Arhitektura Nov Vek 1

, . - , , . . , , -, , , -, , . , .
. , , , , , . , , . , . * * , - , , : . , .. . - , . . - , ..
59
MIHAIL TOKAREV
ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK
UPA
Skopje. 1999
Posebno izdanie Izdava~: UPA Enterprise Za izdava~ot: Qup~o Palevski Recenzenti: Prof. Aleksandar Nikoqski Prof. m-r Vladimir Georgievski Prof. d-r Miroslav Gr~ev Urednik i tehni~ki urednik: Avtorot Lektura: M-r Iskra Dimkova Prevod na angliski: Elena Apostolova Korektura: Donka Tokareva i avtorot Dizajn i layout: Dizajn studio "Bauhaus" i avtorot Naslovna strana: Dimitar Gligorov i avtorot Pe~at: UPA Enterprise Tira`: 1000 primeroci Odobreno od Nastavno-nau~niot sovet Na Arhitektonskiot fakultet pri Univerzitetot "Sv. Kril i Metodij", Skopje, so Odluka br. 0801-8/31 od 31.10.1997 god. kako osnoven u~ebnik Kakov bilo vid razmnoùvawe na knigava e nedozvoleno bez pismeno odobrenie od avtorot
Special edition Published by: UPA Enterprise Publisher: Ljupcho Palevski Reviewers: Prof. Aleksandar Nikoljski Prof. Vladimir Georgievski, M Sc. Prof. Miroslav Grchev Ph.D. Editor and technical editor: The Author Language Editor: Iskra Panovska-Dimkova, M.Sc. Translated into English by: Elena Apostolova Revision: Donka Tokareva and the author Design and layout: Design studio "Bauhaus" and the author Cover design: Dimitar Gligorov and the autor Print: UPA Enterprise Circulation: 1000 copies Approved by the Scientific Study Council at the Faculty of Architecture of the University "St. Cyril and Methodius", Skopje, with the Approval no. 0801-8/31 from 31.10.1997 as basic textbook No part of this book may be reproduced without prior permission, in written, from the author
ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK

ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO NA MANUFAKTURNOTO OP[TESTVO
ARCHITECTURE, SCULPTURE AND PAINTING IN THE NEW ERA OF ARCHITECTURE

ARCHITECTURE, SCULPTURE AND PAINTING OF THE MANUFACTURING SOCIETY
SODR@INA
Predgovor Voved Introduction
1 3 6
PRV DEL
RENESANSA
11
V. SLIKARSTVOTO NA RANATA RENESANSA Predvesnici îmabue, Du~o, Xoto, Simone Martini Firenca Maza~o, Fra Filipo Lipi Paolo U~elo, Andrea del Kastawo Polajuolo, Andrea del Verokio Sandro Boti~eli, Domeniko Venecijano Umbrija: Pjero dela Fran~eska, Luka Siworeli Pinturikio, Peruxino Padova: Andrea Mantewa Venecija Antonelo da Mesina Xentile i Xovani Belini Vitore Karpa~o G. ARHITEKTURATA NA VISOKATA RENESANSA Rim Donato Bramante, Rafael Santi Baltazare Peruci Antonio da Sangalo - Pomladiot Mikelanxelo Buonaroti Severna Italija i Venecija Xulio Romano, Mikele Sanmikeli Sebastijano Serlio Jakopo-Tati Sansovino D. ARHITEKTURATA NA DOCNATA RENESANSA Rim Viwola, Dela Porta, Domeniko Fontana Firenca Xorxo Vazari, Baltazare Amanati Xenova: Galeaco Alesi Vi~enca i Venecija Andrea Paladio, Vi~enco Skamoci
40
I. ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO VO ITALIJA A.ARHITEKTURATA NA RANATA RENESANSA Firenca Filipo Bruneleski Mikeloco di Bartolomeo Leone Batista Alberti Bernardo Roselino, Benedeto Damajano Simone Kronaka, Xulijano i Antonio da Sangalo - Postariot Venecija Palati Op{testveni objekti, crkvi Arhitekti: Xovani i Bartolomeo Bon Lombardi (Pjetro, Xorxo) Moro Kadu~i, Antonio Rico, Gambelo Rim Rekonstrukcija na gradot (Alberti, Roselino), Pjetrasanta Milano Ferini, Filaret,Solari Amadeo, Donato Bramante Pavija: Amadeo, Bramante Verona: Fra Xokondo Urbino: Lu~ano Laurana B. SKULPTURATA NA RANATA RENESANSA Firenca Lorenco Giberti, Donatelo Andrea del Verokio Desiderio da Setiwano Luka i Andrea dela Robija Siena: Jakopo dela Kver~a 13 15 19 20 22 23 24 25 26 27
41 42 43 44
45 47 48
49 50 52
53
29
54 58 59 60
31
65 69 69
32 33 33
34
72
35 37 38 39 39
74 76
76
VTOR DEL
BAROK, ROKOKO, KLASICIZAM, ROMANTIZAM I REALIZAM
\. SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA XVI VEK I. BAROK I ROKOKO A.ARHITEKTURATA NA BAROKOT Leonardo da Vin~i, Rafael Santi Beltrafi, Solari, Del Sarto, Korexo Mikelanxelo Buonaroti Benvenuto êlini, @an Bulow Venecija Xorxone, Ticijan, Tintoreto Paolo Veroneze, Jakopo-Tati Sansovino II. ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO VO OSTANATITE EVROPSKI ZEMJI A.RENESANSNATA ARHITEKTURA Francija Rana renesansa (stil Franso I) Visoka renesansa (Cvetno doba) @an Biln, Filibr Delrm, Pjer Lesk [panija Rana renesansa, visoka renesansa Portugalija Anglija Nizozemje Germanija Avstrija Polska Rusija Dalmacija B.SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA Nizozemje Predvesnici Staronizozemna {kola Visoka renesansa [panija: El Greko Francija Germanija: Direr, Kranah Grinenvald, Aldorfer, Holbajn 136 137 140 141 143 147 149 107 108 112 112 83 91 92 98 Italija, Rim Karlo Maderna, Lorenco Bernini Fran~esko Boromini, Da Kortona Karlo Rajnaldi Severna Italija: Longena, Gvarini Ju`na Italija: Rozario Galjardi Francija Prva polovina na XVII vek De Bros, Lemersj, Franso Mansr Vtora polovina na XVII vek, stil Luj XIV Dvorci: Vo-le-Viknt, Versj, Luvr Luj le Vo, [arl Lebrn, Andr le Notr @il-Ardun Mansr Avstrija Fon Erlah, Fon Hildebrant, Prandtauer Germanija Minhen: Bra}a Asam, bra}a Cimerman Drezden: Daniel Popelman, Georg Ber Vircburg: Baltazar Nojman Berlin: Andreas [liter Hajdelberg: Johanes S{a{ Anglija Inigo Xons, Xon Veb, Kristofer Ren Xems Xibs, Xon Venbru, Xon Vud Belgija, Holandija [panija Gomes de Mora, Del Plasa, Donoso Bautista, ûrigera, Pedro Ribera De Toro, De Andrade Portugalija Meksiko, Brazil ê{ka, Polska Rusija: Trezini, Kvarengi, Rastreli Kokorinov, Delamot Ju`noslovenski zemji Slovenija, Hrvatska Dalmacija, Dubrovnik Vojvodina, Belgrad 155
156 160 163 164 166
99 103
167 168 170 173 174
176
115 118 119 121 124 127 128 130 132
180 181 183 184 184
185 187 187 191 192 193 194 195 196 199 201
205 206 207
B. SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA BAROKOT Italija Karavaxo, Anibale Kara~i Gvido Reni, Gver~ino, Bernini Da Kortona, Andrea Poco [panija Ribera, Zurbaran, Velaskez, Muriljo Flandrija Piter Pol Rubens, Anton van Dajk Jordans, Tenirs, [najder Holandija Frans Hals, Rembrant van Rijn Van Delft, De Hoh, Terborh Sten, Van Rojsdal, Hobema Francija @or` de la Tur, Bra}a Le Nen Pusn, Lorn, Lebrn V.ROKOKO-ARHITEKTURA Francija De Kot, @ermn Bofrn, @ak Kurtn Germanija: Fon Knobelsdorf Italija: Salvi, Juvara, Fuga G. ROKOKO - SLIKARSTVO I SKULPTURA Francija Vat, Bu{, Moris-Kventn de la Tur [ardn, Fragonr, Falkon, Klodijn Anglija: Hogart, Gejnsboro, Rejnolds Italija: Kanaleto, Ri~i Gvardi,Tiepolo II. KLASICIZAM, ROMANTIZAM I REALIZAM A.KLASICIZAM I NEOKLASICIZAM Arhitekturata na klasicizmot vo Francija @ak-An` Gabril, Sufl, Viktor Luj Arhitekturata na neoklasicizmot: Francija Germanija Avstro-Ungarija Anglija Soedineti Amerikanski Dràvi Rusija POTEKLO NA ILUSTRACIITE SO DETALEN PREGLED NA KORISTENATA LITERATURA 247 248 249 251 252 253 254 255 295 Slikarstvoto i skulpturata na neoklasicizmot vo Francija David, Pridn, @err Gro, Engr, Kanova [panija Francisko Goja B.ROMANTIZAM I REALIZAM Arhitekturata na romantizmot: 222 225 226 Francija, Anglija Avstro-Ungarija, Germanija Ju`noslovenski zemji: Srbija, Slovenija, Hrvatska Bosna, Makedonija, Bugarija Slikarstvoto i skulpturata na romantizmot: Anglija Konstejbl,Tarner 231 232 234 Francija @erik, Delakro, Franso Rid, Karp Arhitekturata na konstruktivizmot i racionalizmot: Hitrf, Labrst, Baltr Pekston, Elis, Mengoni 235 237 239 242 244 Slikarstvoto na realizmot vo Francija Mij, Kor, Rus, Domi, Kurb Germanija: Mencel, Lajbl OBJASNUVAWE NA POVA@NITE POIMI KORISTENA LITERATURA 275 264 267 268 269 270 258 260
209 212 214
215
261
219 221
226 228 230
274
278 279
280 283
285 293
Lorenco Giberti. Avram go `rtvuva Isak, 1402. Pozlaten bronzen reljef, 46 h 40 cm, Firenca, Barxelo.
PREDGOVOR
Potrebna e dolgotrajna podgotovka i temelno prou~uvawe, no, isto taka, i relativno golema hrabrost za ~ovek da se re{i i da napi{e kniga vo koja }e se obrabotuva materijata od oblasta na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek. Navistina, pokraj znaeweto, potrebna e i hrabrost za da se soo~ite so delata na genijalnite tvorci, koi ja odbeleàa epohata na noviot vek. Dobar del od nivnite ostvaruvawa pretstavuva najvozvi{en rezultat na ~ove~kiot um i race, pred koj ~estopati zapira ~ove~kiot zdiv. Zatoa, kulturno-istoriskoto nasledstvo na noviot vek pretstavuva dragocena laboratorija za produktivni arhitektonski i umetni~ki istraùvawa, kako cvrsta osnova za izgradba na sovremenata kreativna misla. Ednostavno re~eno, nevozmo`no e da se postigne kakva bilo avtorska originalnost vo sovremenoto tvore{tvo, do kolku dobro ne se poznavaat zna~ajnite primeri sozdadeni vo epohata na noviot vek. Sre}na okolnost e {to vo evropski, pa i vo svetski ramki postojat golem broj knigi, koi na eden ili na drug na~in ja obrabotuvaat arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek. Osnovopolo`nik na taa istorija, sekako, e Xorxo Vazari, koj gi ima opi{ano ìvotite i delata na svoite prethodnici i sovremenici, golemite renesansni majstori. Postepeno, ovoj vid literatura se pro{iruva niz Evropa i svetot, stanuvaj}i edna od najzna~ajnite komponenti na arhitektonsko-umetni~koto obrazovanie. Po II svetska vojna, taa literatura se pojavuva i na Balkanskiot Poluostrov, najprvin vo vid na prevodi od poznati svetski avtori, a potoa i kako delumen avtorski pridones na doma{nite istori~ari i teoreti~ari na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Literatura od oblasta na istorijata na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek, dosega ne e izdadena na makedonski jazik poradi pove}e pri~ini. Verojatno deka najgolemata pri~ina e od ekonomski karakter, no i poradi maliot pazar {to ne moè da apsorbira pogolem tira`. Pe~ateweto na taa literatura e relativno skapo, poradi golemiot broj grafi~ki i fotoprilozi, od koi dobar del mora da bide pretstaven vo kolor. Kako rezultat na toa, nastavnicite, studentite i kulturnata javnost bea prinudeni da se sluàt so dostapnata literatura na srodnite slovenski ili svetski jazici. Sekako deka takvoto po{iroko obrazovanie treba da prodolì i ponatamu, no vreme e da se zapo~ne i so popolnuvawe na golemata praznina vo ovaa materija i na makedonski jazik. Vo dosega{nata obrabotka na ovaa sloèna materija, ramnopravno se upotrebuvani dva pristapa: oddelno ili zaedni~ko tretirawe na arhitekturata, skulpturata i na slikarstvoto. Sekako deka vtoriot pristap e posoodveten, bidej}i vo vremeto na noviot vek postignata e celosna sinteza na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto, osven {to se integralno povrzani vo nivnata materijalizacija, tie se nerazdvojni i vo tvore~kiot opus na golemite majstori na noviot vek. Za vreme na noviot vek ne postoi dilemata dali arhitekturata e umetnost ili ne. Ednostavno, taa se priznava kako majka na site umetnosti, koi moàt slobodno da se razvivaat pod nejzinoto krilo. Koga zboruvame za integracija na umetnosta so arhitekturata, pritoa mislime, pred s na likovnite umetnosti: slikarstvoto i skulpturata. Bidej}i ovaa kniga e nameneta, pred s, za studentite po arhitektura, vo nejzinata sodrìna najmnogu e opfatena arhitekturata, kako vrvna umetnost na prostornoto tvore{tvo. Slikarstvoto i skulpturata zafa}aat neophoden minimum za da se postavi potrebnata relacija so arhitekturata. Vkupniot obem na obrabotenata materija e dimenzioniran taka, {to moè da se izloì vo ramkite na 45-60 {kolski ~asa. Pri predavaweto na materijata predvideno e tekstot da bide vizuelno pridruèn so nad 1400
1
grafi~ki i fotoprilozi. Od tehni~ki, a pred s od ekonomski pri~ini vo knigava moèa da bidat prezentirani okolu 600 karakteristi~ni prilozi. Do kolku se iznajdat potrebnite finansiski sredstva za izrabotka i soodveten kompjuterski softver toga{ na studentite i na ostanatite zainteresirani }e im bidat dostapni site relevantni grafi~ki i fotoprilozi, koi pocelosno gi ilustriraat najzna~ajnite dela od epohata na noviot vek. Na krajot od knigata, od koristenata literatura, daden e potesen izbor na knigi {to se dostapni vo na{eto kulturno podnebje, a koi ovozmoùvaat podetalno prou~uvawe na predmetnata materija. Bibliografijata na sekoja od tie knigi upatuva na dopolnitelni izvori za podetalni prou~uvawa na oddelni poglavja od ovaa materija. Po{irok spisok na koristenata literatura moè da se najde vo pregledot Poteklo na ilustraciite, kade {to pod sekoj naslov se ozna~eni prezemenite prilozi od negovata sodrìna. Najposle, koga knigata se nao|a pred pe~atewe, avtorot se pra{uva koj e negoviot pridones vo nejzinoto sozdavawe? Sekako deka toj ne moè da pretendira na nekoj osoben avtorski dostrel, bidej}i vo takov vid kniga - u~ebnik, toa e re~isi nevozmo`no. Golemiot vremenski i prostoren raspon i golemiot broj sozdadeni dela, vedna{ vo osnova ja urivaat sekoja ambicija za celosno individualno istraùvawe na taa obemna materija. Za takvo ne{to bi bile potrebni golemi materijalni sredstva i pove}e od eden ~ove~ki ìvot. Zatoa, pogolemiot del od materijata sodràna vo knigata, ednostavno e prezemen od brojnata literatura, kako vo pogled na grafi~kite i fotoprilozite taka i vo pogled na nivniot komentar. Poradi toa, avtorskiot pridones se sostoi, pred s vo izborot na pozna~ajnite arhitektonski i umetni~ki {koli, avtori i dela, kako i vo kriti~koto preispituvawe na postojnite izvori. Bele{kite i navodite vo tekstot upatuvaat na bibliografskite izvori vo koi predmetnata materija e podetalno obrabotena, ili od koi e prezemen navedeniot komentar. Transkripcijata na tu|ite imiwa vo ovaa kniga e napravena spored "Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik" (Treto izdanie, Prosvetno delo, Skopje, 1986). Zaradi posoodvetna usna interpretacija, na imiwata od francusko poteklo ozna~ena e mestopolo`bata na akcentot.
Blagodarnost Realizacijata na ovoj sloèn zafat, ne }e be{e ovozmoèna bez poddr{kata na dobronamernite poedinci i institucii. Za mojot prodlabo~en interes za arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek, najmnogu e zasluèn mojot profesor, akademik Krum Tomovski. Dragocena be{e pomo{ta na Arhitektonskiot fakultet vo ekonomski i tehni~ki pogled. Ve{tite race na Rodna Hristova vo relativno kuso vreme go vnesoa tekstot vo kompjuter, vo {to golema pomo{ pruì i Daniela Stojanova. Arhitektot Vlatko Stefanovski pokaà golema ve{tina vo kompjuterskata podgotovka na knigata. Sponzorite, dizajn studioto Bauhaus, izdava~ot UPA Enterprajz ovozmoìja knigata da se pojavi pred studentite i po{irokata javnost. Nekoi kolegi i studenti mi pomognaa da dojdam do oddelni knigi, grafi~ki ili fotoprilozi. Na site navedeni avtori, poedinci i institucii, koi na kakov i da e na~in go pomognaa izdavaweto na ovaa kniga, srde~no im blagodaram.
Skopje, 1998 god. A v t o r o t
VOVED
Epohata na noviot vek go zafa}a periodot od po~etokot na XV do krajot na XIX vek, odnosno od pojavata na manufakturnoto, pa s do pojavata na industriskoto proizvodstvo. Vo toj period od {est veka tvorat golem broj svetli umovi i rasko{ni talenti vo istorijata na civilizacijata. Tie go gradat razvitokot na novata kultura vrz osnovite na zna~ajnite dostigawa od vremeto na stariot i na sredniot vek. Za vreme na noviot vek, robovladelskiot sistem od stariot vek i feudalniot sistem od sredniot vek se zameneti so op{testvo na slobodno gra|anstvo, koe gi sozdava uslovite za pojavata na buròazijata. ôvekot, pokraj so fizi~ka, se steknuva i so duhovna sloboda, preku postepenoto kinewe na religioznite stegi. Za toa mnogu pridonesuva {ireweto na prosvetata, potpomognato od novonajdeniot na~in za razmnoùvawe knigi - pe~atnicata. Pe~atenite izvori go pomagaat razvitokot na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto i istovremeno se svedoci na nivniot napredok. Za vreme na noviot vek, za relativno kus period se slu~uvaat golemi op{testvenoekonomski promeni, {to imaat direktno vlijanie vrz arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Pova`ni od niv se slednive: - Gradskite naselbi se ve}e dobro organizirani; - Buròazijata e vo postojan raste` so site svoi karakteristiki; - Se otkrivaat novi morski pati{ta i novi zemji; - Manufakturata i trgovijata doa|aat do celosen izraz; - ôvekot se osloboduva od te{kiot pritisok na religijata; - Prosvetata se pro{iruva me|u oslobodenoto gra|anstvo; - Doa|a do procut na humanizmot vo vid na kulturno dvièwe {to se stremi kon novo prosvetuvawe, bazirano vrz anti~kite primeri. Negovite temeli gi postavija: Dante, Petrarka i Boka~o, a go proslavi golemiot humanist na renesansata, Erazmo od Holandija; - Duhot na slobodata e prisuten vo pove}e evropski zemji, pa duri i crkovnite poglavari pokaùvaat s pogolem interes za svetovniot ìvot. Vo epohata na noviot vek, me|u organiziranite gradski naselbi zapo~nuva natprevar za prevlast na politi~ko, trgovsko i umetni~ko pole. Se pojavuva plejada na filozofi, politi~ari, literati, arhitekti, umetnici i nau~nici. Tie gi sozdavaat uslovite za procut na humanizmot vo golem broj evropski dràvi. Bidej}i ~ovekot ja ima izgubeno duhovnata ramnoteà vospostavena vrz dolgovekovnite religiozni dogmi, se javuva potrebata od barawe nova ramnoteà. Uslovite za vospostavuvawe na novata ramnoteà se najpovolni vo Italija, kade se razvivaat vrz osnova na anti~kata rimska tradicija. Vsu{nost, srednovekovniot evropski duh navlegol vo Italija samo tolku kolku {to bilo potrebno za da se predizvika revolt protiv nego. Toj revolt nabrgu se pretvora vo eksplozija, koja vo vid na edna prerodba, pod imeto renesansa se {iri niz cela Evropa. Taka, Evropa nabrgu go pronao|a stariot, zaboraven pat na anti~kite umetnosti. Po primerot na Italija, po toj pat }e trgnat i ostanatite zemji na zapadna Evropa. Golemite evropski osvojuva~i, okupiraj}i delovi od Italija, vsu{nost, samite }e bidat okupirani od novite idei na humanisti~kata italijanska kultura. Vo evropskata kultura, po~nuvaj}i od XV vek, nastanuva period na konstanten razvoj, bez stagnacija, so postojan napredok kon novi i novi kvaliteti. Ponekoga{, poradi nestrplivosta za poskoro dostignuvawe na zamislenite ideali, }e doa|a do preteruvawa so koi povremeno }e bidat zagrozuvani prethodno postignatite dobri rezultati.
3
Vo tekot na XVI vek, se pojavuvaat talentirani individualci so silen temperament, koi na sopstven na~in gi interpretiraat postavenite ideali od noviot vek. Italijanskata renesansa vo toj period, na ~ove{tvoto mu ima dadeno golem broj genijalci od oblasta na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Tie sozdavaat takvi stilovi, koi ve}e ne pretstavuvaat samo prerodba na antikata, tuku svoevidna karakteristi~na umetnost na noviot vek. Teoretskite i prakti~nite dostreli na arhitektite: Bruneleski, Alberti, Bramante, Viwola, Paladio i drugi, }e dostignat svetska slava, vo ista mera kako i umetni~kite dostreli na: Donatelo, Maza~o, Rafael, Leonardo da Vin~i, Ticijan itn. Me|utoa, mnozina od niv se istovremeno arhitekti i umetnici, {to najmnogu se gleda vo vozvi{enoto delo na Mikelanxelo Buoanaroti. Podocna, kon golemite italijanski tvorci }e se priklu~at zna~ajnite arhitekti i umetnici od ostanatite evropski zemji*1 (Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str. 7-30 ). Vo XVII vek, vo papskiot Rim }e rascuti jezuitskata barokna arhitektura i umetnost, koja }e ja zameni ìvotoradosnata arhitektura i umetnost na renesansata. Golemite arhitekti i umetnici, kako Bernini, Boromini, Karavaxo itn., }e go opredelat natamo{niot razvoj na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto vo evropskite zemji. So formiraweto na evropskite apsolutisti~ki monarhii, nivnite prestolnini }e stanat centri na noviot arhitektonski i umetni~ki razvoj. Za vremeto na Luj XIII i Luj XIV, glavniot grad na Francija, Pariz, }e se pretvori vo umetni~ki centar na Evropa, pa i na svetot. Vo prvata polovina na XVIII vek vo Francija doa|a do op{testveno raslojuvawe. Novoformiranata buròazija go zastapuva realizmot na sekojdnevniot ìvot, dodeka feudalnata aristokratija, begaj}i od nego }e se zatvori vo rasko{nite rokoko enterieri. Na toj na~in, }e dojde do podelba i vo arhitekturata, na eksterieri oblikuvani vo baroken klasicizam i skrieni enterieri oblikuvani so prefinetata kapri~o linija na rokoko stilot.
XVIII vek op{to, pretstavuva vreme na razvoj na umetni~kite vidovi i specijalizacii, vreme na razvoj na literaturnite formi, sociologijata, filozofijata, umetni~kata kritika i dr. Najposle, toa e vreme na istaknuvawe na socijalnite slobodi i prava, ~ij logi~en razvoj }e dovede do golemata Francuska revolucija vo 1789 god. XIX vek vo evropskata umetnost ja opfa}a poslednata faza od obnovata na umetni~koto minato, izrazena preku klasicizmot i preku op{tata sinteza na umetnostite od stariot, sredniot i noviot vek. Taa faza istovremeno ja zatvora epohata {to pred pet veka ja zapo~na renesansata. So pojavata na novoto op{testvo, po Francuskata revolucija i po kusiot sjaj, imperijalisti~kiot klasicizam nabrgu }e oslabne. Pred sredinata na vekot }e se pro{iri romantizmot so svoite stremeì za obnova na umetnosta vrz nacionalna osnova, nadvor od strogite principi na italijanskata renesansa. Nau~nite otkritija vo vtorata polovina na XIX vek, kako {to se: èleznicata, parobrodot, elektrikata, telegrafot i telefonot, }e sozdadat uslovi za pojava na realizmot. So svoeto begawe od problemite na sekojdnevniot ìvot, romanti~arite }e go zabrzaat svojot poraz. Arhitektite }e gi prifatat novite grade`ni materijali (~elikot i stakloto) za prezemawe novi graditelski potfati. Vo prvo vreme, toa ne rezultira so umetni~ka formula za nov oblikoven izraz, {to bi bil vo soglasnost so novite materijali. Novite materijali se oblekuvaat vo umetni~kite stilovi na minatoto, no nabrgu toa }e se pokaè neprakti~no i skapo. Poradi toa, }e dojde do osloboduvawe od dekorativizmot i la`nata ubavina na objektite, no taa borba me|u staroto i novoto }e prodolì s do po~etokot na XX vek. Seto toa dokaùva deka razvojot na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto se dviì paralelno so razvojot na kulturata i civilizacijata. Taa evolucija e s pobrza i pobrza. Dodeka eipetskata arhitektura, skulptura i slikarstvo se razvivaat nekolku iljadi godini bez zna~itelni promeni, gr~kata i rimskata zaedno zafa}aat edvaj {est veka. Po iljadagodi{en srednovekoven prividen zastoj, vo vremeto na noviot vek, za samo {est veka se razvivaat nekolku epohi i toa: renesansa, barok so rokoko, klasicizam, romantizam i eklekticizam. Po niv, na preodot kon XX vek se pojavuva sovremenata (moderna) arhitektura i umetnost. Site tie epohi se napojuvaat od ideite na humanizmot i se razvivaat vo tekot na slednive vremenski periodi:
4
XV i XVI vek - renesansa (rana, visoka, docna) XVII i XVIII vek - barok, rokoko i klasicizam XIX vek - neoklasicizam, romantizam, eklekticizam XX vek - moderna arhitektura (arhitektura na industriskata epoha).
Izu~uvawata na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek mora da te~at paralelno, bidej}i tie paralelno se razvivaat, ~estopati integrirani vo isti objekti i isti tvorci. Golem broj tvorci se istovremeno arhitekti, skulptori, slikari itn. Tie gi imaat postaveno zna~ewata na terminite koi denes s u{te ja imaat istata va`nost, kako {to e poimot umetnost i podelbata na: ubava umetnost (arhitektura, skulptura, slikarstvo), umetni~ki zanaeti i primeneta umetnost. Tie ja definiraat razlikata me|u arhitektot, kako tvorec na oblikot na gradbata i inènerot, zadolèn za nejzinata tehni~ka strana. Ottoga{ se vkorenuva sfa}aweto deka edna slika ili skulptura treba da "reproducira" ne{to i deka mora da postoi pravilo za postavuvawe matemati~ki precizna razlika me|u "ubavoto" i "neubavoto*2(Vidi vo Kako prepoznati umetnost, Renesansa, str.5).
@il Ardun Mansr. Golemiot trianon vo Versj, 1687. Pogled od peristilot kon galerijata.
INTRODUCTION
The new era ranged from the beginning of XV century to the end of XIX century. (i.e. from the beginning of manufacturing to the emergence of the Industrial Revolution) In that period of six centuries numerous bright minds and creative talents contributed to the growth of civilization. They built a new culture on the basis of the most important achievements of the new and the old. In the new era slavery from the old period and the feudal system of the Middle Ages were replaced by a society of free citizens, that generated conditions for the emergence of the bourgeoisie. The individual attained spiritual freedom alongside physical freedom by gradual removal of religious restrictions. The spread of education assisted by a new mode of copying books printing - contributed to the situation. Print helped the development of architecture and sculpture that are at the same time witnesses of their age. During the new era many social and economic changes occurred in a relatively short period of time. These had a direct influence on architecture, sculpture and painting,. Among the more important were: - City communities became well organized; - The Bourgeoisie, in all respects was in constant expansion; - New sea routes and new countries were discovered; - Manufacture and trade became grew and spread; - The individual was liberated from heavy religious pressure; - Education (enlightenment) expands among liberated citizenship; - Humanism thrived as a cultural inclination toward a new enlightenment on the basis of ancient models. Dante, Petrarcha and Bokaco had laid its foundations. It was spread by the great humanist of the renaissance Erasmus from the Netherlands; - The spirit of freedom was present in most European countries and even heads of the church started to show more interest in the secular world. In the new era among the organized city communities began a contest for dominance in politics, trade and art. Constellations of philosophers, politicians, writers, architects, artists and scientists came into being. They created the conditions for humanism that thrived in many European countries. Because the individual had lost the spiritual balance, conceived under strong religious dogma, there emerged a need to find a new balance. The conditions for creation of a new balance were the most favourable in Italy, where they developed on the basis of the ancient roman tradition. Actually, the spirit of the European Middle Ages penetrated Italy just enough to initiate resistance against it. Very soon after the resistance new converts grew at an explosive rate and a rebirth expanded over Europe under the name of the Renaissance. Thus Europe quickly found again the old forgotten path of the classical arts. Other European countries followed the example of Italy. European conquerors who occupied parts of Italy, were conquered by new ideas of the humanist Italian culture. The new period of constant development did not stagnate but continued to grow so that many new qualities originated in the European culture from XV century. Sometimes exaggerations will periodically affect previously achieved good results.
6
This is due to impatience for quicker attainment of an imagined ideal. During XVI century many talented individuals of sound temperament emerged who interpreted the received ideals of the new era in their own way. The period of the Renaissance produced the many numerous geniuses in the fields of architecture, sculpture and painting. They created styles that were no longer just altered classic forms but a characteristic art of a new century. The theoretical and practical achievements of the architects Brunelesky, Alberty, Bramante, Viniola, Paladio etc. won the same world wide fame as the artistic achievements of Donatelo, Mazacio, Rafael, Leonardo de Vinci, Titian etc. Nevertheless, many of them were architects and artists at the same time. This combination was mostly present in the elevated art of Michealangelo Buonarotti. Later, the eminent architects and artists of the other European countries would join the confederation of the great Italian creators. The Jesuit Baroque architecture and art thrived in Papal Rome in XVII century and replaced the lively and joyful architecture and art of the Renaissance. Great architects and artists such as Berniny, Borominy, Karavagio etc. further determined the development of architecture, sculpture and painting in Europe. With the establishment of European absolute monarchs their capitals became development centres for the new architecture and art. In the time of Louis XIII and Louis XIV, Paris, the capital city of France, had been transformed into art centre of, not only Europe, but the world. Social disintegration started in France in the first half of XVIII century. The newly created bourgeoisie represented the realism of day-to-day life, while the feudal aristocracy avoided it and closed themselves behind luxurious rococo interiors. This led to the division of architecture into the exterior forms of baroque classicism and the hidden interiors of the refined capriccio line of the rococo style. Generally, the XVIII century was a period of developing art forms and a specific period of progress in literary forms, sociology, philosophy, and artistic critique etc. Finally it was a period of reinforcing social freedom and rights, whose logic development led to the French Revolution in 1789. In the European art the XIX century was the last phase of the restoration the past art forms expressed through classicism and the general synthesis of arts in the old, middle and new era. At the same time this period closed the era which began with the Renaissance. With the establishment of a new society very soon after the French revolution, the imperialist classicism started to weaken. Before the middle of the century Romanticism expanded with all the ambitions for the reconstruction of the arts on national basis, away from the severe principles of Italian Renaissance. Scientific discoveries in the second half of XIX century such as: railways steamboats, electric power, the telegraph and the telephone generated conditions for Realism. The Romantics hastened their defeat by running away from everyday problems. Architects customed new construction materials (steel and glass) to take over new construction ventures. At the beginning this did not result in art forms for the new mouldings shape needed to deal with new materials. The new materials were dressed in the artistic styles of the past, but soon after this were revealed as unpractical and expensive. Consequently buildings were liberated from decorations and fake beauty, but the fight between the old and new continued to the beginning of XX century. This all proved that the development of architecture, sculpture and painting was parallel to the development of culture and civilization. The evolution spread faster and faster. While Egyptian architecture, sculpture and painting had been developing for several thousand years without any significant changes, Greek and Roman barely totalled six centuries. After thousand of years of apparent stagnation, the new century, saw the development of several periods such as the Renaissance, the Baroque and Rococo period, and Classicism, Romanticism and Eclecticism. After them, modern architecture and art arose in transition towards the XX century. All these eras made use of the ideas of humanism and developed in the following periods:
7
XV and XVI century - Renaissance (early, high, late) XVII and XVIII century - Baroque, Rococo, and Classicism XIX century - Neoclassicism, Romanticism, Eclecticism XX century - Modern Architecture (Architecture of industrial era) In the new century studies of architecture, sculpture and painting must have been parallel because they developed together and occasionally were integrated into the same building and arts. Many of the creators were architects, sculptors, and painters at the same time. They had laid down the meanings of terms that are still in use nowadays such as the term art and the divisions of nice art (architecture, sculpture, and painting), art handcrafts and applied art. They defined the difference between the architect, as the creator of the building (construction) shapes and the engineer as being in charge of the technical side. The understanding that a picture or sculpture should reproduce something and that there should be regulations for a mathematically precise difference between nice and ugly took root.
Vilijam Tarner. Brodot Hrabri go vle~at vo pristani{te, 1838. Maslo na platno, 91h122 sm, Nacionalna galerija London.
8
PRV DEL
RENESANSNATA ARHITEKTURA, SKULPTURA I SLIKARSTVO

9
Gradskiot sovet vo Alfeld, Germanija.1512-16.

10
RENESANSA
Srednovekovnite stilovi romanika i gotika se nastanati i go imaat dostignato svojot najgolem dostrel vo zapadna Evropa. Vo vremeto na renesansata, centar na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto povtorno stanuva Italija, kade vrz urnatinite na rimskite spomenici se razviva prerodenata anti~ka arhitektura i umetnost. No, renesansata ne zna~i obnova na anti~kata arhitektura, tuku toa e sosema nova umetni~ka formula {to gi zadovoluva idealite na novoto vreme. Samiot zbor renaissance na francuski zna~i prerodba ili povtorno ra|awe. Renesansata najnapred se javuva vo Italija, za {to pridonesuvaat slednite uslovi: - Klasi~nata (rimska) arhitektura i umetnost ne se zaboraveni vo tekot na celiot sreden vek. Nejzinite elementi redovno se sre}avaat, pome{ani so srednovekovnite; - Op{testveno-ekonomskite uslovi se dobro razvieni, kako i vo zapadnoevropskite monarhii; - Po propasta na Vizantija papstvoto stanuva edinstven centar na hristijanstvoto, ~ija mo} se izrazuva preku arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto; - Postoi slaba gotska tradicija, poradi neprisposoblivosta na gotikata kon italijanskoto podnebje i italijanskiot vkus. I pokraj povolnite uslovi ne moè odedna{ da se prekine so umetni~kite sfa}awa na sredniot vek. Najprvin treba da se zadovolat funkcionalnite barawa na crkovnite i profanite objekti, za potoa tie da se usoglasat so novite oblici na anti~kite elementi. Vo taa po~etna me{anica na srednovekovni i klasi~ni elementi, jasno e naglaseno anti~koto umetni~ko oblikuvawe. Na toj na~in, arhitekturata na noviot vek nastanuva preku integracija na srednovekovnata prostorna koncepcija so klasi~nite (rimski) oblici i dekoracija. Ovoj preoden period vo Italija trae kuso vreme, dodeka vo drugite evropski zemji toj zafa}a re~isi dva veka.*3 Vo severna Evropa, vo Nizozemjeto istovremeno i nezavisno od Italija se pojavuva novoto slikarstvo, kako zna~ajna severnoevropska {kola. Iako me|u sebe razli~ni, i dvete {koli imaat zaedni~ki renesansni karakteristiki, a toa se: anti~kata podloga i humanisti~kite na~ela. Umetnosta na renesansata i vo dvete {koli s u{te e vo slu`ba na crkvata, no taa e ve}e relativno slobodna. Taa go studira ~ovekot i negoviot ìvot, baraj}i ja vistinata vo novata, t.n. prirodna umetnost.
Podetalno vo B. Nestorovi}. Arhitektura Novog veka, str.11
11
Ikonostasot vo Uspenski Sobor, Moskva. Bogato pozlatena profilacija so spoj na doma{ni i uvezeni renesansni motivi.
12
I . ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO VO ITALIJ A

Sre}na okolnost e {to Italija vo po~etokot na XV vek ima niza talentirani arhitekti i umetnici voodu{eveni od novata umetnost. Poradi toa, renesansata nabrgu gi dobiva svoite karakteristi~ni arhitektonski re{enija. Po srednovekovniot prekin, povtorno e vospostavena sintezata na likovnite umetnosti so arhitekturata. Kako glavni meceni na umetnosta i arhitekturata se pojavuvaat petnaesetina dvorovi na vlastelini i knezovi, a papskoto sedi{te Vatikan e nad site niv. Toga{ zapo~nuva otvoren natprevar me|u dvorovite za prevlast vo arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Napredokot na gra|anstvoto se manifestira preku istaknuvaweto na profanata arhitektura pred crkovnata. Se gradat palati, vili i op{testveni objekti. I crkovnata arhitektura glavno gi prifa}a elementite i dekoracijata od profanata arhitektura.*4 Ranata renesansa se pojavuva vo Firenca, kade {to prvite dela na novata umetnost i arhitektura, vo izvesna mera imaat srednovekoven karakter. Visokata i docnata renesansa najmnogu se razvivaat vo Rim, dodeka Venecija ima ramnomeren razvoj vo site periodi. Renesansata vo Italija moè da se podeli na slednive tri periodi so svoi centri na razvojot: 1400 - 1500 god., rana renesansa - quattrocento : Firenca, Rim, Venecija i Lombardija; 1500 - 1550 god., visoka renesansa - cinquecento : Rim, Venecija, Firenca; 1550 - 1600 god., docna renesansa - manirizam : Rim, Vi~enca, Venecija, Xenova. Vo ovoj period od 200 godini sozdadena e novata arhitektura na Evropa, koja }e izvr{i vlijanie vo golem del na svetot, ostavaj}i bezbroj objekti i umetni~ki dela. Arhitektite vo toj period gi imaat re{eno re~isi site problemi {to arhitekturata moèla da im gi postavi, a vrz osnova na postojnite materijali i arhitektonski elementi. Naj~esto vo upotreba bile slednive: - materijali : kamen, tula, drvo, malter - konstruktivni sistemi : yidovi, stolbovi, lakovi, svodovi ili ramni (arhitravni) drveni tavani. Ovoj skromen izbor na materijali i konstruktivni sistemi ne im popre~uva na arhitektite vo sozdavaweto raznovidni objekti so vonredna funkcionalnost i ubavina.
A. ARHITEKTURATA NA RANATA RENESANSA

Ranata renesansa vo Italija trae od po~etokot do krajot na XV vek, koga se odviva postepena sinteza na srednovekovnite i klasi~nite rimski umetni~ki oblici. Toa e period na zna~ajni otkritija, period na borba me|u staroto i novoto, me|u razumot i ~uvstvoto. Za pojavata na renesansnata arhitektura pridonesuva upotrebata na klasi~nite oblici vo oddelni objekti na sredniot vek. Taka, kon krajot na XIII vek, spored anti~kite principi e izgradena krstilnicata vo Piza od Nikola Pizano; Xoto ja proektira kambanarijata vo Firenca, a Arnolfo Kambio gi gradi prostranite brodovi na katedralata Santa Marija del Fjore vo Firenca.
Firenca
Vistinskiot po~etok na novata arhitektura e ozna~en preku ostvaruvawata vo Firenca, kako sredi{te na duhovnoto i materijalnoto bogatstvo na provincijata Toskana. Za toa mnogu golem pridones ima bankarot Kozimo Medi~i, vistinski apsolutist i rodona~alnik na dinastijata Medi~i. Pod vodstvoto na toj qubitel na humanizmot i mecena na umetnosta po~nuva da cveta kulturata i umetnosta na renesansna Firenca. Toga{ se gradeni raznovidni objekti od verski i profan karakter, a najmnogu palati i crkvi. . Osnovnata koncepcija na palatata poteknuva od koncepcijata na srednovekovnite zamoci, zbogatena so novite humanisti~ki tendencii. Anti~kite stilovi so svoite elementi i so nadvore{nata kompozicija go pomagaat duhovnoto osloboduvawe davaj}i nova psiholo{ka dimenzija na arhitekturata. Renesansnata palata ima pravilen raspored na prostoriite okolu pravoagolen atrium. Od tremot na prizemjeto i od galerijata na katot direktno se vleguva vo
Sl.1.Firenca. Panorama na centarot.
Podetalno vo H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.305
13
RENESANSA VO ITALIJA
ARHI TEK T URA

ki stolbovi na pogolemo rastojanie, so {to se dobiva poizrazeno edinstvo na prostorot. Polucilindri~nite, pa i ramnite tavani, pod vlijanie na anti~koto nasledstvo naj~esto se kasetirani. Na takov na~in Filipo Bruneleski gi oblikuva svoite crkvi San Lorenco i San Spirito vo Firenca. Po{irokiot i povisok centralen korab ima negativno vlijanie vrz kompozicijata na zapadnata fasada. Negovata vrska so poniskite bo~ni korabi go ote`nuva harmoniskoto povrzuvawe na klasi~nite oblici. Organskata vrska na osnovata so fasadata {to be{e sozdadena vo gotskata e naru{ena vo renesansnata crkva. Ovaa negativnost }e potrae s do docnata renesansa. Istorijata na zapadnata fasada na crkvata San Lorenco najdobro gi ilustrira tie te{kotii.*6 Renesansnata arhitektura, za razlika od srednovekovnata, ne e anonimna, tuku im pripa|a na poznati avtori. Tie avtori ~estopati se univerzalni umetnici, koi go oblikuvaat i dekoriraat prostorot so svoi skulpSl.2.Firenca. Plan na gradot. turi ili sliki. Arhitektonskite elementi naj~esto imaat karakter na umetni~ki reljef ili skulptura. Ova prostoriite. Vo najgolem broj slu~ai planot na osnovata e podreden na zakonot na simetrijata kako osnoven princip na renesansnata kompozicija. Najkarakteristi~en primer od toj vid pretstavuva palatata Stroci, od Benedeto Damajano. Palatata na ranata renesansa vo Firenca ja zadrùva srednovekovnata masivnost, taka {to ima zatvoren karakter kon ulicata. Yidovite kon ulicata imaat rusti~na obrabotka (do 50 cm nad fugite), koja e najnaglasena na prizemjeto i postepeno se namaluva na katovite. Prozorskite otvori vo prizemjeto imaat pomali dimenzii od onie na katot, glavno poradi bezbednosni pri~ini od uli~nite nemiri. Vo oblikuvaweto na prozorskite elementi postepeno se voveduva upotreba na anti~ka profilacija. Toa doa|a do najgolem izraz pri oblikuvaweto na naglasenite zavr{ni venci i pri obrabotkata na fasadite kon atriumot, so stolbovi, arhivolti i venci.*5 Seto toa pokaùva deka arhitekturata na ranata renesansa se probiva niz dekoracijata na prostorot i masite, za da prodolì vo sinteza na konstrukcijata i prostornoto oblikuvawe. Crkovnata arhitektura vo svojot raspored go zadrùva poznatiot srednovekoven koncept baraj}i pogolemo prostranstvo i preglednost. Za taa cel, vrz bazilikalnata osnova se pro{iruva centralniot korab na naosot i transeptot. Na nivniot presek se izdiga kupola vrz tambur, sozdavaj}i arhitektonska dominanta so specifi~na konstrukcija i obrabotka.Takov karakteristi~en primer pretstavuva crkvata San Andrea vo Mantova. No, naskoro po izgradbata na osnovi so latinski krst, se pojavuvaat i osnovi so gr~ki krst ili so centralni re{enija. Centralniot korab naj~esto e so ramen tavan, a bo~nite se zasvodeni. Nivnata podelba e so lakovi vrz vit5 Podetalno vo B. Nestorovi}. Arhitektura Novog veka, str.51 6
Sl.3.Mikeloco di Bartolomeo. Fasadata kon atriumot na palatata Medi~i, Firenca, zapo~nata 1444.
I s t o, str.62
Sl.4. Leone Batista Alberti. Crkvata San Andrea, Mantova, 1472-1600. Osnova, nadolèn i popre~en presek.
14
osobeno e izrazeno vo vnatre{niot prostor. Enterierot ima tridelna podelba na yidovite po viso~ina (sli~no na anti~kite enterieri od Pompeja) so cokle, sredno glavno pole i zavr{en motiv, vo vid na venec. Najgolemi arhitekti na ranata renesansa vo Firenca se Bruneleski i Alberti. Tie gi postavuvaat osnovnite i trajni principi na novata arhitektura, {to }e gi prifatat nivnite talentirani sovremenici i sledbenici.
sostavena od dva sloja koi se tolku ve{to spoeni {to me|usebno se zajaknuvaat. Na toj na~in kupolata e olesneta, a nejzinata izvedba e mo`na bez masivni skeliwa. Za podigawe na konstruktivnite elementi, Bruneleski proektira i specijalni digalki.
FILIPO BRUNELESKI (1377-1446)

Ra|aweto na ranorenesansnata arhitektura, a so toa i na arhitekturata na noviot vek, glavno e rezultat na dejstvuvaweto na samo eden ~ovek, a toa e Filipo Bruneleski. Pokraj so arhitektura, toj se zanimava i so skulptura, dobro poznavaj}i gi egzaktnite nauki i perspektivata. Bruneleski zapo~nuva da raboti kako skulptor, no po po~etniot neuspeh na konkursot za severnata vrata na baptisteriumot vo Firenca (1401-2) zaminuva na studisko patuvawe vo Rim, zaedno so skulptorot Donatelo. Tamu, toj gi premeruva i prou~uva anti~kite objekti, a za da gi prikaè verno, popatno gi otkriva principite na nau~nata perspektiva. Po vra}aweto vo Firenca (1417-19), Bruneleski konkurira za proektirawe i izvedba na kupolata na crkvata Santa Marija del Fjore. Na konkursot go pobeduva i svojot najgolem konkurent, skulptorot Giberti. Nacrti za izvedba na kupolata imalo i 50 godini porano, no ne bil re{en problemot so gradeweto. Za negovoto re{avawe Bruneleski predlaga nova tehnologija na gradewe bez skeliwa. Konstrukcijata na kupolata e
Sl.6. Filipo Bruneleski. Crkvata Santa Marija del Fjore, Firenca, proektirana 1417-19. Nadolèn presek i kupolata.
Sl.5. Filipo Bruneleski. Kupolata na crkvata Santa Marija del Fjore, Firenca, proektirana 1417-19.
Kupolata e postavena vrz masiven osmoagolen tambur {to ima kru`ni otvori. Od }o{iwata na tamburot se izdigaat osum jaki kameni rebra koi se vidlivi odnadvor. Me|u tie silni rebra ima u{te po dve sekundarni rebra, skrieni vo debelinata na kupolata. Na presekot se gleda deka rebrata ne se soedinuvaat vo temeto na kupolata vo edna to~ka, tuku vrz niv nalegnuva lanternata, koja ima uloga na kontrateg, taka {to go popre~uva rascvetuvaweto na kupolata. Ispolnata me|u rebrata e od lesen porozen kamen, a prostorot me|u dvata sloja na kupolata ovozmoùva pristap do lanternata. Horizontalnite pritisoci vo tamburot i vo kupolata se neutralizirani so skrieni poligonalni prsteni od cvrsti drveni serklaì postaveni na rastojanie od 7 metri, a spoeni so metalni klinovi. Na toj na~in, kupolata stati~ki raboti kako samostojna monolitna konstrukcija. Iako ima oblik na prekr{en gotski svod, poradi svojot konstruktiven sistem, taa pretstavuva prvo delo na renesansnata arhitektura. Kupolata ima raspon od 42 metri, temeto e na viso~ina od 91 metar nad zemjata, a vrvot na lanternata e na 107 metri. Vo 1419 godina Bruneleski ja dobiva prvata mo`nost da gradi celosno po svoj nacrt. Semejstvoto Medi~i mu pora~uva pokraj starata romanska crkva San Lorenco da dogradi sakristija, koja trebalo da posluì i kako grobnica na semejstvoto Medi~i. Nim tolku im se dopadnal planot {to od Bruneleski pora~uvaat da napravi plan za celata crkva. Sakristijata pretstavuva prv renesansen primer na prostorna centralna kompozicija so vozniknuvawe na kupolen sistem na pandantifi vrz kvadratna osnova. Kupolata e olesneta so pomo{ na rebresta konstrukcija koja izgleda dekorativno vo vnatre{nosta.
15
RANA RENESANSA VO ITALIJA
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA
Sl.7. Filipo Bruneleski. Starata sakristija vo crkvata San Lorenco, Firenca, 1421-44. Osnova i presek. Sl.9. Filipo Bruneleski. Crkvata San Lorenco, Firenca, zapo~nata 1421. Nadvore{en i vnatre{en izgled.
Izgradbata na crkvata San Lorenco vrz starata bazilikalna osnova zapo~nuva vo 1421 godina. Nejzinata vnatre{nost bila gotova 23 godini po smrtta na Bruneleski, a nadvore{nosta nikoga{ ne e dovr{ena. Iako na prv pogled objektot nalikuva na srednovekovnata crkva Santa Kro~e, toj nosi mnogu novini, od koi pova`ni se slednive:
Sl.8. Filipo Bruneleski. Crkvata San Lorenco, Firenca, zapo~nata 1421. Osnova, nadolèn i popre~en presek.
16
- Dadeno e novo zna~ewe na simetrijata i pravilnosta. Celiot proekt se sostoi od kvadratni (kockasti) prostorni blokovi (volumeni); - So umnoùvaweto na tie osnovni edinici se dobiva pogolemata povr{ina (volumen); - Jasno odredenite i izdvoeni prostorni poliwa pretstavuvaat radikalno raskinuvawe so gotskiot na~in na mislewe; - Vnatre{nosta ima laden stati~en poredok, za razlika od gotskata toplina, pa zatoa taa ne go zapira zdivot i so eden pogled moè da se opfati celiot vnatre{en prostor; - Vnatre{nosta e oblikuvana so klasi~nite elementi: stolb, lak i arhitrav. Tavanskata konstrukcija nad centralniot korab e arhitravna, a nad bo~nite travei taa e vo vid na goren del od polutop~esta kupola; - Izbegnuvaj}i go rebrestiot i krstovidniot svod, so upotreba na noviot "ednodelen" svod, sekoj prostor (travej) se pretvora vo samostojna celina. Preku ovoj objekt Bruneleski ja potkrepuva svojata postavka deka tajnata na dobrata arhitektura leì vo odreduvaweto na vistinskite proporcii. Proektot za crkvata San Spirito (1436) pretstavuva eden vid usovr{ena verzija na planot za crkvata San Lorenco. Toa e najzna~ajnoto delo na crkovnata arhitektura na renesansata vo Firenca. Osnovata e vo vid na trikorabna bazilika so transept i kupola, me|utoa taa nosi edna nova dinamika. Celiot objekt e obvitkan so niza bo~ni brodovi i kapeli so apsidalen oblik. Poradi toa se dobiva vpe~atok kako yidovite da se nadueni pod pritisok na vnatre{niot prostor. Naslednicite na Bruneleski ne ja po~ituvaat ovaa ideja, taka {to yidovite }e gi izvedat ednostavno ramni.
oniraweto na fasadata i osnovata se dovedeni do sovr{enstvo. Vnatre{nosta se odlikuva so ednostavna i vozvi{ena ubavina. Konstruktivnite elementi se napraveni od zelenikav kamen, dodeka ispolnata me|u niv e mazna i belo malterisana povr{ina. Kako dekorativni elementi se javuvaat medaljoni vrz pandantifite i yidovite, koi podocna se ispolneti so reljefi.
Sl.12. F.Bruneleski. Kapelata Paci, crkva Santa Kro~e, Firenca, zapo~nata 1430. Osnova, presek i izgled.
Sl.10.Filipo Bruneleski. Crkvata San Spirito, Firenca. Osnova i prostoren prikaz, spored proektot od 1436.
Sl.11. Filipo Bruneleski. Vnatre{nosta na crkvata San Spirito, Firenca, zapo~nata 1436.
Kapelata Paci (zapo~nata vo 1430 g.) pretstavuva usovr{uvawe na kompoziciskite i konstruktivnite principi od sakristijata na crkvata San Lorenco. Se misli deka toa e najubavoto i najkompletnoto delo na Bruneleski. Dene{nite istraùvawa pokaùvaat deka fasadata na objektot e zavr{ena po smrtta na Bruneleski, dodeka gorniot kat ostanal nedovr{en do denes. Tremot e oblikuvan so centralen lak i dve bo~ni klasi~ni kolonadi. Na toj na~in se potencira vlezot i se naso~uva vnimanieto kon kupolata, koja povtorno e rebresta na pandantifi. Harmoniziraweto i proporci-
Sl.13. Filipo Bruneleski. Vnatre{nosta i izgledot na kapelata Paci, Firenca, zapo~nata 1430.
17
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

Crkvata (oratorium) Santa Marija delji Anxeli (1430) pretstavuva prv renesansen objekt so centralna osnova, pokrien so kupola.Taa e inspirirana od rimskite i ranohristijanskite objekti. Proektirana e po principot na "vajan yid", so te{ki sloèni pilastri, vrz koi trebalo da se postavi kupolata. Ovoj proekt e tolku napreden, {to gi zbunuva sovremenicite na Bruneleski i nema odziv s do krajot na vekot, taka {to e izvedeno samo prizemjeto. Bolnicata (domot) na nevinite deca pretstavuva nova humanisti~ka sodrìna na urbaniot prostor, koja vo sebe ima stanben, stopanski, op{testven i kulturen del, jasno rasporedeni okolu centralniot dvor. Objektot, kako kon dvorot taka i kon plo{tadot Santa Anuncijata e oblikuvan so lesni elegantni tremovi napraveni od tenki stolbovi i lakovi. Me|u lakovite se postaveni reljefni medaljoni od fajansirana terakota, izrabotena od skulptorskoto semejstvo Dela Robija. Objektot e podignat na cokle (stilobat) so skali po celata dolìna, a nad tremot ima razvien antablement. Tremot izgleda kako lo|a, ~ij oblik vo Toskana }e se primenuva po{iroko. Palatata Piti (1440-1466) so svojata golema dimenzija i surov oblik pretstavuva unikatna pojava vo arhitekturata na italijanskata renesansa. Vo nejziniot oblik se za~uvani srednovekovnite crti na feudalnite zamoci so istaknata gruba rustika. Ima tri nivoa ednakvi po viso~ina, bez naglasen zavr{en venec. Podocna se dodadeni bo~nite krila i dvorot, a vnatre{nosta e preuredena. Pokraj analiziranite objekti, Bruneleski ima u{te mnogu proekti i izvedbi na kapeli i palati vo Firenca, i na manastiri i vili vo nejzinata neposredna okolina. Deloto na Bruneleski, pokraj mnogute renesansni novini nosi i li~en avtorski pe~at na golem tvorec i mislitel. Toa ima jasna prostorna kompozicija, lesni, prostrani i svetli enterieri i elegantna lesna linija, kade preovladuva prostorot nad masata i svetloto nad temnoto.*7
Sl.14. Filipo Bruneleski. Domot na nevinite deca, Firenca, 1419-44. Osnova, presek i izgled od plo{tadot .
Sl.15. Filipo Bruneleski ili Alberti (?). Palatata Piti, Firenca 1440-66.
7
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.60-72
18
MIKELOCO DI BARTOLOMEO (1391-1472)

Mikeloco go prodolùva razvojot na arhitektonskata misla vo Firenca zapo~nat od Bruneleski. Toj ne ja ispu{ta mo`nosta koga semejstvoto Medi~i go odbiva proektot na Bruneleski za izgradba na nivna nova palata. Medi~i ednostavno se upla{ile, goleminata i ubavinata na zamislenata palata da ne predizvika zavist i revolt kaj firentincite. Zatoa, tie se odlu~ile da pora~aat proekt kaj mladiot i s u{te nedovolno poznat arhitekt Mikeloco. Palatata Medi~i-Rikardi po~nuva da se gradi vo 1444 godina, dve godini pred smrtta na Bruneleski. Re{enieto na palatata s u{te nalikuva na srednovekovna tvrdina, so vmetnuvawe na anti~ki elementi. Trite nivoa na palatata se naglaseni so venci i so promena vo nivnata obrabotka. Vo prizemjeto e naglasena rustikata, na prviot kat se zadràni dlabokite fugi, a na vtoriot kat yidnata povr{ina e sosema ramna. Prozorskite otvori vo prizemjeto se mali i postaveni vrz visok parapet, a na prviot i vtoriot kat se smesteni golemi biforalni otvori so polukru`ni arhivolti. Golemite prozorski otvori pod lakovite vo prizemjeto gi dodava Mikelanxelo 75 godini podocna. Nad poslednoto nivo se izdiga razvien venec so kompletna profilacija, inspirirana od rimskite anti~ki hramovi. Fasadite kon atriumot se otvoreni, bez rustika,
Sl.17. Mikeloco di Bartolomeo. Izgled na atriumot na palatata Vekio, Firenca, zapo~nata 1454.
so elegantni stolbovi i lakovi. Vo 1459 godina enterierite vo palatata se ukraseni so poznatite freski na Benoco Gocoli. Preureduvaweto na sve~eniot dvor vo srednovekovnata palata Vekio pretstavuva izraz na bleskaviot talent na Mikeloco vo oblasta na dekoracijata. Sloènosta i raznovidnosta na oddelnite elementi moè da se natprevaruva so rasko{nata dekoracija na docnorimskite anti~ki realizacii. Mikeloco ima realizirano vredni dogradbi na manastiri vo okolinata na Firenca i vili za semejstvoto Medi~i, od koi najpoznata e vilata vo Karexo (1430-59). Golema novost vo nejzinata koncepcija pretstavuva otvorenosta na galerijata i prizemjeto, koe e oblikuvano so golemi prozorski otvori. Vo Milano, Mikeloco ja gradi bankata Medi~i i kapelata Portinari, po ugled na sakristijata vo crkvata San Lorenco vo Firenca. Vo Dubrovnik toj dava pridones vo gradeweto na Kneèviot dvor i na gradskite bedemi. Na toj na~in, Mikeloco gi raznesuva ideite na renesansata niz po{iroko podra~je, ostavaj}i zad sebe vredni dela.
Sl.16. Mikeloco di Bartolomeo. Palatata Medi~i, Firenca, zapo~nata 1444.

19
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

LEONE BATISTA ALBERTI (1404-1472)
Leone Batista Alberti e roden vo Xenova, no najgolemite uspesi gi postignuva nadvor od svoeto rodno mesto. Pogolemiot del od svojot ìvot, toj ne se zanimava so gradewe objekti. Do ~etiriesetgodi{na vozrast toj sobira starini i pi{uva arhitektonska teorija, prou~uvaj}i gi spomenicite na anti~kiot Rim. Alberti ima napi{ano tri knigi za slikarstvoto (1435) i deset knigi za arhitekturata (1485), inspirirani od delata na rimskiot teoreti~ar na arhitekturata Vitruvie. Za Alberti moè da se kaè deka e kompleten humanist, bidej}i podednakvo se zanimava so filozofija, matematika, umetnost, arhitektura i poezija. Knigite na Alberti za arhitekturata se prvi od takov vid vo renesansata i im sluàt kako prira~nik na arhitektite po nego. Zna~ajni se negovite pogledi za proporciite, kako i baraweto na idealen oblik za verski objekt.Po negovo mislewe "ubavinata e harmonija na site delovi... taka {to nema {to da se dodade, odzeme ili preina~i". Toj se zalaga za centralno re{enie na hramot (krug, poligon i sl.), no ne dobiva {ansa da izgradi takov objekt. Sli~na e sudbinata i na podocne`nite idei {to }e gi dade Leonardo da Vin~i. Alberti se voshituva na anti~kata arhitektura i gi primenuva anti~kite elementi vo svoite proekti, napraveni glavno za dovr{uvawe na ve}e zapo~nati objekti. Crkvata San Fran~esko (tempio Malatestiana, 1450) vo Rimini bila predvidena za dvorska crkva i grobnica za semejstvoto na humanistot Malatesta, kako i na ostanatite vidni humanisti od Rimini. Objektot zapo~nuva da se gradi vo gotika, no ne e dovr{en nitu vo renesansata. Koncepcijata e bazilikalna bez transept, a so bo~ni ni{i. Vo ovoj objekt site elementi imaat klasi~en karakter, a dekoracijata e minimalna. Zapadnata fasada e oblikuvana pod vlijanie na Avgustovata triumfalna porta, so upotreba na kolosalen red. Ju`nata fasada ima arkadi i ni{i, kade {to se smesteni sarkofazite na humanistite. Spored eden medal, posveten na gradbata na crkvata, se gleda deka taa tre-
Sl.19. Alberti. Tempio Malatestijana, Rimini, zapo~nat 1450. Nadvore{en i vnatre{en izgled.
Sl.18. Alberti. Tempio Malatestijana, Rimini, zapo~nat 1450. Osnova, bo~na fasada i crte` na zapadnata fasada.
20
balo da zavr{i so lak na zapadnata fasada i so golema kupola na istok. Crkvata San Andrea vo Mantova (1470) e najzna~ajnoto delo na Alberti, no taa zapo~nuva da se gradi po negovata smrt. Nea Alberti ja ima proektirano vrz stari temeli po naredba na vlastelinot Ludovik Gonzaga. Objektot ima veli~estvena zapadna fasada so prostudirani proporcii i e pokrien so polucilindri~en svod so raspon od 18 m. Fasadata e verna slika na vnatre{nosta, pa zatoa objektot pretstavuva karakteristi~en primer za edinstvo na arhitektonskiot izraz. Oblikovnite elementi se inspirirani od elementite na dvoranite na anti~kite rimski termi. Crkvata e gradena od tula i mermer, a e zbogatena so {tuko dekoracija. Osnovata ima naglasena kompaktnost, taka {to vo enterierot objektot izgleda kako da ima samo glaven korab i transept nad ~ij presek se izdiga kupola. Crkvata San Sebastijan vo Mantova (1460-73) e izgradena spored proektot na Alberti. Taa pretstavuva prv renesansen plan so gr~ki krst, so tri polukru`ni ni{i i so anti~ki portik. Na toj na~in se naglasuva prostorniot streme` kon viso~ina, po~nuvaj}i od malite bo~ni prostori do centralniot golem prostor. Fasadata na crkvata Santa Marija Novela vo Firenca (1448-70) bil nedovr{en gotski objekt, a Alberti moral da zadrì nekoi od starite elementi. Centralniot del na zapadnata fasada Alberti go zavr{uva so triagolen fronton, a preodot kon poniskite bo~ni
Sl.21. Alberti. Zapadnata fasada na crkvata Santa Marija Novela, Firenca, dovr{ena 1470.
superponirawe na stilovite, po ugled na rimskiot Koloseum. Prviot i vtoriot kat se vo ist stil. So ovoj proekt Alberti vr{i vlijanie vrz arhitekturata na visokata renesansa vo Rim. Poradi prezafatenost, izgradbata na objektot Alberti mu ja prepu{ta na sorabotnikot Roselino. Alberti, pokraj Bruneleski, e zastapnik na konstruktivizmot vo arhitekturata, baziran vrz anti~kite oblici. So toa, toj vr{i silno vlijanie vrz arhitektite po nego, a osobeno vrz onie od docnata renesansa, {to ja potvrduva negovata arhitektonska veli~ina. Slavata na Alberti se pronesuva i nadvor od Firenca, taka {to papata Nikola V go povikuva da napravi nova urbanisti~ka koncepcija na gradot Rim. Alberti uspeva da gi postavi samo osnovnite idei za rekonstrukcija na Rim, a prvite realizacii gi zapo~nuva negoviot sorabotnik Roselino.*8
Sl.22. Alberti. Palatata Ru~elaj, Firenca, 1446-51.
Sl.20. Alberti. Crkvata San Andrea, Mantova, 1470. Nadvore{en i vnatre{en izgled.
korabi go pravi so pomo{ na"Y" voluti, koi se za prvpat ovde upotrebeni. Fasadata, vo soglasnost so firentinskata tradicija, e obloèna so mermer vo razli~ni boi, sozdavaj}i odmereni polihromni efekti. Ova delo pretstavuva prva zavr{ena renesansna fasada na verski objekt vo Firenca. Horot na Ludovik Gonzaga (1444-55) zad crkvata Santa Anuncijata vo Firenca, Alberti go pravi so osnova vo vid na rotonda, so devet polukru`ni ni{i i kupola koja se izdiga vrz poligonalen tambur. Palatata Ru~elaj vo Firenca, izgradena vo 1446 god. za eden bogat trgovec, pretstavuva kritika na palatata Medi~i - Rikardi. Taa izgleda mnogu polesno, poradi ras~lenuvaweto na fasadata so venci i pilastri so t.n.
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.83-91
21
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

BERNARDO ROSELINO (1409-1464)
Bernardo Roselino poteknuva od staro graditelsko semejstvo. Toj najprvin e angaìran da ja dovr{i lanternata vrz kupolata na crkvata Santa Marija del Fjore vo Firenca, spored proektite na Bruneleski. Golema slava steknuva so gradeweto na ansamblot na gradskiot plo{tad vo Pienca (1450-63) po nara~ka na papata Pie II, koj poteknuva od semejstvoto Pikolomini. Vsu{nost, papata platil da se preuredi negoviot roden grad Korsiwano, koj vo negova ~est e nare~en Pienca. Gradskiot plo{tad vo Pienca e oformen so slednite objekti: - crkva so kolosalen red na zapadnata fasada, - gradska ku}a so trem i saat-kula, - episkopska ku}a, i - palatata Pikolomini, oblikuvana po ugled na palatata Ru~elaj, so park kon rekata. Plo{tadot ima trapezoidna osnova, koja }e pretstavuva primer za oblikuvawe na podocne`nite renesansni plo{tadi. Roselino, po doa|aweto na rabota vo Rim, pokraj prvite urbanisti~ki zafati, raboti i vrz realizacijata na palatata Venecija , zaedno so Xulijano Damajano.
Sl.24. Roselino. Palatata Pikolomini, Pienca, 1459-63.
BENEDETO DAMAJANO (1442-1497)

Benedeto Damajano se zanimava so arhitektura i skulptura, zavr{uvaj}i ja evolucijata na firentinskata ranorenesansna palata.
Palatata Stroci (1489-1505) e gradena po ugled na palatata Medi~i-Rikardi. Za nea prviot model go ima napraveno Xulijano da Sangalo, a venecot i atriumot gi dovr{uva Simone Kronaka. Objektot e napolno simetri~en i so kompleten venec (arhitrav, friz i gejzon), {to navidum ja zgolemuva viso~inata. Pravoagolnata fasada ima odnos 1: 1,22 (32:39 m), a fasadnite otvori imaat ekscentri~nost na la~nite linii, so {to isto taka, navidum se zgolemuva nivnata vitkost.*9 Portikot na crkvata Santa Marija (okolu 1490 g.) kaj Areco, Benedeto da Majano go oblikuva so trem na stolbovi i lakovi so razvien antablement i silno ispu{ten venec. Seto toa e dopolneto so polihromna dekoracija.
Sl.23. Roselino. Gradskiot plo{tad vo Pienca, 1450-63. Plan na gradot i plan na ansamblot: 1. crkva, 2. Episkopska rezidencija, 3. Gradski sovet, 4. palata Pikolomini.
Vidi Velike arhitekture svijeta, str.151 i Svetska arhitektura, str.238
Sl.26. Benedeto Damajano i Simone Kronaka. Palatata Stroci, Firenca. 14891505.
22
Sl.25. Benedeto Damajano i Simone Kronaka. Palatata Stroci, Firenca, 1489-1505. Presek, osnova i izgled (spored modelot i realizacijata).
SIMONE KRONAKA (1457-1508)

So svoeto tvore{tvo, Kronaka pokaùva deka ima razvieno ~uvstvo za arhitektonski ritam, proporcii i boja, trudej}i se da gi zbliì arhitektonskite i ìvopisnite sredstva na umetni~kiot izraz. Takviot pristap go primenuva, kako vo proektiraweto na profanata, taka i na verskata arhitektura. Palatata Gvadawi (1503-06) vo Firenca, Kronaka ja pravi na ~etiri nivoa so golema strea nad galerijata od poslednoto nivo. Fasadata e dekorirana vo zgrafito tehnika. Negovata crkva San Salvatore al Monte pretstavuva mal ednokoraben objekt so elegantni ras~lenuvawa vo duhot na Bruneleski. Poradi nejzinata ìvopisnost, ovaa crkva Mikelanxelo ja narekol "ubava selanka" (la bella vilanella).
XULIJANO DA SANGALO (1445?-1516)

To~nata godina na ra|aweto na Xulijano da Sangalo ne se znae so sigurnost, no to~no se znae deka toj e najgolemiot pretstavnik na arhitektonskite tendencii vo vtorata polovina na XV vek. Toj se zanimava so skulptura, arhitektura i arhitektonska teorija i e eden od prvite tvorci koj ima izgradno celosen renesansen objekt so centralno re{enie. Santa Marija dele Kar~eri vo Prato (1485-91) e crkva so osnova na gr~ki krst, proektirana vo godinata koga se izdadeni delata na Alberti. Fasadata i enterierot potsetuvaat na Bruneleski. Celiot objekt, bez kupolata, moè da se vpi{e vo kocka. [iro~inata na krakot e 1/2 od {iro~inata na kockata, a negovata dolìna - 1/2 od viso~inata. So toa, Xulijano da Sangalo go pokaùva svoeto razbirawe za ubavite proporcii. Re{enieto na kupolata ima simbolika so nejziniot centralen otvor (Isus Hristos) i 12 otvori na tamburot (12 apostoli).*10 Sakristijata na crkvata San Spirito vo Firenca (1488-92) ima kvadratna osnova so ~etiri ni{i i osmoagolna rebresta kupola. So proektot za fasadata na crkvata San Lorenco vo Firenca, Xulijano da Sangalo go pobeduva mladiot Mikelanxelo, no crteìte od toj proekt ne se za~uvani. Palatata Gondi vo Firenca ja prodolùva razvojnata linija na firentinskata palata, taka {to taa ima poblaga rustika od palatata Medi~i, no dobiva ednodelni prozorski otvori so polukru`ni arhivolti.
10
Sl.27. Simone Kronaka. Palatata Gvadawi, Firenca 1503-06.
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.99 Velike arhitekture svijeta, str.167
23
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

Deloto na Xulijano da Sangalo gi spojuva arhitektonskite tendencii na Bruneleski i Alberti. Vo poslednite godini od svojata aktivnost, toj raboti so Bramante i Rafael na crkvata Sv. Petar vo Rim, a potoa stanuva papski sovetnik za umetnost.
Sl.29. Xulijano da Sangalo. Crkvata Santa Marija dele Kar~eri, Prato, 1485-91. Izgled na vnatre{nosta.
ANTONIO DA SANGALO POSTARIOT (1455-1534)

Antonio da Sangalo - Postariot najmnogu se zanimava so odbranbena arhtiektura, no najpro~uen e po svoite profani objekti. Crkvata Santa Anuncijata vo Areco ja oblikuva so ~ista arhitektonska dekoracija od ranorenesansen tip. Plo{tadot Santa Anuncijata vo Firenca Antonio da Sangalo go ima dovr{eno spored proektite na Bruneleski, kako prv renesansno oblikuvan plo{tad, so trem vo stil na Bolnicata na nevinite deca od Bruneleski, izgradena na istiot plo{tad porano. Parterot e zbogaten so dve simetri~no postaveni bronzeni fontani, a na simetralata ima kowani~ki spomenik.
Sl.28. Xulijano da Sangalo. Crkvata Santa Marija dele Kar~eri, Prato, 1485-91. Osnova, presek i izgled.
24
ARHI TEK T URA
Sl.30. Antonio da Sangalo-Postariot. Situacija na plo{tadot Santa Anuncijata, Firenca: 1. crkva, 2. Servi di Maria, 3. Dom na nevinite deca, 4. spomenik, 5. bronzeni fontani.
Sl.31. Antonio da Sangalo-Postariot. Plo{tadot Santa Anuncijata, Firenca.
Venecija
Renesansnata arhitektura vo Venecija po~nuva da se razviva vo poslednata ~etvrtina na XV vek. Ova zadocnuvawe vo odnos na Firenca od re~isi pet decenii se dolì na silnata srednovekovna tradicija. Vo prvata ~etvrtina na vekot se razviva t.n. venecijanska gotika pome{ana so vizantiski vlijanija, za vo po~etokot na vtorata polovina postepeno da pristignat i renesansnite vlijanija. Na takov na~in, noviot venecijanski arhitektonski stil se sozdava pod vlijanie na tradicijata i na novite renesansni tendencii, prisposobeni kon tipi~noto podnebje i lokacija. Gradeweto vo Venecija bilo vozmo`no samo na tesnite lokacii vo sistemot na ostrov~iwa i vrz del od lagunata. Na toj mo~urliv teren moèle da se podignat samo polesni arhitektonski strukturi, fundirani na {ipovi. Takvata struktura se manifestira so otvoren (lesen) karakter na fasadite so lo|i svrteni kon kanalite, koi imaat uloga na gradski soobra}ajnici. Otvorenosta na objektite osobeno se manifestira kaj palatite, {to e vo soglasnost so blagite klimatski uslovi i so stabilnite politi~ki priliki vo glavniot grad na Mleta~kata Republika. Poradi tesnoto gradili{te, palatite naj~esto nemaat atrium, tuku zatvoren vestibil vo prizemjeto i sve~en salon na katot. Venecijanskata arhitektura se karakterizira so ìvotoradosen oblik na objektite, so {iroka upotreba na dekoracijata i polihromijata, kako i so kujunxiska obraSl.32. Venecija. Plan na gradot.
25
ARHI TEK T URA

botka na detalite. Granicata me|u venecijanskata gotika i ranata renesansa ne e sekoga{ jasno opredelena. Vo XV vek se rekonstruiraat mnogu zgradi, odnovo se re{ava funkcionalniot sostav na individualnite i osobeno na kolektivnite stanbeni zgradi. Objektite vo niza so prizemje i so po dva do tri kata ja karakteriziraat venecijanskata stanbena arhitektura. Po~nuvaj}i od XII vek tie se gradat so sredstva na Republikata, dobrotvornite dru{tva i vidnite gra|ani. Vo niv ìvee ogromnoto mnozinstvo na rabotnici, mornari i zanaet~ii. Osnovniot tip stanbena zgrada e sostaven od ednakvi stanbeni sekcii, so samostoen vlez od ulica i so vnatre{ni skali. Stanbenite prostorii se smesteni na katovite, a vo prizemjeto se du}anite ili pomo{nite prostorii.*11 Venecijanskata renesansna arhitektura svoite najva`ni ostvaruvawa gi ima postignato so gradeweto palati, op{testveni objekti i crkvi.
PALATI
Kako najtipi~en primer na venecijanska palata od prvata polovina na XV vek e palatata Ka dOro (142136) od arhitektot Xovani Bon i sin mu Bartolomeo. Asimetri~nata kompozicija na palatata e postignata so postoeweto na dve oski na fasadata: edna za otvoreniot, druga za pozatvoreniot del. Skeletniot sistem na fasadata, i pokraj svojata dekorativnost, ima jasna konstruktivna uloga. Na takov na~in, postepeno zapo~nuva preodot kon renesansnata arhitektura. Ostanatite karakteristi~ni objekti od toj period se palatite: Pizani, Foskari i Dario.
Sl.35. Xovani i Bartolomeo Bon. Palata Ca doro, Venecija, 1421-36.
Vo formiraweto na novata venecijanska arhitektura od XV vek najva`na uloga ima graditelskoto semejstvo , Lombardi, na ~elo so Pjetro Lombardi (1435-1515), i arhitektot od Bergamo Moro Kadu~i (1440-1504). Palatata Vendramin-Kalerxi e eden od najzabele`livite primeri na venecijanskata arhitektura od XV vek. Objektot po~nal da go gradi M. Kadu~i vo 1481 godina, a go zavr{uva P. Lombardi okolu 1509 god. Vestibilot vo prizemjeto na fasadata e naglasen so eden vid vlezna lo|a, a sve~eniot salon na katot so balkon. Zavr{niot venec e napraven so kompleten antablement. Angaìranite koloni i biforalnite otvori, na fasadata davaat reljefen izgled. Prednata fasada e kompletno obrabotena od kamen, a ostanatite fasadi vo pogolem del se izgradeni od tula i se malterisani.
Sl.33. Karakteristi~na osnova na venecijanska palata (prizemje i kat).
Sl.34. Izgled na venecijanskite palati : Pizani, Vendramin Kalerxi, Kornari.

11
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.116
26
ARHI TEK T URA
Sl.36. Moro Kadu~i i Pjetro Lombardi. Palata VendraminKalerxi, Venecija 1481-1509.
Sl.37. Xovani i Bartolomeo Bon. Zapadnoto krilo na Du`devata palata, Venecija, XV vek.
Palatata dei Kornari ima pomali dimenzii i relativno zatvoreno i nadvi{eno prizemje. Centralniot hol e naglasen so golem balkon pred nego. Zavr{niot venec e razvien i zbogaten so reljefi od girlandi, a na krovot ima centralno postaveno mansardno nadvi{uvawe. Du`devata palata po~nuva da se gradi na delot kon kanalot Grande vo po~etokot na XIV vek vo gotski stil. Zapadnoto krilo kon maliot plo{tad (pjacetata) go zavr{uvaat Xovani i Bartolomeo Bon. Posledno e zavr. {eno isto~noto krilo so otkrienite Skali dei giganti od skulptorot i arhitekt Antonio Rico. Imeto go dobivaat po skulpturite {to vo 1554 god. tamu gi postavuva Sansovino. Fasadata kon atriumot ja ima dovr{eno Pjetro Lombardi, a vo vnatre{nosta prodolù, vaat da rabotat drugi arhitekti i umetnici vo vremeto na visokata renesansa.
Sl.38. Venecija. Atriumot na Du`devata palata. Isto~noto krilo, so Skali dei giganti i crkvata San Marko.
OP[TESTVENI OBJEKTI
Skuola di San Marko (1485-95) na plo{tadot San Xovani e Paolo e rekonstruirana od arhitektite Pjetro Lombardi i Moro Kadu~i. Toa e eden od najgolemite . objekti od toj vid. Pravoagolniot objekt e namenet za u~ewe, za pribeì{te i za bolnica. Asimetri~no postaveniot vestibil vo prizemjeto i priemnata sala na katot pravat dinami~na kompozicija, koja zavr{uva so polukru`ni timpani, inspirirani od srednovekovnata crkva San Marko. Elementite i dekoracijata na fasadata se ~isto renesansni, a polihromijata e postignata so mermer vo tri boi. Karakteristi~na e obrabotkata na portalot so reljef, {to so svojata dlabo~ina od 12 cm dolovuva perspektiva. Skuola di San Roko (1517-49), Pjetro Lombardi ja ima proektirano dvaesetina godini podocna, a ja imaat izgradeno negovite u~enici Bartolomeo Bon - Pomladiot i Skarpawino vo vremeto na visokata renesansa (1513-49). Objektot ima kompozicija od dva dela so dve simetrali i korintski stolbovi istaknati pred fasadniot yid so renesansna profilacija.
Sl.39. Pjetro Lombardi i Moro Kadu~i. Skuola di San Marko, Venecija, rekonstruirana 1485-95.
27
ARHI TEK T URA

Starite prokuracii (op{tinska zgrada) na plo{tadot San Marko gi imaat podignato Pjetro Lombardi i negovite u~enici so tradicionalni elementi na venecijanskata arhitektura, osobeno vo zavr{nite partii na objektot. Plo{tadot San Xovani e Paolo e oformen so postavuvaweto na kowani~kata statua na mleta~kiot vojskovodec Koleoni od skulptorot Verokio vo 1486 god. pred u~ili{teto San Marko i crkvata. So toa, ovoj prostor stanuva prv definiran renesansen plo{tad vo Venecija, so poseben urban ambient.
Sl.40. Pjetro Lombardi. Starite prokuracii na pjaca San Marko, Venecija, kraj na XV vek.
Sl.41. Situacija na plo{tadot San Xovani e Paolo, Venecija, zavr{en 1486: 1. crkva San Xovani e Paolo, 2. skuola di San Marko, 3. spomenik Koleoni, A. prostorno odreden del, B. prostorno neodreden del na plo{tadot.
CRKVI
Santa Marija dei Mirakoli (1481-89) izgradena od Pjetro Lombardi i sinovite pretstavuva prva crkva so izdolèna osnova na venecijanskata renesansa. Taa e mala ednokorabna crkva, ~ij{to kvadraten oltar e pokrien so kupola, a kambanarijata e postavena asimetri~no. Zapadnata i isto~nata fasada zavr{uvaat so polukru`ni timpani. Fasadite i enterierot se obraboteni so mermer vo pove}e boi i so tehnika na inkrustacija.*12 Crkvata San Zaharija e star objekt od XI-XII vek, {to e rekonstruiran od arhitektite Gambelo i Moro Kadu~i od 1481 do 1500 god. Taa ima trikorabna osnova
Sl.42. Pjetro Lombardi. Crkvata Santa Marija dei Mirakoli, Venecija, 1481-89.
12
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.58
28
so laèn transept i kupola. Za razlika od Lombardi, Kadu~i odbegnuvaj}i ja dekoracijata, go pretpo~ita monumentalniot arhitektonski pravec, povrzan so tvore{tvoto na Alberti. Crkvata San Roko od arhitektot Xorxo Lombardi zapo~nuva da se gradi vo 1530 god. so osnova po ugled na San Andrea vo Mantova od Alberti. Objektot e promenet vo XVIII vek od arhitektot Skalfarato.
Sl.43. Gambelo i Moro Kadu~i. Crkvata San Zaharija, Venecija, 1481-1500.
Rim
Vo Italija, vo tekot na celiot XV vek, se vodi borba na papstvoto protiv rimskoto visoko op{testvo i isto{tenite gradovi, koi ne go sakaat vra}aweto na papata od Aviwon (Francija). Od sredinata na XV vek Rim postepeno go menuva svojot srednovekoven izgled. Vo ramkite na 20 km dolgite gradski bedemi, Rim zafa}a samo 1/4 od svojata nekoga{na anti~ka teritorija i ima samo 50.000 ìteli vo odnos na 2 milioni za vreme na anti~kiot procut. Samo mal broj anti~ki objekti bile za~uvani vo celost, a pogolemiot del bil vo urnatini i pod zemja na dlabo~ina od 3 do 4 metri. Prvite obidi za rekonstrukcija na Rim se napraveni za vreme na papata Nikola V, a po povod jubilejnata 1450 god. Za taa cel, vo Rim e povikan arhitektot Alberti, taka {to se pretpostavuva deka toj gi postavil po~etnite idei na planot. So izveduvaweto na prvite zafati zapo~nuva negoviot u~enik Roselino. Ovie zafati }e naprednat pove}e za vreme na papata Sikst IV, a osobeno za vreme na Julie II. Iako renesansata vo Firenca se javuva pod vlijanie na rimskata anti~ka arhitektura, sepak rimskata renesansa se razlikuva od firentinskata. Razlikite
Sl.44. Rim. Plan na gradot vo XV vek. Gore desno - teritorijata na Rim vo anti~kata epoha
29
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

osobeno se izrazeni preku arhitekturata na palatite: - Palatite zazemaat pogolema povr{ina i naj~esto se so dva dvora i imaat asimetri~na slobodna kompozicija na planot; - Nivniot stanben korpus ima 3-4 kata i obi~no zafa}a edna ili dve strani od glavniot dvor; - Tie naj~esto se gradeni od travertin, so mazni yidni povr{ini i imaat edna ili pove}e kuli; - Nivniot glaven kat, nare~en piano nobile (a toa e obi~no prviot) e naglasen so najgolemi i reprezentativno obraboteni prozorski otvori. Najgolemiot broj palati podocna e promenet so adaptacii i dogradbi, pri {to postepeno se zafa}aat slobodnite strani okolu dvorot.*13 Palata Venecija e najzna~aen objekt od toj vid. Taa sluèla za ìveewe na kardinalite pokraj crkvata San Marko. Se pretpostavuva deka nejzini avtori se Roselino i Xulijano Damajano. Poradi nepravilnata lokacija, dvorot e oddelen od palatata i obikolen so dvokatni arkadi, inspirirani od Koloseumot. Prozorskite otvori na prviot kat, prvobitno bile dvodelni gotski, a potoa se napraveni pravoagolni po ugled na Du`devata palata vo Urbino.
Sl.45. Palatata Venecija, Rim, rekonstruirana okolu 1465. Fragmenti od: osnovata, presekot i izgledot.
Xakomo da Pjetrasanta e najpoznatiot arhitekt od vtorata polovina na XV vek vo Rim. Negovata crkvaSan Agostino (1483) e prv kupolen objekt na renesansnata arhitektura vo Rim {to ima osnova na latinska trikorabna bazilika so transept. Upotrebata na "Y" volutite na zapadnata fasada ukaùva na vlijanijata na Alberti.
Sl.46. Xakomo da Pietrasanta. Crkvata San Agustino, Rim, 1479-83.

30
13
Milano
Vo poslednata ~etvrtina na XV vek, vo severna Italija doa|a do promena na vkusot za arhitekturata. Postepeno se napu{ta dekorativnosta i se pristapuva kon razre{uvawe na podlabokite sodrìnski problemi na arhitekturata. Vo Lombardija po~nuva uporno da se razrabotuva centralniot monumentalen tip na arhitektonska kompozicija. Toa se dolì, pred s na vra}aweto kon mesnata romanska tradicija i nejzinata prerabotka vo duhot na novata epoha i na estetikata na humanizmot. Tie principi vo Milano gi postavuva ar hitekt Donato Bramante. Toga{, vlasta s u{te ne se nao|a vo racete na buròazijata, tuku nea ja drì staroto dvorjanstvo i vojskovodcite, koi ja imaat pokoreno cela Lombardija. Vo tekot na XV vek vo Milano na vlast e semejstvoto Sforca. Zamokot Sforca vo Milano po~nuva da se gradi kon sredinata na vekot, a za taa cel od pokrainata Toskana se povikani arhitektite Ferini i Filaret. Osnovata i oblikot na objektot s u{te ja zadrùvaat srednovekovnata koncepcija.
Sl.48. Antonio Filaret. Bolnicata Maxore, Milano, 1456. Osnova, fragment od presekot i osnovata.
Sl.47. Ferini i Filaret. Zamokot Sforca, Milano, vtora polovina na XV vek.
ANTONIO FILARET (1400-1469) e raznoviden tvorec. Toj ima napi{ano zna~aen traktat za arhitekturata (1464), a so negovoto delo moàt da se merat samo delata na Bruneleski i negovite sledbenici. Bolnicata Maxore e najzna~ajniot proekt na Filaret, koja{to e izgradena vo 1456 god. za poefikasna borba protiv te{kite epidemii. Taa ima dimenzii 285h120 m so ~etiri ma{ki i ~etiri ènski oddelenija. Vo sredinata trebalo da se izgradi edna petkupolna crkva so centralno re{enie. Filaret na vonreden na~in gi re{il sanitarnite problemi na bolnicata, preku odvodot na ne~istata voda i strueweto na vozduhot. Prvobitniot izgled bil so trem vo prizemjeto i galerija na katot, no podocna tie se zatvoreni so gotski prozorci. Po svojata sodrìna i koncept ovaa bolnica pretstavuva tipi~en humanisti~ki objekt. Po dolgotrajnata borba so za{titnicite na mesnata tradicija, Filaret }e se izmori, poradi {to }e go napu{ti Milano, a gradbata na bolnicata }e ja prodolàt arhitektite Solari i Amadeo.*14
Sl.49. Antonio Filaret. Bolnicata Maxore, Milano, 1456.
DONATO BRAMANTE (1444-1514) e roden vo blizinata na Urbino, a po doa|aweto vo Milano po~nuva da se zanimava so slikarstvo, za podocna da stane viden arhitekt na visokata renesansa. Crkvata San Satiro (1482-1486), zapo~nuvaj}i od 1478 godina Bramante ja rekonstruira od ednokorabna vo trikorabna bazilika so transept. Ulicata popre~ila transeptot da dobie tret korab, pa zatoa Bramante
14
31
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

so pomo{ na plitok reljef i fresko-slikarstvo pravi prostorna iluzija na "hor" zad oltarot. Sakristijata na istata crkva pretstavuva nova etapa vo razrabotkata na centralniot vnatre{en prostor. Vo crkvata Santa Marija dele Gracie (1492-1497), koja{to bila zapo~nata od porano, Bramante go gradi horot, koj trebalo da bide nadgrobna kapela na vlastodrècot Ludevik Moro. Bazilikalniot del na crkvata e napraven od arhitektot Amadeo. Vo trpezarijata . na ovoj ansambl se nao|a poznatata freska Tajnata ve~era od Leonardo da Vin~i.
Sl.50. Donato Bramante. Sakristijata vo crkvata San Satiro, Milano, 1482-86. Izgled na vnatre{nosta.
Sl.51. Donato Bramante i Amadeo. Manastirskata crkva Santa Marija dele Gracie, Milano, 1492-97.
Pavija
Kartuzijanskiot manastir êrtoza vo Pavija e izgraden od pove}e arhitekti, od koi najpoznat e Amadeo. . Najzabele`liv del na objektot e tremot so svoite reljefno dekorirani arkadi. Trikorabnata bazilika (14761550) pretstavuva prodolènie na romanskata tradicija. Celiot objekt obiluva so golem broj ni{i i fasadna dekoracija vo reljef i polihromija.
Sl.52. Amadeo. Crkvata vo kartuzijanskiot manastir êrtoza, Pavija, 1476-1550.

32
Sl.53. Amadeo, Bramante i dr. Katedralata vo Pavija, proektirana 1487. Osnova i maketa.
Katedralata vo Pavija e proektirana vo 1487 god. od Amadeo i Bramante. Taa pretstavuva spoj na trikorabna bazilika i centralno re{enie so kupola {to se drì na osum jaki stolpci. Celata kompozicija so svoite elementi
raste kon kupolata sozdavaj}i grandiozen i sloèn vnatre{en prostor. Ovie idei, Bramante podocna }e gi dovede do sovr{enstvo, pravej}i go proektot za crkvata Sv. Petar vo Rim gradena vo visokata renesansa.
Verona
Palaco del Konsiljo (Gradski sovet, 1486-93) vo Verona e izgradena od Fra Xokondo. Pokraj tradicionalniot raspored, ovoj objekt ima elegantna i ìvopisna mermerna fasada, inspirirana od venecijanskite objekti i re~isi celosno pokriena so reljefna i polihromna dekoracija. Fra Xokondo dobro go poznava deloto na anti~kiot teoreti~ar Vitruvie i se zanimava so teorija na proporciite. Vo Rim toj e angaìran kako ~uvar na starinite, odnosno konzervator.
Sl.54. Fra Xokondo. Palaco del Konsiljo, Verona, 1486-93.
Urbino
LUÂNO LAURANA (1425-1479) poteknuva od mestoto Vrana kaj Zadar. Negoviot nemiren ìvoten tek, preku Pezaro i Mantova, vo 1467 god. go doveduva kaj urbinskiot hercog, kade {to stanuva glaven arhitekt, no na taa dol`nost ostanuva samo 5 godini. Palaco Dukale, Laurana ja ima rekonstruirano (1468-72) na takov na~in {to vo eden ansambl gi spojuva noviot sve~en dvorec i starata tvrdina. Nejzinata op{ta koncepcija se bazira vrz firentinskata palata
Sl.55. Lu~ano Laurana. Du`devata palata, Urbino, adaptacija i dogradba, 1465-72. Izgled na glavniot atrium. Najgorniot kat e izgraden podocna.
so atrium. Renesansnata arhitektura najmnogu e prisutna vo sve~eniot dvor na palatata i vo nejzinite enterieri.*15 I pokraj kusiot prestoj vo Urbino, Laurana so svoeto delo, osobeno so svoite zamisli za idealen grad, vr{i golemo vlijanie vrz mladite arhitekti i umetnici od okolinata na Urbino. Od tamu toj zaminuva na dol`nosta zapovednik na morski korab, kade go gubi svojot nemiren ìvot.
15
Vidi Velike arhitekture svijeta, str.151
33
ARHI TEK T URA
SK ULPT URA
B. SKULPTURATA NA RANATA RENESANSA
Renesansnata skulptura vo Firenca se javuva vo specifi~ni istoriski i op{testveno-ekonomski uslovi, koi nakuso moàt da se pretstavat po sledniot redosled: - Na preodot od XIV vo XV vek, glavniot grad na Toskana, Firenca, se nao|a pred neposredna opasnost da bide pokoren od Milano, kako i drugite gradovi vo severna Italija pred nego; - Firenca se brani na voen, diplomatski i kulturen front za da ja spasi Toskana od porobuvawe; - Firenca stanuva politi~ki i kulturen centar so sli~na uloga kakva {to be{e ulogata na Atina vo vremeto na Persiskite vojni; - Sigurni deka }e uspeat vo svoite nastojuvawa, firentincite zapo~nuvaat golema bitka za dovr{uvawe na zna~ajnite umetni~ki potfati {to se zapo~nati eden vek porano, vo vremeto na Xoto, a toa se: * bronzenite vrati na baptisteriumot, * ukrasuvaweto na katedralata so skulpturi i * gradeweto na kupolata od katedralata. Toa zna~i deka: - firentincite smetaat deka likovnite umetnosti se biten preduslov za podigawe na narodniot duh vo borbata protiv osvojuva~ot i deka - umetnikot e priznat kako mislitel, a umetni~koto delo kako dokaz na negoviot tvore~ki duh. Prvata polovina na XV vek pretstavuva herojsko doba na ranata renesansa, ~ij po~etok e ozna~en preku skulptorskite realizacii. Skulptorite dobivaat mo`nost prvi da odgovorat na povikot na "Nova Atina", preku konkursot za vratite na baptisteriumot. Postepenoto osloboduvawe od gotskata tradicija se odviva so pomo{ na inspiracijata od klasi~nata skulptura, {to e zapo~nato eden vek porano od Nikola Pizano.*16 NIKOLA PIZANO (tvori od 1258-78) e prv zna~aen umetnik od poznatoto skulptorsko semejstvo od Toskana. Negovo najzna~ajno delo e oformuvaweto na krstilnicata vo Piza so reljefi, koi po svoite umetni~ki svojstva pretstavuvaat predvesnik na ranorenesansnata skulptura vo Toskana. Osobeno se istaknuva propovedalnicata vo krstilnicata (1260) ukrasena so reljefi na tema od Noviot zavet, kako {to e, na primer, kompozicijata Poklonenie na mudrecite. XOVANI PIZANO (tvori okolu 1275, a umira po 1314 god.) go prodolùva deloto na svojot tatko Nikola. Naturalisti~kite detali na negovite skulpturi go zamenuvaat krutiot formalizam, {to e prisuten vo deloto na negoviot tatko. Toa osobeno e vidlivo na skulpturite izraboteni za fasadata na katedralata vo Siena. ANDREA PIZANO (1290-1348) gi izrabotuva krilata na ju`nata vrata na krstilnicata vo Firenca (133016
Sl.56. Nikola Pizano. Propovednica, 1260. Mermer, polihromija. Krstilnica vo Piza.
36) so reljefi na tema od Noviot zavet. Na niv s u{te e prisuten srednovekovniot gotski pristap vo umetnosta, no sepak tie }e pretstavuvaat pottik za realizacijata na ostanatite vrati na krstilnicata od strana na prviot ranorenesansen skulptor Lorenco Giberti. NANI DI BANKO (okolu 1390-1421) e zna~aen tvorec za po~etocite na ranorenesansnata umetnost vo Firenca. Toj postepeno se osloboduva od ograni~eniot srednovekoven klasicizam, {to najmnogu e vidlivo na negovata kompozicija vo mermer êtirite svetci smestena vo ni{a na crkvata Orsanmikele vo Firenca. Pod silen vpe~atok na anti~kiot realizam i na gotskiot izma~en izraz, toj uspeva niv da gi obedini dostignuvaj}i go noviot umetni~ki izraz na renesansniot humanizam.
Podetalno vo H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.305-306 @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.307-311
Sl.57. Nani di Banko. êtiri svetci, fragment, 1410-14; mermer, prirodna golemina; crkva Orsanmikele, Firenca i Portret na Rimjanin, po~etok na III vek; mermer,prirodna golemina; Dràven muzej, Berlin.
34
Glavni karakteristiki na renesansnata skulptura, kako odraz na pridobivkite od minatoto i na noviot humanizam se slednite: - Postaven e nov odnos kon klasi~nata umetnost, so {to se obedinuvaat klasi~niot oblik i sodrìnata. Toa moè da se zaklu~i, na pr. od sporedbata na eden Portret na Rimjanin so fragmentot, odnosno glavata na eden svetec od spomenatata kompozicija na Nani di Banko; - Oblekata na figurite se prikaùva vo organska vrska so teloto {to go pokriva. Teloto so svojata akcija ja ispolnuva oblekata, {to e vidlivo od sporedbata na eden reljef od frizot na hramot Atina Nike i reljefot od isto~nata vrata na baptisteriumot vo Firenca;
- Figurite postepeno se osloboduvaat od povrzanosta so yidnata masa i is~ekoruvaat napred kon celosna samostojnost. Tie se postaveni vo stav kontra-posto, so {to se postignuva nivno sovr{eno uramnoteùvawe; - Se postavuva nov odnos kon goloto ~ove~ko telo. Toa ne e ve}e bez ~uvstva kako vo sredniot vek, koga so nego treba{e da se izrazi moralno zna~ewe na grev ili stradawe. Sega se obedinuva anti~kiot ideal na fizi~kata ubavina so ubavinata na ~uvstvata. Kako primer moè da posluì sporedbata na skulpturata na atlet od Poliklet i skulpturata David od Mikelanxelo. Vrz osnova na site navedeni karakteristiki moè da se tvrdi deka anti~kata umetnost ne e majka, tuku samo u~itelka na renesansnata umetnost.
Firenca
LORENCO GIBERTI (1378-1465)
Giberti, kako i mnogu drugi renesansni umetnici, najprvin zapo~nuva da se zanimava so kujunxistvo, preku koe gi izrazuva svoite umetni~ki pretenzii. Vo 1401-2 god. vo Firenca se raspi{uva konkurs za re{enie na severnata vrata od baptisteriumot pred crkvata Santa Marija del Fjore. Na konkursot u~estvuvaat poznati umetnici, me|u koi i Bruneleski, no pobeduva Giberti. Severnata vrata na krstilnicata (baptisteriumot) e izrabotena od pozlatena bronza i ima 4 h 7 reljefni poliwa so sceni od Noviot zavet. Scenite, smesteni vo ~etirilist, poradi prisustvoto na gotskata tradicija, s u{te gi nemaat kompletnite karakteristiki na renesansnata umetnost. Isto~nata vrata na krstilnicata, Lorenco Giberti }e ja izraboti 20 godini podocna po nara~ka, ukrasuvaj}i ja so sceni od Stariot zavet, isto taka vo pozlatena bronza. Taa ima 2 h 5 reljefni poliwa koi gi sodràt site karakteristiki na renesansnata umetnost. Giberti niv gi izrabotuva pod vlijanie na svojot ve}e pro~uen u~enik Donatelo, no i pod vlijanie na ve}e otkrienata nau~na perspektiva od Bruneleski, negoviot porane{en konkurent. Koga mladiot Mikelanxelo, }e go vidi toa ostvaruvawe, }e go nare~e "rajska vrata". Kako karakteristi~ni sceni moè da se izdvojat: - Prikaznata za Josif, na koja se prikaàni golem broj lu|e vo razli~ni pozicii, so objekti vo zadninata. I pokraj toa, taa kompozicija ima edinstvo i gracioznost stopeni vo perspektiva, i - Prikaznata za Jakov i Isak, kade {to ima naglasena gradacija na reljefi koi postepeno se gubat vo perspektiva.
Sl.59. Lorenco Giberti. Reljefni kompozicii od isto~nata vrata na baptisteriumot vo Firenca, 1425-52: Prikaznata za Josif, Prikaznata za Jakov i Isak, Avtoportret na L. Giberti i negoviot sin Vitorio. Sl.58. Lorenco Giberti. Isto~nata vrata, 1425-52. Pozlatena bronza. Baptisterium, Firenca.
35
SK ULPT URA
SK ULPT URA
Skulpturata Jovan Krstitel (1414) smestena vo ni{a na crkvata Orsanmikele , Giberti ja raboti paralelno so negovata prva vrata na baptisteriumot. Zatoa, vo nea s u{te e prisutna gotskata tradicija. Skulpturata Sveti Matej (1420) smestena vo ni{a na istiot objekt e pod golemo vlijanie na antikata, no i so izvesna modifikacija na gotskiot stil. Toa e dokaz deka preku nea Giberti se podgotvuva da ja izraboti rajskata vrata.*17 Skulpturata Sveti \or|i (1415-17) e smestena vo poplitka ni{a, taka {to figurata izleguva malku pred yidnata povr{ina. Iako teloto e vo oklop, se ~uvstvuva negovata elasti~nost i èlbata da za~ekori napred i da se bori za "Novata Atina".
Sl.61. Donatelo. Sv. Marko, 1411-13. Mermer, 236 cm. (gore) i Sv. \or|i, 1415-17. Mermer zamenet so bronza, 208 cm (dolu). Crkva Orsanmikele, Firenca.
Sl.60. Lorenco Giberti. Sv. Jovan Krstitel i Sv. Matej, 1419-22. Bronza, prirodna golemina. Crkva Orsanmikele, Firenca.
DONATELO (1386-1466)
Donato di Nikolo, nare~en Donatelo, iako bil samo osum godini pomlad od Giberti, najprvin stanal negov u~enik za nabrgu da se oslobodi od nego i da stane najzabele`livata li~nost na firentinskata umetnost. Toj raboti statui i reljefi vo Firenca, Siena i Padova. Na toj na~in stanuva pro~uen skulptor so golema individualnost, koj go zastapuva realizmot so primesi na naturalizam. I negovite prvi ostvaruvawa se povrzani so crkvata Orsanmikele vo Firenca. Skulpturata Sveti Marko (1411-13) iako e smestena vo ni{a, moè da se oddeli od zadninata i da stoi samostojno, bidej}i e sovr{eno uramnoteèna. Toa e prv takov slu~aj vo renesansata. Teloto e prikaàno vo stav na kontra-posto, podgotveno za dvièwe, a draperijata e odredena so oblicite {to gi pokriva. Napravena e od mermer so viso~ina od 2,36 m.
17
Podetalno vo Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.27-34 H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.307-308
Reljefot Sveti \or|i i lamjata e smesten pod istata ni{a na skulpturata Sveti \or|i. Sveti \or|i e prikaàn na kow, kako so kopje se bori protiv lamjata za da ja za{titi napadnatata nevina devojka, {to pretstavuva simboli~no prikaùvawe na borbata me|u Firenca i Milano. Vo izrabotkata na ovoj reljef, Donatelo sozdava iluzija na beskrajna dlabo~ina postignata so povisok i ponizok reljef. So dletoto toj raboti kako so slikarska ~etka, no do toj period s u{te nemalo takov primer vo slikarstvoto. Zatoa moè da se tvrdi deka Donatelo go trasira patot i na renesansnite slikari.
36
Sl.62. Donatelo. Sv. \or|i i lamjata, 1415-17. Mermer, viso~ina 40 cm. Crkva Orsanmikele, Firenca.
Kowani~kiot spomenik Gatamelata (1445-50) e postaven pred istata crkva vo Padova i pretstavuva eden mleta~ki vojskovodec. Negovata izrabotka e inspirirana od spomenikot na rimskiot imperator Marko Aurelie, taka {to pove}e nalikuva na mislitel otkolku na vojnik. Masivnoto telo na kowot, generalot go vladee ne so pomo{ na svojata snaga, tuku pove}e so svojot avtoritet.
Kambanarijata na firentinskata katedrala e vtoriot objekt kade {to se smesteni delata na Donatelo. Za nejzinoto ukrasuvawe toj izrabotuva pet figuri smesteni vo ni{i. Najzna~aen vpe~atok ostava skulpturata Cukone (1423-25), izrabotena vo mermer visok 1,96 m. Kompozicijata pretstavuva rimski govornik, no vsu{nost toa e prorok bez voobi~aenite proro~ki atributi. Negovata }elava glava ne e ubava, no e plemenita. Pri izrabotkata na skulpturata, Donatelo postojano doviknuval: "Zboruvaj, zboruvaj ili |avol }e te odnese!". I navistina, Cukone izgleda kako da }e progovori sekoj moment. Samiot Donatelo tolku mnogu ja cenel taa skulptura, {to ~estopati se kolnel vo nea. Reljefot Gozbata kaj Irod (1425) e napraven so pozlatena bronza i e smesten vo crkvata San Xovani vo Siena. Ova delo ve}e e posovr{eno od reljefite na negoviot u~itel Giberti. Vo sredinata, kompozicijata ima edna praznina koja zjae, a dvièwata na figurite se centrifugalni. Se dobiva vpe~atok kako reljefot da prodolùva nadvor od negovite ramki. Tridimenzionalnosta na prostorot e naglasena so prikaànata arhitektonska dlabo~ina, pretstavena vo perspektiva, soglasno so postaveniot nau~en pristap od Bruneleski. Skulpturata David (1430-32) e visoka 158 cm i pretstavuva prva gola statua na renesansata vo prirodna golemina. Teloto, postaveno vo uramnoteèn kontra - posto zboruva mnogu pove}e od liceto. Reljefot ûdoto na sveti Antonio (1446-48) smesten e vo istoimenata crkva vo Padova. Izraboten e vo delumno posrebrena bronza i prikaùva mnoèstvo figuri opfateni so edno odmereno spokojstvo.
Sl.64. Donatelo. Kowani~kiot spomenik Gatamelata, okolu 1450. Bronza, viso~ina 350 cm. Pjaca del Santo, Padova.
Vo po~etokot na vtorata polovina od vekot, Donatelo se vra}a od Padova vo Firenca kade {to nao|a vlo{ena politi~ka i duhovna klima. Vo toj period toj ostanuva nadvor od vkusot na {irokoto gra|anstvo i raboti dela so stroga individualnost. Skulpturata Marija Magdalena (1454-55) e izrabotena od drvo so viso~ina od 188 cm so izraz koj pretstavuva preod kon naturalizmot i go izrazuva osameniot genij na avtorot vo toga{nite nemirni vremiwa.*18
ANDREA DEL VEROKIO (1435-1488)

Andrea del Verokio kako skulptor i slikar ima umetni~ka rabotilnica vo Firenca. Toj raboti skulpturi vo bronza, mermer i terakota, no e i poznat slikar. Negoviot humanisti~ki duh ovozmoùva rabotilnicata da stane u~ili{te na golem broj mladi umetnici. Kaj nego u~at Leonardo da Vin~i, Peruxino i dr. Vo rabotilnicata na Verokio s se raboti so pesna, a se u~i za novite tehni~ki i estetski pronajdoci. U~enicite ramnopravno u~estvuvaat vo realizacijata na delata i zaemno si vlijaat. Kowani~kiot spomenik na mleta~kiot vojskovodec Koleoni (1483-88) pretstavuva remek-delo na Verokio, bidej}i za toa vreme pretstavuva tehni~ki podvig da se izlee kow vo bronza so edna podignata noga. Stavot na
18
Sl.63. Donatelo. David, okolu 1430. Bronza, 158 cm. Barxelo, Firenca.
Podetalno vo H.W. Janson. Istorija umetnosti Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.35-46
37
SK ULPT URA
kowanikot, koj sedi visoko vo sedloto so delumno svrteno telo go izrazuva negoviot vnatre{en prkos. Ako Gatamelata ima{e imperatorska figura, Koleoni pove}e nalikuva na selski naduenko.Celata kompozicija ima detalno obrabotena povr{ina so realno prikaùvawe na sitnata muskulatura na kowot, remenite, i na liceto i oblekata na kowanikot. Spomenikot e postaven na plo{tadot San Xovani e Paolo vo Venecija, a negoviot postament e izraboten od u~enikot na Verokio, Leonardo da Vin~i.
Sl.66. Andrea del Verokio. David, okolu 1475. Bronza, viso~ina 120 cm. Barxelo, Firenca.
DESIDERIO DA SETIWANO (1428-1464)

Desiderio da Setiwano ima napraveno golem broj reljefi i skulpturi vo mermer, prodolùvaj}i go umetni~kiot izraz na Verokio, so {to vo golema mera ja ide-
Sl.65. Andrea del Verokio. Kowani~kiot spomenik Bartolomeo Koleoni, 1479-88. Bronza, viso~ina 400 cm. Plo{tad San Xovani e Paolo, Venecija.
Skulpturata David (1475) jasno go pretstavuva Verokio kako samostoen tvorec vo odnos na u~itelot Donatelo. Kaj ovaa skulptura se sre}avaat tipi~nite karakteristiki na docniot kvatro-~ento: elegancija i prefinetost vo izrabotkata, odbegnuvawe na silni emocionalni efekti i usovr{en zanaet na rabotewe vo bronza kako kontinuitet na zlatarskata tradicija. Verokio so svoite sorabotnici raboti i golem broj bisti vo mermer so prefineta obrabotka na liceto, frizurata i draperijata.*19
19
Podetalno vo Verochio, I diamanti dellarte
Sl.67. Desiderio da Setiwano. Bogorodica so Hristos od grobnicata na Karlo Marsupini, sredina na XV vek. Visok reljef od mermer. Crkva Santa Kro~e, Firenca.
38
alizira ~ove~kata ubavina. Toa moè da se vidi na negovite portreti i pretstavi na svetci. Takva e kompozicijata Bogorodica so Hristos izrabotena vo vid na medaljon od mermer, smesten na frontonot na grobnicata na Karlo Marsupini vo crkvata Santa Kro~e, Firenca. Sli~na e negovata Bista na mlada èna, pretstavena realisti~no so site karakteristiki na materijalot.
JAKOPO DELA KVERÂ (1420-1482)

Jakopo dela Kver~a od Siena zapo~nuva da raboti vo gotski stil, no po kontaktot so Donatelo zasileno napreduva kon renesansata. Negovo najpoznato delo pretstavuva ramkata na portalot na crkvata San Petronio vo Bolowa. Na nea se prikaàni reljefi so sceni od biblijata, odnosno sozdavaweto na svetot. Avtorot ja zapostavuva tretata dimenzija, a ja naglasuva muskulaturata i ja oìvuva klasi~nata ubavina, {to }e ostavi silen vpe~atok vrz Mikelanxelo. Pozna~ajni fragmenti od ovoj bogat reljef se: Sozdavaweto na Adam, Isteruvaweto od rajot, kako i Adam i Eva na zemjata.*21
SEMEJSTVOTO DELA ROBIJA

Vo vremeto koga Donatelo vo Padova go raboti kowani~kiot spomenik na Gatamelata, Luka dela Robija (1420-82) e edinstveniot golem majstor vo Firenca. Toj e pro~uen po svojata prefineta izrabotka na visok reljef vo mermer. Osnovna karakteristika na negovite dela e ~udesniot sklop na privle~nost i serioznost. Toj ne se potpira vrz Donatelo, tuku vrz anti~kata tradicija. Nikoga{ nema napraveno slobodnostoe~ka figura, a najmnogu raboti reljefi vo gle|osana terakota, koja nalikuva na emajl. Upotrebuva ednostavna harmonija na bela i sina boja. Takvi se negovite reljefi: Madona vo cve}arnik i Angeli koi peat. Na sli~en na~in raboti i negoviot brat Andrea dela Robija (14351525), {to moè da se vidi na reljefot od fajansirana terakota Sredbata na Marija i Elisaveta.
Sl.68. Luka dela Robija. Bogorodica vo cve}arnik. Fajansirana terakota, 63,5 h 80 cm. Barxelo, Firenca.
Otkoga rabotilnicata }e ja prezemat pomladite ~lenovi na semejstvoto, taa prerasnuva vo eden vid fabrika, koja masovno proizveduva Madoni za selski crkvi, pretstaveni vo dre~livi ìvi boi i so nesovr{ena modelacija.*20
Sl.69. Jakopo dela Kver~a. Reljefi od portalot na crkvata San Petronio, Bolowa, 1425-35: Sozdavaweto na Adam i Isteruvaweto od rajot. Kamen, viso~ina 68,4 cm.
20 21
Vidi @ermen Bazen. Vrhunska dela svetske umetnosti, str.337 Vidi H. D. Molesworth. Istorija svetske skulpture, str.311-12
39
SK ULPT URA
V. SLIKARSTVOTO NA RANATA RENESANSA Predvesnici

ÎMABUE (1240-1302)
Vo 1230 god. e podignata crkvata Sv. Fran~esko vo Asizi, koja }e bide sobirali{te na mnogu umetnici. Nekoi od freskite izraboteni vo taa crkva mu se pripi{uvaat na îmabue. Na niv se gleda edno postepeno napu{tawe na gotskata tradicija preku porealno pretstavuvawe na likovite i draperijata. Za àl, ovie freski denes se mnogu o{teteni, taka {to umetnosta na îmabue polesno moè da se sogleda od negovite ostanati dela, kako {to se: Raspnatiot Hristos i Bogorodica so Hristos vo slava, izraboteni vo poslednata godina od negoviot ìvot.
DUÔ (1255/60-1318/19)
Deloto na Du~o e povrzano so gradot Siena. Toj ne uspeva da go odbegne vizantisko-gotskiot {ablon, so {to go formira pravecot na sienskata umetnost za slednite dva veka. Pretstavata na ~ovekot vo negovite sliki pove}e mu pripa|a na ambientot na îmabue. Vo delata na Du~o ima slabo zastapena tridimenzionalnost, naglasena dekorativnost i nerealna stabilnost na figurite. Vrv na negovoto tvore{tvo pretstavuva kompozicijata Maesta (1308-11), poliptih na drvo za glavniot oltar na katedralata vo Siena. Na nego se pretstaveni golem broj sceni od ìvotot na Bogorodica i Hristos. Od ostanatite dela na Du~o osobeno e poznata monumentalnata slika Madona Ru~elaj, izrabotena so tempera na drvo vo 1289 god.
Sl.70. îmabue. Bogorodica so Hristos vo slava, 1302. Tempera na tabla, 223 h 385 cm. Ufici, Firenca.
XOTO DI BONDONE (1267-1337)

Xoto e eden od retkite slikari, koj u{te za vreme na svojot ìvot e falen za svojata revolucija vo slikarstvoto, koja{to se sostoi od eden nov tridimenzionalen realizam. Toj realizam se potpira vrz vizantiskata skulptura i mozaik. Takov realizam e zabeleàn, na primer na freskite vo crkvata Sv. Pantelejmon kaj Skopje, naslikani mnogu porano (1164 god). Xoto ne e samo golem slikar tuku i golem humanist, koj sorabotuva so pisatelite Dante, Petrarka i dr. So negovoto slikarstvo, umetnosta postepeno se spu{ta me|u lu|eto. Vo slikarstvoto na Xoto se sre}avaat individualizirani figuri, realno i tridimenzionalno postaveni i so izvesni po~etoci na perspektivnata pretstava. Sepak, kaj niv s u{te e prisutna zlatnata zadnina, koja postepeno po~nuva da se napu{ta. Dvi-
Sl.71. Du~o. Bogorodina so Hristos i svetci, pano od Maesta, 1308-11. Tempera na tabla, 211 h 426 cm. Muzej na katedralata vo Siena. Sl.72. Xoto. Bakneòt na Juda, 1304-5. Freska, 185 h 200 cm. Kapela Skrovewi, Padova.
40
èweto na figurite e slabo zastapeno, a dekoracijata e skromna. Delata na Xoto se nao|aat vo pove}e gradovi: Asizi, Padova i Firenca. Vo kapelata Skrovewi, Padova, vo 1304-05 godina Xoto ima naslikano nekolku zna~ajni freski so monumentalni dimenzii, me|u koi se istaknuvaat: Koleòt na nevinite i Bakneòt na Juda. Vo kapelata Bardi na crkvata Santa Kro~e, Firenca, Xoto go prodolùva svojot uspe{en umetni~ki razvoj naslikuvaj}i golem broj zna~ajni freski so monumentalni dimenzii, kako {to se: Smrtta na sv. Fran~esko i Potvrduvawe na pravilata. Xoto ima realizirano i pogolem broj sliki na {tica so verska tematika, a naj~esto toa e scenata Bogorodica so Hristos.*22
SIMONE MARTINI (1284-1344)

Deloto na Simone Martini e pod vlijanie na Du~o, bidej}i toj poteknuva od Siena, no ima patuvano niz razli~ni gradovi, za na kraj da se smesti kaj papata vo Aviwon, Francija. Slikata Blagove{tenie na Martini za prvpat prezentira edna linearna kompozicija, vo koja prepla{enosta na Bogorodica e pretstavena najrealno vo dotoga{noto slikarstvo. Venecot od lisja vrz glavata na angelot, kako motiv podocna }e bide prifaten i od slikarot Boti~eli.
Sl.73. Simone Martini. Blagove{tenie, 1333. Tempera na tabla, 265 h 306 cm. Ufici, Firenca.
Firenca
MAZAÔ (1401-1428)
Tomazo di Xovani, nare~en Maza~o, vo istorijata na slikarstvoto se pojavuva kako prv kompletno renesansen slikar, koj ja koristi atmosferata na prostornoto pretstavuvawe i anatomijata, {to pred nego ja sozdadoa Bruneleski i Donatelo. Toj tvori vo vremeto na razumot, mirot i prosperitetot na Firenca, pod vlasta na Kozim I Medi~i. Po po~etnoto slikawe na oddelni {tafelajni dela, Maza~o prifa}a da ja naslika so fresko-ìvopis kapelata Branka~i vo crkvata Santa Marija del Karmine vo Firenca. Vo tie freski realizmot e ve}e celosno zastapen, no s u{te se nao|a pod kontrola na crkvata. Karakteristikite na toa slikarstvo najmnogu se vidlivi na slednive kompozicii:
22
Podetalno vo Lopera completa di Giotto
Sl.74. Maza~o. Dano~niot gro{, 1425. Freska, 225 h 598 cm. Kapela Branka~i, Crkva Santa Marija del Karmine, Firenca.
41
SLIK ARSTV O
SLIK ARSTV O
Dano~niot gro{ pretstavuva grupa figuri postaveni vo anti~ki stav kontra-posto, skulptorski naslikani vo vonvremenska atmosfera i "nad prostorot". Toa odgovara na temata, koja e pretstavena so ìvi, no ne premnogu istaknati koloristi~ki nijansi. Na kompozicijata se prisutni i arhitektonski objekti pretstaveni perspektivno. Isteruvaweto od rajot, kade {to likovite na Adam i Eva sodràt realna pretstava na du{evnata bolka. Nivnite goli tela po barawe na crkvata se prepokrieni so zeleni gran~iwa.
FRA FILIPO LIPI (1406-1469)

Fra Filipo Lipi e u~enik na Maza~o, vo ~ii dela jasno se ~uvstvuva dvièweto na vozduhot, koe postepeno }e se pretvori vo veter vo delata na Boti~eli. Poradi pripadnosta na crkvata, li~niot lirizam na Fra Filipo dobiva edna ne`na religiozna nota. Toa moè da se ilustrira preku slednite dela: Bogorodica so Hristos i angeli i Gozbata kaj Irod, no i so nekolku ubavi portreti.
Sl.76. Fra Filipo Lipi. Bogorodica so Hristos i angeli, 1455-60. Tempera na tabla, 63,5 h 92 cm. Ufici, Firenca.
PAOLO UÊLO (1397-1475)

Paolo U~elo e prijatel na Donatelo, od kogo ja prifa}a geometriskata struktura na kompozicijata, no nea ja krie pod dekorativniot detaq. Toj najmnogu slika masovni sceni so lu|e, kowi, ku~iwa i dr. Negovata Bitka kaj San Romano ima tendencii da prikaè prostorna dlabo~ina, no perspektivata ne e dovolno ubedliva. Na kompozicijata ne se ~uvstvuva krvavosta na bitkata i te{ko se razlikuvaat ìvite od mrtvite. Poradi toa, ova delo pove}e nalikuva na lovxiska scena, a pomalku na bitka.
Sl.75. Maza~o. Isteruvaweto od rajot. Freska, 208 h 88 cm. Fragment. Crkva Santa Marija del Karmine, Firenca.
Maza~o ima namera da ja prodolì rabotata vo Rim, no tamu prerano go zavr{uva svojot ìvot, {to Bruneleski vo Firenca go oplakuva kako golem gubitok. I pokraj skromniot broj ostvaruvawa, deloto na Maza~o silno vlijae vrz razvojot na slikarstvoto vo visokata renesansa. Na negovite freski se u~at najgolemite slikari na renesansata koi poteknuvaat od Firenca.*23
23 Podetalno vo Lopera completa di Masaccio 24
ANDREA DEL KASTAWO (1423-1455)

Andrea del Kastawo vo svoite dela stava akcent na teloto i na dvièweto. Pod vlijanie na Donatelo, toj gi voveduva skulpturalnite efekti vo slikarstvoto. Zatoa, negovite figuri imaat ìlava snaga i energija {to e navidum zadràna. Toa moè da se vidi na negovite kompozicii: Tajnata ve~era, San Sebastijan i Dante.*24
Vidi Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.108-112
42
Sl.77. Andrea del Kastawo. Tajnata ve~era, 1440-57. Freska. Muzej na Kastawo, manastir San Apolonie.
POLAJUOLO (1431-1498)
Antonio del Polajuolo (1431-98) e slikar i vajar koj najmnogu se istaknuva so izrabotka na bisti vo bronza, praveni po primerot na antikata. Toj u~i vo rabotilnicata na Giberti, a se ugleduva na delata na Donatelo i na Kastawo. A. del Polajuolo e majstor za oblikuvawe na goloto telo vo akcija, so realisti~ko prikaùvawe na anatomijata, s do posledniot muskul i nerv. Zatoa, se pretpostavuva deka toj e prviot umetnik koj sekciral ~ove~ki trupovi za da se zapoznae so nivnata anatomija. No isto taka, vrz licata na tie lu|e e mnogu izrazena i emocijata. Najpoznati negovi dela na taa tema se: Podvizite na Herkul i Bitkata na deset goli lu|e. Slikata Ma~eweto na sv. Sebastijan, kako i Portretot na edna mlada dama dokaùvaat deka Antonio del Polajuolo e uspe{en slikar na raznovidni temi. Pjetro del Polajuolo (1443-96) neguva sli~en umetni~ki izraz kako i negoviot brat Antonio, za {to svedo~i slikata Portret na mlada èna , na koja materijata e tretirana so golem stepen na realnost.
Sl.79. Pjetro del Polajuolo. Portret na mlada èna, okolu 1470. Tempera na tabla, 33 h 49 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Sl.78. Antonio del Polajuolo. Bitkata na deset goli lu|e, 1475. Metropoliten muzej, Wujork.
43
SLIK ARSTV O
ANDREA DEL VEROKIO (1435-1488)

Slikarstvoto na skulptorot Verokio brzo pa|a vo zaborav, vo sporedba so slikarstvoto na negoviot u~enik Leonardo da Vin~i. U{te pri dovr{uvaweto na majstorovite sliki, Da Vin~i go nadminuva svojot u~itel, {to mnogu lesno se sogleduva vo pretstavuvaweto na dvata angela vrz kompozicijata Pokrstuvaweto na Hristos, {to Leonardo gi slika vo otsustvo na u~itelot.
Sl.80. Andrea del Verokio. Pokrstuvaweto na Hristos, okolu 1470-75. Tempera i maslo na tabla, 151 h 177 cm. Ufici, Firenca.
SANDRO BOTIÊLI (1446-1510)

Sandro Boti~eli e slikar koj pove}e se interesira za antikata, a pomalku za perspektivata i anatomijata. Toj e pripadnik na filozofskoto dvièwe neoplatonizam, za ~ii potrebi slika alegoriski i anti~ki temi. Za po{irokata publika toj izrabotuva sliki so verska tematika. Na site kompozicii e vidliva edna mila ènstvenost na figurite, {to ja prezema od Fra Filipo Lipi. Maèstvenosta, prisutna kaj ma{kite figuri ja prezema od Andrea del Kastawo, no i na dvete im dava vol{ebna ubavina. Ra|aweto na Venera nalikuva na plitok reljef, koj ja istaknuva raspeanata linija na Venera, na vetrovite i na {kolkata od koja izleguva Venera. Vsu{nost ova e mitolo{ka scena naslikana so "verski" intenzitet.
Primavera (Alegorija na prolet) nalikuva na bogata tapiserija kade Venera e prikaàna kako boìca na qubovta i na op{tata plodnost. Na desnata strana od kompozicijata, Zefir ja dopira Flora koja se pretvora vo Prolet, rasfrlaj}i cve}e po trevata. Nad ovaa scena Kupidon frla strela vrz edna od trite gracii, koja zanesno e svrtena kon Merkur, a vo sredinata e prikaàna Venera kako da ja blagoslovuva idnata vrska. Verskite kompozicii Boti~eli gi ispolnuva so pretstava na ~ove~ki likovi so edna vol{ebna ubavina, inspirirana od anti~kite legendi. Takvi mu se kompoziciite: Blagove{tenie, Ra|aweto na Hristos, Madona i angeli itn.*25
Sl.81. Sandro Boti~eli. Ra|aweto na Venera, 1480-85. Tempera na platno, 172 h 278 cm. Ufici, Firenca.
44
Sl.82. Sandro Boti~eli. Primavera, 1457-78. Tempera na tabla, 203 h 314 cm. Ufici, Firenca.
DOMENIKO VENECIJANO (1400? - 1461)

Pod vlijanie na Bruneleski, vo slikarstvoto na Domeniko Venecijano se istaknuva arhitekturata, koja{to redovno e pretstavena so ìvopisni boi. Verojatno, vo toa se gleda vrskata na avtorot so Venecija. Negovite sliki se obleani so sina nebesna svetlost. Seto toa moè da se vidi na kompoziciite: Oltarot na sv. Lucij, so ìvopisno dekorirani arhitektonski elementi, i Portret na devojka, so vonredno realisti~ki prikaàna materija na oblekata i kapata na devojkata.
Sl.83. Domeniko Venecijano. Oltarot na sv. Lucij, 1445-48. Tempera na tabla, 209 h 213 cm. Ufici, Firenca.
Umbrija
Umbrija pretstavuva golema slikarska oblast, koja ne ostanuva imuna na vlijanieto od Firenca. Golem broj slikari od Umbrija u~ele kaj firentinskite majstori, prenesuvaj}i ja novata umetnost vo gradovite: Urbino, Orvieto, Peruxa i Siena. Peruxino i Rafael. U~itelot na Pjero dela Fran~eska, Domeniko Venecijano, upotrebuva nebesna svetlina, koja kaj Dela Fran~eska }e se pretvori vo biserna svetlina so koja gi osvetluva ne`no oblikuvanite seriozni lu|e. Najpoznato delo na Pjero dela Fran~eska e Triumfalniot diptih na grofot Federigo i Batista Sforca. Vo ova delo, toj pretstavuva edna alegoriska scena, kade {to Federigo i Batista, sekoj na svoja ko~ija, se sre}avaat na otvoren prostor pretstaven so izmislen pejza` vo dlaboka perspektiva.
25
PJERO DELA FRANÊSKA (1420-1492)

Pjero dela Fran~eska so svojot na~in na slikawe se vra}a na rodnata Umbrija. Negovoto ime ima centralno mesto vo razvojot na podocne`nite slikari, kako {to se
Podetalno vo Lopera completa di Botticelli
45
SLIK ARSTV O
SLIK ARSTV O
Na slikata Portret na grofot Federigo, Pjero dela Fran~eska postignuva nov svetlosen efekt, so ~ija pomo{ svetlosta ne se reflektira od materijata, tuku se vpiva vo nea. Likot e pretstaven vo strog profil so karakteristi~en realizam, {to se istaknuva pred dlabokata perspektiva. Verskite sceni, kako {to e slikata Hristovoto voskresenie, se postaveni nad vremeto i prostorot i vo niv se ~uvstvuva izvesen naturalizam. Pjero dela Fran~eska se zanimava i so teorija na urbanizmot, pri {to svoite idei za zamisleniot idealen grad gi pretstavuva na slikarski kompozicii.*26
Sl.84. Pjero dela Fran~eska. Portreti na Batista Sforca i grofot Federigo, fragmenti od triumfalen diptih, 1465. Tempera i maslo na tabla, 33 h 47 cm. Ufici, Firenca.
beno da se naglasi Stra{niot sud, kade {to angelite so zvukot na trubite gi budat mrtvite, a |avolite vo vid na vistinski muskulesti lu|e gi odveduvaat gre{nite. Ovoj strasten na~in na prikaùvawe }e pretstavuva cvrsta osnova za razvoj na slikarstvoto na Mikelanxelo, koj ~estopati }e gi studira ovie freski. Na sli~en na~in e pretstavena kompozicijata Pekolot, dodeka Rajot gi pretstavuva ve~nite uìvawa na bezgre{nite. Siworeli e mnogu ploden slikar, koj prete`no raboti vrz verski kompozicii, me|utoa niv gi tretira na eden nov sloboden na~in. Taka na primer, na kompozicijata Sveto semejstvo vo zadninata se gleda pretstava na goli figuri. Od ostanatite kompozicii posebno vnimanie zasluùvaat: Madona so Hristos, Madona na prestol, Hristos vo hram, kako i Smrtta na Hristos.*27
Sl.85. Pjero dela Fran~eska. Hristovoto voskresenie, 146365. Freska, 200 h 225 cm. Pinakoteka Komunale, Sansepolkro.
LUKA SIWORELI (1450-1523)

Luka Siworeli e u~enik na Pjero dela Fran~eska, no go napu{ta negovoto vlijanie poradi naglasenata strast za slikawe aktovi. Duri i pejzaìte toj gi razgoluva na nivnite osnovni formi, a kompoziciite ~esto sodràt potsmev i sarkazam. Ovoj na~in na slikawe go doveduva do vistinsko sovr{enstvo so izrabotkata na freskite vo katedralata vo Orvieto, od koi treba oso26 27
Podetalno vo Lopera completa di Piero della Francesca Podetalno vo Signoreli, I diamanti dellarte
Sl.86. Luka Siworeli. Stra{niot sud, 1499-1504. Freska. Katedrala vo Orvieto.
46
Sl.87. Luka Siworeli. Sveto semejstvo, okolu 1495. Tabla, pre~nik 124 cm. Ufici, Firenca.
PINTURIKIO e slikar koj najmnogu se zanimava so prikaùvawe na verski sceni, pretstavuvaj}i mnogubrojni Madoni so deca. Taka, toj postepeno go sozdava tipot na Umbriska Madona, koja ima karakteristi~en stav i topol kolorit, {to podocna }e go prifati i golemiot Rafael.
Sl.88. Pinturikio. Bogorodica so Hristos. Galerija na sliki, Vatikan.
PJETRO PERUXINO (1445/50-1523)

Pjetro Vanu~i, nare~en Peruxino, raboti vo umbriskiot grad Peruxa, no odrùva tesni kontakti so Siena i Rim. Vo Peruxa prestojuvaat pove}e umetnici od Firenca, koi isto taka vlijaat vrz negovoto tvore{tvo. Peruxino verojatno u~el kaj Verokio istovremeno so Leonardo da Vin~i. Toj najmnogu slika prostorni pejzaì so uramnoteèni sceni, so svetli boi i difuzna svetlost, postignuvaj}i poetska pobo`nost, stremej}i se kon harmonija, {to podocna }e ja dostigne negoviot u~enik Rafael. Predavaweto na klu~evite e zna~ajna freska smestena vo Sikstinskata kapela vo Vatikan. Inspiriran od ovaa freska, Rafael podocna }e napravi sli~na kompozicija. Ven~avaweto na Bogorodica ve}e ima ponaglasena harmonija, {to podocna Rafael }e ja dovede do sovr{enstvo na istoimenata kompozicija. Treba da se znae deka po opa|aweto na umetnosta vo Firenca, a pred rascutot na rimskata umetnost, Pinturikio, Peruxino i Siworeli se najbaranite italijanski slikari.*28
28
Podetalno vo Lopera completa di Perugino
Sl.89. Peruxino. Ven~avawe na Bogorodica, 1500-04. Maslo na tabla, 185 h 254 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Kan.
47
SLIK ARSTV O
SLIK ARSTV O
Padova
ANDREA MANTEWA (1431-1506)
Majstorite od Firenca vr{at slabo vlijanie vrz umetnosta vo Padova s do pojavata na genijalniot Mantewa. Mantewa u~i kaj eden poslab slikar vo Padova, za podocna da napravi silen napredok po kontaktot so Donatelo, koj do{ol da raboti vo Padova. Po Maza~o, Mantewa e moèbi najzna~ajniot slikar na ranata renesansa. Na sedumnaesetgodi{na vozrast toj e ve}e samostoen majstor, a na dvaeset i pet godini e zrel umetnik. Vo svoeto slikarstvo, Mantewa izbira dotoga{ neobi~ni agli na nabquduvawe, kako {to e àbjata perspektiva. Zadninata na negovite sliki ima arhitektonski motivi, koi izgledaat sosema realno. êstopati toa se arheolo{kite ostatoci na Rim, {to e vo soglasnost so humanisti~koto u~ewe na univerzitetot vo Padova. Figurite na slikite na Mantewa se oble~eni vo t.n. vla`na draperija, {to e isto taka pod vlijanie na antikata. Skicite za svoite sliki, toj najprvin gi pravi so pretstavuvawe na goli figuri, za potoa realisti~ki da gi oble~e vo svojata draperija. Tematikata na negovoto slikarstvo e raznovidna: verska, mitolo{ka, portreti itn. Negovite najubavi freski se naslikani vo kapelata na crkvata Eremitani vo Padova, no se uni{teni vo 1944 god. za vreme na Vtorata svetska vojna. Najpoznati se slikite od ciklusot {to go pretstavuva ìvotot na sv. Jakov, kako na primer: Sv. Jakov go vodat na gubili{te, Pogubuvaweto na sv. Jakov itn. Na ovie freski e naglasena neobi~nata àbja perspektiva vo kompozicijata. Od ostanatite sliki na Mantewa najpoznati se: Raspetie, Oplakuvaweto na Hristos, Smrtta na Bogorodica i San Sebastijan, Poklonenie na ~obanite i dr. Scenata so smrtta na Bogorodica e smestena vo arhitektonska ramka niz koja se dolovuva dlaboka perspektiva so pretstava na izmisleno pristani{te. Na kompozicijata Oplakuvaweto na Hristos, mrtvoto hristovo telo e prikaàno vo neobi~na perspektiva, vo koja negovite raneti stapala se istaknuvaat vo preden plan, {to pretstavuva eden nov, hrabar umetni~ki pristap.
Sl. 91. Andrea Mantewa. Poklonenie na ~obanite. Tempera na platno, 40 h 55 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Sl.92. Andrea Mantewa. Oplakuvaweto na Hristos. Platno, 68 h 81 cm. Brera, Milano.
Mantewa e i golem grafi~ar, {to se gleda na gravurata Borbata na morskite bogovi, preku koja }e izvr{i vlijanie i vrz tvore{tovoto na germanskiot slikar Albreht Direr.*29
Sl.90. Andrea Mantewa. Sv. Jakov go vodat na gubili{te, 1453. Freska, {iro~ina 330 cm. Kapela na crkvata Eremitani, Padova.
48
29
Podetalno vo Lopera completa del Mantegna
Venecija
Kako rezultat na silnata docnogotska tradicija, renesansata vo Venecija se pojavuva so zadocnuvawe. Vo prvata polovina na XV vek, tamu s u{te se slika vo gotska tradicija, no novite idei postepeno pristignuvaat so doa|aweto na umetnici odnadvor. Na primer, slikarot Pizanelo (1395-1455) e me|u prvite renesansni slikari koi doa|aat na rabota vo Venecija, no negovoto tvore{tvo s u{te nema pro~isten renesansen stil, {to se gleda na slikata Portret na princezata DEste. Vo Venecija isto taka prestojuva Andrea del Verokio so svojot u~enik Leonardo da Vin~i zaradi izrabotkata na spomenikot na Koleoni.
Sl.93. Pizanelo. Portret na princezata DEste, 1435-40. Tempera na tabla, 30 h 40 cm.
Sl.94. Antonelo da Mesina. Raspetie, 1475. Maslo na tabla, 42,5 h 59,7 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Antverpen.
ANTONELO DA MESINA (1430-1479)

Antonelo da Mesina spa|a me|u prvite slikari koi donesuvaat novini vo venecijanskoto slikarstvo. Pri svojata rabota vo Neapol, toj se zapoznal so nekoi nizozemni slikari i od niv ja nau~il novata tehnika na slikawe so masleni boi, koja vo po~etokot na XV vek bila otkriena vo Nizozemje. Tie boi, namesto so tutkal se rastvoraat so maslo, {to dozvoluva nanesuvawe na nekolku proyirni sloevi eden vrz drug, so {to se sozdava dotoga{ nepoznato bogatstvo na prelivi. Za vreme na svojot ednogodi{en prestoj vo Venecija, vo 1475 god. Antonelo da Mesina ja slika kompozicijata Raspetie, so koja vr{i silno vlijanie vrz venecijanskite slikari. Kompozicijata se odlikuva so nenametliv, realisti~en i precizen severnoevropski jazik, izrazen so plasti~nata mo} na eden Mantewa. Kon toa e pridodadena i venecijanskata koloristi~ka ~uvstvitelnost. Portretite na Antonelo da Mesina gi sodràt site prednosti na maslenite boi. Licata svetat pred zasen~enata zadnina, naslikani bez konturni linii, koi pri slikaweto so masleni boi ne se potrebni. Modelite, naj~esto maì, se postaveni vo "poluanfas" polo`ba, {to pretstavuva po~etok vo napu{taweto na strogiot profil.
Sl.95. Antonelo da Mesina. Sv. Jeronim vo svojata }elija, 1474. Maslo na tabla, 36,5 h 46 cm. Nacionalna galerija, London.
49
SLIK ARSTV O
SLIK ARSTV O
Sv. Jeronim vo svojata }elija e slika napravena po ugled na edna nizozemna kompozicija i pretstavuva redok primer na realisti~no pretstavuvawe na rabotnata soba na eden nau~nik, so kompletnata oprema. Taa e naslikana so jasno razraboten detaq i so dlabinska perspektiva. Madona, Antonelo da Mesina ja slika vo vid na dopojasen portret, na koj pod {amijata se gledaat samo liceto i racete. Ovoj na~in na prikaùvawe pretstavuva zaemno vlijanie na Antonelo da Mesina i Xovani Belini. I dvajcata rabotat golem broj kompozicii so pretstava na Madona (Bogorodica), pa zatoa se nare~eni Madoweri.*30
XENTILE (1429-1507) e dobar portretist, poradi {to Mleta~kata Republika vo 1480 god. go ispra}a vo Istanbul za da go portretira sultanot Muhamed II. Po svojot prestoj vo Istanbul, Xentile }e vovede orientalni motivi vo svoeto slikarstvo. Od toj period datira slikata {to }e ja dovr{i negoviot brat Xovani, Propovedta na sv. Marko vo Aleksandrija. Po vra}aweto vo Venecija, Xentile ja slika ogromnata kompozicija Procesija so relikvii na plo{tadot San Marko. Na venecijanskite slikari mnogu im se dopadnala takvata golema i oficijalna slika, taka {to toj ànr }e ostane vo moda vo tek na slednite tri veka. XOVANI (1430-1516) e najgolemiot venecijanski slikar na ranata renesansa, koj za vreme na svojot dolg ìvot raboti vo pove}e stilovi. Od svojot zet Mantewa, najprvin ja prifa}a pretstavata na smireni likovi, za potoa, pod vlijanie na Antonelo da Mesina, da primeni plasti~en na~in na slikawe. Na nacrtanata plasti~nost, toj }e pridodade paleta na boi so podlaboka toplina i so svetlosna mo}, {to }e bide karakteristika na venecijanskoto slikarstvo vo slednite sto godini. Vo zadninata na negovite sliki se pretstaveni vol{ebni predeli. Ovoj razvoj na venecijanskoto slikarstvo }e go prodolàt vo visokata renesansa u~enicite na Xovani: Xorxone i Ticijan. Na toj na~in, u{te za vreme na Xovani, venecijanskoto slikarstvo stanuva re~isi ramnopravno so firentinskoto, {to }e potrae od XV do XVIII vek. Za seto toa vreme venecijancite }e bidat fascinirani od svetlosta i bojata, ~ij golem zamav go predizvika Xovani Belini. Golemite istoriski sceni na Xovani bile postaveni vo Du`devata palata vo 1480 godina, no izgorele vo poàrot vo 1575 god. Poradi toa, Xovani denes go znaeme, glavno, kako religiozen slikar. Vo taa slikarska oblast e izrazena skladnata celina na negovite dela, od raniot do docniot period na negovoto tvore{tvo.
SEMEJSTVOTO BELINI
JAKOPO (1400-1470) e osnova~ na slikarskoto semejstvo, koe gi pravi glavnite promeni vo venecijanskoto slikarstvo. Toj postepeno se osloboduva od gotskata tradicija i ja voveduva perspektivnata pretstava. Toa osobeno se zasiluva, otkako Andrea Mantewa stanuva negov zet i vr{i vlijanie vrz negovoto slikarstvo, kako i vrz slikarstvoto na negovite sinovi Xentile i Xovani.
Sl.96. Jakopo Belini. Hristos vo ~istili{te. Maslo na tabla, 29 h 58 cm. Gradski muzej, Padova.
Sl.97. Xentile Belini. Procesija na plo{tadot San Marko, okolu 1496. Maslo na platno, 367 h 745 cm. Galerija na Akademijata, Venecija.
30
Podetalno vo Lopera completa di Antonello da Messina
50
Toa e vidlivo na monumentalnite kompozicii so verska tematika, a toa se êtirite triptiha, raboteni me|u 1464 i 1505 god. Na niv se gleda negovoto avtorsko otkritie na t.n. tonska atmosfera, koja se razleva niz celata kompozicija. Osobeno se zna~ajni triptihot dei Frari vo istoimenata crkva vo Venecija, kako i poliptihot na San Vin~enco Ferari vo crkvata San Xovani e Paolo, Venecija. Madona naslikana do pojas pretstavuva tema koja }e se pro{iri blagodarej}i na brojnite sliki na Xovani. Preku niv se gleda negoviot razvoj vo oblasta na luminizmot i pejzaìte, ostvaruvaj}i skladnost me|u ~ove~kite figuri i prirodata. Na sli~en na~in Xovani gi slika i pietite.
Sl.99. Xovani Belini. Portret na du`dot Loredan, 1501-05. Maslo na tabla, 45 h 61,5 cm. Nacionalna galerija, London.
Sl.98. Xovani Belini. Bogorodica so Hristos, 1460-64. Tempera na tabla, 62 h 82 cm. Brera, Milano.
Portretite mu se napraveni so neobi~na upornost vo realnoto pretstavuvawe na likovite. Pod koàta na likot se ~uvstvuva jasno izrazenata forma na koskite, a karakterot na portretiraniot izbiva na povr{ina. Osvetlenata materija detalno e pretstavena vrz zatemnetata zadnina. Takvi se negovite portreti: Du`dot Loredan i Eden humanist. Alegoriskite sceni mu se inspirirani od verski temi i pretstavuvaat nov tip sliki, {to }e bide omilen na venecijancite vo sledniot period. Vo niv, pejzaòt i figurite kako da se fateni vo poluson ili vo edna hipnotizirana sostojba so smireno dvièwe. Toa najdobro go ilustrira kompozicijata Rajot na zemjata.
Sl.100. Xovani Belini. Sveta alegorija (Rajot na zemjata), 14901500. Maslo na tabla, 73 h 199 cm. Ufici, Firenca.
51
SLIK ARSTV O
SLIK ARSTV O
Gozba na bogovite e slika so mitolo{ka tema, vo koja majstorski i produhoveno e prikaàno paganskoto sfa}awe na prirodata. Ovaa slika podocna e dopolnuvana od u~enikot na Xovani, Ticijan, koj go ima naslikano visokoto zelenilo vo zadninata. Na sli~en na~in, porano, Xovani gi ima dovr{uvano slikite na svojot postar brat Xentile. Ovaa slika Xovani ja raboti na starost, okolu 1506 god. koga e poseten od germanskiot slikar Direr, koj zapi{al deka na{ol eden starec, koj s u{te e podobar slikar od drugite.*31
cijata na avtorot religioznite sceni da gi pretvori vo ànr-sliki so spektakularen karakter. Pristapot na Karpa~o vo rabotata e takov, {to detalite ili fragmentite na slikata izgledaat kako celosno zaokruèni sliki. Pejzaòt i figurite se napolno integrirani, a prostorot e ispolnet so svetlost òlta kako kilibar. Na takov na~in e napravena slikata Propovedta na sv. Stefan, nastan {to se odviva vrz zadninata na eden izmislen grad. Dve kurtizani kako ànr-slika ima tendencija za prikaùvawe na sekojdnevniot ìvot, so prostudirani detali i so prostudiran izraz na liceto. Karakteristi~no e {to Karpa~o vo tekot na celoto svoe tvore{tvo e zanesen so gotikata i orientalnite vlijanija, {to e vidlivo vo postavkata, koloritot i detalite na negovite sliki. Tie principi toj gi voveduva pod vlijanie na Xentile Belini.*32
VITORE KARPAÔ (1455-1525/6)

Vitore Karpa~o e slikar na ànr-sceni napraveni pod vlijanie na Xentile Belini. Vo niv se sre}ava eden spoj na romantika, intimnost i dekorativna igra. Na sli~en na~in i vo isto vreme raboti slikarot Memling vo Flandrija. Napredokot na Karpa~o od slika do slika
Sl.101. Vitore Karpa~o. Pristignuvaweto na angliskite pratenici, od ciklusot za ìvotot na sv.Ursula, 1495. Maslo na platno, 275 h 589 cm. Muzej na Akademijata, Venecija.
se sledi preku ciklusot na sv. Ursula (1490-1498), kade postepeno doa|a do izraz kako kolorist i pejzaìst. Na tie sliki e vidliva prozra~nata perspektiva so jasna arhitektonska konstrukcija, pod vlijanie na Antonelo da Mesina. Vo taa arhitektonika, nekoga{nite gradovi se preneseni vo sovremenosta na avtorot. Takva e slikata Pristignuvawe na angliskite pratenici od ciklusot za sv. Ursula. Legendata za krstot pretstavuva kompozicija na koja Karpa~o dolovuva eden pejza` na Venecija, {to spa|a vo najveli~estvenite sliki na toj grad. Vidliva e tendenSl.102. Vitore Karpa~o. Dve kurtizani, 1490. Maslo na tabla, 64 h 94 cm. Muzej Korner, Venecija.
31 Podetalno vo Lopera completa di Giovanni Bellini 32
Podetalno vo Lopera completa di Carpaccio
52
G. ARHITEKTURATA NA VISOKATA RENESANSA

Kon krajot na XV i po~etokot na XVI vek, dotoga{ naprednite italijanski gradovi doìvuvaat ekonomski zastoj i dlaboki socijalni promeni. Vnatre{nite pazari vo Italija se ograni~eni, a nadvore{nite se stesnuvaat poradi turskite osvojuvawa i razvojot na industrijata vo ostanatite evropski zemji. Vode~kata uloga vo razedinetite italijanski dràvi postepeno pominuva od racete na bankarite i trgovcite, nazad vo racete na feudalnite vlastelini i zemjodelskoto dvorjanstvo. Arhitektite i umetnicite od razli~ni gradovi se upatuvaat kon nivnite dvorovi, o~ekuvaj}i golemi nara~ki. Vo tekot na prvite dvaesetina godini od XVI vek, centarot na renesansnata arhitektura vo Italija se premestuva od Firenca vo prestolninata na papskata dràva, Rim. Papskata dràva, kako centar na katoli~kata crkva, za mnogu lu|e pretstavuva jadro na Italija, okolu koe taa bi moèla da se obedini. Elementite na nacionalnata samobitnost vo Italija, me|u drugoto, se manifestirat vo umetnosta i vo tendencijata kon edinstven arhitektonski stil, odnosno kon edinstvena kultura. Idejata za obedinuvawe na Italija se sodrì i vo delata na poznatite li~nosti od toj period, kako {to se: - Savanarola, koj so svoite propovedi povikuva na crkovna reforma; - Makijaveli, koj{to spasot go bara vo neograni~enata vlast na idealniot knez; - Papata Aleksandar VI i osobeno negoviot sin êzare Borxija, koi so pomo{ na besramnata politika sakaat da stanat vladeteli na edna edinstvena italijanska imperija. Iako Italija toga{ ne uspeva da se obedini, Rim odigruva va`na uloga vo obedinuvaweto na italijanskata arhitektura, skulptura i slikarstvo, stanuvaj}i istovremeno silno àri{te na svetskata kultura. Kon toa najmnogu pridonesuvaat delata na Bramante, Rafael, Mikelanxelo i, sekako Leonardo da Vin~i. Vo po~etokot na XVI vek, papstvoto odobruva ogromni sredstva za ureduvawe na gradot Rim, za probivawe ulici i dr. Najgolemi meceni na umetnosta i arhitekturata vo toj period se papite Julie II i Lav X. Golem broj arhitekti i umetnici se upatuvaat kon Rim za da go dadat svojot pridones vo ostvaruvaweto na posakuvanata univerzalna kultura. Blagosostojbata vo razvojot na Rim trae mnogu kratko, zatoa {to vo 1527 god. gradot e osvoen i ograben od strana na germanskite i {panskite vojnici pod vodstvo na imperatorot Karlo V Habsbur{ki. Vo toa vreme, vo Firenca se javuvaat nemiri protiv despotskata vlast na semejstvoto Medi~i, dodeka Venecija go prodolùva svojot kontinuiran miren razvoj. Kako rezultat na opa|aweto na gradot Rim i nemirite vo Firenca, poznatite arhtiekti i umetnici gi napu{taat tie gradovi za da go prodolàt svoeto tvore{tvo vo ostanatite bogati gradovi vo Severna Italija, s do sredinata na vekot.
Osnovni karakteristiki
Vo relativno kusiot period na visokata renesansa, koja vo Rim trae okolu trieset godini, }e bidat sozdadeni vrvnite dela vo arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek. Arhitektite i umetnicite vo u{te pogolema mera }e se inspiriraat od klasi~nite formi na antikata, a nejzinite elementi }e gi interpretiraat na nov na~in vo odnos na sodrìnata i formata, oslobodeni od dekorativnosta. Kako idealna arhitektonska forma na visokata renesansa se pojavuva crkvata so centralno re{enie, vo ~ie sredi{te se nao|a ~ovekot. ôvekot e mera za site ne{ta, toj e sredi{te na sovr{enstvoto, koe moè napolno da se sfati samo toga{ koga ~ovekot toa sovr{enstvo go gleda tokmu od negovoto sredi{te. Centralniot plan na hram e istovremeno estetski, duhoven i arhitekonski ideal na renesansata. ôvekot, kako mera na site ne{ta, Leonardo da Vin~i simboli~no go prikaùva na crteòt ôvek vo krug ili t.n. Vitruviska figura.
Sl.103. Leonardo da Vin~i. ôvek v krug, okolu 1485-90, crte` so perce na hartija, 34 h 24,5 cm. Venecija, Akademija.
Centralniot plan se smeta kako prirodna organska struktura, vo koja site delovi se srazmerni i me|usebno zavisni. Poradi toa, renesansnata crkva kaj ~ovekot ne predizvikuva strahopo~it kako vo gotikata, tuku uìvawe. Sozdavaweto na toj arhitektonski ideal e potpomognat od postoeweto na objekti so centralno re{enie od porane{nite periodi. Vo Rim takov e anti~kiot hram na Minerva Medika, a vo drugite gradovi toa se baptisteriumite so kru`na ili poligonalna osnova od najranite hristijanski periodi. Se razbira,
53
VISOKA RENESANSA VO ITALIJA
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

kon toa pridonesuva i deloto na ve}e poznatite arhitekti na ranata renesansa Bruneleski i Alberti. Sepak, naj~esto primenuvano re{enie na osnova e formata na gr~kiot krst so ~etiri ednakvi kraci, nad koi se izdigaat polukaloti, koi ja zaobikoluvaat impozantnata sredna kupola. Kupolata, koja zavr{uva so lanterna, se izdiga vrz tambur, {to izniknuva direktno od kubi~niot postament. Dodeka kupolite na starite rimski grobnici i kupatila bea masivni i se izdigaa direktno nad yidovite, renesansnata kupola organski izrasnuva od yidovite i preku tamburot hrabro se upatuva nagore. Se ~ini deka nejzinata viso~ina e ograni~ena samo so arhitektonskoto ~uvstvo za proporcionalnost. Tipi~en primer na taa koncepcija pretstavuva crkvata Santa Marija dela Konsolacione vo Todi na arhitektot Kola od po~etokot na XVI vek.*33 Vo ranata renesansa naj~esto se primenuvaat dva stila, korintski i kompoziten so poslobodna interpretacija na nivnite proporcii. Vo visokata renesansa se primenuvaat raznovidni stilovi, no so postroga interpretacija na proporciite. Arhitektite na visokata renesansa vo svoite traktati postavuvaat precizna teorija za arhitektonskite redovi. Kon stolbot i antablementot, tie dodavaat stilobat, vospostavuvaj}i nivni postojan proporcionalen soodnos. Arhitektite ja odreduvaat osnovnata mera za sekoj red (stil) vo vid na modul, so ~ija pomo{ se izrazuvaat site dimenzii na objektot. Noviot arhitektonski stil postepeno se oddale~uva od principite na Bruneleski za sozdavawe na pregleden i jasno proporcioniran prostor. So toa, se istaknuva sve~enata monumentalnost na golemite masi i impozantnite dimenzii. Dve sfa}awa ja opredeluvaat arhitekturata vo XVI vek, klasi~noto i antiklasi~noto. Bramante, vo svoite nastojuvawa za postignuvawe ramnoteà (harmonija) me|u merite i masite, go zastapuva klasi~niot stav. Mikelanxelo, koj namesto harmonija bara napregnatost, arhitektonskite formi gi podreduva na svoite barawa za dinami~na kompozicija. Antiklasi~niot stav na Mikelanxelo, vsu{nost, pretstavuva podloga za gradewe na baroknite principi vo sledniot period na umetnosta.*34
Sl.104. Kola da Kaprarola. Crkvata Santa Marija dela Konsolacione, Todi, zapo~nata 1508, zavr{ena vo po~etokot na XVII vek.
Rim
Tvorcite na visokata renesansa se univerzalni humanisti. Tie se zanimavaat so arhitektura, umetnost, matematika, tehnika, anatomija itn. Najgolemite arhitekti vo ovoj period rabotat vo Rim, no dojdeni se od drugite gradovi na Italija. Mnozinstvoto od niv, vo po~etokot na svoeto tvore{tvo, rabotat vo ranorenesansen stil, za podocna, kako zreli umetnici da stanat najzna~ajni pretstavnici na visokata renesansa. vozvi{eni dela, koi go pretstavuvaat kako osnovopolo`nik na visokata renesansa vo arhitekturata.*35 Tempieto (San Pjetro in Montorio), kako prv spomenik na visokata renesansa, Bramante go gradi vo 1502 god. na mestoto kade {to bil ma~en sv. Petar. Iako e mal po dimenzii, hramot izgleda veli~estveno poradi: strogata primena na klasi~nite elementi, otfrlaweto na site dekoracii (osven arhitektonskite), kako i negovata postavka vrz stilobat. Osnovata na objektot vo vid na tolos (kru`no re{enie), preku igrata svetlotemno sozdava plasti~na pretstava na izdlabeni ni{i. Nad tremot e postaven balkon, a vo suterenot e smestena kripta. Ovoj kruèn hram-mavzolej trebalo da se najde vo sredinata na trkalezen dvor, no zamislenite objekti okolu nego ne se realizirani.
33
DONATO BRAMANTE (1444-1514)

Donato Bramante porasnal vo Urbino, kade slikarot Pjero dela Fran~eska gi sozdava svoite dela so ~uvstvo za sovr{ena harmonija. Podocna, vo Milano toj se zapoznava so skicite na Leonardo da Vin~i za idealen tip na hram. Svoite principi za arhitektonskata harmonija Bramante gi ispituva niz dogradbite na crkvite San Satiro i Santa Marija dele Gracie vo Milano, a osobeno niz re{enieto na katedralata vo Pavija. Po doa|aweto vo Rim, Bramante po~nuva da tvori vo pro~isten stil na visokata renesansa, sozdavaj}i
54
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.64-67 Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.196 34 Vidi . Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2, str.161-162 35 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.168 Velike arhitekture svijeta, str.151
Sl.105. Plan na gradot Rim so vneseni glavni ulici, probieni i rekonstruirani vo XV i XVI vek (spored A. V. Bunin): A-A. ulica Korso, A-B. ulica Ripeta, A-V. ulica Babuino, V-G. ulica Sistina, D-D. ulica Nomentana, E-@. ulica San Xovani in Laterano, I-I. ulica Xulija, K-K. ulica Kondoti, 1. crkva Sv. Petar, 2. Vatikan, 3. plo{tad Sv. Petar, 4. Tvrdinata na angelite, 5. crkva Santa Trinita al Monte, 6. banka San Spirito, 7. crkva San Xovani dei Fjorentini, 8. palata Saketi, 9. crkva Santa Marija dela Pa~e, 10. plo{tad Navona, 11. Panteon, 12. palata Albertini (î~apor~i), 13. crkva Santa Marija del Popolo, 14. kolexo Romano, 15. palata Masimi, 16. palata Kan~elarija, 17. dvorec na papskiot tribunal (nedovr{en), 18. crkva San Elixo delji Orefi~i, 19. palata Farneze, 20. crkva Il Xezu, 21. palata Venecija, 22. crkva Santa Marija di Loreto, 23. crkva Santa Marija delji Arakoli, 24. Kapitolski plo{tad, 25. porta Pia, 26. Koloseum, 27. vila Farnezina.
Planot na crkvata Sv. Petar vo Rim pretstavuva grandiozna zamisla na Bramante za prestolna crkva na katoli~kiot svet. Bidej}i za voinstveniot papa Julie II, ~ovekot ve}e ne e mera na site ne{ta, toj nara~uva plan za gradewe na ogromna crkva, namesto dotoga{nata istoimena srednovekovna bazilika. Planot na crkvata Bramante go zamisluva so osnova na gr~ki krst i ~etiri
Sl.106. Donato Bramante. Crkvi~kata San Pjetro in Montorio (Tempieto), Rim, 1502.
Sl.107. Donato Bramante. Osnova na crkvata Sv. Petar, Rim, zapo~nata 1506.
55
ARHI TEK T URA

apsidi pokrieni so polukaloti, so golema centralna kupola, ~etiri pomali kupoli me|u kracite na krstot i ~etiri kuli na }o{iwata. Za zamisleniot izgled na objektot moè da sudime samo od negovata pretstava vrz medalot, {to e izdaden vo 1506 god. po povod sve~eniot po~etok na negovoto gradewe. Bramante uspeva da izgradi samo mal del od sredi{teto na crkvata, bidej}i umira osum godini podocna. Crkvata Sv. Petar }e ostane sredi{te na arhitektonskite i umetni~kite zbidnuvawa vo Rim vo slednite 120 godini, za koe vreme }e se promenat dvaeset papi i desetina arhitekti. Sozdavaj}i go planot na crkvata, Bramante ima èlba da napravi objekt vo koj "anti~kiot Panteon }e go postavi vrz bazilikata na Konstantin", odnosno samo so eden nov objekt da gi nadmine dvata najslavni objekti na rimskata antika. Zadovoluvaj}i gi principite na Alberti, planot vo celost e komponiran so pomo{ na krug i kvadrat. Ogromnata viso~ina i dolìnata od 167 m ne moàt da se sovladaat so dotoga{nite grade`ni materijali, kamen i tula, koi za takov objekt se i neekonomi~ni. Zatoa Bramante, po ugled na starite Rimjani se re{ava da upotrebi eftina i jaka betonska konstrukcija, otvoraj}i nova era vo graditelstvoto. No, takvata tehnika za gradewe vo beton s u{te ne bila usovr{ena. Koncepcijata za ureduvawe na Vatikan so izgradenite delovi, go pretstavuva Bramante kako eden od najgolemite arhitekti na renesansata. So nea, toj ja povrzuva letnata papska rezidencija Belvedere so papskiot dvorec i bazilikata Sv. Petar. Me|u niv toj zamislil dvor i gradina za zabava i sve~enosti. I pokraj golemata denivelacija na terenot uspe{no ja re{ava zada~ata. Vo ramkite na vilata Belvedere, toj bil dolèn da napravi dvor za smestuvawe na anti~ki statui, {to pretstavuva prv muzejski del na Vatikan. Za vreme na negoviot ìvot, ovaa zamisla od 1503 god. po~nuva da se realizira, no po negovata smrt samo mal del e zavr{en, za podocna da bide dograduvana spored drugi proekti. Palatata Kan~elarija (1483-1526), se ~ini, e najranoto rimsko delo na Bramante i pretstavuva prv rimski objekt od op{testveno zna~ewe vo renesansata. Palatata e eden od najveli~estvenite i najstrogite
Sl.108. Korados. Medal so reljefna pretstava na prvobitnata ideja na Bramante za izgledot na crkvata Sv. Petar, Rim, 1506.
Sl.109. Donato Bramante. Palatata Kan~elarija, Rim, 1483-1526. Osnova, presek i izgled.
56
dvorci vo Rim, vo koj bila smestena papskata administracija. Se pretpostavuva deka Bramante vsu{nost prodolìl da go gradi porano zapo~natiot objekt. Osnovata na objektot poteknuva od tipot na toskanska palata, no vo nadvore{noto oblikuvawe ima originalni novini. Vo sostav na objektot se nao|a i crkva, taka {to toj ima dve paralelni razvojni oski, koi na fasadata se pokaùvaat kako dva portala, od koi onoj na palatata e ponaglaseno obraboten. Crkvata vsu{nost ne se pokaùva na fasadata, pa zatoa celata kompozicija ima crti na op{testven objekt. Ovoj pristap opredeluva eden od glavnite pravci vo razvojot na evropskoto tvore{tvo vo epohata na apsolutisti~kite dràvi, {to se manifestira preku oblikovnite karakteristiki na objektot. Ogromnite fasadi, na kraevite se zavr{eni so odvaj vidlivi rizaliti, a po viso~ina se podeleni na tri sloja, od koi posledniot opfa}a dve nivoa. Obraboteni se so blaga rustika, koja nezabele`livo se namaluva kon pogornite nivoa. Pilastrite na prviot i vtoriot kat se postaveni taka {to formiraat poliwa so proporcija na zlatniot presek, so {to ras~lenuvaweto na yidot dobiva stroga zakonomernost, koja e potencirana so promenliviot ritmi~en ~ekor na pilastrite. Prozorskite otvori, po~nuvaj}i od prviot kat pa nagore, majstorski se namaluvaat naglasuvaj}i go razmerot, dodeka prizemjeto koe e obraboteno vo vid na cokle, na objektot mu dava karakter na aristokratska zatvorenost. Venecot vo odnos na goleminata na objektot ima ne`ni dimenzii. Atriumskata fasada na objektot sodrì majstorska primena na stilskite proporcii. Nejzinite pogorni nivoa, iako se poniski, se dobiva vpe~atok kako da se povisoki, poradi primenata na povitki stolbovi (pilastri). Palatata @iro (zavr{ena vo 1504 god.) ima relativno pomala dolìna vo odnos na palatata Kan~elarija, no so arhitektonskite karakteristiki vo oblikuvaweto e sli~na na nea. Ku}ata na Bramante (1510) poznata e pod imeto ku}ata na Rafael , koj kako vnuk na Bramante gi proìveal svoite posledni godini vo nea. Taa e urnata vo XVII vek pri ureduvaweto na plo{tadot pred crkvata
Sv. Petar. Spored crteòt na arhitektot Paladio od 1544 god. se gleda zna~eweto na ovoj objekt, kako za~etnik na nov tip fasada na italijanska palata. Taa vr{i golemo vlijanie vrz razvojot na bogatite gradski ku}i za ìveewe. Objektot ima sovr{en kontrast me|u prizemjeto, obloèno so teòk kamen i katot, koj e ubavo ras~lenet so toskanski dvojni koloni, prozorci so timpani i so balustradi. Pokraj opi{anite objekti, Bramante gradi ili ja zavr{uva gradbata i na mnogu drugi objekti, davaj}i im vidliv pe~at na visokata renesansa.
RAFAEL SANTI (1483-1520)

Rafael e golem arhitekt i u{te pogolem slikar na visokata renesansa. Rabotej}i vo Rim zaedno so svojot vujko Bramante, u{te vo 1509 god. toj ve}e e na slu`ba vo Vatikan, vo svojstvo na apostolski ìvopisec. Po smrtta na Bramante, od 1514 do 1520 god. Rafael e najzna~ajniot tvorec vo Italija. Kako dobar poznava~ na anti~kite rimski spomenici e nazna~en za za{titnik na rimskite starini, namesto po~inatiot Fra Xokondo. Iako ìvee samo 37 godini, so pomo{ na svoite sorabotnici i u~enici toj sozdava brojni dela. Rafael e roden vo Urbino, kade u~i kaj slikarot Peruxino i se voodu{evuva od arhitekturata na Lu~ano da Laurana. Tatko mu na Rafael vo stihovi gi vospeval Laurana i negovoto delo. Za brzoto sozrevawe na Rafael pridonesuva negovoto zapoznavawe so vrvnite ostvaruvawa na ranata renesansa vo Firenca, a potoa i so deloto na Bramante. Interesot za arhitekturata kaj Rafael najprvin se pojavuva preku prikaùvaweto objekti na negovite sliki. Pretstavata na tie objekti se dobliùva do idealnata forma na centralnoto re{enie so trem i kupola vrz tambur. Me|utoa, takov objekt Rafael nikoga{ nema da izgradi. Duri i objektite {to mu se pripi{uvaat, vsu{nost se izvedeni od drugi majstori spored negovi crteì.*36 Palatata Vidoni (1515-20) pretstavuva natamo{en razvoj na noviot tip palata, {to Bramante go postavuva vo planot za ku}ata na Rafael. Palatata prvobitno
Sl.110. Donato Bramante. Ku}ata na Rafael, Rim, 1510-12. Izgled spored bakrorezot na Lafreri.
36
Vidi Svetska arhitektura, str.245 C. N. Schulz. La signification dans larchitecture occidentale
Sl.111. Rafael. Palatata Vidoni, Rim, 1515-20.
57
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA
Sl.112. Rafael. Vila Madama, Rim, 1517. Plan, izgledi na za~uvanite delovi i vnatre{nosta na lo|ata.
imala samo sedum razvojni oski so jasno nazna~ena simetrija, no podocna e dogradena i nadgradena so u{te eden kat. Vilata Madama (1517) Rafael ja proektira po barawe na kardinalot Xulijano Medi~i na ridot severno od Rim, od kade morala da se povrze so Vatikan preku prava ulica. Inspiriran od kompozicijata na anti~kite imperatorski termi i vili (zlatnata ku}a na Neron), Rafael sozdava nov tip na vila za kratkotraen odmor vo priroda na bogatiot op{testven sloj. Objektot izgleda dosta mal vo bogato zamislenoto parterno ureduvawe. Do vilata trebalo da se napravi i otvoren teatar, na srednata terasa bile smesteni gradinite, dodeka na podolnite terasi bile smesteni kowu{nicite. Ansamblot na vilata bil urnat pri grabeòt od 1527 godina, a vo 1538 god. delumno e obnoven. Vo enteriernoto ureduvawe na vilata, Rafael uspeva da sozdade nov stil na arhitektonska dekoracija nare~ena groteska. Taa e inspirirana od dekoracijata na starorimskite objekti, koi vo toa vreme se otkopuvaat, se premeruvaat i se analiziraat od Rafael i od drugite arhitekti. Palatata Pandolfini vo Firenca (1516-20) e gradena spored crteìte na Rafael. Taa pretstavuva nov tip na ìveali{te, kako preod me|u palata i gra|anska ku}a {to }e se razviva vo sledniot period. Bidej}i ima poskromni dimenzii, vo nea se ìvee osven na katot i vo prizemjeto. Prizemjeto kon dvorot e otvoreno preku tridelna lo|a. Vo palatata nema vlez direktno od ulica,
58
tuku preku gradinata, koja stanuva sostaven del na ìveali{teto. Postavkata na objektot na uli~en agol naloìlo da se napravi uli~na fasada so navidum asimetri~na kompozicija. Gradbata na crkvata Sv. Petar , po smrtta na Bramante ja prodolùva Rafael. Toj se obiduva da ja promeni osnovata od gr~ki vo latinski krst, no vo toa ne uspeva bidej}i prerano umira.
BALTAZARE PERUCI (1481-1537)

Baltazare Peruci e slikar, dekorater i arhitekt koj raboti vo Rim istovremeno so Bramante i so Rafael. Toj e roden vo Siena, kade {to stanuva pomo{nik na slikarot Pinturikio. Po doa|aweto vo Rim, vo 1503 god. zapo~nuva da gi prou~uva rimskite spomenici, za podocna da zapo~ne so svoe samostojno tvore{tvo. Pri grabeòt na Rim vo 1527 god. toj e zemen za zalo`nik, a po osloboduvaweto so otkup se vra}a vo rodnata Siena i stanuva glaven arhitekt na Republikata. Vo 1534 god. povtorno zaminuva za Rim kade {to e nazna~en za glaven graditel na crkvata Sv. Petar.*37 Vilata Farnezina (1509-1511) e najzna~ajnoto delo na Peruci od vremeto na negoviot prv prestoj vo Rim. Taa e smestena vo gradina na desniot breg od rekata
37
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.191 E. R. Wolf, R. Millen. Renesansa, str.91
Sl.113. Peruci. Vilata Farnezina, Rim, 1509-11. Osnova i izgled.
Tibar. Objektot ima osnova vo vid na bukvata "P", so prizemje i kat. Blagodarej}i na lo|ata vo prizemjeto i niskoto cokle, ostvarena e integracija na vnatre{niot i nadvore{niot prostor. Ovaa vila sozdava nov arhitektonski izraz preku soedinuvaweto na crtite na gra|anskata ku}a i prigradskata rezidencija. Izrazot se prepoznava preku sozdadenata vrska na lesnata kompozicija so okolinata i preku kontrastot na svetloto i temnoto, sozdaden so istaknatite krila i lo|ata. Palatata Masimi (1535) e izgradena na edna uli~na krivina, so vklu~uvawe na ostatoci od razurnat dvorec vo 1527 god. Peruci majstorski ja re{ava osnovata na tesnata, no dlaboka lokacija. Namesto eden golem atrium, toj predviduva dva pomali, od koi prviot e sve~eno obraboten so ni{i i skulpturi, a vtoriot ima uloga na ekonomski dvor so izlez na sporednata ulica. Elegantnata zakrivena fasada vo prizemjeto e olesnata so vovle~enata vlezna lo|a (trem) skriena zad stolbovite, {to sozdava igra na svetlo i temno. Prozorskite otvori na prviot kat se poniski od toga{ voobi~aenite, a na vtoriot i tretiot kat tie se premali i iskr{eni, sozdavaj}i vpe~atok kako da se napraveni od hartija. Poradi takviot sloboden i dinami~en arhitektonski izraz, ovoj objekt moè da se smesti i vo delata na docnata renesansa. Gradbata na crkvata Sv. Petar vo Rim, po Rafael ja prodolùva Peruci, nastojuvaj}i so svoite sorabotnici da ja vrati koncepcijata na prvobitnata osnova, kako {to ja be{e zamislil Bramante.
ANTONIO DA SANGALO - POMLADIOT (1483-1546)

Sangalo - Pomladiot e eden od najplodnite arhitekti koi rabotat vo prvata tretina na XVI vek vo Rim. Roden e vo Firenca kako vnuk od sestra na arhitektite Xulijano i Antonio da Sangalo - Postariot. Toj e raznoviden tvorec, gradej}i palati, crkvi, tvrdini, vodovodi itn. Osobeno golemi uspesi postignuva vo gradeweto odbranbena arhitektura. Crkvata Santa Marija di Loreto (1507) smestena pokraj Trajanoviot stolb vo Rim, go pretstavuva Sangalo kako zrel majstor, i pokraj toa {to ovoj objekt vsu{nost e negovo prvo samostojno delo, sozdadeno na 24-godi{na vozrast. Bankata San Spirito vo Rim (1524) pretstavuva prv primer na objekt so agolna fasada vo renesansata. Na "otse~enoto" }o{e od objektot upotreben e motiv na triumfalna porta so kolosalni pilastri, postaveni vrz masivno cokle vo viso~ina na celoto prizemje. Na toj na~in sozdaden e monumentalen i so te{ka sila ispolnet izraz, {to vo celost go izrazuva zna~eweto na objektot. Vakviot pristap }e najde silen odraz vo arhitekturata na francuskiot baroken klasicizam vo tek na XVII vek. Palatata Farneze (1514-34) so sigurnost se smeta za najzna~ajno ostvaruvawe na Sangalo - Pomladiot, bidej}i vo slednite tri veka }e bide urnek za gradewe
59
Sl.114. Peruci. Palatata Masimi ale kolone, Rim, zapo~nata 1532. Osnova na prizemje, prv kat i izgled.
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

}o{iwata na objektot se napraveni od travertin. Zavr{niot venec od Mikelanxelo e eden od najubavite venci sozdadeni vo tekot na renesansata. So svojata viso~ina od 2,6 m i istaknuvawe od 1,5 m toj ve}e nosi vidliva barokna teìna. Dvornata fasada na tretiot kat e sozdadena so eden nov arhitektonski traktat, pri {to ovoj poteòk kat napraven od Mikelanxelo, se sprotistavuva na podolniot polesen kat, sozdavaj}i vpe~atok na vnatre{no napregawe so izvesno gubewe na spokojstvoto, {to }e bide edna od karakteristikite na barokot. Po smrtta na Mikelanxelo, palatata }e ja zavr{i Viwola vo vremeto na docnata renesansa.*38
MIKELANXELO BUONAROTI (1475-1564)

Sl.115. Antonio da Sangalo-Pomladiot. Palatata Farneze, Rim, 1514. Situacija, osnova, fasada kon parkot i presek.
Sl.116. Antonio da Sangalo-Pomladiot. Palatata Farneze, Rim, zapo~nata 1514, odnovo proektirana 1534, venecot izgraden po 1546, od Mikelanxelo.
palati. Vo toj objekt se soo~uva tvore{tvoto na dvajcata najgolemi majstori na XVI vek, Sangalo i Mikelanxelo. Na Mikelanxelo mu pripa|a balkonskiot del nad vlezot, venecot na objektot i tretiot kat kon atriumot. Preku palatata Farneze, firentinskata trislojna (na tri nivoa) palata so zatvoren dvor go pravi svojot ponatamo{en razvoj. Glavniot vlez vo objektot e od strana na maliot plo{tad, a na sprotivnata strana preku lo|a (trem) se izleguva vo mala gradina, svrtena kon rekata Tibar. Paradnite skali vo vnatre{nosta na objektot se postaveni paralelno so yidot, {to pretstavuva klasi~no re{enie na dvorskata arhitektura na XV i XVI vek. Vrz fasadniot yid od tula se istaknuvaat reljefnite prozorski otvori so kameni doprozornici i so triagolni ili segmentni timpani. Vleznata partija i
60
Mikelanxelo e eden od najzna~ajnite univerzalni tvorci vo istorijata na svetskata umetnost. Kako genijalen skulptor, arhitekt, slikar i poet, toj e eden od poslednite univerzalni umovi na renesansata. So seta strast na svojot temperament, Mikelanxelo im e posveten na naprednite ideali na italijanskiot humanizam, vo estetska i op{testvena smisla. I na stari godini toj nema da se otkaè od svoite mlade{ki ideali, iako op{testvenite uslovi kon sredinata na vekot ja stavaat individualisti~kata kultura na buròaskiot humanizam vo vtor plan. ûvstvuvaj}i ja vo golem stepen taa nepravda, Mikelanxelo }e ja izrazi nejzinata tragi~nost preku skulptorskiot izraz na prekrasnoto i mo}no ~ove~ko telo, vo vid na herojska borba me|u ~ove~kiot duh i mrtvata materija izrazena preku mermerot.*39 Mikelanxelo e roden vo 1475 god. blizu do Firenca, a umira vo Rim po 89 godini bogat i slaven ìvot. Na 13-godi{na vozrast vleguva vo rabotilnicata na Girlandajo za da ja u~i umetnosta. Po dve godini ve}e raboti vo dvorot na Lorenco Medi~i, za po dve godini, na 17-godi{na vozrast da zamine i ottamu. Negovata plodna aktivnost podocna }e se odviva niz tri fazi vo Rim i niz dve fazi vo Firenca. Tvore{tvoto na Mikelanxelo te{ko moè da se analizira oddelno spored vidovi, bidej}i toj ima ostvareno celosna sinteza me|u arhitekturata i skulpturata, ne zapostavuvaj}i go i slikarstvoto. Toj smetal deka so arhitektura moè da se zanimava samo zrel umetnik i mislitel, taka {to samiot zapo~nuva da gradi objekti na 41-godi{na vozrast.*40
Objektite vo Firenca
Po~etokot i golem del od tvore{tvoto na Mikelanxelo se povrzani so lokalitetot na crkvata San Lorenco vo Firenca.
38
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.208 Velike arhitekture svijeta, str.221 39 Vidi H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.354-369
40
Vidi B. Nardini. Mikelan|elo, ivot i delo
Fasadata na crkvata San Lorenco (1516) vo Firenca povtorno stanuva predmet na interes eden vek po nejzinoto gradewe od strana na Bruneleski. Spored proektot {to go pora~uva papata Lav X, sorabotnikot na Mikelanxelo, Ba~o dAwolo pravi drven model. Nezadovolen od proporciite prikaàni na modelot, Mikelanxelo sam pravi model od glina, sakaj}i arhitekturata na fasadata, so nejzinata skulptura da ja napravi "ogledalo na cela Italija". Takvata bogata zamisla nema da se realizira. Kapelata Medi~i vo crkvata San Lorenco e koncipirana taka {to pretstavuva celosna sinteza me|u arhitekturata i skulpturata. Nejzinoto gradewe e zapo~nato vo 1520 godina, a so skulpturite e kompletirana duri vo 1545 god. Objektot vsu{nost e namenet za mavzolej na semejstvoto Medi~i. Arhitektonskiot izraz na nejziniot enterier pretstavuva logi~na vrska so enterierot na samata crkva i na starata sakristija napravena od Bruneleski. Ovaa vrska e postignata so izborot na arhitektonskite sredstva i podelbata na svetlata yidna povr{ina so potemnite nose~ki elementi. So voveduvaweto na dopolnitelniot horizontalen pojas i sloènata reljefna obrabotka na vnatre{nite yidovi, kompozicijata stanuva dinami~na. Na toj na~in izostanuva spokojstvoto i lesnotijata, koi se prisutni vo starata sakristija na Bruneleski. Bibliotekata Laurencijana, do crkvata San Lorenco, Mikelanxelo ja proektira vo 1524 god. so izdolèna ~italna i kvadraten vestibil. îtalnata obiluva so sitno ras~lenuvawe na yidovite so pomo{ na pilastri, ramki i slepi prozorci, {to sozdava ~uvstvo na nemir. Toa donekade e smireno so upotrebata na kafeavozlatnata drvena op{ivka i so zelenata boja na pilastrite. Nesrazmernata viso~ina na vestibilot proizlegla od potrebata za postavuvawe na prozorski otvori visoko pod krovot. Pro~uenite skali vo nego, se ~ini kako da zastanale nakuso vo svoeto zamisleno dvièwe. Mikelanxelo niv saka oblikovno da gi povrze so enterierot na ~italnata, planiraj}i da gi izraboti od drvo, no negoviot naslednik Amanati }e gi napravi od kamen. Goleminata i sloènosta na skalite se prenaglaseni i funkcionalno nepotrebni vo toj mal prostor. Angaìranite dvojni koloni, kako i konzolite pod niv se ~inat, isto taka, neopravdani. Kontrastniot kolorit od temnosiva i bela boja ne pridonesuva za jasnotijata na kompozicijata, predizvikuvaj}i ~uvstvo na ostrina, surovost i nespokojstvo. Ovoj enterier, osobeno so dinamikata na skalite, bez somnevawe gi sodrì idnite karakteristi~ni crti na barokot. Tektonskata nelogi~nost i otsustvoto na jasnotija vo razvitokot na kompozicijata, ova delo so sigurnost go vbrojuvaat vo prvite pokarakteristi~ni primeri na arhitekturata na docnata renesansa. Me|utoa, kompoziciskata nelogi~nost na Mikelanxelo se pretvora vo dlaboka logi~nost ispolnuvaj}i ja postavenata zada~a: da se zapre zdivot na posetitelot.*41
41
Sl.117. Mikelanxelo. Kapelata Medi~i (novata sakristija vo crkvata San Lorenco), Firenca, 1520. Osnova i presek.
Vidi L. Berti. All the works of Michelangelo
Sl.118. Mikelanxelo. Vnatre{nosta na kapelata Medi~i (novata sakristija vo crkvata San Lorenco ), Firenca, zavr{ena 1545.
61
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA
Sl.120. Mikelanxelo. Vestibilot na bibliotekata Laurencijana, Firenca, zapo~nato 1524, skalite napraveni 1555 od Amanati. Sl.119. Mikelanxelo. Bibliotekata Laurencijana, Firenca, proektirana 1524. Vnatre{nosta na ~italnata.
Objektite vo Rim
Vo vremeto na poslednata faza od rabotata na Mikelanxelo vo Rim (1534-64) se slu~uvaat golemi op{testveni istoriski promeni. Od humanisti~ki centar, papskiot dvor se pretvora vo centar na reakcionernata kontrareformacija. Vo sojuz so evropskiot apsolutizam, papstvoto se bori protiv ideologijata na mladata buròazija. Po~nuvaj}i od 30-tite godini na XVI vek, vo arhitekturata na Rim se javuvaat dve nasoki: - Prvata e povrzana so ideologijata na voinstvenata katoli~ka crkva, {to }e dovede do sozdavawe na baroknata arhitektura i umetnost; - Vtorata saka da gi za~uva idealite na renesansata, prisposobuvaj}i gi kon novite op{testveni potrebi. Od svoja strana, taa grupa }e se razdeli na dve granki: manirizam, povrzan so aristokratskata elita i akademizam, kako podgotovka na evropskiot klasicizam. Vo ovie sloèni uslovi, tvore{tvoto na Mikelanxelo so svojata specifi~na razrabotka na kompozicijata i formata go podgotvuva razvojot na barokot. Me|utoa, negovata kompozicija i forma s u{te se vo slu`ba na humanisti~kite ideali na renesansata. Kako dokaz za toa sluì negoviot proekt za ureduvawe na Kapitolskiot ansambl vo Rim. Kapitolskiot ansambl vo Rim, kako rekonstrukcija na stara struktura, e zapo~nat vo 1536 god. spored proektot na Mikelanxelo, a po nara~ka na papata Pavle III. Ovoj lokalitet, vsu{nost, pretstavuval najzna~ajno mesto vo stariot Rim, {to bilo zapu{teno vo tek na sredniot vek. Mikelanxelo energi~no se zafa}a so negovo ras~istuvawe i ureduvawe, taka {to ansamblot
62
e zavr{en vo soglasnost so negoviot prvobiten proekt, so koj nastojuva da go ovekove~i slavnoto minato i tradicijata na anti~kiot Rim. Mikelanxelo vo ansamblot gi vklu~uva i ostatocite na prisutnite stari objekti: Palatata na senatorite i Palatata na konzervatorite, kako i srednovekovnata crkva Santa Marija delji Ara~eli. Glaven objekt na plo{tadot e Palatata na senatorite, koja kon plo{tadot e oblikuvana so dvostrani paradni skali i centralna kula. Na obete strani od plo{tadot simetri~no se postaveni dvokatnite objekti so identi~ni fasadi: Palatata na konzervatorite i zgradata na Muzejot. Nivnata postavka pod agol ovozmoùva otvorawe na vizurite kon glavniot motiv, Palatata na senatorite. Iako takvata trapezna forma na postavkata bila uslovena od anti~kite urnatini, toa odgovara i na kompoziciskite principi na Roselino, upotrebeni vo oblikuvaweto na centralniot ansambl vo gradot Pienca. Nadvore{niot oblik na kapitolskite objekti e napolno nova pojava vo italijanskata arhitektura. Po dolìnata na celoto prizemje kon plo{tadot, bo~nite objekti imaat dlabok trem so horizontalen arhitrav, koj se potpira na jonski stolp~iwa. Prizemjeto i katot se povrzani so korintski kolosalen red pilastri, koi odat od niskoto cokle do razvieniot venec {to ima balustrada so skulpturi vo oskata na sekoj pilaster. Prviot kat e povisok i e oblikuvan so prozorci nad koi ima triagolni i segmentni frontoni. Objektite se izgradeni od tula i travertin, so {to vo arhitekturata se voveduva svetol dvoboen kolorit, sli~no kako i vo stariot Rim.
Sl.121. Mikelanxelo. Kapitolskiot ansambl, Rim, zapo~nat 1536. Situacija, izgled i nadolèn presek: 1. Palata na senatorite, 2. Palata na konzervatorite, 3. Kapitolski muzej, 4. crkva Sv. Marija, 5. goren plo{tad, 6. dolen plo{tad, 7. kowani~ki spomenik Marko Aurelie, 8. skulpturi Dioskuri, 9. fontana so skulpturi.
Fasadata na Palatata na senatorite ima visoko cokle, nad koe se izdigaat kolosalni pilastri. Zad fasadata se krie dvovisinska sve~ena sala, a pred skalite ima mala fontana. Vo ni{ata pod skalite, Mikelanxelo planiral da ja postavi kolosalnata statua na rimskiot Jupiter, a pred nea leè~kite figuri na Nil i Tibar.
Vo sredinata na plo{tadot, u{te vo 1538 god. e postavena kowani~kata statua na anti~kiot rimski imperator Marko Aurelie (II vek), ~ij postament go izrabotuva Mikelanxelo. Parterot na plo{tadot, kako i objektite, izraboteni se od tula i od travertin, kako kontinuitet na rimskata arhitektonska kompozicija. So pomo{ na prirodnite boi na materijalot, vrz parterot
Sl.122. Mikelanxelo. Kapitolskiot ansambl, Rim, zapo~nat 1536. Panoramski izgled (desno) i pogled kon muzejot i palatata na senatorite (levo).
63
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

e iscrtana osmokraka yvezda vo ~ij centar se nao|a spomenikot na Marko Aurelie. Povr{inata ima dobro prostudirani nakloni za odveduvawe na atmosferskata voda. Na ogradniot parapet na plo{tadot, simetri~no vo odnos na pristapnite skali, smesteni se anti~kite skulpturi Dioskuri, so {to jasno e definirana negovata vozdu{na granica. Vrz naklonetiot, prv del na plo{tadot, vo simetralata na pristapnata ulica ima postaveno rasko{ni skali so {iroki skalila. Levo od niv, strmnite skali vodat kon vlezot na visoko postavenata crkva Sv. Marija, a ostanatiot prostor e obraboten so zelenilo. So proektot na Kapitolskiot ansambl, Mikelanxelo se pretstavuva kako zabele`liv urbanist, koj bleskavo gi koristi sredstvata na arhitekturata, skulpturata i bojata. Toj ve{to ja koristi konfiguracijata na terenot za da ja povrze izgradenata i prirodnata okolina. Mikelanxelo sozdava scenario za doìvuvawe na kompozicijata od razli~ni gledni to~ki, so {to vo oblikuvaweto na plo{tadskiot ansambl voveduva dinami~nost i dramati~nost.*42 Izgradbata na crkvata Sv. Petar, Mikelanxelo prifa}a da ja rakovodi od 1547 godina, koga e na 72godi{na vozrast, i toa besplatno, bidej}i za nego pretstavuvalo ~est da raboti na najgolemata crkva vo toga{na Evropa. Na taa zada~a gi posvetuva preostanatite 17 godini od svojot ìvot. Vedna{, 15 dena po prezemaweto na rabotite, toj go zavr{uva noviot glinen model na crkvata. Bespo{tedno kritikuvaj}i gi prethodnite graditeli, toj ja vra}a osnovata na objektot vo forma na gr~ki krst, odnosno centralen plan spored idealite na renesansata. Mikelanxelo svesno ja `rtvuva jasnata ras~lenetost na objektot, za da go istakne negovoto jadro: centralnoto prostranstvo vo vnatre{nosta i veli~estvenata kupola odnadvor. Toj se otkaùva od kolonadite za vnatre{no ras~lenuvawe, od galerijata i od kambanariite, {to Bramante saka{e da gi postavi vo ~etirite agli na objektot. Nadvore{niot oblik, Mikelanxelo go zamisluva da odgovara na vnatre{nosta, upotrebuvaj}i pilastri so kolosalen korintski red. Na cilindri~nite svodovi odnadvor im dodava atika so prozorski otvori za pojako osvetluvawe na vnatre{nosta. Kupolata na crkvata pretstavuva najkolosalno ostvaruvawe od svojot vid, koe vo sebe istovremeno gi sodrì kvalitetite na Panteon i na Santa Marija del Fjore. Taa e yidana od dva sloja (nose~ki i pokriven), se izdiga na visok tambur i zavr{uva so lanterna vrz temeto. Kupolata e izgradena spored modelot na Mikelanxelo od strana na Xakomo dela Porta, koj vo izvesna mera ja ima nadvi{eno, pla{ej}i se za nejzinata stabilnost. Na toj na~in, viso~inata na objektot, zaedno so kupolata i lanternata dostignuva 130 m, a pre~nikot na tamburot odvnatre ima 42,5 m. Nadvore{nosta i vnatre{nosta na tamburot se oblikuvani so dvojni
42
Sl.123. Mikelanxelo. Proekt za crkvata Sv. Petar, Rim, 1547. Osnova, nadolèn presek i izgled od jug.
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.221 Svetska arhitektura, str.236
angaìrani koloni, nad koi prodolùvaat 16 rebra. Me|u kolonite ima prozorski otvori so triagolni timpani. Vidlivite rebra trgnuvaat od angaìranite koloni na tamburot, a preku kupolata i lanternata hrabro se upatuvaat kon neboto. Koncepcijata na kupolata e nat~ove~ka, taka {to ne moè da se vbroi vo nitu eden arhitektonski stil. Taa mu pripa|a samo na Mikelanxelo, tvorecot na "stra{nata" vozvi{enost. Veli~estvenosta na ovaa vozvi{ena koncepcija, podocna, vo vremeto na barokot }e bide naru{ena so dogradbata na vleznoto (isto~noto) krilo na crkvata.
64
Sl.124. Mikelanxelo. Crkvata Sv. Petar, Rim. Izgled na zapadniot del i na kupolata.
Sl.125. Mikelanxelo. Izgled na potkupolniot prostor vo crkvata Sv. Petar, Rim, zapo~nata 1547.
So takvata intervencija na arhitektot Karlo Maderna delumno se popre~uva pogledot od plo{tadot kon kupolata na crkvata, taka {to nejzinoto nadvi{uvawe od Xakomo dela Porta, podocna, dobiva svoe oblikovno opravduvawe. Fortifikaciskite objekti , Mikelanxelo go prikaùvaat i kako voen inèner. Vo 1529 god. toj e rakovoditel na site tvrdini na Firenca, koi pomognuvaat da se zadrì vojskata na imperatorot Karlo V pri negoviot pohod na Italija. Proektot za tvrdinata
Borgo vo Vatikan, zaedno so bastionot Belvedere se, isto taka, delo na Mikelanxelo. Site dela na Mikelanxelo se odlikuvaat so negova li~na crta i vo golem stepen go odrazuvaat negoviot streme` kon veli~estvena monumentalnost, a istovremeno kon dinami~nost vo arhitekturata. Toj osobeno e preokupiran so plasti~niot izraz na arhitektonskata misla. So ponatamo{nata razrabotka na tie negovi arhitektonsko-umetni~ki kvaliteti }e se sozdade cvrsta podloga za pojava na barokniot stil.*43
Severna Italija
Iako najgolemite dostignuvawa na visokata renesansa se smesteni vo Rim, negovata slobodna humanisti~ka atmosfera podolgo se zadrùva vo gradovite na severna Italija. Kon toa najmnogu }e pridonese emigracijata na arhitektite kon sever, po ograbuvaweto na Rim vo 1527 god. Na toj na~in, glavni centri vo razvojot na arhitekturata na visokata renesansa vo severna Italija stanuvaat: Mantova, Xenova, Padova, Verona i Venecija. Glavnata uloga }e pripadne na Venecija, koja ne go po~ituva papata premnogu, pa taka }e stane pribeì{te na naprednite i slobodoumni lu|e. Kako najpoznati arhitekti vo severna Italija se istaknuvaat Xulio Romano, Sanmikeli i Sansovino.
XULIO ROMANO (1499-1546)

Xulio Romano e edinstveniot golem tvorec na visokata renesansa, roden vo Rim, koj svoite uspesi }e gi postigne nadvor od nego. U{te na 10-godi{na vozrast toj stanal u~enik na Rafael, za podocna da mu bide sorabotnik vo slikarstvoto i vo arhitekturata. Xulio Romano vo Rim podignuva dve pomalku zna~ajni palati (Albertini i Makarani ) i gi ukrasuva so freski papskite prostorii vo Vatikan. Po smrtta na Rafael i po nagovor na poznatiot humanist Baltazare Kastiqoni, od 1524 god. pa s do svojata smrt toj }e raboti vo Mantova, kako glaven graditel na semejstvoto Gonzaga. Nabrgu toj }e bide proglasen i za glaven urbanist na gradot, podigaj}i golem broj zna~ajni objekti, poradi {to denes Mantova opravdano se narekuva grad na Xulio Romano. So takvata po~est Romano kako da ja nadminuva
65
43
Vidi A.Tartuferi. Michelangelo, painter, sculptor and architect
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA
Sl.126. Xulio Romano. Palaco del Te, Mantova, 1524-34. Situacija, osnova na palatata i osnova na tajnata gradina (kazino).
slavata na Alberti, koj pred nego, isto taka raboti vo Mantova. Romano tamu gradi: palati, porti, mostovi, rekonstruira crkvi; ili vkupno 16 objekti. Vo negovite dela }e dojde do rasplet na prisutnite arhitektonski protivre~nosti na preodot od visokata kon docnata renesansa. Palaco del Te (1524-1534) e najzna~ajno i najkarakteristi~no ostvaruvawe na Romano vo Mantova. Taa e zapo~nata da se gradi spored skromna programa, no so podocne`nite dograduvawa prerasnuva vo prekrasna prigradska rezidencija za zabava, bogato ukrasena so reljefi i sliki. Takviot pristap Romano go steknuva u{te za vreme na svojata mladost koga raboti zaedno so Rafael na ukrasuvaweto na vilata Madama vo Rim. Vo sostav na ansamblot, pokraj palatata se nao|aat stopanski prostorii, ribnik, kowu{nica, tajna gradina (kazino), hipodrom i dr. Palatata, koja e izgradena okolu vnatre{en dvor so gradini, obiluva so namerni arhitektonski nelogi~nosti. Romano toa go pravi so cel da ja izbegne monotonijata, a rezidencijata da ja napravi pozabavna. Arhitektonskite elementi od fasadata mu pripa|aat na
Sl.128. Xulio Romano i sorabotnicite. Gozbata na Psiha i Eros, detaq od freska vo Dvoranata na Psiha vo Palaco del Te, Mantova, 1524-34.
klasi~niot arhitektonski re~nik, no imaat nevoobi~aen tretman i raspored. Rasporedot na elementite se istaknuva poradi kontrastot na rustikata vrz mazniot yid. Kako o~igledni nelogi~nosti moè da se istaknat: triglifite koi otpa|aat od frizot, klu~niot kamen (svodar) {to go probiva timpanot nad portata; dodeka, re~isi, sekoja linija e nekade prekinata. Vrvnata nelogi~nost se sostoi vo toa, {to celiot toj arhitektonski reljef e laèn, bidej}i e napraven od {tuko, tula ili kamen, nalepeni vrz ramniot yid.
Sl.127. Xulio Romano. Palaco del Te, Mantova, 1524-34. Fasadata kon parkot.
66
Vnatre{nosta e napravena so namera da se nadminat sli~nite dela na Rafael i na Mikelanxelo. Preku vratite, ukraseni so intarzija, posetitelot se vodi vo odaite ukraseni so freski i reljefi. Freskite na yidovite od severnite prostorii gi veli~aat erotskite uìvawa, a vo ju`nite pobedata na ma{kata snaga. Poradi svojata namera istovremeno da predizvika uìvawe i ~udewe, ovoj enterier moè da se smesti vo manirizmot. So svojata ubavina, dekoracijata na ovaa palata, pokraj onaa na vilata Madama, moè da se vbroi vo najzabele`livite enterierni ostvaruvawa na renesansata.*44
So ritmi~koto i prazni~no oblikuvawe na fasadata, ovoj objekt se razlikuva od rimskata palata. Taa razlika e u{te pove}e naglasena so dekorativnata obrabotka na arhitektonskite elementi. Lesnata obrabotka na katot e vo kontrast so rusti~noto prizemje, na sli~en na~in kako {to toa go prave{e Bramante (vo ku}ata na Rafael). Fasadata na ovaa i na drugite palati na Sanmikeli ostavaat vpe~atok kako da se gradeni vo skeleten sistem, {to pretstavuva venecijansko vlijanie, bidej}i Verona e vo sostav na Mleta~kata Republika.
MIKELE SANMIKELI (1484-1559)

Mikele Sanmikeli e eden od najgolemite graditeli vo epohata na renesansata, koj raboti vo mnogu mesta na severna Italija, Dalmacija i na ostrovite vo Mediteranot. Toj gradi palati, crkvi, kapeli i golem broj fortifikaciski objekti. Od 1531 godina, pa s do svojata smrt, Sanmikeli e glaven arhitekt na tvrdinite vo Mleta~kata Republika. Negovite najpoznati ostvaruvawa se nao|aat vo Verona i vo Venecija, kade {to gradi nekolku palati za bogatite trgovci i za visokoto op{testvo. Kompozicijata na palatite, Sanmikeli ja prisposobuva kon potrebite na bogatoto venecijansko semejstvo, za odrùvawe na sve~enosti i priemi. Poradi toa, vo prizemjeto e smesten sve~en vestibil, koj preku rasko{nite skali vodi do sve~enata dvorana na katot. Za da go izrazi sve~eniot karakter na palatata, nejzinata fasada Sanmikeli ja pravi so osobini na op{testven objekt.
Sl.130. Mikele Sanmikeli. Palatata Bevilakva, Verona, 1531.
Sl.129. Mikele Sanmikeli. Palatata Pompei, Verona, 1531.
Palatata Pompei (1531) vo Verona, e edno od prvite ostvaruvawa na Sanmikeli, koe vo re{enieto pretstavuva varijacija na rimskata palata od po~etokot na XVI vek. Dlabokiot vestibil so svojata povr{ina mu konkurira na atriumot i silno ja naglasuva dinamikata na kompozicijata, vodej}i go posetitelot kon skalite.
44
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.94 Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.255
Palatata Bevilakva (1531) vo Verona e izgradena na mala i plitka lokacija, vo o~ekuvawe deka podocna }e se pro{iri. Otkrieniot vestibil so tremot i skalite go zafa}a re~isi celoto prizemje. Preku sve~enite otkrieni skali se stignuva do banketnata sala, kako glavna i re~isi edinstvena prostorija na katot. Oblikuvaweto na fasadata go zadrùva kontrastot na lesniot kat vo odnos na te{koto prizemje, {to se izdvoeni so golem balkon. Na katot ima red na golemi i mali angaìrani koloni, koi vo kombinacija so lakovite potsetuvaat na rimskite triumfalni porti. So toa, avtorot u{te pove}e go naglasuva sve~eniot karakter na palatata. Rustikata na prizemjeto e ras~leneta so pilastri od toskanski red, izbrazdeni so horizontalni sloevi. Palatata Grimani (1556) vo Venecija e eden od najubavite i nadaleku poznati dvorci. Izgradena e na tesna izdolèna lokacija pokraj kanalot Grande, vrz mnogu lo{a po~va. Sanmikeli, kako iskusen voen inèner vo po~vata nabiva drveni {ipovi i gi povrzuva so gredi, a prostorot me|u niv go zayiduva so kamen vo cementen malter. Na toj na~in e sozdadena mnogu solidna fundamentna konstrukcija, {to podocna }e ovozmoì prvobitnata zamisla za ednokatna da se pretvori vo dvokatna palata. Vlezot vo palatata e od potesnata strana svrtena kon kanalot Grande. Niz sve~eniot
67
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

silno naglasen arkaden sistem, {to povtorno nalikuva na triumfalna porta. Angaìranite dvojni koloni na katot i pilastrite vo prizemjeto se od korintski red. Balustradata na balkonot go potencira sve~eniot karakter na prviot kat. Kapelata Pelegrini (1557) vo manastirot San Bernadino kaj Verona zasluùva najgolemo vnimanie me|u verskite objekti na Sanmikeli. Taa ima kru`na osnova pokriena so kupola i lanterna. Enterierot e ras~lenet na dve nivoa, od koi dolnoto ima motiv na triumfalna porta. Ornamentalnata obrabotka e silno naglasena. Op{tata koncepcija na objektot ima izvesno vlijanie od Tempieto na Bramante i od kapelata Medi~i na Mikelanxelo. Pridonesot na Sanmikeli vo arhitekturata na renesansata se sostoi, pred s vo ponatamo{nata razrabotka na dvorednata (na dve nivoa) palata i vo naglasenata obrabotka na jakiot yid. Negovite stilski redovi za sozdavawe tektonika na fasadata }e gi prifatat mnogu majstori na XVI vek, a vo taa smisla i golemiot majstor Paladio. Tvore{tvoto na Sanmikeli ostava dlaboki tragi vo Verona i vo Venecija, odigruvaj}i va`na uloga i vo formiraweto na evropskiot klasicizam vo arhitekturata.*45
Sl.131. Mikele Sanmikeli. Palatata Grimani, Venecija, zapo~nata 1556. Osnova, izgled spored proektot, i dene{en izgled.
vestibil i izdolèniot dvor preku skalite se stignuva do sve~enata sala na katot, svrtena kon kanalot Grande. Fasadata na objektot ima simetri~na kompozicija so
Venecija
Za razlika od Rim, slobodarskiot duh na renesansata vo Venecija ne e zapren nitu so reìmot na kontrareformacijata nitu so voeniot pohod na Karlo V. Vo tekot na XVI vek tamu e za~uvana slobodnata veroispoved, se razviva naukata i se {iri pe~ateweto knigi. Se razviva mecenstvoto i strasta za sobirawe rakopisi, knigi i umetni~ki tvorbi. Venecijanskoto visoko op{testvo se natprevaruva vo ureduvaweto na gradot so prekrasni op{testveni objekti i ubavi dvorci. Arhitektonskata teorija se unapreduva so izdavawe na nau~ni traktati. Vo arhitekturata na Venecija se soo~uvaat mesnite tradicii i rimskata monumentalnost, od {to }e proizleze tipi~na venecijanska varijanta na renesansnata arhitektura. Karakterot na taa arhitektura e opredelen so tragite od vizantiskata i gotskata tradicija vo novata arhitektura, smestena vo nepovtorlivoto venecijansko podnebje. Neobi~niot raspored na Venecija vrz ostrovi sred lagunata, uslovuva pojava na kanali namesto ulici, a retkite plo{tat~iwa dobivaat karakter na otkrieni javni dvorani. Glavna soobra}ajnica vo gradot e kanalot Grande, pokraj koj se smesteni najva`nite objekti na Venecija. Grade`nite parceli prete`no se tesni, dlaboki i naj~esto bez vnatre{ni dvorovi. Vo stanbenata arhitektura prodolùva tradicijata na gradewe objekti vo niza, so stanovi na edno do dve nivoa, so samostoen vlez i skali. Vo XVI vek, nizovite dobivaat {iro~ina od dva stana, taka {to se pojavuva i svetlarnik, {to ovozmoùva pristap do stanovite od drugata strana na nizata. Viso~inata na nizata naj~esto iznesuva tri do ~etiri nivoa.
68
Sl.132. Venecija. Tipi~en kladenec za vodosnabduvawe, XV vek. Osnova, presek i izgled.
Grade`nata tehnika se razviva osobeno vo na~inot na temeleweto na objektite. Se upotrebuvaat podolgi drveni {ipovi (po 9 na 1 m2), nad koi se pravi drvena re{etka pokriena so fundament od kamen vo cementen malter. Nose~kite yidovi se so debelina od 2-3 tuli, a me|ukatnite konstrukcii se drveni i naj~esto neop{ieni, no vo bogatite ku}i tavanot e pokrien so rezba i slikarstvo. Vodosnabduvaweto na naselenieto se vr{i preku prifa}aweto na atmosferskiot talog od pokrivot i dvorot na objektite vo specijalni kladenci. Na patot
45
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.236
do kladenecot, vodata se pro~istuva preku peso~ni filtri.*46 Kontinuitetot vo renesansnata arhitektura na Venecija e vidliv preku deloto na Bartolomeo Bon Pomladiot, ~ii predci vo prethodniot period gradea istovremeno so semejstvoto Lombardi. Vo ovoj period Bartolomeo Bon raboti na Skuola di san Roko, {to ja dovr{uva negoviot sorabotnik Skarpawino. Novata etapa vo razvojot na renesansnata arhitektura vo Venecija zapo~nuva so doa|aweto na rimskite majstori vo 1527 god. Vo prv red toa se odnesuva na arhitektite Serlio i Sansovino.
SEBASTIJANO SERLIO (1475-1555)

Sebastijano Serlio e roden vo Bolowa, a raboti vo Rim zaedno so Peruci do 1527 god. Po doa|aweto vo Venecija, pravi arhitektonski proekti i crteì na enterieri. Vo 1541 god. stapuva na slu`ba kaj francuskiot kral Fransoa I i e nazna~en za glaven arhitekt na dvorecot Fontenbl, kade ostanuva s do svojata smrt. Svojata kariera, Serlio ja zapo~nuva so snimawe i prou~uvawe na anti~kata arhitektura, kako i so analiti~ko preispituvawe na dotoga{ sozdadenite renesansni dela. Inspiriran od anti~kata arhitektura,
vo strukturata na renesansnata arhitektura, Serlio go voveduva tridelniot fasaden otvor, so dva bo~ni pomali otvori i eden centralen pogolem la~en otvor. Ovoj tridelen otvor, podocna }e bide na{iroko primenuvan i vo negova ~est e nare~en motivo serlijano. Serlio steknuva golema slava so svojata teoriska rabota. Negoviot Traktat za arhitekturata se objavuva vo delovi, po~nuvaj}i od 1537 god. So nego se zgolemuva interesiraweto na venecijancite za teorijata na arhitekturata. Evidentno e deka Serlio ume{no go koristi arhitektonskoto nasledstvo {to go dobi od arhitektot Peruci. Brojnite planovi i fasadi pretstaveni vo traktatot vr{at golemo vlijanie vrz negovite sovremenici, a osobeno vrz pomladite arhitekti vo Italija i vo drugite zemji.
JAKOPO-TATI SANSOVINO (1486-1570)

Jakopo-Tati Sansovino e najgolemiot tvorec, koj so svoeto tvore{tvo go odreduva razvojot na venecijanskata arhitektura vo XVI vek. Toj e roden vo Firenca, a do polovinata na svojot ìvot raboti vo Rim i vo Firenca, glavno kako skulptor. Vo Rim e u~enik na Bramante, od kogo go nau~uva majstorstvoto na visokorenesansnata arhitektura. Vo 1527 god. toj doa|a vo Venecija, kade {to dve godini raboti kako rakovoditel na site grade`ni raboti vo Mleta~kata Republika. Ovoj status mu ovozmoùva da se javi kako avtor na mnogu objekti, iako so arhitektura po~nuva da se zanimava od sredinata na svojot ìvot, sli~no kako i Mikelanxelo.
Sl.133. Arhitektonskiot motiv Serlijano, primenet na Bazilikata vo Vi~enca od Andrea Paladio.
Sl.134. Jakopo Tati-Sansovino. Palatata Korner dela ka Grande, zapo~nata 1536.
46 47
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.280 . Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2, od str.280
Sansovino gradi op{testveni objekti, palati, crkvi i drugi, koi gi kompletira so svoi skulpturi. So negovoto delo napraveni se re{itelni ~ekori za prisposobuvawe na rimskiot "klasi~en" stil kon arhitektonskata tradicija na Venecija.*47
69
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

Palatata Korner dela KaGrande (zapo~nata vo 1536 g.) pretstavuva urnek za prerabotka na firentinskata i rimskata palata, vo soglasnost so venecijanskite potrebi i vkusovi. Lokacijata ovozmoìla palatata da dobie pogolem vnatre{en dvor od ~ij{to zaden del se vleguva vo ekonomskite prostorii. Predniot del na prizemjeto pretstavuva sve~en vestibil, vo koj se vleguva preku piramidni skali i vlezna lo|a, svrtena kon kanalot Grande. Visokoto prizemje e podignato na cokle i ima rusti~na obrabotka. Nivoata na objektot se re{eni dvovisinski, taka {to na priemnite sali od predniot del im odgovaraat po dve nivoa od stanbnenite prostorii na zadniot del od objektot. Katovite se oblikuvani so dvojni koloni od jonski i korintski red, me|u koi ima la~ni prozorski otvori. Oformuvaweto na centralniot prostor vo Venecija, pretstavuva osnovna zasluga na Sansovino. Rekonstrukcijata na prostorot me|u Du`devata palata, plo{tadot San Marko i pristani{teto zapo~nuva vo 1537 god. so istovremeno gradewe na tri objekti: moneten dvor, nova biblioteka i loxeta. Na toj na~in, definiraj}i ja granicata na Pjaca San Marko, Sansovino sozdal i Pjaceta, svrtena kon kanal Grande. So toa se sozdadeni uslovi za masovno proslavuvawe na venecijanskite
praznici i za odvivawe na sve~eni dràvni ceremonii, koi ja veli~aat silata na Mleta~kata Republika. Bibliotekata San Marko ima dolìna od 80 metri i celata e napravena od bel mermer. Vo prizemjeto, tremot zafa}a edna polovina od {iro~inata na objektot, a vo drugata polovina se smesteni prodavnici za skapocena stoka. Vlezot vo bibliotekata e ozna~en so karijatidi. Celiot kat sluì za ~uvawe na rakopisi i knigi. Fasadata e oblikuvana vo vid na arkaden sistem so angaìrani koloni od toskanski red vo prizemjeto i jonski red na katot. Dekorativno profiliranite lakovi se potpiraat vrz posebni pomali koloni. Objektot ima razvien venec koj zavr{uva so balustrada i so skulpturi vo oskata nad sekoj stolb. Bogatstvoto na plastika sozdava ìvopisna svetlo-temna kompozicija, so {to celiot objekt nalikuva na skulptura. Loxetata e postavena vo podno`jeto na kambanarijata San Marko. Pri pa|aweto na kambanarijata od zemjotres vo 1902 god. i taa e urnata, za vo 1911 god. i dvete da bidat restavrirani. Loxetata pretstavuva oblikovna vrska me|u srednovekovnata kambanarija i novite objekti na ansamblot. I taa e napravena od bel mermer so silno izrazena reljefnost na fasadata.
Sl.135. Jakopo Tati-Sansovino. Ansamblot pjaceta san Marko, Venecija, zapo~nat 1537. Levo e Monetniot dvor, vo sredinata bibliotekata San Marko, a pod kambanarijata e istoimenata loxeta.
70
Sl.136. Jakopo Tati-Sansovino. Ansamblot pjaceta san Marko, Venecija, zapo~nat 1537. Pogled kon kanalot Grande, bibliotekata i lo|ata.
Monetniot dvor ima zatvoren, re~isi surov nadvore{en oblik, kon {to pridonesuva upotrebeniot siv mermer. Vtoriot kat e nadyidan nad nekoga{niot zavr{en venec, u{te vo starosta na Sansovino, so {to e naru{eno edinstvoto na kompozicijata. Atriumot vo prizemjeto na avtenti~niot objekt pretstavuva edinstvena vrska me|u prostoriite. Vo 1583 god. Sansovino zapo~nuva da gi pravi i zlatnite skali (Skala doro) vo Du`devata palata, no tie se zavr{eni vo vremeto na docnata renesansa od strana na arhitektot Skamoci i skulptorot Vitorio, a se kompletirani vo 1559 god. od Skarpawino.
Sl.137. Jakopo Tati-Sansovino i dr. Skala doro, Du`deva palata, Venecija1538-59.
71
ARHI TEK T URA
DOCNA RENESANSA VO ITALIJA
ARHI TEK T URA

D. ARHITEKTURATA NA DOCNATA RENESANSA
Docnata renesansa vo italijanskata arhitektura se razviva vo vtorata polovina na XVI vek i ~estopati se vbrojuva vo manirizmot. Me|utoa, ovaa kvalifikacija mnogu pove}e se odnesuva na skulpturata i slikarstvoto, otkolku na arhitekturata vo toj period, bidej}i toga{nite arhitekti sozdavaat takvi dela {to ne moàt da se smetaat za dekadentni. Golem broj od tie objekti }e stanat primeri za podocne`nite tvorci vo slednite tri veka vo Evropa, pa duri i vo novootkrieniot kontinent Amerika. Osnovnite karakteristiki na arhitekturata vo docnata renesansa se prepoznavaat spored golemite arhitektonski kompozicii i grade`nite delovi so golemi dimenzii, a fasadite se vo golema mera reljefno naglaseni. Prozorskite otvori i portalite se mnogu istaknati, no obrabotkata na detalite e gruba. U{te golemiot Mikelanxelo konstatira deka sovr{enata harmonija moè brzo da se pretvori vo dosada, pa zatoa bibliotekata Laurencijana ja proektira so poslobodni formi, dinamika i dramatika. So toa, toj go navestuva doa|aweto na docnata renesansa, kako prethodnica na barokot. Interesno e toa {to ovoj period ima sli~nosti so arhitektonskite dvièwa vo poslednata ~etvrtina na XX vek. Kako {to t.n. postmoderna arhitektura }e gi negira kvalitetite na modernata, taka docnata renesansa gi negira kvalitetite na visokata renesansa so izvrtuvawe na nejzinite osnovni karakteristiki, otstapuvaj}i od fundamentalnite vonvremenski na~ela na proektiraweto : - jasnost i vidliva stabilnost na konstrukcijata, - podreduvawe na ornamentot na konstrukcijata, - oblikuvawe na okolinata vo soglasnost so ~ove~kite potrebi. Tie na~ela gi postavi Vitruvie u{te vo vremeto na anti~kata rimska arhitektura. Docnata renesansa, niv svesno gi negira, so cel da sozdade arhitektura so pove}e izrazi i so li~ni svojstva na avtorite. Takvata individualna sloboda, nekoi od kreativnite arhitekti ja iskoristuvaat za sozdavawe kapriciozni dela, {to e u{te pove}e naglaseno kaj likovnite ostvaruvawa. Moè da se kaè deka najop{ta karakteristika na ovoj stil e toa {to pravi preod od visokata renesansa kon barokot. Docnata renesansa najmnogu se razvi vo: Rim, Firenca, Vi~enca, Venecija, no i vo drugi mesta.*48
Rim
XAKOMO BAROCI DA VIWOLA (1507-1573)
Arhitektot Viwola od 1530 god. u~i slikarstvo i perspektiva vo Bolowa, za podocna da stane pomo{nik na Mikelanxelo vo gradeweto na crkvata Sv. Petar vo Rim i Palatata na senatorite na Kapitolskiot plo{tad. Pod vlijanie na golemiot majstor, toj go prezema negoviot arhitektonski re~nik, no i ponatamu teoriski se usovr{uva. Viwola odli~no gi poznava anti~kite arhitektonski proporcii, pi{uva knigi za arhitekturata i izveduva nekolku objekti. Vo 1562 god. vo Rim izleguva negoviot traktat Za pette arhitektonski reda. Vilata na papata Julie III (1550) e edno od prvite dela na Viwola. Taa ima ednostavna izdolèna simetri~na osnova so tri dela i gradini me|u niv, koi se zaobikoleni so yidovi. Glavniot paviljon kon dvorot ima polukruèn trem, a vo simetralata kon ulicata istaknat pravoagolen del. Vlezot od ulicata e oblikuvan so motiv na triumfalna porta od kamen, {to kako element se pojavuva i na fasadata pred salonot na katot. Vo sredi{niot del se vleguva preku trem i galerija, do koja se doa|a preku simetri~no postaveni polukru`ni skali {to se nao|aat pokraj polukru`niot trem na vtoriot dvor. Vo re{enieto na objektot vidlivo e vlijanieto na vilata Madama na Rafael, napravena vo vremeto na visokata renesansa. Gradeweto na objektot }e go dovr{at Vazari, Amanati i drugi arhitekti.
48
Sl.138. Viwola, Vazari, Amanati. Vilata na papata Julie III, Rim, 1550. Fasadite na vlezot i vtoriot dvor.
Vidi Svetska arhitektura, ilustrovana istorija, od str.246
72
svetlina doa|a od tamburot postaven vrz presekot od kracite na latinskiot krst, vo koj transeptot e mnogu plitok.*49 Viwola kako ploden tvorec ima raboteno niz pove}e gradovi vo Italija, kade {to gradi palati i fontani.
XAKOMO DELA PORTA (1541-1604)

Xakomo dela Porta e u~enik i sledbenik na Viwola, koj go prifa}a vlijanieto na arhitekturata na Mikelanxelo, zavr{uvaj}i go gradeweto na kupolata na crkvata Sv. Petar. Negovata arhitektura se karakterizira so ednostavni linii i so izvesno umnoùvawe na detalite. Fasadata na crkvata Il Xezu (1573-84) svrtena kon plo{tadot go naglasuva nejzinoto zna~ewe. Problemot za re{avawe na preminot od visokiot centralen kon poniskite bo~ni korabi, Xakomo dela Porta go razre{uva so pomo{ na "S" voluti. Toa, vsu{nost, pretstavuva usovr{uvawe na idejata {to ja ima{e primeneto Alberti pri dovr{uvaweto na fasadata na crkvata Santa Marija Novela vo Firenca. Sli~ni voluti ve}e ima{e upotrebeno i Mikelanxelo vo enterierot na bibliotekata Laurencijana vo Firenca.
Sl.139. Xakomo da Viwola. Vilata Farneze, Kaprarola, 1547-59.
Adaptacijata na zamokot Kaprarola (Pentagon) vo vila Farneze, Viwola ja pravi vo 1559 god. so bogato parterno re{enie, kombinirano so park, {to po anti~kiot Rim, za prvpat se pojavuva na takov na~in, za podocna svojot maksimum da go dostigne vo barokot. Osobeno reprezentativno se obraboteni tremot i galerijata okolu kru`niot atrium. Crkvata Il Xezu (1568-1584) vo Rim pretstavuva remek-delo na Viwola. Nejzinoto re{enie so razvien centralen korab formira kompakten vnatre{en prostor, {to }e go prifatat jezuitite i }e go raznesat {irum Evropa, kako primer za gradewe na baroknite hramovi. Bo~nite brodovi na objektot se mnogu poniski i potesni od centralniot, taka {to dobivat uloga na kapeli. Akcent vo osvetluvaweto na enterierot e staven vrz oltarot, kon koj se svrteni site pogledi. Silnata
DOMENIKO FONTANA (1543-1607)

Domeniko Fontana e sorabotnik na Xakomo dela Porta vo zavr{uvaweto na kupolata na crkvata Sv. Petar vo Rim. Samiot se zafa}a so golemite raboti za preureduvawe na Vatikan spored starite proekti na
Sl.140. Viwola. Osnova na crkvata Il Xezu i manastirskiot ansambl, Rim, 1568-84.
Sl.141. Xakomo dela Porta. Zapadnata fasada na crkvata Il Xezu, Rim, 1573-84.
49
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.281 Svetska arhitektura, od str.249
Bramante. Na toj na~in, Vatikan postepeno prerasnuva vo golem kompleks, prepoln so bogati objekti i golem broj umetni~ki dela. Fontana raboti vrz preure73
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

duvaweto na gradot Rim , gradej}i 25 novi ~e{mi i fontani i obnovuvaj}i gi anti~kite akvadukti. Podigaweto na anti~kiot obelisk na plo{tadot Sv. Petar vo Rim, isto taka pretstavuva zasluga na Fontana. Palatata Borgeze (okolu 1590 god.), Fontana ja gradi vo sorabotka so arhitektot Longi, oblikuvaj}i ja so dvojni koloni na tremot i galerijata, vo naglaseno simetri~no re{enie.
Sl.142. Longi, Fontana i dr. Palatata Borgeze, Rim, zapo~nata 1568.
Firenca
Za vreme na docnata renesansa vo Firenca ne se prezemaat golem broj grade`ni zafati, no zatoa pak, tie {to se izvedeni, po svojot obem i zna~ewe pretstavuvaat viden pridones za razvojot na arhitekturata. Tamu tvorat dvajca zna~ajni arhitekti: Vazari i Amanati.
XORXO VAZARI (1511-1574)

Xorxo Vazari e slikar i arhitekt, no najmnogu se istaknuva kako biograf na italijanskite renesansni majstori, poradi {to e nare~en tatko na istorijata na umetnosta. Negovo najrano ostvaruvawe pretstavuva oblikuvaweto na vlezniot portal i preureduvaweto na vnatre{nosta na palatata Vekio za potrebite na neuramnoteèniot mlad vojvoda Fran~esko I vo 1555 god. Upotrebenata dekoracija so svoite formi i so koloritot moè da se natprevaruva so vrvnite ostvaruvawa od toj vid.
Palatata Ufici (1559) Vazari ja koncipira kako veli~estven objekt od docnata renesansa. Taa ima prizemje i dva kata i osnova vo vid na bukvata "P", koja so potesnata strana izleguva kon rekata Arno. Fasadata kon rekata e oblikuvana vo vid na anti~ka triumfalna porta. Tremot vo prizemjeto ja formira ulicata Ufici, koja trgnuva od plo{tadot Dela Siworija i niz portata izleguva kon bregot od rekata Arno. Palatata bila nameneta za administrativna uprava, za prodavawe luksuzna stoka i za ~uvawe na umetni~kite dela na golemiot vojvoda. Nadvore{noto oblikuvawe na objektot e vo soglasnost so arhitektonskata teorija {to ja zastapuva Xorxo Vazari, kako ideolog na strogata, akademska nasoka vo arhitekturata. Toj se stremi kon za~uvuvawe na klasi~nite tradicii na italijanskata umetnost od po~etokot na XVI vek. Vazari se istaknuva i kako zna~aen deec vo oblasta na umetni~koto obrazovanie, taka {to }e stane osnovopolo`nik na firentinskata Umetni~ka akademija (1563). Plo{tadot Dela Siworija, so zavr{uvaweto na palatata Ufici, go dobiva svojot definitiven oblik, so slednata bogata sodrìna: - Palatata Vekio (1298-1314), pred ~ij vlez se nao|a statuata David od Mikelanxelo; - Fontanata Neptun (1575), od Amanati i Da Bolowa; - Loxa dei Lanci (1376-81) vo koja se smesteni skulpturite: Persej od êlini, Grabnuvaweto na Sabiwankite od Da Bolowa, i dr.; - Kowani~kiot spomenik na Kozim I (1594) od Da Bolowa; i sekako - Palatata i ulicata Ufici (1550-74). Pokrieniot premin (ulica na kat), po barawe na vojvodata Kozimo Medi~i, Vazari go gradi za samo pet meseci (1565-66). Toj trebalo da mu sluì na vojvodata za bezbedno dvièwe me|u plo{tadot Dela Siworija i negoviot dom, palatata Piti, na drugiot breg od rekata Arno. Zatoa pokrieniot premin moral da pomine i nad poznatiot star most (Ponte Vekio) na rekata Arno.*50
Sl.143. Xorxo Vazari. Palatata Ufici, Firenca, 1550-74. Pogled niz ulicata Ufici kon rekata Arno.
74
50
Vidi Svetska arhitektura, str.249
Sl.144. Ansambl dela Siworija, Firenca: 1. palata Vekio, 2. palata Ufici, 3. ulica Ufici, 4. lo|a Dei Lanci, 5. plo{tad Dela Siworija, 6. spomenik Kozim I, 7. fontana Neptun, 8. statua David, 9. pokrien premin na kat, 10. most Vekio. Sl.145. Ansambl dela Siworija, Firenca: fontanata Neptun, 1575, palatataVekio (1298-1314) i lo|a Dei Lanci (1376-81).
BARTOLOMEO AMANATI (1511-1592)

Bartolomeo Amanati u~i skulptura i arhitektura kaj Mikelanxelo i Sansovino vo Rim. Negovata rabota prodolùva vo Firenca, kade {to go zavr{uva ureduvaweto na bibliotekata Laurencijana spored proektite na Mikelanxelo. Poznatite skali, koi Mikelanxelo gi zamisli od drvo, Amanati gi gradi od kamen. Dvorniot del na palatata Piti (1560) pretstavuva najzna~ajno ostvaruvawe na Amanati. Toj e napraven na prizemje i dva kata so trem, a fasadata e koncipirana so superponirani stilovi od rimsko-toskanskiot red (dorski, jonski i korintski). Dogradbata vo vid na bukvata "P" se otvora kon prostraniot Park dei Bobolo, {to podocna, vo vremeto na barokot, kako koncepcija }e bide prifateno i po{iroko. Oblikuvaweto na arhitekturata, podocna, isto taka }e bide inspiracija za gradewe palati, od koi najzna~ajna e Luksembur{kata palata so svojot park vo Pariz. Nea, vo baroken stil }e ja izgradi arhitekt Salomon de Bros za potrebite na kralicata Marija Medi~i, koja svojata mladost ja pominala vo palatata Piti.*51 Fontanata Neptun na plo{tadot Dela Siworija vo Firenca, Amanati ja izrabotuva vo 1575 god. vo sorabotka so skulptorot Da Bolowa. Amanati gradi i drugi palati vo gradovite na provincijata Toskana i vo Rim.
Sl.147. Amanati i Da Bolowa. Fontanata Neptun, Plo{tad Dela Siworija, Firenca, 1575.
51
Sl.146. Bartolomeo Amanati. Dvorniot del na palatata Piti, Firenca, 1560.
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.245 H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.385
75
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

Xenova
Od polovinata na XVI vek, vo Xenova kako golemo svetsko pristani{te nastapuva period na sjaj i bogatstvo. Zabrzano po~nuvaat da se gradat novi rasko{ni objekti so specifi~ni karakteristiki. Vrz karakterot na arhitekturata osobeno povlijaele ridestiot teren i tesnoto gradili{te. Glavnoto vnimanie na arhitektite e svrteno kon palatite i obrabotkata na nivniot vlezen vestibil i priemniot salon na katot. Prviot tip na palata ima karakteristi~en me|ukat {to se pojavuva me|u dva voobi~aeni kata i sluì za smestuvawe na poslugata i doma}instvoto. Vtoriot tip e nare~en palata-vila ~ij glaven arhitektonski motiv pretstavuva prostranata lo|a na katot i tremot vo prizemjeto, pred koj naj~esto se formira zatvoren dvor. objektot. Dvorot e zaobikolen so prizemen trem, nad koj se razviva ramna terasa. Fasadata so glavniot vlez e ras~leneta so dvojni koloni od toskanski i korintski red. Me|u angaìranite koloni postaveni se prozorski otvori so polukru`ni timpani vo prizemjeto i triagolni na katot. Crkvata Santa Marija di Kariwano (1552) pretstavuva najpoznato delo na Alesi. Taa ima osnova so centralno re{enie, sli~no na osnovata na crkvata Sv. Petar vo Rim od Bramante. Pokraj golemata i ubava centralna kupola, taa ima ~etiri mali kupoli i ~etiri kambanarii vo aglite na osnovata. Poradi stesnuvaweto na osnovata, i pokraj svojata impozantnost, enterierot dobiva laden karakter. Fasadata na objektot ne ostava vpe~atok na silen i integralen arhitektonski izraz, {to e moèbi rezultat od gradeweto {to }e go prodolàt sledbenicite na Alesi. Kupolata pretstavuva najvreden del na objektot i spa|a me|u trite najzna~ajni kupoli na renesansata, zaedno so onie na crkvata Santa Marija del Fjore vo Firenca i Sv. Petar vo Rim. Taa ima pogolemo rastojanie me|u dvata sloja i vo temeto zavr{uva so prostrana i rasko{na lanterna. Od vnatre{nata strana tavanot e kasetiran, pod vlijanie na rimskiot anti~ki Panteon.*52
GALEACO ALESI (1512-1572)

Galeaco Alesi e prviot i najvaèn nositel na razvojot na arhitekturata vo Xenova za vreme na nejziniot sjaj. Nekolku godini od mladosta toj pominuva vo Rim, od kade }e gi donese vlijanijata na Mikelanxelo. Po vra}aweto vo Xenova, toj ima proektirano i izvedeno pove}e palati, crkvi i drugi objekti. Palatata Sauli (1555, ne e za~uvana) gi ima crtite na gradski dvorec i vila, so lo|a kon dvorot smesten pred
Sl.148. Galeaco Alesi. Crkvata Santa Marija di Kariwano, Xenova, 1552.
Vi~enca i Venecija
Vo vremeto na docnata renesansa, od Mikelanxelo pa s do Paladio, renesansnata arhitektura ne sozdava nova umetnost, no dava mnogu zna~ajni arhitekti i zna~ajni dela, poradi {to ovoj period ne moè da se nare~e manirizam. Op{to zemeno, renesansnata arhitektura vo Italija ja odbeleùvaat delata na trojca arhitekti vo nejzinite tri osnovni fazi: - Bruneleski, vo dobata na ranata renesansa, - Bramante, vo dobata na visokata renesansa, i - Paladio kako najgolem majstor na docnata renesansa.
76
ANDREA PALADIO (1508-1580)

Andrea dela Gondola, nare~en Paladio, e roden vo Padova, kade {to po~nuva da go u~i kamenoreza~kiot zanaet. Vo 1524 god. toj se preseluva vo Vi~enca, kade {to zapo~nuva da ja prou~uva arhitekturata. Za taa cel toj odi na studiski patuvawa vo Verona, Rim i drugi gradovi, kade {to gi premeruva i analizira anti~kite spomenici i ve}e izgradenite renesansni objekti. Na toj na~in, Paladio dlaboko ja sfa}a anti~kata rimska arhitektura, koja uspeva da ja transformira vo prak-
ti~na osnova za sovremeno proektirawe. Dolgo vreme po nego, toa nema da uspee da go postigne nitu eden arhitekt. Logi~en rezultat na negovite prou~uvawa pretstavuvaat remek-delata na arhitektonskata teorija: - Rimskite starini, objaveno vo 1554 god., vo koe gi analizira postavkite na anti~kiot teoreti~ar Vitruvie; i - êtiri knigi za arhitekturata, za prvpat objaveni vo 1570 god. vo Venecija, a pove}epati preizdadeni vo pogolem del evropski zemji, a i nadvor od Evropa. So pe~ateweto na delata na Paladio, negovite idei i teoriski postavki pristignuvaat vo ateljeata na mnogubrojnite evropski arhitekti, vr{ej}i silno vlijanie vrz nivnoto ponatamo{no tvore{tvo. Taka, postepeno se formira edno neoficijalno dvièwe, nare~eno paladionizam, {to }e dobie {iroki razmeri vo zemjite na zapadna i centralna Evropa, Rusija, pa duri i vo novootkrieniot kontinent Amerika. Graditelskiot opus na Paladio sodrì raznovidni objekti, od op{testveni i stanbeni zgradi, preku vili i lo|i, pa s do crkvi i teatri. Vo site niv vidlivo e nastojuvaweto, vo celost da se sfati i da se transformira anti~kata arhitektura, pa zatoa tie sodràt edna studena akademska ~istota, vo koja se ~uvstvuva izvesen manirizam. So svoeto sevkupno tvore{tvo, Paladio zasluùva da se najde me|u trojcata najgolemi majstori na renesansnata arhitektura voop{to.*53 Objektite na Paladio se ra{ireni niz pove}e gradovi i naselbi na severna Italija, kako {to se: Verona, Piza, Udine i drugi, no negovite najpoznati objekti se smesteni vo Vi~enca i vo Venecija. Tvore{tvoto na Paladio postepeno se formira vo dopir so najdobrite arhitekti na severna Italija i vo dopir so u~enite humanisti od Vi~enca, koja e materijalno i duhovno tesno povrzana so Venecija. Vo toj period, so zastojot na pomorskata trgovija, vo centarot na vnimanieto na venecijanskite humanisti se nao|aat umetnosta i naukata. Toga{nata estetska misla, vo golema mera povrzana so procutot na muzikata, se svrtuva kon prou~uvaweto na harmonijata, proporcijata i drugite vonvremenski zakoni na ubavinata. Za Alberti i Bramante anti~kite objekti se isto tolku zna~ajni, no ne i edinstveni urneci dostojni za pro~uvawe, so koi moè da se vr{i sporedba ili koi bi moèle da se nadminat. Za Paladio tie pretstavuvaat idealno otelotvoruvawe na vonvremenskite zakoni na tvore{tvoto, ~ij arhitektonski red pretstavuva pojdovna formula na sekoja kompozicija, kako op{ta osnova na arhitektonskata misla. Zatoa, toj nikoga{ ne gi uslo`nuva, tuku naj~esto gi poednostavuva stilskite formi, potcrtuvaj}i ja nivnata osnovna stati~ka smisla. Tvore~kiot metod na Paladio i karakteristikite na negoviot visokoindividualiziran stil uspe{no se obedinuvaat na negovata 35-godi{na vozrast i celosno
52 53
se materijaliziraat vo negovoto prvo zna~ajno delo, Bazilikata. Bazilikata vo Vi~enca (1546-49) svoeto anti~ko ime go dobiva od nejziniot avtor Paladio. Taa po~nuva da se gradi vo XV vek kako Gradska ku}a (Gradski sovet), so golema sala na katot, postavena vrz zasvodena lo|a vo prizemjeto. Dovr{uvaweto na objektot dobilo prvostepeno zna~ewe, bidej}i nadvore{niot oblik trebalo da stane centar na vnimanieto za celiot grad. Vo negovoto re{avawe se vklu~uvaat toga{nite najzna~ajni majstori, kako {to se: Skarpawino, Sansovino, Serlio, Sanmikeli i Xulio Romano; no nivnite zamisli ne se prifateni.
Sl.149. Andrea Paladio. Bazilikata (Gradski sovet), Vi~enca, 1549-1614.
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.261 B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.44 Detalno kaj Wundram, Pape, Marton, Paladio
Zgradata na stariot Gradski sovet, Paladio ja "oblekuva" so trem i galerija komponirani na nemu svojstven na~in. Osnovnata }elija na tremot i galerijata se sostoi od tri otvori inspirirani od formite na anti~kite triumfalni porti, simetri~no rasporedeni. Takvata kompozicija na fasadnite otvori ve}e e upotrebena i nare~ena motivo serlijano , me|utoa nejzinata razrabotka Paladio }e ja dovede do sovr{enstvo, razvivaj}i ja vo dlabo~ina so pomo{ na dvojni koloni. Me|u ovie otvori ima ispup~eni angaìrani koloni (vo prizemjeto dorski, a na katot jonski), nad koi i vencite se nadvisnati kon nadvor. Vrz zavr{nata balustrada, vo osovinata na sekoja kolona se postaveni slobodnostoe~ki skulpturi. Individualnosta na ova delo moè da se potvrdi preku sporedba so bibliotekata San Marko vo Venecija na Sansovino. Bibliotekata ima te{ka fasada pretovarena so dekorativni elementi, dobivaj}i izgled na t.n. vajana arhitektura. Iako e polesna vo odnos na bibliotekata, Bazilikata e mnogu posilna od nea. Taa plenuva so otsustvoto na dekoracija i potenciraweto na
77
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA
Sl.150. Andrea Paladio. Palatata Kjerikati, Vi~enca, 1550. Osnova, presek i izgled.
tektonikata so pomo{ na skromni arhitektonski sredstva, koi sozdavaat dlaboko vpe~atliv oblikoven izraz. Stilskiot red ne e postaven vrz yidot, tuku toj se razviva vo dlabo~inata na objektot, so pomo{ na dvojnite koloni, koi dramati~no se istaknuvaat vrz temnata zadnina. Vo celata struktura, ednostavno nema pasivni elementi, tuku site se napregnati do toj stepen, {to se dobiva vpe~atok deka }e zasvirat ako se pot~uknat. Ovoj objekt, koj po svojata forma i sodrìna istovremeno pretstavuva anti~ka stoa, renesansna lo|a i gradska ku}a, celosno e stabiliziran so volumenot na pokrivot, koj e oblikuvan so lesni strukturni elementi. Uspehot {to }e go postige Paladio so gradeweto na Bazilikata, pridonesuva toj da bide prenatrupan so nara~ki. Po~nuva da raboti golem broj proekti {to nema da ima vreme sam da gi realizira, taka {to rabotata }e im ja prepu{ti na svoite sorabotnici. Po negovata smrt, tie ~esto gi prepravaat negovite proekti ili objekti. Od brojnite objekti na Paladio, po svoeto zna~ewe za razvojot na arhitektonskata misla, nekolku od niv zasluùvaat da bidat posebno istaknati. Palatata Kjerikati vo Vi~enca (1550) pretstavuva prv primer na Paladievoto virtuozno majstorstvo. Vo soglasnost so gradskite potrebi, Paladio pravi otvoren trem vo prizemjeto na objektot, a vo zadniot del na simetri~nata osnova ostava mesto za mala bav~a. Na ovaa, relativno mala privatna palata, Paladio dava impozanten izraz na op{testven objekt, vo koj denes soodvetno e smesten Gradskiot muzej. Op{tiot izgled na palatata, a osobeno nejziniot kat e oformen so simetri~no re{enie spored sistemot "a,b,a" (lo|a, balkon, lo|a). Takviot raspored na osnovnite oblikovni elementi vrz op{tata forma na objektot, vo ~est na Paladio }e bide nare~en prv paladievski motiv. Ovaa palata, Paladio vsu{nost ja pravi onaka kako {to pretpostavuva deka starite Rimjani gi gradele objektite okolu svoite plo{tadi. Palatata Valmarana vo Vi~enca (1566) ima neobi~na i smela kompozicija na fasadata. Taa sodrì kolosalen red na pilastri, {to se protegaat od cokleto
78
na objektot do negoviot antablement. Dostoinstvoto so koe Paladio go pravi ova komponirawe na elementite, vo negova ~est }e bide nare~eno vtor paladievski motiv. Monumentalnosta na kompozicijata e potencirana so otsustvoto na kolosalnite pilastri na }o{iwata od objektot, kade {to tie se zameneti so mali pilastri i so plitki skulpturi. Antablementot ima takvi dimenzii, {to vo nego e smesten cel kat. Osnovata na objektot izleguva kon ulicata so potesnata strana, od kade {to se vleguva vo pomaliot sve~en dvor, dodeka pogolemiot stopanski dvor se razviva vo zadniot po{irok del na palatata.
Sl.151. Andrea Paladio. Palatata Valmarana, Vi~enca, 1566. Osnova, presek niz dvorot i fragment od izgledot.
ARHI TEK T URA

Palatata ili Lo|a na kapetanot (Bernardo, 1576) se nao|a na gradskiot plo{tad vo Vi~enca, otsprotiva na Bazilikata . Nejzinoto gradewe e zavr{eno vo vremeto koga Mleta~kata Republika izvojuvala golema pomorska pobeda protiv Turcite kaj Lepant vo 1571 god. Moèbi zatoa, nejziniot oblik dobil triumfalen karakter, so kolosalni angaìrani koloni i bogato dekorirana fasada so skulpturi, bareljefi i zapleneti trofei od Turcite. Kompozicijata na bo~nata fasada isto taka e inspirirana od rimskite triumfalni porti. Osobeno golem e pridonesot na Paladio vo razvojot na selskite rezidencii (vili), praveni za mleta~kata aristokratija. Ovie objekti se sovr{eno prisposobeni na svojata funkcija za selsko-stopanski bogati doma}instva, sozdavaj}i mo`nost za golem komfor, za , uìvawe vo ìvotnite radosti vo priroda, so istovremeno vodewe svetski ìvot, so priemi i so rasko{ni praznuvawa. Sekoja vila, vo pogolema ili pomala mera redovno vklu~uva dve grupi na prostorii: - razvieno glavno jadro so: stanbeni i sve~eni prostorii, portici i dlaboki lo|i, kako i - sporedna grupa na prostorii i stopanski objekti : magacini za inventar i za ~uvawe na proizvodite, ambari, {tali, prostorii za poslugata i za rabotnicite. Najva`nite karakteristiki na ovie objekti proizleguvaat od nivnata dlaboka vrska so severnoitalijanskata narodna selsko-stopanska ku}a. Vo nivnata kompozicija se sre}avaat transformirani natstre{nici na stolbovi ili arkadi, pokrieni skali i zasen~eni lo|i. Seto toa Paladio go pot~inuva na klasi~nata stilska kompozicija i go sostavuva vo harmoniski, simetri~no uramnoteèni ansambli, promisleno povrzani so karakterot na mestoto. Pritoa, podednakvo gi po~ituva: aeracijata, reljefot i pejzaòt. Vo pogolemiot broj vili, kompozicijata se razviva frontalno vo odnos na patot, vodata ili dolinata. Razvivaweto na kompozicijata po dlabo~ina se odviva okolu glavnata oska na simetrijata. Mnogu od ovie 30tina vili ostanale nedovr{eni ili se dograduvani so razli~ni promeni vo prvobitnata avtorska ideja. Vilata Rotonda (Kapra) pokraj Vi~enca (1551) e najpoznata od mnogubrojnite vili na golemiot majstor Paladio. Taa pretstavuva prva centralna potkupolna kompozicija od profan karakter. Smestena e na edno vozvi{uvawe, od koe se pruàat prekrasni vizuri na site strani. Poradi toa, kompozicijata ima ~etiri podednakvo va`no tretirani vlezovi, postaveni vrz oskite na simetrijata. Vkupnata osnova, kako i nejzinite delovi se iskomponirani so pomo{ na osnovnite geometriski formi, krug i kvadrat. Celiot korpus na vilata e podignat na postament, vrz koj se izdigaat ~etiri "anti~ki" portici, do koi se doa|a preku sve~eni skali. Kako vo osnovata, taka i vo izgledot, osnovniot oblik na vilata e re{en so jasnite proporcii na zlatniot presek. Paladio veruva deka oblikot na anti~kiot rimski hram se razvil od rimskata ku}a za ìveewe. Zatoa, za nego e soodvetno i negovite vili da imaat fasadi proizlezeni od rimskite hramovi.
Gradeweto na vilata Rotonda go dovr{uva negoviot u~enik Skamoci, koj pravi promeni vo nejziniot izgled. Toa osobeno e vidlivo na krovniot sistem, kade kupolata gubi zna~ewe, poradi nejzinoto "skalesto" pokrivawe i namalenata dimenzija na lanternata. Vnatre{nosta na vilata, osobeno nejziniot kruèn salon, bogato e dekorirana so fresko-ìvopis.
Sl.152. Andrea Paladio Vilata Rotonda kaj Vi~enca, 1551. Osnova i izgled.
Vo selsko-stopanskite veleposedni~ki vili so krila, Paladio pravi tvore~ka prerabotka na narodnata graditelska tradicija, pokaùvaj}i neograni~eni mo`nosti za varijacija na ovoj tip objekti. Ovie negovi dostigawa }e izvr{at vlijanie vrz idnite tvorci na ovoj vid arhitektura, s do majstorite na modernata. Paladio vr{i zna~ajno vlijanie i vrz razvojot na verskata arhitektura, pronao|aj}i samostojno i principielno novo re{enie na eden od najte{kite problemi, re{enieto na zapadnata fasada na crkvata. Sloènata struktura na hramot i negoviot bazilikalen presek, toj uspeva da gi pomiri vo fasada proizlezena od anti~kiot portik. Centralniot povisok korab, toj go oblikuva so triagolen fronton i so angaìrani kolosalni redovi. Do nego logi~no nalegnuvaat potesnite i poniski korabi, koi zaedno so~inuvaat eden zamislen, ponizok i vo vtor plan postaven "hram so anti~ki portik". Takviot pristap Paladio go razrabotuva pri gradeweto na zapadnata fasada na crkvata San Fran~esko dela Viwa, Venecija (1562), ~ija gradba ja ima zapo~nato pred nego Sansovino, vo 1533 god. Crkvata San Xorxo Maxore vo manastirot na istoimeniot ostrov vo Venecija (1563-1610) ponatamu go
79
ARHI TEK T URA

razviva ve}e razraboteniot koncept od prethodniot objekt. Stilskiot red e postaven vrz postament, {to podednakvo se razviva vo enterierot i vo eksterierot. Objektot se izdiga na drugata strana od kanalot Grande otsprotiva na Du`devata palata, i so visokata manastirska kambanarija pretstavuva urbana poenta.
tempieto Barbaro vo Mazer kaj Trevizo (1570). Planot na crkvata pretstavuva kombinacija na krug i gr~ki krst. Zad anti~kiot portik se izdigaat simetri~no postavenite mali kuli-kambanarii. Seto toa samo go potencira zna~eweto na monumentalnata kupola so lanterna. Vo vnatre{noto i vo nadvore{noto re{enie na ovoj objekt, definitivno se obedinuvaat arhitektonskite koncepcii na Paladio, podednakvo primenlivi vo profanata i vo verskata arhitektura, spored koi ku}ata se pretvora vo hram za ~ovekot, a hramot vo bo`ja ku}a.
Sl.153. Andrea Paladio. Crkvata San Xorxo Maxore, Venecija, 1563-1610. Osnova, presek i zapadna fasada.
Sl.154. Andrea Paladio. Tempieto Barbaro, Mazer kaj Trevizo, 1570. Osnova, presek i izgled.
Crkvata Il Redentore (Spasitel) na ostrovot Xudeka vo Venecija (1576-92) nalikuva na prethodnite, no nejziniot sreden korab e mnogu po{irok od bo~nite, a stilskite redovi bez postament direktno izniknuvaat od op{tata platforma na objektot. Osnovite i na dvete prethodni crkvi imaat izdolèn zasvoden hor kon istok, koj od oltarot e ograni~en so kolonada, sozdavaj}i eden vid "teatarska kulisa". Preku takvite karakteristiki, ovie objekti go naso~uvaat tvore{tvoto na Paladio kon manirizmot. Pred krajot na svojot ìvot, Paladio dobiva mo`nost da podigne edna crkva so centralen plan,
80
Vo XV i XVI vek zapo~nuva prerodbata na anti~kata drama i komedija, od {to proizleguva potrebata za izgradba na teatri za po{iroka publika. Bidej}i novite objekti se gradeni od drvo, vo tek na izminatite vekovi, tie re~isi sosema is~eznale vo poàri. Zatoa, za niv moème da sudime samo spored traktatot na arh. Serlio, a osobeno spored za~uvaniot teatar na Paladio. Teatarot Olimpiko vo Vi~enca (1580) pretstavuva svoevidno navra}awe kon anti~kite teatarski objekti. Toj ima gledali{te za 1000 posetiteli, koe zavr{uva so polukru`na galerija, so {to se amortizira nepra-
Sl.155. Andrea Paladio. Teatro Olimpiko, Vi~enca, 1580. Osnova, presek i izgled na proskeniumot.
VIÊNCO SKAMOCI (1552-1616)

Vi~enco Skamoci graditelstvoto go u~i kaj svojot tatko arhitekt. Toj gi dovr{uva objektite {to pred nego bea zapo~nati od Paladio i od Sansovino, a samiot ima gradeno i izvedeno brojni objekti vo Italija i nadvor od nea. Toj prestojuva vo Ungarija, Moravija, [lezija, Germanija i Francija. Svoeto prou~uvawe i crtawe na anti~kite objekti go objavuva vo 1581 god. vo knigata Besedi za rimskite starini. Zaklu~ok na negovata teoriska rabota pretstavuva traktatot Op{tite poimi za arhitekturata, koj za prvpat e izdaden vo 1615 god. Pogolemiot broj od objektite {to gi gradi ili dovr{uva Skamoci, se nao|aat vo Vi~enca i vo Venecija, ili vo nivnata okolina. Negovite rani dela imaat izvesna suvoparnost na formata i streme` kon ramninsko tretirawe na fasadata, za podocna da go prifati duhot na arhitekturata na Sansovino. Novite prokuracii (1584-1640) na plo{tadot San Marko vo Venecija imaat fasada, koja so svojot silen ritam i bogata plastika pretstavuva kontinuitet na bibliotekata San Marko. Na ovoj objekt Skamoci
vilnosta na lokacijata. Gledali{teto i scenata se pokrieni so ramen tavan. Vnatre{nite konstrukcii se izvedeni od drvo, a obrabotkata na enterierot e napravena od {tuko. Sli~no na rimskiot teatar, {irokata scena na ovoj objekt e podignata nad podot i od tri strani e ograni~ena so reljefni yidovi zbogateni so skulptura. Glavnata novina vo koncepcijata na teatarot pretstavuva dlabinskiot razvoj na scenata i obrabotkata na dekoracijata na pette premini vo nejzinata zadnina. Elementite na tie premini se izraboteni taka, {to sozdavaat perspektivna iluzija, koja dolovuva pretstava na gradski ulici. So voveduvaweto na premini i visoka otvorena arka na scenata, Paladio re{itelno se otkaùva od scenskiot princip na anti~kiot teatar, koj be{e sozdavan so t.n. gluv zaden yid. Prakti~nata i teoriskata rabota na Paladio vr{at silno vlijanie vrz slednite generacii arhitekti, koi sozdavaat razli~ni varijacii na paladievska arhitektura. Golem broj takvi objekti se sre}avaat od Anglija, preku sredna Evropa do Rusija, no osoben izraz taa arhitektura dobiva vo francuskiot baroken klasicizam. Na toj na~in, deloto na Paladio vo golema mera gi ima opredeleno estetskite ideali, kompoziciskite pristapi i arhitektonskiot izraz na stilot klasicizam.*54
54
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.290-308
Sl.156. Vi~enco Skamoci. Novite prokuracii, Venecija, 1584-1640.

81
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA
Sl.157. Ansamblot San Marko, Venecija, 876-1640-1810. Situacija: A. kambanarija San Marko, B. loxeta San Marko, V-G. stolbovi so grbot na Republikata, D-D. Stari prokuracii, E. crkva San Marko, @-@. Novi prokuracii, Z-Z. biblioteka San Marko, I. Moneten dvor, K. Du`deva palata so atrium, L. zatvor, M. pjaca (plo{tad), N. pjaceta, (plo{tat~e) .
predviduva i treto nivo, {to pridonesuva objektot so svojata masa da vospostavi kontrateà na kambanarijata. Spojot (sudirot) na ovoj trisloen objekt so dvoslojnata biblioteka e pokrien so siluetata na kambanarijata. Negovoto gradewe }e go dovr{i Longena vo vremeto na barokot. So gradeweto na Novite prokuracii, centralniot gradski ansambl vo Venecija go dobiva svojot re~isi definitiven oblik. Vo tekot na 1000-godi{nata istorija na gradewe, prepravki, dogradbi, pa i zatvorawe na kanali, ovoj ansambl prerasnuva vo najpoznat gradski plo{tad vo svetot, {to go kvalifikuvaat kako najubavo delo na ~ove~kiot um i race. Prviot zna~aen objekt, crkvata San Marko e sozdadena u{te za vreme na Vizantija vo IX vek, a posledniot, smesten me|u Starite i Novite prokuracii
}e bide izgraden vo 1810 god. za vremeto na Napoleon, ~ija vojska za prvpat uspeva da ja pokori Venecija. Du`devata palata, dolgo vreme gradena vo gotski i ranorenesansen stil, definitivno e zavr{ena vo vremeto na visokata renesansa. Od isto~nata strana, preku Mostot na vozdi{kite, taa e povrzana so zatvorot, izgraden za vreme na visokata renesansa. Sansovino so eden zdiv vo visoka renesansa go sozdava najgolemiot potez, sostaven od: Bibliotekata, Loxetata i Monetniot dvor, so {to pokraj golemiot plo{tad (pjaca) so trapezen oblik, oformuva i mal plo{tad (pjaceta) svrten kon kanalot Grande i glavnoto sve~eno pristani{te. So toa }e bidat sozdadeni uslovi za odvivawe na golemite procesii na otvoreno, so koi venecijancite dolgo vreme }e se preokupiraat.
Sl.158. Venecija. Panoramski pogled vrz centralniot gradski prostor, ansamblot San Marko.
82
\.SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA XVI VEK

Umetnicite na visokata renesansa uìvaat ugled u{te vo tekot na svojot ìvot, {to nema da go izgubat ni do denes. Carevite, kralevite i papite se nivni meceni i gi primaat na svoite dvorovi kako ramnopravni sogovornici. Vo likot na renesansniot umetnik se dobiva celosna integracija na ~ove~kiot genij, bidej}i toj istovremeno se zanimava kako so umetnost taka i so mnogu nau~ni disciplini, a vo sekoja od niv e podednakvo uspe{en. Centar na visokorenesansnata umetnost stanuva Rim kako papsko sedi{te, no taa intenzivno se razviva i vo drugi gradovi, a osobeno vo Venecija, Firenca i Milano. Karakteristikite na umetnosta vo tie gradovi s u{te ne se zaedni~ki, bidej}i ne postoi teritorijalno edinstvo, tuku rascepkanost na pomali dràvi~ki. Nekoi od tie dràvi~ki ~estopati se porobuvani od razli~ni osvojuva~i, od koi najsilni se pohodite na francuskata vojska na Franso I i {pansko-germanskata vojska na Karlo V. I pokraj nepovolnite op{testvenoekonomski uslovi, koga ~ove~kiot ìvot ~estopati bukvalno visi na konec, za~uduva faktot {to vo toj period }e se pojavat najgolemite umovi na noviot vek. I pokraj toa {to Italija s u{te e razedineta, op{ta karakteristika e {to razli~nite umetni~ki {koli vo centarot na vnimanieto ja stavaat ~ove~kata figura, kako zaedni~ki imenitel. Bilo da se slika vo enterier bilo vo eksterier, sekoga{ ~ovekot e vo centarot na site ne{ta. Razlikite me|u {kolite se vidlivi vo tretmanot na kompozicijata, koloritot i sl. Ako vo slikarstvoto na Venecija najzna~ajna komponenta pretstavuva topliot kolorit, toga{ vo Firenca toa e modeliraweto na figurite, dodeka vo Rim na prvo mesto e linearnoto kompozicisko slikarstvo. So delata na Leonardo da Vin~i i Rafael, visokata renesansa ja dostignuva svojata kulminacija. Za Leonardo da Vin~i moè da se kaè deka e najubaviot renesansen cvet, a za Rafael deka pretstavuva negov zrel plod, dodeka pak so deloto na Mikelanxelo ve}e se navestuva docnata renesansa - manirizam. Postavkata na kompoziciite vo delata na Mikelanxelo, so razdviènost, so iskriveni formi i so me|usebni prepletuvawa, moè duri da ja navesti i pojavata na barokot vo sledniot XVII vek.
LEONARDO DA VINÎ (1452-1519)

Leonardo da Vin~i poteknuva od okolinata na Firenca kade {to go pominuva svoeto detstvo oddelen od svojata majka. Tatko mu na Leonardo da Vin~i po zanimawe e pisar (notarius), koj nekolkupati se èni i ima pove}e od deset deca. Me|u niv, Leonardo da Vin~i e negovo galeni~e, ~ij talent za slikawe i za otkrivawe na tajnite na prirodata e zabele`liv u{te vo negovoto rano detstvo. Me|utoa, poradi prezafatenost, duri na 12-godi{na vozrast tatko mu go nosi vo Firenca za da se opismeni. U{te vo po~etokot na {koluvaweto, Leonardo da Vin~i ja pokaùva svojata neobi~na li~nost. Ne samo {to pi{uva so leva raka, tuku i tekstovite gi pi{uva vo t.n. ogledalna proekcija, poradi {to ostanatite ~itateli te{ko moàt da se snajdat kako da go pro~itaat negoviot tekst. Tatko mu go dava na u~ewe vo rabotilnicata na majstorot Andrea del Verokio, vo koja rabotat najperspektivnite mladi umetnici. Vo nea, niz pesni i poezija se u~at novite tehniki vo slikarstvoto i vajarstvoto i se otkrivaat novi mo`nosti za umetni~ko izrazuvawe. Leonardo da Vin~i, kako milenik na svojot u~itel, u~estvuva vo izrabotkata na postamentot za kowani~kiot spomenik Koleoni vo Venecija. I vo slikarstvoto nabrgu toj po~nuva da ja steknuva doverbata na svojot u~itel. Vo vremeto koga Verokio e na rabota nadvor od Firenca, mu ostava zada~a na mladiot Leonardo da Vin~i da ja dovr{i slikata na Hristovoto pokrstuvawe. Leonardo da Vin~i najstudiozno ja sfa}a svojata rabota,
slikaj}i go angelot vo leviot agol na kompozicijata so takov individualisti~ki dostrel, koj gi definira osnovnite karakteristiki na negovoto podocne`no tvore{tvo. Koga Verokio se vra}a vo ateljeto, se v~udoviduva od ubavinata na angelot, taka {to se zarekuva deka nema pove}e da slika, bidej}i negoviot u~enik go nadminal u~itelot. Taka, Leonardo da Vin~i nabrgu, vo 1472 godina stanuva samostoen majstor. Leonardo da Vin~i sebesi ne se smeta za slikar, tuku za nau~nik, koj slikarstvoto go upotrebuva kako "siroma{na metoda pri soop{tuvaweto na svoite nau~ni otkritija". Negoviot interes za naukata e mnogu {irok vo pove}e oblasti: anatomija, botanika, bio-
Sl.159. Leonardo da Vin~i. Maketa napravena spored zamislata za hidrotehni~ki sistem na provodnici.
83
XVI VEK VO ITALIJA
SLIK ARSTV O I SK ULPURA
XVI VEK VO ITALIJA

logija, mehanika, hidraulika; isto kako i vo oblasta na umetnosta, arhitekturata, literaturata itn. So pravo moè da se kaè deka toj gi ima postaveno osnovnite nacrti za konstrukcija na: helikopter, podmornica, torpedo, razli~ni voeni ma{ini i dr. Seto toa, poradi tehni~ki pri~ini ne moè da bide realizirano vo toga{nite uslovi. Genijalniot um na Leonardo da Vin~i te{ko moè da se zadrì samo vo edna nau~na ili umetni~ka oblast. Toj ima nemiren i nestrpliv istraùva~ki duh, taka {to ~estopati preminuva od edna na druga rabota, ostavaj}i mnogu zna~ajni dela napolu dovr{eni, a i den denes s u{te se otkrivaat nekoi negovi crteì, skici i tekstovi. Iako slikarstvoto, vo odnos na vkupnoto tvore{tvo na Leonardo da Vin~i, pretstavuva samo edna epizoda, toj sozdal 15-17 kompozicii, koi pretstavuvaat remekdela na renesansnoto slikarstvo. Za da se razbere slikarstvoto na Leonardo da Vin~i, treba da se naglasi deka slikarite pred nego pravat detalni studii na figurite, objektite i pejzaòt, no tie me|usebno kako da se izolirani. Vo slikite na Leonardo da Vin~i, site tie elementi se obedineti vo edna organska celina. Toj otkriva i nova tehnika na slikawe so me{awe na masleni i temperni boi, pri {to postojano eksperimentira. Eksperimentot, ~estopati znae i da mu se odmazdi preku namaleniot rok na traewe na negovite sliki.
Sl. 160. Leonardo da Vin~i. Fragmenti od zamislata za idealniot grad na idninata.
Za razvojot na arhitekturata i urbanizmot, posebno vnimanie zasluùva zamislata na Leonardo da Vin~i za idealniot grad na idninata, vo koj funkciite bi bile racionalno rasporedeni, spored organskiot princip. Gradot bi bil na dve nivoa, so izdvoen pe{a~ki soobra}aj na gornoto nivo. Vo podzemjeto bi bile smesteni uredite za nepre~eno tehni~ko funkcionirawe na objektite. Vodenite i zelenite povr{ini zamisleno e ramnopravno so arhitekturata da u~estvuvaat vo sozdavaweto na humanisti~kiot urban ambient. Leonardo nudi i konkretni arhitektonski re{enija za pova`nite objekti na naselbata. Ovaa negova zamisla ne ja dobiva baranata poddr{ka od strana na vojvodata Ludoviko Sforca, taka {to samo delovi od toj koncept }e bidat realizirani duri vo XX vek. Tvore{tvoto na Leonardo da Vin~i, op{to zemeno moè da se podeli na tri periodi: - firentinski, do 1483 godina, koga najprvin raboti vo ateljeto na Verokio, a potoa samostojno; - milanski, od 1483 do 1499 godina, koga raboti za vojvodata Ludoviko Sforca, i - negoviot prestoj vo Rim, Firenca i vo Francija, kade {to vo blizinata na zamokot Amboaz, na 67godi{na vozrast, vrz racete na kralot Franso I, go zavr{uva svojot nemiren ìvot.
84
Sl.161. Andrea del Verokio i Leonardo da Vin~i. Hristovoto pokrstuvawe, 1472-75. Tempera i maslo na tabla, fragment, 152 h 177 cm. Ufici, Firenca.
Slikite na Leonardo da Vin~i imaat geometriska kompozicija, so postavuvawe na figurite vo edna zamislena piramida. Tehnikata nare~ena kiaro-skuro, pretstavuva negovo otkritie, so ~ija pomo{ figurite istovremeno gi oddeluva i gi soedinuva so zadninata. Modeliraweto na figurite go pravi so postepeno blago zasen~uvawe, vo vid na ne`no zamagluvawe, koe e nare~eno sfumato tehnika. Likovite na negovite sliki imaat neèn i blag izraz, so izvesno idealizirawe na ~ove~kaata ubavina. Nivnata kosa e polna so vozduh, naslikana kako da e naelektrizirana, tokmu po miewe. Za site svoi kompozicii, toj najprvin pravi detalen plan i nacrt, pred da pristapi kon dolgotrajna i, ~estopati, makotrpna realizacija.
Prv period
Slikata Blagove{tenie, iako pretstavuva edno od prvite dela na Leonardo da Vin~i, ve}e gi sodrì site negovi karakteristiki vo oblikuvaweto na likovite i na dale~nata zadina.
Sl.162. Leonardo da Vin~i. Blagove{tenie, 1472-75. Maslo na tabla, 104 h 227 cm. Ufici, Firenca.
Vo Portretot na Xenevra Ben~i osobeno se istaknuva upotrebata na tehnikata kiaro-skuro i vozdu{estiot tretman na kosata. Poklonenie na mudrecite pretstavuva nedovr{ena slika na Leonardo da Vin~i, kade Bogorodica so svetcite e smestena vo neobi~na okolina na urnatini i na edna op{ta razdviènost. Pozata na Bogorodica pretstavuva avtorsko otkritie {to }e se sretne i vo negovite sledni dela.
Sl.164. Leonardo da Vin~i. Bogorodica me|u karpi, 148386. Maslo na platno, 123 h 198 cm. Luvr, Pariz.
svetlosta, koja se reflektira od licata, istaknuvaj}i gi pred temnata zadnina. Takvata uloga na svetlosta }e bide celosno iskoristena duri stotina godini podocna, vo vremeto na barokot.
Vtor period
Nemirniot duh na Leonardo da Vin~i go tera na ~esti promeni na sredinata i na novi istraùvawa, taka {to eden den re{ava da mu napi{e pismo na milanskiot vojvoda i da mu se prepora~a kako voen inèner {to moè da bide podednakvo uspe{en kako arhitekt i skulptor, dodavaj}i deka "vo slikarstvoto moè da postigne isto kolku i drugite, koi i da se". Toa go dokaùva so realizacijata na svoeto monumentalno delo Tajnata ve~era. Freskata Tajnata ve~era e naslikana vo trpezarijata na crkvata Santa Marija dele Gracie vo Milano. Taa pretstavuva prv klasi~en izraz na slikarstvoto vo visokata renesansa. Pri slikaweto na freskata Leonardo da Vin~i eksperimentira, upotrebuvaj}i masleni i temperni boi namesto dotoga{nata isprobana fresko-tehnika. Za negova nesre}a tie boi ne se integriraat so malterot, taka {to nekolku godini po zavr{uvaweto, slikata zapo~nuva da propa|a. Negativno vlijanie vr{i i kapilarnata vla`nost {to postepeno ja nagrizuva osnovata na freskata. Za prou~uvawe na istorijata na umetnosta dobro e {to ima za~uvani verni kopii.
85
Sl.163. Leonardo da Vin~i. Poklonenie na mudrecite, 1481-82. Tabla, 264 h 243 cm. Ufici, Firenca.
Takva e slikata Bogorodica me|u karpi, kade {to toj go upotrebuva osnovniot piramidalen oblik na kompozicijata. Bogorodica e smestena vo dramati~na okolina, a likovite imaat edna realna materijalnost, poradi upotrebenata tehnika kiaro-skuro i nivnite frizuri koi se polni so vozduh. Postojat dve sliki na istata tema, od koi prvata Leonardo da Vin~i ja slika vo 1483 god. vo Firenca (se nao|a vo Luvr), a vtorata vo 1506 god. vo Milano (se nao|a vo Nacionalnata galerija vo London). Vo vtorata varijanta zabele`livo e otsustvoto na oreol okolu glavite na svetite li~nosti, no sepak atmosferata voop{to ne e pomalku misti~na vo odnos na prvata. Golemiot majstor toa go postignuva so nenadminati umetni~ki sredstva na kompozicijata i
XVI VEK VO ITALIJA
XVI VEK VO ITALIJA
Sl.165. Leonardo da Vin~i. Tajnata ve~era, 1495-98. Tempera na yid, 460 h 880 cm. Manastir Santa Marija dele Gracie, Milano.
Tajnata ve~era Leonardo da Vin~i ja slika tri godini sekoe utro, pominuvaj}i kratko vreme vo manastirskata trpezarija. Igumenot na manastirot nastojuva da go zabrza zavr{uvaweto na kompozicijata, no Leonardo da Vin~i opravdano odgovora deka ima problemi da go zamisli likot na gnasniot Juda. I navistina, inspiracija za toj lik, avtorot dolgo vreme bara me|u otpadnicite vo Milano i te{ko uspeva da go najde. Kompozicijata ima frontalna i simetri~na postavka, vo koja Hristos e izoliran vo otvorot na vratata, vo toj presuden moment koga izjavuva deka nekoj od negovite u~enici }e go predade. U~enicite se postaveni vo ~etiri grupi od po tri apostoli, koi zaedno so enteriernite elementi na kompozicijata so~inuvaat eden anti~ki friz. Vo 1499 god. Milano go zazemaat Francuzite, poradi {to Leonardo da Vin~i se vra}a vo Firenca, kade {to semejstvoto Medi~i ja ima izgubeno svojata mo} i na vlast se nao|a Republikata. Vo 1503 godina, vlasta pora~uva da se izrabotat dve freski vo Gradskiot sovet (palata Vekio) vo Firenca, ednata od Mikelanxelo (bitkata kaj Ka{ina), a drugata od Leonardo da Vin~i (bitkata kaj Angijarija). Za àl, o~ekuvaniot dramati~en natprevar me|u dvajcata golemi majstori izostanuva, bidej}i u{te pred da zapo~ne so rabota, Mikelanxelo e povikan od papata vo Rim. Bitkata kaj Angijarija pretstavuva grandiozna zamisla na Leonardo da Vin~i, na koja treba da se pretstavi krvaviot boj na firentincite za svojata nezavisnost. Prepletot na ~ove~kite figuri i na kowite, vo edna silno potencirana dinamika pretstavuva novo dostigawe vo oblasta na slikarstvoto, od koe se voodu{evuvaat podocne`nite umetnici. Za na{a nesre}a i za nesre}a na Leonardo da Vin~i, i pri izrabotkata na ovaa freska toj eksperimentira, upotrebuvaj}i voso~ni boi, {to ne se integriraat so malterot, taka {to po~nuvaat da se rastopuvaat. Niv, Leonardo da Vin~i saka da gi isu{i so pomo{ na silen ogan, no toa pridonesuva tie u{te pove}e da se o{tetat, taka {to vo 1505 god. samiot re{ava da ja napu{ti taa rabota. Od originalnata zamisla na Leonardo da Vin~i ostanati se samo nekolku crteì i lo{i kopii na ona {to go naslikal vrz yidot. Za umetni~kiot dostrel na
86
taa zamisla, najverno svedo~i crteòt na Rubens, izraboten spored originalniot karton na Leonardo da Vin~i za zamislenata kompozicija. Bogorodica so Hristos i sv. Ana pretstavuva kompozicija so karakteristi~na piramidalna postavka na figurite i so tipi~na obrabotka na likovite i zadninata. I ovaa slika, na istori~arite i na analiti~arite na umetnosta, no isto taka i na psihoanaliti~arite, im predizvikuva te{kotija za nejzino celosno razbirawe. Tretmanot na elementite na kompozicijata, ~estopati go povrzuvaat so nekoi nastani od ranoto detstvo na Leonardo, dozvoluvaj}i si da ja tolkuvaat slikata i preku nejzino nabquduvawe vo svrtena polo`ba za agol od 1800.
Sl.166. Leonardo da Vin~i. Mona Liza Xokonda, okolu 1503-05. Maslo na tabla, 53 h 77 cm. Luvr, Pariz.
Mona Liza Xokonda , pokraj Tajnata ve~era e najpoznatata slika na Leonardo da Vin~i. Nekolku godini po nejzinoto sozdavawe, taa e proglasena za vol{ebna slika. Rabotena e vo maslena boja so neverojatna prefinetost, na koja tonovite i modeliraweto kako da se vdahnati na plo~ata, a ne kako da se slikani. Likot na Mona Liza e pretstaven so polunasmevka {to lebdi, o~i pokrieni so te{ki kapaci i bez ve|i, so cel da ne se naru{i mekata povr{ina na ~eloto i obrabotkata na dolgiot, fino oblikuvan nos. Portretot ima individualen karakter, {to donekade e potisnato so elementite na idealizacijata. Preku portretot na Mona Liza, Leonardo da Vin~i ja pretstavuva su{tinata na ènstvenosta onaka kako {to toj ja sfa}a, a toa e maj~inskata ne`nost, koja mu nedostasuva cel ìvot.
Tret period
Od 1502 do 1506 god. Leonardo da Vin~i, kako voen inèner mu sluì na papskiot sin, razbojnikot êzare Borxija. Za taa cel, toj proektira nekolku ma{ini za zazemawe na tvrdini i za masovno uni{tuvawe. Taka na primer, crta ma{ina koja{to vle~ena od kowi bi moèla da vrti so svoite perki, sli~no na helikopter, vo viso~ina na ~ovekot se~ej}i gi glavite na neprijatelot. Vo tekot na celiot svoj ìvot, Leonardo da Vin~i e preokupiran od letaweto, zaviduvaj}i im na pticite. Konstruira razli~ni vidovi krila za letawe na ~ovekot, no nikoga{ nema da gi isproba. Zatoa pak, nekoi od negovite sorabotnici, bez negovo znaewe }e gi upotrebat tie krila i }e se osakatat. Ne moèj}i da gi dostigne pticite, ~estopati toj gi tro{i i svoite posledni pari za da kupi kafez so zarobeni ptici i vedna{ da gi oslobodi. Vo 1506 godina, Leonardo da Vin~i se vra}a vo Milano, no tamu ne moè da se vklopi vo novonastanatata klima, taka {to vo 1512 god. zaminuva vo Vatikan, kade }e se dosaduva ~etiri godini. Vo 1517 godina, po pokana od francuskiot kral Fransa I zaminuva vo Francija, no ve}e e iznemo{ten i ne moè da raboti. I pokraj toa, francuskiot dvor so radost go prifa}a negovoto prisustvo, a kralot ~estopati odi na razgovor kaj golemiot majstor i mislitel. Po dve godini prestoj vo Francija, Leonardo da Vin~i umira vo blizinata na kralskiot zamok Amboz na racete na Franso I. Pokraj navedenite dela na Leonardo da Vin~i, osobeno vnimanie privlekuvaat i negovite sliki Jovan Krstitel i Bah, koi se pretstaveni na ist na~in so tretmanot na figurata i obrabotkata na likovite. Sovr{enosta vo izrabotkata na likovite i tretmanot na materijata, Leonardo gi potvrduva i preku portretot La bella feroniera (@enata na trgovecot so èlezo).*55 I do den denes ne se otkrieni site tajni na slikarstvoto na Leonardo da Vin~i. Za nego se znae so
55
Sl.167. Leonardo da Vin~i. Bah, 1511-15. 115 h 177 cm. Luvr, Pariz.
Sl.168. Leonardo da Vin~i. @enata na trgovecot so èlezo, 1485-90. Maslo na tabla, 39 h 54 cm. [artoriski muzej, Krakov.
Podetalno vo B. Nardini. Leonardo da Vin~i, @ivot i delo Lopera completa di Leonardo pittore
kakvi sredstva se sluèl (tehnika kiaro-skuro, sfumato i vozdu{esta perspektiva), no ne se znae to~no kako i zo{to go napravil toa. Se ~ini deka tajnata leì vo negovoto anatomsko prou~uvawe na optikata na ~ove~koto oko i estetikata na gledaweto. Verojatno, seto toa e pome{ano i so nekoja negova skriena psiholo{ka sostojba, kako {to tvrdi psihoanaliti~arot Frojd.
87
XVI VEK VO ITALIJA
XVI VEK VO ITALIJA

RAFAEL SANTI (1483-1520)
Rafael Santi go sozdava najklasi~niot izraz na umetnosta vo visokata renesansa. Negovoto tvore{tvo proizleguva od genijalnata sinteza na site pozitivni karakteristiki na dotoga{ sozdadenite renesansni dela. Za razlika od Leonardo da Vin~i i Mikelanxelo, Rafael ìvee mnogu kratko, no sozdava bezbroj remekdela. Iako e 31 godina pomlad od Leonardo da Vin~i, toj umira na 37-godi{na vozrast, samo edna godina po nego. Vo odnos na Mikelanxelo, koj e primer na osamen genij, Rafael pretstavuva svetski ~ovek. Okolu sebe toj oformuva {irok krug u~enici i umetnici, so ~ija pomo{ gi sozdava mnogubrojnite dela. Rafael e roden vo Urbino, a se {koluva vo majstorskata rabotilnica na Peruxino, odblisku zapoznavaj}i se i so deloto na Pinturikio. Vo toj prv period od svoeto tvore{tvo, od niv toj }e primi izvesni vlijanija vo kompoziciskoto re{enie na slikite. Me|utoa, Rafael saka da nau~i pove}e, pa zatoa na 20-godi{na vozrast zaminuva vo Firenca, kade gi prou~uva delata na ve}e poznatite Leonardo da Vin~i i Mikelanxelo. So toa, vo vtoriot period od svoeto tvore{tvo, toj dokaùva deka moè da u~i nasekade i od sekogo, uspevaj}i da go odbere samo najdobroto, sozdavaj}i ja svojata genijalna sinteza. Genijalnata sinteza vo slikarstvoto na Rafael, nakuso moè da se objasni na sledniot na~in: - negovoto slikarstvo ima jasna kompozicija (Peruxino), - toa e lirsko, so neèn izraz i ubavina (Leonardo da Vin~i), - toa e istovremeno i dramsko, so tehnika za sovladuvawe na golemi kompozicii (Mikelanxelo), - toa e slikarski bogato (Leonardo da Vin~i) i vajarski solidno (Mikelanxelo), - toa ima jasna koloristi~ka kompozicija (venecijanska {kola). Tretiot period od tvore{tvoto na Rafael e povrzan so negovoto rabotewe vo Rim, kade {to pristignuva blagodarenie na svojot vujko Bramante, koj ve}e raboti za Vatikan. Po doa|aweto vo Rim, Rafael vedna{ }e go pokaè svojot rasko{en talent, poradi {to od strana na papata }e bide vraboten vo svojstvo na apostolski ìvopisec. Tamu, toj }e gi sozdade svoite najveli~estveni dela, rabotej}i najprvin za papata Julie II, a potoa za papata Lav X. Vo isto vreme, Rafael e angaìran i kako za{titnik na rimskite starini, so {to po Fra Xokondo, kako konzervator na graditelskoto nasledstvo gi sozdava temelite na novata arhitektonska profesija. Tvore~kiot opus na Rafael e mnogu {irok, bidej}i raboti raznovidni temi: religiozni kompozicii, mitolo{ki sceni, anti~ki motivi i portreti na sovremenicite. Od negoviot prv period osobeno moè da se istaknat slednite kompozicii: - Vitezoviot son e prvata samostojna slika, {to Rafael ja sozdava na 16-godi{na vozrast i na koja vedna{
Sl.169. Rafael Santi. Vitezoviot son, 1504. Maslo na tabla, 17 h 27 cm. Nacionalna galerija, London.
se gleda negovoto osloboduvawe od vlijanijata na u~itelot Peruxino; - Trite gracii, osven {to go istaknuva majstorskoto oblikuvawe na goloto ènsko telo, taa go ilustrira i negovoto sfa}awe na koloritot vo 1500 god.; - Ven~avaweto na Bogorodica (1504), vo svojata postavka se nao|a pod direktno vlijanie na Peruxino, no taa ima jasna kompozicija i bogat kolorit so arhitektonska zadnina, kade e vidliva pretstavata na hram so centralno re{enie.
Sl.170. Rafael Santi. Ven~avawe na Bogorodica, 1504. Tabla, 118 h 170 cm. Brera, Milano.
88
Sl.171. Rafael Santi. Bogorodica na livada, 1505-06. Maslo na tabla, 88,5 h 113 cm. Umetni~koistoriski muzej, Viena.
Vo Firenca, za vreme na vtoriot tvore~ki period, Rafael gi pravi svoite najubavi sliki na tema Madona so dete, koi sodràt prefineta ne`nost zastapena duri , i vo koloritot. Najpoznati sliki na taa tema se: - Bogorodica na golemiot vojvoda, - Bogorodica dela Kaza Tempi, - Ubavata gradinarka, - Bogorodica na livada, - Bogorodica so ptica, itn.
So svoite ostvaruvawa vo Vatikan, za vreme na svojot tret period, Rafael }e stekne golem ugled, taka {to }e bide nare~en Rafael Nenadminatiot. Toj dobiva mnogu pora~ki i za da odgovori na zada~ata, formira svoja rabotilnica so golem broj pomo{nici. Od niv najpoznat e Xulio Romano, koj pod vlijanie na svojot u~itel najmnogu }e upotrebuva jaka purpurno-crvena boja. Rafael dobiva odgovorna zada~a da gi dekorira papskite prostorii vo Vatikan, nare~eni Stanci. Pri nivnata realizacija, so eden potez vedna{ }e sozdade golem stil, postavuvaj}i na yidovite vo edna prostorija ~etiri kompozicii koi se olicetvorenie na: teologijata, filozofijata, poezijata i pravoto. Rasprava ili Triumf na crkvata e dvodelna kompozicija, na koja vo dolniot del se prikaùva raspravata za svetata pri~esna, a vo gorniot del nebeskiot ìvot na Hristos i na apostolite. Atinska {kola , prikaùva niza li~nosti od anti~kiot svet, vo ~ie sredi{te se nao|aat markantnite figuri na Platon i Aristotel. Za oblikuvawe na portretite, Rafael gi koristi likovite na svoite sovremenici: Leonardo da Vin~i, Mikelanxelo, Bramante, pa i svojot lik. Ovaa freska, moèbi pretstavuva najza~ajno delo na Rafael, vo koe grupiraweto na figurite go prezema od Mikelanxelo, koj ve}e go raboti tavanot vo Sikstinskata kapela vo Vatikan. No isto taka, taa potsetuva i na Tajnata ve~era od Leonardo da Vin~i, poradi svojata simetri~na frontalna postavenost. Seto toa e smesteno vo edna arhitektonska ramka na zamisleniot koncept za crkvata Sv. Petar, spored idejata na Rafael.
Sl.172. Rafael Santi. Atinska {kola, 1508-11. Freska, osnova 770 cm. Stanci dela Sewatura, Vatikan.
89
XVI VEK VO ITALIJA
XVI VEK VO ITALIJA

Drugite popoznati freski vo papskite stanci se: Parnas, Papata Lav X go zadrùva Atila, Isteruvaweto na Heliodor od hramot i Poàrot vo Borgo. Triumfot na Galatea ima vedar i ~uvstvitelen anti~ki duh, za razlika od ladniot idealizam pretstaven na Atinskata {kola. Napu{taj}i ja arhitektonskata ramka, Rafael pogolemo vnimanie posvetuva na portretite i figurite, so {to donekade potsetuva na Ra|aweto na Venera od Boti~eli. Od verskata tematika treba da se istaknat u{te slednive tri kompozicii na Rafael: - Sikstinska Madona, na koja ima integracija na veli~estvenosta i humanosta, a koja ja raboti so svoite sorabotnici, pod vlijanie na ve}e definiraniot tip na Umbriska Madona od Pinturikio; - Svetoto semejstvo, so piramidalna postavka na figurite, pod vlijanie na Leonardo da Vin~i; - Preobraènie, edno od najveli~estvenite dela na Rafael, koe ne uspeva da go dovr{i, tuku toa }e go stori negoviot sorabotnik Xulio Romano.
Sl.173. Rafael Santi. Triumfot na Galatea, 1512. Freska, 225 h 195 cm. Vila Farnezina, Rim.
Sl.175. Rafael Santi. Preobraènie, 1519-20. Maslo na tabla, 405 h 278 cm. Pinakoteka, Vatikan.
Sl.174. Rafael Santi. Sikstinska Madona, 151316. Maslo na platno, 196 h 265 cm. Umetni~ka galerija, Drezden.
90
Osven kako najgolem ilustrator vo slikarstvoto, Rafael e poznat i kako portretist, pretstavuvaj}i gi svoite zna~ajni sovremenici: papi, princovi i golemi li~nosti. Popoznati se slednite: - Portret na papata Julie II, - Portret na papata Lav X so kardinalite, - Portret na Baltazare Kastiqoni, - Avtoportret, so neèn, prefinet, duri i bolnikav izraz na liceto. Pred zavr{etokot na svojot kratkotraen ìvot, i pokraj naru{enoto zdravje, Rafael ima hrabrost da se natprevaruva so umetnosta na Mikelanxelo. Za taa cel, toj ja slika golemata kompozicija Polagaweto v grob, smestena vo galerijata Borgeze. Posakuvanata dramati~nost ne uspeava da ja postigne, taka {to kompozicijata izgleda dosta ladno i so labavi konturi. Poradi toa, moè da se kaè deka docnoto tvore{tvo na Rafael, pretstavuva po~etok na dekadencijata na visokorenesansnata umetnost, koja nabrgu }e pomine vo manirizam.*56
Sl.176. Rafael Santi. Papata Lav X so kardinalite, 1517-18. Maslo na tabla, 119 h 154 cm. Ufici, Firenca,
BELTRAFI e u~enik na Leonardo da Vin~i, koj najmnogu go prifa}a negovoto u~ewe pri izrabotkata na portretite, na koi e vidliva tehnikata kiaro-skuro. Likovite se pretstaveni do pojas i obraboteni so sfumato tehnika, no taa e poneuspe{na vo odnos na onaa od Leonardo da Vin~i. SOLARI (od Lombardija) isto taka e u~enik na Leonardo da Vin~i, koj ja prifa}a negovata postavka na Bogorodica vo dramati~na okolina. Tehnikata na slikawe mu e sli~na kako i na u~itelot, {to se gleda na kompozicijata Bogorodica so Hristos i svetcite. ANDREA DEL SARTO (1486-1531, od Toskana) e sledbenik na Leonardo da Vin~i, a isto taka i na Rafael. So svoeto slikarstvo toj ja izvlekuva od }or-sokak firentinskata umetnost po zagubata na Leonardo da Vin~i i Mikelanxelo. Andrea del Sarto samo vo formalen pogled ja zadrùva mudrosta na Leonardo da Vin~i i smirenosta na Rafael, bidej}i negovite kompozicii se napregnati i dosta interesni. Takvi se slikite: Pieta, @rtvata na Avram i Portret na eden skulptor. So slikarstvoto na Andrea del Sarto se sozdava uvodot vo toskanskiot manirizam, {to e osobeno vidlivo vo negovata slika Madona Harpija.*57
SLEDBENICI NA LEONARDO DA VINÎ I RAFAEL

Rafael ima golem broj u~enici, sorabotnici i direktni sledbenici. Za razlika od nego, Leonardo da Vin~i nema golem broj u~enici, no zatoa pak, golem broj umetnici go imitiraat negovoto slikarstvo, glavno nedovolno uspe{no.
Sl.178. Korexo. Noli me tangere, 1522-23. Tabla, 103 h 130 cm. Prado, Madrid.
Sl.177. Andrea del Sarto. Madona Harpija, 1517. Maslo na tabla, 178 h 207 cm. Ufici, Firenca.
56 Podetalno vo Rafael, I diamanti dellarte 57
Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.114-116
KOREXO (1489-1534) iako e sledbenik na golemite majstori, toj ima pogolema sloboda vo kompoziciite. Raboti vo Parma i ne pripa|a na nitu edna regionalna {kola. Negovoto slikarstvo sodrì takva fantazija i temperament, kakvi {to ne moàt da se sretnat vo rimskoto slikarstvo. Na negovite sliki e prisutna edna re~isi barokna atmosfera, {to }e bide karakteristi~no za umetnosta mnogu podocna. Toa e vidlivo vo
91
XVI VEK VO ITALIJA
XVI VEK VO ITALIJA

kompoziciite: Oboùvawe Hristovo, Noli me tangere, Svetata no}, mitolo{kata scena Sonot na Antiopa itn. Vidlivo e deka vo oblikuvaweto na figurite i upotrebata na boite Korexo voveduva edna nota na elegantna privle~nost i senzualnost.*58 statui se ìvi tela zarobeni vo mermerni blokovi, od kade {to treba da gi oslobodi, kako {to misli deka samite tela pretstavuvaat zatvor za ~ove~kata du{a na Zemjata.
Sl.179. Korexo. Sveta no}. Umetni~ka galerija, Drezden.
Sl.180. Bartold di Xovani. Bitka. Reljef. Nacionalen muzej, Firenca.
MIKELANXELO BUONAROTI (1475-1564) Skulptura i slikarstvo

So ìvotnoto delo na Mikelanxelo Buonaroti najcelosno e definiran poimot genij so boèstveno vdahnovenie i nat~ove~ka mo}. Toj fakt za Mikelanxelo pretstavuva pove}e prokletstvo, otkolku blagoslov, bidej}i toj ne priznava nikakov povisok avtoritet od diktatot na svojot genij. Toj e zadoen so tradicijata na neoplatonizmot, pobo`nosta i so veruvaweto vo ispravnosta na s {to sozdava. Mikelanxelo e slikar, arhitekt i poet, no pred s skulptor i toa do sr`ta na svoeto bitie, poradi {to i slikarstvoto za nego treba da gi odrazuva vajanite oblici, a arhitekturata treba da se sluì so organskiot sostav na ~ove~kata figura. Verbata vo ~ove~kiot lik, kako vrven nositel na izrazot, pravi Mikelanxelo da po~uvstvuva deka e poblisku do klasi~nata skulptura, od koj bilo drug umetnik. Mikelanxelo se voodu{evuva od delata na slikarite Xoto, Maza~o, Siworeli, na skulptorite Donatelo i Jakopo dela Kver~a. Protivre~nite vlijanija na neoplatonizmot i crkovnite reformi na Savanarola vr{at dlaboko vlijanie vrz nego. Poradi toa, Mikelanxelo vo tekot na svojot ìvot }e ima promenlivo raspoloènie i ~uvstvo deka se nao|a vo postojana borba so svetot i so samiot sebesi. Toj zamisluva deka negovite
58
Na 13-godi{na vozrast, bez odobrenie na svojot tatko, Mikelanxelo odi da u~i slikarstvo kaj majstorot Domeniko Girlandajo, kade {to }e se zadrì dve godini. Tamu najprvin }e u~i preku kopiraweto na ranorenesansnite freski, sozdadeni od Maza~o i drugite majstori. Vo toa }e bide mnogu pouspe{en od svoite sou~enici, na koi ~estopati }e im se potsmeva poradi nivnata nedovolna ve{tina. Zatoa, ponekoga{ izbivaat incidenti me|u nego i sou~enicite, taka {to doa|a i do tepa~ki. Vo edna od niv, Mikelanxelo }e dobie tolku silen udar po nosot, {to za cel ìvot }e ostane nagrden. Negoviot talent e zabeleàn od dvorot na vojvodata
Sl.181. Mikelanxelo Buonaroti. Bogorodica na skali. Mermer, 45 h 57 cm. Kaza Buonaroti, Firenca.
92
Lorenco Medi~i, taka {to }e bide primen na rabota kaj vajarot Bertold di Xovani, kade go otkriva svojot ìvoten pat. Toga{ }e gi sozdade svoite najrani skulptorski ostvaruvawa: Faun, Madona na skali i Lapid i Kentaur. U{te vo ovie prvi ostvaruvawa vidliv e procesot na borba i na makotrpna rabota, preku koi, Mikelanxelo gi pretvora site pottiknuvawa vo svoj, dotoga{ nepoznat umetni~ki jazik. Aktivnosta na Mikelanxelo se odviva niz nekolku tvore~ki periodi vo Firenca i vo Rim. Negoviot ìvot e raspnat me|u ovie dva grada, {to proizleguva od negovata qubov kon rodnata Firenca i nastojuvawata na papata da go iskoristi negoviot talent samo za sebe. Patuvaj}i ~esto na relacija Firenca - Rim, Mikelanxelo redovno se zadrùva na po~inka vo Orvieto, vo ~ija katedrala postojano gi studira freskite na Luka Siworeli. Taka, pod vlijanieto na zna~ajnite slikari i skulptori, postepeno se formira umetni~kiot izraz na Mikelanxelo.
Sl.183. Mikelanxelo Buonaroti. David, 1501-03. Mermer, viso~ina 550 cm. Akademija, Firenca.
Sl.182. Mikelanxelo Buonaroti. Pieta, 1498-1500. Mermer, viso~ina 195 cm. Crkva Sv. Petar, Rim.
Skulpturata Pieta, vo crkvata Sv. Petar vo Rim (1500) go pretstavuva 25-godi{niot Mikelanxelo kako zrel umetnik i ~ovek, koj sozdava so àr i stradawe. Likovite se vozvi{eni do ~ove~ki idealnoto i se ~ini kako da se nao|aat vo prostor na tivka osamenost, {to }e bide mnogu bitna karakteristika i za podocne`nite dela na Mikelanxelo. David (pora~ana vo 1501 g.) pretstavuva prva monumentalna statua na visokata renesansa, koja vo celost gi odrazuva edinstvenite svojstva na Mikelanxelovata umetnost. Taa e visoka 5,5 m i e postavena pred palatata Vekio vo Firenca kako gra|anskopatriotski simbol na Republikata. Denes tamu se nao|a
nejzinata verna kopija, a originalot se ~uva vo Akademijata na ubavite umetnosti. Bidej}i otse~enata glava na Golijat ne e prisutna vo kompozicijata, David ne izgleda kako pobednik, tuku kako predizvikuva~ borec za pravda. Negovoto telo e istovremeno smireno i napregnato, pretstavuvaj}i dejstvo vo miruvawe, koe e tolku karakteristi~no za Mikelanxeloviot skulptorski izraz. Izrazot na ovaa figura objavuva eden nov ideal na ubavinata, mnogu porazli~en od ìlavosta i vitkosta na Donatelovite figuri. Freskata Bitkata kaj Ka{ina Mikelanxelo ne zapo~nal da ja realizira vo palatata Vekio, bidej}i vo 1503 god. ednostavno e prinuden da zamine vo Rim kaj papata. Crteìte od negovata ideja pokaùvaat deka toa bi bil dramati~en natprevar me|u dvajcata golemi majstori Mikelanxelo i Leonardo da Vin~i, koj treba{e da ja realizira Bitkata kaj Angijarija, vo istata prostorija.
93
XVI VEK VO ITALIJA
Sl.184. Mikelanxelo Buonaroti. Bitkata kaj Ka{ina, crte` od studijata za freska vo Salata na Golemiot sovet na palatata Vekio, Firenca, 1504-06.
Mojsej (1513-15) i Dvata roba se del od zamisleniot proekt na Mikelanxelo za grobnicata na papata Julie II, {to trebalo da pretstavuva najgolemo umetni~ko dostigawe. Mikelanxelo zamisluva Mojsej da bide postaven taka, da se gleda oddolu, za da se po~uvstvuva negovata stra{na snaga, koja umetnicite ja narekle terribilita, vo smisla na vozvi{enost. Stavot na Mojsej istovremeno izrazuva budnost i meditacija, sposobnost za mudro vladeewe, no i stra{en gnev.
Sl.185. Mikelanxelo Buonaroti. Mojsej , 1515-16. Mermer, viso~ina 254 cm. Crkva San Pjetro in Vinkoli, Rim.
Sl.186. Mikelanxelo Buonaroti. Rob na umirawe, 1513. Mermer, viso~ina 229 cm.Luvr, Pariz.
Dvata roba Mikelanxelo gi zamisluva kako edinstvo na sprotivnostite. Robot na umirawe im se prepu{ta na okovite, a Pobunetiot rob se naprega da se oslobodi od niv. Umetni~kiot izraz potsetuva na neoplatonisti~kata pretstava za teloto kako zatvor za ~ove~kata du{a na Zemjata.
94
Grobnicata na papata Julie II ostanuva nedovr{ena, bidej}i papata go prekinuva Mikelanxelo vo rabotata, nagovaraj}i go da se zafati so izrabotka na freskite vo Sikstinskata kapela vo Vatikan. Donekade toa pretstavuva i rezultat na spletkata {to ja pravi Bramante, koj misli deka natprevarot me|u Mikelanxelo i Rafael }e bide na {teta na Mikelanxelo. Me|utoa, se pokaùva
Sl.187. Mikelanxelo Buonaroti. Tavanot na Sikstinskata kapela, 150812, po restavracijata. Vatikan, Rim.
deka Mikelanxelo moè da bide isto taka golem slikar kako i skulptor. Seto toa predizvikuva promena na prvobitnata ideja za grobnicata na papata Julije II, pri {to Mikelanxelo podocna pravi nov proekt za nea, taka {to denes taa se nao|a vo crkvata San Pjetro in Vinkoli. Vo centralnata ni{a od fasadata na grobnicata e smestena statuata Mojsej. Tavanot na Sikstinskata kapela vo Vatikan (150812), Mikelanxelo so golem àr se zafa}a da go naslika, taka {to rabotata uspeva da ja zavr{i za ~etiri godini, posakuvaj}i da prodolì so rabotata na grobnicata za papata Julie II. Ovaa ogromna freska sodrì stotina likovi ritmi~no rasporedeni vo arhitektonska ramka. Vo sredniot del se smesteni deset sceni od sozdavaweto na svetot, okolu koi se rasporedeni pretstavi na mom~iwa, proroci i medaljoni. Vo po~etokot, Mikelanxelo zapo~nuva da ja raboti freskata so pomo{ na svoite u~enici, no nezadovolen od nivnata rabota, toj se zatvora vo prostorijata i prodolùva da raboti sam
pod svetlosta na sve}ite, ~estopati zaboravaj}i na redovnata ishrana. Ponekoga{ tolku brzo raboti, {to boite gi nanesuva vrz premnogu vla`niot malter, taka {to vrz freskite po~nuva da se pojavuva muvla. Ispla{en od taa pojava, toj pa|a vo o~aj i saka da ja napu{ti rabotata. No, za negova sre}a papskiot sovetnik za umetnost, Xulijano da Sangalo znae deka toa ne pretstavuva nikakva {teta i deka muvlata ednostavno moè da se izbri{e, taka {to Mikelanxelo sre}no ja dovr{uva rabotata. Od taa grandiozna freska spored svoeto zna~ewe moè da se istaknat slednite dve sceni: - Sozdavaweto na Adam e scena vo koja ne se pretstavuva fizi~koto oblikuvawe, tuku vdahnuvaweto na bo`jata iskra, du{ata vo teloto na Adam. Na toj na~in e sozdadeno dotoga{ nevideno dramati~no sprotistavuvawe me|u ~ovek i bog. Adam e povrzan so zemjata, no istovremeno i so gospod na neboto, a ve}e ja zabeleùva s u{te nesozdadenata Eva, koja qubopitno yirka pod gospodovoto krilo;
Sl.188. Mikelanxelo Buonaroti. Sozdavaweto na Adam. Freska, fragment od tavanot na Sikstinskata kapela, Vatikan, Rim.
95
Sl.190. Mikelanxelo Buonaroti. Raspetie na sv. Petar, 1546-50. Freska, 661 h 625 cm. Kapela Paolina, Vatikan,
Sl.189. Mikelanxelo Buonaroti. Stra{niot sud, 1536-41. Freska, 12,20 h 13,70 m. Sikstinska kapela, Vatikan, Rim.
- Prviot grev i isteruvaweto od rajot ja sodrì celata dramati~nost na ~ove~kata radost i stradawe. Na ovaa tavanska freska, genijalnoto Mikelanxelovo slikarstvo gi apsorbira site iskustva od Maza~o, pa s do nego. Stra{niot sud (1534-41) na oltarniot yid vo Sikstinskata kapela, Mikelanxelo po~nuva da go slika okolu 20 godini po slikaweto na tavanot. Toa go pravi vo vremeto na duhovnata i politi~kata kriza na reformacijata. Duhovnoto raspoloènie na Mikelanxelo nao|a dlabok odraz vo prikaùvaweto na mra~nata vizija vo Stra{niot sud, sozdaden pod izvesno vlijanie na istoimenata kompozicija na Siworeli. Ovde, blagoslovenoto i prokleto ~ove{tvo, sobrano vo gusta tolpa go moli razluteniot bog za milost. Bog e pretstaven kako atlet, koj suvereno vladee so vselenata. Pod gospod, na oblak java apostol Bartolomej, drèj}i go v raka simbolot na ma~eni{tvoto, ~ove~kata koà. Liceto na koàta pretstavuva morbiden avtoportret na Mikelanxelo, koj na vakov na~in se ispoveda za svoite grevovi i nedostojnosti. Istori~arite na umetnosta na Mikelanxelo mu zabeleùvaat deka koloritot na negovite freski ne e na visoko nivo. So istraùvaweto na freskite se konstatira deka toa e rezultat na nivnoto natslikuvawe od strana na podocne`nite slikari, taka {to so napravenata restavracija prekrasniot kolorit na Mikelanxelo izleguva na povr{ina. Visokiot dostrel na Mikelanxeloviot kolorit e potvrden i vo negovite posledni freski od kapelata Paolina vo Vatikan, kade {to se pretstaveni scenite: Raspetie na sv. Petar i Obra}aweto na sv. Pavle.
96
Evidentno e deka umetni~kiot izraz na figurite na Mikelanxelovite freski ima skulptorski tretman, obedinet vo arhitektonska ramka, no toa ne pretstavuva mana, tuku nosi nov umetni~ki kvalitet. Slikata Sv. Semejstvo, kako kru`no platno Mikelanxelo go slika u{te vo 1505 god. prikaùvaj}i se kako golem kolorist. Figurite se pretstaveni vo vid na edna cvrsta grupa pod jaka son~eva svetlost, a angelite se prikaàni kako goli mom~iwa koi se odmoraat vo zadninata. Na takov na~in gi oformuva{e svoite verski kompozicii i slikarot Siworeli. Skulpturite vo kapelata Medi~i vo Firenca (152045) pretstavuvaat kompletirawe na Mikelanxeloviot arhitektonski proekt realiziran 25 godini porano. Papata Lav X (Medi~i) odlu~uva da izgradi sakristija za smestuvawe na sarkofazite na Xulijano i Lorenco Medi~i. Xulijano e pretstaven kako vojnik smesten vo ni{ata na yidot, pod koja vrz sarkofagot se nao|aat poluleè~kite figuri No} i Den. Na sprotivnata strana vo ni{ata na yidot e smestena statuata na Lorenco Medi~i, pretstaven kako mislitel, a pod nea vrz sarkofagot se nao|aat figurite Ve~er i Zora. Site pogledi na figurite se svrteni kon ni{ata, vo koja e smestena kompozicijata Bogorodica so Hristos , pridruèna od skulpturite na svetitelite na semejstvoto Medi~i. Ni{ite vo koi se smesteni figurite na Xulijano i Lorenco se pretesni i mnogu plitki za niv, poradi {to se pretpostavuva deka tie bile praveni za drugo mesto. Isto taka, alegoriskite likovi na No} i Den, i Ve~er i Zora, organski ne nalegnuvaat vrz polukru`nite formi na sarkofazite, koi se premali za goleminata na statuite. Preku tretmanot na nivnata muskulatura i izrazot na nivnite lica e pretstaveno razli~noto doba na ~ove~kiot ìvot i na denono}ieto. Seto ova navidum needinstvo na skulpturite se pretvora vo cvrsta celina, so pomo{ na arhitektonskata ramka na enterierot.
Sl.191. Mikelanxelo Buonaroti. Xulijano Medi~i, No} i Den. Mermer, srednata figura e visoka 183 cm. Kapela Medi~i, crkva San Lorenco, Firenca.
Sl.192. Mikelanxelo Buonaroti. Lorenco Medi~i, Ve~er i Zora. Mermer. Kapela Medi~i, crkva San Lorenco, Firenca.
Za vreme na poslednite 30 god. od svojot ìvot, glavno zanimawe na Mikelanxelo mu e arhitekturata, vo koja toj verojatno go nao|a svojot du{even mir, no i ponatamu prodolùva da se zanimava so skulptura. Pietata Rondonani (1555-64, Milano) pretstavuva posledno skulptorsko delo na Mikelanxelo. Vo nego toj bara novi oblici, kako da ne e zadovolen od svoite dotoga{ni ostvaruvawa. Vsu{nost, ovaa grupa e samo fragment od edna kompozicija {to verojatno ja namenuva za svojata zamislena grobnica. Ostanatoto go uni{tuva, borej}i se so kompozicijata s do nekolku dena pred svojata smrt. Likovite na Bogorodica i Hristos kako da nemaat nikakva traga od visokorenesansnata retorika. So svojata besteìnska sostojba, tie potsetuvaat na pobo`nite sliki od srednovekovnata umetnost, a so svojot sostav ja prikaùvaat iskonskata vrska na sinot so maj~inata utroba. Posebnosta na taa kompozicija u{te pove}e e zabele`liva vo sporedba so porane{nite dela na Mikelanxelo, napraveni na istata tema. Taka na primer, tretata pieta (izrabotena porano, se nao|a vo crkvata Santa Marija del Fjore vo Firenca) vo mnogu ne{ta se razlikuva od negovoto posledno delo, pietata Rondanini.*59 Normalno e deka po vozvi{enoto tvore{tvo na Mikelanxelo te{ko moè da se o~ekuva toj da bide nadminat. Vo toa vreme nastapuva i ekonomska kriza, taka {to izostanuvaat i golemite pora~ki, poradi {to
59
umetnicite se nao|aat vo nepovolna sostojba. Sepak, golemite talenti }e uspeat da ja izvle~at umetnosta od taa kriza.
Podetalno vo B. Nardini. Mikelan|elo, @ivot i delo L. Berti. All the works of Michelangelo A.Tartuferi. Michelangelo, painter, sculptor and architect
Sl.193. Mikelanxelo Buonaroti. Pieta Rondanini, 1552-64. Mermer, viso~ina 195 cm. Zamok Sforca, Milano.
97
XVI VEK VO ITALIJA
XVI VEK VO ITALIJA
XVI vek ne moàt da se natprevaruvaat so delata na

toga{nite slikari. Se ~ini deka kolosalnata li~nost na Mikelanxelo gi obeshrabruva novite talenti vo t.n. manirizmot. elegantna faza na manirizmot Vo toj period rabotat brojni skulptori vo Italija i nadvor od nea, me|u koi najmnogu se istaknuvaat êlini i Bulow.
Italijanskite skulptori vo vtorata polovina na
BENVENUTO ÊLINI (1500-1571)

Benvenuto êlini e firentinski zlatar i skulptor so slavna avanturisti~ka biografija, koj raboti vo Italija i vo Francija. Zlatniot solarnik na Franso I pokaùva deka vo ovoj period, simbolizmot na renesansata im go otstapuva mestoto na alegoriskite dosetki. Preku figurite na bogot na moreto Neptun i boìcata na zemjata Tera alegoriski e pretstaven nivniot sojuz za proizvodstvo na sol. Figurite, za razlika od onie na Mikelanxelo imaat izdolèni, blago zaobleni i meki oblici.
Sl.195. @an Bulow. Grabnuvawe na Sabiwankite, 1583. Mermer, viso~ina 397,5 cm. Lo|a Dei Lanci, Firenca.
Grabnuvaweto na Sabiwankite pretstavuva skulptorska kompozicija smestena vo Loxa dei Lanci, kade denes se nao|a nejzinata kopija. Za razlika od renesansnite skulpturi, koi se pravea za da se gledaat prvenstveno od eden agol, taa kompozicija gi zadovoluva estetskite kriteriumite za gledawe od site strani.
Sl.194. Benvenuto êlini. Solarnikot na Franso I, 1539-43. Zlato i emajl vrz abonos. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
Persej pretstavuva pozlatena bronzena statua, smestena vo Loxa dei Lanci vo Firenca. Negovata figura e vitka i ubavo razviena.Vo desnata raka ja drì sabjata, a vo levata otse~enata glava na nevernata Meduza. Vidliva e virtuoznosta vo prikaùvaweto na anatomijata na ~ove~koto telo i prisustvoto na klasi~nite motivi vo dekoracijata na postamentot.*60
@AN BULOW (1529-1604)

Francuzinot @an Bulw na 16-godi{na vozrast se doseluva vo Italija i tamu stanuva poznat kako Xambolowa, najpoznat vajar vo Italija vo poslednata tretina na XVI vek. Prethodno toj mu e konkurent vo rabotata na êlini vo kralskiot zamok Fontenbl vo Francija.
60
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.86-87 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.220
Sl.196. @an Bulow i Amanati. Fontanata Neptun, 1563-75. Plo{tad Dela Siworija, Firenca.
98
Trite sosema razli~ni figuri se povrzani vo edna edinstvena spirala, koja se izvi{uva nagore. Iako kompozicijata e mnogu dinami~na, taa e neverojatno uramnoteèna. Materijalot za docnorenesansnite majstori ve}e ne pretstavuva pre~ka za realizacija na umetni~kata fantazija, {to }e stane osnova za pojavata na barokot.
Kowani~kata statua Kozim I, Xambolowa ja pravi za plo{tadot Dela Siworija, na koj vo sorabotka so Amanati }e gi pravi i skulpturite za fontanata Neptun. Xambolowa e majstor i za izrabotka na fino oblikuvani statui od bronza, so golema dinami~nost, kako {to e na primer figurata Merkur koj tr~a.*61
Venecija
Venecijanskoto slikarstvo za vreme na XVI vek definitivno go doìvuva svojot procut. Golemite majstori na toa slikarstvo postignuvaat sovr{enstvo vo prikaùvaweto na perspektivata, na ~ovekot vo prirodata i na psiholo{kiot efekt. Sovr{enstvoto e postignato pove}e so upotreba na koloristi~ki, otkolku so crta~ki efekti. Venecijanskiot kolorit na topli boi e originalen vo svojata kiaro-skuro tehnika. Od toa proizleguva naglasuvaweto na bitnoto vo kompozicijata, na predniot plan; a toa naj~esto e dejstvoto, ~ove~koto telo ili dvièweto. Najomileni temi na venecijancite vo ovoj period pretstavuvaat: senzualniot akt vo priroda pod toploto podnebje, mitolo{kite i alegoriskite sceni, religioznite kompozicii, kako i prekrasnite portreti.
XORXONE (1478-1510)
Xorxo di Kastelfranko, nare~en Xorxone e prviot golem slikar na venecijanskata visoka renesansa. Negoviot talent tolku brzo se razviva, {to vr{i vlijanie duri i vrz slikarstvoto na negoviot u~itel Xovani Belini vo oformuvaweto na u~iteloviot podocneèn stil. Xorxone ìvee samo 32 godini, taka {to umira nekolku godini pred negoviot u~itel. Poradi toa, toj ima sozdadeno mal broj sliki, no tie se so takva sugestivna ubavina, {to vlijaat vrz golem broj podocne`ni slikari, a toa se odnesuva i na najgolemiot visokorenesansen venecijanski slikar Ticijan. Osnovnite karakteristiki vo slikarstvoto na Xorxone, nakuso moàt da se opi{at na sledniot na~in: - toj ja prodlabo~uva tonskata vizija, nasledena od Xovani Belini, - negovite sliki se oformuvaat vo svetol prostor (luminizam), - toj ne pravi skici i crteì, tuku raboti direktno so boja, - svoite sliki ~estopati gi dopolnuva, a toa i nemu }e mu go pravi Ticijan, smetaj}i deka nekoi od slikite na Xorxone se nedovr{eni. Slikite na Xorxone se mnogu barani u{te za vreme na negoviot ìvot, ne samo poradi svojot kvalitet, tuku i poradi negovata popularnost. Toj se dviì vo umetni~ki i nau~ni krugovi kade {to se rasprava za
61
Sl.197. Xorxone. Bura, okolu 1505. Maslo na platno, 73 h 82 cm. Akademija, Venecija.
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.88 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.220
muzikata, filozofijata, qubovta i za tajnata na skladnite ritmi. Najpoznati sliki na Xorxone se: Bura, Venera koja spie i Koncert v pole. Slikata Bura pretstavuva edna mitolo{ka scena na promenliviot moment. Prisutnite figuri kako da se osvetleni od kratkotrajniot blesok na molwata, taka {to tie me|usebno ne se svesni za svoeto zaemno prisustvo. Na ednata strana od rekata se nao|a ov~arot, a na drugata strana edna mlada majka so dete, koja nalikuva na Bogorodica. Ovaa kompozicija }e izvr{i silno vlijanie vrz tvore{tvoto na {panskiot slikar El Greko, no isto taka i vrz impresionistite vo po~etokot na modernata umetnost. Slikata Venera koja spie e nare~ena Drezdenska Venera, poradi nejzinata postavka vo tamo{niot muzej. Kompozicijata pretstavuva sovr{ena realizacija na tema akt vo pejza`, pod polna svetlost i so izobilsto na krivi i meki linii. Slikata Koncert v pole , nare~ena Poezija e ispolneta so poeti~na muzika vo kve~erina i so pastoralen {arm. Taa e scena ispolneta so nenadminliviot moment zasiten so ubavina. Nevidlivata è{tina na slikata e prisutna vrz razgolenite tela i
99
XVI VEK VO ITALIJA

u{te za vreme na svojot ìvot, taka {to stanuva dvorski slikar na {panskiot kral Karlo V i na negoviot sin Filip II, na francuskiot kral Franso I, na papi i na razni vojvodi. Od sekoja faza na Ticijanovoto tvore{tvo }e se inspirira po nekoja nova generacija na slikari, a toj }e tvori s do svojata smrt. Vo Venecija doa|a od planinskoto selo Kadoro i vedna{ se smestuva pokraj ve}e pro~uenite Xovani Belini i Xorxone. Nabrgu, rasko{niot talent na Ticijan }e rezultira so slednite tipi~ni karakteristiki: - prisustvo na sila, polni oblici, i jaki boi, - celosno iskoristuvawe na tehnikata na maslenite boi, - ramnoteà na kompozicijata postignata so ednostavni kontrasti, - brzo slikawe, ~estopati so prsti, namesto so ~etka. Slikata Sveta i profana qubov e edno od prvite dela na Ticijan, vo koi obrabotuva platonska tema, kade {to golata ubavina na nebeskata Venera ja postavuva nasproti bogatata draperija na profanata ubavina. Negovata Sv. Magdalena e pretstavena kako mlada i zdrava ènska ubavina vo eden verski zanes. Op{to zemeno, slikarstvoto na Ticijan moè da se podeli na tri osnovi temi: portreti, mitolo{ki i verski sceni. Ticijan e eden od najpoznatite portretisti voop{to vo istorijata na slikarstvoto. Na svoite portreti toj postignuva golema individualnost na likovite, koi gi istaknuva vrz temnata zadnina, a realisti~nata obrabotka na materijata go dostignuva svojot maksimum. Od niv pozna~ajni se slednive sliki: - Portretot na ma`, vo rasko{na svilena obleka, no likot s u{te ne e pretstaven na visoko nivo, bidej}i toa e edno od negovite prvi dela; - Portretot na bogata{ dolovuva pretstava na eden debel trgovec so brada, no sakanoto sovr{enstvo s u{te ne e dostignato;
Sl.200. Ticijan. Papata Pavle III me|u vnucite, 1546. Maslo na platno, 174 h 210 cm. Nacionalna galerija, Neapol.
Sl.198. Xorxone. Venera koja spie. Maslo na platno 175 h 108,5 cm. Umetni~ka galerija, Drezden.
Sl.199. Xorxone. Koncert vo pole, 1505-10. Maslo na platno, 110 h 138 cm. Luvr, Pariz.
nate`natite drvja, {to u{te pove}e e naglaseno vo kontrastot so ladnata voda od bunarot, zafatena so stakleniot bokal. Toplinata na telata se istaknuva vrz ladnite tonovi od vtoriot plan. I ovaa slika }e izvr{i silno vlijanie vrz impresionistite vo modernoto slikarstvo tri veka podocna. Xorxone e majstor i za verski kompozicii, postignuvaj}i misti~na atmosfera, {to se gleda na slikite: Ispitot na Mojsej i Madona na tron so dvajca svetci. So avtoportretot, Xorxone ja dokaùva raznovidnosta na svoeto kratkotrajno tvore{tvo.*62
TICIJAN (1488/89-1576)
Ticijano Vi~eli, nare~en Ticijan e eden od najzna~ajnite i najplodnite slikari vo istorijata na umetnosta. Toj se zanimava edinstveno so slikarstvo, koe postojano go usovr{uva, uspevaj}i da go dovede do sovr{enstvo. Moè da se kaè deka preku negovoto delo se identifikuva venecijanskoto slikarstvo, pa zatoa toj e nare~en patrijarh na venecijanskata umetnost. Sli~no kako i negoviot u~itel Xorxone, i Ticijan e mnogu cenet
62
Podetalno vo Lopera completa di Giorgione Giorgione, I diamanti dellarte
100
- Avtoportretite go pretstavuvaat Ticijan vo razli~no doba od negoviot ìvot, preku koi moè da se sledi promenata na negoviot vozvi{en lik; - Karlo V na kow go prikaùva golemiot imperator i vojskovodec, koj vladee re~isi so polovina Evropa i koj uspeva da go zazeme i ograbi papskiot Rim. Negoviot lik e pretstaven so edna dinamika vo kompozicijata, kade imperatorot suvereno vladee so snagata na nemirniot kow. Bahanalii e mitolo{ka slika izrabotena po nara~ka na vojvodata Alfonso dEste. Na nea e pretstaven eden nastan od ostrovot Andros i taa e premnogu bu~na vo odnos na sli~nite porane{ni sliki.
Sl.201. Ticijan. Avtoportret na starost, 1562. Maslo na platno, 75 h 96 cm. Dràven muzej, Berlin.
- Portretot na edna ubavica go pokaùva silniot napredok kon posakuvanoto sovr{enstvo vo tretmanot na likot i materijata; - Portretot na papata Pavle III me|u vnucite, ve}e go pretstavuva vrvnoto tvore{tvo na Ticijan kade vo celosnost e izrazen individualniot karakter na likovite; - Portretot na Riminaldi (ôvek so modri o~i) e pretstaven so eden hamletovski àr;
Sl.203. Ticijan. Bahanalii, 1518-19. Maslo na platno, 175 h 183 cm. Prado, Madrid.
Sl.204. Ticijan. Urbinska Venera, 1538. Maslo na platno, 111 h 165 cm. Ufici, Firenca. Sl.202. Ticijan. Karlo V na kow, 1548. Maslo na platno, 279 h 332 cm. Prado, Madrid.
101
XVI VEK VO ITALIJA
XVI VEK VO ITALIJA

Urbinska Venera e naslikana pod vlijanie na kompozicijata Zaspana Venera od Xorxone, samo {to taa e poslobodna, so otvoreni o~i i bez sram od prisustvoto na drugite lu|e. Takviot Ticijanov sloboden stil dostignuva neverojatno majstorstvo vo dramatikata na negovite sledni sliki od mitolo{ki karakter: Danaja, Flora i Venera so organist. Verskata tematika, Ticijan ja raboti vo tekot na celiot svoj ìvot, pri {to postojano go usovr{uva umetni~kiot izraz. Osven spomenatite kompozicii na taa tema, toj slika u{te mnogu drugi, me|u koi popoznati se slednite: Madona di KaPezaro, Voznesenie (dvete vo bazilikata Dei Frari), Blagove{tenie (vo u~ili{teto San Roko), Sv. Sebastijan i dr.
TINTORETO (1518-1594)
Jakopo Robusti, nare~en Tintoreto e voda~ na {kolata koja saka da go nadmine deloto na Ticijan. Negova cel e da napravi sinteza na Ticijanoviot kolorit i Mikelanxeloviot crte`. Toj odli~no go poznava italijanskoto slikarstvo, iako Venecija ja napu{ta samo edna{, koga vo Rim }e se sretne so Mikelanxelo. Po vra}aweto vo Venecija, nabrgu blesnuva negoviot individualen stil so slednite karakteristiki: - kompoziciite se dramati~ni i totalni, - tie imaat treperliva i vè{tena boja, - figurite se iskriveni, razdvièni i so perspektivno skratuvawe. Dinamizmot na Tintoreto vr{i silno vlijanie i na ve}e ostareniot golem majstor Ticijan. Toj raboti celi ciklusi na freski so ogromni dimenzii, smesteni vo najpoznatite objekti na Venecija: u~ili{teto San Roko, crkvata San Xorxo Maxore, Du`devata palata i dr.
Sl.205. Ticijan. Madona di kaPezaro, 1519-26. Maslo na platno, 478 h 268 cm. Crkva Santa Marija dei Frari, Venecija.
Sl.206. Tintoreto. Kalvarija, 1566-67. Maslo na platno, 390 h 415 cm. U~ili{te San Roko, Venecija.
So deloto na Ticijan ne zavr{uva visokata renesansa vo Venecija. Taa prodolùva da se razviva i ponatamu, pred s poradi toa {to vlijanieto na manirizmot tamu e mnogu malo. Taka, i vo vtorata polovina na XVI vek s u{te se tvori vo visokorenesansen stil. Po Ticijan rabotat i drugi golemi slikari, no tie ne moàt da se smetaat za negovi vistinski naslednici. Evropskoto slikarstvo na noviot vek vistinskite naslednici na Ticijan }e gi najde vo li~nostite na Velaskez ([panija), Rubens (Flandrija) i Rembrant (Holandija), pred s vo odnos na nivniot slikarski priod.*63
102
Ciklusot od u~ili{teto San Roko vo Venecija, Tintoreto go slika celi 23 godini so ogromni i dramati~ni sliki, pred koi se dobiva vrtoglavica. Najpoznati od niv se: Tajnata ve~era, Hristos pred Pilat, Kalvarija i Raspetie. Dekoriraweto na Du`devata palata, Tintoreto go pravi isto taka so ogromni kompozicii na koi e prisutno izvesno preteruvawe vo {ematizmot. Takva e golemata kompozicija Vo rajot, so prisustvo na ogromen broj li~nosti.
63
Podetalno vo Lopera completa di Tiziano
Tintoreto nema naslikano golem broj portreti, no so onie {to gi pravi dokaùva deka e golem majstor i vo taa oblast. Toa moè da se vidi od Portretot na Sansovino , na koj e pretstaveno celoto ~ove~ko dostoinstvo na golemiot venecijanskiot arhitekt vo negovite zreli godini. Tajnata ve~era e tema, koja Tintoreto ja slika so poseben àr i so dotoga{ nevidena sloboda vo komponiraweto. Negovite najpoznati sliki na taa tema se smesteni vo crkvata San Xorxo Maxore i vo u~ili{teto San Roko. Tie se pretstaveni so golem dinamizam, so zakrivuvawe i so perspektivno skratuvawe, kade i ~adot vo enterierot dobiva misti~en karakter. Scenite kako da se osvetleni od dva izvora na svetlost, so prisustvo na fakeli i so prozra~en dim.
Sl.207. Tintoreto. Sozdavaweto na Mle~niot pat, okolu 1582. Maslo na platno, 148 h 165 cm. Nacionalna galerija, London.
Sozdavaweto na Mle~niot pat e slika so golem dinamizam i so graciozni dvièwa, pretstaveni so eden Ticijanov karakter. Arijadna, Venera i Bah, nare~ena Sovr{ena poezija e scena vo koja bogot Bah e pretstaven kako graciozno izleguva od moreto, za da ja ven~a svojata nevesta. Suzana i starci nudi eden nov vid revolucionerno slikawe, kade {to svetlosta ima najgolemo zna~ewe. Figurite se osvetleni od sekavi~nata svetlost na gromot, taka {to nemaat vreme me|usebno da se zabeleàt. Na sli~en na~in e naslikana i Burata od Xorxone.
Sl.209. Tintoreto. Tajnata ve~era, 1592-94. Maslo na platno, 365 h 568 cm. Crkva San Xorxo Maxore, Venecija.
So kompozicijata Hristos na Galilejskoto More, Tintoreto go istaknuva svoeto majstorstvo za dolovuvawe misti~na atmosfera na otvoren prostor. Slikarskiot pristap na Tintoreto vo negovite Tajni ve~eri, sigurno bi go zbunile i Leonardo da Vin~i, bidej}i so niv e urnat pogolemiot del na renesansnite umetni~ki kanoni, so {to }e mu bide otvoren patot na {panskiot slikar El Greko.*64
PAOLO VERONEZE (1528-88)

Paolo Kaljari, nare~en Veroneze e venecijanski slikar nadaren za pretstavuvawe na golemi masovni sceni, ~ija kompozicija ja doveduva vo harmonija so nenadminatoto koloristi~ko ~uvstvo za dekoracija. I pokraj toa, toj go odbegnuva manirizmot vo slikarstvoto, so pomo{ na svojata uramnoteènost, bez tragi na nespokojstvo.Veroneze podednakvo dobro gi slika verskite, mitolo{kite i alegoriskite sceni, prikaàni so sjaen i topol venecijanski kolorit pod silno
Sl.208. Tintoreto. Portret na Jakopo Tati-Sansovino, okolu 1566. Maslo na platno, 65 h 70 cm. Ufici, Firenca.
64
Podetalno vo Lopera completa di Tintoreto
103
XVI VEK VO ITALIJA
XVI VEK VO ITALIJA

svetlo. Toa osobeno e vidlivo na kompozicijata Venera i Adonis, kako i Ma~eni~kata smrt na sv. Justina, kade dolovenata atmosfera soodvetstvuva na nastanot. Paolo Veroneze gi ukrasuva so sliki enterierite na palatite i vilite, me|u koi i tavanot vo dvoranata na Golemiot sovet vo Du`devata palata. Pod negovata sjajna svetlost doa|aat do izraz ne`nite tonovi, a konturite ostanuvaat jasni. Od brojnite masovni sceni posebno treba da se istaknat slednite dve: - Ve~erata kaj Levi nalikuva na edna ogromna Tajna ve~era, koja e premnogu slobodno postavena, taka {to crkovnata cenzura ne go prifa}a toa ime za ovaa kompozicija. Site li~nosti instinktivno se naslikani aristokratski i se podgotveni za u~estvo vo "pretstavata koja treba da zapo~ne" pod arkite na edna triumfalna porta; - Svadbata vo Kan (naslikana za refektoriumot na crkvata San Xorxo Maxore, Venecija) e isto taka masovna scena inspirirana od Tajnata ve~era, vo koja doa|a do izraz raskaùva~kiot i literaturen dar na Veroneze. Kalvarija nudi eden nov agol na gledawe kon ve~nata tema na hristijanstvoto, kade {to dekorativniot karakter na bojata ne e vo celosna soglasnost so dramati~nata sodrìna na kompozicijata.*65 Vo visokata renesansa na Venecija, isto taka intenzivno se razviva i skulpturata, vo koja oblast najmnogu }e se istakne Sansovino, koj kako arhitekt i skulptor gi ukrasuva svoite objekti so skulptorski realizacii. Osobeno se poznati negovite Giganti, smesteni vo dvorot na Du`devata palata vrz Skala dei Giganti, izgradena od Antonio Rico. Vo toj period, vo Du`devata palata se zavr{uvaat i edni drugi poznati skali, Skala doro od strana na Skarpawino, spored proektot na J. T. Sansovino.
Sl.210. Paolo Veroneze. Venera i Adonis, 1570-75. Maslo na platno, 191 h 212 cm. Prado, Madrid.
Sl.211. Paolo Veroneze. Slikite na tavanot vo dvoranata na Golemiot sovet, 1577-78. Du`deva palata, Venecija.
65
Podetalno vo Lopera completa di Veronese ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.186-189
104
Sl.212. Paolo Veroneze. Ve~erata kaj Levi, 1573, fragment. Maslo na platno, 155 h 128. Akademija, Venecija.
Sl.213. Paolo Veroneze. Svadbata vo Kan, 1563. Maslo na platno. 669 h 900 cm. Luvr, Pariz.
105
XVI VEK VO ITALIJA
Pjer [amb` i Bokadr. Gradskiot sovet, Pariz, 1533-51. Izgoren 1871, rekonstruiran 1882 (Bal i Deprt).
106
II. ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO VO OSTANATITE EVROPSKI ZEMJI

Razvojot na renesansnata arhitektura vo Italija trae re~isi dva veka, vo ~ii ramki se diferenciraat tri periodi so svoi prepoznatlivi karakteristiki. Humanisti~kiot duh {to se javuva vo mnogu oblasti na Apeninskiot Poluostrov, so izvesno zadocnuvawe prozra~uva i vo ostanatite evropski zemji. Toa zadocnuvawe vo nekoi zemji iznesuva 50 godini, a vo drugi re~isi cel vek. Taka, vo nekoi od tie zemji, relativno kusiot razvoj na renesansata nabrgu prerasnuva vo barok, pred s poradi crkovnata kontrareformacija i zasilenite vlijanija {to doa|aat od Italija. Prifa}aweto i razvojot na renesansata vo zemjite nadvor od Italija zavisi od mnogu faktori. Vo nekoi zemji, kako na primer Francija i Anglija, novite proizvodni odnosi se razvieni sli~no kako i vo Italija, no kaj niv e prisutna silnata srednovekovna gotska tradicija. Taa go ko~i razvojot na renesansata, za {to pridonesuva i otsustvoto na soodvetni anti~ki primeri. Sepak, noviot kulturen razvoj go privlekuva vnimanieto na evropskite umetnici, bogata{i i vladeteli. Sakaj}i da ja pokaàt svojata mo} i na kulturno-umetni~ko pole, vlastodr{cite povikuvaat italijanski majstori za da rabotat na nivnite dvorovi. Me|utoa, italijanskite umetni~ki primeri ne se ednostavno presadeni na novata po~va, tuku naj~esto tie se pretopuvani za doma{ni potrebi, vo zavisnost od doma{nata tradicija. Poneseni od renesansniot duh na italijanskite majstori, doma{nite talentirani umetnici po~nuvaat da zaminuvaat na studiski patuvawa vo Italija, kade u~at od najsvetlite primeri na novata arhitektura, skulptura i slikarstvo. Istovremeno, vo evropskite zemji zapo~nuvaat da se preveduvaat i da se pe~atat teoriskite raspravi na italijanskite majstori. Trgovskite i diplomatskite vrski me|u Italija i ostanatite zemji se s pogolemi, {to pridonesuva za zasilena razmena na novite kulturni pridobivki. Renesansniot sjaj na Italija pretstavuva silen predizvik za golemite evropski vladeteli, koi posakuvaat, a nekoi od niv i nastojuvaat da go zazemat Apeninskiot Poluostrov. Francuskite kralevi na primer, ~estopati uspevaat da pokorat dobar del od poluostrovot, ograbuvaj}i golemo umetni~ko bogatstvo i vodej}i so sebe italijanski umetnici. [panskiot kral Karlo V uspeva duri da go zazeme i papskoto sedi{te Rim, da go ograbi i razurne, uni{tuvaj}i go so toa negoviot renesansen sjaj. Vo evropskite zemji s pove}e se ~uvstvuva potrebata od renesansni arhitekti i umetnici. Na toj predizvik italijanskoto kulturno podnebje }e odgovori so za~uduva~ki broj talentirani tvorci, koi }e rabotat {irum Evropa, od Pirinejskiot Poluostrov, pa s do Rusija. Nekoi od niv, vo tie zemji se naturaliziraat, tvorej}i vo noviot duh i za doma{ni potrebi. êstopati nivnite sinovi }e bidat glavni nositeli na razvojot na baroknata arhitektura i umetnost, {to osobeno e karakteristi~no za Rusija. Vo site tie kulturno-umetni~ki dvièwa vo Evropa, sosema specifi~en e primerot na Nizozemje, kade nezavisno od Italija, a istovremeno so nea se sozdava edna nova umetnost so humanisti~ka podloga, sli~na na italijanskata. Nekoi od umetni~kite dostreli na nizozemnite majstori vr{at vlijanie duri i vrz razvojot na italijanskata umetnost. Taka na primer, nevozmo`no e da se zamisli visokiot sjaj na venecijanskiot luminizam vo slikarstvoto, bez tehnikata na , masleni boi, uvezena od Nizozemje.
A. RENESANSNATA ARHITEKTURA Francija

Francuskata arhitektura, kako i vo drugite zapadnoevropski zemji e pod silno gotsko vlijanie, taka {to prvite renesansni motivi se upotrebeni duri kon krajot na XV vek, vo vid na italijanska dekoracija. Borbata so gotskata tradicija vo Francija trae podolgo i prvata pobeda na novata arhitektura e odbeleàna so gradewe profani objekti. Crkvata, od svoja strana, novata arhitektura ja prifa}a duri vo XVII i vo XVIII vek.*66 Italijanskite vlijanija vo Francija pristignuvaat blagodarenie na politi~kite vrski so severna Italija, vo vremeto na francuskite kralevi Luj XII i Franso I. Kralevite gi povikuvaat italijanskite majstori da gi gradat i dekoriraat nivnite dvorovi. Prvi poznati italijanski arhitekti dojdeni na rabota vo Francija se: Fra Xokondo, Sebastijano Serlio i Domeniko da Kortona. Vistinskiot razvoj na renesansnata arhitek. tura vo Francija }e nastapi koga doma{nite arhitekti }e gi prou~at anti~kite oblici i }e ja prifatat novata koncepcija.
66
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.361 Velike arhitektura sveta, str.138 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.132
107
RENESANSA VO FRANCIJA
ARHI TEK T URA

Sl.214. Zamokot Amboz, 1492-98. Situacija i prostoren prikaz.
Vo po~etniot period na francuskata renesansna arhitektura se zadrùva gotskata struktura na objektite i se pojavuva spoj na gotskite elementi so novata italijanska arhitektura. Na toj na~in, postepeno se sozdavaat oblicite na francuskata rana renesansa, poznata pod imeto stil Franso I, {to }e potrae do polovinata na XVI vek. Cvetnoto doba na francuskata renesansna arhitektura }e se razviva od sredinata na XVI vek do prvata decenija na XVII vek, poznat kako stil Anr IV od krajot na XVI vek.
Rana renesansa - Stil Franso I

Prvite po~etoci na renesansnata arhitektura vo Francija se zabeleùvaat vo dogradbata i adaptacijata na srednovekovnite zamoci. Pri nivnata dogradba se za~uvuva starata osnova, prisustvoto na kulite i strmnite krovovi, no tie ve}e ne se so yidini i imaat fasadi zbogateni so renesansni motivi. Objektite se otvoreni kon uredenite parkovi, spored primerot na italijanskite. Otvorenosta na fasadite, vtorostepenata i reljefnata renesansna plastika go pravat karakterot na ranata renesansa vo Francija. Karakteristikite na ovaa rana renesansa, najprvin se zabeleùvaat na dvorcite-zamoci, gradeni pokraj rekata Loara, a potoa pokraj rekata Sena. Me|u niv, najpoznati se zamocite: Amboz, Gajn i Blo. Zamokot Amboz (1492-1498) e izgraden pokraj rekata Loara za potrebite na kralot [arl VIII, na mestoto od eden srednovekoven zamok so yidini. Negovata forma na osnovata e diktirana od formata na vozvi{enieto vrz koe e postaven. I pokraj tesnata lokacija, do zamokot e izgraden i mal park spored italijanski primer. Zadràna e srednovekovnata koncepcija na odbranbeni kuli kaj vlezovite, kako i strmnite krovovi. Vtorostepenata plastika i profilacijata ve}e se renesansni. Zamokot Gajn (1501-1510) pokraj rekata Sena vo Normandija, sodrì pogolemo prisustvo na italijanski renesansni elementi. Vo po~etokot nego go gradat ~etvorica francuski arhitekti, so tradicionalni gotski formi. Od 1508 god. gradeweto go prezemaat
108
Sl.215. Zamokot Amboz, 1492-98. Fragment od izgledot kon rekata.
italijanski majstori, koi uvezenite renesansni elementi gi prerabotuvaat za francuski potrebi. Nivnite nastojuvawa da se dobie pravoagolen atrium ne se ispolnuvaat, poradi ispolzuvaweto na starite temeli. Vo sredinata na dvorot postavuvaat italijanska fontana. I pokraj toa {to zamokot ima dva monumentalni vleza so kuli, toj ima otvoren karakter na fasadite. Glavna uloga vo novata dekoracija ima slobodnata primena na anti~kite stilovi, dodeka doma{nata flora vo reljefite e zameneta so stiliziran akantus. Na toj na~in, napraven e re{itelen ~ekor od gotikata kon renesansata. Zamokot Blo, pokraj rekata Loara se gradi podolgo vreme, pa zatoa sodrì stilovi na razli~ni epohi. Toj e zapo~nat vo 1498 god. za potrebite na Luj XII so tipi~na gotska struktura i so renesansna profilacija na
Sl.216. Zamokot Gajn, 1501-10. Osnova i prostoren prikaz.
Sl.217. @ak Surd i Domeniko da Kortona. Severnoto krilo na zamokot Blo (1515-24). Izgled na dvorot so golemite skali na Franso I i izgled od nadvor.
fasadnite otvori. Vo vremeto na Franso I , pod rakovodstvo na italijanski majstori, vo gradbata se vnesuva vidliva primena na elementi od po~etokot na cvetnoto doba na rimskata renesansa. Vo prvite gradbi s u{te e prisutna gotskata koncepcija vo op{tata struktura: asimetrija na planot, smestuvawe na skalite vo izdvoeni kuli i ogromna viso~ina na krovovite. Me|utoa, vidlivo e otsustvoto na odbranbeni kuli. Severnoto krilo na zamokot Blo e izgradeno za kralot Franso I me|u 1515 i 1524 god. od arhitektite @ak Surd i Domeniko da Kortona (1470-1545). Prisustvoto na ovie arhitekti odigruva va`na uloga vo ponatamo{niot razvoj na francuskata renesansna arhitektura, poradi vnesuvaweto na slednite karakteristiki vo nejzinata koncepcija: simetrija na prvobitniot plan, razvien zavr{en venec i napolno otstranuvawe na gotskite dekorativni elementi. Renesansnata koncepcija na dvornata fasada e naglasena so postavuvawe na dvojni pilastri, skulptorska obrabotka na detalite i ritmizacija na elementite. Paradnite spiralni skali imaat renesansna plastika, no vo soglasnost so gotskata tradicija tie se smesteni vo dodadenata kula kon dvornata fasada. Nadvore{nata fasada, po nara~ka na kralot e oblikuvana pod inspiracija od vatikanskite dvorci (San Domazo i Belvedere), pa zatoa ima galerii na katovite. Zamokot-dvorec [ambr (1526-1559) pretstavuva zaklu~ok na po~etniot period od ranata renesansa vo Francija. Vo svojata osnova, toj ja zadrùva gotskata koncepcija, so agolni odbranbeni kuli i so don-òn kula vo sredinata. Isto taka, toj gi zadrùva i strmnite krovovi, no negovite otvoreni fasadi nemaat nikakov odbranben karakter. Novina pretstavuva poednostavuvaweto na dekoracijata i podelbata na fasadata na celosni arhitektonski delovi. Arhitektonskite delovi na pettata fasada, vo vid na kuli, lanterni i oxaci pravat fantasti~na igra na raznovidni formi. Paradnite spiralni skali so dva zasebni kraka se edinstveniot element {to ostanal od prvobitniot enterier, koj e preraboten vo vremeto na Luj XIV.
109
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA
Sl.218. Domeniko da Kortona. Dvorecot [ambr, zapo~nat 1519. Osnova i izgled so don-òn kulata.
Gradeweto na dvorecot e izvedeno pod rakovodstvo na arhitekt Domeniko da Kortona. Vlijanieto na [ambr }e bide prisutno i vo arhitekturata na idnite dvorci. Dvorecot Fontenbl e smesten ju`no od Pariz, a zapo~nat e da se gradi vo sredniot vek. Gradbata vrz starite temeli vo 1528 god. ja zapo~nuva Lebretn (tvori 1527-52), so objektite okolu t.n. elipsoiden dvor . Gradbata okolu dvorot ja ima zavr{eno italijanskiot arhitekt Sebastijano Serlio (1475-1544). Ramnomerniot raster na pilastrite od fasadata e napraven spored primerot na dvorecot [ambr. Dvorecot Fontenbl prodolùva da se gradi s do po~etokot na XIX vek, so dodavawe novi i novi krila. Negoviot nadvore{en izgled nikoga{ nema da se odlikuva so osobeno umetni~ko dostoinstvo. Glavnata vlezna fasada so potkovi~estite skali izgleda nekompaktno, bidej}i vo pribli`no simetri~nata kompozicija ima raznorodni elementi. Nekoi od enterierite vo dvorecot zazemaat visoko mesto vo umetnosta na XVI vek. Me|u niv, osobeno se istaknuvaat: - Galerijata Franso I, koja e sozdadena od italijanskite umetnici Roso i Primati~o. Tie uspevaat od renesansnite enterieri na Italija da sozdadat tipi~na
nova francuska varijanta. Enterierot e oblikuvan so reljef vo {tuko, drvena lamperija i fresko-ìvopis; - Galerijata Anr II, pokraj drvenata dekorativna op{ivka ima prekrasen fresko-ìvopis, koj e vidno degradiran pri obnovata vo XIX vek. Ovoj enterier e delo na Primati~o i Delrm, koi go prerabotuvaat objektot na Lebretn; - Galerijata Odisej, dolga 150 m e rabotena od Primati~o pove}e od 20 godini. Osnovna dekorativna forma vo nea e groteskata, pod vlijanie na Rafael, bidej}i Primati~o e u~enik na Rafaeloviot sorabotnik Xulio Romano. Ovaa ubava galerija e uni{tena vo 1738 godina, no {kolata Fontenbl }e prodolì i ponatamu da gi sozdava najpoznatite umetnici - dekorateri vo Francija. Vo niza provinciski zamoci zabele`liv e napredokot vo prifa}aweto na novata arhitektura. Kon toa }e pridonese objavenata kniga na Vitruvie vo 1541 god. i pristignuvaweto na italijanskiot arhitekt Serlio istata godina.
Sl.219. Lebretn i Serlio. Elipsoidniot dvor vo dvorecot Fontenbl, zapo~nat 1528. Op{t izgled i izgled na portikot.
110
ARHI TEK T URA
Sl.220. Dvorecot Fontenbl, zapo~nat 1528. Panoramski pogled. Sl.221. Roso Fjorentino so sorabotnicite. Galerijata Franso I vo dvorecot Fontenbl, okolu 1533-40. Dekoracija so freski, {tuko, pozlata i lamperija.
Zamokot Sen @ermn (1539-1549), na Sena kraj Pariz, ima kombinacija na gotska konstrukcija so italijanski formi i dekoracija. Za~uvana e samo donòn kulata i odbranbeniot yid. Svodnata krovna konstrukcija e pokriena so kameni plo~i, a horizontalnite pritisoci se prifateni so kontrafori i metalni zategi. Me|u kontraforite, vo dlabokite ni{i se smesteni prozorskite otvori so arhivolti, {to donekade potsetuva na venecijanskata renesansna arhitektura. Kon toa pridonesuva polihromijata od temna tula i svetol kamen. Novina za francuskata arhitektura pretstavuva i terasestoto zavr{uvawe na fasadata so balustradi. Zamokot e graden od doma{niot arhitekt Pjer [amb`. Pjer [amb` dava golem pridones i vo proektiraweto na Gradskiot sovet vo Pariz (1533-51) . Sovetot e podignat na mestoto od stara gra|anska zbornica (XIII vek). Pjer [amb`, vo sorabotka so Bokadr vsu{nost gradi javen objekt, {to nalikuva na zamocite od dolinata na rekata Loara, so naglasena simetrija i so visoki tradicionalni krovovi, nezavisno oformeni nad sekoj paviljon. Objektot e bogato ukrasen so skulpturi vo ni{i i so slobodnostoe~ki figuri na krovovite. Zgradata }e izgori vo 1871 god. vo vreme na Pariskata komuna. Nejzinata rekonstrukcija e napravena vo 1882 god. (Bal i Deprt), pri {to vo ni{ite na fasadata se smesteni figuri na novi li~nosti od javniot ìvot. Mnogubrojnite zamoci koi po~nuvaat da se gradat {irum Francija, po svojot arhitektonski izraz nalikuvaat na kralskite zamoci, bidej}i i niv gi gradat, glavno, istite arhitekti. Pogolemo vnimanie zasluùvaat slednite zamoci: Aze-le-Rid (1518-1524), e izgraden na malo ostrov~e vo rekata Endra pokraj Loara. Tipi~ni za toa vreme
se upotrebenite motivi na: agolni kuli, obikolna galerija nad venecot, strmen krov so mansardni prozorci i renesansni detali. Valans (okolu 1540) pretstavuva grandiozen zamok, so silno naglasena don-òn kula, delo na skulptorot i arhitekt @an Gu`n (1510/14-okolu 1568). [enons (1556-59) e izgraden na ve{ta~ka osnova sred reka, so periferno postavena don-òn kula i izdvoena odbranbena kula. Pokraj zamokot ima ubav park ureden spored primerot na italijanskite parkovi, a i naglasuvaweto na vencite ima italijansko poteklo. Mostot e izgraden od Filibr Delrm, a galerijata e nadgradena vo 1580 god. Pokraj zamoci-dvorci vo Francija, so sli~ni arhitektonski karakteristiki na ranata renesansa, zapo~nuvaat da se gradat i hoteli, administrativni zgradi i ku}i.
Sl.222. Dvorecot Aze-le-Rid na ostrov~e vo rekata Endra, 1518-24.

111
ARHI TEK T URA
Sl.224. Dvorecot [enons, 1556-59, vrz mostot {to go ima podignato Filibr Delrm. Sl.223. @an Gu`n. Dvorecot Valans, okolu 1540. Izgled so don-òn kulata.
Cvetno doba - visoka renesansa

Od polovinata na XVI vek vo Francija zapo~nuva da raboti nova generacija arhitekti i umetnici, so nov vkus i nov metod na rabota. Tie patuvaat vo Italija, gi prou~uvaat anti~kite spomenici i delata na Vitruvie. Kako centar na arhitektonskata dejnost se pojavuva Pariz. Vidno mesto vo gradeweto zazema gradskata palata , koja pod italijansko vlijanie go napu{ta srednovekovniot raspored, no taa nema takvo zna~ewe, kako vo Italija. Francuskata palata, glavno e nameneta za kralski dvorec ili gradski sovet. Dvorcite nadvor od gradovite s u{te se gradat po ugled na zamocite, no sepak, tie gi dobivaat slednite novi karakteristiki: pogolema pravilnost na osnovata, skalite ne se vo posebni kuli, tuku vo organskiot raspored na osnovata, bo~nite kuli im otstapuvaat mesto na doyiduvawata koi gi istaknuvaat delovite na objektot, poznati pod imeto paviljoni . Site tie zavr{uvaat so visoki francuski krovovi. Nekolku arhitekti go odbeleùvaat razvojot na visokata renesansa vo Francija, od koi najpoznati se: @an Biln, Filibr Delrm i Pjer Lesk.*67
upotrebuva kako element na arhitektonskata dekoracija. Rimskiot portik toj go transformira vo pogolema mera, taka {to go ispolzuva kako lo|a-balkon na tretiot kat - potkrovje. Toa osobeno e vidlivo vo kompozicijata na zamokot Ekun (zapo~nat 1538 g.), kade e zabele`liv kontrastniot soodnos na anti~kiot portik i fasadnite otvori vo pogled na dimenziite, pri {to e naglasena upotrebata na paladievskiot kolosalen red.
FILIBER DELORM (1510-1570)

Filibr Delrm e sin na graditel, {to zaedno so negovoto {iroko obrazovanie mu ovozmoùva da se istakne i kako teoreti~ar na arhitekturata. Za vreme na trigodi{niot prestoj vo Italija, toj dobro se zapoznava so anti~kata i renesansnata italijanska arhitektura. Po svoeto vra}awe vo Francija vo 1548 godina, Delrm e nazna~en za kralski arhitekt, vo koe svojstvo kon sredinata na vekot ja sozdava galerijata Anr II vo zamokot Fontenbl. Negovite najgolemi ostvaruvawa ili se is~eznati ili pristignale o{teteni do denes. Zamokot An zapo~nat e da se gradi vo 1546 god. kako nov francuski tip na veleposedni~ki ansambl. Okolu glavniot sve~en vlezen dvor se rasporedeni objektite so 2-3 nivoa, a okolu dvata pomali bo~ni dvora se razmesteni stopanskite prostorii. Do denes e za~uvan samo del od glavnite objekti i sve~enata vlezna partija. Vo oblikuvaweto na objektot jasna uloga ima prviot (glaven) kat so visoki prozorski otvori, a kako nov motiv se javuva tremot vo prizemjeto. Glavnata porta sodrì motiv na triumfalna arka so simboli~na skulptorska pretstava, {to vo celost pretstavuva originalna kompozicija.
@AN BILAN (1520/25-1578)

Vo svojot streme` da se pribliì {to pove}e do anti~kiot red, @an Biln se izdvojuva od svoite sovremenici i sledbenici. Anti~kiot red toj go
67
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.369 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.151 B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.77
112
Sl.225. Filibr Delrm. Zamokot An, zapo~nat 1546. Osnova i izgled na vlezniot portal.
Dvorecot Tiler (zapo~nat 1563 g.) vo Pariz pretstavuva ogromna zamisla na Delrm, so dimenzii od 260 h 160 m. Toj se odlikuva so raznovidni delovi spoeni vo edinstvena celina na formalnata simetrija. Glavnata fasada se sostoi od 5+4 delovi, kade krilata imaat P+1, a rizalitite P+2 kata, so strmni krovovi. Srednite krila imaat prizemje so arkadi od preraboten jonski red vo vid na t.n. francuska kolona, koja ima razbieno steblo na dekorativni pojasi. Delrm uspeva da go izgradi samo sredniot del od zapadnoto krilo, {to podocna, vo 1871 god. }e izgori. Severnoto krilo na zamokot e rekonstruirano vo XIX vek. Grobnicata na Franso I (zapo~nata 1547 g.) vo crkvata Sen Den kraj Pariz, oblikuvana e vo vid na rimska triumfalna porta so jonski stolbovi. Vo prerabotkata na klasi~nata rimska arhitektura ume{no e ispolzuvana polihromijata od bel, crn i siv mermer.
Sl.227. Filibr Delrm. Grobnicata na Franso I, crkvata Sen Den, kraj Pariz, zapo~nata 1547.
Sl.226. Filibr Delrm. Proekt za dvorecot Tiler, Pariz, zapo~nat 1563. Prostoren prikaz i fragment od fasadata.
113
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

PJER LESKO (1500/15-1578)
Pjer Lesk e dvorski arhitekt, koj sorabotuva so skulptorot i arhitekt @an Gu`n. Tie dvajcata ja zapo~nuvaat izgradbata na kralskiot dvorec Luvr. Dvorecot Luvr vo Pariz, zapo~nuva da se gradi vo 1546 god. so skromni dimenzii, za podocna da se soedini so dvorecot Tiler i da prerasne vo ogromen ansambl. Ovoj ran Luvr e najdobriot primer na visokata renesansa vo Francija. Glavnoto vnimanie vo koncepcijata e posveteno na komponiraweto na fasadata so svojstvena ubavina, harmonija i prazni~nost. Prizemjeto i katot se ras~leneti so korintski i kompozitni redovi, a nad niskiot vtor kat se javuva strmen krov, kako zna~aen del na fasadnata kompozicija. Iako inspiracijata vo oblikuvaweto na objektot ima anti~ko poteklo, toj vo celost pretstavuva delo na francuskata renesansa. Nacionalnata karakteristika e dobiena so elegantniot, ne mnogu strog oblik na fasadata i so osobinite na kompozicijata, koi imaat gotsko poteklo (povisoki rizaliti i visok dekorativen krov). Enterierot ima ubavi skali obraboteni so reljefni pretstavi. Za vreme na svojot ìvot, Lesk uspeva vrz starite srednovekovni temeli da go izgradi samo zapadnoto krilo i polovina od ju`noto. Pokraj zamoci i dvorci, visokata renesansa vo Francija ima realizacii na gradski ku}i, hoteli i mal broj crkvi. Kako glaven urbanisti~ki zafat, na granicata me|u XVI i XVII vek e noviot Kralski plo{tad, denes poznat kako Plo{tad na Vogezite (160612). Objektite okolu plo{tadot se izgradeni spored proektite na Klod [atijn. Nivnoto prizemje kon plo{tadot e oblikuvano vo vid na trem so polukru`ni arkadi. Prozorskite ramki i plitkite pilastri se izraboteni od kamen, a ostanatata yidna povr{ina od tula. Na takov na~in se formira arhitektonskiot stil,
poznat pod imeto Anr IV , so koj vsu{nost ve}e zapo~nuva preodot kon baroknata arhitektura vo Francija. Zaedni~kite karakteristiki na francuskata visoka renesansa se slednite: - sovr{eno poznavawe na italijanskite renesansni primeri, kako i primerite na raniot barok, {to ve}e e pojaven vo Italija; - iznao|awe pati{ta za samostojno tvore{tvo na objekti, sosema razli~ni od onie vo Italija. Vo XVII vek, francuskata arhitektura prodolùva so ponatamo{nata prerabotka na sozdadenite renesansni formi, dvièj}i se kon svojstvena sinteza na klasi~nata i nacionalnata tradicija, {to svojot najsoodveten izraz }e go dobie vo poznatiot baroken klasicizam.
Sl.229. Klod [atijn. Plo{tadot na Vogezite, Pariz, 1606-12.
Sl.228. Pjer Lesk. Renesansnoto krilo na dvorecot Luvr, Pariz, zapo~nato 1546.
114
[panija
[panija spa|a me|u prvite zemji koi ja prifa}aat novata arhitektura, pri {to taa }e dobie osoben i originalen razvoj. Do krajot na XV vek gotskata tradicija te{ko se napu{ta, no ve}e od polovinata na vekot se pojavuvaat dekorativnite elementi na renesansata. Po~etokot na renesansnata arhitektura vo [panija se karakterizira so me{aweto na gotski, mavarski i italijanski motivi. Neobi~na i bogata dekoracija gi pokriva vnatre{nite i nadvore{nite povr{ini na objektite. Dekoracijata vo plitok reljef nalikuva na kujunxiska obrabotka i zatoa go dobiva imeto plateresk-stil. Ovoj stil se razviva do sredinata na XVI vek i nao|a {iroka primena vo dekoriraweto na katedralite i dvorcite vo pogolemite gradovi. *68 Kon intenzivnata izgradba na objekti vo noviot renesansen stil vo [panija, pridonesuvaat i novosozdadenite povolni op{testveni uslovi. Tie se karakteriziraat so zna~ajnite nastani vo toj period: razvoj na manufakturata i trgovijata, osloboduvawe od Arapite i obedinuvawe na dràvata, otkrivawe i zazemawe na noviot svet od kade se uvezuva golemo bogatstvo.
Rana renesansa
Vo po~etokot na XVI vek vo [panija se istraùvaat novi arhitektonski mo`nosti, no stilot plateresk e s u{te omilen. Sepak, toj e vidlivo pro~isten od gotskoto i mavarskoto vlijanie. Na toj na~in zapo~nuva ranata renesansa vo [panija, koja }e potrae do polovinata na vekot. Toga{ vo [panija ve}e doa|aat na rabota italijanski majstori, a {panskite zaminuvaat na studiski patuvawa niz Italija. Bolnicata Santa Kruz (1504-1514) vo Toledo od Enrike de Egas e napravena po pora~ka na kardinalot Mendoza. Bolnicata ima osnova na gr~ki krst, me|u ~ii kraci se smesteni palati so atriumi, a vo presekot na kracite se izdiga saat-kula. Glavniot vlez na objektot ima renesansna profilacija i dekoracija, no negovata zase~enost vo yidnata masa s u{te potsetuva na gotikata. Najgolema primena stilot plateresk nao|a vo gradot Salamanka, i toa vo objekti od najraznoviden karakter. Univerzitetot vo Salamanka e eden od najsvetlite primeri na stilot plateresk. Toj e formiran vo XIII vek, a negovoto gradewe e zavr{eno vo vremeto na renesansata vo 1529 godina. Site negovi prostorii se rasporedeni okolu golemiot centralen dvor, taka {to nema ni{to novo vo re{enieto na funkcijata. Novoto se pojavuva vo kompozicijata na fasadata kon plo{tadot. Taa e sostavena od pilastri i venci vo vid na skelet, me|u koi reljefot se javuva samo kako ispolna, a ne cel za sebe, kako dotoga{. Mnogu karakteristi~ni primeri, kade {to ima zaemno dejstvo na novite tendencii i tradicijata so lokalni osobenosti, se za~uvani vo provincijata Aragon. Berzata vo Saragosa (1537-1551) ima osnova so golema sala za trgovski zdelki, podelena na tri korabi so krstesti svodovi. Fasadata e oblikuvana so visoko postavenite prozorski otvori od salata i biforalnite otvori vo ni{i na vtoriot kat. Zavr{niot venec e silno naglasen, {to potsetuva na firentinskata arhitektura. Gradskiot sovet - Ajuntamento vo Sevilja (15271564) e objekt vo koj jasno se vidlivi novite arhitektonski priodi. Proektot e napraven od Diego de Riawo Riawo, koj rakovodi so rabotite do 1534 godina, a u~estvuvaat i desetina vajari. Rasko{no dekoriranata fasada nalikuva na crkvata vo Pavija od arh. Amadeo, no sepak, dekoracijata ne mu pre~i na osnovniot ritam sozdaden so pomo{ na pilastri, venci i balustrada.
Sl.230. Huan i Enrike Huas. Dvorecot na hercozite, Gvadalahara, 1483.
Dvorecot na hercozite (vtora polovina na XV vek) vo Gvadalahara pretstavuva karakteristi~en primer na stilot plateresk. Toj se razviva okolu pravoagolen vnatre{en dvor, bez pretenzii za simetrija vo osnovata i fasadata. Objektot e graden vo vremeto na Ferdinand i Izabela, pod rakovodstvo na arhitektite Huan i Enrike Huas, a izgleda deka vo negovoto dekorirawe u~estvuvale majstori na islamskata umetnost.
68
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.397 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.124 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.228
115
RENESANSA VO [PANIJA
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA
Sl.232. Diego de Rijawo. Gradskiot sovet vo Sevilja, zapo~nat 1527. Fragment od glavnata fasada. Sl.231. Univerzitetot vo Salamanka, zavr{en 1529. Glavniot portal.
Visoka renesansa
Bogatstvoto na [panija, steknato vo prekuokeanskite osvojuvawa, ovozmoùva da se gradat rasko{ni palati, dvorci, crkvi i dr. Imperatorot Karlo V, koj go zazema Rim vo 1527 god. se proglasuva sebesi za svet rimski car, koj i preku arhitekturata saka da se natprevaruva so Rim.
Palatata Alhambra na Karlo V vo Granada (15271568) e proektirana od Pedro Ma~uka (tvori 1517-50), koj u~i vo Italija. Poradi toa, nejzinoto re{enie ima vlijanie od rimskite objekti na Bramante i Rafael. Nejzinata osnova e kvadratna, so kruèn atrium i pre~nik od 30 m, a na edniot agol e postavena osmoagolna saat-kula. Objektot e interpoliran vo ansamblot na stariot arapski dvorec i so nego pretstavuva edinstven
Sl.233. Pedro Ma~uka. Dvorecot na Karlo V Alhambra, Granada, 1527-68. Osnova, fragment od izgledot i vnatre{niot dvor.
116
arhitektonski organizam. Ras~lenuvaweto na fasadata so pilastri i venci, prisustvoto na rustika i slabo zastapenata reljefna dekoracija go oddeluvaat ovoj objekt od stilot plateresk. So takvi karakteristiki zapo~nuva visokata renesansa vo [panija. Vnatre{niot dvor na palatata, vo svojot trem i galerija sodrì stolbovi od dorski i jonski red, {to pretstavuva ne{to sosema novo za [panija. Takviot arhitektonski pristap }e bide poddrùvan i od Filip II, sinot na Karlo V. Za vreme na negovoto vladeewe gotskata fantazija }e bide isklu~ena, a stilot plateresk }e bide progonet vo Latinska Amerika. Toga{ vo prv plan }e izbie strogiot klasicizam, {to }e bide prisuten re~isi 200 godini. Palatata Eskorijal kaj Madrid (1527-1568) pretstavuva istovremeno dvorec i manastir, napraven po naredba i so aktivno u~estvo na kralot Filip II, koj objektot go gradi kako svoja zadu`bina, posvetena na sv. Lavrentie. Osnovata pretstavuva arhitektonska interpretacija na skarata, vrz koja spored legendata se zapalil sv. Lavrentie. Ovaa zamisla ja pretvora vo proekt Huan Batista de Toledo, koj u~i vo Rim i vo Neapol, a raboti kaj Mikelanxelo na crkvata Sv. Petar vo Rim. Konceptot na osnovata donekade potsetuva i na bolnicata Maxore vo Milano, so golema crkva vo sredinata, 16 dvorovi i so 4.000 prostorii okolu niv. Dimenziite na palatata iznesuvaat 206 h 161 m.
Fasadata e re~isi bez dekoracija i nejzinata granitna strogost e potencirana so agolnite kuli i ritamot na prozorskite otvori. Huan-Batista de Toledo umira vo 1567 godina, a gradbata na dvorecot ja dovr{uva Huan de Herera (okolu 1530-97), prodolùvaj}i go nejzinoto oblikuvawe vo ranorenesansen rimski stil. Za razlika od strogosta na fasadata, vlezniot portik i glavniot (carskiot) dvor potsetuvaat na docna renesansa, odnosno na fasadata od crkvata Il Xezu, so {to se najavuva doa|aweto na barokniot stil. Vo konstrukcijata na crkvata dominira polucilindri~niot svod i kupolata vrz razvien tambur na pandantifi, inspirirani od crkvata Sv. Petar vo Rim. Berzata vo Sevilja (1583-1598) e vtoro popoznato delo na Huan de Herera. Vo ìviot trgovski grad, daleku od kralskoto vlijanie, Huan de Herera sozdava realisti~no sozvu~je na humanisti~kata kultura od zrelata renesansa. Realizacijata mu ja prepu{ta na Huan de Minhares. Centralno jadro vo kvadratnata osnova e vnatre{niot dvor so trem i galerija, oblikuvan so polukoloni od dorski i jonski red. Balustradata se javuva kako motiv nad razdelniot i nad zavr{niot venec. Sledbenicite na Huan de Herera postepeno }e go napu{tat preterano strogiot i oficijalen klasicizam, koj ne odgovara na {panskiot duh. Toa }e sozdade podloga za pojavata na barokot, so {to {panskata arhitektura }e go najde svojot avtenti~en pat.
Sl.234. Huan Batista de Toledo i Huan de Herera. Palatata Eskorijal kaj Madrid, 1527-68. Panoramski izgled.
Sl.235. Huan Batista de Toledo i Huan de Herera. Palatata Eskorijal kaj Madrid, 1527-68. Vlezna fasada.
117
ARHI TEK T URA
RENESANSA VO PORTUGALIJA
ARHI TEK T URA

Portugalija
Epohata na renesansata vo Portugalija zapo~nuva u{te vo prvata polovina na XV vek, za vreme na infantot (kralskiot sin) Enrike-Moreplovecot, koj umira vo 1460 god. Vo vtorata polovina na vekot, moreplovstvoto vo Portugalija u{te pove}e zajaknuva. Vo 1486 god. Dias go otkriva rtot Dobra nade`, a vo 1497 god. Vasko da Gama ja zaobikoluva Afrika i go nao|a morskiot pat za Indija. Se razvivaat trgovskite vrski i so Kina, za na kraj Kabral da go otkrie Brazil. Na toj na~in od Afrika, Azija i Amerika vo malata Portugalija potekuva neizmerno bogatstvo. Taa stanuva najbogatata hristijanska zemja i edna od najkulturnite dràvi vo Evropa. Kralot Manuel Sre}niot (1495-1521) e pokrovitel na humanistite, a glavna negova strast e graditelstvoto vo Portugalija i vo osvoenite kolonii. Postepeno se sozdava isklu~itelno originalen arhitektonski stil, nare~en manuelino, koj se odlikuva so rasko{no bogatstvo na neobi~na dekoracija. Preku dekoracijata se istaknuva tradicionalnata vrska na portugalskiot narod so moreto, izrazena so upotrebata na motivi od morskata fauna i flora. Ovoj nov stil zadrùva izvesni gotski crti, a ponekoga{ go prima i arapskoto vlijanie. Po smrtta na Manuel zgasnuva i negoviot stil, a se pojavuva zna~ajno vlijanie od Italija i osobeno od [panija. Me|u pogolemite spomenici na stilot manuelino, najzna~ajni se crkvite so klasi~ni pilastri na fasadite i so specifi~ni renesansni elementi.*69 na detalite. Prisutni se gotski, renesansni, pa duri i motivi od indiskata arhitektura. Manastirot Batalja (XIV-XVI) e zapo~nat da se gradi vo gotski stil. Arhitektite Bojtak i Fernandi{, iskoristuvaj}i go stariot osmoagolen temel, vo po~etokot na XVI vek gradat rasko{na kapela, koja isto taka ne e sosema dovr{ena. Za nejzino gradewe e upotreben skapocen materijal, taka {to arkata na portalot e obloèna so tenka ~ipkasta rezba od slonova koska. Crkvata vo Tomarskiot manastir (1508-1531) za potrebite na templarskiot verski red, kralot Manuel re{ava da ja obnovi i da ja pro{iri. Za taa cel, toj go povikuva Diogu di Aruda, koj sozdava u{te eden primer na noviot stil, so neobi~nosta, izobilstvoto i bogatstvoto na dekoracijata.
Sl.237. Diogu di Aruda. Crkvata vo Tomarskiot manastir, 1508-31. Fragment so izgled na prozorec.
Sl.236. Francisko di Aruda. Odbranbenata kula vo Belem, 1515-20.
Belemskata kula (1515-1520) izgradena e od Francisko di Aruda vo predgradieto na Lisabon, za da go za{titi pristapot od moreto. Nejzinata arhitektura v~udoviduva so raznoobrazieto na formite i fantasti~nosta
69
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.425 Velike arhitektura sveta, str.163
Manastirot Sv. Jeronim vo Belem, e zapo~nat da se gradi vo 1502 god, kako mavzolej na portugalskite kralevi i na slavnite lu|e. Do 1517 god. nego go gradi Bojtak, a potoa Huan di Ka{tilju. Vo negovata arhitektura se obedineti karakteristikite na doma{nata tradicija i elementite na renesansnata arhitektura od severna Italija. Toa osobeno e vidlivo na fasadata od atriumot. Se pretpostavuva deka italijanskite vlijanija vo Portugalija se preneseni ili od Andrea Sansovino (koj doa|a da raboti vo 1491 god.) ili od kolonijata francuski arhitekti, koi tvorat tamu. Stilskite
118
redovi na renesansata vo Portugalija se prisutni i vo vtorata ~etvrtina na XVI vek, koga se doneseni od doma{nite arhitekti, po nivnoto {koluvawe vo Italija. Dvorot na Tomarskiot manastir e izgraden vo 1562 god. od Diogu di Toralva. Avtorot u~i vo Italija, pa zatoa negovoto delo potsetuva na poznatata Bazilika vo Vi~enca od Paladio. Paralelno so elementite na italijanskata renesansa, vo vtorata polovina na vekot, vo Portugalija prodolùva upotrebata i na elementite od stilot
manuelino. Po bleskavata i kratka Manuelska epoha, vo vremeto na zloglasnata inkvizicija, zapo~nuva opa|aweto na portugalskata arhitektura. Portugalija postepeno po~nuva da gi gubi svoite kolonii i svojata mo}, taka {to vo 1580 god. taa e pokorena od vojskite na {panskiot kral Filip II.
Sl.238. Bojtak i Huan di Ka{tilju. Manastirot Sv. Jeronim, Belem, 1502-17. Izgled na atriumot.
Sl.239. Diogu di Toralva. Dvorot na Tomarskiot manastir, 1555-62.
Anglija
Razvojot na renesansnata arhitektura vo Anglija moè da se podeli na dva osnovni periodi. Prviot period (stil Tjudor) go zafa}a vremeto na Tjudorite (14851558), koe e obeleàno so niza docnogotski objekti. Tie se odlikuvaat so specifi~ni plitki lakovi i so pojava na renesansni detali. Vtoriot period (stil Elizabet) go zafa}a vremeto na kralicata Elizabeta I (1558-1603), koe se karakterizira so racionalna i ìvopisna kompozicija na dvorcite i veleposedni~kite ku}i. Preodot kon paladionizmot go zafa}a vremeto na Jakov I (1603-1625), iako vsu{nost toga{ se razviva graditelskata tradicija na vtoriot period.*70 Zaostanuvaweto na angliskata umetnost za okolu 100 godini zad italijanskata, se dolì na crkovniot prekin so Vatikan. Vonrednata gotika, {to bila nameneta za gradba na crkvite pove}e ne se upotrebuva, bidej}i ne se gradat novi crkvi. Umetni~kata prerodba vo duhovno razedinetata zemja te{ko se ostvaruva. Vo tekot na XVI vek brojot na ìtelite vo Anglija od 2,5 milioni porasnuva na 4 milioni. Politi~kata stabilizacija ovozmoùva ekonomski podem i masovna izgradba na ìveali{ta. Vo vremeto od 1560 do 1625 god. izgradeni
70
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.434 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.250 W. Mseler. Europishe Kunst, od str.93
se okolu 40 iljadi novi stanbeni objekti za veleposednicite i bogatite farmeri. So krunisuvaweto na mladata Elizabeta za kralica, vo 1558 god. najaveno e zlatnoto doba na angliskata civilizacija. Kralicata e strasno voodu{evena od umetnosta, ovozmoùvaj}i na Anglija da se otvori za stranskite vlijanija. Italijanskite literati i umetnici, koi ve}e tvorat vo stil na manirizmot go zapaluvaat tvore~kiot ogan vo du{ata na doma{nite tvorci, kako {to se Marlou i [ekspir. Kralicata, koja ostanuva nemaèna, so svojata pridru`ba gi obikoluva svoite blagorodnici. Tie se po~esteni od nejzinoto prisustvo i po~nuvaat svoite veleposedni~ki ku}i da gi zamenuvaat so vlastelinski ku}i, nameneti za sve~enosti i uìvawe, vo koi ja pre~ekuvaat svojata kralica so nejzinata svita. Veleposedni~kite ku}i pretstavuvaat teì{te vo arhitektonskiot razvoj na Anglija vo XVI vek. Tie gi sodràt slednite tri osnovni karakteristiki: - lokalna docnogotska tradicija, - potpirawe vrz folklornata bondru~na arhitektura, i - pozajmeni italijanski formi i tektonski priodi. Italijanskite vlijanija vo Anglija pristignuvaat posredno, vo vid na holandska i germanska interpretacija na renesansata. Vo osnovata na ku}ite dominira
119
RENESANSA VO PORTUGALIJA
ARHI TEK T URA
RENESANSA VO ANGLIJA
ARHI TEK T URA
Sl.240. Osnova na veleposedni~kata Pi~ford Haus, [rop{ir i izgled na Litl Moreton Hol, ê{ir, sredina na XVI vek.
najgolemata i sve~eno obrabotena prostorija, nare~ena hol. hol Poimot hol, se pridodava kon imeto na sekoja ku}a, so {to vidnite semejstva ja istaknuvaat svojata otmenost. Vedna{ do holot, vo osnovata na ku}ata e smesten salonot. Takov karakteristi~en primer pretstavuva veleposedni~kata Pi~ford haus , kraj [rop{ir. Prigradskite dvorci (vlastelinski ku}i ili rezidencii) se gradeni so nov priod vo kompozicijata, kako rezultat na pogolemata proektantska sloboda i masovnata izgradba. So pomo{ na ovoj tip objekti se prenesuvaat kontinentalnite vlijanija, {to poteknuvaat od dale~nata Italija. Preku gradeweto na rezidencii, zbogatenite vlastelini sakaat da ja oficijaliziraat svojata geneologija i da stanat rodona~alnici na svojata loza, so svoj grb kako za{titen znak. Volaton Hol (1570-1580) kaj Notingem{ir, pretstavuva prostran dvorec so simetri~na i koncentrirana osnova. Negoviot sreden del e istaknat so silna masivna arhitektonika. Vidlivo e istovremenoto prisustvo na tradicijata i na novite renesansni elementi. Spored
prvobitniot plan na Xon Torp objektot go zavr{uva Smitson. Longlit Haus (1567-1580) kaj Vajld{ir gi ima prifateno osnovnite renesansni idei od severna Italija i Francija. Na objektot mu nedostasuva sprotistavuvawe na masite i istaknuvawe na vlezot. Iako dekoracijata e skromna, nejzinoto prisustvo sepak predizvikuva potsmev kaj konzervativnite sosedi. Objektot e delo na arhitektite Tin i Smitson. Hetfild Haus (1611) kaj Hertvort{ir se odlikuva po toa {to tradicionalnata osnova vo vid na bukvata "N" e zameneta so osnova vo vid na bukvata "U". Na toj na~in e izbegnato gradewe nepotrebni prostorii. Kamenata fasada na centralniot del ima italijansko vlijanie, nasproti holandskite vlijanija na bo~nite krila so yidovi od tula. Ovoj objekt e delo na Robert Lining. Vo enterierite na dvorcite osobeno vnimanie e posveteno na obrabotkata na ogni{tata, koi zazemaat centralno mesto vo ureduvaweto na glavnite prostorii. Ogni{tata se postaveni na pregradnite yidovi me|u dve
Sl.241. Robert Smitson i Xon Torp. Volaton Hol, kaj Notingem{ir, zavr{eno 1580. Osnova i izgled.
120
ARHI TEK T URA

prostorii, so {to nivnata upotreba se racionalizira. Vo dekoracijata na tavanite s u{te moè da se sretne prisustvoto na gotskite elementi, vo vid na modificirani stalaktiti so renesansna profilacija. Pokraj dvorci, rezidencii i ku}i, vo Anglija se gradat i op{testveni objekti (bolnici, gradski soveti), tvrdini, univerzitetski objekti, hoteli i dr. Taka na primer, od 22 kolexi na Univerzitetot Oksford i od 17 kolexi na Univerzitetot Kembrix, golem del se sozdadeni u{te vo vremeto na Tjudorite. Od iznesenite primeri se gleda deka najzna~aen razvoj na renesansata vo Anglija e napraven vo vremeto na kralicata Elizabeta I, ~ij stil se karakterizira so sprotistavuvawe na nacionalnite arhitektonski formi i nadojdenite kontinentalni postapki i idei.
Sl.243. Robert Lining. Ju`nata fasada na Hetfild Haus, Hertford{ir, 1611.
Sl.242. Ser Xon Tin i Robert Smitson. Longlit Haus, Verminster kaj Vajlt{ir, 1567-80.
Nizozemje
Vo XV i XVI vek Nizozemjeto e sostaveno od sega{nite teritorii na Belgija, Holandija i Luksemburg. Na ovie teritorii odnosot na politi~koekonomskite sili e podelen na dva pola: feudalnite gospodari i grofovite od ednata i bogatite trgovski i industriski gradovi od drugata strana. Glavni stopanski dejnosti se: pomorskata trgovija, tekstilnata industrija i selskoto stopanstvo. Postepenoto vklu~uvawe na teritoriite pod burgundiska vlast zavr{uva vo 1441 godina, a burgundiskata dràva vo XV vek go doìvuva svojot procut. Vo tek na XVI vek, Nizozemjeto e prisoedineto kon imperijata na Habsburgovcite, koja pod vlasta na Karlo V go dostignuva svojot maksimum. Vo ogromnata imperija, trgovijata dostignuva nevideni razmeri, se zgolemuva bogatstvoto, no i eksploatacijata od strana na vlastodr{cite. Nizozemjeto so svoite 3 milioni ìteli, na Karlo V mu obezbeduva dvojno pove}e prihod, otkolku cela [panija so site prekumorski kolonii zaedno. Po revolucijata od 1566 god. severnite krai{ta na Nizozemjeto se osloboduvaat od {panskata vlast i se obedinuvaat vo Holandska Republika. Arhitektonskoto tvore{tvo vo Nizozemjeto, vo tekot na XV vek ne znae za revolucionernoto svrtuvawe kon noviot izraz i kon noviot arhitektonski jazik. Vo XV vek, a vo golema mera i vo XVI vek, graditelstvoto se razviva pod silno gotsko vlijanie. Razvitokot na graditelstvoto i ponatamu se dviì vo korist na profanata arhitektura. Napredokot na arhitekturata vo XV i delumno vo XVI vek ne se manifestira vo novite
121
RENESANSA VO NIZOZEMJE
ARHI TEK T URA

formi tuku vo originalnata i virtuozna interpretacija na gotskoto tvore{tvo. Vo po~etokot na XVI vek, od drugite evropski zemji prodiraat samo elementi na renesansata, za podocna da dojdat italijanski arhitekti, a doma{nite da zaminat na studii vo Italija. Toga{ po~nuvaat da se gradat dvorski objekti, bogata{ki ku}i, a pred s gradski ku}i (gradski soveti).*71 Glaven plo{tad na gradot ostanuva i ponatamu trgovskiot plo{tad, kade {to e smesten objektot na Gradskiot sovet i sedi{tata na profesionalnite zdruènija: esnafi i gildi. Objektite koi go oformuvaat plo{tadot, po svojot razmer, proporcii i arhitektonski formi ~estopati se odlikuvaat so pravilen zaemen soodnos. Prviot tip plo{tadi ima zatvorena pravoagolna forma, kade objektot na Gradskiot sovet pretstavuva glaven akcent vo oblikovnata kompozicija na edna od obikolnite fasadi. Takov e Golemiot plo{tad vo Antverpen od XVI vek.
Sl.244. Golemiot plo{tad vo Anvers (Antverpen) so Gradskiot sovet i objektite na esnafskite zdruènija, XVI vek. Sl.245. Plo{tadot vo Gauda, so Gradskiot sovet, 1447-50.
Vtoriot tip gradski plo{tad e formiran taka, {to objektot na Gradskiot sovet e smesten slobodno vo plo{tadot ili pak mnogu vleguva vo nego. Takov karakteristi~en primer e plo{tadot vo Gauda, od sredinata na XV vek. Op{testvenite objekti vo Nizozemjeto zazemaat osobeno va`no mesto vo arhitekturata. Naj~esto, toa se sedi{tata na razli~nite profesionalni zdruènija: esnafi i gildi. Vo nivniot oblik ima tipi~no obedinuvawe na elementite od op{testvenite i stanbenite objekti. Vakvite objekti im sluàt na ~lenovite za odrùvawe na sobranija i praznuvawa, pa zatoa glavnoto mesto na prviot kat go zazema sve~eniot salon. Toa se obi~no visoki objekti na P+3 kata, so tesni fasadi i strmni krovovi, vo ~ija viso~ina se sodràt u{te 2-3 kata. Karakteristi~en primer na takov objekt pretstavuva Domot na slobodnite brodari vo Gan (1530-31) na arhitektot Van den Berge. Objektite na Gradskite soveti zazemaat glavno mesto me|u op{testvenite objekti na nizozemnata arhtiektura, mnogu pove}e otkolku vo koja bilo druga evropska zemja. Tie sluàt, pred s za gradskoto rakovodstvo, ~ija sala obi~no se nao|a na I kat. Objektot na Gradskiot sovet vo Midelburg (1512-18) e posloboden vo svojata prostorna kompozicija vo odnos na porano izgradenite, no arhitektot Antonis van Keldermans nego go ima izgradeno so sloènite formi na plamenata gotika. Elementite na renesansata vo Nizozemjeto, postepeno navleguvaat preku arhitektonskite fragmenti (portali, prozorci, kamini). Interesot za novoto, postepeno se zgolemuva, so doa|aweto na italijanskite arhitekti. Vo Nizozemjeto toga{ se realizirani objekti so sosema novi formi. Zamokot na princovite (1536-38) vo Breda e graden pod rakovodstvo na Vin~idoro da Bolowa (u~enik na Rafael), pa zatoa negovite formi se bliski na firentinskata renesansa. Vo 1539-40 god. se objaveni prevodite od Van Alst na knigite od Vitruvie i Serlio, a vo 1556 god. objaven e Zbornikot na proekti i dekorativni elementi od najpoznatiot arhitekt vo Nizozemjeto Kornelis Floris. Negoviot stil po~nuva da navleguva vo arhitekturata na objektite od op{testven karakter, kade novite formi neobi~no se soedinuvaat so tradicionalnata konstruktivna osnova. Takov e objektot na Gradskiot sud vo Bri` (1534-37) od Hristijan Siksdenirs. Po sredinata na XVI vek, klasi~niot arhitektonski izraz se zajaknuva vo najva`nite i najmonumentalnite objekti vo Nizozemjeto, gradskite soveti.
71
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.477 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.191
122
Sl.246. Van der Berge. Domot na slobodnite brodari, Gan, 1530-31.
Sl.247. Kristijan Siksdenirs. Gradskiot sud vo Bri`, 1534-37.
Gradskiot sovet vo Antverpen (1561-1565) e najva`nata realizacija na noviot stil. Toj zafa}a cela edna strana na Golemiot plo{tad. Arhitektot Kornelis Floris znae vrz nova osnova da gi razvie tipi~nite idei, {to se sozdadeni vo minatoto kaj monumentalnite gra|anski objekti od Nizozemjeto. Energi~nata plastika na arhitektonskite formi od centralniot del (rizalitot) lesno izleguva pred fasadnata linija i visoko nad
venecot. Negovoto zna~ewe e naglaseno so reljefnata obrabotka. Dve godini po zavr{uvaweto na objektot, izbiva revolucijata, taka {to toj ostanuva edinstven primerok od takov tip na renesansata vo Nizozemjeto. I pokraj toa, vlijanieto na ovoj objekt vrz arhitekturata na toj del od Evropa e golemo, so {to vo gradeweto na op{testveni objekti, postepeno se vospostavuva stilot floris.
Sl.248. Kornelis Floris. Gradskiot sovet vo Antverpen, 1561-65.

123
RENESANSA VO GERMANIJA
ARHI TEK T URA

Germanija
Vo XV i XVI vek vo Germanija nema uslovi za temelna nacionalna prerodba, bidej}i zemjata e podelena na kneèvstva, poradi {to izostanuva edinstveniot vnatre{en pazar. Preodot od gotska kon renesansna arhitektura se odviva sosema poleka. Sepak, vo toj period germanskite gradovi doìvuvaat izvesen ekonomski, politi~ki i kulturen napredok. Nivnoto bogatstvo se odrazuva i vrz gradeweto na ogromni gradski crkvi, gradski soveti i tvrdini. Se razviva i gra|anskata arhitektura so pribli`na ednoobraznost. Kneèvskite prestolnini postepeno se pretvoraat vo centri na ekonomskiot, politi~kiot i umetni~kiot ìvot, istovremeno popre~uvaj}i go sozdavaweto na edna zaedni~ka prestolnina. Vo gradovite na severna Germanija preovladuvaat objektite od nemalterisana tula, a vo ju`na Germanija od malterisana tula vo kombinacija so obraboten kamen. Najzna~ajni promeni vo pogled na monumentalnosta, pretrpuvaat bondru~nite objekti, koi vo tekot na XVI vek doìvuvaat tehni~ki i ekonomski procut. sozdadeni vo vtorata polovina na XVI vek, koga doma{nite arhitekti se vra}aat od patuvawata vo Italija. Na sever, vo pristani{nite gradovi, vo toj period rabotat brojni arhitekti od Nizozemjeto, dodeka francuskoto tvore{tvo vlijae vrz gradeweto na kneèvskite dvorci. I pokraj toa, vo Germanija renesansna arhitektura od italijanski vid re~isi i ne se sozdadava.*72 Gra|anskata ku}a vo XV i XVI vek ne pretrpuva golemi promeni vo nejzinoto prisposobuvawe kon narasnatite potrebi na sopstvenicite. Glaven tip pretstavuva ku}ata svrtena so svojot potesen front kon ulicata. Svrtuvaweto so podolgata strana kon ulicata nastanuva postepeno, osobeno vo severna Germanija. Ubavi karakteristi~ni primeri od ovoj tip objekti se za~uvani vo gradot Lineburg. Vo sredna i ju`na Germanija ima pogolem broj gradski ku}i so ubavi fasadi od delkan kamen, bogato ukraseni so ornamenti i so reljefna obrabotka. Najkarakteristi~en primer pretstavuva Pelerhaus vo Nirnberg (1605 god.) od Jakob
Sl.249. Lineburg, severna Germanija. Objekti gradeni od tula, XVI vek. Sl.250. Jakob Volf. Pelerhaus, Nirnberg, 1605. Izgled na atriumot.
Pojavata na italijanskite arhitektonski formi vo Germanija datira od po~etokot na XVI vek i toa najprvin vo ju`nite pokraini, so centar vo Augzburg. Vo 1518 god. na sovetuvaweto vo Anaberg, tvorcite od ~etiri gradovi vo ju`na Germanija se obvrzuvaat da gi primenuvaat italijanskite formi. Promenata vo severna Germanija, vo sli~na nasoka se slu~uva po 1550 god. Prvite objekti, so arhitektonski izraz blizok na italijanskiot, se
124
Volf. Nejzinata obrabotka osobeno e bogata na fasadite . kon vnatre{niot dvor. Bondru~nata izgradba vo epohata na renesansata go dostignuva svojot procut. Drvenata konstrukcija se ostava vidliva, a ispolnata od glina ili
72
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.499 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.226 Velike arhitekture svijeta, str.167 Grosse Brgerbauten. Deutcher vergangenheit, od str.28
ARHI TEK T URA

tula e malterisana i belo oboena. êstopati na takov na~in se podigani i gradski ku}i, kako {to e Gradskiot sovet vo Mihels{tad, od 1484 god. i Gradskiot sovet vo Alsfeld (1512-16). Gradskite soveti od cvrsta gradba, po~nuvaat da se podigaat vo pogolem broj, po zgolemuvaweto i zbogatuvaweto na gradskite naselbi. Postojat pove}e zna~ajni primeri: - Gradskiot sovet vo Rotenburg (1572) gi sodrì karakteristi~nite izrazni elementi na germanskata renesansa; - Gradskiot sovet vo Bremen (1609-1614) spa|a vo grupata objekti, gradeni pod vlijanie na nizozemnata arhitektura. Fon Benthajm nego go pravi so gotska struktura i so obilna renesansna plastika;
Sl.252. Gradskiot sovet vo Rotenburg, 1572.
gra|ani na preodot me|u dvata veka. Reljefnata dekoracija na objektot ve}e izgleda kako negov integralen del; - Arsenalot vo Augzburg (1602-1607) od Elijas Hol, ve}e pretstavuva odek na docnata italijanska renesansa. Poradi toa, na centralniot del od negovata fasada ni{to ne e na svoeto mesto i nieden od zapo~natite potezi ne e dovr{en. Nad vlezniot portal e smestena skulpturata Arhangel Mihail (1603-1607) na Hans Ri~le. Kneèvskite dvorci vo Germanija se odraz na mo}ta, materijalnata i duhovnata kultura na knezovite. Kako pova`ni od niv, moàt da se istaknat slednite dva: - Dvorecot vo Hajdelberg , so korpusot na Oto Hajnrih (1556-1559) e najinteresen za razvojot na ovoj vid arhitektura vo Germanija. Formite, koi gi odrazuvaat italijanskite, nizozemnite i germanskite arhitektonski motivi, vrz fasadata na objektot se soedineti vo edna celina;
Sl.253. Elijas Hol. Gradskiot sovet vo Augzburg, 1614-20. Sl.251. Gradskiot sovet vo Mihels{tad, 1484.
- Gradskiot sovet vo Augzburg (1614-1620), Elijas Hol go ima napraveno so simetri~no re{enie, dve kuli i so golema dvorana, koja vo sredinata ja nadvi{uva celata zgrada. Esnafskite zdruènija zapo~nuvaat pomasovno da se gradat so zgolemuvaweto na proizvodstvoto i trgovijata. Interesen primer pretstavuva esnafskiot dom vo Braun{vajg (1591) od Baltazar Kir{er. Toj sodrì individualna tvore~ka prerabotka na prenesenite italijanski idei vrz germanska po~va. Arsenalite se gradeni za ~uvawe na oru`jeto na gra|anite, so koe go branat svoeto kneèvstvo. Popoznati se slednite: - Arsenalot vo Gdawsk (1601-1605) na Antonis van Obbergen pretstavuva kulturen simbol na bogatite
125
Sl.254. Antonis van Obbergen. Golemiot arsenal vo Gdawsk, 1601-05.
- Dvorecot vo Vismar (1553-1554) vo severna Germanija pretstavuva osamena renesansna realizacija vo balti~kite krai{ta. Toj e izgraden od nizozemnite graditeli Van Aken i Van Lira, pod vlijanie na êrtoza vo Pavija, {to osobeno e vidlivo vo reljefnata dekoracija. Verskite objekti po~nuvaat da se gradat kon krajot na XVI vek, po smiruvaweto na verskite nemiri. Toga{, vo Germanija ve}e pristignuvaat i vlijanijata na docnata renesansa od Italija. Najkarakteristi~en primer od toj vid pretstavuva crkvata Sv. Mihail (Mihaelskirhe) vo Minhen (1583-1595). Kaj ovoj objekt, vo zna~ajna mera se prisutni gotskite elementi na fasadata, no enterierot e ve}e pod vlijanie na crkvata Il Xezu od Rim.
Sl.256. Kneèviot dvorec vo Hajdelberg, kriloto na Oto Hajnrih, 1556-59.
Na takov na~in, vo germanskata arhitektura postepeno doa|a do pomiruvawe na gotskata tradicija i novite umetni~ki primeri. Gotskata arhitektura koja se streme{e vo viso~ina donekade se smiruva. Objektite dobivaat pogolemi masivni yidni povr{ini, koi se ras~lenuvaat samo so oddelni plasti~ni akcenti.
Sl.255. Elijas Hol. Arsenalot vo Augzburg. Nad vlezot e skulpturata Arhangel Mihail, (1603-07) na Hans Ri~le.
126
Sl.257. Crkvata Sv. Mihail, Minhen, 1583-95.
Avstrija
U{te vo 1278 god. Avstrija pa|a pod vlasta na Habsburgovcite, koi uspevaat da gi obedinat nejzinite kneèvstva. Vo XVI vek, koga Avstrija e zagrozena od turski napadi, ne se gradat pozna~ajni objekti. Vladetelite pretpo~itaat svoite rezidencii da gi gradat vo bogatata i rasko{na Praga, koja e vo nivni race. Op{to zemeno, graditelstvoto se razviva vo dve nasoki: gradsko i dvorsko.*73 Dvorskata arhitektura, po èlba na vladetelot i vlastelinite se razviva so presaduvawe na italijanskite formi i arhitektonski priodi. Za taa cel, povikani se da rabotat arhitektite od Italija i ju`na Germanija. Takov karakteristi~en primer e ubaviot dvor na zamokot Por~ija , {to vsu{nost e napraven kako prerabotka na srednovekovniot zamok, zapo~nata vo 1527 god. Gra|anskata ku}a, osobeno vo zapadna Avstrija se karakterizira so zbiena gradba vo niza, vo ramki na gradot-tvrdina. Zaradi dobivawe prostor, erkerite se protegaat po celata viso~ina na objektot. Takov e primerot so gradskite ku}i vo Insbruk od XVI vek. Gradskata arhitektura vo Avstrija dobiva nacionalen karakter so sozdavaweto na sopstven tip parlamentaren objekt, predviden za sobranija na stale{kite pretstavnici, nare~en landhaus. Landhausot vo Linc (1564-1577) predizvikuva najgolem interes vo odnos na ostanatite parlamentarni objekti. Negovata osnova proizleguva od tradicionalnata struktura na gra|anskata ku}a, kade do atriumot se stignuva preku periferno postaveniot vlez. Tamu e smesten golemiot vestibil koj e pokrien so polucilindri~en svod. Atriumot so P+2 kata ima fasada so nacionalni osobenosti, no taa nema pilastri od dekorativen karakter. Stolpcite vo prizemjeto i stolbovite na katovite imaat jasna konstruktivna uloga,
Sl.259. Gradski ku}i vo Insbruk, XVI vek.
prifa}aj}i go direktno vrz sebe tovarot od arkadite. Vo sredinata na atriumot ima fontana, a nad ~etiriagolniot skali{en prostor se izdiga saat-kula. Vlezot vo objektot e oblikuvan so ubav portal, kako varijacija na anti~ka triumfalna porta. Negovata kompozicija od crven mermer se protega niz dve nivoa, ispaknati pred malterisanata fasada.
Sl.260. Landhaus vo Linc, 1564-77. Osnova i izgled na severniot portal.
Gradskiot sovet vo Humboldskirhen od XVI vek, vo vid na urbana poenta postaven e vo presekot na dve glavni ulici. Masivniot kubus na objektot so strmen i visok krov, vo prizemjeto e perforiran so arkadniot sistem na tremot. Kako osnoven akcent vo kompozicijata se javuva silnata saat-kula, koja se gleda od site pristapni ulici kon plo{tadot. Ovoj skromen pridones na Avstrija vo razvojot na renesansnata arhitektura, vo sledniot period }e prerasne vo veli~estven barok.
Sl.258. Zamokot Por~ija, [pital na Drava. Dvorot, zapo~nat 1527.
73
127
RENESANSA VO AVSTRIJA
ARHI TEK T URA
RENESANSA VO POLSKA
Polska
U{te kon krajot na XIV vek doa|a do obedinuvawe na Polska i Latvija pod vlasta na Jageloncite. Vo taka sozdadenata golema dràva egzistiraat oddelni vojvodstva so sopstvena struktura i kultura. Vo tekot na XVI vek polskata dràva dostignuva golema mo}, taka {to gi pobeduva krstonoscite i gi osloboduva svoite primorski gradovi. So razvojot na proizvodstvoto i trgovijata doa|a i do transformacija na kulturata. Po~nuvaat da se gradat niza umetni~ki objekti vo duhot na humanizmot, kade {to formite na italijanskata renesansa se primenuvaat paralelno so nacionalnite osobenosti izrazeni preku lokalnata gotika. Naprednite op{testveni krugovi zapo~nuvaat da vr{at crkovna reformacija, nao|aj}i poddr{ka vo realizmot na naukata, literaturata i umetnosta. Vo po~etokot na XVI vek, kralot Sigizmund I gi povikuva italijanskite majstori od Ungarija na rabota vo Polska, a so niv pristignuvaat i avtenti~nite renesansni koncepcii.*74
Sl. 262. Stanbena zgrada vo Vroclav, 1587-92, restavrirana 1935.
Sl.261. Bernardo Morando. Planot na gradot Zamo{~, 1581-83 i izgled na ulicata so kulata na Gradskiot sovet, XVI i XVII vek.
Po sozdavaweto na unijata so Latvija, vo isto~nite delovi na zemjata zapo~nuvaat da se gradat novi gradovi. Najzna~ajniot me|u niv e gradot Zamo{~, graden vo XVI i XVII vek od kralskiot kancelar Jan Zamojski. Gradot e zamislen kako trgovski i odbranben centar na patot Var{ava - Qvov. Za negovata izgradba povikan e arhitektot Bernardo Morando od Padova, kade {to se {koluva Jan Zamojski. Morando, planot na gradot go pravi so zrakasti tvrdini, so ortogonalen raster na ulicite, eden pogolem i dva pomali trgovski plo{tadi. Glavno mesto vo urbanata struktura na naselbata ima dvorecot na vojvodstvoto. Po zavr{uvaweto na izgradbata na naselbata, Zamo{~ stanuva edinstven kompleten renesansen grad severno od Alpite. Gradskite stanbeni objekti vo XVI vek se odlikuvaat so visoki {ilesti zavr{etoci, vrameni so meko oblikuvani elementi od dlabok reljef. Toj pristap, pod vlijanie na Holandija {iroko se rasprostranuva vo pribalti~koto krajbre`je na severna Evropa vo tekot na XVI vek. Karakteristi~en primer od toj vid arhitektura pretstavuva stanbenata zgrada vo Vroclav (1587-92). Poretki se stanbenite objekti postaveni na po{iroka lokacija i so pogolem broj prostorii okolu atriumot. Atriumite vo tie objekti se oblikuvani po primerot na italijanskite, kako {to e poznatiot Dom na dekanite vo Krakov od 1592 god.
74
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.591 Arhitketura polska do polowy XIX wieku.
128
Sl. 263. Domot na dekanite, Krakov, 1592.
Zamocite i veleposedni~kite ku}i, poradi razvitokot na ognenoto oru`je, namesto visoki odbranbeni yidovi dobivaat zemjani nasipi so bastioni. Vo tekot na XVI vek tie ve}e se gradat vo vid na dvorci.
Sl. 265. Xovani Kvadro. Gradskiot sovet vo Poznaw, 1550-60.
Sl.264. Florentini, Bere~i, Sandomeànin. Atriumot na zamokot Vavel, Krakov, 1507-36.
Zamokot Vavel vo Krakov (kralski dvorec) od 15071536 god. e formiran so adaptacija i dogradba na prethodniot srednovekoven zamok. Na takov na~in, toj stanuva prva renesansna gradba so tolkav razmer nadvor od Italija. I pokraj nepravilnosta na lokacijata, se nastojuva negovata osnova da dobie pravoagolna forma. Gradbata na zamokot se odviva pod rakovodstvo na italijanskite arhitekti Fran~esko Florentini i Bartolomeo Bere~i, za da bide zavr{en od Benedikt
Sandomeànin. Zamokot se nao|a na edno vozvi{uvawe vo zakrivuvaweto na rekata Visla, taka {to ima strate{ka pozicija vo odnos na naselbata i komunikaciite. Fasadite kon atriumot na prizemjeto i na prviot kat nalikuvaat na gradbite od Mikeloco Mikeloci, dodeka na vtoriot kat tie imaat nacionalen karakter so vitka linija, koja potsetuva na doma{nata gotska tradicija. Zamocite - rezidencii, kako prekrasni realizacii se gradeni kon krajot na XVI vek. Preku niv se iskaùva tipi~nata samobitnost na polskata renesansna arhitektura. Takov e zamokot vo Baranov (1592-1614), ~ii arkadi kon atriumot, kako i portalite se napraveni so vidlivo umetni~ko majstorstvo. Op{testvenite objekti najmnogu se zastapeni preku adaptacija i dogradba na gradski soveti, koi dobivaat nov renesansen duh. Takov e Gradskiot sovet vo Poznaw (1550-60), {to go dograduva Xovani Kvadro. Kon stariot objekt toj dodava nekolku sali, trikatna lo|a i agolni kuli. Verskata arhitektura vo Polska nema golemi realizacii, tuku pogolem broj pomali objekti. Od
129
RENESANSA VO POLSKA
ARHI TEK T URA
RENESANSA VO POLSKA
mnogubrojnite kapeli, najpoznata e kapelata na Sigizmund I (1526-31) do srednovekovnata katedrala vo Vavel. Kapelata e izgradena od Bartolomeo Bere~i i pretstavuva naj~ist primer na italijanskata renesansa vo Polska. Nejzinata originalnost moè u{te pove}e da se ceni, ako se znae deka vo istata godina e zapo~nata i gradbata na kapelata Medi~i vo Firenca od Mikelanxelo. Jasnata, ìvopisna i radosna arhitektura na polskata renesansa, bila arhitektura na naprednite op{testveni sloevi. Feudalnata reakcija, vo sojuz so kontrareformacijata, kon krajot na XVI vek, a osobeno vo tekot na XVII vek, }e go ovozmoì navleguvaweto na barokot vo Polska.
Sl. 266. Bartolomeo Bere~i. Kapelata na Sigizmund I do srednovekovnata katedrala vo zamokot Vavel, Krakov, 1526-31.
Rusija
Po isteruvaweto na Mongolcite i obedinuvaweto na Rusija, se razviva zanaet~istvoto i trgovijata. Gradovite zakrepnuvaat i po~nuvaat da se gradat objekti, koi ja izrazuvaat kulturata i bogatstvoto na nivnite gra|ani. Se vospostavuvaat trgovski i politi~ki vrski so Italija, taka {to oddelni arhitekti doa|aat na rabota vo Rusija. Avtenti~nata renesansna arhitektura vo Rusija e sozdadena so integracija na doma{nata arhitektonska tradicija, zastapena vo strukturata na objektite i italijanskite motivi vo nivnoto oblikuvawe. Sredi{te na graditelskata aktivnost stanuva glavniot grad Moskva i negoviot Kremq. Tamu, po pora~ka na carot Ivan III, rabotat italijanski majstori, koi se prisposobuvaat na doma{nata tradicija, vnesuvaj}i samo izvesni novi motivi vo oblikuvaweto na objektite. Najzna~ajni se trite soborni crkvi, izgradeni vo Kremq.*75 Uspenskiot sobor (1475-79) od dvorskiot arhitekt Aristotel Fioravanti e graden so tradicionalen vizantisko-aziski izraz, no profilacijata e italijanska, so jonski pilastri. Vo vnatre{nosta na objektot, najgolemo vnimanie privlekuva ikonostasot, obraboten so bogata pozlatena profilacija od renesansni i doma{ni dekorativni motivi. Blagove{tenskiot sobor (1484-89) od milanskite arhitekti Pjetro Solari i Alevizio Novi ima portal vo duh na severnoitalijanskata renesansa. Arhangelskiot sobor (1505-08) od Alevizio Novi e graden so spoj na vizantisko-renesansen stil i so korintski kapiteli vo duh na ranata renesansa. Crkvata Rizpoloènija (1484-85) e izgradena vo sostav na mitropolijata, od strana na pskovski majstori. Nejzinata struktura ima doma{en vizantisko-aziski karakter, so renesansna profilacija vo vid na italijansko vlijanie. Granovitaja palata (1487-89) e podignata od italijanskite majstori Marko i Pjetro Solari. Objektot vlegol vo sostav na sloèniot ansambl od carski palati i sluèl za sve~ena prestolna dvorana. Imeto go dobil
75
Sl. 267. Kremq, situacija: 23. Uspenski sobor, 24. Blagove{tenski sobor, 25. Arhangelski sobor, 26. crkva Rispoloènija, 27. Granovitaja palata, 28. kambanarijata Ivan Veliki.
130
Podetalno vo Pamtniki iskustva Sovetskogo Soza, Moskva i Podmoskove
ARHI TEK T URA
Sl.270. Marko Rufi i Pjetro Solari. Granovitaja palata, (desno), Moskva, Kremq, 1481-91. Levo e Blagove{tenskiot sobor, 1484-89. Sl. 268. Fioraventi. Uspenski sobor, Kremq, Moskva, 1475-79
vo soglasnost so specifi~nata obrabotka na granitniot rusti~en yid. Po poàrot vo 1682 god. gornite delovi na objektot donekade se izmeneti, pri {to biforalnite otvori so {ilesti zavr{etoci se zameneti so pravoagolni otvori, so silno istaknata ramka od dekorativni angaìrani koloni.
Na takov na~in, novata ruska arhitektura, ostanuvaj}i vo su{tina specifi~na i narodna, vo izvesna mera gi prifa}a samo italijanskite motivi. Ovoj arhitektonski pravec }e bide prekinat so pojavata na doma{nite arhitekti, koi razvojot na ruskata arhitektura go svrtuvaat vo tradicionalna nasoka. Sepak, itali-
Sl.271. Barma i Postnik Jakovlevi. Crkvata Sv. Vasilie Blaèni, Moskva, 1550-60. . Sl. 269. Alevizio Novi. Arhangelski sobor, Kremq, Moskva, 1505-08.
131
RENESANSA VO RUSIJA
ARHI TEK T URA

janskata profilacija vrz objektite }e bide i ponatamu prisutna. Crkvata Vasilie Blaèni na Crveniot plo{tad vo Moskva (1550-60) od arhitektite Barma i Postnik Jakovlevi e gradena so naglasena rusko-vizantiskoermenska struktura, a so motivi na ranata renesansa. Objektot e podignat vo ~est na osloboduvaweto na gradot Kazan od strana na Ivan Veliki i vo ~est na padnatite borci vo taa bitka. Vo sostav na noviot objekt vleguva i postarata Troicka crkva, zavr{ena vo 1553 god. So toa, crkvata dobiva osum kapeli rasporedeni okolu centralnoto jadro, kako osnova na nepovtorlivata prostorna plastika, sozdadena od devet ìvopisni kubusi. Kambanarijata Ivan Veliki vo Kremq e povrzana so imiwata na dvajca golemi ruski vladeteli. Prvata faza na objektot e izgradena od 1505 do 1508 god. od arhitektot Marko Bon, a po naredba na carot Ivan Veliki, so cel da se postavat golem broj kambani. Objektot e nadgraden vo 1600 god. po naredba na carot Boris Godunov. So toa, kulata dobiva viso~ina od 81 m, a celata crkva-kambanarija sodrì 35 kambani. Vo slednite 100 god. se izgradeni i pove}e manastirski crkvi vo okolinata na Moskva, vo stil na prethodnite.
Sl. 272. Kambanarijata Ivan Veliki, Kremq, Moskva, zapo~nata 1505-08 od Marko Bon, a dovr{ena 1600, po naredba na Boris Godunov.
Dalmacija
Humanizmot i renesansata, so site svoi pozitivni karakteristiki, u{te vo vtorata polovina na XV vek od Italija pristiguva vo Dalmacija. Golem del od dalmatinskoto krajbre`je, toga{ e vo sostav na Mleta~kata Republika, so glaven grad Venecija. Edinstveno, Dubrovni~koto kneèvstvo podolgo vreme ostanuva relativno slobodno. Ostanatite delovi na Balkanskiot Poluostrov ili bile vo sostav na Avstro-Ungarija, ili pak ve}e se padnati pod tursko ropstvo, so {to nivniot op{testven i kulturen razvoj dolgo vreme }e stagnira. Pod mleta~ka uprava, primorskite gradovi stanuvaat sedi{ta na trgovci i brodosopstvenici, so ~ija pomo{ go zgolemuvaat svoeto bogatstvo. Taka, se javuva potrebata od izgradba na: plo{tadi, lo|i, palati, letnikovci, pa i crkvi. Poradi opasnosta od turskite napadi se obnovuvaat i pro{iruvaat gradskite tvrdini. Pokraj pristignatite majstori od Venecija i severna Italija, nabrgu i doma{nite majstori steknuvaat golem ugled. Nekoi od niv, svojata graditelska dejnost uspe{no }e ja prodolàt i vo Italija, kako na primer Juraj Dalmatinac i Lu~ano Laurana.*76
Sl.273. Planot na Dubrovnik, oformen vo XV i XVI vek, pogled na gradot denes.

132
od 1516-20 god. spored modelot na Paskoje Mili~evi}. Na nejzinata uli~na fasada se javuva kombinacija na renesansen stil vo prizemjeto i vtoriot kat so gotski na prviot.
Sl.274. Dubrovni~kite tvrdini, zapo~nal da gi zajaknuva Mikeloci vo vtorata polovina na XV vek.
Dubrovni~kite tvrdini, vo vtorata polovina na XV vek zapo~nuva da gi zajaknuva Mikeloco Mikeloci, no ovaa golema rabota }e ja dovr{at doma{ni majstori. Prisustvoto na Mikeloci se koristi da napravi proekt za prepravka na Kneèviot dvor vo Dubrovnik, 1462 god. Tokmu toga{ se slu~uva vtorata golema eksplozija na magacinot za barut vo Kneèviot dvor, koja uni{tuva dobar del od objektot, {to be{e izgraden vo prethodniot period od Onufrio dela Kava. Bidej}i Mikeloci nema . da se zadrì mnogu vo Dubrovnik, izvedbata na objektot mu ja prepu{ta na Salvio da Mikele, vo sorabotka so doma{nite majstori. Od prethodniot gotski objekt za~uvan e samo delot kon ulicata, dodeka uli~niot trem e obnoven vo renesansen stil. Negovata arkada e sostavena od serija ubavi kapiteli i arhivolti. Atriumot na objektot nalikuva na atriumite od italijanskite palati, so trem i galerija i so sloboden skali{en krak, postaven pokraj ednata strana od atriumot. Kova~nicata na pari - Divona (palatata Sponza) vo Dubrovnik e izgradena vo 1485 godina, no e prepravana
Sl.276. Kova~nicata na pari Divona (palata Sponza), izgradena 1485, prepravana 1516-20, spored modelot na Paskoe Mili~evi}.
Krstilnicata do katedralata vo Trogir, 1467 god. ja gradi doma{niot majstor Andrija Ale{i. Iako vo nea ima me{awe na gotski i renesansen stil, sepak vo enterierot renesansata bogato preovladuva. Me{aweto na gotski i renesansen stil vrz isti objekti se dolì, pred s, na dolgotrajnoto gradewe poradi nedostig na sredstva, ili, pak, na zadrùvaweto na starite delovi pri adaptacijata na objektite. Namernoto me{awe na stilovite e mnogu retko. Katedralata vo [ibenik zapo~nata e da se gradi vo 1431 god. vo gotski stil od strana na venecijanski
Sl.277. Juraj Dalmatinac i Nikola Firentinac. Katedralata vo [ibenik, 1431-1505. Zad nea e Gradskiot sovet
Sl. 275. Kneèviot dvor vo Dubrovnik, prepravan vo vtorata polovina na XV vek, od Salvio da Mikele, spored proektot na Mikeloci.
76
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.545 Renesansa u Hrvatskoj i Sloveniji, umetnost na tlu Jugoslavije
133
RENESANSA VO DALMACIJA
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

majstori. Najgolem pridones vo nejzinata izgradba dava Juraj Dalmatinac, rabotej}i vrz nea 30 godini. Iako ovaa katedrala ima srednovekovna koncepcija, spored arhitektonskite elementi i obrabotka pretstavuva remek-delo na renesansata vo Dalmacija. Nea }e ja dovr{i majstorot Nikola Firentinac vo noviot stil od 1477-1505 god. Objektot ima bazilikalno re{enie so kupola, ~ij pokriv e napraven od kameni plo~i vrz rebra, koi istovremeno se i tavan i pokriva~. Takviot, sosema neobi~en pristap za Evropa e ovozmoèn od kvalitetniot kamen i povolnite klimatski uslovi. Zapadnata fasada na objektot zavr{uva so la~ni ivici, {to }e pretstavuva inspiracija za oblikuvawe na pove}e crkvi vo Dalmacija. Crkvata Sv. Spas vo Dubrovnik e izgradena vo 1520 god. od majstorot Petar Andriji}, pokraj golemata ~e{ma podignata vo prethodniot period od Onufrio dela Kava. Gradskata kapija (Porta tera ferma) vo Zadar e napravena za odbrana na pristapot od kopnoto. Nea ja proektira Mikele Sanmikeli vo 1537 godina, a }e ja izvede negoviot vnuk Xirolamo Sanmikeli vo zrel rimsko-toskanski renesansen stil vo 1543 god. Crkvata Sv. Marija vo Zadar, {to e izgradena vo romansko-gotski stil, zapo~nuva da se rekonstruira vo renesansata, no toj zafat }e zavr{i vo vremeto na barokot. Polukru`nite frontoni na zapadnata fasada ukaùvaat na direktno vlijanie na venecijanskata renesansna arhitektura. Kako nejzini graditeli se spomenuvaat: Nikola od Kor~ula, Ruda~i} i Vita~i}. Gradskata lo|a vo Hvar e izgradena vo visoka renesansa na mestoto na prethodnata lo|a, {to postoela u{te vo XIII vek. Taa ima prizemje so kompleten venec i balustradi nad nego, koi se nao|aat i na parapetot vo prizemjeto. Katedralata vo Hvar (1520-55) e eden od najubavite objekti na XVI vek vo Dalmacija. Toj e izgraden so karakteristi~en spoj na renesansni i srednovekovni formi. Segmentniot fronton na zapadnata fasada i ras~lenuvaweto na kambanarijata ukaùvaat na severnoitalijansko vlijanie. Objektot e izgraden spored proektot na Nikola Karli}. Gradskiot sovet vo [ibenik (1532-42) pretstavuva tipi~en objekt na visokata renesansa, so arkaden sistem vo tremot i arhitraven sistem na galerijata. Objektot e izveden so prefineta ednostavna profilacija na fasadnite elementi. Sega{na sostojba na objektot pretstavuva negova rekonstrukcija po urivaweto za vreme na II svetska vojna. Gra|anskata arhitektura, vo vid na monumentalni ku}i ili "letnikovci" gradena e re~isi vo site dalmatinski naselbi. Sepak, do najgolem izraz taa doa|a vo Dubrovnik i vo negovata okolina, {to e ovozmoèno od negoviot sloboden razvoj. Od pogolemiot broj takvi objekti, so svoite osobenosti posebno se istaknuva Palatata Sko~ibuh vo Dubrovnik, koja e izgradena vo 1550 god. Taa ima P+2 kata so dlaboka renesansna profilacija okolu prozorskite otvori na glavnata fasada.*77 Dvorcite - letnikovci se gradeni vo blizinata na Dubrovnik, vo mesnostite: Lapad, Gru`, Boninovo i pokraj Rijeka Dubrova~ka. Tie imaat simetri~no re{enie na osnovata i fasadata, so vestibil vo
Sl.279. Palatata Sko~ibuh, Dubrovnik, 1550.
Sl.278. Gradskata lo|a vo Hvar, podignata po 1571.

134
77
Podetalno vo Ivan M. Zdravkovi, Dubrova~ki dvorci
prizemjeto i salon na katot, nare~en kamara duboka. Vestibilot i salonot, na fasadata se istaknuvaat vo vid na trem i lo|a. Objektite se smesteni pokraj morskiot breg i se zaobikoleni so mali ubavi parkovi. Dvorecot Sko~ibuh (1574-88) vo Boninovo ima tipi~no re{enie na osnovata i fasadata so P+1 kat. Toj e smesten vo malo parkovsko re{enie na dve terasi, povrzani so dvokraki skali pokraj ogradnite yidovi. Vedna{ do dvorecot e smestena i mala kapela. Dvorecot na Sorko~evi} vo Lapad e izgraden vo 1521 godina, pod vlijanie na gotskata tradicija vo oblikuvaweto. Vo negovi ramki se izgradeni i pomo{ni prostorii za ~uvawe na ribarska oprema i eden bazen za ribnik. Dvorecot Sorko~evi} vo Gru`, nare~en Vila Natali e so pomali dimenzii, no so naglaseni renesansni elementi vo oblikuvaweto. Vo kontinentalna Hrvatska i Slovenija se razviva ne{to porazli~na i poskromna renesansna arhitektura od onaa vo Dalmacija. Sepak, i taa gi sodrì zaedni~kite op{ti crti na renesansnata arhitektura: jasna i ednostavna kompozicija i fasadna obrabotka, prefineti reljefi i detali, ne`na profilacija i dinami~na konstrukcija.
Sl.280.1. Dvorecot Sorko~evi} na Lapad, kaj Dubrovnik, 1521. Situacija i izgled od dvorot.
Sl.280. Dvorecot Sko~ibuh vo Boninovo, kaj Dubrovnik, 1547-88. Osnova (gore) i izgled (dolu).
135
ARHI TEK T URA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
B. SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
Poznato e deka vo XV vek, osven Italija re~isi cela Evropa se nao|a pod silno vlijanie na gotikata, odnosno na nejziniot internacionalen stil, koj sepak dozvoluva regionalni varijanti vo arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Vo tekot na XV vek slikarstvoto po~nuva postepeno da se osloboduva od zlatnata zadnina, dvièj}i se kon realisti~koto prikaùvawe. Novata umetnost so humanisti~ki duh najmnogu }e se pro{iri vo Nizozemje, Francija, [panija i Germanija. Posebno zna~ewe ima nizozemnoto slikarstvo, koe se razviva paralelno i nezavisno od Italija, so svoi posebni karakteristiki.
Nizozemje
Vo vremeto na XV i XVI vek, Nizozemje e nare~ena teritorijata {to denes ja zafa}aat Holandija i Belgija, a na koja se zboruvaat flamanskiot i francuskiot jazik. Vo 1441 god. doa|a do obedinuvawe na ovie teritorii pod vlasta na burgundiskiot dvor. So toa se sozdavaat uslovi za pojava na edna kompaktna umetni~ka {kola so svoi specifi~ni osobenosti. Tie osobenosti moàt rezimirano da se pretstavat na sledniot na~in: - slikarstvoto ja upotrebuva izvornata tehnika na masleni boi, koja od nego ja prezemaat i italijanskite majstori; - likovnata umetnost izniknuva od ukrasuvaweto na knigite so minijaturni dekoracii; - ne se upotrebuva idealizirawe na ~ove~kiot lik; - sekojdnevniot ìvot se prikaùva realisti~ki, pa duri i naturalisti~ki; - koloritot e mra~en i teòk, sli~no kako i vla`nata klima; - prisutno e golemo detalizirawe, taka {to se gubat zakonite na kompozicijata, a - harmonijata e zameneta so upotrebata na beskrajni zapletkani detali; - osvetlenieto doa|a bo~no, so blago nijansirawe na svetlo-temniot kolorit; - kompoziciite se praveni so silno naglasena perspektiva; - formatot na slikite e mal i tie naj~esto se {tafelajni; - temite najmnogu se od sekojdnevniot ìvot, dodeka religioznite se pomalku zastapeni; - meceni na umetnosta najprvin se trgovcite i zanaet~iite, a potoa dvorot, vlastelinite i crkvata. Bidej}i nizozemnoto slikarstvo se razviva relativno samostojno, toa ima izvesno vlijanie od doma{nata docna gotika i sosema slabo italijansko vlijanie. Seto toa se dokaùva so ve}e nabroenite karakteristiki. Vo razvojot na nizozemnoto slikarstvoto, moàt da se razlikuvaat tri osnovni periodi: - do 1420 god. koga rabotat predvesnicite na renesansata, - od 1420 god. do po~etokot na XVI vek se razviva staronizozemnata {kola, nare~ena i docna gotika, - vo tek na XVI vek slikarite rabotat vo jasen visokorenesansen stil.
Predvesnici
Za predvesnicite na renesansnoto slikarstvo vo Nizozemjeto ne postoi dovolno izvoren materijal, taka {to nekoi od niv pretstavuvaat zagado~ni ili legendarni li~nosti. BRA]ATA OD LIMBURG ne e poznato koga se rodeni, no se znae deka site trojca vo 1416 god. ve}e se umreni. Vo nivnoto slikarstvo postepeno se napu{ta zlatnata zadnina i gotikata, taka {to po pora~ka na burgundiskiot vojvoda po~nuvaat da rabotat vo renesansen stil. Za toa svedo~i slikata Mesecot maj od mnogu bogatite vremiwa na vojvodata De Beri. MAJSTOROT OD FLEMAL pretstavuva legendarna li~nost, koj sebe se narekuva Robert Kampen, a za koj se pretpostavuva deka vsu{nost e mladiot Roè van der Vajden, ili pak negoviot u~itel. Negovi najpoznati sliki se: - Bogorodica so Hristos pred kamin, - Blagove{tenie, so naglasen izraz na licata, i - slikite od oltarot vo Merod, od koi posebno vnimanie privlekuva kompozicijata Sv. Josif drvodelec.
Sl.281. Bra}ata od Limburg. Mesecot maj od mnogu bogatite vremiwa na vojvodata De Beri. Muzej Kond, [antij.
136
ja upotrebuva perspektivnata dlabo~ina. Negovi . najpoznati ostvaruvawa se: - Bogorodica na kancelarot Rolen, {to ima virtuozno obrabotena zadnina so dlabo~inska perspektiva. Likovite i materijata se realno pretstaveni so prisustvo na verski simbolizam, kade Hristos go blagoslovuva "gre{niot" kancelar;
Sl.282. Majstorot od Fremal. Bogorodica so Hristos pred kamin, fragment, vtora ~etvrtina na XV vek. Nacionalna galerija vo London.
Sl.284. Jan van Ajk. Bogorodica na kancelarot Rolen, 1435. Maslo na tabla, 62 h 66 cm. Luvr, Pariz.
- Arnolfini so èna mu, pretstavuva remek-delo po malogra|anska pora~ka. Osvetlenieto na slikata e bo~no, a detalite se naglaseni. Celosna novina pretstavuva "tridimenzionalnoto" prikaùvawe na prostorot so pomo{ na ogledaloto na yidot, vo koe e pretstaven i nevidliviot prostor na kompozicijata;
Sl.283. Majstorot od Fremal. Blagove{tenie, 1425-28. Tabla, 63 h 64 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
So slikarstvoto na majstorot od Flemal zapo~nuva razvojot na nizozemnata portretna umetnost, so koja }e bidat opfateni site sloevi na op{testvoto. Po~etnite napori vo taa nasoka se prikaàni vo negoviot Portret na nepoznat ~ovek.*78
Staronizozemna {kola
BRA]ATA HUBERT I JAN VAN AJK pravat re{itelen ~ekor kon napredokot na nizozemnoto slikarstvo. Toa osobeno se odnesuva na pomladiot Jan van Ajk ( 1390-1441), koj raboti od 1422 do 1441 god. Preku negovite dela, nizozemnoto slikarstvo stanuva poznato vo Italija, [panija i vo Germanija. Jan van Ajk zapo~nuva da raboti kako minijaturist, no u{te toga{
Sl.285. Jan van Ajk. Arnolfini so èna mu, 1434. Slika na tabla, 62 h 83 cm. Nacionalna galerija, London.
78
Vidi Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.67-80
137
Sl.286. Hubert i Jan van Ajk. Ganskiot oltar, 1432, centralen del od poliptihot Oboàvawe na jagneto. Maslo na tabla 135 h 242 cm. Katedrala Sv. Bavon.
- Poliptihot Oboàvawe na jagneto od Ganskiot oltar vo katedralata Sv. Bavon pretstavuva remek-delo na nizozemnoto slikarstvo. Nego po~nuva da go raboti Hubert, a po negovata smrt (1426) go dovr{uva pomladiot brat Jan van Ajk vo 1432 god. Na desniot del od poliptihot se pretstaveni svetite vojnici, a na leviot svetite isposnici, koi mu se poklonuvaat na svetoto jagne, {to se nao|a vo sredinata na kompozicijata. Vo zatvorena polo`ba vrz poliptihot se prestaveni Blagove{tenie i Adam i Eva, no bez prisustvo na senzualnost.*79 Jan van Ajk so svojata prosvetenost i so svojata umetnost stanal poznat i nadvor od Nizozemjeto, taka {to e postaven za ambasador vo [panija. RO@E VAN DER VAJDEN (1400-1464) e umetnik, koj tehnikata na slikawe ja prisposobuva kon temata. Na negovite sliki e prisutna potopla i po~uvstvitelna atmosfera od onaa na bra}ata Hubert i Jan van Ajk. Simnuvaweto od krstot pretstavuva ve{to organizirana monumentalna kompozicija, na koja figurite reljefno se istaknuvaat pred namerno poednostavenata zadnina, a likovite imaat silno izrazeni ~uvstva. Takviot na~in na prikaùvawe }e izvr{i golemo vlijanie vrz idnite generacii slikari vo Nizozemjeto. Osven verska tematika, Roè van der Vajden raboti i portreti, od koi najpoznat e portretot na Anton Burgundiski, so {to se dokaùva internacionalnata slava na majstorot.*80
Sl.288. Roè van der Vajden. Portret na Anton Burgundiski. Tabla, 39 h 28,5 cm. Kralski muzej na ubavite umetnosti, Brisel.
Sl.287. Roè van der Vajden. Simnuvawe od krst, okolu 1440. Slika na tabla, 220 h 62 cm. Prado, Madrid.
DIRK BUTS (1415-75) najmnogu raboti portreti i spa|a vo grupata slikari koi ja komercijaliziraat umetnosta na Roè van der Vajden. Tie ne baraat novi izrazni sredstva vo umetnosta, tuku slikaat na sli~en na~in kako i golemiot majstor. Takov karakteristi~en primer pretstavuva slikata Portret na ma` vo crveno . HUGO VAN DER HUS (1440-1482) vo svoeto slikarstvo postepeno zapo~nuva so napu{tawe na detaliziraweto na elementite, pri {to se ~uvstvuva tendencija za prikaùvawe na goleminata, silata i dvièweto. Ovoj talentiran slikar pri krajot na svojot ìvot zapa|a vo te{ka religiozna melanholija, taka {to svojot ìvot go zavr{uva vo du{evno rastrojstvo. Negovite najpoznati kompozicii se nao|aat na oltarskiot triptih Portinari, od koi najgolemo vnimanie privlekuva Poklonenieto na ~obanite. Likovite na ~obanite se mnogu realno pretstaveni, so nivnata selska qubopitnost. Od sprotivnata strana se pretstaveni donatorite, so nivnata rasko{na obleka. Vo zatvorena polo`ba vrz krilata na poliptihot pretstavena e kompozicijata Blagove{tenie.
79
Podetalno vo Lopera completa dei Van Eyck Podetalno vo Lopera completa di Memling
80 Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.166 81
138
Sl.289. Hugo van der Hus. Triptih Portinari, 147678,centralna tabla so Poklonenie na ~obanite. Maslo na tabla, 253 h 304 cm. Ufici, Firenca.
HANS MEMLING (1430/40-1494) e u~enik na Roè van der Vajden, koj go prodolùva deloto na u~itelot. Negovite najpoznati sliki se od ciklusot za ìvotot na sv. Ursula, razmesteni na istoimeniot relikvarium vo Bri`. Toj go pretstavuva ìvotot na sv. Ursula na sli~en na~in, kako {to gi pretstavuva vo istoto vreme svoite kompozicii Vitore Karpa~o vo Venecija. Hans Memling se istaknuva isto taka i kako portretist, pri {to go dolovuva individualniot karakter na li~nostite. Negova najpoznata slika na taa tema e Portretot na eden ma` so medal.*81
Sl.290. Hans Memling. Relikvarium na sv. Ursula, 1489. Maslo na tabla. Muzej Hans Memling, Bri`.
JERONIM BO[ (1450-1516)

Bez nikakov preod, po prethodnite umetnici, vo slikarstvoto na Jeronim Bo{ odedna{ se pojavuva edna morbidno-lakrdiska vizija za svetot, pretstavena na samo nemu svojstven na~in. Poradi toa, ~estopati toj se smeta za najkreativen i najimaginativen slikar vo celata istorija. Negovoto
slikarstvo se dviì od naturalizam, preku asocijacii, pa s do ~ista fantazija. Vo nekoi svoi dela, na fantasti~en na~in gi ilustrira narodnite pogovorki. Za da se opi{e sodrìnata na samo edna od negovite sliki, potrebno e mnogu vreme, a umetni~kite karakteristiki na tie sliki zasluùvaat isto tolkavo vnimanie. Moè da se kaè deka vo delata na Jeronim Bo{ se javuva eden vid sinteza na isprevrten svet. Me|u negovite mnogubrojni dela, posebno vnimanie zasluùvaat: - Triptihot Delizie (Madrid), kade {to e naslikana negovata najpoznata kompozicija Gradina na zadovolstvata, pri {to vo sredinata e delot so Setilnite zadovolstva , levo e delot so Rajot i Sozdavaweto na Adam , a desno se nao|a Pekolot;
Sl.291. Jeronim Bo{. Triptih Delizie , 1503-04. Gradina na zadovolstvata; vo sredinata Setilni zadovolstva, levo Rajot i Sozdavaweto na Adam , desno Pekolot . Maslo na tabla, 195 h 220 cm. Prado, Madrid.
139
- Triptihot Fieno (Madrid), kade {to se nao|a poznatata kompozicija Torbar; - Brodot na budalite, so prodlabo~ena psiholo{ka studija na likovite; - Kompozicijata I sette peccati campiteli, kade se nao|a tondoto Pekol, so fantasti~ni sceni od zamislenoto ve~no ma~ili{te, itn. Jeronim Bo{ ima izraboteno i golem broj oddelni dela i fantasti~ni kompozicii, kako {to se triptihot Tentacioni {to se nao|a vo Nacionalniot muzej na starite umetnosti vo Lisabon i triptihot nare~en Stra{niot sud od Viena, {to se nao|a vo Akademijata na ubavite umetnosti vo Viena.*82
Sl.293. Metsis. Menuva~ot na pari i èna mu, 1514. Tabla, 68 h 71 cm. Luvr, Pariz.
PITER BROJGEL (1526/30-69) XVI vek. Interesno e {to toj nema da potpadne pod
italijansko vlijanie, iako odi na studisko patuvawe niz Apeniniskiot Poluostrov. Vo negovoto slikarstvo dominiraat nadrealisti~kite i alegoriskite sceni, vo koi pove}e e naglasena satirata, otkolku fantazijata. Na toj na~in negovoto slikarstvo dopira duri do naturalizmot. Svojata okolina, ~estopati toj ja nabquduva od pti~ja perspektiva, so {to ovozmoùva ramnopravno prikaùvawe na likovite od predniot i
Sl.292. Jeronim Bo{. Triptih Fieno, 1500-02, fragment Torbar. Maslo na tabla, viso~ina 45 cm. Prado, Madrid.
Piter Brojgel e najpoznatiot nizozemen slikar od
Visoka renesansa
Visokata renesansa vo nizozemnoto slikarstvo trae od po~etokot do krajot na XVI vek i obiluva so golem broj talentirani slikari. Kako vrska so prethodniot period se javuva tvore{tvoto na slikarot Kventin Metsis (1465-1530), koj vo 1515 god. vo Anvers se sre}ava so poznatite slikari od toj period. Vo negovoto delo preovladuva prikaùvaweto na sekojdnevniot ìvot so izvesna sklonost kon satira. Takva e negovata slika Menuva~ot na pari i èna mu. Vo ovaa slika, kako i vo delata na ostanatite majstori od toj period zapo~nuva da se ~uvstvuva pogolemo italijansko vlijanie.
82 Podetalno vo Lopera completa di Bosch 83
Podetalno vo Lopera completa di Bruegel
Sl.294. Piter Brojgel. Zimski lov, 1505. Maslo na tabla, 117 h 162 cm. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
140
- Selska svadba, so bogat kolorit i analiza na ~ove~kite odnesuvawa, - Slep vodi slepci, so dlaboka psiholo{ka studija na ~ove~kata tragedija, - Zemja dembelija, so golema doza na satiri~en tretman, i - @etva, so prekrasna pretstava na bogatstvoto na zemjata.*83 Majstorstvoto vo slikaweto, Piter Brojgel go prenesuva i na svoite dva sina, od koi popoznat e Jan Brojgel (1568-1625), nare~en Brojgel od velur, poradi svojata karakteristi~na paleta. Negoviot kolorit se odlikuva so mek svilenkast sjaj, {to se vpiva vo materijata. Takvata paleta toj ja razviva vo kontinuitet, od mrtvite prirodi do pejzaìte, kako {to se: Pehar so nakit, Raj, ili pak, Bitkata na Arabela.
Sl.295. Piter Brojgel. Zemja Dembelija, 1567. Maslo na tabla. Stara pinakoteka, Minhen.
od zadniot plan na kompozicijata. Vakvoto iskustvo na Piter Brojgel, za vreme na barokot }e go primeni i Rubens, koj poseduva cela kolekcija na sliki od Piter Brojgel. Moè da se kaè deka Piter Brojgel e posledniot slikar na kompaktnata nizozemna {kola, bidej}i zemjata podocna verski }e se podeli na dva dela: katoli~ki i protestantski. Od tvore{tvoto na Piter Brojgel bile zaneseni golem broj pomladi slikari, koi ne samo {to go poddrùvaat negovoto slikarstvo, tuku ~estopati i go imitiraat. Me|u niv se nao|a i sinot na majstorot. Tvore~kiot opus na Piter Brojgel e mnogu golem, taka {to te{ko e da se izbere mal broj karakteristi~ni ostvaruvawa. Sekako deka vo eden kratok pregled, ne moàt da se izbegnat negovite sledni kompozicii: - Zimski lov, so superrealisti~ko prikaùvawe na atmosferata na sredinata,
Sl.296. Brojgel od Velur. Pehar so nakit, 1618. Muzej na starite umetnosti, Brisel.
[panija
Vo [panija e dosta silna srednovekovnata tradicija, pa zatoa nejzinoto slikarstvo se nao|a pod golemo vlijanie na katoli~kata crkva, potpomognata od strogata inkvizicija. Za postepenoto osloboduvawe od srednovekovnite vlijanija najmnogu pridonesuvaat umetnicite koi doa|aat od Flandrija i Italija. Vo tekot na XVI vek, Flandrija e pod vlasta na Karlo V i na negoviot sin Filip II. Filip II se voodu{evuva od slikarstvoto na Bo{, taka {to sozdava kolekcija od negovite dela. Nizozemniot slikar Jan van Ajk e diplomatski pretstavnik vo [panija, so {to i toj }e izvr{i vlijanie vrz {panskoto slikarstvo. Sepak, od site niv najgolemo vlijanie vr{i umetnikot Antonis Mor. ANTONIS MOR (1517/21-1576/77), vo [panija doa|a od Utreht i e nare~en Antonio Moro. Vo 1549 god. vo Brisel, so posredstvo na vojvodata od Alba, toj se zapoznava so {panskiot kral i e upaten na rabota vo [panija. Prethodno, Antonis Mor patuva za London kade se zapoznava so portretite na Hans Holbajn, taka {to pod nivno vlijanie, toj }e se razvie vo eden od najpoznatite portretisti na site vremiwa i }e stane tvorec na {panskoto portretno slikarstvo. Negovo najzna~ajno delo od toj vid e Portretot na vojvodata od Alba, {to go pretstavuva zapovednikot na Flandrija, so negoviot seriozen, mra~en, potresen i krvav karakter. Na sli~en na~in go ima pretstaveno i portretot na Viliem Oranski (slika vrz drvo).
141
Amerika se ispra}aat golem broj kompozicii od Morales so religiozni sceni, koi sluàt za {irewe na hristijanstvoto. Preku negovite madoni so simpati~no taèn izraz na liceto, {panskata narodna pobo`nost nao|a najdobar izraz. So upotrebenata sfumato tehnika, negovite sliki potsetuvaat na tvore{tvoto na Leonardo da Vin~i. Madonite na Morales se pretstaveni so maj~inski instinkt i zasen~enost na konturite, so {to }e go navestat doa|aweto na golemiot baroken slikar od Sevilja, Muriljo.
EL GREKO (1531-1614)
Domenikos de Teotokopulos, nare~en El Greko e eden od najgolemite {panski i svetski slikari. Toj e roden na ostrovot Krit, od kade go ponesuva vizantiskoto vlijanie vo slikarstvoto. El Greko patuva niz Sredozemjeto, pri {to prestojuva vo Venecija, kade {to se zapoznava so deloto na Tintoreto, a se nao|a i pod direktno vlijanie na Ticijan, pa i na Mikelanxelo. Pred 1577 god. toj doa|a vo [panija i se naseluva vo Toledo, kade {to otvora majstorska rabotilnica. El Greko go napu{ta vnimatelno proektiraniot tridimenzionalen prostor, vo koj se dviàt materijalnite figuri. Negovite boi se topli i razredeni, a figurite se dinami~ni i lesni, kako da se osvetleni od mese~ina. Na negovite kompozicii ~estopati se nao|a pretstava na gradot Toledo, no vo edna umetni~ki slobodna kompozicija, kade {to elementite se postaveni spored vkusot na avtorot. Slikarskiot opus na El Greko e mnogu bogat: verska tematika, mitolo{ki sceni, pejzaì i portreti. Negovite madoni i sveti li~nosti
Sl.297. Antonis Mor. Vilijam Oranski, 155556. Tabla, 82 h 105 cm. Gradska galerija, Kasel.
Vo XVI vek, {panskoto slikarstvo se nao|a pod vlijanie na italijanskiot manirizam i holandskiot realizam. Za vreme na izgradbata na dvorecot Eskorijal, vo Madrid doa|aat pove}e italijanski slikari koi vr{at zasileno vlijanie vrz doma{nite tvorci. Od golemiot broj doma{ni tvorci, relativno posamostoen e Luis de Morales, nare~en Boèstven (1500-1586), koj raboti vo Sevilja, daleku od prestolninata Madrid. Toj se dviì vo krug na u~eni lu|e, koi se preokupirani so religijata, a koi podocna }e bidat proglaseni i za svetci. Od pristani{teto Sevilja, vo Latinska
Sl.298. Luis de Morales. Madona so dete, okolu 1570. Maslo na tabla, 64 h 84 cm. Prado, Madrid.
Sl.299. El Greko. Pogrebot na grofot Orgaz, 1586-88. Maslo na platno, 360 h 488 cm. Crkva Sao Tome, Toledo.
142
imaat zanesen izraz, no site se strogo individualizirani. Kompoziciite naj~esto se dvodelni, pri {to vo dolniot del se nao|a pretstava za nastanite na zemjata, a vo gorniot del simboli~nata pretstava na neboto, koja e komponirana vo stil blizok do barokniot. Figurite na kompoziciite se izdolèni i vitki, so golema dinamika, pri {to se javuva i sklonost za nivno "grozno" iskrivuvawe. Prisutna e edna nevozmo`na dramati~nost, koja ~estopati e pogolema otkolku kaj idnite barokni slikari. Seto toa e potencirano so {irokite potezi na ~etkata. Pogrebot na grofot Orgaz e golema kompozicija (platno 460 h 360 cm) smestena vo crkvata Sv. Toma (Sao Tome) vo Toledo. Na nea e pretstaven nastan od sredniot vek, koga zaradi smrtta na pobo`niot grof Orgas, od nebo se spu{tile sv. Stefan i sv. Avgustin za da prisustvuvaat na negoviot pogreb. Vo gorniot del na kompozicijata, na neboto e pretstavena golema voznemirenost poradi ovoj taèn nastan. Takvata voznemirenost se ~uvstvuva i vrz licata na zemjata, kade se izme{ani verski i profani li~nosti;
Isteruvaweto na trgovcite od hramot pretstavuva kompozicija na koja e postignato soedinuvawe na renesansni motivi so silna avtorska individualnost; Laokon i sinovite se prikaàni kako se borat protiv zmiite, pri {to od bolka iskrivenite tela na lu|eto se istaknuvaat vrz nerealnata zadnina na gradot Toledo pretstaven vo edna mra~na atmosfera; Burata vo Toledo, e naslikana taka, kako neposredno da pretstoi apokalipsa, so napregnata atmosfera, vo koja oblacite ja dopiraat zemjata. Seto toa e postignato so nevoobi~aeni {iroki potezi na ~etkata. Verskata sentimentalnost na {panskiot ~ovek, El Greko dlaboko ja sfa}a i ja pretstavuva na svoite kompozicii. Taka na primer, na slikata Sveto semejstvo, Bogorodica e pretstavena so vozvi{ena i produhovena ubavina, {to retko se sre}ava. El Greko e poznat i kako golem portretist, pri {to postignuva golema individualnost, no negovata potreba za izvesno izdolùvawe na likovite i tuka e prisutna. Toa se gleda na slikite: Golemiot inkvizitor i nekolku portreti na vitezi.*84
Sl.300. El Greko. Isteruvawe na trgovcite od hramot, 1610-14. Maslo na platno, 104 h 106 cm. Crkva Sv. @in, Madrid.
Sl.301. El Greko. Bura vo Toledo, okolu 1600-14. Maslo na platno, 121 h 109 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Francija
Osloboduvaweto od silnoto gotsko vlijanie vo Francija se odviva vo tekot na XV vek, koga te{ko se napu{ta zlatnata zadnina na slikite so verska tematika. Na preminot od sredniot vek kon renesansata, vo Francija postojat pove}e umetni~ki {koli, kako na primer: provansalska, aviwonska, burgundiska i drugi, no avtorite na za~uvanite dela glavno se nepoznati. Od kompoziciite moè da se vidi nivnoto nastojuvawe za vnesuvawe izvesno ~uvstvo vo likovite i realnost vo temite od sekojdnevniot ìvot. Sekako, najpoznata slika od toj period e Aviwonskata pieta, so silno izrazena anatomija na ~ove~koto telo, pretstaveno vrz zlatna zadnina. Bolkata vrz liceto na Bogorodica s u{te ima nerealna vko~anetost.
84
Podetalno vo Lopera completa del Greco
143
negovo delo podocna }e se inspirira i Rafael vo slikaweto na portretot na papata Lav X so kardinalite, kako i Ticijan vo slikaweto na portretot na papata Pavle III so vnucite. Ovoj zna~aen portet na papata Eugen IV is~eznal, no denes gi imame zna~ajnite dela na @an Fuk: - Portetot na [arl VII, na koj e pretstavena edna dostoinstvena li~nost vo poluanfas poza, so tendencija za postepeno napu{tawe na profilot vo slikaweto; - Diptihot na Etin [evalj, kade sv. Stefan go pretstavuva [evalj na Bogorodica i Hristos. [evalj bil bogat carski rizni~ar, a za Bogorodica se pretpostavuva deka pozirala negovata qubovnica. Likovite i materijata na slikata se pretstaveni realisti~no, {to ne moè da se kaè za sedefnobelite gradi na Bogorodica. Sepak, vo postavkata na kompozicijata s u{te e prisutna izvesna vko~anetost na portretite.
Sl.302. Francuska {kola. Aviwonska pieta, okolu 1470. Tabla, 162,5 h 218 cm. Luvr, Pariz.
Vo tekot na XV vek vo Francija se vodat golemi borbi me|u Francuzite i Angli~anite. Toa e vremeto na kralot [arl VII i Jovanka Orleanka. Vo 1420 god. Angli~anite go okupiraat Pariz, a umetnicite }e se razbegaat po drugite dràvi ili po francuskite provincii. [kolata vo dolinata na rekata Loara se javuva kako najsilna od site drugi provinciski umetni~ki {koli na francuskata renesansa. Vo nea rabotat najpoznatite slikari, koi }e gi napravat i portretite na francuskite kralevi, pa duri i na rimskite papi. Nejzin najkarakteristi~en pretstavnik e @an Fuk od Tur. @AN FUKE (1420-1481) slikarstvoto go u~i kaj flamanski majstori, za podocna da patuva i vo Rim, kade }e go napravi portretot na papata Eugen IV. Od ova
Sl.304. @an Fuk. Diptihot na Etin [evali, 1450, desna polovina, Bogorodicaso Hristos. Tabla, 85 h 93cm.Muzej na ubavite umetnosti, Anvers.
Zaslugata na @an Fuk za francuskata umetnost, pred s se sostoi vo toa {to ja osloboduva slikata od knigata i ja postavuva osnovata na francuskoto slikarstvo, ~ii karakteristiki se: snagata, prefinetosta i nepretencioznosta. Vo 1494 god. kralot [arl VIII ja okupira severna Italija i pri vra}aweto vo Francija ponesuva golem broj umetni~ki dela od poslednata italijanska moda. Sli~ni pretenzii kon Italija ima i kralot Franso I, koj ne uspeva da ja zazeme Italija, no zatoa pak, osven umetni~ki dela toj so sebe }e povede i poznati italijanski umetnici. Na negoviot dvor vo Francija doa|a i
Sl.303. @an Fuk. Kralot [arl VII, 1452-53. Tabla, 72 h 86 cm. Luvr, Pariz.
144
Golem broj od umetni~kite dela na Roso i Primati~o is~eznale vo brojnite nemiri, taka {to za nivnoto delo moè da se sudi samo spored maliot broj za~uvani primeroci, kako i od vlijanieto {to go imaat izvr{eno vrz svoite u~enici. Na slikata Odisej i Penelopa od Primati~o, na prv pogled e vidliv klasi~niot tretman na kompozicijata i maniristi~kiot pristap vo nejzinata obrabotka. Zanesenosta na Francuzite so anti~kata tematika i kompozicija verno e odrazena na slikata Venera i Amor od Fontenblvskata {kola. Me|utoa, ovie italijanski slikari ne se zanimavaat samo so dekorirawe na prostorii i slikawe na anti~ki temi, {to se dokaùva so kompozicijata Pieta od Roso Fjorentino.
Sl.305. Roso i Primati~o. Galerijata Franso I, gipsen reljef, sliki i rezba. Dvorec Fontenbl.
Leonardo da Vin~i, koj nema da uspee da sozdade novi umetni~ki dela, bidej}i po dve godini umira vo blizinata na dvorecot Amboz . Zatoa, kralot }e pobara novi mladi umetnici od Italija, i }e gi dobie: Roso Fjorentino (1530), po preporaka na Mikelanxelo i Fran~esko Primati~o, po preporaka na Xulio Romano. ROSO I PRIMATIÔ se zafa}aat so golema rabota vo kralskiot dvorec Fontenbl , ukrasuvaj}i gi negovite saloni so sliki i reljefi. Nivna vrvna umetni~ka kreacija pretstavuva ukrasuvaweto na galerijata Franso I so gipsen reljef, sliki i rezba. Na sli~en na~in tie go oformuvaat i enterierot vo odajata na vojvotkata od Etamp. Manirizmot {to tie }e go donesat so sebe od Italija nema da odgovara na toga{niot francuski vkus. Francuzite se pod vlijanie na svojot tradicionalen umetni~ki zanaet i se voodu{evuvaaat od antikata, koja za maniristite ve}e e nadìveana. Na takov na~in se sozdava poznatata Fontenblvska umetni~ka {kola, kako pomiruvawe na italijanskiot manirizam i francuskiot vkus. So toa, vo francuskiot nov umetni~ki formalen izraz preovladuva mitologijata, alegorijata i simbolizmot.
Sl.307. @an Kuzn. Eva Prima Pandora, okolu 1550. Tabla, 98 h 150 cm. Luvr, Pariz.
@AN KUZEN (1490-1560) e prviot francuski slikar koj }e uspee da gi zameni svoite italijanski u~iteli. Toj raboti za vreme na kralot Anr II i e avtor na prviot golem akt vo francuskoto slikarstvo Eva Prima Pandora. Na nea s u{te e vidlivo vlijanieto na anti~kiot vkus vo postavkata na kompozicijata i maniristi~kiot koloristi~ki tretman.
Sl.306. Fran~esko Primati~o. Odisej i Penelopa. Platno, 115 h 123 cm. Valde{tajn galerija, Wujork.
Sl.308. @an Klu. Kralot Franso I, okolu 1535. Tabla, 94 h 96 cm. Luvr, Pariz.
145
Sl.309. Franso Klu. Kralot [arl IX, 1569-70. Platno, 115 h 222 cm. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
Sl.310. @an Gu`n. Nimfa od Fontanata na nevinite deca, Pariz, 1547-49. Reljef od mermer.
Vo umetnosta na XVI vek vo Francija zna~ajna uloga odigruva i SEMEJSTVOTO KLUE, ~ii pretstavnici se oficijalni dvorski slikari. @an Klu (1485-1540) e dvorski slikar na kralot Luj XII, no negova najzna~ajna za~uvana slika e portretot na Franso I, so vonredna pretstava na karakterot na li~nosta i realnost vo pretstavuvaweto na materijata. Negoviot sin Franso Klu ( 1505-1572) go prodolùva deloto na svojot tatko, so izrabotka na zna~ajni portreti, od koi najpoznat e portretot na [arl IX, so edna prefinetost vo prikaùvaweto na li~nosta i nejzinite karakterni osobini. Na kompozicijata Kapeweto na Dijana se ~uvstvuva vlijanie na Fontenblovskata {kola vrz tvore{tvoto na Franso Klu.*85 Osven vo slikarstvoto, francuskata umetnost od XVI vek postignuva vidliv napredok i vo oblasta na
SKULPTURATA. Nejzin najzna~aen pretstavnik e skulptorot i arhitekt @an Gu`n ( 1510-68), vo ~ie delo ve}e se ~uvstvuva manirizmot vo umetnosta. Negovi najpoznati ostvaruvawa se: ukrasuvaweto na Luvr i Fontanata na nevinite deca vo Pariz. Osobena umetni~ka vrednost imaat reljefite na fontanata, koi se raboteni so visoko majstorstvo, sli~no na firentinskoto. Ovaa fontana e mnogu promeneta vo XVIII vek. Golemoto majstorstvo na @an Gu`n vo izrabotkata na reljefi se potvrduva i so kompozicijata Oplakuvaweto na Hristos. Kon krajot na XVI vek najpoznat skulptor vo Francija e @ermn Piln (1535-1590), ~ie najpoznato delo e Grobnicata na Anr II i Katerina Medi~i vo crkvata Sen Den kaj Pariz, izrabotena spored nacrtite na Fran~esko Primati~o. Prisutnata
Sl.311. @ermn Piln. Telata na Anr II i Katerina Medi~i vrz nadgrobniot spomenik, 1563-70. Mermer, dolìna 175 cm. Crkva Sen Den, Pariz.
Vidi Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str. 167 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.130-158 ^.Venting. Umetni~ko blago Evrope, od str.86 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.225 86 Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.147-157
85
monumentalnost odgovara na nejzinoto zna~ewe, kade {to kralot i kralicata se pretstaveni vo leè~ka polo`ba vrz nivniot sarkofag. Od spomenikot za srceto na kralot Anr II, posebno se istaknuva kompozicijata Tri gracii, so svojata elegancija na figurite i prefinetosta vo nivnata izrabotka.*86
146
Germanija
Vo XV i XVI vek, germanskata zemja e rascepkana na pove}e dràvi~ki, so svoi centri, vo koi postepeno navleguva novata umetnost. Vo vremeto na reformacijata skr{ena e duhovnata diktatura na katoli~kata crkva, taka {to nekoi od germanskite dràvi~ki go otfrlaat katolicizmot i go prifa}aat protestantstvoto. Razvojot na germanskata umetnost ima neobi~en tek. Taa se razviva relativno rano i brzo doa|a do procut, za potoa da nastapi celosna neplodnost. Me|u 1470 god. i po~etokot na XVI vek se rodile brojni slikari so golema originalnost, a nekoi od niv }e dostignat i genijalnost vo umetni~kiot izraz. Po gasneweto na slikarskata {kola od Praga vo vremeto na Karlo IV, kon sredinata na XIV vek vo Keln se sozdava prviot germanski slikarski centar. Tamu, ranorenesansnata germanska umetnost postepeno gi dobiva svoite tipi~ni karakteristiki: - Slikarstvoto i skulpturata go odrazuvaat karakterot na germanskiot narod, negovata ednostavna sentimentalna pobo`nost, surovata sila, pedantnosta, strogosta i cvrstinata na duhot; - Germancite go poznavaat nizozemnoto slikarstvo, no pokaùvaat otsustvo na vkus za pejza` i za vozdu{esta perspektiva; - Nedostasuva dovolno poznavawe na ~ove~koto telo, koe se pretstavuva so izvesna vko~anetost, {to }e ostavi dlaboki tragi vrz idnite slikari; -Postepeno se javuva zasilena tendencija za osloboduvawe od gotskata tradicija so pomo{ na italijanskite i nizozemnite primeri. [TEFAN LOHNER (1400/10 - 1451) so svoeto tvore{tvo se javuva vo prvata polovina na XV vek vo Keln, kako predvesnik na golemoto renesansno slikarstvo vo Germanija. Negovite dela se odlikuvaat so sentimentalen kolorit i ostar korekten crte`. Evidentno e prisustvoto na zlatnata zadnina, pedantnosta vo slikaweto, pobo`nosta i naivnata vozbuda pred o~ekuvanata bo`ja kazna. Za toa ni svedo~at negovite kompozicii: Bogorodica me|u trendafili, Stra{niot sud, Vizita itn.
ALBREHT DIRER (1471-1528)

Albreht Direr e prviot i najzna~aen germanski slikar od plejadata slikari koi tvorat do sredinata na XVI vek. Vo kus period re~isi site izumiraat, za so niv da izumre i golemoto germansko slikarstvo, ostavaj}i zad sebe nezaboravni ostvaruvawa. Direr e roden vo Nirnberg, kako sin na zlatar koj do{ol od Ungarija. Toj u~i kaj eden lokalen majstor, a dvapati patuva za Italija, kade se zapoznava so delata na Xovani Belini i Andrea Mantewa. Direr se stremi kon sinteza na ìvotot i umetnosta, izrazuvaj}i se so pomo{ na pove}e tehniki i ostavaj}i mnogubrojni dela. Toj ima izraboteno 350 drvorezi, 400 bakrorezi, 900 crteì i golem broj akvareli. Stanuva dvorski slikar na kralot Maksimilijan, a potoa i na mladiot kral Karlo V.
Sl.313. Albreht Direr. Avtoportret, 1498. Maslo na tabla, 41 h 52 cm. Prado, Madrid.
Sl.312. [tefan Lohner. Bogorodica me|u trendafili, 1448. Tabla. Muzej Valraf-Riharc, Keln.
Direr e golem mislitel, humanist, knièvnik i umetnik. Negovite slikarski dela sodràt nekolku zna~ajni temi: portreti, avtoportreti, religiozni kompozicii i pejzaì. Tie imaat nekolku zaedni~ki karakteristiki: - nedosti`na promislenost, ednostavnost i sila na izrazot, - vozdrànost i ubavina na liniite, i - studioznost i poznavawe na formite.
147
Isto taka, moè da se kaè deka gravurite na Direr se edinstveni po svojata ubavina. Od golemiot broj dela te{ko moè da se izdvoi edna karakteristi~na celina, no sepak treba osobeno da se istaknat nekolku od niv.
Poklonenieto na mudrecite (1504) spa|a me|u najubavite religiozni kompozicii na germanskoto slikarstvo. Li~nostite vo kompozicijata se dviàt so edna nova sloboda vo prostudiraniot ambient so stara arhitektura. êtirite apostoli, Direr gi slika po negovoto patuvawe vo Holandija, za vo 1526 god. na rodniot Nirnberg da mu go pokloni ova remek-delo. Najgolemoto vnimanie na slikata e posveteno na fizionomijata na likovite, zaradi prikaùvawe na nivniot temperament. Poradi golemiot format na slikata, namerno se javuvaat {iroki poednostaveni potezi so smel kolorit, osobeno na draperijata. Vo ovie apostoli, protestantite veruvale kako vo svoi spasiteli.
Sl.314. Albreht Direr. Poklonenie na mudrecite, 1504. Maslo na tabla, 100 h 114 cm. Ufici, Firenca.
Avtoportretite na Direr ja prikaùvaat promenata na negovata li~nost vo tek na majstoroviot bogat tvore~ki ìvot. Na niv toj e pretstaven kako eleganten, moderen, pa duri i sueten slikar, koj e svesen za svojata vrednost. Za razlika od drugite germanski slikari, vo negovite dela se javuva promislena harmonija na boite, koja se nao|a pod izvesno vlijanie na Mantewa. Tatkoto na umetnikot e portret koj ima realisti~no obrabotena materija so dlaboko navleguvawe vo psihologijata na li~nosta.
Sl.316. Albreht Direr. Adam i Eva, 1504. Bakrorez, 19 h 25 cm. Muzej na likovnite umetnosti, Boston.
Adam i Eva (diptih od 1507 g.) e slika koja pokaùva deka Direr, za razlika od negovite prethodnici i sovremenici, dobro ja poznava anatomijata na ~ove~koto telo. Toa u{te pove}e se dokaùva preku bakrorezot Adam i Eva. Akvarelite na Direr se remek-dela od ovoj vid slikarstvo, {to majstorot znae da gi raboti brzo i na otvoren prostor za vreme na svoite patuvawa, osobeno pri dvete poseti na Italija.*87
LUKA KRANAH - POSTARIOT (1472-1553) e tvorec na saksonskata slikarska {kola vo Germanija. Toj e prijatel na knezot, a isto taka i na crkovniot reformator Luter.
Sl.315. Albreht Direr. êtiri apostoli, 1526. Maslo na tabla, 76 h 206 h 2 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
148
87
Podetalno vo E. R.Wolf, R.Millen. Renesansa, str.206-213 Lopera completa di Drer
Slikarstvoto na Kranah e blisko do prostiot narod, bidej}i i samiot e neobrazovan so snobovski èlbi za otmenost. Zatoa, negovoto slikarstvo se grani~i so gizdavoto i so sme{noto. Raspetieto ima emotivnost i sentimentalna pobo`nost, so naturalisti~ki detali, no i naivna narativnost. Parisoviot sud e mitolo{ka tema, koja e naslikana od qubov kon goloto ènsko telo. Me|utoa, vidliva e nemo}ta na germanskiot duh da ja doìvee poezijata na goloto ènsko telo. Boìcite koi ja o~ekuvaat odlukata na Paris da im kaè koja od niv e najubava, izgledaat re~isi sme{no. Ovaa negativnost na germanskoto renesansno slikarstvo }e bide prisutna i ponatamu, {to se potvrduva i vo deloto na Luka Kranah Pomladiot (1515-86), kako {to e vo negovata slika Venera i Amor.*88
Sl.317. Luka Kranah-Postariot. Martin Luter. Tabla, Ufici, Firenca.
Trite saksonski izborni knezovi Kranah gi pretstavuva niz tri portretni sliki vrz edna plo~a, taka {to so eden pogled se opfa}a posebnosta na nivnite karakteri. Portretot na Luter pokaùva deka avtorot vo ovaa slikarska tema, so svojata ednostavnost i iskrenost, gi nadminuva svoite ostanati dela.
Sl.319. Luka Kranah-Pomladiot. Venera i Amor, okolu 1540. Tabla, 89 h 169cm. Stara pinakoteka, Minhen.
MATIJAS GRINENVALD (1460/70 - 1528) e zagado~en slikar i ~ovek. Negovoto to~no ime i godina na ra|awe ne se poznati. Raboti vo pove}e gradovi, a izvesno vreme e inèner na gradskiot vodovod vo Hale. Umira bez pari, no so golem broj rasko{ni kostumi i knigi od reformatorot Luter. Nego go narekuvaat majstor na antiklasi~noto slikarstvo, {to ostava laèn vpe~atok kako da e pod vlijanie na gotikata.
Sl.318. Luka Kranah-Postariot. Parisoviot sud, okolu 1528. Tempera i Maslo na tabla, 71 h 102 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
88
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.220-222
149
ALBREHT ALDORFER (1480 - 1538) e slikar na golemi pejzaì i masovni sceni, koi gi pretstavuva bujno i naturalisti~ki. Toj slika slobodno i smelo, so intenziven kolorit, vo kontrast na topli i ladni boi, na svetlina i temnina. Slikarstvoto go u~i kaj Direr, no negovoto tvore{tvo vidno se razlikuva od ona na u~itelot. Slikata Aleksandroviot boj (Bitkata kaj Is), ja pokaùva sposobnosta na Aldorfer za majstorsko pretstavuvawe na masovni sceni so mnogu dlaboka perspektiva. Aldorfer, isto taka raboti sliki so verska tematika, potvrduvaj}i se i kako majstor za postignuvawe na misti~na atmosfera, {to vidlivo e prisutna na slikata Smrtta na sv. Florijan.
Sl.320. Grinenvald. Raspetie od oltarot vo Izenhajm, 1513-15. Tabla, 269 h 307 cm. Muzej Unterlinden, Kolmar.
Negovo najpoznato ostvaruvawe pretstavuva retablot vo Izenhajm, kade se pretstaveni devet sliki, od koi centralno mesto zazema monumentalnata kompozicija Raspetie. Na nea se gleda sposobnosta na avtorot za prikaùvawe na napregnata atmosfera, koja doveduva do kinewe na nervite. Hristos e prikaàn kako umira vo stra{ni maki, negovite race o~ajni~ki sakaat da se otka~at od drvoto, a negovoto telo namerno e pretstaveno pogolemo vo odnos na onie {to go oplakuvaat. Grinenvald ima naslikano u{te edna kompozicija Raspetie so sli~ni karakteristiki, {to se nao|a vo Nacionalnata galerija vo Va{ington. Grinenvald ne go interesira stvarnosta, tuku du{evnata sostojba, pa zatoa vo negovoto slikarstvo re~isi s e preterano, pa duri i stra{no, {to e osobeno vidlivo na kompozicijata Ma~eweto na sv. Anton od oltarot vo Izenhajm.
Sl.322. Hans Holbajn-Pomladiot. Kralot Henri VIII, 1540. Tabla, 74 h 88 cm. Nacionalna galerija, Rim.
Sl.321. Aldorfer. Aleksandroviot boj, 1529. Tabla, 120 h 158 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
150
HANS HOLBAJN - POMLADIOT (1497/8-1543) e najgolem germanski portretist, poznat i nadvor od Germanija. Vo negovite portreti vidliva e sintezata na studioznosta i otmenosta, prefinetosta i ~uvstvoto za boja, {to pretstavuva retkost vo germanskoto slikarstvo. Toj steknuva me|unarodna slava, taka {to }e stane i dvorski slikar na angliskiot kral Henri VIII. Portretot na Henri VIII pretstavuva remek-delo so svojot realizam i psiholo{ka prostudiranost. Semejstvoto na slikarot e pretstaveno so edna sloboda na potezot, harmonija na boite i so izvesen lirizam. Portretot na Erazmo Roterdamski, verojatno, e najubaviot portret od Hans Holbajn, kade strogosta na crteòt e omeknata so slobodata na potezite. Umetni~kiot izraz e ednostaven, so prisustvo na kontrast vo osvetluvaweto, {to e prisutno i vo Portretot na trgovecot Georg Gise.*89
najmnogu se istaknuva semejstvoto Fi{er, koe raboti vo eden vid realizam, {to ~estopati pominuva vo naturalizam. Toa e vidlivo na nivnata kompozicija Herkul i Antej. Osven niv, so svoite dela se istaknuva i skulptorot Adam Kraft, koj e avtor na eden ubav tabernakul vo Nirnberg (kraj na XV vek), pretstaven so prisustvo na naturalizam.
Sl.323. Hans Holbajn-Pomladiot. Erazmo Roterdamski, 1530. Tabla. Nacionalna galerija, Parma.
Sl.325. Tilman Rimen{jader. Voznesenie na Bogorodica, sredno pano od oltarot, 1505-10.Tabla. Hergotskirhe, Kreglingen na Tauber.
Sl.324. Adam Kraft. Tabernakul, avtoportret, docen XV vek. Sebaldskirhe, Nirnberg.
Vo renesansnata umetnost na Germanija doa|a do napredok i vo SKULPTURATA, no taa s u{te e silno povrzana so tradicijata. Pogolemata sloboda vo komponiraweto i vo umetni~kiot izraz nastapuva postepeno. Vo toj period, po svoite realizacii,
Skulptorot Tilmen Rimen{najder (1460-1531) e eden od prvite koj naglaseno ja napu{ta docnogotskata tradicija i se naso~uva kon ednostavnata kompozicija i prirodnite stavovi na ~ove~kite figuri. Pritoa, go naglasuva i skulptorskiot odnos kon formite, jasno gi artikulira masite i praznite prostori, sozdavaj}i prefineta igra na svetlosta vrz povr{inite. Najpoznato delo na Rimen{najder e oltarot na Hergotskirhe vo Kreglingen na Tauber, kade {to sredniot del Voznesenie na Bogorodica sodrì realizam i majstorstvo blisko na italijanskoto.*90
89 90
Vidi H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.368-394 Vidi @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.324-325
151
[arl Lebrn. Salonot na Venera, Versajski dvorec kaj Pariz, 1678-86.

152
VTOR D E L
BAROK, ROKOKO, KLASICIZAM, ROMANTIZAM I REALIZAM

153
Xovani Panini. Slikarska pretstava na vnatre{nosta na crkvata Sv. Petar, Rim, 1755. Maslo na platno 98 h 133, dràvna galerija, Hanover.
154
I. BAROK I ROKOKO
Anti~kata ideja sozdadena vo epohata na renesansata, nema da ja napu{ti Evropa s do krajot na XIX vek. Vo tekot na XVII i na XVIII vek, taa ideja s u{te }e se razviva paralelno so op{tata kultura, odbeleùvaj}i ja epohata na barokot. Ovoj period se karakterizira so istraùvawe na posloèni oblici i primena na obilna dekoracija. Sila za novi uspesi, arhitektite i umetnicite crpat od renesansnata riznica, ~ii temeli gi postavija Bruneleski i Alberti. Ekonomskiot razvoj na Evropa se zabrzuva so otkrivaweto na Amerika i so razvitokot na trgovijata. Golemite op{testveni promeni se potpomognati i od napredokot na naukata i knièvnosta. Noviot op{testven duh go menuva vkusot na ~ovekot. Lu|eto po~nuvaat da nosat obleka od ~ipki, da upotrebuvaat periki i visoki potpetici. Imeto barocco na portugalski jazik se odnesuva na golemi nepravilni ukrasi i vo po~etokot toa ime se upotrebuva vo negativna smisla. Francuzite nego go prifa}aat kako poim za neobi~nost i kako takvo, toa se pro{iruva niz Evropa i niz svetot. Barokot se javuva vo Italija, kade vo vtorata polovina na XVI vek, od jasnite formi na visokata renesansa proizleguvaat razli~ni umetni~ki nasoki, kako {to se: docna renesansa, manirizam i akademizam.
A. ARHITEKTURATA NA BAROKOT
Arhitekturata na barokot, {to se razviva vo tekot na XVII i vo prvata polovina na XVIII vek, moè da se prepoznae po slednite glavni karakteristiki: - Poslobodna primena na klasi~nite stilovi, so izrabotka na la~ni i ~estopati prekr{eni timpani; - Naglasena obrabotka na stolbovite, ~esto tordirani i ukraseni so bogati materijali; - Preobilna primena na ornamentalna i skulpturalna dekoracija, mnogu ~esto bez logi~ni postavki; - Silno izrazena individualnost i nezavisnost na avtorskata ideja. Baroknata palata ve}e nema mirna pravoagolna osnova. Vo nea se pojavuvaat krivi segmentni oblici i sloèni re{enija, kade dominiraat sve~enite dvorani, monumentalnite vestibili i galerii. Fasadite na palatite i na drugite objekti naj~esto se oblikuvani so paladievski kolosalen red, so prekr{eni pravi i krivi venci, so elipsesti prozorci i so izvitkani oblici. Crkovnite objekti se gradat glavno vrz dva tipa osnovi. Prviot tip proizleguva od re{enieto na osnovata na crkvata Il Xezu vo Rim od Viwola, izgradena za vreme na docnata renesansa. Jezuitskiot red, ovoj tip na bazilikalna osnova }e go raznese niz site katoli~ki zemji i }e go zbogatuva vo noviot stil. Vtoriot tip }e se razvie kako centralno re{enie, po ugled na osnovata na crkvata Sv. Petar vo Rim. Crkovnite fasadi vo barokot pretstavuvaat razrabotka na karakteristi~nata vlezna fasada na crkvata Il Xezu od Xakomo dela Porta, ili pak na zapadnata fasada na crkvata Sv. Petar vo Rim. Osobeno ~esto se gradat kupoli po ugled na onaa od Mikelanxelo za crkvata Sv. Petar. Vnatre{nata arhitektura se razviva vo dve nasoki: dvorska i gra|anska. Dvorskite enterieri dostignuvaat maksimum vo rasko{nata primena na materijalot, {to e dopolneto so dekorativnata skulptura i slikarstvo, osobeno po tavanite. Hortikulturnite re{enija pretstavuvaat golemo dostignuvawe na baroknata umetnost i arhitektura, pri {to ~estopati pogolemo vnimanie e posveteno na obrabotkata na parkot, otkolku na samata zgrada.*1
Sl.1. Karlo Maderna. Zapadnata fasada na crkvata Sv. Suzana, Rim, 1596-1603.
Podetalno vo Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.5-7
155
BAROK VO ITALIJA
ARHI TEK T URA

Italija
Vo tekot na XVII i na XVIII vek, vo s u{te razedinetata Italija, se javuva opa|awe na proizvodstvoto i na trgovijata, taka {to taa }e se najde na periferijata na ekonomskiot i politi~kiot ìvot vo Evropa. Poradi toa, se namaluva i ulogata na buròazijata, a se zajaknuva zemjodelskata aristokratija i crkvata. Feudalnata i katoli~kata reakcija se zacvrstuvaat vo site italijanski dràvi. I pokraj negativnite op{testveni tendencii, bogatata i prefineta kultura na Italija prodolùva da se razviva bez ogled na pritisokot od kontrareformacijata. No, op{testveno-ekonomskite promeni predizvikuvaat i promeni vo kulturata, koi moàt nakratko da se opi{at na sledniot na~in: - Namesto jasnoto svetlo na ~ove~kiot razum, zavladuva emocionalnosta, pri {to se gubi granicata me|u realnoto i izmislenoto; - Stremeòt kon umetni~kata ubavina i vozvi{enata blagorodnost se zamenuva so naglasena, ponekoga{ preterana gracioznost, ili pak so aristrokratski manir. Prvata faza na baroknata arhitektura vo Italija gi opfa}a dvaesette godini od krajot na XVI i dvaesette godini od po~etokot na XVII vek. Vo toj period, paralelno so sloènite formi na barokot, s u{te se primenuvaat formite na manirizmot i na akademizmot. Cvetniot barok }e se razviva od 1620 god. do sredinata na XVIII vek (okolu 130 godini) po {to doa|a do opa|awe na umetni~kiot razvoj, pred da se pojavi klasicizmot kon krajot na vekot. Barokot go dobiva svoeto ime tokmu od klasicistite na koi taa arhitektura i umetnost im se tu|i, odnosno ~udni.*2
Rim
Centar i lulka na baroknata arhitektura e Rim, kade {to taa se razviva vo ramkite na materijalnata blagosostojba na katoli~kata crkva. Po pobedata na katoli~kata crkva nad reformacijata, papite nastojuvaat Rim da dobie izgled na prestolnina na celiot katoli~ki svet. Preku sjajot i veli~estvenosta na arhitekturata, katoli~kata crkva nastojuva da ja izrazi svojata mo} nad protestantite. Zatoa, crkvata Sv. Petar s u{te }e pretstavuva {iroko pole za aktivnost na mnogu arhitekti i umetnici.
KARLO MADERNA (1556-1629)

Karlo Maderna e najaktivniot arhitekt vo po~etokot na XVII vek vo Rim. Toj doa|a od Lombardija i po~nuva da raboti so svojot vujko Domeniko Fontana kako kamenorezec pri gradeweto na vodovodi i fontani. Fasadata na crkvata Sv. Suzana (1596-1603) go pretstavuva ranoto samostojno tvore{tvo na Maderna. Vo sporedba so fasadata na crkvata Il Xezu, taa ima ponaglasena plasti~nost. Za prvpat se sre}ava balustrada nad frontonot od portalot, so {to se naglasuva stremeòt kon viso~ina. Prodolùvaweto na isto~niot krak i fasadata na crkvata Sv. Petar (1607-17) pretstavuva zavr{na etapa vo dolgovekovnoto gradewe na crkvata. So prodolùvaweto na narteksot, Maderna sozdava prostran, no silno izdolèn paraden vestibil. Na toj na~in centralnata osnova na crkvata ja pribliùva kon bazilikalnata, {to odgovara na novosozdadeniot katoli~ki kult.
Sl.2. Osnova na crkvata Sv. Petar, Rim. Dogradba na vlezniot (isto~en) del, 1600-17, Karlo Maderna.
156
Sl.3. Karlo Maderna. Vlezna (isto~na) fasada na crkvata Sv. Petar, Rim, 1607-17.
Maderna zapo~nuva da ja gradi fasadata po pobedata na eden arhitektonski konkurs. Vo nejzinoto oblikuvawe se istaknuva kolosalniot korintski red i te{kata atika razviena po horizontala. Na aglite trebalo da bidat izgradeni kambanarii, no tie ne se napraveni, verojatno poradi slabite temeli. Osnovnata gre{ka vo koncepcijata na dogradbata se sostoi vo nesrazmernosta na prodolùvaweto, vo odnos na osnovnite merki na objektot. Fasadata, so svoite dimenzii od 115 h 45 m gi skriva bogatite plasti~ni formi na crkvata i osobeno go namaluva vlijanieto na kupolata vo oblikuvaweto na prostorot. Ovaa negativnost, donekade }e bide namalena so gradeweto na poznatata kolonada na Bernini.
procut na rimskiot barok. Vo nejziniot plan se sre}avaat elementite na gradski dvorec i na prigradska vila. Izdolènite bo~ni krila formiraat paraden dvor, {to za prvpat ovde se pojavuva vo arhitekturata na dvorcite. Sredi{niot del na fasadata kon ulicata ima arkadi vo vid na trem vo prizemjeto i zastakleni galerii na katovite. Sredi{niot del na dvornata fasada ima ponaglasena plasti~nost, so silno istaknati jonski pilastri od kolosalen red i so silna atika.*3
Sl.5. Karlo Maderna. Palatata Barberini, Rim, zapo~nata 1624. Izgledi na centralniot del od uli~nata fasada i dvornata fasada.
Sl.4. Karlo Maderna. Palatata Barberini, Rim, zapo~nata 1624. Osnova na prizemjeto i fragment od katot.
Palatata Barberini, Maderna zapo~nuva da ja gradi vo 1624 godina, pet godini pred svojata smrt. Gradeweto }e go prodolì negoviot mlad vnuk, poznatiot arhitekt Boromini, a potoa i Bernini. Vo koncepcijata na objektot, jasno e prisuten karakterot na Madernievata arhitektura, koja ja podgotvuva po~vata za golemiot
2 3
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, str. 24-32 Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 7, str.73 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.16
157
BAROK VO ITALIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO ITALIJA
ARHI TEK T URA

LORENCO BERNINI (1598-1680)
Prvoto mesto me|u najpoznatite barokni arhitekti na Rim, sekako im pripa|a na Bernini i na Boromini. Vo nivnoto tvore{tvo se soo~uvaat sprotivnite krajnosti na visokiot rimski barok. Bernini, spored svoeto zna~ewe za arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto se sporeduva so Mikelanxelo, bidej}i mnogu uspe{no se zanimava so skulptura, slikarstvo i so arhitektura, dostignuvaj}i evropska popularnost. Toj e nagraduvan za svojata rabota so basnoslovni honorari, a Luj XIV vo Pariz }e go pre~eka so kralski po~esti. Bernini zapo~nuva da u~i kaj svojot tatko vo Neapol i so nego doa|a vo Rim vo 1604 god. kade stanuva pomo{nik na Karlo Maderna, a vo 1628 god. e nazna~en za glaven arhitekt na crkvata Sv. Petar. Bronzeniot baldahin vo crkvata Sv. Petar (od 1624 god.) pretstavuva po~etok na doìvotnata rabota na Bernini, povrzana so ovaa crkva. Visokiot baldahin od 30 m e manifest na noviot baroken stil. Toj se nao|a na granicata me|u skulpturata i arhitekturata, so vonredna ubavina, {to podednakvo se doìvuva od site strani. Formata na baldahinot sodrì potencijalna dinamika koja se "zakanuva" da ja urne negovata tektonska osnova. Vitkite tordirani koloni se opfateni so izvitkaniot antablement, a zavr{etokot ima forma na kruna. Plo{tadot Sv. Petar vo Rim (1657-1663) e eden od najgolemite vo istorijata na urbanizmot. Toj e sozdaden so cel da se napravi dostoinstven pristap kon veli~estvenoto katoli~ko svetili{te. Plo{tadot se sostoi od dva dela: trapezen, {to se otvora kon hramot i elipsest so dolìna na oskite od 204 h 145 m. Vo sredinata na elipsestiot del ima obelisk, a vo fokusite dve fontani. Plo{tadot e oformen so trem od xinovski rimsko-dorski koloni, postaveni vo ~etiri reda. Na toj
Sl.6. Lorenco Bernini. Bronzeniot baldahin, crkva Sv. Petar, Rim, 1624-1633.
Sl.8. Ansamblot Sv. Petar, Rim. Situacija: 1. crkva, 2. kolonadata na Bernini, 3. obelisk, 4. fontani.
Sl.7. Lorenco Bernini. Plo{tadot Sv. Petar, Rim, 1657-1663. Panoramski pogled kon crkvata.
158
Sl.9. Lorenco Bernini. Kolonadata na plo{tadot Sv. Petar, Rim, 1657-63.
Sl.10. Lorenco Bernini. Crkvi~kata San Andrea al Kvirinale, Rim, 1658. Prostoren presek (levo) i izgled (gore).
Od drugite mnogubrojni dela na Bernini, posebno treba da se istaknat: - fontanata La Barka~a na [panskiot plo{tad vo Rim, - fontanata na êtirite reki na plo{tadot Navona vo Rim, - proektot za fasadata na isto~noto krilo na Luvr, i dr.*4
na~in, Bernini ja doveduva do sovr{enstvo koncepcijata na plo{tadite, {to pred nego ja imaat postaveno Roselino i Mikelanxelo. Crkvata San Andrea al Kvirinale (1653-58) pretstavuva usovr{uvawe na elipsestiot tip na osnova so kapeli, sozdaden vo docnata renesansa. Nadol`nata oska e normalna na vleznata pokratka oska, so {to oltarot se pribliùva kon vernikot. Vlezniot portik e povle~en od uli~nata linija i obeleàn so dve jonski koloni, postaveni vrz elipsest stilobat. Kupolata od vnatre{nata strana celosno e prekriena so {estoagolni kaseti i dopolnitelno e ras~leneta so rebra, {to se soedinuvaat pod tesnata lanterna.
Vidi ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.8 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.48
Sl.11. Lorenco Bernini. Fontana del Tritone, Rim zavr{ena okolu 1637.
159
BAROK VO ITALIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO ITALIJA
FRANÊSKO BOROMINI (1599-1667)

Fran~esko Kasteli, nare~en Boromini e majstor na fantasti~ni prostorni gradbi, na ìvopisni enterieri, na plasti~ni i razdvièni fasadi. Toj u~i skulptura kaj svojot tatko vo blizinata na Komo, a vo 1615 god. doa|a vo Rim i stanuva pomo{nik na svojot vujko Karlo Maderna. Vo vremeto koga negoviot vrsnik Bernini go pravi baldahinot na crkvata Sv. Petar, Boromini se nao|a na po~etokot od svoeto samostojno tvore{tvo.
Crkvata San Karlo ale Kvatro Fontane vo Rim (1638-40) e edno od najkarakteristi~nite dela na razvieniot rimski barok. Taa e izgradena na agolot od ulicite Feli~e i Kvirinale, na ~ija raskrsnica vo aglite ima postaveno fontani. Crkvata ima elipsesta
Sl.13. Fran~esko Boromini. Crkvata San Karlo ale Kvatro Fontane, Rim, 1638-67.
Sl.12. Fran~esko Boromini. Crkvata San Karlo ale Kvatro Fontane, Rim, 1638-67. Osnova so manastirot i izgled na svodovite so potkupolniot sistem.
osnova so ni{i vo koja vlezot e postaven na podolgata oska. Objektot e pokrien so elipsesta kupola i lanterna. Vo enterierot na ovoj objekt nema ramna povr{ina, s e nespokojno i napregnato, ispup~eno ili vdlabnato, preto~eno od edno vo drugo. Na toj na~in se postignuva glavnata cel na toga{nata crkovna arhitektura: da se sozdade egzaltirano ~uvstvo kaj vernicite. Crkvata pretstavuva sostaven del na istoimeniot manastir. Fasadata na crkvata e napravena vo 1667 godina, 27 godini po izgradbata na objektot i pretstavuva posledno delo na Boromini. Nejzinata koncepcija, so osobena sila e pot~ineta na seopfatnoto branovidno dvièwe.
Sl.14. Fran~esko Boromini. Crkvata San Ivo dela Sapienca, Rim, 1642-50.
160
ARHI TEK T URA

Korintskiot red na angaìrani koloni ja oformuva nemirnata vlezna fasada, a venecot nad vlezot e edinstvenata neprekinata horizontalna linija, no i taa e iskrivena. Crkvata San Ivo dela Sapienca vo Rim (1642-50) e postavena vo dlabo~inata na univerzitetskiot dvor, izgraden vo docnata renesansa od Xakomo dela Porta. Nejzinata vdlabnata fasadna povr{ina, so svojot reljef gi povtoruva dvornite arkadi od renesansen karakter. Nad poligonalnata i so ni{i bogata osnova se izdiga tambur so razdvièna plasti~nost i so vitka skalesta kupola so lanterna.
Sl.16. Rajnaldi i Boromini. Crkvata Santa Agneze in Agone, Rim, 1653-61. Izgled, vo preden plan e Fontanata na ~etirite reki od Bernini.
Sl.15. Rajnaldi i Boromini. Crkvata Santa Agneze in Agone, Rim, 1653-61. Osnova i presek.
Crkvata Santa Agneze in Agone vo Rim (1653-61) e zapo~nata da se gradi od pomladiot arhitekt Karlo Rajnaldi na plo{tadot Navona, nasproti Berninievata Fontana na ~etirite reki. Boromini osnovata ja ima napraveno krstovidna, so osmoagolnik vpi{an vo sredi{niot kvadrat i so popre~no razvivawe na nejzinata sodrìna, kade {to fasadata e u{te posilno razviena po {iro~ina. Na simetralata na objektot e smesten vlezen korintski portik, a levo i desno ima dve kambanarii, kako inspiracija od Lombardija, rodniot kraj na Boromini.
Centralnoto prostranstvo na objektot e neobi~no blizu do fasadata i e pokrieno so kupola, postavena vrz visok plasti~no obraboten tambur. Blizinata na kupolata do vleznata fasada ovozmoùva taa da bide dobro vidliva od tesniot plo{tad, {to pretstavuva nov kvalitet vo odnos na dogradbata na crkvata Sv. Petar od Karlo Maderna. Vo delata na Boromini vidliv e stremeòt, izraznite sredstva na arhitekturata da se upotrebat dokraj, sozdavaj}i nespokojna dinamika. Zatoa, tie se li{eni od tektonskata celosnost i od impozantnata serioznost, {to pretstavuva op{ta karakteristika na negovoto tvore{tvo. Na toj na~in, Boromini konkretno i jasno gi izrazuva estetskite ideali na novata sloèna epoha. Plo{tadot Navona vo Rim, vo glavni crti e oformen so izgradbata na crkvata Santa Agneze od Boromini. Toj e izgraden na mestoto na anti~kiot stadion na Domicijan, {to moèl da sobere 30.000 gleda~i. So novoto re{enie se povtoruvaat nekoga{nite dimenzii na stadionot od 240 h 65 m. Pogolemiot del od plo{tadot e izgraden pod mecenstvo na semejstvoto Pamfili, od koe poteknuva papata Ino~entie X. Vo sredinata na plo{tadot se nao|a remek-deloto na Bernini Fontanata
161
BAROK VO ITALIJA
ARHI TEK T URA

na ~etirite reki (Dunav, Gang, Nil i Rio del Plata), izgradena vo 1651 god. Vo perifernite fokusi na plo{tadot se postaveni: Fontana del Mori, zavr{ena vo sredinata na XVII vek, od Xovani-Antonio Moro, kako i fontanata Neptun, zavr{ena vo XIX vek. Za vreme na è{kite denovi, plo{tadot bil poplavuvan so voda i po nego, zaradi osveùvawe, rimjanite se vozele so ko~ii.*5
PJETRO DA KORTONA (1596-1669)

Pjetro da Kortona e pove}e poznat kako ìvopisec, otkolku kako arhitekt. Toj gi ima ukraseno palatite Piti i Vekio vo Firenca i palatata Barberini vo Rim. Negovata arhitektura obiluva so plasti~nost podredena na perspektivnoto doìvuvawe, kon {to se nadovrzuvaat iluzionisti~kite freski po tavanite i po svodovite. Crkvata Sv. Martin i Luka (1635-50), kako manifest na novata mlada arhitektura e izgradena so osnova na re~isi sovr{en gr~ki krst. Vrz presekot na dvata kraka se izdiga veli~estvena kupola, koja kako da go gme~i naosot i kako da gi stava pod kontrola site èlbi za dvièwe. Me|utoa, osnovata so svojata smirenost ja odbiva prevlasta na kupolata.*6 Crkvata Santa Marija dela Pa~e, Rim (1656), vo enterierot i vo eksterierot e dovr{ena od strana na Kortona. Pred crkvata toj dograduva mal plo{tad, pri {to na tesnata lokacija uspe{no }e se snajde, sozdavaj}i dinami~na kompozicija. Fasadata na objektot ima sloèna koncepcija vo koja dominira istaknatiot elipsest sredi{en vlezen del, pred vdlabnatiot, isto taka plasti~en elipsest del. Na toj na~in se naglasuva vlezot vo crkvata pred bo~nite vlezovi vo manastirskite prostorii. Plo{tat~eto pred crkvata ima petoagolna forma so karakteristi~na barokna postavka, so {to e postignata osnovnata cel, da se istakne centralniot motiv, a toa e "polurotondata" na crkvata. Crkvata Santa Marija in Via Lata (1658-62) e postavena na zna~ajnata rimska ulica Korso. Za svojata obi~na izdolèna osnova, objektot ima nesrazmerno visoka fasada, so {to vtoroto nivo dobiva dekorativna uloga. Op{tiot sklop na fasadata sodrì pove}e klasi~ni elementi, otkolku drugite objekti na Kortona.
Sl.17. Plo{tadot Navona, Rim. Situacija: 1. crkva Santa Agneze in Agone, 2. Fontana na ~etirite reki so obelisk. 3. bo~ni fontani
.Sl.18. Plo{tadot Navona, Rim. Od levata strana e crkvata Santa Agneze in Agone. Sl.19. Pjetro da Kortona. Crkvata Santa Marija dela Pa~e, Rim, 1656-57.
5
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.85 Svetska arhitektura, str.272 H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.412 6 Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 7, str.57-93 Henry A. Millon. Barok & Rococo, str.51
162
Sl.20. Pjetro da Kortona. Crkvata Santa Marija dela Pa~e, Rim, 1656-57. Situacija so osnovi na prizemjeto i fragment od katot.
Sl.22. Karlo Rajnaldi. Crkvata Santa Marija in Kampiteli, Rim, 1665-67.
KARLO RAJNALDI (1611-1691)

Rajnaldi, kako i pogolemiot broj barokni arhitekti doa|a vo Rim od severna Italija, kade {to samostojno zapo~nuva da ja gradi crkvata Santa Agneze, za podocna rakovodeweto so gradbata da mu go prepu{ti na Bernini. Dvete crkvi na plo{tadot del Popolo, Rim (1660), so centralna osnova i kupola zapo~nuva da gi gradi Rajnaldi, no tie se zavr{eni od negovite naslednici. So svojata koncepcija, Rajnaldi go oformuva po~etokot na poznatiot trizra~en sistem na ulici, koi zapo~nuvaat od plo{tadot Del Popolo . Celiot plo{tad e dovr{en duri vo XIX vek, a vo negovata kompozicija glavniot akcent e staven vrz dvete crkvi.
Crkvata Santa Marija in Kampiteli, Rim (1665-67), Rajnaldi ja ima napraveno so silno istaknat sredi{en del na fasadata so teòk plasti~en fronton, pred koj se formira plitok portik.*7 Baroknite objekti ne moàt da se razgleduvaat oddelno od skulpturata i od fresko-slikarstvoto. Umetnosta ovozmoùva na baroknata arhitektura vo svojot enterier da postigne iluzija na bezgrani~no prostranstvo. êstopati, baroknite avtori se istovremeno arhitekti, slikari i skulptori. Najpoznat slikar na tavani vo Rim e Andrea Poco, koj kako arhitekt }e gradi crkvi duri vo Dubrovnik i vo Qubqana.
Sl.21. Karlo Rajnaldi. Dvete potkupolni crkvi na Pjaca del Popolo, Rim, 1660 i situacija na plo{tadot.
Vidi Svetska arhitektura, str.268-274
163
BAROK VO ITALIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO ITALIJA
ARHI TEK T URA

Severna Italija
Baroknata arhitektura vo Italija, nadvor od Rim (1630-1680) e pomalku zna~ajna, pa duri i bleda vo odnos na nejziniot bleskav procut vo papskata prestolnina. Isklu~ok pretstavuvaat oddelni objekti vo severna i donekade vo ju`na Italija.
BALTAZARE LONGENA (1598-1682)

Longena najprvin u~i kaj svojot tatko kamenorezec, a potoa i kaj arhitektot Skamoci, dovr{uvaj}i gi negovite objekti. Kako samostoen tvorec toj ima izgradeno nekolku zna~ajni barokni objekti vo Venecija. Crkvata Santa Marija dela Salute (1631-1682) e postavena do vlezot na kanal Grande i pretstavuva element za identifikacija na venecijanskiot urban pejza`. Taa ima osnova na pravilen osmoagolnik i elipsesto oltarno prostranstvo so ni{i. Osum stolpci go nosat poligonalniot tambur i re{etkastata kupola so lanterna. Pilastrite od tamburot na preminot kon poniskite delovi se pokrieni so "S" voluti. Kaj ovaa crkva se pojavuva eden nov sistem za pokrivawe kupoli, kade {to nad nose~kiot polukruèn del od kupolata se izdiga lesna re{etkasta nadvi{ena drvena konstrukcija, vrz koja leì krovniot pokriva~. Na toj na~in, so nadvi{enata silueta na kupolata donekade se eliminiraat perspektivnite skratuvawa pri nejzinoto doìvuvawe od nivo na ~ove~ki horizont.
Sl.24. Baltazare Longena. Crkvata Santa Marija dela Salute, Venecija, 1631-82. Osnova i presek.
Palatite Ka Pezaro (1650-80) i Ka Reconigo (16861720), so svojata arhitektura gi razrabotuvaat karakteristikite na venecijanskata palata, postaveni od Sansovino na palatata Korner dela Ka Grande.
Sl.25. Baltazare Longena. Palatata Ka Reconigo, Venecija, 1686-1720.
Sl.23. Baltazare Longena. Crkvata Santa Marija dela Salute, Venecija, 1631-82.
164
Enterierite na ovie palati se obraboteni so bogata barokna dekoracija od arhitektonski elementi, reljefi i slikarstvo. Toa osobeno e vidlivo vo sve~eniot salon na palatata Ka Reconigo, kade ve}e e prisutno prefinetoto ~uvstvo za vnatre{no ureduvawe, {to }e bide karakteristi~no za idnata rokoko arhitektura.*8
GVARINO GVARINI (1624-1683)

Gvarini e golem arhitekt i teoreti~ar, {to raboti vo mnogu gradovi na Italija i na zapadna Evropa. Po svojot arhitektonski izraz toj moè da se meri so talentot na Boromini. Negovite najzna~ajni objekti se nao|aat vo Torino.
Sl.26. Gvarino Gvarini. Osnova na crkvata San Lorenco, Torino, 1668-87.
Crkvata San Lorenco vo Torino (1668-87) pretstavuva remek-delo na Gvarini. Taa ima sloèna poligonalna osnova vpi{ana vo kvadrat, so vlezen trem i so sloèna elipsovidna oltarna ni{a. Enterierot obiluva so me|usebno prepleteni konstruktivni elementi, koi dobivaat dekorativen karakter. Palatata Kariwano vo Torino (1680) ima branovidna linija na fasadata so elipsest vestibil, {to pretstavuva torinski odek na rimskite ostvaruvawa od Boromini.
Sl.27. Gvarino Gvarini. Crkvata San Lorenco, Torino, 1668-87. Izgled na vnatre{nosta i potkupolniot prostor.
Vo arhitekturata na kapelata Santa Sidone vo katedralata vo Torino, Gvarini go dostignuva maksimumot vo interpretacijata na sloènite formi vo enterierot.*9
Sl.28. Gvarino Gvarini. Palatata Kariwano, Torino, zapo~nata 1680. Fragmenti od osnovata i izgledot.
Vidi ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.28 Svetska arhitektura, str.265 9 Vidi Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.56 B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.132
165
BAROK VO ITALIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO ITALIJA
ARHI TEK T URA

Ju`na Italija
Karakteristi~en primer na barokna varijacija vo ju`na Italija pretstavuva arhitekturata na crkvata Santa Kro~e vo Le~e, Apulija. Nejzinata zapadna fasada zapo~nuva da se gradi vo sedumdesettite godini na XVI vek, no e zavr{ena stotina godini podocna. Vo svoeto plasti~no oblikuvawe, taa gi sodrì prerabotenite lokalni arhitektonski motivi od srednovekovnoto minato. Na sli~en na~in se oblikuvani i manastirskite konaci okolu crkvata. ROZARIO GALJARDI e najpoznatiot baroken arhitekt od Sicilija {to }e go sfati ~uvstvoto za arhitektonski masi, koe go poseduvaat golemite rimski arhitekti. So takvo ~uvstvo toj gradi nekoi od malubrojnite vistinski barokni crkvi vo Sicilija. Me|u niv najpoznata e crkvata San Xorxo vo Raguza (1744-66), izgradena na mestoto od prethodnata crkva, urnata od zemjotres vo 1693 god. So sli~na koncepcija Galjardi }e ja izgradi i crkvata San Xorxo vo Modika (1702-38).*10
Sl.30. Rozario Gaqardi. Crkvata San Xorxo, Raguza, Sicilija, 1744-66.
Sl.29. Crkvata Santa Kro~e, Le~e, Apulija. Fasadata zapo~nata vo 70-tite godini na XVI vek.
10
Vidi Velike arhitekture sveta, str.176 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.176-230
166
Francija
Najgolemiot razvoj na evropskata arhitektura vo XVII vek pripa|a na Francija. Po zavr{etokot na verskite vojni, francuskoto op{testvo zasileno se menuva. Dotoga{ ìvotot e skoncentriran vo gradovitetvrdini i vo zamocite, od koi postepeno izleguva nadvor vo po{irokite prostori. Vo toj period se formiraat novi naselbi, spored novata koncepcija bez tvrdini. Upravata na kralot Anr IV se stremi kon centralizacija na dràvnata vlast. Zaradi zaìvuvawe na ekonomijata, se gradat krupni manufakturni pretprijatija za tekstilnoto, koàrskoto i za drugite stopanstva. So Nantskiot edikt dozvolena e slobodna veroispoved i za protestantite, so {to vo Francija e ovozmoèno doa|awe na majstori graditeli i od protestantskite zemji. Od 1654 godina, zaradi poefikasna grade`na kontrola se voveduva samostojnata dràvna funkcija sirentendant (glaven upravnik) po graditelstvo, koja moè da ja zazeme samo arhitekt. Funkcijata kralski arhitekt, {to be{e vospostavena vo XVI vek, vo barokot dobiva u{te pogolemo zna~ewe. Arhitektite gi ispolnuvaat kralskite naredbi i stanuvaat privilegiran i osiguran del na op{testvoto. Arhitekturata na XVII vek vo Francija moè da se podeli na dva perioda: - prvata polovina na vekot ja obeleùvaat: stilot Anr IV i stilot Luj XIII, - vo vtorata polovina na vekot se razviva stilot Luj XIV. dobiva reprezentativen karakter. Najpoznat hotel od po~etokot na XVII vek e hotelot Sil (1600-24-34) vo Pariz od arhitekt @ak Andro-Disers. Na negovata . fasada, ras~lenuvaweto so arhitektonski redovi e zameneto so ~ove~ki figuri vo ni{i i so geometriski reljef, {to pretstavuva celosna novina vo arhitekturata. Vo ovoj objekt tradicionalniot visok krov se zadrùva i ponatamu. Vo Pariz, po~etokot na vekot e ozna~en so dovr{uvawe na starite ili so po~etok na gradewe novi plo{tadi. Plo{tadot Roajl (plo{tadot na Vogezite, 1606-12) e smesten na desniot breg od rekata Sena. Negovoto gradewe go dovr{uva Klod [atijn vrz kvadratna osnova 140 h 140 m, po ~ii strani se rasporedeni tipizirani stanbeni objekti. Objektite se oblikuvani so arkadi vo prizemjeto i so mansardni krovovi nad vtoriot kat. Kaj ovie objekti najkarakteristi~na e primenata na stilot Anr IV, {to se odlikuva so kombinirano yidawe od kamen i tula. Iako vo po~etokot na vekot baroknata arhitektura vo Francija bila poddràna od visokoto op{testvo, taa nemala {iroka primena. Moè da se zboruva samo za oddelni barokni gradbi. Pri~inata za toa leì, pred s vo otporot na silnata doma{na tradicija. Francuskite arhitekti poteknuvaat od semejnite lozi na graditeli, koi strogo gi ~uvaat i gi neguvaat svoite
Prva polovina na XVII vek

Po~etokot na vekot e obeleàn so gradewe na objekti od tradicionalnite materijali bondruk i tula, a kamenot ima samo dekorativna uloga. Najmnogu se rasprostranuva me{anata tehnika na yidawe od tula i kamen, poznati pod imeto stil Anr IV. Zna~ajno e toa {to toga{ za prvpat se vospostavuvaat standardnite dimenzii na tulata i kamenot. Vo "detskite godini" na Luj XIII, so Francija fakti~ki upravuva kardinalot Ri{elj, kako ideolog i teoreti~ar na dràvniot apsolutizam. Pod negova uprava, Francija stanuva najsilnata dràva vo zapadna Evropa. Ri{elj go pro{iruva vlijanieto na apsolutisti~kata vlast i vo oblasta na umetnosta, so vospostavuvawe na Akademijata na umetnosta vo Pariz. Vo oblasta na graditelstvoto, vo prvata polovina na XVII vek se realizira bogata programa. Najmnogu se gradat dvorci, zamoci, gra|anski ku}i, op{testveni objekti, verski objekti i golem broj novi gradovi. Kon krajot na XVI vek, vo Pariz }e se vospostavi tipot na hoteli, {to }e vladee so francuskata arhitektura vo slednite dva veka vo vid na stanben objekt, smesten me|u dvor i gradina. Vo po~etniot period, dvorot e zaobikolen so pomo{ni objekti, a podocna toj
Sl.31. @ak-Andro Disers. Hotel Sil, Pariz, 1600-24-34.

167
BAROK VO FRANCIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO FRANCIJA
ARHI TEK T URA

profesionalni graditelski priodi proizlezeni od gotskata tradicija. Zatoa, arhitektite imaat kriti~ki odnos kon uvezenite barokni vlijanija. Na toj na~in, postepeno se formira noviot francuski arhitektonski izraz, nare~en stil Luj XIII, {to se karakterizira so prepletuvawe na docnorenesansnite, gotskite i baroknite crti so crtite na klasicizmot. Razvojot na zamocite vo XVII vek, pa i podocna se odviva vo dve nasoki. Prviot tip pretstavuva oficijalen reprezentativen objekt, koj ja {titi idejata na apsolutizmot. Vtoriot tip ja zema vo za{tita ~ove~kata li~nost povrzana so ideite na novopojaveniot op{testven sloj, buròazijata. Karakteristi~en primer od prviot tip e dvorecot Versj, a od vtoriot zamokot Mezn. Najpoznati arhitekti od prvata polovina na XVII vek vo Francija se: Solomn de Bros, @ak Lemersj i Franso Mansr.*11
SOLOMON DE BROS (1571-1626)

Solomn de Bros e tvorec na poznatiot Luksembur{ki dvorec (1615-20) vo Pariz. Toj e izgraden na leviot breg od rekata Sena za potrebite na kralicata Marija Medi~i. Po nara~ka na kralicata, arhitektot pravi dvorecot so svojot toskanski stil, da nalikuva na palatata Piti od Firenca, rodnoto mesto na kralicata. Inaku, strukturata na objektot so svojot plan, agolnite kuli i so strmnite krovovi ja sodrì francuskata tradicija. Zad dvorecot ureden e rasko{en park, vo koj De Bros so sorabotnicite ja gradi fontanata Medi~i. Toa e eden od retkite primeri na dekorativna fontana vo Pariz, bidej}i gradot vo toj period ima golem nedostig od voda za piewe. Fasadata na crkvata Sen @erv (1616-21) vo Pariz, Solomn de Bros ja pravi dvostepena, taka da odgovara
.Sl.33. Solomn de Bros. Fasadata na crkvata Sen @erv, Pariz, 1616-21.
na visokiot gotski korab, kako i na principite na fasadata od crkvata Il Xezu vo Rim. So toa, i vo Francija e voveden ovoj tip crkovni objekti.*12
@AK LEMERSJE (1585-1654)

@ak Lemersj graditelstvoto go u~i vo Rim, a po vra}aweto vo Francija vo 1637 god. e nazna~en za prv kralski arhitekt. Vo negovite rani dela silno se prisutni karakteristikite na francuskata renesansa. Toa osobeno e vidlivo na Paviljonot na ~asovnikot vo Luvr (1624) kade so formata na kupolata i so karijatidite na fasadata pravi kontinuitet so korpusot na Pjer Lesk od vremeto na renesansata. Crkvata vo Sorbona (1635-42) e prv objekt so kupola vo Francija. Vo nejzinata koncepcija se razviva tipot na fasada od crkvata Il Xezu, no fasadnata povr{ina go skriva tamburot na kupolata. Kupolniot sistem e napraven po primerot na crkvata Sv. Petar, no Lemersj voveduva eden vid gotski kontrafori, dodavaj}i im mali
11 12
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.111 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, od str.58 Vidi A. Leconte. Paris, str.83 Svetska arhitektura, str.276
Sl.32. Solomn de Bros. Luksembur{kiot dvorec, Pariz, 1615-20

168
voluti. Vo kompozicijata na ovoj objekt s e prostudirano i s e elegantno i fino. Vo vnatre{nosta na crkvata se smesteni grobovite na kardinalot Ri{elj i na univerzitetskite profesori zaginati za Francija. Palatata Roajl (1629-1636) e gradena po nara~ka na kardinalot Ri{elj, vo neposredna blizina na Luvr. Po smrtta na Ri{elj vo 1642 godina, palatata }e mu pripadne na kralot Luj XIII. Vo arhitekturata na ovoj objekt s u{te e prisuten duhot na renesansata, izrazen preku strogiot dorski red i tradicijata na strmni krovovi, so primena na oddelni barokni fragmenti.*13
Sl.34. @ak Lemersj. Crkvata vo Sorbona, Pariz, zapo~nata 1635. Osnova i izgled.
FRANSOA MANSAR (1598-1666)

Franso Mansr e u~enik na Solomn de Bros, za podocna da stane slaven arhitekt i osnovopolo`nik na francuskiot klasicizam od XVII vek, nare~en baroken klasicizam. Franso Mansr e mnogu ploden arhitekt, koj gradi objekti so razli~na namena.
Manastirskata crkva Val de Gras (1642) e edna od najbaroknite gradbi vo Francija. Nejzinata arhitektura se bazira vrz istite principi kako i crkvata vo Sorbona, no zaemnata vrska me|u arhitektonskite delovi e uslo`neta poradi prisustvoto na dekoracijata. Taa e izgradena po nara~ka na kralicata, za da se proslavi ra|aweto na prestolonaslednikot, idniot kral Luj XIV vo 1637 god. Pri gradeweto na objektot kralicata insistirala da se zadovoli nejziniot vkus za arhitekturata, no so golemata upornost na Franso Mansr objektot e zavr{en, glavno, spored negoviot proekt. Dogradbata na zamokot Blo (Orleanskoto krilo, 1635-38) e napravena so naglaseni bo~ni krila kon nadvor i so konkavno oblikuvan trem na dvojni dorski koloni kon dvorot. Katovite se jasno ras~leneti, soglasno postavkite na Vitruvie za superponirawe na stilovite. Visokiot naklonet krov pretstavuva organski del na objektite od Franso Mansr. Vo 1640 godina, toj za prvpat ja predlaga iskr{enata forma na krovovi, prisposobuvaj}i go potkrovniot prostor za ìveewe. Vo negova ~est, toj sistem na krovni konstrukcii e nare~en mansarden krov. Zamokot Mezn-Laft (1642-46) e izgraden vo blizinata na Pariz, za potrebite na pretsedatelot na francuskiot parlament. Vo osnovata na objektot se
Sl.35. Franso Mansr. Manastirskata crkva Val de Gras, Pariz, zapo~nata 1642.
13
Vidi A. Leconte. Paris, str.48,86 Svetska arhitektura, str.277
169
BAROK VO FRANCIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO FRANCIJA
ARHI TEK T URA

prodolùva koncepcijata na formata "P" so centralen rizalit. Kubusot na objektot od P+1 kat ima ras~leneta fasada so dvojni koloni (po sistemot na Vitruvie), a sekoj paviljon ima zaseben strmen krov. Volter i negovite sovremenici ovoj zamok go smetaat za naj~ist primer na francuskata klasi~na arhitektura. Hotelot Karnaval (1655-1661) pretstavuva adaptacija i dogradba na stariot objekt od Pjer Lesk, napravena od Franso Mansr. Na dvornata fasada, ras~lenuvaweto na povr{inite so pilastri e napu{teno, a tie se zameneti so ~ove~ki figuri vo visok reljef i so skulpturi. Takvata poslobodna arhitektonska kompozicija, ~estopati e upotrebuvana pri gradeweto na gradskite rezidencii, nare~eni hoteli, koi im sluàt na bogatite blagorodnici i nivnite gosti.*14
Sl.36. Franso Mansr. Orleanskoto krilo na zamokot Blo, 1635-38. Izgled od dvorot.
Sl.37. Franso Mansr. Zamokot Mezn Laft, kaj Pariz, 1642-46. Osnova i izgled.
Vtora polovina na XVII vek

Vo 1661 godina, po smrtta na kardinalot Mazarn (naslednikot na Ri{elj), Luj XIV re{ava sam da vladee so golemata dràva. Vedna{ potoa, situacijata vo graditelstvoto se menuva, taka {to najgolemite potfati gi prezema kralot so svojot sposoben minister Kolbr. Golemo vlijanie vrz urbanizacijata na gradovite i nivnite industriski centri, Kolbr }e izvr{i preku sozdavaweto na Akademijata na arhitekturata vo 1677 god. Za direktor na Akademijata e nazna~en Franso Blondl, a nejzin ugleden ~len vo 1685 god. stanuva @il Ardun Mansr.
170
Osnovna zada~a na Akademijata e razrabotuvawe na "idealnite ve~ni zakoni na ubavinata", spored koi treba da se gradat site objekti vo Francija. Akademijata pravi kriti~ka ocenka na dotoga{ sozdadenite barokni principi, proglasuvaj}i gi za neprimenlivi vo Francija. Na ~elo so Blondl taa }e utvrdi deka "svojstvo na boèstvenosta e geometri~nosta". Kako teoriska podloga za ponatamo{na razrabotka sluàt delata na Paladio. Vo ramkite na stilot Luj XIV vladee misleweto deka objektot ima sovr{eno re{enie, dokolku na negovata centralna oska sekoga{ odgovara
ARHI TEK T URA

eden istaknat del (rizalit, balkon ili fronton) i do kolku krilata na fasadite se zatvoreni so paviljoni ili rizaliti. Se napu{taat vertikalnite i se voveduvaat horizontalnite elementi za ras~lenuvawe na fasadite, a objektot se pokriva so edinstven, zaedni~ki krov vrz antablement so balustrada. Na takov na~in se postaveni zakonite na barokniot klasicizam vo Francija, nare~en stil Luj XIV. Materijalnata mo} na dràvata se zgolemuva so osvojuvaweto na golemite prekumorski posedi. Luj XIV se narekuva sebesi kral sonce, velej}i "dràvata toa sum jas". Se gradat novi pristani{ta i gradovi - tvrdini. Najgolem urbanist i voen inèner vo Francija e Vobn Vobn, koj gradi okolu 150 gradovi - tvrdini, vnesuvaj}i golemi novini vo nivnata koncepcija. Vobn sovr{eno ja prisposobuva uli~nata mreà na novite gradovi kon novata tehnika na vojuvawe so upotreba na artilerija. Vo 1676 god. napraven e eden od prvite planovi za pro{iruvawe na Pariz od strana na arhitektite Bul i Blondl. Na mestata na dotoga{nite tvrdini se predviduvaat promenadi, kako po~etok na idnite pariski bulevari. Vlezovite vo gradot se oformeni so triumfalni porti, kako {to e triumfalnata porta Sen Den (1672) od Franso Blondl. Arhitektonskite objekti od vremeto na Luj XIV imaat golemi dimenzii, so u{te pogolemi i rasko{ni parkovi. Nivnoto gradewe te{ko bi moèl da go izvede samo eden arhitekt, tuku timovi na arhitekti, koi sovr{eno sorabotuvaat. êstopati, ne e mo`no da se utvrdi konkretniot pridones na poedinecot vo avtorskiot tim. Gradeni se dvorci, zamoci, op{testveni, verski i drugi objekti. Za vreme na barokniot klasicizam, nare~en stil Luj XIV se izgradeni trite najpoznati dvorci od toj period: Vo-le-Viknt, Versj i Luvr. Zamokot Vo-le-Viknt (1656-1661) e izgraden vo blizinata na Fontenbl za potrebite na ministerot za finansii Nikol Fuk. Objektot e sve~eno otvoren vo
Sl.39. Luj le Vo i Le Notr. Zamokot Vo-le-Viknt i negoviot park, 1656-1661.
~est na 23-godi{niot kral Luj XIV, koga vo 1661 god. ja zema seta vlast vo svoi race. Za izgradba na dvorecot e angaìran tim sostaven od trojcata najpoznati francuski arhitekti : - Luj le V (1612-1670), proektant na dvorecot, - [arl Lebrn (1619-1690), genijalen dekorater na enterieri, i - Andr le Notr (1613-1700), sozdava~ na prekrasnite parkovi, organski povrzani so prirodata i so arhitekturata. Za sve~enoto otvorawe na objektot, Molir ima napi{ano specijalna baletska komedija, a nad scenata e izveden neviden ognomet. Mladiot kral trebalo da bide fasciniran od mo}ta na ministerot Fuk. No, za nesre}a na ministerot, po tri nedeli toj e zatvoren, pod obvinenie za pronevera i e osuden na doìvotna robija. Kralot gi prezema negovite arhitekti i umetnici i gi angaìra da rabotat vrz izgradbata na kralskiot dvorec Versj.*15
Dvorecot Versj , vo blizinata na Pariz, za potrebite na Luj XIV }e izrasne od maliot love~ki dvorec na negoviot tatko Luj XIII, kade vo 1661 god. najprvin se izgradeni dve novi krila so prostorii za stopanska upotreba. Vo 1668 god. Luj le V go pro{iruva dvorecot za potrebite na dvorskata svita, za~uvuvaj}i go i maliot dvorec na Luj XIII. Po~nuvaj}i od 1678 god. @il Ardun Mansr gi pravi poslednite prepravki, taka {to kone~no vo 1682 god. vo dvorecot }e se preselat kralskiot dvor i vladata.
14
Sl.38. Luj le Vo i [arl Lebrn. Zamokot Vo-le-Viknt, kraj Fontenbl, 1656-1661. Aksonometriski prikaz.
Vidi Velike arhitekture svijeta, str.176. Liselotte Andersen. Barok i rokoko, od str.62 15 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.132 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, od str.64 V. A. Gorohov, L. B. Lunc. Parki mira, str.27
171
ARHI TEK T URA

Vnatre{nosta na dvorecot e izrabotena od najskapoceni grade`ni i ukrasni materijali, kombinirani so skulptura i slikarstvo. Na freskite, kralot e prikaùvan vo eden mitolo{ki ambient, kako kral na sonceto - Apolon. Takviot tretman kralot sosema seriozno go sfa}a, taka {to vo edna baletska pretstava li~no nastapuva vo ulogata na Apolon.
Sl.40. Dvorecot Versj, 1661-84. Prostorna dispozicija. Rekonstrukcija vo 1742 od @ak-An` Gabril.
Od 1678 do 1686 godina, [arl Lebrn ja dekorira vnatre{nosta, ìvopisuvaj}i ja i najpoznatata Galerija na ogledalata, koja stanuva najbleskava prostorija vo Evropa. Andr le Notr go sozdava planot za ogromniot i bogato opremen park okolu dvorecot (1663-1700). Toj }e stane primer za site idni avtori na rasko{nite parkovski ureduvawa okolu evropskite dvorci. Vo koncepcijata na Versjskiot park dominira zra~nata koncepcija vo vid na sonce, {to go simbolizira prisustvoto na kralot-sonce Luj XIV. Arhitekturata na Versjskiot dvorec dosledno gi po~ituva postavkite na Akademijata na arhitekturata preku slednite elementi: simetri~nost, rizaliti so krila i strogost na fasadnite elementi. Sepak, prisustvoto na dekorativnite elementi e ne{to pogolemo, otkolku kaj drugite francuski dvorci.
Sl.42. Andr le Notr. Parkot na dvorecot Versj, sostojba vo minatiot vek, litografija.
Sl.43. Luj le Vo i @il Ardun Mansr. Dvorecot Versj, 1669-85. Izgled od parkot.
Sl.41. @il Ardun Mansr i [arl Lebrn. Galerijata na ogledalata vo dvorecot Versj, 1678-86.
172
Dvorecot Luvr vo Pariz prodolùva da se gradi i vo vtorata polovina na XVII vek. Ministerot Kolbr saka objektot da go napravi dovolno privle~en za mladiot Luj XIV, koj s pove}e prestojuva vo Versj. Za dogradba na dvorecot raspi{an e konkurs, na koj e pokanet i poznatiot arhitekt od Rim, Bernini. Bernini vo Pariz }e bide pre~ekan so kralski po~esti. Toj }e napravi dve varijanti za gradeweto na isto~noto krilo na Luvr vo stil na visok rimski barok. Crteìte so razdvièna arhitektura nema da im se dopadnat na doma}inite, taka {to po nekolkumese~en prestoj vo 1667 godina Bernini si zaminuva. Toa e godinata, koga se vospostavuva i Akademijata na arhitekturata. Toga{
ARHI TEK T URA

ministerot Kolbr naimenuva komisija od trojca arhitekti, koja dobiva zada~a da go napravi planot za dogradbata. Toa se: Luj le V, Klod Per i [arl Lebrn. Vidna uloga vo avtorskiot tim odigruva Klod Per (1613-1688), koj inaku ne e arhitekt, tuku medicinar i fizi~ar, no odli~no ja poznava anti~kata arhitektura. Toj, isto taka go pravi i nacrtot za sevkupniot plan na Luvr. Spored idejata na Luj le V e sozdaden motivot na dvojni kolosalni redovi, so povle~en yid zad niv. So toa se sozdava temna zona zad stolbovite, predizvikuvaj}i kontrast svetlo-temno, {to na fasadata dava baroken karakter i pokraj nejzinata strogost. Osnovnite karakteristiki na fasadata se oformeni, soglasno principite propi{ani od Akademijata. Enterierite vo dvorecot se uredeni od dvorskiot dekorater [arl Lebrn. Vo stilot na francuskiot baroken klasicizam, nare~en Luj XIV tvorat golem broj arhitekti, od koi najpoznati se ve}e spomenatite. Nivnite najzna~ajni dela potrebno e da bidat sistematski sredeni, kratko prezentirani i povrzani so imeto na avtorot, za barem donekade da se sfati nivniot individualen avtorski pridones.
Sl.44. Luj le Vo, Klod Per, [arl Lebrn. Isto~noto krilo na dvorecot Luvr, zapo~nato 1667.
[ARL LEBREN (1619-1690)

[arl Lebrn e golem ìvopisec i dekorater na francuskiot barok. Toj e eden od osnovopolo`nicite na t.n. golem stil vo umetnosta za vremeto na Luj XIV. [arl Lebrn ~etiri godini prestojuva vo Italija, za po vra}aweto vo Pariz vo 1648 godina da u~estvuva vo sozdavaweto na Akademijata na umetnosta, a od 1660 god. da stane nejzin pretsedatel. [arl Lebrn e avtor na golem broj rasko{ni enterieri vo dvorcite i hotelite (rezidenciite) na bogata{ite vo Pariz. Vo svojstvo na dvorski slikar, toj ja dekorira vnatre{nosta na nekolku zna~ajni objekti, sozdavaj}i gi najbleskavite enterieri na toga{na Evropa. Osven ureduvaweto na vnatre{nosta vo isto~noto krilo na Luvr, [arl Lebrn postignuva me|unarodna reputacija so ureduvaweto na vnatre{nosta na dvorecot Versj. Najpoznatite i najrasko{nite prostorii vo Versj sozdadeni od [arl Lebrn se : Vestibilot na ambasadorite, Galerijata na ogledalata i nejzinite dva salona: Salonot na vojnata i Salonot na mirot. Od site niv avtenti~no e za~uvana samo Galerijata na ogledalata, no bez nejziniot srebren inventar, koj e pretopen
LUJ LE VO (1612-1670)
Luj le V e osnovopolo`nik na francuskiot baroken klasicizam vo vtorata polovina na XVII vek, koj gradi vo Pariz i vo negovata okolina. Negovite najgolemi ostvaruvawa se vo timskata rabota povrzana so tvore{tvoto na drugi arhitekti i umetnici. Sekako deka najzna~ajni me|u niv se dvorcite : Vo-le-Viknt, Versj i Luvr. Od ostanatite objekti na Luj le V, najzna~ajna e Palatata na ~etirite nacii (kolexot Mazarn, 1661-80), sega{niot Senat. Taa se odlikuva so razdvièna barokna osnova i so ubavi proporcii. Vo presekot na krilata, nad centralniot del na objektot, se izdiga kupola na visok tambur.
Sl.45. Luj le Vo. Palatata na ~etirite nacii (kolx Mazarn), Pariz, 1661-80. Spored crte` na Izrael Silvestre, muzej Luvr.
173
ARHI TEK T URA

ANDRE LE NOTR (1613-1670)
Andr le Notr }e izrasne i }e stekne stru~no obrazovanie vo semejstvo na majstori za ureduvawe na parkovi. Toj gi sozdava principite na pravilniot t.n. francuski park od klasicizmot na XVII vek, gradej}i i preureduvaj}i golem broj parkovi okolu zna~ajni dvorci, od koi najpoznati se parkovite na dvorcite: Vo-leViknt, Versj, Marl, kako i Elisejskite poliwa i parkot Tiler vo Pariz. Vo svoite planovi za gradini i parkovi, Le Notr dosledno gi sproveduva principite na klasicizmot: pravilnost, stroga simetrija, jasna kompozicija, precizno podreduvawe na glavnoto i sporednoto.
@IL ARDUEN MANSAR (1664-1708)

@il Mansr, vnukot na Franso Mansr pretstavuva vode~ki arhitekt na francuskiot baroken klasicizam vo vtorata polovina na XVII vek. Za potrebite na kralot i na visokoto op{testvo, toj }e izgradi golem broj objekti, zanimavaj}i se istovremeno so urbanizam i so teoriska rabota. Pokraj ogromniot pridones vo gradeweto na dvorecot Versj, pova`ni dela na @il Mansr se plo{tadite Viktor i Vandm, Kapelata na invalidite i dvorecot Marl. Plo{tadot na pobedata (Plas de Viktor, 1679-85) ima kru`na forma so pre~nik od 90 m, vo koja se sretnuvaat {est ulici. Vo negoviot centar e postaven kowani~kiot spomenik na Luj XIV. Vo prizemjeto na
Sl.46. [arl Lebrn. Salonot na vojnata vo dvorecot Versj, 1678-86.
zaradi pla}awe na voenite tro{oci. Fresko-ìvopisot na tavanot vo galerijata gi prikaùva va`nite nastani od ìvotot na kralot Luj XIV. Enterierite na [arl Lebrn so ni{to ne potsetuvaat na italijanskiot barok. Jasnosta na zamislata, preciznata kompozicija i prefinetata ubavina na arhitektonskite formi, ovie enterieri gi pretvoraat vo vode~ki spomenici na barokniot klasicizam od vtorata polovina na XVII vek.
Sl.47. @il Ardun Mansr. Plo{tadot Vandm, Pariz, zavr{en 1701.

174
objektite okolu plo{tadot ima arkaden trem, a nad vtoriot kat mansardni krovovi. Fasadite se ras~leneti so kolosalni pilastri od jonski red. Ovie objekti podocna }e bidat nadgradeni so u{te eden kat. Plo{tadot Luj Veliki (Plas de Vandm, zavr{en vo 1701 god.) ima ~etiriagolna forma so zase~eni }o{iwa. Toj e zaobikolen so kompakten front od objekti - dvorci, oblikuvani so portici (rizaliti) vo sredinata na sekoja strana i na zase~enite }o{iwa. Vo centarot na plo{tadot e postaven kowani~kiot spomenik na Luj XIV, {to podocna e otstranet za vreme na Revolucijata. Denes, tamu se nao|a triumfalniot stolb na Napoleonovata golema armija (1806-10). Kapelata na invalidite Sv. Luj (1674-1708) izgradena e do hotelot (palatata) na invalidite vo Pariz. Osnovata na kapelata e krstovidno re{enie, vpi{ano vo kvadrat, so kapeli vo aglite. Nad sredi{niot del se izdiga bleskava kupola so pre~nik od 27 m i lanterna na viso~ina od 107 m. Kupolata ima originalna struktura od tri dela, od koi dolniot del ima golem kruèn otvor, niz koj se gleda vtoriot paraboli~en svod, koj e ìvopisno naslikan i e osvetlen niz pazuvite na dolniot svod. Najgornata kupola so lanternata e napravena od drvena konstrukcija koja go pokriva celiot sistem. Takvite kupoli nadvi{eni so sekundarna drvena konstrukcija }e go dobijat imeto le dme, poradi {to i kapelata slikovito se narekuva Dom na invalidite. Oblikuvaweto na objektot se karakterizira so jasna kompozicija na strogiot centralen volumen i so spokojna ramnoteà na masite. @il Mansr toa go postignuva koristej}i gi najdobrite elementi na
Sl.49. @il Ardun Mansr. Dvorecot Marl, 1679-86. Slikarska pretstava od Martn-Pomladiot, 1724. Maslo na platno, 296 h 223 cm, muzej Versj.
univerzitetskata crkva vo Sorbona i na crkvata Val de Gras, kako i Palatata na ~etirite nacii. Dolniot del na objektot ima stroga klasi~na koncepcija, a kupolata e podignata na dvodelen tambur so prozorci za osvetluvawe na me|ukupolniot prostor. Pokrivot na kupolata e ukrasen so pozlateni vojni~ki trofei osvoeni od vojskata na Napoleon. Vo vnatre{nosta na objektot e smesten i grobot na Napoleon. Podocna, do isto~niot del na kapelata napravena e trikorabna dogradba za potrebata na verskata slu`ba. Golemiot triann vo Versjskiot park (1687) pretstavuva prizemen objekt so ramen krov. Toj e izveden so skapoceni vidovi na rozov i zelenikav mermer. Negoviot prostudiran i ubav oblik ja odrazuva intimnosta na ìveali{teto, kade {to edno krilo so P+1 kat e nameneto za potrebite na kralskoto semejstvo. Dvorecot Marl (1679-1686) e izgraden vo blizinata na Versj so dvanaeset paviljoni okolu golemiot bazen. Vo toj dvorec se pravat fantasti~ni sve~enosti, spored odnapred utvrden protokol. Poradi golemiot rasko{ i raspu{teniot ìvot voden vo nego, ovoj dvorec }e bide razurnat vo francuskite revolucii.*16 Basnoslovnite tro{oci na Luj XIV i negovata svita nema da moè da gi izdrì nitu kasata na prebogatata Francija. Naskoro toj }e po~ne da gi gubi bitkite so drugite evropski imperii, taka {to, pred krajot na XVII vek, glavna evropska sila }e stane Anglija. Sepak, Pariz i ponatamu }e ostane evropski, pa i svetski kulturen centar, so naglasen razvoj na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto.
Sl.48. @il Ardun Mansr. Kapelata na invalidite Sv. Luj, Pariz, 1674-1708.
16
Vidi Liselotte Andersen. Barok i rokoko, od str.63 Velike arhitekture svijeta, str.179
175
BAROK VO FRANCIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO AVSTRIJA
ARHI TEK T URA

Avstrija
Vo XVII i vo XVIII vek, po pobedata nad stale{kite strukturi, vo Avstrija se zacvrstuva apsolutisti~kata monarhija. Buròazijata s u{te ima slaba ekonomska mo}, pa zatoa carskiot dvor, crkvata i dvorjanstvoto go opredeluvaat izrazot na monumentalnata arhitektura. Arhitekturata odigruva zna~ajna uloga vo razvojot na site umetni~ki granki. Graditelstvoto uspe{no se razviva i pokraj prekinot nastanat poradi 30-godi{nata vojna (1618-1648) i turskite napadi. Barokniot stil najprvin se pojavuva vo pokrainata Tirol so centar vo Insbruk, a potoa vo Praga. Praga stanuva vtor grad po va`nost vo Avstrija, kade {to dvorjanstvoto gradi svoi objekti daleku od prestolninata, koja bila zagrozena od turskite napadi. Periodot od po~etokot na XVII vek do pred krajot na vekot, pretstavuva ran barok, koj se razviva pod italijansko vlijanie. Toga{ vo Avstrija rabotat golem broj italijanski arhitekti, a kako vaèn centar se istaknuva gradot Salcburg.*17 Katedralata vo Salcburg (1614-28) pretstavuva prvo barokno ostvaruvawe vo Avstrija. Taa e gradena spored proektot na italijanskiot arhitekt Santino Solari (1576-1646) za sedi{te na arhiepiskopite, koi se tesno povrzani so papata i so jezuitite. Nejzinata osnova, spored tipot na crkvata Il Xezu kako i fasadata so dve kuli ima jasni ranobarokni elementi. I enterierot na crkvata so svojata umerena barokna dekoracija mu pripa|a na ranobarokniot period. Arhitekturata na dvorcite i gra|anskite ku}i vo periodot na raniot barok vo Avstrija, s u{te e pod silno vlijanie na renesansata, so upotreba na oddelni barokni elementi vo dekoracijata. Visokiot barok, kako najbleskav i veli~estven period vo razvojot na avstriskata arhitektura trae od 1690 do 1740 god. Pod apsolutisti~kata monarhija na Habsburgovcite, kako simbol na vlasta se javuva dvorecot na vladetelot. Centar na gradeweto stanuva glavniot grad Viena i negovata okolina, kade se izgradeni golem broj objekti. Kako najzna~ajni tvorci na visokiot barok vo Avstrija se istaknuvaat arhitektite Erlah, Hildebrant i Prandtauer.
FI[ER FON ERLAH (1656-1723)

Arhitektot Fi{er fon Erlah se smeta za tvorec na noviot tip barokni dvorci vo Avstrija. Nemu, vo prv red mu pripa|a zaslugata za razvojot na avstriskata barokna {kola. Po zacvrstuvaweto na vlasta, vladetelot saka da izgradi svoj dvorec vo blizinata na Viena, a po ugled na Versj. Za taa cel, toj se obra}a do Fi{er fon Erlah, koj gi pravi planovite za ogromniot ansambl na dvorecot [enbrun. Dvorecot [enbrun (1693-1700) za razlika od Versj, istovremeno e povrzan so parkot od edna strana i so gradot Viena od drugata strana, sli~no kako {to e slu~ajot so Luksembur{kiot dvorec vo Pariz. @elbata na avtorot e da ja obedini zamislata na Bernini za dogradba na Luvr i italijanskiot koncept na gradewe dvorci so terasi. Ovaa grandiozna koncepcija podocna }e bide reducirana, taka {to od nea e izgraden samo pomal del. Kompozicijata na dvorecot [enbrun e posilna vo odnos na Versj, bidej}i sredi{niot del e posilno istaknat i nadvi{en. Crkvata Sv. Karlo Boromeo (Karlskirhe 1716-37) vo Viena e najgolemata barokna crkva vo germanskoto govorno podra~je. Taa ima razigrana osnova so elipsoiden centralen del i kupola. Na fasadata se istaknuva vlezniot anti~ki portik i centralno postavenata
Sl.50. Santino Solari. Katedralata vo Salcburg, 1614-28. Osnova.
Sl.51. Fi{er fon Erlah. Dvorecot [enbrun, kaj Viena, zavr{en 1700.
176
ARHI TEK T URA

kupola, kako i bo~no smestenite kuli. Oblikuvaweto na nezavisnite kambanarii e inspirirano od triumfalnata kolona na Trajan vo Rim. Crkvata ima rasko{en enterier, izraboten od skapoceni materijali i freskoìvopis. Fi{er fon Erlah ima proektirano i izgradeno mnogu drugi objekti, od koi najpoznati se: Palatata [varcenberg (1706-25) vo Viena, Kolegijalnata crkva (1696-1707) i crkvata Sv. Troica (1694-1702) vo Salcburg. Ovie crkvi se izgradeni pod vidlivo vlijanie na rimskata arhitektura na Bernini, kaj kogo Fi{er fon Erlah ima u~eno vo Rim.*18
Sl.52. Fi{er fon Erlah. Crkvata Sv. Karlo Boromeo, Viena, 1716-37.
LUKAS FON HILDEBRANT (1668-1745)

Lukas fon Hildebrant, sli~no kako i Fon Erlah prestojuva na u~ewe vo Italija, od kade }e donese izvesni vlijanija na rimskiot barok. Idejata na Fon Erlah za izgradba na ogromen ansambl so dvorci i parkovi, uspeva da ja ostvari Hildebrant, preku svoite proekti za ansamblot na dvorci Belvedere. Ansamblot na dvorci Belvedere graden e vo fazi, taka {to prvo e podignat dolniot dvorec (1714-16), a potoa pogolemiot goren dvorec (1721-23). Od gorniot dvorec se pruà prekrasna vizura kon tvrdinite i kon gradot Viena. Vo konceptot na ovoj ansambl, francuskoto re{enie na dvorcite e prisposobeno kon potrebite za odrùvawe golemi sve~enosti i priemi. Ansamblot pretstavuval letna rezidencija na princot Evgenie Savojski. Gorniot dvorec ima podinami~na barokna arhitektura, so razdvièn i nadvi{en centralen del i so bo~ni paviljoni, koi se obedineti vrz zaedni~ko cokle.
Sl.54. Lukas fon Hildebrant. Ansamblot Belvedere, Dolen dvorec, 1714-16 i Goren dvorec, 1721-23.
Sl.53. Fi{er fon Erlah. Crkvata Sv. Troica, Salcburg, 1694-1702. Osnova i izgled.
17
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.250 Liselotte Andersen. Barok i rokoko 18 Vidi V. A. Gorohov, L. B. Lunc. Parki mira, str.33 Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.264
177
BAROK VO AVSTRIJA
ARHI TEK T URA
Sl.55. Lukas fon Hildebrant. Ansamblot Belvedere, Goren dvorec, 1721-23.
Baroknata dekoracija, vo visok reljef i skulptura go zgolemuva rasko{ot na fasadata. Enterierite, raboteni pod rakovodstvo na Hildebrant obiluvaat so krivi formi, skulptura i reljef. Osobeno rasko{no se oblikuvani dvojnite skali i vestibilot vo prizemjeto na gorniot dvorec. Hildebrant ima raboteno u{te nekolku objekti vo Viena od profan i verski karakter. Negovata palata Kinski (1709-13) ima naglaseno prizemje vo vid na cokle, nad koe se izdigaat kolosalni pilastri, opfateni so silen zavr{en venec, vo ~ija viso~ina se smesteni potkrovnite prostorii. Golemo e negovoto u~estvo i vo definitivnoto oformuvawe na crkvata Sv. Petar (Peterskirhe, 1703-08), vo ~ie gradewe i vnatre{no ureduvawe u~estvuvaat italijanski arhitekti i umet-
nici. Nejzinata zapadna fasada go napu{ta konceptot na crkvata Il Xezu, pri {to monumentalnata kupola e dovedena vo prv plan me|u dvete bo~ni kuli, koi se potsvrteni kon simetralata. Od objektite na Hildebrant gradeni nadvor od Viena, posebno vnimanie zasluùva dvorecot Mirabel (1725) so svoeto parkovsko ureduvawe. Iako e graden vo paladievski stil, objektot ima bogato ras~lenuvawe i ìvopisen kolorit, {to sosema odgovara na namenata. Ovoj vid arhitektonsko oblikuvawe }e izvr{i vlijanie i vrz arhitekturata na dvorcite letnikovci vo Rusija. Hildebrant e cenet arhitekt i vo Germanija, poradi {to se javuva i kako partner na arhitektite Nojman i Bofrn vo podigaweto na episkopskata rezidencija vo Vircburg.*19
Sl.56. Lukas fon Hildebrant. Ansamblot Belvedere, Goren dvorec, 1721-23. Centralniot del na severnata fasada.
178
Sl.57. Lukas fon Hildebrant. Ansamblot Belvedere, Goren dvorec, 1721-23. Izgled na vestibilot vo prizemjeto so mitolo{ki sceni realizirani vo gips.
ARHI TEK T URA

JAKOB PRANDTAUER (1660-1726)
Jakob Prandtauer e najgolemiot majstor na manastirski ansambli, gradeni glavno po dolinata na rekata Dunav. Manastirot vo Melk (1702-38) izgraden e na istaknata pozicija na edno vozvi{enie nad rekata Dunav. Vlezot vo ansamblot e oblikuvan so inspiracija od anti~ka triumfalna porta. Crkvata ima osnova, spored tipot na Il Xezu, so kupola i dve bo~ni kuli. Celiot ansambl, smesten vrz tesna lokacija, e prepoln so objekti. Enterierot (raboten vo sorabotka so Rotmaer)na crkvata ima dinami~na kompozicija so bogata dekoracija vo {tuko i mermer, kade preovladuvaat crvenikavite pilastri, skulpturata i reljefot. Od drugite objekti na Prandtauer najpoznat e manastirot Sv. Florijan kaj Linc, so fasada koja ima kolosalen red na stolbovi i sve~eni dvojni skali, postaveni paralelno so fasadata. Gra|anskata arhitektura vo Avstrija za vreme na razvieniot barok ima pogolema sloboda vo oblikuvaweto, so krivi formi i so obilna reljefna dekoracija. Objektite naj~esto imaat osnova vo vid na bukvite "G" i "P", svrteni so podolgata strana kon ulicata. Najkarakteristi~ni primeri od toj tip objekti se nao|aat vo gradot Insbruk.
Sl.58.1. Prandtauer i Rotmaer. Vnatre{nosta na manastirskata crkva vo Melk, po~etok na XVIII vek.
Op{testvenite objekti vo svoeto oblikuvawe nastojuvaat da ja sledat arhitekturata na dvorcite, no so pooficijalen i posve~en karakter. Toa osobeno e vidlivo vo glavniot grad Viena i vo Insbruk. Karakteristi~en objekt od ovoj vid pretstavuva Gradskiot parlament (Landhaus, 1724-28) vo Insbruk.
Sl. 58. Jakob Prandtauer. Manastirot vo Melk, 1702-38. Prostorna dispozicija: 1. crkva, 2. Carska dvorana, 3. biblioteka, 4. kalu|erski }elii, 5. odbranbeni yidovi.
19
Sl.59. Jakob Prandtauer. Manastirot Sv. Florijan, Linc, adaptacijata zapo~nata 1711.
Vidi Velike arhitekture svijeta, str.183
179
BAROK VO GERMANIJA
ARHI TEK T URA

Germanija
Kako posledica na verskite nemiri i 30-godi{nata vojna, baroknata arhitektura vo Germanija se pojavuva so izvesno zadocnuvawe. Taa se razviva vo tek na vtorata polovina na XVII i vo XVIII vek, za nabrgu potoa da premine vo rokoko stil, poradi {to barokot vo Germanija ne moè da se podeli na periodi. Kako rezultat na feudalnata rascepkanost, se pojavuvaat pove}e centri za razvoj na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto, a toa se glavnite gradovi na oddelnite kneèvstva. Arhitekturata vo vtorata polovina na XVII vek se razviva pod nadvore{ni vlijanija, i toa: vo severna Germanija pod vlijanie na Holandija, a vo ju`na Germanija pod vlijanie na Italija. Vo XVIII vek postepeno preovladuva vlijanieto na francuskata arhitektura i umetnost, osobeno vo oblikuvaweto na profanite objekti. Vo periodot na barokot se razviva planskoto ureduvawe na gradovite so stanbeni zgradi, palati, crkvi i drugi objekti. Isto taka se podigaat i golem broj novi gradovi {irum zemjata. Karakteristi~no e toa {to arhitekturata se razviva vo site kneèvstva so ednakov intenzitet i na sli~en na~in, no so izvesni lokalni osobenosti.*20
Minhen
Gradot Minhen, kako centar na kneèvstvoto Bavarija pretstavuva sredi{te na barokot na preminot od XVII vo XVIII vek, osobeno vo oblasta na verskata arhitektura. Vo vtorata polovina na XVII vek, glavni arhitekti vo Minhen se majstorite dojdeni od Italija, koi{to gi gradat prvite barokni objekti. Teatinerskata crkva (1663) od arhitektite Bareli i Cukali e oblikuvana so zapadna fasada spored tipot na crkvata Il Xezu od Rim, no ima pridodadeno karakteristi~ni bo~ni kuli. Dvorecot Nimfenburg vo blizinata na Minhen zapo~nat e da se gradi istata 1663 godina, no e zavr{en vo prvata polovina na XVIII vek. Najprvin toj e graden pod rakovodstvo na arhitektite Bareli i Cukali, a potoa pod rakovodstvo na doma{niot arhitekt Efner
Sl.60. Bareli i Cukali. Teatinerska crkva, Minhen, 1663.
i arhitektot Kivilj, dojden od Francija.Efner gi dodava bo~nite krila na dvorecot, pri {to negovata fasada, oblikuvana po tipot na Versjskiot dvorec, dobiva dolìna od 600 m.
Paviljonot Amalienburg (1733) e izgraden vo parkot na dvorecot Nimfenburg za prestoj na knezovite vo priroda. Negov avtor e arhitektot Kivilj, Flamanec po poteklo, koj u~el vo Pariz, kade {to se zapoznal i so rokoko stilot. Poradi toa, negovite enterieri, raboteni vo sorabotka so arhitektot Cimerman, pretstavuvaat tipi~en primer za enteriernata rokoko umetnost.
Sl.61. Franso Kivilj. Paviljonot Amalienburg, dvorec Nimfenburg kaj Minhen, 1733. Osnova i izgled.
20
Podetalno vo W. Pinder. Deutscher barok H. Popp. Die architectur der barok und rokokozeit Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.338 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.202 Baroque. Italie et Europe centrale, str.172
180
Sl.63. Bra}a Cimerman. Crkvata vo Vajs, Bavarija, 1745-54. Izgled na oltarniot prostor.
Sl.62. Bra}a Asam. Crkvata Sv. Jovan (Johanes kirhe), Minhen, 1733-50.
BRA]ATA ASAM, Kosmas (1686-1739) i Egid (16921750) pretstavuvaat najzna~ajni arhitekti i umetnici na barokot vo Bavarija. Nivnata umetnost e pod vidlivo vlijanie na Bernini, no vo nivnite dela se zabeleùva pogolema sloboda vo kompozicijata i vo izborot na motivite. Toa se gleda u{te na nivnoto rano ostvaruvawe, crkvata vo Ror (1718-25) koja{to ima rasko{en oltaren prostor. Crkvata Johaneskirhe (Sv. Jovan, 1733-50) pretstavuva remek-delo na bra}ata Asam. Mala po dimenzii, taa e vgradena me|u objektite na ulicata, izgradeni isto taka vo baroken stil od bra}ata Asam. Nejzinata kompozicija obiluva so krivi formi i plasti~na dekoracija, kako na fasadata, taka i vo enterierot. BRA]ATA CIMERMAN (1680,85-1758,66) go imaat sozdadeno remek-deloto na barokot vo Bavarija pod Alpite: crkvata vo Vajs (1745-1754), koja ima ednostavna svetla barokna fasada, so cel da se potencira rasko{niot enterier, koj pominuva od barok vo rokoko stil. Kako sovremenici na kompozitorite Bah i Hendl, bra}ata Cimerman sozdavaat sve~en i misti~en akord so skladno sozvu~je na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Gra|anskata arhitektura vo Minhen i vo drugite gradovi se razviva pri formiraweto na novite kvartovi, kade {to se gradat ku}i i palati vo stil na barokot {to pretstavuva spoj na francusko i italijansko vlijanie. So takov izraz e sozdadena palatata Prejzing (1720-25) vo Minhen od arhitektot Jozef Efner.
Drezden
Vo gradot Drezden se razviva specifi~na barokna arhitektura, so naglaseno plasti~no oblikuvawe, a pod najmalo italijansko vlijanie. Vo golemite parkovi, uredeni na francuski na~in, izgradeni se dvorci i palati so specifi~na dekorativna arhitektura so krivi linii, ~ii kubiwa i kuli zavr{uvaat so izvitkani i izvrteni povr{ini.
Sl.64. Daniel Popelman. Dvorecot Cvinger, Drezden, 1711-22. Izgled na centralniot paviljon.
181
BAROK VO GERMANIJA
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA
Sl.65. Daniel Popelman. Dvorecot Cvinger, Drezden, 1711-22. Izgled na dvorot i situacija.
DANIEL POPELMAN (1662-1736) e najzna~ajniot arhitekt na barokot vo Drezden. Zaradi svoe usovr{uvawe toj odi na studisko patuvawe vo Italija, no italijanskite vlijanija gi prifa}a so rezerva. Dvorecot Cvinger (1711-22) e smesten pokraj rekata Elba i e povrzan preku mostovi so drugiot breg na rekata. Toj ima paviljonsko re{enie so centralen kvadraten dvor so dolìna na stranite od 106 m. Vo negovata gradba pokraj doma{ni u~estvuvaat francuski i italijanski arhitekti. Pod rakovodstvo na Popelman, kompozicijata i oblikuvaweto na dvorecot dobivaat ~ista germanska nota, so bogata dekoracija. GEORG BER (1666-1738) e avtor na golem broj palati vo novoizgradenite kvartovi na Drezden, no, sekako, najzna~aen negov objekt pretstavuva crkvata Frauenkirhe (Sv. Bogorodica, 1722-38). Taa ima kru`na osnova vpi{ana vo kvadrat, so kuli na aglite i so dominantna kupola. Koncepcijata na osnovata e napravena pod protestantsko vlijanie, a kulite se pod vlijanie na rokoko stilot. Formite na barokniot enterier, kako i dekoracijata se smireni, vo soglasnost so protestantskoto u~ewe. Manastirskata crkva Sv. Lovro vo Kempten (165266) arhitektot Ber ja gradi vo sorabotka so arhitekt Johan Sero (1652-66). Taa ima bazilikalna osnova so kupola, a kulite se izgradeni dopolnitelno vo 1900 god. Enterierot ima bogata dekoracija so pozlatena {tukatura, izrabotena od Italijanecot Cukali. Vo periodot na barokot, Drezden dobiva i nekolku novi hoteli, od koi najpoznat e hotelot Saks (1720-64), koj ima barokni izvitkani venci. Arhitektot Ber, strogite pilastri od kolosalen red, gi ima postaveno nad niskoto prizemje, oblikuvano vo vid na cokle so {iroki prozorci.
182
Sl.66. Georg Ber. Crkvata Sv. Bogorodica (Frauenkirhe), Drezden, 1722-38.
ARHI TEK T URA

zna~ajnite tavanski freski vo sve~eniot vestibil gi ima naslikano italijanskiot umetnik Tiepolo vo rokoko stil. Na niv se pretstaveni kompozicii na tema "êtiri kontinenti" so karakteristi~ni motivi od razli~nite strani na svetot. Baltazar Nojman ima izgradeno golem broj drugi objekti, od koi posebno se istaknuva: crkvata vo Nereshajm so kupola i kuli, kako i nekolku gradski soveti i pogolem broj palati.
Sl.67. Georg Ber. Hotelot Saks, Drezden, 1720-64.
Vircburg
Gradot Vircburg e va`no crkovno sedi{te na episkopite, po ~ii pora~ki rabotat nekolku arhitekti. Najpoznatiot od niv e Baltazar Nojman (1687-1753), koj istovremeno e eden od najgolemite i najplodnite arhitekti na barokot vo Germanija. Vo sorabotka so avstriskiot arhitekt Hildebrant i so francuskiot arhitekt Bofrn, toj }e ja izgradi Episkopskata rezidencija (1720-53), so oblik na osnovata i so ras~lenuvawe na fasadata spored primerot na dvorecot Versj. Bogatiot park okolu objektot e napraven, isto taka, po primerot na francuskite parkovi. Enterierite se bogato ukraseni so skulpturi i so sliki. NajSl.69. Baltazar Nojman. Episkopskata rezidencija, Vircburg, 1687-1753. Carskata dvorana, 1737-42, zavr{ena 1753. Fresko-ìvopis od Tiepolo.
Sl.68. Baltazar Nojman. Episkopskata rezidencija, Vircburg, 1687-1753. Osnova i izgled od parkot.
183
BAROK VO GERMANIJA
ARHI TEK T URA

Berlin
Gradot Berlin pretstavuva glaven centar na arhitekturata vo severna Germanija, kade se ~uvstvuvaat pogolemi nizozemni vlijanija. Tamu, barokot se pojavuva mnogu docna, kratko trae, taka {to nabrgu preminuva vo klasicizam. Najzna~aen arhitekt od toj period e Andreas [liter (1664-1714), vo ~ie delo ve}e se nasetuva doa|aweto na klasicizmot, kako izraz na idnata imperija so centar vo Berlin. Toa najmnogu e izrazeno preku arhitekturata na Kralskiot dvorec vo Berlin (1698-1706), koj ima odmerena plasti~nost na fasadata, so upotreba na kolosalen korintski red i ramen krov so balustradi. Objektot e o{teten za vreme na Vtorata svetska vojna, a definitivno e urnat vo 1950 god.
Sl.71. Kneèviot dvorec vo Hajdelberg, kriloto na Fridrih IV, 1601-07, spored planot na Johanes S{a{.
Sl.70. Andreas [liter. Kralskiot dvorec, Berlin, 1698-1706, o{teten vo Vtora svetska vojna, urnat 1950.Izgled na ju`noto krilo
Hajdelberg
Vo Hajdelberg, kade {to italijanskata renesansa ima fateno dlaboki korewa, vo po~etokot na XVII vek se dograduva Kneèviot dvorec, so Kriloto na Fridrih IV (1601-07), gradeno spored planot na Johanes S{a{. Negovata fasada e razdvièna, so izvitkani linii na vencite i e bogato ukrasena so skulpturi. Skalestite kalkani na objektot se napraveni pod nizozemno vlijanie. Germanija }e dade golem broj barokni majstori, od koi dobar del }e stekne me|unarodna slava gradej}i i vo sosednite zemji, kako {to se Avstrija i ê{ka. Takvo e graditelskoto semejstvo Dincenhofer. Vo Germanija, . Johan Dincenhofer go podiga dvorecot Vajzen{tajn vo Pomersfilden (1711-18), za potrebite na grofovskoto semejstvo [enborn. Arhitekturata na objektot ima spoj
184
Sl.72. Hildebrant. Vestibilot vo dvorecot Vajzen{tajn, Pomersfilden, 1714-19.
na doma{ni elementi i motivi od francuskiot baroken klasicizam. Negoviot enterier e rasko{no oblikuvan, spored proektite na avstriskiot arhitekt Hildebrant.
Anglija
Vo XVII i vo XVIII vek, arhitekturata vo Anglija se razviva vrz osnova na klasi~noto nasledstvo od vremeto na renesansnata arhitektura. Barokot }e bide zastapen vo izvesna mera samo vo delata na nekolku arhitekti od krajot na XVII vek i po~etokot na XVIII vek . Pojavata i razvojot na barokniot klasicizam vo Anglija se sovpa|a so periodot na industriskiot razvoj i so formiraweto na kapitalisti~kiot op{testven poredok. Vo toj period, Anglija mnogu zajaknuva i na voeno pole, taka {to zazema i golem broj prekumorski posedi. Kako rezultat na ekonomskata mo}, se gradat novi naselbi, a se preureduvaat starite. Se podigaat objekti od raznoviden karakter: palati, dvorci, crkvi, biblioteki i dr. Toga{ ve}e se napi{ani i objaveni nekolku teorii za arhitekturata i urbanizmot od strana na socijal-utopistite, kako {to e deloto na Tomas Mor, Utopija od 1516 god.*21
Sl.73. Inigo Xons. Banketing Haus vo Vajthol, London, 1619-22.
INIGO XONS (1573-1652)

Inigo Xons pretstavuva mit za angliskata arhitektura i e osnovopolo`nik na noviot klasicizam. Toj e kralski arhitekt, koj zaradi svoe obrazovanie patuva vo Hajdelberg i vo Italija. Negoviot nov koncept za angliskata arhitektura e sozdaden spored principite na Paladio i Vitruvie. Toj gradi golem broj palati, stanbeni zgradi i crkvi. Kvins haus vo Grini~ od 1616 god. pretstavuva najrano delo na Inigo Xons. Arhitekturata na objektot go ozna~uva napu{taweto na dotoga{nata angliska klasi~na tradicija, bidej}i pretstavuva prva angliska vila vo vistinski italijanski stil. Osnovata e zamislena od dva dela so most nad patot, {to podocna }e se pretvori vo dvorana so galerija. Kompozicijata e celosno simetri~na i so vnimatelno izbalansirani proporcii.
Banketing haus vo Vajthol (zavr{ena vo 1622 god.) pretstavuva remek-delo na Inigo Xons. Planot na objektot e inspiriran od planot na pariskiot dvorec Tileri, so ogromni dimenzii 350 h 266 m. Poradi golemiot poàr vo London 1666 godina, dvorecot ostanuva nedovr{en, no i pokraj toa, negovata koncepcija }e go odredi razvojot na angliskata arhitektura vo slednite dva veka, vo vid na baroken klasicizam so strogo odredeni pravila. Plo{tadot Kovent Garden vo London (1630) pretstavuva prv arhitektonsko-urbanisti~ki organiziran plo{tad vo gradot, so jasna koncepcija i so definirani regulacioni linii, poradi {to toj }e izvr{i golemo vlijanie vrz natamo{niot razvoj na urbanizmot vo Anglija. XON VEB (1611-1672) e u~enik i sledbenik na Inigo Xons, no ne go dostignuva talentot na u~itelot. Negov najpoznat objekt, graden vo paladievski stil e kriloto na princot ârls vo palatata (bolnicata) Grini~ (zapo~nato vo 1665 god.).
Sl.74. Xon Veb. Kriloto na princot ârls vo palatata Grini~, zapo~nato 1665.
21
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.406 Liselotte Andersen. Barok i rokoko Velike arhitekture svijeta, str.170 Svetska arhitektura, str.278
185
BAROK VO ANGLIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO ANGLIJA
ARHI TEK T URA

Bolnicata Grini~ pretstavuva golema simetri~na kompozicija, sostavena od pove}e objekti. Najprvin e izgradena Kvins haus od Inigo Xons, postavena na simetralata. Xon Veb go ima dodadeno kriloto na princot ârls, a Kristofer Ren }e gi prifati kolosalnite korintski redovi za svojot novoizraboten kompleten plan. Ovoj ansambl podocna }e bide namenet za potrebite na Kralskiot pomorski kolex.
Sl.75. Inigo Xons, Xon Veb, Kristofer Ren. Bolnicata Grini~, denes Kralski pomorski kolex, zapo~nato 1639.
KRISTOFER REN (1632-1723)

Kristofer Ren pretstavuva ~udo na angliskata arhitektura, iako prvenstveno se zanimava so astronomija i fizika. Toj se zapoznava so baroknata arhitektura vo Pariz, no ne go prifa}a stilot na kontinentalniot barok. Tvore{tvoto na Kristofer Ren se odlikuva so akademska vozdrànost i so eden maèstven sopstven arhitektonski izraz. Po golemiot poàr vo 1666 godina, Ren pravi plan za obnova na London. Vo toj plan e predvideno da se formiraat dva centra: kaj katedralata Sv. Pavle i kaj berzata. So otvoraweto na novi ulici, sozdadeni se realni uslovi za idniot razvoj na gradot.
Sl.76. Kristofer Ren. Planot na London, 1666.
Sl.77. Kristofer Ren. Katedralata Sv. Pavle, London, 1675-1710, 1717.
Pokraj proektiraweto i gradeweto na golem broj objekti vo London, na Kristofer Ren mu se pripi{uva i gradeweto na okolu 50 crkvi, od koi najpoznata e katedralata Sv. Pavle (1675-1717). Taa pretstavuva krstoobrazna bazilika so kupola i kuli. Barokniot karakter na zapadnata fasada e naru{en pri realizacijata, koga e postaven klasicisti~kiot dvokaten portik. Ogromnite dimenzii na dvoslojnata kupola se potencirani so prefinetata razrabotka na tamburot, a enterierite se odlikuvaat so elegantna i odmerena obrabotka. So svoite dimenzii (dolìna od 141 m i
186
Sl.78. Kristofer Ren. Katedralata Sv. Pavle, London, 1675-1710, 1717. Osnova.
viso~ina od 65,3 m), katedralata Sv. Pavle, pretstavuva najgolem verski objekt od toj period vo Zapadna Evropa.
XEMS XIBS (1682-1754) se {koluva vo Rim kaj docnobarokniot arhitekt Karlo Fontana. Vo svojata arhitektura, toj gi obedinuva rimskite vlijanija so klasicisti~kite vo Anglija. Toj gradi nekolku crkvi, no negov najpoznat objekt e Komorata Retklif (1737-39) vo Oksford. Objektot, vsu{nost, pretstavuva fizi~ka biblioteka so kru`na osnova i so kupola na stolbovi. Preminot od tamburot kon nadvore{niot krug e napraven so "ramen" krov, zaobikolen so balustradi. XON VENBRU steknuva slava so gradeweto na palatata Blenhajm vo Oksford{ir (1705), koja ima pretenzii da se natprevaruva so golemite kontinentalni palati. Nejziniot elipsoiden sve~en dvor e oformen so dva strani~ni bloka, gradeni okolu svoi atriumi, a na simetralata, pred vdlabnatata polukru`na kolonada se istaknuva monumentalniot portik. Prenatrupanata barokna dekoracija izgleda neobi~no te{ko, pa duri i robusno. Ovaa palata, angliskiot narod }e mu ja pokloni na zasluèniot vojskovodec Marlboro. XON VUD e ime povrzano so deloto na dvajca poznati arhitekti, tatko (1704-54) i sin. Tie go imaat proektirano i izgradeno centarot na Bat, pretvoraj}i go vo najelitno bawsko lekuvali{te na XVIII vek. Planot se sostoi od sistem na polukru`ni i kvadratni plo{tadi, od koi najzna~aen e plo{tadot Rojal Kresent (zapo~nat vo 1728 god.). Plo{tadot e oformen so niza terasesti ku}i so kolosalni redovi, {to ostava vpe~atok na ogromna palata.
Sl.79. Xems Xibs. Komorata Retklif, Oksford, 1737-39. Aksonometriski presek.
Sl.80. Xon Vud-Pomladiot. Rojal Kresent, Bat, 1767-75.
Belgija
Ju`nite provincii na Nizozemjeto (Belgija) pretrpuvaat poraz vo vostanieto protiv {panskata vlast (1579) i zapa|aat vo te{ka op{testveno-ekonomska kriza. Nekoga{ bogatite gradovi po~nuvaat da nazaduvaat, a dotoga{nite manufakturno-industriski provincii se pretvoraat vo agrarni oblasti. Kako rezultat na toa, teì{teto vo arhitektonskiot razvoj se prefrla od gra|anskata (profanata) arhitektura vrz izgradbata na crkvi. Vo Belgija, so pomo{ na novata barokna arhitektura, jezuitite vodat borba protiv protestantite. Za taa cel se gradat golem broj crkvi od tipot na Il Xezu vo:
187
BAROK VO ANGLIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO BELGIJA
ARHI TEK T URA
Sl.82. Luka Fejtherb. Crkvata vo Brisel, 1657-76, rekonstruirana. Sl.81. Rubens, Hejsens, Agilon. Crkvata Sv. Karlo Boromeo, Anvers, 1614-21.
Anvers, Brisel, Gan i drugi gradovi. Kako najpoznat verski objekt se istaknuva crkvata Sv. Karlo Boromeo vo Anvers (1614-21), vo ~ie podigawe zemaat u~estvo: umetnikot Piter Pol Rubens i arhitektite Hejsens i Agilon. Osobeno se istaknuva visokata kula na crkvata, postavena do oltarniot prostor i noviot na~in za osvetluvawe na oltarot preku posebna lanterna. Nejzinata zapadna fasada ima pokompaktna kompozicija vo odnos na prethodno sozdadenite sli~ni objekti. So baroknata crkva vo Brisel (1657-76) belgiskata arhitektura se osloboduva od direktnoto vlijanie na italijanskite urneci. Tridelnoto ras~lenuvawe na zapadnata fasada jasno e povrzano so vnatre{nata organizacija na prostorot, koja proizleguva od trikorabnata krstovidna bazilika. Ovaa crkva, kako rekonstrukcija na postar objekt mu se pripi{uva na Luka Fejtherb. Golemo vlijanie vrz razvojot na belgiskata (flamanskata) arhitektura vr{i umetnikot Piter Pol Rubens so proektot za pro{iruvawe na svojot dvorec vo Anvers (1611-18). Za zna~eweto na ovoj objekt moè da se sudi samo spored za~uvanata vlezna partija, koja nalikuva na triumfalna porta. Slobodno operiraj}i so "anti~kite" renesansni motivi, Rubens sozdava nov umetni~ki izraz na sve~en (paraden), no istovremeno intimen vlez vo ku}ata, davaj}i im osobeno zna~ewe na merkite i proporciite. Najploden arhitekt na Belgija vo po~etokot na XVII vek e Vencel Koeberger (1561-1634). Po svoite studii vo Pariz i Rim, toj gradi preku stotina crkvi i kapeli, no sepak negovo najzna~ajno delo e kralskiot dvorec vo Brisel. Avtenti~niot oblik na objektot }e pretrpi golemi promeni vo XIX vek.
188
Op{to zemeno, vo Belgija profanite objekti vo gradovite se gradat za zadovoluvawe potrebite na gra|anite, a nadvor od niv na feudalcite. Vo gradovite preovladuva tradicionalniot koncept na stanbeni i op{testveni objekti, so tesni kalkanski yidovi svrteni kon ulicata ili kon plo{tadot. Vrz skalesto oblikuvanite fasadi e postavena bogata barokna dekoracija od reljef i skulptura. So ovie karakteristiki se izgradeni objektite okolu Golemiot plo{tad vo Brisel, {to pretstavuva posleden takov primer (izgraden po 1695 god.). Toj e oformen so 36 objekti na
Sl.83. Piter Pol Rubens. Dvorecot Rubens, Anvers, 1611-18. Fragment od vleznata partija, spored gravurata na Harevijn, 1684.
ARHI TEK T URA

profesionalnite zdruènija (esnafi i gildi), me|u koi centralno mesto zazemaat objektite na Gradskiot sovet i na kralskiot dvorec. Vo sredinata na XVIII vek, po zadovolenata potreba od crkovni objekti, zasileno po~nuvaat da se gradat prigradski dvorci - rezidencii. Nivnata arhitektura, so svoite strogi formi e pod direktno vlijanie na francuskiot baroken klasicizam. Vo nekoi od niv, vidliva e vrskata so paladievskata arhitektura, kako {to e slu~ajot so prigradskiot dvorec Senef kaj Brisel, izgraden vo 1760 god. od arhitektot Devez.*22
Sl.84. Golemiot plo{tad vo Brisel, izgraden po 1695. Fragment so objektite na esnafskite zdruènija.
Sl.85. Devez. Prigradskiot dvorec Senef, kaj Brisel, 1760. Osnova, izgled od parkot i od dvorot.
Holandija
Vo Holandija, kako protestantska zemja, po osloboduvaweto od {panskata vlast vo 1579 godina, ne se gradat golemi crkvi, a nema nitu bogati vlastelini koi bi gradele svoi dvorci. Zatoa, barokot vo Holandija osobeno }e se istakne preku arhitekturata na gradskite soveti, trgovskite i stanbenite objekti. Brziot razvoj na stanbenata arhitektura }e sozdade povolni uslovi za pojavata na modernata arhitektura vo Holandija. Vo XVII i vo XVIII vek, objektite se gradat so kombinacija na kamen i tula, a arhitektonskiot izraz, glavno se sostoi od severnoevropski i italijanski barokni i klasicisti~ki vlijanija.*23 Vo prvata polovina na XVII vek s u{te se prisutni tradicionalnite koncepcii za redewe na stanbenite i na op{testvenite objekti, koi so tesnata (kalkanska) strana se svrteni kon ulicata ili kon plo{tadot. Na nivnite skalesti fasadi so naglasena reljefnost, ednostavnite prozorski otvori so svojata golemina sozdavaat vidlivo ~uvstvo na otvorenost. Takva e ku}ata na ul. Kajzergraht (1639 god.), vo Amsterdam na arhitektot F. Vigbons.
22 23
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.454 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.440 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.88
Sl.86. Justis Vingbons. Palatata na bra}ataTrip, Amsterdam, 1660-62.

189
BAROK VO HOLANDIJA
ARHI TEK T URA

Paralelno so tradicionalniot pristap, vo gradeweto na objektite e prisutno i vlijanieto na paladionizmot, pristignat preku francuskiot baroken klasicizam, ili vo neposreden dopir so italijanskata arhitektura. Najkarakteristi~en primer od toj vid pretstavuva palatata na bra}ata Trip vo Amsterdam (1660-62) od Justis Vingbons. Barokniot klasicizam vo arhitekturata na Holandija, osobeno e izrazen kaj objektite na gradskite soveti i na prigradskite dvorci - rezidencii. Objektite na gradskite soveti se gradeni spored koncepcijata na Kornelis Floris. Centralniot rizalit na objektot e ne{to posilno istaknat vo odnos na bo~nite i preku triagolniot fronton prodolùva vo saat-kula. Najpoznat objekt od toj vid e Gradskiot sovet vo Amsterdam (1648-65) od Jakob van Kampen, kade baroknata reljefna dekoracija e re~isi sosema otfrlena. Prigradskite dvorci - rezidencii, sli~no kako i vo Belgija, se gradat pod vlijanie na francuskiot baroken klasicizam, kako i pod vlijanie na paladievskite vili so krila. Verskata arhitektura vo Holandija vo tekot na XVII vek, beleì skromen razvoj preku protestantskite crkvi so mali dimenzii i so kompaktni osnovi vo vid na raznovidni varijacii na centralno re{enie. Tie se sosema oslobodeni od dekorativnata obrabotka, kako na fasadite taka i vo vnatre{nosta. Takov karakteristi~en primer pretstavuva trkaleznata crkva vo Amsterdam (1666-68) na Adrijan Dortsman.
Sl.87. Jakop van Kampen. Ku}ata Kojmans, Amstedam,1624.
Sl.88. Ku}a vo niza, Amsterdam, 1671.
Sl.89. Jakop van Kampen. Gradskiot sovet, Amsterdam, 1648-65. Osnova i izgled.
Arhitektot Jakob van Kampen (1595-1657), u{te vo po~etokot na XVII vek ja osloboduva arhitekturata od prete{kata dekoracija i objektite gi svrtuva so podolgata strana kon ulicata. Sli~no kako i vo italijanskata arhitektura, prviot kat (piano nobile) go naglasuva so pogolema viso~ina, dodeka posledniot kat so niski prozorci go vgraduva vo potkrovniot prostor. Takva e ku}ata Kojmans vo Amsterdam od 1624 god. Iznenaduva~ki e toa {to takvoto pro~istuvawe na objektite od dekoracijata, nabrgu, vo vtorata polovina na vekot, }e rezultira so gradewe ku}i vo niza, koi so svojata funkcija i oblik }e bidat predvesnici na arhitekturata od XX vek.
190
Sl.90. Adrijan Dortsman. Trkaleznata crkva vo Amsterdam, 1666-68. Osnova, presek i izgled.
[panija
Kon krajot na XVI i vo po~etokot na XVII vek op{testveno-ekonomskata situacija vo [panija mnogu se vlo{uva. Dotoga{ najbogatata dràva vo svetot po~nuva mnogu da zaostanuva poradi rasipni~kata politika na vrastodr{cite i na {panskiot kral. Kon toa pridonesuva i katoli~kata crkva prigrabuvaj}i ogromno bogatstvo. Rabotnicite i selanite s pove}e osiroma{uvaat, {to predizvikuva sozdavawe na golema siroma{tija vo stanbenite kvartovi na naselbite. Od svoja strana, vlastodr{cite sakaat da sozdadat laèn sjaj vo tie naselbi. Del od prigrabenoto bogatstvo tie go investiraat vo sozdavawe na reprezentativni plo{tadi, nameneti za praznuvawa, borbi so bikovi i za paradi. Takvite plo{tadi se vo golem kontrast so siroma{nite stanbeni delovi na naselbite. Taka na primer, vo sredinata na XVII vek, Madrid so bleskaviot kralski dvor e eden od najne~istite gradovi vo Evropa. Tipi~nata stanbena arhitektura ja zadrùva tradicionalnata mavarska koncepcija na objekti so P+1 do P+2 kata, so pacio, okolu koe se razviva trem i galerija vo drvena konstrukcija. Vo tek na XVII vek, paralelno so tradicionalnata ku}a se pojavuvaat i stanbeni objekti so vidlivi vlijanija od renesansnata arhitektura. Takvata arhitektura e gradena prete`no za vladeja~kiot sloj gra|ani povrzani so aktuelnata vlast. Gradeweto na op{testveni zgradi e ograni~eno na nekolku tipovi objekti: gradski soveti, bolnici, prifatili{ta i verski u~ili{ta (kolehii). Osnovnoto vnimanie im e posveteno na crkovnite objekti, osobeno po vospostavuvaweto i zajaknuvaweto na jezuitskiot verski red. Za osnoven tip na hram se primenuva re{enieto na crkvata Il Xezu od Rim. Bidej}i spored pravilata na jezuitskiot red se zabranuva horsko peewe vo crkvata, monumentalnite horski delovi vo postarite hramovi se uni{tuvaat, a so toa se sozdadavaat uslovi za sobirawe na pove}e vernici. Najsvetlata i najzna~ajna karakteristika vo {panskata arhitektura od XVII vek pretstavuva pojavata i brziot razvoj na novite stilski priodi. Ve}e vo 20tite godini od vekot se pojavuva reakcija protiv strogata i asketska arhitektura od vremeto na Filip II. Arhitektonskata ornamentika, koja vo izminatite desetletija e proterana, po~nuva povtorno da se probiva vo palatite i postepeno da go menuva nivniot vnatre{en i nadvore{en izgled. Takvata tendencija za zbogatuvawe na arhitektonskite formi e vo soglasnost so {panskiot duh, taka {to postepeno }e ja zafati i verskata arhitektura. Dekorativniot pristap e pomognat i od bliskite vrski na kralskiot dvor so Vatikan, kade {to baroknata arhitektura ve}e se ima pojaveno. Goleminata na [panija i nejzinata bogata tradicija pridonesuvaat novata arhitektura da dobie i regionalni varijacii.*24
24
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.206 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.221 Velike arhitekture svijeta, str.186
Sl.91. Gomez de Mora, Del Plasa. Manastirska crkva, Alkala de Enares, 1618. Osnova i presek.
191
BAROK VO HOLANDIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO [PANIJA
ARHI TEK T URA

Noviot dekorativen pristap vo {panskata arhitektura, osoben kontinuitet vo svojot razvoj postignuva vo pokrainata Kastilja. Eden od rodona~alnicite na . novata umetni~ka nasoka e Huan Gomez de Mora, vnuk i u~enik na Francisko de Mora, glavniot kralski arhitekt. Toj go pravi planot na manastirskata crkva vo Alkala de Enares, ~ie podigawe }e go izvede Sebastijan del Plasa, vo golema mera menuvaj}i ja prvobitnata koncepcija. Osnovata, kako centralno pravoagolno simetri~no re{enie e napravena spored sistemot na vajan yid so ni{i i monumentalna kupola so lanterna. Postepenoto osloboduvawe od strogata arhitektura i voveduvaweto dekorativni elementi e prisutno u{te vo prvoto delo na Gomez de Mora, fasadata na Jezuitskata crkva vo Salamanka od 1614 god. Nejziniot strog red e zbogaten so krivi formi, skulptura i reljef. Najzna~ajno delo na Gomez de Mora pretstavuva ureduvaweto na plo{tadot Major vo Madrid (1617-19). Okolu plo{tadot, so dimenzii 100 h 200 m, se izgradeni objekti so tremovi vo prizemjeto i tri kata so potkrovje. Tie }e nastradaat vo poàr vo 1672 godina, a nivnata obnova }e mu bide doverena na Hoze Himenez Donoso (1628-90), prviot celosno baroken majstor vo Kastilja. Negovoto majstorstvo najmnogu se gleda vo arhitekturata na objektot na @itnata berza od 1679 god. Vrz za~uvanoto staro prizemje, toj gi ima obnoveno katovite, koi vo svojot izraz s u{te nosat izvesna strogost od vremeto na Filip II. Me|utoa, vidlivo e nastojuvaweto da se istakne dekorativnoto svojstvo na yidot, namesto negovite tektonski svojstva. Takvata tendencija na Donoso u{te pove}e e izrazena vo kompozicijata na vnatre{niot dvor na dominikanskata kolehija San Tomaso vo Madrid, od vtorata polovina na XVII vek.
Sl.93. Francisko Bautista. Crkvata San Isidor el Real, Madrid, 1626-51.
Pozabele`liva jezuitska gradba vo Madrid e crkvata San Isidor el Real (1626-51), izgradena od kalu|erot Francisko Bautista. Vo nejzinoto re{enie, kako ponatamo{en razvoj na koncepcijata na Il Xezu, s u{te preovladuva relativna smirenost. Na zapadnata fasada, nad naglaseniot glaven venec se istaknuvaat dvete bo~ni kuli. Pod vlijanie na madridskiot opit, {irum [panija zapo~nuvaat da se gradat golem broj objekti vo noviot baroken stil, koj stanuva {iroko prifaten, dobivaj}i osoben razvoj. Vo crkvata San Huan Bautista vo Toledo, od sredinata na XVII vek, se prodolùva razvojnata linija na crkvata San Isidor el Real . Nejzinata bazilikalna osnova ima naglasena izdolènost, a zapadnata fasada e oblikuvana so portik na dve nivoa, smesten me|u dvete bo~ni kuli so ramni venci. Od sredinata na XVII vek, postepeno preovladuva noviot vid na arhitektura i umetnost, koj prvenstveno se potpira vrz razvojot na tradicionalniot plateresk stil, so izobilstvo na ornamenti i fantasti~ni formi. Zatoa, nekoi istori~ari na umetnosta smetaat deka {panskata arhitektura od krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek pretstavuva najcelosna barokna arhitektura. Sjajot i rasko{ot na taa arhitektura e vo celosna sprotivnost so siroma{tijata na {panskiot narod. Estetskite ideali na {panskiot narod od krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek najcelosno }e gi izrazi
Sl.92. Gomez de Mora. Panoramski pogled na plo{tadot Major, Madrid, 1617-19. Desno e obnoveniot objekt na @itnata berza.
192
Sl.94. Semejstvo ûrigera. Plo{tadot Major vo Salamanka, zapo~nat 1729, zavr{en 1765 so podigaweto na Gradskiot sovet. Izgled i detaq so saat-kulata.
graditelskoto semejstvo ûrigera. Preku tvore{tvoto na negovite graditeli i skulptori, {panskata barokna arhitektura }e dobie me|unarodno zna~ewe. Glaven majstor na toa semejstvo e Hoze ûrigera (1650-1725), so ~ie tvore{tvo se identifikuva cela edna umetni~ka nasoka na provincijata Kastilja, popularno nare~ena ~urigerizam . Glavnite graditelski aktivnosti se sproveduvaat vo gradot Salamanka, kade {to na Hoze mu se pridruùvaat i negovite bra}a Hoakin i Alberto. Tamu, tie najprvin ja dovr{uvaat crkvata na verskoto u~ili{te (kolehija), kon krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek. Izgradbata na ovoj objekt vo 1617 godina ja ima zapo~nato Gomez de Mora. So tvore{tvoto na semejstvoto ûrigera povrzana e realizacijata na najpoznatiot urbanisti~ki zafat od toj period vo [panija, plo{tadot Major vo Salamanka. Negovata izgradba zapo~nuva vo 1729 godina, so podigaweto na Kralskiot paviljon, a zavr{uva vo 1765 godina, so izgradbata na Gradskiot sovet. Objektite okolu plo{tadot imaat viso~ina od P+3 kata, a nivnite prizemja se napraveni so trem vo vid na arkadi so polukru`ni lakovi. Vo kompozicijata dominira zgradata na Gradskiot sovet, smestena vo centarot na severnata strana od plo{tadot. Nejzinata fasada se karakterizira so simetri~no ras~lenuvawe, koe e naglaseno so bo~no postavenite angaìrani koloni. Toa ja oslabuva centralnata oska na kompozicijata, nad koja e postavena kambanata na saat-kulata, smestena vo dekorativna ramka. Rasko{nata dekorativna plastika na rascuteniot {panski barok go dostignuva svojot maksimum vo oblikuvaweto na enterierite vo crkovnite objekti. Najkarakteristi~en primer od toj vid pretstavuva sakristijata na Kartuzijanskiot manastir vo Granada (1730-66) na Vaskes, Arevalo i Kastiljo. Inspiracijata
od tradicionalniot plateresk stil, vo ovoj enterier dobiva fantasti~na barokna interpretacija, so pretopuvaweto na arhitekturata vo dekoracija. I pokraj bujnata dekoracija, vo {panskata barokna arhitektura ne se gubi osnovnoto ras~lenuvawe na kompozicijata. Pod bogatata dekoracija jasno e ~itlivo ras~lenuvaweto na osnovni elementi. Ovoj pristap e
Sl.95. Vaskes, Arevalo, Kastiljo. Sakristijata vo Kartuzijanskiot manastir, Granada, 1730-66.

193
BAROK VO [PANIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO [PANIJA
ARHI TEK T URA
Sl.96. Manastirskata crkva Santjago de Kampostela, zapo~nata 1650, dovr{ena vo sredinata na XVIII vek. Kulite gi gradi Hoze Pewa de Toro, a sredniot del Domingo de Andrade.
prisuten i vo fantasti~nite obrabotki na vleznite portali vo pogolem broj objekti. Takov karakteristi~en primer e portalot na Hospiko Provincijal vo Madrid (1722) na Pedro Ribera (ìveel do 1742 god.), u~enik na Hoze ûrigera. Vo oddelni dela na {panskata barokna arhitektura se ~uvstvuva i vlijanieto na arhitekturata od prekuokeanskite {panski kolonii, Meksiko i Indija. Toa e vidlivo i na najgolemoto katoli~ko svetili{te vo zapadna Evropa, manastirot Santjago de Kampostela. Ovoj ansambl pretstavuva grandiozno delo na golem broj graditeli. Manastirskata crkva zapo~nuva da se gradi vo 1650 godina, no nema da bide zavr{ena s do sredinata na XVIII vek. Nejzinite kuli gi gradi Hoze Pewa de Toro, sredi{niot del Domingo de Andrade (1659-1712), a nivna zaedni~ka rabota e saat-kulata vo isto~niot del na crkvata, izgradena okolu 1680 god. Enterierot na crkvata sodrì bogatstvo na skulptura so reljefna i slikarska dekoracija od najvisok dostrel. Vo prvata polovina na XVIII vek vo [panija, se ~uvstvuva s pogolemo vlijanie na francuskiot baroken klasicizam, razblaèn so italijanskiot baroken vkus. Sepak, zna~eweto na {panskiot barok }e se potvrdi so toa {to negovoto vlijanie }e se prenese i vo ju`na Italija, so centar vo Neapol, koj vo toj period se nao|a pod {panska uprava. Takvoto vlijanie }e se po~uvstvuva i vo sosedna Portugalija, pa duri i vo prekuokeanskite zemji na Latinska Amerika.
194
Sl.97. Manastirskata crkva Santjago de Kampostela, zapo~nata 1650, dovr{ena vo sredinata na XVIII vek. Pogled kon oltarniot prostor.
Portugalija
Po renesansniot procut od krajot na XV i po~etokot na XVI vek, vo Portugalija zavladuva dolgotraen depresiven period. Oslabenata dràva potpa|a pod vlasta na [pancite, koi }e vladeat so nea od 1580 do 1640 godina, vo koj period graditelstvoto re~isi }e zamre. Izvesno zaìvuvawe }e nastane po isteruvaweto na [pancite, dostignuvaj}i zna~aen zamav duri vo XVIII vek, vo periodot na barokot. Toa }e bide ovozmoèno i so zacvrstuvaweto na vlasta vo prekumorskite posedi, od kade potekuva golemo bogatstvo vo zlato i skapocenosti. Stremej}i se kon samobitna arhitektura, portugalskiot barok se inspirira od tradicionalnata romanska arhitektura, zbogatuvaj}i ja so novata dinami~na i dramati~na umetnost. Prezemeniot poredok na romanskite arhitektonski formi organski se vklopuva vo novata kompozicija. Portugalskata barokna arhitektura e ìvotoradosna i ima svetski karakter, {to pretstavuva nejzina vtora osnovna karakteristika. Generalno gledano, zna~eweto na portugalskiot barok se sostoi vo postignatata sinteza na doma{nite tradicii so op{toevropskite i delumno so italijanskite vlijanija, {to }e dovede do sozdavawe na regionalna varijanta na internacionalniot barok. Takvite tendencii se prisutni u{te za vreme na docnata renesansa, {to e vidlivo od fasadata na crkvata SanVisente di Fora vo Lisabon (1582-1605), podignata spored proektot na italijanecot Filipo Terci (1520-97). Taa ima jasna podelba na dve nivoa, potencirana so razdelniot venec i so dvorednite prozorski otvori za intenzivno osvetluvawe na horskiot prostor vo zapadniot del na crkvata. Takviot pro~isten stil pretstavuva retka pojava za baroknata arhitektura vo Portugalija i vo [panija, kade {to objektite se prenatrupani so dekoracija. Napu{taweto na misti~nosta i egzaltacijata e vo soglasnost so duhot na Portugalcite, pa zatoa crkvata San-Visente }e stane prototip na portugalska barokna crkva. Po osloboduvaweto od {panskata vlast zapo~nuva postepenoto i dolgotrajno stabilizirawe na portugalskata dràva. Sepak, graditelstvoto beleì bezna~aen porast, osven vo obnovuvaweto i vo ukrasuvaweto na enterierite vo postarite crkvi. Paralelno so toa, postepeno se sozdava prostornata struktura i kompozicija na portugalskiot baroken hram. Crkvite dobivaat izdolèna ednokorabna osnova, podelena na tri dela: horovi na dve nivoa, korab i oltaren prostor so pridru`ni delovi. Takvata koncepcija, svojot maksimum
Sl.98. Filipo Terci. Crkvata San-Visente di Fora, Lisabon, 1582-1605. Osnova i izgled.
Sl.99. Nikolo Nizani. Crkvata San-Pedro du{ Klerigu{,Porto, 1732-50. Osnova i izgled.
195
BAROK VO PORTUGALIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO PORTUGALIJA
ARHI TEK T URA

}e go dostigne duri vo XVIII vek, {to se gleda na poznatata crkva San-Pedro du{ Klerigu{ vo Porto (1732-50). Taa e delo na italijanecot Nikolo Nizani, koj vo prvata polovina na XVIII vek se istaknuva kako najzna~aen graditel vo severna Portugalija.*25
Sl.101. De Oliveira, Robijon. Dvorecot Kelu{, kaj Lisabon, 1742-50. Sl.100. Crkvata Hristovi stradawa, Gimarai{, XVIII vek.
Vo vtorata polovina na XVIII i po~etokot na XIX vek, vo portugalskata arhitektura zapo~nuva uslo`nuvawe i detalizirawe na arhitektonskite elementi: frontonite, vencite, prozorskite ramki, kulite kambanarii itn. Dekorativnite motivi pretstavuvaat svoevidna prerabotka na tradicionalnite vegetabilni ornamenti, pome{ani so formi vo vid na {kolki. Portugalskata arhitektura stanuva edinstvena vo Evropa, kade {to takvite formi gi ukrasuvaat ne samo enterierite, tuku i fasadite na objektite. Tie detali na objektot mu davaat eden vid otmenost i krevkost, kako
osnovni karakteristiki na idnata portugalska varijanta na rokoko stilot. Takov najkarakteristi~en primer pretstavuva crkvata Hristovi stradawa vo Gimarai{, od XVII vek. Vo XVIII vek, vo Portugalija, osoben razvoj beleì hortikulturnata umetnost. Za razlika od {panskite, portugalskite dvorci po dimenzija se pomali i se smesteni vo regularno uredeni parkovi, so fino neguvano zelenilo i so parkovska oprema. Primer za vol{eben i privle~en spoj na umetnosta i redot pretstavuva dvorecot Kelu{, severno od Lisabon (174252). Toj e izgraden od doma{niot arhitekt De Oliveira i francuzinot Robijon za eden od sinovite na kralot @oao V. Vo arhitekturata na dvorecot i parkovskoto ureduvawe doa|a do obedinuvawe na italijanskite formi i angliskite vlijanija, vo vid na tipi~na portugalska barokna varijanta.
Latinska Amerika
Po otkrivaweto na amerikanskiot kontinent vo 1492 god. doa|a do negovo postepeno naseluvawe i eksploatacija od strana na {panskite i portugalskite osvojuva~i. Kulturnite vrednosti na Inkite i Actekite se beskrupolozno uni{tuvani, a skapocenite zlatni umetni~ki predmeti se pretopuvani i prenesuvani vo Evropa. Konkvistadorite so svojata vojska i so pomo{ na doselenicite, na doma{noto naselenie so sila mu ja nametnuvaat evropskata kultura i katoli~kata vera. Pritisokot na osvojuva~ite e osobeno golem vo Latinska Amerika, ~ii teritorii potpa|aat pod [panija, osven najgolemata od niv - Brazil, koja potpa|a pod vlasta na
196
malata Portugalija. Bogatstvoto na Latinska Amerika magi~no gi privlekuva kolonistite, {to se dokaùva so faktot deka ve}e vo 1776 god. gradot Meksiko ima 90.000 ìteli, Havana 76.000, a Wujork samo 12.000 ìteli. Novite naselbi i objekti se nameneti za pobrza evropeizacija na kontinentot. Vo primorskite gradovi, plo{tadite se smesteni pokraj morskiot breg, sluèj}i istovremeno i kako pristani{te, dodeka vo kontinentalnite gradovi plo{tadite se vo centarot na naselbata. Arhitekturata pravi osoben zamav vo gradeweto verski objekti i rezidencii na novite
ARHI TEK T URA

vlastodr{ci. Vo golemiot broj novi naselbi se podignati bezbroj objekti. Nivna op{ta karakteristika e toa, {to novata arhitektura ne nosi nov umetni~ki napredok, tuku prerabotka na evropskite primeri, najmnogu na onie od [panija, a pomalku od Portugalija, Italija ili Francija.*26 Po~nuvaj}i od 30-tite godini na XVII vek, pa s do po~etokot na XIX vek, vo arhitekturata na Latinska Amerika vladee baroknata arhitektura i umetnost so specifi~ni karakteristiki. Taa ne obrnuva vnimanie na prostorno-volumenskite odnosi i kompozicijata na objektot, tuku e preokupirana so organskata integracija na {panskite dekorativni motivi. So takvi osnovni karakteristiki, novata arhitektura }e ja preplavi Latinska Amerika. Od mnogubrojnite primeri, kako celosen izraz na taa arhitektura, pretstavuva verskiot ansambl na plo{tadot Sokalo vo Meksiko Siti. Vo centarot na gradot MEKSIKO SITI e oformen eden od najzna~ajnite barokni ansambli vo svetot. Najprvin, vrz urnatinite na eden star acte~ki hram, vo 1563 god. e zapo~nato gradeweto na katedralata, koja e dovr{ena mnogu podocna, so uvezeno {pansko vlijanie, {to se gleda od nejzinoto prostorno oblikuvawe so dve kuli. Lorenco Rodrigez (1704-74) do katedralata ja gradi poznatata Sagrario Metropolitano (riznica na kultot Sakramento, 1749-68). Nejzinata vlezna fasada ima bogata skulptorska obrabotka, napravena vo vulkanski kamen. Dekorativnite motivi proizleguvaat istovremeno od tradicionalniot {panski plateresk stil, no i od doma{noto acte~ko kulturno nasledstvo. Vo vnatre{nosta na crkvata, pod smirenite lakovi, stolbovi i arhitravi, cveta prebogatata dekoracija na oltarot, izrabotena vo stilot ~urigerizam. Taa e napravena vo drvena pozlatena rezba, so pretstava na stotina likovi, sliki i panoa vo razli~ni dimenzii.
Sl.103. Lorenco Rodrigez. Sagrario Metropolitano, Meksiko Siti, 1749-68.
BRAZIL, kako portugalska kolonija ja ima najevropskata barokna arhitektura vo Latinska Amerika. Otsustvoto na doma{na tradicija vo monumentalnata umetnost pridonesuva za celosno prifa}awe na uvezenite tvore~ki priodi od Portugalija. Kolonizacijata na Brazil ne se odviva pod dràvna, tuku pod privatna inicijativa. Kako rezultat na toa i na selskiot karakter na stopanstvoto, nastanuva stihiski razvoj na naselbite, a golem zamav dobiva gradeweto na dvorci vo ogromnite zemjodelski posedi. Bogatite zemjodelci retko odat vo gradovite i ne se zainteresirani za gradewe na skapi objekti vo niv. Kako rezultat na toa, Brazil vo XVIII vek s u{te ìvee kako vo sredniot vek. Novata arhitektura i kultura najprvin se probivaat preku gradeweto crkvi so sredstvata na verskite redovi (kalu|erski bratstva). Uvezenata barokna tradicija naiduva na dobra po~va, dobivaj}i silen zamav s do sredinata na XIX vek. Najzna~ajno delo od XVIII vek vo Brazil pretstavuva crkvata San Francisko vo Salvador (Boka). Zad nejzinata neugledna fasada se krie eden od najfantasti~nite rasko{ni enterieri na Latinska Amerika, koj sodrì bogatstvo na reljefi so motivi od
25
Sl.102. Katedralata vo Meksiko Siti, 15631813 i Sagrario Metropolitano,1749-68 od Lorenco Rodrigez. Osnova i izgled.
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.242 All Lisboa and its surroundings, str.20 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.222
26
197
BAROK VO LATINSKA AMERIKA
ARHI TEK T URA
Sl.104. Alejàdiwo. Osnova na crkvata San-Francisko de Asis, San-@uan-del-Rej, 1774-1810; Presek i izgled na istoimenata crkva vo Ouro Preto, 1766-70.
vegetabilno i zoomorfno poteklo. Za razlika od masivnosta na meksikanskata dekoracija, ovoj enterier ima prozra~nost i organiziranost na kompozicijata. Ponekoga{, reljefnite i naslikanite panoa so verski sceni gi ukrasuvaat yidovite na crkvite, kako odvnatre taka i odnadvor. Takov e slu~ajot so crkvata vo frawevskiot manastir vo Olinda, od XVIII vek. Gradeweto hramovi, osobeno se razviva vo pok rainata Minas-@erais. Vo nivnata kompozicija, arhitektite odbegnuvaat s {to bi moèlo da ja naru{i celinata na fasadnite ramnini. Dekorativnite motivi ne se mnogubrojni, no se gri`livo izraboteni i postaveni na strogo opredeleni delovi na fasadite: portalite, frontonite i sl. Vo ras~lenuvaweto na fasadata, osven venci, naj~esto se upotrebuvaat pilastri, a ne koloni. Osnovite na objektite se ednokorabni i izdolèni, zapadnite fasadi naj~esto se po{iroki od samiot korab, a nad pro{iruvawata se postaveni kuli kambanarii. Takvi karakteristi~ni primeri pretstavuvaat crkvite na poznatiot arhitekt Antonio Francisko de Lisboa, nare~en Alejàdiwo: SanFrancisko de Asis vo Ouro Preto (1766-70) i istoimenata crkva vo San-@uan-del Rej (1774-1810).
Stanbenata arhitektura vo novosozdadenite gradovi se odlikuva so objekti na prizemje do P+2 kata, koi se redat pokraj ulicite ili plo{tadite. Naselbite obi~no imaat sloboden, negeometriski plan, poradi spontaniot karakter vo nivnoto formirawe. Objektite naj~esto se izgradeni od kerpi~ ili od fasadni tuli, sloèni na takov na~in, {to pravat ìvopisen izgled. Takvata ~ovekomerna, ìvopisna i ìvotoradosna arhitektura, koja nosi koreni od Portugalija i vo mnogu se razlikuva od misti~nite akordi na {panskite objekti, osobeno e prisutna vo gradovite na pokrainata Minas-@erais, kako {to e Ouro Preto.
Sl.105. Niza od stanbeni objekti vo Ouro Preto, Minas @erais, Brazil.

198
ARHI TEK T URA

ê{ka
Vo ê{ka, s do po~etokot na XVII vek se ~uvstvuva samo vlijanieto na italijanskata renesansa vrz arhitekturata na oddelni objekti. Od po~etokot na XVII vek, tamu doa|aat na rabota italijanski majstori, koi go zapo~nuvaat gradeweto na nekolku dvorci. Vo tekot na vekot se ~uvstvuvaat i holandski vlijanija, koi doa|aat preku germanskata arhitektura. Prva poznata barokna crkva e Sv. Marija Loreto na Hrad~ani vo Praga, vo stil na raniot barok. Taa ima neobi~no {irok pravoagolen naos so trem na site ~etiri strani, a oltarniot prostor e silno izdaden kon istok. Vo prostornata kompozicija dominira sudirot na horizontalniot korpus so vertikalata na saat-kulata.*27
Sl.106. Crkvata Sv. Marija Loreto na Hrad~ani, Praga, XVII vek. Osnova(levo) i izgled(gore).
Vo toj period, glavniot grad na Avstrija, Viena, se nao|a vo neposredna opasnost od turski napadi, poradi {to Praga stanuva centar na arhitektonskata aktivnost. Toga{ e izgradena palatata êrnin (1667) od italijanskiot arhitekt Fran~esko Karati, so tipi~en paladievski izraz i so kolosalni angaìrani koloni,
postaveni vrz visoko robusno cokle. Vo ê{ka rabotat nekolku poznati arhitekti od stranstvo, koi nabrgu }e se naturaliziraat. Me|u niv najpoznati se tatkoto i sinot Dincenhofer, koi baroknite vlijanija gi prisposobuvaat kon ~e{kata tradicija. Ignac Dincenhofer ja gradi poznatata crkva Sv. Nikola (Mikula{, 1703-11) na Mala Strana vo Praga. Nejzinata osnova so nadvore{nite yidovi pravi edna relativno smirena prostorna plastika, koja se dinamizira so branovidnite linii na zapadnata fasada. Op{tiot volumen na objektot ima dvoslojna podelba, koja zavr{uva so atika i balustrada. Na isto~niot del dominiraat monumentalnata kupola i saat-kulata so specifi~no izvitkani zavr{ni elementi. Enterierot na crkvata ima ne{to podinami~na kompozicija,
27
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.273 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.150
Sl.107. Fran~esko Karati. Palatata êrnin, Praga, zapo~nata 1667.
199
BAROK VO Ê[KAA
ARHI TEK T URA

sozdadena so efektot na vajan yid, so koj se podeleni niskite kapeli od centralniot korab. Nad kapelite se razviva galerija, potencirana so branovidnata balustrada vo vid na ograda. Potkupolniot prostor e bogato dekoriran so skulptura i fresko-ìvopis. Kon krajot na XVIII vek vo ê{ka preovladuva rokoko stilot, taka {to ~estopati enterierot na porano zapo~natite barokni objekti se dovr{uva so rokoko dekoracija.
Sl.108. Dincenhofer. Crkvata Sv. Nikola (Mikula{ na Mala Strana), Praga, 1703-11, 1737-52. Osnova i izgled.
Polska
Vo periodot na XVII i XVIII vek, Polska e bogata katoli~ka zemja, {to }e pridonese i za razvojot na noviot arhitektonski stil. U{te vo po~etokot na XVII vek zapo~nuva gradeweto barokni crkvi, me|u koi najpoznata e crkvata Sv. Kazimir vo Vilna. Nejzinata osnova ima centralno re{enie, a fasadata e oblikuvana po primer na crkvata Il Xezu. Vo podocne`niot period postepeno se sozdava crkovniot stil na polskiot barok so dve kuli, {to osobeno se gleda na crkvata vo Klimatovo (1643-50), koja e gradena po primerot na crkvata Santa Marija dela Salute vo Venecija, so elipsoiden naos spored proektot na Italjanecot Lorenco de Sent. Edna od osnovnite karakteristiki na polskata barokna arhitektura pretstavuva pogolemata upotreba na tula, kako i {tedlivosta vo nadvore{nata obrabotka na objektite. Toa pridonesuva za dominacijata na ednostavnite klasi~ni formi so pravi linii.*28 Vo baroken stil se gradat golem broj palati, dvorci, crkvi i manastiri, pri {to arhitektonskata koncepcija na dvorcite e inspirirana od arhitekturata na francuskite dvorci. Najubav primer od toj vid pretstavuva dvorecot na kralot Jan Sobejski (kraj na XVII vek) vo Vilanov kraj Var{ava, od arhitekt Lo~i. Negovata osnova e oblikuvana spored primerot na Versajskiot dvorec vo Pariz.
Sl.109. Lo~i. Dvorecot na Jan Sobejski vo Vilanov, kaj Var{ava, kraj na XVII vek.
28
Podetalno vo Architectura polska do polowy XIX wieku Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.378
200
ARHI TEK T URA
Sl.111. Tilman van Hameren. Palatata Krasinski, Var{ava, 1682-94. Reljefi na Andreas [liter.
Sl.110. Tilman van Hameren. Crkvata Sv. Ana, Krakov, 1689-1703. Fragment od vleznata fasada.
Vo barokniot period se kompletiraat golem broj gradski kvartovi vo Krakov i vo Var{ava. Napredokot na arhitektonskoto tvore{tvo e ovozmoèn so pe~ateweto stru~na literatura na polski jazik. Kako najpoznati objekti od XVII vek vo Krakov, moè da se nabrojat: crkvata Sv. Petar i Pavle (1605-09) na arhitektot Padovano i crkvata Sv. Ana (1689-1703) na arhitektot Van Hameren. Vo Var{ava, arhitektot Van Hameren ja gradi palatata Krasinski (1682-94). Vo tekot na XVIII vek, vo novata prestolnina, Var{ava, se izgradeni: crkvata Karmelitska (1777-80) na arhitektot [reger i Palatata na voda (1784-1788) vo parkot Lazienki na arhitektot Merlini. Nivnata arhitektura, a osobeno na palatata, ve}e navleguva vo klasicisti~kiot stil.
Sl.112. Merlini. Palatata na voda vo parkot Lazienki, Var{ava, 1784-88.
Rusija
Vo tekot na XVII vek vo Rusija doa|a do zajaknuvawe na aristokratijata i trgovijata, so {to postepeno se sozdavaat uslovi za izgradba na rasko{ni palati i crkvi. Od po~etokot na vekot re~isi i da nema objekti gradeni vo noviot stil, tuku s u{te se gradat remekdelata na narodnata arhitektura, a toa se crkvite od drven materijal. Po poàrot vo Moskva od tretata decenija na vekot, naselbata zasileno se obnovuva vo noviot stil. Objektite naj~esto se gradeni vo kamen, a vo nivnata forma ~estopati se interpretiraat oblicite na nekoga{nata arhitektura vo drvo. Tradicionalniot pristap e zadràn kako vo koncepcijata na objektite taka i vo nivnata prostorna plastika, preku skalestoto redewe na elementite. I vo ras~lenuvaweto na volumenite preovladuvaat prerabotenite tradicionalni elementi so dekorativen pristap, pri {to se ~uvstvuva izvesno italijansko vlijanie samo kaj profilacijata. Sepak, moè da se kaè, deka ovaa svoevidna arhitektura gi sodrì osnovnite barokni principi: dinami~na kompozicija, kontrast na svetlo i temno, bogatstvo na dekorativni elementi i ìvopisni formi. Od mnogubrojnite objekti vo Moskva i nejzinata okolina, treba da se izdvojat nekolku. Dvorecot Teremnoj (1635-36) vo moskovskiot Kremq sodrì spoj na doma{ni i italijanski arhitektonski elementi.
201
BAROK VO RUSIJA
ARHI TEK T URA
Sl.113. Crkvata Sv. Troica vo Ostankino, kaj Moskva, 1678-83.
Crkvata Sv. Troica (1678-83) vo Ostankino kraj Moskva ima skalesto redewe na dekorativnite prekr{eni lakovi i na izvitkanite kupoli. Crkvata Sv. Nikolaj Boq{oj Krest (1680-88) vo Moskva e re{ena na ~etiri nivoa, nad koi se izdigaat pet izvitkani kupoli, pokrieni so reljefna dekoracija. Na krajot na vekot, Moskovskata {kola, preku Ukraina, po~nuva da prima pogolemi italijanski vlijanija, so {to i na nejzinoto podra~je pristignuva paladievskata arhitektura.*29
Vo XVIII vek doa|a do zacvrstuvawe na ruskoto carstvo, osobeno pod vlasta na Petar Veliki. Zapo~nuvaat da se objavuvaat raspravi za arhitekturata, od koi najzna~ajna e Teorijata na arhitekturata od Viwola, prakti~no prerabotena za doma{ni uslovi. Vo toj period zapo~nuva da se gradi novata prestolnina Sankt Peterburg so objekti vo noviot baroken stil. DOMENIKO TREZINI (1670-1734), vo po~etokot na vekot e glavniot arhitekt na prestolninata, koj gradi raznovidni objekti, vo skromen italijanski barok. Spored negovite proekti e izgradena Petropavlovskata krepost, koja pretstavuva jadro okolu koe }e se razvie novata naselba. Vo centarot na tvrdinata, Domeniko Trezini go gradi Petropavlovskiot sobor so visoka skalesta kula nad vlezot, vo koj vodi portik oblikuvan so klasi~ni koloni.
29
Sl.114. Domeniko Trezeni. Petropavlovski sobor, 1712-33 (gore) i Petrovska porta na Petropavlovskata krepost, Sankt Peterburg, 1714-18 (dolu).
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 6, od str.11 Leningrad, sprovo~nik, Raduga, Moskva, 1988 30 Podetalno vo Pavel Kan, Leningrad, sprovo~nik. Raduga, Moskva, 1988 Vostanovlenie pamtnikov arhitektur Leningrada. Stroizdat, Leningrad, 1983
Kunstkamera (1718-34) e prviot ruski umetni~konau~en muzej, vo koj se ~uva umetni~kata zbirka na Petar Veliki. Postepeno, toj }e prerasne vo lulka na naukata, kade svojata rabota }e ja zapo~ne Akademijata na naukite so prvata javna biblioteka . Nejzinoto prostorno re{enie se sostoi od dve krila na P+2 i centralna skalesta kula so kupola. Spored proektot na Trezini objektot go gradat Xon Matarnovi, Gajtano Kiaveri i Mihail Zemcov.
202
Sl.115. Matarnovi, Kiaveri, Zemcov. Kunstkamera (biblioteka), Sankt Peterburg, 1718-34.
Zgradata na Univerzitetot (1722-41), so svojata dolìna od nad 500 m, vo koja se smesteni 12 kolegiumi e postavena normalno vo odnos na bregot na rekata Neva. Taa e oblikuvana vo skromen izraz na barokniot klasicizam, so prizemje vo vid na cokle i dva kata so kolosalen red na pilastri (lizeni). Pokraj navedenite objekti, Trezini proektira i gradi nekolku dvorci za carskoto semejstvo. Reformata na ruskoto op{testvo, zapo~nata u{te vo prvata polovina na vekot, moèla da se sprovede so sozdavawe na visokonau~ni i stru~ni kadri. Za taa cel, vedna{ do Kunstkamerata, vo koja zapo~nuva da raboti Akademijata na naukite, }e se izgradi poseben objekt za nea, a toa e glavnata zgrada na Akademijata na naukite (1783-88). Arhitektot Xakomo Kvarengi objektot }e go pravi so strog izraz na barokniot klasicizam, so anti~ki portik na simetralata od objektot, {to zavr{uva so ednostaven timpanon. Francuskiot arhitekt Lebln ja osnova Grade`nata {kola, koja gi obrazuva prvite doma{ni arhitekti. Vo po~etokot na nejzinata rabota, mladite graditeli se ispra}aat na specijalizacija vo Italija i vo Francija. Od spojot na nasledenata doma{na renesansa, zapadniot barok i klasicizam, vo Rusija se sozdava
arhitektura za doma{en vkus: realisti~na, so ednostavni prostorni oblici i so zapadnoevropski umetni~ki karakter. Sepak, ne postoi celosno edinstvo vo baraweto na noviot arhitektonski pat, bidej}i del od graditelite se zalagaat za renacionalizacija na arhitekturata.
Vo tekot na XVIII vek, prodolùva zasilenata izgradba na novata prestolnina Sankt Peterburg. Carot Petar Veliki povikuva, zaedno so doma{nite arhitekti, vo nejzinata izgradba da u~estvuvaat i vidni arhitekti od Italija i od Francija. Nekoi od niv se naturaliziraat, prisposobuvaj}i go noviot stil za doma{ni potrebi, {to u{te pove}e }e dojde do izraz kaj nivnite naslednici.*30 BARTOLOMEO FRANÊSKO RASTRELI (170071) e najpoznat arhitekt od toj period koj gradi golem broj zna~ajni objekti. Vo centarot na prestolninata, spored negovi proekti e izgraden Zimskiot dvorec (1755-1817). So postepenoto dodavawe na novi krila, dvorecot dostignuva dolìna od re~isi 200 m i {iro~ina od 160 m, so 1.057 prostorii i so parkovska povr{ina od 46.516 m2. Glavniot venec, koj go zaobikoluva celiot objekt ima dolìna od re~isi 2 km. Denes, vo
Sl.116. Bartolomeo Rastreli. Zimskiot dvorec, Sankt Peterburg, 1755-1817.

203
BAROK VO RUSIJA
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

salite na Zimskiot dvorec se smesteni kolekciite na poznatiot muzej Dràven Ermita`. Oblikuvaweto na negovata fasada nosi o~igledni zapadnoevropski vlijanija, no vidot na dekoracijata i koloritot na fasadata pretstavuvaat interpretacija na doma{nite karakteristiki. arhitekt Lebln, so u~estvo na Brand{tajn, Zemcov, Miketi i dr. So novite zafati toj se kompletira so paviljoni i so prebogato parkovsko ureduvawe. Vo negovoto oblikuvawe dominira vlijanieto na paladievskata arhitektura, zbogatena so barokni elementi.
Sl.118. Bartolomeo Rastreli. Ekaterinin dvorec, Carskoe Selo (Pu{kin), sredina na XVIII vek. Sl.117. Braun{tajn, Lebln, Rastreli, Zemcov, Miketi i dr. Letniot dvorec (Peterhof) na Finskiot Zaliv, zapo~nat 1721. Izgled na Golemata kaskada i Paviljonot so grbot.
Na sli~en na~in Rastreli gi gradi i drugite svoi dvorci, od koi najpoznati se: palatata Stroganov na Nevskiot prospekt i Letniot dvorec (poznatiot Peterhov , zapo~nat vo 1721 god.). Letniot dvorec zapo~nuva da se gradi spored prvobitniot proekt na
Mnogu zna~ajno ostvaruvawe na Rastreli pretstavuva Ekaterininiot dvorec vo Carskoe selo (Pu{kin), ~ie oblikuvawe proizleguva od kompozicijata na Zimskiot dvorec. Vo parkot e izgraden carskiot Ermita`, so sli~en paladievski stil, no vo pogolema mera razdvièn. Od crkovnite objekti na Rastreli, posebno se istaknuva manastirskiot ansambl Smoqni, ~ija crkva ima kube i dve kambanarii so barokna reljefna plastika. Na sli~en na~in, no so ~etiri vitki kuli, Rastreli, vo sorabotka so Mi~urin, go ima izgradeno i Andreevskiot sobor vo Kiev. Vo vtorata polovina na XVIII vek, vo ruskata arhitektura postepeno preovladuva vlijanieto na klasicizmot. Arhitektite Kokorinov i Delamt ja osnovaat i ja gradat Umetni~kata akademija so eden vid paladievska arhitektura i so izvesno vlijanie na pariskiot klasicizam. Delamt, isto taka, go gradi i Gostinskiot dvor pokraj Nevskiot prospekt, so trem i galerija koi go zaobikoluvaat objektot od nadvore{nite strani. Na takov na~in, vo Rusija postepeno navleguva postrogiot klasicizam, {to }e stane oficijalna arhitektura vo sledniot period.
Sl.119. Kokorinov i Delamt. Umetni~kata akademija, Sankt Peterburg, 1764-88.

204
Ju`noslovenski zemji
Vo vremeto na XVII i XVIII vek, ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov se nao|a pod vlasta na Turcija, severniot pod vlasta na Avstro-Ungarija, a zapadniot del pod upravata na Mleta~kata Republika. So takvata rascepkanost na teritorijata i so borbata me|u tie dràvi, ju`noslovenskite gradovi s pove}e osiroma{uvaat, a Dalmacija go gubi svojot renesansen sjaj. So zapiraweto na vojnite i so stabilizacijata na granicite, zapo~nuvaat da se gradat objekti vo noviot stil. Prviot period od pojavata na baroknata arhitektura nosi ime barokizacija, {to se odnesuva na preureduvaweto i dograduvaweto na starite objekti so elementi na noviot stil. Baroknata arhitektura postepeno navleguva na teritorijata na: Slovenija, Hrvatska i Dalmacija, so pomali refleksii i vo Vojvodina. Investitori na novata arhitektura se: crkvata so svoite mona{ki redovi (jezuiti, frawevci), plemstvoto i gra|anstvoto. Se gradat raznovidni objekti: crkvi, manastiri, dvorci (zamoci), stanbeni zgradi, gradski soveti, fontani, kuli, gradski porti i dr. Osnovniot tip na barokna crkva proizleguva od primerot na Il Xezu, pri {to naj~esto taa e so transept, kupola i so bo~ni kapeli. Poradi odbranbeni potrebi, dvorcite najprvin imaat zatvoren karakter, a podocna dobivaat pogolemi fasadni otvori. Nivnata viso~ina naj~esto e P+1 kat, so golem salon, reprezentativni skali i so kuli bez odbranbena funkcija, a simetri~noto re{enie odnadvor, naj~esto, e naglaseno so centralno postaveniot rizalit. So zbogatuvaweto na gra|anstvoto i na crkvata, zapo~nuva po{irokata obnova i izgradba na gradskite kvartovi, so oblikuvawe na plo{tadi vo nivnite centri. Pojavata na baroknata arhitektura na Balkanskiot Poluostrov zapo~nuva so doa|aweto na arhitektite od Italija i Avstrija, za podocna kon niv da se priklu~at i doma{nite majstori.*31
Slovenija
Baroknata arhitektura vo Slovenija se razviva pod silno vlijanie na arhitekturata od Viena i od severna Italija. Vo toj period se ureduvaat pove}e naselbi, no najmnogu objekti se podigaat vo Qubqana, kade {to se izgradeni tri plo{tadi so barokni objekti. Mesniot plo{tad vo Qubqana e vramen so zna~ajni barokni objekti. Katedralnata crkva Sv. Nikolaj (170007) pretstavuva delo na poznatiot rimski arhitekt i umetnik Andrea Poco. Toj ja oblikuva so kupola i so dve kuli kambanarii, a nejzinoto gradewe go dovr{uva doma{niot arhitekt Gregor Ma~ek Andrea Poco Ma~ek. pokaùva golemo majstorstvo i vo ureduvaweto na vnatre{nosta na objektot, osobeno na oltarniot prostor, spored proektot od 1700 god. Vo sredinata na plo{tadot e postavena Fontanata na ~etirite krawski reki (1752), delo na skulptorot Fran~esko Robe Robe. Gradskiot sovet (magistratot, 1711-18) ima pravoagolen atrium so trem i galerija. Spored proektot na Gregor Ma~ek, objektot e dekoriran vo smiren barok, so zgrafito tehnika. Kongresniot plo{tad vo Qubqana e eden od najuredenite barokni plo{tadi na Balkanskiot Poluostrov. Oblikoven akcent na celata kompozicija pretstavuva
Sl.121. Ur{ulinskata crkva Sv. Troica, Qubqana, 1718-26. Sl.120. Andrea Poco. Katedralata Sv. Nikolaj, Qubqana, 1706.
31
Podetalno vo Arhitektura na tlu Jugoslavije, Barok
205
BAROK VO SLOVENIJA
ARHI TEK T URA
BAROK VO SLOVENIJA
Ur{ulinskata crkva Sv. Troica (1718-26). Nejzinata zapadna fasada, spored nacrt na arhitekti od severna Italija, ima silno naglaseni angaìrani kolosalni toskanski koloni. Glavniot oltar e napraven od Fran~esko Robe vo 1744 godina, a parternata obrabotka na plo{tadot e zavr{ena vo po~etokot na XX vek od doma{niot arhitekt Joè Ple~nik. Plo{tadot Tromostovje vo Qubqana ima interesna urbana struktura napravena kako kombinacija na ulici i mostovi preku rekata. Vo celata kompozicija najmnogu se istaknuva frawevskata crkva Sv. Marija (1646-60), oblikuvana spored primerot na crkvata Il Xezu od Rim. I nejziniot glaven oltar go ima napraveno Fran~esko Robe, vo 1736 god.
Sl.122. Frawevskata crkva Sv. Marija, Qubqana, 1646-60.
Hrvatska
Vo Hrvatska, pod vlasta na Avstro-Ungarija postepeno navleguva noviot baroken stil, so koj se gradat golem broj objekti vo: Zagreb, Vara`din, Osijek, Karlovac i drugi mesta. Grade`nata aktivnost najmnogu e prisutna vo glavniot grad Zagreb, kade {to se oformuvaat negovite kvartovi: Gorni grad (Gri~) i Dolni grad (Kapitol). Od verskata arhitektura, najpoznata e crkvata Sv. Katerina (1620-32), so mal plo{tad pred nea. Ovoj objekt, podignat po primerot na Il Xezu od Rim, e promenet za vreme na rekonstrukcijata po zemjotresot vo 1880 god. I vo ovaa crkva, ubaviot baroken oltar go ima izraboteno poznatiot umetnik Fran~esko Robe. Od profanata arhitektura, osobeno se istaknuva palatata Or{i} (1764), so silno naglasena plastika vo simetralata na kompozicijata.
Sl.124. Dvorecot Bistra, Hrvatsko Zagorje, XVIII vek.
Vo vnatre{nosta na Hrvatska, isto taka se podignati pove}e interesni objekti. Crkvata Sv. Marija (1743) vo Belec e poznata po nejziniot bogat enterier so naglasena barokna obrabotka. Dvorecot Bistra se odlikuva so silno istaknat centralen rizalit, a dvorecot na Dra{kovi} (1616) vo Klenovnik ima rasko{no oblikuvan atrium so trem i galerija. Na krajot od XVIII vek se pravat izmeni na Gradskiot sovet vo Rijeka, so centralna kula i so barokna dekoracija.
Dalmacija
Poradi dolgotrajnite borbi so Turcija i poradi namaluvaweto na trgovijata po otkrivaweto na Amerika, Dalmacija go gubi svoeto prethodno zna~ewe. Nejzinata teritorija re~isi celosno se nao|a pod vlasta na Mleta~kata Republika. Mleta~kata Republika e vo postojana konfrontacija so Turcija, poradi {to graditelstvoto vo Dalmacija e zapostavuvano. Vo po~etokot na XVII vek, sozdaden e mal broj objekti vo skromen ran barok.
Sl.123. Palatata Or{i}, Zagreb, 1764.

206
ARHI TEK T URA

Isusovskata crkva Sv. Ignacie (1699-1725) na rimskiot arhitekt Andrea Poco e postavena na markantno vozvi{uvawe, do koe se doa|a preku poznatata skalinada na arhitektot Padilakva. Crkvata Sv. Vlaho (1706-15) na arhitektot Gropeli ima vizantiska osnova na vpi{an krst so kupola.
Sl.125. Bufalini i Andreoti. Katedralata Velika Gospa, Dubrovnik, 1671-1712.
Relativno nezavisna e Dubrovni~kata Republika, koja go razviva svoeto pomorstvo i trgovija, so {to steknuva bogatstvo za gradewe na objekti vo noviot stil. Vo 1667 godina, Dubrovnik e pogoden od zemjotres, od koj najmnogu se razurnati objektite okolu sega{nata ulica Stradun. Obnovata na gradot se vr{i so objekti vo noviot baroken stil, pri {to najsilen prodor novata arhitektura pravi preku verskite objekti.*32 Katedralata Velika Gospa (1671-1712) od arhitektite Bufalini i Andreoti se istaknuva so svojata kupola i so balustradite, smesteni vo ramkite na petkorabnoto bazilikalno re{enie.
Sl.127. Gropeli. Crkvata Sv. Vlaho, Dubrovnik, 1706-15.
Vo ju`niot del na Jadranskoto krajbre`je ima izgradeno nekolku objekti od noviot baroken stil, od koi najmnogu se istaknuva crkvata vo pravoslavniot manastir Savina (1777-99) kaj Herceg Novi na arhitektot Nikola Foreti} od Kor~ula. Kambanariite na katedralata vo Kotor za vreme na zemjotresot vo 1667 godina se razurnati, taka {to tie se obnovuvaat vo noviot baroken stil. Vo Kotor se izgradeni i nekolku stanbeni objekti so skromen izraz na baroknata arhitektura.
Vojvodina
Vo tekot na XVIII vek, Vojvodina se nao|a pod vlasta na Avstro-Ungarija, preku koja pristignuvaat vlijanijata na noviot arhitektonski i umetni~ki stil. Vo toj period se gradat tvrdini, verski i profani objekti. Najgolema graditelska dejnost se odviva na tvrdinata vo Petrovaradin (1754-1766), kade vo vremeto na Marija Terezija se podigaat bedemi, kapii, kasarni i edna crkva, koi se izgradeni za 12 godini. [irum pokrainata se podigaat golem broj mali crkvi so poskromna barokna dekoracija. Karakteristi~na e arhitekturata na fru{kogorskite manastiri, koi se oblikuvani vo eden
Sl.126. Andrea Poco. Isusovskata crkva Sv. Ignacie, Dubrovnik, 1699-1725.
32 Podetalno vo Svetska ba{tina u Jugoslaviji, od str.60 33
Podetalno vo ôvjek i prostor - 7/8, 1988, str.33
207
ARHI TEK T URA

spoj na srpsko-vizantiski i baroken stil. Takov karakteristi~en primer pretstavuva crkvata vo manastirot Jazak, koja vo svojot isto~en del ima osnova na trilist so kupola, dodeka nad vlezniot zapaden del se izdiga bogato profilirana barokna kula, podignata vo 1753 god. Od gradskite crkvi vo Srem, najgolemo vnimanie privlekuva sobornata crkva Sv. Nikola (1758-62) vo Sremski Karlovci. So razvitokot na trgovijata, vo gradovite na pokrainata se gradat i golem broj stanbeni objekti, a vo nekoi se oformuvaat i celi kvartovi vo baroken stil. Takvata graditelska dejnost najmnogu e zabeleàna vo Sombor i vo Vr{ac. So okupacijata na Belgrad, od strana na Avstroungarija vo 1717 godina, baroknite vlijanija pristignuvaat i vo nego. Novite vlastodr{ci si postavuvaat zada~a, orientalniot lik na gradot da go promenat spored nivniot baroken vkus. Za taa cel se angaìraat poznati graditeli od Habsbur{kata monarhija. Noviot plan na Belgrad e izraboten vo 1723 god. od Nikola Doksat, koj pravi edna koncepcija so silen odbranben sistem. Poradi golemiot broj gradovi {to }e gi podigne na granicata so Turcija, toj }e bide nare~en avstriski Voban. Belgrad, Turcite povtorno nema da go zazemat so vojna, tuku na politi~ko pole, so Belgradskiot mir vo 1739 god. Pri povlekuvaweto, avstriskata vojska gi uriva ve}e izgradenite barokni bastioni. Od niv, relativno dobro e za~uvana Gradskata porta, posvetena na Karlo VI, koja e poznata kako Kapija na Evgenie Savojski. U~esnik vo opsadata na Belgrad vo 1717 godina, vo vojskata na princot Evgenie Savojski e i mladiot arhitekt Baltazar Nojman, taka {to se pretpostavuva deka ovaa kapija, kako i golemiot bunar na belgradskata tvrdina, se del od negovoto rano tvore{tvo.*33
Sl.128. Manastirskiot ansambl Jazak, graden od krajot na XV do sredinata na XVIII vek.
Sl.128.1. Sobornata crkva Sv. Nikola, Sremski Karlovci, 1758-62.

208
Sl.129. Baltazar Nojman (?). Gradskata porta(Kapijata na Karlo VI), Belgrad, podignata po 1923. Zapadna i isto~na fasada.
B. SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA BAROKOT

Op{ti karakteristiki
Imeto barocco se odnesuva na umetnosta, koja, glavno, se razviva od 1600 do 1750 godina. Vo po~etokot, toa ime se upotrebuva vo negativna smisla, bidej}i na portugalski jazik ovoj zbor ozna~uva nepravilen biser. Toa ime go prifa}aat i Francuzite, no za niv barokot pretstavuva poim za neobi~nost. Baroknata umetnost se pojavuva vo Italija, kade {to vo XVI vek od jasnite formi na visokata renesansa proizleguvaat razli~ni umetni~ki nasoki, kako {to se: docnata renesansa i manirizmot. Op{ta karakteristika na ovaa umetnost, kako vo arhitekturata taka i vo prikaùvaweto na ~ove~koto telo, pretstavuva postepenoto napu{tawe na klasi~nite proporcii. ôve~koto telo se izdolùva i se prikaùva vo spiralni svrtuvawa, a slikite ve}e nemaat jasno uramnoteèni i prostorno voedna~eni kompozicii. Nikulecot na ovie pojavi se nao|a u{te vo deloto na Mikelanxelo i pretstavnikot na protobarokot, slikarot Korexo. Dvièweto na figurite e zastapeno vo site vidovi barokna umetnost. Vo slikarstvoto toa dostignuva najgolema dramati~nost, pretstavena vo prepletuvaweto na ~ove~kite tela. Teloto e prikaàno vo eden preoden podvièn stadium, taka {to se ~uvstvuva negovata nevidliva prethodna i idna sostojba. Baroknata umetnost ja sakaat crkovnite protivreformatori, no podocna i protestantite; nea ja sakaat, kako apsolutisti~kite dràvi, taka i gra|anskata Holandija. Taa umetnost ja sakaat, kako obi~nite lu|e, taka i novoformiraniot u~en svet vo vremeto na Kopernik, Galilej, Bekon i drugi u~eni lu|e. Bidej}i baroknata umetnost ne pretstavuva ednostaven rezultat na verskiot, politi~kiot ili intelektualniot razvoj, taa i do denes ne e celosno sfatena. Centri na razvojot na baroknata umetnost pretstavuvaat: papskiot Rim, dvorovite na evropskite vladeteli i bogatite gra|anski sloevi.*34
Italija
Poradi politi~kata rascepkanost na Italija na mali dràvi~ki, vo XVII vek preostanuva samo eden centar za razvoj na umetnosta, a toa e papskiot Rim. Papite si postavuvaat zada~a, Rim da go pretvorat vo najubav grad na hristijanskiot svet, vo slava na boga i na crkvata. Tie gi povikuvaat umetnicite da se natprevaruvaat me|usebno so svoite najdobri dela. Se prezemaat ogromni grade`ni zafati za ureduvawe na gradot, so u~estvo na najtalentiranite arhitekti od Italija. Umetni~kata bitka zapo~nuva vo 1585 godina, vo koja na po~etokot u~estvuvaat malku poznatite lokalni maniristi, za nabrgu da dojdat mladite slavoqubivi umetnici, osobeno od severna Italija. Tie napredni lu|e go sozdavaat noviot baroken stil. celosno razli~na od site dotoga{ sozdadeni. Edinstvena sli~nost postoi so dotoga{niot severnoitalijanski realizam, no realizmot na Karavaxo e tolku beskompromisen, {to preminuva vo naturalizam. Za prvpat vo slikarstvoto se prikaùva edna sveta tema, koja na sovr{en na~in e izrazena preku sekojdnevniot ìvot na obi~nite lu|e. Se dobiva vpe~atok kako bogatiot dano~nik Matej so svojata pridru`ba da se
Sl.130. Karavaxo. Povikuvaweto na sv. Matej, 1599-1600. Maslo na platno, 322 h 340 cm. Crkva San Luixi dei Fran~ezi, Rim.
KARAVAXO (1573-1610)
Prvoto mesto me|u tvorcite na baroknata umetnost mu pripa|a na mladiot 23-godi{en slikar Mikelanxelo Merisi, nare~en Karavaxo, koj vo 1590 god. doa|a vo Rim od okolinata na Milano, begaj}i pred ugnetuvaweto od {panskata vojska. Po doa|aweto vo Rim, toj dobiva pora~ka da gi naslika monumentalnite platna vo crkvata San Luixi dei Fran~ezi. Me|u niv najpoznata e slikata Povikuvaweto na sv. Matej, koja e re~isi
34
Vidi H.W. Janson. Istorija umetnosti, od str.160
209
BAROK VO ITALIJA
BAROK VO ITALIJA
nao|a vo kafeana, a siroma{niot bosonog Hristos go povikuva na odgovornost. Religioznosta na slikata ne e postignata so pomo{ na natprirodni znaci (od koi e prisutna samo tenkata ni{ka na oreolot), tuku preku mo}niot zapovedni~ki gest na Hristos. Toj e pretstaven preku polo`bata na negovata raka (inspirirana od Mikelanxelovoto Sozdavawe na Adam) i preku izrazot na licata osvetleni so silniot son~ev zrak koj strani~no prodira vo temniot enterier i preku Hristovata raka zavr{uva vrz upla{enoto lice na Matej. Svetlosta e taa, {to hristovata zapoved ja prenesuva do Matej i bez nea slikata bi ja izgubila svojata mo}. Toa n prinuduva da bideme svesni za prisustvoto na boga. Od toa moè da se zaklu~i deka delata na Karavaxo se svetovno-hristijanski, oslobodeni od teolo{kite dogmi i deka tie im se obra}aat kako na katolicite taka i na protestantite. Ovie karakteristiki na novata umetnost se prisutni i vo ostanatite kompozicii na Karavaxo smesteni vo crkvata San Luixi dei Fran~ezi, kako {to e Ma~eweto na sv. Matej. Preku ovie svoi dela, Karavaxo }e izvr{i posredno vlijanie i vrz najgolemiot slikar na protestantskiot sever, Rembrant. Slikata Bah spa|a vo poranite dela na Karavaxo, {to se karakteriziraat kako jasni i sovr{eni kompozicii so zavodliva sveìna. Podocne`noto negovo tvore{tvo re~isi isklu~ivo e posveteno na religioznata tematika. Takvi se negovite sliki: Ve~erata vo Emaus, Smrtta na Bogorodica, Madona dei Palafrenieri i dr. Ponekoga{, vo pauzite me|u slikaweto na verski kompozicii, Karavaxo raboti i po nekoja slika na tema od sekojdnevniot ìvot, so {to se dokaùva raznovidnosta na negovoto tvore{tvo. Karakteristi~en primer od takov vid pretstavuva slikata Svira~ot na lauta.
Sl.132. Karavaxo. Smrtta na Bogorodica, 1605-06. Maslo na platno, 245 h 369 cm, fragment. Luvr, Pariz.
Sl.131. Karavaxo. Mladiot Bah, okolu 1598. Maslo na platno, 85 h 93 cm. Ufici, Firenca.
210
Deloto na Karavaxo vo Italija go pofaluvaat umetnicite i qubitelite na umetnosta, dodeka sve{tenicite i obi~nite lu|e ne go sakaat, bidej}i se pla{at od sopstvenata pregolema sli~nost so svetcite prikaàni na negovite platna. Toa e edna od pri~inite za ~estoto dopolnitelno prepravawe na negovite sliki. Karavaxo, sli~no kako Maza~o, Rafael i Xorxone, ìvee kratko i ima napraveno mal broj sliki, no tie dela imaat golema sugestivna mo}, taka {to }e izvr{at vlijanie vrz nekolku sledni generacii na slikari. Pod vlijanieto na negovite dela, vo Rim }e nastane umetni~kata nasoka luminizam, na koja }e se nadovrzat site najgolemi majstori na XVII vek, od [panija do Holandija. Karavaxo ne formira svoja {kola, no golem broj slikari }e se proglasat za negovi sledbenici, pa duri i postarite od nego. Na toj na~in, nastanuva poimot karavaxizam, koj ponekoga{ ozna~uva slikarstvo vo temna prostorija so bo~no osvetlenie, a ponekoga{ prikaùvawe na sekojdnevniot ìvot ili mrtva priroda, ili pak ~uvstvo za volumen, pa i koja bilo revolucija vo slikarstvoto. Karavaxo bil golem kavgaxija, taka {to vo 1603 god. e zatvoren, no vo 1606 godina uspeva da pobegne od Rim za Sicilija i Malta. Tamu najprvin e ranet, potoa se razboluva od malarija i na kraj tragi~no umira blizu Neapol vo 37-ta godina od ìvotot, ostavaj}i zad sebe dela so ogromna sugestivna mo}. Svojot tragi~en kraj, Karavaxo kako da go pret~uvstvuva preku svojata monumentalnata sugestivna kompozicija Polagaweto v grob.*35
doteran pejza` }e posluì kako inspiracija na golem broj podocne`ni slikari, kako {to e francuzinot Pusn. Predelot na slikata e prikaàn na eden nov na~in, so dotoga{ nevidena vozdu{na atmosfera. Anibale Kara~i sozdava nekolku zna~ajni verski kompozicii so golemo majstorstvo, no so relativno pomala mera na realizam, {to se gleda na kru`nata kompozicija Odmor pri begstvoto vo Egipet. Slikata Kvo vadis Domine e kompozicija, koja spored svojata postavka i kolorit, se potpira vrz Rafaelovata umetnost, a barokniot izraz e prisuten edinstveno vo dramati~nosta na uloveniot moment.
Sl.133. Karavaxo. Polagaweto v grob, 1602-04. Maslo na platno, 203 h 300 cm. Vatikan, Rim.
ANIBALE KARAÎ (1560-1609)

Anibale Kara~i, za razlika od Karavaxo, so svojata umetnost go zadovoluva vkusot na obi~nite gra|ani. Vo negovite sliki nema nitu realizam, nitu revolucija. Anibale doa|a vo Rim od Bolowa, kade vo pretposlednata decenija od vekot, zaedno so dvajca rodnini razviva eden vid antimaniristi~ki stil. Nivnata rabotilnica e nare~ena Akademija na upatenite bra}a Kara~i. Vo svoeto slikarstvo, Anibale ja razviva tradicijata na visokata renesansa, koja ja doveduva do eden smiren barok, bogat so iluzii, poradi {to toj se narekuva reformator, a ne revolucioner. Takov e negoviot pejza` Ribarewe, {to go sozdava pred 1595 godina, koga kardinalot Farneze }e go povika na rabota vo Rim. Ovoj
Sl.135. Anibale Kara~i. Kvo vadis domine? Maslo na platno. Galerija Borgeze, Rim.
Krunisuvaweto na Bogorodica pretstavuva vnimatelno planirana simetri~na kompozicija, vo koja se gleda klasi~nata smirenost na avtorot, pod vlijanie na umetnosta vo Rim, kade {to }e pristigne so svojata severnoitalijanska impulsivnost. Freskata na tavanot vo palatata Farneze, so temi od Metamorfozite na Ovidie pretstavuva najgolemo delo na Anibale, so koe ja ukrasuva nejzinata galerija. Ovaa freska nabrgu stanuva slavna i ja sporeduvaat so delata na Mikelanxelo i na Rafael. Taa e bogata i sloèna kompozicija, vo koja scenite se zaobikoleni so naslikana arhitektura i prividna skulptura. Celinata e sozdadena so iluzionisti~ka
Sl.134. Anibale Kara~i. Ribarewe, okolu 1585. Maslo na platno, 136 h 253 cm. Luvr, Pariz.
35
Podetalno vo Lopera completa di Caravaggio M. Levi. Istorija slikarstva, str.153
211
BAROK VO ITALIJA
motivi, koi gi prikaùva so ubavi bledi boi. Negovo najpoznato delo pretstavuva tavanskata freska Avrora, smestena vo kazinoto Rospiljozi vo Rim. Slikata nalikuva na reljef, {to od renesansata se izdvojuva preku naglasenoto dvièwe i bleskavata svetlost. Na takov na~in e napravena i negovata podocne`na kompozicija Atlant i Hipomena.
GVERÎNO (1591-1666)
Xovani Fran~esko Barbieri, nare~en Gver~ino, u~i kaj Kara~i vo Bolowa, no go prima i vlijanieto na Karavaxo. Toj odi na rabota vo Rim, no tamu nema da postigne golem uspeh. So svoite prvi dela, Gver~ino se smeta za vtor nekonformisti~ki slikar na Italija od XVII vek. Toj ja kombinira iskrenosta na Karavaxo so venecijanskiot kolorit, {to najdobro go ilustrira slikata Neverniot Toma.
Sl.136. Anibale Kara~i. Temi od metamorfozite na Ovidie, okolu 1600. Tavanska freska. Palata Farneze, Rim.
{ema, koja e potencirana so imaginarna nebesna svetlina. Vo nea, mitolo{kite sceni se smesteni vo naslikana ramka. Takva e mitolo{kata scena Triumfot na Bah i Arijadna. Za razlika od Karavaxo, Anibale ima direktni naslednici, koi vo svoite dela ja zastapuvaat iluzionisti~kata {ema, ili pak rafaelovskiot na~in za prikaùvawe na t.n. vrameni mitolo{ki sceni.*36
GVIDO RENI (1575-1642)

Gvido Reni vo Bolowa e u~enik na postariot Kara~i, kade {to ja razviva klasi~nata nasoka na bolowskata {kola. Na toj na~in Gvido stanuva glaven majstor na baroknoto slikarstvo vo Bolowa. Preku svoite mitolo{ki sceni, se povrzuva so anti~kite
Sl.138. Gver~ino. Avrora, 1621-23. Freska. Vila Ludovizi, Rim.
Sl.137. Gvido Reni. Avrora, 1613. Tavanska freska, Kazino Rospiljozi, Rim.
212
[teta e, {to vo svoite podocne`ni sliki, povr{inite so bogata koloristi~ka obrabotka Gver~ino gi zamenuva so t.n. mazni efekti. Na toj na~in tie sliki dobivaat klasi~no dostoinstvo, no ja gubat romanti~nata ubavina. Toa go dokaùva kompozicijata Suzana koja se bawa, ispolneta so poetska polutemnina. Tavanskata freska Aurora (vila Ludovizi vo Rim) e vo celosna sprotivnost so istoimenata freska na Gvido Reni. Arhitektonskata perspektiva, koja e kombinirana so iluzionizam, silna svetlina i boja, celata povr{ina ja pretvora vo bezgrani~en prostor koj prodolùva do neboto. Takviot umetni~ki pristap, podocna }e bide masovno primenet vo dekoriraweto na crkvite i palatite.*37
BERNINI (1598-1680)
Xovani Lorenco Bernini se smeta za najgolem skulptor - arhitekt na XVII vek. Negovata skulptura, vo sporedba so renesansnata, pogolema sli~nost ima so docnorimskata i so elinisti~kata, {to se gleda vo usoglasenosta na teloto so duhot, na dvièweto so emocijata. Toa najmnogu go dokaùva negovata statua David, ~ija osnovna karakteristika e navestenoto prisustvo na Golijat. Se dobiva vpe~atok kako David da pretstavuva samo edna polovina od kompozicijata. Prostorot me|u nego i nevidliviot Golijat e ispolnet so takva mo}, {to sekoj nabquduva~ instinktivno go tera da go napu{ti toj prostor.
Sl.140. Bernini. Zanesot na sv. Tereza, 1645-52. Bronza, prirodna golemina. Kapela Kornaro, crkva Santa Marija dela Vitorija, Rim.
Preku deloto na Bernini se dokaùva deka baroknata skulptura se nao|a vo nova aktivna vrska so prostorot, sozdavaj}i iluzija za prisustvo na nevidlivi u~esnici vo kompozicijata. Bidej}i baroknata umetnost ne priznava ostra granica me|u slikarstvoto i skulpturata, taa niv gi obedinuva vo edna zaednica so arhitekturata. Toa osobeno e vidlivo vo remek-deloto na Bernini, kapelata Kornaro vo Rim. Zanesot na sv. Tereza vo kapelata Kornaro prikaùva moment koga eden angel so zlatna strela go pogoduva srceto na sv. Tereza, koja toj ~in go doìvuva kako najslatko bo`je du{evno miluvawe. Dvata lika, smesteni vrz oblak, se osvetleni preku skrien prozorec nad niv, taka {to izgledaat dematerijalizirano. Zlatnite zraci gi povlekuvaat telata kon neboto, koe na tavanot od kapelata e pretstaveno vo vid na nebesna eksplozija. Celata scena se odviva pred ve~noto gledali{te, napraveno od balkoni na koi sedat mermernite figuri na gleda~ite od semejstvoto Kornaro. Prestolot na sv. Petar, vo apsidata na istoimenata crkva vo Rim napraven e so isti izrazni sredstva kako i prethodnite kompozicii na Bernini. Prozorecot preku oboenoto staklo ja osvetluva kompozicijata od zadninata, taka {to angelite ednostavno gi turka kon gleda~ite. Golemoto majstorstvo na skulptorot Bernini e prisutno i vo negovite ostanati dela, od koi dve treba posebno da se istaknat. Na kompozicijata Apolon i
36
Sl.139. Bernini. David, okolu 1623. Mermer, prirodna golemina. Galerija Borgeze, Rim.
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.20-22 M. Levi. Istorija slikarstva, str.160 Vidi H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.205
37
213
BAROK VO ITALIJA
BAROK VO ITALIJA
Bernini dava golem pridones vo izrabotkata na skulpturite za nekolku fontani vo Rim, od koi najpoznati se: fontanata La Barka~a (vo sorabotka so svojot tatko, 1629 god.) na [panskiot plo{tad vo Rim i Fontanata na ~etirite reki (1651 god.) na plo{tadot Navona , postavena pred crkvata Santa Agneze in Agone.*38
PJETRO DA KORTONA (1596-1669)

Vo 1623 godina za papa e izbran 52-godi{niot Urban VIII, avtokrat, umetnik i relativno mlad ~ovek za crkoven poglavar. Toj }e vladee 21 godina, za koe vreme }e ja ispolni svojata zada~a - Rim da go pretvori vo ubav grad na barokot. Negovoto semejstvo Barberini }e bide proslaveno od Da Kortona, so tavanskite freski vo istoimenata palata Barberini. Na freskite se pretstaveni raznovidni sceni so verska tematika i anti~ki legendi, od koi posebno moè da se istakne tavanskata freska Triumfot na bo`joto providenie. Vo slikite na Da Kortona prisutna e edna nova, posvetla boja i èlba za dekorativni efekti, taka {to tie donekade pretstavuvaat slikarski ekvivalent na skulpturite od Bernini. Univerzalniot majstor Da Kortona se istaknuva i kako proektant na crkvata Santa Marija dela Pa~e, so mal plo{tad pred nea.
Sl.141. Bernini. Apolon i Dafne, 1624. Galerija Borgeze, Rim. Sl.143. Pjetro da Kortona. Alegorija na triumfot na Bo`joto providenie, 1633-39. Tavanska freska. Palata Barberini, Rim.
Dafne figurite se pretstaveni so lesno dvièwe, gracioznost i so edna fina obrabotka, so {to ve}e se navestuva idniot rokoko stil. Skulpturata Blaènata Ludovika Albertoni, Bernini ja realizira vo kapelata Altieri na crkvata San Fran~esko a Ripa vo Rim, koga ve}e ima 70 godini. Ova unikatno delo pretstavuva rezultat na negovite studii i na dlaboko sfatenoto umetni~ko nasledstvo na anti~kiot Rim.
Sl.142. Bernini. Fontanata na ~etirite reki, 1651. Plo{tad Navona, Rim.

214
ANDREA POCO (1642-1709)
Kon krajot na XVII vek, vo rimskiot barok doa|a do celosno preklopuvawe na umetni~kite vidovi. Vo vnatre{noto dekorirawe na crkvite i na palatite te{ko se zabeleùva granicata me|u arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Arhitekturata prodolùva nagore i preku skulpturata i slikarstvoto se rastvora vo cel kosmos od svetci i angeli, za na kraj da se soedini so imaginarnoto nebo. Iluzionisti~koto pretstavuvawe na imaginarnoto nebo najdobro go ilustrira tavanskata freska Alegorija na jezuitskite misli vo crkvata San Ignacio vo Rim, delo na Andrea Poco. Andrea Poco e isto taka i poznat arhitekt, {to }e se pro~ue i nadvor od Italija. Spored negovite proekti se izgradeni katedralata Sv. Nikolaj vo Qubqana i Isusova~kata crkva vo Dubrovnik.*39
Sl.144. Andrea Poco. Alegorija na jezuitskite misli, 1691-94. Tavanska freska. Crkva San Ignacio, Rim.
[panija
Vo periodot na XVII vek, vo ìvotot na [pancite se isprepletuvaat sentimentalnata pobo`nost so kaznite na inkvizicijata i rasko{ot na dvorot so siroma{tijata na periferijata. Sli~no na toa, vo umetnosta se prepletuva misticizmot so realizmot.
RIBERA (1588-1652)
Vlijanieto na Korexo i na Karavaxo vo [panija navleguva preku deloto na venecijanecot Xuzepe Ribera, koj }e oformi slikarska {kola vo Neapol, vo vremeto koga gradot e pod {panska vlast. Toj }e stane {titenik na kralot Filip IV i najpoznat slikar na hristijanskoto ma~eni{tvo. Ribera vo [panija nabrgu }e se naturalizira, prisposobuvaj}i se na {panskiot vkus. Negovite dela se naslikani so temni tonovi i so golema mera na realizam. Takvi se negovite kompozicii: - Sv. Petar pokajnik, so karakteristi~no nebesko osvetluvawe i dramati~na misti~nost; - Poklonenie na ~obanite , so silno naglasen kontrast svetlo-temno;
38
Podetalno vo @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.368-390 H. Janson. Istorija umetnosti, str.409
39
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.19-21 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.25
Sl.145. Xuzepe Ribera. Poklonenie na ~obanite, 1650. Maslo na platno, 197 h 228 cm. Luvr, Pariz.
215
- San Francisko, kade {to svetecot e realno pretstaven so svojata pobo`nost vo edna misti~na atmosfera; - Slikite Sv. Lavrentie i Smrtta na sv. Bonaventura u{te pove}e go potenciraat realizmot na avtorot. Zurbaran e majstor i za prikaùvawe na mrtvi prirodi vo enterier, pri {to dostignuva sovr{enstvo vo pretstavuvaweto na materijata i bojata. Toa najdobro go ilustrira negovata slika Mrtva priroda so ju`no ovo{je.*40
Sl.146.Xuzepe Ribera. Ma~eweto na sv. Bartolomej. Maslo na platno, 234 h 234 cm. Prado, Madrid.
- Ma~eweto na sv. Bartolomej, kako i - Sakato dete, {to Ribera go pretstavuva i kako majstor za realisti~no prikaùvawe na sekojdnevniot ìvot.
Sl.147. Zurbaran. San Francisko. Maslo na platno, 52,6 h 64,6 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
ZURBARAN (1598-1664)
Fran~esko de Zurbaran e najnadareniot {panski slikar za prikaùvawe na kalu|erskiot ìvot. Vo negovite sliki so temni tonovi ima prefineto ~uvstvo za kolorit i obrabotka na materijata. Slobodata vo svoeto slikarstvo ja ima za~uvano rabotej}i vo gradot Sevilja, daleku od vlijanieto na kralskiot dvor. Od golemiot broj kompozicii {to gi ima izraboteno Zurbaran, osobeno se istaknuvaat:
VELASKEZ (1599-1660)
Diego Velaskez e prv slikar koj }e se oslobodi od {panskiot misticizam i od vlijanieto na italijanskite slikari. Toj e genijalen umetnik i najgolem {panski kolorist, koj }e predizvika revolucija vo slikarstvoto. So sfa}aweto na boite i na svetlosta, Velaskez e dva veka pred svoite sovremenici. Negovata ve{tina vo slikaweto se potvrduva so toa {to svoite dela gi raboti direktno vo boja bez prethodno da pravi skici. Slikite mu se napraveni so providni senki i so refleksi na osnovnite boi i na me|utonovite, koi pravat vpe~atok na isklu~itelna realnost. Toj e prv baroken slikar na sceni pod polno dnevno, pa duri i bleskavo osvetlenie. Velaskez e isto taka golem i ploden portretist na site sloevi od op{testvoto: dvorskata aristokratija, siroma{nite i zdravi selani na Andaluzija itn. Negovite portreti se napraveni so dlaboka psiholo{ka analiza, taka {to moè da se natprevaruvaat so portretite na holandskiot slikar Rembrant. Me|utoa, portretite na Velaskez imaat pogolema vedrina, sveà paleta i poprirodno osvetlenie. Preku svoite portreti,
Sl.148. Zurbaran. Mrtva priroda so ju`no ovo{je. Maslo na platno, 69 h 107 cm. Zbirka Kontini-Bonakosi, Firenca.
216
40
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.39-43 M. Levi. Istorija slikarstva, str.193
Sl.149. Velaskez. Papata Ino~entie X, okolu 1650. Maslo na platno, 42 h 49 cm. Nacionalna galerija, Va{ington.
Sl.150. Velaskez. Las Mewinas, 1656. Maslo na platno, 138 h 276 cm. Prado, Madrid.
toj gi razobli~uva site mani i psihofizi~kata degradiranost na lu|eto, {to gi gleda niz prizmata na svojot silen i zdrav duh. Takviot pristap, vo sledniot period, }e pretstavuva primer za razvojot na golemiot {panski slikar, Goja. Kako golem portretist, Velaskez verno gi pretstavuva kralot Filip IV i papata Ino~entie X, so dlaboka psiholo{ka studija na likovite. Na mitolo{kite kompozicii toj im dava smisla na sekojdneven ìvot, ubavina i mlade{ka vedrina, pretstaveni so radost i optimizam. Velaskez e roden vo Sevilja, no rano stanuva dvorski slikar na Filip IV, taka {to }e zamine za Madrid, kade vo 1628 god. se zapoznava so Rubens. Na toj na~in umetnosta na Velaskez postepeno, no sigurno go dostignuva svoeto sovr{enstvo. Za toa svedo~at golem broj negovi poznati kompozicii. Slikata Bah i pijanicite, pretstavuva edna slobodna, grupna, navidum neorganizirana i natrupana scena so selski mom~iwa, vo ~ij centar se nao|a Bah. Mladi infantki (princezi) pretstavuva tema, koja Velaskez ja raboti vo kralskiot dvor, so rasko{ i so realna atmosfera. Na edna od niv, nare~ena Las mewinas, ima nastojuvawe da se prikaè i delot od prostorijata {to ne se gleda. Umetnikot toa go postignuva so pomo{ na ogledalo, vo koe e pretstaven i prostorot {to se nao|a vo nevidliviot del od kompozicijata. Na slikata Don Karlos na kow e pretstaven petgodi{niot prestolonaslednik, kako prv kowani~ki portret na dete vo otvoren prostor so dlaboka perspektiva, postignata so pomo{ na bogatiot kolorit na pejzaòt. Velaskez verno gi pretstavuva i lu|eto prisutni na dvorot so zada~a da go razveseluvaat kralot, taka {to
vo negovite dela se sre}avaat portreti na {egaxii, dvorski {utovi i sl. Realnosta vo slikarstvoto na Velaskez najverno moè da se sogleda na slikata @ena koja prì jajca. Prazni~nata atmosfera vo edno siroma{no semejstvo e pretstavena preku podgotovkata na mala gozba so prèni jajca i pu{eno meso. Realnosta e do maksimum prisutna vo tavata so vè{teno maslo.
Sl.151. Velaskez. Don Karlos na kow, 1634-35. Maslo na platno, 173 h 208 cm. Prado, Madrid.
217
Sl.152. Velaskez. Predavaweto na Breda, 1634-35. Maslo na platno, 307 h 367 cm. Prado, Madrid.
Sl.153. Muriljo. Mom~iwa jadat ovo{je, okolu 1670. Maslo na platno, 105 h 143 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Velaskez e majstor i za komponirawe na masovni sceni. Takva e negovata monumentalna kompozicija Predavaweto na Breda. Na nea e pretstavena sredbata na pobedenite i pobednicite, koi se sre}avaat kako da se doma}ini i gosti vo edna mo}no organizirana scena, ~ija zadnina s u{te ~adi po zavr{enata bitka. Velaskez e golem majstor i za prikaùvawe na goloto ènsko telo. Toa najdobro go dokaùva slikata Venera i Amor, za koja kako model mu posluìla edna mlada ubava devojka od Andaluzija. Nejzinoto ubavo svetlo telo se istaknuva vrz temnata zadnina, dodeka nejzinoto lice vo ogledaloto pred nea, zra~i so zadovolstvo i kopne`.*41
Najgolemo dostignuvawe vo umetnosta na Muriljo pretstavuvaat scenite, na koi se prikaàni siroma{nite deca od ulica. Tie sceni toj gi raboti za sebe i so posebno zadovolstvo, dodeka za vkusot na kupuva~ite raboti verski sceni, kako {to se: Odmor pri begstvoto za Egipet, Sveto semejstvo i dr. Simpati~no ta`niot izraz vrz licata na ovie sliki potsetuva na madonite od Luis de Morales. Istiot tretman na kompoziciite, odnosot kon svetlinata i zastapenosta na dvièweto se podednakvo prisutni vo site dela na Muriljo.*42
MURILJO (1617-1682)
Bartolomeo Esteban Muriljo, kako i drugite poznati {panski barokni slikari, e roden vo toploto podnebje na Sevilja. Od tamu poteknuva negovata dlaboka, topla i mila pobo`nost. Modelite mu se prijatni, ènstveni i graciozni, a nivniot oblik Muriljo go krie zad edna ne`na draperija i magli~avost. Vrz negovoto tvore{tvoto vlijaat delata na Rubens i na Van Dajk, koi imaat prestojuvano na {panskiot dvor.
41
Vidi Muzeite na svetot, Prado, Madrid M. Levi. Istorija slikarstva, str.189 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.79 Vidi ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.83 L. Andersen. Barok i Rokoko, str.46
42
Sl.154. Muriljo. Sveto semejstvo, okolu 1650. Maslo na platno, 144 h 188 cm. Prado, Madrid.
218
Flandrija
Vo vtorata polovina na XVI vek, severnoto Nizozemje (Holandija) steknuva nezavisnost, a ju`noto (Flandrija) e pot~ineto na [panija. Vlijanieto na baroknata umetnost od Rim, preku Francija i [panija, }e se po~uvstvuva i vo Flandrija, vo vid na internacionalen stil. Kon toa osobeno }e pridonese najgolemiot flamanski slikar-Rubens.
PITER POL RUBENS (1577-1640)

So deloto na Rubens se zavr{uva ona {to go zapo~na Direr sto godini porano: bri{eweto na umetni~kite granici me|u evropskiot sever i jug. Rubens e roden vo Sigen, Germanija, kade ìvee do svojata desetta godina, bidej}i negoviot tatko, protestant pobegnal od Flandrija poradi {panskoto ugnetuvawe. Po vra}aweto vo Antverpen, Rubens stanuva poboèn katolik i po kratkoto u~ewe kaj doma{nite slikari stanuva majstor vo 1598 godina, na 21-godi{na vozrast. Vo 1601 godina, Rubens patuva vo Italija, kade se zapoznava so delata na Leonardo da Vin~i, Karavaxo, Kara~i, Tintoreto i Ticijan. Negovite patuvawa se olesneti, otkako e postaven za diplomat vo slu`ba na vojvodata od Mantova. Vo 1608 god. povtorno se vra}a vo Antverpen, nosej}i gi so sebe poukite na italijanskoto slikarstvo. Na toj na~in, Rubens stanuva golem dvorski slikar vo slu`ba na {panskiot regent, no i natamu }e prodolì so svojata diplomatska kariera. Vo 1609 god. toj se èni so }erkata na gradskiot sekretar,
Sl.156.Rubens. Pristignuvawe na Marija Medi~i vo Marsej. 1622-25. Maslo na platno, 195 h 295 cm. Luvr. Pariz.
Sl.155. Rubens. Umetnikot i negovata prva èna Izabela Brant, 1609-10. Maslo na platno, 176 h 136 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Izabela Brant, koja }e bide ~esto prisutna na negovite sliki. Vo Avtoportretot so Izabela Brant naslikana e li~nata vitalnost na majstorot so edna originalna ideja, kade mladencite sedat vo senka na cve}eto, so svoite sve~eni obleki, no bez ceremonija. Od 1620 do 1630 god. Rubensoviot dinami~en stil }e go dostigne svojot maksimum vo negovite ogromni proekti za dekorirawe na crkvi i palati. Od niv najpoznati se slikite od ciklusot za ìvotot na Marija Medi~i, vdovicata na francuskiot kral Anr IV, a majka na idniot kral Luj XIII. Za potrebite na kralicata, toj }e naslika 23 monumentalni platna vo nejzinata palata Luksemburg vo Pariz. Pristignuvaweto na Marija Medi~i vo Marsej e pretstaveno vo vid na edna dramati~na vilinska bajka so bujna imaginacija, kade {to se prepletuvaat neboto i zemjata, istorijata i alegorijata. Merkur vo vodata ja turka la|ata, a Fama nad kralicata go objavuva nejzinoto pristignuvawe vo Francija. Ven~avaweto na Marija Medi~i i Anr IV, vo organizacijata na figurite sodrì dale~no italijansko vlijanie (Peruxino, Rafael), dodeka tretmanot na svetlosta i bojata e tipi~no baroken. Portretot na Marija Medi~i ima prekrasno pretstavena jaka vo ~ija obrabotka se sodrì kompletniot spektar na boite. Toa dokaùva deka Rubens vo svoite dela uspeva da postigne triumf na bojata, {to se dokaùva i vo alegoriskata scena Sojuzot na zemjata i vodata.
219
BAROK VO FLANDRIJA
Triumfot na bojata, Rubens go doveduva do sovr{enstvo vo Portretot na èna so {e{ir, kade na perduvite vrz {e{irot e prisutna najfina koloristi~ka obrabotka na detalite. Na starost, Rubens go kupuva zamokot Sten, go preureduva i go pro{iruva spored svoi proekti, so cel vo nego da gi pomine svoite starski denovi vo dru{tvo na brojnite u~enici. Tamu }e nastane i negoviot najubav pejza` Pogled na zamokot Sten. Pejzaòt i okolinata se preplaveni so edna neobi~na svetlina, koja doa|a od sonceto {to se gubi na horizontot vo eden sjaen krug. Takvoto kontrastno osvetluvawe, {to na specifi~en na~in gi oblikuva formite i sozdava neobi~ni senki, te{ko }e moè da bide povtoreno od drugi slikari.*43
ANTONIS VAN DAJK (1599-1641)

Sl.157. Rubens. Portret na Marija Medi~i, 1622-25. Maslo na platno, 130 h 108 cm. Prado, Madrid.
Bitkata na Amazonkite, kako i Grabnuvaweto na Leukipovite }erki sodrì silen sudar i prepletuvawe na telata, pretstaveno so bogat i topol kolorit, so prisustvo na senzualno oblikuvani ~ove~ki tela. Vo odnos na realnosta, Rubens reagira posilno od koj bilo umetnik. So takov tretman prodolùva da go slika svoeto semejstvo. Za toa svedo~at slikite: -Portret na Elena Furman so sinot, kade e pretstavena negovata vtora èna; -Portret na negovite sinovi itn.
Sl.158. Rubens. Grabnuvawe na Leokipovite }erki, okolu 1618. Maslo na tabla, 222 h 209 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Antonis van Dajk poteknuva od bogato antverpensko semejstvo, {to mu ovozmoùva na 16 godini da ima svoe atelje, no sepak na 18-godi{na vozrast toj odi da raboti kako pomo{nik kaj Rubens. Po edna godina povtorno se osamostojuva, no ~estopati }e sorabotuva so Rubens, na ~ii sliki se sre}ava i rakata na Van Dajk. Van Dajk, za razlika od Rubens e poneèn i povozdràn slikar, bidej}i odnosot svetlo-temno go formira so ne`ni me|utonovi, {to moè da se vidi na negovata slika Suzana i starci. Kako golem portretist toj raboti portreti na svojata èna i deteto, kako i avtoportreti.
Sl.159. Antonis van Dajk. Semejstvoto na umetnikot, okolu 1621. Maslo na platno, 93,5 h 111,5 cm. Ermita`, Sankt Peterburg.
43 44
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.83-99 M. Levi. Istorija slikarstva, str.178-183 Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.184-185
220
Portretite nabrgu }e stanat specijalnost na Van Dajk, poradi {to na dvapati, vo 1620 i vo 1632 godina, toj }e bide pokanet da raboti vo Anglija, kade {to }e stane dvorski slikar na ârls I. Kralot go prima so osobeni po~esti, taka {to mu dodeluva poseben stan i vikendi~ka, i go proglasuva za vitez. Od negovata ne`na ubavina }e bidat zaneseni golem broj dvorski dami, koi se natprevaruvaat da bidat vo negovo dru{tvo. Portretot na ârls I Angliski go pretstavuva kralot so osobena gracioznost, kade negovoto dostoinstvo se istaknuva so polo`bata na kowovodecot i na kowot, no isto taka i so bojata.
Sl.161. Jakob Jordans. Avtoportret so semejstvoto, okolu 1621. Maslo na platno, 181 h 187 cm. Prado, Madrid.
- Avtoportreti so semejstvoto, kade individualnosta vo oblikuvaweto na likovite doa|a do poln izraz.
TENIRS - POMLADIOT (1610-1690)

David Tenirs - Pomladiot e slikar na posiroma{nite sloevi i na selskiot ìvot, kade {to gi pretstavuva likovite so izvesna ironija. Na negovite sliki naj~esto se pretstaveni sceni so: selski praznici, veselbi na otvoreno, veselbi v kafeana i sli~no, pri {to na majstorski na~in ja dolovuva atmosferata na sredinata. Na slikata Isku{enieto na sv. Antonio, Tenirs pokaùva deka moè da vladee i so prikaùvaweto na misti~nata atmosfera.
Sl.160. Antonis van Dajk. ârls I Angliski, 1638. Maslo na platno, 272 h 212 cm. Luvr, Pariz.
Najdobrite sliki na Van Dajk poteknuvaat od negoviot talent, neèn kako bilka od staklena bav~a, bolnikav i premnogu ~uvstvitelen. Takviot tretman e prisuten i vo prikaùvaweto na verskata tematika, kako {to e slikata Simnuvawe od krstot.*44
JORDANS (1593-1678)
Jakob Jordans e pomalku talentiran u~enik na Rubens, koj vo Antverpen gi dovr{uva pora~kite, {to nema da gi zavr{i negoviot u~itel i prodolùva da slika so sli~en, no malku pogrub stil. Negovi zna~ajni ostvaruvawa pretstavuvaat slikite: - êtirite evangelisti, so dlaboka psiholo{ka studija na likovite; i
Sl.162. Tenirs-Pomladiot. Sve~enost v pole. Luvr, Pariz.

221
BAROK VO FLANDRIJA
[NAJDER (1579-1657)
Frans [najder e najpoznatiot slikar vo Flandrija za pretstavuvawe kompozicii so mrtva priroda i so lu|e od sekojdnevniot ìvot. Golemata realnost na negovite sliki e postignata so igrata svetlo-temno i so koloristi~kata obrabotka na materijata. Osobeno se istaknuvaat negovite mrtvi prirodi, kade {to se pretstaveni tezgi so ovo{je, tezgi so ribi itn.
Sl.163. [najder. Cve}e, ovo{je i zelen~uk. Maslo na platno, 165 h 233 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Antverpen.
Holandija
Barokniot stil vo Holandija pristignuva preku delata na Rubens od Flandrija i preku delata na Karavaxo i na negovite sledbenici, vo neposreden dopir so slikarite od Utreht. Osven Utreht, drugi umetni~ki centri vo Holandija se: Amsterdam, Harlem i Delft. Vo Holandija nema golemi pora~ki, bidej}i oficijalna dràvna religija stanuva protestantskata. Zatoa, kako mecena na umetnicite i kako kolekcioner na nivnite dela se javuva gra|anskiot stale`, za ~ii potrebi se raboti t.n. {tafelajno slikarstvo. Kolekcionerskata manija {to ja zafa}a Holandija }e predizvika poplava od brojni slikari, no malkumina od niv }e uspeat da steknat slava.
Andrijan, portretot na edna Ciganka, kako i portretot Mlad ~ovek i èna v kr~ma. Svoite posledni godini, Hals gi minuva vo starski dom, kade {to gi analizira likovite na svoite staratelki, koi gi prikaùva so site karakteristiki na proìveanoto ~ove~ko stradawe. Seto toa e mnogu ume{no pretstaveno na grupniot portret Upravni~kite na starskiot dom.*45
FRANS HALS (1581/85-1666)

Frans Hals e golem majstor na portreti, koj raboti vo Harlem. Inaku, toj e roden vo Antverpen i negovite rani dela se pod vlijanie na umetnosta na Rubens. Delata od negoviot zrel period pretstavuvaat kombinacija na vlijanijata od Rubens i od Karavaxo, dodeka vo podocne`noto tvore{tvo }e gi primi i vlijanijata od pomladiot Rembrant. Slikarstvoto na Hals se odlikuva so brzi potezi na ~etkata i so èstok strasten izraz, pod vlijanie na svojot flamanski temperament. Slikite na Hals se realisti~ni i so izvesna nota na naturalizam. Osobeno se istaknuva negovata preokupacija so nasmevkata na ~ove~koto lice, pretstavena vo razli~ni varijacii. Zatoa, negovite sliki pove}e pretstavuvaat igra na momentot, otkolku prikaùvawe na trajna sostojba. Od pozna~ajnite dela na Frans Hals treba da se istaknat: grupniot portret na esnafot Druìnata sv.
45
Vidi ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.69
Sl.164. Frans Hals. Mlad ~ovek i èna v kr~ma, 1623. Maslo na platno, 105,5 h 79 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
222
Sl.165. Frans Hals. Druìnata Sv. Andrijan , 1633. Muzej Frans Hals, Harlem.
REMBRANT VAN RIJN (1606-1669)

Rembrant van Rijn bez dvoumewe pretstavuva najgolem genij na holandskata umetnost. Iako nikoga{ ne ja napu{ta svojata zemja, vo po~etokot od tvore{tvoto toj e ponesen od posredniot dopir so delata na Karavaxo, postavuvaj}i si zada~a da go izdigne ugledot na holandskoto slikarstvo. Roden e vo Lajden, od kade se preseluva vo Amsterdam i ve}e vo 1640 god. e pro~uen {irum Evropa. Vo Amsterdam u~i kaj slikarot Piter Lastman, koj ima raboteno vo Italija i upotrebuva ìvi boi, {to moè da se vidi na verskata kompozicija Avram na pat za Hanaan. Pod takvo vlijanie, Rembrant ja slika kompozicijata Oslepuvaweto na Samson, na koja se ~uvstvuva i manirot na Karavaxo. Nabrgu toj se osloboduva od posrednoto italijansko vlijanie, postignuvaj}i gruba nekonvencionalnost, izrazena pred s preku portretnoto slikarstvo. Avtoportretot od mladosta go pretstavuva Rembrant so naglasena senka od kosata vo koja odvaj se raspoznavaat negovite o~i. Na sli~en na~in e pretstaven i negoviot Avtoportret so kapa. Dlaboki tragi vrz tvore{tvoto na Rembrant }e ostavat nastanite od ìvotot na negovoto semejstvo. Toj se èni so bogata{kata }erka Saskija, steknuva ku}a i bogatstvo, stanuva slaven, no vo 1642 god. umira negovata sakana èna, ostavaj}i mu go ednogodi{niot sin. Ovaa nesre}a, a i podocne`nite udari }e ostavat dlaboki tragi vrz Rembrant, {to realno }e se odrazi i vo negovite Avtoportreti od starosta.
Sl.166. Rembrant van Rijn. Avtoportret od mladosta, 1629. Maslo na tabla, 15,6 h 12,7 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Sl.167. Rembrant van Rijn. Avtoportret od starosta. Maslo na tabla, 63 h 53 cm. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
223
BAROK VO HOLANDIJA
kade za modeli mu sluàt li~nosti od sekojdnevniot ìvot, no jasno individualizirani. So takvi osobenosti e pretstavena Danaja, koja èlno ja o~ekuva pojavata na Zevs, a edinstvenoto mitolo{ko ne{to na kompozicijata e prisustvoto na Kupidon. Flora, preku likot na negovata èna Saskija, go izrazuva bogatstvoto na prirodata i plodnosta. Kako portretist, vnimanieto na po{irokata javnost, Rembrant go svrtuva vrz sebe so grupniot portret âsot po anatomija. Toj portret go zadovoluva vkusot na modelite, a problemot e re{en so raspredelbata na svetlosta i senkata. Blagosostojbata na Rembrant prestanuva okolu 1640 godina, vo vremeto koga go slika svojot grupen portret, nare~en No}na straà. Toa e edinstveno negovo golemo platno, po dimenzii, na koe e prikaàna ~eta vojnici. Iako slikata ima golemi umetni~ki kvaliteti, taa ne bila prifatena, bidej}i spored toga{nite sfa}awa bila premnogu neobi~no oblikuvana. Smrtta na sakanata Saskija vo 1642 god. ja dopolnuva nesre}ata na Rembrant, taka {to do krajot na ìvotot, toj }e bide pod pritisok na svojot du{even nemir i na siroma{tijata. Kako rezultat na toa, vo negovite posledni sliki, toj ja odbegnuva retorikata na visokiot barok, pokaùvaj}i lirska isten~enost i slikarska {iro~ina. Toa e vidlivo vo negovata kompozicija Jakov gi blagoslovuva sinovite na Josif, na koja preovladuva dlaboko ~uvstvo, koe go zanesuva gleda~ot. Mora da se priznae deka Rembrant e isto taka golem umetnik i na grafiki, so {to }e bide proglasen za vtor majstor vo taa oblast po Direr. Karakteristi~ni se negovite grafi~ki pretstavi na tema Pejza`. So golemoto delo na Rembrant te{ko moàt da se merat negovite sovremenici, pa duri i negovite sledbenici. Me|utoa, bogatoto kulturno podnebje na Holandija pridonesuva da se javat nekolku slikari so silni individualni karakteristiki vo svoeto tvore{tvo.*46
Sl.169. Rembrant van Rijn. No}na straà, 1642. Maslo na platno, 359 h 435 cm. Dràven muzej, Amsterdam.
Sl.168. Rembrant van Rijn. âsot po anatomija na d-r Tulp, 1632. Maslo na platno, 162,5 h 216,5 cm. Mauricius, Hag.
So golemo razbirawe za ìvotnite problemi, Rembrant gi slika portretite na svoite sovremenici, so izrazeno dlaboko vnatre{no ~uvstvo, kako {to e slikata Portret na starec vo crveno. Koncentriraj}i se na bitnoto, portretite na Rembrant dobivaat edna prirodna intimnost. Toa se gleda i na slikata Akt, kade {to negovata èna Saskija e pretstavena pod specifi~no osvetluvawe i so potencirana senzualnost. Na slikata Kapa~ka, kako model mu sluì negovata ku}na pomo{ni~ka, koja podocna }e mu stane vtora èna. Od ovie portreti moè da se vidi ~ovekoqubivosta na avtorot i negovoto so~uvstvo so portretiranite li~nosti, pristap {to ne moè da bide kopiran od drug avtor. Rembrant na dlabok na~in go prisposobuva svoeto slikarstvo kon temata {to ja prikaùva, taka {to gledame novi kvaliteti na negovite mitolo{ki sceni,
46
Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.194-198 Rembrant u sovjetskim muzejima
224
JAN VERMER VAN DELFT (1632-75) pretstavuva slikar na svetlosnite efekti, bilo da se raboti za kompozicii vo enterier, bilo vo eksterier, pri {to naj~esto vo svojot kolorit upotrebuva ladni tonovi. Takvi se negovite sliki: Devojka {to ~ita, Pismo i slikata Vo atelje, so isklu~itelno ~uvstvo za tonot. Na slikata Pogledot na Delft toj se dokaùva kako golem majstor za fotografsko registrirawe na okolinata.
Sl.172. Piter de Hoh. Gospodarka i sluginka, okolu 1657. Maslo na platno, 53 h 42 cm. Ermita`, Sankt Peterburg.
Sl.170. Jan Vermer van Delft. Pismo, 1666. Platno, 44 h 39 cm. Dràven muzej, Amsterdam.
GERHARD TERBORH (1617-81) naj~esto prikaùva enterieri so muzi~ki nastani, no bez osobena perspektiva, kade osnovnoto vnimanie e posveteno na realnata obrabotka na materijata. Takvi se slikite: Poseta, Koncert v soba, Dodvoruvawe i dr.
Sl.171. Jan Vermer van Delft. Pogled na Delft, okolu 1660. Maslo na platno, 98 h 117 cm. Mauricius, Hag.
PITER DE HOH (1629-84?) znae virtuozno da ja naslika tivkata ubavina na enterierot vo topli tonovi. Takva e negovata slika Devojka i gosti, kade svetlosta e fatena i se reflektira od ~a{ata vo rakata na doma}inkata. Na slikata Gospodarka i sluginka, toj ja dolovuva toplinata na doma{nata atmosfera vo otvoren prostor.
Sl.173. Gerhard Terborh. Koncert vo soba, okolu 1657. Maslo na tabla, 43 h 47 cm. Luvr, Pariz.
225
BAROK VO HOLANDIJA
JAN STEN (1625-79) i VAN OSTADE (1610-85) prikaùvaat temi od sekojdnevniot ìvot na obi~nite lu|e, so sceni na razli~ni igri i veselbi. Jan Sten osobeno se istaknuva so negovite Pijanki v kr~ma, a Van Ostade so slikite na tema Kavga ili Veselba, kade realisti~niot prikaz pominuva vo naturalizam, pome{an so potsmev. Na takov na~in Ostade ja slika kompozicijata Violina.
Sl.175. Van Rojsdal. @itno pole, 1623. Maslo na platno, 100 h 130 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Sl.174. Jan Sten. Izopa~en svet. Maslo na platno, 105 h 145 cm. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
VAN ROJSDAL (1628-82) i HOBEMA (1638-1709) se majstori za prikaùvawe na pejzaì, vo koi go tretiraat nemirnoto holandsko nebo, kade so promenlivata svetlost go najavuvaat doa|aweto na impresionizmot dva veka podocna. Od Van Rojsdal najpoznat e pejzaòt @itno pole, a od Hobema pejzaòt Aleja.*47
Sl.176. Hobema. Aleja. Maslo na platno. Nacionalna galerija, London.
Francija
Slikarstvoto na XVII vek vo Francija se deli na dva periodi. Prviot i podolgiot period se sovpa|a so vladeeweto na kardinalite-ministri Ri{elj i Mazarn. Vo toj period, za vreme na kralot Luj XIII, po~nuva procutot na francuskiot baroken klasicizam, kako eksplozija na tvore~kata fantazija i raznovidnosta na golem broj originalni talenti. Po pobedata nad reformacijata, se javuva poplava na misticizam, taka {to re~isi sekoj slikar se istaknuva kako pretstavnik na nekoj verski red. Rim neobi~no silno gi privlekuva slikarite, koi dolga niza godini }e ìveat i }e rabotat vo nego. Nivnite rani tvore~ki periodi re~isi redovno se pod vlijanie na rimskata barokna umetnost. Najistaknati pretstavnici na prviot period od francuskoto barokno slikarstvo se @or` de la Tur i bra}ata Le Nen.
226
@OR@ DE LA TUR (1593-1652)

@or` de la Tur, izgleda deka nikoga{ ne ja napu{til rodnata Lorena, no vlijanieto od Karavaxo }e go primi preku slikarite od Utreht. Vo svoeto slikarstvo, toj ja odbegnuva dramatikata i retorikata, naso~uvaj}i se kon ednostavnite stilizirani oblici. Redovno se sluì so istite modeli, koi gi prikaùva vo razli~ni situacii. Kako pripadnik na frawevskiot verski red, toj so poseben àr go prikaùva sekoj moment
47
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.118-133 H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.398 Vidi ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.94 L. Andersen. Barok i Rokoko, str.32
48
Mirot {to vladee na slikite od @or` de la Tur, nabquduva~ot go doveduva vo nedoumica pred neodredenata i tainstvena tema. Na toj na~in, pove}e od Karavaxo i Rembrant, toj voveduva sveto ~uvstvo vo ìvotot na sekoj nabquduva~. Najpoznati sliki na @or` de la Tur se: Sv. Irena go oplakuva sv. Sebastijan, Sv. Josif drvodelec, Poklonenie na ~obanite, Marija Magdalena pokraj kandilo i dr.*48
BRA]ATA LE NEN (ANTOAN, MATJE I LUJ)

Bra}ata Le Nen poteknuvaat od pokrainata [ampw i kako slikari pretstavuvaat poeti na selskiot ìvot. Prisustvoto na tajnata vo nivnite sliki e pretstavena pod polna svetlost, so postojana molitva na krotkite lu|e. So sigurnost se znae deka dvajcata postari bra}a bile mrtvi do 1664 god. dodeka Matj umira vo 1677 god. vo Pariz. Trojcata bra}a sekoga{ rabotat zaedno, ostanuvaat neèneti i ednostavno se potpi{uvaat so imeto Le Nen. Najstariot Anton pravi vonredni minijaturi i mali portreti, Matj go slika rasko{niot ìvot, a Luj kako najtalentiran e preokupiran so religioznite sceni. Luj gi slika modelite vo edna specifi~na sostojba, pred da ja zapo~nat rabotata ili po nejzinoto zavr{uvawe, taka {to na negovite sliki vistinskata tema izostanuva. Vo odnos na svoite bra}a, toj ima porazvieno ~uvstvo za svetlina, pa zatoa se istaknuva kako majstor za dolovuvawe na atmosferata na otvoreniot prostor. Najpoznati sliki na bra}ata Le Nen se: Semeen koncert od Anton, Gradinar od Matj, a od Luj: Selski ru~ek, Poseta na baba i Kova~i. Vtoriot period od slikarstvoto na barokniot klasicizam vo Francija se odlikuva so umetni~kata diktatura na Akademijata na umetnosta, ~ii principi gi postavuva kralskiot slikar-dekorater Lebrn.
Sl.177. @or` de la Tur. Sv. Irena go oplakuva sv. Sebastijan. Maslo na platno, 164 h 124 cm. Crkva vo Brol, Francija.
proìvean kraj ogni{teto na lu|eto {to gi poznava ili gi posetuva. Li~nostite na negovite sliki se osvetleni od sve}a koja e skriena, naj~esto zad rakata, a nivnite figuri se seriozni i mirni kako statui.
Sl.178. @or` de la Tur. Sv. Josif drvodelec, 1640-50. Maslo na platno, 102 h 137 cm. Luvr, Pariz.
Sl.179. Luj le Nen. Selski ru~ek, 1642. Maslo na platno,113 h 159 cm. Luvr, Pariz.
227
BAROK VO FRANCIJA
no }e se razo~ara od svojot tamo{en prestoj, zapi{uvaj}i deka vo Pariz gi pominal svoite 18 najnesre}ni meseci. Tamu toj }e bide opkruèn so intrigi i nedobronamerni kritiki, poradi {to definitivno se vra}a vo Rim. Nikol Pusn ja steknuva slikarskata slava re~isi isklu~ivo so t.n. kabinetski sliki na intelektualnata umetnost, kade {to bojata e vo slu`ba na crteòt. Po doseluvaweto vo Italija, Pusn se zapoznava so venecijanskoto slikarstvo, pri {to osobeno }e mu se dopadne Ticijan, poradi {to vo negovoto rano slikarstvo se ~uvstvuva edna re~isi diva venecijanska poezija. Pusn e preokupiran istovremeno so antikata i so hristijanstvoto, pa zatoa osobeno go saka Rim kade {to se prepletuvaat tie dva sveta. Ja pretpo~ita sredenosta i prostudiranosta na crteòt, no pod takvata negova formalnost se krie edna gorliva strast. Moèbi zatoa, osobena vrednost imaat negovite sliki na koi toj go prikaùva mlade{koto ~uvstvo za ~ista ubavina. Sekako deka negovi najpoznati sliki se kompoziciite od mitolo{ki karakter:
Sl.180. Matj le Nen. Gradinar, okolu 1655-60. Maslo na platno, 92,5 h 120 cm. Muzej Keln.
Prvite golemi slikari na toj period, pogolem del od svojot tvore~ki opus go sozdavaat vo Rim, a pomal vo Pariz. Slikarot Pusn vo Rim pominuva 40 godini, a slikarot Lorn tamu go pominuva re~isi celiot svoj ìvot.*49
NIKOLA PUSEN (1594-1665)

Nikol Pusn se doseluva vo Rim vo 1624 godina, kade {to }e ostane do krajot na svojot ìvot. Negovata slikarska slava se {iri do Pariz, poradi {to kralot mu nudi golemo bogatstvo i po~it za da se vrati na rabota vo Francija. Kralot Luj XIII li~no }e mu pi{e, taka {to vo 1640 god. Pusn re{ava da se vrati vo Pariz,
Sl.182. Nikol Pusn. Bahanalii, 1634-36. Maslo na platno, 100 h 142,5 cm. Nacionalna galerija, London.
- Carstvoto na Flora, kade boìcata igra me|u lu|eto - cvetovi; - Poetska inspiracija, so prisustvo na Muzata i Apolon pod nebesnata svetlost; - Bahanalii, naslikana so osoben mlade{ki àr; kako i verskata scena - Oplakuvaweto na Hristos, so prisustvo na silna bolka.*50
49 50
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.32-35 Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.168-173 Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.174-176 Vidi @. Bazen. Vrhunska dela svetske umetnosti, str.218
Sl.181. Nikol Pusn. Carstvoto na Flora. Maslo na platno, 131 h 181 cm. Galerija, Drezden.
228
51 52
KLOD LOREN (1600-82)
Pejzaòt za Klod Lorn otsekoga{ bil edinstven predmet na interes. Za razlika od Pusn, toj ne ja organizira prirodata tolku strogo, poradi {to na negovite sliki taa izgleda odvaj malku naru{ena. Negovite sliki nemaat ekstremnosti, a raspoloènieto e re~isi redovno elegi~no. Lorn raboti re~isi cel ìvot vo Rim po nara~ka na razli~ni meceni, me|u koi i papata Urban VIII. So svoite pejzaì Lorn steknuva golema popularnost i negovite sliki stanuvaat mnogu barani, {to }e mu donese i golemo bogatstvo. Na mnogubrojnite pejzaì so dlaboka perspektiva, atmosfera na sredinata i so prostudiranost na koloritot e postignata golema ve{tina. Od niv posebno se istaknuvaat: Pastorala, Pristani{te, Begstvoto vo Egipet i dr.*51
Sl.183. Klod Lorn. Morsko pristani{te, 1674. Maslo na platno, 73 h 97 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
za~uvani. Sekako deka najpoznati se enterierite od dvorecot Versj: Salata na vojnata, Salata na mirot, kako i najubavata prostorija vo Evropa Galerijata na ogledalata, dekorirani so zlato i kristal, kako i so sceni od ìvotot na Luj XIV, avtenti~no za~uvani. [arl Lebrn e zna~aen majstor i na {tafelajnoto slikarstvo, {to moè da se vidi od negovata najpoznata slika Kancelarot Segi so pridru`bata, pretstaveni na pre~ekot na Marija Terezija vo Pariz. So svoeto delo, [arl Lebrn gi postavuva principite na Golemiot stil vo barokniot klasicizam, so {to stanuva i umetni~ki diktator vo Francija. Na negovoto delo }e se ugledaat golem broj umetnici i vo ostanatite evropski apsolutisti~ki dràvi.*52
Sl.184. Klod Lorn. Pejza` - pronao|aweto na Mojsej, okolu 1638. Maslo na platno, 138 h 209 cm. Prado, Madrid.
[ARL LEBREN (1619-90)

Mladiot [arl Lebrn tajnite na slikarstvoto gi u~i vo ateljeto na Nikol Pusn vo Rim. Po vra}aweto vo Pariz, so svojata silna volja, itrina i so golema upornost }e napravi sjajna kariera. Toj se zbliùva so kancelarot Kolbr, a vo 1662 god. stanuva kralski slikar i direktor na Akademijata na umetnosta. Vo Akademijata ideite na Pusn se sistematizirani vo edna nova klasi~na umetnost. So silnata volja na Lebrn site zanaetski esnafi se obedinuvaat vo kralskata Rabotilnica na gobleni. [arl Lebrn e tvorec na bleskavite enterieri vo zamokot Vo le Vikont, isto~noto krilo na Luvr i vo Versj. Mal broj od tie enterieri se avtenti~no
Sl.185. [arl Le Bren. Kancelarot Segi so pridru`bata, 1660. Maslo na platno, 295 h 357 cm. Luvr, Pariz.
229
ARHI TEK T URA

V. ROKOKO - ARHITEKTURA
So zgolemuvaweto na jazot me|u feudalniot apsolutizam i raste~kata buròazija, vo zapadnoevropskite dràvi, a pred s vo Francija, se javuva protivre~nost me|u arhitektonskite koncepcii i umetni~kite vkusovi. Kaj aristokratijata i ponatamu slabee principot na racionalnost, koj s pove}e se zacvrstuva vo ideologijata na buròazijata. Aristokratijata i kralskiot dvor racionalnosta ja smetaat za tu|a na svojata ideologija. Ostavena sama na sebe, bez zna~ajni dràvni funkcii, feudalnata aristokratija vodi prazen ìvot. Taa se predava na prefinetata ~uvstvitelnost na rasko{no rascutenata kamerna umetnost - rokoko. Rokoko ili rokaj (rocaille), na francuski jazik ozna~uva delovi na objektot izgradeni od ~akal i od {kolki. Korenot na toj termin se nao|a vo zborot le roc, {to zna~i karpa. Procutot na stilot rokoko vo francuskata arhitektura se slu~uva vo 30-tite i 40-tite godini na XVIII vek. Ovaa stilska etapa ne zna~i zamena na eden stil so drug, tuku nivno istovremeno postoewe. Zatoa, vtorata tretina na vekot, obi~no, se narekuva period na rokoko vo evropskata docno-barokna arhitektura. Arhitekturata na francuskiot apsolutizam, {to e umetni~ki edinstvena vo remek-delata na barokniot klasicizam, vo toj period se deli na dve sprotivni sliki na svetot. Nadvore{nata pretstavuva trezveno promislen svet na arhitektonskiot akademizam , a zad taa obvivka se razviva skrienata vnatre{nost na ~uvstvitelniot svet na rokoko enterierite. Estetskite normi za oformuvawe na enterierite se razli~ni od onie za oformuvawe na nadvore{niot izgled. Ovie predznaci na raspa|aweto na golemiot stil na francuskiot baroken klasicizam nosat i elementi na ne{to sosema novo. Stilot rokoko go definiraat slednive elementi : - Umetni~kite stremeì se naso~eni kon nadminuvawe na ograni~uvawata sozdadeni od kanoniziraniot baroken klasicizam; - Istraùvawata vo umetnosta se naso~eni kon povnimatelno nabquduvawe na ìvotnata realnost i kon otkrivawe na prefinetite nijansi na ~ove~kite ~uvstva; - Istraùvawata vo arhitekturata se naso~eni kon sozdavawe nov umetni~ki sistem na rokoko formite vo aristokratskite hoteli; - Novina pretstavuva, pred s, proektantskiot pristap vo razvojot na stanbenata kultura vo komfornite hoteli; - So francuskiot rokoko, evropskata arhitektura na noviot vek, za prvpat celosno go otfrla principot na arhitektonski redovi;
- Stilot rokoko sozdava sopstven jazik na formite, upotrebuvaj}i sovremeni sredstva i mo`nosti na plasti~nite i na prostornite re{enija.*53 Sistemot na stilot rokoko se gradi vrz slednive prepoznatlivi postavki: - Negovite prostorni granici (yidovite i tavanite) se slobodno i relativno plitko modelirani; - Vo ramkite na tie granici tektonskite enterierni elementi, celosno se otvoraat; - Se upotrebuva vizuelna podredenost vo edinstvoto i vo neproniklivosta na enteriernite elementi, {to e naglasuvano so prisustvoto na ogledala; - Prisutna e fino po~uvstvuvana asimetrija na elegantnata kapri~o linija kaj lesnata, sosema nenametliva dekoracija. Umetni~kite formi na stilot rokoko, {to se pojavuvaat vo Francija, nabrgu se {irat i vo arhitekturata na apsolutisti~kite dràvi na sredna Evropa i donekade vo Italija. Vo oddelni zemji, pod vlijanie na doma{nite uslovi i tradicija, stilot rokoko }e dobie i izvesni nacionalni karakteristiki. Francuskiot rokoko ne zna~i pobeda nad racionalizmot, tuku begstvo od nego. Racionalizmot i ponatamu ostanuva glavno idejno oru`je na francuskata buròazija vo nejzinata idna konfrontacija protiv feudalniot apsolutizam, no i protiv zakanuva~kata narodna revolucija.
Sl.186.Sobata za garderoba na kralicata, 1737. Kralska palata, Torino.
53
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 7, str.116 Liselotte Andersen. Barok i rokoko Millon A. Henry. Baroque & Rococo architecture
230
Francija
Vo tekot na vtorata tretina od XVIII vek, vo umetnosta na Francija se vnesuva pogolema sloboda i elegancija i se otfrla prete{kata monumentalnost od vremeto na Luj XIV. Arhitekturata ne gi napu{ta klasi~nite tradicii vo oblikuvaweto na fasadite, no ja prifa}a i ja razviva dekoracijata na rokoko enterierite. Arhitektite sozdavaat posilni kontrasti, gi istaknuvaat stolbovite so nivno izdvojuvawe od yidovite, gradat peristili i kolonadi, naglasuvaj}i gi centralnite i agolnite delovi na objektite. Osobeno napreduva profanata arhitektura, so gradeweto na vlastelinski hoteli spored prethodno napraveni planovi, no so pogolema udobnost. Stanbenata arhitektura e opfatena so nova evolucija. Vo toj period najmnogu se istaknuva grupata arhitekti klasi~ari, od u~ili{teto na @il Ardun Mansr. Vo rokoko formi, tie sozdavaat prefineti enterieri so dekorativen mebel od visok vkus. Fasadite na tie objekti se vo strogi klasi~ni formi i ne soodvetstvuvaat na raspeanite enterieri. Najpoznati arhitekti od taa grupa se: Robr de Kot, @ermn Bofrn i @ak Kurtn. ROBER DE KOT (1656-1735) e tvorec na golem broj vlastelinski hoteli vo Pariz i dvorci vo drugite francuski gradovi. Osobeno se istaknuvaat negovite objekti vo pariskoto predgradie Sen Den, od koi najpoznati se: hotelot De Lid i manastirot Sen Den (1732). Vo osnovata na tie objekti se prisutni elegantno iskriveni linii, so ~ija pomo{ se formiraat prostoriite i dvorovite. Crkvata Sen Ro{ vo Pariz zapo~nata e da se gradi kon krajot na prethodniot vek vo baroken stil, no enterierot i vleznata fasada (1736), Robr de Kot gi zavr{uva so karakteristikite na noviot stil rokoko. @ERMEN BOFRAN (1667-1754) e eden od glavnite majstori na stilot rokoko i golem teoreti~ar na arhitekturata, koj osobeno se istaknuva so svojata nova koncepcija na hoteli. Hotelot Amel (1710-13) vo Sen @ermn kaj Pariz e smesten na agolot od dve ulici, so naglasen elipsoiden dvor. Kon ulicata se rasporedeni kowu{nicite, a kon gradinata stanbenite prostorii. Strogata simetrija na osnovata i na izgledot, ovoj objekt go pravat organiziran i pribran.
Sl.188. @ermn Bofrn. Hotelot Amel, osnova i presek, Sen @ermn kaj Pariz, 1700-13.
Sl.187. Robr de Kot. Crkvata Sen Ro{, Pariz, zavr{ena 1736. Osnova i izgled.
Hotelot de Subz pretstavuva najkarakteristi~en primer na francuskiot stil rokoko. Objektot e izgraden vo XVI vek, a vo 1705 god. e rekonstruiran od arhitektot Delamr. Vo 1730-35 god. arhitekt Bofrn ja dekorira negovata fasada i go ureduva enterierot so poznatiot elipsoiden salon. Vo salonot se izbegnati site agli koi bi pravele senka, a prozorskite otvori bez parapet po~nuvaat od podot, so {to podocna nastanuvaat poimite francuski prozorec i francuski balkon. Dekoracijata na enterierot e napravena so lesni ornamentni poliwa i bez te{ki tavanski freski. Za prvpat vo enteriernoto ureduvawe na reprezentativnite prostorii se sre}ava stolot, kako element za individualno sedewe.
231
ROKOKO VO FRANCIJA
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

@AK KURTON so osobeno karakteristi~ni crti na razvieniot stil rokoko go oblikuva hotelot Matiwn (1726). Objektot obiluva so golema ednostavnost na liniite i so rasko{na udobnost na planot. Planot na relacijata ulica - dvor - objekt - gradina gi sodrì site karakteristiki na stilot rokoko.*54
Sl.189. Delamr i Bofrn. Hotel de Subz, Pariz, 1705-12.
Sl.190. @ermn Bofrn. Elipsoidniot salon vo hotelot de Subz, Pariz, okolu 1735.
Sl.191. @ak Kurtn. Hotelot Matiwn, Pariz, 1726. Fragment od vleznata partija.
Germanija
Formite na stilot rokoko vo Germanija dobivaat osoben razvoj, kako vo oblasta na op{testvenata, taka i vo arhitekturata na dvorcite. Pri gradeweto na dvorcite, novinite se prisutni re~isi isklu~ivo vo malite dvorci - kazina, kade {to se upotrebeni zrelite formi na stilot rokoko. Vo prv plan se istaknuva udobnosta i intimnosta na prostoriite so pomali dimenzii {to se vo neposredna vrska so prirodata. Kako urnek vo razvojot na tie objekti sluàt proektite na francuskiot arhitekt Blondl za t.n. ku}i za uìvawe. Od ovoj tip objekti, po svoite karakteristiki najtipi~en e Letniot dvorec na Fridrih II, Sansusi vo parkot na Potsdam. Toj e izgraden vo 1745-47 god. od arhitekt Venceslaus fon Knobelsdorf (1699-1753) so sorabotnicite. Dvorecot se izdiga nad zeleni terasi, so zimski bav~i na {est nivoa. Skulpturite germi, izraboteni vo prirodna golemina ja pravat vrskata me|u arhitekturata i parterot. Enterierite na dvorecot se
232
bogato ukraseni so rasko{ni reljefi, pozlatena {tukatura i so sliki od Hopenhaupt - Postariot, {to najmnogu doa|a do izraz vo dvoranata za muzika. Za oformuvawe na plo{tadot Fridrih II vo Berlin, Konbelsdorf go gradi Operskiot teatar (1741-44), kako glaven objekt na zamisleniot forum. Toj objekt pretstavuva prv gradski teatar vo Evropa, {to ja ima ulogata na novo samodokaùvawe na apsolutizmot, preku monumentalnata arhitektura. Negovata fasada e oblikuvana vo strog klasicizam, a enterierot ima rasko{ni rokoko formi, koi nalikuvaat na fasadata od dvorecot Sansusi.
54 55
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.175 Paris, Flamarion, str.186 Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.193 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.47
Sl.192. Venceslaus fon Knobelsdorf. Dvorecot Sansus, Potsdam, 1745-47.
Vo toj period se dovr{uvaat i golem broj objekti, koi se zapo~nati porano vo baroken stil. Nivnata vnatre{nost se ureduva vo stil na razvieniot rokoko,
{to osobeno e karakteristi~no za objektite na najplodniot arhitekt na barokot vo Germanija, Baltazar Nojman.*55 Vo AVSTRIJA, stilot rokoko nema ostaveno zabele`livi tragi vo arhitekturata. Najzna~aen primer pretstavuvaat rekonstruiranite sali na dvorecot [enbrun (1760-80), izvedeni od arhitektot Nikolaus Pakasi.
Sl.193. Hopenhaupt-Postariot. Dvoranata za muzika vo dvorecot Sansus, 1747.
Sl.194. Nikolaus Pakasi. Sve~eniot salon vo dvorecot [enbrun, Viena, 1760-80.

233
ROKOKO VO GERMANIJA
ARHI TEK T URA
ROKOKO VO ITALIJA
ARHI TEK T URA

Italija
Vo Italija, vo prvata ~etvrtina na XVIII vek ve}e e zabele`livo slabeeweto na baroknata plasti~nost, osobeno vo obrabotkata na fasadite. Vo arhitekturata se javuvat dve strui. Sledbenicite na arhitektot Boromini go razvivaat noviot stil rokoko, so ~ija pomo{ nastojuvaat da ja omeknat pompeznata barokna dekoracija. Od druga strana, sledbenicite na arhitektot Bernini se zalagaat za vra}awe na klasi~nite stilovi. Nitu ednata, nitu drugata struja ne gi zadrùva dokraj svoite ~isti oblici, tuku se javuva me|usebno me{awe, osobeno vo dekorativnata obrabotka. Fontana di Trevi (1732-62) vo Rim od arhitektot Nikolo Salvi pretstavuva primer na klasi~nata struja, bidej}i gi interpretira starite rimski triumfalni porti. Ovaa klasi~na arhitektura e osveèna so baroknite skulpturi i dekorativni detali napraveni od skulptorot Bra~i. Dvorecot Stupinxi kaj Torino, so svoeto vnatre{no ureduvawe e zavr{en vo 1733 god. Filipo Juvara (1678-1736) nego go oblikuva sli~no na enterierite od crkvite na Baltazar Nojman vo Germanija. Stolbovite se celosno slobodni i ja nosat konstrukcijata, koja e naglaseno naso~ena nagore. Dekoracijata so pozlatena {tukatura i fresko-ìvopisot na celata kompozicija ja davaat potrebnata rasko{na ubavina. Glavniot portik na bazilikata Santa Marija Maxore (1743-50) vo Rim, so dvoslojna (prizemje i kat) klasi~na koncepcija i so rokoko elementi, ja dovr{uva arhitektot Fernando Fuga.*56 Seto toa dokaùva, deka stilot rokoko vo evropskata arhitektura trae kratko vreme, taka {to kon polovinata na XVIII vek }e zavladee klasicisti~kata struja, so poretki primeri na barokna ili na rokoko dekoracija.
Sl.196. Fernando Fuga. Glavniot portik na bazilikata Santa Marija Maxore, Rim, 1743-50.
Sl.195. Salvi i Bra~i. Fontanata di Trevi, Rim, 1732-62.
56
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.51,214
234
G. ROKOKO - SLIKARSTVO I SKULPTURA

Umetnosta vo XVIII vek postepeno se osloboduva od predrasudite, no ne go privlekuva vnimanieto na intelektualnata javnost. Poradi dekorativnata naglasenost, taa ~estopati ostanuva nezabeleàna. Javnosta pove}e se interesira za nau~nite otkritija (Isak Wutn), otkolku za nekoi nimfi i satiri, bidej}i toa e vremeto na buròaskiot racionalizam. Raspravata me|u sledbenicite na umetnikot Pusn i na onie na Rubens zavr{uva vo korist na vtorite, koi ja priznavaat prevlasta na bojata nad crteòt. No, naturaliziraniot francuski razblaèn barok nabrgu se pretvora vo privle~en stil rokoko. Kralskiot dvor vo ovoj peirod nema dovolno sredstva za golemi nara~ki, taka {to meceni na umetnosta stanuvaat bogatite gra|ani, koi go nametnuvaat svojot vkus za boite. Tie pove}e se zainteresirani za svoeto sekojdnevno zadovolstvo, otkolku za intelektualnata radost. Od 1737 god. salonskite izlo`bi stanuvaat redovni periodi~ni manifestacii, so postojana publika i so javna umetni~ka kritika. Umetni~kiot ìvot dobiva takov vid, kakov {to e za~uvan do denes.
Francija
ANTOAN VATO (1684-1721)
Umetni~kiot triumf na rubensovcite vo Francija e odbeleàn so uspehot na dekorativnite slikari, {to najmnogu se odnesuva na Anton Vat. Anton Vat po poteklo e Flamanec, koj vo 1702 god. se doseluva vo Pariz i nabrgu se vrabotuva vo dvorecot Luksemburg. Tamu se zapoznava so delata na Rubens od ciklusot za ìvotot na Marija Medi~i i so ubaviot park okolu dvorecot. Vlijanieto na Rubens i na parkovskata vegetacija, zaedno so posrednite vlijanija na Velaskez, kako i li~niot talent, sozdavaat specifi~en umetni~ki izraz vo delata na Vat. No, delata na bolniot od tuberkuloza Vat se melanholi~ni i se razlikuvaat od golemite, zdravi i veseli sliki na negovite prethodnici, Rubens i Velaskez. Slikarstvoto na Vat vo Pariz e dobro prifateno, taka {to vo 1717 god. toj stanuva ~len na Umetni~kata akademija. Kako pristapna tvorba za priem vo nea ja podnesuva slikata Zaminuvawe za Kitera , koja go pretstavuva zaminuvaweto na qubovnite poklonici od Venerinoto svetili{te. Bojata na Vat ima nervozni svilenkasti potezi na oblekata, na vegetacijata i na magli~avosta nad dale~nite ridovi i moreto. Elegantna, izve{ta~ena i pomalku ta`na, ovaa slika sepak pretstavuva delumno vesel pogled na op{testvoto od XVIII vek. Vo 1718 god. Vat ima izraboteno u{te edna varijanta na istata tema. Vat so posebno zadovolstvo go slika sekojdnevniot ìvot na lu|eto vo migovite na radost i uìvawe. Najdobra ilustracija na toj negov streme` pretstavuva slikata Vol{epstva na ìvotot. Preku nea, Vat dava
Sl.197. Vat. Zaminuvawe za Kitera, okolu 1717. Maslo na platno, 127 h 193 cm. Luvr, Pariz.
235
ROKOKO VO FRANCIJA
FRANSOA BU[E (1703-1770)
Franso Bu{ za svoite sliki izbira otmena tematika, koja ja pretstavuva so dekorativnost. Takvata sklonost e razbirliva, ako se znae deka toj bil upravnik na Kralskata rabotilnica za gobleni. Bu{ e omilen dvorski slikar vo vremeto na madam De Pompadr. Na svoite sliki toj prikaùva razgoleni èni, nimfi i boìci so golema senzualnost, no bez osoben karakter na modelite. Najpoznati negovi sliki so takov tretman se: Dijana pri kapewe, Madam De Pompadr i Akt na sofa, na koja so ednostaven i jasen crte` vo topli boi, verojatno e pretstavena qubovnicata na kralot Luj XV. So kompozicijata Predel so ribnik, Bu{ go pobiva misleweto deka e majstor samo za sliki na zatvoren prostor, bidej}i ume{no ja dolovuva i atmosferata na otvoreniot prostor.*58
Sl.198.Vat. Vol{ebstva na ìvotot, okolu 1718. Maslo na platno, 65 h 93 cm. Kolekcija Valas, London.
pretstava na ~ove~kiot ve~en son za zlatnoto doba, za rajot namenet za uìvawe, za pribeì{te na sre}ata, {to se gleda i na kompozicijata Qubovna igra. Simpatijata za karnevalskiot ìvot, Vat ja potvrduva preku nekolku dela na koi se pretstaveni italijanski komedijanti. Od niv najpoznata e slikata @il, koja ja izrazuva tivkata melanholija na portretiraniot. Vlijanieto na Vat e dolgotrajno, taka {to toj }e ima golem broj sledbenici, no vo odnos na nego, tie }e bidat dosta neinteresni.*57
Sl.200. Bu{. Dijana pri kapewe. Maslo na platno, 57 h 73 cm. Luvr, Pariz.
Sl.199. Vat. @il, 1717-19. Maslo na platno, 149,5 h 184,5 cm. Luvr, Pariz.
236
Sl.201. Bu{. Akt na sofa, 1752. Maslo na platno, 59 h 73 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
MORIS-KVENTIN DE LA TUR (1704-1788)

Kralskiot dvor vo Pariz se sluì so svoeto bogatstvo za da obezbedi umetnost za uìvawe. Glavna dvorska li~nost vo tek na pove}e godini e madam De Pompadr. Nea, kako kralica na umetnosta i naukata, relativno najverno ja ima pretstaveno Mors-Kventn de la Tur. Portretot na madam De Pompadr prikaùva edna graciozna i leèrna èna, koja so knigite v race go o~ekuva svojot "sluga" Luj XV. Portretot na Luj XV potvrduva deka slikarot Moris-Kventin de la Tur sozdal bogat katalog na svoite zna~ajni sovremenici. Toj slika so relativno brzata tehnika na pasteli, so ~ija pomo{ bojata ja ~uva svojata sveìna i spontanosta na crteòt.
Sl.203. [ardn. Vra}awe od pazar, 1739. Maslo na platno, 37 h 46 cm. Luvr, Pariz.
FRAGONAR (1732-1806)
Vo slikarstvoto na @an-Onor Fragonr, frivolnosta (lekomislenosta ili pomodarstvoto) go dostignuva svojot zenit. Nego go voodu{evuva tvrdoglavata igra na rabot na opasnosta, a liniite na negovite sliki se izvitkuvaat i se spojuvaat kako qubovnici. Slikata Ni{alka pretstavuva itra erotska {ega, na koja i listovite od okolnata vegetacija nalikuvaat na tantelata od dolnata obleka na devojkata {to se zabavuva. Kapa~ki e remek-delo na Fragonr, na koe se prepletuvaat telata na devojkite so vegetacijata, nalikuvaj}i na nimfi koi se pojavuvaat od prirodata i povtorno is~eznuvaat vo nea. Na toj na~in, Fragonr se dobliùva do gr~koto ~uvstvo za prirodata, so koe pred nego slika{e samo Vat. Navleguvaweto vo psihologijata na li~nosta, Fragonr go dokaùva preku kompoziciite: Devojka {to ~ita i Bakne`. SKULPTURATA za vreme na stilot rokoko, vo vid na dekorativna plastika, re~isi i da ne postoi. Edinstveno mesto na koe se zadrùvaat golemite skulptorski kompozicii se parkovite. Vo toj period se ~uvstvuva potrebata od impozantni skulpturi za ukrasuvawe na golemite zgradi ili plo{tadi. Parkov-
Sl.202. M.-K. de la Tur. Madam Pompadur. Pastel na hartija, 175 h 128 cm. Luvr, Pariz.
[ARDEN (1699-1779)
Po Vat, @an-Simen [ardn e najgolemiot francuski slikar na XVIII vek. Toj e majstor za slikawe na sekojdnevniot ìvot na obi~nite lu|e i na mrtvite prirodi, bez trivijalnost i sentimentalnost. Poradi toa, negovoto slikarstvo se nao|a me|u stilot rokoko i realizmot. Od negovite brojni sliki, posebno treba da se istaknat: Vra}awe od pazar, Molitva pred jadewe, Devoj~e so topka od perduvi i Masa postavena za pojadok.*59
57 58 59
Podetalno vo Lopera completa di Watteau Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.216-218 H. W. Janson. Istorija umetnosti, str.417 Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.220-223
237
ROKOKO VO FRANCIJA
ROKOKO VO FRANCIJA
FALKONE (1716-1791)
Etin-Mors Falkon so svoite frivolni sodrìni e poznat umetnik, koj ima rafiniran stav na rabot od izve{ta~enosta, {to e vo sprotivnost so sodrìnata na kompozicijata. Toa najdobro se gleda na skulpturata Hristovata agonija od crkvata Sen Onor vo Pariz. Na nea e vidliva sprotivnosta me|u frivolnata elegancija na teloto vo vid na bukvata "S" i dramati~nosta na sodrìnata.
Sl.204. Fragonr. Ni{alka, 1767. Maslo na platno, 65 h 81 cm. Kolekcija Valas, London.
skata skulptura naj~esto se izrabotuva od olovo, a reprezentativnata od bronza, dodeka bistite naj~esto se napraveni od mermer, {to se polira do svilenkast sjaj. Za taa cel, vo Francija zapo~nuva da se upotrebuva i porcelanot, kako najpogoden materijal za interpretirawe na rokoko kompoziciite. Ovoj materijal vo Evropa e donesen od Dale~niot Istok i najmasovna upotreba dostignuva vo Germanija.*60
Sl.206. Falkon. Hristovata agonija. Crkva Sen Onor, Pariz.
Kowani~kiot spomenik na Petar Veliki vo Sankt Peterburg dokaùva deka stilot rokoko vo monumentalnite dela nema da se oddale~i od barokot. Sepak, vidliva e ednostavnosta i tehni~kata ve{tina, karakteristi~ni za rokoko umetnosta. Granitniot postament, napraven od te{ka karpa e donesen od Finska na splav me|u dve fregati. Falkon e majstor i za izrabotka na mali mermerni statueti so prefineta obrabotka i elegancija na liniite, {to se gleda na skulpturata Kapa~ka.
KLODIJON (1738-1810)
Sl.205. Fragonr. Kapa~ki, 1770-79. Maslo na platno, 64 h 80 cm. Luvr, Pariz.
60
Podetalno vo Kako prepoznati umetnost, Rokoko, str.37-43 @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.416
Skulptorot Klod-Mi{l, nare~en Klodijn, vo odnos na {emata i realizacijata, sozdava eden od najtipi~nite izrazi na stilot rokoko. Za potrebite na visokoto francusko op{testvo toj proizveduva lesni i mili statueti, prefineto erotski, koi verno izrazuvaat
238
Sl.207. Klodijn. La ìmblt. Terakota
eden odminliv moment na uìvaweto. Statuetkata La ìmblt (kola~e) najverno ja izrazuva prefinetata senzualnost na stilot rokoko. Nejzinata kompoziciska struktura, so svojata izvitkana fina linija pretstavuva tipi~na karakteristika na ovoj stil. Na sli~en na~in e tretirana i negovata kompozicija Satir i bahanalka. Karakteristikite na stilot rokoko vo oblasta na skulpturata, nao|aat {iroka primena pri izrabotkata na mali statui od porcelan, ~ija tehnologija na izrabotka e uvezena od Kina. Za potrebite na blago-
Sl.208.Busteli. Izabela (lik od Komedija del arte) i Ma{ka figura. Porcelan. Bavarski nacionalen muzej, Minhen.
rodnicite, umetnicite izrabotuvaat bezbroj takvi mali i fini statueti vo ìvopisni boi so svilenkast sjaj, ~ija forma ima naglasena "S" linija. Soodvetna ilustracija na toa pretstavuvaat statuetite na Busteli: Izabela (lik od Komedija del arte) i Ma{ka figura.
Anglija
Spored istori~arite i teoreti~arite na umetnosta, slikarstvoto {to se razviva vo Anglija moè da se prepoznae spored nekolku op{ti karakteristiki, od koi najva`ni se slednive: umetnosta otsekoga{ e poblisku do ~uvstvata otkolku do razumot; taa po~esto se zasnova na linijata otkolku na plasti~noto ~uvstvo za oblik; ~ove~kata figura ja prikaùva na intimen na~in, a pred prirodata reagira so silen lirizam, duri i so misticizam. Taa umetnost ~estopati preminuva vo satira i anegdota. Me|u 1750 i 1850 god. angliskata umetnost sozdava stil na portreti, koj e gra|anski, no ne provinciski; vo isto vreme ednostaven, no ne povr{en. Angliskata umetnost na pejzaì pravi premin me|u holandskiot XVII vek i umetnosta na impresionizmot. Vo portretnoto slikarstvo, evidentno e vlijanieto na Anton van Dajk i na Vat. XVIII vek dava golemi angliski umetnici, koi sozdavaat umetni~ki dela od najobi~ni pora~ki, no isto taka i izolirani umetnici so iznenaduva~ka originalnost. Od niv, sekako deka najpoznati se: Hogart, Gejnzboro i Rejnalds.
VILIJAM HOGART (1697-1764)

Vilijam Hogart se pojavuva vo periodot koga dekorativniot barok vo Anglija e na umirawe. Kako u~enik na graverskiot i zlatarskiot zanaet, toj rano doa|a vo kontakt so francuskoto slikarstvo, {to ostava izvesno vlijanie vrz negovoto tvore{tvo. Hogart si postavuva zada~a, angliskoto slikarstvo da go napravi ramnopravno so ostanatite evropski {koli, taka {to cel ìvot se bori protiv uvozot na neangliski temi. Toj se zanimava so specifi~ni angliski temi, koi za toj period pretstavuvaat novini. Hogart ja ima po~uvstvuvano potrebata na publikata za prikaùvawe na ostra satira, za {to vo London pronao|a karakteristi~ni primeroci na ~ove~ki tipovi. Nivniot karakter, toj go istaknuva vrz zadnina od siroma{tija ili otmenost. Vo 1729 god. Hogart se èni za }erkata na svojot u~itel Tornhil i za da si obezbedi redovni prihodi izvesno vreme se zanimava so graverstvo na prose~ni dramski sceni. Sepak, toj nao|a sili da se zanimava i so
239
ROKOKO VO ANGLIJA
teorija, analiziraj}i ja ubavinata zasnovana na zmijulestata linija. Najgolem uspeh Hogart postignuva so slikaweto portreti. Portretot na kapetan Koram }e stane model vo slednite 100 godini. Toa e nov i re~isi herojski na~in na pretstavuvawe na bogata{ot koj sedi kako model so podra{ireni noze. Decata Graham, pretstavuva grupen portret, izraboten po nara~ka, vo koj Hogart go pokaùva svoeto umeewe da navleze vo psihologijata na nevinite su{testva. Od ciklusot Ven~avaweto po moda, osobeno se istaknuva slikata Toaletata na groficata, kade {to doa|a do izraz otkritieto na Hogart, deka dobroto slikarstvo moè da bide i duhovito. Toj mu se potsmeva na snobizmot i na aristokratskoto odnesuvawe, no istovremeno dramskata gletka ja prikaùva so golema ~uvstvitelnost. Malata prodava~ka na rakovi , kako i slikata Poslugata na slikarot, so svojot impresionisti~ki tretman pokaùvaat deka Hogart moèl da stane u{te pogolem slikar, do kolku poradi potrebata od zarabotuva~ka ne potro{il premnogu vreme na bakrorezite.*61
Sl.210. Vilijam Hogart. Ciklus Ven~avawe po moda: Toaletata na groficata, 1746. Maslo na platno, 68,5 h 89 cm. Nacionalna galerija, London.
TOMAS GEJNZBORO (1727-1788)

Tomas Gejnzboro slikarstvoto ne go u~i spored vospostavenite pravila. Toj zapo~nuva da slika nabquduvaj}i ja neposrednata prirodna okolina, za postepeno da pomine kon prikaùvawe na ~ove~ki likovi vrz zadnina od nabrana draperija. Na toj na~in, Gejnzboro stanuva golem majstor na angliskiot stil rokoko, nao|aj}i se postojano vo sudir so svojot rival, akademikot Rejnolds. Iako e omilen slikar na kralskoto semejstvo, Gejnzboro e nekonvencionalen i te{ko prifatliv od po{irokata publika, ili "vo najdobar slu~aj - diva guska", kako {to samiot velel za sebe. Vo svojot razvoj toj pominuva od neopitnost vo svoite prvi dela, do magliv impresionizam vo podocne`nite raboti. Gejnzboro e rafiniran slikar, koj ima oko za materijalot na oblekata, {to ja prikaùva so vatoovska ~uvstvitelnost. Portretot na g. i g-|a Endrjus pretstavuva remekdelo na raniot period od tvore{tvoto na Gejnzboro, kade figurite nalikuvaat na onie od slikite na Vat, postaveni vo angliski pejza`. ]erkite na slikarot, avtorot gi prikaùva realno, bez razubavuvawe, so melanholi~en izraz i neverojatna neposrednost. Meri, groficata od Hau, po svojot tretman pretstavuva ne{to neo~ekuvano vo angliskata umetnost i pove}e pripa|a na idnoto vreme na Renor, otkolku na prazninata na Akademijata, koja vo toj period nastapuva na ~elo so Rejnolds.
Sl.209. Vilijam Hogart. Kapetan Koram, 1740. Maslo na platno, 63,5 h 73,5 cm. Mati~na bolnica, London.
240
61 Podetalno vo Lopera completa di Hogarth 62
Sl.211. Gejnzboro. Gospodin i gospo|a Endrjus, 1748-50. Maslo na platno, 70 h 119 cm. Nacionalna galerija,
Slikata Utrinska pro{etka nema precizni potezi kako negovite rani dela, tuku taa poseduva edna perduvesta gracioznost. Takvata neangliska lesnotija vo slikaweto, Gejnzboro go povrzuva, ne samo so Vat tuku i so italijanskiot slikar Tiepolo. Pejzaìte na Gejnzboro ~estopati imaat svilenkast izve{ta~en izgled, vo koj duri i stokata e elegantno pretstavena. Za toa najdobro svedo~i pejzaòt Poilo, {to za nekoi avtori pretstavuva najubav pejza` vo istorijata na umetnosta, naslikan vo Anglija.*62
Sl.213. Gejnzboro. Poilo. Maslo na platno, 147 h 180 cm. Nacionalna galerija, London.
Sl.212. Gejnzboro. Meri, groficata od Hau. Maslo na platno, 244 h 152,4 cm. Dràven sovet, London.
XO[UA REJNOLDS (1723-1792)

Xo{ua Rejnolds re{ava definitivno da go podigne statusot na umetnikot na povisoko nivo. Po dvegodi{niot prestoj vo Italija, toj nastojuva da gi obedini golemiot stil i umetnosta na angliskiot portret. Statusot na slikarot nema da go izdigne tolku so slikaweto, kolku so svojata govorni~ka ve{tina. Rejnolds e najcenet slikar me|u akademicite, pa zatoa e postaven za pretsedatel na Kralskata akademija od nejzinoto formirawe vo 1769 god. Negovite 14 govori odràni vo Akademijata pretstavuvaat riznica na
241
ROKOKO VO ANGLIJA
ROKOKO VO ANGLIJA
zdraviot razum i remek-delo na literaturata, koe s u{te ne e nadminato. Vo posledniot govor, toj go pofaluva deloto na negoviot najgolem konkurent, ve}e po~inatiot Gejnzboro. Rejnolds e sposoben da gi prifati italijanskite umetni~ki formuli, da bide raznoviden i da pronikne vo psihologijata na li~nosta. Za àl, pogolem broj od negovite sliki, poradi tehni~ki nedostatoci, denes se vo lo{a sostojba. Rejnolds znae vonredno dobro da gi komponira grupite na slikite, izrazuvaj}i go svoeto romanti~no ~uvstvo kon modelite, osobeno kon ma{kite, {to go postignuva so bravurozni potezi. Portretot na polkovnikot Tarlton ja dokaùva umetnikovata sklonost kon barokot, a pozata na polkov-
Sl.215. Rejnolds. Neli OBraen, 1760-62. Maslo na platno, 100 h 126,5 cm. Zbirka Valas, London.
Sl.214. Rejnolds. Polkovnikot Tarlton. Maslo na platno, 236 h 145,5 cm. Nacionalna galerija, London.
nikot go navestuva sledniot period na klasicizmot. Rejnolds sozdava so neposredna ednostavnost, koja se istaknuva u{te pove}e so ednostavnosta i so privle~nosta na negovite modeli. Portretot na Neli OBraen sodrì solidno oblikuvawe, vo koe nema re~isi nikakvi tragi od stilot rokoko, a izgleda kako ve}e da se nao|a vo dobata na impresionizmot. Rejnolds ima napraveno cela serija portreti na devoj~iwa so lesni i vozdu{esti potezi, so ~ija pomo{ ja istaknuva nevinosta i ubavinata na portretiranite. Takva e slikata Ledi Delme so decata, na koja ima bujna vegetacija vo vtoriot plan. Toj se pretstavuva i kako uspe{en slikar na mitolo{ki sceni, kako {to e kompozicijata Amor go odvrzuva pojasot na Venera.*63
Italija
Vo XVIII vek, centar na slikarstvoto vo Italija stanuva gradot Venecija, koj za cela Evropa pretstavuva grad na bajkite i centar na turizmot. Za potrebite na mnogubrojnite turisti se izrabotuvaat posebni slikarski temi, a toa se veduti, odnosno razglednici na Venecija. Na niv se pretstaveni podednakvo dobro i arhitekturata i pova`nite nastani vo gradot. Takvite sliki se barani niz cela Evropa, a osobeno vo Anglija. Nivna posebna specifi~nost pretstavuva toa, {to se slikani sosema originalno, bez prethodni primeri.
242
KANALETO (1697-1768)
Xovani Antonio Kanaleto e sovesen i besprekoren vedutist, ~ii sliki pretstavuvaat najubava pesna za Venecija . Negovoto tvore{tvo pominuva od ostro sen~ewe, preku leleavi tonovi, do spontani kristalni pejzaì. Toj gi slika: kanalot Grande, plo{tadot Sv. Marko, okolnite ostrovi, pa duri i skrienite dvorovi. Angliskiot konzul gi saka i gi sobira delata na Kanaleto, a potoa gi ispra}a vo London. Na toj na~in,
Sl.216. Kanaleto. Dvorot na skulptorot, 1726-27. Maslo na platno, 124 h 163 cm. Nacionalna galerija, London.
Sl.218. Kanaleto. Plo{tad San Xovani e Paolo, 1725. Maslo na platno, 125 h 165 cm. Umetni~ka galerija, Drezden.
mu ovozmoùva tripati da patuva vo Anglija, kade potpa|a pod izvesno vlijanie na ladnite tonovi od slikarot Van der Hajden. Slikata Dvorot na skulptorot e komponirana so naglaseno ~uvstvo za materijalot i so edna atmosfera, kakva {to porano ne moè da se sretne.
Kanaleto ne pokaùva nikakvo interesirawe za selskiot pejza`, koj ne mu odgovara kako gradskiot, taka {to toj ima izraboteno duri i veduti od London. Sepak, ogromnata pobaruva~ka na takviot slikarski ànr pravi, vo nivnoto slikawe toj ponekoga{ da reagira mehani~ki.*64 SEBASTIJANO RIÎ (1659-1734) ima sklonost kon romantikata, no sepak e konzervativen. Vo svoeto podocne`no tvore{tvo toj se priklu~uva na modernoto dvièwe, so {to }e izvr{i vlijanie vrz tvore{tvoto na mladiot Tiepolo. Zna~ajno e toa, {to Sebastijano Ri~i e prviot pretsedatel na venecijanskata Akademija
Sl.217. Kanaleto. Vlezot vo kanal Grande, 1729-34. Maslo na platno, 47,5 h 79,5 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Hjuston.
Kanalot Grande i nastanite na nego, Kanaleto gi pretstavuva so majstorska perspektiva i so atmosferska transparentnost, dodeka plo{tadot Sv. Marko i ostanatite plo{tadi, gi slika kako veren dokument na svoeto vreme, vo prekrasna umetni~ka interpretacija.
63 64
Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.244-246 Podetalno vo Lopera completa di Caneleto
Sl.219. Sebastijano Ri~i. Bogorodica so Hristos i svetci, 1708. Crkva San Xorxo Maxore.
243
ROKOKO VO itaLIJA
na umetnosta od nejzinoto formirawe. Me|u negovite poznati sliki se vbrojuva Bogorodica so Hristos i svetci, so naglasen ìvopisen venecijanski kolorit. Sebastijano Ri~i e cenet {irum Evropa, taka {to negovi dela se sre}avaat duri i vo Anglija, kade vo bolni~kata kapela vo êlzi ja ima naslikano kompozicijata Voskresenie. MARKO RIÎ (1676-1729) e eden od retkite venecijanski slikari koi pokaùvaat interes za selskiot pejza`. Toj se inspirira od romanti~nite i divi sceni na selo, kako {to se kompoziciite: Selski praznik i Dvor na vila so figuri.
FRANÊSKO GVARDI (1712-1793)

Fran~esko Gvardi vo po~etokot ìvee i raboti skromno vo semejnata rabotilnica na svojot postar brat Xanantonio (1690-1760). Tie primaat sekakvi pora~ki i gi rabotat zaedno, poradi {to te{ko moè da se razlikuva nivnoto individualno avtorstvo. Vo toj period tie ne se poznati, taka {to ve}e zreliot Fran~esko s u{te e pomo{nik kaj Kanaleto. Po smrtta na Xanantonio, Fran~esko se posvetuva isklu~ivo na slikaweto veduti, so koi }e se pro~ue duri na starost. Na~inot na koj gi prikaùva vedutite pretstavuva revolucija vo slikarstvoto, vo vid na edna vol{ebna interpretacija na Venecija. Za razlika od strogo definiranite potezi na Kanaleto, Gvardi go dostignuva krajniot dostrel na slikaweto so slobodni potezi. Toj se orientira kon muzi~koto beleèwe na vrednostite vo kratkotrajnite vol{epstva, koi kako da is~eznuvaat od slikata. Na takov na~in, Gvardi od Venecija sozdava svetlikav, nerealen grad, {to se ni{a na vodenite branovi. Ovaa nerealna ubavina te{ko moè da se objasni so zborovi. Svetlosta postojano se prekr{uva vo ìvi nemirni to~ki, {to se reflektiraat vrz damkite od lu|e ili, pak, svetkaat vrz objektite. Svetlosta, vodata i vozduhot se edinstvena tema za Gvardi, koi vo zaednica so arhitekturata pravat atmosferska harmonija vo sino, koja trae samo moment, za vedna{ potoa da is~ezne. So takviot slikarski pristap, Gvardi definitivno im go otvora patot na impresionistite. Od mnogubrojnite sliki na Fran~esko Gvardi moàt da se odberat slednive: Praznikot Voznesenie, Poseta na du`dot na Sv. Nikola, Naselba so kanal, Koncert i dr.*65
Sl.220.Marko Ri~i. Dvor na vila so figuri. Maslo na platno. Kralska kolekcija, Vindzor.
Sl.221. Fran~esko Gvardi. Praznikot Voznesenie na plo{tadot San Marko, 1755-56. Maslo na platno, 61 h 91 cm. Fondacija Gulbenkion.
65
Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.236-237 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.36
244
Sl.222. Fran~esko Gvardi. Naselba so kanal, 1765-70. Maslo na platno, 30 h 53 cm. Ufici, Firenca.
Sl.223.Xanbatista Tiepolo. Ciklus od palatata Dolfin, Venecija: Smrtta na konzuot Brut, 1725-30. Maslo na platno, 182 h 383 cm.
XANBATISTA TIEPOLO (1696-1770)

Tiepolo e tvorec na ogromni freski, {to pretstavuvaat posledna vizija na renesansnata tradicija. Vremenski toj tvori vo vremeto na rokoko, no stilski pove}e mu pripa|a na barokot. Tiepolo e ploden slikar, koj raboti po nara~ki niz cela Evropa, od Italija preku [panija do Germanija. Toj e brilijanten crta~ i kolorist, a moèbi i posleden slikar koj dobro gi poznava alegoriskite i mitolo{kite sceni. U{te na 19-godi{na vozrast nego ve}e go smetaat za majstor, no po~nuvaj}i od 30-godi{na vozrast, toj stanuva pro~uen so svojot prozra~en i leleav stil, so gri`livo presmetana perspektiva. Freskite na Tiepolo pretstavuvaat ramnopraven partner na skulpturata vo vnatre{noto ureduvawe na bogatite palati. Tie se taka ve{to naslikani so bo~no osvetluvawe, {to sozdavaat celosna tridimenzionalna iluzija, dematerijaliziraj}i go objektot so pomo{ na svetli crvenikavi i sini boi. Najimpresivnite ostvaruvawa na Tiepolo pretstavuvaat freskite vo Episkopskata rezidencija vo Vircburg vo Germanija, od koi posebno se istaknuvaat kompoziciite: - Ven~avaweto na Barbarosa i Beatri~e, {to po tretmanot na oblekata i koloritot nalikuva na slikarstvoto na Veroneze od XVI vek; - êtirite kontinenti vo vestibilot na istata palata e ogromna freska, na koja Fama ja razglasuva slavata na princot episkop niz celiot svet. I pokraj svojata grandioznost, freskata e naslikana leleavo i ìvo. Egzoti~ni grupi lu|e i ìvotni se nasobrani na ~etirite strani i se naslikani so bleskavo ve{ti potezi, so {to sekoj detaq se pretvora vo ne{to vol{ebno.
Sl.224. Xanbatista Tiepolo. Ven~avaweto na Barbarosa i Beatri~e, 1751-53. Freska. Kralski salon, rezidencija vo Vircburg.
245
ROKOKO VO italIJA
ROKOKO VO itaLIJA
Sl.226. Xanbatista Tiepolo. Apolon i Dafne, 1765-66. Maslo na platno, 68,8h 87,2 cm. Nacionalna galerija,
XANDOMENIKO TIEPOLO (1727-1804) kako veren sorabotnik na svojot tatko ima posebna darba za prikaùvawe na op{testvenite ludosti, taka {to se smeta za prethodnik na slikarot Goja. Negovite kompozicii se osveèni so primesa na satira. Toj dekorira nekolku sobi vo vilata Valmarana kaj Vi~enca so sceni od selskiot ìvot, prikaàni so zabaven i nekonvencionalen realizam.
Sl.225. Xanbatista Tiepolo. Poklonenie na mudrecite, 1753. Maslo na platno, 210,5 h 425 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Na sli~en na~in, toj gi tretira i istoriskite sceni od ciklusot vo palatata Dolfin, kako {to e kompozicijata Smrtta na konzulot Brut. Golemoto majstorstvo na Tiepolo e prisutno i na negovite {tafelajni dela od razli~na tematika, kako {to se: Poklonenie na mudrecite, Apolon i Dafne i dr. Nekoi istori~ari na umetnosta, u{te pove}e od slikite na Tiepolo, gi cenat negovite ubavi crteì, duhovitite skici i bakrorezi, koi avtorot gi ima objaveno vo nekolku zbornici.*66
Sl.227. Xandomeniko Tiepolo. Pul~inela i akrobati, 1791-93. Freska, 160 h 190 cm. KaReconigo, Venecija.
66
Podetalno vo Lopera completa di Giambatista Tiepolo
246
ARHI TEK T URA
II. KLASICIZAM, ROMANTIZAM I REALIZAM

A. KLASICIZAM I NEOKLASICIZAM
ARHITEKTURATA NA KLASICIZMOT VO FRANCIJA

Arhitekturata vo vtorata polovina na XVIII vek vo Francija se karakterizira so vra}awe kon francuskiot baroken klasicizam i so vlijanija od elinisti~kata umetnost, dojdeni preku delata na sledbenicite na @ilArdun Mansr: @an-@ak Gabril, Sufl i dr. Vo toj period najmnogu se gradat palati, crkvi i plo{tadi, koi ja izrazuvaat mo}ta na francuskata imperija.*67 Madln (zapo~nata da se gradi vo toj period) i Parlamentot (Burbonskata palata) na sprotivniot breg od rekata Sena, dodeka na drugata simetrala se smesteni Luvr na jug i Golemata triumfalna porta na sever. Vo centralniot del na plo{tadot se postaveni dve fontani i eden egipetski obelisk. Vo po~etokot, na mestoto na obeliskot se nao|al spomenikot na Luj XV, po ~ija inicijativa e raspi{an konkurs za re{avawe na plo{tadot. Voenata {kola (1750-71) na Marsovite poliwa vo Pariz e izgradena vo stil na klasicizmot, no so doma{na tradicija, {to osobeno e vidlivo vo krovniot sistem. Maliot trijann (1762) pretstavuva paviljon vo Versajskiot park, {to e oblikuvan so anti~ki elementi. Toj e izgraden za madam Di Ber, a preraboten za Marija Antoaneta. Objektot e upotrebuvan kako privatno pribeì{te na sopstvenicite od formalnostite na dvorskiot ìvot vo vtorata polovina na XVIII vek. Osven vo Pariz i negovata okolina, @ak-An` Gabril ima podignato objekti i vo drugi gradovi na Francija, od koi najmnogu se istaknuva Gradskata ku}a vo Ren i ansamblot objekti Terasi vo Bord.
@AK-AN@ GABRIEL (1698-1782)

@ak-An` Gabril e sin na poznatiot arhitekt @an@ak Gabril, {to mu ovozmoùva da stekne {iroko obrazovanie i da stane pretsedatel na Akademijata. Negov najgolem zafat pretstavuva konceptot i ureduvaweto na plo{tadot Konkrd (1755-1763) vo Pariz. Prvobitniot koncept na plo{tadot e dobien vrz osnova na javen konkurs na koj u~estvuva i @an-@ak Gabril, dodeka izvedenata koncepcija pretstavuva delo na negoviot sin. Formata na plo{tadot e pravoagolna, so izrazeni simetrali na koi se smesteni zna~ajni objekti. Na ednata simetrala, na istok e smestena crkvata
67
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.157 A. Leconte, Paris en 4 jours, 1985
Sl.228. @ak-An` Gabril. Plo{tadot Konkrd (plo{tadot Luj XV), Pariz. Zgradite se obnoveni 1898-1900.
247
ARHI TEK T URA

Od ostanatite brojni objekti, sozdadeni vo vreme na francuskiot klasicizam, posebno vnimanie zasluùvaat: Teatarot vo Bord (1772-80) na arhitektot Viktor Luj, koj ima naglasena kolosalna kolonada so klasi~en korintski red, i monumentalni skali, koi }e stanat primer za oblikuvawe na skalite vo Pariskata opera. Teatarot Oden vo Pariz, so svojot klasi~en portik vo toskanski red, istovremeno e povrzan so antikata i so renesansata.
Sl.229. @ak-An` Gabril. Voenata {kola, Pariz, 1750-71.
@AN-@ERMEN SUFLO (1713-1780) e tvorec na poznatata crkva Panten, prvobitno crkva Sen @enevjv (1756-89) vo Pariz. Taa ima peristil i portik po ugled na anti~ki hram i kupola vrz tambur so kolonada, postaveni nad presekot na kracite vo krstovidnoto re{enie. Enterierot na objektot e oblikuvan sli~no na eksterierot, so pro~isteni klasi~ni formi na korintskiot stil.
Sl.231. Viktor Luj. Golemiot teatar, Bord, 1772-80.
ARHITEKTURATA NA NEOKLASICIZMOT
Arhitekturata na neoklasicizmot, glavno, se razviva od krajot na XVIII vek do sredinata na XIX vek. Uslovite za nejzinoto pojavuvawe nakuso moàt da se definirat na sledniot na~in: Se pojavuva zasitenost od baroknata dekoracija i se trgnuva kon istraùvawe novi formi, preku transformacija na anti~kite klasi~ni stilovi, a po ugled na renesansnite humanisti. Aktuelnite iskopuvawa na anti~kite gradovi Herkulanum i Pompeja, kon krajot na XVIII vek gi voodu{evuvaat arhitektite do stepen na direktno kopirawe. Vakvoto dvièwe e poddràno i od oficijalnite akademii, {to e potkrepeno so izdavawe golem broj publikacii za anti~kata arhitektura i umetnost. Kako rezultat na toa, oìvuvaweto na anti~kite formi vo vremeto na neoklasicizmot e podosledno otkolku vo samiot klasicizam. Neoklasicizmot se razviva niz cela Evropa, a osobeno vo Francija i vo Germanija. Vo po~etokot na XIX vek, toj se pojavuva kako stil na carstvoto, nare~en ampr stil, {to ima zada~a da ja veli~a slavata na carot i na negovata vojska. Za taa cel se gradat triumfalni porti i triumfalni koloni, spored primerot na takvite objekti od anti~kiot Rim.*68
Sl.230. @an-@ermn Sufl. Panten (Sen @enevjv), Pariz, 1757-80.

248
ARHI TEK T URA

Francija
Vo po~etokot na XIX vek, Pariz stanuva svetski centar na umetnosta, vrz ~ij razvoj golemo vlijanie vr{i U~ili{teto na ubavite umetnosti, niz koe }e pominat najtalentiranite arhitekti. Zastapuvaweto na idejata za dosledno kopirawe na anti~kite primeri }e dovede do toa, formata na anti~kiot hram da se primenuva za oblikuvawe na raznovidni objekti: muzei, crkvi ili palati. Toa e period na masovno gradewe objekti, {to }e gi oformat dene{nite istoriski jadra vo evropskite metropoli. Koncepcijata na objektite ne nosi re~isi ni{to novo vo razvojot na arhitektonskata misla, no site tie monumentalni objekti se sozdadeni so golemo majstorstvo. Od ogromniot broj objekti, te{ko e da se odberat najkarakteristi~nite, so koi rezimirano bi se pretstavila neoklasi~nata arhitektura vo evropskite zemji. Za~uduva faktot, {to paralelno so neoklasi~noto vra}awe kon istoriskoto minato, vo Francija se javuvaat oddelni arhitekti, koi na arhitekturata gledaat razli~no od svoite sovremenici. Od niv najpoznati se Led i Bul. KLOD NIKOLA LEDU (1756-1806) i negoviot konkurent Etin-Luj Bul, gradat ku}i vo Pariz, no nivnite golemi dostignuvawa vo oblasta na arhitekturata i urbanizmot se zabeleàni samo na bakrorezi. Nivnite idei pretstavuvaat eden vid graditelski son, premnogu golem i ~uden za da se ostvari. Svoite objekti tie gi deformiraat so neobi~ni odnosi i razmeri, a
Sl.233. Klod Nikol Led. Presek i izgled na ku}ata Di [arn, Solanite na [o. Kraj na XVIII vek.
nivnite preterano ednostavni geometriski kontrasti, pove}e zasluùvaat da bidat nare~eni vozvi{eni, otkolku ubavi. Za takvite tendencii, tipi~ni primeri se zgradite za tro{arini (1785-89) na Led, spored ~ii primeri e izgradena i ku}ata na nadzornikot na rekata Lu (kraj na XVIII vek). Proektot na Led za idealniot grad [o, delumno e realiziran vo provinciskoto mesto Ark-e-Senn. Toa bi bil vistinski socijalen grad, ~ija funkcionalnost pretstavuva prv kriterium za negovo oformuvawe. Spored Led, krugot i kvadratot gi so~inuvaat arhitektonskite epski poemi i elegii. Takvite arhitektonski fantazii najdobro gi ilustrira negoviot proekt za ku}ata Di [arn (kraj na XVIII vek), kade estetiziranata upotreba na krugot i kvadratot doa|a do poln izraz. *69 ETIEN-LUJ BULE so svoeto delo ja pokaùva tvore~kata energija na romanti~niot klasicizam. Negoviot proekt za senotaf na Isak Wutn, vsu{nost pretstavuva spomenik so revolucionerna ideja. Ovde, starorimskata zamisla za sferi~na kupola, toj ja trans-
68
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.186 A. Leconte, Paris en 4 jours, 1985 Velike arhitekture svijeta Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.173 C. N. Schulz. La signification dans larchitecture occidentale, str.336
Sl.232.Klod Nikola Led. Ku}ata na nadzornikot na rekata Lu, kraj na XVIII vek.
69
249
NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA
ARHI TEK T URA

formira vo ~ista matemati~ka koncepcija i na toj na~in im se potsmeva na toga{nite arhitektonski konvencii, {to se imaat pretvoreno vo dogmi. ima dimenzii 43 h 108 m, so povr{ina od 4.500 m2. Negoviot peristil e napraven so koloni od korintski red, visoki 20 m, a plasti~nata dekoracija vo celost e oblikuvana spored anti~kite primeri. Fasadata na Burbonskata palata (1804-07) e oformena vo ovoj period, na sprotivniot breg od rekata Sena i vrz istata oska so crkvata Madln. Za da odgovara na arhitekturata od crkvata, arhitektot Foj nea ja oformuva so kolosalni korintski redovi i so anti~ki fronton. Triumfalnata porta Larc du Carussel (1806) od glavnite arhitekti na Napoleon, [arl Persi (17641838) i Fontn (1762-1853) se nao|a pred dvorecot Tiler, na simetralata koja vodi do plo{tadot Konkrd. Objektot pretstavuva namalena kopija od anti~kata triumfalna porta na rimskiot imperator Septimie Sever od Rim.
Sl.234. Etin Luj Bul. Proekt za senotaf na Isak Wutn, 1784. Presek i izgled.
Vo Francija, nekolku objekti go ozna~uvaat po~etokot i napredokot na stilot na carstvoto. Crkvata Madln (1764-1842), {to e zapo~nata vo prethodniot period so krstovidno re{enie, vo ovoj period arhitektot Viwn (1762-1828) ja menuva nejzinata koncepcija vo vid na zgolemena kopija na anti~kiot rimski hram Maison Car od gradot Nim. Taa e izgradena po naredba na Napoleon, vo slava na negovata golema armija. Objektot
Sl.236. [arl Persi i Fontn. Triumfalnata porta Karusl, Pariz, 1806.
Sl.235. Viwn. Crkvata Madln, Pariz, dovr{ena 1842.

250
Triumfalniot stolb (1806-10) so spomenikot na Napoleon, na plo{tadot Vandm, od arhitektite Gondun i Lepr e napraven od bronzata na 1200 topovi, zapleneti vo bitkata kaj Austerlic. Skulptorot Berèr stolbot go ima ukraseno so reljefna dekoracija, koja gi prikaùva bitkite na golemata Napoleonova armija. Istite arhitekti ja imaat oblikuvano i poznatata pariska ulica Rivol, so tremovi na dvete strani. Golemata triumfalna porta (Larc de Triomphe, 180636) na nekoga{niot plo{tad Etol (denes [arl de Gol) e napravena spored proektite na [algrn (1739-1811) so koncepcija koja se razlikuva od dotoga{ poznatite anti~ki triumfalni porti. Taa nema nitu stolbovi nitu pilastri, tuku e oblikuvana so te{kata masa na svoite piloni, ukraseni so poznati skulpturi, od koi najmnogu se istaknuva Trgnuvaweto na dobrovolcite (Marseleza) na skulptorot Franso Rid.
ARHI TEK T URA

Sledej}i go primerot na objektite od Pariz, i niz drugite francuski gradovi }e se pojavat golem broj objekti so neoklasi~na arhitektura i triumfalni porti. Osobeno se istaknuvaat triumfalnite porti vo gradot Bord, koi se oblikuvani pod vlijanie na toskanskiot dorski red i na ideite na Klod-Nikol Led.
Sl.237. [algrn. Golemata triumfalna porta, Pariz, 1806-36.
Germanija
Vo XIX vek, Germanija definitivno e obedineta, taka {to nastapuva militarizmot na Bizmark. Novoformiranata silna dràva nastojuva i preku arhitekturata da ja izrazi svojata sila, so {to }e bide ovozmoèn razvojot na neoklasicizmot, preku upotrebata na anti~kite stilovi (dorski i jonski). Se gradat golem broj objekti vo site germanski gradovi, a osobeno vo zaedni~kata prestolnina Berlin.*70 KARL GOTARD LAGHANS (1733-1808) e avtor na Brandenbur{kata porta (1788-91) vo Berlin, koja ima oblik inspiriran od propileite na atinskiot Akropolis, so strog dorski red. Skulptorot [adov vrz nea ja ima postaveno skulptorskata kompozicija Kvadriga (~etiripreg) na boìcata na pobedata. a preku nego i vrz majstorot na modernata, Ludvig Mis van der Roe. Najpoznati objekti na [inkel se: Stariot muzej vo Berlin, teatarot vo Berlin (i dvata so jonski trem), kako i crkvata Sv. Nikola vo Potsdam, so ~etiri kuli i kupola so korintski red, napraveni po ugled na pariskiot Panten. Pri krajot na svojot ìvot, [inkel go menuva svojot tvore~ki pristap, pominuvaj}i vo romantizam.
Sl.239. Karl Fridrih [inkel. Stariot muzej, Berlin, 1822-28.
Sl.238.Karl Gotard Laghans. Brandenbur{kata porta, Berlin, 1788-91.
LEO FON KLANS (1784-1864) e virtuozen arhitekt, so majstorska obrabotka na objektite. Negovite Propilei vo Minhen se napraveni vo dorski red, po ugled na onie od Akropolis, no so silni bo~ni kuli. Gliptotekata vo Minhen se potpira vrz rimskata i renesansnata arhitektura od jonski red. Fon Klans pretstavuva kompleten romanti~ar (eklekti~ar), bidej}i saka da gi obnovi site klasi~ni stilovi, od dorskiot pa s do docnorenesansniot.
KARL FRIDRIH [INKEL (1781-1841) se javuva kako najtalentiran arhitekt na XIX vek vo Germanija. Negovoto tvore{tvo }e izvr{i vlijanie i vrz pionerot na modernata arhitektura vo Germanija, Peter Berens,
70
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.368 , B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.208
251
NEOKLACICIZAM VO GERMANIJA
ARHI TEK T URA
Sl.240. Karl Fridrih [inkel. Teatarot, Berlin, zavr{en 1818-21.
Sl.241. Leo fon Klans. Gliptotekata, Minhen, 1813-30.
Avstro-Ungarija
Po obedinuvaweto na Avstrija i Ungarija, se sozdava golema dràva koja ima osvojuva~ki pretenzii kon svoite sosedi. Od 1740 god. zapo~nuva periodot na t.n. prosveten apsolutizam, {to }e trae re~isi do Francuskata revolucija. Imperatorite Marija Terezija i Jozef II, zaradi unifikacija na upravuvaweto so ogromnata monarhija, nastojuvaat da sprovedat niza reformi. Stilot rokoko ne ostava zna~ajni tragi vo Avstrija, no zatoa neoklasicizmot dobiva golem zamav. Novata dràva, svojata mo} nastojuva da ja pokaè i preku arhitekturata, za koja cel sovr{eno odgovara neoklasi~niot stil.*71 PJETRO DE NOBILE (1774-1854), kako direktor na Akademijata i na Arhitektonskata {kola, se postavuva diktatorski vo odreduvaweto na pravcite vo arhitekturata. Negov najpoznat objekt e gradskata porta vo Viena, ~ie gradewe e zapo~nato vo 1821 god. od Luixi Kawola. TEOFIL HANZEN (1813-1891) e avtor na poznatiot Parlament vo Viena (1873-83), napraven po Helinisti~ki ugled so korintski red. JOHAN FERDINAND FON HOHENBERG (17321816) ja gradi poznatata Glorieta (1795) vo ~est na pobedata kaj Koline. Taa e postavena na ridot, na mestoto za koe Fi{er fon Erlah go isproektira prvobitniot
252
Sl.242. Johan Ferdinand fon Hohenberg. Glorieta, parkot na dvorecot [enbrun, 1775.
dvorec [enbrun. Objektot ima bogata, no stroga silueta, so koja vladee nad okolniot park, preureden vo stilot na klasicizmot.
71
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.270 , Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.137 Svetska arhitektura, od str.298
72
ARHI TEK T URA

MIHAJ POLAK (1773-1835) se pojavuva kako najgolem majstor na klasicizmot vo Ungarija. Toj go pravi najzna~ajnoto delo na ungarskiot klasicizam, Nacionalniot muzej vo Budimpe{ta (1837-46). Objektot pretstavuva monumentalen simetri~en blok so dva atriumi, me|u koi se smesteni paradni trikraki skali. Vlezot vo objektot e istaknat pred op{tata masa so pomo{ na korintski portik na osum stolbovi.
Sl.243.Mihaj Polak. Nacionalniot muzej, Budimpe{ta, 1837-46. Osnova i izgled.
Anglija
So zazemaweto na brojni prekumorski kolonii, od koi pristignuva ogromno bogatstvo, vo Anglija se razvivaat trgovijata i industrijata, so ~ija pomo{ se sozdava edna mnogu silna dràva. Toa }e rezultira i so zasilena graditelska aktivnost vo noviot neoklasi~en stil. Vo noviot stil se podigaat objekti vo site pogolemi gradovi na Anglija i vo nejzinite kolonii. Za da se po~uvstvuva veli~inata na taa arhitektura, dovolno e da se zapoznaat samo nekoi od nejzinite pozna~ajni objekti.*72 Britanskiot muzej (1823-47), arhitektot Robert Smirk (1780-1867) go pravi so jonski red po ugled na gr~kite anti~ki hramovi, {to ne moè da se kaè deka odgovara na vla`noto anglisko podnebje. Univerzitetskiot kolex (1827-28) vo London na arhitektot Vilijam Vilkins (1778-1839) e koncipiran so korintski portik i kupola po ugled na pariskiot Panteon. Na sli~en na~in, toj ja oformuva i Nacionalnata galerija (1832-38) vo London so jonski portik.
Visokata {kola vo Edinburg (1825-29) na arhitektot Tomas Hamilton e podignata vo gr~ko-dorski stil, po ugled na atinskite propilei.
Sl.245. Vilijam Vilkins. Nacionalnata galerija, London, 1832-38.
Sl.244. Ser Robert Smirk. Britanskiot muzej, London, 1823-47.

253
NEOKLASICIZAM VO SAD
ARHI TEK T URA

Soedineti Amerikanski Dràvi
Po sozdavaweto na nezavisnite Soedineti Amerikanski Dràvi, klasicizmot vo po~etokot na XIX vek dobiva {irok zamav. Toa se dolì, pred s na: amerikanskoto voshituvawe od gr~kata borba za nezavisnost od Turcite, klasi~nata tradicija vo amerikanskoto obrazovanie i noviot demokratski sistem baziran vrz anti~kata gr~ka tradicija. Arhitektonskite idei se mnogu bliski so angliskite, kako {to e i samiot jazik. Vo periodot od 1790 do 1820 godina, vo SAD vladee t.n. docen kolonijalen stil, koga e izgradena i poznatata Bela ku}a vo Va{ington (1800) od arhitektot Xems Hoban. Objektot ima simetri~no re{enie na P+1, so anti~ki jonski portici. Vlezniot portik ima pravoagolna osnova i triagolen fronton, a portikot kon parkot ima polukru`na osnova i balustrada nad zavr{niot venec. *73
Sl. 247. Tomas Xeferson. Univerzitetot Virxinija, [arlotsvil, 1817-26.
Sl.246. Xems Hoban. Belata ku}a, Va{ington, 1800. Izgled od parkot.
Vo vremeto na neoklasicizmot vo amerikanskata arhitektura, vo periodot 1820-60 god. vladee t.n. psevdogr~ki stil (greek revival). Markantna li~nost na toj period e Tomas Xeferson (1743-1826), koj e golem dràvnik i samouk arhitekt. Kako sorabotnik na Xorx Va{ington, Xeferson ja sostavuva Deklaracijata na nezavisnosta (1776) i u~estvuva vo donesuvaweto na prviot Ustav na SAD (1783). Borbata za nezavisnost na novata dràva prodolùva s do potpi{uvaweto na Versajskiot mir (1823), koga Velika Britanija definitivno }e ja priznae nejzinata nezavisnost. Ottoga{ zapo~nuva golemiot i dolgotraen napredok na SAD, so zazemawe
novi teritorii, masovno doseluvawe i so razvivawe na stopanstvoto. Na toj na~in se sozdavaat povolni uslovi i za gradewe na monumentalni objekti. Tomas Xeferson, kako ambasador vo Francija, u{te vo 1782 god. se zapoznava so arhitekturata na @ak-An` Gabril, zapo~nuvaj}i i samiot da se zanimava so proektirawe. Vo sorabotka so Kleris, toj }e go podigne manifestot na klasicizmot vo SAD, Kapitolot vo Ri~mond, Virxinija (1785), koncipiran spored formite na anti~ki hram. Na objektite zaUniverzitetot Virxinija, [arlotsvil (1817-26), Xeferson nastojuva da gi obedini klasi~nite stilovi vo vid na edna privle~na zbirka. Centralen objekt vo ansamblot e bibliotekata, ~ija arhitektura e sozdadena pod vlijanie na rimskiot Panteon. Tvore{tvoto na dràvnikot Tomas Xeferson vo oblasta na arhitekturata, delumno pretstavuva rezultat na negovata sorabotka so doseleniot angliski arhitekt Benxamin Latrob (1764-1820), koj e golem tvorec i u~itel. Grandiozno ostvaruvawe na psevdogr~kiot stil vo SAD pretstavuva Kapitolot vo Va{ington. Za negovo podigawe, na arhitektonskiot konkurs kon krajot na XVIII vek, pobeduva Tornton (1761-1828), no toj uspeva da izgradi samo mal del od objektot, {to }e izgori vo 1814 god. Po toa, vo tekot na XIX vek, vo gradeweto na
Sl.248.Tornton, Latrob i dr. Kapitolot, Va{ington, zapo~nat kon krajot na XVIII vek, izgoren 1814, a obnoven, dograden i dovr{en 1902.
254
Kapitolot zemaat u~estvo u{te nekolku arhitekti, me|u koi i Latrob, komu mu pripa|aat enterierite na Senatot i rotondata (holot) vo Prateni~kiot dom. Direktnoto vlijanie od anti~ka gr~ka arhitektura vrz amerikanskiot neoklasicizam e vidlivo na Berzata vo Filadelfija (1832-34) od Vilijam Striklend, u~enik na Latrob. Objektot ima mnogu ume{no re{en agol me|u dve ulici, so kolosalen polukruèn korintski portik, nad koj se izdiga lanterna inspirirana od arhitekturata na Lizikratoviot spomenik vo Atina.
Sl.249. Vilijam Striklend. Berzata, Filadelfija, 1832-34.
Rusija
Po golemata pobeda nad Napoleonovata vojska, doa|a do zacvrstuvawe na ruskata dràva, {to }e pridonese i za napredok na neoklasi~nata arhitektura. Objektite se gradat pod vlijanie na francuskiot stil na carstvoto, no so elementi na ruskata tradicija. Najgolemi arhitektonski aktivnosti se prezemaat vo starata prestolnina Sankt Peterburg i vo novata prestolnina Moskva.*74 Vo Sankt Peterburg rabotat golem broj talentirani arhitekti, od koi nekolku se istaknuvaat so zna~ajni ostvaruvawa. ANDREJAN ZAHAROV (1761-1811) vo po~etokot na XIX vek sozdava nekolku poznati objekti. Najprvin toj se zafa}a so ureduvaweto na t.n. Strelka na Vasi-
levskiot ostrov, kade go gradi pristani{teto, markirano so dve rostralni koloni, vrz koi se postaveni svetilnici. Vo simetralata na kompozicijata se istaknuva monumentalniot objekt na Berzata (1805-10), podignat vo sorabotka so Toma de Tomon. Negoviot oblik so trem e inspiriran od anti~kiot tip na hram peripteros. Izgradbata na silnata morska flota, {to ja zapo~na Petar Veliki, rezultira so sozdavawe silna mornarica, za ~ii potrebi Zaharov go gradi ogromniot objekt na Admiralitetot (1806-23). Toj ima osnova vo vid na {iroka bukva "P", so interna ulica. Nacionalnata arhitektonska varijanta e prisutna vo skalestoto zavr{uvawe na centralnata kula, {to se izdiga nad paladievski kolosalen red.
Sl.250. Toma de Tomon i Zaharov. Berzata, pristani{te Sankt Peterburg, 1805-10. Situacija, presek, osnova i izgled.
73 74
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.566 Svetska arhitektura, od str.298
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 6 Pavel Kan. Leningrad. Raduga, Moskva, 1988
255
NEOKLASICIZAM VO SAD
ARHI TEK T URA
NEOKLASICIZAM VO RUSIJA
ARHI TEK T URA

OGIST MONFERAN (od 1816 god. vo Rusija) e tvorec na prekrasniot Isakievski sobor (1819-59), oblikuvan pod vlijanie na pariskiot Panteon, so raspon na kupolata od 27 m i viso~ina do nejzinoto teme od 101,5 m.
Sl.251. Andrejan Zaharov. Admiralitetot, Sankt Peterburg, 1806-23. Izgled na centralniot del.
Sl.253. Ogist Monfern. Isakievski sobor, Sankt Peterburg, 1818-58.
ANDREJ VORONIHIN (1759-1814) obrazovanieto go steknuva kaj pretsedatelot na Akademijata na umetnosta, Stroganov, kako i na svoeto patuvawe niz [vajcarija i Francija. Toj gradi ili rekonstruira pove}e objekti, od koi najpoznat e Kazanskiot sobor (1801-11), inspiriran od kolonadata na Bernini pred crkvata Sv. Petar vo Rim i od oblikot na Palatata na ~etirite nacii vo Pariz. Nad simetralata od krstovidnoto re{enie na objektot se izdiga elegantna kupola.
Vo toj period se oformuva plo{tadot pred kralskiot dvorec, vo ~ij centar e postavena triumfalnata Aleksandrovska kolona, izrabotena (1812-34), spored proektot na Monferan i na skulptorot Orlovski. KARLO ROSI (1775-1849) sekako e najplodniot tvorec na neoklasicizmot vo Rusija. Negovite zna~ajni objekti ja kompletiraat urbanata sodrìna na Sankt Peterburg. Arkata na Glavniot {tab (1819-29) go oformuva pristapot od Nevskiot prospekt kon plo{tadot
Sl.252. Andrej Voronihin. Kazanski sobor, Sankt Peterburg, 1801-11.

256
Sl.254. Karlo Rosi. Arkata na Glavniot {tab, Sankt Peterburg, 1819-29.
pred kralskiot dvorec. Mihajlovskiot dvorec (1819-25) nudi edna dostojna i stroga imperatorska arhitektura, so koncepcija sli~na na Versjskiot dvorec. Aleksandrinskiot teatar (1828-32) pretstavuva integracija na neoklasicizmot so doma{nata tradicija, kako op{ta karakteristika na ruskata arhitektura vo XIX vek. Na simetralata zad teatarot e formirana Ulicata na
tvorecot Rosi so objekti vo neoklasi~en stil. Zgradite na Senatot i Sinodot (1829-34) Rosi gi pravi vo paladievski stil, kako protivteà na Admiralitetot. Senatot i Sinodot se povrzani vo edinstven kubus, so pomo{ na triumfalna arka. Vo Moskva, kako nova prestolnina na golemata dràva, zapo~nuva zasilena izgradba vo noviot stil, {to u{te pove}e se zajaknuva po nejzinoto opoàruvawe vo borbite me|u Napoleon i Kutuzov vo 1812 godina.*75 OSIP BOVE (1784-1834) e najpoznatiot moskovski arhitekt od toj period. Toj ja pravi prvata rekonstrukcija na Crveniot plo{tad i go gradi Boq{oj teatar (1821-24) vo jonski stil, koj podocna }e bide vo golem del rekonstruiran. Za dostojno odbeleùvawe na pobedata nad Napoleon se gradi i poznatata Tverska triumfalna porta (1827-34), spored proektite na Bove, Vitali i Timofeev.
Sl.255. Karlo Rosi. Aleksandrinskiot teatar, Sankt Peterburg, 1828-32.
Sl.256. Osip Bove. Boq{oj teatar, Moskva, 1821-24, podocna rekonstruiran.
75
Podetalno vo Pamtniki iskustva Sovetskogo Soza, Moskva i podmoskove Vseoba istori arhitektur, tom 6
257
NEOKLASICIZAM VO RUSIJA
ARHI TEK T URA
SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA NEOKLASICIZMOT
Kon sredinata na XVIII vek zavr{en e pogolemiot del od arheolo{kite istraùvawa na anti~kite rimski gradovi Herkulanum i Pompeja. Rezultatite od istraùvawata se objaveni vo nekolku bogato ilustrirani knigi, koi se {irat niz zemjite na zapadna Evropa. Evropskite umetnici, kako i arhitektite, se impresionirani od ubavinata na anti~kite objekti i osobeno od nivnata vnatre{na dekoracija vo {tuko malter. Ottamu poteknuva i noviot stil na dekoracija, {to vo prv plan gi istaknuva: ramnite povr{ini, simetrijata i geometriskata preciznost. Neoklasicizmot se razviva vo kontinuitet, vedna{ po klasicizmot od prethodniot period i ozna~uva povtorno oìvuvawe na klasi~nite formi i toa podosledno od samiot klasicizam. Razvojot na neoklasicizmot se odviva paralelno so drugite neostilovi, vo vremeto od 1750 do 1850 godina, no, sepak, toj e najsilniot neostil vo vtorata polovina na XVIII vek. Neoklasicizmot naiduva na povolni uslovi za razvoj vo re~isi site zemji na zapadna Evropa, pristignuvaj}i do Rusija, pa duri i do Amerika. Vo Anglija i vo Germanija, umetnosta na neoklasicizmot niz delata na brojnite slikari e naso~ena kon prikaùvawe na legendarni nastani od sredniot vek, kako i na pejzaì i religiozni sceni. Sepak, negovite karakteristiki najdobro moàt da se sogledaat niz umetnosta na Francija, koja se razviva vo kontinuitet od prethodnite periodi.
Sl.257. David. Krunisuvawe na Napoleon, 1805-07. Maslo na platno, 610 h 931. Luvr, Pariz.
Francija
DAVID (1748-1825)
Vo vremeto na prosvetenosta vo Francija, filozofite, kako intelektualni predci na revolucijata, silna poddr{ka mu davaat na anti-rokoko dvièweto vo slikarstvoto. Vo po~etokot toa se odrazuva pove}e vrz sodrìnata otkolku vrz umetni~kiot stil. Sodrìnite na kompoziciite naj~esto gi prikaùvaat prirodnite kvaliteti i ~esnite ~uvstva na siroma{nite, za razlika od "nemoralnoto ~uvstvo" na blagorodnicite, izrazeno preku rokoko umetnosta.
258
@ak-Luj David svojot neoklasicisti~ki stil go gradi vo Rim, so osvetluvawe {to formira precizni senki i so detalno zastapen realizam. David e aktiven u~esnik vo Revolucijata i upravuva so umetni~kite raboti. Nekolku godini potoa se nao|a vo zatvor, a otkako }e se zapoznae so Napoleon, stanuva negov privrzanik, poradi {to na nekolku sliki toj ja veli~a slavata na imperatorot.
PRIDON (1758-1823)
Pjer-Pol Pridn pretstavuva vrska me|u umetnosta na XVIII i na XIX vek. Toj e ~uvstvitelen i romanti~no nastroen slikar, {to osobeno e prisutno vo negovite ne`ni ènski likovi i vo odmereniot kolorit. Takvi se slikite: Imperatorkata @ozefina, Grabnuvaweto na Psiha i dr.*76
@ERAR (1770-1837)
Franso @err na dvanaesetgodi{na vozrast, so svoeto semejstvo se doseluva od Rim vo Pariz. Do 1800 godina, toj nema da postigne pogolem uspeh, s dodeka ne zapo~ne da raboti za Napoleon Bonaparta. Imperatorot i negovata pridru`ba, @err gi slika vo strog klasi~en stil, po ugled na anti~kata rimska umetnost, {to go dokaùvaat negovite poznati dela: Napoleon vo sve~ena obleka i Madam Rekamj.
Sl.258. David. Madam Rekamj, 1800. Maslo na platno, 170 h 240 cm. Luvr, Pariz.
Preku svoite teoriski raspravi, David se stremi kon sozdavawe izvesni pravila vo slikaweto, so {to donekade se gubi kreacijata, bidej}i fantazijata i intuicijata ne doa|aat do izraz. Toj steknuva golem broj u~enici i u{te pogolem broj privrzanici na negovoto slikarstvo. Neoklasicisti~kiot stil na David so golem stepen na realnost, jasno e sogledliv vo negovite najpoznati sliki: Krunisuvaweto na Napoleon, Grabnuvaweto na Sabiwankite , Madam Rekamj, Madam Serizj, Amor i Psiha i dr.
Sl.260.@err. Napoleon vo sve~ena obleka, 1805. Versaj, Pariz.
Sl.259. Pridn. Imperatorkata @ozefina, 1805. Maslo na platno, 179 h 244 cm. Luvr, Pariz.
76
Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.250-253 Muzeji sveta, Luvr, Pariz.
259
Sl.261. Gro. Napoleon kaj ranetite vo Ejlau, 1808. Maslo na platno, 521 h 784 cm. Luvr, Pariz.
GRO (1771-1835)
Anton-@ak Gro e eden od najomilenite u~enici na David, koj vo izvesna smisla Napoleon go pretstavuva porealno, duri i od svojot u~itel. Po proteruvaweto na David, negovite u~enici doa|aat kaj Gro i vo svoeto tvore{tvo go zastapuvaat neoklasi~niot akademizam. Talentiraniot Gro e raspnat me|u na~elata na akademizmot i svojata individualna tvore~ka èlba, poradi {to ne go dostignuva avtoritetot na svojot u~itel, taka {to na kraj zavr{uva so samoubistvo. Negova najpoznata kompozicija pretstavuva Napoleon kaj ranetite vo Ejlau, no sli~en kvalitet se sre}ava i na slikata Napoleon kaj Arkola.
ENGR (1780-1867)
@an-Ogist-Dominik Engr e posledniot u~enik na David, koj gi brani ideite na u~itelot {to ve}e se zastareni. Sepak, tie idei s u{te se oficijalni i dràvni, poradi {to go ko~at razvojot na umetnosta, pa zatoa od revolucionerni se pretvoraat vo dogmatski (eklekti~ni). Nekoi od slikite na Engr imaat pogolema sloboda, koja osobeno e izrazena na negovite kompozicii so orientalna tematika: Turska bawa, Kapa~ka, Golemata odaliska i dr. Engr e, isto taka, majstor na portretite, od koi posebno se istaknuva slikata Napoleon na prestol, kako i portretite na golem broj maì i èni, so naglasena psiholo{ka dlabo~ina i so preciznost vo pretstavuvaweto na fizi~kite osobini. Moè da se kaè deka Engr e posleden pretstavnik na majstorskoto realisti~no registrirawe na okolinata, koe od 1840 godina }e po~ne da se zamenuva so fotografskata tehnika.*77
260
Sl.262. Engr. Turska bawa, 1863. Maslo na platno, pre~nik 105 cm. Luvr, Pariz.
KANOVA (1757-1822)
Italijanecot Antonio Kanova e eden od brojnite talentirani, no dogmatski neoklasi~ni skulptori. Toj se inspirira od portretite na anti~kite imperatori, koi vo stariot vek se prikaùvani bez obleka, kako
77 78
Podetalno vo Lopera completa di Ingres Vidi @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.418-420
Sl.263. Engr. Golemata odaliska, 1814. Maslo na platno, 91 h 162 cm. Luvr, Pariz.
dokaz na nivnoto boèstveno poteklo. Na takov na~in Kanova go prikaùva Napoleon so kopje vo ednata raka i statuetkata na boìcata na pobedata vo drugata raka. Paolina Napoleon-Borgeze ja pretstavuva vo poluleè~ka polo`ba, vo stil na boìcata Venera. Sli~en tretman imaat i figurite na kompozicijata Tri gracii. Tvore{tvoto na skulptorot Kanova e mnogu sugestivno i privle~no, poradi {to }e izvr{i dalekuse`no vlijanie vrz razvojot na celoto evropsko vajarstvo.*78
Sl.264. Kanova. Paolina Napoleon - Borgeze, 1808. Mermer. Galerija Borgeze, Rim.
[panija
GOJA (1746-1828)
[panskiot umetnik Francisko Goja u~i slikarstvo i graverstvo vo Saragoza, Madrid i vo Rim. Negovata genijalna umetnost pravi toj da se pro~ue i nadvor od [panija, so {to }e izvr{i silno vlijanie vrz razvojot na evropskata umetnost. Vo tvore{tvo na Goja se ~uvstvuva vlijanieto na italijanskiot slikar Tiepolo, so ~ie delo se zapoznava pri negovoto rabotewe vo Madrid. Slikarot Goja e ideolo{ki opredelen za prosveta i revolucija, no i pokraj toa, toj e cenet i od strana na konzervativniot kralski dvor. Goja ima nemiren karakter i buren ìvot, {to }e pridonese ~estopati da se najde vo golemi te{kotii. Poradi negovite qubovni avanturi, no}ni zabavi i tepa~ki, edna no} }e bide najden so no` v grb vo edna mra~na madridska ulica. Negovata fizi~ka i duhovna sila i pomo{ta od negovite prijateli, pridonesuvaat toj da ozdravi pa duri i da ja sovlada tehnikata na borba so bikovi. Vo Toreadorskiot dnevnik na Goja, kako vistinsko remek-delo ima bezbroj sceni od borbi so bikovi. Zarabotenite pari od tie borbi Goja gi upotre-
Sl.265.Goja. Avtoportret, 1817-19. Maslo na platno, 35 h 64 cm. Prado, Madrid.

261
NEOKLASICIZAM VO [PANIJA
buva za realizacija na svoeto patuvawe i prestoj vo Rim, kade {to negovite avanturi stanuvaat pointenzivni od onie vo Saragoza i vo Madrid. Vo 1771 godina Goja se vra}a vo Saragoza, kade vo katedralata go pravi grandiozniot fresko-ìvopis so sceni od ìvotot na Bogorodica, no toa remek-delo e uni{teno vo Gra|anskata vojna vo 1808 god. Po nara~ka na klasicisti~kiot slikar Mengs, toj pravi nacrti za tapiserii, i toa 31 karton za dvorecot Prado i 14 kartoni za dvorecot Eskorijal. Vo umetni~ki pogled, ovie nacrti se povredni od samite tapiserii, koi{to se realizirani so nesovr{ena tehnologija. Vo tematikata na ovoj umetni~ki ciklus preovladuvaat sceni od sekojdnevniot ìvot i od prirodata, koi se prvite u~iteli na Goja. Goja steknuva slava i stanuva najbaran {panski slikar, ~len na Umetni~kata akademija vo Madrid i oficijalen kralski slikar od 1788 god. Kako kralski slikar, toj izrabotuva cela serija specifi~ni psiholo{ki portreti na kralskoto semejstvo i na dvorjanite. Na dvorot ja portretira i kralicata Marija Lujza, koja{to ima nesfatliva strast za vlast i koja{to }e bide pri~ina za smrtta na vojvotkata od Alba. Sredbata so vojvotkata }e ja smeni sudbinata na strasniot umetnik: taa }e stane negova Gola i negova Oble~ena Maja, kako i negova pri~ina za begstvo pred progonot na inkvizicijata. Goja zapo~nuva da raboti vo stilot rokoko, za da go napu{ti vo korist na romanti~arskiot neobarok, {to se bazira vrz deloto na Velaskez i Rembrant. Pri portretiraweto na dvorjanite, so pomo{ na svojot golem talent i duh, toj go razgoluva nivnoto vnatre{no bitie i duhovna siroma{tija, pretstavuvaj}i gi duri so izvesno prisustvo na satira.
Sl.267. Goja. Gola Maja (gore) i Oble~ena Maja (dolu), 1797-98. Maslo na platno, 97 h 190 cm. Prado, Madrid.
Sl.266. Goja. Semejstvoto na Karlos IV, 1800. Maslo na platno, 280 h 336 cm. Prado, Madrid.
262
Po porobuvaweto na [panija od strana na francuskata vojska, so pomo{ na svoite dela, Goja se kreva protiv tiranijata na Napoleon, {to gi inspirira negovite dramati~ni neobarokni sceni. So genijalna vidovitost ja pretskaùva politi~kata tiranija, koja }e stane simbol na idniot XX vek. Pod vlasta na Francuzite, Goja go sozdava ciklusot grafiki so grandiozna dramatika Stravotiite na vojnata (1805-15). Toj ciklus, zaedno so prethodno sozdadeniot ciklus Kapri~osi, sodrì 65 lista, {to pretstavuvaat najpotresno svedo{tvo za vojnata, pretstaveno na genijalen umetni~ki na~in. Plodnoto tvore{tvo na Goja go potvrduva podatokot, {to denes vo muzejot Prado moàt da se vidat okolu 500 negovi originalni crteì. Ugnetuvaweto na {panskiot narod prodolùva i po isteruvaweto na Napoleonovata vojska, pa zatoa Goja se povlekuva vo sebe i dobrovolno zaminuva vo progonstvo, vo francuskiot grad Bordo. Tamu toj }e izvr{i silno vlijanie vrz francuskite neobarokni slikari. Taka na primer, francuskiot slikar Delakro, zapoznavaj}i se so delata na Goja, }e izjavi deka idealen umetni~ki stil bi bil kombinacija od umetnosta na Mikelanxelo i na Goja. Slikarstvoto na Goja ima silen avtorski pe~at, {to se gleda niz golem broj karakteristi~ni kompozicii.
Sl.268. Goja. Strelaweto na 3 maj, 1808. Maslo na platno, 266 h 345 cm. Prado, Madrid.
Semejstvoto na Karlos IV e pretstaveno so seto bogatstvo i rasko{ na kralskiot dvor, no sepak vo prv plan izleguva duhovnata siroma{tija na portretiranite. Gola Maja , so svojata polo`ba ne odgovara na crkovnoto gledawe na svetot, taka {to na takvata kritika Goja odgovara so slikata Oble~ena Maja. Na novata kompozicija, ènskata figura e postavena u{te poslobodno, {to dokaùva deka nevinosta i ~istotata zavisat pred s od odnosot kon okolinata, a pomalku od odnosot kon oblekata. Strelaweto na 3 maj, kako tematika se nao|a stotina godini pred sovremenicite na Goja. Na nea e pretstavena tiranijata na Napoleonovata vojska nad slobodoqubiviot {panski narod. Nasetuvaj}i go idniot nesre}en razvoj na civilizacijata, Goja toa go doìvuva vo vid na ko{marni vizii, pretstaveni na nemu svojstven na~in vo umetni~kite kompozicii, na koi ~ove~kite likovi se tretirani so golemi "deformacii". Takvi se negovite sliki: Naroden praznik, Karneval i drugi.*79
Sl.269.Goja. Karneval. Akademija San Fernando, Madrid.
79
Vidi Muzeite na svetot, Prado, Madrid ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3, str.126-131 M. Levi. Istorija umetnosti, str.252-58
263
NEOKLASICIZAM VO [PANIJA
ROMANTIZAM VO FRANCIJA
ARHI TEK T URA

B. ROMANTIZAM I REALIZAM
Re~isi paralelno so neoklasicizmot, se razviva i romantizmot vo razli~nite oblasti na tvore{tvoto: literaturata, filozofijata, likovnata umetnost i, sekako, arhitekturata. Razvojot na romantizmot ima silen intenzitet vo prvata polovina na XIX vek, koga voodu{eveni od prirodnoto i nacionalnoto, avtorite vodat borba za individualno umetni~ko izrazuvawe. Romantizmot se javuva kako reakcija protiv anti~kiot "paganizam", zastapen vo klasicizmot, taka {to inspiracija se bara vo hristijanstvoto i negovata umetnost vo nacionalen duh. Romantizmot ne se odnesuva na nekoj odreden stil, tuku na edno odredeno sfa}awe, koe moè da se izrazi na razli~ni na~ini. Negovoto ime poteknuva od srednovekovnite legendi, nare~eni romani, {to se pi{uvani na nekoj od doma{nite romanski jazici, namesto na dotoga{niot oficijalen latinski jazik. Najzna~ajni pobornici na toa dvièwe vo oblasta na literaturata se [atobrijn i Madam de Stel. Romanti~arite imaat cel da gi urnat ve{ta~kite pre~ki na patot za povtorno vra}awe kon prirodata. Vo ime na prirodata, tie ja oboàvaat slobodata, silata i qubovta, {to gi izrazuvaat so pomo{ na nekoj stil od minatoto, a po sopstven individualen izbor. Izborot e mnogu {irok, bidej}i se obnovuvaat site stilovi na minatoto, po~nuvaj}i od romanskiot, pa s do barokot, pri {to sekoj stil go dobiva prefiksot neo. Seto toa zna~i deka romantizmot, vsu{nost, pretstavuva obnova ili povtorno otkrivawe i primena na dotoga{ zapostavenite oblici, ~ij broj prakti~no e neograni~en. Oslobodenata tvore~ka imaginacija ovozmoùva, ~estopati, vrz ist objekt da bidat primeneti po dva-tri stila istovremeno. Romantizmot najmnogu doa|a do izraz vo oblasta na arhitekturata, bidej}i umetnicite vo pogolema mera se nao|aat pod vlijanie na anti~kata i na renesansnata umetnost, taka {to pogolemiot broj od niv tvorat vo neoklasi~en stil. Romanti~arskata arhitektura postignuva silen razvoj vo zemjite na zapadna i centralna Evropa, kade {to se izgradeni golem broj objekti bez pogolema originalnost, no so isklu~itelna ubavina. Poradi toa {to ne nudi novi koncepcii, ovaa arhitektura od pionerite na modernata }e bide nare~ena eklekti~na, kako op{t izraz za site neostilovi.
ARHITEKTURATA NA ROMANTIZMOT
Francija
Vo sredinata na XIX vek, Pariz go zadrùva vode~koto mesto vo urbanisti~ko-arhitektonskite zafati. So razvojot na kapitalizmot, gradot dostignuva pove}e od eden milion ìteli, od koi pogolemiot broj se siroma{ni rabotnici. Voveduvaweto na èlezni~kiot transport go pretvora gradot vo golema krstosnica, ~ija soobra}ajna mreà ne moè da gi zadovoli narasnatite potrebi. So rekonstrukcijata sprovedena vo periodot 1853-70 godina, gradot dobiva vode~ka uloga vo urbanisti~koto planirawe, vr{ej}i silno vlijanie vrz koncepcijata za preureduvawe na svetskite prestolnini. Pokraj nova soobra}ajna mreà, naselbata dobiva i nov vodovoden i kanalizacionen sistem, a kvalitetna voda za piewe se doveduva od okolnite ~isti reki~ki. Rekonstrukcijata na Pariz e povrzana so imeto na gradona~alnikot Osmn i so postavenite politi~ki celi. Pod vlasta na Napoleon III, po~nuva da eskalira rabotni~koto nezadovolstvo, koe se zakanuva so krevawe vostanie. Zatoa, rekonstrukcijata na gradot so sistem na {iroki bulevari, osven {to ima za cel da ja pretvori naselbata vo primerna prestolnina, taa treba da gi spre~i i mo`nostite za podigawe barikadi za pruàwe na rabotni~ki otpor.*80 VIOLE-LE-DIK (1814-1879) e najplodniot arhitekt na francuskiot romantizam, koj go pretpo~ita neogotskiot stil. Toj e golem teoreti~ar i prakti~ar, koj so svoite dela ostava golemi tragi vo razvojot na arhitekturata. Me|utoa, vo negovata teorija se skoncentrirani i najdobrite nastojuvawa na racionalizmot, naso~eni kon zadovoluvawe na funkcionalnite i konstruktivnite potrebi, so interes za novite mate-
Sl.270.Viol-le-Dik. Katedralata Notr Dam, Pariz. Mural vo kapelata Sen Den, 1870.
264
Sl.271. Viol-le-Dik. Proekt za pazari{en objekt, 1850.
rijali. Sepak, seto toa s u{te se nao|a vo ramkite na tradicionalnite arhitektonski formi i priodi, koi imaat romanti~en karakter. Za toa svedo~at negovite brojni proekti, kako {to se na primer: proektot na pazari{en objekt (1850) i proektot za koncertna sala od kamen, ~elik i tula za 3.000 gleda~i. Sopstvenata ku}a na Viol-le-Dik na Monmrtr vo Pariz (1862-63) pretstavuva nepretenciozna, no udobna gradska ku}a vo niza, na prizemje i ~etiri kata, so potkrovje i fasada od kamen.
Viol-le-Dik, najmnogu se zanimava so rekonstrukcii i dogradbi, no isto taka i so proektirawe novi objekti. Najpoznata e negovata rekonstrukcija i nadgradba na katedralata Notr Dam vo Pariz (zapo~nata vo 1842 god.). Od dene{na gledna to~ka, moè da mu se zabeleì, deka pri rekonstrukcijata na objektot, toj nedovolno se potpiral vrz istorisko-arheolo{kite dokazi, taka {to primenil nedozvolena proektantska sloboda vo dodavaweto novi elementi. Taka na primer, pod centralnata kula dodal edna skulptorska kompozicija, sostavena od nekolku apostoli. Najgornata statua, vsu{nost pretstavuva avtoportret na Viol-leDik. Aktivnosta na Viol-le-Dik, povrzana so Notr Dam vo Pariz, prodolùva do krajot na negoviot ìvot. Brojni se negovite zafati i vo ureduvaweto na nejzinata vnatre{nost so kapeli i dekorativno yidno slikarstvo, kako {to e muralot za kapelata Sen Den (1870). Viol-le-Dik pravi i golem broj rekonstrukcii na srednovekovni zamoci, dozvoluvaj}i si pritoa, izvesna proektantska sloboda, kako {to e slu~ajot so rekonstrukcijata na zamokot Pierfnd (1858). Arhitektonskiot re~nik na Viol-le-Dik (prvo izdanie, 1863 god.) gi sozdava osnovite na terminologijata i strukturnata analiza na arhitekturata, so {to stanuva eden vid u~ebnik za slednite stotina godini.*81
Sl.273.Viol-le-Dik. Zamokot Pierfond, 1858. Izgled od dvorot.
Sl.272. Viol-le-Dik. Katedralata Notr Dam, Pariz. Skulpturi na apostoli pod centralnata kula.
80 81
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.168 Podetalno vo Viollet-le-Duc, Architectural designe -3/4, 1980
265
ARHI TEK T URA
ARHI TEK T URA

[ARL GARNIE (1825-1898) e mnogu talentiran arhitekt, preokupiran so barokniot stil. Vo takov manir, toj go sozdava objektot na Operata vo Pariz (1862-75) so preobilna dekoracija za toj period. Od re{enieto na objektot moè da se vidi deka negovite sve~eni skali se inspirirani od skalite na Golemiot teatar vo Bord. Objektot e graden po nara~ka na imperatorot Napoleon III za odrùvawe na golemi sve~eni pretstavi, taka {to ima povr{ina od 11.000 m2. Za da se izgradi ova grandiozno delo spored zamislenata ideja, [arl Garni so svojata ekipa }e izraboti planovi vo dolìna od 33 km. Golemiot raspon na gledali{nata sala e sovladan so pomo{ na nova èlezna konstrukcija, koja odnadvor e maskirana so dekorativni elementi. Fasadata na objektot e ukrasena so golem broj skulpturi, koi simboli~no ja prikaùvaat negovata funkcija. Me|u niv, najpoznata e skulpturata Igra od skulptorot Karp, smestena na eden stolbec vo prizemjeto na vleznata fasada.
Sl.274. Pol Abad. Crkvata Sakr Ker na Monmartr, Pariz, 1875-1919.
ABADI (1812-1884) e avtor na mnogu poznatata crkva Sakr Ker na Monmrtr (1875-1919) vo Pariz, koja moèbi e i najpoznatoto delo od toj period. Arhitektonskiot izraz na objektot pretstavuva privle~en spoj na romanskiot i vizantiskiot stil, {to se nao|a pod vlijanie na arhitekturata od romanskata crkva Sv. Front vo Perig, kako i na ostanatite postari sli~ni objekti.
Sl.275. [arl Garni. Operata vo Pariz, 1862-75 (dolu) i izgled na Golemite skali (gore).
266
ARHI TEK T URA

Anglija
ÂRLS BERI (1795-1850) e najpoznatiot romanti~arski arhitekt na Anglija, koj go ima sozdadeno ogromniot objekt na Parlamentot vo London (1840-57). Negovata arhitektura so neogotski stil dominira vo urbanata struktura na gradot i sekako pretstavuva najzna~aen objekt od toj period. Vsu{nost, arhitektot Beri e pod vlijanie na renesansnata arhitektura, taka {to za Parlamentot sozdava pravilen simetri~en plan. Na negoviot blizok sorabotnik Pjuxin, takvoto re{enie mu izgledalo mnogu strogo, pa zatoa nadvore{nosta na objektot ja oblikuva so gotski elementi, pravej}i ìvopisen spoj na romanti~noto i klasi~noto. Za grandioznosta na ova delo svedo~at: negovata dolìna od 275 m, 1100-te sobi rasporedeni okolu 11 golemi dvorovi, maksimalnata viso~ina od 103 m, kako i kambanata na kulata Sv. Stefan, te{ka 13 toni.*82 Pottiknati od arhitekturata na Parlamentot vo London, {irum Anglija zapo~nuvaat da se gradat objekti vo neorenesansen, a osobeno vo neogotski stil, {to }e bide poddràno i od filozofot Xon Raskin. Takvata arhitektura vidlivo e prisutna na objektite vo univerzitetskite gradovi.
Sl.276. ârls Beri i Pjuxin. Parlamentot, London, 1795-1850.
Avstro-Ungarija
Arhitekturata na Parlamentot vo London }e izvr{i vlijanie vrz arhitektonskiot koncept na zna~ajni objekti i vo ostanatite evropski zemji, kako {to e na primer Parlamentot vo Budimpe{ta (18851904) na arhitektot [tajndl (1839-1902). VAN DER NIL (1861-1869) e tvorec na poznatata Opera vo Viena (1860) izgradena vo neorenesansen stil, so rasko{na obrabotka na enterierot i eksterierot. FRIDRIH [MIT (1825-1894) vo neogotika go sozdava Gradskiot sovet vo Viena (1872-83), so saat-kula visoka 98 m.*83
Sl.277. [tajndl. Parlamentot, Budimpe{ta. 1885.

82 83
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.154 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.242
267
ROMANTIZAM VO AVSTRO-UNGARIJA
ARHI TEK T URA
Sl.278. Van der Nil. Operata, Viena, 1861-69. Izgled i osnova.
Germanija
GOTFRID SEMPER (1803-1879) e poznat teoreti~ar na arhitekturata i profesor na Grade`nata akademija vo Drezden i na Politehnikata vo Cirih. Isto taka, toj e ploden arhitekt, avtor na brojni objekti vo neorenesansen stil so sovr{eni inènerski konstrukcii. Od niv najpoznati se: Teatarot (1837-41) i Galerijata na sliki (1847-56) vo Drezden; Umetni~ko-istoriskiot muzej i Gradskiot teatar (1874-88) vo Viena i dr. POL VALO (1845-1912) e avtor na najpoznatiot objekt vo Germanija, Rajhstagot vo Berlin (1894-1910), izgraden so spoj na neorenesansen i na neobaroken stil. Objektot }e izgori pred Vtorata svetska vojna, a denes toj e delumno rekonstruiran i prenamenet za dràvni potrebi.*84
Sl.279. Gotfrid Semper. Galerijata na sliki, Drezden, 1847-56.
Sl.280. Pol Valo. Rajhstagot, Berlin, 1845-1912.
Ju`noslovenski zemji
Vo tekot na pogolemiot del od XIX vek, ju`noslovenskite zemji s u{te se nao|aat pod vlasta na okolnite dràvi, koi go nametnuvaat i vkusot za arhitekturata. Sepak, kon sredinata na vekot zapo~nuva da se ~uvstvuva demokratizacija, koja postepeno sozdava uslovi za izvesna stopanska i kulturna prerodba na Ju`nite Sloveni. Po osloboduvaweto na Srbija od turskoto ropstvo, vo prvata polovina na XIX vek se sozdavaat uslovi za razvoj na gradovite i za podigawe objekti od raznoviden karakter. Vo toj period, Slovenija i Hrvatska se nao|aat pod vlasta na Avstro-Ungarija, no sepak postojat uslovi za slobodno kulturno izrazuvawe. Vo Slovenija se
268
javuva ilirskoto dvièwe, a vo Hrvatska duhovnata borba na [trosmaer, so streme` za sozdavawe na jugoslovenstvo. Indirektni vlijanija na romanti~arskata arhitektura pristignuvaat od Viena, Trst ili Solun, no taa na poednostaven na~in se intrpretira vo ju`noslovenskite zemji. Kako i vo zapadnoevropskata, taka i vo ovaa arhitektura, ~estopati na ist objekt se sre}avaat elementi na 2-3 neostila.*85
84 85
B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, od str.240
Srbija
Me{aweto na neorenesansata i neobarokokot e vidlivo kaj Sobornata crkva Sv. Mihail vo Belgrad (1836-45), izgradena po naredba na knezot Milo{, na mestoto na edna postara crkva. Taa ima klasicisti~ka zapadna fasada i neobarokna kula kambanarija. Objektot e podignat spored proektot na arhitektot Franc Janke. Stanbenite objekti vo po~etokot na vekot s u{te se gradat so tradicionalni karakteristiki. Takov e konakot na knegiwa Qubica vo Belgrad (1829) od Nikola @ivkovi} (nare~en Haxi-Neimar, 1792-1870), po poteklo od gradot Voden vo Egejska Makedonija. So sli~no arhitektonsko oblikuvawe e izgraden i Dositeeviot licej vo Belgrad. Po sredinata na XIX vek, romanti~arskata arhitektura vo Srbija se gradi so pogolemo poznavawe na stilovite i so upotreba na poskladni proporcii i po~isti arhitektonski elementi. Me|u prvite talentirani arhitekti se javuva Jan Nevole (1812-1903), koj se {koluva vo Viena, a vo Belgrad po~nuva da raboti od 1845 god. Toj go gradi stariot univerzitet, nare~en Kapetan Mi{ino zdawe (1863) vo stil na dekorativna severnoitalijanska rana renesansa.
Sl.282. Kosta Jovanovi}. Narodna banka na Srbija, Belgrad, 1889. Izgled na vestibilot.
nekolku zna~ajni stanbeni zgradi, koi se pod izvesno vlijanie na vienskiot akademizam. Sepak, negovo najzna~ajno ostvaruvawe e Narodnata banka na Srbija (1889) vo Belgrad, so monumentalni skali vo holot. Objektot podocna e dograden i promenet.
Slovenija
Vo XIX vek, vo Slovenija ne se podigaat golem broj novi objekti, tuku pove}e se prepravaat starite zgradi i se reguliraat gradskite ulici. Vo Slovenija, glavno rabotat arhitektite {koluvani vo Vienskata akade-
Sl.281. Jan Nevole. Stariot univerzitet, Belgrad, 1863.
ALEKSANDAR BUGARSKI (1835-91) e zna~aen arhitekt na XIX vek vo Srbija. Toj se {koluva vo Pe{ta, a objektite gi gradi so ubavi proporcii i so elementi na docnata renesansa. Negovi najpoznati dela se: - Narodniot teatar (1869) vo Belgrad, proektiran vo neorenesansen stil po ugled na Milanskata skala, no podocna e prepraven, a denes pro{iren; - Stariot kralski dvor vo Belgrad (1882) ima naglasena neoklasi~na plasti~nost vo oblikuvaweto, so venci, pilastri, balustradi i kupoli. Pri rekonstrukcijata, vo sredinata na XX vek, kupolite se izostaveni. KOSTA JOVANOVI] (1849-1923), glavno ìvee vo Viena, no pred krajot na vekot, vo Belgrad podiga
Sl.283. Qubqana, Galerijata, dovr{ena 1896.

269
ROMANTIZAM VO SRBIJA
ARHI TEK T URA
ROMANTIZAM VO HRVATSKA
ARHI TEK T URA

mija. Vo toj period vo Qubqana se izgradeni objektite na: Muzejot (1883-85), Operata (dovr{ena vo 1892 god.), Galerijata (dovr{ena vo 1896 god.) i Univerzitetot (1896-1902). Vo vtorata polovina na XIX vek, kako glaven arhitekt se javuva Janko Jambri{ek (1834-92), koj podiga golem broj ku}i, so koi gi oformuva ulicite vo Zagreb. Eklekti~nata arhitektura prodolùva da se gradi s do Prvata svetska vojna, kako {to se objektite na: Palatata na Akademijata na naukite i umetnostite (1876-84) vo neorenesansen stil na arhitektot Fridrih [mit i Hrvatskiot naroden teatar vo Zagreb, zavr{en vo 1895 god. spored proekt na vienski arhitekti.
Hrvatska
Zasilena graditelska aktivnost vo Hrvatska zapo~nuva po 30-tite godini na XIX vek i toa so sredi{te vo Zagreb. Glaven arhitekt od toj period e Bartol Felbinger (1785-1871), koj gradi dvorci i ku}i vo stil na smiren neoklasicizam. Od niv najpoznati se dvorecot Janu{evac i palatata Dra{kovi}.
Bosna
Po aneksijata na Bosna vo 1878 godina, vlastite na avstroungarskata monarhija nastojuvaat so gradewe na monumentalni objekti da go pridobijat okupiraniot narod. Toga{ doa|aat na rabota arhitekti od Viena, Praga i Pe{ta, koi gradat objekti za administrativni i kulturni potrebi. Vo toj period, vo Saraevo se izgradeni: muzej, narodna banka i katedrala. Za da se pridobie porobeniot narod se voveduva ve{ta~ka tendencija za sozdavawe na t.n. doma{na arhitektura za muslimanskiot narod, koja se sozdava so pomo{ na elementi od mavarskiot stil. Toa sepak ne vroduva so plod, {to najdobro se gleda vrz objektot na Gradskiot sovet vo Saraevo.
Sl.284. Bartol Felbinger (?). Dvorecot Janu{evac, prva polovina na XIX vek. Izgled na kru`niot hol.
Sl.286. Saraevo, Gradskiot sovet, vtora polovina na XIX vek.
Makedonija
Makedonija, s do po~etokot na XX vek se nao|a pod tursko ropstvo, no so razvojot na trgovijata i zanaet~istvoto, kon sredinata na XIX vek se sozdavaat izvesni uslovi za kulturna afirmacija. Arhitektonskata aktivnost vo pogolema mera e prisutna vo Bitola, kako centar na pa{aluk, kade {to se izgradeni pogolem broj objekti za konzularnite pretstavni{tva na evropskite dràvi. Nivnata arhitektura e napravena vo stil na smiren romantizam, pod vlijanie na arhitekturata od zapadna Evropa i posebno na onaa od Trst i Viena, dodeka preku Solun pristignuvaat samo po-
Sl.285. Fridrih [mit. Palatata na Akademijata na naukite i umetnostite, Zagreb, 1876-84.

270
Sl.287. Bitola, karakteristi~en objekt od krajot na XIX vek i fragment od edna ku}a.
e vremeto na Kiril Pej~inovi}, bra}ata Miladinovci, Rajko @inzifov i na drugite prosvetiteli od prerodbenskiot period vo Makedonija. Vo tekot na XIX vek se oformeni golem broj kvartovi vo makedonskite gradovi, so narodna arhitektura so visok standard i funkcija, no isto taka i so vonredna ubavina. Vo oformuvaweto na urbanata struktura, vidno mesto zazema crkovnata arhitektura. Se gradat golem broj crkvi, koi naj~esto imaat re{enija na trikorabna bazilika so galerija na katot i tremovi vo prizemjeto. Vo nivnoto gradewe, kako osnoven gradeèn materijal se upotrebuvaat kamenot i drvoto. Svodovite i kupolite se izvedeni od drvena konstrukcija iskovana so letvi~ki, a potoa malterisana i naj~esto ìvopisana. Prostornata plastika na crkvata e razigrana, osobeno na pettata fasada, kade se istaknuvaat nadvi{enite korabi i kupolite. Takvata bogata graditelska programa e ispolneta blagodarej}i na golem broj majstori graditeli. Graditelite naj~esto se zdruèni vo majstorski tajfi, koi rabotat po sistemot na dene{niot inènering, so celosno podigawe na objektite i nivno vnatre{no ureduvawe. Aktivnosta na makedonskite majstori se {iri niz celata teritorija na Balkanskiot Poluostrov, vo Mala Azija, a nekoi od niv stasuvaat duri do Aleksandrija vo Egipet. ANDREA DAMJANOV (1813-1878) od sredinata na XIX vek se istaknuva kako najzna~aen majstor graditel vo Makedonija i nadvor od nea. Toj poteknuva od mija~ko graditelsko semejstvo, koe se doseluva vo selo Papradi{te, a vo 1850 godina se preseluva vo Veles. Tamu Andrea Damjanov, sorabotuvaj}i so svoite trojca bra}a, go prezema rakovodstvoto so golemata graditelska tajfa. Nabrgu tie }e se pro~ujat i nivnata aktivnost }e se pro{iri na teritorijata na Srbija i vo Bosna i Hercegovina kade tie }e izgradat petnaesetina crkvi, od koi polovinata se podignati pod rakovodstvo na majstor Andrea. Pozna~ajni od niv, sekako se: crkvata vo manas-
sredni vlijanija na romanti~arskata zapadnoevropska arhitektura. Pod takvo vlijanie }e bidat sozdadeni i golem broj bogati gra|anski ku}i na makedonskite trgovci i zanaet~ii. Pozasilen razvoj na arhitekturata vo Makedonija }e bide ovozmoèn so novosozdadenite op{testvenoekonomski uslovi. Sultanot, na svoite podanici im ovozmoùva izvesni gra|anski prava, verska i ekonomska sloboda, taka {to me|u makedonskoto naselenie zapo~nuva da jakne zanaet~istvoto i trgovijata. Zbogatenoto naselenie investira vo gradeweto {koli i izdavaweto u~ebnici, so {to me|u narodot se {iri pismenosta. Toa
Sl.288. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Crkva Sv. Bogorodica, Novo Selo-[tip, obnovena 1850.
271
ROMANTIZAM VO MAKEDONIJA
ARHI TEK T URA
ROMANTIZAM VO MAKEDONIJA
ARHI TEK T URA

Majstorskata tajfa na Andrea Damjanov isto taka uspe{no gradi i profana arhitektura od najvisok kvalitet. Taka na primer, zabeleàno e deka vo vremeto koga ja gradel crkvata vo Saraevo, toj podignal i edna golema kasarna. Za taa cel, majstorot najprvin izrabotil model od drvo za zamisleniot objekt i za negovo odobruvawe otpatuval vo Istanbul. Za ova delo, Andrea Damjanov e odlikuvan so orden od strana na sultanot i steknuva pravo da nosi sabja.*86 \OR\I NOVAKOV XONGAR (sin na poznatiot majstor Novak Xongar) rakovodi so drugata poznata graditelska tajfa od Makedonija. Taa tajfa gradi nekolku zna~ajni crkvi vo Bugarija, kako {to se Sv. Spas i Sv. Nikola Novi vo Sofija. Sepak, najzna~ajno delo na \or|i Xongar pretstavuva crkvata Sv. Nikola vo [tip od 1867 god. Makedonskite majstori davaat golem pridones vo napredokot na graditelstvoto na Balkanot, razvivaj}i ja arhitektonskata tradicija i nejzinoto prisposobuvawe za potrebite na sovremeniot ìvot. Pod nivno vlijanie i vo bugarskata crkovna arhitektura se voveduvaat pomonumentalni formi vo sporedba so tamo{nite tradicionalni re{enija. Vo enterierite se voveduvaat novi elementi: polucilindri~en svod, slepi kupoli, apsidi, vise~ki arkadi, ukrasni parapeti itn.
Sl.289. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Soborna crkva Sv. Bogorodica, Saraevo, 1863-68, kambanarijata dovr{ena 1872. Osnova i presek.
tirot Sv. Joakim Osogovski (1845), Sv. Bogorodica vo {tipsko Novo Selo (1850), Sv. \or|i vo Smederevo (1855), Sobornata crkva Sv. Bogorodica vo Saraevo (1868), crkvata Sv. Troica vo Mostar (1873) itn.
Sl.291. \orgi Novakov Xongar. Crkva Sv. Nikola, [tip, 1867.
Bugarija
Do pred krajot na XIX vek, Bugarija s u{te se nao|a pod vlasta na Otomanskata imperija. Vo tekot na vekot, turskata vlast dozvoluva izvesni gra|anski slobodi, poradi {to zapo~nuva {ireweto na prosvetata i kulturata. Od po~etokot na XIX vek, graditelstvoto vo Bugarija stanuva po~ituvana profesija, koja se razviva vo sinteza so primenetata umetnost. Se formiraat majstorski tajfi, koi postepeno ja dobivaat svojata fizionomija. Najstarata me|u niv e Bracigovskata {kola (tajfa) so 250 ~lenovi, koja gradi crkvi, konaci,
Sl.290. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Manastirskata crkva Sv. Joakim Osogovski.

272
Sl.292. Ivan Hristov Bojanin. Crkva Sv. Nedela, Sofija, sredina na XIX vek.
u~ili{ta i ku}i. Eden od najtalentiranite tvorci na taa {kola e Ivan Hristov Bojanin, ~ie najpoznato delo e crkvata Sv. Nedela vo Sofija, od sredinata na XIX vek. Vo objektite na ovaa {kola se razvivaat tradicionalnite formi na narodnata arhitektura, so voveduvawe konstruktivna logika i monumentalen izraz.*87 Golem pridones za voveduvawe na novatorstvoto vo razvitokot na graditelskata tradicija ima Trnovskata {kola, ~ii ~lenovi }e izgradat golem broj crkvi. Me|u niv, najmnogu }e se pro~ujat Nikola Fi~ev (Koqo Fi~eto) i negoviot najtalentiran u~enik Gen~o Knev. Majstor Gen~o voveduva novi kompoziciski potfati vo razrabotkata na graditelskoto nasledstvo, ume{no vklopuvaj}i go vo nasledenata urbana sredina. Pri zavr{uvaweto na kubiwata i kambanariite na crkvite od ovaa {kola, prisutni se izvesni vlijanija od ruskata crkovna arhitektura. Odrinskata {kola nastanuva vo vtoriot po golemina grad na Otomanskata imperija. Negovata intenzivna izgradba }e privle~e golem broj talentirani mladi graditeli od Bugarija i voop{to od celiot Balkanski Poluostrov. Tamu, vo me|usebna razmena na iskustva, graditelite gi usovr{uvaat svoite tehniki i kompozicii, za po vra}aweto vo svoite mesta da stanat nositeli na graditelskata dejnost. Eden od najpoznatite pretstavnici na taa {kola e majstor Gavrail so svoeto najzna~ajno delo crkvata Sv. Nikola, izgradena vo periodot 1842-44 god. vo negovoto rodno mesto Kopriv{tica. Majstor Gavrail uspe{no gradi objekti so monumentalni formi, no pred s toj e majstor na arhitekturata od drvo, pri {to smelo gi razviva i gi usovr{uva tradicionalnite formi. Vo crkvata Sv. Nikola ume{no gi sprotivstavuva monumentalnite formi na arhitekturata od kamen so lesnite linii na arhitekturata od drven skelet. Golemi vlijanija vo razvojot na bugarskata arhitektura od XIX vek vr{at majstorskite tajfi od Makedonija, koi }e se pro~ujat so gradewe ubavi ku}i vo
pogolemiot del na Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Sekako, najzna~ajno e vlijanieto na mija~kite majstori od debarsko-rekanskata oblast vo zapadna Makedonija. Me|u niv, najpro~uen e Damjan Jankulov (17701830), tatko na najpoznatiot balkanski graditel na XIX vek - Andrea Damjanov. Gradej}i {irum Balkanot, nivnata tajfa raboti i vo Bugarija, podigaj}i crkvi vo Sofija i vo Samokov.
Sl.293. Majstor Gavrail. Crkva Sv. Nikola, Kopriv{tica, 1842-44. Izgled na jugoisto~noto }o{e.
86
K.Tomovski. Majstor Andrea Damjanov, Zbornik na Arhitektonski fakultet, Skopje

Vidi Georgi Arbaliev. Nacionalni tradicii v arhitekturata. Dràvno izdatelstvo, Tehnika, Sofi, 1982.
87
273
ROMANTIZAM VO BUGARIJA
ARHI TEK T URA
ROMANTIZAM VO ANGLIJA
SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA ROMANTIZMOT Anglija
Vo prvata polovina na XIX vek postepeno zapo~nuvaat da preovladuvaat drugite neostilovi nad neoklasicizmot. Avtorite na tie stilovi najgolema inspiracija nao|aat vo umetni~koto nasledstvo od sredniot vek i vo nacionalnata tradicija. Vo ovoj period te{ko moè da se postavi granica me|u razli~nite stilovi, bidej}i golem broj umetnici rabotat istovremeno so neoklasi~arite. Vo pove}eto zemji, po 1800 godina, umetni~koto tvore{tvo vo pogolema mera e svrteno kon gotikata, otkolku kon klasicizmot. Duhot na gotikata vo ovie zemji e vo soglasnost so tradicijata. Takvata tendencija e potkrepena i so teoriskite raspravi na angliskiot filozof Xon Raskin, koj na gotikata dava prednost i poradi eti~ki i religiozni pri~ini. Iako romantizmot vo slikarstvoto ima pomala primena otkolku vo arhitekturata, golem broj romanti~arski slikari tvorat vo zemjite na Evropa, pa i na Severna Amerika. Centar na umetnosta za cela Evropa stanuva glavniot grad na Francija, Pariz, no novi umetni~ki priodi se sre}avaat i vo ostanatite evropski centri. Vo Anglija, romanti~arskoto dvièwe vo site oblasti na umetni~koto tvore{tvo zapo~nuva porano od ostanatite zapadnoevropski zemji. Romanti~arskoto vra}awe kon prirodata, na dva razli~ni na~ina e prisutno vo delata na dvajcata najpoznati angliski slikari na preminot od XVIII vo XIX vek, Konstejbl i Tarner. XON KONSTEJBL (1776-1837) so svoeto tvore{tvo se potpira vrz delata na golemite pejzaìsti pred nego (Lorn i Rojsdal) i se sprotistavuva na neumerenata tvore~ka fantazija. Konstejbl se zalaga za t.n. ~isto poimawe na prirodnite vpe~atoci, nastojuvaj}i {to porealno da gi pretstavi, so edna materijalna preciznost: neboto, svetlinata i atmosferata. Na takov na~in se tretirani negovite brojni pejzaì, kako {to se: Katedralata vo Solzberi, Plaàta vo Brajton, Selski pat itn.
Sl.295. Konstejbl. Katedralata vo Solzberi. Maslo na platno, 88 h 112 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Sl.294. @erik. Oficer na kow. Maslo na platno, 1812, Luvr, Pariz.
VILIJAM TARNER (1775-1851) na svoite ìvopisni pejzaì, na eden vozvi{en na~in pretstavuva temi koi naj~esto se povrzani so konkretni literaturni tvorbi. Tie se naslikani na eden dotoga{ neviden na~in, {to protivnikot na Tarner, Konstejbl najrealno }e go definira kako vozvi{eni vizii naslikani so oboena parea. So takviot slikarski pristap, Tarner se nao|a daleku pred svoite sovremenici, pravej}i go vistinskiot uvod vo impresionizmot na modernoto slikarstvo. Toa moè da se sretne re~isi na site negovi sliki, kako {to se: Brod so robovi, Hrabri, Poàr vo domovite na Parlamentot i dr.
274
Sl.296. Tarner. Brod so robovi, 1839. Platno, 91 h 122 cm. Muzej na likovnite umetnosti, Boston.
Francija
@ERIKO (1791-1824)
Teodr @erik pretstavuva direkten sledbenik na romanti~niot neoklasi~ar Gro, a se ugleduva na baroknata umetnost na Rembrant, no isto taka i na delata na Mikelanxelo i David. @erik ima samo 21 godina koga ja slika kompozicijata Oficer na kow (1812), kade e prisutna tendencija oficerot da se prikaè kako romanti~en heroj. @erik e preokupiran so studiraweto na anatomijata na kowite, {to mnogu ~esto gi prikaùva vo svoite dela, kako {to e slikata Lav napa|a kow. Po zavr{etokot na ednogodi{nite studii vo Italija, @erik zapo~nuva da ja raboti svojata monumentalna kompozicija Splavot Meduza. Na nea se pretstaveni nekolku preìveani stradalnici od brodot "Meduza", koj tone pokraj bregot na zapadna Afrika so nekolku stotini lu|e, {to }e predizvika golem politi~ki skandal. @erik pravi model na splavot, razgovara so preìveanite, a za da gi pretstavi porealno nivnite stradawa, prou~uva trupovi vo mrtove~nicata. Na takov na~in }e postigne maksimalna realnost vo umetni~kiot tretman na herojskata drama.
Sl.297. @erik. Splavot Meduza, 1818. Maslo i pero na platno. Luvr, Pariz.
275
@erik, verojatno, e prv slikar koj gi prou~uva lu|eto vo ekstremna du{evna sostojba. Toj posetuva du{evni bolnici i po nara~ka na pionerot na modernata psihoanaliza, @or`, ilustrira razli~ni tipovi na du{evni poremetuvawa. @erik niv gi tretira kako ~ove~ki su{testva ramnopravni so ostanatite, vo {to se gleda socijalnata komponenta na romantizmot. Takvi se negovite brojni portreti i studii na glavi. Preokupiranosta na @erik so studiraweto na kowskite tela, doveduva do negovo li~no u~estvo vo kowski trki, taka {to vo edna od niv toj i }e nastrada. Vo negovite dela moè da se sretnat pove}e sliki na tema Kowska trka. I vo tie sliki realnosta e zastapena do maksimum, pretstavena pod specifi~no barokno osvetluvawe, a monumentalnata komponenta se ~uvstvuva i vo skicite so najmal razmer.*88
Sl.299. Delakro. Alìrki, 1834. Maslo na platno, 180 h 229 cm. Luvr, Pariz.
Sl.298. @erik. Derbi vo Epsm, 1821. Maslo na platno, 92 h 122 cm. Luvr, Pariz.
Simpatiite kon gr~kite vostanici ne go popre~uvaat Delakro da se voodu{evuva i od nastanite na Bliskiot Istok. Po posetata na severna Afrika, toj }e donese golem broj skici, {to }e gi oformuva cel ìvot, so sceni od ulici, lov na lavovi i so sli~ni motivi. Negovata slika Haremska odaja gi prikaùva tipi~nite osobenosti na intimniot ìvot vo arapskite sarai. Delakro nikoga{ nema da slika po nara~ka, a negovi najdobri dela se portretite na negovite prijateli i sopatnici, pretstaveni kako `rtvi na romanti~arskoto stradawe, kako {to e portretot na Frederik [open. Begaj}i od negativnostite na industriskata revolucija, romanti~arite ja napu{taat realnosta, se
DELAKROA (1798-1863)
Vo godinata koga umira @erik, E`n Delakro steknuva slava so slikata Koleweto na Hios (1824), na koja go prikaùva divja~koto odnesuvawe na otomanskite vojnici kon slobodoqubivite Grci. I samiot vozbuden od toa {to go pretstavuva, Delakro tolku silno }e se zanese vo rabotata, {to slikata }e ja zavr{i za samo ~etiri dena. So sli~na dramatika e pretstavena negovata kompozicija Smrtta na Sardanapal. Soperni{tvoto na Delakro sprema Engr, vo toj period gospodari so umetni~kata scena na Pariz. Slikite na Delakro, sli~no kako i onie na Rubens, imaat zvu~en kolorit, so ~ove~ki ten istaknat nad temnosini i crveni boi, dodeka potezite na ~etkata se napraveni so golema fluidnost. Vo seta taa kombinacija na umetni~ki zra~ewa se ~uvstvuva i simpatija kon umetnosta na {panskiot slikar Goja.
276
Sl.300. Delakro. Sloboda na barikadite, 1830. Maslo na platno, 260 h 325 cm. Luvr, Pariz.
inspiriraat od istorijata, literaturata i od ìvotot na Bliskiot Istok, {to }e go zabrza nivniot poraz. Me|utoa, nivnite sliki izraboteni pod taa silna inspiracija, pokaùvaat vrvno majstorstvo. Takvi se slikite na Delakro: âmecot na Dante, Sloboda na barikadite, Mrtva priroda i dr. Delakro vo Pariz raboti i golemi yidni kompozicii za Parlamentot, za palatata Luksemburg, za Gradskiot sovet itn. Toj e aktiven i vo publicistikata, taka {to izdava svoe spisanie @urnal, {to go prepora~uva kako "biblija za sekoj umetnik". So svoeto vkupno delo, Delakro se pretstavuva kako posleden univerzalen majstor, koj ~uvstvuva potreba da ìvee podolgo, samo za da gi realizira svoite brojni idei.*89 FRANSOA RID (1784-1855) e poznat skulptor, vo ~ie delo se sodrì brilijantna interpretacija na baroknata umetnost. Takva e negovata kompozicija Marseleza (Trgnuvawe na dobrovolcite, 1792), kade ja prikaùva scenata, koga dobrovolcite nasobrani vo odbrana na Republikata od monarhisti~kata intervencija, se podgotvuvaat za re{itelna borba. Romanti~arskiot duh na slobodata se ~uvstvuva vrz licata i telata na site prikaàni figuri, iako nivnite obleki imaat klasi~en tretman. Kompozicijata e smestena na eden pilon od Golemata triumfalna porta vo Pariz.
@AN-BATIST KARPO (1827-75) ja pravi poznatata skulptorska kompozicija Igra, vo vid na razdvièna, no skladna grupa, postavena vo prizemjeto vrz fasadata na eden stolbec na Pariskata opera. Taa sovr{eno ja kompletira neobarokata arhitektura na [arl Garni. Moè da se zabeleì deka izvedbata na kompozicijata ne e sovr{ena, bidej}i prethodno napraveniot gipsen model ima povisoki umetni~ki kvaliteti. Temata na kompozicijata ima mitolo{ki karakter, no sepak dominira realizmot vo prikaùvaweto na figurite. Karpo se istaknuva i kako majstor za izrabotka na bisti, od koi najpoznata e bistata na Napoleon.
Sl.302.Karp. Igra, 1869. Gipsan model, 457 h 259 cm. Muzej DOrsej, Pariz.
Sl.301. Franso Rid. Marseleza, 1833-36. Mermer, 728 h 790 cm. Triumfalna porta, Pariz.
88 89
Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.270 Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.274-276
277
RacionalIZAM
ARHI TEK T URA

ARHITEKTURATA NA KONSTRUKTIVIZMOT I RACIONALIZMOT
Vo vtorata polovina na XIX vek se pojavuva èlezoto kako nov gradeèn materijal, so ~ija pomo{ se sovladuvaat pogolemi rasponi. Vo po~etokot, toa se upotrebuva stilizirano so formite na starata arhitektura, ili pak ednostavnite formi na èlezoto se maskiraat so obloga od drug gradeèn materijal. Novite tehni~ki pronajdoci vo oblasta na grade`ni{tvoto najprvin se probivaat vo Francija, a potoa vo Anglija i vo Amerika. @AK HITORF (1793-1867) e avtor na Severnata èlezni~ka stanica vo Pariz (1861-65), vo ~ija arhitektura se bara pomiruvawe na klasi~nata arhitektura so novata grade`na konstrukcija, skriena zad nea. eksterierot e skriena zad ednostavna fasada od kamen. Funkcijata i mikroklimata, ovaa biblioteka ja pretstavuvaat kako prvo sovremeno re{enie od toj vid. Zgradata na Nacionalnata biblioteka (1862-68) vo Pariz ima u{te pogolemo olesnuvawe i osovremenuvawe na metalnata konstrukcija, koja vo enterierot se javuva kako samostojna i oslobodena od pregradni yidovi.*90
Sl.305. Anr Labrst. Nacionalnata biblioteka, Pariz, 1862-68. Izgled na vnatre{nosta. Sl.303. @ak Hitrf. Severnata èlezni~ka stanica, Pariz, 1861-65.
ANRI LABRUST (1801-1875) se istaknuva so svoeto novatorstvo vo arhitekturata na bibliotekata Sv. @enevjv (1843-50) vo Pariz, kade primenuva metalna konstrukcija. Iako donekade stilizirana, taa sepak e sosema vidlivo istaknata vo enterierot, dodeka vo
VIKTOR BALTAR (1805-1874) so izgradbata na Pazari{nite hali pravi eden od najgolemite zafati vo Pariz, bez upotreba na kakvi bilo masivni yidovi, tuku so metal i so ednostavni, lesni pregradi. Denes, na nivno mesto e izgraden noviot pariski Forum i Centarot @or` Pompid.
Sl.304. Anr Labrst. Bibliotekata Sen @enevjv, Pariz, 1843-50.

278
Sl.306. Viktor Baltr. Centralnite pazari{ni hali, Pariz, 1854-70. Izgled na vnatre{nosta.
Sl.307. Xozef Pekstona Kristalnata palata, London, 1851. Nadvore{en i vnatre{en izgled.
XUZEPE MENGONI (1827-77), vo isto vreme koga i Elis, raboti vo Italija vrz izgradbata na Galerijata Viktor Emanuel vo Milano (1865-67), kade so pomo{ na zasvodena re{etkasta èlezna konstrukcija pokriva interni ulici. Nasproti novite tendencii vo italijanskata arhitektura, na konkursot za spomenikot na Viktor Emanuel II, vo 1880 god. pobeduva istoricisti~kata neoklasi~na koncepcija na arhitektot Sakoni (1853-1905) i na skulptorot Makawani. So edna monumentalna arhitektura, tie go oformuvaat podno`jeto na Kapitolskiot rid vo Rim, nad plo{tadot Venecija, kade se nao|a triumfalniot stolb na
XOZEF PEKSTON (1803-1865) so svoeto delo pretstavuva celosno iznenaduvawe za sredinata na XIX vek. So Kristalnata palata vo londonskiot Hajd park, napravena za angliski paviljon na Svetskata izlo`ba vo 1851 godina, toj otvora {iroki pati{ta za napredokot na arhitekturata. So svojata metalna monta`nodemonta`na konstrukcija, ovoj objekt se nao|a nekolku decenii pred svoeto vreme. Na sli~en na~in, sovremenicite na Pekston vo toj period zapo~nuvaat da gi gradat èlezni~kite stanici vo London: King Kros i Pedington.*91 PITER ELIS tvori vo vtorata polovina na vekot i najmnogu se istaknuva so eden nov koncept vo upotrebata na èleznata konstrukcija na stanbenite i na administrativnite objekti. Upotrebeniot modularen raster ve}e se pribliùva kon konceptot na modernata arhitektura. Negov najpoznat objekt od toj vid e zgradata Oriel êmbers vo Liverpul od 1865 godina.
Sl308. Piter Elis. Administrativnata zgrada Oriel êmbers, Liverpul, 1865.

90 91
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.196 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.156
279
Racionalizam
ARHI TEK T URA
RacionalIZAM
slik arstv o
carot Trajan. Na toj na~in, so ovaa stroga, pa duri i imperijalna arhitektura, avtorite go sozdavaat simbolot na obedineta Italija, koja od propasta na Rimskoto Carstvo postojano be{e raspar~ena. I pokraj svojata popularnost, ovoj objekt ne go zadrùva razvojot na modernata arhitektonska misla, taka {to vo po~etokot na XX vek, vo Italija }e se pojavi futurizmot, kako pionersko dvièwe na modernata arhitektura i umetnost.*92 Konstruktivisti~kiot i racionalisti~kiot pristap vo gradeweto na objektite pridonesuva za sozdavawe ednostavni arhitektonski formi, bez naglasena dekoracija. So razvojot na taa koncepcija i so pojavata na novite grade`ni materijali (~elik, armiran beton i staklo) se sozdadeni uslovi za razvojot na t.n. moderna arhitektura, odnosno arhitekturata na industriskata epoha.
Sl.309. Xuzepe Mengoni. Galerijata Viktor Emanuel, 1865-67.
Sl.310. Sakoni i Makawani. Spomenikot na Viktor Emanuel II, 1884-1922.
SLIKARSTVOTO NA REALIZMOT Francija

Vo vtorata polovina na XIX vek, tehnikata i industrijalizacijata s pove}e vlijaat i vrz koncepcijata na sovremenite umetni~ki dvièwa. Poetot [arl Bodlr vo 1846 god. gi povikuva umetnicite da sozdavaat dela, preku koi bi go odrazile heroizmot na moderniot ìvot, {to najprvin go prifa}a negoviot prijatel, slikarot Kurb. Preodot od romantizmot kon realizmot na Kurb, go pravat slikarite od Barbizonskata {kola, koi pred s slikaat pejzaì i sceni od selskiot ìvot. Najpoznati me|u niv se Mij, Kor, Rus i Domi.*93
MIJE (1814-1875)
@an-Franso Mij e slikar na naporniot ìvot na siroma{nite selani, koi gi pretstavuva kako heroi na zemjata {to go hrani ~ovekot. Negoviot crte` e posilen od koloritot, koj ~estopati vo izvesna merka e teòk i banalen. Selskiot ìvot, so site negovi te{kotii i ubavini, verno e pretstaven na kompoziciite: Drvose~a~, Selani odat na rabota, Sobirawe ostatoci od ìto, Veewe na ìto i dr.
280
Sl.311. Mij. Sobirawe ostatoci od ìto, 1848. Maslo na platno, 54 h 66 cm. Luvr, Pariz.
92 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.346 93
Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.278-284 ina Piskel. Istorija umetnosti 3, str.146-153 Istorija slikarstva, od pe}inskog do apstraktnog, str.236-245
slik arstv o
KORO (1796-1875)
Kamj Kor e slikar povrzan so Barbizonskata {kola, iako ne e nejzin ~len. Pod vlijanie na taa {kola, toj izleguva na otvoreno slikaj}i raznovidni pejzaì, koi ne gi idealizira, tuku pravi mali platna izraboteni na lice mesto za dva-tri ~asa. Na niv e vidliva tendencijata za arhitektonska definiranost i stabilnost, {to mnogu dobro se gleda na negovata kompozicija so gradski pejza` Kambanarija Sv. Du. Pri slikaweto, Kor se zalaga za "vistinitosta na momentot", {to }e bide eden od osnovnite principi na impresionizmot. Spored toj princip gi pravi slikite: Fontenblovska {uma i Suvenir od Marsej. Kor patuva za Italija, kade {to osobeno go privlekuvaat predelite okolu Rim, koi zapo~nuva da gi prou~uva i da gi pretstavuva na svoite platna, kako {to e slikata Vodoskokot Medi~i.
Sl.314. Rus. Pejza` so vinoìto. Maslo na platno, 41 h 65 cm. Nacionalna galerija, Praga.
RUSO (1812-1867)
Tvore{tvoto na Teodr Rus moè da se sporedi so umetni~kite dostreli na holandskite pejzaìsti. Nego osobeno go preokupira svetlosta, taka {to pretstavuva isti predeli vo razli~ni verzii, so bogatstvo na raznovidni na~ini vo nanesuvaweto na bojata. Poradi toa, Rus moè da se smeta za predvesnik na impresionizmot. Takvi se negovite kompozicii: Kve~erina , Pejza` so vinoìto, kako i Grupa dabovi - Apremnt. [teta e {to eksperimentiraj}i so boite, nema da sozdade stabilna podloga na svoite sliki, taka {to negovite platna denes se potemneti. Toj e eden od poznatite nekonvencionalni umetnici, ~ii dela ne se primani na oficijalnite izlo`bi.
Sl.312. Kor. Fontenblvskata {uma, okolu 1830. Maslo na platno, 175 h 242 cm. Nacionalna galerija, Va{ington.
DOMIE (1808-1879)
Skromnoto poteklo na Onor Domi ne go spre~uva da stane golem majstor, koj se sporeduva so Rembrant, Goja i so @erik. Toj e ~len na ekipata Karikatura koja
Sl.313. Kor. Vodoskokot Medi~i, Rim. Zbirka Fro de Vo, Pariz. Sl.315. Domi. Igra~i na {ah, 1863-65. Maslo na tabla, 24,5 h 32,5 cm. Muzej Pt Pal, Pariz.
281
RacionalIZAM
slik arstv o
go ilustrira ìvotot na toga{na Francija. Domi prvenstveno e crta~, {to jasno se gleda i vrz negovite koloristi~ki kompozicii. Vsu{nost, so slikarstvo toj se zanimava samo vo slobodnoto vreme, ili vo pauzite me|u izrabotkata na svoite litografii. Halucinantnite vizii na Domi potsetuvaat na delata na Goja i pretstavuvaat remek-dela od svoj vid. Toa moè da se vidi na slikite: Drama, Igra~i na {ah i Soveti na eden mlad slikar. So svojot revolucioneren na~in na slikawe, Domi }e izvr{i vlijanie i vrz formiraweto na pravcite vo sovremenoto slikarstvo, kako {to se fovizmot i ekspresionizmot.
KURBE (1819-1877)
Gistv Kurb e selanec po poteklo i socijalist po ubeduvawe, koj go napu{ta neobaroknoto slikarstvo, izrazuvaj}i go na realisti~en na~in neposrednoto doìvuvawe. Toj se ugleduva na barokniot naturalizam na Karavaxo, poradi {to e obvinet za vulgarnost, a negovite sliki ne se primani na oficijalni izlo`bi. Zatoa, Kurb formira neoficijalen izlo`ben salon vo edna baraka, kade {to prireduvaat izlo`bi i negovite istomislenici, so {to se formira podocna poznatiot Salon na odbienite.
Sl.317. Kurb. Gospo|icite pokraj Sena, 1856-57. Muzej Pt Pal, Pariz.
Sepak, Kurb ne e majstor samo za prikaùvawe na otvoreniot prostor, tuku znae sovr{eno da go dolovi i enterierot, {to se potvrduva so kompozicijata @ena so papagal.
Sl.316. Kurb. Potok. Maslo na platno, 94 h 131 cm. Luvr, Pariz.
Vnimanieto vrz sebe, Kurb go svrtuva so svoite sliki na tema od sekojdnevniot ìvot na obi~niot ~ovek, kako {to se: Veewe na ìto i Gospo|icite kraj Sena. Toj ~estopati izleguva da slika na otvoreno, pretstavuvaj}i razli~ni pejzaì , pri {to se druì so obi~nite lu|e na selo, koi ja sakaat negovata umetnost. Po~ituvaweto na umetnikot, verno e dokumentirano preku kompozicijata Dobar den g. Kurb.
282
Sl.318. Kurb. Dobar den gospodin Kurb, 1854. Maslo na platno, 129 h 149 sm. Muzej Fabr, Monpelj.
Germanija
Realizmot, {to se javuva vo Francija, nabrgu navleguva i vo Germanija, kade vo vtorata polovina na XIX vek zasileno zapo~nuva da napreduva industrijalizacijata.*94
LAJBL (1844-1900)
Vilhelm Lajbl, pokraj Mencel e najpoznatiot germanski realist, koj najmnogu raboti vo gradovite na ju`na Germanija. Nego posebno go preokupiraat temite od sekojdnevniot ìvot na obi~nite lu|e, ~ii portreti gi pretstavuva pod vlijanie na umetnosta na Rembrant. Takviot tretman, celosno e zastapen vo kompoziciiteTri èni na molitva i Nesoodvetna dvojka.
MENCEL (1815-1905)
Adolf Mencel e eden od najgolemite germanski slikari na XIX vek, koj ìvee i raboti vo Berlin. Toj }e se proslavi so kompozicii od vremeto na Fridrih Veliki i Vilhelm I. Najgolema ume{nost, Mencel pokaùva vo pretstavuvaweto na pejzaìte i osobeno na enterierite, kako {to se slikite Prodavnicata na slatki vo Kesington i Soba so balkon. Vo vtorata, sovr{eno realno se pretstaveni: svetlosnite efekti i strueweto na vozduhot.
Sl.319. Mencel. Soba so balkon, 1845. Nacionalna galerija, Berlin.
Sl.320. Lajbl. Tri èni na molitva, 1878-82. Maslo na mahagon, 77 h 113 sm. Umetni~ki salon, Hamburg.
94
Vidi ina Piskel. Istorija umetnosti 3, str.152 L.Trifunovi}. Galerija evropskih majstora, str.71-75
283
Racionalizam
slik arstv o
Kurb. Veewe na ìto. Umetni~ki muzej, Nant.

284
OBJASNUVAWE NA POVA@NITE POIMI *

Avtokrat Poedinec na vlast, koj ja drì vrhovnata uprava; samodrèc komu mu se pot~ineti site dràvni slu`benici. Akademizam Rutinsko tvorewe na arhitektonski i likovni dela, zanaet~iski korektno izvedeni i privle~ni, no bez dlaboko ~uvstvo, neposrednost i osoben akcent. Imeto nastanalo kako protest protiv {ablonskata, konvencionalnata i pedantna rabota vo umetni~kite akademii ({koli), kako i protiv likovnite umetnici bez osobena kreativnost. Prisuten e vo site vremiwa i usloven od istoriskiot razvoj na umetnosta, kako i od op{testvenata sostojba; od stariot Egipet, preku Italija vo XVII vek, pa s do denes. Kako termin naj~esto e upotrebuvan za karakteristikite na konzervativnata gra|anska umetnost vo Evropa na preminot od XIX vo XX vek. Akantus Rastenie, ~ii stilizirani listovi naj~esto se upotrebuvaat kako dekorativni motivi na korintskite ili na kompozitnite (sloènite) kapiteli. Akt Slika ili skulptura na golo ~ove~ko telo; poznat u{te od praistoriskata umetnost; naj~esto go pravele anti~kite gr~ki umetnici; vo sredniot vek e praven mnogu retko; voskresnal za vreme na renesansnata umetnost i ottoga{ postojano se sre}ava s do denes. Ambulatorium ili deambulatorium Bo~en hodnik ili premin vo crkvata, me|u pevnicata i apsidata, naj~esto vo polukru`na forma. Ampir (fr. empire - carstvo). Arhitektonsko-umetni~ki stil vo francuskiot klasicizam. Amfiteatar Polukruèn ili elipsoiden objekt so skalesto rasporedeni sedi{ta za gleda~i i so otvorena arena vo sredinata (kaj Rimjanite). Anta êlna strana na napred prodolèniot bo~en yid na anti~kite hramovi. Me|u antite naj~esto se postaveni dva stolba. Ottamu proizleguva imeto hram so anti. Antablement Gorniot del na objektot, nad kapitelot do streata, koj vo anti~kata arhitektura sodrì tri osnovni delovi: arhitrav, friz i venec (gejzon, kaj Grcite). Ovaa struktura podocna e nare~ena glaven venec. Antika Period vo razvojot na civilizacijata, {to opfa}a nekolku veka pred na{ata era i 3-4 veka od na{ata era, {to najmnogu se odnesuva na stara Grcija i Rim. Denes, pretstavuva poim za ne{to staro, sozdadeno pred hristijanskiot period. Apsida Polukru`na ili pove}eagolna (poligonalna) ni{a (vdlabnuvawe), so koja naj~esto zavr{uva oltarniot (svetili{niot) prostor vo crkvata. Arkada Red na lakovi (arki), potpreni vrz stolbovi, stolpci ili pilastri, slobodni ili slepi (povrzani so yidovi). Arhivolta êlo, predna vertikalna povr{ina na lakot (arkata), naj~esto plasti~no dekorirana. Arhitektonski stil Celosen arhitektonski sistem, proizlezen od postojanata upotreba na utvrdeni pravila. Arhitektonskite stilovi, obi~no se razlikuvaat spored oblikot na stolbovite i nivnite kapiteli ili spored horizontalnite delovi. Arhitrav gredored Horizontalen konstruktiven element, postaven na dva stolba ili pilastri. Naj~esto zbogaten so plasti~na dekoracija. Soodvetno, od toa proizleguva poimot arhitravna konstrukcija (horizontalna, nezasvodena). Atika, nadyidok Arhitektonska struktura ili element, {to se postavuva okolu krovot, taka {to gledaj}i oddolu, krovot ne se gleda. êstopati taka se narekuva i posledniot dopolnitelen kat {to e ponizok od ostanatite. Atrium Vnatre{en dvor, delumno pokrien so portik (trem). Vo sakralnata (verskata) arhitektura, dvor pred glavnata fasada na objektot, a poretko zad crkvata. Denes, otkrien dvor vo vnatre{nosta na arhitektonskiot objekt. Baza, bazis Arhitektonski element na dolniot del od konstrukcijata, temel. Bazis na stolb, dekorativno profiliran element nad koj se izdiga stebloto na stolbot. Bazilika Vo rimskata arhitektura, javen objekt za sobiri, so pravoagolna osnova nadol`no podelena so stolbovi na tri broda (korabi), od koi sredniot zavr{uva so apsida i e povisok od bo~nite brodovi. Bazilikalno osvetluvawe Nastanuva niz prozorski otvori, postaveni vo yidovite na glavniot korab, nad krovovite na bo~nite, poniski korabi na bazilikata. Bakrorez Grafi~ka tehnika na dlabok pe~at. Crteòt se vreùva direktno vo metalna plo~a (matrica), se prema~kuva so boja i se vtisnuva vrz hartija. Liniite na plo~ata se vdlabnati, a na hartijata reljefni. Baldahin Natstre{nik nad oltar, prestol ili grobnica. Moè da bide postaven vrz stolbovi ili obesen na tavanot. Balustrada Ograda napravena od niza stolp~iwa (naj~esto dekorativno profilirani), nad koi e postavena rakofatka, vo vid na gredi~ka za potpirawe. Baptisterium 1. Bazen vo rimskite termi (bawi) 2. Krstilnica. Vo sredniot vek se podigani zasebni objekti so bazeni, zaradi pokrstuvawe na vozrasni. Bastion Istaknat del na nadvore{niot yid od tvrdinata za nabquduvawe na okolinata i za odbrana od napadi. Bidermaer (germ. biedermeier) Malogra|anski stil na poednostaven klasicizam. Bifora Vid na prozorski otvor, ~estopati upotrebuvan vo sredniot vek i vo ranata renesansa; podelen na dva ednakvi dela, so stolp~e vo sredinata i so dva laka. Blagove{tenie âsot na Hristovoto za~nuvawe (Bezgre{en za~etok), negovo otelotvorenie kako Sin bo`ji,
* Redosledot e napraven po azbu~en red
285
poimi
nov vek
poimi
nov vek
koj treba da gi otkupi grevovite na lu|eto. Angelot vo toj ~as ja nao|a Bogorodica kako sedi i razmisluva so kniga v raka. Vo XIII vek, vo zapadnata ikonografija se voveduva motivot na cvet (kako simbol na nevinosta), staven vo sad ili poretko kako raste od zemja, me|u angelot i Bogorodica. Bogojavlenie Pojavata na Hristos me|u apostolite koi sedat na masa, zasolneti vo edna ku}a poradi strav pred progonot na Evreite. Hristos im gi pokaùva ranite na svoite race i slabini i pobaruva hrana. Toj gi ovlastuva apostolite da im go propovedaat Evangelieto na site narodi i da gi prostuvaat grevovite na lu|eto. Brod Delovi na bazilikata dobieni so nejzina nadol`na podelba so stolbovi ili stolpci. Glaven brod e sredi{niot koj e po{irok i povisok, so {to se dobiva bo~no (bazilikalno) osvetluvawe preku nadvi{uvaweto nad bo~nite brodovi. (Vidi korab). . Burg Zbor od indoevropsko poteklo, {to ozna~uva zamok ili dvorec so yidini. Valer Koli~estvo na svetlost vo bojata so koja se formira umetni~kata slika. Venec Ispup~en profiliran del na yidot, {to ja deli fasadata na horizontalni zoni. Nad glavniot ili zavr{niot venec se postavuva strea. Vestibil (lat. vestibulum) Vlezna prostorija (pretsobje), naj~esto reprezentativno obrabotena. Virtuozen Vonredno ve{t, majstorski sovr{en. Vitra` Dekorativna slika od par~iwa boeno staklo, povrzani so olovni lenti, zaglaveni vo èlezni ramki. Masovno upotrebuvani vo gotskata umetnost, naj~esto na prozorskite otvori vo katedralite. Voznesenie Hristovo voznesenie na nebo. Vo sredniot vek ima tri tipa: Elinisti~ki, vizantiski i zapaden (kon krajot na XIII vek - Xoto i Kavalini). Elinisti~kiot tip go pretstavuva Hristos vo profil kako lebdi, a go pridruùva hor od angeli i svira~i, dodeka grupata na zemja stanuva s pobrojna so lu|e koi kle~at. Vo XIV vek, vo Italija se oblikuva i kako kompozicija so Bogorodica i apostolite, koi zatvoraat krug okolu nea, vrtej}i go grbot kon nabquduva~ot. Se slavi kako Spasovden. Voluta Dekorativen motiv so naglaseni spiralni (krivi) linii, osobeno upotrebuvan na jonskiot kapitel. "S" voluti, dekorativen motiv naj~esto upotrebuvan vo baroknata umetnost. Voskresenie Voskresnuvaweto na Hristos vo ikonografijata najprvin se prikaùva kako sleguvawe vo podzemniot svet (Limb), pri {to voskresenieto se podrazbira kako ~in {to ve}e se slu~il. Vo XIV vek vo Evropa zapo~nuva da se prikaùva scenata kako stanuvawe od grob, pri {to Hristos izleguva od sarkofagot, odnosno stoi na nego. Od krajot na XIV vek scenata se zbogatuva i so likovi, a vo XVI vek se prisutni i svetcite. Girlanda Venec ispleten od listovi, cve}e i plodovi, vo vid na lak pricvrsten na kraevite. Se upotrebuval u{te od antikata, kako plasti~en ukras i kako del od frizot na objektite. Naj~esto e delkan vo kamen. Gliptoteka (gr~. gliptos - izdlaben) 1. Kaj starite Grci, prostorija ukrasena so reljefi i skulpturi; 2. Denes, dvorana ili muzej so umetni~ki reljefi i skulpturi; 3. Ime na pro~ueni muzei vo Minhen, Zagreb itn.; 4. Gliptika zna~i obrabotka na skapoceni kamewa so gla~ewe, taka {to se dobivaat figurativni pretstavi. Glorieta Pomala triumfalna porta, voobi~aena vo barokot i vo klasicizmot. Gravura Vreùvawe na linii, formi, znakovi, ukrasi ili likovi so vdlabnuvawe vo tvrda povr{ina na razli~ni materijali i so raznovidni sredstva. Groteska Naslikan ili plasti~en ornament od bilni i fantasti~ni motivi, na razli~en na~in prepleteni i izvitkani, sekoga{ vo simetri~en odnos kon srednata oska. Nastanal vo Elinisti~ko doba, a najmnogu e upotrebuvan vo docnata renesansa i barokot. Gr~ki krst Krst so ednakva dolìna na kracite; ~esto upotrebuvan kako osnova za plan na crkvi so centralno re{enie. Divona (ital.) Postaro ime za carinarnica. Diptih Slika od dva dela, na dve tabli, {to moè da se sklopuva; triptih (od tri dela); poliptih (od pove}e delovi). Dom (fr. dme) Kupola, kalota, kube na katoli~ka crkva, katedrala. Donòn (fr. donjon) Glavna i najgolema kula vo odbranben zamok, vo koja naj~esto ìvee vlastodrècot. Dorski stil, red Prv stil, red vo anti~kata gr~ka arhitektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimjanite, kako i arhitektite na noviot vek. Toj ima steblo so `lebovi, {to se stesnuva nagore; ednostaven kapitel (sostaven od ehinus i abakus). Nad kapitelite se potpira ramna konstrukcija (arhitrav), a frizot e ukrasen so triglifi i metopi, dodeka zad dekorativniot venec se krie pokrivot na objektot. Egzaltacija Zanes, voodu{evuvawe, voshituvawe. Edikt (lat. edictum) Ukaz, objava, naredba; vo stariot Rim objava so pravna sila; vo po~etokot ja izdavale pretori (carski namesnici), a podocna samite carevi. Milanski edikt (313 g.) se odnesuva na slobodnata hristijanska veroispoved. Nantski edikt (1598 g.), so koj katoli~kata vera se priznava za dràvna, so pravo na slobodna veroispoved za kalvinistite i hugenotite, so {to se prekinuvaat verskite vojni. Eklektika (gr~.) Koristewe na stilskite izrazi od postarite epohi. Neprincipielno, mehani~ko soedinuvawe na razli~ni umetni~ki, idejni i filozofski pravci, osobeno na idealizmot i materijalizmot. Erker Del od horizontalna greda {to str~i nadvor, preku yidna ili skeletna konstrukcija, a vrz svojot zavr{etok naj~esto go nosi fasadniot yid od pogorniot kat. @anr-slikarstvo Sliki so temi od sekojdnevniot ìvot, so raznovidna sodrìna (fr. de tout genre). Zgrafito Dekoracija, {to se dobiva so strugawe na povr{inskiot sloj od gips (vo enterierot) ili povr{inskiot sloj od malter (vo eksterierot), za da se otkrie sakanata boja na prethodno nanesenite sloevi.
286
Iluzionizam Slikarska ili skulptorska ve{tina za dobivawe prostorna iluzija (laèwe na okoto) na videnata realnost, koristej}i gi perspektivnite efekti i svetlosni kontrasti, so {to se dolovuva ili sugerira prostorna dlabo~ina. Impost Arhitektonski element postaven vrz kapitelot za da ja prifati teìnata od lakovite nad nego. Impresionizam Umetni~ki pravec {to dominiral vo Evropa vo poslednata ~etvrtina na XIX vek; nastanal vo Francija i go dobil imeto spored slikata na Man, nare~ena Impresija. Subjektivno i senzualno slikarstvo, koe na prvo mesto ja stava vizuelnata vrednost na motivot, so poseben akcent na svetlosta. Inkvizicija Katoli~ki crkoven sud, osnovan vo XII vek kako posebna ustanova za ispituvawe, ma~ewe i kaznuvawe na ereticite (nevernicite). Vo stariot Rim inkvizitor, komesar postaven za vodewe na nekoja isklu~itelno va`na rabota. Inkrustacija Obloùvawe na yidovite ili podovite so vtisnuvawe razli~ni vidovi kamen, par~iwa mermer, metal ili drug dekorativen materijal; vo meka masa {to potoa se stvrdnuva. Intarzija Dekoracija vrz drvena osnova, so vmetnuvawe par~iwa od ukrasno drvo, sedef i sl. Italijanski park, gradina Naj~esto primenuvano parterno re{enie vo XVI vek, vo koe zeleniloto (obi~no zimzeleno) se rasporeduva geometriski okolu vodoskoci ili fontani. Isusovci, Jezuiti Mona{ki red, {to go formiral {panskiot blagorodnik Lojola vo 1534 godina, a papata Pavle III go potvrdil vo 1540 god. Imal zada~a da vodi borba protiv crkovnata reformacija i site protivnici na katoli~kata crkva. Dobil jaka, re~isi vojni~ka organizacija, na ~elo so stare{ina, nare~en general. Jezuitite stanale stolb na katoli~kata reakcija. Jezuiti, vidi Isusovci. Jonski stil, red Vtor stil vo anti~kata gr~ka arhitektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimjanite, kako i arhitektite na noviot vek. Toj ima steblo so polukru`ni `lebovi, koe nezna~itelno se stesnuva nagore. Stebloto leì vrz dekorativno profiliran bazis, a kapitelot ima forma na dvojna voluta. Arhitravot e podelen na tri horizontalni pojasi, frizot e ramen i naj~esto dekoriran so skulptura, a zad dekoriraniot venec se krie pokrivot na objektot. Kalvarija (lat. calvaria, ~erep) Nekoga{no gubili{te vo dene{niot Erusalim, verojatno mesto kade se nao|a crkvata Svetiot grob; bibliska Golgota. Figurativno: raspetie, ma~eni{tvo, stradawe (osobeno du{evno). Kaneluri Vertikalni `lebovi (brazdi) na steblata od stolbovite ili pilastrite. Kapitel Najgorniot del na stolbot, {to sluì za premin od stebloto na stolbot kon arhitravot (gredoredot). Spored negoviot oblik najednostavno se razlikuvaat arhitektonskite stilovi. Kapela (ital. odora ) Prvobitno ime za molitvena prostorija vo kralskata palata vo Pariz, kade {to se ~uvala odorata na sv. Martin. Podocna, ime za mal
molitven objekt vo sostav na dvorec, palata, bolnica, grobnica itn. Moè da bide samostoen objekt ili vo sostav na nekoj arhitektonski ansambl. Kapri~o (ital. capriccio) Vid instrumentalno muzi~ko delo, so lesni, neo~ekuvani presvrti i so vesel karakter. Soodvetno na toa, kapri~o linija vo dekorativnata umetnost, osobeno vo rokoko enterierite. Karijatida Izvajana, oble~ena ènska figura, koja vo objektite na anti~kata gr~ka arhitektura, Rim i na noviot vek, se upotrebuva kako stolb ili potpira~. Karton Podgotven crte` za yidna slika ili tapiserija, napraven vo identi~na golemina kako idnata slika ili tapiserija. Karusel (fr. caroussel) 1. Vite{ki natprevar so kowi, 2. Ringi{pil. Kaseta Vdlabnata dekorativno profilirana plo~a na arhitraven (ramen) tavan ili svod. Od tamu poteknuva imeto kasetiran tavan. Kvadar êtvrtasto oblikuvan kamen so pomo{ na delkawe. Od precizno spoeni kvadari se formira yid so pravilni redovi. Kiaro-skuro (ital. bukvalno zna~i "svetlo-temno") Tehnika na slikawe koga so pomo{ na kontrastot svetlo-temno, figurite na kompozicijata se istaknuvaat pred temnata zadnina, no istovremeno organski se spojuvaat so nea. Do sovr{enstvo primeneta vo slikarstvoto na Leonardo da Vin~i. Klauster Pokrien premin okolu otvoren prostor (atrium, dvor), {to ja povrzuva crkvata so ostanatite delovi na ansamblot; nastanal kako tipi~en element na romanskata arhitektura. (Vidi manastir). Kodeks Rakopisna kniga so podvrzani listovi (kako denes), za razlika od porane{nite svitoci. Po~nal da se upotrebuva okolu 100 god. n.e., a prvite ilustrirani kodeksi se pojavuvaat vo IV vek. Kolonada Red na stolbovi ili pilastri, koi nad sebe nosat gredi ili lakovi. Kolosalen red Red od stolbovi ili pilastri od razli~en stil, {to odi niz dve ili pove}e nivoa na objektot, naj~esto od cokleto do zavr{niot venec. Kompoziten stil, red Stil vo anti~kata rimska arhitektura so bogata profilacija i obrabotka. Vo nego se soedineti elementite na anti~kite gr~ki stilovi: dorski, jonski i korintski. Konzervator Stru~wak za za{tita i restavracija na spomenicite na kulturata. Konzola Horizontalen konstruktiven element, ednostrano zaglaven vo vertikalna konstrukcija (yid), od koja str~i. Kontraposto Slobodnostoe~ki stav na ~ove~kata figura, koga teìnata na teloto se prenesuva vrz ednata noga i ramoto nad taa noga e ponisko vo odnos na drugoto. Kontrafor Konstruktiven element preku koj se prenesuva horizontalniot potisok od svodot od gorniot del na konstrukcijata vrz stolbovite i od niv vrz zemjata. Najkarakteristi~na i najmasovna upotreba vo gotskata arhitektura.
287
poimi
nov vek
poimi
nov vek
Korab, glaven ili bo~en. Korab e starohristijanski . simbol za crkva; glaven del na crkvata me|u glavniot vlez i oltarot, oddelen so stolbovi od bo~nite korabi, do kolku gi ima. Korintski stil, red Tret stil vo anti~kata gr~ka arhitektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimjanite, kako i arhitektite na noviot vek. Osnovna razlika od jonskiot stil e negovoto povitko steblo i kapitelot vo vid na prevrteno yvono. Volutite na kapitelot se reducirani i dijagonalno postaveni, a glavniot ukras e izveden so reljefni redovi od stilizirani listovi na rastenieto akantus. Korpus Osnovno telo na objektot, {to se dobiva so zamislenoto otfrlawe na sporedni, strani~ni dogradbi ili nadgradbi. Kripta Bukvalno "skrien del" na crkvata, naj~esto zasvodena podzemna prostorija. Sluèla kako grobnica pod horot vo starite hristijanski crkvi, obi~no nameneta za ~uvawe na mo{tite (posmrtnite ostatoci) na nekoj svetec, a podocna za podzemna kapela. Krstilnica (lat. baptisterium) Objekt, ~estopati oddelen od hramot, vo koj se nao|a sad so voda za sproveduvawe na obredot pokrstuvawe. Krstoviden, krstest svod Svod, sozdaden so presek pod prav agol me|u dva polucilindri~ni svoda. Kubizam Umetni~ki pravec, nastanat okolu 1905 g. vo Pariz. Imeto go dobil po toa {to ~ove~kata figura i predmetite vo prirodata gi sveduva na geometriski oblici, vo prv red na kocka (kub) i sl. Kupola, kube, kalota Konveksna (ispup~ena) krovna konstrukcija, so hemisferi~en ili elipsoiden oblik, vrz kru`na ili poligonalna osnova. Presekot na kupolata moè da bide polukruèn, prekr{en ili segmenten, a poimot lakovidna kupola se odnesuva samo na nadvore{niot oblik. Lazur Tenok, proyiren sloj (premaz) od boja preku prethodno nanesena druga boja. Osobeno e upotrebuvan vo venecijanskoto slikarstvo so masleni boi. Lak Konstruktiven del so polukru`na ili sli~na forma, nad yiden otvor ili nad dva stolba, izgraden od klinesti kameni par~iwa, nare~eni svodari. Lanterna Kula ili kuli~ka vo vid na nadgradba vrz temeto na kupolata, so kru`na ili poligonalna osnova. Niz prozorskite otvori na yidovite od lanternata se osvetluva potkupolniot prostor. Sluì i kako konstruktiven kontrateg. Latinski krst Krst so tri ednakvi i eden podolg krak. êstopati upotrebuvan kako osnova za plan na verski objekti vo katoli~kiot svet. Lizena (lezena) Plitok pilaster ili polupilaster vrz yidot, ili na }o{eto (spojot na dva yida), {to obi~no ja prezema dekoracijata i proporciite na stolbot. Lo|a Galerija so otvorena arkada ili kolonada na ednata strana; isto taka poseben objekt, obi~no vo gradina. Litografija (gr~.) Ve{tina za razmnoùvawe na sliki, crteì i tekst. Ona {to se razmnoùva, prethodno se crta vrz mazna plo~a od mek kamen, a potoa pod pritisok na presa se prenesuva vrz hartija. Litograf, pe~atar koj crta na kamen i od nego razmnoùva. Loreto Grat~e vo provincijata Ankona, Italija; pokloni~ko mesto izgradeno okolu romanskiot objekt Santa Casa (ku}ata na Bogorodica, koja na ~udesen na~in bila prenesena od Nazaret). Luminizam Vo venecijanskoto slikarstvo ozna~uva paleta na boi so dlaboka toplina i svetlosna mo}, {to se ostvaruva so pomo{ na maslenite boi. Luneta Polukruèn prozorec ili slepo (polno) pano vo yidot, lakot ili kupolata, obi~no ukraseno so reljef, mozaik ili freska. Magistrat Objekt namenet za op{testvenite slu`bi, gradski sovet. Maesta Postojat dve glavni varijanti: Maestas Domini (Veli~estvo Gospodovo), ikonografski prikaz na Hristos na prestol, koj vo levata raka drì kniga na ìvotot, a so desnata blagoslovuva. Maestas Virginis (Veli~estvo na Bogorodica), ikonografski prikaz na Bogorodica na prestol so maliot Hristos vo skutot, koj vo levata raka drì svitok, a so desnata blagoslovuva. Poteknuva od starohristijanskata kompozicija Bogorodica so dete, a kako samostojna tema nao|a dominantno mesto vo VI vek. êsta tema vo gotskoto fresko i tabularno slikarstvo. Majolika Keramika od fina glina so bela glazura, bogato dekorirana; nare~ena spored staroto ime na {panskiot ostrov Majorka. Manastir (lat. claustrum , monasterium ) Zaednica za ìveewe na monasite (kalu|erite), koi ìveat vo grupi, soglasno pravilata na svojot verski red. Vidi klauster. Manirizam Poseben vid (oblik) umetnost, vo koj vnatre{nata vizija so svojata fantasti~na subjektivnost se izdiga nad anti~kata umetni~ka tradicija i nad avtoritetot na vidlivata priroda. Vo istorijata na umetnosta, toj poim se odnesuva na periodot od okolu 1520 god. do 1600 godina, prvenstveno vo Italija i ja ozna~uva zavr{nata faza na renesansata i uvodot vo baroknata umetnost. Voop{to, manirizmot se stremi kon jaknewe na subjektivizmot, tehni~koto sovr{enstvo i kon izvesen intelektualizam. Generalno se upotrebuva da ja ozna~i postapkata za podràvawe na poznatite primeri, bez sopstvena izvornost. Mansarda Korisen, upotrebliv potkroven prostor, smesten vo prekr{ena krovna konstrukcija. Pronajdok na @il-Ardun Mansr. Martirium Objekt podignat na mestoto na ma~eweto ili objekt vo koj se smesteni relikvii ili grob na ma~enikot. Maslena tehnika Slikawe so boi koi se rastvoraat vo rastitelni masla: leneno, orevovo, afionovo (zejtin), susamovo i dr. Pronajdok na nizozemnata umetni~ka {kola, {to dobi osoben zamav vo venecijanskata renesansna {kola. Meander Ornament od zavitkani aglesti motivi. Obi~no vo vid na lenta, no moè da pokriva i celi povr{ini.
288
Megaron Vo mikenskata arhitektura, ku}a so dvovoden krov, so ogni{te vo sredinata i trem so stolbovi na vlezot. Mezanin Ponizok kat, me|u dva obi~ni kata, naj~esto me|u prizemjeto i prviot kat. Medaljon Kru`na ili elipsoidna {ara, portret, reljef i sl. Kako motiv, ponekoga{ se primenuva na kilimi i voop{to na tkaenini. Metopa Kvadratna ili pravoagolna kamena plo~a, ~estopati ukrasena so reljefi od mitolo{ki sceni. Vo frizot na dorskiot red, metopite se postaveni me|u triglifi. Mecena Qubitel na umetni~koto tvore{tvo, koj materijalno i moralno ja potkrepuva tvore~kata rabota. Minijatura 1. Eden od elementite na iluminirani rakopisi, oboen so minium; 2. Mala precizno izrabotena slika vo razli~ni tehniki, posebno portreti. Modul Osnovna mera za harmonisko proporcionirawe na arhitektonskiot stil. Vo antikata toa e dimenzijata na dolniot polupre~nik na stebloto od stolbot. Denes, se upotrebuvaat: konstruktiven modul, pole me|u dva stolba ili dva yida, i proektantski modul. Mozaik Slikarska tehnika so redewe na raznobojni kocki~ki od kamen, glazirana keramika ili staklo, vrz malterisana osnova. Dekorativna tehnika vo site epohi, od mesopotamskata do denes. Najgolem dostrel dostignala vo vizantiskata umetnost. Mrtva priroda Naslikana grupa na neìvi ne{ta, kako {to se ovo{je, mrtov dive~ i razli~ni drugi predmeti. Naos (cela) Vnatre{en prostor, svetili{te vo anti~kiot hram, vo koj se ~uvala statuata na boèstvoto. Narteks Vlezen zapaden del na crkvata, priprata ili vestibil, obi~no so arkada na stolbovi, odvoen od glavniot del na hramot so yid i vrata. Tipi~en prostor za ranohristijanskite i podocne`nite baziliki. Eksonarteks, prostor pred narteksot, vedna{ po vlezot vo objektot. Naturalizam To~no umetni~ko reproducirawe na prirodniot, nadvore{niot izgled so site detali, za razlika od realizam, kaj koj slikata moè da bide mnogu ubedliva, iako detalite ne se naturalisti~ki. Nacrt (skica) Prethoden oblik na umetni~koto delo, {to se podgotvuva za slika, skulptura ili arhitektonski objekt. Nimfeum Arhitektonska konstrukcija vo koja e smestena fontana posvetena na nimfite, ukrasena so stolbovi, ni{i i statui. Vo antikata ozna~uvalo: svetili{te na nimfite, obi~no nekoja pe{tera ili izvor. Ni{a Vdlabnatina vo yidot, so razli~na osnova i forma, so odredena namena, a ponekoga{ samo kako dekorativen element. Obelisk êtiriagolen stolb, koj se stesnuva nagore i na vrvot zavr{uva so piramidalen oblik. Odaliska (tur.) Robinka vo harem na srednovekovna Turcija; ime na brojni sliki koi prikaùvaat gola ili poluoble~ena ènska figura vo leè~ka polo`ba.
Odeon (gr~. odeum) 1. Vo anti~kata gr~ka arhtiektura, javen objekt vo koj se odvivale muzi~ki i poetski natprevari; 2. Denes, dvorana za teatarski pretstavi, za muzi~ka igra i sl. Oltar Kaj mnogubo{cite, vozvi{eno mesto, obi~no od kamen, za prinesuvawe na `rtvi. Vo pravoslavnata i katoli~kata crkva, svetili{te (vo pravoslavnata zad ikonostasot), kade {to e smestena ~esnata trpeza i kade {to sve{tenikot vr{i bogoslu`ba, a pristapot e dozvolen samo na sve{teni lica. Vo katoli~kata crkva moè da ima pove}e oltari, no bogoslu`bata se vr{i samo vo glavniot oltar. Oltarska slika Slika (poretko skulptura vo plitok reljef), postavena zad i nad oltarot, rabotena na drvo. êstopati e napravena od pove}e krila, taka {to se narekuva: diptih od dve krila, triptih od tri krila i poliptih od pove}e krila. Opus Latinski zbor {to ozna~uva vid na grade`na tehnika. Vo umetnosta ozna~uva edna zaokruèna celina na umetni~koto tvore{to. Oratorija Vo katoli~koto kanonsko pravo, mesto odredeno za molitva na potesen krug vernici. Kako arhitektonski objekt naj~esto se sre}ava vo barokot. Oreol Svetol krug okolu teloto, kako znak za svetec; za razlika od nimbus vo vid na svetol krug okolu glavata, kako znak za svetec. Orkestra Vo anti~kiot gr~ki teatar, kruèn ili polukruèn prostor za hor, me|u scenata i gledali{teto. Paviljon 1. Dekorativen arhitektonski objekt, ~estopati ku}i~ka vo gradina; 2. Istaknat del na zgradata, {to go formira centralniot element na glavnata fasada. Paleta (ital.) Plo~a od drvo, metal, porcelan i sl., so otvor za palec za da se drì v raka; ja upotrebuvaat slikarite za me{awe na boite. Pandantifi Konkavni segmenti vo oblik na prevrteni triagolnici, eden od elementite {to ja potpiraat kru`nata kupola nad kvadraten ili poligonalen prostor; primenuvani vo vizantiskite, romanskite, renesansnite i podocne`nite objekti. Pano Bukvalno "tabla". Karakteristi~en del od yidna povr{ina, koja vo stilot rokoko ja zamenuva podelbata bazirana vrz arhitektonski stilovi. Napravena e od edna izdolèna povr{ina, na ivicite elegantno zatvorena so lentovidni ukrasi, ~estopati dekorirani so rokaj motivi. Panteon (gr~.) Hram za site boèstva. Parapet Nizok yid ili ograda. Naj~esto se odnesuva na del od yidot vrz koj se izdiga prozorskiot otvor. Pastel Slikarska tehnika so primena na suva boja, vo vid na moliv ili stap~e od kreda. Upotrebenata boja za nacrtanite linii, potoa se razma~kuva vrz podlogata so vrvot na prstite. Dolgotrajno ja za~uvuva svojata sveìna. Peripteros Tip na anti~ki gr~ki hram, od site strani zaobikolen so trem, so eden red stolbovi. Do kolku stolbovite se soedineti so yidnata konstrukcija, se narekuva psevdoperipteros.
289
poimi
nov vek
poimi
nov vek
Peristil Neprekinata niza na stolbovi, koja ja zaobikoluva zgradata ili dvorot. Pjano nobile (ital.) Glaven kat vo italijanskata renesansna palata, obi~no povisok od ostanatite i poreprezentativno obraboten. Pjaca (ital. piazza) Otvoren javen plo{tad zaobikolen so zgradi. Pjaceta, pomal javen plo{tad. Pieta Umetni~ka kompozicija (slika ili skulptura) so Bogorodica i mrtviot Hristos vo nejzinite skutovi, ili oplakuvaweto na Hristos. Pilaster Spleskan pravoagolen stolbec, spoen so yidnata konstrukcija, {to gi sodrì elementite na stilskiot red (bazis, steblo, kapitel). Pilon 1. Visok i sli~en na kula, vlezen del vo egipetskite hramovi, so zakoseni strani; 2. Stolbec {to nosi nadvi{ena zgrada. Pinakoteka (gr~.) 1. Kaj starite Grci prostorija vo anti~kite propilei, ukrasena so sliki; 2. Denes, dvorana (muzej) so umetni~ki sliki; 3. Ime na pro~ueni muzei vo Minhen: Stara i Nova pinakoteka. Polihromija Dekoracija {to se postignuva so kombinirawe na materijali vo razni boi, za razlika od monohromija, ednobojnost. Portik (lat. porticus) Trem so edna otvorena strana vo prizemjeto na objektot, koj vo vid na kolonada go formira vlezot i sredniot del na fasadata. Porcelan Najfina keramika, naj~esto so bela boja, so sjajna i tvrda smesa dobiena so pe~ewe na smesa od kaolin, feldspat, kvarc i glina. Tipi~en kineski proizvod, {to vo Evropa se proizveduva od po~etokot na XVIII vek. Najmnogu upotrebuvan vo rokoko za izrabotka na statueti, sitni ukrasi, vazni i dr. Postament, piedestal Podno`je za spomenik, dekorativno profilirano i ~estopati ukraseno so reljef. Preobraènie (lat. transfiguratio ) Ispolnuvawe na starozavetnite pretskaùvawa za Hristos - Mesija, ~ie preobrazeno telo se prepoznava kako Bog vo edinstvo so Svetoto Trojstvo. Od XIV vek vo zapadnata ikonografija (sli~no na vizantiskata) toj se prikaùva kako lebdi so ra{ireni race, dodeka trojca apostoli leàt na zemjata, pokrivaj}i gi o~ite od silnata svetlost. Promenada Uredena povr{ina za {etawe; {etali{te. Propilei Monumentalna vlezna partija vo svetili{niot prostor kaj anti~kite gr~ki objekti. Profana arhitektura Svetovna, necrkovna, obi~na sekojdnevna gradba. Ne e nitu za voeni potrebi. Profilacija Ispup~eni ili vdlabnati lenti za ukras na yidovite ili nosa~ite, na prozorcite ili vratite itn. Moàt da bidat mazni ili dekorirani so reljef i so slikarstvo. Rampa Navalena ramna povr{ina, koja sluì mesto skali. Rebro Arhitektonski element, naj~esto vo oblik na kamena ìla, koja vo romanskite i gotskite crkvi prifa}a del od teìnata na objektot i ja pokaùva nasokata na potisocite i kontrapotisocite. Arhitektite na renesansata, rebrestata konstrukcija ja doveduvaat do sovr{enstvo pri gradeweto na kupoli. Red Arhitektonski sistem {to proizleguva od doslednata primena na odredeni pravila ili stilski kanoni, koi go odreduvaat oblikot i delumno razmerot na elementite. Vo anti~kata gr~ka arhitektura se razvile: dorski, jonski i korintski red, kon koi Rimjanite dodavaat: toskanski i kompoziten. Renesansnite arhitekti, prisposobuvaj}i gi rimskite modeli, sozdavaat mnogu varijanti, no podocna vo vreme na (neo)klasicizmot, arhitektite strogo se pridrùvaat kon anti~kite gr~ki i rimski originali. Relikvarium Kov~eg za ~uvawe na sveti predmeti, obi~no izraboten od skapocen materijal i bogato dekoriran. Reljef Umetni~ko i zanaet~isko vajarsko delo (od kamen, drvo, bronza, pe~ena zemja i sl.), koe e izraboteno vo dve dimenzii, taka {to negovite ispup~eni figuri ne se izdvojuvaat od osnovata, koja ostanuva neobrabotena. Moè da bide samostojno delo ili da sluì kako ukras na zgrada. Zavisno od plasti~nosta se narekuva plitok i visok. Restavracija Obnova, odnovo vospostavuvawe na nekoga{niot avtenti~en oblik na objektot. Moè da bide fragmentarna, a vo posebni slu~ai celosna. Retabl Zaden del vo oltarot na katedralata ili crkvata, koj se izdiga nad oltarskata sve~ena trpeza; Arhitektonsko zasolni{te ili obloga na yid, obi~no so ikoni, skulpturi, rezba ili druga dekoracija. Refektorium (ili konviktorium), trpezarija so kujna vo manastirite. Rizalit Del od fasadata, koj so svojata celosna viso~ina se istaknuva pred op{tata ramnina. Moè da ima pravoagolna ili poligonalna osnova, a negoviot zavr{etok, ponekoga{ go nadvi{uva zavr{niot venec na objektot. Rozeta Kruèn prozorski otvor so ~ipkasta kamena mreà, naj~esto na fasadite od romanskite i gotskite crkvi. Rostralni koloni Koloni (stolbovi) ukraseni so rostrali. Obi~no se upotrebuvaat za nosewe na pristani{ni svetilnici, upotrebuvani u{te vo anti~kiot Rim. Najpoznati se na pristani{teto vo Sankt Peterburg i Bordo. Rostral se narekuva metalnata istaka na klunot od voen korab (brod). Rotonda (lat. rotunda) Zgrada so kru`na osnova. Rudimentiran Vo arhitekturata, nerazvien oblik so vtorostepeno zna~ewe. Rustika Na~in na gradewe yidovi, pri {to kamenite blokovi se naglaseni so mnogu vdlabnati sloevi (fugi) i ~estopati imaat gruba povr{ina. Sakralna arhitektura Objekt namenet za verski potrebi. Sakramento Vidliv znak na nevidlivata milost, vospostaven od Hristos. Katoli~kata crkva ima sedum sakramenti: krst, potvrda, sveta pri~esna, ispoved, pomazanie na bolniot, sve{teni~ki red i ènidba. Sli~no e i kaj pravoslavnata crkva. Sakramentot ima dva va`ni sostavni delovi: materija (postapki, predmeti ili dvete zaedno) i forma (zborovi koi pritoa se izgovaraat). Ova zna~ewe na sakramentot e nepromeneto od XI vek.
290
Sakristija Prostorija vo crkvata, nameneta za ~uvawe na osveteni predmeti (naj~esto sadovi) i dekorativno obrabotena; mala dogradba do svetili{niot (oltarniot) prostor na crkvata, povrzana so nego preku vrata. Se sostoi od edna ili pove}e prostorii vo koi se smesteni crkovnite knigi i predmeti. Sarkofag Mrtove~ki sandak, napraven od kamen so monoliten kapak, odnadvor ukrasen so reljefna dekoracija. Od rimskata umetnost pominal vo ranohristijanskata. êstopati so monumentalni dimenzii i so golema umetni~ka vrednost. Svetili{te Najsvetiot del na hramot, odnosno crkvata. Vo hristijanskite hramovi, del vo koj se nao|a glavniot oltar, poznat pod imeto prezbiterium vo katoli~kata crkva. Svod La~na me|ukatna ili pokrivna konstrukcija od kamen ili tula. Osnovni vidovi: polucilindri~en so polukruèn presek; krstest se sostoi od dva polucilindri~ni svoda {to se se~at pod prav agol; rebresta kade konstrukcijata od rebra go prifa}a tovarot. Senotaf (gr~. kenotaf) Nadgroben spomenik vo ~est na nekoja slavna li~nost, ~ii posmrtni ostatoci, od razli~ni pri~ini ne se smesteni vo toj spomenik. Serkla` Horizontalna lentovidna grade`na konstrukcija so kru`na, poligonalna ili ~etvrtasta forma, skriena vo yidnata konstrukcija. Napravena od tvrdi drveni gredi (spoeni so klinovi) ili od beton, ima uloga da gi prifati horizontalnite potisoci. Skena Vo anti~kiot gr~ki teatar, tretiot osnoven del (pokraj kavea i orkestra), vo vid na pravoagolen prostor so stolbovi, koj sluèl kako scena od prednata, a kako garderoba i magacin od zadnata strana. Slepa arkada Arkada spoena so yidot, bez vistinski otvori i ima dekorativna uloga. Steblo na stolbot Sredniot, najdolgiot del na stolbot, obi~no na`leben po dolìna. Na stebloto od dorski red `lebovite (kanelurite) imaat elipsoidna osnova, dodeka na jonskiot i korintskiot tie se polukru`ni. Stereobat Skalesta platforma (postament) vrz koja se izdiga anti~kiot gr~ki hram. Stereotomski Arhitektonski prostor oblikuvan od yidna masa. Stilobat Gornata obloga (skala) na stereobatot (platformata), vrz koja se ispraveni stolbovite (kolonite) na anti~kiot gr~ki hram. Stil, vidi red. Stoa Samostojna kolonada ili portik. Vo stara Atina: trem na stolbovi, ukrasen so sliki i reljefi. Stolb, kolona Vertikalna nose~ka konstrukcija so cilindri~en oblik na stebloto. Se sostoi od dolen del - bazis (osven kaj anti~kiot dorski red), steblo i kapitel. Arhitektonskite redovi se razlikuvaat spored oblikot i proporcijata na ovie elementi. Do kolku e spoen so yidnata masa, se narekuva polustolb ili polukolona. Stolbec Vertikalen nosa~ so kvadraten ili pravoagolen presek, koj e oblikuvan soglasno arhitektonskiot red, stil. Do kolku e spoen so yidnata konstrukcija se narekuva pilaster.
Superponirani (superimponirani) stolbovi (redovi, stilovi) Arhitektonski motiv na fasadata, so upotreba na site tri gr~ki stila eden nad drug, kaj zgradite so kolonadi, arkadi ili pilastri. êstopati upotrebuvan vo rimskata, a potoa i vo renesansnata arhitektura. Sfumato Slikarska tehnika so fino modelirawe na figurite, so postepeno blago zasen~uvawe, vo vid na ne`no zamagluvawe. Do sovr{enstvo ja upotrebil Leonardo da Vin~i. Tabernakul (fr. tabernacle - {ator, paviljon) Vo katoli~kite crkvi, vnatre{en, ograni~en prostor, dekorativno obraboten, namenet za ~uvawe verski predmeti. Tambur Arhitektonski element so cilindri~en ili poligonalen oblik, {to ja drì kupolata i ja prenesuva nejzinata teìna vrz la~nite konstrukcii. Vo anti~kata gr~ka arhitektura: sekoj od kru`nite kameni blokovi, koi postaveni eden vrz drug go pravat stebloto na stolbot. Tempera Slikarska tehnika {to se izveduva vrz posebno podgotvena podloga, so boi {to se me{aat so òl~ka od jajce, so lepilo ili so mleko. Terakota Pe~ena neglazirana glina, {to se upotrebuva za gradewe i za dekorativni elementi. Termi Vo anti~kiot Rim, javni bawi so topla voda vo vid na prostrani objekti od pove}e delovi. Podocna, bawi so topla mineralna voda, {to sluàt za le~ewe na razni bolesti, vo prv red na revmatizam. Tetrakonhos (gr~. ~etirilist) Osnova na crkva vo vid na ~etiri lista. Timpanon, Timpan Ramnokrak triagolno obraboten del na frontonot, so dvovodna krovna konstrukcija na prednata ili zadnata fasada na anti~kiot gr~ki hram. Podocna, vo renesansata taka se narekuva i triagolniot zavr{etok nad portalot ili prozorecot. Tolos Anti~ki gr~ki hram ili koj bilo drug objekt so kruèn oblik. Tordirani koloni (fr. torsion - zavivawe, zavrtuvawe, usukuvawe) Stolbovi ~ii stebla se usukani, taka {to formiraat karakteristi~ni `lebovi i lenti. Torzo Goren del na ~ove~koto telo, bez glava i race, ~estopati motiv na skulptura ili slika. Toskanski red Rimski dodatok na anti~kite gr~ki redovi. Sli~en e na dorskiot, no ima bazis i steblo bez `lebovi. Travej Prostor vo vnatre{niot del na objektot, crkvata, ograni~en so ~etiri stolba i so svodot {to tie go nosat. Traktat (lat.) Spis, rasprava, kni{ka. Vo renesansata, stru~no-nau~no delo vo koe se rasprava za arhitekturata, umetnosta, literaturata itn. Transept Popre~en korab (brod) na bazilikalnata crkva, koj vkrstuvaj}i se so nadol`nite brodovi na crkvata dava krstoviden oblik. Triglif (gr~. glif-vreùvawe) Kamena plo~a so tri vertikalni vreùvawa ili so dve poluvreùvawa; ukrasen element me|u dve metopi na frizot od anti~kiot gr~ki dorski red.
291
poimi
nov vek
poimi
nov vek
Trijanon Nekoga{no selo pokraj Versajskiot dvorec, kaj Pariz. Trikonhos (gr~. trilist) Osnova na crkva vo vid na tri lista. Triumfalna kapija Arhitektonski spomenik vo vid na masiven portal, so eden ili tri otvori, od kamen, tula ili mermer, so bogata plasti~na dekoracija. Najmnogu graden od Rimjanite, verojatno po primerot na kapiite od etrurskite tvrdini. Sinonim triumfalen lak. Trompa Konstrukcija so ~ija pomo{ kvadratnata osnova pominuva vo poligonalna. Nejziniot oblik e vo vid na polukru`na ili sferi~na ni{a, a nejziniot nadvore{en nose~ki lak povrzuva dva yida, koi se spojuvaat pod prav agol. Urna Sad od pe~ena zemja, kamen, staklo ili metal vo koj se ~uvaat ostatocite na izgorenite pokojnici. Uspenie Smrtta na Bogorodica, {to vo pravoslavieto se ozna~uva so praznikot Golema Bogorodica . Za razlika od denot na nejzinoto ra|awe (Mala Bogorodica), smrtta na majkata bo`ja pretstavuva pozna~aen nastan, bidej}i so toj ~in zapo~nuva nejzinoto preobrazuvawe vo boèstvena li~nost, preminuvaj}i vo besmrtnost, isto kako i nejziniot sin pred nea. Fajans Op{t naziv za gle|osana pe~ena glina, {to se upotrebuva za sadovi ili za ukrasni elementi na objektite. Nare~ena e spored gradot Faenca, kade, po~nuvaj}i od okolu 1300 god. masovno se proizveduvala keramika. Fasada Nadvore{na povr{ina koja go so~inuva izgledot na objektot. Razviena fasada, crta~ka pretstava, na koja vkupnata iskr{ena fasadna povr{ina se prikaùva kako edna ramnina. Fluid (lat.) Te~nost, gas; struewe. Figurativno zna~ewe: vlijanie, zra~ewe. Fluiden, te~en, vozdu{est, lesen vo dvièweto ili zboruvaweto. Fovizam Slikarski pravec, nastanat vo Francija okolu 1905 god. Imeto go dobil spored revolucionerniot stav za prekin so naturalisti~kata tradicija, svesno deformiraj}i gi prirodnite modeli i sluèj}i se so osnovni (~isti) boi. (fr. btes fauves - divi ìvotni, yverovi). Forum Vo rimskata urbana struktura, centralen otvoren prostor, obi~no zaobikolen so javni objekti i kolonadi. Po funkcija i oblik odgovara na agora vo anti~ka Grcija. Freska Tehnika na yidno slikarstvo vrz sveò nanesen malter. Bojata, vpivaj}i se vo malterot, zaedno so nego se stvrdnuva i stanuva sostaven del na yidot. Upotrebuvana od antikata do denes, a osobeno vo vizantiskata, renesansnata i baroknata umetnost. Friz (na gr~ki zooforos ) Del na glavniot venec (antablementot) me|u arhitravot i venecot (gejzonot). Vo dorskiot red se sostoi od triglifi i metopi, a vo jonskiot i korintskiot ima oblik na neprekinata lenta, ukrasena so skulpturi. Fronton Vo antikata go ozna~uva gorniot triagolen del, so koj zavr{uva prednata i zadnata fasada na hramot. Podocna, ovoj izraz se odnesuva na sekoj goren del od fasadata na objektot, nezavisno od negoviot oblik. Fuga Spojnica me|u dva grade`ni elementi, koja moè da bide bez vrzno sredstvo (suva fuga) ili so raznovidni grade`ni vrzni sredstva (kal, malter, gips, cement i dr.). Moè da bide ~isto konstruktivna ili dekorativno obrabotena. Harpija Vo gr~kata mitologija demon na burata, vo vid na krilesto su{testvo, polu èna, polu ptica, grablivka, bleda i slaba od postojano gladuvawe. Vo elinisti~ko-rimskoto doba se pojavuva kontaminacija na harpija i sirena. Hol (angl. hall - sala) Ime nastanato vo po~etokot na renesansnata arhitektura vo Anglija. Ozna~uva glavna, obi~no najgolema prostorija, za priem na gosti, dekorativno uredena. Imeto na holot, naj~esto se odnesuva i na celiot objekt, veleposedni~kata ku}a ili zamokot. Hor Vnatre{en prostor vo crkvata, opredelen za peewe (pevnica); obi~no, pred glavniot oltar, no ponekoga{ se protega i vo glavniot korab, ili pak e bo~no postaven. Ovoj izraz ponekoga{ se upotrebuva za celiot prostor pred glavniot oltar. Cokle Najniskiot horizontalen pojas na objektot, {to se izdiga od terenot (trotoarot) do prvata horizontalna konstrukcija, obi~no podot na prizemjeto. Kolosalno cokle ja opfa}a celata viso~ina na prvoto nivo na objektot i nad nego se izdiga kolosalen red na stolbovi ili pilastri. [tafelajna slika Slika izrabotena na slikarski nogari ({tafelaj), za razlika od yidna slika. [tuko Malter ili gips, upotreben kako niskoreljefna dekoracija na tavanot ili yidot; isto taka malter nanesen vrz fasadata za da se imitira kamen ili stilska profilacija.
292
KORISTENA LITERATURA
Kus pregled *
Andersen Liselotte. BAROK I ROKOKO. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1967, str.264 ARCHITECTURE, PRINCIPES DANALYSE SCIENTIFIQUE, mthode et vocabulaire. Ministre des affaires cullturelles, Imprimerie nationale, Paris, 1972, Vol.I 234 str, Vol II - ilustracii ARHITEKTURA ROSSII, UKRAIN I BELOROSSII, XIV - perva polovina XIX. Vseoba istori arhitektur, tom 6. Stroizdat, Moskva, 1968, str.567. ARHITEKTURA ZAPADNO EVROPI XV-XVI VEKOV, Vseoba istori arhitektur, tom 5 (poha vozro`deni). Stroizdat, Moskva, 1967, str.700. Banister Fletcher. A HISTORY OF ARCHITECTURE. Edited by Dan Cruickshank, Architectural Press, Butterworth-Heinemann, Oxford, 1896-1996, str. 1872. BAROQUE, ITALIE ET EUROPE CENTRALE. Grupa avtori, Office du livr, Friburg, D.Vincent, Paris, 1966, str.194 Batu{i} Slavko. UMETNOST U SLICI. Matica Hrvatska, Zagreb, 1961, str. 744 Bazen @ermen. ISTORIJA SVETSKE SKULPTURE. Vuk Karadì}, Beograd, 1978, str. 459 Bazen @ermen. POVJEST UMETNOSTI. Naprijed, Zagreb, 1968, str.555 Bazen @ermen. VRHUNSKA DELA SVETSKE UMETNOSTI, Jugoslavija. Beograd, 1963, str. 327 Clark Kenneth. CIVILIZACIJA. Mladost, Zagreb, 1977, str.350 CLASSICI DELLARTE. Libri 1-28. Rizzoli, Milano, 1970 Deroko A. SPOMENICI ARHITEKTURE IX-XVIII VEKA U JUGOSLAVIJI. Graevinska kwiga, Beograd, 1967, str. 264 DICTIONNAIRE DES GRANDS PEINTRES. Sous la direction de Michel Laclotte (tom 1, 2). Larousse, Paris, 1976, str. 960 ENCIKLOPEDIJA LIKOVNIH UMETNOSTI (tom 1, 2, 3, 4). Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb, 1959 Gardner Hellen. UMETNOST KROZ VEKOVE. Matica Srpska, Beograd, 1967. str. 769 HISTOIRE GENERALE DE LART **. Urednik i izdava~ Flamarion Ernest, edicija, Paris, 1961, str. 400 I DIAMANTI DELLARTE (edicija 17 knigi). Sadea/Sansoni, Firenze, 1966 ISTORIJA SLIKARSTVA, od pe}inskog do apstraktnog. Nolit, Beograd, 1962, str.320 Janson H.W. ISTORIJA UMETNOSTI. Jugoslavija, Beograd, 1965, str.570
* Redosledot e napraven po abeceden red. Koristenite bibliografski izvori objaveni pred 1960 god. ne se navedeni vo ovoj kus pregled. Pokraj navedenite izvori, vo podgotovkata na knigata se koristeni i golem broj publikacii, monografii, muzejski katalozi, posebni prospekti itn. Site tie se vo celost navedeni vo prilogot "Poteklo na ilustraciite . Poteklo ilustraciite"
293
literatura
nov vek
LITERATURA
nov vek
KAKO PREPOZNATI UMETNOST, RENESANSA, BAROK, ROKOKO. Edicija. Vuk Karadì}, Beograd, Rizzoli, Milano, 1978-80, str. 3 x 64 KUNSTGESCHICHTE, VOM MITTELALTER BIS ZUR GEGENWART. Parkland,Stuttgard, 1975, str. 385 Levi Majkl. ISTORIJA SLIKARSTVA, od \ota do Sezana. Jugoslavija, Beograd, 1967, str.324 Lowri Battes. RENAISSANCE ARCHITECTURE. Studio Vista, London, 1968 MALEREI, LEXIKON VON A bis Z. Honos, Wrzburg, 1986, str. 768 Millon Henry A. BAROQUE & ROCOCO ARCHITECTURE. Studio Vista, London, 1968 Molesvorth H.D., Cannon Brookes P. ISTORIJA EVROPSKE SKULPTURE, od Romanike do Rodina. Jugoslavija, Beograd, 1967, str.288 MUZEJI SVETA. Serija na knigi, Vuk Karaxi, 1967 Murray Peter i Linda . UMETNOST RENESANSE. Jugoslavija, Beograd, 1966, str. 287 NAJLEP[E GRA\EVINE I PROSTORI SVETA, 4 kola x 3 knjige x 170 str. Vuk Karadì}, Beograd, 1986 Nestorovi} B. ARHITEKTURA NOVOG VEKA. Nau~na knjiga, Beograd, 1964, str. 349 Piskel ina. OP[TA ISTORIJA UMETNOSTI. Kwiga 2 i 3, str. 237, Vuk Karaxi, Beograd, 1970, str. 2 h 240 Prater Andreas, Bauer Herman. PAINTING OF THE BAROQUE. Taschen, Kln, 1997, str. 160 Rambert Charles. ARCHITECTURE, DES ORIGINES A NOS JOURS. Exlusivit Hachette, Paris, 1968, str. 235 Renak Salomon. APOLO, op{ta istorija likovnih umetnosti. Srpska knjièvna zadruga, Beograd, 1967, str. 467 Ruì Milutin. ILJADA SLIKI OD ISTORIJATA NA UMETNOSTA. Kniga I i II. Radni~ki univerzitet uro akovi, Sarajevo, 1965, str. 127 + SCULPTURE III, Taschen, Kln, Tokyo, 1987, str. 311 SVETOVNI CENTROVE NA ISKUSTVOTO. Beleìti tvordbi od devet muze, Blgarski hudo`nik, Sofi, 1968 SVETSKA ARHITEKTURA, ilustrovana istorija. Gra|evinska knjiga, Beograd, 1967, str. 345 Trifunovi} Lazar. GALERIJA EVROPSKIH MAJSTORA. Jugoslavija, Beograd, 1964, str. 100 VELIKE ARHITEKTURE SVIJETA. Urednik Miroslav Ku{anjac, Mladost, Zagreb, 1981, str.288 Venting ârls. UMETNI^KO BLAGO EVROPE. Vuk Karadì}, Beograd, 1978, str.303 Wolf E. Robert, Millen Roland. RENESANSA. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969, str. 263 Wundram Manfred. PAINTING OF THE RENAISSANCE. Taschen, Kln, 1997, str. 160 ZAPADNA EVROPA I LATINSKA AMERIKA, XVII - PERVA POLOVINA XIX VEKA. Vseoba istori arhitektur, tom 7, Stroizdat, Moskva, 1969, str. 620
294
POTEKLO NA ILUSTRACIITE SO DETALEN PREGLED NA KORISTENATA LITERATURA * Arhitektura

All Lisboa and its surroundings. Escudo de Oro,SA, Porto./236;98 Andersen Liselotte. Barok i Rokoko. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / ; str.154, 6, 29, 36, 39, 48, 49, 53, 63, 68, 69, 72, 77, 80, 83, 89, 101, 107, 190,192.
Architektura polska do polowy XIX wieku. Budowni{two i architektura, Warszawa, 1956. / 261, 262, 263, 265 ; 110, 111. Arhitektura, ~ovek, podneblje. Najljep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd i dr. 1986. / 275; 94, ; 127. Arhitektura XX vijeka, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Prosveta, Beograd i dr., 1986. / ; 285. Architecture, ds origines nos jours. Charles Rambert, Hachette, Paris, 1968. / ; 232. Architektur in Wien. Arhitektonski vodi~, Wien, 1990. / ; 242, 278. A travrs lItalie. 600 photos. Caesar Schmidt, Zrich - Leipsic. / 24, 148 ; Baroque. Italie et Europe centrale. Architecture universelle. Office du livre, Friburg, 1964. / ; 15, 53, 61. Barok, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Jugoslavija, Beograd, 1985. / ; 121, 122, 123, 125, 126, 128.1.
Bartolini Roberto. Florence. Vodi~. Becocci, Florence, 1977. / 16, 31 ;
Beauts de la France. Poitou - Charentes, Centre. Pays-de-la-Loire. Libraire Larousse, Paris, 1978. / 215, 217, 223; ;
Berti Luciano. All the works of Mickelangelo. Bonechi, Firence, 1994. / 120, 124 ; Bhlman J. Die Architektur des klassischen Altertums und der Renaissance II. Paul Neff verlag, Esslingen, 1904.
Bundesrepublik Deutschland. Ein Bilband von Otto Srigner. Ludwig Simon. Munchen - Pullach, 196-. / str.10, 249, 251, 253 ; ôvjek i prostor, 7-8/1988, Zagreb. / ; 129. Die architektur der barock und rokokozeit in Deutschland und der Schweiz. Julius Hoffmann. Stuttgart, 1924. / ; 60, 66. De re Aedificatoria, Arhitektura i istorija. Gra|evinska knjiga, Beograd, 1990.
Dobrovi} Nikola. Tehnika urbanizma. Nau~na knjiga, Beograd, 1957. / 41, 144, 157 ; 17.
Domovi kraljeva. Najljep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd i dr., 1986. / str.12, 264, 266, 269, 270, 272 ; 40. Domus 710, november, 1989. Enciklopedija likovnih umetnosti, 1,2,3,4. Leksikografski zavod FNRJ, 1959. / ; 245(1), 254(3), 6 (1), 242 (2), 254 (3), 124 (1), 284 (2).
Ferari Oreste. Bernini. Guinti, Firence, 1995. / ;139
Florence, art and history. Vodi~. Bonechi, Florence, 1995. / 1, 2, 5, 9, 13, 14, 21, 27, 143, 146, 147 ; Florence, the golden book. Vodi~. Bonechi. Firenze, 1994. Florence, the city of art. Vodi~. Giusti di Becocci, Terini, 1970. / 17, 26, 145 ;
* Redosledot e napraven po abeceden red. Granicata me|u numeracijata na prilozite od prviot i od vtoriot del na knigava e ozna~ena so ";".
295
pozajmeni prilozi
nov vek
POZAJMENI PRILOZI
nov vek
Florence. Vodi~. Storti, Venezia, 1987-89.
Franzoni Lanfranco. Verone. Vodi~. Storti, Venezia, 1974. / 54, 90, 129, 130 ; Gorohov V.A., Lunc L.B. Parki mira, Stroizdat, Moskva, 1985.
Gra|evine iz sna neimara, najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karadì}, Beograd. Rizzoli, Milano, 1978. / 219, 235 ; 54, 55, 56, 57. Grosse Brgerbauten. Deutcher vergangen heit. Karl Robert Langewiesche, Leipzig, 19. / 250, 252 ; Helft Neresheim erhalten. Prospekt, 196-. Histoire generale de lart **. La renaissance italienne, par Jean-Louis Vaudoyer, Flamarion, France, 1951. / 113 ; 241. Hramovi mo}i. Najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd, Rizzoli, Milano, 1978. / 256 ; 3, 9, 71. Il Campidoglio. I tresori, Sadea/Sansoni, Firence, 1966. Italy in color. Vodi~. Boneche, Firenze, 1972. / 15, 19, 35 ; 13, 18, 23, 288.
ankovski S., Ciborovski A. Var{ava, Interpres, Var{ava, 1980. / ; 112. Janson H.W. Istorija umetnosti. Jugoslavija, 1965. / 20, 29, 2772.
Kako prepoznati umetnost, Barok. Vuk Karadì}, Beograd, 1980./ ; 10, 27, 28, 51, 64. Kako prepoznati umetnost, Renesansa. Vuk Karadì}, Beograd, 1980. / 105 ; Kako prepoznati umetnost, Rokoko. Vuk Karadì}, Beograd, 1980. / ; 64.
Kan Pavel. Leningrad. Raduga, Moskva, 1988. / ; 115, 117, 118, 119, 253, 255. Ka{anin Milan. Lart Yougoslaves. Muse du prince Paul, Beograd, 1939. / ; 282. Kedrinski A. A., Kolotov M. G., Ometov B. N., Raskin A. G. Vostanovlenie pamtnikov arhitektur Leningrada. Leningrad, Stroizdat, 1983. / ; 114, 116, 251, 252, 254. KUNSTGESCHICHTE, VOM MITTELALTER BIS ZUR GEGENWART. Parkland,Stuttgard, 1975./22; 238, 309.
Lart, ds origines nos jours, I, II. Larousse, Paris, 1932. / I: 50, 230, 232, 246, 248 ; II: 45, 239,303. Les chteaux de la Loire. Del Duca, Paris, 194-. 217 ; Ljubljana. Jugoslovenska revija, BIGZ, Beograd, 1981. / ; 120, 283. London, Pictoral guide. Pitkin Pictorials, London, 1975.
Lowry Bates. Renaissance architecture. Studio Vista, London, 1968. Meyer Daniel. Versailles. Art Lys Versailles, 1992. / ; str.5, 41, 46. Millon Henry A. Baroque & Rococo architecture. Studio Vista, London, 1968.
Moj dom, revija, Konsalting proekt, Skopje, br. 5/96 . / ; 287. Moskovskie motiv. Moskovski rabo~i, Moskva, 1975.
Mseler Wilhelm. Europische kunst, vlker und zeiten. Safari-verlag, Berlin, 1942. / 20, 241, 257 ; Nardini Bruno. Leonardo da Vin~i, ìvot i delo. Vuk Karaxi, Beograd, 1975. / 47, 118 ; Nardini Bruno. Mikelan|elo, ìvot i delo. Vuk Karadì}, Beograd, 1976/163. Nenadovi S. M. Arhitektura u Jugoslaviji od IX-XVIII vek. Nau~na kwiga, Beograd, 1980. Nestorovi} N.Bogdan. Arhitektura novog veka, Nau~na knjiga, Beograd, 1964.
Obnova Dubrovnika 1979-89. Zavod za obnovu Dubrovnika, 1989. / 279, 280 ; Op{ta istorija umetnosti, od preistorije do dana{njice, Alfa, Beograd, 1998./;92
Ortolani G.M. Venise. Vodi~. Plurigraf, Narvi-Terni, 1975.
Pamtniki iskustva Sovetskogo Soza, Moskva i Podmoskove. Iskustvo, Moskva, 1979. / 267, 271 ; 113.
296
Paris en 4 jours. Vodi~. A. Leconte, Paris, 1985. / 220, 229 ; 32, 34, 44, 188, 229, 235, 274. Paris. Flamarion. Vodi~. Paris, 1961. / 228 ; 31, 47, 189, 191, 228, 236.
Pavilo F.C. The colour of Rome. Vodi~, Lozzi, Roma, 199-. / ; 195, 196, 310. Pinder Wilhelm. Deutscher barock, die grossen baumeister des 18. jahrhunderts. Karl Robert Langewiesche, Dsseldorf, Leipzig, 199-. / ; 62, 64, 65, 67, 70, 108. Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti 2. Vuk Karaxi, Beograd, 1970. / 11, 13, 37, 52, 106, 152, 155 ; Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti 3. Vuk Karaxi, Beograd, 1969. / ; 19, 193, 194, 275. Popovi} Neboj{a ; 244.
Prospekti ; 106, 109, 231, 243, 246, 248, 286. Rasko{ religija, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd, 1986. / ; 58.1, 272. Razglednici 141, 218, 222, 224 ; 7, 84, 85, 106, 109, 237, 277, 292. Renesansa u Hrvatskoj i Sloveniji, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Jugoslavija i dr., Beograd, 1985. / 274, 276, 277, 280 ;
1
Ricati Marija Lujza. Leonardo. Nolit, Beograd, 1979. / 51 ;
Rome and theVatican. Vodi~. Scala, Florence, 1990. / 116, 122 ; 12, 16.
Santini Loreta. Rome y Vaticano. Vodi~. Plurigraf, Narni-Terni, Italy, 1978. / ; 11. Santini Loreta. Vodi~. Vatican City. Plurigraf, Narni-Terni, Italia, 1990. / 125 ; 2. Schulz Christian Norberg, La signification dans larchitecture occidentale. Piere Mardaga, Bruxelles, 1977. / 18, 53, 111, 112, 142 ; 233.
Sjaj Bogova, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd, i dr., 1986. / ; 102, 103.
Stani~ Janez, Borozin Mark. Ljepote i znamenitosti Sovjetskog Saveza, Mladost, Zagreb, 1978. / 271; 256. ; Stoi~kov n~o V. Za arhitekturata na Koprivica. Dràvno izdatelstvo, Tehnika, Sofi, 1977. / ; 293.
Sveti{ta misticizma, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd, 1986. / ; 96, 97. Svetska arhtiektura, ilustrovana istorija. Agora, Gra|evinska knjiga, Beograd, 1967. / 122, 139, 150, 241; 1, 5, 22, 26, 34, 75, 247, 304, 305. Svjetska ba{tina u Jugoslaviji. Mladinska knjiga, Ljubljana - Zagreb, 1990. Svetska kulturna i prirodna ba{tina. Prosvjeta, Zagreb, 1990. / 273 ; 104, 105.
Tartuferi Angelo. Michelangelo, painter, sculptor and architect. A.T.S./F.P.e. Rome, 1993. /119 ; Tihomirov N. ., Ivanov V.N. Moskovski Kreml. Stroizdat, Moskva, 1966./268; Tomovski Krum. Majstor Andreja Damjanov. Zbornik na Arhitektonski fakultet, Skopje, 1966. / ; 289. Trifunovi~ Lazar. goslavi, pamtniki iskustva, od drevnosti do na{ih dne. Jugoslovenska kwiga. Beograd, 1989. / 278 ; 128,81.
U ~ast demokratije, najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karadì}, Beograd, 1978./;276 Velike arhitekture svijeta. Mladost, Zagreb, 1981. / 28, 108, 110, 112, 225, 238, 239, 240 ; 9, 10, 14, 30, 35, 37, 38, 44, 52, 58, 59, 61, 73, 74, 79, 89, 95, 234, 240, 249, 275, 307, 308. Venice, art and history. Vodi~, Bonechi, Florence, 1994. / 32, 36, 39, 40, 43, 134, 135, 156, 158 ; Venice, inside and out. Vodi~, Storti, Venezzia, 1992-94. / 38, 136, 137 ; 25.
Venturini E. Rome et Vatican. Vodi~. Lozzi, Roma, 197-. Venting ârls. Umetni~ko blago Evrope. Vuk Karadì}, Beograd, 1978. / ; 230.
297
pozajmeni prilozi
nov vek
POZAJMENI PRILOZI
nov vek
Versailles, itineraire complet. Coment par Gerald van der Kempt. Editions dart Lys, Versailles, 1977. / ; 42, 43. Viollet-le-Duc. Architectural designe - 3/4-1980. / ; 270, 271. Vseoba istori arhitektur, tom 5, poha vozro`deni. Izdatelstvo, Stroizdat, Moskva, 1967. / 4, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 23, 26, 28, 34, 44, 45, 48, 53, 104, 109, 113, 115, 117, 121, 123, 126, 131, 132, 138, 140, 150, 151, 153, 165, 214, 216, 226, 233, 237, 240, 244, 258, 259, 260, 261, 273 ; Vseoba istori arhitektur, tom 6, Arhitektura Rossii, Ukrain i Belorusii XIV-Perva polovina XIX v. Stroizdat, Moskva, 1968. / ; 250. Vseoba istori arhitektur, tom 7, Arhitektura XVII-Perva polovina XIX v. Stroizdat, Moskva, 1969. / ; 4, 5, 8, 12, 20, 22, 24, 28, 37, 50, 76, 78, 82, 85, 86, 87, 88, 90, 91, 98, 99, 100, 102, 104, 108, 187, 188. Vseoba istori arhitektur, tom 10, Arhitektura XIX-Na~alo XX v. Stroizdat, Moskva, 1972. / ; 306. Wasmuths Lexikon der Baukunst, I, II,III, IV. Ernst Wasmuth, Berlin, 1932. / IV: 218 ; 68.
Woerman Karl. Geishichte der Kunst, 4,5,6. Bibliographisches institut, Leipzig, 1924. / 4: 49, 107, 247 ; 5: 33, 81, 93, 6: 244, 273. 279, 280. Wolf E. Robert, Millen Roland. Renesansa. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. /42, 55, 103, 114, 127, 128, 221, 225, 227, 231, 233, 234, 242, 243, 255 ; Wundram, Pape, Marton. Palladio. Taschen, Koln, 1969. / 133, 149, 152, 153, 154 ; Zdravkovi} M. Ivan. Dubrova~ki dvorci. SANU, Beograd, 1951./280, 280.1 [umanov Lazar 46; ;
Skulptura i slikarstvo
Andersen Liselotte. Barok i rokoko. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / ; 136, 143, 173.
Antonello da Messina, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 95 ;

Bazen @ermen. Istorija svetske skulpture. Vuk Karadì}, Beograd, 1976. / 64, 68, 310, 325 ;140, 302. Bazen @ermen. Vrhunska dela svetske umetnosti. Jugoslavija, Beograd, 1963. / 194, 194, 207, 282 ; 177, 182, 186, 212. Berti Luciano. All the works of Michelangelo. Bonechi, Firence, 1994. / 181, 187, 188, 190, 191, 192 ;
Bosch, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 291, 292 ; Botticelli, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. Bruegel, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 294 ; Caneleto, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; 216, 217, 218. Caravaggio, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; 130, 132, 133. Carpaccio, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 101, 102 ;
Clark Keneth. Civilizacija. Mladost, Zagreb, 1977.
Dictionnaire des grands peintres, 1.2. Larousse, Paris, 1991. / 296, 307 ; 219, 220, 314. Drezden. Dràvni hudoèstveni sbirki. Blgarski hudo`niki, Sofi, 1968. Drer, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 313, 315 ;
Ferrari O. Bernini...; 139, 140.
Florence, the city of art. Vodi~. Giusti di Becocci, Terni, 1970. / 58, 59 ; Florence, the golden book. Vodi~. Bonecci, Firenze, 1994. / 196 ;
298
Giorgione, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 197, 199 ; Giorgione, i diamanti dellarte, Sadea-Sansoni, Firence. 1966. / 198 ; Giotto, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. Giovanni Bellini, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 98, 99, 100 ; Gra|evine iz sna neimara, Najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karadì}, Beograd, Rizzoli, Milano, 1978. / 305, 306 ; Greco, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 300 ; Hogarth, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / ; 209, 210. Ingres, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; 262. Istorija slikarstva, od pe}inskog do apstraktnog. Nolit, Beograd, 1962. / 165 ; Italy in color. Vodi~. Bonechi, Firenze, 1972. / 66, 162, 185 ; 264.
; Janson H.W. Istorija umetnosti. Jugoslavija, Beograd, 1965. / 57, 61, 62, 81, 283, 287, 322; 170, 211, 263, 268, 296.
Kako prepoznati umetnost, Barok. Vuk Karadì}, Beograd, 1580. Kako prepoznati umetnost, Renesansa. Vuk Karadì}, Beograd, 1580. Kako prepoznati umetnost, Rokoko. Vuk Karadì}, Beograd, 1580. / ; 206, 207, 208. Kunstgeschichte, Vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Parkland,Stuttgard, 1975, /; 294. Leonardo pittore, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 160, 161, 163, 164, 166, 167, 168 ;
Levi Majkl. Istorija slikarstva, od \ota do Sezana. Jugoslavija, Beograd, 1962. / str.8, 288 ; 181, 200, 202, 213, 214, 224, 297, 316.
Luvr, Pariz. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi i dr.), 1967-70. / 293, 303 ; 156, 179, 203, 258, 311. Malerei, Lexikon von A bis Z. Honos, Wrzburg, 1986. / 71, 72, 77, 93, 96, 97, 173, 174, 299, 301, 312 ; 134, 145, 163, 169, 171, 180, 185, 199, 204, 205, 215, 221, 227, 261, 299, 300, 314, 315, 318, 320. Mantegna, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. Masaccio, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 74, 75 ; Memling, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 290 ;
Meyer Daniel. Versailles. Art Lys, Versailles, 1992. / ; 257.
Metropoliten muzej, Njujork. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi i dr.), 1978-90. / 79, 91, 318 ; 164, 175, 295
Molesworth H.D, Cannon Brooks P. Istorija evropske skulpture, Jugoslavija, Beograd, 1967. / 69, 324 ; Murray Piter i Linda. Umetnost renesanse. Jugoslavija, Beograd, 1966. / 60, 67, 78, 90, 281, 289, 304 ; Nardini Bruno. Leonardo da Vin~i, ìvot i delo. Vuk Karaxi. 1975. / 159, 184 ; Nardini Bruno. Mikelan|elo, ìvot i delo. Vuk Karadì}, Beograd, 1976. / 180 , 185;
Nacionalna galerija, Va{ington. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-84. / ; 149, 291, 226, 312. Nizozemska, reprodukcii. Vuk Karadì}, Beograd. / ; 176.
Paris en 4 jours, Vodi~, A. Leconte, Paris, 1985./260.
Perugino, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 89 ; Piero della Francesca, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 85 ;
Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti, 2. Vuk Karaxi, Beograd, 1970. / 94, 166, 170, 193, 211, 212, 317, 320 ;
299
pozajmeni prilozi
nov vek
POZAJMENI PRILOZI
nov vek
Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti, 3. Vuk Karaxi, Beograd, 1969. / ; 131, 135, 144, 148, 162, 168, 269, 301, 313, 319, str.284.
Pisa. Vodi~. Storti, Venezia, 1994. / 56 ; Prado, Madrid. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-82. / 178, 210, 298 ; 146, 150, 151, 154, 157, 161, 184, 265, 266, 267.
Prater Andreas, Bauer Herman. Painting of the Baroque. Taschen, Kln, 1997, str. 160
Rafael, i diamanti del larte, par Raffaele Monti. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 169, 175, 176 ; Razglednici 182 ; 259, 298. Rembrant van Rijn, deset reprodukcija. Jugoslavija, Beograd, 1963. Rembrant van Rijn u sovjetskim muzejima. Jugoslavija, Beograd, Aurora, Lenjingrad, 1983/75. Remek dela Ermitaà. Flamanska i nizozemska {kola. Grupa izdava~i (Jugoslavija i dr.), 1965- . / ; 159, 172. Remek dela Ermitaà. Slikarstvo XVII i XVIII veka. Grupa izdava~i (Jugoslavija i dr.), 1965. Renesansna, reprodukcii. Vuk Karadì}, Beograd. / 82 ; Rome and the Vatican, with the restored Sistine chapel. Vodi~. Scala, Florence, 1990. / ; 137, 138, 142. Roma y Vaticano. Vodi~. Plurigraf, Narni-Terni, 1978. / ; 141.
Santini Loretta. Vatican City. Vodi~. Plurigraf, Narni - terni, 1990. / 88, 172 ;
Sculpture III. Taschen, Kln, Tokyo, 1987./ Signoreli, i diamanti del larte, par Margherita Lenzini Mariondo. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 86, 87 ; Stara pinakoteka, Minhen. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1969-82. / 295, 319, 321 ; 147, 153, 155, 158, 166, 183, 201, 225.
Tartuferi Angelo. Michelangelo, painter, sculptor and architect. A.T.S./F.P.e., Rim, 1993. / 186 ;
Tiepolo Giambatista, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. Tintoretto, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1970. / 206, 209 ; Tiziano, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 200, 201, 202, 203, 204, 205 ;
Trifunovi} Lazar. Galerija evropskih majstora. Jugoslavija, Beograd, 1964. / 179 ; 152.
Umetni~ko-istoriski muzej, pinakoteka, Viena. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1969-82. / 171 ; 167, 174, 223. Ufici, Firenca. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-84. / 70, 73, 76, 80, 83, 84, 177. 208. 314 ; 222. Vatikanski muzeji, Rim. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi i dr.), 1968-70. / 189 ; Van Eyck, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 284, 285, 286 ; Venice, art and history. Vodi~. Bonechi, Florence, 1994. Venice, inside and out. Vodi~. Storti, Venezzia, 1992-94.
Venting ârls. Umetni~ko blago Evrope. Vuk Karadì}, Beograd, 1978. / 92, 165, 183, 302, 304, 323 ; 160, 178.
Vermer van Delft, osam reprodukcija. Jugoslavija, Beograd, 1963. Verochio, i diamanti dellarte, par Alberto Busignani. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 65, 266 ; Veronese, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 102, 213 ; Watteau, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; 197, 198.
Wolf E. Robert, Millen Roland. Renesansa. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / 01, 63, 195, 297, 303, 306, 308, 309, 311, 316; ; Wundram Manfred. Painting of the Renaissance. Taschen, Kln, 1997, str. 160
300
Posebno izdanie * Izdava~: UPA Enterprise * Tehni~ki urednik: avtorot * Lektura: M-r Iskra Panovska-Dimkova * Pe~ati: UPA Enterprise * Tira`: 1000 primeroci
CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv.Klimet Ohridski"- Skopje 72,034/.036(075.8) 730.034/.036(075.8) 75.034/.036(075.8) TOKAREV, Mihail Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek : arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na manufakturnoto op{testvo / Mihail Tokarev. Skopje : UPA Enterprise : Arhitektonski fakultet, 1998. 300 str. : ilustr. ; 30 sm Na zadninata na nasl.str.: Architecture, sculpture and painting in the new era of architecture : architecture, sculpture and painting of the manufacturing society / Mihail Tokarev. Objasnuvawe na pova`nite poimi : str. 285-292. Bibliografija : str. 293-300 ISBN 9989-712-97-2 a) Arhitektura Nov vek U~ebnici b) Skulptura Nov vek U~ebnici v) Slikarstvo Nov vek U~ebnici Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija br. 07-1173/2 od 16.02.1999 god. za publikacijata "Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek" se pla}a povlastena dano~na stapka.
Za materijalnata pomo{ vo izdavaweto na knigava avtorot izrazuva osobena blagodarnost Za donacijata na:
Rektoratot na Univerzitetot "Sv.Kiril i Metodij" Arhitektonskiot fakultet Skopje Ministerstvoto za nauka na Republika Makedonija Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na ìvotnata sredina na Republika Makedonija Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura na Republika Makedonija Zdravstveniot dom "Skopje" GP "Granit" Skopje Zavod za ispituvawe na materijali "Skopje" "Evro{ped" Skopje "Inèneringimpeks" SA - Skopje Elektrostopanstvo na Makedonija Skopje JP za stanben i deloven prostor, podra~na edinica Skopje Stopanska Banka Ohrid "Feniks" Ohrid "Stol" Kamnik Skopje "Skopsko pivo" Kumanovo "KGV" Skopje G.P. "Beograd" d.o.o., Qubqana Zavod za nefrologija, Struga "Agrokumanovo", Kumanovo KIB A.D. - Kumanovo AMD Kiro Burnaz, Kumanovo
Za donacijata na umetnikot Micko Jankulovski, preku namenska proda`ba na likovni dela od svojata zbirka, prifatena od:
"Farmahem" Skopje Centralen zavod za za{tita pri rabota, od poàri Skopje "Eding" Skopje TD "Karapan~evski" DOOEL, Resen
Za otkup na primeroci od knigava na:

Almako banka Skopje Inènering "Bortas" Skopje

Arhitektura Nov Vek 1

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Arhitektura Nov Vek 1

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

, . - , , . . , , -, , , -, , . , .

ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK

ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK

ARCHITECTURE, SCULPTURE AND PAINTING IN THE NEW ERA OF ARCHITECTURE

Predgovor Voved Introduction

156 160 163 164 166

167 168 170 173 174

115 118 119 121 124 127 128 130 132

180 181 183 184 184

205 206 207

209 212 214

226 228 230

Skopje, 1998 god. A v t o r o t

RENESANSNATA ARHITEKTURA, SKULPTURA I SLIKARSTVO

Gradskiot sovet vo Alfeld, Germanija.1512-16.

Podetalno vo B. Nestorovi}. Arhitektura Novog veka, str.11

I . ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO VO ITALIJ A

A. ARHITEKTURATA NA RANATA RENESANSA

Sl.1.Firenca. Panorama na centarot.

Podetalno vo H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.305

ARHI TEK T URA

FILIPO BRUNELESKI (1377-1446)

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.60-72

MIKELOCO DI BARTOLOMEO (1391-1472)

Sl.16. Mikeloco di Bartolomeo. Palatata Medi~i, Firenca, zapo~nata 1444.

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.83-91

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

Sl.24. Roselino. Palatata Pikolomini, Pienca, 1459-63.

BENEDETO DAMAJANO (1442-1497)

Vidi Velike arhitekture svijeta, str.151 i Svetska arhitektura, str.238

Sl.26. Benedeto Damajano i Simone Kronaka. Palatata Stroci, Firenca. 14891505.

SIMONE KRONAKA (1457-1508)

XULIJANO DA SANGALO (1445?-1516)

Sl.27. Simone Kronaka. Palatata Gvadawi, Firenca 1503-06.

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

ANTONIO DA SANGALO POSTARIOT (1455-1534)

ARHI TEK T URA

Sl.31. Antonio da Sangalo-Postariot. Plo{tadot Santa Anuncijata, Firenca.

RANA RENESANSA VO ITALIJA

ARHI TEK T URA

Sl.35. Xovani i Bartolomeo Bon. Palata Ca doro, Venecija, 1421-36.

Sl.33. Karakteristi~na osnova na venecijanska palata (prizemje i kat).

Sl.34. Izgled na venecijanskite palati : Pizani, Vendramin Kalerxi, Kornari.

Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.116

ARHI TEK T URA

Sl.36. Moro Kadu~i i Pjetro Lombardi. Palata VendraminKalerxi, Venecija 1481-1509.