P. 1
UMETNOSTNOVEGAVEKAVZAHODNIEVROPI.docx

UMETNOSTNOVEGAVEKAVZAHODNIEVROPI.docx

|Views: 691|Likes:
Published by Špela Golčer

More info:

Published by: Špela Golčer on Jun 10, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/02/2014

pdf

text

original

UMETNOST NOVEGA VEKA V ZAHODNI EVROPI Rebeka Vidrih Zgodovinski uvod Naša snov se začne s 16.st.

Začenja se uveljavljati kapitalizem v italijanskih mestih v trgovini na daljavo (trgovanje z Azijo – začimbe, svila…) in v visokem bančništvu. Bistvena so mesta. Srednji vek je bolj podeželjska zadeva – fevdalni redovi - medtem ko se sedaj obrtniki, bančniki in trgovci zbirajo v mestih – ponoven razcvet mest in civilizacije. Prve so Benetke (trgujejo z Vzhodom) do začetka 16.st. Zelo pomembno je odkritje Amerike, kjer se gospodarski fokus preusmeri čez lužo. Zanimivi so tudi Genovežane, ki se združijo s Portugalsko teritorialno državo. V Evropi se dogaja oblikovanje in utrjevanje absolutističnih držav (takšne države, kot jih mi poznamo danes). Pomembno vlogo ima tu tudi umetnost – uveljavljanje vladarskega statusa. Obdobje prehoda, namesto Benetk postane pomembno mesto Antverpen in pozneje Amsterdam, ki v baroku vodi. V 18.st. se počasi začne vzdigat Anglija in se tam zgodi tudi industrijska revolucija. Umetnostni centri vedno pridejo z zamikom. Podobna situacija je v 17.st. Gospodarsko je vodilni Amsterdam, umetnost je v rabi reprezentance. Firence Zibelka renesanse. So z urbanističnega stališča še vedno srednjeveško mesto – organsko raščene tvorbe. Dva fokusa srednjeveškega mesta sta stolnica in v začetku kapitalizma mestna hiša – reprezentant mestne oblasti. V 15.st. se na ravni zasebne arhitekture izoblikujejo specifični tipi – zasebna palača in vila. Mestna palača v samem mestu, vila na obrobju. Leon Batista Alberti: De pictura, De re aedificatoria, De statua Arhitekturni traktat: napisan v latinščini – namenjen specifičnem občinstvu, jezik elite, vladarjev. Umetniki do tedaj navadni obrtniki in ljudje, ki ne poznajo latinščine, zato so ti traktati namenjeni naročnikom. Alberti je te spise prevedel, ker je hotel, da se izobrazijo tudi umetniki. Pravi, da dobro zgrajena stavba poveča slavo naročnika, plemeniti naročnik pa prispeva k arhitektovi slavi. Naročniške zahteve so bile pogoj umetnosti nasploh. Alberti svoj tekst razdeli v 10 poglavij. Pravi, da se ljudje med seboj razlikujejo po poznavanju, bogastvu,… - obstaja nekaj posameznikov, ki izstopajo iz množice in pravi, da je njim treba zaupati vlado. Pomembno je to zato, ker je družba razdeljena in vsakemu delu družbe ustreza svoj stavbni tip – nekaj vsem državljanom, druge najpomembnejšim državljanom in ostale, ki so namenjene navadnim ljudem. Za vse ljudi je stolnica, za najpomembnejše posameznike je mestna hiša, palača, vila, z navadnimi hišami pa se umetnostna zgodovina sploh ni ukvarjala. Gradnje se je treba lotiti v skladu z družbenim položajem naročnika – ne sme presegati statusa. Pri stavbni arhitekturi nam je v pomoč še okraševanje stavb – najbolj morajo biti okrašene cerkve, nato javne stavbe, najmanj zasebne stavbe. Razlikovanje je treba upoštevati tudi znotraj posamezne stavbe – javni deli morajo biti bolj poudarjeni – za sprejem gostov… Alberti pravi, da bo vsaka razumna oseba hotela, da se njena hiša ne razlikuje preveč od drugih, a hkrati ne bo hotela, da bi jo kdo prekašal. Prefinjen mehanizem, ko konstantno tekmujejo med sabo, a se zavedajo, da ne smejo iti predaleč. Albertijeva shema stavbarstva Stavbarstvo Tipologija Morfologija Javno zasebno Sveto profano Stebrni redovi – temeljni: dorski, jonski, korintski. Alberti jim je dodal še kompozitnega (bogatejša različica – kombinacija jonskega in korintskega) in italskega. Steberni redovi so med grško tradicijo tvorci arhitekture, medtem ko pri rimski arhitekturi stebrom pripada zgolj okrasna vloga. Princip ki ga prevzame italijanska renesansa, je starorimski – kot arhitekturni okras. Osnovni elementi arhitekture ostajajo isti – v različnih obdobjih in krajih so v različnih razmerjih.

Razvoj palače V 15.st. Medičejci prevzamejo oblast v Firencah, kljub temu Firence ostajajo republika. Zanimivo je, kako se je Kozimo di Medici zavedal vpliva umetnosti – z njo si je pridobil vodilno vlogo. Postavil je palačo na poseben način. Palazzo Medici-Riccardi, Firence, zač. 1445, Michelozo da Bartolomeo (magnificentia, splendor) V spodnjem delu so trgovski lokali, zgoraj je rezidenca – bivališče. Primerjava s Palazzo Davanzati – organsko zastavljena palača, vključena v mestno tkivo. Pri palazzo Medici – palača zaseda celotni ulični del s kvadratno zasnovo, izstopa iz navadnega srednjeveškega tkiva. Po tlorisu je pravilno, skoraj popolnoma simetrično dvorišče. Kozimo se ne kaže kot vodilni, je pa veliko denarja porabil za razne arhitekturne projekte. Nekdo je v njegov prid spravil na dan teorijo veličastnosti (magnificentia, splendor – Aristotel pravi, da se za tako plemenito osebo spodobi, da troši veliko denarja, ker tega ne troši samo za lastno slavo ampak pripomore k celotni lepoti mesta in k slavi boga). Tekmovanje je s tem upravičeno. Splendor je v navezavi na notranjščino – pričakuje se, da je tudi notranjščina sijajno opremljena (pohištvo, tapiserije, slike,…). Kozimo postavi palačo kot izhodišče mestne hiše – prenos oblasti. Rustična členitev stene v treh nadstropjih, klasični venec, okna ohranjajo isti princip kot na palazzo Vechio. Notranje dvorišče je zelo elegantno, pravilnih oblik, arkadno – navezava na antične domuse. Villa Medici, Poggio a Caiano, 1480 – 85, Giuliano da Sangallo (villeggiatura) Villeggiatura – način življenja v starem Rimu. Novo je, da se stavba v arhitekturnem smislu začne zgledovati po Antiki. Vile se delijo v dva tipa: Vila Rustica (gospodarska funkcija) in Vila Suburbana (namenjena samo preživljanju prostega časa, blizu mesta, nekatere sploh nimajo spalnic, poudarek na kultiviranju). Tloris je spet zelo simetričen, najbolj očiten je antični portik na pročelju. Zelo pomembna je bogato okrašena notranjost – antična mitologija, ljubezenske zgodbe. Florentinske palače so postavljene po vzoru Medičejske palače. Palazzo Rucellai, Firence, zač. Ok. 1453, Leon Batista Alberti Mreža klasičnih pilastrov – Alberti meni, da je steber najpomembnejši element. Odstopa od ostalih palač. Alberti je ločeval arhitekta od gradbenika. Pri vseh arhitekturnih projektih je on le zrisal svoje ideje in imel gradbenika, ki je poskrbel za realizacijo. Mreža pilastrov – vzor pri rimskem Koloseju – tudi vrstni red stebrov je zelo specifičen. Pilaster deluje bolj kot risba. Ospedale degli Innocenti, Firence, zač.ok. 1419, Filippo Brunelleschi Prevzame iz toskanske protorenesanse - romanike Santo Spirito, Firence, zač. 1436, Filippo Brunelleschi Prevzame isti princip polkrožnih arkad, na katere je postavljena celotna stavba. Zunanjščina cerkve je zelo enostavna. Šele Alberti se začne ukvarjati s fasado cerkve Stara zakristija, San Lorenzo, Firence, 1419 – 28, Filipp Ideal centralne stavbe v Renesansi, vzor je rimski Panteon. Sta Maria Novella, okoli 1456 – 70, Leon Batista Alberti Dokončal je fasado. Zanimala ga je reprezentanca. Problem bazilikalnega pročelja – osrednja ladja je višja od stranskih – problem, kako to poenotiti z antičnimi elementi – cela vrsta rešitev. Alberti tu to reši z volutami. Za zgornji del je uporabil motiv antičnega portika. Motive iz poganske sakralne arhitekture umesti v krščanski kontekst. Sant' Andrea, Mantova, načrt 1470, Leon Batista Alberti Motiv antičnega slavoloka. Novost so gigantski oz. kolosalni pilastri ali stebri – presegajo eno samo nadstropje. Cerkev je pomembna tudi v tlorisu in notranjščini – Alberti za razliko od klasičnih srednjeveških cerkva upelje stranske kapele. Velika banjasto obokana ladja, iz katere se odpirajo posamezne kapele. Navdih je našel v Konstantinovi Baziliki v starem Rimu. Stene so in znotraj in zunaj podobno strukturirane, tudi znotraj je motiv slavoloka. RIM Središče visoke renesanse. Alberti je bil papeški tajnik.

Palazzo della Cancelleria Neznan avtor, ki se je zgledoval po Albertiju. Rustično okrašena stena, v pritličju ni več pilastrov. Pilastri so samo v nadstropju, dvojne traveje z okni in praznimi stenami vmes. Tempietto, Rim, naročilo 1502, Donato Bramante Primer centralne arhitekture, pomembna sta naročnika Ferdinand Aragonski in Izabela Kastilska. Kot mavzolej. Novo je pravilno razumevanje antičnih redov. Pomembna je polkrožna kupola. Cortile del Belvedere, Vatikan, zač. 1505, Donato Bramante Naročnik papež Julij II., da vatikansko palačo poveže z Belvederom z dolgima hodnikoma, ki sta namenjena galeriji antičnih kipov. Umesni prostor je sestavljen iz treh teras, teren se nagiba navzdol. Zgornja je namenjena vrtu, spodnja ceremonijam (danes parkirišče). Bramante je steno strukturiral po principu Palazzo della Canceleria – rustika, dvojni pilastri, motiv slavoloka. ANTIKA - Atene Klasična grčija – rojstvo zahodne civilizacije. Mestna kultura antične grčije – mesta so središča dogajanj. Mesto ima dva fokusa – akropola (svetišče) nad mestom, pod gričem je agora (civilno središče s trgom). Rekonstrukcija iz helenističnih časov. Agora: pomembna etika politike v stari grčiji (Aristotel definira človeka kot politično bitje). Atene so zibelka demokracije, ki do danes ni bila v celoti uveljavljena. V demokraciji je šlo za premožne moške – oborožitev na lastne stroške, sodelovanje pri upravljanju zadev celotne skupnosti. Za posestva so skrbeli sužnji, ženske so ostajale doma. Grška politična filozofija: nasprotje med javnim in zasebnim. Ekonomija je zadevala gospodinjstva – kar je posamezen lastnik imel v svoji lasti. Nasproti temu je področje trga, kjer so se ti moški srečevali na podlagi enakosti in enakovrednosti to je politika – da se zbere družba ljudi, ki so si enakopravni in sprejemajo zakone v korist celotni družbi. Tudi svobodo so razumeli drugače, kot jo mi danes. Lahko si sam postavljal pravila in si se jih moral tudi sam držati. Trg sam je bil prostor s silnim političnim nabojem – trg je skupnost sama. Skozi čas se funkcija trga spreminja. Politika javnega je bila zelo pomembna, zato sploh niso vlagali v zasebne stavbe. Vlagali so samo v templje, trg,… Retorika je bila veščina dobrega govorjenja – prepričljivo prepričati sogovornike v svoj prav. Kot ideal je pomembna retorika tudi v renesansi. *Lit: Umetnost renesančne kapitalistične države Stavbe so prosto nametane, templji sami so zelo pravilnih geometričnih oblik, vendar niso postavljeni v nekem redu. Tudi agora sama je zelo odprta. Pomembno nasprotje je partenon in mestno tkivo, ki pa v umetnosti ni pomembno. Mestne ulice so organsko raščene. Antične hiše so organizirane okrog notranjega dvorišča – navdih za renesančne palače. Grki so ustanavljali kolonije, ko je prebivalstvo preseglo neko število – Milet je ena od kolonij: lahko so potegnili ravne ulice. Gre za hipodamsko mesto (Hipodam iz Mileta naj bi zasnoval to mesto). Prvi primer v zelo velikem merilu te geometrijske mreže. Pravokotna mreža ulic, razločevanje med glavnimi in stranskimi, praznina je postala trg. RIM Po legendi je nastal na sedmih gričih, v dolini med njimi pa je forum – rimska verzija grške agore (rimski forum – sveti in profani moment se združita – bazilika in tempelj sta skupaj). Ni več ločenih središč. Poznamo republikanski in cesarski Rim. V cesarskem rimu dobi forum reprezentančno funkcijo – nima več politične. Ideja trga kot pomembnega javnega kraja ostaja. Zasebna bivališča – večinoma enonastropne hiše, ki so organizirane okoli notranjih dvorišč (premožnejše družine), pročelje ni pomembno. Stanovanjski bloki za revnejše prebivalstvo. Maketa starega rima: kolosej, cela vrsta forumov, organsko raščeno mesto, nasprotje med anonimnim tkivom in mogočnimi stavbami. Rimske kolonije – idealna shema rimskega vojaškega tabora (castruma). Na mejah cesarstva za obrambo. Najprej kot vojaške postojanke, nekatere prerastejo v mesto. Mesta postavljajo v ravnine, zato so pravilno geometrično začrtani – glede na strani neba. Glavni ulici se srečata na središču, ki postane glavni forum. Rim je dosti bolj kaotično in večje mesto kot Atene. Rimski koloniji:

Caerwent, Timgad isti princip kolonije. V Rimu sta dve obzidji, prve krščanske cerkve so postavljene na obrobje mesta, nekatere tudi izven obzidja (sv. Peter) SREDNJI VEK Splošna značilnost je organska rast: primer Benetke. Nastale so na posameznih otočkih, ki so se zgoščevali – fizična oblika je odvisna od geografskega temelja. Firence so bile ustanovljene že v starorimskem času – ohranjena rimska shema – rimsko mesto z glavnima ulicama. Okrog rimskega središča bolj svobodno raste srednjeveško mesto. Firence imajo dva fokusa – sakralni s stolnico in profani z mestno hišo. Tržnica stoji posebej. V srednjem veku trgi dobijo funkcijo predprostora pomembnejše javne zgradbe, enak princip pred stolnico. Posebna urbanistična rešitev, da se je spraznil prostor okoli cerkve – prizorišče pomembni stavbi. RENESANSA Renesančno mesto kot tako ne obstaja – nima nobene specifike. Firence ostajajo še vedno srednjeveško, imamo samo posamezne posege v mesto. Pienza – rojstno mesto papeža Pija II. Kraj sam je srednjeveško organsko raščen, le trg je pravilno urejen. Poskusi urejanja posameznih trgov. Ferrara – princip ravnih ulic; dva projekta dinastije Este, ki je razširila mesto z ravnimi ulicami. Palmanova – koncept idealnega mesta. 1593 je bila postavljena kot prvo geometrično mesto. Ferrara in Pienza – gre za manjša knežja mesta, vladarji so aktivno posegli v prostor. Palazzo Caprini, Rim, 1510, Donato Bramante Dva temeljna tipa rimskih palač. V Rimu postavljajo palače kardinali, sorodniki papežev, notarji. Zelo pomemben tajnik Caprini. Palača povezana s papeškim dvorom, kasneje jo je kupil Rafael. Ni ohranjena, ker jo je Musolini dal podreti. Ohranjena je risba. Zelo vplivna rešitev. Primerjava s Palazzo della Canceleria. Inport florenitnskih palač v Rim. Dvonadstropna palača, rustika je samo v pritličju, po srednjeveški navadi je pritličje namenjeno trgovskem lokalu in stanovanje v prvem nadstropju – gladka stena s členjenimi dvojnimi polstebri. Pravokotna okna s trikotnimi čeli, zelo jasna kompozicija, vsi členi so ločeni med sabo. Vtis nošenih in nosilnih členov ostaja. Enakomerno razporejen traveje iste velikosti. Pomemben vzor za celo vrsto palač (Sansovino v Benetkah, Bernini). Palazzo Farnese, Rim, okoli 1503 – 46, Antonio da Sangallo ml. in Michelangelo Postavljena za kardinala, pozneje papeža Pavla III. Papeži so skrbeli za gradnjo in opremljanje cerkva in skrbeli za svojo družino. Pred palačo so podrli precej drugih hiš, da so ustvarili trg pred njo. Nenavadna novost, da so postavili trg pred zasebno stavbo. Primerjava s Palazzo Medici v Firencah. Rusike ni več, ni tudi več nobenih pilastrov, ki bi členili steno. Okna s trikotnimi segmentnimi čeli. V prvem nadstropju je Michelangelo dodal t.i. klečeča okna. Celotno pročelje je enakomerno členjeno, tu je poudarjena osrednja os (Michelangelova novost). Ta element prevzame in popelje do vrhunca barok. Michelangelo naj bi bil oče baroka. Notranje dvorišče – pravilen štirikotnik s pravilnim kvadratnim dvoriščem v sredini. Ni več elegantnih arkad – princip iz koloseja – slopi okrašeni s polstebri. Dretje nadstropje je dodal Michelangelo. Pilastri so obdani s polpilastri – princip valovanja in razgibanosti stene. Vpliva na Lateransko palačo (ki je praktično kopija Palazzo Farnese). Palazzo Branconio dell'Aquila, Rim, okoli 1520, Rafael Umetniki se začnejo igrati z visokorenesančnimi dosežki. Na dan pride umetnikovo osebno nagnenje – odziva se na obstoječe stavbe. Ta palača ni ohranjena. Primer manierizma. V pritličju je členjena s polstebri in slepimi arkadami. V nadstropju pa ni nobene stroge členjenosti s pilastri. Okna v edikulah, najbolj pade v oči, da je kiparsko zelo bogato okrašena z nekimi reliefi. Gladka stena, na katero je apliciran bogat kiparski okras, ki je bolj površinski – manierizem. Steber ima nosilno funkcijo, nad njim je postavljena prazna niša – steber dejansko nič ne nosi – primer preigravanja. Palazzo Massimo alle Colonne, Rim, začeta 1532, Baldassare Peruzzi Nepravilen tloris zaradi prostorskih omejitev. Fasada je ukrivljena zaradi ceste. Stebri v pritličju ustvarjajo globoko ložo in ustvarjajo kontrast svetlobe in sence. Razporeditev pilastrov je neenakomerna. Zgornja nadstropja niso razčlenjena niti z nadstropji, ni klasičnega okrasja. Še vedno

1509 – 11. naročilo 1537. Okrog spomenika je postavljena elipsa. gladko nadstropje z dekorativnimi kolosalnimi pilastri. Rafael. 1526 – 34. Gre za elegantne krhke vitice v kombinaciji s fantazijskimi bitji.Vila suburbana (postavljena ven iz mesta). Napačno so verjeli. Uveljavi se iluzionistična poslikava – naslikati virtualni prostor. Povzema koncept Palazzo Caprini. dejansko je bila postavljena polovica zgradbe. ki nosijo preklado – steberni red znotraj stebernega reda.st. Preselil se je v Mantovo 1524 in delal pri Federicu II. Tu Giulio naredi. ki je bila pomemben navdih. Sebastiano del Piombo). Rafael in Giulio Romano Zelo pomemben Rafaelov pomočnik. Michelangelo je dobil nalogo. Dvorana Sala delle Prospettive je poslikana. da znotraj gigantskega reda imamo v spodnjem nadstropju dodatne stebre. v ideji je šlo za velik kompleks. Predelal je tudi glavno palačo in stransko. trg je zaključen z balustrado in stopniščem navzdol. pomemben je vrt. skromna okrasitev – imamo le friz. Značilnost teh vil nasploh je mitološka vsebina – zgodba o Psihe. Ulična fasada deluje kot mestna palača z enojnimi pilastri. ki so ponovljeni tudi v stranskih palačah. da je bil upodobljen cesar Konstantin. Park sam še ni bil predmet nekega urejanja (vrhunec doseže z Versaillesom). Villa Madama. Druga fasada – motiv dvojnih polstebrov – motiv slavoloka. Rim. Vrtni del je zelo urejen in zamejen. Za kardinala Giulia di Medici. pisma Plinija ml.glavno pročelje je bilo mišljeno kot del dvorišča. Rim. ki je v sredini stavbe. Pročelje – triločni vhod na rustični podlagi – odmeven motiv. načrt 1550. Tloris je skoraj simetričen.imamo iste člene. Rim. Bil je dvorni umetnik – arhitekt in slikar. Gonzagi. ta vila je bila ob tem jezeru . Streha je zaključena z balustradami. Prvič imamo kupolo v zasebni arhitekturi. kopija te palače je na drugi strani in postavljena šele sredi 17. Giulio je postopoma nadgrajeval obstoječo stavbo. Piazza del Campidoglio. vendar se postavljajo v nov način. Verjetno je izrabil obstoječe omejitve za manieristični moment. Vrtna stran je lahkotna in elegantna – celotna kompozicija spominja . kot da jo obdaja neka loža z razgledom na mesto. Loža naslikana v perspektivi daje vtis nadaljevanja prostora – ta princip popelje barok do konca. Okrog 1500 so odkrili Neronovo zlato palačo. kot da bi en triglif preprosto zdrsnil – preigravanje z okrasnimi elementi – ogredje izgubi svojo kvazi-nosilno funkcijo. Palazzo del Senatore Michelangelo postavi stolp v sredino – poudarek srednje osi (še stopnišče in portal). Tu je bila najprej konjušnica. Iluzionizem druge vrste – loža je poslikana kot pergola na katero je obešena tapiserija s prizorom iz zgodbe.). Manieristične so razdalje med stebri – niso več enakomerne. Pomembna je poslikava notranjščina – poslikava lože. ki enakomerno razčlenjujejo fasado. Rafaelova delavnica – drzen moment. zato je tudi preživel tako dolgo. Dejansko je večja palača od stranskih dveh. Loggia di Psiche. Gre za dobeseden poizkus rekonstrukcije antične vile – zanašali so se na literarne vire (Vitruvij. Odpiranje proti naravi. Konjeniški spomenik Marka Avrelija so izpred Lateranske palače predstavili na kapitol. 1518 – 19: Rafaelova delavnica – Giulio Romano in drugi. spalnice in Sale della Prospettive (Baldassare Peruzzi. Mantova je bilo mesto na otoku sredi jezera. Michelangelo Naročnik je bil Papež Pavel III. ki je postal papež Klemen VII. ta vila ni bila postavljena po prvotnem načrtu. Kolosalni pilastri – element. Pomemben motiv je. Ustvaril je trapezasti trg. Značilni so triglifi – steber nosi preklado. da trg ustrezno uredi. Giulio Romano Po Rafaelovi smrti je prevzel vodstvo njegove delavnice. Mišljeno je bilo. Palazzo dei Conservatori Stranska palača. Vilo je naročil Augustino Kigi za svojo kurtizano. ki ga uveljavi Michelangelo. geometrična in zgledna ureditev. VILE V RIMU Villa Farnesina. Poslikava lože. na katerih so kipi (Sansovino v Benetkah). ki ji je postavil na drugo stran identično stavbo. ki je bila prvotno mišljena kot odprta (zdaj je zastekljena).21. okoli 1515. Baldassare Peruzzi Visokorenesančna vila. Reprezentančni trg. nad prostorom je kupola (veljala je kot sakralni element). gradnja od 1561. Pri poslikavi gre za groteske (tako v poslikavi kot tudi v štuku). Tudi ta princip bomo srečali v baroku. da ima vila gledališče. Mantova. Rustično pritličje. Palazzo del Te. Na vrtni strani imamo ložo.

st. se odloči. Glavna razlika je. zato ker je pri Michelangelu naročil svoj nagrobnik in je zanj hotel. Papež Julij II. Veliko arhitektov: ● 1506 – 14 Donato Bramante ● 1514 – 20 Rafael ● 1520 – 46 Antonio da Sangallo ml. Vignola Vignola vpelje oval. vlada kaos. Sala di Psiche – podobno kot v Vili Farnesini – lahkotnejša tematika. ki ustreza sami tematiki. ulično pročelje ima osrednji poudarek (prevzame od Michelangela). Motiv seriliane – paladijevski motiv – odprtina. Vatikan. Vila za papeža Julija III. *Grooves dictionary of art *Web gallery of art Villa Giulia. S. Popularna rustika.st. v Rimu. Federico Gonzaga. zač 1554. Poslikava celotnega prostora – slavje bogov. ki so namenjeni razveseljevanju in vedrilu. zač 1565. Manieristično se odpira cela vrsta različnih pogledov – poigravanje s prostorom. Za to palačo so bile naslikane Jupitrove ljubezni od Corregia – ljubezenska tematika. obnova v 16. Pomemben spomenik iluzionizma. Najbolj znamenit motiv so volute (po Albertiju) – problem.st. Nagrobnik ni bil postavljen po načrtih in tudi ni na željenem prizorišču. Poslikava notranjščine: znamenita dvorana Sala dei Cavalli – portreti Federicovih konjev. Novost je enoladijska cerkev s stranskimi kapelami (prvi vpeljal Alberti. Prizori. Zelo ambiciozen projekt. Cerkev je bila prvotno postavljena že v starokrščanskem prostoru. Kupola je ovalne oblike. 1530 – 35: v spomin na obisk cesarja Karla V. nad njo polkrožni lok.st. Ri. Donato Bramante Najpomembnejši projekt 16. Odgovor na Villo Madamo. Vignola Prostor je ovalne oblike – sinteza centralnega in vzdolžnega prostora Cerkev sv. To pročelje srečujemo povsod pri jezuitskih cerkvah (Sta Maria in Vallicella. da bo cerkev zrušil in postavil na novo. Postavi nastavke za razvoj baročne arhitekture. kaotična kompozicija (primerjava z Mantegno). Stena ni več enakomerno razčlenjena. odpiranje v krajino. ki je trajal dve stoletji. loža je poslikana v smislu cvetlične pergole z motivi grotesk (motiv od Rafaela). ki smo ga do sedaj srečali v kontekstu profane arhitekture. Aluzija upodobitve na cesarja – Jupiter. po Vignolini smrti ga dokonča Giacomo della Porta. Poudarek glavne osi. Iluzionistični učinek. Nad križiščem je kupola (enako kot pri Albertiju). Rim. Vrtno pročelje ima obliko gledališča. Anna dei Palafrenieri. da ima ustrezno prizorišče. ob njej kvadratni odprtini. Jacopo Vignola Jezuitski red – ta cerkev predstavlja nek prototip. izpeljal Vignola). Pogled v strop (primerjava z Mantegno) – učinek okulusa. Sala dei Giganti. že v poznem Baroku – Gauli.na mozaik sant' Apolinare in Nuovo – Teodorikova palača. Sant' Andrea della Valle – cerkve so bile poslikane kasneje). Petra. Sant'Andrea in via Flamina. Pomembno je pročelje (zgledovanje po Albertiju). Jacopo Vignola Pomemben arhitekt v ¾ 16. Pomembne so bile pridige – funkcija enotnega občinstva in enotnega prostora. s katerim se soočajo umetniki – poenotena celota. Za razliko od prejšnje gre za poslikavo celotne sobe v eni sami sliki – močan iluzionistični učinek. Poslikana je bila proti koncu 17. Figure so zelo zgnetene na kup. da Vignola banjasti obok predre z okni. začeta 1506. mitološki motivi. ● 1546 – 64 Michelangelo ● 1564 – 73 Jacopo Vignola . začeta 1568. Stena sama postaja vedno bolj plastična proti osrednjemu portalu – stopnjevanje. Vila je namenjena temu. da stoji sredi nekega urejenega vrta – vrt se nadaljuje v osi in ustavi v naslednji stavbi. Na vrtnem pročelju motiv slavoloka. Sant' Ignazio. Prvotno ni bila poslikana (obdobje po Tridentinskem koncilu). Cerkvena arhitektura Il Gesu. Tizian je bolj specializiran za portretista. Figure so Michelangelovsko mišičaste. začeta 1551. Tizian Giulio ni bil portretist.

Papež svojo rezidenco preseli v Vatikan. Trenutna zunanjščina je Michelangelovska. Donato Bramante – njegovi načrti niso ohranjeni. – postavil je nekaj obeliskov. rebrasta (Florentinska). vhodni del za malenkost podaljša in ga zaključi s timpanonskim portikom. Členitev stene je še visoko renesančna – zelo razdrobljena. Do Bramantejeve in Julijeve smrti je bilo postavljenega zelo malo – slopi okoli križišča. Michelangelo se vrne nazaj k centralnemu tlorisu – grški križ. V Rimu so najbolj znane poslikave Rafaela in Michelangela. V tem času za avtorje stavb niso veljali arhitekti. je bilo v Rimu nenavadno število kočij – bogati cerkveni dostojanstveniki z velikimi gospodinjstvi. Projekti za potrebe romarjev. da bo te stvari uredil. se odloči v 16. živosti. Na zunanjščini so še polpilastri ob strani (Palazzo Farnese) – bolj plastično razgibana stena. della Porta je postavil kupolo. Rafael je te slope utrdil in iz centralnega tlorisa prešel na longitudinalnega (liturgične zahteve). Kupolo naj bi si Bramante predstavljal v obliki hemisfere (vzor je Panteon). Naslednja stopnja. Maderna postavi pročelje. SLIKARSTVO Na začetku 16. da je imel Bramante v mislih centralno stavbo – gre za grški križ s petimi kupolami in stolpi na vogalih – motiv teh stolpov je pomemben kasneje. povezal je posamezne objekte. Forme se ponavljajo. notranjščina je zelo poenotena in je baročno opremljena.. V 16. ki se je je lotil. stena razčlenjena v posamezne elemente. Postavil je tudi ostale pomembne papežke palače – Kvirinal in Vatikan. Členitev stene – Michelangelo se nasloni na Albertijevo cerkev Sant'Andrea v Mantovi – kolosalni pilastri. se sredi 15. Lateranska palača. Suhi manierizem. loti obnove samega mesta z Albertijevo pomočjo. V notranjosti prostor poenoti (Bramantejeva zasnova je bila bolj razdrobljena) – reducira razdrobljenost v posamezne prostore. uvede jubilejno leto – romarji dobijo odpustke za svoje grehe. Stoletju je glavni mojster Bernini. ohranjen je kovanec in skica kornega dela. ki poskrbi za notranjo dekoracijo in trg pred cerkvijo. V notranjščini se ta motiv ponovi. 1585 – 90. Sklepa se. kako perspektivično konstruirati prostor – učinek reliefnosti. Pred pomembne cerkve je dal postaviti obeliske – da označi nahajališče pomembnih stavb. 1581 postavijo obelisk pred sv. Rim Srednjeveški Rim se preseli na nižino ob reki Tiberi.1573 – 1602 Giacomo della Porta 1603 – 29 Carlo Maderna 1629 – 80 Gianlorenzo Bernini Celoten projekt je potekal v dveh umetnostnih obdobjih. Razloži. Carlo Maderna postavi fasado in hkrati cerkev podaljša – kombinacija centralnega tlorisa in longitudinalne zasnove. Ureditev vodovodne napeljave. da je med temi pomembnimi točkami dal postaviti ravne ulice (pred njim Julij II. Slikar riše s črtami in barva z barvami na neki določeni površini. Papež Nikolaj V. zato pride do razcveta palač. v času visoke renesanse (Leonardo. trivium – na eno mesto se stekajo tri ulice – protobaročni urbanizem (v baroku selotijo mesta v celoti). Michelangelo naredi polkrožno kupolo. ampak naročniki. Teoretski uvod: Alberti postavi teorijo perspektivične konstrukcije. Nasledi ga Antonio da Sangallo – hotel je ustvariti sintezo centralne in longitudinalne stavbe – grški križ s samostojno vhodno stavbo – ohranil naj bi prvotno centralno zasnovo. Do tega primera je prišlo naključno. ● ● ● .) – lotil se je mesta v celoti. Zasnova je renesančna. Dosti bolj so mogočni slopi – statične zahteve.st. Gradnja sama je potekala zelo počasi. ki so se trli v mesto.st. Rustičen poudarek. Na pročelju so baročno plastični stebri. Tehnološko zelo zahteven projekt – kako obelisk postaviti na ustrezno mesto. Kardinali so potovali v velikem spremstvu. Firence so v tem času republikanske. poenoti tudi členitev stene. Rim. kopija Michelangelove Palazzo Sangalo. V 17. motiv slavoloka. pomemben je motiv t. Petra. kolosejska. je to. Papež Sikst V. Domenico Fontana Dvorni arhitekt Siksta V.st. Kupolo je postavil Giacomo della Porta po Michelangelovih načrtih. Michelangelo).i. kasneje so ti posegi načrtni.st. ki potekajo čez vso višino stavbe. obod kupole naj bi bil klasično členjen (podoben njegovemu Tempietu). Okoli leta 1300 papež Bonifacij IIIV.

Njegova specifika je temno ozadje – verjetno zaradi temačnih časov (kuga. Sala di Constantino. Koncept neke svete zgodbe (z višjim sporočilom) – večfiguralna kompozicija. kot neizobraženega gledalca. Gre za poskus iluzionizma. Kljub zapovedi o realizmu Alberti zahteva. prišel je v Rim in bil Rafaelov sodelavec. Marcantonio Raimondi Deloval je v Rimu. je največji zgled Rafael – bil je bolj eklektičen – od drugih slikarjev je pobiral najboljše (anatomija.Perspektiva učinkuje kot postavitev odra.st. dalje bomo spremljali postopen razvoj vseh ostalih žanrov – določen del ozadja iz historie (tihožitje. prostor je dosti bolj nedefiniran – ni izmerljiv. Cela vrsta umetnikov se razkropi po vsej Evropi. ki je v istem prostoru. Z drugimi žanri se Alberti ne ukvarja. pomanjkanje naročil). senčenje – luminum receptio (doseganje reliefnega učinka). Cela vrsta Rafaelovih učencev: . Najprej razloži. Vatikan. zelo razgibana. Gre za znamenit zgodovinski dogodek – cesar Konstantin premaga tekmeca Maksencija. barvanje. Trajanov relief na Konstantinovem slavoloku) – Giulio Romano je kopiral Konstantina na konju in padlega vojaka. da se umetnik ne vda naturalizmu – treba je upodabljati primerno zgodbi. Giulio Romano Najpomembnejši Rafaelov učenec in naslednik.st. zato mora biti slika upodobljena čim bolj realistično. Sebastiano del Piombo Sebastiano je originalno iz Benetk – beneški čut za barvo. se spreobrne v krščanstvo – uradna svetovna vera postane krščanstvo. Dušo pa gani historia na ta način. Parisova sodba (nadaljno vpliva na Edouarda Maneta). Raimondi v Rimu ni bil priljubljen zaradi kočljivih ilustracij Pieta. da historia ugaja gledalčevim očem – ponuja mnogost in raznovrstnost teles in motivov. potrebno je tudi realistično ozadje. da se izražajo čustvena stanja – bistveno je vživljanje v to zgodbo. Atenska šola je umirjena. Pomembne so grafike Rafaelovih izgubljenih del. da so popolnejše od navadnih smrtnikov – način slikanja se prilagodi vsebini zgodbe. kasneje se začneje upodabljati poganski literarni viri in zgodovinski dogodki – 80% vseh slik je bilo na krščansko tematiko. ampak le najlepše dele narave. Renesansa je zelo krščanska. 1520 – 24. Rafaelova dela je prevedel v grafični medij – možne reprodukcije – vpliv se je širil po celi Evropi. Zaradi tega se razširi rimski manierizem. da dosežemo ta učinek. da mora biti ta slika naslikana na tak način. ki je pripeta na steno. Slikarstvo je sestavljeno iz treh delov: oris (risba) – Circumscriptio. Zgodbo upodobimo na tak način. Michelangelo je veljal za največjega umetnika od romantike naprej. 1527 – Sacco di Roma – plenjenje Rima. sfumato). pomembno je. Od 16. najbolj pomemben element je bil. kasneje v Bologni. Ni pa zadosti postavitev. krajina. ker je ta prizor naslikan kot da gre za tapiserijo. ki tvori zgodbo. da slikarji obvladajo človeško anatomijo in perspektivo. Primerjava z Atensko šolo. Značilne so njegove enostavne kompozicije – trikotne. Cela vrsta marginalnih epizod – ključen je spopad Konstantina in nasprotnika. okoli 1515. Rim Za Julija II in Leona X cela vrsta pomembnih projektov Rafaela in Michelangela. Zgodovinski dogodek z namenom opravičevanja papeške oblasti na tem svetu. kaj človek vidi in sliko dojame kot prerez tega vidnega polja. Treba je posnemati naravo.…). Pravi. le da je Atenska šola domišljijski prizor. kompozicija – compositio. da je bil prijeten človek in je bil zaradi tega deležen večje pozornosti – dobro se je razumel z vladarji. Pomemben grafik. Alberti zahteva. da se lahko gledalec v to zgodbo lahko vživi. v 16. Največje slikarjevo delo je Historia – ne gre za preprosto zgodbo. imamo nekaj neposrednih citativ (Trajanov steber. Za svete osebe se spodobi. nasproti je silna množica figur. Prizori antične mitologije se pojavljajo v določenih kontekstih – vile. od Michelangela je prevzel monumentalne figure. da bo privlekla tako izobraženega. ampak za definiran koncept pri Albertiju. Po njuni smrti novi pomembni umetniki Bitka pri Milvijskem mostu. Sebastiano del Piombo Izrazita ločenost glavnih oseb Klement V. Piombo velja za najpomembnejšega umetnika in vodilnega portretista v Rimu.

Izučila se je pri Raimondiju. V tem času dela več umetnikov v Rimu. v starejših pregledih jih verjetno ne bomo našli. sodelovala je cela vrsta umetnikov. Correggio Nimamo več uravnotežene in umirjene kompozicije. Parma. kar je nenavadno – napoved njegove usode. Hieronimom in Marijo Magdaleno.Perino del Vaga Parmigianino Manieristične geste z dolgimi prsti. kompozicija je zelo diagonalna (protobaročni element). za Pavla dela tudi Vasari. Eden od reliefov za Bolognsko stolnico. Rim. zelo tople barve (beneško slikarstvo). Oratoria del Gonfalone. Lavinia fontana Problem ženskih slikark – konec 19. Rafael). V službi protireformacije. pomembno je vplival na špansko slikarstvo. Parmigianino Zelo malo je domačih Rimskih umetnikov. Visoko-renesančno delo – močna telesa po Michelangelu. 24. Leonardo. Ni pravilno upodobljenih teles – vsi proporci so večinoma manieristično podaljšani. Leta 1530 se vrne nazaj v Parmo. Videnje sv. Kontrast med apostoli in Kristusom. prefinjena draperija Noli me tangere. dosti bolj kaotična kompozicija. šele v 60 – 70 letih se pojavijo. Correggio Tabelna slika. okoli 1535. Dosti bolj čustvena situacija (protobaročni element – približa se človeku) v primerjavi z Marijo z dolgim vratom. Correggio Mehki slog. da lahko vernik lažje dojema zgodbo in se čustveno vživi.st. 1536 – 41. Michelangelo. Petra v kapeli Paolini. Michelangelo (Sikstinska kapela. manieristični učinek arhitekture. vse figure so postavljene v nek vrtinec – dinamična kompozicija. 1581. omenimo Federica Zuccara – njegova Marija. ženske umetnice preprosto zginejo. ko umetnostna zgodovina postane znanost. 1527 – 28. Ženske umetnice imajo malo več priložnosti Jožef in Putifarka. Giulio Romano. zadaj se odpira prostor. Problem ustreznosti – po Tridentinskem koncilu osebe »oblečejo« . figure so nametane v prvi plan. Kristus je naslikan kot mrtev. dramatična kompozicija.st. Slovel je po vsej Evropi. ki lebdijo v prostoru. Bile so precej slavne v svojem času – obdobje odkrivanja teh slavnih imen. 1526 – 28. vpliv Correggia (Parmsko slikarstvo). 1520 . stolnica. vrsta umetnikov Contra maniera – Slog brez sloga – ponavljajo formule svojih predhodnikov. Janeza Evangelista c. Parmigianino je iz Parme Marija z dolgim vratom. Poslikava kupole od spodaj navzgor. Correggio Severno-italijanski in srednje-italijanski vplivi (Mantegna. Na njega je vplivalo več umetnikov – Coreggio. Figure so potisnjene v prvi plan. Properzia de'Rossi Prva in verjetno edina kiparka do 19. Bologna Zanimivo mesto. Ta slog se je uveljavljal v oratorijih različnih bratovščin. Za Michelangela so značilne herojske muskulature – mišičasta telesa. Diagonala. močna ideja protireformacije (Bolognski nadškof).nadzor nad sakralnimi deli. Jupitrove ljubezni. primeren za erotične teme – poslikave vil. Marija s sv. Savlova spreobrnitev in Križanje sv. Michelangelo Poslednja sodba. Marijino vnebovzetje. 1568 – 75. figure so naslikane v skrajšavah. Ene so postale zelo . Obraz je povzel po Coreggiu. okoli 1531 – 32. Splošni vtis je hladno erotičen. Leta 1563 so potrdili pedagoško vlogo umetnosti – podobe prepričujejo vernike k pravi veri. V ozadju je prerok po Michelangelu. Rafael. V formalnem smislu zahteva po jasnosti – kompozicije morajo bit jasne in razločne. Vatikan) Pomembno umetnostno obdobje pod papežom Pavlom III. Parma. Močna telesa. San Giovanni Evangelista. Michelangelo Nedefiniran prostor. papeški dvor je izrazit naročnik.

Michelangelovi florentinski projekti pa so večinoma za Medičejce.. Petra. zgodnji in zreli manierizem: prva in drugap polovica stoletja. da so znale kaj kulturnega – glasbilo. Slogovne primerjave.28 Za nagrobnik Julija II. umetnost.uspešne. večina umetnic je/so bile hčerke slikarjev in so že v domačem okolju imele več možnosti. princip brezprostorskosti. Michelangelo Pred rimskimi projekti – najprej je ustvarjal v Firencah. kompozicija klasična. Slovela je kot portretistka. višjega redu in se je zanje spodobilo. luneta je njegova – nedefiniran prostor. Snemanje s križa. Albertinelli. Vse njegove osebe imajo dokolenski odrez. atmosfera je bolj mehka. prostor je zabrisan. Michelangelo ima v prvi polovici stoletja različne naročnike. Dosti bolj brezizrazen in hladen obraz. Figure so nametane po prostoru – upodobljenih je več prizorov hkrati. kar najbollj vidimo po rokah. kamnita ograja na kateri sedijo figure v čudnih pozah – erotični moment. Pomemben kot učitelj florentinskih manieristov. Madona dell Arpie. Federico Barocci Slika nabožne podobe in sakralna dela pod vplivom Correggia – protobaročna čustvenost. križa ni naslikanega – v strogem ikonografskem smislu to ni snemanje iz križa. Pomemben naturalizem. ki sproži obnovo sv. Manieristična nedoločenost. Dolgo je funkcija žanrskega slikarstva. Veča se odmaknjenost figure od gledalca. Arhitektura je precej neopredeljiva. visoko-renesančna. slikal je tudi celo vrsto oltarnih podob in fresk. posmehovanje. Bartolommeo Passaroti Slovel je kot portretist. prostor ni določen. Figure so potisnjene v prvi plan. dva stebra s kipi sta brez nekega smisla. Fra Bartolommeo. Urbino Madona del Popolo. Rosso Fiorentino Nametane osebe. Pontorno Primerjava z Rossom Fiorentinom. Firence Dve fazi. nespodobno je v sredini slike moško spolovilo. Prostor je dosti jasen Prvi njegov učenec je Pontorno – manierizem. Ozadje je že zelo poenostavljeno – zaprt prostor. Michelangelo. ni jasnega poglabljanja v prostor. Personifikacije na nagrobnikih – srečali jih bomo na manierističnih vodnjakih Zmaga. Ista zgodba. Dama v rdečem. Nova zakristija Florentinska brunelescijeva tradicija – kombinacija temnega kamna in svetle stene. V prvi polovici delujejo Rafael. hkrati je še precej manierističen – množica figur. Bolj tople barve. Pontorno Poslikava je nedokončana. Lavinija je imela svojo delavnico in ji je šlo relativno dobro. – neuresničena struktura. Pomemben pa je tudi zaradi žanrskih prizorov. Nova zakristija. Imamo samo eno množico figur. Mesarija. 1527 . da so se naučile veščin. kot je Mesarija. potegnjene so diagonale. Andrea del Sarto Uveljavljen kot portretist. mesarija je bolj naturalistično naslikana. Vertumnus in Pomona. Papež Pij V. ki upodablja nižje sloje (naročniki so bogati). Spada že v manieristični krog. ni tipično Florentinska. Pri Noli me tangere opazimo vpliv Correggia – čustvena kompozicija. Izrez portreta je večji – dokolenski (primerjava z Mono Lizo). piramidalna. ker ji anatomija ni šla tako dobro (družbene prepreke – ženske niso mogle študirati anatomije po živem modelu). 1519 – 34 . ki so nagnetene na kup. ki vpliva na baročne slikarje. 1580. Mojzes brani Jetrove hčere. Ali pa so bile plemkinje. upodobljena na dva načina. Pontorno Uveljavil se je kot portretist. papež je manieristični portret. Figura sedi.

Cosimo I. zaradi ugleda se prevzemajo tudi rešitve. ki je iz opeke. Zelo natančno izdelan oklep vojaške oprave. Obraz je brezizrazna maska. Pomemben poudarek ženskega akta – poudarjena erotičnost. Stebri so potisnjeni v steno oziroma nišo – navidezno ne nosijo nič – okrasni element. Vasari. okoli 1545. pilastri. značilen zasuk glave – dinamizacija. V manierizmu sta dve skrajnosti: brezprostorje ali beg v prostor. Gre za dva prostora – dolga in ozka čitalnica in zelo majhen ampak visok predprostor. Palazzo Medici. ki se zliva navzdol. pomemben postane v 17. Stopnišče je postavil Amanati po Michelangelovi smrti. Angolo Bronzino Bronzino je v prvi vrsti portretist. Značilni so dvori. natančno izrisano oblačilo. pošlje francoskemu kralju za darilo – diplomatski nameni. Angolo Bronzino Dekorativno oblačilo – oblačila so bila takrat zelo pomembna – očitna razlika med navadnimi ljudmi in aristokracijo. V stavbo. komplicirana vsebina. Prostor se nekako odpira – forsirana perspektiva – vendar prostor še vedno ni opredeljiv. Poudarek na portretih – znamenje razlikovanja med podložniki in vladarji. ZRELI MANIERIZEM. Kapela Eleonore Toledske.st. Manieristični horor vacui. prostor je strukturiran s ponavljajočim se modulom – ponavljanje enakih elementov. Spet hladni in brezizrazni obrazi. okrašene z dragimi kamni.ST. ohranjati dobre odnose med vladarji. Michelangelo to zapre. Angolo Bronzino Alegorija. figure so v prvem planu. Dokončno obveljajo kot vladarji mesta in vseh pripadajočih posestev – postanejo aristokrati. stopnišče zapolnjuje celoten prostor in deluje kot samostojni kiparski monument. Ob straneh so čitalniške klopi. ki kaže na aristorkatizacijo mesta – aktualen ideal viteza. 1524 – 34.Za 16. Firence. 1540 – 45. DRUGA POLOVICA 16. Klečeča okna – konzola v obliki kolen (finestre inginocchiate).st. se naseli vladarska dinastija in to postane zasebna palača.. ki je prej bila javna. okoli 1540. Stopnišče deluje kot lava. uporablja hladne kovinske barve.. ima več dvornih umetnikov (Bronzino. dejansko pa imajo nosilno funkcijo – močni nosilni element za steno. Bronzino poslika kapelo z Mojzesovo zgodbo. izvezene obleke. Venerino zmagoslavje. Predprostor – Logetto: manieristični zasuk – notranjščina je obravnavana kot zunanjščina: slepa okna. Členitev stene – isti princip kot pri Brunelesciju – kombinacija bele stene in sivega kamna (Michelangelo se prilagodi florentinski tradiciji). Slika je nastala z namenom. V portretu se uveljavlja upodobitev vladarja v vojaškem oklepu – spet element. Michelangelo Njegova poznejša dela so že manieristična. Cozimo se je dal portretirati tudi v kiparskih doprsnih portretih: Benvenuto Cellini – Baccio Bandinelli. 1545. od 1531 so vojvode. Najpomembnejši vladar je Cosimo I. Medičejci se uveljavijo. monumentalno stopnišče in cela vrsta drugih preigravanj. Eleonora Toledska s sinom in Cosimo I. zdi se da so nepotrebni. . od 1537 so veliki vojvode. Obraz je zelo vzvišen do gledalca. zaprtje pritlične lože okoli 1517. Michelangelo Na tem mestu je bila odprta loža. Čitalnica je bila omejena na arhitekturne danosti obstoječe stavbe – izrazit beg v prostor. Loža v okviru palače ima ceremonialno funkcijo. nevtralno ozadje. Kiparski portret je izjemno redek. ki ga bomo srečali tudi v manierističnem slikarstvu. Slovijo po vsej Evropi. 1547 Aktualen cesarski Rim. Figure iz antične mitologije (historia). ki še ni dokončno pojasnjena.…) Lucrezia Panciatichi. Firence postajajo Toskana – Medičejci osvajajo zemljo in tako postaja teritorialna država. da jo Cosimo I. umetnost ni več republikanska. de Medici (vlada 1537 – 1574). so pomembne figure iz nagrobnikov. Prostore so ustrezno opremili. Angolo Bronzino Medičejci se preselijo v Palazzo Vecchio v mesto. Biblioteca Laurenziana. Lože so bile pomemben element v renesančni arhitekturi v Firencah. Biblioteka z medičejsko zbirko rokopisov.

. Znotraj biografij opisuje njihova dela in nas uči. 1543 – 45. Palača je na robu mesta. Na stropu je apoteoza Cosima I.st. Manieristično preigravanje.: s slavitvami smo se do sedaj srečevali v sakralnem kontekstu – tu imamo posvetnega in še živega vladarja. Francesco Salviati Prizori iz življenja starorimskega vojskovodje Furija Kamila. ki je znal skombinirati najboljše od vseh umetnikov – domišljene kompozicije. ker je izpopolnil vse zvrsti ter celo presegel antične mojstre. Postavljena je bila po Medičejskem vzoru. korintski so iz okroglih in razmaknjenih kamnov. Očiten poskus pobožanjenja umetnosti. Bartolommeo Ammanati Medičejci se 1549 preselijo v Palazzo Pitti. od 1587 – 1609. kar je najboljše in ustvari svoj slog. je vladal od 1574 – 87. jonski so iz kvadratnih kamnov. Potreba po impozantnih prostorih raste. zrelost – visoka renesansa. Giorgio Vasari. čeprav imamo tu opravka z resničnimi zgodovinskimi dogodki. v katerem razloži svoje videnje zgodovine. Svet petstotih – od tu ime. Alberti je tisti. 1570 – 72. Vasari je vodil to dekoracijo. Kot zglednega umetnika pa Vasari predstavlja Rafaela. Dvorišče je vzor za francosko arhitekturo v 17. Giorgio Vasari.st.: vojaške osvojitve. Vasari vpelje novost. zgnetena v prvi plan. Vsak del je sestavljen iz enega uvoda. Ammanati podaljša fasado in predela dvorišče na zadnji strani. Michelangelo je bil po Vasariju najpopolnejši umetnik.st. začet 1549 (grotto) Obsežen projekt. prezidava 1558-70. Zanimiva je slika Cosima med umetniki. Poudarja povezave med vladarji in njihovimi umetniki – to je tudi upodobljeno v Sali. Ferdinand I. Palazzo Vecchio Francesco I. Tip primestne vile. in sestavljen je iz biografije umetnikov – oče umetnostne zgodovine. nekaj kar nas osupne. Pomemben je trg pred palačo in dvorišče – primerjava s Sansovinovo Zecco. Studiole srečamo že v 15. umetnost doživi svojo polnost.Sala dell'Udienzia. pomemben je. Ima funkcijo zabave – kot nekaj presenetljivega.st.. Vasari pripravi zgodovino umetnosti. Prizori z analogijo slavijo trenutne vladarje Medičejce. kurioziteta. Rafael je vse do romantike veljal za idealnega slikarja. scultori et architettori. Vladarska sprejemna dvorana – velikanski prostor s kasetiranimi slikami na stropu. ki zastavi teorijo postrenesančne umetnosti. ki se tičejo samega Cosima I. kot tistega. Rafael je pomemben zgled v smislu priljudnosti. Palazzo Vecchio Palača postane uradna stavba za razne vladne posle. Akademija je ob ustanovitvi imela dva predsednika: Michelangela in Cosima I. na drugi strani mosta Ponte Vecchio. Gre za primestno vilo. idealnega dvorjana. rustika v vseh nadstropjih. da v eni knjigi govori o vseh treh zvrsteh hkrati in jih postavi na isti temelj – art del disegno – risba kot temelj celotne likovne umetnosti. redkost. ki je osvojil stari Rim. Palazzo Pitti. ker ustanovi Accademio del disegno. 1550/1568 Uči nas. se besedno poigra z izrazom disegno – segno di dio (znak boga). zato so uredili tudi vrt Vrt Boboli. Giorgio Vasari: Le vite de'piu eccellenti pittori. Umetnik. rusticirani so tudi stebri. ki je dokončana v 19. Firence. končali so ga ob koncu 16. Znameniti grotto kot poustvaritev neke kraške jame. ki je bil tudi teoretik. Ta akademija ni imela pedagoške funkcije ampak je imela reprezentačne namene. še preden jo prevede na papir – kontinuiteta med naravnim zakonom in ki ga potem prevede v risbo. Francesco Salviati in Vasari sta že ustvarjala v Rimu. Cosimo se trudi dobiti neko privolitev Florentincev. svojo maniero – bistvo manierizma. Natlačena množica figur. Dorski stebri so sestavljeni iz okroglih kamnov. Studiolo di Francesco I. Palazzo Pitti. kako te historie brati. čez reko. Prva zadeva je bila organiziranje Michelangelovega pogreba. Disegno vključuje tudi umetnikovo zamisel. Zuccaro. Stenske slike po istem principu – zgodovinski prizori z namenom slaviti vladavino. zato pride do širitve. Umetnost je koristna vladarjem zaradi te propagandne funkcije. Delo je razdeljeno v tri obdobja: otroštvo – umetnost 14. 1563. odkrijejo perspektivo. Salone dei Cinqueccento. Studiolo je mišljen kot zasebni prostor. ki vzame iz različnih polj in del tisto. večino . 1560 – 72. ker rustični stebri niso enaki. mladost – napredujoča umetnost. Ena izmed njegovih slik. ki ga posvetijo personifikacije. kako brati dela.st. Vrt je osno urejen z različnimi kiparskimi objekti za okras. Znotraj so kipi in iluzionistično poslikana kupola.

ženska figura ni več tako mišičasta kot pri Michelangelu. Starogrški koncept. okoli 1515 – 1560 Tipična Codussijevska okna v polkrožnem okvirju sta dve polkrožni okni. Ugrabitev Sabinke. In David in Herkul so zelo stari ikonografski tipi. Firence. Španskemu Ideal vzpenjajočega konja. Giambologna in Pietro Tacca. 1587 – 93. ki prevzema njuna arhitekturna načela. 1560 – 80. okoli 1600 Loža z arkadami. Projekt Leonarda da Vincija za spomenik Ludovicu Sforzi – kip ni nikoli obstajal. končni učinek je uravnotežen. Od Lombarda okvir . Stavba se konča z odprto ložo s Paladijanskim motivom. Trg ni točni pravokotnik. Poleg je Amanatijev Neptunov vodnjak. da so postavljeni na sredino trga. 1419 – 1608 Brunelescijev Ospedale – pročelje sirotišnice. ki ga je iz tehničnega vidika nemogoče izvesti. Giorgio Vasari Dolga galerijska stavba. Piazza Grande. Piazza Santissima Annunziata. vendar deluje kot notranjščina. V tem obdobju nadaljevanje stare Florentinske tradicije. razvijeta svojo vejo renesančne arhitekture Pietro Lombardo in Mauro Codussi. ki je dejansko ulival bron. Herkul in Kakus. Livorno. Arkade trga so na treh straneh. Benvenuto Cellini. Pred vhodom Michelangelov David in Bandinellijeva kiparska skupina. Piazza della Siignoria Zelo misičasta figura. majhna glava glede na telo. Brutalen prizor. BENETKE V 2/2 15. Piazza della Signoria Nov pomen trga. okoli 1560 – 75. Baccio Bandinelli. Manieristično podaljšani proporci. spomenik Filipu IV. Bartolommeo Ammanati. Osi v različne smeri. 1534. ki se uveljavijo v republikanskem času v Firencah. Firence. Funkcija administrativnih pisarn za vladarja.so naslikali drugi umetniki. Kot galerija že v tistem času. Medičejci so imeli neposreden dostop med Palazzo Pitti in Palazzo Vecchio z zaprtim hodnikom. Perzej z Meduzino glavo. Postavljen je na sredino trga – princip za baročni urbanizem (vodnjak sredi trga v Rimu). Prostor je odprt. ki deluje zelo prefinjeno in elegantno. po istem principu tudi David.. neprivlačna (morda preveč idealna). ki premagajo neko pošast. 1601 – 1608 Primer ko je konjeniški spomenik postavljen še živemu vladarju. kasneje cela vrsta naslednikov. Nizanje enakih elementov v neskončnost. Giambologna. Giambologna in Pietro Tacca Giambologna je bil po poreklu Flamec. Neptunov vodnjak. ki se jo lahko gleda iz vseh smeri. Uffizi. V renesansi se tak tip pojavlja v okviru nagrobnega spomenika plačanim vojskovodjam. Zanimiv portal. Loggia dei Lanzi Kip iz različnih pogledov – figura serpentinata za razliko od klasičnega kontraposta.st. Ideal vzpenjajočega se konja. obraten vtis kot pri Michelangelu. Imel je močno kiparsko delavnico. Giambologna privede to do vrhunca. Codussi – uveljavi polkrožni lok. Uffizi je končal Bontalenti po Vasarijevi smrti: portal ima obrnjeni lici. Loggia dei Lanzi Nadaljevanje junakov. Kombinacija marmorja in brona.. Benetke. Po Michelangelu imamo mišičasta telesa. Cela soba je ikonografsko zapletena v temelju gre za ikonografijo štirih elementov. Na sredino je postavljen konjeniški spomenik Ferdinanda I. Najbolj očitni vzor spomeniku je Mark Avrelij – ideal konjeniškega spomenika – vladar je vojskovodja. Herkul kot zmagovite Firence. pomemben je pomočnik Pietro Tacca. Odprte lože v pritličju. Lombardo se bolj naslanja na beneško tradicijo pod močnim vplivom Bizanca – fasade se obleče z marmornami ploščami različnih barv – zelo slikovita stvaritev Scola Grande di San Rocco. Figura. Druga plat teh spomenikov je. Konjeniški spomenik Cosimu I. Nimfa je podobna alegoriji od Michelangela v Novi zakristiji. pravilni pravokotnik Konjeniški spomenik Ferdinandu I. na sredini je doprsje Cosima I.

rdeče in bele marmorne plošče. Neke vrste dvojni red. vse se začne okoli leta 1537. Scuola – stavba specifične beneške institucije – laične verske bratovščine. La Zecca. ki so upravljali z zadevami bratovščine. Poseben tip v notranjščini – dvonadstropne stavbe z dvema dvoranama – spodnja je namenjena zbiranju bratovščin. Scole so se delile v Grande in Picolo – večje in manjše šole. V 16. Beneške palače dolgo ohranijo gospodarkso funkcijo – kanal Grande je najširši in najbolj prehoden.obložen z marmornimi ploščami in porfirnimi diski. kar je simbolno in praktično. ko gospodarska moč Benetk peša. zato so bili tako popularni po Evropi. (Carpacio. Cerkev ni stolnica. Benetke. ker je bil beneški vladajoči sloj zelo zaprt (ena najstarejših republik do leta 1797). Po eni strani ponavlja motiv doževe palače – dve nadstropji arkad. Rustično pritličje. Biblioteka je dvonadstropna stavba. npr. Zbirajo se predstavniki različnih slojev – in plemiči in obrtniki. Antonio Abbondio – skrbel je za celo vrsto arhitekturnih projektov. si Gritti zamisli. Treba je bilo uporabljati lažje materiale – opečna gradnja. zgornja je namenjena zasedanju kapitlja – predstavniki. Sansovino ustvarja Grittijevo vizijo. čemu je namenjena. Bogato okrašena. druga okna imajo posamezne . Sansovino je moral postaviti stavbo. Pročelje je enakomerno členjeno. Sansovino je bil njihov arhitekt.st. zato se v srednjem veku pojavi tipičen enakomeren tloris. Vrhunec okraševanja je v 15. Jacopo sansovino Kovnica. Objavijo ilustrirane traktate. kar spominja na Michelangelovo biblioteko v Firencah – nizanje enakih elementov: arkade. Začnejo se pojavljati kamnite fasade. Palazzo Corner della Ca'Grande. Benetke. da bi Benetke postale drugi Rim. v zgornjem nadstropju pa bivalni prostori. Piazzetta. kovali so beneške dukate – pomembna valuta. Kvadratna struktura z osrednjim dvoriščem. Belini). Palača je trinadstropna – prilagodi se beneški tradiciji. hkrati pa mora biti njej enakovredna. poudarjena je tudi horizontalnost in umirjenost. Pomemben je bil Paladio in Vignola. nato so bili v njej hranjeni rokopisi kardinala. da je trg dosti harmonično urejen. Bogato je okrašen tudi venec z girlandami kot pri Vili Farnesini v Rimu. 1537 (komplet njegovih traktatov).st. Polstebri na slopih – princip starorimskega koloseja. pomembne so zato. V tem času vlada dož Andrea Gritti. Palača gleda na kanal Grande – tu so postavljene najprestižnejše in najpomembnejše hiše. dvojni stebri. Stavba je nizka in dolga. Gre za deportacijo Bramantejeve Palazzo Caprini. scole pa imajo funkcijo blažiti razlike med vladajočimi sloji in navadnimi ljudmi. ki delujejo zelo masivno. kasneje je dobila tretje nadstropje. katera bo imela lepšo scuolo. Imel je funkcije proto za prokuratorje sv. začeta 1537/38. Benetke. Sansovino postavi celo vrsto objektov. razlika je bila predvsem finančna. doživijo Benetke umetniški razcvet. Marka in njeno lastnino). Rustika v pritličju. stebri rustični tudi v nadstropju. ampak doževa zasebna kapela. glavno dvorano prepoznamo po povezanih balkonih. rustično pročelje dobro ustreza funkciji stavbe. postavili so jo brez da bi vedeli. Zahteven tehnični podvig – utrjevanje parcele s hrastovimi piloti. Znotraj te preklade najdemo dodatno polkrožno zaključena okna – Seriliana – na stebričih je polkrožno zaključen lok in dve stranski odprtini. Najbolj očiten projekt je Sansovinova ureditev Piazzette in tudi Piazze. 1527 je pomemben datum za arhitekturo (Sacco di Roma) – v Benetke pride več umetnikov. Dvorana ob strani – albergo – namenjena zasedanjem manjšega sveta. V prvi vrsti je biblioteka nasproti doževe palače. Marka (skrbeli so za cerkev sv. potem pa še La Zecca ob laguni. balustrada s kipi. Jacopo Sansovino Nadaljevanje Palazzo Caprini. Gre za javno institucijo. Težo pa je bilo treba tudi čim bolj enakomerno razporediti. zato se odločijo da bi knjižnica in ima to funkcijo še danes. Sicer pa so na stavbi klasični beneški renesančni elementi. Tekmovale so med sabo. da stavba deluje bolj utrdbeno. preden gredo na zasedanje v doževo palačo – strateško postavljena. pomembne so kar se tiče umetniških naročil – okras je zelo pomembna priložnost za umetnike. Jacopo Sansovino Prišel iz Rima in bil tu do smrti. ki ne bo preglasila doževe palače. Sebastiano Serlio. Bila je dvonadstropna. motiv slavoloka. 1537 – 45. V času. v kateri se zbirajo beneški senatorji. V pritličju so gospodarski prostori. potem Loggeta pod zvonikom. Logetta ima funkcijo lože. kot pri Michelangelu na Kapitolu. Vpliva s svojimi traktati – L'Architettura.

In 18.st. Andrea Palladio Pomemben arhitekt. Zelo bogato poslikana z Veronesejevimi freskami. manieristični razmiki med stebri. Bil je uradni vojaški arhitekt beneške republike – pomembna funkcija. Na pročelju je portik. Stavba je zopet zelo simetrična. Palazzo Thiene. začeta okoli 1566 Uspe mu realizirati totalni ideal simetrične in centralne arhitekture – pomemben ideal za renesančne centralne arhitekture. gospodarska poslopja so dosti bolj preprosta. Postavljal je palače v Vicenzi (tudi dve pomembni javni stavbi). Palazzo Valmarana. Tudi ta motiv je prenesen v profano arhitekturo. Sakralni motiv antične arhitekture se pojavi v renesančni profani arhitekturi. Manieristične stvaritve. Spominja na Medičejsko vilo. mogočna konstrukcija. Palača je dvonadstropna z rustičnim pritličjem in plitko rustičnim nadstropjem. Vpelje simetričen tloris – dosedno simetrizira stavbo. večkrat je potoval v Rim. Vicenza. Razlomljeno ogredje. Pri vseh projektih je bivalni del bogato okrašen. ki je okrašena po raznih vzorih. Bevilacqua – motiv Seriliane. Pomemben je tudi kot teoretik s svojimi štirimi knjigami arhitekture – Quattro libri dell'architettura 1570 (steberni redovi. zelo pomemben pa je zaradi cerkvene arhitekture v Benetkah. nad stebri je pomaknjeno naprej – manieristično. Andrea Palladio Enaka shema z rustičnim pritličjem. Uvede pravilno zaporedje stebrnih redov. Ne boji se ovalnih in okroglih prostorov – prevzema iz starorimskih term. cel kup vil po beneški terafermi. Andrea Palladio Zelo simetričen tloris s kvadratnim dvoriščem v sredini. Michele Sanmicheli Primerjava s palazzo dell'Te v Mantovi. Portike dosledno uveljavi prav Palladio – imel je teorijo. skoraj je nervozen Porta Palio in Porta Nuova. Višine nadstropij se enakomerno manjšajo. Vicenza. Verona. Andrea Palladio Postavil je cel kup vil. v sredini je dvorana pokrita s kupolo. čez katerega gredo fini pilastri. ponavlja formulo Palazzo Caprini. ki jih je pobral od Sansovina. Maser. Palazzo Bevilacqua in Palazzo Canossa. Stavba je zelo simetrična. Čez celo strukturo potegne kolosalne pilastre – povzeto po Michelangelovemu Kapitolu. že skoraj ¾. okoli 1550 – 58. Villa Rotonda. Villa Barbaro. Prevzema florentinski in rimski princip palače okoli osrednjega kvadratnega dvorišča. Vicenza. Gre za varianto Palazzo Caprino – tri ločni vhod. Palazzo Grimani. Vicenza. stebri so bolj močni. zasebne stavbe. začeta 1556. Michele Sanmicheli Postavlja svoje variante palazzo Caprini. slavoločna okna. ki ima tudi gospodarsko funkcijo. Originalno je iz Padove. Skrbeli so za utrjena mestna obzidja in opremo. Neopaladijevstvo. Palazzo Porto. nadstropje je bolj plastično. Nov element – ogredje zidca se razlomi. Ni mu šlo za uveljavljanje starega antičnega načina grajenja. Robustna. ki je poslikana. Benetke. Vtis ni klasičen. bil je tudi v benetkah. mesta. s tem izgubi funkcijo nosilnosti stebrov. Gre za tip vile suburbane – vila izven mesta brez spalnic – namenjena je preživljanju dneva. da so bile navadne antične hiše s portiki (vendar to ne drži). Tip vile rustike – podeželjska rezidenca. zgoraj so dvojni pilastri. Poleg bivalnih prostorov so tudi gospodarski. delal je tudi v Rimu. Od Michelangela prevzame volute okoli oken – klečeča okna. Kupola sama je sakralni motiv – panteon kot pracerkev poganskega sveta. 1549/50. neenakomerna fasada. ki jih prestavi ob stran oken – manieristično kombinira različne motive različnih umetnikov. Palačo je postavil po svoji interpretaciji. . začeta 1542. Michele Sanmicheli Umetnik iz Verone – mesto. Canossa – balustrade s kipi od Sansovina.balkone. 1565. Stavba sama je kvadrat s portiki na vseh straneh. rustični so tudi okenski okvirji. vpliva v 17. Poudarja vertikale z dvojnimi stebri in horizontale z močnimi zidci. Ohranja rustično pritličje. trinadstropna in tridelna struktura. Verona. Podobno kot Sanmicheli gre za bolj ali manj kreativno različico Palazzo Caprini. ki spada v beneško republiko. Pri Canossi triločni vhod. okna. sakralne stavbe). javne stavbe.

Vsebinsko reliefi predstavljajo beneško zmago nad turki. Pod odpadlim ometom vidimo opeke. Bazilika ni bila postavljena na novo. Dodal je še tretje nadstropje zaradi zahtev. Največji kontrast temu so Benetke. Skupni obema fasadama so tudi gigantski pilastri.st. začeta 1571. Uspelo mu je realizirati renesančni ideal mesta. Vasari se osredotoči na Firence in Rim. Giorgioneja zanimajo figure v krajini (Speča Venera. Giorgione Z njo Giorgione ustvari veliki akt. Vicenzo Scamozzi Postavljene so pravokotno ob biblioteki in so tudi identične Sansovinovi biblioteki. Gre za masivno arhitekturo s kolosalnimi ¾ stebri kompozitnega reda. stena je zelo bogato reliefno okrašena na vseh ravnih površinah – manieristični princip horor vacui. Kombinacija bele stene in sivega kamna. 1564 – 80. Običajna renesančna shema – gladka stena. Andrea Palladio Enoladijska cerkev s stranskimi kapelami. Zgleduje se po Sansovinovi Loggii v Benetkah. Pri obeh slikah gre za dvodelno kompozicijo. ki ga je povezal in ločil od cerkve s prostostoječimi stebri. okna s trikotnimi čeli.…). San Giorgio Maggiore. Pri vsebini zmanjka historia. Vicenza. ampak je bila tu že srednjeveška mestna hiša. Skratka ni neke konkretne vsebine. okoli 1576 – 80. Giorgione je delal bolj za zasebne zbiratelje. pročelje 1607 – 11 Vincenzo Seamozzi Problem bazilikalnega pročelja (prvi je bil Alberti) – problem višje ostrednje ladje in nižjih stranskih ladij. Bazilika je še vendo mestna hiša. Longitudinalne arhitekture. dosti bolj dinamizirano in me več tako bogato okrašeno. termalna okna – okna polkrožne oblike predeljena z dvemi vertikalami. Prvotni stebri so bili nepravilno razporejeni. motiv Serilijani nima dekorativne funkcije. je vreden omembe Giorgione. Loggia pa kot bivališče predstavnika benetk. tako pravi Vasari. Primerjava s Sansovinovo biblioteko – motiv. z namenom da se vzpostavijo slikoviti pogledi. Različno široke traveje je obravnaval na isti način – različno široke stranske odprtine. Pri Rafaelu ne . Vicenzo Scamozzi Dokončal je Sansovinova in Palladijeva dela. Baldassare Longhena – v cerkveni arhitekturi nadaljuje Palladijevsko tradicijo. Andrea Palladio. ki ga Palladio dosti uporablja. Ogredje je celo. Palmanova. imamo razlomljeno ogredje. Vicenza. ravno. Mogočna plastična struktura. Bolj gre za razpoloženje kot zgodbo. Na vrhu je balustrada s kipi. pilastri. podobnosti s Sansovinovo biblioteko v formalnem smislu – dvonadstropna stavba. Benetke. Tu poudarjajo barvo – Colorito (Tizianova Assunta) Pri Tizianu cel kup zametkov baroka. To prosojnost bi lahko razumeli manieristično – preigravanje dodatnih prostorov z odprtinami. da dogradi pročelje. Palladio pri kupolah ostaja tradicionalen po beneški tradiciji (sv. on je dobil nalogo. Benetke. Benetke. Procuratie Nuove. ker gradi po vzoru rimskih bazilik). Razlikovanje med srednje-italijansko in beneško tradicijo: Disegno (Rafael – Vnebovhod) – podlaga. Poudarjeno križišče s kupolo. Tu so prebirali zakone. ki so polkrožno zaključeni. Il Redentore.i. zato temu rečemo Palladijanski motiv – polkrožna okna s stranskimi odprtinami. Poenoti z uporabo antičnih motivov – prepletanje dveh timpanonov. Razlomljeno ogredje. Še en motiv so t. tako poenoti celo pročelje. Specifičen moment je meniški kor. začeta 1549. Notranjščina je precej enostavna za ta čas – ni sledu o kakšnem manierizmu – napovedovanje baroka. zato si je tudi lahko to privoščil. Nevihta. Slikarstvo v Benetkah Na začetku 16. Pisma in antike. 1593 – 95.Basilica. Stena je členjena z gigantskimi polstebri. ob katerega je postavljena stranska ladja. Marko). Dresdenska (speča) Venera. Scamozzi je pomembnejši v urbanizmu – zaključek renesančne tradicije. Loggia del Capitaniato. Gre za mestno hišo. Andrea Palladia Bivališče beneškega kapitana – kot nadzornika mesta. Ne gre več za zgodbe Sv. Stavba je dvonadstropna. začete 1584. Beneško prevladovanje se kaže tudi v njeni arhitekturi. ki je skupna vsej likovni umetnosti. ki deluje dosti enakomerno. Ladja je ločena z arkadami. Andrea Palladio Bazilika v primarnem smislu – v starem Rimu kot javna dvorana za različna zasedanja (krščanska arhitektura prevzame ta izraz.

s psom. okoli 1545. cesar. Marka. Zgoraj kristus lebdi. Gre za božjo intervencijo v dogajanje kot pri Sv. Obe deli še spadata v visoko renesanso. Ustvarja dramatične prostorske kompozicije. ki se ga je lotil v dveh delih. potem celopostavni. figure so vzporedne s prostorskimi plani. Leonardo da Vinci. 1532/35 Karel V. živi precej neopazno. Dinamična kompozicija. Rafael to prenese tudi na moški portret. Tizian Tizian j zelo dolgo živel. Beneško okolje skoraj vedno. Tizian Najprej sedeči portret. Od leta 1548 je Tizian v glavnem delal za Karla V. Pri Tizianu je tudi gneča. viša – na temno podlago slika s svetlimi barvami. Dinamično. zato uporabljamo originalen izraz in ne barvo. okoli 1525. ki sta tudi naslikala svoji bitki (nista ohranjeni). ki je usmerjena v nebesa. Sv. St. podobno tudi Veronese. v bitki pri Mullbergu – konjeniški portret. V ozadju sta stebra – klasična arhitektura.gre za neko enotnost. Veronese je klasicist (podobno kot Palladio v arhitekturi). Tizian Izrez se veča. Mantova). hladnejše barve kot pri Tintorettu. 1548 Bitka pri Spoletu. Pri Rafaelu zelo hladne barve. Oba sta pomembna portretista in imata celo vrsto naročil za dekorativne projekte. Najdenje trupla sv. Tako formulo prevzame Rubens z Amazonkami Marijina pot v tempelj. njegove slike so temačne. piramidalno kompozicijo. Marka (figure bolj v žanrskih situacijah). Primerjava z Michelangelom (Spreobrnenje Savla) – podobna kompozicija. Tintoretta pa označujejo za manierista. Scuola Grande di San Marco. Palla Pesaro. Veronese). Pri coloritu ne gre za samo barvo. slika za Doževo palačo. pri Tizianu in benečanih tople barve. 1548 in 1562/66. Rafael. Povvsod gre nekako za dopasni portret. 1548 Dramatičnost. plitvejši prostor. 1562/66 . 1919/26. ko gre za neko svetopisemsko zgodbo. pri Gonzagi že skoraj dokolenski. Tizian prenese to v zasuk. Dož Andrea Gritti. ne toliko za same Benetke. Karel V. Most v sredini prazen. ki jo pogosto srečamo Mona Lisa. figure so postavljene v diagonalo. Maria Gloriosa dei Frari. Element usmerjenega gibanja prevzame barok. Tizian malce tekmuje z Leonardom in Rafaelom. 1548 Karel V. po drugi strani ima toplejše barve. Pomembna bitka za beneško zgodovino. Benetke Primerjava z Bellinijem. Tizian Federico Gonzaga. Leonardo uveljavi tipičen renesančni portret. Oba sta si v vzporednem razvoju. okoli 1534/38 Za Scuola della Carita. Za primerjavo Gentile Bellini – procesija na trgu sv. Ta izrez raste. okoli 1510. Tintoretto (Jaccopo Robusti – njegov oče je bil barvar »tintore«. Veronese ohranja tradicijo beneških scuol. skrajšave za občutek prostorskosti. Marku. 1514/15 Ariasto. zelo svetel. Pomemben je način nanašanja barve na platno. stavba s tipičnim vzorcem Doževe palače. Marko reši sužnja. Pomemben je v portretu. 1503/05 Baldassare Castiglione. 1513/38 Ni ohranjeno. Pavel III. Tintoretto. Prostor napravi drugim slikarjem (Tintoretto. tako dobi tak vzdevek »tamali barvar«) Uspešno delavnico. ohranjena risba. z nečakom 1546. dramatično dogajanje. Najpogosteje so upodobljeni italijanski vladarji (Benetke. vendar so figure usmerjene proti Mariji. Je osrednja oseba beneškega slikarstva.. 1545/46 in Pavel III. Tizian. okolje je malce izmišljeno. Benetke Naslikal je okras. uspe mu rahli chiaro-scuro. Pomembna je povezava poteze čopiča z barvo. zelo je energičen za razliko od hladnega manierizma. figure vzporedne slikovnim planom.

ki kockajo. Paolo Veronese Lahkotnejši motivi za vile. Doževa palača Največja slika na platnu. imeli pa so jo za preveč profano. sveto dogajanje pa je pomaknjeno v ozadje. Paris Bardogne Deloval je proti sredini stoletja. Tintoretto Križanje. hkrati pa je središče dogajanja. ker je hotel ohraniti berljivost. zgoraj Kristusovo življenje. Na eni strani konji. vojaki. pogled v naravo. 1573 Klasična arhitektura. ker je bil Kristus žejen. ki drži palico z gobo s kisom. da se sliko gleda od spodaj navzgor. sveti dogodek in žanr. Tintoretto pride na svoj račun po letu 1577. temnejše. ki so namenjene zabavi. Tintoretto je potreboval kar nekaj časa. ki pripravljajo večerjo). gre za družbeno razlikovane. Skrajšave – namen. Prostorska diagonala med dvema svetovoma (Kristus s skupino in služabniki. Dunaj Večkrat se je ženska dela pripisalo moškim. Dela bolj svobodne poteze. Nekaj manjših mojstrov: Palma Vecchio (vzporeden z Giorgionijem) Cela vrsta svetih družin. v prvem planu žanrski prizori. da so prišli iz Salomonovega templja v Rim. Doževa palača. če je bila slika dobro narejena.Prostor v glovini. Znamenja manieristične inverzije (preobrat). na drugi Salomonovi stebri – verjeli so. zadaj vojak s sulico. bolj žanrsko. Pri Veroneseju pa gre bolj za slavnostne gostije. ženskih figur – se zgleduje po Tizianu. Arhitektura ne kaže preveč na Benetke. za San Giorgio Maggiore. horror vacui. ki čaka da ga prebode. da se je spet postavil na noge. namenjene zasebnim naročnikom. ki se odpira v nek balkon. Gre za križ v treh fazah (enega lopova pribijajo. Potem pride do kompromisa in sliko preimenujejo. Maser. Nedavno so na tej sliki našli njen monogram. Benetke. 1592/94. Zmagoslavje Benetk. Iluzionistične kaprice. Poslikava vile Barbaro. Naredil je tudi sliko za Scuolo Grande di San Rocco. Figure v polkrogu. Benetke Horror vacui. Kristus je postavljen nad zemeljsko dogajanje. manj figur. ko Doževa palača pogori. Motiv vojaka. Portret starca z dečkom. ki odpira vrata ter vstopa v prostor). Nadaljuje tradicijo Giorgioneja. Bolj pomembne figure. Gostija v Levijevi hiši. 1588/92. bežišče premaknjeno na eno stran. Raj. Marijin sprejem v nebesih: manieristična situacija – množica bolj ali manj v sprednjem planu. 1562/63 Moramo se potruditi. Tintorettova večerja je bolj v revnem okolju. Marietta Robusti (Tintorettova hči). Figure se nahajajo v klasični arhitekturi. strop Alegorična upodobitev Venezie v ženski figuri. Naslikana vrata in figura. množica figur. V isti sobi deloval tudi Tintoretto – Raj. . na stenah – iluzionistični kaprici (naslikana niša. Kristusova vertikalnost se nekako porazgubi. Ta slika je bila pripisana Tintorettu. Sliko beremo iz leve proti desni. okoli 1585. Tintoretto dobi ogromno dela. Mešanje historije z žanrom. Kristus na sredini. okoli 1561. Tintorettu je uspelo zajeti celotno zgodbo. ni pa šel v skrajnost. kjer se figure porazgubijo. povezave s Palladijem. v pritličju Marijino življenje. da je ohranil jasnost. da zagledamo Kristusa in Marijo. Zelo velika slika. Pod kotom 45°. Stropi – alegorične kompozicije. Bolj mitološki prizori. Svatba v Kani Galilejski. Ni enega samega trenutka. Sala del Maggior Consiglio. Cela vrsta žanrskih prizorov. še zlasti. Veronese dobi naročilo za zadnjo večerjo in on naslika to sliko. Scuola Grande di San Rocco. S pomočjo žanrskih prizorov mu uspe vse skupaj zajeti. okoli 1585. Sala del Maggior Consiglio. Avtoportret. Beneški princip dekoracije – slikal je v zlatih okvirjih. slikal je tudi bitke. Marija je pomembna v beneški ideologiji. Barve so bolj hladne. Marietta Robusti Umrla je prej kot oče. drugi je napol dvignjen in potem še sam Kristus). Tizian je slikal raje rdečelaske. Zadnja večerja. 1564/87. Vecchio pa raje blondinke. da jo na novo poslika. Slike na platnu fiksirane na strop ali steno v zlatih okvirjih (pozlačenih). Hoteli so.

Ikonografska novost pri Sofonisbi. Kar nekaj avtoportretov slikarjev. Ena ali dve osebi. Cela vrsta simbolike Portret dečka Bil je dober portretist. portret avtoportret z Bernardinom Campijem Funkcija propagiranja svoje sposobnosti in svoje lepote. renesančne. Sodeloval je z Ariostom. S. da načeloma sama ne upodablja sebe – prefinjen učin vloge subjekta in objekta. kretnja angela po Leonardu. 1570 Mešanje dveh zvrsti portreta in žanra. Šah je prišel iz arabskih dežel – vojna med spoloma ali ko šah igrata dva moška – politična vojna. Slikal je bolj mitološke figure. kasneje se je uveljavila. Poleg tega pa je Sofonisba večja od naslikanega slikarja in bolj pade v oči. Vse sestre so slikale. ker uveljavljata celopostavni portret. Sestre igrajo šah. Recanati Notranjščina (podobno Vitoreju Carpaciu). ki so se slikali v dejanju slikanja. Krojač pri svojem delu. Bolj veder portret Lombardija -Muretto di Brescia Delova le v Brescii. okoli 1523. slikala je v glavnem portrete svojih družinskih članov. Marsilio z ženo Angelček natika zakonski jarem. da so fantje bolj vredni od deklet. Vključena je tudi sestra izven slike. Sofonisba pa se daje na ogled. Lorenzo Lotto Oznanjenje.Palma Giovane Po Tintorettu velja za vodilnega beneškega slikarja Slikarji izven Benetk: Dosso Dossi iz Ferrare Melissa. Rim Ukvarjal se je s problemom figure v krajini. da je slikala še naprej. okoli 1527. Sofonisba pa je bila plemkinja v Cremoni. Ljudje niso tako zelo pomembni Moški portret Črni vitez V obeh primerih je ozadje klasična arhitektura – arhitekturna kulisa. Jupiter. Figure so monumentalne. Preigravanje med aktivnim in pasivnim. obraz vzame od Tiziana. Napolnjena kompozicija. Moroni. ker se je za plemkinje spodobilo – spada v kontekst preživljanja prostega časa. pa je bil njegov učenec. Njen oče je imel kontakt z Michelangelom – uveljavljena hierarhija. Naturalistični detajli: vanitas – opomin na kratko življenje. Motiv igre s šahom v primerjavi z dvemi sočasnimi deli. Maria sopra Marcanti. Bizaren vtis. Oba kot portretista sta pomembna. Pri Moroniju je tipična črnina – pod vplivom španike. Giovanni Batista Moroni. v začetku je imela malo naročil. Campi slika. . da so glavni elementi ženske. Krojač. Potrudi se s psihološkim izrazom. da v sliko vstavi moškega posrednika. bog oče po Michelangelu. Bil je dvorni slikar. motiv pri celopostavnem portretu. Imela je še šest sester in enega brata. Sofonisba Ženske umetnice so bile večinoma hčerke slikarjev. risbi Slikanja se je učila pri Bernardinu Campiju. ki slika Merkur hoče ustaviti »Krepost«. da ne moti Jupitra pri slikanju. Sofonisba je bila nadarjena. Bolj horizontalen format. da je postala dvorna slikarka v Madridu (v okviru španske umetnosti). V okviru tega mešanja se bomo srečali še pri Sofonisbi Anguissoli. ampak noben se ni v takšnem momentu. skoraj stripovsko. Zanimivo je.

Stolnica v Granadi Dvodelna struktura. Meša historio in žanr – krši načelo dekoruma svete slike. Novo je to. Španija Univerza v Salamanci. ki je sestavljen iz različnih renesančnih ornamentov – školjčne niše. ampak predvsem na ravni okrasa. Gre za posamezne projekte. Specifika tega sloga je obilje orkasja. Za primerjavo molža krav – žanr. Slog je zelo dolgo v veljavi. najprej zgodnejša v Italiji in v 16. Bil je humanistično izobražen in eden redkih vladarjev. Pomembno je tudi kiparstvo. značilen poznogotsko dekorativen obok. Preobilje okrasja je specifika španske arhitekture – celotna površina prekrita z reliefnim okrasom. EVROPSKA UMETNOST IN RENESANSA Renesansi sta bili dve.st. Najbolj znamenita je zadnjica in umazani podplati. ki je imel svojo kopijo Albertijevega traktata. Madžarksa -Matija Korvin V 2/2 15. ni globljega vpliva na domačo tradicijo. Bartolommeo Berrecci Grad sam je nastajal postopno. ki jo prenesejo v svoje dežele. prevzemajo renesančna pravila glede geometrične urejenosti stavbe. Poklon pastirjev Deloval je v Bassanu. pilastri s kapiteli. Življenje v renesansi je nasploh civilizirano – njena kultura velja za odličnejšo. da je obok postavljen na slope.st.st. zelo so previdni pri prevzemanju renesančnih prvin. Poljska Sigizmundova kapela. najprej postavljena ladja. srečujemo ga do 17. zahodna (Španija). Naturalistična upodabitev. Poljska. Na vrhu loža. po Evropi še precej živa. polkrožne arkade. kar je v osnovi gotski princip. Ne gre za geometrično pravilno zadevo. V tem času dobi dvorišče – polkrožne dvonadstropne arkade. V obeh primerih gre za vladarski projekt. zlasti nagrobniki. ki nima strukturne funkcije. Popularen projekt polkrožnih arkad. Ustvari se francoski klasicizem. okoli 1515 Spomenik v slogu plateresco – na neko stavbo aplicirajo okras. Na skrajnih robovih evrope. Krakov. stolnica. ni mešanja z domačo gotsko tradicijo. Vladarji so se med sabo dogovarjali o političnih zadevah. Lorenzo Vazquez. Kapela Tamasa Bakoeza. Vplivi prihajajo z italijanskimi umetniki. antikizirajoči pilastri. podobno kot tudi pri Tintorettu. imajo neposredne zveze z Rimom in s srečevanjem z novo umetnostji. stolnica Krakov Naročnik Sigismund I. delajo neke svoje sinteze. ki so potovali ali uvažali (nagrobniki). V Franciji pa nasprotno. Šele potem. Prevzemanje renesanse je bil zelo počasen proces. bogato okrasje. le da so dodani tu renesančni elementi. Najvišji aristokrati so tisti. Slikarstvo se še najkasneje uveljavi – bolj se pojavljajo manieristični elementi. Kvadratni prostor s kupolo in bogato okrašenimi stenami. školjčne niše.Jacopo Bassano. Ladja je še tradicionalno gotska zadeva. prevzamejo renesanso v najčistejših oblikah – vzhodna evropa (Madšarska. najprej se elementi pojavijo v okviru arhitekture. od tod mu ime. ki imajo renesančne elemente. ki velja za vodilno v smislu civiliziranosti. Spominjajo na izdelke iz srebra – filigran – migotanje raznoraznega okrasja. Okna so pravokotna.st. Zelo kmečko okolje. dva različna mojstra. ko se ti italijanski dosežki širijo po Evropi se ta renesansa aristokratizira. Motiv slavoloka. Esztergom Cela vrsta zgodnjerenesančnih form. Kor je ideal renesanse . Španski arhitekti so se šolali v Italiji. nato pa še kor. Pomembni so tudi kardinali. Gotika je v 16. je bil na Madžarskem Reliefna portreta Matije in njegove žene Beatriče Večina njegovih stvari je bila uničena zaradi turških vpadov. Češka). Grad Wawel. a se hkrati bolj ukoreninijo v domačo tradicijo. in drug drugemu pošiljali umetniška dela ter umetnike. ki naročajo dela po novem slogu – zavestno zgledovanje po Italiji. Precej čist renesančni projekt.

Kar se slikarstva tiče. zgornji jonski. kot rimski cesar je ogromno potoval po Evropi. Vladar naroči delo v renesančnem slogu. po drugi strani poljudnost in obilje okrasja. minimalno okrasje v notranjščini.st. ostalo je golo. Karel se postavlja v to vlogo. v sredini pa motiv Serilijane. Strogost postane značilnost španske umetnosti. Palača Karla V. Lovrenca so španci porazili francoze – profana. bolnica in kraljevi apartmaji. da gre za kvadratno stavbo s krožnim dvoriščem – pravilni geometrijski liki na ravni zasnove. Dolgo časa pod arabsko nadoblastjo. Srečamo polkrožne loke in različne stebriče. Petru. Vse skupaj je že malo zakomplicirano – vpliv manierizma. Na dan sv. V tlorisu vidimo. je vladal kot španski kralj in kot rimski cesar v ½ 16. ostalo je gola stena brez okrasa. dvorske stavbe pa bolj strogo sledijo renesančnim elementom. Znotraj te utrdbe je renesančna stavba. Ta kompleks sta postavila dva arhitekta. ki razčlenjujejo fasado. . ki daje vedeti.). univerza. 1548. njegov sin pa se je naselil v Madridu. Karel V. najbolj očitno izstopa cerkev. Postavitev dveh figur – gre za namig na legendo Cesarja Avgusta. porazil protestante. nov element v slikarstvu. Cerkev je v grobem grški križ. Oče in sin delata doprsne in dopasne postave. ki je premagal Furijo in je končno zavladala doba blaginje in miru. Leone in Pompeo Leoni Obuditev cesarksega starorimskega portreta – buste. Gre v prvi vrsti za versko stavbo – mešanje verske in posvetne funkcije. dodatno poudarjen vhodni del s portalom. Fillipa II. Toledo je bil konkretno Michelangelov pomočnik pri Sv. Za primerjavo Cenninijev portret Cosima I. mavrska utrdba.– centralna sakralna stavba. Celopostavni izrez. bil je samo španski kralj. Vera je zelo pomembna v španskem in umetniškem življenju. Mavrsko utrdbo predela za lastne potrebe. Leone ni živel v Madridu. Formalno bi lahko razbrali problem figure serpentinate – cela skupina zahteva gledanje iz večih strani. v bitki pri Muhlbergu. da dobimo idealno golo podobo. Konj je postavljen v tipiško beneško krajino. Bil je bolj umirjen in je živel v glavnem v španiji. v okviru tega kompleksa je samostan in mavzolej Karla V. najdemo le plitve pilastre in tanke lizene. po vzoru Bramantejevega tempieta (naročnika sta bila starša Karla V. politična funkcija svetnika. Kompleks različnih stavb. vzor v čisti obliki stebrnih redov – spodnji dorski. Rustično pritličje ima fino nakazan stebrni red. ter celopostavne podobe v marmorju in bronu – najdražja materiala. Primerjava zunanjščine s Palazzo Caprini. V tej bitki je Karel V.. Osnovna ideja je sakralna. Pročelje je enakomerno členjeno. Referenca na antičnega vojskovodjo. Ta slog postane prevladujoči. oklep kipa se da sneti. da je staro arabsko premagano. da se ga razumeti kot krščanskega viteza – zmaga kreposti nad pregreho. Alhambra v Granadi. Leone Leoni Manieristični projekt. Tizian Konjeniški slikani portret. Šlo je za slog brez orkasja – estilo desornamentado – vhod je postavljen po vzoru fasade rimske Il Gesuv z obeliski in timpanoni. pilastre in podobno. Primerjava s kipom Marka Avrelija. delal je v Nemčiji in kipe pošiljal naokoli. Vse skupaj je strogo. Petra. Dvorišče je postavil sin arhitekta Emanuel. so pomembni Tizianovi portreti. krog s kapelami prislonjen na samo ladjo. Karel V. Juan Bautista de Toledo in Juan de Herrera Obdobje vladavine sina Karla V. Rustično pritličje in nadstropje z gladko steno. vzporednice z Michelangelovim načrtom za cerkev sv. Karel V. stoji nad premagancem. vendar je danes uničena. da napravi kopijo Seiseneggerjevega portreta. Tizian je dobil naročilo. ni imel fiksne prestolnice. kip iz brona v dveh pogledih. premaga Furijo. Izrazita dvojnost – skrajna strogost. El Escorial. Gre za mrežo stavbnih kril okoli pravokotnih dvorišč – spominja na rešetko sv. ki so na vrhuncu razvoja v pomembnosti upodobljencev. Ta stavba je utrdba zunaj mesta. Tizian Karel V. Oba arhitekta sta se izobraževala v Italiji. Prestolnico preseli iz Toleda v Madrid. nekakšna funkcija vile. ni bil več cesar. Pročelje je obdano z dvema stolpoma. Dorski stebrni redovi. gradnja je trajala dolgo. Karel V. Naslanja se na slikarski prototip. Poljudna tradicija se dosti bolj naslanja na obilje okrasja. Lovrenca. Cela vrsta njunih portretov. Karel V. neokrašeno.

Je osebno nadzoroval to delo. 1567 se je ustavil v Benetkah (vpliv Tiziana in Tintoretta). 1554. ki so ga navdihnili (Tiziana. Španija je bila v takratnem času precej večja. ko kristusa slečejo. 1570 je potoval v Rim (Rafael. Rafaela. Je bil najpomembnejši zbiratelj slik svojega časa – vladarji začnejo zbirati umetniška dela. Zelo ambiciozen projekt. Tintoretta.Veliki oltar (retablo). Fillip II. Fillip ustanovi funkcijo uradnega kraljevega slikarja. Cela vrsta slikarjev. Funkcija portretov za portretiranje potencialnih nevest. da naredi ta portret Marije Tudorske. Nagrobnika Karla V. Anthonis Mor Anthonis Mor iz Nizozemske. Za cerkev samo je bil naročen obsežen slikarski program. ni bilo nobenih dvoumnih sporočil. da je ustvaril glavno sliko z mučeništvom Lovrenca. Pellegirno Tibaldi Značilnost španske sakralne umetnosti je. in Ana Avstrijska. Lovrenc je Michelangelovsko mišičast. Filip II. Naslikal je dve verziji te slike. Sv. Čustvene podobe v protireformacijskem smislu. Delal je v Seviliji. v manjših projektih domači mojstri. Mor Infanta Usabel Clara Eugenija. Izven tega dvora v slikarstvu delujejo še drugi umetniki. El Espolio. Michelangelo) Kristus očisti tempelj Tintorettovska kompozicija. ki postaja popularna po celi Evropi. Imel je vzdevek El Divino – kot božanski slikar – zaradi čustvenega naboja. preden ga križajo. da se jih je dalo brati od daleč. Pompeio Leoni Globoka religioznost. Fillip II. Poesie. Prevzema Leonardov sfumato. Federico Zuccaro. ni prostorskosti. Slika . Kompozicija je bila na vsebinski ravni zelo jasna. Fokus je na golem ženskem telesu in ljubezenskih prigodah. Kljub temu so bili zelo spoštovani – imeli so privilegije. da zasedajo celotno površino stene. Nadaljevanje Leonijevega sloga. Luis de Morales Cela vrsta njegovih nabožnih podob (Pieta in Marija z otrokom). Pismu). El Greeco Iz Krete. Trenutek. Predstavnik manierističnega portreta – natančno izrisano oblačilo. Sofonisba Anguissola Spletična Filipove tretje žene in tudi četrte (žene so pogosto umirale pri porodu). Potoval je proti zahodu. da so vladarju lahko karkoli rekli v obraz. ob straneh so kipi. Escorial. Posluži se formule Tizianovega portreta. aritekturni okvir Juan de Herrera. Bolj lutkaste podobe. Fillip II. je pa nizozemsko naturalističen. Alfonso Sancez Coello Morov učenec. slike Juan Fernandez de Navarrete. zadržanost v sami noši. dramatična skupina figur. iz njihovih zbirk nastanejo današnji muzeji. ki ga ni v Sv. 1577 Odpotuje 1577 v Toledo. Leta 54 je bil poslan v anglijo. figure izstopajo. Marija Tudorska. Escorial. Barve oblačil so manieristično hladne. Tipična španska črnina. gmota figur. Luca cambiaso. Filipova hčerka s pritlikavko – funkcija dvornih norcev. vendar ni tako temna kompozicija. da se je iz kraljeve spalnice videlo na ta oltar. Najbolj je zadovoljen s Tibaldijem. tudi kraljevi prostori so bili nameščeni tako. zato prihajajo umetniški vplivi iz obeh koncev. v španiji vera prevzame protireformacijska načela. Ozadje je temno. Fillip je bil navdušen tudi nad Boscevimi slikami – razumel ga je kot moralizirajočo alegorijo. Arhitektura s stebrnimi redovi in ustreznimi prekladami. ki mu je namenil čast. kiparski okras Leone in Pompeio Leoni. tudi italijanskih. Mor bolj psihološko označi svoje upodobljence – vpliv domače tradicije. Formalne značilnosti Tibaldijeve slike: figure so bile zelo velike in jasne kompozicije. v tej je vključil portrete umetnikov.…). Bolj manieristični moment. Najprej je delal za celo dinastijo Habsburžanov. Njen španski opus je precej nedefiniran. kompozicija pa je enostavna. pod njihovo oblast je spadala tudi J Italija in Nizozemska. tradicija bizantinskega ikonskega slikarstva. Upodobitev apokrifnega motiva slačenja Kristusa (prizora. in Fillipa II z družinama. kombiniral je več vplivov. večinoma gre za italijane. Tizian Kljub verski naklonjenosti so imeli želje po mitološki erotični ikonografiji. njegovo prvo pomembno naročilo. večji izrez.

Nadaljevanje domače tradicije – visoke strehe. horror vacui. nasledi ga Henrik II. ki je nekako v sredini. vendar je bil premalo protireformacijski v formah.). cela vrsta portretov. Chenonceaux. da te stavbe zelo dolgo gradijo.i. Upodobil je tipični bizantinski motiv Marijine priprošnje. horror vacui. zato se je najraje zadrževal na podeželju v tem dvorcu. Krilo Franca I. 1515 Azay-le-Rideau Kraljeva naročila: Blois. V zemeljskem delu nagnetenost figur. ki so značilnost italijanskega manierizma. ki so jih postavili tajniki. Na osnovo stavbe je aplicirana ta mreža pilastrov. Pogreb grofa Orgara Eno najbolj znanih njegovih del. Najpomembnejši je bil Franc I. po drugi strani pa ne gre samo za preigravanje formalnih elementov. V prvi fazi je najbolj vplivala lombardska umetnost. Dvodelna kompozicija – zemeljski in nebeški del. Najprej prevzemajo renesanso v nekih okrasnih detajlih. vendar ohranijo nekaj starih elementov – okrogli stolpi. kralj posnema njih. Bury. Temna ozadja. Imel je delavnico. veliko stolpičev. Loarska šola – primeri dvorcev. V obeh primerih gre za specifično za francoski odgovor na italijansko umetnost. Tloris je nepravilen. Upodobitev pogreba grofa. Značilni stolpi na vogalih. Bil je strasten lovec. Slika je po formalni plati manieristična – figure nagnetene v ospredju. ampak za predelave po najnovejši modi. tukaj ima versko gorečnost. poudarjeni vhodi v stavbe – kot nek stražni stolp.st. Italija je bila središče civiliziranega življenja. Njegov slog je dosti prepoznaven.1524 Naročilo Franca I.st. Paviljon je višji od ostale stavbe. kompozicija je kvadratna. Prevzamejo členjenje s pilastri in različnimi venci. Poskušal je priti na Madridski dvor. Ne gre za nove stavbe. Značilna pilastrska mreža. t. prijetnega bivanja. ki so financirali kralja. Francija pa. Meščani v bližini kralja. jih pa najbolj trajno prevzame in vključi v svojo tradicijo – francoski klasicizem (terminološko sta dva iz 16. ki so značilnost teh francoskih dvorcev. Izgubijo vojaško obrambno funkcijo. z namenom udobnega. Do leta 1560 se zgodijo najpomembnejše zadeve na področju umetnosti Chateau – prijetni dvorci za aristokrate. ki je vladal od 1515 – 1547. Njegovi portreti niso tako manieristično hladni. Francija Najbolj čisto italijansko renesanso prevzamejo na robu Evrope. skoraj je že baročen. značilni podaljšani proporci teles. Na začetku 16. različni zidci. v barvah vpliv Benetk – zelo tople barve. S to sliko naročniki niso bili zadovoljni – preveč tuj v formalnem smislu. Francoski kralji so z invazijami pripeljali invazijo italijanskega okusa v Francijo. 1511/24 Sam tloris postaja dosti bolj pravilen – gre za tri krila okoli kvadratnega dvorišča. osvetljene – višane figure. ki so izključno dekorativni element. 1515 . Dva primera portretov in nabožnih podob. Tam je postavljenih cela vrsta dvorcev. ki ga razlikuje od manieristov (tudi Tintoretto). saj so jo skušali osvojiti. značilnost je tudi to. ter ga odnesla v nebo. ampak se v njih vidi verska gorečnost. Italijanski okras je zelo ploskovit. Sicer še nimamo polkrožnih lokov. obzidje. Deloval je proti koncu stoletja. Opravka imamo s predelavami nekih lovskih koč. italijanske novosti sprejema dosti bolj zadržano in jih druži z domačo tradicijo. njegovi upodobljenci (kleriki) so realistično upodobljeni. Imeli so neposredne stike z Italijo. – zunanje pročelja – dve nadstropji arkad in na vrhu loža (vzor Bramanteja). v nebeškem delu je trikotna kompozicija in dosti bolj abstraktna. znamenita zavita stopnišča.je v zakristiji – povezava. angel nosi dušo umrlega v nebo – v bizantinski umetnosti na prizoru Marijine smrti. Loarska šola. Od tu naprej je vglavnem delal za zasebne naročnike. ki je bil ustanovitev te cerkve – legenda da naj bi se ob njegovi smrti pojavila svetnika. !547 – 1560. po tem letu pa se začnejo verske vojne. . Problem pri El Greecu je problem manierizma – po formalni plati cela vrsta tipičnih manierističnih značilnosti. In 17. ki silijo v višino.

da bi bil inštaliran kot luneta v spodnjem portalu. Fontamblojska 1525 – 1540. Fontainebleuska šola tu pride do izraza. Namenjena je promenadam pozimi. s klasičnim okrasjem. Klasična francoska shema z odprtinami v srednjem delu (vzor Castel Nuovo v Neaplju). Benvenuto Cellini Cellini na obisku pri kralju Francu I. kot pa za arhitekturo. šlo je za veliko dekoratersko delavnico. povabil ga je že Karl VIII. začet 1519. Značilna delitev stene v leseni opaž v spodnjem delu. Pariz Ladje so polkrožno zaključene. St-Pierre. Figure v štuku so zelo Michelangelovske. po njegovi smrti prevzame vodstvo Primaticcio. Novo je pravilni vrstni red stebrnih redov. predelava lovske koče – z lovom se bomo srečevali tudi v slikarstvu – aristokratksa zadeva. Gre za pravilno geometrijsko obliko – v sredini je srednjeveški princip stavbe. ob osrednjih odprtinah dvojni pilastri. fokus bogato okrašene mize. so se ponašali s sposobnostmi vojaških inžinirjev. cela vrsta dimnikov in stolpičev – spominjajo na gotske katedrale. Ti umetniki. ki so iskali delo na teh dvorih.. v zgornjem delu pa kombinacija okrasa iz štuka in slik – slike v štukaturnih okvirjih – prvič to srečamo v Rafaelovi šoli. apartmaji – ta princip je povzet po medičejski vili Poggio a Caiano. obdane z obzidjem. Mreža pilastrov. ki jo posnemajo aristokrati po vsej deželi. Okras – elementi iz italijanske renesanse.i. Spet so na obzidju mogočni stolpi. ki ga srečamo že dostikrat. ki dajejo srednjeveški učinek.. Mreža ploskovitih pilastrov. Fontamblojska šola – bolj se uporablja za slikarstvo in kiparstvo. ki je njihov nacionalni slog. Solnica Franca I. Renesansa je bolj v detajlih. Bronasti relief Izdelan z namenovm. Druga faza arhitektura. Zlata vrata – imamo opravka z domačim arhitektom. V Francijo sta prišla ta umetnika. Vogalni stolpi se sploščijo in postanejo del stavbe. Alegorični . okoli 1508 Postaviti ga je dal kardinal George de Buis.Chambord. Loarska šola 1495 – 1525. Okrasje – slavospev Francu I. 1528 – 1540. srečamo pa ga že prej. priljubljen pa postane v Angliji in na Nizozemskem. dosti bolj očitni pa so paviljoni – značilnost francoske arhitekture. 1539 – 43. Gaillon. Franc I. vendar gre še vedno za klasično gotsko cerkev. pomembna družbena vloga. Poudarjen vhod. mreža zidcev in pilastrov. Osrednji prostor je križne oblike. strehe so strme. Majhno zlatarsko delo. Kraljevo stopnišče – ženske figure (Primaticcio) – specifičen francoski tip ženskega akta. ki je ozek in dolg prostor. Fontainebleau. Cour du Cheval Blanc. Poligonalni stolpi na vogalih – poudarjena utrdbenost. Caen Pilastri. Rosso Fiorentino in Primaticcio Najzgodnejši primer galerije – dvorane. Vpliv italijanskega manierizma. Gilles le Breton Najljubša rezidenca. Značilen je obraz v profilu. Cerkvena arhitektura Francija je domovina gotike. Stavba ima v sredini zavito stopnišče – gre za dvojno stopnišče – izumil naj bi ga sam Leonardo. Domenico da Cortona Predelava že obstoječe lovske koče. St-Eustache. efekt pa je še vedno gotski. proglasi Paris za svojo prestolnico. okras okoli 1533 – 40. Cela kompozicija še ni čisto simetrična. Italijanski umetnik. Rosso je najprej vodja. Srečamo pa tudi svitkasti motiv – izvor ni jasen. Vključevanje renesančnih novosti je bilo naporno. Porte Doree. v vogalih so t. Ta dvor postane umetniška referenca za konkretno Francijo – pride v modo.princip. Fontainebleau. Tipična srednjeveška situacija. Tukaj postane vodilni dekoraterski princip. Fontainbleau. Gilles le Breton Novo dvorišče – dvorišče belega konja. Galerija Franca I. ki je naslonjen na stavbo. . 1528 – 40.

Druga značilnost je odprt pogled v prostor – proti horizontu in pogled malo dvigne. vladar. Jean in Francois Clouet Oče in sin. da bi upodabljali ženski akt (izgovor). ko je krajina tista. Žanrski moment. ki zanima slikarja in naročnika. Ni več potrebe po upodabljanju Vener. Dama v kopeli. zelo gladka koža v nasprotju z dlako jelena. ali pa ljubica Karla IX. Karel IX. Šola je izraz za umetnike. Pomemben je za francosko krajino 17. Francoski tip zelo elegantne ženske figure. okoli 1538. pred 1554. . tudi atribucije niso jasne. Fontainebleaujska nimfa. povezava z Leonardovo golo mladenko. Morda povezava z lovom. zato.. V ozadju so Durerjevska drevesa. Kamin v dvorcu Ecouen. Figure so manieristične. predvsem v provincah – opominjajo podložnike. Precej več nizozemskih vplivov. poskrbi. 1543 – 44. je izmišljena in je kot kulisa. Slika deluje zelo dekorativno. Tukaj imamo osebo iz krščanske zgodovine. da je njegovo obličje zabeleženo. – on zaključi z verskimi vojnami. ki so delovali v času kralja Henrika IV. Rdeča zavesa je značilna v baročnem času. Ženske podobe . Kiparski portreti so morda še bolj prestižni zaradi dragega materiala. daljši proporci in zelo majhna glava v značilnem profilu. verjetno je bil flamskega porekla. Benvenuto Cellini Nimfa z jelenom – priljubljena lovska motivika. Tipično telo za to šolo. spet natančno izrisano oblačilo Karel IX. Umetniki so večinoma že francoz in nizozemci. Obraz je morda malo humorno upodobljen. ki nekaj da nase. ni jasno za koga gre. Tukaj ne gre za portret dejanske pokrajine.. Niccolo dell'Abbate Tretji pomembni umetnik iz Italije. Ob dami je tihožitje iz nizozemske tradicije in žanrski prizori v ozadju. 1574. vendar noben ne izstopa po kvaliteti. Vloga reprezentacije. Dame so imele dojilje za svoje otroke. naj bi bila upodobljena ljubica Henrika II. Leonardovska votlika. Niccolo dell'Abbante Najbolj suveren je bil v krajini. Deluje ob koncu 16.Primer Gola varianta Leonardove Mone Lise. v ozadju pa modrikasti toni – ustvarjanje pogleda v prostor.st. 1566.figuri Neptuna in Ceresa. Jean Cousin st. Celopostavni kot znamenje pomembnosti upodobjenca. Germain Pilon Busto smo videli že na medičejskem dvoru – obuditev cesarskega doprsnega portreta. Tu je krajina z mitološkimi prizori. Francois Clouet Portret neke dvorjanke. Prvi ženski akt v francoskem slikarstvu. Jean Goujon? Diana kot boginja lova. okoli 1570. Jean ne spada v to Fontainebleaujsko šolo. Pri dopasnem portretu avtorstvo ni razločno. nato zelenkasti. Primer. Jean – malo ohranjenih dokumentov. Poudarek na erotičnosti. še posebej zaradi tapiserije v ozadju. Pesimistično razumevanje slike – prinašalka vsega zla kot Pandora Gabrielle d 'Estrees in vojvodinja de Villars v kopeli okoli 1594. druga Fontainebleaujska šola Isti motiv kot dama v kopeli. Eva prima Pandora. Še vedno pa je potrebna zgodba. Francois Clouet Spominja na Tizianov portret Karla V. Franc I. Orfej in Evridika. s katerim smo se dostikrat srečali. okoli 1540. Isti dekorativen princip.st. Francois Clouet Konjeniški spomenik. Portret paše v tradicijo manierističnega vladarskega portreta. okoli 1552. krajino samo pa je slikal po nizozemskih vzorih – značilna barvna perspektiva – v ospredju so rjavkasti toni. 1557. Franc I. prizorišče zgodbe. Portreti vladarjev in dvora Princip slike. vendar so namesto kiparskega okrašja figure naslikane. Diana na lovu. oblačilo prevladuje nad samim obrazom. Po Jeanovi smrti je Francois postal glavni portretist Franca I.

Problem. Kontinuiteta. Ancy-le-Franc. Sebastiano Serlio V tlorisu mu je uspelo postaviti italijansko stavbo – enakomeren simetričen tolris. da bi ta nagrobnik stal v svoji kapeli. si postavijo mestno rezidenco). Nagrobnik se zgleduje po skici prvotnega načrta za nagrobnik Julija II. in Klavdije. ker pa se spodobi. ki je po rodu iz Ferrare. Značilnost pokopavanja je. okoli 1545 – 50. pokojnica v drži medičejske Venere. Nagrobnik Franca I. Hotel v današnji podobi je podoben temu. Fontainebleau. Spet pokojnika upodobljena dvakrat. Pierre Lescot Ideal je še vedno pravilni geometrični tloris. Spodaj leže (en gisant). Dosti jih ni več ohranjenih – uničili so jih med francosko revolucijo. njihova matična rezidenca je na podeželju. Danes je v tem hotelu muzej pariške zgodovine. Kuhinje so stlačili čim bolj daleč stran od teh prostorov. Gre za kraljeve nagrobnike iz cerkve St-Denis. vsi posnemajo dogajanje na samem dvoru. Francosko so poudarjeni vogali. ARHITEKTURA Dvor je najpomembnejše umetniško središče francije. Hotel particulier . Francoska specifika so kreposti na vogalih. 1515 Italijanski mojstri. Spet dve upodobitvi pokojnikov. kombinacija stare srednjeveške tradicije in italijanske renesanse.Nagrobni spomeniki Pomembni kiparski elementi. da so prisotni v bližini dvora. Italijanska arhitektura – pilastri z bogatim okrasjem. Členitev stene – rustika v pritličju in gladka stena z okni v nadstropjih. ni kiparskega okrasja. ki je na ulično stran zaprto z ograjo in portalom. kar se Pariza tiče. Ta stavba je vplivna za nadaljne hotele. Figure kreposti na vogalih. Louvre. Mrtva pokojnika sta upodoblljena naturalistično. Pokojnik – posnetek Michelangelove Piete. Podobna shema z motivom slavoloka. Hotel Carnavalet. Pariz . V upodobitvah pokojnikov se uveljavlja naturalizem. Hotel-entre-cour-et-jardin – dvorišče in vrt. Serlijeva novost je simetrično pravilen tloris. Tloris – glavno krilo s stranskima in dvoriščem. Umetnik je zbežal iz Rima po Sacco di Roma. Dvorišče je okrašeno z reliefi Jeana Goujona. Posoda za srce Henrika II. Philibert Delorme in Pierre Bontemps. Imenovan je bil za glavnega gradbenega nadzornika. in Katarine Medičejske. to poslopje je obdano z dvema kriloma. Corps-de-logis je osrednja stavba z najpomembnejšimi prostori. Uveljavi se poseben tip zasebnega bivališča. da so kraljeva srca pokopavali posebej. Vsi pomembneži se radi zbirajo v teh rezidencah Le Grand Ferrare. Stavba je pomembna zaradi novega stavbnega tipa – Hotel particulier. ki sta namenjena za gospodarske prostore. kar se okrasa tiče. ki pa so izdelane v italijanskem slogu. Naročniki so bili otroci. Pregradna stena je stavba sama zase. Katarina je imela načrt. Nagrobnik Ludvika XII in Ane Bretonske. enostaven. Stavba tvori sprednje dvorišče. Tu je ohranjen samo portal. Risba pročelja in rekonstrukcija celotne stavbe. Ob nagrobniku sedijo apostoli. Monumentalna kiparska struktura okrašena s celo vrsto kiparskih figur. ki pa so sedaj štirikotni. Germain Pilon Arhitektura – načrt Primaticcia. Sebastiano Serlio Rezidenca kardinala in papeškega odposlanca. Upodobljena sta oba predstavnika dvora in sicer dvakrat. zgoraj pa živa molita (En orant). Primerjava s Palazzo Caprini – rustično pritličje. nadstropje členjeno s polstebri. Stena je nadaljevanje tradicije iz Loarske šole – zidci in pilastri. vendar se je treba prilagoditi dejanskim možnostim prostora. Stena je strogo členjena. ker niso marali vonjav v bivalnih prostorih. v dvorišču so bile mišljene arkade – tega prvotnega načrta ni uresničil. Značilnost so paviljoni – določeni deli so povišani. – manieristične figure kreposti. Tipičen je poudarjen osrednji del s pilastri. Ulično pročelje – rezidence so zaprte od ostalega mestnega prostora. Pariz. plitev okras. je prostor. Zgledoval se je pri Belvederskem Cortileju – dvojni pilastri in motiv slavoloka na sami fasadi – vpliven v Franciji. Nagrobnik Henrika II. 1542 – 46. Masiven blok z notranjim pravokotnim dvoriščem. Arhitektura je v italijanskem slogu.Mestna rezidenca plemiške družine (drugi družbeni kontekst. okoli 1544 – 50. Njegovih del v franciji je malo ohranjenih.

Nimfe so podobne kot pri kariatidah. Motiv slavoloka. Pri Chantillyju imamo poudarjen vhod – slavoločni motiv. 1547 -52.st. Mrgolenje površine. Namen je imel srednjeveško mesto posodobiti. loža sicer dobi drugo obliko v 17. klasičen. med njimi je kiparski okras. Dimniki pa so v obliki sarkofagov. . ki jo nosijo te kariatide. sodeluje z Goujonom – poudarek na okrasu arhitekture. francijo doletijo verske vojne. da so dame in gospodje sedeli ob priložnosti kraljevega mimohoda. vendar manieristično tukaj ne gre za vhod – poudarjenje elementa na stavbi dejansko nima funkcije. kapela. dosti nepravilna. Kupolna cerkev postane glavni tip centralne arhitekture v 17. Danes je ohranjen samo vhod v cel kompleks in kapela. ki se tu pojavi zelo zgodaj. ki ga je Delorme postavil v Normadiji za ljubico Henrika II. Reda sta korintski in kompozitni. Pariz. ki so postavljeni v trikotno kompozicijo. Delorme – operira z masami. Chantilly (okoli 1560) in Ecouen (okoli 1560). Vodnjak je zanimive oblike.st. portal je skupek masivnih kubusov. je pa podoben princip kot pri Grande Ferrare. kasneje so prizidana ostala poslopja. Slog se je zaradi tega tiskanega medija lažje širil. kiparski okras Jean Goujon Najpomembnejša arhitekta sredine 16. Zelo malo je ohranjenega. Ta tip je zelo vpliven in ga bomo srečevali vse 17. Notranje dvorišče – najprej postavi osnovno glavno krilo. Bogatejša okrašenost kot pri Serliu. Od vsega kompleksa je ohranjenega zelo malo. le da so tu v plitvem reliefu.Še srednjeveški grad mnogih francoskih kraljev. kjer je bil vhod v glavno stavbo. v pritličju je cisterna. Pierre Lescort. ki se nadaljuje in razvija še v 17. kot jih je uveljavil Serlio. Anet. Izumita francoski klasicizem. čeprav bi tu lahko videli tudi Palladijevski motiv. pred 1550. Prvič v okviru francoske arhitekture srečamo cerkev centralnega tlorisa. Draperija kariatid je zelo klasična (ozke vzporedne gube). Pomemben je zaradi traktatov in ilustracij stavb. Jacques Androuet du Cerceau st.st. 1546. In 18. prevzema ideal Fontainebleaujske šole. treh polkrožnih vhodov. Petit Chateau.st. Propagiral je hotele. skupek mas – masivna arhitektura. ohranjene pa so te ilustracije.st. Palača je v celoti mogočna.. ker je šel denar za vojsko. Proti koncu 16. Stavba je dvonadstropna z mansardo na vrhu. Fontaine des Innocents.st. Cour Carre. 1547 – 49. Okras je kombinacija stebrnih redov in zelo ploskovitega reliefnega okrasja – alegorije v atikah. Jean Goujon – postavil je tribuno za glasbenike. Zgleduje se po atenski akropoli. Jeann Bullant Spomenika v manierističnem smislu. Pariz) Glavno krilo. za prestolnico določi Pariz. Loža – motiv slavoloka. Cela vrsta bizarnih manierističnih okrasov – zgoraj je kiparska skupina iz brona – jelen z lovskimi psi. 1549 – 52 Zasebna kapela. ker dosti del ni ohranjenih. Za primerjavo zlata vrata iz Fontainebleauja – nadaljevanje tradicije. Louvre. Okras sam je dosti bolj italijanski. tudi dvorce – uveljavi se standardna delitev. Goujon je najpomembnejši kipar v franciji iz sredine 16. Notranjščina – pomembna je dvorana – Salle des Caryatides. Francoska je razdelitev v paviljone po vsej dolžini stavbe. vendar ne živi tukaj. Relief v lunetti – Fontainebleaujska Nimfa od Cellinija. mnogo del je bilo uničenih. portal (avant-corps). ki je bila namenjena. Vhodni del je ohranjen vendar so ga preselili v Pariz in je vzidan v stavbo. tri nadstropja z odprtinami. Osrednji del pročelja z dvorca Anet. Kot manierist je bil naklonjen obilnemu okrasju. pomemben je tudi zato. zgoraj pa je loža. Trinadstropna struktura z dvojnimi stebri ob strani. Pri Ecouenu prvič srečamo gigantski stebrni red. Dokončno združita staro francosko tradicijo z italijanskimi novostmi – visoke renesanse – v novi nacionalni slog. Philibert Delorme (De L'Orme) Dvorec. Portal s klasičnimi pilastri. logična posledica je manjša umetniška produkcija. širše odprtine z dvojnimi pilastri. ki so bile postavljene v Franciji v njegovem času. Prvi iz dinastije arhitektov – družinska služba. 1525 Franc I. Lescot je bolj dekorater. Jean Goujon Reliefi nimf se nahajajo v Louvru. Philibert Delorme (Ecole des Beaux-Arts.st. Gre za visok in ozek motiv – gotski vzgon v višino. Anet.

st. Pietro Torrigiani (Westminster Abbey. grotesken in karikiran način. Kompozicije so sestavljene iz elegantnih figur. posledično vidimo veliko množico majhnih figur. draperija je dosti bolj fantastična in manieristično interpretirana. ki to vojno bije. Figure imajo tipično gotsko draperijo. ki je zasedel ta grad. Te krajine so bile dostikrat realne in so imele vojaško funkcijo. Vtis celote. 1514 . zaradi tega je pobegnil v Anglijo. Grafike so razdeljene v sakralne podobe in žanr. 1610 gre v Rim. Gre za nadaljevanje gotske morbidnosti – smrt je v krščanstvu kot nekaj dobrega – začetek večnega življenja.29 Postaviti si ga je dal kardinal Thomas Wallsey. je umetnik ustvaril dve seriji Strahot vojne (Velike in Male). Zunanjščina – zgledovanje po loarski šoli. dokumentacija vojnega dogajanje. kjer je izdelal ta nagrobnik. Svete osebe se upodablja na lep način. Nonsuch Palace. nato dela v Firencah za Cosima II. Prevzemanje renesančnih novosti se odvija na ravni dvora. da je Michelangelu razbil nos. Pantaloneja (1616) in Florentinsko slavje (1619). Vladarska arhitektura. kjer se je spustil na zemljo in pokazal realno stanje posledic vojne. Figuralni tip je zelo manierističen. 1512 – 18. Njegova glavna naloga je bila dokumentiranje dogodkov na dvoru – upodobitve aristokratskega življenja. Bar-le-Duc) Njegov najbolj znani nagrobnik. le po risbah in sliki. Nagrobnik Henrika VII. Hampton Court. Pokrajina se odpira od zgoraj. Namenoma kontrast med mrtvim telesom. Henrik VII. kakšen je teren. revnem načinu. Nadaljuje gotsko tradicijo. Umetnostno postane pomembna Lorena – samostojna vojvodina do leta 1633. Premaga Špancev nad Holandci. kot pri drugih deželah severno od Alp – kako prevzemajo italijanske renesančne novosti. ob vogalih pa so renesančni putti. Okostnjak drži v rokah svoje srce – ločenost srca od telesa. začeta 1538 t. Zgodenj spomenik na začetku 16. po njem vlada hči Elizabeta I. Jacques Bellange Dvorni umetnik Lorenskih vojvod.. 1558 – 1603. ki je značilno za nizozemsko krajino iz višje perspektive. italijanski so kiparski medaljoni z upodobitvami rimskih cesarjev. ki smo ga že srečali. je tekmoval s Francem I. Marije se pojavljajo dvakrat – dva trenutka iz iste zgodbe. Jacques Callot Dobi veliko naročil za upodobitve vojaških ceremonij. Sorrey. V angleškem okolju je sakralna arhitektura še dolgo tradicionalna. Sama gradnja je potekala zelo počasi.Konec stoletja. Serija Obleganje Brede (1627) in serija Velike strahote vojne (1633). Imamo dva elementa združena – mrtva pokojnika z rokami v molitvi. Zanimiva je interpretacija upodobitve v razpadajočem. manieristično so obrnjene proč od gledalca. Po osvojitvi Lorene. Po letu 1621 se vrne v francijo. Obleganje Brede – naročilo nekega vladarja. institucija kralja opeša. Jacques Callot. členjenje s pilastri. po 1544. Stavba je še tradicionalno srednjeveška. Žanrske grafike – posebnosti je naslikal na precej odvraten. dolgimi vratovi. Florentinsko slavje – očišče. da gre še za zelo tradicionalno zadevo. Palača ni ohranjena. Wallsey je padel v nemilost Henrika VIII. in Lady Margaret. saj so dajale informacijo. razen teh grafik in risb. ANGLIJA Enak proces. Koža na okostnjaku je bolj dekorativno manieristično napeta. Iz grafike lahko razberemo. Nagrobnik Reneja De Chalon. po drugi strani pa spet groteskni žanr – Pantaloneja – popularna komedija. Marije kot elegantne dame s podaljšanimi proporci. Začetek upodobitev figur iz Komedije del Arte. Henrik VIII. malo njegovih ohranjenih del. London) Znan je po tem. Nagrobnik pa je okrašen s klasičnim frizom. vlada od 1509 – 1547. ljudi nižjega sloja pa se upodablja bolj karikirano. Henrik je dal . Krajina je pomembna z vojaškega vidika – v smislu zemljevidov. Pride do kulturnega razcveta. upodobi razpadlo truplo pokojnika. Tekmovalnost med vladarji.i. kakršne ni. Medičejskega. množica majhnih figur – božji pogled na človeštvo. Priljubljen motiv pri večih umetnikih. Ligier Richier (St-Pierre. Grafika Tri Marije ob grobu (okoli 1602 – 17) in Lajnar. Notranjščina pa po vzoru Fontainebleaujske šole. ki jih je naročil iz Italije. palača.

Štiri faze njegovega ustvarjanja. Nottinghamshire. ki je klasičnega izvora (pilastri. Mrtvaški ples. Prvi resen poskus gradnje v renesančnem slogu – klasična stavba v celoti. niše). Zdaj že zelo simetričen tloris. nove stavbe so na ravni dvora SLIKARSTVO Specifika angleškega slikarstva je ta. vendar ne italijani. V Angliji je spoznal Thomasa Morea – pomemben v politiki in parlamentu. ki je apliciran na profan žanr. Sir Thomas More. Trgovec Georg Gisze. da se vladarji niso brigali za to zvrst. kar je posebnost. Naročijo svoj portret. kar se žanrov v slikarstvu tiče. ampak nemci in nizozemci. Hans Holbein ml. Robert Smythson Podoben princip kot na prejšnjem primeru. velik izrez – dopasni portret. Monumentalna. bogata natančno izrisana oblačila. Holbein je 1524 potoval v Francijo. zelo slikovita silhueta. posamezni stavbni prostori nametani na kup. V zasnovi gre za štiri krila okoli kvadratnega dvorišča. hiša je slovela zaradi stekla – luksuz. glavno sporočilo je smrt – prej ali slej nas bo pokosila smrt. Wollaton Hall. Prvi vtis je še vedno srednjeveški. po drugi strani pa motiv okovja – iz francoske arhitekture. kot pa slike – tapiserije imajo funkcijo – izolirajo prostore. relativno pozna faza razvoja – tloris je že simetričen. 1532 pa se je dokončno vrnil v London in tu tudi ostal. Somerset House. Holbein Funkcija prijateljskega portreta – v humanističnih krogih. v sredini je glavna dvorana. Hans Holbein ml. Po tlorisu gre za slikovito stavbo z vogalnimi stolpi – vpliv francoske arhitekture. 1532 Enak tip portreta. med 1523 in 1526. Sprva je tam delal za nemške trgovce. Portretisti pa so v glavnem tujci. Okras je tudi iz francoskih vzorov – ploskovito okrasje. jih ne zanima. historie ni. Po rodu nemec iz Augsburga. Derbyshire. Slikovita silhueta. manj okrasja na samih stenah. Tip portreta učenjaka – prenos tipa od sv. ker je na Holbeina vplival Jean Clouete. piramidalna kompozicija. Ni imel neke šole in ni imel močnega vpliva na lokalno institucijo. naročniki so kralji. Erazem Rotterdamski. Robert Smythson eden prvih profesionalnih arhitektov. Obisk je pomemben. 157. veliko simbolnih detajlov v okolju. klasični motivi v detajlih. Cerkvene arhitekture iz tega časa na tem območju ni.postaviti to palačo iz nič. Robert Smythson (prodigy house. čudo. Iz njegovega prvega Basselskega obdobja. Hieronima. Henrik VIII je zelo rad zasegel palače drugim pomembnežem in jih predeloval po svoje. 1580 – 88. telesnosti. dvorjani. 1523. ker je bilo treba hišo zelo ogrevati. imamo občutek volumna. je najpomembnejši portret. Spoprijatelil se je z Erazmom. . zato so njegovi portreti zelo natančno zrisani. Figura je plastično oblikovana. aristokrati. Holbein je upodabljal osebe iz različnih družbenih slojev v družbi okostnjaka.. zidci. Hans Holbein ml. okoli nje so drugi prostori. nekaj kar ni navada – ustrezno funkciji. Skica portretov Eden najstarejših primerov družinskega portreta severno od Alp. upal je da bo dobil službo na dvoru Franca I. Holbein je bil dober risar. Royal Progress) Luksuzna hiša za kraljico. Po drugem Londonskem obdobju se je vrnil v Bassel. skupek mas. Prodigy – pomeni izjemnost. vendar mu ni uspelo. ki so jo imele. Poudarek je tudi na oblačilih. Hardwick Hall. London Zadeva ni ohranjena. Portret ima zgolj reprezentančno funkcijo. Grafična serija. 1590 – 97. da ga pošljejo prijatelju v spomin. Naslanjanje na francosko tradicijo s paviljoni – razčlenjena stena v strešnem delu. Henrik VIII je zbiral bolj tapiserije.

Ni ohranjena. V miniaturi se je lotil celopostavnega portreta. NEMČIJA Renesančna arhitektura se uveljavlja na drugem nivoju. 1536 Pomembno naročilo.st. Podobna je slovenska arhitektura. da so dvorjani imeli vsak svoj portret kraljice. gre za fresko v njegovem vladarskem kompleksu. Funkcija obeskov ali so vstavljeni v različne škatlice. kot drugi slikarji. Značilno modro ozadje. Levina Teerlinc V službi na angleškem dvoru. okoli 1588. Hans Holbein ml. 1536 – 37 Kristina Danska. Cela vrsta portretov. da bi ga omenjali. 1533 S to sliko je dokončno zaslovel. Žena Henrika VIII.Ambasadorja. okna s trikotnimi zatrepi. Natančno izrisani in dodelani detajli. Nadaljevanje Holbeinovske tradicije – natančno izrisana bogata oblačila. 1537 . Nadaljevanje ambasadorjev v kompoziciji. Značilno nemško modro ozadje Cela vrsta portretov Henrika VIII in vseh njegovih žena: Jane Seymour. Nicholas Hilliard Na prelomu stoletja. Ti portreti postajajo vse bolj ploskoviti.i. Katarina Aragonska. izjemno. Mladi mož med vrtnicami. anamorfoza. Zavrnila je Henrika VIII. Imajo alegoričen pomen – deviška kraljica – uveljavljena ideologija. Portret Henrika VIII.43 Kvazi renesančna palača – poudarek osrednjega dela. zelo problematične pa so atribucije. Pomembno je bilo. Sprva oblikuje nakit. nemčija je bogata z gotiko. Znana je po dokumentaciji. Idealizirana podoba Elizabeta I. Henrik je dosti bolj ploskovito naslikan – pomembna je natančnost. Lucas Horenbout Prinesel to verzijo. dinastija Wittersbach Stadtresidenz. cela vrsta objektov s simbolnim sporočilom. Portreti so celopostavni – pritičejo najpomembnejšim vladarjem. Povezava med očetom in sinom je pomembna v aristokratskih krogih – aristokracija se utemeljuje na krvi. Ana Klevska. noben umetnik ni bil tako pomemben. 1538 Prvi primer ženskega celopostavnega portreta. 1556 – okoli 1560 . Holbein Primerjava s Thomasom Morom in Clouetovim portretom. Cela vrsta projektov na ravni dvora. Henrik VIII v svoji običajni pozi.. Na vseh teh portretih pa deluje zelo lutkasto – kot ilustracija otroške knjige. polnopostavnega stoječega portreta. nato počasi pride do samega vrha. Psihološka oznaka – Holbein je dosti bolj realističen. Elizabeta I. poudarek je na natančno izrisanemu oblačilu Portreti Elizabete I. Gre za tradicionalni italijanski tip palače – kvadratni blok z dvoriščem v sredini. njegovih staršev in Jane Seymour za Whitehall Palace. Miniaturni portreti: Zelo priljubljen format v Angliji. Bili so pod zelo strogim nadzorom dvora. Bila je nečakinja Karla V. 1536. kar je v 16. oblečena je v črno.. Isaac Oliver Iz francije. Vloga spominskih prijateljskih portretov. Ottheinrichsbau. Heidelberg.. Eden izmed prvih pomembnih domačih umetnikov. Na grobo povzemajo vzore. Najbolj znamenita je lobanja – t. V slogu pa posrečeno ujemanje s Holbeinom zaradi natančnega risanja – zaradi majhnega formata. figure so podvojene. Landshut. Henrik VIII.. Bela oblačila. Poudarek na natančno izrisanih oblačilih. zato toliko portretov. ker je bila vdova Francesca della Sforza. Neznana žena. lobanjo vidimo s strani. Nadaljuje staro nizozemsko tradicijo dvojnega. rustično pritličje.

Jacopo Strada in Simon Zwitzel. Residenz. spet postane Dunaj prestolnica. 1614 – 20. bodisi na podstavkih. renesančna zasnova – pravokoten kubus. deloval je pri Giambologni. Poleg umetnikov se je našlo tudi nekaj alkimistov. ki je namenjena rastavljanju antičnih kipov oziroma njihovih kopij. Gre za galerijo. 1568 – 71. ki so popularne v 16. Slog je isti. Členitev stene spominja na Domenica Fontaina. Merkurjev in Herkulov vodnjak. Prevzema njegov princip figure serpentinate. Vertumnus je bog letnih časov in štirih elementov. Povzema italijanske manieristične elemente. Gre za elitno občinstvo.… Z njego smrtjo je bilo vsega konec. Kot cesar je vladal do 1612 – prestolnico cesarstva je preselil iz Dunaja v Prago. Gre za zbirke. Strehe so značilno nemško čebulaste. Augsburg. deloval je tudi v Munchnu. Stena je bogato členjena. Hans von Aachen Povzdiguje Rudolfa II in njegovo vladavino. Merkur in Psihe. švicar Oba sta delovala v podobnem slogu. naročnik je mestna oblast. Arcimboldo je skrbel za scenografije – značilen format dvorske umetnosti. fosili. Rudolf II je imel največjo. imeli so funkcijo v diplomaciji. Bartholomaus Spranger iz Bassla Joseph Heinz st. Praga Zanimivo središče – izzven manierizma ob okoncu 16.st. Manierističen princip. 1593 Kipar. Umetniki niso bili strogo vezani na en sam dvor. Dela tudi za mesta: Augsburg. Umetnosti in Obilja. In 17. Tridesetletna vojna v prvi polovici 17. detajli so zelo dodelani. Bil je nečak Filipa II in je nekaj let preživel na španskem dvoru. Adriaen de Vries. posojali so jih drugim dvorom – znamenje dobrih političnih odnosov. Izdelava v dveh fazah – dva umetnika. 1573. Ogromno aktov. Prevzel je fascinacijo z nizozemci in italijani. celo seriliana. Na vrhu pročelja skombinira motiv Il Gesuv – motiv z volutami. Dvorišče ima celo vrsto klasičnih motivov.Enak princip kot v francoski arhitekturi – gradove počasi dograjujejo. okoli 1591 in Štirje letni časi. Slovel je zaradi tega posebnega žanra. Antiquarium. To ni tipično za fasade palač. Adriaen de Vries Deloval je torej tudi v drugih mestih. Manieristične podobe. portretov. bodisi v nišah. Ne preveč laskav portret sestavljen iz večih rastlinskih elementov – enako funkcijo ima v realnosti – vzporednice na makro in mikro ravni. pridelki.st. NIZOZEMSKA . Elias Holl Velikanski blok. Munchen. Augsbur. Ceres in Kupid. Alegorija Miru. eksotične školjke. Mestna hiša. Začetek današnjih muzejskih zbirk. zlasti ženskih. Pomemben element so Kunstkammer – zbirke. ki je deloval na Rudolfovem dvoru. Erotična vsebina. bogato okrašeno z reliefnim okrasjem. Ponavlja princip Palazzo Farnese. Hans von Aachen iz Kolna. ne gre za dvorno situacijo. ne razume je kdorkoli. Palača ima zelo dodelano ikonografijo – starozavezni in antični kipi. okna so pravokotna. slog ostaja isti. – manj umetniških del. Rudolf II. kot Vertumnus. Bakh. Poudarjen portal. filozofov. Freske so poslikane z groteskami – motiv iz starega Rima. Členjena stena s pilastri in zidci. Proporci so bolj manieristični. antični kipi. vendar niso ohranjene. Giuseppe Arcimboldo Delal je portrete in alegorične upodobitve s pomočjo nekih objektov – različno cvetje. astronomov. Značilna je komplicirana ikonografija.st. alegorije z nekim političnim sporočilom. drevjem. Stene so namenjene razkazovanju kipov. 1581 – 1600 Friedrich Sustris Dinastija Wittelsbachov. upodobitve mitoloških ljubezenskih parov. Wittelsbachi zaposlujejo umetnike iz različnih koncev – zelo eklektično okolje. Augsburg je pomembno mesto. ki so nekaj posebnega in izjemnega – sem so spadale in umetne in naravne stvari: različne slike krajin.

okolje pa naslika v ptičji perspektivi – uporablja dva različna pogleda. Boj se konča 1648 – španija prizna nizozemske province kot samostojno državo – Westfalski mir. okoli 1520 – 24 in Krajina s Haronovo ladjo. 1581 so se odcepile od špansko-nizozemske posesti. 1585 španska armada zasede Antverpn (današnja Belgija). popularen je motiv poklona treh kraljev. Hans Vredeman de Vries Pomemben kot pisec in grafik. Ane 1507 . pilastri. Menjalec denarja s soprogo. Njegove krajine imajo termin manieristične krajine – načela barvne perspektive – v ospredju naslikane stvari v rjavkastih tonih.…) Erazem Rotterdamski in Peter Egidij. masovna produkcija večinoma sakralnih prizorov. Stara nizozemska tradicija – natančno izrisano. Problem. nato so se protestanti uprli. 1561 – 66. ki so obdane z dvojnimi pilastri – motiv slavoloka (Brammante). Erazem je izdal Hieronimova pisma. Izhajanje iz domače tradicijie v osnovnemu tipu in apliciran italijanski okras – rustično pritličje. venčni zidci. da se ljudje ukvarjajo z materialnimi dobrinami – dilema pri ženi. Krajina ima še vedno vtis naslikane gledališke kulise. tehtnica. kako figuralno skupino vključiti v pokrajinsko ozadje – renesančna arhitektura. Splošne značilnosti – središče v Antwerpnu. Antwerpen. Prevzema manieristično barvno lestvico – bolj pastelne barve. dopolnilo italijanskih okrasov. vključujejo pa tudi že italijanske elemente. Slikarstvo Antwerpenski manierizem – okoli 1500 – 1530 skupina podobnih večinoma anonimnih del. okoli 1521 .st. Cornelis Floris de Vriendt Najpomembnejši arhitekturni projekt celega stoletja na tem območju. Skušnjave sv. komplicirana arhitekturna konstrukcija. loža. Eligija – bil je mučenec. Zgodovinske okoliščine vplivajo na umetnost. vpeljuje pa novosti iz renesanse – vpelje Leonardov sfumato). Osrednji del je podoben cerkvenemu stolpu – italijanski način. ki se oddaljujejo od stare tradicije. V severnih provincah ni naročnikov iz dvorov in cerkve. V božjih očeh je norost. Antona. so se zatekli na sever. Mestna hiša. žanr (o čistem žanru še ne moremo govoriti. v ozadju krajina. Poleg tega je pomembna še zasebna arhitektura – podjetniki. Ta termin je uveljavil Max Friedlander. Zaključek starega nizozemskega poznogotskega slikarstva. ki lista molitvenik. Znan je po perspektivi – zanimala ga je arhitektura v perspektivi. Joachim Patinir Pomemben je za krajino – izumitelj t. Deluje zelo gledališko. realizem in naturalizem sta le v podrobnostih.09 in oltar objokovanja 1508 – 11 Voluminozno polne osebe. Fantastične krajine. Istočasno se pojavijo trije pomembni slikarji. maske in motiv okovja (zdi se kot da je prevzeto iz železarskih predmetov) – popularni so tudi kot arhitekturni okras. Quentin Massys/Metsys Tri njegovi slikarski tipi: oltarne podobe (navezuje se na staro nizozemsko tradicijo. 1517 Prijateljska portreta. ki je bil v prvotnem poklicu kovec denarja – Massys je stopnja naprej. ki se ne more odpovedati sporočilni vrednosti.i. Promovira italijanske motive – arhitekturne in slikarske. vpliven je v 17. Razvoj sakralnega motiva Hieronima v študijski sobi – povezava ni slučajna. v ozadju pa v modrikastih tonih – občutek globine. 1579 se sedem provinc s holandijo (od tu holandsko slikarstvo – umetnost vseh provinc) na čelu združi v Utrechtsko zvezo. Naročniki so predvsem mestne oblasti. hkrati pa se ozira k možu. sfumato. Okrasni motivi so se uveljavili preko njegovih grafik – svitkasti motivi. Pri objokovanju – figure so dosti bolj gotske. nato v zelenkastih. kot da bi jih gledali naravnost. Gre za krščansko vsebino. portret (prijateljski tip portreta) Oltar sv. weltlandschaft. ki so bili protestanti po veri. Primerjava s upodobitvijo sv. osebe že delujejo bolj profane. ki sta bila namenjena v London. bogata oblačila – gotsko nagubana. 1514 Žanr. vrsta predmetov s simbolno vsebino (jabolko. Tisti umetniki.Španija je imela posesti v južni italiji in na nizozemskem. Namesto tradicionalnega zvonika je poudarjen osrednji del in italijansko okrašen s širšimi polami. imajo funkcijo moralnega sporočila). Različne figure naslika.

ki se odpira pred gledalcem.. Simbolični pomeni Sv. Portreti spominjajo na Holbeina – njegove zgodnje portrete. Krajina ostane najbolj priljubljen žanr. 1521. od katerega je ostala samo ta slika. ki se specializirajo za posamezen žanr in tudi za zelo specifične motive Herri met de Bles Krajinar. Karel V. arhitektura v ozadju je kombinacija gotskih in renesančnih elementov. ki so še dosti bolj plastični. Obsežen dekorativni program. Po vsebini se trudijo slikati historio – vsebina in slog. bodisi iz biblije bodisi iz antične mitologije. ker je poceni in si jo lahko privošči več ljudi. Od Patinirja prevzame princip manieristične krajine – rjavkasto ospredje. pomemben je kot vez med manieristično in naturalistično krajino v 17. razgibane. najbolj pa . Rafael in njegovi učenci. Pomembna za upodabljanje krajine. Pomemben pa je bil tudi kot portretist. V ozadju manieristična krajina. Jan Gossaert – Mabuse Neptun in Amfitrita Okras nekega dvorca Filipa. slikal je tudi pomembne vladarje: v kompoziciji prevzema tip Mone Lize – piramidalna kompozicija z zadržanim obrazom. Uveljavijo renesančni slog na severu. Hieronim v svoji študijski sobi. bogato oblačilo Poklon kraljev. Figure postavljene v ospredje – pomembna je zgodba. je pa nanj vplivala italijanska umetnost preko Rafaelovih kartonov – tapiserije. Joos van Cleve V nabožnih delih je podoben Antwerpenskim manieristom: Zelo bogata oblačila. Sakralnih del se je loteval manieristično. Beg v Egipt. Patinir je pomembno izhodišče. Ozadje je klasično arhitekturno s kaneliranimi stebri v perspektivi. zeleni toni v sredini in modrikasto ozadje. Jan Sanders van Hemessen Potoval je v Italijo. Ne uporablja več dveh perspektiv ampak pogled poenoti. ki so se nahajale v Bruslju. Krajina je v obeh primerih podobna – panoramska kraja. okoli 1530 Romanisti in specialisti: Romanist: Domači slikarji. Klasična arhitektura.st.st. 2. Menjalec denarja s soprogo. Sodeloval je z Massysom – figure (slikarstvo je posel. arhaična nabožna dela. Glavni vplivi so Michelangelo. Doprsne ali dopasne figure v nekem prostoru. Akt se v tem okolju težko prime Naslikal je celo vrsto Madon z otrokom in je bil uveljavljen tudi kot portretist. Poudarek na krajini. Pomemben portretist in dvorni slikar nizozemskih habsburžanov. dramatične osebe. Različne sakralne podobe. 1539 Žena se dosti bolj nagiba k kupčku denarja in odrinja molitvenik. ki potrebuje tudi sodelovanje). Poudarjena manieristična erotičnost. Marinus van Reymerswaele Žanr. Zanj so zelo značilni prsti na rokah in karikirani obrazi. Še vedno pa imamo opravka z izmišljeno krajino. vidimo velik kos krajine. ki potujejo v italijo in prevzamejo nov manieristični slog. Po istem principu. Renesančno imamo opravka z akti. Postavitev – naslanja se na Durerjevo grafiko Adama in Eve. prva polovica 16. Moraliziranje – menjalec razširja hudičev nauk. Specialisti: Slikarji. horizont je zelo visok. Marije so zanimive – klasično renesančno arhitekturno ozadje. princip prevzame od Boscha – pogled od zgoraj. okoli 1516 in Jobov oltar. 1521 Vzporednice z antwerpenskim manierizmom. Bernaert van Orley Ni bil v Italiji. krajina je natančno zrisana. Slikal je tudi renesančne akte. Jezus deluje kot poganski junak.Dva tipa krajin: 1. Pomemben je za uveljavljanje historiee. 1526 – 28 Eleonora Avstrijska.

ki imajo funkcijo moraliziranja. Dulle Griet. Šla je tudi v Španijo. Napuh 1557 Napuh iz serije glavnih grehov – moralizirajoč. Caterina van Hemessen Portretistka. Stvari pa še niso tako zelo enostavne – v ozadju najdemo prizor iz bega v Egipt – še vedno je sveta zgodba. da gre za čisti žanr – vaški običaji. Bil je Aertsenov učenec. Izgubljeni sin. Značilna obširna krajina Vrnitev lovcev. 1564 Primer manieristične inverzije – Kristus se zgubi med žanrom in krajino. kardinal. visok horizont. vse do Sicilije. Njegov opus se deli na dva dela: grafike (pomemben je založnik Hyeronimus Cock – promoviranje). Nizozemski pregovori – dobesedne upodobitve (naslikanih je več kot 100).64 in pozno 65 . Njegova specifika je. Mesarija 1551 in Jajčni ples 1552 Eden prvih. romar.je značilen žanr. Med samimi umetniki začne veljati kapitalistični princip tekmovanja – kdo bo imel več dela. Padec upornih angel. 1562 .69. Gre za upodobitev praznične ceremonije.63 Tradicija Boschevih peklenskih prizorov. vendar iz tega obdobja ni nič ohranjeno. najbrž po željah naročnika. 1536 Najbolj upodabljan motiv iz nove zaveze za žanr. Pomemben je tudi v tihožitjih. Pogled od zgoraj. . nora Margareta – figura iz nizozemske folklore. slike v boschevski tradiciji. Velike ribe jedo male ribe. iz s dela holandije. Vsebina. Vendar ga italijanske oblike niso zanimale. Dulle Griet – t.60. 1548 Pieter Aertsen Pomemben tako za flamsko kot holandsko slikarstvo. obrnjena navzdol. kmetje. pa je bi žametni. Kaos. Avtoportret. 1565 Serija mesecev oziroma letnih časov. da jih je bilo 6 – štirje letni časi in zgodnja pomlad ter pozna jesen. Manj polne figure. Bruegel naredi kombinacijo dveh najbolj tipičnih upodobitev – smrt na konju in severnjaški tip mrtvaškega plesa (pred smrtjo smo vsi enaki) – cesar. tekmovalno okolje. Nizozemski pregovori. problem portreta in ženskih slikark. Jan st. Peter ml. bolj manierirane roke. Začenja se izoblikovati trg. Ribe so pregovor – komentar na gospodarsko situacijo. 1556. Vprašanje ali jih je bilo 12 ali 6. Vztraja bolj v domači tradiciji. v ozadju vidimo klasično arhitekturo (loža s stebri). srednje 61 . Uveljavil je žanr in tihožitje. uveljavljeno je. Dvojne kompozicije – aristokracija med zabavo in prostočasnih aktivnostih. Mračni dan. ki je naslikana neopazno – manieristična inverzija. Po izvoru je iz Amsterdama. opuščena krajina in tema. Figure so dosti bolj voluminozne. Gospodarsko v središču evrope – srečujejo se pomembni kapitalisti. da so vsi ljudje otroci. Deloval je tudi v Antwerpnu. Zmagoslavje smrti. Velja za kmečkega Bruegla – upodabljal je kmete pri svojih opravilih. Pieter Bruegel st. Delal je v Antwerpnu in Bruslju. Zmagoslavje smrti – Holbeinov mrtvaški ples. vojak in par ljubimcev – predstavniki celotne družbe. Njegovo slikarstvo se deli v tri faze: zgodnje 53 .i. ki upodablja kmete kot monumentalne figure. Žanrske upodobitve. ki ga simbolizira zemeljska obla. Pregovori se večinoma posmehujejo neumnostim in nespodobnemu vedenju. ki se igrajo. Pot na kalvarijo. Za primerjavo krajina iz horarija Vojvode Berijskega. obširna pokrajina z množico figur. Košnja. Za razliko od svojega očeta je bolj manieristična. Spopad norosti v božjih in človeških očeh – pust kot uživaštvo in post kot poduhovljeno versko življenje. Od leta 57 – 75 pa v Amsterdamu. je Peklenski – peklenski žanri. Spopad med Pustom in Postom. 1559 Glavni navdih je Bosch (Vrt naslad za primerjavo). Splošno sporočilo je narobe svet. Otroške igre – odrasli. potoval je v Italijo. Vrnitev črede. Otroške igre.

pri Brueglu gre sicer za dejavnosti. dramatične. Lucas van Leyden Grafik in slikar. ker ženina sploh ni – običaj. Manieristična inverzija – ženin in nevesta sta bolj nevidna. naturalistični portreti. Problem je. Deloval je pod vplivom Durerja in italijanske grafike Križanje. vendar pa je zelo pomembna tudi krajina – kombinacija in krajine in žanra (zima – sneg. Nanj je vplivala beneška umetnost. Svadba v Kani Galilejski Slog je manierističen. Veliko sakralnih del je bilo uničenih. Pomemben portret bratovščine kot eden prvih skupinskih portretov v nizozemski umetnosti (v 17. Poudarjeno je dogajanje v času njegove odsotnosti. Pomemben portretist. prenos v profani kontekst. preprosta kompozicija. Prizor iz kmečkega življenja v vasi. so nanizani brez očitne hierarhije. Michelangelovsko mišičaste figure. v značilnem tričetrtinskem obratu. risal je ogromno antičnih in renesančnih spomenikov – pomemben z dokumentarnega stališča (gradnja sv. Nizozemska Romanisti in specialisti Romanisti: Jan van Scorel Deloval je v Utrechtu. fine grafike. Krajina je v manieristični perspektivi. Predstavlja način življenja. Zanimiv je prizor. Ozadje daje vtis kontinuiranosti – dve sliki dajeta vtis istega prostora. Mesece prepoznamo na podlagi opravil. da je ženin stregel vso noč. ali spada ta v nek cikel prizorov iz kmečkega življenja. Kmečka svatba. Na romaniste vpliva italijanska umetnost – upodabljajo historio. okoli 1537 – 38 Tipični manierizem. okoli 1568 Špekulacije. Monumentalne figure kmetov. sveta ne gleda več od zgoraj. Motiv. Pomemben je bil kot risar. Petra). katerega naj se dobri kristjan izogiba. že v italijanskem smislu – flamski manierizem. zato pride do večjega povpraševanja. Zelo je slovel kot bakrorezec. Marten de Vos 1560 se začnejo upori proti španski oblasi. Kvartopirci primer moralizirajočega žanra. Kvartopirci 1508 -11 Primer manieristične inverzije – križanje je v ozadju. Anna Codde in Pieter Bieker. ko se je vrnil domov. fino senčenje. je v Holandiji najbolj pomemben skupinski portret) z specifičnimi formalnimi problemi – bratovščina skupnost enakovrednih posameznikov. Mojzes in čaščenje zlatega teleta Naslikal je tudi nekaj sakralnih del. Poudarek na protireformacijski vsebini. 1529 S historiam se na tem območju ni dalo živeti. Učenec Antonisa Mora Haarllemska Jeruzalemska bratovščina in Kristusov krst okoli 1530 Pri krstu beneška pokrajina.st. Preberemo značilno moraliziranje. mrgolenje. dekorum peša. nanj je najbolj vplival Michelangelo. kaotična kompozicija in detajli. ki ga pogosto srečamo v beneški umetnosti – zelen prt za glavnimi osebami (Marija z otrokom pred nekim zelenim ozadjem). poletje – žetev). potoval je v Italijo do Benetk. naslon na neko sakralno tradicijo. figure so razgaljene. Primerjava s Tintorettovo zadnjo večerjo – prenos tipa. nevtralno ozadje. ki ga pri sakralnih upodobitvah ne srečamo. očitno naslanjanje na Italijo. ki sta upodobljena vsak na svoji sliki. motiv. Bakhovo zmagoslavje. Zgnetena množica figur. da so ljudje upodobljeni med jedjo. Spet manieristična inverzija – Mojzes na gori v ozadju. Figure so zelo žive. Marten je bil eden od vodilnih slikarjev v zvezi s sakralnimi deli. Maerten van Heemskreck Potoval je v Rim. Tipičen portret zakoncev. vendar se kmečka opravila izgubijo v sami naravi.ki obdelujejo zemljo aristokratov. Namenjen je bil na romanje v Jeruzalem z bratovščino. Domača tradicija – .

Het Schilderboeck (1604) – dopolni Vasarijevo zgodbo. Bolj kot slikar je pomemben kot pisec – »nizozemski Vasari« . . kdor je bil poudarjen. Tipičen manierističen slog – mišičaste figure. spada v kontekst komplicirane ikonografije. vzel je obarvan papir.1602 Izdelana za Rudolfa II. Cerkvena oblast je sestavljena iz dveh institucij – papeža in kardinalskega združenja – konstantno prihaja do nekih trkov. Pomembno je tudi. Strelci – najpomembnejši slikarski žanr. ko so izvoljeni. šele v času poznega baroka se v okviru Italije uveljavita tudi Torino in Neapelj. Slikarju predstavlja zahtevno nalogo. od kje papeži prihajajo. italija je bila v tem času razdeljena v dežele. igrajo pomembno politično vlogo Cornelis Ketel Strelci kapetana Rosenkranza.bežanje pred španskimi pokoli. Gregor XV. Karel van Mander Slikar. pomemben je Sv.st. Specifike po vsebinski ravni. zato se papeži uveljavijo kot glavni naročniki umetnosti. Flamsko poreklo pove veliko o njihovem slogu – italijanska manieristična manira. Rim je papeško mesto. srečamo dve temeljni obliki skupinskega portreta: celopostavni portret ali pa pojedina. Splošna tematika teh portretov je meščanski par – moški kot uspešen poslovnež. Delal je v različnih slogih. uveljavi tipični vzorec papeškega pokroviteljstva in naročil. vendar obstaja zelo jasna hierarhija. Portretiranci so razne strelske bratovščine.naturalistični portreti. Borghese – začetek baroka. prilagajanje naročniku. Izumil je posebno tehniko. Pavel V. žanr. Splošni problem koordinacije ljudi v strukturirano kompozicijo. razgipano dogajanje. malo ohranjenih del. zapiše tudi življenjepise severnejših slikarjev. Projekt Siksta I. Vsak portretiranec je dal določen del zneska – razlike. je plačal več. Brez jedače in pijače ljubezen ostane hladna. Pri papežih gre za dosmrtno funkcijo. 17. ni ločevanja med tem. Papež je tako lahko blagajno izkoriščal za lastne namene in za svojo družino. zato so hiteli. horor vacui. sposoben oponašati različne mojstre. beg v globino Cornelis van Haarlem pokol nedolžnih otrok. – velikopotezno se loti ureditve mesta v celoti. Ilustracije njihovih lastnih izkušenj . so že precej stari. Problem skupinskega portreta. 1591 Hendrick Goltzius Pomemben kot grafik. papeži skrbijo tudi za svoj nagrobni prostor in za zasebna bivališča. Ludovisi – pomemben za uveljavitev slikarske Bolonjske šole. Specialisti: Specializirajo se za določen žanr. Erotičen okvir. slike so bile v glavnem namenjene za njihove uradne prostore. da so to zakladnico precej izpraznili. ki so se preselili na severni del in tu ustvarjali. papeži 17. da so osebe naključno nametane. manierizem. Zdi se. podaljšani udi. Peter (pod Pavlom V. ker gre za upodobitev več ljudi hkrati in je potrebno ustvariti neko kompozicijo. postavijo pročelje). doda še življenjepise antičnih umetnikov. Podlaga je Sikstovski Rim z dolgimi ulicami. Pojedina strelcev Vojaško vlogo odigrajo te bratovščine samo na začetku. naslikali so veliko eksodusov – pokolov. krepostna gospodinja. Večinoma je šlo za flamske slikarje. okoli 1599 . Vpliv ima tudi Praški manierizem – istočasna zadeva – vpliva preko Karla van Manderja. figura serpentinata. Dober je tudi v psihološki oznaki. kasneje je vse več poudarka na pojedinah Haarlemski manieristi: Skupina umetnikov ki je delovala v Haarlemu – 1580 – 1620. žena kot dobra. nanj natisnil risbo in še z belo barvo višal Brez Ceres in Bakha Venera zmrzne. pa to nekako dopolnijo. Kardinalski zbor v tem času precej zgubi na moči. STOLETJE RIM Rimski barok – Rim je edino in najpomembnejše središče v času zgodnjega in visokega baroka. klasične kompozicije. kaj lahko papež porabi za javno ali za zasebno. Papeška zakladnica je bila enotna. 1588 Strelske bratovščine igrajo glavno vlogo v uporu proti špancem.

Stoji zraven cerkve. nepomembne cerkvice. Na vogalih so dvojni pilastri. ker je šlo za širši projekt. Aleksander je naročil ureditev trga pred cerkvijo. Francesco Borromini Del večjega kompleksa. Igra se z različnimi debelinami nosilcev – pilastri. stene ni več. 1637 – 40. 1597 – 1603 Cerkev je že od prej. Pietro da Cortona Dodal je še dosti bolj izstopajoč portik (Tempietto). ne iz dekorativnega stališča). da si postaviti mogočen nagrobnik in družinsko palačo. 1638 – 41. Inocenc X. kupola sama je postavljena v kombinaciji reber in kasetnih polj. Borromini Cerkev kot del večjega konteksta . pročelje 1656 – 57. Barberini je bil iz Firenc in je podpiral Berninija. polstebri in ¾ stebri – poudarjanje srednje osi. Urban VII. San Giovani in Laterano – poskrbi za prenovo te cerkve. Pamphili je bil rimljan. Uredi se križišče Sv. Chigi. Arhitekte zanima arhitektura sama (iz arhitekturnega. 1607 – 1614 Cerkev podaljša proti vzhodu in postavi fasado. Nova je členitev sten v notranjščini – bogato plastično razčlenjene. konkavno – vbočeno). Fasada je opremljena z okni. da ne preglasi cerkve. polstebri. da pročelje sega v prostor pred fasado – pusti pečat mestu. Rim. zadnji pomembnejši papež.66 Centralni tloris. stebri so v parih. Pomemben princip baročne arhitekture je to. Kupola je ovalna – značilen lik . ampak za majhne. ne v kamnu.cerkev na vogalu. Njegovo izhodišče je fasada Il Gesuv. tukaj se prvič srečamo z ukrivljenostjo fasade (konveksno – izbočeno. Pročelje je pomembno. Cerkvena arhitektura Carlo Maderna Začetek baroka. Tukaj imamo konveksni tip. drugi motiv je kombinacija trikotnega in segmentnega čela – eden od pomembnejših motivov v baročni arhitekturi. Pietro da Cortona. naročena samo fasada. Prva baročna cerkev v celoti. Najpomembnejši umetniki večinoma delajo za papeže. Peter. Borromini zakomplicira – kombinira konveksno s konkavnim. San Carlo alle Quattro Fontane. Rim. Pri členitvi nadaljuje členjenje Michelangela z gigantskim redom. Rim. da umetnik postavi tudi stolpe ob fasadi. 1635 . Rim. Sicer nimamo opravka s cerkvami v cerkvenem pomenu besede. po katerem to postane pogost motiv. Pročelje Sante Susanne je ožje.pomemben je lokalni nacionalizem. gre za kombinacijo pročelja cerkve in palače – v grobem prevzema shemo Il Gesuva. Sv. Tloris – centralna stavba. Bernini spet zasede mesto najpomembnejšega slikarja – osrednja osebnost Rimskega baroka – arhitekt in kipar. zato je fasada nižja in v navadni opeki. šele po smrti Alexandra pridejo drugi vladarji do teh pomembnih umetnikov. isti princip prevzame tudi Bernini. zato so ta stolpa postavili samo do višine fasade. bolj valovit vtis. pročelje. ustvarja primerno prizorišče – teatraličnost. stebri. podoben Michelangelu. Steno pa je bolj plastično oblikoval s stopnjevanjem opornikov z namenom poudariti osrednjo os. Santa Maria Della Pace. pročelje. Petru – dolgotrajna gradnja. omenjali smo ga pri Sv. Baročno je poudarjena osrednja os – stena fasade je bolj plastično členjena. Fasada oratorija mora paziti. Zaradi teh stolpov fasada deluje široko. kako je prostor za njo strukturiran. Santa Susanna. Posledica za umetnostno situacijo – arhitekti so bolj svobodni in si smejo privoščiti preigravanje s centralnim tlorisom – prevlada longitudinalni tip. Nad vhod postavi motiv timpanona. bile so tehnične težave. Petra v notranjščini. stene pa so večinoma bele. Razlika je tudi v formalni zasnovi. kompozicija je zato bolj dinamična zaradi razmerij med vertikalami in horizontalami. Aleksander VII. princip pa ostaja isti. zato so papeži podpirali umetnike iz svojih rojstnih krajev. obdana s pilastri. Fasada je plastično členjena s stebri različnih debelin. Oratorij Filipa Nerija. zato daje vtis navande profane palače. Papež sam je hotel. Po učinku jim vseeno uspe ustvariti monumentalen vtis SS Luca e Martina. postavlja se v dialog z mestnim prostorom. variacija dveh trikotnikov ali ovala s kapelami – ustvari podaljšan grški križ. Dorski stebrni red. ne gre za stolnice. Princip fasade kot kulise – nič ne pove.

zač 1656. Kar se kolonad tiče. 1662 – 79. dorski stebrni red z jonsko kolonado. Ovalni trg ima vsebinsko razlago – kot roke cerkve. Francesco Borromini V okviru gimnazije oziroma izobraževalne institucije. 1642 – 50. . ki prevzema vsa dognanja prejšnjih arhitektov. kot neko pregrado. Gre za preplet dveh enakostraničnih trikotnikov. Rim. zaradi prosto stoječih stebrov deluje plastično in umirjeno. Borrominijevska kupola nima reber. zato ker so pod Mussolinijem potegnili široko ravno avenijo. Petra že od daleč vidimo. Zunanjščina ima gledališki učinek. Za njim je postavil ovalni trg (Michelangelov Kapitol). Kupola sama je skrita v visok tambur – ni je videti od zunaj. Santa Maria in Campitelli. triviuma – vanj se stekajo tri ulice pod ostrim kotom. Kupola ima kombinacijo reber in kaset. Oval je dosti bolj dinamična oblika. Standardna členitev notranjščine. Ne prevzema samo kolosalnega reda ampak tudi manjše arkade tako v nadstropju. bolj je zanimiva notranjščina cerkve. da sv. Carlo Rainaldi. Fasada je konkavno ukrivljena. znotraj kolosalnega reda pa motiv plastičnega polkrožnega portika. kot tudi v pritličju. po naslednjem načrtu je to prestavil na zaključek trga. arhitekt. Borromini izhaja iz geometrijskih likov. V tlorisu gre za dosti bolj enostavno shemo. osnovnega motiva. 1658 . Bernini. Petra – princip kolosalnega reda. ne izvede nič novega. iz katerega se izpelje urejena kompozicija. Je ukrivljena in nadaljuje izhodišča. Gianlorenzo Bernini Dobil je nalogo. Petra. Celo zadevo zaključi z balustrado s kipi – navezovanje na fasado sv. Nov element je ukrivljanje stene. ampak se to ni izšlo. zarezuje robove – gre za gotski princip. oval postaja dosti bolj jasen. vendar to ni bilo izvedeno. Pomembnejši urbanistični projekti: Trg sv. Prevzame motiv od Paladija – prosto stoječa stebra – prostora je hkrati povezal in ločil na prefinjen način. ima dve ukrivljeni krili ob strani. v Nemčiji. Rim. obdan je s kapelami.st. Ob vzdolžni osi pa sta dva figuralna vodnjaka. Sant'Ivo della Sapienza. pri drugem zaobljeni. Dosti bolj očitna kombinacija konveksnega in konkavnega. Stena spodaj pa je členjena z gigantskim redom. ki si jih je zastavil pri prejšnjem delu.70 Tekmuje z Borrominijem. Doseže učinek prehajanja skozi različne prostore – gledališki efekt. Notranjščina je bolj dekorativna – kombinacija različnih marmorjev. V tem času pa je delal za relativno nepomembne naročnike Gianlorenzo Bernini Sant'Andrea al Quirinale. Cerkev je postavil kot izziv njegovi cerkvi San Carlo. Fontana Pomembna »vrata« Rima. Sredi samega trga je obelisk Domenica Fontane. Pomemben zaradi t. Oval je prečno postavljen in ne vzdolžno kot pri Borrominiju. te nadaljujejo fasado sv. Zaradi problema stolpov fasada učinkuje širše – problem. bolj baročne. na vrh pa je postavljena fantastična lanterna. da bi stolpe postavil kot prostostoječe. zato so notranjščine bolj bogate.i. je bil pa zelo vpliven v obdobju poznega baroka na severu Italije in v arhitekturi 18. Danes prvotnega efekta ni več možno doživeti. Rim. Rim. Borromini v tem trenutku nima dosti vpliva. V notranjščini imamo opravka z belo notranjščino – zanima ga arhitektura. Vsi ostali arhitekti štartajo iz klasične tradicije – prevzemajo klasični princip modula. da ne preglasi same cerkve. da stolpe dokončno postavi – hotel je strukturo utrditi s tem. Carlo Rainaldi Naslednik velike generacije. kako to optično zožati. Je pa v grobem centralna (princip pri Paladiu). Nenavaden tloris – cerkev je (s italijanska renesančna tradicija) sestavljena iz različnih delov. Zato je postavil trapezasto dvorišče. ki zaobjamejo vernike – urbi et orbi. s katerimi se preigrava – spremeni jih v manjše podlike. Fasada je plastično oblikovana. 1658 – 74. ko se bližamo oltarju. vendar poskrbi. Fasada je bila postavljena 1665 – 67. Piazza del Popolo. pri enem so robovi obrezani.baroka (krog ni več pomemben). fasada sega v širši mestni prostor. Najprej je imel namen postavitve lože ob trapezastem dvorišči. ki se oži z oddaljevanjem od fasade. ampak kasete različnih oblik. Rim. Fasada je tudi boolj kiparsko okrašena ampak relativno bolj strogo. Postavljena je na koncu dolgega dvorišča. Kljub temu je še vedno zelo klasičen. Kombinacija različnih vzorov – po eni strani fasada nastane iz traveje Michelangelovega kapitola. Petra.

Pri cerkvah je sodelovalo več arhitektov. Palazzo Chigi-Odescalchi. Posamezni deli fasad so ločeni z gigantskimi pilastri. Prevzemajo visokobaročne elemente a jih postavljajo na sistematičen način. 1653 – 57. na streho je Bernini dodal balustrado s kipi – Sansovino. Girolamo in Carlo Rainaldi. kot da so okna poglobljena. Umetnost je predmet neke vrednosti – vrednosti spoznavanja. ki je sestavljena iz petih delov. Rim. Petra. Gianlorenz Za kardinala Flavija Chigija. V pročelju je uresničen Berninijev načrt za sv. kjer je bil Domicijanov stadion – zato takšna podolgovata oblika. Največja zasebna palača v Rimu. Bernini uveljavi florentinsko tradicijo figuralnih vodnjakov. Tako je dobil možnost ustvarjanja takšnega projekta. ki je ločeno od nadstropij in gigantski pilastri. načrt 1626 Carlo Maderna. ki ima pogled na circus maximus. Kombinacija kupole in trikotnega portika. Inocencu X je uspelo si prilastiti ta trg – razlastitev in obdavčitve (predrago življenje na tem območju). V sredini je vodnjak z obeliskom. Poudarjena je osrednja os – spominja na slavolok. ki obvladuje vse štiri kontinente. po prvotnem načrtu je šlo za tradicionalno rimsko palačo. ZASEBNE PALAČE Berninijevi projekti Palazzo Barberini. Gre za fasado. ki ima dvojno vsebinsko vrednost – namig na družino Pampili. Piazza Navona. zato je treba upoštevati tudi barbarsko stran. timpanon in kupola. Gianlorenzo Bernini . Pariz. mešanica grškega križa in oktogona. začeta 1664. Trije načrti za Louvre. Notranjščina je zelo bogata in pisana zaradi rabe različnih vrst kamnov. Je dosti bolj velika. v globino postavljena loža (vila Farnesina) – kombinacija mestne palače in primestne vile. palača se zgleduje po Palazzu Farnese. Današnjo podobo je trg dobil šele v 19. Sodelovalo je več arhitektov. Preusmerjanje finančnih sredstev v spektakularno graditeljstvo.Pritličje je ločeno od nadstropij. ena je po tlorisu ovalna – prilagajanje situaciji.V te kote so kasneje postavili dve cerkvi. Nil. Gianlorenzo Bernini. Carlo Fontana je bil zelo vpliven arhitekt. uporablja baročne motive na dosti klasičen način – vpliva na sever. dvojni polstebri. Rim. Fontana dei Quatro Fiumi. Francesco Borromini Centralna stavba. medtem ko navadno ljudstvo strada. in njegove družine. Družinski palači se postavi trg (na njeno dvorišče). Poslikava v notranjosti – visokobaročni iluzionizem. okvir okrog oken v drugem nadstropju deluje. Postavljen je tam. Rio della Plata). ob strani sta dva figuralna vodnjaka. 1664 – 65. Figura gangesa spominja na Michelangelov figuralni vzorec. končana 1666. Nadaljevanje principa palazzo Caprini – baročna nadgradnja – pritličje.Palazzo Ludovisi/Montecitorio.51 Vodnjak štirih rek. Sant'Agnese in Agone. Rim. Slika tistega časa za predstavo funkcije tega trga – zalili so ga z vodo v poletni vročini – spomin na ceremonialno funkcijo. načrt 1650. Gianlorenzo Bernini Naročnik kardinal Ludoviso Ludovisi. pomočnik Francesco Borromini Zasebna palača Urbana VIII. 1648 . Poudarjena je osrednja os. izvedba 1628 – 33 Gianlorenzo Bernini. od 1646 dalje. Praktično gre za kopijo fasade. zato stavba deluje zaobljeno. Sam osrednji del je bil pomaknjen naprej. .st. Dvoriščna fasada je nadaljevanje dvoriščne fasade Palazzo Farnese – globoka loža v pritličju. Fokus je na sami kulturi. gigantski pilastri. vse do Anglije. Ganges. ti pa so postavljeni eden ob drugega pod določenim kotom. Namig na staro-rimsko situacijo – rezidenca rimskih cesarjev. po drugi strani pa kot znamenje svetega duha. Na dvoriščni strani je bil trg pred palačo. Na vrhu obeliska je golob. Ta trg je bil eden najbolj finančno zahtevnih. Girolamo in Carlo Rainaldi. Standardni motiv je figuralni okras okoli obeliska – skalnata masa s personifikacijami štirih glavnih rek (Donava. Močna stolpa ob straneh. Dva manieristična trika – globina lože v pritličju. Varianta med palazzo Farnese in Caprini . Gianlorenzo Bernini Zasebni projekt Inocenca X. vsak del je sicer raven. Ti dve cerkvi dejansko nista identični. Bernini je postavil tloris v obliki črke h. Rim. Varianta Palazze Farnese. Francesco Borromini.

ki je deloma iz Panteona) in židovstvom (stebri izvirajo iz Jeruzalema). notranjščina Sv.Sv. Sansovino je ohranjal razlikovanje. ki je votivna po funkciji – v zahvalo po koncu kuge. Veronika in sv. Problem je bil. Baldasare Longhena Nadaljuje Sansovinovo tradicijo in klasično italijansko renesančno tradicijo. spodaj so alegorije. Okras je rastlinski. Algardi je dosti bolj klasičen – v celoti je marmorna. Ta shema nagrobnika ostane merodajna celo stoletje za papeške nagrobnike.i. Duquesnoy je flamskega porekla – sv. Notranjščina je zelo enostavna. Andrej (1629 – 40. BENETKE Beneška tradicija ostaja precej klasična. Ca' Rezzonico (1667). jasna. in Ca'Pesaro (1673). 1628 – 47. Drugače se je ukvarjal z manjšimi reliefi putov. Helena: Svetniki so povezani s križanjem.. spomin na nagrobnik Julija II. da je pri Longheni zunanjščina bolj bogato kiparsko okrašena. 1631 – 87. RIM – KIPARSTVO Cerkev Sv. -Nagrobnik Leona XI:. Papeževa figura sedi in blagoslavlja – povzeto po Marku Avreliju. 1634 . Vsak del ostaja ločen in jasen. ki je kombiniran z motivom slavoloka. -Nagrobnik Urbana VIII. da imamo dve kupoli nad posameznim prostorom. Duquesnoy). Gianlorenzo Bernini). členitev tipičnih rimskih variant. da so bile njegove rešitve preveč baročne. Ni prelivanja različnih oziroma posameznih arhitekturnih elementov v neko celoto. Bernini pa dinamizira celotno stvar. ni pisanosti. Zanimiv je prehod med osrednjim delom in kapelami – Longhena se posluži volut. drugi umetniki so v primerjavi z njim dosti bolj klasični. vendar je bilo to še vedno preveč dramatično. Alessandro Algardi. Zato je gradnja pripadla drugemu umetniku. Cel kompleks različnih delov. Longin je tisti. V zadnjem načrtu je fasado zravnal. Kupola je v beneški tradiciji. . enako Longena. pred njim je Della Porta že postavil nagrobnik v tej maniri. Velikanska struktura – skoraj arhitekturni spomenik. Centralna stavba. ki je prebodel kristusa. Problem fasade vzhodnega pročelja. Baldassare Longhena Najpomembnejša baročna arhitektura v Benetkah. Benetke. baročne diagonale. Longin in Andrej sta patetične figure. Gianlorenzo Bernini: dokončno uveljavi specifično formo papežkega nagrobnika. Oktogon. Rezzonico – tridelni beneški tloris – uravnotežena razporeditev bremen – v sredini osrednja dvorana. ne prikazuje ločenega osrednjega dela. Longin (1629. Gre za kopijo sansovinove fasade – tridelnost značilna za Benetke – rustično pritličje. Glavni vhod je standardni tempeljski motiv. Pri Rezzonicu pa tega ni – fasada je enotna. sv.44: podobno sedeči papež in alegorične figure. bernini je predložil več rešitev. Baldahin je postavljen na t. tako da pride Bernini v Pariz. Edina razlika med Paladijem in Longheno je. baročen pa je tudi okras notranjščine. tridelni vhod. Edina razlika je bogata kiparksa okrašenost. Petra. Princip sestavljanja prostorov – primerjava s Paladijem. ki so značilne za rimsko baročno arhitekturo. Petra. -kipi . Sveta Veronika je obrisala Kristusu obraz. Sv. Z dvojnimi polstebri so ti deli ločeni med sabo. sv. Andrej je njegovo najpomembnejše javno delo. Salomonovih stebrih (zaviti) – označujejo krščansko zmago nad poganstvom (stebri so uliti iz brona.V času papeža Aleksandra VII. Piramidalna kompozicija. Dodani prizori iz papeževega življenja. Berninijevska strogo baročna umetnost. postanejo italijanski umetniki dostopni za druge dežele. vmes so čebele. Rešitev sama ni Bernijeva. Santa Maria della Salute. Razporeditev figur – nadaljevanje nagrobnikov v Michelangelovi Novi zakristiji v Firencah – figura pokojnika zgoraj. hranjena naj bi bila relikvija te sulice. Helena se je namenila iti iskati križ in ga tudi najdla – zgoraj je relikvija tega križa. na katerega je prislonjen prezbiterij. kombinacija bele stene in sivih kamnitih detajlov. Prostora sta ločena tako. ker se nahajajo v družinskem grbu Barberinijev – slavljenje cerkve in konkretne družine. prvi dve sta precej rimsko baročni – vbočenost in izbočenost. -baldahin: Oltar nad grobom sv. Zunanjščina – ni krivulj. Kombinacija različnih materialov – marmor. bron – barvita kompozicija. Peter – v baroku je postavljena fasada in trg pred cerkvijo.

Petra kot poglavarja rimokatoliške cerkve. šele potem. Ugrabitev Proserpine. ki daje svetlobni baročni učeinek. Za razliko od klasičnih kompozicij Bernini prevzema prelamljanje kamnitega bloka – figure segajo v prostor – baročna gledališkost. obstajalo je že prej. Ludvik XIV. ki povezuje cerkev z vatikansko palačo. ki ga vključi v svojo kompozicijo. Berninijev David je upodobljen v samem trenutku bitke. Figure. Kapela Cornaro (Ekstaza sv. vrne se k renesančnemu pojmovanju. da naredi celoto bolj dramatično in dinamično. Rim Stopnišče. Bernini se je najprej uveljavil kot portretist. spodaj pa je smrt v obliki okostnjaka. je portrete prepustil svojim pomočnikom – velika delavnica. Bernini Dvojnost obraza in trupa. Iz drugih mest so naročali kipe kar v Rimu – slog se je razširil po vsem polotoku. ki se nahajajo v ozadju. Obraz je zelo zadržan in odmaknjen (se spodobi). do sedaj smo se srečevali bolj s slikarskimi. Bernini izrablja naravni vir svetlobe. Zgoraj je klečeči papež in v molitvi. Bernini na začetku stopnišča da večji razmak med stebri. s katero uravnoteži vertikalo samega portreta. Serilijana. Okoli so štiri personifikacije in sarkofag zakrit. Spomenik je postavljen ob začetku stopnišča. kot da bi ravno hotel nekaj reči. Gianlorenzo Bernini: relikviarij prestola sv. Kardinal Scipione Borghese. Relativno priljubljen tip nagrobnika v tem času. Bernini to še popelje naprej. ampak se z vzpenjanjem oža. ki se potem oža – enakomerne širine. pri Donattelu pa je trenutek po bitki. Rim Tip celostne umetnine. 1632. Gianlorenzo Bernini. Psihološka oznaka je zelo berljiva. S. Nagrobnik Aleksandra VII. so v bolj plitvem reliefu – s pomočjo razlik v oblikovanju poskuša doseči globino prizora. 1646 . kontrast z razvihrano draperijo. Bernini spet izrabi okno.-Srečanje Leona in Atile. Zgodnje renesančne rešitve. Bernini Primerjava za Algardijevimi bolj mirnimi portreti – Bernini ujame trenutek upodobljenca. Barvita kompozicija zaradi različnih materialov. Tu gre za figure v okenskih okvirih. Primerjava reliefa z Rafaelovo fresko v Vatikanu – precej se nanaša na tradicijo visoke renesanse. 1647 – 52. Ob strani so člani družine Cornaro. Bernini. Versailes. Maria della Vittoria. Terezije). prevladujoči slog. Po njegovem vzoru se kiparski oltar uveljavi v Rimu in širše. Apolon in Dafne – značilna figura serpentinata. jasno postavljeni protagonisti. -Cathedra Petri. da tako kompozicija najbolje optimalno funkcijonira. Duh na ta prestol kot znamenje papeške avtoritete. Pri Michelangleu je trenutek pred bitko. Konstantin je cesar. 1654 – 68. da je kip namenjen gledanju iz ene same točke. David. Glavni umetnostni razvoj je bil v Rimu. Ni tako vse prisoten. 1656 – 66. S to draperijo Bernini potegne neko horizontalo. Zgoraj pa se spušča sv. Bernini Za kardinala Borgheseja je naredil serijo kipov.. Konstantin je upodobljen v trenutku vizije. 1622 – 23. Bernini je baročno dramatičen. 1663 – 66 in konjeniški spomenik Konstantina Velikega. Pri Algardiju je upodobitev zgodbe dosti klasično jasna – trikotna kompozicija. Fleksibilen gled postavljanja teh stebrov. 1671 – 78 Kombinacija različnih kamnov različnih barv. Bernini. Ta kip sloni na steno. Alessandro Algardi. Algardi uveljavi kiparsko oltarno podobo. Bernini ga je uredil in napravil bolj umirjeno kompozicijo – poslužil se je prosto stoječih stebrov – Paladijevski motiv. Vatikanska palača. tu se prekini ta tradicija. Nagrobniki za manj pomembne ljudi – v tem času ni enotnega tipa. Trenutek. Stopnišče je predeljeno z oknom. ko mu je uspelo prebiti se do pomembnih javnih naročil. Ekstaza v tesni povezanosti z bogom – odvija se kot na odru. pomemben je tudi v vladarskem portretu. Bernini je zelo virtuozen . Apolon in Dafne. Gre za celostno umetnino s sodelovanjem različnih zvrsti arhitekture in kiparstva. kot da se nahajajo v loži gledališča – nadaljevanje prejšnjih nagrobnikov – doprsni spomeniki. ki ga nosijjo štirje cerkveni očetje.53: gre za oltarno podobo. Gianlorenzo Bernini – bolj dramatičen. ki je doživel vizijo sv. ko se začne spreminjati v lovor – ključen trenutek v sami zgodbi. Cela vrsta teh doprsnih portretov. Scala Regia. ki so v cerkvi obrnjeni proti oltarju – Alessandro Algardi. ker je dosti dražji. 1665. Ni pravilne oblike. ki ga podpira. Križa in se spreobrnil. Vzpenjajoči se konj – ideal vseh kiparjev zaradi tehničnih problemov.

ni v današnjem pomenu besede. Caravaggio Ta projekt je znamenit zato. ker je Cerazi stranske slike dal naslikati Caravaggiu. dosti svetle slike glede na njegova poznejša dela. 1601. Trenutek ko Jezus prepozna Mateja in ga pozove k sebi – dramatičen trenutek v zgodbi. Podobne diagonalne kompozicije. Imel je veliko problemov zaradi tega naturalizma. Carracci Reakcija na manireristično izumetničenost in hladnost. da reže marmor kot mazlo – skoraj pozabimo. Jedec fižola.i. dve pomembni osebnosti Caravaggio in Carraci. ki postane pomembna v baročni tradiciji. 1609. čustvenost. nanj vpliva tudi rimska visoka renesansa v kompoziciji – uravnotežena piramidalna kompozicija. Annibale Carracci Annibale je v njegovi družini in delavnici najbolj pomemben in vpliven. angel pa deluje. rimsko (zgodnje rimsko 1592 . uveljavi pa tudi chiaroscuro – kombinacija svetlega in temnega – figure delujejo močno osvetljene – gledališki prizor. ubil je človeka in zbežal iz Rima. da gre tu za kamen – občutimo mehkobo telesa – prsti se pogrezajo v kožo. po drugi strani topla čustvenost. Zelo zagoneten prostor. ohranjena le na čb fotografiji. Coreggio). figura izstopa iz ozadja. ozadje je nevtralno. Caravaggio se od tega trenutka ukvarja s sakralnimi deli. Upodobljen je precej naturalistično. Naročniki niso bili zadovoljni s to sliko zaradi umazanih podplatov in kmečkega izgleda samega sv. zanj je veljalo. Njegova zgodnejša dela v naturalistični tradiciji in žanru. Caravaggio Njegov opus se deli na štiri obdobja – milansko (nič ohranjenega). Kapela Cerasi. Sv. Ustanovijo akademijo dei Desiderosi/ degli Incamminati – reprezentativna funkcija. Caravaggio Imamo opravka s historio. Madonna di San Matteo (1588) in Marija s sv. Po eni strani naturalizem. Caravaggio Delo iz poznega obdobja. slika jih z večjim dostojanstvom. Njegov slog se spremeni v več figur in neko dogajanje. okoli 1585. Imel je temperamenten značaj. Naslon na Michelangelovo kompozicijo. matej pa deluje kot učenjak. pozno obdobje 1606 – 1610 (zbeži iz rima). Katarino (1593). Zgodnje rimsko obdobje – manjša dela. da naslika novo upodobitev. Vedeževalka (po 1594) Naslikal je več t. Tople barve so iz beneške tradicije. Križanje sv. Zato so zahtevali. Poklicanje Mateja je pomemben vir za žanrske upodobitve. Janezom in sv. Matej piše. v kombinaciji s tihožitjem vina in sadja – vtis obilja. Carraci pa realist.94. Mateja.99 in zrelo rimsko 1599 – 1606). Caravaggio Ta slika ni ohranjena – uničena v drugi svetovni vojni. Petra in Savlova spreobrnitev. Kapela Contarelli. Maniera tenebrosa – temačni slog – poudarek na temačnosti. Znameniti umazani podplati in zadnjica – plebejski moment v zgodbi. Obujenje Lazarja. Njegov slog se malo spremeni – figure so v njegovih poznih delih bolj zgnetene v nerazločljivo gmoto. večinoma žanrski prizori Bakh 1593 . Pri oknu je polkno na zunanjščini. kot da bi evangelista učil pisati. Ti dve sliki sta ob straneh. To sta še vedno zgodnejši deli . Vodil jo je njegov brat Augustino. SLIKARSTVO Na začetku stoletja. Sv. 1602. na podlagi česa ustvarja naprej. ki prevladuje nad kompozicijo. Peter ni upodobljen kot herojski mučenik. Je pa manj posmehljiv do kmečkih prizorov. manjši formati. angel predstavlja navdih. Sliki sta v zrelem klasičnem Caravaggijevem slogu.kipar. Bakhov – dečkov homoerotičnega značaja za kardinala. Kardinal Del Monte mu priskrbi tudi prvo najpomembnejših javnih naročil Poklicanje Mateja in Matejevo mučeništvo. Ko pride v rim. 1599 – 1600. svetloba je enakomerna. Kapela contarelli. Caravaggio je bil naturalist. nad to gmoto pa je precej prazen prostor. ne vemo ali se dogaja to zunaj ali znotraj. Carracci se prepusti severnjaški italijanski tradiciji (Tizian. dejansko pa žanrska dela ustvarja v zgodnjem obdobju. Močen kontrast med svetlim in temnim – dramatičnost. glavno oltarno podobo pa Caraciu. Razmerja med njimi so malo bolj umirjena.

Sama sebe upodobi kot alegorijo slikarstva.. Orazio Gentileschi. Kompozicije so barvno zelo tople – beneška tradicija. nižja duhovščina pa je bila bolj naklonjena Carracciu.st. Vplival pa je tudi na umetnike iz drugih dežel. pozornost je namenjena ženski podobi. ni nujno. ki odreši celotno državo. Marijino vnebovzetje.39 Kombinirala je dva različna tipa slikarstva. umazani podplati. Prevzeli so tiste elemente. Judita in Holofern. ki je zelo blizu gledalcu. Razlika med politično interpretacijo. Vse skupaj je zelo idealizirano. po drugi strani pa se portretira v samem dejanju slikanja. Artemisia Gentileschi Razlikuje se od tipičnih ikonografskih rešitev tega prizora. 1601. . Poslikava galerije. 1630 ali 1638 . Bila je posiljena – biografsko branje njenih del. princip poslikave na način kot da bi prenesli sliko na strop – nasproten iluzionizmu – slika na stropu nima učinkov skrajšav ali pogleda od spodaj navzgor. Ženska je iztisnjena v nekem arhitekturnem okolju. ki so njim osebno ustrezali – osebne interpretacije njegovega sloga. Tu izoblikuje svoj klasični slog. razdeljen je v različna polja. saj se umetnik gleda v zrcalo. ki so priročni za upodobitev ženskega akta v naravi. v ozadju tema. še vedno nimamo portreta dejanske pokrajine. Carracci je bil v glavnem freskant. Naročniki pa niso imeli stroge slogovne preference. ki Suzani ne prija. šlo je bolj za določene slikarje. Idealna krajina – vpliven pri drugih umetnikih. Carracci Bil je pomemben v razvoju idealne krajine. Tu ta politični moment manjka. bolj so poudarjali intelektualno plat. ki je namenjena razkazovanju mitoloških kipov. Bolj so bile uveljavljene alegorije slikarstva – v ženskem spolu (la pitura). vsa pa so po vzoru omnia vincit amor – sporočilo je. Posvetna tematika v kardinalski palači! Naročena je bila ob priložnosti poroke – ljubezenska tematika. ki jih je Caravaggio osebno fasciniral. Močan ciaroscuro. Očitna razlika – ciarro scuro. da ciaroscuro prenese na žanr. Program je verjetno pripravil knjižničar kardinal. kjer se Florentinska republika enači z Judito. Quadro riportato – prenesena slika. Avtoportret. Eden od motivov. Artemisia Gentileschi Priljubljen motiv v tem času. Nasledniki Caravaggia . Ta slika je osrednja na stropu in tudi najpomembnejša – radosten. Carracci Tekmovanje med Caravaggiom in Carraccijem. Tak avtoportret je bilo zelo težko naslikati. Princip. vendar sta se vseeno spoštovala. bile so v glavnem portretistke. da so ga osebno spoznali. okoli 1620. še vedno pa je prisotna historia – izgovor za upodabljanje krajine. zato deluje tudi kot da gleda iz platna v gledalca. Beg v Egipt. ki ga Carracci s svojimi pomočniki uporablja. ki jo Artemisia prevzame iz Michelangelovega izgona iz raja. Starca sta v voajerski poziciji. ki je kultivirano bitje. okoli 1604. Sozvočje narave na eni strani. Gre za izmišljeno krajino. 1597 – 1600. Zelo očitno je nadlegovanje. Suzana in starca. posnemanje antičnega kiparstva (iz antičnega slikarstva ni praktično nič ohranjenega). slavilen sprevod. pri Carracciju pa so figure ustrezno idealizirane. da je ljubezen močnejša tudi od samih bogov. brani se z gesto. Poslikan strop z mitološko tematiko. Problem družbene uveljavljenosti umetnika. Bartolomeo Manfredi Pomemben je.Caravaggisti: Ni imel šole v strogem pomenu besede. Galleria Farnese. Kapela Cerasi. zaradi dramatičnosti in krvavosti. dramatično poudarjene figure. Carracci Prvi javni projekt in zelo pomembno naročilo kardinalske družine Farnese.Zmagoslavje Bakha in Ariadne. kot kopija antičnih reliefov. kmečki svetnik. Carraccia je podpirala družina Farnese. Zgledoval se je po antičnih reliefih – figure so postavljene blizu slikarski površini – ta princip bo uveljavil neoklasicizem – princip reliefa. toplejše barve. zato so se redko upodabljali za platnom. enakomerna osvetljenost. Caravaggijeva dela so zelo popolarna med višjim slojem. Kompozicija je skrbno klasično uravnotežena. 1610. oče Artemisie Najpomembnejša umetnica 17. za razliko od moškega. človeka na drugi strani in arhitekture na tretji strani.

Zanj je značilna žanrska upodobitev dečkov iz ulice. Napoveduje visoko baročni iluzionizem – princip Quadrature – arhitektura je naslikana na tak način.Jusepe de Ribera Španec po rodu. Pomembna novost je da je prvič cel strop kot samostojna slika. Svetle figure v temnem ozadju. krajina. Bolj baročen. Spet hčerka slikarja – izučijo se pri očetu. 1633 – 39 Arhitekt in slikar. prihaja veliko umetnikov iz drugih dežel. V Neaplju se je Caravaggizem zelo prijel. Delujejo kot njegovi pomočniki 1602 – 1606. Guido Reni Ločnica med Caravaggisti in bolonjsko šolo ni tako ostra – eden takšnih primerov. sicer je bil freskant. Okoli 1652 je odprla šolo za ženske slikarke. ostali navadni žanri pa so domena tujcev (žanr. Ni prilagoditve perspektive. Aurora. Slika v določenih skrajšavah zaradi pogleda – iluzionističnega učinka. Atalanta in Hipomen.…) Paul Bril Štarta v manieristični tradiciji – manieristična perspektiva. Predstavlja most med fantastičnim flamskim manierizmom in italijansko klasično krajino. Še vedno imamo opravka s prizori. Prevladujoč je klasičen in bolonjski slog Guido Reni Po Carraccijevi smrti veljal za najbolj resnega naslednika. prišel je v Rim in se kasneje ustalil v Neaplju. bolj klasične. Lotila se je historičnih prizorov Porcija rani svoje stegno. 1621 – 23 Quadratura – širjenje prostora z naslikano arhitekturo. Obe sliki sta stropni poslikavi Apoteoza Urbana VIII. Guido Reni Freska – občutek tabelne slike na stropu. Adam Elsheimer Štarta v Donavski šoli – pojav v okviru nemškega slikarstva. Razlike pri žanru – mitološke podobe in historia so domena italijanskih mojstrov. 1639 Znan je po dramatičnih mučeništvih svetnikov. Mučeništvo sv. VISOKI BAROK Razvoj iluzionizma. Pomembna vsebinska novost je slavljenje Urbana s pomočjo alegorij. vendar se je vrnil v Bologno in tam ostal. nasledniki Carraccija: Najprej se šolajo na akademiji v Bologni in nato sledijo Carracciju v Rim. 1614. kar se tiče slikarstva. po tem letu so deležni samostojnih naročil. Guercino Freskantski cikli. Figure so klasične. okoli 1625. 1617 Figure so nadaljevanje bolonjske šole. ko sama sebe rani. Upodobitev. Domenichino Zanima ga krajina. Diana na lovu. Kompozicija – figure vzporedne s slikarsko ploskvo. njegove pokrajine postanejo bolj umirjene. Povzdigovanje s pomočjo . Slovel je po nočnih prizorih in nočnih krajinah. vendarle pa so barve nadaljevanje manierizma. Bolj Caravaggijevski trenutek. čeprav imamo v ozadju modro nebo. 1664 Upodobitev močne ženske junakinje – širši politični pomen. da se ta prostor dejansko širi. Aurora. Ne potrebuje več zgodbe za slikanje krajine. Rim je v tem času še zelo pomembno umetniško središče. Ko pride v Rim. Prevzama Caravaggijev naturalizem in ciaroscuro. Elisabetta Sirani Bologna je bila naklonjena ženskim slikarkam. Pietro da Cortona.. da dokaže svojo psihično moč. da je videti. Bolonjska šola. Filipa.

Carlo Maratti Klasicistična protiutež glede na Gaullija in Pozza. Prepoznamo varianto Berninijevega kipa ugrabitve Proserpine Sv. Sicer ne gre za dobeseden prenos slike na strop. Prevzema beneški način slikanih tabel in pozlačenega okvirja. ker je dosti manj figur. so pa bolj baročno dramatične. Dosti več figur. velik prostor. loti se bolj zgodovinskih mitoloških ali starozaveznih prizorov. med 1607 in 1615 Ohranjen je samo fragmentarno. vendar ni nič prelomnega v umetnosti.svetih oseb smo omenjali v okviru Medičejskih Firenc. Pomemben je za francosko akademijo. Ugrabitev Sabink. Sacchi Klasična piramidalna kompozicija. Barve so bolj umirjene in tople. višje pa so bolj presvetljene in majhne. da je kompozicija bolj jasna. -Giovanni Battista Agucchi: Tratatto della pittura. Gregor in čudež s korporalom. Andrea Pozzo Figur je še več in so naslikane na različne načine. Arhitektura pa je v tem času že v zatonu. Slikal je bolj za zasebne naročnike. -Giovanni Bellori: Le vite de' pittori scultori et architetti moderni Pomemben teoretik. Isti princip kot pri Vasariju – zbirka življenjepisev umetnikov. kot pod katerim slika te figure. 1641 – 47. Naredi izbor – predstavi samo najrelevantnejše umetnike – večinoma slikarje bolonjske šole. Cortona Razlika očitna tudi v številu figur. Kombinira iluzionistične prizore z bogatim reliefnim okvirjem – uveljavi se po vsej Evropi. Pomemben je zaradi principa dekoracije dvoran. Firence. . Favorizira Carraccijevsko slikarstvo – nadaljevanje klasične renesančne tradicije. Andrea Sacchi Upodobi manj figur. Tuji slikarji. Stropni okras. V tem trenutku se mešanje posvetnih vladarjev z nekimi svetimi in mitološkimi osebami dopolnjuje. Dosti večji kaos.33. da daje vtis neskončnega prostora. glede na to kje se nahajajo. Figure so postavljene v prvi plan. zato toliko manj omemb. Pietro da Cortona Medičejci so še vedno glavna družina. Vprašanje. 1637 Sprememba sloga. Mitološka tematika. 1629 . Pomemben je uvod v njegovo delo L'Idea – klasična akademska teorija. Ugrabitev Sabink. bolj razgibane. Princip quadrature – arhitektura kot podaljšek dejanske. Zaradi razlike v številu figur je pri njemu poudarej na telesnost La Divina Sapienzia. poznamo samo ideje. Princip prenešene slike na strop. 1625 – 27. Čaščenje Jezusovega imena. Poudarek na posameznih gestah. šele v tem obdobju se uveljavi princip velikih poslikav iluzionističnega tipa v cerkvah. 1691 – 94. koliko oseb je primerno upodobiti na freski. je toliko prilagojen gledalcu. Ravnotežje realističnega posnemanja in treba je pri svetih zgodbah ustrezno in zadržano idealizirati. Palazzo Pitti. Alegorija jezuitskega misijonarstva. beg v globino. Zmagoslavje usmiljenja. nimamo nekih velikih javnih naročil. kompozicija je bolj jasna. Bakhanalije pred Panovim kipom. 1631 -33 Za primerjavo Tizianove Bakhanalije. po 1673. Časovni premik v visoki barok in glavni razcvet slikarstva. ki jih Bellori nadaljuje. bil pa je vpliven tudi v okviru francoske umetnosti. Upodobi celo množico figur. Giovan Battista Gaulli Jezuitom je prvi ideal preprosta notranjščina. okoli 1629. ki ustvarjajo osrednj prizor in dodatne prizore okoli. Figure so bolj berljive. 1674 – 79. osebe se porazgubijo v splošnem dogajanju. Princip iluzionizma – prostor se navzgor širi. če so bliže gledalcu so bolj berljive. Povezovanje starejše arhitekture in poznega iluzionizma. ki so prišli v Rim in tu ustvarjali: Nicholas Poussin Preživel skoraj celo življenje v Rimu. iluzionizem ni tako skrajen. Pri slikarstvu gre za posnemanje idej.

bolj zafrustriran. Stopnice se nanašajo na Rafaela. Salvator Rosa Specifične krajine. Orfej in Evridika. vseeno pa ga zanima atmosfera. L. Gospodarstvo 2. Bil je bolj freskant. Trg je imel gospodarsko funkcijo. Pariz Place Royale dobesedno »kraljevski trg«.st. Celo sliko gradi na principu linearne perspektive. zaključi Hugenotske vojne (med protestanti in katoliki). Place Royale/Place des Vosges. ki ni imel možnosti da s tem slogom preživi. 1602-04) in Place Dauphine (zač. Pont Neuf (zač. klasična trikotna kompozicija. Njegova krajina je bolj čvrsta. V pogodbi z aristokrati je bila klavzula. Pieter van Laer Flamec. protoromantični umetnik. Število figur se zmanjša. čeprav ne poznamo kupcev njegovih del. ki je zahtevala. na S delu trga je tekstilska tovarna (svila). ki ga Napoleon preimenuje. pravokotnik s kiparskim okrasom. Kar se sakralnih del tiče so bolj umirjeni intimni prizori. ki pride iz severa v Rim. Bil je zelo uspešen.Et in Arcadia ego in Sv. ki je posavljen l. zemljišča poleg trga pa Henrik podari aristokratom (ki so bili pogosto v konfliktih z drugimi prebivalci). ukrivljena drevesa. Danes je . V Rimu so bili celo stoletje – žanrski prizori iz vsakdanjega življenja. Pariz-Il de la Site (na konici otočka) Henrik da postaviti trg in most (sedaj most ni več namenjen trgovcem in njihovim lokalom. Mitološka dela so z bolj kompliciranimi vsebinami – podvrženost smrti. 1607 tovarno porušijo in trg v celoti postane rezidenčen (sčasoma samo za aristokrate). Figure so blizu slikarski ploskvi. Dramatičen temperament tudi v njegovih krajinah – našpičene skale. Prizadeval si je uveljaviti s historio. Kot najbolj uveljavljen umetnik. da je pročelje povsod enako (za fasado se postavljajo različni prizidki in deluje neurejeno. V tem času dela precej tudi za francoske naročnike. v pritličju so bili trgovski lokali. Cela skupina slikarjev iz severa – v Rimu so ustanovili bratovščino – Bentvueghels. Promenade (javni prostor) 3. 1648 Pomemben je kot krajinar. Družina na stopnicah Izoblikuje svoj zreli slog od 1643 – 1653. Gaspar Dughet Svak Paussaina in njegov učenec. Claude Lorrain Bil je dober krajinar. izgledati mora lepo. L.. zgoraj so lastniki živeli. 1589-1610. Žanrski prizori. plani so dosti bolj povezani. 1614. pri Giambologni (Pietro Taco je njegov naslednik) naroči konjeniški spomenik. poleg naj bi bili prostori za delavce. Ideal trga je še vedno kvadrat oz. bil je pohabljen Bambocco. na obisku v Parizu spozna določene ljudi. Delal je za precej premožne meščane. Marija Medičejska leta 1604 v Firencah. ker mu kraljevski naziv ni všeč. 1639 postavijo na trg konjeniški spomenik Ludvika XIII. Idealna krajina bolonjeske šole – izmišljena krajina – še vedno je pomembna zgodba. prestižno. zanima ga atmosfera. Vpliva na angleško umetnost 18. Fascinirali so ga trenutki v dnevu – jutro. ki ga med revolucijo uničijo. 1605 Henrik našteje funkcije trga: 1. Nima več posmehujočega odnosa do teh ljudi. S tem slogom postane vzor. navadni ljudje pri svojem delu. Uraden državne ceremonije. Po l. Pariz res začenja postajati center Francije. Prostor je bolj škatlast. konč. FRANCIJA Henrik VI. zato so imenovali bratovščino Bamboccianti. 1650. ki se odpira v neskončnost. Figure so pomembne in so postavljene v ospredje Pogled na Delfe s procesijo.1578. 1605-12. Izhodišče trga je gospodarsko. Ni pa tiste neskončnosti kot pri Lorrainu. kaotično). Vpliven v tistem času. 1607). Uvede centralizacijo in absolutizacijo države. plani so zelo razločni.

ki naj bi prikazovali njeno in moževo življenje (slednji ni uresničen). okrasa. Petra (Bernini). odprta na vse strani. dela tudi za samostan.). Place des Victoires. P. zač. 1642-46. Pariz Naroči jo Marija Medičejska in zahteva. Mignard (1663. 1615-24. 1645. vpliv dvorca Ayne – prenos motiva v sakralno arh.tam park. ki je uravnotežena z vertikalo stebrov v ozadju. Jules – Hardoiun Mansart Okrogel trg. Blois. elementi (v nasprotju z Rimom) Blerancourt. Krilo Orleans. istočasno je v razcvetu druga Fontainbleujska šola Soronnska cerkev.. tloris simetričen. Francois Mansart (tloris). Prado). Place Louis XV. okrasa. Pikardija Neohranjena. –Gervais. brez pritiklin.: spodaj arkade (trgovski lokali-zgled trg Livorno).). Ange – Jacques Gabriel Simetrija. ukrivljene kolonade v kotih – tikaj prevladuje ravna fasada. 1637. Maisons/Masions – Lafitte. ne vidi se še koncentracija na središčno os. 1687. Pod Ludviki nastanejo trgi z zgolj reprezentativno funkcijo. tradicija Purpusa (pri Ludviku) in zadržanost pri Moškem portretu . poslikava kupole) Naslon na Paldijev Il Redentore. Frans Pourbus ml. Ludvik XIII. St. deluje manieristično. členjeno samo z arh. Moški portret (1650. 1755-57. postaviti jo da Ana Avstrijska (žena Ludvika XIII. Salomon de Brosse. po prihodu nazaj postane zelo vpliven (kraljev prvi slikar). pročelje 1616-21. zgoraj rdeča opeka+šivan rob. STOL. Pariz. prostor za služničad je skrit v klet in s podhodnim hodnikom povezan z vasjo. Med leti 1607-14 je Lemercier v Rimu. ni plastičnega stopnjevanja proti osrednji osi. malo kip. Richellieja (pomembni so še Mazarin in Coulber). FRANCOSKI KLASICIZEM 17. Prikazana v alegorijah in personifikacijah. Simon Vouet. v zahvalo za spočetje Ludvika XIV. Salomon de Brosse Poznogotska cerkev z novim pročeljem. 1635-38. Jacques Lemercier Dela za ministra Marije Medičejske. samo vhod. nad oltarjem je kopija baldahina iz Sv. Za to palačo naročijo serijo slik pri Rubensu. tople barve. kasneje jih postavljajo v provincah. pročelje zgled Il Gesu + kupola s klasičnim porikom. Louvre) Philippe de Champaigne Portretist . J stranica je Kraljevi paviljon (z motivom slavoloka pri vhodu). Slika ima diagonalno kompozicijo (baročno). Palais du Luxembourg. Jacques Lemercier (pročelje). druga na dvorišče univerzitetnega kompleksa). SLIKARSTVO Predstavitev v templju. (1655. Ima dve fasadi (ena gleda na ulico. novost: ovalne sobe na vogalih (ideal). poudarjeni prvi dve nadstropji. paviljoni imajo vsak svojo streho (Nizozemski vpliv)in novost so francoska okna. Salomon de Brosse. 1641. Kardinal Richelieu (ok. ki segajo do tal. fasade enake. S pa kraljičin. konjeniški spomenik na sredini. 1635-42. nadaljuje Moorovo tradicijo. Francois Mansart Samo dvorec v parku. skoraj brez kip. ki je kot samostojna stavba. Val – de –Grace. da se zgleduje po palači Pitti. zgleduje se po Il Gesuju in doda kupolo s klasičnim portikom (=glavna značilnost francoske cerkvene arh. – kraljevi portretist. členi se v paviljone na vogalih s poudarjenim osrednjim delom. Louvre Med leti 1613-27 se uči v Italiji. petdelna členitev./Place de la Concorde. Francois Mansart (ni bil v Italiji) Petdelna zasnova. Vpliv Rubensa in van Dyka (pri kardinalu). 1612-19. NG London). Izoblikuje se slog Henrika IV.

zasnova je 5-delna . Boštjana (ok.). 1656-61. Pariz. ciaroscuro. Povabljen je tudi Ludvik.) Vodja projekta je Caurbet Louvrska kolonada. 1642. 1600-1705 Obzidje nima več obrambne funkcije. sakralna motivika. francoska okna… Salon de la Guerre (Konjeniški relief Ludvika XIV. 1645) in Vdova Irena ozdravi sv. železni obroč). rustika v pritličju. t. Louvre – kmečko življenje Gardisti. pomemben je le končni izdelek. Bernini (je dejansko v Parizu. nato drevesa. triločni motiv na vhodu. ki segajo v prostor in so nizki. Antoine Coysevox) in Galerie des Glaces (zrcalna galerija). »ukročena narava« (saj mora imeti Ludvik pod nadzorom vse). Značilnosti vseh treh bratov so: ciaroscuro. 1698-1708. I. ob dokončanju stavbe priredijo slavje (fr. 1667. nočni prizori ob svečah. ognjemet na koncu). Pri gradnji so morali prestaviti reko in 3 vasi. po smrti papaeža Aleksandra VII. Versailles. Najprej uredijo park (veliki kanal. Kaže se odmev Palazo Caprini (dvodelna členitev). Pred stavbo se stekajo tri poti . za gledališke igre). Palača je v povezavi z bližnjim mestom. realizira se renesančni ideal centralne zasnove. baklah. okupira arhitektra). »fet«) (najprej sprehod. kupola+klasični portik+dokaj neobičajno ukrivljena stena (členitev stene ostaja klasična) 3 načrti za Louvre. težka atribucija.. na teh so stali topovi in kanoni.SAMOSTOJNI UMETNIKI Srečna družina. Louvre – meščanski žanr Kmečka družina. Antoine Le Nain. Bastioni so trikotni zaključi. ravna streha. moderno abstrahirana telesa. Stol. Louis Le Nain. Ludvik XIV. Neuf Brisach. pot za sprehajalce in hiše. 1667-70. Claude Perrault Ni rivalstva med umetniki. 1631. Louvre – veseljaški prizori Vsak se drži svojega področja motivov. ker sam dela replike je težka kronologija in življenjepis (ali je potoval v Italijo ali vpliv Utrehtskih caravaggistov. Louis Le Vau. Andre Le Notre Teče od Louvra proti sredini. Od 1661 vlada sam. i. Na sredini je pot za kočije. figure so klasično postavljene (umirjenost). nato pojedina. ki je nad vsem očaran in 3 tedne za tem je Fouke aretiran (Ludviku je všeč. Mathien Le Nain. Andre Le Notre (park) Naročnik Nicola Fouke (finančni minister). 1678-97. Louis Le Vau (eden najvplivnejših) Dediči po kardinalovi smrti ustanovijo college. Louis Le Vau (arh. 5-delna členitev dvorca (manj izstopajoče). Charles Lebrun Na koncih Salona Guerre sta Salon vojne (tam je konjeniški relief)med Francijo in Holandijo na eni . kočije. 5-delna členitev ni več jasna (zaradi vseh prezidav). 1664-65. Charles Lebrun. Sebastien Le Prestre de Vauban Za obrambo postavijo utrdbe na podeželju (okoli 300. Jožef tesar (ok. faza). Louvre Prepoznaven slog. Jules Hordouin – Mansart (1678-87) V času gradnje je isto velik kot takratnji Pariz. Louis Le Vau (1668-71. College des Quatre Nation. ki je živelo v Versaillesu ob kralju. novost je ravna streha.). Apolonova galerija Štuk+pozlačeni okvirji+poslikave (Pierto da Cortona) Vaux – le Vicomte. do 1685 (minister Coulbert) Grands boulevards. žanr (ne ve se kdo je sploh kupoval žanre) v katerem ni zaznati posmehljivosti (to doseže šele Courbet v 19. saj potrebuje nenehno oskrbo za 25 tisoč ljudi. oval. ok. zač. gledališka igra – Moliere. 1662-72. Charles Lebrun (notranjščina).motiv trivijuma iz papeškega Rima. zato ga na S strani mesta podrejo in postavijo boulevarde za promenado. Georges de La Tour. Champs Elysees. 1649). Versailles: Philibert de Roy (Cour de Marbre. 1643. 1645.

Ange – Jacques Gabriel). dvojnost portretiranja (za vladarje vzvišeno. da se bo gledalec lažje vživel. 1666 za znanost. Sprejo se tudi v pogledu na antiko – ali so bili takrat boljši kot smo mi danes ali smo jih presegli? Spor se najbolj odraža v književnosti in arh. Antoine Coysevox (Musee des Beaux – Arts. 1686. Slikarstvo je podrejeno funkciji notranje opreme. na drugi strani jim stojijo Rubenisti. 1661 za ples. enotna ravna streha. Pierre Mignard (Louvre) {querelle des poussinistes et roubenistes. F. Place de Louis le Grand/Place Vendome. Leta 1663 se izoblikuje hierarhija (Ludvik-Courbet. saj je visoka in ozka. Konjeniški spomenik Ludvika XIV. Strop je poslikan z iluzionističnimi. v 18. v park. 1698.. Jules Hardouin – Mansart Dvonadstropna. ki se je istovetil tudi z drugimi velikim vladarji (Ludvikom IX. višina teh ne sme presegati konjeniškega spomenika. ● Charles Lebrun napiše traktat Methode pour apprendre a dessiner les passions (1698) Kako upodabljati čustva. Jules Hardouin – Mansart. ● Andre Felibien napiše Conferences de l'Academie Royale de Peinture et de Sculpture (1668) Batiment du Roi je vodil »ministrstvo« za popisovanje kraljevske zgodovine in poskrbel za prave popise stvaritev na dvoru. 1689. Vse upodobitve so mešane z alegorijami in opremljene z napisi. SLIKARSTVO Kancler Seguier s spremstvom (1661). Versailles Kraljevi kipar. za bolj intimne portrete pa bolj naturalistično). zač. Girardon Kopija Marka Avrelija (gesta. Charles de la Fosse Najbolj baročna stvaritev v Parizu. Lebrun je pristaš risbe. Pierre Puget (Louvre) Preveč baročni za njihov okus.. Ludvik XIV. racionalizem (umetnost se da naučiti). da ne pride do napačne inerpretacije. 1664). jih prestavijo v park. . Pariz. Prihod Aleksandra Velikega v Babilon (ok. Svetim. Dijon) Bolj umirjena draperija. spodaj polkrožne arkade. Jules Hardouin – Mansart Stavbe ob trgu. Karlom Velikim…). Beneški vpliv so tople barve. 1666-72.). konj). 1671-82. 1680-91. saj se z barvo šele doseže risbo. za Place Vendome. Stol. kiparstvo. že bolj baročnimi poslikavami (Antoine Coypel. Milon Krotonski. zgled: Il Gesu). querelle des anciens et des modernes} Pausinisti so zagovorniki forme. Ustanovljena je tudi tovarna gobelinov in preprog. 1648 za slikarstvo. da se kralj umakne od »javnega« življenja na dvoru. poslikava kupole. Ideja napredka. Grajska kapela.. Apolon z nimfami. Jules Hardouin – Mansart) in Petit Trianon (1762-68. Kip prvotno v grotti (jami). Les Invalides. barva pa se spreminja. ki je podrejena Akademiji.Lebrun-…. Grand Trianon (1687. stebri zgoraj. 1685-92. 1702-04. Perzej in Andomeda. Slika Aleksandra Velikega je seveda v povezavi z Ludvikom. saj je ta stalna. ki zagovarjajo barvo pred risbo. holandski pa naturalizem. na drugi Salon miru. Charles Lebrun (Louvre) {l'histoire de roi – la grande maniere – ustrezen veličasten slog} Francoska Akademija – sistem akademij (1635 za književnost. da bi izšolala vse umetnike v določenem slogu. ločena vhoda za nepomembne in pomembne ljudi. Francois Girardon. deluje elegantno. zgled: Apolon Belvederski. Versailles Petit Trianon je postavljen že za Ludvika XV. zač. 1709. 1679. Versailles. 1669 za glasbo in 1671 za arhitekturo). stopničasto zalomljena.strani.

Inigo Jones Primer renesančnega urbanizma v Angliji. ARHITEKTURA V 16. vendar Anglija še močna iz srednjega veka. Pri tem je pomemben uvod. Vzpostavlja se anglikanska cerkev. Na eni stranici postavljena tudi cerkev. Kvadraten tloris. Srednjeveški London bil iz dveh delov. Vladarji: Jakob I. Kjer ima Palladio lože. (1603 – 1625). Danes je trg zaključen iz vseh strani. »bouržuazna bombastičnost« Ludvik XIV. Orazio Gentileschi) Med palačo in vrtom je javna cesta. 1695. upodobitve živali. od 1605 na dvoru kot kostumograf in scenograf. Stoletju to ozeleni. Čez Temzo so bile plebejske cerkve. Gre za njegovo hišo. Washington) Portretist. Inigo Jones ( poslikava: Alegorija miru in umetnosti. Na jugu bila njegova hiša. Tako je bilo narejeno. Šlo je za posestvo Betforda. Gre za trgovski center. kraljevsko arhitekturo. ki je bila največkrat neka alegorija z vladarjem. Hiše dokaj skromne. ima Jones stene. Gre za privatni razvoj lorda Saunthhemptona. Cerkev: ob koncu 18. Na grafiki ni videti nobenega konjeniškega spomenika. Vhod iz zadnje strani. Hyacinthe Rigaud (Louvre) Alexander – Francois Desportes Claude Gillot Oba delata lovske portrete in prizore iz Komedije Del'Arte. 1616-18 in 1630-35. London. Gre za rezidenčno funkcijo. Ne gre za poenoteno pročelje. na severni strani razvije trg. severno od nje si postavi trg. London. Proti koncu stoletja se izoblikujeta dve proto stranki: WHIGI ( na strani parlamenta) in TORIJCI (bolj za kraljevo oblast) Covent Garden. vendar to daje v najem. 17. V zgodnješi fazi se v Londonu zapolnjuje vmesni prostor med tema dvema deloma. Zdaj ni več originalnih stavb. 1638-39.. Sodeloval predsvem z Bellom Jonsonom. da stavba ni imela stika z zunanjim svetom.1630. Tu deloval tudi Shakespeare. Se vrne v anglijo.. stoletja zgorela. Karel II (1660 – 1685) in Jakob II. Nicolas de Largilliere (NG of Art. kje formulira hierarhijo žanrov. Od 1615-42 dobi ime dvorni arhitekt. zač. Na eni strani vladarski kompleks: Westminister. s tem tudi umetnostne ideje. Ostane lastnik. hiše s polkrožnimi arkadami. London 1661 Prvič uporabljen »square« angleški izraz za trg. ANGLIJA. Funkcija trga je malce drugačna kot v Franciji. Convent garden = tu so bili samostanski vrtovi. Dvojni portret matere. stoletju vlada dinastija Stuartov. se verske stvari zaostrujejo. whitehall. iz dveh pravokotnih delov. Jones najprej potoval 2x v italijo. Puritanci in katoliki nastradajo in se selijo čez lužo v Severno Ameriko. Queen's house. Karel I.(1685 – 1688) Pride do državljanske vojne. Danes je tu tržnica. torej izključno rezidenčno. Učitelj z učencem. rdeča opeka. Trg po vzoru livornskega trga=pravokotna oblika. Stoletju vladajo tudorji. Inigo prevzame od Francozev (Place Royal) slog stavb okoli trga = rustične arkade. želijo vzpostaviti absulutizem. Štarta v Palladiu samem. En prvih primerov take arhitekture v Angliji. Hyacinthe Rigaud (Louvre) Van Dyke – kopija njegovega portreta Karla I. 1685.Vsak mesec so člani Akademije predstavili eno delo iz kraljeve zbirke in spise teh predavanj je objavil Felibien. skratka obrne Palladijev sistem loža – . Zafascinira ga Palladio. na drugi city-trgovsko mesto. ST. Posestvo severno od svoje hiše razvije. realizem + idealizem. V 17. nato živo naravo (krajina). Greenwich. Bloomsbury Square. portreti in nazadnje historia (večfiguralna kompozicija).(1625 – 1642). (žezlo drži kot palico). ki sta v nadstropju povezana z mostom. Šele v 19. Žanr je izpadel. ima močen parlament. princip šivanih robov na robovih same stavbe. prej tlakovano parkirišče za kočije. Sledimo lahko neki lestvici od mrtvega k živemu. Z Jakobom I. potem je sledila obnova. 1701. Gre za arhitekturo dvora. Najlažje je upodabljati mrtvo naravo. Loža je bolj estetski element -klasični portik s toskanskimi stebri.

Zunanjščina-fasada sama deluje kot palača. Francija ne prevzame rimskega baroka. tri traveje ladij na vsako stran. Gre za cerkev. da vsi zelo dobro slišijo pridigarja. Kupola po vzoru Bramantejevega tempieta. Razmak med pilastri. London. V sredini križišče s kupolo. Inigo Jones Stavba je zgorela in so morali postaviti novo. Gladka krogla. Cerkve manjše. Stransko pročelje – prevzame princip fasade Pietra da Cortone (polkrožen portik. tipično baročno. vmes okna oz slepa okna. če izvzamemo vhod. Srednjeveška cerkev bila v zelo slabem stanju. tri imenuje Karel II. ima priložnost. Važno. Izraz se uporablja za specifično angleško tradicijo v arhitekturi. ampak v Francijo. 1675-1710. alegorija. Wren prevzema srednjeveško tradicijo. vendar potem je bil požar in cerkev so postavili komplet na novo. Jones doda Ilgesujevske volute. Ni nekih tipičnih zasnov. Gre za princip antične bazilike. Imenovana je bila 6 članska komisija za obnovitev mesta. Wren Dobi nalogo. Stavba spominja na Escorial. Povdarjen je malce osrednji del s ¾ stebri. Pavla. Wren Ni potoval v Italijo za razliko od Jonsa. Požar uniči velik del mesta. Gre za zaščitni znak monarhije. Notranjščina: Rubensova poslikava stropa. ki je bila za Karla II. London. Povdarek na angleškemu klasicizmu. Vmes postavi dvonadstropen klasični portik. Banqueting hall.22. ustvarjeni so iz klasičnih elementov – preklade. V protestanstski cerkvi so zahteve drugačne. Odloči se za dve dvorišči: širše in ožje (princip . Stena členjena z dvojnimi pilastri. To je postavljeno v tako razmerje. Iz drugih strani: Pročelje iz glavnega vhoda-prevzame pročelje z dvema stolpoma ob straneh. Gre za centralno zadevo. Po drugi strani precej neklasičen – dvojni stebri. Od 1669 naprej bil kraljevski arhitekt. ¾ stebri je širši.stena. London. rustično. Novost v mestu: cerkve. Že 1663 bila ustanovljena komisija za obnovo. London. ob strani kot nekakšne ladje. 1696-1716. da razširi palačo. Predložili so celo vrsto načrtov. v tem trenutku v slabem stanju. obdana z dorsko kolonado. Greenwich. 1665 London zajame kuga. Inigo Jones Še srednjeveška zadeva. zgoraj kupola. katere obnovijo. ki se začne v neki pekarni in nato razširi po mestu. čez rustiko pa pilastri. tri predlaga mesto. arhitekt je bil prostorsko omejen. Pri Jonesu je še bolj poenostavljeno. Sama stena spominja malo na palačo z dvema nadstropjema. V tem času je bil tam tudi Bernini in ga Wren spozna. gotski vtis) Royal Naval Hospital. Cerkve so precej raznolike med sabo. Christopher Wren V požaru bilo uničenih 87 cerkev. nizka cerkev. značilni zvoniki-delujejo malo srednjeveško. V komisiji je bilo 6 arhitektov. iluzionizem Palladievstvo gre za neko vladarsko gesto. vendar težijo k centralnemu tlorisu. To so mu preprečili. ki ima funkcijo avditorija. Večinoma je šlo za zasebne projekte. Ima ravno streho z balustrado na vrhu. 1619. Anglija še bolj. Gre za slavnostno dvorano. Najpomembnejši pri tem je bil Christopher Wren. stebri. 1634-40. Ponovno so jih zgradili 51. Stena v pritličju je rustična in gladka stena v nadstropju. ki poveličuje vladavino.-srednjeveško tradicijo. Dandanes je London praktično isti kot pred požarom. C. 1672 – 87. Skoraj ne veš. dvonadstropna. da gre za cerkev. Druga fasada brez okrasja. V bistvu gre za neko simetrijo. Whitehall. stvar neke fizične omejenosti. nekoliko ožja prečna ladja. Parcele so bile zelo majhne. brez reber. Pavla. da je učinek še vedno srednjeveški. Pravokoten prostor. Stolnica sv. naslednje leto pa požar. 1665-66 bil v Parizu. Karel II. St Stephen Walbrook. pomaga mu tudi hčerka Artemizia. da celo mesto postavi na novo. doda še portik oziroma stebriščno ložo. Nadaljuje ang. brez okrasja *Poslikava stropa. ostane na klasiki. Pročelje starega sv. stolpi –klasični elementi.. ki je ravno zaključena z balustrado. Več načrtov sprejmejo slednjega = Tloris in zunanjščina: zelo dolga. ustaljenih tipov kot St. Zunanjščina: skupek mas. Andrea v Mantovi. če ni zraven enega mogočnega zvonika.. odprt prostor. London. Kasneje postane zaščitni znak parlamentarcev. Notranjščina: lahkotna.

ŠPANIJA Stolnica. Valladolid. palladijevski motiv. najbolj pa v Londonu. Cela vrsta klasičnih elementov. Ni krivin. Anthony van Dyck. London. Nicholas Hawksmore Ludvik XIV je imel probleme na verski fronti in se odloči. Oba tujca. vendar to ni uresničeno. konja pa prevzame od Rubensa (kartoni Konstantina Velikega). Stena sama dosti bolj neokrašena. 1623. Nadaljuje tradicijo upodobitve angleških parov na lovu. Postavljenost v krajino. Ni v dejanju lova. Baročno povdarjena osredna os. Spitalfields. da bodo zgradili 50 cerkva. bil je učenec Karla Fontane. Nekako uokviri queen's house. Karel I. Nad samim vhodom zvonik. bleščavost. Po drugem načrtu naj bi bilo drugo dvorišče zaključeno s polkrogom kolonad. Za razliko od Rubensa ni imel sreče z naročniki. doda kupolo (Bernini). John Vanbrugh Dvorišče zaključeno v polkrog. Predstavlja vrhunec angleškega baroka. odprta. In prihaja iz Flamske. Vpliv načrta na naslednike. Rimu. še srednjeveški. Za enak princip gre pri Blenheim palace. James Gibbs – najljubši arhitekt torijcev Bil je v Rimu na začetku 18. 1585. Podoben princip kot pri Wrenu. Wrenovi nasledniki: Castle Howard. na konju Družinski portret Pri obeh gre za eleganco. na lovu. 1711 sprejmejo odlok. Kot portretist deluje v različnih krajih po Evropi. Na dodatnih stavbah postavi portik z dvijnimi stebri. Pomembna reprezentančna funkcija. Gre za anekdotičen motiv. Neformalen dodatek je služabnik. stoletja. klasičnost-stebri. Gibbs prevzame portik iz piazza del poppolo. van Dyck. Rubens je na njega vplival. Gre za dve dvorišči med stranskimi krili. Ima željo po historiji. Reprezentančen portret vladarja. Centralna zasnova. prostori postavljni eden zraven drugega. se umika drugim in jim daje priložnost. Nasledniki: Peter Lely in Godfrey Kneller – ni bležčavosti. Spet motiv serliane. 1635. 1721-26. ki pridejo v Anglijo in tu ustvarjajo. Deloval tudi v Genovi. samo lepo pozira. Louvre Spet bolj vitek. SLIKARSTVO V marsičem nadaljevanje principov 16. Še vedno gre za tujce. Blenheim palace. Ni tako zategnjen kot portreti Ludvika XIV. 1723-39. Vanbrugh Imamo sestavljanje mas. svetla notranjščina. končni efekt zelo slikovit. Washington. Dejansko so jih zgradili 10. Vzorna cerkev za anglosaški svet. Ravni deli enostavni. kompozicije. Motiv serliane. Genovski portret-figura postavljena v odprt prostor. Juan de Herrera . Njegove formule po svoje interpretira. ki je trajal od 1692 do 1725. Zvoniki so nadaljevanje gotske tradicije. 1699-1712. Stransko pročelje je dvonadstropno. Dvorišče pusti odprto. ker je Wren v funkciji kraljevega nadzornika. delujejo bolj eleganto kot Rubensove. Figure so podaljšane. Baročno je stopnjevanje planov. šlo je za nacionalen spomenik. zač. Kupola v osi. 1692 zato. Kiparstva v Angliji nimajo. ok. ki so ena zraven druge. Šlo je za darilo vojvodini Malborough. ki je značilna za van Dycka. Stoletja. da bo začel preganjat protestante. Elena Grimaldi. Šele v 18. NG of art. Klasičen motiv izveden na neklasičen način. London. Karel I. vključen v samo stavbo. van Dyck pa ja. samo postavitev. ki je premagal Karla II.iz Versailesa). Stoletju domači slikarji. Holbain ni imel naslednikov. Yorkshire. Zanima jih portret. da je pogled usmerjen na queen's house. Slikovita kompozicija iz enostavnih mas. Osnovni elementi čisto klasični. Palermu. Christ Church. Oxfordshire. St Martin's in the Fields. 1705-24.

Arhitektura siva-gol kamen. Uveljavljajo se Borboni. različni kosi sadja in zelenjave postavljeni na polico okna. Edinburgh. vendar se vrne v Sevillo. Jerez. Juan Gomez de Mora Ohranjeno po prvotni zamisli. Iz tistega časa ohranjen zapor. dosežen ideal vzpenjajočega konja. v 17. (1606-17) in Filip IV. Buen Retiro. ok. prevzema chiaro-scuro. Rdeča stena z belimi detajli. V slikarskem smislu bolj pomembna provinca npr. Juan Bautista Maino – bolj sakralna dela. To se ponovi v 18. Šele sredi 19. Suha. Madrid Tu obstajal samostanski kompleks. Filip IV. temno ozadje. ki doživlja vizijo. zač. Gre za brezokrasen slog. NG. kombinacija florentinske risbe in beneške barve. (1634-42). tudi pri prejšnji stavbi. je sedaj pred kraljevo palačo. Diego Velazquez Kristus pri Mariji in Marti. Polkrožne arkade v pritličju. V tem času pride do krize: kuga. Francoski slog. Bartolomeo Esteban Murillo. kjer je podoben efekt. stroga arhitektura. To ni več ohranjeno. 1616-19 in Carcel del Corte. V poznih letih se prilagodi Murilu in prevzame njegov slog. obrazi bolj naturalistični. tudi naročniki so bili iz različnih delov. Jajčna jed. Pri Kristusu lahko opazimo inverzijo. Spet chiaro scuro od Carravagia in naturalizem. 1618. Menihi upodobljeni v trenutku stika z bogom. Tu se zbiralo ogromno ljudi iz cele Evrope. Plaza Mayor. V poznejši fazi se to okrasje urinja.. 1658 tudi sam vstopi v samostan in postane menih. Ima bolj idealizarajoči slog. Filip III. Ohranjeno samo eno krilo. Nadaljevanje Escoriala. stoletje pomembno pristaniško mesto. temno ozadje. ki ga predelajo v palačo.st.. spomeniki. London. Ilgesujevske volute. Glavna dva slikarja: Eugenio Cajes (sakralno slikarstvo) in Juan Pantoja de la Cruz. Diego Velazquez Spet naturalistično izrisane figure. stoletju. poenostavljena vrsta manierizma. 1632 Gre za glavni park v Madridu. delujejo po svoje gotsko. Tudi tu bil požar. Francisco de Zurbaran Cela vrsta upodobitev menihov. Pomembno vpliva nanj tudi flamska umetnost. SEVILLA Na prehodu iz 16. Slopi s polstebri plus preklada. vpliv Carravagia (chiaro scuro in naturalizem): Juan Sanchez Cotan – chiaro-scuro v tihožitjih. ŠPANIJA Filip III. Francoska kombinacija rdeče opeke in belega kamna. obnovili celo mesto. po svoje že baročno. Večinoma klasični okrasni motivi. S Filipom IV. Stene členjene s klasičnimi elementi. preseli prestolnico iz Madrida za 5 let. Npr. bleščeča oblačila. Slikal . ni slikal več po naročilih. konjeniške spomenike prestavili na pomembna mesta. Značilni stolpi na vogalih. Giambologna in Pietro Tacca. 1667 Preobloženost z okrasjem.Gre za neko dvojnost v arhitekturi. Konjeniški kip na sredini dodan kasneje v 19. Samostanska cerkev Santa Maria de la Defension. Sakralna arhitektura v provinci zelo bogato okrašena.. Od 1640 naprej slika bolj za južno ameriko. historiJam da učinek misterioznosti. Šlo je za tržno slikarstvo. bila so 4.. z jezerom. fasada je Ilgesujevska. Podobno vhodu v escorial. Oba portretista. Stoletju. 1618. SLIKARSTVO Na dvoru pod Filipom III. 1629-34. Madrid. NG of Scotland. Poskušal priti tudi na madridski dvor. V Španiji so konje bolj postavljali na vrtove. TOLEDO. Tu se uveljavi naturalizem. Uveljavijo se tudi drugi žanri: žanr. napolnjen z različnimi kipi. Najpomembnejši projekt v španiji v 30ih letih. Slikal tudi tihožitja. Menih. (1598-1621).

črna. Galleria Doria – Pamphili. Ni nobene družbene kritike. Velazquez Las Meninas. Ustvaril delavnico za izdelovanje kopij. Zraven še svitkasti motiv. Filip IV. Rubens se tudi naslanja na beneško slikarstvo. ker ga francoska armada zruši. London. 1634-35. postane dvorni portretist. Smrt s koso – Stoji na zemeljski obli in premaga nad svetom. V ozadju krajina. Iz hrbtne strani. Velazquez Koga Velazquez sploh slika? Tu upodobljen slikar pri svojem delu na dvoru. Na krajših stranicah konjeniški portreti družine. Glavni prizor ponavadi. sulice razmetane. Med prizori bitk manjše slike: Herkulova junaštva (Zurbaranova serija). 1650-71. Zgoraj naslikane še Rubensove slike. FLAMSKA V tem trenutku še del Španije. da poskrbi za njegovo zbirko. Buen Retiro pri Madridu. Posebnost so konjeniški spomeniki ženske. NG. sv. Pošlje Velazqueza v Italijo (od 48-51). sentimentalna in ljubka dela. 1650. Antwerpen. London. pripravljena na nove zmage. ki se odpira proti horizontu. kdo je bil naročnik. Grote Markt. Imamo vtis. Velazquez Se ne ve točno. ok. 1616-21 . Šlo je za sodelovanje med različnimi slikarji. ko poraženec prizna poraz zmagovalcu. S Herkulom se radi vsi vladarji identificirajo. Boji Španije na Nizozemskem. Razlika med sulicami. tople bleščeče barve. kjer prepoznamo kraljevi par. podobno kot Calo. Las lancas. Prevzamejo klasične elemente za okras. Ta kaže na drugo plat krize. Npr. Cerkve 17. Louvain. po 1695. Mihalel. Večinoma: bela. upodobitev različnih bitk.Marije. ok. da sta onadva celoto malce zmotila. Takrat mu je Filip dal nalogo. NG. Vojska poražencev zelo sproščena. V tem obdobju nastane tudi spodnji portret Inocenc X. obilje okrasja. Bolj mehka svetloba. Konjeniški portreti postavljeni v krajino. ki mine. Antwerpen. Vsebina slike morda vendarle moralistična. 1634-35 Ni ohranjeno. Zelo propagandno. Velazquez Rdeči zastorji. Znan tudi po upodobitvah pobalinov. Rim. ki se morajo znajti na ulicah. 1650. Osnovni elementi so klasični. ki kažejo zmago samo. Karel Borromejski. Ničevost. Nobeden ji ne uide. chiaro scuro. Willem Hesius Spominja na Il Gesu. Nasloni se na beneško tradicijo in hkrati na Rubensa. Velazquez. 1615-21. na drugi strani pa španska vojska bolj stroga. Problem zrcala. od daleč še vedno srednjeveško. 1656. Gol ženski akt precejšen tujek. Pes kot spremstvo svetih oseb. Peeter Huyssens Gre za eklekticizem. pri Madonah bolj mehka svetloba. Potem po odboju sevile Velazquez pride v Madrid. Willem de Bruyn Postavijo ga na novo. Pritlikavci na španskem dvoru. ki tolažijo po krizi. Lepota prej al slej usahne. le simpatični otroci. ki zasedejo Antwerpen. Sv. struktura gotska. rdeča. Madrid Upodobljen v trenutku po zmagi. Bitke: Predaja Brede. Slog bolj grotesken in morbiden. Primarna funkcija – portretist Venera z ogledalom. MADRIDSKI DVOR Salon de los Reinos. Vbistvu zmaga Kristus. Nanj vplival Tizian. Prado. 1640 je slikal bolj malo. Ignacij. zraven kup vladarskih simbolov. Stoletja – okoli stebra postavljeni še dodatni stebri – kot prstan. celopostavni portret. Na dolgih stranicah so upodobitve bitk. glavna vsebina opozarja na smrt. Prado. Sv. po drugi strani uporabljajo rebrast obok. 1631-32. Rubensova hiša. Bruselj. Rubens ga navduši nad Italijo nasplošno. Juan de Valdes Leal Murilo z njim celo sodeloval.

stolnica . Po eni strani nadaljevanje manierističnega portreta. ima dosti dela. salomonovi stebri. London. ni imel časa za potovanja.Rubens imel veliko delavnico. Bitka z amazonkami. Kompozicija bolj umirjena. skoraj impresionistično. Gre za princip beneškega di sotto in su. Rubens Poročila sta se 1599. Tu irganiziral veliko delavnico. Pomembna tudi kot naročnika. Rubens. Alte Pinakothek. Rubens. stolnica. V rimu prevzame monumentalnost. Rubensovi portreti: Podoben slogovni razvoj Brigida Spinola-Doria. Gre za obdobje 30 letne vojne. Venera si prizadeva. Precej prepotuje Italijo. Courtauld Institute. vpliv poznega Tiziana. 1606. London Okras ni ohranjen. Klasična-baročna draperija v ozadju. čeprav tam gre bolj za detajle na obleki. ne delujejo italiansko. Alte Pinkothek. michelangelovske figure. gre dvakrat v Rim. Gre za nek umetniški razcvet. dosti bolj manierističen. Skratka manj pomembno. Lady Arundel s spremstvom. 1622-25. Gre za prizore iz stare in nove zaveze. vendar so bolj neformalni. bolj zadržan splošni vtis. Prevzame tudi potezo. Palazzo Pitti. Antwerpen Še precej italiansko. Nanj zelo vpliva beneška renesansa s Tizianom. Manieristično. bogata draperija. Sodeloval tudi z drugimi umetniki. ker mu mati hudo zboli. Rubens se prilagodi domači tradiciji. Munchen V prvi vrsti slikar historie. Pesimističen pogled na situacijo. In razglasitev regentstva Marije Medičejske. da bi Marsa zadržala doma. Potem gre v Genovo 1605-06. bogato oblačilo. Pieter Pauwel Rubens. značilna flamsko manieristična krajina z visokim očiščem. Dramatična situacija. Tukaj pa bolj bleščavost svile kot pri van Dycku. Njegov opus se deli na 4 dele: ● 1600-08 v Italiji ● 1608-19 v Antwerpnu ● 1620-27 obdobje visokega baroka ● 1628-40 zadnje obdobje. manj dramatično. ki je tipično beneška. Vpliv Tiziana. Kot nek komentar na to situacijo. Način življenja precej aristokratski. vladala do 1621. Slog – še bolj opazna poteza. Apoteoza Henrika IV. Antwerpen Še vedno diagonala. Gre za reprezentančne portrte. Dviganje križa. Strahote vojne. bil izobražen. vendar v končni fazi po svoje interpretirani. Tu se poklicno dobro uveljavi. Rubens. Nadvojvoda Albert in Izabela. Gre za flamski dvor. Firence Gre za pozno obdobje. 1620. Hoče ohranit berljivost kompozicije. 1612-14. Munchen Začete visoko baročne maniere. Louvre . NG of art. dramatično. naslika tudi krajino iz teh krajev. potoval po Evropi: Madrid. barve bolj hladne. Washington Tu bil v Genovi. 1637-38. Kasneje se preseli na podeželjo. bolj zadržano Rubensovo Visoko-baročno obdobje: Šlo je za 4 večje dekorativne cikle. Posamezne slike so bile montirane na strop. Pomočnik je bil tudi Anthony van Dyck. Osnovni motivi klasični. Prado. dramatična diagonala. ko v glavnem deluje kot diplomat V prvem obdobju je glavni delodajalec Vincenzo Gonzaga. 1620. Dramatične realne svetlobe in sence. ok. potem tudi v Madrid. Ogromno deloval kot diplomat. Rubens. Vendar ne dosega take bleščavosti kot drugje. 1615. patos Snemanje s križa. Prevzema tople barve. 1608 se vrne v Antwerpen. vendar nima moči. Izkrcanje Marije Medičejske v Marseillesu. Kralj Salomon in kraljica iz Sabe. palača v mestu. V ozadju pogled na krajino. 1618. 1610-11. Slog – isti princip baročnega portreta. kaos. Naročniki so bili bogati meščani. celopostavni portret z anekdotičnimi dodatki.

potrebuje izgovor v historiji – Noetova barka – izgovor za eksotične živali (vladarji so v tem času zbirali eksotične živali za lastno zabavo). Kralj pije. da je zakonita naslednica Henrika IV. Nova vrsta kmečkega žanra. Zelo pogosto se ga primerja z očetom. Prizori iz njenega življenja oblikovani po prizorih Marijinega življenja. Zelo rad slikal dve temi: zgodba satira in kmeta iz ezopovih basni (antični literarni vir) in kralj pije (mešanica žanra in historije)-Priljubljen način praznovanja praznika svetih treh kraljev. Gostilniški prostor po Brouwerju – podobno veseljaški. Zmagoslavje evharistije. David Teniers ml. Adriaen Brouwer uveljavi nov slog v 30ih letih. Posmehovanje tem neuglajenim ljudem. Med temi tremi umetniki zaznamo določene razlike. Banqueting hall Slavljenje Jakoba I. zgoraj Fama. Pomemben je ker deluje tudi na Holandskem v Amsterdamu. London. hčerka ima košaro z grozdjem-simbol povezanosti. 1634 – 40 in Kmečko rajanje. FLAMSKO SLIKARSTVO Arhitektura je manj pomembna. Struktura stropa opredeljena z zlatimi polji in slikami z oljem na platnu. Po Rubensovi smrti vodilni flamski slikar. . Obstaja tudi serija tapiserij Konstantina velikega. Snyders – rabi neko zgodbo. V glavnem gostilniški prizori v nekih notranjščinah. ki povdarjajo družinsko harmonijo. Rubens. Zgodbo treba brati v navezavi Ludvika XIII. gre za upodobitve življenja. gre za beneško tradicijo. Pomemben je za obe tradiciji. Serija tapiserij – Marija Medičejska hoče pokazati. klanja se ji figura Francije. gre za portret kot odvod historije. Anthony van Dyck. Bolj detaljno obnašanje. ki trobi in opozarja na slavje. Slikar historije najprej. ker nadaljujejo manieristično krajino 16. Bil je dvorni slikar nadvojvode Leopolda Viljema. Gre za tipološko razmerje med legendarnim na eni strani in dejanskim na drugi. na drugem mestu pa portreti. 2 specifični flamski zvrsti: ● Lovski prizori oziroma upodobitve živih živali: Jan Brueghel st. Historija je najpomembnejša slikarska zvrst. Jan – ne slika lovskih prizorov. ogromnih dimenzij. Svet.Glasbeni inštrument lutnja – glasbena harmonija simbol za družinsko. Jacob Jordaens – tudi pod Rubensovim vplivom.st. Jordaens. ki so nadaljevanje tradicije. Umetnikova družina. Tudi sicer precej slaven. Frans Snyders. Prado Gre za dvojni iluzionizem. Pomembnejši je razvoj kmečkega žanra – trije umetniki: Pieter Brueghel ml. Grenak požirek. Ni več moralnega opozorila. V tem trenutku najslavnejši evropski slikar. Ob strani salomonovi stebri med katere je napeta tapiserija. da rubens naslika dve serije.Marija M. Cornelis de Vos Primarna jim je bila historia.. ki ni naš. ki je pod vplivom alkohola. Rubens. Gre za gostilniške prizore. manj oseb – večinoma gre za kmete. tudi portretist. okoli 1635 Kmet. Kasneje zamenja slog – Kmečko rajanje – svoj satirični ton malo omili in upodablja kmečko življenje bolj idilično iz bolj etnološkega vidika. vendar mož ji je pa zvest. ok. Tudi druge žanrske zvrsti. Gre tudi za njegov avtoprtret. Rubens. Gre za sveti praznik in hkrati ljudski običaj. aristokratski okvir. Papiga je simbol ženine nečistosti. ok 1621. kjer se veliko pije. okoli 1650 Prizor slavljenja praznika sv. Gre za njen prihod. Lov sam je zelo aristokratska zadeva. ok. Tu gre za alegorije. 1626. naslikana je tapiserija znotraj tapiserije. Njegova manira je bila všeč vladarjem tega časa. spodaj Neptun z Nereidami. Bila je izvedena samo prva Marijina. vendar zadržan. Treh kraljev. Podobno tudi tihožitja. ki jezdi delfina-namig na Jonovo zgodbo. Prado Na sliki najdemo celo vrsto simboličnih detajlov. Zgoraj putto. Alegorija Jakoba I.. krajine niso posebejo omenjene. nadaljuje kmečki žanr. 1633-34. v vseh njegovih vlogah. Fizično so ta dela zelo majhna. Dejanski dogodki v kombinacije alegorij. ki pritiče najvišjemu sloju ljudi. je imela plan. Gre za 24 slik. ki se ga nacejajo. Funkcija tega žanra je svarilo pred neprimernim obnašanjem. se je tudi lotil kmečkega žanra pod Brouwerjevim vplivom.

opozarja na težavni proces osvobajanja zvrsti od historie. dramatični prizori. Rubens je bolj dramatičen – upodobitev lova in resno klanje – boj za življenje in smrt.uporablja Ezopove basni – zgodbe z moralno vsebino. nižji aristokrati in meščani. . bil je zelo priljubljen slikar pri najvišjih evropskih vladarjih. Snydersu je ostal malo nižji sloj.

st. Likovna umetnost aludira na sam čut vida. Pri vseh pa gre po eni strani za zbirko predmetov in po drugi za skupino ljudi. Vendar jim ne gre za razkazovanje bogastva navzven. nekakšne republike. Slikarstvo je vodilna umetnostna zvrst. okus in sluh). Slavljenje njune vloge kot zbiralcev. kopenska mreža pa je namenjena ljudem). čeprav v 17. ki je dosti bolj spontan. zmišljeni moment pa je vsa zbrana družba v takšnem kontekstu. Frans Francken ml. vendar dosti bolj svobodno. ki pa je po tradiciji iz dinastije Oranskih (Viljem Oranski je vodil upor proti Španiji). Kanale se postavi v pravilne rede. ki je bilo gospodarsko središče). Willem in David pa se počasi osredotočita na umetniško plat v muzejskem okviru. Zasebniki si postavljajo hiše po lastnem okusu. vendar je šlo za nekaj več. . sistem je dosti bolj jasen – kopne in vodne poti so vzporedne. Vrhunec je z Willemom – vključuje alegorična sporočila. saj svoj denar v prvi vrsti vlagajo v trgovino. čeprav so dva kanala že postavili že prej. nadzor posegov v mesto samo. tretjega pa postavijo v 17. ki jim je vladalo več ljudi – Regenti (najvišji kapitalisti. Na začetku 17. Ta žanr se posebej razvija na Flamskem. Po drugi strani pa vsaka ta provinca izvoli t. in David Teniers ml. državic – terminološko je vse skupaj še vedno holandska umetnost – holandija je bila gospodarsko in umetnostno najbolj močna. vpliv poteka iz Holandije na Flamsko. Določene slike se lahko ponavljajo. holandske dežele pa ne želijo svojih dobičkov odvajati nekemu vladarju – ohranitev gospodarkse avtonomije).st. gospodarski spor (španci imajo absolutistično oblast. kralj Sigismund. ker veljajo za kurioziteto. Upor protestantov proti katolikom (špancem) – splošna definicija. Pri Willemu gre za naturalistične detajle (slike so prepoznavne. da so vse iz iste zbirke. Funkcija teh slik je slavljenje zbirateljstva aristokratov – podobno kot lov. AMSTERDAM 1240 so reko Amster zajezili in njen tok speljali naokoli glavnega dela skozi prečne kanale. Same slike na upodobitvah so dejanske ilustracije obstoječih umetniških del. bogatijo s trgovino z Vzhodom). prej pa je bilo obratno.i. Pri alegoriji vida imamo njun portret. Posredno gre za slavljenje vladavine nadvojvod. najbolj nas zanimajo upodobitve njune zbirke slik. Statholderja – ima vojaško funkcijo (ki je bila pomembna na začetku v času samega boja s Španci) in so odposlanci v neke vrste skupščini v Haagu – zasedanje vseh sedmih provinc skupaj.● Upodobitve umetniških zbirk: Jan Brueghel st. Gre za resnični prizor z moralnim sporočilom.st. Za razvoj upodobitev zbirk so pomembni tudi: Willem van Haccht. najbolj pa so problematični pri odnosu do vojne – za aristokrate je vojna idealne razmere – za njih je to zabava. in Rubens: alegorične upodobitve čutil (vid. treh kanalov (1607. kar se odraža tudi v umetnosti. vendar nimamo takšnega nadzora kot v absolutistični Franciji. Statholderji so v primerjavi z regenti zelo šibki.…). zbirke so pomešane. predvsem v Amsterdamu.st. HOLANDIJA Prihaja do medsebojnih vplivov. Zanimiv je urbanizem zato. vendar ni nujno. Na koncu nastane radialni vzorec. Specifična situacija umetniške organiziranosti. Ta skupščina imenuje še najvišjega vojaškega poveljnika. tip. Frans uveljavi ta žanr nekje v 1620ih letih. Okrog tega zajezenega dela počasi zraste mesto. Gre za javni projekt.i. izvajati začeli 1609). se holandci uprejo špancem in razglasijo lastno državo (7. tudi figure naj bi bile konkretne osebnosti – nadvojvode. Ob koncu 16. Prerez mesta: Amsterdam ima dva sistema poti: kopenske in vodne (ladijski transport za trgovine. Rubens. Avtorja sta oba – princip sodelovanja med različnimi umetniki – da se neko delo izvede najhitreje in na najboljši način. naslika nadvojvodo Viljema z njegovimi prijatelji in njegovim avtoportretom (skrbel je za njegovo zbirko). vendar se bomo najprej ustavili pri arhitekturi. vonj. Teniers je bolj realističen. Ta struktura je pomembna tudi v umetnosti – Oranski so aristokrati in si želijo živeti tudi na ta način. Same državice so bile oligarhije. Stari sistem Kunstkamer. ker je rast mesta še vedno organska – mesto se širi okrog zajezenega dela v sicer bolj ali manj urejenih presledkih. Po drugi strani pa imajo funkcijo daril drugim vladarjem. sprejmejo načrt t. Prostor je naslikan v forsirani perspektivi. kombinacija urejenega sistema.

Slikoviti so le zvoniki. Ena najbolj otipljivih primerjav je situacija v Franciji – kraljevi krog določa okus. se holandci uprejo špancem. danes muzej. Imamo najpomembnejšega naročnika. Notranjščina ima funkcijo avditorija – dvorana. Na ravni aristokratskih naročil prevlada klasicistični slog. da glavni vhod sploh ni poudarjen – po renesančnem principu je stena zelo enakomerno členjena. Haarlem. Jacob van Campen Najpomembnejši klasicistični arhitekt. Westerkerk. V prvi vrsti Flamci – redek primer potrebe po historiji. od 1625 do konca stoletja pa govorimo o holandskem klasicizmu. zmagoslavje Holandije. je postavil tudi nekaj mestnih rezidenc. okoli 1633. za okras je skrbela cela vrsta arhitektov. V Holandiji naročil za historije praktično ni. Haag. postavljena za družino). je skoraj ne bi prepoznali. že to deluje precej klasično. ki ima dobro slišnost. na začetku stoletja do 1625 imamo še opravka z manierizmom. namenjena zboru vernikov. Amsterdam sam je središče arhitekture in umetnosti – druge province posnemajo njegove sloge. vilo preuredila v mavzolej za moža – dvorana je centralen prostor. Arhitektura je sicer kiparsko okrašena. Klasicizem smo srečali že v vseh deželah – klasicistična tradicija. Jacob Jordaens: žena je po smrti Henrika. manieristično Nieuwe Kerk. Izmed precej del. Na njega je vplivala angleška arhitektura in holandski klasicizem prav tako vpliva nazaj na anglijo. kar se konzumentov umetnosti tiče – v holandiji je zelo razširjena . čista simetrija v kvadratnem bloku. 1645. Amsterdam. Predmestna vila (vila suburbana. ki se obeleži z novo mestno hišo). je bila nekoliko predelana. vendar ni takšne monumentalnosti. On in njegova žena sta se lotila ali prenavljati stare palače ali zidati nove. ni nobenega likovnega okrasa. Mestna hiša. Zunanjščina je klasicistična z enostavnim okrasom – členjenje s pilastri. Sedež oligarhične oblasti. Zelo enostavna. vendar dosti bolj enostaven kot italijanski manierizem.st. začeta 1620. 1651. Jordaens je najpomembnejši naslednik Rubensa. kiparjev in slikarjev. dve nadstropji gigantskih pilastrov. Amsterdam. glavna prečna dvorana med dvoriščema je pomembna za dogajanje. kombinacija rdeče opeke in belih detajlov. Sodelovala je cela vrsta različnih umetnikov. Mauritshuis. začeta 1645. ki je francoski kralj. Jacob van Campen Najpomembnejši arhitekturni projekt 17. grški križ. največja mestna hiša zgrajena dotlej. V holandiji pa zelo malo slikarjev slika za vnaprej znane naročnike. vladal je 1625 – 47. notranjščina je zelo enostavna. slikarji večinoma slikajo za trg. SLIKARSTVO Najpomembnejša zvrst umetnosti. ki jih je postavil ta mestni arhitekt. Huis ten Bosch. Pomembna je tudi razlika.ARHITEKTURA Slogovno jo delimo v dve fazi. rdeča stena iz opeke. ne gre za zasebno palačo. zato morajo uvoziti slikarje. Problem protestantske cerkve. na holandskem. precej je klasičnih elementov. Funkcionalno je potreben centralni prostor. Ni posebej predpisanega tipa cerkve.st. Predvsem je pomemben organizacijski vidik institucije umetnosti – ustvarja se za trg.st. Gre za medsebojne vplive med temi deželami. v 18. Čeprav gre za aristokratski projekt. poudarjen timpanon. poslikan z alegorijami. pri Haagu. da poslušajo pridigo. Paladijanska arhitektura. Centralen tloris. Hendrik de Keyser Manieristični. dva sproščena grška križa. Gradbeni material je opeka – specifična estetika. province so priznane šele leta 1648. Zgrajena po koncu tridesetletne vojne (ob koncu 16. V teji vili je upodobitev Apoteoze Frederika Henrika. Zanimivo je. Opeka je najbolj v rabi. Poudarjen je osrednji del s timpanonom – Palladijevska tradicija. arhitektura ni tako pomembna. ki ima dve notranji dvorišči – funkcija dovajanja svetlobe v notranje prostore. ki so bili v glavnem tujci. Vseeno pa je kiparsko okrašen samo timpanon – dosti bolj zadržano. brez okrasja. Pieter Post Hiša Frederika Henrika. Arhitektura je po tlorisu velikanski blok v italijanski maniri. ki spominja na francoske tipe. Stene v notranjščini so gole. vojna traja zelo dolga. Vogali izstopajo iz fasadne črte – petdelni sistem. začeta 1648. Od Palladija prevzame gigantske pilastre in streho zaključi s timpanonom. Campen Bogatejša meščanska rezidenca. Ogromna stavba. Svitkasti motivi.

Malo bolj je baročen in dramatičen. Caravaggio je bil vpliven po celi evropi. Amsterdam Thomas de Keyser je vodilni amsterdamski portertist. krčmarji. Uveljavila se je kategorizacija. osebe so bolj zadržane in oblečene v črnino. zavesa kot kulisa v ozadju. ki funkcionira. Prevzamejo najznačilnejši potezi njegovega slikarstva: naturalizem in chiaro-scuro. . Kako ● ● . zraven še pogled v krajino. ozadje je nevtralno. 1648 je tudi tu pomembna letnica. Haals. Haarlem Poleg strelskih bratovšin kot skupinskih portretov so obstajale tudi pojedine kot skupinski portreti. Vse skupaj bolj prepričljivo postavi v prostor za razliko od prejšnjih portretov. najbolj popularna je krajina. historia v italijanskem slogu. historia ne gre v promet. povdarek je na krepostnosti SKUPINSKI PORTRETI Strelska bratovščina kapetana Allaerta Cloecka. Tudi nekaj Carracijevih vplivov so prevzeli. Večinoma so bili precej kvalitetni slikarji. Umetnostni trg se krči. Rijksmuseum. ostali bolj v ozadju. Pieter Lastman Spada med predrembrandtiste. Pojedina strelcev sv. ter je v gospodarskem smislu dosegla vrhunec. 1632. se pričakuje. razlike so tudi v vsebini. zahtevno občinstvo – treba je vpeljevati novosti v že uveljavljen žanr. pomemben vzor postane Francija.st. Vsebini sta historia in žanr. Frans Hals Museum. Pojedino je bilo umetniku lažje nalsikati. imele tudi funkcijo policajev. torej preden je prišel Rembrand v Holandijo. Delovali so v Utrechtu. da ker gre za portrete. Slikarjev je bila cela armada. ker je tudi najbolj poceni. grejo od tega trenutka stvari na umetniškem in gospodarskem področju počasi navzdol. večina jih je bolj v prvem planu. Honthorst je slikal bolj nočne prizore. Preko njih se prenese caravaggijev naturalizem – močna težnja proti naturalizmu. Slike so manjše. 1647. vsaj zaradi mize. . Še vedno imamo opravka s historio. da bo vsaj posameznik svoj portret in enakovreden v skupini. Ob koncu 17. Amsterdam Umetnik povzame van Dyckove formule. da se to Holandsko slikarstvo deli na štiri dele: v tri velike mojstre (Rembrandt. Rijksmuseum.Frederik Henrik in Amalia van Solms s hčerkama. so bolj preprosti. Thomas de Keyser. Figure so postavljene v prvi plan. Gre za celopostavni stoječi skupinski portret. pomembno vplivajo tudi na velike mojstre. Slikarji. Za razliko imajo Halsovi portreti manjši izrez. Tržna situacija potegne še eno stvar za sabo – napetost med tradicijo in inovacijo. Gerrit van Honthorst. velik povdarek je na oblačilih.) Najpomembnejši oficirji izpostavljeni. Gerrit van Honthorst.navada kupovanja slik za svoja bivališča. Hals zelo pomemben portretist.…). ko se Holandija uveljavi in je priznana kot država. Dirck van Baduren (utrechtski caravaggisti) Na začetku stoletja. Vglavnem gre pri njih za sakralno historijo. tudi meščani kupujejo slike – širši spekter nakupov. Pomembna specifika – slikarstvo je v Holandiji pojmovano kot obrtništvo – ni nekega visokega naziva. Sam je tudi potoval v Italijo in se srečal s Caravaggijem ter Carracijem. bil tudi arhitekt. Vplival je tudi nanj. njegov učitelj. tako da prihaja do specifičnih kombinacij. Iz likovnega smisla je problem ustvariti neko kompozicijo.Michiel Jansz van Mierevelt Tu gre za manierizem v izdihovanju. ozadje pa je navadno nevtralno. Vermer) in množico malih mojstrov. zato da se ohranja potreba po trgovanju slik – vpliv na umetnost samo. se začnejo Holandci mehkužiti. imajo pogosto resnejše delo (trgovci. V večih primerih slikarji niso samo slikarji. Pomembna je specializacija umetnikov za določen žanr – tu doseže vrhunec med leti 1635 – 75. Frans Hals. portret je celopostaven. Problem je v tem. ampak je to posel. (Spodnja slika je Ketlova – primer ene prvih slik celopostavnih skupinskih portretov. vrhunec je v 1620ih letih. Bratovščine so skrbele za obrambo pred zunanjimi sovražniki. ki so potovali v Italijo in se srečali s Caravaggijevimi deli in deli caravaggistov.Slikar ima probleme s postavljenjem figur v prostor. začne upadati tudi kvaliteta. kje je ta caravaggizem pobral. skrbele za mir v mestu. 1616. Hendrick Terbrugghen. kupci imajo rajši enostavne zadeve. Strelske bratovščine so se delile v več vrst glede na vrsto orožje. Gre za problem realizma. vprašanje. Jurija.

ki je bil vsaj malo izobražen. V postavitvi je dodelana hierarhija. pod Rubensovim vplivom ● Dviganje križa in Snemanje s križa. 1968 skupina holandskih umetnostnih zgodovinarjev razčisti. 1630-32. Značilni chiaro scuro. Ona sedi. Amsterdam Najbrž gre za krčmarja. kaj je pristno Rembrandtovo in kaj je od učencev. Pod vplivom Rembrandta. FHM. PRVO AMSTERDAMSKO OBDOBJE: bolj visoko baročno. Munchen Pri Dviganju križa se naslanja na Rubensovo kompozicijo. Alte Pinakothek. Spodaj imamo primerjavo najpomembnejših mojstrov in sicer Rembrandta in Halsa. Prizadeva si upodobiti trenutek v življenju. Oseba je preveč individualizirana. spontano potezo. V sebi imel ambicijo biti historični slikar. 1662. Bil zgled impresionistom. Kasneje bolj sproščeno. pogoste tudi anatomije: Anatomija dr. Truplo samo je fokus cele kompozicije. Skrajni naturalizem – stari izrazi. 1628-30. Te slike skupine strelcev so bila javna dela.● ● ● naslikati stvari čimbolj resnično. 1632. Hals. Je pa eden redkih. gre za kontinuirano ozadje. Tulpa. standard baroka: zavesa. ok. Član te bratovščine sv. Haarlem Bolj razdrobljena kompozicija. Ohrani enakomerno osvetljenost. neidealizirani. da te pojedine lahko trajajo največ 4 dni. Mauritshuis. Jurija je bil tudi Hals sam. ki ima funkcijo dramatičnosti in fokusiranja. zato je to delo bolj umirjeno. Flamec po rodu. pogled v krajino. da je družina temelj republike. Na eni strani portretist. Od takrat naprej skupinski portreti raznih predstojnikov cehov. da so že nekaj spili. Kombinacija portreta in žanra. Fokus je knjiga. REMBRANDT Holandski protipol flamskemu Rubensu. že skoraj impresionistično. Rijksmuseum. on stoji. Imamo zmaličeno Kristusovo telo. župan (smo ga videli že na prejšnji sliki Pojedine). Frans Hals Museum. Njegov učitelj Karl van Mandern. Rembrandt van Rijn. Vpliv utrechtskega carravagizma. Tu je upodobil tudi samega . prevladuje črnina. Se vidi kdo je bolj pomemben. 1664. medtem ko si je tukaj dovolil bolj slikovito. bolj baročno. Poenoti jih listanje po knjigi. -Veseli pivec. kar namiguje. tam bila pomembna univerza. zraven drugi najbolj pomembni in potem na okoli ostali manj pomembni. Potem se preselijo in se ustalijo v Haarlemu. Regenti haarlemskega zavetišča za ostarele. Zelo naturalistično naslikani vojščaki z rdečimi lici. Hals je bil rojen v Antwerpnu. Šlo je za požrtije. Ne prevzame njihovega chiara scura. Na vsaki sliki eden izmed zakoncev. Pomemben učitelj tako kot Hals in Rubens. kompozicija iz diagonal. vendar ni dokončal študija. Hals. Mojstri suknarskega ceha. Rijsmuseum. Van der Meer je bil zelo pomemben mož: pivovar. Gre za Halsovo zgodnejše delo. kar se kategorizacije tiče – žanr ali portret. čeprav sta sliki ločeni. Potem so dali odlok. Glavni sedi na sredini mize. 1631. Rembrandtu uspe poenotiti skupinski portret. umirjeni. Žena na moževi levi. Hals. Njegov opus se deli v 4 dobe: Leidensko obdobje: 1625-31 Tri amstrdamska obdobja: Prvo amsterdamsko obdobje: 1632/39 Drugo amsterdamsko obdobje: 1640/47 Tretje amsterdamsko obdobje :1648/69 Bil tudi trgovec z umetninami. Pojedine strelcev so zelo slovele po Holandiji. Slike so ponavadi visele v skupnih prostorih bratovščin. Strelske bratovščine izgubijo svoj pomen po koncu 30 letne vojne. To potegne za sabo problem atribucije. portreti bolj zadržani. Haag. On šel na univerzo. Ni jasno. Opazna razlika med zgodnejšim in kasnejšim delom. Vendar mu ni šlo dobro in konča v bankrotu. po drugi strani pa tudi kar nekaj problematičnih slik. Rembrandt Slavni kirurg razlaga študentom medicinski problem. Uveljavi se kot portretist haarlemske oligarhije. Zelo močna ideologija. mestni svetnik. Na splošno pa v zrelem Halsovem obdobju se čuti umirjenost: reducirana barvna lestvica. Ni pa poznal Rubensovega dela Snemanja s križa. regentov. kdo je glavni. le beli čipksti dodatki. Haarlem Zelo popularni take vrste portreti. Preživljal se je v glavnem kot portretist. Rojen v Leidnu. Rembrandt Poznejše delo. Slika tudi zasebne portrete meščanov: -Portret zakoncev van der Meer. Uradne portrete slikal bolj v izpiljeni potezi.

Še dva portretista: . Imamo tudi motiv Noetove barke. v prostem času. ki je naslikana na čisto drugačen način. Dogodek postavljen na prag šotora – kombinacija svetlo-temno. Rembrandt pa je naturalističen in ne upodobi rokovanja. Slika je bila zavrnjena in ker je bila velika. Prisoten chiaro scuro. tudi v potezi je vidna finost. Bil je enook. Portret menonitskega pridigarja z ženo. 1631. Holandci so imeli probleme z morjem. Vrnitev izgubljenega sina. Poleg Batavijcev so Holandci radi posegali tudi po izraelskih zgodbah (npr. so ga krčili. Dviganje s križa: bolj skopa barvna lestvica za razliko od Rubensa. Batavijci so bili domače ljudstvo iz časa starega Rima. Zdaj se začne holandska družba aristokratizirati. Za celopostavne figure se uporabi izraz »moderne beelden«: Ponudba. ŽANR -Willem Buytewech – geselschapje – izraz za besedo družba -Esaias van de Velde . Večinoma ženske figure ob sveči. Upodobljeni so med zabavo. Amsterdamsko obdobje) Upodobljen najbolj dramatičen trenutek zgodbe. ko bobnar igra na boben in kliče k zboru celotno stražo. Judith Leyster (Halsova učenka). Kasneje tudi vpliv francoskega portreta. bobnar.Bartholomeus van der Helst Popularen portretist v 2/2 17. deček. je bila obrezana. Podoba je v notranjščini. Spet pridejo v ospredje razkošna oblačila. Po poroki je slikanje opustila. Mož ženi nekaj vneto razlaga.sebe. vendar mi bomo uporabljali tega krajšega. Spodaj slike iz vseh treh amsterdamskih obdobij: Samsonova oslepitev. Berlin Mož in žena sta upodobljena skupaj in ne vsak na svojem platnu.. Sliko je namreč slikal noter v mestni hiši. leta našega štetja se uprejo Rimljanom. Holandci razumejo njih kot svoje predhodnike. ker so bili v nevarnosti poplav.buitenpartij – izraz za piknik V tem času gre za prehod iz manierizma v realizem. ok. da se bodo uprli Rimljanom) Večina njegovih sodobnikov je Batavijce slikalo na idealiziran način. 1641. Ostali nanizani po ozadju. Clavdius Civilius voditelj tega upora v povezavi z Batavijci. Specializirala se je za žanr. Doda tudi žanrske figure: deklica s piščancem. Pojavlja se tudi motiv Oboževanje zlatega teleta – svarilo pred prerazuzdanim življenjem. Nasplošno so Holandci zelo zadržani ljudje. 1661-62 Naročeno za amsterdamsko mestno hišo. Ona sama je iz Haarlema. ko dobi od Filistejcev nož v oči in mu brizgne kri. Gre za umirjeno kompozicijo. Monumentalne same figure. Staatliche Museen. Gre za strelsko bratovščino. Rembrandt V poznem obdobju je že precej nesrečen (družinske in poslovne težave-bankrot). Rembrandta zanima dogajanje. Izbere zelo netipičen trenutek. 1669. Meščani začnejo vlagati v razkošen način življenja. Spet imamo chiaro scuro-dramatičnost. Gre za žanre iz visoke družbe. Oče sina sprejme nazaj. Rembrandt. chiaro scuro. Drugo amsterdasmko obdobje je prehod med zgodnje baročnim in klasičnim obdobjem. Kompozicija sama dinaminizirana po baročno. Sankt Petersburg.Vesela družba je lahko naslikana tudi v zunanjščini. Mauritshuis. Poznajo se vplivi van Dycka. David) Obstaja cela vrsta namigov na starozavezne zgodbe npr. Prisega Batavijcev. Pri Rembrandtu je povdarjena religioznost. Tu poveže dve žanrski tradiciji: bordelski prizori (moški ● ● ● ● ● ● . ampak trenutek z meči. Njihova mentaliteta se spremeni. Rembrandtov klasicizem je mišljen kot neka skrajna umirjenost. ker ni mogla skozi vrata. Upodobi trenutek. Ostali otroci malo nevoščljivi. Eremitaž. Holandsko slikarstvo začne izgubljat svojo moč. Nočna straža. Celopostavni skupinski portret.Gerard Terborch . Povdarjeni taglavni dve figuri: kapetan in poročnik. stoletja. 69. 1636 se poroči s slikarjem. Delovala le kot moževa pomočnica. ko se sin vrne k očetu in ga prosi odpuščanja. da sta neka zakonca naslikana v preobleki staozaveznih oseb. 1642 Celoten naslov je daljši. to tudi pokažejo portreti zakoncev. Haag. Opomin Falhemesonove slike Izgubljenega sina. najbrž kake verske zadeve. Tacit opisuje njihovo prisego (Batavijci prisežejo. Zato so to sliko tudi zavrnili. Bil pomemben tudi v avtoportretih. 1636 (1.

Zaradi prefinjenega načina slikanja gre za nadaljevanje stare nizozemske tradicije (Jan van Eyck). vendar je bil vseeno zelo vpliven slikar. Najbolj popularen po Evropi.. fajn način slikanja – prefinjena. 1655 – doorkijkje – pogled v naslednji prostor. Ženska ni mati. prefinjeni interierji. Malo njegovih del je ohranjenih. Zanj so značilni okvirji – kot da gledamo skozi neko okno v notranjščino – kamniti okenski okvir. Maes prevzame Rembrandtov ciaro-scuro. da gre za starša. 1654-55. Goethe je napisal hvalnico teji sliki in interpretiral. ki se na to temo navezujejo. Steen bil tudi gostilničar. 1655. Pod njegovim vplivom: Adriaen van Ostade (doda še chiaro scuro) Jan Steen. kljub temu zelo kvaliteten slikar. slike kupci obešajo v svojih hišah – formati so ustrezno majhni. V ospredju se nekaj dogaja. Žanrske upodobitve z erotičnimi toni – prizori zapeljevanja. poleg pa je cela vrsta predmetov. Predstavlja vez med Rembrandtom in Vermerjem. Nicolaes Maes Rembrandtov učenec. Deloval v različnih krajih. Njeno kvalitetno del. Nima osvetljene figure na temnem ozadju ampak ravno obratno. delal tudi drugje). ki se ga nacejajo in rjovijo po zanikrnih krčmah. zelo dobro je znal naslikati svilo. slika kmete. Žanr niha med pozitivnim idealom in med primeri nezaželjenega vedenja in dejanj. kjer se dogaja še nekaj drugega. ki so imeli zelo fino potezo. V resnici gre za bordelski prizor. on ga uveljavi v tem kontekstu. gre za nek zasebni prostor. Se zelo dosti seli po Nizozemski. Slikal je različne motive. Spet problem atribucij. Opravka imamo z zasebnimi naročili. očitno moraliziranje kmečkega žanra. MEŠČANSKI ŽANR: Očetovski opomin. ok. potem pa pogled v dodaten prostor. Sprva so njena dela pripisali kar Halsu. ki imajo lahko simbolni pomen (gospodinjski predmeti in potrebščine) Gabriel Metsu Precej pod vplivom delftske šole. relativno majhne slike. Frans van Mieris st. Rad uporablja motiv pogleda iz prvega prostora v naslednji prostor – prostorsko preigravanje – značilnost pri precej slikarjih – prevzel ga je od Nicolaesa Maesa (Lena dekla. Ima več detajlov. V notranjščini je par večinoma ženskih figur. ki kregata hčerko. ki mu vladajo ženske. bordeli. Ni imel neposrednih učencev. (Rembrand je živel zelo dolgo in je imel različne generacije učencev). Moralizirajoč namig v žanru. dodelana risba do podrobnosti. Na drugi strani imamo sliko flavtista. tudi chiaro scuro. Gerard Terborch.i. Njegov žanr se je zelo primil. Berlin Njegove upodobitve zaželene tudi na aristokratskih dvorih. ● ● ● ● Leidse fijnschilders – slikarji iz 17. vladarji kupujejo njegove slike. Zelo pomemben umetnik za meščanski žanr. Deloval je v amsterdamu. Naslov je slika dobila zelo pozno. Zelo natančno izrisane slike (baje s pomočjo povečevalnega stekla). KMEČKI ŽANR: (ima funkcijo svarjenja pred neprimernim vedenjem) Adriaen Brouwer (po rodu Flamec.ji ponuja denar) in vpliv utrechtskih carravagistov. Tradicija traja več kot celo stoletje.). prav zaradi teh podrobnosti so bili ti slikarji cenjeni tudi na evropskih dvorih. iz Leibna. zaradi fine poteze. do okoli leta 1760. Trije glavni predstavniki: Gerrit Dou Prvi Rembrandtov učenec. Lišček Tudi Rembrandtov učenec. t. ampak zvodnica. Lena dekla. prevzame njegov ciaro-scuro. razvil je svoj slog. Meščanski domači žanr – dogajanje v meščanskih interierjih. Vpliv Halsa (diagonale) in Leidenskih slikarjev. dostkrat vključi kakšne simbole. Sam izraz je težko prevajati. Njegove barve so dosti bolj hladne – srebrnkasta svetloba. DELFTSKA ŠOLA Sestavljena iz dveh slikarjev: Johannes Vermeer .st. Staatliche museen.

so odkrili.st. Postavi nasprotje med pripovedovanjem in opisovanjem. Majhnemu opusu je botrovalo to. da ne vidimo. Zemljevidi postanejo v tem času zelo popularni in so bili obešeni v stanovanjih na steni – imeli so skoraj status slike. značilna barvna lestvica. Tipični prizor matere z otrokom. oče in mož v javnem življenju. najpomembnejša slikarja: Jan van Goyen in Salomon van Ruysdael. Van de Velde najprej spusti očišče. Kontemplantivna kompozicija. zdaj pa imamo opravka z resnično krajino – portret krajine. Začnejo prevladovati bolj rjavkasti. Zanimivo je to. ker ga ni. če ga primerjamo s tistimi. Prostori so čisti – dom kot osnova družbe. Izjemen je tudi zato. ker ni delal za trg. Po načinu slikanja je zelo soroden Haalsu – slikovite poteze. da je zelo počasi slikal. Osredotoča se na krajino in tihožitje. imajo nek dodaten pomen. Po svoji smrti je ostal precej neznan slikar. slikal je bolj za hobi. Tudi njega je impesirala perspektivična konstrukcija prostora. v ozadju služkinja. V barvah prevladujeta modra in rumena. je drugi prostor izvzet. KRAJINA Ena izmed zvrsti. Zanj je značilna hladna svetloba. Svetloba je enakomerna. tonalna faza. ampak za svet kot so ga takrat videli.O njegovem življenju je malo znanega. Tonalna faza – slikarstvo v Harlemu (1620 – 1630a leta). Svetlana Alpers je postavila protitezo. Mati z otrokom na delftskem dvorišču. Pomembna je razlika – pri manierizmu je šlo za izmišljene krajine. okoli 1663 – 64 Malo figur. da se je ta značaj preveč poudarjal – navidezni realizem – schijnrealisme (Eddy de Jongh je izhajal iz Panofskega). Po drugi strani paje ta težnja po realističnem upodabljanju zelo očitna. Zanima se za perspektivo. Problem je v tem. vendar kombinira več svetlobnih virov. Vloga figur je vse manjša. interpretirali kot izrazito realistične. Pieter de Hooch Za razliko od Vermeerja je delal za trg.st. Imel je precej otrok. Otrok ne slika. kaj je zunaj. barvna lestvica pa postane bolj monotona. da bo dom urejen in čist.st. Precej svojega življenja je preživel v Amsterdamu. Razvoj je podoben v vseh teh žanrih – npr. se ne more osredotočiti na sakralno slikarstvo. Pod vplivom Jongha so umetnostni zgodovinarji skušali v vsaki podobi najti nek dodaten pomen. Problematično nasprotje. zemljevid in okno. tihožitja. Pojavljajo se žanrske upodobitve s pozitivnimi in negativnimi ideali zasebnega življenja. Sledi t. ki pa je naslikano pod takim kotom. za katerega je slikal v smislu. Kljub ženskam slutimo moški svet – pismo od ljubimca.i. da je imela večina slik moralistični mamen. ki namiguje na zunanji svet. bodisi posamezno. V 20. pogled se spušča na zemljo. Moških ni na slikah zaradi logičnega razloga – mati in žena v zasebnem življenju. ki predstavljajo temelj Svetlani Alpers Esaias van de Velde Trenutek prehoda med manierizmom in novim realizmom. 1658. Za manieristično krajino je značilno visoko očišče. ki uporabljajo doorkijkje. Žanrske upodobitve so pretežno v interierju – večinoma ženske figure. V precejšnih slikah se da razbrati moralizirajočo vsebino preko nekih detajlov. ki jo povzame Metsu. Izkoristi prostorske konstrukcije. da z njimi uokviri figure in jih tako poudari. da vbistvu ni šlo za neko moralizirajočo podobo. Bil je trgovec z umetninami in gostilničar. Za razliko pa sta zasebni in javni svet povezana – doorkijkje. Gre za dejanske portrete. zelenkasti in sivkasti toni. Izraz tonalna faza pomeni barvno poenotenost . vseeno pa se pojavlja okno. ker se vrne nazaj na stopnjo Riegla ali Wolflina. Nadaljevanje razvoja nizkega očišča. bodisi dve osebi. Trije elementi: pismo. ima majhen opus. Emblematske knjige so lahko vir teh žanrov (Jacob Cats) – gre za zbirke pregovorov in tudi latinskih rekov. glavno vlogo dobita nebo in voda. Upodablja matere in tudi otroke. ampak je imel (ne dobesedno) naročnika premožnega delftskega naročnika. da je on lahko prvi kupil njegovo delo. Kar se žanra tiče. Svetloba je zelo enakomerna in ustvarja relief. ni dramatičnega dogajanja. V slikarstvu 17. Prostor je zelo jasno skonstruiran – sestavljen iz vertikal in horizontal. Vsi predmeti. ki so naslikani. Tu gre za nacionalistični moment – upodobitev Holandije. se odvija metodološka debata – vse žanrske upodobitve so v 19. v ozadju je zemljevid. Uporablja dosti bolj tople barve. Žena v modrem bere pismo. Žena skrbi zato. Tla so klasična šahovnica.

sivi toni. cela vrsta anekdotičnih detajlov. upodablja ribiške ladje. rjavi. rjavkasti toni. manieristično razgibana kompozicija ○ Jan Porcellis: predstavnik tonalne faze.st. tudi eksotičnega (bogastvo od daleč). upodobitve trgov. dosti bolj monumentalna zasnova ● Cerkvene notranjščine: ○ Pieter Saenredam: tonalna faza. monotone barve. V slogovnem smislu je slikarka na prehodu med manierizmom in novim realizmom. Vzporedno s tonalno fazo sta pomembna še dva slikarja: Rembrandt in Hercules Seghers. drevo – svetloba je manj enakomerna. Njegove cerkvene notranjščine niso nujno več realistične. Žive barve. Jacob ima močan vpliv. ker sta z očetom odšla v London. delovala je v Amsterdamu. vpliva bolj na Francijo in Anglijo. barvna lestvica je poenotena. Clara Peeters: bila je flamskega rodu.– redukcija na en prevladujoč ton – zeleni. prostorske diagonale. kot ostali žanri. KLASIČNA FAZA Amsterdam. dva najpomembnejša predstavnika: Jacob van Ruisdael. kot neka mogočna zadeva. več figur. domovina je preveč ravna). barve so bolj žive – več modrih. Enakomerna svetloba. Seghers je zelo rad slikal gore (fascinirajo ga tuji kraji. ○ Gerrit Berckheyde: slike mestne hiše – popularen žanr. piknik. Niso pa bili za ta specifični slog zaslužni estetski razlogi. Te krajine so dosti bolj monumentalne. ampak predvsem finančni. Gre za razkazovanje razkošja. Tukaj imamo spet opravka s fantazijskimi krajinami. Osvetlitev je ciaro-scuro. ki se je specializiral za marine. Pogled ladje pod nekim kotom. realizem podredi kompozicijskim zahtevam.… Predmeti so enostavni. zelenih in rdečih tonov. sorodnost z Rembrandtovimi krajinami. skupki teh predmetov spominjajo na princip kunstkamer. Vsi predmeti so postavljeni v dosti bolj . Holandci niso poznali besed za te žanre. očišče je nižje. ○ Hendrick Cornelisz Vroom: prvi. ampak gre za razkazovanje dragocenih predmetov (vrčev. vrhunec je sredi 17. precej je sadja. ki je realistično upodabljal te prostore – portret dejanskih cerkva. ni več flot ○ Willem van de Velde Ml: predstavnik klasične faze. Vplivata en na drugega – ciaro-scuro. značilen je horizontalni format. ker je bilo lahko hitro naslikati te krajine. Prvi. cerkve so zelo prazne. barvna poenotenost. Spominja na idealno krajino v Rimu. Holandsko slikarstvo je zelo tržno. ● Mestne vedute: razcvet v drugi polovici 17. pa tudi več kontrastov med trdimi in mehkimi oblikami. premik iz Harlema v Amsterdam. Zelo vpliven slikar v širšem kontekstu. vendar gre tu za bolj realistično krajino. ampak so jih poimenovali posebej – zajtrk. Klasična faza je zdaj poudarjena ladja. Nizko očišče. Dosti bolj dramatična kompozicija. Jacob je bil nečak Salomona Ruysdeala. Vključeni predmeti s pomenom minljivosti življenja. Meindert hobbema. Relativno razkošni predmeti Pieter Claesz. Harlem je najpomembnejše središče teh in tudi drugih zvrsti. Willem Heda (ontbijtje): tonalna faza. Ni več moraliziranja ali opominjajna. frontalen pogled ○ Emanuel de Witte: klasična faza. dosti bolj umirjen. ulic in kanalov ter mestnih hiš.…). rjavkasti toni. dosti bolj enostavni predmeti. Ontbijtje pomeni zajtrk. vendar je bolj prehodni slikar – še vedno potrebuje historijo – prihod trgovskih flot. predmeti so postavljeni eden poleg drugega. neposrednih učencev je imel malo. pladnjev. bitke na morju. Izpostavljen je en element – mlin. ustvarjajo še celo vrsto pod-žanrov: ● Marine: podoben razvoj kot pri krajini. dramatična kompozicija.st. bil je njegov učenec.… očišče je še sorazmerno visoko. ○ Jan van der Hejden: upodobitve kanalov TIHOŽITJE Podoben razvoj. že skoraj romantično vzdušje. Dramatični trenutki. Klasična faza (pronk stilleven – bahaška tihožitja). kar imamo na mizi za zajtrk.

zelo razširjena zvrst Ambrosius Bosschaert st. prvotno je šlo za Francosko naročilo – gre dejansko za trg v obliko stopnic. Gre za realistično upodobitev šopka. na več evropskih arhitektov. Holandska tihožitja so malce bolj preprosta. npr. Zelo kvalitetna slikarka. Fontana di Trevi. Isti princip kot pri fotogfrafiji v vseh teh primerih. na njem naj bi stal konjeniški spomenik Ludvika XIV. gre samo za nadaljevanje klasicističnih struj. smeti. Nimamo še opravka z neoklasicizem. – zaključek holandske tradicije.…).st. Fasada sama je dosti bolj umirjena. Odmev tudi pri tej cerkvi – v sredini Serilijana. steklu ali tekstilu. Rim je v 2/2 18. je pomemben arhitekt Carlo Fontana. ki povezuje francosko ambasado s cerkvijo. v ozadju je še vedno neka zgodba. Arhitektura: Zatišje v prvih letih 18. ROKOKO Se uveljavi v Rimu. deloval na Nizozemskem. Abraham van Beyeren Pri Kalfu močna osvetlitev predmetov. pročelje 1733 – 36. Petra. STOLETJE RIM Pozni barok od 1675 – 1700. Španske stopnice.st. Petra. Zelo urejena kompozicija. poudarjen osrednji del z atiko. bodisi na kovini. Baročni elementi s stebri in zastori. v slikarstvu pa Benetke. v tem času nič novega. de Heem Deloval v Antverpnu.st. ki funkcionira kot trg. Kontrast med globoko senco in samo strukturo. portreti dejanskih rastlin. Radi se igrajo z odsevi. ki so že v rokokojskem slogu. predelal Borromini. po smrti papeža Aleksandra papežko pokroviteljstvo precej zatone. San Giovanni in Laterano. vendar močne lokalne šole ni več. Kiparski okras – cela vrsta kipov apostolov – nadaljevanje tradicije kipov pod kupolo sv. Stopnišče. ki nadaljuje svoje baročne formule in jih precizira. Francesco de Sanctis Prepoznavna znamenitost Rima. Jan Davidsz. Tudi pri vseh realističnih upodobitvah je pomembno. Alessandro Galilei Novo pročelje druge najpomembnejše cerkve v Rimu. Rim.. popularna po Evropi. Fasada je zelo klasična – klasicizem v uradni papeški arhitekturi – naslanja se na fasado sv. Willem van Aelst Specializiral se je za lovska tihožitja in tudi cvetlična. nadaljevanje baročne kiparske tradicije. rada jih postavlja v baročne kompozicije. V slikarstvu nadaljevanje Maratija – poznobaročni klasicizem. prevladujejo horizontale in vertikale.st. zato pride do umetnostnega upada – ni več na takem nivoju. balustradami in kipi. Lov je aristokratska zadeva in je dosti bolj popularna na flamskem. Rim. CVETLIČNA TIHOŽITJA Podžanr tihožitja. razmetanega dvorišča.dramatične kompozicije Willem Kalf. Notranjščino je že v 17. manieristična koncepcija. v 2/4 spet mali preporod. Klasicizem po principih papeškega prokoviteljstva. razlika v naročnikih – tu gre predvsem za bogato meščanstvo in za zasebne projekte. zelo je vpliven v teku 18.: flamec po rodu.st. Njena dela iz začetka 18. Rim. Proti koncu baroka se uveljavijo drugi umetnostni centri Neapelj in Torino. Nicola Salvi . 1732 – 63. 1723 – 26. proti koncu 17. Galilei je potoval tudi v Anglijo in prinesel Angleški klasicizem – Neopaladijevstvo. Zaradi slikovitosti cela vrsta krivulj. pretepov. Rachel Ruysch Nizozemka iz Amsterdama.st. kam umetnik usmeri pogled (ne slika nekaj nepomembnega. pogost je motiv vanitas – minljivost življenja – najbolj pogosto z uvenelimi cvetovi ali z žuželkami. giganski pilastri. Kriterij izbora je pomembna stvar. upodobitve so realistične in so izbor iz sveta. 18. Uveljavil je cvetlično tihožitje. vendar te cvetijo ob različnih časih – ni šlo za portret dejanskega šopka. ozadje je temno. eno pomembnih središč neoklasicizma.

Carlo di Castellamonte Mesto je po izvoru antično – kvadrat s pravilno mrežo. po potresu so na novo postavljali mesta. postavil pendentive za kupolo. 4 mestne palače. Filippo Raguzzini Oblikovanje trga pred cerkvijo sv. Mešanica slogovnih tokov – kvazi palača je dosti klasicistična. Na Siciliji so imeli radi skupke prostostoječih stebrov. Lecce. vendar je napolnjena z razno raznim okrasom. kupola je sestavljena iz segmentnih reber. Ta kapela še nima nenavadnih oblik. Guarini uporabi osemkotnik. rebra sama se manjšajo proti sredini. Zelo vpliven je bil na nemško in avstrijsko arhitekturo. 1667 – 90. Imenovan je bil za dvornega arhitekta 1714. gre za preplet različnih funkcij. zato nima pomembne fasade. Tradicija v Torinu je precej klasična. vrnitev k predberninijevi tradiciji. lahko tudi starejših – gotskih (šilasti lok) in bolj vzhodnjaških elementov – preobilje vsega. Torino. tudi v Španijo in Portugalsko. po drugi strani pa neke vrste naturalizem. stanovanjski bloki okoli trga so nenavadnih oblik – končni učinek pa je zelo eleganten. ki so postavljena prečno ena na drugo. Apulija Barocco Leccese – Leški barok. doseže vtis da je kupola še bolj zašiljena kot v resnici. imel je celo vrsto naročnikov. Kapela je del stolničnega kompleksa. Garino Guarini Ni domačin. Guarini se igra s paladijevskim motivom. TORINO Kar se arhitekturnega razvoja tiče. v samem principu. cerkev je naslonjena na samostanski kompleks. je razvitejši od Rima. Pravilen pravokotnik. Superga pri Torinu. v slogu samem pa gre že za naslednjo stopnjo – pozni barok. Guarini je dvignil prostor. v tlorisu doda še tri vogale kot simbol sv. kar se tiče baročnega urbanizma. Kupola ima spet maverski učinek. Rim. vse skupaj zelo lahkotno in igrivo. Ni bil arhitekt. 4 rezidence. ki je še ohranjen v sami strukturi. alegorične figure so postavljene na skale – kvazi naravno okolje (smo že srečali v baroku). prišel je na rimski dvor iz Modene. ustanovljen kot kolonija – ta se širi v tri smeri. gre za vrnitev k dosti stari tradiciji – Bernini (Florentinska tradicija). Trojice.st. Srednjeveški grad se po širitvah znajde v samem središču mesta. Cerkev je po drugi strani bila mišljena kot grobna cerkev Savojske dinastije. ampak matematik in filozof – zato se arhitekture precej drugače loteva. globok kontrast. Guarini kombinira vplive gotske in Maverske tradicijie – tradicije arabcev. da prihajajo takšni vplivi. 1668 – 87. Piazza Reale (Piazza San Carlo). preigravanje s svetlobo in senco. Vračamo se v 17. v sredini pa konjeniški spomenik – odmeve baročnega urbanizma in arhitekture iz francije (kopije Versaillesa in Louvra) Arhitektura Cappella della Santissima Sindone.31 Ni iz Torina. zelo slikovite oblike že v tlorisu samem. Mešanje različnih vrst osnovnih dekorativnih elementov. glede na to. 1717 . Specifika in poudarek na fasadah – struktura je dosti tradicionalna. Pomembna je sicilija.st. Kapela je bila postavljena zaradi Torinskega prta. še ena značilnost pa je tridimenzionalni lok. po drugi strani kiparski okras – gre za mitološko vsebino Oceanus.Vodnjak na trgu. okrog boben in nato še kupolo samo – celotna stvar učinkuje debelejša. tloris je precej kompliciran. loti se same Serilijane. V 17. stolnica. San Lorenzo. Santa Croce. Dve njegovi značilnosti sta rebraste kupole in nenavadni tlorisi. uniformno pročelje okoli. Filippo Juvarra. Torino. štarta ven iz geometrijskih likov. Torino. Torino prestolnica Savojske dinastije. ampak iz Mesine. 1727 – 28. Piazza Sant'Ignazio. 1638. da je postavljen ob arhitekturo. ker je že prej stala. Ignacija. poudarjen je osrednji del z motivom slavoloka. Postavil je 5 cerkva. Tretja funkcija cerkve je bila obeleženja dogodka – zmaga Savojcev nad .. Guarini je ogromno potoval. Tukaj je bil antični tempelj. Superga – cerkev na hribu v bližini Torina. tako da ni presenetljivo. izučil se je pri Carlu Fontani. je izoblikovan tudi ta glavni trg. Siracusa Tipična baročna dialekta. Sicilija in Apulija Stolnica. Ta princip poznamo v nemški arhitekturi – Torino je zelo blizu alp. Guarino Guarini Zunanjščina ni tako izrazita. preigravanje nekih ovalov. Lahkotna struktura.

Kar se tiče same arhitekture (Louvre) gre za velikanski štirikotni blok. 1734 pa ga dobijo Borboni in postane samostojno kraljestvo – ob tem se začne na veliko graditi. Vanvitelli kot najpomembnejši arhitekt. svobodne kompozicije.. nato se je vrnil na Neapeljski dvor in je bil tam dvorni arhitekt. Zunanjščina je stroga.st. Petra. iz katere se širijo štirje kraki plesnih dvoran (lov čez dan.. je bila ta kraljevina podrejena španski nadoblasti. proti koncu pa je vseeno baročni pojav. Nimamo pa neke posebne členitve – stena je prebita z okni – že opuščanje okrasja. v ta kompleks sta vključena tudi gledališče in kapela.st. Po rodu domačin in zelo zaželjen po vsej evropi (slikal tudi za Dunaj. šel se je v Rim učiti za slikarja. 1729 – 36. SLIKARSTVO Pomembna napolitanska slikarja. zelo hitro in učinkovito je slikar. delala sta za dvore. da bi ga tu omenjali. Enako je tudi v 1/3 18. nobeden pa ni tako pomemben. Prva polovica 18.st. ki so bogato baročno okrašene. strogi klasicizem se v benetkah pojavi zelo . Fasada sakralnega objekta. ker sta bila mednarodno slavna. znal je posnemati sloge različnih slikarjev. In 17. Petra s kolosalnimi pilastri. Gre za velikansko palačo z zelo velikim in dolgim parkom po francoskih vzorih. Tloris s komplicirano shemo. Členitev stene – princip sv. Nanj je vplival Giordano in Rimski klasicizem – Carraci. v principu spet varianta Versaillesa – primestni dvorec. Slogovno je bil eklektik. zato je bil popularen. zvečer pa pojedina s plesom). 1752 – 72.francozi. Funkcija je lovska. Imamo kombinacijo klasične zunanjščine z baročno notranjščino. Filippo Juvarra Dvorec za savojsko dinastijo. ostajajo dosti klasične.st. Po rodu domačin. klasicistična. Teatralični barok.st. v ozadju sta dodana še dva stolpa – naslon na nerealiziran projekt cerkve sv. Stavba sama ima v sredini ovalno banketno dvorano.. Portik je zelo klasičen – varianta Panteona. zato je pomemben tudi v španskem kontekstu. Podobno kot Louvre je nad osrednjim vhodom timpanon. vendar nista bila dvorna slikarja: Luca Giordano V glavnem je bil freskant na raznih dvorcih. Pritličje je rusticirano. Luigi Vanvitelli Imamo spet opravka s poznobaročnim klasicizmom. BENETKE V 18. Francesco Solimena Tudi freskant. Kar se tlorisa tiče – v osi vhoda je zelo monumentalno stopnišče. Njegova značilnost je ciaro-scuro (ni tako močan kot pri caravaggistih). Njegov slog je rokokojski – zelo svetle barve. Stolpi pa imajo nemške čebulaste strehe – naslon na nemško tradicijo. potoval je po italiji. Najprej pa arhitektura ARHITEKTURA Benetke do 17. Caserta – kombinacija Versaillesa in Louvra – nasloni na arhitekturne projekte Ludvika XIV. ki ima posvetno funkcijo. Notranjščina je tudi še zelo baročna – iluzionistična poslikava. Ta kiparski okras ima posebno funkcijo. še vedno imamo opravka z iluzionizmom. je pa toplejši kot Giordano. Petra. fasade so financirale bogate družine – ti okrasi so reklamirali njihovo slavo. so bile v slikarstvu najpomembnejše središče. Pomembnejša je arhitektura NEAPELJ V 16. Tloris je kombinacija različnih vplivov – centralna cerkev iz klasičnega kroga (ne baročnega ovala). nad centralnim delom je kupola po principu sv. učil se je pri Riberiju (Caravaggist). bil je tudi v Madridu na prelomu stoletja 1692 – 1702. cela vrsta učencev. SLIKARSTVO Večinoma tuji mojstri. Kupola je precej drugačna od Guarinijevih – kasetirana kupola pravilnih oblik. Kar naenkrat se pojavi nekaj cerkvenih fasad. dvorišče je pregrajeno na štiri dele. Stupinigi pri Torinu. Po splošnem vtisu pa zelo klasična in umirjena arhitektura. domačin. Pariz in Madrid). Caserta pri Neaplju. Pred ta krog je postavljen globok portik kvadratne oblike. toda je bolj slikal tabelne podobe. baročno je stopnjevanje mas proti sredini. Pri fasadi imamo tipično francosko petdelno členitev.

Zanimivo je. Širijo beneško slikarstvo v nemške dežele. figure so malo bolj razgibane.st. vojake. bil je priljubljen slikar in bil konstantno na begu. Benetke. V pritličju je palladijevski motiv. Slikarji. Nanj vpliva tudi Salvatore Rossa – krajinske slike. Alessandro Tremignon Palazzo Grassi. Dosti bolj močne figure. Slika je iz serije sedmih zakramentov. Bil je zelo počasen slikar. Simeone e Giuda. V okviru 17. Razgibane kompozicije. Giorgio Massari Vpliv Longene na baročne palače v benetkah. 1740. ki ohranjajo spomin na slikarstvo 16. Slikal je tabelne slike. ki zelo vpliva tudi na naročništvo. po Tintorettovi smrti zaton in zatišje. ni več naročnik. preživljal pa se je s knjižnimi ilustracijami. ker je vplival na mladega Tiepola. 1718 – 38.zgodaj in je dosti strožji kot drugje – oster odziv na baročno obilje SS.st. Njuni učenci. hiter slikar in v glavnem freskant. Nevsakdanji žanrski prizori. Ogromno je potoval po evropi. Tu imamo sicer njegovo tabelno oljno sliko. očiten ciaro-scuro. Bakhanalije. Alessandro Magnasco Delal je v Genovi in v Milanu. Korni del spominja na Palladijeve rešitve. kar je za italijo še vedno precej izjemno. Bil je prvi direktor beneške akademije.st. razgibane figure v katerih prepoznamo motiv Jacquesa Caloja.st. V 17. zač. berače. San Moise. pročelje 1688. Scalfarotto Po tlorisu je podobno kot pri Juvarri. da je osrednji salon bolj opremljen z okni kot stranski prostori. ker je imel celo vrsto prepovedanih ljubezenskih razmerij. A. Benetke. nasloni pa se tudi na Veroneseja. imamo opravka z žanrom. okoli 1716. Sebastiano Ricci Nasprotje Piazzetti. Nanj vpliva Giordano. Dosti bolj svetle barve v primerjavi s Piazzetto. Benetke. Beneška država kar se tiče slikarstva. kot slikarji niso posebni. Ciganska pojedina. Je iz Bologne. vendar pa so zelo popularni po Evropi. Magnasco lahko deluje že skoraj morbidno. osebnosti obrobja družbe. večina teh slikarjev dela za tujino. Precej prepoznaven z nemirnimi potezami. izgubile gospodarsko moč. slikarstva nismo omenjali – po velikem beneškem 16. Vedeževalka. 1748. Kar se historije tiče. Oba slikarja sta vplivala na Beneške umetnike. pomemben pa tudi zato. Giovanni Antonio Pellegrini Giovanni Battista Pittoni . stena pa postane plitvejša. Benetke so v 18. Giovanni Battista Piazzetta Učil se je pri Crespiju.. enakomerna svetloba. Nadaljuje njegovo tradicijo. Bolj rokokojski in neoveronesejevski slog. Značilnost njegovega slikarstva je zelo temen ciaro-scuro. Še vedno gre za zelo pomembne dogodke. okoli 1712. tu imamo drugačna slikarja Krst. s tem da plemiškim družinam prodaja palače v mestu – moment. G. so Benetke v ozadju. bil je virtuoz. samo eno fresko.st. Tridelna je v tem smislu. beneška republika si polni blagajno. so tuji: Bernardo Strozzi Johann / Jan / Giovanni Liss Domenico Feti Slikarstvo v italiji je nasplošno nadaljevanje klasične baročne tradicije. da te svete obrede slika na žanrski način – vsakdanji dogodki iz življenja navadnih ljudi. menihe. ampak vseeno je žanrskost do take mere zelo redka – prevzame naturalizem. Nadaljevanje stare beneške tradicije. Giuseppe Maria Crespi Štarta iz Carracijevskega žanra. Glavni del je ločen od prezbiterija. Nebeneška je v tlorisu – imamo opravka z rimskim principom. večinoma je slikal cigane. SLIKARSTVO Benetke so najpomembnejše. Nadaljevanje beneške tradicije v smislu trinadstropnosti in trodelnosti. Kombinacija portika s timpanonom v kombinaciji s kupolo. 1730 – 35.

hkrati ni več baročne teže). njune krajine so zelo podobne. tukaj gre za njen avtoportret. Eno njegovih zgodnejših del. Nagrobnik pomembnega gospoda. arhitekture in ljudi. z žanrskimi podobami zajame situacijo Beneške aristokracije – obisk pri krojaču. pomagali so mu sinovi. Princip avtorstva še ni bil tako aktualen. gre za rokokojsko mehkobo in toplino ● Alessandro Longhi: specializiran za državni portret Benetke že zaživijo kot turistično mesto – grand tour. Kar se arhitekture tiče. pomembna je. figure so žanrske. ki je še vedno izmišljena. Prozaična razlaga za motiviko – gospodarsko benetke nimajo več pomembne vloge. hladnejše barve. arhitektura je bila večinoma antična. nerealne. na določenih slikah pa imamo že občutek. idejna. moralno sporočila – nostalgična ideja in zavest o minevanju. njeni portreti so psihološko malo manj dodelani. rokokojska lahkotnost in elegantnost. tudi on začne v mračnem slogu. zaslovela je po Evropi (Pariz. V Benetkah je imel svojo družinsko delavnico. ne samo slikar. Piazzetta (Capriccio) Skupine različnih slikarjev. Capriccio – podobna veduti ideati. gre za izmišljeno veduto. da se iz preteklih zgodb lahko potegne nek nauk. V zrelih delih so pomembni freskantski cikli za različne palače. Ruševine so že obvezen pripomoček. veduto ideato – krajina. njegove barve so dosti hladne – značilno za rokoko in za neoklasicizem. G. Sama poslikava opozarja na dejansko dogajanje v tem prostoru. Giuseppe Zais (Veduta ideata / di Fantasia) Dva krajinarja. Razlika z idealno krajino – sestavljena iz ravnotežja narave. Cela vrsta poslikav tudi za druge družine. Pojedina Marka Antonija in Kleopatre. Predstavlja vrhunec iluzionističnega slikarstva – zadnji zares pomemben mojster. To mesto so imeli zelo radi Angleži. v ospredju pa figure. Za turiste se uveljavi krajina – dobro se prodaja.Salomonova sodba. ker je vplival na Goyo. v ozadju je krajina. figure so strašno lutkaste. Razvoj žanra in portreta. kot gledanja je zmanjšal. . Kleopatra kot vzhodnjaška kraljica. da kompozicija postane bolj berljiva. Začne se spreminjati koncept zgodovine – zgodovina postane nekaj. krajino in figure. 1726 – 28. zato so družine med seboj tekmovale v prirejanju pojedin. sicer resnične stavbe. značilna pa je mehkoba. Barvna lestvica postane rokokojsko svetla. Dunaj) in vplivala na druge slikarje.i. vendar obstajajo še drugi žanri – naroča jih beneška aristokracija. Giambattista Tiepolo Poslikava palače v benetkah – baročna palača. Giambattista Tiepolo Bil je grafik. Zelo priljubljen motiv je ta pojedina – prizor iz rimske zgodovine. z vsako sliko so povezani trije slikarji: za arhitekturni del. Italija še vedno vztraja pri primatu historije. ne gre več za reprezentančni baročni portret z značilno zadržanostjo. pri tej veduti pa ni več historije. ker je vpeljala tehniko pastela. potem pa v svojem večjem naročilu slogovni preskok – začne slikati v svojem rokokojskem slogu. 1746 – 47. Opusti ciaro-scuro. tudi nekaj cerkvenih poslikav v Benetkah. sprva antičnih spomenikov. G. pa postanejo popularne ruševine. Canaletto. Razvijeta t. zato smo imeli toliko tipoloških alegoričnih ciklov. ki se podredi Marku Antoniju oziroma Rimskemu cesarstvu. Cimarolli. Patriotski sentiment – ljubezen do domovine anglije. Razkošje baroka na eni strani (razkošne freskantske poslikave. Nagrobnik Lorda Somersa. Družina Labia je naročnik – dobijo Beneško državljanstvo in se trudijo v dokazovanju. Nadaljuje Veronesejevsko tradicijo – pri sodbi prevzema veronesejevski pogled – od spodaj navzgor. 1726. Njegovo Madridsko obdobje je pomembno. kar proučujemo iz znanstvenega vidika – zgodovina kot zakladnica nekih vzorov. še vedno je v ozadju pomembna zgodba. ker so videli vzporednice v tem. Ohranja Veronesejevsko hitro in spontano potezo. da se iz aristokracije norčuje ● Rosalba Carriera: portreti manjšega izreza – doprsni.53 in v Madridu 1762 – 70. Beneška republika se je kot država bala razsvetljenskih idej. slovel pa je kot freskant. slike so bile cenjene zaradi romantičnega vzdušja.B. pomembna pa sta še dva njegova obiska – v Wurzburgu 1750 . B. gre pa bolj za mestne vedute. Marco Ricci. bil je učenec Piazzette. ● Pietro Longhi: oče Alessandra Longhija. zato so prepovedali potovanja v tujino. vendar domiselno skombinirane.

Varšava. im. Francesco Guardi Zadnji pomembni vedutist. J. Arhitektura je vodilna v umetnosti – vključuje tudi slikarstvo in kiparstvo – celostna umetnina. poudarek na atmosferi.Doževa palača. po njegovi smrti se je usmeril v krajino. Bavarska. ko se je vrnil na Dunaj. barvitost notranjščine. so zunanjščine precej klasične. Dresden. Schoonbrun kot avstrijski Versailles.… Na splošno so naročniki v glavnem vladarji in cerkev. Bolj faktografski. živel je v Italiji in se tam izučil kot kipar. Munchen). širok vhodni del. kasneje osvetljeno. Joseph Smith je kot diplomant videl. ovalna glavna ladja. Dunaj. 1770 – 74. Pomembne dežele – Avstrija. Zato tudi popotniki radi kupujejo te krajine. potuje po Evropi (Dunaj. Nemške dežele je prizadela 30 letna vojna – vojaška obramba in preživetje. Notranjščina – srečamo odmev Borominija v valovanju in preigravanju oblik – konveksno in konkavno. že skoraj dolgočasne. Njegove zrele slike so tudi bolj natančno komponirane – vertikale in horizontale. imel je delavnico z bratom. Kar se cerkvene arhitekture tiče gre za sintezo struj Berninija (teatraličnost. Poklicna diferenciacija arhitektov – gradbeniki. Giovanni Antonio Canal. Karlskirche. zatišje umetnosti. Peter v Rimu in v Francoski arh. Strop je iluzionistično poslikan. ki smo ga srečali v dosti primerih – sv. Kar se zunanjščine tiče. slikal je tudi izmišljene vedute. kar se vladarskih pa Francija (Versailles). Govorimo o visokem baroku 1690 – 1750 – vrhunec avstrijske baročne arhitekture. Fascinira vladarje in si ga želijo posnemati. 1722 – 35. glavna spodbuda je bil obisk Andree Pozza na Dunaju. Oba umetnika te cerkve sta precej sodelovala.32 so ga obdali z obzidjem. ki jo bomo srečevali v nemški arhitekturi. sta nanj vplivala Bernini in Fontana. Za zgled je rimski barok. fischer von Erlach. Zelo pomemben vedutist. Ko je bil v Italiji. izkoriščanje naravnih svetlobnih virov. barvitost) in Borominija (prostorsko preigravanje. šele zdaj govorimo o nemškem baroku. B. najprej temačno vzdušje. Rottmayr je tudi potoval v Italijo. Bernardo Bellotto Nadaljuje stričevo tradicijo – natančne vedute. impresionističen. 1716 – 24. princip od Berninija. meščanstvo je bilo kot umetniški naročnik bolj v času renesanse. Bolj je cenjen kot Canaletto v sedanjem času. da gre Canalettu veduta dobro v promet. Johann Bernhard Fischer von Erlach. zato je bil vez med Canalettom in Anglijo. DUNAJ Staro mestno jedro. eno brez drugega ne funkcionira. Iluzionistično slikarstvo.st. Hofbibliothek. po turških vpadih 1529 . ker je dosti bolj slikovit. Podoben razvoj kot Tiepolo. Na vrhu zvonikov so čebulaste strehe – nemške. Spet se obda s širšim obzidjem. Njegova značilnost je natančnost – natančno izrisani detajli – zelo fotografsko. predmestje se počuti varneje. Tloris – sestavek različnih prostornin. če so notranjščine teatralične. Najbolj zmotita dva stebra – kopiji trajanovega stebra. osrednji del je krit z iluzionistično poslikano kupolo. kombinacija kupole in antičnega portika. sodelovanje v dobesednem pomenu. Členjenje s pilastri iz rdečega marmorja. Canaletto (Joseph Smith) Naslikan je London. pravokotni korni del. barve so bolj hladne Bacino di San Marco. kompliciranje). Ta kontrast je zdaj značilnost. Gre za cesarsko ustanovo. Ludvik XIV. kasneje začne oživljati in si opomorejo šele v 18. Prevzema baročni oval. razvije se domača . je bil imenovan za dvornega arhitekta. Zunanjščina je eklektičen kompleks. poslikava Daniel Gran Dvorna knjižnica. izvira iz Graza. kar se cerkev tiče. vpelje veduto esatto – natančno veduto. Prusija. okoli 1755. poslikava Johann Michael Rottmayr Dvorni arhitekt. Canaletto. pride do razcveta arhitekture. Arhitekturni razcvet doživi po 1667 – 83 po ponovnih turških obleganjih. nanj pa je vplival tudi Rubens. ima manj občutka za atmosfero. Dunaj. Nemčija -AVSTRIJA Verstvo je bilo prepuščeno posameznim knezom – katoliški jug in protestantski sever. še ena njegova značilnost. Ta cerkev je bila postavljena kot votivna cerkev – avstrijski cesar jo je postavil ob koncu kuge.

ni šlo za naročeno delo (naj bi se mu malo zmešalo in naj bi šlo za nekaka apotropejska znamenja). Zunanjščina – te prostornine so sestavljene po odmevu francoske arhitekture – petdelna členitev s poudarjenim osrednjim delom in paviljoni ob strani. Kakšna je vsebina. razlike v višinah streh. elegantne oblike. bolj rokokojske. Spet srečamo motiv atlantov. Dosti bolj lahkotna arhitektura kot od von Erlacha – manj resna funkcija palač. Charakterkopfe. ki je prvotno zakrivala cerkev. beneški). Naročnik je bilo samo mesto. Franz Xaver Messerschmidt Delal je v Munchnu in v Bratislavi. figure so dosti bolj mišičaste.iluzionistična šola. Dunaj. po 1720 Kombinacija vladarske palače in mesta v bližini. Glava Marije Terezije – vladarski portreti in portreti aristokratov. Sicer so tudi zelo naturalistične. podaljšani udje. a ploskoviti okras. Belvedere je bila rezidenca princa Viljema Savojskega. Že lokacija učinkuje zelo romantično. Sam vodnjak je kopija. geometrično pravilna mreža Karlsruhe. pod njo pa so personifikacije štirih avstrijskih rek. po drugi strani se da te glave navezati na staro tradicijo. vendar je dosti bolj ploskovit. Gre pa v glavnem za moške glave v skrajnih obraznih konfiguracijah. Precej realističen obraz in Berninijevsko razvihrana draperija. Hildebrandt Mestna palača. ki se zlivajo v Donavo. Figure so še precej manieristične – majhne glave. zraven pa sta še Daniel Gran (klasicističen) in Paul Troger (baročen. razmeroma stroga v primerjavi z notranjščino – kontrast. namesto stebra je uporabljal atlante. zgornji 1720 – 24). ampak navadni gradbeni mojster. Je pa sicer precej okrasja. Cerkev je iluzionistično poslikana. 1702 – 14. Figure so v kontrastnih parih: moški – ženska. ki so postavljene med obema obzidjema. Uporabi paladijanski motiv. Samostan Melk. Klasična shema – rustično pritličje in gigantski pilastri. Poskrbel je za ložo. čeprav je večinoma delal za plemstvo in aristokracijo. šel je v Rim (učenec Carla Fontane). ne gre za dvorno naročilo. Dolg park po francoskem vzoru. Ceorg Raphael Donner Visokobaročni rimski vodnjak. ne vemo. originalni kipi so v Belvederu. Vsebinsko gre za figuro previdnosti. dosti bolj bogat. Troger je bil predsednik akademije. Kar se urbanističnega vidika tiče gre lahko za uresničitev idealnih renesančnih mest – žarkasto razporejene ulice iz palače. V njegovih palačah so pomembna tudi stopnišča. 1713 – 16. KIPARSTVO Vodnjak štirih avstrijskih rek. Arhitektura tega kompleksa ni na zunanjščini nič posebnega. Specifična značilnost so klinasti pilastri – ožajo se proti dnu – izključno okrasni dodatek.i. . tekmujejo z njim: Mannheim. 1737 – 39. Več sob je tipično baročno ovalne oblike. postavljen je na pečino – veličasten razgled. Jakob Prandtauer Ni bil arhitekt. Členitev sten je zelo površinska – ni tako plastično členjena kot v rimskem baroku. Večinoma je delal za opatije in samostane. barvita. Dunaj. delal je za cerkev. ki jih je izdelal celo serijo. psihološki projekt. Johann Lucas von Hildebrandt Ena od predmestnih palač. NEMČIJA Dva primera odmeva Versaillesa. 1715 Enako. Belvedere. (Spodnji 1714 – 15. Hildebrandt iz Genove. Bil je v glavnem portretist. mladost – starost. Rottmayr je bil začetnik. Bolj slovi po svojih t. Palaća Daun-Kinsky. značajskih glavah. Notranjščina je členjena po rimsko z gigantskimi pilastri. po 1770. Zanimivo mešanje baroka in starejšega sloga. deloval je kot vojaški inženir v Piemontu (za savojce) in šele nato prišel na Dunaj in bil imenovan za Dvornega arhitekta. raba konveksno konkavnega valovanja. Po tlorisu tudi on prevzema tloris ovala in tudi oktogona. Kombinacija cerkve in samostana – Juvarra (Superga). Portal je baročnih oblik. Dunaj. raba različnih materialov. Vendar ne srečujemo manieristične elegance.

šele na vrhu se odpre celota – tipično baročni teatralični moment. En pisec je rekel. gre za Apolona. pomagal mu je tudi Hildebrandt in sodobni francoski arhitekti. Bavarska v tem času doživi velik razcvet predvsem v sakralnem smislu. Cosmas Damian in Egid Quirin Asam München pomembno središče tudi kar se dvora tiče. Stoletju. Parcela je bila taka. okoli 1720 – okoli 1744. Apolon in štirje kontinenti. vzdolžna ladja iz 3 vzdolžnih ovalov. Neumann Nahaja se nekje na bavarskem. Parcela med župnikovo hišo in njuno lastno palačo. Po Borominijevsko opremljena s krivuljami. ki tvorita prečno ladjo. Pomemben kontrast med zunanjščino in notranjščino. Poslužuje se tudi tipa gvarineske (lok v obliki 3D). Salomonovi stebri-spiralasto zaviti (podobno pri baldahinu sv. Cela vrsta vijug. Kompliciran kompleks. zgradila 4. vmes malce valovanja konveksno – konkavno. vendar je Neumann glavni. V tloris vključuje ovalne dvorane – baročni princip. Dominikus Zimmermann Spet smo na podeželju Bavarske. sicer pa je manj okrašena v primerjavi s Hildebrandtom. Ima štiri notranja dvorišča. Menjavanje širših in ožjih odprtin v obhodu. Gre za oval z enim obhodom okoli. Izrabljata naravne svetlobne vire: npr okno izrabljeno kot sonce. Členitev zunanjščine – ploskovita stena s klinastimi pilastri. Andreja (gigantski kolosalni red. sodeluje drugo z drugim. Že v trolisu vidimo preigravanje konveksno-konkavno. izbran je bi Neumannov. Kar se tiče sakralne arhitekture je tale cerkvica zelo zanimiva. Johann Balthasar Neumann Prvi pomembnejši nemški arhitekt. Po drugi strani povdarek na neki centralni zasnovi prostora. Cosmas je bil slikar. Tloris bolj enostaven kot pri Neumannu. Pri stopnišču kot celoti je pomembno preračunano odkrivanje freske in vzpenjanje po stopnišču. Še ena značilnost teh cerkva. Bolj enakomerno osvetljena kot pri bratih in Neumannu. Korni del je tako malo razvrednoten. Spominja na slovenske podeželske cerkvice. nebo je dosti bolj prazno. 1750 – 53. Za nadaljevanje gradnje je več arhitektov predložilo načrt. Prostor v celoti deluje kot korni obhod okoli oltarja. Fasada sama v shemi spominja na Berninijevega sv. ● Wieskirche. gre za preigravanje različnih svetlobnih virov. Gre namreč za tako preigravanje. ob strani še dva krožna prostora. Na splošno dosti svetel prostor. Cesarska dvorana – gre za princip umirjene zunanjščine in razkošne notranjščine. da je to arhitektura za arhitekte. Zelo pisana zunanjščina. Tu so tudi iluzionistično poslikani stropovi. ki prestoluje nad štirimi kontinenti. teatralična. Poslikal ga je Tiepolo – iluzionistična poslikava. gre za romarsko cerkev. barvasti marmorji. zato tako ime). Edit pa kipar v lesu. Kiparsko bogato okrašeno. stopnišče Wurzburg. plus še bogato okrašena. Enoladijska cerkev. Oltar je v sredini cerkve. da bi jih nekoč obiskal Nemški cesar. da je morala biti cerkev zelo ozka. 1733-46. Francoska petdelna členitev. kar se vsebine tiče. Okras je bolj pastelen. Vierzehnheiligen. 1745-54. München. kompliciranih motivov. da moraš biti že dober arhitekt. Povezava med Benetkami in Nemčijo je bila zelo močna tudi v 18. šlo je za sodelovanje večih arhitektov. Notranjšina: razgibana. Zunanjščina nič posebnega. Cerkev je začel graditi en drug arhitekt. Pod Maksom Emanuelom tudi razcvet dvorne arhitekture. Tudi ta na hribčku. Giambattista Tiepolo Vse palače so bile postavljene z upanjem.Wurzgurger Rezidenz. Noter: iluzionistična poslikava. Zunanjščina nič posebnega. Arhitektura zelo slikovita. Zato so ti prostori še toliko bolj mogočno in bogato okrašeni. Opremila sta ogromno ostalih cerkva. ogromno pozlate – spet Bernini. 1742-72 (posvečena 14 svetnikom. ● Asamkirche (Sv. Figure so vsedene ob rob. Bila sta brata. Smo na meji z rokokojem. Tu lahko govorimo o neki celostni zadevi.Petra). spodaj v pritličju polkrožni portik). cela vrsta oken. Notranjščina teatralična. Janez Nepomuk). Tloris: stene prilično ravne. Postavljena na lastne stroške. obdana z dvema stolpama. ● . V tlorisu gre za velikansko zadevo – glavno poslopje z dvema kriloma. Namenjena podeželcem.

ki ga je tudi prej začel nek drugi arhitekt.vojni porušena. Ni valovanja stene. Tloris: od palače trivium proti mestu. Ravna streha z balustrado in kipi. Arhitekte. Spodaj pri paviljonu motiv atlantov – kot okrasni motiv. Na eni strani Gämalde galerie. kar se slikarstva tiče. ● Frauenkirche.vojni se je Nemčija razdelila v dve državi.Bogato okrasje. V Nemčija se je otepala rekonstrukcij. Fasada bolj okrašena kot pri prejšnji cerkvi. Toliko o bavarskih cerkvicah. Imamo 5 delno steno. Johann Michael Fischer Benediktinski samostan. kmečki. Potem so jo rekonstruirali. . Stoletja Palača izven mesta. Kronska vrata kot monumentalni vhod v dvorišče. in okrasjem) ● Ottobeuren. sodeloval tudi z bratom (spet sodelovanje z arh. v kvadrat vrisan krog. Cerkev je romanska po izvoru. na drugi strani pa poti. Tu imamo tudi valovanje konveksno – konkavno. Več nadstropij galerij. Matthäus Daniel Pöppelmann(arhitekt) in Balthasar Permoser (kipar) Gre za dvorno arhitekturo pod Avgustom Močnim (1694-1733 vladal). ki je največja v Nemčiji. deluje kot opera. Po njegovi smrti Giovanni Battista Giocheti. Porekla. Imel velikopotezno idejo. Prečno postavljeni stolpi na vogalih. Po 2. Od tam tudi vzori. ki so fra. Skratka v 18. Vplivi. Fasada: iz 3 ravnih ploskev. Okrog dvorišča 3 krila – podobno v Versailesu. pročelje zač. V bližini vas. George Bähr Gre za Marijino cerkev. Obzidano dvorišče. prezidava sredi 18. zač. Bolj klasičen tloris. Aranjuez. ● Kraljeva palača. Spet princip prepletanje arhitekture in kiparstva. kjer so ljudje. 1738. kjer so se odvijale razne ceremonije. Enostavne arkade. preobloženost. Stoletju spet vzcveti vse skupaj. Stoletju ni pomembnih mojstrov. krivulj in podobno. Spet notranjščina zelo barvita. odmev na vse te druge fasade zaradi izstopanja ven.sv. ● Kraljeva palača. Zwinger. Fischer je manj poljuden. protestantsko cerkev. Ko obzidje sesujejo.sv. Gre za paviljon. 1737-66. pa uvažajo italjanske slikarje (Jacopo Amigoni). Tudi v 18. Tloris: kvadraten blok z dvoriščem v sredini. 1725-38 in 1740-43. Tloris: centralna zasnova. podem v 17. (slog churriguera – priimek družine. Prej je bila tu lovska koča. Stoletju kontrast med dvorno arhitekturo in sakralno arhitekturo. Arhitektura precej prekrita z okrasjem. ampak bogato okrašene. naslon na Versailes. je bil v en krak postavljen tale Zwinger. Santiago de Compostella. Cela vrsta naslednikov. ● ŠPANIJA 1700 pridejo na oblast Borboni. Protestantska cerkev kot avditorij. ki je ta slog uveljavila. 1738 Prvi načrt naredi Filipo Juvara. Jakob. bogato okrašena. Madrid. Ne ravno uporabna zadeva v našem smislu. Obilje okrasja. ki so delali v tem slogu. Po fr. V 18. Kar se poslikav tiče. Spet gre za team. ne dolgo nazaj končana. 1709-19. Gre za nek davni odmev Louvra. kupola nad centralnim prostorom. Cerkev je bila v 2. Spet kontrast med Z in N. Stoletju jo začnejo predelovati. ● Sv. podobno platerescu) Preobloženost z okrasjem. ki skrbijo za to palačo. Delal tudi za samostane. Za portrete uvažajo francoske slikarje. Večinoma je šlo za ita. Dresden. ki peljejo v park. Dresden. Tudi ita. kako si bo postavil svojo megarezidenco. Gre tudi za baročno okrasne motive za razliko plateresca.

Mesto raste v kocentričnih polkrogih po principu Amsterdama. Kot zadnji stuartski kralj Jakob II imel polno idej. Rokokojski okras –školjčasti motivi. Stoletju pride do vrhunca paladijevstva 1710. Sanktpetersburška akademija postane avtonomna – 1763. london. Burlington house je mestna rezidenca Lorda Burlingtona. Po vojni s Švedsko so dobili Rusi dovoljenje na morje. protestanti. Zunajost zelo stroga. Wigi prevzamejo paladijevstvo kot svoj slog. Sankt Petersburg. Izhodiščne elemente boste že sami znali razbrati. danes jih obravnava bolj delavska stranka). 1754-62. Fascinira ga Versailes. Stoletju. Rokoko. 1766-82. J. stoletja potoval v Evropo in se odloči. ustanovi komisijo za nadzor. Imamo Torijce(absolutizem. Zimski dvorec. ki jo tepta. ki je še danes na oblasti. Mu ni preveč uspelo. Konec 17. Začetek dvostrankarskega parlamentarnega sistema. Dodali še stranska krila. ● ANGLIJA Burlington House. 1714 oblast prevzame dinasija iz Hanovra. Mali Eremitaž. Njene fasade zelo barvite. V 18. Niti niso bili neki strašni mojstri. Postavljen pod Katarino II. bogato okrašeno. Pride so vsebinskega zasuka. od koder je potegnjen trivium (vzor Versailes). Srečamo s paladijevstvom. Preko kače mu uspe vzpostaviti vzpenjajočega se konja. Zre proti utrdbi Petra in Pavla.-B. Vallen de la Motte. Že v paladijevski fazi je bila ena prezidava. Admiraliteta. Stoletju.● ● ● ● RUSIJA – zahodno evropski vpliv se širi. Sankt Petersburg 1762-96 = čas Katarine II. Tekmuje z evropskimi dvori. bolj plastično kot do sedaj. Tretje nadstropje kasneje dograjeno. Veličastna arhitektura ob reki. Palladio pomemben za angleško arhitekturo že v 17. enostavna. 1717. Dve izhodišči: Palladio sam in Inigo Jones. Falconet Peter Veliki vladal od 1682-1725. cela vrsta kanalov. Potoval tudi v Francijo (1716-17). Velikanski blok z notranjim dvoriščem. Campbell . Zunanjščina je bila natančno predpisana. Bartolomeo Rastrelli 1741-62 = čas Elizabete Mesto so postavljali tuji arhitekti. da bo ustanovil svoje mesto. Mali Eremitaž je bil bivališče za njeno nastajajočo zbirko. Gre za močvirnato področje z otočki. da bo Rusijo evropiziral. neokrašena. V začetku 18. Gre za mesto na vodi ob reki. Absolutizem je tisti. konservativna stranka) in Wige (meščansko poreklo. zaseben prostor namenjen njej sami. Posvoji barok oz. 1764-67. Trenutno je na oblasti liberarna stranka v povezavi s Torijci. Hotela je biti razsvetljenska vladarica. Organskost se začne krhat. Tudi ona vzpostavi strog nadzor mesta v celoti. Odloči se za katoliško vero in Angleži ga izženejo. Sankt Petersburg. Colen Campbell Imuni na rimski in francoski barok.-M. Spada v neoklasicizem. Postavi si mesto v svojem imenu. Konjeniški spomenik Petra Velikega. Andrej Zakharov Gre za glavno pristanišče. Dvorec ima pomembno vlogo za zgodovino – simbol ruske revolucije v 20. za notranjost ni pomembno. Sankt Petersburg. ko je slog stvar neke zavestne odločitve. Spet lahko povdarimo ravne ulice -absolutistični nadzor nad mestom. Gre za realizacijo vzpenjajočega se konja. E'. Odloči se. Ta tip konja je bil možen s kačo-zlo. kjer so postavljene različne naselbin. Pride do preobrata iz baroka v neoklasicizem. Angleški parlamentarni sistem dejansko ni dvostrankarski. Gre za fokus mesta. Stoletju primeri. za parlament. Eremitaž je ena zelo uspešna galerija še danes. V 18.-M. ki moti Wige. 1806-12. Hotela se je razlikovat od svoje predhodnice. Stoletja. Stranki se profilirata tako katera je na oblasti in katera je v opoziciji. Razgibano pročelje s principom paviljoni. zlasti Italjani in Francozi.

ampak izgleda svobodno in neomejeno. je treba imeti v glavi Versailleski park – ukročena narava. Glavna fasada je enotna. diagonale. da je to. Queen's Square (1729 – 36). da je bila tu rimska naseldbina in je imel idejo poustvariti Antični Rim – ustvaril je navznoter obrnjen kolosej – tri nadstropja. da bodo to mesto uredili. Ostale hiše ob trgu niso bile aktualne oziroma so bile manj poudarjene. Vzame zgled pri Palladiu: rustično pritličje. Ni pa to bila edina . Šlo je za reprezentativne prostore. 1734. trije stebrni redovi v pravilnem zaporedju. Delo Johnov Woodov – očeta in sina. Crescent) – te stavbe so obdane z naravo. osrednji del poudarjen s timpanonom. pride do velikega booma. spet naslon na Palladia. angleških parkih. Glavni paladijevski projekti: klasična tradicija ostaja močna še do danes. da se da živeti tudi v kleti – princip. King's Circus (1754 – 1770) Letoviško mesto. Pastiž paladijevskih motivov. kar je ona sama. ki stojijo v t. na zunaj ni videti. Kraljičin trg – tukaj še ni šlo za to. kako so stanovanja razdeljena. Lord zelo pomemben za promocijo novega sloga. Zelo poenoteno pročelje po celem trgu. zgoraj balustrada.st. pusti naravi. Slikovito – picturesque: kot na sliki. Da razumemo te parke. da bi bil cel trg obdan s čisto fasado. različne vrste dreves.i. John vpelje stavbe obdane z jarkom. Jezerca so vijugasta. Gre za pastiž starih motivov. v starorimskem času so bile tu terme.delal za tega lorda.st. vmesna okna. Norfolk. Narava mehko valovi. zač. Trije trgi različnih oblik (Square. da je tu samo narava. ki jih je v tem času več (Vitruvius Britanicus) in cela vrsta priročnikov za gradbene mojstre – s pomočjo teh virov se ta slog zelo razširi. Isto kot pri vili Chiswick. Nekateri že svarijo. Earl of Burlington Primestna vila. Gre za prvi primer angleškega parka. Ta park ni mišljen. najdemo tudi različne arhitekturne objekte majhnih dimenzij in različnih tradicij (kopija rimskega panteona. polstebri. William Kent Zelo vplivno za angleško arhitekturo tega obdobja. Angleški barok na prehodu stoletij – glavni naročnik so bili Torijci. ki ga najdemo marsikje. pri širjenju tega sloga so različni priročniki in traktati. Navdih za parke so dobili v slikah. Paladijevske stavbe so bolj postmodernistične. Angleži imenujejo trge glede na obliko. Zelo popularno mesto. King's Circus – John Wood st. zato se odločijo. Podeželski dvorec. London. ker so do sedaj vsi veliki imperiji propadli. Samo na glavni fasadi je antični portik. Angleški vrt: reakcija na francoski baročni klasicizem. stena je členjena z dvojnimi polstebri in okni – ni odvečnega okrasja in poudarkov. Gre za skupek mas. samo po osi. Angleži ustvarijo ideologijo angleškega vrta – dosti bolj svoboden princip. Bath. geometrične forme. jezera. vse podrejeno človeku. zač. Do Kentove smrti 1748 obvladujeta arhitekturo. Simetrična zadeva v tlorisu. Precej suhoparno in dosti škatlasto za razliko Palladia samega. Paladijevstvo razumejo kot nasprotovanje francoskemu baroku. fokus je glavna palača na severni strani – Paladijevski princip – visoko rustično pritličje. je vedel. da naj Anglija ne bo preveč domišljava. ● Holkham Hall. 1725. ki spominja na angleški barok. Circus. pogosto tudi kvazi srednjeveški gradiči v ruševinah…). ● Vila Chiswick. zadnji del stavb pa ne. grmovja – vse zelo slikovito. V začetku 18. Royal Crescent (1765 – 95). Terase house – vrstne hiše – prevladuje v Angliji. gigantski pilastri. Lancelot »Capability« Brown Zelo sposoben v postavljanju in oblikovanju parkov. čeprav ne v vse štiri strani. Imamo tudi 3 okna s paladijevskim motivom. V angliji postane aktualna ideja enotnega uličnega pročelja. Vila Rotonda kot očitni vzor. Narava je oblikovana. Arhitekturo je treba razumeti tudi kot stavbe. Ruševine – fascinacija nad minevanjem časa in velikih imperijev. V resnici pa še vedno ne gre za divjo naravo – parki so vseeno obdelani in dodelani. Vsaka prostornina živi zase. egipčanski obeliski. Paladijevstvo je v določenih primerih že suhoparno. Anglija začenja svoj gospodarski vzpon v 2/2 18.

Stoji na tipičnem angleškem Squareu. Lastna hiša (No. Današnje stanje je bolj klavrno. V glavnem je oblikoval notranjščine. Simetrična stavba z notranjim dvoriščem. 1760 – 90 Neoklasicizem.st. lahkoten učinek. princip gradnje je obče srednjeveški – namenoma je šel kontra klasični paladijevski tradiciji. Vendar vseeno pazi. anglija ni imela neke močne antične tradicije. Ne gre za preveč klasično simetrijo. Bank of England. Za razliko od drugih dežel. so jo bili sposobni videti dosti bolj nepristransko. premožen in se ima čas ukvarjati s tem. 1792 – 93. James Wyatt Profesionalen arhitekt. Bil je podeželjski dvorec – prenos arhitekturnega jezika iz sakralnega območja v profano. ki jih je postavil. Postavi si to stavbo. ne samo antična ampak tudi Etruščanska. notranji prostori so precej slikovito nanizani. V zadevah statike je sicer imel dva arhitekta za pomoč. postavil je celo vrsto opatij in gradov na angleškem podeželju. Zelo si je prizadeval za elegantnost – te sobe. Prestiž različnih motivov. brez nekega reda. dajejo eleganten. škota po rodu. Egipčanska. estetsko pa je zamisel njegova. Bil je v Rimu. se uveljavi Neogotika. Tudi Kent sam postavi par stavb v neogotiki – je že možno sloge svobodno izbirati. v kombinaciji s slikovitim. začetek 1753. Ogromna zadeva v tlorisu osrednji del s štirimi krili. Želel si je. Gothick novel. niso zavezani določenemu slogu. 1796 – 1812. ko so se srečali z njo. zato se je ta stolp tudi sesul. srednjeveško. Problem s to banko je. ki jih fascinirajo kot eksotične in jih pripeljejo v Anglijo. London. zavestno je stavbo dograjeval postopoma. Fasada – uporablja klasične elemente ampak jih interpretira na svoj način. Robert Adam Sodeloval je s svojima bratoma.69. Angleži so obrnjeni bolj v zasebne zadeve. paladijevske tradicije. Somerset House. 1776 – 86. sproži modo neogotskih stavb. prvotna gotska funkcija se izgubi. Sredi 18. vendar gre pri njemu za osebno interpretacijo klasične tradicije. Vplivna stavba. Strawberry Hill. Ta stavba je bila zrušena. Neogotika je vzporedna struja klasicizmu. tu je sedaj muzej. grafike iz tega časa.arhitekturna tradicija tega časa. Omenjamo ga v smislu klasične. William Chambers (krili končani 1835 – 1856) Stavba namenjena uradni pisarni. John Soane Spada pod neoklasicizem. Vsi prepoznavni standardni motivi. Fonthill Abbey. John Soane Zanimiva stavba. arhitekt ima na razpolago vse sloge in jih uporablja glede na posamezen projekt. Twickenham. Gotska tradicija ostaja precej živa ves čas. Podobno kot v pravi gotiki je lastnik želel imeti visok stolp. Po tlorisu je šlo za velikanski kompleks. Najpomembnejša je bila notranjščina – klasicizem totalno izčisti – izvrže vse odvečno. Kot arhitekt ni poseben. večinoma je na novo opremljal starejše dvorce. Wiltshire. ne glede na slog. namenoma organsko. Ena redkih hiš. da eno sobo oblikuje v enem slogu. 13 Lincoln's Inn Fields). London. Syon House. Pomembna so tudi kolonialna osvajanja – srečujejo se z drugimi kulturami. Horace Walpole (gothick) Arhitekt amater. da je deloma ohranjena samo fasada. London. Notranjščina – iskali so pri konkretnih obstoječih gotskih spomenikih motive in jih enostavno prekopirali (Canterburyska katedrala. Pri vseh teh projektih je sodeloval z neoklasicističnimi slikarji.i. 1812 -13. Bil je zelo eklektik. kar ni značilnost gotskih katedral. Angleži so bili zelo aktivni v odkrivanju antičnih spomenikov (Atenska akropola…). Pomemben je tudi za literaturo – začetek t. Angleži niso bili navezani na antiko. Middlesex. da bi Anglija ustvarjala monumentalno arhitekturo – vendar kralj ni več naročnik. 1760 . V notranjščini so sobice zelo majhne. Angleži so zelo podjetni. Kapela Henrika VII…). po svoje so že rokokojske. Podobno kot pri angleškem vrtu gre vseeno za premišljen princip. Klasični elementi s srednjeveškim učinkom. V prvi vrsti je bil dekorater. zato so dosti bolj odkrivali in beležili ostanke antike. Brentford. čeprav zunanjščina niti ni zares gotska. obiskal je tudi Split in izdal knjigo o Dioklecijanovi palači. gladka stena in gol prostor. njegov vir so bile različne tradicije. Začne se vzpostavljati razmah do klasične tradicije. ni nobenega okrasja. Arhitekturni skupek je dosti slikovit – kvazi organski. vsi so bili sinovi paladijevskega arhitekta Willama Adama. kot . Ledoux je vplival na Soana – Ledoux v Franciji tudi izčisti klasicističnost – čiste stene in mase. Ustalil se je v Londonu in bil zelo popularen.

Bela hiša. Benjamin Henry Latrobe. Ameriški urbanizem – najprej kolonialna dežela. V romantiki že stopajo proti temu – izumetničena narava. Pomemben pa je bil tudi v arhitekturi. ko so obe stavbi požgali. brez posebnega okrasja. Postavil jo je po vzoru irskih paladijevskih podeželjskih dvorcev. uveljavljajo pa se še drugi žanri in poskus uveljavljanja historije. ko je postavljen. ki to opravičujejo. izseljenci iz vsepovsod. 1792 – 1803. Ko se Amerika združi v ZDA. neoklasicistično pa je to. Humphry Repton (picturesque) Angleški parki so bili razširjeni tudi v drugih deželah. ko se Amerika bori za neodvisnost in se uresniči z revolucijo 1781. Vila ima portik na pročelju. lahko govorimo o angleški šoli in angleški tradiciji v slikarstvu. stene pa so predrte z okni. da je obudil rimsko arhitekturo. dosti kaotičen. izvzete mestnemu tkivu – odprte. Portik je pri njegovi stavbi manj globok. Pierre Charles L'Enfant Francoz po rodu. 1777 je imigriral v ZDA. Ta Angleški vrt postane že formula. Paladijevstvo je priljubljeno zaradi reakcije na francoski absolutizem. Postavil jo je po vzoru templja iz rimskega časa. Osnovni modul celega načrta je pravokotni trikotnik s kapitolom na eni strani in belo hišo na drugi strani. Uporablja klasične elemente. Kapitol. ta pa se zgleduje po Tempiettu. Savannah 1734). Poustvaril je rimsko vilo in rimski tempelj. Šlo pa je za različna politična izhodišča.st. kjer se srečamo z Versailleskimi triviumi. za katerega so verjeli. kjer so parcele enake. Cela vrsta nekih točk. Washington. Te parcele je na ta način najlažje izmeriti in prodati. v pravem kotu pa je postavljen obelisk (namesto konjeniškega spomenika). Načrt za Washington. Stavba je v obliki navadne škatle. ker imajo pravico na svoji parceli postavljati. Thomas Jefferson Amaterski arhitekt v angleški tradiciji. Tipična in znana kombinacija kupole s timpanonom in kupolo. AMERIKA Ameriška arhitektura – faze razvoja: ● 1776 Kolonialno obdobje: arhitekura ni nič posebnega. stavba je paladijevsko simetrična. Bela hiša ima danes pod zemljo več. 1793 – 1828. da so pomembne stavbe nekako osamljene. različice. čeprav združi dva sistema: geometrična mreža (ulice. Verjel je v stare rimske republikanske ideale. so bogato opremljene z arheološkimi najdbami. Portret ostaja glavna vloga. Portret je najpomembnejši v . Pomemben vzor je pariški panteon – dosti neposreden zgled. Ta liberalistični princip ostane glavno vodilo ameriškega urbanizma. Monticello (zač. zato jih je bilo potrebno obnoviti. SLIKARSTVO V ANGLIJI Šele v 18. Bela hiša je predsedniška rezidenca in pomembni uradi ter pisarne. Urbanistični princip je baročni. Na prelomu stoletja postane neko gibanje Slikovitega – teoretski teksti. Pavlu v Londonu. Pomemben dogodek je bil 1814. William Thornton. ki se sekajo pod pravim kotom). na to mrežo pa aplicira diagonalno mrežo. je vtis mesta. vidne iz vseh smeri. James Hoban Bolj paladijevska palača. Glavni vzor urbanizma je bila Francija. so odprti prostori z obeležji. Za vilo je bil izhodišče Palladio. Ne gre za belo stavbo ampak za lažje in cenejše ameriške materiale – opeka. arhitektura sama pa zaradi osebnega preigravanja postane zelo slikovita. ki prinesejo svojo kulturo. 1791. Kjer se diagonalne in pravokotne ulice križajo. Richmond (1785 – 96). potoval je v evropo. nobenih monumentalnih zadev ● Po 1776 Federalistično obdobje: obdobje. Charles Bulfinch Več načrtov. Klasična kolonialna tradicija – Rimski tabor – enostavna geometrična shema (Philadelphia 1683. Bilj je guverner države Virginija. je treba postaviti prestolnico nove države. Naslanjanje na neoklasicizem in paladijevstvo. Kljub enoličnemu mrežastemu tlorisu. kar želijo. avtor deklaracije o neodvisnosti in tudi tretji ameriški predsednik. 1770) in Virginia State Capitol. Ustanovitelj demokratske stranke. kot nad zemljo.nekak labirint – delujejo muzejsko. Panteonska kupola sama se zgleduje po sv. svoje otroštvo pa je preživel v Versaillesu. Uvedale Price. Price postavi to slikovito kot tretjo kategorijo lepega in vzvišenega. Iščejo nek slog. ki bo novi državi ustrezal – najdejo ga v paladijevstvu in neoklasicizmu. Washington. tu pa so naslonijo na evropsko tradicijo.

1786 – 87. Plemiška družina dobi denar. gre za krajino s prizori kmečkega življenja. William Hogarth Hogarth se je ukvarjal tudi z neposrednim političnim komentarjem. Gospod in gospa William Hallet. izučen kot grafik. Najprej je izdelal slike. ki pripovedujejo zgodbo z nekim moralnim naukom. s tem je hotel doseči čim širše občinstvo in razširiti svoj vpliv. moralni nauk. Joshua Reynolds Želel si je biti historični slikar. ki zapravi očetovo dediščino in konča v norišnici. Motiv Herkula na razpotju – stara tema. okoli 1785. Van Dyckovska tradicija. Razuzdančeva kariera (A Rake's progress). William Hogarth (conversation piece) Pomemben kot portretist. okoli 1733 – 35. ki ga lahko človek doseže. Kombiniral je portret in historijo. Portret neke družine. 1743. Lady Sunderlin. njegovi portreti so malo bolj sproščeni. – nadomestek za historično slikarstvo. v ozadju pa je vključena historija. Potoval je v Italijo in ga je najbolj navdušil Michelangelo. kar se tiče krajine. Joshua Reynolds Figura preoblečena v neko alegorično figuro – personifikacije ali osebnosti iz zgodovine ali mitologije. bil je zelo podjeten. Marriage a la Mode. 1738. Gre za skupinski družinski portret. Kar se tiče vsebine. Delal je tudi v Bathu. po njih pa še grafike. Je pa bolj rokokojski. Gre pa za mešanje portreta in žanra. Slog spominja na moral progress'. Uveljavi portretni žanr – conversation piece. Princip politične karikature. Njegov slog – prevzema Gileauxeve in Lateauxeve slike in holandski žanr zaradi moralizirajoče note. Pomemben je tudi s temi cikli – izdelane tudi grafike. zato se je potrudil. William Hogarth (moral progress) Bil je tudi portretist. obe stranki imata volilni štab pred gostilno. ki pride v metropolo in upa. ki jih je prodajal po nižji ceni. konkretno pri tem primeru gre spet za motiv Herkula na razpotju. Slike te serije niso ohranjene. Serija grafik 1732. Te zadeve se ne končajo srečno. da si bo ustvarila lepo življenje. tudi barve so dosti bolj zemeljske. z deklino iz meščanske bogate družine. zato se je preživljal kot portretist. ki deluje precej gledališko. William Hogarth Zgodba o sinu. ki je zbrana ob mizi in se prijetno pomenkujejo. Satirično komentira dejansko družbeno stanje tistega časa – vse pasti velemesta in družbene anomalije. škatlasti prostor. Prepričevanje volivcev.smislu preživetja umetnikov. Portret pa je še vedno temelj. ker je bila tam zbrana smetana družba Voz branjevke. Thomas Gainsborough Holandski vzori. meščanska družina pa plemiški naziv. Interpretiran s pomočjo klasične zgodbe. vendar imamo srečo. Spet zgodba. Imel je kočijo za oglaševanje. Thomas Gainsborough Preživljal se je s portreti. njegova sestra je morala iti na sprehod s to kočijo – primer angleške podjetnosti. Monumentalne kompozicije z vzvišeno vsebino. Bolj se uveljavi v grafiki in časopisih – sestavni del angleške političnega okolju. ki nima več denarja. Gre za portret. . 1754. bil pa je tudi krajinar. dosti slikarjev je šlo za nekaj časa delati tudi tja. Vlačugarska kariera (A Harlot's Progress). v okviru te akademije je imel vsakoletna predavanja. da so sprejeli t. ki opozarja na dno.i. da so ohranjene tudi slike. S tem križanjem s krajino smo v prehodu v angleško romantiko. Več serij slik oziroma grafik. ki se v angliji zelo uveljavi. Ni bilo povpraševanja po historiji. S to serijo je dosegel velikanski uspeh. volilca napadajo pripadniki strank. 1786. Hogarth se je opredeljeval za komičnega historičnega slikarja – zabava in poučuje občinstvo. vendar konča kot vlačuga. Prizadeval si je za ustanovitev akademije – 1768. hkrati pa cela vrsta anekdotičnih podrobnosti. William Hogarth Zgodba o poroku fanta iz plemiškega rodu. Figure so čimbolj berljive. mešanje žanra in historije Družina Strode. David Garrick med Tragedijo in Komedijo. Vse kompozicije so si precej podobne – notranjščina. Po eni strani naslon na holandski in flamski skupinski portret. Zgodba gre o naivnem podeželjskem dekletu. 1762. realistične. Copyright act – odlok o zaščiti avtorske pravice. Podobno kot Reynolds portret v krajini. Gre za volilno kampanjo. Njegove grafike so na veliko ponarejali.

ki je hotel biti na tej upodobitvi. 1781. 1. provincialno – deloval je v svojem kraju Derby. 1778. Historija ni imela dosti povpraševanja. Poskus je upodobljen na žanrski princip. Pri Copleyu je na princip historije upodobljen dogodek iz zasebnega življenja. 1768. ker princip slikarstva historije prenašata na nove motive. Spomin na dramatično izkušnjo. je nekako realističen. ki je v bistvu dosti herojski. na novo obogatelih znanstvenikov. je moral plačati). močen chiaroscuro. Motiv nima neke podlage v mitoloških spisih. Vsebina je patriotska. kot tisti. Bitka za Quebec – angleži premagajo Francoze. Poskus z zračno črpalko. V obeh primerih je naslon na uveljavljene formule in prenos tipa oziroma tipov. ki napada zmaja. Zgledovanje pri Michelangelu. Tudi najprej v Italijo v letih 70 – 74. da se ga upodobi na ustrezno idealiziran način. ima Benjamin srečo. jih je manj. Realizem bi bil sam po sebi neberljiv. pomembne pa so tudi emocije – odzivi na smrt ptice z namenom. Realistično so osebe na sliki v sočasnih nošah. prevzamejo neoklasicistično ideologijo). Tukaj je prostor bolj klavstrofobičen oziroma skoraj izgine – neoprijemljiv. Neke vrste conversation piece – vendar so postavljeni v naravno okolje. da dobro živi in dobro obrodi). Gre za konkretne portrete. zato se pričakuje. Tukaj imamo en tak prizor iz predavanj. ki jo ima speča ženska med spanjem (lahko da je sanjala o posilstvu). ko sta prišla v Anglijo pa sta se oprijela historije: Smrt generala Wolfeja. ameriško okolje brez močne tradicije.st. ki bi bila izgovor za krajino – Vergilove Georgike (uspešno kmetovanje. Watson in morski pes. Družini Milbanke in Melbourne. kmeti. Društvo angleških industrijalcev (rojeva se industrijska revolucija). Vsebina – gre za historijo zelo čutne vrste: Nočna mora. ustalil pa se je v Angliji. »neoklasicistična eksperimentatorja«. da je Jurij naklonjen historiji. še posebej Blake (mišičaste figure). usoda ZDA je bila zapečatena. Njegovo izhodišče je caravaggijevska tradicija. se je moral zateči k že uveljavljenim shemam – odmevi čudežnega ribolova ali Jone in kita ali sv. Benjamin West Najprej pride v Italijo. potoval je v Italijo. ker so se ti industrijalci povezovali z umetniki. Henry Füsli/Fuseli Avtor izvira iz Švice. ker je vsebina neopredeljiva – cela vrsta interpretacij. zato je normalno. Joseph Wright of Derby (the lunar society) Odmik od Londona. vmes je tudi realističen indijanec – dodatek eksotike. Nočni žanrski prizor. šlo naj bi za vizijo. bila sta v glavnem portretista (po drugih žanrih ni bilo povpraševanja). tu sta dva Ameriška. ki skrbijo za zemljo. da se gledalec čimbolj vživi v sam dogodek. Gre za prizor iz življenja Watsona – napadel ga je morski pes in mu odgriznil nogo. okoli 177. ampak v tem času pod Jurijem III. ki je običajna v drugem kontekstu – prenos tipa. da si slikarji pomagajo z uveljavljenimi shemami. so bolj monumentalne. okoli 1769. Društvo je pomembno. Dramatičen dogodek. ki so znanstvene poizkuse razlagali širšemu očinstvu. Konkurenca med Francijo in Anglijo je bila močna. George Stubbs Specializiral se je za dejanske portrete konj in psov – pomembni v aristokratskem življenju.2011 London je aktualen tudi za tuje slikarje. Znamenita slika. Vzporednice tudi z Rembrandtom – njegove anatomije. Mihaela. zato da so imeli dosti svetlo pot ob večerih. Mengsov učitelj (ga bomo kasneje omenili). je bilo precej znanstvenikov.Obe sliki sta zanimivi. Poskus z zračno črpalko – tema iz znanstvenega sveta. Vsebina te slike – proti koncu 18. Fascinirala ga je . Nato pride v London in ostane tu do konca življenja. idealizira ga samo pri generalu Wolfeju – postavljen je v pozo mrtvega Kristusa – prevzame shemo. Zbirali so se ob polni luni. Figure so bolj potisnjene v samo ospredje in so dosti večje. Princip reliefa. neproblematičnen realizem. Gre za dogodek iz bližnje zgodovine. Rim v letih 60 . West – pri naročnikih še vedno ostaja potreba po realizmu – skombiniran slog.63 (umetniki prihajajo z vse Evrope. vendar ne v realnem trenutku (vsak. John Singleton Copley Spominja na Tominca.6. pride spet do poziva k historiji v neoklasicizmu. figure so vzporedne s slikovnim planom. Podobno kot West.ni več zgodbe. Predhodnika romantike.

Ko imamo idejo bolečine. A Philosophical Enquiry into the Origin of our Ideas of the Sublime and Beautiful. Prvi pomemben večji urbanistični projekt. ki optično povečajo prostor in se preigravajo s svetlobnimi viri. Ange-Jacques Gabriel. kasneje so jim določili namen./ Place de la Concorde. 1757 Francoska revolucija je Burka zelo zmotila.st. zato pa dosti bolj opremljena notranjščina – glavni fokus je na notranji opremi zasebnih prostorov – obrat navznoter. Težko je tudi povleči prelomnico. ki ima ambicijo biti historični slikar. ne da bi se nahajali v takšnih okoliščinah. 1755 – 57 Gre za reakcijo na rokoko. Delamair. ki obstaja že od renesanse naprej) doda še kategorijo vzvišenega oziroma sublimnega – psihološkim potezam doda še lepoto in vzvišeno (težimo k ugodju. so to urbanistično dopolnili s . zabriše se meja med steno in stropom. V teh salonih se odvija glavno družabno življenje tega časa. nadaljevanje francoske klasicistične tradicije. Burke je bil vpliven tudi na dejansko umetnostno produkcijo. različne oblike sob. arhitekti so deležni javnih naročil. Kar se neoklasicizma v arhitekturi tiče. da nimamo več poslopja okoli trga. na eni strani se je odpiral na park. sredi 18. na drugi strani na elizejske poljane.ženska. na tretji strani pa je reka – torej vsi naravni elementi. Kraljeva oseba pridobi na moči. Pri rokokoju gre v glavnem za novo modo v dekoraciji. izmislil si je neko svojo zgodbo tudi v upodobitvah. manjši prostori. združeni z arhitekturo. stene so lahkotno okrašene. Vpliv angleškega parka – trg je bil prvotno odprt. pa obuditev stare klasicistične tradicije. prešel je več faz (paladijevstvo. Svetlo modra in svetlo roza sta dve najbolj popularni barvi rokokoja in tudi druge pastelne barvne lestvice. Germain Boffard Zasebna rezidenčna arhitektura. neke nevarnosti. pred katero bežimo – zbudi se naš nagon o samoohranitvi. Sobe so dosti bolj svetlejše. nad vrati ali zrcali. ampak Francoski Klasicizem 17. obuditev veličine. v 19. Razlika je ta. stavba 1705 – 09. 1795. Na sredini trga je bil konjeniški spomenik. ampak sta dve stavbi postavljeni za trgom. notranjščina 1735 – 40. ugodje nam nudi tudi lepota. Različna razumevanja principov klasične arhitekture. Pomemben je bil tudi kot pesnik. los (ustvarjalni umetnik) – rušenje starega sveta in grajenje novega. William Blake Eden od slikarjev. v kateri je Francija živela pod Ludvikom XIV. fantazije. Gre za strahospoštovanje do narave in družbe. od njega prevzema Kant to razlikovanje med lepim in vzvišenim. v smislu alegorije. po drugi strani pa bolečina. *Edmund Burke.st. je zelo komplicirana zadeva. Pariz. Najprej so postavili fasado stavb. v okvir sodi tudi naša družabnost. zato se sproži tudi občutje vzvišenega). V prvi polovici 18. Traktati promovirajo nove okrasne motive. obujanje klasičnih idealov. imamo zmožnosti izkusiti to. Hekate. Slike so bile bolj za zasebne kontekste. orc (revolucija).st. Slike med okni – slikarstvo ima dekorativno funkcijo – različne mitološke upodobitve s poudarkom na ljubezenski tematiki. namigi na nezavedne želje. mitologije… ustvaril je svojo hermetično zgodbo – zelo osebna vizija. ki se nahajajo višje. Zunanjščina ni nič posebnega. Slikovita notranjščina. V ustaljeni kategoriji lepega (lepo kot kategorija. Oba sta pod vplivom Edmunda Burka. je malo zatona v arhitekturi. FRANCIJA Arhitektura: Izoblikujejo se novi okusi. ni pa jih več na stropu (kot v baročnem iluzionizmu). Pomemben je bolj v kontekstu estetike. ni bil zaključen s fasado.…). Place Louis XV. orleanski slog – v bistvu pa govorimo o rokokoju – od 1730 do sredine stoletja. v glavnem pa je bil grafik. obdane z lesenim opažem in zrcali. Izkušnja estetskega dobi svojo vejo – samostojna filozofska disciplina.st. kdaj se en slog konča in drug začne. P. Raznolika tradicija – elementi iz svetega pisma. V zgodnji fazi izhodišče oziroma navdih ni sama antika.-A. Hotel de Soubise. Paris. V zgodbi nastopajo tri figure – urise (red). ogromno je krivulj in školjkastih motivov. Burke je pomemben za zgodovino estetike. Poudarjena je osrednja os.

cerkvijo sv. Magdalene. Gre za eno varianto Louvrske kolonade. Podobna stena, vogala poudarjena s pavilijoni, rustično pritličje, globoka loža v nadstropjih, gigantski stebri (niso več dvojni ampak enojni, da je splošni vtis vseeno bolj klasičen) – poskus poustvariti veličino 17.st. Petit Trianon, Versailles, 1762 – 64, Ange-Jacques Gabriel Imel je naloge za predelavo kraljevih palač. Ta trianon je bil namenjen umiku aristokratov v zasebnost. Srečamo odmev angleške arhitekture – konkretno paladijevstva – gre za enostaven blok, kvadratni tloris in polovica kocke po višini. Enostavna arhitektura brez pretiranega okrasja, gola stena predrta z okni, plitva loža s korintskimi stebri, okoli pa so le enostavni pilastri – čiščenje klasicistične tradicije. Stal je v vrtu – povezava arhitekture in narave. Le Hameau de la Reine, vrt Petit Trianon, Versailles, 1783 – 85, Richard Mique in Hubert Robert Richard je bil glavni dvorni arhitekt, Hubert pa je bil krajinar/slikar. Ureditev angleškega slikovitega svobodnega vrta, brez ideološke podlage. Marija Antonieta si je dala postaviti vasico, posnetek kmečke arhitekture iz Normandije. Zelo popularna pastorala z igranjem vlog – Marija se je tu prišla igrati pastirico – igra kmečkega življenja. Zgodnja faza neoklasicizma je še vedno nadaljevanje klasicistične tradicije, naslednja faza 1775 – 1790 – neoklasicizem se preoblikuje v po svoje arheološko fazo – začnejo se naslanjati na antične spomenike, oziroma da je arhitektura še bolj poenostavljena, veličastnost ni več primarni kriterij. Pomemben arhitekturni traktat: *Abbe Marc-Antoine Laugier: Essai sur L'architecture, 1753 Promovira klasicistično arhitekturo, ki je funkcionalistično strukturno upravičena. Funkcionalna rešitev lesenih debel, na katerih je trikotna streha, kasneje so le zamenjali material – torej vrnitev k strukturnemu principu. Sainte-Genevieve (Pantheon), načrt 1756, izvedba 1764 – 90, Jacques-Germain Sufflot Vzporednica Gabriel, bil je mestni, pariški arhitekt. Razlika med dvorom in mestom. Sv. Genovefa je bila zaščitnica Pariza, postavili so ji novo cerkev, kasneje je postala mavzolej pomembnih mož in dobila naziv Panteon. Tekmovanje z Rimskim sv. Petrom in Londonskim sv. Pavlom. Klasična tlorisna shema – grški križ. Notranjščina je bila svetlejša, kot je danes. Zunanjščina – nadaljevanje francoske klasicistične sakralne arhitekture – kombinacija portika s trikotnim timpanonom in kupole (vzor sv. Pavel). Hotel je skombinirati dve tradicije – staro gotsko in novo neoklasicistično. Korintski stebri, ki nosijo preklade, neoklasicizem ima strukturno funkcijo. Druga faza sta dva vodilna arhitekta, oba sta začela svojo kariero s postavljanjem Hotelov. Kasneje sta oba zašla v vizionarske vode. Newtonov spomenik, 1784, Etienne-Luis Boullee Projekt za spomenik Issacu Newtonu. Skrajno izčiščena arhitektura brez okrasja. Velikanska krogla, v katerem naj bi bil planetarij. Vsi njegovi projekti naj bi bili megalomanskih dimenzij, zelo izčiščene strukture. V ospredje pride dorski red. postavlja se cela vrsta spomenikov, ki so namenjeni velikim umom. Kraljeve soline, Are-et-Senans, načrt 1773, izvedba 1774 – 85, Claude-Nicholas Ledoux Arhitekt Ludvika XVI. Obiskal je anglijo in se seznanil s paladijevstvom, kar se kaže v preprostih oblikah, kubusih, telesninah, enostavni stebri. Državna blagajna se je financirala iz trgovine s soljo. Kraljeve solien so bile kraljev naročilo. Tu si je Ledoux zamislil kot idealno mesto v polkrogu okoli direktorjeve hiše z glavnimi prostori ob strani, v polkrogu pa ostale manj pomembne stavbe za soline. Direktorjeva hiša je portik iz rusticiranih stebrov – rustika kot efekt mogočnosti. Soline so bile navdih za njegovo lastno vizijo idealnega mesta: Idealno mesto Chaux, okoli 1780, Claude-Nicholas Ledoux Podvojil je polovico elipse. S pomočjo stavb samih predvideva, kako bodo prebivalci tega mesta dejansko živeli. Življenje prebivalcev je aktualna naloga. Koncept bio-politike. Ločuje dve vrsti upravljanja s prebivalstvom: stari in novi režim; absolutistični vladar je imel popolno oblast nad prebivalstvom, novi režim pa je uveljavljanje oblasti nad prebivalstvom že v času življenja. Ledoux je predvidel točno stavbe, v katerih naj bi se dogajal nek segment družbenega življenja, predvidel je

tudi skupne kuhinje, zanimalo ga je vsakdanje navadno življenje. Zanimiv je tempelj ljubezni, ki je namenjen spolni vzgoji – torej vidiki vseh delov življenja. Tempelj je postavljen v obliki falusa – po njegovem, naj bi oblike tlorisov nakazovale na funkcijo. Barriere de la Villete, Pariz, 1785 – 89, Claude-Nicholas Ledoux Pariz na novo obdajo z obzidjem, ki pa ima sedaj finančno funkcijo, vzpostavitev carinskih meja. Ledoux je postavil carinarnice, bilo jih je 60, ohranjenih je le še 6. So paviljonske arhitekture, preprosti kubusi, na njih je postavljen cilinder z dorskim redom, več je paladijevskih motivov. Slikarstvo: V začetku 18.st. kraljeva figura ošibi, historija sama doživi zatišje tudi v francoskem slikarstvu. Javno slikarstvo – v glavnem imamo opravka s portretom, uveljavljena je baročna tradicija. Glavna portretista: Nicholas de Largilliere, Hyacinthe Riguard. Maurice-Quentin de La Tour Prevzame pastelno tehniko po Carieri. Psihološke študije, približevanje portretiranca gledalcu. Jean-Marc Nattier Slikal je hčerke in ljubice Ludvika XVI. Slika portrete v mitoloških preoblekah, izgovor na historijo. Ljubki in idealizirani portreti. Bolj zanimivo je slikarstvo, ki se uveljavi v okraševanju notranjščin. Francoska komedija, okoli 1716, Antoine Watteau Ni bil Parižan, najprej je delal v slikarski tovarni, potem pa je šel k Claudu Gileauxu. Prevzel je tematiko Comedia del'Arte – ljudsko gledališče, ki je namenjeno širšemu občinstvu. V zgodnejšem obdobju 1712 – 14 naslika celo vrsto prizorov tega žanra. Prizor v jasi – nekem naravnem okolju. Vsebina je spet neopredeljiva, ni jasno ali gre za neko igro, ni neke zgodbe, poudarek je bolj na razpoloženju. Sproščene aristokratske figure v naravnem okolju. Odhod iz otoka Kitera, 1717, Antoine Watteau Gre za ljubezensko tematiko. Psihološko povezovanje med figurami. Slikarstvo, ki je kot naročeno za rokokojske interierje. Zato ustanovijo posebno vejo slikarstva za ta tip upodobitev (aristokratske figure, v krajini, brez posebne zgodbe, ljubezenska tematika) – fete galante. Otok Kitera – rojstni kraj boginje ljubezni Venere. Na tej sliki imamo opravka z ljubezenskim parom v različnih fazah dvorjenja, preden morata ta idilični otok zapustiti. Njegovo slikarstvo ima predhodnike – Giorgione, Tizian (prizori, kjer ne vemo prave vsebine in ljubezenski prizori), naslon tudi na motiv vrta ljubezni pri Rubensu. Dosti bolj manieristične podobe – bolj suhe figure – aristokratski kontekst. Popularen žanr in cela vrsta posnemovalcev: Nicholas Lancret in Jean-Baptiste-Joseph Pater. V obeh primerih je poudarek na atmosferi in razpoloženju, oba sta dosti bolj veseljaška, več je anekdotičnih detajlov in začenja se že pojavljati golota pri Paterju (poudarek na erotiki). 1746 se pojavi na političnem prizorišču pomembna ženska Madam de Pontadur, ljubica Ludvika XV. Dva slikarja, ki nadaljujeta ta žanr: Poletna pastorala, 1749, Francois Boucher Njen portret. Že zasuk v erotiko, kombinacija akta in portreta v nekaterih upodobitvah, dela so namenjena ozkemu krogu. Preoblikuje pastoralo – prizor kmečkih pastirjev, ki nastopajo v ljubezenskem prizoru. Rojstvo Venere, 1740, Francois Boucher Srečamo se z aktom. Njegova tehnika je nadaljevanje stare beneške tradicije – lahne poteze in tople barve. Gugalnica, 1767, Jean-Honore Fragounard Boucherjev učenec. Podobno kot on je slikal za zasebne naročnike (dela rokokoja so namenjena okraševanju zasebnih prostorov). Tudi ta slika ima dekorativno funkcijo – prizori ljubimcev v naravnem okolju. Naročnik je bil baron in je naročil sliko, kjer bo sam gledal ljubici pod krilo, v ozadju pa je njen mož – žgečkljiva erotičnost. Kiparska vzporednica vsem tem slikarjem: Etienne Maurice Falconet in Clodion. Oba sta se preživljala z malimi kipci iz marmorja in porcelana ter terakote, sorodna motivika in namen za

notranjščine. Cela vrsta kopalcev, ki so lahko upodobljeni goli. Clodion je delal te kipce po vzoru prejšnjih slik. Rokokojska umetnost je zelo zasebno fokusirana. V sredini stoletja se pojavi zelo pomembna institucija, ki je pomembna tudi za umetnost – SALON. 1737 so s strani vlade akademiki dobili ukaz, da morajo prirejati javne razstave svojih del. Vsako leto pokažejo, kaj so ustvarili. Akademiki so se sprva temu strašno upirali, ker so bili radi vezani na višji sloj. Ime salon so te razstave dobile, ker so se vršile v Salon Care v Louvru. Salon. Od 1737, Denis Diderot, Etiene La Font de Saint-Yenne V salonu je bil tip razstave ta, da so bile te slike čisto nagnetene. Včasih so bile tematsko postavljene skupaj, glavno vodilo za obešenje pa je bil sam format, manjša dela so bila niže, večja pa višje. Razstava je bila odprta nekemu širšemu tipu, javnost ima dostop do sočasne likovne produkcije. V tem trenutku se začne rojevati likovna kritika – vrednotenje sočasnega likovnega ustvarjanja. Salon je sedaj tudi eden od dejavnikov, ki določa ugled umetnika, ni več vladar tisti, ki vpliva na uspeh. Zato se umetniki zatečejo k teatraličnosti. Diderot – njegove kritike so bile namenjene ozkemu krogu ljudi, pisal je za revijo Corespondance Literae, njegovi kriteriji so gle prepričljivosti in vživetja v sliko. Saint-Yenne – njegove kritike so bile širše dostopne. Bilo je še več drugih kritikov, ki pa so bili lahko anonimni. Kiparji, ki so uspešni v okviru Salona: Claude-Joseph Vernet – krajinar, historija je v ozadju. Oba sta bila v Rimu. Pri njem je vpliv idealne krajine. Cela vrsta vedut, ki je namenjena turistom, slikal je pa tudi čisto izmišljene krajine Hubert Robert – tudi krajinar, sodeloval je pri postavitvi kraljičine vasice. Povezava med krajinarstvom in krajinarskim slikarstvom. Imel je rad ruševine. Žanr in tihožitje, dva umetnika, ki jih je promoviral Diderot: Tihožitje s pipo in vrčem, okoli 1737, Jean-Baptiste-Simeon Chardin Začel je s tihožitji, nato se je posvetil žanru, vpliv holandskega slikarstva 17.st. Preprosti vsakdanji predmeti in tudi lastni predmeti slikarja. Molitev pred obedom, 1740, Jean-Baptiste-Simeon Chardin V žanru je slikal matero z otroki – meščanski ideal. Kar se sloga tiče, je zelo umirjen, barve so zelo zadržane, kompozicije so zelo poenostavljene. Predmeti pa postavljeni eden zraven drugega brez dramatičnih poudarkov. Vaška nevesta, 1761, Jean-Baptiste Greuze Nasprotje Chardinu, bolj teatraličen, dramatičen in patetičen. Želel je biti historičen slikar, ampak je bil premalo vešč. Primerjava z Lamontom – Greuze kaže bolj idealno situacijo, dobri oče prepusti hčeri, da se poroči iz ljubezni. Poudarek patriarhalne družine – oče je gospodar, ki je lahko ali grozen ali dober. Kar se sloga tiče – odmev uveljavljočega se neoklasicističnega sloga, škatlast prostor, izrazita ločenost družinskega sveta v dva dela – moški in ženski. Diderot ga je zelo hvalil in ga razglasil za stvaritelja novega žanra – moralnega žanra? Podaja neko moralno sporočilo. Dve portretistki, obe sta slikali za dvorne kroge, po revoluciji sta se njuni poti razšli: Marija Antonietta s svojimi otroki, 1787, Elisabeth Vigee-Lebrun Slovela je v mednarodnem kontekstu. Bila je portretistka Marije Antoniette. Slovela je tudi po svojih zabavah – šlo je za poslovno potezo. Pridobivala si je klientelo. Naslikala je okoli 30 njenih portretov. Ta portret je zelo propagandistično delo. Ljudem je šlo v nos, da se je igrala pastirico in imela ljubimce. Da bi izboljšala ugled je dala naslikati ta portret – portret dobre matere – motiv svete družine – kot krepostna mati in žena kralja. Tudi kompozicija je klasična trikotniška. Avtoportret z učenkama, 1785, Adelaide Labille-Guiard Slikala je za isti krog, vendar je bila v glavnem slikarka kraljevih tet – sorodnic kralja. Ni bila tako slavna in uspešna. Imela pa je svojo šolo za ženske slikarke. V obeh primerih gre za rokokojski reprezentativni portret, ampak vseeno figure niso odbijajoče, vseeno so postavljene v nekakšne bolj spontane in lahkotne kompozicije. Obema se očita, da sta preveč prijetni in ljubki – vendar je to specifika tistega časa. Vigee-Lebrun je po revoluciji pobegnila iz države, Labille-Guiard pa je postala

portretistka revolucionarjev. RIM Pomembno središče slikarstva v tem času zaradi tega, ker je bil Rim prizorišče umetnostnega dogajanja. Grand tour: krivec za Rimski neoklasicizem. Že v 16.st se je v severnih deželah razvila navada, da so v plemiških družinah sinove poslali na potovanje po evropi, da so se spoznali z umetnostno dediščino. Pomemben je bil tudi politični vidik – razmere v drugih deželah. Gre večinoma za Angleže, precej pa je tudi Nemcev in Francozov. Ti mladi aristokrati so vzeli s seboj tudi tutorje, da so jih spremljali in opozarjali. Jones je v taki vlogi. Pravi razcvet tega je v 18.st., vrhunec je 1772 – 1797, po koncu stoletne vojne in do začetka Napoleonovih vojn. Reinoldsova grafika – parodija atenske šole, ki namesto starih filozofov upodobi angleže, ki so skoraj barbarski – ne znajo se dobro obnašati, arhitektura pa je v kvazi gotskem slogu. Rimljani so v tem videli dober biznis in so izkoristili situacijo teh mladih obiskovalcev. Capriccio z antičnimi ruševinami, 1725 – 30, Giovanni Paolo Pannini Slikal je celo vrsto krajin za turiste. Pomemben je, ker je prvi vedutist, ki so ga zanimale ruševine. Naslikal je tudi več sočasnih pomembnih dogodkov. Upodobitev pred sv. Petrom – obisk Karla III. Charles Cecil Roberts, 1778, Pompeo Girolami Batoni Izkoristi grand-tourovce za portrete. Mladi plemiči so se dali portretirati. Vsi Batonijevi portreti so celopostavni, da se poudari pomembnost aristokratov. Drža je bolj sproščena, rokokojska s prekrižanimi rokami. Šalantno se naslanja na spomenik, v ozadju pa je rimska krajina in antični ostanki. Giovanni Battista Piranesi Vključno s prejšnjima umetnika ni rimljan po rodu. Bil je v glavnem grafik, naredil je celo vrsto grafičnih vedut Rima. Naslikal pa je tudi serijo t.i. ječ – velikanski izmišljeni arhitekturni prostori. Fascinirajo ravno s to gromozanskostjo – vplival je na neoklasicistično arhitekturo gromozanske vrste. Bolj neposredno pa je vplival z ruševinami Rima. Njegove grafike so bile razširjene po vsej Evropi. Pomemgen je kot spodbuda za romanja v Rim. Umetniki iz severnih dežel, ki so prišli v Rim, ki je stekališče slikarjev od vsepovsod: Parnas, 1761, Anton Raphael Mengs Vila kardinala Aleksandra Albanija, ta slika je freska osrednje dvorane. Gre za interpretacijo Rafaelovega Parnasa iz vatikanskih stanc. Freska se nahaja na stropu, vendar nimamo obučtka – obudi stari princip quadro riportato – baročni iluzionizem, kot bi sliko prenesli na strop. Mengs sam ni bil kvaliteten slikar, izhaja iz Dresdna, potoval pa je tudi v Madrid. Večinoma je portretist, portretiral je Grand-tourovce in naslikal tudi nekaj historičnih kompozicij. Tu imamo krajinsko ozadje, kar se figuralike tiče, vzporednost s slikovnim planom – vpliv antičnih reliefov. Na sredini je naslikan Apolon med svojimi muzami – apolon naj bi bil idealiziran portret kardinala, muze pa ženske njegovega življenja. Kardinal je bil pomemben v nastanku neoklasicizma. Kardinalov knjižničar je bil Johann Joachim Winckelmann. * Johann Joachim Winckelmann: Geschichte der Kunst der Altertums (1764) Albani se znajde v tem, da so bili antični ostanki med angleži zelo popularni, zato jih je prodajal in prodajal tudi ponaredke. Bil pa je tudi vohun za britansko vlado. Wincelmann je skrbel tudi za njegovo zbirko antičnih ostankov, zato je pomembna ta zbirka. Neoklasicizem je tudi začetek zanimanja za staro Grčijo. Winckelmann je tudi eden od teh, ki jo promovira. On ne piše življenj umetnikov, ampak ga zanima umetnost kot taka, nikoli pa ni bil sam v Grčiji ampak jo je spoznal preko kopij. Plemenita preprostost in spokojna veličina – ideal je Grčija. Poveže umetniški razcvet s političnimi okoliščinami. Brutova prisega, 1763, Gavin Hamilton Škot, ki pride v Rim. Bil je tudi arheolog in trgovec z umetninami. Kot slikar je bil strašno vpliven na Canovo, Davida in Benjamina Westa. Slikal je historijo iz Homerja in rimske zgodovine. Kornelija, 1785, Angelica Kauffmann

Poklanjajo se zdaj velikim duhovom naroda. . Ustrezna idealizacija. Pod Ludvikom XVI si država finančno opomore in si prizadevajo obuditi historijo. prostor je škatlast. vpliva na Francijo. Tudi ona črpa iz antične zgodovine in literature (ko je bila v Angliji iz angleške zgodovine). osrednje osebe njenih upodobitev so bile ženske. poleg izdelovanja portretov je sodelovala z Robertom Adamom – dekoraterka. Soba Roberta Adama Sodeloval je z drugimi neoklasicističnimi slikarji. Prizor iz neke bitke. 1763. vendar spokojna upodobitev prizora po bitki. ANGLIJA V prvi fazi neoklasicizma gre za izrecno poslovni projekt – trgovanje z antičnimi ostanki. Josiah Wedgwood Ustvarjalec iz Lunar Society. Obe deli sta bili naročeni znotraj kraljevskega projekta oživljanja historije z neko patriotsko vsebino. ustalila pa se je v Londonu. Prodajalka kupidov. Belizarij. Antonio Canova Kot kipar izjemno pomemben v tem krogu. tu ga Hamilton spreobrne v neoklasicizem. Vladarji se promovirajo kot razsvetljeni absolutisti. FRANCIJA Pridemo do političnega zasuka. Zaslovel je z ilustracijami Homerja in Danteja. glava v grškem profilu. vendar so figure pri njej še dosti elegantne in ljubke. Popularni postanejo bolj lokalni književnik (Sheakspeare). Tipični neoklasicistični slog. precej shujšan. V londonskem obdobju je bila poslovno usmerjena. pride v Rim. Temeljna vsebina je še vedno ljubezenska. V zgodnejših delih je strogo neoklasicističen. John Flaxman Podobo reducira na risbo brez senčenja. Proizvodnja keramike oziroma porcelana – aplikacija starih grških motivov na uporabne predmete. vendar skrajnosti niso bile dobro sprejete Denis Diderot. Prehodni slikar med rokokojem in neoklasicizmom. 1781 – 83.87 Nadaljuje berninijevo tradicijo papeških nagrobnikov. portreti… uveljavi se moda neoklasicističnega dekorja. poenostavljena. po katerih so bile vrezane grafike. vendar je cela kompozicija dosti bolj umirjena. Vendar ima zasuk glave in odprta usta. Jacques-Louis David Njegovo zgodnejše delo. zamislili so si serijo velikih francoskih mož za Louvrsko galerijo. ki so razstavljali v Salonu. Nagrobnik Klementa XIV. zavestno začnejo naročati historična dela pri slikarjih. ker izkristalizira novi ideal neoklasicistične historije. V okviru obujanja historije gre tudi za kiparska naročila. risba sama je dosti bolj ostra kot pri rokokojskem slikarstvu (reakcija na rokoko). Ni več idealiziranja. končan 1776. 1783 . 1789. Jean-Baptiste Pigalle Zelo naturalistično upodobljen. Prepoznamo stari odmev motiva Herkula na razpotju.Iz švice. ki so se dobro prodajale. Bolj so umirjene barve. 1781. Poleg slogovnih značilnosti je pomembna prav historija – zgodbe z moralnim naukom in vsebino. potoval je v Rim. bila v Rimu. John Boydell Pomemben poslovni angleški projekt – slikarji štartajo iz neoklasicizma in zavijejo v bolj mračne vode. Dva primera: Goli Voltaire. zavestni obrat moralni vzgoji prebivalstva. Do skrajnosti pripeljan princip reliefa. Slika je ustvarjena po grafiki freske iz Pompejev. Pomemben je. V ozadje stopijo konjeniški spomeniki. Joseph-Marie Vien Figure so v principu reliefa. Tezej in minotaver. iz Benetk. gre za enostavne kubuse. vedutisti. zgleduje se po rimsih republikanskih portretih. kot da bo kip spregovoril. The Shakespeare's Gallery. projekt slik iz različnih prizorov. 1771. Jean-Antoine Houdon Cela vrsta doprsnih portretov.

ko se francoska revolucija že nekako pripravlja. Trije bratje Horaciji so se spopadli z brati iz družine Kuracijev. po pomoti so ga obsodili in oslepili. Izrazita dvojnost. general v vojski cesarja Justinijana.Zgodba bizantinske zgodovine. figure so v principu reliefa. arhitekturno ozadje. ki je temeljila iz rimske zgodovine. Prisega Horacijev. ki nikjer ni opisan – trenutek ko bratje prisežejo očetu. Upodobil je dogodek. Popularna zgodba. živeti je moral na ulici. zato se tudi pojavljajo kakšna taka dela. ki poudarja skrajno izčiščenost. tam ga je prepoznal vojak. Tudi zelo popularna zgodba – gledališka igra. ki ga je napisal Marmontel. 1784. . kar se moške in ženske strani tiče. da se bodo borili za domovino. tema pa je kraljeva krivičnost. jasen škatlast prostor. Torej se naslanja na precej znano zgodbo. izhodišče so bile ilustracije romana. Jacques-Louis David Izoblikuje se neoklasicistični slog do popolnosti – logičen. Šlo je za kraljevo naročilo – prva vsebina slike je še vedno patriotizem. To so sedaj že leta.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->