P. 1
Arhitektura Nov Vek 1

Arhitektura Nov Vek 1

|Views: 1,675|Likes:
Published by nikola_spirkoski
Архитектура и уметност на Новиот век
Михаил Токарев
Архитектура и уметност на Новиот век
Михаил Токарев

More info:

Categories:Types, Graphic Art
Published by: nikola_spirkoski on May 29, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/26/2013

pdf

text

original

Sections

A. ARHITEKTURATA NA BAROKOT

Italija, Rim

Karlo Maderna, Lorenco Bernini
Fran~esko Boromini, Da Kortona
Karlo Rajnaldi

Severna Italija: Longena, Gvarini
Ju`na Italija: Rozario Galjardi

Francija

Prva polovina na XVII vek

De Bros, Lemersjé, Fransoá Mansár

Vtora polovina na XVII vek, stil Luj XIV
Dvorci: Vo-le-Vikônt, Versáj, Luvr
Luj le Vo, [arl Lebrén, André le Notr
@il-Arduén Mansár

Avstrija

Fon Erlah, Fon Hildebrant, Prandtauer

Germanija

Minhen: Bra}a Asam, bra}a Cimerman
Drezden: Daniel Popelman, Georg Ber
Vircburg: Baltazar Nojman
Berlin: Andreas [liter
Hajdelberg: Johanes S{a{

Anglija

Inigo Xons, Xon Veb, Kristofer Ren
Xems Xibs, Xon Venbru, Xon Vud

Belgija, Holandija
Belgija, Holandija

Belgija, Holandija
Belgija, Holandija
Belgija, Holandija

[panija

Gomes de Mora, Del Plasa, Donoso
Bautista, ^urigera, Pedro Ribera
De Toro, De Andrade

Portugalija
Meksiko, Brazil
^e{ka, Polska
Rusija:
Trezini, Kvarengi, Rastreli
Kokorinov, Delamot

Ju`noslovenski zemji

Slovenija, Hrvatska
Dalmacija, Dubrovnik
Vojvodina, Belgrad

83
91
92
98

99
103

107
108
112
112

115

118
119
121
124
127
128
130
132

136

137
140

141
143
147
149

155

156
160
163

164
166

167
168
170

173
174

176

180
181
183
184
184

185
187

187

191
192
193
194

195
196
199
201

205
206
207

B. SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
NA BAROKOT

Italija

Karavaxo, Anibale Kara~i
Gvido Reni, Gver~ino, Bernini
Da Kortona, Andrea Poco

[panija

Ribera, Zurbaran, Velaskez, Muriljo

Flandrija

Piter Pol Rubens, Antoán van Dajk
Jordans, Tenirs, [najder

Holandija

Frans Hals, Rembrant van Rijn
Van Delft, De Hoh, Terborh
Sten, Van Rojsdal, Hobema

Francija

@or` de la Tur, Bra}a Le Nen
Pusén, Lorén, Lebrén

V. ROKOKO - ARHITEKTURA

Francija
Francija

Francija
Francija
Francija

De Kot, @ermén Bofrán, @ak Kurtôn

Germanija:
Germanija:

Germanija:
Germanija:
Germanija:
Fon Knobelsdorf
Italija: Salvi, Juvara, Fuga

G. ROKOKO - SLIKARSTVO I SKULPTURA

Francija

Vatô, Bu{é, Moris-Kventín de la Tur
[ardén, Fragonár, Falkoné, Klodijôn

Anglija: Hogart, Gejnsboro, Rejnolds

Italija: Kanaleto, Ri~i
Gvardi,Tiepolo

II. KLASICIZAM, ROMANTIZAM
I REALIZAM

A. KLASICIZAM I NEOKLASICIZAM

Arhitekturata na klasicizmot
vo Francija

@ak-An` Gabriél, Suflô, Viktor Luj

Arhitekturata na neoklasicizmot:
Francija
Germanija
Avstro-Ungarija
Anglija
Soedineti Amerikanski Dr`avi
Rusija

Slikarstvoto i skulpturata na
neoklasicizmot vo Francija

David, Pridôn, @erár
Gro, Engr, Kanova

[panija

Francisko Goja

B. ROMANTIZAM I REALIZAM

Arhitekturata na romantizmot:

Francija, Anglija
Avstro-Ungarija, Germanija
Ju`noslovenski zemji:

Srbija, Slovenija, Hrvatska
Bosna, Makedonija, Bugarija

Slikarstvoto i skulpturata
na romantizmot:

Anglija

Konstejbl,Tarner

Francija

@erikô, Delakroá, Fransoá Rid, Karpô

Arhitekturata na konstruktivizmot
i racionalizmot:

Hitôrf, Labröst, Baltár
Pekston, Elis, Mengoni

Slikarstvoto na realizmot
vo Francija

Mijé, Korô, Rusô, Domié, Kurbé

Germanija: Mencel, Lajbl

OBJASNUVAWE NA POVA@NITE
POIMI

KORISTENA LITERATURA

POTEKLO NA ILUSTRACIITE
SO DETALEN PREGLED NA
KORISTENATA LITERATURA

209
212
214

215

219
221

222
225
226

226
228

230

231

232
234

235
237

239

242
244

247

248
249
251
252
253
254
255

258
260

261

264
267
268
269
270

274

275

278
279

280

283

285

293

295

Lorenco Giberti. Avram go `rtvuva Isak, 1402. Pozlaten bronzen reljef,
46 h 40 cm, Firenca, Barxelo.

1

PREDGOVOR

Potrebna e dolgotrajna podgotovka i temelno prou~uvawe, no, isto taka, i relativno
golema hrabrost za ~ovek da se re{i i da napi{e kniga vo koja }e se obrabotuva materi-
jata od oblasta na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek. Navistina,
pokraj znaeweto, potrebna e i hrabrost za da se soo~ite so delata na genijalnite tvorci,
koi ja odbele`aa epohata na noviot vek. Dobar del od nivnite ostvaruvawa pretstavuva
najvozvi{en rezultat na ~ove~kiot um i race, pred koj ~estopati zapira ~ove~kiot zdiv.
Zatoa, kulturno-istoriskoto nasledstvo na noviot vek pretstavuva dragocena labo-
ratorija za produktivni arhitektonski i umetni~ki istra`uvawa, kako cvrsta osnova za
izgradba na sovremenata kreativna misla. Ednostavno re~eno, nevozmo`no e da se postigne
kakva bilo avtorska originalnost vo sovremenoto tvore{tvo, do kolku dobro ne se
poznavaat zna~ajnite primeri sozdadeni vo epohata na noviot vek.
Sre}na okolnost e {to vo evropski, pa i vo svetski ramki postojat golem broj knigi,
koi na eden ili na drug na~in ja obrabotuvaat arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto
na noviot vek. Osnovopolo`nik na taa istorija, sekako, e Xorxo Vazari, koj gi ima opi-
{ano `ivotite i delata na svoite prethodnici i sovremenici, golemite renesansni maj-
stori. Postepeno, ovoj vid literatura se pro{iruva niz Evropa i svetot, stanuvaj}i edna
od najzna~ajnite komponenti na arhitektonsko-umetni~koto obrazovanie. Po II svetska
vojna, taa literatura se pojavuva i na Balkanskiot Poluostrov, najprvin vo vid na prevodi
od poznati svetski avtori, a potoa i kako delumen avtorski pridones na doma{nite
istori~ari i teoreti~ari na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto.
Literatura od oblasta na istorijata na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto
na noviot vek, dosega ne e izdadena na makedonski jazik poradi pove}e pri~ini. Verojat-
no deka najgolemata pri~ina e od ekonomski karakter, no i poradi maliot pazar {to ne
mo`e da apsorbira pogolem tira`. Pe~ateweto na taa literatura e relativno skapo, po-
radi golemiot broj grafi~ki i fotoprilozi, od koi dobar del mora da bide pretstaven
vo kolor. Kako rezultat na toa, nastavnicite, studentite i kulturnata javnost bea prinu-
deni da se slu`at so dostapnata literatura na srodnite slovenski ili svetski jazici.
Sekako deka takvoto po{iroko obrazovanie treba da prodol`i i ponatamu, no vreme e da
se zapo~ne i so popolnuvawe na golemata praznina vo ovaa materija i na makedonski ja-
zik.

Vo dosega{nata obrabotka na ovaa slo`ena materija, ramnopravno se upotrebuvani
dva pristapa: oddelno ili zaedni~ko tretirawe na arhitekturata, skulpturata i na sli-
karstvoto. Sekako deka vtoriot pristap e posoodveten, bidej}i vo vremeto na noviot vek
postignata e celosna sinteza na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Arhitek-
turata, skulpturata i slikarstvoto, osven {to se integralno povrzani vo nivnata ma-
terijalizacija, tie se nerazdvojni i vo tvore~kiot opus na golemite majstori na noviot
vek. Za vreme na noviot vek ne postoi dilemata dali arhitekturata e umetnost ili ne.
Ednostavno, taa se priznava kako majka na site umetnosti, koi mo`at slobodno da se raz-
vivaat pod nejzinoto krilo. Koga zboruvame za integracija na umetnosta so arhitekturata,
pritoa mislime, pred sî na likovnite umetnosti: slikarstvoto i skulpturata.
Bidej}i ovaa kniga e nameneta, pred sî, za studentite po arhitektura, vo nejzinata
sodr`ina najmnogu e opfatena arhitekturata, kako vrvna umetnost na prostornoto tvo-
re{tvo. Slikarstvoto i skulpturata zafa}aat neophoden minimum za da se postavi
potrebnata relacija so arhitekturata. Vkupniot obem na obrabotenata materija e
dimenzioniran taka, {to mo`e da se izlo`i vo ramkite na 45-60 {kolski ~asa. Pri
predavaweto na materijata predvideno e tekstot da bide vizuelno pridru`en so nad 1400

2

grafi~ki i fotoprilozi. Od tehni~ki, a pred sî od ekonomski pri~ini vo knigava mo`ea
da bidat prezentirani okolu 600 karakteristi~ni prilozi. Do kolku se iznajdat
potrebnite finansiski sredstva za izrabotka i soodveten kompjuterski softver toga{
na studentite i na ostanatite zainteresirani }e im bidat dostapni site relevantni
grafi~ki i fotoprilozi, koi pocelosno gi ilustriraat najzna~ajnite dela od epohata na
noviot vek.

Na krajot od knigata, od koristenata literatura, daden e potesen izbor na knigi {to
se dostapni vo na{eto kulturno podnebje, a koi ovozmo`uvaat podetalno prou~uvawe na
predmetnata materija. Bibliografijata na sekoja od tie knigi upatuva na dopolnitelni
izvori za podetalni prou~uvawa na oddelni poglavja od ovaa materija. Po{irok spisok
na koristenata literatura mo`e da se najde vo pregledot Poteklo na ilustraciite, kade
{to pod sekoj naslov se ozna~eni prezemenite prilozi od negovata sodr`ina.
Najposle, koga knigata se nao|a pred pe~atewe, avtorot se pra{uva koj e negoviot
pridones vo nejzinoto sozdavawe? Sekako deka toj ne mo`e da pretendira na nekoj osoben
avtorski dostrel, bidej}i vo takov vid kniga - u~ebnik, toa e re~isi nevozmo`no. Gole-
miot vremenski i prostoren raspon i golemiot broj sozdadeni dela, vedna{ vo osnova ja
urivaat sekoja ambicija za celosno individualno istra`uvawe na taa obemna materija.
Za takvo ne{to bi bile potrebni golemi materijalni sredstva i pove}e od eden ~ove~ki
`ivot.

Zatoa, pogolemiot del od materijata sodr`ana vo knigata, ednostavno e prezemen od
brojnata literatura, kako vo pogled na grafi~kite i fotoprilozite taka i vo pogled na
nivniot komentar. Poradi toa, avtorskiot pridones se sostoi, pred sî vo izborot na po-
zna~ajnite arhitektonski i umetni~ki {koli, avtori i dela, kako i vo kriti~koto pre-
ispituvawe na postojnite izvori.
Bele{kite i navodite vo tekstot upatuvaat na bibliografskite izvori vo koi pred-
metnata materija e podetalno obrabotena, ili od koi e prezemen navedeniot komentar.
Transkripcijata na tu|ite imiwa vo ovaa kniga e napravena spored "Pravopisot na
makedonskiot literaturen jazik" (Treto izdanie, Prosvetno delo, Skopje, 1986). Zaradi
posoodvetna usna interpretacija, na imiwata od francusko poteklo ozna~ena e mes-
topolo`bata na akcentot.

Blagodarnost
Blagodarnost

Blagodarnost
Blagodarnost
Blagodarnost

Realizacijata na ovoj slo`en zafat, ne }e be{e ovozmo`ena bez poddr{kata na do-
bronamernite poedinci i institucii. Za mojot prodlabo~en interes za arhitekturata,
skulpturata i slikarstvoto na noviot vek, najmnogu e zaslu`en mojot profesor, akademik
Krum Tomovski. Dragocena be{e pomo{ta na Arhitektonskiot fakultet vo ekonomski i
tehni~ki pogled. Ve{tite race na Rodna Hristova vo relativno kuso vreme go vnesoa
tekstot vo kompjuter, vo {to golema pomo{ pru`i i Daniela Stojanova. Arhitektot Vlat-
ko Stefanovski poka`a golema ve{tina vo kompjuterskata podgotovka na knigata. Spon-
zorite, dizajn studioto Bauhaus, izdava~ot UPA Enterprajz ovozmo`ija knigata da se
pojavi pred studentite i po{irokata javnost. Nekoi kolegi i studenti mi pomognaa da
dojdam do oddelni knigi, grafi~ki ili fotoprilozi.
Na site navedeni avtori, poedinci i institucii, koi na kakov i da e na~in go pomog-
naa izdavaweto na ovaa kniga, srde~no im blagodaram.

Skopje, 1998 god. A v t o r o t

3

VOVED

Epohata na noviot vek go zafa}a periodot od po~etokot na XV do krajot na XIX vek,
odnosno od pojavata na manufakturnoto, pa sî do pojavata na industriskoto proizvod-
stvo. Vo toj period od {est veka tvorat golem broj svetli umovi i rasko{ni talenti vo
istorijata na civilizacijata. Tie go gradat razvitokot na novata kultura vrz osnovite
na zna~ajnite dostigawa od vremeto na stariot i na sredniot vek. Za vreme na noviot vek,
robovladelskiot sistem od stariot vek i feudalniot sistem od sredniot vek se zameneti
so op{testvo na slobodno gra|anstvo, koe gi sozdava uslovite za pojavata na bur`oazijata.
^ovekot, pokraj so fizi~ka, se steknuva i so duhovna sloboda, preku postepenoto kinewe
na religioznite stegi. Za toa mnogu pridonesuva {ireweto na prosvetata, potpomognato
od novonajdeniot na~in za razmno`uvawe knigi - pe~atnicata. Pe~atenite izvori go
pomagaat razvitokot na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto i istovremeno se
svedoci na nivniot napredok.
Za vreme na noviot vek, za relativno kus period se slu~uvaat golemi op{testveno-
ekonomski promeni, {to imaat direktno vlijanie vrz arhitekturata, skulpturata i sli-
karstvoto. Pova`ni od niv se slednive:
- Gradskite naselbi se ve}e dobro organizirani;
- Bur`oazijata e vo postojan raste` so site svoi karakteristiki;
- Se otkrivaat novi morski pati{ta i novi zemji;
- Manufakturata i trgovijata doa|aat do celosen izraz;
- ^ovekot se osloboduva od te{kiot pritisok na religijata;
- Prosvetata se pro{iruva me|u oslobodenoto gra|anstvo;
- Doa|a do procut na humanizmot vo vid na kulturno dvi`ewe {to se stremi kon novo
prosvetuvawe, bazirano vrz anti~kite primeri. Negovite temeli gi postavija: Dante,
Petrarka i Boka~o, a go proslavi golemiot humanist na renesansata, Erazmo od Holandija;
- Duhot na slobodata e prisuten vo pove}e evropski zemji, pa duri i crkovnite poglavari
poka`uvaat sî pogolem interes za svetovniot `ivot.
Vo epohata na noviot vek, me|u organiziranite gradski naselbi zapo~nuva natprevar
za prevlast na politi~ko, trgovsko i umetni~ko pole. Se pojavuva plejada na filozofi,
politi~ari, literati, arhitekti, umetnici i nau~nici. Tie gi sozdavaat uslovite za pro-
cut na humanizmot vo golem broj evropski dr`avi. Bidej}i ~ovekot ja ima izgubeno du-
hovnata ramnote`a vospostavena vrz dolgovekovnite religiozni dogmi, se javuva potre-
bata od barawe nova ramnote`a.
Uslovite za vospostavuvawe na novata ramnote`a se najpovolni vo Italija, kade se
razvivaat vrz osnova na anti~kata rimska tradicija. Vsu{nost, srednovekovniot evrop-
ski duh navlegol vo Italija samo tolku kolku {to bilo potrebno za da se predizvika
revolt protiv nego. Toj revolt nabrgu se pretvora vo eksplozija, koja vo vid na edna pre-
rodba, pod imeto renesansa se {iri niz cela Evropa. Taka, Evropa nabrgu go pronao|a
stariot, zaboraven pat na anti~kite umetnosti. Po primerot na Italija, po toj pat }e
trgnat i ostanatite zemji na zapadna Evropa. Golemite evropski osvojuva~i, okupiraj}i
delovi od Italija, vsu{nost, samite }e bidat okupirani od novite idei na humanisti~-
kata italijanska kultura.
Vo evropskata kultura, po~nuvaj}i od XV vek, nastanuva period na konstanten razvoj,
bez stagnacija, so postojan napredok kon novi i novi kvaliteti. Ponekoga{, poradi ne-
strplivosta za poskoro dostignuvawe na zamislenite ideali, }e doa|a do preteruvawa so
koi povremeno }e bidat zagrozuvani prethodno postignatite dobri rezultati.

4

Vo tekot na XVI vek, se pojavuvaat talentirani individualci so silen temperament,
koi na sopstven na~in gi interpretiraat postavenite ideali od noviot vek. Italijanskata
renesansa vo toj period, na ~ove{tvoto mu ima dadeno golem broj genijalci od oblasta na
arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Tie sozdavaat takvi stilovi, koi ve}e ne
pretstavuvaat samo prerodba na antikata, tuku svoevidna karakteristi~na umetnost na
noviot vek. Teoretskite i prakti~nite dostreli na arhitektite: Bruneleski, Alberti,
Bramante, Viwola, Paladio i drugi, }e dostignat svetska slava, vo ista mera kako i
umetni~kite dostreli na: Donatelo, Maza~o, Rafael, Leonardo da Vin~i, Ticijan itn.
Me|utoa, mnozina od niv se istovremeno arhitekti i umetnici, {to najmnogu se gleda vo
vozvi{enoto delo na Mikelanxelo Buoanaroti. Podocna, kon golemite italijanski
tvorci }e se priklu~at zna~ajnite arhitekti i umetnici od ostanatite evropski zemji*1
(Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str. 7-30 ).

Vo XVII vek, vo papskiot Rim }e rascuti jezuitskata barokna arhitektura i umet-
nost, koja }e ja zameni `ivotoradosnata arhitektura i umetnost na renesansata. Golemi-
te arhitekti i umetnici, kako Bernini, Boromini, Karavaxo itn., }e go opredelat na-
tamo{niot razvoj na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto vo evropskite zemji. So
formiraweto na evropskite apsolutisti~ki monarhii, nivnite prestolnini }e stanat
centri na noviot arhitektonski i umetni~ki razvoj. Za vremeto na Luj XIII i Luj XIV,
glavniot grad na Francija, Pariz, }e se pretvori vo umetni~ki centar na Evropa, pa i na
svetot.

Vo prvata polovina na XVIII vek vo Francija doa|a do op{testveno raslojuvawe. No-
voformiranata bur`oazija go zastapuva realizmot na sekojdnevniot `ivot, dodeka fe-
udalnata aristokratija, begaj}i od nego }e se zatvori vo rasko{nite rokoko enterieri.
Na toj na~in, }e dojde do podelba i vo arhitekturata, na eksterieri oblikuvani vo ba-
roken klasicizam i skrieni enterieri oblikuvani so prefinetata kapri~o linija na
rokoko stilot.

XVIII vek op{to, pretstavuva vreme na razvoj na umetni~kite vidovi i specijaliza-
cii, vreme na razvoj na literaturnite formi, sociologijata, filozofijata, umetni~kata
kritika i dr. Najposle, toa e vreme na istaknuvawe na socijalnite slobodi i prava, ~ij
logi~en razvoj }e dovede do golemata Francuska revolucija vo 1789 god.
XIX vek vo evropskata umetnost ja opfa}a poslednata faza od obnovata na umetni~-
koto minato, izrazena preku klasicizmot i preku op{tata sinteza na umetnostite od
stariot, sredniot i noviot vek. Taa faza istovremeno ja zatvora epohata {to pred pet
veka ja zapo~na renesansata. So pojavata na novoto op{testvo, po Francuskata revolucija
i po kusiot sjaj, imperijalisti~kiot klasicizam nabrgu }e oslabne. Pred sredinata na
vekot }e se pro{iri romantizmot so svoite streme`i za obnova na umetnosta vrz
nacionalna osnova, nadvor od strogite principi na italijanskata renesansa.
Nau~nite otkritija vo vtorata polovina na XIX vek, kako {to se: `eleznicata, pa-
robrodot, elektrikata, telegrafot i telefonot, }e sozdadat uslovi za pojava na realiz-
mot. So svoeto begawe od problemite na sekojdnevniot `ivot, romanti~arite }e go
zabrzaat svojot poraz. Arhitektite }e gi prifatat novite grade`ni materijali (~elikot
i stakloto) za prezemawe novi graditelski potfati. Vo prvo vreme, toa ne rezultira so
umetni~ka formula za nov oblikoven izraz, {to bi bil vo soglasnost so novite mate-
rijali. Novite materijali se oblekuvaat vo umetni~kite stilovi na minatoto, no nabrgu
toa }e se poka`e neprakti~no i skapo. Poradi toa, }e dojde do osloboduvawe od
dekorativizmot i la`nata ubavina na objektite, no taa borba me|u staroto i novoto }e
prodol`i sî do po~etokot na XX vek.
Seto toa doka`uva deka razvojot na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto se
dvi`i paralelno so razvojot na kulturata i civilizacijata. Taa evolucija e sî pobrza i
pobrza. Dodeka eipetskata arhitektura, skulptura i slikarstvo se razvivaat nekolku il-
jadi godini bez zna~itelni promeni, gr~kata i rimskata zaedno zafa}aat edvaj {est veka.
Po iljadagodi{en srednovekoven prividen zastoj, vo vremeto na noviot vek, za samo {est
veka se razvivaat nekolku epohi i toa: renesansa, barok so rokoko, klasicizam, romantizam
i eklekticizam. Po niv, na preodot kon XX vek se pojavuva sovremenata (moderna)
arhitektura i umetnost. Site tie epohi se napojuvaat od ideite na humanizmot i se
razvivaat vo tekot na slednive vremenski periodi:

5

XV i XVI vek - renesansa (rana, visoka, docna)
XVII i XVIII vek - barok, rokoko i klasicizam
XIX vek - neoklasicizam, romantizam, eklekticizam
XX vek - moderna arhitektura (arhitektura na industriskata epoha).

Izu~uvawata na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek mora da
te~at paralelno, bidej}i tie paralelno se razvivaat, ~estopati integrirani vo isti ob-
jekti i isti tvorci. Golem broj tvorci se istovremeno arhitekti, skulptori, slikari
itn. Tie gi imaat postaveno zna~ewata na terminite koi denes sî u{te ja imaat istata
va`nost, kako {to e poimot umetnost i podelbata na: ubava umetnost (arhitektura, skulp-
tura, slikarstvo), umetni~ki zanaeti i primeneta umetnost. Tie ja definiraat razlikata
me|u arhitektot, kako tvorec na oblikot na gradbata i in`enerot, zadol`en za nejzinata
tehni~ka strana. Ottoga{ se vkorenuva sfa}aweto deka edna slika ili skulptura treba
da "reproducira" ne{to i deka mora da postoi pravilo za postavuvawe matemati~ki pre-
cizna razlika me|u "ubavoto" i "neubavoto*2(Vidi vo Kako prepoznati umetnost, Renesansa,
str.5).

@il Arduén Mansár. Golemiot trianon vo Versáj,
1687. Pogled od peristilot kon galerijata.

6

INTRODUCTION

The new era ranged from the beginning of XV century to the end of XIX century. (i.e.
from the beginning of manufacturing to the emergence of the Industrial Revolution) In that
period of six centuries numerous bright minds and creative talents contributed to the growth
of civilization. They built a new culture on the basis of the most important achievements of
the new and the old. In the new era slavery from the old period and the feudal system of the
Middle Ages were replaced by a society of free citizens, that generated conditions for the
emergence of the bourgeoisie.
The individual attained spiritual freedom alongside physical freedom by gradual removal
of religious restrictions. The spread of education assisted by a new mode of copying books –
printing - contributed to the situation. Print helped the development of architecture and sculp-
ture that are at the same time witnesses of their age.
During the new era many social and economic changes occurred in a relatively short
period of time. These had a direct influence on architecture, sculpture and painting,. Among
the more important were:
- City communities became well organized;
- The Bourgeoisie, in all respects was in constant expansion;
- New sea routes and new countries were discovered;
- Manufacture and trade became grew and spread;
- The individual was liberated from heavy religious pressure;
- Education (enlightenment) expands among liberated citizenship;
- Humanism thrived as a cultural inclination toward a new enlightenment on the basis of
ancient models. Dante, Petrarcha and Bokaco had laid its foundations. It was spread by the
great humanist of the renaissance – Erasmus from the Netherlands;
- The spirit of freedom was present in most European countries and even heads of the church
started to show more interest in the secular world.
In the new era among the organized city communities began a contest for dominance in
politics, trade and art. Constellations of philosophers, politicians, writers, architects, artists
and scientists came into being. They created the conditions for humanism that thrived in many
European countries. Because the individual had lost the spiritual balance, conceived under
strong religious dogma, there emerged a need to find a new balance.
The conditions for creation of a new balance were the most favourable in Italy, where
they developed on the basis of the ancient roman tradition. Actually, the spirit of the European
Middle Ages penetrated Italy just enough to initiate resistance against it.
Very soon after the resistance new converts grew at an explosive rate and a rebirth ex-
panded over Europe under the name of the Renaissance. Thus Europe quickly found again the
old forgotten path of the classical arts. Other European countries followed the example of
Italy. European conquerors who occupied parts of Italy, were conquered by new ideas of the
humanist Italian culture.

The new period of constant development did not stagnate but continued to grow so that
many new qualities originated in the European culture from XV century. Sometimes exag-
gerations will periodically affect previously achieved good results.

7

This is due to impatience for quicker attainment of an imagined ideal.
During XVI century many talented individuals of sound temperament emerged who in-
terpreted the received ideals of the new era in their own way. The period of the Renaissance
produced the many numerous geniuses in the fields of architecture, sculpture and painting.
They created styles that were no longer just altered classic forms but a characteristic art of a
new century. The theoretical and practical achievements of the architects Brunelesky, Alberty,
Bramante, Viniola, Paladio etc. won the same world wide fame as the artistic achievements of
Donatelo, Mazacio, Rafael, Leonardo de Vinci, Titian etc. Nevertheless, many of them were
architects and artists at the same time. This combination was mostly present in the elevated art
of Michealangelo Buonarotti.
Later, the eminent architects and artists of the other European countries would join the
confederation of the great Italian creators.
The Jesuit Baroque architecture and art thrived in Papal Rome in XVII century and re-
placed the lively and joyful architecture and art of the Renaissance. Great architects and art-
ists such as Berniny, Borominy, Karavagio etc. further determined the development of archi-
tecture, sculpture and painting in Europe. With the establishment of European absolute mon-
archs their capitals became development centres for the new architecture and art. In the time
of Louis XIII and Louis XIV, Paris, the capital city of France, had been transformed into art
centre of, not only Europe, but the world.
Social disintegration started in France in the first half of XVIII century. The newly cre-
ated bourgeoisie represented the realism of day-to-day life, while the feudal aristocracy avoided
it and closed themselves behind luxurious rococo interiors. This led to the division of archi-
tecture into the exterior forms of baroque classicism and the hidden interiors of the refined
capriccio line of the rococo style.
Generally, the XVIII century was a period of developing art forms and a specific period
of progress in literary forms, sociology, philosophy, and artistic critique etc. Finally it was a
period of reinforcing social freedom and rights, whose logic development led to the French
Revolution in 1789.

In the European art the XIX century was the last phase of the restoration the past art
forms expressed through classicism and the general synthesis of arts in the old, middle and
new era. At the same time this period closed the era which began with the Renaissance. With
the establishment of a new society very soon after the French revolution, the imperialist clas-
sicism started to weaken. Before the middle of the century Romanticism expanded with all the
ambitions for the reconstruction of the arts on national basis, away from the severe principles
of Italian Renaissance.

Scientific discoveries in the second half of XIX century such as: railways steamboats,
electric power, the telegraph and the telephone generated conditions for Realism. The Ro-
mantics hastened their defeat by running away from everyday problems. Architects customed
new construction materials (steel and glass) to take over new construction ventures. At the
beginning this did not result in art forms for the new mouldings shape needed to deal with
new materials. The new materials were dressed in the artistic styles of the past, but soon after
this were revealed as unpractical and expensive. Consequently buildings were liberated from
decorations and fake beauty, but the fight between the old and new continued to the beginning
of XX century.

This all proved that the development of architecture, sculpture and painting was parallel to
the development of culture and civilization. The evolution spread faster and faster. While Egyp-
tian architecture, sculpture and painting had been developing for several thousand years without
any significant changes, Greek and Roman barely totalled six centuries. After thousand of years
of apparent stagnation, the new century, saw the development of several periods such as the
Renaissance, the Baroque and Rococo period, and Classicism, Romanticism and Eclecticism.
After them, modern architecture and art arose in transition towards the XX century. All these
eras made use of the ideas of humanism and developed in the following periods:

8

XV and XVI century - Renaissance (early, high, late)
XVII and XVIII century - Baroque, Rococo, and Classicism
XIX century - Neoclassicism, Romanticism, Eclecticism
XX century - Modern Architecture (Architecture of industrial era)

In the new century studies of architecture, sculpture and painting must have been parallel
because they developed together and occasionally were integrated into the same building and
arts. Many of the creators were architects, sculptors, and painters at the same time. They had
laid down the meanings of terms that are still in use nowadays such as the term art and the
divisions of nice art (architecture, sculpture, and painting), art handcrafts and applied art.
They defined the difference between the architect, as the creator of the building (construction)
shapes and the engineer as being in charge of the technical side. The understanding that a
picture or sculpture should “reproduce” something and that there should be regulations for a
mathematically precise difference between “nice” and “ugly” took root.

Vilijam Tarner. Brodot ”Hrabri” go vle~at vo
pristani{te, 1838. Maslo na platno, 91h122 sm,
Nacionalna galerija London.

9

PRV DEL
PRV DEL

PRV DEL
PRV DEL
PRV DEL

RENESANSNATA ARHITEKTURA,
RENESANSNATA ARHITEKTURA,

RENESANSNATA ARHITEKTURA,
RENESANSNATA ARHITEKTURA,
RENESANSNATA ARHITEKTURA,
SKULPTURA I SLIKARSTVO
SKULPTURA I SLIKARSTVO

SKULPTURA I SLIKARSTVO
SKULPTURA I SLIKARSTVO
SKULPTURA I SLIKARSTVO

10

Gradskiot sovet vo Alfeld, Germanija.1512-16.

11

RENESANSA
RENESANSA

RENESANSA
RENESANSA
RENESANSA

Srednovekovnite stilovi romanika i gotika se nastanati i go imaat dostignato svo-
jot najgolem dostrel vo zapadna Evropa. Vo vremeto na renesansata, centar na arhitek-
turata, skulpturata i slikarstvoto povtorno stanuva Italija, kade vrz urnatinite na
rimskite spomenici se razviva prerodenata anti~ka arhitektura i umetnost. No, re-
nesansata ne zna~i obnova na anti~kata arhitektura, tuku toa e sosema nova umetni~ka
formula {to gi zadovoluva idealite na novoto vreme. Samiot zbor renaissance na fran-
cuski zna~i prerodba ili povtorno ra|awe.
Renesansata najnapred se javuva vo Italija, za {to pridonesuvaat slednite uslovi:
- Klasi~nata (rimska) arhitektura i umetnost ne se zaboraveni vo tekot na celiot sreden
vek. Nejzinite elementi redovno se sre}avaat, pome{ani so srednovekovnite;
- Op{testveno-ekonomskite uslovi se dobro razvieni, kako i vo zapadnoevropskite mo-
narhii;
- Po propasta na Vizantija papstvoto stanuva edinstven centar na hristijanstvoto, ~ija
mo} se izrazuva preku arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto;
- Postoi slaba gotska tradicija, poradi neprisposoblivosta na gotikata kon italijan-
skoto podnebje i italijanskiot vkus.
I pokraj povolnite uslovi ne mo`e odedna{ da se prekine so umetni~kite sfa}awa
na sredniot vek. Najprvin treba da se zadovolat funkcionalnite barawa na crkovnite i
profanite objekti, za potoa tie da se usoglasat so novite oblici na anti~kite elementi.
Vo taa po~etna me{anica na srednovekovni i klasi~ni elementi, jasno e naglaseno
anti~koto umetni~ko oblikuvawe. Na toj na~in, arhitekturata na noviot vek nastanuva
preku integracija na srednovekovnata prostorna koncepcija so klasi~nite (rimski)
oblici i dekoracija. Ovoj preoden period vo Italija trae kuso vreme, dodeka vo drugite
evropski zemji toj zafa}a re~isi dva veka.*3
Vo severna Evropa, vo Nizozemjeto istovremeno i nezavisno od Italija se pojavuva
novoto slikarstvo, kako zna~ajna severnoevropska {kola. Iako me|u sebe razli~ni, i
dvete {koli imaat zaedni~ki renesansni karakteristiki, a toa se: anti~kata podloga i
humanisti~kite na~ela.

Umetnosta na renesansata i vo dvete {koli sî u{te e vo slu`ba na crkvata, no taa e
ve}e relativno slobodna. Taa go studira ~ovekot i negoviot `ivot, baraj}i ja vistinata
vo novata, t.n. prirodna umetnost.

3

Podetalno vo B. Nestorovi}. Arhitektura Novog veka, str.11

12

Ikonostasot vo Uspenski Sobor,
Moskva. Bogato pozlatena pro-
filacija so spoj na doma{ni i
uvezeni renesansni motivi.

13

Sre}na okolnost e {to Italija vo po~etokot na XV
vek ima niza talentirani arhitekti i umetnici vo-
odu{eveni od novata umetnost. Poradi toa, renesansata
nabrgu gi dobiva svoite karakteristi~ni arhitekton-
ski re{enija.

Po srednovekovniot prekin, povtorno e vospos-
tavena sintezata na likovnite umetnosti so arhitek-
turata. Kako glavni meceni na umetnosta i arhitek-
turata se pojavuvaat petnaesetina dvorovi na vlaste-
lini i knezovi, a papskoto sedi{te Vatikan e nad site
niv. Toga{ zapo~nuva otvoren natprevar me|u dvoro-
vite za prevlast vo arhitekturata, skulpturata i sli-
karstvoto. Napredokot na gra|anstvoto se manifestira
preku istaknuvaweto na profanata arhitektura pred
crkovnata. Se gradat palati, vili i op{testveni ob-
jekti. I crkovnata arhitektura glavno gi prifa}a ele-
mentite i dekoracijata od profanata arhitektura.*4
Ranata renesansa se pojavuva vo Firenca, kade {to
prvite dela na novata umetnost i arhitektura, vo izves-
na mera imaat srednovekoven karakter. Visokata i doc-
nata renesansa najmnogu se razvivaat vo Rim, dodeka Ve-
necija ima ramnomeren razvoj vo site periodi. Rene-
sansata vo Italija mo`e da se podeli na slednive tri
periodi so svoi centri na razvojot:
1400 - 1500 god., rana renesansa - quattrocento : Fi-
renca, Rim, Venecija i Lombardija;
1500 - 1550 god., visoka renesansa - cinquecento : Rim,
Venecija, Firenca;
1550 - 1600 god., docna renesansa - manirizam : Rim,
Vi~enca, Venecija, Xenova.
Vo ovoj period od 200 godini sozdadena e novata ar-
hitektura na Evropa, koja }e izvr{i vlijanie vo golem
del na svetot, ostavaj}i bezbroj objekti i umetni~ki
dela. Arhitektite vo toj period gi imaat re{eno re~isi
site problemi {to arhitekturata mo`ela da im gi pos-
tavi, a vrz osnova na postojnite materijali i arhitek-
tonski elementi. Naj~esto vo upotreba bile slednive:
- materijali : kamen, tula, drvo, malter
- konstruktivni sistemi : yidovi, stolbovi, lakovi,
svodovi ili ramni (arhitravni) drveni tavani.
Ovoj skromen izbor na materijali i konstruktivni
sistemi ne im popre~uva na arhitektite vo sozdavaweto
raznovidni objekti so vonredna funkcionalnost i
ubavina.

A. ARHITEKTURATA NA RANATA
RENESANSA

Ranata renesansa vo Italija trae od po~etokot do kra-
jot na XV vek, koga se odviva postepena sinteza na sred-
novekovnite i klasi~nite rimski umetni~ki oblici. Toa
e period na zna~ajni otkritija, period na borba me|u
staroto i novoto, me|u razumot i ~uvstvoto. Za pojavata
na renesansnata arhitektura pridonesuva upotrebata na
klasi~nite oblici vo oddelni objekti na sredniot vek.
Taka, kon krajot na XIII vek, spored anti~kite principi
e izgradena krstilnicata vo Piza od Nikola Pizano;
Xoto ja proektira kambanarijata vo Firenca, a Arnolfo
Kambio gi gradi prostranite brodovi na katedralata
Santa Marija del Fjore vo Firenca.

F i r e n c a

Vistinskiot po~etok na novata arhitektura e ozna~en
preku ostvaruvawata vo Firenca, kako sredi{te na du-
hovnoto i materijalnoto bogatstvo na provincijata Toskana.
Za toa mnogu golem pridones ima bankarot Kozimo Medi~i,
vistinski apsolutist i rodona~alnik na dinastijata Me-
di~i. Pod vodstvoto na toj qubitel na humanizmot i mecena
na umetnosta po~nuva da cveta kulturata i umetnosta na
renesansna Firenca. Toga{ se gradeni raznovidni objekti
od verski i profan karakter, a najmnogu palati i crkvi.....
Osnovnata koncepcija na palatata poteknuva od
koncepcijata na srednovekovnite zamoci, zbogatena so
novite humanisti~ki tendencii. Anti~kite stilovi so
svoite elementi i so nadvore{nata kompozicija go po-
magaat duhovnoto osloboduvawe davaj}i ñ nova psiho-
lo{ka dimenzija na arhitekturata.
Renesansnata palata ima pravilen raspored na pros-
toriite okolu pravoagolen atrium. Od tremot na pri-
zemjeto i od galerijata na katot direktno se vleguva vo

I..... ARHITEKTURATA, SKULPTURATA
I SLIKARSTVOTO VO ITALIJAAAAA

4

Podetalno vo H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.305

Sl.1.Firenca. Panorama na centarot.

14

RENESANSA VO ITALIJA

prostoriite. Vo najgolem broj slu~ai planot na osno-
vata e podreden na zakonot na simetrijata kako osnoven
princip na renesansnata kompozicija. Najkarakte-
risti~en primer od toj vid pretstavuva palatata Stro-
ci, od Benedeto Damajano.
Palatata na ranata renesansa vo Firenca ja zadr-
`uva srednovekovnata masivnost, taka {to ima zatvo-
ren karakter kon ulicata. Yidovite kon ulicata imaat
rusti~na obrabotka (do 50 cm nad fugite), koja e najna-
glasena na prizemjeto i postepeno se namaluva na kato-
vite. Prozorskite otvori vo prizemjeto imaat pomali
dimenzii od onie na katot, glavno poradi bezbednosni
pri~ini od uli~nite nemiri. Vo oblikuvaweto na
prozorskite elementi postepeno se voveduva upotreba
na anti~ka profilacija. Toa doa|a do najgolem izraz pri
oblikuvaweto na naglasenite zavr{ni venci i pri
obrabotkata na fasadite kon atriumot, so stolbovi,
arhivolti i venci.*5
Seto toa poka`uva deka arhitekturata na ranata re-
nesansa se probiva niz dekoracijata na prostorot i ma-
site, za da prodol`i vo sinteza na konstrukcijata i pros-
tornoto oblikuvawe.
Crkovnata arhitektura vo svojot raspored go zadr`uva
poznatiot srednovekoven koncept baraj}i pogolemo
prostranstvo i preglednost. Za taa cel, vrz bazilikalnata
osnova se pro{iruva centralniot korab na naosot i
transeptot. Na nivniot presek se izdiga kupola vrz tambur,
sozdavaj}i arhitektonska dominanta so specifi~na
konstrukcija i obrabotka.Takov karakteristi~en primer
pretstavuva crkvata San Andrea vo Mantova. No, naskoro
po izgradbata na osnovi so latinski krst, se pojavuvaat i
osnovi so gr~ki krst ili so centralni re{enija.
Centralniot korab naj~esto e so ramen tavan, a bo~-
nite se zasvodeni. Nivnata podelba e so lakovi vrz vit-

ki stolbovi na pogolemo rastojanie, so {to se dobiva
poizrazeno edinstvo na prostorot. Polucilindri~nite,
pa i ramnite tavani, pod vlijanie na anti~koto
nasledstvo naj~esto se kasetirani. Na takov na~in Fi-
lipo Bruneleski gi oblikuva svoite crkvi San Loren-
co i San Spirito vo Firenca.
Po{irokiot i povisok centralen korab ima nega-
tivno vlijanie vrz kompozicijata na zapadnata fasada.
Negovata vrska so poniskite bo~ni korabi go ote`nuva
harmoniskoto povrzuvawe na klasi~nite oblici. Organ-
skata vrska na osnovata so fasadata {to be{e sozdadena
vo gotskata e naru{ena vo renesansnata crkva. Ovaa
negativnost }e potrae sî do docnata renesansa. Is-
torijata na zapadnata fasada na crkvata San Lorenco
najdobro gi ilustrira tie te{kotii.*6
Renesansnata arhitektura, za razlika od srednove-
kovnata, ne e anonimna, tuku im pripa|a na poznati av-
tori. Tie avtori ~estopati se univerzalni umetnici,
koi go oblikuvaat i dekoriraat prostorot so svoi skulp-
turi ili sliki. Arhitektonskite elementi naj~esto
imaat karakter na umetni~ki reljef ili skulptura. Ova

Sl.2.Firenca. Plan na gradot.

Sl.3.Mikeloco di
Bartolomeo.

Fasadata kon
atriumot na
palatata Medi~i,
Firenca,
zapo~nata 1444.

5

Podetalno vo B. Nestorovi}. Arhitektura Novog veka, str.51

Sl.4. Leone Batista Alberti. Crkvata San Andrea,
Mantova, 1472-1600. Osnova, nadol`en i popre~en presek.

6

I s t o, str.62

ARHITEKTURA

15

osobeno e izrazeno vo vnatre{niot prostor. Enterierot
ima tridelna podelba na yidovite po viso~ina (sli~no
na anti~kite enterieri od Pompeja) so cokle, sredno
glavno pole i zavr{en motiv, vo vid na venec.
Najgolemi arhitekti na ranata renesansa vo Firen-
ca se Bruneleski i Alberti. Tie gi postavuvaat osnov-
nite i trajni principi na novata arhitektura, {to }e
gi prifatat nivnite talentirani sovremenici i sled-
benici.

FILIPO BRUNELESKI (1377-1446)

Ra|aweto na ranorenesansnata arhitektura, a so toa
i na arhitekturata na noviot vek, glavno e rezultat na
dejstvuvaweto na samo eden ~ovek, a toa e Filipo Bru-
neleski. Pokraj so arhitektura, toj se zanimava i so
skulptura, dobro poznavaj}i gi egzaktnite nauki i
perspektivata.

Bruneleski zapo~nuva da raboti kako skulptor, no
po po~etniot neuspeh na konkursot za severnata vrata
na baptisteriumot vo Firenca (1401-2) zaminuva na stu-
disko patuvawe vo Rim, zaedno so skulptorot Donatelo.
Tamu, toj gi premeruva i prou~uva anti~kite objekti, a
za da gi prika`e verno, popatno gi otkriva principite
na nau~nata perspektiva.
Po vra}aweto vo Firenca (1417-19), Bruneleski
konkurira za proektirawe i izvedba na kupolata na
crkvata Santa Marija del Fjore. Na konkursot go pobe-
duva i svojot najgolem konkurent, skulptorot Giberti.
Nacrti za izvedba na kupolata imalo i 50 godini po-
rano, no ne bil re{en problemot so gradeweto. Za nego-
voto re{avawe Bruneleski predlaga nova tehnologija
na gradewe bez skeliwa. Konstrukcijata na kupolata e

sostavena od dva sloja koi se tolku ve{to spoeni {to
me|usebno se zajaknuvaat. Na toj na~in kupolata e oles-
neta, a nejzinata izvedba e mo`na bez masivni skeliwa.
Za podigawe na konstruktivnite elementi, Bruneleski
proektira i specijalni digalki.

Kupolata e postavena vrz masiven osmoagolen tam-
bur {to ima kru`ni otvori. Od }o{iwata na tamburot
se izdigaat osum jaki kameni rebra koi se vidlivi od-
nadvor. Me|u tie silni rebra ima u{te po dve sekundarni
rebra, skrieni vo debelinata na kupolata. Na presekot
se gleda deka rebrata ne se soedinuvaat vo temeto na
kupolata vo edna to~ka, tuku vrz niv nalegnuva lan-
ternata, koja ima uloga na kontrateg, taka {to go po-
pre~uva rascvetuvaweto na kupolata.
Ispolnata me|u rebrata e od lesen porozen kamen, a
prostorot me|u dvata sloja na kupolata ovozmo`uva pris-
tap do lanternata. Horizontalnite pritisoci vo tamburot
i vo kupolata se neutralizirani so skrieni poligonalni
prsteni od cvrsti drveni serkla`i postaveni na rastojanie
od 7 metri, a spoeni so metalni klinovi. Na toj na~in,
kupolata stati~ki raboti kako samostojna monolitna
konstrukcija. Iako ima oblik na prekr{en gotski svod,
poradi svojot konstruktiven sistem, taa pretstavuva prvo
delo na renesansnata arhitektura. Kupolata ima raspon
od 42 metri, temeto ñ e na viso~ina od 91 metar nad zemjata,
a vrvot na lanternata e na 107 metri.
Vo 1419 godina Bruneleski ja dobiva prvata mo`-
nost da gradi celosno po svoj nacrt. Semejstvoto Me-
di~i mu pora~uva pokraj starata romanska crkva San Lo-
renco da dogradi sakristija, koja trebalo da poslu`i i
kako grobnica na semejstvoto Medi~i. Nim tolku im se
dopadnal planot {to od Bruneleski pora~uvaat da na-
pravi plan za celata crkva. Sakristijata pretstavuva
prv renesansen primer na prostorna centralna kompo-
zicija so vozniknuvawe na kupolen sistem na pandantifi
vrz kvadratna osnova. Kupolata e olesneta so pomo{ na
rebresta konstrukcija koja izgleda dekorativno vo
vnatre{nosta.

Sl.5. Filipo Bruneleski. Kupolata na crkvata Santa
Marija del Fjore, Firenca, proektirana 1417-19.

Sl.6. Filipo Bruneleski. Crkvata Santa Marija del Fjore,
Firenca, proektirana 1417-19. Nadol`en presek i kupolata.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

16

ARHITEKTURA

Izgradbata na crkvata San Lorenco vrz starata ba-
zilikalna osnova zapo~nuva vo 1421 godina. Nejzinata
vnatre{nost bila gotova 23 godini po smrtta na Brune-
leski, a nadvore{nosta nikoga{ ne e dovr{ena. Iako
na prv pogled objektot nalikuva na srednovekovnata crk-
va Santa Kro~e, toj nosi mnogu novini, od koi pova`ni
se slednive:

Sl.7. Filipo Bruneleski. Starata sakristija vo crkvata San
Lorenco, Firenca, 1421-44. Osnova i presek.

Sl.9. Filipo Bruneleski. Crkvata San Lorenco, Firenca,
zapo~nata 1421. Nadvore{en i vnatre{en izgled.

Sl.8. Filipo Bruneleski. Crkvata San Lorenco, Firenca,
zapo~nata 1421. Osnova, nadol`en i popre~en presek.

- Dadeno e novo zna~ewe na simetrijata i pravilnosta.
Celiot proekt se sostoi od kvadratni (kockasti) pros-
torni blokovi (volumeni);
- So umno`uvaweto na tie osnovni edinici se dobiva
pogolemata povr{ina (volumen);
- Jasno odredenite i izdvoeni prostorni poliwa pret-
stavuvaat radikalno raskinuvawe so gotskiot na~in na
mislewe;
- Vnatre{nosta ima laden stati~en poredok, za razlika
od gotskata toplina, pa zatoa taa ne go zapira zdivot i
so eden pogled mo`e da se opfati celiot vnatre{en
prostor;
- Vnatre{nosta e oblikuvana so klasi~nite elementi:
stolb, lak i arhitrav. Tavanskata konstrukcija nad cen-
tralniot korab e arhitravna, a nad bo~nite travei taa e
vo vid na goren del od polutop~esta kupola;
- Izbegnuvaj}i go rebrestiot i krstovidniot svod, so
upotreba na noviot "ednodelen" svod, sekoj prostor (tra-
vej) se pretvora vo samostojna celina.
Preku ovoj objekt Bruneleski ja potkrepuva svojata
postavka deka tajnata na dobrata arhitektura le`i vo
odreduvaweto na vistinskite proporcii.
Proektot za crkvata San Spirito (1436) pretsta-
vuva eden vid usovr{ena verzija na planot za crkvata
San Lorenco. Toa e najzna~ajnoto delo na crkovnata ar-
hitektura na renesansata vo Firenca. Osnovata e vo vid
na trikorabna bazilika so transept i kupola, me|utoa
taa nosi edna nova dinamika. Celiot objekt e obvitkan
so niza bo~ni brodovi i kapeli so apsidalen oblik.
Poradi toa se dobiva vpe~atok kako yidovite da se
nadueni pod pritisok na vnatre{niot prostor. Nas-
lednicite na Bruneleski ne ja po~ituvaat ovaa ideja,
taka {to yidovite }e gi izvedat ednostavno ramni.

RANA RENESANSA VO ITALIJA

17

Kapelata Paci (zapo~nata vo 1430 g.) pretstavuva
usovr{uvawe na kompoziciskite i konstruktivnite
principi od sakristijata na crkvata San Lorenco. Se
misli deka toa e najubavoto i najkompletnoto delo na
Bruneleski. Dene{nite istra`uvawa poka`uvaat deka
fasadata na objektot e zavr{ena po smrtta na Brune-
leski, dodeka gorniot kat ostanal nedovr{en do denes.
Tremot e oblikuvan so centralen lak i dve bo~ni kla-
si~ni kolonadi. Na toj na~in se potencira vlezot i se
naso~uva vnimanieto kon kupolata, koja povtorno e reb-
resta na pandantifi. Harmoniziraweto i proporci-

Sl.11. Filipo Bruneleski. Vnatre{nosta na crkvata San
Spirito, Firenca, zapo~nata 1436.

Sl.10.Filipo Bruneleski. Crkvata San Spirito, Firenca.
Osnova i prostoren prikaz, spored proektot od 1436.

Sl.12. F.Bruneleski.
Kapelata Paci, crkva
Santa Kro~e, Firenca,
zapo~nata 1430. Osnova,
presek i izgled.

oniraweto na fasadata i osnovata se dovedeni do
sovr{enstvo. Vnatre{nosta se odlikuva so ednostavna
i vozvi{ena ubavina. Konstruktivnite elementi se
napraveni od zelenikav kamen, dodeka ispolnata me|u
niv e mazna i belo malterisana povr{ina. Kako deko-
rativni elementi se javuvaat medaljoni vrz pandan-
tifite i yidovite, koi podocna se ispolneti so reljefi.

Sl.13. Filipo Bruneleski. Vnatre{nosta i izgledot na
kapelata Paci, Firenca, zapo~nata 1430.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

18

Crkvata (oratorium) Santa Marija delji Anxeli

(1430) pretstavuva prv renesansen objekt so centralna
osnova, pokrien so kupola.Taa e inspirirana od rimski-
te i ranohristijanskite objekti. Proektirana e po
principot na "vajan yid", so te{ki slo`eni pilastri,
vrz koi trebalo da se postavi kupolata. Ovoj proekt e
tolku napreden, {to gi zbunuva sovremenicite na
Bruneleski i nema odziv sî do krajot na vekot, taka {to
e izvedeno samo prizemjeto.
Bolnicata (domot) na nevinite deca pretstavuva no-
va humanisti~ka sodr`ina na urbaniot prostor, koja vo
sebe ima stanben, stopanski, op{testven i kulturen del,
jasno rasporedeni okolu centralniot dvor. Objektot,
kako kon dvorot taka i kon plo{tadot Santa Anunci-
jata e oblikuvan so lesni elegantni tremovi napraveni
od tenki stolbovi i lakovi. Me|u lakovite se postaveni
reljefni medaljoni od fajansirana terakota, izrabotena
od skulptorskoto semejstvo Dela Robija. Objektot e
podignat na cokle (stilobat) so skali po celata
dol`ina, a nad tremot ima razvien antablement. Tre-
mot izgleda kako lo|a, ~ij oblik vo Toskana }e se pri-
menuva po{iroko.

Palatata Piti (1440-1466) so svojata golema
dimenzija i surov oblik pretstavuva unikatna pojava vo
arhitekturata na italijanskata renesansa. Vo nejziniot
oblik se za~uvani srednovekovnite crti na feudalnite
zamoci so istaknata gruba rustika. Ima tri nivoa
ednakvi po viso~ina, bez naglasen zavr{en venec.
Podocna se dodadeni bo~nite krila i dvorot, a vna-
tre{nosta e preuredena.

Sl.14. Filipo Bruneleski. Domot na nevinite deca, Firenca,
1419-44. Osnova, presek i izgled od plo{tadot .

7

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.60-72

Sl.15. Filipo Bruneleski
ili Alberti (?). Palatata
Piti, Firenca 1440-66.

Pokraj analiziranite objekti, Bruneleski ima u{te
mnogu proekti i izvedbi na kapeli i palati vo Firenca, i
na manastiri i vili vo nejzinata neposredna okolina. De-
loto na Bruneleski, pokraj mnogute renesansni novini nosi
i li~en avtorski pe~at na golem tvorec i mislitel. Toa
ima jasna prostorna kompozicija, lesni, prostrani i svet-
li enterieri i elegantna lesna linija, kade preovladuva
prostorot nad masata i svetloto nad temnoto.*7

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

19

MIKELOCO DI BARTOLOMEO (1391-1472)

Mikeloco go prodol`uva razvojot na arhitekton-
skata misla vo Firenca zapo~nat od Bruneleski. Toj ne
ja ispu{ta mo`nosta koga semejstvoto Medi~i go odbi-
va proektot na Bruneleski za izgradba na nivna nova
palata. Medi~i ednostavno se upla{ile, goleminata i
ubavinata na zamislenata palata da ne predizvika za-
vist i revolt kaj firentincite. Zatoa, tie se odlu~ile
da pora~aat proekt kaj mladiot i sî u{te nedovolno poz-
nat arhitekt Mikeloco.
Palatata Medi~i-Rikardi po~nuva da se gradi vo 1444
godina, dve godini pred smrtta na Bruneleski. Re{enieto
na palatata sî u{te nalikuva na srednovekovna tvrdina, so
vmetnuvawe na anti~ki elementi. Trite nivoa na palatata
se naglaseni so venci i so promena vo nivnata obrabotka.
Vo prizemjeto e naglasena rustikata, na prviot kat se
zadr`ani dlabokite fugi, a na vtoriot kat yidnata
povr{ina e sosema ramna. Prozorskite otvori vo
prizemjeto se mali i postaveni vrz visok parapet, a na
prviot i vtoriot kat se smesteni golemi biforalni otvori
so polukru`ni arhivolti. Golemite prozorski otvori pod
lakovite vo prizemjeto gi dodava Mikelanxelo 75 godini
podocna. Nad poslednoto nivo se izdiga razvien venec so
kompletna profilacija, inspirirana od rimskite anti~ki
hramovi. Fasadite kon atriumot se otvoreni, bez rustika,

so elegantni stolbovi i lakovi. Vo 1459 godina enterierite
vo palatata se ukraseni so poznatite freski na Benoco
Gocoli.

Preureduvaweto na sve~eniot dvor vo srednovekov-
nata palata Vekio pretstavuva izraz na bleskaviot ta-
lent na Mikeloco vo oblasta na dekoracijata. Slo`e-
nosta i raznovidnosta na oddelnite elementi mo`e da
se natprevaruva so rasko{nata dekoracija na docnorim-
skite anti~ki realizacii.
Mikeloco ima realizirano vredni dogradbi na ma-
nastiri vo okolinata na Firenca i vili za semejstvoto
Medi~i, od koi najpoznata e vilata vo Karexo (1430-59).
Golema novost vo nejzinata koncepcija pretstavuva ot-
vorenosta na galerijata i prizemjeto, koe e oblikuvano
so golemi prozorski otvori.
Vo Milano, Mikeloco ja gradi bankata Medi~i i
kapelata Portinari, po ugled na sakristijata vo crkva-
ta San Lorenco vo Firenca. Vo Dubrovnik toj dava pri-
dones vo gradeweto na Kne`eviot dvor i na gradskite
bedemi. Na toj na~in, Mikeloco gi raznesuva ideite na
renesansata niz po{iroko podra~je, ostavaj}i zad sebe
vredni dela.

Sl.16. Mikeloco di Bartolomeo. Palatata Medi~i,
Firenca, zapo~nata 1444.

Sl.17. Mikeloco di Bartolomeo. Izgled na atriumot na
palatata Vekio, Firenca, zapo~nata 1454.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

20

LEONE BATISTA ALBERTI (1404-1472)

Leone Batista Alberti e roden vo Xenova, no naj-
golemite uspesi gi postignuva nadvor od svoeto rodno
mesto. Pogolemiot del od svojot `ivot, toj ne se zani-
mava so gradewe objekti. Do ~etiriesetgodi{na vozrast
toj sobira starini i pi{uva arhitektonska teorija,
prou~uvaj}i gi spomenicite na anti~kiot Rim. Alberti
ima napi{ano tri knigi za slikarstvoto (1435) i deset
knigi za arhitekturata (1485), inspirirani od delata
na rimskiot teoreti~ar na arhitekturata Vitruvie. Za
Alberti mo`e da se ka`e deka e kompleten humanist,
bidej}i podednakvo se zanimava so filozofija, ma-
tematika, umetnost, arhitektura i poezija. Knigite na
Alberti za arhitekturata se prvi od takov vid vo
renesansata i im slu`at kako prira~nik na arhitektite
po nego. Zna~ajni se negovite pogledi za proporciite,
kako i baraweto na idealen oblik za verski objekt.Po
negovo mislewe "ubavinata e harmonija na site delovi...
taka {to nema {to da se dodade, odzeme ili preina~i".
Toj se zalaga za centralno re{enie na hramot (krug,
poligon i sl.), no ne dobiva {ansa da izgradi takov
objekt. Sli~na e sudbinata i na podocne`nite idei {to
}e gi dade Leonardo da Vin~i.
Alberti ñ se voshituva na anti~kata arhitektura i
gi primenuva anti~kite elementi vo svoite proekti,
napraveni glavno za dovr{uvawe na ve}e zapo~nati
objekti.

Crkvata San Fran~esko (tempio Malatestiana,
1450) vo Rimini bila predvidena za dvorska crkva i grob-
nica za semejstvoto na humanistot Malatesta, kako i na
ostanatite vidni humanisti od Rimini. Objektot za-
po~nuva da se gradi vo gotika, no ne e dovr{en nitu vo
renesansata. Koncepcijata e bazilikalna bez transept,
a so bo~ni ni{i. Vo ovoj objekt site elementi imaat
klasi~en karakter, a dekoracijata e minimalna. Za-
padnata fasada e oblikuvana pod vlijanie na Avgusto-
vata triumfalna porta, so upotreba na kolosalen red.
Ju`nata fasada ima arkadi i ni{i, kade {to se smes-
teni sarkofazite na humanistite. Spored eden medal,
posveten na gradbata na crkvata, se gleda deka taa tre-

balo da zavr{i so lak na zapadnata fasada i so golema
kupola na istok.

Crkvata San Andrea vo Mantova (1470) e najzna~aj-
noto delo na Alberti, no taa zapo~nuva da se gradi po
negovata smrt. Nea Alberti ja ima proektirano vrz sta-
ri temeli po naredba na vlastelinot Ludovik Gonzaga.
Objektot ima veli~estvena zapadna fasada so prostu-
dirani proporcii i e pokrien so polucilindri~en svod
so raspon od 18 m. Fasadata e verna slika na vnatre{-
nosta, pa zatoa objektot pretstavuva karakteristi~en
primer za edinstvo na arhitektonskiot izraz. Ob-
likovnite elementi se inspirirani od elementite na
dvoranite na anti~kite rimski termi. Crkvata e gra-
dena od tula i mermer, a e zbogatena so {tuko dekora-
cija. Osnovata ima naglasena kompaktnost, taka {to vo
enterierot objektot izgleda kako da ima samo glaven ko-
rab i transept nad ~ij presek se izdiga kupola.
Crkvata San Sebastijan vo Mantova (1460-73) e
izgradena spored proektot na Alberti. Taa pretstavuva
prv renesansen plan so gr~ki krst, so tri polukru`ni
ni{i i so anti~ki portik. Na toj na~in se naglasuva
prostorniot streme` kon viso~ina, po~nuvaj}i od
malite bo~ni prostori do centralniot golem prostor.
Fasadata na crkvata Santa Marija Novela vo Fi-
renca (1448-70) bil nedovr{en gotski objekt, a Alberti
moral da zadr`i nekoi od starite elementi. Central-
niot del na zapadnata fasada Alberti go zavr{uva so
triagolen fronton, a preodot kon poniskite bo~ni

Sl.19. Alberti. Tempio Malatestijana, Rimini, zapo~nat
1450. Nadvore{en i vnatre{en izgled.

Sl.18. Alberti. Tempio Malatestijana, Rimini, zapo~nat
1450. Osnova, bo~na fasada i crte` na zapadnata fasada.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

21

korabi go pravi so pomo{ na"Y" voluti, koi se za prv-
pat ovde upotrebeni. Fasadata, vo soglasnost so firen-
tinskata tradicija, e oblo`ena so mermer vo razli~ni
boi, sozdavaj}i odmereni polihromni efekti. Ova delo
pretstavuva prva zavr{ena renesansna fasada na verski
objekt vo Firenca.
Horot na Ludovik Gonzaga (1444-55) zad crkvata San-
ta Anuncijata vo Firenca, Alberti go pravi so osnova
vo vid na rotonda, so devet polukru`ni ni{i i kupola
koja se izdiga vrz poligonalen tambur.
Palatata Ru~elaj vo Firenca, izgradena vo 1446 god.
za eden bogat trgovec, pretstavuva kritika na palatata
Medi~i - Rikardi. Taa izgleda mnogu polesno, poradi
ras~lenuvaweto na fasadata so venci i pilastri so t.n.

superponirawe na stilovite, po ugled na rimskiot
Koloseum. Prviot i vtoriot kat se vo ist stil. So ovoj
proekt Alberti vr{i vlijanie vrz arhitekturata na
visokata renesansa vo Rim. Poradi prezafatenost,
izgradbata na objektot Alberti mu ja prepu{ta na
sorabotnikot Roselino.
Alberti, pokraj Bruneleski, e zastapnik na kon-
struktivizmot vo arhitekturata, baziran vrz anti~ki-
te oblici. So toa, toj vr{i silno vlijanie vrz arhitek-
tite po nego, a osobeno vrz onie od docnata renesansa,
{to ja potvrduva negovata arhitektonska veli~ina.
Slavata na Alberti se pronesuva i nadvor od Firenca,
taka {to papata Nikola V go povikuva da napravi nova
urbanisti~ka koncepcija na gradot Rim. Alberti uspeva
da gi postavi samo osnovnite idei za rekonstrukcija na
Rim, a prvite realizacii gi zapo~nuva negoviot
sorabotnik Roselino.*8

Sl.20. Alberti. Crkvata San Andrea, Mantova, 1470.
Nadvore{en i vnatre{en izgled.

Sl.22. Alberti. Palatata Ru~elaj,
Firenca, 1446-51.

Sl.21. Alberti. Zapadnata fasada na crkvata Santa
Marija Novela, Firenca, dovr{ena 1470.

8

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.83-91

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

22

BERNARDO ROSELINO (1409-1464)

Bernardo Roselino poteknuva od staro graditelsko
semejstvo. Toj najprvin e anga`iran da ja dovr{i
lanternata vrz kupolata na crkvata Santa Marija del
Fjore vo Firenca, spored proektite na Bruneleski.
Golema slava steknuva so gradeweto na ansamblot na
gradskiot plo{tad vo Pienca (1450-63) po nara~ka na
papata Pie II, koj poteknuva od semejstvoto Pikolomini.
Vsu{nost, papata platil da se preuredi negoviot roden
grad Korsiwano, koj vo negova ~est e nare~en Pienca.
Gradskiot plo{tad vo Pienca e oformen so slednite
objekti:

- crkva so kolosalen red na zapadnata fasada,
- gradska ku}a so trem i saat-kula,
- episkopska ku}a, i
- palatata Pikolomini, oblikuvana po ugled na
palatata Ru~elaj, so park kon rekata.
Plo{tadot ima trapezoidna osnova, koja }e pret-
stavuva primer za oblikuvawe na podocne`nite
renesansni plo{tadi. Roselino, po doa|aweto na rabota
vo Rim, pokraj prvite urbanisti~ki zafati, raboti i
vrz realizacijata na palatata Venecija, zaedno so
Xulijano Damajano.

BENEDETO DAMAJANO (1442-1497)

Benedeto Damajano se zanimava so arhitektura i
skulptura, zavr{uvaj}i ja evolucijata na firentinska-
ta ranorenesansna palata.
Palatata Stroci (1489-1505) e gradena po ugled na
palatata Medi~i-Rikardi. Za nea prviot model go ima
napraveno Xulijano da Sangalo, a venecot i atriumot
gi dovr{uva Simone Kronaka.
Objektot e napolno simetri~en i so kompleten ve-
nec (arhitrav, friz i gejzon), {to navidum ja zgolemuva
viso~inata. Pravoagolnata fasada ima odnos 1: 1,22
(32:39 m), a fasadnite otvori imaat ekscentri~nost na
la~nite linii, so {to isto taka, navidum se zgolemuva
nivnata vitkost.*9
Portikot na crkvata Santa Marija (okolu 1490 g.)
kaj Areco, Benedeto da Majano go oblikuva so trem na
stolbovi i lakovi so razvien antablement i silno is-
pu{ten venec. Seto toa e dopolneto so polihromna de-
koracija.

Sl.24. Roselino. Palatata Pikolomini, Pienca, 1459-63.

Sl.23. Roselino. Gradskiot plo{tad vo Pienca, 1450-63.
Plan na gradot i plan na ansamblot: 1. crkva, 2. Episkopska
rezidencija, 3. Gradski sovet, 4. palata Pikolomini.

9

Vidi Velike arhitekture svijeta, str.151 i Svetska arhitektura, str.238

Sl.26. Benedeto
Damajano i
Simone
Kronaka.

Palatata
Stroci,
Firenca. 1489-
1505.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

23

SIMONE KRONAKA (1457-1508)

So svoeto tvore{tvo, Kronaka poka`uva deka ima
razvieno ~uvstvo za arhitektonski ritam, proporcii i
boja, trudej}i se da gi zbli`i arhitektonskite i
`ivopisnite sredstva na umetni~kiot izraz. Takviot
pristap go primenuva, kako vo proektiraweto na pro-
fanata, taka i na verskata arhitektura.
Palatata Gvadawi (1503-06) vo Firenca, Kronaka ja
pravi na ~etiri nivoa so golema strea nad galerijata od
poslednoto nivo. Fasadata e dekorirana vo zgrafito
tehnika. Negovata crkva San Salvatore al Monte pret-
stavuva mal ednokoraben objekt so elegantni ras-
~lenuvawa vo duhot na Bruneleski. Poradi nejzinata
`ivopisnost, ovaa crkva Mikelanxelo ja narekol "ubava
selanka" (la bella vilanella).

Sl.25. Benedeto Damajano i Simone Kronaka. Palatata
Stroci, Firenca, 1489-1505. Presek, osnova i izgled
(spored modelot i realizacijata).

Sl.27. Simone Kronaka. Palatata Gvadawi, Firenca 1503-06.

XULIJANO DA SANGALO (1445?-1516)

To~nata godina na ra|aweto na Xulijano da Sangalo
ne se znae so sigurnost, no to~no se znae deka toj e naj-
golemiot pretstavnik na arhitektonskite tendencii vo
vtorata polovina na XV vek. Toj se zanimava so
skulptura, arhitektura i arhitektonska teorija i e eden
od prvite tvorci koj ima izgradno celosen renesansen
objekt so centralno re{enie.
Santa Marija dele Kar~eri vo Prato (1485-91) e
crkva so osnova na gr~ki krst, proektirana vo godinata
koga se izdadeni delata na Alberti. Fasadata i enteri-
erot potsetuvaat na Bruneleski. Celiot objekt, bez ku-
polata, mo`e da se vpi{e vo kocka. [iro~inata na kra-
kot e 1/2 od {iro~inata na kockata, a negovata dol`ina
- 1/2 od viso~inata. So toa, Xulijano da Sangalo go
poka`uva svoeto razbirawe za ubavite proporcii. Re-
{enieto na kupolata ima simbolika so nejziniot cen-
tralen otvor (Isus Hristos) i 12 otvori na tamburot
(12 apostoli).*10

Sakristijata na crkvata San Spirito vo Firenca
(1488-92) ima kvadratna osnova so ~etiri ni{i i
osmoagolna rebresta kupola.
So proektot za fasadata na crkvata San Lorenco vo
Firenca, Xulijano da Sangalo go pobeduva mladiot Mike-
lanxelo, no crte`ite od toj proekt ne se za~uvani.
Palatata Gondi vo Firenca ja prodol`uva raz-
vojnata linija na firentinskata palata, taka {to taa
ima poblaga rustika od palatata Medi~i, no dobiva ed-
nodelni prozorski otvori so polukru`ni arhivolti.

10

Vidi Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.99
Velike arhitekture svijeta, str.167

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

24

Deloto na Xulijano da Sangalo gi spojuva arhi-
tektonskite tendencii na Bruneleski i Alberti. Vo
poslednite godini od svojata aktivnost, toj raboti so
Bramante i Rafael na crkvata Sv. Petar vo Rim, a potoa
stanuva papski sovetnik za umetnost.

ANTONIO DA SANGALO -
POSTARIOT (1455-1534)

Antonio da Sangalo - Postariot
najmnogu se zanimava so odbranbena
arhtiektura, no najpro~uen e po svo-
ite profani objekti.
Crkvata Santa Anuncijata vo
Areco ja oblikuva so ~ista arhi-
tektonska dekoracija od ranorene-
sansen tip.

Plo{tadot Santa Anuncijata vo
Firenca Antonio da Sangalo go ima
dovr{eno spored proektite na Bru-
neleski, kako prv renesansno obli-
kuvan plo{tad, so trem vo stil na
Bolnicata na nevinite deca od Bru-
neleski, izgradena na istiot plo{tad
porano.

Parterot e zbogaten so dve simet-
ri~no postaveni bronzeni fontani, a
na simetralata ima kowani~ki spo-
menik.

Sl.29. Xulijano da Sangalo. Crkvata Santa Marija dele
Kar~eri, Prato, 1485-91. Izgled na vnatre{nosta.

Sl.28. Xulijano da Sangalo. Crkvata Santa Marija dele
Kar~eri, Prato, 1485-91. Osnova, presek i izgled.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

25

V e n e c i j a

Renesansnata arhitektura vo Venecija po~nuva da se
razviva vo poslednata ~etvrtina na XV vek. Ova zadoc-
nuvawe vo odnos na Firenca od re~isi pet decenii se
dol`i na silnata srednovekovna tradicija. Vo prvata
~etvrtina na vekot se razviva t.n. venecijanska gotika
pome{ana so vizantiski vlijanija, za vo po~etokot na
vtorata polovina postepeno da pristignat i re-
nesansnite vlijanija. Na takov na~in, noviot vene-
cijanski arhitektonski stil se sozdava pod vlijanie na
tradicijata i na novite renesansni tendencii, prispo-
sobeni kon tipi~noto podnebje i lokacija.
Gradeweto vo Venecija bilo vozmo`no samo na tes-
nite lokacii vo sistemot na ostrov~iwa i vrz del od
lagunata. Na toj mo~urliv teren mo`ele da se podignat

samo polesni arhitektonski strukturi, fundirani na
{ipovi. Takvata struktura se manifestira so otvoren
(lesen) karakter na fasadite so lo|i svrteni kon kana-
lite, koi imaat uloga na gradski soobra}ajnici.
Otvorenosta na objektite osobeno se manifestira
kaj palatite, {to e vo soglasnost so blagite klimatski
uslovi i so stabilnite politi~ki priliki vo glavniot
grad na Mleta~kata Republika. Poradi tesnoto gradi-
li{te, palatite naj~esto nemaat atrium, tuku zatvoren
vestibil vo prizemjeto i sve~en salon na katot. Vene-
cijanskata arhitektura se karakterizira so `ivotora-
dosen oblik na objektite, so {iroka upotreba na deko-
racijata i polihromijata, kako i so kujunxiska obra-

Sl.31. Antonio da Sangalo-Postariot. Plo{tadot Santa
Anuncijata, Firenca.

Sl.30. Antonio da Sangalo-Postariot. Situacija na plo{ta-
dot Santa Anuncijata, Firenca: 1. crkva, 2. Servi di Maria,
3. Dom na nevinite deca, 4. spomenik, 5. bronzeni fontani.

Sl.32. Venecija. Plan na gradot.

ARHITEKTURA

26

botka na detalite. Granicata me|u venecijanskata goti-
ka i ranata renesansa ne e sekoga{ jasno opredelena.
Vo XV vek se rekonstruiraat mnogu zgradi, odnovo
se re{ava funkcionalniot sostav na individualnite i
osobeno na kolektivnite stanbeni zgradi. Objektite vo
niza so prizemje i so po dva do tri kata ja karakteri-
ziraat venecijanskata stanbena arhitektura. Po~nuvaj}i
od XII vek tie se gradat so sredstva na Republikata,
dobrotvornite dru{tva i vidnite gra|ani. Vo niv `ivee
ogromnoto mnozinstvo na rabotnici, mornari i
zanaet~ii. Osnovniot tip stanbena zgrada e sostaven od
ednakvi stanbeni sekcii, so samostoen vlez od ulica i
so vnatre{ni skali. Stanbenite prostorii se smesteni
na katovite, a vo prizemjeto se du}anite ili pomo{nite
prostorii.*11

Venecijanskata renesansna arhitektura svoite naj-
va`ni ostvaruvawa gi ima postignato so gradeweto pa-
lati, op{testveni objekti i crkvi.

P A L A T I

Kako najtipi~en primer na venecijanska palata od
prvata polovina na XV vek e palatata Ka dÄOro (1421-
36) od arhitektot Xovani Bon i sin mu Bartolomeo. Asi-
metri~nata kompozicija na palatata e postignata so
postoeweto na dve oski na fasadata: edna za otvoreni-
ot, druga za pozatvoreniot del. Skeletniot sistem na
fasadata, i pokraj svojata dekorativnost, ima jasna kon-
struktivna uloga. Na takov na~in, postepeno zapo~nuva
preodot kon renesansnata arhitektura. Ostanatite
karakteristi~ni objekti od toj period se palatite:
Pizani, Foskari i Dario.

Sl.34. Izgled na venecijanskite palati : Pizani, Vendramin Kalerxi, Kornari.

Sl.33. Karakteristi~na osnova na venecijanska
palata (prizemje i kat).

Sl.35. Xovani i Bartolomeo Bon. Palata Ca’ d’oro,
Venecija, 1421-36.

11

Vidi Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.116

Vo formiraweto na novata venecijanska arhitektu-
ra od XV vek najva`na uloga ima graditelskoto semejstvo
Lombardi, , , , , na ~elo so Pjetro Lombardi (1435-1515), i
arhitektot od Bergamo Moro Kadu~i (1440-1504).
Palatata Vendramin-Kalerxi e eden od najzabele`-
livite primeri na venecijanskata arhitektura od XV
vek. Objektot po~nal da go gradi M. Kadu~i vo 1481
godina, a go zavr{uva P. Lombardi okolu 1509 god. Ves-
tibilot vo prizemjeto na fasadata e naglasen so eden
vid vlezna lo|a, a sve~eniot salon na katot so balkon.
Zavr{niot venec e napraven so kompleten antablement.
Anga`iranite koloni i biforalnite otvori, na fasa-
data ñ davaat reljefen izgled. Prednata fasada e kom-
pletno obrabotena od kamen, a ostanatite fasadi vo po-
golem del se izgradeni od tula i se malterisani.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

27

Palatata dei Kornari ima pomali dimenzii i re-
lativno zatvoreno i nadvi{eno prizemje. Centralniot
hol e naglasen so golem balkon pred nego. Zavr{niot
venec e razvien i zbogaten so reljefi od girlandi, a na
krovot ima centralno postaveno mansardno nadvi{u-
vawe.

Du`devata palata po~nuva da se gradi na delot kon
kanalot Grande vo po~etokot na XIV vek vo gotski stil.
Zapadnoto krilo kon maliot plo{tad (pjacetata) go za-
vr{uvaat Xovani i Bartolomeo Bon..... Posledno e zavr-
{eno isto~noto krilo so otkrienite Skali dei gigan-
ti od skulptorot i arhitekt Antonio Rico. Imeto go
dobivaat po skulpturite {to vo 1554 god. tamu gi pos-
tavuva Sansovino. Fasadata kon atriumot ja ima dovr-
{eno Pjetro Lombardi,,,,, a vo vnatre{nosta prodol`u-
vaat da rabotat drugi arhitekti i umetnici vo vremeto
na visokata renesansa.

OP[TESTVENI OBJEKTI

Skuola di San Marko (1485-95) na plo{tadot San
Xovani e Paolo e rekonstruirana od arhitektite Pjet-
ro Lombardi i Moro Kadu~i
..... Toa e eden od najgolemite
objekti od toj vid. Pravoagolniot objekt e namenet za
u~ewe, za pribe`i{te i za bolnica. Asimetri~no po-
staveniot vestibil vo prizemjeto i priemnata sala na
katot pravat dinami~na kompozicija, koja zavr{uva so
polukru`ni timpani, inspirirani od srednovekovnata
crkva San Marko. Elementite i dekoracijata na fasa-
data se ~isto renesansni, a polihromijata e postignata
so mermer vo tri boi. Karakteristi~na e obrabotkata
na portalot so reljef, {to so svojata dlabo~ina od 12
cm dolovuva perspektiva.

Skuola di San Roko (1517-49), Pjetro Lombardi ja
ima proektirano dvaesetina godini podocna, a ja imaat
izgradeno negovite u~enici Bartolomeo Bon - Pomla-
diot i Skarpawino
vo vremeto na visokata renesansa
(1513-49). Objektot ima kompozicija od dva dela so dve
simetrali i korintski stolbovi istaknati pred fasad-
niot yid so renesansna profilacija.

Sl.36. Moro Kadu~i i Pjetro Lombardi. Palata Vendramin-
Kalerxi, Venecija 1481-1509.

Sl.38. Venecija. Atriumot na Du`devata palata. Isto~noto
krilo, so Skali dei giganti i crkvata San Marko.

Sl.37. Xovani i Bartolomeo Bon. Zapadnoto krilo na
Du`devata palata, Venecija, XV vek.

Sl.39. Pjetro Lombardi i Moro Kadu~i.
Skuola di San Marko, Venecija, rekon-
struirana 1485-95.

ARHITEKTURA

28

C R K V I

Santa Marija dei Mirakoli (1481-89) izgradena od
Pjetro Lombardi i sinovite pretstavuva prva crkva so
izdol`ena osnova na venecijanskata renesansa. Taa e
mala ednokorabna crkva, ~ij{to kvadraten oltar e po-
krien so kupola, a kambanarijata e postavena asimet-
ri~no.

Zapadnata i isto~nata fasada zavr{uvaat so polu-
kru`ni timpani. Fasadite i enterierot se obraboteni
so mermer vo pove}e boi i so tehnika na inkrustacija.*12
Crkvata San Zaharija e star objekt od XI-XII vek,
{to e rekonstruiran od arhitektite Gambelo i Moro
Kadu~i
od 1481 do 1500 god. Taa ima trikorabna osnova

Sl.40. Pjetro Lombardi. Starite prokuracii na pjaca San
Marko, Venecija, kraj na XV vek.

Starite prokuracii (op{tinska zgrada) na plo{-
tadot San Marko gi imaat podignato Pjetro Lombardi
i negovite u~enici
so tradicionalni elementi na vene-
cijanskata arhitektura, osobeno vo zavr{nite partii
na objektot.

Plo{tadot San Xovani e Paolo e oformen so pos-
tavuvaweto na kowani~kata statua na mleta~kiot voj-
skovodec Koleoni od skulptorot Verokio vo 1486 god.
pred u~ili{teto San Marko i crkvata.
So toa, ovoj prostor stanuva prv definiran
renesansen plo{tad vo Venecija, so poseben urban am-
bient.

Sl.41. Situacija na
plo{tadot San Xovani e
Paolo, Venecija, zavr{en
1486: 1. crkva San Xovani
e Paolo, 2. skuola di San
Marko, 3. spomenik
Koleoni, A. prostorno
odreden del, B. prostorno
neodreden del na
plo{tadot.

12

Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.58

Sl.42. Pjetro Lombardi. Crkvata Santa Marija
dei Mirakoli, Venecija, 1481-89.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

29

so la`en transept i kupola. Za razlika od Lombardi,
Kadu~i odbegnuvaj}i ja dekoracijata, go pretpo~ita
monumentalniot arhitektonski pravec, povrzan so
tvore{tvoto na Alberti.
Crkvata San Roko od arhitektot Xorxo Lombardi
zapo~nuva da se gradi vo 1530 god. so osnova po ugled na
San Andrea vo Mantova od Alberti. Objektot e prome-
net vo XVIII vek od arhitektot Skalfarato.

Sl.43. Gambelo i Moro Kadu~i. Crkvata
San Zaharija, Venecija, 1481-1500.

Sl.44. Rim. Plan na gradot vo XV vek.
Gore desno - teritorijata na Rim vo
anti~kata epoha

R i m
R i m

R i m
R i m
R i m

Vo Italija, vo tekot na celiot XV vek, se vodi borba
na papstvoto protiv rimskoto visoko op{testvo i
isto{tenite gradovi, koi ne go sakaat vra}aweto na
papata od Aviwon (Francija). Od sredinata na XV vek
Rim postepeno go menuva svojot srednovekoven izgled.
Vo ramkite na 20 km dolgite gradski bedemi, Rim zafa-
}a samo 1/4 od svojata nekoga{na anti~ka teritorija i
ima samo 50.000 `iteli vo odnos na 2 milioni za vreme
na anti~kiot procut. Samo mal broj anti~ki objekti
bile za~uvani vo celost, a pogolemiot del bil vo
urnatini i pod zemja na dlabo~ina od 3 do 4 metri.

Prvite obidi za rekonstrukcija na Rim se naprave-
ni za vreme na papata Nikola V, , , , , a po povod jubilejnata
1450 god. Za taa cel, vo Rim e povikan arhitektot Al-
berti, taka {to se pretpostavuva deka toj gi postavil
po~etnite idei na planot. So izveduvaweto na prvite
zafati zapo~nuva negoviot u~enik Roselino. Ovie za-
fati }e naprednat pove}e za vreme na papata Sikst IV, a
osobeno za vreme na Julie II.
Iako renesansata vo Firenca se javuva pod vlija-
nie na rimskata anti~ka arhitektura, sepak rimskata
renesansa se razlikuva od firentinskata. Razlikite

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

30

Sl.46. Xakomo da Pietrasanta. Crkvata San Agustino,
Rim, 1479-83.

Sl.45. Palatata Venecija, Rim, rekonstruirana okolu 1465.
Fragmenti od: osnovata, presekot i izgledot.

13

Vidi Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.124

osobeno se izrazeni preku arhitekturata na palatite:
- Palatite zazemaat pogolema povr{ina i naj~esto se so
dva dvora i imaat asimetri~na slobodna kompozicija na
planot;
- Nivniot stanben korpus ima 3-4 kata i obi~no zafa}a
edna ili dve strani od glavniot dvor;
- Tie naj~esto se gradeni od travertin, so mazni yidni
povr{ini i imaat edna ili pove}e kuli;
- Nivniot glaven kat, nare~en piano nobile (a toa e obi~-
no prviot) e naglasen so najgolemi i reprezentativno
obraboteni prozorski otvori.

Najgolemiot broj palati podocna e promenet so
adaptacii i dogradbi, pri {to postepeno se zafa}aat
slobodnite strani okolu dvorot.*13
Palata Venecija e najzna~aen objekt od toj vid. Taa
slu`ela za `iveewe na kardinalite pokraj crkvata San
Marko. Se pretpostavuva deka nejzini avtori se Rose-
lino i Xulijano Damajano. Poradi nepravilnata loka-
cija, dvorot e oddelen od palatata i obikolen so dvo-
katni arkadi, inspirirani od Koloseumot. Prozorski-
te otvori na prviot kat, prvobitno bile dvodelni got-
ski, a potoa se napraveni pravoagolni po ugled na Du`-
devata palata vo Urbino.

Xakomo da Pjetrasanta e najpoznatiot arhitekt od
vtorata polovina na XV vek vo Rim. Negovata crkvaSan
Agostino (1483) e prv kupolen objekt na renesansnata ar-
hitektura vo Rim {to ima osnova na latinska trikorabna
bazilika so transept. Upotrebata na "Y" volutite na
zapadnata fasada uka`uva na vlijanijata na Alberti.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

31

hitekt Donato Bramante. Toga{, vlasta sî u{te ne se
nao|a vo racete na bur`oazijata, tuku nea ja dr`i sta-
roto dvorjanstvo i vojskovodcite, koi ja imaat pokoreno
cela Lombardija. Vo tekot na XV vek vo Milano na vlast
e semejstvoto Sforca.
Zamokot Sforca vo Milano po~nuva da se gradi kon
sredinata na vekot, a za taa cel od pokrainata Toskana
se povikani arhitektite Ferini i Filaret. Osnovata
i oblikot na objektot sî u{te ja zadr`uvaat sred-
novekovnata koncepcija.

ANTONIO FILARET (1400-1469) e raznoviden
tvorec. Toj ima napi{ano zna~aen traktat za arhitek-
turata (1464), a so negovoto delo mo`at da se merat samo
delata na Bruneleski i negovite sledbenici.
Bolnicata Maxore e najzna~ajniot proekt na Fi-
laret, koja{to e izgradena vo 1456 god. za poefikasna
borba protiv te{kite epidemii. Taa ima dimenzii
285h120 m so ~etiri ma{ki i ~etiri `enski oddelenija.
Vo sredinata trebalo da se izgradi edna petkupolna crk-
va so centralno re{enie. Filaret na vonreden na~in gi
re{il sanitarnite problemi na bolnicata, preku
odvodot na ne~istata voda i strueweto na vozduhot. Pr-
vobitniot izgled bil so trem vo prizemjeto i galerija
na katot, no podocna tie se zatvoreni so gotski pro-
zorci. Po svojata sodr`ina i koncept ovaa bolnica pret-
stavuva tipi~en humanisti~ki objekt. Po dolgotrajnata
borba so za{titnicite na mesnata tradicija, Filaret
}e se izmori, poradi {to }e go napu{ti Milano, a
gradbata na bolnicata }e ja prodol`at arhitektite
Solari i Amadeo.*14

DONATO BRAMANTE (1444-1514) e roden vo bli-
zinata na Urbino, a po doa|aweto vo Milano po~nuva da
se zanimava so slikarstvo, za podocna da stane viden ar-
hitekt na visokata renesansa.
Crkvata San Satiro (1482-1486), zapo~nuvaj}i od
1478 godina Bramante ja rekonstruira od ednokorabna
vo trikorabna bazilika so transept. Ulicata popre~i-
la transeptot da dobie tret korab, pa zatoa Bramante

14

Vidi Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.145

Sl.47. Ferini i Filaret. Zamokot Sforca, Milano, vtora
polovina na XV vek.

Sl.49. Antonio Filaret. Bolnicata Maxore, Milano, 1456.

Sl.48.
Antonio Filaret.

Bolnicata
Maxore, Milano,
1456. Osnova,
fragment od
presekot i
osnovata.

M i l a n o

Vo poslednata ~etvrtina na XV vek, vo severna
Italija doa|a do promena na vkusot za arhitekturata.
Postepeno se napu{ta dekorativnosta i se pristapuva
kon razre{uvawe na podlabokite sodr`inski proble-
mi na arhitekturata. Vo Lombardija po~nuva uporno da
se razrabotuva centralniot monumentalen tip na ar-
hitektonska kompozicija. Toa se dol`i, pred sî na vra-
}aweto kon mesnata romanska tradicija i nejzinata pre-
rabotka vo duhot na novata epoha i na estetikata na
humanizmot. Tie principi vo Milano gi postavuva ar

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

32

so pomo{ na plitok reljef i fresko-slikarstvo pravi
prostorna iluzija na "hor" zad oltarot. Sakristijata
na istata crkva pretstavuva nova etapa vo razrabotkata
na centralniot vnatre{en prostor.
Vo crkvata Santa Marija dele Gracie (1492-1497),
koja{to bila zapo~nata od porano, Bramante go gradi

Sl.51. Donato Bramante i Amadeo. Manastirskata crkva
Santa Marija dele Gracie, Milano, 1492-97.

Sl.50. Donato Bramante. Sakristijata vo crkvata San
Satiro, Milano, 1482-86. Izgled na vnatre{nosta.

Sl.53. Amadeo,
Bramante i dr.

Katedralata vo
Pavija, proektirana
1487. Osnova i maketa.

Sl.52. Amadeo. Crkvata vo kartuzijanskiot manastir
^ertoza, Pavija, 1476-1550.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

horot, koj trebalo da bide nadgrobna kapela na vla-
stodr`ecot Ludevik Moro. Bazilikalniot del na crk-
vata e napraven od arhitektot Amadeo..... Vo trpezarijata
na ovoj ansambl se nao|a poznatata freska Tajnata ve~era
od Leonardo da Vin~i.

P a v i j a

Kartuzijanskiot manastir ^ertoza vo Pavija e iz-
graden od pove}e arhitekti, od koi najpoznat e Amadeo.....
Najzabele`liv del na objektot e tremot so svoite rel-
jefno dekorirani arkadi. Trikorabnata bazilika (1476-
1550) pretstavuva prodol`enie na romanskata tradicija.
Celiot objekt obiluva so golem broj ni{i i fasadna
dekoracija vo reljef i polihromija.

33

Katedralata vo Pavija e proektirana vo 1487 god. od
Amadeo i Bramante. Taa pretstavuva spoj na trikorabna
bazilika i centralno re{enie so kupola {to se dr`i na
osum jaki stolpci. Celata kompozicija so svoite elementi

U r b i n o

LU^ANO LAURANA (1425-1479) poteknuva od
mestoto Vrana kaj Zadar. Negoviot nemiren `ivoten tek,
preku Pezaro i Mantova, vo 1467 god. go doveduva kaj
urbinskiot hercog, kade {to stanuva glaven arhitekt,
no na taa dol`nost ostanuva samo 5 godini.
Palaco Dukale, Laurana ja ima rekonstruirano
(1468-72) na takov na~in {to vo eden ansambl gi spojuva
noviot sve~en dvorec i starata tvrdina. Nejzinata
op{ta koncepcija se bazira vrz firentinskata palata

Sl.55. Lu~ano Laurana.
Du`devata palata, Urbino,
adaptacija i dogradba, 1465-72.
Izgled na glavniot atrium.
Najgorniot kat e izgraden
podocna.

Sl.54. Fra Xokondo. Palaco del Konsiljo,
Verona, 1486-93.

15

Vidi Velike arhitekture svijeta,
str.151

so atrium. Renesansnata arhitektura najmnogu e prisutna
vo sve~eniot dvor na palatata i vo nejzinite ente-
rieri.*15

I pokraj kusiot prestoj vo Urbino, Laurana so
svoeto delo, osobeno so svoite zamisli za idealen grad,
vr{i golemo vlijanie vrz mladite arhitekti i umetnici
od okolinata na Urbino. Od tamu toj zaminuva na
dol`nosta zapovednik na morski korab, kade go gubi
svojot nemiren `ivot.

ARHITEKTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

raste kon kupolata sozdavaj}i grandiozen i slo`en
vnatre{en prostor. Ovie idei, Bramante podocna }e gi
dovede do sovr{enstvo, pravej}i go proektot za crkvata
Sv. Petar vo Rim gradena vo visokata renesansa.

V e r o n a

Palaco del Konsiljo (Gradski sovet, 1486-93) vo Ve-
rona e izgradena od Fra Xokondo. Pokraj tradicional-
niot raspored, ovoj objekt ima elegantna i `ivopisna
mermerna fasada, inspirirana od venecijanskite ob-
jekti i re~isi celosno pokriena so reljefna i poli-
hromna dekoracija.
Fra Xokondo dobro go poznava deloto na anti~ki-
ot teoreti~ar Vitruvie i se zanimava so teorija na pro-
porciite. Vo Rim toj e anga`iran kako ~uvar na
starinite, odnosno konzervator.

34

B. SKULPTURATA NA RANATA
RENESANSA

Renesansnata skulptura vo Firenca se javuva vo spe-
cifi~ni istoriski i op{testveno-ekonomski uslovi,
koi nakuso mo`at da se pretstavat po sledniot redosled:
- Na preodot od XIV vo XV vek, glavniot grad na Toska-
na, Firenca, se nao|a pred neposredna opasnost da bide
pokoren od Milano, kako i drugite gradovi vo severna
Italija pred nego;
- Firenca se brani na voen, diplomatski i kulturen
front za da ja spasi Toskana od porobuvawe;
- Firenca stanuva politi~ki i kulturen centar so sli~-
na uloga kakva {to be{e ulogata na Atina vo vremeto
na Persiskite vojni;
- Sigurni deka }e uspeat vo svoite nastojuvawa, firen-
tincite zapo~nuvaat golema bitka za dovr{uvawe na zna-
~ajnite umetni~ki potfati {to se zapo~nati eden vek
porano, vo vremeto na Xoto, a toa se:
* bronzenite vrati na baptisteriumot,
* ukrasuvaweto na katedralata so skulpturi i
* gradeweto na kupolata od katedralata.
Toa zna~i deka:
- firentincite smetaat deka likovnite umetnosti
se biten preduslov za podigawe na narodniot duh
vo borbata protiv osvojuva~ot i deka
- umetnikot e priznat kako mislitel, a umetni~ko-
to delo kako dokaz na negoviot tvore~ki duh.
Prvata polovina na XV vek pretstavuva herojsko do-
ba na ranata renesansa, ~ij po~etok e ozna~en preku
skulptorskite realizacii.
Skulptorite dobivaat mo`nost prvi da odgovorat
na povikot na "Nova Atina", preku konkursot za vratite
na baptisteriumot.
Postepenoto osloboduvawe od gotskata tradicija se
odviva so pomo{ na inspiracijata od klasi~nata skulp-
tura, {to e zapo~nato eden vek porano od Nikola Pi-
zano.*16

NIKOLA PIZANO (tvori od 1258-78) e prv
zna~aen umetnik od poznatoto skulptorsko semejstvo od
Toskana. Negovo najzna~ajno delo e oformuvaweto na
krstilnicata vo Piza so reljefi, koi po svoite
umetni~ki svojstva pretstavuvaat predvesnik na rano-
renesansnata skulptura vo Toskana. Osobeno se istak-
nuva propovedalnicata vo krstilnicata (1260) ukrasena
so reljefi na tema od Noviot zavet, kako {to e, na
primer, kompozicijata Poklonenie na mudrecite.
XOVANI PIZANO (tvori okolu 1275, a umira po
1314 god.) go prodol`uva deloto na svojot tatko Nikola.
Naturalisti~kite detali na negovite skulpturi go
zamenuvaat krutiot formalizam, {to e prisuten vo de-
loto na negoviot tatko. Toa osobeno e vidlivo na skulp-
turite izraboteni za fasadata na katedralata vo Siena.
ANDREA PIZANO (1290-1348) gi izrabotuva kri-
lata na ju`nata vrata na krstilnicata vo Firenca (1330-

36) so reljefi na tema od Noviot zavet. Na niv sî u{te e
prisuten srednovekovniot gotski pristap vo umetnosta,
no sepak tie }e pretstavuvaat pottik za realizacijata na
ostanatite vrati na krstilnicata od strana na prviot
ranorenesansen skulptor Lorenco Giberti.
NANI DI BANKO (okolu 1390-1421) e zna~aen tvo-
rec za po~etocite na ranorenesansnata umetnost vo Fi-
renca. Toj postepeno se osloboduva od ograni~eniot
srednovekoven klasicizam, {to najmnogu e vidlivo na
negovata kompozicija vo mermer ^etirite svetci smes-
tena vo ni{a na crkvata Orsanmikele vo Firenca. Pod
silen vpe~atok na anti~kiot realizam i na gotskiot
izma~en izraz, toj uspeva niv da gi obedini dostignuvaj}i
go noviot umetni~ki izraz na renesansniot humanizam.

Sl.57. Nani di Banko. ^etiri svetci, fragment, 1410-14; mermer,
prirodna golemina; crkva Orsanmikele, Firenca i Portret na
Rimjanin, po~etok na III vek; mermer,prirodna golemina;
Dr`aven muzej, Berlin.

Sl.56. Nikola Pizano. Propovednica, 1260. Mermer,
polihromija. Krstilnica vo Piza.

16

Podetalno vo H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.305-306
@. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.307-311

SKULPTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

35

F i r e n c a

LORENCO GIBERTI (1378-1465)

Giberti, kako i mnogu drugi renesansni umetnici,
najprvin zapo~nuva da se zanimava so kujunxistvo, preku
koe gi izrazuva svoite umetni~ki pretenzii. Vo 1401-2
god. vo Firenca se raspi{uva konkurs za re{enie na
severnata vrata od baptisteriumot pred crkvata Santa
Marija del Fjore. Na konkursot u~estvuvaat poznati
umetnici, me|u koi i Bruneleski, no pobeduva Giberti.
Severnata vrata na krstilnicata (baptisteriumot)
e izrabotena od pozlatena bronza i ima 4 h 7 reljefni
poliwa so sceni od Noviot zavet. Scenite, smesteni vo
~etirilist, poradi prisustvoto na gotskata tradicija,
sî u{te gi nemaat kompletnite karakteristiki na
renesansnata umetnost.
Isto~nata vrata na krstilnicata, Lorenco Giber-
ti }e ja izraboti 20 godini podocna po nara~ka, ukrasu-

vaj}i ja so sceni od Stariot zavet, isto taka vo pozla-
tena bronza. Taa ima 2 h 5 reljefni poliwa koi gi so-
dr`at site karakteristiki na renesansnata umetnost.
Giberti niv gi izrabotuva pod vlijanie na svojot ve}e
pro~uen u~enik Donatelo, no i pod vlijanie na ve}e
otkrienata nau~na perspektiva od Bruneleski, negoviot
porane{en konkurent. Koga mladiot Mikelanxelo, }e go
vidi toa ostvaruvawe, }e go nare~e "rajska vrata". Kako
karakteristi~ni sceni mo`e da se izdvojat:
- Prikaznata za Josif, na koja se prika`ani golem broj
lu|e vo razli~ni pozicii, so objekti vo zadninata. I
pokraj toa, taa kompozicija ima edinstvo i gracioznost
stopeni vo perspektiva, i
- Prikaznata za Jakov i Isak, kade {to ima naglasena
gradacija na reljefi koi postepeno se gubat vo pers-
pektiva.

Glavni karakteristiki na renesansnata skulptura,
kako odraz na pridobivkite od minatoto i na noviot hu-
manizam se slednite:
- Postaven e nov odnos kon klasi~nata umetnost, so {to
se obedinuvaat klasi~niot oblik i sodr`inata. Toa mo-
`e da se zaklu~i, na pr. od sporedbata na eden Portret
na Rimjanin so fragmentot, odnosno glavata na eden
svetec od spomenatata kompozicija na Nani di Banko;
- Oblekata na figurite se prika`uva vo organska vrska
so teloto {to go pokriva. Teloto so svojata akcija ja
ispolnuva oblekata, {to e vidlivo od sporedbata na eden
reljef od frizot na hramot Atina Nike i reljefot od
isto~nata vrata na baptisteriumot vo Firenca;

- Figurite postepeno se osloboduvaat od povrzanosta
so yidnata masa i is~ekoruvaat napred kon celosna sa-
mostojnost. Tie se postaveni vo stav kontra-posto, so
{to se postignuva nivno sovr{eno uramnote`uvawe;
- Se postavuva nov odnos kon goloto ~ove~ko telo. Toa
ne e ve}e bez ~uvstva kako vo sredniot vek, koga so nego
treba{e da se izrazi moralno zna~ewe na grev ili stra-
dawe. Sega se obedinuva anti~kiot ideal na fizi~kata
ubavina so ubavinata na ~uvstvata. Kako primer mo`e
da poslu`i sporedbata na skulpturata na atlet od Po-
liklet i skulpturata David od Mikelanxelo.
Vrz osnova na site navedeni karakteristiki mo`e
da se tvrdi deka anti~kata umetnost ne e majka, tuku sa-
mo u~itelka na renesansnata umetnost.

Sl.59. Lorenco Giberti.
Reljefni kompozicii od
isto~nata vrata na
baptisteriumot vo
Firenca, 1425-52:

Prikaznata za Josif,
Prikaznata za Jakov i
Isak,
Avtoportret na L.
Giberti i negoviot sin
Vitorio.

Sl.58. Lorenco Giberti. Isto~nata vrata, 1425-52.
Pozlatena bronza. Baptisterium, Firenca.

SKULPTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

36

Skulpturata Jovan Krstitel (1414) smestena vo
ni{a na crkvata Orsanmikele, Giberti ja raboti
paralelno so negovata prva vrata na baptisteriumot.
Zatoa, vo nea sî u{te e prisutna gotskata tradicija.
Skulpturata Sveti Matej (1420) smestena vo ni{a
na istiot objekt e pod golemo vlijanie na antikata, no i
so izvesna modifikacija na gotskiot stil. Toa e dokaz
deka preku nea Giberti se podgotvuva da ja izraboti
rajskata vrata.*17

DONATELO (1386-1466)

Donato di Nikolo, nare~en Donatelo, iako bil sa-
mo osum godini pomlad od Giberti, najprvin stanal ne-
gov u~enik za nabrgu da se oslobodi od nego i da stane
najzabele`livata li~nost na firentinskata umetnost.
Toj raboti statui i reljefi vo Firenca, Siena i Pa-
dova. Na toj na~in stanuva pro~uen skulptor so golema
individualnost, koj go zastapuva realizmot so primesi
na naturalizam. I negovite prvi ostvaruvawa se
povrzani so crkvata Orsanmikele vo Firenca.
Skulpturata Sveti Marko (1411-13) iako e smestena
vo ni{a, mo`e da se oddeli od zadninata i da stoi sa-
mostojno, bidej}i e sovr{eno uramnote`ena. Toa e prv
takov slu~aj vo renesansata. Teloto e prika`ano vo stav
na kontra-posto, podgotveno za dvi`ewe, a draperijata
e odredena so oblicite {to gi pokriva. Napravena e od
mermer so viso~ina od 2,36 m.

Skulpturata Sveti \or|i (1415-17) e smestena vo po-
plitka ni{a, taka {to figurata izleguva malku pred
yidnata povr{ina. Iako teloto e vo oklop, se ~uvstvuva
negovata elasti~nost i `elbata da za~ekori napred i da
se bori za "Novata Atina".

Reljefot Sveti \or|i i lamjata e smesten pod istata
ni{a na skulpturata Sveti \or|i. Sveti \or|i e pri-
ka`an na kow, kako so kopje se bori protiv lamjata za da
ja za{titi napadnatata nevina devojka, {to pretstavuva
simboli~no prika`uvawe na borbata me|u Firenca i
Milano. Vo izrabotkata na ovoj reljef, Donatelo sozdava
iluzija na beskrajna dlabo~ina postignata so povisok i
ponizok reljef. So dletoto toj raboti kako so slikarska
~etka, no do toj period sî u{te nemalo takov primer vo
slikarstvoto. Zatoa mo`e da se tvrdi deka Donatelo go
trasira patot i na renesansnite slikari.

Sl.60. Lorenco Giberti. Sv. Jovan Krstitel i Sv. Matej,
1419-22. Bronza, prirodna golemina. Crkva Orsanmikele,
Firenca.

17

Podetalno vo Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.27-34
H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.307-308

Sl.61. Donatelo.

Sv. Marko, 1411-13.

Mermer, 236 cm. (gore)
i Sv. \or|i, 1415-17.
Mermer zamenet so
bronza, 208 cm (dolu).
Crkva Orsanmikele,
Firenca.

SKULPTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

37

Kambanarijata na firentinskata katedrala e vto-
riot objekt kade {to se smesteni delata na Donatelo.
Za nejzinoto ukrasuvawe toj izrabotuva pet figuri smes-
teni vo ni{i. Najzna~aen vpe~atok ostava skulpturata
Cukone (1423-25), izrabotena vo mermer visok 1,96 m.
Kompozicijata pretstavuva rimski govornik, no
vsu{nost toa e prorok bez voobi~aenite proro~ki at-
ributi. Negovata }elava glava ne e ubava, no e pleme-
nita. Pri izrabotkata na skulpturata, Donatelo posto-
jano ñ doviknuval: "Zboruvaj, zboruvaj ili |avol }e te
odnese!". I navistina, Cukone izgleda kako da }e pro-
govori sekoj moment. Samiot Donatelo tolku mnogu ja
cenel taa skulptura, {to ~estopati se kolnel vo nea.
Reljefot Gozbata kaj Irod (1425) e napraven so po-
zlatena bronza i e smesten vo crkvata San Xovani vo
Siena. Ova delo ve}e e posovr{eno od reljefite na ne-
goviot u~itel Giberti. Vo sredinata, kompozicijata ima
edna praznina koja zjae, a dvi`ewata na figurite se
centrifugalni. Se dobiva vpe~atok kako reljefot da
prodol`uva nadvor od negovite ramki. Tridimenzional-
nosta na prostorot e naglasena so prika`anata arhite-
ktonska dlabo~ina, pretstavena vo perspektiva, so-
glasno so postaveniot nau~en pristap od Bruneleski.

Skulpturata David

(1430-32) e visoka 158 cm
i pretstavuva prva gola
statua na renesansata vo
prirodna golemina. Te-
loto, postaveno vo uram-
note`en kontra - posto
zboruva mnogu pove}e od
liceto.

Reljefot ^udoto na
sveti Antonio (1446-48)
smesten e vo istoimena-
ta crkva vo Padova. Iz-
raboten e vo delumno po-
srebrena bronza i prika-
`uva mno`estvo figuri
opfateni so edno odme-
reno spokojstvo.

Kowani~kiot spomenik Gatamelata (1445-50) e po-
staven pred istata crkva vo Padova i pretstavuva eden
mleta~ki vojskovodec. Negovata izrabotka e inspi-
rirana od spomenikot na rimskiot imperator Marko
Aurelie, taka {to pove}e nalikuva na mislitel otkol-
ku na vojnik. Masivnoto telo na kowot, generalot go
vladee ne so pomo{ na svojata snaga, tuku pove}e so svo-
jot avtoritet.

Vo po~etokot na vtorata polovina od vekot, Dona-
telo se vra}a od Padova vo Firenca kade {to nao|a
vlo{ena politi~ka i duhovna klima.
Vo toj period toj ostanuva nadvor od vkusot na
{irokoto gra|anstvo i raboti dela so stroga indi-
vidualnost.

Skulpturata Marija Magdalena (1454-55) e izrabo-
tena od drvo so viso~ina od 188 cm so izraz koj pretsta-
vuva preod kon naturalizmot i go izrazuva osameniot
genij na avtorot vo toga{nite nemirni vremiwa.*18

ANDREA DEL VEROKIO (1435-1488)

Andrea del Verokio kako skulptor i slikar ima
umetni~ka rabotilnica vo Firenca. Toj raboti skulp-
turi vo bronza, mermer i terakota, no e i poznat slikar.
Negoviot humanisti~ki duh ovozmo`uva rabotilnicata
da stane u~ili{te na golem broj mladi umetnici. Kaj
nego u~at Leonardo da Vin~i, Peruxino i dr. Vo ra-
botilnicata na Verokio sî se raboti so pesna, a se u~i
za novite tehni~ki i estetski pronajdoci. U~enicite
ramnopravno u~estvuvaat vo realizacijata na delata i
zaemno si vlijaat.

Kowani~kiot spomenik na mleta~kiot vojskovodec
Koleoni (1483-88) pretstavuva remek-delo na Verokio,
bidej}i za toa vreme pretstavuva tehni~ki podvig da se
izlee kow vo bronza so edna podignata noga. Stavot na

Sl.62. Donatelo. Sv. \or|i i lamjata, 1415-17. Mermer,
viso~ina 40 cm. Crkva Orsanmikele, Firenca.

Sl.63. Donatelo. David,
okolu 1430. Bronza, 158
cm. Barxelo, Firenca.

Sl.64. Donatelo. Kowani~kiot spomenik Gatamelata, okolu
1450. Bronza, viso~ina 350 cm. Pjaca del Santo, Padova.

18

Podetalno vo H.W. Janson. Istorija umetnosti
Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.35-46

RANA RENESANSA VO ITALIJA

38

kowanikot, koj sedi visoko vo sedloto so delumno
svrteno telo go izrazuva negoviot vnatre{en prkos. Ako
Gatamelata ima{e imperatorska figura, Koleoni
pove}e nalikuva na selski naduenko.Celata kompozicija
ima detalno obrabotena povr{ina so realno prika-
`uvawe na sitnata muskulatura na kowot, remenite, i
na liceto i oblekata na kowanikot. Spomenikot e
postaven na plo{tadot San Xovani e Paolo vo Venecija,
a negoviot postament e izraboten od u~enikot na
Verokio, Leonardo da Vin~i.

Skulpturata David (1475) jasno go pretstavuva Ve-
rokio kako samostoen tvorec vo odnos na u~itelot Do-
natelo. Kaj ovaa skulptura se sre}avaat tipi~nite ka-
rakteristiki na docniot kvatro-~ento: elegancija i pre-
finetost vo izrabotkata, odbegnuvawe na silni emoci-
onalni efekti i usovr{en zanaet na rabotewe vo bron-
za kako kontinuitet na zlatarskata tradicija.
Verokio so svoite sorabotnici raboti i golem broj
bisti vo mermer so prefineta obrabotka na liceto,
frizurata i draperijata.*19

DESIDERIO DA SETIWANO (1428-1464)

Desiderio da Setiwano ima napraveno golem broj
reljefi i skulpturi vo mermer, prodol`uvaj}i go umet-
ni~kiot izraz na Verokio, so {to vo golema mera ja ide-

Sl.65. Andrea del Verokio. Kowani~kiot spomenik
Bartolomeo Koleoni, 1479-88. Bronza, viso~ina 400 cm.
Plo{tad San Xovani e Paolo, Venecija.

19

Podetalno vo Verochio, I diamanti dell’arte

Sl.66. Andrea del Verokio. David, okolu 1475. Bronza,
viso~ina 120 cm. Barxelo, Firenca.

Sl.67. Desiderio da Setiwano. Bogorodica so Hristos od
grobnicata na Karlo Marsupini, sredina na XV vek. Visok
reljef od mermer. Crkva Santa Kro~e, Firenca.

SKULPTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

39

alizira ~ove~kata ubavina. Toa mo`e da se vidi na ne-
govite portreti i pretstavi na svetci. Takva e kompo-
zicijata Bogorodica so Hristos izrabotena vo vid na
medaljon od mermer, smesten na frontonot na grobni-
cata na Karlo Marsupini vo crkvata Santa Kro~e, Fi-
renca. Sli~na e negovata Bista na mlada `ena, pretsta-
vena realisti~no so site karakteristiki na materija-
lot.

SEMEJSTVOTO DELA ROBIJA

Vo vremeto koga Donatelo vo Padova go raboti ko-
wani~kiot spomenik na Gatamelata, Luka dela Robija
(1420-82) e edinstveniot golem majstor vo Firenca. Toj
e pro~uen po svojata prefineta izrabotka na visok
reljef vo mermer. Osnovna karakteristika na negovite
dela e ~udesniot sklop na privle~nost i serioznost. Toj
ne se potpira vrz Donatelo, tuku vrz anti~kata
tradicija. Nikoga{ nema napraveno slobodnostoe~ka
figura, a najmnogu raboti reljefi vo gle|osana tera-
kota, koja nalikuva na emajl. Upotrebuva ednostavna
harmonija na bela i sina boja. Takvi se negovite reljefi:
Madona vo cve}arnik i Angeli koi peat. Na sli~en
na~in raboti i negoviot brat Andrea dela Robija (1435-
1525), {to mo`e da se vidi na reljefot od fajansirana
terakota Sredbata na Marija i Elisaveta.

Otkoga rabotilnicata }e ja prezemat pomladite
~lenovi na semejstvoto, taa prerasnuva vo eden vid fab-
rika, koja masovno proizveduva Madoni za selski crk-
vi, pretstaveni vo dre~livi `ivi boi i so nesovr{ena
modelacija.*20

JAKOPO DELA KVER^A (1420-1482)

Jakopo dela Kver~a od Siena zapo~nuva da raboti vo
gotski stil, no po kontaktot so Donatelo zasileno na-
preduva kon renesansata. Negovo najpoznato delo pret-
stavuva ramkata na portalot na crkvata San Petronio vo
Bolowa. Na nea se prika`ani reljefi so sceni od
biblijata, odnosno sozdavaweto na svetot. Avtorot ja
zapostavuva tretata dimenzija, a ja naglasuva musku-
laturata i ja o`ivuva klasi~nata ubavina, {to }e ostavi
silen vpe~atok vrz Mikelanxelo. Pozna~ajni fragmenti
od ovoj bogat reljef se: Sozdavaweto na Adam, Iste-
ruvaweto od rajot, kako i Adam i Eva na zemjata.*21

Sl.68. Luka dela Robija. Bogorodica vo cve}arnik.
Fajansirana terakota, 63,5 h 80 cm. Barxelo, Firenca.

Sl.69. Jakopo dela Kver~a. Reljefi od portalot
na crkvata San Petronio, Bolowa, 1425-35:
Sozdavaweto na Adam i Isteruvaweto od rajot.
Kamen, viso~ina 68,4 cm.

20

Vidi @ermen Bazen. Vrhunska dela svetske umetnosti, str.337

21

Vidi H. D. Molesworth. Istorija svetske skulpture, str.311-12

SKULPTURA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

40

V. SLIKARSTVOTO NA RANATA
V. SLIKARSTVOTO NA RANATA

V. SLIKARSTVOTO NA RANATA
V. SLIKARSTVOTO NA RANATA
V. SLIKARSTVOTO NA RANATA
RENESANSA
RENESANSA

RENESANSA
RENESANSA
RENESANSA

P r e d v e s n i c i

^IMABUE (1240-1302)

Vo 1230 god. e podignata crkvata Sv. Fran~esko vo
Asizi, koja }e bide sobirali{te na mnogu umetnici. Ne-
koi od freskite izraboteni vo taa crkva mu se pripi-
{uvaat na ^imabue. Na niv se gleda edno postepeno na-
pu{tawe na gotskata tradicija preku porealno pretsta-
vuvawe na likovite i draperijata. Za `al, ovie freski
denes se mnogu o{teteni, taka {to umetnosta na ^imabue
polesno mo`e da se sogleda od negovite ostanati dela,
kako {to se: Raspnatiot Hristos i Bogorodica so
Hristos vo slava, izraboteni vo poslednata godina od
negoviot `ivot.

DU^O (1255/60-1318/19)

Deloto na Du~o e povrzano so gradot Siena. Toj ne
uspeva da go odbegne vizantisko-gotskiot {ablon, so {to
go formira pravecot na sienskata umetnost za slednite
dva veka. Pretstavata na ~ovekot vo negovite sliki
pove}e mu pripa|a na ambientot na ^imabue.
Vo delata na Du~o ima slabo zastapena tridimenzi-
onalnost, naglasena dekorativnost i nerealna sta-
bilnost na figurite. Vrv na negovoto tvore{tvo pret-
stavuva kompozicijata Maesta (1308-11), poliptih na
drvo za glavniot oltar na katedralata vo Siena. Na ne-
go se pretstaveni golem broj sceni od `ivotot na Bo-
gorodica i Hristos. Od ostanatite dela na Du~o osobe-
no e poznata monumentalnata slika Madona Ru~elaj, iz-
rabotena so tempera na drvo vo 1289 god.

XOTO DI BONDONE (1267-1337)

Xoto e eden od retkite slikari, koj u{te za vreme
na svojot `ivot e falen za svojata revolucija vo sli-
karstvoto, koja{to se sostoi od eden nov tridimenzio-
nalen realizam. Toj realizam se potpira vrz vizanti-
skata skulptura i mozaik. Takov realizam e zabele`an,
na primer na freskite vo crkvata Sv. Pantelejmon kaj
Skopje, naslikani mnogu porano (1164 god).
Xoto ne e samo golem slikar tuku i golem humanist,
koj sorabotuva so pisatelite Dante, Petrarka i dr. So
negovoto slikarstvo, umetnosta postepeno se spu{ta
me|u lu|eto. Vo slikarstvoto na Xoto se sre}avaat
individualizirani figuri, realno i tridimenzionalno
postaveni i so izvesni po~etoci na perspektivnata
pretstava. Sepak, kaj niv sî u{te e prisutna zlatnata
zadnina, koja postepeno po~nuva da se napu{ta. Dvi-

Sl.70. ^imabue.

Bogorodica so
Hristos vo
slava, 1302.
Tempera na
tabla, 223 h 385
cm. Ufici,
Firenca.

Sl.71. Du~o. Bogorodina so Hristos i svetci, pano od Maesta,
1308-11. Tempera na tabla, 211 h 426 cm. Muzej na katedralata
vo Siena.

Sl.72. Xoto. Bakne`ot na Juda, 1304-5. Freska,
185 h 200 cm. Kapela Skrovewi, Padova.

RANA RENESANSA VO ITALIJA

41

`eweto na figurite e slabo zastapeno, a dekoracijata e
skromna. Delata na Xoto se nao|aat vo pove}e gradovi:
Asizi, Padova i Firenca.
Vo kapelata Skrovewi, Padova, vo 1304-05 godina
Xoto ima naslikano nekolku zna~ajni freski so monu-
mentalni dimenzii, me|u koi se istaknuvaat: Kole`ot
na nevinite i Bakne`ot na Juda.
Vo kapelata Bardi na crkvata Santa Kro~e, Firen-
ca, Xoto go prodol`uva svojot uspe{en umetni~ki raz-
voj naslikuvaj}i golem broj zna~ajni freski so monu-
mentalni dimenzii, kako {to se: Smrtta na sv. Fran-
~esko i Potvrduvawe na pravilata.
Xoto ima realizirano i pogolem broj sliki na {ti-
ca so verska tematika, a naj~esto toa e scenata Bogo-
rodica so Hristos.*22

SIMONE MARTINI (1284-1344)

Deloto na Simone Martini e pod vlijanie na Du~o,
bidej}i toj poteknuva od Siena, no ima patuvano niz raz-
li~ni gradovi, za na kraj da se smesti kaj papata vo Avi-
won, Francija. Slikata Blagove{tenie na Martini za
prvpat prezentira edna linearna kompozicija, vo koja
prepla{enosta na Bogorodica e pretstavena najrealno
vo dotoga{noto slikarstvo. Venecot od lisja vrz glavata
na angelot, kako motiv podocna }e bide prifaten i od
slikarot Boti~eli.

F i r e n c a

MAZA^O (1401-1428)

Tomazo di Xovani, nare~en Maza~o, vo istorijata
na slikarstvoto se pojavuva kako prv kompletno rene-
sansen slikar, koj ja koristi atmosferata na prostor-
noto pretstavuvawe i anatomijata, {to pred nego ja soz-
dadoa Bruneleski i Donatelo. Toj tvori vo vremeto na
razumot, mirot i prosperitetot na Firenca, pod vlasta

Sl.73. Simone Martini. Blagove{tenie, 1333. Tempera na
tabla, 265 h 306 cm. Ufici, Firenca.

22

Podetalno vo L’opera completa di Giotto

Sl.74. Maza~o. Dano~niot gro{, 1425. Freska, 225 h 598 cm. Kapela
Branka~i, Crkva Santa Marija del Karmine, Firenca.

na Kozim I Medi~i. Po po~etnoto slikawe na oddelni
{tafelajni dela, Maza~o prifa}a da ja naslika so
fresko-`ivopis kapelata Branka~i vo crkvata Santa
Marija del Karmine vo Firenca. Vo tie freski re-
alizmot e ve}e celosno zastapen, no sî u{te se nao|a pod
kontrola na crkvata. Karakteristikite na toa slikar-
stvo najmnogu se vidlivi na slednive kompozicii:

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

42

Dano~niot gro{ pretstavuva grupa figuri posta-
veni vo anti~ki stav kontra-posto, skulptorski nasli-
kani vo vonvremenska atmosfera i "nad prostorot". Toa
odgovara na temata, koja e pretstavena so `ivi, no ne
premnogu istaknati koloristi~ki nijansi. Na kompo-
zicijata se prisutni i arhitektonski objekti pretsta-
veni perspektivno.
Isteruvaweto od rajot, kade {to likovite na Adam
i Eva sodr`at realna pretstava na du{evnata bolka.
Nivnite goli tela po barawe na crkvata se prepokrieni
so zeleni gran~iwa.

Maza~o ima namera da ja prodol`i rabotata vo Rim,
no tamu prerano go zavr{uva svojot `ivot, {to Bru-
neleski vo Firenca go oplakuva kako golem gubitok. I
pokraj skromniot broj ostvaruvawa, deloto na Maza~o sil-
no vlijae vrz razvojot na slikarstvoto vo visokata re-
nesansa. Na negovite freski se u~at najgolemite slikari
na renesansata koi poteknuvaat od Firenca.*23

FRA FILIPO LIPI (1406-1469)

Fra Filipo Lipi e u~enik na Maza~o, vo ~ii dela
jasno se ~uvstvuva dvi`eweto na vozduhot, koe postepe-
no }e se pretvori vo veter vo delata na Boti~eli. Po-
radi pripadnosta na crkvata, li~niot lirizam na Fra
Filipo dobiva edna ne`na religiozna nota. Toa mo`e
da se ilustrira preku slednite dela: Bogorodica so
Hristos i angeli i Gozbata kaj Irod, no i so nekolku
ubavi portreti.

PAOLO U^ELO (1397-1475)

Paolo U~elo e prijatel na Donatelo, od kogo ja pri-
fa}a geometriskata struktura na kompozicijata, no nea
ja krie pod dekorativniot detaq. Toj najmnogu slika
masovni sceni so lu|e, kowi, ku~iwa i dr. Negovata Bit-
ka kaj San Romano ima tendencii da prika`e prostorna
dlabo~ina, no perspektivata ne e dovolno ubedliva. Na
kompozicijata ne se ~uvstvuva krvavosta na bitkata i
te{ko se razlikuvaat `ivite od mrtvite. Poradi toa,
ova delo pove}e nalikuva na lovxiska scena, a pomalku
na bitka.

ANDREA DEL KASTAWO (1423-1455)

Andrea del Kastawo vo svoite dela stava akcent na
teloto i na dvi`eweto. Pod vlijanie na Donatelo, toj gi
voveduva skulpturalnite efekti vo slikarstvoto. Zatoa,
negovite figuri imaat `ilava snaga i energija {to e
navidum zadr`ana. Toa mo`e da se vidi na negovite
kompozicii: Tajnata ve~era, San Sebastijan i Dante.*24

Sl.75. Maza~o. Isteruvaweto od rajot. Freska, 208 h 88 cm.
Fragment. Crkva Santa Marija del Karmine, Firenca.

23

Podetalno vo L’opera completa di Masaccio

Sl.76. Fra Filipo Lipi. Bogorodica so Hristos i angeli,
1455-60. Tempera na tabla, 63,5 h 92 cm. Ufici, Firenca.

24

Vidi Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.108-112

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

43

POLAJUOLO (1431-1498)

Antonio del Polajuolo (1431-98) e slikar i vajar koj
najmnogu se istaknuva so izrabotka na bisti vo bronza,
praveni po primerot na antikata. Toj u~i vo rabo-
tilnicata na Giberti, a se ugleduva na delata na Donatelo
i na Kastawo. A. del Polajuolo e majstor za oblikuvawe
na goloto telo vo akcija, so realisti~ko prika`uvawe
na anatomijata, sî do posledniot muskul i nerv. Zatoa, se
pretpostavuva deka toj e prviot umetnik koj sekciral
~ove~ki trupovi za da se zapoznae so nivnata anatomija.
No isto taka, vrz licata na tie lu|e e mnogu izrazena i
emocijata. Najpoznati negovi dela na taa tema se:
Podvizite na Herkul i Bitkata na deset goli lu|e.
Slikata Ma~eweto na sv. Sebastijan, kako i Portretot
na edna mlada dama doka`uvaat deka Antonio del
Polajuolo e uspe{en slikar na raznovidni temi.
Pjetro del Polajuolo (1443-96) neguva sli~en
umetni~ki izraz kako i negoviot brat Antonio, za {to
svedo~i slikata Portret na mlada `ena, na koja
materijata e tretirana so golem stepen na realnost.

Sl.77. Andrea del Kastawo. Tajnata ve~era, 1440-57. Freska. Muzej na Kastawo, manastir San Apolonie.

Sl.79. Pjetro del Polajuolo. Portret na
mlada `ena, okolu 1470. Tempera na tabla, 33
h 49 cm. Metropoliten muzej, Wujork.

Sl.78. Antonio del Polajuolo. Bitkata na
deset goli lu|e, 1475. Metropoliten muzej,
Wujork.

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

44

ANDREA DEL VEROKIO (1435-1488)

Slikarstvoto na skulptorot Verokio brzo pa|a vo
zaborav, vo sporedba so slikarstvoto na negoviot u~enik
Leonardo da Vin~i. U{te pri dovr{uvaweto na maj-
storovite sliki, Da Vin~i go nadminuva svojot u~itel,
{to mnogu lesno se sogleduva vo pretstavuvaweto na dvata
angela vrz kompozicijata Pokrstuvaweto na Hristos, {to
Leonardo gi slika vo otsustvo na u~itelot.

SANDRO BOTI^ELI (1446-1510)

Sandro Boti~eli e slikar koj pove}e se interesira
za antikata, a pomalku za perspektivata i anatomijata.
Toj e pripadnik na filozofskoto dvi`ewe neoplato-
nizam, za ~ii potrebi slika alegoriski i anti~ki temi.
Za po{irokata publika toj izrabotuva sliki so verska
tematika. Na site kompozicii e vidliva edna mila
`enstvenost na figurite, {to ja prezema od Fra Fili-
po Lipi. Ma`estvenosta, prisutna kaj ma{kite figuri
ja prezema od Andrea del Kastawo, no i na dvete im dava
vol{ebna ubavina.
Ra|aweto na Venera nalikuva na plitok reljef, koj
ja istaknuva raspeanata linija na Venera, na vetrovite
i na {kolkata od koja izleguva Venera. Vsu{nost ova e
mitolo{ka scena naslikana so "verski" intenzitet.

Primavera (Alegorija na prolet) nalikuva na boga-
ta tapiserija kade Venera e prika`ana kako bo`ica na
qubovta i na op{tata plodnost. Na desnata strana od
kompozicijata, Zefir ja dopira Flora koja se pretvora
vo Prolet, rasfrlaj}i cve}e po trevata. Nad ovaa scena
Kupidon frla strela vrz edna od trite gracii, koja
zanesno e svrtena kon Merkur, a vo sredinata e prika-
`ana Venera kako da ja blagoslovuva idnata vrska.
Verskite kompozicii Boti~eli gi ispolnuva so
pretstava na ~ove~ki likovi so edna vol{ebna ubavina,
inspirirana od anti~kite legendi. Takvi mu se kompo-
ziciite: Blagove{tenie, Ra|aweto na Hristos, Madona
i angeli itn.*25

Sl.80. Andrea del Verokio.
Pokrstuvaweto na Hristos, okolu
1470-75. Tempera i maslo na tabla,
151 h 177 cm. Ufici, Firenca.

Sl.81. Sandro
Boti~eli.

Ra|aweto na
Venera, 1480-85.
Tempera na
platno, 172 h 278
cm. Ufici,
Firenca.

RANA RENESANSA VO ITALIJA

45

DOMENIKO VENECIJANO (1400? - 1461)

Pod vlijanie na Bruneleski, vo slikarstvoto na Do-
meniko Venecijano se istaknuva arhitekturata, koja{to
redovno e pretstavena so `ivopisni boi. Verojatno, vo
toa se gleda vrskata na avtorot so Venecija. Negovite
sliki se obleani so sina nebesna svetlost. Seto toa mo`e
da se vidi na kompoziciite: Oltarot na sv. Lucij, so
`ivopisno dekorirani arhitektonski elementi, i
Portret na devojka, so vonredno realisti~ki prika`ana
materija na oblekata i kapata na devojkata.

U m b r i j a

Umbrija pretstavuva golema slikarska oblast, koja
ne ostanuva imuna na vlijanieto od Firenca. Golem broj
slikari od Umbrija u~ele kaj firentinskite majstori,
prenesuvaj}i ja novata umetnost vo gradovite: Urbino,
Orvieto, Peruxa i Siena.

PJERO DELA FRAN^ESKA (1420-1492)

Pjero dela Fran~eska so svojot na~in na slikawe ñ se
vra}a na rodnata Umbrija. Negovoto ime ima centralno
mesto vo razvojot na podocne`nite slikari, kako {to se

Sl.82. Sandro
Boti~eli.
Primavera,
1457-78. Tempera
na tabla, 203 h
314 cm. Ufici,
Firenca.

Sl.83. Domeniko Venecijano.
Oltarot na sv. Lucij, 1445-48.
Tempera na tabla, 209 h 213 cm.
Ufici, Firenca.

25

Podetalno vo L’opera completa di Botticelli

Peruxino i Rafael. U~itelot na Pjero dela Fran~eska,
Domeniko Venecijano, upotrebuva nebesna svetlina, koja
kaj Dela Fran~eska }e se pretvori vo biserna svetlina so
koja gi osvetluva ne`no oblikuvanite seriozni lu|e.
Najpoznato delo na Pjero dela Fran~eska e Trium-
falniot diptih na grofot Federigo i Batista Sforca.
Vo ova delo, toj pretstavuva edna alegoriska scena, kade
{to Federigo i Batista, sekoj na svoja ko~ija, se
sre}avaat na otvoren prostor pretstaven so izmislen
pejza` vo dlaboka perspektiva.

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

46

Na slikata Portret na grofot
Federigo, Pjero dela Fran~eska
postignuva nov svetlosen efekt, so
~ija pomo{ svetlosta ne se ref-
lektira od materijata, tuku se
vpiva vo nea. Likot e pretstaven
vo strog profil so karakteristi-
~en realizam, {to se istaknuva
pred dlabokata perspektiva.
Verskite sceni, kako {to e
slikata Hristovoto voskresenie,
se postaveni nad vremeto i pros-
torot i vo niv se ~uvstvuva izve-
sen naturalizam.
Pjero dela Fran~eska se za-
nimava i so teorija na urbanizmot,
pri {to svoite idei za zamis-
leniot idealen grad gi pretstavuva
na slikarski kompozicii.*26

LUKA SIWORELI (1450-1523)

Luka Siworeli e u~enik na Pjero dela Fran~eska,
no go napu{ta negovoto vlijanie poradi naglasenata
strast za slikawe aktovi. Duri i pejza`ite toj gi razgo-
luva na nivnite osnovni formi, a kompoziciite ~esto
sodr`at potsmev i sarkazam. Ovoj na~in na slikawe go
doveduva do vistinsko sovr{enstvo so izrabotkata na
freskite vo katedralata vo Orvieto, od koi treba oso-

beno da se naglasi Stra{niot sud, kade {to angelite so
zvukot na trubite gi budat mrtvite, a |avolite vo vid na
vistinski muskulesti lu|e gi odveduvaat gre{nite. Ovoj
strasten na~in na prika`uvawe }e pretstavuva cvrsta
osnova za razvoj na slikarstvoto na Mikelanxelo, koj
~estopati }e gi studira ovie freski. Na sli~en na~in e
pretstavena kompozicijata Pekolot, dodeka Rajot gi
pretstavuva ve~nite u`ivawa na bezgre{nite.
Siworeli e mnogu ploden slikar, koj prete`no ra-
boti vrz verski kompozicii, me|utoa niv gi tretira na
eden nov sloboden na~in. Taka na primer, na kompozi-
cijata Sveto semejstvo vo zadninata se gleda pretstava
na goli figuri. Od ostanatite kompozicii posebno
vnimanie zaslu`uvaat: Madona so Hristos, Madona na
prestol, Hristos vo hram, kako i Smrtta na Hristos.*27

Sl.85. Pjero dela Fran~eska. Hristovoto voskresenie, 1463-
65. Freska, 200 h 225 cm. Pinakoteka Komunale, Sansepolkro.

Sl.84. Pjero dela Fran~eska. Portreti na Batista Sforca i grofot Federigo, frag-
menti od triumfalen diptih, 1465. Tempera i maslo na tabla, 33 h 47 cm. Ufici, Firenca.

26

Podetalno vo L’opera completa di Piero della Francesca

27

Podetalno vo Signoreli, I diamanti dell’arte

Sl.86. Luka Siworeli. Stra{niot sud, 1499-1504. Freska.
Katedrala vo Orvieto.

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

47

PINTURIKIO e slikar koj najmnogu se zanimava
so prika`uvawe na verski sceni, pretstavuvaj}i mnogu-
brojni Madoni so deca. Taka, toj postepeno go sozdava
tipot na Umbriska Madona, koja ima karakteristi~en
stav i topol kolorit, {to podocna }e go prifati i go-
lemiot Rafael.

PJETRO PERUXINO (1445/50-1523)

Pjetro Vanu~i, nare~en Peruxino, rabo-
ti vo umbriskiot grad Peruxa, no odr`uva tes-
ni kontakti so Siena i Rim. Vo Peruxa pres-
tojuvaat pove}e umetnici od Firenca, koi
isto taka vlijaat vrz negovoto tvore{tvo.
Peruxino verojatno u~el kaj Verokio isto-
vremeno so Leonardo da Vin~i. Toj najmnogu
slika prostorni pejza`i so uramnote`eni sce-
ni, so svetli boi i difuzna svetlost, postig-
nuvaj}i poetska pobo`nost, stremej}i se kon
harmonija, {to podocna }e ja dostigne nego-
viot u~enik Rafael.
Predavaweto na klu~evite e zna~ajna
freska smestena vo Sikstinskata kapela vo
Vatikan. Inspiriran od ovaa freska, Rafael
podocna }e napravi sli~na kompozicija. Ven-
~avaweto na Bogorodica ve}e ima ponaglasena
harmonija, {to podocna Rafael }e ja dovede
do sovr{enstvo na istoimenata kompozicija.
Treba da se znae deka po opa|aweto na
umetnosta vo Firenca, a pred rascutot na rim-
skata umetnost, Pinturikio, Peruxino i Si-
woreli se najbaranite italijanski slikari.*28

Sl.87. Luka Siworeli. Sveto semejstvo, okolu 1495. Tabla,
pre~nik 124 cm. Ufici, Firenca.

Sl.89. Peruxino. Ven~avawe na Bogorodica, 1500-04. Maslo na tabla, 185
h 254 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Kan.

Sl.88. Pinturikio. Bogorodica so Hristos. Galerija na
sliki, Vatikan.

28

Podetalno vo L’opera completa di Perugino

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

48

P a d o v a

ANDREA MANTEWA (1431-1506)

Majstorite od Firenca vr{at slabo vlijanie vrz
umetnosta vo Padova sî do pojavata na genijalniot
Mantewa. Mantewa u~i kaj eden poslab slikar vo Padova,
za podocna da napravi silen napredok po kontaktot so
Donatelo, koj do{ol da raboti vo Padova. Po Maza~o,
Mantewa e mo`ebi najzna~ajniot slikar na ranata
renesansa. Na sedumnaesetgodi{na vozrast toj e ve}e
samostoen majstor, a na dvaeset i pet godini e zrel
umetnik.

Vo svoeto slikarstvo, Mantewa izbira dotoga{
neobi~ni agli na nabquduvawe, kako {to e `abjata
perspektiva. Zadninata na negovite sliki ima arhi-
tektonski motivi, koi izgledaat sosema realno.
^estopati toa se arheolo{kite ostatoci na Rim, {to e
vo soglasnost so humanisti~koto u~ewe na univerzitetot
vo Padova. Figurite na slikite na Mantewa se oble~eni
vo t.n. vla`na draperija, {to e isto taka pod vlijanie
na antikata. Skicite za svoite sliki, toj najprvin gi
pravi so pretstavuvawe na goli figuri, za potoa
realisti~ki da gi oble~e vo svojata draperija.
Tematikata na negovoto slikarstvo e raznovidna:
verska, mitolo{ka, portreti itn. Negovite najubavi
freski se naslikani vo kapelata na crkvata Eremitani
vo Padova, no se uni{teni vo 1944 god. za vreme na
Vtorata svetska vojna. Najpoznati se slikite od
ciklusot {to go pretstavuva `ivotot na sv. Jakov, kako
na primer: Sv. Jakov go vodat na gubili{te, Pogu-
buvaweto na sv. Jakov itn. Na ovie freski e naglasena
neobi~nata `abja perspektiva vo kompozicijata.

Od ostanatite sliki na Mantewa najpoznati se:

Raspetie, Oplakuvaweto na Hristos, Smrtta na Bogo-
rodica i San Sebastijan, Poklonenie na ~obanite i
dr. Scenata so smrtta na Bogorodica e smestena vo arhi-
tektonska ramka niz koja se dolovuva dlaboka perspek-
tiva so pretstava na izmisleno pristani{te. Na
kompozicijata Oplakuvaweto na Hristos, mrtvoto
hristovo telo e prika`ano vo neobi~na perspektiva, vo
koja negovite raneti stapala se istaknuvaat vo preden
plan, {to pretstavuva eden nov, hrabar umetni~ki
pristap.

Mantewa e i golem grafi~ar, {to se gleda na
gravurata Borbata na morskite bogovi, preku koja }e
izvr{i vlijanie i vrz tvore{tovoto na germanskiot
slikar Albreht Direr.*29

Sl. 91. Andrea Mantewa. Poklonenie na ~obanite. Tempera
na platno, 40 h 55 cm. Metropoliten muzej, Wujork.

Sl.92. Andrea Mantewa. Oplakuvaweto na Hristos.
Platno, 68 h 81 cm. Brera, Milano.

Sl.90. Andrea Mantewa. Sv. Jakov go vodat na gubili{te,
1453. Freska, {iro~ina 330 cm. Kapela na crkvata Eremi-
tani, Padova.

29

Podetalno vo L’opera completa del Mantegna

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

49

V e n e c i j a

Kako rezultat na silnata docnogotska tradicija,
renesansata vo Venecija se pojavuva so zadocnuvawe. Vo
prvata polovina na XV vek, tamu sî u{te se slika vo
gotska tradicija, no novite idei postepeno pristi-
gnuvaat so doa|aweto na umetnici odnadvor. Na primer,
slikarot Pizanelo (1395-1455) e me|u prvite renesansni
slikari koi doa|aat na rabota vo Venecija, no negovoto
tvore{tvo sî u{te nema pro~isten renesansen stil, {to
se gleda na slikata Portret na princezata DÄEste. Vo
Venecija isto taka prestojuva Andrea del Verokio so
svojot u~enik Leonardo da Vin~i zaradi izrabotkata na
spomenikot na Koleoni.

ANTONELO DA MESINA (1430-1479)

Antonelo da Mesina spa|a me|u prvite slikari koi
donesuvaat novini vo venecijanskoto slikarstvo. Pri
svojata rabota vo Neapol, toj se zapoznal so nekoi
nizozemni slikari i od niv ja nau~il novata tehnika na
slikawe so masleni boi, koja vo po~etokot na XV vek
bila otkriena vo Nizozemje. Tie boi, namesto so tutkal
se rastvoraat so maslo, {to dozvoluva nanesuvawe na
nekolku proyirni sloevi eden vrz drug, so {to se sozdava
dotoga{ nepoznato bogatstvo na prelivi.
Za vreme na svojot ednogodi{en prestoj vo Venecija,
vo 1475 god. Antonelo da Mesina ja slika kompozicijata
Raspetie, so koja vr{i silno vlijanie vrz venecijanskite
slikari. Kompozicijata se odlikuva so nenametliv,
realisti~en i precizen severnoevropski jazik, izrazen
so plasti~nata mo} na eden Mantewa. Kon toa e
pridodadena i venecijanskata koloristi~ka ~uvstvi-
telnost.

Portretite na Antonelo da Mesina gi sodr`at site
prednosti na maslenite boi. Licata svetat pred
zasen~enata zadnina, naslikani bez konturni linii, koi
pri slikaweto so masleni boi ne se potrebni. Modelite,
naj~esto ma`i, se postaveni vo "poluanfas" polo`ba,
{to pretstavuva po~etok vo napu{taweto na strogiot
profil.

Sl.93. Pizanelo.

Portret na
princezata
DÄEste, 1435-40.
Tempera na tabla,
30 h 40 cm.

Sl.94. Antonelo da Mesina. Raspetie, 1475. Maslo na tabla,
42,5 h 59,7 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Antverpen.

Sl.95. Antonelo da Mesina. Sv. Jeronim vo svojata }elija, 1474.
Maslo na tabla, 36,5 h 46 cm. Nacionalna galerija, London.

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

50

Sv. Jeronim vo svojata }elija e slika napravena po
ugled na edna nizozemna kompozicija i pretstavuva redok
primer na realisti~no pretstavuvawe na rabotnata soba
na eden nau~nik, so kompletnata oprema. Taa e naslikana
so jasno razraboten detaq i so dlabinska perspektiva.
Madona, Antonelo da Mesina ja slika vo vid na
dopojasen portret, na koj pod {amijata se gledaat samo
liceto i racete. Ovoj na~in na prika`uvawe pretstavuva
zaemno vlijanie na Antonelo da Mesina i Xovani
Belini. I dvajcata rabotat golem broj kompozicii so
pretstava na Madona (Bogorodica), pa zatoa se nare~eni
Madoweri.*30

SEMEJSTVOTO BELINI

JAKOPO (1400-1470) e osnova~ na slikarskoto
semejstvo, koe gi pravi glavnite promeni vo vene-
cijanskoto slikarstvo. Toj postepeno se osloboduva od
gotskata tradicija i ja voveduva perspektivnata
pretstava. Toa osobeno se zasiluva, otkako Andrea
Mantewa stanuva negov zet i vr{i vlijanie vrz negovoto
slikarstvo, kako i vrz slikarstvoto na negovite sinovi
Xentile i Xovani.

XENTILE (1429-1507) e dobar portretist, poradi
{to Mleta~kata Republika vo 1480 god. go ispra}a vo
Istanbul za da go portretira sultanot Muhamed II. Po
svojot prestoj vo Istanbul, Xentile }e vovede orien-
talni motivi vo svoeto slikarstvo. Od toj period datira
slikata {to }e ja dovr{i negoviot brat Xovani,
Propovedta na sv. Marko vo Aleksandrija. Po vra}aweto
vo Venecija, Xentile ja slika ogromnata kompozicija
Procesija so relikvii na plo{tadot San Marko. Na
venecijanskite slikari mnogu im se dopadnala takvata
golema i oficijalna slika, taka {to toj `anr }e ostane
vo moda vo tek na slednite tri veka.

XOVANI (1430-1516) e najgolemiot venecijanski
slikar na ranata renesansa, koj za vreme na svojot dolg
`ivot raboti vo pove}e stilovi. Od svojot zet Mantewa,
najprvin ja prifa}a pretstavata na smireni likovi, za
potoa, pod vlijanie na Antonelo da Mesina, da primeni
plasti~en na~in na slikawe. Na nacrtanata plas-
ti~nost, toj }e ñ pridodade paleta na boi so podlaboka
toplina i so svetlosna mo}, {to }e bide karakteristika
na venecijanskoto slikarstvo vo slednite sto godini.
Vo zadninata na negovite sliki se pretstaveni vol{ebni
predeli.

Ovoj razvoj na venecijanskoto slikarstvo }e go
prodol`at vo visokata renesansa u~enicite na Xovani:
Xorxone i Ticijan. Na toj na~in, u{te za vreme na
Xovani, venecijanskoto slikarstvo stanuva re~isi
ramnopravno so firentinskoto, {to }e potrae od XV
do XVIII vek. Za seto toa vreme venecijancite }e bidat
fascinirani od svetlosta i bojata, ~ij golem zamav go
predizvika Xovani Belini.
Golemite istoriski sceni na Xovani bile pos-
taveni vo Du`devata palata vo 1480 godina, no izgorele
vo po`arot vo 1575 god. Poradi toa, Xovani denes go
znaeme, glavno, kako religiozen slikar. Vo taa slikar-
ska oblast e izrazena skladnata celina na negovite dela,
od raniot do docniot period na negovoto tvore{tvo.

Sl.96. Jakopo Belini. Hristos vo ~istili{te. Maslo na tabla,
29 h 58 cm. Gradski muzej, Padova.

Sl.97. Xentile
Belini. Procesija na
plo{tadot San
Marko, okolu 1496.
Maslo na platno, 367 h
745 cm. Galerija na
Akademijata,
Venecija.

30

Podetalno vo L’opera completa di Antonello da Messina

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

51

Toa e vidlivo na monumentalnite kompozicii so
verska tematika, a toa se ^etirite triptiha, raboteni
me|u 1464 i 1505 god. Na niv se gleda negovoto avtorsko
otkritie na t.n. tonska atmosfera, koja se razleva niz
celata kompozicija. Osobeno se zna~ajni triptihot dei
Frari vo istoimenata crkva vo Venecija, kako i
poliptihot na San Vin~enco Ferari vo crkvata San
Xovani e Paolo, Venecija.
Madona naslikana do pojas pretstavuva tema koja }e
se pro{iri blagodarej}i na brojnite sliki na Xovani.
Preku niv se gleda negoviot razvoj vo oblasta na
luminizmot i pejza`ite, ostvaruvaj}i skladnost me|u
~ove~kite figuri i prirodata. Na sli~en na~in Xovani
gi slika i pietite.

Portretite mu se napraveni so neobi~na upornost
vo realnoto pretstavuvawe na likovite. Pod ko`ata na
likot se ~uvstvuva jasno izrazenata forma na koskite, a
karakterot na portretiraniot izbiva na povr{ina.
Osvetlenata materija detalno e pretstavena vrz
zatemnetata zadnina. Takvi se negovite portreti:
Du`dot Loredan i Eden humanist.
Alegoriskite sceni mu se inspirirani od verski
temi i pretstavuvaat nov tip sliki, {to }e bide omilen
na venecijancite vo sledniot period. Vo niv, pejza`ot
i figurite kako da se fateni vo poluson ili vo edna
hipnotizirana sostojba so smireno dvi`ewe. Toa
najdobro go ilustrira kompozicijata Rajot na zemjata.

Sl.98. Xovani Belini. Bogorodica so Hristos,
1460-64. Tempera na tabla, 62 h 82 cm. Brera,
Milano.

Sl.100. Xovani Belini. Sveta
alegorija (Rajot na zemjata), 1490-
1500. Maslo na tabla, 73 h 199 cm.
Ufici, Firenca.

Sl.99. Xovani Belini. Portret na du`dot
Loredan, 1501-05. Maslo na tabla, 45 h 61,5 cm.
Nacionalna galerija, London.

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

52

31

Podetalno vo L’opera completa di Giovanni Bellini

32

Podetalno vo L’opera completa di Carpaccio

Sl.101. Vitore Karpa~o. Pristignuvaweto na angliskite
pratenici, od ciklusot za `ivotot na sv.Ursula, 1495. Maslo
na platno, 275 h 589 cm. Muzej na Akademijata, Venecija.

Sl.102. Vitore Karpa~o. Dve kurtizani, 1490. Maslo
na tabla, 64 h 94 cm. Muzej Korner, Venecija.

Gozba na bogovite e slika so mitolo{ka tema, vo
koja majstorski i produhoveno e prika`ano paganskoto
sfa}awe na prirodata. Ovaa slika podocna e dopol-
nuvana od u~enikot na Xovani, Ticijan, koj go ima
naslikano visokoto zelenilo vo zadninata. Na sli~en
na~in, porano, Xovani gi ima dovr{uvano slikite na
svojot postar brat Xentile. Ovaa slika Xovani ja raboti
na starost, okolu 1506 god. koga e poseten od germanskiot
slikar Direr, koj zapi{al deka na{ol eden starec, koj
sî u{te e podobar slikar od drugite.*31

VITORE KARPA^O (1455-1525/6)

Vitore Karpa~o e slikar na `anr-sceni napraveni
pod vlijanie na Xentile Belini. Vo niv se sre}ava eden
spoj na romantika, intimnost i dekorativna igra. Na
sli~en na~in i vo isto vreme raboti slikarot Memling
vo Flandrija. Napredokot na Karpa~o od slika do slika

se sledi preku ciklusot na sv. Ursula (1490-1498), kade
postepeno doa|a do izraz kako kolorist i pejza`ist. Na
tie sliki e vidliva prozra~nata perspektiva so jasna
arhitektonska konstrukcija, pod vlijanie na Antonelo
da Mesina. Vo taa arhitektonika, nekoga{nite gradovi
se preneseni vo sovremenosta na avtorot. Takva e slikata
Pristignuvawe na angliskite pratenici od ciklusot za
sv. Ursula.

Legendata za krstot pretstavuva kompozicija na koja
Karpa~o dolovuva eden pejza` na Venecija, {to spa|a vo
najveli~estvenite sliki na toj grad. Vidliva e tenden-

cijata na avtorot religioznite sceni da gi pretvori vo
`anr-sliki so spektakularen karakter.
Pristapot na Karpa~o vo rabotata e takov, {to
detalite ili fragmentite na slikata izgledaat kako
celosno zaokru`eni sliki. Pejza`ot i figurite se
napolno integrirani, a prostorot e ispolnet so svetlost
`olta kako kilibar. Na takov na~in e napravena slikata
Propovedta na sv. Stefan, nastan {to se odviva vrz
zadninata na eden izmislen grad. Dve kurtizani kako
`anr-slika ima tendencija za prika`uvawe na sekoj-
dnevniot `ivot, so prostudirani detali i so pros-
tudiran izraz na liceto.

Karakteristi~no e {to Karpa~o vo tekot na celoto
svoe tvore{tvo e zanesen so gotikata i orientalnite
vlijanija, {to e vidlivo vo postavkata, koloritot i
detalite na negovite sliki. Tie principi toj gi voveduva
pod vlijanie na Xentile Belini.*32

SLIKARSTVO

RANA RENESANSA VO ITALIJA

53

G. ARHITEKTURATA NA
VISOKATA RENESANSA

Kon krajot na XV i po~etokot na XVI vek, dotoga{
naprednite italijanski gradovi do`ivuvaat ekonomski
zastoj i dlaboki socijalni promeni. Vnatre{nite
pazari vo Italija se ograni~eni, a nadvore{nite se
stesnuvaat poradi turskite osvojuvawa i razvojot na
industrijata vo ostanatite evropski zemji. Vode~kata
uloga vo razedinetite italijanski dr`avi postepeno
pominuva od racete na bankarite i trgovcite, nazad vo
racete na feudalnite vlastelini i zemjodelskoto
dvorjanstvo. Arhitektite i umetnicite od razli~ni
gradovi se upatuvaat kon nivnite dvorovi, o~ekuvaj}i
golemi nara~ki.

Vo tekot na prvite dvaesetina godini od XVI vek,
centarot na renesansnata arhitektura vo Italija se
premestuva od Firenca vo prestolninata na papskata
dr`ava, Rim. Papskata dr`ava, kako centar na kato-
li~kata crkva, za mnogu lu|e pretstavuva jadro na
Italija, okolu koe taa bi mo`ela da se obedini.
Elementite na nacionalnata samobitnost vo Italija,
me|u drugoto, se manifestirat vo umetnosta i vo
tendencijata kon edinstven arhitektonski stil, odnosno
kon edinstvena kultura.
Idejata za obedinuvawe na Italija se sodr`i i vo
delata na poznatite li~nosti od toj period, kako {to
se:

- Savanarola, koj so svoite propovedi povikuva na

crkovna reforma;

- Makijaveli, koj{to spasot go bara vo neogra-
ni~enata vlast na idealniot knez;
- Papata Aleksandar VI i osobeno negoviot sin
^ezare Borxija, koi so pomo{ na besramnata politika
sakaat da stanat vladeteli na edna edinstvena itali-
janska imperija.

Iako Italija toga{ ne uspeva da se obedini, Rim
odigruva va`na uloga vo obedinuvaweto na italijanskata
arhitektura, skulptura i slikarstvo, stanuvaj}i
istovremeno silno `ari{te na svetskata kultura. Kon
toa najmnogu pridonesuvaat delata na Bramante, Rafael,
Mikelanxelo i, sekako Leonardo da Vin~i. Vo po~e-
tokot na XVI vek, papstvoto odobruva ogromni sredstva
za ureduvawe na gradot Rim, za probivawe ulici i dr.
Najgolemi meceni na umetnosta i arhitekturata vo toj
period se papite Julie II i Lav X. Golem broj arhitekti
i umetnici se upatuvaat kon Rim za da go dadat svojot
pridones vo ostvaruvaweto na posakuvanata univerzalna
kultura.

Blagosostojbata vo razvojot na Rim trae mnogu
kratko, zatoa {to vo 1527 god. gradot e osvoen i ograben
od strana na germanskite i {panskite vojnici pod
vodstvo na imperatorot Karlo V Habsbur{ki. Vo toa
vreme, vo Firenca se javuvaat nemiri protiv despotskata
vlast na semejstvoto Medi~i, dodeka Venecija go
prodol`uva svojot kontinuiran miren razvoj. Kako
rezultat na opa|aweto na gradot Rim i nemirite vo
Firenca, poznatite arhtiekti i umetnici gi napu{taat

tie gradovi za da go prodol`at svoeto tvore{tvo vo
ostanatite bogati gradovi vo Severna Italija, sî do
sredinata na vekot.

Osnovni karakteristiki

Vo relativno kusiot period na visokata renesansa,
koja vo Rim trae okolu trieset godini, }e bidat
sozdadeni vrvnite dela vo arhitekturata, skulpturata i
slikarstvoto na noviot vek. Arhitektite i umetnicite
vo u{te pogolema mera }e se inspiriraat od klasi~nite
formi na antikata, a nejzinite elementi }e gi inter-
pretiraat na nov na~in vo odnos na sodr`inata i
formata, oslobodeni od dekorativnosta.
Kako idealna arhitektonska forma na visokata
renesansa se pojavuva crkvata so centralno re{enie, vo
~ie sredi{te se nao|a ~ovekot. ^ovekot e mera za site
ne{ta, toj e sredi{te na sovr{enstvoto, koe mo`e
napolno da se sfati samo toga{ koga ~ovekot toa
sovr{enstvo go gleda tokmu od negovoto sredi{te.
Centralniot plan na hram e istovremeno estetski,
duhoven i arhitekonski ideal na renesansata. ^ovekot,
kako mera na site ne{ta, Leonardo da Vin~i simboli~no
go prika`uva na crte`ot ^ovek vo krug ili t.n.
Vitruviska figura.

Centralniot plan se smeta kako prirodna organska
struktura, vo koja site delovi se srazmerni i me|usebno
zavisni. Poradi toa, renesansnata crkva kaj ~ovekot ne
predizvikuva strahopo~it kako vo gotikata, tuku
u`ivawe. Sozdavaweto na toj arhitektonski ideal e
potpomognat od postoeweto na objekti so centralno
re{enie od porane{nite periodi. Vo Rim takov e
anti~kiot hram na Minerva Medika, a vo drugite gradovi
toa se baptisteriumite so kru`na ili poligonalna
osnova od najranite hristijanski periodi. Se razbira,

Sl.103. Leonardo da Vin~i. ^ovek v krug, okolu 1485-90,
crte` so perce na hartija, 34 h 24,5 cm. Venecija, Akademija.

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

54

kon toa pridonesuva i deloto na ve}e poznatite
arhitekti na ranata renesansa Bruneleski i Alberti.
Sepak, naj~esto primenuvano re{enie na osnova e
formata na gr~kiot krst so ~etiri ednakvi kraci, nad
koi se izdigaat polukaloti, koi ja zaobikoluvaat
impozantnata sredna kupola. Kupolata, koja zavr{uva
so lanterna, se izdiga vrz tambur, {to izniknuva
direktno od kubi~niot postament. Dodeka kupolite na
starite rimski grobnici i kupatila bea masivni i se
izdigaa direktno nad yidovite, renesansnata kupola

organski izrasnuva od yidovite i preku tamburot hrabro
se upatuva nagore. Se ~ini deka nejzinata viso~ina e
ograni~ena samo so arhitektonskoto ~uvstvo za propor-
cionalnost. Tipi~en primer na taa koncepcija pret-
stavuva crkvata Santa Marija dela Konsolacione vo
Todi na arhitektot Kola od po~etokot na XVI vek.*33
Vo ranata renesansa naj~esto se primenuvaat dva
stila, korintski i kompoziten so poslobodna inter-
pretacija na nivnite proporcii. Vo visokata renesansa
se primenuvaat raznovidni stilovi, no so postroga
interpretacija na proporciite. Arhitektite na
visokata renesansa vo svoite traktati postavuvaat
precizna teorija za arhitektonskite redovi. Kon
stolbot i antablementot, tie dodavaat stilobat,
vospostavuvaj}i nivni postojan proporcionalen
soodnos. Arhitektite ja odreduvaat osnovnata mera za
sekoj red (stil) vo vid na modul, so ~ija pomo{ se
izrazuvaat site dimenzii na objektot.
Noviot arhitektonski stil postepeno se oddale~uva
od principite na Bruneleski za sozdavawe na pregleden
i jasno proporcioniran prostor. So toa, se istaknuva
sve~enata monumentalnost na golemite masi i impo-
zantnite dimenzii. Dve sfa}awa ja opredeluvaat
arhitekturata vo XVI vek, klasi~noto i antiklasi~noto.
Bramante, vo svoite nastojuvawa za postignuvawe
ramnote`a (harmonija) me|u merite i masite, go
zastapuva klasi~niot stav. Mikelanxelo, koj namesto
harmonija bara napregnatost, arhitektonskite formi
gi podreduva na svoite barawa za dinami~na kompo-
zicija. Antiklasi~niot stav na Mikelanxelo, vsu{nost,
pretstavuva podloga za gradewe na baroknite principi
vo sledniot period na umetnosta.*34

33

Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.64-67
Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, od str.196

R i m

Tvorcite na visokata renesansa se univerzalni
humanisti. Tie se zanimavaat so arhitektura, umetnost,
matematika, tehnika, anatomija itn. Najgolemite
arhitekti vo ovoj period rabotat vo Rim, no dojdeni se
od drugite gradovi na Italija. Mnozinstvoto od niv, vo
po~etokot na svoeto tvore{tvo, rabotat vo rano-
renesansen stil, za podocna, kako zreli umetnici da
stanat najzna~ajni pretstavnici na visokata renesansa.

DONATO BRAMANTE (1444-1514)

Donato Bramante porasnal vo Urbino, kade slika-
rot Pjero dela Fran~eska gi sozdava svoite dela so
~uvstvo za sovr{ena harmonija. Podocna, vo Milano toj
se zapoznava so skicite na Leonardo da Vin~i za idealen
tip na hram. Svoite principi za arhitektonskata
harmonija Bramante gi ispituva niz dogradbite na
crkvite San Satiro i Santa Marija dele Gracie vo
Milano, a osobeno niz re{enieto na katedralata vo
Pavija. Po doa|aweto vo Rim, Bramante po~nuva da tvori
vo pro~isten stil na visokata renesansa, sozdavaj}i

vozvi{eni dela, koi go pretstavuvaat kako osno-
vopolo`nik na visokata renesansa vo arhitekturata.*35
Tempieto (San Pjetro in Montorio), kako prv
spomenik na visokata renesansa, Bramante go gradi vo
1502 god. na mestoto kade {to bil ma~en sv. Petar. Iako
e mal po dimenzii, hramot izgleda veli~estveno poradi:
strogata primena na klasi~nite elementi, otfrlaweto
na site dekoracii (osven arhitektonskite), kako i
negovata postavka vrz stilobat. Osnovata na objektot
vo vid na tolos (kru`no re{enie), preku igrata svetlo-
temno sozdava plasti~na pretstava na izdlabeni ni{i.
Nad tremot e postaven balkon, a vo suterenot e smestena
kripta. Ovoj kru`en hram-mavzolej trebalo da se najde
vo sredinata na trkalezen dvor, no zamislenite objekti
okolu nego ne se realizirani.

35

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.168
Velike arhitekture svijeta, str.151

34

Vidi ™. Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2, str.161-162

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

Sl.104. Kola da Kaprarola. Crkvata Santa Marija dela
Konsolacione, Todi, zapo~nata 1508, zavr{ena vo po~etokot
na XVII vek.

55

Planot na crkvata Sv. Petar vo Rim pretstavuva
grandiozna zamisla na Bramante za prestolna crkva na
katoli~kiot svet. Bidej}i za voinstveniot papa Julie
II, ~ovekot ve}e ne e mera na site ne{ta, toj nara~uva
plan za gradewe na ogromna crkva, namesto dotoga{nata
istoimena srednovekovna bazilika. Planot na crkvata
Bramante go zamisluva so osnova na gr~ki krst i ~etiri

Sl.105. Plan na gradot Rim so vneseni glavni ulici, probieni i rekonstruirani vo XV i XVI vek (spored A. V. Bunin): A-A.
ulica Korso, A-B. ulica Ripeta, A-V. ulica Babuino, V-G. ulica Sistina, D-D. ulica Nomentana, E-@. ulica San Xovani in
Laterano, I-I. ulica Xulija, K-K. ulica Kondoti, 1. crkva Sv. Petar, 2. Vatikan, 3. plo{tad Sv. Petar, 4. Tvrdinata na
angelite, 5. crkva Santa Trinita al Monte, 6. banka San Spirito, 7. crkva San Xovani dei Fjorentini, 8. palata Saketi,
9. crkva Santa Marija dela Pa~e, 10. plo{tad Navona, 11. Panteon, 12. palata Albertini (^i~apor~i), 13. crkva Santa Marija
del Popolo, 14. kolexo Romano, 15. palata Masimi, 16. palata Kan~elarija, 17. dvorec na papskiot tribunal (nedovr{en),
18. crkva San Elixo delji Orefi~i, 19. palata Farneze, 20. crkva Il Xezu, 21. palata Venecija, 22. crkva Santa Marija di
Loreto, 23. crkva Santa Marija delji Arakoli, 24. Kapitolski plo{tad, 25. porta Pia, 26. Koloseum, 27. vila Farnezina.

Sl.107. Donato Bramante. Osnova na crkvata
Sv. Petar, Rim, zapo~nata 1506.

Sl.106. Donato Bramante. Crkvi~kata San Pjetro in
Montorio (Tempieto), Rim, 1502.

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

56

apsidi pokrieni so polukaloti, so golema centralna
kupola, ~etiri pomali kupoli me|u kracite na krstot i
~etiri kuli na }o{iwata. Za zamisleniot izgled na
objektot mo`e da sudime samo od negovata pretstava vrz
medalot, {to e izdaden vo 1506 god. po povod sve~eniot
po~etok na negovoto gradewe. Bramante uspeva da
izgradi samo mal del od sredi{teto na crkvata, bidej}i
umira osum godini podocna. Crkvata Sv. Petar }e ostane
sredi{te na arhitektonskite i umetni~kite zbidnuvawa
vo Rim vo slednite 120 godini, za koe vreme }e se
promenat dvaeset papi i desetina arhitekti.

Sozdavaj}i go planot na crkvata, Bramante ima `el-
ba da napravi objekt vo koj "anti~kiot Panteon }e go
postavi vrz bazilikata na Konstantin", odnosno samo
so eden nov objekt da gi nadmine dvata najslavni objekti
na rimskata antika. Zadovoluvaj}i gi principite na Al-
berti, planot vo celost e komponiran so pomo{ na krug
i kvadrat. Ogromnata viso~ina i dol`inata od 167 m ne
mo`at da se sovladaat so dotoga{nite grade`ni
materijali, kamen i tula, koi za takov objekt se i
neekonomi~ni. Zatoa Bramante, po ugled na starite
Rimjani se re{ava da upotrebi eftina i jaka betonska
konstrukcija, otvoraj}i nova era vo graditelstvoto. No,
takvata tehnika za gradewe vo beton sî u{te ne bila
usovr{ena.

Koncepcijata za ureduvawe na Vatikan so izgra-
denite delovi, go pretstavuva Bramante kako eden od
najgolemite arhitekti na renesansata. So nea, toj ja
povrzuva letnata papska rezidencija Belvedere so
papskiot dvorec i bazilikata Sv. Petar. Me|u niv toj
zamislil dvor i gradina za zabava i sve~enosti. I pokraj
golemata denivelacija na terenot uspe{no ja re{ava
zada~ata. Vo ramkite na vilata Belvedere, toj bil
dol`en da napravi dvor za smestuvawe na anti~ki sta-
tui, {to pretstavuva prv muzejski del na Vatikan. Za
vreme na negoviot `ivot, ovaa zamisla od 1503 god.
po~nuva da se realizira, no po negovata smrt samo mal
del e zavr{en, za podocna da bide dograduvana spored
drugi proekti.

Palatata Kan~elarija (1483-1526), se ~ini, e
najranoto rimsko delo na Bramante i pretstavuva prv
rimski objekt od op{testveno zna~ewe vo renesansata.
Palatata e eden od najveli~estvenite i najstrogite

Sl.108. Korados. Medal so reljefna pretstava na prvobitnata
ideja na Bramante za izgledot na crkvata Sv. Petar, Rim, 1506.

Sl.109. Donato
Bramante. Palatata
Kan~elarija, Rim,
1483-1526. Osnova,
presek i izgled.

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

57

dvorci vo Rim, vo koj bila smestena papskata admi-
nistracija. Se pretpostavuva deka Bramante vsu{nost
prodol`il da go gradi porano zapo~natiot objekt.
Osnovata na objektot poteknuva od tipot na toskanska
palata, no vo nadvore{noto oblikuvawe ima originalni
novini. Vo sostav na objektot se nao|a i crkva, taka {to
toj ima dve paralelni razvojni oski, koi na fasadata se
poka`uvaat kako dva portala, od koi onoj na palatata e
ponaglaseno obraboten. Crkvata vsu{nost ne se
poka`uva na fasadata, pa zatoa celata kompozicija ima
crti na op{testven objekt. Ovoj pristap opredeluva eden
od glavnite pravci vo razvojot na evropskoto tvore{tvo
vo epohata na apsolutisti~kite dr`avi, {to se mani-
festira preku oblikovnite karakteristiki na objektot.
Ogromnite fasadi, na kraevite se zavr{eni so odvaj
vidlivi rizaliti, a po viso~ina se podeleni na tri sloja,
od koi posledniot opfa}a dve nivoa. Obraboteni se so
blaga rustika, koja nezabele`livo se namaluva kon
pogornite nivoa. Pilastrite na prviot i vtoriot kat
se postaveni taka {to formiraat poliwa so proporcija
na zlatniot presek, so {to ras~lenuvaweto na yidot
dobiva stroga zakonomernost, koja e potencirana so
promenliviot ritmi~en ~ekor na pilastrite. Pro-
zorskite otvori, po~nuvaj}i od prviot kat pa nagore,
majstorski se namaluvaat naglasuvaj}i go razmerot,
dodeka prizemjeto koe e obraboteno vo vid na cokle, na
objektot mu dava karakter na aristokratska zatvorenost.
Venecot vo odnos na goleminata na objektot ima ne`ni
dimenzii. Atriumskata fasada na objektot sodr`i
majstorska primena na stilskite proporcii. Nejzinite
pogorni nivoa, iako se poniski, se dobiva vpe~atok kako
da se povisoki, poradi primenata na povitki stolbovi
(pilastri).

Palatata @iro (zavr{ena vo 1504 god.) ima rela-
tivno pomala dol`ina vo odnos na palatata Kan~elarija,
no so arhitektonskite karakteristiki vo oblikuvaweto
e sli~na na nea.

Ku}ata na Bramante (1510) poznata e pod imeto
ku}ata na Rafael, koj kako vnuk na Bramante gi
pro`iveal svoite posledni godini vo nea. Taa e urnata
vo XVII vek pri ureduvaweto na plo{tadot pred crkvata

Sv. Petar. Spored crte`ot na arhitektot Paladio od
1544 god. se gleda zna~eweto na ovoj objekt, kako za~etnik
na nov tip fasada na italijanska palata. Taa vr{i
golemo vlijanie vrz razvojot na bogatite gradski ku}i
za `iveewe. Objektot ima sovr{en kontrast me|u
prizemjeto, oblo`eno so te`ok kamen i katot, koj e ubavo
ras~lenet so toskanski dvojni koloni, prozorci so tim-
pani i so balustradi.
Pokraj opi{anite objekti, Bramante gradi ili ja
zavr{uva gradbata i na mnogu drugi objekti, davaj}i im
vidliv pe~at na visokata renesansa.

RAFAEL SANTI (1483-1520)

Rafael e golem arhitekt i u{te pogolem slikar na
visokata renesansa. Rabotej}i vo Rim zaedno so svojot
vujko Bramante, u{te vo 1509 god. toj ve}e e na slu`ba vo
Vatikan, vo svojstvo na apostolski `ivopisec. Po
smrtta na Bramante, od 1514 do 1520 god. Rafael e
najzna~ajniot tvorec vo Italija. Kako dobar poznava~
na anti~kite rimski spomenici e nazna~en za za{titnik
na rimskite starini, namesto po~inatiot Fra Xokondo.
Iako `ivee samo 37 godini, so pomo{ na svoite
sorabotnici i u~enici toj sozdava brojni dela.
Rafael e roden vo Urbino, kade u~i kaj slikarot
Peruxino i se voodu{evuva od arhitekturata na Lu~ano
da Laurana. Tatko mu na Rafael vo stihovi gi vospeval
Laurana i negovoto delo. Za brzoto sozrevawe na Rafael
pridonesuva negovoto zapoznavawe so vrvnite ostva-
ruvawa na ranata renesansa vo Firenca, a potoa i so
deloto na Bramante. Interesot za arhitekturata kaj
Rafael najprvin se pojavuva preku prika`uvaweto
objekti na negovite sliki. Pretstavata na tie objekti
se dobli`uva do idealnata forma na centralnoto
re{enie so trem i kupola vrz tambur. Me|utoa, takov
objekt Rafael nikoga{ nema da izgradi. Duri i objektite
{to mu se pripi{uvaat, vsu{nost se izvedeni od drugi
majstori spored negovi crte`i.*36
Palatata Vidoni (1515-20) pretstavuva natamo{en
razvoj na noviot tip palata, {to Bramante go postavuva
vo planot za ku}ata na Rafael. Palatata prvobitno

Sl.110. Donato Bramante. Ku}ata na Rafael, Rim, 1510-12.
Izgled spored bakrorezot na Lafreri.

Sl.111. Rafael. Palatata Vidoni, Rim, 1515-20.

36

Vidi Svetska arhitektura, str.245
C. N. Schulz. La signification dans l’architecture occidentale

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

58

imala samo sedum razvojni oski so jasno nazna~ena
simetrija, no podocna e dogradena i nadgradena so u{te
eden kat.

Vilata Madama (1517) Rafael ja proektira po
barawe na kardinalot Xulijano Medi~i na ridot
severno od Rim, od kade morala da se povrze so Vatikan
preku prava ulica. Inspiriran od kompozicijata na
anti~kite imperatorski termi i vili (zlatnata ku}a na
Neron), Rafael sozdava nov tip na vila za kratkotraen
odmor vo priroda na bogatiot op{testven sloj. Objektot
izgleda dosta mal vo bogato zamislenoto parterno
ureduvawe. Do vilata trebalo da se napravi i otvoren
teatar, na srednata terasa bile smesteni gradinite,
dodeka na podolnite terasi bile smesteni kowu{nicite.
Ansamblot na vilata bil urnat pri grabe`ot od 1527
godina, a vo 1538 god. delumno e obnoven. Vo ente-
riernoto ureduvawe na vilata, Rafael uspeva da sozdade
nov stil na arhitektonska dekoracija nare~ena groteska.
Taa e inspirirana od dekoracijata na starorimskite
objekti, koi vo toa vreme se otkopuvaat, se premeruvaat
i se analiziraat od Rafael i od drugite arhitekti.
Palatata Pandolfini vo Firenca (1516-20) e
gradena spored crte`ite na Rafael. Taa pretstavuva nov
tip na `iveali{te, kako preod me|u palata i gra|anska
ku}a {to }e se razviva vo sledniot period. Bidej}i ima
poskromni dimenzii, vo nea se `ivee osven na katot i
vo prizemjeto. Prizemjeto kon dvorot e otvoreno preku
tridelna lo|a. Vo palatata nema vlez direktno od ulica,

tuku preku gradinata, koja stanuva sostaven del na
`iveali{teto. Postavkata na objektot na uli~en agol
nalo`ilo da se napravi uli~na fasada so navidum
asimetri~na kompozicija.
Gradbata na crkvata Sv. Petar, po smrtta na
Bramante ja prodol`uva Rafael. Toj se obiduva da ja
promeni osnovata od gr~ki vo latinski krst, no vo toa
ne uspeva bidej}i prerano umira.

BALTAZARE PERUCI (1481-1537)

Baltazare Peruci e slikar, dekorater i arhitekt
koj raboti vo Rim istovremeno so Bramante i so Rafael.
Toj e roden vo Siena, kade {to stanuva pomo{nik na
slikarot Pinturikio. Po doa|aweto vo Rim, vo 1503 god.
zapo~nuva da gi prou~uva rimskite spomenici, za
podocna da zapo~ne so svoe samostojno tvore{tvo. Pri
grabe`ot na Rim vo 1527 god. toj e zemen za zalo`nik, a
po osloboduvaweto so otkup se vra}a vo rodnata Siena
i stanuva glaven arhitekt na Republikata. Vo 1534 god.
povtorno zaminuva za Rim kade {to e nazna~en za glaven
graditel na crkvata Sv. Petar.*37
Vilata Farnezina (1509-1511) e najzna~ajnoto delo
na Peruci od vremeto na negoviot prv prestoj vo Rim.
Taa e smestena vo gradina na desniot breg od rekata

Sl.112. Rafael. Vila Madama, Rim, 1517. Plan, izgledi na
za~uvanite delovi i vnatre{nosta na lo|ata.

37

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.191
E. R. Wolf, R. Millen. Renesansa, str.91

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

59

Tibar. Objektot ima osnova vo vid na bukvata "P", so
prizemje i kat. Blagodarej}i na lo|ata vo prizemjeto i
niskoto cokle, ostvarena e integracija na vnatre{niot
i nadvore{niot prostor. Ovaa vila sozdava nov
arhitektonski izraz preku soedinuvaweto na crtite na
gra|anskata ku}a i prigradskata rezidencija. Izrazot
se prepoznava preku sozdadenata vrska na lesnata
kompozicija so okolinata i preku kontrastot na
svetloto i temnoto, sozdaden so istaknatite krila i
lo|ata.

Palatata Masimi (1535) e izgradena na edna uli~na
krivina, so vklu~uvawe na ostatoci od razurnat dvorec
vo 1527 god. Peruci majstorski ja re{ava osnovata na
tesnata, no dlaboka lokacija. Namesto eden golem
atrium, toj predviduva dva pomali, od koi prviot e
sve~eno obraboten so ni{i i skulpturi, a vtoriot ima
uloga na ekonomski dvor so izlez na sporednata ulica.
Elegantnata zakrivena fasada vo prizemjeto e
olesnata so vovle~enata vlezna lo|a (trem) skriena zad
stolbovite, {to sozdava igra na svetlo i temno.
Prozorskite otvori na prviot kat se poniski od toga{
voobi~aenite, a na vtoriot i tretiot kat tie se premali
i iskr{eni, sozdavaj}i vpe~atok kako da se napraveni
od hartija. Poradi takviot sloboden i dinami~en
arhitektonski izraz, ovoj objekt mo`e da se smesti i vo
delata na docnata renesansa.
Gradbata na crkvata Sv. Petar vo Rim, po Rafael ja
prodol`uva Peruci, nastojuvaj}i so svoite sorabotnici
da ja vrati koncepcijata na prvobitnata osnova, kako
{to ja be{e zamislil Bramante.

ANTONIO DA SANGALO - POMLADIOT
(1483-1546)

Sangalo - Pomladiot e eden od najplodnite arhi-
tekti koi rabotat vo prvata tretina na XVI vek vo Rim.
Roden e vo Firenca kako vnuk od sestra na arhitektite
Xulijano i Antonio da Sangalo - Postariot. Toj e
raznoviden tvorec, gradej}i palati, crkvi, tvrdini,
vodovodi itn. Osobeno golemi uspesi postignuva vo
gradeweto odbranbena arhitektura.
Crkvata Santa Marija di Loreto (1507) smestena
pokraj Trajanoviot stolb vo Rim, go pretstavuva Sangalo
kako zrel majstor, i pokraj toa {to ovoj objekt vsu{nost
e negovo prvo samostojno delo, sozdadeno na 24-godi{na
vozrast.

Bankata San Spirito vo Rim (1524) pretstavuva prv
primer na objekt so agolna fasada vo renesansata. Na
"otse~enoto" }o{e od objektot upotreben e motiv na
triumfalna porta so kolosalni pilastri, postaveni vrz
masivno cokle vo viso~ina na celoto prizemje. Na toj
na~in sozdaden e monumentalen i so te{ka sila ispolnet
izraz, {to vo celost go izrazuva zna~eweto na objektot.
Vakviot pristap }e najde silen odraz vo arhitekturata
na francuskiot baroken klasicizam vo tek na XVII vek.
Palatata Farneze (1514-34) so sigurnost se smeta za
najzna~ajno ostvaruvawe na Sangalo - Pomladiot,
bidej}i vo slednite tri veka }e bide urnek za gradewe

Sl.114. Peruci. Palatata Masimi ale kolone, Rim, zapo~nata
1532. Osnova na prizemje, prv kat i izgled.

Sl.113. Peruci. Vilata
Farnezina, Rim, 1509-11.
Osnova i izgled.

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

60

palati. Vo toj objekt se soo~uva tvore{tvoto na dvajcata
najgolemi majstori na XVI vek, Sangalo i Mikelanxelo.
Na Mikelanxelo mu pripa|a balkonskiot del nad vlezot,
venecot na objektot i tretiot kat kon atriumot. Preku
palatata Farneze, firentinskata trislojna (na tri
nivoa) palata so zatvoren dvor go pravi svojot pona-
tamo{en razvoj. Glavniot vlez vo objektot e od strana
na maliot plo{tad, a na sprotivnata strana preku lo|a
(trem) se izleguva vo mala gradina, svrtena kon rekata
Tibar. Paradnite skali vo vnatre{nosta na objektot se
postaveni paralelno so yidot, {to pretstavuva klasi~no
re{enie na dvorskata arhitektura na XV i XVI vek.
Vrz fasadniot yid od tula se istaknuvaat reljefnite
prozorski otvori so kameni doprozornici i so tria-
golni ili segmentni timpani. Vleznata partija i

}o{iwata na objektot se napraveni od travertin.
Zavr{niot venec od Mikelanxelo e eden od najubavite
venci sozdadeni vo tekot na renesansata. So svojata
viso~ina od 2,6 m i istaknuvawe od 1,5 m toj ve}e nosi
vidliva barokna te`ina. Dvornata fasada na tretiot
kat e sozdadena so eden nov arhitektonski traktat, pri
{to ovoj pote`ok kat napraven od Mikelanxelo, se
sprotistavuva na podolniot polesen kat, sozdavaj}i
vpe~atok na vnatre{no napregawe so izvesno gubewe na
spokojstvoto, {to }e bide edna od karakteristikite na
barokot. Po smrtta na Mikelanxelo, palatata }e ja
zavr{i Viwola vo vremeto na docnata renesansa.*38

MIKELANXELO BUONAROTI (1475-1564)

Mikelanxelo e eden od najzna~ajnite univerzalni
tvorci vo istorijata na svetskata umetnost. Kako
genijalen skulptor, arhitekt, slikar i poet, toj e eden
od poslednite univerzalni umovi na renesansata. So seta
strast na svojot temperament, Mikelanxelo im e
posveten na naprednite ideali na italijanskiot
humanizam, vo estetska i op{testvena smisla. I na stari
godini toj nema da se otka`e od svoite mlade{ki ideali,
iako op{testvenite uslovi kon sredinata na vekot ja
stavaat individualisti~kata kultura na bur`oaskiot
humanizam vo vtor plan. ^uvstvuvaj}i ja vo golem stepen
taa nepravda, Mikelanxelo }e ja izrazi nejzinata
tragi~nost preku skulptorskiot izraz na prekrasnoto
i mo}no ~ove~ko telo, vo vid na herojska borba me|u
~ove~kiot duh i mrtvata materija izrazena preku
mermerot.*39

Mikelanxelo e roden vo 1475 god. blizu do Firenca,
a umira vo Rim po 89 godini bogat i slaven `ivot. Na
13-godi{na vozrast vleguva vo rabotilnicata na
Girlandajo za da ja u~i umetnosta. Po dve godini ve}e
raboti vo dvorot na Lorenco Medi~i, za po dve godini,
na 17-godi{na vozrast da zamine i ottamu. Negovata
plodna aktivnost podocna }e se odviva niz tri fazi vo
Rim i niz dve fazi vo Firenca.
Tvore{tvoto na Mikelanxelo te{ko mo`e da se
analizira oddelno spored vidovi, bidej}i toj ima
ostvareno celosna sinteza me|u arhitekturata i
skulpturata, ne zapostavuvaj}i go i slikarstvoto. Toj
smetal deka so arhitektura mo`e da se zanimava samo
zrel umetnik i mislitel, taka {to samiot zapo~nuva da
gradi objekti na 41-godi{na vozrast.*40

Objektite vo Firenca

Po~etokot i golem del od tvore{tvoto na Mike-
lanxelo se povrzani so lokalitetot na crkvata San
Lorenco vo Firenca.

Sl.116. Antonio da Sangalo-Pomladiot. Palatata Farneze,
Rim, zapo~nata 1514, odnovo proektirana 1534, venecot
izgraden po 1546, od Mikelanxelo.

Sl.115. Antonio da Sangalo-Pomladiot. Palatata Farneze,
Rim, 1514. Situacija, osnova, fasada kon parkot i presek.

38

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.208
Velike arhitekture svijeta, str.221

39

Vidi H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.354-369

40

Vidi B. Nardini. Mikelan|elo, ‘ivot i delo

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

61

Fasadata na crkvata San Lorenco (1516) vo Firenca
povtorno stanuva predmet na interes eden vek po
nejzinoto gradewe od strana na Bruneleski. Spored
proektot {to go pora~uva papata Lav X, sorabotnikot
na Mikelanxelo, Ba~o dÄAwolo pravi drven model.
Nezadovolen od proporciite prika`ani na modelot,
Mikelanxelo sam pravi model od glina, sakaj}i
arhitekturata na fasadata, so nejzinata skulptura da ja
napravi "ogledalo na cela Italija". Takvata bogata
zamisla nema da se realizira.
Kapelata Medi~i vo crkvata San Lorenco e
koncipirana taka {to pretstavuva celosna sinteza me|u
arhitekturata i skulpturata. Nejzinoto gradewe e
zapo~nato vo 1520 godina, a so skulpturite e komple-
tirana duri vo 1545 god. Objektot vsu{nost e namenet za
mavzolej na semejstvoto Medi~i. Arhitektonskiot izraz
na nejziniot enterier pretstavuva logi~na vrska so
enterierot na samata crkva i na starata sakristija
napravena od Bruneleski. Ovaa vrska e postignata so
izborot na arhitektonskite sredstva i podelbata na
svetlata yidna povr{ina so potemnite nose~ki elemen-
ti. So voveduvaweto na dopolnitelniot horizontalen
pojas i slo`enata reljefna obrabotka na vnatre{nite
yidovi, kompozicijata stanuva dinami~na. Na toj na~in
izostanuva spokojstvoto i lesnotijata, koi se prisutni
vo starata sakristija na Bruneleski.
Bibliotekata Laurencijana, do crkvata San Loren-
co, Mikelanxelo ja proektira vo 1524 god. so izdol`ena
~italna i kvadraten vestibil. ^italnata obiluva so
sitno ras~lenuvawe na yidovite so pomo{ na pilastri,
ramki i slepi prozorci, {to sozdava ~uvstvo na nemir.
Toa donekade e smireno so upotrebata na kafeavo-
zlatnata drvena op{ivka i so zelenata boja na pilas-
trite. Nesrazmernata viso~ina na vestibilot proiz-
legla od potrebata za postavuvawe na prozorski otvori
visoko pod krovot. Pro~uenite skali vo nego, se ~ini
kako da zastanale nakuso vo svoeto zamisleno dvi`ewe.
Mikelanxelo niv saka oblikovno da gi povrze so
enterierot na ~italnata, planiraj}i da gi izraboti od
drvo, no negoviot naslednik Amanati }e gi napravi od
kamen. Goleminata i slo`enosta na skalite se pre-
naglaseni i funkcionalno nepotrebni vo toj mal
prostor. Anga`iranite dvojni koloni, kako i konzolite
pod niv se ~inat, isto taka, neopravdani. Kontrastniot
kolorit od temnosiva i bela boja ne pridonesuva za
jasnotijata na kompozicijata, predizvikuvaj}i ~uvstvo
na ostrina, surovost i nespokojstvo. Ovoj enterier,
osobeno so dinamikata na skalite, bez somnevawe gi
sodr`i idnite karakteristi~ni crti na barokot.
Tektonskata nelogi~nost i otsustvoto na jasnotija vo
razvitokot na kompozicijata, ova delo so sigurnost go
vbrojuvaat vo prvite pokarakteristi~ni primeri na
arhitekturata na docnata renesansa. Me|utoa, kompo-
ziciskata nelogi~nost na Mikelanxelo se pretvora vo
dlaboka logi~nost ispolnuvaj}i ja postavenata zada~a:
da se zapre zdivot na posetitelot.*41

41

Vidi L. Berti. All the works of Michelangelo

Sl.117. Mikelanxelo. Kapelata Medi~i (novata sakristija
vo crkvata San Lorenco), Firenca, 1520. Osnova i presek.

Sl.118. Mikelanxelo. Vnatre{nosta na kapelata Medi~i
(novata sakristija vo crkvata San Lorenco), Firenca,
zavr{ena 1545.

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

62

Objektite vo Rim

Vo vremeto na poslednata faza od rabotata na
Mikelanxelo vo Rim (1534-64) se slu~uvaat golemi
op{testveni istoriski promeni. Od humanisti~ki
centar, papskiot dvor se pretvora vo centar na
reakcionernata kontrareformacija. Vo sojuz so
evropskiot apsolutizam, papstvoto se bori protiv
ideologijata na mladata bur`oazija.
Po~nuvaj}i od 30-tite godini na XVI vek, vo
arhitekturata na Rim se javuvaat dve nasoki:

- Prvata e povrzana so ideologijata na voinstvenata
katoli~ka crkva, {to }e dovede do sozdavawe na
baroknata arhitektura i umetnost;
- Vtorata saka da gi za~uva idealite na renesansata,
prisposobuvaj}i gi kon novite op{testveni potrebi. Od
svoja strana, taa grupa }e se razdeli na dve granki:
manirizam, povrzan so aristokratskata elita i aka-
demizam, kako podgotovka na evropskiot klasicizam.
Vo ovie slo`eni uslovi, tvore{tvoto na Mikelan-
xelo so svojata specifi~na razrabotka na kompozicijata
i formata go podgotvuva razvojot na barokot. Me|utoa,
negovata kompozicija i forma sî u{te se vo slu`ba na
humanisti~kite ideali na renesansata. Kako dokaz za toa
slu`i negoviot proekt za ureduvawe na Kapitolskiot
ansambl vo Rim.

Kapitolskiot ansambl vo Rim, kako rekonstrukcija
na stara struktura, e zapo~nat vo 1536 god. spored
proektot na Mikelanxelo, a po nara~ka na papata Pavle
III. Ovoj lokalitet, vsu{nost, pretstavuval najzna~ajno
mesto vo stariot Rim, {to bilo zapu{teno vo tek na
sredniot vek. Mikelanxelo energi~no se zafa}a so
negovo ras~istuvawe i ureduvawe, taka {to ansamblot

e zavr{en vo soglasnost so negoviot prvobiten proekt,
so koj nastojuva da go ovekove~i slavnoto minato i
tradicijata na anti~kiot Rim. Mikelanxelo vo ansam-
blot gi vklu~uva i ostatocite na prisutnite stari
objekti: Palatata na senatorite i Palatata na konzer-
vatorite, kako i srednovekovnata crkva Santa Marija
delji Ara~eli. Glaven objekt na plo{tadot e Palatata
na senatorite, koja kon plo{tadot e oblikuvana so
dvostrani paradni skali i centralna kula.
Na obete strani od plo{tadot simetri~no se
postaveni dvokatnite objekti so identi~ni fasadi:
Palatata na konzervatorite i zgradata na Muzejot.
Nivnata postavka pod agol ovozmo`uva otvorawe na
vizurite kon glavniot motiv, Palatata na senatorite.
Iako takvata trapezna forma na postavkata bila
uslovena od anti~kite urnatini, toa odgovara i na
kompoziciskite principi na Roselino, upotrebeni vo
oblikuvaweto na centralniot ansambl vo gradot
Pienca.

Nadvore{niot oblik na kapitolskite objekti e
napolno nova pojava vo italijanskata arhitektura. Po
dol`inata na celoto prizemje kon plo{tadot, bo~nite
objekti imaat dlabok trem so horizontalen arhitrav,
koj se potpira na jonski stolp~iwa. Prizemjeto i katot
se povrzani so korintski kolosalen red pilastri, koi
odat od niskoto cokle do razvieniot venec {to ima
balustrada so skulpturi vo oskata na sekoj pilaster.
Prviot kat e povisok i e oblikuvan so prozorci nad koi
ima triagolni i segmentni frontoni. Objektite se
izgradeni od tula i travertin, so {to vo arhitekturata
se voveduva svetol dvoboen kolorit, sli~no kako i vo
stariot Rim.

Sl.119. Mikelanxelo. Bibliotekata Laurencijana, Firenca,
proektirana 1524. Vnatre{nosta na ~italnata.

Sl.120. Mikelanxelo. Vestibilot na bibliotekata Lauren-
cijana, Firenca, zapo~nato 1524, skalite napraveni 1555 od
Amanati.

ARHITEKTURA

63

Fasadata na Palatata na senatorite ima visoko
cokle, nad koe se izdigaat kolosalni pilastri. Zad
fasadata se krie dvovisinska sve~ena sala, a pred
skalite ima mala fontana. Vo ni{ata pod skalite,
Mikelanxelo planiral da ja postavi kolosalnata statua
na rimskiot Jupiter, a pred nea le`e~kite figuri na
Nil i Tibar.

Vo sredinata na plo{tadot, u{te vo 1538 god. e
postavena kowani~kata statua na anti~kiot rimski
imperator Marko Aurelie (II vek), ~ij postament go
izrabotuva Mikelanxelo. Parterot na plo{tadot, kako
i objektite, izraboteni se od tula i od travertin, kako
kontinuitet na rimskata arhitektonska kompozicija. So
pomo{ na prirodnite boi na materijalot, vrz parterot

Sl.121. Mikelanxelo. Kapitolskiot ansambl, Rim, zapo~nat
1536. Situacija, izgled i nadol`en presek: 1. Palata na
senatorite, 2. Palata na konzervatorite, 3. Kapitolski muzej,
4. crkva Sv. Marija, 5. goren plo{tad, 6. dolen plo{tad, 7.
kowani~ki spomenik Marko Aurelie, 8. skulpturi Dioskuri,
9. fontana so skulpturi.

Sl.122. Mikelanxelo. Kapitolskiot ansambl, Rim, zapo~nat
1536. Panoramski izgled (desno) i pogled kon muzejot i
palatata na senatorite (levo).

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

64

e iscrtana osmokraka yvezda vo ~ij centar se nao|a
spomenikot na Marko Aurelie. Povr{inata ima dobro
prostudirani nakloni za odveduvawe na atmosferskata
voda. Na ogradniot parapet na plo{tadot, simetri~no
vo odnos na pristapnite skali, smesteni se anti~kite
skulpturi Dioskuri, so {to jasno e definirana negovata
vozdu{na granica.

Vrz naklonetiot, prv del na plo{tadot, vo sime-
tralata na pristapnata ulica ima postaveno rasko{ni
skali so {iroki skalila. Levo od niv, strmnite skali
vodat kon vlezot na visoko postavenata crkva Sv. Marija,
a ostanatiot prostor e obraboten so zelenilo. So
proektot na Kapitolskiot ansambl, Mikelanxelo se
pretstavuva kako zabele`liv urbanist, koj bleskavo gi
koristi sredstvata na arhitekturata, skulpturata i
bojata. Toj ve{to ja koristi konfiguracijata na terenot
za da ja povrze izgradenata i prirodnata okolina.
Mikelanxelo sozdava scenario za do`ivuvawe na
kompozicijata od razli~ni gledni to~ki, so {to vo
oblikuvaweto na plo{tadskiot ansambl voveduva
dinami~nost i dramati~nost.*42
Izgradbata na crkvata Sv. Petar, Mikelanxelo
prifa}a da ja rakovodi od 1547 godina, koga e na 72-
godi{na vozrast, i toa besplatno, bidej}i za nego
pretstavuvalo ~est da raboti na najgolemata crkva vo
toga{na Evropa. Na taa zada~a ñ gi posvetuva preos-
tanatite 17 godini od svojot `ivot. Vedna{, 15 dena po
prezemaweto na rabotite, toj go zavr{uva noviot glinen
model na crkvata. Bespo{tedno kritikuvaj}i gi
prethodnite graditeli, toj ja vra}a osnovata na objektot
vo forma na gr~ki krst, odnosno centralen plan spored
idealite na renesansata. Mikelanxelo svesno ja `rtvuva
jasnata ras~lenetost na objektot, za da go istakne
negovoto jadro: centralnoto prostranstvo vo vnat-
re{nosta i veli~estvenata kupola odnadvor. Toj se
otka`uva od kolonadite za vnatre{no ras~lenuvawe, od
galerijata i od kambanariite, {to Bramante saka{e da
gi postavi vo ~etirite agli na objektot. Nadvore{niot
oblik, Mikelanxelo go zamisluva da odgovara na
vnatre{nosta, upotrebuvaj}i pilastri so kolosalen
korintski red. Na cilindri~nite svodovi odnadvor im
dodava atika so prozorski otvori za pojako osvetluvawe
na vnatre{nosta.

Kupolata na crkvata pretstavuva najkolosalno
ostvaruvawe od svojot vid, koe vo sebe istovremeno gi
sodr`i kvalitetite na Panteon i na Santa Marija del
Fjore. Taa e yidana od dva sloja (nose~ki i pokriven), se
izdiga na visok tambur i zavr{uva so lanterna vrz
temeto. Kupolata e izgradena spored modelot na
Mikelanxelo od strana na Xakomo dela Porta, koj vo
izvesna mera ja ima nadvi{eno, pla{ej}i se za nejzinata
stabilnost. Na toj na~in, viso~inata na objektot, zaedno
so kupolata i lanternata dostignuva 130 m, a pre~nikot
na tamburot odvnatre ima 42,5 m. Nadvore{nosta i
vnatre{nosta na tamburot se oblikuvani so dvojni

anga`irani koloni, nad koi prodol`uvaat 16 rebra.
Me|u kolonite ima prozorski otvori so triagolni tim-
pani. Vidlivite rebra trgnuvaat od anga`iranite
koloni na tamburot, a preku kupolata i lanternata
hrabro se upatuvaat kon neboto. Koncepcijata na
kupolata e nat~ove~ka, taka {to ne mo`e da se vbroi vo
nitu eden arhitektonski stil. Taa mu pripa|a samo na
Mikelanxelo, tvorecot na "stra{nata" vozvi{enost.
Veli~estvenosta na ovaa vozvi{ena koncepcija,
podocna, vo vremeto na barokot }e bide naru{ena so
dogradbata na vleznoto (isto~noto) krilo na crkvata.

42

Vidi Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.221
Svetska arhitektura, str.236

Sl.123. Mikelanxelo. Proekt za crkvata Sv. Petar, Rim,
1547. Osnova, nadol`en presek i izgled od jug.

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

65

So takvata intervencija na arhitektot Karlo Maderna
delumno se popre~uva pogledot od plo{tadot kon
kupolata na crkvata, taka {to nejzinoto nadvi{uvawe
od Xakomo dela Porta, podocna, dobiva svoe oblikovno
opravduvawe.

Fortifikaciskite objekti, Mikelanxelo go
prika`uvaat i kako voen in`ener. Vo 1529 god. toj e
rakovoditel na site tvrdini na Firenca, koi pomog-
nuvaat da se zadr`i vojskata na imperatorot Karlo V
pri negoviot pohod na Italija. Proektot za tvrdinata

Sl.125. Mikelanxelo. Izgled na potkupolniot prostor vo
crkvata Sv. Petar, Rim, zapo~nata 1547.

Sl.124. Mikelanxelo. Crkvata Sv. Petar, Rim. Izgled na
zapadniot del i na kupolata.

Borgo vo Vatikan, zaedno so bastionot Belvedere se,
isto taka, delo na Mikelanxelo.
Site dela na Mikelanxelo se odlikuvaat so negova
li~na crta i vo golem stepen go odrazuvaat negoviot
streme` kon veli~estvena monumentalnost, a isto-
vremeno kon dinami~nost vo arhitekturata. Toj osobeno
e preokupiran so plasti~niot izraz na arhitektonskata
misla. So ponatamo{nata razrabotka na tie negovi
arhitektonsko-umetni~ki kvaliteti }e se sozdade cvrsta
podloga za pojava na barokniot stil.*43

Severna Italija

Iako najgolemite dostignuvawa na visokata rene-
sansa se smesteni vo Rim, negovata slobodna huma-
nisti~ka atmosfera podolgo se zadr`uva vo gradovite
na severna Italija. Kon toa najmnogu }e pridonese
emigracijata na arhitektite kon sever, po ograbuvaweto
na Rim vo 1527 god. Na toj na~in, glavni centri vo
razvojot na arhitekturata na visokata renesansa vo
severna Italija stanuvaat: Mantova, Xenova, Padova,
Verona i Venecija. Glavnata uloga }e ñ pripadne na
Venecija, koja ne go po~ituva papata premnogu, pa taka
}e stane pribe`i{te na naprednite i slobodoumni lu|e.
Kako najpoznati arhitekti vo severna Italija se
istaknuvaat Xulio Romano, Sanmikeli i Sansovino.

43

Vidi A.Tartuferi. Michelangelo, painter, sculptor and architect

XULIO ROMANO (1499-1546)

Xulio Romano e edinstveniot golem tvorec na
visokata renesansa, roden vo Rim, koj svoite uspesi }e
gi postigne nadvor od nego. U{te na 10-godi{na vozrast
toj stanal u~enik na Rafael, za podocna da mu bide
sorabotnik vo slikarstvoto i vo arhitekturata. Xulio
Romano vo Rim podignuva dve pomalku zna~ajni palati
(Albertini i Makarani) i gi ukrasuva so freski
papskite prostorii vo Vatikan. Po smrtta na Rafael i
po nagovor na poznatiot humanist Baltazare Kastiqoni,
od 1524 god. pa sî do svojata smrt toj }e raboti vo
Mantova, kako glaven graditel na semejstvoto Gonzaga.
Nabrgu toj }e bide proglasen i za glaven urbanist na
gradot, podigaj}i golem broj zna~ajni objekti, poradi
{to denes Mantova opravdano se narekuva grad na Xulio
Romano. So takvata po~est Romano kako da ja nadminuva

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

66

slavata na Alberti, koj pred nego, isto taka raboti vo
Mantova. Romano tamu gradi: palati, porti, mostovi,
rekonstruira crkvi; ili vkupno 16 objekti. Vo negovite
dela }e dojde do rasplet na prisutnite arhitektonski
protivre~nosti na preodot od visokata kon docnata
renesansa.

Palaco del Te (1524-1534) e najzna~ajno i najka-
rakteristi~no ostvaruvawe na Romano vo Mantova. Taa
e zapo~nata da se gradi spored skromna programa, no so
podocne`nite dograduvawa prerasnuva vo prekrasna
prigradska rezidencija za zabava, bogato ukrasena so
reljefi i sliki. Takviot pristap Romano go steknuva
u{te za vreme na svojata mladost koga raboti zaedno so
Rafael na ukrasuvaweto na vilata Madama vo Rim. Vo
sostav na ansamblot, pokraj palatata se nao|aat
stopanski prostorii, ribnik, kowu{nica, tajna gradina
(kazino), hipodrom i dr.
Palatata, koja e izgradena okolu vnatre{en dvor so
gradini, obiluva so namerni arhitektonski nelo-
gi~nosti. Romano toa go pravi so cel da ja izbegne
monotonijata, a rezidencijata da ja napravi pozabavna.
Arhitektonskite elementi od fasadata mu pripa|aat na

klasi~niot arhitektonski re~nik, no imaat nevo-
obi~aen tretman i raspored. Rasporedot na elementite
se istaknuva poradi kontrastot na rustikata vrz mazniot
yid. Kako o~igledni nelogi~nosti mo`e da se istaknat:
triglifite koi otpa|aat od frizot, klu~niot kamen
(svodar) {to go probiva timpanot nad portata; dodeka,
re~isi, sekoja linija e nekade prekinata. Vrvnata
nelogi~nost se sostoi vo toa, {to celiot toj arhi-
tektonski reljef e la`en, bidej}i e napraven od {tuko,
tula ili kamen, nalepeni vrz ramniot yid.

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

Sl.126. Xulio Romano.
Palaco del Te, Mantova,
1524-34. Situacija,
osnova na palatata
i osnova na tajnata
gradina (kazino).

Sl.128. Xulio Romano i sorabotnicite. Gozbata na Psiha i
Eros, detaq od freska vo Dvoranata na Psiha vo Palaco
del Te, Mantova, 1524-34.

Sl.127. Xulio Romano. Palaco del Te, Mantova,
1524-34. Fasadata kon parkot.

67

Vnatre{nosta e napravena so namera da se nadminat
sli~nite dela na Rafael i na Mikelanxelo. Preku
vratite, ukraseni so intarzija, posetitelot se vodi vo
odaite ukraseni so freski i reljefi. Freskite na
yidovite od severnite prostorii gi veli~aat erotskite
u`ivawa, a vo ju`nite pobedata na ma{kata snaga.
Poradi svojata namera istovremeno da predizvika
u`ivawe i ~udewe, ovoj enterier mo`e da se smesti vo
manirizmot. So svojata ubavina, dekoracijata na ovaa
palata, pokraj onaa na vilata Madama, mo`e da se vbroi
vo najzabele`livite enterierni ostvaruvawa na
renesansata.*44

MIKELE SANMIKELI (1484-1559)

Mikele Sanmikeli e eden od najgolemite graditeli
vo epohata na renesansata, koj raboti vo mnogu mesta na
severna Italija, Dalmacija i na ostrovite vo Medi-
teranot. Toj gradi palati, crkvi, kapeli i golem broj
fortifikaciski objekti. Od 1531 godina, pa sî do svojata
smrt, Sanmikeli e glaven arhitekt na tvrdinite vo
Mleta~kata Republika. Negovite najpoznati ostva-
ruvawa se nao|aat vo Verona i vo Venecija, kade {to
gradi nekolku palati za bogatite trgovci i za visokoto
op{testvo. Kompozicijata na palatite, Sanmikeli ja
prisposobuva kon potrebite na bogatoto venecijansko
semejstvo, za odr`uvawe na sve~enosti i priemi. Poradi
toa, vo prizemjeto e smesten sve~en vestibil, koj preku
rasko{nite skali vodi do sve~enata dvorana na katot.
Za da go izrazi sve~eniot karakter na palatata,
nejzinata fasada Sanmikeli ja pravi so osobini na
op{testven objekt.

Palatata Pompei (1531) vo Verona, e edno od prvite
ostvaruvawa na Sanmikeli, koe vo re{enieto pret-
stavuva varijacija na rimskata palata od po~etokot na
XVI vek. Dlabokiot vestibil so svojata povr{ina mu
konkurira na atriumot i silno ja naglasuva dinamikata
na kompozicijata, vodej}i go posetitelot kon skalite.

So ritmi~koto i prazni~no oblikuvawe na fasadata,
ovoj objekt se razlikuva od rimskata palata. Taa razlika
e u{te pove}e naglasena so dekorativnata obrabotka na
arhitektonskite elementi. Lesnata obrabotka na katot
e vo kontrast so rusti~noto prizemje, na sli~en na~in
kako {to toa go prave{e Bramante (vo ku}ata na
Rafael). Fasadata na ovaa i na drugite palati na
Sanmikeli ostavaat vpe~atok kako da se gradeni vo
skeleten sistem, {to pretstavuva venecijansko vlijanie,
bidej}i Verona e vo sostav na Mleta~kata Republika.

Palatata Bevilakva (1531) vo Verona e izgradena
na mala i plitka lokacija, vo o~ekuvawe deka podocna
}e se pro{iri. Otkrieniot vestibil so tremot i skalite
go zafa}a re~isi celoto prizemje. Preku sve~enite
otkrieni skali se stignuva do banketnata sala, kako
glavna i re~isi edinstvena prostorija na katot.
Oblikuvaweto na fasadata go zadr`uva kontrastot na
lesniot kat vo odnos na te{koto prizemje, {to se
izdvoeni so golem balkon. Na katot ima red na golemi i
mali anga`irani koloni, koi vo kombinacija so
lakovite potsetuvaat na rimskite triumfalni porti.
So toa, avtorot u{te pove}e go naglasuva sve~eniot
karakter na palatata. Rustikata na prizemjeto e
ras~leneta so pilastri od toskanski red, izbrazdeni so
horizontalni sloevi.
Palatata Grimani (1556) vo Venecija e eden od
najubavite i nadaleku poznati dvorci. Izgradena e na
tesna izdol`ena lokacija pokraj kanalot Grande, vrz
mnogu lo{a po~va. Sanmikeli, kako iskusen voen
in`ener vo po~vata nabiva drveni {ipovi i gi povrzuva
so gredi, a prostorot me|u niv go zayiduva so kamen vo
cementen malter. Na toj na~in e sozdadena mnogu solidna
fundamentna konstrukcija, {to podocna }e ovozmo`i
prvobitnata zamisla za ednokatna da se pretvori vo
dvokatna palata. Vlezot vo palatata e od potesnata
strana svrtena kon kanalot Grande. Niz sve~eniot

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

44

Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.94
Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.255

Sl.129. Mikele Sanmikeli. Palatata Pompei, Verona, 1531.

Sl.130. Mikele Sanmikeli. Palatata Bevilakva,
Verona, 1531.

68

vestibil i izdol`eniot dvor preku skalite se stignuva
do sve~enata sala na katot, svrtena kon kanalot Grande.
Fasadata na objektot ima simetri~na kompozicija so

silno naglasen arkaden sistem, {to povtorno nalikuva
na triumfalna porta. Anga`iranite dvojni koloni na
katot i pilastrite vo prizemjeto se od korintski red.
Balustradata na balkonot go potencira sve~eniot
karakter na prviot kat.
Kapelata Pelegrini (1557) vo manastirot San
Bernadino kaj Verona zaslu`uva najgolemo vnimanie
me|u verskite objekti na Sanmikeli. Taa ima kru`na
osnova pokriena so kupola i lanterna. Enterierot e
ras~lenet na dve nivoa, od koi dolnoto ima motiv na
triumfalna porta. Ornamentalnata obrabotka e silno
naglasena. Op{tata koncepcija na objektot ima
izvesno vlijanie od Tempieto na Bramante i od
kapelata Medi~i na Mikelanxelo.
Pridonesot na Sanmikeli vo arhitekturata na
renesansata se sostoi, pred sî vo ponatamo{nata
razrabotka na dvorednata (na dve nivoa) palata i vo
naglasenata obrabotka na jakiot yid. Negovite stilski
redovi za sozdavawe tektonika na fasadata }e gi
prifatat mnogu majstori na XVI vek, a vo taa smisla i
golemiot majstor Paladio. Tvore{tvoto na Sanmikeli
ostava dlaboki tragi vo Verona i vo Venecija, odigru-
vaj}i va`na uloga i vo formiraweto na evropskiot
klasicizam vo arhitekturata.*45

Sl.131. Mikele Sanmikeli. Palatata Grimani, Venecija,
zapo~nata 1556. Osnova, izgled spored proektot, i dene{en
izgled.

V e n e c i j a

Za razlika od Rim, slobodarskiot duh na renesansata
vo Venecija ne e zapren nitu so re`imot na kontra-
reformacijata nitu so voeniot pohod na Karlo V. Vo
tekot na XVI vek tamu e za~uvana slobodnata vero-
ispoved, se razviva naukata i se {iri pe~ateweto knigi.
Se razviva mecenstvoto i strasta za sobirawe rakopisi,
knigi i umetni~ki tvorbi. Venecijanskoto visoko
op{testvo se natprevaruva vo ureduvaweto na gradot so
prekrasni op{testveni objekti i ubavi dvorci. Arhi-
tektonskata teorija se unapreduva so izdavawe na nau~ni
traktati. Vo arhitekturata na Venecija se soo~uvaat
mesnite tradicii i rimskata monumentalnost, od {to
}e proizleze tipi~na venecijanska varijanta na
renesansnata arhitektura. Karakterot na taa arhi-
tektura e opredelen so tragite od vizantiskata i
gotskata tradicija vo novata arhitektura, smestena vo
nepovtorlivoto venecijansko podnebje.
Neobi~niot raspored na Venecija vrz ostrovi sred
lagunata, uslovuva pojava na kanali namesto ulici, a
retkite plo{tat~iwa dobivaat karakter na otkrieni
javni dvorani. Glavna soobra}ajnica vo gradot e kanalot
Grande, pokraj koj se smesteni najva`nite objekti na
Venecija. Grade`nite parceli prete`no se tesni,
dlaboki i naj~esto bez vnatre{ni dvorovi. Vo stan-
benata arhitektura prodol`uva tradicijata na gradewe
objekti vo niza, so stanovi na edno do dve nivoa, so
samostoen vlez i skali. Vo XVI vek, nizovite dobivaat
{iro~ina od dva stana, taka {to se pojavuva i svet-
larnik, {to ovozmo`uva pristap do stanovite od drugata
strana na nizata. Viso~inata na nizata naj~esto iznesuva
tri do ~etiri nivoa.

45

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, od str.236

Sl.132. Venecija. Tipi~en kladenec za
vodosnabduvawe, XV vek. Osnova,
presek i izgled.

Grade`nata tehnika se razviva osobeno vo na~inot
na temeleweto na objektite. Se upotrebuvaat podolgi
drveni {ipovi (po 9 na 1 m2), nad koi se pravi drvena
re{etka pokriena so fundament od kamen vo cementen
malter. Nose~kite yidovi se so debelina od 2-3 tuli, a
me|ukatnite konstrukcii se drveni i naj~esto neop-
{ieni, no vo bogatite ku}i tavanot e pokrien so rezba
i slikarstvo. Vodosnabduvaweto na naselenieto se vr{i
preku prifa}aweto na atmosferskiot talog od pokrivot
i dvorot na objektite vo specijalni kladenci. Na patot

ARHITEKTURA

69

do kladenecot, vodata se pro~istuva preku peso~ni
filtri.*46

Kontinuitetot vo renesansnata arhitektura na
Venecija e vidliv preku deloto na Bartolomeo Bon -
Pomladiot, ~ii predci vo prethodniot period gradea
istovremeno so semejstvoto Lombardi. Vo ovoj period
Bartolomeo Bon raboti na Skuola di san Roko, {to ja
dovr{uva negoviot sorabotnik Skarpawino. Novata
etapa vo razvojot na renesansnata arhitektura vo
Venecija zapo~nuva so doa|aweto na rimskite majstori
vo 1527 god. Vo prv red toa se odnesuva na arhitektite
Serlio i Sansovino.

SEBASTIJANO SERLIO (1475-1555)

Sebastijano Serlio e roden vo Bolowa, a raboti vo
Rim zaedno so Peruci do 1527 god. Po doa|aweto vo
Venecija, pravi arhitektonski proekti i crte`i na
enterieri. Vo 1541 god. stapuva na slu`ba kaj fran-
cuskiot kral Fransoa I i e nazna~en za glaven arhitekt
na dvorecot Fontenblô, kade ostanuva sî do svojata smrt.
Svojata kariera, Serlio ja zapo~nuva so snimawe i
prou~uvawe na anti~kata arhitektura, kako i so
analiti~ko preispituvawe na dotoga{ sozdadenite
renesansni dela. Inspiriran od anti~kata arhitektura,

vo strukturata na renesansnata arhitektura, Serlio go
voveduva tridelniot fasaden otvor, so dva bo~ni pomali
otvori i eden centralen pogolem la~en otvor. Ovoj
tridelen otvor, podocna }e bide na{iroko primenuvan
i vo negova ~est e nare~en motivo serlijano.
Serlio steknuva golema slava so svojata teoriska
rabota. Negoviot Traktat za arhitekturata se objavuva
vo delovi, po~nuvaj}i od 1537 god. So nego se zgolemuva
interesiraweto na venecijancite za teorijata na
arhitekturata. Evidentno e deka Serlio ume{no go
koristi arhitektonskoto nasledstvo {to go dobi od
arhitektot Peruci. Brojnite planovi i fasadi pret-
staveni vo traktatot vr{at golemo vlijanie vrz
negovite sovremenici, a osobeno vrz pomladite arhi-
tekti vo Italija i vo drugite zemji.

JAKOPO-TATI SANSOVINO (1486-1570)

Jakopo-Tati Sansovino e najgolemiot tvorec, koj so
svoeto tvore{tvo go odreduva razvojot na venecijanskata
arhitektura vo XVI vek. Toj e roden vo Firenca, a do
polovinata na svojot `ivot raboti vo Rim i vo Firenca,
glavno kako skulptor. Vo Rim e u~enik na Bramante, od
kogo go nau~uva majstorstvoto na visokorenesansnata
arhitektura. Vo 1527 god. toj doa|a vo Venecija, kade {to
dve godini raboti kako rakovoditel na site grade`ni
raboti vo Mleta~kata Republika. Ovoj status mu
ovozmo`uva da se javi kako avtor na mnogu objekti, iako
so arhitektura po~nuva da se zanimava od sredinata na
svojot `ivot, sli~no kako i Mikelanxelo.

Sansovino gradi op{testveni objekti, palati,
crkvi i drugi, koi gi kompletira so svoi skulpturi. So
negovoto delo napraveni se re{itelni ~ekori za
prisposobuvawe na rimskiot "klasi~en" stil kon
arhitektonskata tradicija na Venecija.*47

46

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, od str.272

47

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, od str.280
™. Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2, od str.280

Sl.133. Arhitektonskiot motiv Serlijano, primenet na
Bazilikata vo Vi~enca od Andrea Paladio.

Sl.134. Jakopo Tati-Sansovino. Palatata Korner dela
kaÄ Grande, zapo~nata 1536.

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

70

Palatata Korner dela KaÄGrande (zapo~nata vo 1536
g.) pretstavuva urnek za prerabotka na firentinskata i
rimskata palata, vo soglasnost so venecijanskite
potrebi i vkusovi. Lokacijata ovozmo`ila palatata da
dobie pogolem vnatre{en dvor od ~ij{to zaden del se
vleguva vo ekonomskite prostorii. Predniot del na
prizemjeto pretstavuva sve~en vestibil, vo koj se vleguva
preku piramidni skali i vlezna lo|a, svrtena kon
kanalot Grande. Visokoto prizemje e podignato na cokle
i ima rusti~na obrabotka. Nivoata na objektot se
re{eni dvovisinski, taka {to na priemnite sali od
predniot del im odgovaraat po dve nivoa od stanbnenite
prostorii na zadniot del od objektot. Katovite se
oblikuvani so dvojni koloni od jonski i korintski red,
me|u koi ima la~ni prozorski otvori.
Oformuvaweto na centralniot prostor vo Veneci-
ja, pretstavuva osnovna zasluga na Sansovino. Rekon-
strukcijata na prostorot me|u Du`devata palata,
plo{tadot San Marko i pristani{teto zapo~nuva vo
1537 god. so istovremeno gradewe na tri objekti: moneten
dvor, nova biblioteka i loxeta. Na toj na~in, defini-
raj}i ja granicata na Pjaca San Marko, Sansovino sozdal
i Pjaceta, svrtena kon kanal Grande. So toa se sozdadeni
uslovi za masovno proslavuvawe na venecijanskite

praznici i za odvivawe na sve~eni dr`avni ceremonii,
koi ja veli~aat silata na Mleta~kata Republika.
Bibliotekata San Marko ima dol`ina od 80 metri
i celata e napravena od bel mermer. Vo prizemjeto,
tremot zafa}a edna polovina od {iro~inata na objektot,
a vo drugata polovina se smesteni prodavnici za
skapocena stoka. Vlezot vo bibliotekata e ozna~en so
karijatidi. Celiot kat slu`i za ~uvawe na rakopisi i
knigi. Fasadata e oblikuvana vo vid na arkaden sistem
so anga`irani koloni od toskanski red vo prizemjeto i
jonski red na katot. Dekorativno profiliranite lakovi
se potpiraat vrz posebni pomali koloni. Objektot ima
razvien venec koj zavr{uva so balustrada i so skulpturi
vo oskata nad sekoj stolb. Bogatstvoto na plastika
sozdava `ivopisna svetlo-temna kompozicija, so {to
celiot objekt nalikuva na skulptura.
Loxetata e postavena vo podno`jeto na kamba-
narijata San Marko. Pri pa|aweto na kambanarijata od
zemjotres vo 1902 god. i taa e urnata, za vo 1911 god. i
dvete da bidat restavrirani. Loxetata pretstavuva
oblikovna vrska me|u srednovekovnata kambanarija i
novite objekti na ansamblot. I taa e napravena od bel
mermer so silno izrazena reljefnost na fasadata.

Sl.135. Jakopo Tati-Sansovino. Ansamblot pjaceta san Marko,
Venecija, zapo~nat 1537. Levo e Monetniot dvor, vo sredinata
bibliotekata San Marko, a pod kambanarijata e istoimenata
loxeta.

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

71

Sl.137. Jakopo Tati-Sansovino i dr. Skala dÄoro,
Du`deva palata, Venecija1538-59.

Sl.136. Jakopo Tati-Sansovino. Ansamblot pjaceta san
Marko, Venecija, zapo~nat 1537. Pogled kon kanalot
Grande, bibliotekata i lo|ata.

Monetniot dvor ima zatvoren, re~isi surov
nadvore{en oblik, kon {to pridonesuva upo-
trebeniot siv mermer. Vtoriot kat e nadyidan
nad nekoga{niot zavr{en venec, u{te vo staros-
ta na Sansovino, so {to e naru{eno edinstvoto
na kompozicijata. Atriumot vo prizemjeto na
avtenti~niot objekt pretstavuva edinstvena
vrska me|u prostoriite.
Vo 1583 god. Sansovino zapo~nuva da gi pravi
i zlatnite skali (Skala dÄoro) vo Du`devata
palata, no tie se zavr{eni vo vremeto na docnata
renesansa od strana na arhitektot Skamoci i
skulptorot Vitorio, a se kompletirani vo 1559
god. od Skarpawino.

ARHITEKTURA

VISOKA RENESANSA VO ITALIJA

72

D. ARHITEKTURATA NA
DOCNATA RENESANSA

Docnata renesansa vo italijanskata arhitektura se
razviva vo vtorata polovina na XVI vek i ~estopati se
vbrojuva vo manirizmot. Me|utoa, ovaa kvalifikacija
mnogu pove}e se odnesuva na skulpturata i slikarstvoto,
otkolku na arhitekturata vo toj period, bidej}i
toga{nite arhitekti sozdavaat takvi dela {to ne mo`at
da se smetaat za dekadentni. Golem broj od tie objekti
}e stanat primeri za podocne`nite tvorci vo slednite
tri veka vo Evropa, pa duri i vo novootkrieniot
kontinent Amerika.
Osnovnite karakteristiki na arhitekturata vo
docnata renesansa se prepoznavaat spored golemite
arhitektonski kompozicii i grade`nite delovi so
golemi dimenzii, a fasadite se vo golema mera reljefno
naglaseni. Prozorskite otvori i portalite se mnogu
istaknati, no obrabotkata na detalite e gruba.
U{te golemiot Mikelanxelo konstatira deka
sovr{enata harmonija mo`e brzo da se pretvori vo
dosada, pa zatoa bibliotekata Laurencijana ja proektira
so poslobodni formi, dinamika i dramatika. So toa, toj
go navestuva doa|aweto na docnata renesansa, kako
prethodnica na barokot. Interesno e toa {to ovoj pe-

riod ima sli~nosti so arhitektonskite dvi`ewa vo
poslednata ~etvrtina na XX vek. Kako {to t.n.
postmoderna arhitektura }e gi negira kvalitetite na
modernata, taka docnata renesansa gi negira kvalitetite
na visokata renesansa so izvrtuvawe na nejzinite
osnovni karakteristiki, otstapuvaj}i od funda-
mentalnite vonvremenski na~ela na proektiraweto :
- jasnost i vidliva stabilnost na konstrukcijata,
- podreduvawe na ornamentot na konstrukcijata,
- oblikuvawe na okolinata vo soglasnost so ~ove~-
kite potrebi.
Tie na~ela gi postavi Vitruvie u{te vo vremeto na
anti~kata rimska arhitektura. Docnata renesansa, niv
svesno gi negira, so cel da sozdade arhitektura so pove}e
izrazi i so li~ni svojstva na avtorite. Takvata
individualna sloboda, nekoi od kreativnite arhitekti
ja iskoristuvaat za sozdavawe kapriciozni dela, {to e
u{te pove}e naglaseno kaj likovnite ostvaruvawa. Mo`e
da se ka`e deka najop{ta karakteristika na ovoj stil e
toa {to pravi preod od visokata renesansa kon barokot.
Docnata renesansa najmnogu se razvi vo: Rim, Firenca,
Vi~enca, Venecija, no i vo drugi mesta.*48

R i m

XAKOMO BAROCI DA VIWOLA (1507-1573)

Arhitektot Viwola od 1530 god. u~i slikarstvo i
perspektiva vo Bolowa, za podocna da stane pomo{nik
na Mikelanxelo vo gradeweto na crkvata Sv. Petar vo
Rim i Palatata na senatorite na Kapitolskiot plo{tad.
Pod vlijanie na golemiot majstor, toj go prezema
negoviot arhitektonski re~nik, no i ponatamu teoriski
se usovr{uva. Viwola odli~no gi poznava anti~kite
arhitektonski proporcii, pi{uva knigi za arhi-
tekturata i izveduva nekolku objekti. Vo 1562 god. vo
Rim izleguva negoviot traktat Za pette arhitektonski
reda.

Vilata na papata Julie III (1550) e edno od prvite
dela na Viwola. Taa ima ednostavna izdol`ena simet-
ri~na osnova so tri dela i gradini me|u niv, koi se
zaobikoleni so yidovi. Glavniot paviljon kon dvorot
ima polukru`en trem, a vo simetralata kon ulicata
istaknat pravoagolen del. Vlezot od ulicata e obli-
kuvan so motiv na triumfalna porta od kamen, {to kako
element se pojavuva i na fasadata pred salonot na katot.
Vo sredi{niot del se vleguva preku trem i galerija, do
koja se doa|a preku simetri~no postaveni polukru`ni
skali {to se nao|aat pokraj polukru`niot trem na
vtoriot dvor. Vo re{enieto na objektot vidlivo e
vlijanieto na vilata Madama na Rafael, napravena vo
vremeto na visokata renesansa. Gradeweto na objektot
}e go dovr{at Vazari, Amanati i drugi arhitekti.

48

Vidi Svetska arhitektura, ilustrovana istorija, od str.246

Sl.138. Viwola, Vazari, Amanati. Vilata na papata Julie III,
Rim, 1550. Fasadite na vlezot i vtoriot dvor.

ARHITEKTURA

DOCNA RENESANSA VO ITALIJA

73

Adaptacijata na zamokot Kaprarola (Pentagon) vo
vila Farneze, Viwola ja pravi vo 1559 god. so bogato
parterno re{enie, kombinirano so park, {to po
anti~kiot Rim, za prvpat se pojavuva na takov na~in, za
podocna svojot maksimum da go dostigne vo barokot.
Osobeno reprezentativno se obraboteni tremot i
galerijata okolu kru`niot atrium.
Crkvata Il Xezu (1568-1584) vo Rim pretstavuva
remek-delo na Viwola. Nejzinoto re{enie so razvien
centralen korab formira kompakten vnatre{en
prostor, {to }e go prifatat jezuitite i }e go raznesat
{irum Evropa, kako primer za gradewe na baroknite
hramovi. Bo~nite brodovi na objektot se mnogu poniski
i potesni od centralniot, taka {to dobivat uloga na
kapeli. Akcent vo osvetluvaweto na enterierot e staven
vrz oltarot, kon koj se svrteni site pogledi. Silnata

svetlina doa|a od tamburot postaven vrz presekot od
kracite na latinskiot krst, vo koj transeptot e mnogu
plitok.*49

Viwola kako ploden tvorec ima raboteno niz pove}e
gradovi vo Italija, kade {to gradi palati i fontani.

XAKOMO DELA PORTA (1541-1604)

Xakomo dela Porta e u~enik i sledbenik na Viwola,
koj go prifa}a vlijanieto na arhitekturata na Mike-
lanxelo, zavr{uvaj}i go gradeweto na kupolata na
crkvata Sv. Petar. Negovata arhitektura se karak-
terizira so ednostavni linii i so izvesno umno`uvawe
na detalite.

Fasadata na crkvata Il Xezu (1573-84) svrtena kon
plo{tadot go naglasuva nejzinoto zna~ewe. Problemot
za re{avawe na preminot od visokiot centralen kon
poniskite bo~ni korabi, Xakomo dela Porta go
razre{uva so pomo{ na "S" voluti. Toa, vsu{nost,
pretstavuva usovr{uvawe na idejata {to ja ima{e
primeneto Alberti pri dovr{uvaweto na fasadata na
crkvata Santa Marija Novela vo Firenca. Sli~ni
voluti ve}e ima{e upotrebeno i Mikelanxelo vo
enterierot na bibliotekata Laurencijana vo Firenca.

DOMENIKO FONTANA (1543-1607)

Domeniko Fontana e sorabotnik na Xakomo dela
Porta vo zavr{uvaweto na kupolata na crkvata Sv.
Petar vo Rim. Samiot se zafa}a so golemite raboti za
preureduvawe na Vatikan spored starite proekti na

Bramante. Na toj na~in, Vatikan postepeno prerasnuva
vo golem kompleks, prepoln so bogati objekti i golem
broj umetni~ki dela. Fontana raboti vrz preure-

ARHITEKTURA

DOCNA RENESANSA VO ITALIJA

49

Vidi Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, od str.281
Svetska arhitektura, od str.249

Sl.139. Xakomo da Viwola. Vilata Farneze, Kaprarola,
1547-59.

Sl.140. Viwola. Osnova na crkvata Il Xezu
i manastirskiot ansambl, Rim, 1568-84.

Sl.141. Xakomo dela Porta. Zapadnata fasada na crkvata Il
Xezu, Rim, 1573-84.

74

duvaweto na gradot Rim, gradej}i 25 novi ~e{mi i
fontani i obnovuvaj}i gi anti~kite akvadukti. Podi-
gaweto na anti~kiot obelisk na plo{tadot Sv. Petar
vo Rim, isto taka pretstavuva zasluga na Fontana.
Palatata Borgeze (okolu 1590 god.), Fontana ja gradi
vo sorabotka so arhitektot Longi, oblikuvaj}i ja so
dvojni koloni na tremot i galerijata, vo naglaseno
simetri~no re{enie.

ARHITEKTURA

DOCNA RENESANSA VO ITALIJA

Sl.142. Longi, Fontana i dr. Palatata
Borgeze, Rim, zapo~nata 1568.

F i r e n c a

Za vreme na docnata renesansa vo Firenca ne se
prezemaat golem broj grade`ni zafati, no zatoa pak, tie
{to se izvedeni, po svojot obem i zna~ewe pretstavuvaat
viden pridones za razvojot na arhitekturata. Tamu
tvorat dvajca zna~ajni arhitekti: Vazari i Amanati.

XORXO VAZARI (1511-1574)

Xorxo Vazari e slikar i arhitekt, no najmnogu se
istaknuva kako biograf na italijanskite renesansni
majstori, poradi {to e nare~en tatko na istorijata na
umetnosta. Negovo najrano ostvaruvawe pretstavuva
oblikuvaweto na vlezniot portal i preureduvaweto na
vnatre{nosta na palatata Vekio za potrebite na
neuramnote`eniot mlad vojvoda Fran~esko I vo 1555 god.
Upotrebenata dekoracija so svoite formi i so kolo-
ritot mo`e da se natprevaruva so vrvnite ostvaruvawa
od toj vid.

Palatata Ufici (1559) Vazari ja koncipira kako
veli~estven objekt od docnata renesansa. Taa ima
prizemje i dva kata i osnova vo vid na bukvata "P", koja
so potesnata strana izleguva kon rekata Arno. Fasadata
kon rekata e oblikuvana vo vid na anti~ka triumfalna
porta. Tremot vo prizemjeto ja formira ulicata Ufici,
koja trgnuva od plo{tadot Dela Siworija i niz portata
izleguva kon bregot od rekata Arno. Palatata bila
nameneta za administrativna uprava, za prodavawe
luksuzna stoka i za ~uvawe na umetni~kite dela na
golemiot vojvoda. Nadvore{noto oblikuvawe na
objektot e vo soglasnost so arhitektonskata teorija {to
ja zastapuva Xorxo Vazari, kako ideolog na strogata,
akademska nasoka vo arhitekturata. Toj se stremi kon
za~uvuvawe na klasi~nite tradicii na italijanskata
umetnost od po~etokot na XVI vek. Vazari se istaknuva
i kako zna~aen deec vo oblasta na umetni~koto obrazo-
vanie, taka {to }e stane osnovopolo`nik na firen-
tinskata Umetni~ka akademija (1563).
Plo{tadot Dela Siworija, so zavr{uvaweto na
palatata Ufici, go dobiva svojot definitiven oblik,
so slednata bogata sodr`ina:
- Palatata Vekio (1298-1314), pred ~ij vlez se nao|a
statuata David od Mikelanxelo;
- Fontanata Neptun (1575), od Amanati i Da Bolowa;
- Loxa dei Lanci (1376-81) vo koja se smesteni
skulpturite: Persej od ^elini, Grabnuvaweto na
Sabiwankite od Da Bolowa, i dr.;
- Kowani~kiot spomenik na Kozim I (1594) od Da

Bolowa; i sekako
- Palatata i ulicata Ufici (1550-74).
Pokrieniot premin (ulica na kat), po barawe na
vojvodata Kozimo Medi~i, Vazari go gradi za samo pet
meseci (1565-66). Toj trebalo da mu slu`i na vojvodata
za bezbedno dvi`ewe me|u plo{tadot Dela Siworija i
negoviot dom, palatata Piti, na drugiot breg od rekata
Arno. Zatoa pokrieniot premin moral da pomine i nad
poznatiot star most (Ponte Vekio) na rekata Arno.*50

Sl.143. Xorxo Vazari. Palatata Ufici, Firenca, 1550-74.
Pogled niz ulicata Ufici kon rekata Arno.

50

Vidi Svetska arhitektura, str.249

75

BARTOLOMEO AMANATI (1511-1592)

Bartolomeo Amanati u~i skulptura i arhitektura
kaj Mikelanxelo i Sansovino vo Rim. Negovata rabota
prodol`uva vo Firenca, kade {to go zavr{uva uredu-
vaweto na bibliotekata Laurencijana spored proektite
na Mikelanxelo. Poznatite skali, koi Mikelanxelo gi
zamisli od drvo, Amanati gi gradi od kamen.
Dvorniot del na palatata Piti (1560) pretstavuva
najzna~ajno ostvaruvawe na Amanati. Toj e napraven na
prizemje i dva kata so trem, a fasadata e koncipirana
so superponirani stilovi od rimsko-toskanskiot red
(dorski, jonski i korintski). Dogradbata vo vid na
bukvata "P" se otvora kon prostraniot Park dei
Bobolo, {to podocna, vo vremeto na barokot, kako
koncepcija }e bide prifateno i po{iroko. Obli-
kuvaweto na arhitekturata, podocna, isto taka }e bide
inspiracija za gradewe palati, od koi najzna~ajna e
Luksembur{kata palata so svojot park vo Pariz. Nea,
vo baroken stil }e ja izgradi arhitekt Salomon de Bros
za potrebite na kralicata Marija Medi~i, koja svojata
mladost ja pominala vo palatata Piti.*51
Fontanata Neptun na plo{tadot Dela Siworija vo
Firenca, Amanati ja izrabotuva vo 1575 god. vo
sorabotka so skulptorot Da Bolowa. Amanati gradi i
drugi palati vo gradovite na provincijata Toskana i vo
Rim.

ARHITEKTURA

DOCNA RENESANSA VO ITALIJA

Sl.144. Ansambl dela Siworija, Firenca: 1. palata Vekio,
2. palata Ufici, 3. ulica Ufici, 4. lo|a Dei Lanci, 5. plo{tad
Dela Siworija, 6. spomenik Kozim I, 7. fontana Neptun,
8. statua David, 9. pokrien premin na kat, 10. most Vekio.

Sl.145. Ansambl dela Siworija, Firenca: fontanata
Neptun, 1575, palatataVekio (1298-1314)
i lo|a Dei Lanci (1376-81).

Sl.146. Bartolomeo Amanati. Dvorniot del na palatata Piti,
Firenca, 1560.

Sl.147. Amanati i Da Bolowa. Fontanata Neptun,
Plo{tad Dela Siworija, Firenca, 1575.

51

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.245
H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.385

76

X e n o v a

Od polovinata na XVI vek, vo Xenova kako golemo
svetsko pristani{te nastapuva period na sjaj i bogat-
stvo. Zabrzano po~nuvaat da se gradat novi rasko{ni
objekti so specifi~ni karakteristiki. Vrz karakterot
na arhitekturata osobeno povlijaele ridestiot teren i
tesnoto gradili{te. Glavnoto vnimanie na arhitektite
e svrteno kon palatite i obrabotkata na nivniot vlezen
vestibil i priemniot salon na katot. Prviot tip na
palata ima karakteristi~en me|ukat {to se pojavuva
me|u dva voobi~aeni kata i slu`i za smestuvawe na
poslugata i doma}instvoto. Vtoriot tip e nare~en
palata-vila ~ij glaven arhitektonski motiv pretstavuva
prostranata lo|a na katot i tremot vo prizemjeto, pred
koj naj~esto se formira zatvoren dvor.

GALEACO ALESI (1512-1572)

Galeaco Alesi e prviot i najva`en nositel na
razvojot na arhitekturata vo Xenova za vreme na
nejziniot sjaj. Nekolku godini od mladosta toj pominuva
vo Rim, od kade }e gi donese vlijanijata na Mikelanxelo.
Po vra}aweto vo Xenova, toj ima proektirano i izvedeno
pove}e palati, crkvi i drugi objekti.
Palatata Sauli (1555, ne e za~uvana) gi ima crtite
na gradski dvorec i vila, so lo|a kon dvorot smesten pred

objektot. Dvorot e zaobikolen so prizemen trem, nad koj
se razviva ramna terasa. Fasadata so glavniot vlez e
ras~leneta so dvojni koloni od toskanski i korintski
red. Me|u anga`iranite koloni postaveni se prozorski
otvori so polukru`ni timpani vo prizemjeto i tria-
golni na katot.

Crkvata Santa Marija di Kariwano (1552) pret-
stavuva najpoznato delo na Alesi. Taa ima osnova so
centralno re{enie, sli~no na osnovata na crkvata Sv.
Petar vo Rim od Bramante. Pokraj golemata i ubava
centralna kupola, taa ima ~etiri mali kupoli i ~etiri
kambanarii vo aglite na osnovata. Poradi stesnuvaweto
na osnovata, i pokraj svojata impozantnost, enterierot
dobiva laden karakter. Fasadata na objektot ne ostava
vpe~atok na silen i integralen arhitektonski izraz,
{to e mo`ebi rezultat od gradeweto {to }e go prodol-
`at sledbenicite na Alesi. Kupolata pretstavuva
najvreden del na objektot i spa|a me|u trite najzna~ajni
kupoli na renesansata, zaedno so onie na crkvata Santa
Marija del Fjore vo Firenca i Sv. Petar vo Rim. Taa
ima pogolemo rastojanie me|u dvata sloja i vo temeto
zavr{uva so prostrana i rasko{na lanterna. Od
vnatre{nata strana tavanot e kasetiran, pod vlijanie
na rimskiot anti~ki Panteon.*52

Sl.148. Galeaco Alesi. Crkvata Santa
Marija di Kariwano, Xenova, 1552.

Vi~enca i Venecija

Vo vremeto na docnata renesansa, od Mikelanxelo
pa sî do Paladio, renesansnata arhitektura ne sozdava
nova umetnost, no dava mnogu zna~ajni arhitekti i
zna~ajni dela, poradi {to ovoj period ne mo`e da se
nare~e manirizam. Op{to zemeno, renesansnata arhi-
tektura vo Italija ja odbele`uvaat delata na trojca
arhitekti vo nejzinite tri osnovni fazi:
- Bruneleski, vo dobata na ranata renesansa,
- Bramante, vo dobata na visokata renesansa, i
- Paladio kako najgolem majstor na docnata rene-

sansa.

ANDREA PALADIO (1508-1580)

Andrea dela Gondola, nare~en Paladio, e roden vo
Padova, kade {to po~nuva da go u~i kamenoreza~kiot
zanaet. Vo 1524 god. toj se preseluva vo Vi~enca, kade
{to zapo~nuva da ja prou~uva arhitekturata. Za taa cel
toj odi na studiski patuvawa vo Verona, Rim i drugi
gradovi, kade {to gi premeruva i analizira anti~kite
spomenici i ve}e izgradenite renesansni objekti. Na
toj na~in, Paladio dlaboko ja sfa}a anti~kata rimska
arhitektura, koja uspeva da ja transformira vo prak-

ARHITEKTURA

DOCNA RENESANSA VO ITALIJA

77

ti~na osnova za sovremeno proektirawe. Dolgo vreme
po nego, toa nema da uspee da go postigne nitu eden
arhitekt. Logi~en rezultat na negovite prou~uvawa
pretstavuvaat remek-delata na arhitektonskata teorija:
- Rimskite starini, objaveno vo 1554 god., vo koe gi
analizira postavkite na anti~kiot teoreti~ar Vitru-
vie; i

- ^etiri knigi za arhitekturata, za prvpat objaveni
vo 1570 god. vo Venecija, a pove}epati preizdadeni vo
pogolem del evropski zemji, a i nadvor od Evropa.
So pe~ateweto na delata na Paladio, negovite idei
i teoriski postavki pristignuvaat vo ateljeata na
mnogubrojnite evropski arhitekti, vr{ej}i silno
vlijanie vrz nivnoto ponatamo{no tvore{tvo. Taka,
postepeno se formira edno neoficijalno dvi`ewe,
nare~eno paladionizam, {to }e dobie {iroki razmeri
vo zemjite na zapadna i centralna Evropa, Rusija, pa duri
i vo novootkrieniot kontinent Amerika.
Graditelskiot opus na Paladio sodr`i raznovidni
objekti, od op{testveni i stanbeni zgradi, preku vili
i lo|i, pa sî do crkvi i teatri. Vo site niv vidlivo e
nastojuvaweto, vo celost da se sfati i da se tran-
sformira anti~kata arhitektura, pa zatoa tie sodr`at
edna studena akademska ~istota, vo koja se ~uvstvuva
izvesen manirizam. So svoeto sevkupno tvore{tvo,
Paladio zaslu`uva da se najde me|u trojcata najgolemi
majstori na renesansnata arhitektura voop{to.*53
Objektite na Paladio se ra{ireni niz pove}e
gradovi i naselbi na severna Italija, kako {to se: Ve-
rona, Piza, Udine i drugi, no negovite najpoznati
objekti se smesteni vo Vi~enca i vo Venecija. Tvo-
re{tvoto na Paladio postepeno se formira vo dopir
so najdobrite arhitekti na severna Italija i vo dopir
so u~enite humanisti od Vi~enca, koja e materijalno i
duhovno tesno povrzana so Venecija. Vo toj period, so
zastojot na pomorskata trgovija, vo centarot na
vnimanieto na venecijanskite humanisti se nao|aat
umetnosta i naukata. Toga{nata estetska misla, vo
golema mera povrzana so procutot na muzikata, se
svrtuva kon prou~uvaweto na harmonijata, proporcijata
i drugite vonvremenski zakoni na ubavinata.
Za Alberti i Bramante anti~kite objekti se isto
tolku zna~ajni, no ne i edinstveni urneci dostojni za
pro~uvawe, so koi mo`e da se vr{i sporedba ili koi bi
mo`ele da se nadminat. Za Paladio tie pretstavuvaat
idealno otelotvoruvawe na vonvremenskite zakoni na
tvore{tvoto, ~ij arhitektonski red pretstavuva
pojdovna formula na sekoja kompozicija, kako op{ta
osnova na arhitektonskata misla. Zatoa, toj nikoga{ ne
gi uslo`nuva, tuku naj~esto gi poednostavuva stilskite
formi, potcrtuvaj}i ja nivnata osnovna stati~ka smisla.
Tvore~kiot metod na Paladio i karakteristikite na
negoviot visokoindividualiziran stil uspe{no se
obedinuvaat na negovata 35-godi{na vozrast i celosno

se materijaliziraat vo negovoto prvo zna~ajno delo,
Bazilikata.

Bazilikata vo Vi~enca (1546-49) svoeto anti~ko
ime go dobiva od nejziniot avtor Paladio. Taa po~nuva
da se gradi vo XV vek kako Gradska ku}a (Gradski sovet),
so golema sala na katot, postavena vrz zasvodena lo|a vo
prizemjeto. Dovr{uvaweto na objektot dobilo prvo-
stepeno zna~ewe, bidej}i nadvore{niot oblik trebalo
da stane centar na vnimanieto za celiot grad. Vo
negovoto re{avawe se vklu~uvaat toga{nite najzna~ajni
majstori, kako {to se: Skarpawino, Sansovino, Serlio,
Sanmikeli i Xulio Romano; no nivnite zamisli ne se
prifateni.

Zgradata na stariot Gradski sovet, Paladio ja
"oblekuva" so trem i galerija komponirani na nemu
svojstven na~in. Osnovnata }elija na tremot i galerijata
se sostoi od tri otvori inspirirani od formite na
anti~kite triumfalni porti, simetri~no rasporedeni.
Takvata kompozicija na fasadnite otvori ve}e e
upotrebena i nare~ena motivo serlijano, me|utoa
nejzinata razrabotka Paladio }e ja dovede do sovr-
{enstvo, razvivaj}i ja vo dlabo~ina so pomo{ na dvojni
koloni. Me|u ovie otvori ima ispup~eni anga`irani
koloni (vo prizemjeto dorski, a na katot jonski), nad
koi i vencite se nadvisnati kon nadvor. Vrz zavr{nata
balustrada, vo osovinata na sekoja kolona se postaveni
slobodnostoe~ki skulpturi.
Individualnosta na ova delo mo`e da se potvrdi
preku sporedba so bibliotekata San Marko vo Venecija
na Sansovino. Bibliotekata ima te{ka fasada preto-
varena so dekorativni elementi, dobivaj}i izgled na t.n.
vajana arhitektura. Iako e polesna vo odnos na bibli-
otekata, Bazilikata e mnogu posilna od nea. Taa plenuva
so otsustvoto na dekoracija i potenciraweto na

52

Vidi Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.261
B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.44

53

Detalno kaj Wundram, Pape, Marton, Paladio

Sl.149. Andrea Paladio. Bazilikata (Gradski sovet),
Vi~enca, 1549-1614.

ARHITEKTURA

DOCNA RENESANSA VO ITALIJA

78

tektonikata so pomo{ na skromni arhitektonski
sredstva, koi sozdavaat dlaboko vpe~atliv oblikoven
izraz. Stilskiot red ne e postaven vrz yidot, tuku toj se
razviva vo dlabo~inata na objektot, so pomo{ na
dvojnite koloni, koi dramati~no se istaknuvaat vrz
temnata zadnina. Vo celata struktura, ednostavno nema
pasivni elementi, tuku site se napregnati do toj stepen,
{to se dobiva vpe~atok deka }e zasvirat ako se
pot~uknat. Ovoj objekt, koj po svojata forma i sodr`ina
istovremeno pretstavuva anti~ka stoa, renesansna lo|a
i gradska ku}a, celosno e stabiliziran so volumenot na
pokrivot, koj e oblikuvan so lesni strukturni elementi.
Uspehot {to }e go postige Paladio so gradeweto na
Bazilikata, pridonesuva toj da bide prenatrupan so
nara~ki. Po~nuva da raboti golem broj proekti {to
nema da ima vreme sam da gi realizira, taka {to rabotata
}e im ja prepu{ti na svoite sorabotnici. Po negovata
smrt, tie ~esto gi prepravaat negovite proekti ili
objekti. Od brojnite objekti na Paladio, po svoeto
zna~ewe za razvojot na arhitektonskata misla, nekolku
od niv zaslu`uvaat da bidat posebno istaknati.
Palatata Kjerikati vo Vi~enca (1550) pretstavuva
prv primer na Paladievoto virtuozno majstorstvo. Vo
soglasnost so gradskite potrebi, Paladio pravi otvoren
trem vo prizemjeto na objektot, a vo zadniot del na
simetri~nata osnova ostava mesto za mala bav~a. Na ovaa,
relativno mala privatna palata, Paladio ñ dava
impozanten izraz na op{testven objekt, vo koj denes
soodvetno e smesten Gradskiot muzej. Op{tiot izgled
na palatata, a osobeno nejziniot kat e oformen so
simetri~no re{enie spored sistemot "a,b,a" (lo|a,
balkon, lo|a). Takviot raspored na osnovnite oblikovni
elementi vrz op{tata forma na objektot, vo ~est na
Paladio }e bide nare~en prv paladievski motiv. Ovaa
palata, Paladio vsu{nost ja pravi onaka kako {to
pretpostavuva deka starite Rimjani gi gradele objektite
okolu svoite plo{tadi.
Palatata Valmarana vo Vi~enca (1566) ima neo-
bi~na i smela kompozicija na fasadata. Taa sodr`i
kolosalen red na pilastri, {to se protegaat od cokleto

na objektot do negoviot antablement. Dostoinstvoto so
koe Paladio go pravi ova komponirawe na elementite,
vo negova ~est }e bide nare~eno vtor paladievski motiv.
Monumentalnosta na kompozicijata e potencirana so
otsustvoto na kolosalnite pilastri na }o{iwata od
objektot, kade {to tie se zameneti so mali pilastri i
so plitki skulpturi. Antablementot ima takvi dimen-
zii, {to vo nego e smesten cel kat. Osnovata na objektot
izleguva kon ulicata so potesnata strana, od kade {to
se vleguva vo pomaliot sve~en dvor, dodeka pogolemiot
stopanski dvor se razviva vo zadniot po{irok del na
palatata.

Sl.150. Andrea Paladio. Palatata Kjerikati,
Vi~enca, 1550. Osnova, presek i izgled.

Sl.151. Andrea Paladio.
Palatata Valmarana,
Vi~enca, 1566. Osnova,
presek niz dvorot i
fragment od izgledot.

ARHITEKTURA

DOCNA RENESANSA VO ITALIJA

79

Palatata ili Lo|a na kapetanot (Bernardo, 1576)
se nao|a na gradskiot plo{tad vo Vi~enca, otsprotiva
na Bazilikata. Nejzinoto gradewe e zavr{eno vo
vremeto koga Mleta~kata Republika izvojuvala golema
pomorska pobeda protiv Turcite kaj Lepant vo 1571 god.
Mo`ebi zatoa, nejziniot oblik dobil triumfalen
karakter, so kolosalni anga`irani koloni i bogato
dekorirana fasada so skulpturi, bareljefi i zapleneti
trofei od Turcite. Kompozicijata na bo~nata fasada
isto taka e inspirirana od rimskite triumfalni porti.
Osobeno golem e pridonesot na Paladio vo razvojot
na selskite rezidencii (vili), praveni za mleta~kata
aristokratija. Ovie objekti se sovr{eno prisposobeni
na svojata funkcija za selsko-stopanski bogati doma-
}instva, , , , , sozdavaj}i mo`nost za golem komfor, za
u`ivawe vo `ivotnite radosti vo priroda, so isto-
vremeno vodewe svetski `ivot, so priemi i so rasko{ni
praznuvawa. Sekoja vila, vo pogolema ili pomala mera
redovno vklu~uva dve grupi na prostorii:
- razvieno glavno jadro so: stanbeni i sve~eni
prostorii, portici i dlaboki lo|i, kako i
- sporedna grupa na prostorii i stopanski objekti :
magacini za inventar i za ~uvawe na proizvodite,
ambari, {tali, prostorii za poslugata i za rabot-
nicite.
Najva`nite karakteristiki na ovie objekti proiz-
leguvaat od nivnata dlaboka vrska so severnoita-
lijanskata narodna selsko-stopanska ku}a. Vo nivnata
kompozicija se sre}avaat transformirani natstre{-
nici na stolbovi ili arkadi, pokrieni skali i zasen~e-
ni lo|i. Seto toa Paladio go pot~inuva na klasi~nata
stilska kompozicija i go sostavuva vo harmoniski,
simetri~no uramnote`eni ansambli, promisleno
povrzani so karakterot na mestoto. Pritoa, podednakvo
gi po~ituva: aeracijata, reljefot i pejza`ot. Vo
pogolemiot broj vili, kompozicijata se razviva
frontalno vo odnos na patot, vodata ili dolinata.
Razvivaweto na kompozicijata po dlabo~ina se odviva
okolu glavnata oska na simetrijata. Mnogu od ovie 30-
tina vili ostanale nedovr{eni ili se dograduvani so
razli~ni promeni vo prvobitnata avtorska ideja.
Vilata Rotonda (Kapra) pokraj Vi~enca (1551) e
najpoznata od mnogubrojnite vili na golemiot majstor
Paladio. Taa pretstavuva prva centralna potkupolna
kompozicija od profan karakter. Smestena e na edno
vozvi{uvawe, od koe se pru`aat prekrasni vizuri na
site strani. Poradi toa, kompozicijata ima ~etiri
podednakvo va`no tretirani vlezovi, postaveni vrz
oskite na simetrijata. Vkupnata osnova, kako i nejzinite
delovi se iskomponirani so pomo{ na osnovnite
geometriski formi, krug i kvadrat.
Celiot korpus na vilata e podignat na postament,
vrz koj se izdigaat ~etiri "anti~ki" portici, do koi se
doa|a preku sve~eni skali. Kako vo osnovata, taka i vo
izgledot, osnovniot oblik na vilata e re{en so jasnite
proporcii na zlatniot presek. Paladio veruva deka
oblikot na anti~kiot rimski hram se razvil od rimskata
ku}a za `iveewe. Zatoa, za nego e soodvetno i negovite
vili da imaat fasadi proizlezeni od rimskite hramovi.

Gradeweto na vilata Rotonda go dovr{uva negoviot
u~enik Skamoci, koj pravi promeni vo nejziniot izgled.
Toa osobeno e vidlivo na krovniot sistem, kade kupolata
gubi zna~ewe, poradi nejzinoto "skalesto" pokrivawe
i namalenata dimenzija na lanternata. Vnatre{nosta na
vilata, osobeno nejziniot kru`en salon, bogato e
dekorirana so fresko-`ivopis.

Vo selsko-stopanskite veleposedni~ki vili so
krila, Paladio pravi tvore~ka prerabotka na narodnata
graditelska tradicija, poka`uvaj}i neograni~eni
mo`nosti za varijacija na ovoj tip objekti. Ovie negovi
dostigawa }e izvr{at vlijanie vrz idnite tvorci na ovoj
vid arhitektura, sî do majstorite na modernata.
Paladio vr{i zna~ajno vlijanie i vrz razvojot na
verskata arhitektura, pronao|aj}i samostojno i prin-
cipielno novo re{enie na eden od najte{kite problemi,
re{enieto na zapadnata fasada na crkvata. Slo`enata
struktura na hramot i negoviot bazilikalen presek, toj
uspeva da gi pomiri vo fasada proizlezena od anti~kiot
portik. Centralniot povisok korab, toj go oblikuva so
triagolen fronton i so anga`irani kolosalni redovi.
Do nego logi~no nalegnuvaat potesnite i poniski
korabi, koi zaedno so~inuvaat eden zamislen, ponizok i
vo vtor plan postaven "hram so anti~ki portik".
Takviot pristap Paladio go razrabotuva pri gradeweto
na zapadnata fasada na crkvata San Fran~esko dela
Viwa, Venecija (1562), ~ija gradba ja ima zapo~nato pred
nego Sansovino, vo 1533 god.
Crkvata San Xorxo Maxore vo manastirot na
istoimeniot ostrov vo Venecija (1563-1610) ponatamu go

Sl.152. Andrea Paladio
Vilata Rotonda kaj Vi~enca,
1551. Osnova i izgled.

ARHITEKTURA

80

razviva ve}e razraboteniot koncept od prethodniot
objekt. Stilskiot red e postaven vrz postament, {to
podednakvo se razviva vo enterierot i vo eksterierot.
Objektot se izdiga na drugata strana od kanalot Grande
otsprotiva na Du`devata palata, i so visokata manas-
tirska kambanarija pretstavuva urbana poenta.

Crkvata Il Redentore (Spasitel) na ostrovot
Xudeka vo Venecija (1576-92) nalikuva na prethodnite,
no nejziniot sreden korab e mnogu po{irok od bo~nite,
a stilskite redovi bez postament direktno izniknuvaat
od op{tata platforma na objektot.
Osnovite i na dvete prethodni crkvi imaat izdol-
`en zasvoden hor kon istok, koj od oltarot e ograni~en
so kolonada, sozdavaj}i eden vid "teatarska kulisa".
Preku takvite karakteristiki, ovie objekti go naso-
~uvaat tvore{tvoto na Paladio kon manirizmot.
Pred krajot na svojot `ivot, Paladio dobiva
mo`nost da podigne edna crkva so centralen plan,

tempieto Barbaro vo Mazer kaj Trevizo (1570). Planot
na crkvata pretstavuva kombinacija na krug i gr~ki krst.
Zad anti~kiot portik se izdigaat simetri~no posta-
venite mali kuli-kambanarii. Seto toa samo go
potencira zna~eweto na monumentalnata kupola so
lanterna. Vo vnatre{noto i vo nadvore{noto re{enie
na ovoj objekt, definitivno se obedinuvaat arhitek-
tonskite koncepcii na Paladio, podednakvo primenlivi
vo profanata i vo verskata arhitektura, spored koi

ku}ata se pretvora vo hram za ~ovekot, a hramot vo bo`ja
ku}a.

Vo XV i XVI vek zapo~nuva prerodbata na anti~kata
drama i komedija, od {to proizleguva potrebata za
izgradba na teatri za po{iroka publika. Bidej}i novite
objekti se gradeni od drvo, vo tek na izminatite vekovi,
tie re~isi sosema is~eznale vo po`ari. Zatoa, za niv
mo`eme da sudime samo spored traktatot na arh. Serlio,
a osobeno spored za~uvaniot teatar na Paladio.
Teatarot Olimpiko vo Vi~enca (1580) pretstavuva
svoevidno navra}awe kon anti~kite teatarski objekti.
Toj ima gledali{te za 1000 posetiteli, koe zavr{uva so
polukru`na galerija, so {to se amortizira nepra-

Sl.153. Andrea
Paladio. Crkvata
San Xorxo Maxore,
Venecija, 1563-1610.
Osnova, presek i
zapadna fasada.

Sl.154. Andrea Paladio.
Tempieto Barbaro, Mazer kaj
Trevizo, 1570. Osnova, presek
i izgled.

ARHITEKTURA

DOCNA RENESANSA VO ITALIJA

81

vilnosta na lokacijata. Gledali{teto i scenata se
pokrieni so ramen tavan. Vnatre{nite konstrukcii se
izvedeni od drvo, a obrabotkata na enterierot e
napravena od {tuko. Sli~no na rimskiot teatar,
{irokata scena na ovoj objekt e podignata nad podot i
od tri strani e ograni~ena so reljefni yidovi zbogateni
so skulptura. Glavnata novina vo koncepcijata na
teatarot pretstavuva dlabinskiot razvoj na scenata i
obrabotkata na dekoracijata na pette premini vo
nejzinata zadnina. Elementite na tie premini se
izraboteni taka, {to sozdavaat perspektivna iluzija,
koja dolovuva pretstava na gradski ulici. So vove-
duvaweto na premini i visoka otvorena arka na scenata,
Paladio re{itelno se otka`uva od scenskiot princip
na anti~kiot teatar, koj be{e sozdavan so t.n. gluv zaden
yid.

Prakti~nata i teoriskata rabota na Paladio vr{at
silno vlijanie vrz slednite generacii arhitekti, koi
sozdavaat razli~ni varijacii na paladievska arhitek-
tura. Golem broj takvi objekti se sre}avaat od Anglija,
preku sredna Evropa do Rusija, no osoben izraz taa
arhitektura dobiva vo francuskiot baroken klasici-
zam. Na toj na~in, deloto na Paladio vo golema mera gi
ima opredeleno estetskite ideali, kompoziciskite
pristapi i arhitektonskiot izraz na stilot klasi-
cizam.*54

VI^ENCO SKAMOCI (1552-1616)

Vi~enco Skamoci graditelstvoto go u~i kaj svojot
tatko arhitekt. Toj gi dovr{uva objektite {to pred nego
bea zapo~nati od Paladio i od Sansovino, a samiot ima
gradeno i izvedeno brojni objekti vo Italija i nadvor
od nea. Toj prestojuva vo Ungarija, Moravija, [lezija,
Germanija i Francija. Svoeto prou~uvawe i crtawe na
anti~kite objekti go objavuva vo 1581 god. vo knigata
Besedi za rimskite starini. Zaklu~ok na negovata
teoriska rabota pretstavuva traktatot Op{tite poimi
za arhitekturata, koj za prvpat e izdaden vo 1615 god.
Pogolemiot broj od objektite {to gi gradi ili
dovr{uva Skamoci, se nao|aat vo Vi~enca i vo Venecija,
ili vo nivnata okolina. Negovite rani dela imaat
izvesna suvoparnost na formata i streme` kon ram-
ninsko tretirawe na fasadata, za podocna da go prifati
duhot na arhitekturata na Sansovino.
Novite prokuracii (1584-1640) na plo{tadot San
Marko vo Venecija imaat fasada, koja so svojot silen
ritam i bogata plastika pretstavuva kontinuitet na
bibliotekata San Marko. Na ovoj objekt Skamoci

Sl.155. Andrea Paladio. Teatro Olimpiko, Vi~enca, 1580.
Osnova, presek i izgled na proskeniumot.

54

Vidi Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, str.290-308

Sl.156. Vi~enco Skamoci. Novite prokuracii, Venecija,
1584-1640.

ARHITEKTURA

DOCNA RENESANSA VO ITALIJA

82

predviduva i treto nivo, {to pridonesuva objektot so
svojata masa da vospostavi kontrate`a na kambanarijata.
Spojot (sudirot) na ovoj trisloen objekt so dvoslojnata
biblioteka e pokrien so siluetata na kambanarijata.
Negovoto gradewe }e go dovr{i Longena vo vremeto na
barokot.

So gradeweto na Novite prokuracii, centralniot
gradski ansambl vo Venecija go dobiva svojot re~isi
definitiven oblik. Vo tekot na 1000-godi{nata
istorija na gradewe, prepravki, dogradbi, pa i zatvorawe
na kanali, ovoj ansambl prerasnuva vo najpoznat gradski
plo{tad vo svetot, {to go kvalifikuvaat kako najubavo
delo na ~ove~kiot um i race.
Prviot zna~aen objekt, crkvata San Marko e
sozdadena u{te za vreme na Vizantija vo IX vek, a
posledniot, smesten me|u Starite i Novite prokuracii

Sl.158. Venecija. Panoramski pogled
vrz centralniot gradski prostor,
ansamblot San Marko.

Sl.157. Ansamblot San Marko,
Venecija, 876-1640-1810.
Situacija: A. kambanarija San
Marko, B. loxeta San Marko,
V-G. stolbovi so grbot na
Republikata, D-D. Stari
prokuracii, E. crkva San
Marko, @-@. Novi
prokuracii, Z-Z. biblioteka
San Marko, I. Moneten dvor,
K. Du`deva palata so atrium,
L. zatvor, M. pjaca (plo{tad),
N. pjaceta, (plo{tat~e) .

}e bide izgraden vo 1810 god. za vremeto na Napoleon,
~ija vojska za prvpat uspeva da ja pokori Venecija.
Du`devata palata, dolgo vreme gradena vo gotski i
ranorenesansen stil, definitivno e zavr{ena vo
vremeto na visokata renesansa. Od isto~nata strana,
preku Mostot na vozdi{kite, taa e povrzana so zatvorot,
izgraden za vreme na visokata renesansa.
Sansovino so eden zdiv vo visoka renesansa go
sozdava najgolemiot potez, sostaven od: Bibliotekata,
Loxetata i Monetniot dvor, so {to pokraj golemiot
plo{tad (pjaca) so trapezen oblik, oformuva i mal
plo{tad (pjaceta) svrten kon kanalot Grande i glavnoto
sve~eno pristani{te. So toa }e bidat sozdadeni uslovi
za odvivawe na golemite procesii na otvoreno, so koi
venecijancite dolgo vreme }e se preokupiraat.

ARHITEKTURA

DOCNA RENESANSA VO ITALIJA

83

\.SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
NA
XVI VEK

Umetnicite na visokata renesansa u`ivaat ugled
u{te vo tekot na svojot `ivot, {to nema da go izgubat
ni do denes. Carevite, kralevite i papite se nivni
meceni i gi primaat na svoite dvorovi kako ramno-
pravni sogovornici. Vo likot na renesansniot umetnik
se dobiva celosna integracija na ~ove~kiot genij,
bidej}i toj istovremeno se zanimava kako so umetnost
taka i so mnogu nau~ni disciplini, a vo sekoja od niv e
podednakvo uspe{en.
Centar na visokorenesansnata umetnost stanuva
Rim kako papsko sedi{te, no taa intenzivno se razviva
i vo drugi gradovi, a osobeno vo Venecija, Firenca i
Milano. Karakteristikite na umetnosta vo tie gradovi
sî u{te ne se zaedni~ki, bidej}i ne postoi teritorijalno
edinstvo, tuku rascepkanost na pomali dr`avi~ki.
Nekoi od tie dr`avi~ki ~estopati se porobuvani od
razli~ni osvojuva~i, od koi najsilni se pohodite na
francuskata vojska na Fransoá I i {pansko-germanskata
vojska na Karlo V. I pokraj nepovolnite op{testveno-
ekonomski uslovi, koga ~ove~kiot `ivot ~estopati
bukvalno visi na konec, za~uduva faktot {to vo toj pe-
riod }e se pojavat najgolemite umovi na noviot vek.

I pokraj toa {to Italija sî u{te e razedineta,
op{ta karakteristika e {to razli~nite umetni~ki
{koli vo centarot na vnimanieto ja stavaat ~ove~kata
figura, kako zaedni~ki imenitel. Bilo da se slika vo
enterier bilo vo eksterier, sekoga{ ~ovekot e vo
centarot na site ne{ta. Razlikite me|u {kolite se
vidlivi vo tretmanot na kompozicijata, koloritot i sl.
Ako vo slikarstvoto na Venecija najzna~ajna kompo-
nenta pretstavuva topliot kolorit, toga{ vo Firenca
toa e modeliraweto na figurite, dodeka vo Rim na prvo
mesto e linearnoto kompozicisko slikarstvo.
So delata na Leonardo da Vin~i i Rafael, visokata
renesansa ja dostignuva svojata kulminacija. Za
Leonardo da Vin~i mo`e da se ka`e deka e najubaviot
renesansen cvet, a za Rafael deka pretstavuva negov zrel
plod, dodeka pak so deloto na Mikelanxelo ve}e se
navestuva docnata renesansa - manirizam. Postavkata na
kompoziciite vo delata na Mikelanxelo, so razdvi-
`enost, so iskriveni formi i so me|usebni preple-
tuvawa, mo`e duri da ja navesti i pojavata na barokot
vo sledniot XVII vek.

LEONARDO DA VIN^I (1452-1519)

Leonardo da Vin~i poteknuva od okolinata na
Firenca kade {to go pominuva svoeto detstvo oddelen
od svojata majka. Tatko mu na Leonardo da Vin~i po
zanimawe e pisar (notarius), koj nekolkupati se `eni i
ima pove}e od deset deca. Me|u niv, Leonardo da Vin~i
e negovo galeni~e, ~ij talent za slikawe i za otkrivawe
na tajnite na prirodata e zabele`liv u{te vo negovoto
rano detstvo. Me|utoa, poradi prezafatenost, duri na
12-godi{na vozrast tatko mu go nosi vo Firenca za da
se opismeni. U{te vo po~etokot na {koluvaweto, Leo-
nardo da Vin~i ja poka`uva svojata neobi~na li~nost.
Ne samo {to pi{uva so leva raka, tuku i tekstovite gi
pi{uva vo t.n. ogledalna proekcija, poradi {to
ostanatite ~itateli te{ko mo`at da se snajdat kako da
go pro~itaat negoviot tekst. Tatko mu go dava na u~ewe
vo rabotilnicata na majstorot Andrea del Verokio, vo
koja rabotat najperspektivnite mladi umetnici. Vo nea,
niz pesni i poezija se u~at novite tehniki vo slikar-
stvoto i vajarstvoto i se otkrivaat novi mo`nosti za
umetni~ko izrazuvawe. Leonardo da Vin~i, kako
milenik na svojot u~itel, u~estvuva vo izrabotkata na
postamentot za kowani~kiot spomenik Koleoni vo
Venecija. I vo slikarstvoto nabrgu toj po~nuva da ja
steknuva doverbata na svojot u~itel.
Vo vremeto koga Verokio e na rabota nadvor od
Firenca, mu ostava zada~a na mladiot Leonardo da
Vin~i da ja dovr{i slikata na Hristovoto pokrstuvawe.
Leonardo da Vin~i najstudiozno ja sfa}a svojata rabota,

slikaj}i go angelot vo leviot agol na kompozicijata so
takov individualisti~ki dostrel, koj gi definira
osnovnite karakteristiki na negovoto podocne`no
tvore{tvo. Koga Verokio se vra}a vo ateljeto, se
v~udoviduva od ubavinata na angelot, taka {to se
zarekuva deka nema pove}e da slika, bidej}i negoviot
u~enik go nadminal u~itelot. Taka, Leonardo da Vin~i
nabrgu, vo 1472 godina stanuva samostoen majstor.
Leonardo da Vin~i sebesi ne se smeta za slikar, tuku
za nau~nik, koj slikarstvoto go upotrebuva kako
"siroma{na metoda pri soop{tuvaweto na svoite
nau~ni otkritija". Negoviot interes za naukata e mnogu
{irok vo pove}e oblasti: anatomija, botanika, bio-

Sl.159. Leonardo da Vin~i. Maketa napravena spored zamislata
za hidrotehni~ki sistem na provodnici.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

84

logija, mehanika, hidraulika; isto kako i vo oblasta na
umetnosta, arhitekturata, literaturata itn. So pravo
mo`e da se ka`e deka toj gi ima postaveno osnovnite
nacrti za konstrukcija na: helikopter, podmornica, tor-
pedo, razli~ni voeni ma{ini i dr. Seto toa, poradi
tehni~ki pri~ini ne mo`e da bide realizirano vo
toga{nite uslovi. Genijalniot um na Leonardo da Vin~i
te{ko mo`e da se zadr`i samo vo edna nau~na ili
umetni~ka oblast. Toj ima nemiren i nestrpliv
istra`uva~ki duh, taka {to ~estopati preminuva od edna
na druga rabota, ostavaj}i mnogu zna~ajni dela napolu
dovr{eni, a i den denes sî u{te se otkrivaat nekoi
negovi crte`i, skici i tekstovi.

Za razvojot na arhitekturata i urbanizmot, posebno
vnimanie zaslu`uva zamislata na Leonardo da Vin~i za
idealniot grad na idninata, vo koj funkciite bi bile
racionalno rasporedeni, spored organskiot princip.
Gradot bi bil na dve nivoa, so izdvoen pe{a~ki
soobra}aj na gornoto nivo. Vo podzemjeto bi bile
smesteni uredite za nepre~eno tehni~ko funkci-
onirawe na objektite. Vodenite i zelenite povr{ini
zamisleno e ramnopravno so arhitekturata da u~e-
stvuvaat vo sozdavaweto na humanisti~kiot urban
ambient. Leonardo nudi i konkretni arhitektonski
re{enija za pova`nite objekti na naselbata. Ovaa negova
zamisla ne ja dobiva baranata poddr{ka od strana na
vojvodata Ludoviko Sforca, taka {to samo delovi od
toj koncept }e bidat realizirani duri vo XX vek.
Tvore{tvoto na Leonardo da Vin~i, op{to zemeno
mo`e da se podeli na tri periodi:
- firentinski, do 1483 godina, koga najprvin raboti
vo ateljeto na Verokio, a potoa samostojno;
- milanski, od 1483 do 1499 godina, koga raboti
za vojvodata Ludoviko Sforca, i
- negoviot prestoj vo Rim, Firenca i vo Francija,
kade {to vo blizinata na zamokot Amboaz, na 67-
godi{na vozrast, vrz racete na kralot Fransoá I, go
zavr{uva svojot nemiren `ivot.

Iako slikarstvoto, vo odnos na vkupnoto tvore{tvo
na Leonardo da Vin~i, pretstavuva samo edna epizoda,
toj sozdal 15-17 kompozicii, koi pretstavuvaat remek-
dela na renesansnoto slikarstvo. Za da se razbere
slikarstvoto na Leonardo da Vin~i, treba da se naglasi
deka slikarite pred nego pravat detalni studii na
figurite, objektite i pejza`ot, no tie me|usebno kako
da se izolirani. Vo slikite na Leonardo da Vin~i, site
tie elementi se obedineti vo edna organska celina. Toj
otkriva i nova tehnika na slikawe so me{awe na masleni
i temperni boi, pri {to postojano eksperimentira.
Eksperimentot, ~estopati znae i da mu se odmazdi preku
namaleniot rok na traewe na negovite sliki.

Slikite na Leonardo da Vin~i imaat geometriska
kompozicija, so postavuvawe na figurite vo edna
zamislena piramida. Tehnikata nare~ena kiaro-skuro,
pretstavuva negovo otkritie, so ~ija pomo{ figurite
istovremeno gi oddeluva i gi soedinuva so zadninata.

Sl. 160. Leonardo da Vin~i. Fragmenti od zamislata za
idealniot grad na idninata.

Modeliraweto na figurite go pravi so postepeno blago
zasen~uvawe, vo vid na ne`no zamagluvawe, koe e
nare~eno sfumato tehnika. Likovite na negovite sliki
imaat ne`en i blag izraz, so izvesno idealizirawe na
~ove~kaata ubavina. Nivnata kosa e polna so vozduh,
naslikana kako da e naelektrizirana, tokmu po miewe.
Za site svoi kompozicii, toj najprvin pravi detalen
plan i nacrt, pred da pristapi kon dolgotrajna i,
~estopati, makotrpna realizacija.

Prv period
Prv period

Prv period
Prv period
Prv period

Slikata Blagove{tenie, iako pretstavuva edno od
prvite dela na Leonardo da Vin~i, ve}e gi sodr`i site
negovi karakteristiki vo oblikuvaweto na likovite i
na dale~nata zadina.

Sl.161. Andrea del Verokio i Leonardo da Vin~i.
Hristovoto pokrstuvawe, 1472-75. Tempera i maslo
na tabla, fragment, 152 h 177 cm. Ufici, Firenca.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

85

Vo Portretot na Xenevra Ben~i osobeno se
istaknuva upotrebata na tehnikata kiaro-skuro i
vozdu{estiot tretman na kosata.
Poklonenie na mudrecite pretstavuva nedovr{ena
slika na Leonardo da Vin~i, kade Bogorodica so
svetcite e smestena vo neobi~na okolina na urnatini i
na edna op{ta razdvi`enost. Pozata na Bogorodica
pretstavuva avtorsko otkritie {to }e se sretne i vo
negovite sledni dela.

Takva e slikata Bogorodica me|u karpi, kade {to
toj go upotrebuva osnovniot piramidalen oblik na
kompozicijata. Bogorodica e smestena vo dramati~na
okolina, a likovite imaat edna realna materijalnost,
poradi upotrebenata tehnika kiaro-skuro i nivnite
frizuri koi se polni so vozduh. Postojat dve sliki na
istata tema, od koi prvata Leonardo da Vin~i ja slika
vo 1483 god. vo Firenca (se nao|a vo Luvr), a vtorata vo
1506 god. vo Milano (se nao|a vo Nacionalnata galerija
vo London).

Vo vtorata varijanta zabele`livo e otsustvoto na
oreol okolu glavite na svetite li~nosti, no sepak
atmosferata voop{to ne e pomalku misti~na vo odnos
na prvata. Golemiot majstor toa go postignuva so
nenadminati umetni~ki sredstva na kompozicijata i

Sl.163. Leonardo da Vin~i. Poklonenie na mudrecite,
1481-82. Tabla, 264 h 243 cm. Ufici, Firenca.

Sl.164. Leonardo da Vin~i. Bogorodica me|u karpi, 1483-
86. Maslo na platno, 123 h 198 cm. Luvr, Pariz.

Sl.162. Leonardo da Vin~i. Blagove{tenie, 1472-75. Maslo
na tabla, 104 h 227 cm. Ufici, Firenca.

svetlosta, koja se reflektira od licata, istaknuvaj}i
gi pred temnata zadnina. Takvata uloga na svetlosta }e
bide celosno iskoristena duri stotina godini podocna,
vo vremeto na barokot.

Vtor period
Vtor period

Vtor period
Vtor period
Vtor period

Nemirniot duh na Leonardo da Vin~i go tera na
~esti promeni na sredinata i na novi istra`uvawa, taka
{to eden den re{ava da mu napi{e pismo na milanskiot
vojvoda i da mu se prepora~a kako voen in`ener {to
mo`e da bide podednakvo uspe{en kako arhitekt i
skulptor, dodavaj}i deka "vo slikarstvoto mo`e da
postigne isto kolku i drugite, koi i da se". Toa go
doka`uva so realizacijata na svoeto monumentalno delo
Tajnata ve~era.

Freskata Tajnata ve~era e naslikana vo trpezarijata
na crkvata Santa Marija dele Gracie vo Milano. Taa
pretstavuva prv klasi~en izraz na slikarstvoto vo
visokata renesansa. Pri slikaweto na freskata
Leonardo da Vin~i eksperimentira, upotrebuvaj}i
masleni i temperni boi namesto dotoga{nata isprobana
fresko-tehnika. Za negova nesre}a tie boi ne se
integriraat so malterot, taka {to nekolku godini po
zavr{uvaweto, slikata zapo~nuva da propa|a. Negativno
vlijanie vr{i i kapilarnata vla`nost {to postepeno
ja nagrizuva osnovata na freskata. Za prou~uvawe na
istorijata na umetnosta dobro e {to ima za~uvani verni
kopii.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

86

Tajnata ve~era Leonardo da Vin~i ja slika tri
godini sekoe utro, pominuvaj}i kratko vreme vo
manastirskata trpezarija. Igumenot na manastirot
nastojuva da go zabrza zavr{uvaweto na kompozicijata,
no Leonardo da Vin~i opravdano odgovora deka ima
problemi da go zamisli likot na gnasniot Juda. I
navistina, inspiracija za toj lik, avtorot dolgo vreme
bara me|u otpadnicite vo Milano i te{ko uspeva da go
najde. Kompozicijata ima frontalna i simetri~na
postavka, vo koja Hristos e izoliran vo otvorot na
vratata, vo toj presuden moment koga izjavuva deka nekoj
od negovite u~enici }e go predade. U~enicite se
postaveni vo ~etiri grupi od po tri apostoli, koi zaedno
so enteriernite elementi na kompozicijata so~inuvaat
eden anti~ki friz.
Vo 1499 god. Milano go zazemaat Francuzite, poradi
{to Leonardo da Vin~i se vra}a vo Firenca, kade {to
semejstvoto Medi~i ja ima izgubeno svojata mo} i na
vlast se nao|a Republikata. Vo 1503 godina, vlasta
pora~uva da se izrabotat dve freski vo Gradskiot sovet
(palata Vekio) vo Firenca, ednata od Mikelanxelo
(bitkata kaj Ka{ina), a drugata od Leonardo da Vin~i
(bitkata kaj Angijarija). Za `al, o~ekuvaniot dra-
mati~en natprevar me|u dvajcata golemi majstori
izostanuva, bidej}i u{te pred da zapo~ne so rabota,
Mikelanxelo e povikan od papata vo Rim.
Bitkata kaj Angijarija pretstavuva grandiozna
zamisla na Leonardo da Vin~i, na koja treba da se
pretstavi krvaviot boj na firentincite za svojata
nezavisnost. Prepletot na ~ove~kite figuri i na
kowite, vo edna silno potencirana dinamika pret-
stavuva novo dostigawe vo oblasta na slikarstvoto, od
koe se voodu{evuvaat podocne`nite umetnici. Za na{a
nesre}a i za nesre}a na Leonardo da Vin~i, i pri
izrabotkata na ovaa freska toj eksperimentira,
upotrebuvaj}i voso~ni boi, {to ne se integriraat so
malterot, taka {to po~nuvaat da se rastopuvaat. Niv,
Leonardo da Vin~i saka da gi isu{i so pomo{ na silen
ogan, no toa pridonesuva tie u{te pove}e da se o{tetat,
taka {to vo 1505 god. samiot re{ava da ja napu{ti taa
rabota. Od originalnata zamisla na Leonardo da Vin~i
ostanati se samo nekolku crte`i i lo{i kopii na ona
{to go naslikal vrz yidot. Za umetni~kiot dostrel na

taa zamisla, najverno svedo~i crte`ot na Rubens,
izraboten spored originalniot karton na Leonardo da
Vin~i za zamislenata kompozicija.
Bogorodica so Hristos i sv. Ana pretstavuva
kompozicija so karakteristi~na piramidalna postavka
na figurite i so tipi~na obrabotka na likovite i
zadninata. I ovaa slika, na istori~arite i na anali-
ti~arite na umetnosta, no isto taka i na psiho-
analiti~arite, im predizvikuva te{kotija za nejzino
celosno razbirawe. Tretmanot na elementite na
kompozicijata, ~estopati go povrzuvaat so nekoi nastani
od ranoto detstvo na Leonardo, dozvoluvaj}i si da ja
tolkuvaat slikata i preku nejzino nabquduvawe vo
svrtena polo`ba za agol od 1800.

Sl.166. Leonardo da Vin~i. Mona Liza Xokonda,
okolu 1503-05. Maslo na tabla, 53 h 77 cm. Luvr, Pariz.

Sl.165. Leonardo da Vin~i.
Tajnata ve~era, 1495-98.
Tempera na yid, 460 h 880
cm. Manastir Santa
Marija dele Gracie,
Milano.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

87

Mona Liza Xokonda, pokraj Tajnata ve~era e
najpoznatata slika na Leonardo da Vin~i. Nekolku
godini po nejzinoto sozdavawe, taa e proglasena za
vol{ebna slika. Rabotena e vo maslena boja so nevero-
jatna prefinetost, na koja tonovite i modeliraweto
kako da se vdahnati na plo~ata, a ne kako da se slikani.
Likot na Mona Liza e pretstaven so polunasmevka {to
lebdi, o~i pokrieni so te{ki kapaci i bez ve|i, so cel
da ne se naru{i mekata povr{ina na ~eloto i obra-
botkata na dolgiot, fino oblikuvan nos. Portretot ima
individualen karakter, {to donekade e potisnato so
elementite na idealizacijata. Preku portretot na Mona
Liza, Leonardo da Vin~i ja pretstavuva su{tinata na
`enstvenosta onaka kako {to toj ja sfa}a, a toa e
maj~inskata ne`nost, koja mu nedostasuva cel `ivot.

Tret period
Tret period

Tret period
Tret period
Tret period

Od 1502 do 1506 god. Leonardo da Vin~i, kako voen
in`ener mu slu`i na papskiot sin, razbojnikot ^ezare
Borxija. Za taa cel, toj proektira nekolku ma{ini za
zazemawe na tvrdini i za masovno uni{tuvawe. Taka na
primer, crta ma{ina koja{to vle~ena od kowi bi
mo`ela da vrti so svoite perki, sli~no na helikopter,
vo viso~ina na ~ovekot se~ej}i gi glavite na neprij-
atelot. Vo tekot na celiot svoj `ivot, Leonardo da
Vin~i e preokupiran od letaweto, zaviduvaj}i im na
pticite. Konstruira razli~ni vidovi krila za letawe
na ~ovekot, no nikoga{ nema da gi isproba. Zatoa pak,
nekoi od negovite sorabotnici, bez negovo znaewe }e gi
upotrebat tie krila i }e se osakatat. Ne mo`ej}i da gi
dostigne pticite, ~estopati toj gi tro{i i svoite
posledni pari za da kupi kafez so zarobeni ptici i
vedna{ da gi oslobodi.
Vo 1506 godina, Leonardo da Vin~i se vra}a vo
Milano, no tamu ne mo`e da se vklopi vo novo-
nastanatata klima, taka {to vo 1512 god. zaminuva vo
Vatikan, kade }e se dosaduva ~etiri godini. Vo 1517
godina, po pokana od francuskiot kral Fransôa I
zaminuva vo Francija, no ve}e e iznemo{ten i ne mo`e
da raboti. I pokraj toa, francuskiot dvor so radost go
prifa}a negovoto prisustvo, a kralot ~estopati odi na
razgovor kaj golemiot majstor i mislitel. Po dve godini
prestoj vo Francija, Leonardo da Vin~i umira vo
blizinata na kralskiot zamok Amboáz na racete na
Fransoá I.

Pokraj navedenite dela na Leonardo da Vin~i,
osobeno vnimanie privlekuvaat i negovite sliki Jovan
Krstitel i Bah, koi se pretstaveni na ist na~in so
tretmanot na figurata i obrabotkata na likovite.
Sovr{enosta vo izrabotkata na likovite i tretmanot
na materijata, Leonardo gi potvrduva i preku portretot

La bella feroniera (@enata na trgovecot so `elezo).*55

I do den denes ne se otkrieni site tajni na
slikarstvoto na Leonardo da Vin~i. Za nego se znae so

kakvi sredstva se slu`el (tehnika kiaro-skuro, sfumato
i vozdu{esta perspektiva), no ne se znae to~no kako i
zo{to go napravil toa. Se ~ini deka tajnata le`i vo
negovoto anatomsko prou~uvawe na optikata na ~ove~-
koto oko i estetikata na gledaweto. Verojatno, seto toa
e pome{ano i so nekoja negova skriena psiholo{ka
sostojba, kako {to tvrdi psihoanaliti~arot Frojd.

55

Podetalno vo B. Nardini. Leonardo da Vin~i, @ivot i delo
L’opera completa di Leonardo pittore

Sl.168. Leonardo da Vin~i. @enata na trgovecot so
`elezo, 1485-90. Maslo na tabla, 39 h 54 cm.
[artoriski muzej, Krakov.

Sl.167. Leonardo da Vin~i. Bah, 1511-15. 115 h 177
cm. Luvr, Pariz.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

88

RAFAEL SANTI (1483-1520)

Rafael Santi go sozdava najklasi~niot izraz na
umetnosta vo visokata renesansa. Negovoto tvore{tvo
proizleguva od genijalnata sinteza na site pozitivni
karakteristiki na dotoga{ sozdadenite renesansni dela.
Za razlika od Leonardo da Vin~i i Mikelanxelo,
Rafael `ivee mnogu kratko, no sozdava bezbroj remek-
dela. Iako e 31 godina pomlad od Leonardo da Vin~i, toj
umira na 37-godi{na vozrast, samo edna godina po nego.
Vo odnos na Mikelanxelo, koj e primer na osamen genij,
Rafael pretstavuva svetski ~ovek. Okolu sebe toj
oformuva {irok krug u~enici i umetnici, so ~ija
pomo{ gi sozdava mnogubrojnite dela.
Rafael e roden vo Urbino, a se {koluva vo majstor-
skata rabotilnica na Peruxino, odblisku zapoznavaj}i
se i so deloto na Pinturikio. Vo toj prv period od
svoeto tvore{tvo, od niv toj }e primi izvesni vlijanija
vo kompoziciskoto re{enie na slikite. Me|utoa,
Rafael saka da nau~i pove}e, pa zatoa na 20-godi{na
vozrast zaminuva vo Firenca, kade gi prou~uva delata
na ve}e poznatite Leonardo da Vin~i i Mikelanxelo.
So toa, vo vtoriot period od svoeto tvore{tvo, toj
doka`uva deka mo`e da u~i nasekade i od sekogo,
uspevaj}i da go odbere samo najdobroto, sozdavaj}i ja
svojata genijalna sinteza.
Genijalnata sinteza vo slikarstvoto na Rafael,
nakuso mo`e da se objasni na sledniot na~in:
- negovoto slikarstvo ima jasna kompozicija
(Peruxino),
- toa e lirsko, so ne`en izraz i ubavina (Leonardo
da Vin~i),
- toa e istovremeno i dramsko, so tehnika za
sovladuvawe na golemi kompozicii (Mikelanxelo),
- toa e slikarski bogato (Leonardo da Vin~i) i
vajarski solidno (Mikelanxelo),
- toa ima jasna koloristi~ka kompozicija (veneci-
janska {kola).
Tretiot period od tvore{tvoto na Rafael e povrzan
so negovoto rabotewe vo Rim, kade {to pristignuva
blagodarenie na svojot vujko Bramante, koj ve}e raboti
za Vatikan. Po doa|aweto vo Rim, Rafael vedna{ }e go
poka`e svojot rasko{en talent, poradi {to od strana
na papata }e bide vraboten vo svojstvo na apostolski
`ivopisec. Tamu, toj }e gi sozdade svoite najve-
li~estveni dela, rabotej}i najprvin za papata Julie II,
a potoa za papata Lav X. Vo isto vreme, Rafael e
anga`iran i kako za{titnik na rimskite starini, so
{to po Fra Xokondo, kako konzervator na gradi-
telskoto nasledstvo gi sozdava temelite na novata
arhitektonska profesija.
Tvore~kiot opus na Rafael e mnogu {irok, bidej}i
raboti raznovidni temi: religiozni kompozicii,
mitolo{ki sceni, anti~ki motivi i portreti na
sovremenicite. Od negoviot prv period osobeno mo`e
da se istaknat slednite kompozicii:
- Vitezoviot son e prvata samostojna slika, {to
Rafael ja sozdava na 16-godi{na vozrast i na koja vedna{

se gleda negovoto osloboduvawe od vlijanijata na
u~itelot Peruxino;
- Trite gracii, osven {to go istaknuva majstorskoto
oblikuvawe na goloto `ensko telo, taa go ilustrira i
negovoto sfa}awe na koloritot vo 1500 god.;
- Ven~avaweto na Bogorodica (1504), vo svojata
postavka se nao|a pod direktno vlijanie na Peruxino,
no taa ima jasna kompozicija i bogat kolorit so
arhitektonska zadnina, kade e vidliva pretstavata na
hram so centralno re{enie.

Sl.169. Rafael Santi. Vitezoviot son, 1504. Maslo
na tabla, 17 h 27 cm. Nacionalna galerija, London.

Sl.170. Rafael Santi. Ven~avawe na Bogorodica, 1504.
Tabla, 118 h 170 cm. Brera, Milano.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

89

Vo Firenca, za vreme na vtoriot tvore~ki period,
Rafael gi pravi svoite najubavi sliki na tema Madona
so dete
,,,,, koi sodr`at prefineta ne`nost zastapena duri
i vo koloritot. Najpoznati sliki na taa tema se:
- Bogorodica na golemiot vojvoda,
- Bogorodica dela Kaza Tempi,
- Ubavata gradinarka,
- Bogorodica na livada,
- Bogorodica so ptica, itn.

So svoite ostvaruvawa vo Vatikan, za vreme na
svojot tret period, Rafael }e stekne golem ugled, taka
{to }e bide nare~en Rafael Nenadminatiot. Toj dobiva
mnogu pora~ki i za da odgovori na zada~ata, formira
svoja rabotilnica so golem broj pomo{nici. Od niv
najpoznat e Xulio Romano, koj pod vlijanie na svojot
u~itel najmnogu }e upotrebuva jaka purpurno-crvena
boja.

Rafael dobiva odgovorna zada~a da gi dekorira
papskite prostorii vo Vatikan, nare~eni Stanci. Pri
nivnata realizacija, so eden potez vedna{ }e sozdade
golem stil, postavuvaj}i na yidovite vo edna prostorija
~etiri kompozicii koi se olicetvorenie na: teolo-
gijata, filozofijata, poezijata i pravoto.
Rasprava ili Triumf na crkvata e dvodelna
kompozicija, na koja vo dolniot del se prika`uva
raspravata za svetata pri~esna, a vo gorniot del
nebeskiot `ivot na Hristos i na apostolite.
Atinska {kola, prika`uva niza li~nosti od
anti~kiot svet, vo ~ie sredi{te se nao|aat markantnite
figuri na Platon i Aristotel. Za oblikuvawe na
portretite, Rafael gi koristi likovite na svoite
sovremenici: Leonardo da Vin~i, Mikelanxelo,
Bramante, pa i svojot lik. Ovaa freska, mo`ebi
pretstavuva najza~ajno delo na Rafael, vo koe grupi-
raweto na figurite go prezema od Mikelanxelo, koj ve}e
go raboti tavanot vo Sikstinskata kapela vo Vatikan.
No isto taka, taa potsetuva i na Tajnata ve~era od
Leonardo da Vin~i, poradi svojata simetri~na frontal-
na postavenost. Seto toa e smesteno vo edna arhitek-
tonska ramka na zamisleniot koncept za crkvata Sv.
Petar, spored idejata na Rafael.

Sl.171. Rafael Santi. Bogorodica na livada,
1505-06. Maslo na tabla, 88,5 h 113 cm. Umetni~ko-
istoriski muzej, Viena.

Sl.172. Rafael Santi.
Atinska {kola, 1508-11.
Freska, osnova 770 cm.

Stanci dela Sewatura,

Vatikan.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

90

Drugite popoznati freski vo papskite stanci se:

Parnas, Papata Lav X go zadr`uva Atila, Isteruvaweto
na Heliodor od hramot i Po`arot vo Borgo.
Triumfot na Galatea ima vedar i ~uvstvitelen
anti~ki duh, za razlika od ladniot idealizam pretstaven
na Atinskata {kola. Napu{taj}i ja arhitektonskata
ramka, Rafael pogolemo vnimanie posvetuva na por-
tretite i figurite, so {to donekade potsetuva na
Ra|aweto na Venera od Boti~eli.

Od verskata tematika treba da se istaknat u{te
slednive tri kompozicii na Rafael:
- Sikstinska Madona, na koja ima integracija na
veli~estvenosta i humanosta, a koja ja raboti so svoite
sorabotnici, pod vlijanie na ve}e definiraniot tip na
Umbriska Madona od Pinturikio;
- Svetoto semejstvo, so piramidalna postavka na
figurite, pod vlijanie na Leonardo da Vin~i;
- Preobra`enie, edno od najveli~estvenite dela na
Rafael, koe ne uspeva da go dovr{i, tuku toa }e go stori
negoviot sorabotnik Xulio Romano.

Osven kako najgolem ilustrator vo slikarstvoto,
Rafael e poznat i kako portretist, pretstavuvaj}i gi
svoite zna~ajni sovremenici: papi, princovi i golemi
li~nosti. Popoznati se slednite:

- Portret na papata Julie II,
- Portret na papata Lav X so kardinalite,
- Portret na Baltazare Kastiqoni,
- Avtoportret, so ne`en, prefinet, duri i bolnikav
izraz na liceto.
Pred zavr{etokot na svojot kratkotraen `ivot, i
pokraj naru{enoto zdravje, Rafael ima hrabrost da se
natprevaruva so umetnosta na Mikelanxelo. Za taa cel,
toj ja slika golemata kompozicija Polagaweto v grob,
smestena vo galerijata Borgeze. Posakuvanata drama-
ti~nost ne uspeava da ja postigne, taka {to kom-
pozicijata izgleda dosta ladno i so labavi konturi.
Poradi toa, mo`e da se ka`e deka docnoto tvore{tvo
na Rafael, pretstavuva po~etok na dekadencijata na
visokorenesansnata umetnost, koja nabrgu }e pomine vo
manirizam.*56

Sl.173. Rafael Santi. Triumfot na Galatea, 1512.
Freska, 225 h 195 cm. Vila Farnezina, Rim.

Sl.174. Rafael Santi. Sikstinska Madona, 1513-
16. Maslo na platno, 196 h 265 cm. Umetni~ka
galerija, Drezden.

Sl.175. Rafael Santi. Preobra`enie, 1519-20. Maslo
na tabla, 405 h 278 cm. Pinakoteka, Vatikan.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

91

SLEDBENICI NA LEONARDO
DA VIN^I I RAFAEL

Rafael ima golem broj u~enici, sorabotnici i
direktni sledbenici. Za razlika od nego, Leonardo da
Vin~i nema golem broj u~enici, no zatoa pak, golem broj
umetnici go imitiraat negovoto slikarstvo, glavno
nedovolno uspe{no.

BELTRAFI e u~enik na Leonardo da Vin~i, koj
najmnogu go prifa}a negovoto u~ewe pri izrabotkata
na portretite, na koi e vidliva tehnikata kiaro-skuro.
Likovite se pretstaveni do pojas i obraboteni so
sfumato tehnika, no taa e poneuspe{na vo odnos na onaa
od Leonardo da Vin~i.
SOLARI (od Lombardija) isto taka e u~enik na
Leonardo da Vin~i, koj ja prifa}a negovata postavka na
Bogorodica vo dramati~na okolina. Tehnikata na
slikawe mu e sli~na kako i na u~itelot, {to se gleda na
kompozicijata Bogorodica so Hristos i svetcite.
ANDREA DEL SARTO (1486-1531, od Toskana) e
sledbenik na Leonardo da Vin~i, a isto taka i na Rafael.
So svoeto slikarstvo toj ja izvlekuva od }or-sokak
firentinskata umetnost po zagubata na Leonardo da
Vin~i i Mikelanxelo. Andrea del Sarto samo vo
formalen pogled ja zadr`uva mudrosta na Leonardo da
Vin~i i smirenosta na Rafael, bidej}i negovite
kompozicii se napregnati i dosta interesni. Takvi se
slikite: Pieta, @rtvata na Avram i Portret na eden
skulptor. So slikarstvoto na Andrea del Sarto se
sozdava uvodot vo toskanskiot manirizam, {to e osobeno
vidlivo vo negovata slika Madona Harpija.*57

KOREXO (1489-1534) iako e sledbenik na golemite
majstori, toj ima pogolema sloboda vo kompoziciite.
Raboti vo Parma i ne pripa|a na nitu edna regionalna
{kola. Negovoto slikarstvo sodr`i takva fantazija i
temperament, kakvi {to ne mo`at da se sretnat vo
rimskoto slikarstvo. Na negovite sliki e prisutna edna
re~isi barokna atmosfera, {to }e bide karakte-
risti~no za umetnosta mnogu podocna. Toa e vidlivo vo

Sl.176. Rafael Santi. Papata Lav X so kardinalite,
1517-18. Maslo na tabla, 119 h 154 cm. Ufici, Firenca,

57

Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.114-116

56

Podetalno vo Rafael, I diamanti dell’arte

Sl.177. Andrea del Sarto. Madona Harpija, 1517. Maslo
na tabla, 178 h 207 cm. Ufici, Firenca.

Sl.178. Korexo. Noli me tangere, 1522-23. Tabla,
103 h 130 cm. Prado, Madrid.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

92

kompoziciite: Obo`uvawe Hristovo, Noli me tangere,
Svetata no}, mitolo{kata scena Sonot na Antiopa itn.
Vidlivo e deka vo oblikuvaweto na figurite i upotre-
bata na boite Korexo voveduva edna nota na elegantna
privle~nost i senzualnost.*58

MIKELANXELO BUONAROTI (1475-1564)

Skulptura i slikarstvo

So `ivotnoto delo na Mikelanxelo Buonaroti
najcelosno e definiran poimot genij so bo`estveno
vdahnovenie i nat~ove~ka mo}. Toj fakt za Mikelanxelo
pretstavuva pove}e prokletstvo, otkolku blagoslov,
bidej}i toj ne priznava nikakov povisok avtoritet od
diktatot na svojot genij. Toj e zadoen so tradicijata na
neoplatonizmot, pobo`nosta i so veruvaweto vo
ispravnosta na sî {to sozdava.
Mikelanxelo e slikar, arhitekt i poet, no pred sî
skulptor i toa do sr`ta na svoeto bitie, poradi {to i
slikarstvoto za nego treba da gi odrazuva vajanite
oblici, a arhitekturata treba da se slu`i so organskiot
sostav na ~ove~kata figura. Verbata vo ~ove~kiot lik,
kako vrven nositel na izrazot, pravi Mikelanxelo da
po~uvstvuva deka e poblisku do klasi~nata skulptura,
od koj bilo drug umetnik.
Mikelanxelo se voodu{evuva od delata na slikarite
Xoto, Maza~o, Siworeli, na skulptorite Donatelo i
Jakopo dela Kver~a. Protivre~nite vlijanija na
neoplatonizmot i crkovnite reformi na Savanarola
vr{at dlaboko vlijanie vrz nego. Poradi toa, Mikelan-
xelo vo tekot na svojot `ivot }e ima promenlivo
raspolo`enie i ~uvstvo deka se nao|a vo postojana borba
so svetot i so samiot sebesi. Toj zamisluva deka negovite

statui se `ivi tela zarobeni vo mermerni blokovi, od
kade {to treba da gi oslobodi, kako {to misli deka
samite tela pretstavuvaat zatvor za ~ove~kata du{a na
Zemjata.

Na 13-godi{na vozrast, bez odobrenie na svojot
tatko, Mikelanxelo odi da u~i slikarstvo kaj majstorot
Domeniko Girlandajo, kade {to }e se zadr`i dve godini.
Tamu najprvin }e u~i preku kopiraweto na rano-
renesansnite freski, sozdadeni od Maza~o i drugite
majstori. Vo toa }e bide mnogu pouspe{en od svoite
sou~enici, na koi ~estopati }e im se potsmeva poradi
nivnata nedovolna ve{tina. Zatoa, ponekoga{ izbivaat
incidenti me|u nego i sou~enicite, taka {to doa|a i do
tepa~ki. Vo edna od niv, Mikelanxelo }e dobie tolku
silen udar po nosot, {to za cel `ivot }e ostane nagrden.
Negoviot talent e zabele`an od dvorot na vojvodata

Sl.179. Korexo. Sveta no}. Umetni~ka galerija,
Drezden.

58

Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.120-122

Sl.180. Bartold di Xovani. Bitka. Reljef.
Nacionalen muzej, Firenca.

Sl.181.
Mikelanxelo
Buonaroti.

Bogorodica na
skali. Mermer,
45 h 57 cm. Kaza
Buonaroti,

Firenca.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

93

Lorenco Medi~i, taka {to }e bide primen na rabota kaj
vajarot Bertold di Xovani, kade go otkriva svojot
`ivoten pat. Toga{ }e gi sozdade svoite najrani
skulptorski ostvaruvawa: Faun, Madona na skali i
Lapid i Kentaur. U{te vo ovie prvi ostvaruvawa vidliv
e procesot na borba i na makotrpna rabota, preku koi,
Mikelanxelo gi pretvora site pottiknuvawa vo svoj,
dotoga{ nepoznat umetni~ki jazik.
Aktivnosta na Mikelanxelo se odviva niz nekolku
tvore~ki periodi vo Firenca i vo Rim. Negoviot `ivot
e raspnat me|u ovie dva grada, {to proizleguva od
negovata qubov kon rodnata Firenca i nastojuvawata
na papata da go iskoristi negoviot talent samo za sebe.
Patuvaj}i ~esto na relacija Firenca - Rim, Mike-
lanxelo redovno se zadr`uva na po~inka vo Orvieto, vo
~ija katedrala postojano gi studira freskite na Luka
Siworeli. Taka, pod vlijanieto na zna~ajnite slikari
i skulptori, postepeno se formira umetni~kiot izraz
na Mikelanxelo.

Skulpturata Pieta, vo crkvata Sv. Petar vo Rim
(1500) go pretstavuva 25-godi{niot Mikelanxelo kako
zrel umetnik i ~ovek, koj sozdava so `ar i stradawe.
Likovite se vozvi{eni do ~ove~ki idealnoto i se ~ini
kako da se nao|aat vo prostor na tivka osamenost, {to
}e bide mnogu bitna karakteristika i za podocne`nite
dela na Mikelanxelo.
David (pora~ana vo 1501 g.) pretstavuva prva
monumentalna statua na visokata renesansa, koja vo
celost gi odrazuva edinstvenite svojstva na Mike-
lanxelovata umetnost. Taa e visoka 5,5 m i e postavena
pred palatata Vekio vo Firenca kako gra|ansko-
patriotski simbol na Republikata. Denes tamu se nao|a

nejzinata verna kopija, a originalot se ~uva vo
Akademijata na ubavite umetnosti. Bidej}i otse~enata
glava na Golijat ne e prisutna vo kompozicijata, David
ne izgleda kako pobednik, tuku kako predizvikuva~ -
borec za pravda. Negovoto telo e istovremeno smireno
i napregnato, pretstavuvaj}i dejstvo vo miruvawe, koe e
tolku karakteristi~no za Mikelanxeloviot skulptor-
ski izraz. Izrazot na ovaa figura objavuva eden nov
ideal na ubavinata, mnogu porazli~en od `ilavosta i
vitkosta na Donatelovite figuri.
Freskata Bitkata kaj Ka{ina Mikelanxelo ne
zapo~nal da ja realizira vo palatata Vekio, bidej}i vo
1503 god. ednostavno e prinuden da zamine vo Rim kaj
papata. Crte`ite od negovata ideja poka`uvaat deka toa
bi bil dramati~en natprevar me|u dvajcata golemi
majstori Mikelanxelo i Leonardo da Vin~i, koj treba{e
da ja realizira Bitkata kaj Angijarija, vo istata
prostorija.

Sl.182. Mikelanxelo Buonaroti. Pieta, 1498-1500.
Mermer, viso~ina 195 cm. Crkva Sv. Petar, Rim.

Sl.183. Mikelanxelo Buonaroti. David, 1501-03.
Mermer, viso~ina 550 cm. Akademija, Firenca.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

94

Mojsej (1513-15) i Dvata roba se del od zamisleniot
proekt na Mikelanxelo za grobnicata na papata Julie
II, {to trebalo da pretstavuva najgolemo umetni~ko
dostigawe. Mikelanxelo zamisluva Mojsej da bide
postaven taka, da se gleda oddolu, za da se po~uvstvuva
negovata stra{na snaga, koja umetnicite ja narekle
terribilita, vo smisla na vozvi{enost. Stavot na Mojsej
istovremeno izrazuva budnost i meditacija, sposobnost
za mudro vladeewe, no i stra{en gnev.

Dvata roba Mikelanxelo gi zamisluva kako edinstvo
na sprotivnostite. Robot na umirawe im se prepu{ta
na okovite, a Pobunetiot rob se naprega da se oslobodi
od niv. Umetni~kiot izraz potsetuva na neopla-
tonisti~kata pretstava za teloto kako zatvor za
~ove~kata du{a na Zemjata.

Grobnicata na papata Julie II ostanuva nedovr{ena,
bidej}i papata go prekinuva Mikelanxelo vo rabotata,
nagovaraj}i go da se zafati so izrabotka na freskite vo
Sikstinskata kapela vo Vatikan. Donekade toa pret-
stavuva i rezultat na spletkata {to ja pravi Bramante,
koj misli deka natprevarot me|u Mikelanxelo i Rafael
}e bide na {teta na Mikelanxelo. Me|utoa, se poka`uva

Sl.184. Mikelanxelo
Buonaroti. Bitkata kaj
Ka{ina, crte` od studijata
za freska vo Salata na
Golemiot sovet na palatata
Vekio, Firenca, 1504-06.

Sl.185. Mikelanxelo Buonaroti. Mojsej, 1515-16.
Mermer, viso~ina 254 cm. Crkva San Pjetro in Vinkoli,
Rim.

Sl.186. Mikelanxelo Buonaroti. Rob na umira-
we, 1513. Mermer, viso~ina 229 cm.Luvr, Pariz.

95

deka Mikelanxelo mo`e da bide isto taka golem slikar
kako i skulptor. Seto toa predizvikuva promena na
prvobitnata ideja za grobnicata na papata Julije II, pri
{to Mikelanxelo podocna pravi nov proekt za nea, taka
{to denes taa se nao|a vo crkvata San Pjetro in
Vinkoli. Vo centralnata ni{a od fasadata na grobni-
cata e smestena statuata Mojsej.
Tavanot na Sikstinskata kapela vo Vatikan (1508-
12), Mikelanxelo so golem `ar se zafa}a da go naslika,
taka {to rabotata uspeva da ja zavr{i za ~etiri godini,
posakuvaj}i da prodol`i so rabotata na grobnicata za
papata Julie II. Ovaa ogromna freska sodr`i stotina
likovi ritmi~no rasporedeni vo arhitektonska ramka.
Vo sredniot del se smesteni deset sceni od sozdavaweto
na svetot, okolu koi se rasporedeni pretstavi na
mom~iwa, proroci i medaljoni. Vo po~etokot, Mike-
lanxelo zapo~nuva da ja raboti freskata so pomo{ na
svoite u~enici, no nezadovolen od nivnata rabota, toj
se zatvora vo prostorijata i prodol`uva da raboti sam

pod svetlosta na sve}ite, ~estopati zaboravaj}i na
redovnata ishrana. Ponekoga{ tolku brzo raboti, {to
boite gi nanesuva vrz premnogu vla`niot malter, taka
{to vrz freskite po~nuva da se pojavuva muvla.
Ispla{en od taa pojava, toj pa|a vo o~aj i saka da ja
napu{ti rabotata. No, za negova sre}a papskiot
sovetnik za umetnost, Xulijano da Sangalo znae deka toa
ne pretstavuva nikakva {teta i deka muvlata ednostavno
mo`e da se izbri{e, taka {to Mikelanxelo sre}no ja
dovr{uva rabotata. Od taa grandiozna freska spored
svoeto zna~ewe mo`e da se istaknat slednite dve sceni:
- Sozdavaweto na Adam e scena vo koja ne se
pretstavuva fizi~koto oblikuvawe, tuku vdahnuvaweto
na bo`jata iskra, du{ata vo teloto na Adam. Na toj na~in
e sozdadeno dotoga{ nevideno dramati~no sproti-
stavuvawe me|u ~ovek i bog. Adam e povrzan so zemjata,
no istovremeno i so gospod na neboto, a ve}e ja
zabele`uva sî u{te nesozdadenata Eva, koja qubopitno
yirka pod gospodovoto krilo;

Sl.187. Mikelanxelo
Buonaroti. Tavanot na
Sikstinskata kapela, 1508-
12, po restavracijata.
Vatikan, Rim.

Sl.188. Mikelanxelo
Buonaroti. Sozdavaweto na
Adam. Freska, fragment od
tavanot na Sikstinskata
kapela, Vatikan, Rim.

96

- Prviot grev i isteruvaweto od rajot ja sodr`i
celata dramati~nost na ~ove~kata radost i stradawe.
Na ovaa tavanska freska, genijalnoto Mikelanxelovo
slikarstvo gi apsorbira site iskustva od Maza~o, pa sî
do nego.

Stra{niot sud (1534-41) na oltarniot yid vo
Sikstinskata kapela, Mikelanxelo po~nuva da go slika
okolu 20 godini po slikaweto na tavanot. Toa go pravi
vo vremeto na duhovnata i politi~kata kriza na
reformacijata. Duhovnoto raspolo`enie na Mike-
lanxelo nao|a dlabok odraz vo prika`uvaweto na
mra~nata vizija vo Stra{niot sud, sozdaden pod izvesno
vlijanie na istoimenata kompozicija na Siworeli.
Ovde, blagoslovenoto i prokleto ~ove{tvo, sobrano vo
gusta tolpa go moli razluteniot bog za milost. Bog e
pretstaven kako atlet, koj suvereno vladee so vselenata.
Pod gospod, na oblak java apostol Bartolomej, dr`ej}i
go v raka simbolot na ma~eni{tvoto, ~ove~kata ko`a.
Liceto na ko`ata pretstavuva morbiden avtoportret na
Mikelanxelo, koj na vakov na~in se ispoveda za svoite
grevovi i nedostojnosti. Istori~arite na umetnosta na
Mikelanxelo mu zabele`uvaat deka koloritot na
negovite freski ne e na visoko nivo. So istra`uvaweto
na freskite se konstatira deka toa e rezultat na nivnoto
natslikuvawe od strana na podocne`nite slikari, taka
{to so napravenata restavracija prekrasniot kolorit
na Mikelanxelo izleguva na povr{ina.
Visokiot dostrel na Mikelanxeloviot kolorit e
potvrden i vo negovite posledni freski od kapelata
Paolina
vo Vatikan, kade {to se pretstaveni scenite:
Raspetie na sv. Petar i Obra}aweto na sv. Pavle.

Evidentno e deka umetni~kiot izraz na figurite na
Mikelanxelovite freski ima skulptorski tretman,
obedinet vo arhitektonska ramka, no toa ne pretstavuva
mana, tuku nosi nov umetni~ki kvalitet.
Slikata Sv. Semejstvo, kako kru`no platno Mike-
lanxelo go slika u{te vo 1505 god. prika`uvaj}i se kako
golem kolorist. Figurite se pretstaveni vo vid na edna
cvrsta grupa pod jaka son~eva svetlost, a angelite se
prika`ani kako goli mom~iwa koi se odmoraat vo
zadninata. Na takov na~in gi oformuva{e svoite verski
kompozicii i slikarot Siworeli.

Skulpturite vo kapelata Medi~i
Skulpturite vo kapelata Medi~i

Skulpturite vo kapelata Medi~i
Skulpturite vo kapelata Medi~i
Skulpturite vo kapelata Medi~i
vo Firenca (1520-
45) pretstavuvaat kompletirawe na Mikelanxeloviot
arhitektonski proekt realiziran 25 godini porano.
Papata Lav X (Medi~i) odlu~uva da izgradi sakristija
za smestuvawe na sarkofazite na Xulijano i Lorenco
Medi~i. Xulijano e pretstaven kako vojnik smesten vo
ni{ata na yidot, pod koja vrz sarkofagot se nao|aat
polule`e~kite figuri No} i Den. Na sprotivnata
strana vo ni{ata na yidot e smestena statuata na
Lorenco Medi~i, pretstaven kako mislitel, a pod nea
vrz sarkofagot se nao|aat figurite Ve~er i Zora. Site
pogledi na figurite se svrteni kon ni{ata, vo koja e
smestena kompozicijata Bogorodica so Hristos,
pridru`ena od skulpturite na svetitelite na semej-
stvoto Medi~i.

Ni{ite vo koi se smesteni figurite na Xulijano i
Lorenco se pretesni i mnogu plitki za niv, poradi {to
se pretpostavuva deka tie bile praveni za drugo mesto.
Isto taka, alegoriskite likovi na No} i Den, i Ve~er
i Zora, organski ne nalegnuvaat vrz polukru`nite
formi na sarkofazite, koi se premali za goleminata
na statuite. Preku tretmanot na nivnata muskulatura i
izrazot na nivnite lica e pretstaveno razli~noto doba
na ~ove~kiot `ivot i na denono}ieto. Seto ova navidum
needinstvo na skulpturite se pretvora vo cvrsta celina,
so pomo{ na arhitektonskata ramka na enterierot.

Sl.189. Mikelanxelo Buonaroti. Stra{niot sud, 1536-41.
Freska, 12,20 h 13,70 m. Sikstinska kapela, Vatikan, Rim.

Sl.190. Mikelanxelo Buonaroti. Raspetie na sv. Petar,
1546-50. Freska, 661 h 625 cm. Kapela Paolina, Vatikan,

SLIKARSTVO I SKULPURA

97

Sl.193. Mikelanxelo
Buonaroti. Pieta
Rondanini, 1552-64.
Mermer, viso~ina 195
cm. Zamok Sforca,
Milano.

Za vreme na poslednite 30 god. od svojot `ivot,
glavno zanimawe na Mikelanxelo mu e arhitekturata,
vo koja toj verojatno go nao|a svojot du{even mir, no i
ponatamu prodol`uva da se zanimava so skulptura.
Pietata Rondonani (1555-64, Milano) pretstavuva
posledno skulptorsko delo na Mikelanxelo. Vo nego toj
bara novi oblici, kako da ne e zadovolen od svoite
dotoga{ni ostvaruvawa. Vsu{nost, ovaa grupa e samo
fragment od edna kompozicija {to verojatno ja namenuva
za svojata zamislena grobnica. Ostanatoto go uni{tuva,
borej}i se so kompozicijata sî do nekolku dena pred
svojata smrt. Likovite na Bogorodica i Hristos kako
da nemaat nikakva traga od visokorenesansnata retori-
ka. So svojata beste`inska sostojba, tie potsetuvaat na
pobo`nite sliki od srednovekovnata umetnost, a so
svojot sostav ja prika`uvaat iskonskata vrska na sinot
so maj~inata utroba. Posebnosta na taa kompozicija
u{te pove}e e zabele`liva vo sporedba so porane{nite
dela na Mikelanxelo, napraveni na istata tema. Taka
na primer, tretata pieta (izrabotena porano, se nao|a
vo crkvata Santa Marija del Fjore vo Firenca) vo mnogu
ne{ta se razlikuva od negovoto posledno delo, pietata

Rondanini.*59

Normalno e deka po vozvi{enoto tvore{tvo na
Mikelanxelo te{ko mo`e da se o~ekuva toj da bide
nadminat. Vo toa vreme nastapuva i ekonomska kriza,
taka {to izostanuvaat i golemite pora~ki, poradi {to

Sl.191. Mikelanxelo Buonaroti. Xulijano Medi~i, No} i
Den. Mermer, srednata figura e visoka 183 cm. Kapela
Medi~i, crkva San Lorenco, Firenca.

Sl.192. Mikelanxelo Buonaroti. Lorenco Medi~i, Ve~er i
Zora. Mermer. Kapela Medi~i, crkva San Lorenco, Firenca.

umetnicite se nao|aat vo nepovolna sostojba. Sepak,
golemite talenti }e uspeat da ja izvle~at umetnosta od
taa kriza.

59

Podetalno vo B. Nardini. Mikelan|elo, @ivot i delo
L. Berti. All the works of Michelangelo
A.Tartuferi. Michelangelo, painter, sculptor and architect

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

98

Italijanskite skulptori vo vtorata polovina na

XVI
XVI

XVI
XVI
XVI vek ne mo`at da se natprevaruvaat so delata na
toga{nite slikari. Se ~ini deka kolosalnata li~nost
na Mikelanxelo gi obeshrabruva novite talenti vo t.n.

elegantna faza na manirizmot
elegantna faza na manirizmot

elegantna faza na manirizmot
elegantna faza na manirizmot
elegantna faza na manirizmot.
Vo toj period rabotat
brojni skulptori vo Italija i nadvor od nea, me|u koi
najmnogu se istaknuvaat ^elini i Bulow.

BENVENUTO ^ELINI (1500-1571)

Benvenuto ^elini e firentinski zlatar i skulptor
so slavna avanturisti~ka biografija, koj raboti vo
Italija i vo Francija.
Zlatniot solarnik na Fransoá I poka`uva deka vo
ovoj period, simbolizmot na renesansata im go otstapuva
mestoto na alegoriskite dosetki. Preku figurite na
bogot na moreto Neptun i bo`icata na zemjata Tera
alegoriski e pretstaven nivniot sojuz za proizvodstvo
na sol. Figurite, za razlika od onie na Mikelanxelo
imaat izdol`eni, blago zaobleni i meki oblici.

Persej pretstavuva pozlatena bronzena statua,
smestena vo Loxa dei Lanci vo Firenca. Negovata
figura e vitka i ubavo razviena.Vo desnata raka ja dr`i
sabjata, a vo levata otse~enata glava na nevernata
Meduza. Vidliva e virtuoznosta vo prika`uvaweto na
anatomijata na ~ove~koto telo i prisustvoto na
klasi~nite motivi vo dekoracijata na postamentot.*60

@AN BULOW (1529-1604)

Francuzinot @an Bulôw na 16-godi{na vozrast se
doseluva vo Italija i tamu stanuva poznat kako
Xambolowa, najpoznat vajar vo Italija vo poslednata
tretina na XVI vek. Prethodno toj mu e konkurent vo
rabotata na ^elini vo kralskiot zamok Fontenblô vo
Francija.

Grabnuvaweto na Sabiwankite pretstavuva skulp-
torska kompozicija smestena vo Loxa dei Lanci, kade
denes se nao|a nejzinata kopija. Za razlika od rene-
sansnite skulpturi, koi se pravea za da se gledaat
prvenstveno od eden agol, taa kompozicija gi zadovoluva
estetskite kriteriumite za gledawe od site strani.

60

Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.86-87
™ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.220

Sl.194. Benvenuto ^elini. Solarnikot na Fransoá I, 1539-43.
Zlato i emajl vrz abonos. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.

Sl.196. @an Bulow i Amanati. Fontanata Neptun,
1563-75. Plo{tad Dela Siworija, Firenca.

Sl.195. @an Bulow.

Grabnuvawe na
Sabiwankite, 1583.
Mermer, viso~ina 397,5
cm. Lo|a Dei Lanci,
Firenca.

XVI VEK VO ITALIJA

99

Trite sosema razli~ni figuri se povrzani vo edna
edinstvena spirala, koja se izvi{uva nagore. Iako
kompozicijata e mnogu dinami~na, taa e neverojatno
uramnote`ena. Materijalot za docnorenesansnite
majstori ve}e ne pretstavuva pre~ka za realizacija na
umetni~kata fantazija, {to }e stane osnova za pojavata
na barokot.

Kowani~kata statua Kozim I, Xambolowa ja pravi
za plo{tadot Dela Siworija, na koj vo sorabotka so
Amanati }e gi pravi i skulpturite za fontanata
Neptun.

Xambolowa e majstor i za izrabotka na fino
oblikuvani statui od bronza, so golema dinami~nost,
kako {to e na primer figurata Merkur koj tr~a.*61

61

Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.88
™ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.220

V e n e c i j a

Venecijanskoto slikarstvo za vreme na XVI vek
definitivno go do`ivuva svojot procut. Golemite
majstori na toa slikarstvo postignuvaat sovr{enstvo
vo prika`uvaweto na perspektivata, na ~ovekot vo
prirodata i na psiholo{kiot efekt. Sovr{enstvoto e
postignato pove}e so upotreba na koloristi~ki,
otkolku so crta~ki efekti. Venecijanskiot kolorit na
topli boi e originalen vo svojata kiaro-skuro tehnika.
Od toa proizleguva naglasuvaweto na bitnoto vo
kompozicijata, na predniot plan; a toa naj~esto e
dejstvoto, ~ove~koto telo ili dvi`eweto. Najomileni
temi na venecijancite vo ovoj period pretstavuvaat:
senzualniot akt vo priroda pod toploto podnebje,
mitolo{kite i alegoriskite sceni, religioznite
kompozicii, kako i prekrasnite portreti.

XORXONE (1478-1510)

Xorxo di Kastelfranko, nare~en Xorxone e prviot
golem slikar na venecijanskata visoka renesansa.
Negoviot talent tolku brzo se razviva, {to vr{i
vlijanie duri i vrz slikarstvoto na negoviot u~itel
Xovani Belini vo oformuvaweto na u~iteloviot podoc-
ne`en stil. Xorxone `ivee samo 32 godini, taka {to
umira nekolku godini pred negoviot u~itel. Poradi toa,
toj ima sozdadeno mal broj sliki, no tie se so takva
sugestivna ubavina, {to vlijaat vrz golem broj podoc-
ne`ni slikari, a toa se odnesuva i na najgolemiot
visokorenesansen venecijanski slikar Ticijan.
Osnovnite karakteristiki vo slikarstvoto na
Xorxone, nakuso mo`at da se opi{at na sledniot na~in:
- toj ja prodlabo~uva tonskata vizija, nasledena od
Xovani Belini,
- negovite sliki se oformuvaat vo svetol prostor
(luminizam),
- toj ne pravi skici i crte`i, tuku raboti direktno

so boja,

- svoite sliki ~estopati gi dopolnuva, a toa i nemu
}e mu go pravi Ticijan, smetaj}i deka nekoi od
slikite na Xorxone se nedovr{eni.
Slikite na Xorxone se mnogu barani u{te za vreme
na negoviot `ivot, ne samo poradi svojot kvalitet, tuku
i poradi negovata popularnost. Toj se dvi`i vo
umetni~ki i nau~ni krugovi kade {to se rasprava za

muzikata, filozofijata, qubovta i za tajnata na
skladnite ritmi. Najpoznati sliki na Xorxone se: Bura,
Venera koja spie i Koncert v pole.
Slikata Bura pretstavuva edna mitolo{ka scena
na promenliviot moment. Prisutnite figuri kako da
se osvetleni od kratkotrajniot blesok na molwata, taka
{to tie me|usebno ne se svesni za svoeto zaemno
prisustvo. Na ednata strana od rekata se nao|a ov~arot,
a na drugata strana edna mlada majka so dete, koja
nalikuva na Bogorodica. Ovaa kompozicija }e izvr{i
silno vlijanie vrz tvore{tvoto na {panskiot slikar
El Greko, no isto taka i vrz impresionistite vo
po~etokot na modernata umetnost.
Slikata Venera koja spie e nare~ena Drezdenska
Venera, poradi nejzinata postavka vo tamo{niot muzej.
Kompozicijata pretstavuva sovr{ena realizacija na
tema akt vo pejza`, pod polna svetlost i so izobilsto na
krivi i meki linii.
Slikata Koncert v pole, nare~ena Poezija e
ispolneta so poeti~na muzika vo kve~erina i so
pastoralen {arm. Taa e scena ispolneta so nenadmin-
liviot moment zasiten so ubavina. Nevidlivata
`e{tina na slikata e prisutna vrz razgolenite tela i

Sl.197. Xorxone. Bura, okolu 1505. Maslo na platno,
73 h 82 cm. Akademija, Venecija.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

100

nate`natite drvja, {to u{te pove}e e naglaseno vo
kontrastot so ladnata voda od bunarot, zafatena so
stakleniot bokal. Toplinata na telata se istaknuva vrz
ladnite tonovi od vtoriot plan. I ovaa slika }e izvr{i
silno vlijanie vrz impresionistite vo modernoto
slikarstvo tri veka podocna.
Xorxone e majstor i za verski kompozicii, postignu-
vaj}i misti~na atmosfera, {to se gleda na slikite:
Ispitot na Mojsej i Madona na tron so dvajca svetci.
So avtoportretot, Xorxone ja doka`uva raznovidnosta
na svoeto kratkotrajno tvore{tvo.*62

TICIJAN (1488/89-1576)

Ticijano Vi~eli, nare~en Ticijan e eden od
najzna~ajnite i najplodnite slikari vo istorijata na
umetnosta. Toj se zanimava edinstveno so slikarstvo, koe
postojano go usovr{uva, uspevaj}i da go dovede do
sovr{enstvo. Mo`e da se ka`e deka preku negovoto delo
se identifikuva venecijanskoto slikarstvo, pa zatoa toj
e nare~en patrijarh na venecijanskata umetnost. Sli~no
kako i negoviot u~itel Xorxone, i Ticijan e mnogu cenet

u{te za vreme na svojot `ivot, taka {to stanuva dvorski
slikar na {panskiot kral Karlo V i na negoviot sin
Filip II, na francuskiot kral Fransoá I, na papi i na
razni vojvodi.

Od sekoja faza na Ticijanovoto tvore{tvo }e se
inspirira po nekoja nova generacija na slikari, a toj }e
tvori sî do svojata smrt. Vo Venecija doa|a od planin-
skoto selo Kadoro i vedna{ se smestuva pokraj ve}e
pro~uenite Xovani Belini i Xorxone. Nabrgu, rasko{-
niot talent na Ticijan }e rezultira so slednite
tipi~ni karakteristiki:
- prisustvo na sila, polni oblici, i jaki boi,
- celosno iskoristuvawe na tehnikata na maslenite

boi,

- ramnote`a na kompozicijata postignata so
ednostavni kontrasti,
- brzo slikawe, ~estopati so prsti, namesto so ~etka.
Slikata Sveta i profana qubov e edno od prvite
dela na Ticijan, vo koi obrabotuva platonska tema, kade
{to golata ubavina na nebeskata Venera ja postavuva
nasproti bogatata draperija na profanata ubavina.
Negovata Sv. Magdalena e pretstavena kako mlada i
zdrava `enska ubavina vo eden verski zanes. Op{to
zemeno, slikarstvoto na Ticijan mo`e da se podeli na
tri osnovi temi: portreti, mitolo{ki i verski sceni.
Ticijan e eden od najpoznatite portretisti voop-
{to vo istorijata na slikarstvoto. Na svoite portreti
toj postignuva golema individualnost na likovite, koi
gi istaknuva vrz temnata zadnina, a realisti~nata
obrabotka na materijata go dostignuva svojot maksimum.
Od niv pozna~ajni se slednive sliki:
- Portretot na ma`, vo rasko{na svilena obleka,
no likot sî u{te ne e pretstaven na visoko nivo, bidej}i
toa e edno od negovite prvi dela;
- Portretot na bogata{ dolovuva pretstava na eden
debel trgovec so brada, no sakanoto sovr{enstvo sî u{te
ne e dostignato;

Sl.198. Xorxone. Venera koja spie. Maslo na platno 175 h
108,5 cm. Umetni~ka galerija, Drezden.

Sl.199. Xorxone. Koncert vo pole, 1505-10. Maslo na platno,
110 h 138 cm. Luvr, Pariz.

62

Podetalno vo L’opera completa di Giorgione
Giorgione, I diamanti dell’arte

Sl.200. Ticijan. Papata Pavle III me|u vnucite, 1546. Maslo
na platno, 174 h 210 cm. Nacionalna galerija, Neapol.

SLIKARSTVO I SKULPURA

101

- Portretot na edna ubavica go poka`uva silniot
napredok kon posakuvanoto sovr{enstvo vo tretmanot
na likot i materijata;
- Portretot na papata Pavle III me|u vnucite, ve}e
go pretstavuva vrvnoto tvore{tvo na Ticijan kade vo
celosnost e izrazen individualniot karakter na
likovite;

- Portretot na Riminaldi (^ovek so modri o~i) e
pretstaven so eden hamletovski `ar;

- Avtoportretite go pretstavuvaat Ticijan vo
razli~no doba od negoviot `ivot, preku koi mo`e da se
sledi promenata na negoviot vozvi{en lik;
- Karlo V na kow go prika`uva golemiot imperator
i vojskovodec, koj vladee re~isi so polovina Evropa i
koj uspeva da go zazeme i ograbi papskiot Rim. Negoviot
lik e pretstaven so edna dinamika vo kompozicijata,
kade imperatorot suvereno vladee so snagata na
nemirniot kow.

Bahanalii e mitolo{ka slika izrabotena po
nara~ka na vojvodata Alfonso dÄEste. Na nea e pret-
staven eden nastan od ostrovot Andros i taa e premnogu
bu~na vo odnos na sli~nite porane{ni sliki.

Sl.201. Ticijan. Avtoportret na starost, 1562. Maslo
na platno, 75 h 96 cm. Dr`aven muzej, Berlin.

Sl.202. Ticijan. Karlo V na kow, 1548. Maslo na
platno, 279 h 332 cm. Prado, Madrid.

Sl.203. Ticijan. Bahanalii, 1518-19. Maslo na platno,
175 h 183 cm. Prado, Madrid.

Sl.204. Ticijan. Urbinska Venera, 1538. Maslo na platno,
111 h 165 cm. Ufici, Firenca.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

102

Urbinska Venera e naslikana pod vlijanie na
kompozicijata Zaspana Venera od Xorxone, samo {to taa
e poslobodna, so otvoreni o~i i bez sram od prisustvoto
na drugite lu|e. Takviot Ticijanov sloboden stil
dostignuva neverojatno majstorstvo vo dramatikata na
negovite sledni sliki od mitolo{ki karakter: Danaja,
Flora i Venera so organist.
Verskata tematika, Ticijan ja raboti vo tekot na
celiot svoj `ivot, pri {to postojano go usovr{uva
umetni~kiot izraz. Osven spomenatite kompozicii na
taa tema, toj slika u{te mnogu drugi, me|u koi popoznati
se slednite: Madona di KaÄPezaro, Voznesenie (dvete vo
bazilikata Dei Frari), Blagove{tenie (vo u~ili{teto
San Roko), Sv. Sebastijan i dr.

So deloto na Ticijan ne zavr{uva visokata rene-
sansa vo Venecija. Taa prodol`uva da se razviva i
ponatamu, pred sî poradi toa {to vlijanieto na
manirizmot tamu e mnogu malo. Taka, i vo vtorata
polovina na XVI vek sî u{te se tvori vo visoko-
renesansen stil. Po Ticijan rabotat i drugi golemi
slikari, no tie ne mo`at da se smetaat za negovi
vistinski naslednici. Evropskoto slikarstvo na noviot
vek vistinskite naslednici na Ticijan }e gi najde vo
li~nostite na Velaskez ([panija), Rubens (Flandrija)
i Rembrant (Holandija), pred sî vo odnos na nivniot
slikarski priod.*63

TINTORETO (1518-1594)

Jakopo Robusti, nare~en Tintoreto e voda~ na
{kolata koja saka da go nadmine deloto na Ticijan.
Negova cel e da napravi sinteza na Ticijanoviot
kolorit i Mikelanxeloviot crte`. Toj odli~no go
poznava italijanskoto slikarstvo, iako Venecija ja
napu{ta samo edna{, koga vo Rim }e se sretne so
Mikelanxelo. Po vra}aweto vo Venecija, nabrgu
blesnuva negoviot individualen stil so slednite
karakteristiki:

- kompoziciite se dramati~ni i totalni,
- tie imaat treperliva i v`e{tena boja,
- figurite se iskriveni, razdvi`eni i so
perspektivno skratuvawe.
Dinamizmot na Tintoreto vr{i silno vlijanie i na
ve}e ostareniot golem majstor Ticijan. Toj raboti celi
ciklusi na freski so ogromni dimenzii, smesteni vo
najpoznatite objekti na Venecija: u~ili{teto San Roko,
crkvata San Xorxo Maxore, Du`devata palata i dr.

Ciklusot od u~ili{teto San Roko vo Venecija,
Tintoreto go slika celi 23 godini so ogromni i
dramati~ni sliki, pred koi se dobiva vrtoglavica.
Najpoznati od niv se: Tajnata ve~era, Hristos pred
Pilat, Kalvarija i Raspetie.
Dekoriraweto na Du`devata palata, Tintoreto go
pravi isto taka so ogromni kompozicii na koi e
prisutno izvesno preteruvawe vo {ematizmot. Takva e
golemata kompozicija Vo rajot, so prisustvo na ogromen
broj li~nosti.

Sl.205. Ticijan. Madona di kaÄPezaro, 1519-26.
Maslo na platno, 478 h 268 cm. Crkva Santa Marija
dei Frari, Venecija.

63

Podetalno vo L’opera completa di Tiziano

Sl.206. Tintoreto. Kalvarija, 1566-67. Maslo na
platno, 390 h 415 cm. U~ili{te San Roko, Venecija.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

103

Sozdavaweto na Mle~niot pat e slika so golem
dinamizam i so graciozni dvi`ewa, pretstaveni so eden
Ticijanov karakter.
Arijadna, Venera i Bah, nare~ena Sovr{ena poezija
e scena vo koja bogot Bah e pretstaven kako graciozno
izleguva od moreto, za da ja ven~a svojata nevesta.
Suzana i starci nudi eden nov vid revolucionerno
slikawe, kade {to svetlosta ima najgolemo zna~ewe.
Figurite se osvetleni od sekavi~nata svetlost na
gromot, taka {to nemaat vreme me|usebno da se zabele-
`at. Na sli~en na~in e naslikana i Burata od Xorxone.

Tintoreto nema naslikano golem broj portreti, no
so onie {to gi pravi doka`uva deka e golem majstor i vo
taa oblast. Toa mo`e da se vidi od Portretot na
Sansovino, na koj e pretstaveno celoto ~ove~ko
dostoinstvo na golemiot venecijanskiot arhitekt vo
negovite zreli godini.
Tajnata ve~era e tema, koja Tintoreto ja slika so
poseben `ar i so dotoga{ nevidena sloboda vo kompo-
niraweto. Negovite najpoznati sliki na taa tema se
smesteni vo crkvata San Xorxo Maxore i vo u~ili{teto
San Roko. Tie se pretstaveni so golem dinamizam, so
zakrivuvawe i so perspektivno skratuvawe, kade i ~adot
vo enterierot dobiva misti~en karakter. Scenite kako
da se osvetleni od dva izvora na svetlost, so prisustvo
na fakeli i so prozra~en dim.

So kompozicijata Hristos na Galilejskoto More,
Tintoreto go istaknuva svoeto majstorstvo za dolo-
vuvawe misti~na atmosfera na otvoren prostor.
Slikarskiot pristap na Tintoreto vo negovite
Tajni ve~eri, sigurno bi go zbunile i Leonardo da Vin~i,
bidej}i so niv e urnat pogolemiot del na renesansnite
umetni~ki kanoni, so {to }e mu bide otvoren patot na
{panskiot slikar El Greko.*64

PAOLO VERONEZE (1528-88)

Paolo Kaljari, nare~en Veroneze e venecijanski
slikar nadaren za pretstavuvawe na golemi masovni
sceni, ~ija kompozicija ja doveduva vo harmonija so
nenadminatoto koloristi~ko ~uvstvo za dekoracija. I
pokraj toa, toj go odbegnuva manirizmot vo slikarstvoto,
so pomo{ na svojata uramnote`enost, bez tragi na
nespokojstvo.Veroneze podednakvo dobro gi slika
verskite, mitolo{kite i alegoriskite sceni, prika-
`ani so sjaen i topol venecijanski kolorit pod silno

Sl.207. Tintoreto. Sozdavaweto na Mle~niot pat, okolu 1582.
Maslo na platno, 148 h 165 cm. Nacionalna galerija, London.

Sl.208. Tintoreto. Portret na Jakopo Tati-Sansovino,
okolu 1566. Maslo na platno, 65 h 70 cm. Ufici, Firenca.

Sl.209. Tintoreto. Tajnata ve~era, 1592-94. Maslo na platno,
365 h 568 cm. Crkva San Xorxo Maxore, Venecija.

64

Podetalno vo L’opera completa di Tintoreto

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

104

svetlo. Toa osobeno e vidlivo na kompozicijata Venera
i Adonis, kako i Ma~eni~kata smrt na sv. Justina, kade
dolovenata atmosfera soodvetstvuva na nastanot.
Paolo Veroneze gi ukrasuva so sliki enterierite
na palatite i vilite, me|u koi i tavanot vo dvoranata
na Golemiot sovet vo Du`devata palata. Pod negovata
sjajna svetlost doa|aat do izraz ne`nite tonovi, a
konturite ostanuvaat jasni. Od brojnite masovni sceni
posebno treba da se istaknat slednite dve:
- Ve~erata kaj Levi nalikuva na edna ogromna Tajna
ve~era, koja e premnogu slobodno postavena, taka {to
crkovnata cenzura ne go prifa}a toa ime za ovaa
kompozicija. Site li~nosti instinktivno se naslikani
aristokratski i se podgotveni za u~estvo vo "pretsta-
vata koja treba da zapo~ne" pod arkite na edna trium-
falna porta;

- Svadbata vo Kan (naslikana za refektoriumot na
crkvata San Xorxo Maxore, Venecija) e isto taka
masovna scena inspirirana od Tajnata ve~era, vo koja
doa|a do izraz raska`uva~kiot i literaturen dar na
Veroneze.

Kalvarija nudi eden nov agol na gledawe kon ve~nata
tema na hristijanstvoto, kade {to dekorativniot
karakter na bojata ne e vo celosna soglasnost so
dramati~nata sodr`ina na kompozicijata.*65

Vo visokata renesansa na Venecija,
isto taka intenzivno se razviva i skul-
pturata
, vo koja oblast najmnogu }e se
istakne Sansovino, koj kako arhitekt i
skulptor gi ukrasuva svoite objekti so
skulptorski realizacii. Osobeno se
poznati negovite Giganti, smesteni vo
dvorot na Du`devata palata vrz Skala dei
Giganti, izgradena od Antonio Rico. Vo
toj period, vo Du`devata palata se zavr-
{uvaat i edni drugi poznati skali, Skala
dÄoro od strana na Skarpawino, spored
proektot na J. T. Sansovino.

Sl.210. Paolo Veroneze. Venera i Adonis, 1570-75. Maslo na
platno, 191 h 212 cm. Prado, Madrid.

Sl.211. Paolo Veroneze. Slikite na tavanot
vo dvoranata na Golemiot sovet, 1577-78.
Du`deva palata, Venecija.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

65

Podetalno vo L’opera completa di Veronese
™ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2.
str.186-189

105

Sl.213. Paolo Veroneze. Svadbata vo Kan, 1563. Maslo na
platno. 669 h 900 cm. Luvr, Pariz.

Sl.212. Paolo Veroneze. Ve~erata kaj Levi, 1573, fragment.
Maslo na platno, 155 h 128. Akademija, Venecija.

SLIKARSTVO I SKULPURA

XVI VEK VO ITALIJA

106

Pjer [ambí` i Bokadôr. Gradskiot sovet, Pariz, 1533-51. Izgoren1871, rekonstruiran 1882 (Balö i Depért).

107

Razvojot na renesansnata arhitektura vo Italija
trae re~isi dva veka, vo ~ii ramki se diferenciraat
tri periodi so svoi prepoznatlivi karakteristiki.
Humanisti~kiot duh {to se javuva vo mnogu oblasti na
Apeninskiot Poluostrov, so izvesno zadocnuvawe
prozra~uva i vo ostanatite evropski zemji. Toa
zadocnuvawe vo nekoi zemji iznesuva 50 godini, a vo drugi
re~isi cel vek. Taka, vo nekoi od tie zemji, relativno
kusiot razvoj na renesansata nabrgu prerasnuva vo barok,
pred sî poradi crkovnata kontrareformacija i zasile-
nite vlijanija {to doa|aat od Italija. Prifa}aweto i
razvojot na renesansata vo zemjite nadvor od Italija
zavisi od mnogu faktori. Vo nekoi zemji, kako na primer
Francija i Anglija, novite proizvodni odnosi se
razvieni sli~no kako i vo Italija, no kaj niv e prisutna
silnata srednovekovna gotska tradicija. Taa go ko~i
razvojot na renesansata, za {to pridonesuva i otsus-
tvoto na soodvetni anti~ki primeri. Sepak, noviot
kulturen razvoj go privlekuva vnimanieto na evropskite
umetnici, bogata{i i vladeteli. Sakaj}i da ja poka`at
svojata mo} i na kulturno-umetni~ko pole, vlasto-
dr{cite povikuvaat italijanski majstori za da rabotat
na nivnite dvorovi. Me|utoa, italijanskite umetni~ki
primeri ne se ednostavno presadeni na novata po~va,
tuku naj~esto tie se pretopuvani za doma{ni potrebi,
vo zavisnost od doma{nata tradicija.
Poneseni od renesansniot duh na italijanskite
majstori, doma{nite talentirani umetnici po~nuvaat
da zaminuvaat na studiski patuvawa vo Italija, kade u~at
od najsvetlite primeri na novata arhitektura, skul-
ptura i slikarstvo. Istovremeno, vo evropskite zemji
zapo~nuvaat da se preveduvaat i da se pe~atat teoriskite
raspravi na italijanskite majstori. Trgovskite i

diplomatskite vrski me|u Italija i ostanatite zemji
se sî pogolemi, {to pridonesuva za zasilena razmena na
novite kulturni pridobivki. Renesansniot sjaj na
Italija pretstavuva silen predizvik za golemite
evropski vladeteli, koi posakuvaat, a nekoi od niv i
nastojuvaat da go zazemat Apeninskiot Poluostrov.
Francuskite kralevi na primer, ~estopati uspevaat da
pokorat dobar del od poluostrovot, ograbuvaj}i golemo
umetni~ko bogatstvo i vodej}i so sebe italijanski
umetnici. [panskiot kral Karlo V uspeva duri da go
zazeme i papskoto sedi{te Rim, da go ograbi i razurne,
uni{tuvaj}i go so toa negoviot renesansen sjaj.
Vo evropskite zemji sî pove}e se ~uvstvuva potre-
bata od renesansni arhitekti i umetnici. Na toj
predizvik italijanskoto kulturno podnebje }e odgovori
so za~uduva~ki broj talentirani tvorci, koi }e rabotat
{irum Evropa, od Pirinejskiot Poluostrov, pa sî do
Rusija. Nekoi od niv, vo tie zemji se naturaliziraat,
tvorej}i vo noviot duh i za doma{ni potrebi. ^estopati
nivnite sinovi }e bidat glavni nositeli na razvojot na
baroknata arhitektura i umetnost, {to osobeno e
karakteristi~no za Rusija.
Vo site tie kulturno-umetni~ki dvi`ewa vo
Evropa, sosema specifi~en e primerot na Nizozemje,
kade nezavisno od Italija, a istovremeno so nea se
sozdava edna nova umetnost so humanisti~ka podloga,
sli~na na italijanskata. Nekoi od umetni~kite dostreli
na nizozemnite majstori vr{at vlijanie duri i vrz
razvojot na italijanskata umetnost. Taka na primer,
nevozmo`no e da se zamisli visokiot sjaj na veneci-
janskiot luminizam vo slikarstvoto, , , , , bez tehnikata na
masleni boi, uvezena od Nizozemje.

A. RENESANSNATA ARHITEKTURA

F r a n c i j a

Francuskata arhitektura, kako i vo drugite
zapadnoevropski zemji e pod silno gotsko vlijanie, taka
{to prvite renesansni motivi se upotrebeni duri kon
krajot na XV vek, vo vid na italijanska dekoracija.
Borbata so gotskata tradicija vo Francija trae podolgo
i prvata pobeda na novata arhitektura e odbele`ana so
gradewe profani objekti. Crkvata, od svoja strana,
novata arhitektura ja prifa}a duri vo XVII i vo XVIII
vek.*66

Italijanskite vlijanija vo Francija pristignuvaat
blagodarenie na politi~kite vrski so severna Italija,
vo vremeto na francuskite kralevi Luj XII i Fransoá I.

Kralevite gi povikuvaat italijanskite majstori da gi
gradat i dekoriraat nivnite dvorovi. Prvi poznati
italijanski arhitekti dojdeni na rabota vo Francija se:
Fra Xokondo, Sebastijano Serlio i Domeniko da
Kortona
..... Vistinskiot razvoj na renesansnata arhitek-
tura vo Francija }e nastapi koga doma{nite arhitekti
}e gi prou~at anti~kite oblici i }e ja prifatat novata
koncepcija.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->