UMETNOST NOVEGA VEKA V ZAHODNI EVROPI Rebeka Vidrih Zgodovinski uvod Naa snov se zane s 16.st.

Zaenja se uveljavljati kapitalizem v italijanskih mestih v trgovini na daljavo (trgovanje z Azijo zaimbe, svila) in v visokem bannitvu. Bistvena so mesta. Srednji vek je bolj podeeljska zadeva fevdalni redovi - medtem ko se sedaj obrtniki, banniki in trgovci zbirajo v mestih ponoven razcvet mest in civilizacije. Prve so Benetke (trgujejo z Vzhodom) do zaetka 16.st. Zelo pomembno je odkritje Amerike, kjer se gospodarski fokus preusmeri ez luo. Zanimivi so tudi Genoveane, ki se zdruijo s Portugalsko teritorialno dravo. V Evropi se dogaja oblikovanje in utrjevanje absolutistinih drav (takne drave, kot jih mi poznamo danes). Pomembno vlogo ima tu tudi umetnost uveljavljanje vladarskega statusa. Obdobje prehoda, namesto Benetk postane pomembno mesto Antverpen in pozneje Amsterdam, ki v baroku vodi. V 18.st. se poasi zane vzdigat Anglija in se tam zgodi tudi industrijska revolucija. Umetnostni centri vedno pridejo z zamikom. Podobna situacija je v 17.st. Gospodarsko je vodilni Amsterdam, umetnost je v rabi reprezentance. Firence Zibelka renesanse. So z urbanistinega stalia e vedno srednjeveko mesto organsko raene tvorbe. Dva fokusa srednjevekega mesta sta stolnica in v zaetku kapitalizma mestna hia reprezentant mestne oblasti. V 15.st. se na ravni zasebne arhitekture izoblikujejo specifini tipi zasebna palaa in vila. Mestna palaa v samem mestu, vila na obrobju. Leon Batista Alberti: De pictura, De re aedificatoria, De statua Arhitekturni traktat: napisan v latinini namenjen specifinem obinstvu, jezik elite, vladarjev. Umetniki do tedaj navadni obrtniki in ljudje, ki ne poznajo latinine, zato so ti traktati namenjeni naronikom. Alberti je te spise prevedel, ker je hotel, da se izobrazijo tudi umetniki. Pravi, da dobro zgrajena stavba povea slavo naronika, plemeniti naronik pa prispeva k arhitektovi slavi. Naronike zahteve so bile pogoj umetnosti nasploh. Alberti svoj tekst razdeli v 10 poglavij. Pravi, da se ljudje med seboj razlikujejo po poznavanju, bogastvu, - obstaja nekaj posameznikov, ki izstopajo iz mnoice in pravi, da je njim treba zaupati vlado. Pomembno je to zato, ker je druba razdeljena in vsakemu delu drube ustreza svoj stavbni tip nekaj vsem dravljanom, druge najpomembnejim dravljanom in ostale, ki so namenjene navadnim ljudem. Za vse ljudi je stolnica, za najpomembneje posameznike je mestna hia, palaa, vila, z navadnimi hiami pa se umetnostna zgodovina sploh ni ukvarjala. Gradnje se je treba lotiti v skladu z drubenim poloajem naronika ne sme presegati statusa. Pri stavbni arhitekturi nam je v pomo e okraevanje stavb najbolj morajo biti okraene cerkve, nato javne stavbe, najmanj zasebne stavbe. Razlikovanje je treba upotevati tudi znotraj posamezne stavbe javni deli morajo biti bolj poudarjeni za sprejem gostov Alberti pravi, da bo vsaka razumna oseba hotela, da se njena hia ne razlikuje preve od drugih, a hkrati ne bo hotela, da bi jo kdo prekaal. Prefinjen mehanizem, ko konstantno tekmujejo med sabo, a se zavedajo, da ne smejo iti predale. Albertijeva shema stavbarstva Stavbarstvo Tipologija Morfologija Javno zasebno Sveto profano Stebrni redovi temeljni: dorski, jonski, korintski. Alberti jim je dodal e kompozitnega (bogateja razliica kombinacija jonskega in korintskega) in italskega. Steberni redovi so med grko tradicijo tvorci arhitekture, medtem ko pri rimski arhitekturi stebrom pripada zgolj okrasna vloga. Princip ki ga prevzame italijanska renesansa, je starorimski kot arhitekturni okras. Osnovni elementi arhitekture ostajajo isti v razlinih obdobjih in krajih so v razlinih razmerjih.

Razvoj palae V 15.st. Mediejci prevzamejo oblast v Firencah, kljub temu Firence ostajajo republika. Zanimivo je, kako se je Kozimo di Medici zavedal vpliva umetnosti z njo si je pridobil vodilno vlogo. Postavil je palao na poseben nain. Palazzo Medici-Riccardi, Firence, za. 1445, Michelozo da Bartolomeo (magnificentia, splendor) V spodnjem delu so trgovski lokali, zgoraj je rezidenca bivalie. Primerjava s Palazzo Davanzati organsko zastavljena palaa, vkljuena v mestno tkivo. Pri palazzo Medici palaa zaseda celotni ulini del s kvadratno zasnovo, izstopa iz navadnega srednjevekega tkiva. Po tlorisu je pravilno, skoraj popolnoma simetrino dvorie. Kozimo se ne kae kot vodilni, je pa veliko denarja porabil za razne arhitekturne projekte. Nekdo je v njegov prid spravil na dan teorijo veliastnosti (magnificentia, splendor Aristotel pravi, da se za tako plemenito osebo spodobi, da troi veliko denarja, ker tega ne troi samo za lastno slavo ampak pripomore k celotni lepoti mesta in k slavi boga). Tekmovanje je s tem upravieno. Splendor je v navezavi na notranjino priakuje se, da je tudi notranjina sijajno opremljena (pohitvo, tapiserije, slike,). Kozimo postavi palao kot izhodie mestne hie prenos oblasti. Rustina lenitev stene v treh nadstropjih, klasini venec, okna ohranjajo isti princip kot na palazzo Vechio. Notranje dvorie je zelo elegantno, pravilnih oblik, arkadno navezava na antine domuse. Villa Medici, Poggio a Caiano, 1480 85, Giuliano da Sangallo (villeggiatura) Villeggiatura nain ivljenja v starem Rimu. Novo je, da se stavba v arhitekturnem smislu zane zgledovati po Antiki. Vile se delijo v dva tipa: Vila Rustica (gospodarska funkcija) in Vila Suburbana (namenjena samo preivljanju prostega asa, blizu mesta, nekatere sploh nimajo spalnic, poudarek na kultiviranju). Tloris je spet zelo simetrien, najbolj oiten je antini portik na proelju. Zelo pomembna je bogato okraena notranjost antina mitologija, ljubezenske zgodbe. Florentinske palae so postavljene po vzoru Mediejske palae. Palazzo Rucellai, Firence, za. Ok. 1453, Leon Batista Alberti Mrea klasinih pilastrov Alberti meni, da je steber najpomembneji element. Odstopa od ostalih pala. Alberti je loeval arhitekta od gradbenika. Pri vseh arhitekturnih projektih je on le zrisal svoje ideje in imel gradbenika, ki je poskrbel za realizacijo. Mrea pilastrov vzor pri rimskem Koloseju tudi vrstni red stebrov je zelo specifien. Pilaster deluje bolj kot risba. Ospedale degli Innocenti, Firence, za.ok. 1419, Filippo Brunelleschi Prevzame iz toskanske protorenesanse - romanike Santo Spirito, Firence, za. 1436, Filippo Brunelleschi Prevzame isti princip polkronih arkad, na katere je postavljena celotna stavba. Zunanjina cerkve je zelo enostavna. ele Alberti se zane ukvarjati s fasado cerkve Stara zakristija, San Lorenzo, Firence, 1419 28, Filipp Ideal centralne stavbe v Renesansi, vzor je rimski Panteon. Sta Maria Novella, okoli 1456 70, Leon Batista Alberti Dokonal je fasado. Zanimala ga je reprezentanca. Problem bazilikalnega proelja osrednja ladja je vija od stranskih problem, kako to poenotiti z antinimi elementi cela vrsta reitev. Alberti tu to rei z volutami. Za zgornji del je uporabil motiv antinega portika. Motive iz poganske sakralne arhitekture umesti v kranski kontekst. Sant' Andrea, Mantova, nart 1470, Leon Batista Alberti Motiv antinega slavoloka. Novost so gigantski oz. kolosalni pilastri ali stebri presegajo eno samo nadstropje. Cerkev je pomembna tudi v tlorisu in notranjini Alberti za razliko od klasinih srednjevekih cerkva upelje stranske kapele. Velika banjasto obokana ladja, iz katere se odpirajo posamezne kapele. Navdih je nael v Konstantinovi Baziliki v starem Rimu. Stene so in znotraj in zunaj podobno strukturirane, tudi znotraj je motiv slavoloka. RIM Sredie visoke renesanse. Alberti je bil papeki tajnik.

Palazzo della Cancelleria Neznan avtor, ki se je zgledoval po Albertiju. Rustino okraena stena, v pritliju ni ve pilastrov. Pilastri so samo v nadstropju, dvojne traveje z okni in praznimi stenami vmes. Tempietto, Rim, naroilo 1502, Donato Bramante Primer centralne arhitekture, pomembna sta naronika Ferdinand Aragonski in Izabela Kastilska. Kot mavzolej. Novo je pravilno razumevanje antinih redov. Pomembna je polkrona kupola. Cortile del Belvedere, Vatikan, za. 1505, Donato Bramante Naronik pape Julij II., da vatikansko palao povee z Belvederom z dolgima hodnikoma, ki sta namenjena galeriji antinih kipov. Umesni prostor je sestavljen iz treh teras, teren se nagiba navzdol. Zgornja je namenjena vrtu, spodnja ceremonijam (danes parkirie). Bramante je steno strukturiral po principu Palazzo della Canceleria rustika, dvojni pilastri, motiv slavoloka. ANTIKA - Atene Klasina grija rojstvo zahodne civilizacije. Mestna kultura antine grije mesta so sredia dogajanj. Mesto ima dva fokusa akropola (svetie) nad mestom, pod griem je agora (civilno sredie s trgom). Rekonstrukcija iz helenistinih asov. Agora: pomembna etika politike v stari griji (Aristotel definira loveka kot politino bitje). Atene so zibelka demokracije, ki do danes ni bila v celoti uveljavljena. V demokraciji je lo za premone moke oboroitev na lastne stroke, sodelovanje pri upravljanju zadev celotne skupnosti. Za posestva so skrbeli sunji, enske so ostajale doma. Grka politina filozofija: nasprotje med javnim in zasebnim. Ekonomija je zadevala gospodinjstva kar je posamezen lastnik imel v svoji lasti. Nasproti temu je podroje trga, kjer so se ti moki sreevali na podlagi enakosti in enakovrednosti to je politika da se zbere druba ljudi, ki so si enakopravni in sprejemajo zakone v korist celotni drubi. Tudi svobodo so razumeli drugae, kot jo mi danes. Lahko si sam postavljal pravila in si se jih moral tudi sam drati. Trg sam je bil prostor s silnim politinim nabojem trg je skupnost sama. Skozi as se funkcija trga spreminja. Politika javnega je bila zelo pomembna, zato sploh niso vlagali v zasebne stavbe. Vlagali so samo v templje, trg, Retorika je bila veina dobrega govorjenja prepriljivo prepriati sogovornike v svoj prav. Kot ideal je pomembna retorika tudi v renesansi. *Lit: Umetnost renesanne kapitalistine drave Stavbe so prosto nametane, templji sami so zelo pravilnih geometrinih oblik, vendar niso postavljeni v nekem redu. Tudi agora sama je zelo odprta. Pomembno nasprotje je partenon in mestno tkivo, ki pa v umetnosti ni pomembno. Mestne ulice so organsko raene. Antine hie so organizirane okrog notranjega dvoria navdih za renesanne palae. Grki so ustanavljali kolonije, ko je prebivalstvo preseglo neko tevilo Milet je ena od kolonij: lahko so potegnili ravne ulice. Gre za hipodamsko mesto (Hipodam iz Mileta naj bi zasnoval to mesto). Prvi primer v zelo velikem merilu te geometrijske mree. Pravokotna mrea ulic, razloevanje med glavnimi in stranskimi, praznina je postala trg. RIM Po legendi je nastal na sedmih griih, v dolini med njimi pa je forum rimska verzija grke agore (rimski forum sveti in profani moment se zdruita bazilika in tempelj sta skupaj). Ni ve loenih sredi. Poznamo republikanski in cesarski Rim. V cesarskem rimu dobi forum reprezentanno funkcijo nima ve politine. Ideja trga kot pomembnega javnega kraja ostaja. Zasebna bivalia veinoma enonastropne hie, ki so organizirane okoli notranjih dvori (premoneje druine), proelje ni pomembno. Stanovanjski bloki za revneje prebivalstvo. Maketa starega rima: kolosej, cela vrsta forumov, organsko raeno mesto, nasprotje med anonimnim tkivom in mogonimi stavbami. Rimske kolonije idealna shema rimskega vojakega tabora (castruma). Na mejah cesarstva za obrambo. Najprej kot vojake postojanke, nekatere prerastejo v mesto. Mesta postavljajo v ravnine, zato so pravilno geometrino zartani glede na strani neba. Glavni ulici se sreata na srediu, ki postane glavni forum. Rim je dosti bolj kaotino in veje mesto kot Atene. Rimski koloniji:

Caerwent, Timgad isti princip kolonije. V Rimu sta dve obzidji, prve kranske cerkve so postavljene na obrobje mesta, nekatere tudi izven obzidja (sv. Peter) SREDNJI VEK Splona znailnost je organska rast: primer Benetke. Nastale so na posameznih otokih, ki so se zgoevali fizina oblika je odvisna od geografskega temelja. Firence so bile ustanovljene e v starorimskem asu ohranjena rimska shema rimsko mesto z glavnima ulicama. Okrog rimskega sredia bolj svobodno raste srednjeveko mesto. Firence imajo dva fokusa sakralni s stolnico in profani z mestno hio. Trnica stoji posebej. V srednjem veku trgi dobijo funkcijo predprostora pomembneje javne zgradbe, enak princip pred stolnico. Posebna urbanistina reitev, da se je spraznil prostor okoli cerkve prizorie pomembni stavbi. RENESANSA Renesanno mesto kot tako ne obstaja nima nobene specifike. Firence ostajajo e vedno srednjeveko, imamo samo posamezne posege v mesto. Pienza rojstno mesto papea Pija II. Kraj sam je srednjeveko organsko raen, le trg je pravilno urejen. Poskusi urejanja posameznih trgov. Ferrara princip ravnih ulic; dva projekta dinastije Este, ki je razirila mesto z ravnimi ulicami. Palmanova koncept idealnega mesta. 1593 je bila postavljena kot prvo geometrino mesto. Ferrara in Pienza gre za manja kneja mesta, vladarji so aktivno posegli v prostor. Palazzo Caprini, Rim, 1510, Donato Bramante Dva temeljna tipa rimskih pala. V Rimu postavljajo palae kardinali, sorodniki papeev, notarji. Zelo pomemben tajnik Caprini. Palaa povezana s papekim dvorom, kasneje jo je kupil Rafael. Ni ohranjena, ker jo je Musolini dal podreti. Ohranjena je risba. Zelo vplivna reitev. Primerjava s Palazzo della Canceleria. Inport florenitnskih pala v Rim. Dvonadstropna palaa, rustika je samo v pritliju, po srednjeveki navadi je pritlije namenjeno trgovskem lokalu in stanovanje v prvem nadstropju gladka stena s lenjenimi dvojnimi polstebri. Pravokotna okna s trikotnimi eli, zelo jasna kompozicija, vsi leni so loeni med sabo. Vtis noenih in nosilnih lenov ostaja. Enakomerno razporejen traveje iste velikosti. Pomemben vzor za celo vrsto pala (Sansovino v Benetkah, Bernini). Palazzo Farnese, Rim, okoli 1503 46, Antonio da Sangallo ml. in Michelangelo Postavljena za kardinala, pozneje papea Pavla III. Papei so skrbeli za gradnjo in opremljanje cerkva in skrbeli za svojo druino. Pred palao so podrli precej drugih hi, da so ustvarili trg pred njo. Nenavadna novost, da so postavili trg pred zasebno stavbo. Primerjava s Palazzo Medici v Firencah. Rusike ni ve, ni tudi ve nobenih pilastrov, ki bi lenili steno. Okna s trikotnimi segmentnimi eli. V prvem nadstropju je Michelangelo dodal t.i. kleea okna. Celotno proelje je enakomerno lenjeno, tu je poudarjena osrednja os (Michelangelova novost). Ta element prevzame in popelje do vrhunca barok. Michelangelo naj bi bil oe baroka. Notranje dvorie pravilen tirikotnik s pravilnim kvadratnim dvoriem v sredini. Ni ve elegantnih arkad princip iz koloseja slopi okraeni s polstebri. Dretje nadstropje je dodal Michelangelo. Pilastri so obdani s polpilastri princip valovanja in razgibanosti stene. Vpliva na Lateransko palao (ki je praktino kopija Palazzo Farnese). Palazzo Branconio dell'Aquila, Rim, okoli 1520, Rafael Umetniki se zanejo igrati z visokorenesannimi doseki. Na dan pride umetnikovo osebno nagnenje odziva se na obstojee stavbe. Ta palaa ni ohranjena. Primer manierizma. V pritliju je lenjena s polstebri in slepimi arkadami. V nadstropju pa ni nobene stroge lenjenosti s pilastri. Okna v edikulah, najbolj pade v oi, da je kiparsko zelo bogato okraena z nekimi reliefi. Gladka stena, na katero je apliciran bogat kiparski okras, ki je bolj povrinski manierizem. Steber ima nosilno funkcijo, nad njim je postavljena prazna nia steber dejansko ni ne nosi primer preigravanja. Palazzo Massimo alle Colonne, Rim, zaeta 1532, Baldassare Peruzzi Nepravilen tloris zaradi prostorskih omejitev. Fasada je ukrivljena zaradi ceste. Stebri v pritliju ustvarjajo globoko loo in ustvarjajo kontrast svetlobe in sence. Razporeditev pilastrov je neenakomerna. Zgornja nadstropja niso razlenjena niti z nadstropji, ni klasinega okrasja. e vedno

imamo iste lene, vendar se postavljajo v nov nain. Piazza del Campidoglio, Rim, naroilo 1537, nart 1550, gradnja od 1561, Michelangelo Naronik je bil Pape Pavel III. Konjeniki spomenik Marka Avrelija so izpred Lateranske palae predstavili na kapitol. Napano so verjeli, da je bil upodobljen cesar Konstantin, zato je tudi preivel tako dolgo. Michelangelo je dobil nalogo, da trg ustrezno uredi. Reprezentanni trg, geometrina in zgledna ureditev. Predelal je tudi glavno palao in stransko, ki ji je postavil na drugo stran identino stavbo. Ustvaril je trapezasti trg. Okrog spomenika je postavljena elipsa, trg je zakljuen z balustrado in stopniem navzdol. Palazzo del Senatore Michelangelo postavi stolp v sredino poudarek srednje osi (e stopnie in portal). Dejansko je veja palaa od stranskih dveh. Povzema koncept Palazzo Caprini. Rustino pritlije, gladko nadstropje z dekorativnimi kolosalnimi pilastri, ki so ponovljeni tudi v stranskih palaah. Palazzo dei Conservatori Stranska palaa, kopija te palae je na drugi strani in postavljena ele sredi 17.st. Streha je zakljuena z balustradami, na katerih so kipi (Sansovino v Benetkah). Kolosalni pilastri element, ki ga uveljavi Michelangelo. Pomemben motiv je, da znotraj gigantskega reda imamo v spodnjem nadstropju dodatne stebre, ki nosijo preklado steberni red znotraj stebernega reda. VILE V RIMU Villa Farnesina, Rim, 1509 11, Baldassare Peruzzi Visokorenesanna vila, pomemben je vrt. Vilo je naroil Augustino Kigi za svojo kurtizano. Ulina fasada deluje kot mestna palaa z enojnimi pilastri, ki enakomerno razlenjujejo fasado, skromna okrasitev imamo le friz. Na vrtni strani imamo loo, ki je bila prvotno miljena kot odprta (zdaj je zastekljena). Odpiranje proti naravi. Tloris je skoraj simetrien. Pomembna je poslikava notranjina poslikava loe, spalnice in Sale della Prospettive (Baldassare Peruzzi, Rafael, Sebastiano del Piombo). Uveljavi se iluzionistina poslikava naslikati virtualni prostor. Dvorana Sala delle Prospettive je poslikana, kot da jo obdaja neka loa z razgledom na mesto. Loa naslikana v perspektivi daje vtis nadaljevanja prostora ta princip popelje barok do konca. Loggia di Psiche, 1518 19: Rafaelova delavnica Giulio Romano in drugi. Znailnost teh vil nasploh je mitoloka vsebina zgodba o Psihe. Iluzionizem druge vrste loa je poslikana kot pergola na katero je obeena tapiserija s prizorom iz zgodbe. Tudi ta princip bomo sreali v baroku. Villa Madama, Rim, okoli 1515- 21, Rafael in Giulio Romano Zelo pomemben Rafaelov pomonik. Za kardinala Giulia di Medici, ki je postal pape Klemen VII. Gre za dobeseden poizkus rekonstrukcije antine vile zanaali so se na literarne vire (Vitruvij, pisma Plinija ml.). ta vila ni bila postavljena po prvotnem nartu, v ideji je lo za velik kompleks, dejansko je bila postavljena polovica zgradbe- glavno proelje je bilo miljeno kot del dvoria, ki je v sredini stavbe. Park sam e ni bil predmet nekega urejanja (vrhunec dosee z Versaillesom). Miljeno je bilo, da ima vila gledalie. Poslikava loe, Rafaelova delavnica drzen moment; nad prostorom je kupola (veljala je kot sakralni element). Prvi imamo kupolo v zasebni arhitekturi. Pri poslikavi gre za groteske (tako v poslikavi kot tudi v tuku). Okrog 1500 so odkrili Neronovo zlato palao, ki je bila pomemben navdih. Gre za elegantne krhke vitice v kombinaciji s fantazijskimi bitji. Palazzo del Te, Mantova, 1526 34, Giulio Romano Po Rafaelovi smrti je prevzel vodstvo njegove delavnice. Preselil se je v Mantovo 1524 in delal pri Federicu II. Gonzagi. Bil je dvorni umetnik arhitekt in slikar. Mantova je bilo mesto na otoku sredi jezera, ta vila je bila ob tem jezeru - Vila suburbana (postavljena ven iz mesta). Tu je bila najprej konjunica. Giulio je postopoma nadgrajeval obstojeo stavbo. Vrtni del je zelo urejen in zamejen. Proelje triloni vhod na rustini podlagi odmeven motiv. Manieristine so razdalje med stebri niso ve enakomerne. Verjetno je izrabil obstojee omejitve za manieristini moment. Druga fasada motiv dvojnih polstebrov motiv slavoloka. Znailni so triglifi steber nosi preklado. Tu Giulio naredi, kot da bi en triglif preprosto zdrsnil preigravanje z okrasnimi elementi ogredje izgubi svojo kvazi-nosilno funkcijo. Vrtna stran je lahkotna in elegantna celotna kompozicija spominja

na mozaik sant' Apolinare in Nuovo Teodorikova palaa. Motiv seriliane paladijevski motiv odprtina, nad njo polkroni lok, ob njej kvadratni odprtini. Stena ni ve enakomerno razlenjena. Poslikava notranjine: znamenita dvorana Sala dei Cavalli portreti Federicovih konjev. Iluzionistini uinek. Sala di Psiche podobno kot v Vili Farnesini lahkotneja tematika, mitoloki motivi. Prizori, ki so namenjeni razveseljevanju in vedrilu. Poslikava celotnega prostora slavje bogov, odpiranje v krajino, kaotina kompozicija (primerjava z Mantegno). Sala dei Giganti, 1530 35: v spomin na obisk cesarja Karla V. Aluzija upodobitve na cesarja Jupiter. Za razliko od prejnje gre za poslikavo celotne sobe v eni sami sliki moan iluzionistini uinek. Figure so zelo zgnetene na kup, vlada kaos, ki ustreza sami tematiki. Figure so Michelangelovsko miiaste. Pogled v strop (primerjava z Mantegno) uinek okulusa. Za to palao so bile naslikane Jupitrove ljubezni od Corregia ljubezenska tematika. Federico Gonzaga, Tizian Giulio ni bil portretist, Tizian je bolj specializiran za portretista. *Grooves dictionary of art *Web gallery of art Villa Giulia, Rim, zaeta 1551, Jacopo Vignola Pomemben arhitekt v 16.st. Postavi nastavke za razvoj barone arhitekture. Vila za papea Julija III. Odgovor na Villo Madamo. Na vrtnem proelju motiv slavoloka, ulino proelje ima osrednji poudarek (prevzame od Michelangela). Popularna rustika. Vila je namenjena temu, da stoji sredi nekega urejenega vrta vrt se nadaljuje v osi in ustavi v naslednji stavbi. Vrtno proelje ima obliko gledalia, loa je poslikana v smislu cvetline pergole z motivi grotesk (motiv od Rafaela). Manieristino se odpira cela vrsta razlinih pogledov poigravanje s prostorom. Cerkvena arhitektura Il Gesu, Ri, zaeta 1568, Jacopo Vignola Jezuitski red ta cerkev predstavlja nek prototip. Novost je enoladijska cerkev s stranskimi kapelami (prvi vpeljal Alberti, izpeljal Vignola). Pomembne so bile pridige funkcija enotnega obinstva in enotnega prostora. Nad kriiem je kupola (enako kot pri Albertiju). Glavna razlika je, da Vignola banjasti obok predre z okni. Prvotno ni bila poslikana (obdobje po Tridentinskem koncilu). Poslikana je bila proti koncu 17.st. e v poznem Baroku Gauli. Pomemben spomenik iluzionizma. Pomembno je proelje (zgledovanje po Albertiju), po Vignolini smrti ga dokona Giacomo della Porta. Poudarek glavne osi. Stena sama postaja vedno bolj plastina proti osrednjemu portalu stopnjevanje. Najbolj znamenit motiv so volute (po Albertiju) problem, s katerim se sooajo umetniki poenotena celota. To proelje sreujemo povsod pri jezuitskih cerkvah (Sta Maria in Vallicella, Sant' Ignazio, Sant' Andrea della Valle cerkve so bile poslikane kasneje). Sant'Andrea in via Flamina, za 1554, Vignola Vignola vpelje oval, ki smo ga do sedaj sreali v kontekstu profane arhitekture. Kupola je ovalne oblike. S. Anna dei Palafrenieri, za 1565, Vignola Prostor je ovalne oblike sinteza centralnega in vzdolnega prostora Cerkev sv. Petra, Vatikan, zaeta 1506, Donato Bramante Najpomembneji projekt 16.st. v Rimu. Cerkev je bila prvotno postavljena e v starokranskem prostoru, obnova v 16.st. Pape Julij II. se odloi, da bo cerkev zruil in postavil na novo, zato ker je pri Michelangelu naroil svoj nagrobnik in je zanj hotel, da ima ustrezno prizorie. Nagrobnik ni bil postavljen po nartih in tudi ni na eljenem prizoriu. Zelo ambiciozen projekt, ki je trajal dve stoletji. Veliko arhitektov: 1506 14 Donato Bramante 1514 20 Rafael 1520 46 Antonio da Sangallo ml. 1546 64 Michelangelo 1564 73 Jacopo Vignola

1573 1602 Giacomo della Porta 1603 29 Carlo Maderna 1629 80 Gianlorenzo Bernini Celoten projekt je potekal v dveh umetnostnih obdobjih. Zasnova je renesanna, della Porta je postavil kupolo, Maderna postavi proelje. V 17. Stoletju je glavni mojster Bernini, ki poskrbi za notranjo dekoracijo in trg pred cerkvijo. Donato Bramante njegovi narti niso ohranjeni, ohranjen je kovanec in skica kornega dela. Sklepa se, da je imel Bramante v mislih centralno stavbo gre za grki kri s petimi kupolami in stolpi na vogalih motiv teh stolpov je pomemben kasneje. Kupolo naj bi si Bramante predstavljal v obliki hemisfere (vzor je Panteon), obod kupole naj bi bil klasino lenjen (podoben njegovemu Tempietu). Gradnja sama je potekala zelo poasi. Do Bramantejeve in Julijeve smrti je bilo postavljenega zelo malo slopi okoli kriia. Rafael je te slope utrdil in iz centralnega tlorisa preel na longitudinalnega (liturgine zahteve). Nasledi ga Antonio da Sangallo hotel je ustvariti sintezo centralne in longitudinalne stavbe grki kri s samostojno vhodno stavbo ohranil naj bi prvotno centralno zasnovo. lenitev stene je e visoko renesanna zelo razdrobljena, kolosejska, stena razlenjena v posamezne elemente. Michelangelo se vrne nazaj k centralnemu tlorisu grki kri, vhodni del za malenkost podalja in ga zakljui s timpanonskim portikom. V notranjosti prostor poenoti (Bramantejeva zasnova je bila bolj razdrobljena) reducira razdrobljenost v posamezne prostore. Dosti bolj so mogoni slopi statine zahteve, poenoti tudi lenitev stene. Michelangelo naredi polkrono kupolo, rebrasta (Florentinska). Kupolo je postavil Giacomo della Porta po Michelangelovih nartih. lenitev stene Michelangelo se nasloni na Albertijevo cerkev Sant'Andrea v Mantovi kolosalni pilastri, ki potekajo ez vso viino stavbe, motiv slavoloka. V notranjini se ta motiv ponovi. Na zunanjini so e polpilastri ob strani (Palazzo Farnese) bolj plastino razgibana stena. Trenutna zunanjina je Michelangelovska, notranjina je zelo poenotena in je barono opremljena. Carlo Maderna postavi fasado in hkrati cerkev podalja kombinacija centralnega tlorisa in longitudinalne zasnove. Na proelju so barono plastini stebri. Rim Srednjeveki Rim se preseli na niino ob reki Tiberi. Pape Nikolaj V. se sredi 15.st. loti obnove samega mesta z Albertijevo pomojo. Ureditev vodovodne napeljave, zato pride do razcveta pala. Pape svojo rezidenco preseli v Vatikan. Okoli leta 1300 pape Bonifacij IIIV. uvede jubilejno leto romarji dobijo odpustke za svoje grehe. Projekti za potrebe romarjev, ki so se trli v mesto. Pape Sikst V. se odloi v 16.st., da bo te stvari uredil. Pred pomembne cerkve je dal postaviti obeliske da oznai nahajalie pomembnih stavb. 1581 postavijo obelisk pred sv. Petra. Tehnoloko zelo zahteven projekt kako obelisk postaviti na ustrezno mesto. V tem asu za avtorje stavb niso veljali arhitekti, ampak naroniki. Naslednja stopnja, ki se je je lotil, je to, da je med temi pomembnimi tokami dal postaviti ravne ulice (pred njim Julij II.) lotil se je mesta v celoti, povezal je posamezne objekte, pomemben je motiv t.i. trivium na eno mesto se stekajo tri ulice protobaroni urbanizem (v baroku selotijo mesta v celoti). Do tega primera je prilo nakljuno, kasneje so ti posegi nartni. V 16.st. je bilo v Rimu nenavadno tevilo koij bogati cerkveni dostojanstveniki z velikimi gospodinjstvi. Kardinali so potovali v velikem spremstvu. Lateranska palaa, Rim, 1585 90, Domenico Fontana Dvorni arhitekt Siksta V. postavil je nekaj obeliskov. Suhi manierizem, kopija Michelangelove Palazzo Sangalo. Rustien poudarek. Postavil je tudi ostale pomembne papeke palae Kvirinal in Vatikan. Forme se ponavljajo. SLIKARSTVO Na zaetku 16.st. v asu visoke renesanse (Leonardo, Michelangelo). Firence so v tem asu republikanske. V Rimu so najbolj znane poslikave Rafaela in Michelangela. Teoretski uvod: Alberti postavi teorijo perspektivine konstrukcije. Slikar rie s rtami in barva z barvami na neki doloeni povrini. Razloi, kako perspektivino konstruirati prostor uinek reliefnosti, ivosti.

Perspektiva uinkuje kot postavitev odra. Najprej razloi, kaj lovek vidi in sliko dojame kot prerez tega vidnega polja. Slikarstvo je sestavljeno iz treh delov: oris (risba) Circumscriptio, kompozicija compositio, barvanje, senenje luminum receptio (doseganje reliefnega uinka). Najveje slikarjevo delo je Historia ne gre za preprosto zgodbo, ampak za definiran koncept pri Albertiju. Koncept neke svete zgodbe (z vijim sporoilom) vefiguralna kompozicija, ki tvori zgodbo. Z drugimi anri se Alberti ne ukvarja. Pravi, da mora biti ta slika naslikana na tak nain, da bo privlekla tako izobraenega, kot neizobraenega gledalca. Zgodbo upodobimo na tak nain, da se lahko gledalec v to zgodbo lahko vivi. Renesansa je zelo kranska, kasneje se zaneje upodabljati poganski literarni viri in zgodovinski dogodki 80% vseh slik je bilo na kransko tematiko. Prizori antine mitologije se pojavljajo v doloenih kontekstih vile. Alberti zahteva, da historia ugaja gledalevim oem ponuja mnogost in raznovrstnost teles in motivov. Duo pa gani historia na ta nain, da se izraajo ustvena stanja bistveno je vivljanje v to zgodbo, zato mora biti slika upodobljena im bolj realistino, pomembno je, da slikarji obvladajo loveko anatomijo in perspektivo. Ni pa zadosti postavitev, da doseemo ta uinek, potrebno je tudi realistino ozadje. Treba je posnemati naravo, ampak le najlepe dele narave. Kljub zapovedi o realizmu Alberti zahteva, da se umetnik ne vda naturalizmu treba je upodabljati primerno zgodbi. Za svete osebe se spodobi, da so popolneje od navadnih smrtnikov nain slikanja se prilagodi vsebini zgodbe. Od 16.st. dalje bomo spremljali postopen razvoj vseh ostalih anrov doloen del ozadja iz historie (tihoitje, krajina,). Rim Za Julija II in Leona X cela vrsta pomembnih projektov Rafaela in Michelangela. Po njuni smrti novi pomembni umetniki Bitka pri Milvijskem mostu, Sala di Constantino, Vatikan, 1520 24, Giulio Romano Najpomembneji Rafaelov uenec in naslednik. Gre za poskus iluzionizma, ker je ta prizor naslikan kot da gre za tapiserijo, ki je pripeta na steno. Gre za znamenit zgodovinski dogodek cesar Konstantin premaga tekmeca Maksencija, se spreobrne v kranstvo uradna svetovna vera postane kranstvo. Primerjava z Atensko olo, ki je v istem prostoru, le da je Atenska ola domiljijski prizor. Zgodovinski dogodek z namenom opravievanja papeke oblasti na tem svetu. Atenska ola je umirjena, nasproti je silna mnoica figur, zelo razgibana, prostor je dosti bolj nedefiniran ni izmerljiv, imamo nekaj neposrednih citativ (Trajanov steber, Trajanov relief na Konstantinovem slavoloku) Giulio Romano je kopiral Konstantina na konju in padlega vojaka. Cela vrsta marginalnih epizod kljuen je spopad Konstantina in nasprotnika. Marcantonio Raimondi Deloval je v Rimu, kasneje v Bologni. Pomemben grafik, Rafaelova dela je prevedel v grafini medij mone reprodukcije vpliv se je iril po celi Evropi. Pomembne so grafike Rafaelovih izgubljenih del. Parisova sodba (nadaljno vpliva na Edouarda Maneta). Michelangelo je veljal za najvejega umetnika od romantike naprej, v 16.st. je najveji zgled Rafael bil je bolj eklektien od drugih slikarjev je pobiral najbolje (anatomija, sfumato), najbolj pomemben element je bil, da je bil prijeten lovek in je bil zaradi tega deleen veje pozornosti dobro se je razumel z vladarji. Raimondi v Rimu ni bil priljubljen zaradi koljivih ilustracij Pieta, okoli 1515, Sebastiano del Piombo Izrazita loenost glavnih oseb Klement V. Sebastiano del Piombo Sebastiano je originalno iz Benetk beneki ut za barvo, priel je v Rim in bil Rafaelov sodelavec, od Michelangela je prevzel monumentalne figure. Njegova specifika je temno ozadje verjetno zaradi temanih asov (kuga, pomanjkanje naroil). 1527 Sacco di Roma plenjenje Rima. Cela vrsta umetnikov se razkropi po vsej Evropi. Zaradi tega se raziri rimski manierizem. Piombo velja za najpomembnejega umetnika in vodilnega portretista v Rimu. Znailne so njegove enostavne kompozicije trikotne. Cela vrsta Rafaelovih uencev:

Perino del Vaga Parmigianino Manieristine geste z dolgimi prsti. Parmigianino je iz Parme Marija z dolgim vratom, okoli 1535, Parmigianino Zelo malo je domaih Rimskih umetnikov, papeki dvor je izrazit naronik. Leta 1530 se vrne nazaj v Parmo. Na njega je vplivalo ve umetnikov Coreggio, Rafael, Michelangelo. Ni pravilno upodobljenih teles vsi proporci so veinoma manieristino podaljani. Obraz je povzel po Coreggiu. V ozadju je prerok po Michelangelu. Figure so potisnjene v prvi plan, zadaj se odpira prostor, manieristini uinek arhitekture. Kristus je naslikan kot mrtev, kar je nenavadno napoved njegove usode. Sploni vtis je hladno erotien. Videnje sv. Janeza Evangelista c. San Giovanni Evangelista, Parma, 1520 . 24, Correggio Severno-italijanski in srednje-italijanski vplivi (Mantegna, Giulio Romano, Leonardo, Rafael). Poslikava kupole od spodaj navzgor, figure so naslikane v skrajavah. Kontrast med apostoli in Kristusom. Marijino vnebovzetje, stolnica, Parma, 1526 28, Correggio Nimamo ve uravnoteene in umirjene kompozicije, vse figure so postavljene v nek vrtinec dinamina kompozicija. Marija s sv. Hieronimom in Marijo Magdaleno, 1527 28, Correggio Tabelna slika, kompozicija je zelo diagonalna (protobaroni element), zelo tople barve (beneko slikarstvo). Dosti bolj ustvena situacija (protobaroni element priblia se loveku) v primerjavi z Marijo z dolgim vratom. Jupitrove ljubezni, okoli 1531 32, Correggio Mehki slog, primeren za erotine teme poslikave vil. Michelangelo Poslednja sodba, 1536 41, Michelangelo (Sikstinska kapela, Vatikan) Pomembno umetnostno obdobje pod papeom Pavlom III. V tem asu dela ve umetnikov v Rimu, za Pavla dela tudi Vasari. Problem ustreznosti po Tridentinskem koncilu osebe obleejo - nadzor nad sakralnimi deli. Leta 1563 so potrdili pedagoko vlogo umetnosti podobe prepriujejo vernike k pravi veri. V formalnem smislu zahteva po jasnosti kompozicije morajo bit jasne in razlone, da lahko vernik laje dojema zgodbo in se ustveno vivi. Mona telesa, ki lebdijo v prostoru. Savlova spreobrnitev in Krianje sv. Petra v kapeli Paolini, Michelangelo Nedefiniran prostor, figure so nametane v prvi plan, dosti bolj kaotina kompozicija. Za Michelangela so znailne herojske muskulature miiasta telesa. Diagonala, dramatina kompozicija. Oratoria del Gonfalone, Rim, 1568 75, vrsta umetnikov Contra maniera Slog brez sloga ponavljajo formule svojih predhodnikov. V slubi protireformacije. Ta slog se je uveljavljal v oratorijih razlinih bratovin, sodelovala je cela vrsta umetnikov, omenimo Federica Zuccara njegova Marija. Slovel je po vsej Evropi, pomembno je vplival na pansko slikarstvo. Bologna Zanimivo mesto, vpliv Correggia (Parmsko slikarstvo), mona ideja protireformacije (Bolognski nadkof). enske umetnice imajo malo ve prilonosti Joef in Putifarka, Properzia de'Rossi Prva in verjetno edina kiparka do 19.st. Izuila se je pri Raimondiju. Eden od reliefov za Bolognsko stolnico. Visoko-renesanno delo mona telesa po Michelangelu, prefinjena draperija Noli me tangere, 1581, Lavinia fontana Problem enskih slikark konec 19.st. ko umetnostna zgodovina postane znanost, enske umetnice preprosto zginejo, ele v 60 70 letih se pojavijo. Bile so precej slavne v svojem asu obdobje odkrivanja teh slavnih imen, v starejih pregledih jih verjetno ne bomo nali. Ene so postale zelo

uspene, veina umetnic je/so bile herke slikarjev in so e v domaem okolju imele ve monosti, da so se nauile vein. Ali pa so bile plemkinje, vijega redu in se je zanje spodobilo, da so znale kaj kulturnega glasbilo, umetnost. Lavinija je imela svojo delavnico in ji je lo relativno dobro. Slovela je kot portretistka, ker ji anatomija ni la tako dobro (drubene prepreke enske niso mogle tudirati anatomije po ivem modelu). Spada e v manieristini krog, kar najbollj vidimo po rokah. Pri Noli me tangere opazimo vpliv Correggia ustvena kompozicija. Mesarija, Pape Pij V., 1580, Bartolommeo Passaroti Slovel je kot portretist. Vse njegove osebe imajo dokolenski odrez. Pomemben pa je tudi zaradi anrskih prizorov, kot je Mesarija. Dolgo je funkcija anrskega slikarstva, ki upodablja nije sloje (naroniki so bogati), posmehovanje. Slogovne primerjave, mesarija je bolj naturalistino naslikana, pape je manieristini portret. Pomemben naturalizem, ki vpliva na barone slikarje. Urbino Madona del Popolo, Federico Barocci Slika nabone podobe in sakralna dela pod vplivom Correggia protobarona ustvenost, hkrati je e precej manieristien mnoica figur, ni jasnega poglabljanja v prostor. Firence Dve fazi, zgodnji in zreli manierizem: prva in drugap polovica stoletja. V prvi polovici delujejo Rafael, Fra Bartolommeo, Albertinelli. Madona dell Arpie, Andrea del Sarto Uveljavljen kot portretist, slikal je tudi celo vrsto oltarnih podob in fresk, kompozicija klasina, visoko-renesanna, piramidalna. Bolj tople barve, atmosfera je bolj mehka, ni tipino Florentinska. Pomemben kot uitelj florentinskih manieristov. Prostor je dosti jasen Prvi njegov uenec je Pontorno manierizem. Arhitektura je precej neopredeljiva, dva stebra s kipi sta brez nekega smisla, prostor je zabrisan. Figure so nametane po prostoru upodobljenih je ve prizorov hkrati. Vertumnus in Pomona, Pontorno Poslikava je nedokonana, luneta je njegova nedefiniran prostor, kamnita ograja na kateri sedijo figure v udnih pozah erotini moment. Dama v rdeem, Pontorno Uveljavil se je kot portretist. Izrez portreta je veji dokolenski (primerjava z Mono Lizo). Figura sedi. Ozadje je e zelo poenostavljeno zaprt prostor. Vea se odmaknjenost figure od gledalca. Dosti bolj brezizrazen in hladen obraz. Snemanje s kria, Pontorno Primerjava z Rossom Fiorentinom. Ista zgodba, upodobljena na dva naina. Manieristina nedoloenost, kria ni naslikanega v strogem ikonografskem smislu to ni snemanje iz kria. Imamo samo eno mnoico figur, ki so nagnetene na kup, prostor ni doloen. Mojzes brani Jetrove here, Rosso Fiorentino Nametane osebe, princip brezprostorskosti. Figure so potisnjene v prvi plan, potegnjene so diagonale, nespodobno je v sredini slike moko spolovilo. Michelangelo Pred rimskimi projekti najprej je ustvarjal v Firencah. Nova zakristija Florentinska brunelescijeva tradicija kombinacija temnega kamna in svetle stene. Personifikacije na nagrobnikih sreali jih bomo na manieristinih vodnjakih Zmaga, Michelangelo, 1527 - 28 Za nagrobnik Julija II. neuresniena struktura, ki sproi obnovo sv. Petra. Michelangelo ima v prvi polovici stoletja razline naronike. Michelangelovi florentinski projekti pa so veinoma za Mediejce. Nova zakristija, 1519 34

Za 16.st. so pomembne figure iz nagrobnikov. Biblioteca Laurenziana, 1524 34, Michelangelo Njegova pozneja dela so e manieristina. Biblioteka z mediejsko zbirko rokopisov. Gre za dva prostora dolga in ozka italnica in zelo majhen ampak visok predprostor. italnica je bila omejena na arhitekturne danosti obstojee stavbe izrazit beg v prostor, ki ga bomo sreali tudi v manieristinem slikarstvu. V manierizmu sta dve skrajnosti: brezprostorje ali beg v prostor. Ob straneh so italnike klopi, prostor je strukturiran s ponavljajoim se modulom ponavljanje enakih elementov. Predprostor Logetto: manieristini zasuk notranjina je obravnavana kot zunanjina: slepa okna, pilastri, monumentalno stopnie in cela vrsta drugih preigravanj. Stebri so potisnjeni v steno oziroma nio navidezno ne nosijo ni okrasni element, zdi se da so nepotrebni; dejansko pa imajo nosilno funkcijo moni nosilni element za steno, ki je iz opeke. Stopnie je postavil Amanati po Michelangelovi smrti, stopnie zapolnjuje celoten prostor in deluje kot samostojni kiparski monument. Stopnie deluje kot lava, ki se zliva navzdol. lenitev stene isti princip kot pri Brunelesciju kombinacija bele stene in sivega kamna (Michelangelo se prilagodi florentinski tradiciji). Palazzo Medici, Firence, zaprtje pritline loe okoli 1517, Michelangelo Na tem mestu je bila odprta loa, Michelangelo to zapre. Loe so bile pomemben element v renesanni arhitekturi v Firencah. Loa v okviru palae ima ceremonialno funkcijo. Kleea okna konzola v obliki kolen (finestre inginocchiate). ZRELI MANIERIZEM, DRUGA POLOVICA 16.ST. Mediejci se uveljavijo, od 1531 so vojvode, od 1537 so veliki vojvode. Dokonno obveljajo kot vladarji mesta in vseh pripadajoih posestev postanejo aristokrati. Firence postajajo Toskana Mediejci osvajajo zemljo in tako postaja teritorialna drava. Znailni so dvori, umetnost ni ve republikanska. Slovijo po vsej Evropi, zaradi ugleda se prevzemajo tudi reitve. Najpomembneji vladar je Cosimo I. de Medici (vlada 1537 1574); ima ve dvornih umetnikov (Bronzino, Vasari,) Lucrezia Panciatichi, okoli 1540, Angolo Bronzino Bronzino je v prvi vrsti portretist. Obraz je brezizrazna maska, uporablja hladne kovinske barve, natanno izrisano oblailo. Eleonora Toledska s sinom in Cosimo I., 1545, Angolo Bronzino Dekorativno oblailo oblaila so bila takrat zelo pomembna oitna razlika med navadnimi ljudmi in aristokracijo; izvezene obleke, okraene z dragimi kamni. Poudarek na portretih znamenje razlikovanja med podloniki in vladarji. Spet hladni in brezizrazni obrazi, nevtralno ozadje. V portretu se uveljavlja upodobitev vladarja v vojakem oklepu spet element, ki kae na aristorkatizacijo mesta aktualen ideal viteza. Cozimo se je dal portretirati tudi v kiparskih doprsnih portretih: Benvenuto Cellini Baccio Bandinelli. Cosimo I., 1547 Aktualen cesarski Rim. Zelo natanno izdelan oklep vojake oprave, znailen zasuk glave dinamizacija. Kiparski portret je izjemno redek, pomemben postane v 17.st. Obraz je zelo vzvien do gledalca. Venerino zmagoslavje, okoli 1545, Angolo Bronzino Alegorija, ki e ni dokonno pojasnjena, komplicirana vsebina. Slika je nastala z namenom, da jo Cosimo I. polje francoskemu kralju za darilo diplomatski nameni, ohranjati dobre odnose med vladarji. Figure iz antine mitologije (historia). Pomemben poudarek enskega akta poudarjena erotinost. Manieristini horor vacui, figure so v prvem planu. Kapela Eleonore Toledske, 1540 45, Angolo Bronzino Mediejci se preselijo v Palazzo Vecchio v mesto. V stavbo, ki je prej bila javna, se naseli vladarska dinastija in to postane zasebna palaa. Prostore so ustrezno opremili. Bronzino poslika kapelo z Mojzesovo zgodbo. Prostor se nekako odpira forsirana perspektiva vendar prostor e vedno ni opredeljiv.

Sala dell'Udienzia, 1543 45, Francesco Salviati Prizori iz ivljenja starorimskega vojskovodje Furija Kamila, ki je osvojil stari Rim. Prizori z analogijo slavijo trenutne vladarje Mediejce. Natlaena mnoica figur, zgnetena v prvi plan. Francesco Salviati in Vasari sta e ustvarjala v Rimu. Palazzo Pitti, Firence, prezidava 1558-70, Bartolommeo Ammanati Mediejci se 1549 preselijo v Palazzo Pitti. Postavljena je bila po Mediejskem vzoru. Potreba po impozantnih prostorih raste, zato pride do iritve, ki je dokonana v 19.st. Ammanati podalja fasado in predela dvorie na zadnji strani. Palaa je na robu mesta, ez reko, na drugi strani mosta Ponte Vecchio. Gre za primestno vilo. Pomemben je trg pred palao in dvorie primerjava s Sansovinovo Zecco; rustika v vseh nadstropjih, rusticirani so tudi stebri. Manieristino preigravanje, ker rustini stebri niso enaki. Dorski stebri so sestavljeni iz okroglih kamnov, jonski so iz kvadratnih kamnov, korintski so iz okroglih in razmaknjenih kamnov. Dvorie je vzor za francosko arhitekturo v 17.st. Tip primestne vile, zato so uredili tudi vrt Vrt Boboli, Palazzo Pitti, zaet 1549 (grotto) Obseen projekt, konali so ga ob koncu 16.st. Vrt je osno urejen z razlinimi kiparskimi objekti za okras. Znameniti grotto kot poustvaritev neke krake jame. Znotraj so kipi in iluzionistino poslikana kupola. Ima funkcijo zabave kot nekaj presenetljivega, redkost, kurioziteta, nekaj kar nas osupne. Salone dei Cinqueccento, 1560 72, Giorgio Vasari, Palazzo Vecchio Palaa postane uradna stavba za razne vladne posle. Svet petstotih od tu ime. Vladarska sprejemna dvorana velikanski prostor s kasetiranimi slikami na stropu. Stenske slike po istem principu zgodovinski prizori z namenom slaviti vladavino, eprav imamo tu opravka z resninimi zgodovinskimi dogodki, ki se tiejo samega Cosima I.: vojake osvojitve. Na stropu je apoteoza Cosima I.: s slavitvami smo se do sedaj sreevali v sakralnem kontekstu tu imamo posvetnega in e ivega vladarja, ki ga posvetijo personifikacije. Cosimo se trudi dobiti neko privolitev Florentincev. Zanimiva je slika Cosima med umetniki. Giorgio Vasari: Le vite de'piu eccellenti pittori, scultori et architettori, 1550/1568 Ui nas, kako te historie brati. Delo je razdeljeno v tri obdobja: otrotvo umetnost 14.st.; mladost napredujoa umetnost, odkrijejo perspektivo; zrelost visoka renesansa, umetnost doivi svojo polnost. Vasari vpelje novost, da v eni knjigi govori o vseh treh zvrsteh hkrati in jih postavi na isti temelj art del disegno risba kot temelj celotne likovne umetnosti. Disegno vkljuuje tudi umetnikovo zamisel, e preden jo prevede na papir kontinuiteta med naravnim zakonom in ki ga potem prevede v risbo. Oiten poskus poboanjenja umetnosti. Zuccaro, ki je bil tudi teoretik, se besedno poigra z izrazom disegno segno di dio (znak boga). Vsak del je sestavljen iz enega uvoda, v katerem razloi svoje videnje zgodovine, in sestavljen je iz biografije umetnikov oe umetnostne zgodovine. Znotraj biografij opisuje njihova dela in nas ui, kako brati dela. Poudarja povezave med vladarji in njihovimi umetniki to je tudi upodobljeno v Sali. Umetnost je koristna vladarjem zaradi te propagandne funkcije. Alberti je tisti, ki zastavi teorijo postrenesanne umetnosti, Vasari pripravi zgodovino umetnosti, pomemben je, ker ustanovi Accademio del disegno, 1563. Ta akademija ni imela pedagoke funkcije ampak je imela reprezentane namene. Akademija je ob ustanovitvi imela dva predsednika: Michelangela in Cosima I. Prva zadeva je bila organiziranje Michelangelovega pogreba. Michelangelo je bil po Vasariju najpopolneji umetnik, ker je izpopolnil vse zvrsti ter celo presegel antine mojstre. Kot zglednega umetnika pa Vasari predstavlja Rafaela, kot tistega, ki je znal skombinirati najbolje od vseh umetnikov domiljene kompozicije. Umetnik, ki vzame iz razlinih polj in del tisto, kar je najbolje in ustvari svoj slog, svojo maniero bistvo manierizma. Rafael je pomemben zgled v smislu priljudnosti, idealnega dvorjana. Rafael je vse do romantike veljal za idealnega slikarja. Studiolo di Francesco I., 1570 72, Giorgio Vasari, Palazzo Vecchio Francesco I. je vladal od 1574 87, Ferdinand I. od 1587 1609. Studiolo je miljen kot zasebni prostor. Studiole sreamo e v 15.st. Vasari je vodil to dekoracijo. Ena izmed njegovih slik, veino

so naslikali drugi umetniki. Cela soba je ikonografsko zapletena v temelju gre za ikonografijo tirih elementov. Uffizi, Firence, 1560 80, Giorgio Vasari Dolga galerijska stavba. Funkcija administrativnih pisarn za vladarja. Kot galerija e v tistem asu. Zanimiv portal, Uffizi je konal Bontalenti po Vasarijevi smrti: portal ima obrnjeni lici, na sredini je doprsje Cosima I. Prostor je odprt, vendar deluje kot notranjina; obraten vtis kot pri Michelangelu. Nizanje enakih elementov v neskonnost. Stavba se kona z odprto loo s Paladijanskim motivom. Odprte loe v pritliju. Mediejci so imeli neposreden dostop med Palazzo Pitti in Palazzo Vecchio z zaprtim hodnikom. Herkul in Kakus, 1534, Baccio Bandinelli, Piazza della Signoria Nov pomen trga. Pred vhodom Michelangelov David in Bandinellijeva kiparska skupina. Poleg je Amanatijev Neptunov vodnjak. In David in Herkul so zelo stari ikonografski tipi, ki se uveljavijo v republikanskem asu v Firencah. Herkul kot zmagovite Firence, po istem principu tudi David. V tem obdobju nadaljevanje stare Florentinske tradicije. Po Michelangelu imamo miiasta telesa. Perzej z Meduzino glavo, Benvenuto Cellini, Loggia dei Lanzi Nadaljevanje junakov, ki premagajo neko poast. Brutalen prizor, ki deluje zelo prefinjeno in elegantno. Neptunov vodnjak, okoli 1560 75, Bartolommeo Ammanati, Piazza della Siignoria Zelo misiasta figura, neprivlana (morda preve idealna). Kombinacija marmorja in brona. Nimfa je podobna alegoriji od Michelangela v Novi zakristiji. Manieristino podaljani proporci, majhna glava glede na telo, enska figura ni ve tako miiasta kot pri Michelangelu. Ugrabitev Sabinke, Giambologna, Loggia dei Lanzi Kip iz razlinih pogledov figura serpentinata za razliko od klasinega kontraposta. Starogrki koncept. Osi v razline smeri, konni uinek je uravnoteen. Giambologna privede to do vrhunca. Figura, ki se jo lahko gleda iz vseh smeri. Konjeniki spomenik Cosimu I., 1587 93, Giambologna in Pietro Tacca Giambologna je bil po poreklu Flamec. Imel je mono kiparsko delavnico, pomemben je pomonik Pietro Tacca, ki je dejansko ulival bron. Najbolj oitni vzor spomeniku je Mark Avrelij ideal konjenikega spomenika vladar je vojskovodja. V renesansi se tak tip pojavlja v okviru nagrobnega spomenika plaanim vojskovodjam. Projekt Leonarda da Vincija za spomenik Ludovicu Sforzi kip ni nikoli obstajal. Ideal vzpenjajoega se konja, ki ga je iz tehninega vidika nemogoe izvesti. Druga plat teh spomenikov je, da so postavljeni na sredino trga. Piazza Santissima Annunziata, Firence, 1419 1608 Brunelescijev Ospedale proelje sirotinice. Arkade trga so na treh straneh. Na sredino je postavljen konjeniki spomenik Ferdinanda I. Trg ni toni pravokotnik. Piazza Grande, Livorno, okoli 1600 Loa z arkadami, pravilni pravokotnik Konjeniki spomenik Ferdinandu I., Giambologna in Pietro Tacca, 1601 1608 Primer ko je konjeniki spomenik postavljen e ivemu vladarju. Postavljen je na sredino trga princip za baroni urbanizem (vodnjak sredi trga v Rimu). spomenik Filipu IV. panskemu Ideal vzpenjajoega konja. BENETKE V 2/2 15.st. razvijeta svojo vejo renesanne arhitekture Pietro Lombardo in Mauro Codussi, kasneje cela vrsta naslednikov, ki prevzema njuna arhitekturna naela. Codussi uveljavi polkroni lok; Lombardo se bolj naslanja na beneko tradicijo pod monim vplivom Bizanca fasade se oblee z marmornami ploami razlinih barv zelo slikovita stvaritev Scola Grande di San Rocco, Benetke, okoli 1515 1560 Tipina Codussijevska okna v polkronem okvirju sta dve polkroni okni. Od Lombarda okvir

obloen z marmornimi ploami in porfirnimi diski. Sicer pa so na stavbi klasini beneki renesanni elementi. Antonio Abbondio skrbel je za celo vrsto arhitekturnih projektov. Scuola stavba specifine beneke institucije laine verske bratovine, pomembne so zato, ker je bil beneki vladajoi sloj zelo zaprt (ena najstarejih republik do leta 1797), scole pa imajo funkcijo blaiti razlike med vladajoimi sloji in navadnimi ljudmi. Zbirajo se predstavniki razlinih slojev in plemii in obrtniki. Gre za javno institucijo, pomembne so kar se tie umetnikih naroil okras je zelo pomembna prilonost za umetnike. Poseben tip v notranjini dvonadstropne stavbe z dvema dvoranama spodnja je namenjena zbiranju bratovin, zgornja je namenjena zasedanju kapitlja predstavniki, ki so upravljali z zadevami bratovine. Dvorana ob strani albergo namenjena zasedanjem manjega sveta. Scole so se delile v Grande in Picolo veje in manje ole; razlika je bila predvsem finanna. Tekmovale so med sabo, katera bo imela lepo scuolo. Vrhunec okraevanja je v 15.st. (Carpacio, Belini). 1527 je pomemben datum za arhitekturo (Sacco di Roma) v Benetke pride ve umetnikov, npr. Sebastiano Serlio. Vpliva s svojimi traktati L'Architettura, 1537 (komplet njegovih traktatov). Pomemben je bil Paladio in Vignola. Objavijo ilustrirane traktate, zato so bili tako popularni po Evropi. Piazzetta, Benetke, zaeta 1537/38, Jacopo Sansovino Priel iz Rima in bil tu do smrti. Imel je funkcije proto za prokuratorje sv. Marka (skrbeli so za cerkev sv. Marka in njeno lastnino). Cerkev ni stolnica, ampak doeva zasebna kapela. Sansovino je bil njihov arhitekt. V tem asu vlada do Andrea Gritti. V asu, ko gospodarska mo Benetk pea, si Gritti zamisli, da bi Benetke postale drugi Rim. Sansovino ustvarja Grittijevo vizijo. V 16.st. doivijo Benetke umetniki razcvet. Najbolj oiten projekt je Sansovinova ureditev Piazzette in tudi Piazze. Sansovino postavi celo vrsto objektov, vse se zane okoli leta 1537. V prvi vrsti je biblioteka nasproti doeve palae, potem Loggeta pod zvonikom, potem pa e La Zecca ob laguni. Biblioteka je dvonadstropna stavba, postavili so jo brez da bi vedeli, emu je namenjena, nato so bili v njej hranjeni rokopisi kardinala, zato se odloijo da bi knjinica in ima to funkcijo e danes. Sansovino je moral postaviti stavbo, ki ne bo preglasila doeve palae, hkrati pa mora biti njej enakovredna, da je trg dosti harmonino urejen. Po eni strani ponavlja motiv doeve palae dve nadstropji arkad, rdee in bele marmorne ploe, balustrada s kipi. Stavba je nizka in dolga, kar spominja na Michelangelovo biblioteko v Firencah nizanje enakih elementov: arkade, poudarjena je tudi horizontalnost in umirjenost. Polstebri na slopih princip starorimskega koloseja. Znotraj te preklade najdemo dodatno polkrono zakljuena okna Seriliana na stebriih je polkrono zakljuen lok in dve stranski odprtini. Neke vrste dvojni red, kot pri Michelangelu na Kapitolu. Bogato je okraen tudi venec z girlandami kot pri Vili Farnesini v Rimu. Logetta ima funkcijo loe, v kateri se zbirajo beneki senatorji, preden gredo na zasedanje v doevo palao strateko postavljena. Bogato okraena, motiv slavoloka. La Zecca, Benetke, 1537 45, Jacopo sansovino Kovnica, rustino proelje dobro ustreza funkciji stavbe, kovali so beneke dukate pomembna valuta. Bila je dvonadstropna, kasneje je dobila tretje nadstropje. Gre za deportacijo Bramantejeve Palazzo Caprini. Rustika v pritliju, stebri rustini tudi v nadstropju, da stavba deluje bolj utrdbeno. Palazzo Corner della Ca'Grande, Benetke, Jacopo Sansovino Nadaljevanje Palazzo Caprini. Rustino pritlije. Palaa je trinadstropna prilagodi se beneki tradiciji. Zahteven tehnini podvig utrjevanje parcele s hrastovimi piloti. Treba je bilo uporabljati laje materiale opena gradnja. Teo pa je bilo treba tudi im bolj enakomerno razporediti, zato se v srednjem veku pojavi tipien enakomeren tloris. Kvadratna struktura z osrednjim dvoriem. Zanejo se pojavljati kamnite fasade, ki delujejo zelo masivno. Palaa gleda na kanal Grande tu so postavljene najprestineje in najpomembneje hie. Beneke palae dolgo ohranijo gospodarkso funkcijo kanal Grande je najiri in najbolj prehoden, kar je simbolno in praktino. V pritliju so gospodarski prostori, v zgornjem nadstropju pa bivalni prostori. Proelje je enakomerno lenjeno, dvojni stebri, glavno dvorano prepoznamo po povezanih balkonih, druga okna imajo posamezne

balkone. Gre za varianto Palazzo Caprino tri loni vhod. Od Michelangela prevzame volute okoli oken kleea okna, ki jih prestavi ob stran oken manieristino kombinira razline motive razlinih umetnikov. Palazzo Grimani, Benetke, zaeta 1556, Michele Sanmicheli Umetnik iz Verone mesto, ki spada v beneko republiko, delal je tudi v Rimu. Bil je uradni vojaki arhitekt beneke republike pomembna funkcija. Skrbeli so za utrjena mestna obzidja in opremo. Palao je postavil po svoji interpretaciji, neenakomerna fasada, trinadstropna in tridelna struktura. Uvede pravilno zaporedje stebrnih redov. Poudarja vertikale z dvojnimi stebri in horizontale z monimi zidci. Viine nadstropij se enakomerno manjajo. Palazzo Bevilacqua in Palazzo Canossa, Verona, Michele Sanmicheli Postavlja svoje variante palazzo Caprini. Manieristine stvaritve. Ohranja rustino pritlije. Pri Canossi triloni vhod, zgoraj so dvojni pilastri, okna, ki jih je pobral od Sansovina. Bevilacqua motiv Seriliane, slavolona okna, manieristini razmiki med stebri. Canossa balustrade s kipi od Sansovina. Vtis ni klasien, skoraj je nervozen Porta Palio in Porta Nuova, Verona, Michele Sanmicheli Primerjava s palazzo dell'Te v Mantovi. Robustna, mogona konstrukcija, ki je okraena po raznih vzorih. Palazzo Thiene, Vicenza, zaeta 1542, Andrea Palladio Pomemben arhitekt, vpliva v 17. In 18.st. Neopaladijevstvo. Originalno je iz Padove, vekrat je potoval v Rim, bil je tudi v benetkah. Postavljal je palae v Vicenzi (tudi dve pomembni javni stavbi), cel kup vil po beneki terafermi, zelo pomemben pa je zaradi cerkvene arhitekture v Benetkah. Podobno kot Sanmicheli gre za bolj ali manj kreativno razliico Palazzo Caprini. Pomemben je tudi kot teoretik s svojimi tirimi knjigami arhitekture Quattro libri dell'architettura 1570 (steberni redovi, zasebne stavbe, javne stavbe, mesta, sakralne stavbe). Ni mu lo za uveljavljanje starega antinega naina grajenja. Vpelje simetrien tloris dosedno simetrizira stavbo. Prevzema florentinski in rimski princip palae okoli osrednjega kvadratnega dvoria. Ne boji se ovalnih in okroglih prostorov prevzema iz starorimskih term. Palaa je dvonadstropna z rustinim pritlijem in plitko rustinim nadstropjem, ez katerega gredo fini pilastri, rustini so tudi okenski okvirji. Palazzo Porto, Vicenza, 1549/50, Andrea Palladio Enaka shema z rustinim pritlijem, nadstropje je bolj plastino, stebri so bolj moni, e skoraj . Stavba je zelo simetrina. Nov element ogredje zidca se razlomi, nad stebri je pomaknjeno naprej manieristino, s tem izgubi funkcijo nosilnosti stebrov. Palazzo Valmarana, Vicenza, 1565, Andrea Palladio Zelo simetrien tloris s kvadratnim dvoriem v sredini, ponavlja formulo Palazzo Caprini. ez celo strukturo potegne kolosalne pilastre povzeto po Michelangelovemu Kapitolu. Razlomljeno ogredje. Villa Barbaro, Maser, okoli 1550 58, Andrea Palladio Postavil je cel kup vil. Tip vile rustike podeeljska rezidenca, ki ima tudi gospodarsko funkcijo. Poleg bivalnih prostorov so tudi gospodarski. Pri vseh projektih je bivalni del bogato okraen, gospodarska poslopja so dosti bolj preprosta. Stavba je zopet zelo simetrina. Zelo bogato poslikana z Veronesejevimi freskami. Spominja na Mediejsko vilo. Na proelju je portik. Villa Rotonda, Vicenza, zaeta okoli 1566 Uspe mu realizirati totalni ideal simetrine in centralne arhitekture pomemben ideal za renesanne centralne arhitekture. Stavba sama je kvadrat s portiki na vseh straneh, v sredini je dvorana pokrita s kupolo, ki je poslikana. Portike dosledno uveljavi prav Palladio imel je teorijo, da so bile navadne antine hie s portiki (vendar to ne dri). Sakralni motiv antine arhitekture se pojavi v renesanni profani arhitekturi. Kupola sama je sakralni motiv panteon kot pracerkev poganskega sveta. Tudi ta motiv je prenesen v profano arhitekturo. Gre za tip vile suburbane vila izven mesta brez spalnic namenjena je preivljanju dneva.

Basilica, Vicenza, zaeta 1549, Andrea Palladio Bazilika v primarnem smislu v starem Rimu kot javna dvorana za razlina zasedanja (kranska arhitektura prevzame ta izraz, ker gradi po vzoru rimskih bazilik). Gre za mestno hio, podobnosti s Sansovinovo biblioteko v formalnem smislu dvonadstropna stavba. Bazilika ni bila postavljena na novo, ampak je bila tu e srednjeveka mestna hia, on je dobil nalogo, da dogradi proelje. Prvotni stebri so bili nepravilno razporejeni, motiv Serilijani nima dekorativne funkcije. Razlino iroke traveje je obravnaval na isti nain razlino iroke stranske odprtine, tako poenoti celo proelje, ki deluje dosti enakomerno. Primerjava s Sansovinovo biblioteko motiv, ki ga Palladio dosti uporablja, zato temu reemo Palladijanski motiv polkrona okna s stranskimi odprtinami. Stavba je dvonadstropna, imamo razlomljeno ogredje, dosti bolj dinamizirano in me ve tako bogato okraeno. Na vrhu je balustrada s kipi. Loggia del Capitaniato, Vicenza, zaeta 1571, Andrea Palladia Bivalie benekega kapitana kot nadzornika mesta. Bazilika je e vendo mestna hia, Loggia pa kot bivalie predstavnika benetk. Tu so prebirali zakone. Beneko prevladovanje se kae tudi v njeni arhitekturi. Gre za masivno arhitekturo s kolosalnimi stebri kompozitnega reda. Zgleduje se po Sansovinovi Loggii v Benetkah. Mogona plastina struktura, stena je zelo bogato reliefno okraena na vseh ravnih povrinah manieristini princip horor vacui. Vsebinsko reliefi predstavljajo beneko zmago nad turki. Pod odpadlim ometom vidimo opeke. San Giorgio Maggiore, Benetke, 1564 80, Andrea Palladio, proelje 1607 11 Vincenzo Seamozzi Problem bazilikalnega proelja (prvi je bil Alberti) problem vije ostrednje ladje in nijih stranskih ladij. Poenoti z uporabo antinih motivov prepletanje dveh timpanonov. Skupni obema fasadama so tudi gigantski pilastri. Longitudinalne arhitekture. Poudarjeno kriie s kupolo, ob katerega je postavljena stranska ladja. e en motiv so t.i. termalna okna okna polkrone oblike predeljena z dvemi vertikalami. Specifien moment je meniki kor, ki ga je povezal in loil od cerkve s prostostojeimi stebri. To prosojnost bi lahko razumeli manieristino preigravanje dodatnih prostorov z odprtinami, z namenom da se vzpostavijo slikoviti pogledi. Notranjina je precej enostavna za ta as ni sledu o kaknem manierizmu napovedovanje baroka. Stena je lenjena z gigantskimi polstebri. Ladja je loena z arkadami, ki so polkrono zakljueni. Kombinacija bele stene in sivega kamna. Razlomljeno ogredje. Palladio pri kupolah ostaja tradicionalen po beneki tradiciji (sv. Marko). Baldassare Longhena v cerkveni arhitekturi nadaljuje Palladijevsko tradicijo. Il Redentore, Benetke, okoli 1576 80, Andrea Palladio Enoladijska cerkev s stranskimi kapelami. Ogredje je celo, ravno. Palmanova, 1593 95, Vicenzo Scamozzi Dokonal je Sansovinova in Palladijeva dela. Uspelo mu je realizirati renesanni ideal mesta. Procuratie Nuove, Benetke, zaete 1584, Vicenzo Scamozzi Postavljene so pravokotno ob biblioteki in so tudi identine Sansovinovi biblioteki. Dodal je e tretje nadstropje zaradi zahtev. Obiajna renesanna shema gladka stena, okna s trikotnimi eli, pilastri. Scamozzi je pomembneji v urbanizmu zakljuek renesanne tradicije. Slikarstvo v Benetkah Na zaetku 16.st. je vreden omembe Giorgione. Pri vsebini zmanjka historia. Ne gre ve za zgodbe Sv. Pisma in antike. Giorgioneja zanimajo figure v krajini (Spea Venera, Nevihta,). Skratka ni neke konkretne vsebine. Giorgione je delal bolj za zasebne zbiratelje, zato si je tudi lahko to privoil. Bolj gre za razpoloenje kot zgodbo. Dresdenska (spea) Venera, Giorgione Z njo Giorgione ustvari veliki akt. Razlikovanje med srednje-italijansko in beneko tradicijo: Disegno (Rafael Vnebovhod) podlaga, ki je skupna vsej likovni umetnosti, tako pravi Vasari. Vasari se osredotoi na Firence in Rim. Najveji kontrast temu so Benetke. Tu poudarjajo barvo Colorito (Tizianova Assunta) Pri Tizianu cel kup zametkov baroka. Pri obeh slikah gre za dvodelno kompozicijo. Pri Rafaelu ne

gre za neko enotnost. Zgoraj kristus lebdi. Pri Tizianu je tudi gnea, vendar so figure usmerjene proti Mariji, ki je usmerjena v nebesa. Element usmerjenega gibanja prevzame barok. Pri Rafaelu zelo hladne barve, pri Tizianu in beneanih tople barve. Obe deli e spadata v visoko renesanso. Pri coloritu ne gre za samo barvo, zato uporabljamo originalen izraz in ne barvo. Pomembna je povezava poteze opia z barvo. Pomemben je nain nanaanja barve na platno. Palla Pesaro, 1919/26, Tizian, St. Maria Gloriosa dei Frari, Benetke Primerjava z Bellinijem. Dinamina kompozicija, figure so postavljene v diagonalo. V ozadju sta stebra klasina arhitektura, ki jo pogosto sreamo Mona Lisa, Leonardo da Vinci, 1503/05 Baldassare Castiglione, Rafael, 1514/15 Ariasto, okoli 1510, Tizian Tizian j zelo dolgo ivel. Je osrednja oseba benekega slikarstva. Pomemben je v portretu. Leonardo uveljavi tipien renesanni portret, piramidalno kompozicijo. Rafael to prenese tudi na moki portret. Tizian prenese to v zasuk. Povvsod gre nekako za dopasni portret. Ta izrez raste. Do Andrea Gritti, okoli 1545, Tizian Federico Gonzaga, okoli 1525, Tizian Izrez se vea, pri Gonzagi e skoraj dokolenski. Najpogosteje so upodobljeni italijanski vladarji (Benetke, Mantova). Pavel III. 1545/46 in Pavel III. z neakom 1546, Tizian Najprej sedei portret, potem celopostavni. Karel V. cesar, 1548 Karel V. s psom, 1532/35 Karel V. v bitki pri Mullbergu konjeniki portret, 1548 Bitka pri Spoletu, 1513/38 Ni ohranjeno, slika za Doevo palao, ohranjena risba. Pomembna bitka za beneko zgodovino. Tizian malce tekmuje z Leonardom in Rafaelom, ki sta tudi naslikala svoji bitki (nista ohranjeni). Dinamino, dramatino dogajanje. Most v sredini prazen. Tako formulo prevzame Rubens z Amazonkami Marijina pot v tempelj, okoli 1534/38 Za Scuola della Carita. Za primerjavo Gentile Bellini procesija na trgu sv. Marka (figure bolj v anrskih situacijah). Beneko okolje skoraj vedno, ko gre za neko svetopisemsko zgodbo, okolje je malce izmiljeno, stavba s tipinim vzorcem Doeve palae, figure vzporedne slikovnim planom. Od leta 1548 je Tizian v glavnem delal za Karla V., ne toliko za same Benetke. Prostor napravi drugim slikarjem (Tintoretto, Veronese). Tintoretto (Jaccopo Robusti njegov oe je bil barvar tintore, tako dobi tak vzdevek tamali barvar) Uspeno delavnico, ivi precej neopazno, podobno tudi Veronese. Oba sta pomembna portretista in imata celo vrsto naroil za dekorativne projekte. Veronese je klasicist (podobno kot Palladio v arhitekturi), Tintoretta pa oznaujejo za manierista, po drugi strani ima topleje barve, zelo je energien za razliko od hladnega manierizma. Ustvarja dramatine prostorske kompozicije, via na temno podlago slika s svetlimi barvami, njegove slike so temane, uspe mu rahli chiaro-scuro. Veronese ohranja tradicijo benekih scuol, plitveji prostor, figure so vzporedne s prostorskimi plani, hladneje barve kot pri Tintorettu, zelo svetel. Oba sta si v vzporednem razvoju. Scuola Grande di San Marco, 1548 in 1562/66, Tintoretto, Benetke Naslikal je okras, ki se ga je lotil v dveh delih. Sv. Marko rei sunja, 1548 Dramatinost, skrajave za obutek prostorskosti. Primerjava z Michelangelom (Spreobrnenje Savla) podobna kompozicija. Gre za bojo intervencijo v dogajanje kot pri Sv. Marku. Najdenje trupla sv. Marka, 1562/66

Prostor v glovini, manj figur, temneje. Dela bolj svobodne poteze. Scuola Grande di San Rocco, Benetke, 1564/87, Tintoretto Krianje, v pritliju Marijino ivljenje, zgoraj Kristusovo ivljenje. Slike na platnu fiksirane na strop ali steno v zlatih okvirjih (pozlaenih). Zelo velika slika. Tintorettu je uspelo zajeti celotno zgodbo. Ni enega samega trenutka. S pomojo anrskih prizorov mu uspe vse skupaj zajeti. Gre za kri v treh fazah (enega lopova pribijajo, drugi je napol dvignjen in potem e sam Kristus). Motiv vojaka, ki dri palico z gobo s kisom, ker je bil Kristus ejen, vojaki, ki kockajo, zadaj vojak s sulico, ki aka da ga prebode. Figure v polkrogu. Kristus na sredini. Kristusova vertikalnost se nekako porazgubi. Sliko beremo iz leve proti desni. Kristus je postavljen nad zemeljsko dogajanje, hkrati pa je sredie dogajanja. Raj, 1588/92, Sala del Maggior Consiglio, Doeva palaa Najveja slika na platnu. Tintoretto pride na svoj raun po letu 1577, ko Doeva palaa pogori. Tintoretto dobi ogromno dela, slikal je tudi bitke. Beneki princip dekoracije slikal je v zlatih okvirjih. Marijin sprejem v nebesih: manieristina situacija mnoica bolj ali manj v sprednjem planu, horror vacui. Marija je pomembna v beneki ideologiji. Zadnja veerja, 1592/94, za San Giorgio Maggiore, Benetke Horror vacui, beie premaknjeno na eno stran. Prostorska diagonala med dvema svetovoma (Kristus s skupino in sluabniki, ki pripravljajo veerjo), bolj anrsko. Znamenja manieristine inverzije (preobrat), v prvem planu anrski prizori, sveto dogajanje pa je pomaknjeno v ozadje, kjer se figure porazgubijo. Portret starca z dekom, Marietta Robusti (Tintorettova hi), okoli 1585, Dunaj Vekrat se je enska dela pripisalo mokim. Ta slika je bila pripisana Tintorettu, e zlasti, e je bila slika dobro narejena. Nedavno so na tej sliki nali njen monogram. Avtoportret, Marietta Robusti Umrla je prej kot oe. Tintoretto je potreboval kar nekaj asa, da se je spet postavil na noge. Poslikava vile Barbaro, Maser, okoli 1561, Paolo Veronese Lahkotneji motivi za vile. Stropi alegorine kompozicije, na stenah iluzionistini kaprici (naslikana nia, ki se odpira v nek balkon, pogled v naravo; Naslikana vrata in figura, ki odpira vrata ter vstopa v prostor). Cela vrsta anrskih prizorov. Iluzionistine kaprice, ki so namenjene zabavi. Zmagoslavje Benetk, okoli 1585, Doeva palaa, Sala del Maggior Consiglio, strop Alegorina upodobitev Venezie v enski figuri. V isti sobi deloval tudi Tintoretto Raj. Skrajave namen, da se sliko gleda od spodaj navzgor; ni pa el v skrajnost, ker je hotel ohraniti berljivost. Pod kotom 45, da je ohranil jasnost. Figure se nahajajo v klasini arhitekturi, povezave s Palladijem. Na eni strani konji, na drugi Salomonovi stebri verjeli so, da so prili iz Salomonovega templja v Rim. Svatba v Kani Galilejski, 1562/63 Moramo se potruditi, da zagledamo Kristusa in Marijo. Gostija v Levijevi hii, 1573 Klasina arhitektura, mnoica figur, sveti dogodek in anr. Veronese dobi naroilo za zadnjo veerjo in on naslika to sliko, imeli pa so jo za preve profano. Hoteli so, da jo na novo poslika. Potem pride do kompromisa in sliko preimenujejo. Meanje historije z anrom. Tintorettova veerja je bolj v revnem okolju. Pri Veroneseju pa gre bolj za slavnostne gostije, gre za drubeno razlikovane. Nekaj manjih mojstrov: Palma Vecchio (vzporeden z Giorgionijem) Cela vrsta svetih druin, enskih figur se zgleduje po Tizianu, namenjene zasebnim naronikom. Tizian je slikal raje rdeelaske, Vecchio pa raje blondinke. Paris Bardogne Deloval je proti sredini stoletja. Bolj mitoloki prizori. Nadaljuje tradicijo Giorgioneja. Bolj pomembne figure. Naredil je tudi sliko za Scuolo Grande di San Rocco. Barve so bolj hladne. Arhitektura ne kae preve na Benetke.

Palma Giovane Po Tintorettu velja za vodilnega benekega slikarja Slikarji izven Benetk: Dosso Dossi iz Ferrare Melissa, okoli 1523, Rim Ukvarjal se je s problemom figure v krajini. Slikal je bolj mitoloke figure. Bil je dvorni slikar. Sodeloval je z Ariostom. Figure so monumentalne, renesanne; obraz vzame od Tiziana. Napolnjena kompozicija. Jupiter, ki slika Merkur hoe ustaviti Krepost, da ne moti Jupitra pri slikanju. Lorenzo Lotto Oznanjenje, okoli 1527, S. Maria sopra Marcanti, Recanati Notranjina (podobno Vitoreju Carpaciu); bog oe po Michelangelu; kretnja angela po Leonardu. Bizaren vtis, skoraj stripovsko. Cela vrsta simbolike Portret deka Bil je dober portretist. Bolj horizontalen format. Potrudi se s psiholokim izrazom. Ena ali dve osebi. Naturalistini detajli: vanitas opomin na kratko ivljenje. Marsilio z eno Angelek natika zakonski jarem. Bolj veder portret Lombardija -Muretto di Brescia Delova le v Brescii, Moroni, pa je bil njegov uenec. Oba kot portretista sta pomembna, ker uveljavljata celopostavni portret. Ljudje niso tako zelo pomembni Moki portret rni vitez V obeh primerih je ozadje klasina arhitektura arhitekturna kulisa, motiv pri celopostavnem portretu. Pri Moroniju je tipina rnina pod vplivom panike. Kroja, Giovanni Batista Moroni, 1570 Meanje dveh zvrsti portreta in anra. Kroja pri svojem delu. V okviru tega meanja se bomo sreali e pri Sofonisbi Anguissoli. Sestre igrajo ah, Sofonisba enske umetnice so bile veinoma herke slikarjev, Sofonisba pa je bila plemkinja v Cremoni. Imela je e est sester in enega brata. Vse sestre so slikale, ker se je za plemkinje spodobilo spada v kontekst preivljanja prostega asa. Sofonisba je bila nadarjena, da je slikala e naprej, v zaetku je imela malo naroil, slikala je v glavnem portrete svojih druinskih lanov, kasneje se je uveljavila, da je postala dvorna slikarka v Madridu (v okviru panske umetnosti). Motiv igre s ahom v primerjavi z dvemi soasnimi deli. ah je priel iz arabskih deel vojna med spoloma ali ko ah igrata dva moka politina vojna. Ikonografska novost pri Sofonisbi, da so glavni elementi enske. Vkljuena je tudi sestra izven slike. risbi Slikanja se je uila pri Bernardinu Campiju. Njen oe je imel kontakt z Michelangelom uveljavljena hierarhija, da so fantje bolj vredni od deklet. portret avtoportret z Bernardinom Campijem Funkcija propagiranja svoje sposobnosti in svoje lepote. Zanimivo je, da v sliko vstavi mokega posrednika, da naeloma sama ne upodablja sebe prefinjen uin vloge subjekta in objekta. Preigravanje med aktivnim in pasivnim. Campi slika, Sofonisba pa se daje na ogled. Kar nekaj avtoportretov slikarjev, ki so se slikali v dejanju slikanja, ampak noben se ni v taknem momentu. Poleg tega pa je Sofonisba veja od naslikanega slikarja in bolj pade v oi.

Jacopo Bassano, Poklon pastirjev Deloval je v Bassanu, od tod mu ime. Mea historio in anr kri naelo dekoruma svete slike. Najbolj znamenita je zadnjica in umazani podplati. Naturalistina upodabitev. Za primerjavo mola krav anr. Zelo kmeko okolje, podobno kot tudi pri Tintorettu. EVROPSKA UMETNOST IN RENESANSA Renesansi sta bili dve, najprej zgodneja v Italiji in v 16.st. ko se ti italijanski doseki irijo po Evropi se ta renesansa aristokratizira. Gotika je v 16.st. po Evropi e precej iva. Najviji aristokrati so tisti, ki naroajo dela po novem slogu zavestno zgledovanje po Italiji, ki velja za vodilno v smislu civiliziranosti. ivljenje v renesansi je nasploh civilizirano njena kultura velja za odlinejo. Pomembni so tudi kardinali, imajo neposredne zveze z Rimom in s sreevanjem z novo umetnostji, ki jo prenesejo v svoje deele. Prevzemanje renesanse je bil zelo poasen proces, najprej se elementi pojavijo v okviru arhitekture, ampak predvsem na ravni okrasa. ele potem, prevzemajo renesanna pravila glede geometrine urejenosti stavbe. Pomembno je tudi kiparstvo, zlasti nagrobniki. Slikarstvo se e najkasneje uveljavi bolj se pojavljajo manieristini elementi. Na skrajnih robovih evrope, prevzamejo renesanso v najistejih oblikah vzhodna evropa (Madarska, Poljska, eka), zahodna (panija). V obeh primerih gre za vladarski projekt, ni globljega vpliva na domao tradicijo. Gre za posamezne projekte. V Franciji pa nasprotno, zelo so previdni pri prevzemanju renesannih prvin, delajo neke svoje sinteze, a se hkrati bolj ukoreninijo v domao tradicijo. Ustvari se francoski klasicizem. Madarksa -Matija Korvin V 2/2 15.st. je bil na Madarskem Reliefna portreta Matije in njegove ene Beatrie Veina njegovih stvari je bila uniena zaradi turkih vpadov. Bil je humanistino izobraen in eden redkih vladarjev, ki je imel svojo kopijo Albertijevega traktata. Vplivi prihajajo z italijanskimi umetniki, ki so potovali ali uvaali (nagrobniki). Kapela Tamasa Bakoeza, stolnica, Esztergom Cela vrsta zgodnjerenesannih form, bogato okrasje. Poljska Sigizmundova kapela, stolnica Krakov Naronik Sigismund I. Kvadratni prostor s kupolo in bogato okraenimi stenami. Motiv slavoloka, koljne nie, antikizirajoi pilastri. Precej ist renesanni projekt, ni meanja z domao gotsko tradicijo. Vladarji so se med sabo dogovarjali o politinih zadevah, in drug drugemu poiljali umetnika dela ter umetnike. Grad Wawel, Krakov, Bartolommeo Berrecci Grad sam je nastajal postopno. Ne gre za geometrino pravilno zadevo. Okna so pravokotna. V tem asu dobi dvorie polkrone dvonadstropne arkade. Na vrhu loa. Popularen projekt polkronih arkad. panija Univerza v Salamanci, Lorenzo Vazquez, okoli 1515 Spomenik v slogu plateresco na neko stavbo aplicirajo okras, ki je sestavljen iz razlinih renesannih ornamentov koljne nie, polkrone arkade, pilastri s kapiteli. Specifika tega sloga je obilje orkasja, kar je v osnovi gotski princip, le da so dodani tu renesanni elementi. Spominjajo na izdelke iz srebra filigran migotanje raznoraznega okrasja. Slog je zelo dolgo v veljavi, sreujemo ga do 17.st. panski arhitekti so se olali v Italiji. Preobilje okrasja je specifika panske arhitekture celotna povrina prekrita z reliefnim okrasom. Stolnica v Granadi Dvodelna struktura, dva razlina mojstra, najprej postavljena ladja, nato pa e kor. Ladja je e tradicionalno gotska zadeva, znailen poznogotsko dekorativen obok, ki nima strukturne funkcije. Novo je to, da je obok postavljen na slope, ki imajo renesanne elemente. Kor je ideal renesanse

 centralna sakralna stavba, krog s kapelami prislonjen na samo ladjo. Sreamo polkrone loke in razline stebrie, pilastre in podobno. Alhambra v Granadi, Palaa Karla V. Dolgo asa pod arabsko nadoblastjo, mavrska utrdba. Vladar naroi delo v renesannem slogu. Znotraj te utrdbe je renesanna stavba, ki daje vedeti, da je staro arabsko premagano. V tlorisu vidimo, da gre za kvadratno stavbo s kronim dvoriem pravilni geometrijski liki na ravni zasnove. Primerjava zunanjine s Palazzo Caprini. Rustino pritlije in nadstropje z gladko steno. Vse skupaj je e malo zakomplicirano vpliv manierizma. Proelje je enakomerno lenjeno, dodatno poudarjen vhodni del s portalom. Rustino pritlije ima fino nakazan stebrni red, v sredini pa motiv Serilijane. Dvorie je postavil sin arhitekta Emanuel, po vzoru Bramantejevega tempieta (naronika sta bila stara Karla V.). vzor v isti obliki stebrnih redov spodnji dorski, zgornji jonski. Strogost postane znailnost panske umetnosti. Poljudna tradicija se dosti bolj naslanja na obilje okrasja, dvorske stavbe pa bolj strogo sledijo renesannim elementom. Karel V. 1548, Tizian Karel V. je vladal kot panski kralj in kot rimski cesar v 16.st. Karel V. kot rimski cesar je ogromno potoval po Evropi, ni imel fiksne prestolnice. Kar se slikarstva tie, so pomembni Tizianovi portreti, ki so na vrhuncu razvoja v pomembnosti upodobljencev. Celopostavni izrez. Tizian je dobil naroilo, da napravi kopijo Seiseneggerjevega portreta. Karel V. v bitki pri Muhlbergu, Tizian Konjeniki slikani portret, nov element v slikarstvu. V tej bitki je Karel V. porazil protestante. Vera je zelo pomembna v panskem in umetnikem ivljenju. Primerjava s kipom Marka Avrelija. Referenca na antinega vojskovodjo, da se ga razumeti kot kranskega viteza zmaga kreposti nad pregreho. Konj je postavljen v tipiko beneko krajino. Leone in Pompeo Leoni Obuditev cesarksega starorimskega portreta buste. Za primerjavo Cenninijev portret Cosima I. Oe in sin delata doprsne in dopasne postave, ter celopostavne podobe v marmorju in bronu najdraja materiala. Cela vrsta njunih portretov. Leone ni ivel v Madridu, delal je v Nemiji in kipe poiljal naokoli, njegov sin pa se je naselil v Madridu. Karel V. premaga Furijo, Leone Leoni Manieristini projekt, kip iz brona v dveh pogledih. Karel V. stoji nad premagancem, oklep kipa se da sneti, da dobimo idealno golo podobo. Naslanja se na slikarski prototip. Postavitev dveh figur gre za namig na legendo Cesarja Avgusta, ki je premagal Furijo in je konno zavladala doba blaginje in miru. Karel se postavlja v to vlogo. Formalno bi lahko razbrali problem figure serpentinate cela skupina zahteva gledanje iz veih strani. El Escorial, Juan Bautista de Toledo in Juan de Herrera Obdobje vladavine sina Karla V. Fillipa II. Bil je bolj umirjen in je ivel v glavnem v paniji, ni bil ve cesar, bil je samo panski kralj. Prestolnico preseli iz Toleda v Madrid. Mavrsko utrdbo predela za lastne potrebe, vendar je danes uniena. Ta stavba je utrdba zunaj mesta, nekakna funkcija vile. Gre v prvi vrsti za versko stavbo meanje verske in posvetne funkcije. Kompleks razlinih stavb, najbolj oitno izstopa cerkev, v okviru tega kompleksa je samostan in mavzolej Karla V., univerza, bolnica in kraljevi apartmaji. Osnovna ideja je sakralna. Gre za mreo stavbnih kril okoli pravokotnih dvori spominja na reetko sv. Lovrenca. Na dan sv. Lovrenca so panci porazili francoze profana, politina funkcija svetnika. Ta kompleks sta postavila dva arhitekta, gradnja je trajala dolgo. Oba arhitekta sta se izobraevala v Italiji. Toledo je bil konkretno Michelangelov pomonik pri Sv. Petru. lo je za slog brez orkasja estilo desornamentado vhod je postavljen po vzoru fasade rimske Il Gesuv z obeliski in timpanoni, ostalo je gola stena brez okrasa, najdemo le plitve pilastre in tanke lizene, ki razlenjujejo fasado, ostalo je golo. Ta slog postane prevladujoi. Izrazita dvojnost skrajna strogost, po drugi strani poljudnost in obilje okrasja. Cerkev je v grobem grki kri, vzporednice z Michelangelovim nartom za cerkev sv. Petra. Proelje je obdano z dvema stolpoma. Vse skupaj je strogo, neokraeno. Dorski stebrni redovi, minimalno okrasje v notranjini.

Veliki oltar (retablo), Escorial, aritekturni okvir Juan de Herrera, kiparski okras Leone in Pompeio Leoni; slike Juan Fernandez de Navarrete, Luca cambiaso, Federico Zuccaro, Pellegirno Tibaldi Znailnost panske sakralne umetnosti je, da zasedajo celotno povrino stene. Za cerkev samo je bil naroen obseen slikarski program, v paniji vera prevzame protireformacijska naela. Fillip II. Je osebno nadzoroval to delo. Cela vrsta slikarjev, veinoma gre za italijane. Najbolj je zadovoljen s Tibaldijem, ki mu je namenil ast, da je ustvaril glavno sliko z muenitvom Lovrenca. Arhitektura s stebrnimi redovi in ustreznimi prekladami, ob straneh so kipi. Zelo ambiciozen projekt. Formalne znailnosti Tibaldijeve slike: figure so bile zelo velike in jasne kompozicije, da se jih je dalo brati od dale. Kompozicija je bila na vsebinski ravni zelo jasna, ni bilo nobenih dvoumnih sporoil. Sv. Lovrenc je Michelangelovsko miiast, gmota figur, ni prostorskosti. Bolj manieristini moment. Nagrobnika Karla V. in Fillipa II z druinama, Escorial, Pompeio Leoni Globoka religioznost, tudi kraljevi prostori so bili nameeni tako, da se je iz kraljeve spalnice videlo na ta oltar. Nadaljevanje Leonijevega sloga. Poesie, Tizian Kljub verski naklonjenosti so imeli elje po mitoloki erotini ikonografiji. Fokus je na golem enskem telesu in ljubezenskih prigodah. Fillip II. Je bil najpomembneji zbiratelj slik svojega asa vladarji zanejo zbirati umetnika dela, iz njihovih zbirk nastanejo dananji muzeji. Fillip je bil navduen tudi nad Boscevimi slikami razumel ga je kot moralizirajoo alegorijo. panija je bila v takratnem asu precej veja, pod njihovo oblast je spadala tudi J Italija in Nizozemska, zato prihajajo umetniki vplivi iz obeh koncev. Fillip ustanovi funkcijo uradnega kraljevega slikarja. Marija Tudorska, 1554, Anthonis Mor Anthonis Mor iz Nizozemske. Najprej je delal za celo dinastijo Habsburanov. Leta 54 je bil poslan v anglijo, da naredi ta portret Marije Tudorske. Funkcija portretov za portretiranje potencialnih nevest. Poslui se formule Tizianovega portreta. Predstavnik manieristinega portreta natanno izrisano oblailo, veji izrez, Mor bolj psiholoko oznai svoje upodobljence vpliv domae tradicije. Fillip II. Mor Infanta Usabel Clara Eugenija, Alfonso Sancez Coello Morov uenec. Bolj lutkaste podobe. Filipova herka s pritlikavko funkcija dvornih norcev. Kljub temu so bili zelo spotovani imeli so privilegije, da so vladarju lahko karkoli rekli v obraz. Filip II. in Ana Avstrijska, Sofonisba Anguissola Spletina Filipove tretje ene in tudi etrte (ene so pogosto umirale pri porodu). Njen panski opus je precej nedefiniran. Tipina panska rnina, zadranost v sami noi, ki postaja popularna po celi Evropi. Izven tega dvora v slikarstvu delujejo e drugi umetniki, v manjih projektih domai mojstri. Luis de Morales Cela vrsta njegovih nabonih podob (Pieta in Marija z otrokom). Delal je v Seviliji, kombiniral je ve vplivov, tudi italijanskih. Prevzema Leonardov sfumato, je pa nizozemsko naturalistien. Ozadje je temno, kompozicija pa je enostavna, figure izstopajo. ustvene podobe v protireformacijskem smislu. Imel je vzdevek El Divino kot boanski slikar zaradi ustvenega naboja. El Greeco Iz Krete, tradicija bizantinskega ikonskega slikarstva. Potoval je proti zahodu, 1567 se je ustavil v Benetkah (vpliv Tiziana in Tintoretta). 1570 je potoval v Rim (Rafael, Michelangelo) Kristus oisti tempelj Tintorettovska kompozicija, dramatina skupina figur, vendar ni tako temna kompozicija. Barve oblail so manieristino hladne. Naslikal je dve verziji te slike, v tej je vkljuil portrete umetnikov, ki so ga navdihnili (Tiziana, Tintoretta, Rafaela,). El Espolio, 1577 Odpotuje 1577 v Toledo, njegovo prvo pomembno naroilo. Upodobitev apokrifnega motiva slaenja Kristusa (prizora, ki ga ni v Sv. Pismu). Trenutek, ko kristusa sleejo, preden ga kriajo. Slika

je v zakristiji povezava. Slika je po formalni plati manieristina figure nagnetene v ospredju, znailni podaljani proporci teles, horror vacui; v barvah vpliv Benetk zelo tople barve. S to sliko naroniki niso bili zadovoljni preve tuj v formalnem smislu. Od tu naprej je vglavnem delal za zasebne naronike. Imel je delavnico. Poskual je priti na Madridski dvor, vendar je bil premalo protireformacijski v formah. Pogreb grofa Orgara Eno najbolj znanih njegovih del. Upodobitev pogreba grofa, ki je bil ustanovitev te cerkve legenda da naj bi se ob njegovi smrti pojavila svetnika, ter ga odnesla v nebo. Dvodelna kompozicija zemeljski in nebeki del. V zemeljskem delu nagnetenost figur, horror vacui, cela vrsta portretov, kompozicija je kvadratna; v nebekem delu je trikotna kompozicija in dosti bolj abstraktna. Upodobil je tipini bizantinski motiv Marijine pripronje, angel nosi duo umrlega v nebo v bizantinski umetnosti na prizoru Marijine smrti. Dva primera portretov in nabonih podob. Njegov slog je dosti prepoznaven. Temna ozadja, osvetljene viane figure. Problem pri El Greecu je problem manierizma po formalni plati cela vrsta tipinih manieristinih znailnosti; po drugi strani pa ne gre samo za preigravanje formalnih elementov, ki so znailnost italijanskega manierizma, tukaj ima versko gorenost, ki ga razlikuje od manieristov (tudi Tintoretto), skoraj je e baroen. Deloval je proti koncu stoletja. Njegovi portreti niso tako manieristino hladni, njegovi upodobljenci (kleriki) so realistino upodobljeni, ampak se v njih vidi verska gorenost. Francija Najbolj isto italijansko renesanso prevzamejo na robu Evrope, Francija pa, ki je nekako v sredini, italijanske novosti sprejema dosti bolj zadrano in jih drui z domao tradicijo, jih pa najbolj trajno prevzame in vkljui v svojo tradicijo francoski klasicizem (terminoloko sta dva iz 16. In 17.st.). V obeh primerih gre za specifino za francoski odgovor na italijansko umetnost. Na zaetku 16.st. t.i. Loarska ola. Tam je postavljenih cela vrsta dvorcev. Imeli so neposredne stike z Italijo, saj so jo skuali osvojiti. V prvi fazi je najbolj vplivala lombardska umetnost. Francoski kralji so z invazijami pripeljali invazijo italijanskega okusa v Francijo. Italija je bila sredie civiliziranega ivljenja. Loarska ola primeri dvorcev, ki so jih postavili tajniki, ki so financirali kralja. Meani v bliini kralja, kralj posnema njih. Najpomembneji je bil Franc I. ki je vladal od 1515 1547, nasledi ga Henrik II. !547 1560, po tem letu pa se zanejo verske vojne. Do leta 1560 se zgodijo najpomembneje zadeve na podroju umetnosti Chateau prijetni dvorci za aristokrate, z namenom udobnega, prijetnega bivanja. Izgubijo vojako obrambno funkcijo, vendar ohranijo nekaj starih elementov okrogli stolpi, obzidje. Najprej prevzemajo renesanso v nekih okrasnih detajlih. Bury, 1511/24 Sam tloris postaja dosti bolj pravilen gre za tri krila okoli kvadratnega dvoria. Znailni stolpi na vogalih, poudarjeni vhodi v stavbe kot nek strani stolp. Paviljon je viji od ostale stavbe. Nadaljevanje domae tradicije visoke strehe, veliko stolpiev, ki silijo v viino. Prevzamejo lenjenje s pilastri in razlinimi venci. Na osnovo stavbe je aplicirana ta mrea pilastrov, ki so izkljuno dekorativni element. Chenonceaux, 1515 Azay-le-Rideau Kraljeva naroila: Blois, 1515 - 1524 Naroilo Franca I. Bil je strasten lovec, zato se je najraje zadreval na podeelju v tem dvorcu. Opravka imamo s predelavami nekih lovskih ko. Ne gre za nove stavbe, ampak za predelave po najnoveji modi. Znailna pilastrska mrea, razlini zidci, znamenita zavita stopnia, ki so znailnost teh francoskih dvorcev, znailnost je tudi to, da te stavbe zelo dolgo gradijo. Tloris je nepravilen. Krilo Franca I. zunanje proelja dve nadstropji arkad in na vrhu loa (vzor Bramanteja). Sicer e nimamo polkronih lokov. Italijanski okras je zelo ploskovit.

Chambord, zaet 1519, Domenico da Cortona Predelava e obstojee lovske koe. Italijanski umetnik, povabil ga je e Karl VIII. Ti umetniki, ki so iskali delo na teh dvorih, so se ponaali s sposobnostmi vojakih ininirjev. Gre za pravilno geometrijsko obliko v sredini je srednjeveki princip stavbe, obdane z obzidjem. Spet so na obzidju mogoni stolpi, ki dajejo srednjeveki uinek, strehe so strme, cela vrsta dimnikov in stolpiev spominjajo na gotske katedrale. Okras elementi iz italijanske renesanse; mrea zidcev in pilastrov. Stavba ima v sredini zavito stopnie gre za dvojno stopnie izumil naj bi ga sam Leonardo. Osrednji prostor je krine oblike, v vogalih so t.i. apartmaji ta princip je povzet po mediejski vili Poggio a Caiano. Cerkvena arhitektura Francija je domovina gotike, ki je njihov nacionalni slog. Vkljuevanje renesannih novosti je bilo naporno. St-Pierre, Caen Pilastri, s klasinim okrasjem, efekt pa je e vedno gotski. St-Eustache, Pariz Ladje so polkrono zakljuene, vendar gre e vedno za klasino gotsko cerkev. Renesansa je bolj v detajlih. Druga faza arhitektura, Fontamblojska ola bolj se uporablja za slikarstvo in kiparstvo, kot pa za arhitekturo. Loarska ola 1495 1525, Fontamblojska 1525 1540. Franc I. proglasi Paris za svojo prestolnico. Porte Doree, Fontainebleau, 1528 1540, Gilles le Breton Najljuba rezidenca, predelava lovske koe z lovom se bomo sreevali tudi v slikarstvu aristokratksa zadeva, pomembna drubena vloga. Zlata vrata imamo opravka z domaim arhitektom. Poudarjen vhod, ki je naslonjen na stavbo. Vogalni stolpi se sploijo in postanejo del stavbe. Mrea ploskovitih pilastrov. Novo je pravilni vrstni red stebrnih redov. Klasina francoska shema z odprtinami v srednjem delu (vzor Castel Nuovo v Neaplju), ob osrednjih odprtinah dvojni pilastri. Cela kompozicija e ni isto simetrina. Bronasti relief Izdelan z namenovm, da bi bil intaliran kot luneta v spodnjem portalu. Gaillon, okoli 1508 Postaviti ga je dal kardinal George de Buis. Tipina srednjeveka situacija. Poligonalni stolpi na vogalih poudarjena utrdbenost. Cour du Cheval Blanc, Fontainebleau, 1528 40, Gilles le Breton Novo dvorie dvorie belega konja. Mrea pilastrov, dosti bolj oitni pa so paviljoni znailnost francoske arhitekture. Galerija Franca I., Fontainbleau, okras okoli 1533 40, Rosso Fiorentino in Primaticcio Najzgodneji primer galerije dvorane, ki je ozek in dolg prostor. Namenjena je promenadam pozimi. Fontainebleuska ola tu pride do izraza. V Francijo sta prila ta umetnika, lo je za veliko dekoratersko delavnico. Rosso je najprej vodja, po njegovi smrti prevzame vodstvo Primaticcio. Znailna delitev stene v leseni opa v spodnjem delu, v zgornjem delu pa kombinacija okrasa iz tuka in slik slike v tukaturnih okvirjih prvi to sreamo v Rafaelovi oli. Tukaj postane vodilni dekoraterski princip. Ta dvor postane umetnika referenca za konkretno Francijo pride v modo, ki jo posnemajo aristokrati po vsej deeli. Okrasje slavospev Francu I. - princip, ki ga sreamo e dostikrat. Figure v tuku so zelo Michelangelovske. Sreamo pa tudi svitkasti motiv izvor ni jasen, sreamo pa ga e prej, priljubljen pa postane v Angliji in na Nizozemskem. Vpliv italijanskega manierizma. Kraljevo stopnie enske figure (Primaticcio) specifien francoski tip enskega akta. Znailen je obraz v profilu. Solnica Franca I., 1539 43, Benvenuto Cellini Cellini na obisku pri kralju Francu I. Majhno zlatarsko delo, fokus bogato okraene mize. Alegorini

figuri Neptuna in Ceresa. Fontainebleaujska nimfa, 1543 44, Benvenuto Cellini Nimfa z jelenom priljubljena lovska motivika. Diana na lovu, pred 1554. Jean Goujon? Diana kot boginja lova. Francoski tip zelo elegantne enske figure; zelo gladka koa v nasprotju z dlako jelena. Poudarek na erotinosti. Jean ne spada v to Fontainebleaujsko olo. Kamin v dvorcu Ecouen, okoli 1552, Niccolo dell'Abbate Tretji pomembni umetnik iz Italije. Isti dekorativen princip, vendar so namesto kiparskega okraja figure naslikane. Orfej in Evridika, 1557, Niccolo dell'Abbante Najbolj suveren je bil v krajini. Tu je krajina z mitolokimi prizori. Primer, ko je krajina tista, ki zanima slikarja in naronika. e vedno pa je potrebna zgodba. Figure so manieristine, krajino samo pa je slikal po nizozemskih vzorih znailna barvna perspektiva v ospredju so rjavkasti toni, nato zelenkasti, v ozadju pa modrikasti toni ustvarjanje pogleda v prostor. Druga znailnost je odprt pogled v prostor proti horizontu in pogled malo dvigne. Pomemben je za francosko krajino 17.st. Tukaj ne gre za portret dejanske pokrajine, je izmiljena in je kot kulisa, prizorie zgodbe. enske podobe - Primer Gola varianta Leonardove Mone Lise. Dama v kopeli, okoli 1570, Francois Clouet Portret neke dvorjanke, ni jasno za koga gre; naj bi bila upodobljena ljubica Henrika II. ali pa ljubica Karla IX. povezava z Leonardovo golo mladenko. Ob dami je tihoitje iz nizozemske tradicije in anrski prizori v ozadju. Rdea zavesa je znailna v baronem asu. Dame so imele dojilje za svoje otroke. Eva prima Pandora, okoli 1538, Jean Cousin st. Prvi enski akt v francoskem slikarstvu. Tipino telo za to olo; dalji proporci in zelo majhna glava v znailnem profilu. V ozadju so Durerjevska drevesa, Leonardovska votlika. Ni ve potrebe po upodabljanju Vener, zato, da bi upodabljali enski akt (izgovor). Tukaj imamo osebo iz kranske zgodovine. Pesimistino razumevanje slike prinaalka vsega zla kot Pandora Gabrielle d 'Estrees in vojvodinja de Villars v kopeli okoli 1594, druga Fontainebleaujska ola Isti motiv kot dama v kopeli. anrski moment. ola je izraz za umetnike, ki so delovali v asu kralja Henrika IV. on zakljui z verskimi vojnami. Deluje ob koncu 16.st. Umetniki so veinoma e francoz in nizozemci, vendar noben ne izstopa po kvaliteti, tudi atribucije niso jasne. Precej ve nizozemskih vplivov. Portreti vladarjev in dvora Princip slike, s katerim smo se dostikrat sreali, vladar, ki nekaj da nase, poskrbi, da je njegovo oblije zabeleeno. Vloga reprezentacije, predvsem v provincah opominjajo podlonike. Franc I. Jean in Francois Clouet Oe in sin. Pri dopasnem portretu avtorstvo ni razlono. Po Jeanovi smrti je Francois postal glavni portretist Franca I. Jean malo ohranjenih dokumentov, verjetno je bil flamskega porekla. Portret pae v tradicijo manieristinega vladarskega portreta, oblailo prevladuje nad samim obrazom. Slika deluje zelo dekorativno, e posebej zaradi tapiserije v ozadju. Obraz je morda malo humorno upodobljen. Franc I. okoli 1540, Francois Clouet Konjeniki spomenik. Morda povezava z lovom. Karel IX., 1566, Francois Clouet Spominja na Tizianov portret Karla V. Celopostavni kot znamenje pomembnosti upodobjenca, spet natanno izrisano oblailo Karel IX., 1574, Germain Pilon Busto smo videli e na mediejskem dvoru obuditev cesarskega doprsnega portreta. Kiparski portreti so morda e bolj prestini zaradi dragega materiala.

Nagrobni spomeniki Pomembni kiparski elementi, kombinacija stare srednjeveke tradicije in italijanske renesanse. Gre za kraljeve nagrobnike iz cerkve St-Denis. Dosti jih ni ve ohranjenih uniili so jih med francosko revolucijo. Nagrobnik Ludvika XII in Ane Bretonske, 1515 Italijanski mojstri. Nagrobnik se zgleduje po skici prvotnega narta za nagrobnik Julija II. Monumentalna kiparska struktura okraena s celo vrsto kiparskih figur. Upodobljena sta oba predstavnika dvora in sicer dvakrat. Spodaj lee (en gisant), zgoraj pa iva molita (En orant). V upodobitvah pokojnikov se uveljavlja naturalizem. Italijanska arhitektura pilastri z bogatim okrasjem. Ob nagrobniku sedijo apostoli. Francoska specifika so kreposti na vogalih, ki pa so izdelane v italijanskem slogu. Naroniki so bili otroci. Nagrobnik Franca I. in Klavdije, Philibert Delorme in Pierre Bontemps. Podobna shema z motivom slavoloka. Spet pokojnika upodobljena dvakrat. Znailnost pokopavanja je, da so kraljeva srca pokopavali posebej. Nagrobnik Henrika II. in Katarine Mediejske, Germain Pilon Arhitektura nart Primaticcia. Figure kreposti na vogalih. Arhitektura je v italijanskem slogu. Spet dve upodobitvi pokojnikov. Posoda za srce Henrika II. manieristine figure kreposti. Mrtva pokojnika sta upodoblljena naturalistino. Pokojnik posnetek Michelangelove Piete; pokojnica v dri mediejske Venere. Katarina je imela nart, da bi ta nagrobnik stal v svoji kapeli. ARHITEKTURA Dvor je najpomembneje umetniko sredie francije, vsi posnemajo dogajanje na samem dvoru. Vsi pomembnei se radi zbirajo v teh rezidencah Le Grand Ferrare, Fontainebleau, 1542 46, Sebastiano Serlio Rezidenca kardinala in papekega odposlanca, ki je po rodu iz Ferrare. Stavba je pomembna zaradi novega stavbnega tipa Hotel particulier. Umetnik je zbeal iz Rima po Sacco di Roma. Imenovan je bil za glavnega gradbenega nadzornika. Njegovih del v franciji je malo ohranjenih. Tu je ohranjen samo portal. Risba proelja in rekonstrukcija celotne stavbe. Hotel particulier - Mestna rezidenca plemike druine (drugi drubeni kontekst, njihova matina rezidenca je na podeelju, ker pa se spodobi, da so prisotni v bliini dvora, si postavijo mestno rezidenco). Uveljavi se poseben tip zasebnega bivalia. Corps-de-logis je osrednja stavba z najpomembnejimi prostori, to poslopje je obdano z dvema kriloma, ki sta namenjena za gospodarske prostore. Hotel v dananji podobi je podoben temu. Kuhinje so stlaili im bolj dale stran od teh prostorov, ker niso marali vonjav v bivalnih prostorih. Stavba tvori sprednje dvorie, ki je na ulino stran zaprto z ograjo in portalom. Hotel-entre-cour-et-jardin dvorie in vrt. Tloris glavno krilo s stranskima in dvoriem. lenitev stene rustika v pritliju in gladka stena z okni v nadstropjih. Serlijeva novost je simetrino pravilen tloris. Ta stavba je vplivna za nadaljne hotele. Problem, kar se Pariza tie, je prostor. Hotel Carnavalet, Pariz, okoli 1545 50, Pierre Lescot Ideal je e vedno pravilni geometrini tloris, vendar se je treba prilagoditi dejanskim monostim prostora. Danes je v tem hotelu muzej parike zgodovine. Ulino proelje rezidence so zaprte od ostalega mestnega prostora. Pregradna stena je stavba sama zase. Stena je nadaljevanje tradicije iz Loarske ole zidci in pilastri, plitev okras, enostaven. Tipien je poudarjen osrednji del s pilastri. Znailnost so paviljoni doloeni deli so poviani. Dvorie je okraeno z reliefi Jeana Goujona. Ancy-le-Franc, okoli 1544 50, Sebastiano Serlio V tlorisu mu je uspelo postaviti italijansko stavbo enakomeren simetrien tolris. Masiven blok z notranjim pravokotnim dvoriem. Francosko so poudarjeni vogali, ki pa so sedaj tirikotni. Stena je strogo lenjena, ni kiparskega okrasja. Primerjava s Palazzo Caprini rustino pritlije, nadstropje lenjeno s polstebri, v dvoriu so bile miljene arkade tega prvotnega narta ni uresniil. Zgledoval se je pri Belvederskem Cortileju dvojni pilastri in motiv slavoloka na sami fasadi vpliven v Franciji. Kontinuiteta, kar se okrasa tie. Louvre, Pariz

e srednjeveki grad mnogih francoskih kraljev. 1525 Franc I. za prestolnico doloi Pariz, vendar ne ivi tukaj. Namen je imel srednjeveko mesto posodobiti. Palaa je v celoti mogona. Cour Carre, Louvre, Pariz, 1546, Pierre Lescort, kiparski okras Jean Goujon Najpomembneja arhitekta sredine 16.st. Izumita francoski klasicizem. Dokonno zdruita staro francosko tradicijo z italijanskimi novostmi visoke renesanse v novi nacionalni slog, ki se nadaljuje in razvija e v 17.st. Lescot je bolj dekorater, sodeluje z Goujonom poudarek na okrasu arhitekture. Zelo malo je ohranjenega, mnogo del je bilo unienih. Notranje dvorie najprej postavi osnovno glavno krilo, kasneje so prizidana ostala poslopja. Francoska je razdelitev v paviljone po vsej dolini stavbe. Okras je kombinacija stebrnih redov in zelo ploskovitega reliefnega okrasja alegorije v atikah. Stavba je dvonadstropna z mansardo na vrhu. Reda sta korintski in kompozitni. Bogateja okraenost kot pri Serliu. Mrgolenje povrine. Notranjina pomembna je dvorana Salle des Caryatides, Jean Goujon postavil je tribuno za glasbenike, ki jo nosijo te kariatide. Zgleduje se po atenski akropoli. Goujon je najpomembneji kipar v franciji iz sredine 16.st., prevzema ideal Fontainebleaujske ole. Draperija kariatid je zelo klasina (ozke vzporedne gube). Fontaine des Innocents, 1547 49, Jean Goujon Reliefi nimf se nahajajo v Louvru. Vodnjak je zanimive oblike, v pritliju je cisterna, zgoraj pa je loa, ki je bila namenjena, da so dame in gospodje sedeli ob prilonosti kraljevega mimohoda. Loa motiv slavoloka, ire odprtine z dvojnimi pilastri. Nimfe so podobne kot pri kariatidah, le da so tu v plitvem reliefu. Anet, portal (avant-corps), 1547 -52, Philibert Delorme (De L'Orme) Dvorec, ki ga je Delorme postavil v Normadiji za ljubico Henrika II. Od vsega kompleksa je ohranjenega zelo malo, je pa podoben princip kot pri Grande Ferrare. Danes je ohranjen samo vhod v cel kompleks in kapela. Relief v lunetti Fontainebleaujska Nimfa od Cellinija. Delorme operira z masami, portal je skupek masivnih kubusov, ki so postavljeni v trikotno kompozicijo. Motiv slavoloka, treh polkronih vhodov, eprav bi tu lahko videli tudi Palladijevski motiv. Cela vrsta bizarnih manieristinih okrasov zgoraj je kiparska skupina iz brona jelen z lovskimi psi. Dimniki pa so v obliki sarkofagov. Anet, kapela, 1549 52 Zasebna kapela, skupek mas masivna arhitektura, dosti nepravilna. Prvi v okviru francoske arhitekture sreamo cerkev centralnega tlorisa, loa sicer dobi drugo obliko v 17.st. Kupolna cerkev postane glavni tip centralne arhitekture v 17.st. Portal s klasinimi pilastri. Osrednji del proelja z dvorca Anet, pred 1550, Philibert Delorme (Ecole des Beaux-Arts, Pariz) Glavno krilo, kjer je bil vhod v glavno stavbo. Vhodni del je ohranjen vendar so ga preselili v Pariz in je vzidan v stavbo. Za primerjavo zlata vrata iz Fontainebleauja nadaljevanje tradicije. Trinadstropna struktura z dvojnimi stebri ob strani, med njimi je kiparski okras, tri nadstropja z odprtinami. Okras sam je dosti bolj italijanski, klasien. Gre za visok in ozek motiv gotski vzgon v viino. Ta tip je zelo vpliven in ga bomo sreevali vse 17. In 18.st. Proti koncu 16.st. francijo doletijo verske vojne, logina posledica je manja umetnika produkcija, ker je el denar za vojsko. Petit Chateau, Chantilly (okoli 1560) in Ecouen (okoli 1560), Jeann Bullant Spomenika v manieristinem smislu. Pri Chantillyju imamo poudarjen vhod slavoloni motiv, vendar manieristino tukaj ne gre za vhod poudarjenje elementa na stavbi dejansko nima funkcije. Pri Ecouenu prvi sreamo gigantski stebrni red, ki se tu pojavi zelo zgodaj. Jacques Androuet du Cerceau st. Prvi iz dinastije arhitektov druinska sluba. Pomemben je zaradi traktatov in ilustracij stavb, ki so bile postavljene v Franciji v njegovem asu. Slog se je zaradi tega tiskanega medija laje iril, pomemben je tudi zato, ker dosti del ni ohranjenih, ohranjene pa so te ilustracije. Propagiral je hotele, kot jih je uveljavil Serlio; tudi dvorce uveljavi se standardna delitev. Kot manierist je bil naklonjen obilnemu okrasju.

Konec stoletja, institucija kralja opea. Umetnostno postane pomembna Lorena samostojna vojvodina do leta 1633. Pride do kulturnega razcveta. Nagrobnik Reneja De Chalon, po 1544, Ligier Richier (St-Pierre, Bar-le-Duc) Njegov najbolj znani nagrobnik. Nadaljuje gotsko tradicijo, upodobi razpadlo truplo pokojnika. Gre za nadaljevanje gotske morbidnosti smrt je v kranstvu kot nekaj dobrega zaetek venega ivljenja. Namenoma kontrast med mrtvim telesom. Koa na okostnjaku je bolj dekorativno manieristino napeta. Okostnjak dri v rokah svoje srce loenost srca od telesa. Grafika Tri Marije ob grobu (okoli 1602 17) in Lajnar, Jacques Bellange Dvorni umetnik Lorenskih vojvod, malo njegovih ohranjenih del, razen teh grafik in risb. Grafike so razdeljene v sakralne podobe in anr. Marije kot elegantne dame s podaljanimi proporci, dolgimi vratovi. Figuralni tip je zelo manieristien, draperija je dosti bolj fantastina in manieristino interpretirana. Marije se pojavljajo dvakrat dva trenutka iz iste zgodbe, manieristino so obrnjene pro od gledalca. anrske grafike posebnosti je naslikal na precej odvraten, grotesken in karikiran nain. Svete osebe se upodablja na lep nain, ljudi nijega sloja pa se upodablja bolj karikirano. Pantaloneja (1616) in Florentinsko slavje (1619), Jacques Callot. 1610 gre v Rim, nato dela v Firencah za Cosima II. Mediejskega. Njegova glavna naloga je bila dokumentiranje dogodkov na dvoru upodobitve aristokratskega ivljenja. Florentinsko slavje oie, ki je znailno za nizozemsko krajino iz vije perspektive, posledino vidimo veliko mnoico majhnih figur. Kompozicije so sestavljene iz elegantnih figur, po drugi strani pa spet groteskni anr Pantaloneja popularna komedija. Zaetek upodobitev figur iz Komedije del Arte. Priljubljen motiv pri veih umetnikih. Zanimiva je interpretacija upodobitve v razpadajoem, revnem nainu. Po letu 1621 se vrne v francijo. Serija Obleganje Brede (1627) in serija Velike strahote vojne (1633), Jacques Callot Dobi veliko naroil za upodobitve vojakih ceremonij. Premaga pancev nad Holandci. Pokrajina se odpira od zgoraj, mnoica majhnih figur boji pogled na lovetvo. Krajina je pomembna z vojakega vidika v smislu zemljevidov. Te krajine so bile dostikrat realne in so imele vojako funkcijo, saj so dajale informacijo, kaken je teren. Obleganje Brede naroilo nekega vladarja, ki to vojno bije; dokumentacija vojnega dogajanje. Po osvojitvi Lorene, je umetnik ustvaril dve seriji Strahot vojne (Velike in Male); kjer se je spustil na zemljo in pokazal realno stanje posledic vojne. ANGLIJA Enak proces, kot pri drugih deelah severno od Alp kako prevzemajo italijanske renesanne novosti. Hampton Court, 1514 - 29 Postaviti si ga je dal kardinal Thomas Wallsey. Stavba je e tradicionalno srednjeveka, italijanski so kiparski medaljoni z upodobitvami rimskih cesarjev, ki jih je naroil iz Italije. Wallsey je padel v nemilost Henrika VIII., ki je zasedel ta grad. Zgodenj spomenik na zaetku 16.st. Henrik VII. vlada od 1509 1547, po njem vlada hi Elizabeta I. 1558 1603. Prevzemanje renesannih novosti se odvija na ravni dvora. V anglekem okolju je sakralna arhitektura e dolgo tradicionalna. Vladarska arhitektura. Nagrobnik Henrika VII. in Lady Margaret, 1512 18, Pietro Torrigiani (Westminster Abbey, London) Znan je po tem, da je Michelangelu razbil nos, zaradi tega je pobegnil v Anglijo, kjer je izdelal ta nagrobnik. Figure imajo tipino gotsko draperijo. Imamo dva elementa zdruena mrtva pokojnika z rokami v molitvi. Nagrobnik pa je okraen s klasinim frizom, ob vogalih pa so renesanni putti. Nonsuch Palace, Sorrey, zaeta 1538 t.i. palaa, kakrne ni. Henrik VIII. je tekmoval s Francem I. Tekmovalnost med vladarji, ki smo ga e sreali. Palaa ni ohranjena, le po risbah in sliki. Sama gradnja je potekala zelo poasi. Iz grafike lahko razberemo, da gre e za zelo tradicionalno zadevo. Zunanjina zgledovanje po loarski oli. Vtis celote, lenjenje s pilastri. Notranjina pa po vzoru Fontainebleaujske ole. Henrik je dal

postaviti to palao iz ni, kar je posebnost. Somerset House, London Zadeva ni ohranjena. Prvi resen poskus gradnje v renesannem slogu klasina stavba v celoti. V zasnovi gre za tiri krila okoli kvadratnega dvoria; klasini motivi v detajlih. Naslanjanje na francosko tradicijo s paviljoni razlenjena stena v strenem delu. Henrik VIII je zelo rad zasegel palae drugim pomembneem in jih predeloval po svoje. Wollaton Hall, Nottinghamshire, 1580 88, Robert Smythson (prodigy house, Royal Progress) Luksuzna hia za kraljico. Prvi vtis je e vedno srednjeveki, zelo slikovita silhueta, posamezni stavbni prostori nametani na kup, relativno pozna faza razvoja tloris je e simetrien, v sredini je glavna dvorana, okoli nje so drugi prostori. Po tlorisu gre za slikovito stavbo z vogalnimi stolpi vpliv francoske arhitekture. Okras je tudi iz francoskih vzorov ploskovito okrasje, ki je klasinega izvora (pilastri, zidci, nie), po drugi strani pa motiv okovja iz francoske arhitekture. Robert Smythson eden prvih profesionalnih arhitektov. Hardwick Hall, Derbyshire, 1590 97, Robert Smythson Podoben princip kot na prejnjem primeru. Zdaj e zelo simetrien tloris, skupek mas. Slikovita silhueta, manj okrasja na samih stenah, hia je slovela zaradi stekla luksuz, ker je bilo treba hio zelo ogrevati. Prodigy pomeni izjemnost, udo, nekaj kar ni navada ustrezno funkciji, ki so jo imele. Cerkvene arhitekture iz tega asa na tem obmoju ni, nove stavbe so na ravni dvora SLIKARSTVO Specifika anglekega slikarstva je ta, da se vladarji niso brigali za to zvrst. Henrik VIII je zbiral bolj tapiserije, kot pa slike tapiserije imajo funkcijo izolirajo prostore. kar se anrov v slikarstvu tie, je najpomembneji portret, historie ni, jih ne zanima. Portret ima zgolj reprezentanno funkcijo, naroniki so kralji, dvorjani, aristokrati. Portretisti pa so v glavnem tujci, vendar ne italijani, ampak nemci in nizozemci. Hans Holbein ml. Po rodu nemec iz Augsburga. tiri faze njegovega ustvarjanja. Ni imel neke ole in ni imel monega vpliva na lokalno institucijo. Erazem Rotterdamski, 1523, Hans Holbein ml. Iz njegovega prvega Basselskega obdobja. Spoprijatelil se je z Erazmom. Tip portreta uenjaka prenos tipa od sv. Hieronima, ki je apliciran na profan anr. Mrtvaki ples, med 1523 in 1526, Hans Holbein ml. Grafina serija, glavno sporoilo je smrt prej ali slej nas bo pokosila smrt. Holbein je upodabljal osebe iz razlinih drubenih slojev v drubi okostnjaka. Holbein je 1524 potoval v Francijo, upal je da bo dobil slubo na dvoru Franca I., vendar mu ni uspelo. Obisk je pomemben, ker je na Holbeina vplival Jean Clouete. V Angliji je spoznal Thomasa Morea pomemben v politiki in parlamentu. Sir Thomas More, 157, Holbein Funkcija prijateljskega portreta v humanistinih krogih. Naroijo svoj portret, da ga poljejo prijatelju v spomin. Monumentalna, piramidalna kompozicija. Figura je plastino oblikovana, imamo obutek volumna, telesnosti. Holbein je bil dober risar, zato so njegovi portreti zelo natanno zrisani. Poudarek je tudi na oblailih. Skica portretov Eden najstarejih primerov druinskega portreta severno od Alp. Po drugem Londonskem obdobju se je vrnil v Bassel. 1532 pa se je dokonno vrnil v London in tu tudi ostal. Sprva je tam delal za nemke trgovce. Trgovec Georg Gisze, 1532 Enak tip portreta; velik izrez dopasni portret; bogata natanno izrisana oblaila; veliko simbolnih detajlov v okolju.

Ambasadorja, 1533 S to sliko je dokonno zaslovel. Nadaljuje staro nizozemsko tradicijo dvojnega, polnopostavnega stojeega portreta. Natanno izrisani in dodelani detajli; cela vrsta objektov s simbolnim sporoilom. Najbolj znamenita je lobanja t.i. anamorfoza, lobanjo vidimo s strani. Sprva oblikuje nakit, nato poasi pride do samega vrha. Portret Henrika VIII., njegovih starev in Jane Seymour za Whitehall Palace, 1536 Pomembno naroilo, gre za fresko v njegovem vladarskem kompleksu. Ni ohranjena. Nadaljevanje ambasadorjev v kompoziciji, figure so podvojene. Povezava med oetom in sinom je pomembna v aristokratskih krogih aristokracija se utemeljuje na krvi. Henrik VIII v svoji obiajni pozi. Portreti so celopostavni pritiejo najpomembnejim vladarjem. Poudarek na natanno izrisanih oblailih. Henrik VIII., 1536, Holbein Primerjava s Thomasom Morom in Clouetovim portretom. Henrik je dosti bolj ploskovito naslikan pomembna je natannost. Psiholoka oznaka Holbein je dosti bolj realistien, kot drugi slikarji. Znailno nemko modro ozadje Cela vrsta portretov Henrika VIII in vseh njegovih ena: Jane Seymour, 1536 37 Kristina Danska, 1538 Prvi primer enskega celopostavnega portreta, kar je v 16.st. izjemno. Bila je neakinja Karla V. obleena je v rno, ker je bila vdova Francesca della Sforza. Zavrnila je Henrika VIII. Miniaturni portreti: Zelo priljubljen format v Angliji. Funkcija obeskov ali so vstavljeni v razline katlice. Vloga spominskih prijateljskih portretov. Katarina Aragonska, Lucas Horenbout Prinesel to verzijo. Ana Klevska, Hans Holbein ml. ena Henrika VIII. Idealizirana podoba Elizabeta I., Levina Teerlinc V slubi na anglekem dvoru. Znana je po dokumentaciji, zelo problematine pa so atribucije. Znailno modro ozadje. V slogu pa posreeno ujemanje s Holbeinom zaradi natannega risanja zaradi majhnega formata. Mladi mo med vrtnicami, okoli 1588, Elizabeta I., Nicholas Hilliard Na prelomu stoletja. V miniaturi se je lotil celopostavnega portreta. Eden izmed prvih pomembnih domaih umetnikov. Neznana ena, Isaac Oliver Iz francije. Ti portreti postajajo vse bolj ploskoviti, poudarek je na natanno izrisanemu oblailu Portreti Elizabete I. Cela vrsta portretov, noben umetnik ni bil tako pomemben, da bi ga omenjali. Bili so pod zelo strogim nadzorom dvora. Pomembno je bilo, da so dvorjani imeli vsak svoj portret kraljice, zato toliko portretov. Imajo alegorien pomen devika kraljica uveljavljena ideologija. Bela oblaila. Nadaljevanje Holbeinovske tradicije natanno izrisana bogata oblaila. Na vseh teh portretih pa deluje zelo lutkasto kot ilustracija otroke knjige. NEMIJA Renesanna arhitektura se uveljavlja na drugem nivoju, nemija je bogata z gotiko. Cela vrsta projektov na ravni dvora, dinastija Wittersbach Stadtresidenz, Landshut, 1537 - 43 Kvazi renesanna palaa poudarek osrednjega dela, rustino pritlije, okna s trikotnimi zatrepi. Podobna je slovenska arhitektura. Na grobo povzemajo vzore. Gre za tradicionalni italijanski tip palae kvadratni blok z dvoriem v sredini. Ottheinrichsbau, Heidelberg, 1556 okoli 1560

Enak princip kot v francoski arhitekturi gradove poasi dograjujejo. Manieristien princip. lenjena stena s pilastri in zidci, okna so pravokotna; bogato okraeno z reliefnim okrasjem. Palaa ima zelo dodelano ikonografijo starozavezni in antini kipi. To ni tipino za fasade pala. Poudarjen portal. Stena je bogato lenjena, detajli so zelo dodelani. Antiquarium, Residenz, Munchen, 1568 71, Jacopo Strada in Simon Zwitzel, 1581 1600 Friedrich Sustris Dinastija Wittelsbachov. Gre za galerijo, ki je namenjena rastavljanju antinih kipov oziroma njihovih kopij. Izdelava v dveh fazah dva umetnika. Stene so namenjene razkazovanju kipov, bodisi v niah, bodisi na podstavkih. Freske so poslikane z groteskami motiv iz starega Rima. Dvorie ima celo vrsto klasinih motivov, celo seriliana. Wittelsbachi zaposlujejo umetnike iz razlinih koncev zelo eklektino okolje. Tridesetletna vojna v prvi polovici 17.st. manj umetnikih del. Praga Zanimivo sredie izzven manierizma ob okoncu 16.st. Kot cesar je vladal do 1612 prestolnico cesarstva je preselil iz Dunaja v Prago. Bil je neak Filipa II in je nekaj let preivel na panskem dvoru. Prevzel je fascinacijo z nizozemci in italijani. Poleg umetnikov se je nalo tudi nekaj alkimistov, astronomov, filozofov, Z njego smrtjo je bilo vsega konec, spet postane Dunaj prestolnica. Rudolf II. kot Vertumnus, okoli 1591 in tirje letni asi, 1573, Giuseppe Arcimboldo Delal je portrete in alegorine upodobitve s pomojo nekih objektov razlino cvetje, pridelki, drevjem. Slovel je zaradi tega posebnega anra. Vertumnus je bog letnih asov in tirih elementov. Ne preve laskav portret sestavljen iz veih rastlinskih elementov enako funkcijo ima v realnosti vzporednice na makro in mikro ravni. Znailna je komplicirana ikonografija. Gre za elitno obinstvo, ne razume je kdorkoli. Arcimboldo je skrbel za scenografije znailen format dvorske umetnosti, vendar niso ohranjene. Pomemben element so Kunstkammer zbirke, ki so popularne v 16. In 17.st. Rudolf II je imel najvejo. Gre za zbirke, ki so nekaj posebnega in izjemnega sem so spadale in umetne in naravne stvari: razline slike krajin, portretov, antini kipi; eksotine koljke, fosili. Zaetek dananjih muzejskih zbirk. Bartholomaus Spranger iz Bassla Joseph Heinz st. vicar Oba sta delovala v podobnem slogu. Erotina vsebina, upodobitve mitolokih ljubezenskih parov, alegorije z nekim politinim sporoilom. Ogromno aktov, zlasti enskih. Proporci so bolj manieristini. Hans von Aachen iz Kolna, deloval je tudi v Munchnu. Dela tudi za mesta: Augsburg. Umetniki niso bili strogo vezani na en sam dvor, imeli so funkcijo v diplomaciji, posojali so jih drugim dvorom znamenje dobrih politinih odnosov. Bakh, Ceres in Kupid, Alegorija Miru, Umetnosti in Obilja, Hans von Aachen Povzdiguje Rudolfa II in njegovo vladavino. Slog je isti. Merkur in Psihe, Adriaen de Vries, 1593 Kipar, ki je deloval na Rudolfovem dvoru. Povzema italijanske manieristine elemente, deloval je pri Giambologni. Prevzema njegov princip figure serpentinate. Augsburg, Merkurjev in Herkulov vodnjak, Adriaen de Vries Deloval je torej tudi v drugih mestih, slog ostaja isti. Manieristine podobe. Augsburg je pomembno mesto, naronik je mestna oblast, ne gre za dvorno situacijo. Mestna hia, Augsbur, 1614 20, Elias Holl Velikanski blok, renesanna zasnova pravokoten kubus. lenitev stene spominja na Domenica Fontaina. Ponavlja princip Palazzo Farnese. Na vrhu proelja skombinira motiv Il Gesuv motiv z volutami. Strehe so znailno nemko ebulaste. NIZOZEMSKA

panija je imela posesti v juni italiji in na nizozemskem, nato so se protestanti uprli. 1579 se sedem provinc s holandijo (od tu holandsko slikarstvo umetnost vseh provinc) na elu zdrui v Utrechtsko zvezo. Zgodovinske okoliine vplivajo na umetnost. 1581 so se odcepile od pansko-nizozemske posesti. Boj se kona 1648 panija prizna nizozemske province kot samostojno dravo Westfalski mir. 1585 panska armada zasede Antverpn (dananja Belgija). Tisti umetniki, ki so bili protestanti po veri, so se zatekli na sever. V severnih provincah ni naronikov iz dvorov in cerkve. Naroniki so predvsem mestne oblasti. Poleg tega je pomembna e zasebna arhitektura podjetniki. Mestna hia, Antwerpen, 1561 66, Cornelis Floris de Vriendt Najpomembneji arhitekturni projekt celega stoletja na tem obmoju. Osrednji del je podoben cerkvenemu stolpu italijanski nain. Izhajanje iz domae tradicijie v osnovnemu tipu in apliciran italijanski okras rustino pritlije, pilastri, venni zidci, loa. Namesto tradicionalnega zvonika je poudarjen osrednji del in italijansko okraen s irimi polami, ki so obdane z dvojnimi pilastri motiv slavoloka (Brammante). Hans Vredeman de Vries Pomemben kot pisec in grafik. Promovira italijanske motive arhitekturne in slikarske. Okrasni motivi so se uveljavili preko njegovih grafik svitkasti motivi, maske in motiv okovja (zdi se kot da je prevzeto iz elezarskih predmetov) popularni so tudi kot arhitekturni okras, dopolnilo italijanskih okrasov. Znan je po perspektivi zanimala ga je arhitektura v perspektivi, vpliven je v 17.st. Slikarstvo Antwerpenski manierizem okoli 1500 1530 skupina podobnih veinoma anonimnih del. Ta termin je uveljavil Max Friedlander. Splone znailnosti sredie v Antwerpnu; masovna produkcija veinoma sakralnih prizorov, popularen je motiv poklona treh kraljev; bogata oblaila gotsko nagubana; komplicirana arhitekturna konstrukcija; vkljuujejo pa tudi e italijanske elemente. Zakljuek starega nizozemskega poznogotskega slikarstva. Deluje zelo gledaliko. Istoasno se pojavijo trije pomembni slikarji, ki se oddaljujejo od stare tradicije. Quentin Massys/Metsys Tri njegovi slikarski tipi: oltarne podobe (navezuje se na staro nizozemsko tradicijo, vpeljuje pa novosti iz renesanse vpelje Leonardov sfumato), anr (o istem anru e ne moremo govoriti, imajo funkcijo moralnega sporoila), portret (prijateljski tip portreta) Oltar sv. Ane 1507 - 09 in oltar objokovanja 1508 11 Voluminozno polne osebe, sfumato. Problem, kako figuralno skupino vkljuiti v pokrajinsko ozadje renesanna arhitektura, v ozadju krajina. Prevzema manieristino barvno lestvico bolj pastelne barve. Pri objokovanju figure so dosti bolj gotske. Krajina ima e vedno vtis naslikane gledalike kulise. Menjalec denarja s soprogo, 1514 anr, ki se ne more odpovedati sporoilni vrednosti. Gre za kransko vsebino. V bojih oeh je norost, da se ljudje ukvarjajo z materialnimi dobrinami dilema pri eni, ki lista molitvenik, hkrati pa se ozira k mou. Primerjava s upodobitvijo sv. Eligija bil je muenec, ki je bil v prvotnem poklicu kovec denarja Massys je stopnja naprej, osebe e delujejo bolj profane. Stara nizozemska tradicija natanno izrisano, vrsta predmetov s simbolno vsebino (jabolko, tehtnica,) Erazem Rotterdamski in Peter Egidij, 1517 Prijateljska portreta, ki sta bila namenjena v London. Razvoj sakralnega motiva Hieronima v tudijski sobi povezava ni sluajna. Erazem je izdal Hieronimova pisma. Joachim Patinir Pomemben je za krajino izumitelj t.i. weltlandschaft. Njegove krajine imajo termin manieristine krajine naela barvne perspektive v ospredju naslikane stvari v rjavkastih tonih, nato v zelenkastih, v ozadju pa v modrikastih tonih obutek globine. Razline figure naslika, kot da bi jih gledali naravnost, okolje pa naslika v ptiji perspektivi uporablja dva razlina pogleda. Fantastine krajine, realizem in naturalizem sta le v podrobnostih. Skunjave sv. Antona, okoli 1520 24 in Krajina s Haronovo ladjo, okoli 1521

Dva tipa krajin: 1. Figure postavljene v ospredje pomembna je zgodba, bodisi iz biblije bodisi iz antine mitologije. Sodeloval je z Massysom figure (slikarstvo je posel, ki potrebuje tudi sodelovanje). 2. Poudarek na krajini. Krajina je v obeh primerih podobna panoramska kraja, princip prevzame od Boscha pogled od zgoraj, vidimo velik kos krajine, ki se odpira pred gledalcem, horizont je zelo visok, krajina je natanno zrisana. Joos van Cleve V nabonih delih je podoben Antwerpenskim manieristom: Zelo bogata oblaila, arhitektura v ozadju je kombinacija gotskih in renesannih elementov. V ozadju manieristina krajina, arhaina nabona dela. Pomemben pa je bil tudi kot portretist, slikal je tudi pomembne vladarje: v kompoziciji prevzema tip Mone Lize piramidalna kompozicija z zadranim obrazom, bogato oblailo Poklon kraljev, 1526 28 Eleonora Avstrijska, okoli 1530 Romanisti in specialisti: Romanist: Domai slikarji, ki potujejo v italijo in prevzamejo nov manieristini slog. Glavni vplivi so Michelangelo, Rafael in njegovi uenci. Po vsebini se trudijo slikati historio vsebina in slog. Uveljavijo renesanni slog na severu. Jan Gossaert Mabuse Neptun in Amfitrita Okras nekega dvorca Filipa. Obseen dekorativni program, od katerega je ostala samo ta slika. Renesanno imamo opravka z akti. Postavitev naslanja se na Durerjevo grafiko Adama in Eve. Ozadje je klasino arhitekturno s kaneliranimi stebri v perspektivi. Akt se v tem okolju teko prime Naslikal je celo vrsto Madon z otrokom in je bil uveljavljen tudi kot portretist. Po istem principu. Portreti spominjajo na Holbeina njegove zgodnje portrete, ki so e dosti bolj plastini. Marije so zanimive klasino renesanno arhitekturno ozadje, Jezus deluje kot poganski junak. Poudarjena manieristina erotinost. Bernaert van Orley Ni bil v Italiji, je pa nanj vplivala italijanska umetnost preko Rafaelovih kartonov tapiserije, ki so se nahajale v Bruslju. Pomemben portretist in dvorni slikar nizozemskih habsburanov. Razline sakralne podobe. Karel V., okoli 1516 in Jobov oltar, 1521 Vzporednice z antwerpenskim manierizmom. Klasina arhitektura, razgibane, dramatine osebe. Pomemben je za uveljavljanje historiee. Specialisti: Slikarji, ki se specializirajo za posamezen anr in tudi za zelo specifine motive Herri met de Bles Krajinar, pomemben je kot vez med manieristino in naturalistino krajino v 17.st. Patinir je pomembno izhodie. Beg v Egipt, prva polovica 16.st. Pomembna za upodabljanje krajine. Od Patinirja prevzame princip manieristine krajine rjavkasto ospredje, zeleni toni v sredini in modrikasto ozadje. Ne uporablja ve dveh perspektiv ampak pogled poenoti. e vedno pa imamo opravka z izmiljeno krajino. Krajina ostane najbolj priljubljen anr, ker je poceni in si jo lahko privoi ve ljudi. Marinus van Reymerswaele anr. Doprsne ali dopasne figure v nekem prostoru. Simbolini pomeni Sv. Hieronim v svoji tudijski sobi, 1521, Menjalec denarja s soprogo, 1539 ena se dosti bolj nagiba k kupku denarja in odrinja molitvenik. Zanj so zelo znailni prsti na rokah in karikirani obrazi. Moraliziranje menjalec razirja hudiev nauk. Jan Sanders van Hemessen Potoval je v Italijo. Slikal je tudi renesanne akte. Sakralnih del se je loteval manieristino, najbolj pa

je znailen anr. Izgubljeni sin, 1536 Najbolj upodabljan motiv iz nove zaveze za anr. Figure so dosti bolj voluminozne, v ozadju vidimo klasino arhitekturo (loa s stebri). Caterina van Hemessen Portretistka, problem portreta in enskih slikark. la je tudi v panijo, vendar iz tega obdobja ni ni ohranjeno. Za razliko od svojega oeta je bolj manieristina. Manj polne figure, bolj manierirane roke. Avtoportret, 1548 Pieter Aertsen Pomemben tako za flamsko kot holandsko slikarstvo. Po izvoru je iz Amsterdama, iz s dela holandije. Deloval je tudi v Antwerpnu. Od leta 57 75 pa v Amsterdamu. Uveljavil je anr in tihoitje. Njegova specifika je, da gre za isti anr vaki obiaji. Mesarija 1551 in Jajni ples 1552 Eden prvih, ki upodablja kmete kot monumentalne figure. Pomemben je tudi v tihoitjih. Stvari pa e niso tako zelo enostavne v ozadju najdemo prizor iz bega v Egipt e vedno je sveta zgodba, ki je naslikana neopazno manieristina inverzija. Pieter Bruegel st. Velja za kmekega Bruegla upodabljal je kmete pri svojih opravilih. Peter ml. je Peklenski peklenski anri. Jan st. pa je bi ametni. Bil je Aertsenov uenec, potoval je v Italijo, vse do Sicilije. Vendar ga italijanske oblike niso zanimale. Vztraja bolj v domai tradiciji. Delal je v Antwerpnu in Bruslju. Njegov opus se deli na dva dela: grafike (pomemben je zalonik Hyeronimus Cock promoviranje); slike v boschevski tradiciji. Gospodarsko v srediu evrope sreujejo se pomembni kapitalisti, tekmovalno okolje. Velike ribe jedo male ribe, 1556, Napuh 1557 Napuh iz serije glavnih grehov moralizirajo. Ribe so pregovor komentar na gospodarsko situacijo. Zaenja se izoblikovati trg. Med samimi umetniki zane veljati kapitalistini princip tekmovanja kdo bo imel ve dela. Njegovo slikarstvo se deli v tri faze: zgodnje 53 - 60, srednje 61 - 64 in pozno 65 - 69. Otroke igre, Spopad med Pustom in Postom, Nizozemski pregovori, 1559 Glavni navdih je Bosch (Vrt naslad za primerjavo). anrske upodobitve, ki imajo funkcijo moraliziranja. Nizozemski pregovori dobesedne upodobitve (naslikanih je ve kot 100). Splono sporoilo je narobe svet, ki ga simbolizira zemeljska obla, obrnjena navzdol. Pregovori se veinoma posmehujejo neumnostim in nespodobnemu vedenju. Spopad norosti v bojih in lovekih oeh pust kot uivatvo in post kot poduhovljeno versko ivljenje. Gre za upodobitev praznine ceremonije. Otroke igre odrasli, ki se igrajo. Vsebina, da so vsi ljudje otroci. Pogled od zgoraj, visok horizont, obirna pokrajina z mnoico figur. Padec upornih angel, Zmagoslavje smrti, Dulle Griet, 1562 - 63 Tradicija Boschevih peklenskih prizorov, najbr po eljah naronika. Kaos, opuena krajina in tema. Dulle Griet t.i. nora Margareta figura iz nizozemske folklore. Zmagoslavje smrti Holbeinov mrtvaki ples; Bruegel naredi kombinacijo dveh najbolj tipinih upodobitev smrt na konju in severnjaki tip mrtvakega plesa (pred smrtjo smo vsi enaki) cesar, kardinal, romar, vojak in par ljubimcev predstavniki celotne drube. Pot na kalvarijo, 1564 Primer manieristine inverzije Kristus se zgubi med anrom in krajino. Znailna obirna krajina Vrnitev lovcev, Mrani dan, Konja, Vrnitev rede, 1565 Serija mesecev oziroma letnih asov. Vpraanje ali jih je bilo 12 ali 6, uveljavljeno je, da jih je bilo 6 tirje letni asi in zgodnja pomlad ter pozna jesen. Za primerjavo krajina iz horarija Vojvode Berijskega. Dvojne kompozicije aristokracija med zabavo in prostoasnih aktivnostih; kmetje,

ki obdelujejo zemljo aristokratov. Mesece prepoznamo na podlagi opravil, pri Brueglu gre sicer za dejavnosti, vendar pa je zelo pomembna tudi krajina kombinacija in krajine in anra (zima sneg, poletje etev), vendar se kmeka opravila izgubijo v sami naravi. Kmeka svatba, okoli 1568 pekulacije, ali spada ta v nek cikel prizorov iz kmekega ivljenja. Prizor iz kmekega ivljenja v vasi. Monumentalne figure kmetov, sveta ne gleda ve od zgoraj. Primerjava s Tintorettovo zadnjo veerjo prenos tipa, naslon na neko sakralno tradicijo, prenos v profani kontekst. Manieristina inverzija enin in nevesta sta bolj nevidna. Motiv, ki ga pogosto sreamo v beneki umetnosti zelen prt za glavnimi osebami (Marija z otrokom pred nekim zelenim ozadjem). Problem je, ker enina sploh ni obiaj, da je enin stregel vso no. Zanimiv je prizor, da so ljudje upodobljeni med jedjo, motiv, ki ga pri sakralnih upodobitvah ne sreamo. Marten de Vos 1560 se zanejo upori proti panski oblasi. Veliko sakralnih del je bilo unienih, zato pride do vejega povpraevanja. Marten je bil eden od vodilnih slikarjev v zvezi s sakralnimi deli. Poudarek na protireformacijski vsebini. Svadba v Kani Galilejski Slog je manieristien, e v italijanskem smislu flamski manierizem; oitno naslanjanje na Italijo. Zgnetena mnoica figur, kaotina kompozicija in detajli. Lucas van Leyden Grafik in slikar. Zelo je slovel kot bakrorezec, fine grafike, fino senenje. Deloval je pod vplivom Durerja in italijanske grafike Krianje, Kvartopirci 1508 -11 Primer manieristine inverzije krianje je v ozadju. Kvartopirci primer moralizirajoega anra. Mojzes in aenje zlatega teleta Naslikal je tudi nekaj sakralnih del. Spet manieristina inverzija Mojzes na gori v ozadju. Poudarjeno je dogajanje v asu njegove odsotnosti. Preberemo znailno moraliziranje. Predstavlja nain ivljenja, katerega naj se dobri kristjan izogiba. Krajina je v manieristini perspektivi. Figure so zelo ive, dramatine, mrgolenje. Nizozemska Romanisti in specialisti Romanisti: Jan van Scorel Deloval je v Utrechtu, potoval je v Italijo do Benetk. Namenjen je bil na romanje v Jeruzalem z bratovino. Nanj je vplivala beneka umetnost. Uenec Antonisa Mora Haarllemska Jeruzalemska bratovina in Kristusov krst okoli 1530 Pri krstu beneka pokrajina, dekorum pea, figure so razgaljene. Pomemben portret bratovine kot eden prvih skupinskih portretov v nizozemski umetnosti (v 17.st. je v Holandiji najbolj pomemben skupinski portret) z specifinimi formalnimi problemi bratovina skupnost enakovrednih posameznikov, so nanizani brez oitne hierarhije, preprosta kompozicija, naturalistini portreti, v znailnem trietrtinskem obratu, nevtralno ozadje. Maerten van Heemskreck Potoval je v Rim, nanj je najbolj vplival Michelangelo. Pomemben je bil kot risar, risal je ogromno antinih in renesannih spomenikov pomemben z dokumentarnega stalia (gradnja sv. Petra). Na romaniste vpliva italijanska umetnost upodabljajo historio. Pomemben portretist, ko se je vrnil domov. Bakhovo zmagoslavje, okoli 1537 38 Tipini manierizem, Michelangelovsko miiaste figure. Anna Codde in Pieter Bieker, 1529 S historiam se na tem obmoju ni dalo iveti. Tipien portret zakoncev, ki sta upodobljena vsak na svoji sliki. Ozadje daje vtis kontinuiranosti dve sliki dajeta vtis istega prostora. Domaa tradicija

naturalistini portreti, prilagajanje naroniku. Dober je tudi v psiholoki oznaki. Splona tematika teh portretov je meanski par moki kot uspeen poslovne, ena kot dobra, krepostna gospodinja. Specialisti: Specializirajo se za doloen anr. Problem skupinskega portreta. Portretiranci so razne strelske bratovine, sreamo dve temeljni obliki skupinskega portreta: celopostavni portret ali pa pojedina. Strelci najpomembneji slikarski anr, igrajo pomembno politino vlogo Cornelis Ketel Strelci kapetana Rosenkranza, 1588 Strelske bratovine igrajo glavno vlogo v uporu proti pancem. Slikarju predstavlja zahtevno nalogo, ker gre za upodobitev ve ljudi hkrati in je potrebno ustvariti neko kompozicijo. Sploni problem koordinacije ljudi v strukturirano kompozicijo. Zdi se, da so osebe nakljuno nametane, vendar obstaja zelo jasna hierarhija. Vsak portretiranec je dal doloen del zneska razlike, kdor je bil poudarjen, je plaal ve. slike so bile v glavnem namenjene za njihove uradne prostore. Pojedina strelcev Vojako vlogo odigrajo te bratovine samo na zaetku, kasneje je vse ve poudarka na pojedinah Haarlemski manieristi: Skupina umetnikov ki je delovala v Haarlemu 1580 1620. Veinoma je lo za flamske slikarje, ki so se preselili na severni del in tu ustvarjali. Flamsko poreklo pove veliko o njihovem slogu italijanska manieristina manira. Specifike po vsebinski ravni, naslikali so veliko eksodusov pokolov. Ilustracije njihovih lastnih izkuenj - beanje pred panskimi pokoli. Vpliv ima tudi Praki manierizem istoasna zadeva vpliva preko Karla van Manderja. Tipien manieristien slog miiaste figure, podaljani udi, figura serpentinata, razgipano dogajanje, horor vacui, beg v globino Cornelis van Haarlem pokol nedolnih otrok, 1591 Hendrick Goltzius Pomemben kot grafik, sposoben oponaati razline mojstre. Izumil je posebno tehniko, vzel je obarvan papir, nanj natisnil risbo in e z belo barvo vial Brez Ceres in Bakha Venera zmrzne, okoli 1599 - 1602 Izdelana za Rudolfa II. spada v kontekst komplicirane ikonografije. Brez jedae in pijae ljubezen ostane hladna. Erotien okvir. Karel van Mander Slikar, malo ohranjenih del. Delal je v razlinih slogih, manierizem, klasine kompozicije, anr. Bolj kot slikar je pomemben kot pisec nizozemski Vasari - Het Schilderboeck (1604) dopolni Vasarijevo zgodbo, doda e ivljenjepise antinih umetnikov, zapie tudi ivljenjepise severnejih slikarjev. 17. STOLETJE RIM Rimski barok Rim je edino in najpomembneje sredie v asu zgodnjega in visokega baroka, ele v asu poznega baroka se v okviru Italije uveljavita tudi Torino in Neapelj. Rim je papeko mesto. Projekt Siksta I. velikopotezno se loti ureditve mesta v celoti. Cerkvena oblast je sestavljena iz dveh institucij papea in kardinalskega zdruenja konstantno prihaja do nekih trkov. Kardinalski zbor v tem asu precej zgubi na moi, zato se papei uveljavijo kot glavni naroniki umetnosti. Podlaga je Sikstovski Rim z dolgimi ulicami, papei 17.st. pa to nekako dopolnijo. Pavel V. Borghese zaetek baroka, uveljavi tipini vzorec papekega pokroviteljstva in naroil, pomemben je Sv. Peter (pod Pavlom V. postavijo proelje), papei skrbijo tudi za svoj nagrobni prostor in za zasebna bivalia. Papeka zakladnica je bila enotna, ni loevanja med tem, kaj lahko pape porabi za javno ali za zasebno. Pape je tako lahko blagajno izkorial za lastne namene in za svojo druino. Pri papeih gre za dosmrtno funkcijo, ko so izvoljeni, so e precej stari, zato so hiteli, da so to zakladnico precej izpraznili. Gregor XV. Ludovisi pomemben za uveljavitev slikarske Bolonjske ole. Pomembno je tudi, od kje papei prihajajo, italija je bila v tem asu razdeljena v deele,

pomemben je lokalni nacionalizem, zato so papei podpirali umetnike iz svojih rojstnih krajev. Urban VII. Barberini je bil iz Firenc in je podpiral Berninija. Uredi se kriie Sv. Petra v notranjini, da si postaviti mogoen nagrobnik in druinsko palao. Inocenc X. Pamphili je bil rimljan, San Giovani in Laterano poskrbi za prenovo te cerkve. Aleksander VII. Chigi, zadnji pomembneji pape, Bernini spet zasede mesto najpomembnejega slikarja osrednja osebnost Rimskega baroka arhitekt in kipar, podoben Michelangelu. Najpomembneji umetniki veinoma delajo za papee, ele po smrti Alexandra pridejo drugi vladarji do teh pomembnih umetnikov. Cerkvena arhitektura Carlo Maderna Zaetek baroka, omenjali smo ga pri Sv. Petru dolgotrajna gradnja. Sv. Peter, 1607 1614 Cerkev podalja proti vzhodu in postavi fasado. Pri lenitvi nadaljuje lenjenje Michelangela z gigantskim redom. Barono je poudarjena osrednja os stena fasade je bolj plastino lenjena. Igra se z razlinimi debelinami nosilcev pilastri, polstebri in stebri poudarjanje srednje osi. Nad vhod postavi motiv timpanona. Pape sam je hotel, da umetnik postavi tudi stolpe ob fasadi, bile so tehnine teave, zato so ta stolpa postavili samo do viine fasade. Zaradi teh stolpov fasada deluje iroko. Santa Susanna, Rim, proelje, 1597 1603 Cerkev je e od prej. Njegovo izhodie je fasada Il Gesuv. Proelje Sante Susanne je oje, kompozicija je zato bolj dinamina zaradi razmerij med vertikalami in horizontalami, princip pa ostaja isti. Steno pa je bolj plastino oblikoval s stopnjevanjem opornikov z namenom poudariti osrednjo os. Sicer nimamo opravka s cerkvami v cerkvenem pomenu besede, ne gre za stolnice, ampak za majhne, nepomembne cerkvice. Posledica za umetnostno situacijo arhitekti so bolj svobodni in si smejo privoiti preigravanje s centralnim tlorisom prevlada longitudinalni tip. Po uinku jim vseeno uspe ustvariti monumentalen vtis SS Luca e Martina, Pietro da Cortona, 1635 - 66 Centralni tloris, kupola sama je postavljena v kombinaciji reber in kasetnih polj, isti princip prevzame tudi Bernini, po katerem to postane pogost motiv. Prva barona cerkev v celoti. Nova je lenitev sten v notranjini bogato plastino razlenjene, stene ni ve, obdana s pilastri, stebri, polstebri, bolj valovit vtis. Arhitekte zanima arhitektura sama (iz arhitekturnega, ne iz dekorativnega stalia), stene pa so veinoma bele. Fasada je plastino lenjena s stebri razlinih debelin, tukaj se prvi sreamo z ukrivljenostjo fasade (konveksno izboeno, konkavno vboeno). Tukaj imamo konveksni tip. Na vogalih so dvojni pilastri. Santa Maria Della Pace, Rim, proelje 1656 57, Pietro da Cortona Dodal je e dosti bolj izstopajo portik (Tempietto). Dorski stebrni red, stebri so v parih. Proelje je pomembno, ker je lo za iri projekt, Aleksander je naroil ureditev trga pred cerkvijo. Pomemben princip barone arhitekture je to, da proelje sega v prostor pred fasado pusti peat mestu, postavlja se v dialog z mestnim prostorom, ustvarja primerno prizorie teatralinost. Oratorij Filipa Nerija, Rim, proelje, 1637 40, Francesco Borromini Del vejega kompleksa, naroena samo fasada. Stoji zraven cerkve. Fasada oratorija mora paziti, da ne preglasi cerkve, zato je fasada nija in v navadni opeki, ne v kamnu. Princip fasade kot kulise ni ne pove, kako je prostor za njo strukturiran. Razlika je tudi v formalni zasnovi, gre za kombinacijo proelja cerkve in palae v grobem prevzema shemo Il Gesuva. Fasada je opremljena z okni, zato daje vtis navande profane palae. Borromini zakomplicira kombinira konveksno s konkavnim, drugi motiv je kombinacija trikotnega in segmentnega ela eden od pomembnejih motivov v baroni arhitekturi. San Carlo alle Quattro Fontane, Rim, 1638 41, Borromini Cerkev kot del vejega konteksta - cerkev na vogalu. Tloris centralna stavba, variacija dveh trikotnikov ali ovala s kapelami ustvari podaljan grki kri. Kupola je ovalna znailen lik

baroka (krog ni ve pomemben). Oval je dosti bolj dinamina oblika. Borrominijevska kupola nima reber, ampak kasete razlinih oblik. V notranjini imamo opravka z belo notranjino zanima ga arhitektura. Nov element je ukrivljanje stene. Stena spodaj pa je lenjena z gigantskim redom. Fasada je bila postavljena 1665 67. Je ukrivljena in nadaljuje izhodia, ki si jih je zastavil pri prejnjem delu. Dosti bolj oitna kombinacija konveksnega in konkavnega. Ne prevzema samo kolosalnega reda ampak tudi manje arkade tako v nadstropju, kot tudi v pritliju. Fasada je tudi boolj kiparsko okraena ampak relativno bolj strogo. Sant'Ivo della Sapienza, Rim, 1642 50, Francesco Borromini V okviru gimnazije oziroma izobraevalne institucije. Postavljena je na koncu dolgega dvoria. Fasada je konkavno ukrivljena, bolj je zanimiva notranjina cerkve. Gre za preplet dveh enakostraninih trikotnikov, pri enem so robovi obrezani, pri drugem zaobljeni. Standardna lenitev notranjine. Kupola sama je skrita v visok tambur ni je videti od zunaj, na vrh pa je postavljena fantastina lanterna. Vsi ostali arhitekti tartajo iz klasine tradicije prevzemajo klasini princip modula, osnovnega motiva, iz katerega se izpelje urejena kompozicija, Borromini izhaja iz geometrijskih likov, s katerimi se preigrava spremeni jih v manje podlike, zarezuje robove gre za gotski princip. Borromini v tem trenutku nima dosti vpliva, je bil pa zelo vpliven v obdobju poznega baroka na severu Italije in v arhitekturi 18.st. v Nemiji. V tem asu pa je delal za relativno nepomembne naronike Gianlorenzo Bernini Sant'Andrea al Quirinale, Rim, 1658 - 70 Tekmuje z Borrominijem. Cerkev je postavil kot izziv njegovi cerkvi San Carlo. V tlorisu gre za dosti bolj enostavno shemo, oval postaja dosti bolj jasen, obdan je s kapelami. Kupola ima kombinacijo reber in kaset. Notranjina je bolj dekorativna kombinacija razlinih marmorjev, zato so notranjine bolj bogate, bolj barone. Oval je preno postavljen in ne vzdolno kot pri Borrominiju. Prevzame motiv od Paladija prosto stojea stebra prostora je hkrati povezal in loil na prefinjen nain. Zunanjina ima gledaliki uinek, fasada sega v iri mestni prostor, ima dve ukrivljeni krili ob strani. Kombinacija razlinih vzorov po eni strani fasada nastane iz traveje Michelangelovega kapitola, znotraj kolosalnega reda pa motiv plastinega polkronega portika. Kljub temu je e vedno zelo klasien. Santa Maria in Campitelli, Rim, 1658 74, Carlo Rainaldi Naslednik velike generacije, arhitekt, ki prevzema vsa dognanja prejnjih arhitektov, ne izvede ni novega. Nenavaden tloris cerkev je (s italijanska renesanna tradicija) sestavljena iz razlinih delov. Je pa v grobem centralna (princip pri Paladiu). Dosee uinek prehajanja skozi razline prostore gledaliki efekt, ko se bliamo oltarju. Fasada je plastino oblikovana, zaradi prosto stojeih stebrov deluje plastino in umirjeno. Pomembneji urbanistini projekti: Trg sv. Petra, Rim, za 1656, Gianlorenzo Bernini Dobil je nalogo, da stolpe dokonno postavi hotel je strukturo utrditi s tem, da bi stolpe postavil kot prostostojee, ampak se to ni izlo. Zaradi problema stolpov fasada uinkuje ire problem, kako to optino zoati. Zato je postavil trapezasto dvorie, ki se oi z oddaljevanjem od fasade. Za njim je postavil ovalni trg (Michelangelov Kapitol). Najprej je imel namen postavitve loe ob trapezastem dvorii, kot neko pregrado, po naslednjem nartu je to prestavil na zakljuek trga, vendar to ni bilo izvedeno. Kar se kolonad tie, te nadaljujejo fasado sv. Petra princip kolosalnega reda, dorski stebrni red z jonsko kolonado. Celo zadevo zakljui z balustrado s kipi navezovanje na fasado sv. Petra, vendar poskrbi, da ne preglasi same cerkve. Ovalni trg ima vsebinsko razlago kot roke cerkve, ki zaobjamejo vernike urbi et orbi. Danes prvotnega efekta ni ve mono doiveti, zato ker so pod Mussolinijem potegnili iroko ravno avenijo, da sv. Petra e od dale vidimo. Sredi samega trga je obelisk Domenica Fontane. Ob vzdolni osi pa sta dva figuralna vodnjaka. Piazza del Popolo, Rim, 1662 79, Carlo Rainaldi, Bernini, Fontana Pomembna vrata Rima. Pomemben zaradi t.i. triviuma vanj se stekajo tri ulice pod ostrim kotom.

V te kote so kasneje postavili dve cerkvi. Dananjo podobo je trg dobil ele v 19.st. Pri cerkvah je sodelovalo ve arhitektov. Prevzemajo visokobarone elemente a jih postavljajo na sistematien nain. Kombinacija kupole in trikotnega portika. Ti dve cerkvi dejansko nista identini, ena je po tlorisu ovalna prilagajanje situaciji. Carlo Fontana je bil zelo vpliven arhitekt, uporablja barone motive na dosti klasien nain vpliva na sever, vse do Anglije. Piazza Navona, Rim, od 1646 dalje, Girolamo in Carlo Rainaldi, Francesco Borromini, Gianlorenzo Bernini Zasebni projekt Inocenca X. in njegove druine. Sodelovalo je ve arhitektov. Druinski palai se postavi trg (na njeno dvorie). Postavljen je tam, kjer je bil Domicijanov stadion zato takna podolgovata oblika. Namig na staro-rimsko situacijo rezidenca rimskih cesarjev, ki ima pogled na circus maximus. V sredini je vodnjak z obeliskom, ob strani sta dva figuralna vodnjaka. Slika tistega asa za predstavo funkcije tega trga zalili so ga z vodo v poletni vroini spomin na ceremonialno funkcijo. Ta trg je bil eden najbolj finanno zahtevnih. Inocencu X je uspelo si prilastiti ta trg razlastitev in obdavitve (predrago ivljenje na tem obmoju). Tako je dobil monost ustvarjanja taknega projekta. Preusmerjanje finannih sredstev v spektakularno graditeljstvo, medtem ko navadno ljudstvo strada. Fokus je na sami kulturi. Umetnost je predmet neke vrednosti vrednosti spoznavanja, zato je treba upotevati tudi barbarsko stran. Fontana dei Quatro Fiumi, Gianlorenzo Bernini, 1648 - 51 Vodnjak tirih rek. Bernini uveljavi florentinsko tradicijo figuralnih vodnjakov. Standardni motiv je figuralni okras okoli obeliska skalnata masa s personifikacijami tirih glavnih rek (Donava, Ganges, Nil, Rio della Plata). Figura gangesa spominja na Michelangelov figuralni vzorec. Na vrhu obeliska je golob, ki ima dvojno vsebinsko vrednost namig na druino Pampili, po drugi strani pa kot znamenje svetega duha, ki obvladuje vse tiri kontinente. Sant'Agnese in Agone, 1653 57, konana 1666, Girolamo in Carlo Rainaldi, Francesco Borromini Centralna stavba, meanica grkega kria in oktogona. V proelju je uresnien Berninijev nart za sv. Petra. Mona stolpa ob straneh, timpanon in kupola. Notranjina je zelo bogata in pisana zaradi rabe razlinih vrst kamnov. ZASEBNE PALAE Berninijevi projekti Palazzo Barberini, Rim, nart 1626 Carlo Maderna, izvedba 1628 33 Gianlorenzo Bernini, pomonik Francesco Borromini Zasebna palaa Urbana VIII. po prvotnem nartu je lo za tradicionalno rimsko palao, Bernini je postavil tloris v obliki rke h. palaa se zgleduje po Palazzu Farnese. Praktino gre za kopijo fasade. Na dvorini strani je bil trg pred palao, v globino postavljena loa (vila Farnesina) kombinacija mestne palae in primestne vile. Poslikava v notranjosti visokobaroni iluzionizem. Dvorina fasada je nadaljevanje dvorine fasade Palazzo Farnese globoka loa v pritliju. Dva manieristina trika globina loe v pritliju, okvir okrog oken v drugem nadstropju deluje, kot da so okna poglobljena. Najveja zasebna palaa v Rimu. - Palazzo Ludovisi/Montecitorio, Rim, nart 1650, Gianlorenzo Bernini Naronik kardinal Ludoviso Ludovisi. Varianta Palazze Farnese. Je dosti bolj velika. Gre za fasado, ki je sestavljena iz petih delov, vsak del je sicer raven, ti pa so postavljeni eden ob drugega pod doloenim kotom, zato stavba deluje zaobljeno. Poudarjena je osrednja os spominja na slavolok. Posamezni deli fasad so loeni z gigantskimi pilastri. Palazzo Chigi-Odescalchi, Rim, zaeta 1664, Gianlorenz Za kardinala Flavija Chigija. Varianta med palazzo Farnese in Caprini - Pritlije je loeno od nadstropij, dvojni polstebri, gigantski pilastri. Nadaljevanje principa palazzo Caprini barona nadgradnja pritlije, ki je loeno od nadstropij in gigantski pilastri. Poudarjena je osrednja os. Sam osrednji del je bil pomaknjen naprej, na streho je Bernini dodal balustrado s kipi Sansovino. Trije narti za Louvre, Pariz, 1664 65, Gianlorenzo Bernini

V asu papea Aleksandra VII. postanejo italijanski umetniki dostopni za druge deele, tako da pride Bernini v Pariz. Problem fasade vzhodnega proelja, bernini je predloil ve reitev, prvi dve sta precej rimsko baroni vboenost in izboenost, lenitev tipinih rimskih variant. Problem je bil, da so bile njegove reitve preve barone. V zadnjem nartu je fasado zravnal, vendar je bilo to e vedno preve dramatino. Zato je gradnja pripadla drugemu umetniku. BENETKE Beneka tradicija ostaja precej klasina. Ca' Rezzonico (1667), in Ca'Pesaro (1673), Baldasare Longhena Nadaljuje Sansovinovo tradicijo in klasino italijansko renesanno tradicijo. Gre za kopijo sansovinove fasade tridelnost znailna za Benetke rustino pritlije, tridelni vhod. Edina razlika je bogata kiparksa okraenost. Rezzonico tridelni beneki tloris uravnoteena razporeditev bremen v sredini osrednja dvorana. Sansovino je ohranjal razlikovanje, enako Longena. Z dvojnimi polstebri so ti deli loeni med sabo. Pri Rezzonicu pa tega ni fasada je enotna, ne prikazuje loenega osrednjega dela. Santa Maria della Salute, Benetke, 1631 87, Baldassare Longhena Najpomembneja barona arhitektura v Benetkah. Centralna stavba, ki je votivna po funkciji v zahvalo po koncu kuge. Oktogon, na katerega je prislonjen prezbiterij. Princip sestavljanja prostorov primerjava s Paladijem. Prostora sta loena tako, da imamo dve kupoli nad posameznim prostorom. Notranjina je zelo enostavna, jasna, kombinacija bele stene in sivih kamnitih detajlov. Ni prelivanja razlinih oziroma posameznih arhitekturnih elementov v neko celoto. Vsak del ostaja loen in jasen. Zunanjina ni krivulj, ki so znailne za rimsko barono arhitekturo. Glavni vhod je standardni tempeljski motiv, ki je kombiniran z motivom slavoloka. Zanimiv je prehod med osrednjim delom in kapelami Longhena se poslui volut. Edina razlika med Paladijem in Longheno je, da je pri Longheni zunanjina bolj bogato kiparsko okraena. Kupola je v beneki tradiciji. RIM KIPARSTVO Cerkev Sv. Petra, notranjina Sv. Peter v baroku je postavljena fasada in trg pred cerkvijo, baroen pa je tudi okras notranjine. Cel kompleks razlinih delov. -baldahin: Oltar nad grobom sv. Petra. Velikanska struktura skoraj arhitekturni spomenik. Baldahin je postavljen na t.i. Salomonovih stebrih (zaviti) oznaujejo kransko zmago nad poganstvom (stebri so uliti iz brona, ki je deloma iz Panteona) in idovstvom (stebri izvirajo iz Jeruzalema). Okras je rastlinski, vmes so ebele, ker se nahajajo v druinskem grbu Barberinijev slavljenje cerkve in konkretne druine. -kipi - Sv. Longin (1629, Gianlorenzo Bernini), sv. Andrej (1629 40, Duquesnoy), Veronika in sv. Helena: Svetniki so povezani s krianjem. Sv. Longin je tisti, ki je prebodel kristusa, hranjena naj bi bila relikvija te sulice. Sveta Veronika je obrisala Kristusu obraz, sv. Helena se je namenila iti iskati kri in ga tudi najdla zgoraj je relikvija tega kria. Longin in Andrej sta patetine figure, barone diagonale. Berninijevska strogo barona umetnost, drugi umetniki so v primerjavi z njim dosti bolj klasini. Duquesnoy je flamskega porekla sv. Andrej je njegovo najpomembneje javno delo. Drugae se je ukvarjal z manjimi reliefi putov. -Nagrobnik Urbana VIII., 1628 47, Gianlorenzo Bernini: dokonno uveljavi specifino formo papekega nagrobnika. Piramidalna kompozicija, spomin na nagrobnik Julija II. Razporeditev figur nadaljevanje nagrobnikov v Michelangelovi Novi zakristiji v Firencah figura pokojnika zgoraj, spodaj so alegorije. Reitev sama ni Bernijeva, pred njim je Della Porta e postavil nagrobnik v tej maniri. Bernini pa dinamizira celotno stvar. Papeeva figura sedi in blagoslavlja povzeto po Marku Avreliju. Kombinacija razlinih materialov marmor, bron barvita kompozicija. Ta shema nagrobnika ostane merodajna celo stoletje za papeke nagrobnike. -Nagrobnik Leona XI:, Alessandro Algardi, 1634 - 44: podobno sedei pape in alegorine figure. Dodani prizori iz papeevega ivljenja, Algardi je dosti bolj klasien v celoti je marmorna, ni pisanosti.

-Sreanje Leona in Atile, Alessandro Algardi, 1646 - 53: gre za oltarno podobo. Algardi uveljavi kiparsko oltarno podobo, do sedaj smo se sreevali bolj s slikarskimi. Po njegovem vzoru se kiparski oltar uveljavi v Rimu in ire. Ni tako vse prisoten, ker je dosti draji. Primerjava reliefa z Rafaelovo fresko v Vatikanu precej se nanaa na tradicijo visoke renesanse. Pri Algardiju je upodobitev zgodbe dosti klasino jasna trikotna kompozicija, jasno postavljeni protagonisti. Psiholoka oznaka je zelo berljiva. Figure, ki se nahajajo v ozadju, so v bolj plitvem reliefu s pomojo razlik v oblikovanju poskua dosei globino prizora. -Cathedra Petri, 1656 66, Gianlorenzo Bernini: relikviarij prestola sv. Petra kot poglavarja rimokatolike cerkve, ki ga nosijjo tirje cerkveni oetje. Zgoraj pa se spua sv. Duh na ta prestol kot znamenje papeke avtoritete. Gre za celostno umetnino s sodelovanjem razlinih zvrsti arhitekture in kiparstva. Bernini izrablja naravni vir svetlobe, ki ga vkljui v svojo kompozicijo. Scala Regia, 1663 66 in konjeniki spomenik Konstantina Velikega, 1654 68, Gianlorenzo Bernini, Vatikanska palaa, Rim Stopnie, ki povezuje cerkev z vatikansko palao, obstajalo je e prej. Ni pravilne oblike, ampak se z vzpenjanjem oa. Bernini ga je uredil in napravil bolj umirjeno kompozicijo posluil se je prosto stojeih stebrov Paladijevski motiv, Serilijana. Fleksibilen gled postavljanja teh stebrov. Bernini na zaetku stopnia da veji razmak med stebri, ki se potem oa enakomerne irine. Stopnie je predeljeno z oknom, ki daje svetlobni baroni ueinek. Spomenik je postavljen ob zaetku stopnia. Vzpenjajoi se konj ideal vseh kiparjev zaradi tehninih problemov. Ta kip sloni na steno, ki ga podpira. Konstantin je cesar, ki je doivel vizijo sv. Kria in se spreobrnil. Konstantin je upodobljen v trenutku vizije. Bernini spet izrabi okno, da naredi celoto bolj dramatino in dinamino. Nagrobnik Aleksandra VII, Bernini, 1671 78 Kombinacija razlinih kamnov razlinih barv. Zgoraj je kleei pape in v molitvi. Okoli so tiri personifikacije in sarkofag zakrit, spodaj pa je smrt v obliki okostnjaka. Nagrobniki za manj pomembne ljudi v tem asu ni enotnega tipa. Tu gre za figure v okenskih okvirih, ki so v cerkvi obrnjeni proti oltarju Alessandro Algardi, Gianlorenzo Bernini bolj dramatien. Relativno priljubljen tip nagrobnika v tem asu. Bernini to e popelje naprej. Kapela Cornaro (Ekstaza sv. Terezije), 1647 52, Bernini, S. Maria della Vittoria, Rim Tip celostne umetnine. Ekstaza v tesni povezanosti z bogom odvija se kot na odru. Ob strani so lani druine Cornaro, kot da se nahajajo v loi gledalia nadaljevanje prejnjih nagrobnikov doprsni spomeniki. Barvita kompozicija zaradi razlinih materialov. Bernini se je najprej uveljavil kot portretist, ele potem, ko mu je uspelo prebiti se do pomembnih javnih naroil, je portrete prepustil svojim pomonikom velika delavnica, prevladujoi slog. Iz drugih mest so naroali kipe kar v Rimu slog se je raziril po vsem polotoku. Glavni umetnostni razvoj je bil v Rimu. Kardinal Scipione Borghese, 1632, Bernini Primerjava za Algardijevimi bolj mirnimi portreti Bernini ujame trenutek upodobljenca, kot da bi ravno hotel nekaj rei. Cela vrsta teh doprsnih portretov, pomemben je tudi v vladarskem portretu. Ludvik XIV., Versailes, 1665, Bernini Dvojnost obraza in trupa. Obraz je zelo zadran in odmaknjen (se spodobi), kontrast z razvihrano draperijo. S to draperijo Bernini potegne neko horizontalo, s katero uravnotei vertikalo samega portreta. Apolon in Dafne, 1622 23, David, Ugrabitev Proserpine, Bernini Za kardinala Borgheseja je naredil serijo kipov. Zgodnje renesanne reitve. Berninijev David je upodobljen v samem trenutku bitke. Pri Michelangleu je trenutek pred bitko, pri Donattelu pa je trenutek po bitki. Bernini je barono dramatien. Apolon in Dafne znailna figura serpentinata, tu se prekini ta tradicija, vrne se k renesannemu pojmovanju, da je kip namenjen gledanju iz ene same toke, da tako kompozicija najbolje optimalno funkcijonira. Za razliko od klasinih kompozicij Bernini prevzema prelamljanje kamnitega bloka figure segajo v prostor barona gledalikost. Trenutek, ko se zane spreminjati v lovor kljuen trenutek v sami zgodbi. Bernini je zelo virtuozen

kipar, zanj je veljalo, da ree marmor kot mazlo skoraj pozabimo, da gre tu za kamen obutimo mehkobo telesa prsti se pogrezajo v koo. SLIKARSTVO Na zaetku stoletja, dve pomembni osebnosti Caravaggio in Carraci. Caravaggio je bil naturalist, Carraci pa realist. Caravaggio Njegov opus se deli na tiri obdobja milansko (ni ohranjenega), rimsko (zgodnje rimsko 1592 - 99 in zrelo rimsko 1599 1606), pozno obdobje 1606 1610 (zbei iz rima). Zgodnje rimsko obdobje manja dela, manji formati, dosti svetle slike glede na njegova pozneja dela, ozadje je nevtralno, svetloba je enakomerna, veinoma anrski prizori Bakh 1593 - 94, Vedeevalka (po 1594) Naslikal je ve t.i. Bakhov dekov homoerotinega znaaja za kardinala. Upodobljen je precej naturalistino, v kombinaciji s tihoitjem vina in sadja vtis obilja. Kardinal Del Monte mu priskrbi tudi prvo najpomembnejih javnih naroil Poklicanje Mateja in Matejevo muenitvo, Kapela contarelli, 1599 1600, Caravaggio Imamo opravka s historio. Caravaggio se od tega trenutka ukvarja s sakralnimi deli. Ti dve sliki sta ob straneh. Njegov slog se spremeni v ve figur in neko dogajanje, uveljavi pa tudi chiaroscuro kombinacija svetlega in temnega figure delujejo mono osvetljene gledaliki prizor, figura izstopa iz ozadja. Moen kontrast med svetlim in temnim dramatinost. Poklicanje Mateja je pomemben vir za anrske upodobitve, dejansko pa anrska dela ustvarja v zgodnjem obdobju. Zelo zagoneten prostor, ne vemo ali se dogaja to zunaj ali znotraj. Pri oknu je polkno na zunanjini. Trenutek ko Jezus prepozna Mateja in ga pozove k sebi dramatien trenutek v zgodbi. Maniera tenebrosa temani slog poudarek na temanosti, ki prevladuje nad kompozicijo. Sv. Matej pie, Kapela Contarelli, 1602, Caravaggio Ta slika ni ohranjena uniena v drugi svetovni vojni, ohranjena le na b fotografiji. Naroniki niso bili zadovoljni s to sliko zaradi umazanih podplatov in kmekega izgleda samega sv. Mateja, angel pa deluje, kot da bi evangelista uil pisati. Zato so zahtevali, da naslika novo upodobitev, angel predstavlja navdih, matej pa deluje kot uenjak. Krianje sv. Petra in Savlova spreobrnitev, Kapela Cerasi, 1601, Caravaggio Ta projekt je znamenit zato, ker je Cerazi stranske slike dal naslikati Caravaggiu, glavno oltarno podobo pa Caraciu. Sliki sta v zrelem klasinem Caravaggijevem slogu. Naslon na Michelangelovo kompozicijo. Znameniti umazani podplati in zadnjica plebejski moment v zgodbi. Sv. Peter ni upodobljen kot herojski muenik. Imel je veliko problemov zaradi tega naturalizma. Obujenje Lazarja, 1609, Caravaggio Delo iz poznega obdobja. Imel je temperamenten znaaj, ubil je loveka in zbeal iz Rima. Njegov slog se malo spremeni figure so v njegovih poznih delih bolj zgnetene v nerazloljivo gmoto, nad to gmoto pa je precej prazen prostor. Jedec fiola, okoli 1585, Annibale Carracci Annibale je v njegovi druini in delavnici najbolj pomemben in vpliven. Ustanovijo akademijo dei Desiderosi/ degli Incamminati reprezentativna funkcija, ni v dananjem pomenu besede. Vodil jo je njegov brat Augustino. Njegova zgodneja dela v naturalistini tradiciji in anru. Je pa manj posmehljiv do kmekih prizorov, slika jih z vejim dostojanstvom. Madonna di San Matteo (1588) in Marija s sv. Janezom in sv. Katarino (1593), Carracci Reakcija na manireristino izumetnienost in hladnost. Carracci se prepusti severnjaki italijanski tradiciji (Tizian, Coreggio). Podobne diagonalne kompozicije, ustvenost, ki postane pomembna v baroni tradiciji. Tople barve so iz beneke tradicije. Ko pride v rim, nanj vpliva tudi rimska visoka renesansa v kompoziciji uravnoteena piramidalna kompozicija. Razmerja med njimi so malo bolj umirjena. Po eni strani naturalizem, po drugi strani topla ustvenost, na podlagi esa ustvarja naprej. To sta e vedno zgodneji deli

Zmagoslavje Bakha in Ariadne, Galleria Farnese, 1597 1600, Carracci Prvi javni projekt in zelo pomembno naroilo kardinalske druine Farnese. Tu izoblikuje svoj klasini slog. Poslikava galerije, ki je namenjena razkazovanju mitolokih kipov. Poslikan strop z mitoloko tematiko, razdeljen je v razlina polja, vsa pa so po vzoru omnia vincit amor sporoilo je, da je ljubezen moneja tudi od samih bogov. Posvetna tematika v kardinalski palai! Naroena je bila ob prilonosti poroke ljubezenska tematika. Program je verjetno pripravil knjiniar kardinal. Ta slika je osrednja na stropu in tudi najpomembneja radosten, slavilen sprevod. Quadro riportato prenesena slika, princip poslikave na nain kot da bi prenesli sliko na strop nasproten iluzionizmu slika na stropu nima uinkov skrajav ali pogleda od spodaj navzgor. Princip, ki ga Carracci s svojimi pomoniki uporablja. Zgledoval se je po antinih reliefih figure so postavljene blizu slikarski povrini ta princip bo uveljavil neoklasicizem princip reliefa, kot kopija antinih reliefov, posnemanje antinega kiparstva (iz antinega slikarstva ni praktino ni ohranjenega). Kompozicije so barvno zelo tople beneka tradicija. Carracci je bil v glavnem freskant. Marijino vnebovzetje, Kapela Cerasi, 1601, Carracci Tekmovanje med Caravaggiom in Carraccijem, vendar sta se vseeno spotovala. Oitna razlika ciarro scuro, umazani podplati, kmeki svetnik, pri Carracciju pa so figure ustrezno idealizirane, enakomerna osvetljenost, topleje barve. Beg v Egipt, okoli 1604, Carracci Bil je pomemben v razvoju idealne krajine, e vedno pa je prisotna historia izgovor za upodabljanje krajine. Gre za izmiljeno krajino, e vedno nimamo portreta dejanske pokrajine. Kompozicija je skrbno klasino uravnoteena. Idealna krajina vpliven pri drugih umetnikih. Sozvoje narave na eni strani, loveka na drugi strani in arhitekture na tretji strani. Vse skupaj je zelo idealizirano. Caravaggijeva dela so zelo popolarna med vijim slojem, nija duhovina pa je bila bolj naklonjena Carracciu. Naroniki pa niso imeli stroge slogovne preference. Carraccia je podpirala druina Farnese. Nasledniki Caravaggia - Caravaggisti: Ni imel ole v strogem pomenu besede, lo je bolj za doloene slikarje, ki jih je Caravaggio osebno fasciniral, ni nujno, da so ga osebno spoznali. Prevzeli so tiste elemente, ki so njim osebno ustrezali osebne interpretacije njegovega sloga. Vplival pa je tudi na umetnike iz drugih deel. Bartolomeo Manfredi Pomemben je, da ciaroscuro prenese na anr. Orazio Gentileschi, oe Artemisie Najpomembneja umetnica 17.st., bile so v glavnem portretistke. Bila je posiljena biografsko branje njenih del. Suzana in starca, 1610, Artemisia Gentileschi Razlikuje se od tipinih ikonografskih reitev tega prizora. Eden od motivov, ki so prironi za upodobitev enskega akta v naravi, za razliko od mokega, ki je kultivirano bitje. Starca sta v voajerski poziciji, pozornost je namenjena enski podobi. Zelo oitno je nadlegovanje, ki Suzani ne prija, brani se z gesto, ki jo Artemisia prevzame iz Michelangelovega izgona iz raja. enska je iztisnjena v nekem arhitekturnem okolju, ki je zelo blizu gledalcu. Judita in Holofern, okoli 1620, Artemisia Gentileschi Priljubljen motiv v tem asu, zaradi dramatinosti in krvavosti. Razlika med politino interpretacijo, kjer se Florentinska republika enai z Judito, ki odrei celotno dravo. Tu ta politini moment manjka. Moan ciaroscuro, dramatino poudarjene figure, v ozadju tema. Avtoportret, 1630 ali 1638 - 39 Kombinirala je dva razlina tipa slikarstva. Problem drubene uveljavljenosti umetnika, zato so se redko upodabljali za platnom, bolj so poudarjali intelektualno plat. Bolj so bile uveljavljene alegorije slikarstva v enskem spolu (la pitura). Sama sebe upodobi kot alegorijo slikarstva, po drugi strani pa se portretira v samem dejanju slikanja. Tak avtoportret je bilo zelo teko naslikati, saj se umetnik gleda v zrcalo, zato deluje tudi kot da gleda iz platna v gledalca.

Jusepe de Ribera panec po rodu, priel je v Rim in se kasneje ustalil v Neaplju. V Neaplju se je Caravaggizem zelo prijel. Muenitvo sv. Filipa, 1639 Znan je po dramatinih muenitvih svetnikov. Prevzama Caravaggijev naturalizem in ciaroscuro, eprav imamo v ozadju modro nebo. Zanj je znailna anrska upodobitev dekov iz ulice. Rim je v tem asu e zelo pomembno umetniko sredie, kar se tie slikarstva, prihaja veliko umetnikov iz drugih deel. Razlike pri anru mitoloke podobe in historia so domena italijanskih mojstrov, ostali navadni anri pa so domena tujcev (anr, krajina,) Paul Bril tarta v manieristini tradiciji manieristina perspektiva. Ko pride v Rim, njegove pokrajine postanejo bolj umirjene, bolj klasine. Predstavlja most med fantastinim flamskim manierizmom in italijansko klasino krajino. Ne potrebuje ve zgodbe za slikanje krajine. Adam Elsheimer tarta v Donavski oli pojav v okviru nemkega slikarstva. Slovel je po nonih prizorih in nonih krajinah. e vedno imamo opravka s prizori. Bolonjska ola, nasledniki Carraccija: Najprej se olajo na akademiji v Bologni in nato sledijo Carracciju v Rim. Delujejo kot njegovi pomoniki 1602 1606, po tem letu so deleni samostojnih naroil. Prevladujo je klasien in bolonjski slog Guido Reni Po Carraccijevi smrti veljal za najbolj resnega naslednika, vendar se je vrnil v Bologno in tam ostal. Aurora, 1614, Guido Reni Freska obutek tabelne slike na stropu. Ni prilagoditve perspektive. Kompozicija figure vzporedne s slikarsko ploskvo. Figure so klasine. Atalanta in Hipomen, okoli 1625, Guido Reni Lonica med Caravaggisti in bolonjsko olo ni tako ostra eden taknih primerov. Svetle figure v temnem ozadju, vendarle pa so barve nadaljevanje manierizma. Domenichino Zanima ga krajina, sicer je bil freskant. Diana na lovu, 1617 Figure so nadaljevanje bolonjske ole. Elisabetta Sirani Bologna je bila naklonjena enskim slikarkam. Spet herka slikarja izuijo se pri oetu. Lotila se je historinih prizorov Porcija rani svoje stegno, 1664 Upodobitev mone enske junakinje iri politini pomen. Upodobitev, ko sama sebe rani, da dokae svojo psihino mo. Bolj Caravaggijevski trenutek. Okoli 1652 je odprla olo za enske slikarke. Guercino Freskantski cikli. Napoveduje visoko baroni iluzionizem princip Quadrature arhitektura je naslikana na tak nain, da je videti, da se ta prostor dejansko iri. Aurora, 1621 23 Quadratura irjenje prostora z naslikano arhitekturo. Slika v doloenih skrajavah zaradi pogleda iluzionistinega uinka. VISOKI BAROK Razvoj iluzionizma. Obe sliki sta stropni poslikavi Apoteoza Urbana VIII., Pietro da Cortona, 1633 39 Arhitekt in slikar. Bolj baroen. Pomembna novost je da je prvi cel strop kot samostojna slika. Pomembna vsebinska novost je slavljenje Urbana s pomojo alegorij. Povzdigovanje s pomojo

svetih oseb smo omenjali v okviru Mediejskih Firenc. V tem trenutku se meanje posvetnih vladarjev z nekimi svetimi in mitolokimi osebami dopolnjuje. Vpraanje, koliko oseb je primerno upodobiti na freski. Upodobi celo mnoico figur, ki ustvarjajo osrednj prizor in dodatne prizore okoli. Princip iluzionizma prostor se navzgor iri. Zaradi razlike v tevilu figur je pri njemu poudarej na telesnost La Divina Sapienzia, 1629 - 33, Andrea Sacchi Upodobi manj figur, kompozicija je bolj jasna. Princip preneene slike na strop. Poudarek na posameznih gestah, ker je dosti manj figur. Ugrabitev Sabink, okoli 1629, Cortona Razlika oitna tudi v tevilu figur. Dosti veji kaos, osebe se porazgubijo v splonem dogajanju. Figure so postavljene v prvi plan, so pa bolj barono dramatine. Prepoznamo varianto Berninijevega kipa ugrabitve Proserpine Sv. Gregor in ude s korporalom, 1625 27, Sacchi Klasina piramidalna kompozicija. Stropni okras, Palazzo Pitti, Firence, 1641 47, Pietro da Cortona Mediejci so e vedno glavna druina, vendar ni ni prelomnega v umetnosti, zato toliko manj omemb. Pomemben je zaradi principa dekoracije dvoran. Prevzema beneki nain slikanih tabel in pozlaenega okvirja. Kombinira iluzionistine prizore z bogatim reliefnim okvirjem uveljavi se po vsej Evropi. Alegorija jezuitskega misijonarstva, 1691 94, Andrea Pozzo Figur je e ve in so naslikane na razline naine, glede na to kje se nahajajo, e so blie gledalcu so bolj berljive, vije pa so bolj presvetljene in majhne. Princip quadrature arhitektura kot podaljek dejanske, da daje vtis neskonnega prostora. aenje Jezusovega imena, 1674 79, Giovan Battista Gaulli Jezuitom je prvi ideal preprosta notranjina, ele v tem obdobju se uveljavi princip velikih poslikav iluzionistinega tipa v cerkvah. Povezovanje stareje arhitekture in poznega iluzionizma. asovni premik v visoki barok in glavni razcvet slikarstva. Arhitektura pa je v tem asu e v zatonu. Zmagoslavje usmiljenja, po 1673, Carlo Maratti Klasicistina protiute glede na Gaullija in Pozza. Barve so bolj umirjene in tople. Figure so bolj berljive, iluzionizem ni tako skrajen. Sicer ne gre za dobeseden prenos slike na strop, kot pod katerim slika te figure, je toliko prilagojen gledalcu, da je kompozicija bolj jasna. -Giovanni Battista Agucchi: Tratatto della pittura, med 1607 in 1615 Ohranjen je samo fragmentarno, poznamo samo ideje, ki jih Bellori nadaljuje. Favorizira Carraccijevsko slikarstvo nadaljevanje klasine renesanne tradicije. Pomemben je uvod v njegovo delo L'Idea klasina akademska teorija. Pri slikarstvu gre za posnemanje idej. Ravnoteje realistinega posnemanja in treba je pri svetih zgodbah ustrezno in zadrano idealizirati. -Giovanni Bellori: Le vite de' pittori scultori et architetti moderni Pomemben teoretik. Isti princip kot pri Vasariju zbirka ivljenjepisev umetnikov. Naredi izbor predstavi samo najrelevantneje umetnike veinoma slikarje bolonjske ole. Pomemben je za francosko akademijo. Tuji slikarji, ki so prili v Rim in tu ustvarjali: Nicholas Poussin Preivel skoraj celo ivljenje v Rimu, bil pa je vpliven tudi v okviru francoske umetnosti. Slikal je bolj za zasebne naronike, nimamo nekih velikih javnih naroil. Bakhanalije pred Panovim kipom, 1631 -33 Za primerjavo Tizianove Bakhanalije. Mitoloka tematika. Ugrabitev Sabink, 1637 Sprememba sloga, loti se bolj zgodovinskih mitolokih ali starozaveznih prizorov. Dosti ve figur, bolj razgibane, velik prostor, beg v globino.

Et in Arcadia ego in Sv. Druina na stopnicah Izoblikuje svoj zreli slog od 1643 1653. S tem slogom postane vzor. tevilo figur se zmanja, klasina trikotna kompozicija. V tem asu dela precej tudi za francoske naronike, na obisku v Parizu spozna doloene ljudi. Delal je za precej premone meane. Kar se sakralnih del tie so bolj umirjeni intimni prizori. Mitoloka dela so z bolj kompliciranimi vsebinami podvrenost smrti. Stopnice se nanaajo na Rafaela. Figure so blizu slikarski ploskvi. Orfej in Evridika, 1648 Pomemben je kot krajinar. Idealna krajina bolonjeske ole izmiljena krajina e vedno je pomembna zgodba. Figure so pomembne in so postavljene v ospredje Pogled na Delfe s procesijo, 1650, Claude Lorrain Bil je dober krajinar. Prostor je bolj katlast, plani so zelo razloni. Celo sliko gradi na principu linearne perspektive, plani so dosti bolj povezani, zanima ga atmosfera, ki se odpira v neskonnost. Fascinirali so ga trenutki v dnevu jutro. Gaspar Dughet Svak Paussaina in njegov uenec. Njegova krajina je bolj vrsta, vseeno pa ga zanima atmosfera. Ni pa tiste neskonnosti kot pri Lorrainu. Vpliven v tistem asu. Bil je bolj freskant. Salvator Rosa Specifine krajine, bolj zafrustriran, protoromantini umetnik, ki ni imel monosti da s tem slogom preivi. Prizadeval si je uveljaviti s historio. Dramatien temperament tudi v njegovih krajinah napiene skale, ukrivljena drevesa. Vpliva na angleko umetnost 18.st. Pieter van Laer Flamec, ki pride iz severa v Rim. anrski prizori. Bil je zelo uspeen, eprav ne poznamo kupcev njegovih del. Cela skupina slikarjev iz severa v Rimu so ustanovili bratovino Bentvueghels. V Rimu so bili celo stoletje anrski prizori iz vsakdanjega ivljenja, navadni ljudje pri svojem delu. Nima ve posmehujoega odnosa do teh ljudi. Kot najbolj uveljavljen umetnik, bil je pohabljen Bambocco, zato so imenovali bratovino Bamboccianti. FRANCIJA Henrik VI. zakljui Hugenotske vojne (med protestanti in katoliki), 1589-1610. Uvede centralizacijo in absolutizacijo drave, Pariz res zaenja postajati center Francije. Pont Neuf (za.1578, kon. 1602-04) in Place Dauphine (za. 1607), Pariz-Il de la Site (na konici otoka) Henrik da postaviti trg in most (sedaj most ni ve namenjen trgovcem in njihovim lokalom, izgledati mora lepo, prestino. Ideal trga je e vedno kvadrat oz. pravokotnik s kiparskim okrasom. Trg je imel gospodarsko funkcijo; v pritliju so bili trgovski lokali, zgoraj so lastniki iveli. Marija Mediejska leta 1604 v Firencah, pri Giambologni (Pietro Taco je njegov naslednik) naroi konjeniki spomenik, ki je posavljen l. 1614. Place Royale/Place des Vosges, 1605-12, Pariz Place Royale dobesedno kraljevski trg, ki ga Napoleon preimenuje, ker mu kraljevski naziv ni ve. Izhodie trga je gospodarsko, na S delu trga je tekstilska tovarna (svila), poleg naj bi bili prostori za delavce, zemljia poleg trga pa Henrik podari aristokratom (ki so bili pogosto v konfliktih z drugimi prebivalci). V pogodbi z aristokrati je bila klavzula, ki je zahtevala, da je proelje povsod enako (za fasado se postavljajo razlini prizidki in deluje neurejeno, kaotino). Po l. 1607 tovarno poruijo in trg v celoti postane rezidenen (sasoma samo za aristokrate). L. 1605 Henrik nateje funkcije trga: 1. Gospodarstvo 2. Promenade (javni prostor) 3. Uraden dravne ceremonije. L. 1639 postavijo na trg konjeniki spomenik Ludvika XIII., ki ga med revolucijo uniijo. Danes je

tam park. Izoblikuje se slog Henrika IV.: spodaj arkade (trgovski lokali-zgled trg Livorno), zgoraj rdea opeka+ivan rob, paviljoni imajo vsak svojo streho (Nizozemski vpliv)in novost so francoska okna, ki segajo do tal. J stranica je Kraljevi paviljon (z motivom slavoloka pri vhodu), S pa kraljiin. Place des Victoires, Pariz, 1687, Jules Hardoiun Mansart Okrogel trg, konjeniki spomenik na sredini, fasade enake. Pod Ludviki nastanejo trgi z zgolj reprezentativno funkcijo. Place Louis XV./Place de la Concorde, 1755-57, Ange Jacques Gabriel Simetrija, kasneje jih postavljajo v provincah. FRANCOSKI KLASICIZEM 17. STOL. St. Gervais, proelje 1616-21, Salomon de Brosse Poznogotska cerkev z novim proeljem, vpliv dvorca Ayne prenos motiva v sakralno arh., skoraj brez kip. okrasa, lenjeno samo z arh. elementi (v nasprotju z Rimom) Blerancourt, 1612-19, Salomon de Brosse, Pikardija Neohranjena, samo vhod, ki je kot samostojna stavba, odprta na vse strani, tloris simetrien, leni se v paviljone na vogalih s poudarjenim osrednjim delom, malo kip. okrasa. Palais du Luxembourg, 1615-24, Salomon de Brosse, Pariz Naroi jo Marija Mediejska in zahteva, da se zgleduje po palai Pitti. Za to palao naroijo serijo slik pri Rubensu, ki naj bi prikazovali njeno in moevo ivljenje (slednji ni uresnien). Prikazana v alegorijah in personifikacijah. Frans Pourbus ml. kraljevi portretist, nadaljuje Moorovo tradicijo, istoasno je v razcvetu druga Fontainbleujska ola Soronnska cerkev, 1635-42, Jacques Lemercier Dela za ministra Marije Mediejske, Richellieja (pomembni so e Mazarin in Coulber). Ima dve fasadi (ena gleda na ulico, druga na dvorie univerzitetnega kompleksa). Med leti 1607-14 je Lemercier v Rimu, zgleduje se po Il Gesuju in doda kupolo s klasinim portikom (=glavna znailnost francoske cerkvene arh.), ne vidi se e koncentracija na sredino os, deluje manieristino. Krilo Orleans, Blois, 1635-38, Francois Mansart (ni bil v Italiji) Petdelna zasnova, poudarjeni prvi dve nadstropji, ukrivljene kolonade v kotih tikaj prevladuje ravna fasada, ni plastinega stopnjevanja proti osrednji osi. Maisons/Masions Lafitte, 1642-46, Francois Mansart Samo dvorec v parku, brez pritiklin, petdelna lenitev, novost: ovalne sobe na vogalih (ideal), prostor za sluniad je skrit v klet in s podhodnim hodnikom povezan z vasjo. Val de Grace, za. 1645, Francois Mansart (tloris), Jacques Lemercier (proelje), P. Mignard (1663, poslikava kupole) Naslon na Paldijev Il Redentore, proelje zgled Il Gesu + kupola s klasinim porikom, nad oltarjem je kopija baldahina iz Sv. Petra (Bernini), postaviti jo da Ana Avstrijska (ena Ludvika XIII.), v zahvalo za spoetje Ludvika XIV. SLIKARSTVO Predstavitev v templju, 1641, Simon Vouet, Louvre Med leti 1613-27 se ui v Italiji, po prihodu nazaj postane zelo vpliven (kraljev prvi slikar). Slika ima diagonalno kompozicijo (barono), ki je uravnoteena z vertikalo stebrov v ozadju, tople barve. Kardinal Richelieu (ok. 1637, NG London), Ludvik XIII. (1655, Prado), Moki portret (1650, Louvre) Philippe de Champaigne Portretist , dela tudi za samostan. Vpliv Rubensa in van Dyka (pri kardinalu), tradicija Purpusa (pri Ludviku) in zadranost pri Mokem portretu

SAMOSTOJNI UMETNIKI Srena druina, 1642, Antoine Le Nain, Louvre meanski anr Kmeka druina, ok. 1645, Louis Le Nain, Louvre kmeko ivljenje Gardisti, 1643, Mathien Le Nain, Louvre veseljaki prizori Vsak se dri svojega podroja motivov, teka atribucija. Znailnosti vseh treh bratov so: ciaroscuro, anr (ne ve se kdo je sploh kupoval anre) v katerem ni zaznati posmehljivosti (to dosee ele Courbet v 19. Stol.), figure so klasino postavljene (umirjenost). Joef tesar (ok. 1645) in Vdova Irena ozdravi sv. Botjana (ok. 1649), Georges de La Tour, Louvre Prepoznaven slog, ciaroscuro, noni prizori ob sveah, baklah, sakralna motivika, moderno abstrahirana telesa, ker sam dela replike je teka kronologija in ivljenjepis (ali je potoval v Italijo ali vpliv Utrehtskih caravaggistov. Ludvik XIV. Od 1661 vlada sam, do 1685 (minister Coulbert) Grands boulevards, 1600-1705 Obzidje nima ve obrambne funkcije, zato ga na S strani mesta podrejo in postavijo boulevarde za promenado, koije. Champs Elysees, za. 1667, Andre Le Notre Tee od Louvra proti sredini. Na sredini je pot za koije, nato drevesa, pot za sprehajalce in hie. Neuf Brisach, 1698-1708, Sebastien Le Prestre de Vauban Za obrambo postavijo utrdbe na podeelju (okoli 300, t. i. elezni obro), realizira se renesanni ideal centralne zasnove. Bastioni so trikotni zakljui, ki segajo v prostor in so nizki, na teh so stali topovi in kanoni. College des Quatre Nation, Pariz, 1662-72, Louis Le Vau (eden najvplivnejih) Dedii po kardinalovi smrti ustanovijo college, kupola+klasini portik+dokaj neobiajno ukrivljena stena (lenitev stene ostaja klasina) 3 narti za Louvre, 1664-65, Bernini (je dejansko v Parizu, po smrti papaea Aleksandra VII.) Vodja projekta je Caurbet Louvrska kolonada, 1667-70, Louis Le Vau, Charles Lebrun, Claude Perrault Ni rivalstva med umetniki, pomemben je le konni izdelek. Kae se odmev Palazo Caprini (dvodelna lenitev), 5-delna lenitev dvorca (manj izstopajoe), novost je ravna streha. Apolonova galerija tuk+pozlaeni okvirji+poslikave (Pierto da Cortona) Vaux le Vicomte, 1656-61, Louis Le Vau (arh.), Charles Lebrun (notranjina), Andre Le Notre (park) Naronik Nicola Fouke (finanni minister), ob dokonanju stavbe priredijo slavje (fr. fet) (najprej sprehod, nato pojedina, gledalika igra Moliere, ognjemet na koncu). Povabljen je tudi Ludvik, ki je nad vsem oaran in 3 tedne za tem je Fouke aretiran (Ludviku je ve, okupira arhitektra). Pri gradnji so morali prestaviti reko in 3 vasi, zasnova je 5-delna , oval, triloni motiv na vhodu. Versailles: Philibert de Roy (Cour de Marbre, 1631. I. faza), Louis Le Vau (1668-71, Jules Hordouin Mansart (1678-87) V asu gradnje je isto velik kot takratnji Pariz. Najprej uredijo park (veliki kanal, za gledalike igre), ukroena narava (saj mora imeti Ludvik pod nadzorom vse). Palaa je v povezavi z blinjim mestom, saj potrebuje nenehno oskrbo za 25 tiso ljudi, ki je ivelo v Versaillesu ob kralju. Pred stavbo se stekajo tri poti - motiv trivijuma iz papekega Rima, 5-delna lenitev ni ve jasna (zaradi vseh prezidav), ravna streha, rustika v pritliju, francoska okna Salon de la Guerre (Konjeniki relief Ludvika XIV., Antoine Coysevox) in Galerie des Glaces (zrcalna galerija), Versailles, 1678-97, Charles Lebrun Na koncih Salona Guerre sta Salon vojne (tam je konjeniki relief)med Francijo in Holandijo na eni

strani, na drugi Salon miru. Vse upodobitve so meane z alegorijami in opremljene z napisi, da ne pride do napane inerpretacije. Grajska kapela, Versailles, za. 1689, Jules Hardouin Mansart Dvonadstropna, loena vhoda za nepomembne in pomembne ljudi, deluje elegantno, saj je visoka in ozka, spodaj polkrone arkade, stebri zgoraj. Strop je poslikan z iluzionistinimi, e bolj baronimi poslikavami (Antoine Coypel, 1709, zgled: Il Gesu). Grand Trianon (1687, Jules Hardouin Mansart) in Petit Trianon (1762-68, Ange Jacques Gabriel), Versailles Petit Trianon je postavljen e za Ludvika XV., v park, da se kralj umakne od javnega ivljenja na dvoru. Apolon z nimfami, 1666-72, Francois Girardon, Versailles Kraljevi kipar. Kip prvotno v grotti (jami), v 18. Stol. jih prestavijo v park, zgled: Apolon Belvederski. Milon Krotonski, 1671-82, Pierre Puget (Louvre) Preve baroni za njihov okus. Ludvik XIV., 1686, Antoine Coysevox (Musee des Beaux Arts, Dijon) Bolj umirjena draperija, dvojnost portretiranja (za vladarje vzvieno, za bolj intimne portrete pa bolj naturalistino). Les Invalides, Pariz, 1680-91, Jules Hardouin Mansart, poslikava kupole, 1702-04, Charles de la Fosse Najbolj barona stvaritev v Parizu, stopniasto zalomljena. Place de Louis le Grand/Place Vendome, za. 1698, Jules Hardouin Mansart Stavbe ob trgu, viina teh ne sme presegati konjenikega spomenika, enotna ravna streha. Konjeniki spomenik Ludvika XIV., za Place Vendome, 1685-92, F. Girardon Kopija Marka Avrelija (gesta, konj). SLIKARSTVO Kancler Seguier s spremstvom (1661), Prihod Aleksandra Velikega v Babilon (ok. 1664), Charles Lebrun (Louvre) {l'histoire de roi la grande maniere ustrezen veliasten slog} Francoska Akademija sistem akademij (1635 za knjievnost, 1648 za slikarstvo, kiparstvo, 1661 za ples, 1666 za znanost, 1669 za glasbo in 1671 za arhitekturo). Leta 1663 se izoblikuje hierarhija (Ludvik-Courbet- Lebrun-.), da bi izolala vse umetnike v doloenem slogu, racionalizem (umetnost se da nauiti). Ustanovljena je tudi tovarna gobelinov in preprog, ki je podrejena Akademiji. Slikarstvo je podrejeno funkciji notranje opreme. Lebrun je prista risbe. Beneki vpliv so tople barve, holandski pa naturalizem. Slika Aleksandra Velikega je seveda v povezavi z Ludvikom, ki se je istovetil tudi z drugimi velikim vladarji (Ludvikom IX. Svetim, Karlom Velikim). Perzej in Andomeda, 1679, Pierre Mignard (Louvre) {querelle des poussinistes et roubenistes, querelle des anciens et des modernes} Pausinisti so zagovorniki forme, saj je ta stalna, barva pa se spreminja, na drugi strani jim stojijo Rubenisti, ki zagovarjajo barvo pred risbo, saj se z barvo ele dosee risbo. Sprejo se tudi v pogledu na antiko ali so bili takrat bolji kot smo mi danes ali smo jih presegli? Spor se najbolj odraa v knjievnosti in arh. Ideja napredka. Charles Lebrun napie traktat Methode pour apprendre a dessiner les passions (1698) Kako upodabljati ustva, da se bo gledalec laje vivel.

Andre Felibien napie Conferences de l'Academie Royale de Peinture et de Sculpture (1668) Batiment du Roi je vodil ministrstvo za popisovanje kraljevske zgodovine in poskrbel za prave popise stvaritev na dvoru.

Vsak mesec so lani Akademije predstavili eno delo iz kraljeve zbirke in spise teh predavanj je objavil Felibien. Pri tem je pomemben uvod, kje formulira hierarhijo anrov. Najlaje je upodabljati mrtvo naravo, nato ivo naravo (krajina), upodobitve ivali, portreti in nazadnje historia (vefiguralna kompozicija), ki je bila najvekrat neka alegorija z vladarjem. Sledimo lahko neki lestvici od mrtvega k ivemu. anr je izpadel. Uitelj z uencem, 1685, Nicolas de Largilliere (NG of Art, Washington) Portretist, bouruazna bombastinost Ludvik XIV., 1701, Hyacinthe Rigaud (Louvre) Van Dyke kopija njegovega portreta Karla I. (ezlo dri kot palico), realizem + idealizem. Dvojni portret matere, 1695, Hyacinthe Rigaud (Louvre) Alexander Francois Desportes Claude Gillot Oba delata lovske portrete in prizore iz Komedije Del'Arte. ANGLIJA, 17. ST., ARHITEKTURA V 16. Stoletju vladajo tudorji. V 17. stoletju vlada dinastija Stuartov. Vladarji: Jakob I. (1603 1625), Karel I.(1625 1642), Karel II (1660 1685) in Jakob II.(1685 1688) Pride do dravljanske vojne, elijo vzpostaviti absulutizem, vendar Anglija e mona iz srednjega veka, ima moen parlament. Vzpostavlja se anglikanska cerkev. Z Jakobom I. se verske stvari zaostrujejo. Puritanci in katoliki nastradajo in se selijo ez luo v Severno Ameriko, s tem tudi umetnostne ideje. Proti koncu stoletja se izoblikujeta dve proto stranki: WHIGI ( na strani parlamenta) in TORIJCI (bolj za kraljevo oblast) Covent Garden, London, za.1630, Inigo Jones Primer renesannega urbanizma v Angliji. Jones najprej potoval 2x v italijo. Zafascinira ga Palladio. Se vrne v anglijo, od 1605 na dvoru kot kostumograf in scenograf. Sodeloval predsvem z Bellom Jonsonom. Od 1615-42 dobi ime dvorni arhitekt. Gre za arhitekturo dvora, kraljevsko arhitekturo. Convent garden = tu so bili samostanski vrtovi. lo je za posestvo Betforda. Posestvo severno od svoje hie razvije. Na jugu bila njegova hia, severno od nje si postavi trg. Trg po vzoru livornskega trga=pravokotna oblika, hie s polkronimi arkadami. Na eni stranici postavljena tudi cerkev. Inigo prevzame od Francozev (Place Royal) slog stavb okoli trga = rustine arkade, rdea opeka, princip ivanih robov na robovih same stavbe. Cerkev: ob koncu 18. stoletja zgorela, potem je sledila obnova. Vhod iz zadnje strani. Loa je bolj estetski element -klasini portik s toskanskimi stebri. En prvih primerov take arhitekture v Angliji. Danes je trg zakljuen iz vseh strani. Gre za trgovski center. Funkcija trga je malce drugana kot v Franciji. Gre za rezidenno funkcijo. Danes je tu trnica. Bloomsbury Square, London 1661 Prvi uporabljen square angleki izraz za trg. Gre za privatni razvoj lorda Saunthhemptona. Gre za njegovo hio, na severni strani razvije trg. Ostane lastnik, vendar to daje v najem. Na grafiki ni videti nobenega konjenikega spomenika, torej izkljuno rezidenno. Hie dokaj skromne. Zdaj ni ve originalnih stavb. Ne gre za poenoteno proelje. ele v 19. Stoletju to ozeleni, prej tlakovano parkirie za koije. Srednjeveki London bil iz dveh delov. Na eni strani vladarski kompleks: Westminister, whitehall, na drugi city-trgovsko mesto. V zgodnjei fazi se v Londonu zapolnjuje vmesni prostor med tema dvema deloma. ez Temzo so bile plebejske cerkve. Tu deloval tudi Shakespeare. Queen's house, Greenwich, London, 1616-18 in 1630-35, Inigo Jones ( poslikava: Alegorija miru in umetnosti, 1638-39, Orazio Gentileschi) Med palao in vrtom je javna cesta. Kvadraten tloris, iz dveh pravokotnih delov, ki sta v nadstropju povezana z mostom. Tako je bilo narejeno, da stavba ni imela stika z zunanjim svetom. tarta v Palladiu samem. Kjer ima Palladio loe, ima Jones stene, skratka obrne Palladijev sistem loa

stena. Druga fasada brez okrasja. Stena v pritliju je rustina in gladka stena v nadstropju. Povdarek na anglekemu klasicizmu. Francija ne prevzame rimskega baroka, ostane na klasiki, Anglija e bolj. Pri Jonesu je e bolj poenostavljeno, brez okrasja *Poslikava stropa, pomaga mu tudi herka Artemizia, iluzionizem Palladievstvo gre za neko vladarsko gesto. Izraz se uporablja za specifino angleko tradicijo v arhitekturi. Gre za zaitni znak monarhije. Kasneje postane zaitni znak parlamentarcev. Banqueting hall, Whitehall, London, 1619.22, Inigo Jones Stavba je zgorela in so morali postaviti novo. Stavba spominja na Escorial. Zunanjina-fasada sama deluje kot palaa, dvonadstropna, rustino, ez rustiko pa pilastri. Povdarjen je malce osrednji del s stebri. Razmak med pilastri, stebri je iri. Ima ravno streho z balustrado na vrhu. Notranjina: Rubensova poslikava stropa, tipino barono, alegorija, ki poveliuje vladavino. Pravokoten prostor, ob strani kot nekakne ladje. Gre za princip antine bazilike. Gre za slavnostno dvorano. Proelje starega sv. Pavla, London, 1634-40, Inigo Jones e srednjeveka zadeva, v tem trenutku v slabem stanju. Jones doda Ilgesujevske volute, doda e portik oziroma stebrino loo, ki je ravno zakljuena z balustrado. 1665 London zajame kuga, naslednje leto pa poar, ki se zane v neki pekarni in nato raziri po mestu. Poar unii velik del mesta. Imenovana je bila 6 lanska komisija za obnovitev mesta. V komisiji je bilo 6 arhitektov, tri imenuje Karel II, tri predlaga mesto. Predloili so celo vrsto nartov. Karel II. ima prilonost, da celo mesto postavi na novo. To so mu prepreili. Veinoma je lo za zasebne projekte. Dandanes je London praktino isti kot pred poarom. Novost v mestu: cerkve, katere obnovijo. St Stephen Walbrook, London, 1672 87, Christopher Wren V poaru bilo unienih 87 cerkev. Ponovno so jih zgradili 51. Najpomembneji pri tem je bil Christopher Wren. Parcele so bile zelo majhne, arhitekt je bil prostorsko omejen. Skoraj ne ve, da gre za cerkev, e ni zraven enega mogonega zvonika. V protestanstski cerkvi so zahteve drugane. Gre za cerkev, ki ima funkcijo avditorija. Vano, da vsi zelo dobro sliijo pridigarja. Cerkve manje, vendar teijo k centralnemu tlorisu. Ni nekih tipinih zasnov, ustaljenih tipov kot St. Andrea v Mantovi... Cerkve so precej raznolike med sabo. Notranjina: lahkotna, zgoraj kupola, odprt prostor. Zunanjina: skupek mas, stvar neke fizine omejenosti, znailni zvoniki-delujejo malo srednjeveko, ustvarjeni so iz klasinih elementov preklade, stebri. To je postavljeno v tako razmerje, da je uinek e vedno srednjeveki. Stolnica sv. Pavla, London, 1675-1710, Wren Ni potoval v Italijo za razliko od Jonsa, ampak v Francijo. 1665-66 bil v Parizu. V tem asu je bil tam tudi Bernini in ga Wren spozna. Od 1669 naprej bil kraljevski arhitekt. Srednjeveka cerkev bila v zelo slabem stanju. e 1663 bila ustanovljena komisija za obnovo, vendar potem je bil poar in cerkev so postavili komplet na novo. Ve nartov sprejmejo slednjega = Tloris in zunanjina: zelo dolga, nizka cerkev. Nadaljuje ang.-srednjeveko tradicijo. Wren prevzema srednjeveko tradicijo. Gre za centralno zadevo. V sredini kriie s kupolo, tri traveje ladij na vsako stran, nekoliko oja prena ladja. V bistvu gre za neko simetrijo, e izvzamemo vhod. Kupola po vzoru Bramantejevega tempieta. Gladka krogla, brez reber, obdana z dorsko kolonado. Sama stena spominja malo na palao z dvema nadstropjema. Stena lenjena z dvojnimi pilastri, vmes okna oz slepa okna. Iz drugih strani: Proelje iz glavnega vhoda-prevzame proelje z dvema stolpoma ob straneh. Vmes postavi dvonadstropen klasini portik. Po drugi strani precej neklasien dvojni stebri. Stransko proelje prevzame princip fasade Pietra da Cortone (polkroen portik, stolpi klasini elementi, gotski vtis) Royal Naval Hospital, Greenwich, London, 1696-1716, C. Wren Dobi nalogo, da raziri palao, ki je bila za Karla II. Odloi se za dve dvorii: ire in oje (princip

iz Versailesa). Po drugem nartu naj bi bilo drugo dvorie zakljueno s polkrogom kolonad, vendar to ni uresnieno. Vpliv narta na naslednike. Dvorie pusti odprto, da je pogled usmerjen na queen's house. Na dodatnih stavbah postavi portik z dvijnimi stebri, doda kupolo (Bernini). Nekako uokviri queen's house. Osnovni elementi isto klasini. Barono je stopnjevanje planov, kompozicije. Wrenovi nasledniki: Castle Howard, Yorkshire, 1699-1712, John Vanbrugh Dvorie zakljueno v polkrog. Kupola v osi. Podoben princip kot pri Wrenu. Barono povdarjena osredna os. Gre za dve dvorii med stranskimi krili. Klasien motiv izveden na neklasien nain. Za enak princip gre pri Blenheim palace. Blenheim palace, Oxfordshire, 1705-24, Vanbrugh Imamo sestavljanje mas, prostori postavljni eden zraven drugega, konni efekt zelo slikovit, e srednjeveki. Ni krivin. Ravni deli enostavni. lo je za darilo vojvodini Malborough, ki je premagal Karla II. Pomembna reprezentanna funkcija, lo je za nacionalen spomenik. Predstavlja vrhunec anglekega baroka, ki je trajal od 1692 do 1725. 1692 zato, ker je Wren v funkciji kraljevega nadzornika, se umika drugim in jim daje prilonost. Christ Church, Spitalfields, London, 1723-39, Nicholas Hawksmore Ludvik XIV je imel probleme na verski fronti in se odloi, da bo zael preganjat protestante. 1711 sprejmejo odlok, da bodo zgradili 50 cerkva. Dejansko so jih zgradili 10. Centralna zasnova, odprta, svetla notranjina. Cela vrsta klasinih elementov. Motiv serliane, palladijevski motiv. Stena sama dosti bolj neokraena. Slikovita kompozicija iz enostavnih mas, ki so ena zraven druge. Zvoniki so nadaljevanje gotske tradicije. St Martin's in the Fields, London, 1721-26, James Gibbs najljubi arhitekt torijcev Bil je v Rimu na zaetku 18. stoletja, bil je uenec Karla Fontane. Gibbs prevzame portik iz piazza del poppolo. Nad samim vhodom zvonik, vkljuen v samo stavbo. Spet motiv serliane. Stransko proelje je dvonadstropno. Vzorna cerkev za anglosaki svet. Kiparstva v Angliji nimajo. SLIKARSTVO V marsiem nadaljevanje principov 16. Stoletja. Zanima jih portret. e vedno gre za tujce, ki pridejo v Anglijo in tu ustvarjajo. Elena Grimaldi, ok. 1623, Anthony van Dyck, NG of art, Washington. Rubens je na njega vplival. Njegove formule po svoje interpretira. Kot portretist deluje v razlinih krajih po Evropi. In prihaja iz Flamske. Ima eljo po historiji. Za razliko od Rubensa ni imel sree z naroniki. Deloval tudi v Genovi, Rimu, Palermu, najbolj pa v Londonu. Genovski portret-figura postavljena v odprt prostor, klasinost-stebri. Neformalen dodatek je sluabnik. Gre za anekdotien motiv. Figure so podaljane, delujejo bolj eleganto kot Rubensove. Karel I. na lovu, 1635, van Dyck, Louvre Spet bolj vitek. Reprezentanen portret vladarja. Ni tako zategnjen kot portreti Ludvika XIV. Ni v dejanju lova, samo lepo pozira. Nadaljuje tradicijo upodobitve anglekih parov na lovu, samo postavitev, konja pa prevzame od Rubensa (kartoni Konstantina Velikega). Postavljenost v krajino. Holbain ni imel naslednikov, van Dyck pa ja. Karel I. na konju Druinski portret Pri obeh gre za eleganco, bleavost. Nasledniki: Peter Lely in Godfrey Kneller ni bleavosti, ki je znailna za van Dycka. Oba tujca. ele v 18. Stoletju domai slikarji. PANIJA Stolnica, Valladolid, za. 1585, Juan de Herrera

Gre za neko dvojnost v arhitekturi. Sakralna arhitektura v provinci zelo bogato okraena. Filip III. preseli prestolnico iz Madrida za 5 let. Tudi tu bil poar, obnovili celo mesto. Gre za brezokrasen slog, stroga arhitektura. V pozneji fazi se to okrasje urinja. Arhitektura siva-gol kamen. Stene lenjene s klasinimi elementi. Ilgesujevske volute. Nadaljevanje Escoriala. Plaza Mayor, 1616-19 in Carcel del Corte, 1629-34, Madrid, Juan Gomez de Mora Ohranjeno po prvotni zamisli. Francoski slog. Polkrone arkade v pritliju. Rdea stena z belimi detajli. Slopi s polstebri plus preklada. Konjeniki kip na sredini dodan kasneje v 19. Stoletju. Iz tistega asa ohranjen zapor. Francoska kombinacija rdee opeke in belega kamna. Podobno vhodu v escorial, fasada je Ilgesujevska. PANIJA Filip III. (1606-17) in Filip IV. (1634-42), Giambologna in Pietro Tacca, Madrid Tu obstajal samostanski kompleks, ki ga predelajo v palao. Najpomembneji projekt v paniji v 30ih letih. To ni ve ohranjeno. Ohranjeno samo eno krilo, bila so 4. Znailni stolpi na vogalih, tudi pri prejnji stavbi. S Filipom IV. doseen ideal vzpenjajoega konja. V paniji so konje bolj postavljali na vrtove. ele sredi 19.st. konjenike spomenike prestavili na pomembna mesta. Filip IV. je sedaj pred kraljevo palao. Uveljavljajo se Borboni. Buen Retiro, za. 1632 Gre za glavni park v Madridu, napolnjen z razlinimi kipi, spomeniki, z jezerom... Samostanska cerkev Santa Maria de la Defension, Jerez, 1667 Preobloenost z okrasjem. Veinoma klasini okrasni motivi, delujejo po svoje gotsko, po svoje e barono. To se ponovi v 18. stoletju. SLIKARSTVO Na dvoru pod Filipom III. (1598-1621). Glavna dva slikarja: Eugenio Cajes (sakralno slikarstvo) in Juan Pantoja de la Cruz. Oba portretista. Suha, poenostavljena vrsta manierizma, kombinacija florentinske risbe in beneke barve. V slikarskem smislu bolj pomembna provinca npr. TOLEDO. Tu se uveljavi naturalizem, vpliv Carravagia (chiaro scuro in naturalizem): Juan Sanchez Cotan chiaro-scuro v tihoitjih, razlini kosi sadja in zelenjave postavljeni na polico okna, temno ozadje, historiJam da uinek misterioznosti. Juan Bautista Maino bolj sakralna dela, prevzema chiaro-scuro, obrazi bolj naturalistini, bleea oblaila. SEVILLA Na prehodu iz 16. v 17. stoletje pomembno pristaniko mesto. Tu se zbiralo ogromno ljudi iz cele Evrope, tudi naroniki so bili iz razlinih delov. Uveljavijo se tudi drugi anri: anr. Jajna jed, 1618, NG of Scotland, Edinburgh, Diego Velazquez Kristus pri Mariji in Marti, ok. 1618, NG, London, Diego Velazquez Spet naturalistino izrisane figure, temno ozadje. Pomembno vpliva nanj tudi flamska umetnost. Pri Kristusu lahko opazimo inverzijo. Francisco de Zurbaran Cela vrsta upodobitev menihov. Npr. Menih, ki doivlja vizijo. Spet chiaro scuro od Carravagia in naturalizem. Menihi upodobljeni v trenutku stika z bogom. Slikal tudi tihoitja, kjer je podoben efekt. Poskual priti tudi na madridski dvor, vendar se vrne v Sevillo. Od 1640 naprej slika bolj za juno ameriko. lo je za trno slikarstvo, ni slikal ve po naroilih. 1658 tudi sam vstopi v samostan in postane menih. V poznih letih se prilagodi Murilu in prevzame njegov slog. Bartolomeo Esteban Murillo. V tem asu pride do krize: kuga... Ima bolj idealizarajoi slog. Slikal

Marije. Bolj mehka svetloba, chiaro scuro, pri Madonah bolj mehka svetloba, sentimentalna in ljubka dela, ki tolaijo po krizi. Znan tudi po upodobitvah pobalinov, ki se morajo znajti na ulicah. Ni nobene drubene kritike, le simpatini otroci. Juan de Valdes Leal Murilo z njim celo sodeloval. Ta kae na drugo plat krize. Slog bolj grotesken in morbiden, glavna vsebina opozarja na smrt. Nobeden ji ne uide. Npr. Smrt s koso Stoji na zemeljski obli in premaga nad svetom, zraven kup vladarskih simbolov. Vbistvu zmaga Kristus. MADRIDSKI DVOR Salon de los Reinos, Buen Retiro pri Madridu, 1634-35 Ni ohranjeno. lo je za sodelovanje med razlinimi slikarji. Na dolgih stranicah so upodobitve bitk. Zelo propagandno. Boji panije na Nizozemskem, upodobitev razlinih bitk, ki kaejo zmago samo. Med prizori bitk manje slike: Herkulova junatva (Zurbaranova serija). S Herkulom se radi vsi vladarji identificirajo. Na krajih stranicah konjeniki portreti druine. Bitke: Predaja Brede, Las lancas, 1634-35, Velazquez, Prado, Madrid Upodobljen v trenutku po zmagi. V ozadju krajina, ki se odpira proti horizontu, podobno kot Calo. Glavni prizor ponavadi, ko poraenec prizna poraz zmagovalcu. Razlika med sulicami. Vojska poraencev zelo sproena, sulice razmetane, na drugi strani pa panska vojska bolj stroga, pripravljena na nove zmage. Konjeniki portreti postavljeni v krajino. Posebnost so konjeniki spomeniki enske. Potem po odboju sevile Velazquez pride v Madrid, postane dvorni portretist. Filip IV, 1631-32, NG, London, Velazquez Rdei zastorji, tople bleee barve, celopostavni portret. Veinoma: bela, rna, rdea. Nanj vplival Tizian. Nasloni se na beneko tradicijo in hkrati na Rubensa. Rubens se tudi naslanja na beneko slikarstvo. Rubens ga navdui nad Italijo nasplono. 1640 je slikal bolj malo. Takrat mu je Filip dal nalogo, da poskrbi za njegovo zbirko. Polje Velazqueza v Italijo (od 48-51). V tem obdobju nastane tudi spodnji portret Inocenc X, ok. 1650, Galleria Doria Pamphili, Rim, Velazquez Las Meninas, 1656, Prado, Velazquez Koga Velazquez sploh slika? Tu upodobljen slikar pri svojem delu na dvoru. Pritlikavci na panskem dvoru. Pes kot spremstvo svetih oseb. Problem zrcala, kjer prepoznamo kraljevi par. Imamo vtis, da sta onadva celoto malce zmotila. Zgoraj naslikane e Rubensove slike. Ustvaril delavnico za izdelovanje kopij. Primarna funkcija portretist Venera z ogledalom, ok. 1650, NG, London, Velazquez Se ne ve tono, kdo je bil naronik. Gol enski akt precejen tujek. Vsebina slike morda vendarle moralistina. Nievost, ki mine. Lepota prej al slej usahne. Iz hrbtne strani. FLAMSKA V tem trenutku e del panije, ki zasedejo Antwerpen. Sv. Mihalel, Louvain, 1650-71, Willem Hesius Spominja na Il Gesu. Sv. Ignacij, sv. Karel Borromejski, Antwerpen, 1615-21, Peeter Huyssens Gre za eklekticizem, struktura gotska, po drugi strani uporabljajo rebrast obok. Prevzamejo klasine elemente za okras. Zraven e svitkasti motiv. Grote Markt, Bruselj, po 1695, Willem de Bruyn Postavijo ga na novo, ker ga francoska armada zrui. Osnovni elementi so klasini, od dale e vedno srednjeveko, obilje okrasja. Cerkve 17. Stoletja okoli stebra postavljeni e dodatni stebri kot prstan. Rubensova hia, Antwerpen, 1616-21

Rubens imel veliko delavnico, bil izobraen. Nain ivljenja precej aristokratski. Osnovni motivi klasini, vendar v konni fazi po svoje interpretirani, ne delujejo italiansko, palaa v mestu. Kasneje se preseli na podeeljo, naslika tudi krajino iz teh krajev. Njegov opus se deli na 4 dele: 1600-08 v Italiji 1608-19 v Antwerpnu 1620-27 obdobje visokega baroka 1628-40 zadnje obdobje, ko v glavnem deluje kot diplomat V prvem obdobju je glavni delodajalec Vincenzo Gonzaga. Precej prepotuje Italijo, gre dvakrat v Rim, potem tudi v Madrid. Potem gre v Genovo 1605-06. Nanj zelo vpliva beneka renesansa s Tizianom. Prevzema tople barve. Dramatine realne svetlobe in sence. Prevzame tudi potezo. V rimu prevzame monumentalnost. 1608 se vrne v Antwerpen, ker mu mati hudo zboli. Tu se poklicno dobro uveljavi, ima dosti dela, ni imel asa za potovanja. Tu irganiziral veliko delavnico. Pomonik je bil tudi Anthony van Dyck. Sodeloval tudi z drugimi umetniki. Dviganje kria, 1610-11, stolnica , Antwerpen e precej italiansko, dramatino, michelangelovske figure, dramatina diagonala, patos Snemanje s kria, 1612-14, Pieter Pauwel Rubens, stolnica, Antwerpen e vedno diagonala. Kompozicija bolj umirjena, barve bolj hladne, bolj zadran sploni vtis. Naroniki so bili bogati meani. Rubens se prilagodi domai tradiciji. Bitka z amazonkami, ok. 1618, Rubens, Alte Pinakothek, Munchen V prvi vrsti slikar historie. Manieristino, kaos, znailna flamsko manieristina krajina z visokim oiem. Strahote vojne, 1637-38, Palazzo Pitti, Firence Gre za pozno obdobje. Dramatina situacija. Gre za obdobje 30 letne vojne. Kot nek komentar na to situacijo. Venera si prizadeva, da bi Marsa zadrala doma, vendar nima moi. Pesimistien pogled na situacijo. Ogromno deloval kot diplomat, potoval po Evropi: Madrid, London. Slog e bolj opazna poteza, vpliv poznega Tiziana, skoraj impresionistino. Rubensovi portreti: Podoben slogovni razvoj Brigida Spinola-Doria, 1606, Rubens, NG of art, Washington Tu bil v Genovi. Gre za nek umetniki razcvet. Vendar ne dosega take bleavosti kot drugje. Skratka manj pomembno. Gre za reprezentanne portrte, vendar so bolj neformalni. Klasina-barona draperija v ozadju, bogato oblailo. Po eni strani nadaljevanje manieristinega portreta, eprav tam gre bolj za detajle na obleki. Tukaj pa bolj bleavost svile kot pri van Dycku. Lady Arundel s spremstvom, 1620, Alte Pinkothek, Munchen Zaete visoko barone maniere. Vpliv Tiziana, celopostavni portret z anekdotinimi dodatki, bogata draperija, salomonovi stebri. V ozadju pogled na krajino, ki je tipino beneka. Nadvojvoda Albert in Izabela, 1615, Prado, Rubens Poroila sta se 1599, vladala do 1621. Gre za flamski dvor. Pomembna tudi kot naronika. Slog isti princip baronega portreta, dosti bolj manieristien, manj dramatino, bolj zadrano Rubensovo Visoko-barono obdobje: lo je za 4 veje dekorativne cikle. Kralj Salomon in kraljica iz Sabe, 1620, Rubens, Courtauld Institute, London Okras ni ohranjen. Posamezne slike so bile montirane na strop. Gre za princip benekega di sotto in su. Hoe ohranit berljivost kompozicije. Gre za prizore iz stare in nove zaveze. Izkrcanje Marije Mediejske v Marseillesu; Apoteoza Henrika IV. In razglasitev regentstva Marije Mediejske, 1622-25, Rubens, Louvre

Marija M. je imela plan, da rubens naslika dve serije. Bila je izvedena samo prva Marijina. Gre za 24 slik, ogromnih dimenzij. Prizori iz njenega ivljenja oblikovani po prizorih Marijinega ivljenja. Tu gre za alegorije. Dejanski dogodki v kombinacije alegorij. Gre za njen prihod, klanja se ji figura Francije, spodaj Neptun z Nereidami, zgoraj Fama, ki trobi in opozarja na slavje. Serija tapiserij Marija Mediejska hoe pokazati, da je zakonita naslednica Henrika IV. Obstaja tudi serija tapiserij Konstantina velikega. Zgodbo treba brati v navezavi Ludvika XIII. Gre za tipoloko razmerje med legendarnim na eni strani in dejanskim na drugi. Zmagoslavje evharistije, ok. 1626, Rubens, Prado Gre za dvojni iluzionizem, naslikana je tapiserija znotraj tapiserije. Ob strani salomonovi stebri med katere je napeta tapiserija. Alegorija Jakoba I., ok. 1633-34, Rubens, London, Banqueting hall Slavljenje Jakoba I. v vseh njegovih vlogah. Struktura stropa opredeljena z zlatimi polji in slikami z oljem na platnu, gre za beneko tradicijo. V tem trenutku najslavneji evropski slikar. Njegova manira je bila ve vladarjem tega asa. Anthony van Dyck, Jacob Jordaens tudi pod Rubensovim vplivom, Cornelis de Vos Primarna jim je bila historia, na drugem mestu pa portreti, gre za portret kot odvod historije. Umetnikova druina, ok 1621, Jordaens, Prado Na sliki najdemo celo vrsto simbolinih detajlov, ki povdarjajo druinsko harmonijo. Gre tudi za njegov avtoprtret. Papiga je simbol enine neistosti, vendar mo ji je pa zvest. Zgoraj putto, ki jezdi delfina-namig na Jonovo zgodbo, herka ima koaro z grozdjem-simbol povezanosti.Glasbeni intrument lutnja glasbena harmonija simbol za druinsko. Slikar historije najprej, tudi portretist. Tudi sicer precej slaven. Po Rubensovi smrti vodilni flamski slikar. Zelo rad slikal dve temi: zgodba satira in kmeta iz ezopovih basni (antini literarni vir) in kralj pije (meanica anra in historije)-Priljubljen nain praznovanja praznika svetih treh kraljev. Gre za gostilnike prizore, kjer se veliko pije. Gre za sveti praznik in hkrati ljudski obiaj. FLAMSKO SLIKARSTVO Arhitektura je manj pomembna. Historija je najpomembneja slikarska zvrst. Tudi druge anrske zvrsti, krajine niso posebejo omenjene, ker nadaljujejo manieristino krajino 16.st. Podobno tudi tihoitja, ki so nadaljevanje tradicije. Pomembneji je razvoj kmekega anra trije umetniki: Pieter Brueghel ml. nadaljuje kmeki anr. Zelo pogosto se ga primerja z oetom. Adriaen Brouwer uveljavi nov slog v 30ih letih. Pomemben je ker deluje tudi na Holandskem v Amsterdamu. Pomemben je za obe tradiciji. Nova vrsta kmekega anra. Fizino so ta dela zelo majhna. V glavnem gostilniki prizori v nekih notranjinah, manj oseb veinoma gre za kmete, ki se ga nacejajo. Grenak poirek, okoli 1635 Kmet, ki je pod vplivom alkohola. Bolj detaljno obnaanje. Funkcija tega anra je svarilo pred neprimernim obnaanjem. Posmehovanje tem neuglajenim ljudem. Svet, ki ni na. David Teniers ml. se je tudi lotil kmekega anra pod Brouwerjevim vplivom. Bil je dvorni slikar nadvojvode Leopolda Viljema. Kralj pije, 1634 40 in Kmeko rajanje, okoli 1650 Prizor slavljenja praznika sv. Treh kraljev. Gostilniki prostor po Brouwerju podobno veseljaki, vendar zadran. Kasneje zamenja slog Kmeko rajanje svoj satirini ton malo omili in upodablja kmeko ivljenje bolj idilino iz bolj etnolokega vidika. Ni ve moralnega opozorila. 2 specifini flamski zvrsti: Lovski prizori oziroma upodobitve ivih ivali: Jan Brueghel st., Rubens, Frans Snyders. Lov sam je zelo aristokratska zadeva, gre za upodobitve ivljenja, ki pritie najvijemu sloju ljudi. Med temi tremi umetniki zaznamo doloene razlike. Jan ne slika lovskih prizorov, potrebuje izgovor v historiji Noetova barka izgovor za eksotine ivali (vladarji so v tem asu zbirali eksotine ivali za lastno zabavo); aristokratski okvir. Snyders rabi neko zgodbo,

uporablja Ezopove basni zgodbe z moralno vsebino, opozarja na teavni proces osvobajanja zvrsti od historie; dramatini prizori. Rubens je bolj dramatien upodobitev lova in resno klanje boj za ivljenje in smrt, bil je zelo priljubljen slikar pri najvijih evropskih vladarjih. Snydersu je ostal malo niji sloj, niji aristokrati in meani.

Upodobitve umetnikih zbirk: Jan Brueghel st. in Rubens: alegorine upodobitve util (vid, tip, vonj, okus in sluh). Gre za resnini prizor z moralnim sporoilom. Posredno gre za slavljenje vladavine nadvojvod. Pri alegoriji vida imamo njun portret, najbolj nas zanimajo upodobitve njune zbirke slik. Likovna umetnost aludira na sam ut vida. Slavljenje njune vloge kot zbiralcev. Ta anr se posebej razvija na Flamskem. Avtorja sta oba princip sodelovanja med razlinimi umetniki da se neko delo izvede najhitreje in na najbolji nain. Za razvoj upodobitev zbirk so pomembni tudi: Willem van Haccht, Frans Francken ml. in David Teniers ml. zbirke so pomeane, ker veljajo za kurioziteto. Frans uveljavi ta anr nekje v 1620ih letih. Prostor je naslikan v forsirani perspektivi; Stari sistem Kunstkamer. Willem in David pa se poasi osredotoita na umetniko plat v muzejskem okviru. Vrhunec je z Willemom vkljuuje alegorina sporoila. Pri vseh pa gre po eni strani za zbirko predmetov in po drugi za skupino ljudi. Pri Willemu gre za naturalistine detajle (slike so prepoznavne, tudi figure naj bi bile konkretne osebnosti nadvojvode, kralj Sigismund, Rubens,); zmiljeni moment pa je vsa zbrana druba v taknem kontekstu. Teniers je bolj realistien; naslika nadvojvodo Viljema z njegovimi prijatelji in njegovim avtoportretom (skrbel je za njegovo zbirko). Same slike na upodobitvah so dejanske ilustracije obstojeih umetnikih del, vendar ni nujno, da so vse iz iste zbirke. Doloene slike se lahko ponavljajo. Funkcija teh slik je slavljenje zbirateljstva aristokratov podobno kot lov. Po drugi strani pa imajo funkcijo daril drugim vladarjem.

HOLANDIJA Prihaja do medsebojnih vplivov, eprav v 17.st. vpliv poteka iz Holandije na Flamsko, prej pa je bilo obratno. Specifina situacija umetnike organiziranosti. Slikarstvo je vodilna umetnostna zvrst, vendar se bomo najprej ustavili pri arhitekturi. Ob koncu 16.st. se holandci uprejo pancem in razglasijo lastno dravo (7. dravic terminoloko je vse skupaj e vedno holandska umetnost holandija je bila gospodarsko in umetnostno najbolj mona, predvsem v Amsterdamu, ki je bilo gospodarsko sredie). Upor protestantov proti katolikom (pancem) splona definicija, vendar je lo za nekaj ve; gospodarski spor (panci imajo absolutistino oblast, holandske deele pa ne elijo svojih dobikov odvajati nekemu vladarju ohranitev gospodarkse avtonomije). Same dravice so bile oligarhije, nekakne republike, ki jim je vladalo ve ljudi Regenti (najviji kapitalisti, bogatijo s trgovino z Vzhodom). Po drugi strani pa vsaka ta provinca izvoli t.i. Statholderja ima vojako funkcijo (ki je bila pomembna na zaetku v asu samega boja s panci) in so odposlanci v neke vrste skupini v Haagu zasedanje vseh sedmih provinc skupaj. Ta skupina imenuje e najvijega vojakega poveljnika, ki pa je po tradiciji iz dinastije Oranskih (Viljem Oranski je vodil upor proti paniji). Ta struktura je pomembna tudi v umetnosti Oranski so aristokrati in si elijo iveti tudi na ta nain, kar se odraa tudi v umetnosti; najbolj pa so problematini pri odnosu do vojne za aristokrate je vojna idealne razmere za njih je to zabava. Statholderji so v primerjavi z regenti zelo ibki. AMSTERDAM 1240 so reko Amster zajezili in njen tok speljali naokoli glavnega dela skozi prene kanale. Okrog tega zajezenega dela poasi zraste mesto. Na zaetku 17.st. sprejmejo nart t.i. treh kanalov (1607, izvajati zaeli 1609). Kanale se postavi v pravilne rede, eprav so dva kanala e postavili e prej, tretjega pa postavijo v 17.st. Zanimiv je urbanizem zato, ker je rast mesta e vedno organska mesto se iri okrog zajezenega dela v sicer bolj ali manj urejenih presledkih, vendar dosti bolj svobodno. Na koncu nastane radialni vzorec. Gre za javni projekt, nadzor posegov v mesto samo, vendar nimamo taknega nadzora kot v absolutistini Franciji. Zasebniki si postavljajo hie po lastnem okusu. Vendar jim ne gre za razkazovanje bogastva navzven, saj svoj denar v prvi vrsti vlagajo v trgovino. Prerez mesta: Amsterdam ima dva sistema poti: kopenske in vodne (ladijski transport za trgovine, kopenska mrea pa je namenjena ljudem); sistem je dosti bolj jasen kopne in vodne poti so vzporedne; kombinacija urejenega sistema, ki je dosti bolj spontan.

ARHITEKTURA Slogovno jo delimo v dve fazi, na zaetku stoletja do 1625 imamo e opravka z manierizmom, od 1625 do konca stoletja pa govorimo o holandskem klasicizmu. Westerkerk, Amsterdam, zaeta 1620, Hendrik de Keyser Manieristini, vendar dosti bolj enostaven kot italijanski manierizem. Svitkasti motivi. Gradbeni material je opeka specifina estetika. Izmed precej del, ki jih je postavil ta mestni arhitekt, je postavil tudi nekaj mestnih rezidenc. Problem protestantske cerkve. Notranjina ima funkcijo avditorija dvorana, ki ima dobro slinost, namenjena zboru vernikov, da posluajo pridigo. Funkcionalno je potreben centralni prostor. Ni posebej predpisanega tipa cerkve; dva sproena grka kria. Stene v notranjini so gole, ni nobenega likovnega okrasa, precej je klasinih elementov; e to deluje precej klasino, manieristino Nieuwe Kerk, Haarlem, 1645, Jacob van Campen Najpomembneji klasicistini arhitekt. Klasicizem smo sreali e v vseh deelah klasicistina tradicija. Gre za medsebojne vplive med temi deelami. Na njega je vplivala angleka arhitektura in holandski klasicizem prav tako vpliva nazaj na anglijo. Opeka je najbolj v rabi, kombinacija rdee opeke in belih detajlov. Centralen tloris, notranjina je zelo enostavna, brez okrasja. Slikoviti so le zvoniki. Amsterdam sam je sredie arhitekture in umetnosti druge province posnemajo njegove sloge. Mauritshuis, Haag, okoli 1633, Campen Bogateja meanska rezidenca, danes muzej. Paladijanska arhitektura, ista simetrija v kvadratnem bloku. Od Palladija prevzame gigantske pilastre in streho zakljui s timpanonom. Mestna hia, Amsterdam, zaeta 1648, Jacob van Campen Najpomembneji arhitekturni projekt 17.st. na holandskem. Ogromna stavba, najveja mestna hia zgrajena dotlej. Zgrajena po koncu tridesetletne vojne (ob koncu 16.st. se holandci uprejo pancem, vojna traja zelo dolga, province so priznane ele leta 1648, zmagoslavje Holandije, ki se obelei z novo mestno hio). Sede oligarhine oblasti, ne gre za zasebno palao. Arhitektura je po tlorisu velikanski blok v italijanski maniri, ki ima dve notranji dvorii funkcija dovajanja svetlobe v notranje prostore. glavna prena dvorana med dvoriema je pomembna za dogajanje. Zunanjina je klasicistina z enostavnim okrasom lenjenje s pilastri, dve nadstropji gigantskih pilastrov. Poudarjen je osrednji del s timpanonom Palladijevska tradicija. Vogali izstopajo iz fasadne rte petdelni sistem, ki spominja na francoske tipe. Arhitektura je sicer kiparsko okraena, za okras je skrbela cela vrsta arhitektov, kiparjev in slikarjev. Vseeno pa je kiparsko okraen samo timpanon dosti bolj zadrano. Zanimivo je, da glavni vhod sploh ni poudarjen po renesannem principu je stena zelo enakomerno lenjena. Huis ten Bosch, pri Haagu, zaeta 1645, Pieter Post Hia Frederika Henrika, vladal je 1625 47. On in njegova ena sta se lotila ali prenavljati stare palae ali zidati nove. Predmestna vila (vila suburbana, postavljena za druino), v 18.st. je bila nekoliko predelana. eprav gre za aristokratski projekt, je skoraj ne bi prepoznali. Zelo enostavna, rdea stena iz opeke, poudarjen timpanon, vendar ni takne monumentalnosti. Na ravni aristokratskih naroil prevlada klasicistini slog. V teji vili je upodobitev Apoteoze Frederika Henrika, 1651, Jacob Jordaens: ena je po smrti Henrika, vilo preuredila v mavzolej za moa dvorana je centralen prostor, grki kri, poslikan z alegorijami. Sodelovala je cela vrsta razlinih umetnikov, ki so bili v glavnem tujci. V prvi vrsti Flamci redek primer potrebe po historiji. V Holandiji naroil za historije praktino ni, zato morajo uvoziti slikarje. Jordaens je najpomembneji naslednik Rubensa. SLIKARSTVO Najpomembneja zvrst umetnosti, arhitektura ni tako pomembna. Predvsem je pomemben organizacijski vidik institucije umetnosti ustvarja se za trg. Ena najbolj otipljivih primerjav je situacija v Franciji kraljevi krog doloa okus. Imamo najpomembnejega naronika, ki je francoski kralj. V holandiji pa zelo malo slikarjev slika za vnaprej znane naronike, slikarji veinoma slikajo za trg. Pomembna je tudi razlika, kar se konzumentov umetnosti tie v holandiji je zelo razirjena

navada kupovanja slik za svoja bivalia; tudi meani kupujejo slike iri spekter nakupov. Slike so manje, razlike so tudi v vsebini; historia ne gre v promet; kupci imajo raji enostavne zadeve, najbolj popularna je krajina, ker je tudi najbolj poceni. Pomembna je specializacija umetnikov za doloen anr tu dosee vrhunec med leti 1635 75. Slikarjev je bila cela armada. Veinoma so bili precej kvalitetni slikarji. Trna situacija potegne e eno stvar za sabo napetost med tradicijo in inovacijo; zahtevno obinstvo treba je vpeljevati novosti v e uveljavljen anr, zato da se ohranja potreba po trgovanju slik vpliv na umetnost samo. V veih primerih slikarji niso samo slikarji, imajo pogosto resneje delo (trgovci, krmarji,). Pomembna specifika slikarstvo je v Holandiji pojmovano kot obrtnitvo ni nekega visokega naziva, ampak je to posel. Uveljavila se je kategorizacija, da se to Holandsko slikarstvo deli na tiri dele: v tri velike mojstre (Rembrandt, Haals, Vermer) in mnoico malih mojstrov. 1648 je tudi tu pomembna letnica, ko se Holandija uveljavi in je priznana kot drava, ter je v gospodarskem smislu dosegla vrhunec, grejo od tega trenutka stvari na umetnikem in gospodarskem podroju poasi navzdol. Ob koncu 17.st. se zanejo Holandci mehkuiti, pomemben vzor postane Francija. Umetnostni trg se kri, zane upadati tudi kvaliteta. Gerrit van Honthorst, Hendrick Terbrugghen, Dirck van Baduren (utrechtski caravaggisti) Na zaetku stoletja. e vedno imamo opravka s historio. Caravaggio je bil vpliven po celi evropi. Delovali so v Utrechtu, vrhunec je v 1620ih letih. Slikarji, ki so potovali v Italijo in se sreali s Caravaggijevimi deli in deli caravaggistov. Tudi nekaj Carracijevih vplivov so prevzeli, tako da prihaja do specifinih kombinacij. Preko njih se prenese caravaggijev naturalizem mona tenja proti naturalizmu, pomembno vplivajo tudi na velike mojstre. Vsebini sta historia in anr. Honthorst je slikal bolj none prizore, vpraanje, kje je ta caravaggizem pobral. Prevzamejo najznailneji potezi njegovega slikarstva: naturalizem in chiaro-scuro. Figure so postavljene v prvi plan, ozadje pa je navadno nevtralno. Vglavnem gre pri njih za sakralno historijo. Pieter Lastman Spada med predrembrandtiste, torej preden je priel Rembrand v Holandijo. Vplival je tudi nanj; njegov uitelj. Sam je tudi potoval v Italijo in se sreal s Caravaggijem ter Carracijem. Malo bolj je baroen in dramatien; historia v italijanskem slogu.

- Michiel Jansz van Mierevelt Tu gre za manierizem v izdihovanju, portret je celopostaven. - Frederik Henrik in Amalia van Solms s herkama, 1647, Gerrit van Honthorst, Rijksmuseum, Amsterdam Umetnik povzame van Dyckove formule, zavesa kot kulisa v ozadju, zraven e pogled v krajino, velik povdarek je na oblailih. Za razliko imajo Halsovi portreti manji izrez, so bolj preprosti, osebe so bolj zadrane in obleene v rnino, ozadje je nevtralno, povdarek je na krepostnosti SKUPINSKI PORTRETI Strelska bratovina kapetana Allaerta Cloecka, Thomas de Keyser, 1632, Rijksmuseum, Amsterdam Thomas de Keyser je vodilni amsterdamski portertist, bil tudi arhitekt. Bratovine so skrbele za obrambo pred zunanjimi sovraniki, imele tudi funkcijo policajev, skrbele za mir v mestu. Strelske bratovine so se delile v ve vrst glede na vrsto oroje. Gre za celopostavni stojei skupinski portret. Problem je v tem, da ker gre za portrete, se priakuje, da bo vsaj posameznik svoj portret in enakovreden v skupini. Iz likovnega smisla je problem ustvariti neko kompozicijo, ki funkcionira. (Spodnja slika je Ketlova primer ene prvih slik celopostavnih skupinskih portretov.) Najpomembneji oficirji izpostavljeni, ostali bolj v ozadju.Slikar ima probleme s postavljenjem figur v prostor, veina jih je bolj v prvem planu. Pojedina strelcev sv. Jurija, 1616, Frans Hals, Frans Hals Museum, Haarlem Poleg strelskih bratovin kot skupinskih portretov so obstajale tudi pojedine kot skupinski portreti. Pojedino je bilo umetniku laje nalsikati, vsaj zaradi mize. Hals zelo pomemben portretist. Vse skupaj bolj prepriljivo postavi v prostor za razliko od prejnjih portretov. Gre za problem realizma. Kako

naslikati stvari imbolj resnino. Ni jasno, kdo je glavni. Glavni sedi na sredini mize, zraven drugi najbolj pomembni in potem na okoli ostali manj pomembni. V postavitvi je dodelana hierarhija. Gre za Halsovo zgodneje delo, bolj barono, kompozicija iz diagonal, standard baroka: zavesa, pogled v krajino. Te slike skupine strelcev so bila javna dela. Slike so ponavadi visele v skupnih prostorih bratovin. lan te bratovine sv. Jurija je bil tudi Hals sam. Pojedine strelcev so zelo slovele po Holandiji. lo je za portije. Potem so dali odlok, da te pojedine lahko trajajo najve 4 dni. Zelo naturalistino naslikani vojaki z rdeimi lici, kar namiguje, da so e nekaj spili. Hals je bil rojen v Antwerpnu, Flamec po rodu. Potem se preselijo in se ustalijo v Haarlemu. Njegov uitelj Karl van Mandern. Uveljavi se kot portretist haarlemske oligarhije. Slika tudi zasebne portrete meanov: -Portret zakoncev van der Meer, 1631, Hals, Frans Hals Museum, Haarlem Zelo popularni take vrste portreti. Na vsaki sliki eden izmed zakoncev. Van der Meer je bil zelo pomemben mo: pivovar, mestni svetnik, upan (smo ga videli e na prejnji sliki Pojedine). ena na moevi levi. Ona sedi, on stoji. Se vidi kdo je bolj pomemben, gre za kontinuirano ozadje, eprav sta sliki loeni, prevladuje rnina, le beli ipksti dodatki. Na splono pa v zrelem Halsovem obdobju se uti umirjenost: reducirana barvna lestvica, portreti bolj zadrani, umirjeni. Zelo mona ideologija, da je druina temelj republike. Na eni strani portretist, po drugi strani pa tudi kar nekaj problematinih slik, kar se kategorizacije tie anr ali portret. -Veseli pivec, ok. 1628-30, Hals, Rijksmuseum, Amsterdam Najbr gre za krmarja. Oseba je preve individualizirana. Kombinacija portreta in anra. Vpliv utrechtskega carravagizma. Ne prevzame njihovega chiara scura. Ohrani enakomerno osvetljenost. Uradne portrete slikal bolj v izpiljeni potezi, medtem ko si je tukaj dovolil bolj slikovito, spontano potezo, e skoraj impresionistino. Bil zgled impresionistom. Prizadeva si upodobiti trenutek v ivljenju. Strelske bratovine izgubijo svoj pomen po koncu 30 letne vojne. Od takrat naprej skupinski portreti raznih predstojnikov cehov, regentov, pogoste tudi anatomije: Anatomija dr. Tulpa, 1632, Mauritshuis, Haag, Rembrandt Slavni kirurg razlaga tudentom medicinski problem. Znailni chiaro scuro, ki ima funkcijo dramatinosti in fokusiranja. Truplo samo je fokus cele kompozicije. Rembrandtu uspe poenotiti skupinski portret. Opazna razlika med zgodnejim in kasnejim delom. Kasneje bolj sproeno. Spodaj imamo primerjavo najpomembnejih mojstrov in sicer Rembrandta in Halsa. Mojstri suknarskega ceha, 1662, Rijsmuseum, Rembrandt Pozneje delo. Poenoti jih listanje po knjigi. Fokus je knjiga. Regenti haarlemskega zavetia za ostarele, 1664, Hals, FHM, Haarlem Bolj razdrobljena kompozicija. Pod vplivom Rembrandta. Skrajni naturalizem stari izrazi, neidealizirani.

REMBRANDT Holandski protipol flamskemu Rubensu. Rojen v Leidnu, tam bila pomembna univerza. On el na univerzo, vendar ni dokonal tudija. Je pa eden redkih, ki je bil vsaj malo izobraen. V sebi imel ambicijo biti historini slikar. Preivljal se je v glavnem kot portretist. Njegov opus se deli v 4 dobe: Leidensko obdobje: 1625-31 Tri amstrdamska obdobja: Prvo amsterdamsko obdobje: 1632/39 Drugo amsterdamsko obdobje: 1640/47 Tretje amsterdamsko obdobje :1648/69 Bil tudi trgovec z umetninami. Vendar mu ni lo dobro in kona v bankrotu. Pomemben uitelj tako kot Hals in Rubens. To potegne za sabo problem atribucije. 1968 skupina holandskih umetnostnih zgodovinarjev razisti, kaj je pristno Rembrandtovo in kaj je od uencev. PRVO AMSTERDAMSKO OBDOBJE: bolj visoko barono, pod Rubensovim vplivom Dviganje kria in Snemanje s kria, 1630-32, Rembrandt van Rijn, Alte Pinakothek, Munchen Pri Dviganju kria se naslanja na Rubensovo kompozicijo. Imamo zmalieno Kristusovo telo. Ni pa poznal Rubensovega dela Snemanja s kria, zato je to delo bolj umirjeno. Tu je upodobil tudi samega

sebe. Bil pomemben tudi v avtoportretih. Dviganje s kria: bolj skopa barvna lestvica za razliko od Rubensa, chiaro scuro. Spodaj slike iz vseh treh amsterdamskih obdobij: Samsonova oslepitev, 1636 (1. Amsterdamsko obdobje) Upodobljen najbolj dramatien trenutek zgodbe, ko dobi od Filistejcev no v oi in mu brizgne kri. Spet imamo chiaro scuro-dramatinost, tudi v potezi je vidna finost. Dogodek postavljen na prag otora kombinacija svetlo-temno. Nona straa, 1642 Celoten naslov je dalji, vendar mi bomo uporabljali tega krajega. Gre za strelsko bratovino. Celopostavni skupinski portret. Upodobi trenutek, ko bobnar igra na boben in klie k zboru celotno strao. Povdarjeni taglavni dve figuri: kapetan in poronik. Ostali nanizani po ozadju. Doda tudi anrske figure: deklica s piancem, bobnar, deek. Drugo amsterdasmko obdobje je prehod med zgodnje baronim in klasinim obdobjem. Prisega Batavijcev, 1661-62 Naroeno za amsterdamsko mestno hio. Slika je bila zavrnjena in ker je bila velika, je bila obrezana, ker ni mogla skozi vrata. Sliko je namre slikal noter v mestni hii. Batavijci so bili domae ljudstvo iz asa starega Rima. 69. leta naega tetja se uprejo Rimljanom. Holandci razumejo njih kot svoje predhodnike. Poleg Batavijcev so Holandci radi posegali tudi po izraelskih zgodbah (npr. David) Obstaja cela vrsta namigov na starozavezne zgodbe npr., da sta neka zakonca naslikana v preobleki staozaveznih oseb. Imamo tudi motiv Noetove barke. Holandci so imeli probleme z morjem, so ga krili, ker so bili v nevarnosti poplav. Pojavlja se tudi motiv Oboevanje zlatega teleta svarilo pred prerazuzdanim ivljenjem. Nasplono so Holandci zelo zadrani ljudje, to tudi pokaejo portreti zakoncev. Clavdius Civilius voditelj tega upora v povezavi z Batavijci. Bil je enook. Tacit opisuje njihovo prisego (Batavijci priseejo, da se bodo uprli Rimljanom) Veina njegovih sodobnikov je Batavijce slikalo na idealiziran nain, Rembrandt pa je naturalistien in ne upodobi rokovanja, ampak trenutek z mei. Zato so to sliko tudi zavrnili. Rembrandtov klasicizem je miljen kot neka skrajna umirjenost. Monumentalne same figure. Portret menonitskega pridigarja z eno, 1641, Rembrandt, Staatliche Museen, Berlin Mo in ena sta upodobljena skupaj in ne vsak na svojem platnu. Rembrandta zanima dogajanje. Mo eni nekaj vneto razlaga, najbr kake verske zadeve. Kompozicija sama dinaminizirana po barono. Vrnitev izgubljenega sina, ok. 1669, Eremita, Sankt Petersburg, Rembrandt V poznem obdobju je e precej nesreen (druinske in poslovne teave-bankrot). Izbere zelo netipien trenutek, ko se sin vrne k oetu in ga prosi odpuanja. Opomin Falhemesonove slike Izgubljenega sina, ki je naslikana na isto drugaen nain. Pri Rembrandtu je povdarjena religioznost. Oe sina sprejme nazaj. Ostali otroci malo nevoljivi. Gre za umirjeno kompozicijo. Prisoten chiaro scuro. e dva portretista: - Gerard Terborch - Bartholomeus van der Helst Popularen portretist v 2/2 17. stoletja. Njihova mentaliteta se spremeni. Zdaj se zane holandska druba aristokratizirati. Meani zanejo vlagati v razkoen nain ivljenja. Poznajo se vplivi van Dycka. Spet pridejo v ospredje razkona oblaila. Kasneje tudi vpliv francoskega portreta. Holandsko slikarstvo zane izgubljat svojo mo. ANR -Willem Buytewech geselschapje izraz za besedo druba -Esaias van de Velde - buitenpartij izraz za piknik V tem asu gre za prehod iz manierizma v realizem. Gre za anre iz visoke drube. Upodobljeni so med zabavo, v prostem asu.Vesela druba je lahko naslikana tudi v zunanjini. Za celopostavne figure se uporabi izraz moderne beelden: Ponudba, 1631, Judith Leyster (Halsova uenka), Mauritshuis, Haag. Podoba je v notranjini. Ona sama je iz Haarlema. 1636 se poroi s slikarjem. Po poroki je slikanje opustila. Delovala le kot moeva pomonica. Specializirala se je za anr. Veinoma enske figure ob svei. Tu povee dve anrski tradiciji: bordelski prizori (moki

ji ponuja denar) in vpliv utrechtskih carravagistov, tudi chiaro scuro. Na drugi strani imamo sliko flavtista. Njeno kvalitetno del. Sprva so njena dela pripisali kar Halsu. Spet problem atribucij. KMEKI ANR: (ima funkcijo svarjenja pred neprimernim vedenjem) Adriaen Brouwer (po rodu Flamec, delal tudi drugje), slika kmete, ki se ga nacejajo in rjovijo po zanikrnih krmah. Pod njegovim vplivom: Adriaen van Ostade (doda e chiaro scuro) Jan Steen, iz Leibna, oitno moraliziranje kmekega anra, dostkrat vkljui kakne simbole, ki se na to temo navezujejo. Vpliv Halsa (diagonale) in Leidenskih slikarjev, ki so imeli zelo fino potezo. Steen bil tudi gostilniar. Deloval v razlinih krajih. Se zelo dosti seli po Nizozemski. Ni imel neposrednih uencev, vendar je bil vseeno zelo vpliven slikar. Njegov anr se je zelo primil. MEANSKI ANR: Oetovski opomin, ok. 1654-55, Gerard Terborch, Staatliche museen, Berlin Njegove upodobitve zaelene tudi na aristokratskih dvorih, zaradi fine poteze, zelo dobro je znal naslikati svilo. Naslov je slika dobila zelo pozno. Goethe je napisal hvalnico teji sliki in interpretiral, da gre za stara, ki kregata herko. V resnici gre za bordelski prizor. enska ni mati, ampak zvodnica. Zelo pomemben umetnik za meanski anr.

Leidse fijnschilders slikarji iz 17.st., t.i. fajn nain slikanja prefinjena, dodelana risba do podrobnosti. Sam izraz je teko prevajati. Tradicija traja ve kot celo stoletje, do okoli leta 1760. Meanski domai anr dogajanje v meanskih interierjih, relativno majhne slike. Opravka imamo z zasebnimi naroili, slike kupci obeajo v svojih hiah formati so ustrezno majhni. Zaradi prefinjenega naina slikanja gre za nadaljevanje stare nizozemske tradicije (Jan van Eyck), prav zaradi teh podrobnosti so bili ti slikarji cenjeni tudi na evropskih dvorih. Trije glavni predstavniki: Gerrit Dou Prvi Rembrandtov uenec, (Rembrand je ivel zelo dolgo in je imel razline generacije uencev), razvil je svoj slog. Zelo natanno izrisane slike (baje s pomojo poveevalnega stekla). Zanj so znailni okvirji kot da gledamo skozi neko okno v notranjino kamniti okenski okvir. V notranjini je par veinoma enskih figur, gre za nek zasebni prostor, ki mu vladajo enske, poleg pa je cela vrsta predmetov, ki imajo lahko simbolni pomen (gospodinjski predmeti in potrebine) Gabriel Metsu Precej pod vplivom delftske ole. Njegove barve so dosti bolj hladne srebrnkasta svetloba. Ima ve detajlov. Frans van Mieris st. Najbolj popularen po Evropi, vladarji kupujejo njegove slike. anrske upodobitve z erotinimi toni prizori zapeljevanja, bordeli, prefinjeni interierji. Rad uporablja motiv pogleda iz prvega prostora v naslednji prostor prostorsko preigravanje znailnost pri precej slikarjih prevzel ga je od Nicolaesa Maesa (Lena dekla, 1655 doorkijkje pogled v naslednji prostor. Maes prevzame Rembrandtov ciaro-scuro. Deloval je v amsterdamu.), on ga uveljavi v tem kontekstu. V ospredju se nekaj dogaja, potem pa pogled v dodaten prostor, kjer se dogaja e nekaj drugega. Moralizirajo namig v anru. anr niha med pozitivnim idealom in med primeri nezaeljenega vedenja in dejanj. Lena dekla, 1655, Nicolaes Maes Rembrandtov uenec, prevzame njegov ciaro-scuro. Liek Tudi Rembrandtov uenec. Predstavlja vez med Rembrandtom in Vermerjem. Nima osvetljene figure na temnem ozadju ampak ravno obratno. Slikal je razline motive. Malo njegovih del je ohranjenih, kljub temu zelo kvaliteten slikar. DELFTSKA OLA Sestavljena iz dveh slikarjev: Johannes Vermeer

O njegovem ivljenju je malo znanega, slikal je bolj za hobi, ima majhen opus. Bil je trgovec z umetninami in gostilniar. Majhnemu opusu je botrovalo to, da je zelo poasi slikal. Imel je precej otrok. anrske upodobitve so preteno v interierju veinoma enske figure, bodisi posamezno, bodisi dve osebi. Otrok ne slika. Izjemen je tudi zato, ker ni delal za trg, ampak je imel (ne dobesedno) naronika premonega delftskega naronika, za katerega je slikal v smislu, da je on lahko prvi kupil njegovo delo. Po svoji smrti je ostal precej neznan slikar. ena v modrem bere pismo, okoli 1663 64 Malo figur. Zanima se za perspektivo. Tla so klasina ahovnica. Prostor je zelo jasno skonstruiran sestavljen iz vertikal in horizontal. Zanj je znailna hladna svetloba, ki jo povzame Metsu. Svetloba je zelo enakomerna in ustvarja relief. V barvah prevladujeta modra in rumena. Zanimivo je to, e ga primerjamo s tistimi, ki uporabljajo doorkijkje, je drugi prostor izvzet, vseeno pa se pojavlja okno, ki pa je naslikano pod takim kotom, da ne vidimo, kaj je zunaj. Kljub enskam slutimo moki svet pismo od ljubimca, v ozadju je zemljevid, ki namiguje na zunanji svet. Zemljevidi postanejo v tem asu zelo popularni in so bili obeeni v stanovanjih na steni imeli so skoraj status slike. Tu gre za nacionalistini moment upodobitev Holandije. Trije elementi: pismo, zemljevid in okno. Kontemplantivna kompozicija, ni dramatinega dogajanja. Po nainu slikanja je zelo soroden Haalsu slikovite poteze. Mati z otrokom na delftskem dvoriu, 1658, Pieter de Hooch Za razliko od Vermeerja je delal za trg. Precej svojega ivljenja je preivel v Amsterdamu. Tudi njega je impesirala perspektivina konstrukcija prostora. Za razliko pa sta zasebni in javni svet povezana doorkijkje. Tipini prizor matere z otrokom, v ozadju slukinja. Mokih ni na slikah zaradi loginega razloga mati in ena v zasebnem ivljenju, oe in mo v javnem ivljenju. Prostori so isti dom kot osnova drube. ena skrbi zato, da bo dom urejen in ist. Upodablja matere in tudi otroke. Izkoristi prostorske konstrukcije, da z njimi uokviri figure in jih tako poudari. Uporablja dosti bolj tople barve. Svetloba je enakomerna, vendar kombinira ve svetlobnih virov. Pojavljajo se anrske upodobitve s pozitivnimi in negativnimi ideali zasebnega ivljenja. Kar se anra tie, se odvija metodoloka debata vse anrske upodobitve so v 19.st. interpretirali kot izrazito realistine. V 20.st. so odkrili, da je imela veina slik moralistini mamen. Problem je v tem, da se je ta znaaj preve poudarjal navidezni realizem schijnrealisme (Eddy de Jongh je izhajal iz Panofskega). Vsi predmeti, ki so naslikani, imajo nek dodaten pomen. V slikarstvu 17.st. se ne more osredotoiti na sakralno slikarstvo, ker ga ni. V precejnih slikah se da razbrati moralizirajoo vsebino preko nekih detajlov. Emblematske knjige so lahko vir teh anrov (Jacob Cats) gre za zbirke pregovorov in tudi latinskih rekov. Pod vplivom Jongha so umetnostni zgodovinarji skuali v vsaki podobi najti nek dodaten pomen. Svetlana Alpers je postavila protitezo, da vbistvu ni lo za neko moralizirajoo podobo, ampak za svet kot so ga takrat videli. Postavi nasprotje med pripovedovanjem in opisovanjem. Problematino nasprotje, ker se vrne nazaj na stopnjo Riegla ali Wolflina. Po drugi strani paje ta tenja po realistinem upodabljanju zelo oitna. Osredotoa se na krajino in tihoitje. KRAJINA Ena izmed zvrsti, ki predstavljajo temelj Svetlani Alpers Esaias van de Velde Trenutek prehoda med manierizmom in novim realizmom. Za manieristino krajino je znailno visoko oie, znailna barvna lestvica. Van de Velde najprej spusti oie, barvna lestvica pa postane bolj monotona. Zanejo prevladovati bolj rjavkasti, zelenkasti in sivkasti toni. Pomembna je razlika pri manierizmu je lo za izmiljene krajine, zdaj pa imamo opravka z resnino krajino portret krajine. Sledi t.i. tonalna faza, najpomembneja slikarja: Jan van Goyen in Salomon van Ruysdael. Razvoj je podoben v vseh teh anrih npr. tihoitja. Tonalna faza slikarstvo v Harlemu (1620 1630a leta). Nadaljevanje razvoja nizkega oia, pogled se spua na zemljo. Gre za dejanske portrete. Vloga figur je vse manja, glavno vlogo dobita nebo in voda. Izraz tonalna faza pomeni barvno poenotenost

 redukcija na en prevladujo ton zeleni, rjavi, sivi toni. Niso pa bili za ta specifini slog zasluni estetski razlogi, ampak predvsem finanni, ker je bilo lahko hitro naslikati te krajine. Vzporedno s tonalno fazo sta pomembna e dva slikarja: Rembrandt in Hercules Seghers. Vplivata en na drugega ciaro-scuro. Seghers je zelo rad slikal gore (fascinirajo ga tuji kraji, domovina je preve ravna), e skoraj romantino vzduje. Tukaj imamo spet opravka s fantazijskimi krajinami. KLASINA FAZA Amsterdam, vrhunec je sredi 17.st. dva najpomembneja predstavnika: Jacob van Ruisdael, Meindert hobbema. Jacob je bil neak Salomona Ruysdeala, bil je njegov uenec. Te krajine so dosti bolj monumentalne. Izpostavljen je en element mlin, drevo svetloba je manj enakomerna, barve so bolj ive ve modrih, zelenih in rdeih tonov, pa tudi ve kontrastov med trdimi in mehkimi oblikami. Dramatini trenutki, sorodnost z Rembrandtovimi krajinami. Jacob ima moan vpliv, neposrednih uencev je imel malo, vpliva bolj na Francijo in Anglijo. Spominja na idealno krajino v Rimu, vendar gre tu za bolj realistino krajino. Holandsko slikarstvo je zelo trno, ustvarjajo e celo vrsto pod-anrov: Marine: podoben razvoj kot pri krajini. Hendrick Cornelisz Vroom: prvi, ki se je specializiral za marine, vendar je bolj prehodni slikar e vedno potrebuje historijo prihod trgovskih flot, bitke na morju, oie je e sorazmerno visoko, cela vrsta anekdotinih detajlov, manieristino razgibana kompozicija Jan Porcellis: predstavnik tonalne faze, oie je nije, barvna lestvica je poenotena, upodablja ribike ladje, ni ve flot Willem van de Velde Ml: predstavnik klasine faze. Zelo vpliven slikar v irem kontekstu, ker sta z oetom odla v London. Klasina faza je zdaj poudarjena ladja, kot neka mogona zadeva. Dosti bolj dramatina kompozicija, dosti bolj monumentalna zasnova Cerkvene notranjine: Pieter Saenredam: tonalna faza, dosti bolj umirjen, monotone barve, rjavkasti toni, cerkve so zelo prazne. Prvi, ki je realistino upodabljal te prostore portret dejanskih cerkva. Enakomerna svetloba, frontalen pogled Emanuel de Witte: klasina faza, dramatina kompozicija. Pogled ladje pod nekim kotom, prostorske diagonale. Osvetlitev je ciaro-scuro, ve figur. Njegove cerkvene notranjine niso nujno ve realistine, realizem podredi kompozicijskim zahtevam. Mestne vedute: razcvet v drugi polovici 17.st. upodobitve trgov, ulic in kanalov ter mestnih hi. Gerrit Berckheyde: slike mestne hie popularen anr. Jan van der Hejden: upodobitve kanalov TIHOITJE Podoben razvoj, kot ostali anri. Clara Peeters: bila je flamskega rodu, delovala je v Amsterdamu. V slogovnem smislu je slikarka na prehodu med manierizmom in novim realizmom. ive barve, predmeti so postavljeni eden poleg drugega. Relativno razkoni predmeti Pieter Claesz, Willem Heda (ontbijtje): tonalna faza, dosti bolj enostavni predmeti. Ontbijtje pomeni zajtrk. Holandci niso poznali besed za te anre, ampak so jih poimenovali posebej zajtrk, piknik, Predmeti so enostavni, kar imamo na mizi za zajtrk. Nizko oie, barvna poenotenost, rjavkasti toni, znailen je horizontalni format. Harlem je najpomembneje sredie teh in tudi drugih zvrsti. Vkljueni predmeti s pomenom minljivosti ivljenja. Klasina faza (pronk stilleven bahaka tihoitja), premik iz Harlema v Amsterdam. Ni ve moraliziranja ali opominjajna, ampak gre za razkazovanje dragocenih predmetov (vrev, pladnjev,), precej je sadja, tudi eksotinega (bogastvo od dale), skupki teh predmetov spominjajo na princip kunstkamer. Gre za razkazovanje razkoja. Vsi predmeti so postavljeni v dosti bolj

dramatine kompozicije Willem Kalf, Abraham van Beyeren Pri Kalfu mona osvetlitev predmetov, ozadje je temno. Radi se igrajo z odsevi, bodisi na kovini, steklu ali tekstilu. Baroni elementi s stebri in zastori. Willem van Aelst Specializiral se je za lovska tihoitja in tudi cvetlina. Lov je aristokratska zadeva in je dosti bolj popularna na flamskem. Jan Davidsz. de Heem Deloval v Antverpnu. Holandska tihoitja so malce bolj preprosta, v ozadju je e vedno neka zgodba. CVETLINA TIHOITJA Podanr tihoitja, zelo razirjena zvrst Ambrosius Bosschaert st.: flamec po rodu, deloval na Nizozemskem. Uveljavil je cvetlino tihoitje, manieristina koncepcija. Zelo urejena kompozicija, portreti dejanskih rastlin, vendar te cvetijo ob razlinih asih ni lo za portret dejanskega opka. Rachel Ruysch Nizozemka iz Amsterdama, popularna po Evropi. Njena dela iz zaetka 18.st. zakljuek holandske tradicije. Zelo kvalitetna slikarka. Gre za realistino upodobitev opka, rada jih postavlja v barone kompozicije, pogost je motiv vanitas minljivost ivljenja najbolj pogosto z uvenelimi cvetovi ali z uelkami. Isti princip kot pri fotogfrafiji v vseh teh primerih, upodobitve so realistine in so izbor iz sveta. Tudi pri vseh realistinih upodobitvah je pomembno, kam umetnik usmeri pogled (ne slika nekaj nepomembnega, npr. razmetanega dvoria, pretepov, smeti,). Kriterij izbora je pomembna stvar. 18. STOLETJE RIM Pozni barok od 1675 1700, po smrti papea Aleksandra papeko pokroviteljstvo precej zatone, zato pride do umetnostnega upada ni ve na takem nivoju. Proti koncu baroka se uveljavijo drugi umetnostni centri Neapelj in Torino, v slikarstvu pa Benetke. Rim je v 2/2 18.st. eno pomembnih sredi neoklasicizma, vendar mone lokalne ole ni ve. proti koncu 17.st. je pomemben arhitekt Carlo Fontana, ki nadaljuje svoje barone formule in jih precizira, zelo je vpliven v teku 18.st. na ve evropskih arhitektov. V slikarstvu nadaljevanje Maratija poznobaroni klasicizem. Arhitektura: Zatije v prvih letih 18.st., v 2/4 spet mali preporod. San Giovanni in Laterano, Rim, proelje 1733 36, Alessandro Galilei Novo proelje druge najpomembneje cerkve v Rimu. Notranjino je e v 17.st. predelal Borromini. Fasada je zelo klasina klasicizem v uradni papeki arhitekturi naslanja se na fasado sv. Petra, giganski pilastri, poudarjen osrednji del z atiko, balustradami in kipi. Galilei je potoval tudi v Anglijo in prinesel Angleki klasicizem Neopaladijevstvo. Odmev tudi pri tej cerkvi v sredini Serilijana. Fasada sama je dosti bolj umirjena, prevladujejo horizontale in vertikale. Kontrast med globoko senco in samo strukturo. Nimamo e opravka z neoklasicizem, gre samo za nadaljevanje klasicistinih struj. Kiparski okras cela vrsta kipov apostolov nadaljevanje tradicije kipov pod kupolo sv. Petra, nadaljevanje barone kiparske tradicije, v tem asu ni novega. Klasicizem po principih papekega prokoviteljstva. ROKOKO Se uveljavi v Rimu, razlika v naronikih tu gre predvsem za bogato meanstvo in za zasebne projekte. panske stopnice, Rim, 1723 26, Francesco de Sanctis Prepoznavna znamenitost Rima, prvotno je lo za Francosko naroilo gre dejansko za trg v obliko stopnic, ki povezuje francosko ambasado s cerkvijo, na njem naj bi stal konjeniki spomenik Ludvika XIV. Stopnie, ki funkcionira kot trg. Zaradi slikovitosti cela vrsta krivulj, ki so e v rokokojskem slogu. Fontana di Trevi, Rim, 1732 63, Nicola Salvi

Vodnjak na trgu, v samem principu, glede na to, da je postavljen ob arhitekturo, gre za vrnitev k dosti stari tradiciji Bernini (Florentinska tradicija), vrnitev k predberninijevi tradiciji. Meanica slogovnih tokov kvazi palaa je dosti klasicistina, poudarjen je osrednji del z motivom slavoloka, po drugi strani kiparski okras gre za mitoloko vsebino Oceanus; alegorine figure so postavljene na skale kvazi naravno okolje (smo e sreali v baroku), po drugi strani pa neke vrste naturalizem. Piazza Sant'Ignazio, Rim, 1727 28, Filippo Raguzzini Oblikovanje trga pred cerkvijo sv. Ignacija, zelo slikovite oblike e v tlorisu samem, preigravanje nekih ovalov, vse skupaj zelo lahkotno in igrivo, stanovanjski bloki okoli trga so nenavadnih oblik konni uinek pa je zelo eleganten. Lahkotna struktura. Sicilija in Apulija Stolnica, Siracusa Tipina barona dialekta. Na Siciliji so imeli radi skupke prostostojeih stebrov, globok kontrast, preigravanje s svetlobo in senco. Tukaj je bil antini tempelj, ki je e ohranjen v sami strukturi. Pomembna je sicilija, kar se tie baronega urbanizma, po potresu so na novo postavljali mesta. Santa Croce, Lecce, Apulija Barocco Leccese Leki barok. Specifika in poudarek na fasadah struktura je dosti tradicionalna, vendar je napolnjena z razno raznim okrasom. Meanje razlinih vrst osnovnih dekorativnih elementov, lahko tudi starejih gotskih (ilasti lok) in bolj vzhodnjakih elementov preobilje vsega. TORINO Kar se arhitekturnega razvoja tie, je razviteji od Rima. Torino prestolnica Savojske dinastije. Vraamo se v 17.st., v slogu samem pa gre e za naslednjo stopnjo pozni barok. Piazza Reale (Piazza San Carlo), Torino, 1638, Carlo di Castellamonte Mesto je po izvoru antino kvadrat s pravilno mreo, ustanovljen kot kolonija ta se iri v tri smeri. Srednjeveki grad se po iritvah znajde v samem srediu mesta. V 17.st. je izoblikovan tudi ta glavni trg. Pravilen pravokotnik, uniformno proelje okoli, v sredini pa konjeniki spomenik odmeve baronega urbanizma in arhitekture iz francije (kopije Versaillesa in Louvra) Arhitektura Cappella della Santissima Sindone, stolnica, Torino, 1667 90, Garino Guarini Ni domain, priel je na rimski dvor iz Modene. Ni bil arhitekt, ampak matematik in filozof zato se arhitekture precej drugae loteva. Dve njegovi znailnosti sta rebraste kupole in nenavadni tlorisi. Ta kapela e nima nenavadnih oblik, ker je e prej stala. Tradicija v Torinu je precej klasina. Guarini kombinira vplive gotske in Maverske tradicijie tradicije arabcev. Guarini je ogromno potoval, tudi v panijo in Portugalsko. Zelo vpliven je bil na nemko in avstrijsko arhitekturo. Kapela je bila postavljena zaradi Torinskega prta. Guarini je dvignil prostor, postavil pendentive za kupolo, okrog boben in nato e kupolo samo celotna stvar uinkuje debeleja, v tlorisu doda e tri vogale kot simbol sv. Trojice. Kapela je del stolninega kompleksa, zato nima pomembne fasade, kupola je sestavljena iz segmentnih reber, ki so postavljena preno ena na drugo, rebra sama se manjajo proti sredini, dosee vtis da je kupola e bolj zailjena kot v resnici. San Lorenzo, Torino, 1668 87, Guarino Guarini Zunanjina ni tako izrazita. Guarini uporabi osemkotnik, tloris je precej kompliciran, tarta ven iz geometrijskih likov. Guarini se igra s paladijevskim motivom, loti se same Serilijane, e ena znailnost pa je tridimenzionalni lok. Kupola ima spet maverski uinek. Superga pri Torinu, Filippo Juvarra, 1717 - 31 Ni iz Torina, ampak iz Mesine, izuil se je pri Carlu Fontani. Imenovan je bil za dvornega arhitekta 1714. Postavil je 5 cerkva, 4 rezidence, 4 mestne palae, imel je celo vrsto naronikov. Superga cerkev na hribu v bliini Torina, gre za preplet razlinih funkcij, cerkev je naslonjena na samostanski kompleks. Ta princip poznamo v nemki arhitekturi Torino je zelo blizu alp, tako da ni presenetljivo, da prihajajo takni vplivi. Cerkev je po drugi strani bila miljena kot grobna cerkev Savojske dinastije. Tretja funkcija cerkve je bila obeleenja dogodka zmaga Savojcev nad

francozi. Kupola je precej drugana od Guarinijevih kasetirana kupola pravilnih oblik. Tloris je kombinacija razlinih vplivov centralna cerkev iz klasinega kroga (ne baronega ovala). Pred ta krog je postavljen globok portik kvadratne oblike, nad centralnim delom je kupola po principu sv. Petra. Portik je zelo klasien varianta Panteona. lenitev stene princip sv. Petra s kolosalnimi pilastri, v ozadju sta dodana e dva stolpa naslon na nerealiziran projekt cerkve sv. Petra. Stolpi pa imajo nemke ebulaste strehe naslon na nemko tradicijo. Po splonem vtisu pa zelo klasina in umirjena arhitektura. Stupinigi pri Torinu, 1729 36, Filippo Juvarra Dvorec za savojsko dinastijo, v principu spet varianta Versaillesa primestni dvorec. Funkcija je lovska. Tloris s komplicirano shemo. Stavba sama ima v sredini ovalno banketno dvorano, iz katere se irijo tirje kraki plesnih dvoran (lov ez dan, zveer pa pojedina s plesom). Zunanjina je stroga, klasicistina, barono je stopnjevanje mas proti sredini. Notranjina je tudi e zelo barona iluzionistina poslikava. Imamo kombinacijo klasine zunanjine z barono notranjino. SLIKARSTVO Veinoma tuji mojstri, nobeden pa ni tako pomemben, da bi ga tu omenjali. Pomembneja je arhitektura NEAPELJ V 16. In 17.st., je bila ta kraljevina podrejena panski nadoblasti. Enako je tudi v 1/3 18.st., 1734 pa ga dobijo Borboni in postane samostojno kraljestvo ob tem se zane na veliko graditi. Caserta pri Neaplju, 1752 72, Luigi Vanvitelli Imamo spet opravka s poznobaronim klasicizmom. Vanvitelli kot najpomembneji arhitekt, domain, el se je v Rim uiti za slikarja, nato se je vrnil na Neapeljski dvor in je bil tam dvorni arhitekt. Caserta kombinacija Versaillesa in Louvra nasloni na arhitekturne projekte Ludvika XIV. Gre za velikansko palao z zelo velikim in dolgim parkom po francoskih vzorih. Kar se tie same arhitekture (Louvre) gre za velikanski tirikotni blok, dvorie je pregrajeno na tiri dele. Pri fasadi imamo tipino francosko petdelno lenitev. Podobno kot Louvre je nad osrednjim vhodom timpanon. Pritlije je rusticirano. Nimamo pa neke posebne lenitve stena je prebita z okni e opuanje okrasja. Kar se tlorisa tie v osi vhoda je zelo monumentalno stopnie, v ta kompleks sta vkljuena tudi gledalie in kapela. SLIKARSTVO Pomembna napolitanska slikarja, ker sta bila mednarodno slavna, delala sta za dvore, vendar nista bila dvorna slikarja: Luca Giordano V glavnem je bil freskant na raznih dvorcih, potoval je po italiji, bil je tudi v Madridu na prelomu stoletja 1692 1702, zato je pomemben tudi v panskem kontekstu. Po rodu domain, uil se je pri Riberiju (Caravaggist), znal je posnemati sloge razlinih slikarjev, zelo hitro in uinkovito je slikar, zato je bil popularen. Njegov slog je rokokojski zelo svetle barve, e vedno imamo opravka z iluzionizmom, svobodne kompozicije. Francesco Solimena Tudi freskant, toda je bolj slikal tabelne podobe. Po rodu domain in zelo zaeljen po vsej evropi (slikal tudi za Dunaj, Pariz in Madrid). Slogovno je bil eklektik. Prva polovica 18.st., cela vrsta uencev. Nanj je vplival Giordano in Rimski klasicizem Carraci. Njegova znailnost je ciaro-scuro (ni tako moan kot pri caravaggistih), je pa topleji kot Giordano. BENETKE V 18.st. so bile v slikarstvu najpomembneje sredie. Najprej pa arhitektura ARHITEKTURA Benetke do 17.st. ostajajo dosti klasine, proti koncu pa je vseeno baroni pojav. Kar naenkrat se pojavi nekaj cerkvenih fasad, ki so bogato barono okraene. Ta kiparski okras ima posebno funkcijo, fasade so financirale bogate druine ti okrasi so reklamirali njihovo slavo. Fasada sakralnega objekta, ki ima posvetno funkcijo. Teatralini barok, strogi klasicizem se v benetkah pojavi zelo

zgodaj in je dosti stroji kot drugje oster odziv na barono obilje SS. Simeone e Giuda, Benetke, 1718 38, G. A. Scalfarotto Po tlorisu je podobno kot pri Juvarri. Glavni del je loen od prezbiterija. Korni del spominja na Palladijeve reitve. Kombinacija portika s timpanonom v kombinaciji s kupolo. San Moise, Benetke, proelje 1688, Alessandro Tremignon Palazzo Grassi, Benetke, za. 1748, Giorgio Massari Vpliv Longene na barone palae v benetkah. Nadaljevanje beneke tradicije v smislu trinadstropnosti in trodelnosti, stena pa postane plitveja. Tridelna je v tem smislu, da je osrednji salon bolj opremljen z okni kot stranski prostori. Nebeneka je v tlorisu imamo opravka z rimskim principom. V pritliju je palladijevski motiv. Benetke so v 18.st. izgubile gospodarsko mo, beneka republika si polni blagajno, s tem da plemikim druinam prodaja palae v mestu moment, ki zelo vpliva tudi na naronitvo. SLIKARSTVO Benetke so najpomembneje. V okviru 17.st. slikarstva nismo omenjali po velikem benekem 16.st. po Tintorettovi smrti zaton in zatije. V 17.st. so Benetke v ozadju. Slikarji, ki ohranjajo spomin na slikarstvo 16.st., so tuji: Bernardo Strozzi Johann / Jan / Giovanni Liss Domenico Feti Slikarstvo v italiji je nasplono nadaljevanje klasine barone tradicije, tu imamo drugana slikarja Krst, okoli 1712, Giuseppe Maria Crespi tarta iz Carracijevskega anra. Je iz Bologne. Slika je iz serije sedmih zakramentov. Zanimivo je, da te svete obrede slika na anrski nain vsakdanji dogodki iz ivljenja navadnih ljudi. e vedno gre za zelo pomembne dogodke, ampak vseeno je anrskost do take mere zelo redka prevzame naturalizem. Znailnost njegovega slikarstva je zelo temen ciaro-scuro. Ciganska pojedina, 1730 35, Alessandro Magnasco Delal je v Genovi in v Milanu. Precej prepoznaven z nemirnimi potezami, razgibane figure v katerih prepoznamo motiv Jacquesa Caloja. Razgibane kompozicije, veinoma je slikal cigane, menihe, vojake, berae. Nevsakdanji anrski prizori, osebnosti obrobja drube. Nanj vpliva tudi Salvatore Rossa krajinske slike. Magnasco lahko deluje e skoraj morbidno. Oba slikarja sta vplivala na Beneke umetnike. Vedeevalka, 1740, Giovanni Battista Piazzetta Uil se je pri Crespiju. Nadaljuje njegovo tradicijo, oiten ciaro-scuro. Dosti bolj mone figure, imamo opravka z anrom, kar je za italijo e vedno precej izjemno. Slikal je tabelne slike, samo eno fresko. Bil je zelo poasen slikar. Nadaljevanje stare beneke tradicije, preivljal pa se je s knjinimi ilustracijami. Bil je prvi direktor beneke akademije, pomemben pa tudi zato, ker je vplival na mladega Tiepola. Bakhanalije, okoli 1716, Sebastiano Ricci Nasprotje Piazzetti, bil je virtuoz, hiter slikar in v glavnem freskant. Tu imamo sicer njegovo tabelno oljno sliko. Nanj vpliva Giordano, nasloni pa se tudi na Veroneseja. Dosti bolj svetle barve v primerjavi s Piazzetto, enakomerna svetloba, figure so malo bolj razgibane. Ogromno je potoval po evropi, bil je priljubljen slikar in bil konstantno na begu, ker je imel celo vrsto prepovedanih ljubezenskih razmerij. Njuni uenci, kot slikarji niso posebni, vendar pa so zelo popularni po Evropi. Bolj rokokojski in neoveronesejevski slog. irijo beneko slikarstvo v nemke deele. Beneka drava kar se tie slikarstva, ni ve naronik. Kar se historije tie, veina teh slikarjev dela za tujino. Giovanni Antonio Pellegrini Giovanni Battista Pittoni

Salomonova sodba, 1726 28, Giambattista Tiepolo Bil je grafik, ne samo slikar, slovel pa je kot freskant. Eno njegovih zgodnejih del, bil je uenec Piazzette, tudi on zane v mranem slogu, potem pa v svojem vejem naroilu slogovni preskok zane slikati v svojem rokokojskem slogu. Barvna lestvica postane rokokojsko svetla. Razkoje baroka na eni strani (razkone freskantske poslikave, hkrati ni ve barone tee), rokokojska lahkotnost in elegantnost, njegove barve so dosti hladne znailno za rokoko in za neoklasicizem. Predstavlja vrhunec iluzionistinega slikarstva zadnji zares pomemben mojster. V Benetkah je imel svojo druinsko delavnico, pomagali so mu sinovi, pomembna pa sta e dva njegova obiska v Wurzburgu 1750 - 53 in v Madridu 1762 70. Njegovo Madridsko obdobje je pomembno, ker je vplival na Goyo. V zrelih delih so pomembni freskantski cikli za razline palae, tudi nekaj cerkvenih poslikav v Benetkah. Nadaljuje Veronesejevsko tradicijo pri sodbi prevzema veronesejevski pogled od spodaj navzgor; kot gledanja je zmanjal, da kompozicija postane bolj berljiva. Opusti ciaro-scuro, hladneje barve. Ohranja Veronesejevsko hitro in spontano potezo. Pojedina Marka Antonija in Kleopatre, 1746 47; Giambattista Tiepolo Poslikava palae v benetkah barona palaa. Druina Labia je naronik dobijo Beneko dravljanstvo in se trudijo v dokazovanju. Cela vrsta poslikav tudi za druge druine. Zelo priljubljen motiv je ta pojedina prizor iz rimske zgodovine. Kleopatra kot vzhodnjaka kraljica, ki se podredi Marku Antoniju oziroma Rimskemu cesarstvu. Prozaina razlaga za motiviko gospodarsko benetke nimajo ve pomembne vloge, zato so druine med seboj tekmovale v prirejanju pojedin. Sama poslikava opozarja na dejansko dogajanje v tem prostoru. Italija e vedno vztraja pri primatu historije, vendar obstajajo e drugi anri naroa jih beneka aristokracija. Razvoj anra in portreta. Beneka republika se je kot drava bala razsvetljenskih idej, zato so prepovedali potovanja v tujino. Pietro Longhi: oe Alessandra Longhija, z anrskimi podobami zajame situacijo Beneke aristokracije obisk pri krojau; figure so strano lutkaste, nerealne, na doloenih slikah pa imamo e obutek, da se iz aristokracije noruje Rosalba Carriera: portreti manjega izreza doprsni; tukaj gre za njen avtoportret; pomembna je, ker je vpeljala tehniko pastela; zaslovela je po Evropi (Pariz, Dunaj) in vplivala na druge slikarje; njeni portreti so psiholoko malo manj dodelani, znailna pa je mehkoba; ne gre ve za reprezentanni baroni portret z znailno zadranostjo; gre za rokokojsko mehkobo in toplino Alessandro Longhi: specializiran za dravni portret Benetke e zaivijo kot turistino mesto grand tour. To mesto so imeli zelo radi Anglei. Za turiste se uveljavi krajina dobro se prodaja. Marco Ricci, Giuseppe Zais (Veduta ideata / di Fantasia) Dva krajinarja, njune krajine so zelo podobne. Razvijeta t.i. veduto ideato krajina, ki je e vedno izmiljena, idejna. Razlika z idealno krajino sestavljena iz ravnoteja narave, arhitekture in ljudi, e vedno je v ozadju pomembna zgodba, arhitektura je bila veinoma antina; pri tej veduti pa ni ve historije, figure so anrske. Kar se arhitekture tie, pa postanejo popularne ruevine, sprva antinih spomenikov. Zane se spreminjati koncept zgodovine zgodovina postane nekaj, kar prouujemo iz znanstvenega vidika zgodovina kot zakladnica nekih vzorov, zato smo imeli toliko tipolokih alegorinih ciklov, ker so videli vzporednice v tem, da se iz preteklih zgodb lahko potegne nek nauk, moralno sporoila nostalgina ideja in zavest o minevanju. Nagrobnik Lorda Somersa, 1726, Canaletto, G.B. Cimarolli, G. B. Piazzetta (Capriccio) Skupine razlinih slikarjev, z vsako sliko so povezani trije slikarji: za arhitekturni del, krajino in figure. Princip avtorstva e ni bil tako aktualen. Nagrobnik pomembnega gospoda. Ruevine so e obvezen pripomoek, v ozadju je krajina, v ospredju pa figure. Patriotski sentiment ljubezen do domovine anglije, slike so bile cenjene zaradi romantinega vzduja. Capriccio podobna veduti ideati, gre za izmiljeno veduto, gre pa bolj za mestne vedute, sicer resnine stavbe, vendar domiselno skombinirane.

Doeva palaa, okoli 1755, Giovanni Antonio Canal, im. Canaletto. Zelo pomemben vedutist, vpelje veduto esatto natanno veduto. Podoben razvoj kot Tiepolo, najprej temano vzduje, kasneje osvetljeno, poudarek na atmosferi. Njegove zrele slike so tudi bolj natanno komponirane vertikale in horizontale. Njegova znailnost je natannost natanno izrisani detajli zelo fotografsko. Zato tudi popotniki radi kupujejo te krajine. Canaletto (Joseph Smith) Naslikan je London, Joseph Smith je kot diplomant videl, da gre Canalettu veduta dobro v promet, zato je bil vez med Canalettom in Anglijo. Bernardo Bellotto Nadaljuje strievo tradicijo natanne vedute, potuje po Evropi (Dunaj, Varava, Dresden, Munchen). Bolj faktografski, ima manj obutka za atmosfero, barve so bolj hladne Bacino di San Marco, 1770 74, Francesco Guardi Zadnji pomembni vedutist, imel je delavnico z bratom, po njegovi smrti se je usmeril v krajino. Bolj je cenjen kot Canaletto v sedanjem asu, ker je dosti bolj slikovit, impresionistien, slikal je tudi izmiljene vedute. Nemija -AVSTRIJA Verstvo je bilo prepueno posameznim knezom katoliki jug in protestantski sever. Nemke deele je prizadela 30 letna vojna vojaka obramba in preivetje, zatije umetnosti, kasneje zane oivljati in si opomorejo ele v 18.st. ele zdaj govorimo o nemkem baroku. Pomembne deele Avstrija, Bavarska, Prusija, Na splono so naroniki v glavnem vladarji in cerkev, meanstvo je bilo kot umetniki naronik bolj v asu renesanse. Poklicna diferenciacija arhitektov gradbeniki. Arhitektura je vodilna v umetnosti vkljuuje tudi slikarstvo in kiparstvo celostna umetnina, sodelovanje v dobesednem pomenu, eno brez drugega ne funkcionira. Za zgled je rimski barok, kar se cerkev tie, kar se vladarskih pa Francija (Versailles). Ludvik XIV. Fascinira vladarje in si ga elijo posnemati. Kar se cerkvene arhitekture tie gre za sintezo struj Berninija (teatralinost, izkorianje naravnih svetlobnih virov, barvitost) in Borominija (prostorsko preigravanje, kompliciranje). DUNAJ Staro mestno jedro, po turkih vpadih 1529 - 32 so ga obdali z obzidjem. Arhitekturni razcvet doivi po 1667 83 po ponovnih turkih obleganjih. Spet se obda s irim obzidjem, predmestje se pouti varneje, pride do razcveta arhitekture. Govorimo o visokem baroku 1690 1750 vrhunec avstrijske barone arhitekture. Schoonbrun kot avstrijski Versailles. Karlskirche, Dunaj, 1716 24, Johann Bernhard Fischer von Erlach, poslikava Johann Michael Rottmayr Dvorni arhitekt, izvira iz Graza, ivel je v Italiji in se tam izuil kot kipar, ko se je vrnil na Dunaj, je bil imenovan za dvornega arhitekta. Ko je bil v Italiji, sta nanj vplivala Bernini in Fontana. Ta cerkev je bila postavljena kot votivna cerkev avstrijski cesar jo je postavil ob koncu kuge. Gre za cesarsko ustanovo. Tloris sestavek razlinih prostornin, irok vhodni del, ovalna glavna ladja, pravokotni korni del. Prevzema baroni oval, osrednji del je krit z iluzionistino poslikano kupolo. Rottmayr je tudi potoval v Italijo, nanj pa je vplival tudi Rubens. Oba umetnika te cerkve sta precej sodelovala. lenjenje s pilastri iz rdeega marmorja, princip od Berninija, barvitost notranjine. Zunanjina je eklektien kompleks, kombinacija kupole in antinega portika, ki smo ga sreali v dosti primerih sv. Peter v Rimu in v Francoski arh. Na vrhu zvonikov so ebulaste strehe nemke. Najbolj zmotita dva stebra kopiji trajanovega stebra. Hofbibliothek, Dunaj, 1722 35, J. B. fischer von Erlach, poslikava Daniel Gran Dvorna knjinica. Kar se zunanjine tie, e ena njegova znailnost, e so notranjine teatraline, so zunanjine precej klasine, e skoraj dolgoasne. Ta kontrast je zdaj znailnost, ki jo bomo sreevali v nemki arhitekturi. Notranjina sreamo odmev Borominija v valovanju in preigravanju oblik konveksno in konkavno. Strop je iluzionistino poslikan. Iluzionistino slikarstvo, glavna spodbuda je bil obisk Andree Pozza na Dunaju, razvije se domaa

iluzionistina ola, Rottmayr je bil zaetnik, zraven pa sta e Daniel Gran (klasicistien) in Paul Troger (baroen, beneki). Troger je bil predsednik akademije. Belvedere, Dunaj, (Spodnji 1714 15, zgornji 1720 24), Johann Lucas von Hildebrandt Ena od predmestnih pala, ki so postavljene med obema obzidjema. Hildebrandt iz Genove, el je v Rim (uenec Carla Fontane), deloval je kot vojaki inenir v Piemontu (za savojce) in ele nato priel na Dunaj in bil imenovan za Dvornega arhitekta, eprav je veinoma delal za plemstvo in aristokracijo. Belvedere je bila rezidenca princa Viljema Savojskega. Dolg park po francoskem vzoru. Dosti bolj lahkotna arhitektura kot od von Erlacha manj resna funkcija pala, bolj rokokojske, elegantne oblike. Po tlorisu tudi on prevzema tloris ovala in tudi oktogona. Ve sob je tipino barono ovalne oblike. lenitev sten je zelo povrinska ni tako plastino lenjena kot v rimskem baroku. Je pa sicer precej okrasja, vendar je dosti bolj ploskovit. V njegovih palaah so pomembna tudi stopnia, namesto stebra je uporabljal atlante. Zunanjina te prostornine so sestavljene po odmevu francoske arhitekture petdelna lenitev s poudarjenim osrednjim delom in paviljoni ob strani, razlike v viinah streh. Palaa Daun-Kinsky, Dunaj, 1713 16, Hildebrandt Mestna palaa, dosti bolj bogat, a ploskoviti okras. Klasina shema rustino pritlije in gigantski pilastri. Spet sreamo motiv atlantov. Portal je baronih oblik. Specifina znailnost so klinasti pilastri oajo se proti dnu izkljuno okrasni dodatek. Samostan Melk, 1702 14, Jakob Prandtauer Ni bil arhitekt, ampak navadni gradbeni mojster, delal je za cerkev. Veinoma je delal za opatije in samostane. e lokacija uinkuje zelo romantino, postavljen je na peino veliasten razgled. Kombinacija cerkve in samostana Juvarra (Superga). Poskrbel je za loo, ki je prvotno zakrivala cerkev. Uporabi paladijanski motiv. Arhitektura tega kompleksa ni na zunanjini ni posebnega, razmeroma stroga v primerjavi z notranjino kontrast. Cerkev je iluzionistino poslikana, barvita, raba razlinih materialov, raba konveksno konkavnega valovanja. Notranjina je lenjena po rimsko z gigantskimi pilastri. KIPARSTVO Vodnjak tirih avstrijskih rek, Dunaj, 1737 39, Ceorg Raphael Donner Visokobaroni rimski vodnjak. Naronik je bilo samo mesto, ne gre za dvorno naroilo. Sam vodnjak je kopija, originalni kipi so v Belvederu. Vsebinsko gre za figuro previdnosti, pod njo pa so personifikacije tirih avstrijskih rek, ki se zlivajo v Donavo. Figure so v kontrastnih parih: moki enska, mladost starost. Figure so e precej manieristine majhne glave, podaljani udje. Vendar ne sreujemo manieristine elegance, figure so dosti bolj miiaste. Zanimivo meanje baroka in starejega sloga. Charakterkopfe, po 1770, Franz Xaver Messerschmidt Delal je v Munchnu in v Bratislavi. Bil je v glavnem portretist. Glava Marije Terezije vladarski portreti in portreti aristokratov. Precej realistien obraz in Berninijevsko razvihrana draperija. Bolj slovi po svojih t.i. znaajskih glavah, ki jih je izdelal celo serijo. Kakna je vsebina, ne vemo, ni lo za naroeno delo (naj bi se mu malo zmealo in naj bi lo za nekaka apotropejska znamenja). Gre pa v glavnem za moke glave v skrajnih obraznih konfiguracijah. Sicer so tudi zelo naturalistine, psiholoki projekt, po drugi strani se da te glave navezati na staro tradicijo. NEMIJA Dva primera odmeva Versaillesa, tekmujejo z njim: Mannheim, po 1720 Kombinacija vladarske palae in mesta v bliini. Kar se urbanistinega vidika tie gre lahko za uresniitev idealnih renesannih mest arkasto razporejene ulice iz palae, geometrino pravilna mrea Karlsruhe, 1715 Enako.

Wurzgurger Rezidenz, okoli 1720 okoli 1744, Johann Balthasar Neumann Prvi pomembneji nemki arhitekt. Kompliciran kompleks, lo je za sodelovanje veih arhitektov, vendar je Neumann glavni, pomagal mu je tudi Hildebrandt in sodobni francoski arhitekti. V tlorisu gre za velikansko zadevo glavno poslopje z dvema kriloma. Ima tiri notranja dvoria. lenitev zunanjine ploskovita stena s klinastimi pilastri, sicer pa je manj okraena v primerjavi s Hildebrandtom. Francoska petdelna lenitev. V tloris vkljuuje ovalne dvorane baroni princip. Cesarska dvorana gre za princip umirjene zunanjine in razkone notranjine. Apolon in tirje kontinenti, stopnie Wurzburg, 1750 53, Giambattista Tiepolo Vse palae so bile postavljene z upanjem, da bi jih neko obiskal Nemki cesar. Zato so ti prostori e toliko bolj mogono in bogato okraeni. Poslikal ga je Tiepolo iluzionistina poslikava, kar se vsebine tie, gre za Apolona, ki prestoluje nad tirimi kontinenti. Figure so vsedene ob rob, nebo je dosti bolj prazno. Pri stopniu kot celoti je pomembno preraunano odkrivanje freske in vzpenjanje po stopniu, ele na vrhu se odpre celota tipino baroni teatralini moment. Povezava med Benetkami in Nemijo je bila zelo mona tudi v 18. Stoletju. Vierzehnheiligen, 1742-72 (posveena 14 svetnikom, zato tako ime), Neumann Nahaja se nekje na bavarskem, gre za romarsko cerkev. Bavarska v tem asu doivi velik razcvet predvsem v sakralnem smislu. Cerkev je zael graditi en drug arhitekt. Za nadaljevanje gradnje je ve arhitektov predloilo nart, izbran je bi Neumannov. En pisec je rekel, da je to arhitektura za arhitekte. Gre namre za tako preigravanje, da mora biti e dober arhitekt. Zunanjina ni posebnega, obdana z dvema stolpama, vmes malce valovanja konveksno konkavno. Tloris: stene prilino ravne. Notranjina: razgibana, vzdolna ladja iz 3 vzdolnih ovalov, ob strani e dva krona prostora, ki tvorita preno ladjo. Oltar je v sredini cerkve. Korni del je tako malo razvrednoten. Po drugi strani povdarek na neki centralni zasnovi prostora. Prostor v celoti deluje kot korni obhod okoli oltarja. Cela vrsta vijug, kompliciranih motivov. Posluuje se tudi tipa gvarineske (lok v obliki 3D). Tu so tudi iluzionistino poslikani stropovi. e ena znailnost teh cerkva. Na splono dosti svetel prostor, cela vrsta oken, gre za preigravanje razlinih svetlobnih virov. Notranjina teatralina. Asamkirche (Sv. Janez Nepomuk), Mnchen, 1733-46, Cosmas Damian in Egid Quirin Asam Mnchen pomembno sredie tudi kar se dvora tie. Pod Maksom Emanuelom tudi razcvet dvorne arhitekture. Kar se tie sakralne arhitekture je tale cerkvica zelo zanimiva. Postavljena na lastne stroke. Parcela med upnikovo hio in njuno lastno palao. Bila sta brata. Cosmas je bil slikar, Edit pa kipar v lesu. Arhitektura zelo slikovita, teatralina. Tu lahko govorimo o neki celostni zadevi, sodeluje drugo z drugim. Opremila sta ogromno ostalih cerkva, zgradila 4. Parcela je bila taka, da je morala biti cerkev zelo ozka. e v trolisu vidimo preigravanje konveksno-konkavno. Fasada sama v shemi spominja na Berninijevega sv. Andreja (gigantski kolosalni red, spodaj v pritliju polkroni portik). Po Borominijevsko opremljena s krivuljami, plus e bogato okraena. Zelo pisana zunanjina. Noter: iluzionistina poslikava, barvasti marmorji, ogromno pozlate spet Bernini. Salomonovi stebri-spiralasto zaviti (podobno pri baldahinu sv.Petra). Kiparsko bogato okraeno. Izrabljata naravne svetlobne vire: npr okno izrabljeno kot sonce. Enoladijska cerkev. Wieskirche, 1745-54, Dominikus Zimmermann Spet smo na podeelju Bavarske. Zunanjina ni posebnega. Spominja na slovenske podeelske cerkvice. Tudi ta na hribku. Pomemben kontrast med zunanjino in notranjino. Namenjena podeelcem. Tloris bolj enostaven kot pri Neumannu. Gre za oval z enim obhodom okoli. Menjavanje irih in ojih odprtin v obhodu. Bolj enakomerno osvetljena kot pri bratih in Neumannu. Okras je bolj pastelen. Smo na meji z rokokojem.

Bogato okrasje. Delal tudi za samostane, sodeloval tudi z bratom (spet sodelovanje z arh. in okrasjem) Ottobeuren, 1737-66, Johann Michael Fischer Benediktinski samostan, ki ga je tudi prej zael nek drugi arhitekt. Bolj klasien tloris. Ni valovanja stene, krivulj in podobno. Fasada: iz 3 ravnih ploskev, odmev na vse te druge fasade zaradi izstopanja ven. Fischer je manj poljuden, kmeki. Fasada bolj okraena kot pri prejnji cerkvi. Spet kontrast med Z in N. Spet notranjina zelo barvita, bogato okraena. Toliko o bavarskih cerkvicah. Zwinger, Dresden, 1709-19, Matthus Daniel Pppelmann(arhitekt) in Balthasar Permoser (kipar) Gre za dvorno arhitekturo pod Avgustom Monim (1694-1733 vladal). Imel velikopotezno idejo, kako si bo postavil svojo megarezidenco. Ko obzidje sesujejo, je bil v en krak postavljen tale Zwinger. Obzidano dvorie, kjer so se odvijale razne ceremonije. Ne ravno uporabna zadeva v naem smislu. Gre za paviljon. Kronska vrata kot monumentalni vhod v dvorie. Enostavne arkade, ampak bogato okraene. Na eni strani Gmalde galerie. Spet princip prepletanje arhitekture in kiparstva. Spet gre za team. Spodaj pri paviljonu motiv atlantov kot okrasni motiv. Obilje okrasja. Tu imamo tudi valovanje konveksno konkavno. Frauenkirche, Dresden, 1725-38 in 1740-43, George Bhr Gre za Marijino cerkev, protestantsko cerkev, ki je najveja v Nemiji. Tloris: centralna zasnova, v kvadrat vrisan krog. Ve nadstropij galerij, deluje kot opera. Protestantska cerkev kot avditorij. Preno postavljeni stolpi na vogalih, kupola nad centralnim prostorom. Cerkev je bila v 2.sv.vojni poruena. Potem so jo rekonstruirali, ne dolgo nazaj konana. Po 2.sv.vojni se je Nemija razdelila v dve dravi, V Nemija se je otepala rekonstrukcij.

PANIJA 1700 pridejo na oblast Borboni, ki so fra. Porekla. Od tam tudi vzori. Tudi ita. Vplivi. Veinoma je lo za ita. Arhitekte. Skratka v 18. Stoletju spet vzcveti vse skupaj. Kraljeva palaa, Madrid, za. 1738 Prvi nart naredi Filipo Juvara. Po njegovi smrti Giovanni Battista Giocheti. Gre za nek davni odmev Louvra. Tloris: kvadraten blok z dvoriem v sredini. Po fr. Imamo 5 delno steno. Ravna streha z balustrado in kipi. Sv. Jakob, Santiago de Compostella, proelje za. 1738, (slog churriguera priimek druine, ki je ta slog uveljavila, preobloenost, podobno platerescu) Preobloenost z okrasjem. Cela vrsta naslednikov, ki so delali v tem slogu. Gre tudi za barono okrasne motive za razliko plateresca. Cerkev je romanska po izvoru, podem v 17. Stoletju jo zanejo predelovati. Arhitektura precej prekrita z okrasjem. Kraljeva palaa, Aranjuez, prezidava sredi 18. Stoletja Palaa izven mesta, naslon na Versailes. Prej je bila tu lovska koa. Tloris: od palae trivium proti mestu, na drugi strani pa poti, ki peljejo v park. V bliini vas, kjer so ljudje, ki skrbijo za to palao. Okrog dvoria 3 krila podobno v Versailesu. Tudi v 18. Stoletju kontrast med dvorno arhitekturo in sakralno arhitekturo. V 18. Stoletju ni pomembnih mojstrov, kar se slikarstva tie. Za portrete uvaajo francoske slikarje. Kar se poslikav tie, pa uvaajo italjanske slikarje (Jacopo Amigoni).

RUSIJA zahodno evropski vpliv se iri. Konjeniki spomenik Petra Velikega, Sankt Petersburg, 1766-82, E'.-M. Falconet Peter Veliki vladal od 1682-1725. Postavi si mesto v svojem imenu. Konec 17. stoletja potoval v Evropo in se odloi, da bo Rusijo evropiziral. Mu ni preve uspelo. Potoval tudi v Francijo (1716-17). Fascinira ga Versailes. Odloi se, da bo ustanovil svoje mesto. Gre za movirnato podroje z otoki, kjer so postavljene razline naselbin. Postavljen pod Katarino II. Gre za realizacijo vzpenjajoega se konja. Zre proti utrdbi Petra in Pavla. Ta tip konja je bil moen s kao-zlo, ki jo tepta. Preko kae mu uspe vzpostaviti vzpenjajoega se konja. Admiraliteta, Sankt Petersburg, 1806-12, Andrej Zakharov Gre za glavno pristanie. Po vojni s vedsko so dobili Rusi dovoljenje na morje. Spada v neoklasicizem. Gre za fokus mesta, od koder je potegnjen trivium (vzor Versailes). Gre za mesto na vodi ob reki, cela vrsta kanalov. Mesto raste v kocentrinih polkrogih po principu Amsterdama. Spet lahko povdarimo ravne ulice -absolutistini nadzor nad mestom. Zimski dvorec, Sankt Petersburg, 1754-62, Bartolomeo Rastrelli 1741-62 = as Elizabete Mesto so postavljali tuji arhitekti, zlasti Italjani in Francozi. Niti niso bili neki strani mojstri. Posvoji barok oz. Rokoko. Veliastna arhitektura ob reki. Velikanski blok z notranjim dvoriem. Razgibano proelje s principom paviljoni, bogato okraeno, bolj plastino kot do sedaj. Rokokojski okras koljasti motivi. Njene fasade zelo barvite. Dvorec ima pomembno vlogo za zgodovino simbol ruske revolucije v 20. Stoletju. Mali Eremita, 1764-67, J.-B.-M. Vallen de la Motte, Sankt Petersburg 1762-96 = as Katarine II. Pride do preobrata iz baroka v neoklasicizem. Hotela se je razlikovat od svoje predhodnice. Tekmuje z evropskimi dvori. Hotela je biti razsvetljenska vladarica. Tudi ona vzpostavi strog nadzor mesta v celoti, ustanovi komisijo za nadzor. Zunanjina je bila natanno predpisana, za notranjost ni pomembno. Sanktpetersburka akademija postane avtonomna 1763. Eremita je ena zelo uspena galerija e danes. Mali Eremita je bil bivalie za njeno nastajajoo zbirko, zaseben prostor namenjen njej sami. Zunajost zelo stroga, enostavna, neokraena. Izhodine elemente boste e sami znali razbrati.

ANGLIJA Burlington House, london, 1717, Colen Campbell Imuni na rimski in francoski barok. V 18. Stoletju primeri, ko je slog stvar neke zavestne odloitve. Organskost se zane krhat. Sreamo s paladijevstvom. Palladio pomemben za angleko arhitekturo e v 17. Stoletju. V 18. Stoletju pride do vrhunca paladijevstva 1710. Dve izhodii: Palladio sam in Inigo Jones. Kot zadnji stuartski kralj Jakob II imel polno idej. Odloi se za katoliko vero in Anglei ga izenejo. V zaetku 18. Stoletja, 1714 oblast prevzame dinasija iz Hanovra, ki je e danes na oblasti. Imamo Torijce(absolutizem, konservativna stranka) in Wige (meansko poreklo, protestanti, za parlament, danes jih obravnava bolj delavska stranka). Zaetek dvostrankarskega parlamentarnega sistema. Pride so vsebinskega zasuka. Stranki se profilirata tako katera je na oblasti in katera je v opoziciji. Angleki parlamentarni sistem dejansko ni dvostrankarski. Trenutno je na oblasti liberarna stranka v povezavi s Torijci. Wigi prevzamejo paladijevstvo kot svoj slog. Absolutizem je tisti, ki moti Wige. Burlington house je mestna rezidenca Lorda Burlingtona. Tretje nadstropje kasneje dograjeno. e v paladijevski fazi je bila ena prezidava. Dodali e stranska krila. Campbell

delal za tega lorda. Vzame zgled pri Palladiu: rustino pritlije, polstebri, vmesna okna, zgoraj balustrada. Lord zelo pomemben za promocijo novega sloga. Vila Chiswick, London, za. 1725, Earl of Burlington Primestna vila, spet naslon na Palladia. Vila Rotonda kot oitni vzor. Simetrina zadeva v tlorisu, eprav ne v vse tiri strani, samo po osi. Samo na glavni fasadi je antini portik. Imamo tudi 3 okna s paladijevskim motivom. lo je za reprezentativne prostore. Paladijevske stavbe so bolj postmodernistine. Gre za pasti starih motivov. Precej suhoparno in dosti katlasto za razliko Palladia samega. Gre za prvi primer anglekega parka. Holkham Hall, Norfolk, za. 1734, William Kent Zelo vplivno za angleko arhitekturo tega obdobja. Pasti paladijevskih motivov. Podeelski dvorec. Gre za skupek mas, ki spominja na angleki barok. Vsaka prostornina ivi zase. Isto kot pri vili Chiswick.

Do Kentove smrti 1748 obvladujeta arhitekturo, pri irjenju tega sloga so razlini prironiki in traktati, ki jih je v tem asu ve (Vitruvius Britanicus) in cela vrsta prironikov za gradbene mojstre s pomojo teh virov se ta slog zelo raziri. Paladijevstvo razumejo kot nasprotovanje francoskemu baroku. Angleki barok na prehodu stoletij glavni naronik so bili Torijci. Arhitekturo je treba razumeti tudi kot stavbe, ki stojijo v t.i. anglekih parkih. Lancelot Capability Brown Zelo sposoben v postavljanju in oblikovanju parkov. Angleki vrt: reakcija na francoski baroni klasicizem. Da razumemo te parke, je treba imeti v glavi Versailleski park ukroena narava, diagonale, geometrine forme, jezera, vse podrejeno loveku. Anglei ustvarijo ideologijo anglekega vrta dosti bolj svoboden princip, pusti naravi, da je to, kar je ona sama. V resnici pa e vedno ne gre za divjo naravo parki so vseeno obdelani in dodelani. Jezerca so vijugasta. Narava mehko valovi, razline vrste dreves, grmovja vse zelo slikovito. Ta park ni miljen, da je tu samo narava, najdemo tudi razline arhitekturne objekte majhnih dimenzij in razlinih tradicij (kopija rimskega panteona, egipanski obeliski, pogosto tudi kvazi srednjeveki gradii v ruevinah). Ruevine fascinacija nad minevanjem asa in velikih imperijev. Anglija zaenja svoj gospodarski vzpon v 2/2 18.st. Nekateri e svarijo, da naj Anglija ne bo preve domiljava, ker so do sedaj vsi veliki imperiji propadli. Slikovito picturesque: kot na sliki. Navdih za parke so dobili v slikah. Narava je oblikovana, ampak izgleda svobodno in neomejeno. Bath, Royal Crescent (1765 95), Queen's Square (1729 36), King's Circus (1754 1770) Letoviko mesto, v starorimskem asu so bile tu terme. V zaetku 18.st. pride do velikega booma. Zelo popularno mesto, zato se odloijo, da bodo to mesto uredili. Trije trgi razlinih oblik (Square, Circus, Crescent) te stavbe so obdane z naravo. V angliji postane aktualna ideja enotnega ulinega proelja. Glavna fasada je enotna, zadnji del stavb pa ne. Delo Johnov Woodov oeta in sina. Anglei imenujejo trge glede na obliko. Kraljiin trg tukaj e ni lo za to, da bi bil cel trg obdan s isto fasado, fokus je glavna palaa na severni strani Paladijevski princip visoko rustino pritlije, gigantski pilastri, osrednji del poudarjen s timpanonom. Ostale hie ob trgu niso bile aktualne oziroma so bile manj poudarjene. King's Circus John Wood st. je vedel, da je bila tu rimska naseldbina in je imel idejo poustvariti Antini Rim ustvaril je navznoter obrnjen kolosej tri nadstropja, trije stebrni redovi v pravilnem zaporedju, stena je lenjena z dvojnimi polstebri in okni ni odvenega okrasja in poudarkov. Paladijevstvo je v doloenih primerih e suhoparno. John vpelje stavbe obdane z jarkom, da se da iveti tudi v kleti princip, ki ga najdemo marsikje. Zelo poenoteno proelje po celem trgu, na zunaj ni videti, kako so stanovanja razdeljena. Terase house vrstne hie prevladuje v Angliji. Glavni paladijevski projekti: klasina tradicija ostaja mona e do danes. Ni pa to bila edina

arhitekturna tradicija tega asa. Sredi 18.st. se uveljavi Neogotika. Gotska tradicija ostaja precej iva ves as. Klasini elementi s srednjevekim uinkom. Tudi Kent sam postavi par stavb v neogotiki je e mono sloge svobodno izbirati, niso zavezani doloenemu slogu. Pomembna so tudi kolonialna osvajanja sreujejo se z drugimi kulturami, ki jih fascinirajo kot eksotine in jih pripeljejo v Anglijo. Zane se vzpostavljati razmah do klasine tradicije, arhitekt ima na razpolago vse sloge in jih uporablja glede na posamezen projekt. Strawberry Hill, Twickenham, zaetek 1753, Horace Walpole (gothick) Arhitekt amater, premoen in se ima as ukvarjati s tem. Postavi si to stavbo. V zadevah statike je sicer imel dva arhitekta za pomo, estetsko pa je zamisel njegova. Vplivna stavba, sproi modo neogotskih stavb, eprav zunanjina niti ni zares gotska, princip gradnje je obe srednjeveki namenoma je el kontra klasini paladijevski tradiciji, zavestno je stavbo dograjeval postopoma, brez nekega reda, namenoma organsko, srednjeveko. Podobno kot pri anglekem vrtu gre vseeno za premiljen princip. Notranjina iskali so pri konkretnih obstojeih gotskih spomenikih motive in jih enostavno prekopirali (Canterburyska katedrala, Kapela Henrika VII). Presti razlinih motivov, prvotna gotska funkcija se izgubi. Pomemben je tudi za literaturo zaetek t.i. Gothick novel. Fonthill Abbey, Wiltshire, 1796 1812, James Wyatt Profesionalen arhitekt, postavil je celo vrsto opatij in gradov na anglekem podeelju. Ta stavba je bila zruena. Bil je podeeljski dvorec prenos arhitekturnega jezika iz sakralnega obmoja v profano. Ogromna zadeva v tlorisu osrednji del s tirimi krili. Arhitekturni skupek je dosti slikovit kvazi organski, kar ni znailnost gotskih katedral. Podobno kot v pravi gotiki je lastnik elel imeti visok stolp, zato se je ta stolp tudi sesul. Dananje stanje je bolj klavrno. Neogotika je vzporedna struja klasicizmu. 1760 90 Neoklasicizem. Syon House, Brentford, Middlesex, 1760 - 69, Robert Adam Sodeloval je s svojima bratoma, vsi so bili sinovi paladijevskega arhitekta Willama Adama, kota po rodu. Bil je v Rimu, obiskal je tudi Split in izdal knjigo o Dioklecijanovi palai. Anglei so bili zelo aktivni v odkrivanju antinih spomenikov (Atenska akropola). Za razliko od drugih deel, anglija ni imela neke mone antine tradicije, ko so se sreali z njo, so jo bili sposobni videti dosti bolj nepristransko. Anglei niso bili navezani na antiko, zato so dosti bolj odkrivali in beleili ostanke antike. Ustalil se je v Londonu in bil zelo popularen. V glavnem je oblikoval notranjine. Ena redkih hi, ki jih je postavil, veinoma je na novo opremljal stareje dvorce. Bil je zelo eklektik, njegov vir so bile razline tradicije, ne samo antina ampak tudi Etruanska, Egipanska. Vendar vseeno pazi, da eno sobo oblikuje v enem slogu. V prvi vrsti je bil dekorater. Zelo si je prizadeval za elegantnost te sobe, ne glede na slog, dajejo eleganten, lahkoten uinek, po svoje so e rokokojske. Pri vseh teh projektih je sodeloval z neoklasicistinimi slikarji. Anglei so zelo podjetni. Somerset House, London, 1776 86, William Chambers (krili konani 1835 1856) Stavba namenjena uradni pisarni. Kot arhitekt ni poseben. Omenjamo ga v smislu klasine, paladijevske tradicije. Simetrina stavba z notranjim dvoriem. Vsi prepoznavni standardni motivi. elel si je, da bi Anglija ustvarjala monumentalno arhitekturo vendar kralj ni ve naronik. Anglei so obrnjeni bolj v zasebne zadeve. Bank of England, London, 1792 93, John Soane Spada pod neoklasicizem, vendar gre pri njemu za osebno interpretacijo klasine tradicije, v kombinaciji s slikovitim. Problem s to banko je, da je deloma ohranjena samo fasada, grafike iz tega asa. Po tlorisu je lo za velikanski kompleks. Ne gre za preve klasino simetrijo, notranji prostori so precej slikovito nanizani. Najpomembneja je bila notranjina klasicizem totalno izisti izvre vse odveno, ni nobenega okrasja, gladka stena in gol prostor. Ledoux je vplival na Soana Ledoux v Franciji tudi izisti klasicistinost iste stene in mase. Lastna hia (No. 13 Lincoln's Inn Fields), London, 1812 -13, John Soane Zanimiva stavba, tu je sedaj muzej. Stoji na tipinem anglekem Squareu. Fasada uporablja klasine elemente ampak jih interpretira na svoj nain. V notranjini so sobice zelo majhne, kot

nekak labirint delujejo muzejsko, so bogato opremljene z arheolokimi najdbami. Uporablja klasine elemente, arhitektura sama pa zaradi osebnega preigravanja postane zelo slikovita. Uvedale Price, Humphry Repton (picturesque) Angleki parki so bili razirjeni tudi v drugih deelah. lo pa je za razlina politina izhodia. Na prelomu stoletja postane neko gibanje Slikovitega teoretski teksti, ki to opraviujejo. Price postavi to slikovito kot tretjo kategorijo lepega in vzvienega. Ta Angleki vrt postane e formula. V romantiki e stopajo proti temu izumetniena narava. AMERIKA Amerika arhitektura faze razvoja: 1776 Kolonialno obdobje: arhitekura ni ni posebnega, nobenih monumentalnih zadev Po 1776 Federalistino obdobje: obdobje, ko se Amerika bori za neodvisnost in se uresnii z revolucijo 1781. Iejo nek slog, ki bo novi dravi ustrezal najdejo ga v paladijevstvu in neoklasicizmu. Paladijevstvo je priljubljeno zaradi reakcije na francoski absolutizem. Monticello (za. 1770) in Virginia State Capitol, Richmond (1785 96), Thomas Jefferson Amaterski arhitekt v angleki tradiciji. Bilj je guverner drave Virginija. Ustanovitelj demokratske stranke, avtor deklaracije o neodvisnosti in tudi tretji ameriki predsednik. Pomemben pa je bil tudi v arhitekturi, potoval je v evropo. Verjel je v stare rimske republikanske ideale. Poustvaril je rimsko vilo in rimski tempelj. Za vilo je bil izhodie Palladio, za katerega so verjeli, da je obudil rimsko arhitekturo. Vila ima portik na proelju, stavba je paladijevsko simetrina. Ne gre za belo stavbo ampak za laje in ceneje amerike materiale opeka. Postavil jo je po vzoru templja iz rimskega asa. Portik je pri njegovi stavbi manj globok, stene pa so predrte z okni. Ameriki urbanizem najprej kolonialna deela, izseljenci iz vsepovsod, ki prinesejo svojo kulturo. Klasina kolonialna tradicija Rimski tabor enostavna geometrina shema (Philadelphia 1683, Savannah 1734). Te parcele je na ta nain najlaje izmeriti in prodati. Kljub enolinemu mreastemu tlorisu, kjer so parcele enake, je vtis mesta, ko je postavljen, dosti kaotien, ker imajo pravico na svoji parceli postavljati, kar elijo. Ta liberalistini princip ostane glavno vodilo amerikega urbanizma. Ko se Amerika zdrui v ZDA, je treba postaviti prestolnico nove drave, tu pa so naslonijo na evropsko tradicijo. Nart za Washington, 1791, Pierre Charles L'Enfant Francoz po rodu, svoje otrotvo pa je preivel v Versaillesu, 1777 je imigriral v ZDA. Glavni vzor urbanizma je bila Francija, eprav zdrui dva sistema: geometrina mrea (ulice, ki se sekajo pod pravim kotom), na to mreo pa aplicira diagonalno mreo. Cela vrsta nekih tok, kjer se sreamo z Versailleskimi triviumi. Kjer se diagonalne in pravokotne ulice kriajo, so odprti prostori z obeleji. Osnovni modul celega narta je pravokotni trikotnik s kapitolom na eni strani in belo hio na drugi strani, v pravem kotu pa je postavljen obelisk (namesto konjenikega spomenika). Urbanistini princip je baroni, neoklasicistino pa je to, da so pomembne stavbe nekako osamljene, izvzete mestnemu tkivu odprte, vidne iz vseh smeri. Kapitol, Washington, 1793 1828, William Thornton, Benjamin Henry Latrobe, Charles Bulfinch Ve nartov, razliice. Pomemben dogodek je bil 1814, ko so obe stavbi pogali, zato jih je bilo potrebno obnoviti. Naslanjanje na neoklasicizem in paladijevstvo. Tipina in znana kombinacija kupole s timpanonom in kupolo. Pomemben vzor je pariki panteon dosti neposreden zgled. Panteonska kupola sama se zgleduje po sv. Pavlu v Londonu, ta pa se zgleduje po Tempiettu. Bela hia, Washington, 1792 1803, James Hoban Bolj paladijevska palaa. Postavil jo je po vzoru irskih paladijevskih podeeljskih dvorcev. Stavba je v obliki navadne katle, brez posebnega okrasja. Bela hia ima danes pod zemljo ve, kot nad zemljo. Bela hia je predsednika rezidenca in pomembni uradi ter pisarne. SLIKARSTVO V ANGLIJI ele v 18.st. lahko govorimo o angleki oli in angleki tradiciji v slikarstvu. Portret ostaja glavna vloga, uveljavljajo pa se e drugi anri in poskus uveljavljanja historije. Portret je najpomembneji v

smislu preivetja umetnikov. Vlaugarska kariera (A Harlot's Progress), Serija grafik 1732, William Hogarth (moral progress) Bil je tudi portretist, izuen kot grafik, bil je zelo podjeten. Ve serij slik oziroma grafik, ki pripovedujejo zgodbo z nekim moralnim naukom. Najprej je izdelal slike, po njih pa e grafike, ki jih je prodajal po niji ceni, s tem je hotel dosei im ire obinstvo in raziriti svoj vpliv. Slike te serije niso ohranjene. Zgodba gre o naivnem podeeljskem dekletu, ki pride v metropolo in upa, da si bo ustvarila lepo ivljenje, vendar kona kot vlauga. Satirino komentira dejansko drubeno stanje tistega asa vse pasti velemesta in drubene anomalije. S to serijo je dosegel velikanski uspeh. Razuzdaneva kariera (A Rake's progress), okoli 1733 35, William Hogarth Zgodba o sinu, ki zapravi oetovo dediino in kona v norinici. Spet zgodba, ki opozarja na dno, ki ga lahko lovek dosee, moralni nauk. Marriage a la Mode, 1743, William Hogarth Zgodba o poroku fanta iz plemikega rodu, ki nima ve denarja, z deklino iz meanske bogate druine. Plemika druina dobi denar, meanska druina pa plemiki naziv. Te zadeve se ne konajo sreno. Njegov slog prevzema Gileauxeve in Lateauxeve slike in holandski anr zaradi moralizirajoe note. Vse kompozicije so si precej podobne notranjina, katlasti prostor, ki deluje precej gledaliko. Figure so imbolj berljive, hkrati pa cela vrsta anekdotinih podrobnosti. Hogarth se je opredeljeval za kominega historinega slikarja zabava in pouuje obinstvo. nadomestek za historino slikarstvo. Pomemben je tudi s temi cikli izdelane tudi grafike, vendar imamo sreo, da so ohranjene tudi slike. Njegove grafike so na veliko ponarejali, zato se je potrudil, da so sprejeli t.i. Copyright act odlok o zaiti avtorske pravice. Preprievanje volivcev, 1754, William Hogarth Hogarth se je ukvarjal tudi z neposrednim politinim komentarjem. Gre za volilno kampanjo, volilca napadajo pripadniki strank, obe stranki imata volilni tab pred gostilno. Princip politine karikature, ki se v angliji zelo uveljavi. Bolj se uveljavi v grafiki in asopisih sestavni del angleke politinega okolju. Motiv Herkula na razpotju stara tema. meanje anra in historije Druina Strode, 1738, William Hogarth (conversation piece) Pomemben kot portretist. Uveljavi portretni anr conversation piece. Gre za skupinski druinski portret. Po eni strani naslon na holandski in flamski skupinski portret. Gre pa za meanje portreta in anra. Portret neke druine, ki je zbrana ob mizi in se prijetno pomenkujejo. Slog spominja na moral progress', tudi barve so dosti bolj zemeljske, realistine. David Garrick med Tragedijo in Komedijo, 1762, Joshua Reynolds elel si je biti historini slikar. Monumentalne kompozicije z vzvieno vsebino. Prizadeval si je za ustanovitev akademije 1768, v okviru te akademije je imel vsakoletna predavanja. Ni bilo povpraevanja po historiji, zato se je preivljal kot portretist. Van Dyckovska tradicija. Kombiniral je portret in historijo. Gre za portret, konkretno pri tem primeru gre spet za motiv Herkula na razpotju. Interpretiran s pomojo klasine zgodbe. Potoval je v Italijo in ga je najbolj navduil Michelangelo. Lady Sunderlin, 1786, Joshua Reynolds Figura preobleena v neko alegorino figuro personifikacije ali osebnosti iz zgodovine ali mitologije. Portret pa je e vedno temelj, v ozadju pa je vkljuena historija. Imel je koijo za oglaevanje, njegova sestra je morala iti na sprehod s to koijo primer angleke podjetnosti. Gospod in gospa William Hallet, okoli 1785, Thomas Gainsborough Preivljal se je s portreti, bil pa je tudi krajinar. Podobno kot Reynolds portret v krajini. S tem krianjem s krajino smo v prehodu v angleko romantiko. Je pa bolj rokokojski, njegovi portreti so malo bolj sproeni. Delal je tudi v Bathu, dosti slikarjev je lo za nekaj asa delati tudi tja, ker je bila tam zbrana smetana druba Voz branjevke, 1786 87, Thomas Gainsborough Holandski vzori, kar se tie krajine. Kar se tie vsebine, gre za krajino s prizori kmekega ivljenja,

ni ve zgodbe, ki bi bila izgovor za krajino Vergilove Georgike (uspeno kmetovanje, kmeti, kot tisti, ki skrbijo za zemljo, da dobro ivi in dobro obrodi). Druini Milbanke in Melbourne, okoli 1769, George Stubbs Specializiral se je za dejanske portrete konj in psov pomembni v aristokratskem ivljenju. Neke vrste conversation piece vendar so postavljeni v naravno okolje. Poskus z zrano rpalko, 1768, Joseph Wright of Derby (the lunar society) Odmik od Londona, provincialno deloval je v svojem kraju Derby. Drutvo anglekih industrijalcev (rojeva se industrijska revolucija), na novo obogatelih znanstvenikov. Zbirali so se ob polni luni, zato da so imeli dosti svetlo pot ob veerih. Drutvo je pomembno, ker so se ti industrijalci povezovali z umetniki. Poskus z zrano rpalko tema iz znanstvenega sveta. Noni anrski prizor, moen chiaroscuro. Njegovo izhodie je caravaggijevska tradicija. Vsebina te slike proti koncu 18.st. je bilo precej znanstvenikov, ki so znanstvene poizkuse razlagali iremu oinstvu. Tukaj imamo en tak prizor iz predavanj. Dramatien dogodek. Vzporednice tudi z Rembrandtom njegove anatomije. Poskus je upodobljen na anrski princip, pomembne pa so tudi emocije odzivi na smrt ptice z namenom, da se gledalec imbolj vivi v sam dogodek. 1.6.2011 London je aktualen tudi za tuje slikarje, tu sta dva Amerika, bila sta v glavnem portretista (po drugih anrih ni bilo povpraevanja), ko sta prila v Anglijo pa sta se oprijela historije: Smrt generala Wolfeja, okoli 177, Benjamin West Najprej pride v Italijo, Rim v letih 60 - 63 (umetniki prihajajo z vse Evrope, prevzamejo neoklasicistino ideologijo). Mengsov uitelj (ga bomo kasneje omenili). Nato pride v London in ostane tu do konca ivljenja. Historija ni imela dosti povpraevanja, ampak v tem asu pod Jurijem III. ima Benjamin sreo, da je Jurij naklonjen historiji. Watson in morski pes, 1778, John Singleton Copley Spominja na Tominca, neproblematinen realizem, ameriko okolje brez mone tradicije. Tudi najprej v Italijo v letih 70 74. Princip reliefa, figure so vzporedne s slikovnim planom, pride spet do poziva k historiji v neoklasicizmu.Obe sliki sta zanimivi, ker princip slikarstva historije prenaata na nove motive. Bitka za Quebec anglei premagajo Francoze, usoda ZDA je bila zapeatena. Konkurenca med Francijo in Anglijo je bila mona. Gre za dogodek iz blinje zgodovine, ki je v bistvu dosti herojski, zato se priakuje, da se ga upodobi na ustrezno idealiziran nain. West pri naronikih e vedno ostaja potreba po realizmu skombiniran slog, je nekako realistien, idealizira ga samo pri generalu Wolfeju postavljen je v pozo mrtvega Kristusa prevzame shemo, ki je obiajna v drugem kontekstu prenos tipa. Realizem bi bil sam po sebi neberljiv, zato je normalno, da si slikarji pomagajo z uveljavljenimi shemami. Realistino so osebe na sliki v soasnih noah, vmes je tudi realistien indijanec dodatek eksotike. Gre za konkretne portrete, vendar ne v realnem trenutku (vsak, ki je hotel biti na tej upodobitvi, je moral plaati). Vsebina je patriotska. Pri Copleyu je na princip historije upodobljen dogodek iz zasebnega ivljenja. Gre za prizor iz ivljenja Watsona napadel ga je morski pes in mu odgriznil nogo. Spomin na dramatino izkunjo. Podobno kot West, se je moral zatei k e uveljavljenim shemam odmevi udenega ribolova ali Jone in kita ali sv. Mihaela, ki napada zmaja. V obeh primerih je naslon na uveljavljene formule in prenos tipa oziroma tipov. Predhodnika romantike, neoklasicistina eksperimentatorja. Tukaj je prostor bolj klavstrofobien oziroma skoraj izgine neoprijemljiv. Figure so bolj potisnjene v samo ospredje in so dosti veje, jih je manj, so bolj monumentalne. Zgledovanje pri Michelangelu, e posebej Blake (miiaste figure). Vsebina gre za historijo zelo utne vrste: Nona mora, 1781, Henry Fsli/Fuseli Avtor izvira iz vice, potoval je v Italijo, ustalil pa se je v Angliji. Znamenita slika, ker je vsebina neopredeljiva cela vrsta interpretacij, lo naj bi za vizijo, ki jo ima spea enska med spanjem (lahko da je sanjala o posilstvu). Motiv nima neke podlage v mitolokih spisih. Fascinirala ga je

enska, namigi na nezavedne elje, fantazije. Hekate, 1795, William Blake Eden od slikarjev, ki ima ambicijo biti historini slikar, v glavnem pa je bil grafik. Slike so bile bolj za zasebne kontekste. Pomemben je bil tudi kot pesnik, izmislil si je neko svojo zgodbo tudi v upodobitvah, v smislu alegorije. V zgodbi nastopajo tri figure urise (red), orc (revolucija), los (ustvarjalni umetnik) ruenje starega sveta in grajenje novega. Raznolika tradicija elementi iz svetega pisma, mitologije ustvaril je svojo hermetino zgodbo zelo osebna vizija. Oba sta pod vplivom Edmunda Burka. *Edmund Burke, A Philosophical Enquiry into the Origin of our Ideas of the Sublime and Beautiful, 1757 Francoska revolucija je Burka zelo zmotila. Pomemben je bolj v kontekstu estetike. V ustaljeni kategoriji lepega (lepo kot kategorija, ki obstaja e od renesanse naprej) doda e kategorijo vzvienega oziroma sublimnega psiholokim potezam doda e lepoto in vzvieno (teimo k ugodju, v okvir sodi tudi naa druabnost, ugodje nam nudi tudi lepota, po drugi strani pa boleina, pred katero beimo zbudi se na nagon o samoohranitvi, zato se sproi tudi obutje vzvienega). Ko imamo idejo boleine, neke nevarnosti, imamo zmonosti izkusiti to, ne da bi se nahajali v taknih okoliinah. Gre za strahospotovanje do narave in drube. Burke je pomemben za zgodovino estetike, od njega prevzema Kant to razlikovanje med lepim in vzvienim. Izkunja estetskega dobi svojo vejo samostojna filozofska disciplina. Burke je bil vpliven tudi na dejansko umetnostno produkcijo. FRANCIJA Arhitektura: Izoblikujejo se novi okusi, orleanski slog v bistvu pa govorimo o rokokoju od 1730 do sredine stoletja. Hotel de Soubise, Pariz, stavba 1705 09, P.-A. Delamair, notranjina 1735 40, Germain Boffard Zasebna rezidenna arhitektura. Zunanjina ni ni posebnega, nadaljevanje francoske klasicistine tradicije, zato pa dosti bolj opremljena notranjina glavni fokus je na notranji opremi zasebnih prostorov obrat navznoter. Slikovita notranjina, manji prostori, razline oblike sob. Sobe so dosti bolj svetleje, stene so lahkotno okraene, obdane z lesenim opaem in zrcali, ki optino poveajo prostor in se preigravajo s svetlobnimi viri, zabrie se meja med steno in stropom, ogromno je krivulj in koljkastih motivov. Traktati promovirajo nove okrasne motive. Pri rokokoju gre v glavnem za novo modo v dekoraciji. Svetlo modra in svetlo roza sta dve najbolj popularni barvi rokokoja in tudi druge pastelne barvne lestvice. Slike med okni slikarstvo ima dekorativno funkcijo razline mitoloke upodobitve s poudarkom na ljubezenski tematiki, ki se nahajajo vije, nad vrati ali zrcali, ni pa jih ve na stropu (kot v baronem iluzionizmu). V teh salonih se odvija glavno druabno ivljenje tega asa. V prvi polovici 18.st. je malo zatona v arhitekturi, sredi 18.st. pa obuditev stare klasicistine tradicije. Kar se neoklasicizma v arhitekturi tie, je zelo komplicirana zadeva, preel je ve faz (paladijevstvo, obujanje klasinih idealov,). Razlina razumevanja principov klasine arhitekture. Teko je tudi povlei prelomnico, kdaj se en slog kona in drug zane. Place Louis XV./ Place de la Concorde, Paris, Ange-Jacques Gabriel, 1755 57 Gre za reakcijo na rokoko. Kraljeva oseba pridobi na moi, arhitekti so deleni javnih naroil. V zgodnji fazi izhodie oziroma navdih ni sama antika, ampak Francoski Klasicizem 17.st. obuditev veliine, v kateri je Francija ivela pod Ludvikom XIV. Prvi pomemben veji urbanistini projekt. Razlika je ta, da nimamo ve poslopja okoli trga, ampak sta dve stavbi postavljeni za trgom. Na sredini trga je bil konjeniki spomenik. Najprej so postavili fasado stavb, kasneje so jim doloili namen. Vpliv anglekega parka trg je bil prvotno odprt, ni bil zakljuen s fasado, na eni strani se je odpiral na park, na drugi strani na elizejske poljane, na tretji strani pa je reka torej vsi naravni elementi, zdrueni z arhitekturo. Poudarjena je osrednja os, v 19.st. so to urbanistino dopolnili s

cerkvijo sv. Magdalene. Gre za eno varianto Louvrske kolonade. Podobna stena, vogala poudarjena s pavilijoni, rustino pritlije, globoka loa v nadstropjih, gigantski stebri (niso ve dvojni ampak enojni, da je sploni vtis vseeno bolj klasien) poskus poustvariti veliino 17.st. Petit Trianon, Versailles, 1762 64, Ange-Jacques Gabriel Imel je naloge za predelavo kraljevih pala. Ta trianon je bil namenjen umiku aristokratov v zasebnost. Sreamo odmev angleke arhitekture konkretno paladijevstva gre za enostaven blok, kvadratni tloris in polovica kocke po viini. Enostavna arhitektura brez pretiranega okrasja, gola stena predrta z okni, plitva loa s korintskimi stebri, okoli pa so le enostavni pilastri ienje klasicistine tradicije. Stal je v vrtu povezava arhitekture in narave. Le Hameau de la Reine, vrt Petit Trianon, Versailles, 1783 85, Richard Mique in Hubert Robert Richard je bil glavni dvorni arhitekt, Hubert pa je bil krajinar/slikar. Ureditev anglekega slikovitega svobodnega vrta, brez ideoloke podlage. Marija Antonieta si je dala postaviti vasico, posnetek kmeke arhitekture iz Normandije. Zelo popularna pastorala z igranjem vlog Marija se je tu prila igrati pastirico igra kmekega ivljenja. Zgodnja faza neoklasicizma je e vedno nadaljevanje klasicistine tradicije, naslednja faza 1775 1790 neoklasicizem se preoblikuje v po svoje arheoloko fazo zanejo se naslanjati na antine spomenike, oziroma da je arhitektura e bolj poenostavljena, veliastnost ni ve primarni kriterij. Pomemben arhitekturni traktat: *Abbe Marc-Antoine Laugier: Essai sur L'architecture, 1753 Promovira klasicistino arhitekturo, ki je funkcionalistino strukturno upraviena. Funkcionalna reitev lesenih debel, na katerih je trikotna streha, kasneje so le zamenjali material torej vrnitev k strukturnemu principu. Sainte-Genevieve (Pantheon), nart 1756, izvedba 1764 90, Jacques-Germain Sufflot Vzporednica Gabriel, bil je mestni, pariki arhitekt. Razlika med dvorom in mestom. Sv. Genovefa je bila zaitnica Pariza, postavili so ji novo cerkev, kasneje je postala mavzolej pomembnih mo in dobila naziv Panteon. Tekmovanje z Rimskim sv. Petrom in Londonskim sv. Pavlom. Klasina tlorisna shema grki kri. Notranjina je bila svetleja, kot je danes. Zunanjina nadaljevanje francoske klasicistine sakralne arhitekture kombinacija portika s trikotnim timpanonom in kupole (vzor sv. Pavel). Hotel je skombinirati dve tradicije staro gotsko in novo neoklasicistino. Korintski stebri, ki nosijo preklade, neoklasicizem ima strukturno funkcijo. Druga faza sta dva vodilna arhitekta, oba sta zaela svojo kariero s postavljanjem Hotelov. Kasneje sta oba zala v vizionarske vode. Newtonov spomenik, 1784, Etienne-Luis Boullee Projekt za spomenik Issacu Newtonu. Skrajno iziena arhitektura brez okrasja. Velikanska krogla, v katerem naj bi bil planetarij. Vsi njegovi projekti naj bi bili megalomanskih dimenzij, zelo iziene strukture. V ospredje pride dorski red. postavlja se cela vrsta spomenikov, ki so namenjeni velikim umom. Kraljeve soline, Are-et-Senans, nart 1773, izvedba 1774 85, Claude-Nicholas Ledoux Arhitekt Ludvika XVI. Obiskal je anglijo in se seznanil s paladijevstvom, kar se kae v preprostih oblikah, kubusih, telesninah, enostavni stebri. Dravna blagajna se je financirala iz trgovine s soljo. Kraljeve solien so bile kraljev naroilo. Tu si je Ledoux zamislil kot idealno mesto v polkrogu okoli direktorjeve hie z glavnimi prostori ob strani, v polkrogu pa ostale manj pomembne stavbe za soline. Direktorjeva hia je portik iz rusticiranih stebrov rustika kot efekt mogonosti. Soline so bile navdih za njegovo lastno vizijo idealnega mesta: Idealno mesto Chaux, okoli 1780, Claude-Nicholas Ledoux Podvojil je polovico elipse. S pomojo stavb samih predvideva, kako bodo prebivalci tega mesta dejansko iveli. ivljenje prebivalcev je aktualna naloga. Koncept bio-politike. Louje dve vrsti upravljanja s prebivalstvom: stari in novi reim; absolutistini vladar je imel popolno oblast nad prebivalstvom, novi reim pa je uveljavljanje oblasti nad prebivalstvom e v asu ivljenja. Ledoux je predvidel tono stavbe, v katerih naj bi se dogajal nek segment drubenega ivljenja, predvidel je

tudi skupne kuhinje, zanimalo ga je vsakdanje navadno ivljenje. Zanimiv je tempelj ljubezni, ki je namenjen spolni vzgoji torej vidiki vseh delov ivljenja. Tempelj je postavljen v obliki falusa po njegovem, naj bi oblike tlorisov nakazovale na funkcijo. Barriere de la Villete, Pariz, 1785 89, Claude-Nicholas Ledoux Pariz na novo obdajo z obzidjem, ki pa ima sedaj finanno funkcijo, vzpostavitev carinskih meja. Ledoux je postavil carinarnice, bilo jih je 60, ohranjenih je le e 6. So paviljonske arhitekture, preprosti kubusi, na njih je postavljen cilinder z dorskim redom, ve je paladijevskih motivov. Slikarstvo: V zaetku 18.st. kraljeva figura oibi, historija sama doivi zatije tudi v francoskem slikarstvu. Javno slikarstvo v glavnem imamo opravka s portretom, uveljavljena je barona tradicija. Glavna portretista: Nicholas de Largilliere, Hyacinthe Riguard. Maurice-Quentin de La Tour Prevzame pastelno tehniko po Carieri. Psiholoke tudije, priblievanje portretiranca gledalcu. Jean-Marc Nattier Slikal je herke in ljubice Ludvika XVI. Slika portrete v mitolokih preoblekah, izgovor na historijo. Ljubki in idealizirani portreti. Bolj zanimivo je slikarstvo, ki se uveljavi v okraevanju notranjin. Francoska komedija, okoli 1716, Antoine Watteau Ni bil Parian, najprej je delal v slikarski tovarni, potem pa je el k Claudu Gileauxu. Prevzel je tematiko Comedia del'Arte ljudsko gledalie, ki je namenjeno iremu obinstvu. V zgodnejem obdobju 1712 14 naslika celo vrsto prizorov tega anra. Prizor v jasi nekem naravnem okolju. Vsebina je spet neopredeljiva, ni jasno ali gre za neko igro, ni neke zgodbe, poudarek je bolj na razpoloenju. Sproene aristokratske figure v naravnem okolju. Odhod iz otoka Kitera, 1717, Antoine Watteau Gre za ljubezensko tematiko. Psiholoko povezovanje med figurami. Slikarstvo, ki je kot naroeno za rokokojske interierje. Zato ustanovijo posebno vejo slikarstva za ta tip upodobitev (aristokratske figure, v krajini, brez posebne zgodbe, ljubezenska tematika) fete galante. Otok Kitera rojstni kraj boginje ljubezni Venere. Na tej sliki imamo opravka z ljubezenskim parom v razlinih fazah dvorjenja, preden morata ta idilini otok zapustiti. Njegovo slikarstvo ima predhodnike Giorgione, Tizian (prizori, kjer ne vemo prave vsebine in ljubezenski prizori), naslon tudi na motiv vrta ljubezni pri Rubensu. Dosti bolj manieristine podobe bolj suhe figure aristokratski kontekst. Popularen anr in cela vrsta posnemovalcev: Nicholas Lancret in Jean-Baptiste-Joseph Pater. V obeh primerih je poudarek na atmosferi in razpoloenju, oba sta dosti bolj veseljaka, ve je anekdotinih detajlov in zaenja se e pojavljati golota pri Paterju (poudarek na erotiki). 1746 se pojavi na politinem prizoriu pomembna enska Madam de Pontadur, ljubica Ludvika XV. Dva slikarja, ki nadaljujeta ta anr: Poletna pastorala, 1749, Francois Boucher Njen portret. e zasuk v erotiko, kombinacija akta in portreta v nekaterih upodobitvah, dela so namenjena ozkemu krogu. Preoblikuje pastoralo prizor kmekih pastirjev, ki nastopajo v ljubezenskem prizoru. Rojstvo Venere, 1740, Francois Boucher Sreamo se z aktom. Njegova tehnika je nadaljevanje stare beneke tradicije lahne poteze in tople barve. Gugalnica, 1767, Jean-Honore Fragounard Boucherjev uenec. Podobno kot on je slikal za zasebne naronike (dela rokokoja so namenjena okraevanju zasebnih prostorov). Tudi ta slika ima dekorativno funkcijo prizori ljubimcev v naravnem okolju. Naronik je bil baron in je naroil sliko, kjer bo sam gledal ljubici pod krilo, v ozadju pa je njen mo gekljiva erotinost. Kiparska vzporednica vsem tem slikarjem: Etienne Maurice Falconet in Clodion. Oba sta se preivljala z malimi kipci iz marmorja in porcelana ter terakote, sorodna motivika in namen za

notranjine. Cela vrsta kopalcev, ki so lahko upodobljeni goli. Clodion je delal te kipce po vzoru prejnjih slik. Rokokojska umetnost je zelo zasebno fokusirana. V sredini stoletja se pojavi zelo pomembna institucija, ki je pomembna tudi za umetnost SALON. 1737 so s strani vlade akademiki dobili ukaz, da morajo prirejati javne razstave svojih del. Vsako leto pokaejo, kaj so ustvarili. Akademiki so se sprva temu strano upirali, ker so bili radi vezani na viji sloj. Ime salon so te razstave dobile, ker so se vrile v Salon Care v Louvru. Salon. Od 1737, Denis Diderot, Etiene La Font de Saint-Yenne V salonu je bil tip razstave ta, da so bile te slike isto nagnetene. Vasih so bile tematsko postavljene skupaj, glavno vodilo za obeenje pa je bil sam format, manja dela so bila nie, veja pa vije. Razstava je bila odprta nekemu iremu tipu, javnost ima dostop do soasne likovne produkcije. V tem trenutku se zane rojevati likovna kritika vrednotenje soasnega likovnega ustvarjanja. Salon je sedaj tudi eden od dejavnikov, ki doloa ugled umetnika, ni ve vladar tisti, ki vpliva na uspeh. Zato se umetniki zateejo k teatralinosti. Diderot njegove kritike so bile namenjene ozkemu krogu ljudi, pisal je za revijo Corespondance Literae, njegovi kriteriji so gle prepriljivosti in vivetja v sliko. Saint-Yenne njegove kritike so bile ire dostopne. Bilo je e ve drugih kritikov, ki pa so bili lahko anonimni. Kiparji, ki so uspeni v okviru Salona: Claude-Joseph Vernet krajinar, historija je v ozadju. Oba sta bila v Rimu. Pri njem je vpliv idealne krajine. Cela vrsta vedut, ki je namenjena turistom, slikal je pa tudi isto izmiljene krajine Hubert Robert tudi krajinar, sodeloval je pri postavitvi kraljiine vasice. Povezava med krajinarstvom in krajinarskim slikarstvom. Imel je rad ruevine. anr in tihoitje, dva umetnika, ki jih je promoviral Diderot: Tihoitje s pipo in vrem, okoli 1737, Jean-Baptiste-Simeon Chardin Zael je s tihoitji, nato se je posvetil anru, vpliv holandskega slikarstva 17.st. Preprosti vsakdanji predmeti in tudi lastni predmeti slikarja. Molitev pred obedom, 1740, Jean-Baptiste-Simeon Chardin V anru je slikal matero z otroki meanski ideal. Kar se sloga tie, je zelo umirjen, barve so zelo zadrane, kompozicije so zelo poenostavljene. Predmeti pa postavljeni eden zraven drugega brez dramatinih poudarkov. Vaka nevesta, 1761, Jean-Baptiste Greuze Nasprotje Chardinu, bolj teatralien, dramatien in patetien. elel je biti historien slikar, ampak je bil premalo ve. Primerjava z Lamontom Greuze kae bolj idealno situacijo, dobri oe prepusti heri, da se poroi iz ljubezni. Poudarek patriarhalne druine oe je gospodar, ki je lahko ali grozen ali dober. Kar se sloga tie odmev uveljavljoega se neoklasicistinega sloga, katlast prostor, izrazita loenost druinskega sveta v dva dela moki in enski. Diderot ga je zelo hvalil in ga razglasil za stvaritelja novega anra moralnega anra? Podaja neko moralno sporoilo. Dve portretistki, obe sta slikali za dvorne kroge, po revoluciji sta se njuni poti razli: Marija Antonietta s svojimi otroki, 1787, Elisabeth Vigee-Lebrun Slovela je v mednarodnem kontekstu. Bila je portretistka Marije Antoniette. Slovela je tudi po svojih zabavah lo je za poslovno potezo. Pridobivala si je klientelo. Naslikala je okoli 30 njenih portretov. Ta portret je zelo propagandistino delo. Ljudem je lo v nos, da se je igrala pastirico in imela ljubimce. Da bi izboljala ugled je dala naslikati ta portret portret dobre matere motiv svete druine kot krepostna mati in ena kralja. Tudi kompozicija je klasina trikotnika. Avtoportret z uenkama, 1785, Adelaide Labille-Guiard Slikala je za isti krog, vendar je bila v glavnem slikarka kraljevih tet sorodnic kralja. Ni bila tako slavna in uspena. Imela pa je svojo olo za enske slikarke. V obeh primerih gre za rokokojski reprezentativni portret, ampak vseeno figure niso odbijajoe, vseeno so postavljene v nekakne bolj spontane in lahkotne kompozicije. Obema se oita, da sta preve prijetni in ljubki vendar je to specifika tistega asa. Vigee-Lebrun je po revoluciji pobegnila iz drave, Labille-Guiard pa je postala

portretistka revolucionarjev. RIM Pomembno sredie slikarstva v tem asu zaradi tega, ker je bil Rim prizorie umetnostnega dogajanja. Grand tour: krivec za Rimski neoklasicizem. e v 16.st se je v severnih deelah razvila navada, da so v plemikih druinah sinove poslali na potovanje po evropi, da so se spoznali z umetnostno dediino. Pomemben je bil tudi politini vidik razmere v drugih deelah. Gre veinoma za Anglee, precej pa je tudi Nemcev in Francozov. Ti mladi aristokrati so vzeli s seboj tudi tutorje, da so jih spremljali in opozarjali. Jones je v taki vlogi. Pravi razcvet tega je v 18.st., vrhunec je 1772 1797, po koncu stoletne vojne in do zaetka Napoleonovih vojn. Reinoldsova grafika parodija atenske ole, ki namesto starih filozofov upodobi anglee, ki so skoraj barbarski ne znajo se dobro obnaati, arhitektura pa je v kvazi gotskem slogu. Rimljani so v tem videli dober biznis in so izkoristili situacijo teh mladih obiskovalcev. Capriccio z antinimi ruevinami, 1725 30, Giovanni Paolo Pannini Slikal je celo vrsto krajin za turiste. Pomemben je, ker je prvi vedutist, ki so ga zanimale ruevine. Naslikal je tudi ve soasnih pomembnih dogodkov. Upodobitev pred sv. Petrom obisk Karla III. Charles Cecil Roberts, 1778, Pompeo Girolami Batoni Izkoristi grand-tourovce za portrete. Mladi plemii so se dali portretirati. Vsi Batonijevi portreti so celopostavni, da se poudari pomembnost aristokratov. Dra je bolj sproena, rokokojska s prekrianimi rokami. alantno se naslanja na spomenik, v ozadju pa je rimska krajina in antini ostanki. Giovanni Battista Piranesi Vkljuno s prejnjima umetnika ni rimljan po rodu. Bil je v glavnem grafik, naredil je celo vrsto grafinih vedut Rima. Naslikal pa je tudi serijo t.i. je velikanski izmiljeni arhitekturni prostori. Fascinirajo ravno s to gromozanskostjo vplival je na neoklasicistino arhitekturo gromozanske vrste. Bolj neposredno pa je vplival z ruevinami Rima. Njegove grafike so bile razirjene po vsej Evropi. Pomemgen je kot spodbuda za romanja v Rim. Umetniki iz severnih deel, ki so prili v Rim, ki je stekalie slikarjev od vsepovsod: Parnas, 1761, Anton Raphael Mengs Vila kardinala Aleksandra Albanija, ta slika je freska osrednje dvorane. Gre za interpretacijo Rafaelovega Parnasa iz vatikanskih stanc. Freska se nahaja na stropu, vendar nimamo obutka obudi stari princip quadro riportato baroni iluzionizem, kot bi sliko prenesli na strop. Mengs sam ni bil kvaliteten slikar, izhaja iz Dresdna, potoval pa je tudi v Madrid. Veinoma je portretist, portretiral je Grand-tourovce in naslikal tudi nekaj historinih kompozicij. Tu imamo krajinsko ozadje, kar se figuralike tie, vzporednost s slikovnim planom vpliv antinih reliefov. Na sredini je naslikan Apolon med svojimi muzami apolon naj bi bil idealiziran portret kardinala, muze pa enske njegovega ivljenja. Kardinal je bil pomemben v nastanku neoklasicizma. Kardinalov knjiniar je bil Johann Joachim Winckelmann. * Johann Joachim Winckelmann: Geschichte der Kunst der Altertums (1764) Albani se znajde v tem, da so bili antini ostanki med anglei zelo popularni, zato jih je prodajal in prodajal tudi ponaredke. Bil pa je tudi vohun za britansko vlado. Wincelmann je skrbel tudi za njegovo zbirko antinih ostankov, zato je pomembna ta zbirka. Neoklasicizem je tudi zaetek zanimanja za staro Grijo. Winckelmann je tudi eden od teh, ki jo promovira. On ne pie ivljenj umetnikov, ampak ga zanima umetnost kot taka, nikoli pa ni bil sam v Griji ampak jo je spoznal preko kopij. Plemenita preprostost in spokojna veliina ideal je Grija. Povee umetniki razcvet s politinimi okoliinami. Brutova prisega, 1763, Gavin Hamilton kot, ki pride v Rim. Bil je tudi arheolog in trgovec z umetninami. Kot slikar je bil strano vpliven na Canovo, Davida in Benjamina Westa. Slikal je historijo iz Homerja in rimske zgodovine. Kornelija, 1785, Angelica Kauffmann

Iz vice, bila v Rimu, ustalila pa se je v Londonu. V londonskem obdobju je bila poslovno usmerjena, poleg izdelovanja portretov je sodelovala z Robertom Adamom dekoraterka. Tudi ona rpa iz antine zgodovine in literature (ko je bila v Angliji iz angleke zgodovine), osrednje osebe njenih upodobitev so bile enske. Prepoznamo stari odmev motiva Herkula na razpotju. Tipini neoklasicistini slog, vendar so figure pri njej e dosti elegantne in ljubke. Tezej in minotaver, 1781 83, Antonio Canova Kot kipar izjemno pomemben v tem krogu, iz Benetk, pride v Rim, tu ga Hamilton spreobrne v neoklasicizem. V zgodnejih delih je strogo neoklasicistien. Prizor iz neke bitke, vendar spokojna upodobitev prizora po bitki. Ustrezna idealizacija, glava v grkem profilu. Nagrobnik Klementa XIV, 1783 - 87 Nadaljuje berninijevo tradicijo papekih nagrobnikov, vendar je cela kompozicija dosti bolj umirjena, poenostavljena, gre za enostavne kubuse. ANGLIJA V prvi fazi neoklasicizma gre za izrecno poslovni projekt trgovanje z antinimi ostanki, vedutisti, portreti uveljavi se moda neoklasicistinega dekorja. Soba Roberta Adama Sodeloval je z drugimi neoklasicistinimi slikarji. Josiah Wedgwood Ustvarjalec iz Lunar Society. Proizvodnja keramike oziroma porcelana aplikacija starih grkih motivov na uporabne predmete. John Flaxman Podobo reducira na risbo brez senenja, vpliva na Francijo. Zaslovel je z ilustracijami Homerja in Danteja. Do skrajnosti pripeljan princip reliefa. The Shakespeare's Gallery, 1789, John Boydell Pomemben poslovni angleki projekt slikarji tartajo iz neoklasicizma in zavijejo v bolj mrane vode. Popularni postanejo bolj lokalni knjievnik (Sheakspeare), projekt slik iz razlinih prizorov, po katerih so bile vrezane grafike, ki so se dobro prodajale. FRANCIJA Pridemo do politinega zasuka. Pod Ludvikom XVI si drava finanno opomore in si prizadevajo obuditi historijo, zavestno zanejo naroati historina dela pri slikarjih, ki so razstavljali v Salonu. Prodajalka kupidov, 1763, Joseph-Marie Vien Figure so v principu reliefa, prostor je katlast, risba sama je dosti bolj ostra kot pri rokokojskem slikarstvu (reakcija na rokoko), zavestni obrat moralni vzgoji prebivalstva. Bolj so umirjene barve. Poleg slogovnih znailnosti je pomembna prav historija zgodbe z moralnim naukom in vsebino. Vladarji se promovirajo kot razsvetljeni absolutisti. Prehodni slikar med rokokojem in neoklasicizmom, potoval je v Rim. Slika je ustvarjena po grafiki freske iz Pompejev. Temeljna vsebina je e vedno ljubezenska. V okviru obujanja historije gre tudi za kiparska naroila, zamislili so si serijo velikih francoskih mo za Louvrsko galerijo. V ozadje stopijo konjeniki spomeniki. Poklanjajo se zdaj velikim duhovom naroda. Dva primera: Goli Voltaire, konan 1776, Jean-Baptiste Pigalle Zelo naturalistino upodobljen, precej shujan. Ni ve idealiziranja, vendar skrajnosti niso bile dobro sprejete Denis Diderot, 1771, Jean-Antoine Houdon Cela vrsta doprsnih portretov, zgleduje se po rimsih republikanskih portretih. Vendar ima zasuk glave in odprta usta, kot da bo kip spregovoril. Belizarij, 1781, Jacques-Louis David Njegovo zgodneje delo. Pomemben je, ker izkristalizira novi ideal neoklasicistine historije. Obe deli sta bili naroeni znotraj kraljevskega projekta oivljanja historije z neko patriotsko vsebino.

Zgodba bizantinske zgodovine, general v vojski cesarja Justinijana, po pomoti so ga obsodili in oslepili, iveti je moral na ulici, tam ga je prepoznal vojak. Popularna zgodba, izhodie so bile ilustracije romana, ki ga je napisal Marmontel. Torej se naslanja na precej znano zgodbo, tema pa je kraljeva krivinost. To so sedaj e leta, ko se francoska revolucija e nekako pripravlja, zato se tudi pojavljajo kakna taka dela. Prisega Horacijev, 1784, Jacques-Louis David Izoblikuje se neoklasicistini slog do popolnosti logien, jasen katlast prostor, arhitekturno ozadje, ki poudarja skrajno izienost, figure so v principu reliefa. Tudi zelo popularna zgodba gledalika igra, ki je temeljila iz rimske zgodovine. Trije bratje Horaciji so se spopadli z brati iz druine Kuracijev. Upodobil je dogodek, ki nikjer ni opisan trenutek ko bratje priseejo oetu, da se bodo borili za domovino. Izrazita dvojnost, kar se moke in enske strani tie. lo je za kraljevo naroilo prva vsebina slike je e vedno patriotizem.