko na vseh podrojih le znanost ponudi prave odgovore, in sem se precej poglabljal v posamezne teorije. Toda poskusi, da bi v okviru materialistinega koncepta nael vsaj zasilne odgovore na vpraanja v zvezi z nesnovnimi pojavi, so izzveneli prav komino. Pomanjkljivosti koncepta materialnosti so se seveda najoitneje pokazale, ko sem poskusil z njim vsaj za silo razloiti enega od najpomembnejih pojmov: zavest. Temu pojavu sem hotel za vsako ceno priti do dna, saj mi je bilo jasno, da je klju do globljega razumevanja stvarnosti in samega sebe. V olah uijo, da je ivljenje loveka neloljivo povezano s telesom, lastnost, ki omogoa njegovo delovanje, pa je zavest. Ko umre, naj bi se zavest izgubila, izginila neznano kam. A da je to res tako, ni dokazal e nihe. Preprian sem bil, da zavest ob smrti ne more preprosto ugasniti, izginiti. e je verjeti tej trditvi, so v zmoti vse religije, ko govorijo o nesmrtni dui. Zavest se nedvomno povezuje s pojmom energije. Iznienje zavesti je tako v nasprotju s fizikalnim zakonom o ohranitvi energije. Energije kot trdi znanost ni mogoe niti ustvariti niti uniiti. Kako znanost pravzaprav obravnava zavest? V ospredje postavlja mogane in zavest opredeljuje kot posledico elektro-keminih procesov, ki se pojavijo oziroma razvijejo v njih. Mogani naj bi bili sredie in sede zavesti ter potemtakem nujen pogoj za njen obstoj. Trditev, da se zavest lahko pojavi le v moganih, pomeni, da je telo prvotno in nujno za obstoj zavesti. To sicer sledi iz osnovne premise materialistinega svetovnega nazora, po katerem je snovnost osnova vsega, kar obstaja. To je v popolnem 52
nasprotju s pojmovanjem due, ki je lastno veini ljudi, a zdi se, da sobivanje obeh nezdruljivih konceptov zdaj nekako ni pretirano motee. Izrazu dua se duhovno bogat lovek preprosto ne more izogniti. Ko bi ta izraz ali tisto, kar pomeni, rtali iz besednjaka, bi ivljenju vzeli bogastvo in globino. Muilo me je naslednje vpraanje: glede na to, da znanost ne priznava due ali je dua sopomenka za zavest? Da bi razistil vpraanje, ali so mogani neizogibni za delovanje zavesti, sem si pomagal tako, da sem ga nekoliko zasukal: se zavest pojavi v trdni snovi ali se snov pojavi v lovekovi zavesti? Razmiljal sem takole: nikakrnega dvoma ni, da se zavedanje snovnih predmetov, tudi telesa, pojavi v zavesti loveka. Zavest je oitno nujna za ugotovitev in spoznanje, da nekaj snovnega obstaja. Ko ne bi bilo mene opazovalca, ki se zavedam in opaam, bi konkreten, objektiven snovni svet sicer lahko obstajal, ne bi pa bilo nikogar, ki bi ga opazil. Morda bi temu kdo oporekal, e, ga bo pa opazil kdo drug. A tudi ta brez zavesti ne bi opravil ni bolje. Kaj pa mogani, ki jih imam? Ali se pojavljajo kot miselni pojav v moji zavesti, kot del podobe telesa, ali so kje zunaj moje zavesti? Odgovor je nedvoumen. Zavest je tista, v kateri se pojavita zamisel in slika o moganih. Zamisel in slika moganov pa nista isto kot snovni mogani sami! Zavest se ukvarja z zamislimi in predstavami, ne pa s snovnimi predmeti. To je ugotovitev, ki ima velikanski pomen. V zavesti si zamislimo sliko o predmetu moganih, ki naj bi bili izvor zavesti same. Zanimivo! Kot bi rekel, da sem tisto, kar imam v svojem epu. Trditev, da se zavest pojavi v moganih, me ni prepriala. To je trditev, ki se opira na nikoli dokazano preprianje, da je snov prvotna. Religije trdijo, da naj bi dua, lovekovo duhovno bistvo, povsem razumsko delovala in obevala z okolico, brez moganov. Razline ole ezoterike nesnovne ravni bivanja razlagajo zelo natanno in trdijo, da poleg fizinega obstaja kopica finosnovnih teles, ki gnezdijo in se bolj ali manj ujemajo s fizinim. Najpogosteje govorijo o sedmih telesih, med katerimi so etrsko telo, ki oivlja fizino telo, pa astralno telo, ki zrcali ustva, in mentalno telo, ki je odloilnega pomena za delovanje razuma. Sede razuma je po tem gledanju miselno telo, ki ima podobo celotnega telesa, in torej ne mogani. Ti pa so preslikava miselnega telesa na snovno raven. V ezoterine razlage sem se temeljito poglobil, a se tu z njimi ne bom ukvarjal podrobneje, eprav to vsakomur priporoam. V znanosti je zelo zanimiv odnos med snovnim in nesnovnim. Pojav zavesti v moganih nakazuje, da se v snovi pojavi nekaj nesnovnega. To je 53
DRUGO POGLAVJE
sicer nekoliko udna izjava. Da se v tekoini lahko pojavi nekaj plinastega ali v trdni snovi nekaj tekoega, si e lahko zamisli, toda da se v trdni snovi lahko pojavi nekaj, kar se zaveda sebe, je koljiva trditev. Snov in zavedanje sta dva povsem razlina pojma. Trdne, tekoe in plinaste snovi so agregatna stanja materije, ki se razlikujejo le v gostoti snovi, zavedanje pa je nekaj povsem drugega. Razmiljal sem takole: da bi se v materiji lahko zbudilo samozavedanje, bi snov morala imeti sposobnost prejema zavesti, razen e zavest lahko nastane iz ni. A trditvi, da bi kar koli nastalo iz ni, znanost in trezen razum oporekata. Obstojea znanstvena paradigma (temeljna hipoteza) predpostavlja, da je materija sama popolnoma brezutna, mrtva, brez zmonosti zavedanja. Zavest naj bi se pojavila ele z evolucijo zapletenih oivenih sistemov. Teava pri tem pogledu je, kako pojasniti vznik zavesti iz mrtve snovi. Zakaj vsa ta obdelava podatkov v ivnem sistemu ne poteka e naprej v temi oziroma nezavedno? Nedvomno je zavest tisto, kar neivo snov loi od ive. Tako se mi je postavilo neizogibno vpraanje: kaj spremeni mrtvo snov v ivo snov? Kako in kdaj v materijo vstopi zavest oziroma ivljenje? Kaj iz vode (z nekaj mineralnimi dodatki) naredi ivo celico? Kaj ivo celico pripravi k delitvi, mnoenju in rasti? Kaj iz skupka ivih celic naredi organizem loveka? Odgovora na tako pomembna, povsem osnovna vpraanja, znanost nima. V zadregi razmiljujo naprej, sem se zapletal v e ve vpraanj brez odgovora. Pomembno vpraanje, glede na to, da loveka sestavlja devetdeset odstotkov vode, se glasi, kako se lahko pojavi zavest v (mrtvi) vodi, kdaj se pojavi in zakaj izgine. Pod kaknimi pogoji se zavest celice in zavest loveka poveeta in kaj se zgodi z zavestjo celice (in vode), ko lovek umre? Energija naj bi bila vendar, kot pravi znanost, neuniljiva! V kaj se pretvori energija loveka, ki je pravkar umrl? Kaj sploh je ivljenje? Tega znanost ne razloi. Zanjo je, kot sem nekje prebral, ivljenje nakljuen pojav v snovi. Brez odgovora torej ostajajo tevilna zelo bistvena vpraanja, ki imajo odloilno vlogo pri razumevanju sveta in sebe. Dejstvo, da materialistine razlage ne morejo dati odgovorov, napeljuje k ugotovitvi, da se mora nekje v teoriji skrivati napaka. Odraa se v tem, da se je za znanost ivljenje nekje izgubilo. Priel sem do spoznanja, da ob nesposobnosti materialistine teorije, da bi odgovorila na tevilna temeljna vpraanja, te ne morem jemati kot merodajno pri razlaganju celote spoznavnega. 54
Znanost ne more biti neodvisna in vsebinsko nevtralna, ker je finanno odvisna od svojih podpornikov. V interesu oblastnikov ni, da bi lovek priel do pravih spoznanj o svetu in sebi. Za ohranjanje sedanjega stanja nevednosti pride zelo prav, da je dostop do pravih informacij loveku prepreen ali zelo oteen. Naposled mi je postalo popolnoma jasno: ne morem se opirati na ni drugega kot izkljuno na tisto, kar opaam in obutim sam. Naj bodo izjave in dejanja drugih e tako prepriljivi, to so slike in podobe v moji zavesti. Kako te v moji zavesti nastajajo, mi e ni povsem jasno, a pojavil se je prvi dvom, da imajo povezavo z zunanjim objektivnim svetom.
Trdnost je vtis
Zavest je tako postala sredie mojega zanimanja. Ena prvih ugank, s katerimi sem se spopadel, je bila uganka snovnosti. Kako videnje stvari, zavedanje o prisotnosti snovi, nastane? Zakaj pravijo, da gre za utvaro? Vsa loveka izkustva videnje, utenje, sanje, misli in obutki so podobe in pojavi, ki se pojavljajo v zavesti. Ko vidim drevo, si mislim, da opaam drevo neposredno. A to je dale od resnice. Kako znanost razlaga pojav videnja drevesa? Pravi takole: svetloba se odbije od drevesa v oko in pade na mrenico. V skladu z vpadlo svetlobo sprejemne celice v tkivu mrenice sproijo elektrine impulze, ki potujejo v mogane. Mogani si na podlagi prejetih signalov ustvarijo sliko o tem, kar se dogaja zunaj. To je proces, ki ga imenujemo videnje. Gre za interpretacijo, pretvorbo vidnih signalov v vidne vtise slike. Gre za informiranje, izoblikovanje form, oblik v zavesti. Vtisi v umu so tudi vse drugo, kar zaznavamo, mislimo, utimo, sliimo itd. Trditev, da je vse, kar vidimo, utvara, ni natanna. Resda gre le za podobe v umu, a te so za nas kljub temu edina resninost. Resnina utvara je, da so podobe, ki jih vidimo v zavesti, enake fizini resninosti, da gre torej za neposredno videnje snovnih stvari samih. Neposredno videnje preprosto ni mogoe, saj se zdi, da gre za povezovanje dveh svetov snovnega in zavestnega, med njima pa bi informacija lahko prehajala le preko posrednika. Vedno gre za zavestne slike in podobe, ki upodabljajo tisto, kar naj bi videli. A stvar je e bolj zanimiva. Vzemimo na primer videnje barv. V svetlobi, ki prihaja od rdeega klobuka, ni prav ni rdeega; ima pa le doloeno frekvenco. Tudi signali, ki potujejo iz oi v mogane, niso rdei, temve 55
DRUGO POGLAVJE
um doloene draljaje obravnava kot rdeo barvo. Kar vidimo kot barve predmetov ali podob, so le razline hitrosti nihanja molekul. Tudi pri zvoku ni ni drugae. V zunanjem svetu zvok ne obstaja, gre le za razlina nihanja zranih molekul, ki jih v zvok pretvori um in e to le, e zaradi obstoja zraka nihanje molekul vpliva na uho. Prav tako vonj vrtnice ni nekaj objektivnega; gre za zaznavo molekul doloenih eterinih olj, ki jih um pretvori v vtis diave. Vtis o trdnih predmetih se od drugih vtisov razlikuje po tem, da se pri njihovi zaznavi pojavi monost preverjanja, verificiranja vtisa s povratnimi signali, ki jih dajejo fizini uti, npr. tip. Toda tudi oko, nos ali uho niso snovni organi v nekem zunanjem objektivnem svetu, temve so podobe v zavesti! Brez zavesti ne delujejo. Gre torej za to, da neke podobe v zavesti (npr. oko) posredujejo signale drugi podobi v zavesti moganom, da bi ti ustvarili tretjo podobo v zavesti sliko predmeta. Vse se dogaja v istem polju, polju zavesti, kjer je prisoten e dodaten, najpomembneji vtis vtis o obstoju opazovalca. Zato je trdnost snovi le vtis, ki nastane v umu. Obstoja neesa resnino trdnega ni mogoe potrditi z niimer, kar bi bilo neodvisno od opazovalca. Jaz in edino jaz, opazovalec, sem tisti, ki spoznam obstoj neesa in to opredelim kot resnino ali neresnino (sanje). Na vse pretege sem se trudil, da bi v podporo snovnosti vendarle nael kak nesubjektiven dokaz. Denimo, da bi znanost poskusila svojo trditev o prvotnem obstoju fizinega sveta objektivizirati s tem, da bi iz dokaza izloila subjektivno komponento, torej loveka kot opazovalca in s tem njegovo zavest. Napravila bi stroj, ki bi registriral in beleil dokaze, da objektivni snovni svet obstaja. Toda te podatke in dokaze bi moral pogledati in obravnavati lovek. loveku opazovalcu se pri poljubnem testu preprosto ni mogoe izogniti. Z opazovalcem se vse zane in tudi kona. Bistven je za kakrno koli spoznanje. Obenem pa je opazovalec prav tisti subjektivni, najbolj nezanesljivi element pri znanstvenem raziskovanju, ki vnaa nenatannost. Kar sprejme, si lahko razlaga le na podlagi svojega znanja, ki pa je nepopolno. Brez opazovalca torej ni spoznave, brez spoznave pa ni obstoja esar koli. Tisto, kar obravnavam kot trdno snov, je v resnici podoba o njej v zavesti, sestavljena iz iste miselne substance (angleina uporablja izraz mindstuff) kot sanje in vse drugo. Pojavlja se izkljuno v zavesti in nikakrnih monosti ni, da bi preveril, ali obstaja tudi zunaj nje. Za vse snovne stvari, tudi za fizino telo velja, da jih v zavesti odlikuje posebna lastnost: veja vztrajnost, kot jo imajo drugi vtisi. Kot bi bili ti 56
vtisi gosteji in manj podvreni razblinjanju kot druge utvare. Toda naposled vse, kar je snovnega, premine, se razkroji in razpri. Vse omejene oblike se nazadnje spremenijo v edino neomejeno obliko neskonni ni. Ni bilo preprosto, a naposled sem se sprijaznil z ugotovitvijo, da snovnost, ki jo prepriljivo obutim, ni resnina lastnost zunanjega sveta. Objekti zaznavanja ali zavedanja so, kot sem spoznal kasneje, spremembe v polju, ki ga poimenujemo eter ali akaa. Toda tu ne gre za objekte v smislu snovnih stvari. Ti objekti postanejo snovni ele v moji zavesti, zavesti opazovalca. Zgornji razmislek je zelo tehten, saj vodi k zakljuku, da znanost svojega stalia o prvotni vlogi snovnosti in njenem obstoju zunaj zavesti ne more dokazati. Ugotovitvi, da brez opazovalca materije preprosto ni, sledi naslednje spoznanje: snov je le vtis, oblika, navidezna podoba v zavesti. Za njo se ne skriva neka resnina, trdna snov v zunanjem objektivnem svetu, saj tak svet ne obstaja. Vtis o snovi je nekakna posebna oblika agregatnega stanja doloenih utvar v zavesti. Te ugotovitve se presenetljivo ujemajo z idejami vzhodnih modrecev, da je ta svet le utvara, maya. Ali to pomeni sem se vpraal , da so vse znanstvene ugotovitve brez vrednosti? Odgovor je nikalen. Stvari je vendarle treba postaviti v pravi kontekst. eprav ne obstaja snovna osnova zunanjega sveta, zakoni fizike ostajajo e naprej veljavni. Vse, kar se spremeni, je moj odnos do tega, kar opazujem. Ne merim snovnih delcev kot takih, temve aktivnosti v polju zavesti (nekateri ga imenujejo tudi polje akae). Zakoni fizinega sveta postanejo tako zakoni dogajanj v polju zavesti, razmiljanja o medsebojnem uinkovanju stvari in dogodkov v tem polju. Materija izhaja iz zavesti, ne zavest iz materije. To so vedeli e pred tisoletji. as je, da se tega spet spomnimo.
Svet in opazovalec
Kako zgornje razmiljanje vpliva na idejo o svetu? Materialistini pogled, da obstaja snovno vesolje, ni podprt z nikakrnim dokazom. Obstoj snovnosti kot trdne materije je, kot sem razlagal zgoraj, vpraljiv. Obstaja pa dokaz, da obstaja opazovalec. To sem jaz, ki opaam. Da bi napravil korak k iremu zavedanju stvarnosti, sem moral napraviti premik od 57
DRUGO POGLAVJE
predstave, da je temelj vsega snovno vesolje, k spoznanju, da je temelj vsega opazovaleva zavest. Tisto, kar zanesljivo obstaja, je opazovalec. Obstoj stvari je v resnici opaanje stvari! Opazovalec oziroma njegova najpomembneja lastnost zavedanje je neizogibno potrebna za obstoj in opaanje sveta. To spoznanje je temelj, ki omogoa ustrezneje razlage stvarnosti. Povedano drugae, brez zavesti ni spoznanja sveta; svet obstaja le v zavesti in ne zunaj nje. Moja predstava o zunanjem snovnem svetu, ki obstaja neodvisno od mene, je morala odstopiti mesto novemu spoznanju o svetu, ki nastane v moji zavesti. Tisto, kar imenujem resninost, torej ustvarja moja zavest. Dejanje opazovanja je temeljno dejanje stvarjenja! Noben elementarni pojav ni pojav, dokler ni opazovan pojav. Kdor koli (poleg mene), ki eli svet opaziti, potrebuje zavest. Nerodnost je le ena: druge opazovalce jaz sam opaam v svoji zavesti, torej so tako kot preostali svet vsebovani v meni. Kljuno vpraanje je tako: ali lahko kar koli nastane ali obstaja zunaj moje zavesti? Moj zakljuek je bil na prvi pogled presenetljiv: tudi e bi nastalo, jaz za to ne bi mogel vedeti; v obeh primerih so posledice enake. Zgornja ugotovitev je v meni povzroila pomemben premik: preusmerila je pozornost z zunanjega sveta v notranjost, k meni samemu. Misel, da je resnien in pomemben predvsem zunanji svet, v katerem se gibljem in ivim v skladu z zunanjimi danostmi, ni bila prava! Najpomembneji sem jaz sam, kajti jaz sem tisti opazovalec, ki v svoji zavesti doivlja svet kot izraz nekih notranjih procesov, ki mi zdaj e niso povsem razumljivi. Moj odnos do sveta se je s tem obutno spremenil. Ni ve nisem rtev tevilnih zunanjih okoliin, na katere nimam vpliva, temve sem morda rtev nekaknih notranjih okoliin, ki jih e ne razumem. Kar vem, je to, da nanje (e) nimam zaelenega zavestnega vpliva, a jasno mi je, da je vse skupaj povezano z mojimi mislimi, preprianji in obutki. Ko bom razumel mehanizme v svoji zavesti, bom torej na konju! Z zavedanjem primarne vloge opazovalca sem pridobil nekaj zelo pomembnega: novo raven svobode. Ni ve namre nisem rtev okoliin, temve nekdo, ki na te okoliine odloilno vpliva in je odgovoren zanje. To pa vodi k nadaljnjemu zavedanju, da je moja usoda v mojih rokah ali, bolje reeno, v mojih preprianjih. Jaz sem torej sredie sveta, kajti popolnoma vse se vrti okrog mene, obstaja zaradi mene oziroma moje zavesti. Zgornja trditev se mi je sprva zdela le zanimivo filozofsko izhodie, kajti vsak obuti, da zunanji svet presneto prepriljivo pritiska nanj z zelo 58
stvarnimi zahtevami, gronjami in potrebami. In seveda ima prav. Potem pa sem dojel, da je svet za posameznika taken, kakren je, vse dotlej, dokler ne spremeni temeljne predstave o njem. Preprianje, da sem ujetnik ali rtev zunanjih okoliin, vodi k izkustvom, ki ga potrjujejo. To izkustvo je za loveka lahko zanimivo zelo dolgo, a ne v nedogled. Nekega dne si dua zaeli ve svobode in se odpre tudi vijim spoznanjem. Takrat se zgodi napredek. Najpomembneji premik se ne zgodi zunaj, temve znotraj.
Pojav vekratnih osebnosti

Zgoraj podane trditve o snovi kot prepriljivem prividu se seveda zdijo ista fantastika ali filozofija brez stvarne podlage. Potrditve teh trditev pa vendarle obstajajo! Da ne gre za golo fantaziranje, me je najbolj preprial pojav vekratnih (multiplih) osebnosti. O tem na primer pieta Mark Turnbull23 in Daniel Goleman.24 Gre za resnino osupljiv, neobiajen pojav psiholoke motnje razcepljene osebnosti (split personalities), o katerem psihologi poroajo e vsaj sto let: v istem bolniku, v istem telesu torej, se lahko nahajata dve ali tudi ve (tudi deset) popolnoma razlinih osebnosti, ki v skladu z zunanjimi proilci prevzemajo nadzor nad telesom. Vsaka osebnost ima popolnoma drugane osebnostne, znaajske in telesne lastnosti. Ob menjavah osebnosti, ki so obiajno trenutne in se izraajo v znaaju, mimiki in psihofizinih lastnostih, se zgodijo tudi drastine spremembe na telesu zunanjost se lahko popolnoma spremeni. Ena osebnost na primer boleha za mono kratkovidnostjo ali barvno slepoto, druga pa v istem telesu odlino vidi. Materina znamenja, brazgotine ali razline kone posebnosti ter posebne telesne poteze v hipu izginejo ali pa se pojavijo iz ni. V posameznih primerih se bolnik v hipu spremeni iz desniarja v leviarja, izgubi nekatere intelektualne kvalitete in talente ali pa jih pridobi. Ena osebnost na primer odlino obvlada kak tuji jezik, o katerem se drugi ne sanja. Pred trenutkom bolan, na primer z alergijami ali epilepsijo obremenjen lovek se spremeni v popolnoma zdravega; tudi reakcije na posamezna zdravila so lahko od ene do druge osebnosti popolnoma drugane. Do spremembe fizioloke slike lahko pride sredi izvajanja nekega procesa v telesu predhodne osebnosti, na primer sredi pijanosti ali prebave. Skratka, celotna podoba loveka se zamenja, kot bi preklopil program. Da se lahko preklop na drugo osebnost tako drastino odrazi na telesu istega loveka, se ob tradicionalnem gledanju na telo zdi preprosto nepojmljivo. Oitno je nekaj narobe z naimi predstavami o telesu in odnosu osebnost-telo. 59
DRUGO POGLAVJE
Motnja razcepljene osebnosti najvekrat nastane v otrotvu kot posledica dolgotrajne duevne travme, ki obiajno sledi hudi psihini ali telesni zlorabi. Po eni teoriji se um razcepi na dvoje in v kritinih trenutkih pobegne iz ene osebnosti v drugo, ki je bolje prilagojena neprijetni vlogi. Po drugi teoriji um ustvari drugo, nedotaknjeno osebnost kot posledico spoznanja, da je izvirna osebnost resno okvarjena. Kot bi na trdem disku raunalnika poleg okvarjene podatkovne particije ustvarili e novo, zdravo. Opisani pojav, ob katerem sem se resnino zamislil, v povsem drugano lu postavlja sedanje predstave o nespremenljivem znaaju snovnosti in pria, da je sedanje pojmovanje telesa oitno neustrezno. Osebnost in telo, bolj reeno predstava o telesu, sta oitno bolj povezana, kot se je zdelo doslej. Spoznal sem, da je vloga zavesti bistveno veja, kot sem si doslej predstavljal. Nekateri raziskovalci pravijo, da so spomin, izkunje in preprianja osebnosti vtkani v sleherno celico telesa; s spremembo osebnosti se vsi navedeni v hipu spremenijo in v skladu s tem zamenjajo bioloko strukturo na celini in molekularni ravni. Opisani pojav kae, da o umu vemo e zelo malo in da fizioloki videz ni nekaj trajnega in neodvisnega, temve posledica zavestnih pojavov. Oitno z lahko mojo miselne predstave menjamo strukturo na fizini ravni. Toda e se ta pojav zgodi nezavedno, se lahko na pobudo izvede tudi zavestno, z mojo volje! To odpira povsem novo podroje zdravljenja: z ustrezno monim preprianjem je torej mogoe zavestno spremeniti stanje poljubnega organa in ga ozdraviti. Vpraanje je le, kako takno preprianje ustvariti. Mona sta vsaj dva naina: hipnoza in vizualizacija. Vizualizacija deluje, ker um ne more razloevati med resnino sliko in vizualizirano sliko. e je vizualizacija zelo iva in traja dovolj dolgo, se telesne celice prilagodijo tistemu, kar vidi um. Zgornji pojav jemlje verodostojnost preprianju o nespremenljivosti, objektivni naravi in resninem obstoju snovi. Govori v prid trditvi, da je snovna pojavnost, tako kot vse drugo, privid.
Osnovni arhetipi
Ko mi je postalo jasno, da s snovnostjo ne pridem dale, sem se vpraal, kaj je tisto, kar gradi svet. Kaj je tisto, kar omogoa njegov obstoj? To vpraanje mi ni dalo miru. Kakne zasluge imajo pri tem arhetipi prostor, as, materija in energija, zvok? Govora je o povezavah prostor-as (po Einsteinu) ter o pojavih energije in mase, ki se prelivata drug v drugega. Brez njih zaznava v zemeljski stvarnosti ne bi bila takna, kakrna je. 60
Ugotovil sem, da je za razumevanje snovnih pojavov, ki se odraajo kot masa, treba razumeti e nekaj drugih arhetipov. Literature s tega podroja ni veliko. Pa vendar sem pri tem naletel na dva odlina avtorja, to sta Eckhart Tolle25 in Peter Russell.26
Prostor
Zdi se smeno, a dri: osnova vsega je praznina ali prazen prostor. Vse, kar obstaja, preema znotraj in zunaj praznina, ki jo imenujemo prostor. Reemo ji tudi eter (grko zrak) ali duhovni svet, saj praznina sama ni povezana z nobeno substanco. Praznina ali ni, ne more postati predmet spoznanja. Ne more je razumeti. Prostor nima obstoja. eprav sam nima obstoja, omogoa obstoj drugim stvarem. Ali si lahko predstavlja kakrno koli obliko ali predmet, e ne bi obstajal prazen prostor? To ne bi bilo mogoe, kajne? Predmeta preprosto ne bi bilo kam namestiti, da bi zavzel svoje mesto. e ne bi obstajalo ni razen prostora, ne bi vedel zanj. Prostora se zave ele potem, ko vidi v njem predmet. Predstavljaj si sebe kot toko, ki plava v neskonnem praznem prostoru. Ni zvezd, sama praznina. Nenadoma prostor ne bi bil ve neskonen, sploh ga ne bi bilo ve! Ne bi bilo hitrosti, premikanja od ene do druge toke. Da bi razdalja in prostor obstajala, morata obstajati vsaj dve referenni toki. Prostor zane obstajati, ko Eno postane dva ali dve milijardi, vseeno. Kasneje sem spoznal, da svet in prostor nastaneta istoasno. Ni ne bi moglo obstajati brez prostora, pa vendar je prostor ni. Tolle pravi, da pred trenutkom velikega poka ni obstajal prazen prostor, ki bi akal, da se napolni. Obstajalo je samo Duhovno Eno. Ko je Duhovno Eno postalo deset milijonov stvari, je bil prostor nenadoma tu in je omogoal obstoj mnoici. Od kod je priel prostor? Ga je ustvaril Bog, da bi namestil vesolje? Seveda ne. Prostor je ni, torej ni bil nikoli ustvarjen. Prazen prostor je pogoj za obstoj kakrne koli oblike v zavesti. Pri tem je tudi prazen prostor le temeljna ideja, ki omogoa obstoj drugih idej o oblikah. Snovni predmeti so torej zaznavni le zaradi obstoja neesa nesnovnega! Kako bi ob tem lahko trdil, da je snovnost prvotna? Storimo e korak naprej. Ali izraz eter prazen prostor, ki sestavlja veino vesolja, lahko enaimo s tem, kar smo povedali zgoraj? Peter Russell 61
DRUGO POGLAVJE
s somiljeniki razlaga, da eter, kvantni vakuum ali polje nielne toke ustreza temu, kar so stari Indijci imenovali akaa (beseda v sanskrtu pomeni nebo, prostor ali eter). Bistvo akae pa je zavedanje. Je vir vsega, kar obstaja, in nosilec spomina vesolja. Eter je torej brezmejno polje zavedanja, ki predstavlja praznino, v kateri se nahaja vse, kar zaznava. To se ujema tudi z vzhodnjakim pojmovanjem stvarnosti. V uvodnih vrsticah Damapade Buda pojasnjuje, da misel vodi vse stvari, misel jih rodi in oblikuje. Nae zdravorazumske predstave prostora in asa so konstrukti v zavesti, ki ne odraajo zadovoljivo resninega stanja okrog nas. Kant je to vedel sto let pred Einsteinom. Sklepal je, da sta prostor in as dimenzijski okvir, v katerem zavest gradi svoja izkustva. Um ne more razmiljati drugae kot v pogojih prostora in asa. Tudi Einstein je trdil, da prostor in as nista vidika objektivne stvarnosti. Resninost je po njem nekaj drugega, nekaj, kar je poimenoval prostoras. Ko ga opazujemo, se prostoras pojavlja kot doloena koliina prostora in kot doloena koliina asa. Toda koliko prostorasa zaznamo kot prostor in koliko kot as, ni doloeno; odvisno je od gibanja opazovalca.
as
Trdno preprianje o stvarnosti pojava asa je bilo v meni prisotno le do takrat, ko se mi je zaela razblinjati predstava o snovnosti. Ko se je zaela majati ta, je kmalu padlo tudi vse drugo. Ena predstava v zavesti pa dri ostale. Ko se sesuje prva, se zgodi uinek domin. Pri Eckhartu Tollu sem nael bogastvo informacij o pojavu asa. Je avtor ve udovitih knjig, ki zelo preprosto in razumljivo razjasnjujejo tevilne pojave metafizike. as je omejitev le za bitja v tridimenzionalnem svetu. Je nekakno orodje intelekta, s katerim iz statine holografske slike vesolja ustvarja procese zaporednih dogodkov. Skozi zaporedje dogodkov zumiranje v neki detajl statine slike je mogoe dojeti kozmine zakonitosti, ustreznost predstav, idej in izkuenj. Preteklost in prihodnost sta posledica obstoja dimenzija asa. Zavest vsaj na nai ravni dojemanja bi bila brez asa oropana spreminjanja izkustev, torej ivljenja. Ali si lahko predstavlja kakrno koli gibanje, e as ne bi obstajal? To z naim nainom razumevanja seveda ne bi bilo mogoe. Kadar se v nekem 62
prostoru (prostor je prvi pogoj za pojav asa) neki predmet premakne, tedaj razliko med starim in novim poloajem predmeta meri s asom. Dva predmeta ne moreta obstajati na istem prostoru, razen e ju louje as. as je merilo spremembe. Obenem je nekaken pripomoek uma, da lahko informacije obdeluje zaporedno, iz sprememb pa izlui zakonitosti. Um je tisti, ki ustvari utvaro neprekinjenega, linearnega toka asa. Tako lahko vzpostavlja vzronost louje vzrok od posledice in tako izlui zakonitost. as je tudi odvisen od okoliin. En dan na Jupitru se ne more primerjati z dnevom na Zemlji. Ali obstaja kak neizpodbiten, od opazovalca neodvisen dokaz, da linearen as, kot ga pojmujemo ljudje, obstaja? To je le ustaljeni nain tolmaenja stvarnosti v zemeljskem svetu. Z razirjenim zavedanjem ta zakonitost ne velja ve. Predstavljaj si, da linearni as ne obstaja, obstaja pa ogromno skladie raznovrstnih slik. Nadalje si predstavljaj, da zavest stopi k eni od slik in si jo ogleda ter se potopi vanjo in vivi v informacije, ki jih slika izraa. Nato stopi k naslednji sliki, ki je le za spoznanje drugana, in ob njej stori enako. In tako se premika od slike do slike. Vtis ob zaporednem ogledovanje slik bi ustvaril utvaro asa. Zdaj pa si zamisli enako zgodbo, le da zavest opazuje dve sliki hkrati. Tokrat je prisotna tako reko v dveh stvarnostih hkrati. Ali bi bilo za zavest to kaj nemogoega? Zakaj bi jo pri tem kaj omejevalo? Zavest je lahko prisotna na poljubno mnogo slikah (v poljubno mnogo dimenzijah) hkrati, a pri tem se razdeli v poljubno mnogo individualnih zavesti, da ne bi prilo do zmenjave. Zavest lahko opazuje z mnogoterimi pari oi. Nekateri menijo, da je vesolje velikanski hologram; vsi vtisi, vse te prostorske slike obstajajo hkrati, zavest pa je tista, ki se pomika po njem, kar ustvarja vtis asa. Zelo razvita zavest lahko preskoi na katero koli sliko dogodek v preteklosti ali prihodnosti in se hip zatem spet vrne nazaj. Kozmina zavest (zavedanje) nima omejitev. lovek ima s predstavami (utvarami) omejeno razliico kozmine zavesti. Inteligenca RA, nezemljani, ki se pojavljajo v vlogi naih svetovalcev, pravi, da v vsaki gostoti zavesti lovek se menda nahaja na tretji stopnji lestvice obstajata kombinaciji prostor-as in as-prostor. V prostor-asu ves prostor obstaja istoasno, as pa tee. V as-prostoru pa so vsi asi simultani. Ob smrti zamenjamo prostor-as za as-prostor.
63
DRUGO POGLAVJE
Energija
Sprva sem mislil, da je energija e najbolj oprijemljiv arhetip, ki ga lahko ohranim kot nekaken temelj vseh pojavnosti. Po preprianju nekaterih, na primer Einsteina, naj bi bilo vse le energija. Danes mislim, da ni tako. Do tega spoznanja mi je pomagal odlien avtor in znanstvenik Peter Russell. Med drugim je avtor odline knjige Od znanosti do boga (From Science to God). V skladu z Einsteinovo posebno teorijo relativnosti je energija temeljna lastnost vesolja. Toda pojem energije je vse prej kot trden. Energija in snov lahko prehajata druga v drugo glede na Einsteinovo slavno enabo E = mc2. Energija naj bi bila neuniljiva, prav tako pa naj je ne bi bilo mogoe ustvariti. Je nekaj, kar preprosto obstaja, kot prostor in as, in se le nenehno pretvarja iz ene oblike v drugo. Snov se spreminja v energijo in nasprotno, energija pa se lahko iz kemine pretvarja v toplotno, elektrino, kinetino, potencialno morda tudi psihino? Opazovalca, ki potujeta z razlino hitrostjo, namerita razlino koliino energije nekega objekta. Kvantna teorija ponuja nadaljnje vpoglede v znailnosti energije. Vpeljan je izraz kvant ali kvant energije, ki oznauje najmanjo mono enoto energije. Toda to ni povsem pravilno. Kvant, kot pravi Russell, je pravzaprav kvant aktivnosti. O energijah govorimo na vsakem koraku seva jo Sonce, ki je vir ivljenja, nahaja se v telesu, da je ivo, vsebuje jo hrana, ki gradi nae telo, dobro energijo izarevamo, ko smo radostni, in sevamo slabo, ko smo sovrani. Ali je mogoe, da je pojem energije le domislica, ki nima resninega ozadja, temeljna utvara, podobno kot masa, ki je potrebna za to, da se svet lahko gladko vrti? Ob ugotovitvi, da snov (materija) kot resnien pojav ne obstaja, tudi na energijo posije kaj udna lu. Podobno kot je masa, gledano skozi duhovne oi, sinonim za velikost, tako je energija sinonim za mo, voljo. Oboje sta kajpak dve pomembni lastnosti opaenega. Ko se s snovjo v naih predstavah nekaj dogaja, je hitrost dogajanja ali obseg dogajanja opredeljen z energijo. Energija kot dejanski fizikalni pojav ne obstaja. Tisto, kar lahko izmeri, so le uinki delovanja energije (ali lahko izmeri potencialno energijo skale, ki epi na vrhu hriba, ali pa vode za jezom v hidroelektrarni?). Kar 64
imenujemo energija, je izraz duhovne volje, ki se povezuje s posameznimi oblikami, predmeti v nai zavesti, ki pogojuje hitreje ali poasneje, veje ali manje spremembe. Kadar si predstavlja, da ima neki predmet (ob gibanju) veliko (kinetino) energijo, to pomeni, da gre za predstavo ali utvaro, ki se bo v nadaljevanju povezala z bolj dramatinimi dogodki (uinki). Bistvo energije so uinki, uinki pa so marsikdaj stvar dojemanja posameznika. Ugotovitev, da je energija pravzaprav merilo za aktivnost, sproi vpraanje, kaj je aktivnost. Je ena od fizikalnih veliin kot razdalja, hitrost, moment, sila in druge, ki jih sreujemo v fiziki, toda obiajno ji v osnovah matematike in fizike ne posveamo veliko pozornosti. Zanimiv konstrukt je energijski kvant. Koliina aktivnosti v kvantu je izjemno majhna, okoli 6,62618 10-27 erg.sek toda ta koliina je konstanta. Je ena redkih absolutnih veliin in je bolj temeljna kot prostor, as, materija in energija. Polje nielne toke (eter) torej ni polje potencialne energije, temve bolj polje potencialnih kvantov, polje potencialne aktivnosti. Tudi svetloba je energija. Foton predstavlja en kvant svetlobe, toda energija, ki jo pripisujemo fotonu, je zelo razlina. Foton gamaarka denimo vsebuje bilijonkrat ve energije kot foton radijskega valovanja. Toda prav vsak foton, prav vsak kvant predstavlja enako koliino aktivnosti. Ko oesna mrenica posrka foton, ta sprosti doloeno koliino energije, ki je merljiva po koliini spremembe, ki jo je zmoen povzroiti. Koliina spremembe, ali energija, je odvisna od frekvence, zato pravimo, da razline barve ustrezajo razlinim frekvencam svetlobe. Najpomembneja lastnost svetlobe je njena frekvenca. Kaj je frekvenca? Ponovno gre za model, vzet iz naih izkuenj iz zunanjega sveta, uporabljen za prikaz domnevnih lastnosti fotona. Zelo malo verjetno je, da bi foton imel frekvenco, kakrno si predstavljamo. Pravzaprav je tudi sama ideja fotona e en primer tega, kako odslikujemo svoje izkunje na zunanji svet. Zaznavamo delce in sklepamo, da bi svetloba lahko bila iz delcev. Zaznavamo tudi valovanje in predstavljamo si svetlobo kot valovanje. Svetloba vasih bolj odgovarja enemu opisu in drugi bolj drugemu. Veliko verjetneje je, da svetloba ni ne eno ne drugo.
65
DRUGO POGLAVJE
Zvok
Eckhart Tolle je opozoril na pomen zvoka. Dotlej se nisem zavedal pomembnosti tega pojava. Ta arhetip omogoa irok spekter pojavov, ki se povezujejo z nihanjem; ti imajo v dojemanju stvarnosti izjemno veliko teo. Neprestano spreminjanje med dvema poloajema nihanje je temeljna lastnost v izraeni, minljivi stvarnosti. Brez nihanja bi bil svet mrtev. Nihanje daje ivljenje. lovek v svetu dvojnosti vse ivljenje niha med razlinimi skrajnostmi. Nihanje zraka povzroi akustien pojav zvok. Ob zvoku se pojavi nov fenomen tiina. Sleherni zvok se rodi iz tiine in se v tiino tudi vrne. Prostor in tiina ozadje za zvok sta dve lici iste stvari: nia. Sta zunanji obliki notranjega prostora in notranje tiine, to pa je globoki mir brezoblino ustvarjalno jedro vsega obstoja. Tiina je, kot pravi Tolle, eden od vhodov v duhovni svet.27 Tiina je prisotnost; je zavest, osvobojena miselnih oblik. Pozoren bodi na tiino, ki ostane za vsakim zvokom. Usmerjanje pozornosti k zunanji tiini ustvarja notranjo tiino, um se utia, vhod se odpre. Tiina zunaj, mir znotraj. Duhovni svet je prisoten v tem svetu kot tiina. Ni ni tako skrivnostnega kot tiina. Dovolj je le obrniti pozornost k njej. e ne bi razen tiine obstajalo ni, tudi ti ne bi vedel zanjo. Zave se je ele, potem ko si slial zvok. V naslednjem poglavju bomo na stvarnost pogledali skozi oi filozofov in se nekoliko poglobili v skrivnosti zavesti.
66
3. poglavje
STVARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI
Preden sem se poglobil v tudij zavesti, sem poskual v bogati filozofski tradiciji zahodnega sveta odkriti razlage, ki gredo dlje od materialistine znanosti in celotno podroje spoznavnega pojasnjujejo celovito. Ugotovil sem, da je tudi v zahodni filozofski misli najti dobre miselne koncepte, ki skupaj z modrostmi vzhodnih ljudstev dajejo dovolj trdno oporo novemu pogledu na stvarnost. Kasneje sem naletel tudi na nekaj sodobnih avtorjev, ki so zanimivo tematiko osvetlili z novo lujo. Zavest je nekaj zelo teko merljivega. Z deterministinimi metodami obdelati in meriti zamisli, misli in obutke ni preprosto, zato se znanost ukvarja le z elektrokeminimi pojavi v moganih, to pa so le skopi odrazi zavestnih pojavov na snovni ravni. Resnici na ljubo se znanost na skrivaj zelo resno ukvarja z raziskavami zavesti ena znanih ustanov na tem podroju je na primer Monroe Institute v ZDA , vendar rezultati teh raziskav ne pridejo v javnost. Tehnologija za nadzor uma se uporablja za neslutene manipulacije s lovekom. S stalia mone zlorabe tega znanja v teroristine namene se zdi tajnost na mestu. Vendar to ne izkljuuje drugih zlorab. Najbolje je javnost drati pro od podroij in vpraanj, kjer se skrivajo najpomembneji odgovori o skrivnostih bivanja. V veljavi ostajajo okostenele znanstvene paradigme in teorije, ki jih je e davno povozil as. Le malotevilni znanstveniki in raziskovalci so si drznili podvomiti o njih ter predstaviti sve pogled na zavest in stvarnost. Pri raziskovanju zavesti sem se veliko nauil od dveh raziskovalcev tega podroja: e omenjenega Petra Russlla in Ervina Laszla. Laszlo je madarski filozof in humanist, ustanovitelj Budimpetanskega kluba, katerega poslanstvo je usmeriti pozornost na razvoj lovekih vrednot in zavesti kot kljunega dejavnika pri ustavitvi drvenja v razkroj, polarizacijo in katastrofo. O zavesti Laszlo pravi: Menim, da je zelo oitno, da zavest ni samo 67
TRETJE POGLAVJE
nekaken spremni pojav moganskih dejavnosti; je nekaj, kar preema vse vesolje.30 Zavest ni preprost proizvod nekega dovolj zapletenega ivnega sistema. Prisotna je v celotnem telesu in v vsem stvarstvu. Po njem je edina smiselna razlaga zavesti v tem, da se sposobnosti za doivljanje notranjih izkustev ne pojavijo kar nenadoma kot po nekakni arovniji v trenutku, ko je doseena neka doloena razvojna raven, temve je zmonost notranjega izkustva vseskozi tu. Peter Russell pa je v svojem delu Zavest je vse zapisal: Kadar koli elimo opredeliti kak vidik fizinega sveta, ostanemo praznih rok. Vsaka razlaga se izkae za zmotno in pojem materialnosti izpuhti pred naimi omi. Zael sem se spraevati, ali sploh obstaja fizini vidik. Morda obstaja en sam vidik celotne stvarnosti: mentalni vidik. Teorijo o tem, da zavest izhaja iz mrtve snovi, je postavil na glavo. Snov ne obstaja razen te, ki se pojavi v zavesti. Kar koli e je trdna snov, v njej zagotovo ni niesar trdnega. Nobenega snovnega sveta nikoli ni bilo in ga nikoli ne bo. Vse so le pojavi in oblike v zavesti. Kako bi lahko bila podoba v zavesti zgrajena iz trdne snovi? Zaznana podoba je iz take snovi, kot so sanje, misli, obutki, za vse to pa ne moremo trditi, da je iz fizinih atomov ali molekul. Kaj je torej bistvo te nesnovne podlage (osnove), iz katere se porajajo (oblikujejo) vsa naa izkustva? V sanskrtu beseda itta pomeni miselno (duhovno) substanco, podstat. V anglekem jeziku v tej zvezi pogosto sreamo izraz mindstuff. To je tisto, kar privzame miselno obliko slik, zvokov, vtisov, misli in obutkov. Vsi ti fenomeni zavesti pa so veliko bolj snovani (sanjani slovenina tu z istim korenom obeh besed ponuja enkraten vpogled) kot snovni. Polje zavesti ima sposobnost zavedanja vsakrnega monega izkustva vse, kar kdor koli sploh lahko izkusi v ivljenju, tudi zunaj fizinega telesa; vsaka izkunja vseh bitij na tem planetu ali katerega koli uteega bitja kjer koli v vesolju. V tem pogledu ima zavest neskonen potencial. Z besedami jogija Mahariija Mahea: Zavest je polje vseh monosti. Nadalje me je zanimalo, kako zavest zavzame in oblikuje vse mogoe pojave, ki jih izkuam, vkljuno s snovnostjo. Russell pravi, da na to vpraanje najlae odgovorimo prek neposrednega zavedanja; s preusmeritvijo svetlobe zavesti na zavest samo in z opazovanjem znailnosti zavesti iz prve roke. Gre za zavestno opazovanje zavesti. To pot so izbrali tevilni veliki mistiki, jogiji, vidci, svetniki in modreci najrazlinejih kulturnih 68
ST VARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI
okolij skozi vso zgodovino lovetva. Kljub asovnim in kulturnim razlikam so prili do presenetljivo podobnih spoznanj. al ta spoznanja nimajo kaj dosti vrednosti za trenutno prevladujoo miselnost zahodnega sveta. V veini primerov so tako v nasprotju z obstojeim svetovnim nazorom znanosti, da jih ta vzvieno zavraa in s tem tudi vrednost teh spoznanj za duhovnost na splono. Duhovni uitelj Muktananda pravi: Si ves svet. Si v vsem in vse je v tebi. Sonce, luna in zvezde kroijo znotraj tebe. Veina ljudi je ob tem zaudena, e e ne zmedena. Izjava povsem nasprotuje dananjemu svetovnemu nazoru. Muktananda trdi nekaj povsem nasprotnega. Lahko bi pomislili, da je morda prismuknjen zaradi preve meditiranja. Gledano s stalia globokega notranjega poznavanja fenomenov zavesti in s tem celotnega sveta pa postane navedena izjava veliko bolj smiselna. Vsako izkustvo, vse, kar je mogoe spoznati, je vtis, miselna podoba, ki se porodi v zavesti, torej v nas. Prepriani smo, da je svet tak, kot nam ga kae in razlaga znanost s svojimi teorijami in modeli. A ti ko se poglobimo v podrobnosti odpovedo drug za drugim. Kar se nam kae kot zunanji predmeti, so le miselne oblike, podobe, simboli zanje. Temeljne veliine in lastnosti fizinega sveta prostor, as, materija in energija niso ni drugega kot temeljne veliine in lastnosti oblik, ki vznikajo v nai zavesti.
Filozofi o naravi stvarnosti

Sodobni filozofi priznavajo, da je filozofska misel v zadnjih stoletjih precej opeala. Dananja filozofija, ljubezen do modrosti, se ne more meriti s tisto, ki je navdihovala grko drubo ali drubo iz Heglovih asov. Povprenemu sodobnemu loveku se zdi, da je filozofija nepotrebna navlaka, ki ne pomaga k veji kakovosti ivljenja. Zanimanje za filozofijo povprenega loveka dandanes see le do kupov prironikov z napotki o tem, kako najti notranji mir, sreo, zdravje, uspeh in denar, ter do tehnik in sistemov za kultiviranje telesa. A to je le slab nadomestek za pravo modrost. Menim, da je filozofska misel iz zlatih asov filozofije e vedno prava pot do tistih spoznanj, ki vodijo na vijo raven zavedanja. Po Sokratu se filozofija zane, ko se lovek naui dvomiti o lastnih dogmah in aksiomih. Vse se zane pri spoznavanju sebe. Filozofe je e od grkih asov vznemirjalo dejstvo, da fizinega sveta nikoli ne doivljamo neposredno. Vse nae izkunje vse nae zaznave, vtisi, sanje, misli in 69
TRETJE POGLAVJE
obutki so namre oblike, ideje ki se pojavljajo v zavesti. Tako so se e od Platona naprej ukvarjali z idealistinim konceptom stvarnosti, ki kot prvobitno ne postavlja snovi, temve ideje. Idealistini koncept pojasnjuje snovni svet, obratno pa ne velja. Platon,31 Sokratov uenec, prvi zahodni filozof in hkrati eden najvejih filozofov vseh asov, je najbolj znan po teoriji o oblikah in idejah. Menil je, da je vsa resninost razdeljena na dve obmoji: vidni svet, ki ga zaznavamo s utili; v njem ni ni trajnega, vse se spreminja, se poraja in mineva. Drugo obmoje pa ni v prostoru in asu, naa utila ga ne morejo dojeti; v njem vladata popolnost in red. To obmoje je brezasna in nespremenljiva resninost, ki jo lahko iz naega vsakdanjega sveta le kratko in beno uzremo (tu jo bomo najvekrat imenovali absolut). Menil je, da je ravno to zadnje tisto, emur bi lahko rekli prava resninost, saj je trajna in nespremenljiva in zgolj ta resninost kratko malo je, ostaja ista, ni v nenehnem procesu prehajanja v nekaj drugega. Filozofija tega grkega genija, ki je znal povezati red in ustva, pomeni ravnovesje materije in duha. Najbolj nadarjen Platonov uenec Aristotel32 je, presenetljivo, zavrnil temeljno stalie Platonove filozofije, da obstajata dva svetova. Po Aristotelu obstaja zgolj en svet, o katerem lahko filozofiramo, to je svet, v katerem ivimo in je predmet naega izkustva. Ni verjel, da bi bilo mogoe najti kak trden temelj zunaj tega sveta, na katerega bi lahko oprli filozofske raziskave in bi utegnil biti njihovo izhodie (oitno ni poznal meditacije). Njegovi prispevki pri zartanju podroij znanosti in sistematizaciji logike so zelo pomembni, vendar pa je svetu napravil kaj slabo uslugo, saj je na mah pometel z duhovnostjo. Ker je bil uitelj Aleksandra Velikega, zavojevalca celotnega tedanjega sveta, se je ta filozofija razirila po vsem svetu. A Platonove ideje niso zamrle. Nadaljevale so se v kranstvu. Plotin33 je postavil platonsko filozofijo v sredie intelektualnega razvoja kranstva. Preprian je bil, da obstajajo tri vzpenjajoe se ravni biti. Najnija, na kateri so ljudje, je dua. Na naslednji viji ravni so ideje, ki jih je mogoe dojeti z umom. Najvija raven je raven dobrega. Razumni ljudje si prizadevajo, da bi se dvignili k enosti z dobrim. Kranstvo je kasneje to prevedlo v nauk teistien pogled na svet, da je bil svet ustvarjen v bojem duhu in da si ljudje prizadevajo za enost z Bogom, ki je popolno dobro. Kako je vpraanje doivljanja sveta in lastne identitete obravnavala filozofija v kasnejem asu? Pred sedemnajstim stoletjem so se ukvarjali z idejo pravine drube, temeljee na razodetju pravinega Boga, z Descartesom pa se je pojavil modernizem, ki je poskual uporabiti univerzalni 70
razum kot vodnik do pravinosti. Postmodernizem pa se je bolj kot k vpraanjem, kaj obstaja ali kako obstojee spoznavati, usmeril k vpraanjem delovanja jezika pri izgradnji pomena. Postmodernizem trdi, da niesar, za kar menimo, da vemo, ne moremo preveriti v primerjanju z resnico kot tako. Zunaj lingvistinega sistema ne moremo vedeti niesar. Resninost ni trdna, je le konstrukt, simulacija, preplet jezikovnih iger. Ker je jezik loveki konstrukt, lovek ne more doloiti resninosti jezika, temve le njegovo uporabnost. Postmodernisti so antirealisti; zanikajo obstoj vsakrne znane povezave med tem, kar mislimo in trdimo, ter tem, kar v resnici obstaja. Znanstvena resnica je le jezik, ki ga uporabljamo, da bi dobili tisto, kar elimo. Postmodernisti fizikalnega sveta sicer ne zanikajo, temve dajejo poroilo o poloaju in naravi znanstvenih trditev o vednosti z vidika nezmonosti neposrednega dostopa do resninosti z naim spoznavnim aparatom, namre s petimi utili in mogani. Gledano od dale sta v ospredju zanimanja filozofov od zaetkov filozofije predvsem dve bistveni vpraanji: Kaj je primarna resninost, kaj je tisto resnino resnino? Kaj lahko vemo oziroma kako lahko vemo? Gre torej za vpraanji bivanja in vdenja. Teizem je postavil bivanje pred vedenje, nasprotno pa sta razsvetljenstvo in naturalizem postavila vedenje pred bivanje. Ta premik se je zgodil v sedemnajstem stoletju z Descartesom, ki ga mnogi tejejo za prvega modernega filozofa. Descartes ni zavrnil teistinega pojmovanja Boga, temve je hotel biti povsem preprian, da je tisto, za kar je predvideval, da ve, zares resnino. Svoj metodini dvom oziroma razumsko distanco do vsega, kar je mogoe spoznati, je raziril do zadnjih meja. Sklepal je, da lahko dvomi o vsem razen o tem, da dvomi (dvom je miljenje). Tako je zakljuil: Mislim, torej sem. Nato je razmiljal naprej. Ali poleg njegovega obstoja obstaja e kaj drugega, o emer bi lahko bil gotov? Po nizu argumentov je zapisal: Sem resnina in resnino bivajoa, mislea stvar. Descartes je nadalje menil, da Bog nujno obstaja in da je resninost dvojna snov in duh. Avtonomnost lovekovega razuma, ki jo je predstavil, je povzroila bistven premik v filozofski misli. Ko je postalo vedenje najpomembneje, se je pojavilo vpraanje, kako lahko vemo. David Hume je podvomil o obstoju vzroka in uinka kot objektivne resninosti. Drugi veliki filozof, ki je poglobil isto misel, je Immanuel Kant.34 Objavil je eno najvejih knjig vseh asov Kritiko istega uma. Ugotovil je, da moramo vso resninost razdeliti na dva svetova. Prvega je imenoval svet fenomenov. Kar koli dojamemo v njem, dojemamo s spoznavnim aparatom. Predpostavljal je, da obstaja temeljna resninost, 71
TRETJE POGLAVJE
ki pa je nikoli ne moremo izkusiti neposredno. Vse, kar lahko spoznamo o njej, je neka oblika, ki se pojavi v nai zavesti na miselni model tega, kar naj bi bilo tam zunaj nas. Vse forme so odvisne od opazovalca subjekta. Prostor in as sta izraza nae utnosti, brez katerih v tem svetu ne bi bili zmoni zaznavati ali dojemati. esar pa ta aparat ne more obravnavati, tudi ne more biti predmet naega izkustva, ker tega ne moremo doumeti. Vendar obstaja e drugi svet, Kant mu pravi noumenalni, transcendentni svet, ki obstaja sam na sebi. V tem svetu, do katerega se znanost ne more dokopati, se dogajajo tudi dejanja svobodne volje. Kant je povzdignil spoznavajoega na poloaj ustvarjalca resninosti. Friderich Hegel35 je v svojem delu Fenomenologija duha predstavil idejo t. i. absolutnega idealizma. Povzel je Schellingovo misel, da je cilj lovekovega razvoja samospoznanje in samorazumevanje. Vendar ta proces zanj ni bil isto kot narava, temve je dogajanje razumel bolj v moralnem smislu. Po njem duh ni nastal iz neive materije, temve je prav tisto, iz esar sestoji vse bivajoe duh je torej temelj vsega bivajoega. Ves zgodovinski proces, ki sestavlja resninost, je razvoj duha k samozavedanju in samospoznanju; ko pa je to doseeno, se vse bivajoe ubrano zdrui s samim seboj. Hegel je dosegel enkraten poloaj med velikimi filozofi, saj svetu ni zgolj priskrbel kljua za razumevanje resninosti, temve pomeni vrh svetovno zgodovinskega procesa, saj pomaga dosei samospoznanje. e korak naprej je storil sloviti Arthur Schopenhauer,36 eden najvejih filozofov zadnjih stoletij, ki je popravil in dopolnil Kanta. Ugotovil je, da je predstava, da smo med seboj loeni posamezniki, veljavna le v izraenem svetu. Zunaj podroja, v katerem sta prostor in as, ne more biti nobenega razlikovanja. V tem zadnjem temelju nae biti pa smo nedeljivo eno. Fenomenalna resninost se ne razlikuje od noumenalne (to sam poimenuje volja), temve je ista resninost, ki jo spoznavamo drugae. Smo del ene celote, ki je le razdeljena na videz. To pojasnjuje soutje, zmonost ljudi, da se poistovetijo z drugimi in utijo z njimi. e te prizadenem, delam kodo lastni biti. Soutje je pravi temelj tako etike kakor ljubezni. Kasneje je tudi ugotovil, da se njegova filozofska spoznanja in nekatere neodvisno nastale zahodne filozofije presenetljivo ujemajo z nauki budizma in hinduizma ter z vzhodno filozofijo nasploh. Njegova zasluga je, da je prilo v filozofiji do povezovanja temeljnih spoznanj zahodne in vzhodne filozofske misli. Toda hkrati je bil tudi prvi odkriti in eksplicitni ateist; podobno kot budisti ni verjel, da imamo permanentne jaze. Bil je preprian, da je svet izkustev brez pomena ali namena; ker nam je lastno prizadevanje, da mislimo o njem kot o neem, kar obstaja loeno od nas, je ves njegov smisel prevara. Umetnosti je pripisoval pomembno mesto v celotnem redu 72
stvari in je odloilno vplival na ves rod umetnikov in filozofov naslednjih stoletij. Karl Marx37 je s svojo idejo, da je stvarnost sestavljena iz snovi, dosegel veji odziv kot kateri koli filozof v zgodovini in odloilno vplival na predstave o sebi. Priblino sedemdeset let po njegovi smrti so tretjini lovetva zavladale vlade, ki so se imenovale marksistine. Marx je bil preprian, da je znanstveno utemeljil zakone zgodovinskega razvoja lovetva in s tem omogoil napoved prihodnjega razvoja z znanstveno natannostjo. Njegov nauk, marksizem, temelji na filozofski misli, ki je v marsiem heglovska, ima pa kljuno razliko, ki izvira od (prav tako levega heglovca) Feuerbacha: stvarnost po Marxu ni sestavljena iz duhovnega, kot je trdil Hegel, temve iz materialnega. Zato je Marx materialist, njegov nauk pa dialektini materializem. Po Marxu se je pojavil filozof, ki se je lotil podroja morale in vrednot: Friedrich Nietzsche.38 Zavrnil je Descartesov argument glede gotovosti o lastnem obstoju in idejo Mislim, torej sem. Kaj, e miljenje povzroa jaz, namesto da bi jaz povzroal miljenje? Kaj, e proces miljenja ne zahteva misleca, temve zgolj daje utvaro o kom, ki misli? Po Nietzscheju noben mislei lovek ne bi smel zaupati objektivnosti lovekovega razuma. Nietzsche se je strinjal s Schopenhauerjem, da ni Boga in ne nesmrtne due, vendar je v nasprotju z njim menil, da je fizini svet ves svet, ki obstaja. Nietzche je napadel navezanost na obstoje sistem vrednot, ki izvira iz stare Grije in judovsko-kranske tradicije, se pravi iz drub, ki so popolnoma drugane od dananje. Kranska tradicija namre poudarja suenjsko moralo, poninost, ibkost, strpnost kot vrednote, kar je v nasprotju s tistim, kar opaamo v naravi, in tudi v nasprotju z lastnostmi, potrebnimi za uspeh. Menil je, da moramo poiskati primerneji sistem vrednot. Zakaj ne bi raje cenili poguma, nadarjenosti, drznosti, junatva, domiselnosti in kljubovalnosti, ki oznaujejo t. i. nadloveka z voljo do moi? lovek bi si moral drzniti postati to, kar je. Po Kantu se je na podroju filozofije dogajalo komaj kaj takega, kar je prispevalo k poglabljanju duhovnih spoznanj o stvarnosti. V dvajsetem stoletju se je zvrstilo ve filozofskih struj, filozofi pa so bolj ali manj mlatili prazno slamo, saj niso ugotovili ni pomembnejega. Utilitaristi so menili, da je dejanja treba presojati po koristnosti njihovih posledic. Ameriki pragmatisti so ugotavljali nezanesljivost nae spoznave. Veliko so se ukvarjali s povezovanjem matematike in logike (Frege, Russell), e ve z analizo jezika ter jezikovnih formulacij (analitina filozofija), s problemi 73
TRETJE POGLAVJE
pomena izjav, smisla in resnice. Wittgenstein je menil, da se mora razumna filozofija omejiti na svet, o katerem lahko govorimo, saj bi postala nesmiselna, e bi to mejno rto prestopila. In veina filozofov mu je v tem oenju obzorja zavesti zgolj na pojavni svet pritegnila. Nato je nastopilo obdobje eksistencializma (Heidegger, Husserl), v katerem so si prizadevali odkriti smisel ivljenja z raziskovanjem lastnega obstoja. Pri raziskovanju zavesti so se usmerili v sistematino analizo doivljajev (fenomenologija), ne da bi se spuali v kako duhovno globino. Prizadevali so si najti temelj za vrednote v svetu, ki nima nobenega objektivnega smisla in nobenega lastnega cilja ali namena. V novi francoski filozofiji dvajsetega stoletja je Bergson ponovno obudil spoznanja o notranji naravi stvari, govoril o notranjem svetu naega neposrednega spoznanja, o resninosti, ki je kontinuum brez loljivih enot itd. A brez vejega odziva. Jean Paul Sartre39 se je imel za zgodovinskega materialista in je poskual uskladiti eksistencializem z marksizmom. Veliko se je ukvarjal z obravnavo vpraanj svobode posameznika. Nekoliko zanimiveji je bil v novem asu le avstrijski filozof Karl Popper3A ki je dokazoval, da preprianje, ki se je pojavilo v Newtnovem asu namre da znanost lahko ponudi zanesljivo spoznanje o svetu , zmotno. Vse so le upajmo, da edalje bolji pribliki; obstojee teorije nenehno zamenjujemo z boljimi. Napredovanje omogoa kritika. Druba, ki dopua kritino razpravo, je uinkoviteja in uspeneja od drube, ki je ne dopua. Po njegovem obstaja resninost neodvisno od lovekega duha in se korenito razlikuje od lovekega izkustva; in prav zato je ni mogoe nikoli neposredno doumeti. Popper je s svojimi idejami silovito napadel zagovornike idealne oblike drube, Platona in Marxa. Kae, da je filozofija v zadnjem asu zala v nekakno idejno krizo, njeno vlogo pa je do neke mere prevzela sodobna znanost, saj je spremenila razumevanje pojmov, ki so pomembni za nae doivljanje sveta, na primer pojme asa, prostora, materije in fizikalnega predmeta. Znanstveniki tako postajajo filozofi, e sodimo po izjavah, ki vse bolj spominjajo na filozofski besednjak. Pogled v zgodovino torej pokae, da smo bolj kot Platonu verjeli Aristotelu, ki je svet postavil na materialne temelje, ter bolj kot Kantu in Schopenhauerju Marxu, ki je materializem postavil na piedestal. Zdaj smo pred spoznanjem, da materializem ne more pojasniti celote spoznavnega. A to so vedeli e idealisti. 74
Na konec tega zapisa velja uvrstiti vsaj e Carlosa Castanedo, enega najbolj branih pisateljev vseh asov, ki je v svojih delih razprostrl modrost starih indijanskih modrecev Toltekov. Tolteki pogled se povsem ujema z idealistinimi razlagami. Tolteki so razlagali, da stvarnost sestavljata dva svetova: tonal in nagual. Nagual3B je vse, kar je neizraeno, nezavedajoe se, brezasno, izrazi pa se skozi tonal, svet pojavnih oblik, omejenosti in konnosti. Brez prvega drugi ne bi mogel obstajati. lovek se najprej zaveda le tonala, ki deluje skozi energije. To zavest opaanja naguala so imenovali druga pozornost. as in prostor zanjo nista omejitvi. Spoznavanje naguala brez hkratnega razvijanja tonalega vidika sebe (snovno, miselno in ustveno telo) vodi v fantazije in zablode, iz katerih se je teko izkopati.
Absolut in izraeni svet

Iz filozofskih razprav in besedil sem torej izluil, da po idealistinem gledanju obstajata dva svetova. V nemanifestiranem, potencialnem svetu, svetu idej (v nadaljevanju ga bomo imenovali absolut), ki je najvija resninost, ni spreminjanja. Gre za neizraeno nesubstanco, osnovo, na kateri je zgrajeno vse vesolje oziroma popolnoma vse, kar je izraeno, kar se izraa v obliki. V absolutu, ki je vse, kar je, in vse, kar ni, ni prostora in asa, v njem je vse prisotno in resnino, a na noben nain ni izraeno, izoblikovano. V njem vladata red in popolnost. Absolut je zame nekaj tako abstraktnega, da lahko o njem le slutim. Pa vendar, ko sem se sprijaznil s tem, da vsega pa ni mogoe razumeti, je ta neoprijemljiva podoba kljub temu postala nekakna miselna opora. Duhovni uitelj Nisargadatta, ki je med najboljimi razlagalci tovrstne tematike, poudarja, da je absolut zavedanje, ki se ne zaveda sebe. Absolut ni od niesar loen, je prisoten v vsem in se ne zaveda samega sebe; tu gre za absolutno enost, brez dvojnosti. Nima niti konca niti zaetka, je neskonen, kar je najbolje razumeti v pomenu, da as zanj preprosto ne velja. Absolut je izvor ivljenja, je dom, iz katerega izhaja zavedanje in v katerem biva ivljenjska bit. Obenem je tisti brezoblini svet, v katerem se rodi opaanje. V njem se rodi zavest, ki se zaveda jaz sem. Carl Gustav Jung, velikan evropske gnoze, ki je zgradil most med moderno zahodno psihologijo in psihologijami predmodernih drub, je dejal: Moje ivljenje je zgodba o samouresnievanju nezavednega. Vse, kar lei v nezavednem, se hoe izraziti; tudi osebnost, ki se eli razviti iz svojih nezavednih pogojev in se doiveti kot celota.
75
TRETJE POGLAVJE
Iz absoluta izhaja drugi, po naravi povsem nasprotni, izraeni, stvarni, aktualni svet, svet pojavnosti, oblik in neprestanih sprememb, v katerem je vse izraeno, a ni resnino. V njem nastopajo se porajajo in izginjajo vse mone pojavnosti. Vsaka sprememba se prej ali slej iznii in vrne v osnovno stanje. Zato svet sprememb v primerjavi z absolutom ni resnien. Izraeni svet je svet polarnosti: vse lastnosti nastopajo v parih, ki izraajo nasprotja: svetloba in tema, vroe in mrzlo, visoko in nizko, zgoraj in spodaj itd. Dobro in slabo je umetna polarnost, ki je odvisna od presojevalevih meril. Vsakrno lastnost je mogoe zares prepoznati le tako, da spozna njeno nasprotje. Kako bi vedel, kaj je svetlo, e bi obstajala le svetloba in nikoli ne bi bilo teme? Za prenos idej iz absoluta v izraeni svet je zadolen um. Ta mora neskonno preslikovati v konno, kar ni preprosta naloga. V izraenem svetu se zaradi skritve neskonnosti na konnost pojavita dva nujna dogodka: zaetek in konec, kar za iva bitja pomeni rojstvo in smrt. Vse v izraenem svetu je obsojeno na ta dva dogodka. Kar je rojeno, mora umreti. Kar je ustvarjeno, mora razpasti. Neskonnost se v naem svetu odrazi tako, da se (konni, asovno omejeni) dogodki ponavljajo, na videz brez konca. Tako je smrt le zaetek novega ivljenja, enemu pojavu sledi drugi, en zakljuen cikel sproi novega itd. Eckhart Tole pravi, da je vse, kar lahko zazna ali izkusi, vse, o emer lahko razmilja, le povrina stvarnosti, manj kot vrh ledene gore. Tvoja pozornost je namenjena izraenemu svetu, svetu utvare, a tvoja bit prihaja iz neizraenega sveta, absoluta. Ker pozabi drugo, se povsem izgubi v prvem. A zdaj se ti spomin e vraa
Resnino in neresnino
Besedo resnica imamo pogosto na jeziku. Uporabljam jo pogosteje, kot bi bilo treba. Je resnino zanimiv pojem. Kadar si pria nekemu dogajanju, ne dvomi o tem, da je to, kar opaa, resnica. Zaplete pa se tisti hip, ko poskua to, kar opaa, nekomu opisati z besedami. Med seboj pa ne znamo komunicirati drugae kot z besedami. Besede imajo omejeno uporabnost, ki se je ne zavedamo, zato bredemo v teave. Preslikavo svojega opaanja v besede poimenujemo resnica ali, bolje, moja resnica in si domiljamo, da bi morali vsi videti in opaati na enak nain. A to je nesmisel. 76
V tej knjigi govorimo o tem, da je na model resninosti privid, toda to je treba razumeti v pravem kontekstu. eprav gre le za pojave v zavesti, je za nas kljub temu resninost edina resninost, ki jo poznamo izkustveno. Zmotno je zamenjevanje stvarnosti, ki jo zaznavamo, s fizino stvarnostjo, stvarjo samo po sebi. Vedski filozofi starodavne Indije so to zamenjavo imenovali maja. eprav to besedo pogosto prevajajo kot utvara (iluzija, napana zaznava sveta), bi bilo pojem bolje razlagati kot zmoto, (napano razlago sveta). Trpljenje povzroa preprianje, da so pojavi v zavesti obenem tudi zunanji svet neposredno. Napana je na primer misel, da je podoba stola v tvoji zavesti hkrati tudi stol sam. Govorimo o Bogu, resnici, ljubezni, a namesto neposrednega izkustva se ukvarjamo le z opisi, definicijami. Namesto da bi irili in poglabljali delovanje, izpopolnjujemo zgolj definicije, ki ne odraajo resninega ivljenja. Obenem pa si domiljamo, da vemo vse, kar je mogoe vedeti. Vedno sem se spraeval, ali obstaja kakno merilo, s katerim bi lahko loil resnino od neresninega. Duhovni uitelj Nisargadatta pravi takole: Tistemu, kar se ne spreminja in je brezasno, ne moremo odrekati obstoja. To poimenujmo kot resnino. Nespremenljivo niti ne ivi niti ne umre; je vena pria ivljenja in smrti. Ni mrtvo, ker se zaveda, niti ivo, ker se ne spreminja. Neresnino je potemtakem vse trenutno, minljivo, zaasno, za emer ne ostane nobena sled takni so pojavi v izraenem svetu. Resnien je po teh merilih absolut, svet idej. Nisargadatta pravi tudi tole: Ker je ne more opredeliti z besedami, resnica aka, da jo izkusi. Ne akcija ne obutki ne misel ne morejo izraziti resninosti, resnice. Resnica ni dogodek in ne more biti doiveta. Treba jo je opaziti, ne doiveti. Prepoznamo in opazimo lahko le neznanje, ne pa resnice. Resnica naj bi bila torej tisto stalno, nespremenljivo. Kar je spremenljivo, ni resnino. A kako zaznati tisto stalno, nespremenljivo v sebi?
Kozmologija
Pri raziskovanju sveta ne more mimo vpraanja, kako je nastal. Moje radovednosti znanstvene razlage o nastanku vesolja niso mogle poteiti. Verjamem, da niti drugih, ki so priakovali temeljitejo reitev te uganke. 77
TRETJE POGLAVJE
Dananja znanstvena razlaga vesolja se zaenja s trenutkom, ko je bilo vesolje staro le kratkih 10-43 sekunde. Po fiziku Maxu Plancku se ta asovna meja, do katere danes naeloma razumemo dogajanje v vesolju, imenuje Planckov as. Dogajanja v vesolju pred Planckovim asom, v t. i. Planckovi dobi, dananja fizika ne zna opisati. Dokler fizikom ne bo uspelo zdruiti kvantne mehanike in splone teorije relativnosti, ne bomo vedeli, kaj se je dogajalo v vesolju pred tem asom. Znanstvene teorije o najzgodnejih trenutkih vesolja so tako zdaj le hipoteze, ki jih e nismo sposobni empirino preveriti, saj se opirajo na podroja fizike, ki jih e ne razumemo dovolj. Zgodba o nastanku vesolja, v kakrno verjame veina kozmologov, je nekoliko poenostavljeno naslednja: vesolje je nastalo pred priblino desetimi do dvajsetimi milijardami let kot enajstdimenzionalno polje iste energije, nepredstavljivo vroe in izjemno zgoene. Sedem dimenzij se je sesedlo vase in nastale so temeljne naravne sile: tenost, elektromagnetizem ter ibka in mona jedrska sila. tiri preostale dimenzije poznamo kot tri prostorske in eno asovno. Zaradi monega notranjega pritiska se je tiridimenzionalno vesolje irilo izjemno hitro, nastal je t. i. veliki pok. Med irjenjem se je vesolje ohlajalo in zgoevalo v osnovne delce, gradnike snovi. Teorija pojasnjuje, kako je raztezanje in ohlajanje vroe meanice delcev in fotonov pripeljalo do vesolja galaksij in zvezd, kot ga vidimo danes. Po tej teoriji naj bi se torej vsi materialni delci, ki sestavljajo jedra vseh obstojeih atomov, vsa snov vesolja, sprva nahajali v neznosno gosti kroglici, ki se je z eksplozijo zaela razirjati. Vse lepo in prav, toda od kod vsa ta zgoena snov in zakaj je prilo do eksplozije? Odgovor na vpraanje, kako je iz ni nastala nepredstavljivo velika gmota snovi, je nereljiva uganka znanosti. Zanimivo je, da ta dogodek nasprotuje veljavnemu aksiomu znanosti, da energija in seveda tudi masa, ne more nastati iz ni. Teorija sedaj veljavne kozmologije je torej v nasprotju z osnovnimi zakoni fizike. A to e ni vse: na podlagi podatkov s Hubblovega teleskopa je bilo v zadnjem asu menda nedvoumno ugotovljeno, da ne se vesolje ne iri3C. Ta informacija, ki je znana le oji strokovni javnosti, rui sam temelj, na katerem sloni sedanja kozmologija. Bolj me je preprial idealistini koncept. Idealistina razlaga pojasnjuje celotno podroje spoznavnega, vso stvarnost, tako materialno kot nematerialno. Po njej je snov le posebno agregatno stanje duhovne substance. Obstaja le nesnovna entiteta, ki je brez konca in kraja, brezasna in neomejena v vseh pogledih: zavedanje. Zavedanje ni nekaj 78
lokalno omejenega, temve je bistvo tiste neskonne praznine, ki jo pojmujemo kot vesolje. Zavedanje je snov, ki napolnjuje eter. Zavest je pojav zavedanja sebe opazovalca in obenem zavedanja svojega obstoja. Intelekt ali razum je dogajanje v zavesti. Oznaujeta ga dve pomembni lastnosti, za materialistino usmerjeni um pravzaprav nepojmljivi. Prvi, ne potrebuje ni snovnega, saj gradi iz take snovi, iz katere so zgrajene misli (mindstuff). Vse, kar zgradi, se pojavlja na platnu zavesti. To so nesnovne podobe, med temi so tudi specifine, ki dajejo vtis trdnosti. To so podobe materialnih objektov. Drugi, za intelekt ni nikakrne omejitve, razvija se lahko v neskonnost. Oblike, ki jih gradi, so poljubno velike in zapletene strukture, zaeni z najpreprostejo, izhodino mislijo ali predstavo: da sam obstaja. Celotno snovno vesolje in vse, kar si pod tem predstavlja, je zapletena filmska predstava, ki se kae v polju zavesti. Vesolje torej nastane v zavesti in ne obratno. Poglabljanje v podrobnosti predstave ali slike (zumiranje) lahko poteka v dve smeri: v smeri makrokozmosa ali mikrokozmosa. Ezoteriki pravijo: Na zaetku je bil Logos. Logos, pogosto prevajan kot Beseda, pomeni tudi misel ali bistvo. Na zaetku je bilo duhovno bistvo, vzhodnjaki uporabljajo izraz itta. Atavakra Gita, cenjeno indijsko besedilo, pa pojasnjuje: Vesolje je bilo ustvarjeno v meni kot podoba, je preeto z mano. Vesolje je porojeno iz mene, v meni obstaja in v meni premine. Teko dojemljivo, dokler na zadevo ne pogleda s stalia zavesti. Vesolje, neizmeren prostor, napolnjen z nebesnimi telesi, ni kot svet iz trdne snovi potemtakem nikoli nastalo in nikoli ne bo. Je le veliasten privid v zavesti. Izgine, ko zaspi, in se ponovno pojavi, ko se prebudi. To je le prepriljiva prostorska slika, ki jo lahko zumira. Govoriti o zaetku vesolja ni smiselno, saj je as aktualen le v domeni uma. Zavedanje ne pozna asa, asovna razsenost se po zaslugi uma prelevi v veni zdaj. Ko sem popolnoma dojel to trditev, se je moja pozornost, ki je bila dotlej usmerjena v zunanji, domnevno prvobitni svet, postopoma preselila k tistemu, kar je zares prvobitno: k opazovalcu k meni samemu. Ali se ob zgornji razlagi sedanja fizika sesuje? eprav ne obstaja materialna osnova zunanjega sveta, zakoni fizike ostajajo e naprej veljavni. Vse, kar je treba spremeniti, je odnos do opazovanega. Ni ve ni snovnih delcev kot takih, temve so dejavnosti v polju zavesti. Zakoni fizinega sveta postanejo tako zakoni dogajanj v polju zavesti, razmiljanja o medsebojnem uinkovanju dogodkov v tem polju.
79
TRETJE POGLAVJE
Peter Russell pravi, da je svet, ki ga opazujemo, prepriljivo materialen; vsak namig, da bi lahko imel kaj skupnega z zavestjo, je hitro zavrnjen, e da nima stvarne osnove. Toda ko poblije spoznamo ta alternativni svetovni nazor, se izkae, da ni v nasprotju z nobenim odkritjem sodobne znanosti temve le z njenimi izhodinimi predpostavkami. In kar je e pomembneje, ponuja precej bolj privlano sliko vesolja. Kot reeno, teoretiki sodobne napredne znanosti zadnja desetletja vse bolj spoznavajo, da je odgovore na temeljna vpraanja treba iskati na podroju filozofije. Naelo soustvarjanja lastne stvarnosti potrjuje tudi kvantna fizika, ki pravi, da opazovalec neizogibno vpliva na izid eksperimenta.
Materialni in duhovni svet

Trditev da je vesolje privid, katerega tvorec sem sam, je bilo priznam tudi meni teko sprejeti. e vedno se mi dogaja, da se ujamem v stare programe, kajti to stalie je tuje razumu, ki je ujet v zanke materialnosti. Takrat se ustavim in si povem, da sem se spet izgubil v igri uma, ki jemlje stvari preve zares. Ob spremenjenem pogledu na dogajanje se zgodi nekaj presenetljivega: tvorec um, ki razlaga in sestavlja stvarnost, zane opazovati in razstavljati samega sebe. Ob ugotovitvi, da svet zunaj mene ne more obstajati, sem se zael zavedati, da je proces opaanja zunanjega sveta povsem nekaj drugega, kot sem dotlej mislil. Kot reeno, je opaanje predmetov v resnici slikanje podob o predmetih na platnu zavesti. Ko v naravi gleda drevo, ne vidi zares drevesa. V tvoji zavesti se pojavi le ideja o drevesu, ki jo vidi kot prepriljivo prostorsko sliko, tvoji uti pa posredujejo povratno informacijo o pristnosti drevesa. Drevo ne posreduje nikakrne snovi v tvoje oi kot dokaz, da gre za materialno stvar. Sanje so dokaz, da fizini uti za videnje niso neizogibno potrebni. Torej ne more izkljuiti monosti, da je vse, kar doivlja, le dogajanje na platnu zavesti, slikanje prividov. Tudi slika na filmskem platnu je zelo prepriljiva (kaj ele v 3D-kinu!), a ni odraz resnice. Ezoterini nauk, ki se ujema s tevilnimi drugimi duhovnimi koncepti, podaja naslednjo razlago: snovne ravni ni, so le razlino goste duhovne ravni. Vse se dogaja na duhovnih ravneh, te pa imajo povraten vpliv na snovno raven, ki je le ena najgostejih duhovnih. Snovno telo je le eno od duhovnih teles, tisto, ki ga obutimo zelo neposredno in prepriljivo. 80
Pravijo, da poleg snovnega telesa lovek poseduje e ve (sedem) subtilnih, duhovnih teles veinoma jajaste oblike, ki preemajo drug drugega in zapolnjujejo isto prostornino kot telo ter se irijo navzven. Tako obstaja eterini dvojnik fizinega telesa, ki skrbi za delovanje kompleksnega celinega sestava telesa, nadalje ustveno (astralno) telo, kjer potekajo ustveni procesi, miselno telo, ki je odgovorno za potek vseh miselnih procesov itd. Tako imamo tudi duhovne oi, duhovna uesa in e druge eterine ute in organe. Vse dejavnosti na omenjenih etrskih ali duhovnih ravneh se prepletajo in odrazijo na snovni ravni, v telesu. Vzrok bolezni je dlje asa prisotna motnja, na primer na ustvenem telesu, ki se postopoma prebije do snovne ravni. Razumevanje mehanizma bolezni je po tem pogledu popolneje, saj razlaga tudi vplive nesnovnih bolezenskih dejavnikov misli in ustev, s katerimi se vse zane in kona. Kar me je nadalje begalo, je bilo vpraanje o drugih ljudeh. Ti ivijo v istem svetu in mi pripovedujejo o njem! Odgovor je preprost: tudi drugi, ki nastopajo v tem svetu, so prav tako podobe v moji zavesti. Predstave in opaanja drugih so v resnici moje predstave in opaanja, poloeni v druga telesa. Tako se lahko uim na zunanjih primerih, ti pa odraajo nekaj, kar se nahaja v moji notranjosti. Zanimalo me je tudi, kaj je svetloba. Znanost pravi, da gre za tok fotonov, ki se iri od vira svetlobe, odbija od predmetov in ustvarja slike na oesni mrenici. A stvar je zelo preprosta: svetloba je dotik zavesti, usmeritev zavestne pozornosti na neki idejni objekt. Nekateri menijo, da je svet statina holografska struktura, v kateri se zavest dotika posameznih tok. Kadar eli neko izkustvo poglobiti, se potopi v podrobnosti holograma zumira v globino; kadar pa eli opazovati vesolje, zumira v nasprotni smeri. Naj povzamem svoje ugotovitve. Obstaja le en svet, svet zavesti, duhovni svet, ki se prikazuje na filmskem platnu zavesti. Snovni svet ne obstaja sam zase, temve je ena od ravni (najgosteja raven) duhovnega sveta. Stvarnost, ki jo opaam, je svet prividov, v katerem je mogoe vse. V njem nastopajo fizina bitja, due, angeli in vsi drugi domisleki uma. Da bi se dokopal do globljih spoznanj, moram raziskovati prvobiten svet, svet zavesti, in ne varljivega zunanjega (snovnega), ki je le odraz dogajanj na drugih ravneh. Bistvo ivljenja, bivanja, svojo ivljenjsko bit, moram iskati prav tam.
81
TRETJE POGLAVJE
Svet gradijo podobe v zavesti

V razmiljanju o zavesti sem primerjal razline vidike zavestnega delovanja in jih med seboj primerjal, da bi izluil kako novo podrobnost. Tu lahko navedem tri zgodbe o dojemanju sveta, ki so si med seboj zelo podobne, pa vendar se njihova ozadja bistveno razlikujejo. Prva razliica zgodbe je obiajno, zavestno doivljanje v budnem stanju. Takrat si preprian, da gre za resnino dogajanje, podprto s utnimi dokazi. Svetloba, ki osvetljuje zunanje predmete in se odbija v tvoje oko, prihaja od naravnega vira sonca ali od umetnih virov. Svetloba se preko posrednika oi, ki vzbujajo mogane pretvori v resnine slike, ki naj bi bile odraz zunanjega sveta. V dogajanjih si udeleen s svojim telesom, ki se ga v celoti zaveda. Druga razliica zgodbe je ogled filmske predstave. Predstavljaj si, da v kinu gleda film. Svetloba iz kinoprojektorja v skladu z zapisom na filmskem mediju rie slike na filmsko platno in zdi se ti, kot bi se res nekaj dogajalo, pa vendarle ve, da vse te ive podobe ustvarja le svetlobni arek; v gibanju na platnu ni resninega ivljenja. Kdor si je e ogledal kak 3D-film, ve, da so tu prostorske slike silno prepriljive in jih je zelo teko loiti od resnine stvarnosti. Slika v moganih je tako popolna, da se odzove zmedeno, kot bi na primer vlak resnino zapeljal s platna proti tebi. Svojega telesa se tudi tu popolnoma zaveda, kot tudi dejstva, da ne gre za resnino dogajanje. Z doloenimi triki je mogoe mogane prevarati. Tretja razliica zgodbe pa so sanje. V tem primeru slik ne rie svetloba, temve se pojavijo iz spomina. Slike v moganih, ki jih vidi v sanjah, so na las podobne tistim, ki jih vidi v budnem stanju. V sanjah celo ne podvomi o resninosti dogajanja. A potem ko se zbudi, se zave, da so bile sanje, kajti pred tem nisi bil buden. Obenem se sanjsko dogajanje kasneje zdi nekoliko neprepriljivo. Manjkal je vtis pristnega obutenja telesa. Iz primerjave teh zgodb se je mogoe nauiti marsikaj. Prva in druga sta si zelo podobni. Lahko bi rekli, da v budnem stanju um deluje kot 3Dprojektor, ki na platno zavesti ves as projicira film ivljenja. Iz zgodbe s sanjami sledi zakljuek, da oi za ustvarjanje slike v moganih niso nujno potrebne. Prav tako ni potrebna zunanja svetloba za osvetlitev. Slika v zavesti se lahko zgradi tudi iz spomina, torej popolnoma brez zunanjih draljajev.
82
Svetloba ne nosi v sebi nikakrne informacije, ki bi umu omogoala razlikovanje med resninimi podobami in umetnimi holografskimi slikami. Ti kot opazovalec odloa, katera slika je zate resnina in katera ne. Toda kakna so merila za odloanje? Zdi se, da je pomemben pogoj za resnino doivetje, da je v prizoru prisoten obutek jaz sem. Ta obutek je povezan z zavedanjem telesa. V sanjah je obutek telesa nejasen, kar je morda odloilnega pomena za sodbo o neverodostojnosti dogajanja. Pri 3D-filmu pa je prevara tako reko popolna, saj je zavedanje telesa povsem jasno. Zunanji objektivni dejavniki svet in svetloba za nastanek slik v zavesti torej niso bistveni. Tisto, kar je merodajno za odloitev o resninosti doivljanja, so telesni obutki in obutek telesne vkljuenosti v dogajanje. Obutki temeljijo na sporoilih fizinih utov, ki poiljajo signale v mogane. Toda eni in drugi so le zavestne podobe brez dokazanega snovnega ozadja. Naposled je za vse vtise odgovorna zavest. Tako kot v moganih nastane slika na primer v sanjah , ne da bi oi kaj videle, tako lahko tudi drugi uti delujejo, ne da bi obstajali resnini zunanji draljaji. Saj v sanjah tudi sliimo, vohamo, okuamo itd., mar ne? Izlueno spoznanje je presenetljivo: za pojav ivega dogajanja v moganih pravilneje reeno, v zavesti , ki naj bi bilo posledica resninih zunanjih proilcev, ni nujen obstoj zunanjih objektivnih dejavnikov. Z niemer pravzaprav ne more potrditi, da so kdaj koli prisotni. Vedno je tvoj razum, torej opazovalec tisti, ki odloi, da je eno resnino in drugo ne. Delovanje zavesti je izjemno zanimivo, ni kaj. A naredimo e korak naprej: tako kot si umilja neko ivo dogajanje, ki ni podprto z objektivnimi dejavniki, si lahko umilja tudi svoje telo, vkljuno z mogani. Trditev, da so vse, kar doivlja, tudi tvoje telo, le prividi v polju zavesti, razumevanje vseh pojavov zelo poenostavi. Zdajnje razlage stvarnost zelo zapletajo, obenem pa ne slonijo na trdnih dokazih. Nova razlaga je preprosta: zavest poskrbi za tridimenzionalno filmsko platno (polje zavesti), film (svet) in opazovalca (tebe tvoj jaz) vse troje hkrati. Svetloba, ki rie tvoje ive slike, je svetloba zavesti. e zavest izgine, se film ustavi. Svet, za katerega misli, da je zunaj, je tvoja lastna projekcija, projekcija uma. Treba je ugotoviti le e, kdo je reiser in kdo gledalec. S temi spoznanji postane razumljiva trditev, da vsak vidi svet po svoje, v skladu z vsebino svoje zavesti. Kar doivlja, ni pogojeno z nekim neodvisnim zunanjim snovnim svetom, ni odraz nekega zunanjega dogajanja, temve je dogajanje v tvoji zavesti. Pri tem pa obstaja neko skupno 83
TRETJE POGLAVJE
miselno ozadje, za katero meni, da pripada vsem bitjem, ki nastopajo v tvoji sliki sveta. Kar imenuje objektivni svet, so prividi, pogojeni z lastnim razmiljanjem in sistemom preprianj. Vse povedano je seveda v popolnem nasprotju s tradicionalnim gledanjem in znanstvenimi nazori. Um predstavljeni koncept sicer lahko razume, a mu odreka veljavnost; preprosto se s tem ne more sprijazniti. Pa vendar ne obstaja nikakren dokaz, da je predstavljeni koncept laen. Vsak ugovor lahko temelji le na podmeni obstoja materialnega sveta in prvobitni vlogi materialnega, to pa smo spoznali kot neverodostojno. Ponujeni koncept je seveda le (miselni) koncept in kot taken le pribliek resninosti; ta je onkraj razumskega spoznanja. Z umom ne pride do konca skrivnosti. Pa vendar je ta koncept mnogo blie resnici kot koncept materialne stvarnosti. K popolnejemu spoznavanju pojavov zavesti in svoje notranjosti se bomo vrnili v devetem poglavju, v nadaljevanju pa se bomo spet vrnili na trdna tla. Posvetili se bomo zelo pomembni stvari v zvezi z vsakomur najblijim zunanjim svetom: telesom.
84
4. poglavje
MEDICINA, KAM GRE?
Precej asa sem kolebal, ali naj poglavje o medicini, zdravju in bolezni vkljuim v to knjigo ali ne. Nazadnje je prevladala ugotovitev, da ta tematika mono vpliva na kakovost ivljenja vsakogar od nas in bi jo bilo koda izpustiti. Svoja stalia v zvezi s to temo sem v zadnjem asu temeljito spremenil. Ta stalia so nepogreljiv del podobe o sebi, ki jo tu prenavljamo. Po utrditvi mnenja, da je materialni temelj stvarstva vse prej kot trden in moan, sem rv dvoma usmeril k svoji najbliji snovni okolici k telesu in njegovim teavam. Ob zavedanju, da telo ni moje bistvo, se je strah pred smrtjo skoraj povsem umaknil. Toda spoznanje, da materialnost ni prvobitna, se gotovo odraa tudi v razumevanju bolezni. Bolezenski pojavi na telesu so najverjetneje le posledica nekih pojavov na nesnovnih, torej duhovnih ravneh. Kakno je resnino ozadje bolezni? Je medicinski pristop k obravnavi in zdravljenju bolezni ustrezen? Ali ima medicina prava izhodia in motive za delovanje? Vse to in e marsikaj sem se namenil razistiti. Moje raziskovanje, ki ga popisujem v nadaljevanju, je stare predstave temeljito spremenilo. Pravo znanje o lastnem zdravju in mehanizmih bolezni je dragoceno. Dananji lovek se ima za nemono rtev zunanjih bolezenskih dejavnikov in zdravje ie v medicinskih ordinacijah. Pa je to res pravi pristop? Ob razmiljanju o bolezni in telesnih motnjah sem se pogosto vraal k pojavu razcepljenih osebnosti (opisanem v drugem poglavju), nad katerim se velja resno zamisliti. V teh primerih se lovekova zunanjost v hipu popolnoma spremeni, tako da ustreza posamezni, najvekrat popolnoma drugani osebnosti. To vodi k zakljuku, da ima psiha, dogajanje v zavesti, na zunanjo podobo telesa odloilen vpliv. Ta ugotovitev se mi je zdela zelo pomembna. V tem poglavju se bomo ukvarjali z vplivi zavesti na bolezenski proces, pa tudi s preverjanjem sedanjih konceptov in teorij, na katerih gradi medicina, vkljuno s cepljenjem. Nov pogled na bolezen in boleino krepi zaupanje v lastne zdravilne sposobnosti ter deluje zelo spodbudno in osvobajajoe. 85
ETRTO POGLAVJE
Kadar se znajde sredi bolezenskih teav vasih tudi zelo hudih , je izjemno dobrodolo znanje o tem, kaj je v resnici v ozadju in kako se iz teav izkoplje po monosti sam. Videl sem preve ljudi, ki so zaradi zaupanja v medicino (po mojem mnenju) prehitro zapustili svoje telo, s primernejim odnosom do bolezni pa bi lahko preiveli. Trditev, da neozdravljivih bolezni ni, temve obstajajo le neozdravljivi ljudje, je po mojem preprianju zelo resnina. Kot smo razmiljali v prejnjih poglavjih, ivljenje ne izhaja iz snovi, temve iz zavesti ali duha. To spoznanje me je vodilo k sklepu, da se tudi vzroki bolezni veinoma ne nahajajo na materialni ravni, temve na zavestni, na snovni pa se prepriljivo odslikujejo njihove posledice. Obstajajo tudi izjeme pri neustrezni prehrani je ravno obratno. V to, da je bolezen unievalka telesne harmonije in posledica zunanjih povzroiteljev, ne verjamem. Menim, da je to stalie napano in zavajajoe. Omogoa velik posel in bajne dobike farmacevtski industriji ter dober zasluek bogovom v belih haljah. Ob sedanjih medicinskih konceptih o naravi bolezni se lovek pouti nemonega ter odvisnega od zunanje pomoi in medicinskih pripravkov. Temelje, na katerih sloni sodobna medicina, je treba preveriti in utrditi z novimi spoznanji. Postavljeni so bili v devetnajstem stoletju, v asu, ko je bila mo kemine in farmacevtske industrije e tako velika, da je njun vpliv spremenil zgodovinski potek razvoja medicine in pojmovanja zdravja v celoti. V medicinski stroki so se pojavili raziskovalci kot na primer Bchamp ali Rife, ki so eleli svetu ponuditi znanje, ki omogoa bistveno bolje zdravstvene razmere ter temu primerno visoko raven ivljenja. A bili so odstranjeni in njihovo delo unieno. Ni dvoma, kaj je botrovalo temu: interes kapitala. V kapitalistinem svetu metode zdravljenja, ki temeljijo na cenenih zdravilih, ne morejo dobiti podpore, prav tako tudi ne znanje o uinkovitih metodah zdravljenja in zdravstvene preventive. Toda nahajamo se v asu sprememb, ko bo tudi na tem podroju zavel nov veter. Zdi se, da si medicina za ohranitev zdravja in resnino zdravljenje bolezni ne prizadeva dovolj, e manj pa farmacevtska industrija. Vsa pozornost velja simptomom in odpravljanju teh s pripravki, od katerih je lahko bolnik odvisen vse do smrti. Stranski uinki pripravkov prispevajo k veji smrtnosti obuten dele. Vsemu temu se je mogoe izogniti, vsaj na videz, zelo preprosto: s spremenjenim odnosom do zdravja in s prevzemanjem odgovornosti zanj nase. To pomeni primerneji nain ivljenja, prava prehrana in miselna ter telesna istoa. To je edina uinkovita in delujoa pot do zdravja. S tem v mislih sem uvedel temeljite spremembe v svoji prehrani, ienju telesa, uporabi naravnih metod in miselni higieni. 86
MEDICINA NA PREIZKUNJI
Ne trdim, da so za sedanje medicinske doktrine odgovorni zdravniki in medicinsko osebje. Ti so prav tako rtve obstojeega izobraevalnega sistema, ki je pod taktirko globalne politike, o kateri bo ve govora v drugi polovici knjige. V medicinskem osebju je veliko ljudi plemenitega znaaja, ki so se odloili za poklic iz resnine elje pomagati soloveku in ga opravljajo z veliko predanostjo. al pa ti ljudje svojega poslanstva s sedanjim, sorazmerno ozkim znanjem, ne morejo zadovoljivo uresnievati. Medicina se nahaja pred velikim izzivom, ki pa se ga, kot se zdi, e ne zaveda. Ob preuevanju razlinih besedil o medicini sem nael marsikaj zanimivega. Ni mi bilo znano, da so se zdravniki razvili iz brivcev. Prav tako ne, da beseda farmacija, farmacevtski izhaja iz grke besede, ki pomeni arovnika, arovnitvo. Farmacevtska in naftna industrija sta tesno povezani. Nekateri besedo medicina cinino piejo kot mediSin, kar namiguje na medieval sin, srednjeveki greh. Presunili so me podatki o tem, kako obetavne doseke medicine so prikrili javnosti. Z njimi bi medicina danes delovala povsem drugae, mi pa bi imeli na bolezen in zdravje povsem drugaen pogled.
Mit o mikrobih kot povzroiteljih bolezni

Ob koncu devetnajstega stoletja se je v medicinskih krogih v Franciji bil ognjevit boj o tem, kako nastanejo bolezni. Obstajali sta dve struji, eno je vodil znanstvenik in profesor AntoineBchamp, drugo pa Louis Pasteur. Leta 1870 so medicinski strokovnjaki ognjevito privzeli Pasteurjevo mikrobioloko teorijo, po kateri so povzroitelji bolezni mikrobi. Interes medicinskih in farmacevtskih lobijev je prevladal in Pasteurjeva hipoteza je odrinila vse druge. Ljudje krivdo za svoje teave raje pripiejo drugim, v tem primeru skrivnostnim, zahrbtnim majhnim poastim, kakor svojemu nainu ivljenja in prehranjevanja. Tako smo se uvrstili med nesrene rtve mikroorganizmov, obenem pa farmacevtskim tovarnam obilno polnimo epe. A ne le to: zdravniki so se v navezi s farmacevti lahko razglasili za edine reitelje zdravja in si pridobili poseben ugled. Farmacevtska industrija ni brez razloga ena najbolj dobikonosnih panog gospodarstva, poklic zdravnika pa je med najbolje plaanimi poklici. eprav irijo taken glas o njem, Louis Pasteur ni bil pravi oe bakteriologije. Resnini oe te znanosti je bil tihi profesor Antoine Bchamp,40 ki je skupaj z Bernardom in Tissotom Pasteurjevo teorijo argumentirano zavrnil. Bral sem, da je bil Louis Pasteur41 raziskovalec dvomljivega znaaja, ki si je 87
ETRTO POGLAVJE
s prevarami, krajo informacij in ponarejanjem eksperimentov pridobil najviji ugled v medicinski znanosti. Bil je velik nastopa in je vedel, kako ugajati javnosti in industrialcem. Tik pred smrtjo je priznal, da se je motil, toda njegova teorija je ostala steber medicine. Pasteur je trdil, da so za veino bolezni odgovorni virusi in bakterije, ki prodrejo v zdrava tkiva in jih napadejo. To naj bi izzvalo reakcijo imunskega sistema in vnetja, z nadaljnjim razmnoevanjem mikroorganizmov pa teke okvare tkiv. Trdil je, da je od vrste mikrobov odvisno, katera bolezen se bo razvila. Vpliv psihe, prehrane, dednih in drugih dejavnikov na pojav bolezni je popolnoma prezrl. Toda Pasteurjeve metode medicinske diagnostike se e zdaj uporabljajo v praksi: odkrije se ival ali lovek, ki je obolel za doloeno boleznijo, izolirajo se mikroorganizmi in se prenesejo v tkivo zdrave poskusne ivali. e ta zboli z enakimi simptomi, je to dokaz, da je vbrizgani mikroorganizem pravi povzroitelj. Opisani proces je zelo dvomljiv, saj meji na ugankarstvo. Simptom manj ali ve pri ugotavljanju istovetnosti bolezni tu ne igra bistvene vloge. Ista bolezen se lahko izkae z razlinimi simptomi ali pa isti simptomi nastopajo pri ve razlinih boleznih. Zdravljenje s pogledom, kot ga je ponudil Pasteur, postane iskanje zdravila za simptome. tudentje medicine se sasoma spremenijo v stroje, ki delujejo po naelu simptom-vzrok-bolezen-terapija in prenehajo misliti celostno ter s svojo glavo. Koch in Pasteur sta postavila temelje monomorfizma, doktrine, po kateri so oblike in barve mikroorganizmov stalne. Medicinska znanost je pripravila celo paleto razlinih antibiotikov za doloene bolezenske klice. A teorija je v zmoti; monomorfizem ne more pojasniti marsikaterega oitnega pojava.
Prezrto dragoceno znanje

V zgodovini medicine je bilo nekaj ljudi, ki so k medicinski znanosti prispevali ogromne doseke, a jih je uradna medicina odrinila in povzdignila druge, ki so zastopali prave interese. Eden najvejih je bil Antoine Bchamp42 (18161908), lovek najvejega formata, tako kot Nikola Tesla, in prava sramota je, da tisti, ki se ukvarjajo z ivljenjem, zdravjem in medicino, tako malo poznajo njegovo dragoceno delo. Podobno kot je imel Tesla reitve za lovetvo na podroju energetske preskrbe, je Bchamp na podroju zdravja lovetvu ponudil izvrstne reitve. Obema so prepreili uvedbo. Sovranike si je slednji nakopal e z nasprotovanjem Darwinovi teoriji naravnih vrst. Za doseke s podroja 88
fermentacije, ki mu jo je ukradel, je leta 1897 German E. Buchner prejel Nobelovo nagrado. Zaradi izbrisa Bchampovega imena za to ima veliko zaslug Andrew Carnegie s podporo Johna D. Rockefellerja in njegovih odkritij je moralo lovetvo skozi nepopisno trpljenje. Zaradi svoje verske usmerjenosti je sprva dobil podporo v kranskih krogih, a ti so ga kasneje izobili in njegova dela uvrstili na zloglasni indeks prepovedanih knjig. To se je zgodilo potenemu in vernemu loveku, medtem ko je bil Pasteur deleen slave in obudovanja. Bchamp je bil je profesor biologije, kemije, fizike, medicine, genetike, farmacije in velik praktik vse obenem. Izdal je veliko dragocenih knjig. e pred sto petdesetimi leti, veliko preden so se pojavili sintetina zdravila, kemoterapija, obsevanje, kirurke odstranitve organov in cepljenja vseh vrst, je lovetvu ponudil prave razlage in odgovore ter varne, naravne, nekodljive in zelo uinkovite metode za ohranitev zdravja. Z njegovim znanjem (si) lahko pomagate na nain, ki meji e na udee. e bi se skupina znanstvenikov zavzeto lotila pregleda Bchampovih del in uveljavila njegova spoznanja, bi bilo v kakih desetih letih devetdeset odstotkov bolninic nepotrebnih. Bchamp in somiljeniki so prili do kopice bistvenih ugotovitev,43 ki medicinsko doktrino slikajo povsem drugae. Bakterije ne nadzirajo organizma in niso sovranice zdravja. Bakterije in virusi so normalna sestavina lovekega in ivalskega telesa, predvsem krvi, kjer opravljajo zelo pomembne simbiotine naloge. Bakterijska flora koristi telesu in ga ne napada. Bchamp je dognal, da se oblika in lastnosti mikroorganizmov spreminjajo (to imenujemo pleomorfizem) v skladu z okolico, v kateri se nahajajo; tu so pomembni kislost, vsebnost kisika, koncentracija toksinov in prostih radikalov itd. Organizem obolelega aktivno sodeluje v infekcijah, kar je v nasprotju s Pasteurjevim staliem, da je organizem sterilen in le pasivna rtev delovanja mikrobov. Mikroorganizmi so posledica in ne vzrok bolezni. Posamezne bolezni ne povzroajo doloeni mikrobi, temve doloene razmere in vzroki nezdravo ivljenje. Bolezen nastane, kadar je izloanje odpadnih proizvodov iz telesa veina od njih je kislih moteno ali prepreeno. Normalen celini mehanizem ustvarja odpadne proizvode. Kar imenujemo bolezen, je pravzaprav kriza zastrupljenosti, toksemije, ko telo poskua izloiti strupe, ki so se nakopiili zaradi napanega naina ivljenja ali prehrane. Pri odkrivanju resninih vzrokov bolezni je dal velik prispevek tudi oe naravne higiene in raziskovalec John Tilden.44
89
ETRTO POGLAVJE
Mikroorganizmi niso povzroitelji bolezni, temve pridejo na sceno po naraajoi toksemiji, zakisanosti telesa s kodljivimi in odpadnimi snovmi, in pomagajo pri ienju, ki ga izvaja telo samo. Ob bolezni mikrobi sproijo fermentacijo, ob smrti pa gnitje. Hranijo se s strupenimi snovmi, ki jih najdejo v bolnem organizmu, in jih pripravijo za izloanje. Mikrobi nimajo moi nad zdravimi celicami. Zgodba o mikroorganizmih je precej drugana, kot verjamemo danes. Bchamp se je z njimi poglobljeno ukvarjal in dognal, da izhajajo iz e manjih organizmov, mikrocim. Mikrocime, imenovane tudi protiti ali nanobi, se nahajajo v krvi vseh ivih bitij in kakor gasilci mirujejo, dokler delovanja telesa ne ogrozijo kodljive snovi. Takrat nastopi pretvorba, transmutacija, s katero se mikrocima spremeni v bakterijo ali virus, ki takoj zane s svojo istilno nalogo poiranja strupenih snovi. Ko je ta konana, se znova povrnejo v svoje prvotno stanje mirovanja v obliko mikrocime. Mikrocime se nahajajo povsod. Bchamp jih je osamil iz skalnih gmot gorovja Francije in ugotovil, da se kljub nemogoim razmeram vroina, mraz, voda, veter ohranjajo in vedno znova oblikujejo. Pred tem so lahko na desetine milijonov let mirovale. Imenoval jih je neuniljive snovne delce, prinaalce ivljenja. V stanju poruenega ravnovesja se protiti pretvorijo v dejavnike fermentacije v viruse, bakterije ali glivice; fermentirajo sladkor ali vino, zgoajo mleko in povzroijo gnitje jajca. Fermentacija je preprost nain hranjenja, po katerem sledi gnitje. Proces poteka ob prisotnosti vode. Protiti, izolirani iz mamuta, ki je poginil pred 50.000 leti, so, preneseni v sladkorno raztopino, zaeli ivahno fermentirati. Protiti so neverjetno odporni: ne unii jih niti veplena kislina niti visoka temperatura 1300 stopinj Celzija. To je e danes uganka, ki je ne znajo reiti. Nekateri znanstveniki menijo, da so mikroorganizmi najpomembneji del ivljenja na naem planetu, saj opravljajo bistvene, nujno potrebne funkcije v procesu ivljenja. e ivljenje lahko obstaja v skrajnih razmerah v kamninah, potem zanj ni ovir nikjer v vesolju. Pasteurjeva doktrina je odgovornost za obolevanje z nas samih preusmerila na zunanje krivce oziroma na lane povzroitelje. Namesto da bi se uili naravnega, zdravega ivljenja, nam polnijo glave s tem, kako se bojevati s sovraniki mikrobi. Kaejo nam vedno nove in nove proilce bolezni ter vnaajo v nas vse huje strahove in tesnobo. Boj proti bakterijam in virusom je postal vojna, ki jo bijemo ljudje v svojih glavah in s tem omogoamo dobro ivljenje tistim, ki to vojno podpirajo. Vsaka vojna je koristna za vojne dobikarje v tem primeru so to zdravniki in farmacevti. Zdravja 90
loveku ne prinesejo medicinski pripravki; ti pogosto vnesejo le dodatno motnjo v proces zdravljenja. eprav se zavedamo, da brez zdravega naina ivljenja ni zdravja, si s to ugotovitvijo ne znamo pomagati. Smo ujetniki ustaljenih ivljenjskih navad in si domiljamo, da zdravje lahko popravimo z zdravili. Ena od domislic, s katerimi farmacevtska, prehranska, portna in e kaka industrija dodatno sluijo, je lovekov imunski sistem.Ta naj bi predstavljal obrambni sistem, reilno vojsko telesa, in bil zasluen za odpornost in uspeen boj proti bolezni. Zato naj bi bilo zelo pomembno, da ga venomer krepimo z vitamini, minerali, doloenimi vrstami hrane, telesno vadbo ob posebnih pripomokih itd. Toda imunski sistem je izmislek medicine, ki ga e nihe ni natanno opredelil in pojasnil. Ni zato. Vano je le, da ga nenehno krepimo. Tako omogoimo lagodno ivljenje tistim, ki sluijo z lahkovernostjo ljudi. Med prezrtimi znanstveniki in raziskovalci velikega formata je treba omeniti vsaj e enega. To je Royal Raymond Rife.45 Bil je izumitelj zelo monega mikroskopa in zdravnik, ki je z resonanno terapijo v tridesetih letih dvajsetega stoletja uspeno zdravil najhuje bolezni, tudi raka. S svojimi dognanji je potrdil Bchampova dognanja. Njegov laboratorij so uniili, njega oblatili, njegove metode pa so utonile v pozabo. Malokdo ve, da je veina medicinskih in farmacevtskih pripravkov in tudi vitaminov narejena iz stranskih proizvodov pri proizvodnji nafte. Zato je bil predvsem v zaetku, ko se je avtomobilska industrija ele razvijala, tu prisoten velik interes D. Rockefellerja. Ve o Bchampovem delu lahko preberete v knjigi Bchamp or Pasteur avtorja E. Douglasa Huma (zaloba British publication).
Cepljenje
Cepljenje je tema, ki mi je krepko dvignila krvni tlak. To je ena od najbolj razvpitih tem, ki meejo na medicino kaj slabo lu. al postaja v zadnjem asu zaradi strahu pred epidemijami vse bolj pomembna, zato je vredno spoznati tudi drugo plat te zgodbe in si ustvariti popolneje mnenje o tem pomembnem vpraanju. Bolni ljudje so odlien vir zasluka, saj ljudem za zdravje ni al denarja. Cepljenje je metoda za prepreevanje bolezni in obenem posel, ki zavzema 91
ETRTO POGLAVJE
ogromne razsenosti. Farmacevtski industriji prinaa ogromen dodaten prihodek. Cepljenje je izumil mlad zdravnik dvomljive prakse Edward Jenner,46 lan anglekega kraljevega zdravnikega drutva. Vir,47iz katerega rpam, pravi, da je na zamisel priel zaradi lokalne vrae, da oboleli za neko vrsto kravje bolezni (kravje koze) ne more zboleti za rnimi kozami (variola). Pomislil je, da bi z vnosom kravje limfe v loveko telo dosegli koristne uinke. Povezal je nepovezljivo kravji imunski sistem s lovekim in naposled objavil delo o Variolae Vaccine (rne koze in krave), ki ga je strokovna javnost vzela zelo resno, kljub odsotnosti kake resne znanstvene podlage. Jenner je tako postal izumitelj vakcinacije, kar pomeni kravjizacija; gre za postopek vbrizganja vakcine sprva je bila to kravja limfa v loveko telo. Jenner je v svoj izum verjel in je cepil tudi svojega osemnajstmesenega sina ter nekega osemletnega deka iz sirotinice. Prvi je umrl pri dvajsetih, drugi pri enaindvajsetih letih. Dr. Charles Creighton je ugotovil, da gre za nesmisel, in objavil delo Jenner and Vaccination, a bilo je e prepozno. Farmacevtska industrija je e zaslutila velik dobiek in ob veliki propagandi se je zaela priprava cepiv. Do leta 1950 so uspeli spraviti pod nadzor vse nevarne bolezni, cepljenih pa je bilo na stotine milijonov ljudi. Cepljenje ustvari hudo fizioloko motnjo, ki se lahko kona s smrtjo. Nekateri viri omenjajo, da je cepljenje povzroilo smrt desetin milijonov ljudi in veliko bolnih ter trajno iznakaenih otrok. Poroila o tem niso prila v javnost. Vendar obstajajo tevilna znanstvena dela, ki razkrivajo, da so bolezni kot avtizem, epilepsija, otroka paraliza, sladkorna bolezen, tevilne alergije, astma, zmanjanje zbranosti, multipla skleroza in tevilne druge posledica cepljenja. Najhuje je, da s cepivi ob naem soglasju zastrupijo e dojenke. Dr. Anthoni Morris, virolog in nekdanji direktor Centra za nadzor cepljenja, je dejal: Veliko je dokazov, da imunizacija otrok naredi ve zla kot dobrega. eprav ni nikakrne statistine niti znanstvene podlage, da cepivo deluje, je cepljenje uvedeno v vseh razvitih dravah kot del veinoma obvezne zdravstvene preventive in to kljub zelo slabim izkunjam s cepivi v preteklem stoletju. al spomin ljudstva ne see dale. tevilo obveznih cepljenj naraa, tevilo razkritih primerov, ko je cepivo povzroilo hude komplikacije in smrti, pa je medicinska skrivnost. Cepljenje so po svetu zadnjih petdeset let pospeeno oglaevali in utrjevali preprianje, da je velika pridobitev za veanje telesne odpornosti. A to al ne dri medicinsko osebje preprosto nima pravih podatkov, ker se resninih, objektivnih analiz, ki so zelo drage, nihe ne loti. Kdo pa bi jih plaal? 92
Do besedil o resnih stranskih pojavih tevilnih cepiv izpod peres neodvisnih raziskovalcev ni prav lahko priti. Reakcije po cepljenju so lahko takojnje (akutne) ali dolgorone (kronine), ker se lahko pojavijo e mesece ali celo leta po cepljenju. Za dolgorone reakcije je seveda teko dokazati, da so posledica cepljenja, saj bi bile potrebne dolgotrajne raziskave. Vendar po nekaj desetletjih od zaetka mnoinega cepljenja e vedno akamo na zaupanja vredno in obseno znanstveno raziskavo, ki bi vkljuevala resnino kontrolno skupino necepljenih otrok in jo primerjala s cepljenimi. Osupljivo je, da taknih raziskav ni doslej v svetu izpeljal nihe, kljub temu pa se v propagandnih informacijah za javnost brez prestanka ponavljajo trditve o popolni varnosti cepiv! Niti cepiva za otroke, ki prihajajo v uporabo, niso preizkuena na ljudeh, temve le na ivalih. Nobeno cepivo ni preizkueno glede rakotvornosti, mutagenosti in teratogenosti, pa vendar jih rutinsko vbrizgavajo v popolnoma zdrave otroke! Proizvajalci cepiv najprej preizkusijo uinek cepiva le na manji skupini (nekaj sto) otrok, ki jih obiajno opazujejo le osemintirideset ur! Kaj se zgodi po preteku te kratke dobe, medicine ne zanima. Dejanski uinki cepiv se namre pokaejo ele po zaetku mnoine uporabe na otrocih in po ve letih. Resnino objektivno testiranje je torej tako reko nemogoe izvesti. Pa vendar ugledni medicinski predstavniki zagotavljajo, da je cepivo varno. Spisek stranskih pojavov, ki jih navajajo proizvajalci v originalnih deklaracijah k cepivom, ni zaskrbljujo, toda zdravniki izvirnih navodil, priloenih k cepivom, nikoli ne pokaejo bolnikom, niti jih ne seznanijo z vsemi monimi posledicami cepljenja! Te so lahko usodne od oka in nezavesti, paralize telesa, nenadne smrti dojenkov, encefalitisa (vnetje moganov), okvare ivnega sistema, smrt. Pri veini pa cepivo deluje kot kamen v kolesju organizma, ki poasi, a zanesljivo ustavlja telesni stroj. Zakaj je cepljenje nevarno? Magistra biologije Karin Riner, ki deluje v drutvu SVOOD (glej spodaj), pie, da je razlogov ve: 1. Cepiva vbrizgavajo pod koo ali v miico, zato pridejo neposredno v kri. Tako se izognejo vrsti monih obrambnih mehanizmov telesa. 2. Da bi viruse in bakterije oslabili, jih proizvajalci gojijo na ivalskih tkivih (npr. opijih, pianjih, pasjih, govejih) in deli teh tkiv ostajajo v cepivih. Tako v kri vbrizgavajo tuje beljakovine, ki lahko povzroijo hude reakcije (anafilaktini ok, alergije), tuje molekule DNK in RNK pa lahko postanejo del lovekega genskega ustroja, kar lahko povzroi avtoimunske 93
ETRTO POGLAVJE
bolezni (npr. multipla skleroza, artritis, diabetes) in povzroa podobne simptome, kot jih poznamo pri aidsu. 3. Cepivom so dodane strupene spojine (adjuvansi, konzervansi, emulgatorji, antibiotiki), ki so izjemno nevarne ali celo karcinogene, npr. derivati ivega srebra, formaldehid, aluminijev hidroksid. Medicina trdi, da je po zaslugi metod moderne medicine, cepljenja in antibiotiokov izkoreninjenih cela vrsta nevarnih infekcijskih bolezni tuberkuloza, mrzlica, kolera, opice, otroka paraliza itd., toda treba je vedeti, da je bilo cepljenje uvedeno, ko je bila pojavnost teh bolezni e bistveno zmanjana. Obolevnost in smrtnost v nerazvitih dravah pa sploh nista povezani s cepljenjem ali zdravljenjem doloenih bolezni, temve sta tesno povezani s prehranjevalnimi navadami in ravnjo istoe. Obolevnost in smrtnost zaradi otrokih nalezljivih bolezni se je zmanjevala skupaj z izboljanjem higienskih in sanitarnih razmer, zmanjevanjem revine, boljo prehrano, razmahom centralnega ogrevanja ipd. Razlogov za cepljenje je v razvitem svetu tako vse manj. Statistini podatki pa nadalje kaejo, da cepiva pri iztrebljanju nevarnih nalezljivih bolezni niso imela tako reko nobene vloge, e je o njej sploh mogoe govoriti. V Angliji je smrtnost otrokih bolezni med letoma 1850 in 1940 padla za 90% (smrtnost zaradi opic za 97%), e preden so uvedli kakrnokoli mnoino cepljenje. Kakni so lahko javnosti neznani razlogi za cepljenje? Svetovno prebivalstvo se je povealo do zaskrbljujoih razsenosti. Narti za njegovo zmanjanje so znani e desetletja. Gre predvsem za poasno zastrupljanje. Zobnim pastam, tudi vodi v ZDA, e vrsto let dodajajo zelo strupeni fluor, zelo kodljiva umetna sladila kot aspartam so obiajna vsebina pija in sladkarij, strupenim dodatkom za konzerviranje hrane se je teko izogniti, gensko spremenjeni hrani se je prav tako teko izogniti itd. Cepljenje je med tovrstnimi metodami zelo prikladno, ker prebivalstvo v splonem ne ve, kaj se v cepivih skriva, obenem pa je skoraj nemogoe dokazati, da so morebitne usodne posledice povezane s cepljenjem. Cepivo deluje kot tempirana bomba. Ve spletnih virov govori, da so afriko prebivalstvo poskuali zdesetkati z umetno ustvarjenim virusom aids, ki pa je nekoliko uel izpod nadzora. Leta 1991, na zaetku Zalivske vojne, je tisoe Natovih vojakov dobilo cepivo s smrtonosnim virusom antraksa. Leta 2002 pa je vojna v Iraku omogoila obseno cepljenje prebivalstva ZDA. 94
Kot razlagajo malotevilni viri, zdaj poskuajo z umetno ustvarjenim virusom praije gripe4D nekaj podobnega na vejem obsegu svetovnega prebivalstva. Cepivo naj bi povzroalo huje posledice kot gripa sama. V projekt je vpletena Svetovna zdravstvena organizacija skupaj s politinim vrhom v ZDA vkljuno s predsednikom Obamo. V juniju 2009 je bila proti vpletenim podana obtonica,48 ki obtoene bremeni naklepne okube in malomarnega ravnanja. Mediji o tem seveda molijo. Neodvisni viri trdijo, da je tevilo rtev cepljenja bistveno preseglo tevilo rtev zaradi praije gripe. Med vsemi znanstveniki je imel samo eden dovolj poguma, da si je upal razkriti drugo plat medalje. Dr. Anthony Morris, direktor oddelka za viruse pri FDA, je izjavil, da je celoten koncept cepiva proti praiji gripi prevara, saj ni niti enega primera praije gripe, na podlagi katerega bi bilo sploh mogoe opraviti primeren preizkusa cepiva. Ne le da so dr. Morrisa takoj odpustili, uniili so tudi njegov laboratorij, vsi dokumenti njegovega triletnega raziskovalnega dela pa so postali nedostopni javnosti. Dokler nisem spoznal ozadja globalne politike (ta bo postala razumljiveja po osmem poglavju), sem informacije, kot je zgornja, ocenjeval kot zlonamerno irjenje nezaupanja in strahu. Ko sem spoznal narte svetovnih elit, ki jih dnevni dogodki potrjujejo, pa sem zael stvari videti v jasneji lui. V Sloveniji imamo Drutvo za svobodo odloanja (SVOOD),49 ki se poteguje za svobodo pri cepljenjih. Na podlagi mnenja, da je Zakon o nalezljivih boleznih protiustaven, je Drutvo sproilo upravni spor, sklicujo se na 35. len ustave, ki nam zagotavlja nedotakljivost lovekove telesne in duevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Cilj prizadevanj drutva je sprememba zakonskih aktov in vkljuitev pravice svobodnega odloanja in privoljenja posameznika v vse vrste medicinskih posegov tudi cepljenja. Ne elim iriti neresninih informacij o cepljenjih, preprian pa sem, da smo tu ne le javnost, temve tudi medicinski krogi grdo zavedeni. Poskual sem cepljenju priti do dna, a mi doslej e ni povsem uspelo. Dobil sem podatek, da cepljenje ni evropski (Jennerjev) izum, temve so ga e pred ve tiso leti uporabljali na Kitajskem. Vloge mikrobov pri obolevanju e ne razumemo dovolj. Preprian sem, da je njihova vloga drugana, kot nam zdaj razlaga medicina. Bchampova teorija tu daje veliko pomembnih odgovorov, vendar, kolikor mi je znano, ne pojasnjuje mehanizma nalezljivih bolezni. Oitno v tem mozaiku manjka e kak koek. Tu se bo treba e kaj nauiti. Dopuam monost, da obstajajo neoporena cepiva, ki dajo dobre rezultate, a ne zaupam tistim, ki so v zadnjem asu predmet zlorab in neednih naklepov. Previdnost je e kako na mestu. 95
ETRTO POGLAVJE
Prav je, da o cepljenju pridobimo ve znanja vsaj zaradi naih otrok. Kapital je nedvomno dobro poskrbel, da do nas prodrejo le izbrane informacije. Ne dopustimo, da se malomarno ravna z zdravjem in ivljenjem nas in naih otrok. Veliko koristnega branja o cepljenjih, nevarnostih cepljenja in dogajanjih na tem podroju najdete na spletni strani drutva www.svood.org.
Trditev: narava je nepopolna

Od cepljenja se usmerimo k drugim bistvenim vpraanjem medicine. Malone zgroen sem nad dejstvom, da smo civilizirani ljudje postali ivljenjsko odvisni od medicinskega osebja in farmacevtske industrije. S staranjem povpreen lovek prej ali slej podlee posledicam vpliva okolja, stresa ali slabe prehrane in postane stalna stranka v medicinskih ordinacijah. Cilj zdravstva oziroma medicine da bi skrbela za zdravje drube danes ni doseen, vsaj ne v potrebnem obsegu. Torej mora nekje biti napaka. Ta se skriva e v izhodinem naelu medicine. Kakno je pravzaprav to naelo? loveka je treba pozdraviti, ker njegovo telo ne deluje popolno. Ta misel se zdi resnina. lovekovo telo ne deluje popolno, ker ga s slabim nainom ivljenja spravimo iz ravnovesja. Medicina meni, da je ustroj loveka taken, da vanj vgrajeni naravni korektivni mehanizmi ob veji izgubi skladnosti z naravo ne morejo zagotoviti zdravja. Tu mora nastopiti zdravnik, ki z znanstvenimi metodami odpravi naravne pomanjkljivosti in vrne loveku izgubljeno ravnovesje. Osnovno stalie medicine je, da naravni zdravilni procesi v lovekovem telesu izgubijo sposobnost vrniti telo v skladno stanje. To lahkotno stalie mi je nesprejemljivo. Misel, da lahko medicina z metodami sedanje medicinske znanosti prekaa modrost narave, se mi zdi domiljava in smena. Preprian sem, da le narava s svojim fantastinim ustrojem in nepojmljivo modrostjo lahko zdravi svoje stvaritve, meja obolelosti, do katere se telo e lahko pozdravi samo, pa je po mojem mnenju bistveno vija, kot si predstavljamo. Teava je v tem, da se je zaupanje v lastne ozdravitvene sposobnosti mono zmanjalo, ker smo skrb za svoje zdravje izroili v roke zdravnikov. Od njih priakujemo, da nam bodo zdravje reevali vsakokrat, ko se znajdemo v teavah. A to oitno ne deluje. Resnici na ljubo je treba navesti, da so se v zadnjem stoletju lovek, njegov slog ivljenja in delovanja ter njegova prehrana drastino spremenili, 96
s tem pa se je spremenila tudi narava in obseg dejavnikov, ki ogroajo njegovo zdravje. Najbolj sta se spremenila prehrana in okolje, zaradi norega tempa in otopelosti pa je loveka teko pripraviti k veji skrbi za zdravje. A z ustreznim pristopom je sleherno spremembo mogoe obvladati. Odmevnejih poskusov zdravstva v tej smeri doslej e ni bilo zaznati.
Medicinski paradoksi
Ob poglabljanju v vpraanja medicine, bolezni in zdravja sem sreal silno zanimiva spoznanja, pravzaprav paradokse. Pa si jih poglejmo. Prvi medicinski paradoks se kae v navzkriju interesa stroke (medicinskega posla) s poslanstvom medicine. Poklic zdravnika je posel, kjer se plaa zdravljenje in ne zdravje, zato je poslovni interes medicine jasen: pomembneje je zdraviti kot pozdraviti. Dobrodolo je celo, da zdravljenje ni prav kratko. V poslovnem interesu medicine ni loveka (dolgorono) ozdraviti, temve zgolj zaasno ozdraviti, saj bo tako spet dobrodola stranka na vratih ordinacije. Poslovni interes ima nedvomno moan vpliv na medicinski pristop in metode zdravljenja. Ker so sredstva za zdravljenje obiajno zdravila, so zdravniki postali prodajalci zdravil, njihova uspenost pa je mono odvisna od uinkovitosti farmacevtskih sredstev. V interesu farmacevtske industrije je ponuditi im draje blago. Nikakrnega jamstva ni, da so etina naela na prvem mestu. Danes je dele starajoega se prebivalstva vse veji, dele bolnikov, ki so prisiljeni dosmrtno jemati zdravilne pripravke, pa naraa. Hipokratova prisega resda zavezuje zdravnika k pomoi bolniku, a ne doloa, kako temeljita je ta pomo. V svetu, v katerem se ugled (tudi zdravnika) povezuje z dobro plao, je strah pred izgubo prihodkov zaradi (pre)dobre storitve seveda na mestu. A ta problem so zelo uspeno reili na Kitajskem, e pred ve tiso leti: zdravniki so bili bolje plaani takrat, ko so bili ljudje zdravi, in slabe, kadar je zdravje zaelo peati. To je motivacijo za vsestransko kakovostno oskrbo prebivalstva tudi v smeri izobraevanja za ohranjanje trdnega zdravja mono okrepilo. Zakaj tega mehanizma, ki ima nesporno dobre uinke, ne bi uporabili tudi v novejem asu? Postavlja se vpraanje, zakaj se po desetletjih raziskav e danes otepamo z rakom. Zakaj so li v pozabo preprosta zdravila4A in cenene metode zdravljenja,45 ki so bili zelo uinkoviti? Odgovor je javnosti skrit: na raun raka dobro ivi na desetine milijonov zdravnikov, svetovna industrija raka pa pogoltne stotine milijard evrov letno. Ni zaeleno, 97
ETRTO POGLAVJE
da bi odstranili pomemben dejavnik, ki tevilnost svetovnega prebivalstva opazno zmanjuje. Drugi medicinski paradoks je, da medicinska znanost, ki naj bi reevala ivljenja, tega ne zna pojasniti. ivljenje je zanjo skrivnost, ki se ji ne poskua pribliati z raziskovanjem pojavov, ki mrtvo snov povzdignejo v ivo bitje. Ne poskua dojeti zavestnih pojavov, due ali ivljenjske energije (prane, i), temve se omejuje na fizine, kemine in elektrine pojave in stvari. Glede na to, da ivljenje omejuje le na snovno raven, zanjo na razumski ravni med mrtvim in ivim telesom ni nikakrne razlike. Ko bolnik umre, se za medicino raziskovanje kona. Medicina prezre lovekovo duhovno plat. Ne ukvarja se s pojavi na subtilnih duhovnih ravneh. Tu bi lahko rpala iz vzhodnih modrosti in znanj ter se povezovala z zdravilstvom, ki temelji na tisoletnih izkunjah. Medicine ne zanimajo energijske plati ivljenja, akre energijski vrtinci, ki so odgovorni za energijsko preskrbo posameznih organov in za posamezne vidike lovekega delovanja. Ne zanima je pretok ivljenjske energije po telesu in njeno uravnavanje, kjer so kitajski in drugi mojstri z vzhoda blesteli e pred tisoletji. Nadalje je ne zanima zavest ali vidik ivljenja, ki ga imenujemo dua. Medicina tudi ne zna pojasniti niti smrti, ki je zakljuni dogodek ivljenja. O tem, kaj se dogaja ob smrti in po njej, je obilo prievanj, s katerimi so napolnili e kupe knjig. Tretji medicinski paradoks bi lahko imenovali necelostna obravnava in se kae v dejstvu, da se medicina celo na fizioloki ravni, torej tam, kjer bi morala biti najbolja, ne loti posla celostno. loveka namre obravnava kot skupek loenih delov oziroma sistemov (prebavila, dihala, obtoila itd.), zato je uveljavljeno specialistino zdravljenje posameznih organov. loveka pravzaprav obravnava podobno kot stroj, brez upotevanja duhovnega vidika. Ta paradoks je v povezavi z drugim, a osvetljuje nain obravnave oziroma ustreznost pristopa medicine pri spoznavanju loveka. Zdravniki se vse manj zanesejo na svoj loveki ut in intuicijo in so vse bolj odvisni od medicinskih naprav, instrumentov in seveda zdravil. A kako naj naprave merijo ivljenje? Kako naj izluijo razloge, ki se skrivajo v duevnosti? Neko zelo sposobnih druinskih zdravnikov, ki so iz srnega utripa, krvnega tlaka in preprostih pregledov znali izluiti diagnozo, ni ve. Splonih zdravnikov, ki naj bi imeli iroko znanje, je vse manj in so vse bolj nebogljeni. Danes zdravnik tako reko ne more postaviti diagnoze brez analize krvi in kopice zamudnih posebnih raziskav. Vse bolj postaja razlagalec podatkov, ki jih pripravijo medicinske naprave. Ali je 98
tukaj lovek potemtakem sploh e potreben, ko pa so pri loginih in povsem racionalnih odloitvah stroji bolji od loveka? Intenzivna specializacija in pretiravanje pri uvajanju naprednih medicinskih orodij in naprav za diagnostiko kaejo, da se zdravnik kot lovek vse bolj oddaljuje od bolnika loveka in v njem vse bolj vidi le stroj. Necelosten pristop se kae tudi v tem, da medicina ne povezuje ustrezno psihe in telesa. Razmeroma preprosto je ugotoviti, da doloena psihina stanja vplivajo na natanno doloene organe (jeza in nepotrpeljivost na jetra, obsodba, krivda in dvom na elodec, alost in samopomilovanje na pljua itd.), a zdravniki se ne poglobijo v te pomembne povezave med lovekovo miselno, ustveno in telesno platjo. Zdravljenje bi moralo vkljuevati izobraevanje za zdravo ivljenje; na podroju preventive bi lahko napravili pravo revolucijo. etrti medicinski paradoks je, da znanost, ki naj bi zdravila bolezni, odpravlja le odraze bolezni na telesu. Poglavitni cilj medicine je odstraniti fizine simptome (zunanje znake) bolezni. Ko ti niso ve vidni, je (po nekem asu tudi pri raku) bolnik oznaen za ozdravljenega. Toda zdravljenje vidnih, oitnih posledic bolezni ne prinese resnine ozdravitve. Bolezen zares odpravi ele takrat, ko si odpravil njene vzroke. Teh pa medicina v splonem ne pozna in se s tovrstnimi raziskavami naeloma ne ukvarja. Danes velja, da je z zdravljenjem posameznih organov mogoe ozdraviti celoto. To je pristop, ki omogoa zdravljenje brez konca. Zdravljenje stresa, ko ne prepreuje napetosti, temve zdravi organe, traja v nedogled itd. Tretji paradoks se povezuje s prvim; kopanje v globino bolezni pravzaprav ni zaeleno, saj bi tako kako bolezen ozdravili in izgubili stranko. Peti medicinski paradoks je, da moje in ene v belem, ki naj bi reevali ivljenja in pomagali krepiti lovekovo zdravje, tega pogosto celo ovirajo, s tem ko ruijo zaupanje vanj. Zdravniki, ki so le nekakni talci v rokah farmacevtske industrije, so udeleeni v igri vcepljanja strahu. Vse ve je groenj, ki pretijo zdravju, vse ve je informacij o vsemogoih gronjah ter priporoil, kakne pripravke uporabljati za obrambo. Ker so se zdravniki podobno kot duhovniki postavili med naravo in loveka in si prilastili prvenstvo nad zdravljenjem, je lovek izgubil stik z naravo, s svojim resninim bistvom in edino silo, ki ima resnini potencial zdravljenja. Prekinitev stika z naravo ali Stvarnikom je napaka, ki jo drago plaujemo. Prav to je najveji dejavnik strahu. Strah, da svojemu zdravju ne moremo zaupati, ima daljnosene posledice. Moje v belem so tako postali bogovi, ki odloajo o ivljenju in smrti, bolnik pa je postal od njih 99
ETRTO POGLAVJE
ivljenjsko odvisen in s tem nemoen in nebogljen. Ko se odree zaupanju v naravne zdravilne moi v sebi in v modrost narave, te sposobnosti oslabi in postane rtev tevilnih motenj, ki mu neprestano ruijo zdravje. Neko, ko so se ljudje znali obraati k naravi, so zgolj z njeno pomojo reevali veino zdravstvenih teav. Napredek medicinske znanosti in loevanje loveka od narave na vseh podrojih sta naredila svoje. Svojemu imunskemu sistemu in lastnim obutkom vse manj zaupamo. Verjamemo, da samo zdravniki lahko ugotovijo, kaj nam je, in reujejo nae zdravje. Hlastamo po vsemogoih pripravkih in prehranskih dopolnilih, da bi okrepili svoj imunski sistem. Nasedamo propagandi in zavajanju farmacevtske industrije, ki ni zaman med najbolj dobikonosnimi dejavnostmi na svetu. Ob tem se ne spraujemo veliko o mnoici stranskih uinkov in tudi ne, ali ima telo od tega resnino korist.
Mikroorganizmi kot istilci telesa

Moja spoznanja, opisana v drugem in tretjem poglavju, se seveda odraajo tudi v razumevanju zdravja. Vse, kar doivlja, so dogajanja v polju zavesti, telo pa orodje, na katerem zelo razlono opaa tisto, kar ti je treba spoznati. Verjamem, da povzroitelji bolezni niso virusi, bacili in drugi mikroorganizmi. Virusi in bakterije so le koristni istilci v prizadetih, zakisanih ali kako drugae pokodovanih tkivih, ki so postala primerno gojie zanje. Boj proti njim je brez smisla, saj so posledica in ne vzrok bolezenskega dogajanja. Naravni zakon narekuje: Kar ne deluje, je treba razgraditi in uniiti. Pri tem pa narava angaira brez tevila svojih mikroskopskih pomonikov, ki imajo zelo pomembno poslanstvo. Ustrezneje kot lotiti se mikroorganizmov je zato odpraviti vzrok, ki je povzroil pokodbo organa. Ta pa ni fizikalne narave. Nedolgo tega mi je prila v roke knjiga Alkalizirajte ali umrite avtorja Theodorja A. Baroodija. Ta zdravnik, ki je sproil pravo revolucijo v razumevanju pojava bolezni, opozarja na pomen zakisanosti telesa. Opozarja nas na kemini vidik bolezni, v povezavi s prehrano. Veina moderne prehrane, na elu s sladkorjem, belo moko in mesom, stresni dejavniki ter onesnaeno, zastrupljeno okolje povzroajo nastanek odpadnih kislin v telesu in s tem zakisanost telesnih tkiv. Bolezen je v najveji meri boj telesa proti zakisanosti telesa. Teava nastane zaradi ibkega delovanja istilnih organov, predvsem jeter in ledvic, ki ne zmorejo dovolj hitro odstranjevati 100
strupov. Ti se zato kopiijo v telesu, pri emer jih telo osami tako, da povzroajo najmanj kode telesu. V skrajnem primeru se kopiijo v rakastih bulah, kjer celice v kislem okolju podivjajo. Z zagotovitvijo normalnega delovanja istilnih sistemov telesa se strupi odstranijo in bule izginejo same od sebe. Baroody pravi: e hoe iveti zdravo, usmeri skrb v jedilnike, ki ohranjajo telo bazino tako bo preprei teave! Sam sem se tega zavedal e prej, zato izbiri primerne hrane namenjam veliko pozornosti. Toda vnos neustrezne hrane je le eden od dejavnikov za pojav bolezni. e pomembneji je verjetno miselni, psiholoki vidik, ki pravi, da vse bolezni nastanejo v umu, v zavesti. Kje bi sicer lahko nastale? To so nekakni programi v umu. Zato najprej poskrbi za um, poii ter umakni vse slabe ideje in ustva. Nato ivi in delaj, ne ozirajo se na bolezen, in ne misli ve nanjo. Z odpravo vzroka tudi do posledic ne bo prilo.
Bolezen v novi lui

Po daljem raziskovanju in treznem premisleku trdim, da je govoriti o bolezni brez poznavanja duhovne plati bivanja podobno razlaganju jedrskega reaktorja, pri emer bi poznali zgolj mehaniko, ne pa tudi elektrike, magnetizma, kemije, radiologije in jedrske fizike. Prave slike bolezni ob prezrtju duhovne plati preprosto ni mogoe sestaviti. Kje tiijo vzroki bolezni? e Paracelzus je trdil, da bolezni nastanejo zaradi kritev zakona. Navedel je pet vzrokov, zaradi katerih lovek zboli: 1. 2. 3. 4. 5. Ens venale bolezni zaradi onesnaenj in strupenih snovi. Ens naturale bolezni, ki izvirajo iz lastnosti lovekove osebnosti. Ens astrale bolezni, ki izvirajo s ustvene ravn. Ens spirituale bolezni z vzrokom v napanih mislih, Ens deale bolezni zaradi dednih, usodnih, karminih vplivov.
Menil je, da je pri zadnjem vzroku zdravnik bolj ali manj brez moi in se lahko opre le na zdravilo ljubezni, s katerim spremlja bolnega loveka. Zgornja metafizina spoznanja so me vodila k misli, da moram vzroke bolezni iskati predvsem v osebnosti, mislih in ustvih, torej na duhovni ali psihini ravni. Poglabljal sem se v besedila o subtilnih ravneh bivanja ter psihinih pojavih, ki vodijo k ruenju naravnega sozvoja in s tem povzroajo bolezenska stanja. O nesnovnih, eterinih telesih sem se uil iz tevilnih vzhodnjakih modrosti in filozofij ter duhovnih ol, ki razlagajo 101
ETRTO POGLAVJE
te stvari precej temeljito. Posebej pomembna so tista nesnovna telesa, ki odraajo dogajanja na miselni in ustveni ravni. Doloena dogajanja na ustveni ravni na primer mona jeza se ele ez as izkaejo na snovni ravni, na telesu, na primer olni kamni. Pomanjkanje ljubezni, razoaranja, zatrte potrebe, neiziveta agresivnost itd. prikliejo napetosti, ki so potisnjene v nezavedno duevno resninost. Tako potisnjena, v neki meri nepriznana vsebina due se po nekem asu izrazi in pokae na ravni telesa kot bolezen. Bolezen se torej zane, e preden se na telesu pojavijo prvi znaki. Predhodnica so doloeni fizini in psihini pojavi: srbenje, nelagodje, nestrpnost, vzkipljivost, potrtost itd., ki so napovedovalci teav. To, ire razumevanje bolezni v zavesti ljudi e ni dovolj prisotno. Ni e zavedanja, da bolezen ni le motnja na telesni ravni, temve je bolna celotna osebnost. To se spremeni ele tedaj, ko si pripravljen prisluhniti svojemu telesu. Ko to razume, se brez teav lahko izogne bolezni, e preden se razbohoti. Zael sem se torej zavedati, da moram veliko ve pozornosti posvetiti ustvom, mislim in oblikovanju odnosov. Najpomembneji odnos je odnos do samega sebe. Bolezen je posledica motnje neustreznih ustev in misli v spletu odnosov: do sebe, do blinjih, do vseh drugih ljudi, do Boga ter do okolja in vseh stvari. Odnose seveda gradi na podlagi svojih preprianj oziroma v skladu z njimi. Preprianja so privzete misli,4B ki si jih uzakonil, in so temeljni gradniki tvoje resninosti. Tisto, kar trdno verjame, prej ali slej doivi v fizini stvarnosti. Pritegne izkustva, ki jih potrjujejo. Preprianje, da je tvoje zdravje slabo, bo takno izkustvo priklicalo, pritegnilo v tvoje ivljenje. Stalie, da bo premraen skoraj zagotovo staknil pljunico, deluje na miselni ravni. S preprianjem, da so vse bolezni ozdravljive (neozdravljivi so le v nasprotno prepriani ljudje), bo lahko tudi neozdravljivo bolan ozdravel, kajti ozdravitvi v tem primeru ne nasprotuje. Pravijo namre, da vesolje sprejme vsako tvoje preprianje kot ukaz izvri ga ne glede na to, kakna je njegova vsebina. Smo namre boanska bitja s svobodno voljo, ki ustvarjajo svojo resninost z mislimi. A se tega e ne zavedamo. Preprianja, ustva in odnos do sebe in sveta so tisti dejavniki, ki vkljuujejo ali izkljuujejo gene v celicah ter posledino nadzorujejo zdravje in dobro poutje. To nasprotuje teoriji o genski doloenosti in nespremenljivosti genov. Vse v naravi je podvreno spremembam. Preprianja, bodisi negativna ali pozitivna, so tista, ki vplivajo na celice v telesu in posledino prispevajo k temu, kateri gen se bo izrazil v nekem trenutku. 102
Zato je zelo pomemben nadzor misli, kajti misli se naposled uresniijo na fizini ravni. Psihini dejavnik, ki je skriti razlog vseh teav, tudi bolezni, je strah. Vse, esar ne pone iz ljubezni, ima ozadje strahu. Strahovi povzroajo stres in napetost v tkivih in miicah. Ezoteriki in drugi, ki obravnavajo bolezen z energijskega vidika, pravijo, da vsa negativna preprianja pokodujejo eterina telesa,4C to pa se odrazi na snovnem telesu. Prepreijo svoboden pretok energij v telesu in s tem preveliko ali premajhno energijsko oskrbo tkiv in organov. Bolezni torej razlagajo kot posledico motenj v pretoku energij, ki teejo skozi subtilna telesa.
Kaj nam sporoa narava?

Da bi si temeljiteje razjasnil pojav bolezni, sem se potem, ko sem se v dobrni meri dokopal do razumevanja bolezenskih vzrokov, lotil resnine vloge bolezni in boleine ter spoznavanja naravnih metod, s katerimi si lahko pomagam pri krepitvi zdravja. Moje razumevanje zdravja in bolezni, pa tudi drugih pojavov in vidikov ivljenja se je spremenilo, ko sem zael obiskovati domalski Chine klub. Tam so mi razloili, da bolezen in boleina nista moja sovranika, temve, nasprotno, zaveznika in branitelja zdravja. Na prvi pogled bogokletna izjava, za katero pa sem danes popolnoma preprian, da dri. Toda miselnega oklepa, ki ga nosi desetletja, ni mogoe razbiti kar ez no. Najenostavneje in najudobneje, a napano, je krivdo za bolezen iskati v zunanjih dejavnikih. Tu smo vsi zelo spretni. A pridobiti si novo znanje ter spoznati kopico naravnih metod in praktinih vaj za vzdrevanje zdravja ni tako teko, posebno kadar te pestijo bolezenske tegobe. Do bolezni sem izoblikoval povsem nov odnos. Spoznal sem, da odpor do nje stanje le poslaba. Najbolje se je z njo sprijazniti in poiskati njeno sporoilo. Bolezen opozarja, da je bila storjena napaka in da se je zael proces reevanja posledic, boleina pa je opozorilni alarm in spodbuda k razmiljanju, kaj je bilo narobe. Vasih je teko dognati, kaj je zadaj, dokler se ne naui prisluhniti telesu. A merilo je preprosto: vsa psihina stanja in dejanja, ki povzroajo nelagodje, slab obutek, nerazpoloenje, napetost, nestrpnost ali jezo, so napani odzivi. Vsak tak odziv namre pomeni, da rui sozvoje z naravo, kar bo treba prej ali slej plaati z neprijetnimi pojavi ob zdravljenju.
103
ETRTO POGLAVJE
Posledice napanih odnosov se z leti kopiijo. Da jih odstrani, je potrebno ienje, ne le na ravni telesa, temve tudi na ravni misli in ustev. Zgolj ienje telesa ne zadoa. Treba se je opremiti z novim znanjem in razumevanjem, oistiti se je treba strahov in tekih ustev. Temu pravijo miselna higiena. Verjamem, da je ienje ustev in misli zares uinkovito le ob predhodnem ienju telesa, e posebno revesja, ki je najveje odlagalie strupenih snovi. Nepravilna prehrana je posledica neustreznega razmiljanja. Ne more biti zdrav, dokler se ne odloi za zdravo prehrano. A kaj pravzaprav je zdrava hrana? To je predvsem hrana, ki ne zastruplja telesa, pri emer je e posebno pomembno, da ne preobremenjuje najpomembnejih istilnih organov, torej jeter in ledvic. Ob obiajni hrani ta organa vse bolj peata, kar vodi v poloaj, ko ne moreta ve opravljati svoje istilne vloge, in teave se zanejo kopiiti. Dojel sem, da moram v skrbi za zdravje neprestano krepiti zdravilne moi telesa, k temu pa poleg primerne hrane pripomorejo post, refleksoterapija, kolono-hidroterapija, masaa, prhanje in e vrsta drugih naravnih metod. V moji sedanji praksi je veina omenjenih. Odrekel sem se mesni hrani in razhudnikom (krompir, paradinik, paprika, jajevci, tobak), ki so najveji zastrupljevalci telesa. Napredek je v spoznanju, da se je v mnogo veji meri kot doslej treba nasloniti na lastno znanje in naravne metode. Tu so nam lahko za vzor nae prababice, ki so znale skoraj vse pozdraviti brez zdravnika. Svoje znanje o boleznih in zdravem nainu ivljenja moramo temeljito izboljati, posebno v zvezi s prepoznavanjem psihinih vzrokov za nastanek bolezni. Ena od odlinih avtoric LouiseHay je v knjigi Telo je tvoje pripravila obseno tabelo z znailnimi razlogi za pojav skoraj vseh pomembnejih bolezni. Potrebno je opazovanje svojega telesa in poutja, saj telo neprestano poilja sporoila, ki jih najpogosteje prezre, dokler ni prepozno. Prisluhni si! Pravzaprav gre za preprosto odloitev: ali izbere pot reevanja teav in neskonnih zagat po naelu gaenja poarov ali pa se (ko dosee to razumsko raven) teavam e vnaprej izogne. V drugem primeru postane gospodar poloaja, z notranjim mirom in samozavestjo v sebi.
Razumevanje boleine
Pomemben pojav, ki ga je treba razistiti, je boleina. Uveljavljeni pogled nanjo je neustrezen. Boleina je sel, glasnik bolezni, ki opozarja, da je treba nekaj storiti. Kdor preslii ta alarm, se poda v e veje teave. Boleina 104
ustavi nepravilno ravnanje in prisili k razmiljanju, sicer bi se napano ravnanje nadaljevalo in privedlo v katastrofo. Z boleino ravnamo tako kot nekateri s slom, ki je prinesel slabo novico: poskuamo ga utiati, namesto da bi mu prisluhnili in ustrezno ravnali. Za mnoge je boleina celo bolj zastraujoa od smrti. Boleina je izkunja, trpljenje pa je sodba o izkunji. V nasprotju s splonim preprianjem gre za dva loena pojava, ki jih zdrui ele v lastnem umu. Vendar je mogoe obutiti boleino, a ob tem ne trpeti. Boleina je lahko spremljevalec, ki ne povzroa neprijetnih obutkov. Pravzaprav je lahko boleina vasih celo prijetna (primer orgazma). Z razumevanjem tega dejstva in nekaj vaje lahko to loevanje dosee vsak. Boleina in srea se ne izkljuujeta. Stanje brez bolein ni potreba, temve prednost. e odsotnost boleine ne obravnava kot nekaj nujno potrebnega, temve kot prednost, postavi sebe v poloaj z izjemno mojo nad svojo izkunjo. O boleini sem se marsikaj nauil od EckhartaTolla. Kot prvobitno omenja ustveno boleino, ki je podlaga telesni boleini in bolezni. Z razumevanjem tega pojava lahko trpljenje drastino zmanja ali celo odpravi. Nepotrpeljivost, sovratvo, ljubosumje, samopomilovanje, krivica, bes itd., tudi najmanja razdraenost vse to so oblike boleine. Vsako zadovoljstvo ali vzvienost nosi v sebi kal boleine, svoje nerazdruljivo nasprotje, ki se prej ali slej pokae. Najveji del boleine je nepotreben in bi se ji z manj blebetanja uma zlahka izognili. Bolj se isti z umom, ve je je. Pojavi se vedno, kadar obstaja kaka oblika nesprejemanja, nezavednega odpora proti temu, kar je. Na miselni ravni upor predstavlja obliko sodbe, na ustvenem pa negativnosti. Bolj ko spotuje in sprejema sedanji trenutek, manj si podvren boleini, trpljenju in sebinemu umu. Tolle pojasnjuje, da je boleina energijska tvorba, ki se hrani s tvojo ivljenjsko energijo. Bolj ko se ukvarja z njo, ve je je. Ko prevzame nadzor nad tabo, si zaeli e ve boleine. Obuti potrebo, da boleino izkusi ali jo zada ali pa oboje. Med obema pravzaprav ni velike razlike. Tega se seveda ne zaveda in zdi se ti, da boleine ne eli. Toda poglej natanneje in ugotovil bo, da sta tvoje razmiljanje in delovanje naravnani tako, da vzdrujeta boleino v tebi in drugih. Ko bi se tega zavedal, bi se mehanizem sesul, kajti eleti si dodatno boleino je norost, nihe pa ni zavestno nor.
105
ETRTO POGLAVJE
Poslanstvo bolezni
S spoznanjem pravega pomena in poslanstva bolezni lovek svobodneje zadiha, kajti stari pogled ga postavlja v vlogo rtve. A ni tako. Bolezen usmeri pozornost na globlje leee ravni in ponuja monost za zavestno spoznanje resninih vzrokov in odpravo nepravilnosti, ki so jo povzroile. Vsako bolezen je mogoe premagati, ko dojame njeno sporoilo. Bolezen pomaga odpravljati glavni problem izgubljanje v vzorcih in programih ter usmerja k bolj zavestnemu delovanju. Boleina in bolezen sta dragoceni orodji narave za usmerjanje k duhovnemu razvoju. Sta spodbujevalca k razmiljanju in s tem bistveni orodji evolucije. Na nijih ravneh lovekovega razvoja predstavljata glavni motor napredka. Mojster Eckhart je dejal: Boleina je najhitreji konj do popolnosti. Izguba zdravja je posledica nizke ravni zavesti. lovek na visoki ravni zavedanja v splonem ni podvren bolezni, saj se zna izogniti vsakovrstnemu napanemu ravnanju. Visoko razvite civilizacije bolezni ne poznajo, prav tako tudi ne kriminala in vojn. A sedanja druba je druba v obdobju duhovnega nazadovanja, ki ga vzhodna tradicija imenuje kali juga. Zgodovina ui, da se v obdobjih nazadovanja drube razbohotijo pravniki, vojaki in zdravniki ter postajajo drubi vse veje breme. Na sedanji psihini, negativen odnos do bolezni je za telo okoliina, ki zdravljenje oteuje in upoasnjuje. Stanje je e slabe ob tekih boleznih, ki jih medicina oznauje kot neozdravljive, saj v tem primeru bolnik marsikdaj pride do trdnega preprianja, da zanj reitve resnino ni. To deluje nanj kot smrtna obsodba in lahko povzroi huje posledice kot bolezen sama. Tako bolnik, ki se psihino zrui, povsem odree zaupanje svojemu imunskemu sistemu in s tem pomembno zmanja monosti za ozdravitev. Zaradi nerazumevanja ozadja bolezni se obiajno odzove napano: namesto da bi se bolezni in boleine razveselil (kako absurdno se ti to zdi zdaj!) kot znanilca procesa odprave preteklih napak, ju poskua im hitreje pregnati, prepreiti in skriti. Tako nasprotuje naravnemu, mogonemu sistemu, ki pomaga k ponovni vzpostavitvi skladnosti z naravo. S tako izkazanim nezaupanjem in odtegovanjem energije si napravi kaj slabo uslugo. Namesto da bi mu pomagal z bodrilnimi mislimi, vedrejimi ustvi in zmanjevanjem teav (sproenostjo), posee po zdravilnih pripravkih, ki vasih tako uniujoe vplivajo na proces zdravljenja, da ta zastane in omaga.
106
Kakovostnejega ivljenja si ni mogoe predstavljati z zastarelimi predstavami o bolezni, ki temeljijo na strahu in nezaupanju v naravne zdravilne sposobnosti lastnega telesa.
Medicina prihodnosti
Ob zgornjem pametovanju je na mestu vpraanje: Kakna bo medicina prihodnosti? Da bi podal ustrezen odgovor, zadostnega znanja sicer e nimam, vendar spodnje razmiljanje verjetno ni dale od resnice. Pot, po kateri je krenila sodobna medicina, je pripeljala v slepo ulico. Z ozkim pogledom na loveka, naravo in stvarnost ter z napanimi izhodinimi naeli ni mogoe dosei uspeha. Pomo ne more biti v udenih pripravkih ali odstranjevanju nedelujoih organov. Medicina bo morala sestopiti s piedestala, ki naj bi ji zagotavljal poloaj reevalca ivljenj. Sooiti se bo morala s svojo nemojo in priznati, da je v najboljem primeru pomonica naravi, ne pa njen korektiv. Odkriti bo morala iroko podroje duhovnih pojavov, ki odloilno vplivajo na dogajanja v telesu. V kurativnem delovanju se bo medicina posvetila zdravljenju vzrokov in ne posledic bolezni; te narava odstrani sama od sebe, ko vzrokov ni ve. Menim, da je velika prilonost in prihodnost medicine v njenem preventivnem delovanju, ki dale presega dananji okvir. Medicina mora postati uiteljica naravnega ivljenja in vedenja, ki je usklajeno z naravnimi zakoni. Negativno, kvarno razmiljanje in ustvovanje ter napana hrana pomenijo kritve teh zakonov. Medicina prihodnosti bo razumela celovito dogajanje na vseh ravneh v snovni in duhovni stvarnosti in bo loveka predvsem vzgajala v pravilnem delovanju. Tu je bilo doslej storjeno zelo malo. Izobraevanje o vplivih negativnih misli in ustev na zdravje, spoznavanje zdravilnih mehanizmov v telesu in uporaba naravnih metod za krepitev zdravja bodo postali del olskih programov. V ljudeh bo konno vzniknilo spoznanje, da odgovornost za svoje zdravje nosi vsak sam. Medicina bi lahko postala prva uiteljica in svetovalka na podroju prehrane. Ko denar ne bo ve prevladujo motiv za njeno delovanje, bo lahko objektivno obveala javnost. Takrat bodo lahko pripravili objektivna priporoila o primernosti in kodljivosti razlinih vrst hrane. Tisoe konceptov o pravilni prehrani bo zamenjala z enim samim, ki bo preverjen in uinkovit. Zdravstveni sistem bo dobil pomembno svetovalno vlogo pri kmetijski politiki in bo prepreil proizvodnjo hrane, ki je osiromaena, 107
ETRTO POGLAVJE
prazna ali celo nevarna. Skrbela bo, da ljudje ne bodo prepueni na milost in nemilost kmetijstvu in ivilski industriji. V sklopu preventivnih in izobraevalnih dejavnosti se bo zdravstveni sistem vpletal tudi v oskrbo in skrb za isto, zdravo vodo in isto okolje. Podobno bo pri oskrbi s hrano. Medicina bi morala mnogo odloneje predstaviti prednosti vegetarijanstva. S tem bi bilo obutno manj tudi teav s pridelavo hrane, saj je za pridelavo rastlinske hrane potrebnih le del sedanjih ivinorejskih povrin. Medicina prihodnosti bi lahko napravila odloen razvoj tudi na drugih podrojih; prilonosti, ki se odpirajo, je e veliko. Takna medicina seveda lahko dobi mesto le v drubi, ki bo sledila druganemu idealu kot danes; v ospredju bo dobrobit vseh, ohranitev zdravja ter harmonija v naravi in z naravo. Otroci bodo e v osnovni oli dobili vse potrebno znanje, da se bodo boleznim zlahka izognili, e pa bodo zboleli, bodo znali prepoznati vzroke in pomagati naravi, da brez vpletanja zunanjih dejavnikov hitro rei teavo.
Hvala medicini!
Ob koncu poglavja moram zapisati e nekaj. Ni bil moj namen, da bi v tem poglavju zlival gnojnico po medicini in zdravstvu. Rezultat taknega poetja je edino smrad. Vendar celovita prenova moje miselnosti ne more mimo podroja odnosa do telesa in telesnih tegob. Tu sem se nauil marsikaj, kar se mi zdi dragoceno in bi utegnilo biti v pomo tudi drugim. Pogled na zdravje in medicino je treba temeljito spremeniti. Povsem napano bi bilo vztrajati v razmerah, ki so neustrezne, pri metodah, ki ne dajo pravih rezultatov, in pri miselnosti, ki temelji na preprianjih, ki jih je povozil as. Tu lahko bolniki v veliki meri pomagamo zdravstvenemu osebju in medicini nasploh, da bo obrnila voz v ustreznejo smer. Zdi se mi povsem na mestu, da lovek na vsakem podroju svojega delovanja napreduje skozi lastne napake. Tudi medicina je eno taknih podroij. Nikakor ni mogoe zanikati mnogih njenih zaslug in dosekov, portvovalnosti in lovekoljubnosti zdravstvenega osebja. A vsi moramo stremeti k napredku in tu ima medicina iroko odprte monosti, na katere je umestno opozoriti. Navsezadnje moram zapisati celo nekaj osupljivega: hvaleen sem medicini, da ni ustrezno poskrbela za moje zdravje. Prav bolezenske tegobe 108
so namre velika spodbuda za raziskovanje sebe in glavni pobudnik napredka. Zato je rezultat sedanje neustrezne medicinske obravnave zame dragocen: nauil sem se, da moram svoje zdravje utrjevati sam, in ga ne iskati v ambulantah ali ga kupovati pri zdravilcih. Pa bodi dovolj o bolezni in zdravju. V naslednjem poglavju se bomo lotili e posebno zanimive tematike: zgodovine.
109
DRUGO POGLAVJE
110
ZGODOVINA SKOZI NOVA OALA
5. poglavje
Od nekdaj sem si elel razumeti dogajanje v svetu, svetovno politiko in mehanizme, ki jo vodijo. elel sem spoznali zakulisje dogodkov in razumeti, kaj nas aka v prihodnje. Zavedal sem se, da je klju za razumevanje sedanje politike v poznavanju resninega zgodovinskega dogajanja na naem planetu. Resnina zgodovina skriva tudi uganko lovekovega izvora. Darwinu in trditvi, da je lovek nastal iz opice, nisem verjel; preve je ob tem nerazjasnjenih vpraanj. Raziskovanje me je nazadnje pripeljalo do trdnega preprianja, da ivljenje na Zemlji ni potekalo brez zunanjega vpletanja, kot razlagajo zgodovinski ubeniki. Bilo je izpostavljeno vse mogoim vplivom, ki so pustili mone sledove, ne le na povrju planeta. Sprva sem mislil, da prastaro zgodovinsko dogajanje in politika v ozadju z novejim dogajanjem nimata niesar skupnega, kasneje pa sem ugotovil, da to ni res. Osnovni motivi se niso spremenili in sledijo istemu programu. Ko ga spozna, ni teko razumeti, kaj se danes dogaja in kakne bodo naslednje poteze v globalni politiki. Da zgodovinske razlage uradnih zgodovinarjev kripljejo na tevilnih mestih, se lahko hitro prepria. Toda v zgodovini lovekih izroil, mitov, legend in folklore je dovolj materiala, iz katerega je mogoe izluiti vsaj grobe obrise resninih zgodovinskih dogajanj. Za to si je treba vzeti dovolj asa in se zakopati v podatke, ki razkrivajo drugo plat zgodovinske medalje. Dovolj je bilo tavanja v temi, as je za pogled na zgodovino skozi nova oala. Lotil sem se silno zahtevne naloge: poskusil sem rekonstruirati resnino zgodovino planeta Zemlja in si obetal, da se mi bo ob tem razjasnila tudi uganka razvoja lovetva. Ta naloga je prevelik zalogaj za enega loveka ter dostojne ete zgodovinarjev in profesionalnih raziskovalcev. al teh ni. Tako sem se sam lotil kupa literature in zael prizadevno zbirati informacije, ki bi utegnile pokazati manjkajoe koke zgodovinskega mozaika. Zaradi 111
PETO POGLAVJE
zelo omejenih monosti, da bi se spustil v globino in sistematino raziskal tevilne zanimive podrobnosti, rezultati niso takni, da bi zanje dal roko v ogenj. Moj motiv za raziskovanje je bil: s poznavanjem prave zgodovine lovetva dobiti odgovora na vpraanji, od kod prihajam in kaj sem. Sodim, da je zgodovinski koncept, popisan v naslednjih treh poglavjih, kljub pomanjkljivostim vreden pozornosti. Marsikoga bo osupnil, saj nekaterih dejstev, ki so seveda v nesoglasju s trditvami uradnih zgodovinarjev, ni prav lahko pogoltniti. Toda z razlagami in dejstvi, ki jih prinaa, je mogoe sestaviti mnogo popolneji in razumljiveji zgodovinski mozaik, obenem pa razistiti tevilna pomembna vpraanja, ki so doslej ostajala brez odgovora. Trditve podpirajo druga drugo, so logine in razumljive ter kar je zelo pomembno marsikatero je mogoe preveriti. Ni ne de, e nekateri koki v tem mozaiku manjkajo, drugi pa niso isto prave barve; vano je, da je obrise nove zgodovinske podobe mogoe jasno razloiti. Podrobnosti niso najpomembneje; pomembno je razumeti, kaj se je s lovekom, lovetvom in planetom, na katerem ivimo, v resnici dogajalo. Verjamem, da odgovornost za pravilnost znanstvenih teorij ne nosijo znanstveniki, temve tisti, ki z znanostjo upravljajo. To velja tudi za zgodovinsko znanost. Vsak odmik od smeri, ki jo zartajo avtoritete, nadzorniki znanosti, naleti na ostro zavrnitev in posmeh. Marsikdo si misli, da ima znanost pri iskanju pravih poti proste roke, a to e zdale ni res, saj je kot vse drugo odvisna od denarja. Obstaja cela vrsta briljantnih tehninih izumov, ki pa so na ledu. Manipuliranje z informacijami in zaviranje napredka sta uinkoviti metodi nadzora mnoic. Najvejo osuplost je pri meni izzvalo spoznanje, kako malo resninih dejstev in informacij poznamo ter kako debele lai so nam predstavili kot zgodovinska dejstva. A kot pravijo, velikih lai ni treba skrivati, prikriti je treba le male. Ko sem zael odkrivati drugo plat zgodovine, je prvotno razoaranje zaradi dejstva, da razkritja nikakor niso bila prijetna, kasneje zamenjala prava raziskovalna mrzlica; v nekaj tednih sem hotel nadomestiti tisto znanje, ki se je kopiilo v meni skozi vsa leta mojega olanja. Razoaranje se je umaknilo spoznanju, da je vse skupaj zelo dobra ola, ki jo mora opraviti tisti, ki eli napredovati. Menda vsaka civilizacija doivi podobno zgodbo: ko dosee doloeno stopnjo tehnolokega razvoja (ko npr. zna izkoriati energijo atomov), pride do kritine toke. Takrat lahko z nespametnim ravnanjem ogrozi lasten planet ali ga celo unii. e duhovni razvoj civilizacije poteka v skladu s 112
tehnolokim, se lahko nespametnemu ravnanju izogne. Toda bivalne razmere na planetih se poslabajo tudi brez lastne krivde. Reitev je v obeh primerih enaka: e tehnologija civilizaciji dovoljuje vesoljska potovanja, najde izhod v kolonizaciji planetov, primernih za ivljenje, sicer se zdi, da so v kaj klavrnem poloaju. Zemljani se ob sedanji ravni tehnologije e pripravljamo na (ne prav dolga) vesoljska potovanja, planet pa nam je, zaradi ibke duhovne ravni, e uspelo spraviti v hude teave. Morda se bomo kmalu znali v vlogi kolonizatorjev drugih planetov. e bomo tam naleteli na inteligentna bitja na niji razvojni stopnji, nas bodo tam pozdravili kot bogove. Ko se lotimo rekonstrukcije zgodovine, je bistvenega pomena razkrinkanje temeljne lai. Eden od temeljev, na katerem gradi zgodovinska znanost, je odsotnost tujega vpliva, nevmeavanje nezemljanov v razvoj naega planeta. To stalie so nam tako globoko vcepili, da se zdi, kot bi bilo resnino, vendar je v neskladju z vrsto dokazov, ki jih znanost niti ne poskua ovrei, temve jih le kategorino zanika brez resne argumentacije. Trdim, da so nas tuja bitja, bogovi, obiskali e v davni preteklosti in na Zemlji pospeili evolucijo, vkljuno z evolucijo loveka, ki bi se, e bi potekala brez vmeavanja od zunaj, odvijala neprimerno poasneje. tevilni viri priajo, da so nezemljani na naem planetu napravili kolonijo e pred sto tisoi let in da odtlej nenehno usmerjajo globalno politiko. Glede na to, da so bili ustvarjalci loveka, se zdi bolj ali manj samoumevno, da so si vzeli tudi pravico odloati o njegovi usodi. Do dananjih dni. Prav je, da v nadaljevanju navedene razlage izpostavi kritini presoji in pregleda v lui lastnih zanesljivih spoznanj. Ne glede na to, ali jim verjame ali ne, pa bodo prispevale k spoznanju, da obstajajo drugane, razumljiveje in bolj konsistentne razlage od uradno priznanih, treba jih je le poiskati.
V vesolju nismo sami

Neko sem mislil, da smo Zemljani sami v tem delu vesolja, kasneje pa mi je postalo jasno, da je to ob ogromnem tevilu za ivljenje primernih planetov zelo domiljavo in naivno stalie. Eden dobro obveenih raziskovalcev alternativne zgodovine Semir Osmanagi navaja podatek (informacije izvirajo od nezemljanov s Plejad), da je Zemlja eden od 40 milijonov planetov z ivljenjem lovekih oziroma humanoidnih bitij. Menda obstaja 343 variacij humanoidov. Razlike so v tevilu prstov, oi, 113
PETO POGLAVJE
barvi koe, viini itd. Med razvitimi civilizacijami v vesolju je zanesljivo nekaj taknih, ki so tehnoloko mnogo razviteje od nae, neugodne razmere na svetovih, kjer ivijo, pa jih silijo k iskanju za ivljenje primernih planetov. Razlone navedbe, da je bil na planet iz tega razloga obiskan e v pradavnini, najdemo v tevilnih starih legendah, tudi v pisnih virih. Danes vem, da so miti in legende resnine informacije, preobleene v pravljice. Z njimi so se ljudstva lahko izvila cenzuri informacij ali pa so neko informacijo s tem napravila dovolj zanimivo in razumljivo, da so jo prevzeli tudi prihodnji rodovi. Verjamem, da je imel Erich von Dniken pred desetletji prav, ko je govoril o bogovih astronavtih. A njegove trditve so v znanstvenih krogih naletele na dovolj velik posmeh (zdaj razumem, zakaj), znanost pa je ostala ob tem dovolj pasivna, da se je v javnosti uveljavil vtis, da gre za pravljice. A njegovih trditev do danes ni e nihe ovrgel s kakimi protidokazi in prepriljivimi razlagami. Teh preprosto ni. Ljudje al raje verjamemo avtoritetam, eprav dvomljivega slovesa, kot da bi posluali lastno zdravo pamet. Toda e se iskreno vpraa, zakaj izkljuevati monost, da so nas v preteklosti obiskala bitja bogovi z drugih svetov, ne najde nikakrnih prepriljivih argumentov. Prav nasprotno. Zemlja je biser v vesolju in kot takna zelo zaelen kraj bivanja, kjer so se sreale tevilne nezemeljske rase. Da o njihovi prisotnosti ne vemo kaj ve, so krivi veliki napori, ki jih vlade velikih drav e od nekdaj vlagajo v vsestransko zamegljevanje resnice. Absurdno se zdi, da breztevilni impozantni, po vsem svetu raztreseni prastari objekti zelo veih graditeljev do dananjega dne ostajajo nepojasnjeni. Kaken bi lahko bil razlog za to? Ker morajo ostati nepojasnjeni. Objekti, ki so bili lahko zgrajeni le s tehnologijami, ki presegajo dananje, napeljujejo na misel, da so bile te prinesene od zunaj, torej so nezemeljskega izvora. Razjasnitev okoliin ne bi bila ugodna za tiste, ki si prizadevajo stvari obdrati pod preprogo. S taknimi tehnologijami je mogoe v zelo kratkem asu dvigniti na noge mono in napredno civilizirano drubo. To se je v resnici zgodilo sumerski civilizaciji, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Podoba neukih, tehnoloko nerazvitih prednikov, ki jo vneto irijo zgodovinarji, je v nasprotju z oitnimi dejstvi. Smiselno se mi zdi, da so nekdanji zavojevalci planeta, ki verjetno niso zelo tevilni, vlogo gospodarjev sprva igrali odprto, kasneje pa se je bilo primerno potuhniti, saj so iz varnega ozadja lae upravljali loveko raso, ki se je eksplozivno razirila po svetu. To je e posebno res, e je zunanjost teh bitij tako drugana od zunanjosti mnoic, da vzbuja odpor 114
ali nelagodje. Tudi o tem bo tekla beseda v nadaljevanju. Interes taknih gospodarjev je, da zgodovino planeta in procese na njem pokrijejo z odejo, ki zaziblje v spanec vse tiste razmiljujoe ume, ki bi jim utegnilo priti na misel kaj prevratnikega. Najugodneje je pokazati vse spremembe na planetu kot rezultat poasnih naravnih procesov, brez kakega zunanjega vmeavanja v zgodovinska dogajanja. Pomislimo, kaj bi povzroilo razkritje, da so za marsikatero globalno dogajanje na Zemlji, z marsikatero kozmino katastrofo vred, za drastino pospeen razvoj loveka in razvoj loveke drube, odgovorni nezemljani, ki imajo e danes v rokah vse vzvode sveta. Dokazov, ki namigujejo prav to, sem nael toliko, da jih ni ve mogoe ignorirati. V interesu zavojevalcev je, da nas usmerjajo tako, da se ne zavedamo t.i. velikega brata in tankih, monih niti, prek katerih smo upravljani. Delajo poasi in metodino v skladu z dolgoronim nartom, ki traja e tisoletja. Toda ko se ti odpro oi, ni teko najti pot iz kletke in se napotiti v pravo smer. Potrebna je le odloitev in nekaj napora in tvoje ivljenje ter usoda lahko potekata precej drugae. Zgodovino vedno piejo zmagovalci, ki se trudijo, da se manj prijetna dejstva skrijejo in pozabijo. Nekatera dejstva tudi popolnoma spremenijo; informacija je pa uinkovito oroje. Zato je razvozlavanje zgodovinskih vozlov naporno in zahtevno delo. as je, da se po ve tisoletjih tavanja v temi sodobni lovek naposled popolneje informira o svojem izvoru, zgodovini sveta in dogajanju v starodavni preteklosti; da dobi informacijo, ki bo dostojna sedanji intelektualni ravni loveka. Da bi lahko sledil naslednjim razlagam, je koristno za kratek as pozabiti na uradne zgodovinske, svetopisemske in druge zgodbice ter se poglobiti v druge, alternativne vire, ki prinaajo informacije s povsem drugega zornega kota. Teorije in informacije, ki jih tukaj razlagamo, so seveda razglaene za neznanstvene ter so predmet posmehovanja in zavrnitve. A ob tem se ne kae ustavljati. as je, da si pomanemo oi, zasukamo rokave in nalijemo istega vina.
Neuki graditelji udes

Prikrivanje informacije o najveji piramidi na svetu, beli piramidi na Kitajskem, je konkreten primer zavajanja javnosti. Napanih informacij ni malo. Prikrivanje zgodovinske resnice je potrebno, da se lovetvo odvrne od informacij, ki bi omogoile razumevanje sveta in sebe. Del tega skrivanja 115
PETO POGLAVJE
je preprievanje javnosti, da so bila stara ljudstva neuka, tehnoloko nerazvita in ujeta v verske predstave, ki se jim sodobni lovek najpogosteje posmehuje. Zgodovino lovetva na Zemlji nam prikazujejo tako, kot bi se zaela ele z zadnjo civilizacijo. Glede na ve deset tisoletne ostanke Lemurije in Atlantide, ki so dostopni javnosti, je to nesmisel. Obstoj netetih dejstev in arheolokih ostankov, ki jih znanost ne zna pojasniti, doslej ni bil dovolj moan argument za raziskave. Zakaj zanje nihe ne da denarja, si lahko mislim: sproile bi plaz ugotovitev in razkrile neprijetna dejstva. Razlage zgodovinarjev v zvezi s taknimi objekti postanejo neverjetno skope, reke turistov pa so usmerjene k malotevilnim turistinim srediem, kjer jih zadovoljijo z instantnimi teorijami in objekti, ki na videz potrjujejo uradne doktrine. Kdor se eli z zgodovinsko resnico podrobneje seznaniti, tam ne bo nael odgovorov. Eden od avtorjev, ki me je napotil v pravo smer, je Semir Osmanagi.51 Pri marsikaterem objektu gre za gradbeni doseek, ki ga z dananjo tehnologijo ne znamo ponoviti, ob tem pa lahko pri njegovi nameenosti, izmerah in naravnanosti ugotavljamo nepojmljivo astronomsko, geometrijsko in matematino natannost ter tehnino dovrenost. Izvedba je bila marsikdaj mona le, e je bila vodena dale iznad povrja Zemlje. Daj bi bilo vse to plod neukih gradbenikov, ki so komajda poznali kolo, je smena trditev. Znanstvene razlage o tehnologiji gradnje ogromnih prastarih objektov me ne prepriajo. Navedbe o nainu gradnje piramid s pripravljanjem nasipov in vleenjem kamnitih kvadrov ne vzdrijo resneje presoje. O tem obstaja precej literature. Da je lo za graditelje, ki so obvladali tehnologijo gradnje bolje kot mi, priajo ogromni kamniti gradniki, ki so teki tudi po ve sto ton, pri tem pa se posamezni kosi prilegajo drug drugemu z neverjetno natannostjo. Takne objekte je Osmanagi dobro dokumentiral. Nezemljani so lahko iz oddaljenih drugih svetov prili k nam le ob uporabi dale naprednejih tehnologij od teh, s katerimi razpolagamo danes. Te tehnologije so bile uporabljene v starih civilizacijah Lemurije in Atlantide in e pred njima. Zadnji vesoljni potop je marsikaj uniil in pogreznil v globine oceanov, kjer so nekateri objekti e vedno vidni. Toda ivljenje ni bilo povsem unieno. Nove civilizacije so zrasle ob mentorstvu manjega tevila elitnih posameznikov, ki so preiveli potop. V vlogi sveenikov, ki so visoko znanje ohranili in v ozkih krogih prenaali naprej, 116
so delovali pri ponovni postavitvi lovekih civilizacij in jih tudi iz ozadja upravljali. Danes se udimo bliskovitemu razvoju in neverjetnim gradbenim dosekom neukih starih ljudstev, ne zavedajo se, da je za njimi stala skupina veleumov in projektantov, ki so vedeli, kako se lotiti velikih podvigov in emu. Ob prebiranju virov na spletu naletimo na eno od alternativnih razlag o uporabljeni tehnologiji gradnje velikanskih objektov, ki se zdi zelo prepriljiva. Najverjetneje so ogromne kamnite kose prenaali tako, da so gravitacijo izniili z ultrazvokom: pod posameznim kamnitim blokom so vzpostavili mono stojno valovanje, ki je omogoilo, da se je ta dvignil v zrak, potem pa so ga le e potisnili, kamor je bilo treba. To tehnologijo e danes poznajo tibetanski menihi, ki uporabljajo zvok za levitacijo52 oziroma dviganje tekih skal v viino za gradnjo samostanov. Tako jim je uspelo brez velikega truda prenesti ogromne kamnite bloke. Leta 1939 so menihi omenjeno tehnologijo osuplim znanstvenikom ob neki prilonosti tudi demonstrirali: 19 glasbil (13 bobnov in 6 trobelj) so postavili v polkrog 90 stopinj, natanko 63 metrov dale od predmeta skale. Za vsakim glasbilom je bila vrsta menihov, ki so peli mantre vse hitreje. Po tirih minutah zvone predstave se je kamen, velik 1,5 kubinega metra, zael zibati in dvigati. Tako so levitirali (dvignili in prenesli) pet kamnov na uro v ukrivljeni levitaciji 500 metrov dale in 250 metrov visoko. Dr. Jarl je to posnel na film, vendar je English Society, za katero je delal, zaplenila film in ga oznaila kot vrhunsko skrivnost. Film je razkrival vrhunsko znanstveno znanje tibetanskih duhovnikov ter poznavanje skrivnosti geometrije in harmonij zvonih frekvenc. Med impozantnimi prastarimi objekti na planetu, ki najbolj burijo domiljijo, prednjaijo piramide. Nae predstave o teh objektih so seveda napane. Piramide, zgrajene po unienju Atlantide, so bile zgrajene na energijskih tokah Zemlje. Nekatere imajo pod povrjem enako obliko kot nad njim in tvorijo strukturo oktaedra. To so bile zapletene energetske naprave, ki so jih uporabljali v povezavi z doloenimi obredi; omogoile so prenos ogromnih energij na poljubne toke v vesolju, astralna in asovna potovanja in e kaj. Takni oktaedri so orodje za ustvarjanje verazsenostnega premika, kreiranje energijskih vrtincev in rvjih lukenj. Piramide in e nekateri drugi objekti so postavljeni v mreo, ki predstavlja tudi del zaitnega sistema Zemlje.
117
PETO POGLAVJE
emu prikrivati resnico?

V zadnjem stoletju, ko se je zgodilo ogromno sreanj z nezemljani ali neznanimi leteimi predmeti, je bilo dobro poskrbljeno, da javnosti niso razburjale kake neprave informacije ali nevarna zgodovinska dejstva. Vsako raziskovanje, ki je poskualo utemeljiti neznane letee predmete ali prisotnost nezemljanov, je bilo obsojeno na posmeh in javno zavrnitev brez resne in poglobljene znanstvene obravnave. Zasledil sem, da je projekt prikrivanja nezemljanov, pa tudi z njimi povezanih neznanih leteih predmetov, eden najuspenejih projektov amerikih tajnih slub na elu s CIA. Njena zasluga je, da svetovna javnost e danes preteno dvomi o NLP in prisotnosti nezemljanov na Zemlji, eprav argumenti proti njihovem obstoju preprosto ne zdrijo. Celo po estdesetih letih so informacije o prisotnosti NLP-jev e vedno oznaene za izmiljotino posameznikov s pregreto domiljijo. A tega mnenja niso vsi znanstveni krogi. Celo Albert Einstein je bil naklonjen ideji o prisotnosti nezemljanov na Zemlji. Nove interpretacije so marsikdaj precej okantne za loveka, ki je doslej razmiljal le v okviru poasnih naravnih zakonov evolucije. Burno balistino dogajanje v vesolju in z njim povezane selitve naprednih vesoljskih ras so krojili tudi zgodovino naega planeta. Kakni so resnini motivi za prikrivanje resnice? e bi bila razkrita, bi ljudje razumeli zgodovinsko dogajanje, zakulisje svetovne politike, in politine spletke, ki smo jim neprestano pria, ne bi bile ve mone. Skazil bi se Nart, ki se uresniuje e tisoletja. Prikrivanje resnice je e se postavimo na stalie gospodarjev planeta povsem razumljivo. Njihov namen je jasen: lovetvo zadrati v nevednosti. Z neukim, neobveenim lovekom je mnogo lae manipulirati. Prikrivanje prave zgodovine s predelavo zgodovinskih virov, medijsko in versko pranje moganov s ciljem vcepljanja strahu niso ni drugega kot metode za discipliniranje, indoktrinacijo in miselno ter ustveno blokiranje mnoic zaradi doseganja ciljev, ki so v nasprotju z interesom ire zemeljske populacije. Ali je raven demokratinosti v naprednih drubah zadostna, da se lahko enakopravno spopadajo razlina mnenja, koncepti in ideje? Le naivnei verjamejo, da je tako. Kapital in demokracija sta nezdruljiva pojma. Kapital osmilja in omogoa vsa dogajanja in dejavnosti v lovekih drubah. Glede na to, da je ta v rokah svetovne elite, je jasno, kako se ta svet vrti. S stalia vladajoih elit neprave dejavnosti in informacije preprosto usahnejo; odrinejo jih prave dejavnosti in informacije. Priakovanja enakopravne 118
razprave, na primer v zvezi s teorijami zarote, so naivna. Teorije zarot razkrivajo delke zgodbe, ki je mnogo obseneja, kot si nepoueni predstavljajo. Moje mnenje je, da je oznaka teorija zarote za alternativna besedila in razlage neustrezna. Izvzemimo tiste avtorje, katerih edini cilj je izraanje nasprotovanja. O zaroti ni smiselno govoriti in niti o tem, da so se make zarotile proti vrabcem. Gre le za dvoboj interesov, ki so legitimna posledica svobodne volje. Skupine z monejim intelektom poskuajo izkoriati mnoice s ibkejim znanjem. Taken konflikt prinaa le bolj ali manj teavne lekcije, ki imajo en sam namen: uiti nas. Naziv, ki sam po sebi nakazuje needno ozadje, je bil po mojem mnenju skovan z namenom, da avtorje e vnaprej oblati in diskvalificira. Alternativni viri trdijo, da je lovetvo vodeno in nartno usmerjano e od samega zaetka. Vsakomur, ki sprejme to dejstvo, se odprejo tisoera vrata k razumevanju stvari in dogodkov, ki so do danes ostajali neznanka. A ne le to jasni mu postanejo tudi nagibi, vzroki in narti53 tistih, ki (e) danes gospodarijo na planetu. To znanje bi odprlo pot do drugega, e nevarnejega znanja o izvoru loveka, njegovih potencialih in pravih ciljih, zaradi katerih smo prisotni na planetu. Dokler lovek ostaja neveden in v zadregi glede tako bistvenih vpraanj, kot so njegova identiteta, njegov izvor, njegova preteklost in smoter njegovega bivanja, njegovi potenciali itd., so gospodarji varni. Prebujeni in ozaveeni lovek lahko stre vzvode in mehanizme, ki ga drijo v strahu, poninosti in poslunosti do sedanjih struktur oblasti, ter zavre sedanje miselne kalupe, ki ga drijo v nevidnem suenjstvu. Resnica je bila doslej poznana le posveenim krogom, toda ob koncu astrolokega cikla, v katerem se nahajamo, se dogajajo spremembe, ki bodo spremenile tudi to.
Kako do pravih informacij?

Zadovoljivega zapisa resnine zgodovina sveta nisem nael v nobeni knjigi, je pa bilo nekaj virov, iz katerih sem zbral dovolj prepriljive odlomke in jih sestavil v mozaik, ki se mi zdi dovolj prepriljiv. Ko sem raziskoval zgodovino vesolja in svetov, sem naletel na bistveno vpraanje: ali je loveku, igar ivljenjska doba je slabih sto let, ivljenjski vek civilizacije pa le nekaj tiso let, mogoe spoznati in dojeti zgodovino vesolja, ki teje ve kot pet milijard let, in zgodovino lovetva, ki obstaja sto tisoe let? 119
PETO POGLAVJE
Jasno mi je, da celovite zgodovine galaksije ali vesolja ni sposoben samostojno pripraviti noben obiajen znanstvenik, temve morda duhovno zelo razvit lovek, ki bi se oprl na posebne sposobnosti povezovanja z zakladnico vesoljskega znanja. Tega so sposobni tudi s asom neobremenjeni nezemljani, ki so bili med celotno zgodovino v dogodkih dejavno udeleeni in katerih zgodovinski spomin ni omejen kot pri navadnem smrtniku. Kot bomo razmiljali v tretjem delu, sta prostor in as fenomena, ki vije razvitih bitij ne omejujeta. Zecharija Sitchin razlaga, da je ivljenjska doba Anunakkijev, (so)ustvarjalcev loveka, ve deset tiso let, saj je njihovo leto dolgo 3600 zemeljskih. Pri odkrivanju doslej skrite plati zgodovinske resnice sem se opiral na alternativne vire (tako imenujem vire, ki podajajo informacijo, ki je najpogosteje v neskladju z uradnimi viri), v uradnih je pa dobro prikrita. Obstaja ve alternativnih virov, pri katerih se informacije deloma razlikujejo, vendar se bistvo, skupni imenovalec, bolj ali manj ujema. Vse aktualne vire sem razdelili v tri skupine. V prvo skupino sem razvrstil prastare pisne vire, v drugo vire novejih avtorjev, ki gradijo na prvih virih, v tretji skupini pa so viri, ki podajajo kanalizirane informacije. Prva skupina virov prastari viri so najverjetneje najprepriljiveja opora in najblije resnici. Mnogo modreje je namre piti pri izviru kot nie, kjer so vode e skaljene. Najstareji pisni viri so stari kakih 6000 let. Spraeval sem se, zakaj ni mogoe najti e starejih pisnih virov. Naletel sem na kaj presenetljiv odgovor: pred tem je bil spomin lovetva absoluten, se pravi, tako trden in popoln, da pisanje ni bilo potrebno. Potem pa je prilo do degradacije spomina (vcepljanja programa, ki je spomin omejil in pokvaril, zato je bilo potrebno pomembne informacije, da bi se ohranile, zapisati. Med najstareje vire sodijo npr. indijske Vede, Mahabharata, legende Indijancev Hopi in starih afrikih ljudstev, Platonovi zapisi, deloma tudi Sveto pismo in seveda glinaste ploice Sumercev, ki jih je natanno preuil in razloil Zecharija Sitchin v obirnem opusu knjig z vodilno knjigo Dvanajsti planet. V zgodovini lovekih izroil, mitov, legend in folklore je v resnici dovolj materiala, iz katerega je s primerjavo mogoe izluiti resnina zgodovinska dogajanja. Najstareji spisi so starodavne indijske Vede (100.000 stihov), ki so se prenaale z ustnim izroilom; pripravili naj bi jih bogovi. Podobne starosti so sumerske glinaste tablice, ki so jih v tisoih nali v knjinici asirskega kralja Asurbanipala v Ninivah; datirajo v obdobje do est tiso let pred naim tetjem. 120
Pri iskanju pristnih prastarih virov sem najprej pomislil na Sveto pismo, a ugotovil sem, da mi pri obiajnem nainu razumevanja in tolmaenja ne more povedati kaj veliko novega, obenem pa sem se zael zavedati njegovih omejitev. Iz pisanja Davida Icka sem razbral, da je Sveto pismo zgodba, sestavljena iz simbolinih opisov stvarnih dogodkov, s spremenjenimi imeni, zabrisano asovno komponento in izpuenimi pomembnimi dejstvi, kar ne omogoa izluenje prave, celovite slike. Sveto pismo lahko slui kot sredstvo za preverjanje drugih interpretacij; e se te ujemajo s svetopisemsko razlago, je zgodba vsekakor bolj zaupanja vredna. To bomo v nadaljevanju s pridom izkoristili. Nanj je treba pogledati z novega zornega kota in z dodatnimi informacijami, ki omogoajo deifriranje, razvozlanje tevilnih ugank. Podroben vpogled in primerjava besedil pokae, da je Sveto pismo zbirka zgodb, med katerimi so mnoge nekoliko predelane in skrajane razliice sumerskih besedil. Sumerske ploice, ep Enuma Eli, so eden redkih virov, ki obirno govorijo tudi o nastanku sveta. Posamezni deli Svetega pisma kot denimo Geneza (stvarjenje) se s temi ve tiso let starejimi sumerskimi besedili, napisanimi v babilonskem nareju (odkril George Smith iz Britanskega muzeja, od 1902 do 1914), ujemajo od besede do besede! Obstaja sedem plo, est od njih govori o stvarjenju, sedma pa o bogu Marduku. Gre za znanje, pridobljeno od bogov, ki niso bili nihe drug kot vesoljski kolonizatorji Zemlje. Judje so pravzaprav zgodbo o stvarjenju prvi povzeli po Sumercih, kristjani in muslimani pa po Judih. Vse religije so rpale iz prastarih izvorov, saj so se ti pokazali za neverjetno bogate in domiljene. Izmisliti si kako zelo domiljeno in konsistentno pravljico, ki se povrh ujema s konkretnimi zgodovinskimi dejstvi in dokazi, ni lahko. Vendar so pri uporabi sumerskega vira zagreili veliko prevajalskih napak in izpeljali nekatere manipulacije, kar verodostojnost tako nastalih besedil nedvomno zmanjuje. Pri vseh virih prve skupine obstaja nevarnost kasnejega popravljanja zgodovine s spreminjanjem besedil oziroma ponarejanjem ploic. Korekcije zgodovinskih knjig so se lotevali e faraoni. Popravki so moni, ko avtorji niso ve ivi in ne morejo ve skrbeti za njihovo verodostojnost. To ne velja za drugi dve skupini virov, katerih avtorji so veinoma e ivi. V drugo skupino virov sem razvrstil dela in odkritja neodvisnih raziskovalcev, ki se pri svojih raziskovanjih opirajo na prvo skupino virov, na fizine dokaze in e kaj ve. Zato je v veji meri prisotna osebna nota, ki lahko pomeni dodatno popaenje resnice. Raziskovalcev, ki s svojimi 121
PETO POGLAVJE
ugotovitvami pobijajo sedanje znanstvene doktrine, znanost seveda ne priteva k resnim znanstvenikom. Sem spadajo David Icke (tu se opiram predvsem na njegovo knjigo The Biggest Secret), Drunvalo Melchizedek (The Flower of Life), Semir Osmanagi (Alternativna povjest), Michael Tsarion (Atlantis alien visitations and genetic manipulations), Vladimir Istarhov (Udarac ruskih bogova) in mnogi drugi. V to skupino sodijo tudi avtorji, ki jih pritevajo med zagovornike t. i. teorije zarote. Njihove informacije obiajno postanejo dragocene, potem ko dojame, da si doslej verjel tevilnim pravljicam in laem, ki ne drijo vode. Posebno pozornost je pri meni vzbudil raziskovalec Semir Osmanagi, ki je v iskanju arheolokih ostankov starih civilizacij prepotoval ves svet in ustvaril dokumente z obilo slikovnega materiala, ki znanstveni svet spravljajo v veliko zadrego. Njegova knjiga Alternativna povjest je prava zakladnica informacij, ki zdruuje bogato ilustrirano gradivo z njegovih potovanj z razpravami o zgodovini lovetva, vesolju, nezemljanih in e em. Na zelo kakovostne in izrpne vire, ki so oitno nezemeljskega izvora, so se morali opreti neznani avtorji (avtor?), ki so pripravili dokument Zgodovina galaksije, kjer v razlagah postreejo s presenetljivimi podrobnostmi in zelo prepriljivo pojasnjujejo kopico zgodovinskih ugank. Sklepam, da gre tudi za informacije, pridobljene od vije razvitih nezemljanov. Podatki v tem zapisu so videti zelo konsistentni in objektivni, omenjajo veliko tevilo nezemeljskih ras na Zemlji in ne favorizirajo nobene od njih. Zabeleene informacije potrjujejo z loenimi raziskavami tako reko vsi drugi avtorji; razlike so v posameznih manj pomembnih podrobnostih. Ta dokument mi je bil zelo dragocen. V tretjo skupino virov sem uvrstil informacije, ki so bile kanalizirane oziroma posredovane od bitij (lahko jim imenujemo angeli), ki jim potovanje skozi as ni ovira. Takna so na primer kanaliziranja Plejadancev in Kasiopejcev, nezemeljskih bitij, o katerih je pisala Barbara Marciniak v knjigi Bringers of the Dawn. Informacije, ki pomagajo lovetvu k dvigu zavesti. Zgodovina, oplemenitena z informacijo o prisotnosti nezemljanov na Zemlji, se bere povsem drugae kot uradna zgodovina. Koki zgodovinske sestavljanke, ki doslej nikakor niso sedli skupaj, so se zaeli na tevilnih mestih presenetljivo ujemati z dejstvi in materialnimi dokazi, ki jih ni mogoe zanikati.
122
Prikriti drobci resnice v zadnjih desetletjih prihajajo v javnost tudi skozi znanstvenofantastine, pustolovske in druge filme: Konan, Highlander, Frankestein, Drakula, Zvezdne steze, Vojna svetov, Planet opic, asovni stroj, Vojna zvezd, Peti element, Dan neodvisnosti, Operacija vesolje, E. T. Vesoljek, Jurski park in drugi. V zadnjem asu so se pojavili filmi, ki nagovarjajo gledalca in prispevajo k ozaveanju lovetva. Razkrivajo skrito ozadje globalnega dogajanja, zakulisje svetovne politike in neznana zgodovinska dejstva ter irijo in poglabljajo duhovno zavedanje. Takni so npr. filmi Duh asa (Zeitgeist), Neprijetna resnica, Zgodba o stvareh (The Story of Stuff), Skrivnost, Pojedli bomo Zemljo in drugi. eprav noben vir ni stoodstotno zanesljiv, so lahko dragocen vir novih informacij. Pa tudi Hollywood, eden od medijskih sredi za indoktrinacijo, je zael informacije o nezemljanih prikrito iriti v otroke glave. V zadnjem desetletju se mnoijo otroki in mladinski filmi ter risanke, katerih junaki so zmaji, elve, nezemljani in podobno. Veliko priljubljenost so dosegli npr. filmi. Vojna zvezd, E. T., zelo gledani so postali dinozavri (Jurski park). Otroke risanke so polne vesoljcev in udnih spak. Otroci bodo posledino nezemljane gotovo lae sprejeli od odraslih. Neodvisnih informacij, ki druga drugo podpirajo, je preve, da bi lahko kar poez vse skupaj razglasili za izmiljotino. Ko jih prebira, posluaj svoj notranji glas; sam se odloi, katera interpretacija je zate bolji odraz resnice. Vasih se bo zdelo, da je posamezna informacija tako neverjetna, da si ne zaslui velike pozornosti. A pozor! Tisto, kar e veraj za nas ni bilo mogoe, na primer genski ineniring, je danes e stvarnost. Tudi potovanja na druge svetove postanejo samoumevna takoj, ko pridobi ustrezno prevozno sredstvo. S tem se odpre svet, ki ga poznamo le iz znanstvenofantastinih filmov, ki tako na mah postanejo stvarnost. Kdor eli spoznati resnino zgodovinsko dogajanje, ima torej danes v rokah e precej gradiva, ki ga je treba precediti skozi sito objektivnosti. Marsikaj je najti na spletni strani www.prisluhni.si. Osmanagievo knjigo Alternativna povjest (elektronsko verzijo) je mo dobiti na straneh http://www.val.hr/php/,53 marsikaj pa tudi na Osmanagievi strani http://alternativnahistorija.com.54
123
PETO POGLAVJE
Zgodba o zavojevanju nekega planeta

Preden se v naslednjem poglavju lotim poskusa rekonstrukcije zgodovine planeta Zemlja, elim povedati zgodbo, iz katere se je mogoe marsiesa nauiti. Predstavljaj si, da lovetvo zaradi unienega okolja, pomanjkanja naravnih virov in preobremenjenosti planeta s loveko populacijo resno ogrozi svoj obstoj na Zemlji. Elita na planetu ugotovi, da se bo treba preseliti na kakega od za ivljenje primernih drugih planetov. Denimo, da je tehnologija vesoljskih potovanj e tako napredovala, da je doseg nekaj deset svetlobnih let oddaljenih ciljev uresniljiv v nekaj urah. Znanstvene odprave v druge galaksije sporoijo, da je v eni od sosednjih galaksij, na Zelenem planetu, bivanje loveku povsem mono in prijetno. Planet je za nameek naseljen z manj razvitimi bitji; najrazviteja med njimi, zelenci, so komaj presegla raven razvitosti zemeljskih opic. Njihova zunanjost je podobna pokonnim plazilcem. Po nizu raziskav testnih odprav se elita lovetva odloi, da se bo odselila tja in prevzela popoln nadzor na Zelenem planetu. Ob prvem obisku na njem jih zelenci sprejmejo kot bitja, ki so prila z neba kot bogove. Toda Zemljani si elijo sposobnejih podlonikov in sluabnikov, zato se odloijo za genske manipulacije z domorodci, ki bi dale prihodnjim pomonikom elene lastnosti. Po daljem eksperimentiranju, ko naposled uporabijo loveke gene, jim uspe ustvariti hibrida, humanoidnega zelenca humenca s priakovanimi lastnostmi. Ta postane nova, nujno potrebna delovna sila gospodarjev, se razmnoi po vsem planetu ter v razmeroma kratkem asu dosee veliko tevilnost. Pouen od ljudi humenec ustvari sprva manje mestne drube na visoki civilizacijski ravni, nato veje civilizacije. Zemljani kot vladarji so sprva povsem dobrodoli, eprav s svojo drugano zunanjostjo vzbujajo odpor, kasneje, ko intelektualno napredujejo, pa zanejo humenci vse bolj zavraati njih in njihovo mentorstvo, misle, da so sposobni sami skrbeti zase in za razcvet svojih mest. e posebno jim niso ve visoki davki in tlaka, ki jo zahtevajo bogovi Zemljani. Tako se Zemljani odloijo za premeten nart. Z gensko manipulacijo ustvarijo humensko raso s posebnimi odlikami, ki ima pol loveke in pol zelenske genetike, odlikuje pa jih sposobnost menjanja zunanjosti. Z mojo misli se lahko prelevijo iz loveka v zelenca ali obratno. Z razlinimi metodami Zemljani lahko vodijo dejanja in misli taknih osebkov, ki 124
postanejo njihovi najbolji agenti, orodje njihove politike. Takna rasa humencev je razglaena za kraljevsko raso humencev in po vsem planetu gre glas, da so le voditelji plemenite, kraljevske krvi primerni za vodilne poloaje v humenski drubi. Da bi se povsem izognili konfliktom s humenci, se Zemljani odloijo za umik in pod zemljo zgradijo veliastna podzemna mesta, kjer so na varnem, tudi pred naravnimi ujmami. Tu so preskrbljeni z vsem, nadzor na povrju pa si zagotovijo na kopico nainov. Svoje agente kraljevske krvi vrinejo na vse pomembne poloaje v humenskih drubah. Med njimi so najpomembneji vodilni bankirji, ki zagotovijo popoln nadzor nad finannim sistemom in tako reko neomejena finanna sredstva, s katerimi lahko po svoje oblikujejo globalno politiko planeta. Sistem obresti rpa bogastvo od revnih humencev k lastnikom kapitala. Obenem jih z usmerjanjem v zunanji svet vse bolj ropa stika z njihovo resnino naravo in jih tako spreminja v bioloke robote. Da bi jih ohranjali na nizki intelektualni ravni, poskrbijo z miselnimi koncepti, ki mogane humencev ujamejo v miselne zanke, iz katerih ne najdejo poti. Imenujejo jih religije. Te temeljijo na strahu pred najvijo avtoriteto Bogom in uijo, da je usoda humenca odvisna od odreenika, ki bo svojo sodbo izrekel na sodni dan. Odreenika zastopa hierarhija cerkvenih velikaev, ki iri njegov nauk in skrbi za verski red. Zaradi religije se humenci utijo nemoni, odvisni in nebogljeni in se po pomo zatekajo v verske ustanove. Agenti Zemljanov ustanovijo vrsto mednarodnih ustanov z lepo zveneimi imeni, za katerimi se skrivajo povsem drugani nameni: nadzor nad populacijo in vsiljevanje politike. Njihovi agenti postanejo lastniki medijev, zato lahko prodrejo v javnost le strogo preverjene in nartno izbrane informacije. Da ne bi imeli monosti za posveanje pomembnim stvarem in svojemu duhovnemu napredku, Zemljani poskrbijo, da so humenske drube v neprestanih medsebojnih sporih in konfliktih, v katerih izgubljajo energijo in as. S politiko deli in vladaj doseejo ve ciljev hkrati. S spodbujanjem kriznih ari skrbijo za nenehne vojne in tako zavirajo pretirano rast humenske populacije. Z vabljivim kreditiranjem pahnejo posamezne drave v ekonomsko odvisnost in se polastijo njihovih naravnih bogastev in sadov njihovega dela. S prodajo oroja je veliko humenskega truda pretopljenega v sredstva za unievanje humenskih drub. Veliki dobiki in naravna bogastva se stekajo v mesta Zemljanov. 125
PETO POGLAVJE
Da bi prepreili intelektualni razvoj in zdravo rast humencev, so mediji polni propagandnih informacij o zdravi prehrani, ki pa vodi v vse ve zdravstvenih tegob in mentalno siromaenje. Vibracijsko neustrezna, gensko spremenjena hrana prepreuje, da bi humenci lahko mentalno dosegali svoje gospodarje, obenem pa povzroa zasvojenost in odvisnost. Humenci tonejo v vse hujo bedo, saj zapeljani in ujeti v pohlepno potronitvo elijo vse ve, zato postajajo vse bolj odvisni od mezdnega zasluka. Podzemni gospodarji zasnujejo tudi sistem izobraevanja in znanosti, ki prepreuje, da bi se humenci razvili v polnovredna bitja in bi se dokopali do resnice o resninih razmerah na planetu. Humencem skozi medije in olski sistem sporoajo izbrane informacije, ki v njih vzdrujejo preprianje, da so svobodni gospodarji svoje usode, da njihove drube delujejo po demokratinih naelih in da se zasledujejo napredni cilji humenske drube. A vse to je le krinka, za katero se skriva edini resnini interes dobrobit Zemljanov. Cilj globalne politike, ki jo Zemljani vsilijo Zelenemu planetu, je oblikovanje enotne drube na nizki ravni, novega planetarnega reda, katerega bistvo je prikrito prostovoljno suenjstvo. Ustvariti elijo drubo, ki ivi v utvari lastne svobode in se je nesposobna upreti prikriti diktaturi. Nart, kakren je razgrnjen zgoraj, se zdi povsem smiseln s stalia Zemljanov, superiornih zavojevalcev Zelenega planeta, mar ne? Zemljani, ki so ustvarili humence in jim dali znanje za civilizirano ivljenje, si po lastnih merilih upravieno lastijo pravico upravljati s humensko drubo in eti plodove vloenega truda. Kako bi na to gledalo podjarmljeno ljudstvo humencev, pa je povsem drugo vpraanje. Ob koncu zgodbice vpraanje: Kako se zgodba o Zelenem planetu razplete ali humenci kdaj postanejo gospodarji na lastnem planetu in kako jim to lahko uspe? V naslednjih poglavjih bo zanimivo videti, ali so med zgodbo o Zemlji in zgodbo o Zelenem planetu kake vzporednice.
Nov temeljni kamen zgodovine

Ob mojem poskusu rekonstrukcije prave svetovne zgodovine naj uvodoma odlono povem nekaj, na kar e ves as namigujem. Propaganda in vcepljanje informacij sta opravili svoje in zato trditve, da so na Zemlji e od 126
pradavnine prisotni nezemljani, ni ravno lahko sprejeti. Toda to spoznanje po tem, ko se z njim sooi, prinese nekakno olajanje, saj znotraj sebe ves as ve, da nekaj v zgodovinskih razlagah ne dri vode. Omemb nenavadnih bitij je v razlinih prastarih besedilih toliko, da bi bilo nesmiselno trditi, da je vse to izmiljeno. Poleg pisnih izroil obstaja veliko konkretnih dokazov morda so se te dotaknile slike nenavadnih lobanj v prvem delu knjige, okostje velikana ali navedek o beli piramidi s Kitajske; gradiva je, kolikor eli, e se le eli poglobiti vanj. Vsega tega preprosto ni mogoe zanikati, torej je treba sprejeti kot dejstvo in poiskati razlage, ki vsa ta dejstva umeajo v ustrezneji zgodovinski okvir. Vse ivljenje so nas preprievali, da so nezemljani in neznani letei predmeti stvar prebujne domiljije, in tako je tisokrat ponovljena la postala skoraj kot resnica. Skoraj. Prisotnost nezemljanov na Zemlji je klju, ki razjasni tevilne neznanke. S tem kljuem celotna zdaj poznana zgodovina planeta postane mnogo bolj razumljiva. Sedanje polresnice, dopolnjene z dodatnimi informacijami, dajo bistveno bolj celovito, razumljivo in stvarno podobo resninega dogajanja. Z zavedanjem vpliva nezemljanov se dogodki in motivi glavnih zgodovinskih akterjev pokaejo mnogo razloneje in postanejo razumljiveji; teko doumljivi in na skrivnosten nain podani miti in legende na lepem postanejo preprosti gradniki zgodbe, ki jo zdaj zagledamo mnogo razloneje. Kako o prisotnosti nezemljanov in zunajzemeljskem izvoru lovetva govorijo prej navedeni zgodovinski viri? Zelo pouni so na primer legende Indijancev Hopi, izroila domorodcev v Afriki in juni Ameriki, sumerske ploe55 in e marsikaj. Stara ljudstva so nezemljane imenovala bogovi, saj so imeli tedaj nepredstavljive sposobnosti in tehnologijo. Iz gradiva, v katerega se na tem mestu ne elim poglabljati, je mogoe razbrati, da je lo za razline rase z raznoliko zunanjo podobo. Le malo jih je bilo zelo velike rasti, veinoma so bili po postavi podobni loveku. Na Velikononem otoku, v Tiahuanacu so bitja Viracocoha (Lira genetika), katerih viina je bila deset metrov, nauila prebivalce upravljati s tehnologijo obdelave kamna; od tod gigantski kipi na otoku. Podobno je tudi v Piscu, Nazci in Sacsayhuamanu v Peruju. Po nekaj tiso letih so bogovi zboleli in zapustili Zemljo. Tudi Grki so poroali o velikanih med svojimi bogovi: Gilgame, bog Sumercev je bil visok osem metrov, Herkul pa tiri metre. Po podatkih, ki jih navaja Osmanagi, so bili to nezemljani z ozvezdja Lire. Doslej e nisem naletel na noben dokaz, da kipi faraonov, na primer v svetiu Abu Simbel, niso bili izdelani v naravni velikosti. Velikost bitij je sorazmerna z velikostjo planeta, s katerega izhajajo. Nerazumno bi bilo 127
PETO POGLAVJE
trditi, da z velikih planetov ni bilo nobenega obiska na Zemlji, eprav je res, da razmere zanje tu niso najugodneje. Na Zemlji so se bolje poutili bogovi nije rasti. Upodobitve teh v prastarih kipih in na slikah kaejo nenavadna telesa, ki precej odstopajo od normalne loveke zunanjosti (iljasta uesa, nenavadna oblika glave, luskinasta koa, rep, krila, udne oi, ve rok). Povsod po svetu se arheologi sreujejo s podobno specifiko opremljanja ljudi z znailnostmi plazilcev. Starobritanskega boga, poznanega kot zmaj-vladar sveta so imenovali HU, od koder se zelo prikladno sestavi ime hu-man za loveka kot krianca med bogom in staroselcem. Dr. Arthur David Horn, neko gore privrenec darvinistinega nauka o lovekovi evoluciji, je po daljem raziskovanju priel do trdnega preprianja, da so lovetvu temelje postavili zelo inteligentni nezemljani56 iz vrst plazilcev in da ti upravljajo z naim planetom in lovetvom, od kar so se, pred ve sto tiso leti, nanj naselili. Seveda obstajajo tehtni razlogi, da so nas poskuali speljati na krivo sled in nam poskuali vse skupaj prikriti o razlogih za to smo e spregovorili. Eden temeljnih konceptov, ki nas je pomagal drati v zmoti, je Darwinov koncept nastanka naravnih vrst. Darwinova teorija morda dri na segmentu manj razvitih ivljenjskih oblik in ivalskih vrst, toda lovekov razvoj na Zemlji spremlja preve dejstev, ki se nikakor ne ujemajo z naukom. Sodobna raziskovanja potrjujejo, da je pred priblino 200.000 leti prilo do nenadnega in doslej nepojasnjenega skoka v razvoju lovekove fizine oblike. Znanost moli o tem, zakaj je homo erectus, ki je skoraj nespremenjen ivel kakih 1,5 milijona let, nenadoma postal homo sapiens, e od zaetka sposoben govora zahtevnega jezika, in zakaj je dobil obutno veje mogane. Za takno spremembo bi bilo po naravni poti potrebno ogromno asa, morda milijon let. Med fosilnimi ostanki neandertalca in homo sapiensa niso nali vmesnih razvojnih stopenj; kot bi te faze razvoja, ki so trajale deset tisoe ali sto tisoe let, kar preskoili. Pred okrog 35.000 leti je prilo pri lovekovem razvoju do novega skoka, do fizine oblike, ki jo imamo danes. Zgodovinarji so bili pri razlaganju zelo starih humaniodnih okostij v krepki zadregi, ko so denimo v primeru kromanjonskega loveka ugotovili, da je bila masa njegovih moganov opazno veja kot pri sodobnem loveku. Razlage, ki omenjajo odloilno vlogo nezemljanov pri lovekovem razvoju na Zemlji, dajejo odgovor na zgornjo uganko. Eno od taknih razlag 128
je ponudil Zecharija Sitchin, ki je z glinastih tablic Sumercev razbral, da je lovek plod genskega ineniringa, lovenjak, oplemeniten z genetiko bogov, prilekov z neba. Bogovi so pa potrebovali primerne delavce, rudarje in sluabnike, in ker primerno inteligentnih bitij na Zemlji takrat ni bilo, so si pomagali tako, kot bi si verjetno danes tudi mi. Razvoj primernega bitja je terjal veliko poskusov, za katerimi so ostali neizbrisni sledovi. Sprva so eksperimentirali s hibridi med lovenjakom in ivaljo tako so nastale himere, biki in levi s loveko glavo in podobna bitja, ki so se ohranila v mitih in legendah. To nikakor niso bila le izmiljena bitja, kot nas prepriujejo. Ker pa so hibridi neplodni, so seveda izginili s povrja Zemlje. Kot razlaga Sitchin (o tem ve kasneje), so Adama in Evo ustvarili na Zemlji, po nekaterih drugih razlagah pa je bil lovek kot (hibridno) bitje ustvarjen na enem od planetov v ozvezdju Orion ter prineen na Zemljo. Najverjetneja pa se mi zdi teorija, da je lovek projekt veje skupine nezemeljskih ras, ki so pri razvoju loveka tekmovale in nazadnje tudi sodelovale. V nadaljevanju bom nekoliko natanneje predstavil dva zgodovinska koncepta, ki dopolnjujeta drug drugega, z njima pa se bolj ali manj ujemajo tudi navedbe drugih avtorjev. Skupno ustvarjena slika zgodovinskega dogajanja je dovolj trdna in prepriljiva, da zadovolji tudi zahtevnejega bralca. Prvi koncept, razgrnjen v naslednjem poglavju, je javnosti predstavil akademik, raziskovalec in strokovnjak za orientalske jezike in prastare kulture Sumercev, Asircev, Babiloncev in Egipanov, Zecharija Sitchin. Razvozlal je glinaste ploice Sumercev in z njih sestavil zelo popoln zgodovinski oris, v tevilnih podrobnostih. Sitchin je z zbirko Zemeljska kronika pred lovetvom razgrnil neprecenljivo zgodovinsko bogastvo. Je eden redkih, ki je svoje ugotovitve prelil v knjino obliko. Njegova knjina dela so za tevilne pravi zakladi in osupnejo s svojo prepriljivostjo, temeljitostjo in globino. Kdor eli spoznati drugo plat zgodovinske medalje, si mora prebrati vsaj knjigo Dvanajsti planet; al v asu nastanka te knjige nobena od knjig e ni izla v slovenskem prevodu, zato v tem delu podajam nekoliko bogateji povzetek nekaterih od njih. Glinene ploice Sumercev gradijo celotno zgodovinsko sliko, od nastanka naega osonja naprej, tako celovito, da je kar teko verjeti, da se je vse to ohranilo v takni popolnosti. Zaradi tega se lahko pojavita dvom o avtentinosti in ideja, da gre za ponaredke. Tudi po vsebinski plati nekateri avtorji oporekajo57 Sitchinovim trditvam in marsikateri njihov argument 129
PETO POGLAVJE
morda dri. Kljub temu menim, da zbirka prinaa takno bogastvo informacij, ki jih je med drugim mogoe preveriti z drugimi viri, da je zgodba vredna polne pozornosti. Kako prepriljiva je in koliko resnice se skriva v njej, bo seveda presodil sam. V drugem zgodovinskem konceptu, ki ga podajam v sedmem poglavju, naslovljenem kot Poskus rekonstrukcije zgodovine planeta Zemlja, sem razgrnil najverjetnejo alternativno zgodovino, v nekaterih pogledih e nekoliko popolnejo, kot jo slika Sitchin. V njem se opiram predvsem na e omenjeno besedilo Zgodovina galaksije. Drugo najpomembneje delo, na katerega se opiram, je knjiga Davida Icka Najveja skrivnost (The Biggest Secret), ki govori le o plazilski nezemeljski rasi, ki je, kot se zdi, odigrala eno najvidnejih vlog, a ne edine. V Zgodovini galaksije so predstavljene tudi informacije o drugih rasah in o konfliktih med njimi o tem pa ne govorita ne Sitchin ne Icke. Ta vir se zdi najobjektivneji, saj ni opaziti, da bi katero od nezemeljskih skupin poskual obravnavati prednostno in z vejo teo. Prav to je eden najvejih oitkov konceptu z glinenih ploic, ki bi s tega stalia utegnil biti povzdigovanje dosekov Anunakkijev, pa tudi Ickovi knjigi, ki bi jo kdo lahko razumel kot povelievanje plazilcev. A omenjeni rasi sta bili najverjetneje le dve od ducata nezemeljskih ras, prisotnih na naem planetu e od nekdaj. Opisanim pastem sem se poskual izogniti z upotevanjem e drugih virov in podatkov iz Svetega pisma ter teorij in raziskav drugih avtorjev. Razmislek, v kolikni meri mi je to uspelo, ostane tebi.
130
6. poglavje
SPOROILA GLINENIH PLOIC
V tem poglavju podajam veliastno zgodbo, ki jo pripovedujejo sumerski zapisi, deifrirani z glinenih ploic. Zanjo je zasluen Zecharija Sitchin,akademik, raziskovalec pradavnine in stare zgodovine lovetva, ki je eden od najvejih svetovnih poznavalcev sumerske in babilonske kulture ter blinjevzhodnih jezikov. Njegove trditveso prepriljiva protiute sedanjemu zgodovinsko-znanstvenemu mozaiku, ki mu manjka e lepo tevilo kamenkov. Knjiga Dvanajsti planet, uvodna knjiga zbirke Kronika Zemlje, je bila zame pravo odkritje, saj mi je odprla novo poglavje v razumevanju sveta in loveka. Dragocena je zaradi nove interpretacije starodavne zgodovine naega planeta, vkljuno z njegovim nastankom. O Sumercih sem dotlej vedel zelo malo. Sumerska druba je bila po vesoljnem potopu temelj vsehcivilizacij. Pravo sreo imamo, da je leta 1850 sir Henry Layard kakih tiristokilometrov od Bagdada, pri Mosulu, na kraju glavnega mesta Asirije, odkril na desettisoe glinenih ploic, ki so jih zapustili Sumerci, ivei na tem obmoju med leti 4000 do 2000 pred Kristusom. Delo Zecharije Sitchina pri deifriranju ploic je neprecenljive vrednosti. Avtor je postregel s tevilnimi odgovori na doslej odgovorjena vpraanja in odstrl celo kopico tanic, ki zakrivajo nekatere pojme, dejstva in okoliine. Z odstrtjem ene od njih se razkriva in razjasnjuje tudi izraz Bog, ki ostaja uganka vsakega razmiljujoega loveka. Iz besedil je jasno razbrati o tem ni niti najmanjega dvoma , da govorijo o prisotnosti nezemljanov na Zemlji, ki so bili sprejeti in obravnavani kot bogovi. Izraz AN.UNAK.KI oziroma Anunakki, eden od nazivov za bogove, ki ga uporabljajo avtorji glinenih ploic, pomeni Tisti, ki so prili z neba na Zemljo, kot izvemo, s planeta Nibiru. Pravi pomen hebrejskega izraza Elohim, ki so ga prevajali kot Bog, se glasi boanstva. Sveto pismo jih imenuje Anakim, v estem poglavju Geneze pa tudi Nefili, kar v hebrejskem jeziku pomeni vreni na Zemljo, torej sinovi bogov, poslani na Zemljo. V izvirniku naletimo torej na mnoinsko obliko, ki se nanaa 131
ESTO POGLAVJE
na skupino bitij in ne na posameznika. Sveto pismo torej v Stari zavezi govori o nezemljanih. V Novi zavezi je zgodba povsem drugana Bog, o katerem je govoril Jezus Kristus, in Nefilim nista ista entiteta! Pozornemu oesu ne more uiti, da gre za bistveno spremembo, ki pa so jo spretno prikrili. Ko sem doumel, da so nai oetje visoko razvita nezemeljska bitja, je bilo zelo zanimivo izvedeti, kako so ti razlagali nastanek naega sveta. Vse to je namre natanko popisano v sumerskem epu Enuma Elish. Gre za precej natanen zapis o nastanku naega sonnega sistema in Zemlje. V asu, ko e ni bilo Venere in Zemlje, je med Jupitrom in Marsom obstajal velik vodni planet Tiamat (Vodno udo). Vanj je trila ena od lun planeta Nibiru in skoraj povzroila njegovo unienje. Ob trku je nastal asteroidni pas med Marsom in Jupitrom, tisto, kar je ostalo od Tiamat, pa je naposled postalo Zemlja. Zanimivo je, da je na dnu Tihega oceana orjaka brazgotina, ki bi lahko bila posledica taknega dogodka. Sumerske ploice sicer z osupljivo natannostjo navajajo kopico astronomskih podatkov in dejstev, med drugim tudi take, ki smo jih lahko potrdili ele z nedavnimi posnetki Neptuna in Urana. Najosupljiveje na sumerskih ploicah je, da opisujejo nastanek homo sapiensa. V Svetem pismu o tem ne izvemo skoraj ni oprijemljivega. Iz epa je razbrati, da je bil na planet predmet intervencij Nefilov, ki so med ledeno dobo pred 450.000 leti sproili procese za pospeitev razvoja planeta in vzpostavitev bivalnih razmer, ki so omogoile trajno bivanje na Zemlji. Beremo, da je nezemeljska rasa Anunakki s planeta Nibiru prila na Zemljo zato, da bi se oskrbela z zlatom, ki ga je potrebovala za zaito ozraja matinega planeta Nibiru. Potrebovali so primerno delovno silo in so jo preprosto ustvarili. Ploice opisujejo, da jim je z meanjem genov Anunakkov in tedanjih domorodcev po dolgotrajnem eksperimentiranju uspelo proizvesti hibridno bitje loveka, ki je bil primeren za izbrane naloge. Takno zgodbo je bilo loveku pred dva tiso leti nemogoe povedati. Ob dananji intelektualni ravni loveka pa z njo ni teav. Sumerska civilizacija, iz katere so izle tevilne druge, je bila tako dar bogov, ne mitskih, temve telesnih, ki so iveli med nami. Sitchin me je krepko presenetil s trditvijo, da so sumerske ploice vir, iz katerega je rpalo tudi Sveto pismo. Sumerske ploice pomagajo razjasniti marsikatero svetopisemsko zagato, saj so navedki na ploicah, ki so bistveno stareje od Svetega pisma, bistveno natanneji pri razlagah posameznih podrobnosti, ki so v Svetem pismu zakrite ali napano prevedene. Sumerci so govorili o Edinu, srediu bogov Anunakkov, prevajalci pa so Eden razglasili za rajski vrt. Sveto pismo pravi, da je bil lovek ustvarjen 132
iz zemeljskega prahu, Eva pa iz Adamovega rebra. Za kaj je v resnici lo, bo pojasnjeno v nadaljevanju. Preden se spustimo v podrobnosti Sitchinovega dela, si velja pogledati, zakaj sumersko drubo upravieno imenujemo za mater vseh civilizacij.
Kaj vse dolgujemo Sumercem

Prva civilizacija po vesoljnem potopu sumerska61 je iz ni vzniknila pred kakimi est tiso leti, torej dva tiso let pred helensko civilizacijo. Pomena njenih dosekov, ki so vgrajeni v temelje celotne dananje zahodne drube, ni mogoe zanikati. e pristanemo na tezo, da se do teh pridobitev, ki so vzniknile tako reko ez no, niso mogli dokopati sami, potem se misel, da je bila zadaj vija inteligenca njihovih bogov, ponuja kar sama. Zahodni svet je dolgo asa menil, da je zahodna civilizacija nastala iz grke in rimske. Sitchin razlaga, da sta bili ti le naslednici prve, sumerske civilizacije, ki je postavila tako reko vse civilizacijske temelje. Egipanska druba in civilizacija, ki je nastala ve kot pol tisoletja po sumerski, je prevzela kulturo, arhitekturo, tehnologijo, umetnost pisanja in mnogo drugih dosekov visoke civilizacije od Sumercev. Spisek civilizacijskih dosekov sumerske civilizacije je osupljiv: prinesla je izume in inovacije, koncepte in tehnologijo, znanost in verske predstave, ki tvorijo temelje nae zahodne drube. Pisava, ole in pisarji, zakoni, sodniki in porote, plemstvo in nasveti meanom, glasba, ples in umetnost, medicina in kemija, tkanine in tkanje, kolo in vpreno vozilo, opeka in pe za peko, venadstropne stavbe, oln in plovba po rekah in morjih, sveeniki in svetia itd. Vse to je dobesedno ez no vzniknilo v Sumeriji, na jugu dananjega Iraka, v Mezopotamiji. A ne le to. Od Sumercev smo podedovali tudi tevilne osnovne gradnike loginega razmiljanja, sedanje osnovne elemente matematike in astronomije; na primer razdelitev kroga na 360 stopinj, ure na 60 minut, dan na dva krat dvanajst ur, grupiranje zvezd v ozvezdja, zodiak, koledar itd. Vse to in e ve so izumili prav oni. Kako se to ujema s postopnim razvojem loveke drube, o katerem nas uijo? Za vse to bi bilo potrebnih sto tisoe let! Sumerci so na glinenih ploicah do potankosti popisali ne le lastnosti planetov in njihove medsebojne odnose, temve tudi razvoj sonnega sistema, z nastankom naega osonja vred. Nekatere njihove navedbe je 133
ESTO POGLAVJE
moderna znanost potrdila z izsledki, ki so jih ele v zadnjem asu omogoili podatki z umetnih satelitov (Voyager 1 in 2, od 1977 do 1989, odprava na Uran in Neptun). Kako so Sumerci lahko pridobili vsa potrebna astronomska in matematina znanja, ki so e danes temelj sodobne astronomije, eprav niso imeli nikakrnih instrumentov in optinih naprav? Kako so lahko prepoznali, grupirali, imenovali in popisali vse sedaj poznane zvezde? Ko so Babilonci in Asirci spremljali gibanje nebesnih teles in njihove poloaje na nebu v odnosu do Zemlje ter med njimi samimi, so uporabljali natanne efemeride. To so tabele, ki navajajo poloaje nebesnih teles v prihodnosti. Izraunavali so jih na dva naina: enega so uporabljali v Babilonu, drugega, starejega, natannejega in zapletenejega pa v Uruku. Toda te tabele niso nastale kot rezultat opazovanja neba, temve so bile izraunane iz nekih nespremenljivih, nepoznanih aritmetinih shem, ki so jih astronomi dobili v dar in jih niso smeli spreminjati. Najzanimiveje pri vsem tem pa je, da od pretenega dela bogatega astronomskega znanja Sumerci niso imeli nikakrnih praktinih koristi. Pa pa bi ga z veseljem uporabljali vesoljski potniki Vsakomur, ki zna seteti dve in dve, je tako jasno, da doseena civilizacijska raven Sumercev ne more biti plod njihovega lastnega razvoja. Zanj je zasluen nekdo tretji tak, ki oitno ne prihaja z Zemlje.
Sumersko bogoslovje
eprav bi to informacijo marsikdo raje preskoil, je vredna branja, saj omogoi bolje razumevanje preostalega besedila. Sumerski panteon sestavlja dvanajst bogov (vsak je povezan z enim od dvanajstih nebesnih teles v naem osonju) in nekaj sto nijih bogov, imenovanih Anunakki. tevilo 12, ki je tevilo nebesnih teles v naem osonju, je sveto tevilo in kot tako eno najpogosteje uporabljanih (12 mesecev, 12 dvojnih ur dneva, 12 apostolov itd.). Drugo najpomembneje sveto tevilo je 7; Zemlja je sedmi planet teto od zunaj (Anunakki so prileteli z zunanjega roba osonja proti notranjosti). Glava druine bogov neba in Zemlje pri Sumercih je bil vrhovni bog, Veliki oe bogov ali Kralj bogov AN (ali Anu v babilonskih/asirskih besedilih). Njegovo kraljestvo je bilo prostranstvo nebes, kjer je v udoviti palai bival s svojo soprogo Antu in estimi prilenicami (pomenljiv 134
podatek!). Njegov simbol je bila zvezda. Njega samega niso nikoli upodabljali. Drugo najmoneje boanstvo sumerskega panteona je bil Anujev najstareji sin EN.LIL (v nadaljevanju Enlil). Njegovo ime pomeni gospodar zranega prostora. Potem ko je njegov brat Enki na Zemlji e marsikaj postoril, je sestopil na Zemljo in tako postal glavni bog neba in Zemlje, gospodar vseh ljudstev in deel. Tretji veliki sumerski bog je bil Anujev drugi sin; imel je dve imeni: E.A (njegov dom je voda) in EN.KI (Enki, gospodar Zemlje). Tudi on je bil bog nebes in Zemlje, ki je sestopil na Zemljo in bil hkrati glavni inenir, tehnik, nartovalec sveta in ustvarjalec loveka. Enki je bil tisti, ki je omogoil hitreji razvoj Zemlje in naselitev ivljenja na njej. Bog Enki je imel sedem sinov, med njimi Marduka, ki si je naposled priboril vrhovno oblast, Nergala, gospodarja spodnjega sveta, in Dumuza. Med Enlilom in Enkijem, ki sta, kot je razbrati, imela tudi povsem loveko naravo, je bilo prisotno rivalstvo. Enki je, v elji zagotoviti si sina prestolonaslednika (rivalstvo z bratom Enlilom!), zapeljal svojo polsestro NIN.HUR.SAG in imel z njo her. Ninhursag, ki velja tudi za boansko mati, je bila gospodarica ivljenja, glavna medicinska sestra in ustvarjalka prvega loveka (Adama). V tej vlogi je dobila tudi ime NIN.TI. Njen psevdonim Mammu je bil predhodnik naega mama. Kaken odnos pa so imeli Sumerci do svojih bogov? Zelo zanimiv, bi danes rekli, saj je bila zanje bolj znailna fizina forma kot kaj drugega. Kot drugi narodi Blinjega vzhoda so verovali, da se bogovi lahko dvignejo z Zemlje v nebo in po volji potujejo po nebu. Celo redki ljudje so imeli podoben privilegij kot bogovi, da so namre lahko potovali v nebo. To so bili Henok in Elija, Adapa (prototip loveka) ter kasneje Utnapitim, junak Potopa. Bog ama je bil vladar ognjenih raket. Kdor je hotel v nebo (kot npr. Gilgame), je moral pri njem dobiti shem ali MU in soglasje za pot. Sumerski izraz MU je pomenil vesoljsko plovilo ali ognjena raketa, pa tudi ime. Sestavljavci Svetega pisma so uporabili slednjega, saj izraz raketa ljudem neko ni bil ravno razumljiv. Dokazov o letalnih napravah pri Sumercih ne manjka. Zelo zanimiv je npr. velik kip boginje Itar (grke Afrodite), ki ima na hrbet pripeto sedemdelno napravo za letenje, s elado in usmerjevalnimi raketami. elade z zaitnimi oali so na glavah kipov bogov nekaj obiajnega, prav tako 135
ESTO POGLAVJE
rogovi. Nekatere zgradbe (boja vrata) so bile videti natanko tako kot raketni silosi; babilonski stolp je bil najverjetneje raketni silos! Te visoke zgradbe so bile dobro varovane in so morale biti narejene iz posebnih materialov. V njih so hranili sheme, plovila bogov. Od nekdaj sem preprian, da podobnost cerkvenih zvonikov raketam ne more biti nakljuna. Tudi ljudje so se v mestu Babilon Babili pomeni vrata bogov nauili graditi domove za sheme, ki so bili potrebni za vesoljska potovanja k bogovom. To slednjim ni bilo ve, zato so problem previsoke ravni znanja preprosto reili tako, da so znanje razdrobili strokovnjake so razselili po svetu. Tako so bogovi ljudem v Babilonu zmeali jezike. Med najzanimivejimi najdbami Sumercev je edinstvena, okrogla glinena ploica (vse druge so pravokotne), najdena med ruevinami Kraljevske knjinice v Ninivah. Gre za najzagonetneji mezopotamski dokument. Ko so ga naposled deifrirali, so ugotovili, da gre za prironik za pilote oz. astronavte: plan letenja z Nibiruja do Zemlje, za nart poti, s pomembnimi podatki in napotki za usmerjanje plovila.
Nibiru dvanajsti lan sonne druine

Na glinenih tablicah je mogoe prebrati, da so sumerski bogovi, imenovani Nefili ali Anunakki, na Zemljo prili s planeta, imenovanega Nibiru62 ali Marduk. Ta planet, imenovan tudi planet krianja, naj bi bil lan naega sonnega sistema. Igral naj bi zelo pomembno vlogo ne le v preteklosti, temve naj bi mono vplival tudi na prihodnost. Poimenovanje Nibiruja za dvanajsti planet je posledica naina tetja: teli so vsa nebesna telesa v naem sonnem sistemu in ne le planetov. Nibiru naj bi bil sicer deseti planet naega sonnega sistema, ki ima s Soncem in Mesecem vred tako dvanajst lanov. Sumerci so ga upodabljali kot kroglo s krili ali kot (enakostranini) kri. Astronomska znanost planeta Nibiru (e) ni potrdila. Njegova tirnica je izjemno dolga, zato opazovanje, dokler je zunaj naega sonnega sistema, ni preprosto. Tudi planeti izza Saturna, za katerih obstoj vemo, niso bili odkriti vizualno, temve na matematien nain, prek vpliva na orbite poznanih planetov. Tako bodo verjetno odkrili tudi Planet X. Leta 1772 je astronom Bode empirino ugotovil zakonitosti orbit planetov. Meritve so njegovo teorijo potrdile. A ne brez izjeme: med Marsom in Jupitrom bi moral biti e en planet. Tega znanost doslej sicer e ni potrdila, 136
a na njegovi orbiti so astronomi precej pozno odkrili mali asteroid Ceres in zatem e kakih tri tiso manjih asteroidov. A ne le to; obstajati bi moral e eden za Saturnom. In res, planet Uran so odkrili ele leta 1781, leta 1864 pa Neptun. V sumerski kozmologiji te napake ni, saj naj bi se, e preden je bila ustvarjena Zemlja, med Marsom in Jupitrom nahajal planet Tiamat (imenovan tudi Maldek), ki je bil v celoti prekrit z vodo. Voda je bistveni pogoj za razvoj ivljenja. Tiamat je enski element (tudi ime je ensko), element vode in ivljenja. Planet, iz katerega je nastala Zemlja (ve o tem v nadaljevanju), je bil med razvojem naega osonja ob trku z velikim nebesnim telesom unien, njegove vode pa so obdarile tevilne planete in asteroide, zato prav po zaslugi Tiamat v naem osonju voda nikakor ni redek pojav. Astronomska znanost e ni korigirala nekaterih teorij, ki nasprotujejo kasneje ugotovljenim dejstvom, rezultatom raziskovanja vesolja z umetnimi sateliti. Ne zna pojasniti nekaterih eksotinosti v naem sonnem sistemu, retrogradnega gibanja ali nagnjenosti nekaterih nebesnih teles, nastanka Meseca itd. Vzemimo primer orbite Plutona njena ekscentrinost (17 stopinj) je tolikna, da ima obliko elipse. Pluton je tako edini planet, ki prehaja skozi orbito nekega drugega planeta, Neptuna. Teava je tudi z Mesecem; kot je ugotovljeno, je struktura kamnin Meseca bistveno drugana od strukture Zemljinih, zato teorija o skupnem izvoru ni verjetna. A druge razlage e ni. Mesec je utrpel tevilne trke, a ne vemo, s im in kdaj. Sumerci so na vsa ta vpraanja odgovorili precej prepriljivo, eprav niso poznali astronomskih teleskopov in instrumentov. A njihovo znanje oitno ni zraslo na njihovem zelniku. Sumerski zapisi navajajo, da je Nibirujeva eliptina tirnica okoli Sonca zelo razpotegnjena in sega na svoji najoddaljeneji toki dale za Pluton, medtem ko je Soncu najblija tik za asteroidnim pasom (pas planetoidov med tirnicama Marsa in Jupitra). Pri Sitchinu beremo, da se matini planet Anunakkov v nae osonje vraa v enakomernih asovnih razmikih, in sicer vsakih 3600 let. Z Zemlje ga tako reko ni mogoe videti, dokler se nam dovolj ne priblia. Nibiru nam je bil nazadnje najblije okoli leta 1600 pr. n. t., torej ni teko izraunati, da ga bomo sorazmerno hitro spet videli (in obutili!). Ta planet je neko s svojim gravitacijskim uinkom dodobra zmeal tirnice blinjih planetov in asteroidov. O posledicah naslednjega prihoda v zvezi z zloglasnim letom 2012 je bilo v zadnjem asu sliati marsikaj. V sumerskih besedilih je omenjeno, da bo Nibiru ob naslednjem prihodu med drugim spremenil smer vrtenja Zemlje. 137
ESTO POGLAVJE
Zaradi zelo razpotegnjene orbite je Nibiru kot veliko nebesno plovilo, s katerega je ob prehajanju poleg posameznih ozvezdij mono opazovanje precejnjega dela vesolja oziroma nebesnega dogajanja. Ko se Nibiru vsakih 3600 let vrne v nae osonje, je preskok z njega na Zemljo razmeroma preprost podvig. Navduenje za opazovanje neba, skupaj z bogatim astronomskim znanjem, so Nefili prenesli tudi na Sumerce. ivljenjska doba Anunakkov je v primerjavi z nao prava venost: en krog okoli Sonca, torej eno njihovo leto, teje 3600 zemeljskih let (!). V nekaj deset njihovih letih na Zemlji minejo cela geoloka obdobja. Temu primeren je tudi njihov spomin in aktivna doba. eprav svoje dolgoivosti niso eleli vcepiti loveku, je Adam kljub temu ivel 930 let. Nartov, ki trajajo nekaj deset tiso let, torej prilekom z Nibiruja ni teko uresniiti.
Nastanek sveta skozi sumerska oala

Vedno sem si elel dognati, kako je nastal svet planet, na katerem ivimo. Sveto pismo o tem pove nekaj besed, a Sumerci so o tem zapisali cel roman. V nasprotju s svetopisemsko Genezo zgodbe ne zaenjajo s stvarjenjem Zemlje, temve razloijo nastanek celotnega sonnega sistema. Danes obstaja veliko literature, ki primerja mezopotamska besedila s svetopisemskimi zgodbami. V nasprotju s tevilnimi nejasnostmi v Svetem pismu je teh v sumerskih besedilih mnogo manj. Razlage, ki nebesna telesa obravnavajo kot iva bitja, so tu precej natanne in se spuajo celo v takne podrobnosti, kot so ustva posameznih akterjev. Takna obravnava marsikomu danes ni ve tuja, saj je jasno, da se za kompleksno stvaritvijo, kot je planet, mnogo kompleksnejo kot lovek, skrivajo duhovne ravni, ki jih e ne poznamo in ne razumemo. Temelji vsega, kar obstaja, so duhovne in ne materialne narave. Ob pogledu na nebesna telesa kot na bitja z doloenimi lastnostmi postanejo fizikalni vplivi odsev ustvenih odnosov med posameznimi udeleenci. Taken pogled prinese pestrost in globino, ki je tuja opazovalcem, vajenim le medsebojnega delovanja fizikalnih sil in geometrijskih razmerij. Seveda pa gre morda vasih tudi za kako pretiravanje, ki sodi v domeno loveke domiljije. Sumersko/babilonsko boanstvo svojega posla stvarjenja ni konalo v estih dneh, pa pa je popisano na estih glinenih ploah, imenovanih 138
Enuma Elish. Popisana razlaga nastanka sveta (naega sonnega sistema) se zdi precej prepriljiva, v podrobnostih izdelana in postree s podrobnostmi, ki jih bo znanost morda e razkrila. Sumerska zgodba o nastanku planeta Zemlja posega na sam zaetek asa v obdobje stvarjenja naega sonnega sistema. Sprva sta obstajala mati in oe, Sonce (AP.SU, tj. ta, ki obstaja od zaetka) in mati Tiamat (tj. tvorka ivljenja), ki sta rodila ostale planete. Sonce je spremljal e Merkur (MUM.MU, tj. tisti, ki je rojen), njegov glasnik. Tej trojici sta se najprej pridruila Mars in Venera (bogova Lahmu in Lahamu), nato Saturn in Jupiter (bogova AN.SHAR in KI.SHAR) ter naposled e tretji par, Uran in Neptun. Nazadnje se je vsem pridruil e Pluton (GAGA), ki je bil povezan s Saturnom. O Zemlji in Mesecu takrat ni bilo ne duha ne sluha. Nastala mlada druina se je ves as prepirala, orbite novih planetov so bile nestabilne, prilo je do medsebojnega ogroanja. V zgodbo se je nato vkljuil prilek, omenjeni planet Nibiru (ali Marduk), ki so ga blie k Soncu pritegnili Neptun ter nato e Jupiter in Saturn. Sooen z monimi gravitacijskimi vplivi je Nibiru ob tem rodil svoje tiri satelite in zatem e tri. Njegova orbita se je usmerila naravnost proti Tiamat. Med njima se je zael boj, ki je dodobra spremenil kozmologijo naega sonnega sistema. Mona gravitacija je najprej iz Tiamat iztrgala materijo, ki se je oblikovala v enajst Tiamatinih satelitov, med katerimi je bil najmoneji satelit Kingu. V naslednji fazi je prilo do obrauna med Tiamat in Nibirujem. Sprva so s Tiamat trili Nibirujevi sateliti in ji zadali hude rane. A boj se je zakljuil ele ob naslednjem prihodu Nibiruja (peto dejanje bitke) v bliino Sonca, ko se je zaletel v Tiamat in jo razklal na dva dela. Eden od njiju je postal planet Zemlja, ki je bil vren v novo orbito, drugega pa je Nibiru ob naslednjem obhodu razbil na kose in ustvaril pas asteroidov. Tiamatin nekdanji glavni satelit, Kingu, je postal Zemljin satelit Mesec, ostali sateliti pa so se razprili in postali kometi. Zemeljska skorja skorja razpolovljene Tiamat je zaradi monega trka utrpela razlino hude pokodbe in je posledino, v obmoju Tihega oceana (mesto preloma), bistveno mlaja kot drugod. Sitchin pie, da geoloke raziskave potrjujejo veliko razliko v starosti kontinentalne in oceanske skorje. Za znanost je sumerska zgodba o genezi pravljica. A za zdaj znanstvene teorije, ki bi ustrezneje pojasnjevala kopico kozminih neznank in sedanjih nesmiselnosti, ni.
139
ESTO POGLAVJE
Stvarjenje skozi navedke Svetega pisma in Sumercev

Kako si razlagati svetopisemske stihe o Genezi z dananjim razumevanjem tehninih monosti? Precej drugae kot doslej oziroma podobno razlagi sumerskih zapisov. Stvarjenje, sedemdnevni proces, kakrnega popisuje Sveto pismo, naj bi po sumerskih navedbah izvedli nezemljani (Nefili) s planeta Nibiru, le da nikakor ni trajalo le sedem dni. Oglejmo si ta proces z dananjim znanjem o vesolju, kot tehnologi, ki bi eleli neki zanimiv planet, ki postopoma postaja ugoden za ivljenje, usposobiti za bivanje. Danes poznamo tehnologije, s katerimi bi na primernem planetu pospeili naravne procese in nanj delovali tako, da bi se bivanjski parametri pribliali tistim na Zemlji. Potem ko je dobila konno obliko, je Zemlja postala area krogla aktivnih vulkanov. Njeno nebo so napolnjevali para in oblaki. Ko se je skozi tisoletja temperatura spuala, so se para in megle pretvarjale v vodo in na povrini planeta ustvarjale morja. Zatem je nastopil cikel faz ohlajanja in segrevanja, ledenih in toplih dob. Naposled je bila, po eni od ledenih dob, primerna za posege, s katerimi je bilo mogoe razvoj bistveno pospeiti. Zaetni korak pri kultiviranju planeta je seveda pozorno opazovanje; tu se najbolj izkaejo umetni sateliti. Potem pa je mogoe z doloenimi posegi sproiti procese, ki omogoijo preoblikovanje povrja, izboljanje ozraja, ureditev vodotokov itd. Pomemben vpliv ima naselitev ivljenja sprva zagotovitev rastlinja in planktona, ki zagotovi poveanje vsebnosti kisika in veliko drugih uinkov. Sledi naselitev posameznih vrst zahtevnejega ivljenja v morju in zatem tudi na kopnem. Pri tem gre za preudarno rpanje iz kozmine semenske banke; uporabijo se primerne rastline in ivali z drugih svetov, ki lahko uspevajo tudi v novem okolju. S tem se preskoijo cele razvojne stopnje in zagotovi veja raznolikost flore in favne. Iz sumerskih zapisov je razbrati, da je ivljenje na Zemlji vzklilo iz ivljenja na Dvanajstem planetu; zato je tudi evolucija na Zemlji morala potekati podobno kot tam. Brez dvoma je prihajalo do mutacij, variacij, pospeenja ali upoasnitev, ki so bile posledica razlinih lokalnih razmer. Toda ista genska koda, ista kemija ivljenja, ki jo najdemo v vseh rastlinah in ivalih na Zemlji, je morala voditi razvoj oblik ivljenja na Zemlji v isti smeri kot na Dvanajstem planetu.
140
Podvig, ki so se ga na Zemlji lotili Nefili, je trajal eone. Sveto pismo navaja, da se je proces zgodil v estih dneh, kar je seveda nesmisel. Gre za neustrezen prevod vsak dan stvarjenja je predstavljal dobo (geoloko obdobje), ki je v resnici lahko trajala ve deset tiso let. Prva svetopisemska knjiga (hebrejsko besedilo) Geneza se zane z besedami: V zaetku je Elohim ustvaril nebo in zemljo. In zemlja je bila pusta in prazna, in tema je bila nad breznom, in duh Elohima je plaval nad vodami. Elohim, kot razlaga Sitchin, pomeni v hebrejini tiste, ki so prili na Zemljo torej mnoico bogov. Izraza nebo in zemlja se nanaata na ozraje in kopno na planetu, ki so ga Elohim ustrezno priredili svojim potrebam. Duh Elohima, ki je plaval nad vodami si lahko razlagamo, s tem da so sateliti Nefilov opazovali dogajanje. Svetloba je bila dobra bi lahko pomenilo, da arenja ni bilo preve. Ko je debel sloj oblakov izginil, se je pokazalo jasno nebo in je bilo mogoe govoriti o pravem dnevu in noi. Stvarjenje kopnega je bilo verjetno posledica umetnih podmorskih eksplozij, ki so dvignile morsko dno, na novo ustvarjenemu kopnu pa so nato gospodarili naravni procesi, in tako so nastale gore in doline. Svoj oblikovalski dele so prispevali e ledeniki in veliki vodotoki. Zemlja poene travo in zelenjavo, ki rodi seme verjetno zadeva prvo sejanje in sajenje (prinesenega) rastlinja, kar je na planetu ustvarilo prvo rastlinsko ivljenje in planet ozelenilo, obenem pa mono povealo koliino kisika v ozraju. Bras je bilo pred tem treba opraviti udomaitev bakterij in mikroorganizmov na planetu. Vsi ti procesi so seveda potekali zelo poasi, a Nefilom tiso let ne pomeni kaj dosti.
Kultiviranje planeta Zemlja

Svetopisemski stih V zaetku je bila beseda, kot pravi Sitchin, lahko razumemo kot Anujev ukaz, da se zane kultiviranje Zemlje. Glavni bog Anu je ostal na nebu in spremljal dogajanje. Babilonska razliica epa o stvarjenju pojasnjuje, da se je vrhovni bog Anu odloil, da bo na planet poslal svoja sinova. Po sumerskem izroilu je 141
ESTO POGLAVJE
za vladarja planeta Zemlja doloil svojega sina Enlila, drugi sin, bog EA oziroma Enki pa je dobil oblast nad globinami/vodami. Poleg bogov Enlila in Enkija je pomembno vlogo v celotni zgodbi odigrala tudi boginja Ninhursag/Ninti. Kljub njihovemu boanskemu znaaju so v epu obravnavani kot fizine osebe. Zemlja ni bila predvidena kot kratkotrajna baza za raziskovanje, temve naj bi postala stalen dom dale od doma. Podvig naj bi se zael pred kakimi 450.000 leti, ob koncu ledene dobe, ko je bila priblino tretjina zemeljske povrine e pod ledom. Tehnologija Nefilov je e takrat omogoala vesoljska potovanja, kultiviranje planetov, genski ineniring in podobno. Enki je na obmoju sedanje Mezopotamije, pod goro Ararat in med rekama Evfrat in Tigris, kjer so tudi nahajalia nafte (energetski viri), s petdesetimi sodelavci postavil prvi tabor, ki ga je imenoval E.R.I.D.U, kar pomeni dom v daljavi. Ime se je prijelo celotnega planeta in se sasoma spremenilo v Erde, Earth, Erthe. Kadar svoj planet tako imenujemo, nevede obujamo spomin na to prvo naselje na Zemlji. Drugo sumersko ime za Zemljo je bilo KI. Ime EN.KI je pomenilo gospodar Zemlje. Skozi tisoletja se je spremenil v GI ali GE in to naj bi bil izvor kasnejega grkega imena Gea. Prvo skrb kolonizatorjev so predstavljali plitva jezera in vodna movirja, ienje majhnih rek in dejanja, ki naj bi omogoila plovnost, izsuevanje, isto, pitno vodo in namakanje. Enki in njegova prva skupina Nefilov je opravila teko pionirsko delo pri pripravi osnovnih pogojev za bivanje na planetu in ureditev razmer do te mere, da je bilo mono normalno ivljenje. Potem pa je, po osmih sarih ali 28.800 letih (en sar traja 3600 let), stopil na prizorie pravi nosilec misije na Zemlji Enlil, ki je sestopil na Zemljo takoj, ko je Enki zanj zgradil posebno naselje ali bazo z imenom Larsa. To je bil zaetek nove faze, v kateri je bilo na Zemljo prepeljanih ve sodelavcev, orodja in opreme. Druga faza je omogoila uresniitev pomembne naloge: pridobivanja zlata. To kovino so Nefili potrebovali za reevanje ogroenega ozraja matinega planeta. Zato so v predelih dananje Afrike odprli rudnike, v katerih so njihovi rojaki kopali zlato rudo. Delo je bilo teko in neprijetno in ni potekalo brez pritob. Enlil je imel veliko dela. Postavil je mesto Nippur, kontrolno sredie misije in komunikacijski center, ki so ga branili s stranim orojem. Nippur je bil kraj, kjer so se izgovarjale besede (kaj bi to bilo drugega 142
kot ukazi, zapovedi): ko je Enlil tako zapovedal, se je proti nebu vzpelo tisto, kar sije kot nebeka raketa. Mesto, kjer so se bogovi dvigovali v nebo, je bil Sippar (Cape Kennedy Nefilov), pod poveljstvom Poglavarja orlov, amaa. Pred vesoljnim potopom v Mezopotamiji je bilo v celoti zgrajenih sedem mest Nefilov. Razporeditev mest in objektov ter njihova umestitev v konfiguracijo terena z goro Ararat in rekama Evfrat in Tigris je bila takna, da se je bilo pilotom in astronavtom zelo preprosto usmerjati. Oprema za komuniciranje je bila prenosljiva, v velikih kovkih, ki so imeli vgrajen vir energije. Ena taknih naprav je bila kasneje tudi skrinja zaveze. Poleg tega so uporabljali tudi visoke antenske stolpe, ki jih je videti na marsikateri sumerski sliki. V mezopotamski niini je bilo treba postaviti umetne platforme, na katerih je bilo mogoe namestiti opremo, povezano z vesoljem. Besedila in slikovni prikazi kaejo, da se je njihova velikost gibala od majhnih poljskih kolib do kasnejih stopniastih piramidastih zgradb, na katere se je bilo mogoe povzpeti po stopnicah do gornje ploadi. Na vrhnji ploadi takne zgradbe, ki je bila orientirana natanno po straneh neba, sta bila zgrajena bivalie za boga in prostor, kjer sta bila nameena njegova ptica in oroje. Z dananjega stalia idealne ploadi za helikopterje ali vesoljska plovila! Od prvega obiska Nefilov na Zemlju do potopa je minilo sto dvajset sar ali 432.000 let, v katerih se je na Zemlji zamenjalo deset vladarjev, kot poroa kronist Berossus.
Zamisel o delavcu in sluabniku

Kot reeno, naj bi bil eden pomembnih vzgibov Nefilov za prihod na Zemljo kopanje zlata in temu sorodnih redkih kovin, npr. platine, kobalta in radioaktivnega urana. Arheologi in antropologi so v juni Afriki nali dokaze, da se je rudarska tehnologija uporabljala e kakih sto tiso let pred naim tetjem. Kmalu po vzpostavitvi naselij na Zemlji je tevilo Anunakkov (ti so nekakna nija kasta Nefilov) naraslo na eststo nekaj sto jih je dobilo nehvaleno rudarsko nalogo. Delo v rudnikih zlata, ki so ga opravljali Anunakki, je bilo teko in naporno. Dolgo so prenaali napore in muke rudarjenja, nazadnje pa so se uprli. Razmiljujo o izhodu iz zagate, so se domislili reitve: treba je 143
ESTO POGLAVJE
ustvariti pomonika, sluabnika, ki bi prevzel vsa naporna dela in strebo svojim gospodarjem. Zamisel o pripravi novega delavca je naletela na veliko navduenje. Tako je nastal nart za stvaritev Adama. Poloaj in namen tega bitja nazorno kae naziv, ki so mu ga dodelili Sumerci in Akadani: bil je lulu amelu (primitivni delavec), avilum (teak), torej sluga bogov. Te so v davnih asih nazivali z izrazi: Gospod, Kralj, Vladar, Gospodar. Odnos med bogovi in sluabniki je bil jasno izraen. Stari svetopisemski lovek ni astil svojega boga; on je zanj predvsem delal. V tistem obdobju zemeljske zgodovine je obstajal lovenjak (hominid, homo) kot proizvod evolucije, a ta ni bil dovolj spreten in tudi ne dovolj inteligenten za namene gospodarjev. Potrebovali so monega, pametnega in ubogljivega delavca z dovolj domiljije in razumevanja, ki bi bil ve orodij, ki bi mu bila zaupana. Za taken razvoj v skladu z evolucijskim drevesom bi homo potreboval e kak milijon let. Postopek udomaevanja, vzgajanja in izbora bi terjal preve asa, Nefili pa so ga potrebovali takoj. V oeh arheologov je bil razvoj lovenjaka od homo erectusa (pokonnega loveka) do homo sapiensa (razumnega loveka) tako bliskovit, da ga evolucija ne more pojasniti (gledano v kategoriji milijonov let, potrebnih za taken proces). Tudi dokazov o zgodnejih stopnjah razvoja, ki bi odraale postopno spremembo od homo erectusa, niso nali. Darwinova teorija naravnih vrst ne omenja zunanjih posegov v proces naravnega razvoja. Oitna razlika med hominidom rodu homo in homo sapiensom bi arheologe morala napeljati k zakljuku, da je slednji proizvod nekega nepriakovanega, revolucionarnega dogodka. Nepojasnjeno se je pojavil pred kakimi tristo tiso leti, torej kak milijon let prezgodaj. A to razmiljanje je doslej naletelo na gluha uesa. Nefili, ki so prili na Zemljo, da bi osnovali kolonije, so ustvarili posebno obliko suenjstva: ne s sunji, ki bi jih pripeljali z drugega sveta ali celine, temve s primitivnim delavcem, ki so ga oblikovali sami. Upor Anunakkov je pripeljal do stvarjenja loveka.
O stvariteljih in Adamu iz epruvete

Sumerci so Adamovo stvarjenje natanko popisali. Velike dele besedil so nato povzeli tudi tvorci Svetega pisma.
144
Beseda adam se ne nanaa na doloeno posamino osebo, temve pomeni zemljan, saj adamah pomeni zemlja. Obenem beseda dam pomeni kri, torej je ime Adam, zemljan iz krvi, res posreeno izbrana beseda. V Svetem pismu Elohim izjavi: Ustvarimo loveka po nai podobi. Ustvarimo? H komu se je obraal Bog, e je edinstven, en sam? Po nai podobi? Kdo so bili oni, po katerih zunanjosti in duhu je bilo treba ustvariti loveka? Kako lahko Bog, ki naj ne bi imel fizinega telesa in tudi ne enakovrednih sodelavcev, izjavi kaj takega? Geneza tega ne pojasnjuje, v sumerskem izvirniku pa ni dvoma: pod izrazom Bog je treba razumeti skupino Nefilov. Da Bog ne more nastopati v ednini, se pokae tudi kasneje, ko sta Adam in Eva jedla plodove z drevesa spoznanja. Elohim je izrekel opozorilo nekim neimenovanim osebam: Poglejte, lovek je postal kot eden izmed nas in pozna dobro in zlo. Kot reeno, je hebrejski izraz Elohim, ki so ga prevajali kot Bog, treba razumeti v pomenu boanstva. Boga starodavnih Judov je bilo mogoe videti iz oi v oi, lahko ste ga sliali in se pogovarjali z njim. Imel je glavo, trup, roke in noge kot ljudje. A vrnimo se spet k sumerskim zapisom. Komu je bila zaupana naloga stvarjenja loveka? Komu drugemu kot nefilskemu bogu Enkiju, ki je bil prvi znanstvenik in raziskovalec, ter njegovi sestri in sodelavki, medicinski sestri Ninhursag (Ninti). Iz sumerskih stihov je razbrati, da je takrat, ko mu je bil predlog posredovan, Enki e vedel, kako bo nalogo izpeljal. Dejal je, da ta (lovenjak) e obstaja, nanj je treba le postaviti sliko boga. In je dal natanna navodila, kje ga je treba iskati: v bliini tedanjih rudnikov, v dananjem Zimbabveju. Postopek genske manipulacije nam je danes razumljiv. Vzeli so jajne celice pri enskem primerku lovenjaka in genski material (spermo in kri) mokega pripadnika Anunakkov. Z ustrezno gensko manipulacijo so izvedli postopek priprave jajeca (lahko bi rekli, da je Adam prvi lovek iz epruvete!), pri emer je igrala pomembno vlogo tudi boanska kri. Oplojeno in gensko spremenjeno jajece je bilo treba vsaditi v maternico boginje rojevanja. Ta ni bila nihe drug kot Ninti, boginja medicine, ki je s tem postala prva loveka mati. Pri razvoju obetavnega hibrida ni lo brez teav; Ninti in Enki sta ob tem pridelala vrsto pokodovanih, iznakaenih, bolnih in prizadetih primerkov. Adam tudi nikakor ni bil edini tip hibrida, ki bi bil za Nefile zanimiv kot primeren sluabnik delavec. Podroje genskih manipulacij je bilo Nefilom posebno zanimivo in raznoliko in ustvarili so kopico kombi145
ESTO POGLAVJE
nacij. Tudi poskusov pri krianju ivali s lovekom je bilo za dolg seznam; ustvarjenih je bilo cel kup himer, ivali s lovekimi deli, od konjev, bikov ali levov s loveko glavo (sfinga!), ljudi s krili, ve okoninami itd., pa tudi drugih, manj posreenih kombinacij. Prikazi teh udnih bitij na starodavnih upodobitvah nikakor niso le prazna domiljija, temve predstavljajo upodobitve konkretnih bitij iz biolokih laboratorijev. Novo bitje, ki ga je Enki imenoval Adapa, je Sveto pismo poimenovalo Adam, nai uenjaki pa homo sapiens. e po zunanjosti je bilo mnogo bolj podobno bogovom kot opicam in imelo je gladko telo brez dlak, popolnoma razlino od zaraenega loveka opice. Ko se je pokazalo, da Adam ustreza priakovanjem, so ga uporabili kot genski model ali kalup za pripravo dvojnikov (klonov), ti pa niso bili le moki, temve obeh spolov. Adam ni bil ustvarjen le en sam. Kot pri vsakem resnem eksperimentu je bilo ustvarjenih ve vzporednih primerkov menda je bilo ustvarjenih po sedem, obeh spolov. Za vsak par je veljala ista omejitev kot za vse hibride: bil je neploden, torej brez monosti za naravno nadaljevanje vrste. Sitchin nam prek sumerskih besedil in z dobrim poznavanjem sumerskega jezika pomaga razvozlati tudi svetopisemsko uganko o stvaritvi Eve iz Adamovega rebra. Marsikatera sumerska beseda ima ve pomenov; to velja tudi za besedo TI, ki pomeni rebro, pa tudi ivljenje. Tako je ime NIN.TI pomenilo gospodarica ivljenja, v primeru Adamovo rebro pa je v resnici lo za Adamovo ivljenje oziroma neko sestavino tega. e razumemo stvar v tem kontekstu, postane povsem smiselna: genski material Eve je nastal z modifikacijo genskega materiala Adamovega ivljenja. Eva ni nastala iz Adamovega rebra, temve iz Adamove ivljenjske sri. Podobna zadrega kot z Adamovim rebrom se pojavlja tudi v zvezi z izrazom prah ali glina, iz katere naj bi po svetopisemski razliici nastal Adam. Sitchin razlaga, da gre tudi tu za problem prevoda: sumerska beseda bos (bisa, besa) ima ve pomenov, in sicer glina, blato in jajce. Izmed trojice teh pomenov je edini ustrezen jajce, se pravi loveko jajece. Pravilna trditev bi se torej glasila, da je bil Adam ustvarjen iz jajeca, kar je dananjemu loveku povsem razumljivo.
146
Uganka Eve in prepovedan sad

Svetopisemski izraz Eden je beseda mezopotamskega izvora in izhaja iz akadskega edinu, ki pomeni dolina. Sumersko ime za prebivalie bogov, E.DIN, je pomenilo dom pravinih, ki se zdi kar posreeno izbrano. Potem ko je svetopisemski Bog oziroma bogovi v sumerskih izvirnikih ustvaril loveka, je zasadil vrt in dodelil loveku vlogo njegovega skrbnika. Edenski vrt je bil botanini vrt in laboratorij za gojenje rastlinja in ivalstva, ki je bil predviden, da se v naslednji fazi raziri po vsem planetu. Tudi Sveto pismo potrjuje, da sta bila Adam in Eva, ko sta bila e v raju, brez potomstva. Od Boga sta se razlikovala (vsaj) po ravni inteligence in predvsem po tem, da nista bila nesmrtna. Bog jima je postavil eno samo omejitev: prepovedal jima je jesti od drevesa spoznanja. Kaj je bilo drevo spoznanja, je zamotana uganka, ob kateri si razlagalci e zdaj lomijo zobe. Pozornost vzbudi dejstvo, da sta po zauitem sadeu spoznanja ugotovila, da sta gola, in se skrila. Spoznanje je v njiju torej povzroilo sram ob razkazovanju golote ali, verjetneje, ob razkazovanju spolovil. Da je beseda spoznati v Svetem pismu morda povezana s spolnim spoznanjem in spolnim stikom, zaslutimo tudi ob stihih: Adam je spoznal svojo eno Evo [ki mu je bila e dolgo poznana]. Spoela je in rodila Kajna. Kaj se je torej zares zgodilo? Znanje, ki sta ga Adam in Eva dobila s t. i. prepovedanim sadom, je omogoilo pridobitev lastnih potomcev nadaljevanje rodu. To je seveda zahtevalo spolno razlikovanje, diferenciacijo (tudi funkcionalno, ne le fizioloko), kar je prineslo zavedanje druganosti lastnega spola in s tem sram. Na genski ravni pa je to prineslo takno uskladitev genskih dejavnikov, da je bila oploditev mona in da se je plod lahko razvil v Evinem telesu. To je pri razmnoevanju prineslo velik napredek: boanske matere niso bile ve potrebne. lovek je s tem izgubil omejitev hibridov, tj. neplodnost, in postal samostojno, polnovredno bitje, sposobno naravnega naina ivljenja, kamor sodi tudi zagotovitev lastnih potomcev. A ne le to: z znanjem, ki ga je bila delena Eva, je postala bolj podobna boanskim materam. lovek je tako postal spolno zdruljiv tudi z bogovi; ti so si odtlej lahko jemali loveke ene za svoje druice in z njimi imeli otroke. Z razvozlanjem uganke iz edenskaga vrta se tako v povsem v novi lui pokaejo nekateri pomembni svetopisemski navedki. Naj obnovim nekatera z njimi povezana spoznanja: 147
ESTO POGLAVJE
v ozadju skunjave Adama in Eve je bila nesmrtnost, a ne v pomenu, da bi veno ivela, temve v smislu, da bi mogla imeti lastne potomce (in po njih veno iveti); vse do uivanja prepovedanega sadu sta bila nesposobna zaploditi potomce. e z omenjenim grehom ne bi dosegla omenjene nesmrtnosti, bi lo za nesmiselno dejanje, kajti tudi po njem sta ostala umrljiva; v raju Adam in Eva nista bila srameljiva; razumljivo, ele prepovedani sad je omogoil zavedanje lastne spolne druganosti; otroke naj bi Eva odtlej rojevala v mukah. To izjavo sprejmemo drugae, e vemo, da dotlej sploh ni rojevala, saj za to ni imela znanja; Adam naj bi po izgonu iz raja v potu svojega obraza prideloval svoj kruh; e pomislimo, da v laboratorijskem okolju (raju) ni bilo teko preiveti, je bilo potem, ko je bil poslan v irni svet in rudnike ter bil povsem odvisen od svojih sposobnosti, vse kaj drugega.
Postopek stvaritve Eve je torej imel vsaj dve stopnji: prva manipulacija (ko je bila izvedena manipulacija z rebrom) ni zadevala celovite priprave novega enskega bitja, saj je bila takrat neplodna; potrebna je bila e korekcija prvoustvarjene Eve, da bi lahko postala tudi Adamova druica. Drugi popravek je bil izveden po zauitju prepovedanega sadu. Sitchin namiguje, da verjetno predstavlja odpravo imunskega odziva zavraanja Adamove sperme. S tem je Eva prejela sposobnost spoetja z Adamom in rojevanja otrok. Ta sposobnost je najverjetneje tisto svetopisemsko znanje, ki ga je prejela ob pridobitvi spoznanja. S tem je Adam, kot se je izrazil Elohim, postal kot eden izmed nas, ni pa prejel neesa, za kar so si prizadevali mnogi kasneji loveki vladarji: dolgoivosti Anunakkov ali celo nesmrtnosti. Seveda ne nesmrtnosti fizinega telesa ni. Odprto ostane e pomembno vpraanje: Kdo je Evo nagovoril? Kdo je bila kaa, ki je zapeljala Evo? To je moral biti nekdo z dovolj znanja, da je bil sposoben kljubovati bogovom; bi to lahko bil kdo drug kot eden od njih? Sitchin znova razvozla uganko: v hebrejskem jeziku izraz za kao63 nahash pomeni tudi tistega, ki pozna skrivnosti. In tako so morda prevajalci (najverjetneje zavestno) ubrali pot prikrivanja pravega pomena izraza, ki pa ni ostal skrit tistim, ki so poznali klju (pravi pomen besede). e nekoliko pomislimo: kdo razen Enkija bi imel veji interes, da svojo vrhunsko stvaritev loveka dodela do te mere, da bi bil sposoben naravnega razmnoevanja in bi odpadlo trpljenje boginj ivljenja iz vrst 148
Anunakkov, ki so bile potrebne za (umetno) rojevanje ljudi? Sitchin razlaga, da kaa, ki je zapeljala Evo, ni nihe drug kot Enki; kaa je simbol, ki simbolizira skrivno znanje. Vse skupaj je zgodbica, ki je omogoila vpeljavo novega dramatinega elementa boanskega nasprotja (dobro in slabo, dobri in slabi bog, Bog in Satan). Ta element je zelo pomemben, saj je odloilna komponenta religije. To prvo slabo dejanje, izvirni greh, ima v Svetem pismu takojnje posledice in drastien ukrep, ki daje peat celotni kranski religiji: izgon iz raja, e ob rojstvu pridobljena grenost vseh lovekih bitij. Simbol prepletenih ka na mo spominja na DNK-strukturo, to pa je nekaj, kar je bistveno v eni najpomembnejih tehnologij Nefilov v genskem inenirstvu. Dejstvo, da je kaa postala simbol medicine in zdravilstva, se ob tem zdi razumljivo. Enki je kot glavni znanstvenik in inenir v zgodbi o Adamu imel skrivno znanje. Ni udnega, da so mu dodelili tudi naziv, ki je sicer zelo pogosto uporabljen na ikonografiji starih narodov. Kaa simbolizira skrivno znanje v rokah vladajoih.
Noe in vesoljni potop

Izkazalo se je, da so ljudje zelo plodna bitja; hitro so se namnoili do te mere, da so postali za gospodarje nevarni. Nerodno je bilo tudi to, da se niso ravnali v skladu s priakovanji gospodarjev; njihove spolne navade so bile takne, da je bilo treba ukrepati. Nefili so sprva poskuali probleme reevati lokalno z unienjem nekaterih mest (taken primer sta Sodoma in Gomora), a teav ni bilo konca. Zato so se odloili, da bodo dopustili unienje celotne populacije. To nehvaleno delo je namesto njih opravila kar narava sama vnovien prihod planeta Nibiru je namre na Zemlji povzroil pravo razdejanje in sproil orjaki plimni val, ki je zalil vse nije predele kopnega in preoblikoval povrje Zemlje. Dogodek, ki se je zgodil pred priblino 13.500 leti, se je v Sveto pismo zapisal kot vesoljni potop. Nefili, kot pravijo sumerske ploice, so se dogovorili, da lovetva pred katastrofo ne bodo reevali in tudi ne opozorili nanjo. Zaobljuba molenosti je zavezovala tudi Adamovega oeta Adama, Enkija, a ta je, oitno zelo navezan na svojo stvaritev, v Noetovi prisotnosti izza zaslona govoril sam s seboj in temu posredno namignil, kaj se pripravlja in kako naj rei, kar se reiti da. Noe se je jadrno lotil gradnje barke, ki najverjetneje, kot zakljuuje Sitchin, ni bila navadna ladja, temve podmornica. Vpraljiv je tudi podatek, ali je na ladjo res vkrcal par posameznih ivali in rastlin, ali pa je lo le za semensko in celino banko; v tem primeru je bila potrebna 149
ESTO POGLAVJE
povsem drugana asistenca Enkija, seveda tudi koliina potrebnega prostora na barki. Ko so vesoljska plovila Nefilov, ki so se reevali pred katastrofo, ob vzletu povzroila tru, je bil to Noetu znak, da mora zapreti vrata in se pripraviti na plovbo. Tudi Nefili so bili v veliki stiski, ko so iz vesoljskih plovil kar sto petdeset dni opazovali divje poplavne vode, ki so se dvigovale in nato prav toliko asa tudi spuale. Povodenj je uniila ve deset tiso let njihovega dela, in ne vedo, da je Enki ravnal v nasprotju z navodili, so priakovali, da bo treba vse delo opraviti znova. Kako so bili veseli, ko so videli, da se je po umiku voda na kopnem izkrcala peica ljudi in ivali! Spoznali so, da je Enki ravnal modro, sicer bi bil ogroen njihov obstoj; preiveli so zanje predstavljali ne le potrebno delovno silo, temve so zagotavljali tudi hrano. Odtlej niso ve izgubljali asa. Na vije leeih predelih, kjer se je voda najhitreje umaknila, so zaeli z intenzivnim poljedelstvom in ivinorejo, zatem pa so se postopoma pomikali v niine. Nauili so ljudi vsega potrebnega za hiter razvoj drube in jim izroili tevilne napredne civilizacijske pridobitve. Ob naravnem razvojnem ciklu drube bi ljudje za dosego izhodine civilizacijske ravni potrebovali deset tisoe let. Tako so ez no zrasla prva mesta, med katerimi je bil Babilon eno najbolj cvetoih in naprednih.
Dopolnjeni mozaik
Zgodba, ki se nam izrisuje skozi sumerska besedila, je presenetljivo trdna, smiselna in razumljiva. Na mah se razjasnijo tevilna vpraanja, ob katerih si znanost (na videz) lomi zobe, jasne postanejo podrobnosti, ki se sicer zdijo nepovezane in nesmiselne. Ko z dananjim tehnolokim znanjem pogledamo na to zgodbo, lahko ugotovimo, da bi jo nemara lahko kmalu ponovili, s to razliko, da bi kot bogovi na kakem planetu nastopili mi, Zemljani. Vem, da popolne slike ni mogoe uzreti le z enega zornega kota, zato tudi sumerske resnice ne jemljem za suho zlato. Pogled na celoto, ki se nam z njo odstira, je resda veliko bolji kot doslej, e vedno pa je mestoma pomanjkljiv. Za razjasnitev preostalih sivih lis potrebujemo dodatne informacije64, ki jih je mogoe izluiti s primerjavo razlinih virov.65 Pozornemu bralcu Sitchinovih del se odpira nekaj vpraanj, ki ostajajo brez odgovora. Na primer vpraanje palete lovekih ras (rdee, rne in 150
rumene rase). Sumerski zapisi ne navajajo kakih drugih nezemeljskih ras na planetu in podatkov, da bi se poleg njih e kdo drug razen njih ukvarjal s pripravo hibridov. Razumljivo je, da Nefili niso imeli interesa, da bi v zgodbo vpletali informacije o tekmecih o drugih rasah, s katerimi so tekmovali in se bojevali za prevlado. To daje vtis, da konkurence ni bilo. A to je najbr dale od resnice. Opirajo se na druge vire (Zgodovina galaksije, Osmanagi, Tsarion) je na Zemlji delovalo trinajst razlinih vrst nezemeljskih bitij, pri emer so Anunakki ena od najnaprednejih vej plazilske rase. Na drugih koncih sveta so potekale soasne zgodovinske zgodbe z drugimi bogovi, pri emer so drug drugemu hodili v zelje. Takno verzijo koncepta, ki se opira na dokument Zgodovina galaksije in e nekatere, bomo obdelali v naslednjem poglavju. Ali je zgodbo s sumerskih ploic mogoe potrditi s kakimi znanstvenimi argumenti iz novejega asa? Sitchin navaja, da so v preteklih desetletjih, ko so znanstvene raziskave na podroju genetike dosegle e zavidljivo raven, analizirali genske zapise vejega tevila Zemljanov, kar je privedlo do zanimivih odkritij. Menda je bilo ugotovljeno, da vsa ljudstva sveta izhajajo iz ene pradavne Eve, ki je ivela v juni Afriki pred 180.000 do 300.000 leti. Ta podatek govori v prid Sitchinovi razlagi. Nadalje je pomembna ugotovitev, da je v vseh ivih bitjih na Zemlji prisoten le en tip genskega zapisa: v prav vseh bitjih najdemo isto DNK, sestavljeno iz istih tirih nukleotidov. Ni manj pomembno ni dejstvo, da imajo kljuno vlogo v razvoju biolokih ivljenjskih oblik na Zemlji doloeni kemini elementi, ki so v okolju prisotni le v neznatnih koliinah, medtem ko elementi kot krom ali nikelj, ki jih je v izobilju, igrajo zanemarljivo vlogo. Nekateri raziskovalci (Crick in Orgel) so razburkali javnost z izjavo, da se prvotni organizmi niso nakljuno pojavili na planetu, temve so bili na Zemljo prineseni namerno. S tem pritrjujejo Sitchinu: semena ivljenja so posejala na Zemljo inteligentna bitja z drugih planetov. Ob poglabljanju v Sitchinov zgodovinski koncept se mi je odprlo pomembno vpraanje, ki ga, kolikor vem, avtor ne razisti v zadostni meri: vpraanje Satana. Videli smo, da je v vlogi kae, ki naj bi zapeljala Evo, najbr nastopil kar Enki in s tem izkazal nasprotovanje volji veine bogov. Iz sumerskih besedil je jasno razbrati, da so med bratoma Enkijem in Enlilom, Anujevim prvorojencem, obstajala tekmovalnost in nasprotja, ki so se nadaljevala tudi pri njunih potomcih (Marduk, Enkijev sin, je nazadnje izel kot zmagovalec, ki si je, kot zasledimo, privoil ponarediti nekatere zgodovinske zapise). utiti je namige, da se je v vrstah bogov pojavila polarizacija in delitev na liberalne progresiste, ki so si v ekspanzionistini 151
ESTO POGLAVJE
politiki privoili veliko svobode, in previdne radikalce, ki so se ustraili nevarnosti nove rase in njenih groenj. Verjetno je v vrstah slednjih nastala pobuda za unienje lovetva ob potopu, pa tudi druge trde pobude, ki so bile lovetvu nenaklonjene. Morda je Satan ali Lucifer najviji predstavnik prav te skupine. Razumljivo je, da znanost ne more potrditi resninosti sumerskih navedb. To bi pomenilo priznati, da smo ljudje hibridi, krianci z visokointeligentnimi nezemljani. Ker je znanost tako kot tudi drugi vzvodi oblasti in moi, na primer mediji, izobraevalni sistemi itd. v rokah prav teh (nezemeljskih) elit, bi to pomenilo njihovo samorazkritje. Razline zarotnike zgodbe,66 ki so vzniknile v zadnjem asu, se udovito vkljuujejo v nastajajoi mozaik. Sive lise druga za drugo izginjajo. Kdo drug naj bi imel na Zemlji veji interes za svetovno nadvlado kot tisti, ki so ustvarili loveka? Anunakki, Nefili, Elohimi, reptili in pripadniki kraljevskih dinastij (o katerih govori npr. David Icke) to so razlina imena pripadnikov iste elite (nekdanjih bogov), ki so glavni igralci na svetovnem odru. O njihovih izvrilnih organih, ki vodijo in nadzorujejo vso globalno politiko, bomo govorili v naslednjih poglavjih. e ste doslej ob omembi njihovih imen zamahnili z roko, pomislite znova. Vloeni so bili ogromni napori, da ljudje ne bi spoznali svojega resninega izvora in svojih potencialov, saj bi se ob tem poloaj elit v ozadju lahko resno zamajal. Politika v ozadju globalnega svetovnega dogajanja,67 ki ji sledijo tako reko vse vlade, je transparentna: njen namen je ohranjanje mnoic v strahu, zmanjevanje tevilnosti prebivalstva, zaviranje lovekovega duhovnega razvoja, unievanje okolja itd. Dobrodolo je vse, kar prinaa lovetvu tegobe, saj mora to posledino usmerjati napor v lastno preivetje. Bolj ko so zaposleni z lovljenjem lastnega repa, bolj so oblastniki brezskrbni in lae uresniujejo svoje narte. A vsaka pesem se naposled izpoje.
Konkretizirani in abstraktni Bog ter lovek

To poglavje elim dopolniti e z nekaterimi, zame zelo pomembnimi spoznanji. Sumerska besedila govorijo o bogovih in ne o Bogu. Izraz Anunakki dobesedno pomeni tisti, ki so prili z neba na Zemljo. V izvirniku imamo torej mnoinsko obliko, ki se nanaa na skupino bitij in ne na posamezno abstraktno entiteto, Boga. Tudi iz tevilnih drugih izroil denimo grkega razberemo, da ta bitja z bojimi lastnostmi obvladujejo 152
tudi doloeni povsem loveki nagoni in celo hibe; podvreni so ustvom, medsebojnim sporom in tekmovalnosti, podlegajo skunjavam, obujejo s lovekimi enami itd. Zdruujejo torej dve naravi boansko in loveko. To je znailno za prvotno pojmovanje bogov, ki se je ohranilo tudi v zgodnjih civilizacijah (egipanski, grki itd.). Sveto pismo je tisto, ki je iz bogov naredilo enega Boga in s prikritjem njegove loveke plati ustvarilo vtis o nadnaravni entiteti, ki s lovekom nima ni skupnega. Zakaj se je, zgodovinsko gledano, to moralo zgoditi, mi je razumljivo: poganski panteizem, ki je vodil v tekmovanje med bogovi in slabljenje njihove veljave, je bilo treba zamenjati s predstavo o enem Bogu, v katerem se zdruijo vse lastnosti in se poveejo v eno, najvijo (edino) avtoriteto. Iz sumerskih besedil izhaja spoznanje, zdaj e ve kot uvodoma izraena domneva, da bogovi ne predstavljajo neke nadnaravne, imaginarne entitete, temve konkretna, fizina bitja, ki so jih tedanja ljudstva zaradi njihove tehnoloke superiornosti krstila za bogove. Erich von Dniken je imel prav. Bogovi so bili astronavti. al mu tega pred desetletji ni uspelo dovolj prepriljivo dokazati. Loiti moramo torej med konkretiziranim Bogom oziroma bogovi, ki so nas obiskali v preteklosti ter vplivali na razvoj loveka in civilizacije, ter tisto abstraktno entiteto, prav tako imenovano Bog, ki naj bi bil stvarnik vsega in v katerem se skriva tudi nae pravo duhovno bistvo, imenovano boji duh, ki ga zautimo, ko se obrnemo navznoter. Poenostavljeno bi lahko rekli, da gre za dve entiteti za fizinega Boga in za abstraktnega, duhovnega Boga. Oba se med seboj bistveno razlikujeta, pa vendar smo ju zdruili v eno. To je po svoje sicer smiselno; lovek je fizino in duhovno bitje in brez dvoma tudi Nefili. Ko govorim o Nefilih, se zavedam, da niso abstraktne entitete z nadnaravnimi lastnostmi, pa pa bitja, podobna ljudem, v katerih ivi ista duhovna esenca, isti boji duh. Stara zaveza pri omenjanju Boga ne meri na duhovnega Boga, ki naj bi nas povezal z duo ali boansko iskro v nas. Obravnava predvsem odnos med tvorcem in stvaritvijo. Toda to se je z Novo zavezo in nastopom Jezusa Kristusa bistveno spremenilo. Pozornemu oesu ne more uiti, da se znaaj Boga v Stari in Novi zavezi razlikuje. Zastavilo se mi je e dodatno vpraanje: ali so tvorci Adama ustvarili tudi njegovo duo?
153
ESTO POGLAVJE
Hebrejski izraz, ki se obiajno prevaja kot dua, je nephesh, neulovljiv duh, ki oivlja ivo bitje in v trenutku smrti zapusti telo. V prvih petih knjigah Stare zaveze se omenja opomin pred prelivanjem loveke krvi in uivanjem krvi ivali, kajti kri je nephesh. Svetopisemska Geneza tako izenauje nephesh (duh, duo) in kri. To stalie se mi ne zdi ustrezno. Kako so na duo gledali Sumerci iz Sitchinovih besedil, nisem mogel zadovoljivo razbrati. A zdi se, da so Sumerci verjeli, da so boansko duo v novo telo prinesli s krvjo, prisotno v genskem postopku. Moje razmiljanje je naslednje: ivljenja tako kot energije ni mogoe ustvariti. Dua si kot izvorna ivljenjska bit sama izbere primerno telo. Iz obeh trditev sledi, da due Nefili niso mogli ustvariti. ivljenje ni entiteta, ki bi jo bilo mogoe ustvariti s e tako zapleteno mehanino ali gensko manipulacijo. Tudi predstava, da je bilo Adamovo telo ustvarjeno iz ni, ne dri. e smo natanni: tisto, kar pojmujemo kot stvaritev Adamovega telesa, je le korekcija pojavnosti praloveka oziroma drastina izboljava njegovih lastnosti, tako da je postal primeren tudi za zahtevneje due. Ezoteriki pravijo takole: nesnovna dua si eli izkusiti telesne senzacije v materialnem svetu, zato vstopi v fizino telo, ki si ga izbere. Razviteje due si izberejo popolneja telesa. S svojo svobodno voljo si je moja dua torej izbrala poslanstvo v lovekem in ne nefilskem telesu. e ve, zakaj. To poglavje je za vsakogar, ki ga duhovno ozadje stvari ne zanima toliko, eno najzanimivejih, saj daje zelo prepriljivo razlago zgodovinskega dogajanja na naem planetu. Pa vendar ob tem dobi zelo pomemben uvid: med Bogom, ki naj bi ustvaril loveka, in lovekom ni bistvene razlike. Pravzaprav je razlika v embalai. To je zelo pomembno spoznanje. To napeljuje k zavedanju lastne boanskosti. Kar je tudi namen te knjige. V naslednjem poglavju boste spoznali, kako mi je z dodatnimi informacijami, ki zgodbo mono popestrijo in poglobijo, uspelo poustvariti, rekonstruirati zgodovino sveta. Sitchinova zgodba je sicer zelo privlana, a je posneta z eno samo kamero. Tukaj bomo vpeljali e druge kamere. Tako prikazani zgodovinski mozaik nam bo razkril pomembne novosti, ki prispevajo k spoznanju sebe.
154
7. poglavje
POSKUS REKONSTRUKCIJE ZGODOVINE PLANETA ZEMLJA
Zgodba sumerskih ploic je name napravila globok vtis in mi razjasnila marsikatero uganko. Vendar v mojem poskusu, da bi pripravil verodostojno rekonstrukcijo zgodovine sveta in lovetva, ni mogla sluiti kot najbolj zaupanja vreden koncept, kajti primerjava z drugimi besedili je pokazala, da je tevilo igralcev v njej premajhno. Po drugih virih tevilo nezemeljskih ras, ki so pomembno sooblikovale zgodovino naega planeta skozi eone, ni tako majhno. V nobenem viru mi ni uspelo najti zgodovinskega koncepta, ki bi zgodovino od najstarejih do sodobnih asov prikazal celovito, skladno in razumljivo. Rekonstrukcijo sem zato gradil na treh skupinah virov, omenjenih v petem poglavju, v besedilu Kako do pravih informacij. Pri obravnavi najstarejega dela zgodovine sem se v veliki meri opiral na besedilo Zgodovina galaksije neznanega avtorja (ali avtorjev, v nadaljevanju ga imenujem kar vir), pri obravnavi mlaje zgodovine pa sem najve rpal iz del Davida Icka, Semirja Osmanagia, Vladimirja Istarhova in nekaterih spletnih virov. Tako izpeljani poskus rekonstrukcije svetovne zgodovine, ki predstavlja verjetneji zgodovinski mozaik, zagotovo ni popoln, a je po mojem preprianju dokaj dober pribliek resnici. Zgodba v nadaljevanju je mestoma precej razburljiva ali celo okantna. Morda se ti bo ob branju tega poglavja in tudi naslednjega utrnila misel, da elim z nizanjem razburljivih primerov zgodovinskih manipulacij in prevar ustvarjati ozraje strahu in nezaupanja ali iskati krivce za vse tegobe na tem svetu. Nikakor nisem eden tistih, ki si hoejo s kritiziranjem in blatenjem drugih kovati svoj moralni kapital ter graditi svoj ugled in presti. Prav nasprotno. Moj namen je podati informacije, ki omogoajo dopolnitev in uravnoteenje zdaj zelo nepopolne slike o stvarnosti ter odkriti dejstva, ki so bila tako dolgo prikrita, da morajo naposled bruhniti na plano. Vse na videz zarotniko obnaanje in izkorievalska dejanja malotevilnih elit gledam v lui razvoja zavesti ali due na temelju osnovnega naela svobodne volje. Vsa dejanja so s stalia vesolja ali Stvarnika legitimna. Vendar 155
SEDMO POGLAVJE
napredek kot izmenjava skrajnih dejanj prinaa trpljenje, za razliko od prepoznavanja takih neuravnoteenih dejanj, usmerjenih v izkuanje ivljenja skozi skrajnosti, in sprejemanja stvarnosti, kakrna je. Vse zgodovinske zgodbe so v temelju enake: gre za prevlado moi nad ibkostjo, nadvlado monejih nad ibkejimi. Razlike so le v metodah izkorianja. Smisel evolucije je duhovni napredek, ta pa se udejanja skozi izkustva, ki tvorijo zgodovinsko dogajanje. Preprian sem, da ni najpomembneje posamezno izkustvo, pa naj gre za nadmo ali nemono podrejenost; pomembna so duhovna spoznanja, ki jih udeleenci ob tem pridobijo kot posledico teh izkustev. Ta pa so najpogosteje na strani zatiranih veja. Bistveni element nadvlade je prikrivanje pravih, potenih informacij in vsiljevanje omejenih predstav. Kar je zgrajeno na lai, onemogoa napredek, ker zavija v temo. Danes smo bolj kot kdaj prej potrebni svetlobe. V nadaljevanju opisujem zgodbo, doslej poznano le malotevilnim, ki mestoma navdaja s tesnobo. A to je le ena plat zgodbe tista, ki so nam jo dosledno prikrivali. Vsako dejanje, tudi na pogled slabo, pa ima tudi svojo dobro plat, ki jo pogosto spregledamo. Dosei Resnico in s tem resnien napredek je mono le ob sprejemu ve skrajnih plati. Taken pristop je pogoj za pridobitev irine, globine in modrosti, ki je spremljevalka notranjega miru. Ko sem se v svojem duhovnem razvoju pomaknil blie k spoznanju svojega bistva o tem je govora v zadnjih poglavjih knjige , sta se moje razumevanje in odnos do celotne zgodovinske zgodbe bistveno spremenila. Kot bi na zgodovino pogledal z nove razsenosti. V zapisanem ni nikakrne zamere, obremenjenosti ali grenkobe; vse so le informacije, ki jih je treba pogledati z zrnom soli in si z njimi pomagati do boljega razumevanja sveta.
Zemlja kot poligon nezemljanov

Da bi jasneje razumel celotno zgodbo, je treba posei zelo dale v preteklost, prav do pojava loveka v fizini podobi. Zavedati se je treba dejstva, o katerem bo izrpneje govora v devetem poglavju knjige: lovek je zavest, ki se je spustila v materijo pred kakimi petimi milijardami let. Tisto, kar ustvari fizino bitje, je istenje duha z materijo. Identifikacija s snovnostjo se je skozi milijone let krepila, vse do stopnje, ko so tako uteleene due elele izkusiti celovitost fizinega obstoja in zato pozabile na svojo pravo, duhovno naravo. Ozvezdje Lira (Lyrae, z osrednjo zvezdo Vega) je, kot beremo v viru, rojstni kraj vseh humanoidnih, torej loveku 156
podobnih bitij v tej galaksiji. To so bila plavolasa ali rdeelasa bitja modrih ali zelenih oi. Istenje s telesom je bilo silno mono; v fizini svet so se tako vivela, da so postala njegovi ujetniki. Zelo inteligentna fizina bitja bi bilo v grobem mogoe razdeliti v dve skupini, in sicer loveku podobna bitja in plazilska bitja, podobna zelo razvitim plazilcem. Med slednjimi so najambiciozneji reptili iz ozvezdja Draco (Zmaj), ki so tudi najagresivneji. Hoteli so zagospodovati v vsem vesolju. (Izraz reptili uporabljam z malo in veliko zaetnico: reptili predstavljajo vse plazilske rase, Reptili pa njihovo najuspenejo raso pri podjarmljenju ostalih, Draco-reptile.) Vir navaja, da so Draco-bitja proizvod visokorazvitih bitij, ki se ne pojavljajo v fizini podobi. Obstaja sedem razlinih reptilskih vrst; vse so nespolne. Pri kreiranju teles teh bitij na etrski ravni so sodelovali vodilni tehnologi v galaksiji, bitja iz ozvezdja Sirij A. Da lahko delujejo v fizini stvarnosti, Draco-reptili potrebujejo loveko genetiko, ki so si jo sposodili od fizinih Lira-bitij. Poslani so bili v mnoge fizine svetove z namenom zavojevanja vseh humanoidov. Liri, ki so napad preiveli, so se razbeali po vesolju in naselili v obmoju ozvezdij in zvezd Orion, Tau-Ceti, Plejade, Prokion, Antares, Alfa Centauri, Arktur in drugih. V naem osonju so nekateri begunci kolonizirali planet Mars, ki je bil v oddaljeni preteklosti cveto planet, podoben dananji Zemlji. Zgodba o kolonizaciji Zemlje, ki je bila e pred 500.000 leti silno zanimiva za naselitev, je veliko bolj razgibana, kot bi si mislili. eprav se podatki iz razlinih virov nekoliko razlikujejo, je mogoe izluiti glavno sporoilo. Na planet je postal nekaken inkubator za bioloko eksperimentiranje. Ko je po eonih po umetni pospeitvi procesov sprva zelo vodnata Zemlja postala prijazna za bivanje, je bila njena povrina povsem drugana kot danes. Kot pravi vir, so celino Lemurijo kolonizirali Draco-reptili, ki so s seboj pripeljali svojo hrano dinozavre. Drugo celino, Atlantido, ki je segala od Karibskega otoja do Kanarskih otokov, pa so poselili Atlanti, ambiciozni humanoidi Liri, priseljeni z obmoja Plejad. Medsebojna nasprotja z Draco-reptili tudi po zaslugi hitrega mnoenja dinozavrov so kmalu privedla do vojne svetovnih razsenosti, tj. prve planetarne vojne, ki so jo vojskovali z naprednim orojem. V njo so se vpletli, vsak s svojim raunom, tudi drugi igralci. 157
SEDMO POGLAVJE
Da bi ustavili vojskovanje brez konca na Zemlji, se je na planetu Hatona sestal svet iz galaksije Andromeda. Sestanek je bil na nevtralnem terenu zunaj galaksije Mlena cesta, saj so bile v spor vpletene tevilne civilizacije iz nje. Naposled je prilo do sporazuma med reptilskimi kolonisti in nekaterimi lovekimi skupnostmi. Dogovor je bil doseen brez Anunakkireptilov iz originalnega Draco-imperija. Dogovor je doloal, da se na Zemlji ustvari nova loveka rasa, katere DNK bi bila sestavljena iz prispevkov vseh zainteresiranih strani, vkljuenih v mirovni proces. lo je za dvanajst humanoidnih (Lira genetika) in eno reptilsko (Draco) skupino genov. Razvoj novih hibridov, ki naj bi pripeljal do favorita, je potekal loeno. Med rasami, ki so se kasneje pomembneje angairale na naem planetu, so Anunakki, Aldebaranci, Arcturiji, Atlanti, Draco-reptili, Plejadani, Prokionci, Rigeljani, Tau-Cetiji, Zeta-Reticuliji, pripadniki dveh ras z obmoja Sirija A in B (videz pripadnikov teh ras nekaj avtorjev precej natanno opisuje). Za razvoj nove vrste je bilo odrejeno doloeno podroje na planetu: Kavkaz. Reptili so dogovor sprejeli pod pogojem, da je reptilsko telo osnova novemu bitju. Od tod v Svetem pismu misel: Napravimo loveka po svoji podobi. lovek je skupinski projekt nezemljanov. Za ustvarjanje nove rase iz nespolnih reptilskih teles je bilo treba genetiko razdvojiti na moke in enske komponente. Tu nastopi alegorina svetopisemska zgodba o Adamu in Evi. Stvarjenje Eve iz Adamovega rebra je zgodba o razdvajanju nespolnega reptilskega telesa na moko in ensko. Vsa loveka bitja na tem planetu imajo reptilsko DNK z reptilskimi posebnostmi. Zato loveki plod v maternici prehaja skozi reptilsko fazo razvoja, preden postane podoben loveku. V tisoletjih so bili ustvarjeni tevilni loveki prototipi. Od tod nenaden pojav razlinih ras in razline barve koe na Zemlji. Kako bi to pojasnil Darwin? Marsikateri prototip se ni posreil, in take skupnosti so uniili. Nekateri lovekovi predniki so se zato pojavili in takoj izginili; zaudeni arheologi, ki sledijo Darwinu, zato nikakor ne morejo sestaviti primerne zgodbe. Eden primerov mnoinega unienja, pri katerem je bilo uporabljeno jedrsko oroje, je omenjen v Svetem pismu v zgodbi o Sodomi in Gomori. Razlog? Preteno homoseksualna usmerjenost. Populacijo so sprva poskusili uniiti z vcepljanjem virusa, a ta se je izognil nadzoru in se zael iriti tudi zunaj predvidenih meja. V zgodnjih estdesetih letih prejnjega stoletja so Izraelci kopali v bliini nekdanje Sodome ter v staljenem kamenju nali koke lovekega tkiva in celic, v njih pa virus, ki jim ga je uspelo rekonstruirati in vcepiti v jedro ive celice. Virus, za katerega so dognali, da je umetno ustvarjen in deluje na lovekov imunski sistem, so imenovali AIDS. Kasneje je bil uporabljen, da bi zdesetkal rnce, al pa je nekoliko uel nadzoru. 158
Priprava skupnega hibrida je izzvenela kot kozmina ala, kajti vsaka skupina je vgradila v bitja genske sekvence, ki naj bi omogoile prevlado njene genetike, to pa je recept za veni konflikt. lovetvo je bilo s tem obsojeno na neprestane spopade in neprestan nadzor. Nobena skupina nikoli ne bo prevladala. Projekt je bil usojen na neuspeh, e preden je stekel. Afriane, zelo uspeno obliko hibridov, je ustvarjala le ena skupina, s planeta Nibiru ali Marduk. Spoznali smo jih v prejnjem poglavju kot Anunakke. Ta reptilska vrsta je veliko inteligentneja in lepa kor drugi Draco-reptili in tudi bolj podobna ljudem. Z ostalimi Draco-reptili je v sporu. Vsa humanoidna bitja so lirsko-reptilskega izvora, vendar so razlike med njimi precejnje. Vse hibridne rase so se razvijale sprva loeno, zatem pa se vse bolj prepletale med seboj. Vsaka skupina je doivela tudi fizino in kulturno poseganje drugih skupin. Ambiciozneje rase so se vtihotapile v druga okolja in poskuale speljati vodo na svoj mlin. Pri tem je bila zelo uspena le ena rasa: Draco-reptili.
Potop
Sobivanje na planetu je zaradi teenj po prevladi seveda znova privedlo do resnih nasprotij. Po viru so Atlanti na pritiske in agresivnost Reptilov odgovorili tako, da so prieli Lemurijo mono obstreljevati z elektromagnetnim orojem. To je povzroilo potop Lemurije v Pacifik. Od Lemurije so ostali le Havaji, del Kalifornije, Avstralija, Nova Zelandija, Junopacifiko otoje, Japonska, Filipini, Tajvan. Preiveli Reptili so odli na Venero, v dele srednje in june Amerike, v severno Indijo ali pod povrje planeta. Podzemlje je postalo osrednje bivalie preivelih Reptilov. Tu so zgradili velika podzemna mesta. Ti dogodki so botrovali legendam o peklu in demonih, ki ivijo v ognju v srediu planeta. Zgradili so transportni sistem, podoben podzemni eleznici, s katerim lahko v nekaj urah doseejo poljubno mesto na planetu. Ustvarili so slovita podzemna mesta Akadijo, Agarto, Hiperboreo, ambalo, mitska mesta, opevana v ezoterinih besedilih, ki jih raziskovalci e vedno iejo. Vsa ta mesta so zgrajena ob notranjem zidu zemeljske skorje, ki se dotika votle notranjosti. Prav ste prebrali. Veliko je namigov, da je Zemlja votla,70 tako kot tudi drugi planeti. Tudi ta informacija je ena najbolje varovanih skrivnosti. A o tem na drugem mestu. 159
SEDMO POGLAVJE
Reptilska vrsta Anunakki, ki je ustvarila rnce, je ena od ras, ki ivijo v podzemlju. Obstoj podzemnih bivali oblasti dosledno prikrivajo. Toda spisek podzemnih mest je dolg. Najve jih je v ZDA na obmoju drav Arizona, Utah, Kolorado in Nova Mehika, kjer so tudi najvaneje baze. Sprejmejo tudi po ve deset tiso prebivalcev. Med najbolj poznane baze sodi npr. baza Dulce v Novi Mehiki. Osmanagi omenja, da je v ZDA vsaj 35 podzemnih baz, od tega pet skupnih z Zemljani. Navaja natanne podatke o tevilu osebja, dejavnosti, ki tam poteka, opremi itd. Ve kot trideset jih je v Turiji v bliini Derinkuya. O njih poroa ve avtorjev. Vir navaja, da so imeli Atlanti po umiku Reptilov z zemeljskega povrja nekaj asa proste roke pri razvoju lovetva. Na preostanku Zemlje so napravili kolonije in postavljali loveke vladarje. K sodelovanju so pozvali raso z obmoja Sirij A zvezde, ki pa je ves as igrala dvojno vlogo. Pregnali so Anunakke (kreatorje rne rase) in prevzeli njihove sluge rnce. Ustvarili so nova hibridna bitja za kopno in morje (Merfolk meanica lovek-delfin; morske deklice?). Delfine so pripeljali iz galaksije Andromeda. Reptili pod povrjem seveda niso mirovali, njihova ivahna dejavnost pa je Atlante mono skrbela. Pod povrje zemlje so zopet usmerili mone laserske in EM impulze, da bi jih uniili, to pa je v nekaj tisoletjih oslabilo skorjo planeta do te mere, da je naposled prilo do razpada in potopa Atlantide. Iz morja gleda le e nekaj vije leeih predelov celine, med drugim najviji vrh Pico Alto na Azorih. Atlantske civilizacije je bilo konec. Miselne vzorce Atlantov sta e bolj zajela strah in negotovost. rni magi so prevzeli mesta znanstvenikov in religioznih vodij. Katastrofalni dogodek, ki se je zgodil pred priblino 13.500 leti, Sveto pismo imenuje vesoljni potop. Dosegel je ogromne razsenosti in sproil usodne posledice, denimo premik zemeljske osi in spremembe magnetizma. Peici Atlantov se je pred propadom uspelo preseliti na druge celine v Egipt, Peru, Juno Ameriko, zahodno Evropo, kjer so odloilno vplivali na nastanek novih civilizacij in njihove kulture. Kmalu po vesoljnem potopu so se bliskovito pojavile sumerska in egipanska civilizacija ter civilizacija v dolini Inda. Ta nagel razvoj je bil zasluga bele arijske rase, ki se je s kavkakega gorovja in Blinjega vzhoda razirila po svetu in iz ni dvignila ljudstva na zavidljivo civilizacijsko raven. Izraz arijski se nanaa na belo raso. Predstavljal naj bi hibride z meanico krvnih skupin, ki so jih z genskimi manipulacijami ustvarili Anunakki. Glavno sredie plazilsko-arijskih druin in sredie tako imenovanega 160
Babilonskega bratstva je postalo mesto Babilon, eno prvih cvetoih mest v popotopni eri. David Icke pie, da je bil utemeljitelj Babilona kralj Nimrod, ki je vladal skupaj s svojo eno Semiramis. Nimroda simbolino upodabljajo kot ribo, Semiramis pa kot ribo in goloba. Nimrod in Semiramis sta pripadala reptilskim rodbinam, znanih tudi pod imenom Titani (zaradi svoje velikosti). Titani so nasledniki Noeta, ki je bil krianec med bogom in lovekom (po Henokovi knjigi). Bil je skrajno bele koe. Nimrod je bil predstavljen v dvojni vlogi: kot bog oe in kot sin Nin. Nin, sin boginje Semiramis, imenovan tudi Tamuz, naj bi bil razpet z jagnjem pod nogami in puen v votlini. Ko so kamen izpred votline po treh dneh umaknili, njegovega telesa ni bilo ve (enaka zgodba kot pri Jezusu, le mnogo stareja!). Tema mo-ena-sin, povezana z Nimrodom, se je v egipanski kulturi razvila v mitologijo Ozirisa, Izide in Horusa ter podobne mitologije v Aziji. Mnogo kasneje je to postala zgodba o Joefu, Mariji in Jezusu. Dan aenja Tamuza 23. maj je postal kranski praznik, in sicer aenje sv. Janeza. Kranski pape e vedno nosi mitro (stoasto kapo) v obliki ribje glave, ki predstavlja Nimroda. Babilonski miti in simbolizem so del temelja vseh velikih religij, posebno kranstva.
Nart globalnega gospostva

Katastrofa, ki jo je povzroil vesoljni potop, je odprla nove monosti za vpletanje drugih nezemeljskih civilizacij, ki so sodelovale v projektu lovek. Rasa z obmoja Sirija A je sodelovala pri gradnji stare egipanske kulture. Simbol Sirija je znak ank, ki so ga prevzeli tudi Egipani. Nezemljani z obmoja Tau-Ceti so organizirali slovansko kulturo. Rigeljani so poskrbeli za ljudstva na Kitajskem in Blinjem vzhodu. Medtem so tudi Reptili prepoznali prilonost in jo izkoristili. V podzemnih mestih v globinah Zemlje so se reorganizirali in napravili nart za popoln prevzem nadzora na povrini. Ustvarili so hibride z meanico njihovih genov in genov ljudi na povrini ter z njimi prodrli na vsa strateko pomembna mesta v drugih civilizacijah in okoljih. loveku se zdi, da je teko uresniiti narte, ki trajajo dlje kot loveko ivljenje. A vije razvitim bitjem as ne predstavlja velike ovire. Po nartu za globalno gospostvo71 (v nadaljevanju ga bomo imenovali Nart), ki je nastal v glavah visokih sveenikov v prvem cvetoem mestu Babilonu, naj bi na planetu ustvarili imbolj enotno, posluno loveko populacijo, tako 161
SEDMO POGLAVJE
reko veliko ogrado pohlevnih ovic. V tisoletjih naj bi se iz sprva raztresenih skupin, rodov in narodov najprej oblikovale skupnosti in drave, skozi proces zdruevanja imperiji in velike zdrube drav, ki bi se naposled zlile v eno globalno dravo z eno vlado, eno vojsko in enim ljudstvom. To je nart za ustanovitev ene same svetovne drave, ki jo omenjajo kot novi svetovni red. To se je v govorih visokih politikov in dravnikov zaelo omenjati po letu 1940. O tem sta v zadnjem asu govorila oba predsednika iz dinastije Bush (oe in sin), lani administracije v EU, predsednik angleke vlade Brown itd. Ni udnega, da je new world order tudi ena najpomembnejih nalog predsednika Baracka Obame, kot je opozoril Henry Kisinger;72 svetovna gospodarska kriza pa velika prilonost za nov korak k njeni uresniitvi. Reptili v asu Lemurije in Atlantide ter kasneje, v asu majhne tevilnosti loveke populacije, niso skrivali svoje plazilske zunanjosti, kasneje pa je to postalo potrebno. Njihova zunanjost je ljudi odbijala. Kraljevska vrsta albinsko belih Reptilov, ki se nahaja na vrhu hierarhije, ima krila od tod upodabljanje v podobi zmajev in rogove od tod krona kot simbol rogov. Kraljevski vrsti sledijo po pomembnosti Reptili brez kril. Odbojno zunanjost Reptilov je bilo treba spremeniti, a ob tem obdrati primerno gensko strukturo. Uporabljeni so bili geni albinsko belih Draco-plazilcev. S pomojo genskih tehnologov z obmoja Sirija A je Reptilom uspelo ustvariti lovekega Reptila v razmerju 1 : 1, ki mu je bilo omogoeno menjati zunanjost.73 Pripadniki tega rodu, ki so ga pilili skozi ve generacij, se s preprostim koncentriranjem na genetiko lahko prelevijo iz Reptila v loveka in obratno. Ta reptilski hibrid je postal elita loveke kulture. Projekt je dobro uspel. Populacija Sumercev je bila izbrana kot pilotsko ljudstvo. Obstajala je le manja teava: e je reptilske genetike v posamezniku preve, je njegova levitev oteena in ohranjanje loveke oblike nemogoe. A to je mogoe popraviti z uivanjem lovekih substanc hormonov, mesa in krvi. Babilonski sveeniki so si jih zagotovili tako, da so pojedli del svoje obredne rtve, pa je tako iz besede za sveenika Cahna-Bal nastal izraz kanibal (lovek, ki uiva loveko meso). Rituali obrednega rtvovanja ljudi so postali del verskih obredov, torej aenja in pronje za milost Boga. Od tod loveke in ivalske rtve na oltarjih! V Katoliki cerkvi je kri obrednih rtev kasneje zamenjalo vino, meso pa je zamenjal kruh. Darovanje rtev za ista boanstva ostaja aktualno do dananjega dne. Da bi lae preli na obred rtvovanja ljudi, so najprej uzakonili rtvovanje svinj (svinje imajo meanico loveke in ivalske genetike; koo lahko presadimo loveku, srne zaklopke uporabimo namesto lovekih itd.), 162
genetiko hibrida pa prilagodili tako, da je uivanje svinjskega mesa ustvarilo eleni uinek. Jesti svinje je torej pomenilo neko vrsto kanibalizma, zato Judje svinjino zavraajo. Za ohranjanje elenih lastnosti in sposobnosti levitve mora biti zagotovljeno ohranjanje genskega razmerja; za pripadnike kraljevske krvne linije74 je negovanje krvnega porekla in skrb za njegovo istost nadvse pomembno. Vzdrujejo jo tako, da se kraljevska krvna linija krvno povezuje s svojimi blinjimi sorodniki poroke s sestrami e od faraonovih asov niso ni nenavadnega. Krvna istost kronanih glav je postala pravilo, nasledstvo na kraljevskih in drugih pomembnih poloajih pa je postalo krvno pogojeno.
Dirka za osvojitev sveta

Sumerci so predstavljali tip ljudstva, ki naj bi preplavilo svet. Sumerci so postali Sum-Arijci ali Arijci. Ime Arijci prihaja od fenianske besede arri, ki pomeni plemeniti. Ime Iran pomeni v prevodu zemlja Arijcev. Sumerski jezik, jezik bogov, je osnova veine svetovnih jezikov. Sumerci so oetje kultur minojske Krete, klasine Grije in rimske Italije. Tisoe let pred Kolumbom so tako v Evropo kot v Ameriko prenesli svoje gene in znanje. V Ameriki so mnogo kasneje priseljenci osupli ugotovili, da imajo ameriki domorodci enake verske zgodbe in mite kot oni. Beli reptilsko-arijski meanci so se po potopu spustili s kavkakega pogorja in planinskih predelov Irana in Kurdistana ter se naselili v Egiptu, Izraelu, Palestini ter na ozemlju dananjih Jordanije, Sirije, Iraka, Irana in Turije. Videti je, da od tod izvirajo vse velike svetovne religije. Vse poznajo isto zgodbo, a pod razlinimi imeni. Icke pie, da je ekspanzija Arijcev zaela kakih 3000 let pr. n. t. Ker so druge nezemeljske rase prav tako uresnievale svoje narte, so jih Arijci preprosto odrinili. Vojne med ljudstvi ali mesti so bile odraz teenj za prevlado. V asu osvajanja novih ozemelj so Arijci dobili razline nazive, na primer Hetiti in Feniani. Feniani predstavljajo tisto krvno linijo, ki je dobila veliko specializiranega znanja o pomorstvu. Vir pravi, da je lo pri tem rodu za potomce Atlantov, ki so jih gensko obdelali strokovnjaki s Sirija. S Feniani se je zael projekt zavojevanja deel preko morja. To je bil veliasten nart, ki je pospeil izvedbo Narta. Toda najsi je lo za narte Atlantov ali Anunakkov, vedno so se vmeali tudi Reptili. 163
SEDMO POGLAVJE
Feniani so se odpravili preko vseh morij v ve smeri; kolonizirali so dele Blinjega vzhoda, prodirali do skrajnega severa Evrope, na britansko otoje ter celo v severovzhodne dele Amerike, vse do Velikih jezer. V amerikih gozdovih je e vedno mogoe najti njihove rudnike in tablice z njihovo pisavo. Tisto skupino Arijcev, ki je potovala skozi (sedanjo) Madarsko in Avstrijo do Nemije in Francije, so Rimljani imenovali Galci, Grki pa Kelti. Skupina, ki je potovala na sever, je dobila ime Skiti; Rimljani so jo imenovali Sarmati in Germani. Angli in Sasi izhajajo iz istega izvora s obmoja Kavkaza, kjer jih poznamo pod imenom Hazari. Modrokrvni voditelji so se poasi in vztrajno selili v druge regije in povsod prevzemali nadzor. Iz kavkake regije so se selili proti zahodni Evropi in postali Vikingi, Franki in Tevtoni ter Rusi. Seveda je prilo do meanja z drugimi rasami nezemljanov (Antariji, Arcturiji, Tau-Cetiji, Atlanti itd.), ob katere so trili na posameznih predelih. Modrokrvni voditelji so se vtihotapili tudi v ljudstva Blinjega vzhoda Kanaance, Malahite in Kitite. Univerza Pavia v Italiji je v letu 2000 napravila gensko analizo evropskih mokih in ugotovila, da jih ima 80 % neposredno zvezo s srednjo Azijo, preostalih 20 % pa s srednjim vzhodom. To podpira teorijo, da so Sumerci odli v osrednjo Azijo ter se nato selili proti Evropi in Blinjemu vzhodu. V Evropi so modrokrvni prevzeli poloaje vladarjev v posameznih ljudstvih v vlogi kraljev in lanov kraljevskih druin. Metoda je bila preprosta in uinkovita: plemenitainjam kraljevske krvi so brez njihove vednosti skrivoma vsadili reptilski plod. Otrok je bil samodejno kandidat za najvije poloaje v kraljevini. Vsa noveja zgodovina je zgodovina prodiranja modrokrvnih v vse pore civiliziranega sveta. To jim je uspevalo na dva naina z religijo in vtihotapljanjem v kraljevske in druge dinastije ter druge vodilne kroge. Pri tem pa Reptili niso bili enotni; pogosto je en rod Reptilov deloval proti drugemu. Vir navaja, da tudi drugi nezemeljski osvajalci nisi stali kriem rok. Tau-Cetiji so se osredinili na Evropo od Srbije do Urala. Tu so z dodajanjem svoje DNK prvobitnim naseljencem ustvarili gensko osnovo slovanskih narodov. Rezultat je bil lovek moneje rasti, agresivneji, ki je imel rad hladneje podnebje. Geografske znailnosti tega dela planeta so podobne tistim na obmoju Tau-Ceti in v njihovi koloniji Epsilon Eradanus.
164
V osrednji Evropi so germanska plemena gensko manipulirali Aldebaranci. Ti so zelo militaristini, inteligentni in znanstveno usmerjeni. Skoraj dva tiso let so bili energetsko povezani z Germani in s telepatskim vplivom delovali na njihov nacionalni sentiment. Mnogi ljudje z aldebaransko frekvenco so pomeani s potomci Tau-Cetijev v slovanskih delih, posebno na Poljskem in v Rusiji. Hitler je to vedel. Zato jih je hotel pripojiti v imperij. Aldebaranci so se gensko meali tudi z Vikingi. Ti Nordijci so nasledili agresivne in militaristine tenje, ki so prisotne tudi v Nemcih. Vikingi so rovarili po Evropi, a niso premogli tehnologije, da bi obstali na oblasti. Skozi tisoletja so se meali ljudje razlinih ras in genetike. Ostalo je zelo malo istih ras. tevilne rase so podlegle reptilskemu vplivu. Vse kulture iz srednje in june Amerike uporabljajo kae in reptilske simbole. Tamkajnja ljudstva imajo zanimivo meanico lemursko-draco in atlantskoloveke genetike, pomeano s prokionsko DNK. Irci so bili v srednjem veku znani kot Egipani. Predpona mac pomeni sin od, Arabci pa za isti pojem uporabljajo bini. Arijci so se razselili tudi v Indijo na obmoje reke Ind, trili ob temnopolte Dravide, ki so bili reptilski ostanki iz Lemurije, ter jih pregnali v srednjo in juno Indijo. Ustvarili so hinduizem, hindujsko religijo, ki temelji na sedemstopenjski hierarhiji Reptilov; kastni sistem je neposredna odslikava reptilske delitve funkcij. Arijci, ki so zavladali v severni Indiji, pod Himalajo, so postali legendarni vladarji, rade. Ista rasa je ustvarila sanskrtski jezik ter zgodbe in legende hindujskih svetih spisov Ved. Indijske Vede so navdahnili Arijci. Iz Babilonske bratovine, ki se je zdruila z atlantsko-egiptovsko olo v Evropi, so nastali masoni.
Hebrejska zgodba
Hebrejci, Judje imajo med vsemi ljudstvi prav posebno mesto. Vir pravi, da je hebrejski projekt, ki je potekal v sodelovanju Reptilov in rase z obmoja Sirij A, nameraval vzpostaviti prototip kulture za prihodnji svet po okusu Reptilov. Za kaj taknega ni primernejega naina, kot je programiranje rase potujoih nomadov. Hebrejci so bili programirani, da s irjenjem religije po svetu vplivajo na vse druge kulture ter prek nje omogoijo irok nadzor nad prebivalstvom. Blinji vzhod je bil za obe omenjeni rasi zelo pomemben. 165
SEDMO POGLAVJE
Dananji Hebrejci nimajo nikakrne povezave z Blinjim vzhodom. Stari Hebrejci, ustvarjeni v genskem laboratoriju rase z obmoja Sirija A, so izumrli. Novi Hebrejci, ki so bili nato naseljeni v Palestino, imajo genetiko, ki je kombinacija genov Hebrejcev in Sumercev. Hebrejci niso bili Izraeliti ali idje; bili so ali vsaj njihovi ustanovitelji posveenci egipanskih ol misterijev! Zato se ni uditi, da je genski izvor hebrejske oziroma judovske rase nemogoe identificirati. Hebrejska religija, jezik in narod so se pojavili ele po tem, ko so posveenci egipanskih ol misterijev, kasneje poimenovani leviti, prevzeli znanje iz Egipta in si izmislili celotno zgodbo. Izrazi Hebrejec, hebrejsko in judaizem se ne nanaa na ljudstvo. Judovstvo je religija in ne narod. Celoten koncept judovskega naroda je lana zgodba, namenjena zavajanju. Vsi razen manjine, ki so jo ustvarili in naselili v Izraelu, imajo genske korenine iz june Rusije. Kljukast nos, ki naj bi bila judovska znailnost, je obeleje june Rusije in Kavkaza, ne Izraela. Poimenovanje Palestinec izvira od Philistine, kar pomeni Feniane. V obmorskih mestih Palestine je bila ustvarjena nova religija, osnovana na rtvovanju maevalnemu bogu, ki so ga imenovali Bog ali Elohim. Veina evropsko-amerikih Judov ima gensko povezavo s Hazari (reptilska krvna linija), ki so sprejeli judovsko religijo v letu 800 n. t., da bi se izognili katoliki vladavini v rimskem imperiju. Isti narod je kasneje napredoval proti severu in se naselil v predelih Rusije, Litvi in Estoniji, od tam pa se raziril v zahodno Evropo in naposled v Ameriko. Eni taknih krvnih linij pripada druina Rothschild. Hebrejski jezik je jezik bitij z obmoja Sirija A. Stari ljudje iz Palestine so govorili aramejino, jezik, iz katerega izhajajo arabina in drugi jeziki Blinjega vzhoda. Izvirna hebrejina je bila jezik, ki so ga uporabljali le duhovina in egipanski sveeniki. Glavni jezik v Egiptu je bil sicer koptski. Sveti jezik ol misterijev je bil ABR, ki je postal Ambres, in se je sasoma spremenil v Hebrew. V ozadju zgodbe o Abrahamu, ki je potoval iz mesta Ur v Kanaan, je zgodba o reptilskih hibridih, ki so zapustili sumersko ozemlje in kolonizirali druge dele srednje Azije in Blinjega vzhoda. Zgodba o Mojzesu, za katero kristjani menijo, da je ni enake pod soncem, je na las enaka sumerski zgodbi o kralju Sargonu starejem. Prava 166
zgodba o odhodu Hebrejcev iz Egipta, ki ga je vodil Mojzes, je naslednja: na otoku Santorin v vzhodnem Sredozemlju se je zgodila vulkanska eksplozija. Lava je stekla v morje, ki se je obarvalo rdee, in morje je tako dobilo svoje sedanje ime. Vulkanski pepel je vzrok legendi o veliki kugi v Egiptu, ki je povzroila mnoino smrt. Rdee morje se je razdelilo, ko se je morsko dno le za nekaj ur dvignilo nad povrino; v tem asu je bilo morje mogoe prekati po suhem, kar je izkoristil Mojzes, ki je od sirijskih nadzornikov iz Egipta dobil nalogo prepeljati izbrano gensko kreacijo v sinajsko puavo. Tam jim je bila dana Tora ali zapoved kot koda, pod katero bodo iveli. Iz puave ni od njih nihe priel iv so pa prili njihovi potomci. Pri pripravi novih Hebrejcev je bilo treba pripraviti novokodirane zakone. Dobili so jih prek komunikacijske naprave skrinje zaveze, prek katere so sveeniki lahko prejemali sporoila od boga. To je bil kovek z dolgimi nosili v templju kralja Salomona, ki so se ga lahko dotikali samo posveeni. Mojzes ni osebno ime, temve je obredni naziv, dan posveenec tajnega egiptovskega kulta piramide. Obredni naziv moshe pomeni tistega, ki je bil blagoslovljen s salom krokodila iz reke Nil. Obred je potekal v Egiptu v kraljevskem oddelku v veliki piramidi. Izraz mesija izhaja iz egipanske besede za krokodilje salo, ki je messeh. Za blagoslovitev s krokodiljim salom, pretvorjenim v olje, je bilo treba v telo vsrkati nespremenjeno reptilsko energijo. Mojzes kot vodja je bil primeren vodnik pri selitvi Hebrejcev preko Rdeega morja. Zgodba o Judih in Izraelitih, kakrno podaja Sveto pismo, je v veliki meri domiljija. Judovski narod velja med vsemi narodi sveta za nekaj posebnega, izbrano ljudstvo, kot ga imenuje Sveto pismo. Kot reeno, so bili Hebrejci (ki naj bi bili predniki Judov) ljudstvo, ki naj bi spremenilo svet. A to jim ni zagotavljalo nedotakljivosti ali zaite. Nasprotno. Judovsko ljudstvo, ki je bilo vso zgodovino le orodje za dosego Narta, je bilo izpostavljeno masovnemu genocidu, holokavstu. Malo narodov na svetu je bilo tako zlorabljeno kot Judje. Judje veljajo za narod brezsrnih bankirjev; pravijo, da drubo, v kateri ivijo, prej ali slej spravijo na berako palico. To naj bi jim uspevalo zaradi njihove brezsrnosti, ki je pogoj za uspeh pri izkorianju drugih. Judovski Talmud ui, da so vsi drugi razen Judov seveda neisti in na ravni ivali. Judovska vera je odlino orodje za pranje moganov in ustvarjanje miselnosti gospodarjev. Iz judovskega naroda izhajajo vsi pomembni finanniki 167
SEDMO POGLAVJE
in bankirji, judovska miselnost, podprta z judovsko religijo, pa omogoa igranje pomembnih vlog v nartih globalne elite. Po nekaterih virih ima judovski obiaj obrezovanja dekov osmi dan po rojstvu poseben pomen. S tem naj bi otroku prepreili razvoj srne akre, ki je odgovorna za ustveni razvoj otroka. Takni otroci naj bi zrasli v brezsrne ljudi. Da o selitvah Hebrejcev vemo zelo malo, dokazuje nekaj zanimivosti. V puavi drave Nova Mehika so nali star hebrejski denar. Izraze starega hebrejskega jezika najdemo v jezikih junoamerikih Indijancev. Hebrejski Talmud pie o podvodnih bazah, kamor naj bi neka siva bitja odpeljala hebrejske ljudi. Pie tudi o ogromnih bitjih v notranjosti planeta. Najdena so ogromna okostja, a nihe ne pozna prave razlage.
Rimski imperij in Emanuel

Po zatonu Babilona se je glavno oporie modrokrvnih preselilo v Trojo v Griji. Tu so Reptili pokvarili nart antarske rase za postavitev grke civilizacije. Grki so bili naravnani humano in so eleli razvijati kulturo, teava pa je bila v tem, da so bili precej homoseksualno usmerjeni, zato njihova tevilnost ni dovolj hitro naraala. Modrokrvnim pa je bil potreben globalni imperij, ki bi zdruil vse kulture, ki so jih eleli obvladati. Med vzpostavljanjem rimskega imperija, ki je nastajal pod Arkturiji (eksperiment z Etruani), so reptilsko-loveki hibridi iz grke Troje prispeli do Italije. Po trojanskih vojnah se je glavno oporie modrokrvnih spet preselilo, tokrat v sredie nastajajoega prvega velikega cesarstva, v Rim. To mesto je bilo zgrajeno kot novi Babilon, zato v njem kar mrgoli babilonskih simbolov. Rimska civilizacija je nadaljevala tam, kjer sta egipanska in grka obstali. Z reptilskim nainom razmiljanja so Rimljani eleli zavojevati ves svet. Moan imperij z dobro organizirano vojsko in dobrimi komunikacijami naj bi omogoil pokoritev velikih delov planeta in izkorianje podjarmljenih ljudstev. Rimski imperij je dobro izpolnil to nalogo in omogoil tudi uporabo uinkovitejih metod nadzora uma mnoic. Prva od teh metod je bila denar, ki so ga izumili Feniani. Denar, menjalna vrednost za blago, je bil ljudskim mnoicam postopoma vsiljen kot najvija vrednota, pomembneji celo od samega ivljenja. Denar je postal gmotni temelj civilizacije ter eden od glavnih stebrov izkorianja in nadzora. Sprva je bil konkreten, v obliki zlatnikov ali srebrnikov, kasneje 168
pa ga je zamenjal nivreden papir. Spodbudil je pohlep mnoic po bogastvu in sasoma je kopienje denarja postalo glavni cilj naporov lovetva. Potem ko se je rimska drava razglasila za Sveti rimski imperij, ustoliila kranstvo kot dravno religijo in postavila Vatikan v glavno mesto Rim, si je zadala cilj asimilirati vsa ljudstva. Priblino tristo let po naem tetju so modrokrvni e povsem nadzirali Rim in s tem ves civilizirani svet. Novo cesarstvo je za svoj nov simbol privzelo leva. Postal je simbol vseh modrokrvnih kraljevskih rodbin v Evropi in ZDA. V asu, ko se je reptilski vpliv veal, so Atlanti s pomojo rase Sirij A poskuali ponovno vzpostaviti Iirsko kulturo. Tako je nastal projekt Emanuel (Emanuel pomeni tisti z bojim znanjem). Njegovega vodjo, Emanuela, poznamo pod imenom Jezus Kristus. Mladi enski iz starega Izraela, Mariji, so vsadili od tod brezmadeno spoetje gensko posebej pripravljen plod z Lira-geni. Mladega Emanuela/Jezusa, ki se je rodil 20. marca leta est pred naim tetjem, so odpeljali v veliko piramido, kjer je dvajset let zbiral atlantsko-egiptovsko-lirska znanja in se uil kljubovanja reptilskim vplivom. Kot trdi vir, je Emanuel dobil nalogo zdruiti tri vrste lovekih rodov, ki so imeli najistejo Ari-genetiko (levje ljudi): Hebrejce, Germane in severne Indijce. Simbol vseh treh je lev. Vir tudi navaja, da je bil Emanuel (Jezus) poroen z Marijo Magdaleno in imel z njo troje otrok. Resnino zgodbo o njem so skrbno prikrili. Celoten scenarij krianja je bil laen. Jezusa so omamili, preden so ga dvignili na kri, nato pozdravili in prek Damaska poslali v Indijo, kjer je s sinom in materjo e dolgo ivel menda je doivel 117 let. Pokopali so ga v rinagarju v provinci Kamir, kjer je e danes njegov grob. Jezusovo uenje je ostalo javnosti prikrito. Marija Magdalena je z drugim Jezusovim bratom, Joefom iz Arimateje, ter otrokoma odla preko Sredozemlja v juno Francijo. Tudi tam se ni mogla izogniti reptilskemu nadzoru. Malokomu je znano, da je znana trdnjava Rene-le-chateau, ki jo povezujejo z mnogimi skrivnostmi kranstva, vhod v podzemne prostore Reptilov. Rod Magdalene se je meal z Meroveji in se preimenoval v Merovinge, iz teh so nastali katari, nato templjarji, naposled pa je rod preel med kraljevske druine, ki so globalna elita iluminatov. Izvirno besedilo Svetega pisma je bilo vekrat temeljito predelano, in sicer tako Stara kot Nova zaveza, da je lahko zadovoljilo ve ciljev: po nalogu rimskih oblasti je sluilo za vzgajanje v poninosti, podrejenosti in ustreljivosti ter je spremenilo pogled na Boga. Vir navaja, da je pri pripravi in predelavi besedil odloilno vlogo odigrala rimska druina Piso. Iz besedil 169
SEDMO POGLAVJE
so rtali vse, kar bi nas lahko vodilo k naemu pravemu, duhovnemu izvoru. Izbrisani so bili deli, povezani z reinkarnacijo, nezemljani, pravim izvorom Emanuela oziroma Jezusa, resnico o krianju. Rimljani so kot simbol kranstva izbrali kri, simbol muenja, med drugim tudi zato, ker je v stari hebrejini simbol za kri Tslav (latinsko esclavo, suenj).
Britanski imperij
Prvi veliki (rimski) imperij je kajpak moral propasti, da bi se na njegovih razvalinah lahko razvila e moneja dravna tvorba. Po padcu in poigu Rima, ki je kransko vero uveljavil kot najpomembnejo veroizpoved zahodnega sveta, se je sredie moi modrokrvnih preselilo na sever, na otok, ki so ga Reptili, kot pojasnjuje Icke, po svoji glavni boginji Barati poimenovali Baratanija oziroma kasneje Britanija. Njihovo glavno oporie v tej deeli, nova Troja so Rimljani kasneje poimenovali Londinium, dananji London. Britansko otoje je sredie planetarne energijske mree, zato je London sveto mesto in sredie babilonskega cesarstva, skupaj s Parizom in Vatikanom. Kmalu je postal sredie Velikega britanskega imperija, ki je zavojeval velik del planeta. To je postalo mogoe po tem, ko so pomoraki uradno odkrili Ameriko in je val selitev v novi svet omogoil pokoritev in unienje avtohtonih ljudstev Indijancev, Inkov, tevilnih afrikih in drugih plemen ter krajo naravnih bogastev v njihovih deelah. Ameriko je Kolumb seveda odkril le za nevedne mnoice, modrokrvni pa so jo poznali in imeli stike z njo e mnogo prej. Z rastjo imperija je bilo treba dopolnjevati tudi vodilno strukturo za upravljanje sveta. Rasla je postopoma in hierarhino, v obliki piramide z desetinami ravnmi, na katerih so posamezni redovi (viteki redi templjarji, malteki vitezi, jezuiti itd.), zdruenja in loe (prostozidarji, masoni itd.) ter posamezna drutva (Drutvo lobanje in kosti itd.) uresnievali isti program. Na samem vrhu piramide je najviji red iluminati (razsvetljeni), ki usmerja svojo politino voljo na nije ravni. Vse iluminatske druine so Draco-hibridi. Simbole iluminatov plamenico (Kip svobode!), peterokrako zvezdo, esterokrako (Davidovo) zvezdo, belo golobico, (Hitlerjevo) svastiko in e kaj je mogoe videti vsepovsod, kjer sta razvidna njihov namen in nart. Organi omenjene oblasti v senci skrbijo za dosledno uresnievanje Narta. Cilj je pomembneji od izvajalcev, zato med posameznimi organi obasno nastanejo trenja, spori ali celo medsebojna obraunavanja. Marsikdaj gre le za slepilne manevre za zavajanje svetovne javnosti. 170
Finanni sistem kot orodje upravljanja se je razvil iz skupine povezanih bank in omogoil centralizacijo nadzora kraljevskih dvorov, saj so bile kronane glave vse po vrsti dolniki bogatih bankirjev. Med njimi je bil tudi Napoleon. Vse banne niti se stekajo v roke druine Rothschild, kajpak plave krvi, ki je kmalu postala najmoneja dinastija, in to ne le v britanskem kraljestvu, temve na planetarni ravni. V Ameriki je finanni sistem zaupala dinastiji Rockfeller. Cilj je bil z ustreznimi vzvodi spremeniti zakonodajo in politiko v vseh dravah ter jo prilagoditi Nartu. S finannimi orodji nadzorovati in upravljati svetovno politiko ni pretirano teko. V skladu z Nartom so bili na vse dvore in v imperialne organe rastoega britanskega imperija vtihotapljeni modrokrvni agenti. Da ni pomembna narodnost (oziroma pripadnost ljudstvu), temve izkljuno krvno (plavo) poreklo, je oitno vsakomur, ki se je nekoliko poglobil v zgodovino. Britanski dvor je bil dolgo asa v rokah nemke kraljevske linije SaxeCoburgh-Gota, ki je dala tevilne pomembne vladarske osebnosti. Ena od njih, britanska kraljica Elizabeta, je dobila ime, ki zgovorno pria o njenem izvoru (El-lizzard-birth pomeni rojena iz plazilca). Britanska krona je zasledovala cilje, ki so imeli le malo ali ni skupnega z interesi Angleev. Hitlerja in nacizem je na skrivaj podpirala vse dotlej, dokler je bilo to mogoe. ele proti koncu prve svetovne vojne (1917) je bil nemki priimek zamenjan s priimkom Windsor, da so uredili zadevo, ki je kazila britanski ponos. Religija je v tem asu, ki ga je med drugim po izumu parnega stroja zaznamovala tudi prava eksplozija znanosti, zaela izgubljati svojo mo. Ker so se nekateri zaeli usmerjati od religije k bolj oprijemljivim stvarem, ki jih je razlagala znanost, je bilo tudi slednji treba nadeti uzde. V Londonu so br ustanovili Royal Society, ki vse odtlej nadzoruje in usmerja razvoj znanosti. Veliko izobraenih mo, ki so pomembno prispevali k znanstvenim odkritjem, je bilo modrokrvnih. Nekateri so pomagali zorni kot lovetva kriti zgolj na materialni svet. Tako so se ljudje vse bolj utrjevali v preprianju, da so zgolj materialna bitja, omejena na ivljenje med rojstvom in smrtjo, ter vse bolj izgubljali stik z naravo in seboj. Peati so zaeli nekateri duhovni darovi in uti, ki so jih neko s pridom uporabljali.
Zdruene drave Amerike

S Kolumbovim podvigom leta 1492 je britanska krona pridobila nadvse pomembno kolonijo, ki je nastala kot interesno podroje britanske drube Virginia Company z izkljuno pravico do izkorianja naravnih bogastev. 171
SEDMO POGLAVJE
Druba Virginia Company, ustanovljena leta 1604 v Angliji, da bi zastopala interese angleke krone, je druba prostozidarjev. Eden njenih lanov je bil tudi Francis Bacon, kasneji reiser amerike neodvisnosti. Ozemlje ZDA je e danes, pravno gledano, formalno v lasti angleke krone. Kot trdi vir, je celotno premoenje drube Virginia Company, vkljuno z ZDA, prek Vatikana last Svetega rimskega cesarstva. Leta 1213 je angleki kralj Jurij vse angleko premoenje izroil papeu. Nastanek Zdruenih drav Amerike je bila pomembna faza Narta. Britanski imperij se je izrpal in treba je bilo postaviti novo velesilo, ki bi prevzela imperialno vlogo in bila kos spremenjenim svetovnim razmeram. Ob njenem nastajanju so iluminati izvedli sistematino unienje Indijancev, ki so jim bili nevarni, saj so imeli najve starodavnega znanja Atlantov. Najveja teava so bili Indijanci plemena eroki. Zanimivost: Indijanci plemena Montauk neposredno izhajajo od Atlantov, svojega vodjo so imenovali faraon. Nova, bogata deela, ki je pomenila uresnienje sanj modrokrvnih, je omogoila velik napredek v znanosti in tehniki; nastala je drava svobodnih ljudi z ideali, ki so vabili k priseljevanju z vseh koncev sveta. Po pilih dveh stoletjih pa je bil narejen korak k naslednjemu cilju: loila se je od ustanovitelja, britanskega imperija, in se zaela razvijati v novo obetajoo silo z velikimi potenciali. Pri osamosvajanju je imel vajeti v rokah prostozidar Benjamin Franklin. Poskrbeti za povod ni bilo posebno teko in ustvarjeni trgovinski spor med ameriko kolonijo in britanskimi oblastmi je vodil do spopada med Severom in Jugom. Po krvavi dravljanski vojni je prilo do ustanovitve nove konfederacije drav. ZDA so bile ustvarjene iz 13 kolonij; vsako je vodila po ena iluminatska druina. Zato ima grb ZDA orel, (reptilski) simbol ZDA v krempljih 13 puic. Prvi predsednik ZDA George Washington je bil veliki mojster prostozidarske loe. Osupnil me je podatek, da je bilo do dananjega dne (2009) kar 34 od 43 amerikih predsednikov v sorodu s modrokrvnim anglekim kraljem Alfredom Velikim (849899), obenem pa so bili visoki lani prostozidarjev ali drugih iluminatskih teles. Vzpon amerike zveze je naznanil zaetek konca britanskega imperija. Vendar je London ostal sredie iluminatov in obenem sede svetovnega finannega sistema. Vsak se lahko prepria, kdo so pravi gospodarji ZDA in kaken je njihov nart. Svoj izvor so potomci Babilonskega bratstva ovekoveili z egipansko piramido z vsevidnim oesom v vrhu, nart pa z napisom Novi svetovni red oboje se nahaja na hrbtni strani bankovca za en dolar. 172
Zdruenje bank v rokah finanne elite, ki ji naeluje dinastija Rotschild, je vzpostavilo potreben finanni nadzor gospodarstev in politike po vsem svetu. Leta 1920 je banna elita sklenila, da morajo dravljani vse zlato izroiti banki v zameno za denar. Vrednost dolarja se je kmalu nato odlepila od zlate podlage, kar je odprlo pot novim finannim zlorabam. ZDA so bile nartovane kot imperij, v katerem kapital, ki je v slubi Narta, narekuje celotno politino dogajanje. Prizadevanja, da bi nadzor finannih trgov ZDA poverili zasebni banki, so bila sprva neuspena. Celotno dravno politiko usmerja tisti, ki ima v rokah dravne finance, zato je bilo kljunega pomena dobiti centralno banko v svoje roke. Leta 1913 je bil sprejet zakon, po katerem je Amerika centralna banka (FED, banka zveznih rezerv), s tem pa tudi amerika tiskarna denarja, prela v zasebne roke. To se je zgodilo le leto dni po umiku glavnih nasprotnikov narta Astorja, Gugenheima in Straussa; te jim je uspelo vkrcati na slavni Titanik in ga potopiti.75 Dan izgube lastnitva centralne banke je bil po mnenju predsednika W. Wilsona najbolj rn dan v zgodovini ZDA. Namesto da bi dolar sluil interesom amerikega naroda, je postal sredstvo za manipulacijo in uresnievanje interesov finanne elite. V nekaj letih je banka FED pokazala svoj pravi obraz, a tega se veina Amerianov ne zaveda, kot tudi ne, kdo upravlja z njihovo usodo. Po preplavitvi deele z dolarji ta je v estdesetih letih izgubil 88 odstotkov svoje vrednosti je drava leta 1929 zabredla v gospodarsko krizo, ki se je razirila po vsem svetu. Tisoe bankrotiranih bank in ogromno premoenje je bilo plen nartovalcev podviga. To je bil rop tisoletja. ZDA so se po drugi svetovni vojni razvile v imperij, ki vodi vse globalno dogajanje na politinem in vojakem prizoriu. Brezobzirno deluje za uresnievanje svojih interesov, ki se jim uklanjajo vse drave sveta. Kot najmoneja velesila so ZDA zaele nastopati tudi v vlogi svetovnega policaja s pridrano pravico do agresije na svojih interesnih podrojih. Z vmeavanjem v notranje zadeve tevilnih drav po svetu zavirajo notranje demokratine procese in pod krinko zagotavljanja demokracije podpirajo reime, ki se dobrikajo amerikim mecenom in delujejo v kodo svojih ljudstev. Metode finannih manipulacij so e dodobra preskuene. Ena od njih je s podkupnino primernim izvajalcem povzroiti pere problem (atentati, teroristini napadi itd.), ki vpije po takojnjih in neodloljivih reitvah. Potem se predlaga reitev, ki na videz reuje problem, v resnici pa gre za uresnievanje Narta. Gre za igranje na ustva lovekih mnoic. Predla173
SEDMO POGLAVJE
ganih reitev se zapeljane mnoice eljno oprimejo. Metoda uspeno deluje, do dananjih dni. Z denarjem je mogoe storiti vse. V ZDA in tevilnih drugih dravah, kjer so na vodilnih poloajih modrokrvni voditelji, je politika usmerjena v uresnievanje usmeritev Narta. Neposlune aka kakna afera (na primer Watergate) ali spolni kandal (Bill Clinton), skrajno sredstvo pa je atentat. Poskrbeti za zmedene storilce in zabrisati sledi za naroniki ni teko; javnosti ni teko preslepiti. Primerov od Abrahama Lincolna do princese Diane ne manjka. V zadnjem asu so zelo v modi nori mladi morilci (programirani bioroboti), ki po olah in drugod streljajo vsevprek. Obasne tovrstne akcije zagotovijo primeren odmerek strahu in ustvarjajo psihozo negotovosti. Metode miselnega nadzora so v preteklih stoletjih mono napredovale, programirani morilci pa so postali del nae vsakdanjosti.
Prva svetovna vojna

Vir pravi, da je bila prva svetovna vojna v Nartu e davno predvidena. Stari svet naj bi zruili in preuredili za doseganje novih ciljev. Zgodila naj bi se sprememba v razmiljanju svetovnega prebivalstva. Nova drava v novem svetu, ZDA, ki naj bi v naslednjih fazah narta odigrala odloilno vlogo, je dobila monosti za pospeen razvoj. Da bi lahko postala nova velesila, je potrebovala mono vojako silo in mono vojno industrijo. Med cilji Narta je bila predvidena oslabitev velikih evropskih gospodarstev, predvsem Nemije, Francije in Anglije, ter zruenje drugih (AvstroOgrska). Obuboano, v vojni izmueno prebivalstvo naj bi postalo sprejemljiveje za nove ideje, kapitalizem pa je potreboval novo krizo, da bi lahko stopil na pot novega vzpona. Povod za vojno je bil preprost: plaan atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Ferdinanda, kar je vnelo vojno svetovnih razsenosti. V njej je bilo rtev kot e nikoli dotlej. Prva svetovna vojna je spremenila zemljevid Evrope in pokazala svetu nove razsenosti strahu. Bila je preskusni poligon za novo kemino oroje, tanke in e kaj. Bila je izpeljana tako, da je Nemiji zagotovila novo vlogo v drugi svetovni vojni. Da bi se ZDA okrepile in obogatile, jih je bilo treba vkljuiti v spopad; za navidezni povod so poskrbeli s potopitvijo amerike ladje Lusitania (1916), ki je prevaala ameriko blago zaveznikom. Vojna je prinesla dotlej neznane strahote, unienje dotlej nepredstavljivih razsenosti in zarezala 174
globoke ustvene rane v kolektivni spomin lovetva. Dokazala je, da se lovek ez no lahko spremeni v zver, vrednost lovekega ivljenja pa je enaka nili. V posameznih bitkah je bilo izgubljeno deset tisoi ivljenj brez posebnih rezultatov. Kapitulacijo so poraeni Nemci podpisali v vagonu na Versajski mirovni konferenci, v kateri so sodelovali predstavniki obeh strani, skoraj vsi pravega porekla. Pogodba je vsebovala domiljena doloila, ki so vodila v nove napetosti in pripravljala prizorie za drugo svetovno vojno. Ob koncu vojne je bila veina svetovnih gospodarstev na tleh, ZDA pa mone in dobro oboroene, a z velikanskimi dolgovi. Dolgove so poravnali ameriki dravljani po vpeljavi vojnega davka. Vojna je bila odlina prilonost, da se podjetnim Amerianom naloijo nove finanne obremenitve, oroarjem pa zagotovi bajen zasluek. Vojni davek so Amerianom menda pozabili ukiniti. Sam ne verjamem, da bi se vojna odvila povsem v skladu z Nartom ali narti ene rase. Brkone so se v spopadu taknih razsenosti uresnievali interesi tevilnih tekmujoih ras na planetu. Vsaka od njih je imela svoje narte. Rivalstvo ne obstaja le med rasami, temve tudi znotraj ras, to pa nemalokrat mono zaplete zgodbo. Prva svetovna vojna je prinesla lovetvu grozljivo izkunjo brez primere v dotedanji (popotopni) zgodovini in se usidrala v zavesti ljudi kot priduen strah. Udeleencem je prinesla obutenje skrajnih stisk, pa tudi ekstremne ljubezni in junatva. Na jakostni lestvici ustev je bila zabeleena nova amplituda, v obe smeri. Negativni zgled in posledini upor proti vojni al nista bila dovolj mona, da bi premagal pritisk, usmerjen v ponovitev grenke izkunje. Pravijo, da se lovekova dua ne meni za boleine, zanimata jo le duhovna rast in izpolnitev svojega poslanstva. V tej lui je ta vojna, eprav se zdi absurdno, prinesla lovetvu velik napredek.
Sovjetska zveza
Iz pisanja Vladimirja Istarhova sem razbral, da je komunizem obseen miselni koncept, zgrajen podobno kot religije; zasnovan je bil na nartovalnih deskah istih avtorjev. Zaradi odmevnih dosekov znanosti so religije skozi stoletja v razvitejem svetu zaele izgubljati svojo privlanost in mo, materializem je mono vplival na miselnost delavstva in razumnikov, zato je bilo smiselno ustvariti neke vrste religijo, ki bi temeljila na znanosti; 175
SEDMO POGLAVJE
vero v znanost torej. Prav to je omogoil marksizem, oplemeniten s Heglovim naukom o zgodovinski razlagi dialektiko. Dialektini materializem je zadovoljil iroke delavske mnoice in intelektualce ter jih speljal na limanice ideje o drubeni enakosti in drubi brez izkorianja. Taken svet je bil videti skoraj pravljien, ideja je bila videti pravina, al pa ni lo za iskren namen. V ozadju so bili povsem drugi motivi. Ideja za novi, komunistini drubeni red naj bi zrasla na zelniku Karla Marxa, ta pa naj bi si jo sposodil pri Sokratu. Najverjetneje pa je dobil ustrezne napotke od modrokrvnih. Oktobrsko revolucijo v Rusiji so namre financirali Rothschildi prek banke Kuhn, Loeb and Company iste banke, ki je kasneje financirala Hitlerja. Lenin in Trocki76 naj bi bila za izvedbo narta, ki nikakor ni stekel brez teav, poplaana s 50 milijoni amerikih dolarjev, kar takrat ni bil majhen znesek. Ni nepomemben podatek, da je bil Vladimir Ilji Lenin agent nemke vlade. Zakaj je bila primeren poligon za komunistino revolucijo prav Rusija? Ta deela razpolaga z najvejimi zalogami zlata na planetu in zelo tevilnim delavskim razredom, ki je bil zaradi velikega nezadovoljstva delavskih mnoic zrel za novo obliko vladavine. Revolucija je nastala tako reko iz ni; o kakem spontanem, postopnem procesu ni bilo govora. Malo prej so bili kmetje e kmetje, naslednjo minuto pa e vojaki. Komunizem je ustvaril nov politini pol in drubeno silo, ki jo je novi imperij ZDA obravnaval kot gronjo, Sovjetsko zvezo pa kot sovranika. Vsekakor primeren zaplet, ki odpira nove monosti oboroevanja in zastraevanja prebivalstva. S komunizmom je torej kapitalizem dobil dostojnega nasprotnika; ustvarjene so bile napetosti, ki so omogoile oboroevalno tekmo, blokovsko delitev. Strah pred jedrskim spopadom, ne le med blokoma, temve na planetarni ravni, je po drugi svetovni vojni zagotavljal potrebno napetost. Gre za polarizacijo drube in uporabo naela deli in vladaj v nekoliko spremenjeni obliki. Strah pred komunistino nevarnostjo je mono vplival na ves zahodni svet, komunizem pa je v globalni politiki planeta pustil neizbrisen peat. Resnici na ljubo je komunizem prinesel dragoceno izkunjo, iz katere bodo rpali e naslednji rodovi, saj je zdaj oitno e prezgodaj. Prinesel je ideje o vladavini dela in ne kapitala, o sodelovanju delavstva pri vodenju, o enakosti ljudi prava izhodia za naprednejo drubo. al pa tej zgodbi ni bil namenjen sreen konec. Ko je komunizem opravil svojo nalogo, ni bil ve potreben. Zahodne drave je prisilil v zaveznitva, ki so postavila zakone Zdruenih narodov 176
in NATO (ene svetovne vlade in ene svetovne vojske) nad dravne zakone. Padec komunizma je kapitalizem e okrepil in zavladal tudi v Rusiji, ki je ostala tekmec ZDA. Tako se lahko nekdanje blokovske napetosti ohranjajo v spremenjeni obliki, vendar le deloma, saj Rusija, naslednica SZ, e ni dovolj moan igralec na politinem odru. Razmere postajajo vse bolj zapletene zaradi hitro rastoega kitajskega velikana, ki zavzema vse bolj vidno politino vlogo, kitajski komunizem pa se je obrnil v precej kapitalistino smer. Precejnje preseneenje je bil zame podatek, da sta (bila) imperija ZDA in SZ projekt istih snovalcev, nartovalcev svetovne politike. Pomenljivi sta e imeni obeh nekdanjih velesil, ZDA in SZ (U. S. in S. U. United States Soviet Union ali opazite igro?). Ni nakljuje, da tako SZ kot ZDA uporabljata pentagram ne le na vsakem kosu svojega oroja, tanku in letalu, temve tudi kot dravni simbol (rdea zvezda, pentagon); iluminatsko vsevidno oko, ki krasi veliki peat ZDA, je tudi v srediu simbola marksistinega reima. Karl Marx, Friderich Engels in Trocki, v Jugoslaviji pa Tito, so bili masoni. Trocki, mason visoke stopnje, je sovjetom predlagal peterokrako zvezdo (simbol masonov) in naziv rdea armada (rdei it Rotschild). Nakljuje? Zanimivih povezav je e ve. Obstajajo podatki, da pri proizvajanju oroja in prelivanju kapitala ZDA in SZ nikoli nista bili zares loeni.
Druga svetovna vojna

Alternativni viri trdijo, da naj bi lo za nadaljevanje korakov iz prve svetovne vojne s ciljem nadaljevati centralizacijo moi, pripraviti planet na naslednjo fazo zdruevanja v enotno dravo in vzpostaviti pribliek centralni planetarni vladi ter eni svetovni vojski. Prvi cilj je bil uresnien z ustolienjem ZDA kot svetovne velesile novega imperija. Drugi cilj je bil uresnien z ustanovitvijo Organizacije Zdruenih narodov (OZN). Palaa OZN je postavljena na Rotschildovem zemljiu, kjer je neko stala klavnica. Tretjemu cilju ustreza vojaka zveza Nato. Vojna je omogoila nov zagon kapitalistinemu sistemu, saj vsaka velika katastrofa prinese sve veter v njegova jadra. V tej vojni je nedvomno lo tudi za spopad in poskus prevlade nekaterih konkurennih nezemeljskih ras, ki so zaslutile prilonost zase. Naletel sem sicer le na podatek o spopadu evropsko-amerikih in azijskih Reptilov, vendar je bilo tekmecev zagotovo ve. Kljuno vlogo v izvedbi osvajalnega narta je odigral fanatini agent modre krvi Adolf Hitler, eden redkih, ki je imel bogato okultno znanje. 177
SEDMO POGLAVJE
Nemec je bil napol. Njegov oe je bil bogat judovski poslovne iz Avstrije (menda iz dinastije Rothschild), lan glavne druine iluminatov. Njegova mati je bila hina pomonica. Ko je zanosila, se oe ni ve zmenil zanjo, zato je Adolf oeta in vse Jude sovrail. Bil je pod monim mentalnim nadzorom. Hitler je dobil je izdatno pomo nemkega keminega koncerna IG Farben, ki si je veliko obetal od nemke iritve. Izdatno pomo modrokrvnih iz podzemlja je dobil tudi v obliki silno napredne tehnologije (A-bomba, rakete in manj znani letei kroniki itd.), ki je osupnila svet. Sledil je ideji rasnega ienja in nameraval odstraniti nevredne rase (Nearijce). Hitlerja je podpirala angleka krona, eprav je bila Anglija uradno z Nemijo v vojnem stanju. Pomembne surovine za vojako industrijo, ki jih Nemija ni imela, so Nemcem poiljali Ameriani. Letalski napad na London na primer ne bil mogo brez zaveznikega bencina. Po zaigranem povodu za vojno se je Hitler ognjevito pognal k svojemu cilju, toda v Nartu kot se zdi ni bilo predvideno, da bi svet nasilno postal nacistina drava. Veliko primerneje je ta cilj dosei s prevaro, brez prisile. Hitlerja je bilo treba ustaviti, kar je storila sovjetska armada s Stalinom na elu, nemko zaveznico Japonsko in ZDA, ki so vojno konale z atomskim udarom na Hiroimo in Nagasaki. Absurdno se zdi, da so Ameriani odvrgli atomski bombi77 na japonski mesti in nato postavili enake pogoje kapitulacije Japonske, kot jih je sprejel japonski cesar e pred tem. Kako si to razloiti? Bombi nista bili argument za konanje vojne, temve je njuna uporaba omogoila izbruh hladne vojne med ZDA in SZ v naslednjih desetletjih. Obenem sta bili mona spodbuda oboroevalni tekmi. Jedrsko oroje je del globalne iluminatske ceremonije. Zgodbe o Hitlerjevem samomoru je pravljica za svetovno javnost. Vse kae, da je Hitler uel. Ameriki predsednik Dwight Eisenhower je leta 1952 dejal, da ni nikakrnega oprijemljivega dokaza, da je Hitler res mrtev, Stalinov maral Gregor ukov, okupator Berlina, pa je dejal, da v Berlinu niso nali trupla, ki bi lahko bilo Hitlerjevo. Nekaj virov trdi, da je Hitler z osemdesetimi podmornicami, ki so manjkale v zaveznikem vojnem plenu, zbeal na severni teaj in v notranjost planeta, kamor mu je leta 1947 ameriki kontraadmiral Byrd78 s tiri tiso vojaki neuspeno sledil.79 Poroal je o osupljivih deelah na skrajnem severu, o katerih se javnosti dotlej ni niti sanjalo, in nekaj tednov preivel v globinah planeta. Takoj po vrnitvi je bil upokojen, kmalu zatem pa je umrl. 178
Ustanovitev vojake zveze NATO, zametka ene planetarne vojske, pomeni zagotovitev sile za izvajanje intervencij povsod po planetu. Sprva je zveza delovala kot blailec spopadov in posrednik pri zagotavljanju miru, v zadnjem desetletju pa je e zavzela novo vlogo postala je tudi agresor (v Srbiji), s tihim soglasjem svetovne javnosti. Druga svetovna vojna je bila nadalje preskus posameznih metod, ki sluijo nadaljnjim fazam globalizacije. Ustvarila je dravo Izrael kot trajni vir napetosti na Blinjem vzhodu in kot argument pri graditvi nove svetovne religije. Druina Rothschild je lastnica zemljia celotne drave Izrael. Evropsko-amerikim iluminatom je vojna prinesla prilonost za poraz japonskih iluminatov in njihovega narta za globalno nadvlado. Japonci namre trdijo, da so potomci lemurijskih istih Reptilov, emur oporekajo evropski Reptili. Nasprotja med evropskimi in azijskimi Reptili vekrat izbruhnejo, brez javnosti poznanih razlogov. 17. januarja 1994 so Japonci povzroili umeten potres v Kaliforniji. 17. januarja 1995 so jim ZDA vrnile udarec s potresom v Kobeju na Japonskem, kjer je bilo sredie za takno oroje. Dogodek dokazuje, da obstajajo trenja med razlinimi centri moi, ki pa glavnega Narta ne morejo ogroziti. Naletel sem na podatek, da je Sovjetska zveza leta 1950 podpisala pogodbo s Tau-Cetiji, po kateri lahko slednji uporabljajo baze v Sibiriji in pod Uralom. Zato je bil k mestu Sverdlovsk prepovedan vsak dostop. Tu so med 1958 in 1980 izvajali tevilne poskuse z radiacijo. Ameriko vohunsko letalo je padlo nad Sverdlovsk v estdesetih letih, ko so ZDA poskuale ugotoviti, kaj se tam dogaja. Kasneje so Sovjeti pogodbo menda prekinili in se povezali z Reptili. Vir navaja e en presenetljiv podatek: ameriki in evropski klani (iluminati) si prizadevajo uniiti vse rnce. To so poskuali storiti z virusom AIDS. Inficirali so zelene opice iz vzhodne Afrike, virus pa so s cepljenjem razirili tudi prek Svetovne zdravstvene organizacije. al je francoskokanadski homoseksualec virus prenesel tudi iz predvidenega okolja. Za desetkanje rncev so uporabili tudi virus ebola, svoje prispevajo e vojne in lakota. Druga svetovna vojna seveda ni imela le negativnih uinkov. Bridke izkunje so resda e bolj usidrale strah v (pod)zavesti ljudi, obenem pa prinesle prilonost za nova spoznanja, ki se rodijo iz hude stiske. Potem ko prva svetovna vojna ni bila zadosten negativen zgled za prepreitev druge vojne, je poloaj, upajmo, zdaj drugaen. Pogorie vedno napravi prostor 179
SEDMO POGLAVJE
novemu; svet se je na novih temeljih razvijal bistveno drugae, napredka ni mogoe zanikati. est desetletij zatija po zakljuku zadnje vojne pa je lovetvo kar preve uspavalo. Pravijo, da se lovek, ki ima vsega na pretek, poleni in izpridi. Nov, temeljit napredek bodo sproile nove naravne in druge preizkunje.
Evropska unija
Hladna vojna je izpolnila svojo vlogo in as je bil za naslednji korak k eni globalni dravi. Komunizem, protiute kapitalizmu, je bilo treba umakniti s svetovne scene, da bi kapitalizem lahko dosegel nove viave. Na vidiku je bila nova gradnja, e veja zveza drav. Vsaki fazi razdvajanja sledi faza e obsenejega zdruevanja. S tem ko je Gorbaov7A zruil Sovjetsko zvezo in omogoil zruenje berlinskega zidu, je na mah nastala kopica kandidatk za zdruevanje. Razpad Sovjetske zveze je omogoil nastanek nove velike drave, veje od SZ Evropske unije. Evropska unija je umetna dravna tvorba. Taknih tvorb je dolga vrsta: ZDA, SZ, Kuvajt, vica, Jugoslavija, Panama, Izrael, Velika Britanija, veina afrikih drav, vse arabske drave, drave srednje in june Amerika. Umetne zdrube narodov so uinkovite tempirane bombe, ki so zelo uporabne kot nova vojna aria, kadar notranja nasprotja niso obvladana. Takne tvorbe omogoijo prikrivanje bogastva in veanje bogastva vladajoih druin, ustvarjanje anarhije in nestabilnih razmer ter medsebojnih trenj, kar vodi v oboroevanje in veanje vojakih fondov itd. Pridruevanje novih lanic nekdanjemu gospodarsko uspenemu jedru prvotne Evropske unije se ni zgodilo spontano, v duhu zasledovanja skupnih vrednot in ciljev. Magnet za nove lanice kandidatke so bili obet gospodarske stabilnosti in napredka, brezplana pomo iz kohezijskih skladov, meje brez carinikov, prost pretok delovne sile in e kaj. Vabljive limanice, na katere so se ulovile tako reko vse povabljene drave, ki so jim ponudili pridruitev. Svetla zgodba o irskem uspehu je sluila kot prepriljiv zgled. Sam sem bil do zdruevanja v EU zadran od vsega zaetka, saj proces ni potekal v skladu z mojimi predstavami o demokratinem povezovanju. Zatem sem se seznanil z ozadjem7B zgodbe EU, kot jo je mogoe razbrati na nekaterih spletnih straneh. Dobro obveeni opozarjajo, da se obeta vse kaj drugega, kot nam je bilo prikazano. Pogled v zakulisje zgodbe o EU pokae, da ima glavni pobudnik administracija EU v tej zgodbi povsem drugane narte od prikazanih. e sedanja (javnosti prikrita) dogajanja v evropskem parla180
mentu preseneajo. Poroajo o korupciji, nehumanih metodah, grobih manipulacijah, prikritih interesih in zlorabi zaupanja. Nastajajoa EU je zasnovana kot prikrita diktatura oziroma drava faistinega tipa, kajti zasnovana je tako, da se morajo posamezne drave lanice in narodi prostovoljno odrei svoji suverenosti, svoji zakonodaji, svoji vojski in svoji svobodi.7C Nerazumljive zahteve, e naj bi lo za napredne cilje! Drave kandidatke se prostovoljno odrekajo teko pridobljenim pravicam, ki so sad dolgotrajnega procesa in prizadevanj. Podoben nart je imel pred sedemdesetimi leti v mislih Hitler, a ga s silo ni mogel uresniiti. Administracija EU je pripravila ustavo na osemsto straneh, ki je povsem nepregledna in nerazumljiva. Pripravljena je bila kot kulisa za prikritje metod, ki bodo udarile po lovekih svoboinah. Lizbonska listina je nekoliko skrena verzija dokumenta s podobno vsebino. Temeljni dokument EU je podoben tistemu iz nekdanje Sovjetske zveze. Sedanje politine stranke naj bi izginile, dovoljene bodo le panevropske stranke, ki pa bodo v posmeh demokraciji. Dravljani EU ne bodo imeli o em odloati. Svetniki vsake od drav lanic ne bodo voljeni, temve imenovani. Edine preostale volitve bodo zadevale evropski parlament, ki pa bo v glavnem le potrjeval odloitve petindvajsetih nevoljenih evropskih komisarjev, v rokah katerih bo vsa mo. Drave lanice bodo prispevale svoje vojake v eno planetarno vojsko (NATO), ki bo intervenirala po vsem planetu in delovala v duhu uresnievanja ciljev Narta. Svarijo pred traginimi posledicami: dravljane bo preel e veji strah. Stotisoe podjetij naj bi propadlo zaradi neskladij z novo zakonodajo. Brezposelnost naj bi vignila v viave. tevilni naj bi se morali znova usposobiti za opravljanje svojega posla (in drago plaati za to). e zdaj je jasno, da se bo e sedaj obsena birokracija zagotovo e bolj razbohotila, korupcija prav tako, davne obremenitve se bodo stopnjevale, pa vendar bo to komaj zadoalo dragi dravi. Dravljani EU bodo imeli manj pravic kot neko v Sovjetski zvezi. e bodo demonstrirali ali protestirali, jih bodo preprosto deportirali v drugo regijo. e v sedanjih sprejetih dokumentih ima vlada EU neomejena pooblastila za ukrepanje zoper posameznika. Tudi usmrtitve so pod zakonodajo EU popolnoma zakonite, policija ne bo odgovarjala za uboj nedolnega loveka. Vsestranski nadzor s kamerami in drugimi sredstvi bo povzroil, da se nikjer ne bomo poutili varne. Ali se bomo kot neko v SZ bali drug drugega, saj bi vsak utegnil biti vladni agent? EU pa ni enako privlana za vse; drave, ki (nekoliko bolj) vedo, za kaj gre, razmiljajo drugae. vica denimo ni lanica EU, a njeni politiki niti 181
SEDMO POGLAVJE
ne razmiljajo o formalnem lanstvu, Velika Britanija se ne eli odrei svojemu finannemu sistemu in za svojo valuto ne sprejema evra. Morda se zavedajo, kaj se obeta. Obenem pa v krog lanic vabijo nestabilne drave kot na primer Srbijo ali pa sorazmerno zaostale kot na primer Albanijo, ki ne moreta prispevati k blagostanju in trdnosti zveze. To napeljuje na misel, da je poglaviten motiv poveati tevilo ovic in pripadnikov Natove vojske. Zavedam se, da informacije o skriti plati medalje EU morda niso povsem objektivne, a se bojim, da niso dale od resnice. Vsak bi jih moral v svoje dobro in v dobro svojih otrok preveriti. Dravljani EU morajo uveljavljati svojo pravico o dobri obveenosti, predvsem v zvezi z vpraanji, ki se dotikajo lovekovih svoboin in soitja v skupni prihodnosti. Suverenost Slovenije je bila cilj tisoletnega prizadevanja in zelo alostno je bilo videti, kako zlahka smo se ji odrekli. Preprian sem, da je za zgoraj ustvarjenim dimom informacij tudi ogenj, kajti zgodba o EU se prelepo vkljuuje v koncept Narta, da bi neprijetna dejstva pripisal nakljuju. Ko bodo Lizbonsko listino podpisali vsi, bo prepozno. Za uravnoteenje zgodbe e nekaj pozitivnega razmiljanja, saj ne bi bilo prav, da bi govoril le o njenih slabih plateh. Povezovanje ljudi na vseh ravneh ima v splonem pozitivne uinke; omogoi bolje sodelovanje ljudi, spoznavanje drugih kultur, enoten trg, neoviran pretok delovne sile, stabilneje finanne razmere, enotno zakonodajo, medsebojno pomo itd. Zdruevanje je pozitivno dejanje, ki odpira monosti za boljo spoznavo v zadnjem koraku samega sebe in svojega bistva. Enotna svetovna drava in Evropska unija kot njen evropski pribliek je lahko velika prilonost, kadar sloni na demokratinih temeljih in plemenitih naelih. Povezovanje pa ne bi smelo biti izsiljeno, saj tako postane vir napetosti in medsebojnega obraunavanja. Pot do hitrega napredka je sodelovanje in ne tekmovalnost. Ljubezen zdruuje, strah louje. S tem pred omi je treba gledati pod prste politiki, ki ima v mislih le svoje ozke, lovetvu povsem tuje cilje. Tudi rn scenarij zdruevanja ima pozitivne uinke, le da vodijo k izkunjam s temneje plati, torej s tiste, ki si je ne elimo okuati, eprav so zelo pomembne. Toda pod rto je pomemben le duhovni napredek vsakogar od nas.
Demokracija in terorizem
Beseda demokracija (vladavina ljudstva) pomeni, da so v drubenem ivljenju prisotne razline opcije (vsaj dve), ki tekmujejo v idejah in se bojujejo za oblast. al gre za slepilo, ki prikriva resnino dogajanje. 182
Demokracija kot sistem, ki omogoa izbor, ne more zares delovati v razmerah, ko je vse podrejeno le najmonejemu igralcu eliti, za katero stoji mogoni kapital. V zadnji fazi gre vedno le za dva favorita. Postopoma sem spoznal, da za obema odloilnima stranema (poloma/strankama) stojijo sodelavci iste globalne elite in sledijo istemu programu, le da vsak od njih igra v njem nekoliko drugano vlogo. Nartovalci, ki v svojih rokah drijo vse niti, igrajo vsaj na dve opciji in vedno pripravijo vsaj dva narta; e se izjalovi eden, se pa uresnii drugi ali tretji. Zdruene drave Amerike so bile ustvarjene kot domovina svobodnih. A ideali so e davno zbledeli. Zdi se, da je to ena najbolj obvladanih drav na planetu. Ameriani se al ne spraujejo, kaj se dogaja z njihovo demokracijo, financami, monetarnim in davnim sistemom. Naj Ameriani volijo demokrate ali republikance, vedno volijo kandidate iste elite, izbrance prave krvi. To med drugim dokazujejo rodovniki amerikih predsednikov. Volilni boj in volitve so velika farsa, predstava za mnoice. Nadzor nad svetovno politiko je v noveji dobi (po ustanovitvi ZDA), soasno z rastjo gospodarstev, postajal vse kompleksneji. Uresniuje se po razlinih novih organizacijah in telesih, ki so oblastno piramido mono okrepile. Nekateri organi oblastne hierarhije so javnosti dobro poznani Mednarodni denarni sklad (IMF), Svetovna banka za razvoj, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), UNESCO, Zdrueni narodi (UN) in e mnoga druga telesa, nadalje posamezni organi v ZDA: Svet za zunanje zadeve (CFR ), Trilateralna komisija itd. Manj znani pa so skupina Bilderberg, Odbor tristotih, nekatere prostozidarske loe itd., iz katerih prihajajo usmeritve, ki jim sledijo vsi prej omenjeni. Ameriki imperij vlada planetu e od konca druge svetovne vojne in blia se njegov zaton. Drava se je spremenila v najvejega svetovnega dolnika izkorievalca revnih, saj je njen dolg presegel vrtoglavih deset tiso milijard dolarjev. Umik dolarja s poloaja prevladujoega plailnega sredstva v mednarodni trgovini bi v ZDA povzroil krizo neslutenih razsenosti. Dolar si je poloaj zagotovil po zaslugi dejstva, da svet trguje z nafto v tej valuti. Drave, ki so prve poskuale nafto prodajati za evre, so bile Irak, Venezuela in Iran. Posledica? Nemudoma so bile uvrene na os zla, v Iraku pa so ZDA, v oeh svetovne javnosti grdo prizadete, brez vejih teav zaele osvajalno vojno in okupacijo, ki ji v asu pisanje te knjige e ni videti konca. Kot se je pokazalo, je bila trditev o jedrskem oboroevanju Iraka, formalni alibi za napad nanj, lana. Nart napada na Irak je bil e nekaj let prej napovedan na spletnih straneh vladajoe amerike stranke. 183
SEDMO POGLAVJE
Terorizem je drugo pomembno slepilo, ki laja doseganje zastavljenih ciljev. Na vrh liste dejavnikov strahu se je uvrstil z enajstim septembrom dva tiso ena. Svet je bil ogoren nad peklenskim nartom, ki je svetu pokazal, da smo terorizem mono podcenjevali. Da ni vse tako, kot trdijo uradne razlage, je med prvimi opozoril francoski novinar, ki je razkril absurdne trditve v zgodbi o napadu na Pentagon, saj na prizoriu niso nali niti koka letala. Druga debela la v uradni razlagi je tista o sesutju nebotinikov7D zaradi trka letal vanje. Veina verjame, da so se jekleni nosilci stalili zaradi goreega bencina, toda potemtakem bi se morali staliti tudi vsi bencinski motorji, ki delujejo celo v znatno tejih pogojih. Najveji absurd pa je, da se je na enak nain sesul tudi sosednji nebotinik tevilka sedem, ki celo ni bil zadet ali prizadet s poarom. Bolj ko sem se poglabljal v podrobnosti, bolj mi je postajalo jasno, da je vse skupaj le slabo prikrita la. Pravijo, da je treba prikrivati le male lai; velike so na varnem, saj nihe ne dopua monosti, da bi lahko prodrle Preprian sem, da teroristinih akcij brez sodelovanja amerikih oblasti ne bi bilo mogoe izvesti. Eno oitnih, sumljivih dejstev je na primer nakljuni umik zrane obrambe nad mestom ravno v asu dogodkov. Nepojasnjenih in zelo nenavadnih dejstev v uradni verziji dogodkov kar mrgoli, javno obravnavo pa so oblasti prepreile. To je bilo storjeno iz oitnega razloga: zmanjati monosti potene obravnave. Javnost meni, da amerike oblasti teroriste na vsakem koraku preganjajo, ne ve pa, da z njimi tudi sodelujejo,7E jih plaujejo ali celo organizirajo. Jasno je, da je terorizem zelo uinkovita metoda za naganjanje strahu v kosti planetarnemu prebivalstvu; ljudje tako postajamo popustljiveji ob krenju lovekih svoboin. Tako pristajamo na predloge, za katerimi se skrivajo motivi, o katerih se nam niti ne sanja. Eden teh predlogov je uvedba nadzora nad prebivalstvom z uporabo zelo izpopolnjenih tehninih sredstev, na primer z osebnim ipom. Z njimi se odpirajo monosti zlorab neslutenih razsenosti. Osrednji nadzor vseh finannih tokov in enotno plailno sredstvo sta naslednja pomembna cilja v nartu ene planetarne drave. Odpor, ki je prepreeval uvedbo prvega, je splahnel z zadnjo globalno finanno in gospodarsko krizo (2009), ki je zamajal tudi ameriki trg akcij. Prilo je e do soglasja, da bo ta nadzor izvajalo novo telo v sklopu FED (Amerike centralne banke); ta je, kot reeno, v slubi t. i. novega svetovnega reda. Osrednji nadzor vseh finannih ustanov sveta je le e vpraanje asa. Naslednji korak je potisniti svet v klee mehanizma enotnega plailnega sredstva. 184
Ni razloga za maloduje!
Ko sem postopoma spoznaval zgodovinsko zgodbo, ki jo pripovedujem v tem poglavju, mi je bilo, priznam, kar tesno pri srcu. Za vsakogar, ki zaupa zgodovinarjem in medijem, je razkritje lai velik ok; bil je tudi zame. Pomislil sem, kaj mi je bilo treba tega, bolje bi bilo, ko ne bi vedel. A po temeljitem preudarku sem sprevidel, da je takno razmiljanje napano. Ni prav vztrajati pri enostranskih, omejenih pogledih in zatiskati oi pred dejstvi, ki razkrivajo drugo plat medalje. Vsako priblievanje resnici je prilonost za napredek, zatiskanje oi pred njo pa napaka, ki jo drago plaa. Napano pa je iz neprijetnih dejstev zidati strahove in obupovati nad njimi. Da bi reil problem, mora na celoto pogledati ire. Ta svet je svet dvojnosti, kar pomeni, da stvarnost spoznava skozi nasprotja. Pomen ljubezni spozna tako, da obuti njeno pomanjkanje. Najhuja izkunja prinese najvejo nagrado le obupati ne sme. Dolgo sem primerjal razline dokumente in tehtal informacije ter krepil zaupanje v zgodbo, ki sem jo razgrnil zgoraj. Po moji oceni gre za trdneji ter na logiki in novih dejstvih dobro utemeljen koncept. Seveda bi nalogo mnogo bolje opravila skupina strokovnjakov raziskovalcev, a zakljuki brkone ne bi bili bistveno drugani. S poglobitvijo v vire in primerjavo dejstev je hitro mogoe loiti pleve od zrnja. Moje zaupanje v prikazani koncept se je e okrepilo ob ugotovitvah, da ga potrjuje dnevno dogajanje. Ni teko preverjati, ali se poznani cilji v dnevni politiki uresniujejo ali ne. Oboroen s pravimi informacijami lahko opazi stvari, ki bi sicer ostale skrite, s tem pa iri svoje obzorje in krepi svoje razumevanje. Odloiti se je treba: verjeti besedam politikov in medijev ali pa, opirajo se na lasten razum, zaeti svet opazovati z novim razumevanjem. V zgornji rekonstrukciji zgodovine lovetva je vsebovana zgodovinska zgodba (ali vsaj del informacij iz nje), ki so jo posredovali nam naklonjeni nezemljani sami! Kdo z omejenim lovekim spominom bi sicer lahko podal informacije za tako dolgo asovno razdobje? Kanaliziranje kot vzpostavljanje duhovnega stika z nezemeljskimi inteligencami je e dolgo vir podatkov, ki so ljudem sicer nedosegljivi. Zavedam se tudi naslednjega dejstva: v krogih vrhovne elite kdor koli e je so prisotni razlini interesi, ki so botrovali medsebojnim trenjem in preizkunjam ter, tako kot pri ljudeh, k njihovi duhovni rasti. Tudi oni so v tem procesu trpeli, se uili in napredovali. Tudi zanje veljajo isti duhovni zakoni kot za nas ljudi. Tudi nekateri med njimi si prizadevajo udejanjati resnico, pravinost, dobroto in mir.
185
SEDMO POGLAVJE
Predstavljena zgodba ne sme postati nov vir strahu. Verjamem, da je celotno dogajanje, ki smo mu pria, le vrsta lekcij, ki nam pomagajo, da vse skupaj spregledamo in doseemo raven zavesti, dostojno loveka v tretjem tisoletju. Ali ni vsa zgodba, ki sem jo slikal, prinesla lovetvu tudi marsikaj dobrega? Rekel sem si: Poglej v zgodovino: ali na poti lovetva ni bilo mnogih uspehov, zmag in zmagoslavja? Bile so stiske in lovetvo se je iz njih marsikaj nauilo. Bilo je suenjstvo, a so ga odpravili. Bilo je neloveko izkorianje, a je svet vendarle napredoval k bolj humani drubi. Bile so svetovne vojne, a svet je prav zaradi njih spoznal, da gre pri tem za absurdno povzroanje trpljenja in razmetavanje energije, asa in ivljenj. Pot k dobremu je al prevekrat tlakovana s slabimi izkustvi in obratno. Vendar sta dobro in slabo le merili v lovekem besednjaku, kozmino pa ti besedi pomenita isto: razline vrste izkustev. V tej knjigi je govora o tem, da lovek ni fizino telo, temve ivljenjska Bit nekaterim je ljubi izraz dua , ki deluje skozi telo, loveka ali nezemljana. Tedaj je dua tista, ki si izbere telo, v katerem lahko izkusi doloena izkustva, da bi ob tem duhovno napredovala. Duo nezemljana ceniti vie ali nie kot duo loveka bi bilo neumestno gre za izraz iste boanske Biti. Izbira med telesom loveka ali denimo Anunakkija je torej stvar due, v ozadju izbora pa vsekakor obstaja neki motiv. Znano je, da se dua ne izogiba trpljenju in stiskam, kajti zanima jo le duhovni rezultat. V tej lui je vsako pritoevanje nad okoliinami in usodo odve. Na viji ravni zavedanja je nesmiselno govoriti o tem, kdo je koga nadvladoval, izkorial, tlail in zatiral, pomembni so rezultati v smislu doseganja duhovnega napredka. Dua pa zavzema razline vloge, odvisno od doseene ravni duhovnega razvoja. Veina do tega spoznanja e ni prila, nekateri pa zagotovo; vsak izkua svet v skladu z ravnjo lastne zavesti. Vse se dogaja v zavesti. Zato je skrb za dvig ravni zavesti bistvena. Povedano v besednjaku due: dua ima prav tisto, kar je elela. Preizkunje na njeni poti so pripomoki za njeno rast. Modrovati o tem na dolgo in iroko je odve.
186
8. poglavje
SPOZNANJA, KI OSUPNEJO
Ob predstavljenem poskusu rekonstrukcije zgodovine lovetva se upravieno pojavijo meani vtisi in jasno izraeno vpraanje: verjeti ali ne verjeti? Sama zgodovinska zgodba ni najpomembneja, pomembneje je sporoilo, ki ga je mogoe izluiti iz nje. Globalna politika, kakrni smo pria, ni posledica spleta nakljuij in demokratinih procesov, temve premiljenega narta nezemljanov, ki so v davnini kolonizirali na planet. Svet iz ozadja vodijo e tisoletja. Omejevanje informacij in ohranjanje nevednosti ljudskih mnoic jim olajuje poloaj. S pravimi informacijami je mogoe prestopiti okvir sedanjih omejenih predstav in postati lovek, ki ni ve nemona rtev manipulacij. V tem poglavju elim dopolniti razumevanje predhodnih besedil in dodelati doslej ustvarjeni mozaik z nekaj podrobnostmi, emur pridruujem e dve temi, ki sta vredni posebne pozornosti: o religijah in denarju. Prisotnost nezemljanov na Zemlji je podatek, na katerem temelji zgodba iz zadnjih poglavij. eprav dokazov za to mrgoli, jih ne jemljemo resno, kajti ustvarjanje dimne zavese v zvezi z nezemljani in neznanimi leteimi predmeti je eden najuspenejih projektov, kar se jih je lotila CIA. Zato na tem mestu ne bo odve nekaj besed o rasah nezemeljskega izvora s plazilsko zunanjostjo, ki so imele pomembno vlogo v loveki zgodovini. Ljudje na plazilce gledamo precej zvika, e da gre za mrzlokrvna, manj razvita bitja. eprav si mislimo, da imajo nezemeljski obiskovalci Draco-reptili domnevno isti izvor, pa gre za bistveno drugana bitja. Preprianje, da med plazilci ni zelo razvitih vrst, je zmotno. V primerjavi z dobo razvoja plazilcev, tj. priblino 150 milijonov (!) let, je zgodovina loveka, tj. 450.000 let, po znanstvenih trditvah pa e mnogo manj, prav neznatna. Dinozavri so se razvili v irokem razponu razlinih bitij, od neznatnih leteih stvorov do osemtonskega titanozavra. Najnoveja spoznanja potrjujejo, da je bilo mnogo teh bitij, ki so ivela e pred sto milijoni let, npr. saurornitoidi, zelo inteligentnih. A za nadaljnji razvoj so imeli e ogromno asa 187
OSMO POGLAVJE
e dinozavri ne bi bili zbrisani z Zemlje v kataklizmi pred 65 milijoni leti, bi se do danes razvili v plazilske humanoide, tj. plazilce, podobne loveku. Ni zagotovila, da se to ni zgodilo v kakem drugem okolju. Sicer pa je kljub unienju teles dinozavrov preivela njihova zavest, saj pravimo, da je energija neuniljiva. Kaj se je zgodilo dinozavrski zavesti, ki je Zemlji vladala 150 milijonov let?
Simbolizem kae in zmaja

Od nekdaj me je vznemirjalo vpraanje, od kod zmaji na grbih in zastavah ter kipih, ki krasijo pomembne objekte povsod po svetu, in zakaj so ti simboli tako pogosti. Ker zmajev pravzaprav nihe ni nikoli videl edina podobna bitja so dinozavri izpred priblino sto milijonov let , se mi je zastavljalo vpraanje, zaradi esa so tako popularni. Njihova okostja, ki so bila neko veliko veja redkost kot danes, niso mogla biti glavni razlog za to.V kranskem svetu upodobitev teh bitij ne manjka, na Daljnem vzhodu, na Kitajskem in Japonskem, pa jih kar mrgoli. Zmaje astijo kot bogove, njihova simbolika pa je povsod po svetu enaka: simbolizirajo hladno mo, znanje in modrost, medicino, pretkanost, zlo in zlobo. Da bi lo pri upodobitvah za nakljuno izbrana bitja, ki bi jih privzeli za maskote ali simbole, ni verjetno, saj bi v tem primeru ne mogli razloiti enotne simbolike, pa tudi ne aenja, ki pritie le bogovom. Na povezovanje ka in zmajev s pradavnimi bogovi naletimo v legendah in zapisih vseh starih ljudstev tako reko po vsem svetu. Sumerci so svoje bogove imenovali Anunakki. Kulture srednje Amerike so imele svojega boga z imenom Quetzalcoatl, ki je bil podoben krilati kai. Kulture amerikih domorodcev in Kitajcev so preplavljene z zmajsko ikonografijo. V Indiji mrgoli zmajev, udnih bitij z ve rokami in nogami, ter kriancev med ivaljo in lovekom. Egipani so imeli kajega boga Knepha, faraone pa so pogosto upodabljali s kaami. Feniani so imeli Agathodemona, ki je prav tako zmajski lik. Judje imajo Nakhustana, bronasto kao. S to temo bi zlahka napolnili vso knjigo. Med zmaji in kaami ter bogovi, o katerih govorijo Sumerci, obstaja povezava. Draco-reptili, ki so, kot sklepam, v razvoju lovekih civilizacij igrali odloilno vlogo, so najpogosteje upodabljana nenavadna bitja. Veina upodobitev oitno izvira iz obdobja, ko Reptili svoje zunanjosti niso skrivali in so v drubi z ljudmi nastopali odkrito. Vladarska vloga in podoba zmaja sta bili samoumevni. Kasneje, ko so se morali umakniti v podzemlje in je reptilska zunanjost postala motea, so jo s tehnologijo levitve iz reptila v 188
loveka lahko prikrili, informacije o teh bitjih pa so preivele le zavite v mite in legende. V ljudskih izroilih, mitih in pravljicah mrgoli junakov, ki so se uprli zmaju. Zelo znana legenda o Svetem Juriju, ki je premagal zmaja, je upodobljena na tevilnih kranskih freskah in slikah. Nahaja se celo v grbu ruske prestolnice Moskve, da ne omenjamo grbov Ljubljane, Kamnika, Loa, entjurja, Svetega Jurija pri avnici in e kakega. Kakna resnica bi se utegnila skrivati za to legendo? Seveda ni lo za kakega resninega zmaja ali dinozavra, temve za zmago ljudskega junaka nad kakim krutim vladarjem, ki se mu je pokazal v svoji grozljivi podobi. Zmaga nad tiranom, posebno v zmajskem telesu, je nedvomno vredna ovekoveenja v ikonah trpeega ljudstva. Gre za izprievanje moi, poguma, spretnost ali modrosti, ki je nalo svoje mesto na itih, v grbih in drugih simbolih mest itd. Od kod kaa kot simbol medicine? Ko spozna zgodbo s sumerskih ploic in ve, da so reptilska bitja ustvarila hibrida, imenovanega lovek, se uganka razjasni. Genski ineniring je bil zagotovo ena najpomembnejih medicinskih tehnologij. Ustvarjalci loveka so nedvomno imeli tudi zelo popolno medicinsko znanje. Simbol tistih, ki se ukvarjajo z medicino, se je ohranil.
Reptilski mogani, DNK in modra kri

V oli nas pri anatomiji loveka niso pouili, da v lovekih moganih obstaja predel, imenovan reptilski mogani. To naj bi bil izvorni segment moganov, na katerega se veejo ostali deli kot njegovi dodatki. Ta prastari predel poganja drug zelo star moganski segment, imenovan R-kompleks. R pomeni reptilski, ker ga delimo s plazilci. Pomembno vlogo ima pri agresivnem obnaanju, teritorialnosti, ritualizmu in vzpostavljanju drubenih hierarhij. Ko se loveki zarodek v maternici razvija, prehaja skozi tevilne razvojne stopnje, med katerimi so tudi takne kot pri neprimatskih sesalcih, plazilcih in ribah. V doloeni fazi se razvijajo krge, v drugih fazah pa je zarodek podoben zarodkom ptic, ovac in svinj. Zgodi se tudi, da se kak otrok rodi z repom. Da loveko telo nima nikakrne povezave ali skupne znailnosti s plazilci oziroma reptili torej ne dri. loveko bitje ima dvanajst DNK vlaken ali est dvojnih spiral DNK, ki so zgrajene iz delov DNK omenjenih ras donatorjev. Analiza genoma in DNK-strukture dananjega loveka kae, da je aktivna le ena dvojna spirala DNK, drugih pet parov je neaktivnih Ti so bili razstavljeni ali razbiti. Vzroka 189
OSMO POGLAVJE
ne poznamo. A odgovor je, upotevaje zgodbo s sumerskih tablic, bras naslednji: ustvarjalci loveka so potrebovali poslune, ne prav pametne, a mone delavce, zato so v genski strukturi ohranili vse, kar je neizogibno potrebno za preivetje, obenem pa izloili tisto, kar je potrebno za izjemne sposobnosti. Seveda ni bilo zaeleno, da bi bilo ustvarjeno bitje enakovredno ali celo sposobneje od ustvarjalcev in da bi se zavedalo svojega pravega, boanskega izvora. Kljub omenjeni reorganizaciji DNK je izvirni obrazec ostal v loveki celici. Presenetila me je trditev, da se z duhovnim razvojem loveka te verige same torej brez (fizine) genske manipulacije spet poveejo in sproijo. Proces se od zunaj lahko tudi pospei z energijami ustrezno visokih vibracij. Konni cilj oivljeni celoviti lovek z izpopolnjeno gensko strukturo torej ni nedosegljiv. Ena od lastnosti, ki naj bi bila znailna za kraljevske rodbine, je modra kri. Kri aristokracije naj bi bila drugane barve. Od kod ta domislica? Ne gre za izmiljotino; ljudska ugotovitev o modri krvi plemstva ima gotovo povsem praktino ozadje. Razlike v genski strukturi aristokracije se verjetno odraajo tudi v barvi krvi; pri reptilskih vrstah in s tem tudi pri kraljevskem rodu hibridov gre menda za vejo vsebnost bakra, zato kri hitreje oksidira in dobi modrikast videz.
Kameleonske sposobnosti modrokrvnih

Ena najteje sprejemljivih informacij v zvezi s plavokrvnimi je spreminjanje njihove zunanje podobe. Ko sem na to naletel prvi, sem bil preprian, da gre za pretiravanje. Zapisi o bolnikih razcepljenih osebnostih, ki v svojem telesu nosijo dve dui ali celo ve (glej drugo poglavje, besedilo Pojav vekratnih osebnosti) pa so temeljito spremenili moje mnenje. Rekel sem si, da e to lahko storijo oni, potemtakem sprememba zunanjosti za vije razvita bitja ne more biti veja teava. Bral sem, da je spreminjanje zunanjosti mogoe z miselnim projiciranjem posebne fizine slike, ki jo vidijo drugi ljudje. e s svojim umom spremeni tej energiji nihajno hitrost in jo privede na drugano frekvenco, se lahko pokae v takni obliki, kot eli. Tudi materializacija in dematerializacija spadata v domeno podobnih pojavov. David Icke je po stikih z ve osebnostmi iz javnega ivljenja na razlinih koncih sveta pridobil veliko prianj o spreminjanju zunanjosti (metamorfozah) znanih ljudi. Ob skrivnih obredih in orgijah se prelevijo in pokaejo 190
svojo reptilsko podobo. Celo pred omi oividcev na bolj javnih mestih so se razni telesni deli loveka obraz, roke, noge ali celo telo spremenili in privzeli plazilsko podobo, zatem pa se zopet vrnili v obiajno stanje. Veliko teh pripovedi je slial v ZDA. Dva televizijska voditelja sta pojav menda opazovala sredi televizijske oddaje posnetki so kroili po spletu. Cathy OBrien je takna doivetja opisala v knjigi Trans Formation of America. Imela je stike z mnogimi javnimi osebnostmi, navaja jih v knjigi, med drugim gre za Geralda Forda, Billa Clintona, Georgea Busha st. in druge. Nekateri so ji v oi povedali, da so nezemljani, in so pred njenimi omi spremenili podobo. Sprva je mislila, da gre za neke vrste hologram. Predsednik Mehike, Miguel de la Madrid pa je prial, da so se nezemljani spustili med Maje v Mehiki. Dejal je, da lahko ljudje iz teh krvnih rodov spremenijo obliko v iguano in obratno. To sposobnost je oividki menda celo prikazal. Diana, princesa iz Walesa, ni brez razloga Windsorjev poimenovala za plazilce in kuarje. ivela je z enim od njih, Charlesom. Preden bi to skrivnost lahko javno razkrila, je morala umreti. Da so informacije dosegle javnost, se moramo zahvaliti njeni dobri prijateljici in zaupnici. Narkomani in tisti, ki so bili pogosto pod vplivom mamil, poroajo, da v visokopsihodelinem stanju nekatere ljudi vidijo kot ljudi, druge pa kot humanoidom podobne plazilce. Hunter S. Thompson je ugotovil, da ne gre za obiajne halucinacije, temve za dvig frekvenne zavese, kar omogoa videnje izza fizine oblike, za videnje sile, ki upravlja z osebo. Takna opaanja so bila prisotna le pri nekaterih ljudeh. Govoril je o morfogenem polju, ki se oddaja v DNK-strukturo plazilskih oseb in usklajuje celino strukturo s plazilskim genskim nartom. Tudi jasnovidci v telesih in okrog teles vodilnih svetovnih politikov, bankirjev, vojakih osebnosti itd. lahko vidijo plazilske podobe. Neka jasnovidka je Icku razlagala, da obstajajo polnokrvni plazilci, ki uporabljajo privid lovekega telesa za prikrivanje svoje prave narave, in hibridi, krianci reptilov in ljudi, ki so nadzorovani in obsedeni s plazilci s etrte dimenzije. Tretja vrsta so reptili, ki se v nai stvarnosti pokaejo neposredno, a tega stanja ne morejo zadrati neomejeno dolgo.
Skrivno ozadje religij

Religije so imele na vse loveke civilizacije odloilen vpliv, ozadje in mehanizme religij pa v splonem komaj kaj poznamo. Zato jim tukaj namenjam nekaj ve pozornosti. Omejujem se na tri poglavitne v evropskem 191
OSMO POGLAVJE
in blinjevhodnem prostoru kranstvo, islam in judovstvo , ki izhajajo iz istega korena. Nobena religija ne dopua dvoma o svojih naukih, a prav ta je reitev iz miselne zanke, v katero se ujame religiozni razum. Najizrpneje sem se o religijah pouil v knjigi Davida Icka Najveja skrivnost. V nadaljevanju navajam nekaj pomembnih spoznanj. Velika razlika je med aenjem bogov prilekov z neba in abstraktnega Boga, stvarnika vsega in vrhovnega razsodnika, ki ga upodabljajo religije. Prvi, ki so se kazali v telesni podobi, vsekakor niso vzbujali taknega strahospotovanja kot razsodnik, ki bo na sodni dan odloal o nebesih ali venem pogubljenju. Zavedati se je treba, da gre za dve popolnoma loeni boji predstavi. Sasoma je prevladala podoba drugega in se vkljuila v tradicijo posameznega okolja. Icke razlaga, da so religije zelo uinkoviti psiholoki sistemi za nadzor razuma, s katerimi je mogoe upravljati celotna ljudstva. Um premamijo tako, da se ta nenehno ukvarja z verskimi temami, ki niso povsem v skladu z resninim duhovnim konceptom. So na strahu temeljei mentalni kalupi, povezani z zavajajoimi preprianji in prirejenimi informacijami; lovetvo zadrujejo v nevednosti ter zavirajo duhovni razvoj ljudi tako, da ne prepozna lastnega boanskega bistva. Prestraeni ljudje tako postanejo poslune ovice svojih duhovnih pastirjev. Uinkovitemu nadzoru mnoic ni ni sluilo bolje od religij. Zgolj kranstvo in islam sta z miselnim programiranjem in vsiljevanjem mono omejene vizije ivljenja v dva tiso letih zadrala v duhovnem zaporu milijarde ljudi. Religija ima tudi zelo presenetljive uinke. Samomorilnost v imenu vere je ena od najbolj alostnih posledic verske zaslepljenosti. Verski gorenei so v imenu vere pripravljeni storiti nepredstavljivo. Njihova gorenost tudi povzroi, da postanejo hkrati zaporniki in jearji in to po lastni volji ter nasilno obraunavajo z vsemi, ki si drznejo odstopati od zartanih norm ali izkazovati druganost. Mnogo nedolnih ljudi, obtoenih krivoverstva, je tudi v kranstvu doivelo zelo alostno usodo. Pri vzpostavljanju religij je bil uporabljen znani vzorec deli in vladaj. Posamezna religija vernike prikrito vzgaja v miselnosti gospodarjev (judovska vera) ali sunjev (kranska, nato e muslimanska vera). Konceptualna nasprotja med ustvarjenimi verskimi sistemi so neusahljiv vir konfliktov, ki odvraajo pozornost od resninosti in resninih teav, obenem pa omogoajo tevilne vojne, ki so prvovrstno orodje za uresnievanje zartane globalne politike.
192
Konflikt med verami je obrodil bogate sadove: v tiristo letih po Mohamedu in tiso letih po Kristusu se je zgodila sveta, kriarska vojne kranskega sveta proti nevernim muslimanskim narodom. V srediu spora je skupno sveto mesto Jeruzalem. Konflikta med kristjani in muslimani ne bo nikoli mogoe povsem pogasiti, in to je odlino sredstvo za ustvarjanje napetosti in lokalnih vojn, ki debelijo epe bannikov in trgovcev z orojem. Kako religije delujejo? Izrpno analizo podaja David Icke. Vse religije, razen budizma, ki je bolj filozofski sistem kot religija, temeljijo na figuri boga-reenika, denimo Jezus ali Mohamed, ter na miselnosti, da lahko najdemo Boga in doseemo odreitev le, e tej figuri verjamemo in se drimo njenih napotkov. To so babilonski sveeniki govorili tudi o Nimrodu, ko je bil v Babilonu ustvarjen nart za pokoritev ljudi z vero. Vse tri religije imajo enako strategijo: 1. rojen si z izvirnim grehom* in s tem nosi made na dui od rojstva naprej; 2. rei se lahko le, e verjame v reitelja, to pa pomeni, da mora slediti napotkom hierarhije ustanove; 3. e tega ne pone, bo obsojen na veno pogubljenje. Osnovni mehanizem vsake religije je strah, ki temelji na neresninih podatkih. Izmiljene, simboline zgodbe so postale dobesedna resnica, manipulacije s temi zgodbami pa najmoneji nain nadzora uma, ki je bil kdaj koli ustvarjen. V dveh tisoletjih se je v past religij ujelo milijarde ljudi in e vedno se ujemajo. Osebno odrekanje lastnemu umu in ivljenju je sprejemljivo, sporno pa je vztrajanje, da morajo tudi drugi ravnati enako; napaka, ki je povzroila obilo gorja na tem planetu. e nekaj besed o zgodovini religij. Prva religija na planetu je bila reptilska, prisotna v Lemuriji. Reptili astijo nefizina, nespolna bitja z astrala, ki so jih ustvarila. Njihova religija temelji na hierarhiji kastnega sistema; indijski kastni sistem je kopija reptilskega. V druge kulture, najprej v sumersko, nato pa v ostale egipansko, grko itd. , so z religijo prodrli tako, da so jo za potrebe loveke rase predelali v sprejemljivejo, mokoensko obliko. Moki bog se je imenoval Nimrod, enska boginja Semiramis; imela sta polloveki, polreptilski telesi. V Egiptu sta dobila imeni Oziris in Isis, v grki kulturi pa Apolon in Atena.
* Z izjemo protestantske veje kranstva.
193
OSMO POGLAVJE
Kranstvo, judovstvo in islam so izli iz istega obmoja Blinjega vzhoda, kjer so se pojavili arijska rasa in reptilski krianci. Od Sumercev so se verske predstave in panteon bogov prenesli v verstva vseh ljudstev, ki so jih nasledila. Od Sumercev k Huritom, Hetitom, Kanaancem, Egipanom, Grkom itd. Vedski, grki, egipanski bogovi imajo isti izvor. Primer: boginja vojne in ljubezni, med Sumerci znana Inanna ali Ninni, je bila Rimljanom znana kot Venera, Grkom kot Afrodita, Kanaancem in Judom kot Atarta, Asircem, Babiloncem, Hetitom in nekaterim drugim pa kot Itar. Nekatere pomembne osebnosti iz sumerskih besedil so imele polboansko, polloveko poreklo. Kako si je to mogoe razlagati drugae kot z meanjem genov bogov-nezemljanov in loveka? Bogovi torej niso mogli biti nekaj abstraktnega, temve so morali imeti loveko zunanjost. Gilgame, vladar Uruka okrog 2900 pr. n. t., ki je bil deloma boanskega izvora (sin loveka in boginje), poroa, kako ga je Inanna, grko Afrodita, zapeljala, eprav je e imela zakonitega moa. Gilgame je odpotoval v nebo k bogovom, da bi dobil nesmrtnost, a mu ni uspelo. Zelo zanimivo je ozadje religij. David Icke pravi, da moramo za spoznanje njihovega pravega ozadja, razumeti njihov temelj, ki sega vse do Babiloncev in e dlje v zgodovino. Temelj je sonni sistem s Soncem v osrednji vlogi. Sonce predstavlja 99 % mase naega sonnega sistema in vsak trenutek vpliva na naa ivljenja, ne le v fizikalnem smislu. Ko se Sonce spreminja, se spreminjamo tudi mi. Razumevanje sonnih sprememb in njihovih posledic je kljunega pomena. Sveenika hierarhija, ki je posedovala izrpno znanje o tem, je to znanje posredovala v zakodirani obliki posveenim, ki so jim poznane ifre za deifriranje zgodb. Te imajo sicer tudi preprost, neposreden pomen, namenjen neukim. Razumeti pradavno simboliko Sonca pomeni razumeti vse glavne svetovne religije. Zodiakalni krog podaja dvanajst obdobij, ki pripadajo posameznim znakom. Razdelitev kroga na tiri dele (s kriem) da tiri letne ase, kri v srediu pa pomeni Sonce. Rde ali ognjen kri je arijski simbol Sonca, prav tako kot svastika (kljukast kri). Vse tradicionalne ole misterijev uporabljajo sveta tevila: 12, 7, 3, 40 (dvanajst uencev, vitezov, apostolov, izraelskih plemen itd.). tevilo dvanajst je tevilo mesecev ali zodiakalnih hi. tevila predstavljajo vibracijske frekvence; omenjena so e posebno mona in delujejo na podzavest, zato lovek ne dojame, kaj se dogaja. Za velik del predkranskih bogov je navedeno, da so rojeni 25. decembra. 21. ali 22. decembra je zimski solsticij, ko je Sonce na najniji 194
toki svoje moi v letu. Takrat simbolino umre in se ponovno rodi. Kranski boi je preimenovan poganski praznik in le eden od zamaskiranih poganskih praznikov. Poglejmo simboliko v ozadju zgodbe o Samsonu, ki je sicer izmiljen lik. Izgubil je mo, ko so mu (ko je el skozi Dalilino hio septembra) odrezali lase (ko sonce izgubi mo svoje arke). V hebrejini Samson pomeni Bog sonca.
Kranstvo
Za pravoverne kristjane je Jezus Kristus edinorojeni Boji sin, ki je umrl, da bi nam bili grehi odpueni. Pa vendar, kot razlaga Icke, popolnoma enak namen in enako zgodbo najdemo tudi pri vrsti drugih bogov iz davnih asov, veliko preden je bilo sliati o Jezusu. Preberimo naslednje vrstice; mar ugotovimo, o kom govorijo? Rodila ga je devica, brezgreno, po Svetem Duhu. lo je za izpolnitev prerokbe. Ko je bil rojen, ga je tiranski oblastnik elel odstraniti. Njegovi stari so morali pobegniti na varno. Tiran je pobil vse dvoletne otroke. Bil je slavljen kot voditelj ljudi. Delal je udee in ozdravljal ljudi. Umrl je na kriu, razpet med dva zloinca. Po treh dneh je vstal od mrtvih in el v nebesa itd. Je odreenik lovetva in se bo vrnil na sodni dan. V zgornjem zapisu ni govora o Jezusu Kristusu. Vse to velja za reitelja z Vzhoda Virino tiso dvesto let pred Kristusom. A pozor natanko taknih reiteljev je vsaj dvajset, med drugimi Krina, Oziris in Horus, Tamuz, Indra, Quetzalcoatl. Ali je Jezus v resnici obstajal? Icke pravi, da si to vpraanje lahko zastavimo tudi za Mojzesa, Salomona, kralja Davida in e vrsto drugih. Trdi, da o obstoju Kristusa ni, razen seveda v Svetem pismu, natanneje v evangelijih, nikjer nobenih verodostojnih podatkov. Ni arheolokih dokazov, pisnega gradiva, niesar. Enako velja za Salomona, Mojzesa, Davida, Abrahama, Samsona in veliko drugih svetopisemskih zvezd. Priblino tirideset piscev je pisalo kroniko dogodkov v teh deelah za asa Jezusovega ivljenja, toda nihe ga ne omenja. Filon je ivel v vsem asu domnevne Jezusove prisotnosti in napisal zgodovino Judov, ki je pokrila vse to obdobje. e ve, ivel je v Jeruzalemu ali njegovi bliini v asu, ko naj bi se rodil Jezus in ko naj bi Herod ubijal otroke, toda o tem ni ne pie. Bil je tam, ko naj bi se Jezus zmagoslavno vrnil v Jeruzalem in ko je po krianju vstal od mrtvih. Toda 195
OSMO POGLAVJE
Filon o vsem tem ni zapisal niti besede. Ni od tega ni omenjeno niti v rimskih zapisih, prav tako ne v novejih poroilih, ki so jih pisali grki in aleksandrijski pisci, ki so bili na tekoem s takratnimi dogajanji. Zakaj? Icke zakljuuje, da se vse skupaj oitno ni zgodilo. Sam mislim, da je treba biti natanneji: oitno se ni zgodilo osebam, ki so navedene v Svetem pismu, ni se zgodilo v asu, ki ga navaja Sveto pismo, in ni se zgodilo natanno tako, kot je navedeno. lovek z imenom Jezus Kristus morda ni obstajal, temve gre za, kot sem razbral iz Zgodovine galaksije, simbolino ime loveka po imenu Emanuel. Svetopisemsko besedilo ni resnina, temve simbolina, kodirana zgodba, ki se opira na tevilna resnina zgodovinska dejstva, vendar poskua vsiliti svojo interpretacijo. Namen Svetega pisma je bil prenesti doloena duhovna, ezoterina in astroloka znanja na nain, da bi dosegli doloene uinke. Sveto pismo vsebuje posamezne resnine zgodovinske podatke, ki jih ne najdemo nikjer drugod, in duhovna spoznanja, ki usmerjajo loveka k njegovi duhovni naravi, a al se vse skupaj izkoria za to, da lovek samemu sebi sezida duhovni zapor z omejevanjem resnice o zgodovinskem dogajanju na zelo ozko interpretacijo le-tega. S podanimi preprianji omeji svojo svobodo in se oddalji od spoznanja svoje resnine narave. V Babilonu, v glavnem mestu reptilsko-arijskega sveenitva, so hebrejski sveeniki, imenovani leviti, zapisali prirejeno zgodovinsko zgodbo, da bi prikrili resnine dogodke. Ali naj bi vladajoa hierarhija, ki je uniila dokumente s pradavnim znanjem in modrostmi, da ne bi prili v roke nepoklicanim, elela zapisati resnino zgodovinsko dogajanje? Odgovor je na dlani. Zapisali so takno zgodbo, kakrno so eleli vsiliti ljudstvu. Zato so leviti resnico, pogosto simbolno, pomeali z domiljijo. Meanica fikcije in resnice je postala temelj Stare zaveze. Sumerske ploice napeljujejo k zakljuku, da je Geneza v veliki meri predelana in skrena inaica sumerskih zapisov. Kranstvo je prikrita poganska religija Sonca in religija astrologije obe pa je kranstvo obsodilo. Kranstvo in rimska cerkev sta zasnovana na perzijsko-rimskem bogu sonca po imenu Mitra (Nimrod), ki je stareji ustreznik indijskega boga Mitre. Horus je bil boji sin v Egiptu, Tamuzov naslednik. Kar velja za Jezusa Kristusa, velja tudi za Horusa, vkljuno s tem, da je razglaen za sodnika mrtvih. Enako velja za Nimroda, Krino, Budo, Ozirisa itd. Osvetlimo e nekaj svetopisemskih spodrsljajev, pri katerih gre, kot razlagajo alternativni viri, za prevajalsko napako. Podatek, da je bil Jezus 196
tesar, ne dri. Grka beseda ho tekton ne pomeni dobesedno tesarja, temve mojstra svojega poklica. Izraz Jezus Nazarean se ne nanaa na mesto Nazaret, temve na nazaretsko tajno drutvo. Jezus se ni rodil v hlevu, temve v hii. Otroka niso nesli v hlev, temve so jasli iz hleva odnesli v hio. To je iz Matejevega evangelija jasno razvidno. Preroki so predvideli, da se bo mesija imenoval Emanuel in ne Jezus. V navedbah o koncu sveta gre zopet za napako pri prevajanju. Grko besedo eon so napano prevajali s svet; njen pravi pomen je doba. Pred nami ni konec sveta, temve konec dobe (rib), ki traja 2160 let.
Izvor kranske doktrine

Vedno sem si elel spoznati resnino dogajanje v zvezi s pripravo Svetega pisma, na katerega prisega toliko vernikov. Naposled sem v knjigi Najveja skrivnost priel do nekoliko natannejih podatkov, ki dajejo vsaj nekaj opore za sodbo o verodostojnosti tega dokumenta. A kdo bi se lotil objektivne, potene javne raziskave teh podatkov? Pritisk na raziskovalce in poroevalce bi bil namre velikanski navsezadnje gre za ruenje temeljev vere! V omenjeni knjigi David Icke navaja, da so Nova zaveza, Cerkev in kranstvo delo lanov druine Kalpurnia Pizona, ki je pripadala rimski aristokraciji. Pizoni so bili aristokrati in modre krvi. Okrog leta 60 po Kristusu je Pizon napisal Ur Marcus, prvo verzijo Evangelija po Marku. Pri tem je imel podporo pisca Aneja Seneke. Toda najverjetneje je oba ubil Neron. Delo je nadaljeval Pizonov sin An, ki je uporabljal tevilne psevdonime, doloeno vlogo pa je igral tudi Plinij mlaji. Vsi liki v Svetem pismu z Jezusom vred naj bi bili simbolini, nekateri so nastali s kombinacijo ve subjektov. Zanimiva je kopica podrobnosti. e Pizon prebere nazaj, dobi Josip. To je Pizonov podpis, drugi podpis pa je tevilo estdeset. Svetopisemska zgodba je izmiljena, a povzema resnina dejstva danega asa in prostora ter se povezuje z nekaterimi resninimi ljudmi tistega asa (npr. Herod). Vezana je na prerokbe iz Stare zaveze. Popravljali so tudi ta besedila in napisali veino od tirinajstih apokrifnih knjig. Toda pri irjenju vere so nastali zapleti. Lik boga Sonca, ki ga utelea Jezus, je v nadnaravnega, bojega sina spremenil Pavel (Savel iz Tarza). Pavlov lik sta si izmislila Plinij mlaji in Just Pizon. Jezusovo zgodbo in doktrino po svetu v dananjo Turijo in naprej ni razirjal Pavel, temve 197
OSMO POGLAVJE
Plinij in Pizoni (med leti 100 in 105), ki so se predstavljali kot apostoli. Prve cerkve je zgradil Plinij. Razirjanje nove vere je bilo v krajih, kjer so astili Mitro in Dioniza, razmeroma neproblematino, saj je zgodba o Jezusu v grobem in v mnogih podrobnostih enaka zgodbam Mitre in Dioniza. Drugana so bila le imena. Tako je veliko privrencev Mitre prestopilo v kranstvo. Peter in Pavel naj bi bila ubita v asu Neronovega preganjanja kristjanov, vendar za to ni nikakrnih dokazov. Pizonovo zgodbo je v religijo povzdignil cesar Konstantin Veliki, ki je postal rimski cesar leta 312. Bil je (modrokrvni) lan Babilonskega bratstva, enako kot tudi Plinij in Pizon. Nikoli ni zares postal kristjan, saj je astil grkega Apolona. Na mestu Kristusovega razpetja je dal postaviti baziliko Sv. Petra (leta 326). Podpora kranstvu je bila povsem politino dejanje. Z Milanskim ediktom je prekinil preganjanje kristjanov in vseh enobonih religij. elel je konati spor med privrenci Pavlove verzije (Kristus je Bog) in arijske verzije evangelija (Kristus je lovek) ter ustvariti enotno doktrino. Na Nicejskem koncilu je zbral 318 kofov in objavil tisto, kar je obveljalo kot temeljno kransko verovanje nicejska dogma. Bog in Kristus sta tako postala ena oseba (tako kot v Babilonu Nimrod in Tamuz, Semiramis pa je Sveti duh). Sestavljanje Svetega pisma je bilo, kot pie Icke, prava farsa. Od knjig in evangelijev ter mnogih dodatkov, ki so jih napisali Pizoni in Plinij, se v Svetem pismu nahajajo le knjige, ki jih je izbrala hierarhija kranske cerkve. Mnoga kakovostneja besedila so izloili. To je takrat kritiziral tudi filozof Celzius. Leta 1958 je Amerian Morton Smith v samostanu Mar Sabe blizu Jeruzalema nael rokopis, iz katerega je razvidno, kako je bila zgodba o Jezusu predelana vsakokrat, ko je Cerkvi to ustrezalo. Rokopis je odkril nepoznani del Markovega evangelija, ki ga je zgodnja cerkvena hierarhija zatajila. Leta 380 je Teodozij razglasil kranstvo za uradno religijo cesarstva. Leta 382 je pape dal Sveto pismo prevesti tajniku Hieronimu v latinski jezik, ki je bil uradni jezik Rima. Tako smo dobili nov prevod iz hebrejskega in grkega jezika, prevod v latinino, kjer so se tevilnim pomenskim napakam pridruili e Hieronimovi popravki vseh tistih odlomkov, ki niso bili v skladu z nicejsko dogmo in preprianjem, da so enske nivredne (Avgutinov vpliv). Na koncilu v Kartagini, leta 397, so takno predelavo potrdili. Veina ljudi, neveih latinine, latinskega prevoda Svetega pisma ni mogla brati, s tem pa so kranski sveeniki postali edini razlagalci nauka. 198
Nova krnitev izvirnih besedil se je zgodila leta 553 na drugem cerkvenem koncilu v Carigradu. Car Justinijan je uenje o reinkarnaciji razglasil za krivoverstvo, koncil pa je brez papeeve prisotnosti odloil, da bodo izobeni vsi, ki bodo irili nauk o krogu rojstev in smrti. Hieronimov prevod, poimenovan Vulgata, je tako postal iroko sprejeta verzija, tisoletje kasneje pa so ga na koncilu v Trentu leta 1545 razglasili za edino sprejemljivo za katoliane. Ne glede na to, ali so zgornji podatki natanni ali ne, je moj zakljuek naslednji: knjige, ki bi popisala absolutno Resnico, razloila loveku njegovo resnino bistvo ali razodela stvarnika, Boga, ni mogoe napisati. Vsako prizadevanje tudi moje v tej knjigi , da bi priel blie Resnici, je omejeno z neznanjem. Preprian sem, da je cilj vsake knjige, ki vceplja strah, manipulacija s lovekom s strani manjine, ki ne deluje s stalia ljubezni. Sveto berilo, kakrnega bi resnien Bog elel dati ljudem, bi bilo brkone napisano v znamenju ljubezni in bi nam ljubee tako kot mati ljubee ui svojega otroka priblialo zakone stvarstva in modrega ivljenja. Taknemu svetemu berilu bi priznal najvijo vrednost in vzvien poloaj. V preteklih poglavjih, predvsem v sumerski zgodbi, je bilo prikazano dogajanje v zvezi z Adamom in Evo in verjetno ozadje trganja prepovedanega sadu. Kranska ideja o izvirnem grehu me ne prepria. Vsakomur ob rojstvu zagotovljeno svobodo due zatreti s samoobsodbo v obliki izvirnega greha se mi zdi nevredno Boga. Vsemogoni Bog vendar ne potrebuje in ne priakuje niesar, saj bi sicer bil odvisen od neesa. Zanj ni pomembno, ali ljudje izpolnjujemo zahteve neke religije ali ne. Tega ne priakuje od rastlin in ivali in tudi ne od loveka. Ustvariti loveka grenega in opazovati, ali bo greil, se mi zdi nevredno Boga. Vse omejitve si je izmislil lovek, ne Bog.
enska in seksualnost
Vrnimo se k religijam. Kranstvo je, enako kot judovstvo in islam, zasnovano tako, da zatre, potlai ensko (jin) energijo v loveku ter s tem intuitivno povezavo z vijimi ravnmi nae vedimenzionalne zavesti. Tako se izkljuita intuicija in vija zavest in zane prevladovati nija zavest. To pomeni loitev od najvijega izraza ljubezni, modrosti in znanja ter odpiranje zavajajoim informacijam, s katerimi nas nenehno zasipajo. S svetom, v katerem med mokim in enskim naelom ni ravnovesja, temve prevladuje moka energija, je lae manipulirati. 199
OSMO POGLAVJE
V Konstantinovem kredu enska sploh ni omenjena. enskam vstop v cerkev ni bil dovoljen. ele na koncilu v Trentu (1545) je rimska cerkev (s tremi glasovi razlike) uradno priznala, da ima enska duo! Napad na intuitivno ensko energijo se je razplamtel s preganjanjem arovnic (medijev, vidcev in mojstrov nadutnega vseh vrst). Pred tem so bili stiki z nadutnim vsakdanji pojav. Nato pa so z enim papekim odlokom glasovi nebes postali vraji in na tisoe nedolnih ensk je moralo umreti na grmadi. Druga nevarnost je prihajala od seksualne energije, ki je moan izvor ustvarjalne sile in duhovne moi. Avgutin, ki mu, kot pie Icke, spolnosti v mladosti nikoli ni bilo dovolj, se je po spreobrnitvi v kranstvo odloil, da je spolnost grozna in da v njej ne bi smeli uivati. Pape se je s tem strinjal in leta 1074 kranskim sveenikom zapovedal celibat. V tiso letih so visoko ceno za to plaali otroci spolno zavrtih in motenih sveenikov, pa tudi slednji sami, ki v stiski ubirajo pedofilska pota. Kranska in moralna stalia, naperjena proti spolnosti, slabijo celotno lovekovo biopolje, svoje pa prispeva tudi rna barva oblail, ki negativno deluje na energijske vrtince akre.
Judovstvo in Talmud
Leviti so napisali Toro, judovsko sveto knjigo, zakon, ki ga Judje ne smejo prekriti. Skrivno znanje, ki so ga leviti dobili v Egiptu, je postalo znano kot kabala (hebrejsko z ust na uho). Judovstvo je dosledno tolmaenje tega znanja. Uporabljena je enaka tehnika kodiranja kot pri nekaterih drugih svetih knjigah. Gre za peterico pisarjev, pri emer so Garijeve izjave vedno izmiljene, pri Dabriji gre za dobesedni pomen, elemja pa vedno govori v prispodobah itd. Tora in Talmud, za Jude zelo pomembna dokumenta, ki so ju pripravili leviti, natanno popisujeta zakone, ki vplivajo na vse plati ivljenja. lovek, ki jih sprejme in izvruje, postane kot programiran stroj, ki mogane uporablja le za sledenje programu. Napotki in zapovedi imajo izrazito rasistien znaaj do Nejudov. Talmud je povsem natanen: Samo Judje so ljudje. Nejudje niso ljudje, temve ivina. Nejudje so ustvarjeni, da sluijo Judom kot sunji. Spolni odnos z Nejudom je kot spolni odnos z ivaljo. Nejudov se je treba izogibati kot bolnih svinj. In tako naprej. Tak rasistini govor ima svoj namen, ustvarjalci te religije so merili na natanno opredeljene cilje. Ni udnega, da takna vzgoja vceplja 200
Judom miselnost gospodarjev nad drugimi, ki jih kranska doktrina vzgaja v miselnosti sunjev. Krivdo za takno nastrojenost naprtiti Judom je nesmisel, toda prav to so stvaritelji religije eleli dosei, saj se energija tako usmerja v porajanje napetosti in unievalnosti, to pa olajuje nadzor. Icke meni, da nikogar v zgodovini niso bolj naplahtali kot prav Jude. To je ljudstvo, ki je bilo v zgodovini najbolj brutalno izkorieno in manipulirano, vse, da bi se uresniil Nart in program, o katerem Judje niso vedeli niesar.
Islam
Pri Icku tudi beremo, da je med kranstvom in islamom, ki ga je navdahnil Mohamed, leta 612 navdihnjen z vizijo, vrsta podobnosti. Islam ima korenine v kranstvu in judovstvu, vsi trije pa izvirajo iz Babilona. Muslimani imajo islam za obnovljen podaljek judovsko-kranske struje, svoj izvor pa povezujejo s starim znancem Abrahamom, za katerega se trdi, da je v Egipt priel iz sumerskega mesta Ur. Islam gradi na ideji, da so Mojzes, kralj David in Jezus boanski preroki, ki jih je poslal Bog. V islamski sveti knjigi Koran je Jezus naveden na triindevetdesetih mestih in obravnavan kot lovek, duhovni uitelj. Mohamed je bil zadnji prerok in zato, kot trdijo muslimani, najpomembneji. Njihov dihad je sveta vojna proti vsem, ki ne sprejemajo Mohamedove vere. Beseda islam pomeni pokoriti ali predati se, musliman pa tisti, ki pokorava. Muslimani trdijo, da je njihov bog Alah isti bog kot judovsko-kranski Jahve. Priznavajo tudi prvih pet knjig Stare zaveze. Islam, judovstvo in kranstvo imajo iste cilje: zagotoviti omejeno stanje uma in ga preeti s strahom, kar omogoa odlien nadzor in vodenje mnoic. Prepad, ki je nastal zaradi tekmovalnosti med kranstvom in islamom, je odlina podlaga za netenje medsebojnih spopadov in vojn, kar je voda na mlin planetarne elite. Ustvarjalci religij prihajajo iz istega gnezda. Mormonska cerkev, ki jo je utemeljil Joseph Smith, potem ko se mu je prikazal angel Moroni, prav tako spada v sklop religij, ki izhajajo iz istega kroga. Cerkev je nastala leta 1830, utemeljili pa so jo prostozidarji visoke stopnje, pri emer je irjenje 201
OSMO POGLAVJE
cerkve financirala Rothschildova banka Kuhn, Loeb & Co, ista banka, ki je financirala tudi rusko revolucijo. Mormoni priznavajo Sveto pismo. Jehovove prie so zgodba, v katere ozadju so isti avtorji.
Pravi pomen religij

V zvezi z religijami sem dolgo asa oblikoval mnenje, ki ga podajam v nadaljevanju. Sprva sem se spraeval, ali gre res le za zlonamerne miselne koncepte, ki naj sluijo nadzoru mnoic, ali pa je v njih kaj dobrega? Ko sem bil pripravljen na religijo pogledati celostno, brez obsodbe, sem sprevidel, da pozitivne plati ni mogoe loiti od negativne ali, drugae povedano, da njen vpliv ni niti preteno pozitiven niti preteno negativen. al do tega spoznanja ne more priti, kdor je ujetnik verske doktrine. Poleg temne plati, ki je bila precej izrpno opisana v zgornjih besedilih, se je treba zavedati tudi svetle plati religij. Njihova poglavitna zasluga je, da lovekovo pozornost obraajo od zunanjega k notranjemu, od zunanjega sveta k duhovnemu, zavestnemu. Religije pomagajo ozavestiti duhovno bistvo in odstirati duhovne pojave, ki jih zgolj v zunanjost usmerjen lovek mirno prezre. Ideja, da je lovek ustvarjen po boji podobi, napeljuje na misel, da se v loveku skrivajo boanske moi, kar je dobro in res. Podoba due, ki je vena, nadalje vodi k pomisli, da je lovek nesmrten. Sam verjamem, da so to prava sporoila, v skladu z nao resnino naravo. al pa nam materialistini svetovni nazor te predstave rui in nas tako mono degradira. Religija napeljuje k iskanju lovekovega bistva v notranjosti, v srcu. Ta pot je prava. Usmerja k soutju, predanosti, sprejemanju in odpuanju. Vse to so koristni namigi, ki vodijo v pravo smer. al jih je kranska religija nemalokrat poteptala. Religije usmerjajo k pravim lovekim vrednotam, kar prinaa vsaj nekaj mehkobe v trdi materialistini svet. Moralni kodeks, ki je sestavina vsake religije, je dragocenost, nekakna protiute sebini preraunljivosti, ki izvira iz brezsrne logike kapitala. eprav cerkveni dostojanstveniki niso moralne avtoritete in zgled skromnosti, skromni in plemeniti ljudje sledijo napotkom, ki so ubrani na noto srca. Resnica je, da je lovetvo zaradi religij izkusilo najhuje trpljenje ter tudi najvija vzviena poutja in blaenost. Religije so omogoile opazno poveanje amplitud ustev. To pa je nekaj, kar teje. Poslanstvo due ni uivanje posvetnih radosti, temve vse kaj drugega. Vse, kar duo zanima, je duhovna rast, pri tem pa se ne ozira na trnje in tegobe na poti. 202
Moje dananje mnenje o religijah je, da je religija teka, a teko nadomestljiva izkunja na poti razvoja zavesti. lovek v dualistinem svetu napreduje z doivljanjem izkustev, ki so diametralno nasprotna. Religija pri tem ponuja iroko podroje izkustev. Tako lovek iri svoj prostor znanega in spoznavnega ter osvaja vse ira prostranstva duha. Ali vrhunski alpinisti ne plezajo v vrtoglave viine, da bi z vrha ugledali osupljive globine? Religije so torej miselni koncepti, ki imajo na poti duhovnega razvoja povsem doloen pomen, a ni ve kot to. Tako kot vsak koncept je treba tudi religije na neki toki zavrei in se usmeriti k boljim, manj omejenim, svobodnejim konceptom, ki vodijo v smeri spoznanja samega boanskega bistva sebe. Boanskega bistva, Boga, ne more omejevati in njegovo neskonno naravo krniti noben, v lovekem umu zamiljen koncept.
Skrivno ozadje denarja

Preskok od religije k denarju se morda zdi presenetljiv. A le na videz. Na vpraanje, katera religija je najbolj razirjena na svetu, bi brez oklevanja odgovoril: vera v denar. Preprianje, da je denar resnina vrednota, je eno najbolj temeljnih in velja povsod po svetu. Njegova vrednost temelji na tem, da verjamemo vanj. A e bi obiskovalcu iz vesolja dali kup denarja in mu rekli, da je dobil veliko premoenje, bi se vam smejal. Z njim ne bi imel kaj poeti. Takoj ko bi ga odnesel iz okolja, kjer ta dogovor velja, bi izgubil vso vrednost. Skrite posledice uporabe denarja so tevilne, a le malo znane. Denar obravnavamo kot eno najpomembnejih rei v ivljenju in prostovoljno ter nezavedno polagamo na njegov oltar velike rtve. Od potiskanega papirja smo postali ivljenjsko odvisni in brez ugovarjanja pristajamo na to, da nam ga s finannimi mehanizmi skrivoma kradejo iz epov. Da so v religijah dodelani psiholoki sistemi za nadzor razuma, je bilo prikazano zgoraj. Denar, ki je sicer materialno sredstvo, ima podobno vlogo. eprav je temu sprva teko verjeti, je tudi denar sredstvo za (umsko) zasunjenje loveka. Tako kot religije nam je denar speljal pozornost od ivljenjsko pomembnih vpraanj k pridobitnitvu. Denar prinaa omejitve, ki nam vse bolj krnijo svobodo. Namesto da bi iveli, ivotarimo v iskanju izhoda iz pasti, v katero smo bili zvabljeni. In kar je najhuje denar je ustvaril prepad, ne le med ljudmi, temve tudi v loveku samem, in tega prepada ni lahko premostiti. 203
OSMO POGLAVJE
Denar naj bi po legendi izumili Feniani, a ima zanesljivo precej daljo zgodovino. Ena od zgodb o denarju pravi nekako takole: ko je faraon opazoval tepe sunjev, ki so se nadzornikom upirali ob opravljanju napornih zemeljskih del, je pomislil, da si je zagotovo mogoe izmisliti sistem, v katerem bi sunji brez upiranja in celo z navduenjem opravljali delo. Najti je treba le primeren motiv in zmesti njihov ut za resnine vrednote. Opravljali bi vlogo sunja, a brez zavesti, da so zasunjeni. In izmislil si je reitev, ki je ena najvejih prevar lovetva. Zaigral je na struno, ki v danih razmerah zazveni v vsakem loveku: pohlep. Objavil je, da bo vsakemu sunju za doloeno koliino pretovorjenega skalovja izplaana nagrada v obliki koka zlata. Zlato bo mogoe zamenjati za kar koli, z ustrezno koliino zlata pa bo suenj lahko odkupil tudi svojo svobodo. Zgodil se je ude: sunji so stvar vzeli zares in odtlej kar tekmovali, kdo bo pretovoril ve skalovja in si pridobil im ve zlata. Prisila in tepe po zaslugi genialne domislice nista bila ve potrebna. A faraon je zlato ko so sunji prili odkupit svojo svobodo spet dobil nazaj. Ostareli in zgarani sunji so naposled ostali praznih rok. Pri uporabi menjalnega sredstva denarja gre v naelu za pristajanje na doloen dogovor, sprejetje pravil in posledic; pravila poznamo, posledic pa ne dovolj. Denar kot metoda prikritega zasunjevanja se je izkazal odlino. irokim ljudskim mnoicam je bil postopoma vsiljen kot menjalno sredstvo in vrednota, za katero se je vredno potruditi. Sprva je bil konkreten v obliki zlatnikov ali srebrnikov, nato so ga zamenjali kovanci iz manjvrednih kovin, nazadnje pa ga je zamenjal nivreden papir, ki je vreden toliko, kolikor pie na njem. Denar, ki lahko kupi skoraj vse, je spodbudil pohlep mnoic po bogastvu in sasoma je to postalo tako pomembno, da je kopienje tega postalo glavni cilj naporov lovetva. Med neznanimi posledicami denarja sta spodbuditev pohlepa in odvraanje od pomembnih stvari v ivljenju. Denar kot sredstvo ustvarja umetno diferenciacijo, loevanje ljudi. Ustvarja dve skupini ljudi: sposobne in nesposobne, (denarno) mone in nemone, neodvisne in odvisne. Takna delitev, ki je temelj ekonomskega suenjstva, je spremenila sistem vrednot in ima daljnosene posledice. Ena od posledic je, da tevilnih dejavnosti in opravil ne izvajamo zaradi njih samih, temve zaradi povsem nenaravnega motiva: denarja. To pa ustvarja teave, ki se kopiijo in postajajo vse bolj neobvladljive. Zanimivo je, da se zaslepljenost z denarjem ob njegovem poveevanju ne zmanjuje, temve e poveuje. Deluje podobno kot mamilo. Ko ljudje spoznajo (kar se je zgodilo v zadnjem desetletju), da najve denarja lahko zasluijo prav 204
z obraanjem denarja, z borznimi spekulacijami, se utvara in pohlep e okrepita. Pohlep zamegli razum in ustvari meglo, v kateri se izgubijo resnini ideali. Ker ti niso ve jasni, se zdi, kot da je edini ideal tisto, kar se zdi najpomembneje denar sam. Denar poraja tekmovalnost. V sistemu, ki vkljuuje obrestovanje, je treba vrniti ve, kot znaa glavnica, dodatnega denarja za obresti pa banke ne tiskajo. Zato se pridobiva iz glavnic ostalih, za katere je torej treba tekmovati. Tekmovalnost, tekmovanje v pridobivanju in kopienju denarja se prenaa na vsa podroja ivljenja. To ima sicer dobro plat, da ljudje aktivirajo ve svojih potencialov, a kaj, ko si favoriti hitro pridobijo odloilno prednost in tako veina tekmovalcev pristane med poraenci. Posledice: strah za preivetje in psihoza ivotarjenja. Tekmovalnost zoi lovekovo miselno polje na zastavljeni blinji cilj, za katerim pa ni globljega smisla. V resnici gre za zaslepljenost, za katero se skrivata pohlep in strah pred porazom strah, da ostane praznih rok. Ta strah preene soutje, strpnost, obzirnost, prijaznost in sodelovanje iz znaajnega slovarja. Tekmovalnost pomeni loevanje, osamitev, krnitev odnosov, ustvarjanje napetosti in kopienje strahu. Spodbuja tudi negativna ustva kot zavist, samoljubje, napuh, pohlep, nadutost, nestrpnost, agresivnost in sovranost. Toda tega se le malokdo zaveda.
Obrestna past in finanne manipulacije

Denar81 kot posojilno sredstvo je od asov prvih posojevalnic denarja omogoal izkorianje loveka po loveku in veliko neednih poslov. Izkorianje postane mogoe zaradi obrestovanja. Gre tako reko za prodajanje asa. A ne le to. Banke posojajo denar, ki je nekaj navideznega, brez resnine vrednosti v ozadju (potiskan papir skoraj brez vrednosti ali tevilke v raunalniku), zato zaraunavanje obresti pomeni zagotovitev blaga ali storitev iz niesar. Brez obrestovanja bi bil denar kot menjalno sredstvo privlaen le v omejeni meri, kot sredstvo, ki se lahko prelevi v poljubno blago ali storitve. Zaradi obrestovanja je denar dobil lastnost, ki mu daje dodatno privlanost: postal je zelo dragoceno blago, ki lahko prinaa visoke dobike, najveje seveda finannim elitam. Z obveznostjo plaila obresti je obremenjenega ve kot 90 % denarja v obtoku, kar pomeni, da je vsak bankovec zadolnica. Obrestovanje je resna teava zato, ker vnaa v sistem veliko nestabilnost. Zaradi obresti mora koliina denarja na osnovi obrestnoobrestnega rauna 205
OSMO POGLAVJE
eksponentno rasti. Vsaka naloba mora prinesti ve denarja, kot je bilo vloka (dobiek). Pri triodstotni obrestni meri posojila v tiriindvajsetih letih vrne dvakrat ve kot znaa glavnica (za ponazoritev: e bi Joef ob Kristusovem rojstvu investiral en pfenig po tiriodstotni obrestni meri, bi obrestne obresti do leta 1749 narasle e na vrednost krogle zlata, ki bi bila tako teka kot Zemlja!). Takna rast deluje kot rak v gospodarskem sistemu. Uporabniki denarja morajo vse ve delati zgolj zato, da bi odplaevali obresti. Neprestana gospodarska rast je pogoj za obstoj podjetij, sicer se raun ne izide. Sistem, ki zahteva eksponentno rast, mora prej ali slej poiti. Denar je omogoil obvladovanje planeta s finannimi instrumenti in ustvaril razmere za prikrito izkorienje irokih mnoic. Finanni sistem predstavlja ogrodje celotnega svetovnega gospodarstva, finance pa so ivljenjski sok tako reko sleherne dejavnosti. Poleg tvegane trgovine z mamili najveje zasluke prinaa prav denar sam oziroma manipulacije z njim. Denarni sistem deluje kot rpalka, ki pretaka denar od revnih, ki plaujejo obresti, k bogatim, ki denar posojajo. Svetovno bogastvo in mo se tako vse bolj selita v roke peice izbrancev, nasprotja v svetu vse bolj naraajo, napetosti se poglabljajo. Takno dogajanje vodi v spopade in vojne. Upravljati denarni sistem pomeni do podrobnosti voditi gospodarstvo in politiko. Z raznimi ukrepi finanne politike je mogoe brez teav izzvati finanne in gospodarske krize. S poveanjem in nato zmanjanjem obtoka denarja se denarju spreminja vrednost, s tem pa se krha zaupanje ter rui trdnost sistema. Tako je mogoe ustvariti razmere za sesutje celotnega gospodarstva. Velika finanna zloma sta se zgodila v letih 1920 in 1929. To sta bila do tedaj najveja ropa v zgodovini lovetva.82 Ogromno tevilo propadlih bank, podjetij in posestev je padlo v roke reiserjem za drobi. Druga monost za velike zasluke bankirjev je, da se povzroi velika motnja v finannem sistemu spodbudi se npr. doloena vrsta posojil, ki eksplodirajo (npr. z ukinitvijo nadzora nad zavarovanji kreditnega tveganja), nato pa pride do zahteve po hitrem poplailu dolgov. Prav to je bil eden od pomembnih razlogov v ozadju finanne krize, ki je izbruhnila v letu 2009. Dejstvo, da s finannimi instrumenti tudi v najvejih dravah (npr. v ZDA in EU) ne upravljajo vlade drav, temve finanna elita iz vrst nekaterih tajnih zdruenj, pove, da denar ne slui ljudstvu, temve peici izbrancev, finanni eliti. Z uvedbo delnikega sistema, s katerim se vrednost gospodarstva drub, podjetij, nepreminin itd. izrazi v obliki delnic, katerih vrednost se spreminja, je vrednost realnega premoenja postala talec denarnih 206
manipulacij. e vrednost denarne enote pade na ni, se razblini tudi vrednost premoenja, ki je ovrednotena v denarju, kar je seveda absurd. Ali ni popolnoma nesmiselno, da se vse gospodarstvo sesuje v prah, e nastanejo motnje vrednotenja menjalnega sredstva? A trik je prav v vezavi vrednosti blaga na vrednost denarja. Islam obrestovanje denarja prepoveduje. Zasluek od posojila denarja v nekaterih islamskih deelah obraunavajo drugae. Tudi v nekaterih drugih dravah se pojavljajo manje drubene skupnosti, ki uporabljajo neobrestovan, vzporeden denar. Prednosti taknega sistema so vredne pozornosti. Da bi loveka druba napredovala, se ji ni treba odrei denarju kot menjalnemu sredstvu, temve obrestovanju denarja. S tem pade glavni mehanizem izkorianja, denar pa ohrani le prvobitno menjalno vlogo, ki mu je lastna.
Finanno podlonitvo
Prvi voditelj, ki si je denar za financiranje vojne izposodil od bankirjev, je bil menda Napoleon. Podatkov, kdo ga je za vojno navdueval in kakni so bili ob tem dobiki bankirjev, ni najti. A lo je za dravni dolg, ki ga je moralo poravnati francosko ljudstvo. Primerov drav, ki so postale talke bannih elit,83 je dolga vrsta. Prve in najpomembneje med njimi so ZDA. Zdruene drave so se leta 1913 z odloitvijo kongresa odrekle upravljanju in dravnemu nadzoru finannega sistema (glej besedilo Pravljica o Titaniku84 v prvem poglavju) ter vse finanne posle in vzvode, vkljuno s tiskanjem denarja, prepustile zasebni banki, ki se imenuje Banka zveznih rezerv (FED).85 To je v resnici pahnilo ZDA v finanno suenjstvo, ki se ga povpreni Ameriani e danes ne zavedajo. Ameriki predsednik Woodrow Wilson je nekaj let po sprejemu Zakona o zveznih rezervah, ki ga je leta 1913 sam potrdil, z obalovanjem zapisal: Na velik industrijski narod je pod nadzorom bannega sistema, ki je v zasebni lasti, zato so rast naroda in vse dejavnosti v rokah peice ljudi, ki zaradi lastnih omejitev nujno zatirajo in uniujejo pravo gospodarsko svobodo. Naa vlada je postala ena najslabe vodenih in najbolj nadziranih vlad civiliziranega sveta ni ve vlada svobodnega mnenja, ni ve vlada po prepriani in izraeni volji veine, ampak vlada po volji in pod pritiskom majhne skupine mogoneev. 207
OSMO POGLAVJE
e bi lahko vsaka drava tiskala lasten denar, ki ne bi bil obremenjen z obrestmi do tuje banne ustanove, bi denar lahko veliko bolje sluil ljudstvu. Taken je bil neko primer slovenskega tolarja. A pritisk finannih lobijev je bil skozi vso zgodovino dovolj moan, zavedanje ljudi o posledicah pa dovolj ibko, da so se v posameznih dravah odrekli prednostim lastnega denarja. Ko se drava pridrui veji skupnosti drav in njenemu finannemu sistemu (kot na primer EU), izgubi finanno neodvisnost in se podredi politiki centralne banke sistema, na katero tako reko nima vpliva. Prelevi se v odjemalca storitev, ki niso zastonj. Globalna politika tei k vzpostavitvi velikih, enotnih gospodarskih in finannih con (EU, Severnoamerika unija, Junoamerika unija, Azijska unija itd.), saj to krepi centralen nadzor. Metoda, s katero je mogoe prikrito upravljati ves svet in prevzeti popoln nadzor gospodarstev, je vzpostavitev sistema, v katerem vsi sluijo istemu denar(nemu gospodar)ju. Odtod elje posameznih imperijev, da zagospodujejo svetu. V zadnjem asu so vidna prizadevanja za vzpostavitev velikih gospodarskih povezav, v katerih veljata enoten finanni trg in regulativa. Primeri taknih zdrub so Evropska unija, Severnoamerika unija, Afrika unija, Azijska unija. Posredno izkorianje pa je mogoe tudi drugae, in sicer z uporabo doloene valute, ki postane prevladujoe plailno sredstvo v mednarodni trgovini. Dolar, prejet za izvoeno blago, v katerem se skrivajo delo in surovine, je priel iz amerike tiskarne denarja; prek njega se bogastvo preliva od revnih k bogatim. Namesto da bi denar in poslovne dejavnosti delovale v dobro loveka in planeta je v tej fazi razvoja loveke drube ravno nasprotno: izkorianje ljudi in narave slui le kapitalu. Ta paradoks se danes kae v zelo jasni lui, pa vendar tega ne spregledamo. A do kdaj bo lovek e pristajal na suenjstvo denarju? Dananja globalna stiska je v veliki meri stiska kapitalistinega drubenega sistema, ki je zael v eno od svojih obiajnih kriz. Toda ta kriza se zdi globlja, kot so bile dosedanje, ker se rane na telesu matere civilizacije pa kopiijo. Reitev se lahko pojavi v dveh oblikah: v obliki svetovnega spopada, ki bo vse sisteme spet resetiral in povrnil na zaetek ali pa celotno lovetvo vrnil v kameno dobo. Druga pot je s korenitim zasukom v glavah in z usmeritvijo v drubo, kjer bodo sedanja nasprotja preseena. Zgornji prikaz negativnih plati denarja elim uravnoteiti e s pogledom na njegovo drugo, pozitivno plat. Denar in finanni sistem nesporno prinaata razne praktine monosti in breztevilna koristna izkustva, ki krepijo razum. Najpomembneja pa so duhovna izkustva. Z duhovnega 208
stalia denar omogoa razvoj jaza, kjer je zelo pomembno zavedanje moi in vevrednosti. Po njegovi zaslugi posameznik lahko dosee izkustvo nepredstavljive moi in bogastva ter obutek nadmoi. To so skrajna izkustva, ki so jazu ali zavesti potrebna na poti prepoznavanja lastne boanske narave. Pohlepa ne more ozavestiti, dokler ne strmoglavi z viine v globino. Na ustrezni ravni spozna, da gre pravzaprav za programe in vloge, ki ne vodijo v eleno smer. Moja zakljuna misel v zvezi z denarjem je podobna kot pri religijah: denar prinaa teko in bolee, a nenadomestljivo izkustvo. Izkunjo z denarjem pojmujem kot pomembno razvojno stopnjo, ki napeljuje k iskanju ustreznejih reitev. lovek, ki spregleda pasti denarja, se usmeri k svobodnejim nainom delovanja k sodelovanju; to je pot, prosta strahu, ki vodi v njegovo duhovno rast. V naravi je najbolje uinke mogoe dosei s sodelovanjem. Vsi sistemi v naravi sodelujejo, se dopolnjujejo, podpirajo drug drugega na razline, vasih nedoumljive naine. V sodelovanju se zdruijo razline kvalitete, ki jih en sam posameznik ne more imeti. V sodelovanju 1 + 1 ni ve 2, temve mnogo ve.
209
DEVETO POGLAVJE
210
ZAVEST JE KLJU
9. poglavje
NISI TO, S IMER SE ISTI
elel sem napraviti iz sebe nekaj ve. Bral sem: Spoznaj svojo zavest in odprla se ti bodo vrata v nove razsenosti. Nove razsenosti? Le kaj bi to lahko bilo sem si mislil. Z nekaj nezaupanja in veliko radovednosti sem se lotil raziskovanja. ele ez as sem se v pogovorih s prijatelji zael zavedati, da so se moji pogledi na stara vpraanja temeljito spremenili. Stvari sem videl v povsem drugani lui. ele takrat sem spoznal, za kaj gre pri tej novi razsenosti. Na odru zgodovine lovetva se je zvrstilo ni koliko izstopajoih velikih osebnosti, ki so v civilizaciji zapustile mone sledi. Nekateri so bili zgled lovekoljubja, denimo Gandi in Martin Luther King, drugi so dali lovetvu dih jemajoe stvaritve, denimo Michelangelo in Leonardo da Vinci. Tretji so predstavili napredne tehnoloke reitve, denimo Tesla, spet drugi pa so nas z idejami spodbudili k osebni rasti, denimo Kant, Schoppenhauer, Krishnamurti idr. Mednje sodijo tudi preprosti, srni ljudje, ki so se dvignili nad povpreje in s svojim zgledom modrosti, lovekoljubnosti in nesebinosti pokazali, da ivljenje na Zemlji ni nujno grozljiva jea. Takih, duhovno razsvetljenih ljudi, je edalje ve. Taknim ljudem nekateri reejo lovek (z veliko zaetnico), Nietzsche pa je zanje skoval izraz nadlovek. V em se ti veliki ljudje razlikujejo od navadnega loveka? Odgovor je teak in preprost obenem: prvi se zavedajo svojega bistva in svojih moi, drugi pa ne. Preprian sem, da prav to vedenje daje posebno mo in sposobnosti, ki omogoajo izvrstne rezultate. Razlika je v poznavanju sebe, svojega resninega bistva, kar poraja doslej nepoznano samozaupanje. Danes vem, da je kakovost ivljenja neposredno odvisna od kakovosti podobe o sebi. S slabo podobo o sebi se ti zdi, da nisi upravien do kakovostnejega ivljenja. Kakovost podobe o sebi pa je lahko dobra le toliko kot podoba o Bogu, v kakrnega verjame. Sebe pa ne more ceniti bolj kot Boga. Zanimivo, kajne? Prav zato so vodilne elite doslej vloile veliko naporov, da so ljudskim mnoicam resnino bistvo loveka dobro 211
DEVETO POGLAVJE
zastrle in prikrile, Bog, kakrnega slikajo, pa je Bog z napakami, ki ima zahteve in priakovanja. lovekov duhovni razvoj poteka spiralno: od ene tematike prehaja k drugi, da bi se ez as spet vrnil, jo poglobil in nadgradil z novimi spoznanji. Pri tem niha od zunanjih tem k notranjim, duhovnim, in nazaj. To pravilo sem upoteval tudi pri pripravi te knjige. Zael sem z zunanjimi temami, se obrnil k notranjim (narava zavesti), se spet vrnil k zunanjim (zgodovina), da bi se naposled ustavil na podroju notranjega, kjer leijo vsi odgovori. Pri svojem raziskovanju sem prehajal od otipljivih stvari k manj otipljivim, loteval sem se raziskave notranjega sveta, da bi se dokopal do spoznanja svojega duhovnega bistva. Klju do teh spoznanj je razumevanje zavestnih pojavov. lovek je verazsenostno bitje. Novih razsenosti ne more odkriti, dokler ne spremeni zornega kota. Carlos Castaneda bi dejal: Dokler ne premakne zbirne toke. To poglavje opiram na predstave o naravi stvarnosti iz drugega in tretjega poglavja. Morda ti bo razmiljanje v nadaljevanju preve tuje in nerazumljivo, da bi ga lahko sprejel, vendar si ne beli glave. Morda e ni pravi trenutek za naslednji korak in bi bilo treba spoznavno obzorje e nekoliko raziriti. Kljub temu pa so priujoe informacije zate dragocena kal, ki bo vzklila kasneje, e zdaj pa bo vzvalovila kalne vode ustaljenega, dremotnega uma. Prejnja poglavja so ponudila veliko prilonosti za menjavo nekaterih neustreznih miselnih konceptov z bolj verodostojnimi. Preverjali smo trdnost obstojeih nazorov in konceptov, mozaik zgodovine lovetva in planeta smo temeljito prenovili. Dojeli smo pasti in mehanizme v ustroju civilizacije, ki gradijo na miselni zapor. Spoznali smo Nart in program globalne elite, ki ga opaamo v zunanji stvarnosti. Operacijski sistem naega moganskega raunalnika smo tako izboljevali s tevilnimi novimi krmilniki in programi, ki irijo obzorja. Vsa ta spoznanja mono spreminjajo pogled na svet. Zdaj nas aka najzahtevneji korak: jedro operacijskega sistema raunalnika elimo prenoviti, da bo sposoben razlagati tudi notranji svet ter dojeti novo razsenost, o kateri vemo malo ali skoraj ni. loveku je uspelo prehoditi na prvi pogled nepredstavljivo pot od obvladovanja kamnitega orodja do razvozlavanja lovekega genoma, torej tudi ta naloga ni preteka. Preden se poglobimo v globine zavesti, morda ni odve ponoviti nekaj spoznanj, navedenih v drugem in tretjem poglavju. Ta spoznanja so mi odprla vrata v novo razsenost razsenost zavesti, duhovno dimenzijo. V 212
ZAVEST JE KLJU
resnici gre za nov pogled s perspektive, ki ne boleha za omejenostjo, necelovitostjo in pomanjkljivostjo kot pogledi drugih konceptov. V novi razsenosti se povsem jasno pokaejo tevilni pomembni pojavi, ki so sicer uganka. Stvarnost odstira z vidika opazovalca. Za dojemanje in doivljanje esarkoli je potrebneji kot morebiten zunanji svet, saj brez njega ne bi imel kdo kaj opaati. ivljenje je proces opazovanja, izkuanja in vivljanja v vloge in dogodke. Za vse to je odgovorna zavest. Verjamem, da podobe v zavesti eprav si to veina ljudi domilja nimajo nikakrne zveze z nekim zunanjim objektivnim svetom, saj ta ne obstaja; zgradi se podobno kot svet sanj iz miselnih podob in oblik. V teh podobah ni nikakrne snovi. Materialnost je le vtis o trdnosti, ki ga potrjujejo uti, ki so prav tako orodja zavesti. Telo je prepriljiv zavestni program, s katerim opazovalec z umskimi pripomoki prostorom in asom skozi odnose dojema medsebojne povezave, vzronosti in zakonitosti. To gradi znanje, ki ga pripravlja na razvozlavanje najzahtevnejega vozla: prepoznavanje njegove identitete. Zavest90 je klju in hkrati pripomoek na poti do tega cilja. Z razumevanjem svojega notranjega sveta, s poznavanjem zavestnih pojavov se lahko izogne stiskam, trpljenju in nasilju ter obutno vpliva na raven kakovosti svojega ivljenja. Dojame globlje vzgibe svojih odzivov in ravnanj ter spozna, da niso neizogibne posledice zunanjih vplivov, temve izbira, ki je plod poznavanja irega ozadja. Dokler si ujetnik travmatinega dogodka, izbire ne opazi, vse kaj drugega pa je, ko se zave, da gre le za beno dogajanje v zavesti in da poloaj ni tako resen, kot se zdi. Tisto, kar v ivljenju povzroa trpljenje, je istenje z omejenimi predstavami o sebi. Istenje z neresnico ne more voditi k srei, ugodju ali notranjemu miru. V tem poglavju se bomo s temi vpraanji ukvarjali izrpneje. Zaupanje v zgornje trditve ali vsaj dopuanje monosti, da se bodo skozi lastno preverjanje izkazale za resnine, je dobro izhodie za nadaljevanje poti. Sicer bo sejal seme, ki bo za klitje potrebovalo ve asa. A ni zato. Ko bo pripravljen, bo vedel, kam se obrniti. Pomembno je vedeti, da z novimi spoznanji svoje ivljenje resnino mono oplemeniti, obenem pa pridobi znanje za preprosteje doseganje elenih ciljev. Popolnoma razumeti Stvarnika pomeni delovati kot Stvarnik ter uporabljati intelektualne in druge vire ter darove, ki se jih zdaj niti ne zaveda. Z zavedanjem svojih darov se odpira monost, da svoje mogane izkoristi v celoti. Ra inteligenca, duhovna bitja, ki nam pomagajo, pravijo, da se zavest razvija po stopnjah. Lestvica gostote zavesti ima sedem stopenj. Mineralni 213
DEVETO POGLAVJE
svet odlikuje raven ena, rastline imajo za stopnjo popolnejo dve, ljudje pa smo zdaj na tretji stopnji. V kozmini dobi vodnarja, v katero smo zakoraili, naj bi, kot pravijo nekateri, imeli monost dviga na etrto raven. Seveda le, e bomo opravili lekcijo na Zemlji, ki je naa velika ola. Ra inteligenca se menda nahaja na esti ravni. Na tretji ravni se pojavi hrepenenje po spoznanju neskonnosti ali lastnega bistva; bitja se zanejo zavedati inteligentne energije v sebi. e beseda o uporabljenih izrazih. Tisto, kar resnino smo, v tej knjigi najpogosteje imenujem Bit (v anglekem jeziku Self). Nekateri uporabljajo tudi izraz Jaz (z veliko zaetnico), a tega marsikdo zamenjuje z nijim jazom (jaz), egom ali sebstvom (ki ima podoben prizvok). Izraz Bit ali ivljenjska bit je analogen izrazu boanska iskra in pomeni bistvo ivljenja ali bivanja in s tem tudi zavedanja. Veliko besedil, ki so pri razumevanju obravnavane tematike lahko v pomo, najde na spletni strani www.prisluhni.si.
Gon po spoznanju
Na vsakem koraku sreujem ljudi, ki poskuajo najti sebe. Poskuajo na zelo razline naine, z vse mogoimi sredstvi: potujejo na oddaljene konce sveta, kjer bi se lahko sreali, udejstvujejo se v ekstremnih portih, da bi prepoznali svoje potenciale, omamljajo se z razlinimi mamili, ki naj bi jim olajala pot do sebe itd. ene jih gon po samospoznanju. Iskano je mogoe najti le v samem sebi in ne zunaj, ne glede na zunanje pogoje, treba pa je imeti tih, pomirjen um in mir v dui. Tako nas budisti prepriujejo e dve tisoletji. Spraeval sem se, zakaj se sreujemo z malodujem, obupom, strahom, nepremostljivimi teavami civilizacije, krizo osebnosti, izgubljenim smislom ivljenja, samomori? Kje tii razlog? Ali ni lovek, ki je najviji len v verigi ivljenja, tako reko ustvarjen, da bi v miru uival krasote stvarstva? Nekje mora biti napaka. Neskladje je med tem, kar sem, in tem, kar mislim, da sem. Predstave, ki jih ima veina ljudi o sebi, so napane. A kje najti pravi odgovor? Zaslepljeni s potronitvom in obljubami uitka smo pozabili, kje iskati. Danes mi je jasno, da se tisto, kar iem, nahaja mnogo blie, kot sem si neko predstavljal. Gon po samospoznanju se odraa na zanimiv nain. Priel sem do spoznanja, da je to, kar si razlagamo kot eljo po srei, globoko vsajena 214
ZAVEST JE KLJU
elja po spoznanju sebe, lastne identitete, po zlitju s Stvarnikom, saj se globoko v sebi zaveda, da je le tam tvoja izpolnitev. Ko si elim biti sreen, se elim dotakniti svojega boanskega bistva, vrniti se elim k svojemu izvoru. Spoznati sebe pomeni spoznati resnico. Kozmino gledano je to smisel evolucije, a o tem kasneje. Ta neuniljiva in neustavljiva elja je motor, spodbujevalec rasti, ki poganja celotno evolucijo. Iskanje sree ima torej zelo globok, kozmini smisel in pomen. Povsem na mestu pa je vpraanje, ki je e kako umestno: ali je sebe, ivljenjsko bit, svojo pravo naravo mogoe spoznati? Trdnega odgovora ne more dati, dokler tega ne doivi, pa vendar je, kakor razmiljam tule, pritrdilen. Sicer evolucija ne bi imela smisla. Za uspeh se je raziskovanja treba lotiti na pravem koncu znotraj sebe in raziskovati na primeren nain z obutki in ne z mislijo. Spoznal sem, da je misel le orodje, ki se mi pomaga pribliati cilju. Ko se pribliujem glavni korenini miselnega drevesa, je treba delati na zelo preprostih, povsem temeljnih vpraanjih, ki se ti morda zdijo nesmiselna. Morda se z njimi nisi e nikoli sreal, saj jih obiajno kar privzamemo, podedujemo, torej brez razmiljanja. A prav te temelje je treba temeljito preveriti, saj drijo pokonci vso miselno stavbo stvarnost. Proces evolucije loveka je proces duhovnega izpopolnjevanja. Dandanes je veliko znamenj, da smo zastali v razvoju in zaspali na duhovni poti, toda narava nas vse bolj sili k spoznanju, da je spanja nepreklicno konec.
Smisel evolucije razvoj zavesti

Na lestvici najpomembnejih vpraanj bi vpraanje Kdo sem? uvrstil na sam vrh. Verjamem, da daje smisel celotnemu procesu evolucije. Evolucijo razumem kot proces postopne gradnje zavesti ali duha, da bi naposled lahko prilo do odgovora na vpraanje, kdo sem, in zavedanja tega. Vsa spoznanja o zunanjem svetu, vsa spoznanja o lovekovi notranjosti, so priprava na to najzahtevnejo nalogo. Morda se ti takno stalie zdi pretirano, a nikakor ni tuje vzhodni tradiciji in filozofiji. Tam najde trditev, da je smisel boanske igre in evolucija to je , da se Stvarnik skozi svoje stvaritve naposled v celoti prepozna. Da bi prepoznanje dosegel, mora najprej stopiti v nasprotje tega, kar ie. Najprej se mora oboroiti z nevednostjo, se pretvarjati, da ne ve, kdo in kaj je. Skozi proces vse boljega spoznavanja sebe v tevilnih 215
DEVETO POGLAVJE
uteleenjih odmetava tanico za tanico in naposled ostane gol; dosee najvije spoznanje in prepozna svojo veliino. Ali bi evolucija lahko imela kak drug smisel? Evolucija je proces, neprestana sprememba, usmerjena k nekemu cilju. Smisel procesa se vedno na neki nain razgali skozi proces sam, odkrije pa ga s primerjavo posameznih stopenj. Kaj je tisto, kar se razkriva skozi proces evolucije? Oitno zavest napreduje, a k emu? Moje mnenje je, da k samospoznanju. Preprian sem, da vse, kar obstaja, poseduje zavest. Tudi minerali posedujejo (najpreprostejo) zavest, ki se zaveda zgolj lastnega obstoja. Pri rastlinah je zavest popolneja, poleg lastnega obstoja se zavedajo tudi svoje rasti in okolice. Pri ivalih je zavest e kompleksneja, pridrui se obutenje skupinske due, ne pa tudi osebne, individualne due (jaza) tako kot pri loveku. lovekovo zavedanje jaza (svoje osebnosti) je prvo oitneje obraanje navznoter. Dovolj bogate in pestre izkunje iz zunanjega sveta so najverjetneje pogoj, da se interes za zunanjost umiri. Odloilen korak se zgodi s prepoznavanjem pomembnosti opazovalca, bujenjem spoznanja o iluzornosti objektivnega sveta, spoznavanjem zavesti oziroma duhovnega sveta. To pripelje do mone preusmeritve pozornosti navznoter, vase, v svoje jedro, kajti zave se, da se znotraj in ne zunaj skriva bistvo tega, kar si. Primerjava posameznih evolucijskih stopenj kae, da je evolucija od minerala do loveka proces nenehne rasti zavestnih spoznanj. Ne materialne stvari, temve zavestna spoznanja, duhovne vrline, napredek due so tisti doseki na ivljenjski poti, ki so pomembni. Vse drugo je na tehtnici ivljenja in evolucije nepomembno in se razblini. Zunanje bogastvo najvekrat pomeni notranjo revino, pa tudi obratno: veliki revei so pogosto duhovni bogatai. lovekov duhovni razvoj je najviji cilj, najvija vrednota, ki zaseni vse druge. Temu cilju se na zadnji stopnji podreja vse drugo. Mejnik na poti duhovnega razvoja je doseen takrat, ko svojo pozornost od zunanjega sveta preusmeri k notranjemu svetu, ki je ne le mnogo bogateji od zunanjega sveta, temve skriva v sebi tudi najvije skrivnosti. Takrat se proces duhovnega zorenja mono pospei. Postane duhovni aspirant, uenec, ki se mu odstira vse ve duhovnih modrosti. Takrat si na pragu odgovora na najpomembneji vpraanji: Kdo sem? Kdo je Bog?
216
ZAVEST JE KLJU
V tvojem ivljenju je marsikaj pomembno, a le eno je nadvse pomembno. Pomembno je, ali si v oeh drugih uspeen ali neuspeen. Pomembno je, ali ima dovolj denarja ali si reven Vse to je pomembno v relativnem, ne v absolutnem smislu. Nekaj je namre pomembneje od vsega natetega: odkriti bistvo svoje prave narave onstran kratkoivega, poosebljenega obutenja sebe. Miru ne bo nael s spreminjanjem ivljenjskih okoliin, temve s spoznavanjem svoje prave, najgloblje narave. Reinkarnacija ti ne bo pomagala, e v naslednjem ivljenju e vedno ne ve, kdo si.
(Eckhart Tolle, Sporoilo tiine) Le redki posamezniki poznajo svojo Bit, resnino identiteto. A obstaja nain, da jo uzre za hip v trenutku, ki ga imenujemo razsvetljenje. To se zgodi na primer na delavnici, imenovani intenziv razsvetljenja. Ta preblisk razsvetljenja ali t. i. satori, je vtis, ki ga ni mogoe pozabiti. Zapusti globoko sled in eljo, da bi ga doivljal znova in znova. Neskaljeno trajno doivljanje tega izkustva (vzhodnjaki to izkustvo imenujejo samadi) je dano tistim, ki se povsem posvetijo duhovnim ciljem. Toda povsem v redu je ostati na Zemlji. Po zvezdah naj posegajo le izbrani, drugim pa je dragoceno, da se lahko dvignejo visoko in svet opazujejo z viav. A spet se bo nemara oglasil s povsem umestnim oitkom: lotevam se ugotavljanja identitete samega sebe, razvozlavanja narave Boga in to naj bi dosegel z nekim novim konceptom, ki vkljuuje um? Boga vendar ni mogoe dojeti z razumom! Pomislek je povsem upravien. Toda glede na to, da brez razuma nikakren intelektualni napredek ni moen, ga je koristno vzeti za pomonika, dokler ne napreduje dovolj, da se dvigne nadenj. Um ne more biti razlagalec reitve, je pa lahko vodnik do praga spoznanja. Do spoznanja lastne identitete obstajajo tudi udobneje, manj naporne poti, ne le dolga leta meditacij. In prav to je tisto, kar me je zanimalo.
217
DEVETO POGLAVJE
Istenja
Zavest ima dve pomembni lastnosti: porajanje idej in vivljanje vanje. Prva od obeh lastnosti se zdi vsakomur razumljiva, druga pa ne. Ustvarjanje podob, slikanje idej in prizorov je proces, ki zgradi svet okoli tebe. Vivljanje v posamezne miselne objekte, istenje z njimi, domiljanje, da si ta objekt ti sam to pa je tisto, kar naredi ivljenje ivo in poraja veselje, pa tudi boleino in trpljenje. Zavest je lepljiva primerjava je kar posreena in obiajno ves as prilepljena za nekaj, s imer se v danem trenutku isti, istoveti. Isti se lahko z ve stvarmi hkrati. To je deloma nezaveden proces, ki ga je z malo vaje mogoe obvladati. Obiajno se isti s svojo osebnostjo (jazom), svojim telesom, svojo druino, svojim narodom, poklicem, podjetjemitd. Kadar je na primer z izreeno alitvijo napadena tvoja osebnost, se istenje z njo e okrepi; svoje utenje preprosto preseli v svojo osebnost, postane eno z njo, napad nanjo pa obuti kot neposreden napad nase. Kadar se isti s svojim telesom in zauti boleino, se potopi vanjo in postane boleina. Trpljenje ni ni drugega kot istenje z boleino. Zame je bilo veliko spoznanje, da boleina ni nujno povezana s trpljenjem. To je, ko razume proces, stvar lastne odloitve. Boleina lahko boli, a ne povzroa trpljenja. Tak primer je orgazem. Nekaj lahko resnino spozna, obuti in izkusi le tako, da postane tisto. Posamezne stvari in ideje spoznava z vivljanjem vanje, istenjem z njimi. A v nobeni ideji ne more prepoznati sebe. Zael sem se zavedati, da nisem ni od tega, s imer se istim. Kar sem, je mnogo ve od podob, ki se porajajo v moji zavesti. Tisto, kar resnino sem, je tako popolno, da se lahko isti s sleherno predstavo, ki se zgradi v moji zavesti, a ni prav nobena od teh predstav. Tisto, kar sem, je nekaken nadvse sposoben igralec, ki dovreno igra breztevilne vloge, a nobena ni njegova osnovna, intimna, njegovemu bistvu ustrezna. S tem spoznanjem sem zael iskati tisto, kar v resnici sem. Dojel sem, da ti vloge, ki jih igra, pomagajo ugotoviti, kaj nisi. Kajti vsaka vloga, ki jo v popolnosti odigra, prinaa pomembno spoznanje: izkusil sem jo do konca, a se nisem prepoznal v njej. Torej sem nekaj drugega! Tako skozi mnoge vloge v mnogih ivljenjih izkua vse mogoe ter zbira izkustva. Postalo mi je razumljivo, zakaj je zelo pomembno vsako vlogo odigrati dobro in predano. Sicer le izgublja as in energijo ter odlaga tisto, kar je pravzaprav njen edini smisel: ugotoviti mora, ali se v tej vlogi odraa tvoje poslanstvo. Tvoje poslanstvo je namre celovito doiveti povsem doloeno 218
ZAVEST JE KLJU
izkustvo ali ve izkustev. Kadar ne sledi svojemu poslanstvu, si ivel v prazno. Ne more vedeti, katere vloge si v preteklih ivljenjih e odigral, a to, ki jo ima pred seboj, mora igrati z vso resnostjo. Ko odvre zadnjo od njih, spozna sebe. V enem ivljenju lahko zamenja veliko istenj in vlog v skladu s svojo duhovno rastjo. Vsaka vloga daje drugaen odgovor, ki prihaja skozi splet izkustev. V toku razvoja vsako novo istenje prinese nekoliko vejo svobodo. Tako z menjavanjem konceptov tvoja podoba o sebi postaja vse popolneja. Neko si bil denimo e preprian, da obstaja (in da si) le kot telo, zatem verjame, da si pravzaprav bolj dua Kako v nizu istenj ugotoviti, katero je pravo in katero je lano? Tisto, kar si, ima sposobnost zavedanja, zavesti; to je ena od poglavitnih lastnosti. Torej zadoa preprosto vpraanje: Ali je to, s imer se istim, misel, zavestna podoba ali obutek? Ne more namre biti nekaj, kar nastane v tvojem umu, umski konstrukt. To bi pomenilo silno omejevanje sebe. Tisto, kar si, z umom ne more opredeliti, lahko le obuti. Eckhart Tole pravi: e ima zlo kakrno koli realnost in ta je kvejemu relativna, ne absolutna je to: popolno istenje z oblikami, fizinimi, miselnimi in ustvenimi. Prepoznati je torej treba proces istenja. Raziskovanje istenja je iskanje odgovora na vpraanje Kdo sem? To vpraanje se povprenemu loveku, ki ceni predvsem zunanji svet, ne zdi posebno pomembno. Ko pa niti ne ve, kje bi iskal odgovor! Danes vem, da se moram za spoznanje svojega resninega bistva, ivljenjske Biti, opreti na edino idejo, katere verodostojnosti ni mogoe zanikati: na idejo jaz sem. Ne jaz sem to ali jaz sem ono, temve zgolj jaz sem, kajti lovek ne more biti ni, kar si lahko izmisli um. Ob pozornem prislukovanju temu obutku in opazovanju tistega, ki pravi jaz sem, se odkrije tisto, kar si: ivljenjska Bit ali tisto, kar ti daje ivljenje. Ista Bit je v vsakem ivem bitju, ki ga opaa; je skupen izvor vsega ivega. Verjamem, da moja Bit izhaja iz neizraenega sveta, absoluta, ki ga um ne more spoznati in tudi ne prenesti v omejeni svet zavesti, zato se mora zadovoljiti z zelo pomanjkljivimi nadomestki lanimi podobami o sebi. Ustavimo se pri nekaterih najpomembnejih podobah istenja.
219
DEVETO POGLAVJE
Sem osebnost?
Da bi ugotovil, ali sem osebnost, sem moral najprej raziskati, kaj to sploh je. O osebnosti in jazu (egu) sem se najve nauil pri Eckhartu Tollu. Razumevanje osebnosti in jaza je tako pomembno, da bi to znanje moralo postati del obveznega unega programa v osnovnih olah. Osebnost, imenujemo jo tudi persona, je zapleten konstrukt v umu. Sestavljen je iz preteklih dogodkov (spomina!), podatkov, opaanj (tebe samega in drugih) in mnenj o tistem, kar si. Um se v to podobo popolnoma vivi. S tem ko se isti z lastnitvom, s poklicem, ki ga opravlja, z drubenim statusom in nazivom, s fizinim videzom, s posebnimi sposobnostmi, zvezami, osebno ali druinsko zgodovino, sistemom verovanja, pogosto pa tudi s politino, nacionalistino, rasno, versko in drugo pripadnostjo, gradi svojo mo in pomembnost. A nobena od teh stvari, niti kopica njih, ne ustreza resnici. Jaz je nosilec osebnosti. Nastane kot rezultat istenja z osebnostjo. Zaradi svoje nestvarne narave je zelo ranljiv in negotov ter se nenehno uti ogroeno. Obkroen je z drugimi jazi, ki jih vidi kot mono nevarnost ali pa jih poskua uporabiti za svoje narte. Zato nikoli ne preneha z napori, da bi se zaitil in zavaroval. To velja tudi takrat, kadar se navzven kae zelo samozavestnega. Jaz nenehno sporoa: Nevarnost, nahajam se v nevarnosti! To sporoilo ustvarja posledico strah. Osnovni obrazci delovanja jaza so boj z lastnim globoko ukoreninjenim strahom in obutkom nezadostnosti; izraajo se skozi odpor, nadzor, mo, pohlep, obrambo, napad. Nekatere strategije ega so zelo premiljene, pa vendar nikoli zares ne reujejo katerega koli njegovega problema preprosto zato, ker jaz sam po sebi predstavlja problem. Jaz se doivlja kot zasebni del, loen od vesolja, brez kakrne koli povezanosti z drugimi bitji. A lana podoba o sebi, ki je nekaj zelo omejenega, ima svoje posledice. Ker je v nasprotju z resnico, jo poskua um popraviti z novimi lami. Toda zavajanje sebe pri tako temeljni, odloilni stvari, kot je tvoje bistvo, neizogibno vodi do resnih posledic. V naravi se vsako nasprotovanje resnici sooi z nekimi posledicami. Posledic, ki jih zaradi lane predstave o sebi uti, je za dolg seznam, ki se zaenja s strahom, boleino, trpljenjem itd. Pred njimi bei vse ivljenje in se poskua zavarovati tako, da se zateka k drugim laem. In krog trpljenja je sklenjen. Negotovost in silna elja po obstanku jaza se kae v tem, da poskua svoj poloaj im bolj okrepiti. To mu uspeva tako, da nas neprestano zasipa 220
ZAVEST JE KLJU
z mislimi o preteklosti, kjer so njegovi uspehi in zasluge, ali pa z mislimi o prihodnosti, kjer nam obljublja nove uspehe in zmage. Tako nas nenehno vlee v miselno okolje, v katerem se dobro pouti v neresnini as. Za jaz sedanji trenutek komajda obstaja. Iz sedanjosti nenehno bei. Tudi kadar se ukvarja z njo, to ni sedanjost, kot jo opaa; razlaga jo popolnoma napano, ker nanjo gleda z omi preteklosti. Ali pa jo zoi na sredstvo za doseganje nekih ciljev v prihodnosti. Prav to pa ustvarja najveje teave loveka. Ko se srea ve jazov, bodo prej ali slej vzniknili problemi in sodbe o slabih stvareh. Gre za razne drame v obliki konflikta, problema, psihinega ali fizinega nasiljaitd. To vkljuuje tudi kolektivno zlo, kot so vojna, genocid, izkorianje, za vse to pa je odgovorno kolektivno nezavedno. Mnogo bolezni je posledica neprekinjenega upora jaza, kar ustvarja omejitve in motnje v pretoku energije skozi telo. Ko ponovno vzpostavi stik s svojim pravim bistvom in te ne vodi ve um, preneha povzroati vse te stvari. Jaz je morda prebrisan, vendar ni inteligenten. Prebrisanost sledi svojim lastnim majhnim ciljem. Inteligenca vidi vejo celoto, v kateri so vse stvari povezane. Prebrisanost louje; inteligenca zdruuje. Pri nobeni zameri ali odzivu na neko dejanje ne gre za zunanji vzrok, temve ta ozavesti nekaj notranjega, nekaj v tebi. Gre le za obliko jazovega odziva, ki je popolnoma neosebna. Ni nima opraviti s tem, kdo ta oseba je, prav tako nima opraviti s tvojim bistvom. Jaz ne ve, da je vir energije znotraj, zato jo ie zunaj. Sebe poskua najti v stvareh, toda nikoli mu resnino ne uspe in se celo izgubi v njih. Taka je usoda jaza. Razlogov za teave je veliko. Prvi je omenjena lana slika o sebi. Drugi razlog je v lastnosti zavesti, da se neprestano z neim isti (istoveti). Tisti, ki trpi in ga je strah, ni resnini jaz, temve osebnost (lani jaz) oziroma predstava, s katero se istoveti. Tretji razlog pa je sekvenna obravnava dogodkov as. Jaz se uti ujetnika asa in neprestano bei iz sedanjosti v preteklost ali prihodnost, kjer se uti domaega. A to je pravo prekletstvo, kajti as je najveji povzroitelj strahu. Problemov jaza ni mogoe reiti na ravni uma. Tudi preuevanje norosti ne zadoa za ustvarjanje zdravega razuma. Ko dojame, da reitev ni znotraj uma, najde pravo pot. A marsikdo se od tegob in bolein ne eli loiti, saj te predstavljajo velik del njegovega jaza. To spoznanje je pogosto zakrito. 221
DEVETO POGLAVJE
Lani konstrukt jaz je treba, ko pride as za to, zruiti in prekiniti lano istenje. Odstranitev te lai je bistvenega pomena za duhovni napredek. Ko razume, kakne teave prinaa jaz in v kakne zanke te vabi, se njegova veliina zane krhati. Jaz se mora umakniti, ko mu odree pozornost, ko se ne meni zanj, temve svojo pozornost usmeri v sedanji trenutek. Le prisotnost te lahko osvobodi jaza, prisoten pa si lahko le zdaj, ne veraj ali jutri. Vse povedano pa nikakor ne pomeni, da je jaz nekaj slabega; treba ga je videti v vlogi nenadomestljivega pomonika pri razvoju in neprestanem izpopolnjevanju. V pretenem delu tega procesa ima zelo pomembno vlogo pri gradnji odnosov in razvijanju samopodobe, ki je potrebna pri igranju posameznih vlog. Ker v svojem svetu opaa e druge osebe, persone, lahko z njimi gradi vse mogoe odnose, skozi katere se bolje spoznava. Prav odnosi in ne stvari so v ivljenju bistvenega pomena. Najpomembneji odnos je odnos do sebe.
Sem telo?
Odpovedati se istenju s telesom nikakor ni preprosto. Telo je vendar nekaj, esar ne more zanikati, prezreti. Utvara o telesu je ena najbolj temeljnih utvar. Kot ljubiteljskemu raziskovalcu mi uspe, da se na trenutke ali v krajih obdobjih zavedam in utim, da je moje telo le sredstvo, ki ga uporabljam. Takrat se zavedam svoje popolneje narave, kar v meni vzbudi izvrstno poutje. Zanima pa me, kako svoje telo doivlja na primer duhovni uitelj Ramana Maharshi. Istenje s telesom je mono prisotno do tiste stopnje samozavedanja, ko se zane prebujati zavest o duhovni naravi stvarnosti. Vse dokler v ospredje postavlja fizini obstoj in zapostavlja druge vidike duhovnega sveta, je tvoja stvarnost omejena na zagotavljanje fizine eksistence in reevanje problemov na nizki ravni. Navezanost na telo ima tako kot vse v tej stvarnosti pozitivne in negativne uinke. S prepoznanjem zavestne, duhovne komponente bivanja in zmanjanjem pomena telesnosti napravi pomemben premik. Telo izgubi mo nad tabo. Informacija o pojavu vekratnih osebnosti o tem je bilo govora v drugem poglavju je v temeljih zamajala moj pogled na telo. Ta pojav zgovorno pria, da je z obstojeim pojmovanjem telesa nekaj narobe. Hipna menjava zunanjosti glede na izbrano osebnost mi je dala misliti, da telo ne more biti nekaj togega, stabilnega, (sorazmerno) nespremenljivega, temve 222
ZAVEST JE KLJU
mora biti posledica nekih zapletenih miselnih pojavov. e se zamenjava osebnosti, ki je (pod)zavestni pojav, tako oitno odslika na snovni ravni, potem celota podatkov o osebnosti nedvomno vsebuje tudi popolno fizino sliko telesa. Zunanjost je potemtakem projekcija zavestne slike, podobe o telesu! Levitve Reptilov iz loveke v plazilsko podobo in obratno v tej lui niso nikakren ude. Razcepljene osebnosti pa. A vrnimo se k telesu. loveko telo je inteligenten sistem, ki ivi v umu. Lahko bi ga opisal tudi kot zelo obseen in zapleten program v zavesti, ki pravzaprav ivi svoje ivljenje. Ta sistem ima kopico samodejnih mehanizmov, ki delujejo brez sodelovanja zavesti. Sporoila, ki ti jih poilja telo, in ukazi, ki mu jih daje, puajo vtis, da sta ti in telo eno, toda to je le utvara. Znotraj telesa se pojavi opazovalec, zunaj pa svet, ki ga opazuje. Tako opazovalec in njegovo opazovanje kot opazovani svet se pojavljajo in izginjajo hkrati. Nad vsem tem je praznina. Ta praznina je ena za vse. Telo ima tri vane naloge: prva naloga je, da v tebi ustvari vtis, da si snovno bitje v zemeljskem svetu. To je pomembno zato, ker je v zemeljskem svetu uenje in spoznavanje zelo uinkovito. Spust ivljenjske Biti v snovni svet ni brez namena. Prostor in as omogoita vzronost, to pa izgradnjo znanja. Druga naloga telesa je, da ustvari temelj za zelo prepriljivo istenje, na primer z osebnostjo. Tisto, kar si, se poistoveti s telesom, prilepi se nanj. Prav zaradi telesa postane nekdo, ki ima osebnost. Osebnost je tisto, kar omogoi neskonno barvitost razlinih ivljenjskih vlog in pripadajoih izkustev. Med osebnostmi pride do vzpostavljanja odnosov, odnosi pa so tisto, iz esar se najve naui. Nazadnje osebnost in vse to, kar nisi, odvre in pokae se tisto, kar si v resnici. Tretja pomembna naloga telesa pa je povratno informiranje. Zavest na tretji stopnji zavesti (raven loveka) uporablja fizino telo kot domiljeno orodje, ki omogoa zelo neposredno doivljanje uinkov. Najhitreji nain uenja je skozi odnose z drugimi, ki so ogledalo tvojega jaza. Telo je tisto, ki omogoa hiter razvoj; razvoj breztelesnih form je poasneji. Ne gre le za to, da fizini uti poveajo zaupanje v tisto, kar zaznava, in da lahko zelo natanno registrira tisto, kar si ustvaril. Telo je tudi pokazatelj ustreznega ravnanja; tisto, kar pone v mislih in dejanjih, se odraa na telesu, da lahko razbere, ali ravna prav ali ne. Namen boleine in bolezni91 je prav to: signaliziranje neustreznega ravnanja in razmiljanja. Vgrajeni mehanizmi te opozarjajo, kako je treba ukrepati, da spet najde pravo pot do sebe. 223
DEVETO POGLAVJE
Kakne so neprijetne plati istenja s telesom in posledine ujetosti v materialnost? Omejen zgolj na fizino telo (in poistoveten z njim) dovoli, da s teboj upravljajo snovni, telesni dejavniki; ne zaveda se, da so pojavi na telesni ravni le odraz zavestnih ali duhovnih pojavov na drugih ravneh na primer ustveni in miselni. Ne zaveda se monosti vplivanja na snovno raven z mislimi in ustvi bolezni in telesne tegobe obravnava kot pojave, na katere nima vpliva. S preprianjem, da si telo, si omejen na kratek ivljenjski vek telesa in izgubi venost, svoje udeno bistvo omeji na nekaj malone banalnega na kup minljive materije. Dokler se isti s snovjo, so omejitve snovnosti tudi tvoje omejitve. Boleine telesa doivlja kot svoje boleine. Zaklenjen v lasten miselni zapor tarna nad bednostjo ivljenja. Spoznanje lastne nesmrtne narave ne pomeni, da postane do telesa brezbrien in zavzame do njega omalovaujo odnos. Dale od tega. Hvaleen si lahko telesu za vse dobrobiti, ki se jih doslej morda nisi v celoti zavedal. Telo je neprecenljivo orodje, ki ti lahko udovito slui e mnogo bolje kot doslej, ko se nisi zavedal njegove prave vloge. Z novim razumevanjem lahko svoje telo pripravi, da ti zaigra kot dobro uglaena violina: ko ga razbremeni strahov, odvene hrane (pretirana jenost je protiute strahu) in obremenjujoih ustev, mu tudi mnogo lae prisluhne. S primerno rekreacijo ali posebno telesno vadbo (tai chi, chi-gong itd.) dvigne raven energije v telesu in s tem okrepi mo telesa, telesno odpornost, izbolja poutje in si zagotovi ve moi za ustvarjalno delo. Posledica je manja potreba po spanju in veja ustvarjalnost. Z zavedanjem poslanstva svojega telesa ustvari bolji stik z njim. Eckhart Tolle govori o vzpostavljanju povezave s svojim notranjim telesom,92 o prihajanju v stik s celovitim obutkom telesa. To razumem kot vzpostavljanje stika s svojim etrskim, duhovnim telesom, ki daje ivljenje snovnemu telesu. Tolle meni, da je stalna povezanost z lastnim notranjim telesom kljunega pomena. S krepitvijo vanj usmerjene zavesti via njegovo vibracijska frekvenco in zmanjuje monosti, da negativnosti vplivajo nate. Pritegne tudi nove okoliine in dogodke, ki ustrezajo poviani frekvenci. Z monejo usmeritvijo pozornosti v telo postane bolj prisoten v sedanjem trenutku. Um izgubi prevlado. Zavedanje, da nisem fizino telo, je srameljivo prodrlo v mojo zavest precej za tem, ko sem to dojel razumsko. Med iveti z nekim spoznanjem in razumeti nekaj je bistvena razlika. Telo brez zavesti je mrtvo. Telo kot posoda zavedanja ne more biti moje bistvo. Ramana Maharshi je dejal: Za nevednega je jaz Jaz omejen na telo. Za modrega je jaz neskonni Jaz (zavest). 224
ZAVEST JE KLJU
Sem dua?
Ob trditvi, da bistvo loveka ni dua, sem bil sprva razoaran. Kasneje pa sem sprevidel, da je upiranje tej trditvi podobno upiranju staliu, da lovek ni telo. V skladu s tisoletno tradicijo veina ljudi verjame, da je dua nekakna neumrljiva entiteta, ki naseljuje telo. Je loena od telesa in slednjega preivi. Najsi to verjame ali ne, prej ali slej tri ob duhovno razsenost, ki stoji (tudi) za materialno stvarnostjo. Tisto, kar najde, je nekaj nesnovnega entiteta, ki oivlja sicer mrtvo telo. Lahko jo imenuje zavest, dua ali kako drugae. Odkod pojav due? Pojem due se obiajno predstavlja kot subtilen spoj zavesti in energije ter obenem vez med snovnim in duhovnim svetom. Teorije o nastanku in ivljenju du so povezane s stvarjenjskimi mitologijami ter verskimi nazori civilizacij in kultur. Tako kot se spreminja civilizacijskoreligijsko okolje, se spreminjajo tudi te predstave. Tako ni popolnega soglasja ne o nastanku du ne o njihovem izvoru, njihovem tevilu, hitrosti uteleenja (inkarniranja) kot tudi ne o tem, kdaj vstopi v telo. Zanimivo je, da due in duha tudi Sveto pismo ne opredeljuje natanneje, ne podaja natanneje razlage teh pojmov, temve jih le uporablja. Preprosto reeno, telo naj bi postalo ivo, ko se vanj spusti duh v obliki due (duh razumem kot sinonim za isto zavedanje, duo pa kot osebno zavest). Dua naj bi bila tisto prvobitno, duhovno bistvo loveka, ki oivlja fizino telo. Petero naih utov due ne potrjuje. Poskual sem jo zautiti. A kje se pravzaprav nahaja? V srcu? V glavi med omi? Razline ole razlagajo vsaka po svoje. Sam nikoli nisem nael odgovora, ki bi temeljil na lastnem izkustvu, zato sem bil pri pogovorih marsikdaj v zadregi. Meni se je zdela zavest pomembneja in otipljiveja kot dua. Tisti, ki imajo sposobnost komunicirati z duami in angeli, so s svojimi zgodbami napolnili kupe knjig. Povezavo neskonne due s konnim telesom pojasnjuje teorija o reinkarnaciji,93 ki jo vsebuje veina vzhodnih religij; bila je tudi neloljivi del doktrine zgodnjega kranstva. A le do drugega cerkvenega koncila leta 553. Teorija o reinkarnaciji sloni na razumevanju kronega gibanja narave in vesolja ter na zakonu povratnega uinkovanja vzroka in posledice. Eno telesno ivljenje je zelo kratko v primerjavi z venostjo, zato pa je teles, ki jih dua zaporedoma nastanjuje, veliko. Nart due je, kot pravijo vzhodne modrosti, na primer hinduizem, duhovno izpopolnjevanje skozi 225
DEVETO POGLAVJE
zaporedne inkarnacije (uteleenja due) do popolnega oienja ter dokonne odreitve, ko se zlijejo z Bogom. Ker se lovek v ta svet rodi vekrat, ima tudi monost, da se duhovno isti in nekega dne svoje grenosti popolnoma osvobodi. S tem postane ist in nedolen, kakren je bil ob zaetku stvarjenja. Teistine religije kot kranstvo ali islam pa loveku dejejo eno samo ivljenje in ga postavljajo v precep dobrega in zla, o odreitvi ali pogubljenju pa odloa Bog ob poslednji sodbi. Ali je torej lovek po svoji resnini naravi dua? To vpraanje me je begalo dolgo asa, dokler se nisem poglobil v skrivnosti zavesti. Razmiljal sem takole: dua je resnina prav toliko, kolikor je resnino telo. V obeh primerih gre namre za zavestni pojav. Ko se odlepi od ozkega pojmovanja in istenja sebe s telesom, takrat ob zavedanju duhovnih pojavov obiajno sprejme svojo verjetnejo, duhovno naravo. Dua je v tej fazi pripraven miselni objekt, s katerim spoznava svetove in pojave, ki so zemeljsko usmerjenemu loveku tuji. Te predstave in zaznave irijo zavest in vodijo k spoznavanju vijih potencialov. V iskanju svojega bistva sem se naposled moral vpraati, ali bi tisto, kar sem, lahko bila zavestna slika, ideja v moji zavesti. Um deluje tako, da pripravlja opise, podobe tistega, emur lahko pride blie le tako, da se v to vivi. A kako naj se vivim v nekaj, kar ni dovolj natanno opredeljeno? e tako dober opis je pa le opis. Poleg tega nekaj, kar je plod mojega uma, ne more biti tisto, kar sem! Um se lahko vivi tudi v spominske vtise doivetih izkustev, a kako bi se v spomin vtisnil vtis o dui? Kako je utiti duo? Tako sem zakljuil, da je dua koristen miselni pripomoek pri raziskovanju povezave telo-absolut, ki pa oitno ni moja Bit. Tisto, kar iem, se je sprva istilo s telesom, zatem pa z duo. Donald Walsch pravi, da naj bi lovek v eni od stopenj umiranja, v tretji fazi smrti,94 spoznal, da je tudi istenje z duo le privid, in se dotaknil svojega resninega boanskega bistva, preden se poda v nov reinkarnacijski cikel. Tako sem priel do zakljuka, da je dua tako kot telo zapletena zavestna tvorba, utvara, katere avtor je um. Ali se lahko zanesem na tisto, kar mi govori um? Ne morem biti nekakna umska tvorba; sem mnogo ve od tega. e bi bil nekaj, kar si izmisli um, bi to pomenilo, da se je Stvarnik omejil na nekaj, kar je ustvaril sam. To pa je nesmisel. Past, ki se skriva v arhetipu due in e mnogo bolj v doktrinah religij, je v tem, da je med duo in njenim resninim izvorom (ta naj bi bil Bog) kopica posrednikov, angelov in zapletene vije duhovne hierarhije. S tem 226
ZAVEST JE KLJU
verski koncept postane odlino orodje za manipulacijo. Dui Boga, kot trdijo religije, ni dano spoznati, olajanje njenih bremen pa je mogoe le ob pomoi angelov in dunih pastirjev ter ob Bogu venem ravnanju. Ne le da je lovek (oziroma njegova dua) loen od Najvijega, temu se mora po doktrinah religij udinjati, ravnati po njegovih zapovedih, njemu veno, da bi se odreil. eprav z duo pridobi nekaken obutek venosti, je lovek s tem konceptom nesvoboden, odvisen od duhovnih sil (Bog, angeli, pa tudi hudi!), ki imajo mo nad njim. Religije, ki loveka enaijo z duo, so zato miselni koncepti, ki prepreujejo loveku spoznati svojo pravo naravo, svoje resnino bistvo. V kranskem pojmovanju nad duo visi me poslednje sodbe, zato istenje z duo prinaa tesnobo in strah. Zavest in dua sta podobna pojma, pri emer je prvi iri od drugega in ni omejen z verskimi omejitvami. Naposled sem se sprijaznil z ugotovitvijo: naj bo predstava o dui e tako prepriljiva, je le predstava v umu. Svojega pravega bistva ne smem iskati v niemer omejenem (kot npr. v umu), temve tam, kjer se lahko zavem svoje neomejene in brezasne narave. Ta se odkrije ele tedaj, ko um utihne. Nahaja se v sedanjem trenutku, v venem zdaj. Moj zakljuek, ki je razumljivo za marsikoga nesprejemljiv, je naslednji: dua je bolji pribliek za bistvo loveka kot telo, a na viji ravni zavedanja ne ustreza resnici. Tisto, kar iem, je prav tisto, kar si predstavlja, da je dua. Kljub oitanim pomanjkljivostim koncepta due pa bi bilo arhetip due napano razglasiti za zablodo in napako. Treba jo je videti v kontekstu razvoja lovekove zavesti na tej poti se oprijema napanih, a vseeno vse bolj izpopolnjenih konceptov, ki te vodijo h konnemu spoznanju svoje Biti. Sprejeti sebe kot duo vendarle pomeni napraviti korak od ozke materialnosti k duhovnosti. Pomeni odrei se omejeni predstavi, da si umrljivo telo. Pomeni, da se zane spogledovati z neskonnostjo in venostjo to pa je velik in zelo pomemben korak naprej.
Sem razum?
Preprian sem, da je um ali razum tako pomemben dejavnik v ivljenju, da bi se morali z njim v olah resno ukvarjati. al ga zelo slabo poznamo. Kljub temu smo z umom tako oarani, da si veinoma predstavljamo, da je prav on nae bistvo. Razviti zahodni svet trpi pod prevlado uma. Namesto 227
DEVETO POGLAVJE
da bi ga uporabljali, um uporablja nas. Celo istimo se z njim. Verjamemo, da smo uteleeni um. To je zabloda. Orodje je prevzelo nadzor nad nami, a se tega ne zavedamo. Na vsakem koraku mu pojemo hvalnico, e da je ustvaril monumentalne doseke v znanosti in tehniki ter loveka povzdignil v poloaj, da je zavladal naravi. Toda glavni krivec za teave, v katerih se je znala civilizacija, je prav razum. V njem smo se preprosto utopili in posledino pozabili svoj pravi izvor. Ali se tudi tebi zdi, da bi se s prenehanjem razmiljanja zakljuil tudi tvoj obstoj? Ker ga povzdigujemo v viave, je postal hiperaktiven. Uporabljamo ga zelo nespametno; deluje tudi takrat, ko bi bilo bolje, da bi molal. Ustvarja resen odliv nae ivljenjske energije. Menda kakih 80 do 90 odstotkov misli veine ljudi ne le, da se ponavlja in ne prinaa nikakrne koristi, temve zaradi svoje neuinkovite in pogosto negativne narave pogosto prinaa kodo. Takna vrsta prisilnega razmiljanja je pravzaprav odvisnost. Kako razumeti razum? Razum ali intelekt je kljuni element zavesti. Um pa je orodje razuma. Moja prispodoba je naslednja: e je zavest kot prazno slikarsko platno, na katerem nastajajo poljubne slike, potem je um kot opi, ki ustvarja slike z nanaanjem barv. Barve so misli in ustva. Teava je v tem, ker je opi postal hiperaktiven in v iskanju popolnosti packa slike drugo ez drugo. Pozabil je, da nobena od slik ne more biti popolna. Popolna je le tista slika, ki vsebuje vse barve hkrati: prazno platno. Zavest oziroma platno pa si je zaelo o sebi zmotno misliti, da je slika. S tem je neskonnost omejilo na en sam pojav. Um in zavedanje sta tesno povezana. Zavedanje je dvodelen proces: do popolnega vedenja dua pride po poti skozi duhovni svet, do popolne izkunje pa po poti skozi snovni svet. Duhovni in snovni svet obstajata prav zato, ker je treba prehoditi obe poti. Prav prevlada uma, ki se je tako reko izgubil v snovnem svetu, je povzroila oslabitev duhovne zavesti; zapostavljanje duhovne plati ivljenja pa vodi v neuravnoteen razvoj in v prav taken svet, ki nam zdaj poka po ivih. Tako se vse globlje potapljamo v materialnost in pozabljamo na svojo pravo, boansko naravo. Um je prevzel nadzor nad vsemi podroji naega ivljenja, vkljuno z naimi odnosi do ljudi in narave, in postal monstruozni zajedavec brez nadzora, ki je sposoben uniiti celotno ivljenje na planetu in naposled e samega sebe. Um ima zelo teavno in precej nehvaleno nalogo: neomejeno, brezasno stvarnost (absolut domovanje Biti; o tem je bilo govora v drugem 228
ZAVEST JE KLJU
poglavju) mora z orodjema as in prostor prividno skriti na omejen pojavni svet, kakren se kae zavesti. Kako bi lahko s konnim umom dojel nekaj neskonnega? Ker se pri tem krenju marsikaj izgubi, ta svet, v nasprotju z absolutom, ni svet popolnosti; v manifestiranem, materialnem svetu ni ni popolnega. Omejevanje, konnost, je potrebna za spoznanje, kajti uiti se je mogoe le iz konnega. Opravilo, ki ga um najbolje obvlada, je ustvarjanje strahov. Tisti, ki strahovom vdihne ivljenje, je as. Strah je neloljivo povezan s asom in spominom na neko neprijetno doivetje. S tem ko odmisli as, izgine tudi strah. Mo uma se meri z znanjem in koliino strahov, oba pa gradita na spominu. Zato um najraje bei v preteklost ali prihodnost projekcijo preteklosti, kjer svojo mo najlae dokazuje. Bivati miren v sedanjosti edinem trenutku, ki zares obstaja je umu odve in v nadlego; kot bi ga silil v shujevalno kuro. Eckhart Tolle pravi, da um nikoli ne more najti prave reitve, kajti prav on sam je bistven del problema. Predstavljaj si inpektorja policije, ki poskua najti piromana, a piroman je on sam. Um je le razumsko orodje, ne pa nekaj, kar je sposobno globokega spoznanja v jedru zavesti. Njegovo podroje je obdelava informacij in predstav, pri emer tei k temu, da poenostavlja. Zato imajo prav tisti, ki trdijo, da Boga ni mogoe dojeti. Verjamem, da je razumeti Boga nekaj, esar um nikoli ne dosee. Toda lovek poseduje e kaj ve kot le razum. A dokler ta ne umolkne, dokler ne sestopi s svojega prevladujoega poloaja, ni mogoe usmeriti zavesti v sedanji trenutek, v katerem je mono odkriti svojo resnino naravo in zautiti Stvarnika v sebi. Problemov ne more zajeziti, dokler ne ustavi mehanizma razmiljanja, ki se ukvarja z beganjem v asu. Tudi boleine se ne more osvoboditi, dokler se istoveti z umom. Um je dober razlenjevalec, a o ustvarjalnosti nima pojma. Ne more prepoznati niti ustvariti lepote. O lepoti poseduje le spomin. Ljudje smo vse veji umetniki uma. Zato je vse manj resnine umetnosti in ustvarjalne lepote. Um, prepuen sam sebi, pa ustvarja grozote. Poglej industrijske puave. Resnina ustvarjalnost in umetnost sta mona ele potem, ko se um umakne, in vzpostavi stik z notranjim bistvom. Neum predstavlja zavest brez misli. Vsa ustvarjalnost izvira iz neuma. Umetniki, pa tudi znanstveniki, ustvarjajo v trenutkih notranje tiine. Veina dananjih znanstvenikov je le malo ustvarjalnih, ker preve razmiljajo. udo tvojega ivljenja ali obstoj tvojega telesa nista ustvarjena 229
DEVETO POGLAVJE
niti vzdrevana s pomojo uma, s pomojo misli. Jasno je, da je na delu inteligenca, mnogo moneja od uma. Ko se um povee s to inteligenco, postane udeno orodje. Tedaj slui neemu mnogo vejemu od sebe. Presenetila ne me Tollova trditev, da se lovek tudi v stanju, ki ga imenujemo budna zavest, ne zaveda dejanske stvarnosti, temve gre v splonem za nihanje med obiajnim nezavednim in globoko nezavednim. V obeh primerih pa gre za stanje istovetenja z umom z miselnimi procesi in ustvi, reakcijami, eljami itd. V vsakdanjih poloajih ko si ogroen ali napaden in ko gredo, po sodbi uma, stvari narobe, postane nezaveden in ne eli sprejeti danosti, ki se ne ujema s predstavo v umu. Tako podlee vzorcem reagiranja, ki jih vsiljuje jaz. Ravna v nasprotju s svojo pravo naravo; napada, se brani, obsoja, odobrava, uniuje, ubija itd. Vse to se seveda odraa tudi na globalni ravni. Rezultat: samo v 20. stoletju smo ljudje usmrtili ve kot sto milijonov svojih bratov in sester. Mi vsi smo odgovorni tako za svoj notranji prostor kot za ta planet. Ko bomo prenehali z notranjim onesnaenjem, bo to vidno tudi zunaj. Prevlada uma ni ni drugega kot doloena stopnja v evoluciji zavesti. e se ne bomo sposobni dvigniti na vijo raven, nas bo um, pretvorjen v monstrum, uniil. Umsko dejavnost, ki je pomemben del zavesti, je treba dvigniti nad tiranstvo uma in jo uporabiti za tisto, za kar je namenjena. Takrat bo misel mnogo bolj ustvarjalna in bo omogoila razvoj v skladu z etiko, z duhovnimi ideali. Podoba o umu ne sme biti enostranska, saj bi bila to la. Njegove zgoraj omenjene pomanjkljivosti odtehtajo lepota, pestrost, natannost in dovrenost podob, ki jih ustvarja na vsakem koraku. Je namre udovit in nenadomestljiv pripomoek zavesti, ki s pomojo mentalnih kategorij prostora, asa in vzronosti slika na platno tvoje zavesti osupljive prizore, ki jih imenuje svet. Svoje podobe povezuje z genialno utvaro, na katero vee svoj obstoj s telesom. Telo in um sta tesno povezana. Um je potrpeljiv spremljevalec na poti tvojega duhovnega razvoja, vse do zadnjega dejanja, ko sam sebi prizna, da ne zmore ve kot toliko. Odgovor na vpraanje, ali sem razum, je jasen. Razum je orodje zavesti, jaz pa vsekakor nisem orodje, temve tisto, kar to orodje uporablja in uiva v njegovih sadovih.
230
ZAVEST JE KLJU
Sem energija?
Z energijo sem imel nemalo preglavic. Bil sem preprian, da energije tudi nekatere slabe mono delujejo name in sem, hoe noe, njihova rtev. To bi skorajda uniilo moj zakon. K srei sem se e pravoasno zavedel, da gre le za utvare, ki usahnejo tisti hip, ko preprianjem za njimi odree zaupanje. V drugem poglavju sem si dovolil razmiljati o nekoliko sporni vsaj za nekatere naravi energije. e je narava stvarnosti duhovna, je energija le nain predstavitve duhovnih uinkov, ki so rezultat duhovnih dejavnosti. Identifikacija z energijo je ena najbolj problematinih, kajti energija je nekaj zelo izmuzljivega, nedoloenega, neopredeljivega. Za nameek naj bi bilo vse energija, ki se pretvarja iz ene vrste v drugo, pa tudi v materijo ter obratno. Vesolje naj bi bilo polno energije. Toda ali se energija zaveda sebe? Odgovor je ne. e se lovek lahko zaveda svojega obstoja, energija pa ne, ta ne more biti njegovo najoje bistvo. Tudi tu gre le za lano istenje. Opazovaleva zavest ustvarja vesolje kot zavestni pojav, sestavljen iz podob. Zavest temelji na zavedanju, ki se zgosti v posamine zavesti (zavedanja o obstoju). Kako v to predstavo vkljuiti energijo potencialno silo, ki si jo predstavljamo pod pojmom energija? e lahko tu govorimo o energiji, je ta omejena na raven volje za uresniitev posameznih predstav, na entiteto, ki odloa o hitrosti sprememb v zavestnih dogajanjih. Oaranost z energijo je teava, ki lahko zavira duhovno napredovanje. Predmetom, dogodkom ali ljudem namre pripisuje veliko energijo, ne da bi za to obstajale objektivne danosti, in si s tem priara utvare uinkov, ki so lahko bolj s tvojim preprianjem ustvarjena utvara kot stvarna dejstva in vplivi. Gre za manipulacije s samim seboj. Zavest doivi, kar si eli doiveti. Marsikdo ozdravi tudi, ko zauije placebo zdravilo (laen preparat). Kdo je torej v tem primeru merodajen za ozdravitev? Njegova zavest kajpak. Oaranost z energijo je morda celo nevarneja kot zaslepljenost z materijo oziroma snovnostjo, saj je zaradi svoje silno spremenljive narave teje opredeljiva, obenem pa je ne povezujemo z nekimi tvarnimi gradniki kot materijo. Energijski kvant je pa nekaj abstraktnega, umu teko doumljivega. Seveda pa to ne pomeni, da znanost tako z maso kot z energijo ne zna uganjati neskonnih matematinih norij, ki se zdijo silno prepriljive. Vse se vrti okoli energij in znanost zna z analizo energijskih pojavov v elektronskih pospeevalnikih razlagati strukturo snovi. A v letu, ko smo pognali gigantski elektronski pospeevalnik, ki naj bi pomagal razjasniti 231
DEVETO POGLAVJE
uganko sestave materije in antimaterije, se z vso upravienostjo lahko vpraamo: kaj v fiziki je res tako neizpodbitno dognanega, da bi za tisto res lahko dali glavo na tnalo? Odgovor je presenetljiv: prav ni. Dejstvo je, da energija nima lastnosti (samo)zavedanja, torej energija ne more biti moje bistvo.
Prepoznava procesa istenja

Prepoznanje procesa istenja je bilo zame eno najdragocenejih. Z zemeljskim pogledom na svet so mi bile ugotovitve, da nisem ne osebnost, ne telo, ne um, ne dua in tudi ne energija, povsem tuje, ko pa sem se odlepil od njega, sem doumel: vsa omenjena istenja so le prividi, mono okrnjene predstave in slabi nadomestki za moje resnino bistvo. To so ideje, ki me drijo pro od resnice, mojega pravega bistva, vse dokler jih ne prepoznam kot lane. Ko se tega zave, fenomeni telesa, uma, energije in due ne igrajo ve tako pomembne vloge v tvojem ivljenju. Do njih pridobi nekakno distanco, ustvari nekaken neobremenjen in prijazneji odnos; preneha jih obravnavati s takno resnostjo kot sicer. To pa ne pomeni, da povsem izgubijo na vrednosti ali prepriljivosti. e vedno so prisotni, e vedno ti pestrijo ivljenje, e vedno jih jemlje resno, vendar pri tem obuti ve mehkobe in manj ostrine. Pridobi nekakno svobodo, zavedanje, da so del tvoje prividne stvarnosti, na katero lahko vpliva. Prekinitev istovetenja z zgoraj obravnavanimi entitetami ima tudi tevilne praktine nasledke. Prenehanje istenja s tvojo osebnostjo (jazom) otopi ostrino vseh dejanj, ki so naperjena proti tebi, in omogoi obvladovanje ustev. Prenehanje istenja s telesom vzame ostrino boleznim; prizadetost se zmanja, njihov pomen pa postane veliko bolj razumljiv so korektivi za napane odnose. Ko um ni ve glavni in najpomembneji dejavnik v tvojem ivljenju, si sedanji trenutek95 in tudi sreo sposoben uivati v veliko veji meri kot sicer. S prepoznanjem, da energije ne morejo imeti moi nad teboj, dokler se ne ujame v njihove zanke, se deloma izogne miselnosti rtve. Z zavedanjem, da je dua e vedno zelo omejena predstava o tvojem bistvu, se zgodbicam o poslednji sodbi in venem pogubljenju le e nasmehne. Istenje je treba pogledati v pravi lui in odkriti njegovo poslanstvo. Ugotavljali smo, da je velik vir trpljenja in teav, a to je le ena plat zgodbe. 232
ZAVEST JE KLJU
Druga plat je, da je prav istenje vir napredka na nijih ravneh. Zaradi istenja namre vzame stvari osebno, zares in reagira energino, srno, motivirano. Takni odzivi so nujno potrebni na poti duhovne rasti, da bi posamezno vlogo lahko odigral dobro. Istenje je tako instrument, ki omogoa prepoznavo in izkustveno spoznavo posameznih pojavov ustev, obutkov, idej in predstav. Kako bi sicer vedel, kaj je na primer jeza in kakne so njene posledice za zdravje, e ne bi postal jeza (jezen)? Istenje je torej po eni plati dobrodolo, po drugi pa ne. Zato je najbolje z istenjem ravnati zavestno in biti zmeren. Ko se zave, da se brani, se vpraaj, kdo se brani. Istenje je prijetno, kadar se isti s prijetnimi obutki, na primer z zadovoljstvom ali vznesenostjo. Seveda nobeno pretiravanje ni dobrodolo. Ko dosee dovolj visoko raven duhovne razvitosti, ko obvlada umetnost zavestnega ivljenja, takrat postane gospodar svojih ustev in uma ter obvlada tudi proces istenja. Srea in notranji mir postaneta obvladljivi stanji. A e povrno poznavanje zgornjih spoznanj povzroi opazno spremembo: ko se ta spoznanja usidrajo v tebi, dogodki mnogo manj ruijo tvoje ravnovesje. Eckhart Tolle je zapisal: Ko se spozna kot Bitje, tedaj ni, kar se zgodi v tvojem ivljenju, nima ve absolutne pomembnosti, temve zgolj relativno. Namenja ji spotovanje, a izgubi svojo resnost in teo. Pogled z nove razsenosti, o katerem sem govoril uvodoma, je pogled skozi oi, ki so razbremenjene istenja. Takrat se zdi, kot bi padle vse omejitve. To je zavedanje brezmejne svobode, neomejenosti in venosti. Postane eno z vsem, opazovalec, ki je zdruen z opazovanim, postane stvarstvo samo. Si v vseh stvareh in vse stvari so tvoje telo. Takrat se zave, da med Stvarnikom in teboj ni loenosti.
233
DESETO POGLAVJE
234
KDO SEM?
10. poglavje
KDO SEM?
Naposled se pribliujemo najzahtevnejemu delu naloge pri spoznavanju svoje Biti. Lotevamo se najtrih orehov, namre vpraanj: Kdo sem? in Kdo je Bog? Odgovorov ni mogoe najti drugje kot v svoji notranjosti. Nekatere stvari so skrivnosti, ki jih um ne more razvozlati, pa vendarle obstaja nain, da se konnemu spoznanju, bolje reeno, obutenju, povsem priblia. Kaken je torej poslednji koncept, ki pripelje do zavedanja lovekovega resninega bistva? Napredek v duhovnem razvoju se odraa v vse bolj dodelani, manj omejeni podobi o sebi. Preprianje, da si telo istenje s telesom omejuje doivljanje ivljenja na telesnost. V ivljenju si nezadovoljen in nesreen, ker te tradicionalna podoba, skladna s prevladujoimi stereotipi, ne more zadovoljiti. Odtod iskanje, elje, strah in nesmiselna, nepomembna dejanja, da bi nael pot iz stiske. Odrei se je treba idejam, ki lane vtise vzdrujejo in zavirajo miselno pronost. Korak naprej je v zavedanju, da tisti, ki eli, trpi in ga je strah, ni nihe drug kot s telesom povezana osebnost, s katero se isti. Ko se ti uspe izviti iz tega, se poda v novo istenje, z novimi omejitvami. Z idejo, da si dua, pridobi doloeno mero svobode, kar se med drugim kae v manji obremenjenosti s strahom pred smrtjo. A tudi to je omejena predstava o sebi. Raziskovanje lastnega bistva je treba opreti na razumevanje zavesti. Njene mehanizme je treba spoznati prav do temeljev. Obstaja izhodina misel, o kateri ne more biti nobenega dvoma, da je tisto, kar imenujemo stvarnost, le pestra slika na platnu zavesti, ki nima povezave z objektivnim snovnim svetom, kajti ta ne obstaja. Svet nastane v zavesti opazovalca in ne obratno. ivljenje je nenehno menjavanje slik in vtisov v zavesti, zaradi procesa istenja pa se zdi, da so ti resnini. Toda resnien je le opazovalec jaz , ki opazujem dogajanje na platnu svoje zavesti. Kdo je odgovoren za dogajanje v zavesti? Zavedanje, da imam na dogajanje v svoji zavesti veji vpliv, kot sem dotlej mislil, se je prikradlo 235
DESETO POGLAVJE
vame precej srameljivo. Kdo je razlagalec prizorov v moji zavesti, e to ni moj um? Oitno s svojo svobodno voljo vplivam na izbor prizorov, dogodkov, ki jih doivljam, a ta mehanizem mi e ni povsem razumljiv. Sredstva, s katerimi vplivam na izbor, so moje misli, ustva, elje in strahovi; nekateri se nahajajo tudi na podzavestni ravni. Neko sem verjel, da sem postavljen v resnien zunanji svet kot rtev okoliin, pri tem pa me le sem in tja obie srea, ko so mi dogodki v prid. Zdaj vem, da je najpomembneja razlaga, interpretacija dogodkov. Nihe me ne sili, da si dogodke razlagam tako ali drugae. To je povsem prepueno meni, je stvar moje odloitve. Sem popolnoma odgovoren za vse, kar doivljam, kajti nihe drug v meni ne daje sodb o tem, kar se mi dogaja, nihe drug se v meni ne veseli ali jezi kot jaz sam. Vsa ta spoznanja so spremenila mojo podobo o sebi in vplivala na izbor vloge, ki jo igram odtlej. V vijo olo svojega raziskovanja sem stopil s poglabljanjem v nove skrivnosti zavesti, ki sta mi jih odstrla predvsem dva vzhodna duhovna mojstra: Ramana Maharshi in Nisargadatta Maharaj. Njun uvid v obravnavano tematiko me je presenetil z globino in temeljitostjo. Pristop za dosego samospoznanja, ki ga opisujeta, je zelo preprost, a zahteva veliko mero ujenosti in samoobvladovanja. Oba mojstra se opirata na temeljni vzvod zavesti, na idejo jaz sem, na kateri sloni vsa miselna nadgradnja, ki podpira svet. Jaz sem je ideja, ki vzpostavi opazovalca. Svet brez opazovalca ne more biti opaen. A kdo je opazovalec?
Prinaalec ivljenja in sredie zaznavanja

Nobenega svojega preprianja, opaanja ali ideje ne moremo potrditi z dokazom, ki bi nam jamil, da gre za dejanski odraz resnine stvarnosti; vse so le gibanja, oblike in predstave v zavesti. Neprestano se vivljamo v razline ideje in se istimo z njimi. Ali poleg utvar obstaja kaj trdnejega, nespremenljivega, trajnega? Mojstri pravijo, da je nepomembno vse, kar je prehodno, zaasno. Kaj pa bi lahko bilo trajno, nespremenljivo? loveka Bit! Si ista entiteta od rojstva do smrti, spreminjajo se le tvoje telo in okoliine v ivljenju. Ali je v tvoji zavesti kaka utvara pristneja od drugih? Ali bi se vendarle lahko oprl na kaj? Edina gotovost, ki je neizpodbitna, je gotovost bivanja. Edino, o emer si lahko povsem preprian, je, da obstaja, da si prisoten. Vse drugo so lahko tvoje ideje, predstave, podobe, ki ustvarjajo dramo na platnu tvoje zavesti. Ugotovitev jaz sem mora biti resnina, kajti ali bi se lahko nekdo, ki ne obstaja, zavedal, da obstaja? 236
KDO SEM?
Tudi Descartes je priel do zelo podobnega zakljuka, ko je ugotavljal, da lahko dvomi popolnoma o vsem razen o tem, da obstaja. Pri tem je misel, da obstaja, torej idejo jaz sem, povezal s procesom miljenja in zakljuil, da je lovek mislea stvar. To misel so razlagali v pomenu, da je lovek stvar, pri kateri je poglaviten um. Ali res? Ideja jaz sem je torej posebnega pomena. Predstavlja glavno korenino celotnega miselnega drevesa. Presunjen sem bil ob spoznanju, da prav ta skromna misel ustvari zavestni vtis ivljenja. Zaradi te ideje sem iv. Dokaz o njeni resninosti je preprost: e bi bila ta ideja lana, ne bi bilo nikogar, ki bi moje ivljenje ivel. Nobene druge temeljne ideje ni, skozi katero bi se ivljenje pritihotapilo vame in me napolnilo z zavestjo, da sem iv, da sem prisoten v stvarnosti, ki jo opaam. Ideja jaz sem pa je e nekaj ve; je sredie zavedanja, okoli katerega se zgradi vse, popolnoma vse, kar se dogaja na platnu zavesti. Okrog tega sredia se zame (v moji zavesti) zgradi ves svet. e obstaja kak temelj, na katerem stoji zgradba mojih predstav o sebi in svetu, tedaj je ta temelj ideja jazsem. Povsem vse, kar se godi v meni in zunaj mene, torej notranje in zunanje doivljanje, se opira nanj. Idejo, spoznanje ali zavedanje jaz sem sestavljata dva dela. Prvi del je sem, ki pravzaprav pomeni bivam, obstajam, ivim. Obstajam torej le zato, ker je v zavesti prisotna ta mati vseh idej. Ideja sem ni le misel v umu, temve na neki globlji ravni prisotno zavedanje in obutenje. V prid tej trditvi govori dejstvo, da te ideje ne more odgnati tako kot vsako drugo misel. Prisotna je nenehno in povsod, ne glede na dogajanje v umu. Njeno izginotje bi me potisnilo v nekakno praznino, v kateri bi se poutil, kot da mi je odteklo ivljenje. Sem je isto bistvo zavesti, zavedanja sebe. Le e obstajata bivajoi in bivanje, se lahko karkoli zgodi temu, ki biva. Drugi del zaznave jaz sem obutek jaz prav tako ni le ideja v umu, temve neko globlje zavedanje, ki je neodvisno od drugega dogajanja v umu. Jaz pomeni, da obstaja nekdo, loen od vsega drugega in hkrati sredie zaznavanja. Brez ideje jaz ne bi imel kdo spoznavati! Opazovalec in opazovano sta loena; oko mora biti zunaj predmeta, ki ga opazuje. Jaz je sredie zavedanja in opazovanja. Vzpostavi opazovalca. Vse, kar je opaeno, opazi jaz, vsa spoznanja in obutja se stekajo k njemu. e bi obstajal le sem, brez jaz, bi ivljenje sicer ivelo, a ne bi bilo nikogar, ki bi se tega zavedal. Obstajajo primeri bolezenskih stanj, v katerih se obutek jaz izgubi. Takrat se loveku zdi, da se vse, kar se dogaja, ne 237
DESETO POGLAVJE
dogaja njemu, temve nekemu drugemu, nedoloenemu osebku. Ni kaj prijetno poutje. Predstavljam si, da skozi idejo in obutek jaz sem z umom vzpostavlja stik ivljenjska Bit, tisto, kar v resnici sem. Jaz je rezultat istenja istega zavedanja z idejo jaz sem. Zato predstavlja ta ideja most do mojega resninega bistva in do doma, kjer ta biva. Kako biti im blie domu, od koder prihajam? Z vztrajanjem v obutku jaz sem! Moja spoznanja o ideji jaz sem so naslednja: je prinaalka, gibalo ivljenja, v meni vzpostavlja zavedanje, da obstajam in ivim (sem). Obenem ustvarja sredie zavedanja jaz, ki opazuje od sebe loeni svet in dogajanja v njem. Obstajata torej opazovalec in opazovano. Opazovalec je jaz, opazovano je svet oziroma tisto, kar imenujemo stvarnost, vse skupaj pa je, ker se zavedam, da sem. Ali bi lahko zame obstajal svet (ki ga opaam), e ne bi bilo mene, opazovalca? Oitno ne. Ali bi lahko obstajala opazovalec in svet, e se ne bi zavedal, da bivam, obstajam? V odsotnosti zavedanja, da bivam, ne bi mogel opaati bivanja esarkoli. Oitno torej ni mogoe ne eno ne drugo. Torej morajo opazovalec, opazovano (svet) in opazovanje (bivanje) obstajati hkrati. V zavesti se vedno pojavijo skupaj in istoasno. Tisti, ki razumejo, za kaj gre pri stvari, v zvezi z idejo jaz sem uporabljajo tudi izraz jaz sem, ki sem v pomenu: jaz sem tisti eden in edini , ki obstajam, vse drugo je utvara. Ta izraz, ki odraa globino spoznanja, pa nekateri zlorabljajo in uporabljajo v povsem drugem pomenu ter tako zavajajo verske privrence. Nekateri ga povezujejo s t. i. Kristusovo zavestjo in tako zavest predstavljajo kot nekakno entiteto, ki je na podobni ali enaki ravni kot Bog. A v zavedanju jaz sem ni ni mistinega. Obutek jaz sem ni odvisen od prostora in asa. Spremlja me vedno, torej je brezasen, veen; venost je neprestani zdaj. Kamor koli grem, je z menoj, nespremenljiv. Nastopa le v sedanjem trenutku, ni pa ga v spominih (preteklosti) ali v prihodnosti. Sedanji trenutek je zelo prepriljiv in resnien le iz enega razloga: ker je v njem prisoten obutek jazsem. V njem se nahaja ivljenje. V preteklosti ali prihodnosti ni ivljenja. Sedanji trenutek je edini, ki je iv; v njem sem jaz, ki bivam. e eli iveti, ostajaj v sedanjem trenutku. Kamor koli grem, ves as nosim s seboj obutek prisotnosti tukaj in zdaj. To pomeni, da sem neodvisen od prostora in asa, da sta v meni, a ne 238
KDO SEM?
jaz v njiju. Vendar mi moje istenje s telesom, ki je seveda omejeno s prostorom in asom, daje obutek konnosti. V resninosti pa sem neskonen (prisoten povsod) in veen (brezasen). A do tega spoznanja mi brani um, ki je stvarnost ukrojil v skladu s svojo omejenostjo. Toda jaz nisem um; zmotna predstava, kaj sem, je njegov izdelek. Pojavlja pa se vpraanje zaetka in konca ne ivljenja, temve zavedanja jaz sem. Zavedanje je brezasno, izhaja iz absoluta. Preprosto obstaja v venem zdaj. Ni mogoe govoriti o zaetku zavedanja. Ideje o zaetku in asu so znotraj zavedanja. Glede na to, da je snovno telo kot smo ugotavljali v besedilu o istenjih le privid, je smrt telesa, pa tudi njegovo rojstvo, za ivljenjsko Bit nepomembna. Rojstvo in smrt sta le toki v asu, as pa je izum uma. Kar umre ob smrti ali kmalu po njej, so stvaritve uma: telo in osebnost, lani jaz. Zaetek in konec pojavnosti snovnega telesa ne vplivata na obstoj Biti, ki je brezasna. Moje bistvo, to, kar v resnici sem, je brezasno oziroma veno. Toda zaradi istenja s telesom se je treba sprijazniti z zakoni snovnega sveta z minljivostjo. Kar je ustvarjeno, se unii, kar je rojeno, mora umreti. Minljivost je la, ki ji nezgreljivo sledi neljuba posledica strah. Tako smo privzeli nase vse strahove minljivega sveta. Krivec je um, ki je stvarnost ukrojil v skladu s svojo omejenostjo. Ljudje elimo videti Jaz (zavest) kot nekaj novega. Toda zavest je vena in ostaja vseskozi nespremenjena. Imenuj jo kakorkoli e Bog, Jaz, Bit, srce ali sede zavesti , vedno gre za eno in isto.
Ideja jaz sem na reetu

Skozi zajeten kup besedil Nisargadatte in Ramane Maharshija sem se prebijal h globljim spoznanjem o sebi, svoji identiteti. Osupljivo je, koliko je mogoe povedati o preprosti izjavi jaz sem. Ni udnega, ko pa na njej temelji celotno miselno drevo. V nadaljevanju sem nanizal nekaj njunih trditev, ki so vredne razmisleka. Neskonnosti in tistega, kar nima omejitev, ni mogoe izkusiti, ker nima meja. Lahko le si, ne more pa vedeti, kaj si. Zagotovo lahko ve le, kaj nisi. A povsem zagotovo nisi ni od tega, kar se nahaja v tvoji zavesti, ki je neprestano v gibanju. Zato um na vpraanje Kdo sem jaz? nima odgovora. Nobeno izkustvo ne more odgovoriti na to, ker je loveka Bit iznad izkustva. 239
DESETO POGLAVJE
Zavedanje jaz sem je izraz globljega vzroka, ki ga imenujejo (pravi) Jaz, Resnica, Bog, Realnost ali kako drugae. Ideja jaz sem ni le misel v umu. Ne rodi se s teboj. Lahko bi ivel povsem dobro tudi brez nje. Pojavi se kasneje, zaradi istenja s telesom. Da bi se priblial spoznanju, kaj si, mora raziskati, kaj nisi. Da bi vedel, kaj nisi, se mora skrbno opazovati in zavraati vse, kar se ne povezuje tesno z bistvom jaz sem. Ideje kot sem , rojen , poroen, oe niso vsebovane v obutku jaz sem. Idejo sem (v smislu obstajam) je treba loiti od idej sem to ali sem ono. Zavedanje, da na ravni uma ni mogoe najti zadovoljivega opisa, pospei napredovanje v iskanju lastne Biti. Obutek jaz sem ni neprekinjen. Je koristen pokazatelj; kae, kje je treba iskati, a ne, kaj iskati. ivljenje se nadaljuje tudi brez obutka jaz sem. Obstajajo trenutki, v katerih ta obutek ni prisoten; takrat si v miru in srei. Z njegovo vrnitvijo se zanejo teave. Ideja jaz sem se znova in znova zgradi iz trenutka v trenutek, a um neprestano ie tisto, na kar bi lahko pokazal in si rekel: Jaz sem taken Edina dokonna reitev je, da obutek loenosti, idejo jaz sem takna in takna osebnost dokonno razblini, odstrani. Nisargadatta pravi tudi tole: Zavedaj se, da nobena od idej ni tvoja lastna, vse prihajajo od zunaj. S tem ko vse obravnava kot sanje, se osvobodi. Dokler obravnava sanje kot resninost, si njihov ujetnik. S predstavo, da si rojen kot ta ali oni, postane suenj tega ali onega. Bistvo suenjstva je zamiljati si, da si proces, tok, razvoj, da ima preteklost in prihodnost, da ima zgodovino. Vee se na nekaj, isti se z neim, kar nisi in s tem izgubi svobodo. Zamisliti se velja ob naslednji trditvi: V resnici nikoli nisi bil rojen in nikoli ne bo umrl. Zdaj morda razmilja, zakaj ima telo, in se sprauje, kaj je izzvalo to stanje. Znotraj omejene utvare je odgovor naslednji: elja, rojena iz spomina, te privlai k telesu in povzroa, da misli, da si eno z njim. A to je resnica le iz relativne toke gledanja. Pravzaprav ni telesa niti sveta, ki to vsebuje; obstaja le miselno stanje, stanje, podobno sanjam, ki jih je z raziskovanjem njihove resninosti mogoe preprosto odgnati. Biti ivo bitje ni konno stanje; obstaja nekaj iznad tega, mnogo ve, kar ni niti bitje niti nebitje, niti ivo niti neivo. To je stanje iste zavesti, iznad omejitev prostora in asa. Ko opusti utvaro, da je telo um obstoj, smrt izgubi svojo grozljivost in postane del ivljenja. 240
KDO SEM?
Globoko pa sem se zamislil ob naslednji trditvi Nisargadatte: Zavedanje jaz sem ustvari privid loenosti. Iz tebe napravi tujca v tvojem svetu ter ustvari svet sovratva in odtujenosti. Sprva sem se na to trditev odzval z zaudenjem, a sem hitro spoznal, da je resnina. Z loitvijo Biti od absoluta pride do navidezne loenosti, ki je vir strahov, napetosti in vsega gorja na svetu. Zato je ideja jaz sem tudi koren vseh teav. Je tista lonica, ki te loi od resnice. Resnino je znotraj in zunaj, a lonica ni resnina. Tisti, ki ustvarja lonico, je jaz, izdvojeno sredie spoznave. To idejo je vredno prouiti in raziskati zelo natanno in pazljivo. Teava je v naslednjem: vse dokler ima izdvojeni jaz, povezan z osebnostjo, ki jo je treba ititi, mora biti nasilen. Ob spoznanju, da ne obstaja nekaj taknega kot loena osebnost, se marsikaj razbistri. Zato je tako pomembno spoznati, kdo v resnici si, in spoznati, da je loenost privid. Ob tej ugotovitvi mi je postalo jasno, kaj stoji v ozadju trditve: Spoznaj sebe in razumel bo svet! Nasilje je vgrajeno v nas zaradi obutka loenosti. Nekega dne se mi je med jutranjo meditacijo posvetilo e nekaj: ideja o izvirnem grehu utegne imeti resnino ozadje. Resnien izvirni greh razlog vsega trpljenja in boleine ne more biti kaj drugega kot loenost posameznika, opazovalca, od opaenega, sveta. Ta utvara navdaja s strahom in zahteva boj. Ko se zave, da med teboj in celotnim stvarstvom ni nikakrne loenosti, postane nesmiseln vsak trud, da bi karkoli spremenil. V vsakem loveku okrog sebe opaa raznolike podobe samega sebe, vse, kar vidi, je tvoj domislek. Vendar je ideja o loenosti nujna, da bi boanska igra lahko zaivela in vodila Boga, da v svojih stvaritvah lahko spozna samega sebe. Eden od duhovnih mojstrov je dejal: Si najvija resninost, onkraj sveta in njegovega ustvarjalca, Stvarnika, iznad mentalne zavesti in njenega oividca, iznad vseh trditev in negiranja trditev. Zapomni si to, razmiljaj o tem in deluj v skladu s tem. Opusti vsak obutek loenosti, opazi sebe v vsem in deluj skladno s tem. Z delovanjem bo prila blaenost, z blaenostjo pa preprianje, potrditev. Trpljenje je posledica dvoma vase. Zgornje trditve dajo razumevanju stvarnosti povsem drugano razsenost. Precej truda je bilo potrebno, da sem v celoti dojel njihov pomen. Kar je najpomembneje v zvezi z njimi, je, da prinaajo nepopisno svobodo, to pa je eden od razlogov, da jim verjamem. S sedanjim nainom razmiljanja nismo vajeni tolikne svobode, zato nam je sprva vse to tuje. Kot bi nekoga, vajenega iveti v mraku, postavili na sonce. 241
DESETO POGLAVJE
Zavest in zavedanje
Na podroju zavesti, duhovnosti in metafizike manjka primernih izraznih orodij besed. Bolj ko spoznava podrobnosti posameznega podroja, ve natannih besednih orodij potrebuje za popis. Marsikdo meni, da besedi zavest in zavedanje pomenita isto, a ni tako. Slovenina je dovolj bogat jezik, da ima tu kar dva izraza. Po nakljuju? Zavedanje je iri pojem kot zavest; je proces, zavestna dejavnost, ki traja nedoloen as (tako kot delovanje, trpljenje, uivanje) in pomeni prepoznavanje bivanja, obstoja razlinih miselnih oblik. Tudi v angleini obstajata dva izraza consciousness in awareness , za katera marsikdo misli, da pomenita isto. Nisargadatta razlikuje med njima. Izraz consciousness, ki bi ga prevedli z zavest, povezuje le z obutenjem sebe, kar miselno opredelimo z obutkom jaz sem; to je temeljni obutek bivanja, prisotnosti v sedanjosti, in osnovni obutek, na katerem je zgrajeno vse drugo. Ko pa govori o izrazu awareness, Nisargadatta nima v mislih iste zavesti, temve nekaj, kar je onstran zavesti jaz sem. Tisto, kar je onstran, nezavedajoe se, neizraeno; v tretjem poglavju smo povedali, da ga nekateri imenujejo absolut, drugi nagual. Izraz awareness bi torej prevajali kot isto zavedanje. Ta izraz razumem kot polje zavedanja ali polje neskonnih monosti, ki izhaja iz absoluta. Eter, kot reeno, ni prazen prostor, temve enotno polje zavedanja. Kako pa je z zavestjo? Zavest lahko obstaja le zaradi predhodne svetlobe istega zavedanja. Zavest je osredotoeno zavedanje, ki vzpostavi sredie zaznave. Zavedanje je neodvisno od zavesti. Zavest prihaja in odhaja, budno stanje in spanje, rojstvo in smrt, toda zavedanje je vedno tu. Zjutraj se zavest pojavi v nekem trenutku na podlagi nerojenega in nesmrtnega, vedno obstojeega istega zavedanja. Zavest vedno vkljuuje dvojnost, loenost opazovalca od opazovanega; neesa se lahko zaveda le, e si od tega loen. Zavest jaz sem je zavest osebka, nekoga, ki obstaja in se zaveda vsega drugega. Zavest se vedno povezuje z opazovalcem. Ideja jaz sem je zavedanje, zgoeno v toko, ki s tem postane sredie zaznavanja. Izjava Jaz se zavedam pomeni: Zavedam se procesa zavedanja. S pojavom zavesti jaz sem vzklije ego-osebnost, telo, um, sledijo misli, celotno stvarstvo in Bog. Razen absoluta ni v resnici niesar drugega. 242
KDO SEM?
Maharshi in Nisargadatta omenjata miselni postopek, s katerim se je mogoe dokopati do resninega spoznanja o svoji naravi: osredotoiti se je treba na neposredno zavedanje obutka jaz sem. Tisto, kar si, se skriva v zavesti ali neem, povezanem z njo, in ne v lanih istenjih s telesom, umom, energijo ali duo. Spoznanje tvoje biti v ideji jaz sem je mnogo blie resnici kot tvoje istenje z neim zunanjim jaz sem to ali jaz sem ono Toda e vedno si korak od spoznanja absoluta, ki je nedvojno zavedanje. Prav absolut omogoa zavesti samozavedanje; je tisto, kar sveti skozi zavest, ki pa je hkrati onstran zavesti same.
Iskanje lastne identitete

Predstavljaj si, da si oko. Oko, ki vidi udoviti svet stvarstva. Oko lahko vidi sebe le v zrcalu. A kadar je zrcalo umazano, se ne more videti razlono. ienje zrcala je nujno, da bi videlo svojo resnino podobo. Tisto, kar zastira njegovo isto in gladko povrino, so prividi. Tudi sebe ne more jasno uzreti, dokler ne oisti vseh utvar. Utvare so predstave, da si telo, um, energija, dua. Utvare so koncepti in preprianja, ki nam jih posredujejo religije, znanost itd. Utvara je tudi predstava, da obstaja od tebe loen Bog, stvarnik vsega. Opuanje istenj pomeni ienje utvar. Tako se postopno dokoplje do temeljne misli, zavesti jazsem. Umiri svoje telo in um, v mislih izreci jaz sem ter prislukuj odzivom v svoji zavesti. Izjava v tebi sproi obutek spokojnega bivanja, obutek miru in blaenosti. Maharshi in Nisargadatta pravita, da je za dokonno spoznanje lastnega bistva svoj obutek jaz sem treba opazovati tako, kot bi ga gledal od zunaj. Takrat postane zavest, ki opazuje zavest. S tem se prebije prav do jedra tistega, iz esar vse izhaja. Ko nas Nisargadatta vodi po poteh samospoznanja, uporabi zanimivo metodo: priporoa, da se zlije z obutkom jaz sem (obutek prisotnosti, bivanja). Temu je treba posvetiti vse svoje napore. Za tem obutkom se skriva ista univerzalna zavest, ki je prisotna v loveku, kravi, psu ali mravlji. Nato se usmeri e globlje, k naslednjemu spoznanju, da zavedanje obstaja e pred pojavom zavesti jazsem. V resnici tvoje najgloblje bistvo ni zavest jaz sem, ampak je onkraj tega; tvoje resnino bistvo je isto zavedanje samo, ki to zavest oivlja.
243
DESETO POGLAVJE
Druga mona pot je s preseganjem dvojnosti. Vsa stanja v zavestnem svetu namre oznauje dvojnost. K zavedati se obstaja par ne zavedati se. Poleg ideje jaz sem obstaja tudi ideja jaz nisem. V naslednjem koraku samospoznavanja je zato treba Bit sooiti z njenim nasprotjem Nebitjo. Nisargadatta to stori z naslednjo trditvijo: pravi namre, da je tudi trditev jaz sem napana. Tisto, kar sem resnino, je onkraj bivanja, onstran zavesti, onstran obutka prisotnosti v sedanjosti; sem jaz sem in jaz nisem hkrati. Sem isto zavedanje, iz katerega se zavest napaja. Z drugimi besedami: ob spoznanju jaz sem, se ob zavedanju dvojne narave stvarnosti sooi tudi z nasprotjem jaz nisem. Resnino ni ne prvo, ne drugo zavedanje, temve tisto, kar zavedanje oivlja: absolut. Resnica je, da ne obstaja ni drugega. Vse drugo ni resnino in je kot sanje: kratkotrajnega, prehodnega znaaja. To loveku zapre sapo. Zavedanja Nisargadatta ne imenuje Bog, ampak preprosto absolut ali konna resninost, onkraj asa, ki je kdaj bil ali bo. Ko je opisoval pot do svoje razsvetlitve, je Nisargadatta dejal, da je o tem nenehno razmiljal in razglabljal. Z iskanjem svoje identitete je bil prav obseden. Na ravni trajne meditacije obiajno igrakanje z besedami nima nikakrnega pomena. Vpraanje, kaj si, postane vpraanje ivljenja in smrti. Treba se je dvigniti nad um in stopiti v stanje zavesti, ki lahko opazuje tvojo trenutno zavest. Utvare naposled izpolnijo svojo vlogo pripeljale so te tako dale, da si sposoben narediti poslednji korak, in s tem ugasnejo. Takrat lahko jasno uzre samega sebe. Posebno zanimivo v zvezi z zgornjim spoznanjem je vpraanje o zaetku zavedanja: Kdaj se je zavest jaz sem prvi pojavila? Nisargadatta pravi, da je to vpraanje pomembno razjasniti, saj vodi k spoznanju, da nisi zavest. Kdaj si se prvi zavedel, da obstaja, biva? Njegov odgovor: Tega se ne morem spomniti. V spominu ni podatka! Zelo skrivnostno. V veliki uganki se s tem pojavi novo spoznanje: zavest jaz sem se skozi prebujanje iz sanj, novo rojstvo, periodino pojavlja in s spancem, smrtjo izginja; ima torej svoje zaetke in konce. Toda resnini jaz ne more biti nekaj ponavljajoega se, biti mora onkraj zavesti jaz sem, kajti jaz sem vedec tega, da obstajam, sem. Svoje identitete ni mogoe neprestano prekinjati z nastajanjem in izginjanjem. Ne morem torej biti zavest jaz sem, temve tisti, ki je njen nosilec. Zavedanje, ki obudi zavest.
244
KDO SEM?
Na vpraanje, kako naj se lovek osvobodi jaza, kako naj lovek spozna sebe, je Nisargadatta odgovoril: e se elite osvoboditi obutka jaz, se morate z njim ukvarjati. Opazujte ga v delovanju in v miru, kako se pojavlja in izgine, kaj eli in kako to dobi, vse dokler ne vidite jasno in dokler ne doseete popolnega razumevanja. Lahko vam povem le iz lastnega izkustva. Ko sem sreal svojega guruja, mi je dejal: Nisi tisto, kar misli o sebi, da si. Poii tisto, kar si. Opazuj obutek jaz sem in odkril bo svoj resnini, pravi jaz. Poslual sem nasvet, ker sem mu verjel. Trdo sem delal na tem. Ves svoj prosti as sem se v tiini ukvarjal s poglabljanjem vase. Potreboval sem le tri leta, da sem spoznal svojo resnino naravo.
Koraki do spoznanja
Ob urejanju besedila za esto poglavje se mi je nenadoma posvetilo, kam meri svetopisemska izjava, da je bilo Adamu in Evi prepovedano jesti z drevesa spoznanja. lo je za to, da jima je bilo prepreeno dosei spoznanje svojega venega, boanskega bistva, torej priti do samospoznanja! Z zgodbo o kai in napornem zemeljskem ivljenju jima je bila pozornost preusmerjena na zunanji svet, kjer lastne identitete seveda ni mogoe najti. S tem ko jima je bilo omogoeno potomstvo po naravni poti (reprodukcija), sta pridobila nesmrtnost (skozi potomce), njuna resnina narava pa jima je ostala e nadalje prikrita. Zdi se, kot bi jima snovalci Svetega pisma eleli dostop do samospoznanja oteiti, saj so trganje z drevesa spoznanja prikazali kot greh. Ali jima je prepovedano dejanje poleg izgona iz raja prineslo e kako pomembno spoznanje? Sveto pismo omenja sram (spoznanje, da sta gola), kar pomeni zavedanje lastne spolnosti, a o samospoznanju in boanski naravi ni besed. Do samospoznanja se mora lovek dokopati sam, Sveto pismo preprostemu loveku pri tem ne daje prave opore. Gledano ire, z vidika evolucije, pa je usmerjanje pozornosti k zunanjemu Bogu ustrezno dejanje, saj je pot do spoznanj o lastni notranjosti tlakovana z zidaki zunanjih izkustev. Faza oboevanja zunanjega Boga je mona opora za naslednjo fazo obraanje navznoter in prepoznavo lastne boanskosti. Metod za spoznavanje lastne boanske narave in doseganje samouresniitve je veliko. Budizem jih ponuja celo paleto, vse so bolj ali manj filozofsko obarvane in povezane z jasno opredeljenimi smernicami, ob vzdrevanju stroge discipline. Naj ne bo nesporazuma: poti do konnega cilja ni mogoe vsaj ne obiajnemu smrtniku prehoditi v enem samem ivljenju. Ta proces tee skozi ve zaporednih uteleenj, v katerih je treba 245
DESETO POGLAVJE
odstraniti vso karmo, duno krivdo. ienje zrcala, v katerem se naposled ugleda, je vse prej kot preprost in kratek postopek. Omenjena duhovna mojstra sta proces samouresniitve e poenostavim opisala nekako takole: Najpomembneje je spoznanje, da so vsa istenja iskanje v napani smeri. Opuanje istenj je dolg proces. Postopoma spoznava, da gre za lane vloge, ustvarjene z razmiljanjem. Vsa istenja morajo pasti. Nisi oseba skupek nalepk, spominov, znanja, navad in drugih podatkov. Opustitev istenja z njo je velik doseek. Tudi najintimneja stvar, ki jo ima tvoje telo , ni tvoje bistvo. Prav tako nisi um ali njegova miselna vsebina. Ravno tako ne dua, ki je ideja v umu, niti energija, ki je merilo uinkov. Ob odstranitvi vsega zgornjega ostane zgolj obutek golega bivanja (eksistence), obutek prisotnosti, obutek, da obstaja, biva, se zaveda. Spozna, da si zavest sama, ki se zaveda svojega obstoja. Ni drugega ne more biti! Z razumevanjem mistinega izreka jaz sem, ki sem se pojavi tudi spoznanje lastne neomejenosti. Zavedanje jaz sem prinaa s seboj razumevanje, da v resninosti nekaj taknega kot osebnost (jaz) ne obstaja. Obutka jaz sem ne ustvarja sam. Ta obutek obstoja, ki se spontano pojavi na ozadju praznine, nasledi ali prejme iz vira, ki je neopredmeteno, isto zavedanje. Spoznanje jaz sem je velik, a ne tudi konni doseek. To je zavedanje, da med tvorcem in opazovalcem ni razlike, da si ustvarjalec zavestnega filma, ki ga imenuje resninost, sam. Mnogi se tu preprosto ustavijo v uivanju brezosebne pojavnosti. To je faza spoznanja Boga in zavedanja jaz sem Bog. Na tej ravni prepozna svojo neloljivo povezanost z vsem, kar je. Ni entitete, ki bi bila loena od tebe, tudi Bog ne. Torej si Bog! Vse se dogaja v tebi kot veliastna predstava, sestavljena iz utvar. Z monim izkustvom in pogostim vztrajanjem v zavesti jaz sem se dovolj vztrajni prebijejo do poslednjega spoznanja: da je vsa pojavnost, celo obstoj Boga, privid in izraz dvojnosti. Poslednje spoznanje je, da le premik v isto zavedanje, isti absolut, odpravi zadnje istenje s temeljnim obutkom jaz sem. Zavedanje se brez dvoma nadaljuje in z njim vse dejavnosti ivljenja, a tvoja Bit se vrne v svoj dom, v isto zavedanje, iz katerega je izla zavest. 246
KDO SEM?
Zadnji korak, ki ga v vsem lovetvu opravi le peica izbrancev, je najteji. Po popolnem oienju zavesti, odstranitvi karminih bremen, elja in strahov iskalec ostane gol v vsesploni zavesti. Odloiti je treba e obutek svoje Biti, odpraviti loenost od absoluta, kar ni preprosto. Le kdo si eli popolnoma izginiti? Hoemo obstajati, ljubimo svoj obstoj. Redki so, ki to zmorejo. elja jaza elim biti, obstajati, iveti je vsekakor zelo mona.
Konni cilj me za zdaj ne privlai, temve doseganje ravni, ko dosee modrost, se zlije s stvarstvom in se zave svojih neznanih moi. Takrat se razbremeni strahov, pridobi notranji mir in globoko notranje zadovoljstvo ob ljubeem odnosu do vsega stvarstva. Pot, ki sem jo ubral sam, je sprva potekala predvsem skozi prostranstva razuma, ob spoznavanju zavesti in postopkov, ki omogoajo ienje uma vseh vsebin. Toda spoznal sem, da zgolj z intelektom cilja ne bom dosegel. Ljubezen je najverjetneje nujen pogoj za dokonanje poti. Torej moram stopiti tudi na pot predaje. Verni imajo tu doloeno prednost. Razumsko usmerjen iskalec se mora zavedati, da je pri iskanju Enosti ali Boga v sebi treba bivati v srcu, v izvoru ljubezni.
Obstoj drugega
V zavestnem filmu vsakogar od nas seveda obstaja mnoica drugih ivih bitij. Kako naj si razloimo te? Moje razmiljanje je naslednje: obstoj druge osebe je lahko zagotovljen na enak nain, kot je zagotovljen moj obstoj: z zgostitvijo zavedanja v drugo osebno zavest jaz sem. Zavedanje in idejni svet drugih oseb ne moreta biti loena od zavedanja, ki napaja moj jaz, kajti vse osebe med seboj komunicirajo. e bi bili nai svetovi (polja istega zavedanja) loeni, komunikacija ne bi bila mona. V tem primeru bi moralo obstajati toliko loenih vesolij toliko stvarstev , kolikor je ljudi. Zaradi potrebe po medsebojnem komuniciranju bi se morala vsa ta vesolja stikati. Tako bi iz sestavljenih osebnih vesolj spet nastalo eno skupno vesolje, to pa je v skladu z izhodino idejo. Obstaja le en zavestni svet. Jaz in jazi vseh drugih oseb potemtakem izhajajo iz iste globalne zavesti, iz absoluta, izvora vsega izraenega. Osebe, s katerimi se sreujem, se prav tako pojavijo v moji zavesti kot vse drugo. Vidim jih kot loene od sebe, izhajajo pa iz istega zavedanja, na enak nain ustvarjen jaz sem kot v 247
DESETO POGLAVJE
mojem primeru. Na ravni Biti in ivljenja med nami ni razlike. Vsi smo izrazi istega zavedanja. Vendar je treba upotevati e nekaj. Da obstajajo drugi posamezniki (jazi), je pravzaprav nemogoe rei, saj popolnoma vse, kar zaznavam, nastaja v moji osebni zavesti vkljuno s predstavo o drugih osebah. Morda niso loene entitete, temve le miselni konstrukti v mojem umu. Nisargadatta Maharaj namre pravi: Ti si sredie svojega osebnega vesolja kaj razen tega centra sploh lahko pozna? Vsak opazovalec se odraa v breztevilnih telesih kot jaz sem. Dokler telesa, kakor koli subtilna e so, trajajo, dotlej se ideja jaz sem pojavlja kot mnoica. Zgoraj povedano pomeni, da smo ljudje med seboj loeni posamezniki le na videz, po zunanjosti. Karkoli naredi drugemu, torej naredi sebi! S tem spoznanjem se tvoj odnos do blinjega v temelju spremeni. Osebe zunaj tebe so le razlini izrazi tvoje Biti.
Najviji vzrok in Bog

Vse svete knjige pravijo, da je Stvarnik (Bog) obstajal pred stvaritvijo sveta. Sam sem stvaritev sveta in svoj obstoj zael obravnavati precej drugae, kar je tudi vpraanje o Bogu postavilo v povsem novo lu. Tisti hip namre, ko se zane zavedati prividnega znaaja zunanjega sveta, tudi Bog ne more biti tam zunaj, vzvien nad vsem. Kako bi lahko bil zunaj, ko pa ves svet in vse, kar obstaja, ivi le v moji zavesti? Tudi Bog, e obstaja, je torej lahko prisoten edinole znotraj mene. Kako bi lahko vedel zanj, e bi obstajal zunaj moje zavesti? Ta razmislek pa vodi k osupljivemu sklepu: Bog, ki obstaja v moji zavesti, ne more biti modreji, veji in popolneji od moje Biti; kako bi sicer imel dovolj prostora v meni? Bog naj bi bil torej nekakna popolna ideja, ki se nahaja v meni, obenem pa ne more biti popolneja od mene. Ali sem torej jaz nad Bogom? Ta misel ni prava, saj je v nasprotju z opredelitvijo Boga. Torej ostaja le ena reitev te uganke: Bog in jaz sva ista entiteta ali celo: Bog sem jaz sam! S pristavkom: vendar se tega (e) ne zavedam. Ali ni prav to sporoilo tevilnih ljudskih modrosti, ki jih nikolikokrat sliimo: Bog ni loen od svojih stvaritev, pred Bogom ne more niesar skriti, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal itd. Bog in jaz sva oitno eno. Med nama ni loenosti. Teava razumevanja te izjave je le v tem, da se e ne zavedamo svoje veliine in se zato ne poutimo pravi kandidati za to vlogo. 248
KDO SEM?
Zgornja ugotovitev je tako nenavadna, da je loveku, ki je ujet v tradicionalne stereotipe, ni lahko sprejeti. Tudi v meni je morala zoreti precej asa. Vendar sem ugotavljal, da se je moj obutek svobode bistveno spremenil. Izginila je predstava o vzvieni avtoriteti, ki vse nadzira, ureja in omejuje, meje monega so preprosto izginile. Vrata do najvijih sposobnosti, modrosti in ljubezni so se na iroko odprla. Doumel sem: da bi zakorail skoznje, moram odvrei omejitve, ki sem jih postavil sam, in temeljito spoznati tisto (tistega), kar sem. Tisti, ki gradi svet, ne more biti loen od sveta, podobno kot si predstavljamo, da misli ne morejo biti loene od moganov. Bog in svet sta torej eno. Ta trditev se ujema z izjavo, da vse, kar je, preema en duh. Ta duh je oitno polje istega zavedanja, enotnega zavedanja. Vse, kar je, obstaja le po zaslugi duha ali istega zavedanja, ki napaja sleherno podobo in vse vesolje. Kako na obstoj Boga gledajo duhovni mojstri? Nisargadatta trdi, da je ideja Boga ali Stvarnika utvara, tako kot vse drugo. Ali dolguje svoj obstoj nekemu drugemu obstoju? Karkoli obstaja, obstaja zaradi opazovalca, tebe. Dojeti mora, da gre pri iskanju resninosti, resnice, Boga ali guruja za iskanje sebe, svoje Biti. Vse se vrti okrog istega; ko najde sebe, najde vse. Razlaga, ki jo podaja, se mi zdi zelo prepriljiva. Pravi namre, da v domovini Biti v absolutu vzrok in posledica ne obstajata. V absolutu ne obstaja nikakren vzrok. Vse je povezano z vsem, vse je vzrok vsemu. V konnem, zemeljskem svetu pa je dopueno, da obstaja (navidezen) vzrok, ki vodi k posledicam, njuna povezava omogoa oblikovanje spoznanj, ki jih opredelimo kot zakone v skladovnici spominov, ki jo imenujemo znanje. S tem ko dopusti vzrok, vzpostavi zahtevo po obstoju poglavitnega, najvijega vzroka, ki je odgovoren za to, da svet, in karkoli v njem, obstaja. Ta poglavitni vzrok je po definiciji Bog, svet oziroma vse, kar obstaja, pa je njegova posledica (stvaritev). Oba se razlikujeta, a nista loena. Bog je koncept in kot vsi koncepti domislek uma. Bog ne more biti nekaj popolnejega od tebe, saj nastane v tvojem (omejenem) umu. Gre za to, da si um, obseden z idejo vzronosti, izmilja ustvarjanje in potem se sprauje, kdo je ustvarjalec. Prav on sam je ustvarjalec. No, tudi to ni popolna resnica, kajti ustvarjalec in ustvarjeno sta eno.
249
DESETO POGLAVJE
Bog je torej le priroen izgovor, ki ga uporabi, ko stvari ne razume. e eli komu naprtiti vlogo Boga, jo naprti SEBI! Ta presenetljiva izjava se marsikomu zdi absurdna, saj veinoma verjamemo ustaljenemu preprianju, da je Bog entiteta zunaj nas. Toda nikakrne sile zunaj zavesti ni. Zavedanje je vse, kar je. Zavedanje je ustvarjalec zavesti jaz sem, ta pa okrog sebe zgradi ves svet. Kdo bi torej lahko zgradil ta svet, razen tebe, ki si ustvarjalec vseh predstav v svojem zavestnem svetu? e z izrazom Bog pojmuje tistega, ki ustvarja svet, si torej ti sam ta Bog, stvarnik utvar o svetu. Razmiljal sem, ali ne bi bil ustrezneji izraz za Tvorca oziroma Boga zavedanje. Toda zavedanje je absolut, ki se ne zaveda sebe. Je abstrakten, popoln svet idej. Nadeti absolutu ime Bog ne bi bilo najprimerneje. Toda zavedanje se zaveda sebe skozi mene, loenega opazovalca! Torej zavedanje (absolut) ne more ustvarjati brez mene. Tako sem zakljuil, da razmiljanje o Bogu nima posebnega smisla, saj gre za lovljenje lastnega repa. Absolut je pa umu nedoumljiv, ker je neskonen in veen. Vzronost razlog za razprave o Bogu , o kateri je smiselno govoriti le v zemeljskem svetu, je utvara. Zato sem se od razmiljanj o Bogu raje preusmeril k raziskovanju neskonnih boanskih potencialov, ki so mi dostopni in me navdihujejo. Nedvomno je faza verovanja v enega Boga eden od silno pomembnih in nujnih korakov na poti razvoja lovekove zavesti. Ta korak nasledi obdobje politeizma in pomeni usmerjanje zavesti k izvoru. Spoznanje lastne veliine ni mogoe brez spoznanja in priznanja absolutne veliine tam zunaj. Omalovaujo odnos do verujoih nikakor ni na mestu. Tako kot tudi otrotva ne vidimo kot nekaj nepotrebnega ali napanega, tudi pri veri razumemo, da gre za nujno razvojno stopnjo na poti k razsvetljenemu loveku. Problematino pa je, kadar vera ujame loveka v svojo zanko in ustavi duhovni razvoj. Povsem v redu je, da ostane pri dosedanji predstavi o Bogu, e te ta e zadovoljuje. Toda vsaka predstava je izpostavljena spremembi, saj je ivljenje nenehna sprememba. Napredek je v nenehnem izboljevanju predstav ko si pripravljen na to. Dlje asa utrditi se v doloeni predstavi pomeni ustaviti ivljenje. V skladu s starimi pogledi lahko zakljui, da je vse Bog in da si Bog tudi ti. Ima vse moi, ki pritiejo Bogu, le zavedanja o tem e ne. Vsak od nas je ena od podob Boga, le da se tega ne zavedamo. Tisto, kar smo v svojem bistvu, zavedanje, je skupno vsem. Zavest pa je ustvarjalec 250
KDO SEM?
vseh predstav, ki gradijo ta svet. Vera v Boga je samo eden od korakov na poti k samospoznanju. Naposled opusti iskanje Boga, kajti dokoplje se do preprostega spoznanja, da ga ni mogoe najti zunaj sebe. Nisargadatta je zapisal, da se s predstavo, da si telo, pojavi tudi predstava o svetu in o Bogu, s tem pa tudi strahovi, religije, molitve, rtvovanja, vse vrste sistemov; vse za zaito in podporo ljudi otrok, ki so preplaeni od svojih umov, pameti, zaradi udes, ki jih ustvarjajo sami. Jezus iz Nazareta pa je dejal: Kraljestvo je v tebi. S spoznanjem sebe spozna boje kraljestvo.
Kako sem iskal Boga

Vzgojen sem bil v kranskem duhu in dodobra sem spoznal kransko tradicijo, nauke, zgodbe in obrede. A vse skupaj me ni pritegnilo; ostala je precejnja mera nezaupanja, v veliki meri kot posledica nasprotij v dejanjih in besedah. Na neki nain sem zavidal kranskim mistikom, za katere sem slutil, da se uspejo v popolni predaji poglobiti prav do boanskega vira. Meni razum to ni dopual; preve je bilo nejasnosti, protislovij in trditev, ki sem jih prepoznaval kot neresnine. Zato predaja v srcu ni bila mona. Zavedal sem se, da je najti sebe ali Boga tu zame ni razlike nekaj najudovitejega, kar se loveku lahko zgodi, in odloil sem se storiti vse za dosego tega cilja. Toda pota ivljenja so zamotana, zato sem se resnega iskanja lotil ele tedaj, ko sem se v hudem osebnem pretresu ob zakonskem brodolomu skoraj zlomil. Izhod sem zael iskati v duhovnosti, potem ko sem ob prebiranju del Martina Kojca zaslutil, da je lovek mnogo ve, kot si predstavlja. Posrkal me je vrtinec navduenja in me usmeril k raziskovanju vsega, kjer bi se utegnilo skrivati iskano znanje. Poglabljal sem se v filozofijo vzhodnih in zahodnih modrecev in mistikov, v metafiziko, ezoteriko, gnostiko, se ukvarjal z jogo, meditacijo in celo vrsto vzhodnih praks, sistemov in tehnik. Postal sem tudi vegetarijanec. V ritualu ognja sem nael trden dokaz, da je lovek ve kot fizino telo, in utrdil preprianje, da je duhovno podroje povsem neraziskan teren, kjer se moram e ogromno nauiti. V meditaciji sem iskal stik s svojo Bitjo, a z rezultatom nisem bil zadovoljen. Postajalo mi je vse bolj jasno, da tega z umom ne more dojeti; Boga ni v intelektualnih viavah, temve ga dosee s predajo in ljubeznijo v globinah srca.
251
DESETO POGLAVJE
Toda pot predaje in ljubezni mi ni la najbolje od rok. Najprej sem moral dognati, kaj pot predaje sploh je. Predaja pomeni vzeti umu veter iz jader in utiati to neutrudno gobezdalo, ki odvraa pozornost od bistvenega sedanjega trenutka. Pomeni prepustiti se dogodkom brez strahu in preraunljivosti. Pot predaje pa pomeni odpreti duri srca, se prepustiti ljubezni in zautiti mo te nepojmljive sile, ki dri skupaj celotno vesolje. Kako dosei predajo in ljubezen? Oboje je cilj duhovnih obredov ma, aratijev (molitev) ali drugih obredov, ki ustvarjajo potrebno vzduje in pogoje, da se to lahko zgodi. Vabljivi zvoni uinki glasovi zvonov, orgel ali bobnov, duh kadila ali opojnih diav, ponavljanje molitev ali manter, izrekanje izjav predaje, ritmino gibanje vse to prispeva k umirjanju uma in predajanju notranjim obutkom, ki prodrejo prav do tvojega bistva. Neko sem na vse to gledal omalovaujoe, kasneje pa sem spoznal, da za tem obstaja globlje ozadje. Tako je naneslo, da sem se naposled odloil svoja duhovna spoznanja poglobiti v Indiji. V aramu Gufa blizu izvira svete reke Ganges je bil idealen kraj za to. Pred templjem z devetimi stoastimi kupolami so se zgodaj zjutraj in zveer ob prepevanju obrednih pesmi in hvalnic odvijale molitve in aenje indijskih boanstev. K vzvienemu, nekoliko mistinemu poutju je prispevalo e obredno ienje kopanje v sveti reki Ganges. Obrede sem doivljal veliko prisrneje kot kako mao v domai cerkvi. Nikakrne tesnobe ob razpelu krianega, le radost in vedrina, ki napolnita vso duo. Nihe nam ni razlagal duhovnega nauka in ozadja obredov, vendar sem dojel, da bogosluje poteka v spotovanju vseh drugih ver, ki pravzaprav astijo istega boga in ista boanstva, le da jih vsak imenuje in razlaga po svoje imenuje. Bogosluje tu poteka v aenju hindujskih bogov z Bramo, Vinujem in ivo na elu, vendar se mi ni zdelo potrebno, da bi se v vanj poglabljal. Obredov sem se udeleil z zavedanjem, da ne gre za oboevanje kipov in tudi ne abstraktnih oseb, temve za simbolino obraanje k naravnim silam, ki so odgovorne za nastanek, razvoj in spreminjanje stvarstva oziroma vesolja; tako je odpadel pomislek, da se priklanjam lanim avtoritetam ali malikom brez resninega ozadja. Toda to zavedanje vendarle ni zadoalo, da bi moj jaz v enolinih obredih vsak dan brez pomislekov zdral nekaj ur. Po nekaj dneh pa me je nenadoma preinilo spoznanje, ki je pomisleke dokonno razprilo. Zaslutil sem, da je morda edinole pot predaje in ljubezni prava usmeritev za doseganje lastnega boanskega bistva. Toda kako naj se predam Bogu, 252
KDO SEM?
tej abstraktni miselni strukturi? Nemogoe, dokler ne izkusim predaje nekemu konkretnemu objektu zunaj sebe. In tako mi je postalo jasno: predaja zunaj opaenemu, v ikoni ali kipu opredmetenemu Bogu ali boanstvu, je urjenje v predaji svojemu resninemu bistvu. Zunanja predaja utre pot notranji predaji, tako kot zunanje spoznanje odpre pot notranjemu spoznanju. Urjenja v predaji seveda ne opravi v nekaj urah. S tem zavedanjem so se zadrki za opravljanje aratijev stopili kot sneg na soncu. Od takrat sem zael v predaji uivati. Ni bilo ve nasprotovanja uma; obredne pesmi, ubrani glasovi, harmonij in zvonki, vasih tudi nizke vibracije bobnov so ustvarjali vzduje, ki je odmevalo v meni e ure po aratiju. Nekajkrat je poutje popestril e ogenj. Predaja in usmerjanje ljubezni ne k predmetu oboevanja, temve vsemu svetu je postal vir blaenosti. Zautil sem svojo povezanost z neim ogromnim, nepojmljivim, ki je v ozadju arobne mojstrovine vesolja, in zdelo se mi je, da vse povezuje tenica ljubezni. Veliastni obutki! Med dnevom sem se vekrat zaudil, kako je moj um prazen, spokojen in miren. V njem so odzvanjali le verzi obrednih pesmi, ki so me vraali v poutje predanosti med aratijem. Vse je bilo tako prijetno, brez skrbi in neugodnih misli, strahov in sodb. Predaja je res uinkovala. Bil sem hvaleen za novo izkustvo. Kasneje, po vrnitvi domov, sem o tem izkustvu po svoji stari navadi razmiljal. Da bi Boga lahko doivel v sebi, mora ta obstajati znotraj mene, v moji zavesti. Obutki ob predaji so bili pogosto na robu ekstaze, neprimerljivi s im drugim. Ali je bilo to lahko kaj drugega kot stik z Bogom? Ali se ob izklopu uma, z utopitvijo v ljubezni, v tej osnovni prasili, ki dri skupaj vse stvarstvo, dotakne svoje boanske Biti? Za katero drugo dejanje bi bil sicer nagrajen s takno blaenostjo? Ali niso na podlagi taknih ekstatinih izkustev prerokov, kot sta Pavel in Mohamed, zgrajene cele religije? Neko sem mislil, da lahko svojo Bit doseem z meditacijo, toda kar sem dosegel, je bila nekakna nepojmljiva praznina, ki me ni osreevala. Seveda um je bil res prazen, toda manjkala je ljubezen! Zame je dvom odve: spojiti se z Bogom, s svojim boanskim bistvom, pomeni s praznim umom bivati v ljubezni. Ni treba potovati v Indijo, da bi priel v stik z Bogom. lovek ni telo in premeanje telesa ne prispeva k duhovni rasti, pa naj bodo razdalje e tako velike. Pa pa lahko tuje, nepoznano okolje nudi ugodne pogoje za 253
DESETO POGLAVJE
utianje uma. Zavest si zagotovi primerne razmere za pogled na stvarnost z novega zornega kota. Takrat lahko okovi uma poijo in pokae se prava, tako dolgo iskana vsebina. Za to pa je vasih vredno prevaliti tudi velike razdalje. Absurdno se zdi, da se Boga tako muimo najti zunaj, nahaja pa se tam, kjer bi najmanj priakovali. Iskanje je odve, pomeni celo oddaljevanje od njega. Nadomestiti ga mora zavedanje, da je tu. Le v svoje srce je treba pogledati. lovek je ve, mnogo ve, kot si je dovolil misliti. Da je v svoji Biti Bog, si upa priznati ele potem, ko je odvrgel v tisoletjih vcepljene strahove in tenice neznanja, ki mu resnico zastirajo. Sposobnost razumeti pride z eljo, ki preraste v pobonost, predanost in naposled v popolno samopredajo, je dejal Nisargadatta Maharaj.
Prgie spoznanj
V naslednjih vrsticah sem strnil nekaj trditev, o katerih smo zgoraj obirneje govorili, vendar si jih velja ogledati in o njih razmisliti ponovno. Veinoma so umu, ki je vajen tradicionalnega gledanja, teko sprejemljive ali celo nesprejemljive dokler ostaja ujetnik starih preprianj. Edina gotovost, ki je neizpodbitna, je gotovost tvojega bivanja. Jaz sem je bistvena ugotovitev zavesti, na kateri je zgrajeno vse drugo. Ideja jaz sem je osredotoeno zavedanje, ki vzpostavi sredie zaznave, ustvari zavest in opazovalca. Absolut je svet idej, svet neizraenega; je vse, kar je, in vse, kar ni. V njem ni vzronosti, oblik, asa, prostora. Je svet popolnosti, iz katerega prihaja ivljenjska Bit, zavedanje. Nasproten absolutu je izraeni svet, svet oblik in vseh pojavnosti. Je omejen svet, ki ga opredeljujeta prostor in as, v katerem ivimo v umu. Kar si v resnici, je tvoja Bit, brezasna oziroma vena. Izhaja iz absoluta. Zaetek in konec pojavnosti fizinega telesa ne vplivata na njen obstoj. S pojavom zavesti jaz sem vzklije jaz, osebnost, telo, um, sledijo misli, celotno stvarstvo in Bog. Kar imenuje svet, so zgolj pojavi v tvoji zavesti. Za obstoj zunanjega snovnega sveta ni nikakrnega dokaza. Nisi pojav v svetu, temve je svet pojav v tebi. Snovnost (materialnost) je utvara. Je vtis o posebnem stanju doloenih oblik, ki doivijo potrditev s strani utov; tudi ti so le mehanizmi v zavesti. 254
KDO SEM?
Prvobitna je nesnovna, zavestna (duhovna) plat vse oivlja zavedanje (v religiji duh), ki napolnjuje vesolje kot eter. Vse prihaja iz tvoje notranjosti. Zunanji pojavi so odraz notranjih stanj. e razume sebe, razume svet. Um ni tisti, ki lahko dojame najvijo resnico, saj je le orodje zavesti; tisto, kar si, ne more biti nekaken pojav v tvoji zavesti. as, prostor in vzronost so miselni pripomoki, ki se pojavljajo in izginjajo z umom. Lastnost zavesti je istenje s podobami, domisleki uma: s telesom, umom, energijo, duo itd. Nobeno od istenj ni odraz resninosti. Drugi ljudje so tako kot vse drugo pojavi v tvoji zavesti. Vidi jih kot navidezno loene od sebe, napaja pa jih isto ivljenje, ista ivljenjska Bit. Tvoja ljubezen do sveta je odraz tvoje ljubezni do sebe, kajti tvoj svet je tvoje lastno stvarstvo. Hrepenenje po srei je klic tvoje resnine Biti po samospoznanju, po vrnitvi v svoj dom, od koder prihaja. Srea prihaja iz Biti in jo je mogoe najti le v Biti. Poslanstvo elje je, da vodi k izkustvu. Izkustvo vodi k vrednotenju, vrednotenje k vezanosti, to pa k samospoznanju. Ideja Gospoda, Boga kot Stvarnika je ideja v umu. Ko dopusti vzronost, mora obstajati poglaviten, najviji vzrok, ki ga imenuje Bog. Ni Boga, ki bi bil loen od sveta. Ti si ustvarjalec sveta, ki ga opaa v zavesti, ti si ta Bog. Duhovna pot loveka je sestavljena iz spoznavanja tistega, kar ni, in odmetavanja tega. Pripisovati pojavnosti resninost je bolea napaka in vzrok vseh nesre. Ti si vsepreemajoa, vena in neskonna ustvarjalna duhovna zavest. Vse drugo je omejeno in zaasno. Zakoni fizike e vedno veljajo, vendar zdaj svet vidi v drugani razsenosti. Vse se dogaja v zavesti, v domeni utvar.
S tem ko spoznava drugo plat in odpira nove poglede, pusti ve svetlobe v svoj miselni svet. Ko osvetljenost naraa, vse opaa natanneje, razloneje, celoviteje. Vsega, kar ve zdaj, ni treba zavrei. Vano je le, da stvari umesti v drug kontekst kontekst utvar. Sam se odloa, emu podeli verodostojnost in veljavo. Ko zane razmiljati s svojo glavo, si bolj odprt za opuanje tradicionalnih predstav, na katerih se je nabral debel sloj prahu. Vano je, da se odpre in prebije led, in to ti bo omogoilo s polnimi pljui vdihniti ve ivljenja.
255
ENAJSTO POGLAVJE
256
POJMOVNIK IVLJENJA
11. poglavje
POJMOVNIK IVLJENJA
Ob spoznanjih v preteklih poglavjih je miselna stavba, ki jo prenavljamo, morda doivela hud pretres, morda tudi cunami, ki je odplaknil stare predstave o stvarnosti in bitnosti. Nova spoznanja se brkone e niso dovolj utrdila; potreben bo as, da se malta posui. Koristno je preveriti, ali so stvari na pravem mestu, in se vpraati, kako nova spoznanja oblikujejo pogled na stvarnost in odnos do sveta. Potrebujemo torej nov pojmovnik, ki ustrezneje razlaga stvarnost in nas opredeljuje kot zavestneja bitja na osnovah, svobodnejih in srenejih od sedanjih. Poleg razlage pojmov potrebujemo tudi napotke, kako ravnati in kako uporabiti nova spoznanja. Spodnje besedilo utegne biti pri tem v oporo in pomo. V njem so zbrane modrosti iz zajetnega svenja literature s poudarkom na modrostih Eckharta Tolla, Nisargadatte Maharaja ter drugih mojstrov in duhovnih uiteljev, ki so mi pomagali do spoznanj, ki jih elim deliti z vami.
O Stvarniku
Dovolj razvita zavest ne potrebuje Boga (v religioznem smislu) ali Stvarnika. Kljub temu je povsem v redu, e verjame vanj in ostaja pri dosedanji predstavi o njem, e te ta e zadovoljuje. Tako kot potrebuje opornico, dokler v trdnost uda ne more zaupati, tako potrebuje Boga, dokler mo tvojega razuma ni zadostna, da bi razumel svet in sebe. Bog je zelo priroen izgovor, ki ga uporabi, kadar stvari ne zna pojasniti. V izraenem svetu, ki ga oznauje dvojnost, velja preprianje, da obstaja vzrona povezanost vseh stvari. V svetu idej, od koder izvirata zavedanje in tvoja Bit, to ne dri; vse je povezano z vsem, vse je vzrok vsemu. Kakor hitro dopusti vzrok, mora obstajati poglaviten, najviji vzrok za obstoj esarkoli. To je po osnovni opredelitvi Stvarnik ali Bog. A to je le umski domislek. Zunaj tvoje zavesti ni nikakrne sile. Zavedanje je vse, kar je, zunaj njega ne obstaja niesar. 257
ENAJSTO POGLAVJE
Bog je zamisel in kot vse zamisli proizvod uma. Bog ne more biti nekaj popolnejega od tebe, saj nastane v (omejenem) umu. Ta, obremenjen z idejo vzronosti, si izmilja ustvarjanje in se sprauje, kdo je ustvarjalec. Prav on sam je ustvarjalec. e potrebuje primerneji izraz za besedo Bog, je Bog zavedanje, ki omogoa obstoj vsega. Vzhodni mistiki pravijo, da je Stvarnikov namen po vsem ustvarjenem spoznati samega sebe. Spoznava se v razlinih stvaritvah oblikah zavesti; tudi v obliki lovekega bitja skozi breztevilne vloge, ki jih to po svoji svobodni volji lahko igra v ivljenju. Stvarnikov namen se tako zrcali v razvoju razuma do ravni, ki omogoa celovito spoznanje lastnega bistva. Dojeti mora, da je iskanje resnice, Boga ali guruja, pravzaprav iskanje samega sebe, lastne Biti. Vse opisujejo isto entiteto; ko najde sebe, najde vse. To iskanje je poloeno vate, da bi naposled ugotovil, kdo si. e veruje v Boga, vedi, da se Bog nikoli ne nahaja nekje dale stran, temve je del tebe. Misle, da je loen od tebe, ga ne bo nikoli nael. Ko se spusti v izkustvo zdruenja s Stvarnikom, se uti preetega z ljubeznijo, postane eno z vsem. Nikoli ve nisi zadovoljen z niimer manj. Stvarnik ni loen od stvaritve. Tisti, ki razmilja, ni loen od svojih misli. Tisti, ki ljubi, ni loen od svojega ljubljenega. Ljubezen do Boga pripelje Boga k tebi. Gre za ljubezen do sebe, ko ozavesti tisti del sebe, ki je boanski. Kdor ie Boga na kak poseben nain, bo sicer nael pot, a izgubil Boga, ki je skrit v poti. Kdor pa ie Boga s preprostostjo, ga bo nael taknega, kakren je: On je ivljenje smo. (Meister Eckhart, trinajsto stoletje)
O loveku
lovekova poglavitna lastnost je zavedanje. Si zavedanje, ki se izraa skozi istenje s telesom. Vse, kar mora storiti, je, da se zavestno oddalji od stvari, ki ne predstavljajo tvoje Biti, tvojega jaza. Posledino ni ve zavedanja drugih stvari, ostane le isto zavedanje zavedanje sebe. Vse, kar potrebuje, je zavedati se, da se zaveda.
258
POJMOVNIK IVLJENJA
V telesu loveka lahko izkusi svojo boansko naravo v vseh pogledih ter pride do dna vsem vtisom in spoznanjem o sebi. ivljenje je v lovekem bitju dobilo najpopolneji izraz. Na nijih ravneh intelektualnega razvoja se lovek svojega izvora in vseh svojih moi sprva ne zaveda in jih mora postopoma odkriti. Da bi se lahko spoznal, mora obstajati loenost, kajti proces spoznavanja poteka skozi nasprotja. Z napredovanjem spozna, da je loenost od tvojega resninega bistva (Boga ali Stvarnika) le utvara.
O telesu
Telo je orodje, s katerim mnogo lae napreduje na poti svojega duhovnega razvoja. V resnici je privid, ki ga najvekrat prepozna ele v trenutku smrti. Telo ne predstavlja tebe. Omejeni um je ob izgubi stika z boanskim bistvom telo pripravil kot potrditev utvare o loenosti od Stvarnika. V zemeljskem svetu ima telo zelo pomembno vlogo, ki je ne kae omalovaevati, kajti resnico lahko najde edinole skozi svoje telo! Tolle pravi, da je pod fizinim telesom nevidno notranje telo, vhod v duhovni svet. Notranje telo nas povezuje z boansko bitjo, ki ni snovne narave; ta je neumrljiva in vena. Biti ukoreninjen v sebi pomeni obutiti svoje telo od znotraj. Zavest o telesu te ohranja prisotnega v sedanjosti. Umea te v sedanji trenutek. Kadar opazi v telesu napetost, vedi, da ravna napano. To velja vedno, kadar telo ni sredi naporne telesne dejavnosti. Pravilno ravnanje in razmiljanje ne povzroa napetosti v telesu. Priporoljivo se je vekrat na dan ustaviti prekiniti trenutno opravilo in napraviti poizvedbo v telesu. Ali v kakem delu telesa obutim napetost? Zanjo ni resninega razloga razen strahu. Takna praksa krepi zdravje.
O ivljenju
Zavedanje ima tiso obrazov, eden od njih je ivljenje. iveti pomeni zavedati se svojega obstoja. ivljenje je proces nenehnega spreminjanja. Da bi ivljenje opisali, izmerili, ga pogojujemo. Kar se spreminja, lahko izmeri le tako, da ga naredi statinega. A ivljenje ne pozna mirovanja in pogojevanja. Je kratko malo to, kar je. Prepriani smo, da morajo obstajati pogoji, da bi izkusili brezpogojnost in spoznali svojo Bit.
259
ENAJSTO POGLAVJE
V vsakem trenutku se zgodi tisto, kar je najbolje. To je lahko videti bolee in grdo, kot teko in nesmiselno trpljenje, a je kljub temu edini in najbolji izhod iz traginega poloaja, upotevaje preteklost in prihodnost. Vsak dogodek ima breztevilne vzroke in ustvarja breztevilne posledice. Nekoristno jih je teti, s tem ne more razloiti niesar. Stvari so takne, kakrne so, in nihe ni posebej odgovoren zanje. Ideja o osebni odgovornosti prihaja iz zablode drube: Nekdo je moral to storiti, nekdo je odgovoren. Dananja druba s svojimi predpisi, zakoni in obiaji je zasnovana na ideji loene in odgovorne osebnosti, a to ni edina oblika, ki jo druba lahko zavzame. Dopusti, da se zgodi karkoli e, dobro ali slabo. Tudi v slabem se skriva dobro, a to se najvekrat izkae ele ez as. Ne dovoli si biti omejen in vezan s tem, kar se dogaja. Kdo je odgovoren za vse grozljivo, nesmiselno nasilje v svetu? Zakaj ljudi tako zlahka ubijajo? Krivca je treba iskati znotraj. Vzrok vseh nasprotij so ideje jaz in moje. Ko se jih bomo znebili, bodo izginili vsi spopadi. V ozadju vsega je vedno ljubezen ljubezen posameznika do samega sebe in tistega, kar naj bi mu pripadalo. Ljudje se borijo za tisto, kar po svojem preprianju tudi ljubijo. Uresnien lovek je sposoben ljubiti brezpogojno. Vse je znotraj njegove zavesti, vse je njegovo. Nesmiselno je sebe razcepiti na tisto, kar ljubi, in tisto, esar ne ljubi. emu bi si odtujil del sebe?
O znanju
Um si iz vzronosti in spominov, ki so podkrepljeni z izkustvi, ustvari goro spoznanj in preprianj, ki jih imenujemo znanje. Spoznanja prelije v okorne oblike besede, ki so orodja za posredovanje informacij. Ker je znanje pretvorjeno v besede, ker je zgrajeno na spominu in predvsem ker podaja ozek pogled na omejen izraeni svet, je zelo pomanjkljiva slika resninega, neomejenega sveta absoluta, iz katerega izhaja. Zato je znanje, ki temelji na mislih in besedah, oblika neznanja. Tudi najnatanneji nart je le papir. Znana je samo oblika, znanje je samo ime, vedec pa je stanje uma. Resnica je nad umom.
260
POJMOVNIK IVLJENJA
O utvarah
Tisto, kar doivlja kot stvarnost, so v resnici predstave, ki se odvijajo na platnu tvoje zavesti. So utvare, ki pa jih jemlje zelo resno. Da gre za privid, razume, ko se poglobi v delovanje uma, naravo zavesti in ustroj vesolja. Utvare je treba prepoznati ter zaiveti z njimi in ne znotraj njih. Uporabi jih za tisto, za kar so bile namenjene: da lahko spozna, kdo in kaken si. Utvare so pravzaprav vse, kar ima. Sam jih ustvarja in nihe drug ni odgovoren zanje. Tako doivlja sebe tisto, za kar si se odloil, da si v razlinih vlogah in okoliinah. Brez utvar bi bilo pusto in dolgoasno. Toda e jih obravnava kot resninost, se izpostavi zmoti in trpljenju.
O loenosti
Da bi bil lovek eno z Bogom ali Stvarnikom, se nai miselni tradiciji zdi bogokletno. Zato smo v tragini zmoti, ki ima daljnosene posledice. S taknim staliem smo ljudje izpustili veliastno prilonost, da bi uporabili najmonejo silo v vesolju. ivljenje je proces doivljanja enosti in loenosti, loenosti in enosti, skupaj in narazen. To je ritem, ki poganja ivljenje smo. ivljenje, kot tudi vse v njem, je krono. Ko gleda druge, ki se zdijo loeni od tebe, jih poglej globlje; zazri se vanje. To poni dlje asa in opazil bo njihovo bistvo. Sreal bo sebe, kako tam aka nate. Ko bo tvoj obutek za enost narasel, bosta boleina in razoaranje izginila iz tvojega ivljenja. Stvarnika lahko uzre le tedaj, ko se najprej obravnava loenega od njega. Da bi ga lahko izkusil, si mora najprej predstavljati, da nisi on. To si poel vse doslej. Zdaj je as, da spozna resnico.
O veri in religiji
Vera je nekritino sprejemanje tistih idej, ki jih ne zna potrditi z osebnim izkustvom. Bolj ko je razum razvit, manj podlega veri in ve gradi na osebnem, notranjem izkustvu. Z vero so bile lovetvu vcepljene doloene predstave, ki so sluile namenu izbrancev. Osebna vera sistem preprianj o Stvarniku se razlikuje od religij verskih sistemov. Razum loveku ni bil dan za to, da bi slepo sledil idejam ali religijam, temve da bi razmiljal in gradil na lastnem izkustvu. Zaradi strahu pred Bojo sodbo verniki ponejo stvari, ki naj bi jih kot pravijo religije Bog zahteval od njih. A Bog ne zahteva niesar. emu 261
ENAJSTO POGLAVJE
bi kaj zahteval, ko pa ima vse in vse lahko uredi, kakor eli? Saj je vendar Bog. To je paradoks skoraj vseh religij. V imenu religij so bili storjeni najveji zloini, obenem pa vera omogoa najveje izkustvo blaenosti. Smisel religij (v evolucijskem smislu) je, da omogoijo loveku spoznanje ustvenih skrajnosti in (zelo pomembno!) neloenosti od Boga. Veliko religij se uporablja kot orodje za manipulacijo s lovekom. Ustvarijo miselno jeo, v kateri lovek izgubi spomin na to, kar je. Vera in duhovnost sta enaka pojma. Duhovnost gradi most in ne zidu med telesom, umom in duo.
O peklu in nebesih
Pekla ni. Ta pojem zaznamuje stanje bivanja. Je izkunja loenosti od Stvarnika, predstava, da si loen od svojega izvora in da se ne more ponovno zdruiti. To je stanje, ki ga ne povzroi maevalni Bog, temve se zanj odloi sam. Pekel se pojavi e zaradi hrepenenja po ponovni zdruitvi z Stvarnikom. Tudi nebesa so stanje bivanja. So izkunja enosti, vznesenost ponovne zdruitve z vsem, kar je. V nebesih si, ko spozna svoje resnino bistvo. Nikoli nisi bil izgnan iz nebes. Tega ti, oziroma sebi, Bog nikoli ne bi storil.
O molitvah
Ni delo Boga, da bi izpolnjeval ali neizpolnjeval elje. Zakaj naj bi to poel in kakna merila naj bi uporabljal pri tem? Bog niesar ne potrebuje. In nikakrnih privilegijev ne deli. Ali naj bi levi roki potrebo izpolnil, desni pa ne? Tudi na molitve se ne odziva. Po kaknih merilih naj bi se odzival nanje? To pa e ne pomeni, da molitve nimajo smisla. Delujejo tako kot druge misli ko vloi v neko predstavo dovolj energije, se naposled opredmeti, materializira. Molitev je pogovor s seboj, v katerem utrjuje namero in krepi zaupanje v nekaj, kar bi elel uresniiti. Je notranji dialog, ki te pribliuje uresniitvi idej.
O resnici
Nekaj taknega kot znanje o resninosti, resnici ne obstaja. Resnino znanje ni nekaj statinega. Je vedno svee, novo, nepriakovano. Izvira od znotraj. Ko ve, kaj si, si hkrati tudi to, kar ve. Med znanjem in bitjo ni razkoraka. 262
POJMOVNIK IVLJENJA
Znanje, kot ga pojmujemo, je kot fotografija nekega prizora. Slika je bila ob pripravi posnetka, a le za hip, odraz resninosti, toda takoj za tem se je spremenila. Je posnetek nekega trenutnega stanja, ki se ne bo nikoli ve ponovilo. Spomin na pretekle dogodke ti ne more poveati kakovosti ivljenja, saj te odnaa v preteklost, ki je mrtva. Zaradi nje izgublja tisto, kar je edino resnino: sedanji trenutek in vsa pestrost ivljenja v njem. Resnica je pripomoek, ki ga s pridom uporabljajo predvsem tisti, ki elijo s trdnimi argumenti dosei premo ali nadvlado nad drugimi. Resnica je pogosto neke vrste orodje za uveljavljanje posameznih idej. Ker pa je resnica neizogibno povezana z opaanjem, se pojavi teava: isti pojav ali dogodek razlini ljudje opaajo razlino. Spremeni se, ker se spremenijo opazovalci ali okoliine opazovanja. Resnica zato ni ni ve od besed, s katerimi zatrjujemo, da je tako prav zdaj. Vendar se ta trenutek nenehno spreminja, zato se spreminja tudi resnica. Zgreeni so vsi sistemi in vse metode, ki te usmerjajo k iskanju resnice. e ie, to pomeni, da tistega nima. A to ni res. Ti sam si tisto, kar ie, ti sam si resnica. Ne more spoznati, dosei ali najti nekaj, kar je e v tebi, kar e si. Tvoje iskanje te oddaljuje od cilja. Odstopi od ideje, da resnice nisi nael, in le dopusti, da ta zaide v sredie tvoje pozornosti. Spoznaj, da si e na cilju in da ti ni treba nikamor; vse, kar je treba, je, da se tega zave.
O materialnosti
Ustroj celotnega fizinega vesolja je tako dodelan, tako osupljiv in aroben, da v loveku sproa udenje. Toda materialnost, trdna snov, materija je, kot vse drugo, le utvara. Gre za predstave takne vrste, da jim, poistoveten s fizinim telesom, pripisuje poseben, stvaren pomen. Gre za miselne objekte z drugano (nijo) frekvenco nihanja, kar povzroi, da prehajanje enega objekta skozi drugega ni ve tako preprosto kot sicer. Vse materialistine razlage sveta in vse sedanje stereotipne podobe o stvarnosti bo prej ali kasneje moral zapustiti. Morda je to zdaj teko verjeti in storiti, a prej ali slej bo spoznal resnico. Najkasneje takrat, ko bo zaznal, da se pribliuje smrt.
O umu
Tvoj um se ukvarja le s stvarmi, ljudmi in idejami, nikoli s teboj samim. Privedi sebe v sredie, zani se zavedati svojega obstoja. Poglej, kako 263
ENAJSTO POGLAVJE
deluje, opazuj motive in rezultate tvojih dejanj. Prouuj zapor, ki si ga nenamerno zgradil okrog sebe. Ko najde sebe, spozna, da si onkraj objektov in stvari, da si oboje; osebek in predmet opazovanja se nahajata v tebi, a ti nisi niti prvo niti drugo. Um slui tebi, ne ti njemu. Opazovano, opazovanje in opazovalec so miselni domisleki. Nahaja se znotraj omejitev uma. V resninosti se ne dogaja ni, ni preteklosti, ni prihodnosti; vse se pojavlja in ni ne obstaja trajno. Ko opusti utvaro, da dvojec telo-um resnino obstaja, smrt izgubi svojo grozljivost in postane del ivljenja. Oboje sta zaasni, neprestano spreminjajoi se stanji. Vsota vseh vtisov in pojavov ustvarja privid obstoja. as, prostor in vzronost so miselna orodja, ki se pojavijo in izginejo z umom. Tvoja narava je vena in povsod prisotna. Um je prevarant in slepar. Bolj ko je videti poboen, veje izdajstvo pripravlja in e moneje slepilo. Kar ustvari in kar si izmisli, to tudi unii in zavre. Toda resnino ni izmiljeno, ni ustvarjeno in ne more biti unieno. Resnino je tisto, nad emer um nima moi. Zares buden si takrat, ko opaa svoje neomejeno, brezasno bistvo. To se zgodi, ko utia neumornega tvorca prividov svoj um. Osvobodi se lahko le tistega, kar prepozna in razume. Zunanjim izrazom svobode je potreben as, da bi se mogli pokazati, a so e prisotni. Ko spozna, da si ujetnik in suenj svojega uma, da ivi v izmiljenem svetu svoje lastne kreacije, se v tebi prebudi modrost. Bolje kot posluati svoj um, ki obiajno prinaa zmedo, je posluati svojo intuicijo. e pa je ni, je najbolje narediti ni! Nain delovanja je treba spremeniti v zavestno delovanje. To je edini nain, da preivimo kot rasa. Treba se bo prebuditi iz sanj o materiji, obliki in izdvojenosti. Spregledati je treba privid asa, kajti as je povzroitelj grenkih spoznanj. Prestopiti je treba vzorce uma, ki so tisoletja vladali lovekemu ivljenju. Vzorce uma, ki ustvarjajo neizmerno trpljenje. Trpljenje je posledica neznanja in pomanjkanja zavesti.
O ustvih
ustva so znailnost nekaterih ivih bitij (ne vseh). So vtisi v razumu, ki povezujejo ve loenih entitet. So energija v gibanju. Pojavijo se na mestu, kjer se telo in um sreata. Predstavljajo odziv telesa na um, torej so odraz uma v telesu. ustvo je moan, energijsko nabit tok misli, ki te potegne v svoj vrtinec, zato je teko zavzeti vlogo opazovalca. ustvo takrat po264
POJMOVNIK IVLJENJA
stane ti. Bolj ko se isti s svojim miljenjem s svojimi sodbami in predstavami , bolj se ustva polnijo. e eli resnino spoznati svoj um, potem poglej v ustva oziroma jih obuti v telesu. Kadar med mislimi in ustvi obstaja razkorak, takrat misel predstavlja la, ustvo pa resnico. ustvo izraa relativno resnico o stanju tvojega uma v sedanjem trenutku. ustva odraajo tudi podzavestne misli. ustva so izkunje, ki jih izbere; ni res, da si jim podvren. Predasno se lahko odloi, kakno ustvo bo izbral v odgovor na vsako predvideno okoliino v ivljenju. Nobene potrebe ni, da bi zunanje okoliine tvojega fizinega ivljenja vplivale na notranjo izkunjo tvojega duhovnega ivljenja. Resnini mojstri najdejo mir, ker se sooajo s spori in razdori, ne pa zato, ker bi se jim skuali izogniti. To dosee z razumevanjem, da ti nisi tvoje telo in da ni od tega, kar vidi, ni resnino.
O srei in ljubezni
Vsa ustva razen ljubezni so razliice osnovnega nejasnega ustva, ki je posledica izgube zavesti o tem, kdo smo v resninosti. Tolle to nejasno ustvo imenuje prvobitna boleina. Ena glavnih nalog uma je, da si prizadeva odstraniti to ustveno boleino; to je pravzaprav eden od razlogov za njegovo nenehno dejavnost. A vse, kar lahko dosee, je, da jo zaasno potlai. Pravzaprav velja, da bolj ko se um bori z boleino, veja ta postaja. V nasprotju z drugimi ustvi se ljubezen pojavi kot odraz notranje povezanosti z izvorom. Ljubezen, srea in mir leijo pod ustvi na mnogo niji ravni. Ozavestiti je treba druga ustva in jih biti sposoben obutiti, da bi lahko obutil tudi tisto, kar lei pod njimi. Sledovi ljubezni in sree ter kratka obdobja miru se pojavijo takrat, ko se rei nadvlade uma; takrat se pojavi praznina v toku misli. A ti trenutki so kratki, kajti um hitro spet vzpostavi svojo buno dejavnost in zaene miselni tru. Recept za sreo je preprost: ustavi um, predaj se sedanjemu trenutku in se odpri ivljenju. A kaj, ko je to tako teko storiti. Raje se zateka k zadovoljstvom, kjer ima svoje prste vmes spet um. A zadovoljstvo ima slabo plat, ker je iz sveta dvojnosti: vedno ga mora plaati s kasnejim nezadovoljstvom kakrnekoli vrste. Tisto, kar obiajno imenujemo ljubezen, je pogosto odvisna predanost, stanje skrajne potrebe, ki se lahko v hipu spremeni v svoje nasprotje. Mnogo 265
ENAJSTO POGLAVJE
ljubezenskih zvez po zaetnem navduenju niha od ljubezni k sovratvu, od privlanosti k napadalnosti. Prava ljubezen ne ustvarja trpljenja. Kako bi le? Ne prelevi se v nenadno sovratvo, zato se srea ne pretvori v boleino. Ljubezen je prisotna za oblakom, ki se imenuje um. Tudi na oblanem nebu je sonce. Pregnati je treba le oblake. Srea je tako si misli dosegljiva le pod doloenimi pogoji. Toda to je zmota. Srea ni posledica okoliin. Okoliine so posledica sree. To napano preprianje je zelo mono. Enako velja tudi za ljubezen ali obilje. Vedno velja, da je stanje bivanja predhodnik izkunje in jo ustvarja. A to spoznanje pride z razvojem zavesti. Pomisli, da gre pri majhnih stvareh hrani, spolnosti, moi, slavi, ki naj bi te osreili za slepitev samega sebe. Gre le za uitke, to pa je nekaj drugega kot srea. Uitki so vedno od neesa odvisni, srea ne. Srea prihaja iz Biti in jo je mogoe najti le v Biti. Le nekaj tako prostranega, irokega in globokega, kot je tvoje resnino bistvo, te lahko napravi resnino in trajno srenega. elja po vrnitvi tvoje Biti v njen dom in bivanju v njem je vate vsajena kot hrepenenje po srei, najvija srea pa je blaenost, ki jo prinese bivanje v tvojem resninem bistvu. A kako naj bi, ujet v zanke uma, vedel, kaj se skriva za tem hrepenenjem?
O eljah
elje nastanejo iz spomina na prijetna izkustva in zadovoljstvo. Um gradi obete za zadovoljstvo ali sreo, ne zavedajo se, da zadovoljstvo vedno pride v paru z nezadovoljstvom. elje in obeti zaradi zakona povratnega uinka povzroijo posledice v obliki nezadovoljstva, razoaranja ali strahu. Razoaranje je tu e zaradi dejstva, da je zadovoljstva konec. Kakno je pravzaprav poslanstvo elje? elja vodi k izkustvu. Izkustvo vodi k vrednotenju, vrednotenje k vezanosti, to pa k samospoznanju. Samospoznanje te naposled pripelje do osvoboditve. To je spoznanje, da si onkraj rojstev in smrti. S pozabo, kaj si, in z zamislijo, da si umrljivo bitje, so se pojavile teave in trpljenje. Prebudi te iskanje. Vendar ni potrebno, da bi te k iskanju spodbudilo trpljenje; ii raje v srei. Takrat je um v ubranosti in miru. Stvar ni v tem, da bi bila elja napana, teava je njena ozkost in nesmiselnost, napaen je izbor. V paru s preprianjem, da ti je potrebno nekaj, kar te bo osreilo, je preprianje, da bo nesreen, e to izgubi. Um vedno deluje v skladu s preprianji. 266
POJMOVNIK IVLJENJA
Ni ti treba hrepeneti po niemer; stvari, ki si jih eli, niso v tvoje dobro, vendar se tega ne zaveda. elja povzroi osredotoenje, ta pa umu omejuje svobodo. Toda uresniitev (zunanjih) elja ne prinese priakovanega notranjega miru in zadovoljstva. Z neim zunanjim si poskual pogasiti notranjo eljo po izpolnitvi to pa je neizvedljivo. Izpolnjene elje prinesejo le spoznanje, da zunanje izkustvo ni tisto, kar vodi k izpolnitvi.
O osamljenosti
Osamljenost je seveda utvara. Spoznaj, da tvoja osamljenost pomeni, da se nisi dovolj odprl svetu okoli sebe (le kako je mogoe biti osamljen v svetu, polnem osamljenih ljudi?). Nato se odloi, da bo postal nekdo, ki je ljube do drugih, in tako iz sebe poustvaril e boljega loveka. Nikoli ve ne bo osamljen. Ko spozna svojo Bit, Stvarnika znotraj sebe, nikoli ve ne potrebuje niesar, kar bi te reilo obutka osamljenosti.
O svetu
Zavedanje je odgovorno za zavest jaz sem, ta pa okrog sebe zgradi ves svet. Kdo bi torej lahko zgradil ta svet, razen tebe, ki si ustvarjalec vseh predstav v svojem zavestnem polju? Ti sam si torej Bog, ustvarjalec utvar o svetu. Svet je zapletena podoba, ki jo od znotraj projicira um. Um in svet nista loena; drug brez drugega ne moreta obstajati. Um sestavi svet iz delcev zavesti podobno, kot je dogajanje na filmskem platnu sestavljeno iz svetlobe. V pojavnem svetu ni popolnosti. Vendar v naravi ni prostora za kaos. Kaos obstaja le v lovekovem umu.
O smrti
Smrt, kakrno si zamilja, ne obstaja, temve gre le za prehod v drugo kakovost bivanja, brez snovnega telesa. Zamisel, da lahko ivljenje preneha, je utvara. Ker si eno s Stvarnikom, ne more umreti, ne da bi umrl tudi on, eprav zaradi utvare loenosti misli, da temu ni tako. To je tvoj predstavni pekel, strah, ki sproa vse strahove, ki so te kdaj pestili. Toda ne le umreti, tudi iveti ne more brez Stvarnika. Ko to dojame, postane neustraen. Smrt slee s tebe vse, kar nisi ti. Skrivnost ivljenja je, da umre, e preden umre in odkrije, da smrt sploh ne obstaja. 267
ENAJSTO POGLAVJE
O upotevanju pravil
Naposled ugotovi, da v ivljenju ni treba poeti na videz nujne stvari. Ob koncu svojega ivljenja spozna, da za tvojo duo ni pomembno, kaj si naredil, temve kdo si bil oziroma kaken si bil pri svojem delovanju. Si bil ljube? Ne spotuj pravil za vsako ceno. Posluaj glas srca.
O odpuanju
Odpuanje je drug izraz za mir v jeziku due. Odpuanje je spremni pojav ljubezni. Uporablja se v mladih, primitivnih drubah; v zrelih drubah je vsakomur jasno, da nihe ne more biti prizadet, saj so vse le utvare. Z odpuanjem, ki je velik zdravitelj, raziri dojemanje. Z njim lahko ozdravi, postane sreen. Z njim lahko zaceli skoraj vsako psiholoko, ustveno, duhovno in vasih celo telesno rano. Odpuanje lahko spozna zaradi utvare obsodbe. Komu bi bilo treba odpustiti, e sodba ne bi obstajala?
O neuspehu
e bi ti uspelo prav v vsem, ne bi mogel vedeti, kaj uspeh sploh je, in v niemer ne bi izkusil uspenosti. Utvara neuspeha je posledica utvar o loenosti in potrebi. Neuspeha v resnici ni. Neuspeh je le nekoliko drugana pot do cilja, ki nasprotno od uspeha obiajno prinese nagrado: znanje. Ko doivi neuspeh, ga ljubee sprejmi, ne obsojaj in ne imej ga za poraz. Tisto, emur se upira, namre vztraja in tisto, v kar gleda, izgine, izgubi svojo navidezno podobo. Glej ga taknega, kakren v resnici je.
O strahu
Strah in ljubezen sta dve osnovni ustvi. Namen utvare strahu je omogoiti spoznanje ljubezni. Strah spremeni opaanje v sodbo, sodbo pa v jezo. Jeza je naznanjen strah. Prisotnost strahu privabi k tebi prav tisto, esar se boji. Strah je mono ustvo in mono ustvo energija v gibanju je ustvarjalno. Zato se ni bati niesar razen strahu samega. Stvarnik se seveda nima esa bati, zato se tudi tebi ni treba. Ob spoznanju, da je stvarnost, ki jo doivlja, le zaporedje utvar, ki ti pomagajo spoznati Stvarnika, se strahovi razblinijo kot milni mehurki. V resnici te ni ne more prizadeti, saj si veno ivljenje, ki ga ni mogoe uniiti. 268
POJMOVNIK IVLJENJA
Strah je posledica spomina na boleino. Nastane kot posledica loenosti od tvojega bistva zaradi nezavedanja, kdo si. Sasoma se je nagrmadilo ogromno boleih spominov, ki so zavzeli obliko strahov. Ker je um ujet v vzronost, neprestano rauna in primerja izid s slikami v spominu. Ne zaveda se, da sedanji, enkratni in neponovljivi trenutek s tem, ko ga spremeni v statino sliko in primerja s spominskim zapisom, nepopravljivo osiromai. Kadar opazi, da je sedanji trenutek podoben kakemu neprijetnemu iz preteklosti, te preplavi s strahom, da bo prilo do ponovitve. V ivljenju, ki je neprestana sprememba, napeljuje na idejo, da se bodo dogodki ponovili, to pa je nesmisel. Obstajata le dva temeljna motiva: ljubezen in strah. Vse, kar stori iz strahu, je usmerjeno v poveevanje strahu. Strah, ki ga s svojimi dejanji posreduje drugemu, povzroi nov strah in tako brez konca. Kar seje, to anje. Strah lahko rodi le nov strah. Bolje, da se ustavi in premisli znova, sicer gradi zaarani krog, iz katerega je teko najti pot. Ker ne eli, da bi se strah vraal k tebi, ga prenehaj oddajati! Kar stori z ljubeznijo, ne more ustvarjati strahu. Strah je posledica neznanja, korenina strahu pa je v nepoznavanju lastne narave, svojega bistva. Ker misli, da si loen od Stvarnika, se istoveti z lanimi predstavami o sebi. Spoznaj, kdo si, in odkril bo skrite moi in svojo boansko naravo, ob kateri se bodo razblinili vsi strahovi. Doslej si se veliko ukvarjal s strahovi in povsem pozabil, da je mnogo prijetneje delati z ljubeznijo. To lahko kadarkoli spremeni.
O vlogi rtve
Vlogo rtve zavzame, kadar ne ve, kdo si, in si umilja, da so drugi pomembneji in sposobneji od tebe. S tem ne postane rtev drugih ljudi ali okoliin, temve lastnih omejujoih misli, ustev in obutkov. To je izbira, ki je zanimiva, dokler ne dosee ustrezne ravni znanja spoznanja samega sebe. To vlogo je vasih treba igrati precej dolgo dokler je ne prepozna, si jo prizna ter presodi, da si vreden napredovanja, saj si e poplaal svoje grehe. Vse dokler igra vlogo rtve, izbira odloitve, v ozadju katerih je strah. Tega ti ni treba poeti veno. Kadar se ti zdi, da si rtev okoliin in da je tvoj strah utemeljen, pomisli znova. Najverjetneje si nekaj spregledal ali pa ima premalo znanja. Nikoli se ne zadovolji z reitvijo, ki temelji na strahu. To bi namre pomenilo, da si se zavezal trpljenju.
269
ENAJSTO POGLAVJE
Kdor igra vlogo rtve, je sebien. Sebinost je vzrok vsega trpljenja. Ni drugega vzroka. Resnino trpljenje se pojavlja v svetu le zaradi obutka loenosti in iskanja sebinih zadovoljstev. Trpeli bomo vse dotlej, dokler bodo nae misli in dejanja poganjali elje in strahovi. Vsi bi lahko bili mnogo sreneji, a nismo zaradi svoje brezbrinosti do trpljenja drugih.
O kaznovanju
V visokorazvitih drubah svojih lanov ne sodijo in ne spoznavajo za krive niesar. Koncept kaznovanja se jim zdi nepojmljiv. Bog naj bi kaznoval samega sebe? Le zakaj bi Bitje hotelo povzroiti boleino samemu sebi? Le kako lahko nova boleina odpravi posledice prve? Prestopnike le opozorijo, da so storili nekaj napanega, in jim pojasnijo posledice njihovih dejanj oziroma njihov vpliv. Nato jim dajo monost, da se odloijo, kaj, e sploh kaj, bodo storili v zvezi s tem in s seboj seveda.
O obilju in pomanjkanju
Utvara loenosti nas je napeljala k zamisli, da ni niesar dovolj. V enosti se vpraanje pomanjkanja ni nikoli pojavilo, saj je eno zadostno samo po sebi. Z zavedanjem, kdo si, se zave tudi, da je vsega dovolj. Tekmovanje z drugimi ni potrebno. Prenehaj tekmovati za denar, mo, spolnost, ugled ali za karkoli si e verjel, da je razlog pomanjkanju. Tekmovanja je konec. S tem se spremeni vse. Namesto da bi tekmoval z drugimi, da bi dobil tisto, kar hoe, zani to dajati. Paradoks dajanja je v tem, da z dajanjem dobiva. Nenadoma ima ve vsega, kar si dal. To ima opraviti s preprosto resnico: nikogar drugega ni. Vsi smo le eno. Dati drugemu pomeni dati sebi. In obenem krepiti v sebi predstavo, da ima dovolj. Tudi pomanjkanje ima svojo vlogo. Kako bi izkusili svoje obilje, e ne bi vedel, da obstaja tudi stanje, ko nima dovolj?
O dajanju
To, kar daje, to postane. Poii boje kraljestvo in vse drugo bo prilo k tebi. Kako pa ga najde? Tako da ga zagotovi drugim. Ne poskuaj biti prejemnik, temve vir. To, kar eli izkusiti, naj s tvojo pomojo izkusijo drugi. S tem se bo spomnil, da si to imel e vseskozi. Poglej ptice na nebu: ne sejejo, ne anjejo, ne delajo si zalog, pa so kljub temu site. Stvarnik poskrbi za vse. Ko se zave, da so potrebe utvara, postane vse lae. 270
POJMOVNIK IVLJENJA
O bolezni in zdravju
Si lahko predstavlja, da bi bil Bog bolan? Bolezen je prav tako utvara kot vse drugo. A al zelo neposredna in iva, saj zajame fizino telo in psiho. Utvare o bolezni temeljijo na zamisli, da odpornost telesa lahko izgubi bitko z bolezenskimi klicami. Nezaupanje v lastno odpornost je bistveni element bolezni. Vse skupaj e oteuje preprianje, da so zdravniki za to, da zdravijo, ko se je oboleli pokvaril. Bolezen kot poruena skladnost telesa in duha je posledica nepravilnega ravnanja, ustvovanja in razmiljanja. Bolezen je najpomembneje orodje za popravo nepravilnih ivljenjskih navad in nezakonitih dejanj. Bolezen je dejavnik, ki sili k napredovanju in duhovni rasti. Brez nje tudi ne bi mogli dojeti, kaj je zdravje. e se veliko ukvarja z boleznimi in si o njih dobro pouen, poveuje svoje monosti, da bo zbolel, saj vlaga v bolezenske predstave veliko energije. Pametneje je trdno zaupati in verjeti v mone obrambne sposobnosti lastnega telesa ter mu prepustiti, da te (im vekrat) smo izvlee iz teav. Kadar nisi zdrav, opazuj, kateri deli tvoje celotne podobe telesa, uma in duha niso v sozvoju. Spotuj svoje telo in ohranjaj ga v dobri kondiciji. Je veliasten pripomoek, izjemno orodje. Telesna vadba je meditacija telesa. Z njo lahko spodbudi in zvia svojo energijo. Lahko se naui nadzorovati energijo, ki se pretaka skozi tvoje telo.
O asu, prostoru in relativnosti

as obstaja le za bitja v trirazsenostnem svetu. Je nekakno orodje razuma, s katerim iz statine holografske slike vesolja ustvarja procese zaporednih dogodkov. Skozi zaporedje dogodkov (zumiranje v neko podrobnost statine slike) je mogoe dojeti kozmine zakonitosti, ustreznost predstav, idej in izkuenj itd. Vije razvita bitja niso omejena s asom. Lahko potujejo v asu naprej in nazaj, upotevaje doloene zakonitosti seveda. Zasunjenje z materialnostjo vodi tudi v zasunjenje s asom. Naj as ne bo tvoj gospodar ali celo rabelj. ivljenje ni omejeno s asom, saj se nikoli ne kona. asovno omejeni so le dogodki. Tudi prostor, kakrnega poznamo v trirazsenostnem svetu, je utvara. V prostoru postanejo pomembni pojmi razdalja in hitrost, ki igrajo v razvoju 271
ENAJSTO POGLAVJE
in dojemanju ivljenja pomembno vlogo. Prostor je skupaj s asom gradnik poligona, v katerem lahko zavest hitro napreduje. lovek ni omejen le na trirazsenostno stvarnost. Lahko se giblje tudi v nesnovnem svetu astralu (in e kje), kjer prostor in as ne igrata nobene vloge. To e ponemo v sanjah. Relativnost smo ustvarili iz utvare pogojnosti. Vroe in hladno v resnici nista nasprotji, temve eno in isto v razlinih pogojih. Vse je eno. ivljenje je doivljanje dvojnosti, ki se izraa v skrajnostih.
O politiki in ekonomiji
Politika je udejanjena duhovnost. Ker je duhovnost v kapitalistinem svetu zaradi materialne zaslepljenosti na nizki ravni, je tudi politika takna. Politika se lahko izbolja, ko politiki preidejo na vijo raven duhovnosti ko zanejo spoznavati kozmine zakone in se v veji meri ravnati po njih. Danes politika e vedno stremi le k uresnievanju ozkih ciljev manjega tevila posameznikov. Ker se politiki oklepajo privilegijev, so manj pripravljeni na svoj duhovni razvoj. Prihodnost pripada voditeljem, ki bodo izli iz vrst duhovno monih ljudi in bodo zasledovali le cilje drube, ire skupnosti in sveta. Tudi ekonomija razkriva lovekovo duhovnost. Med ekonomijo in politiko ni velike razlike ekonomija je na gospodarskem podroju udejanjena politika. Zato tudi zanjo velja zgoraj zapisano.
O varnosti
elja po zagotovitvi varnosti je v nasprotju z naravnimi danostmi. V naravi varnosti ni. ivljenje samo je smrtno nevarna pustolovina. Nikakrnega zagotovila nima, da bo (telesno) preivel naslednjo minuto. V ozadju elje po varnosti je strah, da ne bo kos ivljenju. ivljenje je neprestana sprememba, varnost pa je zaviranje sprememb, torej usmerja k nespremenljivosti, statinosti. Ko ie varnost, ovira in dui ivljenje v sebi, svoji dui strie peruti in odreka zaupanje svojim (zelo slabo poznanim) moem. Varnost iemo kje drugje kot v denarju! Ta naj bi bil porok, da lahko hitro nadomestimo nekaj, kar bi izgubili. A ta predstava je zelo varljiva. V veliki naravni nesrei ti tudi denar ni ne pomaga. Pomagata le solidarnost in soutje. 272
POJMOVNIK IVLJENJA
Tisti, ki imajo veliko, si prizadevajo zagotoviti varnost tako, da kopiijo e ve. To ustvarja zaarani krog, past brez izhoda. Zunanje je vedno izpostavljeno propadu ali unienju. Navidezna varnost, ki jo daje denar, splahni tisti hip, ko je zaupanje v denar omajano.
O pomenu dogodkov in znamenj

Na vse naine si prizadevamo odkriti pomen dogodkov in izkuenj v svojih ivljenjih. Vendar ni nima prav nobenega pomena. ivljenje je brez pomenov. Najgloblja resnica se ne skriva v teh dogodkih in izkunjah ivljenja. Kdo naj bi jo skril tja? In emu? Res je namre to, da stvari in dejanja nimajo prav nobenega skritega pomena razen tistega, ki jim ga sam pripie. Stvarnik nam je podaril monost, da o pomenu stvari odloamo sami. Razlini ljudje isti stvari pripisujejo razlien pomen. Na podlagi svojih odloitev lahko opredeli sebe v odnosu do esarkoli v ivljenju. S pozornim opazovanjem ugotovi, da se v ivljenju nenehno vraa v enak poloaj ali okoliino, vse dokler ne ustvari nove podobe o sebi. ivljenje je izkuanje vse bolj popolnih podob o sebi.
O zavestnosti
Zavestnost je rezultat procesa krepitve zavesti. Je lastnost loveka, ki je ozaveen. Da bi bil lovek zavesten v polnem pomenu besede, se mora zavedati svojega izvora, svoje boanske narave. Nezavedajo lovek je podvren trpljenju, pomanjkanju in strahu. Zavesten si, ko pogoje in okoliine v svojem ivljenju zavestno ustvarja in ne zgolj opaa, saj se zaveda, da si bil in si tisti, ki zaznava in opredeljuje vsako okoliino posebej. Kar drugi opredeljuje kot revino, ti morda doivlja kot obilje. Tako izkusi sebe kot ustvarjalca vsake okoliine kot njenega snovalca, e to eli, saj pogojnosti v resnici ni. Nikoli nisi bil rtev, kajti to, kar v stiski spozna, prispeva k tvoji rasti. Mojstrstvu se lahko priblia z naslednjimi koraki. Ozavestiti mora, da ni v tvojem svetu ni resnino in da pomen dejanjem in dogodkom pripisuje sam. Svojo podobo o sebi in svoje izkunje izbira sam. Na tak nain lahko utvare ivljenja obrne sebi v prid. Spoznanje, da utvare nimajo drugega pomena razen tistega, ki jim ga sam pripie, ti odpira monost, da se odloi, kaj naj pomenijo. Vse, kar ti je treba storiti, ko stvari ne razume in ne ve, kaj storiti, je sooenje z vsem, kar doivlja, ob tem pa naj bo prisotno zavedanje: To 273
ENAJSTO POGLAVJE
sem jaz. Vsa zmeda se uredi. Jeza in odpor se poleeta. Slabosti in praznine se razblinijo. Vse, kar ostane, si ti in ljubezen, ki sta eno in isto. Najprej se zane zavedati tega, kar je okrog tebe boanskega. Nato se zave tistega, kar je boansko znotraj tebe. Na koncu pa spozna, da je vse boansko in da ni niesar drugega. Kar zanima loveka na poti samorazvoja, ni kratek vpogled v objektivno stvarnost, temve trajna sprememba zavesti. Bodi prisoten kot tihi opazovalec svojega uma svojih misli in ustev pa tudi odzivov v razlinih poloajih. Bodi pozoren na to, koliko asa se tvoja pozornost nahaja v preteklosti ali prihodnosti. Ne sodi in ne razlenjuj tistega, kar si opazil. Opazuj misel, ustvo, odziv; ne delaj iz njih osebnih problemov. Kaj doloa kakovost tvoje zavesti? Raven tvoje prisotnosti. Edino mesto, kjer se lahko zgodi sprememba in kjer lahko razblini preteklost, je sedanji trenutek. Ne zapravi ga. Tisto, kar je v ivljenju najpomembneje, ni cilj, temve pot. Kadar si prizadeva dosei cilj, si z mislimi v prihodnosti ali preteklosti in izgublja edino, kar je pomembno sedanji trenutek. Kadar deluje modro, se osredotoa na pot in na njej stremi za kakovostjo svojega delovanja. To ivljenju daje lepoto in te ves as napolnjuje z radostjo. Kdor zasleduje le cilj, spreminja ivljenje v pehanje za uspehom, zmagoslavje pa morda uije le na cilju.
O ujenosti
Sodobni ljudje se spreminjamo v programirane avtomate, delujoe po vse hitreje ponavljajoih se vzorcih. Utopljeni v skrbeh, z umom potopljeni v prihodnost ali preteklost, gledamo, ne da bi zares videli, jemo, ne da bi zares okuali, posluamo, ne da bi zares sliali, se dotikamo, ne da bi zares obutili, in govorimo, ne da bi se zares zavedali tega, kar pravimo. Potovanja v sedanjost so vse redkeja; veino asa se ne zavedamo sveta okrog sebe. Preden se lotimo esarkoli drugega, se moramo vsi po vrsti nauiti ujenosti. ujenost pomeni marsikaj. Ustaviti se in najti as zase; upoasniti ter negovati umirjenost in sprejemati samega sebe; iz trenutka v trenutek opazovati, kje si z mislimi, ne da bi se pri tem ujel vanje; narediti prostor, da lahko vidi stare teave v novi lui; prepoznavati vzajemno povezanost svari. To je edini nain, da se osvobodi samodejnih odzivov, ki so le navada, da se zane zavedati svojih misli, ustev in telesnih 274
POJMOVNIK IVLJENJA
obutkov, ki so posledica posameznih dogodkov, in da se nanje odzove na sve, nov nain. Brez vaje v ujenosti ne bo lo. Z vajo postaja vse spretneji. Toda ujenost ni le tehnika, ki bi jo uporabljal po potrebi. Postati mora sploen nain delovanja in odzivanja oziroma ivljenjski slog. Sicer bomo e naprej govorili drug mimo drugega, skrbeli le za svoje koristi in se vse bolj utapljali v lastni kalni mlaki. John Lennon je dejal: ivljenje je tisto, kar se zgodi, medtem ko smo zaposleni z nartovanjem drugih stvari. al je na stara leta, ko je telo e izmueno in um utrujen, pozno za obalovanje.
O spoznanju
Znamenja duhovnega napredka v ivljenju so osvobojenost vseh napetosti ter zaskrbljenosti, obutek lahkotnosti in radosti, globokega miru znotraj in izobilja energije zunaj. Neskonnosti in tistega, kar nima omejitev, ni mogoe zares izkusiti, ker nima meja. Izkustvo se mora na nekaj omejiti, kako bi sicer izkual vse hkrati? Enako je z razumom. Kako bi razum lahko razmiljal o neskonno stvareh hkrati? Posameznik lahko edino je, ne more pa vedeti, kaj je. A lahko spoznava, kaj ni. Vendar povsem gotovo ni ni od tega, kar se nahaja v njegovi zavesti, ki je neprestano v gibanju. lovek lahko spozna najvijo skrivnost, v tem je skrit smisel evolucije stvarstva. Ta skrivnost strai njegov um. Um je ne more razumeti, ker je preve omejen. Vse modrosti opevajo to spoznanje, a le malokdo ga razume. To ni nekaj, kar bi bilo mogoe dosei; gre za odstranitev utvare. Odstraniti je treba odvene stvari, dokler se ne prikae tisto, kar je bilo vedno tu. Svoboden si e tukaj in zdaj. Le um je tisti, ki si predstavlja, da je v suenjstvu. Z nevedneem upravljajo okoliine. Poznavalec stvarnosti ni pod njihovim vplivom. Edini zakon, ki se mu pokorava, je zakon ljubezni.
275
DVANAJSTO POGLAVJE
276
LOVEK JE VE
12. poglavje
LOVEK JE VE
Smisel ivljenja ni imbolj uivati, temve presei nevednost. Kako to storiti, so vedeli e stari Grki. V Apolonovem svetiu v Delfih je pisalo: Spoznaj samega sebe. A ta napotek je danes skoraj neuporaben, ker ne vemo, kako bi se podviga lotili. Ne vemo, kje iskati novo znanje, obenem pa je staro znanje urejeno tako, da odvraa pozornost od podroij, kjer se skrivajo pravi odgovori. Treba je iskati tam, kamor s pravo lujo le redkokdaj posvetimo: v svoji notranjosti. e bi se v (delujoe) delfsko svetie odpravili danes, bi bil odgovor na vpraanje, kaj storiti, prav taken kot neko. Nasvet velja za vse ase. A lovetvo e stoletja vztraja v dolgotrajnem snu, iz katerega se je naposled zaelo prebujati. Vse predolgo se nismo zavedali pomena dela na sebi, pustili smo se premamiti bliu zunanjega sveta in zanemarili prave cilje. A to obdobje se izteka. Da bi lahko reili vse bolj peree svetovne probleme in ustvarili drubo na povsem novih temeljih, moramo stopiti na vijo raven zavesti. Dosedanji nazori in koncepti so odigrali svojo vlogo in as je za nov korak. Reitve dnevnih problemov, ki se trenutno zdijo zelo pomembne, ne bodo reile prihodnosti. Se je pa e kako pomembno nauiti vzpostaviti stik s seboj ter prepoznati doslej nepojmljive moi v sebi, ki omogoijo povsem nov pristop k reevanju teav. Na tem je vredno delati. Dokler se notranje zavedanje ne bo spremenilo, zaman priakujemo spremembo v zunanjem svetu. Od kod pa naj bi se napajala? Na starih izhodiih ni mogoe ustvariti novega ivljenja. Stara miselnost vodi v vse hujo stisko, asa pa je vse manj. Pasivnost in vdajanje lenobi sta zanesljiva poroka za poraz. Nai otroci priakujejo od nas, da storimo kaj za svet, ki je v vse hujem razsulu. Pred eoni je stekel boanski eksperiment, ko se je zgodil spust duha v materijo. Zavest se je odloila, da izkusi bivanje tudi poistena s telesom, ob 277
DVANAJSTO POGLAVJE
emer je bilo treba zaasno pozabiti svojo resnino identiteto. Poskus je uspel, celo predobro. Dua je pozabila, kaj je, in se tako utopila v snovnosti, da danes skoraj ne najde poti iz nje. Da bi se spomnila, je potrebna zunanja spodbuda. Zdaj si zamiljamo, da so nae moi in sposobnosti povsem odvisne od snovnega telesa, ki je loeno od Stvarnika. Misel, da bi se lahko primerjali z njim, nam je povsem tuja, zato tudi nai doseki ne morejo biti primerljivi z njegovimi. Kar verjame, se uresniuje. Dokler verjame v svoj omejeni razum, ti je prav taken na voljo. A to lahko spremeni. Ko meje monega v svojem umu raziri, se razirijo tudi meje doivljanja. Omejitve si namre postavlja sam. Si boansko bitje, ki se je obremenilo z nevednostjo. Znanje, ki ti pomaga postati lovek, je zaklad, ki iz tebe napravi (notranje) najbogatejega loveka. Kaj torej lahko stori, da bi prestopil sedanjo majhnost, raziril podroje spoznavnega, odstrl nova obzorja in spoznal svoje boanske moi? V nadaljevanju podajam nekaj sklepnih ugotovitev.
Poslednji koncept
Naj dosedanja najpomembneja spoznanja strnem v zapis, lahko bi ga imenoval poslednja zamisel, ki lahko slui kot opora na poti razvoja zavesti ali duhovne rasti. To zamisel ali koncept sestavlja sedem korakov, opirajoih se na pomembna, pravzaprav odloilna spoznanja, ki izhajajo iz odstrte zavestne razsenosti. Morda se ti vse skupaj zdi prazno besedienje ali teoretiziranje. Da ni tako, se lahko prepria zelo preprosto: preizkusi enega od korakov ter opazuje svoje poutje in spremembo v opaanju in razumevanju resninosti. e se loti poskusa resno, rezultati ne morejo izostati. Prvi korak stori, ko se zave zavestne ali duhovne razsenosti bivanja. Duhovna razsenost je prvobitni svet, zelo bogat zaradi svoje neomejenosti, pojavi v njem pa se odraajo na snovni ravni, v zunanjem svetu. To pomeni, da tudi tvoja resnina narava ni snovna, telesna; tvoje najintimneje bistvo je duhovne narave. Duhovna razsenost je neskonno polje istega zavedanja, ki napolnjuje vse vesolje. Iz njega je zgrajeno vse, kar obstaja. To je nepojmljiva, neskonna in brezasna inteligenca, ki je brez vsakih omejitev. Zavedanje prihaja iz neizraenega sveta, imenovanega absolut. 278
LOVEK JE VE
Drugi korak pomeni zavedanje, da je smisel evolucije razvoj zavesti, duhovna rast. Njen cilj je prepoznati svojo boansko naravo, svojo Bit, in zaiveti v njej. Najmodreje dejanje, ki ga lahko stori, je slediti naravnemu nartu evolucije na osebni ravni. To vodi do prepoznanja boanskih moi, te pa te odpirajo ivljenju, kakrnega si na nijih ravneh ne more predstavljati. S tretjim korakom oznaimo ozaveenje spoznanja, da to, kar si ivljenjska Bit , izhaja iz izvora istega zavedanja, tako kot vse drugo. Bistvo ivljenja, ki ga ivi, je zavest. Zavest je zavedanje, ki se je zgostilo v jedro, zavedajoe se sebe in svojega obstoja. Razumevanje zavestnih pojavov vodi k najvijim spoznanjem o sebi. Temeljna ideja v zavesti, ki vzpostavi vtis ivljenja v tebi, je jaz sem. Na podlagi te ideje um, ki je orodje zavesti, na platnu zavesti naslika arobno, osupljivo predstavo, ki jo imenuje svet. Sebe ti ni treba iskati, saj tisto, kar si, nikoli nisi prenehal biti. Odstraniti mora le vse lane predstave o tem, kar bi utegnil biti, vsa istenja z omejenim. Ti sam si hkrati vse troje: platno zavesti, film na platnu in opazovalec, predstava, ki si jo pripravlja, pa te naposled pripelje do spoznanja, kaj in kdo si. V etrtem koraku zane opuati lane predstave o sebi. V pomanjkanju natanneje podobe o sebi se je um opiral na svoje domisleke ideje, kaj bi utegnil biti, in se z njimi istil, istovetil. Najprej se mora odrei temeljni utvari, ki ti prepreuje dostop do resnice, namre preprianju, da si jaz, osebnost, ki je povezana s tvojim telesom. S tem pade najtrdneje ukoreninjeno istenje, ki pa nikakor ni zadnje. Um ti nastavlja vrsto zank, ki jih mora spregledati in stopiti eznje. Vir trpljenja je prav istenje. Isti se z ve stvarmi hkrati, predmeti istenja pa so omejene stvari v prvi vrsti telo, ki je umrljivo in podvreno razkroju. Tudi razum, dua in energija so predmeti istenja, ki ne predstavljajo tvojega resninega bistva. Ne more biti podoba v lastnem umu, kot tudi slikar ne more biti slika, ki jo naslika. Ko postopoma opua posamezna istenja, se zviuje raven tvoje svobode. Vzpostaviti mora stik s svojo notranjostjo, kjer najde povezavo z izvorom. To se lahko zgodi le ob tihem umu, v zavedanju sedanjega trenutka, ki je vstop v brezasje. Peti korak je pridobitev resninega spoznanja o tvorcu, Bogu. Ker si se omejil na zemeljsko stvarnost, ki je omejena s prostorom in asom, si vanj poloil vzronost. S tem si ustvaril tudi predstavo o tistem, ki naj bi bil najviji vzrok vsega, kar je. A ta Bog si v resnici ti sam, kajti sam ustvarja 279
DVANAJSTO POGLAVJE
svoj svet v svoji zavesti. Ali bi tisto, kar se pojavlja v tvojem zavestnem polju, lahko tja namestil kdo drug? Zavedati se zane svojega boanskega izvora in dejstva, da se nahaja v svetu, ki ga slika sam, in zato zanj sprejme vso odgovornost. Si nesmrten, a tega (e) ne more razumeti. Si tudi neranljiv in povezan z neizmernim izvorom ljubezni in modrosti, ki sta ti venomer dostopna vira. Iz njiju lahko rpa v neomejenih koliinah. Vez z mogono inteligenco, zakladnico modrosti, ki je izvir navdiha, je intuicija. Namesto da po odgovore sega v svoj omejeni um, se raje obraa k njej in deleen si navdiha z globino, ki je umu nerazumljiva. Opisanih pet korakov vodi do vije ravni zavedanja. Pripeljejo do veliine loveka, ki se zaveda svojih neomejenih moi in svoje neranljivosti. Popolneje opaanje in razumevanje sveta omogoa doivljanje ivljenja ob notranjem miru in zavedanju boanskih moi ter izogibanje trpljenju in udarcem. Ko se zave, da si nesmrten in omejen le z mejami, ki jih postavlja sam, zbledijo vsi strahovi, elje pa izgubijo svoj mik. Zaveda se, da je tvoja misel ustvarjalna, ideje pa se ob zaupanju lastnim boanskim moem uresniujejo hitreje. Vedno lahko biva v srei, vedo, da ta ni pogojena z niemer zunanjim. Obutki ogroenosti se razblinijo, saj ve, da so le posledica obutka loenosti od izvora, kar ustvarja strahove, spomine na preteklost in zmotne predstave, da si omejen. Zaveda se, da je blinji, ki se zdi navidez loen, izraz istega ivljenja; e koduje njemu, koduje samemu sebi. Obutenje neloljive povezanosti z vsem, kar je, ustvarja ljube odnos do vsega in vsakogar. To je nesebina ljubezen, sicer tuja lovekemu jazu. Doivljati resninost v skladu s temi spoznanji je mogoe, ko jim popolnoma zaupa. Za pridobitev zaupanja je morda potrebna e kaka potrditev, kako izkustvo, kak prepriljiv dokaz, ki odvee oln od brega in ga prepusti morju ivljenja. Ne zadostuje pa, da je preprianje utemeljeno le na razumski ravni. Potrditev mora biti zagotovljena tudi na ravni ustev. To pomeni, da mora prisluhniti svojemu srcu. Kaj pravi srce? Se ob posameznem preprianju pouti svobodno in sproeno ali tesnobno in ujeto v past? V tvoji notranjosti se nahaja nezmotljiv sodnik. Koncept petih korakov vodi do visoke ravni, a ne do skrajnega cilja samospoznanja, zlitja z Izvorom. Skrajni cilj je uresniljiv z nadaljnjima dvema korakoma. S prvim presee dvojnost (jaz sem jaz nisem), z drugim 280
LOVEK JE VE
pa se odree tudi ideji jaz sem/nisem. Odvre torej e zadnjo zamisel (o tem je bilo govora v desetem poglavju). S tem se zavest zlije z oceanom zavedanja in se vrne v dom, od koder prihaja. Ta koraka sta prihranjena le tistim malotevilnim duhovnim alpinistom, ki jih zanimajo najvije duhovne viave. Meje monega, kakovost lastnih izkustev in spoznanj, globino doivljanja vse to doloa kakovost tvojega ivljenja z razirjenim zavedanjem, ki ga prinaa opisana zamisel, obutno raziri. Zazdi se ti, kot da si odkril novo razsenost. Snovni svet, ki se zazdi kot otok v morju monega, izgubi na resnosti in pomenu, vendar ne postane nepomemben. Stvari se nenadoma razpletajo kar same od sebe, na da bi se vanje veliko vkljueval. e vedno si dejaven, a s trezno presojo in brez napora, kot gost na predstavi, ki si jo zreiral sam. Vse je tvoje, vse je obsijano z lujo ljubezni, radosti in zaupanja. Predstavljeni koncept izhaja iz besedil e imenovanih avtorjev in se vse bolj potrjuje tudi z mojimi izkustvi. Razsodnik o resnici v zapisanem je tvoja zavest sama: prebrana resnica v tebi povzroi nekakno ugodje in mir, neresnica pa tesnobo in nelagodje.
Sadovi duhovnega napredka

Vajeni potronike miselnosti navadno ves as tehtamo, kaj dobimo za vloeni trud ali denar. Pa poglejmo na obravnavano tudi v tej lui ter razgrnimo nekaj ugotovitev ter dobrobiti, ki jih prinaa opisani duhovni razvoj. Dobrobiti so dveh vrst: olajanje, predvsem kot posledica opuenega istenja z omejenimi predstavami, ter pozitivno poutje, sad povezanosti z Izvorom oziroma s svojim bistvom. Veliko olajanje prinese opueno istenje z lastno osebnostjo, jazom. Zato udarijo v prazno vsi napadi in oitki, uperjeni k tvoji osebnosti. To pomeni manj ustvene prizadetosti, manj strahov ter trdneje zdravje. Ko se zave, da nisi telo, se smrtni strah sesuje kot hiica iz kart, obenem pa tudi strah pred boleino in boleznijo. Izguba telesa ni ve tragien in usoden konec vsega; smrt postane le dogodek v venem ivljenju tvoje Biti. Tvoj odnos do zemeljskih stvari izgubi resnost vse zane jemati lahkotneje in nekoliko z rezervo, zato lahko sproeno in globoko zadiha. 281
DVANAJSTO POGLAVJE
Istenje s telesom je povezano z mikom snovnosti. Ko je materialnost zruena s prestola in postane manj pomembna, se kup zemeljskih elja zane manjati. Prizadevanja za izpolnitev elja uplahnejo ob zavedanju, da sree v snovnosti ni mogoe najti. Zmanjano zanimanje za materialno se odrazi v zmanjanju strahov, zmanjani obremenjenosti in vejem ostanku energije, ki jo zane usmerjati v pomembneje stvari k bogatitvi duhovne plati. Po opustitvi istenja z jazom in telesom ostanejo e druga. Vsako istenje nosi s seboj omejitve, zato z vsakim opuenim istenjem odmre del strahov. Obiajno je vsako novo manj utrujajoe, manj omejujoe, svobodneje. Postaja vse bolj sproen, odprt, popustljiveji, objektivneji, neprizadet in vse bolj pomirjen v sebi. Olajanja prinesejo oitne spremembe zdravstvenega stanja in poutja. Z usihanjem strahov, pritiskov, priakovanj, potreb in elja se telo mono razbremeni, zane delovati ubrano in sproeno zadiha. Stare teave in bolezni s tem, ko se sui njihov glavni vzrok (napana stalia, preprianja, in ustva), usahnejo. Z razumevanjem ozadja bolezni zlahka odpravi njene vzroke. Pouti se kot mehanik, ki dobro pozna motor in je kos vsaki napaki. Druga vrsta dobrobiti je morda e pomembneja: posledica povezanosti z virom daje mogono samozavest, ki temelji na preprianju, da nisi odvisen od zemeljskega uma in nemonega telesa, temve za teboj stoji neizrpen vir moi, znanja in ljubezni. S taknim zaveznikom si sposoben dosei nepredstavljive cilje. Notranje urejen in pohlevnega uma se odpira intuiciji, ki je glas tvoje Biti. Tako ustvari povezavo z vesoljno inteligenco, kar je vir umetnikega navdiha, izumiteljskih idej in ustvarjalnega zanosa. Prav iz tega vira izhajajo neobiajna ustvarjalna mo, boanski navdih in pogum, ki so odlika vseh velikih ljudi. Zavedanje lastne boanskosti pa okrepi vzdrljivost, vztrajnost in telesno mo, ki omogoajo neverjetne telesne doseke. A to e ni vse. Ob zavedanju lastnega bistva, ki je neumrljivo, ve, da se ti v resnici ne more zgoditi ni, saj razen telesa, ki je le utvara, ne more izgubiti niesar pomembnega. ivljenje bi se pa nadaljevalo v drugi razsenosti. Zavedanje, da je svet prepriljiva predstava v zavesti in ne grozljiva resninost , ti daje svobodo, ki je ni ne more ogroziti. ivljenje postane lahkotno. Vse, kar doivlja, je dogajanje na platnu tvoje lastne zavesti ali se je potemtakem smiselno boriti s tem? Ve, da 282
LOVEK JE VE
ima vsaka izkunja, naj gre za pritisk drube, oblasti, efa ali blinjega, en sam namen: pomagati ti k novim spoznanjem in izkustvom, da bo e bolje spoznal sebe. Najdragoceneje (in tudi najbolj bolee) izkunje so izkunje z blinjimi, partnerjem in prijatelji. Zaveda se, da so potrebne, ker potrebuje dodatno znanje; tvoje predstave e ne ustrezajo povsem resnici. Pritiski asa, omejenost z roki, naelnost, vtis o pomembnosti posameznih dejanj vse to izgubi ostrino ob zavedanju, da gre za nepotrebno tratenje energije, ki ima en sam smisel: vodi k zavedanju pravih vrednot.
Boanska igra
Zavedajo se svoje boanske narave, sem se poskual imbolj viveti v vlogo Boga, stvarnika stvarstva. To mi ob istovetenju z zemeljskim umom sicer ni lo najbolje od rok, a sem vendarle poskusil. Razmiljal sem o tem, kako bi kot Stvarnik ukrojil stvarstvo. To bi mi pomagalo razumeti, emu kaj slui. Zgradil bi ga iz takne snovi, kot so sanje. Vanj bi poloil neizmerno modrost, ki bi se ogledovala v sleherni stvaritvi, pa tudi lepoto, ki bi osupnila s svojo domiljenostjo in izvirnostjo. Gradil bi ga po naelu dvojnosti, kar bi omogoilo potrebno irino in monost prehajanja nihanja iz ene skrajnosti v drugo. Dvojnost bi se odraala v netetih pojavih, svetlobi in temi, pa tudi v loitvi notranjosti od zunanjosti. Komu bi ta udoviti svet lahko sluil, e ne meni, Stvarniku, ki bi se prelevil v opazovalca? V igri, ki bi jo igral sam s seboj, bi se najprej opremil s popolno pozabo lastne identitete, nato pa bi svojo boansko bit razdelil v neteta bit-ja in skozi breztevilne vloge izkual brezmejno paleto izkustev, v vseh mogoih skrajnostih. Vse to bi me naposled pripeljalo do tako popolnega spoznanja in izkustva, da bi v vseh razsenostih lahko ugledal svojo veliino. V snovno vesolje, pravzaprav privid tega sveta, bi postavil nekaj, kar bi bila prispodoba moje boanske veliine, moi in popolnosti. To bi bilo najpopolneje geometrijsko telo ogromna area krogla, ki bi iz sebe poiljala neizmerno svetlobo in toploto ter dajala ivljenje vsemu okrog sebe. Taknih gigantskih svetlobnih krogel zvezd bi po stvarstvu razporedil brez tevila. Eno od njih bi imenoval Sonce. Od vsake bi se irili ljubezen, toplota, ivljenje, mo in modrost. Okrog Sonca bi postavil nebesna telesa, prav tako krogle, a manje in brez notranjega izvora toplote, ki bi izarevale in predstavljale moje posamezne lastnosti ljubezen, 283
DVANAJSTO POGLAVJE
modrost, mo, ustvarjalnost, komunikativnost itd., pa tudi nasprotne lastnosti. Ta nebesna telesa planete bi razvrstil v ivalski krog, zodiak. Delovala bi na vsa iva bitja in oblikovala poslanstvo vsakemu od njih. Kam pa bi namestil vsa ta bitja? Na planete v breztevilnih svetovih, v skladu z njihovim poslanstvom. Pri vsakem bitju bi z njegovimi rastoimi izkunjami usihala samopozaba in bitje bi se postopoma selilo v vse lepe, svobodneje svetove, z vse manj strahu in vse ve ljubezni. Naposled bi zavedanje v posameznem bitju doseglo najvijo raven, samopozaba bi se razblinila in z njo privid stvarstva. Ko sem tako modroval, me je preinilo spoznanje. Podobno kot zavedanje daje ivljenje vsemu, kar je, tudi Sonce s svojo energijo daje ivljenje vsemu v tem sonnem sistemu. Sonce je poosebljenje zavedanja! Kaj zavedanje je, ne morem videti ali vedeti. Tudi v Sonce ne morem pogledati, ne da bi me oslepilo, ali ga razumeti v njegovi nepojmljivosti. Oddaljevanje od sebe je podobno oddaljevanju od Sonca, ki se skrije za smogom in oblaki. Sonce ni ogromna neiva gmota snovi, je duhovni pojav nedoumljivih moi, ki ga e nisem povsem doumel. Opisano spoznanje mi je pomagalo pri izboru najpopolneje zunanje podobe o sebi. Kadar si elim sebe predstavljati v svoji najpopolneji obliki, si zamislim, da sem Sonce. V svoji zemeljski omejenosti si ne znam predstavljati ni popolnejega. Kot mono pomanjano Sonce sijem ljubezen na vse strani in mona svetloba preene vso temo, vso boleino, krivico, neznanje itd. Ko ni ve teme, se vse pokae v jasni lui in nikakrne zmote, nikakrne napane predstave, nikakrne obsodbe ni ve. Z ljubeznijo oblivam vse, kar se nahaja v mojem polju zavedanja, vabim k sebi in sporoam: vsi smo eno in vse je deleno moje ljubezni. Prijatelj, ki je bil nekaj asa lan prostozidarjev, mi je pravil, kako poteka ena od prostozidarskih iniciacij (posvetitev), imenovana notranji ogenj. Kandidata golega zavijejo v mokro rjuho in postavijo na mraz. e v doloenem asu s svojo notranjo toploto rjuho povsem posui, je preizkunjo opravil in odprta mu je pot napredovanja na vijo stopnjo. Mo duha je resnino nepojmljiva. Nekaj podobnega sem sam opravil v ritualu ognja, ko sem bosih nog prekorail preprogo razbeljene erjavice brez posledic.
284
LOVEK JE VE
Kaj je mogoe storiti?

Po vsem povedanem se zastavlja povsem praktino vpraanje: ali pridobljena duhovna spoznanja kaj prispevajo k reitvi nakopienih problemov sedanje civilizacije? Nedvomno! Glede na to, da zadovoljivega odgovora na to, kaj je mogoe v sedanjih razmerah storiti, niti znanost niti kdo drug nima, je odgovor na to vpraanje zelo pomemben. Moje razmiljanje je naslednje: najprej je treba razumeti, od kod problemi izvirajo. Naa sedanja naelna naravnanost v reevanju problemov planeta je takna kot pri medicini: odpravljamo simptome, vzrokov pa se ne lotimo. Problemi civilizacije so problemi posameznikov, torej loveka. Da bi razumeli nasprotja v drubi, moramo najprej razumeti loveka, njegove notranje vzgibe, procese in stanja. Od kod strah, od kod sebinost, tekmovalnost, nestrpnost, sovranost, nasilje; kje so njihovi prvobitni vzroki? Dokler jih ne prepoznamo, jih ne moremo odpraviti. Ponavljali bi e videno v nekoliko spremenjeni razliici. Zopet potrjujemo e ugotovljeno: spoznavanje in razumevanje sebe ima najviji pomen. Preprian sem, da se noben vrhunski znanstvenik pri reevanju problemov ne more primerjati z ozaveenim, duhovno prerojenim lovekom. Obravnava le zunanje izraze problemov, notranjih vzgibov in vzrokov ne pozna. A vse prihaja od znotraj. Znanje, pridobljeno na poti osebnostnega in duhovnega razvoja, je mnogo pomembneje kot tehnoloko znanje, ki mu manjka poglavitni del. Le z notranjo spremembo pridobi sposobnosti za zunanjo prenovo. Teave opaamo na tako reko vseh podrojih delovanja loveke drube; da bi ustvarili dobo miru in blagostanja v tretjem tisoletju, bo treba prenoviti skoraj vse svetovne sisteme in drubene mehanizme. Njihove temelje, v katerih je preve strahu, je treba zamenjati in zgraditi svet na novo. V sedmem poglavju, v predstavljeni rekonstrukciji svetovne zgodovine, je bilo pojasnjeno, kakni so prikriti vzgibi globalne politike. Ni velikega pomena, ali tej zgodovinski razlagi verjame ali ne. Poloaj je tudi brez tega oiten. Nobenega dvoma ni, da loveko drubo obvladujejo lovke mednarodnega kapitala, finanne in druge elite, ki svet neusmiljeno ropajo in izkoriajo za svojo korist. Njihovi interesi so v popolnem razkoraku z interesi drube. Izkunje, ki smo jih pridobili, so dragocen negativen zgled; kaejo, da takna politika vodi lovetvo v brezno brez dna.
285
DVANAJSTO POGLAVJE
Najhuje je, da mlade generacije vzgajamo tako, da jih od rane mladosti duhovno pohabljamo. Prepreujemo jim, da bi se razvili v mislea bitja, zavedajoa se svojih moi. Spreminjamo jih v iva skladia neuporabnih podatkov, odtrgana od nedri narave in oropana za povezanost z njo; zrastejo v odrasle, ki ne najdejo smisla v tem razloveenem svetu. Slovenci se po samomorilnosti uvramo v sam svetovni vrh. Samomorilnost je posledica odrezanosti od svojih korenin, posledica zagledanosti v zunanji svet, ki lahko v hipu izgubi svoj mik. S televizijo, raunalniki, igrami, tehninimi udesi in e marsiim se pozornost otrok nartno usmerja pro od narave in njihovega notranjega sveta, ki se ga vse manj zavedajo. To je resnina zarota proti lovetvu. Doklej bomo e pristajali na takno pohabljanje, ki otroke spreminja v biorobote? Temeljita sprememba vzgoje in olskih ter izobraevalnih sistemov je dejanje, ki bi civilizacijo usmerilo k napredku. Otroci se morajo e v ranih letih nauiti, kako skrbeti za svoje zdravje, kako zautiti naravo in sebe, kako izoblikovati ustrezen odnos do stvari in kakne so resnine vrednote. Preprian sem, da bo nova loveka druba v tretjem tisoletju storila naslednje: uvedena bo pravina delitev dobrin, ki bo temeljila na naravnih virih in monostih, dobrobit drube bo pomembneja od dobrobiti posameznika, soitje z naravo bo ena najpomembnejih drubenih zahtev, izkorianje loveka po loveku ne bo ve sprejemljivo, onemogoeno bo bogatenje na raun izkorianja narave, mezdno delo bo odpravljeno, tovarne bodo robotizirane, lovek se bo udejstvoval na podroju, ki mu je pri srcu in dui, omogoeno bo ceneno pridobivanje energije, oskrba z njo bo brezplana, morebiten finanni sistem ne bo vkljueval obrestovanja, vojake operacije in vojna industrija bodo le v pozabo, v skrbi za zdravje bosta zagotovljena izobraevanje in vsestranska preventiva, najviji smoter drube bosta skrb za duhovno rast in svoboda posameznika.
Dvom o uresniljivosti prve postavke je odve; ugotovljeno je, da je naravnih virov ob pravini delitvi in enakomerni porazdelitvi dovolj za vse lovetvo. Drubene prenove se ne bi lotili nasilno, temve postopno, z izgradnjo manjih skupnosti, ki bi vzpostavljale reitve in sisteme vzporedno 286
LOVEK JE VE
k obstojeim, ki bi postopoma preprosto odmrli. Nova ureditev bi bila tako privlana, da bi pridobivala vse ve privrencev iz starega sveta. Z idejami, kaj vse je mogoe storiti, bi lahko napolnil celo knjigo. Vse sledijo zagotavljanju veje svobode loveka, skladnega odnosa loveka do narave in sebe, pravih vrednot in idealov. Novo znanje prinaa v zavedanje loveka (beri loveka) takno svobodo in mo, da je z njima mogoe uresniiti tako reko vsak cilj. Omogoa raziritev podroja monega. Zavedanje, da je svet predstava v tvojem zavestnem polju, pomeni, da se z menjavo tvojih stali spremeni tudi svet. Mnenje, da si rtev tehnoloko nadmonih bitij, zamenja spoznanje, da so prav hude preizkunje in pretekle lekcije tista ola, ki si jo potreboval, da si se dvignil iz neznanja in otopelosti. Pomanjkljivost ali teavo si tako v hipu spremenil v prednost in vrlino. Ali se lahko neumrljivemu, neomejenemu in z modrostjo obdarjenemu bitju resnino kaj zgodi? Kaken strah te e lahko prikuje k tlom, ko razpolaga s to mojo zavedanja? Mar ni s svetlobo mogoe premagati vsako temo? S strahom omehano lovetvo v zadnjem desetletju pristaja na marsikaj, kar bi e pred desetletjem izzvalo hud odpor. Terorizem je zelo uspeno opravil svojo nalogo. Zdi se mi, kot bi se kolo napredka ustavilo in se zaelo pomikati celo nazaj. A ta proces ne more trajati dlje asa. Preprian sem, da je svet na pragu trenutka, ko se bo po navideznem zastoju e z vejim tempom pognal naprej. Najverjetneje bo lovetvo v naslednjih letih doivelo dramatine spremembe, kakrnih si ta hip ne znamo predstavljati. Del lovetva, ki se zaenja prebujati, naj bi kot razlagajo nekateri zavestni skok opravil v naslednjem desetletju ali dveh. Zemlja kot zavestno bitje v celoti prehaja na vijo raven zavesti, ob tem pa se okolje in naa stvarnost temeljito spreminjata. Ko se zgodi oiten skok zavesti pri majhnem deleu prebivalstva (menda 7 %), to sproi spremembe v celotni drubi in jo popelje na vijo raven. Nekateri trdijo, da se v procesu evolucije pribliujemo odloilni fazi ob koncu daljega kozminega cikla; takrat se zgodi prehod v novo obdobje, ki se odrazi kot ruenje obstojeih naravnih zakonitosti. O resnem premikanju zemeljskih magnetnih polov poroajo e dlje asa. Najverjetneje se bomo morali sooiti z velikimi vremenskimi spremembami, ki nas e zdaj vse bolj vznemirjajo. Dramatine spremembe okolja bodo vplivale na fizino telo; kdor se isti s svojim telesom, bo v hudi stiski. Za vsakogar, ki 287
DVANAJSTO POGLAVJE
ve, da je telo le orodje zavesti in da je njegova Bit neumrljiva in vena, bo to le dogodek na poti nenehnih sprememb in prehod v novo kakovost bivanja. Tako kot je zanj le dogodek tudi smrt fizinega telesa. Tistim, ki posedujejo znanje in se ne istijo z niemer, se ni esa bati. Njihova Bit si bo izbrala druga izkustva, e zanimiveja kot doslej. Zavedajo se, da med njimi in Bogom ni nikakrne razlike. V zadnjem desetletju so nam energije e posebno naklonjene za duhovno napredovanje. V zelo kratkem asu se lahko zgodijo dramatine drubene spremembe, za kakrne bi bilo neko potrebno mnogo ve asa. Naravni procesi potekajo vse hitreje. Tudi zavest lovetva se spreminja hitreje, kot lahko dojamemo. Hitrost obveanja je dosegla raven, ko se vsa svetovna javnost s pomembnimi podatki lahko seznani v nekaj urah. Sprememba zavesti je posledica pravih informacij. e nekaj desetletij se rojevajo generacije otrok, ki s svojimi lastnostmi opazno odstopajo od dosedanjih okvirov monega. Govorimo o indigo in kristalnih otrocih, ki so neustrani, svojeglavi, polni energije in obdarjeni z nenavadnimi darovi. Iz taknih vrst bodo izli novi voditelji, ki jim ne bodo mar dosedanji ideali, privilegiji in motivi. Takni ljudje bodo izkazovali znanje, spoznanja in moi, o katerih je beseda v tej knjigi. Ne dvomim, da bo to povzroilo premike, ki so potrebni, da se svet preusmeri na pravo pot, pot miru, ljubezni in blagostanja. Taknim voditeljem smo dolni izkazati vso podporo, v dobro vsega lovetva. Strah pred nejasno prihodnostjo je odve. Prav tako je odve vsaka obsodba sedanjih razmer in krivcev zanje. Razumeti je treba, da je vse, kar se nam dogaja, resna duhovna ola. Napake so najbolji smerokazi. Do napredka najpogosteje vodi trnova pot, toda obtoevati trnje je nesmiselno. Da bi postal kaj ve od tega, kar si, mora vedeti ve o sebi. Bolje mora poznati strah, ki te vodi k sebinim dejanjem in tekmovanju, pohlep, ki te sili h kopienju, elje, ki vodijo v nezadovoljstvo in razoaranje; spoznati mora, da je srea vzpostavljanje stika s tvojim bistvom. Spoznanje, da si bitje neverjetnih moi, ki v svoji zavesti ustvarja svet in okoliine, ki jih izkua zgolj zaradi lastnega napredka, preene tesnobo, maloduje in strah. Takrat se ob vseh gronjah, stiskah in preizkunjah le nasmehne in si ree: Zakaj mi je ta izkunja potrebna, kaj me skua nauiti? Kjer opaa stvari le kot bele ali kot rne, si zagotovo nekaj spregledal. Kaj podobnega brezupnosti na tem planetu ne obstaja. Je planet netetih monosti, med katerimi lahko izbira. lovek je ustvarjen kot bitje s svobodno voljo. O tem ne more biti dvoma. Razen e je njegova (nezavedna) odloitev, da bo e izkual nesvobodo. 288
LOVEK JE VE
Skoraj na cilju
e to bere, dokazuje, da je ta knjiga namenjena tebi. Tega se najverjetneje ne zaveda, a sam si jo priklical v svoje roke zato, da bi te spomnila tistega, kar globoko v sebi ve, a doslej e nisi ozavestil. V elji, da bi storil kaj za svoj duhovni razvoj, si se lotil odstiranja najtejih tanic neznanja. Morda je bil v tebi prisoten nejasen obutek, da ima v sebi mnogo ve darov in moi, kot si si mislil. Zdaj ve. Skozi to knjigo si spregovoril sam sebi. Na operacijskem sistemu svojega moganskega raunalnika lahko izvede korenito nadgradnjo. S spoznavo zavesti in zavestnih pojavov odkrije razsenost, ki se je doslej nisi zavedal. To je razsenost zavedanja nekateri jo imenujejo tudi duhovna dimenzija , ki se odpre tistim, ki so pripravljeni videti dlje. Snovni svet je le delek te razsenosti. V njej je ljubezen tista, ki dri vse skupaj, modrost pa doloa medsebojna razmerja. Svetloba je lu tvoje zavesti. Zdaj je zasvetila moneje in podroje monega se je razirilo. Tisto, kar si, je neopisljivo, je tisto, kar omogoa obstoj zavesti jaz sem. Utvare se zdijo presneto resne, a ko spozna, da so le pripomoki na poti do samospoznanja, izgubijo svojo ostrino. Ni strahu, ki se naposled ne bi izkazal za prevaro, in ni gronje, ki bi lahko prizadela tvojo neuniljivo, neskonno in vseobsegajoo Bit. Ogleduje se kot bitje, ki ima loveko telo in boansko naravo. Si tisto, kar si neko imenoval (ali e zdaj imenuje) Bog. Zdaj ve, da je tisti, ki zgradi svet okrog tebe, ko se zbudi, tvoj um. Ti, njegov lastnik, si torej stvarnik vsega, kar zaznava. Mojster Echkart je neko zapisal: Ko pa dua spozna, da spoznava Boga, prejme istoasno spoznanje o Bogu in sami sebi. Zdaj ve, da ti ne morejo do ivega ena ali mo, ef, davkarija, bolezen, otroci, cepljenje, niti nezemljani, pa tudi ne hudi ali angeli. Vsem ukazuje ti, s tem ko jih priklie v zavest. Da bi te skrbelo zaradi njih? Ni potrebno prizadenejo te le, e se odloi za to; gre za izbiro! Ob zaetku vesoljnega procesa evolucije si se ogrnil v debel sloj tanic samopozabe, med procesom pa si odlagal drugo za drugo. Ob odstiranju zadnjih zdaj prepoznava, kaj in kdo si. Si pred ciljem, ki ima neopisljivo vrednost. Oglaa se zvok fanfar. Priakuje te venec z lovorikami. Brhke mladenke ali mladci ampanjec na ledu 289
DVANAJSTO POGLAVJE
Tvoja pot je skoraj pri koncu. Uf, konno! e teh nekaj korakov, potem pa Hej, Bog, akaj, poakaj! Prosim? Pozabil si si povedati, da Kaj? Ni. Pozabi. Saj je tako le utvara.
290
LOVEK JE VE
SVETLOBA VEDNO PREMAGA TEMO
Spotovana bralka, cenjeni bralec, podvig, ki sem se ga lotil, je vse prej kot preprost. Prizadeval sem si za celovitost: v eni knjigi sem poskual podati nov pogled na zunanji svet, obenem pa odstreti teko pokrivalo z duhovnega sveta in se poglobiti vanj do te mere, da bi se bilo mogoe oboroiti z znanjem, potrebnim za reevanje tudi najtejih vpraanj civilizacije. Skozi celotno pripoved sem poskual podati uravnoteeno sliko, kajti prikazovanje zgolj ene skrajnosti in straenje z razburljivimi podatki ne vodi k pravim dejanjem in napredku. Potrebno nam je ire zavedanje, da bi lahko razirili podroje monega. al se v sploni materialistini psihozi drugih razsenosti niti ne zavedamo, a tudi prva je zelo izmaliena. Z novimi podatki in razlagami sem elel to podobo popraviti. Pri odstiranju razsenosti zavesti sem poskual omehati globoko vcepljen odpor pred neznanim. Zavedam se, da teh informacij marsikdo morda ne more sprejeti, vsaj ne takoj. A naj si vsakdo vzame tisto, kar mu ustreza! Pomembno je vedeti, da koncept enosti ali enotna teorija, ki povezuje materialni in duhovni svet, obstaja. V miselno zgradbo vsakogar od nas je mogoe namestiti nova okna, skozi katera se odpira pogled v uravnoteen svet mnogo veje svobode, kot smo je bili vajeni doslej. e pomembneje je vedeti, da so v nas skrite neverjetne moi in darovi, do katerih s sedanjim pojmovanjem nismo znali sei. Smo spea boanska bitja, ki se zaenjajo prebujati iz sanj materialnosti. Zdaj je prilonost, da razirimo svoje spoznavno obzorje. Najpogosteje smo za takno iritev pripravljeni takrat, ko zabredemo v kako globoko ivljenjsko stisko ob izgubi zdravja, blinjega ali esa zelo pomembnega. Takrat umre ali se sesuje del nas in tako napravi prostor novemu. Takrat nagonsko vemo, da je treba iskati znotraj. Postanemo modreji, zreleji in duhovno bogateji. Morda bo za odloneji napredek drube treba poakati na kako stisko planetarnih razmer, ki bo za marsikoga 291
usodna. A obstaja tudi laja pot pot spremembe zavesti. Ta zahteva opuanje starih okostenelih predstav. Zato se ne oklepajte starega znanja, starih preprianj, starih konceptov. Dovolite si, da ivljenje prinese v vas novo sveino, novo znanje, novo radost, novo svetlobo. To je najve, kar lahko storite zase. Odpreti je treba srce. lovek je verazsenostno bitje. Novih razsenosti ne more odkriti, dokler ne spremeni zornega kota. Carlos Castaneda bi dejal: Dokler ne premakne zbirne toke. as je, da nove informacije in novo znanje pridejo do vsakogar in povsod. Le celovit, v vseh slojih drube opazen premik v razmiljanju lahko preprei rne scenarije, ki se obetajo. V knjigi Planet strahu sem vas pred leti povabil k sodelovanju pri projektu Svet miru in ljubezni ni utopija. Zapisal sem: Najbolj vzvieno dejanje, ki ga lahko napravite v ivljenju, posebno e ste e mladi in polni energije, je, da pomagate zgraditi svetovno vladavino miru in ljubezni. Takrat je vabilo marsikomu morda zvenelo naivno; kaj bi peica ljudi lahko spremenila? A nisem se ustavil. Po slabem desetletju, oboroen z novim znanjem, ta poziv zdaj ponavljam, projekt pa ima novo ime: Zgradimo svet miru in ljubezni. Tokrat se bomo nalog lotili s silno monim orojem, ki ima vse monosti za uspeh: z okrepljeno zavestjo, ki vzpostavlja vez z boanskim. Prenovili bomo loveka, da bo postal lovek. Vsak lahko pomaga po svojih moeh in prav vsaka pomo je dobrodola. e se je v vas izoblikovala elja po sodelovanju v tem veliastnem projektu, me o tem, prosim, obvestite na e-naslov zoran.zeleznikar@gmail.com. Slovenci smo v svetovnem merilu edinstven primer naroda, ki je ob zelo majhni tevilnosti preivel med velikimi ljudstvi in si celo izboril lastno dravo. Od mnogih tujcev sem e slial izjave, da nas odlikuje zmes posebnih lastnosti, med drugim tudi svojevrstna trdnost in ilavost, kar se kae na razlinih podrojih. Menda na svetu ni drave, ki bi imela tako velik odstotek duhovno prebujenih, z raznimi sposobnostmi obdarjenih ljudi. Tudi na portni sceni dokazujemo neverjetne uspehe. Izjemna enska, Izraelka Rachel Meron, ki v Slovenijo redno prihaja zaradi ozaveanja ljudi, meni, da ima naa deela posebno duhovno poslanstvo. Meni, da moramo postati zgled drugim. Ali to pomeni, da smo med najbolj prebujenimi oziroma najmanj zaspanimi narodi na svetu? Tisto, kar odlikuje prebujenega loveka, je 292
zavedanje, ki presega obiajno, povpreno raven. Z razirjenim zavedanjem je vsakrne cilje mnogo laje dosegati. Vsak od nas, ki se tega zaveda, naj pomaga rojakom, da se prebudijo, zanejo opuati staro miselnost ter se zavedati svoje resnine veliine in izvora. Z niemer drugim ne bomo bolj utrdili sreneje prihodnosti naega naroda. Pokaimo vsem, da love v izrazu Slovenec pomeni, da smo polni ljubezni, s katero elimo svetu pomagati do svetleje prihodnosti. *** Tako. Povedal sem vam, kar mi je lealo na dui. Predal sem vam najbolje, kar imam. Posejal sem seme, ki sem ga obilno zalival z ljubeznijo. To je razvidno tudi iz dejstva, da vam to knjigo posredujem kot darilo kolikor mi dopuajo sredstva. Moj trud bo poplaan, e bo ta knjiga v vas odprla predolgo zaklenjene duri, ki vodijo k znanju, ljubezni in svetlobi.
293
UVOD
294
UVOD
Opombe
Opombe v besedilu so kazalniki na vire in obirneje lanke. Najdete jih tudi na spletni strani www.prisluhni.si (in si tako prihranite zamudno prepisovanje) 10 http://www.radiopoljubac.net/ index.php?option=com_content&view=article&id=462&Itemid=154 11 http://www.pozitivke.net/article.php/20080326172758908#comments 12 http://alternativnahistorija.com/ 13 http://www.ivanmohoric.net/novice.html#Velikani 14 http://www.misteriji.net/Skrivna-zdruzenja/Druga-svetovna-vojna-3.html 15 http://www.misteriji.net/Zadnji-clanki/Odvratna-resnica-PRR-metoda-Rimokatoliskacerkev-in-centralno-bancn-2.html 16 http://www.prisluhni.si/content/view/145/228/ 17 http://www.misteriji.net/Skrivna-zdruzenja/Atentat-na-Kennedyja-in-dogodki-poRoswellu.html 18 http://www.enkispeaks.com/Essays/ 8AnuDefeatsAlaluBanishesHim&Anzu2Mars_2.html 19 http://www.misteriji.net/Skrivna-zdruzenja/Bio-psiholosko-vojskovanje-4.html 1A http://www.zbudise.net/blog/2007/10/skrivnosti-denarnega-sistema/ 1B http://www.ivonazivkovic.net/RAJF%20KANCER.htm 1C http://www.emfsafe.com/rife/ 1D http://www.pozitivke.net/article.php/20080427115712413 1E http://www.prisluhni.si/video.google.com/videoplay?docid=-6517776133137328105 1F http://www.misteriji.net/Skrivna-zdruzenja/Predgovor-in-uvod-6.html
21 22
http://www.prisluhni.si/na-seledi-sebi/zavest-je-kljuc.html http://www.zavest.net/zavest_je_vse.htm 23 http://ezinearticles.com/?Multiple-Personality-Disorder-and-the-Power-of-the-Mind-toHeal&id=2490925 24 http://www.nytimes.com/1988/06/28/science/probing-the-enigma-of-multiplepersonality.html 25 http://www.prisluhni.si/na-sledi-modrosti/v-labirintu-casa.html 26 http://www.peterrussell.com/index2.php 27 http://www.prisluhni.si/na-sledi-modrosti/zavest-in-stvarnost-8.html

30 31
http://en.wikipedia.org/wiki/Ervin_L%C3%A1szl%C3%B3 http://www.prisluhni.si/na-sledi-modrosti/biseri-zahodne-filozofije-2.html 32 http://sl.wikipedia.org/wiki/Aristotel 33 http://www2.arnes.si/%7Emursic3/Plotin_gradivo.htm
295
OPOMBE
34 35
http://en.wikipedia.org/wiki/Immanuel_Kant http://plato.stanford.edu/entries/hegel/ 36 http://en.wikipedia.org/wiki/Arthur_Schopenhauer 37 http://sl.wikipedia.org/wiki/Karl_Marx 38 http://en.wikipedia.org/wiki/Friedrich_Nietzsche 39 http://en.wikipedia.org/wiki/Jean-Paul_Sartre 3A http://en.wikipedia.org/wiki/Karl_Popper 3B http://www.toltec-nagual.com/nagual.htm 3C http://www.internationalreporter.com/News-973/universe-not-expanding-galaxiesmoving-to-other-circuits.html

40
http://www.healthtruthrevealed.com/full-page.php?page=article&&id=11421316206 http://sl.wikipedia.org/wiki/Louis_Pasteur 42 http://www.healthtruthrevealed.com/full-page.php?page=article&&id=11421316206 43 http://www.ivonazivkovic.net/KAKO-NASTAJU-BOLESTI-PRVI-DEO.html 44 http://www.whale.to/vaccines/tilden.html 45 http://www.ivonazivkovic.net/RAJF%20KANCER.htm 46 http://www.oxblog.com/article/14/dr-edward-jennerthe-inventor-of-vaccinationsand-vaccines.html 47 http://www.ivonazivkovic.net/istina%20o%20vakcinama.htm 48 http://naturalnews.com/026503_pandemic_swine_flu_bioterrorism.html 49 http://www.svood.org/Uspobude.html 4A http://www.ivonazivkovic.net/B17.htm 4B http://www.prisluhni.si/content/view/118/213/ 4C http://www.prisluhni.si/content/view/207/228/ 4D http://www.pozitivke.net/article.php/Prasicja-Gripa-Pandemija
41 51 52
http://alternativnahistorija.com/ http://www.pozitivke.net/article.php/20080427174103153 53 http://www.val.hr/php/ 54 http://alternativnahistorija.com/ 55 http://www.prisluhni.si/na-sledi-modrosti/zgodovina-skozi-nova-ocala.html 56 http://www.prisluhni.si/alternativne-razlage/kaj-pa-nezemljani.html 57 http://www.sitchiniswrong.com/sitchiniswrongcontentpage.htm

61
http://www.prisluhni.si/na-sledi-modrosti/zgodba-o-sumerih.html http://www.misteriji.net/MyBlog/Ali-se-Nibiru-res-priblizuje.html 63 http://www.prisluhni.si/content/view/230/247/ 64 http://www.misteriji.net/Skrivna-zdruzenja/Predgovor-in-uvod.html 65 http://www.prisluhni.si/na-sledi-modrosti/zgodovina-skozi-nova-ocala-3.html 66 http://www.prisluhni.si/content/view/185/228/ 67 http://www.misteriji.net/Skrivna-zdruzenja/Predgovor-in-uvod.html

62 70
http://www.prisluhni.si/content/view/234/228/ http://www.prisluhni.si/content/view/144/228/ 72 http://www.misteriji.net/zadnje-novice/henry-kissinger-obamina-naloga-je-pomagatiustvariti-nwo.html 73 http://www.prisluhni.si/content/view/230/247/1/3/ 74 http://www.prisluhni.si/content/view/230/247/1/2/ 75 http://www.prisluhni.si/content/view/145/228/

71
296
LITERATURA IN VIRI OPOMBE

76
http://www.pozitivke.net/article.php/Zanimiva-Knjiga-Boljsevisticna-Revolucij http://www.misteriji.net/Skrivna-zdruzenja/Druga-svetovna-vojna.html 78 http://www.beyondweird.com/ufos/ Bruce_Walton_The_Underground_Nazi_Invasion_17.html 79 http://www.misteriji.net/skrivna-zdruzenja/zdruzenje-vril/3.html 7A http://www.misteriji.net/skrivna-zdruzenja/mednarodne-organizacije.html 7B http://www.zbudise.net/blog/2007/12/evropska-unija-hitlerjeve-sanje/ 7C http://www.eutruth.org.uk/euconst.htm 7D http://www.mladina.si/dnevnik/15-05-2009-nismo_teoretiki_zarote/ 7E http://www.rtvslo.si/svet/teroriste-lovijo-a-z-njimi-tudi-sodelujejo/209013
77 81 82
http://www.zbudise.net/blog/2007/10/skrivnosti-denarnega-sistema/ http://www.the7thfire.com/Politics%20and%20History/Illegal-Money-System.html 83 http://www.prisluhni.si/politika/svetovne-finance-pod-lupo-fed.html 84 http://www.prisluhni.si/alternativne-razlage/legenda-o-titaniku.html 85 http://www.the7thfire.com/Politics%20and%20History/Illegal-Money-System.html

90
http://www.prisluhni.si/content/view/201/239/ http://www.prisluhni.si/najvaznejsi-je-clovek/pravi-obraz-bolezni-5-3.html 92 http://www.prisluhni.si/na-sledi-modrosti/zavest-in-stvarnost-7.html 93 http://www.prisluhni.si/content/view/166/226/ 94 http://www.prisluhni.si/premagati-strah/mit-o-smrti-8.html 95 http://www.prisluhni.si/na-sledi-modrosti/v-labirintu-casa.html

91
Literatura in viri
1. Eckhart Tolle: iveti v sedanjem trenutku, Gane, Ljubljana, 2005 2. Eknath Easwaran: Vzemite si as, DZS, Ljubljana, 2000 3. Neale Donald Walsch: Kaj hoe Bog?, Gnostica, Ljubljana, 2005 4. Neale Donald Walsch: Pogovori z Bogom (trije deli), Gnosis, Ljubljana, 2000 5. Neale Donald Walsch: Druenje z Bogom, Gnostica, Ljubljana, 2001 6. Martin Kojc: Ubenik ivljenja, Domus, Ljubljana, 2002 7. Zoran eleznikar: Planet strahu, samozaloba, Ljubljana, 2000 8. Rok Kralj: K ekonomiji delitve, samozaloba, Ljubljana, 2003 9. Rok Kralj: Svet za vse, samozaloba, Ljubljana, 2005 10. Don Miguel Ruiz: Mojstrstvo ljubezni, Gnostica, Ljubljana, 2002 11. James Van Praagh: Pogovori z nebesi, epna knjiga, 2004 12. James Van Praagh: Pot do nebes, epna knjiga, 2004 13. Dalajlama, Howard Cuttler: Umetnost sree, Uila, 1999 14. Louise L. Hay: Telo je tvoje, Quatro Gnosis, Ljubljana,1996 15. Paul Solomon: Meta lovek, Iskanja, Ljubbljana, 1992 16. Shakti Gawain: iveti v svetlobi, Gnosis1, Ljubljana, 1996
297
LITERATURA VIRI LITERATURA IN IN VIRI
17. Jiddu Krinamurti: Problemi ivljenja, Mladinska knjiga, 1994 18. Jiddu Krinamurti: ivljenje pred nami, Miha Jensterle, 1993 19. Jiddu Krinamurti: Svoboda je onkraj znanega, Miha Jensterle, Ljubljana, 1993 20. David Hammerman, Lisa Lenard: Telebanov vodnik po reinkarnaciji, Gnostica, Ljubljana, 2003 21. Andrej Grabar: lovek, Mohorjeva druba, Ljubljana,1989 22. Peter Russel: Knjiga o moganih, Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana, 1987 23. Andrew Lockie: Homeopatija, Uila, 2004 24. Marjan Ogorevc: Samozdravljenje s karmino diagnostiko, samozaloba, 2005 25. Marjan Ogorevc: Integralna Biorgonomija, Utrip, Breice, 2004 26. Marjan Ogorevc: Karmina diagnostika, samozaloba, Breice, 2003 27. Charles Berner Jogevar Muni: Um in ienje uma, R. Krinik, Kranj, 1992 28. Meher Baba: Bog govori, Duan Doblanovi,Ljubljana, 1990 29. Bhau Kalchuri: The Nothing and the Everything 30. Duan Doblanovi Jimmy: Prepovedano ivljenje, Gnosis Quatro, Ljubljana, 1996 31. Tej Baba: Ognjena pot, Gnosis, Ljubljana,1993 32. dr. John Gray: Moki so drugani, enske tudi, Gnosis, Ljubljana, 1992 33. dr. John Gray: Kar uti, lahko zdravi, Gnosis, Ljubljana, 1993 34. Harry palmer: iveti po svoji volji, Duan Doblanovi in Quatro, Ljubljana, 1994 35. Rudolf Steiner: Kako dosei spoznanja vijih svetov, Gnosis, Ljubljana, 2000 36. Huston Smith: Svetovne religije, Zaloba Obzorja Maribor, maribor, 1996 37. Levi: Blagovest lovetvu za vodnarjevo dobo, dr. M.Mihaela Klun, 1988 38. Avro Manhattan: Vatikan in dvajseto stoletje, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1961 39. Kurt Frischler: Sijaj in sence kriarskih vojn, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1976 40. Toma Mastnak: Kristjanstvo in muslimani, Zbirka FORUM 1, Ljubljana, 1996 41. Holger Kersten& Elmar R. Gruber: Zarota proti Jezusu, Quatro Gnosis, Ljubljana, 1997 42. Michael Baigent: Mesijanska zapuina, Quatro, Ljubljana, 2002 43. Michael Baigent, Richard Leigh: Zgodba o kumranskih zvitkih, Quatro, Ljubljana, 2002 44. F. Batmanghelidj: Telo klie po vodi, Ara, Ljubljana, 1996 45. Chogjam Trungpa: Prebijanje skozi duhovni materializem, Gnostica, Ljubljana, 2001 46. Mantak Chia: Tao ljubezni, Gnosis - Quatro, Ljubljana, 1996 47. Holger Kersten: Isus je ivio u Indiji, Jovan Timotijevi, P. Lekovia 83 48. Virginija Essen: Tajne istine, Esotheria, Beograd, 1990 49. Sogyal Rinpoche: Tibetanska knjiga ivljenja in umiranja, Quatro- Gnosis, 1998 50. Jerome Pietri: Reinkarnacija i nadivljavanje due, Biblioteka Astra, Beograd, 1987 51. Rudolf Steiner: Knowledge of the higher worlds: How it is Achieved? R. Steiner Press, 1969 52. Helena Petrovna Blavatsky: Glas tiine, Teozofsko drutvo v Ljubljani, Ljubljana, 1990 53. Bryan Magee: Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 54. Vladimir Megre: Energija ivljenja, (zbirka Anastazija), Kalki, Ljubljana, 2006 55. Duan Rutar: Etika Noama Chomskega in duh renesanse, Premiera, UMco, Ljubljana, 2005 56. Noam Chomsky: Prevlada ali preivetje, Sanje, Ljubljana, 2005/2006 57. Chalko J. Tomas: Freedom of Choice, Scientific Eng. Research, Melbourne, 2000 (*) 58. Vladimir Aleksejevi Istarhov: Udarac ruskih bogova, Moskva, 2000 (*) 59. Semir Osmanagi: Alternativna povjest, Bemust, Sarajevo 2004 (*) 60. Dezmahin: iveti od svetlosti, Pi-press, Pirot 2003 (*)
298
LITERATUTA IN VIRI
61. Robert Peterson: Out of body experiences, (*) 62. Michael Desmarquet: Thiaooubska prerokba, Stella, marjeke Toplice, 2002 63. Karl Shaw: Kraljevske norije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006 64. Michael Duff Newton: Usoda du, ARA, Ljubljana, 2002 65. Barek Bono: Resnice ivljenja, Igea, Nazarje, 1996 66. Lynne McTaggart: Polje, , Ljubljana, 2006 67. Neale Donald Walsch: Domov, k Bogu, Gnostica, Ljubljana, 2006 68. Stephen W. Hawking: Kraja zgodovina asa, Uila International, Ljubljana, 2007 69. Echart Tolle: Mo sadanjeg trenutka, arobna knjiga, Beograd, 2004 70. Francis Fukuyama: Konec lovetva, Uila International, 2003 71. Doreen Virtue: Pogovori z angeli, Iskanja, Ljubljana, 2003 72. Doreen Virtue: Nadangeli in vnebovzetni mojstri, Zaloba Govinda, Ljubljana, 2005 73. Barbara Marciniak: Bringers of the Dawn, Bear & Company, Sante Fe, 1992, (*) 74. Iztok Ostan: Ko zdravila odpovedo, Aura, Ljubljana, 2001 75. David Icke: Najveja tajna, TELEdisk, Zagreb, 2007 76. Eckhart Tolle: A New Earth, A Plume book, (Penguin), 2005 77. Barbara Ann Brennan: Mo zdravilnih rok, Quatro, Ljubljana, 1987 78. Center za duhovno kulturo: Ezoterika mikrokozmosa I, II, Ljubljana, 1998 79. Stephen Turoff: Sedem korakov do venosti, samozaloba B. Vukelj, Bled, 2005 80. Zecharia Sitchin: Dvanaesti planet, Biblioteka Svjetlost, Teledisk 2002, Zagreb, (*) 81. Zecharia Sitchin: Revizija postanka, (*) 82. Rael: Resnina podoba Boga (Knjiga, ki govori resnico), Raeljansko drutvo Slovenije, Koper 83. Jiddu Krishnamurti: Osvoboditev od znanega, Didakta, Radovljica, 2008 84. Vili Ravnjak: Kdo sem jaz?, Gnostica, Ljubljana, 2005 85. Vili Ravnjak: Spoznavanje vijega jaza, Gnostica, Ljubljana, 2005 86. Carlos Castaneda: Bitka za neznano, DZS, Ljubljana, 1986 87. Eckhart Tolle: Sporoilo tiine, Gane, Kranj, 2005 88. Noam Chomsky: Profit pred ljudmi, Sanje-tigr, Ljubljana, 2006 89. Drunvalo Melchizedek: The Ancient Secret of the Flower of Life , Vol 1 and 2, elektronska izdaja 90. Theodore A. Barody: Alkalizirajte ali umrite, Sitis, Maribor, 2006 91. Moustafa Gadalla: Historical deception, Bastet publishing, Cairo, 1996 92. David Icke: The David Icke Guide to Global Conspiracy, David Icke Books, Isle ow Wight, 2007 93. Ted Andrews: Kako zdravimo z zvokom, ARA, Ljubljana, 2004 94. Ivan Bortner: Indijske religije, Zaloba Karantanija, Ljubljana, 2006 95. Andrej Grabar: Duh resnice, Zaloba G, Ljubljana, 2001 96. Martin Brofman: Ozdravite lahko karkoli, ARA, Ljubljana, 2007 97. Erich Fromm: Umetnost ivljenja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003 98. Dorin Virtue: Boginje in angeli, Star Elysium, Ljubljana, 2006 99. Stephan v. Stepski-Doliwa: Sai Baba govori o odnosih, Stella, marjeke Toplice, 2000 100. Martin Kojc: Razsvetljeni lovek, zaloba Valenovak, Ljubljana, 2007 * dosegljivo na spletu
299
DRUGO POGLAVJE
Zoran eleznikar LOVEK JE VE Zbirka lovek za tretje tisoletje * Oblikovanje naslovnice ART IMPULZ Maja Cerjak s. p. * Prelom Kazimir Rapoa * Lektura Jasmina Kodri * Izdano v samozalobi * Tisk Cicero Begunje d. o. o. 2009
Elektronska verzija in informacije na www.prisluhni.si Vse pravice pridrane avtorju
300

Človek Je Več - N

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Človek Je Več - N

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PRVO POGLAVJE

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

Zbirka LOVEK ZA TRETJE TISOLETJE

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

Kako brati to knjigo?

Preden zakopljemo miselne lopate

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

Kakovost ivljenja je stvar odloitve

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

Na videz nesmiselna vpraanja

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

Iz esa raste miselno drevo?

Ali ste vedeli

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

Katera piramida je najveja?

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

Pravi izvor egipanskih faraonov

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

Rockfeller podpiral Hitlerja

Gestapo ivi naprej

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

Vrednost dolarja v zlatu

Verodostojnost Svetovne zdravstvene organizacije

Lana zgodba o enajstem septembru

Prikrito znanje, ki bi prestrojilo svet

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

Seznam slikovnega gradiva

PREBOJ NESLUTENIH RAZSENOSTI

PREVERIMO TEMELJE MISELNE ZGRADBE

PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE

PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE

Zavest v snovi ali snov v zavesti?

PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE

PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE

PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE

PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE

Pojav vekratnih osebnosti

PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE

PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE

PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE

PREVERIMO TEMELJNE MISELNE ZGRADBE

STVARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI

ST VARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI

Filozofi o naravi stvarnosti

ST VARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI

ST VARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI

ST VARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI

Absolut in izraeni svet

ST VARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI

ST VARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI

Materialni in duhovni svet

ST VARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI

Svet gradijo podobe v zavesti

ST VARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI

ST VARNOST NI TAKNA, KAKRNA SE ZDI