Kočevski UTRIP Maj 2012

koevski brezplani lokalni mesenik I maj 2012 I potnina plaana pri poti 1330 koevje
koevski
Le kam je izginila vrednost delavevega ulja, primerjana z marljivostjo ebel delavk? V nepredstavljive dobike tistih, ki bogatijo na raun delavskih muk in rtev!
Aktualno kultura vrtnarjenje astro modri planet pisma bralcev vpraanja in vse, kar morate izvedeti ...
AKCIJA V JUNIJU -10% na antistres masao (50min.)
Nudimo: PLESKARSKE STORITVE MONTAO MAVNIH PLO Zakaj izbrati MATPLESK? Ker nas odlikuje: kakovost, hitra izvedba, ugodne cene in prijaznost.
agar trgovina
uinkovita reitev za vse z boleinami v hrbtenici in kriu. Pri nakupu kozmodiska darilo - VZGLAVNIK MEMOSAN
trgovina Z ortoPEDSKiMi in MEDiCinSKiMi PriPoMoKi agar D.o.o., LivoLD 27a, 1330 KoEvJE, tEL/FaX 01 895 45 34, gSM 041 746 312, DELovni aS: DELovniKi oD 900 Do 1630 in SoBota oD 900 Do 1130
Izdelava toplotni izolacijskih fasad obnova in sanacija fasad, napuev in notranjih prostorov pleskarska dela izdelava predelnih sten in mansardnih stanovanj (Knauf, Rigips)
BELMAN d. o. o., Gorenje
Gorenje 62, Stara Cerkev, tel.: 8953 953, gsm: 041 (051) / 652 882 www.belman.net, email: info@belman.net
koevski
Izdaja
NOVI uTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOEVJE
Cesta v Se
Si lahko predstavljate, da je nek kraj preprosto doloen za izbris? Da se ga namerno zane zapuati, da se ne skrbi za njegov blagor, se ne poskrbi za ureditev osnovnih ivljenjskih razmer kraja, za njegovo infrastrukturo, da se ga preprosto zanemari, odpove in izbrie iz karte?
Si ne morete? Ah, dajte no! Saj nam ni treba gledati kaknih amerikih filmov, v katerih vojska izvaja poskuse in tega ne prizna, tisti kraji pa tudi obstajajo ne Dovolj je, e se odpravimo po Koevski, kjer e najdemo ruevine neko naseljenih hi, kjer najdemo kakne ostanke kuria, shrambe ali kleti, stare sadovnjake, in se vpraamo, kaj se je zgodilo, da se v te, od praznine zevajoe vasi, ve ni naselila nobena loveka dua. A zgodba, o kateri zdaj piem, je 'novejega' datuma. Tedaj naj bi bilo vsaj deset krajev koevske obine potihem odpisanih, saj tam ni bilo predvidenega nikakrnega razvoja. Med njimi tudi Polom ter posledino Se, o katerega aktualni tematiki tee beseda v tehle vrsticah. Tone Fabjan, avtohtoni, tamkaj rojeni vaan sicer ga poznam s popolnoma drugega 'naslova' bi rekla, da je aktivist te pokrajine, ki je tako v Polomu kot Seu videl potenciale narave in njenega soitja s posameznikom, z globalno vrednostjo za okolje, tamkajnje prebivalce ter sploh za loveka. Tako je e leta in leta nazaj dal pobudo in prav tako zagotovil, da je v Se prila elektrika. Prevzel je vso odgovornost in izvedbo del, da se je tudi do Poloma in Sea potegnilo telefonsko napeljavo, prevzel vso odgovornost in pobudo, da se je do tjakaj, kljub nasprotovanju takratne oblasti, naredila cesta, ki vodi do vir, od tam pa seveda, po veliko skrajani razdalji kot doslej, naprej v 'svet'- proti Ljubljani in k osnovnim gospodarskim monostim za razvoj kraja ...
Naj fotografija meseca
za uvod
Vpisani v razvid medijev pod tevilko

1398
Uredila
BARBARA PRELESNIK KOJEK
Oglasno trenje
BARBARA PRELESNIK KOJEK
Oblikovanje in tehnina ureditev

JANA LESAR
Urejanje besedil
TANJA TuRK
Spotovani bralci naega lokalnega mesenika, v urednitvu smo se odloili uvesti novo rubriko NAJ FOTOGRAFIJA. Ker vemo, da je v naem lokalnem okolju veliko takih, ki radi pritisnete na sproilec fotoaparata in tako lovite trenutke, je tu prilonost za vse vas. Vsak mesec bomo na na email: noviutrip@ novi-utrip.eu ali na naslov: Novi utrip d.o.o, Omerzova 29, 1330 Koevje; sprejemali tematske fotografije, med katerimi bo komisija izbrala zmagovalno. Ta bo nato objavljena v naem meseniku. Tako da Sedaj je nastopil as, as za igro sproilcev in as za prvo tematsko fotografijo. Odloili smo se, da bo prva tema namenjena naim domaim ljubljenkom, naj so ti hini ali zunanji, pomembno je, da imamo jih radi, da zanje lepo skrbimo, da z njimi prosti as lepo preivimo. Poimenujte fotografijo, kratko napiite nekaj o vaem ljubljenku in vse skupaj poljite do 10. junija na enega izmed zgoraj omenjenih naslovov. Z lepimi pozdravi in pozitivnimi priakovanji, da bo naa nova rubrika dosegla svoj namen.
ROMANA NOVAK STEfAAN VAN DEN ABBEELE IRENA NIMAC MARI BOJAN MARIN SONJA IBEJ MARuA PRELESNIK NADJA ZOBEC ANJA uEK ANJA JANE KATARINA uRKA JAKOVAC ROBERT KOSTADINOSKI RuDOLf BALOH BARBARA ADLEI fRANCI KONCILIJA MIHAEL PETROVI SERGEJ AMBROI
Soustvarjalci utripa
cesta
Foto naslovnice
ROMANA NOVAK
Tisk
PARTNER GRAf, D. O. O., GROSuPLJE
Naklada
KOEVSKI uTRIP 6.100 IZVODOV RIBNIKO SODRAKI uTRIP 3.300 IZVODOV
oddaja oglasov in prispevkov

DO 7. JuNIJA 2012 V PRIMERu OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRuGIH TISKOVINAH SI PRIDRuJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.
Krajani Poloma, Sea in vir so imeli v interesu, kar je bilo predvideno e za asa stare Jugoslavije, pred drugo svetovno vojno, a do uresniitve nartov ni prilo nikoli narediti namre cesto in tako za 20 kilometrov skrajati razdaljo do Ljubljane. Glede na to, da so prebivalci vedeli, kako pomembna je ta relacija, so skupaj poprijeli za delo in dve leti vse vikende delali udarniko ter nekaj celo z lastnimi sredstvi. Kljub raznoraznemu 'nagajanju' oblasti so v svoji elji po obstoju, razvoju in z iskrenim razmiljanjem cesto zgradili ter jo celo sami vzdrevali, saj je zaradi vplivov visoke politike pod svoje 'pokroviteljstvo' ni elela prevzeti nobena obina. Vendar se je promet zael odvijati, cesta je potrebovala resno vzdrevanje, ljudje so zaeli pritiskati na obinske in komunalne instance, dokler jim vsake toliko le niso namenili kaken tovornjak peska.
Primer:
danes
Za morebiten obisk tiskarskega krata se vam opraviujemo. Za oglaevanje v naem asopisu pokliite Ali piite na e-mail Ali na naslov
Makadamska cesta, ki so jo prebivalci Poloma, Sea in vir zgradili, je iz dneva v dan bolj prometna, vse bolj pokodovana in vonji z avtomobili neprimerna, saj se po njej na delo ne vozi le mnogo krajanov. Cesto obenem vsakodnevno koristijo tovornjaki, ki prevaajo tone in tone lesa, poleg tega pa se iz ljubljanske smeri zaradi vse veje prepoznavnosti ekoloke kmetije Fabjan in podjetja, v prihodnosti celo intituta Endovital, v Se zaenjajo 'zgrinjati' mnoice posameznikov in vodenih skupin. Na regionalno cesto, ki vodi od Male Gore preko Poloma in do konca Sea, so pred leti poloili asfalt, a tirje kilometri ceste, zgrajeni navkljub neodobravanju v preteklosti, so do danes, kljub pronjam krajanov obeh obin cesta sodi tako v koevsko kot obino uemberk do danes ostali neasfaltirani. Ker ne z ene ne z druge strani, etudi so bile obljube izreene, ni bilo nobenega odziva, je k stvari pristopila e Darja Koak, ki postaja domainka kot partnerica Toneta Fabjana ter kot poslovna sekretarka dela tudi v Endovitalu. Sestavila je predlog peticije, ki je bil pri prebivalcih sprejet z velikim odobravanjem in so jo brez izjeme podpisali prav vsi. Peticijo so namenili upanoma obeh obin - Koevju in uemberku ...
nadaljevanja lanka na naslednji strani, t. 4
BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986
Luna, rada se nastavljam sproilcu fotoaParata
noviutrip@novi-utrip.eu
NOVI uTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOEVJE
Vabimo k sodelovanju vse, ki elite soustvarjati na mesenik.
Veliko svojega asa preivim v domaem sadovnjaku, kjer mi drubo dela psika Tala, s katero se zelo dobro razumeva, skupaj pa kdaj tudi kaj upiiva. Kot vsak kua tudi jaz rada jem, se rada crkljam in hodim na sprehode. V toplih mesecih rada poleavam v senci, v hladnejih dneh pa uivam, ko sonce greje moj kouek.
pripravila: Barbara Adlei
maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI uTRIP
... nadaljevanje lanka iz prejnje strani, t. 3!
3. izredna seja os
24. 4. je upan za naslednji dan sklical 3. izredno sejo OS z eno samo toko, ki se je glasila: Odlaganje komunalnih odpadkov iz drugih obin na deponijo v Mozelj. Kot izhodie za razpravo je bil priloen dopis Marka Kljuna, direktorja Komunale. V njem je g. Kljun razloil trenutno situacijo pri odlaganju smeti v dravi, ko doloena obmoja ostajajo brez odlagali, obini Koevje in Kostel pa bosta na deponijo pri Mozlju lahko odlagali do leta 2015. Prostih kapacitet naj bi bilo ve, kot jih potrebujeta ti obini, zato bi lahko ostanek proti plailu zapolnili s smetmi iz drugih obin. Seje se je udeleilo 20 svetnikov, ki so po treh urah razprave z 11 : 7 zavrnili prekinitev seje, takoj nato pa z enakim tevilom glasov za sprejeli predlog Vinka Zajca (DESUS), ki nalaga upanu in direktorju Komunale, da zaneta s trenjem 80% prostih kapacitet, na majski seji OS pa morata podati analizo stanja, na podlagi katere se bo Svet odloal naprej. B. M. Izredna seja je bila sklicana tako-reko od danes na jutri (po mnenju nekaterih tudi zaradi tega, da bi bila udeleba manja) in se je nisem udeleil. Tokrat ni bilo prenosa seje na TV Koevje, menda zaradi asa (in denarja?). koda, ravno ob tej vroi temi bi bilo zanimivo sliati, kaj je kdo povedal o njej. Mi je pa ga. Malnar na mojo pronjo aurno posredovala vse potrebne podatke o seji. B. M. Kako absurdno se slii monost, da bi v nao obino, ki se ponaa (predvsem) z neonesnaenostjo, vozili smeti od drugod! Toda glej, smeti so blago postale! Prinaajo zasluek, in celo dobiek, ki je v teh asih eno glavnih gibal. Sicer pa - smeti v Mozlju e imamo. Smetie se bo zaprlo leta 2015, ko ga bo treba dolgorono urediti, za kar naj bi potrebovali najmanj 3 milijone Eur. Zato bo kdorkoli teko zavrnil monost, da se stroki zapiranja smetia pokrijejo z dodatnimi smetmi. Tudi meni se princip naeloma zdi smiseln, e le iztreni denar ne bo uhajal drugam. Upam tudi, da se bodo za smeti lahko dogovorili z blinjimi obinami, kot je Ribnica, saj je to za dravno gospodarstvo najceneje, e zaradi porabljenega goriva. Toda v sedanjih asih se zasleduje neke povsem druge cilje. In kdo ve, od kako dale bodo prile najbolj donosne smeti.
Toneta Fabjana kot predavatelja poznam preko Ljudske univerze Koevje, z njegovo dejavnostjo sem se obiskovalka predavanj, organiziranih e v Seu, poblie seznanila prav na njegovi domaiji, in eprav me vsak drugi etrtek tja vodi cesta s koevske smeri, sem s svojim podpisom peticijo podprla. Z razlogom za razvoj, dobro in ivljenje, nam blinjega 'domaega' kraja! Romana Novak
B. M.
znani ponudniki in cene

Na razpis za gradnjo prizidka DSO, katerega zakljuek je bil na pronjo gradbenikov prestavljen na 9. 5. 2012, so prispele ponudbe tirih podjetij v estih razliicah.
Ponudnik CGP D.D., LJuBLJANSKA CESTA 36, NOVO MESTO Komont d.o.o., Melikova 34, Ljubljana Strabag Gradbene storitve d.o.o., Letalika c. 33, Ljubljana Obnova Koevje d.o.o., Trg Sv. Jerneja 4, Koevje MONTANI OBJEKT V Zidan objekt v 3.059.225,97 2.660.837,96 3.084.696,80 / 3.434.511,86 / 2.439.880,67 3.083.097,82
VAm IzpOlNJeVANJe ObRAzceV
dela teave?
elite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako? Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma, vloge, pronje, dopise po vaih eljah. Ne BOdIte ve BReMe SvOJIH OtROK, vNUKOv, sosedov in prijateljev. Oglasite se v naih poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj poskrbeli za brezskrbno korespondenco.
Tel. 01 8950 205, 041 505 965, Gradel d.n.o., Roka c. 9, Koevje
ponuDBe so e v FaZi preGleDovanja in ocenjevanja.
B.M.
KOEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012
OdprtO pismO ..
Ravnanje obinske uprave z naim denarjem se mora nadzirati!

Informacijska pooblaenka Nataa Pirc Musar o aplikaciji SUPERVIZOR: Eno od osnovnih nael funkcioniranja zdrave drube, ko mora zagotovo biti prvi zgled drava sama, je potenost. Potenosti kot naela pa ni mogoe preverjati brez informacij. V demokratinih drubah mora zato biti javnosti dana monost, da si sama ustvari mnenje o ravnanju javnih organov, njenih uslubencev in nosilcev javnih funkcij. Supervizor je odlino orodje za ta namen. S tem odstavkom je tudi jasno povedano, s kaknim namenom so bile objavljene tevilke s Supervizorja. Podatke sem zbral samo zato, da obani vidimo, kako se porablja na, javni denar. Namesto da bi me Radio Univox v mojem prizadevanju javno pohvalil, me neprestano ali in zasmehuje, eprav v bistvu raziskujem delovanje Obinske uprave in izredno tesne povezave upana in lastnikov Radia Univox, ne pa poslovanja Radia Univox. Tu pa pride do izraza, v igavem interesu dela Radio Univox, v interesu nas obanov ali v interesu lastnikov Radia ter Obinske uprave, ob tem da se Radio, kot smo videli, obilno napaja z naim denarjem. Z razkrivanjem podatkov elim opozoriti na problem financiranja iz proraunskih sredstev doloenih, upanu oitno zelo naklonjenih posameznikov oziroma njihovih podjetij.
Mag.Marko Vizjak, obinski svetnik SDS
dan upora proti okupatorju

Proslav ne maram. Dovolj sem jih imel v oli in e ve pozneje v slubi pri asopisu. Zadnji pa sem prvi v ivljenju pomislil, da bi el na proslavo - potem, ko se je udelebi na prireditvah ob dnevu OF odrekla celotna vlada. 27. april je po mojem za Slovence zelo pomemben dan. e si ogledate na zemljevidu, kakna je bila takrat Slovenija (ki se niti ni tako imenovala), boste videli, da je brez morja in manja skoraj za tretjino. Kakna bi bila danes, e ne bi bilo partizanov? e bi nekdanjo Jugoslavijo osvobodili zahodni zavezniki, bi zanesljivo ponovno vzpostavili nekdanjo kraljevino. Italija (ki od leta 1943 ni bila ve sovranik zaveznikov) bi seveda obdrala ozemlje, pridobljeno z Rapalsko mejo. Toda naa usoda bi bila skoraj zanesljivo e slaba. Veliki trije (Churchill, Roosevelt in Stalin) so
si e v Teheranu in Potsdamu razdelili vplivna obmoja, tako da bi Jugoslavijo najverjetneje zasedli Rusi. V tem primeru bi bilo e manj monosti, da se Italiji odvzame kaken koek ozemlja, mi pa bi povojna leta verjetno preivljali v socializmu, kakrnega so poznali Romuni, Madari, ehi, Poljaki, ... In to, da smo se lahko osamosvojili v sedanjih geografskih mejah, je zasluga slovenskih (in jugoslovanskih) partizanov. Zaradi tega menim, da je omalovaevanje Dneva OF ravno tako negativno, kot bi bilo zanikanje pomena osamosvojitve leta 1991. Pri tem me udi ravnanje koevskega upana (in zgodovinarja) Vladimirja Prebilia, da se ni udeleil kakne prireditve ob tej prilonosti. Razloge pozna le on, verjetno pa bo tudi to dodalo teo govoricam o tem, kdo naj bi v resnici poskrbel za nastanek Moje Koevske. Zemljevid: splet
B. M.
Proslava za dvojni praznik
Obina Koevje je izgubila astnega obana Alojza Hoevarja. Alojzu Hoevarju je bil naziv astnega obana obine Koevje podeljen leta 2009. Obina Koevje mu ga je podelila za dolgoletno uspeno delo na podroju gospodarstva, kulture, drubeno-politinih organizacij ter za njegov prispevek pri obnovi in razvoju Koevja. Pogreb astnega obana je bil v torek, 24. aprila, ob 16. uri na mestnem pokopaliu v Koevju.
Vesna Malnar Vija svetovalka za stike z javnostmi in informiranje
V petek, 4. maja, je na mestni ploadi potekala slovesnost v ast 67. prazniku Krajevne skupnosti Koevje mesto (KS Km). Slovesnost je trajala dobre tri etrt ure in se konala s poloitvijo venca na spomenik Mirku Braiu. Slavnostni govornik je bil upan, dr. Vladimir Prebili. Obina Koevje ima est KS (Km, Ivan Omerza Livold, Stara Cerkev, alka vas, Koevska Reka, Poljanska dolina). Predstavniki le-teh so in sluijo kot posvetovalni organi upanu (zlasti) glede pobud razlinim projektom, vezanih predvsem na urejanje infrastruktur(e). Za letonje leto ima KS Km naslednje ciljne projekte: ureditev dokaj zdelanih lastnih prostorov na TZO 8, ureditev igri ob Braievi oli in ure-
ditev javne razsvetljave in plonika na Ob mahovniki cesti. KS Km kot organizator in Joe Corel kot njen predsednik so na dogodek povabili e vse ive borce, gasilce, vojake in vojne veterane, pevska zbora O Zbora odposlancev in Svoboda ter koevske maoretke. Ostalih svetnikov (razen tistih po slubeni dolnosti) ni bilo. Ni pa bil to edini praznik, ki se je praznoval na ta dan. 4. maj sovpada tudi z osvoboditvijo mesta Koevje, ko so leta 1945 vanj vkorakale enote Cankarjeve in Gubeve brigade. Takrat je bilo zbombardiranih kar 90 % stavb mesta.
Sergej Ambroi
foto: Katarina Jakovac

umrL astni oBan oBine Koevje
aKtualno
Kresovanje v mahovniku
Mladi gasilci PGD Mahovnik so vzeli stvar v svoje roke in pridno postavili visok kres. V Mahovniku je tako na zadnji aprilski dan potekalo e tradicionalno kresovanje, ki se ga je udeleilo veliko Mahovnianov in tudi nekaj drugih, zabave eljnih radovedneev. Poskrbeli so za glasbo, pijao in jedao ter se tako mlaji kot tisti mladi po srcu ob ognju zabavali e pozno v no.
Katarina Urka Jakovac
vpliv kapitalizma in lane demokracije na psihopatologijo

Simon Brean, dr. med., soustanovitelj Gibanja za pravino drubo GPD in skupine lovek pred profitom, je v svoji objavi Vpliv kapitalizma in lane demokracije na psihopatologijo tudi za na mesenik pojasnil:
Zunanje okolje je v stalni interakciji z naim telesom, spreminja/ oblikuje pa tudi nae mogane in s tem nao duevnost; tako tudi drubeno-politini in ekonomski sistem kot bistveni element okolja dokazano vpliva na nae zdravje, tako telesno (npr. nastanek kroninih bolezni, vpliv na stopnjo smrtnosti novorojenkov, ivljenjsko dobo itd.), e posebej pa psihino (pojavnost depresije, anksioznih motenj, odvisnosti, pojav kriminalnega vedenja oz. nasilja v drubi itd.). kodljivi uinki na nae zdravje in mentaliteto pa nastanejo v odvisnosti od sledeih socialnih kategorij/ lastnosti drube, kot so npr. znailne za dandananjo kapitalistino in nedemokratino globalno drubo: neenakost, brezposelnost, visoka stopnja hierarhije, pohlep, izkljuenost, revina, finanna skrb, nepravinost, diskriminacija, marginalizacija, pomanjkanje univerzalne etike, empatije, prekernost, kronini stres/ tempo, premalo kvalitetnega prostega asa, slaba prehrana, slaba kvaliteta delovnega okolja- sunjelastnike dimenzije izkorianja, odtujenost (alienacija) odnosov, pomanjkanje soodloanja/ participacije vseh v drubi na vseh ravneh za lastno ivljenje, s tem manjka soodgovornost in kreativnost, zgublja se samozavest ter nastaja pomanjkanje obutka o (samo)nadzoru lastnega ivljenja- to je za duevno zdravje pomemben obutek, da imamo vajeti ivljenja v svojih rokah oz. biti gospodar svoje usode, brez tega pa nastopi apatija. Nadalje, za dananji svet je znailno e namerno generiranje strahu med ljudi s strani elit, pomanjkanje varnosti, zaupanja, pravih informacij, umetne delitve med ljudmi na sovrane skupine (deli in vladaj), mobing, odtujenost od dela in soloveka, nasproti zaeleni ponotranjeni motivaciji, kreativnosti in sodelovanju, tako v delovnih okoljih kot v odnosih, slabi in manj dostopen olski sistem, slab dostop do znanja, manja ozaveenost, nedostopnost in slabi zdravstveni sistem, onesnaenje okolja, pomanjkanje naravnih virov itd. Prek vsega omenjenega sega vpliv sistema e dodatno na: slabe vzorce vzgoje v druinah, napane vrednostne in motivacijske podlage delovanja ljudi, npr. vzbujanje kodljive potronike mentalitete in tekmovalnosti, sebinosti in zavisti, nasproti zaeleni in blagodejni solidarnosti itd, vse skupaj pa poslabujejo e medijske manipulacije, ko nas zastrupljajo vedno znova z lanimi umetnimi potrebami, v smislu materializma, ki poganja kapitalistino Matrico. Vse omenjeno rui socialne podporne mree ljudem, rui kohezijo in definicijo drube kot skupnosti, uniuje kvaliteto medlovekih odnosov, rui temeljne skupne globoke psiholoke potrebe otrok in odraslih, rui povezanost loveka z zdravim naravnim okoljem, rui skupno dobro. Na kratko in brez pretiravanja, dananji sistem in elite ogroajo preivetje dananjih in bodoih rodov, torej so na kocki ivljenja naih otrok, zato torej, v imenu naih otrok, naega najvejega bogastva, je potrebno odpraviti tovrstni model, ki vodi v propad civilizacije in naega planeta. Alternative pa e obstajajo, le volja vseh nas je potrebna, da jih skupaj in slono uresniimo! To ni ve le vpraanje politike, to je vpraanje oz. dolnost etike in vesti, ki se tie vseh in vsakogar od nas! Tekst: dr. med. Simon Brean
Foto: Rudolf Baloh
Proslava dneva upora proti okupatorju v Ljubljani

Evropska in svetovna zgodovina pomni malo primerov, da bi se tako malotevilen narod, kot je slovenski, odlono uprl tako monemu in brezobzirnemu agresorju, kot sta bili nacistina Nemija in faistina Italija s svojimi podrepniki. Ustanovitev Osvobodilne fronte pomeni neprecenljivo junako dejanje, ki se ga vsi zavedni Slovenci s ponosom spominjamo.
27. april je eden najsvetejih dni antifaistinega odpora. V asu, ko so bile velike imperialistine drave, kot so Anglija, Francija, Belgija, Nizozemska, vojako poraene, so se nai predniki, ki jim je okupatorski vojaki stroj razbil Jugoslavijo, njene narode pa obsodil na suenjstvo in unienje, odloili za upor. S tem dejanjem so si priborili astno mesto na strani pravice in demokracije ter poloili temelje slovenski dravni suverenosti. Ljubljana, ki upravieno nosi naziv 'mesto heroj', je v petek, 27. aprila, na Kongresnem trgu gostila ve kot desettisoglavo mnoico partizanov in simpatizerjev NOB. Proslave so se udeleili in s tem pokazali spotovanje do praznika in junake narodne zgodovine: predsednik Slovenije dr. Danilo Trk, bivi predsednik Milan Kuan, podpredsednica dravnega zbora Renata Brunskole, predsednik dravnega sveta Bla Kavi. Med gosti so bili tudi umetnica Svetlana Makarovi, dr. Ljubo Bavcon, poslanka Maa Kociper in ostali. upan Zoran Jankovi je kot gostitelj v pozdravnem govoru nagovoril navzoe in
napovedal, da bodo, e bo potrebno, za naslednje leto raziril Kongresni trg, da bo lahko na praznik OF prilo e ve udeleencev. Prav tako je poudaril, da je potrebno spotovati tradicijo in praznovati najpomembneje dravne praznike. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze zdruenj borcev za vrednote NOB Slovenije tovari Janez Stanovnik. Njegove besede so ogrele srca prisotnih in vekrat so se sliali vzkliki odobravanja in ploskanje navduene mnoice. Govor je na trenutke postal tudi zgodovinsko predavanje. V slovenskem ljudstvu so se od kmekih uporov nabirale ustvarjalne energije, ki so v teku narodnoosvobodilne borbe z elementarno silo prile na dan Komunisti so spoznali, da brez nacionalne emancipacije ne more biti drubene preureditve. Kranski socialisti in liberalci so pa prav tako spoznali in priznali, da bi bila narodna osvoboditev brez socialne pravinosti prazna Slovenski narod je el ez strahotno trpljenje, veste, trpljenje pa je kot ogenj, uniuje pa tudi oiuje in v teku narodnoosvobodilne borbe smo doiveli, kot bi Cankar dejal, oienje in pomlajenje. Doiveli smo nove vrednote. Komentiral je tudi aktualno stanje v drubi, da je napano jemanje porodnicam, pa druinam in ubogim starkam v hribih, istoasno pa zmanjevati kompanjam davek na dobiek in dajatve premonim. Sila, gronja in prevara nas ne bodo pripeljale iz sedanje zagate. Opozoril je, da zadolen narod ni suveren. Partizanski pevski zbor in policijski orkester sta skupaj z obiskovalci zapela in igrala zanosne partizanske koranice. Praporaki so uprizorili spektakularen mimohod z zastavami in zmagovitimi prapori naega naroda. Vsi nastopajoi so se odpovedali honorarju. Po konanem uradnem delu proslave se je nadaljevalo bratenje med starimi in mladimi. Zavedni Slovenci pojemo partizanske pesmi, in kjer je partizanska pesem, je tudi tovari Tito. Igralec Ivo Godni je s skupino borcev Gorjanske ete prepeval ponarodele partizanske pesmi, pridruili so e Primorci in podpredsednica dravnega zbora Renata Brunskole. To je bil pravi partizanski miting v najlahtnejem pomenu besede. Smrt faizmu svobodo narodu!
Tekst/foto: Rudolf Baloh
drutvo slovenske izseljenske matice Koevje

lani drutva Slovenske izseljenske matice Koevje smo 30. marca imeli redni obni zbor. Drutvo teje 58 lanov. Predsednica drutva, ga. Irena Poje, je podala redno letno poroilo o delu in predviden nart za letonje leto. Obnega zbora se je udeleil glavni tajnik zdruenja SIM, g. Janez Rogelj, ki je poroal o delovanju zdruenja doma in po svetu ter pohvalil delo koevskega drutva. Ob 60. obletnici zdruenja SIM je bil izdan obiren zbornik Rodna gruda, kjer so zbrani vsi podatki o delovanju in dejavnostih
rna toKa
SIM-a. Na voljo je vsem, ki jih zanima ta problematika. Letos bo osrednja prireditev, Sreanje v moji deeli, v Ilirski Bistrici in na Sviaki 7. in 8. julija, kjer bo ob osrednji prireditvi in spremljevalnem programu potekalo tudi mednarodno balinarsko tekmovanje drutev SIM in skupin z vseh koncev sveta. G. Rogelj je tudi nae drutvo povabil k aktivnemu sodelovanju in udelebi na prireditvi. Tudi sicer se letos v koevskem drutvu obeta zanimiv in pester program. Zael se bo s tradicionalnim rekreacijskim piknikom v naravi in nadaljeval z udelebo na Sreanju v moji deeli. V Koevje bomo povabili vsaj eno slovensko drutvo iz zamejstva ali sveta, da se koevskemu obinstvu predstavi s svojo dejavnostjo. Ob zakljuku leta bomo poskrbeli za prijetno prednovoletno sreanje lanov in simpatizerjev naega drutva. Prisotni bomo na obinskih in medkrajevnih prireditvah, predvsem pa na prireditvah nam sorodnih drutev. V 30-letnem delovanju smo veliko naredili za promocijo Koevske. Omogoili smo koncerte in ostale dejavnosti v tujini, v nai organizaciji so se koevske skupine predstavljale na Sreanjih v moji deeli ipd. Vabimo vse obane in drutva, da se nam na naih prireditvah pridruite in da postanete lani naega drutva. Na naslov: Slovenska izseljenska matica, Koevska c. 1, 1330 Koevje.
Albin Bine Kobentar
mizica, pogrni se
V nekem koevskem parku, v katerem je ivljenje dreves bolj zaiteno kot ivljenjski prostor tam iveih obanov, in kjer so tudi psi bolj zaiteni od ljudi .. saj, bog ne daj, da bi lastnika psa opozoril, naj pospravi za psom njegove iztrebke .., je tudi ena takna pravljina mizica, na kateri so se e lanske jeseni otroci prepuali svoji domiljiji in spletali zgodbe svojih nedolnih iger. A drevesa mi ne dajo miru, zato ne preve nedolna opazka: TISTA MAGNOLIJA, PRED NEKDANJO POLICIJSKO POSTAJO V MESTU, KI JE MARSIKATEREGA MLADOSTNIKA IN MARSIKATEREGA OTROKA SPREMLJALA NA POTI ODRAANJA TER GA POSPREMILA V ASTITLJIVO STAROST KOMU JE BILA V NAPOTO TISTA, VSAKO POMLAD POLNO CVETOA MAGNOLIJA, DA SO JI VZELI IVLJENJE TER S TEM KOEVJU ODVZELI E EN DIH KOEVSKE IDENTITETE! V tistem, zgoraj omenjenem parku pa .. je prirezati kronjo dreves zloin nad naravo in parkom Saj konec koncev, e ko so zasadili drevesca danes mogona drevesa je bil koncept vzdrevanja dreves nepopolno zastavljen .. prepuena so bila svojim rastoim ivljenjem. Slaba dva meseca je, kar smo Slovenijo istili v upanju, da jo ohranimo isto. V tem asu pa e toliko pro odvrenih smeti, ki svinjajo okolje in ob vseh parkih v mestu tudi tisti park! Med praznimi cigaretnimi katlicami, cigaretnimi ogorki, vrekami bombonov, pohojenimi ploevinkami piva, odvrenimi praznimi plastenkami, ovitki okoladnih tablic na vsakem drugem, tretjem koraku e oprostite pravilnemu, sicer vulgarnemu slovenskemu izrazu pasji DREK!!! V tem parku, kjer se babice s psi ki mimogrede tudi kakajo na to zelenico kregajo, da je namenjen igri otrok! In ob ivih mejah, ob katere se med igro skrivajo sinki in herkice in vnuki. In celo na drevesnem panju, ki je e v lanskem letu sluil za mizico, pogrni se z dobrotami in cvetjem Danes de pere in sonce ge pasje kolake e skoraj dva meseca! Otrok pa k mizici s svojo igro od nikoder, saj jim zdrava pamet narekuje, da so iztrebki strupeni. Kje je zdaj zdrava pamet srboritih babic, da bi iztrebke pospravile ter jih odnesle v smeti?! Pa ne v BIO zabojnike, saj VENDAR ZDRAVA PAMET NAREKUJE, DA PASJI IZTREBKI NE SODIJO MED BIOLOKO RAZGRADLJIVE ODPADKE!
Romana Novak
sprehodili smo se po poti spominov: stari log pugled iben

28. aprila 2012 je Turistino drutvo Koevje v sodelovanju z Zdruenjem borcev za vrednote NOB Koevje in Krajevno skupnostjo Stara Cerkev po dolgih letih organiziralo pohod po poti spominov: Stari Log Pugled iben. Skupina dobro razpoloenih pohodnikov se je tisto lepo soboto zbrala v Starem Logu. Pot, po kateri so se odpravili, je krona in nezahtevna. Dolga je deset kilometrov, oznaena z markacijami in ima 250 m viinske razlike. Sam pohod traja okoli tri ure in vodi skozi rezervat po Roki pepoti in Poti kurirjev in vezistov NOV. Pohodniki so brez teav prispeli na cilj, v nekdanjo koevarsko vas iben. V njej je od 28. do 30. aprila 1943 potekal zbor aktivistov OF, na katerem so udeleenci zbora potrdili Dolomitsko izjavo. Na vrhu so se izletniki okrepali s toplo malico in osveili s hladno pijao. Na stojnici Turistinega drutva so lahko kupili spominek in si nabrali broure o Koevski. V zavetju otorov, varni pred monim soncem, so zatem prisluhnili pozdravnemu nagovoru predsednice Turistinega drutva Koevje, Darje Dela Felda, in se prepustili kul-
turnemu programu, ki sta ga izvedla MPZ Prijatelji in Ljudske pevke Mavrica +. Z nami je bil tudi nekdanji upan in poslanec v Dravnem zboru, Janko Veber s soprogo. Slavnostni govornik je bil tovari Bogdan Osolnik, lan sveta ZB Slovenije. Nagovoril nas je tudi Janez Stanovnik, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije. S slikovito in hudomuno besedo nam je predstavil dogodke, ki jih je doivljal v tistih vojnih asih. Sledilo je prijetno druenje in povabilo organizatorja, da se prihodnje leto zopet zberemo z eljo, da pohod postane tradicionalen.
Tekst in foto: Irena Nimac Mari
ienje reke abranke

Ob akciji Oistimo Slovenijo oistimo Svet smo se lani Turistino portno kulturnega drutva Koevska Reka poveza-
li s Planinskim drutvom Gerovo in se s skupnimi momi udeleili ienja reke abranke. Nizek vodostaj je pripomogel k lajemu dostopu do bregov. 10 udeleencev z obeh strani meje, Slovenije in Hrvake, pomeni dobro spodbudo za sodelo-
vanje na razlinih podrojih tudi za naprej. Vsi udeleenci pa smo se tudi zamislili nad posegom na abranki to je hidroelektrarna in kaj pomeni zajetje vode z ekolokega vidika za to lepo reico.
Elvis Rajel
estitKa
Tik pred redakcijo majske tevilke UTRIPA smo ugotovili, da 'koevske rne toke' ni ve! Bravo! vsem, ki ste se potrudili in odstranili nevarne odpadke ob regionalni cesti KoevjeDvor, iskreno estitamo! Franci Koncilija
ljuDje in DoGoDKi dan za sPremembe
V soboto, 21. aprila 2012, je na pobudo Slovenske filantropije, ki je krovna organizacija za prostovoljstvo, potekal e tretji Dan za spremembe. Letonje leto je posveeno medgeneracijski solidarnosti in zato so se po 76 krajih po vsej Sloveniji zvrstile razline prostovoljske aktivnosti, katerih namen je povezovanje ljudi razlinih generacij. Veliko pokazateljev kae, da je v tem materialistnem svetu in hitrem nainu ivljenja veliko osamljenih ljudi. Letonja tema je bila zato Premagajmo osamljenost. Osamljenost smo premagovali tudi v Koevju, in sicer s plesom. Turistino drutvo Koevje je s pomojo Plesnega kluba Jasmin organiziralo brezplane plesne delavnice za vse ljubitelje plesa. Delavnice so potekale v dvorani v drugem nadstropju Nama centra. Plesali smo cel dan. Zaeli smo e zjutraj s plesnim vrtcem, nadaljevali pa s hip-hopom za zaetnike. V popoldanskih urah je potekala delavnica za druabne plese, ki sta jih uila profesionalna plesalca Jasmina Arko in Alexey Rubtsov. Organizatorji smo bili zelo zadovoljni z izvedbo projekta in prijetno preseneeni, saj je bil odziv ljudi zelo pozitiven, zato upamo, da se bomo e naprej videvali na podobnih dogodkih.
Arijana Dronjak, Turistino drutvo Koevje
Istega dne ob 13. uri smo Mladi Mladim Koevje in TD Koevje s skupino prostovoljcev obiskali oskrbovance DSO Koevje. Namen druenja je bilo premagovanje osamljenosti in olepanje vsakdana starejim skozi nit medgeneracijskega druenja. Ker sami smatramo, da so stareji ljudje zaklad modrosti in da pretok znanj in izkuenj pomembno vpliva na razvoj mladih, smo izvedli krajo delavnico, s katero smo vsi skupaj spoznavali vrednote, ki so pomembne v naih ivljenjih. Pripravili smo tudi nekaj pesmi, ki so jih pridne prostovoljke recitirale, oskrbovanci doma pa so nas prav lepo presenetili s petjem pesmi, katerim smo z veseljem prisluhnili. Za zakljuek druenja smo igrali tombolo, kjer je bilo ves as napeto, saj smo si vsi sodelujo-
Zbor lanov Drutva upokojencev Koevje

V ponedeljek, 16. aprila, je v prostorih ekovega doma Koevja potekal zbor lanov Drutva upokojencev Koevje. Polna dvorana ekovega doma je dokazala, da ima Drutvo upokojencev Koevje veliko lanov in lanic, ki aktivno delujejo na vseh podrojih njihovega dela. Namen zbora lanov drutva so bile volitve, ki se skladno s statutom drutva izvajajo vsake tiri leta. Tako so se zbora udeleili tevilni gostje, med njimi tudi upan, dr. Vladimir Prebili, podupanja, ga. Lili tefani, predsednik PZDU, Janez Jazbec in ga. Nada Pove, koordinatorica projekta Stareji za stareje. Po uvodnem nagovoru predsednice drutva, ge. Ane Kosten, je sledil ogled filma, ki je nastal ob 60. obletnici drutva, nato pa je nastopil Moki pevski zbor Svoboda. Po uvodnem programu je ga. Ana Kosten pozdravila vse udeleence zbora in podala zakljuno poroilo drutva za obdobje tirih let. Poroilo za isto obdobje je podal tudi predsednik nadzornega odbora. Iz podanih poroil je bilo razvidno aktivno delo, trud, doseki in pozitivno poslovanje drutva. Besede, ki jih je namenil upan, dr. Vladimir Prebili, so veljale kot spodbuda nadaljnjemu delu: Glede na vae poroilo lahko reem le 'kapo dol'. Poudaril je, da je odnos do starejih ogledalo vsake drube ter da je moral upokojenec nekaj narediti, da je priel do tega naziva. Za konec je e dodal: Ne spreminjajte niesar. Taki, kot ste, ste super in e naprej ostanite z nami. Nato so sledile javne volitve. Volitve so, glede na dobre rezultate tiriletnega predhodnega dela, potrdile, da staro vodstvo ostane oz. postane novo vodstvo za e en mandat. Ga. Ana Kosten je povedala, da bo delo drutva e naprej potekalo s posluhom za svoje lane, da bo zagotovo vsak nael nekaj zase, pa naj bo to v portu, rekreaciji, pohodnitvu, izletnitvu, prostovoljstvu, letovanjih in poitnicah, ronih delih ali v kulturno-drubeni dejavnosti. Drutvo upokojencev Koevje je zaslunim lanom za njihovo prizadevanje, trud in vodenje podelilo 10 pisnih priznanj, 6 malih plaket, 2 veliki plaketi ter eno priznanje ZDUS in PZDU. Za konec programa je poskrbel letos ustanovljeni Meani pevski zbor Drutva upokojencev Koevje, ki so mu zbrani lani namenili buen aplavz. Seveda pa sreanja e ni bilo konec, saj so nas ob izhodu iz dvorane priakale mize, dobro obloene s slastnimi dobrotami. Tekst : Barbara Adlei nju odgovornosti, opazovanja, potrpeljivosti, radovednosti, koordinacije gibov itd. Za vse to se na oli zavzemajo, a se zavedajo, da bo vse to mono udejanjiti postopoma, saj je denarja vedno premalo. Vsi bi za zaeleno druganost naredili marsikaj. Druganosti, ki je manj zaelena pa se vse prevekrat bojimo in si pred njo zatiskamo oi. Je tista, ki neizogibno doloa ivljenja vseh, ki nimajo vpliva, da bi sami odloali o svoji ''normalnosti'' oz. ''druganosti''. Pri tem pa sprejemati in sprejeti druganost neizogibno pomeni biti drugaen tudi sam, saj se na nek nain upre veinskemu preprianju ljudi, ki al niso sposobni presei primea normalnosti in upiranja oz. zavraanja vsega, kar je drugano. S toplim vetrom, ki piha po hodnikih O Ljubo ercer si zaposleni na oli med drugim s stari prizadevajo ravno to, da bi vsi dojemali in sprejemali druganost (tudi) drugae, ne le skozi oi ekonomske logike in njene manjvrednosti. Ob tej prilonosti se celoten kolektiv O Ljubo ercer zahvaljuje upanu, podupanji, Obinskemu svetu in svojim donatorjem. Vsi ti omogoajo, da so njihovi varovanci oz. uenci sprejeti, bolje razumljeni, da imajo bolje prostorske pogoje ter tudi, da se lahko veselijo ob malenkostih, ki se nam zdijo samoumevne. Na njihovi spletni strani lahko preberemo izjavo uenke Mae, ki je nastala ob letonjem obisku kino predstave v ljubljanskem Koloseju: Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo se peljali po tekoih stopnicah in z dvigalom. Upam, da bomo imeli e kaken dan, kot je bil ta v torek.
Zapisal: Sergej Ambroi
i po tihem eleli zmage. Pa vendar smo na koncu ob slastnih pikotih, s katerimi smo razveselili oskrbovance doma, prili do zakljuka, da je lepo skupaj in v pozitivnem duhu sodelovati, se ob tem zabavati, prenaati pozitivne izkunje in premagovati trenutke osamljenosti. Prostovoljci, ki smo so udeleili druenja v DSO Koevje smo: Arijana Dronjak, Oliver Butina, Barbara Adlei, Polona Debeljak, Ajda Pape, Urka Samec, Katja Gregorcic, Sara krajnar in Teja Miheli.
Mladi Mladim Koevje
osnovna ola Ljubo ercer ''drugana ola''

V prvoolske razrede vstopajo radovedni otroci, eljni znanja. Po koncu olanja pa vse bolj pridobivamo pragmatine mladostnike, ki so se sicer nekaj stvari nauili, najbolj pa, da so pomembne prave ocene v pravem trenutku. To ni slika slovenske osnovne ole, ampak sploen trend v vseh razvitih dravah. Vseeno pa si pri tem dovolimo biti izjema, saj ima ta trend tudi svojo slovensko posebnost: nai olarji imajo do ole e nekoliko bolj odklonilen odnos kot veina njihovih vrstnikov in se v olah poutijo slabe kot veina vrstnikov v razvitih dravah (na to opozarjajo raziskave TIMSS in HBSC). Da do tega karseda malo prihaja je toliko pomembneje na posebnih olah in na dobri poti pri tem pozitivnem poslanstvu je ravno naa O Ljubo ercer. O Ljubo ercer je namenjena izobraevanju otrok in mladostnikov z lajimi, zmernimi, tejimi in tekimi motnjami v duevnem razvoju. Izvajajo dva programa, in sicer prilagojeni program z nijim izobrazbenim standardom in poseben program vzgoje in izobraevanja, v katerega je vkljuenih 41 otrok. ola s svojimi strokovnimi delavci opravlja tudi mobilno specialno-pedagoko slubo po osnovnih olah v obinah od Velikih La do Kostela in nudi dodatno strokovno pomo otrokom s posebnimi potrebami. tevilo ur dodatne strokovne pomoi je doloeno v odlobi o usmeritvi, ki jo na podlagi ugotovitev komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami izda Zavod za olstvo RS.
Vse lepo in prav, vendar, kot je v pogovoru izpostavila ravnateljica ole, Joica Penik, vasih prihaja do situacij, ko stari predolgo vztrajajo pri vkljuenosti otroka v redni osnovnoolski program. To pomeni, da pride do preolanja na O Ljubo ercer (pre)pozno in je vasih e marsikaj zamujeno. Tako al najkrajo v tej zgodbi potegne otrok. Pomembno je sicer vztrajati in izkoristiti vse dane monosti, a pri tem ne smemo pozabiti na to, kaj je dobro za otroka. Na O Ljubo ercer si prizadevajo, da v prvi vrsti postanejo ola zadovoljnih otrok in uiteljev. Glavni poudarek je na tem, da malo drugane otroke (po naih normativih) pripravijo na delo in karseda veliko samostojnost v ivljenju. To tako ne vkljuuje le njim prilagojenega uenja, temve tudi delo na projektih, ki, lahko bi rekli, presegajo tradicionalno delovanje posebnih, kaj ele osnovnih ol. Pri tem sta omembe vredna zlasti projekta ''snuzlsoba'' in ''vrtikanje''. Snuzlsoba je oz. bo soba za sprostitev, ki otrokom, zlasti otrokom s posebnimi potrebami, pripomore pri razvijanju ve utnih zaznav in s tem veje sposobnosti za uenje ter razvijanje motorinih sposobnosti. Vrtikanje pa je delo, ki e samo po sebi pri otrocih pomaga pri razvija-
dan odprtih vrat v vojanici franca rozmana staneta

V soboto, 12. maja, je Slovenska vojska izvedla dan odprtih vrat v vojanici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, v kateri so nameene: 1. brigada, 10. motorizirani bataljon, 17. bataljon vojake policije, Tehnini zavod in Garda Slovenske vojske. Med tevilnimi obiskovalci so bili gostje tudi predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo Trk, minister za obrambo Ale Hojs in novi naelnik Generaltaba Slovenske vojske Dobran Boi. Pripadniki SV so predsedniku in javnosti prikazali aktivnosti, bojna vozila, vojako opremo ter oboroitev. Zaetek je bil spektakularen. Skupina vrhunskih padalcev je z natannimi skoki pristala na majhnem prostoru in eden izmed njih je imel nase pripeto veliko slovensko zastavo. Vojaka duhovnika sta blagoslovila motorje vojne policije in ostalih motoristov, ki so pripadniki slovenske vojske. Mono si je bilo podrobno ogledati bojni tank M-84, ki je e iz asov JLA, najnoveje oklepno vozilo Patria, Valuk in terenska vozila Humer.
Foto, tekst: Rudolf Baloh
nova mladost koevskih orgel

Ko je leta 1929 mojster Franc Jenko kot eno svojih prvih vejih del izdelal orgle koevske farne cerkve, so te tele med najveje v takratni Jugoslaviji. al pa zaradi zaetnikih napak e neuveljavljene delavnice nikoli niso delovale isto, kakor je bilo zamiljeno. V zadnjih desetletjih so postale tako astmatine, da se ne bi nihe udil, e bi se po licih Kraljevega sv. Franika, ki si je z njimi deli kor, zaele kotrljati solze obupa. Zato se je upnija lotila zahtevnega finannega podviga in novembra lani je uradno prvi zadonel prenovljeni instrument, ki ga simbolino sestavlja 2011 piali. Z nastopom prof. Toneta Potonika so orgle 20. aprila letos uspeno prestale e koncertni krst. Prof. Potonik, ob redovniki zaobljubi si je nadel ime brat Gavdencij, je stalni organist komornega zbora Ave in dolgoletni korepetitor tenorista Janeza Lotria. V Ljubljani, Zagrebu in Rimu olani glasbenik velja za enega naih najboljih poznavalcev gregorijanskega korala. Kot predavatelj klavirja in partiturne igre ter docent za gregorijanski koral in zgodnjo glasbo pouuje na ljubljanski glasbeni akademiji. Ustanovitelj Koralnega zbora akademije za glasbo v Ljubljani ter zborov Schola cantororum Labacensis, Schola Cantorum Cantate Domino in Schola Sitiensis, ki negujejo tradicijo gregorijanskega petja, se je javnosti doslej predstavil e na skoraj vseh slovenskih orglah, z orgelsko glasbo pa je v celoti spremljal tudi slovesnosti ob obeh obiskih papea Janeza Pavla II. v Sloveniji.
ljuDje in DoGoDKi
Tokratni koevski koncert je razdelil v dva dela. V prvem je s krajimi deli in glasbenimi odlomki predstavil razline orgelske registre oziroma manuale, v drugem pa je skozi izbrane skladbe klasinih in sodobnih skladateljev poslualcem demonstriral impresivne zmogljivosti koevskega instrumenta. Ob nekaterih manj znanih kompozicijah so prostor nesojene koevske katedrale napolnile tudi melodije sloveih del, kot sta Bachova Arija in Albinionijev Adagio ali pa Largo iz Dvoakove 9. simfonije in Velikonona himna iz Macagnijeve Cavallerie Rusticane. Koncert se je konal z mogonimi zvoki Tomevih Variacij na temo Christus vincit. Morda tudi z nekaj simbolike, saj je bil Matija Tomc eden od lanov kolavdacijske komisije, ki je leta 1929 ocenjevala Jenkove orgle. S prenovo orgel so v mestu vsekakor ustvarjeni pogoji, da bi orgelskim koncertom lahko prisluhnili vekrat. Vendar pa se je bati, da bo slej ko prej ostalo le pri eljah, saj je prireditev kljub dobri obveenosti med vernike je bilo razdeljeno kar 1.500 izvodov oznanil z napovedjo dogodka v upnijsko cerkev privabila le malo poslualcev. Res je sicer, da je v Koevju isti dan potekalo regijsko sreanje mladinskih gledalikih skupin, vendar to gotovo ni bistveno vplivalo na obisk samega koncerta. Zato upnik Tone Gnidovec ni mogel in tudi ni skual prikriti razoaranja. Upajmo le, da je vseeno ostalo dovolj dobre volje za vztrajanje in e kaken lep veer ob zvenu orgelskih piali.
Mihael Petrovi ml. Fotografija: Muzejsko drutvo kofja Loka
prvi teaj koevarskega jezika in kulture v Koevju

Kar nekaj desetletij je moralo miniti, da je v Koevju pri pouku mono spet sliati koevarino. Seveda ne gre za vraanje v stare ase, ko so tu prebivali nemki staroselci, in prav tako ne za poskus oivljanja manjine, kot bi se nemara kdo utegnil zbati, temve se na prvem teaju koevarskega jezika in kulture v nai obini tudi sedanji prebivalci konno lahko seznanimo z lingvistinimi in etnolokimi posebnostmi etnine skupnosti, ki je tem krajem v estih stoletjih vtisnila svoj neizbrisen peat. Teaj je sad sodelovanja Slovenskega koevarskega drutva Peter Kosler, Ljudske univerze Koevje in Pokrajinskega muzeja Koevje, podprlo pa ga je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Avstrije. Pester program poleg jezikovnih prvin koevarine obsega e spoznavanje eg in obiajev, ljudske pesmi, prehrambne in oblailne kulture ter druge razsenosti nekdanjega vsakdana na Koevskem. Hkrati pa je to tudi prilonost za razmislek, kako lahko v obojestransko zadovoljstvo sodelujemo sedanji in nekdanji prebivalcev Koevske ter njihovi potomci. Jezikovno teaj sluatelje popelje v svet minulih stoletij, saj so se v koevarini zaradi relativne prometne odmaknjenosti in odrezanosti od matinega naroda ohranile tevilne srednjeveke prvine, ki jih je drugje odnesel veter asa. e Valvasor je zapisal, da imajo Koevarji v jeziku udno nemko in skoraj frankovsko govorico, tako da jih Nemec, Kranjec
e celo ne, ne more razumeti niti besedice. Da se je v naslednjega etrt tisoletja, kolikor je preteklo med izidom Slave vojvodine Kranjske in izselitvijo koevskih Nemcev, razlika med visoko in koevarsko nemino kvejemu poveala, je kajpak popolnoma jasno. Spoznavanja dialekta ne more potekati brez kvalificiranega predavatelja. In Maridi Tscherne to nedvomno je, saj je ena zadnjih svoje generacije, ki so doma e govorili koevarsko, je pa tudi avtorica Koevarsko-slovenskega slovarka, ki je pred dvema letoma izel pri Zavodu za ohranitev kulturne dediine Nesseltal Koprivnik. e ve let uspeno vodi podobne teaje na dolenjski strani Koevskega roga. S poukom v majhnih skupinah (najve 12-15 ljudi) in na terenu pa je zagotovljena tudi zadostna pestrost, da kljub relativno intenzivnemu delu ne pride do prenasienosti. Teaj je v celoti brezplaen, e jeseni bo prvemu nizu predavanj predvidoma sledil drugi. Ta bo za razliko od prvega sicer namenjen predvsem sluateljem Univerze za 3. ivljenjsko obdobje. e bi se v Koevju pokazalo zadostno zanimanje, pa organizatorji razmiljajo tudi o morebitni pripravi nadaljnjih teajev v mestu.
Besedilo: Mihael Petrovi ml. Fotografija: Herbert Otterstdt
slovenski samospev nekoliko drugae

Ko zdrui petje ob klavirski spremljavi, jezik poezije, gledaliki izraz, svetlobno-vizualni uinek in likovno animacijo izve, Kam si se zasanjala misel moja Zveni komplicirano? Ampak prav to zgornja poved je prepisana z njihovega letaka so 18. aprila na veeru slovenskega samospeva v ekovem domu svojim obiskovalcem ponudili Darja Novak, Erik uler in Lavra Poplaen. Koncert torej, ki ni bil namenjen le uesom, temve tudi oem. e je samospev e sam po sebi uglasbena poezija, je bil tokrat nadgrajen e z vizualno interpretacijo. Ob glasbi Ipavca, Prelovca, Volaria, Simonitija, Lipovka in drugih skladateljev ter besedilih slovenskih pesnikov, od Preerna do upania, je Poplanova z gibom in podobo podala svoje osebno videnje njihovih del. Darjo Novak pa tako kot Vero Danilovo, s katero je Erik uler pred kratkim v Koevju e predstavil samospeve ruskih in nemkih skladateljev, odlikuje zvonek in ist sopran ter jasna dikcija, kar je glede na tekstualni znaaj samospeva e kako pomembno. Koncert, mogoe bi bilo bolje rei dogodek, je pokazal tudi, da se Slovenci svoje tradicije samospeva ne rabimo prav ni sramovati. Imeli smo vrsto odlinih skladateljev te glasbene zvrsti, tako da je koda, ker se je trojici ustvarjalcev v Koevju o tem znova pustilo prepriati le relativno majhno tevilo ljudi.
Mihael Petrovi ml.
foto: Barbara Adlei
Kultura ekov dom napolnila zborovska pesem

Kar dva dni zapored je v Koevju pretekli mesec odmevalo zborovsko petje. Najprej 13. aprila, ko so sadove svojega dela na Obmoni reviji otrokih in mladinskih pevskih zborov predstavili najmlaji pevci in pevke, 14. aprila pa so na oder v okviru Obmone revije odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin stopili e njihovi stareji kolegi in kolegice. Pozdrav pomladi in Koevska poje, kot sta kraje poimenovani reviji, sta tokrat dodobra napolnila dvorano ekovega doma in lepo bi bilo, e bi takno sliko videli pogosteje. Seveda gre obisk pripisati tudi tevilu izvajalcev, ki so s seboj pritegnili vsak svoje poslualce, a vendar je bil pogled na polne stole za spremembo razveseljujo. Otroki pevski zbor O Stara Cerkev, otroki pevski zbor Deorina polovinke, otroki pevski zbor Piki Jakob, mladinski pevski zbor Deorina celinke, dekliki zbor Deorina, KD Predgrad Grajski pevci, KD ljudske pevke Mavrica, vaki pevski zbor Konca Vas, pevska skupina Prijatelji, vokalna skupina Vocabella, vokalna skupina Cantate Domino, moki pevski zbor Svoboda in meani pevski zbor Koev'c skupaj trinajst zborov in skupin je nastopilo s programom, ki je segal od slovenske ljudske pesmi do zimzelenih melodij in gospela. Tako, kot je bil raznolik program, je bil irok tudi kva-
spregledani draguljki
litativni razpon. A eprav so nekatere skupine in zbori e primerljivi z najboljimi in na mednarodnih festivalih osvajajo nagrade, druge pa morda e malce muijo vije tonske lege, je vsem skupno, da pojejo iz srca. To pa je tudi predpogoj za nadaljnji napredek, ki ob ustreznem strokovnem delu gotovo ne bo izostal. Ob robu obeh revij morda velja e posebej omeniti delo koevske obmone izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki pod vodstvom koordinatorja Mateva Novaka in podpori Obine vse bolj postaja eden motorjev kulturnega ivljenja v Koevju. V letonjem letu praktino ni minil mesec, ko starejih ali mlajih obanov ne bi razveselil s taknim ali druganim dogajanjem, praviloma se je dogodkov zvrstilo celo ve. Zato se spodobi veliko ustvarjalne energije zaeleti ne le pevcem in pevkam, ki so obiskovalcem ekovega doma pripravili dva prijetna veera, temve tudi vsem tistim, ki stojijo v ozadju prireditev, a njihovo delo obiajno ostaja skrito.
Besedilo in foto: Mihael Petrovi ml.
roice, takne drugane, grmiki, drevesca, koki, zelenice, zasadi
Pet Let deLovanJa, esta KnjiGa

Najivahneji portal za objavljanje poezije www.pesem.si praznuje peto obletnico delovanja. Proslavil jo bo z izidom knjige PESEM SI 12, estim letnim zbornikom, ki je kot preostalih pet izel pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti. Pesem si 12 je knjini izbor pesmi, ki so jih na pesnikem portalu v preteklem pesnikem letu napisali registrirani lani spletne skupnosti ter so urednitvo (in bralce) prepriale z izvirnostjo, jezikovnimi sredstvi, sveino, metaforiko in vsebino. V letonji knjigi je preko 240 strani pesmi 70 avtorjev iz Slovenije in letonja novost je precej obseneje poglavje tujejezinih izbrank (avtorji iz Hrvake, Bosne, Srbije ...). Prireditev ob izidu in tradicionalno sreanje urednitva in lanov portala Pesem si bo v petek, 18. maja 2012, ob 19. uri, na Trubarjevi domaiji na Raici. Na prireditvi se bodo predstavili avtorji dvanajstih izbrank letnih asov po izboru urednitva in bralcev, sledila bodo branja avtorjev uvrenih podrtank, tujejezinih, prevedenih in mladostnih pesmi. Za glasbene predahe bo poskrbela Majda Koar, pesnica in ansonjerka, ki bo premierno pela nove pesmi iz CDja Dotik, za katerega je glasbo napisal Aleksander Cepu. Prijazno vabljeni, da se prireditve udeleite.
abstraktna likovna poetika natae Gaparac

Slikarka Nataa Gaparac je sicer domainka, vendar se koevskemu obinstvu, e izvzamemo sodelovanje na skupinski razstavi Koevsko jezero leta 1999, s svojimi deli predstavlja ele drugi. Njena prva samostojna razstava v Likovnem salonu sega e v tudentske dni. Od tedaj je preteklo skoraj poldrugo desetletje in k srei Jasnica le ni tako visoka, da bi onemogoala kulturno izmenjavo med Ribnico in Koevjem. Tako sta direktorica obinske uprave Marta Briki in upan sosednje obine Joe Levstek v ekovem domu 17. aprila skupaj odprla razstavo slik diplomantke ljubljanske Akademije za likovno umetnost, ki so bile lani na ogled v ribniki Galeriji Miklova hia. Kot slikarka se je Gapareva zapisala likovni govorici abstrahiranja, odmiljanja snovnega. Gotovo velja pritrditi ribnikemu upanu, ki je ugotavljal, da nas, vajene metrov, kilogramov in litrov, abstraktna umetnost pogosto spravlja v zadrego. Ob naslovih, kot so Zajek skae, Stopil se je prvi sneg ali Ko je bilo jezero e majhno in ga je prekrivala megla, v slikah iemo konkretne podobe, ki pa jih tam preprosto ni. Gre za svet idej, asociacij, ki se v upodobitvah Natae Gaparac kaejo kot bolj ali manj kompleksne kompozicije linij in geometrijskih likov z marmoriranimi nanosi preteno pastelnih barv. Kljub temu da slike torej ne pripovedujejo zgodb (kustodinja Petja Grafenauer je v spremnem katalogu k ribniki razstavi zapisala, da so subtilne in nene unikatne nezgodbe), pa so tudi za tiste, ki na likovnem podroju sodimo med laike, presenetljivo gledljive. Velika platna pritegnejo pogled in uinkujejo pomirjujoe, oko pa zane slediti niansam in odkrivati sprva nevidno. Zato si razstavo vsekakor kae ogledati, predvsem pa si zanjo vzeti dovolj asa, za kar bo do 10. junija, dokler bo gostovala v mali dvorani ekovega doma, vsekakor e nekaj prilonosti.
Besedilo in fotografija: Mihael Petrovi ml.
Vse to v naem mestu. Na skorajda vsakem koraku. Tudi tam, kjer sta me ustavili gospe na sprehodu in me 'spomnili', naj dekletom in fantom napiem pohvalo. Veste, tudi sicer bi zapisala vrstiko o tem, kako zavzeto za okolico naega mesta, za parke in parkce, za vse tiste obudovanja vredne cvetline nasade, zelenice in tudi prazne koke, za ist plonik in iste ulice skrbijo delavke in delavci Komunale Koevje. Tudi ko ne bi sreala obeh gospa, ne bi pozabila povedati, da pot skozi mesto ravno zaradi marljivih rok teh ljudi tee lahkotneje, bolj svee in svetlo, bolj z barvami prepojeno, z obutkom narave v svojem intimnem prostoru, z draljivim emenjem prikritega vonja istoe v nosu. A ne, kaken je ele uitek, ko zagrabi en tak svee zasajen grmiek ciprese, ga z zemljo vred izruva iz cvetlinega korita in svojo objestnost odvre na tla vsem v posmeh in v grajo!! Poglejte, kako vraamo prizadevnosti S pritlehno neumnostjo. Pa vendar, ne glede na letni as in ne glede na nezrelo vedenje tistih hormonov in kodljivosti polnih mladostnikov, je utiti, kako mesto tudi ob vsakem vremenu preveva pozornost vas posameznikov, ki dihate s Koevjem. Hvala vam, vam delavcem Komunale Koevje, ki ohranjate mestno ravnovesje narave.
Romana
DoBava in Montaa vSEH vrSt PoHitva

Kuhinje omare Stopnice notranja vrata Polaganje gotovih podov Mizarski servis
Rijavec goran s.p., Omerzova 28, koevje, GSM: 031 694 728
10
vrtnarJenJe in PreHrana
Najslaji paradinik je doma pridelan paradinik

V Sloveniji in tudi drugod je paradinik ena najbolj priljubljenih zelenjadnic v poletnem asu. Povpreno v svetu pojemo okoli 15 kg paradinika na prebivalca na leto, medtem ko v razvitem svetu porabimo e enkrat toliko paradinika. V Ameriki en lovek povpreno poje celo ve kot 30 kg paradinika na leto. Paradinik vsebuje veliko sladkorjev in ravno tega ima ve, e zraste tam, kjer je veliko sonca. Pomembna je toplota in dolina dneva. Poleg privlanega okusa se plodovi lahko pohvalijo z veliko koliino karotenov, vitamina C in mineralov magnezija in fosforja. Dobro uinkuje proti elodni kislini in artritisu. Velika vsebnost likopena ga uvra med priporoeno zelenjavo za prepreitev karcinogenih tvorb. e vedno nam ostane sajenje paradinika v balkonska korita in
Paradinik, tako kot veina plodovk, izvira iz tropskih krajev, zato za vzgojo potrebuje veliko toplote. Pri nas je to enoletna rastlina, katere plodovi na prostem zorijo konec julija, avgusta in e delno v septembru. Za zgodnost poskrbimo tako, da 68 tedensko vzgojo od semena do sadike izvedemo v toplem prostoru, najbolje v rastlinjaku. Seme sejemo sredi marca in ga presajamo na prosto v maju. Pri vzgoji pazimo, da je v prostoru dovolj svetlobe, da se nam sadike ne izdolijo. Bolje je sadike prestaviti v nekoliko bolj hladen prostor, kjer sadike ostanejo manje in bolj vrste, kot imeti polmetrsko sadiko v toplem prostoru. To napako delno odpravimo z globljim sajenjem paradinika na vrtu. Le pri sadikah paradinika priporoamo globoko sajenje, saj se po vsej dolini stebla, ki je v zemlji, razvijejo nadomestne ali adventivne korenine, kar omogoa veje rpanje vode in hranil.
veje posode, ki jih zaitimo pred dejem. V te namene lahko sadimo cepljen paradinik, ki ima mone korenine, ki omogoajo veje pridelke. Izberemo lahko tudi enjev paradinik.
cm. Ko smo tako pridni in skoraj vsakodnevno hodimo med rastlinami, s tem opravljamo e eno pomembnih funkcij. S stresanjem rastlin poskrbimo, da pade cvetni prah na pestie in tako opraujemo paradinik, katerega v rastlinjaku obiskuje manj uelk kot na prostem. Za boljo opraitev v rastlinjake sicer lahko vnesemo druine mrljev, ki jih ravno v ta namen vzgajajo in prodajajo doloena podjetja (npr. Koppert). V rastlinjaku bomo pobirali paradinik e v oktobru. Takrat lahko poberete na pol zrel paradinik in ga postavite v prostor s temperaturo nad 12 stopinj Celzija. Ta temperatura omogoi zorenje paradinika v skladiu. Tudi sicer v poletnem asu obirajo bolj zelen paradinik kot spomladi in jeseni, kajti v asu od pobiranja do trgovske police paradinik v toplem vremenu hitro dozori. Kaj pa tisti, ki nimamo rastlinjakov? Ali je pametno posaditi paradinik na prostem, ki bo v daljem avgustovskem deevju propadel? Seveda bomo uivali paradinik vsaj v zaetku avgusta in vike ustrezno predelali v okusne mezge in ostale dobrote. Na Primorskem, kjer nimajo toliko padavin in manj megle v avgustu in septembru, gojijo paradinik na prostem tudi v trne namene. Lanskoletne avgustovske temperature so omogoile dobro bero paradinika, tako da lahko upamo, da bo tudi letos tako. e vedno nam ostane sajenje paradinika v balkonska korita in veje posode, ki jih zaitimo pred dejem. V te namene lahko sadimo cepljen paradinik, ki ima mone korenine, ki omogoajo veje pridelke. Izberemo lahko tudi enjev paradinik. To je najbolj okusen paradinik in odlina poslastica zaradi velike koliine sladkorjev, hkrati pa bo na oknih in balkonih zaradi posebnega vonja odganjal mres.
Pripravila: Ana Ogorelec
Da ne nosimo vode v posodah in vsako jutro zalivamo, si v rastlinjak napeljemo vodo po ceveh za namakanje. Na te cevi lahko prikljuimo namakalna revesa oziroma polietilensko cev, ki ima kapljae na 10 cm in kapljino namaka povrino. Te cevi preprosto poloimo ob vrsti posajenega paradinika, prikljuimo na dovodno cev in namakamo. Paradinik dnevno potrebuje okoli 4 mm vode, v celotni sezoni pa 400500 mm. Bolje je zalivati manj pogosto in z vejo koliino vode. Pri vsakodnevnem in koliinsko manjem zalivanju paradinika bomo bolj spodbudili tvorbo zgornjih nadomestnih korenin in na nek nain razvadili rastlino, da ne bo rpala vode iz vejih globin. Za velik pridelek paradinika izberemo globoka, humozna tla, ki jim jeseni dodamo zrel hlevski gnoj. Pri sajenju poskrbimo za dovolj veliko razdaljo med sadikami. Med vrstami naj bo 7080 cm, v vrsti vsaj 50 cm. e smo sadili v rastlinjak, ki ima dovolj mono konstrukcijo, sadike veemo na vrvico, ki jo s pomojo ice zapiimo v tla in priveemo na konstrukcijo rastlinjaka. Tako ne rabimo skrbeti za razne fiolovke, ki jih uporabljamo za oporo visokemu ali ideterminantnemu paradiniku. V rastlinjaku lahko paradinik zraste tudi ve metrov, zato ga po vrvici spuamo. To pomeni, da potrgamo vse liste pod grozdom plodov, steblo poleemo in si pribliamo rodni del rastline. Pri vzgoji moramo imeti le eno steblo, samo pri cepljenem paradiniku si vzgojimo rastlino z dvema vrhovoma. Kot smo opazili, je s paradinikom veliko dela, ki pa prinese tudi veliko veselja. V rastlinjaku redno odstranjujemo odvene liste. Na rastlini je nekje 1520 listov. Tedensko odstranimo okoli 3 liste na vsaki rastlini, hkrati pa odstranimo tudi vse zalistnike. Tako ustavimo vegetativno rast in spodbudimo cvetenje in tvorbo plodov. Rastline ovijamo okoli vrvice v smeri urnega kazalca, razen zadnjih 5
paraDiniK saDimo v rastlinjaKe, na prostem, v veliKa Korita na BalKonu
e imamo rastlinjak, je prva rastlina, ki si v njem zaslui svoj prostor, prav gotovo paradinik. Dobro prenaa visoke temperature, ki se pojavijo, e pozabimo prezraiti rastlinjak. Kljub temu so za paradinik najugodneje temperature okoli 2530 stopinj Celzija in relativno suh zrak, zrana vlaga okoli 70 %. Paradinik cveti in se dobro oprauje le v obmoju temperatur od 15 do 35 stopinj Celzija. Previsoke none temperature prepreujejo premeanje ogljikovih hidratov po rastlini in zato cvetovi odpadajo. e imamo preveliko vlago, se na cvetovih pojavi plesen in zato odpadejo. Pomembno je, da imamo rastlinjak ponoi odprt, zapiramo ga ele v hladnejih avgustovskih dneh. Zjutraj rastlinjaka ne smemo predolgo puati zaprtega, ker se zelo rad ustvari kondenz, kapljice nato padajo po rastlini in ustvarijo pogoje za nastanek plesni. Prepreevanje plesni je najpomembneji razlog, da paradinik sadimo v rastlinjaku. Tu ni deja, ki bi omoil liste in povzroil plesen. Kljub temu moramo poskrbeti za zalivanje.
11
tudi koevsko drutvo invalidov razstavljalo v slovenj Gradcu

V okviru bienalne Razstave domae in umetnostne obrti, ki je eden od osrednjih dogodkov projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, mesto Slovenj Gradec pa v tem projektu v vlogi partnerskega mesta, je med 18. in 29. aprilom pod astnim pokroviteljem predsednika RS dr. Danila Trka potekala RAZSTAVA RONIH IN UMETNIKIH DEL ZDIS. 4. razstava ronih in umetnikih del invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije z mednarodno udelebo, na kateri smo drutva razstavljala preko 3.000 izdelkov, je odraala domiselnost in ustvarjalnost invalidov iz 40 drutev invalidov ZDIS ter invalidov iz Hrvake, Avstrije in Madarske. Otvoritve razstave del, znailnih za pokrajino, iz katere drutva prihajamo, se nas je udeleilo ve kot 2.000 obiskovalcev. Po otvoritvi smo bili ob 14. uri povabljeni na e eno otvoritev, in sicer na razstavo ART & CRAFT EUROPE 2012, 19. rokodelske razstave v Koroki galeriji likovnih umetnosti, ki jo je pripravil evropsko priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj.
Drutva, DoBroDelnost, iZoBraevanje prospect izobraevanje svojcev

Inovativna evropska izobraevalna pobuda, ki posameznikom z izkunjami duevnih motenj ponuja nove poti do znanj, ne glede na to, ali so to ljudje z lastno izkunjo, njihovi druinski lani in prijatelji ali pa strokovnjaki s podroja zdravstvenega in socialnega varstva.
Prospect je rezultat projekta, ki ga je oblikovalo Evropsko zdruenje svojcev oseb s teavami v duevnem zdravju EUFAMI. Je plod sodelovanja 16 partnerskih organizacij in predstavnikov oseb s teavami v duevnem zdravju, njihovih svojcev in strokovnjakov iz 12 evropskih drav. Prenos vsebine izobraevanja poteka po principu t. i. vrstnikega izobraevanja uporabnik posreduje znanje uporabnikom, svojec svojcem. V EUFAMI je vkljuenih 44 organizacij iz 26 drav. lanice EUFAMI v Sloveniji so Ozara, ki je neposredno sodelovala pri razvoju tega projekta, Humana in ent. Ozara in ent skupaj organizirata izvajanje tega projekta na podroju Slovenije. Od leta 2004, odkar poteka to izobraevanje pri nas, je bilo v razlinih krajih Slovenije izvedenih 46 seminarjev, ki se jih je udeleilo 537 oseb s teavami v duevnem zdravju in njihovih svojcev. e drugi je potekal Prospect v Koevju, tokrat izobraevalni program za druinske lane in prijatelje, ki odgovarja na njihove potrebe, saj jim omogoa pridobivanje znanja, izkuenj in vein obvladovanja razlinih situacij, ki se vsakodnevno menjujejo v sobivanju z njihovimi blinjimi, ki se sooajo z duevno motnjo. Izmenjava izkuenj med udeleenci in spoznanje, da niso sami, jih e dodatno povee med dvodnevnim druenjem, ko skozi 10 modulov obravnavajo in prepoznavajo svojo vlogo v procesu pomoi in podpore sebi in svojim blinjim. Izobraevanje je potekalo 13. in 14. aprila v prostorih CSD Koevje in je bilo v organizaciji Ozare in DC ent Koevje pripravljeno in izvedeno v splono zadovoljstvo udeleencev, saj je, po njihovih izjavah, drug, bolj optimistien pogled na monosti izboljanja kakovosti njihovega ivljenja.
Edo P. Belak Moderator EUFAMI
dijakinje Gimnazije Koevje so v okviru projektnega dela v mesecu aprilu za socialno ogroene lane enta zbrale 191,93 eur.
entov progam za pomo socialno najbolj ogroenim lanom je nastal na pobudo uporabnikov enta, ki so zaznali vse veje socialne stiske med naimi lani. Sredstva se zbirajo na posebnem strokovnem mestu. estlanska komisija pomo dodeljuje na podlagi pravilnika in poslovnika, ki smo ju v lanskem letu uskladili s pravno slubo, hkrati pa nae poslovanje v okviru delovanja enta spremlja tudi revizijska druba RIPRO d.o.o. Prisrna hvala dijakinjam Gimnazije Koevje; Anji Zakrajek, Vesni Pogorelec in Valeriji Vukan ter vsem, ki ste darovali sredstva za na program.
Andreja tepec, predsednica Sveta uporabnikov ent
Razstava ronih in umetnikih del ZDIS je bila e etrta razstava, ki jo organizira DI Slovenj Gradec. Poteka vsako drugo leto, Drutvo invalidov Koevje pa smo se e etrti odzvali na povabilo ZDIS-a in na njej v tem letu sodelovali s 14 lani.
Joica Tome
opraviilo
Kot avtor lanka Zagate z gradnjo kanalizacije v Koevju, ki je bil objavljen v aprilski tevilki Koevskega utripa na strani t. 6, sem pri navedbi podpisnika pogodbe za izvedbo gradbenega nadzora na projektu izgradnje kanalizacijskega omreja Dolga vas Livold, ki ga izvaja podjetje Proplus iz Maribora, pomotoma napisal, da je to pogodbo podpisala direktorica obinske uprave Koevje Bojana Sovi. Trditev je kar dvakrat netona. Pravilno bi moral napisati takole: pogodbo za izvajanje strokovnega nadzora predmetne gradnje v znesku okoli 24.000 pa je prav tako podpisal upan Prebili. upanu Prebiliu, direktorici obinske uprave Koevje ge. Marti Briki, in prav tako direktorici podjetja Proplus Bojani Sovi iz Maribora se za napano uporabo njihovih imen v omenjenem lanku iskreno opraviujem.
Franci Koncilija
MONT
TESARSKA DELA: izdelava strenih konstrukcij stanovanjskih stavb, nadstrekov, brunaric,kozolcev, vrtnih paviljonov ...
sevenek peter s.p., eljne 5, 1330 koevje
gsm: 031 560 584
KLEPARSKA DELA: lebovi, obrobe, lote, dimnike obrobe ...
SUHOMONTANA GRADNJA: spueni stropi, predelne stene, mansardna stanovanja iz gips plo knauf, termo izolacija
KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...
IZ VAJALEC montae strenih oken VELUX
email: peter.sevensek@amis.net
Koevska: deela gozdov in smeti
aKtualno
To lahko mirno zapiemo po odloitvi Obinskega sveta Obine Koevje, ki je na 3. izredni seji 25. aprila sprejel sklep, po katerem se Komunala d.o.o. Koevje in upan lahko takoj zaneta pogajati o dovozu smeti iz drugih obin na koevsko odlagalie nenevarnih odpadkov v Mozlju. Podobno je ravnal Nadzorni svet Komunale v okrnjeni sestavi na korespondenni seji (!!!) dan prej.
sKlep oBinsKeGa sveta oBine Koevje na 3. iZreDni seji, dne 25. aPriLa 2012:
vpliva odlagalia na okolje; Komunala d.o.o Koevje nima finannih sredstev v viini 1,5 mio EUR, ki jih potrebuje za nujno tesnjenje preostanka deponijskega dna v primeru dovoza tujih smeti; odlagalie Mozelj nima predpisane naprave za ienje izcednih vod, ampak improvizira z zajemom in odvozom le-teh; vpraanje asa je (le nekaj dni, mesecev ali najve tri leta), ko bo deponija Mozelj zaprla svoja vrata, saj je ni v operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki po letu 2015, ki se pripravlja v okviru okoljske zakonodaje; eprav prepozno, je sedaj skrajni as, da odgovorni v Komunali in na Obini Koevje zanejo resno razmiljati kam z odpadki iz obine Koevje in kam z njimi potem, ko bo odlagalie Mozelj zaprta; je v prihodnosti realno le odlaganje koevskih odpadkov na drugih odlagaliih po Sloveniji;
Obinski svet soglaa, da upan in direktor Komunale takoj prineta s pogajanji z obinami, ki bi odpadke odlagale na odlagaliu v Mozlju in zaneta s trenjem 80 % prostih kapacitet za obdobje enega meseca z monostjo podaljanja; a majsko sejo Obinskega sveta se pripravi analizo stanja, s katero se seznani Obinski svet, na podlagi katere bo Obinski svet zavzel stalia o nadaljnjih ukrepih.
Veber: Proste kapacitete na odlagaliu so danes suho zlato. Dr. Prebili: Smeti so danes denar, smeti so danes posel. Ficko: Denar in suho zlato sta zdravje in ivljenje v istem okolju.
Naslova lanka Koevska: deela gozdov in smeti nisem zapisal nakljuno. Obane Koevja sem elel seznaniti s pomanjkljivostmi upana in njegove administracije pri sprejemanju pomembnih odloitev pri vodenju obine. Pri gospodarjenju z obinskimi gozdovi, katerih vsesploni potenciali lahko kljuno prispevajo k razvoju obine, se ne premakne ni. Obina dnevno zaradi neizvajanja planiranih seenj v svojih gozdovih izgublja 1200,00 EUR. Zato bi bilo morda bolje rei deela neizkorienih gozdov. Po drugi strani pa je na tako obutljivo temo, kot je dovoz smeti v nae kraje, odziv tako re-
raZlini poGleDi na uvoz smeti od druGod
KaKo so Glasovali posameZni svetniKi:
ZA: Jerko Babi, Darja Dela felda, Amanda Eren, Marjan Hudorovi, Bojana Klepac, Igor Miheli, Peter Pirc, Davor tamfelj, Lili tefani, Milena Vidmar Romi, Vinko Zajec PROTI: Zlatko ficko, Mirko Pavlin (Zares socialno liberalni), Janko Veber (SD)
odloanje o tako obutljivi temi ne more biti na izredni seji Obinskega sveta, sklicani pred prvomajskimi prazniki in korespondenni seji Nadzornega sveta Komunale; dodatnih nekaj deset tiso ton odpadkov na obutljivem krakem terenu odlagalia Mozelj pomeni resno gronjo koevskemu okolju, zlasti oskrbi s isto pitno vodo in istemu zraku v blinji in iri okolici; je zagotoviti nadzor nad primernostjo odloenih snovi na odlagaliu zelo teko, skoraj nemogoe; javnost, civilno iniciativo, zlasti pa prebivalce najblijih naselij se ni obvestilo ne povpraalo po njihovem mnenju o dovozu smeti na odlagalie Mozelj, le-ta danes v skladu z nartom obratovanja in nartom zapiranja nima dovolj primerno opremljenih odlagalnih povrin oz. urejenega deponijskega polja za sprejem odpadkov; nima okoljevarstvenega dovoljenja, saj je poteklo leta 2009. Za pridobitev novega je treba s strani Obine zagotoviti finanno jamstvo cca 3 mio EUR za zapiralna dela na tem odlagaliu; Komunala d.o.o Koevje v tem trenutku nima namenskih sredstev za zapiranje odlagalia ne sredstev za obvezno spremljanje
v stranKi Zares socialno LiberaLni nasProtuJemo dovozu smeti iZ Zainteresiranih oBin na KoevsKo oDlaGalie. prepriani smo, Da:
ob ugodni spremembi zakonodaje bi prostor za odlaganje na Koevskem v prihodnosti e potrebovali, a bomo morali zaradi sprejete odloitve in posledino s tujimi odpadki zapolnjenega odlagalia Mozelj svoje odpadke po viji ceni odlagati drugod; so v zadnjih nekaj letih odgovorni na Obini, Nadzornem svetu Komunale in v Komunali d.o.o. Koevje sami veliko zamudili in niso postorili tistega, kar bi morali v skladu s sprejetimi usmeritvami, narti delovanja in z narti zapiranja odlagalia Mozelj.
ko v trenutku, le da se zaslii elestenje evrov v ozadju. Vse ostalo je nepomembno. Postali smo deela neizkorienih gozdnih potencialov in neizmerni prostor za odlaganje smeti. Zelo blizu smo tistim narodom in deelam, ki so za kupe denarja pripravljeni na svoje dvorie sprejeti praktino vse vrste odpadkov, tudi tiste zdravju kodljive. Toda narava nam bo izstavila raun, ki ga v nai lokalni sredini ne bomo zmoni plaati.
Obinski svetnik Zlatko Ficko
13
GRADEL d.n.o. Roka c. 9, 1330 Koevje T: 01/895 02 05 M: 041/505 965 info@gradel.si
CELOVITE RAUNOVODSKE STORITVE:

s.p. d.o.o. drutva
v marevski tevilki Koevskega utripa je bilo v stilsKem iZZivu na strani trinajst narobe zapisano ime torbice iz filca by mojkra. trgovini mat se za nastalo napako iskreno opraviujemo!
urednitvo UTRIP
opraviilo!
ADMINISTRATIVNE STORITVE
Ne glede na to, ali o podjetnitvu ele razmiljate, ali pa ste e uveljavljen podjetnik, nas pokliite in prepriali se boste, da smo pravi raunovodski servis za vas.
za oglaevanje pokliite: 031 655 986

www.volkswagen.si
www.volkswagen.si
SERIJSKA OPREMA Mestna fun kcija zavira nja v sili, ESP klimatska , naprava, radio s CD predvajalnik /MP3 om, 4 zrane blazine...
ali piite na e-mail: noviutrip@novi-utrip.eu
SERIJSKA OPREMA Mestna fun kcija zavir anja v sili, klimatska ESP, naprava, radio s CD predvajalni /MP3 kom, 4 zra ne blazin e...
Majhen velikan. Novi Volkswagen up!

Novi Volkswagen up! je resnino brez meja. To ne velja samo za njegovo prilagodljivo notranjost, ampak

Novi Volkswagen up! je resnino brez meja. To ne velja samo za njegovo prilagodljivo notranjost, ampak tudi za njegovo bogato serijsko opremo. Prvi v svojem razredu je serijsko opremljen z mestno funkcijo samodejnega zaviranja v sili, serijska oprema pa vkljuuje tudi elektronski stabilizacijski program (ESP), 4 zrane blazine, klimatsko napravo ter radio s CD in MP3 predvajalnikom. Zaradi posebne konstrukcije boste kljub njegovim majhnim zunanjim meram imeli v up! enak obutek prostornosti kot v velikih avtomobilih. Odlikuje ga najbolj prostorna notranjost v njegovem razredu, saj je v njem ve kot dovolj prostora za 4 osebe in 251 litrov prtljage.
Damijan Randelj s. p., Mahovnik 2, 1330 Koevje, boste kljub njegovim majhnim zunanjim meram imeli v up! enak obutek prostornosti kot v velikih Tel.: 01/893-11-36, avtomobilih. Odlikuje ga najbolj prostorna notranjost v njegovem razredu, saj je v njem ve kot dovolj prostora za 4 osebe in 251 litrov prtljage. Faks: 01/895-52-40 TESTNA VOZILA VW GOLF 1.6 TDI Comfortline, 77 kw-105 km Ni pa prostora za veliko porabo in visoko ceno Volkswagen up! boste odpeljali e za 8.280 2.0 TDI, Comfortline, 103 kw-140 km, PASSAT VARIANT ! NOVI VW up! 1.0, 55 kw-75 km
tudi za njegovo bogato serijsko opremo. Prvi v svojem razredu je serijsko opremljen z mestno funkcijo samodejnega zaviranja v sili, serijska oprema pa vkljuuje tudi elektronski stabilizacijski program (ESP), 4 zrane blazine, klimatsko napravo ter radio s CD in MP3 predvajalnikom. Zaradi posebne konstrukcije
NUDIMO RONO PRANJE VOZIL
RABLJENA VOZILA Peugeot 207 sport RC 16, letnik 2008 prevoenih 62.000km OPEL Crosa Cosmo 1,7 CDTI 47kw/100km, letnik 2004, prevoenih 160.000km
Emisije CO2: 105108 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,54,7 l/100 km.
Porsche Slovenija d.o.o., Bravniarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Ve informacij o specifini porabi goriva in specifinih emisijah CO2 pri novih osebnih vozilih najdete v prironiku o varni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplano dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si.
Ni pa prostora za veliko porabo in visoko ceno Volkswagen up! boste odpeljali e za 8.280 !
Servis je odprt: od pon. do pet. od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:30. Ob sobotah je servis zaprt. Salon je odprt: od pon. do pet. od 8:00 do 16:30 in ob sobotah od 8:00 do 12:00 ure
VWoglasUp!_210x280_Avtomagazin.indd 1
2/15/12 1:49 PM
TONE POGORELEC SLIKOPLESKARSTVO BLESK 2 D.O.O. emisijah CO , ki ga lahko brezplano dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si. BUKOVICA 2 POLAGANJE TALNIH OBLOG WWW.BLESK2.SI ISTILNI SERVIS 1310 RIBNICA
Porsche Slovenija d.o.o., Bravniarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Ve informacij o specifini porabi goriva in specifinih emisijah CO2 pri novih osebnih vozilih najdete v prironiku o varni porabi goriva in
2
Emisije CO2: 105108 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,54,7 l/100 km. FASADERSTVO
VWoglasUp!_210x280_Avtomagazin.indd 1
2/15/12 1:49 PM
TEL 01 836 99 33 GSM 031 64 71 88 GSM 051 33 48 26 IN K2.SI
TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

(STIROPOR, VOLNA)
Brezplana izdelava barvne tudije objekta. Poskrbimo za pridobitev do 25% nepovratnih sredstev (EKO sklad).
IZOLACIJA PODSTREJA SLIKOPLESKARSKA DELA

Parket, laminat, PVC.
Barvanje fasad, napuev, montaa mavnih plo.
POLAGANJE VSEH VRST PODOV VSE VRSTE IENJA

Generalna, tedenska, globinsko ienje preprog.
14
intervJu
Naa filozofija je, da vsaj nekaj od tega kar ustvari, vrne okolju, saj smo preko svojih zaposlenih in svojega delovanja e kako tesno povezani z obino in njenimi krajani.
Unesco je v okviru Mednarodne skupnosti za izobraevanje, znanost in kulturo (OZN) lansko leto razglasil za Mednarodno leto gozdov in kemije. Kot direktor in kemik e vrsto let uspeno vodite drubo Melamin, kemino tovarno v Koevju. Povejte prosim bralcem Utripa, kako se vas je dotaknilo to pomembno Mednarodno leto kemije? ali ste v zvezi s tem lani v tovarni ali na ravni lokalne skupnosti pripravili kaken dogodek? V tem letu smo v podjetju predvsem poveali dejavnosti v smeri varnosti pri delu in strokovnih izobraevanj s podroja kemije, saj smo za zaposlene organizirali izobraevanje in oglede vzornih sistemov varnosti pri delu pri naih vodilnih partnerjih v lakarski industriji v Nemiji in se udeleili velikega tevila strokovnih izobraevanj s podroja kemije znotraj projekta KOCKE kompetenni centri kemije, ki ga je organiziralo Zdruenje kemijske industrije in je sofinanciran s strani Evropske skupnosti. Organizirali smo tudi ve strokovnih ogledov podjetja za manje skupine predvsem iz razlinih ol. Dneva odprtih vrat, ki smo ga v prejnjih letih vekrat organizirali za ire obinstvo, pa zaradi strogih predpisov, ki po novem veljajo v sami proizvodnji in pa vije stopnje odgovornosti, ki jo imamo po novi zakonodaji za vse, ki vstopajo v podjetje, nismo organizirali. V bodoe imamo tako namen po vzgledu nemkih podjetij izvajati predvsem oglede manjih organiziranih skupin, ki so laje obvladljive in jih opremimo z vsemi predpisanimi zaitnimi sredstvi. Aktivno pa smo ob Mednarodnem letu kemije sodelovali pri dogodkih, ki jih je organiziralo Zdruenje kemijske industrije pri GZS. njem, ki ga v Sloveniji tudi obvladamo. Ve pa moramo narediti na promociji lesa in graditi blagovne znamke na bazi domaega lesa. S tem bomo prispevali tudi k im manjemu ogljikovemu odtisu, ki ga puamo v okolju. Osebno menim, da lahko ravno z odgovornim ravnanjem v naem podjetju in nekaterimi naimi sedanjimi in prihodnjimi proizvodi veliko prispevamo k ohranitvi teh vrednot. Predvsem vodoodporna lepila za les, melaminske pene, melafilmi za oplemenitenje ivernih plo, modificiran utekoinjeni les in drugi nai izdelki lahko veliko prispevajo k racionalni in smotrni rabi lesa in s tem k varovanju gozdov. Osebno pa mi gozd pomeni tudi najboljo sprostitev in vir nove energije, saj s polno vzmetenim gorskim kolesom v prostem asu zelo rad odkrivam njegove lepote. ali ste lan Kemijskega drutva Slovenije? Kako je na ravni drutva poskrbljeno za trajno seznanjanje z novostmi na podroju kemije v najirem smislu? ali ste na regijski ravni kemiki imeli kakno prireditev v smislu praznovanja Mednarodnega leta kemije? Melamin in tudi veliko naih tehnologov je lanov Kemijskega drutva Slovenije. Gre za stanovsko drutvo, ki je zelo akademsko in zato za nas, ki smo proizvodno podjetje, nekoliko oddaljeno. Vsi lani smo o najnovejih raziskovalnih dosekih slovenske kemije redno seznanjeni preko Kemijskega vestnika, ki ga izdaja drutvo in katerega pokrovitelj je tudi Melamin, vendar so teme redko uporabne za nae podroje dela. Bistveno bolj aktivno smo vkljueni v Zdruenje kemijske industrije, ki deluje znotraj Gospodarske zbornice, kjer sem bil do nedavnega tudi podpredsednik, sedaj pa lan upravnega odbora. Aktivno sodelujemo e v Skupini za implementacijo prostovoljne iniciative o odgovornem ravnanju (Responsible Care) in v Sekciji za REACH in CLP/GHS, ki se ukvarja z vpeljavo nove kemijske zakonodaje. Melamin je v okviru Zdruenja za kemijsko industrijo tudi predstavil svoje poroilo o odgovornem ravnanju za leto 2010. Zaetek Mednarodnega leta kemije smo skupaj s Kemijskim drutvom Slovenije, Zdruenjem kemijske industrije, Kemijskim in-
Varovanje okolja je odgovorna in nepogreljiva skrb kemine tovarne Melamin!

Kemina tovarna Melamin, ki jo uspeno vodi in upravlja direktor drube, Sreko tefani, univ. dipl. kem., e desetletja raste in se razvija skladno z mestom Koevje, ki je e kako prepoznavno tudi po njej in njenih proizvodih. Druba Melamin pa ni znana samo zaradi poslovne uspenosti, ampak se ponaa e z dvema pomembnima odlinostma; to sta odgovorna prijaznost do okolja in socialni ut za ljudi. Tako smo na na majski intervju povabili direktorja Sreka tefania, ki se je vabilu prijazno odzval.
Sreko tefani
Ker ivite in delate v domala najbolj gozdnati obini v Sloveniji, nam zaupajte, kaken je va osebni odnos do gozda, do narave? Narava in posebej gozd, ki nas obdaja v tej nai Koevski dolini, mi pomeni eno najvejih vrednot, ki smo jih ljudje lahko deleni v svojem ivljenju. Podedovali smo ga od naih prednikov in naa naloga je, da ga v im bolj neokrnjeni obliki zapustimo tudi naim otrokom in vnukom. Vendar to ne pomeni, da z gozdom ne smemo poeti niesar. Gozd se da ohranjaPogovarjal se je: Franci Koncilija ti tudi s pametnim gospodarje-
15
titutom in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo obeleili z otvoritveno slovesnostjo v februarju, kjer je imel pozdravni govor predsednik drave, dr. Danilo Trk. Kot eden najvejih pokroviteljev je Melamin sodeloval tudi pri osrednji slovenski prireditvi znotraj Mednarodnega leta kemije, in sicer na Nacionalni konferenci za kemijo z naslovom Kemija med percepcijo in realnostjo; vloga znanstvenikov, industrije, medijev in izobraevanja, ki je potekala v maju 2011 v Cankarjevem domu. Med drugimi je predaval tudi Prof. dr. Jean-Marie Lehn, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987. Aktivno se vkljuujemo tudi v predstavljanje kemije in kemijske industrije olarjem; vsako leto tako gostimo osnovnoolce iz nae regije in srednjeolce in tudente razlinih smeri. V Mednarodnem letu kemije smo skuali mlade navduiti za nao panogo, s pomojo katere dobimo veliko dobrin, brez katerih si ve ne znamo predstavljati ivljenja. vedska kraljeva akademija znanosti je za leto 2011 Nobelovo nagrado za kemijo podelila izraelskemu znanstveniku danielu Schechtmanu za odkritje kvazi kristalov. S svojim odkritjem je zatresel temeljno pojmovanje o zgradbi trdne snovi. Kaj menite o soitju kemije in fizike? Katera veda je v svetu znanosti pomembneja? Narava je le ena in zato si ne predstavljam, da naravoslovne znanosti ne bi delovale v soitju. Kemija in fizika skuata vsaka zase seveda im bolj natanno razloiti naravne pojave. Marsikdaj se v svojih razlagah tudi prekrivata, vsekakor pa dopolnjujeta. Fiziko zadnje ase zanimajo subatomarni delci in razlaga nastanka vesolja, kemija pa se ukvarja predvsem z interakcijami med atomi in molekulami, sintetiziranjem novih spojin in preuevanjem njihovih lastnosti. Cilj razvoja in proizvodnje v kemiji so snovi in izdelki, ki vsakemu izmed nas olajajo ivljenje. Fizika pa nam bo recimo z novo generacijo popolnoma varnih atomskih elektrarn na osnovi fuzije v naslednjih 50 letih tudi zelo olajala ivljenje. Zato pravim, da sta obe vedi enakovredni in nobena od naravoslovnih znanosti ni pomembneja od drugih. Tako ali tako pa bodo po mojem mnenju neko vse znanosti stekle v neko splono znanost o naravi. ali nam lahko zelo na kratko predstavite tovarno? (zgodovi-
intervJu
na podjetja, tevilo zaposlenih, strokovni kadri, proizvodnja, uspehi in teave itd.) Melamin je podjetje z dolgoletno tradicijo, saj je bilo ustanovljeno e daljnega leta 1954 na temeljih opuene Horakove tekstilne tovarne. Vse od tistih prvih zaetkov, ko je podjetje zaelo s sarno proizvodnjo melamina na diciandiamidni bazi, proizvodnjo impregnacijskih melaminskih in seninskih smol in iz teh naprej Melapan plo (visokotlanih laminatov, bolj poznanih pod imenom ultrapasi), je podjetje stalno uvajalo nove tehnologije in zaposlovalo vse ve in ve ljudi, predvsem iz domaega okolja. V 60. in 70. letih je podjetje uvedlo proizvodnjo impregniranih platen za evljarsko industrijo, irilo proizvodnjo sintetinih smol na bazi melamina in senine za lakarsko, papirno in lesno industrijo in poveevalo proizvodnjo Melapan plo. Vsi proizvodi so bili vedno rezultat monega lastnega razvojnega oddelka. V 80. letih smo postavili nov obrat za 12 000 ton sintetinih smol in uvedli tudi proizvodnjo 20 milijonov kvadratnih metrov t. i. KT filmov, ki se e danes uporabljajo za oplemenitenje iverke za pohitveno industrijo. Takrat smo tudi dosegli najvije tevilo zaposlenih, in sicer 404. Po osamosvojitvi Slovenije v zaetku 90. let smo se zaradi izgube jugoslovanskih trgov morali hitro preusmeriti v izvoz v Zahodno Evropo in kasneje tudi praktino na ves svet. Preboj na nove trge nam je ravno zaradi inovativnosti naega razvoja in prilagodljivosti proizvodnje tudi odlino uspel. Leta 1994 smo med prvimi v Sloveniji pridobili certifikat kakovosti ISO 9001 in kasneje e okoljski certifikat ISO 14000. Med prvimi tremi podjetji v Sloveniji pa smo leta 2003 dobili tudi pravico nositi znak Resposible care (Odgovorno ravnanje), ki dokazuje nae odgovorno ravnanje do delenikov v okolju. Ko sem leta 1999 prevzel vodenje podjetja, smo zaeli pospeeni ciklus nalob v nove tehnologije, predvsem na podroju smol na bazi HMM za lakarsko in gumarsko industrijo, ki nam danes pomeni glavno odskono desko za rast in razvoj podjetja v tej krizi. Obenem smo veliko vlagali tudi v ekologijo postavili smo lastno kemijsko-bioloko istilno napravo, zaprt sistem hladilnih vod in destilacijske kolone za reciklao topil. Prodajo smo od leta 1999 pa do danes poveali iz 13 mio EUR na
skoraj 40 mio EUR, tevilo zaposlenih pa pri tem zmanjali na 190. Vendar so to sedaj kakovostna delovna mesta, ki bodo kruh prinaala e naslednjim rodovom. V tem obdobju smo vloili skoraj 20 mio EUR, priznanje za kakovost naih projektov pa nam je dala tudi Evropska skupnost, saj nam je nekaj najpomembnejih projektov tudi sofinancirala. Dobro smo poslovali tudi lani, ko je Slovenijo pestila globoka kriza. Prodajo smo v primerjavi z letom 2010 uspeli poveati za 18 %, dobiek pa za 24 %. Vsi podatki so e objavljeni na spletni aplikaciji ljubljanske borze SEOnet, ki je prosto dostopna vsem uporabnikom. Brez kritine mase visoko izobraenih kadrov teh uspehov ne bi mogli dosei. V podjetju imamo ve kot 10 % zaposlenih v razvojnem oddelku. Dele zaposlenih s sedmo ali vijo stopnjo izobrazbe pa je celo veji od 17 % in se e poveuje. Predpostavljam, da ste se e
ko dobimo t. i. modificirane melaminske smole, ki predstavljajo veino naih proizvodov na bazi melamina. Nae smole so v bistvu kompleksne zmesi razlino velikih molekul polimerov, pri katerih razmerje med reakcijskimi komponentami in stopnja polimerizacije omogoata razline konne lastnosti teh produktov, kar posledino omogoa iroko paleto podroij za uporabo, kot na primer: - mokromone smole pri proizvodnji higienskega papirja in dekor papirja, - smole pri izdelavi mikrokapsul za samokopirne papirje, - impregnacijske smole za dekorativne papirje, - vodoodporna lepila za iverne ploe in vezane ploe, - superplastifikatorji za beton in izdelke v gradbenitvu, - veziva v premazih za belo tehniko, avtomobilsko industrijo, les, ploevinke, tube ipd., - promotorji adhezije pri proizvodnji gume, - smole za oplemenitenje tkanin
Svoje izdelke prodajamo ve kot 250 kupcem iz ve kot 40 drav po vsem svetu. Najveji dele seveda e vedno predstavljajo drave Evropske skupnosti, med njimi so najpomembneje Nemija, Italija, Poljska, Francija in eka. Poasi se poveuje tudi izvoz v Rusijo, ZDA, Blinji in Daljni vzhod ter Indijo. Dele celotnega izvoza se zadnja leta giblje ez 85 %. Nai kupci so tudi zelo znana podjetja, kot so npr. Goodyear, Continental, Micheline, Pirelli, Bridgestone, PPG, Beckers, Kronospan itd.
med tudijem opredelili za t. i. organsko kemijo, kar vam seveda pri vodenju proizvodnje organske sinteze formaldehidnih smol veliko pomaga. Opiite nam na kratko, kako poteka proizvodnja melaminskih smol in kje vse se uporabljajo? Proizvodnja melaminskih smol je z vidika kemije kar enostavna, glede tehnoloke opreme in fizikalnih parametrov pa v veini primerov zelo zahtevna. Sinteze lahko potekajo sarno ali kontinuirno. V naem podjetju obvladujemo oba naina. Pri obeh nainih v reaktorju melamin najprej reagira s formaldehidom. Samo sintezo se uravnava s pH vrednostjo (kontrola z dodajanjem kislin in lugov) in temperaturo. Ker pa molekula melamina lahko reagira z 1 do maksimalno 6 molekulami formaldehida, je monih zelo veliko kombinacij spojin, tevilo teh pa se e dodatno povea s tevilnimi drugimi monimi kemijskimi reakcijami, npr. z alkoholi in amini. Tav tekstilni industriji. Nai izdelki na drugih kemijskih bazah se uporabljajo predvsem pri proizvodnji papirja. Ste delnika druba. Kakni so odnosi z malimi in velikimi delniarji? Odnosi z najvejim delniarjem, tj. z drubo NFD Holding, ki je tudi veinski delniar, so bili vedno korektni, saj je do danes vedno dovoljevala, da je druba svoj dobiek ponovno vloila v nove tehnologije in programe, ki so omogoali rast podjetja in ohranitev delovnih mest. Mali delniarji sicer kaknega posebno velikega vpliva na skupinah delniarjev, odkar je druba leta 1996 postala delnika druba, niso imeli in bi ga glede na lastniko sestavo teko imeli. So pa bili o dogodkih v podjetju in skupinskih sklepih vedno korektno informirani preko Melaminove internetne strani, SEOneta in dnevnega asopisa.
16
intervJu
Kdo so kupci vaih proizvodov? Kako globalna gospodarska kriza vpliva na vae poslovanje? ali imate likvidnostne teave, kaj pa zadolenost in anuitete? Svoje izdelke prodajamo ve kot 250 kupcem iz ve kot 40 drav po vsem svetu. Najveji dele seveda e vedno predstavljajo drave Evropske skupnosti, med njimi so najpomembneje Nemija, Italija, Poljska, Francija in eka. Poasi se poveuje tudi izvoz v Rusijo, ZDA, Blinji in Daljni vzhod ter Indijo. Dele celotnega izvoza se zadnja leta giblje ez 85 %. Nai kupci so tudi zelo znana podjetja, kot so npr. Goodyear, Continental, Micheline, Pirelli, Bridgestone, PPG, Beckers, Kronospan itd. Za zdaj uspevamo posledice globalne krize nadomeati z vedno novimi vse bolj tehnoloko dovrenimi izdelki, za katere imamo uveljavljene tudi patente, ki so poleg slovenskih tudi evropskega ranga. Poleg tega kupcem nudimo kar najbolji neposredni servis pri uvajanju naih izdelkov in vekrat razvijamo izdelke kar skupaj z njimi. Ne morem rei, da nismo imeli nekaj manjih likvidnostnih teav, saj zadnjega kredita za obratna sredstva nismo ve dobili tako enostavno kot v preteklosti, a se je situacija z dokapitalizacijo bistveno izboljala. Drugae pa smo svoje obveznosti do bank do sedaj redno izpolnjevali in jih nameravamo tudi v prihodnje. S katerimi institucijami morate sodelovati in na kaken nain zaradi zagotavljanja okolju varne proizvodnje? Zagotavljanje okolju varne proizvodnje je predvsem rezultat odnosa vseh zaposlenih v drubi do tega podroja. Skrb za okolje se zane pri razvoju novih izdelkov ali tehnologij, nadaljuje pri nalobah in na koncu pokae v sami proizvodnji. Ker so vsi nai izdelki razviti v lastnem razvoju, se vzporedno z razvojem optimira tudi vidik okolja novega izdelka. Vedno to sicer ni enostavno, a v drubi ocenjujemo, da je le taka pot pravilna. V zadnjih letih tesno sodelujemo tudi z zunanjimi partnerji pri razvoju tehnik ienja. e zelo zgodaj smo spoznali, da je za doseganje vejega zaupanja javnosti in inpektorjev pametno biti celo korak pred okoljsko zakonodajo in zato smo se v letu 2003 prostovoljno vkljuili v primerjalno tudijo monih metodologij za ocenjevanje tveganj za nesreo, povezano s kemikalijami. Vsa leta vzorno sodelujemo z razlinimi inpektorji s podroja okolja in z Agencijo za okolje in prostor. Velik pomen imajo tudi korektni odnosi z izvajalci monitoringov, ki pri nas svoje meritve izvajajo popolnoma neodvisno in nevtralno po predpisani evropski zakonodaji. Drimo se naela, da mora podjetje, ki eli dolgotrajno delovati, podajati verodostojne podatke, ki so na vpogled najiri javnosti. Sodelujemo tudi z Gospodarsko zbornico in Uradom za kemikalije preko njih dobimo kakovostne informacije o spremembah zakonodaje in upravnih postopkov. Zelo pomembni so tudi neuradni stiki med predstavniki industrije in dravnih ustanov, ki omogoajo bolje poznavanje naih procesov in delovanja ter s tem manj predsodkov. ali ste v tovarni e organizirali dan odprtih vrat, kjer bi se zainteresirana javnost lahko neposredno seznanila s proizvodnjo v tovarni? V preteklosti smo dan odprtih vrat pogosto organizirali, a je bilo tevilo obiskovalcev zelo majhno. Ker v zadnjih letih velik del proizvodnje dela ves as neprekinjeno, predpisi o varnosti pri delu pa so vse stroji, je postala organizacija takih dni teja. V zadnjih letih smo tako vrata odprli predvsem za organizirane skupine, ki so si elele tovarno ogledati. Veinoma so bile to osnovne in srednje ole, tudenti in poslovni partnerji. Druba vsako leto pripravi poroilo o odgovornem ravnanju, v katerem po predpisani metodologiji spremlja pomembne podatke o ravnanju z okoljem, varnostjo in zdravjem. Povzetek poroila je na spletu, vsako leto ga posredujemo tudi skupinam in posameznikom, ki ga elijo. Kako ljudje, meani in neposredni sosedje doivljajo vao tovarno? ali se veliko pritoujejo? ali vas kdaj tudi pohvalijo? Vsaka tovarna zbuja v okolikih prebivalcih meane obutke, kar pa e posebej velja za kemijsko tovarno. V preteklih letih so okoliki prebivalci nekajkrat podali pripombe in vpraanja. V okviru standarda ISO 14001 smo vzpostavili sistem, da vse pripombe, ki jih prejmemo, zavedemo in v okviru monosti uredimo. To ni vedno enostavno, vendar se trudimo v veini primerov ustrei eljam, seveda znotraj realno monega. Vsekakor pa skuamo biti odprti in prilagodljivi. tevilo pripomb je sorazmerno majhno, uradnih pohval pa do zdaj al e nismo prejeli. Vendar pa ob raznih neuradnih prilonostih v mestu sliim kakno ustno pohvalo obanov glede poslovnih uspehov, ki jih dosegamo. Kako je v tovarni, posredno pa tudi v Koevju, poskrbljeno za varovanje okolja v ojem in irem smislu? Na kratko povejte bralcem, kako izvajate monitoringe (spremljanje nadzora postopkov) in ukrepe, ki zagotavljajo varnost poslovanja za ljudi in naravo, s posebnim poudarkom na morebitnem onesnaevanju ozraja z nevarnimi snovmi, loevanju, zbiranju in odvozu nevarnih odpadkov ter onesnaevanju vodotokov in podtalnice. Postopek je sorazmerno enostaven, doloen pa je v naem okoljevarstvenem dovoljenju, v katerem sta doloena pogostost in obseg monitoringov. Monitoringe nam izvajajo pooblaeni izvajalci za posamezna podroja: zrak, voda, hrup in odpadki. Praviloma delamo z ustaljenimi izvajalci, ki nas e poznajo, prav tako pa je laje primerjati rezultate emisij med posameznimi leti. Sami vsakodnevno izvajamo nadzor nad naimi izpusti v odpadne vode, saj imamo dve istilni napravi z izpusti v vode. Na tak nain zagotavljajmo e vijo raven zaite okolja. Podroje ravnanja z odpadki pa je bolj zapleteno. e vrsto let loujemo nevarne odpadke, ki jih iz podjetja odvaajo pooblaeni izvajalci. Velik del naih nevarnih odpadkov se kontrolirano seiga v seigalnicah na podroju Evropske unije najve v sosednji Avstriji ter Nemiji. Za vse te odpadke imamo tudi dokazila o odstranitvi. V zadnjih letih loeno zbiramo tudi razline vrste nenevarnih odpadkov, ki se jih ne sme odlagati na komunalnih odlagaliih. Nadaljnji postopki ravnanja so enaki kot pri nevarnih odpadkih. Na tem podroju se vsako leto odpirajo nove zahteve in naloge; letos smo tako zaeli loeno zbirati tudi bioloko razgradljive odpadke. Preko internih izobraevanj redno usposabljamo zaposlene za ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki. Le odgovorno delo vseh zaposlenih namre omogoa ustrezno raven okoljskega delovanja tovarne. ele po petih letih ste 22. aprila 2010 od nekdanjega Ministrstva za okolje in prostor konno pridobili okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje. Kje in kateri so bili vzroki za tako dolgo odlaanje? ali imate ISO standard 9000 in 14000? Natanni razlogi za tako pozno pridobitev nam niso poznani. Melamin je e v letu 2005 podal pripravljenost, da sodeluje kot prvi predstavnik proizvajalcev smol pri postopku izdaje dovoljenj. Ker pa postopke vodi Ministrstvo za okolje in prostor po lastni presoji in dinamiki, samo oni vedo, zakaj je postopek za Melamin stekel tako pozno. Na Ministrstvu za okolje in prostor so zaeli z izdajanjem dovoljenj najprej v drugih dejavnostih, kjer je bilo ve primerljivih zavezancev. Kemijska industrija pa je morala al poakati. Dovoljenje smo tako dobili zelo pozno, eprav smo vlogo oddali pravoasno. Ko pa smo enkrat bili uvreni na dnevni red, je sam postopek pridobitve potekal zelo hitro in brez teav. V veliko pomo pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja sta nam bila tudi oba pridobljena ISO standarda. S standardom kakovosti ISO 9001 smo e pred leti vzpostavili postopke, s katerimi skuamo naim kupcem ponuditi kakovosten izdelek in vzporedne storitve. Standard ISO 14001, ki smo ga vpeljali pozneje, pa nam pomaga vzdrevati ustrezno prakso na podroju ravnanja z okoljem. Oba standarda zdruujemo v naem sistemu vodenja, preko katerega stalno izboljujemo kakovost poslovanja in ustreznost ravnanja z okoljem.
Dobro smo poslovali tudi lani, ko je Slovenijo pestila globoka kriza. Prodajo smo v primerjavi z letom 2010 uspeli poveati za 18 %, dobiek pa za 24 %. Vsi podatki so e objavljeni na spletni aplikaciji ljubljanske borze SEOnet, ki je prosto dostopna vsem uporabnikom. Brez kritine mase visoko izobraenih kadrov teh uspehov ne bi mogli dosei. V podjetju imamo ve kot 10 % zaposlenih v razvojnem oddelku. Dele zaposlenih s sedmo ali vijo stopnjo izobrazbe pa je celo veji od 17 % in se e poveuje.
17
intervJu
Povejte nam, na kateri doseek v tovarni ste kot dolgoletni direktor najbolj ponosni! Zelo sem ponosen na evropski patent in slovenske patente, ki smo jih s svojim inovativnim razvojem pridobili in tudi obranili pred konkurenco. Ponosen sem na zlato priznanje GZS za inovativne doseke, ki ga je s svojim projektom Kontinuirni postopek izdelave HMM dosegla naa razvojna ekipa z mag. Ogorelcem na elu. Ponosen sem tudi na to, da smo ob pravem asu zmogli pogum za izvedbo najveje nalobe v zgodovini podjetja izgradnje kontinuirnih linij za HMM, destilacijskih kolon in uparjalnika, kar nam danes omogoa normalno rast in preivetje. Neprecenljiv pa je tudi z velikim trudom pridobljen ugled, ki ga nae podjetje danes dosega med partnerji doma in v tujini na podroju sintetinih smol za razline aplikacije, melafilmov za oplemenitenje ivernih plo in impregniranih platen za evljarti pri razvoju e hitreji in e bolj inovativni. Naa kratkorona prioriteta je predvsem dosei energetsko neodvisnost skozi izvedbo projekta kogeneracije toplote in elektrine energije na biomaso v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Vrednost tega projekta je ocenjena na priblino 20 mio EUR. Vzporedno pa moramo, kakor hitro se le da, uvajati nove izdelke, kot so npr. nove smole za lakarsko industrijo, postavljati nove tehnoloke linije za melaminske pene in smole za melaminska vlakna ter posodobiti cisternsko skladie. Upamo, da bomo vse to uresniili v naslednjih 3 do 5 letih. verjetno se strinjate z nami, da kemina tovarna gotovo ne sodi v sredie mesta. Kljub vsem odlinim varnostnim ukrepom tovarna vendarle predstavlja neko potencialno ekoloko bombo! Morda razmiljate o preselitvi tovarne v bolj odroni predel mesta ali obine? e, kdaj in kako? Tovarna kot je Melamin seve-
Druba vsako leto pripravi poroilo o odgovornem ravnanju, v katerem po predpisani metodologiji spremlja pomembne podatke o ravnanju z okoljem, varnostjo in zdravjem. Povzetek poroila je na spletu, vsako leto ga posredujemo tudi skupinam in posameznikom, ki ga elijo.
problem, ki pa je z odprtim komuniciranjem reljiv. Takna kemijska tovarna, kot je naa, je infrastrukturno zapleten sistem in bi zato selitev na novo lokacijo pomenila postavitev nove tovarne v celoti. Na lokaciji, kjer delujemo, so sistemi, kot so proizvodnja, energetika, sistemi za recikliranje, hladilni sistemi, skladia in istilne naprave med seboj neloljivo povezani. Ob selitvi bi morali na novo postaviti vse, ne le proizvodno halo. To pa zahteva takna sredstva, da podjetje tega ne bi preivelo. Zato za selitev celotne tovarne trenutno ni nikakrne monosti. Na nove lokacije bi lahko postavili samo neke nove neodvisne proizvodne linije, kot je npr. proizvodna linija za melaminske pene. ali igrate namizni tenis? Znano je namre, da vsako leto razdelite (pokroviteljstvo in donacije) kar precej denarja za lokalno zdravstvo, port, kulturo in izobraevanje. to je zelo pohvalno za obino, ki ima sicer veliko stopnjo brezposelnosti. Povejte na kratko, komu vse velikoduno pomagate? Namizni tenis sem z bratoma in prijatelji kot olar igral v domai garai, na doma narejeni mizi, kot verjetno mnogi drugi. Bolj resno pa sem v gimnazijskem asu treniral odbojko, sedaj pa precej raje rekreativno igram tenis in kolesarim. Je pa Melamin tradicionalno vedno bil glavni pokrovitelj in donator NTK Koevje in tudi marsikateri nekdanji in sedanji Melaminovec je bil uspeen lan tega kluba. V Melaminu se radi drimo tradicije in bomo klub podpirali e naprej. Mogoe zaradi ekonomske krize elje po vidnih uvrstitvah v 1. slovenski ligi niso ve tako aktualne, bo pa klub spet delal ve z domaim podmladkom in akal na bolje prilonosti v prihodnosti. Naa filozofija je, da vsaj nekaj od tega kar ustvari, vrne okolju, saj smo preko svojih zaposlenih in svojega delovanja e kako tesno povezani z obino in njenimi krajani. Do sedaj smo po svojih najboljih moeh, predvsem odvisno od poslovnih uspehov, pomagali zdravstvenemu domu, socialno ogroenim v nesreah, portnim klubom in kulturnim drutvom, gasilcem, jamarjem, ribiem, Gimnaziji Koevje, osnovnim olam in tudi posameznikom pri kaknih vidnejih projektih. Sodelovali smo tudi pri vseh dobrodelnih projektih, ki jih je organiziral Rotary klub Koevje. Predvsem pa sem vesel, e kakna od darovanih aparatur in pripomokov v zdravstvenem domu komu rei ivljenje ali ohrani zdravje. Na koncu nas zanima, kako koevska lokalna skupnost sodeluje z gospodarstvom? ali so vam osebno e podelili kakno priznanje za uspeno vodenje tako pomembnega gospodarskega objekta? Lokalna skupnost se je zadnje ase zaela bolj zavedati, kaj stabilno, uspeno in razvojno naravnano podjetje pomeni za njene krajane. Ve posluha je bilo tako pri urejanju in nartovanju prostora, poklicani pa smo bili tudi, da smo aktivno sodelovali v Razvojnem svetu za Koevsko in Belo krajino, preko katerega smo lahko skupaj vplivali tudi na nov Zakon o skladnem regionalnem razvoju in razpisih za Pokolpje 20102016. Vrhunec sodelovanja pa vsekakor pomeni projekt kogeneracije toplote in elektrine energije na biomaso, kjer z roko v roki sodelujemo Obina, Gra in Melamin v lastno dobro in dobrobit vseh obanov. Priznanja sicer osebno nisem dobil in si ga posebej tudi ne elim, saj gre pri naih uspenih projektih vedno za ekipo sodelavcev, ki so vsi zasluni za uspeh. Sem pa vesel, da je Obina v letu 2002 Melaminu podelila srebrno obinsko priznanje. Spotovani gospod direktor tefani, najlepa hvala za vae izrpne in zanimive odgovore, iz katerih veje pomembna prepoznavna uveljavljenost Melamina na konkurennih evropskih in svetovnih trgih. Za lansko uspeno poslovanje koevske kemine tovarne gre najprej zasluga vam, ki ste kot direktor, skupaj z vsemi sodelavci, ve kot uspeno premagovali tevilne pasti globalne gospodarske krize. Zato vsem skupaj elimo tudi v letonjem letu veliko poslovnih uspehov in varno obratovanje.
Zelo sem ponosen na evropski patent in slovenske patente, ki smo jih s svojim inovativnim razvojem pridobili in tudi obranili pred konkurenco. Ponosen sem na zlato priznanje GZS za inovativne doseke, ki ga je s svojim projektom Kontinuirni postopek izdelave HMM dosegla naa razvojna ekipa z mag. Ogorelcem na elu. Ponosen sem tudi na to, da smo ob pravem asu zmogli pogum za izvedbo najveje nalobe v zgodovini podjetja izgradnje kontinuirnih linij za HMM, destilacijskih kolon in uparjalnika, kar nam danes omogoa normalno rast in preivetje.
sko industrijo. Kakni so vai kratkoroni dolgoroni razvojni narti? e pred 12 leti smo si zastavili cilj, da se v doloeni trni nii uvrstimo med prve tri ali tiri proizvajalce na svetu. Na podroju smol na bazi HMM nam je to e skoraj uspelo. Kratkorono elimo na trni dele s prilagoditvami obstojeih izdelkov in e aktivnejim prodajnim pristopom krepiti na obstojeih programih. Nove aplikacije melaminskih smol, kot so melaminske pene in melaminska vlakna, pa so nov izziv in nove tehnoloke svetovne nie, kjer smo lahko pomembni igralci v prihodnosti. Nartujete kakno pomembno nalobo v tehnolokem in sicernjem smislu? Melamin ne bi ve obstajal, e ne bi imeli stalno kaknega razvojnega eleza v ognju. Konkurenen boj na svetovnih trgih je vse bolj oster, zato moramo bida predstavlja doloeno tveganje za okolje, ki pa je obvladljivo. Zato je beseda ekoloka bomba absolutno prehuda. Ko obiskujemo nae kupce in dobavitelje po Evropi, ki predstavljajo podobna tveganja za okolje kot mi, se mnogi izmed njih sreujejo s podobnimi teavami, saj tudi v neposredni bliini njihovih tovarn stojijo stanovanjska naselja. Mesta v Evropi rastejo hitro in tovarne z dolgoletno tradicijo, ki so bile e veraj nekje na obrobju naseljenih krajev, se preko noi znajdejo ob stanovanjskih naseljih. S arobno palko se obstojeih tovarn al ne da prestavljati, lahko pa se z novimi tehnologijami zmanja njihov vpliv na okolje na najmanjo raven. Ko je bila v letu 1954 ustanovljena tovarna Melamin, v bliini ni bilo stanovanjskih blokov. Danes pa je tovarna del mesta, kar vsekakor predstavlja doloen
18
Proslava ob svetovnem dnevu romov na o zbora odposlancev Koevje

Romi, po svetu znani kot veni popotniki, so imeli 8. aprila leta 1971 v Londonu prvi svetovni kongres Romov. Takrat se je rodila beseda Rom, ki pomeni lovek. 8. april je tako postal svetovni dan Romov, praznik, ki ga praznujejo Romi po celem svetu. V Sloveniji ivi okoli 10 000 Romov, na Koevskem okoli 600. Osnovno olo Zbora odposlancev obiskuje estdeset romskih otrok, zato je pomembno, da na oli spoznavamo tudi romsko kulturo.
unicefov projekt Potovanje k sebi in okrog sveta

Unicefov projekt Potovanje k sebi in okrog sveta je v letonjem olskem letu zaivel v O Zbora odposlancev. Uenci prvega razreda, ki obiskujejo OPB, so raziskovali Svet okoli sebe. Sporoilo projekta ni le spoznavanje ivljenja otrok po svetu, ampak tudi uenje o razlikah med otroki na skupnem planetu. Poudarek projekta je bil na vzgoji otrok za vrednote, kot so npr. strpnost, prijateljstvo, solidarnost, mir, socialna pravinost, mirno reevanje konfliktov, varovanje okolja in sprejemanje druganosti. Ob projektu so otroci spoznavali sebe in druge. Tradicije tujih kultur, obiaje, navade in ivljenje ljudi po svetu sem skuala otrokom pribliati na ustvarjalen in njim zabaven nain. Tako smo se zabave lotili z razlino literaturo, fotografijami, posnetki, igrami, plesi, pesmimi, pravljicami, ustvarjanjem in vivljanjem v tuje kulture. Prvi korak potovanja je bil od mene k tebi. Otroci so preko socialnih iger, opazovanja, risanja skupinske slike, igre nenosti in bliine ipd. ozavestili svoj odnos do drugih otrok in se imeli monost veseliti drug drugega in skupnosti kot celote. Pot smo nadaljevali v irni svet. Raziskovali smo na domai kraj. Spoznali smo njegove znamenitosti in se preselili v as naih babic in dedkov. Prebrali smo nekaj koevarskih pripovedk, zbadljivk, se nauili iztevanko in se igrali stare koevarske igrice, nato pa spoznavali
v vrtcu smo se druili s policistom

Ko se stari z otroki podajo na pot z avtomobili, kolesi ali pe po prometnih ulicah in cestah, so izpostavljeni tudi nevarnostim. S pomojo pounih knjig smo se v skupini Zajki iz enote Ostrek (jasli) dalj asa pogovarjali o prometu. Otroci so spoznali osnovna pravila o tem, kako se moramo vesti na cesti, v avtomobilu in na ploniku. Promet smo si ogledali tako, da smo se kot peci aktivno vkljuili vanj. Vse pridobljeno znanje, ki so ga otroci pridobivali ez mesec, je dopolnil policist Tone iz Policijske postaje Koevje. Prijazno se je odzval naemu povabilu in se v vrtec pripeljal s policijskim motorjem. Predstavil nam je svoj poklic in razkazal motor. Otroci so se z njim pogovarjali, posluali zvok sirene, kdor pa je elel, se je na motor lahko tudi usedel. Gospodu Tonetu se zahvaljujemo za predanost in prijaznost, saj so otroci spoznali, da se lahko vedno obrnemo na policiste, e smo v teavah ali v stiski.
Vida in Klara
regijsko sreanje lutkovnih skupin osrednje slovenije 2012
Torek, 10. april 2012, je bil za romske uence prav poseben dan. Kar dvajset romskih otrok je pod mentorstvom uiteljice Ande Jambrovi, vzgojiteljice Tine Stopar ter romske pomonice Dijane Marjanovi pripravilo kulturni program. Prireditev se je odvila v avli nae ole. Po kratkem uvodu dveh uenk sta imela kratek nagovor tudi upan obine Koevje, dr. Vladimir Prebili in romski svetnik, gospod Marjan Hudorovi. Z nekaj treme in veliko navduenja so uenci s petjem, recitiranjem in plesom prikazali delek svoje kulture. Seveda pa ne smemo pozabiti na harmonikarja Cvetana Vlaia, ki je petje in ples otrok spremljal s harmoniko in tudi sam svoje petje poslal med zbrano obinstvo, ter gospoda Rajka ajnovia, ki je predstavil pesmi iz svoje zbirke (dve pesmi v romskem jeziku). Obema se e enkrat zahvaljujemo za sodelovanje. Prireditev smo zakljuili s plesom, harmoniko in nasmejanimi obrazi nastopajoih in obinstva.
Tina Stopar
slovenska vojska na vajah v svetlem Potoku

V torek, 3. aprila 2012, smo se uenci devetih razredov ob 10.30 odpravili proti Svetlemu Potoku na obisk k Slovenski vojski, ki je e nekaj dni bivala tam. Pot nas je popeljala skozi Livold, Mozelj in nazadnje do Svetlega Potoka. Tam so nas seveda priakali slovenski vojaki. Na vodi je bil vojak Slovenske vojske, ki nas je popeljal po obsenem taboru. Videli in sliali smo veliko zanimivega, pokazali so nam kontrolne prostore, nato pa smo se peljali z oklepnikom. To je bila za nas najveja nagrada. Okoli 12.10 so nam postregli s kosilom, ki je bilo okusno. Najveje preseneenje je bilo to, da smo lahko streljali z zrano puko. Vsi si elimo, da bi bile podobne dejavnosti im vekrat na urniku. Hvala Slovenski vojski za udovit ogled tabora. eprav je bil na obisk kratek, smo zautili utrip vsakdanjika slovenskega vojaka.
Za literarno-novinarski kroek Sao Roman, 9. a., O Ob Rini Koevje
31. marca je v ekovem domu Koevje potekalo obmono sreanje lutkovnih skupin. Udeleili smo se ga uenci lutkovne skupine Sonki iz O Zbora odposlancev ter KUD Jazbec in partnerji. Po izboru selektorice Irene Rajh Kunaver smo se 19. aprila udeleili e regijskega sreanja lutkovnih skupin v Hrastniku. V Koevju in Hrastniku smo se predstavili z lutkovno predstavo Zmeda v pravljini deeli. Ta dan nismo samo nastopili, ampak smo si ogledali e tri lutkovne predstave skupin, ki so se uvrstile na regijsko sreanje. Sreanje je spremljala tudi strokovna svetovalka za lutke, Jelena Sitar Cvetko. Zadovoljni s samim nastopom ter podanim pozitivnim mnenjem strokovne spremljevalke in seveda zelo utrujeni, smo se v popoldanskih urah vrnili domov.
Tina Stopar in Urka Rupnik
nao dravo Slovenijo in njene naravne in kulturne zanimivosti. Da smo dneve v OPB preiveli im bolj pestro, smo se preoblekli v Indijce in Indijke ter na kamelah jahali preko puave, iz odpadnega materiala izdelali kitajskega zmaja in z njim plesali po razredu, se preizkusili v kitajski pisavi, preiveli lepe trenutke v indijanski vasi, posluali glasbo Aboriginov in plesali njihove tradicionalne plese, spoznali ivljenje Perujcev in se tudi sami preizkusili v ronih spretnostih tkanja, spoznavali ivalski svet in ivljenje tujih ljudstev, likovno ustvarjali itd. Projekt smo zakljuili s potovanjem v Afriko, kjer nas je spremljala Unicefova prostovoljka Barbara Adlei. Barbara nam je najprej predstavila organizacijo Unicef Slovenija in njihovo poslanstvo. Nato nas je seznanila s splonimi dejstvi o Ruandi. Kje lei, kateri jezik tam govorijo, katero je glavno mesto, s im se ljudje preivljajo. Preko kratkega filma in fotografij nam je predstavila ivljenje v Ruandi. Spoznali smo, da so ole zelo skromno opremljene, otroci pa so lahko sreni, e imajo zvezek in pisalo. Otroci zauijejo razlino tevilo obrokov na dan, odvisno od finannega poloaja druine. Revneji navadno zauijejo dva do tri obroke na dan, e pa si druina lahko privoi ve, jedo pogosteje. ivijo v hiah iz blata, v eni hii ivi razirjena druina. Radi igrajo na intrumente, pojejo in pleejo, otroci zelo radi igrajo tudi nogomet ter druge igre z ogo. Pripomoke za igro si morajo poiskati ali narediti sami. ogo si izdelajo iz bananinih listov ter jo preveejo z vrvjo. Tako ogo je Barbara prinesla tudi s seboj. eprav je oga zelo trda in se ne odbija kaj dosti, so se otroci z njo radi poigrali. Otroci so se ob tem projektu veliko nauili. Imeli so monost spoznavanja, primerjanja in ugotavljanja, kako ivijo ljudje doma in drugod po svetu. Spoznali smo, da na nain ivljenja ni edini ter da je druganost sprejemljiva, potrebna in lepa.
Zapisala: Nina Zver
19
iZ naih ol in vrtcev ...
sodelovanje z drutvom za zaito ivali Koevje

Pes je lovekov najbolji prijatelj je pregovor, ki ga pozna vsak in zagotovo dri. Pa vendar se tudi v dananjih asih e vedno najdejo zapuene, izgubljene in ranjene ivali, zlasti make in psi. Kako ravnamo, kadar opazimo trpinene ivali? Kaj lahko storimo, e najdemo zapueno, izgubljeno ali ranjeno ival? Odgovore nam je na zanimiv in otrokom primeren nain v oddelku podaljanega bivanja 1. in 3. razreda podala predstavnica Drutva za zaito ivali Koevje, gospa Lidija Jere. Seznanila nas je z delovanjem drutva, odgo-
Projekt otrok policist za en dan navduil uenki o stara cerkev

V sredo, 4. aprila 2012, so policisti Policijske postaje Koevje v okviru projekta Otrok policist za en dan gostili uenki in uiteljico iz O Stara Cerkev. Teja Klun in Anja malc, uenki 6. razreda, sta srenici, ki sta bili v letonjem olskem letu izbrani za sodelovanje v akciji. Okoli osme ure zjutraj smo uiteljica in uenki z vznemirjenjem priakovale, kako bomo preivele dan z momi v modrem. Po prihodu v olo nam je policist Bojan uteri, ki nas je spremljal od odhoda do vrnitve v olo, predstavil potek akcije in povedal, kaj nas aka v dopoldnevu s policisti. Nato smo se odpeljali na Policijsko postajo Koevje, kjer so nas sprejeli komandir postaje, deurni policist in ostali uslubenci. Deurni policist nam je na kratko pojasnil vlogo policistov v drubi pri zagotavljanju varnosti ljudi in premoenja. Pokazal nam je prostor in opremo za delo deurnega policista. Policist Bojan pa nam je razkazal prostore policijske postaje. Ogledale smo si sobe za pridranje oseb, ki so osumljene kaznivega dejanja, prostore za zaslianje pri, sobo za prepoznavanje storilcev kaznivega dejanja, telovadnico, garderobe, pisarne, dvorie ter vozni park policijske posta-
vrtec na obisku
V sredo, 25. aprila 2012, smo se uenci 1. C in 2. B O Zbora odposlancev druili z otroki iz vrtca Ostrek. Otroci so najprej obiskali 1. C z uiteljicama Sao in Urko. Prvoolci smo jim zapeli pesmico, predstavili olsko delo, olske potrebine in zabojke, kjer imamo pospravljene potrebine. Tudi otroci iz vrtca so nam zapeli pesmico. Skupaj smo prebrali slikopis Gremo v olo in reevali uni list o olskih potrebinah. Drugoolci z uiteljico Evelin pa smo jim obisk popestrili e z deklamacijami, petjem pomladnih pesmic in plesom Juri Muri v Afriki. Obisk smo zakljuili s sladkanjem.
Aleksandra Stijepi, Urka Rupnik, Evelin Malnar
pomladno brenanje na o ob rini

V torek, 24. 4. 2012, ob 18.00 je v telovadnici O OB RINI v Koevju potekala otroka prireditev, na kateri so sodelovali otroci, mentorji in delavci O OB RINI. Letos je bila rdea nit prireditve SOITJE MED EBELAMI IN LJUDMI. Trije prikupni napovedovalci: ebelica Maja, njen prijatelj Vili in njuna loveka prijateljica so spretno napovedovali razline toke, v katerih so pokazali svoje talente otroci, veinoma od 1. do 5. razreda. Z ivahnimi plesnimi koreografijami so jim pomagale tudi uenke iz vijih razredov. V urici prijetnega druenja so si gledalci ogledali res pester in raznolik program. Otroci so se predstavili z recitacijami, ustvarjalnimi plesi z razlinimi pripomoki, s pravimi plesnimi koraki a-a-aja, sirtakija, trebunega plesa, petjem in igranjem na intrumente ... Naslov letonje prireditve je bilo POMLADNO BRENANJE in v taknem stilu je bila tudi okraena telovadnica ole. V ospredju je stal ribnik z lokvanji, povsod so rasle nene narcise, po zraku so brenale ebele, v ozadju pa so stali pisani ebelnjaki ... Otroke nastope je spremljalo tevilno obinstvo, ki je z aplavzi nagradilo mlade ustvarjalce. Ta pomladna prireditev postaja na nai oli kar tradicionalna, saj poteka e etrto leto zapored. Temu primerno so jo zakljuili tudi mladi napovedovalci: Se vidimo prihodnje leto ... V NAEM DOMAEM PANJU!
Letonji organizatorki: Romana Resman in Nataa Mikuli Ivanc, O OB RINI
varjala na vpraanja otrok in jih preko vkljuevanja v igrico popeljala do tega, kako odgovorno ravnamo s kukom, ki ga pripeljemo v svoj dom. V podaljanem bivanju smo se odloili, da bomo tudi sami naredili nekaj dobrega. Zaeli smo zbirati hrano za ivali. Zbrane dobrote smo podarili Drutvu za zaito ivali Koevje, ko nas je obiskala gospa Polona Bejtovi s svojo psiko Dolly. Polona nam je predstavila svojo zgodbo o tem, kako je psiko dobila in odgovarjala radovednim uencem. Psika Dolly pa nam je pokazala kar nekaj znanja, trikov in vragolij. Polni vtisov in navduenja so otroci na dano temo tudi likovno ustvarjali. Skupaj z drutvom in oddelkom podaljanega bivanja O Zbora odposlancev smo v Knjinici Koevje pripravili razstavo, na katero vas lepo vabimo.
Natalija Videnek in Petra Vidoni O Stara Cerkev
uenci o ob rini na dravnem ahovskem ekipnem prvenstvu

V Postojni je 14. aprila potekalo dravno ahovsko osnovnoolsko ekipno prvenstvo do 12 let. Ekipa dekov je osvojila 32. mesto med 53 ekipami, posebej pa sta se izkazala Vasja Aimovi, ki je osvojil 6 tok iz 7 partij, kar pomeni delitev prvega mesta, po dodatnem kriteriju pa 7. mesto na 1. ahovnici. Tudi njegov mlaji brat Sergej je dosegel 6 tok iz 7 partij in s tem delitev 2. mesta, po dodatnih kriterijih pa 5. mesto na 2. ahovnici. V ekipi so sodelovali e Urban ercer, Tian Koritnik in Vita Virant. Ekipa deklic je osvojila 5. mesto. Drea Kurtalj je dosegla 5 tok iz 7 partij, kar je pomenilo delitev 3. mesta, po dodatnih kriterijih pa 4. mesto na 2. deski. Alenka Mavrin je dosegla 6. mesto na 3. deski. Sodelovali sta e Marua Gregori in Sara Djurii. Ekipi smo spremljali iga Volf (D Krka Novo mesto), Dejan Aimovi (D Koevje) in Toma Cokan (uitelj ole). Podrobnosti o tekmovanju najdete na spletni povezavi: http://www.sah-zveza.si/rez/1204/si12u12e/default.asp
Toma Cokan, O Ob Rini
je. Med ogledom smo se sreale s policistom kriminalistom, ki nam je demonstriral postopke zbiranja dokazov kaznivih dejanj, ki smo jih vajene videti samo v filmih. Uenki sta tako imeli prilonost oddati prstne odtise in vzorec DNK. Pred ogledom voznega parka smo imele odmor in as za malico. Uenki sta dobili tudi darilo: majico in kapo kot obvezno delovno obleko za nadaljnje delo s policisti. Odpravili smo se na ogled voznega parka, kjer so policisti poskrbeli za zanimivo predstavitev dela in opreme prometnih policistov. Ogledale smo si policijski avtomobil, motorno kolo, preizkusile elado, merilec hitrosti, alkotest, sredstvo za prisilno ustavljanje motornih vozil, t. i. stinger in neprebojne jopie. Nato smo se s prometnimi policisti odpeljali v mesto, kjer sta uenki imeli monost sodelovati v ustavljanju avtomobilov ter kontroli obvezne opreme in dokumentov. Ko smo konali z delom prometne policije, nas je policist Bojan spomnil, da nas aka e obisk in spoznavanje dela obmejnih policistov in carinikov na mejnem prehodu Petrina. Tako smo v Petrini sodelovale pri pregledu oseb, ki so prekale mejo z Republiko Hrvako ter spoznale, kako policisti preverjajo veljavnost dokumentov in odkrivajo morebiten prenos nedovoljenih sredstev ez mejo. Ob koncu obiska smo se policistom zahvalile za zanimivo izkunjo ter izrazile navduenje nad zahtevnim delom policije, ki zagotovo ni vedno tako prijetno in varno, kot smo ga bile delene ob obisku.
Tekst: Katica Kamnik Fotografije: Bojan uteri
20
Upokojenci v Evropskem parlamentu
reportaa
ob zakljuku dvoletnega mednarodnega projekta pasavek na o stara cerkev

Letos smo se v mednarodni projekt Pasavek, ki temelji na spodbujanju pravilne rabe varnostnih sedeev in varnostnih pasov med vonjo v avtomobilu, vkljuili uenci prvega in drugega razreda O Stara Cerkev. Prepoznavni lik projekta je pasavec. Izbran je zato, ker ima ta beseda, ki poimenuje ival pasavec, v vseh jezikih drav, ki sodelujejo v projektu, znotraj besedo pas.
V projektu Pasavek so z otroki v dveh letih sodelovali, jih spodbujali, usmerjali in jih uili stari, policist Bojan iz PP Koevje, prodajalki Mirjana iz Pikapolonice in Leja iz trgovine Dolgouhec ter zdravstveni tehnik Jasmin. Ker so bili letos zaradi pomanjkanja sredstev odpovedani vsi dogodki, ki so povezani z druenjem maskote Pasavek, smo na eljo uencev ob koncu projekta povabili slikarja eljka. Projektno delo o varnem vkljuevanju uencev v promet in dosledno uporabo varnostnega pasu je potekalo vsako leto od novembra do aprila. V tem asu so uenci pridobili veliko praktinega in teoretinega znanja, saj bodo nekateri otroci v naslednjem letu na poti v olo e samostojni, hkrati pa se bodo e vedno vozili kot potniki in se bodo zato morali varno pripeti. Znanja in vsebine so usvajali z vsemi utili in v povezavi z vsemi predmeti. Letos smo dali poseben poudarek druabnim igram v zvezi s prometom, Pasavkom, ki so jih izdelali uenci sami in s pomojo starev. Obe leti je bilo izobraevanje namenjeno otrokom, lani pa tudi starem. Preteklo olsko leto so stari spoznavali ravnanje in nudenje pomoi v prometnih nesreah in sedee za otroke razlinih starosti in tee. Otroci so spoznavali pomembnost pripenjanja tako v avtomobilu kot v sredstvih javnega prevoza, saj se v olo vozijo z avtobusom, nekateri uenci pa s kombijem. Za pridno pripenjanje in opozarjanje na uporabo varnostnega pasu ostalih sopotnikov bodo uenci ob koncu prejeli nagrado. Otroci so se ob zakljuku projekta udeleili likovne delavnice. Druili so se z gospodom eljkom, umetnikom, ki slika z usti. Uenci so po krajem opazovanju slikarjeve dejavnosti sami poskusili s opii v ustih naslikati umetnine. Da je vsem uencem uspelo, ni dvoma, eprav so morali odmisliti uporabo rok. Svoje zadovoljstvo so opisovali e naslednji dan v oli, ko so izrazili eljo, da morajo slike dobiti posebno veljavo. Dobro bi bilo ve storiti na preventivi najstnikov. Kakovostno ocenjujem projekt Zveze paraplegikov Vozim, eprav ne hodim. Sicer pa s lani Drutva paraplegikov ljubljanske pokrajine sodelujemo z mlajimi olarji in starejo najstniko populacijo. Naj na moto Vzgled odraslih je za otroke najveja spodbuda in najbolji uitelj postane tudi va.
Uiteljica Jadranka Erjavec O Stara Cerkev
V okviru Zveze drutev upokojencev Slovenije tevilni prostovoljci po vsej Sloveniji e nekaj asa uresniujejo projekt Stareji za stareje, ki ga uspeno vodi Novomeanka in predsednica Drutva upokojencev Novo mesto, Roca onc. Tako je s pomojo upokojencev prostovoljcev iz june Primorske prilo do ideje, da bi si v zahvalo za marljivo in nesebino delo na tem projektu skupaj ogledali Evropski parlament v Bruslju in deelo Beneluksa. Na to potovanje so bile povabljene tudi prostovoljke iz Dolenjske, vkljuno s predsednico onevo. Obisk Evropskega parlamenta je potekal v torek, 10. aprila 2012. Preprian sem, da bo tudi bralce Novega Utripa, e posebej pa vse upokojence, zanimalo, kaj vse so upokojenci iz Dolenjske in Primorske lepega doiveli in videli na svojem potovanju. beLGiJa
Kraljevina Belgija je sodobna evropska drava z visoko razvito industrijo in trgovino, prometno infrastrukturo, bannitvom, turizmom ter podjetnitvom. Kot taka je eno izmed najpomembnejih evropskih diplomatskih, denarnih in poslovnih sredi, tudi zaradi Evropskega parlamenta. Belgija je po povrini za tretjino veja od Slovenije in meri ve kot 30 000 kvadratnih kilometrov, kjer ivi okoli enajst milijonov prebivalcev. e najbolj je znana po proizvodnji piva, katerega varijo v kar 450 razlinih vrstah. Belgija je v grobem razdeljena na tri dele, in sicer na Flamsko, kjer govorijo nizozemsko, Valonsko, kjer ivijo francosko govorei ljudje in Bruselj. Na obmoju Ardenov ivijo Nemci. Prav zaradi teh jezikovnih in kulturnih razlik v Belgiji pogosto prihaja do politinih sporov. Neodvisnost je bila razglaena leta 1830. V Belgiji so na kralja Alberta II. zelo ponosni, nekoliko manj pa jim je v ponos socialistini predsednik vlade, Elio Di Rupo, ki ne skriva svojih istospolnih nagnjenj.
evropsKi parlament
Vonja z avtobusom je vkljuno s tevilnimi postanki trajala kar 18 ur. Najpomembneji postanek je bil nekje sredi Nemije, kjer so upokojenci za zajtrk pojedli veliko kuhano domao unko, poleg pa pili refok in cviek. Gostitelj je bil evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS), ki je v uvodu predstavil svoje delo v tevilnih komisijah ter Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, s posebnim poudarkom na Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Pogovor s Kacinom je bil prijeten in zanimiv, saj je poudaril, da je solidarnost znotraj generacije zelo pomembna. Preden se je poslovil, je evropski poslanec e poudaril, da je druenje, skupno delo in posveanje lovekoljubnim ciljem tista kakovost slovenske drube, ki se bo izkazala za dragocenost, zlasti v krizi. Ob naraanju revine pa delo prostovoljcev postane e mnogo bolj pomembno. Njegov sodelavec pa je zbranim upokojencem izrpno predstavil delovanje Evropskega parlamenta, katerega so si z zanimanjem ogledali. Upokojence pa je seveda tudi zanimalo, kakne so monosti sofinanciranja projekta Stareji za stareje iz Kohezijskega sklada. al evropski poslanec na vpraanje ni odgovoril natanno.
plastinih vreah pred hiami, kjer leijo dva dni in ve. Naj spomnim, kako je pred asom zaradi zabojnikov odletel takratni minister Karl Erjavec. Smeno! Medtem pa v evropski prestolnici, tj. v Bruslju, sploh nimajo zabojnikov za odvoz odpadkov. Nimajo ekolokih otokov za zbiranje in loevanje komunalnih in biolokih odpadkov, zabojnikov za belo in barvno steklo itd.
BelGijsKe Zanimivosti
Na popotovanju po Flandriji so si dolenjski in primorski upokojenci najprej ogledali obmorsko mesto Brugge (Bru), ki je gospodarsko in turistino sredie Belgije. Turisti mu pravijo severne Benetke. Ogledali so si tudi univerzitetno mesto Gent, ki mu zaradi tevilnih univerz pravijo duhovno sredie Belgije. Antwerpen pa je poleg velikega pristania znan tudi po diamantih. Mesto je eno najvejih sredi na svetu za trgovanje in bruenje teh udovitih dragih kamnov. Veina trga z diamanti je v rokah belgijskih Judov. Tu je najveja judovska skupnost v Evropi, saj tu ivi ve kot deset tiso Judov. Zato se ljudje vozijo na kolesih tudi z deniki. Slovenski upokojenci, ki so bili skoraj en teden v Belgiji, so bili na poti domov, ko so v avtobusu prepevali narodne, partizanske in cerkvene pesmi, enotnega mnenja: ivljenje v Belgiji je za slovenske razmere in pokojnine zelo drago! Naj navedem samo dva primera: kavica z mlekom stane rekordnih 3,5 EUR, za obiajno kosilo s pivom, ki ga varijo v 450 razlinih okusih, pa je treba odteti kar okoli 40 EUR! Kljub tej draginji pa v Belgiji ni bilo utiti globalne krize.
Franci Koncilija
sramota brusLJa
Naslednji dan je bil namenjen ogledu Bruslja, ki je bil kot evropska prestolnica dokaj zanemarjen. Zanimivo je, kako smo Slovenci glede odpadkov in izvrevanja okoljevarstvenih smernic domala hlapevsko pokorni Bruslju, kjer smeti kopiijo v
21
ZGoDovinsKa paBerKovanja
Teave z imenom: Koevarji, Koevci, Koevani
(1. del)
Malce za alo, malce pa tudi zares, bi lahko trdili, da na Koevskem v zaetku 21. stoletja prebivata dve sprti plemeni. Pripadniki prvega sliijo na imeni Koevarji in Koevarice, lani drugega pa prisegajo, da so Koevci in Koevke. Razprave o vpraanju, al' prav se ree Koevar al' Koev'c, se vleejo e desetletja ter tu in tam poskrbijo tudi za rahlo povzdignjene glasove. Zato pa se, hvala bogu, poenotimo vsaj takrat, ko nas kdo razglasi za Koevane. Kajti Koevani, o tem se pri nas strinja mlado in staro, pa e nismo. Toda kaj o izrazih Koevar, Koevarica, Koevec in Koevka pravi zgodovina? In kakno je mnenje jezikoslovne stroke? O tem v tokratni in naslednji tevilki Utripa. Mihael Petrovi ml.
Generacije in generacije so nas v oli uili, da je Koevar ime za koevskega Nemca, Koevec pa za koevskega Slovenca ali, glede na povojne migracijske tokove bolje reeno, Slovana. Toda vsaj z zgodovinskega vidika zadeva ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Termin Koevec se je namre pojavil e v 19. stoletju, vendar nikakor ne kot oznaka za Slovenca, temve zgolj kot sinonim za poimenovanje Koevar. Kmalo zopet bode pravina vlada grofa Taaffeja slovenski narod na bojie poklicala, da si slobodno, brez pritiska in ne kakor leta 1877, izvoli svoje odbornike. In, ako bode taas taka disciplina, taka navduenost za narodno stvar, kakor je bila pri volitvah v dravni zbor, ko so prebivalci kranjske deele sijajno dokazali, da izvzemi Koevcev na Kranjskem Nemcev ni, osvedoeni smo, da bodemo volilcem zopet veselega srca in radostne due vskliknili: Slava! je denimo julija 1879 pisal Slovenec. Liberalni Slovenski narod pa je jeseni 1882 iz deelne prestolnice poroal: Pretekli teden priel je v Ljubljano Koevec s svojim nadepolnim sinom, ki je ba dovril olo v Koevji in katerega bi bil rad spravil k kakemu trgovcu. Hodila sta od Poncija do Pilata, prijela za marsikatero kljuko, pa brez vspeha, kajti mladi Koevec ne zna prav ni slovenski in zbog tega nij bil nikjer vzprijet, ker deka, ki slovenski ne zna, noben trgovec in podjetnik rabiti ne more. Na prvi pogled sicer elegantna formula Koevar = koevski Nemec, Koevec = koevski Slovenec v asu naih pradedov torej nikakor ni bila veljavna, temve so se tisti, ki so prebirali asopisje, sreevali kvejemu z identiteto Koevar = Koevec. Vendar pa lahko ugotovimo tudi, da se je tako prvi kot drugi izraz do 2. svetovne vojne uporabljal v dvojnem smislu. Po eni strani so z njim imenovali celotno prebivalstvo Koevske, po drugi pa je v ojem pomenu oznaeval le pripadnike koevske nemke skupnosti. Ta dvojnost je slovenskim prebivalcem vasih povzroala teave.
Kateri je Koevar in kateri Koevec? V 19. stoletju, ko se je pojavilo poimenovanje Koevec, sta bila izraza istopomenki (fotomontaa Hacquetove upodobitve Koevarja iz leta 1804)
S tem je pravzaprav le dopolnil staro trditev narodopisca Emila Korytka, ki je e v prvi polovici 19. stoletja ugotavljal, da je koevsko ljudstvo v nemino prevedena slovanska knjiga. Izsledki nemkega antropologa Hansa Friedricha Karla Gntherja, moa, ki je s svojimi rasnimi teorijami mono vplival na naciste in so ga v Nemiji klicali kar 'rasni Gnther' ali 'rasni pape', so po Rusovem mnenju res pokazali, da Slovenci niso vplivali zgolj na kulturo in miselnost nemkih priseljencev, temve se je dolgotrajno genetsko prepletanje izrazilo tudi v fizinih znailnostih prebivalstva. e bi torej na Koevskem pred drugo svetovno vojno iskali etino istega Nemca, bi se nam znalo dogajati tako kot tistim Korocem, ki pravijo, da bo kamniti zmaj na celovkem mestnem trgu pomahal z repom, ko bo mimo priel istokrvni nemki domain. Kot je znano, pa straanski lindver zadnjih 400 in nekaj let, kar gostuje sredi Celovca, ni trenil e niti z veko, ali pa se o tem vsaj niso ohranila poroila. Zanimivo je, da sta se izraza Koevarji in Koevci vasih pojavljala celo skupaj. Tako je npr. poslanec Karel Klun v dravnem zboru med razpravo o slovenskih srednjih olah aprila 1880 razglabljal: Nemki Koevarji to tudi prav dobro spoznajo in ive v najlepi prijaznosti s svojimi slovenskimi sosedi, zato tudi vse s Kranjskega po svetu zagnano vpitje o zatiranji Nemcev ne prihaja nikdar od pravih Nemcev samih, marve zmiraj le od ljudi, kteri imajo kaj dobika od tega, da ujejo narod zoper narod, da potlej tem laje v motni vodi ribe love. In res, e bi bili kedaj le poskusili, nemke Koevce zatirati, bi o tem potenem in pridnem narodiu zavoljo njegovega pilega tevila pa ne bilo nobenega sledu ve. e povzamemo, lahko zakljuimo, da sta izraza Koevar in Koevec pred drugo svetovno vojno pomenila eno in isto. Razlikovanje se je zato pojavilo ele v obdobju po osvoboditvi. Ve o tem pa, kot reeno, v naslednji tevilki.
Na prvi pogled sicer elegantna formula Koevar = koevski Nemec, Koevec = koevski Slovenec v asu naih pradedov nikakor ni bila veljavna. Tisti, ki so prebirali asopisje, so se sreevali kvejemu z identiteto Koevar = Koevec. Izraza Koevar in Koevec sta pred drugo svetovno vojno pomenila eno in isto. Razlikovanje se je pojavilo ele v obdobju po osvoboditvi.
Tako lahko v nekem pismu, ki so ga nepodpisani Slovenci iz Borovca leta 1919 naslovili na asnik Domoljub, beremo, da so Borovani vsi Koevarji, ker spadajo pod Koevje, kar pa e ne pomeni, da vsi govorijo nemko. Nad polovico jih je Slovencev, so dodali pisci, mnogi se v koevini niti za silo ne morejo pomeniti. In tako je, npr. v Dolnji Brigi po njihovih besedah leta Gospodovega 1919 ivelo 69 pravih Koevarjev in 125 vaanov slovenskega rodu. Dilema je jasna: e so Koevarji oz. Koevci Nemci, kako potem imenovati prebivalce Koevske s slovensko identiteto? e bolj absurden je bil poloaj pri koevskih Nemcih. Tudi ti so za prebivalstvo Koevske v splonem uporabljali izraz Gottscheer oziroma nareni Gttscheabar. e so eleli poudariti nacionalnost, pa so Gttscheabarje loevali od Kroinerjev (Kranjcev), kot so imenovali koevske (in druge) Slovence. Pri tem je bilo nerodno le to, da so tudi sami stoletja bili kranjski deelani in torej prav tako Kroinerji kot njihovi slovenski soprebivalci. Seveda ne kae pozabiti, da je delitev na koevske Nemce in koevske Slovence utemeljena predvsem na jezikovni podlagi Tako kot se po ilah mnogih Slovencev pretaka kri nemkih prednikov, tudi za koevske Nemce velja, da so se med bivanjem v naih krajih pomeali s slovenskim ivljem. Dr. Joe Rus je pred drugo svetovno vojno zapisal, da so se skozi stoletja Slovenci in Nemci na Koevskem pretopili v pisano slovensko-nemko etnografsko gmoto, ki e od nekdaj nosi ime Koevarji.
22
tito
Mesec maj je mesec mladosti, je pa tudi mesec, ki nam je ostal v spominu po 25. maju dnevu mladosti, ko smo kot del Socialistine federativne republike Jugoslavije praznovali rojstni dan tovaria Tita. Letos mineva 120 let od rojstva Josipa Broza - Tita, marala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika partizanske vojske, ki je osvobodila nao domovino. Tito je del nae skupne zgodovine in prav je, da se spomnimo pomembnega jubileja. Javno mnenje v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah mu je e vedno zelo naklonjeno. Navkljub desniarski propagandi in blatenju je Tito spotovan in najbolj priljubljen politik od Vardarja do Triglava. V Kumrovcu in Hii cvetja v Beogradu bo letos za dan mladosti veliko slavje, tafete mladosti so e krenile na pot iz vseh nekdanjih republik Jugoslavije, da se poasti 120 let rojstva Josipa Broza - Tita, ki ostaja simbol delavskih pravic in bratskega soitja med narodi.
Besedilo: Rudolf Baloh Foto: arhiv
pisma Bralcev odgovora na rubriko pisma Bralcev ali praznovanje 8. marca ni zaeleno?
Ko berem lanek v aprilski tevilki utripa mi je al, da organizacijski odbor glede zabave za dan ena, ki so ga ene praznovale 10. marca, ni prisluhnil predsedniku Vakega odbora, g. Viktorju Pelju, ki je dober gospodar. 9. februarja 2012 je bil sklican sestanek krajanov Livolda, na katerem nas je g. Peelj obvestil o vsem aktualnem. Seznanil nas je (o tem smo tudi glasovali), da je na lepo obnovljen vaki dom brezplano na razpolago vsem kulturnim prireditvam, strokovnim predavanjem in Gasilskemu drutvu Livold. Vsi ostali morajo najem dvorane plaati. Vsa pohvala organizaciji zabave za praznovanje dneva ena 10. marca, vendar z grenkim priokusom obtoevanja, da imajo obutek, da mislimo, da je zabava za praznovanje dneva ena nemoralna in da so tudi prisotni na zabavi nemoralni. S tem obsojajo same sebe. Obsojati druge in njihove misli je zares nemoralno. Zakaj? Organizatorke ne pomislijo, da razlini ljudje razlino mislimo. Mi smo e vedno mnenja, da je najem dvorane za zabave treba plaati brez izjeme in privilegijev. Pododbor, ki ga omenjajo, pa smo vsi krajani Livolda. alosti me, da nikjer ni zapisana pohvala g. Pelju za organizacijo praznovanja dneva ena, ki smo ga s udovitim programom praznovali v dvorani na sam praznik, torej 8. marca. Brezplano nam je prepeval Vaki pevski zbor Konca vas. Prekrasen je bil tudi program uencev podrunine ole Livold, zato tudi vsa pohvala uiteljicam za lep program. Hvala uencem in uiteljicam za veliko koaro lepih in z veliko truda narejenih rdeih nageljnov. Proslavo smo zakljuili z velikim aplavzom in povabilom vseh prisotnih na pogostitev, ki nas je akala na bogato obloenih mizah.
Bralka A. S. M.
Microera Joe ilc s.p. Hrovaca 14A (trgovski center Spar Ribnica) 1310 Ribnica tel.: 01 8373 116 fax.: 01 300 77 06 mobi: 051 358 762 mobi: 051 358 760 e-mail: info@microera.si
Prispevka iz aprilskega utripa in Dolenjskega lista sta me spodbudila, da ju tudi sam pokomentiram. Kot je iz prispevkov razvidno, je nekatere ene iz Livolda zbodlo dejstvo, da bodo tako kot vsi drugi krajani, ki prirejajo zabave v vakem domu, morale plaati najemnino. Kot predsednik Vakega odbora sem pobiranje najemnine nasledil po volitvah jeseni leta 2010, po mojem predhodniku, g. M. Jelenoviu, ki je najemnino pobiral od leta 2005. Po lanski temeljiti prenovi dvorane in strani smo ceno dvignili za 20 EuR in je podobna kot v sosednji vasi. Na februarskem zboru krajanov smo med drugim sklepali o viini najema dvorane in o tem, kdo je upravien brezplanega najema. Brezplana je za potrebe Gasilskega drutva Livold, za vse kulturne dejavnosti, ki ne zaraunajo honorarja, za vsa strokovna predavanja, ki niso prodajne narave in za politine in za gospodarske dejavnosti KS. Za omenjeno praznovanje dneva ena, ki so ga z zabavo 10. marca praznovale ene in pri tem udeleenkam zaraunale, pa je dvorana plaljiva. Najemnine, ki nanesejo priblino 200 EuR letno so edini vir, ki ga imamo odborniki na razpolago za tekoe stroke, opremo in za stroke pri organizaciji prireditev, kot so npr. Dedek Mraz, dan ena, praznik dela, dan dravnosti, praznik KS ipd. Glede na notranjo opremo dvorane bi potrebovali e znatna sredstva za stole in ogrevanje, da o slabem ostreju niti ne govorimo. udi nas, da se branijo tega prispevka za vako dobro, saj jih je vendar veliko in vsaka udeleenka plaa manj kot 1 EuR. Po drugi strani pa mladi, katerim bi morale biti zgled, plaajo najem in so tiho. iveli smo in e danes ivimo v dravi, kjer imamo vsi enake pravice in tudi dolnosti. Vsi krajani smo vedno dolni s svojim delom prispevati k vzdrevanju in ohranjanju e obstojeih objektov ter se truditi za napredek vasi. V Dolenjskem listu se hvalite, da ste vi in vai predniki delali za skupno dobro, ki pa sedaj ne velja, da bi imele dvorano zastonj. Spraujem se, glede na vao samohvalo, kako je potem mogoe, da je bila dvorana v tako razpadajoem stanju znotraj in zunaj, da sem moral lani spomladi okoli dvorane, e sem elel pokositi, najprej posekati grmovje in drevesa, ki so rasla tudi iz samega zidu dvorane? Ne le vi in vai predniki, tudi drugi so delali, pa pri tem niso iskali privilegijev. Vemo, da je jabolko spora naa izvolitev, naa delovna zagnanost in nai uspehi. Pridite, pridruite se nam in skupaj bomo delali in skupaj se bomo veselili uspehov. Glede na to, da letos Komunala ne bo kosila javnih povrin, ste krajani vabljeni, da vzamete kose ali grablje, zakopljete bojne sekire in naredite zopet nekaj za svoj kraj, da bo morda postal zgled drugim.
Viktor Peelj
23
vaBimo vas v na rastavno proDajni salon v novem mestu na poDBevKovi 18, Kjer si Boste lahKo oGleDali Vabimo vas, da nas obiete na sejmu Dom v Ljubljani, veliKo pei in Kaminov in priDoBili ustreZne inFormacije Za postavitev v vaem Domu od 6. do 11. marca v dvorani E, Pavilion/JUREK
Pooblaeni serviser in prodajalec vozil

24
Gornje Lepove 36, 1310 Ribnica tel: 01 836 21 96 gsm: 041 693 953 e-mail: urban.s@amis.net
vpraanja Bralcev
Spotovani Toni, dolgo sem se pripravljala k temu pismu. Negotovost in strah, pa besede, obrekovanja. a za svoje mladostne napake moram poskrbeti, saj bi konno rada zaivela. v druini nas je bilo ve otrok oh, kako zavidam edincem, ki se jim ni treba sooati z razlikami, ki jih stari delajo med otroki. Na raun enega izmed nas, ki je bil 'drugaen', smo bili ostali zapostavljeni, saj je bila vsa pozornost namenjena njemu. vsa pozornost, vsa nenost, vsa ljubezen, mi pa smo bili kot zapuena mlada maeta, ki smo drug v drugem iskali zatoie, razumevanje in varnost. Zato sem se odloila, da takoj ko stopim v polnoletno dobo, zapustim dom. Kako sem se poutila osvobojeno, spotovani toni! Kmalu sem spoznala mokega, precej starejega od sebe, pri katerem sem se poutila zaeleno in predvsem varno. Po nekaj letih skupnega ivljenja je napetost, ki sem jo v prvem, drugem, tretjem letu dajala kar na stran, izbruhnila z vso silovitostjo. Partner, s katerim sem preivela leta, sploh ni bil tisti lovek, ki sem ga ves as imela 'naslikanega' v glavi. Ne, to je bil tujec, s katerim sva delila prostor in posteljo. Kot bi se prebudila iz otopelosti, kot bi se mi razgrnila koprena izpred oi. Popoln ok! vem, da je napaka to, kar sem v mladih letih sprejela, ne vem pa, kako naj se lotim krpanja svojega ivljenja. Brigita Spotovana Brigita, najlepa hvala za vae vpraanje. Iz tega, kar ste nam zaupali, lahko zaznam tronivojsko problematiko, ki se dotika marsikatere druine in tudi posameznika. Pojdimo lepo po vrsti. Omenjate, da vas je bilo ve otrok v druini. Nikar ne bodite ljubosumni na edince, saj imajo tudi oni svoje izzive. Morda se kdo od njih opogumi in nam zaupa svoje izkunje. V druinah, kjer sta dva otroka ali ve, vedno obstaja realna monost, da bodo otroci razlino dojemali starevsko ljubezen. Globoko v sebi sem preprian, da imajo stari enako radi vse otroke in da bi to, kar naredijo za enega, v enaki ali podobni situaciji naredili tudi za drugega. Po drugi strani pa je tudi res, da stari ne zmorejo dati vsem enake pozornosti. Ali je pozornost najbolj smotrno razdeljena, pa je povsem drugo vpraanje. Ker ni popolnih ljudi in s tem tudi ne popolnih druin, so vsakdanje odloitve podvrene subjektivni presoji starev. Ne dvomim v iskrenost namenov, vendar se zgodi, da vasih situaciji preprosto niso (nismo) kos. Kot ste napisali, je bil eden od otrok v vai druini 'drugaen'. al ne vem, kaj tono ste mislili s tem? Je bil otrok s posebnimi potrebami, z motnjami v duevnem razvoju? Je bil otrok z napanimi odloitvami, katerih posledice je nosila celotna druina? V prvem in drugem primeru so stari pred veliko dilemo. Vpraanje se glasi: Ali otroku, ki zahteva ve pozornosti in asa, to tudi nakloniti, eprav na kodo ostalih otrok, katerim gre dobro? Kakna je cena za reitev enega? Ravno tu nastane problem. Vsak od starev bi to reeval na svoj nain in izbiral svoje prioritete. V taknih okoliinah je zelo pomembno, da oba stara ostaneta aktivna in poskuata aktivnosti medsebojno uskladiti. Va primer, spotovana Brigita, je klasien zgled in opomin, da se enega ne reuje na raun drugega, saj se na koncu lahko izgubi vse. Posledino temu ste se odloili im prej zapustiti svoj dom. Nali ste mokega, ki bi vam bil oe in partner v eni osebi. Tako dvojno in postrani zastavljeni temelji partnerske zveze ne morejo zdrati dolgorone gradnje. V taknem partnerskem odnosu ni nihe zares zadovoljen in izpolnjen. Zato je nujno, da se takni temelji zruijo. To e ne pomeni, da se morata partnerja
ruBriKa
raziti. Najbolje je, da skupaj postavita nove temelje, kjer bosta mo in ena ter nikakor e malo oe in hi. Deloma igrati vlogo stara se nikakor ne sklada s partnerskim odnosom. Kar je, tu je. Kot rad pravim, da v ivljenju ni izgubljenih situacij, izgubljeni so samo ljudje. Kar me za vas navdaja z monim optimizmom, je prevzemanje odgovornosti za svoje pretekle odloitve, kot tudi za svojo prihodnost. Kot vidim, ste jasno doumeli, da obtoevanje drugih ne vodi nikamor in preprosto ni pot do izhoda. Spotovana Brigita, le iz nekaj napisanih stavkov vam teko svetujem, kako naprej. Imate monost, da se skupaj s partnerjem iskreno pogovorita in da zaneta ponovno graditi partnerski odnos, vendar tokrat na zdravih in trdnih temeljih, kjer se ne bosta spraevala, kaj bosta drug od drugega dobila, temve raje kaj sta pripravljena drug drugemu dajati. Druga monost je, da zanete novo partnersko zvezo. Toda moram vas opozoriti. e ne boste delali na svojem lastnem dozorevanju in se ne boste v nov partnerski odnos vloili kot trden in zanesljiv partner, se bo tudi v drugo konalo podobno kot se je tokrat. Naj vam ne bo koda asa za osebnostno dozorevanje, kajti verjamem, da elite postati zrela in odgovorna ena ter mati. e pri tem potrebujete pomo, sem vam na razpolago. Spotovani! elim vam veliko modrih in zrelih odloitev ter vse dobro.
Toni MrVi gsm: 031-546-182, e-naslov: drustvo.bodiluc@gmail.com
za tista vPraanJa, Ki jim sami ne naJdemo odGovora

Vsakdo se kdaj znajde na udnem kripotju svojega ivljenja, ko ne ve, ne kod ne kam, ne kako in ne s im ne s kom ... Vasih nam lahko le neka beseda, nek majhen namig koga, ki ga osebno niti poznamo ne, pomaga premostiti negotovost, pred katero smo se znali. Mnogokrat pa se znajdemo v spletiu vpraanja in podvpraanj, ki se tesno nanizajo drug k drugemu. A zadovoljivega odgovora od nikoder ... Naredimo korak naprej! Vpraajmo Tonija Mrvia, ivljenjskega motivatorja, svetovalca za osebnostni in duhovni razvoj. Svoja vpraanja lahko Toniju posredujete na na elektronski naslov noviutrip@novi-utrip.eu oz. jih poljete na urednitvo Utrip, Omerzova ulica 29, Dolga vas, 1330 Koevje, vsaj do 5. v mesecu naslednjega izida lokalnega mesenika.
Ker ni popolnih ljudi in s tem tudi ne popolnih druin, so vsakdanje odloitve podvrene subjektivni presoji starev.
za oglaevanje pokliite: 031 655 986 ali piite na e-mail: noviutrip@novi-utrip.eu

25
Kolumna Prostovoljstvo
Generacije petdesetih in estdesetih letih so bile vajene, da so aktivno sodelovale pri izgradnji in obnovi takrat e skupne drave, ki je ez nekaj desetletij razpadla in za njo ostaja le spomin. Nekaterim sladek, drugim grenak, a tako kot je razpadla drava, tako so razpadle tudi ceste, ki so jih gradili z udarnikimi akcijami. Tudi mostovi, postavljeni v tistem asu, so e precej razmajani tako kot dananje gospodarstvo. Razni zadruni domovi, prizidki tovarn in venamenske dvorane, zgrajene iz denarja, ustvarjenega ob delovnih solidarnostnih sobotah in samoprispevkih krajanov in obanov obin irom drave, pa so se znale v rokah posameznikov, sedaj uspenih podjetnikov. Tedaj vzklikani paroli 'Tovarne delavcem!' in 'Delu ast in oblast!' se zdita kot delek iz kakega znanstvenofantastinega romana avtorja z obutkom za (samo)ironijo, kjer je dogajanje postavljeno na nek oddaljen planet v neki drugi galaksiji. Ljudje so se prostovoljno udeleevali udarnikih brigad po razlinih delih tedaj skupne nam drave in prispevali svoj delek znanja, truda, moi in potu za skupno dobro. Za dobro vseh. Tako za druge kot tudi zase ... Tudi v dandananjih asih nas pozivajo k solidarnosti, lovekosti in prostovoljstvu. Z vseh strani. Telefonske tevilke in iro raune za nakazilo samoprispevkov objavljajo v vsaj dveh tedenskih televizijskih oddajah, kjer poroajo o tegobah ljudi, ki so se znali nekje v temni in hladni senci na tej sonni strani Alp. K lovekosti nas pozivajo takni in drugani veljaki iz svojih klimatiziranih soban poleti in prijetno ogrevanih dvoran pozimi, zleknjeni v oblazinjene naslanjae in z nasmehom na ustnicah, kot bi bilo vse v najlepem redu. K solidarnosti nas milozvono nagovarjajo ljudje v z zlatom ozaljanih oblailih in pokrivalih in z bleeimi rubinastimi prstani, ki od obuboanih slehernikov priakujejo, da bodo bolj solidarni od njih samih. Prostovoljce vabijo k sodelovanju tudi raznovrstna drutva, klubi in ustanove. Trkajo na nae najbolj osnovne vrednote, ki pa so nekako v zatonu. Sploh pri tistih, ki bi nam morali biti svetel primer in nam z lastnimi dejanji dajati obutek, da naj jih pri njihovem udejstvovanju posnemamo. Prostovoljci so zaeleni v vseh sferah. Tako pri lokalnih skupnostih kot regionalnih in tudi dravnih. Na razlinih prireditvah, proslavah, pri delu s starostniki, pri pouevanju mladih in delu z invalidi ali pomoi duevno prizadetim. Topli obutki, ki napolnijo srce, privzdignejo duha in dajo loveku pomen ter razkrijejo njegovo bit, pa al ne napolnijo tudi elodcev niti ne pripomorejo k pozitivnemu stanju tekoih raunov. Vrednote, kot najveja loveka vrlina, so brez vrednosti. Za e tako zvrhan ko vrednot v trgovini ne dobi niti generinega jogurta in emlje. lovek z vrednotami poseduje nivredno valuto, ki ni niti spotovana niti cenjena. e ve ... lovek z vrednotami je vse pogosteje obravnavan kot nekdo, ki je naiven in ga je mo izrabljati. Posameznik visokih moralnih in etinih normativov .. brez belia v epu, brez nasmeha na obrazu in brez perspektive. Prostovoljstvo bi moralo biti drubeno koristno delo, za katerega se posameznik odloi sam - se pravi prostovoljno, ne pa da se mu na hrbet zvije roko. To potemtakem ni prostovoljno delo, temve prisilno delo. Pod prisilo pa niti vprena ivina ne vlee voza v nedogled. Prej ali slej pobezlja, zvrne voz in priganjalca, e pa jo le-ta e naprej sili, ga butne s kopiti.
Robert Kostadinoski
beremo, Prebiramo ... misel in tos meseca maja iskrenost modrost nesmenica: kega uma v eni sami knjigi Pogrebni zavod najame Mujo, da bo izkopal
Ne vem, e sem bil, odkar znam brati, kdaj tako navduen nad kakno knjigo, kot sem ob branju te, ki jo prebiram te dni. udovite prikazane loveke lastnosti, krasen izbor besed in opisi tako razlinih ustev in situacij, da ima obutek, kot bi se vozil z vlakcem smrti. Gor. Dol. Gooooor. Doooooooooool! Pa spet gor! Iz krohotanja ob prebranem te e naslednji trenutek preseneti knedelj v grlu. Toliko topline, srnosti, iskrenosti in modrosti nekega Uma v eni sami knjigi! Pa sem komaj ez polovico in tako kot si jo elim prebrati do konca imprej, upam, da bo bralni uitek trajal im dlje. Pa dobr', a misli povedat za katero knjigo gre, al' ne? Ne! Ne e! e eli izvedeti, beri naprej, e ne, pa pa ne, kajne? Kako hudia nisem tega dobil v roke prej? Po drugi strani pa, mislim, da jo berem ravno ob pravem asu. Prej je ne bi znal ceniti tako, kot jo cenim zdaj. Nekdo, ki zna tako opisovati ljudi in situacije, komine zaplete in razplete, obenem in hkrati ter vtric pa zapletene in tragine ivljenjske usode, ki se odvijajo pred naimi omi, a jih ne vidimo ter potem obalujemo, da nismo spotovali in znali zaobjeti trenutka, dokler so bili tu, in ko jih ve ni, dojamemo, da je pa prepozno ... al. el je. el je lovek, iztekel se je as, minili so dnevi. Pa tega ne naredi na tak patetien, cankarjanski nain, ampak tako prekleto preprosto, kot bi lo za dejstvo in nekaj povsem samoumevnega. Vsakdanjega. eprav je moak ivel nadvse pestro ivljenje, iz knjige ne veje ne pompoznost ne nadutost. Pred omi ima povsem preprostega, z ivljenjskimi izkunjami in preprosto pametjo preetega loveka, ki ree bobu bob, jokom pa prsi ali dojke, odvisno od obdobja, v katerem se z njimi sreuje. Njegova odkritosrna kritika, ki se zdi nadvse na mestu in tehtna, v katerokoli sfero je e namenjena, je podana na tak nain, da ko jo prebere, jo dojame. Misli - da jo. Potem pa sam pri sebi ree: . akaj ... kako!? in gre prebrat znova. In potem ti ine. To je objektivnost. To. Ko sem tuhtal o tem, kar berem, sem si rekel, da ne bom ve pisal. Nima smisla. Nimam kaj povedati, nimam esa rei. To misel sem vzel kot odloitev. Pa sem si kot kae po tehle vrsticah sode - premislil, kaj? Tako kot misel, da bi danes jedel testenine s tuno, potem pa si misel premisli in si naredi sendvi. Ali pa pride misel, da bi se najraje fental. Misel pa pride in misel gre. Jaz ostajam. In eprav je Marko Zorko tudi al e odel, njegova misel ostaja. In misli iz njegove glave zbrane v knjigi Mein Kampf. Heil Marko.
grobno jamo za pokop pokojnika. ef mu vse razloi in zabia, da mora jamo izkopati do dvanajste ure, ker je ob treh popoldan pogreb. MuJO REE: efe, ne brini, sve e biti u redu! Ob kontroli ob enajsti uri ef ugotovi, da Mujo ni zasadil niti ene lopate, kaj ele da bi izkopal grobno jamo ... Mujo mirno sedi in kadi cigareto. V POVIANEM TONu Mu Ef REE: Mujo, to nisi izkopao jamu? MuJO Mu ODGOVORI: efe ma gledaj, tu poiva Francelj, tamo Joe ..., ta onda ja da radim?!
miseL:
... e ima srce za druge, e te boleina drugih prizadene, e laja stisko drugih, e sprejema ljudi takne kot so, e ve daje kot sprejema potem je to prava ljubezen! (Phil Bosmans)
Predstavitev knjige novinarjev mateja urca in Blaa Zgage

Oroarski posli, ki so potekali na obmoju Koevske Reke, so postali e del nacionalne folklore. S sodelavci na Sneniku, ki so bili zraven, se dostikrat pogovarjamo o tem obdobju nae noveje zgodovine. Veinoma preklinjajo, ker so bili v TO od zaetka in so veterani osamosvojitvene vojne v zahvalo pa zdaj delajo na agi za mizerne plae. Publicista in raziskovalna novinarja Matej urc in Bla Zgaga sta 19. aprila v Kinu ika predstavila zadnjo knjigo trilogije 'V imenu drave', 'Prikrivanje', ki podrobno ter na osnovi dostopnih dokumentov razkriva razsenosti slovenske trgovine z orojem na Hrvako in v Bosno. V tretji knjigi Prikrivanje pa pieta tudi o aferi Patria. Avtorja sta opravila izjemno delo, zato je njun projekt finanno podprl Evropski sklad za raziskovalno novinarstvo. Na predstavitvi so poleg urca in Zgage razpravljali e avtor spremne besede publicist Branko Soban, recenzentka Spomenka Hribar, zgodovinar dr. Boo Repe, recenzent Zdenko epi in sodelavca iz BiH ter Hrvake Esad Heimovi in Saa Lekovi. Tudi obinstvo je imelo monost, da se vkljui v debato. Joe Zagoen je avtorja pohvalil za delo, ki sta ga vloila v pisanje knjige, hkrati pa je povedal, da so v knjigi zapisane tudi lai. Ludvik anek je prav tako izrazil svoje mnenje. Kot zadnji iz obinstva se je oglasil gospod, ki se je predstavil kot upokojeni ravnatelj ene izmed ljubljanskih gimnazij in alostno ugotovil, da je to, kar se dogaja danes, sedmina osamosvojitve. Knjige bodo prevedene tudi v jezike narodov Jugoslavije, tako da bodo predvsem veterani iz Hrvake in muslimanskega dela Bosne izvedeli, kateri Slovenci so prodajali oroje po oderukih cenah ter na raun njihovih muk in rtev profitirali.
Tekst/foto: Rudolf Baloh
P.s.
Sem hotel na vsak nain to vkljuiti vmes, pa so ostali stavki tega izpodrivali. Neko sem rekel, da e bi lahko s katerokoli zgodovinsko osebnostjo iz preteklosti imel uro za karkoli, ne bi izbral ne Bude ne Krine ne Jezusa ne Kraljevia Marka, niti Tita ali Miki Mike, ampak bi s Charlesom Bukowskim popil nekaj piv. No sedaj bi nekaj piv raje popil z Zorkom.
Robert Kostadinoski
port in reKreacija taborniki na pomladovanju

V mesecu aprilu smo se koevski taborniki Roda svobodnega risa odpravili na nae prvo pomladovanje v Srkovi koi, ki je trajalo od petka, 6. aprila, do nedelje, 8. aprila 2012. Pomladovanje je kraji spomladanski tabor, na katerem v sklopu programa praktino preizkusimo vse, kar smo se ez leto nauili. Tako smo se v petek igrali razline tabornike igrice, skupaj smo pripravili veerjo in zakurili ogenj, ki je gorel ez ves konec tedna. Veer smo preiveli ob prepevanju pesmi ob spremljavi kitare in harmonike ter pripravi na nono strao. Sobotno deevno jutro smo zaeli z jutranjim zborom, na katerem nas je naelnica seznanila s preseneenjem, povedala nam je, da priakujemo obisk jamarjev in jamark iz Jamarskega drutva Netopir iz Koevja. Tako je bilo dopoldne posveeno pripravam prihodu jamarjev. Kljub slabemu vremenu smo se vsi skupaj odpravili na ogled jame v bliini koe. Pred jamo so nam jamarji razloili in pokazali pripomoke, ki jih uporabljajo ob vstopu v jamo. Nato smo se skupaj odpravili na ogled jame in jamskega sveta. V jami smo videli kar nekaj jamskih ivali, najbolj ve pa so nam bili netopirji. Po dobri uri in pol smo se iz jame vrnili h koi, kjer nas je z okusnim golaem priakal stareina. Tako je sledilo nekaj uric skupnega druenja, kjer smo se bolje spoznali in stkali medsebojna prijateljstva. Po dnevu, ki je bil poln novih doivetij in izkuenj, je sledil e nekoliko drugaen druaben veer, saj smo Nives, eno izmed pogumnih jamark, prepriali, da se nam je pridruila in prespala skupaj z nami do nedelje. Ob naem tabornikem ognju, ki nas je prijetno grel, smo se veliko pogovarjali, si izmenjavali dogodivine ter e nartovali ponovna sreanja z Jamarskim drutvom Netopir. Po prijetnem veeru smo se vsi skupaj odpravili na zasluen poitek. V nedeljo je sledil zakljuek naega taborjenja. Bilo je zabavno, zanimivo, polno novih doivetij, skratka, nepozabljivo.
Gaper olaja
pomladni uspehi koevskih lokostrelcev

Po daljem asu se spet oglaamo, a to ne pomeni, da nai lani niso bili pridni in aktivni. No, pa poglejmo, kaj vse so poeli v tem asu. Nazadnje smo poroali o izvedbi olskega regijskega dvoranskega lokostrelskega tekmovanja konec januarja. Zatem se je est lanov udeleilo tekmovanja za Slovenski pokal - 18 m FITA dvoranski krog, ki je potekalo 11. februarja v alcu. Tokrat uvrstitev med najbolje tri ni bilo, vsi pa so dosegli potrebno normo za nastop na Dravnem prvenstvu, ki je potekalo 25. in 26. februarja v enurju. Dravnega prvenstva se je udeleilo kar deset tekmovalcev, Ljubo Kravanja pa je dosegel odlino 4. mesto. V nedeljo, 4. marca, je Lokostrelski klub Orel v sodelovanju s Srednjo olo Koevje ter Lokostrelsko zvezo Slovenije organiziral Lokostrelsko dvoransko dravno prvenstvo osnovnih in srednjih ol. Tekmovanja so se udeleili dvesto trije tekmovalci iz oseminsedemdesetih osnovnih in srednjih ol. Tekmovali so tisti uenci in dijaki, ki so se na regijskih prvenstvih, ki so potekala v Koevju in Muti, glede na doloeno normo uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzduju. Koevske osnovne ole in Srednjo olo Koevje je zastopalo est lokostrelcev. Trem izmed njih sta bili olski prvenstvi (regijsko in dravno) sploh prvi tekmovanji, saj so s treningi prieli pred dobrima dvema mesecema. Trenerja sta bila z uspehom vseh tekmovalcev zelo zadovoljna. Najbolje se je odrezal dijak Srednje ole Koevje Rok Komljen, ki je dosegel tretje mesto. Po krajem predahu so se lani 24. marca v Podzemlju udeleili tekme za Slovenski pokal - FITA Arrowhead krog 12 + 12 ter 31. marca tekme za 3D pokal v Lonici pri alcu. 7. aprila so se udeleili tekmovanja Arrowhead za FAWR, 14. aprila pa tekme za 3D pokal na Turjaku. Predzadnji vikend v aprilu pa je bil precej dejaven za najmlaje in njihova trenerja. V soboto, 21. aprila, so se uenci in uenke koevskih osnovnih ol in Srednje ole Koevje udeleili olskega regijskega zunanjega prvenstva, ki je za juni del Slovenije potekal v rnomlju. Nai so bili zelo uspeni: V svojih kategorijah so domov prinesli kar tiri medalje posamino in eno ekipno: Za O Zbora Odposlancev so tekmovali: Kaja Kri, ki je bila prva, Katja Murn in Andrej tefani, ki sta bila druga ter Sara Besal, ki je bila etrta. Ekipa v postavi Sara Besal, Katja Murn in Andrej tefani je dosegla tretje mesto. Za O ob Rini so tekmovali: Matic agar - 4. mesto, Matja Cigli - 8. mesto in Patrik Nik Turk - 8. mesto. Ekipno so uenci O ob Rini dosegli 7. mesto. Za S Koevje pa je Rok Komljen dosegel 1. mesto. Vsi so dosegli potrebno normo za nastop na dravnem prvenstvu, ki bo 19. maja v Gornjem Gradu. Takoj naslednji dan, 22. aprila, so se tekmovalci z ukrivljenim lokom udeleili tekme FITA 70m/50m + OK za SREDNJEEVROPSKI POKAL, ki je tela tudi za FITA pokal, SLO pokal, Meddravno mladinsko pokalno tekmovanje in tudentsko dravno prvenstvo. Nai tirje tekmovalci so se kljub njihovi prvi tovrstni tekmi odrezali odlino. Najbolje sta se na tekmi za Srednjeevropski pokal izkazali dekleti, ki sta tekmovali v kategoriji kadetinj. Katja Murn je po kvalifikacijah v dvobojih prila do malega finala ter se borila za bron, a ji je na koncu malo zmanjkalo in je osvojila 4. mesto, Sara Besal pa je prila do velikega finala ter se borila za zlato, vendar se tudi njej ni izlo in je osvojila konno 2. mesto. Dekletoma in vsem ostalim tekmovalcem sporoamo, da bomo vsi, ki njihova tekmovanja spremljamo, na naslednjih tekmah e bolj stiskali pesti, hkrati pa vsem lanom, ki svoj prosti as vlagajo v treninge, estitamo za doseene rezultate in jim elimo predvsem veliko zadovoljstva pri treningih. Ida Murn foto: arhiv LK Orel
Koevski nogometai so se iz poljskega pniewya vrnili kot veliki zmagovalci

Mlade koevske nogometae smo v Koevju priakali v Gaju, 15. maja 2012, ob 16. uri, ko so se po tirih dneh domov vrnili kot veliki zmagovalci. Turnir MINI EURO 2012 je v Pniewyu na Poljskem potekal od 11. do 15. maja 2012. Na njem so sodelovali deki letnika 1999 in mlaji in nadvse pohvalno je, da je na samem turnirju sodelovalo kar 24 ekip iz 7 drav. Ekipa Koevja je pokazala, da se za razvoj mladih nogometaev pri nas ni bati in da z mladimi generacijami na podroju porta dobro delamo. V predtekmovanju so nai odigrali 4 tekme in vse zmagali z rezultatom 3:0. V finalu je ekipa odigrala 3 tekme in dve zmagala, eno z rezultatom 3:0, drugo pa z rezultatom 3:1. Fantje so kljub zelo dolgi vonji (kar 17 ur) prikazali izredno zrelo, dinamino in atraktivno igro. Kljub temu, da so bili igralci Koevja telesno ibkeji od ostalih ekip, so zasedli 1. mesto in osvojili pokal, ki bi si ga elela vsaka ekipa v svoji vitrini. Poudariti je treba, da so upani obin udeleenk skupaj z upanom Koevja, oviti v al NK Koevje, vneto navijali za ekipo Koevja, ki jih je s fantastino igro popolnoma oarala. Zato smo jih v drubi starev, sorodnikov in prijateljev v torek, 15. maja 2012, ob 16. uri priakali v Gaju, kjer so zmagoslavno dvignili pokal za Koevje.
Vesna Malnar Vija svetovalka za stike z javnostmi in informiranje
foto: Barbara Adlei
27
port in reKreacija risova kolesarska pot prejela zlato priznanje
tekma za 3d pokal v rakitni

V soboto, 12. maja, je v Rakitni potekalo lokostrelsko tekmovanje za 3D pokal, Alpe Adria pokal ter Jadranski pokal. V idilinem ambientu okrog jezera na Rakitni, prekrasnem vremenu in visoki udelebi lokostrelcev (179 tekmovalk in tekmovalcev iz 33 klubov) iz Avstrije, Italije, Hrvake in Slovenije so tekmovali tudi koevski lokostrelci LK Orel. V moni konkurenci se je izkazal Ljubo Kravanja, ki je domov prinesel zlato medaljo. Vsi klubski kolegi mu estitamo in elimo uspeno tekmovalno sezono e naprej.
Ida Murn foto: arhiv LK Orel
V prejnji tevilki naega mesenika smo poroali o novi kolesarski poti po Koevskem rogu, ki je nastala kot projektna naloga koevskih dijakov smeri Ekonomski tehnik. Pod vodstvom mentorice Irene Trope so se Sara krajnar, Teja Vidmar, Teja Miheli, Tanja alika in Nejc pehar skupaj z Anetom Kobolo, Goranom Lebanom, Jernejem krajnarjem in Matejem Kocjaniem v etrtek, 19. aprila, predstavili na turistini trnici. Sejem, ki ga organizira Turistina zveza Slovenije, se imenuje Ve znanja za ve turizma in letos je potekal na temo Ve mi je. Kot mi je povedala Sara, ki je bila tudi vodja projekta, so fantje poskrbeli za podobo stojnice s svojo izvirnostjo so oblikovali pravi mali gozdiek sredi nakupovalnega sredia BTC. Dekleta pa so poskrbela za dobro opremljenost s plakati, zloenkami, kolesarskimi kartami in prigrizki, kot so leniki, krhlji in posuene hruke. Na sejmu je vsako stojnico najprej obiskal voditelj, ki je postavil nekaj kljunih vpraanj o projektu, na katera je Sara kot vodja projekta tudi odgovorila. Nato so vse stojnice kot komisija obiskali predstavniki Turistine zveze Slovenije in ocenili vsako stojnico posebej. Sara je e povedala, da so njihovo stojnico obiskali tudi ljubitelji narave, kolesarjenja in koles nasploh. Zelo veliko zanimanja je bilo za kolesa Gorana Lebana, saj so bili ljudje navdueni nad izvirnostjo in sestavo le-teh. Leseni izdelki Aneta Kobole, ki so jim sluili za posodice, v katerih so imeli prigrizke tudi niso ostali neopaeni. S seboj so imeli tudi maskoto, in sicer kostum risa, za noenje katerega je bil zadolen Matej Kocjani. Maskota je bila pri obiskovalcih sejma zelo dobro sprejeta in po besedah Sare je bila Mateju vloga pisana na koo. Stojnica dijakov Gimnazije Koevje je bila zelo dobro obiskana, vsakemu obiskovalcu so predstavili svoj projekt. Skupno se je na sejmu predstavilo priblino 46 ol, vsaka s svojim projektom in urejeno stojnico. Konkurenca je bila tako precej mona. Pa vendar je upanje na zmago pri koevskih dijakih ostalo vse do konca. Konno je nastopil trenutek resnice, ko je bila Gimnazija Koevje le poklicana. Dijaki so prejeli zlato priznanje in dosegli najvije tevilo tok med vsemi udeleenimi olami na sejmu. Toke so prejeli iz razlinih panog, in sicer: projektna naloga, ureditev stojnice, predstavitev na stojnici in promocijski spot. Kot mi je povedala Sara, so za nagrado prejeli vstopnice za brezplano kolesarjenje v rudnikih pod goro Peco. Kolesarjenje poteka 500 metrov pod zemljo po zapuenih rudnikih rovih. Nagrade so se ujemale z dejavnostmi vsakega podjetja in tako je njihov projekt dobil temu ustrezno nagrado kolesarjenje. Vsi so bili nagrade zelo veseli, odloili pa so se, da se bodo na kolesarjenje odpravili po maturi, ko bo ve prostega asa in se bodo lahko zares sprostili in imeli lep izlet. Dobitnikom zlatega priznanja elimo lepo kolesarsko turo v rudnikih rovih pod goro Peco, hkrati pa jim z urednitva izrekamo tudi estitke ob prejetem priznanju. Zagotovo so s svojim projektom uspeno predstavili tudi koevsko obino in njeno naravno bogastvo. In ker na mladih svet stoji, so takni projekti in prejeta priznanja zagotovo pozitivna lu prihodnosti za nao obino in njeno vejo prepoznavnost.
Teks: Barbara Adlei Foto: sodelujoi v projektni nalogi
aprilski pohod mladih planincev
Aprilske sobote so se letos kazale v svoji pravi muhasti podobi, vsaj kar se vremena tie. Prav to slednje pa je najbolj povezano z naimi planinskimi pohodi po blinjih in malo bolj oddaljenih slovenskih hribih. Vsi razpoloeni, v upanju, da ne bo tako kot teden poprej, ko smo morali zaradi deevne sobote pohod odpovedati, smo se 21. aprila odpravili proti Primorski. Dva avtobusa, 42 mlajih in 14 starejih planincev z vseh treh koevskih osnovnih ol, njihovi mentorji, vodnici Zinka in Branka ter mladinski vodniki pripravniki, smo se peljali mimo Cerknice in Ravbarkomande do zavetia na Abramu. Ves as smo zrli v nebo, kajti na nebu se je enkrat svetlikalo sonce nato pa temni oblaki z rahlim dejem. Pohod smo tako prilagodili takratnemu vremenu in zaetek pepoti prestavili iz Razdretega na zavetie na Abramu, kjer naj bi se zael na vzpon. Pa se je e malo zataknilo. Zapora na cesti nam je vonjo preusmerila po drugi poti in jo tako podaljala e za kakno urico. e dobro, da smo v eni izmed vasi naleteli ravno na predsednika PD Krina Gora, ki je bil pripravljen voziti pred nami in nam tako pokazati pravo pot. Konno smo se ustavili na prostornem parkiriu in vsi lani segli v svoje nahrbtnike. V daljavi smo sliali grmenje, vendar naj bi, po izjavah domainov, vreme zdralo. Pa smo zaeli s hojo po gozdni cesti. Po dobrih dvajsetih minutah nas je e osveila kakna kapljica deja. Nekateri so se zaeli takoj oblaiti v vetrovke, spet drugi odpirati denike. Tako se je naa kolona mono raztegnila. Vsi tisti, ki so se pravoasno zaitili pred padavinami, so imeli najbolj prav, kajti zelo hitro so se pribliali nevihtni oblaki, katere je spremljal e veter. Izbira ni bila teka in odloitev je padla obrnemo se in gremo nazaj. e dobro nismo izrekli teh besed, je
e zaelo nekaj bolj umeti in ropotati. Najprej sodra, nato pa toa za velikost koruznih zrn. Danes pa res nimamo sree, smo si rekli! Vendar ne boste verjeli, kakno navduenje, morda veje, kot e bi osvojili vrh Nanosa. Toliko veselja in krikov ne bi sliali na vrhu planote, kot smo jih izpod kapuc, pelerin in denikov. Nekateri so prvi v ivljenju videli too. No, to pa tudi nekaj teje! Ob vrnitvi do avtobusov smo li do prvega ovinka in malo navzdol, kjer je bila turistina kmetija zavetie na Abramu. Zavetje pred padavinami smo nali pod velikim otorom, ki je bil pred domaijo. Prijazen lastnik nam ga je odprl, mi pa smo hitro en za drugim zasedli mize in klopi. eprav v malo slabih pogojih kot navadno smo pojedli e kaken griljaj sendvia in drugo zalogo iz nahrbtnika, izpolnili dnevnike in prejeli celo slovenski transverzalni ig, kar nam planincem veliko pomeni. Vsebina pisanja in risanja tokrat ni bila teka, kajti doivetje je bilo dovolj mono. Zanimivost te kmetije so bile gotovo ivali od kokoi, koz, bikov in do velikega rjavega medveda, ki se je razkazoval v svoji ogradi. Nikoliko posnetkov je napravil Milan, da ga je ujel v svoji najlepi dri skupaj z nami. Za nami je bil tako dan brez hudih planinskih naporov, poln medsebojnega druenja in klepetov, za katere velikokrat nimamo asa. Da pa bi bilo vse e slaje, smo se ravno pravi as vraali mimo hie, kjer so bili pri eninu ravno zbrani svatje in tako smo bili e mi pogoeni s pecivom, namenjenim za svatbo. V Koevje smo se vrnili v udovitem sonnem popoldnevu in taknega vremena si elimo v maju, na zadnjem pohodu v letonjem olskem letu.
Za MOPD Koevje Melita Berlan
28
Geografsko-krajinarsko-geoloki tabor 2012
port in reKreacija
e ste v zadnjem koncu tedna aprila videvali vejo skupino razgrajajoih tudentov in se spraevali, kaj ponejo, je tu va odgovor udeleili so se e tretjega geografsko-krajinarsko-geolokega tabora, ki je letos potekal na Koevskem.
Namen tabora je povezovanje treh razlinih fakultet v pogledu in ravnanju s prostorom. Vsako leto se za tiri dni odpravimo na izbran konec Slovenije in ga s pomojo profesorjev, asistentov in razlinih strokovnih sodelavcev analiziramo, se z njim spoznamo in ugotavljamo probleme ter potenciale. Cilj je tudi interdisciplinarno povezovanje profesorjev in spoznavanje tudentov iz razlinih strok, medsebojno druenje, izmenjava mnenj ter ustvarjanje interesnih povezav za v prihodnje. Koevsko smo izbrali zaradi precejnjega nepoznavanja prostora s strani slovenskih tudentov ter funkcionalne izbire, saj sva kar dva od treh organizatorjev tabora domaina. V tirih dneh smo spoznali Koevsko in okolico na podrojih, ki predstavljajo glavne znailnosti te krajine in aktualno problematiko. V etrtek, 26. aprila, smo v prostorih Kluba koevskih tudentov zaeli s predavanjem na tematiko sanacije pokodb v krajini na podroju odlagali odpadkov, ki ga je vodil dr. Marko Dobrilovi iz Biotehnike fakultete, Oddelka za krajinsko arhitekturo. Predstavil nam je osnovne principe urejanja taknih prostorov in sodobne primere izvedbe v praksi. Po predavanju smo se odpravili na teren odlagalia komunalnih odpadkov v Mozlju, kjer nam je ga. Saa Klun predstavila principe delovanja na naem lokalnem odlagaliu ter probleme, s katerimi se spopadajo. Popoldne smo pridobljene informacije nadgradili s kratkimi predavanji in debato na okrogli mizi v Gimnaziji Koevje. Predavali so gospod upan, dr. Vladimir Prebili, nekdanji direktor Komunale Koevje, g. Leon Behin, sedanji direktor Komunale Koevje, g. Marko Klun, g. dr. Marko Dobrilovi in ga. Tina Kotnik. Sledila je debata na temo odlagalia v Mozlju, splone problematike prostorske umestitve in sanacije odlagali in problematike smeti na splono, pri kateri smo sodelovali vsi udeleenci tabora. Petek smo preiveli zelo aktivno in, kot se za obiskovalce Koevske spodobi, raziskali Koevski rog. Vodila sta nas prof. dr. Andrej Bonina iz Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire, ki je prav tako domain ter prof. dr. Bla Repe iz Oddelka za geografijo. Spoznali smo gozdni prostor, njegove rastine znailnosti in soodvisnosti med fizino-geografskimi pogoji, vegetacijskim pokrovom in rabo prostora. Dan smo zaeli pri Kraljici Roga, debeli jelki, in nadaljevali proti pragozdu, kjer smo spoznali naela ravnanja s pragozdom ter kako in zakaj ohranjati in varovati takne habitate. Ker nam je vreme to omogoalo, smo se povzpeli na Veliki rog in tako dobili drugo dimenzijo na pogled v prostor cel dan smo se namre gibali v gozdu, ki ne omogoa dolgih vizur in obutka za umestitev v prostoru. Z vzponom na 1099 metrov nadmorske viine pa smo dobili celoten pregled nad velikim masivom Koevskega roga in njegovo umestitvijo v prostor. Po spustu li tudenti sami oz. Miha Varga, soorganizator in tudent geografije. Predstavil nam je zgodovino rudnika, nastanek jezera in sedanjo aktualno problematiko. Z ogledom okoli jezera smo spoznali razline specifine prostore, vsakega s svojo problematiko. Jezero predstavlja mestu Koevje velik potencial, a se zaradi napanih in nenadzorovanih rab hitro deformira. Objezerski prostor je obmoje tevilnih interesov: potencialnih turistov, lokalnih rekreativcev, zavarovanega obmoja Nature 2000 ter ribiev, ki na najrazlineje naine puajo sledi v prostoru tu lahko posebej omenimo nedaven neprimeren poseg ureditve poti na velikem obmoju severozahodnega dela obale, ki prav vsakemu omogoa dostop z avtomobilom skoraj do obale. Uravnavanje razlinih interesov in zadovoljevanje najrazlinejih potreb na tem prostoru bi zahtevalo obseen projekt krajinske ureditve in sodelovanja razlinih strok kot to sami ponemo na taboru. S to mislijo smo zakljuili e tretji geografsko-krajinarsko-geoloki tabor. Z razlinih vidikov smo spoznali majhen koek lepot Koevske, za globlje poznavanje pa bi bilo potrebno dodatno poglabljanje v prostor. Vendar nam je e kratek vpogled odkril mnogo aktualnih problemov, a hkrati tudi potencialov in lepot, ki bi jih bilo vredno upotevati z namenom razvoja same regije in obine. tudentje smo od tabora odli polni novih znanj in dodatnega zavedanja o majhnem zelenem koku Slovenije, ki se ga je e od nekdaj ohranjalo, zdaj pa je morda priel as, da se zane tudi razvijati. Cilj tabora je bil tudi spodbuditi domae prebivalstvo, da se vsaj delno vkljuijo v reevanje oz. spoznavanje problematike Koevske. To smo eleli dosei z okroglo mizo, vendar poleg treh svetlih izjem ni bilo prisotnega nobenega obiskovalca. To je al na Koevskem mnogo prepogosta praksa nezanimanje obanov in obank za lastno okolje, hkrati pa mnogo prevelika kritika vseh poskusov, da se ivljenje na Koevskem obrne na bolje. Obani in obanke se al e premalo zavedamo, da imamo sami v rokah karje in platno ter da lahko samo mi udarimo po mizi, spodbudimo konstruktivno debato in poskrbimo, da bo ivljenje v naem kraju teklo po naih smernicah in eljah. tudenti, upan, ostali obinski veljaki in svetle izjeme lahko samo podajo ideje in smernice, na nas obanih pa je, da, v kolikor se z njimi strinjamo, ideje javno in glasno podpremo oz. jih, v kolikor se z njimi ne strinjamo, zavrnemo s konstruktivnimi argumenti in boljimi predlogi. V imenu organizatorjev bi se rada zahvalila Obini Koevje za sodelovanje, Gimnaziji Koevje za pomo in ponujene prostore, Klubu koevskih tudentov za sofinanciranje in ponujene prostore ter tudentski organizaciji Univerze v Ljubljani za sofinanciranje.
Tanja tajdohar in Miha Varga
nazaj do age nam je prof. Repe predstavil osnove delovanja navigacijskih sistemov ali t. i. GPS aparatov ter praktino uporabo le-teh. V skupinah smo jih preizkusili na kraji turi okoli age. Ob vraanju v Koevje smo si ogledali e Prelesnikovo kolievko in specifiko naravnega smrekovega rastia zaradi inverzije, grobie pri Jami pod Krenom in obeleje povojnih pobojev ter nadaljevali proti stari koevarski vasi Trnovec in tam spoznali nekaj problematike oz. specifike koevske zgodovine in zaraanja starih vasi. Sobota je bila namenjena geologiji in tipinim krakim pojavom na prostoru Koevske. Vodil nas je prof. dr. France uteri, zaeli pa smo pri eljnskih jamah, katere smo raziskali na lastno pest ter spoznali geoloke principe krakih jam in specifino problematiko te jame zaradi povezave podzemnih voda z rudnikim jezerom in usedlinami premoga. Ogledali smo si e jamo Waserloch, ki je bila neko najbolj bogato nahajalie lovekih ribic na svetu. Nato smo se napotili proti Gotenici, kjer smo opazovali vraje in naprej proti Koevski Reki, kjer je posebnost za ta del krasa prisotnost terra rosse (rdee zemlje). Odpravili smo se tudi do Taborskih sten Taborske jame, hkrati pa uivali ob razgledu na spodaj leeo Kolpsko dolino in Gorski kotar proti hrvaki meji. Za zakljuek smo pot nadaljevali do Lokega Potoka in spoznali razliko med krakim poljem in uvalo, ki po mnenju dr. uteria v tem primeru leita ena poleg druge, vsaka na svoji strani gria. Dan smo konali na Bloki planoti. Zadnji dan je bil nedeljski odpravili smo se na Rudniko jezero, kjer smo teren vodi-
29
poletne poitnice v KluBu mlaDih Koevje

Krasne poletne Dneve si Bo lahKo lepal/a Z oBisKom KluBa mlaDih Koevje :)
vsaK Dan oD 9. Do 15. ure Do 31. avGusta bodo vrata kluba oDprta Za vse otroKe, DijaKe, tuDente in tiste, ki se elijo Druiti, ustvarjati, uporaBljati raunalniKe, iGrati namiZne iGre, Kuhati ipd. Kdor si eli brezplanih poitnic v tujini, pri nas dobi informacije o Evropski prostovoljni slubi in mednarodni izmenjavi prostovoljcev. Mladinske pobude so program, namenjen vsem, ki imate ideje in jih elite uresniiti. Monosti za uresnievanje idej in aktivno preivljanje prostega asa je veliko, samo zagrabiti jih je treba. vaBljeni vsi, Ki nas e niste oBisKali! smo na tZo 72 (stara leKarna). teaj rolanja: teaj bo potekal zadnji teden v avgustu od 18. ure dalje na igriu poleg Doma telesne kulture v Gaju (na drsaliu). Teaj je primeren za zaetnike in tudi tiste, ki si elijo ve spretnosti na rolerjih. Vsi udeleenci teaja morajo imeti poleg rolerjev tudi zaitno opremo. Cena teaja je 10 EUR. Obvezne predhodne prijave! iZDelovanje in spuanje Zmajev: gre za projekt druenja otrok, mladih in starejih, zunaj v naravi. Pri tem lahko sodeluje celotna druina. Gre za dejavnost, ki se bo dogajala na prostem v naravi stran od televizorja in raunalnika. Bo 100 % zanimivo. Toen datum bo sporoen naknadno. Obvezne predhodne prijave! Brezplano! ustvarjalno-ZaBavni taBor v KoevsKem roGu (letos prvi!): 3-dnevni tabor za otroke od 7 do 10 let (26. 6.28. 6. 2012) 4-dnevni tabor za otroke od 11 do 15 let (29. 6.2. 7. 2012) 3-dnevni tabor preivetja v naravi za mladostnike in mlade od 16 25 let (3. 7.5. 7. 2012) Cena: 15 EUR na dan za udeleenca. Cena zajema zajtrk, kosilo, veerjo, dve malici na dan, prenoie v koi, strokovno vodenje delavnic, animacije, zavarovanje, prevoz na tabor in iz njega itd. Tabori se bodo izvajali le v primeru zadostnega tevila prijav (minimalno 10 udeleencev na skupino). Prijave zbiramo do 13. 6. 2012 oz. do zapolnitve prostih mest (maksimalno 15 udeleencev na skupino). Prijavnico in vse potrebne informacije o taboru dobite v prostorih kluba na TZO 72. tabor oPazovanJe zvezd v sodeLovanju Z vaKim Drutvom Konca vas: vodila ga bo strokovnjakinja ga. Polona tefani iz Ljubljane, ki nam bo povedala veliko zanimivega o vesolju, zvezdah in nebesnih pojavih. Skozi daljnoglede in teleskop si bomo pogledali zvezde, morda tudi kaken planet in kdor bo elel prespali pod zvezdnatim nebom. Zberemo se v Konca vasi (prostor bo natanneje oznaen), kjer bomo imeli kratko uvodno predavanje. Temu bo sledil odmor ob tabornem ognju, na katerem bomo pekli hrenovke, potem pa bomo z nojo zaeli gledati zvezde. Kdor bo elel, bo lahko prespal v otoru, po skupnem zajtrku pa se poslovimo. Cena tabora je 10 EUR na posamezno prijavo, to je za celo druino. Toen datum bo sporoen naknadno. fotoGrafiranJe in izdeLava fotoGraFij v nai temnici huFnaGlovo Leto: v mesecu juliju in avgustu bomo izvedli foto delavnico in nato razvijali slike v nai foto temnici na temo pomembnega, morda od klasinega pojmovanja kulture malce oddaljenega loveka dr. Leopol-
Prva neprometna povrina v obini Koevje

Lanske pomladi, ko se je motoristina sezona ravno priela, in seveda istoasno tudi sezona opravljanja izpitov za vonjo z motorjem, je 'z vrha' priel odlok, da se mora v obini Koevje urediti ustrezeno neprometno povrino za opravljanje izpitov AM, A1, A2 in A kategorij, saj predhodna uporaba parkiri ni ustrezala novim predpisom.
PriPravLJamo Pa e:
da Hufnagla. Rezultat bo potujoa razstava v jeseni po Koevju. tevilo mest je omejeno in predhodne prijave so obvezne! Toen datum bo sporoen naknadno. Brezplano! ustvarjalne Delavnice: za vse otroke in mlade, ki jih zanima ustvarjalno delo, bomo vsakodnevno prirejali ustvarjalne delavnice, kjer bomo iz razlinih materialov izdelovali zanimive okrasne in uporabne izdelke, ki jih udeleenci odnesejo domov. Brezplano! pravljini etrteK: izvajal se bo vsak etrtek v juliju in avgustu dopoldne od 9. ure dalje in bo za otroke od 7 let naprej. Pravljice bomo brali ali jih predvajali na kaknem mediju ... Nato se bomo o vsebini pogovarjali in ustvarjali na temo pravljice in njenih junakov. Iz razlinih materialov bomo izdelovali ali risali like ali prostor dogajanja pravljice. Brezplano! Lutkovne delavnice: namenjene bodo velikim in malim otrokom. Spoznali bodo osnove lutkarstva, se sreali z marionetnimi lutkami, oblikovali lutke iz nogavic, papirja in filca ter preizkusili gledalie predmetov. Vsak torek v juliju in avgustu. Brezplano! teaj ronega in strojnega ivanja: V mesecu juliju bomo izvajali delavnice ivanja. Nauili se bomo, kako se priijejo gumbi, izdelovali bomo tudi gumbnice ter robili dolino in izdelovali poletna krila. Potrebne prijave! Toen datum bo sporoen naknadno. Brezplano! zabavni kemijski poskusi: vsako sredo v avgustu od 10. ure dalje bomo izvajali kemijske poskuse, ob katerih bo vedno napeto in zabavno! Sestavine si bomo kupili kar v najbliji delikatesni trgovini. Kemija bo prvi zabavna! Brezplano! Kuharija: vsak petek v juliju in avgustu bo v Klubu mladih Koevje dan kuhanja. Ne bomo kuhali celotnih obrokov, sestavljenih iz vseh vrst ivil, ampak bomo dajali poudarek temu, da otroci in mladi kuhajo sami, da pridobijo samozavest na tem podroju. Jedi bomo izbirali po predlogih otrok, brez palaink pa tudi ne bo lo ... Vabljeni tudi stari. Brezplano!
V dobrem sodelovanju Avtoole Krkovi in Obine Koevje so skupaj poiskali zaasno reitev za sezono 2011 - na industrijski coni LIK II. Po izteku sezone je bilo nujno potrebo najti dolgorono reritev, sicer v obini Koevje ne bi bilo mo opravljati izpitov omenjenih kategorij. V Avtooli Krkovi so jo nali in z lastnimi sredstvi, v industrijski coni LIK II pri Dinosu, zartali ter uredili potrebni poligon. Poligon so prvi 24. aprila preizkusili koevski in ribniki policisti za trening vonje z motorjem pred novo sezono policistov motoristov. Ob zakljuku treninga so vsem zaeleli sreno in varno vonjo. Romana Novak
foto: arhiv Avtoole Krkovi
Ve informacij in prijave na: www.mladikocevje.si in fb, po telefonu: 040 262 735 ali po e-poti: info@mladikocevje.si.
Oddam v najem manji gumijasti oln in streni kovek Thule. Info na tel. 041/523-402 V centru mesta na lepi in mirni lokaciji ob vodi, oddam poslovni prostor v velikosti 36 m2. Prostor je renoviran in ima svojo centralno kurjavo, elektriko, sanitarije in parkirie. Informacije na telefon: 041/670-068 Prodam enosobno stanovanje v pritliju bloka-Kajuhovo naselje. Lastna klet in drvarnica, monost obdelava vrta. Delno adaptirano 2008. Informacije na tel. 031-308-139 Prodam dvosobno stanovanje v izmeri 63,94 m2, s pripadajoo kletjo v drugem nadstropju bloka na Knafljevem trgu 12 v Ribnici. Stanovanje je obnovljeno (kopalnica, okna, vrata, radiatorji) in vpisano v ZK. Cena cc.75.000 EuR. Kontakt: 040 570 608. urejena druina z rednimi dohodki najame hio z vrtom v Koevju ali blinji okolici. tel. 031 546182 Prodam enosobno stanovanje v Koevju, Podgorska ulica, 48m2, 2. nadstropje. Leto izgradnje 2004. Tel.: 031 207 718 Oddamo popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje (45 m2) v Kajuhovem naselju z opremljeno kopalnico in kuhinjo. Tel. 041 310 158 Prodam domaijo v Kulju; stareja stanovanjska hia 60m2, el., voda, kanalizacija, tel., asfalt do hie, dvorie, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljia 7300 m2, gozd 2700m2, bliina Kolpe. Hia vseljiva takoj. Cena 42,000 EuR. Tel.: 041 956 061 Prodamo domaijo v Kuelju stareja hia 60 m2, dvorie, drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljia 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda, kanalizacija, telefon, asfalt do hie, bliina Kolpe. Hia lahko vseljiva takoj. Cena 42.000 EuR. Telefon: 041-956-061; 01-89 54-416 (zveer) V okolici Ribnice oddam v najem stanovanje in sicer v pritliju stanovanjske hie. Cena po dogovoru. Tel: 051-866-414
Sprejemamo naroila za male brezplane oglase na elektronski naslov: noviutrip@novi-utrip.eu; Oglase je potrebno OBNAVLJATI VSAK MESEC
PRODAM PODARIM KUPIM
30
Chemtrails kemine sledi na nebu
modri PLanet
To je pojav, ki se najpogosteje obravnava kot veliko skrivnost. Seveda je udno, da je lahko skrivnost tisto, kar vsak od nas pogosto vidi na nebesnem svodu. To je tudi pojav, ki si ga vsak lahko razloi po svoje. Uradni predstavniki se na vpraanja o tem najvekrat le ironino nasmehnejo in zamahnejo z roko ter vse razvrednotijo z izhodiem, da je to le teorija zarote. Morda bi res lahko li mimo, kot da ni ni, vendar se pojavlja edalje ve namigov o kodljivosti teh keminih repov, zato se mi zdi prav, da na to opozorim. Edvard ilc
Morda se tudi vi vekrat ozrete v nebo in ste pri tem e opazili (sam sem prvi opazil nad Ribnico, ko sem bil v bliini regulirane struge Sajevca), da je modro nebo po dolgem in poez prepredeno s progami razpadajoih kondenzacijskih hlapov, ki najverjetneje prihajajo iz pogonskih motorjev reaktivnih letal. Reaktivna letala so bele proge puala tudi pred desetletji, ko smo opazovali njihov let. Ob sonnem zahodu so beli trakovi za repom letal postali zlati in takrat je morda koga celo napeljalo na misel, da vidi NLP. Vendar spomnite se! Ti izpuhi so se na nebu razpustili v nekaj minutah. Sedaj pa lahko vidimo te meglice, ki so na nebu kot dolge oblakaste proge, ki ne razpadejo cele ure. K pisanju o tem me je vzpodbudil e hrvaki novinar in publicist Ratko Matinovi, ki nam je 02. 04. predstavil novo knjigo z naslovom 'Svetovne skrivnosti in misteriji', v kateri obravnava tudi ta pojav. medicinska dognanja niso ve tako enostranska glede pomislekov o stranskih negativnih uinkih, ki jih povzroa elektrika. Prenos elektrike po zraku je, vsaj laino gledano, za poutje in zdravje e bolj kodljiv kot tok po vodnikih, kjer je sevanje vendarle omejeno. Torej naj bi imel brezini prenos elektrike vrsto negativnih uinkov zaradi ozraja, ki se ga polni z aluminijevim hidroksidom in samo elektrino energijo. To se kae v poveanem obsegu Alzheimerjeve bolezni in silikoze. Posledica negativnega delovanja na loveka naj bi se odraala tudi na razvoju tirih novih neozdravljivih boleznih, kot je na primer Morgellanova bolezen. Pri tej se na telesu pojavi vrsta odprtih ran, ki so le posledica poruenega imunskega sistema, in celo spremenjena DNK struktura. Zdravljenje je zaenkrat le z alternativnimi metodami, saj uradna doktrina o tem dosti niti ne ve, je pa sum te bolezni prisoten tudi v naem koncu. leansu, in kot kae tudi cunamije, ki so povzroili lansko nesreo v japonski jedrski elektrarni.
Harfa
niKola tesla
Za pojav chemtrails je cela vrsta razlinih razlag. Predstavil bi tri, tiri najbolj pogoste. Za prvo se spomnimo olskih klopi, kjer so nam uitelji pripovedovali, da je hrvaki znanstvenik srbskega porekla Nikola Tesla med svojimi raziskavami priel do teoretinega modela prenosa elektrine energije po zraku. Pri takem prenosu ne bi za pretok elektrike ve rabili vodnikov (daljnovodov, oienja, kablov). Porabnik bi tok enostavno jemal iz ozraja, podobno kot je to pri radijskih ali televizijskih signalih, ko sprejemnik sprejema te valove iz okolja. Enako je tudi pri mobilni telefoniji, prenosnih radijskih sprejemnikih in oddajnikih. Po prvi razlagi pojava keminih repov so kasneje to Teslovo izhodie znanstveniki dejansko razkrili. Sedaj naj bi bil torej e mogo prenos elektrine energije po zraku, a ta princip e ni primeren za vsakdanjo uporabo, bodisi zato, ker e ni povsem razvit, ali pa ga uporablja le ena velesila kot prednost ali celo oroje. Eno od izhodi trdi, da so se ti kemini repi prvi v opaznem obsegu pojavili med agresijo na Srbijo oziroma Jugoslavijo leta 1999. Vemo, da je suh zrak slab prevodnik elektrine energije, zato mu dodajajo kemijske dodatke. Veinoma navajajo, da so to aluminijeve zmesi (aluminijev hidroksid), ki omogoajo laji pretok elektrine energije po zraku. Prisotna pa naj bi bila tudi polimerina nano vlakna silicija in barijev prah. Danes mnogi ljudje pripovedujejo, da je elektrina energija zaradi svojega valovanja in drugih uinkov lovekovemu telesu tudi kodljiva, posebno za tiste, ki so dlje asa izpostavljeni tem vplivom. Tako mnogi ne priporoajo kuhanja z elektrinimi aparati, pa pa na ognju oziroma na tedilniku na trda goriva ali plin. Odsvetujejo tudi spanje v bliini elektrine vtinice. Tisti, ki svojemu poutju in zdravju pripisujejo posebno pozornost, si zagotovijo stikalo, ki v asu poitka (praviloma noi) izklopi pretok elektrine energije po vodnikih znotraj bivalnega prostora. Veina je ob taknih ukrepih sicer zaudena, a tudi sodobna
GLobaLno oGrevanJe
O tako imenovanem globalnem ogrevanju, ki naj bi bilo posledica rasti delea (koncentracije) ogljikovega dioksida, ste e mnogo sliali. Z Mannovimi elektronskimi pismi, kjer je kolegom priznal, da je ponarejal podatke o tem pojavu, se je zaela tudi afera WikiLeaks. O aferi vemo predvsem to, da so objavili vrsto presenetljivih dokumentov, o vsebini katerih ljudje ne bi smeli vedeti niesar. Te vladne in zasebne tajne dosjeje so objavili na spletiu. Tako je javnost lahko videla realno sliko svetovne politike oziroma vse tisto, kar se dogaja za skrbno zaprtimi vrati. Podatke so priskrbeli the Whistleblowers, ali po nae vigai. To so veinoma sedanji ali nekdanji zaposleni v vladah in drugih organizacijah, ki iz osebnih razlogov posredujejo te, za vse vlade zelo sporne dokumente. Veina teh objav na WikiLeaksu se pripisuje nekdanjemu avstralskemu hekerju Julianu Assangeju. Mnogi svetovni voditelji, tudi iz tistih drav, za katere smo mislili, da imajo pravo demokracijo (vedska, Kanada), so ogoreno zahtevali, da naj se Assangeja odstrani oziroma ubije. Pri tem so kot razlog navedli, da je z objavo izdajal nacionalne skrivnosti. Ob dogajanju smo spoznali vso dvolinost voditeljev, ki pred kamerami govorijo o dobrobiti ljudstva, na drugi strani pa kaejo svojo krvolonost in pohlep. Javnost je ob iskanju razloga za Assangov uboj protestirala. Mnoini mediji so bili polni zgraanja in gneva. Tako so se morali pobudniki Assangove odstranitve potuhniti. Globalno segrevanje, kot ga zagovarjajo uradni lobisti, je vzrok za to, da se je stanjal ozonski pla. To se sedaj skua popraviti s pripravki, ki se spuajo v zrak in jih vidimo kot bele proge na nebu. e je bil namen postavitve ita (angleko Shield) morda kdaj dober, je lo v praksi oitno nekaj zelo narobe, saj posipanje s pripravki iz aluminija (silicija, barija) poleg bolezni prinaajo nove vremenske motnje na podrojih, kjer jih prej ni bilo. Med te lahko pritejemo poplave v New Or-
Kemini repi naj bi bil tudi v neposredni povezavi s projektom Haarp (harfa). Ta projekt izhaja iz izhodia, da bi amerika vojaka oblast kot del strateke prednosti imela rada tudi nadzor nad vremenom. Za to so na Aljaski in tudi drugih predelih po ZDA in zaveznicah postavili vrsto elektromagnetnih postaj, ki oddajajo valove v ozraje in povzroajo spremembe vremena. Domneva se, da je tudi ta projekt vasih teko povsem nadzirati. Zato se po svetu dogajajo vremenske spremembe, kot so poplave, sue, cunamiji, mone nevihte, sneg, kjer ga nikoli ni bilo, visoke temperature v hladnejih predelih sveta itd. Torej vse tisto, kar se pripisuje navadnim dravljanom. Tretja razlaga za nastajanje prog na nebu je nadzor nad ljudmi! Kje so, kaj ponejo, s kom se pogovarjajo, o em prebirajo, in nenazadnje tudi, kaj premiljujejo? Vasih so bile tu loveke omejitve. Varnostne agencije so lahko nadzirale le doloeno omejeno tevilo ljudi. Vemo, da en agent lahko sledi najve enemu osumljenemu. Dananja raunalnika tehnologija (aktivna oprema) pa e omogoa nadzor velikega tevila ljudi neodvisno od tevila nadzornikov. Po holistinih metodah izdvaja vse zanimive ali sumljive znake. Danes si lahko potovanje olajamo z majhno in razmeroma ceneno GPS napravo. Global position system so menda razvili pri State Department (ameriki vojski, ki ima glavni stan v Pentagonu) ob pomoi vesoljske agencije NASA. Potem so ta izum prepustili civilni rabi. Zakaj? Jasno je, da vojska ne bi dala iz rok strateko prednostno napravo, e ne bi iznali nekaj e boljega, ali pa bi s tem, ko se da takno napravo iz rok, pridobili veliko korist. Z GPS napravo kot potniki vemo, kje smo in po kateri poti pridemo do cilja. Obenem pa lahko strenik preko obratne povezave belei, kje je lastnik GPS in kam potuje, kaj ie in esa se izogiba. Podobno je z GPRS, ki jo imamo na mobilnem telefonu. Pri njem se poloaj doloa po mobilnem omreju, pri GPS (evropski Galilejo) pa s tem, ko naprava ujame vsaj tri satelite. Torej je namen v nadzorovanju ljudmi. Da ta komunikacija dovolj dobro tee, se v ozraje spuajo aluminijasti pripravki. Kdor bi rad izvedel ve o tem, lahko prebere na spletu, na primer na: http://www.chemtrailcentral.com/, http://www. carnicom.com/contrails.htm, http://www.rense. com/politics6/chemdatapage.html, http://patft. uspto.gov/netahtml/srchnum.htm, http://www. grida.no/climate/ipcc/aviation/index.htm 28. aprila med 6.15 in 7.15 je nad Koevjem bilo 16 prog keminih repov na vseh straneh neba. dva dni pozneje je bila zjutraj ob istem asu ena proga ez celotno nebo. v soboto, 5. 5., sem te repe opazoval nad Ribnico.
Sponzor rubrike Modri planet je MELAMIN d.d., Koevje
31
vse o Prometu
perspeKtiva Duha
Gospod tampilja
Pred leti sem med branjem Cankarja zasledil tudi zgodbo, ki si je al nisem shranil, a se velikokrat spomnim nanjo. Njen naslov je, e se ne motim, Gospod tampilja. Opisuje, kako je imenovani gospod doakal e zelo visoko starost in nekega dne je prila ponj Smrt. Rekla je, da je as, da gre z njo. tampilja jo je vljudno sprejel in izrazil pripravljenost za odhod, vendar je prej hotel vedeti, ali prihaja v svojem imenu ali v imenu kakne pravne osebe. Smrt je bila zmedena, saj kaj takega e ni doivela. Odla je in se po doloenem asu vrnila z nekim papirjem. Gospod tampilja je papir pregledal in zahteval dopolnitev.
Skratka, vsakokrat, ko je Smrt prila ponj, je glede papirjev nekaj manjkalo ali pa je bila kje kakna napaka. Nazadnje je Smrt nad njim obupala in zato gospod tampilja e danes ivi, pravi Cankar. Prav gotovo se spomnim na to zgodbo, ko upnija vsako leto pripravlja sveto mao za pobite ujetnike v Rogu. Prireditev je obiajno prvo nedeljo v juniju in vsakokrat je tam okrog 2500 ljudi. Kaveljc je v tem, da moramo za as prireditve zapreti dravno cesto Rog - Podturen. Postopek je podoben, kot bi zapirali avtocesto. Kljuni dokument je dovoljenje za zaporo, ki ga izda Direkcija RS za ceste. Za zaporo poljemo vsako leto elaborat v tirih izvodih. V devetih letih smo jih dali izdelati e tri, ker eden velja priblino tri leta, nakar pa se zakoni spremenijo, in jovo na novo, nekomu odtej 500 evrov. Z elaboratom je treba poslati e zajeten kupek dovoljenj lokalnih ustanov in pravnih oseb. Podoben postopek stee na domai upravni enoti, vendar ele, ko imamo dovoljenje za zaporo. Ko je konno razpisana ustna obravnava ter sestanek s policijo in varnostniki, sedemo skupaj domai ljudje. Sreanje poteka bolj vljudnostno, saj vsi na pamet vemo, kdo in kako mora kaj storiti e 20 let je namre enako. (Na tem mestu bi moral zapisati veliko, prijazno zahvalo delavcem CGP, policistom, Sintalu, gasilcem in zdravnici) V zaetku sem naivno mislil, da se da narediti enako kot lani, z enim papirjem, vendar to ni mogoe. Vsako leto zanemo konec februarja zbirati dovoljenja, letijo e-pote, tiskalniki brnijo, gemo bencin do Ljubljane in nazaj, plaujemo elaborate, troimo ure in ure, gospod tampilja pa se vsako leto spomni, da je treba priloiti e kakno novo potrdilo. Vasih se 'pohecam', da moja glavna skrb ni zvelianje du, ampak zapora dravne ceste. Ko imam v roki ta dokument, grem obiajno s kom ven na 'ju'no' in na pivo. Adijo, gospod tampilja, vsaj za nekaj mesecev! Zavedam se, da je birokracija do neke mere nujna, tudi v Cerkvi jo imamo. Hudo postane takrat, ko rka zakona zane moriti duha zakona. Pred tem ni imuna nobena ustanova.
Prevoz otrok
Slednji se zane e, ko naega bodoega voznika ali voznico pripeljemo v vrtec ali olo. Tukaj se vidi zelo povrno upotevanje prometnih predpisov oziroma nae nezanimanje za promet in postavljanje pred drugim ter dokazovanje, kaken avto imamo in da si ga upamo pustiti kjer koli, ali e slabe, da bi se z njim najraje zapeljali kar v sam vrtec. e tukaj je razvidno, da je prometna vzgoja s strani starev otrokom predstavljena z nepravilnega zornega kota, kako bo ele pri naem olarju, ki se mu e v zgodnjih korakih ivljenja pojmovanje prometne etike postavi na glavo. Najbolj bode v oi, da se ti primeri dogajajo vsakodnevno, vonja pa poteka na pamet. Lep primer je dnevno prometni kaos pri vrtcu na Cesti na stadion v Koevju gotovo je tako tudi v drugih krajih ta spominja na reko Rino, ki prestopa bregove .. tako so namre parkirani avtomobili. Spraujem, ali ni interesa, da bi se stvari dogajale, kot bi se morale, ali pa bo iz dneva v dan kaos e veji. e bolj zaskrbljujoa je tematika prevozov olskih otrok z AVTOBUSI. Primer: voznik aviobusa, ki prevaa otroke, je za njih zadolen od zaetka vonje do njenega konca, saj vozi otroke in ne tovora! Posebej naj bi bil e pozoren na dogajanje v prometu, a se najdejo tudi takni 'specialci', ki zapeljejo avtobus poln otrok v smer, ki je za vonjo z avtobusom sploh prepovedana. Skratka, popolnoma neodgovorno ravnanje osebe, ki spada med profesionalne voznike. e eNKRat, vOZI Se OtROKe IN Ne tOvOR. A kar e bolj bode v oi, so razpisi za prevoz otrok v olo s strani ministrstva. V razpisnih pogojih so namre navedene postavke, v katerih se priakuje, da je prevoeni kilometer im ceneji, kar pa se seveda pozna na varnosti pri prevozu.
Bi Zaupali prevoZ svojeGa otroKa prevoZniKu, Ki Za Kilometer Zarauna 0.60 eura? ali Bi tistemu, Ki ima na Kilometer prevoene poti postavKo 1.0 eura?
Samo v razmislek: avtobus pelje otroke pozimi na Roglo v oli v naravo. Kateremu od prevoznikov bi zaupali svojega otroka cenejemu ali drajemu
pri prevoZu otroK se ne smemo iGrati Z njihovo varnostjo!

Sreno vonjo!
Matja Bregar
Ko pa pomislim na bridko smrt netetih mladih in dobrih ljudi na domobranski in partizanski strani, se neham pritoevati. Vseh mi je al, da bi jokal. Koliko dobrih druin nam manjka na Slovenskem! Kaj bi dali ti mladi fantje, pahnjeni v norijo vojne, da bi lahko li domov, namesto v teko smrt. Objame me soutje do vseh
Tone Gnidovec, upnik
SERVIS IN PRODAJA RAUNALNIKE OPREME ALE URI S.P. SERVIS IN PRODAJA RAUNALNIKE PRODAJA RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME OPREME ALE RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME SERVIS IN VZDREVANJE URI S.P.
IZDELAVA RAUNALNIKIH RAUNALNIKE OPREME PRODAJA RAUNALNIKOV INOMREIJ IN PRIKLOP NA INTERNET SERVIS IN VZDREVANJE RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME TRATA VI/11 | 1330 KOEVJE | M 040 410 pooblaeno prodajno mesto za 452 | E NET.SERVIS SIOL.NET prodajo antivirusnega programa eset nod32 IZDELAVA RAUNALNIKIH OMREIJ IN PRIKLOP NA INTERNET
TRATA VI/11 | 1330 KOEVJE | M 040 410 452 | E NET.SERVIS SIOL.NET
OVEN
Kaj za boga ste poeli? Iz slavja ste napravili pogorie, iz razloga za sreo razlog za solze. Od tega vas bo pa dolgo bolela glava. Mislili ste, da ste skrivnostni in vsako prilonost ste izrabili, da izpadete pametni, v resnici pa je izza vsega skupaj stalo gnilo jajce in e razkrinkani ste povrhu. etudi molite kot grob, reili s tem ne boste niesar. Slubene naveze vam bodo ostale, ja, ampak komu ste namenili sreo!? ivljenje izza zaves.
OD 21. 3. DO 20. 4.
maj junij 2012

In e je svetloba v svetu, kaj le je senca, ki lee prek srca? Pustimo jo oditi, planet je vendarle fascinantno prizorie! Pomembno je, da loveku ostane pravica do nedolnosti. e mu ne, je to malo bolj komplicirano. Ampak glej, sonce ne dela razlike: sije na vesele in alostne! Torej je marsikaj mono.
li ste energijo, da se znova poenete v tek. Vse bi moralo biti v redu, e vam stvari ne bi tako malo pomenile. Maloduje. Revitalizirati bi morali svoje seksualno ivljenje. Dvori se vam, kakor se temu spodobi, ampak med rjuhami zatajite. Preve ste iveli pod stresom. Pomirite se, vse bo dobro!
Pie: astrolog Ivan Crni
astroloKi napoveDniK KOZOROG

Kot obiajno, visokoletei, z velikimi osebnimi narti, s sijajno samopodobo, super, ni kaj! Uspeli ste skomunicirati vse, kar mee dobro lu na vas, tudi s partnerstvom je spet vse v najlepem v redu. Takna je vsaj povrina. Uivajte v svojem sijaju, kolikor le lahko, kajti prav dobro se zavedate, da obstaja dejavnik, ki vam kar naprej uspeva spodmakniti kolesje in se spet znajdete v nelagodju! Ne poutite se pretirano sreno, to je! Pa vendar, zavedati bi se morali, da ste prezahtevni.
OD 22. 12. DO 20. 1.
BIK
No, ja, prave sree v ljubezni morda res ne bo, vendar seksualno ivljenje zaradi tega ne bo utrpelo! Bodite tehtni, ne bi imelo smisla beliti si las zaradi partnerjevega nezadovoljstva, usmerite se nase, kajti to je va as! Izkaete se lahko z govornitvom, zase pa lahko doseete velike stvari. Vse tiste podzavestne vsebine, ki so vas muile leta, utegnete zagledati v jasni lui in jih transcendirati. Ponosni boste nase.
OD 21. 4. DO 21. 5.
TEHTNICA
LEV
OD 23. 7. DO 22. 8.
DVOJKA
Ste v nekaknem zenitu, uspeva vam vse tisto, kar ste si tako zelo eleli. Imeli bi pravzaprav razlog za zadovoljstvo, vendar je tu maj in hormoni so vam podivjali. eleli se boste sreati z ljubljeno osebo iz preteklosti. Ta ar resda ni nikoli ugasnil, ampak morali boste biti vztrajni. Kar je neko lo samo od sebe, boste zdaj morali primamiti s svojimi ari. Kar potrudite se!
OD 22. 5. DO 21. 6.
Pomlad tokrat mora biti res udna, doivljali jo boste precej zaporniko. Brez pravih idej boste, kaj zdaj. Kadar o tem premiljujete, vidite le cesto in drsenje avtomobila po njej. Za ni vam ne bo mar, poutili se boste nadvse lenobno. Najbolje bo izkoristiti as za poitek, pa kaj vas briga za celi svet.
e se malo potrudite, vam uspe pri ljudeh ustvariti vtis isto prijetnega komunikatorja. Tokrat se le poteno potrudite, kajti ljubezen in posel bosta la z roko pod roko. Svojega starikavega cinizma se sicer ne boste odreili, vendar vam tokrat ne bo vzet za zlo. akajo vas lepi in uspeni dnevi. Kaj napravi ljubezen.
OD 23. 9. DO 22. 10.
VODNAR
KORPIJON OD 23. 10. DO 21. 11.
Obiski bodo odpovedani, na sestanke nikogar ne bo, dotikale se vas bodo le sluajne rei. Vasih si mislite, kako je vse za znoret, vam je rok uporabe isto potekel, ali kaj!? To seveda ne, le ljudje so v drugih filmih! Potrpljenje je boja mast.
Niste vi krivi, da so se stvari izpridile, vendar ste izpadli rtev. Kar je, je. Vsakdanjik se bo vlekel v smislu praznine, ki je nastala v srcu. Nimate si esa obetati, samo svoja utila naravnajte na tekoe zadeve. Zapadali boste v stanja otonosti in premiljevanja, kako bi lahko bilo, pa ni. Ne tuhtajte preve, dajte asu as! e ne drugega, si boste zalizali rane.
OD 21. 1. DO 18. 2.
RIBI
DEVICA
OD 23. 8. DO 22. 9.
STRELEC
RAK
Kot kup nesree vam pa res ni treba deti. Nahajate se pod arometi, zbudite se! Komunikacija tee, ljudje vam gredo na roko, zbra-
19let z vami
OD 22. 6. DO 22. 7.
Jezni boste na to, kar je bilo, in na tisto, kar prihaja. Presedel vam bo dom, presedla vam bo sluba. Partnerju vrgolijo ptiice okoli ues, vi pa naj bi se delali sreno, ali kaj!? Ampak seveda, vse skupaj je le pretiravanje, prezaposleni ste! Izklopite se, ujemite s sabo sreno ravnovesje, odpravite se na sprehod! Znanstvo z novo osebo vam bo dobro delo.
Ponavljajoe denje doma. Precej slabe volje se vam bo nakopiilo, ne dovolite si pretirane jeze! Osebo, na katero ste vrgli oko, ne bo lahko osvojiti, polna je sebi lastnih idej in prav malo jo zanimate. No ja, ni vse izgubljeno, vendar si ne delajte prevelikih utvar! Misli vam beijo na tuje, ugledali boste pa tudi nekaj lepega, kar bo poivilo va umetniki ut. Nek razlog za dobro voljo vendarle bo.
OD 22. 11. DO 21. 12.
Polni ste domiljije in ljubezni, kar brbotate, ampak partner bo ves as slabe volje, zmrdljiv in siten; vse tisto, kar bi lahko bilo vir naslade, bo padlo v vodo, kar vas utegne zelo prizadeti. Pretehtajte zadeve ponovno! Ne dovolite si asa zapravljati v prepirih, tudi sluba in dom vas ne bosta pomirila, kvejemu spravila v dodatno zlovolje! Zazrite se vase in odkrili boste vse tisto, kar iete. as je, da se nauite esa novega, pohajajte pa raje po svoje. Nenadoma boste opazili nekoga, ki ne bo zajedljiv in dolgoasen.
OD 19. 2. DO 20. 3.
MONTAA VSEH VRST SENIL pO kONkuRENNIH cENAH
ALuZIJE VENEcIJANERJI LAMELNE ZAVESE RAZLINIH IRIN IN BARV SAMONAVIJALcI ROLO, NA VERIIcI ROLETE pLASTINE ALI ALuMINIJASTE kOMARNIkI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH
Montaa senil Kova Jernej s.p. Gornje Lepove 68, 1310 Ribnica
T: 01 836 06 82 F: 01 836 06 82 M: 041 758 552
anKeta
Odlaganje komunalnih odpadkov iz drugih obin na odlagalie Mozelj

Obinski svet Obine Koevje je 25. aprila na izredni seji odloil, da lahko komunalne odpadke na odlagalie Mozelj dovaajo tudi druge obine. Problematika odlaganja odpadkov v RS je zelo izrazita, saj je lani 10 odlagali prejelo negativne odlobe ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) o monostih pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje. To pomeni, da bodo morala odlagalia, ki so prejela zavrnilne odlobe, prenehati z odlaganjem odpadkov. Odlagalie v Mozlju pa naj bi prenehalo z odlaganjem odpadkov do konca leta 2015. Na odlagalie Mozelj se trenutno odlagajo odpadki iz obin Koevje in Kostel, na podlagi izvedenega projekta pa je bilo ugotovljeno, da je na odlagaliu na razpolago okoli 60 000 ton prostih kapacitet. Te proste kapacitete namerava Obina Koevje prodati in za njih iztriti del sredstev, ki bodo potrebna za finanno jamstvo, nujne investicije ali pa za samo zaprtje odlagalia Mozelj.
Pripravila: Barbara Adlei
SARA, KOEVjE: Glede na to, da smo v primerjavi z drugimi dravami zelo majhni, bi si lahko vzeli za vzor vico, ki ji kljub tevilu prebivalcev in svoji povrini uspeva biti najisteja drava. eprav smo sprejeli zakon o loevanju odpadkov, pa le redko kdo strmi k pravilnemu razvranju smeti. In, e e imamo smetie, ki se bo tako ali tako zaprlo, naj vsaj izkoristijo prostor, ki je e na voljo. Da pa bi bil kup im manji, bi se morali ljudje vsak zase ozavestiti. e lovek nima spotovanja do narave, ko mee odpadke tja, kamor pa pade, nima spotovanja do ljudi. jASNA, KOEVjE: Sama se absolutno ne strinjam, da bi obina Koevje sprejemala odpadke drugih obin, pa eprav je nae odlagalie odpadkov v Mozlju odlagalie nenevarnih odpadkov. Kaj bi ele bilo, e bi bilo to odlagalie nevarnih oz. internih odpadkov. Razlogov za mojo odloitev je seveda veliko. Od onesnaenosti zraka pa do tega, da nae odlagalie e nima okoljevarstvenega dovoljenja za to dejavnost, torej je povsem mogoe, da ne obratuje v skladu z vsemi zakonskimi predpisi. Ne razumem pa, na podlagi esa so se nai svetniki za tako veliko dejanje odloili, e jim manjka ustrezna dokumentacija. upam le, da so se med seboj posvetovali na podlagi tehtnih razlogov in ne le zaradi kapitala, saj menim, da ne bi prav ni pridobili, glede na to, da se bo nae odlagalie zaprlo do leta 2015 in bomo morali svoje odpadke odvaati drugam, mogoe kam v seig, kar pa tudi stane, pa e smiselno ni, peljati odpadke enkrat sem, drugi tja. Moralo bi biti vse na enem mestu. MIHA, LOINE: Odpadki e dolgo niso samo to, na kar najprej pomislimo ob omembi te besede. V svetu e dolgo niso ve samo smeti, samo nekaj, kar je treba im prej spraviti izpred naih oi. Ko neka stvar odslui svojemu prvotnemu namenu, postane odpadek. In v razvitih zahodnoevropskih dravah takrat postane dragoceno trno blago. Sekundarne surovine, recikliranje, predelava in ponovna uporaba so velik in donosen posel, a al ne v Sloveniji in e manj v Koevju. Mislim, da je ideja zaasnega sprejemanja odpadkov iz drugih obin dobra, saj bo vsaj do neke mere finanno pokrila zaprtje odlagalia v Mozlju. Malo manj pa sem navduen nad tem, da se bo deponija sploh zaprla in da ni pridobila vseh papirjev za regijski zbirni center. Odpadki namre v ljudeh e vedno zbujajo nelagodje, gnus in strah. Vsi jih proizvajamo, a nihe jih ne eli imeti v svoji obini. koda, saj na neki moderni obliki odlagalia odpadki predstavljajo minimalno nevarnost okolici, s seboj pa prinaajo stvari, ki se ne sliijo tako slabe, sploh v teh asih (delovna mesta, nije komunalne stroke za prebivalce obine, dodaten priliv v proraun ...). TANjA, KOEVjE: Menim, da je pridobitev koncesij v primeru sprejema dodatnih odpadkov zaelena, saj bi omogoila dodaten razvoj odlagalia in tehnoloke izboljave. Druga stvar pa je, e bi obratovanje odlagalia podaljali in zaprtje ne bi bilo potrebno, bi bilo takrat odlagalie e obremenjeno z dodatnimi odpadki iz omenjenih obin. MIHA V., KOEVjE: Predlog za odlaganje odpadkov iz drugih obin na odlagalie Mozelj je dober. Zagotovo bo v iri javnosti predlog naletel na neodobravanje, vendar predvsem zaradi tega, ker je javnost pogosto premalo seznanjena s postopkom odlaganja odpadkov ter njihove nadaljnje razgradnje oz. pretvorbe. koda okolju z odlaganjem odpadkov na odlagaliu Mozelj, storjena v tako velikem merilu, da je potrebna temeljita sanacija obmoja po konani uporabi, katera pa zagotovo ne bo tako temeljita in uinkovita, kot bi bila z dodatnimi sredstvi. Zaradi tega je smiselno, da se najprej zagotovi prostor za odlaganje za dosedanje prebivalce, nato pa da se sprejme odpadke iz drugih obin. Poleg pridobljenih sredstev, ki morajo biti namenjena izkljuno sanaciji odlagalia, bi bilo obvezno nadgraditi trenutni sistem za nadzorovanje stanja, okolikim prebivalcem in ostalim obanom pa na odkrit in jasen nain povedati in predstaviti narte, stanje in vse posledice odloitve za sprejem ali zavrnitev odpadkov drugih obin.
Pa poglejmo, kaj si o tej temi mislijo prebivalci Koevja:
34
O
IZDELOVANJE, PRODAJA IN MONTAA OKENSKIH SENIL
kilt senila, Brigita klun s.p., podgorska ul. 11, koevje
TEHNINE ZAVESE: LAMELNE, PLISE, PANELNE ALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJE ROLOJI: RAVNI, GUBANI SCREEN IN SOLTIS SENILA, TENDE
T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 136 I IVAN.KLUN@SIOL:NET
Optika Tina Martina Derek s.p. TzO 14a, Koevje (ob parkiriu za Namo) Tel.: 01/8954 933
TE PL A RO SC
KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOEVJE T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUN SIOL.NET
KLU T: 0
NOVI MODELI SONNIH OAL KOLEKCIJA 2012

vse vrste dioptrijskih oal sprejemamo recepte okulista smo pogodbeni dobavitelj ZZZS.
Delovni as: 9.00-12.00 in 15.30-18.30, sobota 9.00-12.00
gradbena skupina deli

KEMAL DELI S.P. TuRJAKO NASELJE 3, 1330 KOEVJE
GSM: 051 330 993
ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU MONTAA GIPS PLO FASADE: JUBIZOL, RFIX, DEMIT, MARMORIT UREJANJE OKOLICE: TLAKOVCI, ROBNIKI, BETONSKE LAMELE, PRANE PLOE, ... SPLONA GRADBENA DELA ZEMELJSKA DELA IZKOPI
Uskok d. d., Fara 30, 1336 Kostel
WWW.HARLEKIN.SI
VPD Bled d. o. o., PE Koevje Roka c. 18, Koevje (Zdravstveni dom) tel.: 01 / 893 90 17
Harlekin trade d.o.o., Pot na Gradie 2, 1210 Ljubljana-entvid Oblikovanje MIJAV
delovni as: pon., tor., et., od 7. do 15. ure sreda od 7. do 17. ure, petek od 7. do 14. ure
Zdrav ivljenjski slog zdrav krvni tlak!
MESEC MAJ 8. SVETOVNI DAN HIPERTENZIJE
v povsem novo gostilno par sto metrov navzgor po ulici

Harlekin se je preselil na nov naslov Gostilna in picerija HARLEKIN, Gorenjska cesta 21, Ribnica. Poleg vsega je tudi telefon naloil na cizo in ga e vedno dobite na isti tevilki 01 836 15 32. Odprto bo imel, kot od nekdaj, vsak dan, ez teden od 10h do 23h, ob nedeljah in praznikih od 12h do 22h. Dobrote ... hm, ali bodo te kaj bolj slastne?! To pa pridite poskusit.
se je preselil
HARLEKIN
-10 % pri nakupu vseh merilnikov krvnega tlaka

ponudba velja v mesecu maju in se obrauna pri blagajni ob nakupu z gotovino.
P_10_BIS_KocevskiUtrip_194x131.indd 1
08/05/12 17.51

Kočevski UTRIP Maj 2012

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Kočevski UTRIP Maj 2012

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

koevski brezplani lokalni mesenik I maj 2012 I potnina plaana pri poti 1330 koevje

AKCIJA V JUNIJU -10% na antistres masao (50min.)

BELMAN d. o. o., Gorenje

Naj fotografija meseca

Vpisani v razvid medijev pod tevilko

BARBARA PRELESNIK KOJEK

BARBARA PRELESNIK KOJEK

Oblikovanje in tehnina ureditev

PARTNER GRAf, D. O. O., GROSuPLJE

KOEVSKI uTRIP 6.100 IZVODOV RIBNIKO SODRAKI uTRIP 3.300 IZVODOV

oddaja oglasov in prispevkov

BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986

Luna, rada se nastavljam sproilcu fotoaParata

Vabimo k sodelovanju vse, ki elite soustvarjati na mesenik.

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI uTRIP

... nadaljevanje lanka iz prejnje strani, t. 3!

znani ponudniki in cene

VAm IzpOlNJeVANJe ObRAzceV

ponuDBe so e v FaZi preGleDovanja in ocenjevanja.

KOEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

Ravnanje obinske uprave z naim denarjem se mora nadzirati!

dan upora proti okupatorju

Proslava za dvojni praznik

foto: Katarina Jakovac

umrL astni oBan oBine Koevje

vpliv kapitalizma in lane demokracije na psihopatologijo

Proslava dneva upora proti okupatorju v Ljubljani

KOEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

drutvo slovenske izseljenske matice Koevje

sprehodili smo se po poti spominov: stari log pugled iben

ienje reke abranke

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI uTRIP

ljuDje in DoGoDKi dan za sPremembe

Zbor lanov Drutva upokojencev Koevje

osnovna ola Ljubo ercer ''drugana ola''

KOEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

dan odprtih vrat v vojanici franca rozmana staneta

nova mladost koevskih orgel

prvi teaj koevarskega jezika in kulture v Koevju

slovenski samospev nekoliko drugae

foto: Barbara Adlei

Kultura ekov dom napolnila zborovska pesem

roice, takne drugane, grmiki, drevesca, koki, zelenice, zasadi

Pet Let deLovanJa, esta KnjiGa

abstraktna likovna poetika natae Gaparac

DoBava in Montaa vSEH vrSt PoHitva

KOEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

Najslaji paradinik je doma pridelan paradinik

paraDiniK saDimo v rastlinjaKe, na prostem, v veliKa Korita na BalKonu

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI uTRIP

tudi koevsko drutvo invalidov razstavljalo v slovenj Gradcu

Drutva, DoBroDelnost, iZoBraevanje prospect izobraevanje svojcev

sevenek peter s.p., eljne 5, 1330 koevje

gsm: 031 560 584

KLEPARSKA DELA: lebovi, obrobe, lote, dimnike obrobe ...

Koevska: deela gozdov in smeti

raZlini poGleDi na uvoz smeti od druGod

KaKo so Glasovali posameZni svetniKi:

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI uTRIP

GRADEL d.n.o. Roka c. 9, 1330 Koevje T: 01/895 02 05 M: 041/505 965 info@gradel.si

CELOVITE RAUNOVODSKE STORITVE:

za oglaevanje pokliite: 031 655 986

ali piite na e-mail: noviutrip@novi-utrip.eu