P. 1
Arhitektura Nov Vek 1

Arhitektura Nov Vek 1

|Views: 1,675|Likes:
Published by nikola_spirkoski
Архитектура и уметност на Новиот век
Михаил Токарев
Архитектура и уметност на Новиот век
Михаил Токарев

More info:

Categories:Types, Graphic Art
Published by: nikola_spirkoski on May 29, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/26/2013

pdf

text

original

Sections

So zgolemuvaweto na jazot me|u feudalniot apsolu-
tizam i raste~kata bur`oazija, vo zapadnoevropskite
dr`avi, a pred sî vo Francija, se javuva protivre~nost
me|u arhitektonskite koncepcii i umetni~kite vkusovi.
Kaj aristokratijata i ponatamu slabee principot na
racionalnost, koj sî pove}e se zacvrstuva vo ideo-
logijata na bur`oazijata. Aristokratijata i kralskiot
dvor racionalnosta ja smetaat za tu|a na svojata
ideologija. Ostavena sama na sebe, bez zna~ajni dr`avni
funkcii, feudalnata aristokratija vodi prazen `ivot.
Taa se predava na prefinetata ~uvstvitelnost na
rasko{no rascutenata kamerna umetnost - rokoko.
Rokoko ili rokaj (rocaille), na francuski jazik ozna~uva
delovi na objektot izgradeni od ~akal i od {kolki.
Korenot na toj termin se nao|a vo zborot le roc, {to zna~i
karpa.

Procutot na stilot rokoko vo francuskata arhitek-
tura se slu~uva vo 30-tite i 40-tite godini na XVIII vek.
Ovaa stilska etapa ne zna~i zamena na eden stil so drug,
tuku nivno istovremeno postoewe. Zatoa, vtorata
tretina na vekot, obi~no, se narekuva period na rokoko
vo evropskata docno-barokna arhitektura. Arhi-
tekturata na francuskiot apsolutizam, {to e umetni~ki
edinstvena vo remek-delata na barokniot klasicizam,
vo toj period se deli na dve sprotivni sliki na svetot.
Nadvore{nata pretstavuva trezveno promislen svet na
arhitektonskiot akademizam, a zad taa obvivka se
razviva skrienata vnatre{nost na ~uvstvitelniot svet
na rokoko enterierite. Estetskite normi za oformu-
vawe na enterierite se razli~ni od onie za oformuvawe
na nadvore{niot izgled. Ovie predznaci na raspa|aweto
na golemiot stil na francuskiot baroken klasicizam
nosat i elementi na ne{to sosema novo. Stilot rokoko
go definiraat slednive elementi :

- Umetni~kite streme`i se naso~eni kon nadmi-
nuvawe na ograni~uvawata sozdadeni od kanoniziraniot
baroken klasicizam;
- Istra`uvawata vo umetnosta se naso~eni kon
povnimatelno nabquduvawe na `ivotnata realnost i kon
otkrivawe na prefinetite nijansi na ~ove~kite ~uvstva;
- Istra`uvawata vo arhitekturata se naso~eni kon
sozdavawe nov umetni~ki sistem na rokoko formite vo
aristokratskite hoteli;
- Novina pretstavuva, pred sî, proektantskiot
pristap vo razvojot na stanbenata kultura vo kom-
fornite hoteli;

- So francuskiot rokoko, evropskata arhitektura
na noviot vek, za prvpat celosno go otfrla principot
na arhitektonski redovi;

- Stilot rokoko sozdava sopstven jazik na formite,
upotrebuvaj}i sovremeni sredstva i mo`nosti na
plasti~nite i na prostornite re{enija.*53
Sistemot na stilot rokoko se gradi vrz slednive
prepoznatlivi postavki:
- Negovite prostorni granici (yidovite i tavanite)
se slobodno i relativno plitko modelirani;
- Vo ramkite na tie granici tektonskite enterierni
elementi, celosno se otvoraat;
- Se upotrebuva vizuelna podredenost vo edinstvoto
i vo neproniklivosta na enteriernite elementi, {to e
naglasuvano so prisustvoto na ogledala;
- Prisutna e fino po~uvstvuvana asimetrija na
elegantnata kapri~o linija kaj lesnata, sosema nenamet-
liva dekoracija.

Umetni~kite formi na stilot rokoko, {to se
pojavuvaat vo Francija, nabrgu se {irat i vo arhi-
tekturata na apsolutisti~kite dr`avi na sredna Evropa
i donekade vo Italija. Vo oddelni zemji, pod vlijanie
na doma{nite uslovi i tradicija, stilot rokoko }e
dobie i izvesni nacionalni karakteristiki.
Francuskiot rokoko ne zna~i pobeda nad racio-
nalizmot, tuku begstvo od nego. Racionalizmot i pona-
tamu ostanuva glavno idejno oru`je na francuskata bur-
`oazija vo nejzinata idna konfrontacija protiv feu-
dalniot apsolutizam, no i protiv zakanuva~kata narod-
na revolucija.

53

Vidi Vseobça® istori® arhitekturì, tom 7, str.116

Liselotte Andersen. Barok i rokoko
Millon A. Henry. Baroque & Rococo architecture

Sl.186.Sobata za garderoba na kralicata, 1737.
Kralska palata, Torino.

ARHITEKTURA

231

F r a n c i j a

Vo tekot na vtorata tretina od XVIII vek, vo
umetnosta na Francija se vnesuva pogolema sloboda i
elegancija i se otfrla prete{kata monumentalnost od
vremeto na Luj XIV. Arhitekturata ne gi napu{ta
klasi~nite tradicii vo oblikuvaweto na fasadite, no
ja prifa}a i ja razviva dekoracijata na rokoko ente-
rierite.

Arhitektite sozdavaat posilni kontrasti, gi
istaknuvaat stolbovite so nivno izdvojuvawe od
yidovite, gradat peristili i kolonadi, naglasuvaj}i gi
centralnite i agolnite delovi na objektite. Osobeno
napreduva profanata arhitektura, so gradeweto na
vlastelinski hoteli spored prethodno napraveni
planovi, no so pogolema udobnost. Stanbenata arhitek-
tura e opfatena so nova evolucija.
Vo toj period najmnogu se istaknuva grupata
arhitekti klasi~ari, od u~ili{teto na @il Arduén
Mansár. Vo rokoko formi, tie sozdavaat prefineti
enterieri so dekorativen mebel od visok vkus. Fasadite
na tie objekti se vo strogi klasi~ni formi i ne
soodvetstvuvaat na raspeanite enterieri. Najpoznati
arhitekti od taa grupa se: Robér de Kot, @ermén
Bofrán i @ak Kurtôn.
ROBER DE KOT (1656-1735) e tvorec na golem broj
vlastelinski hoteli vo Pariz i dvorci vo drugite
francuski gradovi. Osobeno se istaknuvaat negovite
objekti vo pariskoto predgradie Sen Dení, od koi

najpoznati se: hotelot De Lid i manastirot Sen Dení
(1732). Vo osnovata na tie objekti se prisutni elegantno
iskriveni linii, so ~ija pomo{ se formiraat pros-
toriite i dvorovite. Crkvata Sen Ro{ vo Pariz
zapo~nata e da se gradi kon krajot na prethodniot vek
vo baroken stil, no enterierot i vleznata fasada (1736),
Robér de Kot gi zavr{uva so karakteristikite na noviot
stil rokoko.

@ERMEN BOFRAN (1667-1754) e eden od glavnite
majstori na stilot rokoko i golem teoreti~ar na
arhitekturata, koj osobeno se istaknuva so svojata nova
koncepcija na hoteli.
Hotelot Amelô (1710-13) vo Sen @ermén kaj Pariz
e smesten na agolot od dve ulici, so naglasen elipsoiden
dvor. Kon ulicata se rasporedeni kowu{nicite, a kon
gradinata stanbenite prostorii. Strogata simetrija na
osnovata i na izgledot, ovoj objekt go pravat organizi-
ran i pribran.

Hotelot de Subíz pretstavuva najkarakteristi~en
primer na francuskiot stil rokoko. Objektot e izgra-
den vo XVI vek, a vo 1705 god. e rekonstruiran od arhi-
tektot Delamér. Vo 1730-35 god. arhitekt Bofrán ja de-
korira negovata fasada i go ureduva enterierot so po-
znatiot elipsoiden salon. Vo salonot se izbegnati site
agli koi bi pravele senka, a prozorskite otvori bez
parapet po~nuvaat od podot, so {to podocna nastanuvaat
poimite francuski prozorec i francuski balkon. De-
koracijata na enterierot e napravena so lesni orna-
mentni poliwa i bez te{ki tavanski freski. Za prvpat
vo enteriernoto ureduvawe na reprezentativnite pro-
storii se sre}ava stolot, kako element za individualno
sedewe.

Sl.187. Robér de Kot. Crkvata Sen Ro{, Pariz,
zavr{ena 1736. Osnova i izgled.

Sl.188. @ermén Bofrán.
Hotelot Amelô, osnova i
presek, Sen @ermén kaj
Pariz, 1700-13.

ROKOKO VO FRANCIJA

ARHITEKTURA

232

bogato ukraseni so rasko{ni reljefi, pozlatena
{tukatura i so sliki od Hopenhaupt - Postariot, {to
najmnogu doa|a do izraz vo dvoranata za muzika.
Za oformuvawe na plo{tadot Fridrih II vo Ber-
lin, Konbelsdorf go gradi Operskiot teatar (1741-44),
kako glaven objekt na zamisleniot forum. Toj objekt
pretstavuva prv gradski teatar vo Evropa, {to ja ima
ulogata na novo samodoka`uvawe na apsolutizmot,
preku monumentalnata arhitektura. Negovata fasada e
oblikuvana vo strog klasicizam, a enterierot ima
rasko{ni rokoko formi, koi nalikuvaat na fasadata
od dvorecot Sansusi.

G e r m a n i j a

Formite na stilot rokoko vo Germanija dobivaat
osoben razvoj, kako vo oblasta na op{testvenata, taka i
vo arhitekturata na dvorcite. Pri gradeweto na
dvorcite, novinite se prisutni re~isi isklu~ivo vo
malite dvorci - kazina, kade {to se upotrebeni zrelite
formi na stilot rokoko. Vo prv plan se istaknuva
udobnosta i intimnosta na prostoriite so pomali
dimenzii {to se vo neposredna vrska so prirodata. Kako
urnek vo razvojot na tie objekti slu`at proektite na
francuskiot arhitekt Blondél za t.n. ku}i za u`ivawe.
Od ovoj tip objekti, po svoite karakteristiki
najtipi~en e Letniot dvorec na Fridrih II, Sansusi vo
parkot na Potsdam. Toj e izgraden vo 1745-47 god. od
arhitekt Venceslaus fon Knobelsdorf (1699-1753) so
sorabotnicite. Dvorecot se izdiga nad zeleni terasi,
so zimski bav~i na {est nivoa. Skulpturite germi,
izraboteni vo prirodna golemina ja pravat vrskata me|u
arhitekturata i parterot. Enterierite na dvorecot se

@AK KURTON so osobeno karakteristi~ni crti
na razvieniot stil rokoko go oblikuva hotelot
Matiwôn (1726). Objektot obiluva so golema ednos-
tavnost na liniite i so rasko{na udobnost na planot.
Planot na relacijata ulica - dvor - objekt - gradina gi
sodr`i site karakteristiki na stilot rokoko.*54

Sl.189. Delamér i Bofrán. Hotel de Subíz, Pariz, 1705-12.

Sl.190. @ermén Bofrán. Elipsoidniot salon vo
hotelot de Subíz, Pariz, okolu 1735.

Sl.191. @ak Kurtôn. Hotelot Matiwôn, Pariz, 1726.
Fragment od vleznata partija.

54

Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.175
Paris, Flamarion, str.186

55

Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.193
™ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.47

ARHITEKTURA

233

Sl.192. Venceslaus fon Knobelsdorf. Dvorecot Sansusí, Potsdam, 1745-47.

Sl.194. Nikolaus Pakasi. Sve~eniot salon
vo dvorecot [enbrun, Viena, 1760-80.

Sl.193. Hopenhaupt-Postariot. Dvoranata
za muzika vo dvorecot Sansusí, 1747.

Vo toj period se dovr{uvaat i golem broj objekti,
koi se zapo~nati porano vo baroken stil. Nivnata
vnatre{nost se ureduva vo stil na razvieniot rokoko,

{to osobeno e karakteristi~no za objektite na najplod-
niot arhitekt na barokot vo Germanija, Baltazar
Nojman.*55

Vo AVSTRIJA, stilot rokoko nema ostaveno zabe-
le`livi tragi vo arhitekturata. Najzna~aen primer
pretstavuvaat rekonstruiranite sali na dvorecot
[enbrun (1760-80), izvedeni od arhitektot Nikolaus
Pakasi.

ARHITEKTURA

ROKOKO VO GERMANIJA

234

Sl.195. Salvi i Bra~i. Fontanata
di Trevi, Rim, 1732-62.

I t a l i j a

Vo Italija, vo prvata ~etvrtina na XVIII vek ve}e e
zabele`livo slabeeweto na baroknata plasti~nost,
osobeno vo obrabotkata na fasadite. Vo arhitekturata
se javuvat dve strui. Sledbenicite na arhitektot
Boromini go razvivaat noviot stil rokoko, so ~ija
pomo{ nastojuvaat da ja omeknat pompeznata barokna
dekoracija. Od druga strana, sledbenicite na arhitektot
Bernini se zalagaat za vra}awe na klasi~nite stilovi.
Nitu ednata, nitu drugata struja ne gi zadr`uva dokraj
svoite ~isti oblici, tuku se javuva me|usebno me{awe,
osobeno vo dekorativnata obrabotka.
Fontana di Trevi (1732-62) vo Rim od arhitektot
Nikolo Salvi pretstavuva primer na klasi~nata struja,
bidej}i gi interpretira starite rimski triumfalni
porti. Ovaa klasi~na arhitektura e osve`ena so
baroknite skulpturi i dekorativni detali napraveni
od skulptorot Bra~i.
Dvorecot Stupinxi kaj Torino, so svoeto vnat-
re{no ureduvawe e zavr{en vo 1733 god. Filipo Juvara
(1678-1736) nego go oblikuva sli~no na enterierite od
crkvite na Baltazar Nojman vo Germanija. Stolbovite
se celosno slobodni i ja nosat konstrukcijata, koja e
naglaseno naso~ena nagore. Dekoracijata so pozlatena
{tukatura i fresko-`ivopisot na celata kompozicija
ñ ja davaat potrebnata rasko{na ubavina.

Glavniot portik na bazilikata Santa Marija
Maxore (1743-50) vo Rim, so dvoslojna (prizemje i kat)
klasi~na koncepcija i so rokoko elementi, ja dovr{uva
arhitektot Fernando Fuga.*56
Seto toa doka`uva, deka stilot rokoko vo evrop-
skata arhitektura trae kratko vreme, taka {to kon
polovinata na XVIII vek }e zavladee klasicisti~kata
struja, so poretki primeri na barokna ili na rokoko
dekoracija.

56

Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.51,214

Sl.196. Fernando Fuga. Glavniot portik na bazilikata
Santa Marija Maxore, Rim, 1743-50.

ROKOKO VO ITALIJA

ARHITEKTURA

235

Umetnosta vo XVIII vek postepeno se osloboduva od
predrasudite, no ne go privlekuva vnimanieto na
intelektualnata javnost. Poradi dekorativnata nagla-
senost, taa ~estopati ostanuva nezabele`ana. Javnosta
pove}e se interesira za nau~nite otkritija (Isak Wutn),
otkolku za nekoi nimfi i satiri, bidej}i toa e vremeto
na bur`oaskiot racionalizam.
Raspravata me|u sledbenicite na umetnikot Pusén
i na onie na Rubens zavr{uva vo korist na vtorite, koi
ja priznavaat prevlasta na bojata nad crte`ot. No,
naturaliziraniot francuski razbla`en barok nabrgu
se pretvora vo privle~en stil rokoko.

Kralskiot dvor vo ovoj peirod nema dovolno
sredstva za golemi nara~ki, taka {to meceni na
umetnosta stanuvaat bogatite gra|ani, koi go nametnu-
vaat svojot vkus za boite. Tie pove}e se zainteresirani
za svoeto sekojdnevno zadovolstvo, otkolku za inte-
lektualnata radost. Od 1737 god. salonskite izlo`bi
stanuvaat redovni periodi~ni manifestacii, so
postojana publika i so javna umetni~ka kritika.
Umetni~kiot `ivot dobiva takov vid, kakov {to e
za~uvan do denes.

F r a n c i j a

ANTOAN VATO (1684-1721)

Umetni~kiot triumf na rubensovcite vo Francija
e odbele`an so uspehot na dekorativnite slikari, {to
najmnogu se odnesuva na Antoán Vatô.
Antoán Vatô po poteklo e Flamanec, koj vo 1702
god. se doseluva vo Pariz i nabrgu se vrabotuva vo
dvorecot Luksemburg. Tamu se zapoznava so delata na
Rubens od ciklusot za `ivotot na Marija Medi~i i so
ubaviot park okolu dvorecot. Vlijanieto na Rubens i
na parkovskata vegetacija, zaedno so posrednite
vlijanija na Velaskez, kako i li~niot talent, sozdavaat
specifi~en umetni~ki izraz vo delata na Vatô. No,
delata na bolniot od tuberkuloza Vatô se melanholi~ni
i se razlikuvaat od golemite, zdravi i veseli sliki na
negovite prethodnici, Rubens i Velaskez.

Slikarstvoto na Vatô vo Pariz e dobro prifateno,
taka {to vo 1717 god. toj stanuva ~len na Umetni~kata
akademija. Kako pristapna tvorba za priem vo nea ja
podnesuva slikata Zaminuvawe za Kitera, koja go
pretstavuva zaminuvaweto na qubovnite poklonici od
Venerinoto svetili{te. Bojata na Vatô ima nervozni
svilenkasti potezi na oblekata, na vegetacijata i na
magli~avosta nad dale~nite ridovi i moreto. Elegan-
tna, izve{ta~ena i pomalku ta`na, ovaa slika sepak
pretstavuva delumno vesel pogled na op{testvoto od
XVIII vek. Vo 1718 god. Vatô ima izraboteno u{te edna
varijanta na istata tema.
Vatô so posebno zadovolstvo go slika sekojdnevniot
`ivot na lu|eto vo migovite na radost i u`ivawe.
Najdobra ilustracija na toj negov streme` pretstavuva
slikata Vol{epstva na `ivotot. Preku nea, Vatô dava

Sl.197. Vatô. Zaminuvawe za Kitera, okolu 1717. Maslo na platno, 127 h 193 cm. Luvr, Pariz.

ROKOKO VO FRANCIJA

SLIKARSTVO I SKULPTURA

G. ROKOKO - SLIKARSTVO
I SKULPTURA

236

pretstava na ~ove~kiot ve~en son za zlatnoto doba, za
rajot namenet za u`ivawe, za pribe`i{te na sre}ata,
{to se gleda i na kompozicijata Qubovna igra. Simpa-
tijata za karnevalskiot `ivot, Vatô ja potvrduva preku
nekolku dela na koi se pretstaveni italijanski kome-
dijanti. Od niv najpoznata e slikata @il, koja ja iz-
razuva tivkata melanholija na portretiraniot.
Vlijanieto na Vatô e dolgotrajno, taka {to toj }e
ima golem broj sledbenici, no vo odnos na nego, tie }e
bidat dosta neinteresni.*57

FRANSOA BU[E (1703-1770)

Fransoá Bu{é za svoite sliki izbira otmena
tematika, koja ja pretstavuva so dekorativnost. Takvata
sklonost e razbirliva, ako se znae deka toj bil upravnik
na Kralskata rabotilnica za gobleni. Bu{é e omilen
dvorski slikar vo vremeto na madam De Pompadör. Na
svoite sliki toj prika`uva razgoleni `eni, nimfi i
bo`ici so golema senzualnost, no bez osoben karakter
na modelite. Najpoznati negovi sliki so takov tretman
se: Dijana pri kapewe, Madam De Pompadör i Akt na
sofa, na koja so ednostaven i jasen crte` vo topli boi,
verojatno e pretstavena qubovnicata na kralot Luj XV.
So kompozicijata Predel so ribnik, Bu{é go pobiva
misleweto deka e majstor samo za sliki na zatvoren
prostor, bidej}i ume{no ja dolovuva i atmosferata na
otvoreniot prostor.*58

Sl.199. Vatô. @il, 1717-19. Maslo na platno,
149,5 h 184,5 cm. Luvr, Pariz.

Sl.200. Bu{é. Dijana pri kapewe. Maslo na platno,
57 h 73 cm. Luvr, Pariz.

Sl.201. Bu{é. Akt na sofa, 1752. Maslo na platno,
59 h 73 cm. Stara pinakoteka, Minhen.

Sl.198.Vatô. Vol{ebstva na `ivotot, okolu 1718. Maslo na
platno, 65 h 93 cm. Kolekcija Valas, London.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

237

MORIS-KVENTIN DE LA TUR (1704-1788)

Kralskiot dvor vo Pariz se slu`i so svoeto
bogatstvo za da obezbedi umetnost za u`ivawe. Glavna
dvorska li~nost vo tek na pove}e godini e madam De
Pompadör. Nea, kako kralica na umetnosta i naukata,
relativno najverno ja ima pretstaveno Morís-Kventín
de la Tur. Portretot na madam De Pompadör prika`uva
edna graciozna i le`erna `ena, koja so knigite v race
go o~ekuva svojot "sluga" Luj XV.
Portretot na Luj XV potvrduva deka slikarot
Moris-Kventin de la Tur sozdal bogat katalog na svoite
zna~ajni sovremenici. Toj slika so relativno brzata
tehnika na pasteli, so ~ija pomo{ bojata ja ~uva svojata
sve`ina i spontanosta na crte`ot.

[ARDEN (1699-1779)

Po Vatô, @an-Simeôn [ardén e najgolemiot fran-
cuski slikar na XVIII vek. Toj e majstor za slikawe na
sekojdnevniot `ivot na obi~nite lu|e i na mrtvite pri-
rodi, bez trivijalnost i sentimentalnost. Poradi toa,
negovoto slikarstvo se nao|a me|u stilot rokoko i re-
alizmot. Od negovite brojni sliki, posebno treba da se
istaknat: Vra}awe od pazar, Molitva pred jadewe, De-
voj~e so topka od perduvi i Masa postavena za pojadok.*59

FRAGONAR (1732-1806)

Vo slikarstvoto na @an-Onoré Fragonár, frivol-
nosta (lekomislenosta ili pomodarstvoto) go dostig-
nuva svojot zenit. Nego go voodu{evuva tvrdoglavata
igra na rabot na opasnosta, a liniite na negovite sliki
se izvitkuvaat i se spojuvaat kako qubovnici.
Slikata Ni{alka pretstavuva itra erotska {ega,
na koja i listovite od okolnata vegetacija nalikuvaat
na tantelata od dolnata obleka na devojkata {to se
zabavuva.

Kapa~ki e remek-delo na Fragonár, na koe se pre-
pletuvaat telata na devojkite so vegetacijata, naliku-
vaj}i na nimfi koi se pojavuvaat od prirodata i pov-
torno is~eznuvaat vo nea. Na toj na~in, Fragonár se do-
bli`uva do gr~koto ~uvstvo za prirodata, so koe pred
nego slika{e samo Vatô. Navleguvaweto vo psiholo-
gijata na li~nosta, Fragonár go doka`uva preku kompo-
ziciite: Devojka {to ~ita i Bakne`.

SKULPTURATA za vreme na stilot rokoko, vo vid
na dekorativna plastika, re~isi i da ne postoi.
Edinstveno mesto na koe se zadr`uvaat golemite
skulptorski kompozicii se parkovite. Vo toj period
se ~uvstvuva potrebata od impozantni skulpturi za
ukrasuvawe na golemite zgradi ili plo{tadi. Parkov-

Sl.202. M.-K. de la Tur. Madam Pompadur. Pastel
na hartija, 175 h 128 cm. Luvr, Pariz.

57

Podetalno vo L’opera completa di Watteau

58

Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.216-218
H. W. Janson. Istorija umetnosti, str.417

59

Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.220-223

Sl.203. [ardén. Vra}awe od pazar, 1739. Maslo
na platno, 37 h 46 cm. Luvr, Pariz.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROKOKO VO FRANCIJA

238

skata skulptura naj~esto se izrabotuva od olovo, a
reprezentativnata od bronza, dodeka bistite naj~esto
se napraveni od mermer, {to se polira do svilenkast
sjaj. Za taa cel, vo Francija zapo~nuva da se upotrebuva
i porcelanot, kako najpogoden materijal za inter-
pretirawe na rokoko kompoziciite. Ovoj materijal vo
Evropa e donesen od Dale~niot Istok i najmasovna
upotreba dostignuva vo Germanija.*60

FALKONE (1716-1791)

Etién-Morís Falkoné so svoite frivolni sodr-
`ini e poznat umetnik, koj ima rafiniran stav na rabot
od izve{ta~enosta, {to e vo sprotivnost so sodr`inata
na kompozicijata. Toa najdobro se gleda na skulpturata
Hristovata agonija od crkvata Sen Onoré vo Pariz.
Na nea e vidliva sprotivnosta me|u frivolnata
elegancija na teloto vo vid na bukvata "S" i drama-
ti~nosta na sodr`inata.

Kowani~kiot spomenik na Petar Veliki vo Sankt
Peterburg doka`uva deka stilot rokoko vo monu-
mentalnite dela nema da se oddale~i od barokot. Sepak,
vidliva e ednostavnosta i tehni~kata ve{tina, karak-
teristi~ni za rokoko umetnosta. Granitniot postament,
napraven od te{ka karpa e donesen od Finska na splav
me|u dve fregati.

Falkoné e majstor i za izrabotka na mali mermerni
statueti so prefineta obrabotka i elegancija na
liniite, {to se gleda na skulpturata Kapa~ka.

KLODIJON (1738-1810)

Skulptorot Klod-Mi{él, nare~en Klodijôn, vo
odnos na {emata i realizacijata, sozdava eden od
najtipi~nite izrazi na stilot rokoko. Za potrebite na
visokoto francusko op{testvo toj proizveduva lesni i
mili statueti, prefineto erotski, koi verno izrazuvaat

Sl.205. Fragonár. Kapa~ki, 1770-79. Maslo na platno,
64 h 80 cm. Luvr, Pariz.

60

Podetalno vo Kako prepoznati umetnost, Rokoko, str.37-43
@. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.416

Sl.206. Falkoné. Hristovata agonija.
Crkva Sen Onoré, Pariz.

Sl.204. Fragonár. Ni{alka, 1767. Maslo na platno,
65 h 81 cm. Kolekcija Valas, London.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROKOKO VO FRANCIJA

239

eden odminliv moment na u`ivaweto. Statuetkata La
`imblét (kola~e) najverno ja izrazuva prefinetata
senzualnost na stilot rokoko. Nejzinata kompoziciska
struktura, so svojata izvitkana fina linija pretstavuva
tipi~na karakteristika na ovoj stil. Na sli~en na~in
e tretirana i negovata kompozicija Satir i bahanalka.
Karakteristikite na stilot rokoko vo oblasta na
skulpturata, nao|aat {iroka primena pri izrabotkata
na mali statui od porcelan, ~ija tehnologija na izra-
botka e uvezena od Kina. Za potrebite na blago-

rodnicite, umetnicite izrabotuvaat bezbroj takvi mali
i fini statueti vo `ivopisni boi so svilenkast sjaj,
~ija forma ima naglasena "S" linija. Soodvetna
ilustracija na toa pretstavuvaat statuetite na Busteli:
Izabela (lik od Komedija del arte) i Ma{ka figura.

Sl.207. Klodijôn. La `imblét. Terakota

A n g l i j a

Spored istori~arite i teoreti~arite na umetnosta,
slikarstvoto {to se razviva vo Anglija mo`e da se
prepoznae spored nekolku op{ti karakteristiki, od koi
najva`ni se slednive: umetnosta otsekoga{ e poblisku
do ~uvstvata otkolku do razumot; taa po~esto se zasnova
na linijata otkolku na plasti~noto ~uvstvo za oblik;
~ove~kata figura ja prika`uva na intimen na~in, a pred
prirodata reagira so silen lirizam, duri i so mis-
ticizam. Taa umetnost ~estopati preminuva vo satira i
anegdota.

Me|u 1750 i 1850 god. angliskata umetnost sozdava
stil na portreti, koj e gra|anski, no ne provinciski; vo
isto vreme ednostaven, no ne povr{en. Angliskata
umetnost na pejza`i pravi premin me|u holandskiot
XVII vek i umetnosta na impresionizmot. Vo portret-
noto slikarstvo, evidentno e vlijanieto na Antoán van
Dajk i na Vatô. XVIII vek dava golemi angliski umetnici,
koi sozdavaat umetni~ki dela od najobi~ni pora~ki, no
isto taka i izolirani umetnici so iznenaduva~ka
originalnost. Od niv, sekako deka najpoznati se:
Hogart, Gejnzboro i Rejnalds.

VILIJAM HOGART (1697-1764)

Vilijam Hogart se pojavuva vo periodot koga deko-
rativniot barok vo Anglija e na umirawe. Kako u~enik
na graverskiot i zlatarskiot zanaet, toj rano doa|a vo
kontakt so francuskoto slikarstvo, {to ostava izvesno
vlijanie vrz negovoto tvore{tvo.
Hogart si postavuva zada~a, angliskoto slikarstvo
da go napravi ramnopravno so ostanatite evropski
{koli, taka {to cel `ivot se bori protiv uvozot na
neangliski temi. Toj se zanimava so specifi~ni
angliski temi, koi za toj period pretstavuvaat novini.
Hogart ja ima po~uvstvuvano potrebata na publikata za
prika`uvawe na ostra satira, za {to vo London pronao|a
karakteristi~ni primeroci na ~ove~ki tipovi. Niv-
niot karakter, toj go istaknuva vrz zadnina od siro-
ma{tija ili otmenost.
Vo 1729 god. Hogart se `eni za }erkata na svojot
u~itel Tornhil i za da si obezbedi redovni prihodi
izvesno vreme se zanimava so graverstvo na prose~ni
dramski sceni. Sepak, toj nao|a sili da se zanimava i so

Sl.208.Busteli. Izabela (lik od Komedija del arte) i Ma{ka
figura. Porcelan. Bavarski nacionalen muzej, Minhen.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

240

teorija, analiziraj}i ja ubavinata zasnovana na
zmijulestata linija. Najgolem uspeh Hogart postignuva
so slikaweto portreti.
Portretot na kapetan Koram }e stane model vo
slednite 100 godini. Toa e nov i re~isi herojski na~in
na pretstavuvawe na bogata{ot koj sedi kako model so
podra{ireni noze.
Decata Graham, pretstavuva grupen portret, izra-
boten po nara~ka, vo koj Hogart go poka`uva svoeto
umeewe da navleze vo psihologijata na nevinite su{tes-
tva.

Od ciklusot Ven~avaweto po moda, osobeno se
istaknuva slikata Toaletata na groficata, kade {to
doa|a do izraz otkritieto na Hogart, deka dobroto
slikarstvo mo`e da bide i duhovito. Toj mu se potsmeva
na snobizmot i na aristokratskoto odnesuvawe, no
istovremeno dramskata gletka ja prika`uva so golema
~uvstvitelnost.

Malata prodava~ka na rakovi, kako i slikata
Poslugata na slikarot, so svojot impresionisti~ki
tretman poka`uvaat deka Hogart mo`el da stane u{te
pogolem slikar, do kolku poradi potrebata od zarabo-
tuva~ka ne potro{il premnogu vreme na bakrorezite.*61

TOMAS GEJNZBORO (1727-1788)

Tomas Gejnzboro slikarstvoto ne go u~i spored
vospostavenite pravila. Toj zapo~nuva da slika
nabquduvaj}i ja neposrednata prirodna okolina, za
postepeno da pomine kon prika`uvawe na ~ove~ki
likovi vrz zadnina od nabrana draperija. Na toj na~in,
Gejnzboro stanuva golem majstor na angliskiot stil
rokoko, nao|aj}i se postojano vo sudir so svojot rival,
akademikot Rejnolds.
Iako e omilen slikar na kralskoto semejstvo,
Gejnzboro e nekonvencionalen i te{ko prifatliv od
po{irokata publika, ili "vo najdobar slu~aj - diva
guska", kako {to samiot velel za sebe. Vo svojot razvoj
toj pominuva od neopitnost vo svoite prvi dela, do
magliv impresionizam vo podocne`nite raboti.
Gejnzboro e rafiniran slikar, koj ima oko za
materijalot na oblekata, {to ja prika`uva so vatoovska
~uvstvitelnost.

Portretot na g. i g-|a Endrjus pretstavuva remek-
delo na raniot period od tvore{tvoto na Gejnzboro, kade
figurite nalikuvaat na onie od slikite na Vatô,
postaveni vo angliski pejza`.
]erkite na slikarot, avtorot gi prika`uva realno,
bez razubavuvawe, so melanholi~en izraz i neverojatna
neposrednost.

Meri, groficata od Hau, po svojot tretman pret-
stavuva ne{to neo~ekuvano vo angliskata umetnost i
pove}e pripa|a na idnoto vreme na Renoár, otkolku na
prazninata na Akademijata, koja vo toj period nastapuva
na ~elo so Rejnolds.

Sl.209. Vilijam Hogart. Kapetan Koram, 1740. Maslo na
platno, 63,5 h 73,5 cm. Mati~na bolnica, London.

Sl.210. Vilijam Hogart. Ciklus Ven~avawe po moda:
Toaletata na groficata, 1746. Maslo na platno,
68,5 h 89 cm. Nacionalna galerija, London.

61

Podetalno vo L’opera completa di Hogarth

62

Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.242-245

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROKOKO VO ANGLIJA

241

Slikata Utrinska pro{etka nema precizni potezi
kako negovite rani dela, tuku taa poseduva edna
perduvesta gracioznost. Takvata neangliska lesnotija
vo slikaweto, Gejnzboro go povrzuva, ne samo so Vatô
tuku i so italijanskiot slikar Tiepolo.
Pejza`ite na Gejnzboro ~estopati imaat svilenkast
izve{ta~en izgled, vo koj duri i stokata e elegantno
pretstavena. Za toa najdobro svedo~i pejza`ot Poilo,
{to za nekoi avtori pretstavuva najubav pejza` vo
istorijata na umetnosta, naslikan vo Anglija.*62

XO[UA REJNOLDS (1723-1792)

Xo{ua Rejnolds re{ava definitivno da go podigne
statusot na umetnikot na povisoko nivo. Po dvego-
di{niot prestoj vo Italija, toj nastojuva da gi obedini
golemiot stil i umetnosta na angliskiot portret.
Statusot na slikarot nema da go izdigne tolku so
slikaweto, kolku so svojata govorni~ka ve{tina.
Rejnolds e najcenet slikar me|u akademicite, pa zatoa e
postaven za pretsedatel na Kralskata akademija od
nejzinoto formirawe vo 1769 god. Negovite 14 govori
odr`ani vo Akademijata pretstavuvaat riznica na

Sl.211. Gejnzboro.

Gospodin i gospo|a
Endrjus, 1748-50.
Maslo na platno,
70 h 119 cm. Naci-
onalna galerija,

Sl.212. Gejnzboro. Meri, groficata od Hau. Maslo
na platno, 244 h 152,4 cm. Dr`aven sovet, London.

Sl.213. Gejnzboro. Poilo. Maslo na platno,
147 h 180 cm. Nacionalna galerija, London.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROKOKO VO ANGLIJA

242

zdraviot razum i remek-delo na literaturata, koe sî
u{te ne e nadminato. Vo posledniot govor, toj go
pofaluva deloto na negoviot najgolem konkurent, ve}e
po~inatiot Gejnzboro.
Rejnolds e sposoben da gi prifati italijanskite
umetni~ki formuli, da bide raznoviden i da pronikne
vo psihologijata na li~nosta. Za `al, pogolem broj od
negovite sliki, poradi tehni~ki nedostatoci, denes se
vo lo{a sostojba.

Rejnolds znae vonredno dobro da gi komponira
grupite na slikite, izrazuvaj}i go svoeto romanti~no
~uvstvo kon modelite, osobeno kon ma{kite, {to go
postignuva so bravurozni potezi.
Portretot na polkovnikot Tarlton ja doka`uva
umetnikovata sklonost kon barokot, a pozata na polkov-

nikot go navestuva sledniot period na klasicizmot. Rej-
nolds sozdava so neposredna ednostavnost, koja se is-
taknuva u{te pove}e so ednostavnosta i so privle~nosta
na negovite modeli.
Portretot na Neli OÄBraen sodr`i solidno obli-
kuvawe, vo koe nema re~isi nikakvi tragi od stilot ro-
koko, a izgleda kako ve}e da se nao|a vo dobata na im-
presionizmot.

Rejnolds ima napraveno cela serija portreti na
devoj~iwa so lesni i vozdu{esti potezi, so ~ija pomo{
ja istaknuva nevinosta i ubavinata na portretiranite.
Takva e slikata Ledi Delme so decata, na koja ima bujna
vegetacija vo vtoriot plan. Toj se pretstavuva i kako
uspe{en slikar na mitolo{ki sceni, kako {to e
kompozicijata Amor go odvrzuva pojasot na Venera.*63

Sl.215. Rejnolds. Neli OÄBraen, 1760-62. Maslo na
platno, 100 h 126,5 cm. Zbirka Valas, London.

Sl.214. Rejnolds. Polkovnikot Tarlton. Maslo
na platno, 236 h 145,5 cm. Nacionalna
galerija, London.

I t a l i j a

Vo XVIII vek, centar na slikarstvoto vo Italija
stanuva gradot Venecija, koj za cela Evropa pretstavuva
grad na bajkite i centar na turizmot. Za potrebite na
mnogubrojnite turisti se izrabotuvaat posebni sli-
karski temi, a toa se veduti, odnosno razglednici na
Venecija. Na niv se pretstaveni podednakvo dobro i
arhitekturata i pova`nite nastani vo gradot. Takvite
sliki se barani niz cela Evropa, a osobeno vo Anglija.
Nivna posebna specifi~nost pretstavuva toa, {to se
slikani sosema originalno, bez prethodni primeri.

KANALETO (1697-1768)

Xovani Antonio Kanaleto e sovesen i besprekoren
vedutist, ~ii sliki pretstavuvaat najubava pesna za
Venecija. Negovoto tvore{tvo pominuva od ostro
sen~ewe, preku leleavi tonovi, do spontani kristalni
pejza`i. Toj gi slika: kanalot Grande, plo{tadot Sv.
Marko, okolnite ostrovi, pa duri i skrienite dvorovi.
Angliskiot konzul gi saka i gi sobira delata na
Kanaleto, a potoa gi ispra}a vo London. Na toj na~in,

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROKOKO VO ANGLIJA

243

mu ovozmo`uva tripati da patuva vo Anglija, kade
potpa|a pod izvesno vlijanie na ladnite tonovi od
slikarot Van der Hajden.
Slikata Dvorot na skulptorot e komponirana so
naglaseno ~uvstvo za materijalot i so edna atmosfera,
kakva {to porano ne mo`e da se sretne.

Kanalot Grande i nastanite na nego, Kanaleto gi
pretstavuva so majstorska perspektiva i so atmosferska
transparentnost, dodeka plo{tadot Sv. Marko i
ostanatite plo{tadi, gi slika kako veren dokument na
svoeto vreme, vo prekrasna umetni~ka interpretacija.

Kanaleto ne poka`uva nikakvo interesirawe za
selskiot pejza`, koj ne mu odgovara kako gradskiot, taka
{to toj ima izraboteno duri i veduti od London. Sepak,
ogromnata pobaruva~ka na takviot slikarski `anr pra-
vi, vo nivnoto slikawe toj ponekoga{ da reagira meha-
ni~ki.*64

SEBASTIJANO RI^I (1659-1734) ima sklonost
kon romantikata, no sepak e konzervativen. Vo svoeto
podocne`no tvore{tvo toj se priklu~uva na modernoto
dvi`ewe, so {to }e izvr{i vlijanie vrz tvore{tvoto
na mladiot Tiepolo. Zna~ajno e toa, {to Sebastijano
Ri~i e prviot pretsedatel na venecijanskata Akademija

Sl.217. Kanaleto. Vlezot vo kanal Grande, 1729-34. Maslo na
platno, 47,5 h 79,5 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Hjuston.

Sl.216. Kanaleto. Dvorot na skulptorot, 1726-27. Maslo na
platno, 124 h 163 cm. Nacionalna galerija, London.

63

Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.244-246

64

Podetalno vo L’opera completa di Caneleto

Sl.218. Kanaleto. Plo{tad San Xovani e Paolo, 1725. Maslo
na platno, 125 h 165 cm. Umetni~ka galerija, Drezden.

Sl.219. Sebastijano
Ri~i. Bogorodica so
Hristos i svetci,
1708. Crkva San
Xorxo Maxore.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

244

na umetnosta od nejzinoto formirawe. Me|u negovite
poznati sliki se vbrojuva Bogorodica so Hristos i
svetci, so naglasen `ivopisen venecijanski kolorit.
Sebastijano Ri~i e cenet {irum Evropa, taka {to
negovi dela se sre}avaat duri i vo Anglija, kade vo
bolni~kata kapela vo ^elzi ja ima naslikano kom-
pozicijata Voskresenie.

MARKO RI^I (1676-1729) e eden od retkite
venecijanski slikari koi poka`uvaat interes za
selskiot pejza`. Toj se inspirira od romanti~nite i
divi sceni na selo, kako {to se kompoziciite: Selski
praznik i Dvor na vila so figuri.

FRAN^ESKO GVARDI (1712-1793)

Fran~esko Gvardi vo po~etokot `ivee i raboti
skromno vo semejnata rabotilnica na svojot postar brat
Xanantonio
Xanantonio

Xanantonio
Xanantonio
Xanantonio (1690-1760). Tie primaat sekakvi pora~ki
i gi rabotat zaedno, poradi {to te{ko mo`e da se
razlikuva nivnoto individualno avtorstvo. Vo toj pe-
riod tie ne se poznati, taka {to ve}e zreliot Fran~esko
sî u{te e pomo{nik kaj Kanaleto.
Po smrtta na Xanantonio, Fran~esko se posvetuva
isklu~ivo na slikaweto veduti, so koi }e se pro~ue duri
na starost. Na~inot na koj gi prika`uva vedutite
pretstavuva revolucija vo slikarstvoto, vo vid na edna
vol{ebna interpretacija na Venecija. Za razlika od
strogo definiranite potezi na Kanaleto, Gvardi go
dostignuva krajniot dostrel na slikaweto so slobodni
potezi. Toj se orientira kon muzi~koto bele`ewe na
vrednostite vo kratkotrajnite vol{epstva, koi kako da
is~eznuvaat od slikata. Na takov na~in, Gvardi od
Venecija sozdava svetlikav, nerealen grad, {to se ni{a
na vodenite branovi. Ovaa nerealna ubavina te{ko mo`e
da se objasni so zborovi. Svetlosta postojano se prekr-
{uva vo `ivi nemirni to~ki, {to se reflektiraat vrz
damkite od lu|e ili, pak, svetkaat vrz objektite.
Svetlosta, vodata i vozduhot se edinstvena tema za
Gvardi, koi vo zaednica so arhitekturata pravat atmo-
sferska harmonija vo sino, koja trae samo moment, za
vedna{ potoa da is~ezne. So takviot slikarski pristap,
Gvardi definitivno im go otvora patot na impresio-
nistite. Od mnogubrojnite sliki na Fran~esko Gvardi
mo`at da se odberat slednive: Praznikot Voznesenie,
Poseta na du`dot na Sv. Nikola, Naselba so kanal, Kon-
cert i dr.*65

Sl.221. Fran~esko Gvardi. Praznikot
Voznesenie na plo{tadot San Marko,
1755-56. Maslo na platno, 61 h 91 cm.
Fondacija Gulbenkion.

65

Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.236-237
™ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.36

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROKOKO VO itaLIJA

Sl.220.Marko Ri~i. Dvor na vila so figuri. Maslo na
platno. Kralska kolekcija, Vindzor.

245

XANBATISTA TIEPOLO (1696-1770)

Tiepolo e tvorec na ogromni freski, {to pretsta-
vuvaat posledna vizija na renesansnata tradicija.
Vremenski toj tvori vo vremeto na rokoko, no stilski
pove}e mu pripa|a na barokot. Tiepolo e ploden slikar,
koj raboti po nara~ki niz cela Evropa, od Italija preku
[panija do Germanija. Toj e brilijanten crta~ i kolo-
rist, a mo`ebi i posleden slikar koj dobro gi poznava
alegoriskite i mitolo{kite sceni. U{te na 19-godi{na
vozrast nego ve}e go smetaat za majstor, no po~nuvaj}i
od 30-godi{na vozrast, toj stanuva pro~uen so svojot pro-
zra~en i leleav stil, so gri`livo presmetana per-
spektiva.

Freskite na Tiepolo pretstavuvaat ramnopraven
partner na skulpturata vo vnatre{noto ureduvawe na
bogatite palati. Tie se taka ve{to naslikani so bo~no
osvetluvawe, {to sozdavaat celosna tridimenzionalna
iluzija, dematerijaliziraj}i go objektot so pomo{ na
svetli crvenikavi i sini boi. Najimpresivnite
ostvaruvawa na Tiepolo pretstavuvaat freskite vo
Episkopskata rezidencija vo Vircburg vo Germanija,
od koi posebno se istaknuvaat kompoziciite:
- Ven~avaweto na Barbarosa i Beatri~e, {to po
tretmanot na oblekata i koloritot nalikuva na
slikarstvoto na Veroneze od XVI vek;
- ^etirite kontinenti vo vestibilot na istata pa-
lata e ogromna freska, na koja Fama ja razglasuva slavata
na princot episkop niz celiot svet. I pokraj svojata
grandioznost, freskata e naslikana leleavo i `ivo. Eg-
zoti~ni grupi lu|e i `ivotni se nasobrani na ~etirite
strani i se naslikani so bleskavo ve{ti potezi, so {to
sekoj detaq se pretvora vo ne{to vol{ebno.

Sl.222. Fran~esko Gvardi. Naselba so kanal, 1765-70.
Maslo na platno, 30 h 53 cm. Ufici, Firenca.

Sl.224. Xanbatista Tiepolo. Ven~avaweto na Barbarosa i
Beatri~e, 1751-53. Freska. Kralski salon,
rezidencija vo Vircburg.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROKOKO VO italIJA

Sl.223.Xanbatista Tiepolo. Ciklus od palatata Dolfin, Venecija:
Smrtta na konzuot Brut, 1725-30. Maslo na platno, 182 h 383 cm.

246

Na sli~en na~in, toj gi tretira i istoriskite sceni
od ciklusot vo palatata Dolfin, kako {to e kom-
pozicijata Smrtta na konzulot Brut. Golemoto majstor-
stvo na Tiepolo e prisutno i na negovite {tafelajni
dela od razli~na tematika, kako {to se: Poklonenie
na mudrecite, Apolon i Dafne i dr.
Nekoi istori~ari na umetnosta, u{te pove}e od
slikite na Tiepolo, gi cenat negovite ubavi crte`i,
duhovitite skici i bakrorezi, koi avtorot gi ima
objaveno vo nekolku zbornici.*66

66

Podetalno vo L’opera completa di Giambatista Tiepolo

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROKOKO VO itaLIJA

Sl.227. Xandomeniko Tiepolo. Pul~inela i akrobati,
1791-93. Freska, 160 h 190 cm. KaÄReconigo, Venecija.

XANDOMENIKO TIEPOLO (1727-1804)
kako veren sorabotnik na svojot tatko ima posebna
darba za prika`uvawe na op{testvenite ludosti, taka
{to se smeta za prethodnik na slikarot Goja. Negovite
kompozicii se osve`eni so primesa na satira. Toj
dekorira nekolku sobi vo vilata Valmarana kaj
Vi~enca so sceni od selskiot `ivot, prika`ani so
zabaven i nekonvencionalen realizam.

Sl.226. Xanbatista Tiepolo. Apolon i Dafne, 1765-66.
Maslo na platno, 68,8h 87,2 cm. Nacionalna galerija,

Sl.225. Xanbatista Tiepolo. Poklonenie na mudrecite,
1753. Maslo na platno, 210,5 h 425 cm.
Stara pinakoteka, Minhen.

247

A. KLASICIZAM I NEOKLASICIZAM

ARHITEKTURATA NA KLASICIZMOT VO
FRANCIJA

Arhitekturata vo vtorata polovina na XVIII vek vo
Francija se karakterizira so vra}awe kon francuskiot
baroken klasicizam i so vlijanija od elinisti~kata
umetnost, dojdeni preku delata na sledbenicite na @il-
Arduén Mansár: @an-@ak Gabriél, Suflô i dr. Vo toj
period najmnogu se gradat palati, crkvi i plo{tadi, koi
ja izrazuvaat mo}ta na francuskata imperija.*67

@AK-AN@ GABRIEL (1698-1782)

@ak-An` Gabriél e sin na poznatiot arhitekt @an-
@ak Gabriél, {to mu ovozmo`uva da stekne {iroko
obrazovanie i da stane pretsedatel na Akademijata.
Negov najgolem zafat pretstavuva konceptot i uredu-
vaweto na plo{tadot Konkôrd (1755-1763) vo Pariz.
Prvobitniot koncept na plo{tadot e dobien vrz osnova
na javen konkurs na koj u~estvuva i @an-@ak Gabriél,
dodeka izvedenata koncepcija pretstavuva delo na
negoviot sin. Formata na plo{tadot e pravoagolna, so
izrazeni simetrali na koi se smesteni zna~ajni objekti.
Na ednata simetrala, na istok e smestena crkvata

Madlén (zapo~nata da se gradi vo toj period) i Parla-
mentot (Burbonskata palata) na sprotivniot breg od
rekata Sena, dodeka na drugata simetrala se smesteni
Luvr na jug i Golemata triumfalna porta na sever.
Vo centralniot del na plo{tadot se postaveni dve
fontani i eden egipetski obelisk. Vo po~etokot, na
mestoto na obeliskot se nao|al spomenikot na Luj XV,
po ~ija inicijativa e raspi{an konkurs za re{avawe
na plo{tadot.

Voenata {kola (1750-71) na Marsovite poliwa vo
Pariz e izgradena vo stil na klasicizmot, no so doma{na
tradicija, {to osobeno e vidlivo vo krovniot sistem.
Maliot trijanôn (1762) pretstavuva paviljon vo
Versajskiot park, {to e oblikuvan so anti~ki elementi.
Toj e izgraden za madam Di Berí, a preraboten za Marija
Antoaneta. Objektot e upotrebuvan kako privatno pri-
be`i{te na sopstvenicite od formalnostite na dvor-
skiot `ivot vo vtorata polovina na XVIII vek.
Osven vo Pariz i negovata okolina, @ak-An`
Gabriél ima podignato objekti i vo drugi gradovi na
Francija, od koi najmnogu se istaknuva Gradskata ku}a
vo Renô i ansamblot objekti Terasi vo Bordô.

II. KLASICIZAM, ROMANTIZAM I REALIZAM

Sl.228. @ak-An` Gabriél. Plo{tadot Konkôrd (plo{tadot
Luj XV), Pariz. Zgradite se obnoveni 1898-1900.

67

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 7, od str.157
A. Leconte, Paris en 4 jours, 1985

ARHITEKTURA

248

@AN-@ERMEN SUFLO (1713-1780) e tvorec
na poznatata crkva Panteôn, prvobitno crkva Sen @e-
nevjév (1756-89) vo Pariz. Taa ima peristil i portik
po ugled na anti~ki hram i kupola vrz tambur so kolo-
nada, postaveni nad presekot na kracite vo krstovid-
noto re{enie. Enterierot na objektot e oblikuvan
sli~no na eksterierot, so pro~isteni klasi~ni formi
na korintskiot stil.

Od ostanatite brojni objekti, sozdadeni vo vreme
na francuskiot klasicizam, posebno vnimanie zaslu-
`uvaat:

Teatarot vo Bordô (1772-80) na arhitektot Viktor
Luj
, koj ima naglasena kolosalna kolonada so klasi~en
korintski red, i monumentalni skali, koi }e stanat
primer za oblikuvawe na skalite vo Pariskata opera.
Teatarot Odeôn vo Pariz, so svojot klasi~en
portik vo toskanski red, istovremeno e povrzan so
antikata i so renesansata.

ARHITEKTURATA NA NEOKLASICIZMOT

Arhitekturata na neoklasicizmot, glavno, se
razviva od krajot na XVIII vek do sredinata na XIX vek.
Uslovite za nejzinoto pojavuvawe nakuso mo`at da se
definirat na sledniot na~in:
Se pojavuva zasitenost od baroknata dekoracija i
se trgnuva kon istra`uvawe novi formi, preku trans-
formacija na anti~kite klasi~ni stilovi, a po ugled
na renesansnite humanisti. Aktuelnite iskopuvawa na
anti~kite gradovi Herkulanum i Pompeja, kon krajot
na XVIII vek gi voodu{evuvaat arhitektite do stepen na
direktno kopirawe. Vakvoto dvi`ewe e poddr`ano i
od oficijalnite akademii, {to e potkrepeno so
izdavawe golem broj publikacii za anti~kata arhitek-
tura i umetnost. Kako rezultat na toa, o`ivuvaweto na
anti~kite formi vo vremeto na neoklasicizmot e
podosledno otkolku vo samiot klasicizam.
Neoklasicizmot se razviva niz cela Evropa, a
osobeno vo Francija i vo Germanija. Vo po~etokot na
XIX vek, toj se pojavuva kako stil na carstvoto, nare~en
ampír stil, {to ima zada~a da ja veli~a slavata na carot
i na negovata vojska. Za taa cel se gradat triumfalni
porti i triumfalni koloni, spored primerot na takvite
objekti od anti~kiot Rim.*68

Sl.229. @ak-An` Gabriél. Voenata {kola, Pariz, 1750-71.

Sl.231. Viktor Luj. Golemiot teatar, Bordô, 1772-80.

Sl.230. @an-@ermén Suflô. Panteôn (Sen @enevjév),
Pariz, 1757-80.

ARHITEKTURA

249

F r a n c i j a

Vo po~etokot na XIX vek, Pariz stanuva svetski
centar na umetnosta, vrz ~ij razvoj golemo vlijanie vr{i
U~ili{teto na ubavite umetnosti, niz koe }e pominat
najtalentiranite arhitekti. Zastapuvaweto na idejata
za dosledno kopirawe na anti~kite primeri }e dovede
do toa, formata na anti~kiot hram da se primenuva za
oblikuvawe na raznovidni objekti: muzei, crkvi ili
palati. Toa e period na masovno gradewe objekti, {to
}e gi oformat dene{nite istoriski jadra vo evropskite
metropoli. Koncepcijata na objektite ne nosi re~isi
ni{to novo vo razvojot na arhitektonskata misla, no
site tie monumentalni objekti se sozdadeni so golemo
majstorstvo. Od ogromniot broj objekti, te{ko e da se
odberat najkarakteristi~nite, so koi rezimirano bi se
pretstavila neoklasi~nata arhitektura vo evropskite
zemji.

Za~uduva faktot, {to paralelno so neoklasi~noto
vra}awe kon istoriskoto minato, vo Francija se
javuvaat oddelni arhitekti, koi na arhitekturata
gledaat razli~no od svoite sovremenici. Od niv
najpoznati se Ledö i Bulé.

KLOD NIKOLA LEDU (1756-1806) i negoviot
konkurent Etién-Luj Bulé, gradat ku}i vo Pariz, no
nivnite golemi dostignuvawa vo oblasta na arhitek-
turata i urbanizmot se zabele`ani samo na bakrorezi.
Nivnite idei pretstavuvaat eden vid graditelski son,
premnogu golem i ~uden za da se ostvari. Svoite objekti
tie gi deformiraat so neobi~ni odnosi i razmeri, a

nivnite preterano ednostavni geometriski kontrasti,
pove}e zaslu`uvaat da bidat nare~eni vozvi{eni,
otkolku ubavi. Za takvite tendencii, tipi~ni primeri
se zgradite za tro{arini (1785-89) na Ledö, spored ~ii
primeri e izgradena i ku}ata na nadzornikot na rekata
Lu (kraj na XVIII vek).
Proektot na Ledö za idealniot grad [o, delumno e
realiziran vo provinciskoto mesto Ark-e-Senán. Toa
bi bil vistinski socijalen grad, ~ija funkcionalnost
pretstavuva prv kriterium za negovo oformuvawe. Spo-
red Ledö, krugot i kvadratot gi so~inuvaat arhitekton-
skite epski poemi i elegii. Takvite arhitektonski
fantazii najdobro gi ilustrira negoviot proekt za
ku}ata Di [arôn (kraj na XVIII vek), kade estetizi-
ranata upotreba na krugot i kvadratot doa|a do poln
izraz. *69

ETIEN-LUJ BULE so svoeto delo ja poka`uva
tvore~kata energija na romanti~niot klasicizam.
Negoviot proekt za senotaf na Isak Wutn, vsu{nost
pretstavuva spomenik so revolucionerna ideja. Ovde,
starorimskata zamisla za sferi~na kupola, toj ja trans-

68

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 7, od str.186
A. Leconte, Paris en 4 jours, 1985
Velike arhitekture svijeta

69

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 7, od str.173
C. N. Schulz. La signification dans l’architecture occidentale, str.336

Sl.233. Klod Nikolá Ledö. Presek i izgled na ku}ata
Di [arôn, Solanite na [o. Kraj na XVIII vek.

Sl.232.Klod Nikola Ledö. Ku}ata na nadzornikot
na rekata Lu, kraj na XVIII vek.

ARHITEKTURA

250

formira vo ~ista matemati~ka koncepcija i na toj
na~in im se potsmeva na toga{nite arhitektonski
konvencii, {to se imaat pretvoreno vo dogmi.

Vo Francija, nekolku objekti go ozna~uvaat po~e-
tokot i napredokot na stilot na carstvoto. Crkvata Ma-
dlén (1764-1842), {to e zapo~nata vo prethodniot pe-
riod so krstovidno re{enie, vo ovoj period arhitektot
Viwôn (1762-1828) ja menuva nejzinata koncepcija vo vid
na zgolemena kopija na anti~kiot rimski hram Maison
Caré od gradot Nim. Taa e izgradena po naredba na
Napoleon, vo slava na negovata golema armija. Objektot

ima dimenzii 43 h 108 m, so povr{ina od 4.500 m2.
Negoviot peristil e napraven so koloni od korintski
red, visoki 20 m, a plasti~nata dekoracija vo celost e
oblikuvana spored anti~kite primeri.
Fasadata na Burbonskata palata (1804-07) e ofor-
mena vo ovoj period, na sprotivniot breg od rekata Sena
i vrz istata oska so crkvata Madlén. Za da odgovara na
arhitekturata od crkvata, arhitektot Fojé nea ja
oformuva so kolosalni korintski redovi i so anti~ki
fronton.

Triumfalnata porta L’arc du Carussel (1806) od
glavnite arhitekti na Napoleon, [arl Persié (1764-
1838) i Fontén (1762-1853) se nao|a pred dvorecot
Tilerí, na simetralata koja vodi do plo{tadot
Konkôrd. Objektot pretstavuva namalena kopija od
anti~kata triumfalna porta na rimskiot imperator
Septimie Sever od Rim.

Triumfalniot stolb (1806-10) so spomenikot na
Napoleon, na plo{tadot Vandôm, od arhitektite
Gonduén i Lepér e napraven od bronzata na 1200 topovi,
zapleneti vo bitkata kaj Austerlic. Skulptorot
Ber`eré stolbot go ima ukraseno so reljefna deko-
racija, koja gi prika`uva bitkite na golemata Napo-
leonova armija. Istite arhitekti ja imaat oblikuvano
i poznatata pariska ulica Rivolí, so tremovi na dvete
strani.

Golemata triumfalna porta (L’arc de Triomphe, 1806-
36) na nekoga{niot plo{tad Etoál (denes [arl de Gol)
e napravena spored proektite na [algrén (1739-1811) so
koncepcija koja se razlikuva od dotoga{ poznatite
anti~ki triumfalni porti. Taa nema nitu stolbovi nitu
pilastri, tuku e oblikuvana so te{kata masa na svoite
piloni, ukraseni so poznati skulpturi, od koi najmnogu
se istaknuva Trgnuvaweto na dobrovolcite (Marseleza)
na skulptorot Fransoá Rid.

Sl.234. Etién Luj Bulé. Proekt za senotaf na
Isak Wutn, 1784. Presek i izgled.

Sl.235. Viwôn. Crkvata Madlén, Pariz, dovr{ena 1842.

Sl.236. [arl Persié i Fontén. Triumfalnata
porta Karusél, Pariz, 1806.

NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA

ARHITEKTURA

251

Sledej}i go primerot na objektite od Pariz, i niz
drugite francuski gradovi }e se pojavat golem broj
objekti so neoklasi~na arhitektura i triumfalni
porti. Osobeno se istaknuvaat triumfalnite porti vo
gradot Bordô, koi se oblikuvani pod vlijanie na
toskanskiot dorski red i na ideite na Klod-Nikolá
Ledö.

a preku nego i vrz majstorot na modernata, Ludvig Mis
van der Roe. Najpoznati objekti na [inkel se: Stariot
muzej vo Berlin, teatarot vo Berlin (i dvata so jonski
trem), kako i crkvata Sv. Nikola vo Potsdam, so ~etiri
kuli i kupola so korintski red, napraveni po ugled na
pariskiot Panteôn. Pri krajot na svojot `ivot, [in-
kel go menuva svojot tvore~ki pristap, pominuvaj}i vo
romantizam.

LEO FON KLANS (1784-1864) e virtuozen arhi-
tekt, so majstorska obrabotka na objektite. Negovite
Propilei vo Minhen se napraveni vo dorski red, po
ugled na onie od Akropolis, no so silni bo~ni kuli.
Gliptotekata vo Minhen se potpira vrz rimskata i
renesansnata arhitektura od jonski red. Fon Klans
pretstavuva kompleten romanti~ar (eklekti~ar),
bidej}i saka da gi obnovi site klasi~ni stilovi, od
dorskiot pa sî do docnorenesansniot.

Sl.237. [algrén. Golemata triumfalna
porta, Pariz, 1806-36.

G e r m a n i j a

Vo XIX vek, Germanija definitivno e obedineta,
taka {to nastapuva militarizmot na Bizmark. Novofor-
miranata silna dr`ava nastojuva i preku arhitekturata
da ja izrazi svojata sila, so {to }e bide ovozmo`en
razvojot na neoklasicizmot, preku upotrebata na
anti~kite stilovi (dorski i jonski). Se gradat golem
broj objekti vo site germanski gradovi, a osobeno vo
zaedni~kata prestolnina Berlin.*70
KARL GOTARD LAGHANS (1733-1808) e avtor na
Brandenbur{kata porta (1788-91) vo Berlin, koja ima
oblik inspiriran od propileite na atinskiot Akro-
polis, so strog dorski red. Skulptorot [adov vrz nea
ja ima postaveno skulptorskata kompozicija Kvadriga
(~etiripreg) na bo`icata na pobedata.

KARL FRIDRIH [INKEL (1781-1841) se javuva
kako najtalentiran arhitekt na XIX vek vo Germanija.
Negovoto tvore{tvo }e izvr{i vlijanie i vrz pionerot
na modernata arhitektura vo Germanija, Peter Berens,

Sl.239. Karl Fridrih [inkel. Stariot muzej, Berlin, 1822-28.

70

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 7,,,,, od str.368
B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.208

Sl.238.Karl Gotard Laghans. Brandenbur{kata
porta, Berlin, 1788-91.

ARHITEKTURA

252

Avstro-Ungarija

Po obedinuvaweto na Avstrija i Ungarija, se sozdava
golema dr`ava koja ima osvojuva~ki pretenzii kon
svoite sosedi. Od 1740 god. zapo~nuva periodot na t.n.
prosveten apsolutizam, {to }e trae re~isi do Fran-
cuskata revolucija. Imperatorite Marija Terezija i
Jozef II, zaradi unifikacija na upravuvaweto so
ogromnata monarhija, nastojuvaat da sprovedat niza
reformi. Stilot rokoko ne ostava zna~ajni tragi vo
Avstrija, no zatoa neoklasicizmot dobiva golem zamav.
Novata dr`ava, svojata mo} nastojuva da ja poka`e i
preku arhitekturata, za koja cel sovr{eno odgovara
neoklasi~niot stil.*71
PJETRO DE NOBILE (1774-1854), kako direktor
na Akademijata i na Arhitektonskata {kola, se posta-
vuva diktatorski vo odreduvaweto na pravcite vo arhi-
tekturata. Negov najpoznat objekt e gradskata porta vo
Viena, ~ie gradewe e zapo~nato vo 1821 god. od Luixi
Kawola.

TEOFIL HANZEN (1813-1891) e avtor na pozna-
tiot Parlament vo Viena (1873-83), napraven po Heli-
nisti~ki ugled so korintski red.
JOHAN FERDINAND FON HOHENBERG (1732-
1816) ja gradi poznatata Glorieta (1795) vo ~est na pobe-
data kaj Koline. Taa e postavena na ridot, na mestoto
za koe Fi{er fon Erlah go isproektira prvobitniot

dvorec [enbrun. Objektot ima bogata, no stroga
silueta, so koja vladee nad okolniot park, preureden
vo stilot na klasicizmot.

Sl.241. Leo fon Klans.
Gliptotekata, Minhen, 1813-30.

Sl.240. Karl Fridrih [inkel.
Teatarot, Berlin, zavr{en
1818-21.

Sl.242. Johan Ferdinand fon Hohenberg. Glorieta,
parkot na dvorecot [enbrun, 1775.

71

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 7,,,,, od str.270

72

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 10, od str.137
Svetska arhitektura, od str.298

NEOKLACICIZAM VO GERMANIJA

ARHITEKTURA

253

MIHAJ POLAK (1773-1835) se pojavuva kako
najgolem majstor na klasicizmot vo Ungarija. Toj go
pravi najzna~ajnoto delo na ungarskiot klasicizam,
Nacionalniot muzej vo Budimpe{ta (1837-46). Objektot
pretstavuva monumentalen simetri~en blok so dva
atriumi, me|u koi se smesteni paradni trikraki skali.
Vlezot vo objektot e istaknat pred op{tata masa so
pomo{ na korintski portik na osum stolbovi.

Visokata {kola vo Edinburg (1825-29) na arhi-
tektot Tomas Hamilton e podignata vo gr~ko-dorski
stil, po ugled na atinskite propilei.

A n g l i j a

So zazemaweto na brojni prekumorski kolonii, od
koi pristignuva ogromno bogatstvo, vo Anglija se
razvivaat trgovijata i industrijata, so ~ija pomo{ se
sozdava edna mnogu silna dr`ava. Toa }e rezultira i so
zasilena graditelska aktivnost vo noviot neoklasi~en
stil. Vo noviot stil se podigaat objekti vo site pogo-
lemi gradovi na Anglija i vo nejzinite kolonii. Za da
se po~uvstvuva veli~inata na taa arhitektura, dovolno
e da se zapoznaat samo nekoi od nejzinite pozna~ajni
objekti.*72

Britanskiot muzej (1823-47), arhitektot Robert
Smirk
(1780-1867) go pravi so jonski red po ugled na
gr~kite anti~ki hramovi, {to ne mo`e da se ka`e deka
odgovara na vla`noto anglisko podnebje.
Univerzitetskiot kolex (1827-28) vo London na ar-
hitektot Vilijam Vilkins (1778-1839) e koncipiran so
korintski portik i kupola po ugled na pariskiot Pan-
teon. Na sli~en na~in, toj ja oformuva i Nacionalnata
galerija (1832-38) vo London so jonski portik.

Sl.244. Ser Robert Smirk. Britanskiot muzej, London, 1823-47.

Sl.245. Vilijam Vilkins. Nacionalnata
galerija, London, 1832-38.

Sl.243.Mihaj Polak. Nacionalniot muzej,
Budimpe{ta, 1837-46. Osnova i izgled.

ARHITEKTURA

254

Soedineti Amerikanski Dr`avi

Po sozdavaweto na nezavisnite Soedineti Ameri-
kanski Dr`avi, klasicizmot vo po~etokot na XIX vek
dobiva {irok zamav. Toa se dol`i, pred sî na: ameri-
kanskoto voshituvawe od gr~kata borba za nezavisnost
od Turcite, klasi~nata tradicija vo amerikanskoto
obrazovanie i noviot demokratski sistem baziran vrz
anti~kata gr~ka tradicija. Arhitektonskite idei se
mnogu bliski so angliskite, kako {to e i samiot jazik.
Vo periodot od 1790 do 1820 godina, vo SAD vladee t.n.
docen kolonijalen stil, koga e izgradena i poznatata
Bela ku}a vo Va{ington (1800) od arhitektot Xems
Hoban
. Objektot ima simetri~no re{enie na P+1, so
anti~ki jonski portici. Vlezniot portik ima pravo-
agolna osnova i triagolen fronton, a portikot kon
parkot ima polukru`na osnova i balustrada nad
zavr{niot venec. *73

Vo vremeto na neoklasicizmot vo amerikanskata
arhitektura, vo periodot 1820-60 god. vladee t.n. psev-
dogr~ki stil (greek revival). Markantna li~nost na toj
period e Tomas Xeferson (1743-1826), koj e golem dr-
`avnik i samouk arhitekt. Kako sorabotnik na Xorx
Va{ington, Xeferson ja sostavuva Deklaracijata na ne-
zavisnosta (1776) i u~estvuva vo donesuvaweto na prviot
Ustav na SAD (1783). Borbata za nezavisnost na novata
dr`ava prodol`uva sî do potpi{uvaweto na Versaj-
skiot mir (1823), koga Velika Britanija definitivno
}e ja priznae nejzinata nezavisnost. Ottoga{ zapo~nuva
golemiot i dolgotraen napredok na SAD, so zazemawe

novi teritorii, masovno doseluvawe i so razvivawe na
stopanstvoto. Na toj na~in se sozdavaat povolni uslovi
i za gradewe na monumentalni objekti.
Tomas Xeferson, kako ambasador vo Francija, u{te
vo 1782 god. se zapoznava so arhitekturata na @ak-An`
Gabriél, zapo~nuvaj}i i samiot da se zanimava so
proektirawe. Vo sorabotka so Klerisô, toj }e go podigne
manifestot na klasicizmot vo SAD, Kapitolot vo
Ri~mond, Virxinija (1785), koncipiran spored formite
na anti~ki hram.

Na objektite zaUniverzitetot Virxinija, [ar-
lotsvil (1817-26), Xeferson nastojuva da gi obedini
klasi~nite stilovi vo vid na edna privle~na zbirka.
Centralen objekt vo ansamblot e bibliotekata, ~ija
arhitektura e sozdadena pod vlijanie na rimskiot
Panteon.

Tvore{tvoto na dr`avnikot Tomas Xeferson vo
oblasta na arhitekturata, delumno pretstavuva rezultat
na negovata sorabotka so doseleniot angliski arhitekt
Benxamin Latrob (1764-1820), koj e golem tvorec i
u~itel.

Grandiozno ostvaruvawe na psevdogr~kiot stil vo
SAD pretstavuva Kapitolot vo Va{ington. Za negovo
podigawe, na arhitektonskiot konkurs kon krajot na
XVIII vek, pobeduva Tornton (1761-1828), no toj uspeva
da izgradi samo mal del od objektot, {to }e izgori vo
1814 god. Po toa, vo tekot na XIX vek, vo gradeweto na

Sl.246. Xems Hoban. Belata ku}a, Va{ington,
1800. Izgled od parkot.

Sl. 247. Tomas Xeferson. Univerzitetot
Virxinija, [arlotsvil, 1817-26.

Sl.248.Tornton, Latrob i dr.
Kapitolot, Va{ington,
zapo~nat kon krajot na
XVIII vek, izgoren 1814,
a obnoven, dograden i
dovr{en 1902.

NEOKLASICIZAM VO SAD

ARHITEKTURA

255

Kapitolot zemaat u~estvo u{te nekolku arhitekti,
me|u koi i Latrob, komu mu pripa|aat enterierite na
Senatot i rotondata (holot) vo Prateni~kiot dom.
Direktnoto vlijanie od anti~ka gr~ka arhitektura
vrz amerikanskiot neoklasicizam e vidlivo na Berzata
vo Filadelfija (1832-34) od Vilijam Striklend, u~enik
na Latrob. Objektot ima mnogu ume{no re{en agol me|u
dve ulici, so kolosalen polukru`en korintski portik,
nad koj se izdiga lanterna inspirirana od arhi-
tekturata na Lizikratoviot spomenik vo Atina.

levskiot ostrov, kade go gradi pristani{teto, marki-
rano so dve rostralni koloni, vrz koi se postaveni sve-
tilnici. Vo simetralata na kompozicijata se istaknuva
monumentalniot objekt na Berzata (1805-10), podignat
vo sorabotka so Toma de Tomon. Negoviot oblik so trem
e inspiriran od anti~kiot tip na hram peripteros.
Izgradbata na silnata morska flota, {to ja zapo~na
Petar Veliki, rezultira so sozdavawe silna mornarica,
za ~ii potrebi Zaharov go gradi ogromniot objekt na
Admiralitetot (1806-23). Toj ima osnova vo vid na
{iroka bukva "P", so interna ulica. Nacionalnata
arhitektonska varijanta e prisutna vo skalestoto
zavr{uvawe na centralnata kula, {to se izdiga nad
paladievski kolosalen red.

Sl.249. Vilijam Striklend. Berzata,
Filadelfija, 1832-34.

R u s i j a

Po golemata pobeda nad Napoleonovata vojska, doa|a
do zacvrstuvawe na ruskata dr`ava, {to }e pridonese i
za napredok na neoklasi~nata arhitektura. Objektite
se gradat pod vlijanie na francuskiot stil na carstvoto,
no so elementi na ruskata tradicija. Najgolemi arhi-
tektonski aktivnosti se prezemaat vo starata pres-
tolnina Sankt Peterburg i vo novata prestolnina
Moskva.*74

Vo Sankt Peterburg rabotat golem broj talenti-
rani arhitekti, od koi nekolku se istaknuvaat so zna-
~ajni ostvaruvawa.
ANDREJAN ZAHAROV (1761-1811) vo po~etokot
na XIX vek sozdava nekolku poznati objekti. Najprvin
toj se zafa}a so ureduvaweto na t.n. Strelka na Vasi-

73

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 7, od str.566
Svetska arhitektura, od str.298

74

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 6
Pavel Kan. Leningrad. Raduga, Moskva, 1988

Sl.250. Toma de Tomon i Zaharov. Berzata, pristani{te
Sankt Peterburg, 1805-10. Situacija,
presek, osnova i izgled.

NEOKLASICIZAM VO SAD

ARHITEKTURA

256

ANDREJ VORONIHIN (1759-1814) obrazovanieto
go steknuva kaj pretsedatelot na Akademijata na umet-
nosta, Stroganov, kako i na svoeto patuvawe niz [vajca-
rija i Francija. Toj gradi ili rekonstruira pove}e
objekti, od koi najpoznat e Kazanskiot sobor (1801-11),
inspiriran od kolonadata na Bernini pred crkvata Sv.
Petar vo Rim i od oblikot na Palatata na ~etirite
nacii vo Pariz. Nad simetralata od krstovidnoto
re{enie na objektot se izdiga elegantna kupola.

OGIST MONFERAN (od 1816 god. vo Rusija) e tvo-
rec na prekrasniot Isakievski sobor (1819-59), obli-
kuvan pod vlijanie na pariskiot Panteon, so raspon na
kupolata od 27 m i viso~ina do nejzinoto teme od 101,5 m.

Vo toj period se oformuva plo{tadot pred kral-
skiot dvorec, vo ~ij centar e postavena triumfalnata
Aleksandrovska kolona, izrabotena (1812-34), spored
proektot na Monferan i na skulptorot Orlovski.
KARLO ROSI (1775-1849) sekako e najplodniot
tvorec na neoklasicizmot vo Rusija. Negovite zna~ajni
objekti ja kompletiraat urbanata sodr`ina na Sankt
Peterburg. Arkata na Glavniot {tab (1819-29) go ofor-
muva pristapot od Nevskiot prospekt kon plo{tadot

Sl.251. Andrejan Zaharov. Admiralitetot, Sankt
Peterburg, 1806-23. Izgled na centralniot del.

Sl.252. Andrej Voronihin. Kazanski sobor,
Sankt Peterburg, 1801-11.

Sl.253. Ogist Monferán. Isakievski sobor,
Sankt Peterburg, 1818-58.

Sl.254. Karlo Rosi. Arkata na Glav-
niot {tab, Sankt Peterburg, 1819-29.

NEOKLASICIZAM VO RUSIJA

ARHITEKTURA

257

pred kralskiot dvorec. Mihajlovskiot dvorec (1819-25)
nudi edna dostojna i stroga imperatorska arhitektura,
so koncepcija sli~na na Versájskiot dvorec. Alek-
sandrinskiot teatar (1828-32) pretstavuva integracija
na neoklasicizmot so doma{nata tradicija, kako op{ta
karakteristika na ruskata arhitektura vo XIX vek. Na
simetralata zad teatarot e formirana Ulicata na

tvorecot Rosi so objekti vo neoklasi~en stil. Zgradite
na Senatot i Sinodot (1829-34) Rosi gi pravi vo
paladievski stil, kako protivte`a na Admiralitetot.
Senatot i Sinodot se povrzani vo edinstven kubus, so
pomo{ na triumfalna arka.
Vo Moskva, kako nova prestolnina na golemata
dr`ava, zapo~nuva zasilena izgradba vo noviot stil, {to
u{te pove}e se zajaknuva po nejzinoto opo`aruvawe vo
borbite me|u Napoleon i Kutuzov vo 1812 godina.*75
OSIP BOVE (1784-1834) e najpoznatiot moskovski
arhitekt od toj period. Toj ja pravi prvata rekonstruk-
cija na Crveniot plo{tad i go gradi Boq{oj teatar
(1821-24) vo jonski stil, koj podocna }e bide vo golem
del rekonstruiran. Za dostojno odbele`uvawe na pobe-
data nad Napoleon se gradi i poznatata Tverska trium-
falna porta (1827-34), spored proektite na Bove, Vita-
li i Timofeev.

75

Podetalno vo Pam®tniki iskustva Sovetskogo So¥za, Moskva i
podmoskovÝe
Vseobça® istori® arhitekturì, tom 6

Sl.256. Osip Bove. Boq{oj teatar, Moskva,
1821-24, podocna rekonstruiran.

Sl.255. Karlo Rosi. Aleksandrinskiot
teatar, Sankt Peterburg, 1828-32.

NEOKLASICIZAM VO RUSIJA

ARHITEKTURA

258

SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
NA NEOKLASICIZMOT

Kon sredinata na XVIII vek zavr{en e pogolemiot
del od arheolo{kite istra`uvawa na anti~kite rimski
gradovi Herkulanum i Pompeja. Rezultatite od istra-
`uvawata se objaveni vo nekolku bogato ilustrirani
knigi, koi se {irat niz zemjite na zapadna Evropa.
Evropskite umetnici, kako i arhitektite, se impre-
sionirani od ubavinata na anti~kite objekti i osobeno
od nivnata vnatre{na dekoracija vo {tuko malter.
Ottamu poteknuva i noviot stil na dekoracija, {to vo
prv plan gi istaknuva: ramnite povr{ini, simetrijata
i geometriskata preciznost.
Neoklasicizmot se razviva vo kontinuitet, vedna{
po klasicizmot od prethodniot period i ozna~uva
povtorno o`ivuvawe na klasi~nite formi i toa

podosledno od samiot klasicizam. Razvojot na neo-
klasicizmot se odviva paralelno so drugite neostilovi,
vo vremeto od 1750 do 1850 godina, no, sepak, toj e najsil-
niot neostil vo vtorata polovina na XVIII vek.
Neoklasicizmot naiduva na povolni uslovi za razvoj
vo re~isi site zemji na zapadna Evropa, pristignuvaj}i
do Rusija, pa duri i do Amerika. Vo Anglija i vo Ger-
manija, umetnosta na neoklasicizmot niz delata na broj-
nite slikari e naso~ena kon prika`uvawe na legen-
darni nastani od sredniot vek, kako i na pejza`i i
religiozni sceni. Sepak, negovite karakteristiki
najdobro mo`at da se sogledaat niz umetnosta na
Francija, koja se razviva vo kontinuitet od prethodnite
periodi.

F r a n c i j a

Vo vremeto na prosvetenosta vo Francija, filo-
zofite, kako intelektualni predci na revolucijata,
silna poddr{ka mu davaat na anti-rokoko dvi`eweto vo
slikarstvoto. Vo po~etokot toa se odrazuva pove}e vrz
sodr`inata otkolku vrz umetni~kiot stil. Sodr`inite
na kompoziciite naj~esto gi prika`uvaat prirodnite
kvaliteti i ~esnite ~uvstva na siroma{nite, za razlika
od "nemoralnoto ~uvstvo" na blagorodnicite, izrazeno
preku rokoko umetnosta.

DAVID (1748-1825)

@ak-Luj David svojot neoklasicisti~ki stil go
gradi vo Rim, so osvetluvawe {to formira precizni
senki i so detalno zastapen realizam. David e aktiven
u~esnik vo Revolucijata i upravuva so umetni~kite
raboti. Nekolku godini potoa se nao|a vo zatvor, a
otkako }e se zapoznae so Napoleon, stanuva negov
privrzanik, poradi {to na nekolku sliki toj ja veli~a
slavata na imperatorot.

Sl.257. David. Krunisuvawe na Napoleon, 1805-07. Maslo na platno, 610 h 931. Luvr, Pariz.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA

259

Preku svoite teoriski raspravi, David se stremi
kon sozdavawe izvesni pravila vo slikaweto, so {to
donekade se gubi kreacijata, bidej}i fantazijata i
intuicijata ne doa|aat do izraz. Toj steknuva golem broj
u~enici i u{te pogolem broj privrzanici na negovoto
slikarstvo. Neoklasicisti~kiot stil na David so golem
stepen na realnost, jasno e sogledliv vo negovite
najpoznati sliki: Krunisuvaweto na Napoleon, Grab-
nuvaweto na Sabiwankite, Madam Rekamjé, Madam
Serizjá, Amor i Psiha i dr.

PRIDON (1758-1823)

Pjer-Pol Pridôn pretstavuva vrska me|u umetnosta
na XVIII i na XIX vek. Toj e ~uvstvitelen i romanti~no
nastroen slikar, {to osobeno e prisutno vo negovite
ne`ni `enski likovi i vo odmereniot kolorit. Takvi
se slikite: Imperatorkata @ozefina, Grabnuvaweto na
Psiha i dr.*76

@ERAR (1770-1837)

Fransoá @erár na dvanaesetgodi{na vozrast, so
svoeto semejstvo se doseluva od Rim vo Pariz. Do 1800
godina, toj nema da postigne pogolem uspeh, sî dodeka ne
zapo~ne da raboti za Napoleon Bonaparta. Imperatorot
i negovata pridru`ba, @erár gi slika vo strog klasi~en
stil, po ugled na anti~kata rimska umetnost, {to go
doka`uvaat negovite poznati dela: Napoleon vo sve~ena
obleka i Madam Rekamjé.

Sl.258. David. Madam Rekamjé, 1800. Maslo na
platno, 170 h 240 cm. Luvr, Pariz.

Sl.259. Pridôn. Imperatorkata @ozefina, 1805.
Maslo na platno, 179 h 244 cm. Luvr, Pariz.

76

Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.250-253

Muzeji sveta, Luvr, Pariz.

Sl.260.@erár. Napoleon vo sve~ena obleka,
1805. Versaj, Pariz.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA

260

GRO (1771-1835)

Antoán-@ak Gro e eden od najomilenite u~enici
na David, koj vo izvesna smisla Napoleon go pretsta-
vuva porealno, duri i od svojot u~itel. Po prote-
ruvaweto na David, negovite u~enici doa|aat kaj Gro i
vo svoeto tvore{tvo go zastapuvaat neoklasi~niot
akademizam. Talentiraniot Gro e raspnat me|u na~elata
na akademizmot i svojata individualna tvore~ka `elba,
poradi {to ne go dostignuva avtoritetot na svojot
u~itel, taka {to na kraj zavr{uva so samoubistvo.
Negova najpoznata kompozicija pretstavuva Napoleon
kaj ranetite vo Ejlau, no sli~en kvalitet se sre}ava i
na slikata Napoleon kaj Arkola.

ENGR (1780-1867)

@an-Ogist-Dominik Engr e posledniot u~enik na
David, koj gi brani ideite na u~itelot {to ve}e se
zastareni. Sepak, tie idei sî u{te se oficijalni i
dr`avni, poradi {to go ko~at razvojot na umetnosta, pa
zatoa od revolucionerni se pretvoraat vo dogmatski
(eklekti~ni). Nekoi od slikite na Engr imaat pogolema
sloboda, koja osobeno e izrazena na negovite kompo-
zicii so orientalna tematika: Turska bawa, Kapa~ka,
Golemata odaliska i dr.
Engr e, isto taka, majstor na portretite, od koi po-
sebno se istaknuva slikata Napoleon na prestol, kako
i portretite na golem broj ma`i i `eni, so naglasena
psiholo{ka dlabo~ina i so preciznost vo pretstavu-
vaweto na fizi~kite osobini. Mo`e da se ka`e deka
Engr e posleden pretstavnik na majstorskoto realisti-
~no registrirawe na okolinata, koe od 1840 godina }e
po~ne da se zamenuva so fotografskata tehnika.*77

KANOVA (1757-1822)

Italijanecot Antonio Kanova e eden od brojnite
talentirani, no dogmatski neoklasi~ni skulptori. Toj
se inspirira od portretite na anti~kite imperatori,
koi vo stariot vek se prika`uvani bez obleka, kako

Sl.261. Gro. Napoleon kaj ranetite vo Ejlau, 1808. Maslo na platno, 521 h 784 cm. Luvr, Pariz.

77

Podetalno vo L’opera completa di Ingres

78

Vidi @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.418-420

Sl.262. Engr. Turska bawa, 1863. Maslo na platno,
pre~nik 105 cm. Luvr, Pariz.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA

261

dokaz na nivnoto bo`estveno poteklo. Na takov na~in
Kanova go prika`uva Napoleon so kopje vo ednata raka
i statuetkata na bo`icata na pobedata vo drugata raka.
Paolina Napoleon-Borgeze ja pretstavuva vo polu-
le`e~ka polo`ba, vo stil na bo`icata Venera. Sli~en
tretman imaat i figurite na kompozicijata Tri gracii.
Tvore{tvoto na skulptorot Kanova e mnogu suges-
tivno i privle~no, poradi {to }e izvr{i dalekuse`no
vlijanie vrz razvojot na celoto evropsko vajarstvo.*78

Sl.264. Kanova. Paolina Napoleon - Borgeze, 1808.
Mermer. Galerija Borgeze, Rim.

Sl.263. Engr. Golemata odaliska, 1814.
Maslo na platno, 91 h 162 cm.
Luvr, Pariz.

[ p a n i j a

GOJA (1746-1828)

[panskiot umetnik Francisko Goja u~i slikarstvo
i graverstvo vo Saragoza, Madrid i vo Rim. Negovata
genijalna umetnost pravi toj da se pro~ue i nadvor od
[panija, so {to }e izvr{i silno vlijanie vrz razvojot
na evropskata umetnost. Vo tvore{tvo na Goja se
~uvstvuva vlijanieto na italijanskiot slikar Tiepolo,
so ~ie delo se zapoznava pri negovoto rabotewe vo Mad-
rid. Slikarot Goja e ideolo{ki opredelen za prosveta
i revolucija, no i pokraj toa, toj e cenet i od strana na
konzervativniot kralski dvor.
Goja ima nemiren karakter i buren `ivot, {to }e
pridonese ~estopati da se najde vo golemi te{kotii.
Poradi negovite qubovni avanturi, no}ni zabavi i
tepa~ki, edna no} }e bide najden so no` v grb vo edna
mra~na madridska ulica. Negovata fizi~ka i duhovna
sila i pomo{ta od negovite prijateli, pridonesuvaat
toj da ozdravi pa duri i da ja sovlada tehnikata na borba
so bikovi. Vo Toreadorskiot dnevnik na Goja, kako
vistinsko remek-delo ima bezbroj sceni od borbi so bi-
kovi. Zarabotenite pari od tie borbi Goja gi upotre-

Sl.265.Goja. Avtoportret, 1817-19. Maslo na
platno, 35 h 64 cm. Prado, Madrid.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA

262

buva za realizacija na svoeto patuvawe i prestoj vo Rim,
kade {to negovite avanturi stanuvaat pointenzivni od
onie vo Saragoza i vo Madrid.
Vo 1771 godina Goja se vra}a vo Saragoza, kade vo
katedralata go pravi grandiozniot fresko-`ivopis so
sceni od `ivotot na Bogorodica, no toa remek-delo e
uni{teno vo Gra|anskata vojna vo 1808 god. Po nara~ka
na klasicisti~kiot slikar Mengs, toj pravi nacrti za
tapiserii, i toa 31 karton za dvorecot Prado i 14
kartoni za dvorecot Eskorijal. Vo umetni~ki pogled,
ovie nacrti se povredni od samite tapiserii, koi{to
se realizirani so nesovr{ena tehnologija. Vo tema-
tikata na ovoj umetni~ki ciklus preovladuvaat sceni
od sekojdnevniot `ivot i od prirodata, koi se prvite
u~iteli na Goja.

Goja steknuva slava i stanuva najbaran {panski
slikar, ~len na Umetni~kata akademija vo Madrid i
oficijalen kralski slikar od 1788 god. Kako kralski
slikar, toj izrabotuva cela serija specifi~ni psiho-
lo{ki portreti na kralskoto semejstvo i na dvorjanite.
Na dvorot ja portretira i kralicata Marija Lujza,
koja{to ima nesfatliva strast za vlast i koja{to }e
bide pri~ina za smrtta na vojvotkata od Alba. Sredbata
so vojvotkata }e ja smeni sudbinata na strasniot umetnik:
taa }e stane negova Gola i negova Oble~ena Maja, kako
i negova pri~ina za begstvo pred progonot na inkvizi-
cijata.

Goja zapo~nuva da raboti vo stilot rokoko, za da go
napu{ti vo korist na romanti~arskiot neobarok, {to
se bazira vrz deloto na Velaskez i Rembrant. Pri por-
tretiraweto na dvorjanite, so pomo{ na svojot golem
talent i duh, toj go razgoluva nivnoto vnatre{no bitie
i duhovna siroma{tija, pretstavuvaj}i gi duri so
izvesno prisustvo na satira.

Po porobuvaweto na [panija od strana na fran-
cuskata vojska, so pomo{ na svoite dela, Goja se kreva
protiv tiranijata na Napoleon, {to gi inspirira
negovite dramati~ni neobarokni sceni. So genijalna
vidovitost ja pretska`uva politi~kata tiranija, koja
}e stane simbol na idniot XX vek.
Pod vlasta na Francuzite, Goja go sozdava ciklusot
grafiki so grandiozna dramatika Stravotiite na
vojnata (1805-15). Toj ciklus, zaedno so prethodno
sozdadeniot ciklus Kapri~osi, sodr`i 65 lista, {to
pretstavuvaat najpotresno svedo{tvo za vojnata,
pretstaveno na genijalen umetni~ki na~in. Plodnoto
tvore{tvo na Goja go potvrduva podatokot, {to denes
vo muzejot Prado mo`at da se vidat okolu 500 negovi
originalni crte`i.
Ugnetuvaweto na {panskiot narod prodol`uva i po
isteruvaweto na Napoleonovata vojska, pa zatoa Goja
se povlekuva vo sebe i dobrovolno zaminuva vo progon-
stvo, vo francuskiot grad Bordo. Tamu toj }e izvr{i
silno vlijanie vrz francuskite neobarokni slikari.
Taka na primer, francuskiot slikar Delakroá, zapozna-
vaj}i se so delata na Goja, }e izjavi deka idealen umet-
ni~ki stil bi bil kombinacija od umetnosta na Mike-
lanxelo i na Goja. Slikarstvoto na Goja ima silen av-
torski pe~at, {to se gleda niz golem broj karakteris-
ti~ni kompozicii.

Sl.266. Goja. Semejstvoto na Karlos IV, 1800. Maslo
na platno, 280 h 336 cm. Prado, Madrid.

Sl.267. Goja. Gola Maja (gore) i Oble~ena
Maja (dolu), 1797-98. Maslo na platno,
97 h 190 cm. Prado, Madrid.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

NEOKLASICIZAM VO [

PANIJA

263

Semejstvoto na Karlos IV e pretstaveno so seto bo-
gatstvo i rasko{ na kralskiot dvor, no sepak vo prv
plan izleguva duhovnata siroma{tija na portre-
tiranite.

Gola Maja, so svojata polo`ba ne odgovara na
crkovnoto gledawe na svetot, taka {to na takvata
kritika Goja odgovara so slikata Oble~ena Maja. Na
novata kompozicija, `enskata figura e postavena u{te
poslobodno, {to doka`uva deka nevinosta i ~istotata
zavisat pred sî od odnosot kon okolinata, a pomalku od
odnosot kon oblekata.
Strelaweto na 3 maj, kako tematika se nao|a stotina
godini pred sovremenicite na Goja. Na nea e pretstavena
tiranijata na Napoleonovata vojska nad slobodo-
qubiviot {panski narod.
Nasetuvaj}i go idniot nesre}en razvoj na civili-
zacijata, Goja toa go do`ivuva vo vid na ko{marni vizii,
pretstaveni na nemu svojstven na~in vo umetni~kite
kompozicii, na koi ~ove~kite likovi se tretirani so
golemi "deformacii". Takvi se negovite sliki:
Naroden praznik, Karneval i drugi.*79

79

Vidi Muzeite na svetot, Prado, Madrid
™ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3, str.126-131
M. Levi. Istorija umetnosti, str.252-58

Sl.268. Goja. Strelaweto na 3 maj,
1808. Maslo na platno, 266 h 345
cm. Prado, Madrid.

Sl.269.Goja. Karneval. Akademija San Fernando, Madrid.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

NEOKLASICIZAM VO [

PANIJA

264

B. ROMANTIZAM I REALIZAM

Re~isi paralelno so neoklasicizmot, se razviva i
romantizmot vo razli~nite oblasti na tvore{tvoto:
literaturata, filozofijata, likovnata umetnost i,
sekako, arhitekturata. Razvojot na romantizmot ima
silen intenzitet vo prvata polovina na XIX vek, koga
voodu{eveni od prirodnoto i nacionalnoto, avtorite
vodat borba za individualno umetni~ko izrazuvawe.
Romantizmot se javuva kako reakcija protiv anti~kiot
"paganizam", zastapen vo klasicizmot, taka {to inspi-
racija se bara vo hristijanstvoto i negovata umetnost
vo nacionalen duh.
Romantizmot ne se odnesuva na nekoj odreden stil,
tuku na edno odredeno sfa}awe, koe mo`e da se izrazi
na razli~ni na~ini. Negovoto ime poteknuva od sredno-
vekovnite legendi, nare~eni romani, {to se pi{uvani
na nekoj od doma{nite romanski jazici, namesto na
dotoga{niot oficijalen latinski jazik. Najzna~ajni
pobornici na toa dvi`ewe vo oblasta na literaturata
se [atobriján i Madam de Stel.
Romanti~arite imaat cel da gi urnat ve{ta~kite
pre~ki na patot za povtorno vra}awe kon prirodata. Vo
ime na prirodata, tie ja obo`avaat slobodata, silata i
qubovta, {to gi izrazuvaat so pomo{ na nekoj stil od
minatoto, a po sopstven individualen izbor. Izborot
e mnogu {irok, bidej}i se obnovuvaat site stilovi na
minatoto, po~nuvaj}i od romanskiot, pa sî do barokot,
pri {to sekoj stil go dobiva prefiksot neo.

Seto toa zna~i deka romantizmot, vsu{nost,
pretstavuva obnova ili povtorno otkrivawe i primena
na dotoga{ zapostavenite oblici, ~ij broj prakti~no e
neograni~en. Oslobodenata tvore~ka imaginacija
ovozmo`uva, ~estopati, vrz ist objekt da bidat prime-
neti po dva-tri stila istovremeno.
Romantizmot najmnogu doa|a do izraz vo oblasta na
arhitekturata, bidej}i umetnicite vo pogolema mera se
nao|aat pod vlijanie na anti~kata i na renesansnata
umetnost, taka {to pogolemiot broj od niv tvorat vo
neoklasi~en stil. Romanti~arskata arhitektura posti-
gnuva silen razvoj vo zemjite na zapadna i centralna
Evropa, kade {to se izgradeni golem broj objekti bez
pogolema originalnost, no so isklu~itelna ubavina.
Poradi toa {to ne nudi novi koncepcii, ovaa arhi-
tektura od pionerite na modernata }e bide nare~ena
eklekti~na, kako op{t izraz za site neostilovi.

ARHITEKTURATA NA ROMANTIZMOT

F r a n c i j a

Vo sredinata na XIX vek, Pariz go zadr`uva
vode~koto mesto vo urbanisti~ko-arhitektonskite
zafati. So razvojot na kapitalizmot, gradot dostignuva
pove}e od eden milion `iteli, od koi pogolemiot broj
se siroma{ni rabotnici. Voveduvaweto na `elez-
ni~kiot transport go pretvora gradot vo golema krstos-
nica, ~ija soobra}ajna mre`a ne mo`e da gi zadovoli
narasnatite potrebi. So rekonstrukcijata sprovedena
vo periodot 1853-70 godina, gradot dobiva vode~ka uloga
vo urbanisti~koto planirawe, vr{ej}i silno vlijanie
vrz koncepcijata za preureduvawe na svetskite prestol-
nini. Pokraj nova soobra}ajna mre`a, naselbata dobiva
i nov vodovoden i kanalizacionen sistem, a kvalitetna
voda za piewe se doveduva od okolnite ~isti reki~ki.
Rekonstrukcijata na Pariz e povrzana so imeto na
gradona~alnikot Osmán i so postavenite politi~ki
celi. Pod vlasta na Napoleon III, po~nuva da eskalira
rabotni~koto nezadovolstvo, koe se zakanuva so krevawe
vostanie. Zatoa, rekonstrukcijata na gradot so sistem
na {iroki bulevari, osven {to ima za cel da ja pretvori
naselbata vo primerna prestolnina, taa treba da gi
spre~i i mo`nostite za podigawe barikadi za pru`awe
na rabotni~ki otpor.*80
VIOLE-LE-DIK (1814-1879) e najplodniot arhi-
tekt na francuskiot romantizam, koj go pretpo~ita
neogotskiot stil. Toj e golem teoreti~ar i prakti~ar,
koj so svoite dela ostava golemi tragi vo razvojot na
arhitekturata. Me|utoa, vo negovata teorija se skon-
centrirani i najdobrite nastojuvawa na racionalizmot,
naso~eni kon zadovoluvawe na funkcionalnite i
konstruktivnite potrebi, so interes za novite mate-

Sl.270.Violé-le-Dik. Katedralata Notr Dam, Pariz.
Mural vo kapelata Sen Dení, 1870.

ROMANTIZAM VO FRANCIJA

ARHITEKTURA

265

rijali. Sepak, seto toa sî u{te se nao|a vo ramkite na
tradicionalnite arhitektonski formi i priodi, koi
imaat romanti~en karakter. Za toa svedo~at negovite
brojni proekti, kako {to se na primer: proektot na pa-
zari{en objekt (1850) i proektot za koncertna sala od
kamen, ~elik i tula za 3.000 gleda~i.
Sopstvenata ku}a na Violé-le-Dik na Monmártr
vo Pariz (1862-63) pretstavuva nepretenciozna, no
udobna gradska ku}a vo niza, na prizemje i ~etiri kata,
so potkrovje i fasada od kamen.

Violé-le-Dik, najmnogu se zanimava so rekon-
strukcii i dogradbi, no isto taka i so proektirawe novi
objekti. Najpoznata e negovata rekonstrukcija i
nadgradba na katedralata Notr Dam vo Pariz (zapo~na-
ta vo 1842 god.). Od dene{na gledna to~ka, mo`e da mu
se zabele`i, deka pri rekonstrukcijata na objektot, toj
nedovolno se potpiral vrz istorisko-arheolo{kite
dokazi, taka {to primenil nedozvolena proektantska
sloboda vo dodavaweto novi elementi. Taka na primer,
pod centralnata kula dodal edna skulptorska kompo-
zicija, sostavena od nekolku apostoli. Najgornata
statua, vsu{nost pretstavuva avtoportret na Violé-le-
Dik.

Aktivnosta na Violé-le-Dik, povrzana so Notr Dam
vo Pariz, prodol`uva do krajot na negoviot `ivot.
Brojni se negovite zafati i vo ureduvaweto na nejzinata
vnatre{nost so kapeli i dekorativno yidno slikarstvo,
kako {to e muralot za kapelata Sen Dení (1870).
Violé-le-Dik pravi i golem broj rekonstrukcii na
srednovekovni zamoci, dozvoluvaj}i si pritoa, izvesna
proektantska sloboda, kako {to e slu~ajot so rekon-
strukcijata na zamokot Pierfônd (1858).
Arhitektonskiot re~nik na Violé-le-Dik (prvo iz-
danie, 1863 god.) gi sozdava osnovite na terminologijata
i strukturnata analiza na arhitekturata, so {to sta-
nuva eden vid u~ebnik za slednite stotina godini.*81

Sl.271. Violé-le-Dik. Proekt za pazari{en objekt, 1850.

Sl.272. Violé-le-Dik. Katedralata Notr Dam, Pariz.
Skulpturi na apostoli pod centralnata kula.

80

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 10, od str.168

81

Podetalno vo Viollet-le-Duc, Architectural designe -3/4, 1980

Sl.273.Violé-le-Dik. Zamokot Pierfond,
1858. Izgled od dvorot.

ROMANTIZAM VO FRANCIJA

ARHITEKTURA

266

ABADI (1812-1884) e avtor na mnogu poznatata
crkva Sakré Ker na Monmártr (1875-1919) vo Pariz,
koja mo`ebi e i najpoznatoto delo od toj period. Arhi-
tektonskiot izraz na objektot pretstavuva privle~en
spoj na romanskiot i vizantiskiot stil, {to se nao|a
pod vlijanie na arhitekturata od romanskata crkva Sv.
Front vo Perigé, kako i na ostanatite postari sli~ni
objekti.

Sl.274. Pol Abadí. Crkvata Sakré Ker na
Monmartr, Pariz, 1875-1919.

[ARL GARNIE (1825-1898) e mnogu talentiran
arhitekt, preokupiran so barokniot stil. Vo takov
manir, toj go sozdava objektot na Operata vo Pariz
(1862-75) so preobilna dekoracija za toj period. Od
re{enieto na objektot mo`e da se vidi deka negovite
sve~eni skali se inspirirani od skalite na Golemiot
teatar vo Bordô. Objektot e graden po nara~ka na
imperatorot Napoleon III za odr`uvawe na golemi
sve~eni pretstavi, taka {to ima povr{ina od 11.000 m2.
Za da se izgradi ova grandiozno delo spored zamislenata
ideja, [arl Garnié so svojata ekipa }e izraboti planovi
vo dol`ina od 33 km. Golemiot raspon na gledali{nata
sala e sovladan so pomo{ na nova `elezna konstrukcija,
koja odnadvor e maskirana so dekorativni elementi.
Fasadata na objektot e ukrasena so golem broj
skulpturi, koi simboli~no ja prika`uvaat negovata
funkcija. Me|u niv, najpoznata e skulpturata Igra od
skulptorot Karpô, smestena na eden stolbec vo pri-
zemjeto na vleznata fasada.

Sl.275. [arl Garnié. Operata vo Pariz, 1862-75 (dolu)
i izgled na Golemite skali (gore).

ROMANTIZAM VO FRANCIJA

ARHITEKTURA

267

A n g l i j a

^ARLS BERI (1795-1850) e najpoznatiot roman-
ti~arski arhitekt na Anglija, koj go ima sozdadeno
ogromniot objekt na Parlamentot vo London (1840-57).
Negovata arhitektura so neogotski stil dominira vo
urbanata struktura na gradot i sekako pretstavuva
najzna~aen objekt od toj period. Vsu{nost, arhitektot
Beri e pod vlijanie na renesansnata arhitektura, taka
{to za Parlamentot sozdava pravilen simetri~en plan.
Na negoviot blizok sorabotnik Pjuxin, takvoto re{e-
nie mu izgledalo mnogu strogo, pa zatoa nadvore{nosta
na objektot ja oblikuva so gotski elementi, pravej}i
`ivopisen spoj na romanti~noto i klasi~noto. Za gran-
dioznosta na ova delo svedo~at: negovata dol`ina od
275 m, 1100-te sobi rasporedeni okolu 11 golemi dvoro-
vi, maksimalnata viso~ina od 103 m, kako i kambanata
na kulata Sv. Stefan, te{ka 13 toni.*82
Pottiknati od arhitekturata na Parlamentot vo
London, {irum Anglija zapo~nuvaat da se gradat objekti
vo neorenesansen, a osobeno vo neogotski stil, {to }e
bide poddr`ano i od filozofot Xon Raskin. Takvata
arhitektura vidlivo e prisutna na objektite vo univer-
zitetskite gradovi.

Avstro-Ungarija

Arhitekturata na Parlamentot vo London }e
izvr{i vlijanie vrz arhitektonskiot koncept na
zna~ajni objekti i vo ostanatite evropski zemji, kako
{to e na primer Parlamentot vo Budimpe{ta (1885-
1904) na arhitektot [tajndl (1839-1902).

Sl.276. ^arls Beri i Pjuxin. Parlamentot,
London, 1795-1850.

Sl.277. [tajndl. Parlamentot, Budimpe{ta. 1885.

VAN DER NIL (1861-1869) e tvorec na poznatata
Opera vo Viena (1860) izgradena vo neorenesansen stil,
so rasko{na obrabotka na enterierot i eksterierot.
FRIDRIH [MIT (1825-1894) vo neogotika go soz-
dava Gradskiot sovet vo Viena (1872-83), so saat-kula
visoka 98 m.*83

82

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 10, od str.154

83

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 10, od str.242

ARHITEKTURA

268

G e r m a n i j a

GOTFRID SEMPER (1803-1879) e poznat teoreti-
~ar na arhitekturata i profesor na Grade`nata akade-
mija vo Drezden i na Politehnikata vo Cirih. Isto taka,
toj e ploden arhitekt, avtor na brojni objekti vo
neorenesansen stil so sovr{eni in`enerski konstruk-
cii. Od niv najpoznati se: Teatarot (1837-41) i Galeri-
jata na sliki (1847-56) vo Drezden; Umetni~ko-istoris-
kiot muzej i Gradskiot teatar (1874-88) vo Viena i dr.

Ju`noslovenski zemji

Vo tekot na pogolemiot del od XIX vek, ju`no-
slovenskite zemji sî u{te se nao|aat pod vlasta na
okolnite dr`avi, koi go nametnuvaat i vkusot za arhi-
tekturata. Sepak, kon sredinata na vekot zapo~nuva da
se ~uvstvuva demokratizacija, koja postepeno sozdava us-
lovi za izvesna stopanska i kulturna prerodba na
Ju`nite Sloveni.

Po osloboduvaweto na Srbija od turskoto ropstvo,
vo prvata polovina na XIX vek se sozdavaat uslovi za
razvoj na gradovite i za podigawe objekti od raznoviden
karakter. Vo toj period, Slovenija i Hrvatska se nao|aat
pod vlasta na Avstro-Ungarija, no sepak postojat uslovi
za slobodno kulturno izrazuvawe. Vo Slovenija se

Sl.279. Gotfrid Semper. Galerijata na sliki, Drezden, 1847-56.

Sl.278. Van der Nil. Operata, Viena, 1861-69.
Izgled i osnova.

POL VALO (1845-1912) e avtor na najpoznatiot
objekt vo Germanija, Rajhstagot vo Berlin (1894-1910),
izgraden so spoj na neorenesansen i na neobaroken stil.
Objektot }e izgori pred Vtorata svetska vojna, a denes
toj e delumno rekonstruiran i prenamenet za dr`avni
potrebi.*84

Sl.280. Pol Valo. Rajhstagot, Berlin, 1845-1912.

javuva ilirskoto dvi`ewe, a vo Hrvatska duhovnata
borba na [trosmaer, so streme` za sozdavawe na
jugoslovenstvo.

Indirektni vlijanija na romanti~arskata arhi-
tektura pristignuvaat od Viena, Trst ili Solun, no taa
na poednostaven na~in se intrpretira vo ju`noslo-
venskite zemji. Kako i vo zapadnoevropskata, taka i vo
ovaa arhitektura, ~estopati na ist objekt se sre}avaat
elementi na 2-3 neostila.*85

84

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 10, od str.219

85

B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, od str.240

ROMANTIZAM VO AVSTRO-UNGARIJA

ARHITEKTURA

269

Srbija
Srbija

Srbija
Srbija
Srbija

Me{aweto na neorenesansata i neobarokokot e
vidlivo kaj Sobornata crkva Sv. Mihail vo Belgrad
(1836-45), izgradena po naredba na knezot Milo{, na
mestoto na edna postara crkva. Taa ima klasicisti~ka
zapadna fasada i neobarokna kula kambanarija. Objektot
e podignat spored proektot na arhitektot Franc Janke.
Stanbenite objekti vo po~etokot na vekot sî u{te
se gradat so tradicionalni karakteristiki. Takov e
konakot na knegiwa Qubica vo Belgrad (1829) od
Nikola @ivkovi} (nare~en Haxi-Neimar, 1792-1870),
po poteklo od gradot Voden vo Egejska Makedonija. So
sli~no arhitektonsko oblikuvawe e izgraden i Dosi-
teeviot licej vo Belgrad.
Po sredinata na XIX vek, romanti~arskata arhi-
tektura vo Srbija se gradi so pogolemo poznavawe na
stilovite i so upotreba na poskladni proporcii i
po~isti arhitektonski elementi. Me|u prvite talen-
tirani arhitekti se javuva Jan Nevole (1812-1903), koj
se {koluva vo Viena, a vo Belgrad po~nuva da raboti od
1845 god. Toj go gradi stariot univerzitet, nare~en
Kapetan Mi{ino zdawe (1863) vo stil na dekorativna
severnoitalijanska rana renesansa.

ALEKSANDAR BUGARSKI (1835-91) e zna~aen
arhitekt na XIX vek vo Srbija. Toj se {koluva vo Pe{ta,
a objektite gi gradi so ubavi proporcii i so elementi
na docnata renesansa. Negovi najpoznati dela se:
- Narodniot teatar (1869) vo Belgrad, proektiran
vo neorenesansen stil po ugled na Milanskata skala, no
podocna e prepraven, a denes pro{iren;
- Stariot kralski dvor vo Belgrad (1882) ima
naglasena neoklasi~na plasti~nost vo oblikuvaweto,
so venci, pilastri, balustradi i kupoli. Pri rekon-
strukcijata, vo sredinata na XX vek, kupolite se
izostaveni.

KOSTA JOVANOVI] (1849-1923), glavno `ivee
vo Viena, no pred krajot na vekot, vo Belgrad podiga

Sl.281. Jan Nevole. Stariot univerzitet, Belgrad, 1863.

nekolku zna~ajni stanbeni zgradi, koi se pod izvesno
vlijanie na vienskiot akademizam. Sepak, negovo
najzna~ajno ostvaruvawe e Narodnata banka na Srbija
(1889) vo Belgrad, so monumentalni skali vo holot.
Objektot podocna e dograden i promenet.

Slovenija

Vo XIX vek, vo Slovenija ne se podigaat golem broj
novi objekti, tuku pove}e se prepravaat starite zgradi
i se reguliraat gradskite ulici. Vo Slovenija, glavno
rabotat arhitektite {koluvani vo Vienskata akade-

Sl.282. Kosta Jovanovi}. Narodna banka na Srbija,
Belgrad, 1889. Izgled na vestibilot.

Sl.283. Qubqana, Galerijata, dovr{ena 1896.

ROMANTIZAM VO SRBIJA

ARHITEKTURA

270

mija. Vo toj period vo Qubqana se izgradeni objektite
na: Muzejot (1883-85), Operata (dovr{ena vo 1892 god.),
Galerijata (dovr{ena vo 1896 god.) i Univerzitetot
(1896-1902).

Hrvatska

Zasilena graditelska aktivnost vo Hrvatska
zapo~nuva po 30-tite godini na XIX vek i toa so
sredi{te vo Zagreb. Glaven arhitekt od toj period e
Bartol Felbinger (1785-1871), koj gradi dvorci i ku}i
vo stil na smiren neoklasicizam. Od niv najpoznati se
dvorecot Janu{evac i palatata Dra{kovi}.

Vo vtorata polovina na XIX vek, kako glaven
arhitekt se javuva Janko Jambri{ek (1834-92), koj podiga
golem broj ku}i, so koi gi oformuva ulicite vo Zagreb.
Eklekti~nata arhitektura prodol`uva da se gradi sî
do Prvata svetska vojna, kako {to se objektite na:

Palatata na Akademijata na naukite i umetnostite

(1876-84) vo neorenesansen stil na arhitektot Fridrih
[mit
i Hrvatskiot naroden teatar vo Zagreb, zavr{en
vo 1895 god. spored proekt na vienski arhitekti.

Bosna

Po aneksijata na Bosna vo 1878 godina, vlastite na
avstroungarskata monarhija nastojuvaat so gradewe na
monumentalni objekti da go pridobijat okupiraniot
narod. Toga{ doa|aat na rabota arhitekti od Viena,
Praga i Pe{ta, koi gradat objekti za administrativni
i kulturni potrebi. Vo toj period, vo Saraevo se izgra-
deni: muzej, narodna banka i katedrala.
Za da se pridobie porobeniot narod se voveduva
ve{ta~ka tendencija za sozdavawe na t.n. doma{na
arhitektura za muslimanskiot narod, koja se sozdava so
pomo{ na elementi od mavarskiot stil. Toa sepak ne
vroduva so plod, {to najdobro se gleda vrz objektot na
Gradskiot sovet vo Saraevo.

Makedonija

Makedonija, sî do po~etokot na XX vek se nao|a pod
tursko ropstvo, no so razvojot na trgovijata i zana-
et~istvoto, kon sredinata na XIX vek se sozdavaat
izvesni uslovi za kulturna afirmacija. Arhitek-
tonskata aktivnost vo pogolema mera e prisutna vo
Bitola, kako centar na pa{aluk, kade {to se izgradeni
pogolem broj objekti za konzularnite pretstavni{tva
na evropskite dr`avi. Nivnata arhitektura e napravena
vo stil na smiren romantizam, pod vlijanie na arhi-
tekturata od zapadna Evropa i posebno na onaa od Trst
i Viena, dodeka preku Solun pristignuvaat samo po-

Sl.284. Bartol Felbinger (?). Dvorecot
Janu{evac, prva polovina na XIX vek.
Izgled na kru`niot hol.

Sl.285. Fridrih [mit. Palatata na Akademijata na
naukite i umetnostite, Zagreb, 1876-84.

Sl.286. Saraevo, Gradskiot sovet, vtora polovina na XIX vek.

ROMANTIZAM VO HRVATSKA

ARHITEKTURA

271

sredni vlijanija na romanti~arskata zapadnoevropska
arhitektura. Pod takvo vlijanie }e bidat sozdadeni i
golem broj bogati gra|anski ku}i na makedonskite
trgovci i zanaet~ii.
Pozasilen razvoj na arhitekturata vo Makedonija
}e bide ovozmo`en so novosozdadenite op{testveno-
ekonomski uslovi. Sultanot, na svoite podanici im
ovozmo`uva izvesni gra|anski prava, verska i ekonomska
sloboda, taka {to me|u makedonskoto naselenie zapo~-
nuva da jakne zanaet~istvoto i trgovijata. Zbogatenoto
naselenie investira vo gradeweto {koli i izdavaweto
u~ebnici, so {to me|u narodot se {iri pismenosta. Toa

e vremeto na Kiril Pej~inovi}, bra}ata Miladinovci,
Rajko @inzifov i na drugite prosvetiteli od pre-
rodbenskiot period vo Makedonija.
Vo tekot na XIX vek se oformeni golem broj
kvartovi vo makedonskite gradovi, so narodna arhi-
tektura so visok standard i funkcija, no isto taka i so
vonredna ubavina. Vo oformuvaweto na urbanata
struktura, vidno mesto zazema crkovnata arhitektura.
Se gradat golem broj crkvi, koi naj~esto imaat re{enija
na trikorabna bazilika so galerija na katot i tremovi
vo prizemjeto. Vo nivnoto gradewe, kako osnoven
grade`en materijal se upotrebuvaat kamenot i drvoto.
Svodovite i kupolite se izvedeni od drvena kon-
strukcija iskovana so letvi~ki, a potoa malterisana i
naj~esto `ivopisana. Prostornata plastika na crkvata
e razigrana, osobeno na pettata fasada, kade se is-
taknuvaat nadvi{enite korabi i kupolite.
Takvata bogata graditelska programa e ispolneta
blagodarej}i na golem broj majstori graditeli. Gradi-
telite naj~esto se zdru`eni vo majstorski tajfi, koi
rabotat po sistemot na dene{niot in`enering, so
celosno podigawe na objektite i nivno vnatre{no
ureduvawe. Aktivnosta na makedonskite majstori se
{iri niz celata teritorija na Balkanskiot Poluostrov,
vo Mala Azija, a nekoi od niv stasuvaat duri do
Aleksandrija vo Egipet.
ANDREA DAMJANOV (1813-1878) od sredinata na
XIX vek se istaknuva kako najzna~aen majstor graditel
vo Makedonija i nadvor od nea. Toj poteknuva od mija~ko
graditelsko semejstvo, koe se doseluva vo selo Papra-
di{te, a vo 1850 godina se preseluva vo Veles. Tamu An-
drea Damjanov, sorabotuvaj}i so svoite trojca bra}a, go
prezema rakovodstvoto so golemata graditelska tajfa.
Nabrgu tie }e se pro~ujat i nivnata aktivnost }e se pro-
{iri na teritorijata na Srbija i vo Bosna i Hercego-
vina kade tie }e izgradat petnaesetina crkvi, od koi
polovinata se podignati pod rakovodstvo na majstor An-
drea. Pozna~ajni od niv, sekako se: crkvata vo manas-

Sl.287. Bitola, karakteristi~en objekt od krajot
na XIX vek i fragment od edna ku}a.

Sl.288. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Crkva
Sv. Bogorodica, Novo Selo-[tip, obnovena 1850.

ROMANTIZAM VO MAKEDONIJA

ARHITEKTURA

272

tirot Sv. Joakim Osogovski (1845), Sv. Bogorodica vo
{tipsko Novo Selo (1850), Sv. \or|i vo Smederevo
(1855), Sobornata crkva Sv. Bogorodica vo Saraevo
(1868), crkvata Sv. Troica vo Mostar (1873) itn.

Majstorskata tajfa na Andrea Damjanov isto taka
uspe{no gradi i profana arhitektura od najvisok
kvalitet. Taka na primer, zabele`ano e deka vo vremeto
koga ja gradel crkvata vo Saraevo, toj podignal i edna
golema kasarna. Za taa cel, majstorot najprvin
izrabotil model od drvo za zamisleniot objekt i za
negovo odobruvawe otpatuval vo Istanbul. Za ova delo,
Andrea Damjanov e odlikuvan so orden od strana na
sultanot i steknuva pravo da nosi sabja.*86
\OR\I NOVAKOV XONGAR (sin na poznatiot
majstor Novak Xongar) rakovodi so drugata poznata
graditelska tajfa od Makedonija. Taa tajfa gradi
nekolku zna~ajni crkvi vo Bugarija, kako {to se Sv. Spas
i Sv. Nikola Novi vo Sofija. Sepak, najzna~ajno delo
na \or|i Xongar pretstavuva crkvata Sv. Nikola vo
[tip od 1867 god.

Makedonskite majstori davaat golem pridones vo
napredokot na graditelstvoto na Balkanot, razvivaj}i
ja arhitektonskata tradicija i nejzinoto prispo-
sobuvawe za potrebite na sovremeniot `ivot. Pod
nivno vlijanie i vo bugarskata crkovna arhitektura se
voveduvaat pomonumentalni formi vo sporedba so ta-
mo{nite tradicionalni re{enija. Vo enterierite se
voveduvaat novi elementi: polucilindri~en svod, slepi
kupoli, apsidi, vise~ki arkadi, ukrasni parapeti itn.

Bugarija

Do pred krajot na XIX vek, Bugarija sî u{te se nao|a
pod vlasta na Otomanskata imperija. Vo tekot na vekot,
turskata vlast dozvoluva izvesni gra|anski slobodi, po-
radi {to zapo~nuva {ireweto na prosvetata i kultu-
rata. Od po~etokot na XIX vek, graditelstvoto vo Buga-
rija stanuva po~ituvana profesija, koja se razviva vo
sinteza so primenetata umetnost. Se formiraat
majstorski tajfi, koi postepeno ja dobivaat svojata fi-
zionomija. Najstarata me|u niv e Bracigovskata {kola
(tajfa) so 250 ~lenovi, koja gradi crkvi, konaci,

Sl.289. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Soborna crkva
Sv. Bogorodica, Saraevo, 1863-68, kambanarijata
dovr{ena 1872. Osnova i presek.

Sl.291. \orgi Novakov Xongar. Crkva
Sv. Nikola, [tip, 1867.

ROMANTIZAM VO MAKEDONIJA

ARHITEKTURA

Sl.290. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Manastirskata
crkva Sv. Joakim Osogovski.

273

u~ili{ta i ku}i. Eden od najtalentiranite tvorci na
taa {kola e Ivan Hristov Bojanin, ~ie najpoznato delo
e crkvata Sv. Nedela vo Sofija, od sredinata na XIX
vek. Vo objektite na ovaa {kola se razvivaat tradicio-
nalnite formi na narodnata arhitektura, so vove-
duvawe konstruktivna logika i monumentalen izraz.*87
Golem pridones za voveduvawe na novatorstvoto vo
razvitokot na graditelskata tradicija ima Trnovskata
{kola, ~ii ~lenovi }e izgradat golem broj crkvi. Me|u
niv, najmnogu }e se pro~ujat Nikola Fi~ev (Koqo
Fi~eto) i negoviot najtalentiran u~enik Gen~o KÄnev.
Majstor Gen~o voveduva novi kompoziciski potfati vo
razrabotkata na graditelskoto nasledstvo, ume{no
vklopuvaj}i go vo nasledenata urbana sredina. Pri
zavr{uvaweto na kubiwata i kambanariite na crkvite
od ovaa {kola, prisutni se izvesni vlijanija od ruskata
crkovna arhitektura.
Odrinskata {kola nastanuva vo vtoriot po gole-
mina grad na Otomanskata imperija. Negovata inten-
zivna izgradba }e privle~e golem broj talentirani mla-
di graditeli od Bugarija i voop{to od celiot Balkan-
ski Poluostrov. Tamu, vo me|usebna razmena na iskustva,
graditelite gi usovr{uvaat svoite tehniki i kompo-
zicii, za po vra}aweto vo svoite mesta da stanat nosite-
li na graditelskata dejnost. Eden od najpoznatite pret-
stavnici na taa {kola e majstor Gavrail so svoeto naj-
zna~ajno delo crkvata Sv. Nikola, izgradena vo pe-
riodot 1842-44 god. vo negovoto rodno mesto Kopriv-
{tica. Majstor Gavrail uspe{no gradi objekti so mo-
numentalni formi, no pred sî toj e majstor na arhi-
tekturata od drvo, pri {to smelo gi razviva i gi uso-
vr{uva tradicionalnite formi. Vo crkvata Sv. Nikola
ume{no gi sprotivstavuva monumentalnite formi na
arhitekturata od kamen so lesnite linii na arhi-
tekturata od drven skelet.
Golemi vlijanija vo razvojot na bugarskata arhi-
tektura od XIX vek vr{at majstorskite tajfi od Ma-
kedonija, koi }e se pro~ujat so gradewe ubavi ku}i vo

pogolemiot del na Balkanskiot Poluostrov i po{i-
roko. Sekako, najzna~ajno e vlijanieto na mija~kite maj-
stori od debarsko-rekanskata oblast vo zapadna Make-
donija. Me|u niv, najpro~uen e Damjan Jankulov (1770-
1830), tatko na najpoznatiot balkanski graditel na XIX
vek - Andrea Damjanov. Gradej}i {irum Balkanot, niv-
nata tajfa raboti i vo Bugarija, podigaj}i crkvi vo So-
fija i vo Samokov.

Sl.292. Ivan Hristov Bojanin. Crkva
Sv. Nedela, Sofija, sredina
na XIX vek.

87

Vidi Georgi Arbaliev. Nacionalni tradicii v arhitekturata.
D†r`avno izdatelstvo, Tehnika, Sofi®, 1982.

86

K.Tomovski. Majstor Andrea Damjanov, Zbornik na
Arhitektonski fakultet, Skopje

Sl.293. Majstor Gavrail. Crkva Sv. Nikola, Kopriv-
{tica, 1842-44. Izgled na jugoisto~noto }o{e.

ROMANTIZAM VO BUGARIJA

ARHITEKTURA

274

SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
NA ROMANTIZMOT

Vo prvata polovina na XIX vek postepeno zapo~-
nuvaat da preovladuvaat drugite neostilovi nad
neoklasicizmot. Avtorite na tie stilovi najgolema
inspiracija nao|aat vo umetni~koto nasledstvo od
sredniot vek i vo nacionalnata tradicija. Vo ovoj pe-
riod te{ko mo`e da se postavi granica me|u razli~-
nite stilovi, bidej}i golem broj umetnici rabotat
istovremeno so neoklasi~arite.
Vo pove}eto zemji, po 1800 godina, umetni~koto
tvore{tvo vo pogolema mera e svrteno kon gotikata,
otkolku kon klasicizmot. Duhot na gotikata vo ovie
zemji e vo soglasnost so tradicijata. Takvata tendencija
e potkrepena i so teoriskite raspravi na angliskiot
filozof Xon Raskin, koj na gotikata ñ dava prednost i
poradi eti~ki i religiozni pri~ini.
Iako romantizmot vo slikarstvoto ima pomala
primena otkolku vo arhitekturata, golem broj roman-
ti~arski slikari tvorat vo zemjite na Evropa, pa i na
Severna Amerika. Centar na umetnosta za cela Evropa
stanuva glavniot grad na Francija, Pariz, no novi
umetni~ki priodi se sre}avaat i vo ostanatite evropski
centri.

A n g l i j a

Vo Anglija, romanti~arskoto dvi`ewe vo site
oblasti na umetni~koto tvore{tvo zapo~nuva porano
od ostanatite zapadnoevropski zemji. Romanti~arskoto
vra}awe kon prirodata, na dva razli~ni na~ina e
prisutno vo delata na dvajcata najpoznati angliski
slikari na preminot od XVIII vo XIX vek, Konstejbl i
Tarner.

XON KONSTEJBL (1776-1837) so svoeto tvore{tvo
se potpira vrz delata na golemite pejza`isti pred nego
(Lorén i Rojsdal) i ñ se sprotistavuva na neumerenata
tvore~ka fantazija. Konstejbl se zalaga za t.n. ~isto
poimawe na prirodnite vpe~atoci, nastojuvaj}i {to
porealno da gi pretstavi, so edna materijalna preciz-
nost: neboto, svetlinata i atmosferata. Na takov na~in
se tretirani negovite brojni pejza`i, kako {to se:

Katedralata vo Solzberi, Pla`ata vo Brajton, Selski
pat itn.

VILIJAM TARNER (1775-1851) na svoite `ivo-
pisni pejza`i, na eden vozvi{en na~in pretstavuva temi
koi naj~esto se povrzani so konkretni literaturni
tvorbi. Tie se naslikani na eden dotoga{ neviden
na~in, {to protivnikot na Tarner, Konstejbl najrealno
}e go definira kako vozvi{eni vizii naslikani so
oboena parea. So takviot slikarski pristap, Tarner se
nao|a daleku pred svoite sovremenici, pravej}i go
vistinskiot uvod vo impresionizmot na modernoto
slikarstvo. Toa mo`e da se sretne re~isi na site negovi
sliki, kako {to se: Brod so robovi, Hrabri, Po`ar vo
domovite na Parlamentot i dr.

Sl.295. Konstejbl. Katedralata vo Solzberi. Maslo na
platno, 88 h 112 cm. Metropoliten muzej, Wujork.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROMANTIZAM VO ANGLIJA

Sl.294. @erikô. Oficer na kow. Maslo na platno, 1812,
Luvr, Pariz.

275

F r a n c i j a

@ERIKO (1791-1824)

Teodôr @erikô pretstavuva direkten sledbenik na
romanti~niot neoklasi~ar Gro, a se ugleduva na barok-
nata umetnost na Rembrant, no isto taka i na delata na
Mikelanxelo i David. @erikô ima samo 21 godina koga
ja slika kompozicijata Oficer na kow (1812), kade e
prisutna tendencija oficerot da se prika`e kako ro-
manti~en heroj. @erikô e preokupiran so studiraweto
na anatomijata na kowite, {to mnogu ~esto gi prika-
`uva vo svoite dela, kako {to e slikata Lav napa|a
kow.

Sl.296. Tarner. Brod so robovi,
1839. Platno, 91 h 122 cm. Muzej
na likovnite umetnosti,
Boston.

Po zavr{etokot na ednogodi{nite studii vo
Italija, @erikô zapo~nuva da ja raboti svojata monu-
mentalna kompozicija Splavot Meduza. Na nea se pret-
staveni nekolku pre`iveani stradalnici od brodot
"Meduza", koj tone pokraj bregot na zapadna Afrika so
nekolku stotini lu|e, {to }e predizvika golem poli-
ti~ki skandal. @erikô pravi model na splavot, raz-
govara so pre`iveanite, a za da gi pretstavi porealno
nivnite stradawa, prou~uva trupovi vo mrtove~nicata.
Na takov na~in }e postigne maksimalna realnost vo
umetni~kiot tretman na herojskata drama.

Sl.297. @erikô. Splavot
Meduza, 1818. Maslo i pe-
ro na platno. Luvr, Pariz.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROMANTIZAM VO FRANCIJA

276

@erikô, verojatno, e prv slikar koj gi prou~uva
lu|eto vo ekstremna du{evna sostojba. Toj posetuva
du{evni bolnici i po nara~ka na pionerot na moder-
nata psihoanaliza, @or`é, ilustrira razli~ni tipovi
na du{evni poremetuvawa. @erikô niv gi tretira kako
~ove~ki su{testva ramnopravni so ostanatite, vo {to
se gleda socijalnata komponenta na romantizmot. Takvi
se negovite brojni portreti i studii na glavi.
Preokupiranosta na @erikô so studiraweto na
kowskite tela, doveduva do negovo li~no u~estvo vo
kowski trki, taka {to vo edna od niv toj i }e nastrada.
Vo negovite dela mo`e da se sretnat pove}e sliki na
tema Kowska trka. I vo tie sliki realnosta e zastapena
do maksimum, pretstavena pod specifi~no barokno
osvetluvawe, a monumentalnata komponenta se ~uv-
stvuva i vo skicite so najmal razmer.*88

DELAKROA (1798-1863)

Vo godinata koga umira @erikô, E`én De-
lakroá steknuva slava so slikata Koleweto na
Hios (1824), na koja go prika`uva divja~koto
odnesuvawe na otomanskite vojnici kon slo-
bodoqubivite Grci. I samiot vozbuden od toa {to
go pretstavuva, Delakroá tolku silno }e se zanese
vo rabotata, {to slikata }e ja zavr{i za samo
~etiri dena. So sli~na dramatika e pretstavena
negovata kompozicija Smrtta na Sardanapal.
Soperni{tvoto na Delakroá sprema Engr, vo
toj period gospodari so umetni~kata scena na
Pariz. Slikite na Delakroá, sli~no kako i onie
na Rubens, imaat zvu~en kolorit, so ~ove~ki ten
istaknat nad temnosini i crveni boi, dodeka
potezite na ~etkata se napraveni so golema
fluidnost. Vo seta taa kombinacija na umetni~ki
zra~ewa se ~uvstvuva i simpatija kon umetnosta
na {panskiot slikar Goja.

Simpatiite kon gr~kite vostanici ne go popre-
~uvaat Delakroá da se voodu{evuva i od nastanite na
Bliskiot Istok. Po posetata na severna Afrika, toj
}e donese golem broj skici, {to }e gi oformuva cel
`ivot, so sceni od ulici, lov na lavovi i so sli~ni
motivi. Negovata slika Haremska odaja gi prika`uva
tipi~nite osobenosti na intimniot `ivot vo arapskite
sarai.

Delakroá nikoga{ nema da slika po nara~ka, a
negovi najdobri dela se portretite na negovite prija-
teli i sopatnici, pretstaveni kako `rtvi na romanti-
~arskoto stradawe, kako {to e portretot na Frederik
[open.

Begaj}i od negativnostite na industriskata revo-
lucija, romanti~arite ja napu{taat realnosta, se

Sl.298. @erikô. Derbi vo Epsôm, 1821. Maslo
na platno, 92 h 122 cm. Luvr, Pariz.

Sl.299. Delakroá. Al`irki, 1834. Maslo na platno,
180 h 229 cm. Luvr, Pariz.

Sl.300. Delakroá. Sloboda na barikadite, 1830.
Maslo na platno, 260 h 325 cm. Luvr, Pariz.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROMANTIZAM VO FRANCIJA

277

inspiriraat od istorijata, literaturata i od `ivotot
na Bliskiot Istok, {to }e go zabrza nivniot poraz.
Me|utoa, nivnite sliki izraboteni pod taa silna
inspiracija, poka`uvaat vrvno majstorstvo. Takvi se
slikite na Delakroá: ^amecot na Dante, Sloboda na
barikadite, Mrtva priroda i dr.
Delakroá vo Pariz raboti i golemi yidni kompo-
zicii za Parlamentot, za palatata Luksemburg, za
Gradskiot sovet itn. Toj e aktiven i vo publicistikata,
taka {to izdava svoe spisanie @urnal, {to go prepo-
ra~uva kako "biblija za sekoj umetnik". So svoeto
vkupno delo, Delakroá se pretstavuva kako posleden
univerzalen majstor, koj ~uvstvuva potreba da `ivee
podolgo, samo za da gi realizira svoite brojni idei.*89
FRANSOA RID (1784-1855) e poznat skulptor, vo
~ie delo se sodr`i brilijantna interpretacija na
baroknata umetnost. Takva e negovata kompozicija
Marseleza (Trgnuvawe na dobrovolcite, 1792), kade ja
prika`uva scenata, koga dobrovolcite nasobrani vo
odbrana na Republikata od monarhisti~kata inter-
vencija, se podgotvuvaat za re{itelna borba. Roman-
ti~arskiot duh na slobodata se ~uvstvuva vrz licata i
telata na site prika`ani figuri, iako nivnite obleki
imaat klasi~en tretman. Kompozicijata e smestena na
eden pilon od Golemata triumfalna porta vo Pariz.

88

Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.270

@AN-BATIST KARPO (1827-75) ja pravi pozna-
tata skulptorska kompozicija Igra, vo vid na razdvi-
`ena, no skladna grupa, postavena vo prizemjeto vrz
fasadata na eden stolbec na Pariskata opera. Taa
sovr{eno ja kompletira neobarokata arhitektura na
[arl Garnié. Mo`e da se zabele`i deka izvedbata na
kompozicijata ne e sovr{ena, bidej}i prethodno
napraveniot gipsen model ima povisoki umetni~ki
kvaliteti. Temata na kompozicijata ima mitolo{ki
karakter, no sepak dominira realizmot vo prika-
`uvaweto na figurite. Karpo se istaknuva i kako
majstor za izrabotka na bisti, od koi najpoznata e
bistata na Napoleon.

89

Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.274-276

Sl.301. Fransoá Rid. Marseleza, 1833-36. Mermer,
728 h 790 cm. Triumfalna porta, Pariz.

Sl.302.Karpô. Igra, 1869. Gipsan model,
457 h 259 cm. Muzej DÄOrsej, Pariz.

SLIKARSTVO I SKULPTURA

ROMANTIZAM VO FRANCIJA

278

ARHITEKTURATA NA KONSTRUKTI-
VIZMOT I RACIONALIZMOT

Vo vtorata polovina na XIX vek se pojavuva `ele-
zoto kako nov grade`en materijal, so ~ija pomo{ se
sovladuvaat pogolemi rasponi. Vo po~etokot, toa se
upotrebuva stilizirano so formite na starata arhi-
tektura, ili pak ednostavnite formi na `elezoto se
maskiraat so obloga od drug grade`en materijal. Novite
tehni~ki pronajdoci vo oblasta na grade`ni{tvoto
najprvin se probivaat vo Francija, a potoa vo Anglija
i vo Amerika.

@AK HITORF (1793-1867) e avtor na Severnata
`elezni~ka stanica vo Pariz (1861-65), vo ~ija arhi-
tektura se bara pomiruvawe na klasi~nata arhitektura
so novata grade`na konstrukcija, skriena zad nea.

ANRI LABRUST (1801-1875) se istaknuva so svoeto
novatorstvo vo arhitekturata na bibliotekata Sv.
@enevjév (1843-50) vo Pariz, kade primenuva metalna
konstrukcija. Iako donekade stilizirana, taa sepak e
sosema vidlivo istaknata vo enterierot, dodeka vo

eksterierot e skriena zad ednostavna fasada od kamen.
Funkcijata i mikroklimata, ovaa biblioteka ja pret-
stavuvaat kako prvo sovremeno re{enie od toj vid.
Zgradata na Nacionalnata biblioteka (1862-68) vo
Pariz ima u{te pogolemo olesnuvawe i osovremenuva-
we na metalnata konstrukcija, koja vo enterierot se ja-
vuva kako samostojna i oslobodena od pregradni yido-
vi.*90

VIKTOR BALTAR (1805-1874) so izgradbata na
Pazari{nite hali pravi eden od najgolemite zafati
vo Pariz, bez upotreba na kakvi bilo masivni yidovi,
tuku so metal i so ednostavni, lesni pregradi. Denes,
na nivno mesto e izgraden noviot pariski Forum i
Centarot @or` Pompidö.

Sl.303. @ak Hitôrf. Severnata `elezni~ka
stanica, Pariz, 1861-65.

Sl.304. Anrí Labröst. Bibliotekata
Sen @enevjév, Pariz, 1843-50.

Sl.305. Anrí Labröst. Nacionalnata biblioteka,
Pariz, 1862-68. Izgled na vnatre{nosta.

Sl.306. Viktor Baltár. Centralnite pazari{ni hali,
Pariz, 1854-70. Izgled na vnatre{nosta.

RacionalIZAM

ARHITEKTURA

279

XOZEF PEKSTON (1803-1865) so svoeto delo
pretstavuva celosno iznenaduvawe za sredinata na XIX
vek. So Kristalnata palata vo londonskiot Hajd park,
napravena za angliski paviljon na Svetskata izlo`ba
vo 1851 godina, toj otvora {iroki pati{ta za napre-
dokot na arhitekturata. So svojata metalna monta`no-
demonta`na konstrukcija, ovoj objekt se nao|a nekolku
decenii pred svoeto vreme. Na sli~en na~in, sovre-
menicite na Pekston vo toj period zapo~nuvaat da gi
gradat `elezni~kite stanici vo London: King Kros i
Pedington.*91

PITER ELIS tvori vo vtorata polovina na vekot
i najmnogu se istaknuva so eden nov koncept vo upo-
trebata na `eleznata konstrukcija na stanbenite i na
administrativnite objekti. Upotrebeniot modularen
raster ve}e se pribli`uva kon konceptot na modernata
arhitektura. Negov najpoznat objekt od toj vid e zgradata
Oriel ^embers vo Liverpul od 1865 godina.

XUZEPE MENGONI (1827-77), vo isto vreme
koga i Elis, raboti vo Italija vrz izgradbata na
Galerijata Viktor Emanuel vo Milano (1865-67),
kade so pomo{ na zasvodena re{etkasta `elezna
konstrukcija pokriva interni ulici.
Nasproti novite tendencii vo italijanskata
arhitektura, na konkursot za spomenikot na Viktor
Emanuel II, vo 1880 god. pobeduva istoricisti~kata
neoklasi~na koncepcija na arhitektot Sakoni
(1853-1905) i na skulptorot Makawani. So edna
monumentalna arhitektura, tie go oformuvaat pod-
no`jeto na Kapitolskiot rid vo Rim, nad plo{tadot
Venecija, kade se nao|a triumfalniot stolb na

Sl.307. Xozef Pekstona Kris-
talnata palata, London, 1851.
Nadvore{en i vnatre{en
izgled.

Sl308. Piter Elis. Administrativnata zgrada
Oriel ^embers, Liverpul, 1865.

90

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 10, od str.196

91

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 10, od str.156

Racionalizam

ARHITEKTURA

280

carot Trajan. Na toj na~in, so ovaa stroga, pa duri i
imperijalna arhitektura, avtorite go sozdavaat simbo-
lot na obedineta Italija, koja od propasta na Rimskoto
Carstvo postojano be{e raspar~ena. I pokraj svojata
popularnost, ovoj objekt ne go zadr`uva razvojot na
modernata arhitektonska misla, taka {to vo po~etokot
na XX vek, vo Italija }e se pojavi futurizmot, kako
pionersko dvi`ewe na modernata arhitektura i
umetnost.*92

Konstruktivisti~kiot i racionalisti~kiot
pristap vo gradeweto na objektite pridonesuva za
sozdavawe ednostavni arhitektonski formi, bez
naglasena dekoracija. So razvojot na taa koncepcija i
so pojavata na novite grade`ni materijali (~elik,
armiran beton i staklo) se sozdadeni uslovi za razvojot
na t.n. moderna arhitektura, odnosno arhitekturata na
industriskata epoha.

SLIKARSTVOTO NA REALIZMOT

F r a n c i j a

Vo vtorata polovina na XIX vek, tehnikata i
industrijalizacijata sî pove}e vlijaat i vrz koncep-
cijata na sovremenite umetni~ki dvi`ewa. Poetot
[arl Bodlér vo 1846 god. gi povikuva umetnicite da
sozdavaat dela, preku koi bi go odrazile heroizmot na
moderniot `ivot, {to najprvin go prifa}a negoviot
prijatel, slikarot Kurbé.
Preodot od romantizmot kon realizmot na Kurbé,
go pravat slikarite od Barbizonskata {kola, koi pred
sî slikaat pejza`i i sceni od selskiot `ivot. Najpoz-
nati me|u niv se Mijé, Korô, Rusô i Domié.*93

MIJE (1814-1875)

@an-Fransoá Mijé e slikar na naporniot `ivot na
siroma{nite selani, koi gi pretstavuva kako heroi na
zemjata {to go hrani ~ovekot. Negoviot crte` e posilen
od koloritot, koj ~estopati vo izvesna merka e te`ok i
banalen. Selskiot `ivot, so site negovi te{kotii i
ubavini, verno e pretstaven na kompoziciite: Drvo-
se~a~, Selani odat na rabota, Sobirawe ostatoci od
`ito, Veewe na `ito i dr.

Sl.310. Sakoni i Makawani. Spomenikot
na Viktor Emanuel II, 1884-1922.

Sl.309. Xuzepe Mengoni. Galerijata
Viktor Emanuel, 1865-67.

Sl.311. Mijé. Sobirawe ostatoci od `ito, 1848.
Maslo na platno, 54 h 66 cm. Luvr, Pariz.

93

Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.278-284
™ina Piskel. Istorija umetnosti 3, str.146-153
Istorija slikarstva, od pe}inskog do apstraktnog, str.236-245

92

Podetalno vo Vseobça® istori® arhitekturì, tom 10, od str.346

RacionalIZAM

slikarstvo

281

KORO (1796-1875)

Kamíj Korô e slikar povrzan so Barbizonskata
{kola, iako ne e nejzin ~len. Pod vlijanie na taa {kola,
toj izleguva na otvoreno slikaj}i raznovidni pejza`i,
koi ne gi idealizira, tuku pravi mali platna izra-
boteni na lice mesto za dva-tri ~asa. Na niv e vidliva
tendencijata za arhitektonska definiranost i stabil-
nost, {to mnogu dobro se gleda na negovata kompozicija
so gradski pejza` Kambanarija Sv. Dué. Pri slikaweto,
Korô se zalaga za "vistinitosta na momentot", {to }e
bide eden od osnovnite principi na impresionizmot.
Spored toj princip gi pravi slikite: Fontenblovska
{uma i Suvenir od Marsej. Korô patuva za Italija,
kade {to osobeno go privlekuvaat predelite okolu Rim,
koi zapo~nuva da gi prou~uva i da gi pretstavuva na
svoite platna, kako {to e slikata Vodoskokot Medi~i.

RUSO (1812-1867)

Tvore{tvoto na Teodôr Rusô mo`e da se sporedi so
umetni~kite dostreli na holandskite pejza`isti. Nego
osobeno go preokupira svetlosta, taka {to pretstavuva
isti predeli vo razli~ni verzii, so bogatstvo na
raznovidni na~ini vo nanesuvaweto na bojata. Poradi
toa, Rusô mo`e da se smeta za predvesnik na impresio-
nizmot. Takvi se negovite kompozicii: Kve~erina,
Pejza` so vino`ito, kako i Grupa dabovi - Apremônt.
[teta e {to eksperimentiraj}i so boite, nema da
sozdade stabilna podloga na svoite sliki, taka {to
negovite platna denes se potemneti. Toj e eden od
poznatite nekonvencionalni umetnici, ~ii dela ne se
primani na oficijalnite izlo`bi.

DOMIE (1808-1879)

Skromnoto poteklo na Onoré Domié ne go spre~uva
da stane golem majstor, koj se sporeduva so Rembrant,
Goja i so @erikô. Toj e ~len na ekipata Karikatura koja

Sl.312. Korô. Fontenblôvskata {uma, okolu 1830. Maslo na
platno, 175 h 242 cm. Nacionalna galerija, Va{ington.

Sl.313. Korô. Vodoskokot Medi~i, Rim.
Zbirka Froá de Vo, Pariz.

Sl.314. Rusô. Pejza` so vino`ito. Maslo na platno,
41 h 65 cm. Nacionalna galerija, Praga.

Sl.315. Domié. Igra~i na {ah, 1863-65. Maslo na tabla,
24,5 h 32,5 cm. Muzej PÄtí Palé, Pariz.

slikarstvo

282

go ilustrira `ivotot na toga{na Francija. Domié
prvenstveno e crta~, {to jasno se gleda i vrz negovite
koloristi~ki kompozicii. Vsu{nost, so slikarstvo toj
se zanimava samo vo slobodnoto vreme, ili vo pauzite
me|u izrabotkata na svoite litografii. Haluci-
nantnite vizii na Domié potsetuvaat na delata na Goja
i pretstavuvaat remek-dela od svoj vid. Toa mo`e da se
vidi na slikite: Drama, Igra~i na {ah i Soveti na
eden mlad slikar. So svojot revolucioneren na~in na
slikawe, Domié }e izvr{i vlijanie i vrz formiraweto
na pravcite vo sovremenoto slikarstvo, kako {to se
fovizmot i ekspresionizmot.

KURBE (1819-1877)

Gistáv Kurbé e selanec po poteklo i socijalist po
ubeduvawe, koj go napu{ta neobaroknoto slikarstvo,
izrazuvaj}i go na realisti~en na~in neposrednoto
do`ivuvawe. Toj se ugleduva na barokniot naturalizam
na Karavaxo, poradi {to e obvinet za vulgarnost, a
negovite sliki ne se primani na oficijalni izlo`bi.
Zatoa, Kurbé formira neoficijalen izlo`ben salon
vo edna baraka, kade {to prireduvaat izlo`bi i
negovite istomislenici, so {to se formira podocna
poznatiot Salon na odbienite.

Vnimanieto vrz sebe, Kurbé go svrtuva so svoite
sliki na tema od sekojdnevniot `ivot na obi~niot
~ovek, kako {to se: Veewe na `ito i Gospo|icite kraj
Sena. Toj ~estopati izleguva da slika na otvoreno, pret-
stavuvaj}i razli~ni pejza`i, pri {to se dru`i so
obi~nite lu|e na selo, koi ja sakaat negovata umetnost.
Po~ituvaweto na umetnikot, verno e dokumentirano
preku kompozicijata Dobar den g. Kurbé.

Sepak, Kurbé ne e majstor samo za prika`uvawe
na otvoreniot prostor, tuku znae sovr{eno da go
dolovi i enterierot, {to se potvrduva so kom-
pozicijata @ena so papagal.

Sl.316. Kurbé. Potok. Maslo na platno,
94 h 131 cm. Luvr, Pariz.

Sl.317. Kurbé. Gospo|icite pokraj Sena,
1856-57. Muzej PÄtí Palé, Pariz.

Sl.318. Kurbé. Dobar den gospodin Kurbé, 1854.
Maslo na platno, 129 h 149 sm.
Muzej Fabr, Monpeljé.

RacionalIZAM

slikarstvo

283

G e r m a n i j a

Realizmot, {to se javuva vo Francija, nabrgu
navleguva i vo Germanija, kade vo vtorata polovina na
XIX vek zasileno zapo~nuva da napreduva industri-
jalizacijata.*94

MENCEL (1815-1905)

Adolf Mencel e eden od najgolemite germanski
slikari na XIX vek, koj `ivee i raboti vo Berlin. Toj
}e se proslavi so kompozicii od vremeto na Fridrih
Veliki i Vilhelm I. Najgolema ume{nost, Mencel po-
ka`uva vo pretstavuvaweto na pejza`ite i osobeno na
enterierite, kako {to se slikite Prodavnicata na
slatki vo Kesington i Soba so balkon. Vo vtorata,
sovr{eno realno se pretstaveni: svetlosnite efekti i
strueweto na vozduhot.

Sl.320. Lajbl. Tri `eni na molitva, 1878-82. Maslo na
mahagon, 77 h 113 sm. Umetni~ki salon, Hamburg.

LAJBL (1844-1900)

Vilhelm Lajbl, pokraj Mencel e najpoznatiot
germanski realist, koj najmnogu raboti vo gradovite na
ju`na Germanija. Nego posebno go preokupiraat temite
od sekojdnevniot `ivot na obi~nite lu|e, ~ii portreti
gi pretstavuva pod vlijanie na umetnosta na Rembrant.
Takviot tretman, celosno e zastapen vo kompozi-
ciiteTri `eni na molitva i Nesoodvetna dvojka.

Sl.319. Mencel. Soba so balkon, 1845.
Nacionalna galerija, Berlin.

Racionalizam

slikarstvo

94

Vidi ™ina Piskel. Istorija umetnosti 3, str.152
L.Trifunovi}. Galerija evropskih majstora, str.71-75

284

Kurbé. Veewe na `ito. Umetni~ki muzej, Nant.

285

Avtokrat Poedinec na vlast, koj ja dr`i vrhovnata
uprava; samodr`ec komu mu se pot~ineti site dr`avni
slu`benici.
Akademizam Rutinsko tvorewe na arhitektonski i
likovni dela, zanaet~iski korektno izvedeni i
privle~ni, no bez dlaboko ~uvstvo, neposrednost i
osoben akcent. Imeto nastanalo kako protest protiv
{ablonskata, konvencionalnata i pedantna rabota vo
umetni~kite akademii ({koli), kako i protiv li-
kovnite umetnici bez osobena kreativnost. Prisuten e
vo site vremiwa i usloven od istoriskiot razvoj na
umetnosta, kako i od op{testvenata sostojba; od stariot
Egipet, preku Italija vo XVII vek, pa sî do denes. Kako
termin naj~esto e upotrebuvan za karakteristikite na
konzervativnata gra|anska umetnost vo Evropa na
preminot od XIX vo XX vek.
Akantus Rastenie, ~ii stilizirani listovi naj~esto se
upotrebuvaat kako dekorativni motivi na korintskite
ili na kompozitnite (slo`enite) kapiteli.
Akt Slika ili skulptura na golo ~ove~ko telo; poznat
u{te od praistoriskata umetnost; naj~esto go pravele
anti~kite gr~ki umetnici; vo sredniot vek e praven
mnogu retko; voskresnal za vreme na renesansnata umet-
nost i ottoga{ postojano se sre}ava sî do denes.
Ambulatorium ili deambulatorium Bo~en hodnik ili
premin vo crkvata, me|u pevnicata i apsidata, naj~esto
vo polukru`na forma.
Ampir (fr. empire - carstvo). Arhitektonsko-umetni~ki
stil vo francuskiot klasicizam.
Amfiteatar Polukru`en ili elipsoiden objekt so
skalesto rasporedeni sedi{ta za gleda~i i so otvorena
arena vo sredinata (kaj Rimjanite).
Anta ^elna strana na napred prodol`eniot bo~en yid
na anti~kite hramovi. Me|u antite naj~esto se posta-
veni dva stolba. Ottamu proizleguva imeto hram so anti.
Antablement Gorniot del na objektot, nad kapitelot
do streata, koj vo anti~kata arhitektura sodr`i tri
osnovni delovi: arhitrav, friz i venec (gejzon, kaj
Grcite). Ovaa struktura podocna e nare~ena glaven
venec.
Antika Period vo razvojot na civilizacijata, {to
opfa}a nekolku veka pred na{ata era i 3-4 veka od
na{ata era, {to najmnogu se odnesuva na stara Grcija i
Rim. Denes, pretstavuva poim za ne{to staro, sozdadeno
pred hristijanskiot period.
Apsida Polukru`na ili pove}eagolna (poligonalna)
ni{a (vdlabnuvawe), so koja naj~esto zavr{uva ol-
tarniot (svetili{niot) prostor vo crkvata.
Arkada Red na lakovi (arki), potpreni vrz stolbovi,
stolpci ili pilastri, slobodni ili slepi (povrzani
so yidovi).

Arhivolta ^elo, predna vertikalna povr{ina na lakot
(arkata), naj~esto plasti~no dekorirana.
Arhitektonski stil Celosen arhitektonski sistem,
proizlezen od postojanata upotreba na utvrdeni
pravila. Arhitektonskite stilovi, obi~no se raz-
likuvaat spored oblikot na stolbovite i nivnite
kapiteli ili spored horizontalnite delovi.
Arhitrav gredored Horizontalen konstruktiven ele-
ment, postaven na dva stolba ili pilastri. Naj~esto
zbogaten so plasti~na dekoracija. Soodvetno, od toa
proizleguva poimot arhitravna konstrukcija (hori-
zontalna, nezasvodena).
Atika, nadyidok Arhitektonska struktura ili element,
{to se postavuva okolu krovot, taka {to gledaj}i
oddolu, krovot ne se gleda. ^estopati taka se narekuva
i posledniot dopolnitelen kat {to e ponizok od osta-
natite.
Atrium Vnatre{en dvor, delumno pokrien so portik
(trem). Vo sakralnata (verskata) arhitektura, dvor pred
glavnata fasada na objektot, a poretko zad crkvata.
Denes, otkrien dvor vo vnatre{nosta na arhitek-
tonskiot objekt.
Baza, bazis Arhitektonski element na dolniot del od
konstrukcijata, temel. Bazis na stolb, dekorativno
profiliran element nad koj se izdiga stebloto na
stolbot.
Bazilika Vo rimskata arhitektura, javen objekt za
sobiri, so pravoagolna osnova nadol`no podelena so
stolbovi na tri broda (korabi), od koi sredniot
zavr{uva so apsida i e povisok od bo~nite brodovi.
Bazilikalno osvetluvawe Nastanuva niz prozorski
otvori, postaveni vo yidovite na glavniot korab, nad
krovovite na bo~nite, poniski korabi na bazilikata.
Bakrorez Grafi~ka tehnika na dlabok pe~at. Crte`ot
se vre`uva direktno vo metalna plo~a (matrica), se
prema~kuva so boja i se vtisnuva vrz hartija. Liniite
na plo~ata se vdlabnati, a na hartijata reljefni.
Baldahin Natstre{nik nad oltar, prestol ili gro-
bnica. Mo`e da bide postaven vrz stolbovi ili obesen
na tavanot.
Balustrada Ograda napravena od niza stolp~iwa
(naj~esto dekorativno profilirani), nad koi e posta-
vena rakofatka, vo vid na gredi~ka za potpirawe.
Baptisterium 1. Bazen vo rimskite termi (bawi)
2. Krstilnica. Vo sredniot vek se podigani zasebni
objekti so bazeni, zaradi pokrstuvawe na vozrasni.
Bastion Istaknat del na nadvore{niot yid od tvrdinata
za nabquduvawe na okolinata i za odbrana od napadi.
Bidermaer (germ. biedermeier) Malogra|anski stil na
poednostaven klasicizam.
Bifora Vid na prozorski otvor, ~estopati upotrebuvan
vo sredniot vek i vo ranata renesansa; podelen na dva
ednakvi dela, so stolp~e vo sredinata i so dva laka.
Blagove{tenie ^asot na Hristovoto za~nuvawe (Bez-
gre{en za~etok), negovo otelotvorenie kako Sin bo`ji,

* * * * * Redosledot e napraven po azbu~en red

OBJASNUVAWE NA POVA@NITE POIMI *

poim

i

nov vek

286

koj treba da gi otkupi grevovite na lu|eto. Angelot vo
toj ~as ja nao|a Bogorodica kako sedi i razmisluva so
kniga v raka. Vo XIII vek, vo zapadnata ikonografija se
voveduva motivot na cvet (kako simbol na nevinosta),
staven vo sad ili poretko kako raste od zemja, me|u
angelot i Bogorodica.
Bogojavlenie Pojavata na Hristos me|u apostolite koi
sedat na masa, zasolneti vo edna ku}a poradi strav pred
progonot na Evreite. Hristos im gi poka`uva ranite
na svoite race i slabini i pobaruva hrana. Toj gi
ovlastuva apostolite da im go propovedaat Evangelieto
na site narodi i da gi prostuvaat grevovite na lu|eto.
Brod Delovi na bazilikata dobieni so nejzina nadol-
`na podelba so stolbovi ili stolpci. Glaven brod e
sredi{niot koj e po{irok i povisok, so {to se dobiva
bo~no (bazilikalno) osvetluvawe preku nadvi{uva-
weto nad bo~nite brodovi. (Vidi korab).....
Burg Zbor od indoevropsko poteklo, {to ozna~uva
zamok ili dvorec so yidini.
Valer Koli~estvo na svetlost vo bojata so koja se
formira umetni~kata slika.
Venec Ispup~en profiliran del na yidot, {to ja deli
fasadata na horizontalni zoni. Nad glavniot ili
zavr{niot venec se postavuva strea.
Vestibil (lat. vestibulum) Vlezna prostorija (pret-
sobje), naj~esto reprezentativno obrabotena.
Virtuozen Vonredno ve{t, majstorski sovr{en.
Vitra` Dekorativna slika od par~iwa boeno staklo,
povrzani so olovni lenti, zaglaveni vo `elezni ramki.
Masovno upotrebuvani vo gotskata umetnost, naj~esto
na prozorskite otvori vo katedralite.
Voznesenie Hristovo voznesenie na nebo. Vo sredniot
vek ima tri tipa: Elinisti~ki, vizantiski i zapaden
(kon krajot na XIII vek - Xoto i Kavalini). Elinisti~-
kiot tip go pretstavuva Hristos vo profil kako lebdi,
a go pridru`uva hor od angeli i svira~i, dodeka grupata
na zemja stanuva sî pobrojna so lu|e koi kle~at. Vo XIV
vek, vo Italija se oblikuva i kako kompozicija so Bogo-
rodica i apostolite, koi zatvoraat krug okolu nea, vr-
tej}i go grbot kon nabquduva~ot. Se slavi kako Spa-
sovden.
Voluta Dekorativen motiv so naglaseni spiralni
(krivi) linii, osobeno upotrebuvan na jonskiot kapi-
tel. "S" voluti, dekorativen motiv naj~esto upotrebuvan
vo baroknata umetnost.
Voskresenie Voskresnuvaweto na Hristos vo iko-
nografijata najprvin se prika`uva kako sleguvawe vo
podzemniot svet (Limb), pri {to voskresenieto se
podrazbira kako ~in {to ve}e se slu~il. Vo XIV vek vo
Evropa zapo~nuva da se prika`uva scenata kako
stanuvawe od grob, pri {to Hristos izleguva od
sarkofagot, odnosno stoi na nego. Od krajot na XIV vek
scenata se zbogatuva i so likovi, a vo XVI vek se
prisutni i svetcite.
Girlanda Venec ispleten od listovi, cve}e i plodovi,
vo vid na lak pricvrsten na kraevite. Se upotrebuval
u{te od antikata, kako plasti~en ukras i kako del od
frizot na objektite. Naj~esto e delkan vo kamen.

Gliptoteka (gr~. gliptos - izdlaben) 1. Kaj starite Grci,
prostorija ukrasena so reljefi i skulpturi; 2. Denes,
dvorana ili muzej so umetni~ki reljefi i skulpturi;
3. Ime na pro~ueni muzei vo Minhen, Zagreb itn.;
4. Gliptika zna~i obrabotka na skapoceni kamewa so
gla~ewe, taka {to se dobivaat figurativni pretstavi.
Glorieta Pomala triumfalna porta, voobi~aena vo
barokot i vo klasicizmot.
Gravura Vre`uvawe na linii, formi, znakovi, ukrasi
ili likovi so vdlabnuvawe vo tvrda povr{ina na
razli~ni materijali i so raznovidni sredstva.
Groteska Naslikan ili plasti~en ornament od bilni i
fantasti~ni motivi, na razli~en na~in prepleteni i
izvitkani, sekoga{ vo simetri~en odnos kon srednata
oska. Nastanal vo Elinisti~ko doba, a najmnogu e
upotrebuvan vo docnata renesansa i barokot.
Gr~ki krst Krst so ednakva dol`ina na kracite; ~esto
upotrebuvan kako osnova za plan na crkvi so centralno
re{enie.
Divona (ital.) Postaro ime za carinarnica.
Diptih Slika od dva dela, na dve tabli, {to mo`e da se
sklopuva; triptih (od tri dela); poliptih (od pove}e
delovi).
Dom (fr. dôme) Kupola, kalota, kube na katoli~ka crk-
va, katedrala.
Don`on (fr. donjon) Glavna i najgolema kula vo odbran-
ben zamok, vo koja naj~esto `ivee vlastodr`ecot.
Dorski stil, red Prv stil, red vo anti~kata gr~ka arhi-
tektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimjanite,
kako i arhitektite na noviot vek. Toj ima steblo so `le-
bovi, {to se stesnuva nagore; ednostaven kapitel (sos-
taven od ehinus i abakus). Nad kapitelite se potpira
ramna konstrukcija (arhitrav), a frizot e ukrasen so
triglifi i metopi, dodeka zad dekorativniot venec se
krie pokrivot na objektot.
Egzaltacija Zanes, voodu{evuvawe, voshituvawe.
Edikt (lat. edictum) Ukaz, objava, naredba; vo stariot
Rim objava so pravna sila; vo po~etokot ja izdavale
pretori (carski namesnici), a podocna samite carevi.
Milanski edikt (313 g.) se odnesuva na slobodnata
hristijanska veroispoved. Nantski edikt (1598 g.), so
koj katoli~kata vera se priznava za dr`avna, so pravo
na slobodna veroispoved za kalvinistite i hugenotite,
so {to se prekinuvaat verskite vojni.
Eklektika (gr~.) Koristewe na stilskite izrazi od
postarite epohi. Neprincipielno, mehani~ko soedi-
nuvawe na razli~ni umetni~ki, idejni i filozofski
pravci, osobeno na idealizmot i materijalizmot.
Erker Del od horizontalna greda {to str~i nadvor,
preku yidna ili skeletna konstrukcija, a vrz svojot
zavr{etok naj~esto go nosi fasadniot yid od pogorniot
kat.
@anr-slikarstvo Sliki so temi od sekojdnevniot `i-
vot, so raznovidna sodr`ina (fr. de tout genre).
Zgrafito Dekoracija, {to se dobiva so strugawe na po-
vr{inskiot sloj od gips (vo enterierot) ili povr{in-
skiot sloj od malter (vo eksterierot), za da se otkrie
sakanata boja na prethodno nanesenite sloevi.

poim

i

nov vek

287

Iluzionizam Slikarska ili skulptorska ve{tina za
dobivawe prostorna iluzija (la`ewe na okoto) na
videnata realnost, koristej}i gi perspektivnite
efekti i svetlosni kontrasti, so {to se dolovuva ili
sugerira prostorna dlabo~ina.
Impost Arhitektonski element postaven vrz kapitelot
za da ja prifati te`inata od lakovite nad nego.
Impresionizam Umetni~ki pravec {to dominiral vo
Evropa vo poslednata ~etvrtina na XIX vek; nastanal
vo Francija i go dobil imeto spored slikata na Mané,
nare~ena Impresija. Subjektivno i senzualno sli-
karstvo, koe na prvo mesto ja stava vizuelnata vrednost
na motivot, so poseben akcent na svetlosta.
Inkvizicija Katoli~ki crkoven sud, osnovan vo XII vek
kako posebna ustanova za ispituvawe, ma~ewe i kaznu-
vawe na ereticite (nevernicite). Vo stariot Rim in-
kvizitor, komesar postaven za vodewe na nekoja isklu-
~itelno va`na rabota.
Inkrustacija Oblo`uvawe na yidovite ili podovite
so vtisnuvawe razli~ni vidovi kamen, par~iwa mermer,
metal ili drug dekorativen materijal; vo meka masa {to
potoa se stvrdnuva.
Intarzija Dekoracija vrz drvena osnova, so vmetnuvawe
par~iwa od ukrasno drvo, sedef i sl.
Italijanski park, gradina Naj~esto primenuvano
parterno re{enie vo XVI vek, vo koe zeleniloto
(obi~no zimzeleno) se rasporeduva geometriski okolu
vodoskoci ili fontani.
Isusovci, Jezuiti Mona{ki red, {to go formiral
{panskiot blagorodnik Lojola vo 1534 godina, a papata
Pavle III go potvrdil vo 1540 god. Imal zada~a da vodi
borba protiv crkovnata reformacija i site protivnici
na katoli~kata crkva. Dobil jaka, re~isi vojni~ka
organizacija, na ~elo so stare{ina, nare~en general.
Jezuitite stanale stolb na katoli~kata reakcija.
Jezuiti, vidi Isusovci.
Jonski stil, red Vtor stil vo anti~kata gr~ka arhi-
tektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimjanite,
kako i arhitektite na noviot vek. Toj ima steblo so
polukru`ni `lebovi, koe nezna~itelno se stesnuva
nagore. Stebloto le`i vrz dekorativno profiliran
bazis, a kapitelot ima forma na dvojna voluta.
Arhitravot e podelen na tri horizontalni pojasi,
frizot e ramen i naj~esto dekoriran so skulptura, a
zad dekoriraniot venec se krie pokrivot na objektot.
Kalvarija (lat. calvaria, ~erep) Nekoga{no gubili{te
vo dene{niot Erusalim, verojatno mesto kade se nao|a
crkvata Svetiot grob; bibliska Golgota. Figurativno:
raspetie, ma~eni{tvo, stradawe (osobeno du{evno).
Kaneluri Vertikalni `lebovi (brazdi) na steblata od
stolbovite ili pilastrite.
Kapitel Najgorniot del na stolbot, {to slu`i za
premin od stebloto na stolbot kon arhitravot (gredo-
redot). Spored negoviot oblik najednostavno se
razlikuvaat arhitektonskite stilovi.
Kapela (ital. odora) Prvobitno ime za molitvena
prostorija vo kralskata palata vo Pariz, kade {to se
~uvala odorata na sv. Martin. Podocna, ime za mal

molitven objekt vo sostav na dvorec, palata, bolnica,
grobnica itn. Mo`e da bide samostoen objekt ili vo
sostav na nekoj arhitektonski ansambl.
Kapri~o (ital. capriccio) Vid instrumentalno muzi~ko
delo, so lesni, neo~ekuvani presvrti i so vesel
karakter. Soodvetno na toa, kapri~o linija vo deko-
rativnata umetnost, osobeno vo rokoko enterierite.
Karijatida Izvajana, oble~ena `enska figura, koja vo
objektite na anti~kata gr~ka arhitektura, Rim i na
noviot vek, se upotrebuva kako stolb ili potpira~.
Karton Podgotven crte` za yidna slika ili tapiserija,
napraven vo identi~na golemina kako idnata slika ili
tapiserija.
Karusel (fr. caroussel) 1. Vite{ki natprevar so kowi,
2. Ringi{pil.
Kaseta Vdlabnata dekorativno profilirana plo~a na
arhitraven (ramen) tavan ili svod. Od tamu poteknuva
imeto kasetiran tavan.
Kvadar ^etvrtasto oblikuvan kamen so pomo{ na
delkawe. Od precizno spoeni kvadari se formira yid
so pravilni redovi.
Kiaro-skuro (ital. bukvalno zna~i "svetlo-temno")
Tehnika na slikawe koga so pomo{ na kontrastot
svetlo-temno, figurite na kompozicijata se ista-
knuvaat pred temnata zadnina, no istovremeno organski
se spojuvaat so nea. Do sovr{enstvo primeneta vo
slikarstvoto na Leonardo da Vin~i.
Klauster Pokrien premin okolu otvoren prostor
(atrium, dvor), {to ja povrzuva crkvata so ostanatite
delovi na ansamblot; nastanal kako tipi~en element
na romanskata arhitektura. (Vidi manastir).
Kodeks Rakopisna kniga so podvrzani listovi (kako
denes), za razlika od porane{nite svitoci. Po~nal da
se upotrebuva okolu 100 god. n.e., a prvite ilustrirani
kodeksi se pojavuvaat vo IV vek.
Kolonada Red na stolbovi ili pilastri, koi nad sebe
nosat gredi ili lakovi.
Kolosalen red Red od stolbovi ili pilastri od razli-
~en stil, {to odi niz dve ili pove}e nivoa na objektot,
naj~esto od cokleto do zavr{niot venec.
Kompoziten stil, red Stil vo anti~kata rimska arhi-
tektura so bogata profilacija i obrabotka. Vo nego se
soedineti elementite na anti~kite gr~ki stilovi: dor-
ski, jonski i korintski.
Konzervator Stru~wak za za{tita i restavracija na
spomenicite na kulturata.
Konzola Horizontalen konstruktiven element, edno-
strano zaglaven vo vertikalna konstrukcija (yid), od
koja str~i.
Kontraposto Slobodnostoe~ki stav na ~ove~kata
figura, koga te`inata na teloto se prenesuva vrz ednata
noga i ramoto nad taa noga e ponisko vo odnos na drugoto.
Kontrafor Konstruktiven element preku koj se prene-
suva horizontalniot potisok od svodot od gorniot del
na konstrukcijata vrz stolbovite i od niv vrz zemjata.
Najkarakteristi~na i najmasovna upotreba vo gotskata
arhitektura.

poim

i

nov vek

288

Korab, glaven ili bo~en..... Korab e starohristijanski
simbol za crkva; glaven del na crkvata me|u glavniot
vlez i oltarot, oddelen so stolbovi od bo~nite korabi,
do kolku gi ima.
Korintski stil, red Tret stil vo anti~kata gr~ka
arhitektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimja-
nite, kako i arhitektite na noviot vek. Osnovna razlika
od jonskiot stil e negovoto povitko steblo i kapitelot
vo vid na prevrteno yvono. Volutite na kapitelot se
reducirani i dijagonalno postaveni, a glavniot ukras
e izveden so reljefni redovi od stilizirani listovi
na rastenieto akantus.
Korpus Osnovno telo na objektot, {to se dobiva so
zamislenoto otfrlawe na sporedni, strani~ni do-
gradbi ili nadgradbi.
Kripta Bukvalno "skrien del" na crkvata, naj~esto
zasvodena podzemna prostorija. Slu`ela kako grobnica
pod horot vo starite hristijanski crkvi, obi~no
nameneta za ~uvawe na mo{tite (posmrtnite ostatoci)
na nekoj svetec, a podocna za podzemna kapela.
Krstilnica (lat. baptisterium) Objekt, ~estopati oddelen
od hramot, vo koj se nao|a sad so voda za sproveduvawe
na obredot pokrstuvawe.
Krstoviden, krstest svod Svod, sozdaden so presek pod
prav agol me|u dva polucilindri~ni svoda.
Kubizam Umetni~ki pravec, nastanat okolu 1905 g. vo
Pariz. Imeto go dobil po toa {to ~ove~kata figura i
predmetite vo prirodata gi sveduva na geometriski
oblici, vo prv red na kocka (kub) i sl.
Kupola, kube, kalota Konveksna (ispup~ena) krovna
konstrukcija, so hemisferi~en ili elipsoiden oblik,
vrz kru`na ili poligonalna osnova. Presekot na
kupolata mo`e da bide polukru`en, prekr{en ili
segmenten, a poimot lakovidna kupola se odnesuva samo
na nadvore{niot oblik.
Lazur Tenok, proyiren sloj (premaz) od boja preku
prethodno nanesena druga boja. Osobeno e upotrebuvan
vo venecijanskoto slikarstvo so masleni boi.
Lak Konstruktiven del so polukru`na ili sli~na
forma, nad yiden otvor ili nad dva stolba, izgraden od
klinesti kameni par~iwa, nare~eni svodari.
Lanterna Kula ili kuli~ka vo vid na nadgradba vrz
temeto na kupolata, so kru`na ili poligonalna osnova.
Niz prozorskite otvori na yidovite od lanternata se
osvetluva potkupolniot prostor. Slu`i i kako kon-
struktiven kontrateg.
Latinski krst Krst so tri ednakvi i eden podolg krak.
^estopati upotrebuvan kako osnova za plan na verski
objekti vo katoli~kiot svet.
Lizena (lezena) Plitok pilaster ili polupilaster vrz
yidot, ili na }o{eto (spojot na dva yida), {to obi~no ja
prezema dekoracijata i proporciite na stolbot.
Lo|a Galerija so otvorena arkada ili kolonada na
ednata strana; isto taka poseben objekt, obi~no vo
gradina.
Litografija (gr~.) Ve{tina za razmno`uvawe na sliki,
crte`i i tekst. Ona {to se razmno`uva, prethodno se
crta vrz mazna plo~a od mek kamen, a potoa pod pritisok

na presa se prenesuva vrz hartija. Litograf, pe~atar
koj crta na kamen i od nego razmno`uva.
Loreto Grat~e vo provincijata Ankona, Italija;
pokloni~ko mesto izgradeno okolu romanskiot objekt
Santa Casa (ku}ata na Bogorodica, koja na ~udesen na~in
bila prenesena od Nazaret).
Luminizam Vo venecijanskoto slikarstvo ozna~uva
paleta na boi so dlaboka toplina i svetlosna mo}, {to
se ostvaruva so pomo{ na maslenite boi.
Luneta Polukru`en prozorec ili slepo (polno) pano
vo yidot, lakot ili kupolata, obi~no ukraseno so
reljef, mozaik ili freska.
Magistrat Objekt namenet za op{testvenite slu`bi,
gradski sovet.
Maesta Postojat dve glavni varijanti: Maestas Domini
(Veli~estvo Gospodovo), ikonografski prikaz na
Hristos na prestol, koj vo levata raka dr`i kniga na
`ivotot, a so desnata blagoslovuva. Maestas Virginis
(Veli~estvo na Bogorodica), ikonografski prikaz na
Bogorodica na prestol so maliot Hristos vo skutot,
koj vo levata raka dr`i svitok, a so desnata blagoslo-
vuva. Poteknuva od starohristijanskata kompozicija
Bogorodica so dete, a kako samostojna tema nao|a domi-
nantno mesto vo VI vek. ^esta tema vo gotskoto fresko
i tabularno slikarstvo.
Majolika Keramika od fina glina so bela glazura,
bogato dekorirana; nare~ena spored staroto ime na
{panskiot ostrov Majorka.
Manastir (lat. claustrum, monasterium) Zaednica za
`iveewe na monasite (kalu|erite), koi `iveat vo grupi,
soglasno pravilata na svojot verski red. Vidi klauster.
Manirizam Poseben vid (oblik) umetnost, vo koj vna-
tre{nata vizija so svojata fantasti~na subjektivnost
se izdiga nad anti~kata umetni~ka tradicija i nad avto-
ritetot na vidlivata priroda. Vo istorijata na umet-
nosta, toj poim se odnesuva na periodot od okolu 1520
god. do 1600 godina, prvenstveno vo Italija i ja ozna~uva
zavr{nata faza na renesansata i uvodot vo baroknata
umetnost. Voop{to, manirizmot se stremi kon jaknewe
na subjektivizmot, tehni~koto sovr{enstvo i kon
izvesen intelektualizam. Generalno se upotrebuva da
ja ozna~i postapkata za podr`avawe na poznatite
primeri, bez sopstvena izvornost.
Mansarda Korisen, upotrebliv potkroven prostor,
smesten vo prekr{ena krovna konstrukcija. Pronajdok
na @il-Arduén Mansár.
Martirium Objekt podignat na mestoto na ma~eweto
ili objekt vo koj se smesteni relikvii ili grob na
ma~enikot.
Maslena tehnika Slikawe so boi koi se rastvoraat vo
rastitelni masla: leneno, orevovo, afionovo (zejtin),
susamovo i dr. Pronajdok na nizozemnata umetni~ka
{kola, {to dobi osoben zamav vo venecijanskata rene-
sansna {kola.
Meander Ornament od zavitkani aglesti motivi.
Obi~no vo vid na lenta, no mo`e da pokriva i celi
povr{ini.

poim

i

nov vek

289

Megaron Vo mikenskata arhitektura, ku}a so dvovoden
krov, so ogni{te vo sredinata i trem so stolbovi na
vlezot.
Mezanin Ponizok kat, me|u dva obi~ni kata, naj~esto
me|u prizemjeto i prviot kat.
Medaljon Kru`na ili elipsoidna {ara, portret, reljef
i sl. Kako motiv, ponekoga{ se primenuva na kilimi i
voop{to na tkaenini.
Metopa Kvadratna ili pravoagolna kamena plo~a,
~estopati ukrasena so reljefi od mitolo{ki sceni. Vo
frizot na dorskiot red, metopite se postaveni me|u
triglifi.
Mecena Qubitel na umetni~koto tvore{tvo, koj
materijalno i moralno ja potkrepuva tvore~kata rabo-
ta.
Minijatura 1. Eden od elementite na iluminirani
rakopisi, oboen so minium; 2. Mala precizno izra-
botena slika vo razli~ni tehniki, posebno portreti.
Modul Osnovna mera za harmonisko proporcionirawe
na arhitektonskiot stil. Vo antikata toa e dimenzijata
na dolniot polupre~nik na stebloto od stolbot. Denes,
se upotrebuvaat: konstruktiven modul, pole me|u dva
stolba ili dva yida, i proektantski modul.
Mozaik Slikarska tehnika so redewe na raznobojni
kocki~ki od kamen, glazirana keramika ili staklo, vrz
malterisana osnova. Dekorativna tehnika vo site epohi,
od mesopotamskata do denes. Najgolem dostrel dosti-
gnala vo vizantiskata umetnost.
Mrtva priroda Naslikana grupa na ne`ivi ne{ta, kako
{to se ovo{je, mrtov dive~ i razli~ni drugi predmeti.
Naos (cela) Vnatre{en prostor, svetili{te vo anti~-
kiot hram, vo koj se ~uvala statuata na bo`estvoto.
Narteks Vlezen zapaden del na crkvata, priprata ili
vestibil, obi~no so arkada na stolbovi, odvoen od
glavniot del na hramot so yid i vrata. Tipi~en prostor
za ranohristijanskite i podocne`nite baziliki.
Eksonarteks, prostor pred narteksot, vedna{ po vlezot
vo objektot.
Naturalizam To~no umetni~ko reproducirawe na
prirodniot, nadvore{niot izgled so site detali, za
razlika od realizam, kaj koj slikata mo`e da bide mnogu
ubedliva, iako detalite ne se naturalisti~ki.
Nacrt (skica) Prethoden oblik na umetni~koto delo,
{to se podgotvuva za slika, skulptura ili arhitekton-
ski objekt.
Nimfeum Arhitektonska konstrukcija vo koja e smes-
tena fontana posvetena na nimfite, ukrasena so
stolbovi, ni{i i statui. Vo antikata ozna~uvalo:
svetili{te na nimfite, obi~no nekoja pe{tera ili
izvor.
Ni{a Vdlabnatina vo yidot, so razli~na osnova i
forma, so odredena namena, a ponekoga{ samo kako
dekorativen element.
Obelisk ^etiriagolen stolb, koj se stesnuva nagore i
na vrvot zavr{uva so piramidalen oblik.
Odaliska (tur.) Robinka vo harem na srednovekovna
Turcija; ime na brojni sliki koi prika`uvaat gola ili
poluoble~ena `enska figura vo le`e~ka polo`ba.

Odeon (gr~. odeum) 1. Vo anti~kata gr~ka arhtiektura,
javen objekt vo koj se odvivale muzi~ki i poetski
natprevari; 2. Denes, dvorana za teatarski pretstavi,
za muzi~ka igra i sl.
Oltar Kaj mnogubo{cite, vozvi{eno mesto, obi~no od
kamen, za prinesuvawe na `rtvi. Vo pravoslavnata i
katoli~kata crkva, svetili{te (vo pravoslavnata zad
ikonostasot), kade {to e smestena ~esnata trpeza i kade
{to sve{tenikot vr{i bogoslu`ba, a pristapot e
dozvolen samo na sve{teni lica. Vo katoli~kata crkva
mo`e da ima pove}e oltari, no bogoslu`bata se vr{i
samo vo glavniot oltar.
Oltarska slika Slika (poretko skulptura vo plitok
reljef), postavena zad i nad oltarot, rabotena na drvo.
^estopati e napravena od pove}e krila, taka {to se
narekuva: diptih od dve krila, triptih od tri krila i
poliptih od pove}e krila.
Opus Latinski zbor {to ozna~uva vid na grade`na
tehnika. Vo umetnosta ozna~uva edna zaokru`ena
celina na umetni~koto tvore{to.
Oratorija Vo katoli~koto kanonsko pravo, mesto
odredeno za molitva na potesen krug vernici. Kako
arhitektonski objekt naj~esto se sre}ava vo barokot.
Oreol Svetol krug okolu teloto, kako znak za svetec;
za razlika od nimbus vo vid na svetol krug okolu
glavata, kako znak za svetec.
Orkestra Vo anti~kiot gr~ki teatar, kru`en ili
polukru`en prostor za hor, me|u scenata i gle-
dali{teto.
Paviljon 1. Dekorativen arhitektonski objekt, ~e-
stopati ku}i~ka vo gradina; 2. Istaknat del na zgradata,
{to go formira centralniot element na glavnata
fasada.
Paleta (ital.) Plo~a od drvo, metal, porcelan i sl., so
otvor za palec za da se dr`i v raka; ja upotrebuvaat
slikarite za me{awe na boite.
Pandantifi Konkavni segmenti vo oblik na prevrteni
triagolnici, eden od elementite {to ja potpiraat
kru`nata kupola nad kvadraten ili poligonalen
prostor; primenuvani vo vizantiskite, romanskite,
renesansnite i podocne`nite objekti.
Pano Bukvalno "tabla". Karakteristi~en del od yidna
povr{ina, koja vo stilot rokoko ja zamenuva podelbata
bazirana vrz arhitektonski stilovi. Napravena e od
edna izdol`ena povr{ina, na ivicite elegantno
zatvorena so lentovidni ukrasi, ~estopati dekorirani
so rokaj motivi.
Panteon (gr~.) Hram za site bo`estva.
Parapet Nizok yid ili ograda. Naj~esto se odnesuva na
del od yidot vrz koj se izdiga prozorskiot otvor.
Pastel Slikarska tehnika so primena na suva boja, vo
vid na moliv ili stap~e od kreda. Upotrebenata boja za
nacrtanite linii, potoa se razma~kuva vrz podlogata
so vrvot na prstite. Dolgotrajno ja za~uvuva svojata
sve`ina.
Peripteros Tip na anti~ki gr~ki hram, od site strani
zaobikolen so trem, so eden red stolbovi. Do kolku
stolbovite se soedineti so yidnata konstrukcija, se
narekuva psevdoperipteros.

poim

i

nov vek

290

Peristil Neprekinata niza na stolbovi, koja ja zaobi-
koluva zgradata ili dvorot.
Pjano nobile (ital.) Glaven kat vo italijanskata
renesansna palata, obi~no povisok od ostanatite i
poreprezentativno obraboten.
Pjaca (ital. piazza) Otvoren javen plo{tad zaobikolen
so zgradi. Pjaceta, pomal javen plo{tad.
Pieta Umetni~ka kompozicija (slika ili skulptura)
so Bogorodica i mrtviot Hristos vo nejzinite skutovi,
ili oplakuvaweto na Hristos.
Pilaster Spleskan pravoagolen stolbec, spoen so
yidnata konstrukcija, {to gi sodr`i elementite na
stilskiot red (bazis, steblo, kapitel).
Pilon 1. Visok i sli~en na kula, vlezen del vo egi-
petskite hramovi, so zakoseni strani; 2. Stolbec {to
nosi nadvi{ena zgrada.
Pinakoteka (gr~.) 1. Kaj starite Grci prostorija vo
anti~kite propilei, ukrasena so sliki; 2. Denes, dvo-
rana (muzej) so umetni~ki sliki; 3. Ime na pro~ueni mu-
zei vo Minhen: Stara i Nova pinakoteka.
Polihromija Dekoracija {to se postignuva so kom-
binirawe na materijali vo razni boi, za razlika od
monohromija, ednobojnost.
Portik (lat. porticus) Trem so edna otvorena strana vo
prizemjeto na objektot, koj vo vid na kolonada go for-
mira vlezot i sredniot del na fasadata.
Porcelan Najfina keramika, naj~esto so bela boja, so
sjajna i tvrda smesa dobiena so pe~ewe na smesa od kao-
lin, feldspat, kvarc i glina. Tipi~en kineski proiz-
vod, {to vo Evropa se proizveduva od po~etokot na XVIII
vek. Najmnogu upotrebuvan vo rokoko za izrabotka na
statueti, sitni ukrasi, vazni i dr.
Postament, piedestal Podno`je za spomenik, deko-
rativno profilirano i ~estopati ukraseno so reljef.
Preobra`enie (lat. transfiguratio) Ispolnuvawe na
starozavetnite pretska`uvawa za Hristos - Mesija, ~ie
preobrazeno telo se prepoznava kako Bog vo edinstvo
so Svetoto Trojstvo. Od XIV vek vo zapadnata iko-
nografija (sli~no na vizantiskata) toj se prika`uva
kako lebdi so ra{ireni race, dodeka trojca apostoli
le`at na zemjata, pokrivaj}i gi o~ite od silnata
svetlost.
Promenada Uredena povr{ina za {etawe; {etali{te.
Propilei Monumentalna vlezna partija vo svetili{-
niot prostor kaj anti~kite gr~ki objekti.
Profana arhitektura Svetovna, necrkovna, obi~na
sekojdnevna gradba. Ne e nitu za voeni potrebi.
Profilacija Ispup~eni ili vdlabnati lenti za ukras
na yidovite ili nosa~ite, na prozorcite ili vratite
itn. Mo`at da bidat mazni ili dekorirani so reljef i
so slikarstvo.
Rampa Navalena ramna povr{ina, koja slu`i mesto
skali.
Rebro Arhitektonski element, naj~esto vo oblik na
kamena `ila, koja vo romanskite i gotskite crkvi
prifa}a del od te`inata na objektot i ja poka`uva
nasokata na potisocite i kontrapotisocite. Arhi-
tektite na renesansata, rebrestata konstrukcija ja
doveduvaat do sovr{enstvo pri gradeweto na kupoli.

Red Arhitektonski sistem {to proizleguva od do-
slednata primena na odredeni pravila ili stilski
kanoni, koi go odreduvaat oblikot i delumno razmerot
na elementite. Vo anti~kata gr~ka arhitektura se
razvile: dorski, jonski i korintski red, kon koi Rimja-
nite dodavaat: toskanski i kompoziten. Renesansnite
arhitekti, prisposobuvaj}i gi rimskite modeli, sozda-
vaat mnogu varijanti, no podocna vo vreme na (neo)kla-
sicizmot, arhitektite strogo se pridr`uvaat kon an-
ti~kite gr~ki i rimski originali.
Relikvarium Kov~eg za ~uvawe na sveti predmeti,
obi~no izraboten od skapocen materijal i bogato
dekoriran.
Reljef Umetni~ko i zanaet~isko vajarsko delo (od
kamen, drvo, bronza, pe~ena zemja i sl.), koe e izraboteno
vo dve dimenzii, taka {to negovite ispup~eni figuri
ne se izdvojuvaat od osnovata, koja ostanuva neob-
rabotena. Mo`e da bide samostojno delo ili da slu`i
kako ukras na zgrada. Zavisno od plasti~nosta se
narekuva plitok i visok.
Restavracija Obnova, odnovo vospostavuvawe na
nekoga{niot avtenti~en oblik na objektot. Mo`e da
bide fragmentarna, a vo posebni slu~ai celosna.
Retabl Zaden del vo oltarot na katedralata ili crk-
vata, koj se izdiga nad oltarskata sve~ena trpeza; Ar-
hitektonsko zasolni{te ili obloga na yid, obi~no so
ikoni, skulpturi, rezba ili druga dekoracija.
Refektorium (ili konviktorium), trpezarija so kujna
vo manastirite.
Rizalit Del od fasadata, koj so svojata celosna viso-
~ina se istaknuva pred op{tata ramnina. Mo`e da ima
pravoagolna ili poligonalna osnova, a negoviot za-
vr{etok, ponekoga{ go nadvi{uva zavr{niot venec na
objektot.
Rozeta Kru`en prozorski otvor so ~ipkasta kamena
mre`a, naj~esto na fasadite od romanskite i gotskite
crkvi.
Rostralni koloni Koloni (stolbovi) ukraseni so
rostrali. Obi~no se upotrebuvaat za nosewe na pri-
stani{ni svetilnici, upotrebuvani u{te vo anti~kiot
Rim. Najpoznati se na pristani{teto vo Sankt
Peterburg i Bordo. Rostral se narekuva metalnata
istaka na klunot od voen korab (brod).
Rotonda (lat. rotunda) Zgrada so kru`na osnova.
Rudimentiran Vo arhitekturata, nerazvien oblik so
vtorostepeno zna~ewe.
Rustika Na~in na gradewe yidovi, pri {to kamenite
blokovi se naglaseni so mnogu vdlabnati sloevi (fugi)
i ~estopati imaat gruba povr{ina.
Sakralna arhitektura Objekt namenet za verski po-
trebi.
Sakramento Vidliv znak na nevidlivata milost, vo-
spostaven od Hristos. Katoli~kata crkva ima sedum sak-
ramenti: krst, potvrda, sveta pri~esna, ispoved, poma-
zanie na bolniot, sve{teni~ki red i `enidba. Sli~no
e i kaj pravoslavnata crkva. Sakramentot ima dva va`ni
sostavni delovi: materija (postapki, predmeti ili dvete
zaedno) i forma (zborovi koi pritoa se izgovaraat).
Ova zna~ewe na sakramentot e nepromeneto od XI vek.

poim

i

nov vek

291

Sakristija Prostorija vo crkvata, nameneta za ~uvawe
na osveteni predmeti (naj~esto sadovi) i dekorativno
obrabotena; mala dogradba do svetili{niot (oltar-
niot) prostor na crkvata, povrzana so nego preku vrata.
Se sostoi od edna ili pove}e prostorii vo koi se
smesteni crkovnite knigi i predmeti.
Sarkofag Mrtove~ki sandak, napraven od kamen so
monoliten kapak, odnadvor ukrasen so reljefna deko-
racija. Od rimskata umetnost pominal vo ranohristi-
janskata. ^estopati so monumentalni dimenzii i so go-
lema umetni~ka vrednost.
Svetili{te Najsvetiot del na hramot, odnosno crkvata.
Vo hristijanskite hramovi, del vo koj se nao|a glavniot
oltar, poznat pod imeto prezbiterium vo katoli~kata
crkva.
Svod La~na me|ukatna ili pokrivna konstrukcija od
kamen ili tula. Osnovni vidovi: polucilindri~en so
polukru`en presek; krstest se sostoi od dva polucilin-
dri~ni svoda {to se se~at pod prav agol; rebresta kade
konstrukcijata od rebra go prifa}a tovarot.
Senotaf (gr~. kenotaf) Nadgroben spomenik vo ~est
na nekoja slavna li~nost, ~ii posmrtni ostatoci, od
razli~ni pri~ini ne se smesteni vo toj spomenik.
Serkla` Horizontalna lentovidna grade`na kon-
strukcija so kru`na, poligonalna ili ~etvrtasta
forma, skriena vo yidnata konstrukcija. Napravena od
tvrdi drveni gredi (spoeni so klinovi) ili od beton,
ima uloga da gi prifati horizontalnite potisoci.
Skena Vo anti~kiot gr~ki teatar, tretiot osnoven del
(pokraj kavea i orkestra), vo vid na pravoagolen pro-
stor so stolbovi, koj slu`el kako scena od prednata, a
kako garderoba i magacin od zadnata strana.
Slepa arkada Arkada spoena so yidot, bez vistinski
otvori i ima dekorativna uloga.
Steblo na stolbot Sredniot, najdolgiot del na stolbot,
obi~no na`leben po dol`ina. Na stebloto od dorski
red `lebovite (kanelurite) imaat elipsoidna osnova,
dodeka na jonskiot i korintskiot tie se polukru`ni.
Stereobat Skalesta platforma (postament) vrz koja se
izdiga anti~kiot gr~ki hram.

Stereotomski
Stereotomski

Stereotomski
Stereotomski
Stereotomski
Arhitektonski prostor oblikuvan od
yidna masa.
Stilobat Gornata obloga (skala) na stereobatot (plat-
formata), vrz koja se ispraveni stolbovite (kolonite)
na anti~kiot gr~ki hram.
Stil, vidi red.
Stoa Samostojna kolonada ili portik. Vo stara Atina:
trem na stolbovi, ukrasen so sliki i reljefi.
Stolb, kolona Vertikalna nose~ka konstrukcija so
cilindri~en oblik na stebloto. Se sostoi od dolen del
- bazis (osven kaj anti~kiot dorski red), steblo i
kapitel. Arhitektonskite redovi se razlikuvaat spo-
red oblikot i proporcijata na ovie elementi. Do kolku
e spoen so yidnata masa, se narekuva polustolb ili
polukolona.
Stolbec Vertikalen nosa~ so kvadraten ili pravo-
agolen presek, koj e oblikuvan soglasno arhitekton-
skiot red, stil. Do kolku e spoen so yidnata kon-
strukcija se narekuva pilaster.

Superponirani (superimponirani) stolbovi (redovi,
stilovi) Arhitektonski motiv na fasadata, so upotreba
na site tri gr~ki stila eden nad drug, kaj zgradite so
kolonadi, arkadi ili pilastri. ^estopati upotrebuvan
vo rimskata, a potoa i vo renesansnata arhitektura.
Sfumato Slikarska tehnika so fino modelirawe na
figurite, so postepeno blago zasen~uvawe, vo vid na
ne`no zamagluvawe. Do sovr{enstvo ja upotrebil
Leonardo da Vin~i.
Tabernakul (fr. tabernacle - {ator, paviljon) Vo
katoli~kite crkvi, vnatre{en, ograni~en prostor,
dekorativno obraboten, namenet za ~uvawe verski
predmeti.
Tambur Arhitektonski element so cilindri~en ili
poligonalen oblik, {to ja dr`i kupolata i ja prenesuva
nejzinata te`ina vrz la~nite konstrukcii. Vo anti~-
kata gr~ka arhitektura: sekoj od kru`nite kameni
blokovi, koi postaveni eden vrz drug go pravat stebloto
na stolbot.
Tempera Slikarska tehnika {to se izveduva vrz posebno
podgotvena podloga, so boi {to se me{aat so `ol~ka
od jajce, so lepilo ili so mleko.
Terakota Pe~ena neglazirana glina, {to se upotrebuva
za gradewe i za dekorativni elementi.
Termi Vo anti~kiot Rim, javni bawi so topla voda vo
vid na prostrani objekti od pove}e delovi. Podocna,
bawi so topla mineralna voda, {to slu`at za le~ewe
na razni bolesti, vo prv red na revmatizam.
Tetrakonhos (gr~. ~etirilist) Osnova na crkva vo vid
na ~etiri lista.
Timpanon, Timpan Ramnokrak triagolno obraboten del
na frontonot, so dvovodna krovna konstrukcija na
prednata ili zadnata fasada na anti~kiot gr~ki hram.
Podocna, vo renesansata taka se narekuva i triagolniot
zavr{etok nad portalot ili prozorecot.
Tolos Anti~ki gr~ki hram ili koj bilo drug objekt so
kru`en oblik.
Tordirani koloni (fr. torsion - zavivawe, zavrtuvawe,
usukuvawe) Stolbovi ~ii stebla se usukani, taka {to
formiraat karakteristi~ni `lebovi i lenti.
Torzo Goren del na ~ove~koto telo, bez glava i race,
~estopati motiv na skulptura ili slika.
Toskanski red Rimski dodatok na anti~kite gr~ki
redovi. Sli~en e na dorskiot, no ima bazis i steblo bez
`lebovi.
Travej Prostor vo vnatre{niot del na objektot,
crkvata, ograni~en so ~etiri stolba i so svodot {to
tie go nosat.
Traktat (lat.) Spis, rasprava, kni{ka. Vo renesansata,
stru~no-nau~no delo vo koe se rasprava za arhitektu-
rata, umetnosta, literaturata itn.
Transept Popre~en korab (brod) na bazilikalnata
crkva, koj vkrstuvaj}i se so nadol`nite brodovi na
crkvata í dava krstoviden oblik.
Triglif (gr~. glif-vre`uvawe) Kamena plo~a so tri
vertikalni vre`uvawa ili so dve poluvre`uvawa;
ukrasen element me|u dve metopi na frizot od anti~-
kiot gr~ki dorski red.

poim

i

nov vek

292

Trijanon Nekoga{no selo pokraj Versajskiot dvorec,
kaj Pariz.
Trikonhos (gr~. trilist) Osnova na crkva vo vid na tri
lista.
Triumfalna kapija Arhitektonski spomenik vo vid na
masiven portal, so eden ili tri otvori, od kamen, tula
ili mermer, so bogata plasti~na dekoracija. Najmnogu
graden od Rimjanite, verojatno po primerot na kapiite
od etrurskite tvrdini. Sinonim triumfalen lak.
Trompa Konstrukcija so ~ija pomo{ kvadratnata osnova
pominuva vo poligonalna. Nejziniot oblik e vo vid na
polukru`na ili sferi~na ni{a, a nejziniot nadvo-
re{en nose~ki lak povrzuva dva yida, koi se spojuvaat
pod prav agol.
Urna Sad od pe~ena zemja, kamen, staklo ili metal vo
koj se ~uvaat ostatocite na izgorenite pokojnici.
Uspenie Smrtta na Bogorodica, {to vo pravoslavieto
se ozna~uva so praznikot Golema Bogorodica. Za
razlika od denot na nejzinoto ra|awe (Mala Bogo-
rodica), smrtta na majkata bo`ja pretstavuva pozna~aen
nastan, bidej}i so toj ~in zapo~nuva nejzinoto preo-
brazuvawe vo bo`estvena li~nost, preminuvaj}i vo
besmrtnost, isto kako i nejziniot sin pred nea.
Fajans Op{t naziv za gle|osana pe~ena glina, {to se
upotrebuva za sadovi ili za ukrasni elementi na
objektite. Nare~ena e spored gradot Faenca, kade,
po~nuvaj}i od okolu 1300 god. masovno se proizveduvala
keramika.
Fasada Nadvore{na povr{ina koja go so~inuva izgle-
dot na objektot. Razviena fasada, crta~ka pretstava,
na koja vkupnata iskr{ena fasadna povr{ina se prika-
`uva kako edna ramnina.
Fluid (lat.) Te~nost, gas; struewe. Figurativno zna-
~ewe: vlijanie, zra~ewe. Fluiden, te~en, vozdu{est, le-
sen vo dvi`eweto ili zboruvaweto.
Fovizam Slikarski pravec, nastanat vo Francija okolu
1905 god. Imeto go dobil spored revolucionerniot stav
za prekin so naturalisti~kata tradicija, svesno defor-
miraj}i gi prirodnite modeli i slu`ej}i se so osnovni
(~isti) boi. (fr. bêtes fauves - divi `ivotni, yverovi).
Forum Vo rimskata urbana struktura, centralen
otvoren prostor, obi~no zaobikolen so javni objekti i
kolonadi. Po funkcija i oblik odgovara na agora vo
anti~ka Grcija.

Freska
Freska

Freska
Freska
Freska
Tehnika na yidno slikarstvo vrz sve`o nanesen
malter. Bojata, vpivaj}i se vo malterot, zaedno so nego
se stvrdnuva i stanuva sostaven del na yidot. Upo-
trebuvana od antikata do denes, a osobeno vo vizan-
tiskata, renesansnata i baroknata umetnost.
Friz (na gr~ki zooforos) Del na glavniot venec
(antablementot) me|u arhitravot i venecot (gejzonot).
Vo dorskiot red se sostoi od triglifi i metopi, a vo
jonskiot i korintskiot ima oblik na neprekinata
lenta, ukrasena so skulpturi.
Fronton Vo antikata go ozna~uva gorniot triagolen
del, so koj zavr{uva prednata i zadnata fasada na hra-
mot. Podocna, ovoj izraz se odnesuva na sekoj goren del
od fasadata na objektot, nezavisno od negoviot oblik.

Fuga Spojnica me|u dva grade`ni elementi, koja mo`e
da bide bez vrzno sredstvo (suva fuga) ili so raznovidni
grade`ni vrzni sredstva (kal, malter, gips, cement i
dr.). Mo`e da bide ~isto konstruktivna ili dekora-
tivno obrabotena.
Harpija Vo gr~kata mitologija demon na burata, vo vid
na krilesto su{testvo, polu `ena, polu ptica, gra-
blivka, bleda i slaba od postojano gladuvawe. Vo
elinisti~ko-rimskoto doba se pojavuva kontaminacija
na harpija i sirena.
Hol (angl. hall - sala) Ime nastanato vo po~etokot na
renesansnata arhitektura vo Anglija. Ozna~uva glavna,
obi~no najgolema prostorija, za priem na gosti, deko-
rativno uredena. Imeto na holot, naj~esto se odnesuva
i na celiot objekt, veleposedni~kata ku}a ili zamokot.
Hor Vnatre{en prostor vo crkvata, opredelen za peewe
(pevnica); obi~no, pred glavniot oltar, no ponekoga{
se protega i vo glavniot korab, ili pak e bo~no posta-
ven. Ovoj izraz ponekoga{ se upotrebuva za celiot pro-
stor pred glavniot oltar.
Cokle Najniskiot horizontalen pojas na objektot, {to
se izdiga od terenot (trotoarot) do prvata hori-
zontalna konstrukcija, obi~no podot na prizemjeto.
Kolosalno cokle ja opfa}a celata viso~ina na prvoto
nivo na objektot i nad nego se izdiga kolosalen red na
stolbovi ili pilastri.
[tafelajna slika Slika izrabotena na slikarski
nogari ({tafelaj), za razlika od yidna slika.
[tuko Malter ili gips, upotreben kako niskoreljefna
dekoracija na tavanot ili yidot; isto taka malter
nanesen vrz fasadata za da se imitira kamen ili stilska
profilacija.

poim

i

nov vek

293

KORISTENA LITERATURA

Kus pregled *

Andersen Liselotte. BAROK I ROKOKO. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1967, str.264

ARCHITECTURE, PRINCIPES D’ANALYSE SCIENTIFIQUE, méthode et vocabulaire. Ministère
des affaires cullturelles, Imprimerie nationale, Paris, 1972, Vol.I 234 str, Vol II - ilustracii

ARHITEKTURA ROSSII, UKRAINÀ I BELOROSSII, XIV - perva® polovina XIX.
Vseobça® istori® arhitekturì, tom 6. StroŸizdat, Moskva, 1968, str.567.

ARHITEKTURA ZAPADNOÜ EVROPI XV-XVI VEKOV, Vseobça® istori® arhitek-
turì, tom 5 (Õpoha vozro`deni®). StroŸizdat, Moskva, 1967, str.700.

Banister Fletcher. A HISTORY OF ARCHITECTURE. Edited by Dan Cruickshank, Architectural Press,
Butterworth-Heinemann, Oxford, 1896-1996, str. 1872.

BAROQUE, ITALIE ET EUROPE CENTRALE. Grupa avtori, Office du livré, Friburg, D.Vincent,
Paris, 1966, str.194

Batu{i} Slavko. UMETNOST U SLICI. Matica Hrvatska, Zagreb, 1961, str. 744

Bazen @ermen. ISTORIJA SVETSKE SKULPTURE. Vuk Karad`i}, Beograd, 1978, str. 459

Bazen @ermen. POVJEST UMETNOSTI. Naprijed, Zagreb, 1968, str.555

Bazen @ermen. VRHUNSKA DELA SVETSKE UMETNOSTI, Jugoslavija. Beograd, 1963, str. 327

Clark Kenneth. CIVILIZACIJA. Mladost, Zagreb, 1977, str.350

CLASSICI DELL’ARTE. Libri 1-28. Rizzoli, Milano, 1970

Deroko A. SPOMENICI ARHITEKTURE IX-XVIII VEKA U JUGOSLAVIJI. GraÚe-
vinska kwiga, Beograd, 1967, str. 264

DICTIONNAIRE DES GRANDS PEINTRES. Sous la direction de Michel Laclotte (tom 1, 2). Larousse,
Paris, 1976, str. 960

ENCIKLOPEDIJA LIKOVNIH UMETNOSTI (tom 1, 2, 3, 4). Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb,
1959

Gardner Hellen. UMETNOST KROZ VEKOVE. Matica Srpska, Beograd, 1967. str. 769

HISTOIRE GENERALE DE L’ART **. Urednik i izdava~ Flamarion Ernest, edicija, Paris, 1961,
str. 400

I DIAMANTI DELL’ARTE (edicija 17 knigi). Sadea/Sansoni, Firenze, 1966

ISTORIJA SLIKARSTVA, od pe}inskog do apstraktnog. Nolit, Beograd, 1962, str.320

Janson H.W. ISTORIJA UMETNOSTI. Jugoslavija, Beograd, 1965, str.570

* Redosledot e napraven po abeceden red.
Koristenite bibliografski izvori objaveni pred 1960 god. ne se navedeni vo ovoj kus pregled. Pokraj navedenite izvori,
vo podgotovkata na knigata se koristeni i golem broj publikacii, monografii, muzejski katalozi, posebni prospekti
itn. Site tie se vo celost navedeni vo prilogot "Poteklo na ilustraciite
Poteklo na ilustraciite

Poteklo na ilustraciite
Poteklo na ilustraciite
Poteklo na ilustraciite
".

literatura

nov vek

294

KAKO PREPOZNATI UMETNOST, RENESANSA, BAROK, ROKOKO. Edicija. Vuk Karad`i},
Beograd, Rizzoli, Milano, 1978-80, str. 3 x 64

KUNSTGESCHICHTE, VOM MITTELALTER BIS ZUR GEGENWART. Parkland,Stuttgard, 1975, str. 385

Levi Majkl. ISTORIJA SLIKARSTVA, od \ota do Sezana. Jugoslavija, Beograd, 1967, str.324

Lowri Battes. RENAISSANCE ARCHITECTURE. Studio Vista, London, 1968

MALEREI, LEXIKON VON A bis Z. Honos, Würzburg, 1986, str. 768

Millon Henry A. BAROQUE & ROCOCO ARCHITECTURE. Studio Vista, London, 1968

Molesvorth H.D., Cannon Brookes P. ISTORIJA EVROPSKE SKULPTURE, od Romanike do Rodina. Jugoslavija,
Beograd, 1967, str.288

MUZEJI SVETA. Serija na knigi, Vuk Karaxi¢, 1967

Murray Peter i Linda . UMETNOST RENESANSE. Jugoslavija, Beograd, 1966, str. 287

NAJLEP[E GRA\EVINE I PROSTORI SVETA, 4 kola x 3 knjige x 170 str. Vuk Karad`i}, Beograd, 1986

Nestorovi} B. ARHITEKTURA NOVOG VEKA. Nau~na knjiga, Beograd, 1964, str. 349

Piskel ™ina. OP[TA ISTORIJA UMETNOSTI. Kwiga 2 i 3, str. 237, Vuk Karaxi¢, Beograd,
1970, str. 2 h 240

Prater Andreas, Bauer Herman. PAINTING OF THE BAROQUE. Taschen, Köln, 1997, str. 160

Rambert Charles. ARCHITECTURE, DES ORIGINES A NOS JOURS. Exlusivité Hachette, Paris, 1968, str.
235

Renak Salomon. APOLO, op{ta istorija likovnih umetnosti. Srpska knji`evna zadruga, Beograd, 1967, str. 467

Ru`i¢ Milutin. ILJADA SLIKI OD ISTORIJATA NA UMETNOSTA. Kniga I i II. Radni~ki
univerzitet ™uro ™akovi¢, Sarajevo, 1965, str. 127 + -

SCULPTURE III, Taschen, Köln, Tokyo, 1987, str. 311

SVETOVNI CENTROVE NA ISKUSTVOTO. Bele`iti tvordbi od devet muze®, B†lgarski
hudo`nik, Sofi®, 1968

SVETSKA ARHITEKTURA, ilustrovana istorija. Gra|evinska knjiga, Beograd, 1967, str. 345

Trifunovi} Lazar. GALERIJA EVROPSKIH MAJSTORA. Jugoslavija, Beograd, 1964, str. 100

VELIKE ARHITEKTURE SVIJETA. Urednik Miroslav Ku{anjac, Mladost, Zagreb, 1981, str.288

Venting ^arls. UMETNI^KO BLAGO EVROPE. Vuk Karad`i}, Beograd, 1978, str.303

Wolf E. Robert, Millen Roland. RENESANSA. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969, str. 263

Wundram Manfred. PAINTING OF THE RENAISSANCE. Taschen, Köln, 1997, str. 160

ZAPADNAÂ EVROPA I LATINSKA AMERIKA, XVII - PERVAÂ POLOVINA XIX VEKA.
Vseobça® istori® arhitekturì, tom 7, StroŸizdat, Moskva, 1969, str. 620

nov vek

LITERATURA

295

POTEKLO NA ILUSTRACIITE SO DETALEN
PREGLED NA KORISTENATA LITERATURA *

Arhitektura

All Lisboa and its surroundings. Escudo de Oro,SA, Porto./236;98

Andersen Liselotte. Barok i Rokoko. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / ; str.154, 6, 29, 36, 39, 48, 49, 53, 63, 68,
69, 72, 77, 80, 83, 89, 101, 107, 190,192.
Architektura polska do polowy XIX wieku. Budowni{two i architektura, Warszawa, 1956. / 261, 262, 263, 265 ;;;;;
110, 111.
Arhitektura, ~ovek, podneblje. Najljep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd i dr. 1986. / 275; ; ; ; ; 94,
127.
Arhitektura XX vijeka, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Prosveta, Beograd i dr., 1986. / ;;;;; 285.
Architecture, dés origines à nos jours. Charles Rambert, Hachette, Paris, 1968. / ;;;;; 232.
Architektur in Wien. Arhitektonski vodi~, Wien, 1990. / ;;;;; 242, 278.
A travèrs l’Italie. 600 photos. Caesar Schmidt, Zürich - Leipsic. / 24, 148 ;;;;;
Baroque. Italie et Europe centrale. Architecture universelle. Office du livre, Friburg, 1964. / ;;;;; 15, 53, 61.
Barok, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Jugoslavija, Beograd, 1985. / ; ; ; ; ; 121, 122, 123, 125, 126, 128.1.
Bartolini Roberto. Florence. Vodi~. Becocci, Florence, 1977. / 16, 31 ;;;;;
Beautés de la France. Poitou - Charentes, Centre. Pays-de-la-Loire. Libraire Larousse, Paris, 1978. / 215, 217,
223;;;;;

Berti Luciano. All the works of Mickelangelo. Bonechi, Firence, 1994. / 120, 124 ;;;;;

Bühlman J. Die Architektur des klassischen Altertums und der Renaissance II. Paul Neff verlag, Esslingen, 1904.
Bundesrepublik Deutschland. Ein Bilband von Otto Srigner. Ludwig Simon. Munchen - Pullach, 196-. / str.10,
249, 251, 253 ;;;;;
^ovjek i prostor, 7-8/1988, Zagreb. / ; ; ; ; ; 129.
Die architektur der barock und rokokozeit in Deutschland und der Schweiz. Julius Hoffmann. Stuttgart, 1924. / ;;;;;
60, 66.
De re Aedificatoria, Arhitektura i istorija. Gra|evinska knjiga, Beograd, 1990.
Dobrovi} Nikola. Tehnika urbanizma. Nau~na knjiga, Beograd, 1957. / 41, 144, 157 ; ; ; ; ; 17.
Domovi kraljeva. Najljep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd i dr., 1986. / str.12, 264, 266, 269,
270, 272 ;;;;; 40.
Domus 710, november, 1989.
Enciklopedija likovnih umetnosti, 1,2,3,4. Leksikografski zavod FNRJ, 1959. / ; ; ; ; ; 245(1), 254(3), 6 (1), 242 (2),
254 (3), 124 (1), 284 (2).

Ferari Oreste. Bernini. Guinti, Firence, 1995. / ;139
Florence, art and history. Vodi~. Bonechi, Florence, 1995. / 1, 2, 5, 9, 13, 14, 21, 27, 143, 146, 147 ;;;;;
Florence, the golden book. Vodi~. Bonechi. Firenze, 1994.
Florence, the city of art. Vodi~. Giusti di Becocci, Terini, 1970. / 17, 26, 145 ;;;;;

pozajmeni prilozi

* Redosledot e napraven po abeceden red. Granicata me|u numeracijata na prilozite od prviot i od vtoriot del na knigava
e ozna~ena so ";".

nov vek

296

Florence. Vodi~. Storti, Venezia, 1987-89.
Franzoni Lanfranco. Verone. Vodi~. Storti, Venezia, 1974. / 54, 90, 129, 130 ;;;;;

Gorohov V.A., Lunc L.B. Parki mira, StroŸizdat, Moskva, 1985.

Gra|evine iz sna neimara, najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karad`i}, Beograd. Rizzoli, Milano, 1978.
/ 219, 235 ; ; ; ; ; 54, 55, 56, 57.
Grosse Bürgerbauten. Deutcher vergangen heit. Karl Robert Langewiesche, Leipzig, 19—. / 250, 252 ;;;;;
Helft Neresheim erhalten. Prospekt, 196-.
Histoire generale de l’art **. La renaissance italienne, par Jean-Louis Vaudoyer, Flamarion, France, 1951. /
113 ; ; ; ; ; 241.
Hramovi mo}i. Najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd, Rizzoli, Milano, 1978. / 256 ; ; ; ; ; 3, 9,
71.
Il Campidoglio. I tresori, Sadea/Sansoni, Firence, 1966.
Italy in color. Vodi~. Boneche, Firenze, 1972. / 15, 19, 35 ; ; ; ; ; 13, 18, 23, 288.
Âankovski S., Ciborovski A. Var{ava, Interpres, Var{ava, 1980. / ; ; ; ; ; 112.

Janson H.W. Istorija umetnosti. Jugoslavija, 1965. / 20, 29, 2772.
Kako prepoznati umetnost, Barok. Vuk Karad`i}, Beograd, 1980./ ; ; ; ; ; 10, 27, 28, 51, 64.
Kako prepoznati umetnost, Renesansa. Vuk Karad`i}, Beograd, 1980. / 105 ;;;;;
Kako prepoznati umetnost, Rokoko. Vuk Karad`i}, Beograd, 1980. / ; ; ; ; ; 64.
Kan Pavel. Leningrad. Raduga, Moskva, 1988. / ; ; ; ; ; 115, 117, 118, 119, 253, 255.
Ka{anin Milan. L’art Yougoslaves. Musée du prince Paul, Beograd, 1939. / ; ; ; ; ; 282.

KedrinskiŸ A. A., Kolotov M. G., Ometov B. N., Raskin A. G. Vostanovlenie pam®tnikov
arhitekturì Leningrada. Leningrad, StroŸizdat, 1983. / ; ; ; ; ; 114, 116, 251, 252, 254.
KUNSTGESCHICHTE, VOM MITTELALTER BIS ZUR GEGENWART. Parkland,Stuttgard, 1975./22;
238, 309.
L’art, dès origines à nos jours, I, II. Larousse, Paris, 1932. / I: 50, 230, 232, 246, 248 ; ; ; ; ; II: 45, 239,303.
Les châteaux de la Loire. Del Duca, Paris, 194-. 217 ;;;;;
Ljubljana. Jugoslovenska revija, BIGZ, Beograd, 1981. / ; ; ; ; ; 120, 283.
London, Pictoral guide. Pitkin Pictorials, London, 1975.
Lowry Bates. Renaissance architecture. Studio Vista, London, 1968.

Meyer Daniel. Versailles. Art Lys Versailles, 1992. / ; ; ; ; ; str.5, 41, 46.

Millon Henry A. Baroque & Rococo architecture. Studio Vista, London, 1968.
Moj dom, revija, Konsalting proekt, Skopje, br. 5/96 . / ; ; ; ; ; 287.
Moskovskie motivì. MoskovskiŸ rabo~iŸ, Moskva, 1975.

Müseler Wilhelm. Europäische kunst, völker und zeiten. Safari-verlag, Berlin, 1942. / 20, 241, 257 ;;;;;

Nardini Bruno. Leonardo da Vin~i, `ivot i delo. Vuk Karaxi¢, Beograd, 1975. / 47, 118 ;;;;;

Nardini Bruno. Mikelan|elo, `ivot i delo. Vuk Karad`i}, Beograd, 1976/163.

Nenadovi¢ S. M. Arhitektura u Jugoslaviji od IX-XVIII vek. Nau~na kwiga, Beograd, 1980.
Nestorovi} N.Bogdan. Arhitektura novog veka, Nau~na knjiga, Beograd, 1964.
Obnova Dubrovnika 1979-89. Zavod za obnovu Dubrovnika, 1989. / 279, 280 ;;;;;
Op{ta istorija umetnosti, od preistorije do dana{njice, Alfa, Beograd, 1998./;92
Ortolani G.M. Venise. Vodi~. Plurigraf, Narvi-Terni, 1975.
Pam®tniki iskustva Sovetskogo So¥za, Moskva i PodmoskovÝe. Iskustvo, Moskva, 1979. / 267,
271 ; ; ; ; ; 113.

nov vek

POZAJMENI PRILOZI

297

Paris en 4 jours. Vodi~. A. Leconte, Paris, 1985. / 220, 229 ; ; ; ; ; 32, 34, 44, 188, 229, 235, 274.
Paris. Flamarion. Vodi~. Paris, 1961. / 228 ; ; ; ; ; 31, 47, 189, 191, 228, 236.
Pavilo F.C. The colour of Rome. Vodi~, Lozzi, Roma, 199-. / ; ; ; ; ; 195, 196, 310.

Pinder Wilhelm. Deutscher barock, die grossen baumeister des 18. jahrhunderts. Karl Robert Langewiesche,
Düsseldorf, Leipzig, 199-. / ; ; ; ; ; 62, 64, 65, 67, 70, 108.

Piskel ™ina. Op{ta istorija umetnosti 2. Vuk Karaxi¢, Beograd, 1970. / 11, 13, 37, 52, 106, 152,
155 ;;;;;

Piskel ™ina. Op{ta istorija umetnosti 3. Vuk Karaxi¢, Beograd, 1969. / ; ; ; ; ; 19, 193, 194, 275.

Popovi} Neboj{a ; ; ; ; ; 244.
Prospekti ; ; ; ; ; 106, 109, 231, 243, 246, 248, 286.
Rasko{ religija, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd, 1986. / ; ; ; ; ; 58.1, 272.
Razglednici 141, 218, 222, 224 ; ; ; ; ; 7, 84, 85, 106, 109, 237, 277, 292.
Renesansa u Hrvatskoj i Sloveniji, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Jugoslavija i dr., Beograd, 1985. /
274, 276, 277, 280

1 ;;;;;
Ricati Marija Lujza. Leonardo. Nolit, Beograd, 1979. / 51 ;;;;;
Rome and theVatican. Vodi~. Scala, Florence, 1990. / 116, 122 ; ; ; ; ; 12, 16.
Santini Loreta. Rome y Vaticano. Vodi~. Plurigraf, Narni-Terni, Italy, 1978. / ; ; ; ; ; 11.

Santini Loreta. Vodi~. Vatican City. Plurigraf, Narni-Terni, Italia, 1990. / 125 ; ; ; ; ; 2.

Schulz Christian Norberg, La signification dans l’architecture occidentale. Piere Mardaga, Bruxelles, 1977. / 18,
53, 111, 112, 142 ; ; ; ; ; 233.
Sjaj Bogova, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd, i dr., 1986. / ; ; ; ; ; 102, 103.
Stani~ Janez, Borozin Mark. Ljepote i znamenitosti Sovjetskog Saveza, Mladost, Zagreb, 1978. / 271; ; ; ; ; 256.

Stoi~kov Ân~o V. Za arhitekturata na Koprivçica. D†r`avno izdatelstvo, Tehnika, Sofi®, 1977.
/ ; ; ; ; ; 293.
Sveti{ta misticizma, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd, 1986. / ; ; ; ; ; 96, 97.
Svetska arhtiektura, ilustrovana istorija. Agora, Gra|evinska knjiga, Beograd, 1967. / 122, 139, 150, 241; 1, 5, 22,
26, 34, 75, 247, 304, 305.
Svjetska ba{tina u Jugoslaviji. Mladinska knjiga, Ljubljana - Zagreb, 1990.
Svetska kulturna i prirodna ba{tina. Prosvjeta, Zagreb, 1990. / 273 ; ; ; ; ; 104, 105.
Tartuferi Angelo. Michelangelo, painter, sculptor and architect. A.T.S./F.P.e. Rome, 1993. /119 ;;;;;

Tihomirov N. Â., Ivanov V.N. MoskovskiŸ KremlÝ. StroŸizdat, Moskva, 1966./268;

Tomovski Krum. Majstor Andreja Damjanov. Zbornik na Arhitektonski fakultet, Skopje, 1966. / ;;;;;
289.

Trifunovi~ Lazar. Ágoslavi®, pam®tniki iskustva, od drevnosti do na{ih dneŸ. Jugoslovenska
kwiga. Beograd, 1989. / 278 ; ; ; ; ; 128,81.
U ~ast demokratije, najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karad`i}, Beograd, 1978./;276
Velike arhitekture svijeta. Mladost, Zagreb, 1981. / 28, 108, 110, 112, 225, 238, 239, 240 ; ; ; ; ; 9, 10, 14, 30, 35, 37, 38,
44, 52, 58, 59, 61, 73, 74, 79, 89, 95, 234, 240, 249, 275, 307, 308.
Venice, art and history. Vodi~, Bonechi, Florence, 1994. / 32, 36, 39, 40, 43, 134, 135, 156, 158 ;;;;;
Venice, inside and out. Vodi~, Storti, Venezzia, 1992-94. / 38, 136, 137 ; ; ; ; ; 25.
Venturini E. Rome et Vatican. Vodi~. Lozzi, Roma, 197-.

Venting ^arls. Umetni~ko blago Evrope. Vuk Karad`i}, Beograd, 1978. / ; ; ; ; ; 230.

pozajmeni prilozi

nov vek

298

Versailles, itineraire complet. Comenté par Gerald van der Kempt. Editions d’art Lys, Versailles, 1977. / ; ; ; ; ; 42, 43.
Viollet-le-Duc. Architectural designe - 3/4-1980. / ; ; ; ; ; 270, 271.
Vseobça® istori® arhitekturì, tom 5, Õpoha vozro`deni®. IzdatelÝstvo, StroŸizdat, Moskva,
1967. / 4, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 23, 26, 28, 34, 44, 45, 48, 53, 104, 109, 113, 115, 117, 121, 123, 126, 131, 132, 138,
140, 150, 151, 153, 165, 214, 216, 226, 233, 237, 240, 244, 258, 259, 260, 261, 273 ;;;;;
Vseobça® istori® arhitekturì, tom 6, Arhitektura Rossii, Ukrainì i Belorusii XIV-Perva®
polovina XIX v. StroŸizdat, Moskva, 1968. / ; ; ; ; ; 250.
Vseobça® istori® arhitekturì, tom 7, Arhitektura XVII-Perva® polovina XIX v. StroŸizdat,
Moskva, 1969. / ; ; ; ; ; 4, 5, 8, 12, 20, 22, 24, 28, 37, 50, 76, 78, 82, 85, 86, 87, 88, 90, 91, 98, 99, 100, 102, 104, 108,
187, 188.
Vseobça® istori® arhitekturì, tom 10, Arhitektura XIX-Na~alo XX v. StroŸizdat, Moskva, 1972.
/ ; ; ; ; ; 306.
Wasmuths Lexikon der Baukunst, I, II,III, IV. Ernst Wasmuth, Berlin, 1932. / IV: 218 ; ; ; ; ; 68.
Woerman Karl. Geishichte der Kunst, 4,5,6. Bibliographisches institut, Leipzig, 1924. / 4: 49, 107, 247 ; ; ; ; ; 5: 33, 81,
93, 6: 244, 273. 279, 280.

Wolf E. Robert, Millen Roland. Renesansa. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. /42, 55, 103, 114, 127, 128, 221, 225,
227, 231, 233, 234, 242, 243, 255 ;;;;;

Wundram, Pape, Marton. Palladio. Taschen, Koln, 1969. / 133, 149, 152, 153, 154 ;;;;;

Zdravkovi} M. Ivan. Dubrova~ki dvorci. SANU, Beograd, 1951./280, 280.1

[umanov Lazar 46;;;;;

Skulptura i slikarstvo

Andersen Liselotte. Barok i rokoko. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / ; ; ; ; ; 136, 143, 173.
Antonello da Messina, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1967. / 95 ;;;;;
Bazen @ermen. Istorija svetske skulpture. Vuk Karad`i}, Beograd, 1976. / 64, 68, 310, 325 ;;;;;140, 302.

Bazen @ermen. Vrhunska dela svetske umetnosti. Jugoslavija, Beograd, 1963. / 194, 194, 207, 282 ; ; ; ; ; 177, 182, 186,
212.

Berti Luciano. All the works of Michelangelo. Bonechi, Firence, 1994. / 181, 187, 188, 190, 191, 192 ;;;;;
Bosch, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968. / 291, 292 ;;;;;
Botticelli, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1967.
Bruegel, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1967. / 294 ;;;;;
Caneleto, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; ; ; ; ; 216, 217, 218.
Caravaggio, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; ; ; ; ; 130, 132, 133.
Carpaccio, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1967. / 101, 102 ;;;;;
Clark Keneth. Civilizacija. Mladost, Zagreb, 1977.
Dictionnaire des grands peintres, 1.2. Larousse, Paris, 1991. / 296, 307 ; ; ; ; ; 219, 220, 314.

Drezden. Dr†`avni hudo`estveni sbirki. B†lgarski hudo`niki, Sofi®, 1968.

Dürer, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968. / 313, 315 ;;;;;
Ferrari O. Bernini...; 139, 140.
Florence, the city of art. Vodi~. Giusti di Becocci, Terni, 1970. / 58, 59 ;;;;;
Florence, the golden book. Vodi~. Bonecci, Firenze, 1994. / 196 ;;;;;

POZAJMENI PRILOZI

nov vek

299

Giorgione, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968. / 197, 199 ;;;;;
Giorgione, i diamanti dell’arte, Sadea-Sansoni, Firence. 1966. / 198 ;;;;;
Giotto, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968.
Giovanni Bellini, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1969. / 98, 99, 100 ;;;;;
Gra|evine iz sna neimara, Najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karad`i}, Beograd, Rizzoli, Milano, 1978. /
305, 306 ;;;;;
Greco, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1969. / 300 ;;;;;
Hogarth, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1967. / ; ; ; ; ; 209, 210.
Ingres, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; ; ; ; ; 262.
Istorija slikarstva, od pe}inskog do apstraktnog. Nolit, Beograd, 1962. / 165 ;;;;;
Italy in color. Vodi~. Bonechi, Firenze, 1972. / 66, 162, 185 ; ; ; ; ; 264.
Janson H.W. Istorija umetnosti. Jugoslavija, Beograd, 1965. / 57, 61, 62, 81, 283, 287, 322; ; ; ; ; 170, 211, 263, 268,
296.
Kako prepoznati umetnost, Barok. Vuk Karad`i}, Beograd, 1580.
Kako prepoznati umetnost, Renesansa. Vuk Karad`i}, Beograd, 1580.
Kako prepoznati umetnost, Rokoko..... Vuk Karad`i}, Beograd, 1580. / ; ; ; ; ; 206, 207, 208.
Kunstgeschichte, Vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Parkland,Stuttgard, 1975, /; 294.
Leonardo pittore, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1967. / 160, 161, 163, 164, 166, 167, 168 ;;;;;
Levi Majkl. Istorija slikarstva, od \ota do Sezana. Jugoslavija, Beograd, 1962. / str.8, 288 ; ; ; ; ; 181, 200, 202, 213,
214, 224, 297, 316.
Luvr, Pariz. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi¢ i dr.), 1967-70. / 293, 303 ; ; ; ; ; 156, 179, 203, 258,
311.
Malerei, Lexikon von A bis Z. Honos, Würzburg, 1986. / 71, 72, 77, 93, 96, 97, 173, 174, 299, 301, 312 ; ; ; ; ; 134, 145,
163, 169, 171, 180, 185, 199, 204, 205, 215, 221, 227, 261, 299, 300, 314, 315, 318, 320.
Mantegna, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1967.
Masaccio, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968. / 74, 75 ;;;;;
Memling, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1969. / 290 ;;;;;
Meyer Daniel. Versailles. Art Lys, Versailles, 1992. / ; ; ; ; ; 257.
Metropoliten muzej, Njujork. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi¢ i dr.), 1978-90. / 79, 91,
318 ; ; ; ; ; 164, 175, 295

Molesworth H.D, Cannon Brooks P. Istorija evropske skulpture, Jugoslavija, Beograd, 1967. / 69, 324 ;;;;;

Murray Piter i Linda. Umetnost renesanse. Jugoslavija, Beograd, 1966. / 60, 67, 78, 90, 281, 289, 304 ;;;;;

Nardini Bruno. Leonardo da Vin~i, `ivot i delo. Vuk Karaxi¢. 1975. / 159, 184 ;;;;;

Nardini Bruno. Mikelan|elo, `ivot i delo. Vuk Karad`i}, Beograd, 1976. / 180 , 185;

Nacionalna galerija, Va{ington. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-84.
/ ; ; ; ; ; 149, 291, 226, 312.
Nizozemska, reprodukcii. Vuk Karad`i}, Beograd. / ; ; ; ; ; 176.
Paris en 4 jours, Vodi~, A. Leconte, Paris, 1985./260.
Perugino, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1969. / 89 ;;;;;
Piero della Francesca, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1967. / 85 ;;;;;
Piskel ™ina. Op{ta istorija umetnosti, 2. Vuk Karaxi¢, Beograd, 1970. / 94, 166, 170, 193, 211, 212,
317, 320 ;;;;;

pozajmeni prilozi

nov vek

300

Piskel ™ina. Op{ta istorija umetnosti, 3. Vuk Karaxi¢, Beograd, 1969. / ; ; ; ; ; 131, 135, 144, 148, 162,
168, 269, 301, 313, 319, str.284.
Pisa. Vodi~. Storti, Venezia, 1994. / 56 ;;;;;
Prado, Madrid. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-82. / 178, 210, 298 ; ; ; ; ; 146,
150, 151, 154, 157, 161, 184, 265, 266, 267.

Prater Andreas, Bauer Herman. Painting of the Baroque. Taschen, Köln, 1997, str. 160
Rafael, i diamanti del l’arte, par Raffaele Monti. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 169, 175, 176 ;;;;;
Razglednici 182 ; ; ; ; ; 259, 298.
Rembrant van Rijn, deset reprodukcija. Jugoslavija, Beograd, 1963.
Rembrant van Rijn u sovjetskim muzejima. Jugoslavija, Beograd, Aurora, Lenjingrad, 1983/75.
Remek dela Ermita`a. Flamanska i nizozemska {kola. Grupa izdava~i (Jugoslavija i dr.), 1965- . / ; ; ; ; ; 159, 172.
Remek dela Ermita`a. Slikarstvo XVII i XVIII veka. Grupa izdava~i (Jugoslavija i dr.), 1965.
Renesansna, reprodukcii. Vuk Karad`i}, Beograd. / 82 ;;;;;
Rome and the Vatican, with the restored Sistine chapel. Vodi~. Scala, Florence, 1990. / ; ; ; ; ; 137, 138, 142.
Roma y Vaticano. Vodi~. Plurigraf, Narni-Terni, 1978. / ; ; ; ; ; 141.
Santini Loretta. Vatican City. Vodi~. Plurigraf, Narni - terni, 1990. / 88, 172 ;;;;;
Sculpture III. Taschen, Köln, Tokyo, 1987./
Signoreli, i diamanti del l’arte, par Margherita Lenzini Mariondo. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 86, 87 ;;;;;
Stara pinakoteka, Minhen. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1969-82. / 295,
319, 321 ; 147, 153, 155, 158, 166, 183, 201, 225.

Tartuferi Angelo. Michelangelo, painter, sculptor and architect. A.T.S./F.P.e., Rim, 1993. / 186 ;;;;;
Tiepolo Giambatista, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968.
Tintoretto, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1970. / 206, 209 ;;;;;
Tiziano, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1969. / 200, 201, 202, 203, 204, 205 ;;;;;
Trifunovi} Lazar. Galerija evropskih majstora. Jugoslavija, Beograd, 1964. / 179 ; ; ; ; ; 152.

Umetni~ko-istoriski muzej, pinakoteka, Viena. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga
i dr.), 1969-82. / 171 ; ; ; ; ; 167, 174, 223.
Ufici, Firenca. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-84. / 70, 73, 76, 80, 83,
84, 177. 208. 314 ; ; ; ; ; 222.
Vatikanski muzeji, Rim. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi¢ i dr.), 1968-70. / 189 ;;;;;
Van Eyck, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968. / 284, 285, 286 ;;;;;
Venice, art and history. Vodi~. Bonechi, Florence, 1994.
Venice, inside and out. Vodi~. Storti, Venezzia, 1992-94.
Venting ^arls. Umetni~ko blago Evrope. Vuk Karad`i}, Beograd, 1978. / 92, 165, 183, 302, 304, 323 ; ; ; ; ; 160, 178.
Vermer van Delft, osam reprodukcija. Jugoslavija, Beograd, 1963.
Verochio, i diamanti dell’arte, par Alberto Busignani. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 65, 266 ;;;;;
Veronese, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968. / 102, 213 ;;;;;
Watteau, l’opera completa. Classici dell’arte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; ; ; ; ; 197, 198.
Wolf E. Robert, Millen Roland. Renesansa. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / 01, 63, 195, 297, 303, 306, 308,
309, 311, 316;;;;;

Wundram Manfred. Painting of the Renaissance. Taschen, Köln, 1997, str. 160

POZAJMENI PRILOZI

nov vek

Posebno izdanie

*

Izdava~: UPA Enterprise

*
Tehni~ki urednik: avtorot
*
Lektura: M-r Iskra Panovska-Dimkova
*

Pe~ati: UPA Enterprise

*
Tira`: 1000 primeroci

CIP – Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv.Klimet Ohridski"- Skopje

72,034/.036(075.8)
730.034/.036(075.8)
75.034/.036(075.8)

TOKAREV, Mihail

Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek :
arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na manufakturnoto
op{testvo / Mihail Tokarev. – Skopje : UPA Enterprise :
Arhitektonski fakultet, 1998. – 300 str. : ilustr. ; 30 sm

Na zadninata na nasl.str.: Architecture, sculpture and painting in
the new era of architecture : architecture, sculpture and painting of
the manufacturing society / Mihail Tokarev. – Objasnuvawe na
pova`nite poimi : str. 285-292. – Bibliografija : str. 293-300

ISBN 9989-712-97-2

a)Arhitektura – Nov vek – U~ebnici b) Skulptura – Nov vek –
U~ebnici v) Slikarstvo – Nov vek – U~ebnici

Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedo-
nija br. 07-1173/2 od 16.02.1999 god. za publikacijata "Arhitekturata,
skulpturata i slikarstvoto na noviot vek" se pla}a povlastena dano~na
stapka.

Za materijalnata pomo{ vo izdavaweto na knigava
avtorot izrazuva osobena blagodarnost

Za donacijata na:

Rektoratot na Univerzitetot "Sv.Kiril i Metodij"
Arhitektonskiot fakultet – Skopje
Ministerstvoto za nauka na Republika Makedonija
Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita
na `ivotnata sredina na Republika Makedonija
Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura
na Republika Makedonija
Zdravstveniot dom "Skopje"
GP "Granit" – Skopje
Zavod za ispituvawe na materijali "Skopje"
"Evro{ped" – Skopje
"In`eneringimpeks" SA - Skopje
Elektrostopanstvo na Makedonija – Skopje
JP za stanben i deloven prostor, podra~na edinica Skopje
Stopanska Banka – Ohrid
"Feniks" – Ohrid
"Stol" Kamnik – Skopje
"Skopsko pivo" – Kumanovo
"KGV" – Skopje
G.P. "Beograd" d.o.o., Qubqana
Zavod za nefrologija, Struga
"Agrokumanovo", Kumanovo
KIB A.D. - Kumanovo
AMD Kiro Burnaz, Kumanovo

Za donacijata na umetnikot Micko Jankulovski, preku namenska
proda`ba na likovni dela od svojata zbirka, prifatena od:

"Farmahem" – Skopje
Centralen zavod za za{tita pri rabota, od po`ari… Skopje
"Eding" – Skopje
TD "Karapan~evski" DOOEL, Resen

Za otkup na primeroci od knigava na:

Almako banka – Skopje
In`enering "Bortas" – Skopje

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->