P. 1
Kočevski UTRIP maj 2012

Kočevski UTRIP maj 2012

|Views: 238|Likes:
Published by noviutrip

More info:

Published by: noviutrip on May 28, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

04/21/2014

pdf

text

original

kočevski brezplačni lokalni mesečnik I maj 2012 I poštnina plačana pri pošti 1330 kočevje

kočevski

Le kam je izginila vrednost delavčevega žulja, primerjana z marljivostjo čebel delavk? V nepredstavljive dobičke tistih, ki bogatijo na račun delavskih muk in žrtev!

Aktualno › kultura › vrtnarjenje › astro › modri planet › pisma bralcev › vprašanja › in vse, kar morate izvedeti ...

AKCIJA V JUNIJU -10% na antistres masažo (50min.)

Nudimo: ƒ PLESKARSKE STORITVE ƒ MONTAŽO MAVČNIH PLOŠČ Zakaj izbrati MATPLESK? Ker nas odlikuje: ƒ kakovost, ƒ hitra izvedba, ƒ ugodne cene in ƒ prijaznost.

žagar trgovina
učinkovita rešitev za vse z bolečinami v hrbtenici in križu. Pri nakupu kozmodiska darilo - VZGLAVNIK MEMOSAN
trgovina Z ortoPEDSKiMi in MEDiCinSKiMi PriPoMoČKi žagar D.o.o., LivoLD 27a, 1330 KoČEvJE, tEL/FaX 01 895 45 34, gSM 041 746 312, DELovni ČaS: DELovniKi oD 900 Do 1630 in SoBota oD 900 Do 1130

• Izdelava toplotni izolacijskih fasad • obnova in sanacija fasad, napuščev in notranjih prostorov • pleskarska dela • izdelava predelnih sten in mansardnih stanovanj (Knauf, Rigips)

BELMAN d. o. o., Gorenje

Gorenje 62, Stara Cerkev, tel.: 8953 953, gsm: 041 (051) / 652 882 www.belman.net, email: info@belman.net

kočevski
Izdaja
NOVI uTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOČEVJE

Cesta v Seč
Si lahko predstavljate, da je nek kraj preprosto določen za izbris? Da se ga namerno začne zapuščati, da se ne skrbi za njegov blagor, se ne poskrbi za ureditev osnovnih življenjskih razmer kraja, za njegovo infrastrukturo, da se ga preprosto zanemari, odpove in izbriše iz karte?
Si ne morete? Ah, dajte no! Saj nam ni treba gledati kakšnih ameriških filmov, v katerih vojska izvaja poskuse in tega ne prizna, tisti kraji pa tudi obstajajo ne … Dovolj je, če se odpravimo po Kočevski, kjer še najdemo ruševine nekoč naseljenih hiš, kjer najdemo kakšne ostanke kurišča, shrambe ali kleti, stare sadovnjake, in se vprašamo, kaj se je zgodilo, da se v te, od praznine zevajoče vasi, več ni naselila nobena človeška duša. A zgodba, o kateri zdaj pišem, je 'novejšega' datuma. Tedaj naj bi bilo vsaj deset krajev kočevske občine potihem odpisanih, saj tam ni bilo predvidenega nikakršnega razvoja. Med njimi tudi Polom ter posledično Seč, o katerega aktualni tematiki teče beseda v tehle vrsticah. Tone Fabjan, avtohtoni, tamkaj rojeni vaščan – sicer ga poznam s popolnoma drugega 'naslova' – bi rekla, da je aktivist te pokrajine, ki je tako v Polomu kot Seču videl potenciale narave in njenega sožitja s posameznikom, z globalno vrednostjo za okolje, tamkajšnje prebivalce ter sploh za človeka. Tako je že leta in leta nazaj dal pobudo in prav tako zagotovil, da je v Seč prišla elektrika. Prevzel je vso odgovornost in izvedbo del, da se je tudi do Poloma in Seča potegnilo telefonsko napeljavo, prevzel vso odgovornost in pobudo, da se je do tjakaj, kljub nasprotovanju takratne oblasti, naredila cesta, ki vodi do Žvirč, od tam pa seveda, po veliko skrajšani razdalji kot doslej, naprej v 'svet'- proti Ljubljani in k osnovnim gospodarskim možnostim za razvoj kraja ...

Naj fotografija meseca

za uvod

Vpisani v razvid medijev pod številko
1398

Uredila

BARBARA PRELESNIK KOJEK

Oglasno trženje

BARBARA PRELESNIK KOJEK

Oblikovanje in tehnična ureditev
JANA LESAR

Urejanje besedil
TANJA TuRK

Spoštovani bralci našega lokalnega mesečnika, v uredništvu smo se odločili uvesti novo rubriko »NAJ FOTOGRAFIJA«. Ker vemo, da je v našem lokalnem okolju veliko takih, ki radi pritisnete na sprožilec fotoaparata in tako lovite trenutke, je tu priložnost za vse vas. Vsak mesec bomo na naš email: noviutrip@ novi-utrip.eu ali na naslov: Novi utrip d.o.o, Omerzova 29, 1330 Kočevje; sprejemali tematske fotografije, med katerimi bo komisija izbrala zmagovalno. Ta bo nato objavljena v našem mesečniku. Tako da … Sedaj je nastopil čas, čas za igro sprožilcev in čas za prvo tematsko fotografijo. Odločili smo se, da bo prva tema namenjena našim domačim ljubljenčkom, naj so ti hišni ali zunanji, pomembno je, da imamo jih radi, da zanje lepo skrbimo, da z njimi prosti čas lepo preživimo. Poimenujte fotografijo, kratko napišite nekaj o vašem ljubljenčku in vse skupaj pošljite do 10. junija na enega izmed zgoraj omenjenih naslovov. Z lepimi pozdravi in pozitivnimi pričakovanji, da bo naša nova rubrika dosegla svoj namen.

ROMANA NOVAK STEfAAN VAN DEN ABBEELE IRENA NIMAC MARŽIĆ BOJAN MARINČ SONJA ČIBEJ MARuŠA PRELESNIK NADJA ZOBEC ANJA ČuČEK ANJA JANEŠ KATARINA uRŠKA JAKOVAC ROBERT KOSTADINOSKI RuDOLf BALOH BARBARA ADLEŠIČ fRANCI KONCILIJA MIHAEL PETROVIČ SERGEJ AMBROŽIČ

Soustvarjalci utripa

cesta

Foto naslovnice
ROMANA NOVAK

Tisk

PARTNER GRAf, D. O. O., GROSuPLJE

Naklada

KOČEVSKI uTRIP 6.100 IZVODOV RIBNIŠKO SODRAŠKI uTRIP 3.300 IZVODOV

oddaja oglasov in prispevkov
DO 7. JuNIJA 2012 V PRIMERu OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRuGIH TISKOVINAH SI PRIDRŽuJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.

Krajani Poloma, Seča in Žvirč so imeli v interesu, kar je bilo predvideno že za časa stare Jugoslavije, pred drugo svetovno vojno, a do uresničitve načrtov ni prišlo nikoli – narediti namreč cesto in tako za 20 kilometrov skrajšati razdaljo do Ljubljane. Glede na to, da so prebivalci vedeli, kako pomembna je ta relacija, so skupaj poprijeli za delo in dve leti vse vikende delali udarniško ter nekaj celo z lastnimi sredstvi. Kljub raznoraznemu 'nagajanju' oblasti so v svoji želji po obstoju, razvoju in z iskrenim razmišljanjem cesto zgradili ter jo celo sami vzdrževali, saj je zaradi vplivov visoke politike pod svoje 'pokroviteljstvo' ni želela prevzeti nobena občina. Vendar se je promet začel odvijati, cesta je potrebovala resno vzdrževanje, ljudje so začeli pritiskati na občinske in komunalne instance, dokler jim vsake toliko le niso namenili kakšen tovornjak peska.

Primer:

danes

Za morebiten obisk tiskarskega škrata se vam opravičujemo. Za oglaševanje v našem časopisu pokličite Ali pišite na e-mail Ali na naslov

Makadamska cesta, ki so jo prebivalci Poloma, Seča in Žvirč zgradili, je iz dneva v dan bolj prometna, vse bolj poškodovana in vožnji z avtomobili neprimerna, saj se po njej na delo ne vozi le mnogo krajanov. Cesto obenem vsakodnevno koristijo tovornjaki, ki prevažajo tone in tone lesa, poleg tega pa se iz ljubljanske smeri zaradi vse večje prepoznavnosti ekološke kmetije Fabjan in podjetja, v prihodnosti celo inštituta Endovital, v Seč začenjajo 'zgrinjati' množice posameznikov in vodenih skupin. Na regionalno cesto, ki vodi od Male Gore preko Poloma in do konca Seča, so pred leti položili asfalt, a štirje kilometri ceste, zgrajeni navkljub neodobravanju v preteklosti, so do danes, kljub prošnjam krajanov obeh občin – cesta sodi tako v kočevsko kot občino Žužemberk – do danes ostali neasfaltirani. Ker ne z ene ne z druge strani, četudi so bile obljube izrečene, ni bilo nobenega odziva, je k stvari pristopila še Darja Koščak, ki postaja domačinka kot partnerica Toneta Fabjana ter kot poslovna sekretarka dela tudi v Endovitalu. Sestavila je predlog peticije, ki je bil pri prebivalcih sprejet z velikim odobravanjem in so jo brez izjeme podpisali prav vsi. Peticijo so namenili županoma obeh občin - Kočevju in Žužemberku ...
nadaljevanja članka na naslednji strani, št. 4

BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986

Luna, rada se nastavljam sprožilcu fotoaParata

noviutrip@novi-utrip.eu
NOVI uTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOČEVJE

Vabimo k sodelovanju vse, ki želite soustvarjati naš mesečnik.

Veliko svojega časa preživim v domačem sadovnjaku, kjer mi družbo dela psička Tala, s katero se zelo dobro razumeva, skupaj pa kdaj tudi kaj ušpičiva. Kot vsak kuža tudi jaz rada jem, se rada crkljam in hodim na sprehode. V toplih mesecih rada poležavam v senci, v hladnejših dneh pa uživam, ko sonce greje moj kožušček.
pripravila: Barbara Adlešič

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

3

... nadaljevanje članka iz prejšnje strani, št. 3!

3. izredna seja os
24. 4. je župan za naslednji dan sklical 3. izredno sejo OS z eno samo točko, ki se je glasila: »Odlaganje komunalnih odpadkov iz drugih občin na deponijo v Mozelj«. Kot izhodišče za razpravo je bil priložen dopis Marka Kljuna, direktorja Komunale. V njem je g. Kljun razložil trenutno situacijo pri odlaganju smeti v državi, ko določena območja ostajajo brez odlagališč, občini Kočevje in Kostel pa bosta na deponijo pri Mozlju lahko odlagali do leta 2015. Prostih kapacitet naj bi bilo več, kot jih potrebujeta ti občini, zato bi lahko ostanek proti plačilu »zapolnili« s smetmi iz drugih občin. Seje se je udeležilo 20 svetnikov, ki so po treh urah razprave z 11 : 7 zavrnili prekinitev seje, takoj nato pa z enakim številom glasov za sprejeli predlog Vinka Zajca (DESUS), ki nalaga županu in direktorju Komunale, da začneta s trženjem 80% prostih kapacitet, na majski seji OS pa morata podati analizo stanja, na podlagi katere se bo Svet odločal naprej. B. M. Izredna seja je bila sklicana tako-rekoč »od danes na jutri« (po mnenju nekaterih tudi zaradi tega, da bi bila udeležba manjša) in se je nisem udeležil. Tokrat ni bilo prenosa seje na TV Kočevje, menda zaradi časa (in denarja?). Škoda, ravno ob tej »vroči« temi bi bilo zanimivo slišati, kaj je kdo povedal o njej. Mi je pa ga. Malnar na mojo prošnjo ažurno posredovala vse potrebne podatke o seji. B. M. Kako absurdno se sliši možnost, da bi v našo občino, ki se ponaša (predvsem) z neonesnaženostjo, vozili smeti od drugod! Toda glej, smeti so blago postale! Prinašajo zaslužek, in celo dobiček, ki je v teh časih eno glavnih gibal. Sicer pa - smeti v Mozlju že imamo. Smetišče se bo zaprlo leta 2015, ko ga bo treba dolgoročno urediti, za kar naj bi potrebovali najmanj 3 milijone Eur. Zato bo kdorkoli težko zavrnil možnost, da se stroški zapiranja smetišča pokrijejo z dodatnimi smetmi. Tudi meni se princip načeloma zdi smiseln, če le iztrženi denar ne bo uhajal drugam. Upam tudi, da se bodo za smeti lahko dogovorili z bližnjimi občinami, kot je Ribnica, saj je to za državno gospodarstvo najceneje, že zaradi porabljenega goriva. Toda v sedanjih časih se zasleduje neke povsem druge cilje. In kdo ve, od kako daleč bodo prišle najbolj »donosne« smeti.

Toneta Fabjana kot predavatelja poznam preko Ljudske univerze Kočevje, z njegovo dejavnostjo sem se obiskovalka predavanj, organiziranih še v Seču, pobliže seznanila prav na njegovi domačiji, in čeprav me vsak drugi četrtek tja vodi cesta s kočevske smeri, sem s svojim podpisom peticijo podprla. Z razlogom – za razvoj, dobro in življenje, nam bližnjega 'domačega' kraja! Romana Novak

B. M.

znani ponudniki in cene
Na razpis za gradnjo prizidka DSO, katerega zaključek je bil na prošnjo gradbenikov prestavljen na 9. 5. 2012, so prispele ponudbe štirih podjetij v šestih različicah.
Ponudnik CGP D.D., LJuBLJANSKA CESTA 36, NOVO MESTO Komont d.o.o., Melikova 34, Ljubljana Strabag Gradbene storitve d.o.o., Letališka c. 33, Ljubljana Obnova Kočevje d.o.o., Trg Sv. Jerneja 4, Kočevje MONTAŽNI OBJEKT V € Zidan objekt v € 3.059.225,97 2.660.837,96 3.084.696,80 / 3.434.511,86 / 2.439.880,67 3.083.097,82

VAm IzpOlNJeVANJe ObRAzceV

dela težave?

želite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako? Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma, vloge, prošnje, dopise po vaših željah. Ne BOdIte veČ BReMe SvOJIH OtROK, vNUKOv, sosedov in prijateljev. Oglasite se v naših poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj poskrbeli za brezskrbno korespondenco.
Tel. 01 8950 205, 041 505 965, Gradel d.n.o., Roška c. 9, Kočevje

ponuDBe so Še v FaZi preGleDovanja in ocenjevanja.

B.M.

4

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

OdprtO pismO ..

Ravnanje občinske uprave z našim denarjem se mora nadzirati!
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar o aplikaciji SUPERVIZOR: »Eno od osnovnih načel funkcioniranja zdrave družbe, ko mora zagotovo biti prvi zgled država sama, je poštenost. Poštenosti kot načela pa ni mogoče preverjati brez informacij. V demokratičnih družbah mora zato biti javnosti dana možnost, da si sama ustvari mnenje o ravnanju javnih organov, njenih uslužbencev in nosilcev javnih funkcij. Supervizor je odlično orodje za ta namen.« S tem odstavkom je tudi jasno povedano, s kakšnim namenom so bile objavljene številke s Supervizorja. Podatke sem zbral samo zato, da občani vidimo, kako se porablja naš, javni denar. Namesto da bi me Radio Univox v mojem prizadevanju javno pohvalil, me neprestano žali in zasmehuje, čeprav v bistvu raziskujem delovanje Občinske uprave in izredno tesne povezave Župana in lastnikov Radia Univox, ne pa poslovanja Radia Univox. Tu pa pride do izraza, v čigavem interesu dela Radio Univox, v interesu nas občanov ali v interesu lastnikov Radia ter Občinske uprave, ob tem da se Radio, kot smo videli, obilno napaja z našim denarjem. Z razkrivanjem podatkov želim opozoriti na problem financiranja iz proračunskih sredstev določenih, Županu očitno zelo naklonjenih posameznikov oziroma njihovih podjetij.
Mag.Marko Vizjak, občinski svetnik SDS

dan upora proti okupatorju
Proslav ne maram. Dovolj sem jih imel v šoli in še več pozneje v službi pri časopisu. Zadnjič pa sem prvič v življenju pomislil, da bi šel na proslavo - potem, ko se je udeležbi na prireditvah ob dnevu OF odrekla celotna vlada. 27. april je po mojem za Slovence zelo pomemben dan. Če si ogledate na zemljevidu, kakšna je bila takrat Slovenija (ki se niti ni tako imenovala), boste videli, da je brez morja in manjša skoraj za tretjino. Kakšna bi bila danes, če ne bi bilo partizanov? Če bi nekdanjo Jugoslavijo osvobodili zahodni zavezniki, bi zanesljivo ponovno vzpostavili nekdanjo kraljevino. Italija (ki od leta 1943 ni bila več sovražnik zaveznikov) bi seveda obdržala ozemlje, pridobljeno z Rapalsko mejo. Toda naša usoda bi bila skoraj zanesljivo še slabša. »Veliki trije« (Churchill, Roosevelt in Stalin) so

si že v Teheranu in Potsdamu razdelili »vplivna območja«, tako da bi Jugoslavijo najverjetneje zasedli Rusi. V tem primeru bi bilo še manj možnosti, da se Italiji odvzame kakšen košček ozemlja, mi pa bi povojna leta verjetno preživljali v »socializmu«, kakršnega so poznali Romuni, Madžari, Čehi, Poljaki, ... In to, da smo se lahko osamosvojili v sedanjih geografskih mejah, je zasluga slovenskih (in jugoslovanskih) partizanov. Zaradi tega menim, da je omalovaževanje Dneva OF ravno tako negativno, kot bi bilo zanikanje pomena osamosvojitve leta 1991. Pri tem me čudi ravnanje kočevskega župana (in zgodovinarja) Vladimirja Prebiliča, da se ni udeležil kakšne prireditve ob tej priložnosti. Razloge pozna le on, verjetno pa bo tudi to dodalo »težo« govoricam o tem, kdo naj bi v resnici poskrbel za nastanek Moje Kočevske. Zemljevid: splet
B. M.

Proslava za »dvojni praznik«

Občina Kočevje je izgubila častnega občana Alojza Hočevarja. Alojzu Hočevarju je bil naziv častnega občana občine Kočevje podeljen leta 2009. Občina Kočevje mu ga je podelila za dolgoletno uspešno delo na področju gospodarstva, kulture, družbeno-političnih organizacij ter za njegov prispevek pri obnovi in razvoju Kočevja. Pogreb častnega občana je bil v torek, 24. aprila, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Kočevju.
Vesna Malnar Višja svetovalka za stike z javnostmi in informiranje

V petek, 4. maja, je na mestni ploščadi potekala slovesnost v čast 67. prazniku Krajevne skupnosti Kočevje mesto (KS Km). Slovesnost je trajala dobre tri četrt ure in se končala s položitvijo venca na spomenik Mirku Bračiču. Slavnostni govornik je bil župan, dr. Vladimir Prebilič. Občina Kočevje ima šest KS (Km, Ivan Omerza Livold, Stara Cerkev, Šalka vas, Kočevska Reka, Poljanska dolina). Predstavniki le-teh so in služijo kot posvetovalni organi županu (zlasti) glede pobud različnim projektom, vezanih predvsem na urejanje infrastruktur(e). Za letošnje leto ima KS Km naslednje ciljne projekte: ureditev dokaj zdelanih lastnih prostorov na TZO 8, ureditev igrišč ob Bračičevi šoli in ure-

ditev javne razsvetljave in pločnika na Ob mahovniški cesti. KS Km kot organizator in Jože Corel kot njen predsednik so na dogodek povabili še vse žive borce, gasilce, vojake in vojne veterane, pevska zbora OŠ Zbora odposlancev in Svoboda ter kočevske mažoretke. Ostalih svetnikov (razen tistih po službeni dolžnosti) ni bilo. Ni pa bil to edini praznik, ki se je praznoval na ta dan. 4. maj sovpada tudi z osvoboditvijo mesta Kočevje, ko so leta 1945 vanj vkorakale enote Cankarjeve in Gubčeve brigade. Takrat je bilo zbombardiranih kar 90 % stavb mesta.
Sergej Ambrožič

foto: Katarina Jakovac
maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

umrL častni oBčan oBčine Kočevje

5

aKtualno

Kresovanje v mahovniku
Mladi gasilci PGD Mahovnik so vzeli stvar v svoje roke in pridno postavili visok kres. V Mahovniku je tako na zadnji aprilski dan potekalo že tradicionalno kresovanje, ki se ga je udeležilo veliko Mahovničanov in tudi nekaj drugih, zabave željnih radovednežev. Poskrbeli so za glasbo, pijačo in jedačo ter se tako mlajši kot tisti mladi po srcu ob ognju zabavali še pozno v noč.
Katarina Urška Jakovac

vpliv kapitalizma in lažne demokracije na psihopatologijo
Simon Brežan, dr. med., soustanovitelj Gibanja za pravično družbo GPD in skupine Človek pred profitom, je v svoji objavi »Vpliv kapitalizma in lažne demokracije na psihopatologijo« tudi za naš mesečnik pojasnil:
»Zunanje okolje je v stalni interakciji z našim telesom, spreminja/ oblikuje pa tudi naše možgane in s tem našo duševnost; tako tudi družbeno-politični in ekonomski sistem kot bistveni element okolja dokazano vpliva na naše zdravje, tako telesno (npr. nastanek kroničnih bolezni, vpliv na stopnjo smrtnosti novorojenčkov, življenjsko dobo itd.), še posebej pa psihično (pojavnost depresije, anksioznih motenj, odvisnosti, pojav kriminalnega vedenja oz. nasilja v družbi itd.). Škodljivi učinki na naše zdravje in mentaliteto pa nastanejo v odvisnosti od sledečih socialnih kategorij/ lastnosti družbe, kot so npr. značilne za dandanašnjo kapitalistično in nedemokratično globalno družbo: neenakost, brezposelnost, visoka stopnja hierarhije, pohlep, izključenost, revščina, finančna skrb, nepravičnost, diskriminacija, marginalizacija, pomanjkanje univerzalne etike, empatije, prekernost, kronični stres/ tempo, premalo kvalitetnega prostega časa, slaba prehrana, slaba kvaliteta delovnega okolja- sužnjelastniške dimenzije izkoriščanja, odtujenost (alienacija) odnosov, pomanjkanje soodločanja/ participacije vseh v družbi na vseh ravneh za lastno življenje, s tem manjka soodgovornost in kreativnost, zgublja se samozavest ter nastaja pomanjkanje občutka o (samo)nadzoru lastnega življenja- to je za duševno zdravje pomemben občutek, da imamo vajeti življenja v svojih rokah oz. »biti gospodar svoje usode«, brez tega pa nastopi apatija. Nadalje, za današnji svet je značilno še namerno generiranje strahu med ljudi s strani elit, pomanjkanje varnosti, zaupanja, pravih informacij, umetne delitve med ljudmi na sovražne skupine (»deli in vladaj«), mobing, odtujenost od dela in sočloveka, nasproti zaželeni ponotranjeni motivaciji, kreativnosti in sodelovanju, tako v delovnih okoljih kot v odnosih, slabši in manj dostopen šolski sistem, slab dostop do znanja, manjša ozaveščenost, nedostopnost in slabši zdravstveni sistem, onesnaženje okolja, pomanjkanje naravnih virov itd. Prek vsega omenjenega sega vpliv sistema še dodatno na: slabe vzorce vzgoje v družinah, napačne vrednostne in motivacijske podlage delovanja ljudi, npr. vzbujanje škodljive potrošniške mentalitete in tekmovalnosti, sebičnosti in zavisti, nasproti zaželeni in blagodejni solidarnosti itd, vse skupaj pa poslabšujejo še medijske manipulacije, ko nas zastrupljajo vedno znova z lažnimi umetnimi potrebami, v smislu materializma, ki poganja kapitalistično Matrico. Vse omenjeno ruši socialne podporne mreže ljudem, ruši kohezijo in definicijo družbe kot skupnosti, uničuje kvaliteto medčloveških odnosov, ruši temeljne skupne globoke psihološke potrebe otrok in odraslih, ruši povezanost človeka z zdravim naravnim okoljem, ruši skupno dobro. Na kratko in brez pretiravanja, današnji sistem in elite ogrožajo preživetje današnjih in bodočih rodov, torej so na kocki življenja naših otrok, zato torej, v imenu naših otrok, našega največjega bogastva, je potrebno odpraviti tovrstni model, ki vodi v propad civilizacije in našega planeta. Alternative pa že obstajajo, le volja vseh nas je potrebna, da jih skupaj in složno uresničimo! To ni več le vprašanje politike, to je vprašanje oz. dolžnost etike in vesti, ki se tiče vseh in vsakogar od nas! » Tekst: dr. med. Simon Brežan
Foto: Rudolf Baloh

Proslava dneva upora proti okupatorju v Ljubljani
Evropska in svetovna zgodovina pomni malo primerov, da bi se tako maloštevilen narod, kot je slovenski, odločno uprl tako močnemu in brezobzirnemu agresorju, kot sta bili nacistična Nemčija in fašistična Italija s svojimi podrepniki. Ustanovitev Osvobodilne fronte pomeni neprecenljivo junaško dejanje, ki se ga vsi zavedni Slovenci s ponosom spominjamo.

27. april je eden najsvetejših dni antifašističnega odpora. V času, ko so bile velike imperialistične države, kot so Anglija, Francija, Belgija, Nizozemska, vojaško poražene, so se naši predniki, ki jim je okupatorski vojaški stroj razbil Jugoslavijo, njene narode pa obsodil na suženjstvo in uničenje, odločili za upor. S tem dejanjem so si priborili častno mesto na strani pravice in demokracije ter položili temelje slovenski državni suverenosti. Ljubljana, ki upravičeno nosi naziv 'mesto heroj', je v petek, 27. aprila, na Kongresnem trgu gostila več kot desettisočglavo množico partizanov in simpatizerjev NOB. Proslave so se udeležili in s tem pokazali spoštovanje do praznika in junaške narodne zgodovine: predsednik Slovenije dr. Danilo Türk, bivši predsednik Milan Kučan, podpredsednica državnega zbora Renata Brunskole, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Med gosti so bili tudi umetnica Svetlana Makarovič, dr. Ljubo Bavcon, poslanka Maša Kociper in ostali. Župan Zoran Jankovič je kot gostitelj v pozdravnem govoru nagovoril navzoče in

napovedal, da bodo, če bo potrebno, za naslednje leto razširil Kongresni trg, da bo lahko na praznik OF prišlo še več udeležencev. Prav tako je poudaril, da je potrebno spoštovati tradicijo in praznovati najpomembnejše državne praznike. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije tovariš Janez Stanovnik. Njegove besede so ogrele srca prisotnih in večkrat so se slišali vzkliki odobravanja in ploskanje navdušene množice. Govor je na trenutke postal tudi zgodovinsko predavanje. »V slovenskem ljudstvu so se od kmečkih uporov nabirale ustvarjalne energije, ki so v teku narodnoosvobodilne borbe z elementarno silo prišle na dan … Komunisti so spoznali, da brez nacionalne emancipacije ne more biti družbene preureditve. Krščanski socialisti in liberalci so pa prav tako spoznali in priznali, da bi bila narodna osvoboditev brez socialne pravičnosti prazna … Slovenski narod je šel čez strahotno trpljenje, veste, trpljenje pa je kot ogenj, uničuje pa tudi očiščuje in v teku narodnoosvobodilne borbe smo doživeli, kot bi Cankar dejal, očiščenje in pomlajenje. Doživeli smo nove vrednote.« Komentiral je tudi aktualno stanje v družbi, da je napačno jemanje porodnicam, pa družinam in ubogim starkam v hribih, istočasno pa zmanjševati kompaníjam davek na dobiček in dajatve premožnim. »Sila, grožnja in prevara nas ne bodo pripeljale iz sedanje zagate.« Opozoril je, da zadolžen narod ni suveren. Partizanski pevski zbor in policijski orkester sta skupaj z obiskovalci zapela in igrala zanosne partizanske koračnice. Praporščaki so uprizorili spektakularen mimohod z zastavami in zmagovitimi prapori našega naroda. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju. Po končanem uradnem delu proslave se je nadaljevalo bratenje med starimi in mladimi. Zavedni Slovenci pojemo partizanske pesmi, in kjer je partizanska pesem, je tudi tovariš Tito. Igralec Ivo Godnič je s skupino borcev Gorjanske čete prepeval ponarodele partizanske pesmi, pridružili so še Primorci in podpredsednica državnega zbora Renata Brunskole. To je bil pravi partizanski miting v najžlahtnejšem pomenu besede. Smrt fašizmu – svobodo narodu!
Tekst/foto: Rudolf Baloh

6

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

društvo slovenske izseljenske matice Kočevje
Člani društva Slovenske izseljenske matice Kočevje smo 30. marca imeli redni občni zbor. Društvo šteje 58 članov. Predsednica društva, ga. Irena Poje, je podala redno letno poročilo o delu in predviden načrt za letošnje leto. Občnega zbora se je udeležil glavni tajnik združenja SIM, g. Janez Rogelj, ki je poročal o delovanju združenja doma in po svetu ter pohvalil delo kočevskega društva. Ob 60. obletnici združenja SIM je bil izdan obširen zbornik Rodna gruda, kjer so zbrani vsi podatki o delovanju in dejavnostih

črna točKa
SIM-a. Na voljo je vsem, ki jih zanima ta problematika. Letos bo osrednja prireditev, Srečanje v moji deželi, v Ilirski Bistrici in na Sviščaki 7. in 8. julija, kjer bo ob osrednji prireditvi in spremljevalnem programu potekalo tudi mednarodno balinarsko tekmovanje društev SIM in skupin z vseh koncev sveta. G. Rogelj je tudi naše društvo povabil k aktivnemu sodelovanju in udeležbi na prireditvi. Tudi sicer se letos v kočevskem društvu obeta zanimiv in pester program. Začel se bo s tradicionalnim rekreacijskim piknikom v naravi in nadaljeval z udeležbo na Srečanju v moji deželi. V Kočevje bomo povabili vsaj eno slovensko društvo iz zamejstva ali sveta, da se kočevskemu občinstvu predstavi s svojo dejavnostjo. Ob zaključku leta bomo poskrbeli za prijetno prednovoletno srečanje članov in simpatizerjev našega društva. Prisotni bomo na občinskih in medkrajevnih prireditvah, predvsem pa na prireditvah nam sorodnih društev. V 30-letnem delovanju smo veliko naredili za promocijo Kočevske. Omogočili smo koncerte in ostale dejavnosti v tujini, v naši organizaciji so se kočevske skupine predstavljale na Srečanjih v moji deželi ipd. Vabimo vse občane in društva, da se nam na naših prireditvah pridružite in da postanete člani našega društva. Naš naslov: Slovenska izseljenska matica, Kočevska c. 1, 1330 Kočevje.
Albin Bine Kobentar

mizica, pogrni se
V nekem kočevskem parku, v katerem je življenje dreves bolj zaščiteno kot življenjski prostor tam živečih občanov, in kjer so tudi psi bolj zaščiteni od ljudi .. saj, bog ne daj, da bi lastnika psa opozoril, naj pospravi za psom njegove iztrebke ….., je tudi ena takšna pravljična mizica, na kateri so se še lanske jeseni otroci prepuščali svoji domišljiji in spletali zgodbe svojih nedolžnih iger. A drevesa mi ne dajo miru, zato ne preveč nedolžna opazka: TISTA MAGNOLIJA, PRED NEKDANJO POLICIJSKO POSTAJO V MESTU, KI JE MARSIKATEREGA MLADOSTNIKA IN MARSIKATEREGA OTROKA SPREMLJALA NA POTI ODRAŠČANJA TER GA POSPREMILA V ČASTITLJIVO STAROST – KOMU JE BILA V NAPOTO TISTA, VSAKO POMLAD POLNO CVETOČA MAGNOLIJA, DA SO JI VZELI ŽIVLJENJE TER S TEM KOČEVJU ODVZELI ŠE EN DIH KOČEVSKE IDENTITETE! V tistem, zgoraj omenjenem parku pa .. je prirezati krošnjo dreves zločin nad naravo in parkom … Saj … konec koncev, že ko so zasadili drevesca – danes mogočna drevesa – je bil koncept vzdrževanja dreves nepopolno zastavljen .. prepuščena so bila svojim rastočim življenjem. Slaba dva meseca je, kar smo Slovenijo čistili v upanju, da jo ohranimo čisto. V tem času pa že toliko proč odvrženih smeti, ki svinjajo okolje in ob vseh parkih v mestu tudi tisti park! Med praznimi cigaretnimi škatlicami, cigaretnimi ogorki, vrečkami bombonov, pohojenimi pločevinkami piva, odvrženimi praznimi plastenkami, ovitki čokoladnih tablic … na vsakem drugem, tretjem koraku še – oprostite pravilnemu, sicer vulgarnemu slovenskemu izrazu – pasji DREK!!! V tem parku, kjer se babice s psi – ki mimogrede tudi kakajo na to zelenico – kregajo, da je namenjen igri otrok! In ob živih mejah, ob katere se med igro skrivajo sinčki in hčerkice in vnučki. In celo na drevesnem panju, ki je še v lanskem letu služil za »mizico, pogrni se z dobrotami in cvetjem …« Danes dež pere in sonce žge pasje kolačke že skoraj dva meseca! Otrok pa k mizici s svojo igro od nikoder, saj jim zdrava pamet narekuje, da so iztrebki strupeni. Kje je zdaj zdrava pamet srboritih babic, da bi iztrebke pospravile ter jih odnesle v smeti?! Pa ne v BIO zabojnike, saj VENDAR ZDRAVA PAMET NAREKUJE, DA PASJI IZTREBKI NE SODIJO MED BIOLOŠKO RAZGRADLJIVE ODPADKE!
Romana Novak

sprehodili smo se po poti spominov: stari log – pugled – žiben
28. aprila 2012 je Turistično društvo Kočevje v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Kočevje in Krajevno skupnostjo Stara Cerkev po dolgih letih organiziralo pohod po poti spominov: Stari Log – Pugled – Žiben. Skupina dobro razpoloženih pohodnikov se je tisto lepo soboto zbrala v Starem Logu. Pot, po kateri so se odpravili, je krožna in nezahtevna. Dolga je deset kilometrov, označena z markacijami in ima 250 m višinske razlike. Sam pohod traja okoli tri ure in vodi skozi rezervat po Roški pešpoti in Poti kurirjev in vezistov NOV. Pohodniki so brez težav prispeli na cilj, v nekdanjo kočevarsko vas Žiben. V njej je od 28. do 30. aprila 1943 potekal zbor aktivistov OF, na katerem so udeleženci zbora potrdili Dolomitsko izjavo. Na vrhu so se izletniki okrepčali s toplo malico in osvežili s hladno pijačo. Na stojnici Turističnega društva so lahko kupili spominek in si nabrali brošure o Kočevski. V zavetju šotorov, varni pred močnim soncem, so zatem prisluhnili pozdravnemu nagovoru predsednice Turističnega društva Kočevje, Darje Delač Felda, in se prepustili kul-

turnemu programu, ki sta ga izvedla MPZ Prijatelji in Ljudske pevke Mavrica +. Z nami je bil tudi nekdanji župan in poslanec v Državnem zboru, Janko Veber s soprogo. Slavnostni govornik je bil tovariš Bogdan Osolnik, član sveta ZB Slovenije. Nagovoril nas je tudi Janez Stanovnik, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije. S slikovito in hudomušno besedo nam je predstavil dogodke, ki jih je doživljal v tistih vojnih časih. Sledilo je prijetno druženje in povabilo organizatorja, da se prihodnje leto zopet zberemo z željo, da pohod postane tradicionalen.
Tekst in foto: Irena Nimac Maržić

čiščenje reke čabranke
Ob akciji Očistimo Slovenijo očistimo Svet smo se člani Turistično športno kulturnega društva Kočevska Reka poveza-

li s Planinskim društvom Gerovo in se s skupnimi močmi udeležili čiščenja reke Čabranke. Nizek vodostaj je pripomogel k lažjemu dostopu do bregov. 10 udeležencev z obeh strani meje, Slovenije in Hrvaške, pomeni dobro spodbudo za sodelo-

vanje na različnih področjih tudi za naprej. Vsi udeleženci pa smo se tudi zamislili nad posegom na Čabranki – to je hidroelektrarna – in kaj pomeni zajetje vode z ekološkega vidika za to lepo rečico.
Elvis Rajšel

čestitKa
Tik pred redakcijo majske številke UTRIPA smo ugotovili, da 'kočevske črne točke' ni več! Bravo! vsem, ki ste se potrudili in odstranili nevarne odpadke ob regionalni cesti Kočevje–Dvor, iskreno čestitamo! Franci Koncilija

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

7

ljuDje in DoGoDKi dan za sPremembe

V soboto, 21. aprila 2012, je na pobudo Slovenske filantropije, ki je krovna organizacija za prostovoljstvo, potekal že tretji Dan za spremembe. Letošnje leto je posvečeno medgeneracijski solidarnosti in zato so se po 76 krajih po vsej Sloveniji zvrstile različne prostovoljske aktivnosti, katerih namen je povezovanje ljudi različnih generacij. Veliko pokazateljev kaže, da je v tem materialistčnem svetu in hitrem načinu življenja veliko osamljenih ljudi. Letošnja tema je bila zato Premagajmo osamljenost. Osamljenost smo premagovali tudi v Kočevju, in sicer s plesom. Turistično društvo Kočevje je s pomočjo Plesnega kluba Jasmin organiziralo brezplačne plesne delavnice za vse ljubitelje plesa. Delavnice so potekale v dvorani v drugem nadstropju Nama centra. Plesali smo cel dan. Začeli smo že zjutraj s plesnim vrtcem, nadaljevali pa s hip-hopom za začetnike. V popoldanskih urah je potekala delavnica za družabne plese, ki sta jih učila profesionalna plesalca Jasmina Arko in Alexey Rubtsov. Organizatorji smo bili zelo zadovoljni z izvedbo projekta in prijetno presenečeni, saj je bil odziv ljudi zelo pozitiven, zato upamo, da se bomo še naprej videvali na podobnih dogodkih.
Arijana Dronjak, Turistično društvo Kočevje

Istega dne ob 13. uri smo Mladi Mladim Kočevje in TD Kočevje s skupino prostovoljcev obiskali oskrbovance DSO Kočevje. Namen druženja je bilo premagovanje osamljenosti in olepšanje vsakdana starejšim skozi nit medgeneracijskega druženja. Ker sami smatramo, da so starejši ljudje zaklad modrosti in da pretok znanj in izkušenj pomembno vpliva na razvoj mladih, smo izvedli krajšo delavnico, s katero smo vsi skupaj spoznavali vrednote, ki so pomembne v naših življenjih. Pripravili smo tudi nekaj pesmi, ki so jih pridne prostovoljke recitirale, oskrbovanci doma pa so nas prav lepo presenetili s petjem pesmi, katerim smo z veseljem prisluhnili. Za zaključek druženja smo igrali tombolo, kjer je bilo ves čas napeto, saj smo si vsi sodelujo-

Zbor članov Društva upokojencev Kočevje
V ponedeljek, 16. aprila, je v prostorih Šeškovega doma Kočevja potekal zbor članov Društva upokojencev Kočevje. Polna dvorana Šeškovega doma je dokazala, da ima Društvo upokojencev Kočevje veliko članov in članic, ki aktivno delujejo na vseh področjih njihovega dela. Namen zbora članov društva so bile volitve, ki se skladno s statutom društva izvajajo vsake štiri leta. Tako so se zbora udeležili številni gostje, med njimi tudi župan, dr. Vladimir Prebilič, podžupanja, ga. Lili Štefanič, predsednik PZDU, Janez Jazbec in ga. Nada Povše, koordinatorica projekta Starejši za starejše. Po uvodnem nagovoru predsednice društva, ge. Ane Kosten, je sledil ogled filma, ki je nastal ob 60. obletnici društva, nato pa je nastopil Moški pevski zbor Svoboda. Po uvodnem programu je ga. Ana Kosten pozdravila vse udeležence zbora in podala zaključno poročilo društva za obdobje štirih let. Poročilo za isto obdobje je podal tudi predsednik nadzornega odbora. Iz podanih poročil je bilo razvidno aktivno delo, trud, dosežki in pozitivno poslovanje društva. Besede, ki jih je namenil župan, dr. Vladimir Prebilič, so veljale kot spodbuda nadaljnjemu delu: »Glede na vaše poročilo lahko rečem le 'kapo dol'.« Poudaril je, da je odnos do starejših ogledalo vsake družbe ter da je moral upokojenec nekaj narediti, da je prišel do tega naziva. Za konec je še dodal: »Ne spreminjajte ničesar. Taki, kot ste, ste super in še naprej ostanite z nami.» Nato so sledile javne volitve. Volitve so, glede na dobre rezultate štiriletnega predhodnega dela, potrdile, da staro vodstvo ostane oz. postane novo vodstvo za še en mandat. Ga. Ana Kosten je povedala, da bo delo društva še naprej potekalo s posluhom za svoje člane, da bo zagotovo vsak našel nekaj zase, pa naj bo to v športu, rekreaciji, pohodništvu, izletništvu, prostovoljstvu, letovanjih in počitnicah, ročnih delih ali v kulturno-družbeni dejavnosti. Društvo upokojencev Kočevje je zaslužnim članom za njihovo prizadevanje, trud in vodenje podelilo 10 pisnih priznanj, 6 malih plaket, 2 veliki plaketi ter eno priznanje ZDUS in PZDU. Za konec programa je poskrbel letos ustanovljeni Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kočevje, ki so mu zbrani člani namenili bučen aplavz. Seveda pa srečanja še ni bilo konec, saj so nas ob izhodu iz dvorane pričakale mize, dobro obložene s slastnimi dobrotami. Tekst : Barbara Adlešič nju odgovornosti, opazovanja, potrpežljivosti, radovednosti, koordinacije gibov itd. Za vse to se na šoli zavzemajo, a se zavedajo, da bo vse to možno udejanjiti postopoma, saj je denarja vedno premalo. Vsi bi za zaželeno drugačnost naredili marsikaj. Drugačnosti, ki je manj zaželena pa se vse prevečkrat bojimo in si pred njo zatiskamo oči. Je tista, ki neizogibno določa življenja vseh, ki nimajo vpliva, da bi sami odločali o svoji ''normalnosti'' oz. ''drugačnosti''. Pri tem pa sprejemati in sprejeti drugačnost neizogibno pomeni biti drugačen tudi sam, saj se na nek način upreš večinskemu prepričanju ljudi, ki žal niso sposobni preseči primeža normalnosti in upiranja oz. zavračanja vsega, kar je drugačno. S toplim vetrom, ki piha po hodnikih OŠ Ljubo Šercer si zaposleni na šoli med drugim s starši prizadevajo ravno to, da bi vsi dojemali in sprejemali drugačnost (tudi) drugače, ne le skozi oči ekonomske logike in njene manjvrednosti. Ob tej priložnosti se celoten kolektiv OŠ Ljubo Šercer zahvaljuje županu, podžupanji, Občinskemu svetu in svojim donatorjem. Vsi ti omogočajo, da so njihovi varovanci oz. učenci sprejeti, bolje razumljeni, da imajo boljše prostorske pogoje ter tudi, da se lahko veselijo ob malenkostih, ki se nam zdijo samoumevne. Na njihovi spletni strani lahko preberemo izjavo učenke Maše, ki je nastala ob letošnjem obisku kino predstave v ljubljanskem Koloseju: »Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo se peljali po tekočih stopnicah in z dvigalom. Upam, da bomo imeli še kakšen dan, kot je bil ta v torek.«
Zapisal: Sergej Ambrožič

či po tihem želeli zmage. Pa vendar smo na koncu ob slastnih piškotih, s katerimi smo razveselili oskrbovance doma, prišli do zaključka, da je lepo skupaj in v pozitivnem duhu sodelovati, se ob tem zabavati, prenašati pozitivne izkušnje in premagovati trenutke osamljenosti. Prostovoljci, ki smo so udeležili druženja v DSO Kočevje smo: Arijana Dronjak, Oliver Butina, Barbara Adlešič, Polona Debeljak, Ajda Papež, Urška Samec, Katja Gregorcic, Sara Škrajnar in Teja Mihelič.
Mladi Mladim Kočevje

osnovna šola Ljubo Šercer – ''drugačna šola''
V prvošolske razrede vstopajo radovedni otroci, željni znanja. Po koncu šolanja pa vse bolj pridobivamo pragmatične mladostnike, ki so se sicer nekaj stvari naučili, najbolj pa, da so pomembne prave ocene v pravem trenutku. To ni slika slovenske osnovne šole, ampak splošen trend v vseh razvitih državah. Vseeno pa si pri tem dovolimo biti izjema, saj ima ta trend tudi svojo slovensko posebnost: naši šolarji imajo do šole še nekoliko bolj odklonilen odnos kot večina njihovih vrstnikov in se v šolah počutijo slabše kot večina vrstnikov v razvitih državah (na to opozarjajo raziskave TIMSS in HBSC). Da do tega karseda malo prihaja je toliko pomembnejše na posebnih šolah in na dobri poti pri tem pozitivnem poslanstvu je ravno naša OŠ Ljubo Šercer. OŠ Ljubo Šercer je namenjena izobraževanju otrok in mladostnikov z lažjimi, zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. Izvajajo dva programa, in sicer prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in poseben program vzgoje in izobraževanja, v katerega je vključenih 41 otrok. Šola s svojimi strokovnimi delavci opravlja tudi mobilno specialno-pedagoško službo po osnovnih šolah v občinah od Velikih Lašč do Kostela in nudi dodatno strokovno pomoč otrokom s posebnimi potrebami. Število ur dodatne strokovne pomoči je določeno v odločbi o usmeritvi, ki jo na podlagi ugotovitev komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami izda Zavod za šolstvo RS.

Vse lepo in prav, vendar, kot je v pogovoru izpostavila ravnateljica šole, Jožica Pečnik, včasih prihaja do situacij, ko starši predolgo vztrajajo pri vključenosti otroka v redni osnovnošolski program. To pomeni, da pride do prešolanja na OŠ Ljubo Šercer (pre)pozno in je včasih že marsikaj zamujeno. Tako žal najkrajšo v tej zgodbi potegne otrok. Pomembno je sicer vztrajati in izkoristiti vse dane možnosti, a pri tem ne smemo pozabiti na to, kaj je dobro za otroka. Na OŠ Ljubo Šercer si prizadevajo, da v prvi vrsti postanejo šola zadovoljnih otrok in učiteljev. Glavni poudarek je na tem, da malo »drugačne« otroke (po naših normativih) pripravijo na delo in karseda veliko samostojnost v življenju. To tako ne vključuje le njim prilagojenega učenja, temveč tudi delo na projektih, ki, lahko bi rekli, presegajo tradicionalno delovanje posebnih, kaj šele osnovnih šol. Pri tem sta omembe vredna zlasti projekta ''snuzlsoba'' in ''vrtičkanje''. Snuzlsoba je oz. bo soba za sprostitev, ki otrokom, zlasti otrokom s posebnimi potrebami, pripomore pri razvijanju več čutnih zaznav in s tem večje sposobnosti za učenje ter razvijanje motoričnih sposobnosti. Vrtičkanje pa je delo, ki že samo po sebi pri otrocih pomaga pri razvija-

8

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

dan odprtih vrat v vojašnici franca rozmana staneta
V soboto, 12. maja, je Slovenska vojska izvedla dan odprtih vrat v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, v kateri so nameščene: 1. brigada, 10. motorizirani bataljon, 17. bataljon vojaške policije, Tehnični zavod in Garda Slovenske vojske. Med številnimi obiskovalci so bili gostje tudi predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo Türk, minister za obrambo Aleš Hojs in novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič. Pripadniki SV so predsedniku in javnosti prikazali aktivnosti, bojna vozila, vojaško opremo ter oborožitev. Začetek je bil spektakularen. Skupina vrhunskih padalcev je z natančnimi skoki pristala na majhnem prostoru in eden izmed njih je imel nase pripeto veliko slovensko zastavo. Vojaška duhovnika sta blagoslovila motorje vojne policije in ostalih motoristov, ki so pripadniki slovenske vojske. Možno si je bilo podrobno ogledati bojni tank M-84, ki je še iz časov JLA, najnovejše oklepno vozilo Patria, Valuk in terenska vozila Humer.
Foto, tekst: Rudolf Baloh

nova mladost kočevskih orgel
Ko je leta 1929 mojster Franc Jenko kot eno svojih prvih večjih del izdelal orgle kočevske farne cerkve, so te štele med največje v takratni Jugoslaviji. Žal pa zaradi začetniških napak še neuveljavljene delavnice nikoli niso delovale čisto, kakor je bilo zamišljeno. V zadnjih desetletjih so postale tako astmatične, da se ne bi nihče čudil, če bi se po licih Kraljevega sv. Frančiška, ki si je z njimi deli kor, začele kotrljati solze obupa. Zato se je župnija lotila zahtevnega finančnega podviga in novembra lani je uradno prvič zadonel prenovljeni instrument, ki ga simbolično sestavlja 2011 piščali. Z nastopom prof. Toneta Potočnika so orgle 20. aprila letos uspešno prestale še koncertni krst. Prof. Potočnik, ob redovniški zaobljubi si je nadel ime brat Gavdencij, je stalni organist komornega zbora Ave in dolgoletni korepetitor tenorista Janeza Lotriča. V Ljubljani, Zagrebu in Rimu šolani glasbenik velja za enega naših najboljših poznavalcev gregorijanskega korala. Kot predavatelj klavirja in partiturne igre ter docent za gregorijanski koral in zgodnjo glasbo poučuje na ljubljanski glasbeni akademiji. Ustanovitelj Koralnega zbora akademije za glasbo v Ljubljani ter zborov Schola cantororum Labacensis, Schola Cantorum Cantate Domino in Schola Sitiensis, ki negujejo tradicijo gregorijanskega petja, se je javnosti doslej predstavil že na skoraj vseh slovenskih orglah, z orgelsko glasbo pa je v celoti spremljal tudi slovesnosti ob obeh obiskih papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.

ljuDje in DoGoDKi
Tokratni kočevski koncert je razdelil v dva dela. V prvem je s krajšimi deli in glasbenimi odlomki predstavil različne orgelske registre oziroma manuale, v drugem pa je skozi izbrane skladbe klasičnih in sodobnih skladateljev poslušalcem demonstriral impresivne zmogljivosti kočevskega instrumenta. Ob nekaterih manj znanih kompozicijah so prostor nesojene kočevske katedrale napolnile tudi melodije slovečih del, kot sta Bachova Arija in Albinionijev Adagio ali pa Largo iz Dvořakove 9. simfonije in Velikonočna himna iz Macagnijeve Cavallerie Rusticane. Koncert se je končal z mogočnimi zvoki Tomčevih Variacij na temo Christus vincit. Morda tudi z nekaj simbolike, saj je bil Matija Tomc eden od članov kolavdacijske komisije, ki je leta 1929 ocenjevala Jenkove orgle. S prenovo orgel so v mestu vsekakor ustvarjeni pogoji, da bi orgelskim koncertom lahko prisluhnili večkrat. Vendar pa se je bati, da bo slej ko prej ostalo le pri željah, saj je prireditev kljub dobri obveščenosti – med vernike je bilo razdeljeno kar 1.500 izvodov oznanil z napovedjo dogodka – v župnijsko cerkev privabila le malo poslušalcev. Res je sicer, da je v Kočevju isti dan potekalo regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin, vendar to gotovo ni bistveno vplivalo na obisk samega koncerta. Zato župnik Tone Gnidovec ni mogel in tudi ni skušal prikriti razočaranja. Upajmo le, da je vseeno ostalo dovolj dobre volje za vztrajanje in še kakšen lep večer ob zvenu orgelskih piščali.
Mihael Petrovič ml. Fotografija: Muzejsko društvo Škofja Loka

prvi tečaj kočevarskega jezika in kulture v Kočevju
Kar nekaj desetletij je moralo miniti, da je v Kočevju pri pouku možno spet slišati kočevarščino. Seveda ne gre za vračanje v stare čase, ko so tu prebivali nemški staroselci, in prav tako ne za poskus oživljanja manjšine, kot bi se nemara kdo utegnil zbati, temveč se na prvem tečaju kočevarskega jezika in kulture v naši občini tudi sedanji prebivalci končno lahko seznanimo z lingvističnimi in etnološkimi posebnostmi etnične skupnosti, ki je tem krajem v šestih stoletjih vtisnila svoj neizbrisen pečat. Tečaj je sad sodelovanja Slovenskega kočevarskega društva Peter Kosler, Ljudske univerze Kočevje in Pokrajinskega muzeja Kočevje, podprlo pa ga je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Avstrije. Pester program poleg jezikovnih prvin kočevarščine obsega še spoznavanje šeg in običajev, ljudske pesmi, prehrambne in oblačilne kulture ter druge razsežnosti nekdanjega vsakdana na Kočevskem. Hkrati pa je to tudi priložnost za razmislek, kako lahko v obojestransko zadovoljstvo sodelujemo sedanji in nekdanji prebivalcev Kočevske ter njihovi potomci. Jezikovno tečaj slušatelje popelje v svet minulih stoletij, saj so se v kočevarščini zaradi relativne prometne odmaknjenosti in odrezanosti od matičnega naroda ohranile številne srednjeveške prvine, ki jih je drugje odnesel veter časa. Že Valvasor je zapisal, da imajo Kočevarji »v jeziku čudno nemško in skoraj frankovsko govorico, tako da jih Nemec, Kranjec

še celo ne, ne more razumeti niti besedice.« Da se je v naslednjega četrt tisočletja, kolikor je preteklo med izidom Slave vojvodine Kranjske in izselitvijo kočevskih Nemcev, razlika med visoko in kočevarsko nemščino kvečjemu povečala, je kajpak popolnoma jasno. Spoznavanja dialekta ne more potekati brez kvalificiranega predavatelja. In Maridi Tscherne to nedvomno je, saj je ena zadnjih svoje generacije, ki so doma še govorili kočevarsko, je pa tudi avtorica Kočevarsko-slovenskega slovarčka, ki je pred dvema letoma izšel pri Zavodu za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik. Že več let uspešno vodi podobne tečaje na dolenjski strani Kočevskega roga. S poukom v majhnih skupinah (največ 12-15 ljudi) in na terenu pa je zagotovljena tudi zadostna pestrost, da kljub relativno intenzivnemu delu ne pride do prenasičenosti. Tečaj je v celoti brezplačen, že jeseni bo prvemu nizu predavanj predvidoma sledil drugi. Ta bo za razliko od prvega sicer namenjen predvsem slušateljem Univerze za 3. življenjsko obdobje. Če bi se v Kočevju pokazalo zadostno zanimanje, pa organizatorji razmišljajo tudi o morebitni pripravi nadaljnjih tečajev v mestu.
Besedilo: Mihael Petrovič ml. Fotografija: Herbert Otterstädt

slovenski samospev nekoliko drugače
Ko združiš petje ob klavirski spremljavi, jezik poezije, gledališki izraz, svetlobno-vizualni učinek in likovno animacijo izveš, Kam si se zasanjala misel moja … Zveni komplicirano? Ampak prav to – zgornja poved je prepisana z njihovega letaka – so 18. aprila na večeru slovenskega samospeva v Šeškovem domu svojim obiskovalcem ponudili Darja Novak, Erik Šuler in Lavra Poplašen. Koncert torej, ki ni bil namenjen le ušesom, temveč tudi očem. Če je samospev že sam po sebi uglasbena poezija, je bil tokrat nadgrajen še z vizualno interpretacijo. Ob glasbi Ipavca, Prelovca, Volariča, Simonitija, Lipovška in drugih skladateljev ter besedilih slovenskih pesnikov, od Prešerna do Župančiča, je Poplašnova z gibom in podobo podala svoje osebno videnje njihovih del. Darjo Novak pa tako kot Vero Danilovo, s katero je Erik Šuler pred kratkim v Kočevju že predstavil samospeve ruskih in nemških skladateljev, odlikuje zvonek in čist sopran ter jasna dikcija, kar je glede na tekstualni značaj samospeva še kako pomembno. Koncert, mogoče bi bilo bolje reči dogodek, je pokazal tudi, da se Slovenci svoje tradicije samospeva ne rabimo prav nič sramovati. Imeli smo vrsto odličnih skladateljev te glasbene zvrsti, tako da je škoda, ker se je trojici ustvarjalcev v Kočevju o tem znova pustilo prepričati le relativno majhno število ljudi.
Mihael Petrovič ml.
maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

foto: Barbara Adlešič

9

Kultura Šeškov dom napolnila zborovska pesem
Kar dva dni zapored je v Kočevju pretekli mesec odmevalo zborovsko petje. Najprej 13. aprila, ko so sadove svojega dela na Območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov predstavili najmlajši pevci in pevke, 14. aprila pa so na oder v okviru Območne revije odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin stopili še njihovi starejši kolegi in kolegice. Pozdrav pomladi in Kočevska poje, kot sta krajše poimenovani reviji, sta tokrat dodobra napolnila dvorano Šeškovega doma in lepo bi bilo, če bi takšno sliko videli pogosteje. Seveda gre obisk pripisati tudi številu izvajalcev, ki so s seboj pritegnili vsak svoje poslušalce, a vendar je bil pogled na polne stole za spremembo razveseljujoč. Otroški pevski zbor OŠ Stara Cerkev, otroški pevski zbor Deorina polovinke, otroški pevski zbor Piki Jakob, mladinski pevski zbor Deorina celinke, dekliški zbor Deorina, KŠD Predgrad »Grajski pevci«, KD ljudske pevke Mavrica, vaški pevski zbor Konca Vas, pevska skupina Prijatelji, vokalna skupina Vocabella, vokalna skupina Cantate Domino, moški pevski zbor Svoboda in mešani pevski zbor Kočev'c – skupaj trinajst zborov in skupin – je nastopilo s programom, ki je segal od slovenske ljudske pesmi do zimzelenih melodij in gospela. Tako, kot je bil raznolik program, je bil širok tudi kva-

spregledani draguljčki

litativni razpon. A čeprav so nekatere skupine in zbori že primerljivi z najboljšimi in na mednarodnih festivalih osvajajo nagrade, druge pa morda še malce mučijo višje tonske lege, je vsem skupno, da pojejo iz srca. To pa je tudi predpogoj za nadaljnji napredek, ki ob ustreznem strokovnem delu gotovo ne bo izostal. Ob robu obeh revij morda velja še posebej omeniti delo kočevske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki pod vodstvom koordinatorja Matevža Novaka in podpori Občine vse bolj postaja eden motorjev kulturnega življenja v Kočevju. V letošnjem letu praktično ni minil mesec, ko starejših ali mlajših občanov ne bi razveselil s takšnim ali drugačnim dogajanjem, praviloma se je dogodkov zvrstilo celo več. Zato se spodobi veliko ustvarjalne energije zaželeti ne le pevcem in pevkam, ki so obiskovalcem Šeškovega doma pripravili dva prijetna večera, temveč tudi vsem tistim, ki stojijo v ozadju prireditev, a njihovo delo običajno ostaja skrito.
Besedilo in foto: Mihael Petrovič ml.

rožice, takšne – drugačne, grmički, drevesca, koški, zelenice, zasadi …

Pet Let deLovanJa, Šesta KnjiGa
Najživahnejši portal za objavljanje poezije www.pesem.si praznuje peto obletnico delovanja. Proslavil jo bo z izidom knjige PESEM SI 12, šestim letnim zbornikom, ki je kot preostalih pet izšel pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti. Pesem si 12 je knjižni izbor pesmi, ki so jih na pesniškem portalu v preteklem pesniškem letu napisali registrirani člani spletne skupnosti ter so uredništvo (in bralce) prepričale z izvirnostjo, jezikovnimi sredstvi, svežino, metaforiko in vsebino. V letošnji knjigi je preko 240 strani pesmi 70 avtorjev iz Slovenije in letošnja novost je precej obsežnejše poglavje tujejezičnih izbrank (avtorji iz Hrvaške, Bosne, Srbije ...). Prireditev ob izidu in tradicionalno srečanje uredništva in članov portala Pesem si bo v petek, 18. maja 2012, ob 19. uri, na Trubarjevi domačiji na Rašici. Na prireditvi se bodo predstavili avtorji dvanajstih „izbrank“ letnih časov po izboru uredništva in bralcev, sledila bodo branja avtorjev uvrščenih „podrčtank“, tujejezičnih, prevedenih in mladostnih pesmi. Za glasbene predahe bo poskrbela Majda Kočar, pesnica in šansonjerka, ki bo premierno pela nove pesmi iz CDja Dotik, za katerega je glasbo napisal Aleksander Cepuš. Prijazno vabljeni, da se prireditve udeležite.

abstraktna likovna poetika nataše Gašparac
Slikarka Nataša Gašparac je sicer domačinka, vendar se kočevskemu občinstvu, če izvzamemo sodelovanje na skupinski razstavi »Kočevsko jezero« leta 1999, s svojimi deli predstavlja šele drugič. Njena prva samostojna razstava v Likovnem salonu sega še v študentske dni. Od tedaj je preteklo skoraj poldrugo desetletje in k sreči Jasnica le ni tako visoka, da bi onemogočala kulturno izmenjavo med Ribnico in Kočevjem. Tako sta direktorica občinske uprave Marta Briški in župan sosednje občine Jože Levstek v Šeškovem domu 17. aprila skupaj odprla razstavo slik diplomantke ljubljanske Akademije za likovno umetnost, ki so bile lani na ogled v ribniški Galeriji Miklova hiša. Kot slikarka se je Gašparčeva zapisala likovni govorici abstrahiranja, odmišljanja snovnega. Gotovo velja pritrditi ribniškemu županu, ki je ugotavljal, da nas, vajene metrov, kilogramov in litrov, abstraktna umetnost pogosto spravlja v zadrego. Ob naslovih, kot so Zajček skače, Stopil se je prvi sneg ali Ko je bilo jezero še majhno in ga je prekrivala megla, v slikah iščemo konkretne podobe, ki pa jih tam preprosto ni. Gre za svet idej, asociacij, ki se v upodobitvah Nataše Gašparac kažejo kot bolj ali manj kompleksne kompozicije linij in geometrijskih likov z marmoriranimi nanosi pretežno pastelnih barv. Kljub temu da slike torej ne pripovedujejo zgodb (kustodinja Petja Grafenauer je v spremnem katalogu k ribniški razstavi zapisala, da so subtilne in nežne unikatne nezgodbe), pa so tudi za tiste, ki na likovnem področju sodimo med laike, presenetljivo gledljive. Velika platna pritegnejo pogled in učinkujejo pomirjujoče, oko pa začne slediti niansam in odkrivati sprva nevidno. Zato si razstavo vsekakor kaže ogledati, predvsem pa si zanjo vzeti dovolj časa, za kar bo do 10. junija, dokler bo gostovala v mali dvorani Šeškovega doma, vsekakor še nekaj priložnosti.
Besedilo in fotografija: Mihael Petrovič ml.

Vse to v našem mestu. Na skorajda vsakem koraku. Tudi tam, kjer sta me ustavili gospe na sprehodu in me 'spomnili', naj dekletom in fantom napišem pohvalo. Veste, tudi sicer bi zapisala vrstičko o tem, kako zavzeto za okolico našega mesta, za parke in parkce, za vse tiste občudovanja vredne cvetlične nasade, zelenice in tudi prazne koške, za čist pločnik in čiste ulice skrbijo delavke in delavci Komunale Kočevje. Tudi ko ne bi srečala obeh gospa, ne bi pozabila povedati, da pot skozi mesto ravno zaradi marljivih rok teh ljudi teče lahkotneje, bolj sveže in svetlo, bolj z barvami prepojeno, z občutkom narave v svojem intimnem prostoru, z dražljivim ščemenjem prikritega vonja čistoče v nosu. A ne, kakšen je šele užitek, ko zagrabiš en tak sveže zasajen grmiček ciprese, ga z zemljo vred izruvaš iz cvetličnega korita in svojo objestnost odvržeš na tla vsem v posmeh in v grajo!! Poglejte, kako vračamo prizadevnosti … S pritlehno neumnostjo. Pa vendar, ne glede na letni čas in ne glede na nezrelo vedenje tistih hormonov in škodljivosti polnih mladostnikov, je čutiti, kako mesto tudi ob vsakem vremenu preveva pozornost vas posameznikov, ki dihate s Kočevjem. Hvala vam, vam delavcem Komunale Kočevje, ki ohranjate mestno ravnovesje narave.
Romana

DoBava in Montaža vSEH vrSt PoHiŠtva
• • • • • Kuhinje omare Stopnice notranja vrata Polaganje gotovih podov • Mizarski servis

Rijavec goran s.p., Omerzova 28, kočevje, GSM: 031 694 728

10

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

vrtnarJenJe in PreHrana

Najslajši paradižnik je doma pridelan paradižnik
V Sloveniji in tudi drugod je paradižnik ena najbolj priljubljenih zelenjadnic v poletnem času. Povprečno v svetu pojemo okoli 15 kg paradižnika na prebivalca na leto, medtem ko v razvitem svetu porabimo še enkrat toliko paradižnika. V Ameriki en človek povprečno poje celo več kot 30 kg paradižnika na leto. Paradižnik vsebuje veliko sladkorjev in ravno tega ima več, če zraste tam, kjer je veliko sonca. Pomembna je toplota in dolžina dneva. Poleg privlačnega okusa se plodovi lahko pohvalijo z veliko količino karotenov, vitamina C in mineralov magnezija in fosforja. Dobro učinkuje proti želodčni kislini in artritisu. Velika vsebnost likopena ga uvršča med priporočeno zelenjavo za preprečitev karcinogenih tvorb. »Še vedno nam ostane sajenje paradižnika v balkonska korita in
Paradižnik, tako kot večina plodovk, izvira iz tropskih krajev, zato za vzgojo potrebuje veliko toplote. Pri nas je to enoletna rastlina, katere plodovi na prostem zorijo konec julija, avgusta in še delno v septembru. Za zgodnost poskrbimo tako, da 6−8 tedensko vzgojo od semena do sadike izvedemo v toplem prostoru, najbolje v rastlinjaku. Seme sejemo sredi marca in ga presajamo na prosto v maju. Pri vzgoji pazimo, da je v prostoru dovolj svetlobe, da se nam sadike ne izdolžijo. Bolje je sadike prestaviti v nekoliko bolj hladen prostor, kjer sadike ostanejo manjše in bolj čvrste, kot imeti polmetrsko sadiko v toplem prostoru. To napako delno odpravimo z globljim sajenjem paradižnika na vrtu. Le pri sadikah paradižnika priporočamo globoko sajenje, saj se po vsej dolžini stebla, ki je v zemlji, razvijejo nadomestne ali adventivne korenine, kar omogoča večje črpanje vode in hranil.

večje posode, ki jih zaščitimo pred dežjem. V te namene lahko sadimo cepljen paradižnik, ki ima močne korenine, ki omogočajo večje pridelke. Izberemo lahko tudi češnjev paradižnik.«
cm. Ko smo tako pridni in skoraj vsakodnevno hodimo med rastlinami, s tem opravljamo še eno pomembnih funkcij. S stresanjem rastlin poskrbimo, da pade cvetni prah na pestiče in tako oprašujemo paradižnik, katerega v rastlinjaku obiskuje manj žuželk kot na prostem. Za boljšo oprašitev v rastlinjake sicer lahko vnesemo družine čmrljev, ki jih ravno v ta namen vzgajajo in prodajajo določena podjetja (npr. Koppert). V rastlinjaku bomo pobirali paradižnik še v oktobru. Takrat lahko poberete na pol zrel paradižnik in ga postavite v prostor s temperaturo nad 12 stopinj Celzija. Ta temperatura omogoči zorenje paradižnika v skladišču. Tudi sicer v poletnem času obirajo bolj zelen paradižnik kot spomladi in jeseni, kajti v času od pobiranja do trgovske police paradižnik v toplem vremenu hitro dozori. Kaj pa tisti, ki nimamo rastlinjakov? Ali je pametno posaditi paradižnik na prostem, ki bo v daljšem avgustovskem deževju propadel? Seveda bomo uživali paradižnik vsaj v začetku avgusta in viške ustrezno predelali v okusne mezge in ostale dobrote. Na Primorskem, kjer nimajo toliko padavin in manj megle v avgustu in septembru, gojijo paradižnik na prostem tudi v tržne namene. Lanskoletne avgustovske temperature so omogočile dobro bero paradižnika, tako da lahko upamo, da bo tudi letos tako. Še vedno nam ostane sajenje paradižnika v balkonska korita in večje posode, ki jih zaščitimo pred dežjem. V te namene lahko sadimo cepljen paradižnik, ki ima močne korenine, ki omogočajo večje pridelke. Izberemo lahko tudi češnjev paradižnik. To je najbolj okusen paradižnik in odlična poslastica zaradi velike količine sladkorjev, hkrati pa bo na oknih in balkonih zaradi posebnega vonja odganjal mrčes.
Pripravila: Ana Ogorelec

Da ne nosimo vode v posodah in vsako jutro zalivamo, si v rastlinjak napeljemo vodo po ceveh za namakanje. Na te cevi lahko priključimo namakalna črevesa oziroma polietilensko cev, ki ima kapljače na 10 cm in kapljično namaka površino. Te cevi preprosto položimo ob vrsti posajenega paradižnika, priključimo na dovodno cev in namakamo. Paradižnik dnevno potrebuje okoli 4 mm vode, v celotni sezoni pa 400–500 mm. Bolje je zalivati manj pogosto in z večjo količino vode. Pri vsakodnevnem in količinsko manjšem zalivanju paradižnika bomo bolj spodbudili tvorbo zgornjih nadomestnih korenin in na nek način razvadili rastlino, da ne bo črpala vode iz večjih globin. Za velik pridelek paradižnika izberemo globoka, humozna tla, ki jim jeseni dodamo zrel hlevski gnoj. Pri sajenju poskrbimo za dovolj veliko razdaljo med sadikami. Med vrstami naj bo 70–80 cm, v vrsti vsaj 50 cm. Če smo sadili v rastlinjak, ki ima dovolj močno konstrukcijo, sadike vežemo na vrvico, ki jo s pomočjo žice zapičimo v tla in privežemo na konstrukcijo rastlinjaka. Tako ne rabimo skrbeti za razne fižolovke, ki jih uporabljamo za oporo visokemu ali ideterminantnemu paradižniku. V rastlinjaku lahko paradižnik zraste tudi več metrov, zato ga po vrvici spuščamo. To pomeni, da potrgamo vse liste pod grozdom plodov, steblo poležemo in si približamo rodni del rastline. Pri vzgoji moramo imeti le eno steblo, samo pri cepljenem paradižniku si vzgojimo rastlino z dvema vrhovoma. Kot smo opazili, je s paradižnikom veliko dela, ki pa prinese tudi veliko veselja. V rastlinjaku redno odstranjujemo odvečne liste. Na rastlini je nekje 15–20 listov. Tedensko odstranimo okoli 3 liste na vsaki rastlini, hkrati pa odstranimo tudi vse zalistnike. Tako ustavimo vegetativno rast in spodbudimo cvetenje in tvorbo plodov. Rastline ovijamo okoli vrvice v smeri urnega kazalca, razen zadnjih 5

paraDižniK saDimo v rastlinjaKe, na prostem, v veliKa Korita na BalKonu …

Če imamo rastlinjak, je prva rastlina, ki si v njem zasluži svoj prostor, prav gotovo paradižnik. Dobro prenaša visoke temperature, ki se pojavijo, če pozabimo prezračiti rastlinjak. Kljub temu so za paradižnik najugodnejše temperature okoli 25−30 stopinj Celzija in relativno suh zrak, zračna vlaga okoli 70 %. Paradižnik cveti in se dobro oprašuje le v območju temperatur od 15 do 35 stopinj Celzija. Previsoke nočne temperature preprečujejo premeščanje ogljikovih hidratov po rastlini in zato cvetovi odpadajo. Če imamo preveliko vlago, se na cvetovih pojavi plesen in zato odpadejo. Pomembno je, da imamo rastlinjak ponoči odprt, zapiramo ga šele v hladnejših avgustovskih dneh. Zjutraj rastlinjaka ne smemo predolgo puščati zaprtega, ker se zelo rad ustvari kondenz, kapljice nato padajo po rastlini in ustvarijo pogoje za nastanek plesni. Preprečevanje plesni je najpomembnejši razlog, da paradižnik sadimo v rastlinjaku. Tu ni dežja, ki bi omočil liste in povzročil plesen. Kljub temu moramo poskrbeti za zalivanje.

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

11

tudi kočevsko društvo invalidov razstavljalo v slovenj Gradcu
V okviru bienalne Razstave domače in umetnostne obrti, ki je eden od osrednjih dogodkov projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, mesto Slovenj Gradec pa v tem projektu v vlogi partnerskega mesta, je med 18. in 29. aprilom pod častnim pokroviteljem predsednika RS dr. Danila Türka potekala RAZSTAVA ROČNIH IN UMETNIŠKIH DEL ZDIS. 4. razstava ročnih in umetniških del invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije z mednarodno udeležbo, na kateri smo društva razstavljala preko 3.000 izdelkov, je odražala domiselnost in ustvarjalnost invalidov iz 40 društev invalidov ZDIS ter invalidov iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Otvoritve razstave del, značilnih za pokrajino, iz katere društva prihajamo, se nas je udeležilo več kot 2.000 obiskovalcev. Po otvoritvi smo bili ob 14. uri povabljeni na še eno otvoritev, in sicer na razstavo ART & CRAFT EUROPE 2012, 19. rokodelske razstave v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ki jo je pripravil evropsko priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj.

DruŠtva, DoBroDelnost, iZoBraževanje prospect − izobraževanje svojcev
Inovativna evropska izobraževalna pobuda, ki posameznikom z izkušnjami duševnih motenj ponuja nove poti do znanj, ne glede na to, ali so to ljudje z lastno izkušnjo, njihovi družinski člani in prijatelji ali pa strokovnjaki s področja zdravstvenega in socialnega varstva.
Prospect je rezultat projekta, ki ga je oblikovalo Evropsko združenje svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju − EUFAMI. Je plod sodelovanja 16 partnerskih organizacij in predstavnikov oseb s težavami v duševnem zdravju, njihovih svojcev in strokovnjakov iz 12 evropskih držav. Prenos vsebine izobraževanja poteka po principu t. i. vrstniškega izobraževanja − uporabnik posreduje znanje uporabnikom, svojec svojcem. V EUFAMI je vključenih 44 organizacij iz 26 držav. Članice EUFAMI v Sloveniji so Ozara, ki je neposredno sodelovala pri razvoju tega projekta, Humana in Šent. Ozara in Šent skupaj organizirata izvajanje tega projekta na področju Slovenije. Od leta 2004, odkar poteka to izobraževanje pri nas, je bilo v različnih krajih Slovenije izvedenih 46 seminarjev, ki se jih je udeležilo 537 oseb s težavami v duševnem zdravju in njihovih svojcev. Že drugič je potekal Prospect v Kočevju, tokrat izobraževalni program za družinske člane in prijatelje, ki odgovarja na njihove potrebe, saj jim omogoča pridobivanje znanja, izkušenj in veščin obvladovanja različnih situacij, ki se vsakodnevno menjujejo v sobivanju z njihovimi bližnjimi, ki se soočajo z duševno motnjo. Izmenjava izkušenj med udeleženci in spoznanje, da niso sami, jih še dodatno poveže med dvodnevnim druženjem, ko skozi 10 modulov obravnavajo in prepoznavajo svojo vlogo v procesu pomoči in podpore sebi in svojim bližnjim. Izobraževanje je potekalo 13. in 14. aprila v prostorih CSD Kočevje in je bilo v organizaciji Ozare in DC Šent Kočevje pripravljeno in izvedeno v splošno zadovoljstvo udeležencev, saj je, po njihovih izjavah, drug, bolj optimističen pogled na možnosti izboljšanja kakovosti njihovega življenja.
Edo P. Belak Moderator EUFAMI

dijakinje Gimnazije Kočevje so v okviru projektnega dela v mesecu aprilu za socialno ogrožene člane Šenta zbrale 191,93 eur.
Šentov progam za pomoč socialno najbolj ogroženim članom je nastal na pobudo uporabnikov Šenta, ki so zaznali vse večje socialne stiske med našimi člani. Sredstva se zbirajo na posebnem stroškovnem mestu. Šestčlanska komisija pomoč dodeljuje na podlagi pravilnika in poslovnika, ki smo ju v lanskem letu uskladili s pravno službo, hkrati pa naše poslovanje v okviru delovanja Šenta spremlja tudi revizijska družba RIPRO d.o.o. Prisrčna hvala dijakinjam Gimnazije Kočevje; Anji Zakrajšek, Vesni Pogorelec in Valeriji Vukan ter vsem, ki ste darovali sredstva za naš program.
Andreja Štepec, predsednica Sveta uporabnikov Šent

Razstava ročnih in umetniških del ZDIS je bila že četrta razstava, ki jo organizira DI Slovenj Gradec. Poteka vsako drugo leto, Društvo invalidov Kočevje pa smo se že četrtič odzvali na povabilo ZDIS-a in na njej v tem letu sodelovali s 14 člani.
Jožica Tomše

opravičilo
Kot avtor članka Zagate z gradnjo kanalizacije v Kočevju, ki je bil objavljen v aprilski številki Kočevskega utripa na strani št. 6, sem pri navedbi podpisnika pogodbe za izvedbo gradbenega nadzora na projektu izgradnje kanalizacijskega omrežja Dolga vas – Livold, ki ga izvaja podjetje Proplus iz Maribora, pomotoma napisal, da je to pogodbo podpisala direktorica občinske uprave Kočevje Bojana Sovič. Trditev je kar dvakrat netočna. Pravilno bi moral napisati takole: » … pogodbo za izvajanje strokovnega nadzora predmetne gradnje v znesku okoli 24.000€ pa je prav tako podpisal župan Prebilič.« Županu Prebiliču, direktorici občinske uprave Kočevje ge. Marti Briški, in prav tako direktorici podjetja Proplus Bojani Sovič iz Maribora se za napačno uporabo njihovih imen v omenjenem članku iskreno opravičujem.

Franci Koncilija

MONT
TESARSKA DELA: izdelava strešnih konstrukcij stanovanjskih stavb, nadstreškov, brunaric,kozolcev, vrtnih paviljonov ...

sevenšek peter s.p., Željne 5, 1330 kočevje

gsm: 031 560 584

KLEPARSKA DELA: žlebovi, obrobe, žlote, dimniške obrobe ...

SUHOMONTAŽNA GRADNJA: spuščeni stropi, predelne stene, mansardna stanovanja iz gips plošč knauf, termo izolacija

KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vaši izbiri in s pomočjo naših predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...
IZ VAJALEC montaže strešnih oken VELUX

email: peter.sevensek@amis.net

Kočevska: dežela gozdov in smeti

aKtualno

To lahko mirno zapišemo po odločitvi Občinskega sveta Občine Kočevje, ki je na 3. izredni seji 25. aprila sprejel sklep, po katerem se Komunala d.o.o. Kočevje in župan lahko takoj začneta pogajati o dovozu smeti iz drugih občin na kočevsko odlagališče nenevarnih odpadkov v Mozlju. Podobno je ravnal Nadzorni svet Komunale v okrnjeni sestavi na korespondenčni seji (!!!) dan prej.
sKlep oBčinsKeGa sveta oBčine Kočevje na 3. iZreDni seji, dne 25. aPriLa 2012:
vpliva odlagališča na okolje; • Komunala d.o.o Kočevje nima finančnih sredstev v višini 1,5 mio EUR, ki jih potrebuje za nujno tesnjenje preostanka deponijskega dna v primeru dovoza tujih smeti; • odlagališče Mozelj nima predpisane naprave za čiščenje izcednih vod, ampak improvizira z zajemom in odvozom le-teh; • vprašanje časa je (le nekaj dni, mesecev ali največ tri leta), ko bo deponija Mozelj zaprla svoja vrata, saj je ni v operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki po letu 2015, ki se pripravlja v okviru okoljske zakonodaje; • čeprav prepozno, je sedaj skrajni čas, da odgovorni v Komunali in na Občini Kočevje začnejo resno razmišljati kam z odpadki iz občine Kočevje in kam z njimi potem, ko bo odlagališče Mozelj zaprta; • je v prihodnosti realno le odlaganje kočevskih odpadkov na drugih odlagališčih po Sloveniji;

• Občinski svet soglaša, da župan in direktor Komunale takoj pričneta s pogajanji z občinami, ki bi odpadke odlagale na odlagališču v Mozlju in začneta s trženjem 80 % prostih kapacitet za obdobje enega meseca z možnostjo podaljšanja; • a majsko sejo Občinskega sveta se pripravi analizo stanja, s katero se seznani Občinski svet, na podlagi katere bo Občinski svet zavzel stališča o nadaljnjih ukrepih.

Veber: »Proste kapacitete na odlagališču so danes suho zlato.« Dr. Prebilič: »Smeti so danes denar, smeti so danes posel.« Ficko: »Denar in suho zlato sta zdravje in življenje v čistem okolju.«
Naslova članka Kočevska: dežela gozdov in smeti nisem zapisal naključno. Občane Kočevja sem želel seznaniti s pomanjkljivostmi župana in njegove administracije pri sprejemanju pomembnih odločitev pri vodenju občine. Pri gospodarjenju z občinskimi gozdovi, katerih vsesplošni potenciali lahko ključno prispevajo k razvoju občine, se ne premakne nič. Občina dnevno zaradi neizvajanja planiranih sečenj v svojih gozdovih izgublja 1200,00 EUR. Zato bi bilo morda bolje reči dežela neizkoriščenih gozdov. Po drugi strani pa je na tako občutljivo temo, kot je dovoz smeti v naše kraje, odziv tako re-

raZlični poGleDi na uvoz smeti od druGod

KaKo so Glasovali posameZni svetniKi:

ZA: Jerko Babič, Darja Delač felda, Amanda Eržen, Marjan Hudorovič, Bojana Klepac, Igor Mihelič, Peter Pirc, Davor Štamfelj, Lili Štefanič, Milena Vidmar Romič, Vinko Zajec PROTI: Zlatko ficko, Mirko Pavlin (Zares – socialno liberalni), Janko Veber (SD) 

• odločanje o tako občutljivi temi ne more biti na izredni seji Občinskega sveta, sklicani pred prvomajskimi prazniki in korespondenčni seji Nadzornega sveta Komunale; • dodatnih nekaj deset tisoč ton odpadkov na občutljivem kraškem terenu odlagališča Mozelj pomeni resno grožnjo kočevskemu okolju, zlasti oskrbi s čisto pitno vodo in čistemu zraku v bližnji in širši okolici; • je zagotoviti nadzor nad primernostjo odloženih snovi na odlagališču zelo težko, skoraj nemogoče; • javnost, civilno iniciativo, zlasti pa prebivalce najbližjih naselij se ni obvestilo ne povprašalo po njihovem mnenju o dovozu smeti na odlagališče Mozelj, • le-ta danes v skladu z načrtom obratovanja in načrtom zapiranja nima dovolj primerno opremljenih odlagalnih površin oz. urejenega deponijskega polja za sprejem odpadkov; • nima okoljevarstvenega dovoljenja, saj je poteklo leta 2009. Za pridobitev novega je treba s strani Občine zagotoviti finančno jamstvo cca 3 mio EUR za zapiralna dela na tem odlagališču; • Komunala d.o.o Kočevje v tem trenutku nima namenskih sredstev za zapiranje odlagališča ne sredstev za obvezno spremljanje

v stranKi Zares − socialno LiberaLni nasProtuJemo dovozu smeti iZ Zainteresiranih oBčin na KočevsKo oDlaGaliŠče. prepričani smo, Da:

• ob ugodni spremembi zakonodaje bi prostor za odlaganje na Kočevskem v prihodnosti še potrebovali, a bomo morali zaradi sprejete odločitve in posledično s tujimi odpadki zapolnjenega odlagališča Mozelj svoje odpadke po višji ceni odlagati drugod; • so v zadnjih nekaj letih odgovorni na Občini, Nadzornem svetu Komunale in v Komunali d.o.o. Kočevje sami veliko zamudili in niso postorili tistega, kar bi morali v skladu s sprejetimi usmeritvami, načrti delovanja in z načrti zapiranja odlagališča Mozelj.

koč v trenutku, le da se zasliši šelestenje evrov v ozadju. Vse ostalo je nepomembno. Postali smo dežela neizkoriščenih gozdnih potencialov in neizmerni prostor za odlaganje smeti. Zelo blizu smo tistim narodom in deželam, ki so za kupe denarja pripravljeni na svoje dvorišče sprejeti praktično vse vrste odpadkov, tudi tiste zdravju škodljive. Toda narava nam bo izstavila račun, ki ga v naši lokalni sredini ne bomo zmožni plačati.
Občinski svetnik Zlatko Ficko

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

13

GRADEL d.n.o. Roška c. 9, 1330 Kočevje T: 01/895 02 05 M: 041/505 965 info@gradel.si

CELOVITE RAČUNOVODSKE STORITVE:
• s.p. • d.o.o. • društva

v marčevski številki Kočevskega utripa je bilo v stilsKem iZZivu na strani trinajst narobe zapisano ime torbice iz filca by mojškra. trgovini mat se za nastalo napako iskreno opravičujemo!
uredništvo UTRIP

opravičilo!

ADMINISTRATIVNE STORITVE

Ne glede na to, ali o podjetništvu šele razmišljate, ali pa ste že uveljavljen podjetnik, nas pokličite in prepričali se boste, da smo pravi računovodski servis za vas.

za oglaševanje pokličite: 031 655 986
www.volkswagen.si

www.volkswagen.si

SERIJSKA OPREMA Mestna fun kcija zavira nja v sili, ESP klimatska , naprava, radio s CD predvajalnik /MP3 om, 4 zračne blazine...

ali pišite na e-mail: noviutrip@novi-utrip.eu

SERIJSKA OPREMA Mestna fun kcija zavir anja v sili, klimatska ESP, naprava, radio s CD predvajalni /MP3 kom, 4 zra čne blazin e...

Majhen velikan. Novi Volkswagen up!
Majhen velikan. Novi Volkswagen up!
Novi Volkswagen up! je resnično brez meja. To ne velja samo za njegovo prilagodljivo notranjost, ampak

Majhen velikan. Novi Volkswagen up!
Novi Volkswagen up! je resnično brez meja. To ne velja samo za njegovo prilagodljivo notranjost, ampak tudi za njegovo bogato serijsko opremo. Prvi v svojem razredu je serijsko opremljen z mestno funkcijo samodejnega zaviranja v sili, serijska oprema pa vključuje tudi elektronski stabilizacijski program (ESP), 4 zračne blazine, klimatsko napravo ter radio s CD in MP3 predvajalnikom. Zaradi posebne konstrukcije boste kljub njegovim majhnim zunanjim meram imeli v up! enak občutek prostornosti kot v velikih avtomobilih. Odlikuje ga najbolj prostorna notranjost v njegovem razredu, saj je v njem več kot dovolj prostora za 4 osebe in 251 litrov prtljage.

Damijan Randelj s. p., Mahovnik 2, 1330 Kočevje, boste kljub njegovim majhnim zunanjim meram imeli v up! enak občutek prostornosti kot v velikih Tel.: 01/893-11-36, avtomobilih. Odlikuje ga najbolj prostorna notranjost v njegovem razredu, saj je v njem več kot dovolj prostora za 4 osebe in 251 litrov prtljage. Faks: 01/895-52-40 TESTNA VOZILA VW GOLF 1.6 TDI Comfortline, 77 kw-105 km Ni pa prostora za veliko porabo in visoko ceno – Volkswagen up! boste odpeljali že za 8.280 2.0 TDI, Comfortline, 103 kw-140 km, PASSAT VARIANT €! NOVI VW up! 1.0, 55 kw-75 km
tudi za njegovo bogato serijsko opremo. Prvi v svojem razredu je serijsko opremljen z mestno funkcijo samodejnega zaviranja v sili, serijska oprema pa vključuje tudi elektronski stabilizacijski program (ESP), 4 zračne blazine, klimatsko napravo ter radio s CD in MP3 predvajalnikom. Zaradi posebne konstrukcije

“NUDIMO ROČNO PRANJE VOZIL”

RABLJENA VOZILA Peugeot 207 sport RC 16, letnik 2008 prevoženih 62.000km OPEL Crosa Cosmo 1,7 CDTI 47kw/100km, letnik 2004, prevoženih 160.000km

Emisije CO2: 105–108 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,5–4,7 l/100 km.
Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Več informacij o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 pri novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si.

Ni pa prostora za veliko porabo in visoko ceno – Volkswagen up! boste odpeljali že za 8.280 €!

Servis je odprt: od pon. do pet. od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:30. Ob sobotah je servis zaprt. Salon je odprt: od pon. do pet. od 8:00 do 16:30 in ob sobotah od 8:00 do 12:00 ure
VWoglasUp!_210x280_Avtomagazin.indd 1

2/15/12 1:49 PM

TONE POGORELEC • SLIKOPLESKARSTVO BLESK 2 D.O.O. emisijah CO , ki ga lahko brezplačno dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si. BUKOVICA 2 • POLAGANJE TALNIH OBLOG WWW.BLESK2.SI • ČISTILNI SERVIS 1310 RIBNICA
Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Več informacij o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 pri novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in
2

Emisije CO2: 105–108 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,5–4,7 l/100 km. • FASADERSTVO

VWoglasUp!_210x280_Avtomagazin.indd 1

2/15/12 1:49 PM

TEL 01 836 99 33 GSM 031 64 71 88 GSM 051 33 48 26 IN K2.SI

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
(STIROPOR, VOLNA)
Brezplačna izdelava barvne študije objekta. Poskrbimo za pridobitev do 25% nepovratnih sredstev (EKO sklad).

IZOLACIJA PODSTREŠJA SLIKOPLESKARSKA DELA
Parket, laminat, PVC.

Barvanje fasad, napuščev, montaža mavčnih plošč.

POLAGANJE VSEH VRST PODOV VSE VRSTE ČIŠČENJA
Generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog.

14

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

intervJu
»Naša filozofija je, da vsaj nekaj od tega kar ustvariš, vrneš okolju, saj smo preko svojih zaposlenih in svojega delovanja še kako tesno povezani z občino in njenimi krajani.«
Unesco je v okviru Mednarodne skupnosti za izobraževanje, znanost in kulturo (OZN) lansko leto razglasil za Mednarodno leto gozdov in kemije. Kot direktor in kemik že vrsto let uspešno vodite družbo Melamin, kemično tovarno v Kočevju. Povejte prosim bralcem Utripa, kako se vas je dotaknilo to pomembno Mednarodno leto kemije? ali ste v zvezi s tem lani v tovarni ali na ravni lokalne skupnosti pripravili kakšen dogodek? V tem letu smo v podjetju predvsem povečali dejavnosti v smeri varnosti pri delu in strokovnih izobraževanj s področja kemije, saj smo za zaposlene organizirali izobraževanje in oglede vzorčnih sistemov varnosti pri delu pri naših vodilnih partnerjih v lakarski industriji v Nemčiji in se udeležili velikega števila strokovnih izobraževanj s področja kemije znotraj projekta KOCKE – kompetenčni centri kemije, ki ga je organiziralo Združenje kemijske industrije in je sofinanciran s strani Evropske skupnosti. Organizirali smo tudi več strokovnih ogledov podjetja za manjše skupine predvsem iz različnih šol. Dneva odprtih vrat, ki smo ga v prejšnjih letih večkrat organizirali za širše občinstvo, pa zaradi strogih predpisov, ki po novem veljajo v sami proizvodnji in pa višje stopnje odgovornosti, ki jo imamo po novi zakonodaji za vse, ki vstopajo v podjetje, nismo organizirali. V bodoče imamo tako namen po vzgledu nemških podjetij izvajati predvsem oglede manjših organiziranih skupin, ki so lažje obvladljive in jih opremimo z vsemi predpisanimi zaščitnimi sredstvi. Aktivno pa smo ob Mednarodnem letu kemije sodelovali pri dogodkih, ki jih je organiziralo Združenje kemijske industrije pri GZS. njem, ki ga v Sloveniji tudi obvladamo. Več pa moramo narediti na promociji lesa in graditi blagovne znamke na bazi domačega lesa. S tem bomo prispevali tudi k čim manjšemu ogljikovemu odtisu, ki ga puščamo v okolju. Osebno menim, da lahko ravno z odgovornim ravnanjem v našem podjetju in nekaterimi našimi sedanjimi in prihodnjimi proizvodi veliko prispevamo k ohranitvi teh vrednot. Predvsem vodoodporna lepila za les, melaminske pene, melafilmi za oplemenitenje ivernih plošč, modificiran utekočinjeni les in drugi naši izdelki lahko veliko prispevajo k racionalni in smotrni rabi lesa in s tem k varovanju gozdov. Osebno pa mi gozd pomeni tudi najboljšo sprostitev in vir nove energije, saj s polno vzmetenim gorskim kolesom v prostem času zelo rad odkrivam njegove lepote. ali ste član Kemijskega društva Slovenije? Kako je na ravni društva poskrbljeno za trajno seznanjanje z novostmi na področju kemije v najširšem smislu? ali ste na regijski ravni kemiki imeli kakšno prireditev v smislu praznovanja Mednarodnega leta kemije? Melamin in tudi veliko naših tehnologov je članov Kemijskega društva Slovenije. Gre za stanovsko društvo, ki je zelo akademsko in zato za nas, ki smo proizvodno podjetje, nekoliko oddaljeno. Vsi člani smo o najnovejših raziskovalnih dosežkih slovenske kemije redno seznanjeni preko Kemijskega vestnika, ki ga izdaja društvo in katerega pokrovitelj je tudi Melamin, vendar so teme redko uporabne za naše področje dela. Bistveno bolj aktivno smo vključeni v Združenje kemijske industrije, ki deluje znotraj Gospodarske zbornice, kjer sem bil do nedavnega tudi podpredsednik, sedaj pa član upravnega odbora. Aktivno sodelujemo še v Skupini za implementacijo prostovoljne iniciative o odgovornem ravnanju (Responsible Care) in v Sekciji za REACH in CLP/GHS, ki se ukvarja z vpeljavo nove kemijske zakonodaje. Melamin je v okviru Združenja za kemijsko industrijo tudi predstavil svoje poročilo o odgovornem ravnanju za leto 2010. Začetek Mednarodnega leta kemije smo skupaj s Kemijskim društvom Slovenije, Združenjem kemijske industrije, Kemijskim in-

Varovanje okolja je odgovorna in nepogrešljiva skrb kemične tovarne Melamin!
Kemična tovarna Melamin, ki jo uspešno vodi in upravlja direktor družbe, Srečko Štefanič, univ. dipl. kem., že desetletja raste in se razvija skladno z mestom Kočevje, ki je še kako prepoznavno tudi po njej in njenih proizvodih. Družba Melamin pa ni znana samo zaradi poslovne uspešnosti, ampak se ponaša še z dvema pomembnima odličnostma; to sta odgovorna prijaznost do okolja in socialni čut za ljudi. Tako smo na naš majski intervju povabili direktorja Srečka Štefaniča, ki se je vabilu prijazno odzval.

Srečko štefanič

Ker živite in delate v domala najbolj gozdnati občini v Sloveniji, nam zaupajte, kakšen je vaš osebni odnos do gozda, do narave? Narava in posebej gozd, ki nas obdaja v tej naši Kočevski dolini, mi pomeni eno največjih vrednot, ki smo jih ljudje lahko deležni v svojem življenju. Podedovali smo ga od naših prednikov in naša naloga je, da ga v čim bolj neokrnjeni obliki zapustimo tudi našim otrokom in vnukom. Vendar to ne pomeni, da z gozdom ne smemo početi ničesar. Gozd se da ohranjaPogovarjal se je: Franci Koncilija ti tudi s pametnim gospodarje-

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

15

štitutom in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo obeležili z otvoritveno slovesnostjo v februarju, kjer je imel pozdravni govor predsednik države, dr. Danilo Türk. Kot eden največjih pokroviteljev je Melamin sodeloval tudi pri osrednji slovenski prireditvi znotraj Mednarodnega leta kemije, in sicer na Nacionalni konferenci za kemijo z naslovom Kemija med percepcijo in realnostjo; vloga znanstvenikov, industrije, medijev in izobraževanja, ki je potekala v maju 2011 v Cankarjevem domu. Med drugimi je predaval tudi Prof. dr. Jean-Marie Lehn, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987. Aktivno se vključujemo tudi v predstavljanje kemije in kemijske industrije šolarjem; vsako leto tako gostimo osnovnošolce iz naše regije in srednješolce in študente različnih smeri. V Mednarodnem letu kemije smo skušali mlade navdušiti za našo panogo, s pomočjo katere dobimo veliko dobrin, brez katerih si več ne znamo predstavljati življenja. Švedska kraljeva akademija znanosti je za leto 2011 Nobelovo nagrado za kemijo podelila izraelskemu znanstveniku danielu Schechtmanu za odkritje kvazi kristalov. S svojim odkritjem je »zatresel« temeljno pojmovanje o zgradbi trdne snovi. Kaj menite o sožitju kemije in fizike? Katera veda je v svetu znanosti pomembnejša? Narava je le ena in zato si ne predstavljam, da naravoslovne znanosti ne bi delovale v sožitju. Kemija in fizika skušata vsaka zase seveda čim bolj natančno razložiti naravne pojave. Marsikdaj se v svojih razlagah tudi prekrivata, vsekakor pa dopolnjujeta. Fiziko zadnje čase zanimajo subatomarni delci in razlaga nastanka vesolja, kemija pa se ukvarja predvsem z interakcijami med atomi in molekulami, sintetiziranjem novih spojin in preučevanjem njihovih lastnosti. Cilj razvoja in proizvodnje v kemiji so snovi in izdelki, ki vsakemu izmed nas olajšajo življenje. Fizika pa nam bo recimo z novo generacijo popolnoma varnih atomskih elektrarn na osnovi fuzije v naslednjih 50 letih tudi zelo olajšala življenje. Zato pravim, da sta obe vedi enakovredni in nobena od naravoslovnih znanosti ni pomembnejša od drugih. Tako ali tako pa bodo po mojem mnenju nekoč vse znanosti stekle v neko splošno znanost o naravi. ali nam lahko zelo na kratko predstavite tovarno? (zgodovi-

intervJu

na podjetja, število zaposlenih, strokovni kadri, proizvodnja, uspehi in težave itd.) Melamin je podjetje z dolgoletno tradicijo, saj je bilo ustanovljeno že daljnega leta 1954 na temeljih opuščene Horakove tekstilne tovarne. Vse od tistih prvih začetkov, ko je podjetje začelo s saržno proizvodnjo melamina na diciandiamidni bazi, proizvodnjo impregnacijskih melaminskih in sečninskih smol in iz teh naprej Melapan plošč (visokotlačnih laminatov, bolj poznanih pod imenom ultrapasi), je podjetje stalno uvajalo nove tehnologije in zaposlovalo vse več in več ljudi, predvsem iz domačega okolja. V 60. in 70. letih je podjetje uvedlo proizvodnjo impregniranih platen za čevljarsko industrijo, širilo proizvodnjo sintetičnih smol na bazi melamina in sečnine za lakarsko, papirno in lesno industrijo in povečevalo proizvodnjo Melapan plošč. Vsi proizvodi so bili vedno rezultat močnega lastnega razvojnega oddelka. V 80. letih smo postavili nov obrat za 12 000 ton sintetičnih smol in uvedli tudi proizvodnjo 20 milijonov kvadratnih metrov t. i. KT filmov, ki se še danes uporabljajo za oplemenitenje iverke za pohištveno industrijo. Takrat smo tudi dosegli najvišje število zaposlenih, in sicer 404. Po osamosvojitvi Slovenije v začetku 90. let smo se zaradi izgube jugoslovanskih trgov morali hitro preusmeriti v izvoz v Zahodno Evropo in kasneje tudi praktično na ves svet. Preboj na nove trge nam je ravno zaradi inovativnosti našega razvoja in prilagodljivosti proizvodnje tudi odlično uspel. Leta 1994 smo med prvimi v Sloveniji pridobili certifikat kakovosti ISO 9001 in kasneje še okoljski certifikat ISO 14000. Med prvimi tremi podjetji v Sloveniji pa smo leta 2003 dobili tudi pravico nositi znak Resposible care (Odgovorno ravnanje), ki dokazuje naše odgovorno ravnanje do deležnikov v okolju. Ko sem leta 1999 prevzel vodenje podjetja, smo začeli pospešeni ciklus naložb v nove tehnologije, predvsem na področju smol na bazi HMM za lakarsko in gumarsko industrijo, ki nam danes pomeni glavno odskočno desko za rast in razvoj podjetja v tej krizi. Obenem smo veliko vlagali tudi v ekologijo – postavili smo lastno kemijsko-biološko čistilno napravo, zaprt sistem hladilnih vod in destilacijske kolone za reciklažo topil. Prodajo smo od leta 1999 pa do danes povečali iz 13 mio EUR na

skoraj 40 mio EUR, število zaposlenih pa pri tem zmanjšali na 190. Vendar so to sedaj kakovostna delovna mesta, ki bodo kruh prinašala še naslednjim rodovom. V tem obdobju smo vložili skoraj 20 mio EUR, priznanje za kakovost naših projektov pa nam je dala tudi Evropska skupnost, saj nam je nekaj najpomembnejših projektov tudi sofinancirala. Dobro smo poslovali tudi lani, ko je Slovenijo pestila globoka kriza. Prodajo smo v primerjavi z letom 2010 uspeli povečati za 18 %, dobiček pa za 24 %. Vsi podatki so že objavljeni na spletni aplikaciji ljubljanske borze SEOnet, ki je prosto dostopna vsem uporabnikom. Brez kritične mase visoko izobraženih kadrov teh uspehov ne bi mogli doseči. V podjetju imamo več kot 10 % zaposlenih v razvojnem oddelku. Delež zaposlenih s sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe pa je celo večji od 17 % in se še povečuje. Predpostavljam, da ste se že

ko dobimo t. i. modificirane melaminske smole, ki predstavljajo večino naših proizvodov na bazi melamina. Naše smole so v bistvu kompleksne zmesi različno velikih molekul – polimerov, pri katerih razmerje med reakcijskimi komponentami in stopnja polimerizacije omogočata različne končne lastnosti teh produktov, kar posledično omogoča široko paleto področij za uporabo, kot na primer: - mokromočne smole pri proizvodnji higienskega papirja in dekor papirja, - smole pri izdelavi mikrokapsul za samokopirne papirje, - impregnacijske smole za dekorativne papirje, - vodoodporna lepila za iverne plošče in vezane plošče, - superplastifikatorji za beton in izdelke v gradbeništvu, - veziva v premazih za belo tehniko, avtomobilsko industrijo, les, pločevinke, tube ipd., - promotorji adhezije pri proizvodnji gume, - smole za oplemenitenje tkanin

»Svoje izdelke prodajamo več kot 250 kupcem iz več kot 40 držav po vsem svetu. Največji delež seveda še vedno predstavljajo države Evropske skupnosti, med njimi so najpomembnejše Nemčija, Italija, Poljska, Francija in Češka. Počasi se povečuje tudi izvoz v Rusijo, ZDA, Bližnji in Daljni vzhod ter Indijo. Delež celotnega izvoza se zadnja leta giblje čez 85 %. Naši kupci so tudi zelo znana podjetja, kot so npr. Goodyear, Continental, Micheline, Pirelli, Bridgestone, PPG, Beckers, Kronospan itd.«
med študijem opredelili za t. i. organsko kemijo, kar vam seveda pri vodenju proizvodnje organske sinteze formaldehidnih smol veliko pomaga. Opišite nam na kratko, kako poteka proizvodnja melaminskih smol in kje vse se uporabljajo? Proizvodnja melaminskih smol je z vidika kemije kar enostavna, glede tehnološke opreme in fizikalnih parametrov pa v večini primerov zelo zahtevna. Sinteze lahko potekajo saržno ali kontinuirno. V našem podjetju obvladujemo oba načina. Pri obeh načinih v reaktorju melamin najprej reagira s formaldehidom. Samo sintezo se uravnava s pH vrednostjo (kontrola z dodajanjem kislin in lugov) in temperaturo. Ker pa molekula melamina lahko reagira z 1 do maksimalno 6 molekulami formaldehida, je možnih zelo veliko kombinacij spojin, število teh pa se še dodatno poveča s številnimi drugimi možnimi kemijskimi reakcijami, npr. z alkoholi in amini. Tav tekstilni industriji. Naši izdelki na drugih kemijskih bazah se uporabljajo predvsem pri proizvodnji papirja. Ste delniška družba. Kakšni so odnosi z malimi in velikimi delničarji? Odnosi z največjim delničarjem, tj. z družbo NFD Holding, ki je tudi večinski delničar, so bili vedno korektni, saj je do danes vedno dovoljevala, da je družba svoj dobiček ponovno vložila v nove tehnologije in programe, ki so omogočali rast podjetja in ohranitev delovnih mest. Mali delničarji sicer kakšnega posebno velikega vpliva na skupščinah delničarjev, odkar je družba leta 1996 postala delniška družba, niso imeli in bi ga glede na lastniško sestavo težko imeli. So pa bili o dogodkih v podjetju in skupščinskih sklepih vedno korektno informirani preko Melaminove internetne strani, SEOneta in dnevnega časopisa.

16

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

intervJu
Kdo so kupci vaših proizvodov? Kako globalna gospodarska kriza vpliva na vaše poslovanje? ali imate likvidnostne težave, kaj pa zadolženost in anuitete? Svoje izdelke prodajamo več kot 250 kupcem iz več kot 40 držav po vsem svetu. Največji delež seveda še vedno predstavljajo države Evropske skupnosti, med njimi so najpomembnejše Nemčija, Italija, Poljska, Francija in Češka. Počasi se povečuje tudi izvoz v Rusijo, ZDA, Bližnji in Daljni vzhod ter Indijo. Delež celotnega izvoza se zadnja leta giblje čez 85 %. Naši kupci so tudi zelo znana podjetja, kot so npr. Goodyear, Continental, Micheline, Pirelli, Bridgestone, PPG, Beckers, Kronospan itd. Za zdaj uspevamo posledice globalne krize nadomeščati z vedno novimi vse bolj tehnološko dovršenimi izdelki, za katere imamo uveljavljene tudi patente, ki so poleg slovenskih tudi evropskega ranga. Poleg tega kupcem nudimo kar najboljši neposredni servis pri uvajanju naših izdelkov in večkrat razvijamo izdelke kar skupaj z njimi. Ne morem reči, da nismo imeli nekaj manjših likvidnostnih težav, saj zadnjega kredita za obratna sredstva nismo več dobili tako enostavno kot v preteklosti, a se je situacija z dokapitalizacijo bistveno izboljšala. Drugače pa smo svoje obveznosti do bank do sedaj redno izpolnjevali in jih nameravamo tudi v prihodnje. S katerimi institucijami morate sodelovati in na kakšen način zaradi zagotavljanja okolju varne proizvodnje? Zagotavljanje okolju varne proizvodnje je predvsem rezultat odnosa vseh zaposlenih v družbi do tega področja. Skrb za okolje se začne pri razvoju novih izdelkov ali tehnologij, nadaljuje pri naložbah in na koncu pokaže v sami proizvodnji. Ker so vsi naši izdelki razviti v lastnem razvoju, se vzporedno z razvojem optimira tudi vidik okolja novega izdelka. Vedno to sicer ni enostavno, a v družbi ocenjujemo, da je le taka pot pravilna. V zadnjih letih tesno sodelujemo tudi z zunanjimi partnerji pri razvoju tehnik čiščenja. Že zelo zgodaj smo spoznali, da je za doseganje večjega zaupanja javnosti in inšpektorjev pametno biti celo korak pred okoljsko zakonodajo in zato smo se v letu 2003 prostovoljno vključili v primerjalno študijo možnih metodologij za ocenjevanje tveganj za nesrečo, povezano s kemikalijami. Vsa leta vzorno sodelujemo z različnimi inšpektorji s področja okolja in z Agencijo za okolje in prostor. Velik pomen imajo tudi korektni odnosi z izvajalci monitoringov, ki pri nas svoje meritve izvajajo popolnoma neodvisno in nevtralno po predpisani evropski zakonodaji. Držimo se načela, da mora podjetje, ki želi dolgotrajno delovati, podajati verodostojne podatke, ki so na vpogled najširši javnosti. Sodelujemo tudi z Gospodarsko zbornico in Uradom za kemikalije – preko njih dobimo kakovostne informacije o spremembah zakonodaje in upravnih postopkov. Zelo pomembni so tudi neuradni stiki med predstavniki industrije in državnih ustanov, ki omogočajo boljše poznavanje naših procesov in delovanja ter s tem manj predsodkov. ali ste v tovarni že organizirali dan odprtih vrat, kjer bi se zainteresirana javnost lahko neposredno seznanila s proizvodnjo v tovarni? V preteklosti smo dan odprtih vrat pogosto organizirali, a je bilo število obiskovalcev zelo majhno. Ker v zadnjih letih velik del proizvodnje dela ves čas neprekinjeno, predpisi o varnosti pri delu pa so vse strožji, je postala organizacija takih dni težja. V zadnjih letih smo tako vrata odprli predvsem za organizirane skupine, ki so si želele tovarno ogledati. Večinoma so bile to osnovne in srednje šole, študenti in poslovni partnerji. Družba vsako leto pripravi poročilo o odgovornem ravnanju, v katerem po predpisani metodologiji spremlja pomembne podatke o ravnanju z okoljem, varnostjo in zdravjem. Povzetek poročila je na spletu, vsako leto ga posredujemo tudi skupinam in posameznikom, ki ga želijo. Kako ljudje, meščani in neposredni sosedje doživljajo vašo tovarno? ali se veliko pritožujejo? ali vas kdaj tudi pohvalijo? Vsaka tovarna zbuja v okoliških prebivalcih mešane občutke, kar pa še posebej velja za kemijsko tovarno. V preteklih letih so okoliški prebivalci nekajkrat podali pripombe in vprašanja. V okviru standarda ISO 14001 smo vzpostavili sistem, da vse pripombe, ki jih prejmemo, zavedemo in v okviru možnosti uredimo. To ni vedno enostavno, vendar se trudimo v večini primerov ustreči željam, seveda znotraj realno možnega. Vsekakor pa skušamo biti odprti in prilagodljivi. Število pripomb je sorazmerno majhno, uradnih pohval pa do zdaj žal še nismo prejeli. Vendar pa ob raznih neuradnih priložnostih v mestu slišim kakšno ustno pohvalo občanov glede poslovnih uspehov, ki jih dosegamo. Kako je v tovarni, posredno pa tudi v Kočevju, poskrbljeno za varovanje okolja v ožjem in širšem smislu? Na kratko povejte bralcem, kako izvajate monitoringe (spremljanje nadzora postopkov) in ukrepe, ki zagotavljajo varnost poslovanja za ljudi in naravo, s posebnim poudarkom na morebitnem onesnaževanju ozračja z nevarnimi snovmi, ločevanju, zbiranju in odvozu nevarnih odpadkov ter onesnaževanju vodotokov in podtalnice. Postopek je sorazmerno enostaven, določen pa je v našem okoljevarstvenem dovoljenju, v katerem sta določena pogostost in obseg monitoringov. Monitoringe nam izvajajo pooblaščeni izvajalci za posamezna področja: zrak, voda, hrup in odpadki. Praviloma delamo z ustaljenimi izvajalci, ki nas že poznajo, prav tako pa je lažje primerjati rezultate emisij med posameznimi leti. Sami vsakodnevno izvajamo nadzor nad našimi izpusti v odpadne vode, saj imamo dve čistilni napravi z izpusti v vode. Na tak način zagotavljajmo še višjo raven zaščite okolja. Področje ravnanja z odpadki pa je bolj zapleteno. Že vrsto let ločujemo nevarne odpadke, ki jih iz podjetja odvažajo pooblaščeni izvajalci. Velik del naših nevarnih odpadkov se kontrolirano sežiga v sežigalnicah na področju Evropske unije – največ v sosednji Avstriji ter Nemčiji. Za vse te odpadke imamo tudi dokazila o odstranitvi. V zadnjih letih ločeno zbiramo tudi različne vrste nenevarnih odpadkov, ki se jih ne sme odlagati na komunalnih odlagališčih. Nadaljnji postopki ravnanja so enaki kot pri nevarnih odpadkih. Na tem področju se vsako leto odpirajo nove zahteve in naloge; letos smo tako začeli ločeno zbirati tudi biološko razgradljive odpadke. Preko internih izobraževanj redno usposabljamo zaposlene za ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki. Le odgovorno delo vseh zaposlenih namreč omogoča ustrezno raven okoljskega delovanja tovarne. Šele po petih letih ste 22. aprila 2010 od nekdanjega Ministrstva za okolje in prostor končno pridobili okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje. Kje in kateri so bili vzroki za tako dolgo odlašanje? ali imate ISO standard 9000 in 14000? Natančni razlogi za tako pozno pridobitev nam niso poznani. Melamin je že v letu 2005 podal pripravljenost, da sodeluje kot prvi predstavnik proizvajalcev smol pri postopku izdaje dovoljenj. Ker pa postopke vodi Ministrstvo za okolje in prostor po lastni presoji in dinamiki, samo oni vedo, zakaj je postopek za Melamin stekel tako pozno. Na Ministrstvu za okolje in prostor so začeli z izdajanjem dovoljenj najprej v drugih dejavnostih, kjer je bilo več primerljivih zavezancev. Kemijska industrija pa je morala žal počakati. Dovoljenje smo tako dobili zelo pozno, čeprav smo vlogo oddali pravočasno. Ko pa smo enkrat bili uvrščeni na dnevni red, je sam postopek pridobitve potekal zelo hitro in brez težav. V veliko pomoč pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja sta nam bila tudi oba pridobljena ISO standarda. S standardom kakovosti ISO 9001 smo že pred leti vzpostavili postopke, s katerimi skušamo našim kupcem ponuditi kakovosten izdelek in vzporedne storitve. Standard ISO 14001, ki smo ga vpeljali pozneje, pa nam pomaga vzdrževati ustrezno prakso na področju ravnanja z okoljem. Oba standarda združujemo v našem sistemu vodenja, preko katerega stalno izboljšujemo kakovost poslovanja in ustreznost ravnanja z okoljem.

»Dobro smo poslovali tudi lani, ko je Slovenijo pestila globoka kriza. Prodajo smo v primerjavi z letom 2010 uspeli povečati za 18 %, dobiček pa za 24 %. Vsi podatki so že objavljeni na spletni aplikaciji ljubljanske borze SEOnet, ki je prosto dostopna vsem uporabnikom. Brez kritične mase visoko izobraženih kadrov teh uspehov ne bi mogli doseči. V podjetju imamo več kot 10 % zaposlenih v razvojnem oddelku. Delež zaposlenih s sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe pa je celo večji od 17 % in se še povečuje.«

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

17

intervJu
Povejte nam, na kateri dosežek v tovarni ste kot dolgoletni direktor najbolj ponosni! Zelo sem ponosen na evropski patent in slovenske patente, ki smo jih s svojim inovativnim razvojem pridobili in tudi obranili pred konkurenco. Ponosen sem na zlato priznanje GZS za inovativne dosežke, ki ga je s svojim projektom Kontinuirni postopek izdelave HMM dosegla naša razvojna ekipa z mag. Ogorelcem na čelu. Ponosen sem tudi na to, da smo ob pravem času zmogli pogum za izvedbo največje naložbe v zgodovini podjetja – izgradnje kontinuirnih linij za HMM, destilacijskih kolon in uparjalnika, kar nam danes omogoča normalno rast in preživetje. Neprecenljiv pa je tudi z velikim trudom pridobljen ugled, ki ga naše podjetje danes dosega med partnerji doma in v tujini na področju sintetičnih smol za različne aplikacije, melafilmov za oplemenitenje ivernih plošč in impregniranih platen za čevljarti pri razvoju še hitrejši in še bolj inovativni. Naša kratkoročna prioriteta je predvsem doseči energetsko neodvisnost skozi izvedbo projekta kogeneracije toplote in električne energije na biomaso v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Vrednost tega projekta je ocenjena na približno 20 mio EUR. Vzporedno pa moramo, kakor hitro se le da, uvajati nove izdelke, kot so npr. nove smole za lakarsko industrijo, postavljati nove tehnološke linije za melaminske pene in smole za melaminska vlakna ter posodobiti cisternsko skladišče. Upamo, da bomo vse to uresničili v naslednjih 3 do 5 letih. verjetno se strinjate z nami, da kemična tovarna gotovo ne sodi v središče mesta. Kljub vsem odličnim varnostnim ukrepom tovarna vendarle predstavlja neko potencialno »ekološko bombo«! Morda razmišljate o preselitvi tovarne v bolj odročni predel mesta ali občine? Če, kdaj in kako? Tovarna kot je Melamin seve-

»Družba vsako leto pripravi poročilo o odgovornem ravnanju, v katerem po predpisani metodologiji spremlja pomembne podatke o ravnanju z okoljem, varnostjo in zdravjem. Povzetek poročila je na spletu, vsako leto ga posredujemo tudi skupinam in posameznikom, ki ga želijo.«
problem, ki pa je z odprtim komuniciranjem rešljiv. Takšna kemijska tovarna, kot je naša, je infrastrukturno zapleten sistem in bi zato selitev na novo lokacijo pomenila postavitev nove tovarne v celoti. Na lokaciji, kjer delujemo, so sistemi, kot so proizvodnja, energetika, sistemi za recikliranje, hladilni sistemi, skladišča in čistilne naprave med seboj neločljivo povezani. Ob selitvi bi morali na novo postaviti vse, ne le proizvodno halo. To pa zahteva takšna sredstva, da podjetje tega ne bi preživelo. Zato za selitev celotne tovarne trenutno ni nikakršne možnosti. Na nove lokacije bi lahko postavili samo neke nove neodvisne proizvodne linije, kot je npr. proizvodna linija za melaminske pene. ali igrate namizni tenis? Znano je namreč, da vsako leto razdelite (pokroviteljstvo in donacije) kar precej denarja za lokalno zdravstvo, šport, kulturo in izobraževanje. to je zelo pohvalno za občino, ki ima sicer veliko stopnjo brezposelnosti. Povejte na kratko, komu vse velikodušno pomagate? Namizni tenis sem z bratoma in prijatelji kot šolar igral v domači garaži, na doma narejeni mizi, kot verjetno mnogi drugi. Bolj resno pa sem v gimnazijskem času treniral odbojko, sedaj pa precej raje rekreativno igram tenis in kolesarim. Je pa Melamin tradicionalno vedno bil glavni pokrovitelj in donator NTK Kočevje in tudi marsikateri nekdanji in sedanji Melaminovec je bil uspešen član tega kluba. V Melaminu se radi držimo tradicije in bomo klub podpirali še naprej. Mogoče zaradi ekonomske krize želje po vidnih uvrstitvah v 1. slovenski ligi niso več tako aktualne, bo pa klub spet delal več z domačim podmladkom in čakal na boljše priložnosti v prihodnosti. Naša filozofija je, da vsaj nekaj od tega kar ustvariš, vrneš okolju, saj smo preko svojih zaposlenih in svojega delovanja še kako tesno povezani z občino in njenimi krajani. Do sedaj smo po svojih najboljših močeh, predvsem odvisno od poslovnih uspehov, pomagali zdravstvenemu domu, socialno ogroženim v nesrečah, športnim klubom in kulturnim društvom, gasilcem, jamarjem, ribičem, Gimnaziji Kočevje, osnovnim šolam in tudi posameznikom pri kakšnih vidnejših projektih. Sodelovali smo tudi pri vseh dobrodelnih projektih, ki jih je organiziral Rotary klub Kočevje. Predvsem pa sem vesel, če kakšna od darovanih aparatur in pripomočkov v zdravstvenem domu komu reši življenje ali ohrani zdravje. Na koncu nas zanima, kako kočevska lokalna skupnost sodeluje z gospodarstvom? ali so vam osebno že podelili kakšno priznanje za uspešno vodenje tako pomembnega gospodarskega objekta? Lokalna skupnost se je zadnje čase začela bolj zavedati, kaj stabilno, uspešno in razvojno naravnano podjetje pomeni za njene krajane. Več posluha je bilo tako pri urejanju in načrtovanju prostora, poklicani pa smo bili tudi, da smo aktivno sodelovali v Razvojnem svetu za Kočevsko in Belo krajino, preko katerega smo lahko skupaj vplivali tudi na nov Zakon o skladnem regionalnem razvoju in razpisih za Pokolpje 2010−2016. Vrhunec sodelovanja pa vsekakor pomeni projekt kogeneracije toplote in električne energije na biomaso, kjer z roko v roki sodelujemo Občina, Grča in Melamin v lastno dobro in dobrobit vseh občanov. Priznanja sicer osebno nisem dobil in si ga posebej tudi ne želim, saj gre pri naših uspešnih projektih vedno za ekipo sodelavcev, ki so vsi zaslužni za uspeh. Sem pa vesel, da je Občina v letu 2002 Melaminu podelila srebrno občinsko priznanje. Spoštovani gospod direktor Štefanič, najlepša hvala za vaše izčrpne in zanimive odgovore, iz katerih veje pomembna prepoznavna uveljavljenost Melamina na konkurenčnih evropskih in svetovnih trgih. Za lansko uspešno poslovanje kočevske kemične tovarne gre najprej zasluga vam, ki ste kot direktor, skupaj z vsemi sodelavci, več kot uspešno premagovali številne pasti globalne gospodarske krize. Zato vsem skupaj želimo tudi v letošnjem letu veliko poslovnih uspehov in varno obratovanje.

»Zelo sem ponosen na evropski patent in slovenske patente, ki smo jih s svojim inovativnim razvojem pridobili in tudi obranili pred konkurenco. Ponosen sem na zlato priznanje GZS za inovativne dosežke, ki ga je s svojim projektom Kontinuirni postopek izdelave HMM dosegla naša razvojna ekipa z mag. Ogorelcem na čelu. Ponosen sem tudi na to, da smo ob pravem času zmogli pogum za izvedbo največje naložbe v zgodovini podjetja – izgradnje kontinuirnih linij za HMM, destilacijskih kolon in uparjalnika, kar nam danes omogoča normalno rast in preživetje.«
sko industrijo. Kakšni so vaši kratkoročni dolgoročni razvojni načrti? Že pred 12 leti smo si zastavili cilj, da se v določeni tržni niši uvrstimo med prve tri ali štiri proizvajalce na svetu. Na področju smol na bazi HMM nam je to že skoraj uspelo. Kratkoročno želimo naš tržni delež s prilagoditvami obstoječih izdelkov in še aktivnejšim prodajnim pristopom krepiti na obstoječih programih. Nove aplikacije melaminskih smol, kot so melaminske pene in melaminska vlakna, pa so nov izziv in nove tehnološke svetovne niše, kjer smo lahko pomembni igralci v prihodnosti. Načrtujete kakšno pomembno naložbo v tehnološkem in siceršnjem smislu? Melamin ne bi več obstajal, če ne bi imeli stalno kakšnega razvojnega železa v ognju. Konkurenčen boj na svetovnih trgih je vse bolj oster, zato moramo bida predstavlja določeno tveganje za okolje, ki pa je obvladljivo. Zato je beseda ekološka bomba absolutno prehuda. Ko obiskujemo naše kupce in dobavitelje po Evropi, ki predstavljajo podobna tveganja za okolje kot mi, se mnogi izmed njih srečujejo s podobnimi težavami, saj tudi v neposredni bližini njihovih tovarn stojijo stanovanjska naselja. Mesta v Evropi rastejo hitro in tovarne z dolgoletno tradicijo, ki so bile še včeraj nekje na obrobju naseljenih krajev, se preko noči znajdejo ob stanovanjskih naseljih. S čarobno palčko se obstoječih tovarn žal ne da prestavljati, lahko pa se z novimi tehnologijami zmanjša njihov vpliv na okolje na najmanjšo raven. Ko je bila v letu 1954 ustanovljena tovarna Melamin, v bližini ni bilo stanovanjskih blokov. Danes pa je tovarna del mesta, kar vsekakor predstavlja določen

18

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

Proslava ob svetovnem dnevu romov na oŠ zbora odposlancev Kočevje
Romi, po svetu znani kot večni popotniki, so imeli 8. aprila leta 1971 v Londonu prvi svetovni kongres Romov. Takrat se je rodila beseda Rom, ki pomeni človek. 8. april je tako postal svetovni dan Romov, praznik, ki ga praznujejo Romi po celem svetu. V Sloveniji živi okoli 10 000 Romov, na Kočevskem okoli 600. Osnovno šolo Zbora odposlancev obiskuje šestdeset romskih otrok, zato je pomembno, da na šoli spoznavamo tudi romsko kulturo.

unicefov projekt Potovanje k sebi in okrog sveta
Unicefov projekt Potovanje k sebi in okrog sveta je v letošnjem šolskem letu zaživel v OŠ Zbora odposlancev. Učenci prvega razreda, ki obiskujejo OPB, so raziskovali Svet okoli sebe. Sporočilo projekta ni le spoznavanje življenja otrok po svetu, ampak tudi učenje o razlikah med otroki na skupnem planetu. Poudarek projekta je bil na vzgoji otrok za vrednote, kot so npr. strpnost, prijateljstvo, solidarnost, mir, socialna pravičnost, mirno reševanje konfliktov, varovanje okolja in sprejemanje drugačnosti. Ob projektu so otroci spoznavali sebe in druge. Tradicije tujih kultur, običaje, navade in življenje ljudi po svetu sem skušala otrokom približati na ustvarjalen in njim zabaven način. Tako smo se zabave lotili z različno literaturo, fotografijami, posnetki, igrami, plesi, pesmimi, pravljicami, ustvarjanjem in vživljanjem v tuje kulture. Prvi korak potovanja je bil od mene k tebi. Otroci so preko socialnih iger, opazovanja, risanja skupinske slike, igre nežnosti in bližine ipd. ozavestili svoj odnos do drugih otrok in se imeli možnost veseliti drug drugega in skupnosti kot celote. Pot smo nadaljevali v širni svet. Raziskovali smo naš domači kraj. Spoznali smo njegove znamenitosti in se preselili v čas naših babic in dedkov. Prebrali smo nekaj kočevarskih pripovedk, zbadljivk, se naučili izštevanko in se igrali stare kočevarske igrice, nato pa spoznavali

v vrtcu smo se družili s policistom
Ko se starši z otroki podajo na pot z avtomobili, kolesi ali peš po prometnih ulicah in cestah, so izpostavljeni tudi nevarnostim. S pomočjo poučnih knjig smo se v skupini Zajčki iz enote Ostržek (jasli) dalj časa pogovarjali o prometu. Otroci so spoznali osnovna pravila o tem, kako se moramo vesti na cesti, v avtomobilu in na pločniku. Promet smo si ogledali tako, da smo se kot pešci aktivno vključili vanj. Vse pridobljeno znanje, ki so ga otroci pridobivali čez mesec, je dopolnil policist Tone iz Policijske postaje Kočevje. Prijazno se je odzval našemu povabilu in se v vrtec pripeljal s policijskim motorjem. Predstavil nam je svoj poklic in razkazal motor. Otroci so se z njim pogovarjali, poslušali zvok sirene, kdor pa je želel, se je na motor lahko tudi usedel. Gospodu Tonetu se zahvaljujemo za predanost in prijaznost, saj so otroci spoznali, da se lahko vedno obrnemo na policiste, če smo v težavah ali v stiski.
Vida in Klara

regijsko srečanje lutkovnih skupin osrednje slovenije 2012

Torek, 10. april 2012, je bil za romske učence prav poseben dan. Kar dvajset romskih otrok je pod mentorstvom učiteljice Ande Jambrovič, vzgojiteljice Tine Stopar ter romske pomočnice Dijane Marjanovič pripravilo kulturni program. Prireditev se je odvila v avli naše šole. Po kratkem uvodu dveh učenk sta imela kratek nagovor tudi župan občine Kočevje, dr. Vladimir Prebilič in romski svetnik, gospod Marjan Hudorovič. Z nekaj treme in veliko navdušenja so učenci s petjem, recitiranjem in plesom prikazali delček svoje kulture. Seveda pa ne smemo pozabiti na harmonikarja Cvetana Vlašiča, ki je petje in ples otrok spremljal s harmoniko in tudi sam svoje petje poslal med zbrano občinstvo, ter gospoda Rajka Šajnoviča, ki je predstavil pesmi iz svoje zbirke (dve pesmi v romskem jeziku). Obema se še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje. Prireditev smo zaključili s plesom, harmoniko in nasmejanimi obrazi nastopajočih in občinstva.
Tina Stopar

slovenska vojska na vajah v svetlem Potoku
V torek, 3. aprila 2012, smo se učenci devetih razredov ob 10.30 odpravili proti Svetlemu Potoku na obisk k Slovenski vojski, ki je že nekaj dni bivala tam. Pot nas je popeljala skozi Livold, Mozelj in nazadnje do Svetlega Potoka. Tam so nas seveda pričakali slovenski vojaki. Naš vodič je bil vojak Slovenske vojske, ki nas je popeljal po obsežnem taboru. Videli in slišali smo veliko zanimivega, pokazali so nam kontrolne prostore, nato pa smo se peljali z oklepnikom. To je bila za nas največja nagrada. Okoli 12.10 so nam postregli s kosilom, ki je bilo okusno. Največje presenečenje je bilo to, da smo lahko streljali z zračno puško. Vsi si želimo, da bi bile podobne dejavnosti čim večkrat na urniku. Hvala Slovenski vojski za čudovit ogled tabora. Čeprav je bil naš obisk kratek, smo začutili utrip vsakdanjika slovenskega vojaka.
Za literarno-novinarski krožek Sašo Rožman, 9. a., OŠ Ob Rinži Kočevje

31. marca je v Šeškovem domu Kočevje potekalo območno srečanje lutkovnih skupin. Udeležili smo se ga učenci lutkovne skupine Sončki iz OŠ Zbora odposlancev ter KUD Jazbec in partnerji. Po izboru selektorice Irene Rajh Kunaver smo se 19. aprila udeležili še regijskega srečanja lutkovnih skupin v Hrastniku. V Kočevju in Hrastniku smo se predstavili z lutkovno predstavo Zmeda v pravljični deželi. Ta dan nismo samo nastopili, ampak smo si ogledali še tri lutkovne predstave skupin, ki so se uvrstile na regijsko srečanje. Srečanje je spremljala tudi strokovna svetovalka za lutke, Jelena Sitar Cvetko. Zadovoljni s samim nastopom ter podanim pozitivnim mnenjem strokovne spremljevalke in seveda zelo utrujeni, smo se v popoldanskih urah vrnili domov.
Tina Stopar in Urška Rupnik

našo državo Slovenijo in njene naravne in kulturne zanimivosti. Da smo dneve v OPB preživeli čim bolj pestro, smo se preoblekli v Indijce in Indijke ter na kamelah jahali preko puščave, iz odpadnega materiala izdelali kitajskega zmaja in z njim plesali po razredu, se preizkusili v kitajski pisavi, preživeli lepe trenutke v indijanski vasi, poslušali glasbo Aboriginov in plesali njihove tradicionalne plese, spoznali življenje Perujcev in se tudi sami preizkusili v ročnih spretnostih tkanja, spoznavali živalski svet in življenje tujih ljudstev, likovno ustvarjali itd. Projekt smo zaključili s potovanjem v Afriko, kjer nas je spremljala Unicefova prostovoljka Barbara Adlešič. Barbara nam je najprej predstavila organizacijo Unicef Slovenija in njihovo poslanstvo. Nato nas je seznanila s splošnimi dejstvi o Ruandi. Kje leži, kateri jezik tam govorijo, katero je glavno mesto, s čim se ljudje preživljajo. Preko kratkega filma in fotografij nam je predstavila življenje v Ruandi. Spoznali smo, da so šole zelo skromno opremljene, otroci pa so lahko srečni, če imajo zvezek in pisalo. Otroci zaužijejo različno število obrokov na dan, odvisno od finančnega položaja družine. Revnejši navadno zaužijejo dva do tri obroke na dan, če pa si družina lahko privošči več, jedo pogosteje. Živijo v hišah iz blata, v eni hiši živi razširjena družina. Radi igrajo na inštrumente, pojejo in plešejo, otroci zelo radi igrajo tudi nogomet ter druge igre z žogo. Pripomočke za igro si morajo poiskati ali narediti sami. Žogo si izdelajo iz bananinih listov ter jo prevežejo z vrvjo. Tako žogo je Barbara prinesla tudi s seboj. Čeprav je žoga zelo trda in se ne odbija kaj dosti, so se otroci z njo radi poigrali. Otroci so se ob tem projektu veliko naučili. Imeli so možnost spoznavanja, primerjanja in ugotavljanja, kako živijo ljudje doma in drugod po svetu. Spoznali smo, da naš način življenja ni edini ter da je drugačnost sprejemljiva, potrebna in lepa.
Zapisala: Nina Zver

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

19

iZ naŠih Šol in vrtcev ...

sodelovanje z društvom za zaščito živali Kočevje
»Pes je človekov najboljši prijatelj« je pregovor, ki ga pozna vsak in zagotovo drži. Pa vendar se tudi v današnjih časih še vedno najdejo zapuščene, izgubljene in ranjene živali, zlasti mačke in psi. Kako ravnamo, kadar opazimo trpinčene živali? Kaj lahko storimo, če najdemo zapuščeno, izgubljeno ali ranjeno žival? Odgovore nam je na zanimiv in otrokom primeren način v oddelku podaljšanega bivanja 1. in 3. razreda podala predstavnica Društva za zaščito živali Kočevje, gospa Lidija Jerše. Seznanila nas je z delovanjem društva, odgo-

Projekt otrok policist za en dan navdušil učenki oŠ stara cerkev
V sredo, 4. aprila 2012, so policisti Policijske postaje Kočevje v okviru projekta Otrok policist za en dan gostili učenki in učiteljico iz OŠ Stara Cerkev. Teja Klun in Anja Šmalc, učenki 6. razreda, sta srečnici, ki sta bili v letošnjem šolskem letu izbrani za sodelovanje v akciji. Okoli osme ure zjutraj smo učiteljica in učenki z vznemirjenjem pričakovale, kako bomo preživele dan z možmi v modrem. Po prihodu v šolo nam je policist Bojan Šušteršič, ki nas je spremljal od odhoda do vrnitve v šolo, predstavil potek akcije in povedal, kaj nas čaka v dopoldnevu s policisti. Nato smo se odpeljali na Policijsko postajo Kočevje, kjer so nas sprejeli komandir postaje, dežurni policist in ostali uslužbenci. Dežurni policist nam je na kratko pojasnil vlogo policistov v družbi pri zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja. Pokazal nam je prostor in opremo za delo dežurnega policista. Policist Bojan pa nam je razkazal prostore policijske postaje. Ogledale smo si sobe za pridržanje oseb, ki so osumljene kaznivega dejanja, prostore za zaslišanje prič, sobo za prepoznavanje storilcev kaznivega dejanja, telovadnico, garderobe, pisarne, dvorišče ter vozni park policijske posta-

vrtec na obisku
V sredo, 25. aprila 2012, smo se učenci 1. C in 2. B OŠ Zbora odposlancev družili z otroki iz vrtca Ostržek. Otroci so najprej obiskali 1. C z učiteljicama Sašo in Urško. Prvošolci smo jim zapeli pesmico, predstavili šolsko delo, šolske potrebščine in zabojčke, kjer imamo pospravljene potrebščine. Tudi otroci iz vrtca so nam zapeli pesmico. Skupaj smo prebrali slikopis Gremo v šolo in reševali učni list o šolskih potrebščinah. Drugošolci z učiteljico Evelin pa smo jim obisk popestrili še z deklamacijami, petjem pomladnih pesmic in plesom Juri Muri v Afriki. Obisk smo zaključili s sladkanjem.
Aleksandra Stijepić, Urška Rupnik, Evelin Malnar

pomladno brenčanje na oŠ ob rinži
V torek, 24. 4. 2012, ob 18.00 je v telovadnici OŠ OB RINŽI v Kočevju potekala otroška prireditev, na kateri so sodelovali otroci, mentorji in delavci OŠ OB RINŽI. Letos je bila rdeča nit prireditve SOŽITJE MED ČEBELAMI IN LJUDMI. Trije prikupni napovedovalci: čebelica Maja, njen prijatelj Vili in njuna človeška prijateljica so spretno napovedovali različne točke, v katerih so pokazali svoje talente otroci, večinoma od 1. do 5. razreda. Z živahnimi plesnimi koreografijami so jim pomagale tudi učenke iz višjih razredov. V urici prijetnega druženja so si gledalci ogledali res pester in raznolik program. Otroci so se predstavili z recitacijami, ustvarjalnimi plesi z različnimi pripomočki, s pravimi plesnimi koraki ča-ča-čaja, sirtakija, trebušnega plesa, petjem in igranjem na inštrumente ... Naslov letošnje prireditve je bilo POMLADNO BRENČANJE in v takšnem stilu je bila tudi okrašena telovadnica šole. V ospredju je stal ribnik z lokvanji, povsod so rasle nežne narcise, po zraku so brenčale čebele, v ozadju pa so stali pisani čebelnjaki ... Otroške nastope je spremljalo številno občinstvo, ki je z aplavzi nagradilo mlade ustvarjalce. Ta pomladna prireditev postaja na naši šoli kar tradicionalna, saj poteka že četrto leto zapored. Temu primerno so jo zaključili tudi mladi napovedovalci: »Se vidimo prihodnje leto ... V NAŠEM DOMAČEM PANJU!«
Letošnji organizatorki: Romana Resman in Nataša Mikulič Ivanc, OŠ OB RINŽI

varjala na vprašanja otrok in jih preko vključevanja v igrico popeljala do tega, kako odgovorno ravnamo s kužkom, ki ga pripeljemo v svoj dom. V podaljšanem bivanju smo se odločili, da bomo tudi sami naredili nekaj dobrega. Začeli smo zbirati hrano za živali. Zbrane dobrote smo podarili Društvu za zaščito živali Kočevje, ko nas je obiskala gospa Polona Bejtovič s svojo psičko Dolly. Polona nam je predstavila svojo zgodbo o tem, kako je psičko dobila in odgovarjala radovednim učencem. Psička Dolly pa nam je pokazala kar nekaj znanja, trikov in vragolij. Polni vtisov in navdušenja so otroci na dano temo tudi likovno ustvarjali. Skupaj z društvom in oddelkom podaljšanega bivanja OŠ Zbora odposlancev smo v Knjižnici Kočevje pripravili razstavo, na katero vas lepo vabimo.

Natalija Videnšek in Petra Vidoni OŠ Stara Cerkev

učenci oŠ ob rinži na državnem šahovskem ekipnem prvenstvu
V Postojni je 14. aprila potekalo državno šahovsko osnovnošolsko ekipno prvenstvo do 12 let. Ekipa dečkov je osvojila 32. mesto med 53 ekipami, posebej pa sta se izkazala Vasja Aćimović, ki je osvojil 6 točk iz 7 partij, kar pomeni delitev prvega mesta, po dodatnem kriteriju pa 7. mesto na 1. šahovnici. Tudi njegov mlajši brat Sergej je dosegel 6 točk iz 7 partij in s tem delitev 2. mesta, po dodatnih kriterijih pa 5. mesto na 2. šahovnici. V ekipi so sodelovali še Urban Šercer, Tian Koritnik in Vita Virant. Ekipa deklic je osvojila 5. mesto. Drea Kurtalj je dosegla 5 točk iz 7 partij, kar je pomenilo delitev 3. mesta, po dodatnih kriterijih pa 4. mesto na 2. deski. Alenka Mavrin je dosegla 6. mesto na 3. deski. Sodelovali sta še Maruša Gregorič in Sara Djuričič. Ekipi smo spremljali Žiga Volf (ŠD Krka Novo mesto), Dejan Aćimović (ŠD Kočevje) in Tomaž Cokan (učitelj šole). Podrobnosti o tekmovanju najdete na spletni povezavi: http://www.sah-zveza.si/rez/1204/si12u12e/default.asp
Tomaž Cokan, OŠ Ob Rinži

je. Med ogledom smo se srečale s policistom kriminalistom, ki nam je demonstriral postopke zbiranja dokazov kaznivih dejanj, ki smo jih vajene videti samo v filmih. Učenki sta tako imeli priložnost oddati prstne odtise in vzorec DNK. Pred ogledom voznega parka smo imele odmor in čas za malico. Učenki sta dobili tudi darilo: majico in kapo kot obvezno delovno obleko za nadaljnje delo s policisti. Odpravili smo se na ogled voznega parka, kjer so policisti poskrbeli za zanimivo predstavitev dela in opreme prometnih policistov. Ogledale smo si policijski avtomobil, motorno kolo, preizkusile čelado, merilec hitrosti, alkotest, sredstvo za prisilno ustavljanje motornih vozil, t. i. stinger in neprebojne jopiče. Nato smo se s prometnimi policisti odpeljali v mesto, kjer sta učenki imeli možnost sodelovati v ustavljanju avtomobilov ter kontroli obvezne opreme in dokumentov. Ko smo končali z delom prometne policije, nas je policist Bojan spomnil, da nas čaka še obisk in spoznavanje dela obmejnih policistov in carinikov na mejnem prehodu Petrina. Tako smo v Petrini sodelovale pri pregledu oseb, ki so prečkale mejo z Republiko Hrvaško ter spoznale, kako policisti preverjajo veljavnost dokumentov in odkrivajo morebiten prenos nedovoljenih sredstev čez mejo. Ob koncu obiska smo se policistom zahvalile za zanimivo izkušnjo ter izrazile navdušenje nad zahtevnim delom policije, ki zagotovo ni vedno tako prijetno in varno, kot smo ga bile deležne ob obisku.
Tekst: Katica Kamnik Fotografije: Bojan Šušteršič

20

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

Upokojenci v Evropskem parlamentu

reportaža

ob zaključku dvoletnega mednarodnega projekta pasavček na oŠ stara cerkev
Letos smo se v mednarodni projekt Pasavček, ki temelji na spodbujanju pravilne rabe varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu, vključili učenci prvega in drugega razreda OŠ Stara Cerkev. Prepoznavni lik projekta je pasavec. Izbran je zato, ker ima ta beseda, ki poimenuje žival pasavec, v vseh jezikih držav, ki sodelujejo v projektu, znotraj besedo pas.
V projektu Pasavček so z otroki v dveh letih sodelovali, jih spodbujali, usmerjali in jih učili starši, policist Bojan iz PP Kočevje, prodajalki Mirjana iz Pikapolonice in Leja iz trgovine Dolgouhec ter zdravstveni tehnik Jasmin. Ker so bili letos zaradi pomanjkanja sredstev odpovedani vsi dogodki, ki so povezani z druženjem maskote Pasavček, smo na željo učencev ob koncu projekta povabili slikarja Željka. Projektno delo o varnem vključevanju učencev v promet in dosledno uporabo varnostnega pasu je potekalo vsako leto od novembra do aprila. V tem času so učenci pridobili veliko praktičnega in teoretičnega znanja, saj bodo nekateri otroci v naslednjem letu na poti v šolo že samostojni, hkrati pa se bodo še vedno vozili kot potniki in se bodo zato morali varno pripeti. Znanja in vsebine so usvajali z vsemi čutili in v povezavi z vsemi predmeti. Letos smo dali poseben poudarek družabnim igram v zvezi s prometom, Pasavčkom, ki so jih izdelali učenci sami in s pomočjo staršev. Obe leti je bilo izobraževanje namenjeno otrokom, lani pa tudi staršem. Preteklo šolsko leto so starši spoznavali ravnanje in nudenje pomoči v prometnih nesrečah in sedeže za otroke različnih starosti in teže. Otroci so spoznavali pomembnost pripenjanja tako v avtomobilu kot v sredstvih javnega prevoza, saj se v šolo vozijo z avtobusom, nekateri učenci pa s kombijem. Za pridno pripenjanje in opozarjanje na uporabo varnostnega pasu ostalih sopotnikov bodo učenci ob koncu prejeli nagrado. Otroci so se ob zaključku projekta udeležili likovne delavnice. Družili so se z gospodom Željkom, umetnikom, ki slika z usti. Učenci so po krajšem opazovanju slikarjeve dejavnosti sami poskusili s čopiči v ustih naslikati umetnine. Da je vsem učencem uspelo, ni dvoma, čeprav so morali odmisliti uporabo rok. Svoje zadovoljstvo so opisovali še naslednji dan v šoli, ko so izrazili željo, da morajo slike dobiti posebno veljavo. Dobro bi bilo več storiti na preventivi najstnikov. Kakovostno ocenjujem projekt Zveze paraplegikov Vozim, čeprav ne hodim. Sicer pa s člani Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine sodelujemo z mlajšimi šolarji in starejšo najstniško populacijo. Naj naš moto »Vzgled odraslih je za otroke največja spodbuda in najboljši učitelj« postane tudi vaš.
Učiteljica Jadranka Erjavec OŠ Stara Cerkev

V okviru Zveze društev upokojencev Slovenije številni prostovoljci po vsej Sloveniji že nekaj časa uresničujejo projekt Starejši za starejše, ki ga uspešno vodi Novomeščanka in predsednica Društva upokojencev Novo mesto, Rožca Šonc. Tako je s pomočjo upokojencev prostovoljcev iz južne Primorske prišlo do ideje, da bi si v zahvalo za marljivo in nesebično delo na tem projektu skupaj ogledali Evropski parlament v Bruslju in deželo Beneluksa. Na to potovanje so bile povabljene tudi prostovoljke iz Dolenjske, vključno s predsednico Šončevo. Obisk Evropskega parlamenta je potekal v torek, 10. aprila 2012. Prepričan sem, da bo tudi bralce Novega Utripa, še posebej pa vse upokojence, zanimalo, kaj vse so upokojenci iz Dolenjske in Primorske lepega doživeli in videli na svojem potovanju. beLGiJa
Kraljevina Belgija je sodobna evropska država z visoko razvito industrijo in trgovino, prometno infrastrukturo, bančništvom, turizmom ter podjetništvom. Kot taka je eno izmed najpomembnejših evropskih diplomatskih, denarnih in poslovnih središč, tudi zaradi Evropskega parlamenta. Belgija je po površini za tretjino večja od Slovenije in meri več kot 30 000 kvadratnih kilometrov, kjer živi okoli enajst milijonov prebivalcev. Še najbolj je znana po proizvodnji piva, katerega varijo v kar 450 različnih vrstah. Belgija je v grobem razdeljena na tri dele, in sicer na Flamsko, kjer govorijo nizozemsko, Valonsko, kjer živijo francosko govoreči ljudje in Bruselj. Na območju Ardenov živijo Nemci. Prav zaradi teh jezikovnih in kulturnih razlik v Belgiji pogosto prihaja do političnih sporov. Neodvisnost je bila razglašena leta 1830. V Belgiji so na kralja Alberta II. zelo ponosni, nekoliko manj pa jim je v ponos socialistični predsednik vlade, Elio Di Rupo, ki ne skriva svojih istospolnih nagnjenj.

evropsKi parlament

Vožnja z avtobusom je vključno s številnimi postanki trajala kar 18 ur. Najpomembnejši postanek je bil nekje sredi Nemčije, kjer so upokojenci za zajtrk pojedli veliko kuhano domačo šunko, poleg pa pili refošk in cviček. Gostitelj je bil evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS), ki je v uvodu predstavil svoje delo v številnih komisijah ter Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, s posebnim poudarkom na Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Pogovor s Kacinom je bil prijeten in zanimiv, saj je poudaril, da je solidarnost znotraj generacije zelo pomembna. Preden se je poslovil, je evropski poslanec še poudaril, da je druženje, skupno delo in posvečanje človekoljubnim ciljem tista kakovost slovenske družbe, ki se bo izkazala za dragocenost, zlasti v krizi. Ob naraščanju revščine pa delo prostovoljcev postane še mnogo bolj pomembno. Njegov sodelavec pa je zbranim upokojencem izčrpno predstavil delovanje Evropskega parlamenta, katerega so si z zanimanjem ogledali. Upokojence pa je seveda tudi zanimalo, kakšne so možnosti sofinanciranja projekta Starejši za starejše iz Kohezijskega sklada. Žal evropski poslanec na vprašanje ni odgovoril natančno.

plastičnih vrečah pred hišami, kjer ležijo dva dni in več. Naj spomnim, kako je pred časom zaradi zabojnikov »odletel« takratni minister Karl Erjavec. Smešno! Medtem pa v evropski prestolnici, tj. v Bruslju, sploh nimajo zabojnikov za odvoz odpadkov. Nimajo ekoloških otokov za zbiranje in ločevanje komunalnih in bioloških odpadkov, zabojnikov za belo in barvno steklo itd.

BelGijsKe Zanimivosti

Na popotovanju po Flandriji so si dolenjski in primorski upokojenci najprej ogledali obmorsko mesto Brugge (Bruž), ki je gospodarsko in turistično središče Belgije. Turisti mu pravijo severne Benetke. Ogledali so si tudi univerzitetno mesto Gent, ki mu zaradi številnih univerz pravijo duhovno središče Belgije. Antwerpen pa je poleg velikega pristanišča znan tudi po diamantih. Mesto je eno največjih središč na svetu za trgovanje in brušenje teh čudovitih dragih kamnov. Večina trga z diamanti je v rokah belgijskih Judov. Tu je največja judovska skupnost v Evropi, saj tu živi več kot deset tisoč Judov. Zato se ljudje vozijo na kolesih tudi z dežniki. Slovenski upokojenci, ki so bili skoraj en teden v Belgiji, so bili na poti domov, ko so v avtobusu prepevali narodne, partizanske in cerkvene pesmi, enotnega mnenja: življenje v Belgiji je za slovenske razmere in pokojnine zelo drago! Naj navedem samo dva primera: kavica z mlekom stane rekordnih 3,5 EUR, za običajno kosilo s pivom, ki ga varijo v 450 različnih okusih, pa je treba odšteti kar okoli 40 EUR! Kljub tej draginji pa v Belgiji ni bilo čutiti globalne krize.
Franci Koncilija

sramota brusLJa

Naslednji dan je bil namenjen ogledu Bruslja, ki je bil kot evropska prestolnica dokaj zanemarjen. Zanimivo je, kako smo Slovenci glede odpadkov in izvrševanja okoljevarstvenih smernic domala hlapčevsko pokorni Bruslju, kjer smeti kopičijo v

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

21

ZGoDovinsKa paBerKovanja

Težave z imenom: Kočevarji, Kočevci, Kočevčani …

(1. del)

Malce za šalo, malce pa tudi zares, bi lahko trdili, da na Kočevskem v začetku 21. stoletja prebivata dve sprti plemeni. Pripadniki prvega slišijo na imeni Kočevarji in Kočevarice, člani drugega pa prisegajo, da so Kočevci in Kočevke. Razprave o vprašanju, »al' prav se reče Kočevar al' Kočev'c,« se vlečejo že desetletja ter tu in tam poskrbijo tudi za rahlo povzdignjene glasove. Zato pa se, hvala bogu, poenotimo vsaj takrat, ko nas kdo razglasi za Kočevčane. Kajti Kočevčani, o tem se pri nas strinja mlado in staro, pač že nismo. Toda kaj o izrazih Kočevar, Kočevarica, Kočevec in Kočevka pravi zgodovina? In kakšno je mnenje jezikoslovne stroke? O tem v tokratni in naslednji številki Utripa. Mihael Petrovič ml.
Generacije in generacije so nas v šoli učili, da je Kočevar ime za kočevskega Nemca, Kočevec pa za kočevskega Slovenca ali, glede na povojne migracijske tokove bolje rečeno, Slovana. Toda vsaj z zgodovinskega vidika zadeva ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Termin Kočevec se je namreč pojavil že v 19. stoletju, vendar nikakor ne kot oznaka za Slovenca, temveč zgolj kot sinonim za poimenovanje Kočevar. »Kmalo zopet bode pravična vlada grofa Taaffeja slovenski narod na bojišče poklicala, da si slobodno, brez pritiska in ne kakor leta 1877, izvoli svoje odbornike. In, ako bode tačas taka disciplina, taka navdušenost za narodno stvar, kakor je bila pri volitvah v državni zbor, ko so prebivalci kranjske dežele sijajno dokazali, da izvzemši Kočevcev na Kranjskem Nemcev ni, osvedočeni smo, da bodemo volilcem zopet veselega srca in radostne duše vskliknili: Slava!« je denimo julija 1879 pisal Slovenec. Liberalni Slovenski narod pa je jeseni 1882 iz deželne prestolnice poročal: »Pretekli teden prišel je v Ljubljano Kočevec s svojim nadepolnim sinom, ki je baš dovršil šolo v Kočevji in katerega bi bil rad spravil k kakemu trgovcu. Hodila sta od Poncija do Pilata, prijela za marsikatero kljuko, pa brez vspeha, kajti mladi Kočevec ne zna prav nič slovenski in zbog tega nij bil nikjer vzprijet, ker dečka, ki slovenski ne zna, noben trgovec in podjetnik rabiti ne more.« Na prvi pogled sicer elegantna formula Kočevar = kočevski Nemec, Kočevec = kočevski Slovenec v času naših pradedov torej nikakor ni bila veljavna, temveč so se tisti, ki so prebirali časopisje, srečevali kvečjemu z identiteto Kočevar = Kočevec. Vendar pa lahko ugotovimo tudi, da se je tako prvi kot drugi izraz do 2. svetovne vojne uporabljal v dvojnem smislu. Po eni strani so z njim imenovali celotno prebivalstvo Kočevske, po drugi pa je v ožjem pomenu označeval le pripadnike kočevske nemške skupnosti. Ta dvojnost je slovenskim prebivalcem včasih povzročala težave.
Kateri je Kočevar in kateri Kočevec? V 19. stoletju, ko se je pojavilo poimenovanje Kočevec, sta bila izraza istopomenki (fotomontaža Hacquetove upodobitve Kočevarja iz leta 1804)

S tem je pravzaprav le dopolnil staro trditev narodopisca Emila Korytka, ki je že v prvi polovici 19. stoletja ugotavljal, da je kočevsko ljudstvo v nemščino prevedena slovanska knjiga. Izsledki nemškega antropologa Hansa Friedricha Karla Güntherja, moža, ki je s svojimi rasnimi teorijami močno vplival na naciste in so ga v Nemčiji klicali kar 'rasni Günther' ali 'rasni papež', so po Rusovem mnenju res pokazali, da Slovenci niso vplivali zgolj na kulturo in miselnost nemških priseljencev, temveč se je dolgotrajno genetsko prepletanje izrazilo tudi v fizičnih značilnostih prebivalstva. Če bi torej na Kočevskem pred drugo svetovno vojno iskali etično čistega Nemca, bi se nam znalo dogajati tako kot tistim Korošcem, ki pravijo, da bo kamniti zmaj na celovškem mestnem trgu pomahal z repom, ko bo mimo prišel čistokrvni nemški domačin. Kot je znano, pa strašanski lindver zadnjih 400 in nekaj let, kar gostuje sredi Celovca, ni trenil še niti z veko, ali pa se o tem vsaj niso ohranila poročila. Zanimivo je, da sta se izraza Kočevarji in Kočevci včasih pojavljala celo skupaj. Tako je npr. poslanec Karel Klun v državnem zboru med razpravo o slovenskih srednjih šolah aprila 1880 razglabljal: »Nemški Kočevarji to tudi prav dobro spoznajo in žive v najlepši prijaznosti s svojimi slovenskimi sosedi, zato tudi vse s Kranjskega po svetu zagnano vpitje o zatiranji Nemcev ne prihaja nikdar od pravih Nemcev samih, marveč zmiraj le od ljudi, kteri imajo kaj dobička od tega, da ščujejo narod zoper narod, da potlej tem lajše v motni vodi ribe love. In res, če bi bili kedaj le poskusili, nemške Kočevce zatirati, bi o tem poštenem in pridnem narodiču zavoljo njegovega pičlega števila pač ne bilo nobenega sledu več.« Če povzamemo, lahko zaključimo, da sta izraza Kočevar in Kočevec pred drugo svetovno vojno pomenila eno in isto. Razlikovanje se je zato pojavilo šele v obdobju po osvoboditvi. Več o tem pa, kot rečeno, v naslednji številki.

Na prvi pogled sicer elegantna formula Kočevar = kočevski Nemec, Kočevec = kočevski Slovenec v času naših pradedov nikakor ni bila veljavna. Tisti, ki so prebirali časopisje, so se srečevali kvečjemu z identiteto Kočevar = Kočevec. Izraza Kočevar in Kočevec sta pred drugo svetovno vojno pomenila eno in isto. Razlikovanje se je pojavilo šele v obdobju po osvoboditvi.
Tako lahko v nekem pismu, ki so ga nepodpisani Slovenci iz Borovca leta 1919 naslovili na časnik Domoljub, beremo, da so Borovčani vsi Kočevarji, ker spadajo pod Kočevje, kar pa še ne pomeni, da vsi govorijo nemško. Nad polovico jih je Slovencev, so dodali pisci, mnogi se v kočevščini niti za silo ne morejo pomeniti. In tako je, npr. v Dolnji Brigi po njihovih besedah leta Gospodovega 1919 živelo 69 pravih Kočevarjev in 125 vaščanov slovenskega rodu. Dilema je jasna: če so Kočevarji oz. Kočevci Nemci, kako potem imenovati prebivalce Kočevske s slovensko identiteto? Še bolj absurden je bil položaj pri kočevskih Nemcih. Tudi ti so za prebivalstvo Kočevske v splošnem uporabljali izraz »Gottscheer« oziroma narečni »Göttscheabar«. Če so želeli poudariti nacionalnost, pa so »Göttscheabarje« ločevali od »Kroinerjev« (Kranjcev), kot so imenovali kočevske (in druge) Slovence. Pri tem je bilo nerodno le to, da so tudi sami stoletja bili kranjski deželani in torej prav tako »Kroinerji« kot njihovi slovenski soprebivalci. Seveda ne kaže pozabiti, da je delitev na kočevske Nemce in kočevske Slovence utemeljena predvsem na jezikovni podlagi Tako kot se po žilah mnogih Slovencev pretaka kri nemških prednikov, tudi za kočevske Nemce velja, da so se med bivanjem v naših krajih pomešali s slovenskim življem. Dr. Jože Rus je pred drugo svetovno vojno zapisal, da so se skozi stoletja Slovenci in Nemci na Kočevskem pretopili v pisano slovensko-nemško etnografsko gmoto, ki že od nekdaj nosi ime Kočevarji.

22

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

tito
Mesec maj je mesec mladosti, je pa tudi mesec, ki nam je ostal v spominu po 25. maju − dnevu mladosti, ko smo kot del Socialistične federativne republike Jugoslavije praznovali rojstni dan tovariša Tita. Letos mineva 120 let od rojstva Josipa Broza - Tita, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika partizanske vojske, ki je osvobodila našo domovino. Tito je del naše skupne zgodovine in prav je, da se spomnimo pomembnega jubileja. Javno mnenje v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah mu je še vedno zelo naklonjeno. Navkljub desničarski propagandi in blatenju je Tito spoštovan in najbolj priljubljen politik od Vardarja do Triglava. V Kumrovcu in Hiši cvetja v Beogradu bo letos za dan mladosti veliko slavje, štafete mladosti so že krenile na pot iz vseh nekdanjih republik Jugoslavije, da se počasti 120 let rojstva Josipa Broza - Tita, ki ostaja simbol delavskih pravic in bratskega sožitja med narodi.
Besedilo: Rudolf Baloh Foto: arhiv

pisma Bralcev odgovora na rubriko pisma Bralcev ali praznovanje 8. marca ni zaželeno?
Ko berem članek v aprilski številki utripa mi je žal, da organizacijski odbor glede zabave za dan žena, ki so ga žene praznovale 10. marca, ni prisluhnil predsedniku Vaškega odbora, g. Viktorju Pešlju, ki je dober gospodar. 9. februarja 2012 je bil sklican sestanek krajanov Livolda, na katerem nas je g. Pešelj obvestil o vsem aktualnem. Seznanil nas je (o tem smo tudi glasovali), da je naš lepo obnovljen vaški dom brezplačno na razpolago vsem kulturnim prireditvam, strokovnim predavanjem in Gasilskemu društvu Livold. Vsi ostali morajo najem dvorane plačati. Vsa pohvala organizaciji zabave za praznovanje dneva žena 10. marca, vendar z grenkim priokusom obtoževanja, da imajo občutek, da mislimo, da je zabava za praznovanje dneva žena nemoralna in da so tudi prisotni na zabavi nemoralni. S tem obsojajo same sebe. Obsojati druge in njihove misli je zares nemoralno. Zakaj? Organizatorke ne pomislijo, da različni ljudje različno mislimo. Mi smo še vedno mnenja, da je najem dvorane za zabave treba plačati brez izjeme in privilegijev. Pododbor, ki ga omenjajo, pa smo vsi krajani Livolda. Žalosti me, da nikjer ni zapisana pohvala g. Pešlju za organizacijo praznovanja dneva žena, ki smo ga s čudovitim programom praznovali v dvorani na sam praznik, torej 8. marca. Brezplačno nam je prepeval Vaški pevski zbor Konca vas. Prekrasen je bil tudi program učencev podružnične šole Livold, zato tudi vsa pohvala učiteljicam za lep program. Hvala učencem in učiteljicam za veliko košaro lepih in z veliko truda narejenih rdečih nageljnov. Proslavo smo zaključili z velikim aplavzom in povabilom vseh prisotnih na pogostitev, ki nas je čakala na bogato obloženih mizah.
Bralka A. S. M.

Microera Jože šilc s.p. Hrovaca 14A (trgovski center Spar Ribnica) 1310 Ribnica tel.: 01 8373 116 fax.: 01 300 77 06 mobi: 051 358 762 mobi: 051 358 760 e-mail: info@microera.si

Prispevka iz aprilskega utripa in Dolenjskega lista sta me spodbudila, da ju tudi sam pokomentiram. Kot je iz prispevkov razvidno, je nekatere žene iz Livolda zbodlo dejstvo, da bodo tako kot vsi drugi krajani, ki prirejajo zabave v vaškem domu, morale plačati najemnino. Kot predsednik Vaškega odbora sem pobiranje najemnine nasledil po volitvah jeseni leta 2010, po mojem predhodniku, g. M. Jelenoviču, ki je najemnino pobiral od leta 2005. Po lanski temeljiti prenovi dvorane in stranišč smo ceno dvignili za 20 EuR in je podobna kot v sosednji vasi. Na februarskem zboru krajanov smo med drugim sklepali o višini najema dvorane in o tem, kdo je upravičen brezplačnega najema. Brezplačna je za potrebe Gasilskega društva Livold, za vse kulturne dejavnosti, ki ne zaračunajo honorarja, za vsa strokovna predavanja, ki niso prodajne narave in za politične in za gospodarske dejavnosti KS. Za omenjeno praznovanje dneva žena, ki so ga z zabavo 10. marca praznovale žene in pri tem udeleženkam zaračunale, pa je dvorana plačljiva. Najemnine, ki nanesejo približno 200 EuR letno so edini vir, ki ga imamo odborniki na razpolago za tekoče stroške, opremo in za stroške pri organizaciji prireditev, kot so npr. Dedek Mraz, dan žena, praznik dela, dan državnosti, praznik KS ipd. Glede na notranjo opremo dvorane bi potrebovali še znatna sredstva za stole in ogrevanje, da o slabem ostrešju niti ne govorimo. Čudi nas, da se branijo tega prispevka za vaško dobro, saj jih je vendar veliko in vsaka udeleženka plača manj kot 1 EuR. Po drugi strani pa mladi, katerim bi morale biti zgled, plačajo najem in so tiho. Živeli smo in še danes živimo v državi, kjer imamo vsi enake pravice in tudi dolžnosti. Vsi krajani smo vedno dolžni s svojim delom prispevati k vzdrževanju in ohranjanju že obstoječih objektov ter se truditi za napredek vasi. V Dolenjskem listu se hvalite, da ste vi in vaši predniki delali za skupno dobro, ki pa sedaj ne velja, da bi imele dvorano zastonj. Sprašujem se, glede na vašo samohvalo, kako je potem mogoče, da je bila dvorana v tako razpadajočem stanju znotraj in zunaj, da sem moral lani spomladi okoli dvorane, če sem želel pokositi, najprej posekati grmovje in drevesa, ki so rasla tudi iz samega zidu dvorane? Ne le vi in vaši predniki, tudi drugi so delali, pa pri tem niso iskali privilegijev. Vemo, da je jabolko spora naša izvolitev, naša delovna zagnanost in naši uspehi. Pridite, pridružite se nam in skupaj bomo delali in skupaj se bomo veselili uspehov. Glede na to, da letos Komunala ne bo kosila javnih površin, ste krajani vabljeni, da vzamete kose ali grablje, zakopljete bojne sekire in naredite zopet nekaj za svoj kraj, da bo morda postal zgled drugim.
Viktor Pešelj
maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

23

vaBimo vas v naŠ rastavno proDajni salon v novem mestu na poDBevŠKovi 18, Kjer si Boste lahKo oGleDali Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu Dom v Ljubljani, veliKo peči in Kaminov in priDoBili ustreZne inFormacije Za postavitev v vaŠem Domu od 6. do 11. marca v dvorani E, Pavilion/JURČEK

Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil
24
KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

Gornje Lepovče 36, 1310 Ribnica tel: 01 836 21 96 gsm: 041 693 953 e-mail: urban.s@amis.net

vpraŠanja Bralcev
Spoštovani Toni, dolgo sem se pripravljala k temu pismu. Negotovost in strah, pa besede, obrekovanja. a za svoje mladostne napake moram poskrbeti, saj bi končno rada zaživela. v družini nas je bilo več otrok – oh, kako zavidam edincem, ki se jim ni treba soočati z razlikami, ki jih starši delajo med otroki. Na račun enega izmed nas, ki je bil 'drugačen', smo bili ostali zapostavljeni, saj je bila vsa pozornost namenjena njemu. vsa pozornost, vsa nežnost, vsa ljubezen, mi pa smo bili kot zapuščena mlada mačeta, ki smo drug v drugem iskali zatočišče, razumevanje in varnost. Zato sem se odločila, da takoj ko stopim v polnoletno dobo, zapustim dom. Kako sem se počutila osvobojeno, spoštovani toni! Kmalu sem spoznala moškega, precej starejšega od sebe, pri katerem sem se počutila zaželeno in predvsem varno. Po nekaj letih skupnega življenja je napetost, ki sem jo v prvem, drugem, tretjem … letu dajala kar na stran, izbruhnila z vso silovitostjo. Partner, s katerim sem preživela leta, sploh ni bil tisti človek, ki sem ga ves čas imela 'naslikanega' v glavi. Ne, to je bil tujec, s katerim sva delila prostor in posteljo. Kot bi se prebudila iz otopelosti, kot bi se mi razgrnila koprena izpred oči. Popoln šok! vem, da je napaka to, kar sem v mladih letih sprejela, ne vem pa, kako naj se lotim krpanja svojega življenja. Brigita Spoštovana Brigita, najlepša hvala za vaše vprašanje. Iz tega, kar ste nam zaupali, lahko zaznam tronivojsko problematiko, ki se dotika marsikatere družine in tudi posameznika. Pojdimo lepo po vrsti. Omenjate, da vas je bilo več otrok v družini. Nikar ne bodite ljubosumni na edince, saj imajo tudi oni svoje izzive. Morda se kdo od njih opogumi in nam zaupa svoje izkušnje. V družinah, kjer sta dva otroka ali več, vedno obstaja realna možnost, da bodo otroci različno dojemali starševsko ljubezen. Globoko v sebi sem prepričan, da imajo starši enako radi vse otroke in da bi to, kar naredijo za enega, v enaki ali podobni situaciji naredili tudi za drugega. Po drugi strani pa je tudi res, da starši ne zmorejo dati vsem enake pozornosti. Ali je pozornost najbolj smotrno razdeljena, pa je povsem drugo vprašanje. Ker ni popolnih ljudi in s tem tudi ne popolnih družin, so vsakdanje odločitve podvržene subjektivni presoji staršev. Ne dvomim v iskrenost namenov, vendar se zgodi, da včasih situaciji preprosto niso (nismo) kos. Kot ste napisali, je bil eden od otrok v vaši družini 'drugačen'. Žal ne vem, kaj točno ste mislili s tem? Je bil otrok s posebnimi potrebami, z motnjami v duševnem razvoju? Je bil otrok z napačnimi odločitvami, katerih posledice je nosila celotna družina? V prvem in drugem primeru so starši pred veliko dilemo. Vprašanje se glasi: Ali otroku, ki zahteva več pozornosti in časa, to tudi nakloniti, čeprav na škodo ostalih otrok, katerim gre dobro? Kakšna je cena za rešitev enega? Ravno tu nastane problem. Vsak od staršev bi to reševal na svoj način in izbiral svoje prioritete. V takšnih okoliščinah je zelo pomembno, da oba starša ostaneta aktivna in poskušata aktivnosti medsebojno uskladiti. Vaš primer, spoštovana Brigita, je klasičen zgled in opomin, da se enega ne rešuje na račun drugega, saj se na koncu lahko izgubi vse. Posledično temu ste se odločili čim prej zapustiti svoj dom. Našli ste moškega, ki bi vam bil oče in partner v eni osebi. Tako dvojno in postrani zastavljeni temelji partnerske zveze ne morejo zdržati dolgoročne gradnje. V takšnem partnerskem odnosu ni nihče zares zadovoljen in izpolnjen. Zato je nujno, da se takšni temelji zrušijo. To še ne pomeni, da se morata partnerja

ruBriKa
raziti. Najbolje je, da skupaj postavita nove temelje, kjer bosta mož in žena ter nikakor še malo oče in hči. Deloma igrati vlogo starša se nikakor ne sklada s partnerskim odnosom. Kar je, tu je. Kot rad pravim, da v življenju ni izgubljenih situacij, izgubljeni so samo ljudje. Kar me za vas navdaja z močnim optimizmom, je prevzemanje odgovornosti za svoje pretekle odločitve, kot tudi za svojo prihodnost. Kot vidim, ste jasno doumeli, da obtoževanje drugih ne vodi nikamor in preprosto ni pot do izhoda. Spoštovana Brigita, le iz nekaj napisanih stavkov vam težko svetujem, kako naprej. Imate možnost, da se skupaj s partnerjem iskreno pogovorita in da začneta ponovno graditi partnerski odnos, vendar tokrat na zdravih in trdnih temeljih, kjer se ne bosta spraševala, kaj bosta drug od drugega dobila, temveč raje kaj sta pripravljena drug drugemu dajati. Druga možnost je, da začnete novo partnersko zvezo. Toda moram vas opozoriti. Če ne boste delali na svojem lastnem dozorevanju in se ne boste v nov partnerski odnos vložili kot trden in zanesljiv partner, se bo tudi v drugo končalo podobno kot se je tokrat. Naj vam ne bo škoda časa za osebnostno dozorevanje, kajti verjamem, da želite postati zrela in odgovorna žena ter mati. Če pri tem potrebujete pomoč, sem vam na razpolago. Spoštovani! želim vam veliko modrih in zrelih odločitev ter vse dobro.

Toni MrVič gsm: 031-546-182, e-naslov: drustvo.bodiluc@gmail.com

za tista vPraŠanJa, Ki jim sami ne naJdemo odGovora
Vsakdo se kdaj znajde na čudnem križpotju svojega življenja, ko ne ve, ne kod ne kam, ne kako in ne s čim ne s kom ... Včasih nam lahko le neka beseda, nek majhen namig koga, ki ga osebno niti poznamo ne, pomaga premostiti negotovost, pred katero smo se znašli. Mnogokrat pa se znajdemo v spletišču vprašanja in podvprašanj, ki se tesno nanizajo drug k drugemu. A zadovoljivega odgovora od nikoder ... Naredimo korak naprej! Vprašajmo Tonija Mrviča, življenjskega motivatorja, svetovalca za osebnostni in duhovni razvoj. Svoja vprašanja lahko Toniju posredujete na naš elektronski naslov noviutrip@novi-utrip.eu oz. jih pošljete na uredništvo Utrip, Omerzova ulica 29, Dolga vas, 1330 Kočevje, vsaj do 5. v mesecu naslednjega izida lokalnega mesečnika.

»Ker ni popolnih ljudi in s tem tudi ne popolnih družin, so vsakdanje odločitve podvržene subjektivni presoji staršev.«

za oglaševanje pokličite: 031 655 986 ali pišite na e-mail: noviutrip@novi-utrip.eu
maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

25

Kolumna Prostovoljstvo
Generacije petdesetih in šestdesetih letih so bile vajene, da so aktivno sodelovale pri izgradnji in obnovi takrat še skupne države, ki je čez nekaj desetletij razpadla in za njo ostaja le spomin. Nekaterim sladek, drugim grenak, a tako kot je razpadla država, tako so razpadle tudi ceste, ki so jih gradili z udarniškimi akcijami. Tudi mostovi, postavljeni v tistem času, so že precej razmajani tako kot današnje gospodarstvo. Razni zadružni domovi, prizidki tovarn in večnamenske dvorane, zgrajene iz denarja, ustvarjenega ob delovnih solidarnostnih sobotah in samoprispevkih krajanov in občanov občin širom države, pa so se znašle v rokah posameznikov, sedaj uspešnih podjetnikov. Tedaj vzklikani paroli 'Tovarne delavcem!' in 'Delu čast in oblast!' se zdita kot delček iz kakega znanstvenofantastičnega romana avtorja z občutkom za (samo)ironijo, kjer je dogajanje postavljeno na nek oddaljen planet v neki drugi galaksiji. Ljudje so se prostovoljno udeleževali udarniških brigad po različnih delih tedaj skupne nam države in prispevali svoj delček znanja, truda, moči in potu za skupno dobro. Za dobro vseh. Tako za druge kot tudi zase ... Tudi v dandanašnjih časih nas pozivajo k solidarnosti, človeškosti in prostovoljstvu. Z vseh strani. Telefonske številke in žiro račune za nakazilo samoprispevkov objavljajo v vsaj dveh tedenskih televizijskih oddajah, kjer poročajo o tegobah ljudi, ki so se znašli nekje v temni in hladni senci na tej sončni strani Alp. K človeškosti nas pozivajo takšni in drugačni veljaki iz svojih klimatiziranih soban poleti in prijetno ogrevanih dvoran pozimi, zleknjeni v oblazinjene naslanjače in z nasmehom na ustnicah, kot bi bilo vse v najlepšem redu. K solidarnosti nas milozvočno nagovarjajo ljudje v z zlatom ozaljšanih oblačilih in pokrivalih in z bleščečimi rubinastimi prstani, ki od obubožanih slehernikov pričakujejo, da bodo bolj solidarni od njih samih. Prostovoljce vabijo k sodelovanju tudi raznovrstna društva, klubi in ustanove. Trkajo na naše najbolj osnovne vrednote, ki pa so nekako v zatonu. Sploh pri tistih, ki bi nam morali biti svetel primer in nam z lastnimi dejanji dajati občutek, da naj jih pri njihovem udejstvovanju posnemamo. Prostovoljci so zaželeni v vseh sferah. Tako pri lokalnih skupnostih kot regionalnih in tudi državnih. Na različnih prireditvah, proslavah, pri delu s starostniki, pri poučevanju mladih in delu z invalidi ali pomoči duševno prizadetim. Topli občutki, ki napolnijo srce, privzdignejo duha in dajo človeku pomen ter razkrijejo njegovo bit, pa žal ne napolnijo tudi želodcev niti ne pripomorejo k pozitivnemu stanju tekočih računov. Vrednote, kot največja človeška vrlina, so brez vrednosti. Za še tako zvrhan koš vrednot v trgovini ne dobiš niti generičnega jogurta in žemlje. Človek z vrednotami poseduje ničvredno valuto, ki ni niti spoštovana niti cenjena. Še več ... človek z vrednotami je vse pogosteje obravnavan kot nekdo, ki je naiven in ga je moč izrabljati. Posameznik visokih moralnih in etičnih normativov .. brez beliča v žepu, brez nasmeha na obrazu in brez perspektive. Prostovoljstvo bi moralo biti družbeno koristno delo, za katerega se posameznik odloči sam - se pravi prostovoljno, ne pa da se mu na hrbet zvije roko. To potemtakem ni prostovoljno delo, temveč prisilno delo. Pod prisilo pa niti vprežna živina ne vleče voza v nedogled. Prej ali slej pobezlja, zvrne voz in priganjalca, če pa jo le-ta še naprej sili, ga butne s kopiti.
Robert Kostadinoski

beremo, Prebiramo ... misel in štos meseca maja iskrenost … modrost … nesmeŠnica: kega uma v eni sami knjigi Pogrebni zavod najame Mujo, da bo izkopal
Ne vem, če sem bil, odkar znam brati, kdaj tako navdušen nad kakšno knjigo, kot sem ob branju te, ki jo prebiram te dni. Čudovite prikazane človeške lastnosti, krasen izbor besed in opisi tako različnih čustev in situacij, da imaš občutek, kot bi se vozil z vlakcem smrti. Gor. Dol. Gooooor. Doooooooooool! Pa spet gor! Iz krohotanja ob prebranem te že naslednji trenutek preseneti knedelj v grlu. Toliko topline, srčnosti, iskrenosti in modrosti nekega Uma v eni sami knjigi! Pa sem komaj čez polovico in tako kot si jo želim prebrati do konca čimprej, upam, da bo bralni užitek trajal čim dlje. »Pa dobr', a misliš povedat za katero knjigo gre, al' ne?« Ne! Ne še! Če želiš izvedeti, beri naprej, če ne, pa pač ne, kajne? Kako hudiča nisem tega dobil v roke prej? Po drugi strani pa, mislim, da jo berem ravno ob pravem času. Prej je ne bi znal ceniti tako, kot jo cenim zdaj. Nekdo, ki zna tako opisovati ljudi in situacije, komične zaplete in razplete, obenem in hkrati ter vštric pa zapletene in tragične življenjske usode, ki se odvijajo pred našimi očmi, a jih ne vidimo ter potem obžalujemo, da nismo spoštovali in znali zaobjeti trenutka, dokler so bili tu, in ko jih več ni, dojamemo, da je pač prepozno ... Žal. Šel je. Šel je človek, iztekel se je čas, minili so dnevi. Pa tega ne naredi na tak patetičen, cankarjanski način, ampak tako prekleto preprosto, kot bi šlo za dejstvo in nekaj povsem samoumevnega. Vsakdanjega. Čeprav je možak živel nadvse pestro življenje, iz knjige ne veje ne pompoznost ne nadutost. Pred očmi imaš povsem preprostega, z življenjskimi izkušnjami in preprosto pametjo prežetega človeka, ki reče bobu bob, joškom pa prsi ali dojke, odvisno od obdobja, v katerem se z njimi srečuje. Njegova odkritosrčna kritika, ki se zdi nadvse na mestu in tehtna, v katerokoli sfero je že namenjena, je podana na tak način, da ko jo prebereš, jo dojameš. Misliš - da jo. Potem pa sam pri sebi rečeš: …. »Čakaj ... kako!?« in greš prebrat znova. In potem ti šine. To je objektivnost. To. Ko sem tuhtal o tem, kar berem, sem si rekel, da ne bom več pisal. Nima smisla. Nimam kaj povedati, nimam česa reči. To misel sem vzel kot odločitev. Pa sem si kot kaže po tehle vrsticah sodeč - premislil, kaj? Tako kot misel, da bi danes jedel testenine s tuno, potem pa si misel premisliš in si narediš sendvič. Ali pa pride misel, da bi se najraje fental. Misel pač pride in misel gre. Jaz ostajam. In čeprav je Marko Zorko tudi žal že odšel, njegova misel ostaja. In misli iz njegove glave zbrane v knjigi Mein Kampf. Heil Marko.

grobno jamo za pokop pokojnika. Šef mu vse razloži in zabiča, da mora jamo izkopati do dvanajste ure, ker je ob treh popoldan pogreb. MuJO REČE: “Šefe, ne brini, sve će biti u redu!” Ob kontroli ob enajsti uri šef ugotovi, da Mujo ni zasadil niti ene lopate, kaj šele da bi izkopal grobno jamo ... Mujo mirno sedi in kadi cigareto. V POVIŠANEM TONu Mu ŠEf REČE: “Mujo, što nisi izkopao jamu?” MuJO Mu ODGOVORI: “Šefe ma gledaj, tu počiva Francelj, tamo Jože ..., šta onda ja da radim?!”

miseL:

... Če imaš srce za druge, če te bolečina drugih prizadene, če lajšaš stisko drugih, če sprejemaš ljudi takšne kot so, če več daješ kot sprejemaš – potem je to prava ljubezen! (Phil Bosmans)

Predstavitev knjige novinarjev mateja Šurca in Blaža Zgage
Orožarski posli, ki so potekali na območju Kočevske Reke, so postali že del nacionalne folklore. S sodelavci na Snežniku, ki so bili zraven, se dostikrat pogovarjamo o tem obdobju naše novejše zgodovine. Večinoma preklinjajo, ker so bili v TO od začetka in so veterani osamosvojitvene vojne v »zahvalo« pa zdaj delajo na žagi za mizerne plače. Publicista in raziskovalna novinarja Matej Šurc in Blaž Zgaga sta 19. aprila v Kinu Šiška predstavila zadnjo knjigo trilogije 'V imenu države', 'Prikrivanje', ki podrobno ter na osnovi dostopnih dokumentov razkriva razsežnosti slovenske trgovine z orožjem na Hrvaško in v Bosno. V tretji knjigi Prikrivanje pa pišeta tudi o aferi Patria. Avtorja sta opravila izjemno delo, zato je njun projekt finančno podprl Evropski sklad za raziskovalno novinarstvo. Na predstavitvi so poleg Šurca in Zgage razpravljali še avtor spremne besede publicist Branko Soban, recenzentka Spomenka Hribar, zgodovinar dr. Božo Repe, recenzent Zdenko Čepič in sodelavca iz BiH ter Hrvaške Esad Hećimović in Saša Leković. Tudi občinstvo je imelo možnost, da se vključi v debato. Jože Zagožen je avtorja pohvalil za delo, ki sta ga vložila v pisanje knjige, hkrati pa je povedal, da so v knjigi zapisane tudi laži. Ludvik Čanžek je prav tako izrazil svoje mnenje. Kot zadnji iz občinstva se je oglasil gospod, ki se je predstavil kot upokojeni ravnatelj ene izmed ljubljanskih gimnazij in žalostno ugotovil, da je to, kar se dogaja danes, sedmina osamosvojitve. Knjige bodo prevedene tudi v jezike narodov Jugoslavije, tako da bodo predvsem veterani iz Hrvaške in muslimanskega dela Bosne izvedeli, kateri Slovenci so prodajali orožje po oderuških cenah ter na račun njihovih muk in žrtev profitirali.
Tekst/foto: Rudolf Baloh

P.s.

Sem hotel na vsak način to vključiti vmes, pa so ostali stavki tega izpodrivali. Nekoč sem rekel, da če bi lahko s katerokoli zgodovinsko osebnostjo iz preteklosti imel uro za karkoli, ne bi izbral ne Bude ne Krišne ne Jezusa ne Kraljeviča Marka, niti Tita ali Miki Miške, ampak bi s Charlesom Bukowskim popil nekaj piv. No sedaj bi nekaj piv raje popil z Zorkom.
Robert Kostadinoski

Šport in reKreacija taborniki na pomladovanju
V mesecu aprilu smo se kočevski taborniki Roda svobodnega risa odpravili na naše prvo pomladovanje v Srčkovi koči, ki je trajalo od petka, 6. aprila, do nedelje, 8. aprila 2012. Pomladovanje je krajši spomladanski tabor, na katerem v sklopu programa praktično preizkusimo vse, kar smo se čez leto naučili. Tako smo se v petek igrali različne taborniške igrice, skupaj smo pripravili večerjo in zakurili ogenj, ki je gorel čez ves konec tedna. Večer smo preživeli ob prepevanju pesmi ob spremljavi kitare in harmonike ter pripravi na nočno stražo. Sobotno deževno jutro smo začeli z jutranjim zborom, na katerem nas je načelnica seznanila s presenečenjem, povedala nam je, da pričakujemo obisk jamarjev in jamark iz Jamarskega društva Netopir iz Kočevja. Tako je bilo dopoldne posvečeno pripravam prihodu jamarjev. Kljub slabemu vremenu smo se vsi skupaj odpravili na ogled jame v bližini koče. Pred jamo so nam jamarji razložili in pokazali pripomočke, ki jih uporabljajo ob vstopu v jamo. Nato smo se skupaj odpravili na ogled jame in jamskega sveta. V jami smo videli kar nekaj jamskih živali, najbolj všeč pa so nam bili netopirji. Po dobri uri in pol smo se iz jame vrnili h koči, kjer nas je z okusnim golažem pričakal starešina. Tako je sledilo nekaj uric skupnega druženja, kjer smo se bolje spoznali in stkali medsebojna prijateljstva. Po dnevu, ki je bil poln novih doživetij in izkušenj, je sledil še nekoliko drugačen družaben večer, saj smo Nives, eno izmed pogumnih jamark, prepričali, da se nam je pridružila in prespala skupaj z nami do nedelje. Ob našem taborniškem ognju, ki nas je prijetno grel, smo se veliko pogovarjali, si izmenjavali dogodivščine ter že načrtovali ponovna srečanja z Jamarskim društvom Netopir. Po prijetnem večeru smo se vsi skupaj odpravili na zaslužen počitek. V nedeljo je sledil zaključek našega taborjenja. Bilo je zabavno, zanimivo, polno novih doživetij, skratka, nepozabljivo.
Gašper Šolaja

pomladni uspehi kočevskih lokostrelcev
Po daljšem času se spet oglašamo, a to ne pomeni, da naši člani niso bili pridni in aktivni. No, pa poglejmo, kaj vse so počeli v tem času. Nazadnje smo poročali o izvedbi šolskega regijskega dvoranskega lokostrelskega tekmovanja konec januarja. Zatem se je šest članov udeležilo tekmovanja za Slovenski pokal - 18 m FITA dvoranski krog, ki je potekalo 11. februarja v Žalcu. Tokrat uvrstitev med najboljše tri ni bilo, vsi pa so dosegli potrebno normo za nastop na Državnem prvenstvu, ki je potekalo 25. in 26. februarja v Šenčurju. Državnega prvenstva se je udeležilo kar deset tekmovalcev, Ljubo Kravanja pa je dosegel odlično 4. mesto. V nedeljo, 4. marca, je Lokostrelski klub Orel v sodelovanju s Srednjo šolo Kočevje ter Lokostrelsko zvezo Slovenije organiziral Lokostrelsko dvoransko državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol. Tekmovanja so se udeležili dvesto trije tekmovalci iz oseminsedemdesetih osnovnih in srednjih šol. Tekmovali so tisti učenci in dijaki, ki so se na regijskih prvenstvih, ki so potekala v Kočevju in Muti, glede na določeno normo uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Kočevske osnovne šole in Srednjo šolo Kočevje je zastopalo šest lokostrelcev. Trem izmed njih sta bili šolski prvenstvi (regijsko in državno) sploh prvi tekmovanji, saj so s treningi pričeli pred dobrima dvema mesecema. Trenerja sta bila z uspehom vseh tekmovalcev zelo zadovoljna. Najbolje se je odrezal dijak Srednje šole Kočevje Rok Komljen, ki je dosegel tretje mesto. Po krajšem predahu so se člani 24. marca v Podzemlju udeležili tekme za Slovenski pokal - FITA Arrowhead krog 12 + 12 ter 31. marca tekme za 3D pokal v Ložnici pri Žalcu. 7. aprila so se udeležili tekmovanja Arrowhead za FAWR, 14. aprila pa tekme za 3D pokal na Turjaku. Predzadnji vikend v aprilu pa je bil precej dejaven za najmlajše in njihova trenerja. V soboto, 21. aprila, so se učenci in učenke kočevskih osnovnih šol in Srednje šole Kočevje udeležili šolskega regijskega zunanjega prvenstva, ki je za južni del Slovenije potekal v Črnomlju. Naši so bili zelo uspešni: V svojih kategorijah so domov prinesli kar štiri medalje posamično in eno ekipno: Za OŠ Zbora Odposlancev so tekmovali: Kaja Križ, ki je bila prva, Katja Murn in Andrej Štefanič, ki sta bila druga ter Sara Besal, ki je bila četrta. Ekipa v postavi Sara Besal, Katja Murn in Andrej Štefanič je dosegla tretje mesto. Za OŠ ob Rinži so tekmovali: Matic Žagar - 4. mesto, Matjaž Ciglič - 8. mesto in Patrik Nik Turk - 8. mesto. Ekipno so učenci OŠ ob Rinži dosegli 7. mesto. Za SŠ Kočevje pa je Rok Komljen dosegel 1. mesto. Vsi so dosegli potrebno normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo 19. maja v Gornjem Gradu. Takoj naslednji dan, 22. aprila, so se tekmovalci z ukrivljenim lokom udeležili tekme FITA 70m/50m + OK za SREDNJEEVROPSKI POKAL, ki je štela tudi za FITA pokal, SLO pokal, Meddržavno mladinsko pokalno tekmovanje in Študentsko državno prvenstvo. Naši štirje tekmovalci so se kljub njihovi prvi tovrstni tekmi odrezali odlično. Najbolje sta se na tekmi za Srednjeevropski pokal izkazali dekleti, ki sta tekmovali v kategoriji kadetinj. Katja Murn je po kvalifikacijah v dvobojih prišla do malega finala ter se borila za bron, a ji je na koncu malo zmanjkalo in je osvojila 4. mesto, Sara Besal pa je prišla do velikega finala ter se borila za zlato, vendar se tudi njej ni izšlo in je osvojila končno 2. mesto. Dekletoma in vsem ostalim tekmovalcem sporočamo, da bomo vsi, ki njihova tekmovanja spremljamo, na naslednjih tekmah še bolj stiskali pesti, hkrati pa vsem članom, ki svoj prosti čas vlagajo v treninge, čestitamo za dosežene rezultate in jim želimo predvsem veliko zadovoljstva pri treningih. Ida Murn foto: arhiv LK Orel
maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

Kočevski nogometaši so se iz poljskega pniewya vrnili kot veliki zmagovalci
Mlade kočevske nogometaše smo v Kočevju pričakali v Gaju, 15. maja 2012, ob 16. uri, ko so se po štirih dneh domov vrnili kot veliki zmagovalci. Turnir MINI EURO 2012 je v Pniewyu na Poljskem potekal od 11. do 15. maja 2012. Na njem so sodelovali dečki letnika 1999 in mlajši in nadvse pohvalno je, da je na samem turnirju sodelovalo kar 24 ekip iz 7 držav. Ekipa Kočevja je pokazala, da se za razvoj mladih nogometašev pri nas ni bati in da z mladimi generacijami na področju športa dobro delamo. V predtekmovanju so naši odigrali 4 tekme in vse zmagali z rezultatom 3:0. V finalu je ekipa odigrala 3 tekme in dve zmagala, eno z rezultatom 3:0, drugo pa z rezultatom 3:1. Fantje so kljub zelo dolgi vožnji (kar 17 ur) prikazali izredno zrelo, dinamično in atraktivno igro. Kljub temu, da so bili igralci Kočevja telesno šibkejši od ostalih ekip, so zasedli 1. mesto in osvojili pokal, ki bi si ga želela vsaka ekipa v svoji vitrini. Poudariti je treba, da so župani občin udeleženk skupaj z županom Kočevja, oviti v šal NK Kočevje, vneto navijali za ekipo Kočevja, ki jih je s fantastično igro popolnoma očarala. Zato smo jih v družbi staršev, sorodnikov in prijateljev v torek, 15. maja 2012, ob 16. uri pričakali v Gaju, kjer so zmagoslavno dvignili pokal za Kočevje.
Vesna Malnar Višja svetovalka za stike z javnostmi in informiranje

foto: Barbara Adlešič

27

Šport in reKreacija risova kolesarska pot prejela zlato priznanje

tekma za 3d pokal v rakitni
V soboto, 12. maja, je v Rakitni potekalo lokostrelsko tekmovanje za 3D pokal, Alpe Adria pokal ter Jadranski pokal. V idiličnem ambientu okrog jezera na Rakitni, prekrasnem vremenu in visoki udeležbi lokostrelcev (179 tekmovalk in tekmovalcev iz 33 klubov) iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije so tekmovali tudi kočevski lokostrelci LK Orel. V močni konkurenci se je izkazal Ljubo Kravanja, ki je domov prinesel zlato medaljo. Vsi klubski kolegi mu čestitamo in želimo uspešno tekmovalno sezono še naprej.
Ida Murn foto: arhiv LK Orel

V prejšnji številki našega mesečnika smo poročali o novi kolesarski poti po Kočevskem rogu, ki je nastala kot projektna naloga kočevskih dijakov smeri Ekonomski tehnik. Pod vodstvom mentorice Irene Trope so se Sara Škrajnar, Teja Vidmar, Teja Mihelič, Tanja Šalika in Nejc Špehar skupaj z Anžetom Kobolo, Goranom Lebanom, Jernejem Škrajnarjem in Matejem Kocjančičem v četrtek, 19. aprila, predstavili na turistični tržnici. Sejem, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije, se imenuje Več znanja za več turizma in letos je potekal na temo Všeč mi je. Kot mi je povedala Sara, ki je bila tudi vodja projekta, so fantje poskrbeli za podobo stojnice − s svojo izvirnostjo so oblikovali pravi mali gozdiček sredi nakupovalnega središča BTC. Dekleta pa so poskrbela za dobro opremljenost s plakati, zloženkami, kolesarskimi kartami in prigrizki, kot so lešniki, krhlji in posušene hruške. Na sejmu je vsako stojnico najprej obiskal voditelj, ki je postavil nekaj ključnih vprašanj o projektu, na katera je Sara kot vodja projekta tudi odgovorila. Nato so vse stojnice kot komisija obiskali predstavniki Turistične zveze Slovenije in ocenili vsako stojnico posebej. Sara je še povedala, da so njihovo stojnico obiskali tudi ljubitelji narave, kolesarjenja in koles nasploh. Zelo veliko zanimanja je bilo za kolesa Gorana Lebana, saj so bili ljudje navdušeni nad izvirnostjo in sestavo le-teh. Leseni izdelki Anžeta Kobole, ki so jim služili za posodice, v katerih so imeli prigrizke tudi niso ostali neopaženi. S seboj so imeli tudi maskoto, in sicer kostum risa, za nošenje katerega je bil zadolžen Matej Kocjančič. Maskota je bila pri obiskovalcih sejma zelo dobro sprejeta in po besedah Sare je bila Mateju vloga pisana na kožo. Stojnica dijakov Gimnazije Kočevje je bila zelo dobro obiskana, vsakemu obiskovalcu so predstavili svoj projekt. Skupno se je na sejmu predstavilo približno 46 šol, vsaka s svojim projektom in urejeno stojnico. Konkurenca je bila tako precej močna. Pa vendar je upanje na zmago pri kočevskih dijakih ostalo vse do konca. Končno je nastopil trenutek resnice, ko je bila Gimnazija Kočevje le poklicana. Dijaki so prejeli zlato priznanje in dosegli najvišje število točk med vsemi udeleženimi šolami na sejmu. Točke so prejeli iz različnih panog, in sicer: projektna naloga, ureditev stojnice, predstavitev na stojnici in promocijski spot. Kot mi je povedala Sara, so za nagrado prejeli vstopnice za brezplačno kolesarjenje v rudnikih pod goro Peco. Kolesarjenje poteka 500 metrov pod zemljo po zapuščenih rudniških rovih. Nagrade so se ujemale z dejavnostmi vsakega podjetja in tako je njihov projekt dobil temu ustrezno nagrado − kolesarjenje. Vsi so bili nagrade zelo veseli, odločili pa so se, da se bodo na kolesarjenje odpravili po maturi, ko bo več prostega časa in se bodo lahko zares sprostili in imeli lep izlet. Dobitnikom zlatega priznanja želimo lepo kolesarsko turo v rudniških rovih pod goro Peco, hkrati pa jim z uredništva izrekamo tudi čestitke ob prejetem priznanju. Zagotovo so s svojim projektom uspešno predstavili tudi kočevsko občino in njeno naravno bogastvo. In ker na mladih svet stoji, so takšni projekti in prejeta priznanja zagotovo pozitivna luč prihodnosti za našo občino in njeno večjo prepoznavnost.
Teks: Barbara Adlešič Foto: sodelujoči v projektni nalogi

aprilski pohod mladih planincev

Aprilske sobote so se letos kazale v svoji pravi muhasti podobi, vsaj kar se vremena tiče. Prav to slednje pa je najbolj povezano z našimi planinskimi pohodi po bližnjih in malo bolj oddaljenih slovenskih hribih. Vsi razpoloženi, v upanju, da ne bo tako kot teden poprej, ko smo morali zaradi deževne sobote pohod odpovedati, smo se 21. aprila odpravili proti Primorski. Dva avtobusa, 42 mlajših in 14 starejših planincev z vseh treh kočevskih osnovnih šol, njihovi mentorji, vodnici Zinka in Branka ter mladinski vodniki pripravniki, smo se peljali mimo Cerknice in Ravbarkomande do zavetišča na Abramu. Ves čas smo zrli v nebo, kajti na nebu se je enkrat svetlikalo sonce nato pa temni oblaki z rahlim dežjem. Pohod smo tako prilagodili takratnemu vremenu in začetek pešpoti prestavili iz Razdretega na zavetišče na Abramu, kjer naj bi se začel naš vzpon. Pa se je še malo zataknilo. Zapora na cesti nam je vožnjo preusmerila po drugi poti in jo tako podaljšala še za kakšno urico. Še dobro, da smo v eni izmed vasi naleteli ravno na predsednika PD Križna Gora, ki je bil pripravljen voziti pred nami in nam tako pokazati pravo pot. Končno smo se ustavili na prostornem parkirišču in vsi lačni segli v svoje nahrbtnike. V daljavi smo slišali grmenje, vendar naj bi, po izjavah domačinov, vreme zdržalo. Pa smo začeli s hojo po gozdni cesti. Po dobrih dvajsetih minutah nas je že osvežila kakšna kapljica dežja. Nekateri so se začeli takoj oblačiti v vetrovke, spet drugi odpirati dežnike. Tako se je naša kolona močno raztegnila. Vsi tisti, ki so se pravočasno zaščitili pred padavinami, so imeli najbolj prav, kajti zelo hitro so se približali nevihtni oblaki, katere je spremljal še veter. Izbira ni bila težka in odločitev je padla − obrnemo se in gremo nazaj. Še dobro nismo izrekli teh besed, je

že začelo nekaj bolj šumeti in ropotati. Najprej sodra, nato pa toča za velikost koruznih zrn. Danes pa res nimamo sreče, smo si rekli! Vendar ne boste verjeli, kakšno navdušenje, morda večje, kot če bi osvojili vrh Nanosa. Toliko veselja in krikov ne bi slišali na vrhu planote, kot smo jih izpod kapuc, pelerin in dežnikov. Nekateri so prvič v življenju videli točo. No, to pa tudi nekaj šteje! Ob vrnitvi do avtobusov smo šli do prvega ovinka in malo navzdol, kjer je bila turistična kmetija − zavetišče na Abramu. Zavetje pred padavinami smo našli pod velikim šotorom, ki je bil pred domačijo. Prijazen lastnik nam ga je odprl, mi pa smo hitro en za drugim zasedli mize in klopi. Čeprav v malo slabših pogojih kot navadno smo pojedli še kakšen grižljaj sendviča in drugo zalogo iz nahrbtnika, izpolnili dnevnike in prejeli celo slovenski transverzalni žig, kar nam planincem veliko pomeni. Vsebina pisanja in risanja tokrat ni bila težka, kajti doživetje je bilo dovolj močno. Zanimivost te kmetije so bile gotovo živali − od kokoši, koz, bikov in do velikega rjavega medveda, ki se je razkazoval v svoji ogradi. Ničkoliko posnetkov je napravil Milan, da ga je ujel v svoji najlepši drži skupaj z nami. Za nami je bil tako dan brez hudih planinskih naporov, poln medsebojnega druženja in klepetov, za katere velikokrat nimamo časa. Da pa bi bilo vse še slajše, smo se ravno pravi čas vračali mimo hiše, kjer so bili pri ženinu ravno zbrani svatje in tako smo bili še mi pogoščeni s pecivom, namenjenim za svatbo. V Kočevje smo se vrnili v čudovitem sončnem popoldnevu in takšnega vremena si želimo v maju, na zadnjem pohodu v letošnjem šolskem letu.
Za MOPD Kočevje Melita Berlan

28

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

Geografsko-krajinarsko-geološki tabor 2012

Šport in reKreacija

Če ste v zadnjem koncu tedna aprila videvali večjo skupino razgrajajočih študentov in se spraševali, kaj počnejo, je tu vaš odgovor – udeležili so se že tretjega geografsko-krajinarsko-geološkega tabora, ki je letos potekal na Kočevskem.
Namen tabora je povezovanje treh različnih fakultet v pogledu in ravnanju s prostorom. Vsako leto se za štiri dni odpravimo na izbran konec Slovenije in ga s pomočjo profesorjev, asistentov in različnih strokovnih sodelavcev analiziramo, se z njim spoznamo in ugotavljamo probleme ter potenciale. Cilj je tudi interdisciplinarno povezovanje profesorjev in spoznavanje študentov iz različnih strok, medsebojno druženje, izmenjava mnenj ter ustvarjanje interesnih povezav za v prihodnje. Kočevsko smo izbrali zaradi precejšnjega nepoznavanja prostora s strani slovenskih študentov ter funkcionalne izbire, saj sva kar dva od treh organizatorjev tabora domačina. V štirih dneh smo spoznali Kočevsko in okolico na področjih, ki predstavljajo glavne značilnosti te krajine in aktualno problematiko. V četrtek, 26. aprila, smo v prostorih Kluba kočevskih študentov začeli s predavanjem na tematiko sanacije poškodb v krajini na področju odlagališč odpadkov, ki ga je vodil dr. Marko Dobrilovič iz Biotehniške fakultete, Oddelka za krajinsko arhitekturo. Predstavil nam je osnovne principe urejanja takšnih prostorov in sodobne primere izvedbe v praksi. Po predavanju smo se odpravili na teren odlagališča komunalnih odpadkov v Mozlju, kjer nam je ga. Saša Klun predstavila principe delovanja na našem lokalnem odlagališču ter probleme, s katerimi se spopadajo. Popoldne smo pridobljene informacije nadgradili s kratkimi predavanji in debato na okrogli mizi v Gimnaziji Kočevje. Predavali so gospod župan, dr. Vladimir Prebilič, nekdanji direktor Komunale Kočevje, g. Leon Behin, sedanji direktor Komunale Kočevje, g. Marko Klun, g. dr. Marko Dobrilovič in ga. Tina Kotnik. Sledila je debata na temo odlagališča v Mozlju, splošne problematike prostorske umestitve in sanacije odlagališč in problematike smeti na splošno, pri kateri smo sodelovali vsi udeleženci tabora. Petek smo preživeli zelo aktivno in, kot se za obiskovalce Kočevske spodobi, raziskali Kočevski rog. Vodila sta nas prof. dr. Andrej Bončina iz Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire, ki je prav tako domačin ter prof. dr. Blaž Repe iz Oddelka za geografijo. Spoznali smo gozdni prostor, njegove rastiščne značilnosti in soodvisnosti med fizično-geografskimi pogoji, vegetacijskim pokrovom in rabo prostora. Dan smo začeli pri Kraljici Roga, debeli jelki, in nadaljevali proti pragozdu, kjer smo spoznali načela ravnanja s pragozdom ter kako in zakaj ohranjati in varovati takšne habitate. Ker nam je vreme to omogočalo, smo se povzpeli na Veliki rog in tako dobili drugo dimenzijo na pogled v prostor – cel dan smo se namreč gibali v gozdu, ki ne omogoča dolgih vizur in občutka za umestitev v prostoru. Z vzponom na 1099 metrov nadmorske višine pa smo dobili celoten pregled nad velikim masivom Kočevskega roga in njegovo umestitvijo v prostor. Po spustu li študenti sami oz. Miha Varga, soorganizator in študent geografije. Predstavil nam je zgodovino rudnika, nastanek jezera in sedanjo aktualno problematiko. Z ogledom okoli jezera smo spoznali različne specifične prostore, vsakega s svojo problematiko. Jezero predstavlja mestu Kočevje velik potencial, a se zaradi napačnih in nenadzorovanih rab hitro deformira. Objezerski prostor je območje številnih interesov: potencialnih turistov, lokalnih rekreativcev, zavarovanega območja Nature 2000 ter ribičev, ki na najrazličnejše načine puščajo sledi v prostoru – tu lahko posebej omenimo nedaven neprimeren poseg »ureditve« poti na velikem območju severozahodnega dela obale, ki prav vsakemu omogoča dostop z avtomobilom skoraj do obale. Uravnavanje različnih interesov in zadovoljevanje najrazličnejših potreb na tem prostoru bi zahtevalo obsežen projekt krajinske ureditve in sodelovanja različnih strok – kot to sami počnemo na taboru. S to mislijo smo zaključili že tretji geografsko-krajinarsko-geološki tabor. Z različnih vidikov smo spoznali majhen košček lepot Kočevske, za globlje poznavanje pa bi bilo potrebno dodatno poglabljanje v prostor. Vendar nam je že kratek vpogled odkril mnogo aktualnih problemov, a hkrati tudi potencialov in lepot, ki bi jih bilo vredno upoštevati z namenom razvoja same regije in občine. Študentje smo od tabora odšli polni novih znanj in dodatnega zavedanja o majhnem zelenem koščku Slovenije, ki se ga je že od nekdaj ohranjalo, zdaj pa je morda prišel čas, da se začne tudi razvijati. Cilj tabora je bil tudi spodbuditi domače prebivalstvo, da se vsaj delno vključijo v reševanje oz. spoznavanje problematike Kočevske. To smo želeli doseči z okroglo mizo, vendar poleg treh svetlih izjem ni bilo prisotnega nobenega obiskovalca. To je žal na Kočevskem mnogo prepogosta praksa – nezanimanje občanov in občank za lastno okolje, hkrati pa mnogo prevelika kritika vseh poskusov, da se življenje na Kočevskem obrne na bolje. Občani in občanke se žal še premalo zavedamo, da imamo sami v rokah škarje in platno ter da lahko samo mi udarimo po mizi, spodbudimo konstruktivno debato in poskrbimo, da bo življenje v našem kraju teklo po naših smernicah in željah. Študenti, župan, ostali občinski veljaki in svetle izjeme lahko samo podajo ideje in smernice, na nas občanih pa je, da, v kolikor se z njimi strinjamo, ideje javno in glasno podpremo oz. jih, v kolikor se z njimi ne strinjamo, zavrnemo s konstruktivnimi argumenti in boljšimi predlogi. V imenu organizatorjev bi se rada zahvalila Občini Kočevje za sodelovanje, Gimnaziji Kočevje za pomoč in ponujene prostore, Klubu kočevskih študentov za sofinanciranje in ponujene prostore ter študentski organizaciji Univerze v Ljubljani za sofinanciranje.
Tanja Štajdohar in Miha Varga

nazaj do Žage nam je prof. Repe predstavil osnove delovanja navigacijskih sistemov ali t. i. GPS aparatov ter praktično uporabo le-teh. V skupinah smo jih preizkusili na krajši turi okoli Žage. Ob vračanju v Kočevje smo si ogledali še Prelesnikovo koliševko in specifiko naravnega smrekovega rastišča zaradi inverzije, grobišče pri Jami pod Krenom in obeležje povojnih pobojev ter nadaljevali proti stari kočevarski vasi Trnovec in tam spoznali nekaj problematike oz. specifike kočevske zgodovine in zaraščanja starih vasi. Sobota je bila namenjena geologiji in tipičnim kraškim pojavom na prostoru Kočevske. Vodil nas je prof. dr. France Šušteršič, začeli pa smo pri Željnskih jamah, katere smo raziskali na lastno pest ter spoznali geološke principe kraških jam in specifično problematiko te jame zaradi povezave podzemnih voda z rudniškim jezerom in usedlinami premoga. Ogledali smo si še jamo Waserloch, ki je bila nekoč najbolj bogato nahajališče človeških ribic na svetu. Nato smo se napotili proti Gotenici, kjer smo opazovali vršaje in naprej proti Kočevski Reki, kjer je posebnost za ta del krasa prisotnost terra rosse (rdeče zemlje). Odpravili smo se tudi do Taborskih sten Taborske jame, hkrati pa uživali ob razgledu na spodaj ležečo Kolpsko dolino in Gorski kotar proti hrvaški meji. Za zaključek smo pot nadaljevali do Loškega Potoka in spoznali razliko med kraškim poljem in uvalo, ki po mnenju dr. Šušteršiča v tem primeru ležita ena poleg druge, vsaka na svoji strani griča. Dan smo končali na Bloški planoti. Zadnji dan je bil nedeljski – odpravili smo se na Rudniško jezero, kjer smo teren vodi-

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

29

poletne počitnice v KluBu mlaDih Kočevje
Krasne poletne Dneve si BoŠ lahKo lepŠal/a Z oBisKom KluBa mlaDih Kočevje :)
vsaK Dan oD 9. Do 15. ure Do 31. avGusta bodo vrata kluba oDprta Za vse otroKe, DijaKe, ŠtuDente in tiste, ki se želijo Družiti, ustvarjati, uporaBljati računalniKe, iGrati namiZne iGre, Kuhati ipd. Kdor si želi brezplačnih počitnic v tujini, pri nas dobi informacije o Evropski prostovoljni službi in mednarodni izmenjavi prostovoljcev. Mladinske pobude so program, namenjen vsem, ki imate ideje in jih želite uresničiti. Možnosti za uresničevanje idej in aktivno preživljanje prostega časa je veliko, samo zagrabiti jih je treba. vaBljeni vsi, Ki nas Še niste oBisKali! smo na tZo 72 (stara leKarna). ƒ tečaj rolanja: tečaj bo potekal zadnji teden v avgustu od 18. ure dalje na igrišču poleg Doma telesne kulture v Gaju (na drsališču). Tečaj je primeren za začetnike in tudi tiste, ki si želijo več spretnosti na rolerjih. Vsi udeleženci tečaja morajo imeti poleg rolerjev tudi zaščitno opremo. Cena tečaja je 10 EUR. Obvezne predhodne prijave! ƒ iZDelovanje in spuŠčanje Zmajev: gre za projekt druženja otrok, mladih in starejših, zunaj v naravi. Pri tem lahko sodeluje celotna družina. Gre za dejavnost, ki se bo dogajala na prostem v naravi – stran od televizorja in računalnika. Bo 100 % zanimivo. Točen datum bo sporočen naknadno. Obvezne predhodne prijave! Brezplačno! ƒ ustvarjalno-ZaBavni taBor v KočevsKem roGu (letos prvič!): 3-dnevni tabor za otroke od 7 do 10 let (26. 6.−28. 6. 2012) 4-dnevni tabor za otroke od 11 do 15 let (29. 6.−2. 7. 2012) 3-dnevni tabor preživetja v naravi za mladostnike in mlade od 16 25 let (3. 7.−5. 7. 2012) Cena: 15 EUR na dan za udeleženca. Cena zajema zajtrk, kosilo, večerjo, dve malici na dan, prenočišče v koči, strokovno vodenje delavnic, animacije, zavarovanje, prevoz na tabor in iz njega itd. Tabori se bodo izvajali le v primeru zadostnega števila prijav (minimalno 10 udeležencev na skupino). Prijave zbiramo do 13. 6. 2012 oz. do zapolnitve prostih mest (maksimalno 15 udeležencev na skupino). Prijavnico in vse potrebne informacije o taboru dobite v prostorih kluba na TZO 72. ƒ tabor oPazovanJe zvezd v sodeLovanju Z vaŠKim DruŠtvom Konca vas: vodila ga bo strokovnjakinja ga. Polona Štefanič iz Ljubljane, ki nam bo povedala veliko zanimivega o vesolju, zvezdah in nebesnih pojavih. Skozi daljnoglede in teleskop si bomo pogledali zvezde, morda tudi kakšen planet in − kdor bo želel − prespali pod zvezdnatim nebom. Zberemo se v Konca vasi (prostor bo natančneje označen), kjer bomo imeli kratko uvodno predavanje. Temu bo sledil odmor ob tabornem ognju, na katerem bomo pekli hrenovke, potem pa bomo z nočjo začeli gledati zvezde. Kdor bo želel, bo lahko prespal v šotoru, po skupnem zajtrku pa se poslovimo. Cena tabora je 10 EUR na posamezno prijavo, to je za celo družino. Točen datum bo sporočen naknadno. ƒ fotoGrafiranJe in izdeLava fotoGraFij v naŠi temnici − huFnaGlovo Leto: v mesecu juliju in avgustu bomo izvedli foto delavnico in nato razvijali slike v naši foto temnici na temo pomembnega, morda od klasičnega pojmovanja kulture malce oddaljenega človeka – dr. Leopol-

Prva neprometna površina v občini Kočevje
Lanske pomladi, ko se je motoristična sezona ravno pričela, in seveda istočasno tudi sezona opravljanja izpitov za vožnjo z motorjem, je 'z vrha' prišel odlok, da se mora v občini Kočevje urediti ustrezeno neprometno površino za opravljanje izpitov AM, A1, A2 in A kategorij, saj predhodna uporaba parkirišč ni ustrezala novim predpisom.

PriPravLJamo Pa Še:

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

da Hufnagla. Rezultat bo potujoča razstava v jeseni po Kočevju. Število mest je omejeno in predhodne prijave so obvezne! Točen datum bo sporočen naknadno. Brezplačno! ustvarjalne Delavnice: za vse otroke in mlade, ki jih zanima ustvarjalno delo, bomo vsakodnevno prirejali ustvarjalne delavnice, kjer bomo iz različnih materialov izdelovali zanimive okrasne in uporabne izdelke, ki jih udeleženci odnesejo domov. Brezplačno! pravljični četrteK: izvajal se bo vsak četrtek v juliju in avgustu dopoldne od 9. ure dalje in bo za otroke od 7 let naprej. Pravljice bomo brali ali jih predvajali na kakšnem mediju ... Nato se bomo o vsebini pogovarjali in ustvarjali na temo pravljice in njenih junakov. Iz različnih materialov bomo izdelovali ali risali like ali prostor dogajanja pravljice. Brezplačno! Lutkovne delavnice: namenjene bodo velikim in malim otrokom. Spoznali bodo osnove lutkarstva, se srečali z marionetnimi lutkami, oblikovali lutke iz nogavic, papirja in filca ter preizkusili gledališče predmetov. Vsak torek v juliju in avgustu. Brezplačno! tečaj ročnega in strojnega šivanja: V mesecu juliju bomo izvajali delavnice šivanja. Naučili se bomo, kako se prišijejo gumbi, izdelovali bomo tudi gumbnice ter robili dolžino in izdelovali poletna krila. Potrebne prijave! Točen datum bo sporočen naknadno. Brezplačno! zabavni kemijski poskusi: vsako sredo v avgustu od 10. ure dalje bomo izvajali kemijske poskuse, ob katerih bo vedno napeto in zabavno! Sestavine si bomo kupili kar v najbližji delikatesni trgovini. Kemija bo prvič zabavna! Brezplačno! Kuharija: vsak petek v juliju in avgustu bo v Klubu mladih Kočevje dan kuhanja. Ne bomo kuhali celotnih obrokov, sestavljenih iz vseh vrst živil, ampak bomo dajali poudarek temu, da otroci in mladi kuhajo sami, da pridobijo samozavest na tem področju. Jedi bomo izbirali po predlogih otrok, brez palačink pa tudi ne bo šlo ... Vabljeni tudi starši. Brezplačno!

V dobrem sodelovanju Avtošole Krkovič in Občine Kočevje so skupaj poiskali začasno rešitev za sezono 2011 - na industrijski coni LIK II. Po izteku sezone je bilo nujno potrebo najti dolgoročno reršitev, sicer v občini Kočevje ne bi bilo moč opravljati izpitov omenjenih kategorij. V Avtošoli Krkovič so jo našli in z lastnimi sredstvi, v industrijski coni LIK II pri Dinosu, začrtali ter uredili potrebni poligon. Poligon so prvi 24. aprila preizkusili kočevski in ribniški policisti za trening vožnje z motorjem pred novo sezono policistov motoristov. Ob zaključku treninga so vsem zaželeli srečno in varno vožnjo. Romana Novak
foto: arhiv Avtošole Krkovič

Več informacij in prijave na: www.mladikocevje.si in fb, po telefonu: 040 262 735 ali po e-pošti: info@mladikocevje.si.

• Oddam v najem manjši gumijasti čoln in strešni kovček Thule. Info na tel. 041/523-402 • V centru mesta na lepi in mirni lokaciji ob vodi, oddam poslovni prostor v velikosti 36 m2. Prostor je renoviran in ima svojo centralno kurjavo, elektriko, sanitarije in parkirišče. Informacije na telefon: 041/670-068 • Prodam enosobno stanovanje v pritličju bloka-Kajuhovo naselje. Lastna klet in drvarnica, možnost obdelava vrta. Delno adaptirano 2008. Informacije na tel. 031-308-139 • Prodam dvosobno stanovanje v izmeri 63,94 m2, s pripadajočo kletjo v drugem nadstropju bloka na Knafljevem trgu 12 v Ribnici. Stanovanje je obnovljeno (kopalnica, okna, vrata, radiatorji) in vpisano v ZK. Cena cc.75.000 EuR. Kontakt: 040 570 608. • urejena družina z rednimi dohodki najame hišo z vrtom v Kočevju ali bližnji okolici. tel. 031 546182 • Prodam enosobno stanovanje v Kočevju, Podgorska ulica, 48m2, 2. nadstropje. Leto izgradnje 2004. Tel.: 031 207 718 • Oddamo popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje (45 m2) v Kajuhovem naselju z opremljeno kopalnico in kuhinjo. Tel. 041 310 158 • Prodam domačijo v Kužlju; starejša stanovanjska hiša 60m2, el., voda, kanalizacija, tel., asfalt do hiše, dvorišče, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljišča 7300 m2, gozd 2700m2, bližina Kolpe. Hiša vseljiva takoj. Cena 42,000 EuR. Tel.: 041 956 061 • Prodamo domačijo v Kuželju – starejša hiša 60 m2, dvorišče, drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljišča 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda, kanalizacija, telefon, asfalt do hiše, bližina Kolpe. Hiša lahko vseljiva takoj. Cena 42.000 EuR. Telefon: 041-956-061; 01-89 54-416 (zvečer) • V okolici Ribnice oddam v najem stanovanje in sicer v pritličju stanovanjske hiše. Cena po dogovoru. Tel: 051-866-414
Sprejemamo naročila za male brezplačne oglase na elektronski naslov: noviutrip@novi-utrip.eu; Oglase je potrebno OBNAVLJATI VSAK MESEC

PRODAM PODARIM KUPIM

30

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

Chemtrails – kemične sledi na nebu

modri PLanet

To je pojav, ki se najpogosteje obravnava kot veliko skrivnost. Seveda je čudno, da je lahko skrivnost tisto, kar vsak od nas pogosto vidi na nebesnem svodu. To je tudi pojav, ki si ga vsak lahko razloži po svoje. Uradni predstavniki se na vprašanja o tem največkrat le ironično nasmehnejo in zamahnejo z roko ter vse razvrednotijo z izhodiščem, da je to le teorija zarote. Morda bi res lahko šli mimo, kot da ni nič, vendar se pojavlja čedalje več namigov o škodljivosti teh kemičnih repov, zato se mi zdi prav, da na to opozorim. Edvard Šilc
Morda se tudi vi večkrat ozrete v nebo in ste pri tem že opazili (sam sem prvič opazil nad Ribnico, ko sem bil v bližini regulirane struge Sajevca), da je modro nebo po dolgem in počez prepredeno s progami razpadajočih kondenzacijskih hlapov, ki najverjetneje prihajajo iz pogonskih motorjev reaktivnih letal. Reaktivna letala so bele proge puščala tudi pred desetletji, ko smo opazovali njihov let. Ob sončnem zahodu so beli trakovi za repom letal postali zlati in takrat je morda koga celo napeljalo na misel, da vidi NLP. Vendar spomnite se! Ti izpuhi so se na nebu razpustili v nekaj minutah. Sedaj pa lahko vidimo te meglice, ki so na nebu kot dolge oblakaste proge, ki ne razpadejo cele ure. K pisanju o tem me je vzpodbudil še hrvaški novinar in publicist Ratko Matinović, ki nam je 02. 04. predstavil novo knjigo z naslovom 'Svetovne skrivnosti in misteriji', v kateri obravnava tudi ta pojav. medicinska dognanja niso več tako enostranska glede pomislekov o stranskih negativnih učinkih, ki jih povzroča elektrika. Prenos elektrike po zraku je, vsaj laično gledano, za počutje in zdravje še bolj škodljiv kot tok po vodnikih, kjer je sevanje vendarle omejeno. Torej naj bi imel brezžični prenos elektrike vrsto negativnih učinkov zaradi ozračja, ki se ga polni z aluminijevim hidroksidom in samo električno energijo. To se kaže v povečanem obsegu Alzheimerjeve bolezni in silikoze. Posledica negativnega delovanja na človeka naj bi se odražala tudi na razvoju štirih novih neozdravljivih boleznih, kot je na primer Morgellanova bolezen. Pri tej se na telesu pojavi vrsta odprtih ran, ki so le posledica porušenega imunskega sistema, in celo spremenjena DNK struktura. Zdravljenje je zaenkrat le z alternativnimi metodami, saj uradna doktrina o tem dosti niti ne ve, je pa sum te bolezni prisoten tudi v našem koncu. leansu, in kot kaže tudi cunamije, ki so povzročili lansko nesrečo v japonski jedrski elektrarni.

Harfa

niKola tesla

Za pojav chemtrails je cela vrsta različnih razlag. Predstavil bi tri, štiri najbolj pogoste. Za prvo se spomnimo šolskih klopi, kjer so nam učitelji pripovedovali, da je hrvaški znanstvenik srbskega porekla Nikola Tesla med svojimi raziskavami prišel do teoretičnega modela prenosa električne energije po zraku. Pri takem prenosu ne bi za pretok elektrike več rabili vodnikov (daljnovodov, ožičenja, kablov). Porabnik bi tok enostavno jemal iz ozračja, podobno kot je to pri radijskih ali televizijskih signalih, ko sprejemnik sprejema te valove iz okolja. Enako je tudi pri mobilni telefoniji, prenosnih radijskih sprejemnikih in oddajnikih. Po prvi razlagi pojava kemičnih repov so kasneje to Teslovo izhodišče znanstveniki dejansko razkrili. Sedaj naj bi bil torej že mogoč prenos električne energije po zraku, a ta princip še ni primeren za vsakdanjo uporabo, bodisi zato, ker še ni povsem razvit, ali pa ga uporablja le ena velesila kot prednost ali celo orožje. Eno od izhodišč trdi, da so se ti kemični repi prvič v opaznem obsegu pojavili med agresijo na Srbijo oziroma Jugoslavijo leta 1999. Vemo, da je suh zrak slab prevodnik električne energije, zato mu dodajajo kemijske dodatke. Večinoma navajajo, da so to aluminijeve zmesi (aluminijev hidroksid), ki omogočajo lažji pretok električne energije po zraku. Prisotna pa naj bi bila tudi polimerična nano vlakna silicija in barijev prah. Danes mnogi ljudje pripovedujejo, da je električna energija zaradi svojega valovanja in drugih učinkov človekovemu telesu tudi škodljiva, posebno za tiste, ki so dlje časa izpostavljeni tem vplivom. Tako mnogi ne priporočajo kuhanja z električnimi aparati, pač pa na ognju oziroma na štedilniku na trda goriva ali plin. Odsvetujejo tudi spanje v bližini električne vtičnice. Tisti, ki svojemu počutju in zdravju pripisujejo posebno pozornost, si zagotovijo stikalo, ki v času počitka (praviloma noči) izklopi pretok električne energije po vodnikih znotraj bivalnega prostora. Večina je ob takšnih ukrepih sicer začudena, a tudi sodobna

GLobaLno oGrevanJe

O tako imenovanem globalnem ogrevanju, ki naj bi bilo posledica rasti deleža (koncentracije) ogljikovega dioksida, ste že mnogo slišali. Z Mannovimi elektronskimi pismi, kjer je kolegom priznal, da je ponarejal podatke o tem pojavu, se je začela tudi afera WikiLeaks. O aferi vemo predvsem to, da so objavili vrsto presenetljivih dokumentov, o vsebini katerih ljudje ne bi smeli vedeti ničesar. Te vladne in zasebne tajne dosjeje so objavili na spletišču. Tako je javnost lahko videla realno sliko svetovne politike oziroma vse tisto, kar se dogaja za skrbno zaprtimi vrati. Podatke so priskrbeli the Whistleblowers, ali po naše žvižgači. To so večinoma sedanji ali nekdanji zaposleni v vladah in drugih organizacijah, ki iz osebnih razlogov posredujejo te, za vse vlade zelo sporne dokumente. Večina teh objav na WikiLeaksu se pripisuje nekdanjemu avstralskemu hekerju Julianu Assangeju. Mnogi svetovni voditelji, tudi iz tistih držav, za katere smo mislili, da imajo pravo demokracijo (Švedska, Kanada), so ogorčeno zahtevali, da naj se Assangeja odstrani oziroma ubije. Pri tem so kot razlog navedli, da je z objavo izdajal nacionalne skrivnosti. Ob dogajanju smo spoznali vso dvoličnost voditeljev, ki pred kamerami govorijo o dobrobiti ljudstva, na drugi strani pa kažejo svojo krvoločnost in pohlep. Javnost je ob iskanju razloga za Assangov uboj protestirala. Množični mediji so bili polni zgražanja in gneva. Tako so se morali pobudniki Assangove odstranitve potuhniti. Globalno segrevanje, kot ga zagovarjajo uradni lobisti, je vzrok za to, da se je stanjšal ozonski plašč. To se sedaj skuša popraviti s pripravki, ki se spuščajo v zrak in jih vidimo kot bele proge na nebu. Če je bil namen postavitve ščita (angleško Shield) morda kdaj dober, je šlo v praksi očitno nekaj zelo narobe, saj posipanje s pripravki iz aluminija (silicija, barija) poleg bolezni prinašajo nove vremenske motnje na področjih, kjer jih prej ni bilo. Med te lahko prištejemo poplave v New Or-

Kemični repi naj bi bil tudi v neposredni povezavi s projektom Haarp (harfa). Ta projekt izhaja iz izhodišča, da bi ameriška vojaška oblast kot del strateške prednosti imela rada tudi nadzor nad vremenom. Za to so na Aljaski in tudi drugih predelih po ZDA in zaveznicah postavili vrsto elektromagnetnih postaj, ki oddajajo valove v ozračje in povzročajo spremembe vremena. Domneva se, da je tudi ta projekt včasih težko povsem nadzirati. Zato se po svetu dogajajo vremenske spremembe, kot so poplave, suše, cunamiji, močne nevihte, sneg, kjer ga nikoli ni bilo, visoke temperature v hladnejših predelih sveta itd. Torej vse tisto, kar se pripisuje navadnim državljanom. Tretja razlaga za nastajanje prog na nebu je nadzor nad ljudmi! Kje so, kaj počnejo, s kom se pogovarjajo, o čem prebirajo, in nenazadnje tudi, kaj premišljujejo? Včasih so bile tu človeške omejitve. Varnostne agencije so lahko nadzirale le določeno omejeno število ljudi. Vemo, da en agent lahko sledi največ enemu osumljenemu. Današnja računalniška tehnologija (aktivna oprema) pa že omogoča nadzor velikega števila ljudi neodvisno od števila nadzornikov. Po holističnih metodah izdvaja vse zanimive ali sumljive znake. Danes si lahko potovanje olajšamo z majhno in razmeroma ceneno GPS napravo. Global position system so menda razvili pri State Department (ameriški vojski, ki ima glavni stan v Pentagonu) ob pomoči vesoljske agencije NASA. Potem so ta izum prepustili civilni rabi. Zakaj? Jasno je, da vojska ne bi dala iz rok strateško prednostno napravo, če ne bi iznašli nekaj še boljšega, ali pa bi s tem, ko se da takšno napravo iz rok, pridobili veliko korist. Z GPS napravo kot potniki vemo, kje smo in po kateri poti pridemo do cilja. Obenem pa lahko strežnik preko obratne povezave beleži, kje je lastnik GPS in kam potuje, kaj išče in česa se izogiba. Podobno je z GPRS, ki jo imamo na mobilnem telefonu. Pri njem se položaj določa po mobilnem omrežju, pri GPS (evropski Galilejo) pa s tem, ko naprava ujame vsaj tri satelite. Torej je namen v nadzorovanju ljudmi. Da ta komunikacija dovolj dobro teče, se v ozračje spuščajo aluminijasti pripravki. Kdor bi rad izvedel več o tem, lahko prebere na spletu, na primer na: http://www.chemtrailcentral.com/, http://www. carnicom.com/contrails.htm, http://www.rense. com/politics6/chemdatapage.html, http://patft. uspto.gov/netahtml/srchnum.htm, http://www. grida.no/climate/ipcc/aviation/index.htm 28. aprila med 6.15 in 7.15 je nad Kočevjem bilo 16 prog kemičnih repov na vseh straneh neba. dva dni pozneje je bila zjutraj ob istem času ena proga čez celotno nebo. v soboto, 5. 5., sem te repe opazoval nad Ribnico.

Sponzor rubrike Modri planet je MELAMIN d.d., Kočevje

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP

31

vse o Prometu

perspeKtiva Duha

Gospod Štampilja
Pred leti sem med branjem Cankarja zasledil tudi zgodbo, ki si je žal nisem shranil, a se velikokrat spomnim nanjo. Njen naslov je, če se ne motim, Gospod Štampilja. Opisuje, kako je imenovani gospod dočakal že zelo visoko starost in nekega dne je prišla ponj Smrt. Rekla je, da je čas, da gre z njo. Štampilja jo je vljudno sprejel in izrazil pripravljenost za odhod, vendar je prej hotel vedeti, ali prihaja v svojem imenu ali v imenu kakšne pravne osebe. Smrt je bila zmedena, saj kaj takega še ni doživela. Odšla je in se po določenem času vrnila z nekim papirjem. Gospod Štampilja je papir pregledal in zahteval dopolnitev.
Skratka, vsakokrat, ko je Smrt prišla ponj, je glede papirjev nekaj manjkalo ali pa je bila kje kakšna napaka. Nazadnje je Smrt nad njim obupala in zato gospod Štampilja še danes živi, pravi Cankar. Prav gotovo se spomnim na to zgodbo, ko župnija vsako leto pripravlja sveto mašo za pobite ujetnike v Rogu. Prireditev je običajno prvo nedeljo v juniju in vsakokrat je tam okrog 2500 ljudi. Kaveljc je v tem, da moramo za čas prireditve zapreti državno cesto Rog - Podturen. Postopek je podoben, kot bi zapirali avtocesto. Ključni dokument je dovoljenje za zaporo, ki ga izda Direkcija RS za ceste. Za zaporo pošljemo vsako leto elaborat v štirih izvodih. V devetih letih smo jih dali izdelati že tri, ker eden velja približno tri leta, nakar pa se zakoni spremenijo, in »jovo na novo«, nekomu odštej 500 evrov. Z elaboratom je treba poslati še zajeten kupček dovoljenj lokalnih ustanov in pravnih oseb. Podoben postopek steče na domači upravni enoti, vendar šele, ko imamo dovoljenje za zaporo. Ko je končno razpisana ustna obravnava ter sestanek s policijo in varnostniki, sedemo skupaj domači ljudje. Srečanje poteka bolj vljudnostno, saj vsi na pamet vemo, kdo in kako mora kaj storiti – že 20 let je namreč enako. (Na tem mestu bi moral zapisati veliko, prijazno zahvalo delavcem CGP, policistom, Sintalu, gasilcem in zdravnici) V začetku sem naivno mislil, da se da narediti »enako kot lani«, z enim papirjem, vendar to ni mogoče. Vsako leto začnemo konec februarja zbirati dovoljenja, letijo e-pošte, tiskalniki brnijo, žgemo bencin do Ljubljane in nazaj, plačujemo elaborate, trošimo ure in ure, gospod Štampilja pa se vsako leto spomni, da je treba priložiti še kakšno novo potrdilo. Včasih se 'pohecam', da moja glavna skrb ni zveličanje duš, ampak zapora državne ceste. Ko imam v roki ta dokument, grem običajno s kom ven na 'juž'no' in na pivo. Adijo, gospod Štampilja, vsaj za nekaj mesecev! Zavedam se, da je birokracija do neke mere nujna, tudi v Cerkvi jo imamo. Hudo postane takrat, ko črka zakona začne moriti duha zakona. Pred tem ni imuna nobena ustanova.

Prevoz otrok
Slednji se začne že, ko našega bodočega voznika ali voznico pripeljemo v vrtec ali šolo. Tukaj se vidi zelo površno upoštevanje prometnih predpisov oziroma naše nezanimanje za promet in postavljanje pred drugim ter dokazovanje, kakšen avto imamo in da si ga upamo pustiti kjer koli, ali še slabše, da bi se z njim najraje zapeljali kar v sam vrtec. Že tukaj je razvidno, da je prometna vzgoja s strani staršev otrokom predstavljena z nepravilnega zornega kota, kako bo šele pri našem šolarju, ki se mu že v zgodnjih korakih življenja pojmovanje prometne etike postavi na glavo. Najbolj bode v oči, da se ti primeri dogajajo vsakodnevno, vožnja pa poteka na pamet. Lep primer je dnevno prometni kaos pri vrtcu na Cesti na stadion v Kočevju – gotovo je tako tudi v drugih krajih – ta spominja na reko Rinžo, ki prestopa bregove .. tako so namreč parkirani avtomobili. Sprašujem, ali ni interesa, da bi se stvari dogajale, kot bi se morale, ali pa bo iz dneva v dan kaos še večji. Še bolj zaskrbljujoča je tematika prevozov šolskih otrok z AVTOBUSI. Primer: voznik aviobusa, ki prevaža otroke, je za njih zadolžen od začetka vožnje do njenega konca, saj vozi otroke in ne tovora! Posebej naj bi bil še pozoren na dogajanje v prometu, a se najdejo tudi takšni 'specialci', ki zapeljejo avtobus poln otrok v smer, ki je za vožnjo z avtobusom sploh prepovedana. Skratka, popolnoma neodgovorno ravnanje osebe, ki spada med profesionalne voznike. Še eNKRat, vOZI Se OtROKe IN Ne tOvOR. A kar še bolj bode v oči, so razpisi za prevoz otrok v šolo s strani ministrstva. V razpisnih pogojih so namreč navedene postavke, v katerih se pričakuje, da je prevoženi kilometer čim cenejši, kar pa se seveda pozna na varnosti pri prevozu.

Bi Zaupali prevoZ svojeGa otroKa prevoZniKu, Ki Za Kilometer Zaračuna 0.60 eura? ali Bi tistemu, Ki ima na Kilometer prevožene poti postavKo 1.0 eura?
Samo v razmislek: avtobus pelje otroke pozimi na Roglo v šoli v naravo. Kateremu od prevoznikov bi zaupali svojega otroka – cenejšemu ali dražjemu …

pri prevoZu otroK se ne smemo iGrati Z njihovo varnostjo!
Srečno vožnjo!
Matjaž Bregar

Ko pa pomislim na bridko smrt neštetih mladih in dobrih ljudi na domobranski in partizanski strani, se neham pritoževati. Vseh mi je žal, da bi jokal. Koliko dobrih družin nam manjka na Slovenskem! Kaj bi dali ti mladi fantje, pahnjeni v norijo vojne, da bi lahko šli domov, namesto v težko smrt. Objame me sočutje do vseh …
Tone Gnidovec, župnik

SERVIS IN PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME ALEŠ ČURIČ S.P. SERVIS IN PRODAJA RAČUNALNIŠKE PRODAJA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME OPREME ALEŠ RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME SERVIS IN VZDRŽEVANJE ČURIČ S.P.
IZDELAVA RAČUNALNIŠKIH RAČUNALNIŠKE OPREME PRODAJA RAČUNALNIKOV INOMREŽIJ IN PRIKLOP NA INTERNET SERVIS IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME TRATA VI/11 | 1330 KOČEVJE | M 040 410 pooblaščeno prodajno mesto za 452 | E NET.SERVIS SIOL.NET prodajo antivirusnega programa eset nod32 IZDELAVA RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ IN PRIKLOP NA INTERNET
TRATA VI/11 | 1330 KOČEVJE | M 040 410 452 | E NET.SERVIS SIOL.NET

OVEN

Kaj za boga ste počeli? Iz slavja ste napravili pogorišče, iz razloga za srečo razlog za solze. Od tega vas bo pa dolgo bolela glava. Mislili ste, da ste skrivnostni in vsako priložnost ste izrabili, da izpadete pametni, v resnici pa je izza vsega skupaj stalo gnilo jajce in še razkrinkani ste povrhu. Četudi molčite kot grob, rešili s tem ne boste ničesar. Službene naveze vam bodo ostale, ja, ampak komu ste namenili srečo!? Življenje izza zaves.

OD 21. 3. DO 20. 4.

maj – junij 2012
In če je svetloba v svetu, kaj le je senca, ki leže prek srca? Pustimo jo oditi, planet je vendarle fascinantno prizorišče! Pomembno je, da človeku ostane pravica do nedolžnosti. Če mu ne, je to malo bolj komplicirano. Ampak glej, sonce ne dela razlike: sije na vesele in žalostne! Torej je marsikaj možno.
li ste energijo, da se znova poženete v tek. Vse bi moralo biti v redu, če vam stvari ne bi tako malo pomenile. Malodušje. Revitalizirati bi morali svoje seksualno življenje. Dvori se vam, kakor se temu spodobi, ampak med rjuhami zatajite. Preveč ste živeli pod stresom. Pomirite se, vse bo dobro!
Piše: astrolog Ivan Crnič

astroloŠKi napoveDniK KOZOROG
Kot običajno, visokoleteči, z velikimi osebnimi načrti, s sijajno samopodobo, super, ni kaj! Uspeli ste skomunicirati vse, kar meče dobro luč na vas, tudi s partnerstvom je spet vse v najlepšem v redu. Takšna je vsaj površina. Uživajte v svojem sijaju, kolikor le lahko, kajti prav dobro se zavedate, da obstaja dejavnik, ki vam kar naprej uspeva spodmakniti kolesje in se spet znajdete v nelagodju! Ne počutite se pretirano srečno, to je! Pa vendar, zavedati bi se morali, da ste prezahtevni.
OD 22. 12. DO 20. 1.

BIK

No, ja, prave sreče v ljubezni morda res ne bo, vendar seksualno življenje zaradi tega ne bo utrpelo! Bodite tehtni, ne bi imelo smisla beliti si las zaradi partnerjevega nezadovoljstva, usmerite se nase, kajti to je vaš čas! Izkažete se lahko z govorništvom, zase pa lahko dosežete velike stvari. Vse tiste podzavestne vsebine, ki so vas mučile leta, utegnete zagledati v jasni luči in jih transcendirati. Ponosni boste nase.

OD 21. 4. DO 21. 5.

TEHTNICA

LEV

OD 23. 7. DO 22. 8.

DVOJČKA

Ste v nekakšnem zenitu, uspeva vam vse tisto, kar ste si tako zelo želeli. Imeli bi pravzaprav razlog za zadovoljstvo, vendar je tu maj in hormoni so vam podivjali. Želeli se boste srečati z ljubljeno osebo iz preteklosti. Ta žar resda ni nikoli ugasnil, ampak morali boste biti vztrajni. Kar je nekoč šlo samo od sebe, boste zdaj morali primamiti s svojimi čari. Kar potrudite se!

OD 22. 5. DO 21. 6.

Pomlad tokrat mora biti res čudna, doživljali jo boste precej zaporniško. Brez pravih idej boste, kaj zdaj. Kadar o tem premišljujete, vidite le cesto in drsenje avtomobila po njej. Za nič vam ne bo mar, počutili se boste nadvse lenobno. Najbolje bo izkoristiti čas za počitek, pa kaj vas briga za celi svet.

Če se malo potrudite, vam uspe pri ljudeh ustvariti vtis čisto prijetnega komunikatorja. Tokrat se le pošteno potrudite, kajti ljubezen in posel bosta šla z roko pod roko. Svojega starikavega cinizma se sicer ne boste odrešili, vendar vam tokrat ne bo vzet za zlo. Čakajo vas lepi in uspešni dnevi. Kaj napravi ljubezen.

OD 23. 9. DO 22. 10.

VODNAR

ŠKORPIJON OD 23. 10. DO 21. 11.

Obiski bodo odpovedani, na sestanke nikogar ne bo, dotikale se vas bodo le slučajne reči. Včasih si mislite, kako je vse za znoret, vam je rok uporabe čisto potekel, ali kaj!? To seveda ne, le ljudje so v drugih filmih! Potrpljenje je božja mast.

Niste vi krivi, da so se stvari izpridile, vendar ste izpadli žrtev. Kar je, je. Vsakdanjik se bo vlekel v smislu praznine, ki je nastala v srcu. Nimate si česa obetati, samo svoja čutila naravnajte na tekoče zadeve. Zapadali boste v stanja otožnosti in premišljevanja, kako bi lahko bilo, pa ni. Ne tuhtajte preveč, dajte času čas! Če ne drugega, si boste zalizali rane.

OD 21. 1. DO 18. 2.

RIBI

DEVICA

OD 23. 8. DO 22. 9.

STRELEC

RAK

Kot kup nesreče vam pa res ni treba ždeti. Nahajate se pod žarometi, zbudite se! Komunikacija teče, ljudje vam gredo na roko, zbra-

19let z vami

OD 22. 6. DO 22. 7.

Jezni boste na to, kar je bilo, in na tisto, kar prihaja. Presedel vam bo dom, presedla vam bo služba. Partnerju žvrgolijo ptičice okoli ušes, vi pa naj bi se delali srečno, ali kaj!? Ampak seveda, vse skupaj je le pretiravanje, prezaposleni ste! Izklopite se, ujemite s sabo srečno ravnovesje, odpravite se na sprehod! Znanstvo z novo osebo vam bo dobro delo.

Ponavljajoče ždenje doma. Precej slabe volje se vam bo nakopičilo, ne dovolite si pretirane jeze! Osebo, na katero ste vrgli oko, ne bo lahko osvojiti, polna je sebi lastnih idej in prav malo jo zanimate. No ja, ni vse izgubljeno, vendar si ne delajte prevelikih utvar! Misli vam bežijo na tuje, ugledali boste pa tudi nekaj lepega, kar bo poživilo vaš umetniški čut. Nek razlog za dobro voljo vendarle bo.

OD 22. 11. DO 21. 12.

Polni ste domišljije in ljubezni, kar brbotate, ampak partner bo ves čas slabe volje, zmrdljiv in siten; vse tisto, kar bi lahko bilo vir naslade, bo padlo v vodo, kar vas utegne zelo prizadeti. Pretehtajte zadeve ponovno! Ne dovolite si časa zapravljati v prepirih, tudi služba in dom vas ne bosta pomirila, kvečjemu spravila v dodatno zlovolje! Zazrite se vase in odkrili boste vse tisto, kar iščete. Čas je, da se naučite česa novega, pohajajte pa raje po svoje. Nenadoma boste opazili nekoga, ki ne bo zajedljiv in dolgočasen.

OD 19. 2. DO 20. 3.

MONTAŽA VSEH VRST SENČIL pO kONkuRENČNIH cENAH

ŽALuZIJE VENEcIJANERJI LAMELNE ZAVESE RAZLIČNIH ŠIRIN IN BARV SAMONAVIJALcI ROLO, NA VERIŽIcI ROLETE pLASTIČNE ALI ALuMINIJASTE kOMARNIkI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH
Montaža senčil Kovač Jernej s.p. Gornje Lepovče 68, 1310 Ribnica

T: 01 836 06 82 F: 01 836 06 82 M: 041 758 552

anKeta

Odlaganje komunalnih odpadkov iz drugih občin na odlagališče Mozelj
Občinski svet Občine Kočevje je 25. aprila na izredni seji odločil, da lahko komunalne odpadke na odlagališče Mozelj dovažajo tudi druge občine. Problematika odlaganja odpadkov v RS je zelo izrazita, saj je lani 10 odlagališč prejelo negativne odločbe ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) o možnostih pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje. To pomeni, da bodo morala odlagališča, ki so prejela zavrnilne odločbe, prenehati z odlaganjem odpadkov. Odlagališče v Mozlju pa naj bi prenehalo z odlaganjem odpadkov do konca leta 2015. Na odlagališče Mozelj se trenutno odlagajo odpadki iz občin Kočevje in Kostel, na podlagi izvedenega projekta pa je bilo ugotovljeno, da je na odlagališču na razpolago okoli 60 000 ton prostih kapacitet. Te proste kapacitete namerava Občina Kočevje prodati in za njih iztržiti del sredstev, ki bodo potrebna za finančno jamstvo, nujne investicije ali pa za samo zaprtje odlagališča Mozelj.
Pripravila: Barbara Adlešič

 SARA, KOčEVjE: Glede na to, da smo v primerjavi z drugimi državami zelo majhni, bi si lahko vzeli za vzor Švico, ki ji kljub številu prebivalcev in svoji površini uspeva biti najčistejša država. Čeprav smo sprejeli zakon o ločevanju odpadkov, pa le redko kdo strmi k pravilnemu razvrščanju smeti. In, če že imamo smetišče, ki se bo tako ali tako zaprlo, naj vsaj izkoristijo prostor, ki je še na voljo. Da pa bi bil »kup« čim manjši, bi se morali ljudje vsak zase ozavestiti. Če človek nima spoštovanja do narave, ko meče odpadke »tja, kamor pač pade«, nima spoštovanja do ljudi.  jASNA, KOčEVjE: Sama se absolutno ne strinjam, da bi občina Kočevje sprejemala odpadke drugih občin, pa čeprav je naše odlagališče odpadkov v Mozlju odlagališče nenevarnih odpadkov. Kaj bi šele bilo, če bi bilo to odlagališče nevarnih oz. internih odpadkov. Razlogov za mojo odločitev je seveda veliko. Od onesnaženosti zraka pa do tega, da naše odlagališče še nima okoljevarstvenega dovoljenja za to dejavnost, torej je povsem mogoče, da ne obratuje v skladu z vsemi zakonskimi predpisi. Ne razumem pa, na podlagi česa so se naši svetniki za tako veliko dejanje odločili, če jim manjka ustrezna dokumentacija. upam le, da so se med seboj posvetovali na podlagi tehtnih razlogov in ne le zaradi kapitala, saj menim, da ne bi prav nič pridobili, glede na to, da se bo naše odlagališče zaprlo do leta 2015 in bomo morali svoje odpadke odvažati drugam, mogoče kam v sežig, kar pa tudi stane, pa še smiselno ni, peljati odpadke enkrat sem, drugič tja. Moralo bi biti vse na enem mestu.  MIHA, LOžINE: Odpadki že dolgo niso samo to, na kar najprej pomislimo ob omembi te besede. V svetu že dolgo niso več samo smeti, samo nekaj, kar je treba čim prej spraviti izpred naših oči. Ko neka stvar odsluži svojemu prvotnemu namenu, postane odpadek. In v razvitih zahodnoevropskih državah takrat postane dragoceno tržno blago. Sekundarne surovine, recikliranje, predelava in ponovna uporaba so velik in donosen posel, a žal ne v Sloveniji in še manj v Kočevju. Mislim, da je ideja začasnega sprejemanja odpadkov iz drugih občin dobra, saj bo vsaj do neke mere finančno pokrila zaprtje odlagališča v Mozlju. Malo manj pa sem navdušen nad tem, da se bo deponija sploh zaprla in da ni pridobila vseh papirjev za regijski zbirni center. Odpadki namreč v ljudeh še vedno zbujajo nelagodje, gnus in strah. Vsi jih proizvajamo, a nihče jih ne želi imeti v svoji občini. Škoda, saj na neki moderni obliki odlagališča odpadki predstavljajo minimalno nevarnost okolici, s seboj pa prinašajo stvari, ki se ne slišijo tako slabe, sploh v teh časih (delovna mesta, nižje komunalne stroške za prebivalce občine, dodaten priliv v proračun ...).  TANjA, KOčEVjE: Menim, da je pridobitev koncesij v primeru sprejema dodatnih odpadkov zaželena, saj bi omogočila dodaten razvoj odlagališča in tehnološke izboljšave. Druga stvar pa je, če bi obratovanje odlagališča podaljšali in zaprtje ne bi bilo potrebno, bi bilo takrat odlagališče že obremenjeno z dodatnimi odpadki iz omenjenih občin.  MIHA V., KOčEVjE: Predlog za odlaganje odpadkov iz drugih občin na odlagališče Mozelj je dober. Zagotovo bo v širši javnosti predlog naletel na neodobravanje, vendar predvsem zaradi tega, ker je javnost pogosto premalo seznanjena s postopkom odlaganja odpadkov ter njihove nadaljnje razgradnje oz. pretvorbe. Škoda okolju z odlaganjem odpadkov na odlagališču Mozelj, storjena v tako velikem merilu, da je potrebna temeljita sanacija območja po končani uporabi, katera pa zagotovo ne bo tako temeljita in učinkovita, kot bi bila z dodatnimi sredstvi. Zaradi tega je smiselno, da se najprej zagotovi prostor za odlaganje za dosedanje prebivalce, nato pa da se sprejme odpadke iz drugih občin. Poleg pridobljenih sredstev, ki morajo biti namenjena izključno sanaciji odlagališča, bi bilo obvezno nadgraditi trenutni sistem za nadzorovanje stanja, okoliškim prebivalcem in ostalim občanom pa na odkrit in jasen način povedati in predstaviti načrte, stanje in vse posledice odločitve za sprejem ali zavrnitev odpadkov drugih občin.

Pa poglejmo, kaj si o tej temi mislijo prebivalci Kočevja:

34

KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

O
IZDELOVANJE, PRODAJA IN MONTAŽA OKENSKIH SENČIL
kilt senčila, Brigita klun s.p., podgorska ul. 11, kočevje

TEHNIČNE ZAVESE: LAMELNE, PLISE, PANELNE ŽALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJE ROLOJI: RAVNI, GUBANI SCREEN IN SOLTIS SENČILA, TENDE
T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 136 I IVAN.KLUN@SIOL:NET
Optika Tina Martina Deržek s.p. TzO 14a, Kočevje (ob parkirišču za Namo) Tel.: 01/8954 933

TE PL ŽA RO SC

KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOČEVJE T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUN SIOL.NET

KLU T: 0

NOVI MODELI SONČNIH OČAL – KOLEKCIJA 2012
• vse vrste dioptrijskih očal • sprejemamo recepte okulista • smo pogodbeni dobavitelj ZZZS.
Delovni čas: 9.00-12.00 in 15.30-18.30, sobota 9.00-12.00

gradbena skupina deliĆ
KEMAL DELIĆ S.P. TuRJAŠKO NASELJE 3, 1330 KOČEVJE

GSM: 051 330 993

ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU MONTAŽA GIPS PLOŠČ FASADE: JUBIZOL, RÖFIX, DEMIT, MARMORIT UREJANJE OKOLICE: TLAKOVCI, ROBNIKI, BETONSKE LAMELE, PRANE PLOŠČE, ... SPLOŠNA GRADBENA DELA ZEMELJSKA DELA – IZKOPI

Uskok d. d., Fara 30, 1336 Kostel

WWW.HARLEKIN.SI

VPD Bled d. o. o., PE Kočevje Roška c. 18, Kočevje (Zdravstveni dom) tel.: 01 / 893 90 17
Harlekin trade d.o.o., Pot na Gradišče 2, 1210 Ljubljana-Šentvid • Oblikovanje MIJAV

delovni čas: pon., tor., čet., od 7. do 15. ure sreda od 7. do 17. ure, petek od 7. do 14. ure

Zdrav življenjski slog – zdrav krvni tlak!

MESEC MAJ – 8. SVETOVNI DAN HIPERTENZIJE

v povsem novo gostilno par sto metrov navzgor po ulici
Harlekin se je preselil na nov naslov Gostilna in picerija HARLEKIN, Gorenjska cesta 21, Ribnica. Poleg vsega je tudi telefon naložil na cizo in ga še vedno dobite na isti številki 01 836 15 32. Odprto bo imel, kot od nekdaj, vsak dan, čez teden od 10h do 23h, ob nedeljah in praznikih od 12h do 22h. Dobrote ... hm, ali bodo te kaj bolj slastne?! To pa pridite poskusit.

se je preselil

HARLEKIN

-10 % pri nakupu vseh merilnikov krvnega tlaka
ponudba velja v mesecu maju in se obračuna pri blagajni ob nakupu z gotovino.

P_10_BIS_KocevskiUtrip_194x131.indd 1

08/05/12 17.51

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->