NAA OLA V ZRCALU ASA

ZGODOVINA OLSTVA V MIRNI PEI

Naa ola v zrcalu asa: zgodovina olstva v Mirni Pei, olski projekt 2011/12 Izdala in zaloila: Uredili: Za zalonika odgovarja: Lektorirali: Oblikovanje: Naslovnica in hrbtna stran: Osnovna ola Mirna Pe Ladislava Rupena Tatjana Kupljenik Danijel Brezovar Martina Kramar Simona Laknar Klemen Kramar Rok Krese Alea Sunik kedelj (Fotografija na naslovnici: Alojz Stanovi. Globodol, 1940. Fotografije iz zasebnega arhiva gospoda Pusta. Fotografija na zadnji strani: Nadja Jarc. Mirna Pe, 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.) arhiv O Mirna Pe Zgodovinskega arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Slovenski olski muzej v Ljubljani zasebne zbirke ART PRO d. o. o., 400 izvodov Mirna Pe, junij 2012 CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 373.3(497.4Mirna Pe)(091) NAA ola v zrcalu asa : zgodovina olstva v Mirni Pei, olski projekt 2011/12 / [uredili Ladislava Rupena in Tatjana Kupljenik ; fotografije arhiv O Mirna Pe ... et al.]. - Mirna Pe : Osnovna ola, 2012 ISBN 978-961-269-715-0 1. Rupena, Ladislava 262193152

Slikovni material:

Tisk:

N aa

ola v zrcalu asa :

zgodovina olstva v mirni pei, olski projekt 2011/12

Mirna Pe, junij 2012

K azalo

vsebine

Spremna beseda.............................................................................................................................................................................6 1. del: Naa ola v zrcalu asa, zgodovina olstva v Mirni Pei, raziskovalna naloga Uvod................................................................................................................................................................................................8 Namen, cilji in metodologija dela...............................................................................................................................................9 Osnovno olstvo na Slovenskem................................................................................................................................................11 Zaetek olstva v Mirni Pei.......................................................................................................................................................17 Sprehod po olski kroniki...........................................................................................................................................................19 ola v Globodolu..........................................................................................................................................................................59 ola v Dolenjem Karteljevem....................................................................................................................................................65 Stara ola v Mirni Pei................................................................................................................................................................69 Nova olska stavba v Mirni Pei................................................................................................................................................73

Zaetek in potek gradnje nove ole na novi lokaciji 2011.......................................................................................................79

Priakovanja uencev o novi oli .............................82 olski upravitelji in ravnatelji .............................85 Spomini na ravnateljevanje v Mirni Pei .............................86 Uitelji do 2. svetovne vojne .............................95 Uitelji in delavci ole po 2. svetovni vojni .............................96 tevilo uencev po posameznih letih .............................101 Nagrajevanje uencev .............................102 ola neko in danes .............................103

Dograditev olske stavbe .............................75 Stavba danes .............................76

Delavci v oli.................................................................................................................................................................................85

Uenci...........................................................................................................................................................................................101

olske stavbe in uilnice .............................103 Oprema uilnic neko in danes .............................104 olske potrebine neko in danes .............................105 Posebni dnevi v olskem koledarju neko in danes .............................106 olska prehrana neko in danes .............................107 Poitnice in prosti dnevi neko in danes .............................108 Odnosi med uitelji in uenci neko in danes .............................109 Nagrajevanje in kaznovanje neko in danes .............................110

Tekmovanja .............................111

Pouk in ostale dejavnosti v oli..................................................................................................................................................131

Nai uenci, danes doktorji znanosti in znani Mirnopeani .............................114 Predmetniki skozi zgodovino .............................131 olski koledar .............................138 Projektno delo .............................142
olski koledar neko .............................140 Likovne ustvarjalnice .............................143 Bralna znaka .............................144 Prednovoletni bazar .............................146 Raziskovalno delo .............................146 Pionirska organizacija sprehod po pionirski kroniki .............................147 Interesne dejavnosti v zadnjih dveh desetletjih .............................159

portna tekmovanja .............................112

Obolske dejavnosti .............................147 Kulturna dejavnost .............................162 Knjinica .............................163 olska prehrana .............................166

ola in okolje................................................................................................................................................................................171 Sklepna beseda ............................................................................................................................................................................198 Seznam kratic v raziskovalni nalogi.........................................................................................................................................199 Viri in literatura..........................................................................................................................................................................201 2. del: Naa ola v zrcalu asa, projektno delo v olskem letu 2011/12
Igre neko se lahko igrajo tudi danes, 1. razred .............................206 Prehrana v oli neko in danes, 2. razred .............................208 Lepopis, 3. razred .............................210 ola neko in danes, 4. razred .............................211 Pogovori z dedki in babicami ter z nekdanjima uiteljicama, 5. razred .............................212 portna vzgoja skozi as, 6. razred .............................220 Intervju z uiteljico intrumentov Sonjo Pirc, 7. a razred .............................221 Poitnice neko in danes, uenje tujega jezika neko in danes, 7. b razred ............................223 Pavla Remic, nekdanja uiteljica na oli, 8. razred .............................224 Matematika neko in danes, 7.9. razred .............................226 Anekdote iz olske klopi, 6., 8. in 9. razred .............................227 Kazni neko in danes, 8. in 9. razred .............................229 Znani Mirnopeani .............................171 Spomini na osnovno olo in ivljenje v njej .............................177

Beseda urednikega odbora.......................................................................................................................................................230

S premna

beseda

V svetlobi, v senci menjajo obraz stvari sveta: najlepa vigred slee rosna uda, a esar ne zamete zimski as, kar sije venomer kot draga ruda, je lu srca.
Cene Vipotnik Priujoi zbornik Naa ola v zrcalu asa je nastal kot rezultat projekta Zgodovina olstva v Mirni Pei, ki smo ga izvajali v olskem letu 2011/2012. Vsebuje raziskovalno nalogo in predstavitve dejavnosti, ki smo jih v okviru projekta izvajali celo olsko leto. Zdelo se nam je prav, da ob gradnji nove ole bolj podrobno spoznamo tudi, kako je ola ivela in delovala od svoje ustanovitve 1858. leta do dananjih dni. Med raziskovanjem je bilo opravljenega ogromno dela, odkritih veliko novih podatkov, dokumentov, fotografij in informacij. Urejene so bile zbirke fotografij in digitalizirane vse kronike. Sreali smo se z velikim tevilom nekdanjih uencev, uiteljev in sodelavcev, ki so nam zaupali marsikateri dogodek, ki bi sicer odel v pozabo. Uenci, ki so sodelovali v projektu, so pridobili nova znanja o raziskovanju, zbiranju dokumentarnega gradiva in izvajanju intervjujev. Nepogreljiva je bila vloga mentorjev in uiteljev. Posebno pa nas veseli aktivno sodelovanje in udeleba upokojenih uiteljic in uiteljev, saj so s tem dali projektu dodatno vrednost. Vasih se zdi, da je vse, kar je bilo, v nekem trenutku postalo neuporabno, manj vredno, nadomeeno z novimi stvarmi, zgradbami, metodami, ljudmi, odnosi. A ko odpremo star zvezek in se zazremo v lepo pisavo, ko beremo zapisane besede, vidimo in utimo, da je za tem zvezkom neko sedel otrok, ki ni imel enakih skrbi, ustva pa so bila prav taka, kot jih doivlja dananji uenec. Ob njem je bil uitelj in med njima odnos, ki je obema omogoal rast ali pa ne. Tako je bilo neko in tako je danes. Zato je zelo pomembno, da se zavedamo preprostega dejstva, da olo naredimo ljudje. Hvala vsem, ki ste pomagali pri nastajanju tega zbornika in izvedbi projekta. Ravnatelj Danijel Brezovar
6

i . del :

N aa

ola v zrcalu asa :

zgodovina olstva v mirni pei, raziskovalna naloga

LINOREZ

NAA OLA V ZRCALU ASA LIKOVNO SNOVANJE, 2012 MENTORICA: ALEA SUNIK KEDELJ

U vod

Leto 2012 je pomembno leto, ki se bo zapisalo v zgodovino olstva v Mirni Pei. V mesecu novembru se bomo uenci, uitelji in drugi delavci ole preselili v popolnoma novo, sodobno opremljeno olo. S tem bo olska stavba, ki je sedaj v uporabi, dobila novo namembnost, ne vemo pa, kako jo bomo poimenovali. Stara ola? Teh je v Mirni Pei e ve ena stoji poleg starega upnia, druga, bistveno mlaja, a tudi e dolgo zapuena, v Globodolu. Obstaja tudi tretja, ki so jo obiskovali mirnopeki otroci, v Karteljevem. Kaj vemo o njih in o zgodovini ole kot institucije v nai obini, sta bili najpomembneji vpraanji, ki sta nas, uence v raziskovalni skupini, spodbudili k raziskovanju. V dosedanjih objavah, ki so na voljo v olski knjinici, smo izvedeli, da zgodovina olstva v Mirni Pei sega v leto 1858, ko je bila zgrajena prva olska zgradba v nai obini. Pomembneje letnice v prejnjem stoletju pa so 1946, ustanovitev enorazredne ljudske ole v Globodolu, 1968, otvoritev nove ole v Mirni Pei, 1988, dograditev te iste ole, ki je v uporabi e danes, in prietek enoizmenskega pouka. Ve zanimivih podatkov iz preteklih obdobij bomo poiskali v Slovenskem olskem muzeju v Ljubljani in v Zgodovinskem arhivu Slovenije, enoti za Dolenjsko, kjer je hranjena vsa olska dokumentacija, stareja od petdeset let. Pomemben vir informacij o tem, kako je izgledala neko posamezna olska stavba, kdo vse jo je obiskoval, poueval v njej, kako je neko potekal pouk v primerjavi z dananjim in podobno, pa bodo za nas tisti posamezniki, ki so pustili svoj peat v tej zgodovini njeni bivi uenci, uitelji, ravnatelji. Ob pogovorih z njimi bomo poskuali odgovoriti na naa vpraanja in v priujoi raziskovalni nalogi orisati celovito zgodovino olstva v nai obini ter hkrati vanjo zrcaliti dananje trenutke olskega vsakdana. Pod mentorstvom nekdanje uiteljice v oli, gospe Slavke Rupena, ter uiteljev Tatjane Kupljenik in Igorja Zadravca bomo raziskovali: Hana Kastelic, Urka Make, Tjaa Pungert, Urka Smrke, Anja Obrekar, Krystijan Muhi, Ale Matoh iz 8. razreda in Eva Bukovec, Anja Matoh, Simona Make ter Sara Rudolf iz 9. razreda.
8

N amen ,

cilji in metodologija dela

Namen raziskovalne naloge je, da na podlagi prouevanja zgodovine olstva na Slovenskem in posebej v Mirni Pei podrobno predstavimo, kako sta se olski uni sistem in nain pouevanja spreminjala tekom preteklih let. Cilji raziskovalne naloge so: - prouiti zgodovino olstva na Slovenskem, - prouiti zgodovino olstva v Mirni Pei, - ugotoviti, kako in v kaknih pogojih so se olali v preteklosti in kako poteka olanja danes, - raziskati in predstaviti razlike med pogoji dela v oli neko in danes, - raziskati in predstaviti razlike v olskem koledarju in dejavnosti, ki vanj sodijo, - raziskati in predstaviti razlike med predmetnikom neko in danes, - predstaviti druge zanimivosti, na katere bomo naleteli med raziskovanjem.

Metodologija dela
Pri izdelavi raziskovalne naloge smo uporabili naslednje metode: a) zgodovinsko metodo: prouevanje pojavov v preteklosti (raziskovanje med arhivskimi podatki, ki so deloma hranjeni v oli, v veliki meri pa v zgodovinskem arhivu ter v Slovenskem olskem muzeju; intervjuji in pogovori s starejimi osebami, nekdanjimi uitelji in ravnatelji); b) opisno metodo: - deskripcijo (opisovanje zgodovinskih dogodkov, dejstev), - klasifikacijo (definiranje pojmov), - kompilacijo (povzemanje opazovanj, spoznanj, sklepov, odnosov), - komparacijo (primerjava enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov in odnosov).
9

UENCI IZ RAZISKOVALNE SKUPINE O MIRNA PE Z GOSPO SLAVKO RUPENA NA OBISKU SLOVENSKEGA OLSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI, 2012. FOTOGRAFIJA IZ ARHIVA O MIRNA PE.

O snovno

olstvo na

S lovenskem

V asu naselitve Slovencev v 6. stoletju se je vzgoja otrok razlikovala po spolu, saj so bili deki vzgajani drugae kot deklice. Cilj vzgoje je bil seznanjati mlade z delovnimi izkunjami starejih. Prelomnico v vzgoji pomeni pokristjanjevanje Slovencev. Glavno vlogo pri pouevanju nepismenih so imeli misijonarji. Karel Veliki je od kofov zahteval, naj pri kofijskih cerkvah poskrbijo za ustanavljanje ol za vzgajanje duhovine. Monost olanja so imeli sinovi plemiev, bogatih meanov, nekaterih vejih posestnikov in sorodniki duhovnikov. V srednjem veku so ustanavljali stolne ole, vije ole na sedeih kofij. Uence so loevali na plemike in revne. Stanovali so loeno, pouk je potekal loeno, razlikovale so se tudi une vsebine. Otroci plemiev so se uili latinsko slovnico, retoriko in srednjeveko pravo. Revneji otroci pa so se uili branja, petja in verskega nauka. Samostanske ole so bile namenjene vzgoji redovnikov. Dostopne so bile otrokom nemkih plemiev, ne pa otrokom slovenskih tlaanov. Deklice so lahko dobile nekaj izobrazbe v enskih samostanih, na zaetku samo plemkinje, pozneje pa tudi dekleta bogatih meanov. upnijske ole so mlade ljudi seznanjale z verskimi nauki. V njih so veinoma pouevali sami upniki. To so bile ole za ministrante in odrasle duhovnike kandidate. Pomemben korak v razvoju olstva na Slovenskem pomenijo mestne ole. Z razvojem mest in meanstva so se pokazale potrebe po osnovni pismenosti in znanju raunstva. Nastale so privatne ole. Pogosto so se mestne ole razvile iz upnijskih, tako je iz cerkvene nastala posvetna ola. V mestnih olah se je kot uni jezik namesto latinine uveljavljala materinina uencev, pri nas nemina, v primorskih mestih pa italijanina. Nerazvitost slovenine kot knjinega jezika je onemogoala uvedbo slovenskega jezika (jezika slovenskih uencev). Uenci so se morali uiti raznih molitev na pamet. Zaradi pomanjkanja rokopisov so si morali verske obrazce uenci zapomniti dobesedno v njim nerazumljivem jeziku, tj. latinini. Uili so se brati, ne da bi tekst tudi razumeli. Pri uenju pisanja so posnemali uitelja. S pisalom so pisali na voene tablice. Na Slovenskem naj bi v srednjem veku delovalo 40 ol. Odstotek nepismenih v slovenskih deelah je bil podoben srednjeevropskemu povpreju. V obdobju protestantizma je bila prvikrat izvedena loitev med elementarnim in srednjim olstvom. Iz srednjih ol so uenci neposredno nadaljevali olanje na univerzi. Zahtevalo se je, da je morala osnovna ola izpolnjevati tri pogoje: morala je biti elementarna (ni bila potrebna predhodna izobrazba), splona (namenjena vsem uencem) in ljudska (uni jezik je bila materinina uencev). Oe osnovne ole na Slovenskem je bil Primo Trubar. Predlagal je, naj bi vsaka fara imela svojega uitelja. Mestne in kmeke otroke, deke in deklice naj bi uili slovensko brati, pisati ter katekizma (navadna ali nemka ola). Konec 16. stoletja so protestantske ole na Slovenskem zaprli, njihove uitelje pa skupaj s protestantskimi duhovniki izgnali.
SREDNJI VEK

MESTNE OLE

DELITEV NA OSNOVNO IN SREDNJE OLSTVO

11

olstvo in vzgoja sta kasneje prela v roke jezuitov in katolike cerkve. Do srede sedemdesetih let 18. stoletja na Slovenskem ni bilo osnovnih ol. Na deeli je otroke poueval kak cerkovnik ali organist.
MARIJA TEREZIJA IN JOEF II.

V asu Marije Terezije in Joefa II. so se pokazale potrebe po dvigu splone izobrazbe. Izboljanje olstva naj bi pripomoglo k dvigu gospodarstva v Habsburki monarhiji. Ponovno je zaivela ideja splone osnovne ole, ki bi dajala izobrazbo vsem ne glede na spol, stan in bodoi poklic. Po odloku Marije Terezije iz leta 1770 je posodobitev olstva stvar drave. Leta 1772 je Bla Kumerdej predlagal, kako bi organizirali osnovno olo. Med drugim je zahteval, da je na Kranjskem slovenski uni jezik. Splona olska naredba iz leta 1774 je prvi uradni olski zakon v slovenskem jeziku, ki je uredil vpraanje osnovnega olstva. Uvedel je splono in obvezno, ne pa za vse enako olanje. olska obveznost je trajala od 6. do 12. leta, brez kazni za izostajanje od pouka. Zaradi pomoi otrok pri kmekih opravilih je bilo tem otrokom dovoljeno hoditi v olo samo v zimskem asu. Pouk v podeelskih osnovnih olah, t. i. trivialkah (poklicne ole), je bil manj zahteven od pouka v mestnih glavnih olah (mestni otroci) in normalkah (v deelnih glavnih mestih, v njih so se izobraevali bodoi uitelji). V trivialkah so se uili branja, pisanja, raunanja, posvetne moralke in osnovnih pojmov gospodarstva. Dvorni dekret z dne 29. 10. 1781 je doloal kazni za stare, ki otrok niso redno poiljali v ole. Bogati stari so morali plaevati dvojno olnino, revni pa opravljati razna javna dela. Leta 1805 so s sprejetjem Politine olske ustave krajevni olski nadzorniki postali krajevni upniki. Kot podaljanje olske obveznosti je zakon uvedel ponavljalne nedeljske ole. V tem asu je pomembna vloga Antona Martina Slomka. Na prelomu iz 18. v 19. stoletje se je Valentin Vodnik mono zavzemal za slovenski jezik. Napisal je skoraj vse slovenske une knjige za osnovno olo in gimnazije.

POUK V SLOVENINI

V asu Francozov se je pouk v ljudski oli na Kranjskem zael s olskim letom 1809/1810 po starih avstrijskih predpisih. S olsko reformo 1810/1811 so uvedli enotno tirirazredno osnovno olo, ki naj bi bila v vsaki obini. V slovenskem delu Ilirskih provinc je bila slovenina z Marmontovim ukazom priznana za uni jezik v osnovnih olah in gimnazijah. Postala je ne le uni jezik, ampak tudi uni predmet. Po odhodu Francozov v predmarni dobi je bila ukinjena enotna osnovna ola. Ponovno so bile uvedene trivialke, glavne ole in normalke. Avstrijski osnovnoolski zakon iz leta 1805 je ostal v veljavi do leta 1869. Po uredbi iz leta 1807 bi morala imeti vsaka upnija svojo olo. Obiskovati bi jo morali vsi uenci, ki od ole niso bili oddaljeni ve kot pol ure hoda. Tam, kjer v upniji ni bilo ole, bi morali uenci hoditi v najblijo olo ne glede na oddaljenost. V tem asu so se avstrijske in posvetne cerkvene oblasti zavzemale za razvijanje mree rednih in nedeljskih osnovnih ol, za vzdrevanje le-teh, izobraevanje uiteljev in uni jezik. Za osnovne ole naj bi skrbele obine. Zaradi teav so skuali prostor za uilnico najti v kakni e obstojei stavbi. V kmekih hiah ni bilo dovolj prostora, upniki pa v upniu niso marali trua. Brez pouka sta tako ostali dve tretjini za olo sposobnih osnovnoolskih otrok. olski obisk je bil slab zaradi revine otrok, odnosa starev do ole in jezikovnega stanja v osnovni oli. Z odlokom olske tudijske komisije iz leta 1816 je

OBVEZNO OLSTVO

12

bila pri nas olska obveznost podaljana do konanega 15. leta. Povealo se je tevilo ponavljalnih ol. Uitelji so od starev dobivali nekaj krajcarjev olnine, ki pa je bila plaana neredno. Le mislimo si lahko, kako je bil uitelj sprejet, e je olnino pobiral sam. Zakon o razmerju med Cerkvijo in dravo iz leta 1868 je uvedel obe ljudske in meanske ole. Od leta 1870 naprej so se uitelji izobraevali na tiriletnih uiteljiih. Vodstvo ol so prevzeli uitelji laiki, ki so dobili naziv naduitelj. Med nove predmete so uvedli telovadbo. Z ukazom ministra za bogoastje in nauk z dne 15. 12. 1871 se je pedagoko delo mono spremenilo. ole so morale ustanoviti uiteljske in olske knjinice. Nadarjene uence pa so zaeli po letu 1878 nagrajevati s knjinimi nagradami. Najbolje uence so po olah vpisovali v zlate knjige. Vsak mesec so se vsi uitelji celotnega okroja morali sestajati na mesenih sreanjih, kjer so razpravljali in se posvetovali o olskih in pedagokih problemih. Prvo zborovanje vseh uiteljev novomekega olskega okraja je bilo 9. 10. 1871. Dnevni red je doloil okrajni olski nadzornik. Novi olski zakon pa ni zadovoljivo reil vpraanja vzdrevanja ol in uiteljev. Dodatni zasluek so si uitelji poiskali kot cerkovniki, godci, krmarji itd. Uitelji so bili oproeni dolgotrajnega sluenja vojske. Po novem olskem zakonu je bila nemina predpisana kot uni jezik. olsko nadzorstvo je imelo tri stopnje: krajevne olske nadzornike, okrone olske nadzornike in olske komisije v deelnih glavnih mestih. V trivialkah so bili uenci razdeljeni v dve skupini. Uitelj jih je poueval skupaj, dopoldne dve uri in popoldne eno. Poueval je verouk (3950 % vseh ur), branje, pisanje in raunstvo. Nedeljske ole in trivialke so bile povsod slovenske. Pojavili so se slovenski abecedniki, berila, slovnice in raunice za osnovno olo. Leta 1848 je vrhovni avstrijski olski upravni organ in tudijsko dvorno komisijo zamenjalo novoustanovljeno prosvetno ministrstvo. Zaeli so odpirati dveletna uiteljia za izobraevanje uiteljev. Drava je prevzela nadzor nad olstvom z deelnimi, okrajnimi in krajevnimi olskimi sveti. Z osnovnoolskim zakonom iz leta 1869 so ole postale dravne in deelne ustanove. Da bi bili uitelji bolj izobraeni, je naslednje leto dveletno uiteljie nadomestilo tiriletno moko in ensko uiteljie. enske so postale enakopravne mokim kolegom. Po letu 1875 so zaele na deklikih olah pouevati prve uiteljice, ki pa so bile slabe plaane od uiteljev. Uveljavljati so zaeli osemletno obvezno osnovno olo. Ustanavljali so meanske ole, ki so jih lahko obiskovali uenci z uspeno konanimi petimi razredi osnovne ole. S iritvijo mree ol in rastjo tevila uiteljev se je pokazala potreba po stanovskem zdruenju uiteljev. Leta 1890 so se zdruili tudi uitelji novomekega okraja, ki je segal do Mirne, preko Ambrusa, Roga do Gorjancev. Novi uni nart osemrazredne osnovne ole leta 1901 je doloal drugi deelni jezik kot obvezni uni predmet. Odloki kranjskega okronega olskega sveta, leta 1915 in 1916, so dajali okrajnemu olskemu svetu pravico, da dovoli izostajanje uencev od pouka zaradi nujnih kmekih del, in tudi pravico, da skri pouk, prekine ali predasno zakljui olsko leto.
13
SLOVENINA KOT OBVEZNI UNI PREDMET TRIVIALKE OBE LJUDSKE IN MEANSKE OLE

UITELJIA

Osnovno olstvo v stari Jugoslaviji

V Sloveniji je po letu 1918 obveljala staroavstrijska olska zakonodaja, odpravili so le nemki uni jezik. olski zakon, ki je bil sprejet 5. decembra 1929, je poenotil olstvo v okviru jugoslovanske drave. Uvedel je splono in obvezno osemletno osnovno olo. Po tem zakonu je bila telesna kazen prepovedana, pouk naj bi potekal skupaj za deke in deklice. Uvedeni so bili razredi, oddelki in ocene, ki jih poznamo e danes. Najbolja ocena je postala pet.
NARODNE OLE

Narodna ola se je delila na tiriletno osnovno olo ter tiriletno vijo narodno olo, ki na podeelju ni imela sedmega in osmega razreda. Zato je bila veina mladine tako delena le estletnega rednega olanja. Za ustanavljanje narodnih ol ter za nameanje in plae uiteljev je skrbela drava. Obine so morale poskrbeti za zemljie za osnovno olo, olske vrtove, opremo in uila. Krajevni olski sveti pa so bili dolni zidati olo in kasneje olsko poslopje tudi vzdrevati.

olstvo med drugo svetovno vojno

Na tajerskem in Gorenjskem je nemki okupator takoj ukinil vse slovenske ole, izgnal veliko slovenskih uiteljev ter zael odpirati nemke ole z nemkimi uitelji. S olskih poslopij so morali odstraniti slovenske napise, prepovedali so uporabo slovenskih igov in obrazcev. V Prekmurju so Madari za uni jezik uvedli madarino. Julija 1941 so zaeli z nemkimi jezikovnimi teaji za otroke in odrasle. Tudi med odmori so strogo prepovedali slovensko govorico. Za neupotevanje teh pravil so uvedli hude kazni. V Ljubljanski pokrajini so Italijani dovolili pouevanje v ljudskih olah v slovenskem jeziku, e naprej je ostal v veljavi stari jugoslovanski olski sistem. Spremenili so le une narte za zgodovino in zemljepis ter jugoslovanske olske knjige. Za uitelje in ostale prebivalce so organizirali teaje italijanine. olsko mladino so poskuali pridobiti z obasnimi skromnimi obdaritvami, raznimi prireditvami in olskimi organizacijami, ponekod so ustanavljali olske kuhinje. Sasoma bi slovensko olstvo nadomestili z italijanskim. Narodnoosvobodilno gibanje je kot odgovor na okupatorjevo raznarodovalno olstvo ustanavljalo svoje partizanske ole na vejih osvobojenih ozemljih. Partizansko olstvo se je razmahnilo ele po kapitulaciji Italije. Roditeljski sveti so bili oblika sodelovanja krajanov s olo. 15. septembra 1943 je IO OF ustanovil upravno komisijo za osvobojeno ozemlje, ki je imela odsek za narodno vzgojo in prosveto. V okviru tega je deloval oddelek za olstvo. Imenovali so okrone olske nadzornike ter izdelali uni nart partizanskih osnovnih ol. Za otroke od 7. do 15. leta starosti so uvedli osemletno osnovno olo, olski pozdrav Smrt faizmu, svoboda narodu in nagovarjanje uiteljev s tovarii in tovariicami. Posebno skrb so posvetili pouevanju slovenskega jezika, raunstva in slovenske zgodovine. Uiteljem v je bila v pomo pionirska organizacija (priprava proslav, tekmovanj, pomo pri uenju, nabiranje zdravilnih rastlin, straarska sluba v asu pouka itd.). Pogosta oblika olskega dela so bila ponekod olska tekmovanja. Primanjkovalo je ubenikov, zvezkov, uil. Pisali so na tablice, ovojni papir, papirnate vreke.
14

Osnovno olstvo v Jugoslaviji po letu 1945

Po osvoboditvi se je nadaljeval razvoj olstva, zasnovanega med NOB. Temeljni zakon o obveznem sedemletnem olanju, 11. julija 1946, je uzakonil tiri razrede osnovne in tri razrede vije osnovne ole ter ukinil osemletno obvezno olanje tam, kjer je bilo e uveljavljeno. Leta 1950 pa so ponovno uvedli osemletno olsko obveznost. Del sedemletke so spremenili v tiriletne nije gimnazije, ki so postale obvezne. Leta 1953 je bila uzakonjena olska obveznost od 7. do 15. leta starosti. olska reforma iz leta1958 je najpomembneja prelomnica povojnega osnovnega olstva. Sploni zakon o olstvu je uzakonil osemletno osnovno olo kot edino obliko obveznega osnovnega olstva na vsem ozemlju Jugoslavije. Med ole prve stopnje so sodile tudi ole za fizino in duevno prizadete otroke. Zaeli so si prizadevati, da bi predolske otroke vkljuili v pripravo na olo, t. i. malo olo. V osnovnem olstvu so od leta 1975 naprej uvajali celodnevno osnovno olo. Ekonomsko je to pomenilo vkljuevanje ole v delovni as starev. Skrb za uenev uni napredek in uspeh pa je prehajala na uitelje. Dosegli naj bi vejo racionalizacijo pri izkorianju novih ol. V Mirni Pei kljub velikim prizadevanjem ola ni bila dograjena, zato ni bilo pogojev za uvedbo celodnevne osnovne ole. 1980 je bil sprejet Zakon o usmerjenem izobraevanju, za srednje olstvo najpomembneji reformni projekt.
OSEMLETKE

olstvo v Sloveniji
Po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in sprejetjem ustave 1991 se je slovenski olski sistem bistveno spremenil. Novi olski zakoni so bili sprejeti leta 1996. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja ter Zakon o osnovni oli sta po 130 letih osemletne olske obveznosti postavila temelje devetletnega olanja. Zaetki uvajanja devetletke segajo v olsko leto 1999/2000. V olskem letu 2003/2004 pa so se vse ole v Sloveniji vkljuile v devetletno olanje s prvim in sedmim razredom. Otroci vstopajo v olo s estim letom. Devetletna ola je razdeljena na triletja. V oddelke so vkljueni tudi uenci s posebnimi potrebami. Cilj devetletke je odpraviti preobsene une narte in veliko uenja doma. Kriza, ki nas pesti, bo imela v prihodnosti prav gotovo vpliv na vse nivoje izobraevanja, na mlade generacije in tudi na zaposlene.
Celoten oris osnovnega olstva na Slovenskem je povzet po Ciperle in Vovko (1987).
DEVETLETKE

15

NEKDANJA MENARIJA V MIRNI PEI. FOTOGRAFIJA IZ PUST (1987).

Zaetek

olstva v

M irni P ei

Pred letom 1858 je bila v Mirni Pei le zasilna ola, ki je bila nastanjena v menariji. Menarija je takrat stala do leta 1934 na prostoru, kjer je bila kasneje zgrajena Hudetova trgovina. Pouk so izvajali duhovniki in organist. Na pobudo upnika Janeza Kriaja, okrajnega olskega nadzornika, novomekega prota Jerneja Arka in Janeza Laschana, glavarja v Novem mestu, je bila obina Mirna Pe pripravljena zidati olo. upnik Kriaj se je dogovoril z obino in upljani, da so podrli nad zidanimi kletmi leseno kaplanijo. Za nadzidavo ole so porabili kamenje razpadajoega obrambnega zidu (cvingerja), ki je bil okrog cerkve. olo je zidal zidarski mojster Anton Uri iz Novega mesta. Delo sta vodila obinski svetovalec Joe Bartelj iz Mirne Pei in upan Janez agar iz Dolenjega Karteljevega. Notranjo opremo je izdelal mizar Martin Brlogar z Golobinjeka. Stavbni stroki so znaali 4165 goldinarjev in 35 krajcarjev. Stavbni les je brezplano prispeval novomeki kapitelj. Kaplani so se preselili v upnie, organist, ki je bil tudi uitelj in prvi cerkovnik, pa se je vselil v stanovanje v oli. Uradni zaetek enorazredne osnovne ole v novozgrajenem poslopju je bil 4. novembra 1858 po slovesni boji slubi v upnijski cerkvi. 5. novembra 1858 se je zael redni pouk. V olo se je vpisalo triinosemdeset uencev iz vseh vasi v obini Mirna Pe. Do leta 1879 so v oli uradovali v nemini, potem pa v slovenini. Pouk je potekal vedno v slovenini, tudi ubeniki so bili slovenski.
Poglavje je povzeto po Pust (1987). olsko naznanilo Trorazredne ljudske ole v Mirni Pei iz leta 1897. Dokument iz zasebnega ahriva. 17

UITELJSKI ZBOR O MIRNA PE Z GOSTUJOIMI PISATELJI IZ LETA 1958. STOJIJO: BRANKO MAHNE, EMA NOVAK, POLDE

BOI. SEDIJO: JOSIP RIBII, ELA PEROCI, FRANCE BEVK, TONE SELIKAR. KOPIJO FOTOGRAFIJE HRANI O MIRNA PE.

JOVAN, MARIJAN PILAR, LIDIJA KOMAR, VIDA GLAVA, FRANIKA BOI, DANICA VRH, JOICA ERNIVEC, ADALBERT

S prehod

po olski kroniki

4. novembra 1858 je bila v novozgrajenem olskem poslopju ustanovljena enorazredna osnovna ola. Vanjo se je vpisalo triinosemdeset uencev. Prvi uitelj v tej oli je bil Matija Jureti, ki je tu poueval do 1. 2. 1860. Za njim je za eno leto nastopil slubo Hitti, njega pa je nasledil je F. Smrekar, ki je v mirnopeki oli poueval do svoje smrti, leta 1872. 1. 11. 1872 je v oli zael pouevati Anton Javorek. Prvi stalni uitelj v Mirni Pei je bil Florjan Kaliger, ki je slubo nastopil 30. 12. 1878. Od leta 1879 naprej je bila olska kronika napisana v slovenini. 20. novembra 1880 je bila na pobudo avstrijskega cesarja Franca Joefa enorazrednica poviana v dvorazrednico. K temu je najve pripomogel Josip Ekel, carski namestnik. Slovesen zaetek pouka v dvorazrednici se je zael 20. novembra 1880. V olski kroniki je zapisano:

Po vseh deelah avstrijsko-ogrsko cesarstvo ima svoje namestnike, koji delujejo v njegovem imenu za bojni razvoj njegovih podlonikov. Tako imamo tudi mi na Kranjskem 11 cesarskih namestnikov. Posebno in oitne zahvale zaslui blagorodni gospod Ekel. Kot skuena glava vidi tudi on, da le v oli tii napredek ljudstva. Kakor drugim obinam je tudi mirnopeki pripomogel, da se je enorazredna v dvorazredno olo povikala.
Dragotin Naduitelj oz. olski upravitelj je postal Karol (Dragotin Kritof), pouevala je uiteljica Franja Wruss. Le-ta je 19. 11. 1881 odla, na njeno mesto pa je 25. 11. 1881 prila Marija Wruss. ola je imela olskega voditelja, tj. olskega vodjo. Vsako olsko leto so zaeli s sveto mao in ga konali s sveto mao ter zahvalno pesmijo. Slovesno so proslavili rojstna dneva in godova cesarja in cesarice (pouka prosta dneva), dan sv. Alojzija, zaitnika olske mladine, udeleili so se procesije ob sv. renjem telesu, imeli so boine poitnice, velikonone praznike, binkoti itd. olsko leto so zakljuili avgusta. Tedaj so uencem razdelili olska naznanila. Sprievala so uenci dobili januarja, marca, julija in avgusta. olo so vsako leto pregledali olski nadzorniki, proti pa so nadzorovali pouk iz kranskega nauka. Spomladi 1882 je upan Ivan Gali v Ivanji vasi kupil zemljo za olski vrt. V olskem letu 1894/1895 so bili uenci pogosto odsotni od pouka zaradi tevilnih bolezni, kot so koze (otroke je cepil dr. Peter Defranceschi), opice in mumps. olo so za tirinajst dni zaprli. Na velikonono nedeljo, ob pol enajsti uri zveer, je hud potres nekoliko pokodoval olsko poslopje. 31. maja 1894 so se uitelji in uenci udeleili slovesne otvoritve dolenjske eleznice. Naduitelja Karla Kritofa je januarja 1898 nadomestil Bernard Andolek. Leta 1896 so zaradi velikega tevila otrok odprli prvo vzporednico. Za predsednika krajevnega olskega sveta je bil izvoljen upan Janez pendal.
Prvi zapis v olsko korniko iz leta 1858. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. 19

olsko leto 1898/99 so zaeli meseca septembra in ga zakljuili julija naslednje leto. Posodobili so kuhinjo in naduiteljevo stanovanje. V tem letu je tukajnji rojak Mihael Kos, uitelj na Homcu, daroval oli osemintirideset mladinskih knjig. olo so med poitnicami prebelili. Ob koncu olskega leta so uenci li na izlet na Sv. Ano. Do leta 1900 se je pouk zael sredi oktobra, konal pa avgusta. Po tem letu pa so s poukom prieli 1. septembra in ga konali s slovesnim zakljukom na Vidov dan, 28 junija. Otroci so li v olo z dopolnjenim estim oziroma sedmim letom. olska obveznost je trajala do izpolnjenega dvanajstega oziroma tirinajstega leta (na deeli do izpolnjenega dvanajstega leta). Od dvanajstega do tirinajstega leta so morali hoditi v ponavljalno olo. Deki so hodili dvakrat na teden po dve uri, deklice pa enkrat na teden po dve uri. Namen ponavljalne ole je bil, da uenci ponavljajo zamujeno snov in se pripravljajo za bodoi kmetijski stan. Na olskem naznanilu ponavljalne ole leta 1915 pie, da morajo otroci po olah na deeli, ki so dovrili vsakdanjo olo, hoditi do izpolnjenega tirinajstega leta svoje dobe v ponavljalno olo. Prestop v ponavljalno olo je bil dovoljen le tistim uencem, ki so predhodno est let obiskovali redno olanje in usvojili predpisano znanje iz temeljnih predmetov, tj. veronauka, branja, pisanja in raunanja. oloobveznih otrok je bilo v olskem letu 1900/1901 tiristo petindvajset, olo pa je obiskovalo tristo tiriinestdeset otrok. 4. oktobra 1900 so slovesno proslavili cesarjevo 70-letnico. 31. maja 1901 je bil v Mirni Pei semenj, zato ni bilo pouka. G. V. Pfaifer, dravni poslanec, je v oli poroal o svojem delu v dravnem zboru; govoril je tudi o olstvu in toil solze za izdanimi groi za ljudsko olstvo, e da je ola predraga in ne dosee svojega namena. Zavzel se je da se povsod na Kranjskem, tedaj tudi v mestih in trgih, vpelje poludnevni pouk, e da stari rabijo svoje otroke za delo. Na sestanku, 4. junija 1901, so se pogovarjali o ustanovitvi nove ole v Spodnjem (Dolenjem) Karteljevem. Proti ustanovitvi so bili lani obinskega odbora in krajevnega olskega sveta. V vsakdanji oli je bilo tedaj tristo tiriinestdeset otrok, v ponavljalni pa sto osemindvajset. Obinski odbor se je moral leta 1906 obvezati, da bo zael zidati novo olo v Karteljevem. tevilo otrok v Mirni Pei bi se zato zmanjalo za sto estdeset do sto osemdeset. V olskem letu 1902/1903, 14. marca 1902, je postal naduitelj Anton Poar. oloobveznih otrok je bilo tiristo triinpetdeset. Zaradi oslovskega kalja je bil olski obisk zelo slab. 25. julija 1904 je deelni olski svet sklenil, da se dvorazrednica raziri v trirazrednico. V olskem letu 1904/1905 je bilo samo v prvem razredu sto enaintrideset otrok. Razdelili so jih v dve skupini. Vsaka skupina je imela pouk po tri dni v tednu. Obinski odbor in krajevni olski svet sta ponovno zahtevala zidavo nove ole v Karteljevem. Dobili so dovoljenje od naunega ministrstva, tj. olskega ministrstva. Zaradi pomanjkanja denarja so olo v Karteljevem zaeli graditi v olskem letu 1908/1909. Dvorazredna ola v Dolenjem Karteljevem je bila odprta na zaetku olskega leta 1910/1911. Za krajevnega nadzornika je bil imenovan naduitelj Karel Pikl. Postal je tudi predsednik krajevnega olskega sveta. Kmetska hranilnica in posojilnica v Mirni Pei je pomagala kupiti knjige za revne uence in za olsko knjinico. 16. 10. 1911 so se iz ljudske ole v Mirni Pei izpisali otroci z Velikega Kala in Orkljevca ter se vpisali v olo v Karteljevem.

Prvi zapis v olski kroniki v slovenskem jeziku iz leta 1879. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

tevilo oloobveznih in oloobiskujoih otrok iz leta 1901. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. 20

Zaradi pritob starev so se v olskem letu 1913/1914 spet vrnili v olo v Mirni Pei. Zaradi pomanjkanja prostora so za uilnico najeli in preuredili sobo v gasilskem domu. Naduitelj je postal Franc Juvanec. Epidemija oslovskega kalja je bila v tem olskem letu vzrok za slab olski obisk v vsej olski obini. 18. 1. 1913 so bile volitve krajevnega olskega sveta. Predsednik je postal Jakob Parkelj, lana pa Alojz Hude in Martin Potoar iz Mirne Pei. V olskem letu 1913/1914 se je pouk zaradi krlatinke zael sredi oktobra. Najbolj je bila bolezen razirjena v Globodolu. Ustanovljen je bil oddelek za oddaljene uence iz Globodola in Poljan. Za enorazrednice je veljal kraji uni nart. olsko leto 1914/1915 se je zaelo 3. novembra, zakljuilo pa se je 21. junija. oloobveznih otrok je bilo tiristo tirinajst, vpisalo se jih je tristo sedeminsedemdeset, v ponavljalni oli pa je bilo tiriinosemdeset uencev. Prvi in drugi razred sta imela redni pouk, ostali pa enkrat tedensko, in sicer ob petkih. 12. marca je bil v Mirni Pei sejem, prosti dan so uenci nadomestili. Uenci so imeli dobrodelne akcije za vojake, vojne sirote in Rdei kri. Nabrali so 3 kg robidovega listja za aj za vojake, veliko bakra in medu, deklice so napletle tirinajst parov zapestnikov, sedemindvajset parov dokolenk, petindvajset snenih epic, naredili so tiso dvesto dvajset papirnih podplatov. V naslednjem letu je zaradi mobilizacije primanjkovalo uiteljev. Pouk se je zael sredi oktobra, konal pa 15. julija. Pouk je bil skrajan. Nadaljevali so z zbiranjem rabljenih oblail, robidovega listja in prispevkov za vdove in vojne sirote. Naduitelj Juvanec je bil vpoklican v vojsko. Zaradi vpoklica lanov krajevnega olskega sveta v vojsko so izvedli nadomestne volitve v krajevni olski svet. Od tiristo petnajst oloobveznih otrok se jih je vpisalo tristo oseminsedemdeset, od tega enainosemdeset v ponavljalno olo. olske prostore so prebelili, zgradili so novo greznico in javno stranie. V tednu Rdeega kria, od 30. 4. do 7. 5., so po vsej dravi potekale zbiralne akcije za vojake. V olskem letu 1916/1917 je pouk e vedno potekal v skreni obliki. Februarja so prekinili pouk zaradi mraza, pomanjkanja kurjave in slabih oblail. Una obveznost uiteljev je bila od petindvajset do osemindvajset ur tedensko. 14. 4. je v Mirno Pe na birmo priel knezokof Anton Jegli. Vojni upravi so morali dati olski roni zvonec, teek en kilogram. V olo je prilo petinestdeset begunskih otrok iz okolice Gorice in Pulja. Potekale so agitacije za vojno posojilo. Primanjkovalo je delovne sile in hrane. Pojavilo se je oderutvo. Naznanila (sprievala) so podeljevali tirikrat na leto. e vedno so imeli oddelek za oddaljene. V olskem letu 1918/1919 je naduitelj Franc Juvanec postal predsednik itodobavne komisije, zato je imel dopust. Prvi razred je imel pouk v gasilskem domu. e je bilo slabo vreme, oddelek oddaljenih ni imel pouka. V oli so redno pouevali verouk. upnik je bil Anton Zore, kaplan pa Josip Poje. 29. 10. 1918 so potekale manifestacije za zedinjenje nove drave, uitelji so slovesno prisegli Dravi SHS. Leta 1921 so uitelji brezplano sodelovali pri ljudskem tetju, prvem popisu prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji. V asu obinskih volitev, ki so bile v oli, ni bilo pouka.
olsko naznanilo Trorazredne ljudske ole Mirna Pe iz leta 1911. Dokument je iz zasebnega arhiva. 21

V olskem letu 1921/1922 so naznanila podeljevali dvakrat letno, 31. januarja in 28. junija. V naslednjem letu so postavili v gasilskem domu novo pe. Slovesno so proslavili 60-letnico smrti Antona Martina Slomka. Na praznik sv. Cirila in Metoda, v olskem letu 1923/1924, so imeli predavanje o kodljivosti alkohola. olsko klet so preuredili v kabinet oziroma zbornico. Popravili so ograjo na olskem vrtu. Praznovali so tudi vernih du dan, Vidov dan in telovo. olsko leto 1925/1926 se je zaelo 3. septembra in konalo na Vidov dan, 28. junija. Naduitelj Franc Juvanec je bil s kraljevim ukazom 10. avgusta upokojen. Slovesno so praznovali petletnico plebiscita. V tednu RK so imeli predavanja. oloobveznih je bilo tristo tiriindvajset otrok. Ob zakljuku leta so li na izlet na Hmeljnik. V gasilskem domu je bila e vedno uilnica prvega razreda. Pouk so v olskem letu 1926/27 zaeli 1. septembra. 2. oktobra 1926 je bil za stalnega olskega upravitelja imenovan Rudolf Obrekar. Pavla Vrabi je dobila slubo stalne uiteljice. 15. septembra 1926 se je trirazredna ola razirila v estrazredno. oloobveznih otrok je bilo tristo dvajset. Ponavljalna ola je bila v 5. in 6. razredu dvakrat tedensko. Poskuali so jo ukiniti. Prvo polletje so zakljuili konec januarja, drugo pa konec junija. olske proslave in druge prireditve ob dravnih praznikih so bile v dvorani prosvetnega doma v Mirni Pei. Pripravljala jih je uiteljica Pavla Vrabi. Udeleili so se jih zastopniki oblasti in stari otrok. Bogat program so konali s petjem dravne himne. Ob koncu leta je bila prva razstava deklikih in dekih ronih del ter risarskih izdelkov. Priredili so mladinske igre in li na izlet na Sv. Ano. V naslednjem olskem letu so spremenili estrazrednico v petrazrednico z oddelkom za oddaljene uence. Nova uiteljica je postala Olga Zajc. Poroila sta se Pavla Vrabi in Adolf Remic, trgovec iz Mirne Pei. Reirala sta mladinske igre. Rudolf Obrekar se je poroil z domainko Huevo iz Ivanje vasi.
ENORAZREDNICA V GLOBODOLU

12. 2. 1928 je bila otvoritev samostojne enorazredne osnovne ole v Gorenjem Globodolu,in sicer v privatni hii. Za uitelja je bil postavljen Josip Prusnik. Ukinili so oddelek za oddaljene uence v Mirni Pei, uence s Poljan so razdelili po ostalih razredih. etrti in peti razred so peljali na izlet v Ljubljano. 11. 7. 1928 je bil komisijski ogled ole. Okrajni olski zdravniki so ugotovili, da olsko poslopje v Mirni Pei ne ustreza predpisom. 19. julija je izel odlok, da je treba zgraditi novo olsko poslopje. Aprila 1929 je oblastni olski odbor v Ljubljani nakazal 30.000,00 din pomoi za gradnjo nove ole. Obina Mirna Pe pa je kupila stavbni prostor. Izdelani so bili narti za moderno olsko poslopje z osmimi uilnicami in s prostori za nadaljevalno kmetijsko olo. Zaradi splone gospodarske krize z gradnjo niso zaeli.

Odpustnica ob zakljuku osnovnoolske obveznosti. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

V olskem letu 1928/1929 so odprli vzporednico drugemu razredu in ukinili ponavljalno olo. V olo je bilo vpisanih tristo estindvajset otrok. V oli so bila predavanja o tuberkulozi in boleznih jeter. Uenci so se udeleili pogozdovanja (poumljavanja). V zvezi s pripravami na birmo jih je obiskal knezokof Antona Bonaventura Jegli. Uenci so se udeleili izleta na Zaplaz pri ateu.
22

1. 8. 1929 je veliki upan ljubljanske oblasti prepovedal pouk v prostorih ole v Mirni Pei. olo so zaprli, mladino pa zaasno preolali v ole Karteljevo, Globodol, Dolenjo Nemko vas in Trebnje. Veliko otrok ole ni obiskovalo. Uitelji so bili z dekretom razporejeni v druge ole v novomekem srezu. Obinska delegacija je posredovala v Ljubljani pri kraljevi banski upravi. Prosili so, da se pouk nadaljuje v stari oli, obina pa je pripravljena graditi novo olo. 13. februarja 1930 je pouk spet potekal v stari oli. Odprli so tudi vzporednico 5. razredu. V drutvenem domu so pripravili proslavo za materinski dan. Uenci 5. in 6. razreda so si v Ljubljani ogledali velesejem. Naslednje leto so li na Muljavo. Niji razredi so imeli izlete v blinjo okolico ole. Ob koncu olskega leta 1931/1932 so uenci svoje izdelke razstavljali na skupni razstavi v O Novo mesto. V olskem letu 1932/1933 je bilo vpisanih v olo tristo dvainosemdeset otrok, od tega jih je bilo v prvem razredu dvainosemdeset. Verouk sta v prvih razredih pouevala upnik Anton Zore in kaplan Anton Petri. lani krajevnega olskega odbora so bili: predsednik Alojzij Pove (upan in posestnik iz Dolenjega Podborta), tajnik Rudolf Obrekar (olski upravitelj), blagajnik Jernej Zupani (mizar in posestnik iz Mirne Pei) ter e 4 odborniki. V tem letu je bil sprejet odlok, da se ola od 5. razreda dalje preimenuje v vijo narodno (ljudsko) olo. Uitelji in uenci so imeli zdravniki pregled, uenci so bili cepljeni proti kozam. Na izletu so bili v Lurdu pri entjerneju, viji razredi so si ogledali potujoo kmetijsko razstavo v Novem mestu. V naslednjem olskem letu, 1933/1934, je bilo veliko bolnikih dopustov zaradi bolezni uiteljev, zato je bil olski obisk slab. Junija je bila birma. Pripravili so slovesen sprejem za ljubljanskega kofa dr. Gregorija Romana. Po sprejemu je bila kanonina vizitacija v oli. Uenci so imeli sploen zdravniki pregled, bili so cepljeni proti kozam. Ugotovljena je bila nagnjenost k tuberkulozi. Od tiristo sedmih oloobveznih otrok jih je olo uspeno konalo samo dvesto tiriindevetdeset. V viji narodni oli je bilo 137 otrok. V olskem letu 1934/1935 so na olski stavbi zamenjali okna, popravili streho, pobarvali fasado, obnovili uilnice in opremo v njih. Upravitelja Rudolfa Obrekarja, ki je bil bolan, je do novembra 1934 nadomeala uiteljica Pavla Remic. Do marca 1935 pa ga je nadomeala Olga Zajc. V oli je bilo est razredov in dve vzporednici. Pouk je potekal od 8. do 13. ure. Zaradi bolnikih dopustov sta trpela pouk in uni uspeh. V tem olskem letu je bilo vpisanih tiristo triintrideset otrok, od teh jih je pouk obiskovalo tiristo enajst. 18. oktobra je bila v prosvetnem domu v Mirni Pei okrajna komemoracija ob smrti kralja Aleksandra I. O njegovem ivljenju je spregovoril upravitelj Rudolf Obrekar. V naslednjem olskem letu se je zaradi tiristo dvaintiridesetih vpisanih otrok pokazala potreba po e eni uilnici. Zato je potekal pouk v tirih oddelkih le po trikrat tedensko. V tem letu so bile tevilne premestitve uiteljev. Verouk sta pouevala upnik Anton Zore in kaplan Anton Petri. 1936/1937 je bilo v oli deset oddelkov in tiristo enaindvajset vpisanih otrok. Nartovali so, da bi za eno uilnico najeli prostor v privatni hii Jerneja Zupania v Mirni Pei. Kljub denarni podpori kraljevske banske uprave 3.000,00 din nart ni bil realiziran zaradi volitev novega krajevnega olskega odbora. Te so bile 15. 11. 1936. Za predsednika je bil izvoljen Janez Opara iz Bike vasi, za poslovodjo Rudolf Obrekar, za blagajnika pa Joe Parkelj, posestnik in odbornik

Glavni trg v Mirni Pei po letu 1900. Levo stoji olska stavba z upniem. Razglednico hrani Knjinica Mirana Jarca, Novo mesto.

Zapis v olski kroniki o zaprtju ole. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. 23

iz Mirne Pei. lani olskega odbora so postali: Franc Krevs iz Bike vasi, Anton Kastelic iz entjurja, Anton Kastelic iz Jablana in Josip eljko z Vrhpei. Dodatno uilnico so naredili iz drvarnice in kabineta v starem olskem poslopju. Na konni izlet se je tristo uencev z desetimi vozovi odpeljalo v Lurd pri entjerneju. Med poitnicami se je razirila epidemija grie, umrlo je ve ljudi, celo dva oloobvezna otroka iz Jablana. V olskem letu 1937/1938 je bilo v oli devet oddelkov: tirje oddelki osnovne ole s tremi vzporednicami in dva oddelka vije ljudske ole. Skupaj je bilo vpisanih tiristo sedemnajst otrok. Olga Zajc je v asu od 30. 8. 1938 do 29. 4. 1939 ponovno nadomeala olskega upravitelja Rudolfa Obrekarja. Decembra 1937 so zaeli pouevati v novi olski uilnici. Mizarska dela je opravil Ivan Make iz Mirne Pei. Uenci so pogozdovali na gozdni parceli Pavle Remic. V okviru kmetijskega pouka so imeli deji dan za pogozdovanje. Od 4. do 9. oktobra so imeli trgatvene poitnice. Na ekskurzijo so se uenci odpeljali s sedmimi vozovi v uemberk, Sotesko, Strao, Brljin in nazaj. V uemberku je kaplan Petri imel mao. Uenci so se udeleili procesije v Dolenjem Podbortu in ob sv. renjem telesu. Tudi v naslednjem olskem letu, 1938/1939, je bilo v oli devet oddelkov, in sicer tirje oddelki osnovne ole s tremi vzporednicami in dva oddelka vije ljudske ole. Pouevati je zaela domainka Bogomila Hude. Kaplana Antona Petria je nadomestil Kristijan Stolbiar. Uenci so ga slovesno sprejeli. Na poseki g. Janeza Opare so uenci pogozdovali. Niji razredi so bili na izletu v Zaplazu pri ateu in Sevnici, viji pa so li v Ljubljano in na Brezje. V olskem letu 1939/1940 je bilo v oli tiristo sedemindvajset uencev v desetih oddelkih (osnovna ola je imela tiri vzporednice). 20. 5. 1940 je umrl upnik Anton Zore. Uenci so bili zdravniko pregledani in cepljeni proti kozam. 6. 4. 1941 so olski okoli zasedli Italijani. Pouk je trajal do februarja 1943, ko je olo zasedla italijanska vojska. olskega upravitelja Rudolfa Obrekarja so 23. decembra 1943 ubili Italijani. Verouk je poueval upnik Anton Petri.
Zgoraj: ig Dravne narodne ole Mirna Pe iz leta 1935. Sredi: ig Ljudske ole Mirna Pe v italijanini in slovenini iz leta 1942. Spodaj: iga Osnovne ole in Nije gimnazije Mirna Pe iz leta 1951. Dokumente hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

Pouk je potekal od 18. 6. 1945 do 30. 6. 1945. olski upravitelj je postal Alojz Kastelic. Pouevala je tudi njegova ena Gabrijela Kastelic, poleg nje pa e Nada Ukmar in Marija Mervar. V oli je bilo deset oddelkov. ola se je imenovala Dravna osnovna ola Mirna Pe. olsko leto 1945/1946 se je zaelo 16. 10. 1945, konalo pa 30. 6. 1946. Zaeli in zakljuili so ga s slovesno proslavo v domu ljudske prosvete. Za tiristo dvaindvajset uencev so imeli najprej samo tri uilnice, nato tiri, kasneje pa pet. Maja so aktivistke AF preuredile upnijsko klet v uilnico in jo tudi opremile. 11. 5. 1946 je postal olski upravitelj Ivan Stopar. V olo so sprejeli enaindvajset bosanskih sirot in jih razdelili po razredih. Na nostrifikacijskem teaju, ki se je zael 13. 2. 1946, so loeno pouevali fante in dekleta. Maja je pred komisijo opravilo izpit estdeset fantov in trideset deklet. Obnovili so olski vrt in od agrarne komisije dobili tri are cerkvene zemlje ob oli. Ivan Grai je trikrat nadzoroval olo. olski obisk je bil 85 %, vedenje uencev pa je bilo v splonem odlino. olsko leto 1946/1947 je trajalo od 16. 9. do 26. 5. Zaeli so ga s slovesno proslavo ob oli. Po ustavi Federativne ljudske republike Jugoslavije je bila Cerkev loena od drave. Na zaetku in koncu pouka niso ve molili. Verouk ni bil ve obvezen predmet. Uili so ga po konanem pouku obveznih predmetov.

1945/46

1946/47

24

Pouk so zaenjali z geslom: Hej, br na delo vsa mladina, klie Tito, klie domovina. Ob zakljuku pouka pa so se poslovili z besedami: Dragocena, zlata je svoboda, dar najveji slehernega roda. Obvezni predmeti so bili: - 1. razred: slovenski jezik, raunstvo, petje, telovadba, lepopisje; - 2. razred: slovenski jezik, raunstvo, risanje, petje, telovadba, lepopis in vedenje; - 3. razred: slovenski jezik, zgodovina, zemljepis, prirodoznanstvo, raunstvo, risanje, petje, telovadba, lepopis, rono delo, vedenje; - 4. razred: slovenski jezik, srbski ali hrvaki jezik, zgodovina, zemljepis, prirodopis, matematika z geometrijo, risanje, petje, telovadba, pisanje, vedenje; - v vijih razredih so bili lahko v predmetniku tudi ruski jezik, fizika, kemija in gospodarska znanja. olski upravitelj je postal Ivan Stopar. V oli je bilo deset oddelkov s tristo tiriinsedemdesetimi uenci. Pouk so imeli dopoldne in popoldne. Semestralne poitnice so trajale od 8. 2. do 11. 3. Imeli so tudi boine in velikonone poitnice ter veliko spominskih dni in novih praznikov. 29. 11. je bila sveana zaobljuba pionirjev. Zabeleili so 80,51-odstotni olski obisk. Vedenje uencev je bilo odlino. Pri olski stavbi so odstranili stara strania in sezidali nova. Zgradili so vodnjak in vodo napeljali v olsko poslopje. Pred tem so olo oskrbovali z vodo iz Temenice. V uilnicah so obnovili tla in vrata. V eni uilnici so postavili premakljiv oder. Pri oli so uredili zelenjavni in cvetlini vrt. Med uenci so se razirile nalezljive bolezni, kot so opice, norice in mumps, zato so morali olske prostore razkuevati. Na ekskurzije in izlete so uence peljali v Zijalo, Novo mesto in Ljubljano. Meseca oktobra je bila na Postaji v eleznikem vagonu prvi v Mirni Pei knjina razstava. olsko knjinico so obogatili s tiridesetimi novimi knjigami. Otroci so v nabiralni akciji nabrali 800 kg ira. Ustanovili so ahovski kroek. Marca 1947 so organizirali mladinske smuarske tekme. Uenci so se pomerili v spomladanskem krosu. Pionirji so sodelovali pri sprejemu Titove tafete. Skupaj z mladinci so tekli 8 km. Uitelji so sodelovali pri popisu zemlji v vseh petih KLO. 8. 10. 1946 je na Rupenovem travniku za cerkvijo z letalom pristal rojak Ludvik Stari. Otroci so prvi od blizu videli letalo. Decembra so se uitelji udeleili dvodnevnega gospodarsko-politinega teaja, kjer so dobili smernice za delo. Pristopili so k drutvu prijateljev SZ. olsko leto 1947/1948 se je zaelo 15. septembra, konalo pa 26. junija. ola se je preimenovala v sedemletko. Pouevali so po unem nartu za gimnazije. V petem razredu sedemletke je bil predmetni pouk. Pionirski odred so poimenovali po padli partizanki Zori Rupena - Katji. Naelnica je postala Ema Krevs. Uitelji so v okviru gledalike skupine natudirali ve iger, s katerimi so se predstavili doma in v blinjih krajih. Za vse razrede so uvedli desetminutno telovadbo pred zaetkom pouka. Izvajali so jo na prostem. Za olski vrt so
25 Sprievalo globodolske ole v slovenskem in italijanskem jeziku iz leta 1941. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

1947/48

skrbeli pionirji, vsaka eta je imela svojo gredo. Aprila so si uenci ogledali Postojnsko jamo, maja pa so bili v Zagrebu. V oli so organizirali teaja, in sicer gospodinjskega s kuhanjem in gospodarskega. Obiskovalo ju je tirideset deklet. 1948/49 V olskem letu 1948/1949 je bilo v oli osem oddelkov nije osnovne ole. Pripravili so veliko proslav ob spominskih dnevih, predavanj in izobraevanj. Med poitnicami so potekali teaji in tudijski kroki za uitelje. Pri telovadbi je bil poudarek na orodni telovadbi, ki so jo izvajali na prostem. Na konnem izletu so bili uenci v Vrbi in na Bledu. V Novem mestu so si ogledali tudi film. Organizirali so poitnike kolonije v Valdoltri, Ilirski Bistrici in t. Petru. Potekale so priprave za gradnjo zadrunega doma. Pionirji so razkladali opeko z vlaka, trebili suhljad za apnenico in se udeleili pogozdovanja. Anton Pust se svojih olskih let spominja takole:

Nija gimnazija ali sedemletka v Mirni Pei od leta 1949

Gorenji Globodol pred 2. svetovno vojno. Fotografija iz zasebnega arhiva gospoda Antona Pusta.

Jaz sem bil e vpisan v nijo gimnazijo v Novem mestu. Po olski reformi so v vejih krajih ustanavljali tako imenovane nije gimnazije, v resnici sedemletke. Mene so avtomatino prepisali v Mirno Pe, ker da spadam tja. Medtem so sedemletko podaljali v osemletko. Tako je prva generacija zakljuila pouk leta 1953. V pouk so bili vkljueni vsi, ki so v Mirni Pei konali etrti razred osnovne ole in nadaljevali olanje. Prvo leto, 1949, smo se tirje prikljuili tudi iz Globodola, pozneje e ve. Ker so menili, da je to nija gimnazija, smo za vstop v vijo gimnazijo imeli pogoj, da smo li v Novo mesto delat malo maturo. Sprejeta sva bila dva, e Franc Krajnc, drugi pa so li delat maturo na uiteljie, med njimi Joe Pungerar. V zaetku 1949 nas je bilo okoli 60, zaeli smo vsi skupaj v najveji uilnici, Preernovi sobi. Zaradi velikega tevila je bil pouk oteen, zato so nas razdelili v dve skupini, dva razreda. Ker je bil velik osip, smo se pozneje spet zdruili v en razred. Nekateri so imeli pogoje, da prenehajo s olanjem.
Po enoletni prekinitvi je bila na novo ustanovljena sedemletna ola. olski upravitelj je postal Adalbert Boi. Pionirski odred je za nagrado dobil radijski aparat Kosmaj. Za svoje delo so bili pohvaljeni od oblastnega odbora. Na okrajnem tekmovanju v igri med dvema ognjema so zasedli drugo mesto in za nagrado dobili novo nogometno ogo. Pionirji so od Gradia do Rogovile nosili Titovo tafeto. lani KUD Katje Rupena so pripravljali proslave za dravne praznike. Imeli so pionirski pevski zbor. Pionirji so delali na zadruni ekonomiji, na pionirski njivi so gojili sonnice in se udeleili pogozdovanja. Na izletu so bili v Postojni, Susku in na Reki. Poitnika kolonija je bila organizirana v Radeah in Loki pri Zidanem Mostu. Uitelji so bili lani OF, KPZB, AF, LMS, SZDL, RKS in VS.

Mirna Pe po 2. svetovni vojni. ola je imela v gasliskem domu (levo) eno sobo preurejeno v uilnico. Fotografija iz zasebnega arhiva L. Rupena.

26

Z odlokom OILO Novo mesto, poverjenitvom za prosveto in v sladu z nalogami petletnega plana LRS se je s prietkom olskega leta 1950/1951 sedemletna ola Mirna Pe spremenila v nijo gimnazijo Mirna Pe. V osem oddelkov osnovne ole je bilo vpisanih dvesto tiriinosemdeset uencev, v dva oddelka nije gimnazije pa sto uencev. olsko leto 1951/1952 so zaeli s 1. septembrom, zakljuili pa 20. junija v osnovni oli in 10. junija v niji gimnaziji. Osnovno olo je v sedmih oddelkih obiskovalo dvesto dvainpetdeset otrok, nijo gimnazijo pa v treh oddelkih sto deset otrok. V oli so priredili veliko proslav ob vejih dravnih praznikih, obletnicah in dogodkih, zlasti iz asa 2. svetovne vojne. V okviru delovnih akcij so pionirji obdelovali olsko njivo, pogozdili so 6000 smrekovih sadik in 5000 akacijevih sadik, veliko pa so tudi prispevali k estetskemu dvigu olskega okolja z negovanjem in zalivanjem olske cvetline grede. Semestralne poitnice so imeli od 15. januarja do 1. februarja. Med letom so razredi odhajali na ekskurzije v Zagreb, Postojno, Pulj in Portoro ter v blinjo okolico na grad Hmeljnik in v Zijalo, v Novo mesto pa so odli na ogled filmov in pounih razstav. V asu poletnih poitnic je dvajset dijakov nije gimnazije odlo v zdravstveno kolonijo v Breice. V sklopu telovadbe so uenci nastopali na prireditvah in proslavah, se udeleili pomladanskega krosa, Titove tafete in okrajnega fizkulturnega sreanja v Novem mestu. Vpisovali so ljudsko posojilo in podelili Preernove nagrade. lanice AF so v zimskem asu organizirale gospodinjski teaj, in sicer dvakrat po deset tednov. Teaj je obiskovalo petintirideset deklet. Vodila ga je Marija uek. Ob zakljuku so pripravile proslavo in pogostitev. Za pogozdovanje so uenci dobili nagrado v vrednosti 2.000,00 din in s tem kupili dvajset novih knjig za knjinico. Uenci nije gimnazije so urejali okolico ole, delali na zadruni ekonomiji in opravili petsto prostovoljnih ur pri izgradnji kanalizacije. V niji gimnaziji so uenje nemkega jezika zamenjali za ruino. Uitelji so se vsakih tirinajst dni izobraevali na tudijskih krokih. Dvajset uencev se je udeleilo poitnike kolonije v Metliki. olsko leto 1952/1953 se je zaelo 1. septembra. Osnovna ola je imela odobrenih sedem oddelkov, ki jih je obiskovalo dvesto estintrideset uencev, nija gimnazija pa pet oddelkov in sto petintrideset uencev. Med letom so priredili veliko proslav in prireditev, med drugim so se udeleili tudi mnoine prireditve ob 10. obletnici 4. slovenske brigade v Dolenjskih Toplicah z 250.000 udeleenci. Pionirji so obdelali pionirsko njivo, pogozdili priblino 7000 smrekovih in 6000 akacijevih sadik. Dijaki so precej prispevali k estetskemu dvigu okolja ole, negovali in zalivali so olske gredice s cvetlicami. Nija gimnazija je spomladi precej pomagala na ekonomiji, za kar je bila pohvaljena. Ob proslavi za 10. obletnice naih slovenskih brigad je ola napravila preko 5000 m vencev in tevilne parole, pokojni predsednik jim je nakazal za izlet na Rab 5.000,00 din. V tem letu so krajani Poljan zaeli razmiljati o novogradnji dvorazredne osnovne ole v Poljanah ob pomoi tamkajnjega prebivalstva. Zamisel je bila celo v korist in razbremenitev centra. Razlog za takno pobudo pa je bila

1950/51

1951/52

1952/53

Dijaka izkaznica Nije gimnazije Mirna Pe iz leta 1953. Dokument iz zasebnega arhiva. 27

prevelika oddaljenost uencev od ole v Mirni Pei. Semestralne poitnice so bile od 15. januarja do 1. februarja. Med olskim letom so uenci napravili ve ekskurzij v Novo mesto, kjer so si ogledali razline razstave in poune filme, prav tako so odli v Ljubljano na ogled tovarne Litostroj in na marno goro, v Zagreb ter v blinje Zijalo in na Hmeljnik. Dijaki pa so si med olskim letom ogledali Postojno, Portoro in Istro ter otok Rab. Uenci to leto niso resneje zbolevali za prenosljivimi boleznimi. Rednega zdravstvenega pregleda ni bilo e od leta 1949, prav tako pa so razmiljali o ukinitvi ambulante v kraju. V kolonijo je v poletnih poitnicah iz Mirne Pei odlo dvajset dijakov in uencev. li so v Dom Frata pri Dolenjskih Toplicah. Pri telovadbi so pionirji nastopali na raznih prireditvah in tekmovanjih ter dosegli v primerjavi z Novomeani kar lepe uspehe. Izvedli so pomladanski kros, Titovo tafeto, se udeleili okrajnega fizkulturnega sreanja. V kraju je bil na novo ustanovljen TVD Partizan, v katerega se je vkljuilo veliko uencev. Od novembra 1952 do marca 1953 je delovala zimska kmetijska ola, kjer so poleg domaega uiteljstva sodelovali tudi strokovnjaki z grmske kmetijske ole. olo je obiskovalo enaintrideset oseb. Za dekleta pa so v istem obdobju organizirali izvenarmijski teaj; udeleevalo se ga je tirideset deklet. olsko leto 1953/1954 se je zaelo 1. septembra, konalo pa 10. junija za nijo gimnazijo, za ostale pa 20. junija. Skupno tevilo uencev v osnovni oli in niji gimnaziji je bilo sedemsto triintrideset. Skozi celotno olsko leto so priredili veliko proslav in prireditev s kulturnimi nastopi uencev, telovadnimi vajami in govori krajevnih politikov. Zaradi snega in mraza je bila v zimskem asu prekinitev pouka od 4. do 10. februarja. olski obisk je bil 90 %, uspeh v osnovni oli 75 %, v niji gimnaziji pa 63 %. Uenci so bili aktivni pri obdelovanju olske njive, pogozdovanju smrekovih in akacijevih sadik ter pri estetskem dvigu okolja ole in uilnic. V tem letu je ola samoiniciativno nabavila dodatnih sto tiriinsedemdeset knjig za redno izposojo dijakom in uencem. V tem olskem letu so ukinili ambulanto v kraju, na kar je sledilo ogorenje krajanov, saj je le-ta vedno nudila nujno prvo pomo. Ob ukinitvi ambulante so krajani protestirali v Novem mestu, vendar ni ni zaleglo. Povealo se je uivanje alkohola, kar je vplivalo tudi na zdravje. Ugotovili so, da je ta prisoten pri vseh generacijah, saj velika veina uencev pije alkohol vsaj prilonostno. Pri tem so opozarjali, naj obvarujejo vsaj mladino in naj ne pozabijo, da je le trezen lovek ugodno razpoloen, dober, obziren do svoje okolice, ivi z njo v slogi in brzda prehude nagone ter kroti svoja ustva. Dolenjska bi bila bolj napredna, e bi manj pila. Med letom je bilo opravljenih ve ekskurzij, uenci so li na Polevo in v Kamnik, med poukom zemljepisa pa k izviru Temenice. V asu poletnih poitnic je trideset uencev odlo v kolonijo v marjeto in Kranj, od koder so se vrnili telesno mono okrepljeni. V okviru telovadbe so izvedli pomladanski kros, Titovo tafeto in se udeleili okronega izleta v Novo mesto. Uenci so bili mnoino vkljueni v Telovadno drutvo Partizan.
28

Pogozdovanje uencev ole v Globodolu. Fotografija iz zasebnega arhiva gospoda Antona Pusta.

1952/53

Skica olskega vrta v Ivanji vasi. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

V zimski kmetijski oli se je v tem letu izobraevalo enaintrideset mladincev in mladink, istoasno pa je bilo na izvenarmijskem teaju tirideset deklet. olsko leto 1954/1955 se je zaelo 1. septembra, konalo pa 20. junija, za nijo gimnazijo 10. junija. V osnovni oli in niji gimnaziji je bilo skupaj tristo tiriinpetdeset uencev. ez leto so priredili proslave ob razlinih praznikih, prilonostih in spominih na dogodke iz preteklosti. Izvedli so razne delovne akcije zlasti za estetski dvig olskega okolja, delno pa so skrbeli za cesto pred olo, eprav so bili zanjo odgovorni vaani. Uenci in dijaki so bili na razlinih ekskurzijah. Obiskali so partizanske grobove na Frati, bili v Preni, ogledali so si grad Hmeljnik, Taborsko jamo pri Grosupljem, Luknjo v Preni in tamkajnjo elektrarno, Ljubljano z Ljubljanskim gradom in tovarno v Kamniku. Nadaljevale so se tudi aktivnosti v zvezi z gradnjo dvorazrednice v Poljanah, eprav so prekinili gradnjo avtoceste LjubljanaZagreb. Aktivni so bili na kulturnem podroju in v razlinih krokih in drutvih: izvedli so pohod Titove tafete, nastop fizkulturnega drutva TVD Partizan, v poletnem asu pa so nabirali zdravilna zelia, s katerimi so zbirali sredstva za nakup olskih potrebin. Prav tako je bilo pestro pri Telovadnem drutvu Partizan, kjer so izvedli pomladanski kros, s lani pa so se udeleili okrajnega zleta TVD v Novem mestu ter tekmovanja v mnogoboju v Trebnjem in republikega izleta v Celje. Kljub aktivnemu delovanju drutva je primanjkovalo rekvizitov za nadaljnji razvoj. V zimskem asu je razsajala epidemija vodenih koz in oslovskega kalja. Zdravnikega pregleda spet ni bilo, krajani pa so e vedno pogreali ukinjeno ambulanto. V zimskem asu je spet delovala zimska kmetijska ola, v kateri se je strokovno izobraevalo dvajset mladink in mladincev. Izvedli so razna predavanja in poune ekskurzije na Grm pri Novem mestu, v Zaprei in Maribor. OORK pa je v pod vodstvom olskih uiteljic vodil teaj, ki ga je obiskovalo dvajset deklet. V tem letu je enajst dijakov prvi dobilo tipendijo s strani OLO in OOZB, in sicer v zneskih od 500,00 do 2.500,00 din. Sto devetnajst dijakov je odlo v kolonijo v Kranj, sedem pa v Split, kjer so se pozdravili in okrepili. V tem letu se je zaelo opozarjati na 96 let staro olsko poslopje, ki je bilo dotrajano in ni ve odgovarjalo nobenim predpisom za skoraj tiristo otrok, ki so obiskovali pouk, zato so zaeli razmiljati o gradnji nove ole. V olskem letu 1955/1956 je enajst oddelkov obiskovalo tristo tiriinpetdeset uencev. olsko leto se je v osnovni oli in niji gimnaziji zaelo istoasno, 6. septembra. Semestralne poitnice so bile od 12. do 27. februarja. olski obisk je bil 92 %, na osnovni oli je bil uspeh ob koncu leta 80 %, v niji gimnaziji pa 70 %. V zimskem asu, od 12. do 26. februarja, je bil pouk prekinjen zaradi mraza in snega. Uenci so med letom skrbno negovali olske cvetline gredice, delali na estetskem dvigu olskega okolja, delno pa so skrbeli tudi za blinjo cesto, ki je v pristojnosti vaanov, tj. koristnikov. Krajani Poljan so z akcijo nove ole v Poljanah prekinili, ker sami niso bili sposobni izvesti celotnega projekta, zato pa je trpela njihova mladina, saj je kraj precej
29

1954/55

Skupinska fotografija uencev z uiteljico Leopoldino Somrak pred olskim poslopjem leta 1954. Fotografija iz zasebnega arhiva.

1955/56

oddaljen od mirnopeke ole. Izlete in ekskurzije so uenci in dijaki izvedli na Muljavo, v krako jamo pri Grosupljem, na blinji grad Hmeljnik ter v Novo mesto, ob koncu leta pa na otok Rab, Bled in na Frato pri Dolenjskih Toplicah. Spomladi 1956 sta razsajala gripa in mumps, otroci pa e nekaj let (od 1949) niso bili ustrezno zdravniko pregledani, prav tako se je pojavilo ogorenje zaradi ukinitve mirnopeke ambulante. Mladina pa je e vedno bila podvrena in vdana alkoholu, ki se ga je elelo prepreiti s slonim in doslednim delom vseh treznih in potenih ljudi. Ne bi bilo govora o zaostali Dolenjski, e bi Dolenjci malo manj pili! Nije gimnazijci so bili organizirani v razlinih drutvih, krokih, nabirali so zelia in sadee, ki so jih prodajali in si s tem prisluili denar za knjige in obleke. Petintrideset uencev je odlo v kolonije s pomojo DPM, ZB in OLO, in sicer v planinske kraje ali na morje.
2. razred nije gimanzije v Mirni Pei leta 1954. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Uenci so se portno zelo udejstvovali in so nastopali na vseh proslavah in prireditvah ter tekmovanjih, v primerjavi z Novomeani so bili uspeneji. Udeleili so se spomladanskega krosa, Titove tafete in okrajnega zleta TVD Partizan Novo mesto v rnomlju. Od TVD Partizan Tabor iz Ljubljane so pridobili razne portne rekvizite. V zimskem asu je delovala zimska kmetijska ola, ki jo je obiskovalo devetindvajset teajnikov. Izvedli so pouk po nartu in poune ekskurzije v Grm, Ljubljano in Maribor, na koncu so priredili kmetijsko razstavo. V sklopu RK so izvedli tudi teaj za dvajset deklet. Ponovno so opozarjali na slabo stanje olskega poslopja, saj le-to ni ustrezalo nobenim predpisom ve; tudi sanitarna inpekcija je konec olskega leta pregledala prostore in zagrozila z zaprtjem. Povrina in prostornina prostorov sta bili premajhni za tevilo otrok, ki so olo obiskovali.

1956/57

olsko leto 1956/1957 se je zaradi razsajanja gripe zaelo 15. septembra, zakljuilo pa s proslavo 26. junija s portnimi tokami, petjem in dramskimi uprizoritvami. Osnovno olo in gimnazijo je skupaj obiskovalo tristo estdeset uencev. olski obisk je bil v osnovni oli 94 %, v niji gimnaziji pa 92 %, konni uspeh pa 77 % v osnovni oli in 63 % v niji gimnaziji. Dijaki so med olskim letom urejali olsko okolico, vrtne gredice in zalivali cvetice ter pred olo popravljali cesto, esar niso eleli opraviti vaani. Uenci so med olskim letom li na razne poune ekskurzije v Novo mesto in blinjo okolico, na Frati so imeli kulturni program pri partizanskih grobovih, za zakljuek pa so obiskali Ljubljano in Postojno. Med letom so bili aktivni v razlinih kulturnih organizacijah in drutvih, organizirali so prireditve, nastope in dogodke ob spominskih dnevih. Tudi v okviru TVD Partizan so bili uenci ole aktivni in so s telovadnimi tokami nastopali na vseh proslavah in prireditvah, izvedli so spomladanski kros, Titovo tafeto in se udeleili okrajnega zleta TVD Partizan v Novo mesto, nastopili na tekmovanjih v Bihau in Ljubljani.

Uenci, uitelji in gostje na prireditvi ob dravnem prazniku. Fotografija iz zasebnega arhiva gospe Danijele Vrh. 30

V kolonijo v Savudrijo in Kranj je v tem letu odlo zelo malo otrok, le osem, saj je bil znesek, ki so ga morali stari

plaati za bivanje, previsok. Tudi v tem letu so v okviru zimske kmetijske ole v petih mesecih izobraevali mladino; skupaj je bilo triintirideset teajnikov, ki so posluali razlina strokovna predavanja, priredili razstavo in za zakljuek naredili pogostitev. Tudi v sklopu RK se je izobraevalo petnajst deklet. Ob 100-letnici ole (leta 1958) naj bi zaeli graditi novo olo na novi lokaciji. Pouk je potekal v stari oli v dveh izmenah, prostori so bili nehigienski in mrani, za uence tudi ivljenjsko nevarni. olsko leto 1957/1958 se je prielo 5. septembra 1957 in konalo 20. junija 1958, slovesni zakljuek je bil 25. junija s proslavo, tj. z recitacijami, petjem in telovadnimi tokami. V osnovni oli in niji gimnaziji je bilo skupaj tristo tirideset uencev. olski obisk je bil v osnovni oli 93 %, v niji gimnaziji pa 92 %, uspeh v osnovni oli je bil 84 %, v niji gimnaziji pa s popravnimi izpiti 96 %. Med olskim letom so v okviru pouka izvedli ve pounih ekskurzij, in sicer v rnomelj in Kaniarico, grad Luknjo in na letalie v Preni, izlet na otok Rab in v pristanie Reka ter na Bled in v Vrbo. V spomladanskem asu je razsajalo ve bolezni, gripa, oslovski kaelj in opice, po dolgem asu je bil spet zdravstveni pregled za uence, e vedno pa v kraju ni bilo ambulante. Mladina je v okviru razlinih krokov in drutev izvedla ve prireditev in akcij: tafeto, portni nastop TVD Partizan, med poitnicami so nabirali zelia in gozdne sadee, da bi pridobili im ve denarja za knjige in obleke. Na portnem podroju so dosegli dobre rezultate na tekmovanjih. Udeleili so se okrajnega smuarskega prvenstva, maja 1958 je bil v Novem mestu okrajni pionirski mnogoboj, kjer so dosegli odline rezultate (1., 3. in 5. mesto). Tekmovali so tudi v Partizanovem mnogoboju v Novem mestu. Mladinke so se uvrstile na republiki mnogoboj na Bledu. V zimski kmetijski oli, ki je trajala od novembra do marca, se je izobraevalo petintrideset teajnikov. Veliko zanimanja je bilo za strokovna predavanja, olo pa so konali z razstavo in pogostitvijo mater teajnic. V slopu RK se je izobraevalo petnajst deklet, ki so pokazala veliko volje do nadaljnjega izobraevanja. 3. junija pa so mirnopeke in globodolske pionirje obiskali zastopniki mladinske knjievnosti, Tone Selikar, Joe Ribii, France Bevk in Ela Peroci. Pionirjem so brali odlomke iz svojih del. Z njimi so se pionirji slikali, prizadevali pa so si, da bi jih v prihodnje obiskal domain Tone Pavek. Avgusta 1958 je olsko poslopje praznovalo 100-letnico, vendar je bilo v stanju, ko ni ustrezalo nobenim predpisom, nove stavbe, v kateri bi uenci imeli ve svetlobe, zraka in veselja do uenja, uitelji pa dostojna stanovanja, so si eleli vsi krajani. V olskem letu 1958/1959 je bila izvedena olska reforma, ki je predvidevala, da se nija gimnazija preoblikuje v osnovno olo, tako da je bila osnovna ola sedaj popolna od 1. do 8. razreda. V tem letu je bilo odobrenih dvanajst oddelkov. Skupaj je olo na koncu olskega leta obiskovalo tristo petintirideset otrok. olski obisk je bil 94 %, uspeh pa 82 %. 1958/59
Izsek iz olske kronike 1955/56. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

1957/58

Odlomek iz olske kronike 1958/59. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

31

Na ekskurzije in izlete so uence peljali v rnomelj, Ljubljano, Postojno, Zagreb in na Krvavec. V zimskem asu so v nijih razredih otroci obolevali za gripo, oslovskim kaljem in opicami, zato je bil obisk takrat slabi, vendar prekinitve pouka ni bilo. Redni zdravniki pregled je bil deloma v oli, deloma v Novem mestu, ponovno (jeseni 1958) pa je v Mirni Pei zaivela ambulanta, ki so jo uenci redno obiskovali. V raznih organizacijah in drutvih so bili uenci aktivni na kulturnem podroju ter pri portnih tekmovanjih, v poletnem asu pa so nabirali gozdne sadee in zelia, da so si lahko kupili knjige in obleko. Velika pozornost se je posveala portnemu razvoju, ob lepem vremenu so telovadili na travniku, ob slabem pa v zadrunem domu, kamor so bili nameeni novi krogi in bradlja. V razlinih portnih panogah je bilo na tekmovanjih in prireditvah opravljenih 340 nastopov.
Uenci 3. razreda z uiteljico Anico Plankar leta 1959. Fotografija iz arhiva L. Rupena.

V sklopu RK se je izobraevalo tirinajst deklet, zimska kmetijska ola pa je odpadla, ker so v prejnjih letih vanjo vkljuili veino mladine, zato ni bilo potrebe po novem izobraevanju. olsko leto 1959/1960 se je prielo 5. septembra, konalo pa 17. junija 1960 zaradi predpriprav za VII. zlet bratstva in edinstva v Novem mestu. Zakljuna proslava z nastopi pionirjev in pionirk, recitacijami, deklamacijami in petjem je bila 26. junija. V olskem letu je bilo odobrenih dvanajst oddelkov, skupaj je na koncu pouk obiskovalo tristo tiriinpetdeset uencev. Pouk je potekal od 1. do 5. razreda na razredni stopnji in od 6. do 8. razreda na predmetni stopnji. olski obisk v letu je bil 94 %, uspeh pa skoraj 90 %. Pionirski odred Katje Rupena in mladinski aktiv LMS sta delovala na estetskem dvigu okolja ole in uilnic, urejala sta olski vrt in drevesnico, gojila cvetice pred olo ter delno skrbela za cesto pred olo. Oistili so tudi gozdni zaitni pas ob eleznici, od predora do uvajnice v dolini 5 km. Uitelji so uence peljali na poune ekskurzije in izlete na Muljavo, v Ljubljano, na Reko in v Opatijo, za zakljuek osnovne ole je razred odel v Dubrovnik. Na portnem podroju so uenci sodelovali na raznih tekmovanjih obinskega nivoja, v razlinih portih so redno premagovali Novomeane. Sodelovali so tudi na vseh olskih prireditvah in proslavah. Vseh lanov telovadnih drutev je bilo 210. Za mladino so izvedli teaj RK, ki ga je obiskovalo petnajst deklet. olsko 1960/1961 se je zaelo 5. septembra, konalo pa 24. junija z zakljuno proslavo. Vrilka dolnosti olskega upravitelja je postala Danica Vrh. V oli je bilo dvanajst oddelkov, skupaj je ob koncu leta obiskovalo olo tristo estinestdeset uencev. Letni uspeh je bil 79,3 %, letni obisk pa 95%. Pionirski odred Katje Rupena in mladinski aktiv sta urejala olsko igrie, istila zaitni pas ob elezniki progi ter opravljala delo na olskem vrtu in njivi. Med letom so uence peljali na ekskurzije in izlete v Trbovlje in Hrastnik, kjer so spoznali delo v tovarni ter teko ivljenje rudarjev, v Zagrebu so si ogledali zagrebki velesejem in spoznali rast in napredek jugoslovanske industrije,
32

1959/60

Obisk zoolokega vrta v Zagrebu leta 1959. Fotografijo hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

v Metliki in rnomlju so spoznali Belo krajino, odli so v ivalski vrt v Ljubljano, 8. razred pa je odel na zakljuno taborjenje v Rovinj. Zdravstveno stanje je bilo vse leto zadovoljivo, v zimskem asu je bilo nekaj primerov gripe in opic, vendar pouk ni preve trpel. e vedno pa je bil v kraju in med mladino problem alkoholizem oz. uivanje alkohola med otroki, ki jim to poetje opazno kodovalo, opozarjanje pa je naletelo na gluha uesa, saj so bili stari sami podvreni alkoholu. Stara stavba je bila e vedno ivljenjsko nevarna, ni zadoala minimalnim zahtevam in predpisom, nova pa je bila obljubljena za leto 1964. olsko leto 1961/1962 se je zaelo 5. septembra 1961, v 8. razredu se je konalo 15. junija, v ostalih razredih pa 20. junija 1962. Zakljuna proslava je bila 26. 6. 1962. V osnovni oli je bilo dvanajst oddelkov s tristo oseminosemdeset uenci (201 deek in 187 deklic), od tega je bilo devetintirideset ponavljavcev. Pionirji od 6. do 8. razreda so sodelovali pri urejanju olskega igria, uredili so prostor za igro med dvema ognjema in sodelovali pri ienju zaitnega pasu ob progi. Uenci od 7. do 8. razreda so pomagali pri urejanju nasada hruk na olskem vrtu, uenci 4. b razreda so na olskem vrtu zasadili jagode in cvetice ter za dan mrtvih oistili grobie padlih borcev. V oli ni bilo ve otrok padlih borcev ali rtev faistinega terorja. V tem letu je bil v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger (JPI) velik poudarek na telesni vzgoji. Ustanovili so portno drutvo Temenica, ki je delovalo po sekcijah, in sicer za mali nogomet, rokomet, atletiko in igro med dvema ognjema. Na telovadiu so imeli redne vadbene ure po urniku pod vodstvom uiteljev. Izvedli so ve portnih dni s tekmovanji. Na obinskem tekmovanju v krosu so dosegli lepe uspehe. Zasedli so 2., 4. in 5. mesto, posamezniki so prejeli diplome. V olski kroniki je ravnatelj zapisal, da se stari e vedno ne zavedajo, kako uivanje alkohola izpodkopava duevni in telesni razvoj otroka, ker so sami in to predvsem stareji podvreni alkoholu. Kot posledico le-tega je omenil pogost pojav defektnih otrok. Pouk je potekal redno. Od 1. do 5. razreda je bil razredni pouk, od 6. do 8. razreda pa predmetni pouk. Teave so imeli zaradi pomanjkanja uil in unih moi, zaradi esar so morali reducirati predmetnik. Ravnatelj je o olski stavbi zapisal tudi tole: 1961/62

Z leve: uiteljice Danijela Vrh, Lidija Komar in Vida Glava. Fotografija iz zasebnega arhiva gospe Danijele Vrh.

Ker je vsako leto ve oloobveznih otrok, je postala resen problem tudi olska stavba, prostor za pouevanje. olska stavba je stara, neuporabna, skratka ivljenjsko nevarna za vse, ki iejo pod njeno streho znanje in vzgojo. Letos bomo prekrili streho, ker nam ob deevju prepua vodo, da nam bo e tako dolgo rabila, dokler ne bo zrasla nova ola. V oli sami smo letos tudi vse pei popravili, nekaj preloili in eno novo kupili, ker je bilo e nemogoe v takem iveti. Kadilo se je domala iz vseh pei. Nekako smo tudi preuredili stranie za deke na poep, dali na vrata vzmeti, da se sama zapirajo, in tako uredili vsaj najnujneje. olo smo prebelili in zasteklili. Vsako leto akamo na novo olsko poslopje,

Uiteljica Ana Kavek v uilnici v nekdanjem poslopju ole. Fotografija iz zasebnega arhiva gospe Ane Kavek.

33

katero nam je obljubljeno l. 1964. Veliko je bilo napisanega govora na zborih volivcev in je sedaj le prilo do obinskega sedea, ki tudi sami vidijo, da je res nujno. olska stavba je bila zgrajena 1858. leta in potem nikakor ne more ustrezati dananjim zahtevam ole.
1962/63 olsko leto 1962/1963 se je prielo 5. septembra 1962. Zaradi hude zime so semestralne zimske poitnice v tem olskem letu trajale od 20. januarja do 20. februarja, zato so junija pouk podaljali za dva dneva. olsko leto so sklenili z zakljuno prireditvijo 26. junija. V tem olskem letu je ola doivela korenite spremembe v sestavi uiteljskega zbora. olski upravitelj je postal Franc Nahtigal, ki je poleg tega poueval e likovno in prometno vzgojo. ola je imela dvanajst oddelkov. tiristo dvanajst uencev je bilo razporejenih v est uilnic. Pouk je potekal v dveh izmenah. Zaradi pomanjkanja uiteljev so v 5. razredu uvedli predmetni pouk, predmetnik v vijih razredih pa so okrnili za gospodarsko-tehnini pouk in gospodinjstvo, od marca naprej e za glasbeni pouk. Na kvaliteto pouka so dokaj negativno vplivali tudi slabi materialni pogoji (prostorska stiska, nadtevilni oddelki, skromna in zastarela uila, nezadostno kvalificirani kader ter slaba stimulacija njegovega dela). V tem olskem letu je ola izvajala vpeljane oblike sodelovanja s stari. Organizirali so en roditeljski sestanek za stare, na katerem so obravnavali probleme uenja ter druinsko problematiko. Z reorganizacijo olske mree, ki je bila v novomeki obini dokonno izvedena do konca leta 1962, se je k oli 1. januarja 1963 prikljuila enooddelna osnovna ola Globodol z dvanajstimi uenci v treh razredih (2., 3. in 4.). Vodja podrunice in hkrati edini uitelj podrunine ole v Globodolu je bila uiteljica Alojzija Mahni.
Opis razmer v lokalnem okolju v olski kroniki iz leta 1962. Dokument hrani O Mirna Pe.

Ob zakljuku olskega leta so povsem prenovili elektrino napeljavo v oli ter namestili nove lui v vseh prostorih. ola je z izselitvijo dotedanjega upravitelja ole pridobila dva prostora. Enega so preuredili v zbornico, drugega, manjega, pa v pisarno. V olski kroniki je za olsko leto 1962/63 podrobno opisano tudi drubeno in politino ivljenje v tedanjem asu. Najpomembneji dogodek tega leta je bil sprejem nove ustave tedanje SFRJ in kasneje e SR Slovenije.

1963/64

olsko leto 1963/1964 se je prielo 1. septembra 1963, konalo pa 31. avgusta 1964. S poukom so zaeli 4. septembra, konali pa 22. junija. olo sta obiskovala tiristo dva uenca v matini oli in dvaindvajset uencev v podrunini oli. e vedno je bilo znotraj uiteljskega zbora veliko pomanjkanje unega kadra, zato so ponovno rtali iz predmetnika tehnini pouk in gospodinjstvo. V tem letu je bil zelo dejaven podmladek RK, ki ga je vodila uiteljica Vida Golobi. Vse leto je uence spodbujala k skrbi za osebno higieno ter istoo v razredih. Prav tako je bilo prvi uvedeno deurstvo na hodnikih in pred olo. Na drubeno-politinem podroju je Mirna Pe doivela pomembno spremembo. Ustanovljena je bila Krajevna skupnost Mirna Pe. V olskem letu 1964/1965 se je pouk zael 5. septembra, konal pa 19. junija. olo je obiskovalo tiristo tiriindvajset

34

uencev, od tega je bilo triindvajset uencev v podrunini oli v Globodolu. Pouk v matini oli je bil organiziran v tirinajstih samostojnih oddelkih, v podrunini pa v enem kombiniranem oddelku. Na potek in kvaliteto pouka so pogosto vplivali teki materialni pogoji (stiska s prostori, pomanjkanje kabinetov in sodobnih unih pripomokov) in ponovno tudi tevilno in kadrovsko ibek sestav uiteljskega zbora. Uencem, ki so napredovali v viji razred z negativno oceno, je ola nudila dodatno pomo iz slovenskega jezika in matematike. Od interesnih dejavnosti sta v oli delovala le dramski kroek in pevski zbor. ola je v tem letu organizirala tri skupne roditeljske sestanke z naslednjo vsebino: prehrana uencev, vzgoja in uenje doma, izdelava domaih nalog, dolobe novega zakona o osnovni oli. olsko kroniko za leto 1965/66 je ravnatelj Franc Nahtigal zael takole:

S poukom smo prieli 5. septembra 1965, konali pa 20. junija 1966. olskega leta nismo zaeli s posebnim optimizmom, saj smo se e na zaetku znali v precejnjih teavah, predvsem kar se tie tevila uiteljev in strokovne zasedbe pri posameznih predmetih. Kot e ve let nazaj pa je tudi letos vplivalo na slabo poutje predvsem novih uiteljev in uencev v celoti dotrajano olsko poslopje. No, nekaj pa je bilo, kar je vlivalo v nas iskrico optimizma. To je bil uiteljski blok, katerega gradnja se je bliala koncu in ki smo ga konno 1. decembra napolnili s stanovalci iz uiteljskih vrst, saj smo bili primernih stanovanj prepotrebni. Hkrati pa je unemu osebju vlivala pogum in voljo ljubezen do opravljanja svojega poklica.
V olskem letu 1965/1966 je olo obiskovalo tiristo osem uencev v matini oli in estnajst v podrunini oli. Pouk je bil zaznamovan s precejnjim izostankom uencev zaradi epidemije nalezljive zlatenice, zlasti je bilo prizadeto obmoje globodolske doline. Druge ovire, ki so prepreevale, da bi bil proces pouka uspeneji, pa so bile zopet povezane s prostorsko stisko in slabimi materialni pogoji. Uenci so v tem olskem letu sodelovali na obinskem tekmovanju Pokai, kaj ve o varnosti prometa, na katerem so zasedli 4. mesto in za nagrado prejeli fotografski aparat Pentoma. Tako je ola dobila svoj prvi fotoaparat. V letu 1965 je vse dogajanje v oli potekalo v znamenju priprav na zaetek gradnje nove ole v Mirni Pei. Prav zato je bilo toliko veje razoaranje uencev, uiteljev ter vseh obanov mirnopekega obmoja, ko je v zaetku septembra 1965 postalo jasno, da se ola v tem niti v prihodnjem letu e ne bo gradila. Prag ole je v olskem letu 1966/1967, 5. septembra 1966, prestopilo tiristo pet uencev v matini ter osemnajst v podrunini oli. ola je v kadrovski zasedbi doivela nekaj sprememb, vendar doloeni predmeti na predmetni stopnji e vedno niso bili strokovno dovolj dobro podprti. Prostovoljnih dejavnosti, razen portnega kroka, v tem olskem letu ni bilo. V posameznih razredih razredne stopnje so imeli samostojne pevske zborke, uenci vijih razredov pa so imeli en skupni zbor. Uenci so tudi v tem olskem letu sodelovali v tafeti mladosti (3. maja) ter se udeleili javke na Frati (5. maja), kjer so od ajdovkih pionirjev sprejeli kurirkovo poto in jo prinesli po gozdu do Mirne Pei. Naslednji dan so se je ob

Uiteljica Simona Menar z uenci leta 1964. Fotografija iz arhiva L. Rupena.

1965/66

1966/67
Uitelj Anton Perko z uenci v Preernovi sobi. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

35

8. uri vsi uenci zbrali na igriu ob Temenici, kjer so pionirji po kratkem kulturnem programu prebrali pozdrave mirnopekih pionirjev predsedniku Titu, nato pa so kurirji ponesli kurirkovo torbo do naslednje javke v Karteljevem. 19. februarja 1967 je ola skupaj s KO SZDL sklicala javno tribuno, na kateri so temeljito prikazali potrebe tedanjega olskega okolia po gradnji ole. 1967/68 Pouk v olskem letu 1967/1968 se je priel 5. septembra 1967. Vril se je v estnajstih oddelkih v matini oli (397 uencev) in v dveh kombiniranih v podrunini oli (25 uencev). Sto petintrideset uencev je v tem letu imelo abonma v mladinskem gledaliu v Ljubljani, kjer so si ogledali tri mladinske igre (Trije muketirji, Pepelka in Trije debeluhi); 7. aprila 1968 pa si je okrog estdeset uencev ogledalo v Ljubljani opero Gorenjski slavek. ola se je v tem olskem letu prvi vkljuila v tekmovanje za Cicibanovo in upanievo bralno znako, ki sta med uenci vzbudili precejnje zanimanje. Pouk se je zakljuil 20. junija 1968, olsko leto pa so slovesno zakljuili na proslavi 26. junija. Zanimivi so tudi podatki iz olske kuhinje za to leto. Ravnatelj Franc Nahtigal jih je opisal takole:

olske malice smo v tem letu precej popestrili. Kljub temu da je znaal denarni prispevek na enega uenca le 5,00 din. Dvakrat na teden so uenci prejemali enolonnice, ostale dneve pa kruh z namazom in aj oz. kavo. To nam je omogoila dokaj uspena nabiralna akcija, ki smo jo organizirali v zaetku olskega leta. Zbrali smo 1800 kg krompirja, 450 kg zelja, 35 kg ebule in esna. e v poitnicah pa smo nabrali 340 l borovnic. Iz zbranih jabolk in sliv pa je kuharica pripravila kar 320 kg marmelade in 18 l soka. Poleg tega pa so uenci nabrali po hiah e 90,00 din gotovine. V mesecu juniju smo za prihodnje ol. leto nabrali 220 l borovnic.
Na krajevni praznik Mirne Pei, 19. marca, so se na prostoru, kjer naj bi stala nova ola, zbrali domaini ter predstavniki obinske skupine. S kulturnim programom so poastili praznik, nato pa so stroji gradbenega podjetja SGP Pionir prieli s pripravljalnimi deli za izgradnjo nove ole. Dolgotrajne elje otrok in obanov Mirne Pei in okolikih vasi so se torej s tem dogodkom zaele uresnievati, je v kroniki zapisal ravnatelj Nahtigal. 5. septembra 1968 se je zaelo novo olsko leto, ki se je zadnjikrat zaelo v stari olski stavbi. Sveana otvoritev novega olskega obdobja je bila 29. oktobra, na obinski praznik obine Novo mesto. Ravnatelj Franc Nahtigal ta dogodek opisal zelo slikovito: Za prebivalce mirnopeke doline to ni bil obiajen praznik, temve mnogo ve. Zapoznelo jesensko sonce je sijalo z vsemi zadnjimi momi, ko so se obani zaeli zbirati pred olo. Z dvema avtobusoma so se iz Novega mesta pripeljali odborniki obinske skupine, funkcionarji drubeno-politinih organizacij in nekateri poslanci republike in zvezne skupine. Mirna Pe jih je priakala prenovljena in okraena z zastavami. Uenci so ta dogodek poastili z lepim kulturnim programom, v katerem je sodelovala tudi novomeka godba na pihala. Sledila je skromna pogostitev gostov, domainov in bivih uiteljev, ki so se odzvali vabilu ter ogledu novih olskih prostorov.

Pevski zbor na sveani otvoritvi olskih prostorov ob portretu Ivana Kovaia - Efenke. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

1968/69

36

ola se je ob tem dogodku po sklepu obinske skupine preimenovala, njen uradni naziv se je po novem glasil Osnovna ola narodnega heroja Ivana Kovaia - Efenke Mirna Pe. Tudi v novem olskem poslopju je pouk potekal dvoizmensko. Tristo estindevetdeset uencev je bilo razdeljenih v osem razredov po dva oddelka, kar je skupaj znaalo estnajst oddelkov. V podrunini oli je bilo v tem letu devetindvajset uencev, v dveh kombiniranih oddelkih (1.2. ter 3.4. razred). V okviru pionirske organizacije, katere mentorica je bila uiteljica Milka Obrekar, je ola prvi izdala glasilo pionirskega odreda Prvi koraki. Izli sta dve tevilki. Pouk v olskem letu 1969/1970 se je za dvesto tiri uence v matini ter za devetindvajset uencev v podrunini oli priel v petek, 5. septembra. tevilo oddelkov se je zaradi premajhnega tevila uencev v 8. razredu (33) zmanjalo z osemnajst na sedemnajst. Potekal je v dveh izmenah, dopoldan od 7.10 v Mirni Pei ter od 8.00 v Globodolu, popoldan pa od 12.45 v Globodolu ter od 13.00 v Mirni Pei. V dopoldanski izmeni so bili v centralni oli uenci od 5. do 8. razreda in 1. b razred (kombinirani oddelek 2. in 4. razreda) v podrunini oli, popoldansko izmeno pa so tvorili vsi ostali oddelki, v centralni oli so to bili oddelki nije stopnje. Za pouk so uporabljali vseh osem matinih in eno specialno uilnico. Novost v tem olskem letu je bila nova zaetna bralno-pisalna metoda v prvem razredu, ki so jo izvajali pod mentorstvom Martina Fujsa, pedagokega svetovalca iz Novega mesta. V olskem letu 1971/1972 so ukinili podrunino olo v Globodolu. Uence so preolali v centralno olo, v kateri se zaradi tega tevilo oddelkov ni spremenilo. Za otroke iz Globodola so organizirali prevoz do ole. Novost v tem olskem letu je tudi uvedba petdnevnega delovnega tedna. Pouk se je zael 1. septembra, konal pa 23. junija, sveana proslava in podelitev sprieval pa je bila 26. junija. Ker je olo v tem letu zapustilo pet uiteljev, na novo pa sta prila le dva, so v tem olskem letu ukinili tehnini pouk. To olsko leto je zaznamovala tudi nesrea s centralno kurjavo, ki je povzroila, da je bil pouk med 22. 11. ter 9. 12. 1971 prekinjen. Ravnatelj je ta dogodek v kroniki podrobno opisal takole: 1971/72 1969/70

V noi med 19. in 20. novembrom je mono deevalo, de je nato preel v sneg. Naslednjo no je temperatura mono padla. Razmoena izolacija cevi in ekspanzijske posode centralne kurjave so izgubile svoj namen. Voda v ceveh in v ekspanzijski posodi je zamrznila, zato je odpovedal tudi varnostni ventil. Kurja Franc Reek je v nedeljo, 21. novembra, zakuril okrog 7. ure v kotlu centralne kurjave. Ko je okrog 9. ure ogenj e popual, je odel domov. Prav v tem asu pa je bila prekinjena elektrina napetost, zato je potisna rpalka za kroenje vode prenehala delovati. Ker je bilo kroenje zaustavljeno, je temperatura vode v kotlu hitro naraala in zavrela. Zaradi premonega pritiska je e ob 9.15 prilo do mone eksplozije. Razneslo je kotel in kotlarno. Ta dogodek in hud mraz sta povzroila, da smo pouk zaasno prekinili. Da smo ta izostanek nadoknadili, smo skoraj v celoti porabili semestralne poitnice in nekaj prostih sobot.

Selitev iz globodolske ole. Fotografija iz zasebnega arhiva gospoda Joefa Pungerarja. 37

1972/73

1. olski dan olskega leta 1972/1973 je bil v petek, 1. septembra. V olo je vstopilo tristo estinsedemdeset uencev, razdeljenih v petnajst oddelkov. ola je vse leto izvajala dopolnilni pouk. Z njim so zaeli 11. septembra in je trajal vse leto. Ure tega pouka so bile na urniku po konanem rednem pouku. 1. in 2. razred sta imela po dve uri dopolnilnega pouka v okviru uiteljeve une obveznosti, tretji razred prav tako v okviru une obveznosti, vsi ostali pa so imeli dopolnilni pouk izven une obveznosti. Do konca olskega leta so realizirali 195 dni pouka in predpisano tevilo unih ur. Redni pouk se je konal do 23. junija, zakljuna proslava s podelitvijo sprieval in nagrad odlinim uencem pa je bila v ponedeljek, 25. junija 1973. Ravnatelj je v kroniki zapisal, da se v oli zavedajo, da je olski okoli podeelskega znaaja, zato so monosti za kulturno udejstvovanje razmeroma skromne. Prav iz tega razloga se na uiteljski zbor stalno trudi, da bi bile proslave dravnih praznikov in spominskih dni kar najbolj pripravljene in da bi v kulturnih programih sodelovalo im ve uencev. Zavedajo se, da imajo e proslave dvojni pomen (ideoloko-vzgojni in kulturni), zato jih pripravljalo e temeljiteje. ola je tudi v tem olskem letu namenila veliko pozornosti sodelovanju s stari. Zanje je organizirala dva skupna roditeljska sestanka, na katerih so se pogovorili o organizaciji pouka, prevozih uencev, o ubenikih ipd. Poleg tega pa sta bili na teh sestankih dve predavanji: redna prehrana otrok in kako doseemo, da je domae uenje uspeno. Vsak razrednik je imel tudi po dva razredna roditeljska sestanka. Odziv starev na roditeljskih sestankih je bil veji kot prejnja leta. e vedno pa se je pojavljalo, da ni bilo na roditeljske sestanke prav tistih starev, katerih otroci bi to najbolj potrebovali. Take stare so razredniki obiskali na domovih. Prostorov za pouk niso spreminjali. olo so dopolnjevali z opremo in unimi pripomoki ter skrbeli za bogatenje knjinice. Pomanjkanje portnih objektov je delavce ole spodbudilo, da so pristopili k etapni izgradnji igri za telesno vzgojo. Zaradi pomanjkanja denarja so nart nekoliko reducirali. V mesecu septembru 1972 so zaeli z zemeljskimi deli. Delo je bilo opravljeno v enem mesecu, stalo pa je 53.000,00 din. Denar so tako potroili in dela prekinili.

Prihod kurirkove pote na olsko igrie. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

1973/74

olsko leto 1973/74 so prieli 3. septembra. tevilo oddelkov se ni spremenilo, kadrovsko pa je uiteljski zbor postal ibkeji za enega uitelja. Tudi tevilo uencev je v odnosu na preteklo olsko leto nekoliko padlo, vpisanih je bilo tristo tiriinestdeset uencev. Prostorski pogoji se v tem letu niso spremenili. ola je v oktobru pridobila novo asfaltno povrino v velikosti 30 x 40 m za pouk telesne vzgoje. Stroke so delno pokrili iz lastnih sredstev, delno pa iz namenske dotacije TIS Novo mesto. Nabavili so tudi gole za rokomet, rekvizite za koarko in nekaj pripomokov za parterno telovadbo. ola je nabavila tudi nekaj notranje opreme (omare) ter precej unih pripomokov za moderno matematiko, ki so jo zaeli uvajati pred dvema letoma, v tem olskem letu pa so jo pouevali e v 1., 2. in 3. razredu.

Igranje namiznega tenisa med odmorom. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 38

Ve pozornosti so namenili tudi obrambni vzgoji. Nekatere teme s tega podroja so uitelji vkljuili tudi v une narte posameznih predmetov in svobodnih dejavnosti.

Pouk v olskem letu 1974/1975 so prieli 2. septembra 1974. Prvi semester je trajal do 24. januarja 1975. Sledil je en teden semestralnih poitnic. Drugi semester se je zael 3. februarja in je trajal do 25. junija. olo je obiskovalo tristo petinestdeset uencev. Uni uspeh ob koncu leta je bil zelo dober, kot je zapisano v kroniki, tako dobrega uspeha ola do takrat e ni bilo. V tem olskem letu je spremenjen pravilnik prinesel nov nain ocenjevanja pri izrazito vzgojnih predmetih. Odpravljena je bila negativna ocena, predmeti (telesna vzgoja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, tehnina vzgoja in gospodinjstvo) pa so se po novem ocenjevali z ocenami zelo uspeno, uspeno ali manj uspeno. Novost je bilo tudi ocenjevanje vedenja, ki se je od tega leta naprej namesto tevilno ocenjevalo opisno, in sicer z ocenami vzorno, primerno in manj primerno. 30. 4. 1976 so uenci ole skupaj z mladinci KS pripravili izredno sveano akademijo v poastitev stoletnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja. V oli so zelo uspeno izvedli tekmovanje za upanievo bralno znako. Na slavnostni podelitvi 25. maja 1976 jih je obiskal pesnik Tone Pavek. Pomembneja pridobitev takratne Krajevne skupnosti Mirna Pe pa je bila tudi tiri kilometre dolga nova asfaltna cesta od Bike vasi do Jablana. Izgradnja je za prebivalce pomenila neprecenljivo vrednost, hkrati pa olajanje ob zmanjanju prahu in blata. Pouk v olskem letu 1976/1977 se je za tristo petintrideset uencev v estnajstih oddelkih zael v sredo, 1. septembra 1976, konal pa v petek, 24. junija 1977. Semestralne poitnice so trajale tirinajst dni, in sicer od 21. januarja do 4. februarja. Opravili so povpreno 195 dni pouka. Prostorsko stanje se v tem olskem letu ni spremenilo. V oli so izvrili potrebna popravila in opravili nekatera nujna vzdrevalna dela (beljenje hodnikov in sanitarij) ter nabavili nekaj nove opreme (omare za fiziko, kemijo in biologijo in nekaj opreme za telesno vzgojo ), del nove opreme za kuhinjo, novo pe za centralno kurjavo ter nov avtobus za prevoz uencev. Za pouk na predmetni stopnji so nabavili nekaj novih uil. tevilo knjig v olski knjinici so poveali za 237, tako da je le-ta v olskem letu znaala 4777 knjig. olsko leto 1977/1978 se je za tristo trideset uencev prielo 1. septembra in se konalo 23. 6. 1978. To leto je e posebej zaznamoval odhod ravnatelja Franca Nahtigala. V asu njegovega ravnateljevanja so v Mirni Pei zgradili stanovanjski blok za uitelje in novo olo, za kar je imel velike zasluge prav on sam. Mesto novega ravnatelja je prevzel Aleksander Rupena, ki je do tedaj v oli poueval slovenski jezik. V tem olskem letu je bilo v oli ustanovljeno pionirsko kulturno drutvo, ki je zdruevalo delo literarnega, dramatskega, lutkovnega kroka, kroke D, taborniki in tehniki kroek, kroek ronih del, klub OZN, plesni teaj, MRK, ZSMS ter pionirsko hranilnico. Klub OZN, ki je deloval pod mentorstvom uiteljice Slavke Rupena, je v tem letu dosegel svoj najveji uspeh.

1974/75

1975/76

1976/77

Urejanje olskega vrta. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

1977/78

Uenci v kulturnem domu na proslavi ob dnevu pionirjev okoli leta 1977. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 39

Na obinskem tekmovanju je drugi zaporedoma osvojil 1. mesto ter zmagal tudi na podronem prvenstvu. Na republikem tekmovanju pa so zasedli 3.4. mesto. Za krajevno skupnost Mirna Pe je bil to leto prav gotovo najpomembneji dogodek prietek gradnje vodovoda in zgraditev rezervoarja nad Rogovilo. Poleg tega so bili v tem letu zgrajeni nadaljnji 4 km asfaltne ceste proti Novemu mestu (80 m dlje, kot se cesta odcepi za na Hudo). 1978/79 V olskem letu 1978/1979 so prieli s poukom v petek, 1. septembra. Prvo polletje so konali v petek, 19. januarja. Semestralne poitnice so trajale tirinajst dni. V drugem polletju so zaeli s poukom v ponedeljek, 5. februarja; olsko leto pa zakljuili s slovesno podelitvijo priznanj in diplom v ponedeljek, 25. junija. olo je obiskovalo tristo tiriindvajset uencev v estnajstih oddelkih. Pouk je e vedno potekal v dveh izmenah. Dopoldanska izmena, ki so jo sestavljali uenci od 5. do 8. razreda, je imela pouk v terminu od 7. do 12. ure. Popoldanska izmena, ki so jo sestavljali uenci od 1. do 4. razreda, pa je imela pouk od 13. do 17. ure. Uence, ki so bili oddaljeni od ole ve kot 4 km, so vozili v olo s olskim kombijem, in sicer iz Globodola in Dolenje vasi. Uenci so v tem letu dobili nekaj novih uil za tehnini pouk, kemijo in biologijo. Kupili so zvoni filmski kinoprojektor, posodobili uiteljsko in pionirsko knjinico, konec olskega leta pa so zaeli intalirati centralno ozvoenje za celo olo. Najve strokov je oli v tem letu predstavljal olski kombi, ki je zaradi pogostih okvar krepko izpraznil olsko blagajno. Dejavnost ole se je v tem letu izkazala tudi izven olskih meja. Pionirji so pomagali pri izgradnji vodovoda in so na rangi zasuli 2 km vodovodnega jarka.
Nastop pevskega zbora na prireditvi ob dnevu JLA. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Najbolje rezultate v tekmovanjih je v tem olskem letu nizalo D. Osvojili so 1. mesto v teku na 1000 m na obinskem atletskem tekmovanju, naslov obinskega prvaka v rokometu v kategoriji mlajih pionirjev ter 2. mesto med starejimi pionirji. D je v tem letu tudi prvi doslej tekmovala na republiki ravni. Za olo je bil na drubeno-politinem podroju najpomembneji referendum za izgradnjo olskega prostora v obini Novo mesto. Po tem programu naj bi ola v letih 19811985 prila na vrsto za dograditev. Dogradili naj bi telovadnico, uilnice in ostale prostore za estnajst oddelkov v eni izmeni, v okviru ole pa naj bi deloval tudi vrtec. Koledarsko leto 1979 je zaznamovala huda zima, ki se je zavlekla pozno v mesec marec. Spomladanska pozeba je vzela precej sadja in ita. Sledila sta huda vroina in suno obdobje, ki sta vplivala na slabo letino.

1979/80

Pouk se je zael 3. septembra 1979, zakljuil pa 25. junija 1980 s podelitvijo priznanj in nagrad. Pouk je bil za tristo dvanajst uencev organiziran v petnajstih oddelkih in je potekal v dveh izmenah. ola se je v tem olskem letu tesneje povezovala s stari in zunanjimi organizacijami. Najbolj uspeno je bilo sodelovanje s TOZD Beti. Tovarna je oli posodila dva ivalna stroja in omogoila svoji delavki, da je v oli vodila iviljski teaj. Pouk so zakljuili 25. junija 1980 in poleg zakljune slovesnosti pripravili razstavo za iro javnost, na kateri so predstavili izdelke, pisne naloge in slike.

40

V olskem letu 1980/1981 se je pouk zael 1. septembra, konal pa 26. junija. Pouk v prvem polletju so zakljuili 9. januarja 1981, sledili pa so kar trije tedni zimskih poitnic. Le-te so bile podaljane zaradi hude zime. Zimske temperature so se nekajkrat ustavile na 25 C. tevilo oddelkov se v tem olskem letu ni spremenilo, olo je obiskovalo tristo devet uencev v petnajstih oddelkih. olsko leto je najbolj zaznamovala smrt dotedanjega predsednika drave, Josipa Broza Tita. Delovni nart ole so sprejeli 30. 9. 1980. Uenci so bili razporejeni v petnajstih oddelkih in v dveh izmenah. Prva izmena (osem oddelkov od 5. do 8. razreda) je zaenjala s poukom ob 7. uri, druga izmena (sedem oddelkov od 1. do 4. razreda) pa ob 13. uri. Uence, ki so bili od ole oddaljeni ve kot tiri kilometre, so vozili v olo s olskim kombijem. Prvo polletje se je konalo 9. 1. 1981. Sledili so trije tedni zimskih poitnic. Zaradi hude zime in stabilizacijskih ukrepov so bile podaljane za en teden. Pouk so nadomestili v drugem polletju, ki se je konalo za osmi razred 15. junija, za ostale razrede pa 26. junija. Kadrovska zasedba se je nekoliko izboljala, vendar so bile teave, ker za nekatera dela in naloge ni bilo dovolj ur. Materialni pogoji niso bili zadovoljivi. Nujno so potrebovali tri specialne uilnice in telovadnico. Zaradi stabilizacijskih ukrepov je ola izpadla iz programa dograditve v obdobju 19811985. Nabavili so nekaj uil, popravili strania in opravili druga obrtnika dela. Sami so kupili nov olski kombi. Zaradi majhnega tevila otrok je bilo finanno stanje edalje slabe. Zelo so se poveali izdatki za gorivo in elektrino energijo. Uni uspeh ob koncu olskega leta je bil 98,80%. Dopolnilni pouk za manj uspene uence je potekal na vsakih tirinajst dni pri slovenskem in nemkem jeziku ter matematiki. V mali oli je bilo v dveh oddelkih 43 uencev. Skupina A je imela pouk v ponedeljek, sredo in petek, skupina B pa v torek in etrtek. Naslednji teden sta skupini urnik zamenjali. V oli so delovale naslednje organizacije uencev: Pionirska organizacija, Zveza socialistine mladine Slovenije, Mladi lani Rdeega kria, olsko portno drutvo, Pionirsko kulturno drutvo, olska skupnost in Oddelne pionirske skupnosti. Sistematsko so bili pregledani uenci 1., 3., 5. in 7. razreda, uenci od 1. do 4. razreda pa so imeli v Brljinu tudi sistematski pregled zob. Uenci so pri pouku manjkali zaradi gripe, vodenih koz in mumpsa. Pri nekaterih so se pojavile ui. V olski kuhinji se je hranilo 296 uencev. Socialno ibki so dobivali malico brezplano ali pa po polovini ceni. Za stare so organizirali dva skupna roditeljska sestanka s predavanji. Prvi petek v mesecu so imeli vsi razredniki govorilne ure. Izvoljen je bil nov svet starev. ola je aktivno sodelovala v drubenopolitinem ivljenju krajevne skupnosti, z organizacijami in drutvi v kraju ter S TOZD Beti. Uitelji so se sestali enajstkrat na rednih mesenih konferencah, razredni uiteljski zbori so se sestali petnajstkrat in imeli osemnajst oddelnih konferenc. V oli je pod mentorstvom tov. Joice Cesar potekalo poklicno usmerjanje. Ob

1980/81

Uenci z ravnateljem Aleksandom Rupeno in uitelji na tradicionalni pustni povorki skozi Mirno Pe. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Sprejem pionirjev v pionirsko organizacijo. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

41

koncu olskega leta je bila generacija uencev osmega razreda prva, ki je la v usmerjeno izobraevanje. 1981/82 V aprilu 1982 so pedagoki svetovalci OE Novo mesto Zavoda za olstvo opravili pedagoki pregled ole. Vzgojnoizobraevalno delo je potekalo po ustaljenem programu. Bilo je tirinajst oddelkov, po en oddelek prvega in tretjega razreda, pouk je e vedno potekal v dveh izmenah. Na novo je bil uveden rekreativni odmor, dopoldne po etrti olski uri, popoldne pa po tretji. tevilo uencev se je ponovno zmanjalo. Uni uspeh je bil 100%. Ob zakljuku olskega leta so uenci s sodelovanjem LD Mirna Pe in Aktivom kmekih ensk pripravili bogato razstavo za krajane. TOZD Beti je ob tej prilonosti ponudil v prodajo svoje izdelke. Razstava je bila dobro obiskana. Po sklepu uiteljskega zbora naj bi razstave prirejali na dve leti. V tem olskem letu so imeli veliko kadrovskih teav. Z veliko portvovalnostjo nekaterih pedagokih delavcev so zastavljene programe realizirali. Kljub zaostreni gospodarski situaciji so kupili estnajst milimetrski kinoprojektor in diaprojektor. Iz sredstev zdruene amortizacije pri OIS-u pa montano garao Strenik za olski kombi. Mala ola je potekala v dveh delih: prvi del od septembra do konca novembra, drugi del od marca do konca maja. Vse organizacije in svobodne dejavnosti uencev so se nadaljevale tudi v tem olskem letu. Sodelovanje s stari je potekalo po programu. Govorilne ure so bile vsak prvi etrtek v mesecu. Poleg tirih ocenjevalnih konferenc je bilo e estnajst oddelnih. Na podroju poklicnega usmerjanja so bili uenci petih in sedmih razredov testirani, uenci so se udeleili informativnih dnevov v Novem mestu in v Ljubljani. Pouk je e vedno potekal v dveh izmenah, v tirinajstih oddelkih. Skupaj je pouk obiskovalo 292 uencev. V zimskem asu je zaela prva izmena pouk ob 8. uri, v poletnem asu pa ob 7. uri, druga izmena pa je zaela s poukom ob 14. uri oziroma ob 13. uri. S olskim kombijem so vozili otroke v olo iz Globodola in Dolenje vasi. Peto popoldansko uro je bilo organizirano varstvo za uence. Kljub pomanjkanju finannih sredstev so nabavili nekaj orodja za tehnini pouk (tri mize KLIP KLAP, dva vrtalnika ter pet kompletov ronega orodja za obdelavo lesa in kovine), nekaj knjig za pionirsko in uiteljsko knjinico, pe za ganje gline pri likovnem pouku ter e nekaj uil za ostale predmete. Veliko izdatkov so imeli s popravilom vodovodne napeljave in kanalizacije ter olskega kotla v kuhinji. Hinik je prepleskal tiri uilnice, sanitarije, kuhinjo, obrobe in lebove na olski stavbi. Velike stroke so imeli s olskim kombijem (veliki izdatki za gorivo, popravila zaradi slabih cest). Mala ola je v tem olskem letu prvi potekala v organizaciji VVZ iz Novega mesta. Tudi v tem olskem letu so bili uenci zelo aktivni v organizacijah in krokih. Uenci sedmih in osmih razredov so solidarno obirali koruzo na Otocu, na poljih, ki jih je prizadelo neurje s too. Pomagali so pri spravilu pridelkov ostarelih v KS in bili glavni organizatorji sreanja starostnikov v maju 1983. Poklicni vzgoji so v skladu z unimi narti posvetili vso pozornost e v nijih razredih. Pedagoki delavci so se udeleevali aktivov v okviru Zavoda za olstvo (permanentno izobraevanje). V oli so imeli tudi v tem letu tri praktikantke, dijakinje Pedagoke gimnazije iz Novega mesta. Na obinskem referendumu so se krajani s 70% veino odloili za izgradnjo novega olskega poslopja. V planu

Prireditev ob prazniku dneva republike v kulturnem domu. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

1982/83

Sprejem kurirkove pote v kulturnem domu leta 1985. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

1983/84
42

dograditev so prili na tretje mesto. V drugi polovici leta 1987 naj bi zgradili telovadnico, dve specialni uilnici in tri kabinete. V oli je bilo ponovno tirinajst oddelkov (v 3. in 5. razredu po en oddelek), pouk v dveh izmenah, skupaj 287 uencev. V skladu z zakonom so organizirali dopolnilni pouk za manj uspene uence tudi v mesecu avgustu, po deset ur na oddelek. Gospodinjsko prakso so izvajali v skladu z zakonom za vse uence 7. in 8. razredov fakultativno. Vzdrevalna dela je e vedno opravljal hinik. Pozimi so morali urediti odvod odplak iz kuhinje. V okviru VVZ je bil izveden 80-urni program potujoega vrtca. Obiskovalo ga je 25 otrok. Vodila ga je tov. Tonka Rozman. Realiziranih je bilo 319 ur male ole pod vodstvom tov. Marte Luar. Zdravstveno in socialno varstvo uencev je potekalo skupaj s sodelovanjem olskega dispanzerja iz Novega mesta. Pojavile so se bolezni, kot so opice, krlatinka, vodene koze, gripa. Uenke 7. razreda so bile tudi v tem letu cepljene proti rdekam. 74 uencev se je udeleilo kolonije v Fazanu. V olski kuhinji se je hranilo 274 uencev, cena malice je bila 250 dinarjev. V okviru poklicnega usmerjanja so bili uenci na ekskurzijah v delovnih organizacijah, obiskali so jih tudi predstavniki delovnih organizacij, in sicer TP, Pionir, Novotehna, IMV, Beti, TOB. Ob koncu olskega leta so ponovno pripravili olsko razstavo, na kateri so lani LD razstavili svoje trofeje. Pouk je potekal v petnajstih oddelkih, v dveh izmenah je bilo 285 uencev. Zaradi bolezni so imeli veliko teav z organizacijo pouka. Za prevoze olskih otrok so kupili nov kombi Renault Trafic. Med semestralnimi poitnicami so temeljito preuredili centralno ogrevanje. Kupili so uila za posamezne predmete in 433 knjig za uiteljsko knjinico. S petimi novimi omarami so opremili uilnico za nemki jezik. Kupili so barvni TV-sprejemnik. Za potrebe raunalnikega kroka pa manjega, rno-belega. Na vseh podrojih so skuali slediti zahtevam sodobnega pouka. Komunala je zaela odvaati smeti. Za ogrevanje so porabili sto ton premoga. Okvar je bilo vse ve, denarja za materialne stroke pa malo. Uenci so bili vkljueni v razline dejavnosti. V okviru S so zbrali 15 700 kg starega eleza, 1 700 kg starega papirja in 650 kg odpadnih krp. Uspeni so bili tudi na drugih podrojih. Uenci so bili sistematsko pregledani. Krajevna zobozdravnica, dr. Katalenieva, je prvi izvedla zobozdravstveno sistematiko zob vseh uencev. V kolonijo na morje je odlo 44 uencev. 165 uencev je teklo na 4. Mirnopekem teku. ola je dala na razpolago olski kombi, klopi in prostor za garderobo. 16. marca so proslavili krajevni praznik in dan ole, 27. aprila pa so izvedli pohod in kulturni program ob osrednji obinski proslavi ob dnevu OF na Malem Vrhu, kjer je bila otvoritev spominske ploe borcem 1. dolenjskega bataljona. V oli je bilo 279 uencev in dvajset pedagokih delavcev. Pouk se je odvijal v dveh izmenah. Na viji stopnji je bilo sedem oddelkov, na niji pa osem. VVZ iz Novega mesta je izvedel tristourni program male ole za 38 uencev, v maju in aprilu pa osemdeseturni program male ole za 25 otrok, ki niso bili vkljueni v redno varstvo. Novembra 1985 so delavci zavoda za olstvo SRS OE Novo mesto opravili pregled dela ole v celoti. Posebno pozornost so posvetili nakupu uil in drugih pripomokov. S pomojo OIS in skupnosti za raziskovanje so kupili dva raunalnika Commodore 64 in enega s tiskalnikom Robototron. S pomojo KS Mirna Pe so nabavili videorekorder Toshiba z daljinskim upravljanjem. Plaali so tudi razmnoevalni stroj in kupili 130-litrski akvarij za
43

Prireditev v olskem atriju. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

1984/85

1985/86

Obrambni dan na olskem igriu leta 1985. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

potrebe pouka. Kljub kadrovskim teavam je bil delovni nart ole realiziran. 1986/87 S poukom so kot prejnja leta zaeli 1. septembra in ga konali 25. junija. Ob koncu 1. polletja so uenci imeli tirinajst dni zimskih poitnic. V oli je bilo petnajst oddelkov in en osmi razred, skupaj 288 uencev. Pouk na viji stopnji je potekal dopoldne od 7.00 do 12.15, razredna stopnja pa je zaela s poukom ob 13.00 in ga konala ob 17.25. Kadrovske teave so se nadaljevale, zaradi zakonskih omejitev niso mogli nabaviti prepotrebnih unih pripomokov. Nadaljevali so s programom celoletne male ole in potujoim vrtcem za petletne otroke. olsko leto so slovesno zakljuili s podelitvijo sprieval, priznanj in nagrad najboljim uencem. Uenci so dobili 74 pohval, osvojili 71 nagrad in 36 priznanj. Te jim je podelila predsednica sveta starev. Prireditve so se udeleili tudi stari uencev. Na prilonostni razstavi so celovito predstavili svoje celoletno delo. lani oblikovalnega kroka so pripravili prodajno razstavo svojih izdelkov. Na predmetni stopnji uenci niso redno obiskovali dopolnilnega pouka, izrekli so dvajset disciplinskih ukrepov, posamezni uenci so imeli manj primerno vedenje. Uenci so aktivno delovali v krokih in organizacijah. Pri pripravi naravoslovnih dni in ekskurzij je ola sodelovala z okoljem: KS, KK SZDL, KO ZB, KO RK, Beti, TZO Klas, DE Novoles in obrtniki. Uiteljski zbor se je sestajal na problemskih in tudijskih konferencah, udeleevali so se aktivov in seminarjev. Na praksi so bile tri dijakinje pedagoke gimnazije. V oli je bilo estnajst oddelkov z 287 uenci. Materialni pogoji se niso izboljali. Nabavili so nov bojler za kurilnico in sanirali okvare na vodovodnem omreju. Od SPV so dobili v dar novo kolo, od Zavarovalnice Triglav pa 10 000 dinarjev. S tem denarjem so kupili video kasetne filme. V okviru PO so pionirji pri posameznih krokih e vedno izvajali naloge v okviru JPI. Kurirkova pota je bila posveena jubileju VI. divizije. Proslava je bila pred spominskim obelejem Joetu aliju na Orkljevcu. olska skupnost je prvi organizirala sprejem najuspenejih uencev ob zakljuku olskega leta. Sprejema sta se udeleili predsednica in tajnica KO DPM, ki je tudi prispevala za pogostitev. MRK so bili zelo pridni na humanitarnem in ekolokem podroju. Skrbeli so tudi za higieno uencev. Zelo lepe uspehe so dosegali pionirji na portnem podroju. lani P KUD-a so bili nosilci vseh proslav v okviru ole in KS. ola je gostila borce iz Ormoa. Zaradi gradnje so izgubili njivo in sadovnjak ob oli. Vrtnine so gojili na njivi v Ivanji vasi. Skrbeli so za roe v oli in zelenico okrog ole. V okviru OS so uenci skrbeli za redno uenje, dosego temeljnih znanj, za istoo v oddelkih, za zabavno rekreacijski program in lepo vedenje. Posamezne OS so pripravile sreanja s stari, na katerih so aktivno sodelovali. Sodelovanje s stari je bilo iz leta v leto bolje. Malicali so vsi uenci. Ravnatelj Aleksander Rupena je redno spremljal uno-vzgojno delo pri pouku, krokih in organizacijah ter OS. Rojak Tone Pavek je posebej za uence napisal pesem Mirnopeki otroci. Uglasbil jo je prof. Franci Moe. Poleg pesmi so dobili e dolgo priakovani prizidek ole s specialnimi uilnicami, telovadnico, novo kuhinjo in novim vrtcem. Po dvajsetih letih so gradbeni stroji izvajalca novomekega Pionirja 8. aprila 1988 spet zabrneli v Mirni Pei. Nastopile so teave z denarjem, tako je celotna zunanja ureditev in oprema z uili izpadla iz investicije. Novih povrin je bilo 1.183,67 kvadratnih metrov, venamensko zaklonie 150,60 kvadratnih metrov in 342,60 kvadratnih metrov
44

portni dan. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

1987/88

Prednovoletna zabava v razredu leta 1987. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

velik vrtec. Dobavitelj opreme je bil Slovenijales s kooperanti. Stari del ole so prepleskali in poistili delavci ole ob pomoi uencev sami. Zaradi zamud pri gradnji se je pouk v novem olskem letu zael 5. septembra 1988. Po normalnem obratovanju so se e pri tehninem prevzemu odkrile napake. Hram uenosti stoji, doivlja in bo e doivljal kritike. Spomenik asa, za nas pa objekt, ki omogoa normalno delo. Dokaz, da tudi na kraj sledi svetu, asu in napredku, je v kroniko zapisal ravnatelj Aleksander Rupena. Sveana otvoritev ole je bila 4. 11. 1988 ob 17. uri. Bil je pravi ljudski praznik, ki se ga je udeleilo veliko krajanov in vabljenih gostov. Slavnostna govornika sta bila tov. Boris Dular, predsednik OK SZDL Novo mesto, in tov. Tonka Hoevar. Zgodovinski razvoj ole v Mirni Pei je podal ravnatelj ole, A. Rupena. Med vabljenimi gosti so bili Tone Pavek, Stane Potoar - Lazar, Mara in Bogdan Osolnik, Milo Kovai in drugi. Po bogatem kulturnem programu so si navzoi ogledali razstavi in na koncu poklepetali ob bogato obloenih mizah. Zahvalo so si zasluili vsi, tako stari kot pedagoki delavci, da je bila otvoritev tako sveana in nepozabna. Delo v oli je prvi potekalo v eni izmeni. Tega so bili vsi uitelji in uenci najbolj veseli. Vsak uitelj je dobil svoj delovni prostor. Prvi so prieli s podaljanim bivanjem. Za uence in otroke v vrtcu so v novi kuhinji zaeli kuhati tudi kosila. Uvajali so nov reim prihajanja k malici. Med urami pouka so zaeli izvajati minuto za zdravje. 30-minutni odmor je bil razdeljen na as za malico in as za rekreacijo. Viden napredek so pokazali atleti, saj je telovadnica omogoala kontinuirano delo vse leto. olska hranilnica je delovala v minimalnem obsegu. V vrtcu in tudi v oli je bila prava epidemija vodenih koz, ki je v doloenih obdobjih prav zdesetkala oddelke in skupine. S 1. 9. 1989 je zael delovati v okviru ole, v organizacijskem in poslovno finannem smislu, tudi vrtec Cepetavek. ola je svojo osnovno dejavnost razirila tudi na predolsko varstvo otrok. V oli je bilo estnajst rednih oddelkov in en oddelek podaljanega bivanja. S poukom so prieli ob 8. uri, 6. ura se je konala ob 13.20. Pred rednim poukom so ob 7.10 uenci imeli ID in dopolnilni ter dodatni pouk. Oddelek PB je priel s kosilom ob 11.45 in konal svoje delo ob 14.50. V okviru biokemijskega kroka je potekal fakultativni pouk kemija v industriji. Sodelovalo je petnajst uencev. Prevladovalo je eksperimentalno delo. Sredi olskega leta sta prenehali obstajati pionirska in mladinska organizacija. Povezovalec dejavnosti med posameznimi OS je postala olska skupnost. Z delom so nadaljevali vsi kroki in ostale dejavnosti uencev. e vedno so veliko skrb namenili poklicnemu usmerjanju. Telovadnico so zavarovali z letveniki in montirali mree na okna telovadnice, kupili novo opremo v jedilnici in prenosno ozvoenje. Dodatno so opremili uilnico za pouk gospodinjstva. V starem delu ole so prepleskali vsa okna. Namestili so ino ograjo proti Srovinovim. Za potrebe knjinice so kupili nov videorekorder in barvni TV. Poskrbeli so tudi za vrtec. V KS so ustanovili turistino drutvo, ki mu je predsedoval Lojze Kastelic, znani slovenski ebelar in krajevni zgodovinar. Na olskem igriu pa so drutva iz Mirne Pei organizirala veliko veselico in kmeke igre.
45 Fotografiji s sveane otvoritve prizidka ole. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

1988/89

1988/89

1990/91

Pouk je potekal po ustaljenem redu. Prilo je do ve kadrovskih sprememb. Ob pomoi sekretariata za drubene dejavnosti so oktobra po sistemu staro za novo kupili nov kombi IMV Trafic. Za knjinico so kupili nov raunalniki program, dva raunalnika in tiskalnika ter nekaj omar. Interesentom so oddajali v najem telovadnico, Kmetijski zavod pa je imel v oli ve predavanj za kmetijske proizvajalce. Med tudijskimi temami so se uitelji seznanili tudi z waldorfsko pedagogiko. Uitelji so budno spremljali dogodke v zvezi z bojem za neodvisno dravo Slovenijo. V okviru fakultativnega pouka so izvedli dva 80-urna programa anglekega jezika, ki ga je obiskovalo triintrideset uencev. Poskrbljeno je bilo za zdravstveno varstvo uencev (sistematski pregledi in pregledi zob). Uenci so hodili k zobozdravniku v tukajnjo ambulanto.

1991/92

V oli je bilo estnajst oddelkov redne O in 1 oddelek PB. V PB so bili vkljueni tudi uenci vozai. Zaposlenih je bilo enaindvajset uiteljev. Kupili so telefaks in alarmno napravo, ker je bilo v olo vlomljeno, za potrebe glasbene vzgoje pa elektrini harmonij. Uredili so tudi uilnico za angleki jezik, tako da so namestili predelno steno v knjinici. Za veje investicijske posege ola ni imela denarja. V olski kuhinji so pripravili tristo malic, tirideset kosil za uence, tiriintrideset malic za delavce in celotno prehrano za vrtec. Uenci so bili vkljueni v dodatni pouk pri razlinih predmetih, kar je pripomoglo, da so na zunanjih preverjanih znanja dosegli sorazmerno dobre rezultate. Logopedinji sta v vrtcu ter v 1. in 2. razredu opravili sistematiko. Ob koncu leta je ola skupaj s patronano sestro opravila analizo, katerim druinam preko Centra za socialno delo omogoiti nakup ubenikov na obroke oz. jim dati enkratno denarno pomo. Letos je usodo uencev na poklicnem podroju krojilo zunanje preverjanje znanja. Na dnevu odprtih vrat ole so mladi zgodovinarji predstavili projekt z naslovom ivljenje ljudi na Dolenjskem med obema vojnama. Slovesen zakljuek leta je bil 24. 6. 1992. Po kulturnem programu so sledile tekme med stari in uenci v koarki in odbojki. 6 . novembra je bila v oli slovesnost ob prietku gradnje istilne naprave in kanalizacije. Slovesnosti se je udeleil minister za varstvo okolja Miha Jazbinek in drugi pomembni gostje.

Zgoraj: lani planinskega kroka na Pristavi. Spodaj: olski kviz. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

1992/93

olsko leto so zaeli kadrovsko kompletni. Upokojil se je dolgoletni uitelj fizike in tehnine vzgoje Joe Pungerar, domain z Gr Vrha. V oli je bil deklice za vse, dolgo let je vozil kombi, uil v dveh izmenah in priskoil na pomo, kadar je bilo potrebno. V tem olskem letu je bila ola vkljuena v projekt treh ocenjevalnih obdobij. V 1. razredu pa so zaeli s projektom opisnega ocenjevanja. Za bosanske begunce so v oktobru uenci zbirali olske potrebine, oblaila in otroke igrae. olska hranilnica je bila odprta dvakrat tedensko. Uenci nijih razredov so v njej marljivo varevali. Zael je delovati turistino-zgodovinski kroek. Sodelovanje z okoljem in stari je bilo zelo dobro. S prehodom na trimestre se je zmanjalo tevilo roditeljskih sestankov. Imeli so dva razredna (september in april) in skupnega za vse v decembru. Za stare so organizirali predavanja. Stari so oli pomagali tudi pri realizaciji programov. KS Mirna Pe je dokonno uredila prizidek h kulturnemu domu in ga tudi izjemno lepo opremila.

46

olsko leto je bilo razdeljeno na trimestre. Prvi trimester je trajal od 1. 9. do 24. 12. 1993, drugi od 3. 1. 1994 do 31. 3., tretji pa od 1. 4. do 24. 6. 1994. olsko leto so zaeli s slovesnim sprejemom prvoolkov in njihovih starev. V estnajstih oddelkih je bilo 323 uencev. S poukom so prieli ob 8. uri. Zaposlenih je bilo sedemindvajset pedagokih delavcev. Prilo je do tevilnih kadrovskih zamenjav. Finanni poloaj ole se je zelo poslabal. Najveji stroek so bila tekoa vzdrevalna dela v kuhinji in servisiranje fotokopirnega stroja. olski kombi je bil preobremenjen, zato je bilo njegovo vzdrevanje drago. Dan odprtih vrat je bil 15. 4. 1994. Stari so si ogledali pouk, nato pa so predstavili celoletni projekt o 100-letnici dolenjske eleznice. Izdali so brouro in pripravili tematsko razstavo. Velika koda je bila, da so v KS izgubili splono in zobno ambulanto. V maju pa se ljudje niso odloili za novo obino, prav tako niso podaljali krajevnega samoprispevka. Letni delovni nart ole je tudi to olsko leto sprejel svet ole na svoji seji 24. oktobra. Vsebinsko se ni veliko razlikoval od prejnjih let. Pouk je potekal po ustaljenem urniku. Ostala so tri ocenjevalna obdobja. V projektu opisnega ocenjevanja so bili uenci od 1. do 3. razreda. Na tekmovanji so nekateri uenci dosegli dobre rezultate na obinskem prvenstvu matematikov in na dravnem prvenstvu mladih fizikov. Preverjanja znanja se je zaradi omejitve vpisa udeleilo sedemnajst uencev in uenk. Rezultati, ki so jih dosegli, so jim omogoili, da so se prav vsi vpisali v elene ole. Uenci so bili vkljueni v razline fakultativne dejavnosti. Pevski zbor e vsa leta pod vodstvom Milke Obrekar neguje slovensko zborovsko pesem in pesmi mladinskih skladateljev. Nastopali so na vseh olskih prireditvah in slovesnostih v kraju. olsko leto seje prielo v ponedeljek, 4. 9. 1995, in se konalo v petek, 21. 6. 1996, za uence od 1. do 7. razreda, in 14. 6. za uence osmih razredov. V estnajstih oddelkih je bilo 336 uencev. Uenci so imeli jesenske poitnice, od 31. 10 . do 3. 11. 1995, boino-novoletne poitnice, od 27. 12. 1995 do 2. 1 . 1996, zimske poitnice so imeli v drugem terminu, od 26. 2. do 2. 3. 1996, in prvomajske poitnice, od 29. 4. do 3. 5. 1996. Posamezni uenci so bili vkljueni v dopolnilni in dodatni pouk. Dodatni pouk so izvajali v vseh razredih pri glavnih predmetih. Na viji stopnji so ga omogoili vsem uencem, ki so se izkazali z nadarjenostjo in marljivostjo. Uenci so lahko obiskovali tudi fakultativni pouk iz nemkega jezika. Zadnji dan ole so imeli pouk in slovesen zakljuek ole s podelitvijo priznanj in nagrad najboljim uencem popolne. Uenci so tekmovali v zabavnih igrah. Razredne stopnja je bila za razliko od predmetne ustrezno kadrovsko zasedena. Bilo je ve zamenjav uiteljev. 31. 8. 1996 se je upokojila dolgoletna uiteljica v 3. razredu, ga. Milka Obrekar. Eno leto je pouevala v Globodolu in 34 let v O Mirna Pe. Dolga leta je vodila olski pevski zbor in bila mentor mladim Orfistom. V asu kadrovske sue je pouevala dopoldne in popoldne. Izstopala je s svojim kvalitetnim in predanim delom. V zasluen pokoj je odel 31. 12. 1995 tudi dolgoletni olski hinik, voznik kombija in kurja, g. France Reek. Bil je odgovoren in predan delavec. Turistino-zgodovinski kroek je sodeloval pri pripravah na odprtje pepoti v Zijalu. Na otvoritvi v soboto, 25. 5 1996, pa je sodeloval s kulturnim programom. Zaeli so zbirati podatke o naravnih in kulturno-zgodovinskih zanimivosti nae KS.

1993/94

1994/95

1995/96

lani turistino-zgodovinskega kroka. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

47

Sodelovanje s stari in okoljem se je nadaljevalo, proste termine v telovadnici so oddajali, prav tako razrede v popoldanskem asu. Svet ole se je sestal trikrat, svet starev pa dvakrat. Sindikat je bil organizator enodnevne stavke, 7. 5. 1996. V vrtcu je vladala huda prostorska stiska, v programu samoprispevka je bila tudi dograditev in nadgradnja le-tega. Pri vrtcu so zgradili leseno hiico za prostoasne dejavnosti, kupili nov fotokopirni stroj, tri raunalnike in dva tiskalnika ter druge une pripomoke. 1996/97 Uvodna konferenca je bila namenjena konkretnim zadolitvam na predmetnih podrojih. Posebno pozornost so namenili temeljnim usmeritvam letnega delovnega narta (naravoslovni dnevi, projekti, dnevi dejavnosti, ola v nravi, portni in kulturni dnevi). Imeli so e vedno estnajst rednih oddelkov in en kombiniran oddelek PB, skupaj 326 uencev. Malo olo so izvajali v vrtcu Cepetavek. Rezultati eksternega preverjana so pokazali, da so v tem letu dobro delali. Uenci so na raznih tekmovanjih osvojili visoka priznanja. Nekateri od teh so dobili Zoisovo tipendijo. olsko skupnost so sestavljali predstavniki OS. olski parlament se je sestal dvakrat letno. Obravnavali so tekoo problematiko v zvezi z ureditvijo jedilnice, sestavi jedilnikov, reda v garderobah, prevozi, poukom, odnosi med uenci itd. Obravnavali so se z LDN ole. Delo organizacij in krokov je e naprej normalno potekalo. V okviru poklicnega usmerjanja so uenci dobili dovolj informacij za vpis v nadaljnje olanje.
Nastop uencev dramskega kroka v Cankarjevem domu. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Presreni so bili, ko so opremili raunalniko uilnico z desetimi raunalniki v mrei. Pet raunalnikov Pentium jim je podarilo podjetje Telekom, d.d., in vzpostavilo lokalno mreo. Prikljuili so se na internet in elektronsko poto. Za olsko kuhinjo so kupili zamrzovalno skrinjo, pralni stroj in mealec ter omaro v jedilnici. Na zakljuni prireditvi v kulturnem domu so se uenci predstavili s karaokami. Najuspenejim uencem so podelili priznanja in nagrade.

1997/98

olsko leto je bilo e vedno razdeljeno na trimeseja. V oli je bilo 321 uencev, uni uspeh ob koncu leta pa 99,37%. Pouk je potekal v eni izmeni, uenci predmetne stopnje so se selili v skladu z urnikom v specialne uilnice za posamezne predmete. Iz globodolske in entjurske doline so uence vozili v olo. Upokojila se je dolgoletna in svojemu poklicu predana uiteljica 3. razreda, ga. Lojzka Krevs. Bila je dolgoletna mentorica MRK in drugih krokov. Sledile so tevilne kadrovske zamenjave v oli in vrtcu. Zaposlenih je bilo petindvajset uiteljev. Uenke turistino-zgodovinskega kroka so za raziskovalno nalogo GD Mirna Pe od nastanka do druge svetovne vojne osvojile zlato priznanje. Udeleili so se tudi zgodovinskega in geografskega tekmovanja. Uenci so na drugih podrojih osvojili pet srebrnih priznanj. V okviru ekoole so v novembru prejeli ekolistino. Ekozastave pa niso osvojili, eprav bi jo po opravljenih nalogah morali. Zelo aktivni in prepoznavni so bili uenci pri oblikovalnem kroku. Z razstavo so sodelovali na dnevih DSI, od 17. do 20. marca 1998, v Cankarjevem domu v Ljubljani.

olski kros v Mlakah. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 48

Med zimskimi poitnicami so prekrili olsko telovadnico in zamenjali salonitno kritino nad knjinico in uilnico anglekega jezika. Iz svojih sredstev so za predmetno stopnjo kupili nove table, nov optini bralnik za raunalniko uilnico in dodatno opremili igralnice v vrtcu. Od Telekoma, d.d., so dobili LCD kamero in notesnik. Veliko denarja so namenili za nakup knjig v olski knjinici. V oli je bilo estnajst oddelkov rednega pouka, en oddelek PB, pet skupin predolskega varstva v vrtcu in dve druinski varstvi. Vseh zaposlenih v oli in vrtcu je bilo triintirideset. V tem olskem letu se je na novo zaposlilo kar nekaj pedagokih delavcev. Dan ole so posvetili rojaku, pesniku Tonetu Pavku. Z njim so se sreali v petek, 27. 10. 1998. Na predstavitvi projekta Tone Pavek in njegova 70-letnica je bila tudi njegova sestra Marija Stepan, njen mo in mirnopeki upan Zvone Lah. S svojo udelebo jih je razveselil tudi rojak Lojze Slak s svojimi pevci Fanti s Praprotna in soprogo. Na slovesnosti so bili tudi mirnopeki obinski svetniki, saj je Mirna Pe 1. 1. 1999 ponovno postala obina. Ob tej prilonost so izdali prilonostno spominsko revijo entjurci in zgibanko o entjurski dolini ter posebno tevilko olskega glasila Prvi koraki. Izlet v Pavkov dolenjski svet je bil naslov zakljuka tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki je bilo 14.15. maja na Dolenjskem. Udeleili so se ga izbrani uenci in uenke, dijakinje in dijaki iz vse Slovenije, ki so bili najuspeneji na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, njihove mentorice in mentorji ter pedagoki svetovalci za slovenino. Po Pavkovi poti jih je popeljal ravnatelj Aleksander Rupena. Opisno ocenjevanje je potekalo od 1. do 3. razreda. Tretjeolci so bili v zadnjem triletju ocenjeni opisno in tevilno. Pri pedagokem delu so uitelji pri posameznih predmetih vse bolj uporabljali raunalnike in se posluevali medmreja. Pri modelarskem kroku, katerega mentor je bil Danijel Brezovar, so uenci razvijali umske in rone spretnosti. Izdelali so koe za smeti, ki so jih postavili okoli ole. Zelo uspeni so bili uenci pri dopisnikem kroku. Ponovno je oivel olski radio. V sklopu knjinice je deloval ubeniki sklad, ki je bi na voljo uencem od 3. do 8. razreda. Za svojo dejavnost na podroju ekologije je na slovesnosti v Mariboru ola prejela ekozastavo. etrtoolci in sedmoolci so bil v oli v naravi. etrti razred je imel v usterni tudi plavalni teaj, sedmi razred pa je bil v domu Breenka v Fiesi. Med zimskimi poitnicami so uencem omogoili, da so se udeleil smuarskega teaja na Soriki planini. Dobro so nartovali in izvedli naravoslovne dneve, dneve dejavnosti in portne dneve. Uenci so se seznanjali z novimi aktivnimi oblikami in metodami terenskega dela. Samostojno delo in delo v skupinah jih je plemenitilo. V naravnem okolju so se zbliali in poglobili medsebojne vezi. 8. 5. 1999 je bilo v oli sreanje mladih likovnikov Dolenjske. Sponzor ekstempora je bila Dolenjska banka. Sodelovalo je enajst ol, osemdeset uencev z mentorji. Uenci so delali v likovni delavnici in pripravili razstavo svojih del. Gost je bil akademski slikar Leon Koporc iz Ljubljane. 30. 5. 1999 so si uenci 7. in 8. razreda v Ljubljani ogledali operno predstavo B. Smetane Prodana nevesta. Uenci nijih razredov so si ogledali ve lutkovnih in gledalikih predstav v Novem mestu. Uenci so tekmovali na kvizu o
49 Uenci so izdelali in namestili koe za smeti. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

1998/99

Po Pavkovi poti. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Leonu tuklju in slovenskih portnikih. Posamezne OS so pripravile sreanje za dedke in babice. Uenci 7. razreda so opravili teaj prve pomoi, tretji razred pa je imel kolesarski teaj. Bralne znake je 8. 4. 1999 uencem podelil Primo Suhadolan. Vsi razredi so li na koncu leta na konne ekskurzije v razline pokrajine Slovenije. Pripravili so tevilne proslave in razstave ob pomembnejih praznikih. Na slovesnem zakljuku ole je predsednica sveta starev podelila pisna priznanja in knjine ter praktine nagrade najboljim uencem. 1999/2000 Prvega septembra 1999, na prvi olski dan, se je nad mirnopeko dolino razbesnelo hudo neurje s too. Uniilo je poljske pridelke, sadje in vinograde. Delci ledu so razbili streno opeko in pokodovali avtomobile. V lotah na strehi ole je bilo toe za ve samokolnic. Na osojnih legah se je toa obdrala tri dni. Precej teav so imeli ta dan tudi z vodo. Kljub temu so e prvi dan zaeli delovno, saj so imeli uenci tiri ure pouka. Pouk je bi organiziran podobno kot prejnja leta. V estnajstih oddelkih je bilo 312 uencev, uni uspeh ob koncu leta pa je bi 99,36 %. Posamezni uenci se niso primerno obnaali (kajenje, neupravieno izostajanje od pouka, tudi pijanevanje). Uenci so na tekmovanjih osvojili tevilna priznanja. Aktivni so bili v razlinih krokih in fakultativnih dejavnostih. ola je ponovno osvojila ekozastavo. V vrtcu so imeli dva redna oddelka male ole. V oli je potekalo izobraevanje uiteljev za napredovanje v nazive. Kljub dobro izbranim predavateljem je bil obisk roditeljskih sestankov iz leta v leto slabi. 16. 6. 2000 so odprli svojo spletno stran na medmreju. Pripravila sta jo ravnatelj in nekdanji uenec, tudent raunalnitva iz Mirne Pei, Matja Perpar.
Sreanje z dedki in babicami. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

V oli so morali opraviti kar nekaj popravil, in sicer zamenjati streho nad uilnicami tehnike, glasbe in slovenskega jezika, posodobiti raunalniko uilnico, urediti vhod v upravni prostor, popraviti napake na centralnem ogrevanju, vodovodu in elektrini napeljavi. Z obino so se dogovarjali za pridobitev dokumentacije za dograditev ole za potrebe devetletke. Novembra so pripravili sreanje z dedki in babicami. 24. 12. 1999 so slovesno proslavili dan samostojnosti, 23. 6. 2000 so v okviru obinskih praznovanj slovesno zakljuili olsko leto. 21. 6. 2000 je naa obina praznovala svoj prvi obinski praznik in razvila svojo zastavo. Na predlog ole so obinski svetniki potrdili, da postane pesnik Tone Pavek prvi astni oban Obine Mirna Pe. 24. 3. 2000 so e deveti pripravili dan odprtih vrat ole. Starem so predstavili skupen olski projekt Druina skozi as. S svojimi kulinarinimi dobrotami so vse navzoe razveselile mamice, lanice Drutva podeelskih ena nae obine. Na podelitvi bralnih znak je nastopil Sten Vilar s svojo predstavo Gusar Berto.

Dan poarne varnosti s PGD Mirna Pe. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 50

Najuspeneji uenci in njihovi mentorji so bili prvi na sprejemu pri upanu Obine Mirna Pe, g. Zvonetu Lahu. Podaril jim je knjine nagrade. Zakljuno prireditev ob koncu olskega leta je popestril pevec Vili Resnik. Sledili sta koarkarski tekmi z oeti in

obinskimi svetniki, ki jih je vodil g. upan Zvone Lah. Z letala pa so skoili trije padalci Dolenjskega letalskega centra, med njimi sta bila dva nekdanja uenca. Prvi olski dan v 21. stoletju so prieli v ponedeljek, 3. 9. 2000, z novim zvoncem avizom pesmi rojaka Toneta Pavka Mirnopeki otroci. Prisren sprejem s kulturnim programom so pripravili za prvoolke. V oli je bilo estnajst oddelkov in en oddelek podaljanega bivanja, skupaj 311 uencev in 28 pedagokih delavcev. V vrtcu je bilo est skupin s 96 otroki, v dveh druinskih varstvih pa 12 otrok. Dan ole, pod geslom Preivimo popoldne skupaj, so izvedli 29. 9. 2000 na treh lokacijah, in sicer v Zijalu, Mlakah in na Velikem Kalu. Udeleili so se ga pedagoki delavci, uenci in sto dvajset starev. Med seboj so se pomerili v portnih igrah. Nudili so pomo uencem s specifinimi unimi teavami. V 4. razredu so imeli uenci na urniku dve uri anglekega jezika. Posebno skrb so namenili materinini in branju. Trudili so se za urejenost okolja in olskih objektov. Prizadevali so si za izboljanje medsebojnih odnosov. Po prihodu D. Penikove je zaivelo delo v raunalniki uilnici. Po njenem odhodu je delo v njej prevzel g. Burgar. 7. in 4. razred sta bila v oli v naravi. Za dan Zemlje so vsi uenci ponovno istili breine ob prometnih poteh in posamezna naselja. ola in vrtec sta za veliko no pripravila razstavo pirhov v stari kapeli upnijske cerkve. Zlato priznanje so osvojili lani turistino-zgodovinskega kroka za raziskovalno nalogo z naslovom Tri poroke tri gostije, povsod se dobro je in pije. V okviru obinskega praznika, 22. 6. 2001, je ga. Rupenova pripravila kviz o Mirni Pei, na katerem so se uenci predmetne stopnje pomerili v znanju. Gost prireditve je bil g. Anton Pust, avtor obeh knjig o Mirni Pei. Sponzorji so prispevali lepe nagrade za vse tiri ekipe. Mladi tehniki so se so se dobro odrezali na regijskem tekmovanju v Stopiah, kjer sta dva uenca postala regijska prvaka v izdelavi izdelka iz lesa po nartu. Na dravnem tekmovanju v Murski Soboti sta osvojila drugo mesto. Dva uenca sta na tekmovanju iz znanja zgodovine osvojila zlati priznanji, en uenec pa zlato Vegovo priznanje. Na drugih podrojih so uenci osvojili e deset srebrnih in osemnajst bronastih priznanj. Pokale, medalje in priznanja so prinaali uenci s tekmovanj v atletiki in ahu. Izkazali so se tudi v ostalih krokih. Sodelovali so v projektu Evropa v oli. V tem letu se je upokojil g. Tone Perko, ki je poueval na tukajnji oli ve kot trideset let. Svojo pedagoko pot je zarisal na likovnem podroju. Odmevni so bili doseki njegovih uencev na ahovskem podroju, v atletiki, rokometu in prometu. Sistematsko so bili tudi v tem olskem letu pregledani uenci 1., 3., 5. in 7. razreda. Ministrstvo za olstvo je doplaalo malico 58 uencem iz socialno ibkih druin. Zaostanki pri plailih malic je bilo vedno ve. ola je oddajala prostore krajanom za portno rekreacijo, sreanja starostnikov in obne zbore drutev. Na literarno popoldne upokojencev bive novomeke obine je priel tudi pesnik Tone Pavek. Usluge so nudili tudi Mirnopekemu
51 Dan Zemlje: urejanje okolice ole. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

2000/01

Pavle Ravnohrib na podelitvi bralnih znak. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

teku. 2001/02 Po dolgih letih so vpisali samo en prvi razred s 27 uenci. Ker je bila med njimi deklica s posebnimi potrebami, so pri MZS dosegli, da so 19. 12. 2001, 1. razred delili na dva razreda. Tega leta je bilo 296 uencev in trideset pedagokih delavcev. Uence vozae je z avtobusi vozilo podjetje I&I. Vozili so jih iz globodolske in entjurske doline ter zgornje in spodnje temenike doline. V prvem tednu pouka so za varnost uencev v prometu poskrbeli policisti. Predstavitev projekta Znani Mirnopeani je bila 5. 4. 2002. Ob tej prilonosti je razstavil svoje slike rojak, akademski slikar Joe Slak oka, mirnopeki obrtniki in podjetniki pa so predstavili svojo dejavnost. ola je izdala prilonostno brouro. Zlato priznanje ZPM Slovenije so osvojile uenke turistino-zgodovinskega kroka za raziskovanje trgovine v domaem kraju. Ob obinskem prazniku so izvedli olski kviz na temo 100 let PGD Mirna Pe. Skupnost uencev (predstavniki OS) se je sestala osemkrat, olski parlament pa dvakrat. Tema olskih parlamentov je bila Moj prosti as. Ugotovili so, da ga imajo najve zveer in ga preivijo pred TV-sprejemnikom ali ob raunalniku. Delegacijo uencev je dvakrat sprejel upan obine, g. Zvone Lah. Mentorja olskega parlamenta in skupnosti uencev sta bila svetovalna delavka Mateja Ancelj in ravnatelj Aleksander Rupena. Bralne znake je uencem podelil igralec Pavle Ravnohrib. Zelo uspeni so bili uenci tudi na drugih podrojih. olska hranilnica je izgubila pokroviteljstvo matine Ljubljanske banke. 2002/03 Pouk je bil organiziran v estnajstih oddelkih in enem oddelku podaljanega gibanja. Zaradi prehoda v devetletko so pripravo na malo olo izvajali celo leto v treh skupinah v vrtcu Cepetavek. Nadaljevali so s fakultativnimi dejavnostmi in kroki. Oblikovalni kroek je pod mentorstvom Alee Sunik kedelj skrbel za celostno estetsko podobo jedilnice, pripravljali so scene in sodelovali z izdelki na razstavi na ekobazarju v Ljubljani, 12. 10. 2002. V okviru ekoole so se predstavili z dvema delavnicama, in sicer ohranjanje domae obrti in izdelki iz vreevine. Kot ekoola so bili uenci v tem letu zelo dejavni in so junija za uspeno, izvirno in ustvarjalno delo prejeli ekozastavo. Za raziskovalno nalogo Kako so prale nae babice so mladi zgodovinarji ponovno osvojili zlato priznanje. LDN ole so v celoti uresniili. 2003/04 olsko leto se je zaelo 1. 9. 2003. V svoje okrilje so sprejeli zadnjo generacijo prvoolkov po programu osemletke in prvo generacijo prvoolkov devetletkarjev. Za oboje so pripravili slovesen sprejem. ola je prela v program devetletke tudi s sedmim razredom v tretji triadi. V olskem letu je osnovno olo Mirna Pe obiskovalo 298 uencev. olsko leto pa smo zakljuili z zakljuno slovesnostjo v etrtek, 24. 6. 2004. Potekala je v okviru praznovanj obinskega praznika. Za svoje delo na podroju ekologije so tudi v tem olskem letu prejeli ekozastavo, za kar je bilo organiziranih ve ekoakcij. Uspeni so bili tudi mladi zgodovinarji, ki so za raziskovalno nalogo o rojaku Ludviku Stariu - Leteemu Kranjcu, prejeli zlato priznanje. Zanjo ima zasluge mentorica ga. Ladislava Rupena.

Dan odprtih vrat. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Uenke z metnorico Mojco Stareini na razstavi pisanic v Novem mestu. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 52

PRVA GENERACIJA UENK IN UENCEV DEVETLETKE, KI V LETONJEM OLSKEM LETU ZAKLJUUJE OLANJE V OSNOVNI OLI. FOTORGRAFIJA IZ ARHIVA O MIRNA PE.

Oddelki od 1. do 8. razreda so imeli med olskim letom kraje in celodnevne ekskurzije v okviru pouka geografije in zgodovine oz. kulturnih, tehninih in naravoslovnih dni, saj so bile posamezne vezane na kulturne prireditve v Ljubljani oziroma Novem mestu, osmoolci pa so bili na ekskurziji v Italiji. Vsi dnevi s posebno vsebino so bili v didaktinem in strokovnem smislu dobro organizacijsko in projektno izvedeni. Veina je bila v obliki delavnic, potekali pa so v duhu aktivnega sodelovanja uencev in uiteljev. olo v naravi so izvedli na Debelem Rtiu (4. r.), na Livkih Ravnah v COD Kavka (7. r. devetletke) in na Sv. Duhu v COD korpijon (7. r. osemletke). Ob dnevu ole so se udeleili obinske oievalne akcije. Pridruili so se jim tudi posamezni stari, kar je bil glavni cilj akcije. Namen akcije je bil ozaveanje mladih in starejih, da ne bi otrok pobiral smeti za starejimi, ampak da se zaarani krog nevzgojenosti in neosveenosti o pozitivnem odnosu do narave in okolja prekine. 2004/05 olsko leto se je zaelo 1. septembra, konalo pa 24. junija. V oli so prvi imeli osmi razred devetletke, tako da je bil organiziran nivojski pouk pri matematiki, slovenskem in anglekem jeziku, novost je bila tudi velika izbira izbirnih predmetov. Osrednji dogodek leta je bil olski projekt Stari Grki, ki so ga iri javnosti predstavili v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Razredne projekte na razredni stopnji pa so jih sproti predstavili starem. Ti so bili Bralna vreka in prednovoletno sreanje v 1. razredu, Domae ivali v 2. razredu, O kruhu in mleku v 3. razredu ter Rimske ceste v nai obini v 4. razredu. V oli je bilo uspeno organizirano regijsko Vegovo tekmovanje, na katerem so gostili 250 uencev dolenjske regije. Med olskim letom so uenci od 1. do 7. razreda imeli kraje dopoldanske ali celodnevne ekskurzije v razline dele Slovenije, osmoolci pa so za zakljuek osnovnega olanja li v Italijo. 2. in 4. razred sta odla v olo v naravi na Debeli Rti, 7. razred devetletke pa v dom Gorenje na Pohorju. Uenci so lahko obiskovali in se aktivno udejstvovali v interesnih dejavnostih.
Obisk kurentov. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Vsi razredi so bili dejavni na ekopodroju, kjer so kot ola spet potrdili ekozastavo. Pri tem so izvajali razline dejavnosti v povezavi z biotsko raznovrstnostjo, energijo, onesnaenostjo in odpadki ter prometom. Uenci so prav tako skrbno urejali olske prostore in aprila sodelovali v obinski istilni akciji. Pri olskem delu je bila velika ovira prostorska stiska ter neurejeno igrie, pogoste so bile tudi menjave in nadomeanja uiteljev, ki so bili na dolgotrajnih bolnikih dopustih. 2005/06 Zaetek olskega leta je bil 1. septembra s sprejemom prvoolkov, konec pa 23. junija z zakljuno prireditvijo za iro javnost. Na njej so predstavili delo v olskem letu in podelili najvija priznanja zaslunim uencem. V tem olskem letu je prva generacija zakljunih razredov pisala NPZ, vendar rezultati zaradi informativne narave niso bili realni. V oli je bilo kar nekaj vzdrevalnih del. Dokonana je bila ureditev neonske razsvetljave, v 3. razredu je bila zamenjana celotna oprema, v 2. razredu pa okna. TPV Novo mesto je oli podaril tri rabljene raunalnike, ola je ob tem nabavila
54

e dva dodatna. Zaradi prostorske problematike tako vrtca kot ole se je e nekaj asa govorilo o dograditvi ole, prav tako so v tem olskem letu potekale aktivnosti v tej smeri. Poseben problem je bilo tudi igrie, ker e vedno ni bil zakljuen denacionalizacijski postopek. Med letom so imeli uenci veliko razlinih dni s posebno vsebino, kulturnih prireditev, ogledov razstav, obeleitev dogodkov, spominskih dni in praznikov, izvedli so tudi kraje ali celodnevne ekskurzije na lokalni ravni ali v razline dele Slovenije. V okviru ekoole smo potrdili ekozastavo z aktivnostmi v doloenih tematskih sklopih (ekokviz, zbiralne in istilne akcije, nateaji, ekobazar, obnaanje v prometu, kolesarski izpit ) Osrednji projekt ole je bil Adventni as z ustvarjalnimi delavnicami in novoletnim bazarjem, od katerega je dobiek el za otroke ole in vrtca socialno ibkih druin. Pri sodelovanju z lokalnim okoljem je ola sodelovala na turistinem festivalu z nalogo Z nahrbtnikom na pot v mirnopeki kot ter z raziskovalno nalogo Igre in zabava na pai, ki so jo uenci zagovarjali na sreanju mladih zgodovinarjev v Mariboru. Zaradi vedno veje potrebe po uporabi IKT tehnologije so se uitelji izobraevali v ve raunalnikih seminarjih v oli in na posameznih predmetnih tudijskih sreanjih. olsko leto se je zaelo 1. septembra s slovesnim sprejemom prvoolkov. Med letom je bilo nekaj menjav uiteljev, najvekrat zaradi dolgotrajnih bolnikih in porodnikih dopustov, z januarjem 2007 pa se je upokojila dolgoletna uiteljica, ga. Ladislava Rupena, ki jo je zamenjal Igor Zadravec. Uitelji so pri pouku uvajali nove une metode e od 1. razreda dalje, uence so tudi navajali na delo z raunalnikom, koliko so to dopuali materialni pogoji. V 4. razredu je bila prvi uvedena devetletka. Uenci 9. razreda so pisali NPZ pri slovenskem jeziku, matematiki in angleini. Vseh triintrideset uencev jih je pisalo uspeno. Uenci so se izkazali z dejavnostmi na razlinih podrojih, na portnih in drugih tekmovanjih so dostojno zastopali nao olo, saj so dosegli veliko zlatih in srebrnih priznanj. Med olskim letom je bilo veliko prireditev in kulturnih dogodkov, dni s posebno vsebino. 4. razred je imel enotedenski teaj plavanja na Debelem Rtiu, 7. razred pa je odel v olo v naravi v Bohinj. Uenci od 5. do 9. razreda so odli na ekskurzije v razline dele Slovenije, kjer so spoznavali pokrajino z razlinih vidikov. Med letom so imeli ve delovnih akcij. V okviru ekoole so redno istili okolico ole, izvedli dve akciji zbiranja papirja, katerih je izkupiek el v sklad za pomo socialno ibkim otrokom ole, aprila pa so se prikljuili obinski istilni akciji. e vedno je bila prostorska stiska, zlasti za oddelke vrtca. V oli so bila opravljena nujna vzdrevalna dela. Sanirana je bila fasada na starem delu ole ter ve popravil kuhinjskih pripomokov in aparatov. olsko leto se je zaelo 3. septembra s sprejemom prvoolkov. To leto je bilo tudi zadnje leto z razredom osemletnega
Spletna stran ole leta 2006. Posnetek iz arhiva O Mirna Pe.

Prvi olski dan za uence 1. razreda. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

2006/07

2007/08
55

programa (5. razred). Zaradi prostorske stiske je moral 3. a razred pouk izvajati v gasilskem domu. Pri strokovnem kadru je prilo do dveh novosti. Angleino je zael pouevati Klemen Kramar, v PB pa je prila Mojca Bobnar. Zaradi daljih bolnikih dopustov je bilo organizirano nadomeanje znotraj obstojeega strokovnega kadra. Osrednji projekt ole je bil Tone Pavek in pesnikova 80-letnica, hkrati pa so se izvajali tudi razlini razredni projekti. V okviru ekoole so izvajali projekte na temo voda, vkljuili so se tudi v projekt Armal za zdravo pitno vodo. Redno so istili olsko okolico, dvakrat izvedli akcijo zbiranja papirja ter sodelovali na obinski istilni akciji. V mednarodnem merilu so sodelovali s prijateljsko olo O akanje iz Hrvake, in sicer v projektu Schengen ne louje, temve zdruuje. Raziskovali so arhitekturo in kulturno dediino domaega kraja, pri tem so jim pomagali lani krajevnih drutev in domaini. Pri delu z nadarjenimi uenci so obravnavali osrednjo temo Stari Egipt iz razlinih vidikov kultura, znanost, umetnost in knjievnost.
Prireditev ob sprejemu gostov iz O akanje. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Zakljuna prireditev je bila 24. junija, ko so predstavili delo v minulem olskem letu, projekte in podelili priznanja najuspenejim uencem. S poukom v novem olskem letu so zaeli v 1. 9., ko so slovesno sprejeli prvoolke. V tem letu so imeli prvi 6. razred devetletnega programa. NPZ so v 9. razredu pisali iz slovenskega jezika, matematike in portne vzgoje, prvi v 6. razredu pa iz slovenskega jezika, matematike in angleine. Razline dejavnosti na mnogih podrojih so potekale vse leto v vseh razredih: kulturni in naravoslovni dnevi, portni in tehnini dnevi, razstave, literarni in likovni nateaji, olske ekskurzije ter tekmovanja iz razlinih znanj, kjer so uenci dosegali lepe uspehe in priznanja. Uenci so bili aktivni v olskih in razrednih projektih, predstavah in prireditvah za olske otroke in iro javnost, svoje delo in uspehe pa so predstavili na slovesni zakljuni prireditvi 23. junija.

2008/09

Udeleenci finalnega turnirja dravnega prvenstva v koarki za stareje deke v Kopru. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

V tem olskem letu prvi ni bil doloen konni uni uspeh. olsko leto se je zaelo 1. septembra. V tem letu so izvajali ve odmevnih projektov, tako na lokalni, regionalni kot tudi mednarodni ravni. Zaeli so z dveletnim mednarodnim projektom Comenius z naslovom EU in jaz, ki ga je vodil Klemen Kramar. Sodelovali so v partnerstvu s e osmimi olami iz drav EU. Prav tako so sodelovali v projektu na dravnem nivoju Evropska vas, ki so ga zakljuili s predstavitvijo izdelkov maja v Dolenjskih Toplicah. Za olski projekt so izbrali Rimske ceste v Mirni Pei. V njem so sodelovali vsi razredi in ga uspeno predstavili maja, ko so pripravili tudi razstavo izdelkov. Uenci so se prostovoljno udeleevali razlinih tekmovanj in dosegali zelo dobre uspehe. Na dnevih s posebno vsebino so v okolici Mirne Pei in v oddaljenih delih Slovenije izvajali pouk izven ole in spoznavali razlina podroja ivljenja malo drugae.

2009/10

Uenca na obisku ole v Madridu. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 56

Pouk v oli je potekal mirno in v skladu z unim nartom.

Vsebina poglavja Sprehod po olski kroniki je povzeta po olski kroniki in zapisnikih konferenc, ki jih hranita Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino (gradivo do leta 1961) ter arhiv O Mirna Pe (gradivo, nastalo po l. 1961).

Valeta devetoolcev leta 2010. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Zlati bralci leta 2011. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Generacijaska slika devetoolcev z uitljskim zborom leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 57

UENCI GLOBODOLSKE OLE Z UITELJICO BRANKO POENEL OKOLI LETA 1940. FOTOGRAFIJA IZ ZASEBNEGA ARHIVA

GOSPODA ANTONA PUSTA.

 ola

G lobodolu

olo so sprva nartovali odpreti v Srednjem Globodolu e leta 1896. Do leta 1928 so hodili otroci iz Globodola trikrat na teden v olo v Mirno Pe. Tistega leta so poroale Dolenjske novice:

ig Dravne osnovne ole Globodol iz leta 1946. Dokument hrani O Mirna Pe.

Nova ola jednorazrednica se ustanovi v Srednjem Globodolu pri Mirni pei, kakor je sklenil olski svet.
12. februarja 1928 se je zael olski pouk v zasebnem stanovanju v Lesarjevi hii v Globodolu. To je bila zasilna enorazredna osnovna ola. Obiskovali so jo otroci iz Gorenjega, Srednjega in Dolenjega Globodola. Otroke je poueval uitelj Joe Prusnik, ki je iz Mirne Pei prihajal pe, saj je stanoval pri Kramarjevih. Za Prusnikom je priel v Globodol uitelj Gabrijel Tav, ki je stanoval pri Rejenevih. Za njim je prila uiteljica Gabrijela Besednjak, nasledile pa so jo Terezija Novak in Joica Koncilja ter sestri Branka in Draga Poenel. Po izgradnji gasilskega doma, leta 1929, je gasilsko drutvo odstopilo glavni prostor za olsko uilnico. V pogodbi o najemu gasilskega doma za olske prostore pie: 12. FEBRUAR 1929

Odbor prostovoljnega gasilskega drutva sporoa, da odda gasilski dom v najem za 18 mesecev za ceno meseno 75 din pod pogojem, kolikor se stavba gasilskega doma pokoduje, se mora popraviti na olske stroke, da ostane gasilski dom v istem stanju kot sedaj. Globodol, 1. dec. 1929.
Novo olo so zaeli graditi leta 1937. Zaradi bombardiranja Globodola, 11. junija 1942, se je gradnja ustavila in pouk prenehal. Do jeseni leta 1945 v Globodolu zaradi vojnih razmer ni bilo pouka. Gradnjo so nadeljevali leta 1946. Pouk se je zael 7. novembra 1945. Do konca olskega leta sta pouevala Silva Jamnik, 10. decembra 1945 pa se ji je pridruil e Anton Gorc. Pouk je potekal v dveh oddelkih. 1. marca 1947 so se selili v novo olsko poslopje. Pouk je potekal dopoldne in popoldne.
Kopija pogodbe o najemu gasliskega doma za olske prostore. Dokument iz Pust in Avbar (2009). 59

1. MAREC 1947

4. 5. 1947 je bila slovesna otvoritev ole z bogatim kulturnim programom. olska upraviteljica Jelica Jere je v svojem govoru opisala zgodovinsko pot olske stavbe, temu pa so sledili govori okrajnega predsednika, efa prosvetnega oddelka, oddajnega olskega nadzornika ter govor predsednika obnovitvenega odbora, Franca Kolenca. Proslave so se udeleili tudi uitelji iz okolikih vasi. Ta dan je vsem udeleencem ostal v neizbrisnem spominu. V olskem letu 1946/1947 je bilo v oli 83 uencev, ki so bili vkljueni v PO, bili so lani podmladka RKS ter dramskega, pevskega in fizkulturnega kroka. V oli so imeli olsko knjinico. Prirejali so proslave in se udeleevali tekmovanj v okviru PO. Najbolje uence so obdarili s knjigami. Hodili so na izlete. Obdelovali so olski vrt. Skrbeli so tudi za urejeno okolico ole. V olskem letu 1951/1952 je bilo est razredov, pouk je potekal v dveh kombiniranih oddelkih, dopoldne in popoldne. Pouevala je ena sama uiteljica. V naslednjem olskem letu so uvedli v vijih razredih nov predmet, tj. drubeno in moralno vzgojo, opustili pa so uenje srbohrvaine. olo so redno dvakrat letno nadzorovali. Zaposlovali so uiteljice zaetnice. V kroniki je za olsko leto 1957/1958 zapisano, da je v oli delovala mlena kuhinja, v kateri so poskrbeli za redne malice otrok: toplo mleko, kruh, sir, kasneje tudi kakav, pateta, margarina in aj. Uenci so sprva prispevali za malico 30 din, z leti pa se je prispevek poveeval. V olskem letu 1968/1969 je bil prispevek e 5 din, vendar so enkrat na teden in kasneje dvakrat na teden dobili topel obrok, enolonnico. Za olsko kuhinjo so uenci zbirali sadje, jeseni pa grozdje, iz katerega so uitelji sami naredili sadni sok in skuhali marmelado. Po vojni je bila ola v Globodolu samostojna do leta 1963. Z reorganizacijo olske mree v novomeki obini ob koncu leta 1962 se je januarja 1963 enooddelna osnovna ola Globodol z dvanajstimi uenci v treh razredih (2., 3. in 4.) prikljuila k Osnovni oli Mirna Pe. Vodja podrunice in hkrati edini uitelj podrunine ole v Globodolu je bila tovariica Alojzija Mahni, ki je bila po odloku ObLO Novo mesto nameena v Globodol 1. septembra 1962 kot zaetnica. S to reorganizacijo je Osnovna ola Globodol izgubila status samostojne ustanove in postala podrunica osrednje ole v Mirni Pei. S tem odlokom je bila tudi vsa administracija prenesena v Osnovno olo Mirna Pe.

Stanovanje uiteljice Branke Poenel v Globodolu okoli leta 1941. Fotografija iz zasebnega arhiva gospoda Antona Pusta.

1. JANUAR 1963

1971/1972

V olskem letu 1971/1972 je ponovno prilo do reorganizacije Osnovne ole Mirna Pe. Podrunino olo v Globodolu so ukinili. V olski kroniki je zapisano, da razlog za ukinitev ni bil najbolj prepriljiv, vendar drugae ravnati skoraj ni bilo mogoe. tevilo uencev je namre iz leta v leto padalo, uitelji so se neradi javljali za ta kraj. V kroniki globodolske ole pie podobno. tevilo uencev v podrunini oli je stalno padalo in zaradi tega so zaeli razmiljati o preolanju uencev v centralno olo. Marca 1961 so organizirali zbor volivcev vseh treh globodolskih vasi. Ravnatelj je zbranim nazorno prikazal, da take ole nimajo bodonosti, ker ni kadra in ne uil. Po kraji razpravi je bilo glasovanje in vsi vaani, razen enega, so bili za preolanje otrok. Sklep zbora volivcev je bil, da uenci z novim olskim letom pouk obiskujejo v centralni oli, kamor jih bodo prevaali. Od leta 1971 se otroci iz Globodola k pouku vozijo v osnovno olo v Mirno Pe. Najprej so jih tja vozili s kombijem, sedaj pa s olskim avtobusom.

Uiteljica Milka kerl in okrajni prosvetni intruktor Alojz Kastelic z uenci pred olo v Globodolu leta 1950. Fotografijo hrani Zgodovinski muzej Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.
SEPTEMBER 1971

60

Uitelj Joef Pungerar, zadnji uitelj v Globodolu, se takole spominja svojega pouevanja v podrunini oli:

SPOMINI JOEFA PUNGERARJA

Po vrnitvi od vojakov sem dve leti poueval v osnovni oli Adleii, od koder sem el v podrunino olo Globodol, kjer sem sluboval osem let, do ukinitve te ole. V Globodolu sem razen prvo leto poueval vse tiri nije razrede, dopoldne in popoldne v kombinaciji. To zgleda takole: V razredu ima recimo prvi in drugi razred istoasno. Najprej zaposli drugi razred, prvemu pa pregleda domao nalogo, razloi novo snov in da vajo iz nove snovi. Na vrsti je drugi razred: pregled uvodne vaje in domae naloge, nova snov, delo iz nove snovi. Pa spet prvi razred s pregledom tihega dela in obremenitev za domao nalogo. Popoldanska izmena je imela podoben nain dela. Taka olska ura je trajala 60 minut, vse dni v tednu, etrtek je bil prost za zasebne nujne opravke. V oli sem delal sam in bil istoasno vodja podrunice. Takrat sem vpisal izredni tudij biologije in kemije, ki mi po prihodu v olo v Mirni Pei ni ni koristil, ker so uitelja za kemijo in biologijo e imeli. olo v Globodolu so zgradili po mojih podatkih tik pred drugo svetovno vojno. Tip stavbe s strmo streho je znailen za alpsko podroje, za kamor je bil nart narejen. Pa je tedanji upan sklenil, naj tak ostane, samo da bo globodolska ola imela dve uilnici. V tisti, kjer je potekal pouk, je bil tudi oder. Drugo uilnico smo uporabljali v zimskem asu za telovadnico. Pred uilnicama je bila vea z izhodom na podstreje, v stranie, klet in pisarno. Pisarna je imela e ena vrata, ki so vodila v stanovanje. To je imelo kuhinjo s shrambo, vejo in manjo sobo, stranie in hodnik. olske prostore smo ogrevali z loneno pejo na drva. Uenci so v asu pouka dobivali tudi malico, in sicer kruh in kavo iz mleka v prahu. Posebnih izvenolskih dejavnosti nismo imeli. Smo pa imeli proslave, pohode in izlete. Pa tudi dedka Mraza, ki sem ga igral jaz. Ko sem priel kot dedek Mraz v polno uilnico, da razdelim darila, so me lepo pozdravili:Zdravo! Zdravo! Zdravo! V olo so uenci hodili pe, vije razrede pa so v centralno olo prevaali s kombijem. Ocenjevanje izdelkov uencev in znanja je bilo dovolj strogo. Mislim, da se je s pridobljenim znanjem dalo potem nadaljevati, saj je kar precej uencev prilo do dobrega poklica (doktor, inenir, medicinska sestra, obrtnik). Seveda brez njihovega lastnega dela ne bi lo. Okrog ole je bila dovolj velika ohinica, za olo pa je bilo manje igrie za igre z ogo. Globodolska ola je bila nadzirana s strani inpektorjev. Spomnim se prvega inpektorja Martina Fuisa, ki je za zaetek presenetil uence s stojo na rokah pred tablo. Spomnim se tudi inpektorja, ki ni loil med vrabcem in sinico. lovek ne more vsega znati. Poteno ocenjevanje uencev je precej teko. Lahko dela po kalupu: kolikor napak, toliko nija ocena. Vendar to ni pravino. Treba je pri oceni vzeti v obzir, da s krivino oceno lahko napravi veliko kode, ker uencu, ki se je trudil, vzame korajo in zagnanost za uenje. Lahko pa mu preprei, da
Uenci prvega razreda v globodolski oli. Fotografija iz zasebnega arhiva gospoda Joefa Pungerarja. 61

Joef Pungerar na olski prireditvi leta 2011. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

bi v bodonosti dosegel kaj ve. Moje pravilo je bilo: med letom sem bil stroji, na koncu leta pa sem vasih malo pokilil skozi prste. Ugotovil sem, da se v ivljenju bolje znajdejo tisti, ki so izdelali razred s povpreno oceno dobro. Bolj se bili pripravljeni na teave v ivljenju. Po ukinitvi ole v Globodolu sem se zaposlil v centralni oli.
SPOMINI ANTONA PUSTA

Spomini gospoda Antona Pusta na olo v Globodolu:

Prvi razred sem zael obiskovati leta 1941. Pouk je bil v gasilskem domu, imeli smo ga skupaj prvi in drugi razred popoldne, viji razredi pa spet skupaj dopoldne. Takrat sta bili dve uiteljici, in sicer Ljubljananki, sestri Poenel, Branka za vije razrede, Draga za prvi in drugi razred. Stanovali sta v Pogodajevi, Slakovi, hii, ki je zadaj za Ribevo. Verouk je imel to leto enkrat na teden kaplan Alojzij un. 11. junija 1942 so Italijani bombardirali vas Gorenji Globodol, uiteljici sta pomagali ranjenim, tudi meni, in mislim, da sta e tisti dan odli v Ljubljano. Sprieval nismo dobili. Tri leta, do leta 1945, potem ni bilo pouka. Draga Poenel e ivi v domu starejih obanov v Ljubljani, na Taboru. V novo olo smo se iz gasilskega doma preseli leta 1947. Uiteljica Gabrijela Jere - Besednjak nas je pripravila za prisrno prireditev. Na tej slovesnosti sem deklamiral Cankarjevo hvalnico domovini: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama itd. Stopil sem pred mnoico navzoih in zael, seveda ne brez strahu. Imel sem obutek, da zelo glasno govorim. Uiteljica pa me je za kulisami opozarjala: Glasneje, glasneje! To je bil moj prvi javni nastop. e sedaj me kdo opozori, naj govorim glasneje. V prvem razredu smo imeli privlano itanko s slikami in en zvezek za vse predmete. V globodolski oli sta bili dve veji uilnici. V eni je bil pouk, v drugi pa oder za prireditve. Vsako leto smo pripravili igro, prireditev in e gostovali smo. Kmetje so vekrat povabili olarje, da so pomagali v gozdu saditi smreke.
Anton Pust na prireditvi O Mirna Pe leta 1998. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.
TEVILO UENCEV

Na izlete in portne prireditve jaz nisem hodil, ker sem moral doma opravljati kmeka dela. V drugem razredu mi je uitelj Anton Gorc plaal vozovnico za vlak.
tevilo uencev v oli v Globodolu od leta 1945 do 1971:

62

Seznam uiteljev v Globodolu po drugi svetovni vojni

Ime in priimek
Silva Jamnik Anton Gorc Slavka Bizjak Gabrijela Jere Milka kerl Anica Misson Marijan Misson Francka Hani Milena Stepani Leopoldina Malovrh (por. Somrak) Vida Drolc (por. Golobi) Franja progar Marijan pilar Angelca Urbani Vladimir Urbani Ljudmila Novak Alojzija Mahni Joe Pungerar Franc Potisk

SEZNAM UITELJEV

Leto slubovanja
19451945 19451945 1946 19461950 19501952 19521953 19521953 19531958 19531954 19541956 19561961 19581959 1959 19601961 19601961 19611962 19621963 19631972 19681969

Opombe
uiteljica uitelj in zaasni upravitelj uiteljica uiteljica in upraviteljica uiteljica in upraviteljica uiteljica uitelj in upravitelj uiteljica in upraviteljica uiteljica uiteljica uiteljica in upraviteljica uiteljica in upraviteljica nadomeal Vido Golobi uiteljica uitelj in upravitelj uiteljica in upraviteljica uiteljica in upraviteljica uitelj in olski upravitelj nadomeal Joeta Pungerarja
Zapuena olska stavba v Globodolu pozimi leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe, Urka M. Upraviteljica Franja Hani z uenci globodolske ole pred stavbo leta 1958. Fotografija iz arhiva druine Jarc.

Zgodovina ole v Globodolu je povzeta po zapisih iz olske kronike Ljudske ole Globodol (SI ZAL NME 46, t. e. 33 (t.)), po Pust (1987) in po Pust in Avbar (2009).

63

IZKAZ OB ZAKLJUKU II. POLLETJA ZADNJEGA RAZREDA DRAVNE NARODNE OLE DOLENJE KARTELJEVO IZ LETA 1940. DOKUMENT V ZASEBNI LASTI.

 ola

D olenjem K arteljevem

Otroci iz Karteljevega in blinjih vasi so v 19. stoletju obiskovali olo v Mirni Pei. Zaradi velike oddaljenosti so si krajani zaeli prizadevati za izgradnjo nove ole v Dolenjem Karteljevem. Prvi so se o ustanovitvi nove ole pogovarjali 4. junija 1901, vendar sta obinski in krajevni olski odbor nasprotovala gradnji nove ole. Po obisku olske inpekcije 8. junija 1905 pa se je obinski odbor moral obvezati, da bo zael zidati novo olo v Karteljevem v naslednjem letu. ola v Dolenjem Karteljevem je bila ustanovljena leta 1905 kot enorazrednica, vendar ni imela svojih prostorov. Novo olsko poslopje so zaeli graditi spomladi leta 1908 pod vodstvom I. Spacapana iz Novega mesta. Leta 1911 so jo dozidali. Prostor za olsko poslopje so odkupili od Franceta agarja iz Dolenjega Karteljevega. Kranjska hranilnica je dala posojilo za as 10 let z letnim odplaevanjem 3450 kron. Pouk se je v novem olskem poslopju zael 1. 9. 1910, ola je bila dvorazredna. Otvoritvena slovesnost je bila 10. 9. 1910. 16. januarja 1911 so zaeli hoditi v olo v Dolenjem Karteljevem tudi otroci iz Velikega Kala in Orkljevca. V olskem letu 1913/1914 pa so na zahtevo starev spet hodili v Mirno Pe. Krajevni olski svet je vodil Ignac Zakrajek, zastopnik ole je bil upravitelj Fran Kotluek, olski nadzornik pa mirnopeki upnik Anton Zore. V olski okoli s 674 prebivalci so po popisu iz leta 1921 spadale naslednje vasi: Dolenje Karteljevo, Gorenje Karteljevo, Sela, Zagorica, Globodol, Hmelji, Mali Kal, Dolenje Kamenje, Gorenje Kamenje in Hmeljnik. V karteljevski oli je sprva poueval uitelj verouka Ivan Sever. V olskem letu 1910/1911 so odprli ponavljalno olo, ki je bila v glavnem namenjena pouku kmetijstva. Uenci so jo obiskovali dvakrat tedensko, ob torkih in sredah. Po odhodu upravitelja Josipa Verbia v vojsko v asu prve svetovne vojne, ga je na oli nadomeala ena Matilda. Namesto nje je v asu njene bolezni pouevala Hedvika Schweiger. V asu vojne so pouevali le glavne predmete, tevilnim uencem redne in ponavljalne ole so zmanjali tedenske obveznosti. Uenci so sodelovali v nabiralnih in

Stavba ole Dolenje Karteljevo leta 1959. Fotografija iz Andreji (2004).

ENORAZREDNICA

DVORAZREDNICA

PONAVLJALNA OLA

65

zbiralnih akcijah za potrebe vojske. Po konani vojni se je na olo vrnil ravnatelj Josip Verbi. Med obema vojnama je prevzel patronat nad olo graak baron Filip Hugo Wambolt z gradu Hmeljnik. Vsako leto je oli daroval 20 m3 drv. Z denarjem od prodanih drv, pa so lahko porabili za olske potrebe in pomo revnim otrokom. O boiu ali Miklavu je graak daroval vsem otrokom obleko in perilo. Sledilo je ve zamenjav uiteljev po dekretu okrajnega olskega sveta. Stanje na oli se je spremenilo, ko sta prila uitelja Valter in Danica Erker. Ponavljalno olo sta razdelila na dekliko in deko skupino. Za odrasla dekleta pa sta uvedla gospodinjski pouk v dveh skupinah. Ob koncu teaja so pripravili razstavo olskih in gospodinjskih izdelkov uencev in teajnic. Ustanovili so pevski zbor in natudirali razline igre. Kulturno delo je v kraju mono zaivelo in vsaka prireditev je bila med prebivalstvom lepo sprejeta. V olskem letu 1927/28 so izvedli prvi dalji izlet v ateke Toplice. Mihael Kos iz em je oli podaril 67 pedagokih knjig.
SPOMINI LOJZETA SLAKA

V olskem letu 1930/1931 so po odredbi Ministrstva za olstvo izbrali novo ime za olo v Dolenjem Karteljevem. Poimenovali so jo po Ivanu Vajkardu Valvasorju, ki je prvi omenjal grad Hmeljnik nad naseljem Dolenje Karteljevo.

V olo sem hodil v Karteljevo, ker je bilo blije mojemu domu. Vasih pa je ta pot tako dolgo trajala, da so mi doma navili uesa, da so bila isto rdea. Najbolj se spomnim, ko so me loili od prijatelja. Tega so kazensko premestili v mirnopeko olo, jaz pa sem ostal v Karteljevem. Mirna Pe me je pritegnila pozneje, ko sem nekaj asa sodeloval na kulturnem podroju. Kasneje me je Ljubljana preve okupirala, zato sem manj hodil v domae kraje. Mirna Pe pa me je ponovno prevzela, ko sem si jo ogledal s ptije perspektive. Takrat sem si rekel: To je najlepa in najbolj prijazna dolina na svetu.
Vir: raziskovalna naloga Znani Mirnopeani (2002).

4. 1. 1944 je opat Benedikt iz Stine obnovil pouevanje V Dolenjem Karteljevem. Sam je uredil prostor in olo .olo je obiskovalo 170 otrok, od tega 90 v prvem razredu. V prvem razredu sta bili kar dve generaciji. V olskem letu 1945/46 je imela ola 203 uence, kar je najve. Upravitelj Maksimilijan Kalan je poskrbel za popravilo ole. V olskem letu 1946/47 so uredili igrie za est razredov v delu vrta. Ustanovili so tudi pionirsko organizacijo in ljudsko knjinico. Dobili so pomo iz Amerike v zvezkih, sladkorju ,evljih in obleki za revne uence. V olskem letu 1948/49 so uitelji na oli za teke pogoje dela dobili poseben dodatek 500 din in teko ivilsko nakaznico. Na oli je v olskem letu 1953/54 sluboval tudi Zdravko Slamnik, pisatelj s psevdonimom Pavle Zidar. Bil je tudi ravnatelj.
Gospod Lojze Slak na priredivi O Mirna Pe spomladi 2008. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.
UKINITVE TIRIRAZREDNICE

V olskem letu 1960/1961 so uence Hmeljia, Globodola, Orkljevca, Malega in Velikega Kala preolali v Mirno Pe, ostale pa v Osnovno olo Katje Rupena Novo mesto. Na pedagokem podroju je ola v Dolenjem Karteljevem 1. 1. 1963 postala podrunica O Katje Rupena Novo mesto. Uence od 5. do 8. razreda so preolali v matino olo v Novo mesto ali pa v Mirno Pe, odvisno od bliine ole. ola je bila do ukinitve 1972. leta tirirazrednica s tirimi oddelki.
Zgodovinski oris ole v Karteljevem je povzet po Andreji (2004), citat gospoda Lojzeta Slaka pa po raziskovalni nalogi O Mirna Pe Znani Mirnopeani (2002). 66

tevilo uencev v oli v Dolenjem Karteljevem od leta 1910 do 1971:

TEVILO UENCEV

Joe Barbo: Moji spomini na podrunino osnovno olo Dolenje Karteljevo

Po nekem nakljuju sem sodil v zadnjo generacijo uencev, ki je zakljuila vse tiri razrede v Karteljevem. Ko smo konali etrti razred, so se vrata podrunine ole dokonno zaprla in vsi uenci nijih razredov so nadaljevali olanje v matinih olah. Z Dobja sem bil takrat edini uenec. Spomnim se, da me je na prvi olski dan, takrat sem komaj dopolnil est let, pe do ole spremljala moja mama. Pokazala mi je pot, ki je potekala strmo po gozdu do avtomobilske ceste, preko mostu v klanec skozi vas Selo in nato po stezi do Karteljevega. Od naslednjega dne sem pot opravljal sam, v deju ali snegu, vedno pe. Najhuje je bilo, e me je po popoldanskem pouku na poti domov skozi gozd ujela tema. Dobro se spomnim, da smo imeli uenci iz oddaljenejih koncev to ugodnost, da smo v razredu lahko sedeli poleg pei. Sam sem bil najvekrat poleg nje in nisem se le grel, ampak sem bil po naroilu uiteljice tudi razredni kurja. Tako sem po naroilu uiteljice ali svojem lastnem obutku vsake toliko asa naloil drva v visoko olsko pe. Tudi takrat se je zgodilo, da smo uenci pozabili na domao nalogo. Kazen je bila obiajno ta, da smo bili po pouku zaprti. Praktino je to pomenilo, da nas je uiteljica (v oli so bile, kot se spomnim, izkljuno samo uiteljice) v razred zaklenila. Medtem ko je uiteljica v kabinetu akala avtobus za v Novo mesto, smo mi prestajali svojo kazen. Zgodilo se je tudi, da je uiteljica na nas, zapornike, enostavno pozabila in se z avtobusom odpeljala domov. Ko smo ugotovili, da je ni, smo splezali skozi odprto okno v svobodo in urno odhiteli domov. Naslednji dan ni nihe omenil dogodka, ne uiteljica, e manj pa mi. Ostali so mi lepi spomini, e posebej na vragolije, ki smo jih zganjali na poti domov. Nadvse je bilo zanimivo opazovati vonjo tekih kamionov po avtocesti. Takrat smo vsi fantje sanjali, da bomo, ko odrastemo, vozniki tovornjakov. V petem razredu, po prihodu v O Mirna Pe, se je veliko spremenilo. Pot v olo je postala e dalja, razvlekla se je na uro in pol. Dobil sem nove soolce. ola je bila veja, lepa in noveja, imela je centralno kurjavo in jedilnico.

SPOMINI JOETA BARBA

olska stavba leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 67

SKICA PROELJA OLSKE STAVBE V MIRNI PEI IZ LETA 1929, KI JE PRILOGA OLSKEMU LISTU. DOKUMENT HRANI ZGODOVNISKI ARHIV SLOVENIJE, ENOTA ZA DOLENJSKO IN BELO KRAJINO.

S tara

ola v

M irni P ei

Z imenom stara ola domaini imenujejo olsko stavbo ob starem upniu pri upnijski cerkvi v Mirni Pei. Gradnja same olske stavbe je podrobneje opisana e v poglavju Osnovno olstvo v Mirni Pei. Uradni zaetek enorazredne osnovne ole v tem poslopju je bil 4. novembra 1858, 5. novembra pa se je v njej zael reden pouk. V olo se je vpisalo triinosemdeset uencev iz vseh vasi v obini Mirna Pe. V zapisih iz olske kronike je zaznati, da je v olski stavbi vso njeno zgodovino vladala velika prostorska stiska. e v dvajsetih letih prejnjega stoletja so eleli v Mirni Pei graditi novo olo, emur pa je nasprotoval tedanji obinski odbor. Zato je t. i. veliki upan ljubljanske oblasti prepovedal, da se v olskih prostorih vri nadaljnji pouk, kar je privedlo celo do zaasnega zaprtja ole, otroci pa so bili zaasno preolani v sosednje ole Karteljevo, Globodol, Dolenja Nemka vas in Trebnje ali pa ole v tem obdobju sploh niso obiskovali. V tem obdobju je bil olski upravitelj Rudolf Obrekar. Leta 1929 je za olski list podrobno opisal tedanje olske prostore. V severovzhodnem delu prvega nadstropja je bila uilnica v izmeri 6,5 m x 5,10 m. V uilnici je bila zidana pe, ki se je kurila na hodniku. Poleg uilnice so bili v tem nadstropju e dve stranii brez predprostorov, pisarna, stanovanje olskega upravitelja z dvema sobama, kuhinja in majhna shramba za ivila. V drugem nadstropju je bila druga uilnica, nad prostorom uilnice v 1. nadstropju. Nad stanovanjem olskega upravitelja je bila tretja uilnica, dolga 9,5 m in iroka 5,6 m. Soba je bila razsvetljena s petimi okni. Tla v obeh uilnicah so bila lesena. Prostor med uilnicama je zavzemal na eni strani hodnik, na drugi pa kabinet za uila, oba sta imela kamnita tla. Obe uilnici sta imeli kamniti pei, ki sta bili le deloma zidani z opeko. Streha olskega poslopja je bila pokrita z opeko. Pouk je v tistem obdobju potekal tudi v gasilskem domu, ki je imel v junem delu poslopja urejeno uilnico v velikosti 4,8 m x 3,1 m. Prostor je bil razsvetljen s tremi okni. Poleg uilnice je bilo tudi eno stranie brez predprostora. Nasproti vee in hodnika, ob uilnici, je bil e en prostor, imenovan vozarna in orodjarna, ki ga je uporabljalo Gasilsko drutvo Mirna Pe. V olskem poslopju so bile leta 1935 urejene e tiri uilnice, vendar so nujno potrebovali e eno. Le-to so si uredili v privatnem poslopju posestnika Jerneja Zupania.

Zgoraj: olsko poslopje okoli leta 1940. Fotografija iz zasebnega arhiva druine Obrekar. Spodaj: zakljuna prireditev v olskem letu 1952 pred poslopjem Antona Rupene. Fotografijo hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. 69

Novi olski odbor, ki je bil izvoljen 4. 11. 1936, je ovrgel misel, da bi se uredila e ena zasilna uilnica v privatnem poslopju, je pa pristal na to, da se v pritliju olskega poslopja iz dotedanje drvarnice in kabineta, ki se je uporabljal za knjinico, uredita dve novi uilnici. V poznejih, povojnih, letih je ola uvedla dvoizmenski pouk, vendar je prostorska stiska zahtevala, da se je pouk izvajal tudi v zasebnih prostorih ter v prostorih takratnega krajevnega urada. V olskem letu 1965/1966 ravnatelj Franc Nahtigal situacijo takole opisuje:

5. a razred z uiteljico Simono Menar v olskem letu 1963/64. Fotografija iz arhiva L. Rupena.

Prostorski in drugi materialni pogoji se od preteklega leta niso v niemer izboljali. Sprememba je bila le v tem, da so bili prostori za eno leto stareji. Zob asa pa jim je e davno vtisnil tako moan peat, da spremembe, ki so nastale v enem letu, niso ve oitne. Eno leto ni napredovati pa pomeni za dve leti zaostati. Ta pojav pa se v nai oli, kar se tie prostorov, ponavlja e dve desetletji. Da bi bil torej pouk v takih pogojih sodoben, zares ne more nihe priakovati, kljub temu da je uno osebje vloilo v svoje delo kar maksimalne napore.
Isti ravnatelj ob koncu olskega leta 1968/1969 v olski kroniki takole izraa zadovoljstvo ob teko priakovanem zaetku gradnje nove ole:

Ko smo 19. marca 1968 proslavljali krajevni praznik Mirne Pei, to ni bil ve navaden praznik. Na prostoru, kjer naj bi stala nova ola, smo se zbrali domaini ter predstavniki obinske skupine. Ob razvitju prapora KOZB smo z lepim programom poastili praznik, stroji SGP Pionir iz Novega mesta pa so takoj po programu zaorali ledino ter zaeli planirati prostor, na katerem bo nova ola. Rok za dograditev je 15. oktober, otvoritev pa se predvideva za obinski praznik, 29. oktobra. Dolgotrajne elje otrok in obanov Mirne Pei ter okolikih vasi so se torej s tem dogodkom zaele uresnievati.
Opis starega olskega poslopja je povzet po kratki zgodovini olstva v Mirni Pei do leta 1929 v olskem listu in po olski kroniki (SI ZAL NME 46, t. e. 33 (t.)). 1. a razred z uiteljico Franiko Boi zadnji v poslopju stare ole v olskem letu 1968/69. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

70

Levo: tloris gasilskega doma z uilnico. Desno: tloris 1. in 2. nadstropja olske stavbe. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. 71

NAGOVOR RAVNATELJA FRANCA NAHTIGALA NA SLOVESNI OTVORITVI NOVE OLSKE STAVBE OKTOBRA 1968.

FOTOGRAFIJA IZ ARHIVA O MIRNA PE.

N ova

olska stavba v

M irni P ei

Nova ola v Mirni Pei je bila zgrajena leta 1968. Do leta 1992 se je imenovala Osnovna ola narodnega heroja Ivana Kovaia - Efenke Mirna Pe. O slovesni otvoritvi nove ole pie v olski kroniki:

Slednji je napoil teko priakovani 29. oktober 1968 obinski praznik obine Novo mesto, ki pa za prebivalce mirnopeke doline ni bil obiajen praznik, temve mnogo ve. Zapoznelo jesensko sonce je sijalo z vsemi zadnjimi momi, ko so se obani zaeli zbirati pred olo. Z dvema avtobusoma so se iz Novega mesta pripeljali odborniki obinske skupine, funkcionarji drubeno-politinih organizacij in nekateri poslanci republike in zvezne skupine. Mirna Pe jih je priakala prenovljena in okraena z zastavami. Slavnostna seja obinske skupine se je zaela ob 9.30 v dvorani kulturnega doma. Predsednik Franci Kuhar je v govoru poudaril zgodovinski pomen 29. oktobra, nato pa nanizal uspehe novomeke obine na podroju gospodarstva, kulture in olstva. Skupina je nato soglasno sprejela sklep o preimenovanju Osnovne ole Mirna Pe. ola je dobila uradni naziv Osnovna ola narodnega heroja Ivana Kovaia Efenke Mirna Pe. Po sprejetju tega sklepa se je delegacija pionirjev nae ole zahvalila predsedniku F. Kuharju za prizadevanja ob gradnji ole ter mu podelila opek. Odborniki in gostje so se po konani seji napotili k novi oli, kjer se je ob 10. uri zaela sveanost ob izroitvi ole svojemu namenu. Poleg pionirjev, uiteljskega zbora, odbornikov obinske skupnosti ter obanov nae krajevne skupnosti so otvoritvi prisostvovali e: podpredsednik izvrnega sveta SRS dr. France Hoevar, pomonik republikega sekretarja za prosveto in kulturo Boris Lipui, tovariica Mara Rupena - Osolnikova, ing. Milka Saje - Marua in druina pokojnega narodnega heroja Ivana Kovaia - Efenke. Sveanost je zael predsednik sveta krajevne skupnosti tov. Karel Gali, ki je pozdravil vse navzoe, se zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali k hitreji gradnji ole, nato pa je predal besedo ravnatelju ole Francu Nahtigalu. Le-ta je v kratkem govoru orisal potrebo po izgradnji novega olskega prostora in prikazal zgodovino prizadevanj za gradnjo. Nato je zaprosil predsednika obinske skupine F. Kuharja, naj stavbo izroi svojemu namenu.

Uenca iz Velikega Kala na otvoritvi prostorov pred spominsko ploo na hodniku ole. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

73

Tovari Kuhar je po kratkem nagovoru odprl olo ter povabil vse navzoe na ogled in odkritje spominske ploe v avli ole. Spominsko ploo borcem in aktivistom s tega podroja je odkrila prvoborka in aktivistka Mara Rupena - Osolnikova, e pred tem pa je v izrpnem govoru orisala zgodovino NOB na podroju mirnopeke doline. Na istem mestu pa je o liku heroja Efenke spregovoril na gost, narodni heroj Joe Bortnar. Uenci nae ole so pod vodstvom lanov uiteljskega zbora izvedli lep kulturni program. V programu pa je sodelovala tudi godba na pihala iz Novega mesta, ki je tudi pripomogla, da so bili trenutki nae sree e bolj sveani. Sledila je skromna pogostitev gostov in domainov, nato pa ogled novih olskih prostorov. Na sveanost smo povabili tudi vse uitelje, ki so kadar koli pouevali v mirnopeki oli. Odzvali so se v kar lepem tevilu.
Nova ola je imela osem razrednih uilnic (62,8 m2) in eno specialno uilnico (61,62 m2), olsko knjinico s prostorom za pionirsko hranilnico (29,54 m2), garderobo ob stopniu, zbornico (39,52 m2), kuhinjo, jedilnico, osrednji prostor ole je bil nepokrit atrij.
Panorama Mirne Pei leta 1969. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

V novi oli je pouk potekal v dveh izmenah.

74

Dograditev olske stavbe olo so dogradili z novimi prostori, ki so omogoali pouk v eni izmeni. Dograjene so bile specialne uilnice s kabineti za pouk predmetne stopnje in telovadnica, olski atrij je bil preurejen v jedilnico, poveana je bila olska kuhinja, v nadstropju pa je dobila svoje razkone prostore olska knjinica. Prostor, v katerem je pred tem bila knjinica, je bil preurejen v malo zbornico ter v kabinet olske svetovalne slube. Poleg glavne zbornice so na mestu nekdanjega vhoda prostor preuredili v gospodinjsko uilnico. Na vzhodnem delu poslopja je bil zgrajen tudi vrtec s tirimi igralnicami, sanitarijami in zbornico. Med povabljenimi na otvoritev, ki je bila 5. 9. 1988, je bila tudi nekdanja uiteljica Pavla Remic, ki se otvoritve ni mogla udeleiti. V olo je poslala pismo, v katerem je zapisala:

Osnovna ola narodnega heroja Efenke! Prejela sem vae vabilo na otvoritev prizidka telovadnice in vrtca. al se pa te slovesnosti ne bom mogla udeleiti, ker imam prav isti dan neodloljivo uradno zadevo. al mi je, ker bi imela priliko priti skupaj s svojimi znanci in tudi z otroki, ki sem jih uila. Saj bi me gotovo poznali, ker stareji lovek se ne izpremeni tako hitro in ker sem uila v Mirni Pei ve let. Med okupacijo so nam Italijani zaprli olo in sem prostovoljno uila prvke v svoji hii v manjem tevilu. Potem pa sem morala s tirimi majhnimi otroki zapustiti dom kamor smo se vrnili ele po vojni (glej knjigo Po sledeh rne roke). Pred vojno sem nadomeala bolnega upravitelja Obrekarja Rudolfa, dobrega, potenega loveka, ki je vsakemu pomagal a sam sebi pa reve ni mogel, ko je umrl tako nasilne smrti. V tem asu svojega upraviteljstva sem z veliko borbo dosegla, da smo kupili prostor za novo olo. Imela sem borbe tudi z nekaterimi lani olskega odbora. Eden izmed njih je celo rekel, da ne rabimo nove ole (pa nam jo je sanitarni inpektor e enkrat zaprl, da so bili otroci brez pouka est mesecev). Rekel je, da lahko dva uitelja istoasno pouujeta dva razreda v veji uilnici stare ole. In sedaj, ko boste slavili va nov napredek, e morete, izroite Mirnopeanom moje pozdrave, predvsem pa mojim uencem. Res mi je al, da me ne bo. Vsem najlepi pozdrav! Remic Pavla, september 1968
Nekateri olski prostori so se v obdobju od leta 1988 do 2012 zelo preoblikovali. Tri uilnice na vzhodnem delu olskega poslopja so danes preoblikovane v igralnice vrtevske enote. olska knjinica je bila v olskem letu 1991/92 prostorsko zmanjana, s imer je ola pridobila eno uilnico, v kateri je do uvedbe devetletke potekal pouk tujega jezika. Danes je uilnica namenjena uencem 1. triletja.

Zgoraj: urejanje okolice pred granjo. Sredi: preureditev olskega atrija v jedilnico. Spodaj: vrtec s telovadnico. Fotografije iz arhiva O Mirna Pe, posnel Leopold Pungerar. 75

Stavba danes olska stavba ima danes v uporabi pet uilnic za razrede 1. in 2. triletja, likovno uilnico, specialne uilnice za matematiko, gospodinjstvo, angleino, glasbo, slovenino, raunalnitvo, tehnino vzgojo, kemijo in biologijo ter zgodovino in zemljepis. Zadnje tri imajo tudi manje kabinete, namenjene shranjevanju unih gradiv. Poleg tega ima telovadnico z dvema garderobama in sanitarijami ter umivalnico. olska kuhinja v tem asu ni bila spremenjena, prav tako ne zbornica, tajnitvo in ravnateljeva pisarna. Mala zbornica je bila preurejena v manji kabinet olske pedagoginje in v fotokopirnico. Poleg stopnia je manja uilnica, v kateri se izvaja le nivojski pouk. Gospodinjska uilnica je matina uilnica 5. razreda. Tudi v tej olski zgradbi se spopadamo s prostorsko stisko vse od uvedbe devetletne osnovne ole. V zadnjem desetletju pa je drugi vzrok tudi poveano tevilo vpisanih otrok v vrtec. Zaradi obeh vzrokov je ola v preteklosti morala organizirati pouk za enega od razredov v prostorih gasilskega doma. Tudi v tem olskem letu je ta prostor v uporabi zavoda. V njem je organizirana vrtevska skupina prvega starostnega obdobja.
Panorama Mirne Pei leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. Opis celotne olske zgradbe temelji na podatkih iz olske kronike, ki jih hrani arhiv O Mirna Pe.

76

Tloris pritlija dananje olske stavbe z okolico. Dokument hrani O Mirna Pe.

77

GRADNJA NOVE OLSKE STAVBE LETA 2012. FOTOGRAFIJA IZ ARHIVA O MIRNA PE, KRYSTIJAN M.

Zaetek

in potek gradnje nove ole na

novi lokaciji

2011

Novela zakona o osnovni oli iz leta 1996 je uzakonila postopno uvajanje programa devetletne osnovne ole v obdobju od leta 1999 do leta 2003, s tem pa obinam naloila nalogo zagotovitve ustreznih prostorskih pogojev. Zakonsko doloen dele sredstev za investicije mora zagotavljati resorno ministrstvo, zato je Ministrstvo za olstvo, kulturo, znanost in port leta 1999 preko javnega razpisa pozvalo obine k prijavi investicij. Glede na demografsko sliko obine in s tem povezanimi potrebami po prostorih za izvajanje programa devetletne osnovne ole je bila tedaj nartovana investicija dograditve in delne adaptacije stavbe Osnovne ole Mirna Pe, spremenjena v investicijo novogradnje osnovne ole z vrtcem in portno dvorano in je bila izmed prijavljenih projektov uvrena na 163. mesto. Kljub dejstvu, da bo obina z izgradnjo potrebnih prostorov morala poakati do zagotovitve sredstev s strani ministrstva, je le-ta leta 2002 zaela s pripravo obnove in dograditve obstojeih prostorov ole, saj se je zavedala, da jo aka priprava zahtevne investicijske in projektne dokumentacije ter uskladitev le-te z resornim ministrstvom. e na zaetku priprave investicije pa je obina naletela na problem upadanja tevila rojstev oz. s tem zmanjevanja tevila oddelkov ole, kar je v obdobju priprave tako investicije dograditve ole kot novogradnje vsako leto na novo odpiralo vpraanje dejanskih potreb ole po prostorih in zahtevalo nenehno prilagajanje izdelane dokumentacije. Osnovna ola Mirna Pe je namre z uvedbo devetletke v olskem letu 2003/2004 imela le sedemnajst oddelkov, v olskem letu 2005/2006 je le-to padlo na estnajst oddelkov, demografski podatki prebivalstva pa so kazali, da naj bi ola v olskem letu 2011/2012 imela le e dvanajst oddelkov. Na podlagi izdelanih analiz in ob upotevanju dejstva, da ima obina v obinskem prostorskem dokumentu zagotovljene povrine za monosti okoli 300 novih stanovanj, se je obina pri projektu dograditve ole odloila za prostorski program za estnajst oddelkov ole in pet oddelkov vrtca, pri projektu novogradnje pa za osemnajst oddelkov ole in osem oddelkov vrtca ter portne dvorane, dimenzije rokometnega igria. K odloitvi za zagotovitev programa za dvooddelno olo je prispeval tudi ponovni dvig rojstev od leta 2006 dalje, ki je e prinaal poveano tevilo oddelkov vrtca. Projekt dozidave in delne adaptacije stavbe Osnovne ole Mirna Pe je bil na podlagi izdelanega in z ministrstvom usklajenega dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in idejne zasnove (IDZ) uvren v dravni
79

proraun konec leta 2005, financiranje le-tega pa predvideno v obdobju 20062009. Projekt je predvidel delno adaptacijo 845,20 m2 obstojeih povrin in dozidavo 1.013,35 m2 povrin v skupni vrednosti 2.364.808 . Pred dokonno potrditvijo nartovanega projekta pa je ministrstvo zahtevalo izdelavo tudije statine in protipotresne odpornosti objekta obstojee ole, ki je pokazala, da bi bilo najbolj smotrno stari del objekta (iz leta 1968) poruiti, noveji del iz leta 1988 pa nujno sanirati. Rezultati omenjene tudije so odprli vpraanje smotrnosti dograjevanja obstojee ole, nekonan denacionalizacijski postopek olskih zemlji, monosti zagotovitve prostorov za pouk v asu gradnje ter monosti zagotavljanja dodatnih povrin za morebitno kasneje dograjevanje ole pa vpraanje smotrnosti ohranjanja obstojee lokacije, zato je ministrstvo v zaetku leta 2007 zahtevalo novelacijo izdelanega investicijskega dokumenta, v kateri bodo vsebinsko, terminsko in finanno analizirane variante dograditve obstojee ole, novogradnja na obstojei lokaciji ole in novogradnja na novi lokaciji.
upan Zvone Lah in ravnatelj Aleksander Rupena za temeljnim kamnom 30. septembra 2010. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Na podlagi izdelane analize se je Obinski svet Obine Mirna Pe na seji z dne 17. 5. 2007 odloil za novogradnjo ole na novi lokaciji, na seji z dne 31. 7. 2007 pa na podlagi tudije primerjalnega vrednotenja monih variant kot dolgorono optimalno varianto izbral lokacijo pred zaetkom naselja Postaja. Odloilna prednost izbrane lokacije je, da omogoa zagotovitev zadostnih povrin za sedanje in prihodnje prostorske potrebe na podroju predolske vzgoje, olstva in porta, s predvideno prikljuno cesto najustreznejo prometno ureditev, priblievanje nartovanim novim stanovanjski enotam ter ambientalno kakovostno okolje. Varianta izgradnje nove osnovne ole z vrtcem in portno dvorano je za obino pomenila vsebinsko in finanno zahtevnejo investicijo, ki je na eni strani zahtevala izvedbo zahtevnejih postopkov nartovanja in izvedbe, na drugi strani pa zagotovitev dodatnih sredstev. V skladu z zahtevami zakonodaje je obina decembra 2007 preko Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije izvedla javni nateaj za izbor najustrezneje idejne reitve in maja 2008 izmed dvanajstih prijavljenih elaboratov izbrala idejno zasnovo (IDZ) skupine arhitektov Studia Ur.a.d. iz Nove Gorice. Izbrani elaborat vsebuje programsko dobro zasnovane in med seboj povezane enote vrtca, ole in dvorane, pazljivo in nevsiljivo umeanje objekta v prostor, z odmikom objekta od ceste pa v veji meri izniuje negativne vplive prometa. Za izpeljavo finanno izredno zahtevnega projekta je bila zaetna vrednost celotne investicije z odkupom zemlji in pripravo projektne dokumentacije ocenjena na 8.669.677 , v letu 2008 je za obino predstavljala veliko spodbudo sprememba zakona o financiranju obin, ki je poveeval dele sofinanciranja ministrstva s 40% na 80%. V nasprotju z zakonskimi doloili pa je ministrstvo po predloitvi idejnega projekta (IDP) in predinvesticijske zasnove (PIZ) v zaetku leta 2009 zavzelo stalie, da se investicija financira v iz leta 1999 doloeni viini 40% strokov gradnje z vraunanim davkom na dodano vrednost. Razliko pa naj bi obina poskuala pridobiti iz predvidenega razpisa evropskih virov za obnovljive vire energije, vendar so bili iz omenjenih virov v skladu z razpisnimi pogoji upravieni do sofinanciranja le objekti zavodov, katerih ustanoviteljica je bila drava. Predlagani dele sofinanciranja ministrstva za obino ni bil sprejemljiv, saj ji le-ta kljub nartovanemu maksimalnemu zadolevanju ni omogoal izvedbe projekta, zato je obina preko razlinih aktivnosti od tevilnih dopisov, sestankov
80

Zaetek gradnje junija 2011. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

z ministrom, preko zahtev Zdruenja obin Slovenije, poslanskih vpraanj in predloga amandmaja k dravnemu proraunu upana in poslanca Zvonka Laha ministrstvo nenehno pozivala, da v rebalansu prorauna za leto 2009 zagotovi ustrezno viino sredstev in s tem omogoi zaetek izvajanja projekta. Do konca leta 2009 je obina izdelala e projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in investicijski program (IP), po sprejetju obinskega prostorskega narta (OPN) avgusta istega leta pa zaela z odkupom zemlji. Junija 2010 je obina vloila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in izdelala projekt za izvedbo (PZI). Julija 2010 je ministrstvo vendarle sklicalo sestanek za uskladitev odprtih vpraanj, na katerem je bila sprejeta odloitev o fazni gradnji: gradnja ole ter vrtca v letih 2011 in 2012 in gradnja portne dvorane v letu 2013 ter o zvianju sredstev ministrstva iz prvotnih 2.549.893 na 2.946.051 (investicija je obsegala 6.558 m2 in je bila ocenjena na 10.146.570 ). Konec leta 2010 pa je obina kljub e nepridobljenemu sklepu ministrstva o sofinanciranju investicije zaela s postopkom izbire izvajalca gradnje, da bi pravoasno izpeljala zahteven postopek javnega razpisa. Zaradi potrebnega predhodnega postopka ugotavljanja prebivalia ene od strank vplivnega obmoja gradnje je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje ele 13. maja 2011, dan pred tem pa je ministrstvo izdalo sklep o sofinanciranju investicije izgradnje osnovne ole z vrtcem in portne dvorane. Z omenjenima dokumentoma sta bila pridobljena e zadnja potrebna dokumenta za zaetek gradnje, zato je obina 23. maja s podjetjem CGP iz Novega mesta podpisala pogodbo o gradnji objekta ole in vrtca v viini 3.884.440 , saj je obina s pridobitvijo izredno ugodne cene gradnje vrednost celotne investicije zmanjala na 8.276.181 . Po predloitvi pogodbe z izvajalcem del, zaradi gospodarske krize se je vlada odloila financirati le projekte, pripravljene za izvedbo, je ministrstvo 10. avgusta 2011 podpisalo pogodbo o sofinanciranju prve faze gradnje. Gradnja nove osnovne ole z vrtcem se je zaela v mesecu juniju 2011 in naj bi se zakljuila v mesecu juliju 2012. V letonjem maju je obina s podjetjem CGP iz Novega mesta na podlagi izvedenega javnega razpisa podpisala e pogodbo o izvedbi del zunanje ureditve v viini 694.000 , v okviru katere se je odloila za dodatno izvedbo zunanjega olskega portnega igria. Trenutno obina e ie izvajalca za opremljanje ole, pridobila pa je tudi zasebnega partnerja za financiranje opreme kotlovnice na lesne sekance in kasnejo dobavo toplote objektu nove ole. Obina nartuje, da bo objekt, vkljuno z gradnjo in opremo, zakljuen v jesenskih mesecih; po izdelavi projekta izvedenih del (PID) in pridobitvi ustreznih dovoljenj pa naj bi se ola do konca koledarskega leta tudi preselila. Projekt izgradnje portne dvorane je predviden v prihodnjem letu, vendar bo obina morala zanj predhodno pridobiti dodatna finanna sredstva ali zasebnega investitorja. Obina je vesela, da ji je kljub tevilnim teavam in tako vsebinski kot finanni zahtevnosti projekta uspelo izpeljati njeno prvo fazo, naredila pa bo vse za nartovano izgradnjo portne dvorane. Objekt nove osnovne ole z vrtcem in portne dvorane bo nudil odline pogoje za izvajanje predolske vzgoje, osnovnoolskega izobraevanja in porta v lokalni skupnosti. Z osnovno olo pa smo se odloili, da olo s preselitvijo na novo lokacijo poimenujemo po mirnopekemu pesniku Tonetu Pavku. Nataa Rupnik, vodja projekta izgradnje nove ole na Obini Mirna Pe

Nadaljevanje gradnje marca 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe, Nik L. 81

Priakovanja uencev o novi oli V mesecu maju, ko zakljuujemo raziskovalno nalogo, se dela na gradbiu nove ole na veselje vseh olarjev bliajo h koncu. Kaj od nove ole priakujejo uenci? Uenci priakujejo, da bo ola lepa in velika, pokrita s travo, da bo e na zunaj izarevala ekoloko usmerjenost svojih obiskovalcev. Za novo olo si elijo, da bi imela veje, svetleje razrede z barvnimi stenami, opremljene z novo, sodobno opremo, da bi bilo v njih toplo in da bi iz pipe tekla tudi topla voda. elijo si tudi, da bi bili v novi oli hodniki svetli in dovolj iroki, da se ne bi zaletavali drug v drugega in da bi nova ola imela manj stopnic, ki bi med odmori povzroale gneo pri prehodu iz razreda v razred. Skoraj vsi uenci so zapisali, da si elijo drugano garderobo prostornejo, svetlo, loeno za vsak razred posebej in da bi v njej bile omarice, v katere bi uenci shranjevali svoje osebne stvari. Uenci si elijo tudi prostornejo jedilnico, loeno od olskega prireditvenega prostora. Zapisali so, da si v njej elijo sami izbirati sedeni red in da bi za evidenco kosil raje kot listie uporabljali kartice. Pomemben prostor zanje je tudi knjinica. Zanjo si elijo, da bi bila prostorsko veja, bolj zaloena z novejimi knjigami in da bi imela urejeno tudi italnico. Uenci si elijo tudi veliko, sodobno raunalniko uilnico, do katere bi imeli neomejen dostop. Zelo velika priakovanja imajo tudi o zunanji ureditvi ole. Priakujejo, da bo zunaj veliko igrie za igranje razlinih portov in igrie z igrali za mlaje uence. V okolici ole si elijo veliko klopi za posedanje ob lepem vremenu in urejeno kolesarnico za vse, ki se bodo v olo pripeljali s kolesom. Izrazili so veliko elja, da bi ve asa preivljali zunaj, predvsem pa, da bi bili nekateri odmori dalji, da bi jih lahko preiveli zunaj. e ena velika elja, ki ob izgradnji nove ole e ne bo uresniena, je elja po veliki portni dvorani, ki bi imela tudi tribune in bi tako lahko gostila tudi veje portne dogodke. Seveda pa otroke elje vasih odtavajo tudi malce predale od realnega sveta. Ta priakovanja izraajo, da bo nova ola imela: bazen, savno, kegljie, disko, lutkovno gledalie, nogometni stadion z umetno travo, dvorano za koarko, mini tenis, trampoline. Se pa med priakovanji znajdejo tudi kakna globlja sporoila, kot je tale, ki ga je napisala etrtoolka: elim si veje in bolj urejene prostore in manj porabljene elektrike. Tretjeolka pa je zapisala: elim si, da bi v novi oli pouk imeli tudi ob sobotah.

82

Tloris pritljija (zgoraj) in nadstropja (spodaj) nove stavbe O Mirna Pe in portne dvorane. 83

FOTOGRAFIJA PEDAGOKIH DELAVCEV OLE JUNIJA 2012. FOTOGRAFIJA IZ ARHIVA O MIRNA PE.

D elavci

v oli

olski upravitelji in ravnatelji:

18781880: Florjan Kaliger, prvi stalni uitelj 18801898: Karel (Dragotin) Kritof, upravitelj 18981902: Bernard Andolek, upravitelj 19011902, ponovno 1904: Karolina Klemeni, zaasna upraviteljica 19021902: Anton Poar, upravitelj 19031904: Franjo Lonikar, zaasni upravitelj 19051910: Karel Pikel, upravitelj 19091910, ponovno 1916: Milena Kavi, por. Sunik, zaasna upraviteljica 19101911: Karel Perko, upravitelj 19101911: Sreko Kavi, zaasni upravitelj 19111926: Franc Juvanec, upravitelj 19261943: Rudolf Obrekar, upravitelj 19331934: Joe Marjan Tratar, nadomeanje zaradi bolezni R. Obrekarja 19381939: Olga Zajec, nadomeanje zaradi bolezni R. Obrekarja 19451946: Alojz Kastelic, upravitelj 19461948: Ivan Stopar, upravitelj 19481949: Marija Stopar, upraviteljica 19491960: Adalbert Boi, upravitelj 19601961: Danica Vrh, upraviteljica 19611977: Franc Nahtigal, ravnatelj 19772010: Aleksander Rupena, ravnatelj 2010danes: Danijel Brezovar, ravnatelj
85

Spomini na ravnateljevanje v Mirni Pei

Rudolf Obrekar olski upravitelj in uitelj v Mirni Pei
Vesel sem, da lahko obudim in zapiem nekaj spominov na svojega oeta. Rudolf Obrekar, dolgoletni upravitelj Osnovne ole Mirna Pe, je bil rojen 17. 4. 1890 v Ljubljani. Tam se je tudi olal. Uiteljie je konal leta 1910, strokovni izpit pa opravil leta 1913. Tekoe je govoril nemki in italijanski jezik. Prvo slubeno mesto je dobil v epljah, v srezu rnomelj. Od leta 1914 do leta 1918 je bil vojak na Tirolskem. Od 14. februarja 1919 je najprej sluboval v epljah, od koder je bil premeen v Papee pri Koevju. 20. oktobra 1926. leta pa je nastopil slubo olskega upravitelja in uitelja v Mirni Pei. Kot ravnatelj in uitelj je bil zelo priljubljen. Njegovo delo so ocenjevali olski nadzorniki. Na ocenjevalnem listu za olsko leto 1936/37 je zapisano: Ima prav dobro strokovno-pedagoko izobrazbo. Pouuje praktino za ivljenje. Ima miren in prikupljiv nastop. Z uenci postopa dobrohotno-ljubeznivo. Je vesten, marljiv in toen upravitelj in uitelj. e v svojih olskih letih je lepo risal portrete in naravo. Zato je tudi v Mirni Pei slikal z oljnimi barvami na platna. Tako je portretiral svoje tri otroke, naslikal grad Otoec itd. Deloval je v raznih organizacijah in drutvih. Od leta 1928 je bil tajnik Prostovoljnega gasilskega drutva Mirna Pe. Od leta 1930 je bil tudi podstarosta sokolskega drutva. Bil je tudi aktivist OF. Zaradi izdaje je bil prijet in muen v eencah, nato pa so ga izdajalci odgnali proti Novemu mestu. Ker je na rangi omagal, so ga z rafali pokosili do smrti in pustili. To se je zgodilo 23. decembra 1943. Na oeta imam zelo lepe spomine. Gabrijel Obrekar

Rudolf Obrekar s svojim razredom. Fotografija iz zasebnega arhiva druine Obrekar.

ivljenjepis Adalberta Boia

Adalbert Boi se je rodil 19. 4. 1898 v Trbovljah, v druini, v kateri je bilo osem otrok. Mati Julijana je bila izuena ivilja, oe Alojz pa je bil z opravljeno rudarsko olo nadpaznik v rudniku. Adalbert je v Trbovljah uspeno konal osnovno olo, nato pa nadaljeval olanje v Ljubljani na humanistini gimnaziji. Veliko maturo je opravil leta 1919, ko se je vrnil iz Genove, kjer je bil v italijanskem ujetnitvu. Opravil je tudi strokovno usposabljanje iz brzojava, prometa in transporta ter bil najprej nekaj let zaposlen na eleznici, a njegove elje so bile drugane. Tako je e leta 1921 zapustil eleznico, se vrnil v Trbovlje in takoj dobil slubo zaasnega uitelja. Nadaljeval je s olanjem na uiteljiu v Ljubljani in leta 1927 opravil strokovni izpit.
Adalbert Boi, olski upravitelj med leti 1949 in 1960. Fotografija iz zasebnega arhiva druine Boi. 86

Ves as je bil aktiven tudi v portu, igral je nogomet in bil soustanovitelj portnega kluba Amater, ki je bil predhodnik kluba Rudar. Ukvarjal se je tudi s sojenjem nogometnih tekem, za kar je imel opravljeni sodniki izpit. Ve let je v Trbovljah poueval v strokovni in kmetijski oli, za kar je imel opravljene e dodatne izpite. Pozneje je

poueval v razlinih krajih v Sloveniji. Druga svetovna vojna ga je priakala v Beli krajini, v Dragatuu, in julija 1942 so ga faisti kot zavednega slovenskega uitelja aretirali, odpeljali v rnomelj, od tam pa v novomeke zapore. Iz Novega mesta je bil z drugimi zavednimi slovenskimi uitelji odpeljan v internacijo v Monigo, nato pa v Gonars v Italiji, kjer je tudi doakal kapitulacijo faizma. Po teki in negotovi vrnitvi se je vrnil v Belo krajino, kjer se je takoj vkljuil v terensko delo in nato v Gubevo brigado. Leta 1945 se je ponovno vrnil v prosvetne vode, saj je bil z odlokom ministrstva imenovan za upravitelja ole v entjerneju. Leta 1949 je bil zopet premeen. Tokrat je postal upravitelj ole v Mirni Pei na Dolenjskem. To delo je opravljal vse do upokojitve leta 1960. V Mirni Pei je bil tudi uitelj nemkega jezika, ki ga je poueval tudi e v olskem letu 1960/61. Adalbert je bil rojen za prosvetnega delavca, saj mu je bilo delo z mladimi v veliko veselje, z veliko mere lovenosti in odgovornosti. Konno se mu je izpolnila srna elja in leta 1961 se je vrnil v rodne Trbovlje. Zaslueni pokoj je v svojih Trbovljah uival prekratek as, saj ga je e 1. 8. 1969 izdalo srce. Ivo Boi

Adalbert Boi s svojim razredom. Fotografija iz zasebne zbirke.

Danijela Vrh: Utrinki iz preteklosti

Moje otrotvo je zaznamovala prihajajoa druga svetovna vojna in z njo vsesplono pomanjkanje, strah in boj za preivetje. etrti razred osnovne ole sem zakljuila med italijansko okupacijo. ola je bila pogana, zato smo imeli otroci najdalje poitnice. Oktobra 1945 sem odla v Ljubljano v internat, kjer sem obiskovala peti razred osnovne ole ter nadaljevala na poljanski gimnaziji, kjer sem opravila e tri leta nije gimnazije (tako so takrat imenovali osemletko) z zakljunim izpitom ali malo maturo. Vpisala sem se na uiteljie in po tirih letih, 23. 6. 1953, opravila veliko maturo. Istoasno smo oddali pronje za slubo in jo tudi dobili. V tistem asu je bilo zelo veliko pomanjkanje strokovnega kadra. Dodeljena sem bila v okraj Novo mesto, od tam pa v Mirno Pe. Septembra 1953 sem e vstopila v razred kot uiteljica. Leta 1957 sem opravila strokovni izpit in ostala v Mirni Pei do leta 1961. Zadnje leto sem opravljala delo v. d. ravnateljice. Na predmetni stopnji sem pouevala zgodovino in zemljepis, na razredni sem uila do etrtega razreda. Septembra 1961 sem bila na lastno eljo premeena v osnovno olo Velike Lae, kjer sem ostala vse do upokojitve leta 1988. V asu mojega pouevanja je bilo potrebno prijeti za vsako delo, tako sem morala uiti od prvega do osmega razreda. Materialne razmere so se izboljevale, zahteve znanja in strokovnosti pa tudi. Odloila sem se za izredni tudij biologije in kemije na pedagoki akademiji. 29. septembra 1975 sem diplomirala. Pogoji za pouevanje so bili zelo skromni, najvekrat samo tabla, kreda in uiteljeva beseda. Mnogi uenci niso poznali radia, saj tudi elektrike ni bilo v vsaki vasi. Uenci so v olo prihajali pe tudi iz bolj oddaljenih vasi. Malic, kot jih imajo uenci v olah danes, ni bilo. Jedli so kruh z namazom, za topel napitek so imeli aj ali mleko, ki so ga skuhali iz mleka v prahu. Uitelji smo hodili na kosila v gostilno ali pa privatno. Stanovali smo v majhnih sobicah. Moja je bila kar nekaj let na podstreju stare Rupenove hie.

Danijela Vrh. Fotografija iz zasebnega arhiva gospe Danijele Vrh.

87

Vse je bilo skromno, vendar smo se veliko zabavali in smejali. Uitelji smo se preko drubeno-politinih organizacij in kulturnih prireditev povezovali z domaini. Drubene in ekonomske razmere se spreminjajo in z njimi tudi organizacija olstva. alostno je prebrati, da nepismenost naraa. Osnovna ola naj daje utrjeno osnovno znanje z vseh podroij znanosti in se bolj posveti vzgoji uencev. Tako bi uenci dobili dobro osnovo za nadaljevanje olanja. Dela in poklicev je veliko in ni potrebno vsakemu na fakulteto. Izbrala sem si poklic, ki bi ga ne zamenjala, eprav je zahteven in odgovoren. Lepote tega poklica so redke, prav zato pa toliko lepe, saj jih vsak uitelj sam doivlja predvsem takrat, ko otroku lahko pomaga. Teko bi rekla, da so uenci danes bolj ali manj poredni oziroma pridni. Vsekakor so drugani. Vsaka generacija vstopa v olo s irim znanjem, z vijega nivoja predznanja.
Danijela Vrh s svojim razredom pred olsko stavbo. Fotografija iz zasebnega arhiva gospe Danijele Vrh.

Sem Dolenjka, zato mi je Mirna Pe z okolico zelo domaa. Gostoljubnost Mirnopeanov mi je omogoila, da sem se povsem udomaila, le klic rodnega kraja je bil moneji. Danica (Danijela) Vrh

Franc Nahtigal: Spomini na slubovanje v Mirni Pei

Na eljo lanic literarnega kroka O Mirna Pe odgovarjam na njihova vpraanja. udite se, kako sem kot uemberan zael v Mirno Pe. Veste, vasih je le redkokdo dobil slubo v domaem kraju. Z menoj je bilo tako, da sem po konanem tudiju na viji pedagoki oli priel na obino v Novo mesto vpraat za slubo in napotili so me v Mirno Pe za ravnatelja. Ker je bila z menoj tudi bodoa ena, je pristojen obinski uslubenec dejal dobesedno: Ti bo ravnatelj, ti bo pa uila. In priblino tako se je tudi zgodilo. Sam sem bil po stroki biolog in likovnik, ena pa je poleg biologije imela kemijo. Tako je ona pouevala biologijo in kemijo, jaz pa sem poleg opravljanja ravnateljevanja vzel likovno vzgojo. Slubo v Osnovni oli Mirna Pe sem priel 1. septembra 1962. Opravljal pa sem jo neprekinjeno petnajst let, torej do 31. avgusta 1977. V uiteljskem kolektivu sem bil dobro sprejet, saj smo bili sami mladi uitelji. Meni je bilo tedaj 26 let, pa me je v letih prekaala le ena kolegica. Tudi glede sprejema pri uencih nisem imel posebnih problemov, saj sem e imel dobri dve leti prakse v pouevanju. Razmere v Mirni Pei so bile tedaj sorazmerno teke. Ni bilo tekoe vode in kanalizacije, stavba, v kateri je stanovala moja druina, ni imela niti svojega vodnjaka. V oli je bilo est uilnic, od katerih niti ena ni ustrezala pogojem. Uencev pa je bilo preko 400. Pouk je potekal v dveh izmenah (dopoldne in popoldne) in v oddelkih je bilo tudi do osemintirideset uencev. Uenci so bili v uilnicah v evljih, tla pa smo mazali s posebnim oljem. V uilnicah je bila voda samo v umivalnikih, prav tako je bilo v sanitarijah.
88

Franc Nahtigal. Fotografija iz zasebne zbirke gospoda Franca Nahtigala.

Zaradi tako tekih razmer smo kmalu zaeli s prizadevanji za izgradnjo nove ole. Vendar so nas na obini najpogosteje odpravili z izgovorom, da ni denarja. Ker so bile razmere zelo teke, smo imeli teave tudi z uitelji. Vsako leto se je zamenjalo veliko tevilo uiteljev, vasih tudi polovica uiteljskega zbora. Zato smo se leta 1965 lotili izgradnje manjega stanovanjskega bloka za uitelje. S tem smo nekoliko ublaili stanovanjski problem. Naslednja leta pa smo pospeili prizadevanja za izgradnjo nove ole. Pri tem nam je pomagala tudi krajevna skupnost, ki se je tedaj ustanovila. Jeseni 1967. leta je obinska skupina sprejela sklep, da bomo spomladi naslednje leto zaeli graditi novo olo. Seveda je bilo tudi v tem sklepu nekaj grenice. Nart je vseboval le devet uilnic, ajno kuhinjo z jedilnico, sanitarije in upravne prostore s knjinico. Telovadnice ali venamenske dvorane ni bilo v nartu. Zmanjkalo pa je denarja tudi za opremo in zunanjo ureditev. Za del opreme je krajevna skupnost zbirala samoprispevek, drugi del pa smo kupili z denarjem donatorjev (Mercator). Z gradnjo smo prieli v mesecu aprilu 1968, otvoritev pa je bila na obinski praznik, 29. oktobra istega leta. To je bil dan velikega veselja za uence in uitelje. Uitelji in ostali delavci ole smo no pred otvoritvijo istili olo in vnaali opremo. Po bogatem kulturnem programu pred glavnim vhodom je sledil ogled in skromna pogostitev s sendvii in ajem, saj za kaj ve nismo imeli denarja. Otvoritve se je udeleilo veliko tevilo krajanov, vsi odborniki obinske skupine iz Novega mesta, uenci ter tedanji in bivi uitelji. Ob otvoritvi je ola dobila tudi novo ime. Svet ole jo je poimenoval po domainu, partizanu, narodnem heroju Ivanu Kovaiu - Efenki. Menili smo, da je bil skromen in hraber borec proti okupatorjem nae domovine primeren pozitiven lik, ga bo ola s ponosom nosila. Na slubovanje v Osnovni oli Mirna Pe imam predvsem lepe spomine kljub trdemu delu in vsaj v zaetku izredno neugodnim delovnim pogojem. Trudili smo se, da bi nai uenci lahko uspeno nadaljevali ole ali delo, ki naj bi si ga izbrali. Mislim, da smo bili uspeni. Dobro smo sodelovali tudi s stari in drubenim okoljem. Poleg dela, obveznosti in zadolitev se posebej rad spominjam lepe narave in ur, ki sem jih preivel na ribolovu ob Temenici, ali gobarjenja v neokrnjeni naravi. Spraujete me, e bi glede na dananje izkunje ravnal v doloenih primerih drugae. Prav gotovo, saj so izkunje pri delu neprecenljive vrednosti. Z njimi lahko uspeno odpravljamo lastne napake ali e bolje, se jih izogibamo. Razlog, da sem leta 1977 odel iz Mirne Pei v drugo olo, je spoznanje, da se je treba preizkusiti e kje drugje. Menim, da sem storil prav. Spraujete me po anekdoti. Ne spomnim se kakne posebej zanimive. Opisal pa vam bom en dogodek iz 7. razreda, ko sem nadomeal zgodovino zaradi odsotnosti uiteljice Ane Kavek. Pisali so kontrolno nalogo. Takrat smo ji menda e rekli tiha vaja. Med mnogimi vpraanji je bilo tudi vpraanje: Kaj je nevesinjska puka? Odgovor bi se moral glasiti priblino takole: Nevesinjska puka je bil upor Hercegovcev proti Turkom, ki je trajal od 1875 do 1878 in je izbruhnil v mestecu Nevesinje. Uenec Ciril pa je odgovoril takole: Nevesinjska puka je bila lepa, isto nova in se je zelo svetila. Seveda, ko sem odgovor prebral, se je ves razred od srca nasmejal. Franc Nahtigal
89 Upravitelj in olski ravnatelj od 1961 do 1977. Fotografija iz zasebne zbirke gospoda Franca Nahtigala.

Aleksander Rupena: R avnatelj je mnogokrat samotni jezdec

Svojo energijo, veliko ljubezen do kraja in ljudi je v te olske prostore vnesel ravnatelj g. Aleksander Rupena. V Mirni Pei se je zaela njegova pot uenosti, vanjo se je vrnil v slubo in vse do upokojitve tvorno sodeloval pri dograditvi sedanje ole, poloil pa je tudi temeljni kamen za novo. Vesele smo bile, da je bil z nami pripravljen obujati spomine. V Mirni Pei ste zaeli svojo pot uenosti. V katero olo (stavbo) ste hodili?

7. razred pri pouku slovenine z uiteljem Aleksandrom Rupeno v olskem letu 1974/75. Fotografija iz zasebne zbirke.

Davne jeseni 1954. leta sem prestopil olski prag v oli ob starem upniu. Prvi razred je bil v uilnici v pritliju, spodaj levo. Uila me je ga. Boieva. ola mi je bila dobro znana tudi od prej, saj sem bil njen neposredni sosed in sem se veliko druil s prijateljem Ivom, njegov oe je bil namre olski upravitelj, stanovali pa so v prvem nadstropju ole. Poznal sem tudi snailko, go. Petrovievo, ki je vasih jokala, ko je nesla smeti, in potoila moji mami, ki je delala v naem vrtu, kako zanemarjene sanitarije so puali uenci. Strania so bila prostorna, vendar na trbunk, in e smo pazili, tudi urejena. Ker je bila moja mladost vezana le na Mirno Pe, se mi je zdela takratna olska stavba imenitna, velika, prostorna, na podstreju tudi skrivnostna. Pouk je potekal v dveh izmenah. ele danes se zavedam, koliko nas je bilo takrat v oli in v oddelkih. Takrat nas je v klopi za tiri sedelo tudi po est, pa ni bilo nobenega problema s slabo dro ali kakno pristojno inpekcijo.
esa se najbolj spominjate?

S starostjo odhajajo grdi spomini, tudi tisti, ki sem jih povzroil sam, ostajajo le lepi, ki pa tudi izginjajo. Kot tretjeolec se spominjam izleta na Muljavo. Do Ivanne Gorice smo se peljali z vlakom in nato odli na Muljavo pe in seveda tudi nazaj do eleznike postaje pe. Ves as je po malem rosilo, vsi nismo imeli denikov, pa ni bilo ni hudega. Zmogli smo tudi Kravjak, pokopalie in na samotni kapelici smo izpod napua s fiolovko sneli velik osir, nato pa tekli pred rojem razjarjenih os. alosten sem bil, ker v etrtem razredu nisem dobil knjine nagrade za odlien uspeh, ker nas je razredniarka pozabila v tajnitvu evidentirati za knjina priznanja. Pa je bilo tudi to kmalu pozabljeno. Leta 1960 je ola dobila prvi televizor, ki je potem dobil funkcijo obveanja vseh krajanov. Prvi kuli (kemini svinnik) je imel v prvem razredu soolec, Lojze Koir, njegov oe je bil trgovski poslovodja in nam je razlagal, da se rta z njim lahko vlee do Beograda in nazaj. Takrat smo mu verjeli.
Kateri uni predmet ste imeli najraje?
Aleksander Rupena z uitelji in uenci na pohodu okoli leta 1986. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Najraje sem imel zgodovino in zemljepis, danes geografijo, pa tudi telovadbo. V etrtem razredu sem se e nagibal, kam bo la moja ivljenjska pot, ki se je pozneje tudi uresniila. Veliko sem v dekih letih in tudi kasneje bral, za to je imel zasluge mladostni prijatelj, sosed, g. Ljubo Novljan, ki je bil malo stareji in je bil pravi knjigoer, zato je tudi mene navduil za branje. Oskrboval me je s knjigami, doma smo jih imeli zelo malo. Med njimi je bilo veliko zgodovinskih knjig slovenskih in tujih pisateljev, predvsem srednjevekih, kasneje seveda tudi kavbojk in stripov.
Kakni so bili takratni uitelji?
90

Elementarka, ga. Boieva, je bila upraviteljeva ena, stroga, zapela je tudi palica. Ko je rekla, so bile roke na hrbtu in hrbet pravilno zravnan. Tudi z ostalimi pedagokimi delavkami na razredni stopnji sem kar uspeno sodeloval in ga obasno tudi malo lomil. V drugem razredu smo morali jemati kapsule ricinusovega olja v ampulah, vendar je skoraj vse olje konalo v razpokah poda Preernove sobe v drugem nadstropju. V tem razredu smo bili prvi deleni olske malice, zelo nam je teknil sprva ameriki roza sojin sir (UNRRA), teje je lo z araidovim maslom. Na viji stopnji so bili bolj demokratini, veliko nam je bilo ponujenega, in e smo hoteli, smo znanje tudi usvojili. Mogoe so se uitelji malo preve menjali, tak je bil takrat trg delovne sile. V Mirni Pei ni bilo primernih stanovanj zanje. Na podroju porta so imeli velike zasluge za razvoj le-tega trije pedagoki delavci, g. Marjan pilar in pokojna Janez Kamnikar in Leopold Jovan. V estdesetih letih smo olarji prostovoljno zgradili igrie za mali nogomet za kulturnim domom. Sprva je bil posut s rnim leem, na njem smo igrali tudi rokomet, ob njem je bila izkopana jama za skoke. Veliko nepozabnih trenutkov moje mladosti je bilo vezanih na to igrie, in ko so ga vzeli, nam je bilo vsem al. Prav ob tej jami so se tudi v Mirni Pei razvijali dobri portniki atleti, skakalci, skakalke.
Kot mlad uitelj ste se vrnili v svoj rojstni kraj. Kako ste krotili nae predhodnike?

ivljenje tako nanese, eprav so mi to nekateri odsvetovali. Priel sem za go. Tkavevo v novo olo na sedanji lokaciji. Pouk je potekal v dveh izmenah, dopoldne in popoldne. Prav gotovo je nekaj asa veljalo, da sem bil takrat strog, eprav sem na svoji uiteljski poti vrgel na popravnem izpitu z drugo nezadostno le enega uenca. Uenci so se izkazali z znanjem, vasih cele generacija, vasih posamezniki. Veliko je bilo popravljanja, saj so uenci pisali veliko spisov, olskih nalog. Razredi se niso menjali, uitelji smo prihajali v oddelke, predmetna stopnja je imela pouk dopoldne. Zelo je bila obiskana knjinica, z vstopom TV in ostalih medijev je veselje za branje poasi ugaalo tudi v vijih razredih, seveda ne pri vseh. Kaknih hudih disciplincev v tistem asu e ni bilo, obudoval sem posameznike, ki so se e takrat izkazali s posameznimi ronimi izdelki, ne le deki, ampak tudi deklice, ki so v kroku, ki ga je najprej vodila ga. Krevsova, za njo pa moja ena Slavka. Spotoval sem dobre deklamatorje, pevke, portnike, mlade igralke, igralce.
Postali ste tudi ravnatelj. Koliko let ste bili ravnatelj?

Govor v atriju ole ob zakljuku olskega leta 1985/86. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Tako je naneslo, vsakdo v pedagoki brani ima pa ambicijo, kako bo potekala poklicna kariera. Ravnatelj sem postal septembra 1977 in zakljuil z mandatom decembra 2010. Velikokrat sem e povedal, da je ravnatelj mnogokrat samotni jezdec, ki se mu v enem dnevu zgodi mali milijon stvari, vasih prelepih, nepozabnih, neponovljivih, vasih grdih in zelo umazanih. Sreeval sem se s tremi generacijami in v vrtcu Cepetavek s etrto. V okviru prireditev za starostnike z najstarejo, sedaj sem sam med njimi. ola je navduujo iv sistem, ki mu vsi zaposleni vdahnejo ivljenje, optimalne pogoje za delo. eprav jih vedno ni bilo, sem se trudil, da je vsak v sistemu util, da njegovo delo cenim in spotujem. Mogoe sem bil vasih skop s pohvalo, vendar sem se trudil, da se je vsak zavedal iskreno potenih odnosov, ki pa so jih kalili odstotki, npr. napredovanj, ki so bili zapovedani.
Kako se je spreminjala ola in kako uenci v njej?
91

Ko smo po dolgem asu, od leta 1968 v letu 1988, prili na vrsto za gradnjo, je bila tudi kriza in za nami so v vrsti za dograditev stale tudi druge ole. Doiveli smo prehitevanja, rtanja, oitane so bile prevelike ambicije, narti so se spreminjali ez no. V letu 1988 smo tudi v Mirni Pei konno doakali otvoritev dozidane ole, ki je omogoala pouk v eni izmeni, ob oli je bil zgrajen tudi vrtec. Pogoji za prehrano so se spremenili, dobili smo specialne uilnice, telovadnico. al se je zaradi denacionalizacije za dvajset let vse zavleklo s olskim igriem. Tega e sedaj ni, eprav je obina pridobila namenska sredstva. e bi bilo igrie narejeno, bi to veliko pomenilo za olo, kraj, ugled bi pridobila tudi obina. Morda prav zaradi tega obina ni bila sprejeta tako, kot bi morala biti, prav tako ne tisti, ki so jo vodili, sedeli v obinskem svetu. Prav zaradi tega smo kot zavod v materialnem smislu ostali provinca, nerazviti. Z uvedbo permisivne vzgoje in mnogimi olskimi reformami se je odnos do uenja, obsega uno-vzgojne snovi, odnosa do domaih nalog, dopolnilnega pouka, celotne odgovornosti talil, vse je nekam izginjalo. Seveda ne pri vseh, najprej se je to zaelo opaati pri dekih, eprav so praktino prav vsi uspeno konali tudi srednje ole. Le s kom se bodo poroale slovenske intelektualke? Slovencev je premalo, e bo lo tako naprej. ola je resno delo, zahteva trud, zic leder, intelektualni napor, domae delo, ne gre le za prepisovanje s spleta. Mnogo je potrebno narediti individualno, se nauiti na pamet. Uporabljati moramo slovenski jezik in ne spakedrank in slenga. al je e v mojem asu zaela prihajati na GU razvajena generacija starev, seveda ne vsi, ki so iskali za svoje otroke le pravice. Bili so preve zaitniki, mnogi uenci, predvsem deki, pa neurejeni, nedisciplinirani. Na krilih lane starevske podpore so s svojim odnosom kradli znanje soolcem, soolkam. Pri posamezni urah so ustvarjali nemir, nered, da so bile vasih potrebne nepotrebne intervencije, posegi . Pahljaa ol z milijon usmeritvami na drugi stopnji je posrkala vse, kar je lezlo in lo, in v dobrobit ohranitve oddelka, napredovalo. To se nam bo maevalo, ola mora biti primerno stroga, ve se, kdo je v njej glavni, eprav bi mi bilo osebno al, da se izgubi le eden iz posamezne mlade generacije. ola ima na voljo strokovnjake, ki lahko uspeno pomagajo vsakemu uencu, ki ima teave. Vsi pa so mu pripravljeni pomagati in prav tako njegovim starem.
esa se posebno radi spominjate?
Nagovor na prireditvi okoli leta 1997. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Veliko je bilo taknih trenutkov v razredih, skupinah, v zbornici. Trudil sem se, da je bila ola vedno odprta v kraj, okolje, da so bile povezave pristne. Srea, zadovoljstvo trajata trenutek, pravijo, da dvajset minut, pa pride ponovno delo, nove naloge LDN-ja, izzivi, skrbi, pomanjkanje denarja. Z dnevi odprtih vrat ole so v olo in vrtec prihajali nai slavni, znani rojaki. Presenetila me je navezanost na kraj, olo. Nepozabni so bili obiski sedaj e pokojnih rojakov, pesnika Toneta Pavka in glasbenika, g. Lojzeta Slaka, lazarista in pisatelja, g. Antona Pusta. Pristno je bilo nae povezovanje z O akanje na Hrvakem in uspeno sodelovanje pri dveh skupnih projektih, v EU smo pogledali z resnim skupnim portugalskim projektom Comenius, 9 evropskih ol, na koordinator je bil g. Klemen Kramar. Zelo korektno je bilo sodelovanje s olami bive skupne obine. Predvsem pa se spominjam dobrega sodelovanje s stari, starimi stari posameznih generacij v oli in vrtcu, ki so nam kot zavodu mnogokrat iskreno prili naproti, bili v pomo in kar ne vem, e smo se jim dovolj zahvalili.
Vae delo je zaznamovano tudi s tem, da ste se najprej zavzemali za dograditev ole. Zakaj je bilo to potrebno?
92

Nekaj sem omenil e zgoraj, v letu 1988 je bilo zgrajeno e enkrat toliko, kot je bilo zgrajenega leta 1968, pod zemljo z zakloniem pa veliko ve. al je bil takrat tak predpis, da je ola morala imeti zaklonie. Kdo ve, kdaj pride prav, enkrat ob osamosvojitvi smo ga uporabili. Zaradi predpisa so bile uilnice zgrajene na osojni strani. Osebno sem preprian, da bi bilo bolje, da bi bila tam telovadnica. olo so v prvi fazi projektirali primorski arhitekti, nadaljevali Dolenjci. al je bilo veliko babic, zato se je del uilnic preselil na podstreje telovadnice, eprav bi se morale 4 uilnice zgraditi tam, kjer je sedaj ribnik. Omejitve so bile v pomanjkanju prostora, poarni vodni pentlji, poarni poti. ola je bila v prvi fazi zgrajena s samoprispevkom, zelo racionalno, brez prave izolacije, z nesreno oddaljeno kurilnico s pemi na premog, ki so bile pozneje predelane na ogrevanje s kurilnim oljem, in dolgimi vodi so nam iz materialnih sredstev vsako leto jemali znatne zneske. Arhitektka nam ni dala svetlobe nad glavnim vhodom, hodniki so preozki, garderoba v temi, zaradi uilnice za gospodinjstvo so nam vzeli reprezentativni vhod. ola e ob dograditvi ni imela ustreznih pomonih prostorov, sami smo iskali reitve za pomone pisarne za strokovne sodelavce, Knjinico smo morali zmanjati in del nameniti za razred, eprav bi bilo idealno, da bila tam raunalnika uilnica, ki je ostala v kabinetu. Po zaslugi rojaka, g. Adolfa Zupana, tedaj direktorja PTT, smo v tistem asu dobili zelo kakovostno raunalniko uilnico, al v neustreznem prostoru. Specialne uilnice za biologijo in kemijo, geografijo in zgodovino ter tehniko so bile kvalitetno opremljene, fond knjig v knjinicah v dobri kondiciji. Javljali smo se na dravne raunalnike razpise, al nas obina vekrat ni podprla in smo zadeve reevali sami, sponzorskih sredstev pa se nam v samem kraju ni veliko nateklo, eprav smo zanje prosili vsako leto.
Vemo, da ste eleli olo modernizirati, jo opremiti s sodobnimi uili. Kaj vse se je spremenilo v letih Vaega ravnateljevanja, saj so uitelji od kred prili do pametne table? Kako ste opremljali raunalniko uilnico?

Na prireditvi s Tonetom Pavkom in Antonom Pustom leta 2004. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Skrbno smo spremljali novosti na trgu in tudi uporabnost, saj bi nam potniki radi prodali tudi kramo in aro. Uspeli smo na razpisu in med prvimi namestili tiri une table kanadskega proizvajalca, za posamezna predmetna podroja kupili tudi Svarogov software, ki je e danes predrag. Table so pedagoki delavci na obeh stopnjah vzeli za svoje, prav tako tudi uenci. Podobno je bilo z LCD- projektorji malo prej, kasneje pa z osebnimi raunalniki. as gre dalje, slediti je potrebno razvoju, novostim, eprav e vedno verjamem tudi v tablo in kredo. Na podroju raunalnitva so se zgodili velikanski premiki, pedagoki delavci so se sami usposabljali in danes zadeve obvladajo, podobno se je zgodilo na podroju administracije in komuniciranja z nadrejenimi institucijami. elja je bilo veliko, al vsem ne more nikoli ustrei. Uiteljski in vzgojiteljski zbor se je izobraeval v okviru permanentnega izobraevanja, strokovnjake smo pripeljali s fakultet, Z. Prav tako tudi za stare in iskreno moram rei, da so se stari izobraevanj v velikem tevilu tudi udeleevali.
Del ole je postal tudi vrtec. Kdaj in koliko oddelkov je bilo takrat?

Tedanja krajevna skupnost je iskala reitev v prostorih nekdanjega uiteljskega bloka, ob dograditvi pa v okviru ole. Ker zadeva v finannem smislu ni tekla korektno, smo vrtec prikljuili kmalu po dograditvi k oli. Zaeli smo s 4 oddelki, najve jih je bilo est. Vrtec je iv subjekt, ustanova sonca, svetlobe in ivljenja ter letnih asov, ki so ga vzgojiteljice in njihove pomonice mojstrsko obvladale. Sodelovanje z domom je bilo zelo korektno in medsebojno
93

zaupno. Nepozabni so bili Cepetavki bralki, sreanja z dedki in babicami in slovesni zakljuki olskega leta. Nekaj bi manjkalo, e vrtec ne bi bil del zavoda.
Bili ste tudi pobudnik za gradnjo nove ole. Zakaj ste se zavzemali za to? Na katere teave ste naleteli?

Mnenja sem, da je nesmiselno trikrat graditi na istem mestu, e tu ni dovolj prostora, vse instalacije bi morali narediti na novo, urediti novo protipotresno armaturo in tlake v starem delu. Zato sem se povsem strinjal z arhitektko emaarjevo z ministrstva, ki je zatrdila, da M obnavlja le ole iz asov stare Avstrije in da se strinja s tem, da se kakna 40-letnica tudi podre. Sam osebno bi novo olo zgradil blie samemu centru obinskega sredia, eprav vem, da je tudi izbrana lokacija zelo lepa.
Je kaj, kar bi storili drugae, e bi imeli to monost?
Slovo od uencev 5. razreda leta 2010. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Veliko je taknih stvari, tudi krivic, ki jih ne bi storil, e bi dvakrat premislil, vendar bledijo. Imel sem lep poklic, in e bi mi bila dana e enkrat monost izbire, bi si jo elel ponovno izbrati. Vedno sem si prizadeval, da smo ola znanja, stroga ola, da nai uenci uspeno nadaljujejo olanje na srednjih olah in tudirajo na univerzah. Ponosen pa sem na vse dobre obrtnike, podjetnike, na vse nekdanje uenke in uence, ki so posegli po visokoolskih, univerzitetnih in akademskih nazivih in ki so izli iz naih klopi na osnovni stopnji olanja.
Nam lahko zaupate kakno anekdoto iz ivljenja in dela v oli?

V drugem razredu sem v popoldanski izmeni nadomeal kolegico Fani, ki je imela tudijski dopust. Pol ure po zvonjenju so vstopili v razred trije prijatelji, Kalanci Mirko, Marjan in Slavko. Bili so bosi, mokri do pasu, od njih je teklo rumeno blato. Skakali so ez jarek, poln vode, a so bile noge prekratke, eprav je bila brv isto blizu. Poskusili pa smo vekrat, je potrdil Mirko. Slika, filmski kader, me spremlja od takrat in vedno se nasmehnem, ko se nanje, mokre fante, spomnim.
Me letos konujemo obvezno olanje. Vedno se vsaka generacija vpraa, kakna je bila v oeh uiteljev in ravnatelja. Me Vas o tem ne bomo vpraale, zanima pa nas, katera generacija je pustila sledi in se je posebno radi spominjate.

Vseh se dobro spominjam e iz vrtca, prav tako soolk in soolcev. Blagrujem kolegice in kolege, ker niste kakna zahtevna generacija, ampak uenke in uenci, ki letos z odgovornostjo prestopate v drugi, viji nivo izobraevanja. Vse podpiram pri ambicijah, naj bodo malo vije, da vam ne bo kdaj pozneje al. Vsem elim veliko uspeha pri pisanju ekstercev in tudi veliko zlatih in srebrnih priznanj. Vsem elim prelepe prve najdalje poitnice.
Eva, Anja in Sara, 9. a

94

Uitelji do 2. svetvone vojne

Matija (Matev) Jureti, uitelj (18581860) Hitti, uitelj (18601861) F. Smerekar (Smrekar), uitelj (18611872) Anton Javorek, uitelj (18721878) Florjan Kaliger, stalni uitelj (18781880) Franja Wruss, uiteljica (18801881) Marija Wruss, uiteljica (18811884) Marija erc, uiteljica (18851887) Ernestina Clarissi, uiteljica (18871889) Amalija Koncilija, uiteljica (18891893) Marija Vai, uiteljica (18931896) Marija Arh, uiteljica (18961898) Franc Grajland, uitelj (18961901) Marija Aman, uiteljica (18991901) Karolina Klemeni, uiteljica (19011904) Ema Klemeni, uiteljica (19011903) Vinko Jurman, uitelj (1901) Amalija Vardjan, uiteljica (1903) Hedvika Schott, uiteljica (1903) Marija Poganik, uiteljica (1904) Puc, uiteljica (1904) Klementina Pikl, uiteljica (19051906) Ignacij Hude, uitelj (1906) Justa Kozamernik, uiteljica (19081911) Frida Spelzler, uiteljica (1908) Milena Kavi, poroena Sunik, uiteljica (19091921) Karel Hude, uitelj (1911) Marija Ribnikar, uiteljica (19111912) Franja Sever, uiteljica (19121920) A. Grahar, uitelj (1913) Karolina Lina Kuchler, poroena uek, uiteljica (19131916 ter 19191935)

M. Hladnik, uiteljica (19161919) Vida Kraevec, uiteljica (19161917) Franja Novak, uiteljica (19181919) Zofija Plesniar, uiteljica (19191921) Alojzij Pristar, uitelj (1921) Majda Frank, poroena Vonina, uiteljica (19221928) Rozalija Clarissi, poroena Uri, uiteljica (19221923) Ema Kastelic, uiteljica (1923) Josip Prusnik, uitelj (19251928) Drago Vonina, uitelj (19261928) Pavla Vrabi, poroena Remic, uiteljica (19261941) Olga Zajec, uiteljica (19271948) Ana Kuar, uiteljica (19281936) Marija Gale, uiteljica (19281936) Marija Veber Sila, uiteljica (19291936) Milan Sila, uiteljica (19291931) Amalija Zajec, uiteljica (19341941) Franika Kavar Stari, uiteljica (1934 1936) Marija Bauer, uiteljica (19351936) Marija Kini ener, uiteljica (19351941) Marija Vesel, uiteljica (19351936) Marija Pani, uiteljica (19351941) Dragotina Preskar Langof, uiteljica (19361939) Barica Ljubi, uiteljica (19361941) Bogomila Hude, uiteljica (19361941) Nada Andoljek Ivanova, uiteljica (19391941) Anton Cuder, uitelj (19401941)

Uiteljski zbor leta 1928. Fotografija iz zasebnega arhiva druine Obrekar.

95

Uitelji in delavci ole po 2. svetovni vojni

Just Martelanc, uitelj (1945) Gabrijela Kastelic, uiteljica (19451946) Nada Ukmar, uiteljica (1945) Marija Mervar, uiteljica (19451947) Marija Darovec, uiteljica (19451948) Slava Lipovek, uiteljica (19451947) Draga Gore, uiteljica (19451948) Marija Stopar, uiteljica (19451948) Ludva Dular, uiteljica (19451948) Ana pringar, uiteljica (19461947) Milena Radej, uiteljica (19461955) Nada trumbelj, uiteljica (19461947) Mara Uneti, uiteljica (19461947) Viktorija Kulovic, uiteljica (19461950) Joefa ernivec, poroena Florjani, uiteljica (19481957) Gizela porar, uiteljica (19481952) Sonja Kocuvan, uiteljica (19481950) Franika Boi, uiteljica (19491961) Draga Podraj, uiteljica (19481957) Katica Muc, uiteljica (19511956) Draga Robi, uiteljica (1950) Gabrijela Jere, uiteljica (19501961) Milo Muc, uitelj (19511956) Danica Jovanovi, uiteljica (1951/52) Jelka Pejovnik, uiteljica (1951/52) Ludvika (Lidija) Komar, uiteljica (19521961) Leopoldina Malovrh, poroena Somrak, uiteljica (19521954 in 19561961) Vera Kolenc, uiteljica (19521953) Alojzija Merzelj, uiteljica (19521957) Boris Savnik, uiteljica (19531955) Danijela (Danica) Vrh, uiteljica (19531961) Ema Mui, poroena Novak, uiteljica (19541961) Vida Glava, uiteljica (19551961) Emilijan Lukan, uitelj (19551957) Anica Planker, poroena Predali, uiteljica (19561958) Marija Korbar, uiteljica (19561958) Breda Goljevek, uiteljica (19561958) Marijan pilar, uitelj (19571960) Leopold Jovan, uitelj (19571961) Jelka pileti, uiteljica (19581960) Branko Mahne, uitelj (19561960) Ivanka vab, uiteljica (19571958) Milena Kostevc, uiteljica (19581961) Marjan polar, uitelj (19581959) Slavka Zupani, uiteljica (19581960) Janez Kamnikar, uitelj (19591960) Zvonimir Vidic, uitelj (19591960) Vida Golobi, poroena Jakli, uiteljica (19591991) Bojan Brod, uitelj (1960) Ana Petrovi, istilka (1960-61) Ana Kukman, poroena Kavek, uiteljica (19611971) Simona Menar, uiteljica (1960np) Janko turm, uitelj (1960) Miroslava Smole, uiteljica (19611971) Ana Menar, uiteljica (19611964) Milena Grum, uiteljica (19611964) Ana Slak, uiteljica (19611962) Ljudmila Obrekar, uiteljica (19621996) Ladislav Brulc, uitelj (19621963) Joef (Joe) Pungerar, uitelj (19631992) Alojzija Krevs, uiteljica (19621997) Cvetka Bunc, uiteljica (19631969)

Z leve: Danijela Vrh, Leopoldina Somrak, Francka Boi, Anica Predali in Lidija Komar. Fotografija iz zasebnega arhiva gospe Danijele Vrh.

Z leve: Albin Gutman, Milena Kostevc, Cvetka Bunc, Simona Menar, Milka Obrekar, Joica Cesar in Ana Kavek okoli leta 1968. Fotografija iz zasebnega arhiva gospe Ane Kavek.

96

Tatjana Nahtigal, uiteljica (19631978) Janez Dular (19631964) Julijana Florjanc, uiteljica (1963np) Helena Prebil, uiteljica (19631964) Joefa Strajnar, istilka (1958) Joefa Murn, istilka (19621965) Marija Pavlen, tajnica (19641986) Silva Kozoglav, uiteljica (1964) Ivana agar, uiteljica (1964) Vida Zajc, kuharica (19641969) Marija Hoevar, uiteljica (1965) Ana Jakli, istilka (1965 ) Anton Brus, uitelj (19651966) Anton Perko, uitelj (19642001) Marija Zupan, istilka (19651966) Ana Pungerar, istilka (19661971) Ferdo Tkavc, uitelj (19661974) Marija Tkavc, uiteljica (19661971) Terezija Potisk, uiteljica (19661971) Franc Potisk, uitelj (19661971) Antonija Saje, istilka (19661969) Vida Avbar, uiteljica (19671971) Ana Blai, uiteljica (19671968) Franja Zupan, uiteljica (19672004) Joica Cesar, uiteljica (19682004) Albin Gutman, uitelj (19681969) Marija Perko, kuharica (19681990) Franc Reek, hinik, kurja, ofer (19681995) Matilda Pate, istilka (19691991) Rozalija agar, istilka (1969np) Nada erjal, uiteljica (19701971) Aleksander Rupena, uitelj, ravnatelj (19712010)

Iztok Perozzi, uitelj (19711972) Ladislava (Slavka) Rupena, uiteljica (19722006) Mojca Andoljek, uiteljica (19721987) Danica Penik, uiteljica (1972) Anica Barbo, poroena Levstik, uiteljica (19741994) Vilma Javornik, uiteljica (19751979) Danica Pavlen, uiteljica (19751981) Danica Moina, uiteljica (19761978) Martina Robas, poroena Kramar, uiteljica (1977 danes) Mojca Luar, uiteljica (1978danes) Nada Medle, uiteljica (19791979) Joica Hajdarovi, uiteljica (19791980) Olga Podpadec, uiteljica (19791982) Slavko Seniar, uitelj (19791982) Ingrid Selevek, uiteljica (19801981) Vida Slak, uiteljica (1981) Draga Bregar, uiteljica (1981danes) Marija Retelj, uiteljica (19821983) Edvard Kraji, uitelj (19821984) Miran Jerman, uitelj (19841993) Zdenka Mean, uiteljica (1984danes) Majda Bojanc, uiteljica (19841985) Fani Avbar, uiteljica (19851990) Renata Fink Husi, uiteljica (1985danes) Milena Murn, tajnica, raunovodja (1986danes) Milena malc, uiteljica (19861986 in 19972001) Alea Sunik kedelj, uiteljica (1986danes) Justina Drenik, kuharica (1988danes) Ana Slak, istilka, kuharica (1988danes) Anica Perpar, uiteljica (19891990) Anica Krese, vzgojiteljica, vodja vrtca (19892012)

Z leve: Milka Obrekar, Franja Zupan, Alojzija Krevs, Vida Golobi, Mojca Andoljek in Draga Bregar leta 1983. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Uitelji na pogostitvi v zbornici v olskem letu 1985/86. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

97

Uiteljiski zbor pred olo leta 1989. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Obisk Kobarida leta 1992. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Marta Luar, vzgojiteljica (1989danes) Marija Mikec, vzgojiteljica (1989danes) Mojca Milinovi, vzgojiteljica (1989-1997) Joefa Progar, pomonica vzgojiteljice, istilka (1989 danes) Majda Jarc, pomonica vzgojiteljice (1989danes) Marjetka Cesar, pomonica vzgojiteljice, istilka (1989 danes) Jelka Vidic, pomonica vzgojiteljice (19891990) Darja Kavek, uiteljica (19902002) Blanka Perko, istilka, kuharica (19901995) Marinka Murgelj, uiteljica (19901992 in 2003danes) Mojca Lavriha, poroena efran, uiteljica (1991danes) Karmen Zupanc, uiteljica (19911992) Rozalija Ganik, istilka, kuhinjski pomonik (1991 danes) Danijela Murn, istilka (19911992) Tatjana Parkelj, uiteljica (19921993) Nuka Cimpri, uiteljica (19921995) Mateja Saje, pomonica vzgojiteljice (1992np) Ale Krajek, uitelj (19921998) Ivanka Kastelic, vzgojiteljica (19931994) Vida Trilar, svetovalna delavka (19931999) Majda Spudi, svetovalna delavka (1994) Ljubica Bevanda, istilka (1994danes) Urka Mitrovi, uiteljica (19941998) Olga Vodopivec, knjiniarka (19941996) Mateja Horvat, istilka (1995danes) Vida Muhi, tajnica, poslovna sekretarka (1995-danes) Polona Kolenc, uiteljica (19951998) Irena Fiter, svetovalna delavka (19951996) Karin Servatzy, uiteljica, knjiniarka (19952000) Terezija Kregel, pomonica vzgojiteljice (1995danes) Greta Kastelic, kasneje Dornik, knjiniarka, uiteljica

(1995danes) Bogdan Krevs, hinik (1996danes) Miha Mesari, uitelj (1996) Robert Dragan, uitelj (1996danes) Mojca erne, uiteljica (19961998) Maja Kokol, vzgojiteljica (19972005) Mojca Stareini, uiteljica (1997danes) Vida Tomi, pomonica vzgojiteljice (1997danes) Joica Luar, istilka (19972009) Martina Bobnar, istilka (19982002) Irena Kozlevar, vzgojiteljica, podravnateljica vrtca (1998danes) Danijel Brezovar, uitelj, ravnatelj (1998danes) Alenka Luar, pomonica vzgojiteljice (19981998) Marinka Cujnik, knjiniarka (19981999 in 20002003) Marica Gorenc, druinska varuhinja (1998danes) Antonija Ajdi, druinska varuhinja (19982007) Saa Brudar, uiteljica (19982001) Staa Make, svetovalna delavka (19992002) Sandra Mrzlikar, uiteljica (19992001) Slavka Pejak, uiteljica (1999danes) Gabrijela Rajelj, tajnica (20002001 in 20022003) Matej Burger, uitelj (20002001 in 2003danes) Neika Reek, javno delo (20002001 in 20032003) Katarina Pirnar, uiteljica (20012007) Mateja Ancelj, svetovalna delavka (2001) Metka iko, knjiniarka (20012002) Milena Rajel, uiteljica, vzgojiteljica (2001danes) Andreja Rafeq Obrekar, pomonica vzgojiteljice (2002 danes) Nevenka Miura, uiteljica (20022005) Polona Luar, poroena Kramar, uiteljica (20022003) Botjan Srovin, uitelj (2002danes)

98

Gordana Polak, poroena Kmeti, uiteljica (2002 danes) Aleksandra Bergo, uiteljica (20022003) Lucija Tomi, pomonica vzgojiteljice (20032010) Jelena Duki, javno delo (20032003) Rosana Korbar, javno delo (20032003) Staa Hoevar Zajc, uiteljica (2003danes) Tina Godina, uiteljica (20032009) Danica Narat, uiteljica (20032007) Tanja Krevs, spremljevalka (20032005) Simona Colari, pomonica vzgojiteljice (20032005) Tanja Miklavi, uiteljica (20042005) Irena Cukjati, uiteljica (20042005) Martina Bobnar, istilka (2004) Barbara Tjaa Nemah, uiteljica (20042005) Simona Ogulin, uiteljica, svetovalna delavka (2004 danes) Barbara Gori, uiteljica, pedagoginja (2004danes) Tatjana Kupljenik, uiteljica (2004danes) Joica Hrovat, uiteljica (2005) Janez Podgorek, uitelj (2005) Katjua Badovinac, javno delo (2005) Rok Krese, uitelj (2005danes) Milka Klobuar, vzgojiteljica (20052011) Metka Stareini, uiteljica (20052006) Senada Omerovi, uiteljica (20052006) Marija Gorin, javno delo (2006) Simona Luar, uiteljica (2006) Anita Viek, uiteljica (20062007) Marija Cvetkovi (20062007) Danijela Halas (2006) Roberta Vavik, uiteljica (20062007) Igor Zadravec, uitelj (2007danes) Neda Vukoslavovi, uiteljica (20072008)

Klemen Kramar, uitelj (20072010 in 2011danes) Mojca Bobnar, uiteljica (20072009) Vilma Fabjan, vzgojiteljica (2007danes) Mateja Avbar, javno delo (2007) Maja Deelan, javno delo (20072008) Petra Kos, uiteljica, vodja prehrane (2008danes) Polona Zoran, uiteljica, vzgojiteljica (2008danes) Katarina Luar, javno delo (20082009) Terezija Muhi, kuharica (2008danes) Tanja iberna, uiteljica (20082009) Mateja Kocjan, uiteljica (2009danes) Urka Pene, vzgojiteljica (20092010) Mateja Bukovec, uiteljica (2009) Amalija Zajc, istilka (2009danes) Mateja Prpar, javno delo (2009) Veronika Tambola, pripravnica (2009) Alojzija Lubej, istilka (2010) Tina Brada, javno delo (2010) Sonja Hudoklin, javno delo (20102011) Polona Zajec, uiteljica (2010danes) Alenka Dragan, pomonica vzgojiteljice (2010danes) Sonja Vencelj, pomonica vzgojiteljice (2010danes) Polonca udovan, javno delo (2011) Damir Pirc, uitelj (2011) Vesna Koelj, pomonica vzgojiteljice (2011danes) Anja gur, uiteljica (2011) Lea Despotovski Keti, vzgojiteljica (2011danes) Ana terbenc, uiteljica (2011danes) Nataa Trajkovski, knjiniarka (2011danes) Urka Zupani, pomonica vzgojiteljice (2011danes) Marko Matoh, hinik (2011danes) Tina Berkopec, vzgojiteljica (2011danes) Polonca Bele, javno delo (2011danes) Simona Laknar, pripravnica (2012danes)

Vzgojiteljski zbor vrtca leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Administrativno in tehniko osebje ole leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

99

100

U enci
tevilo uencev po posameznih letih
Najve uencev v mirnopeki osnovni oli je bilo, skupaj s takratno ponavljalno olo, ki je tela 112 uencev, v olskem letu 1905/06, in sicer kar 597, najmanj pa v olskem letu 1927/28. V preteklosti je tevilo uencev v oli najbolj naraalo v zadnjem desetletju pred obema svetovnima vojnama in v estdesetih letih. Sledi mu najobutneji upad, saj se je v naslednjih desetih letih tevilo uencev zmanjalo za ve kot 100. Med olskima letoma 1985/86 in 1995/96 je tevilo uencev zopet naraslo za 69, od takrat pa tevilo uencev konstantno pada. Kot je razvidno iz grafov, sta izjemi le olski leti 2003/04 in 2004/05, vendar je tevilo uencev v teh letih vije zaradi uvedbe devetletne osnovne ole. Danes je tevilo uencev kljub devetim razredom osnovne ole bistveno manje kot pred desetletji. V oli imamo po en oddelek 1., 2., 3., 4. in 9. razreda ter po dva oddelka 5., 6., 7., in 8. razreda, skupaj le 13 oddelkov (brez oddelkov podaljanega bivanja). Nekoliko bolj svetle ase nam obeta pozitivna nataliteta na obmoju nae obine v zadnjih estih letih.
Po olski kroniki (SI ZAL NME 46, t. e. 33 (t.)).

101

Nagrajevanje uencev
Vsi uenci ole so bili skromno obdarovani ob posebnih prilonostih, kot so prihod dedka Mraza, ki so ga v obdobju po drugi svetovni vojni praznovali 31. decembra, nagradni izleti Vasih so olo nagradile in olarje razveselile tudi lokalne oz. dravne institucije ali zasebna podjetja, ki so uencem podarile bolj vredne predmete. Tako so v olskem letu 1940/41 obdarili petindvajset otrok. Banska uprava je podarila 24 m flanele, 10 m blaga za deklice in 6 m blaga za deke. V olskem letu 1949/50 so oli podarili prvi radio Kosmaj, 1962/63 so pri nagradnem rebanju dobili deset parov kvalitetnih smui. V noveji dobi so uenci najbolj veseli sodobnih unih pripomokov, zlasti avdio-video naprav ter raunalnikov, ki jih ola navadno kupi sama ali pa (odsluene) prejme od vejih novomekih podjetij. Uspeni, delavni in vestni posamezniki pa so bili v pretekli zgodovini olstva v Mirni Pei za svoje vrline nagrajeni s pohvalami, priznanji in skromnimi praktinimi nagradami, knjigami, peresi, portnimi rekviziti ipd. Ti so si svoje lovorike prisluili na razline naine, in sicer z doseki na tekmovanjih v znanju iz razlinih predmetov, z doseki na portnem, kulturnem ali umetnikem podroju. V novejem asu uence, ki v tekoem letu prejmejo bronasto, srebrno ali zlato priznanje, zasedejo prva mesta na nateajih oz. so uspeni na mednarodnih nateajih, ki osvojijo naziv zlatega bralca, ki so nagrajeni za raziskovalno nalogo, ali tiste, ki vsaj tiri leta osvojijo zlato priznanje iz angleke bralne znake, zapisujemo v knjigo pohval in nagrad, ki jo v oli vodimo od olskega leta 1979/80. Odlini uenci, ki so imeli ob koncu leta odlien uspeh v sprievalu, pa smo od olskega leta 1979/80 do vkljuno 2007/08 vpisovali v knjigo pohval in nagrad. Po tem letu zaradi sprememb Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter o napredovanju uencev v osnovni oli (2007) ne vpisujejo ve. Danes so uenci, ki dosegajo vidneje rezultate na regijskih in dravnih tekmovanjih, ob koncu leta nagrajeni s knjinimi nagradami in priznanjem, ki ga podeljuje uiteljski zbor ole. Za osvojena srebrna in zlata priznanja ter druge veje doseke ola podeljuje zlato ebelo; najuspenejim, ki dosegajo zlata priznanja in se izkaejo tudi na drugih podrojih, npr. z vodenjem olske skupnosti, sodelovanjem na olskih prireditvah, delovnih akcijah ipd., pa lahko uiteljski zbor podeli najvije priznanje ole, zlato satje.

Diplome priznanj in pohval O Mirna Pe. Dokumente hrani O Mirna Pe.

102

ola neko in danes

Uenci, ki smo sodelovali pri pripravi raziskovalne naloge, smo svoje delo zaeli z obiskom Slovenskega olskega muzeja. Tam smo si ogledali razstavo o zgodovini olstva na Slovenskem in spoznali, da je znanje bogastvo, ki ga iz obdobja olanja v odrasli svet e stoletja prenaa sleherni uenec. Poti do tega bogastva pa se danes v marsiem razlikujejo od preteklosti. V te razlike smo se najprej poglobili in od tod raziskovali naprej.

olske stavbe in uilnice

Primerjala bom olsko stavbo in uilnice, kakrne so bile neko in kakrne so danes. Najprej bom opisala zunanjo podobo ol in uilnic, nato pa olsko stavbo v Mirni Pei, na koncu pa e primerjala z dananjo opremo in zgradbo nasploh in nao sedanjo olo s staro. Kot vemo, vasih niti priblino ni bilo tako kot danes. Tudi ola in uilnice v njej so se razlikovale tako po videzu kot tudi v sami opremljenosti. Pa zanimo pri sami zgradbi. Vse ole so bile po navadi pritline ali enonadstropne, le ponekod so imeli samo en razred v gasilskih domovih ali kod drugod. Grajene so bile iz kamna, ponekod tudi iz lesa. Telovadnice niso imeli, zato so telovadili zunaj ali pa kar v uilnicah. Uilnice so bile razlino velike. Velikost je bila odvisna tudi od tevila otrok, ki so obiskovali olo. V vsaki uilnici so imeli na steni v kotu obeen kri z Jezusom. Na stenah pa so poleg kria visele tudi slike vladarjev, ki so vladali oz. imeli oblast v tistem asu, obeeni so bili e zemljevidi oz. zemljevid drave, v kateri so iveli (Avstro-Ogrska, pozneje Jugoslavija). V uilnici so bile lesene klopi, pozneje so imeli na njih posodice s rnilom. V razredu je bila tabla, ki je stala na lesenem stojalu. Na eni strani je bila prazna, na drugi pa je imela zarisane vodoravne rte za laje pisanje. Ob tabli je bil umivalnik z vodo in gobo, s katero so istili tablo. Blizu table je stala tudi uiteljeva miza. Na njej je bila iba za kaznovanje in kazanje krajev na zemljevidu. Ob uiteljevi mizi pa je bil postavljen zvonec, s katerim je uiteljica oz. deurni uenec naznanil zaetek in konec pouka. V kotu je bilo poleno za kaznovanje otrok. Poredni so morali na njem kleati. ola v Mirni Pei, tista, ki je stala tik ob cerkvi, je bila enonadstropna in zgrajena iz kamna. Imela je pet uilnic, ena izmed njih je bila veja. Imenovali so jo Preernova soba. Ta, ki je bila veja od drugih in je imela ve klopi, saj so v njej imeli pouk najtevilneji razredi, je imela tudi kateder, tj. dvignjeni del, podoben stopnici, da je uitelj laje opazoval uence. V vseh uilnicah so imeli v stenskem kotu kri. Na stenah so visele e slike in zemljevid. Imeli so stransko tablo, ki je stala na lesenem stojalu. Na eni strani je bila prazna, na drugi pa je imela rdee vodoravne rte za laje pisanje. Ob tabli je bila miza z umivalnikom, v katerem sta bili voda in goba, s katero so istili umazano tablo. Blizu table pa je stala tudi uiteljeva miza. V nekaterih uilnicah pa je bila tudi lesena omara za shranjevanje olskih pripomokov. Imeli so lesene klopi s posodami za rnilo.

Obisk olskega muzeja v Ljubljani. Fotografija iz arhiv O Mirna Pe.

103

Danes so olske stavbe razline: nekatere so nadstropne, druge pritline. V oli je ve uilnic in vsaka je namenjena doloenemu predmetu. V razredih na stenah visijo razni zemljevidi, plakati, asovni trakovi V njih so table, ki niso obojestranske in nimajo rt. Te so le v nijih razredih, kjer se uijo pisati rke, in v glasbeni uilnici za zapisovanje not. Poleg navadnih tabel pa so v razredih tudi ali samo pametne (interaktivne) table, ki jih uitelji upravljajo z raunalnikom. V uilnici je ve omar za shranjevanje raznih olskih pripomokov. olske klopi oz. mize niso ve narejene iz lesa, ob njih pa uenci sedijo na stolih. Konec pouka naznani elektrini zvonec. Opazne so velike razlike. Danes so ole tudi veje ali vije od tistih v preteklosti. Na stenah ne visijo ve krii in slike voditeljev, temve razni zemljevidi, plakati Na mizah ni ve posodic s rnilom. Danes je v uilnicah ve omar in pripomokov za samo delo pri pouku (ravnila, estila, raunalniki, pripomoki za izvajanje poskusov pri kemiji ), uporabljamo sodobnejo opremo, kot so raunalniki, pametne table, epna raunala V razredih je lijak z ogledalom in razkuilom. V kotih ni pripomokov za kaznovanje porednih uencev. Danes imamo tudi telovadnico in olsko igrie, esar v preteklosti niso imeli, saj so telovadili zunaj ali v uilnicah. Vire sem rpala z medmreja, vpraala pa sem tudi svojo babico, kakne uilnice so imeli. Anja, 9. a

Oprema uilnic neko in danes

Opisal bom uilnico neko. Naprej bom opisal uilnico neko, potem pa bom v preglednici primerjal uilnico neko in uilnico danes. Velikost uilnic je bila odvisna od tevila otrok, ki so obiskovali olo. Na steni so bili vedno podoba Jezusa na kriu, slika tedanjega voditelja ter zemljevid drave, v kateri so bili (najprej v Avstro-Ogrska, kasneje Jugoslavija). V uilnici so bile lesene klopi in mize, na mizi pa so bile posodice za rnilo. V uilnici ni smela manjkati tabla, ki je bila lesena, postavljena na stojalu. Poleg table sta bili goba ter posoda z vodo, namenjeni za brisanje table. Pred tablo je stala uiteljeva miza, obrnjena proti uencem. Na stenah so viseli razni plakati, na katerih so bile napisane rke, in plakat s pravili obnaanja v oli. Seveda so bili v uilnici razni pripomoki za kaznovanje (oslovska klop, koruza ali poleno, na katerem so kleali). Na uiteljevi mizi je bila iba, s katero je uiteljica pogosto udarila uence in jih tako kaznovala. V vsaki uilnici je bila pe, ki so jo uenci (oz. deurni uenec) zakurili za ogrevanje sobe. Bile so tudi omare s knjigami. Danes pa so uilnice dokaj velike. Po stenah so razni plakati in malo slik. Klopi so veje, stoli udobneji, danes so tudi table e elektronske. Pripomokov za kaznovanje ni ve, uitelji so tako prijazni, da uence ve ne kaznujejo fizino. Lahko sklepamo, da so se uilnice skozi as zelo spreminjale in tudi v prihodnosti se bodo.
Prikaz olske uilnice iz konca 19. stoletja v olskem muzeju v Ljubljani. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 104

Neko
Izgled uilnic majhne, s klopmi, omarami, uiteljevo mizo, olsko tablo; na steni je visel kri in slike

Danes
veje, z mizami, omarami, raunalniki, plakati, tablami

Vire sem rpal s spletnih strani in vpraal svojo babico, kakne uilnice so imeli in kakna je bila takrat ola. Ale, 8. b

olske potrebine neko in danes

Dandanes se otroci in najstniki pritoujejo nad teo svoje olske torbe, mame in oetje pa se drijo za glave ob pogledu na raune za olske potrebine na zaetku olskega leta. e na koncu olskega leta dobimo seznam, na katerem je natetih neteto zvezkov, malih, velikih, rtastih, karo, brezrtnih in tako naprej. Poleg tega dobimo e seznam delovnih zvezkov in ubenikov, katerih tevilo iz leta v leto naraa. Zaradi denarne stiske si lahko ubenike za celoletno uporabo izposodimo kar v olski knjinici iz ubenikega sklada. Seveda je treba izposojene ubenike vrniti v enakem stanju, kot smo jih dobili. Pred zaetkom pouka pri nakupovanju ne smemo pozabiti na vse svinnike, nalivna peresa, barvice, flomastre, peresnice in olske nahrbtnike. Ob nakupu vsega tega se denarnica in njena vsebina kar mono zmanjata, saj je znesek zelo visok. e pa o olskih potrebinah vpraamo svoje stare stare, bomo dobili popolnoma drugano sliko o takratnem izobraevanju ter sami ustanovi. Kjer danes stojijo obarvani stoli ter miza s predalkom, kamor lahko odloimo stvari, so vasih stale lesene in nizke klopi, za katerimi so sedeli otroci z rokami na hrbtu. Na mizah so jih akale lesene, rne tablice, ob njih pa kreda in gobica za brisanje. Posebna zanimivost tablice in krede je ta, da so uenci snov zapisali le pri uri, domov pa jo odnesli le toliko, kolikor so si je zapomnili v hii uenosti. Za zapisovanje snovi so uporabljali tudi skrilasto tablico, tj. voeno tablico. Nanjo so pisali oz. bolje reeno vrezovali snov s kovinskimi pisali. Ko pa je niso ve potrebovali oz. so se jo e nauili, so vosek segreli in ga stopili, da je bila povrina tablice ponovno gladka in ravna, pripravljena za pisanje. Kmalu so uenci dobili rnilnike in peresa, s katerimi so uiteljiine besede zapisovali na papir. Ta peresa so bila zelo nerodna za uporabo, zato se je velikokrat zgodilo, da se je uencem rnilo razlilo ali pa so naredili packo na zapiskih. V takih primerih so bili pogostokrat tepeni s ibo, poslani v oslovsko klop ali pa v kot kleat na zrna koruze. Sprva v olah uenci niso uporabljali ubenikov, dobili so jih kasneje, ko se je nakup le-teh pocenil in so jih delali v vejih izdajah. Vendar tudi ti ubeniki e niso bili tako barviti in polni slik kot danes, ko z barvami in slikami pripomorejo k lajemu uenju. Prav tako snov v ubeniku ni bila tako obirno napisana kot danes. Eva, 9. a
olske potrebine neko in danes. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe. 105

Uenci so v starih asih v olo nosili torbe, narejene iz vre. V njih so imeli zvezke, ki so bili narejeni iz papirja, ki ga danes uporabljamo za izdelavo vrek, v katere dajemo kruh. V dananjem asu imamo torbe moderneje in kvalitetneje. Zvezki so danes narejeni iz belega in gladkega papirja. Pisali so z navadnimi svinniki in peresi, ki so jih morali vsake toliko asa pomoiti v rnilo, imenovano tinta. e so se pri pisavi z navadnim svinnikom zmotili, so napako popravili tako, da so s prstom drgnili po njej. Takrat radirk namre e niso poznali. e pa so se zmotili pri pisavi s peresom, so napako preprosto prertali. Danes pri pisanju prav tako uporabljamo svinnik in nalivno pero. Dananja nalivna peresa imajo rnilo spravljeno v t. i. bombicah. Kot sem e omenil, so pisali v zvezke, sestavljene iz nekaj listov. e so bili poklicani pred tablo, so nanjo pisali s kredo. Ko so pri matematiki raunali, so si pomagali z raunali. Pri pouku danes piemo v zvezke. e smo poklicani pred tablo, pa nanjo. Krystijan, 8. b

Posebni dnevi v olskem koledarju neko in danes

Neko je bil izlet ali ekskurzija pravo razkoje, saj so nanj li zelo redko. Uenci so se izleta veselili, to je bila zanje sprememba v enolinem ivljenju, prilonost, da si el od doma, nekaj dni preivel s soolci in se vsaj za nekaj asa izognil uniformiranemu olskemu ivljenju. olski izleti so bili posebni dnevi. Vasih je bilo take izlete teko organizirati zaradi finanne stiske in tudi vsi uenci se niso mogli udeleiti ekskurzij, ker doma niso imeli veliko denarja. Druine so bile velike, zato niso mogli izleta plaati vsakemu otroku. V nai oli je bil prvi drugaen dan leta 1928, vendar to ni bil izlet, ampak je bilo le pouno predavanje o higieni. Uenci so si ogledali tudi film. Vsako leto je bilo izletov ve, uenci so se odpravljali dlje, spoznavali ve Slovenije. Uenci so lahko odhajali tudi na poitniko letovanje, vendar po izboru posebne komisije ali na priporoilo zdravnika oziroma starev. Posebni dnevi so bili tudi portni dnevi. Prirejali so pohode, igre na snegu, krose, tekmovanja v najrazlinejih portih Primeri posebnih dni so izleti v Novo mesto, Mokronog, Sevnico, Ljubljano, na Zaplaz in v ate. Na ekskurzije so se vozili z avtobusi in vlaki, pred tem pa tudi z vozovi. Moja babica se je rodila leta 1948 in se spomni dveh izletov, enkrat so li v ivalski vrt v Ljubljano in drugi pa na Muljavo. Povedala mi je, da je bilo kar nekaj izletov, vendar se ni mogla vseh udeleiti, ker doma niso imeli dovolj denarja. Razumevanje izleta se je danes v marsiem spremenilo. Za uence pomeni popestritev po zahtevnem olskem ivljenju. Uitelji so seveda manj navdueni, saj je zaradi ivljenjskih stilov mladih njihova odgovornost veja, zaradi pomanjkanja avtoritete v oli nasploh pa tudi dogajanje na izletu vasih malodane neobvladljivo. V dananjem asu jemljemo izlet kot nekakno zabavo, eprav je namen ekskurzije, da se nekaj nauimo; je le drugana

Uenci izbirnega predmeta nemina na strokovni ekskurziji v Nemiji leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 106

oblika pouka. V enem olskem letu gremo na ve celodnevnih ekskurzij, na primer v Ljubljano, na Gorenjsko Organizirane so tudi razne dodatne dejavnosti, npr. tabori, vednevne ekskurzije itd. Hana, 8. b

olska prehrana neko in danes

Prehrana v olah se danes precej razlikuje od prehrane neko. Neko organizirane prehrane v oli ni bilo, zato so morali otroci malico nositi od doma. Bogateji uenci so v olo prinesli malico, zavito v prtiek, revneji pa so si za malico privoili jabolko, ki so ga pobrali na poti v olo. Domaa kuhinja je tudi bila neko manj bogata in raznovrstna. Na jedilnikih so imeli meso le enkrat na teden (ob nedeljah in praznikih). Neko so imeli tri obroke na dan, otroci pa v olah niso imeli malice, zato so jo nosili od doma. Prinesli so kakno jabolko ali kos domaega rnega kruha. Jabolka in druge pridelke so pridelovali sami. Neko so se tudi jedi bolj razlikovale med seboj, odvisne so bile od letnih asov. Otroci in dijaki imajo danes malico v oli. Pojemo veliko ve hitro pripravljene hrane. Opaena je tudi razlika pri prehranjevanju uencev v mestnih osnovnih olah in v olah na podeelju. Uenci na podeelskih olah veliko pogosteje jedo znailne slovenske kmeke jedi. Zajtrk in veerja sta danes prav tako drugana. Za zajtrk so neko pojedli le kaken kos kruha, sadje in pili mleko, belo kavo iz kavnega nadomestka (cikorija) ali knajpovo kavo. Jedli pa so tudi monik, gance z mlekom in preganko. Danes pa uenci, preden odidejo v olo, po navadi pojedo skledo koruznih kosmiev, kruh z razlinimi namazi in dodatki, okolino, mlene izdelke in sadje. Nekaj uencev tudi ne zajtrkuje. Najraje pijejo mleko, manj pa kakav in aj. Med prehrano neko in danes je opazna velika razlika. Otroci so se neko veliko bolj zdravo prehranjevali kot danes. Zato se potrudimo, da bo naa prehrana vsaj nekoliko podobna tisti neko. Ta pa nam bo omogoila bolj zdravo in dalje ivljenje. V olski kroniki je veliko zanimivih podatkov o prehrani uencev. Izbrala sem nekaj prav posebnih. V nai oli je v olskem letu 1964/65 malico prejemalo povpreno tristo uencev. Prispevek starev je znaal 300 din na uenca. Da je bil prispevek lahko tako nizek, sta mnogo pripomogli mednarodna pomo in nabiralna akcija sadja, grozdja in gozdnih sadeev. Iz borovnic so nakuhali preko 200 litrov kompota, iz sadja pa 80 litrov marmelade. Nekaj socialno in zdravstveno ogroenih uencev je prejemalo malico brezplano. Zanje je krila stroke ola. V naslednjem olskem letu je topel obrok prejemalo tristo enajst uencev. Od teh je sedemintiridesetim socialno ibkim uencem krila stroke ola, ostali pa so prispevali meseno po 4,00 dinarje. Precejen del strokov so krili z dobro organiziranimi nabiralnimi akcijami. Zbrali so precej sadja za marmelado in grozdja za sok, zelje pa so skisali. Zaradi te akcije in mednarodne pomoi v mleku, olju in moki so lahko obdrali prispevek uencev le v viini 4,00 dinarjev. V letu 1966/67 so se v oli zavedali, da je uni uspeh v precejnji meri odvisen tudi od primerne prehrane uencev, zato so tudi

Zgoraj: piornirki v jedilnici okoli leta 1975. Spodaj: medeni zajtrk v jedilnici leta 2011. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe. 107

Plakat o kulturi prehanjevanja iz leta 1996. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

v tem olskem letu zastavili vse sile, da bi kljub obutno zmanjani mednarodni pomoi nudili uencem celo bolje malice kot doslej. V ta namen so organizirali zbiranje gozdnih sadeev in poljskih pridelkov. To jim je omogoilo, da so uenci kljub nizkemu prispevku (4,00 din) dobivali celo bolje malice kot prejnja leta. Malico je vse leto prejemalo povpreno 340 uencev. Socialno najbolj ogroenim uencem je stroke malice krila ola. V naslednjem olskem letu so olske malice precej popestrili, kljub temu da je znaal denarni prispevek na enega uenca le 5,00 din. Dvakrat na teden so uenci dobili enolonnice, ostale dneve pa kruh z namazom in aj oz. kavo. To jim je omogoila dokaj uspena nabiralna akcija, ki so jo organizirali v zaetku olskega leta. Zbrali so 1800 kg krompirja, 450 kg zelja, 35 kg ebule in esna. e med poitnicami so nabrali 340 litrov borovnic. Iz zbranih jabolk in sliv je kuharica pripravila kar 320 kg marmelade in 18 litrov soka. Poleg tega pa so uenci nabrali po hiah e 90,00 din gotovine. V olskem letu 1976/77 so v olski kuhinji pripravili dnevno topel obrok, malicali so praktino vsi uenci. Stroke so krili v glavnem s prispevki starev, deloma je malico regresirala obinska izobraevalna skupnost, deloma pa so jo pokrivali z nabiranjem kmetijskih pridelkov. Topli obrok malice so prijemali tudi vsi delavci ole. Naslednje leto se je v olski kuhinji hranilo 314 uencev, deset uencev pa ne, ker tega niso hoteli. Bolji jim je bil domai sendvi. Cena se je v primerjavi z letom prej poveala za 10,00 din in je znaala 35,00 dinarjev. Socialno ibki so dobivali malico brezplano ali pa so plaevali polovino ceno. V zapisanih podatkih smo zasledili, da se je v olskem letu 1979/80 v olski kuhinji hranilo preko 300 uencev, natanno 302 uenca. Cena pa se je poveala na 50,00 dinarjev, od aprila pa na 60,00 dinarjev. Danes imamo v oli organizirane tri obroke, in sicer malico, popoldansko malico ter kosilo. V nai oli imamo dvakrat tedensko tudi toplo malico, za katero po navadi dobimo koruzne kosmie s toplim mlekom, mleni ri, polento z mlekom, enolonnico, makarone ipd., druge dneve pa dobimo sendvie, rogljike, jogurte ali kos kruha z razlinimi namazi. Poleg hrane dobimo tudi aj, mleko, kakav in razline sokove. Kosilo nam je vedno postreeno toplo, v zadostni koliini in raznoliko. Pogosto pri kosilu dobimo tudi sladice. Prehrana v oli je bila neko in danes dobro organizirana, pestra in raznolika. Danes je seveda e bolj in tudi uenci imajo pri sestavi jedilnika lahko svojo besedo. Na sestankih olske skupnosti imajo monost predlagati svoje elje, ki se, v kolikor so v okviru smernic zdravega prehranjevanja, tudi upotevajo. Simona, 9. a

Izdelava plakata za projekt Shema olskega sadja. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Poitnice in prosti dnevi neko in danes

Tako kot mi so se tudi nai predniki veselili poitnic. Pred 2. svetovno vojno so imeli boine poitnice, ki so trajale od 23. ali 24. decembra do 10. ali 11. in tudi e do 15. januarja. Danes pa boine poitnice trajajo manj asa, po navadi do 2. januarja, zanejo pa se 24. decembra. Vasih je olska mladina imela v asu od 4. do 9. oktobra tudi trgatvene poitnice. Danes imamo prve poitnice konec oktobra, imenujemo jih krompirjeve poitnice. Spomladi so vasih imeli e velikononi olski odmor, ki je trajal po navadi od konca marca do sredine aprila. To je bilo razlino: vasih so se velikonone poitnice zaele tudi e 13. aprila in
108

trajale do 23. aprila. Zgodilo pa se je tudi, da so jih imeli samo en teden, npr. od 24. 3. do 29. 3. Mi imamo e zimske poitnice, ki so zadnji teden februarja ali prvi teden marca. Danes imamo tudi prvomajske poitnice, ki se po navadi zanejo 27. aprila in trajajo do 2. maja. Kot nai stari stari in stari imamo tudi mi konec pouka junija, novo olsko leto pa zanemo septembra. Vasih so otroci med poitnicami po navadi ostali doma ali li za nekaj dni h kaknim sorodnikom. Tisti, ki so ostali doma, so morali pomagati pri raznih opravilih in tudi igrali so se veliko. Med zimskimi poitnicami so se, kadar je bilo veliko snega, tudi sankali ter igrali na snegu, ne pa tako kot danes, ko veina otrok ves dan tii pred raunalniki ali gleda televizijski program. Takrat vsi niso imeli teh monosti. Danes gre veina otrok med zimskimi poitnicami za ve dni smuat ali v toplice, nekateri pa ostanejo doma in igrajo raunalnike igre. Nekaj otrok danes tudi pomaga svojim starem na kmetiji. Poitnice so morali vasih zaradi hude zime in previsokega snega ter zaradi slabih higienskih razmer podaljati, a so jih morali nadomestiti. To pa so naredili tako, da so zakljuili pouk nekaj dni kasneje kot po navadi. Danes pa imamo tudi kdaj pouka prosti dan, nadomestimo ga kakno soboto s istilno akcijo ali s pohodom, ki je obvezen. Urka, 8. b

Odnosi med uitelji in uneci neko in danes

V preteklosti je bil odnos uenca do uitelja precej drugaen in tudi odnos uitelja do uenca se je do danes kar precej spremenil. Med uenci in uitelji je vladal spotljiv odnos, uenci so uitelja spotovali, a se ga tudi bali, saj jih je lahko kaznoval. Ko je uitelj uenca kaj vpraal, je moral ta vstati, se predstaviti in odgovoriti na vpraanje. e uenec odgovora ni vedel, je uitelj e naprej spraeval, dokler ni uenec ugotovil, kaj je pravilni odgovor. Kazni so bile v preteklosti isto obiajne in sprejemljive. Vasih so otroke kaznovali tako, da so jih poslali kleat na poleno, koruzo, sol, poslali so jih sedet v oslovsko klop ali pa so morali cel dan nositi oslika, da so se jim drugi otroci posmehovali. Odnosi med uitelji in uenci so danes drugani. Uitelji nas ne tepejo, zato si marsikaj dovolimo. Pri nekaterih urah delamo nered, uiteljev ne spotujemo. Uiteljev ne nagovarjamo ve z gospodina uiteljica, ampak samo z uiteljica. Nekatere tudi z imenom. Uiteljev ne pozdravljamo, vasih pozabimo, vasih pa kar spregledamo. Pozabimo se jim zahvaliti. e bi se v preteklosti obnaali tako, bi bili velikokrat tepeni. Uenci v preteklosti niso govorili med poukom, sedeli so zravnano, z rokami za hrbtom. Ko je uiteljica vstopila v razred, so vstali in jo pozdravili. Celo olsko uro so bili tiho, le e so bili vpraani, so govorili. Zdi se mi, da je odnos v sedanjosti bolji, saj nas uitelji ne pretepajo in kaznujejo, z njimi se tudi laje pogovarjamo, imamo bolj prijateljski odnos kot vasih, eprav jih moramo e vedno spotovati. Vendar se mi ne zdi prav, da jih ne upotevamo v tolikni meri kot vasih. To je bilo v preteklosti bolje. Meni in mojim soolcem je bolj ve sedanji odnos, saj smo lahko med poukom bolj sproeni, ne bojimo se kazni, e

Zgoraj: zimski portni dan konec 60-ih let. Fotografija iz arhiva gospoda Marijana pilarja. Spodaj: zimski portni dan leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 109

se le obnaamo lepo. Hana, 8. b

Nagrajevanje in kaznovanje neko in danes

Tako kot danes so tudi neko v oli poznali pohvale in nagrade, za tiste nekoliko bolj ivahne pa tudi kazni. Seveda so si uenci najlaje pridobili kazen. Ta je bila dodeljena e za majhne prekrke, ki se jim dandanes le smejimo. Dodeljene so bile za klepetanje med poukom, nepravilno naslavljanje uitelja, zamujanje k pouku, pozabljeno domao nalogo, slabo znanje Najpogosteje so bile kazni, ki so otroka fizino prizadele, kar pa seveda ne pomeni, da niso bile tudi take, ki so ga prizadele psihino. Fizinih kazni je bilo mnogo: - kleanje na polenu, koruzi, soli, - udarjanje otrok s ibo po prsih, kolenih, hrbtu, - gledanje v steno ali v olske postave in premiljevanje, - oslovska klop. Obstajale pa so tudi kazni, ki so na otroka vplivale bolj psihino kot fizino. Vem le za eno tako, in sicer ko so otroci morali domov odnesti lesenega oslika in ga nositi cel dan. Seveda je bilo uence strah dobiti to kazen, saj je bila to sramota, po navadi pa so bili doma e tepeni. Oslika niso pa mogli kar odvrei v grmovje in naslednji dan spet vzeti, saj je uiteljica obiajno prila na uenev dom in preverila, ali izvruje kazen. Namen vseh teh kazni je bil otroka nauiti olike in spotovanja, vendar nihe ne ve, ali so te v otrocih v resnici spodbujale strah ali so le podigale jezo. Vendar pa je kazen veino otrok izboljala predvsem zaradi strahu. Tako so se bolj potrudili in bili pohvaljeni ali nagrajeni. V Mirni Pei so bile najvekrat podeljene knjine nagrade, ki jih najboljim uencem podeljujejo e danes. Z njimi so nagrajeni na zakljuni prireditvi. Zraven lahko uenci dobijo e priznanja, najviji sta zlata ebela in zlato satje. S sodelovanjem na tekmovanjih, kot so matematini kenguru, tekmovanja na podroju biologije, fizike, kemije, slovenine ipd., pa si uenci lahko prisluijo priznanja, in sicer bronasta na olskem tekmovanju, srebrna na podronem in zlata na dravnem tekmovanju. Ta imajo velik pomen za uence, saj so pomembna za nadaljnje olanje. Seveda ne vplivajo na izbiro same ole, temve predvsem na pridobitev Zoisove tipendije.
Prikaz v olskem muzeju v Ljubljani. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Za pomo v oli, portvovalno delo ali sodelovanje pri raznih projektih, kot so Evropska vas, olski projekti, Comenius, Ekoola, Zdrava ola itd., si lahko uenci prisluijo pohvalo. Menim, da se danes mladi premalo zavedamo pomembnosti uenja in sodelovanja pri tekmovanjih v znanju ter projektih. olo jemljemo kot nekakno alo in ne razmiljamo dovolj o svoji prihodnosti. Tjaa, 8. b

110

Tekmovanja
V preteklosti je bilo veliko manj tekmovanj, kot jih na osnovnoolski ravni poznamo danes. V olski kroniki smo med prvimi zasledili naslednja: - leta 1964/65, medobinsko in republiko tekmovanje mladih matematikov, - leta 1964/65, obinsko tekmovanje v malem nogometu in malem rokometu, - leta 1965/66, obinsko tekmovanje Pokai, kaj zna o varnosti prometa, - leta 1966/67, medobinsko tekmovanje v krosu in atletiki. Danes uenci lahko tekmujejo v znanju na razlinih predmetnih podrojih: - tekmovanje za Cankarjevo priznanje (slovenina), - tekmovanje za Vegovo priznanje (matematika), - tekmovanje iz logike, - tekmovanje za Preglovo priznanje (kemija), - tekmovanje za proteusovo priznanje (biologija), - tekmovanje iz geografije, - tekmovanje iz zgodovine, - tekmovanje za Stefanovo priznanje (fizika), - tekmovanje iz astronomije, - tekmovanje iz angleine, - tekmovanje iz nemine, - tekmovanje iz Vesele ole - tekmovanje iz tehnike in tehnologije, - tekmovanje TZS, - tekmovanje iz raunalnitva. Te vrste tekmovanj se najprej zanejo s olskim tekmovanjem, na katerem se zgolj najuspeneji lahko uvrstijo v naslednji krog tekmovanja na podroni ravni, nato pa se najbolji na podronem tekmovanju pomerijo e na dravni ravni. Poleg omenjenih tekmovanj na posameznem predmetnem podroju lahko uenci tekmujejo tudi na drugih tekmovanjih: - tekmovanje za bralno znako, - tekmovanje v prvi pomoi (RK Slovenije), - tekmovanje v modelarstvu, - tekmovanje Bistroum (National Geographic Junior),

Zgoraj: republiko tekmovanje Pokai, kaj ve o prometu v Ajdoviini. Fotografija iz arhiva gospoda Joefa Pungerarja, ml. Spodaj: dobitnica zlatega proteusovega priznanja v olskem letu 2011/12. 111

- kinoloki kviz, - tekmovanje za angleko bralno znako.

portna tekmovanja
V olski kroniki je v ol. letu 1964/65 prvi omenjeno, da so se uenci O Mirna Pe udeleili tekmovanja na portnem podroju. Od leta 1989 se v oli vodi kronika olskega portnega drutva (D). portniki O Mirna Pe do leta 1997 na dravnem nivoju niso dosegali odmevnejih rezultatov. V biltenu navajamo le odmevne portne doseke naih uencev na dravnem nivoju. Kros:
Najbolji atleti v oli okoli leta 1985. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

olsko leto, kraj:

1996/97, Domale 2002/03, martno pri Litiji 2003/04, martno pri Litiji 2005/06, Ivanna Gorica 2006/07, Ivanna Gorica

Kategorija:
deki, letnik 83 deki, letnik 83 deki, letnik 89 deki, letnik 89 vsi, ekipno deki, letnik 94 vsi, ekipno deki, letnik 96 deki, letnik 93 deki, letnik 94 vsi, ekipno deki, letnik 96 deklice in deki, letnik 94 deki, letnik 96

Uvrstitev:
1. mesto, posamino 1. mesto, ekipno 4. mesto, posamino 2. mesto, posamino 5. mesto 3. mesto, ekipno 8. mesto 3. mesto, posamino 3. mesto, ekipno 3. mesto, ekipno 6. mesto 2. mesto, posamino 1. mesto, ekipno 2. mesto, posamino

Obinske prvakinje v ahu leta 1998. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

2007/08, Ivanna Gorica 2008/09, Selca pri eleznikih

112

Atletika:

olsko leto, kraj:

2003/04, Ljubljana 2005/06, Ptuj 2006/07, Postojna Koarka:

Kategorija:
st. deki, 1000 m ml. deki, viina ml. deki, ogica ml. deki, ogica ml. deki, viina

Uvrstitev:
2. mesto 3. mesto 2. mesto 4. mesto 4. mesto

olsko leto, kraj:

2001/02, iri 2005/06, Litija 2008/09, Koper

Kategorija:
st. deki ml. deki st. deki

Uvrstitev:
polfinalni turnir DP 2. mesto v dravi polfinalni turnir DP
Koarkaa ekipa mlajih dekov leta 2012 na tekmi v Dolenjski ligi. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Povzetki dosekov s portnih tekmovanj so izpisani iz kronike D, ki jo hrani arhiv O Mirna Pe.

Dobitniki priznanj na olskem tekmovanju iz atletike leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

113

Nai uenci, danes doktorji znanosti in znani mirnopeani

V sto triinpetdesetih letih obstoja nae ole je iz nje odlo veliko uencev. Veina je olanje nadaljevala, mnogi so postali mojstri svojega poklica, nekaj med njimi pa je takih, ki so dosegli najviji akademski naslov, doktor znanosti. Teh je, po nam znanih podatkih, dvanajst. Zanimalo nas je, kakne spomine nosijo s seboj, zato smo jih prosili, da le-te delijo z nami. Prijazno so se odzvali na nao pronjo in obudili spomine na prve korake v svet uenosti. Njihova pisma govorijo tudi o zgodovini nae ole.

Doktor teologije LUDVIK BARTELJ

Ludvik Bartelj se je rodil leta 1913 v Mirni Pei. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Po opravljeni maturi se je vpisal na teoloko fakulteto v Ljubljani. Veino svojega ivljenja je preivel v Dolah pri Ljubljani, kjer je 27. decembra 2006 tudi umrl. e med tudijem ga je zanimala filozofija, predvsem sholastina, kasneje pa je preueval tudi Vebra. Leta 1973 je bil promoviran v doktorja teologije.
Vir: raziskovalna naloga Znani Mirnopeani (2002).

Doktor gradbenih znanosti FR ANC SAJE

O v Mirni Pei je obiskoval tiri leta, od 1948 do 1952, nato je konal e nijo gimnazijo in se vpisal na gimnazijo v Novem mestu. Po opravljenem sprejemnem izpitu se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo, gradbenitvo in geodezijo, kjer je uspeno diplomiral 1965. leta, leta 1986 magistriral, 1990 pa doktoriral. Po zakljuku dodiplomskega tudija je bil est let zaposlen v inenirskem biroju za statiko gradbenih konstrukcij. V tem asu je med drugim sodeloval tudi pri projektiranju in nadzoru gradnje olimpijskih portnih objektov, vkljuno z znamenito otorasto streho nogometnega stadiona in upravne zgradbe tovarne BMW v Mnchnu. Od leta 1998 je izredni profesor za podroje masivnih in lesenih konstrukcij na Fakulteti za gradbenitvo in geodezijo. O svojem olanju pa nam je leta 1996 povedal: Bil sem doma na kmetiji, zato sem moral vstajati ob petih zjutraj in iti na pao. Ko je ob sedmih zvonilo v cerkvi, sem se odpravil v olo. Pot je bila precej blatna, vasih zelo mokra. Kadar je bilo veliko snega, je bila ola zaprta. V olo nisem el tudi takrat, ko je bilo na kmetiji preve dela. Malico smo imeli le v 2. razredu, obiajno sir ali margarino. Skodelico smo morali nositi od doma. Kasneje smo morali tudi malico prinaati od doma. Zdi se mi, da je bila ola v tistem asu kruta. Bil si kaznovan, e si zamudil pouk, e nisi imel domae naloge, e nisi znal Ubijalo me je to, da nisem vedel, kdaj bom vpraan. Sporoilo uencem pa bi bilo takno: Odloite se za poklicno olo, e imate veselje do doloenega dela, ali pa olo, ki vam bo dala splono izobrazbo. Pomembno je, da tisto delo, ki ga opravlja, opravlja z veseljem, da ti je ve.
114

Pomembno je tudi, da nikoli ne izgubite zaupanja vase.

Vir: raziskovalna naloga Znani Mirnopeani (2002).

Doktorica bibliotekarstva SILVA NOVLJAN

Stoji uilna zidana Na osnovno olo drami spomine le nekaj fotografij, sprievalo in spominska knjiga, e herbarij se ni ohranil. Predramijo jih malo, pa e tisti so megleni, negotovi, za druge brezbarvni. Prikradejo se v misli bolj redko kot na pamet nauene pesmi, a ustveno obarvani obudijo podobo otroka, ki e zmeraj zaznamuje moje ivljenje. Imela sem kar nekaj sree, poleg radovednosti in veliko dobrih ljudi, tudi zunaj ole. Deklico in olo, kot ju vidim danes, bi drugi verjetno videli drugae. Ne moti me. e zdavnaj sem sprejela druganost in tudi to dekletce. Vem, da je rado hodilo v olo, kjer je dobilo prve spodbude in veselje za izbrano poklicno pot. Zato v biografijo vselej zapiem tudi: Osnovna ola Mirna Pe. Okoli ole je lesena ograja, pri vhodu olo objema majhen trak perunik, na sonni strani pa olski vrt s prepovedanimi sadovi jagod in ribeza. Pred njo je lipa, visoka, koata, pod njo kamnita miza, ki se spogleduje s kamnitim olskim pragom. Sedemletna, v belem predpasniku, pusti prane odtise bosih nog na lesenem podu prvega razreda 1956. leta. V drubi sosede je laje premagati strah, zato izprosi premestitev v njen razred, eprav ga ne vodi znana tov. Boieva, ampak tov. Smoletova. Njena vitka postava v svileni halji ljubeznivo kroi med uenci in z njeno pomojo v drugem razredu dekletce premaga tudi teavo glasnega branja. Prvi, a tudi zadnji, bere oetu, zato pa odtlej prebere vsako berilo e na zaetku olskega leta. Ko oe naslednji dobi opozorilo uiteljice, se odloi, da se v olsko vzgojo ne bo vmeaval. Od tedaj naprej je olsko ivljenje dekliina odgovornost. Spoznava, kaj pomeni, da je ola privilegij, kot ji je pravila mama. To je druba soolcev, ki raziri prostor igre do Temenice in obrobja gozda, to so une ure, nagrajene z odmori, ko je as za ti lovi, ristanc, zemljo krast, ki ga, e le zmore pobegniti budnim oem starev, podalja za cerkvijo e po pouku. Odmor premaga celo rto, ki deli sprti razred na moki in enski del v tretjem razredu, kjer jo tov. Kosteveva spodbuja k ronemu delu. Njen zverieno pleten zeleni al je slab izdelek na razstavi, brez zatikanja pa v koloniji zapoje Kmeti veselo na svetu ivi. Igra brez igra, a bogata z gibanjem in domiljijo, kraljuje v njenem svetu vse do petega razreda, ko jo premaga knjiga. Pravljini svet, kjer se vse prav kona, je e zatoie za trenutke sramu, ponianja. Z jezikavostjo, klepetom si je gotovo kdaj prisluila kot ali cukanje za ta sladke, saj bi drugae teko pojasnila naklonjenost do soolcev, ki so razredu obraali hrbet, ali svoj glasni protest, ko je soolca doletela zaunica, njo pa zato kasneje izbris z nastopa na proslavi, za katerega ji je mama v naglici z likalnikom suila krilo. Ko jo je mona roka potegnila na tovornjak, ki jo je skupaj z domaini odpeljal na odkritje spomenika padlim v NOB v uemberk, je spoznala e drugo plat moi odraslih, tisto, ki zmore premagati otroki: Ne more gor, nisi naa. To je bila njena prva in tudi zadnja mnoina prireditev. e niso sodile v obvezen program ole, kot npr. ienje
115

poarnega pasu ob elezniki progi, se jih ni smela udeleevati. Doma so rabili nenehno prisotnost postreka in skrbnika ivine. Paa ivine: ve asa za branje in petje pesmi. Oboje je ponujalo zgodbe in bogastvo ustev, podobno kot recitacije: Grdobe grde paglave , in mlinek postavi, okoplji se v meni, Gre po stezi ez polje zeleno Anka , Ko mi zveer harmonika zapoje . V zasanjani svet so novi uitelji prinaali vznemirljivo stvarnost. Tov. Lida z branjem Titanika (Lord, W., DZS, 1961) v uri nadomeanja, tov. Kavkova z zgodovino in nadvse mamljivimi zemljevidi, ki so v skrivnostnem kabinetu poleg nagaenih ptic skrivali cel svet, tov. Nahtigalova z mikroskopom in muzajoim odrivanjem znanja o lovekem telesu, prijazna tov. Grumova svet tevilk in fizike, ki sta zanjo e zmeraj nedoumljiva skrivnost, in tov. Dular, uitelj, ki je poleg pouevanja izareval tudi ljubezen do svojega predmeta. S prepriljivimi nastopi je predstavljal svet literarne in druge ustvarjalnosti. Navdui jo prvi obisk gledalia (Matiek se eni v entjakobskem gledaliu), prvi film v pravi kinodvorani (Krava in ujetnik s Fernandlom), prvo fotografiranje pri njegovem fotografskem kroku. Skrivnostne tipke klavirja v Preernovi sobi so zaplesale le pod uiteljevimi prsti, navadno kot intonacija za zborovsko petje, likovna umetnost pa stopi v razred z reprodukcijami, ki jim tov. Nahtigal nameni uro risanja; malo alostna se zaveda svojih omejitev. Ta raznolikost je dramila njeno radovednost, kljub temu da ni v niemer blestela. e zdaj ji Arosa odzvanja v mislih, ko je na tekmovalnem kvizu zmogla odgovor le v obliki: Mesto v vici, ki se zaenja s rko a. Edino pohvalo pred razredom je prejela za prevod basni v verzih Lisica in grozdje iz srbohrvaine. e prej objavljena pesmica v zborniku otroke ustvarjalnosti je ob tem zbledela. Telovadba, ki je s tov. pilarjem pometla z gnilim jajcem in med dvema ognjema in uvedla atletiko ter orodno telovadbo v zadrunem domu, je sodila med predmete oddiha, eprav se je njen zalet vselej ustavil pred kozo; padla je celo s svojega priljubljenega orodja, bradlje, padec pa je oholo pripisala pomanjkanju magnezija. Za slovo je osmi razred plesal v razredu; njej se je strgala japonka. olski ivav, ki je napolnjeval vako ivljenje, je utihnil. ez poitnice se je preselil ob Temenico in ob mraku na igrie, kjer je vaka mlade rabutala prva jabolka v obcestnem nasadu in delila prosti as z otroki, ki so prili k sorodnikom na poitnice. Prinaali so v njen svet vznemirljivo druganost, tako kot njena brat in sestra. Svet zunaj je bil skrivnosten kot gozd in vabljiv . Namesto na gozdarski oli sem pristala na pedagoki gimnaziji v Novem mestu, kjer so me razveseljevale dodatne ure ob gimnazijskem programu, likovni pouk, pouk klavirja in plavalni teaj, sicer pa sem jo doivljala kot razirjeno in bolj poglobljeno osnovno olo, kjer so uitelji uence vikali, a njihovo ravnanje je bilo podobno osnovnoolskemu. V vlaku, ki me je peljal v Ljubljano na Pedagoko akademijo, smer slovenski jezik in knjiniarstvo, sem jokala, eprav sem bila v drubi soolk. Konalo se je pomembno obdobje. Ne bi ga ponovila, a vseeno Zadihala sem s polnimi pljui svobodo tudijskega dela, prvi pravi privilegij v primerjavi s sestro in bratom, in tudij konala s priznanjem, tudi na raun asa za branje. tudij sem s spodbudo prijateljice nadaljevala ob delu, da bi dopolnila znanje, razumevanje, ki sta bila pri delu
116

knjiniarke informatorke nenehno na preizkunji. S sprejemnimi izpiti sem se vpisala v tretji letnik oddelka za pedagogiko na Filozofski fakulteti kot redna tudentka, ki je dopoldan hodila na predavanja, popoldan pa v slubo v Delavsko knjinico. Nova sluba, nov izziv in nove potrebe po znanju so me, spet s spodbudo prijateljice, pripeljale na magistrski tudij, kjer sem z izbranimi predmeti pedagogike, psihologije, sociologije kulture dopolnjevala bibliotekarsko znanje. Z obsegom in zahtevnostjo magistrske naloge sem presegla obveznosti, zato so me preusmerili na doktorat. Medpredmetna tema, vpliv knjinice na branje, je kar nekaj asa iskala mentorje. Doktorirala sem na oddelku za bibliotekarstvo. Raziskovalni nain dela je postal navada, njegovo vrednotenje pa potreba v mojem svetovalnem delovanju in objavljanju. Zaelo pa se je, tako kot pri drugih, v otrotvu. Silva Novljan, Ljubljana, 23. 4. 2012

Doktor tehnikih znanosti IZTOK GOLOBI

Osnovno olo sem obiskoval v Mirni Pei. Po zakljuku le-te sem konal srednjo tehniko strojno olo v Ljubljani. Diplomiral, magistriral in doktoriral sem na Fakulteti za strojnitvo Univerze v Ljubljani ter se med drugim usposabljal na univerzi RenssealerPolitechnic Institute v ZDA in na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji. Na Fakulteti za strojnitvo Univerze v Ljubljani sem redni profesor z izvolitvenima podrojema Prenos toplote in Procesna tehnika. Sem vodja laboratorija za toplotno tehniko in lan senata Fakultete za strojnitvo. V letih 2008 in 2009 sem bil prodekan za pedagoko delo. Na olske klopi v Mirni pei (tako smo pisali mi) me veejo najlepi spomini. Osnovna ola je pa osnova vsakega posameznika. Te osvetli, dvigne, postavi med ostale sebi enake ali veje in ti uree prve brazde. Ko sem vstopil v prvi razred, sem znal napisati IZTOK in vseh pet samoglasnikov. No ja, vedel sem, kaj je prav, in v raunanju do tiso ni bilo vejih teav. In osnovnoolsko ivljenje je steklo. Zame je bila najbolja uiteljica, seveda poleg mame, moja uiteljica prvega razreda, tovariica Buneva. Spoznavali smo rke in besede in debele knjige in se udili besedni igri in e bolj, zakaj misel s rkami ostane. Znanje je fralo od vsepovsod, iz prekratkih rokavov in hla. Po pouku v stoletni oli na krajevnem uradu vkljuno z nekaj obiski razreda v bivi gostilni smo ob pohajkovanju po Mirni pei v tretjem razredu doakali novo olo. Uenci smo si gradili gradove, vsak svojega, in eprav jih nismo znali opisati, smo bili nanje neskonno ponosni. Opravljali smo domae naloge, srkali uenost doma in v vasi, pasli smo skupaj krave, se kopali v Temenici, se podili za ogo in odkrivali ivljenjske skrivnosti. Spoznavali smo mirnopeko ozemlje, nabirali smo gobe in se uili uporabe tujega jezika in osnov ekonomije z njihovo prodajo Italijanom ob avtocesti, se uili razumevati odtenke resninosti in pomembnosti, razlinosti in podobnosti. Kot olarji smo bili nekako izjemno enaki in prepriani, da bomo uspeni, e bomo znali sodelovati, dodati v skupino vsak svoje najbolje. Bili smo neskonno veseli skupnih uspehov, zmag v rokometu, ahu, Veseli oli, Kaj ve o prometu Kot generacija smo v osnovni oli imeli res pravo olo ivljenja. V osmem razredu smo s svojim delom in iznajdljivostjo razredniarke,
117

tov. Cesarjeve, takrat e Goreneve, pa seveda uiteljske in ravnateljeve podpore zasluili za petdnevni konni izlet na morju. Prostovoljno, z velikim zanosom in seveda s pravimi zidarskimi kompetencami smo namesto slovenine lahko pomagali zgraditi vodnjak stareji teti v bliini ole. Tako smo v oli odrasli in odfrali vsak po svoje. Ura tiktaka in moja Mirna pe je postala velika Mirna Pe. Kariera vsakega posameznika se gradi mozaino, vasih nepriakovano, vasih bolee, vasih zanosno in bliskovito, bojno, do ues zaljubljeno, a veinoma skromno, poasi in vztrajno, korak za korakom. In takna je tudi moja akademska pot. Za obujanje spominov e ni asa, a ko privrejo na plan, je najlepe biti mlad, neobremenjen, uka eljan Mirnopean. Iztok Golobi

Doktor biolokih znanosti JOE PUNGERAR, ml.

Rodil sem se v Novem mestu. Ker je bil oe uitelj, smo se veliko selili po razlinih krajih Dolenjske. Prva otroka leta sem tako preivel v Beli krajini, nije razrede osnovne ole sem obiskoval v Globodolu, vije pa v Mirni Pei. Po konani sploni gimnaziji v Novem mestu sem se vpisal na tudij biologije na Univerzi v Ljubljani. Moje prvo delovno mesto je bilo na tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer sem se ukvarjal z bioinformatiko in biotehnologijo naravnih spojin, predvsem antibiotikov. Po tirih letih sem se odloil za nadaljevanje tudija in raziskovalnega dela na Institutu Joef Stefan, in sicer na podroju biokemije in molekularne biologije beljakovin iz kajih strupov. Po konanem doktoratu znanosti sem nadaljeval raziskovalno delo na podroju molekularne genetike. Trenutno sem redno zaposlen na institutu kot znanstvenik na odseku za molekularne in biomedicinske znanosti ter redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Mislim, da je znanje zelo velika lovekova vrednota, e posebej, e ga uporablja v dobrobit ljudi in za plemenite cilje. ivim v Kranju in imam tri otroke, Eneja (23 let), Laro (10 let) in Vida (7 let). Manja otroka, ki e obiskujeta osnovno olo, me pogosto spraujeta, kako se spominjam ole v Mirni Pei. Pogovor tee nekako takole: LARA: Ati, a mi lahko pomaga pri domai nalogi? Pogovoriti se moram s stari, kakna je bila ola vasih, in o tem nekaj napisati. VID: Mene tudi to zanima. JAZ: Pa zanimo. Prva tiri leta je bila osnovna ola dobesedno moj prvi dom. iveli smo namre v oli v Gornjem Globodolu, kjer je bil moj oe uitelj. Bil je edini uitelj za vse tiri razrede, od prvega do etrtega. Dva je uil dopoldan, dva pa popoldan. Vseh otrok je bilo namre manj kot trideset. V olo sem hodil kar v copatih. LARA: Vid, a si predstavlja? Lahko bi el kar v piami. VID: Ja, ali pa bi imel kar posteljo v razredu, to bi bilo e bolj praktino.
118

Deklamacija na proslavi za materinski dan. Fotografija iz zasebnega arhiva gospoda Joefa Pungerarja, ml.

LARA: Kaj pa je potem delala babi, tvoja mama? JAZ: Mama je bila cel dan precej zaposlena. Pospravljala je olo, pripravljala malice, kuhala enolonnice LARA: Bljak! Enolonnice! A niste jedli makaronov in pomfrita? JAZ: Enolonnice so zelo zdrava hrana, imajo veliko zelenjave. LARA: Zate mogoe e, ker nisi potreboval ni energije za prihod v olo, ker si se samo malo sprehajal v copatih. Jaz pa prihajam v vsakem vremenu z zelo teko torbo, zato potrebujem energijsko bogato hrano. To so pa makaroni. VID: A si v oli kaj nagajal? Je ata kdaj napisal v beleko, naj mama pride v olo, haha? JAZ: Ne, ker sem bil priden uenec. olo v Globodolu sem dojemal kot svojo druino. Ker nisem imel bratov in sester, mi je druba vrstnikov zelo veliko pomenila. Tako je bil zame prihod v peti razred mirnopeke ole prava prelomnica. Spominjam se, ko sem prvi prestopil olski prag: vsepovsod polno otrok, prostorni in dolgi hodniki, velike, svetle in moderno opremljene uilnice. Poutil sem se negotovo. Prej mirno druinsko okolje je zamenjalo veliko in hrupno olsko okolje kot se mi je zdelo takrat z velikimi priakovanji in strogimi pravili, kar me je navdajalo s strahospotovanjem. Preprian sem bil, da so uitelji zelo strogi in zahtevni. Kako naj bi takrat vedel, da se bom veliko kasneje svojih olski dni spominjal kot dni istega otrokega veselja in brezskrbne sree. LARA: Kateri predmet si imel najraje? JAZ: Slovenino. Rad sem pisal spise, ob prostem asu pa zlasti pesmi. Obiskoval sem dramski kroek in po navadi nastopal na proslavah. Nekaj asa sem celo razmiljal o tudiju slovenine. LARA: Zakaj pa si se potem odloil za tudij biologije? JAZ: ivljenje v naravi me je spremljalo e od ranega otrotva. Veliko asa sem prebil zunaj, na travnikih, v gozdovih, ob Temenici. Dolge ure sem lahko sedel na skriveneni veji starega hrasta in naslonjen na njegovo grasto deblo opazoval ivljenje ob vodi: ples igrivih uelk nad odbleski vodne gladine, gibko vijuganje rib v zelenomodrih tolmunih potoka, skoke malih glodavcev v varno zavetje obvodnih vrb Ljubezen do narave mi je vzbudil moj star' ata (stari oe) iz Gr Vrha, ki je bil nasploh moj vzornik. e zdaj se spominjam obutka nenadomestljive izgube ob njegovi smrti. Umrl je istega leta, kot je bila v Mirni Pei odprta nova ola. Verjetno sem s tudijem biologije nadaljeval njegovo poslanstvo, ki se je kazalo v pristnem, iskrenem odnosu do vsega ivega: rastlin, ivali pa tudi ljudi. VID: esa pa nisi maral? JAZ: Glasbene vzgoje. Pa ne zato, ker ne bi maral glasbe ali petja. Pa pa zaradi tega, ker moje petje zaradi mojega ne tako zelo izbranega posluha al ni navduevalo ostalih poslualcev (nasmeek).
119

Rokomet na olskem igriu. Fotografija iz zasebnega arhiva gospoda Joefa Pungerarja, ml.

LARA: Ja, jih kar razumem. Jaz pa zelo rada pojem in sem v pevskem zboru. Pa Vid tudi. JAZ: In na tvojo in predvsem nao sreo imata posluh po mami. V tistem asu smo precej pogreali telovadnico. Dogradili so jo ele dosti kasneje, ko sem bil e na fakulteti. Tako smo takrat telovadili kar na hodnikih. Na sreo so bili dovolj dolgi za skakanje ez kozo, skok v daljino pa smo raje vadili brez zaleta. Igre z ogo smo lahko igrali le zunaj, ob lepem vremenu. LARA: A se spomni kaknega zanimivega dogodka? JAZ: Spomnim se, na primer, proslave ob otvoritvi ole (leta 1968), ki so jo prenaali po televiziji. To je bil moj prvi in nasploh eden redkih prenosov po televiziji, ki se mi je zelo vtisnil v spomin. e danes vem, da sem zgolj po nakljuju nosil pulover v barvah takratne dravne (jugoslovanske) zastave, eprav je bila naa domaa televizija rno-bela.
Valeta osmoolcev. Fotografija iz zasebnega arhiva gospoda Joefa Pungerarja, ml.

Spomnim se tudi selitve iz Globodola v Mirno Pe (po konanem petem razredu) z odprtim poltovornjakom, s katerega so trlele moje rdee smui. Vajin stareji brat Enej se mi vedno smeji, ko mu opisujem takratno enostavno smuarsko opremo in svoje prve smuarske izkunje. Z njim se vsekakor ne morem primerjati e danes se mi zdi neverjetno, kako malo prtljage smo imeli ob selitvi. Spomnim se tudi otroke pravljine igre Bedak Pavlek, ki smo jo kot cel osmi razred vekrat uprizorili. Igral sem namre glavno vlogo LARA: To pa ni bila preve pametna igra, kaj? JAZ: Pamet gor ali dol. Na koncu se Pavlek poroi s carico in z njo, v nai izvedbi igre, zaplee zakljuni valek. LARA: A ti je bila punca, ki je igrala carico, ve? JAZ: Ve, kaj, tega ti pa ne povem (med smehom). Joe Pungerar, ml., Kranj, 1. 4. 2012

Doktor kanonskega prava ANDREJ SAJE

Pogumno hodi po novih poteh Letos mineva enaintrideset let, odkar sem nehal guliti osnovnoolske klopi, zdi pa se, kot da sem se od njih poslovil veraj. Ko se oziram na prehojeno pot, v srcu najprej utim hvalenost do starev, uiteljic in uiteljev, ki so nam v nadobudne glave vlivali uenosti in bili do nas zahtevni, nato pa vzniknejo tudi nekateri spomini. Nekatere bom na kratko opisal. V posebnem spominu mi ostajajo tisti uitelji, ki so nam poleg predpisanih unih vsebin posredovali tudi ivljenjsko modrost in lastne izkunje. Sicer pa moram priznati, da v olo nisem el rad: ko me je oe kot estletnega fantia med suenjem sena na travniku vpraal, e bi el jeseni v olo, sem kot iz topa ustrelil, da v olo pa ne. Dejansko sem res el
120

v olo ele naslednje leto. Otroci z Velikega Kala smo v olo hodili pe po makadamski cesti, ko pa smo bili v vijih razredih, smo jo vekrat ubrali ez krevko po travniku in se povzpeli na nasip z elezniko progo, navzdol pa smo se drsali po zadnjici, da je bilo veselje. Doma smo bili zaradi raztrganih in zamazanih hla okregani, vendar se nismo dali. Za nas je bil to izziv: izbrati novo in neznano pot ez eleznico in nevarne tire, kjer je puhala parna lokomotiva in za sabo vlekla ropotajoe vagone, iz katerih nam je kdaj pa kdaj pomahal kaken znanec ali strojevodja. To je bilo res imenitno! Domov smo se vraali skozi Rogovilo, kjer smo se pri prijaznih agarjevih ali Parkljevih napili hladne vode iz vodnjaka. Pred nekaj leti, ko smo doma pospravljali podstreje, je mama nala zvezek, v katerem je moj spis z naslovom Moj najsreneji dan, v katerem sem opisoval dogodek, ko smo pri nai hii kupili traktor. Tega dne se e sedaj ivo spominjam. Bil sem ponosen, da sem kljub mladosti smel voziti to mogono vozilo. Policija, takrat e milica, me k srei nikoli ni dobila, me je pa dvakrat zasaila, ko sem po glavni cesti proti Mirni Pei kot mladoleten in brez izpita vozil oetov moped, ki se sedaj priteva med starodobnike. Mednje sodi tudi traktor, ki e vedno ropota po domaih njivah. Doma so me spodbujali k uenju in delu. Vedno sem notranje util dolnost, da si oblikujem lastno mnenje in ga tudi povem. Ko sem v neki domai nalogi iz slovenine pri uiteljici Robasovi (poroeni Kramar) napisal, da smo v vinogradu piili kolje, je uiteljica to besedo prertala in me poduila, da se kolje ili. Nisem se strinjal, ker vinogradniki kol pa ni svinnik. Tega uiteljica do takrat najbr e ni vedela, ker je Gorenjka, tam pa ni vinogradov, v nae kraje pa je prila kot svea diplomantka slovenine. Najprej sva oba vztrajala in utemeljevala vsak svoje stalie, na koncu pa mi je dala prav. Zelo sem bil vesel, da sem se upal postaviti zase in povedati, kaj si mislim, pa e oceno sem si izboljal. Podobne izkunje imam tudi iz srednje naravoslovno-matematine ole v Novem mestu oziroma gimnazije in tudi iz asov sluenja vojaine v Bitoli v Makedoniji, ko sem vekrat zabredel v teave, ker sem mislil s svojo glavo. Pri vojakih tega e posebej niso marali. Pri odloitvah sem se vedno spraeval po notranjih razlogih za doloeno pravilo ali ukaz. Nadrejenim sem jasno dal vedeti, da ustaljenim tirnicam ali pravilom ne sledim slepo, sem pa pripravljen svoje mnenje vedno spremeniti, e me kdo prepria z razlogi. Na koncu se je izkazalo, da sogovornik, pa eprav nadrejeni, ceni tistega, ki na primeren nain pove svoje mnenje in ga ustrezno utemelji. Pozneje sem se vpisal na Teoloko fakulteto in vstopil v ljubljansko bogoslovno semenie ter leta 1992 prejel duhovniko posveenje. Po dveh kaplanskih letih v Grosupljem in treh letih tajnike slube pri nadkofih dr. Alojziju utarju in dr. Francu Rodetu sem odel na tudij cerkvenega prava na papeko univerzo Gregoriana v Rimu, ki sem ga leta 2003 konal z doktoratom. Po vrnitvi v domovino sem bil imenovan za generalnega tajnika in tiskovnega predstavnika Slovenske kofovske konference, sodnika na Metropolitanskem cerkvenem sodiu ter za asistenta in kasneje docenta na Teoloki fakulteti Univerze v Ljubljani pri katedri za cerkveno pravo ter za tudijskega prefekta v bogoslovnem semeniu, kjer tudi bivam. Ko razmiljam, kaj je v ivljenju resnino pomembno, elim izpostaviti nekaj vrlin, ki si jih mora mlad lovek pridobiti, da je lahko kos ivljenjskim izzivom in da je zadovoljen s seboj in drugi z njim. Znamenit baroni portal nad vhodom
121

semenia iz leta 1714, skozi katerega vsak dan izstopam in vstopam, nosi latinski napis virtutietmusis. Krepost ali vrlina (lat. virtus) oznauje pridobljeno sposobnost za doloeno delovanje, s katerim oseba bolj zanesljivo dosega dobro in v ivljenju laje dosega zastavljene cilje. Za razliko od prirojenih sposobnosti si je vrline mogoe pridobiti s ponavljanjem dobrih dejanj, ki postanejo ivljenjske navade. O njih govorijo e stari Grki in jih imenujejo modrost, pogum ali srnost, zmernost in pravinost. Med njimi mi je posebej pri srcu modrost ali zdrava pamet, kot reemo po domae, ki jo je mo odkrivati kot dar in pridobivati z vztrajnostjo in uenjem. ele pravo spoznanje omogoi razvoj ostalih kreposti. Odlien primer modreca je svetopisemski kralj Salomon (1 Kr 3), ki je Boga prosil le za modrost, posledino pa mu je bilo dano tudi vse tisto, za esar ni prosil. Dragi mladi, as olske vzgoje in izobraevanja je izjemna prilonost, da se pogumno odpravite na pot raziskovanja in pridobivanja uenosti, s imer se boste usposobili za reevanje poznejih zahtevnih ivljenjskih nalog. Vzemite to kot izziv! Laja pot navadno ni prava, teja pa ni samo zahtevna, ampak je tudi osreujoa. Vsakdo v sebi nosi edinstvene talente in e jih odkrije ter razvije, lahko iz sebe naredi nekaj posebnega in velikega. Na svetu se dva loveka ne rodita enaka. Vsaka oseba je enkratna, al pa veina ljudi svojih darov in talentov zaradi razlinih razlogov ne odkrije in jih posledino ne more uresniiti, kot bi jih lahko. Ljudje veinoma hodimo po ustaljenih tirnicah in posnemamo ostale, zato veinoma umremo kot kopije drugih. Ne dovolite si tega! Ostanite izvirni in zahtevni do sebe ter tvegajte pot v neznano, odkrivajte svoje talente in ubirajte nove poti, ez drn in strn! Vaa naloga je, da izoblikujete sebe in pri sebi ne pri drugih spremenite to, kar je potrebno, da boste bogatili in gradili druge ter vso loveko skupnost. Prihodnost je pred vami, izkoristite jo! Andrej Saje

Docent doktor DR AGO SAJE

V mladosti so se mi elje glede poklica pogosto spreminjale. V spominu pa mi ivo ostaja elja osemletnika. Postal bi rad strojni kljuavniar, sem odgovarjal na vpraanja radovednih sorodnikov. Vzrok za ta odgovor je bil poklic, ki si ga je izbral stareji bratranec in sem ga tedaj poznal. Leta 1975 sem v Mirni Pei prvi prestopil olski prag. Osnovno olo sem zakljuil leta 1984 in se vpisal v srednjo naravoslovno-matematino olo v Novem mestu. Naravoslovno-matematini tehnik sem postal leta 1988. Potem sem leto dni sluil vojaki rok v Bosni in Hercegovini. Oktobra 1989 sem postal tudent Fakultete za arhitekturo, gradbenitvo in geodezijo v Ljubljani. Leta 1995 sem z zagovorom diplomske naloge s podroja prednapetih betonskih konstrukcij zakljuil dodiplomski tudij na konstrukcijski smeri oddelka za gradbenitvo. Vpisal sem se na magistrski tudij in ga leta 1997 zakljuil z zagovorom magistrske naloge s podroja betonov visoke trdnosti. Naziv doktorja znanosti sem dosegel leta 2001 z nadaljnjim, poglobljenim tudijem obnaanja betonov visoke trdnosti. Z doktorsko disertacijo sem zakljuil formalno izobraevanje, ni pa se zakljuilo moje uenje. Leta 2011 sem pridobil uiteljski naziv docent.
122

Drago Saje. Fotografija iz zasebnega arhiva gospoda Draga Sajeta.

Zaposlen sem na Fakulteti za gradbenitvo in geodezijo v Ljubljani, na katedri za masivne in lesene konstrukcije. Poleg pedagokega dela se ukvarjam z raziskovalnim delom in projektiranjem omenjenih konstrukcij. Moje specialno podroje so betoni visoke trdnosti. Ker se rad ukvarjam s tehniko, menim, da sem si izbral pravi poklic. Glede na to, da rad pridem stvari do dna, pa sem se posvetil raziskovalnemu delu. Utrinki iz mirnopekega osnovnoolskega obdobja Oblino jesensko deevje je na movirnatem travniku za olo nabiralo prostrano jezero, ki je pogoltnilo spodnje igrie in se zajedalo na zgornji olski igrii. In ko se je jesen zaela spogledovati z mrzlo zimo, se je na vodni gladini nabrala debela plast ledu, ki je bila po nekaj dneh nizkih temperatur e dovolj trdna, da je radoivi mirnopeki mladei nudila prostor za zimske radosti. Kar izstrelilo nas je proti ledeni ploskvi, ko je olski zvonec naznanil konec pouka. Drsali smo brez posebne opreme, kar v evljih in nam je lo. Po zaetnem utrjevanju zadnje plati, na katero smo se trdo oprli, ko nam je zmanjkalo tal pod nogami, smo postajali vse spretneji v lovljenju ravnoteja. Pogosto smo s seboj vzeli ogo. Na led pa smo obasno odhiteli tudi med glavnim, petnajstminutnim odmorom, ko so nas uitelji spustili na sve zrak. Bliajoa zima nam je postregla z nizkimi temperaturami, ki so nam telovadbo prestavile na toplo, v olo. Ker v tistem asu telovadnice e niso prizidali, smo imeli telovadbo na hodniku, ki je vodil mimo zbornice do kuhinje. Tu smo razgrnili blazine, postavili koze in drugo portno opremo, tekli na trideset metrov. Pred uilnicami za zbornico smo plezali po vrveh, ki so se spuale z zgornjega nadstropja in bile privezane na ograjo. Po pouku sem obasno s prihranjenim drobiem zavil v eno izmed mirnopekih trgovin, Zadrugo, Mercator ali Dolenjko. Kupil sem si emljico, kos kruha za pet par, smoki ali ribice. e preden sem se ez Hribe s Kalanci prvi odpravil v olske klopi, pa sem vsak veer nestrpno akal brata in sestro, da se vrneta iz ole, saj sta mogoe prihranila zame kos kupljenega kruha, ki ga nista pojedla med malico. Doma je mama pekla kruh in ga nismo kupovali. Kos kruha od malice mi je predstavljal posebno dobroto. Kar lepo tevilo let se je e nabralo, potem ko sem se prvi, leta 1975, podal ez Hribe v mirnopeki hram uenosti, najprej trikrat tedensko v malo olo in e osem let v drubi Kalancev dan za dnem, leto za letom, v sonnem vremenu, po elesteem listju, v deju, po blatnih poteh, po gazi v snegu odhajal od doma in se vraal, pozimi pogosto tudi v temi. Ko sem e zapustil osnovno olo, je s poti ez Hribe izginila kalanska mladina, ki jo ob jutrih e vrsto let pogoltne olski avtobus pri Kosovi kapelici in se popoldne spet pripelje domov. A as ni e povsem zbrisal nae poti, le na doloenih mestih je grmovje razraslo svoje vejevje eznjo. Zaradi prostorske stiske smo imeli pouk v izmeni. Prva tiri leta smo gulili olske klopi v popoldanskih urah, nato pa smo se prestavili v dopoldanski turnus. Enkrat letno smo se sreali uenci dopoldanskega in popoldanskega turnusa, ki smo se olali v istem razredu, in se druili po pripravljenem programu, ki je po navadi vseboval druabne igre in kviz.
123

In e obolskih dejavnosti bi se dotaknil v svojih spominih. V tistih asih e niso bile tako strokovno oblikovane in raznovrstne, bile so preprosto ivljenjske. Zbirali smo star papir, steklo in elezo. Z voziki smo hodili od hie do hie in brskali po odpadih. Drago Saje

Doktorica raunalnitva PELA IVEKOVI

Drage Anja, Sara, Eva in Martina! Prosile ste me, naj vam predstavim svojo akademsko pot. Zaela se je, kot pri vseh, v olskih klopeh. Osnovno olo sem prva tiri leta obiskovala v Novem mestu, in sicer v O Brljin, takrat znani kot O XII. SNOUB. Med etrtim in petim razredom smo se preselili iz Novega mesta v Mirno Pe in tako sem od petega do osmega razreda obiskovala osnovno olo v Mirni Pei, ki se ji je takrat reklo e O Ivana Kovaia - Efenke, e se prav spomnim. Po konani osnovni oli sem izobraevanje nadaljevala na druboslovni smeri gimnazije Novo mesto, kjer sem maturirala z odliko in bila povabljena na podelitev priznanj zlatih maturantov v Cankarjevem domu. Kljub temu da sem se v gimnaziji vpisala na druboslovno smer, me je ves as zelo zanimalo tudi naravoslovno podroje, zato sem po konani gimnaziji zaela tudij na Fakulteti za raunalnitvo in informatiko Univerze v Ljubljani. tudij sem zakljuila z diplomsko nalogo iz raunalnikega vida pod vodstvom prof. Alea Leonardisa in se kmalu za tem vpisala na doktorat iz raunalnikega vida na univerzi Heriot-Watt v Edinburgu. Po konanem doktoratu sem se za tri leta zaposlila kot raziskovalka na podroju raunalnikega vida na univerzi v Dundeeju, zatem pa sem bila gostujoa raziskovalka na univerzah v Parmi in Veroni, v Italiji. Trenutno sem spet na kotskem in raziskujem na podroju molekularne dinamike v raziskovalni skupini, ki jo vodi prof. Jason Reese, na univerzi Strathclyde v Glasgowu. Raziskujemo tekoine v molekularnem reimu, kjer pravila klasine fizike ne veljajo ve in je potrebno oblikovati nove matematine in fizikalne modele, ki bodo razloili obnaanje tekoin v tem reimu. Nova odkritja na tem podroju bodo omogoila zelo uinkovito in poceni filtriranje morske vode v pitno, premaze za razne samoistilne povrine in poveano aerodinamino in hidrodinamino uinkovitost prevoznih sredstev. Naj vam zaupam e en spomin na mirnopeke olske dni. Mirnopeko olo sem zaela obiskovati v petem razredu. Po takratnem unem nartu smo se v petem razredu zaeli uiti tuji jezik. Kot sem e omenila, se je v tem asu moja druina preselila iz Novega mesta v Mirno Pe, kar je pomenilo, da sem zamenjala olo in posledino je moj tuji jezik postala nemina namesto angleine, ki bi se je uila v O Brljin. Takrat sem bila seveda zelo razoarana nad tem razvojem dogodkov, ker je bila angleina med mojimi vrstniki veliko bolj kul kot nemina. No, na sreo nas je nemino v Mirni Pei uila zelo dobra uiteljica, ki nas je vsa slovnina pravila nauila skozi recitacije, ki so mi ostale v spominu e do danes. Pozneje, v gimnaziji, sem lahko zaradi tako dobrega znanja nemine nemkemu pouku sledila skoraj brez priprav in e dravnega tekmovanja iz nemine sem se udeleila ter se uvrstila na 13. mesto. Kar se pa angleine tie, sem se je najprej uila v gimnaziji kot drugi tuji jezik, potem pa e med tudijem v Ljubljani in,
124

pela Ivekovi v 5. razredu. Fotografija iz zasebnega arhiva.

seveda, na kotskem. Na koncu se je kljub mojim osnovnoolskim skrbem vse dobro izteklo in e danes sem vesela, da znam nemko. e bi me vpraale za kakno ivljenjsko resnico, ki sem jo odkrila na svoji akademski poti, bi vam vsekakor odvrnila, da je dober uitelj zlata vreden. Na svoji akademski poti sem sreala marsikatero dobro uiteljico in uitelja, zato verjamem, da me je to in seveda moja radovednost spodbudilo, da sem se na koncu podala v akademske vode. Naj s to mislijo zakljuim tale svoj prispevek. pela Ivekovi

Doktorica farmacevtskih znanosti ALENKA KUNIK KR AJNIK

Svoje osnovnoolsko izobraevanje sem zaela leta 1989 v Osnovni oli Mirna Pe. e v zgodnjih letih sem se udejstvovala na razlinih podrojih olskih in obolskih dejavnosti, kot so razna olska tekmovanja, petje, instrumentalna glasba, ah, port, vodenje kulturnih prireditev itd. Po uspenem zakljuku sem leta 1997 nadaljevala s srednjeolskim izobraevanjem v gimnaziji v Novem mestu. Pritegnilo me je predvsem naravoslovno podroje. Svoje znanje sem dopolnjevala tudi z jezikovnimi teaji in raziskovalnimi tabori. Z uspeno opravljeno maturo sem se leta 2001 vpisala na Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani. Poleg aktivnega tudentskega ivljenja sem uspeno opravila vse izpite. Septembra 2006 sem z diplomskim delom Uporaba monoklonskih protiteles CDI 315 za ciljano dostavo nanodelcev zakljuila univerzitetni tudij farmacije. Za svojo raziskovalno nalogo sem prejela univerzitetno Preernovo nagrado. e istega leta sem se vpisala na podiplomski tudij biomedicine, smer farmacija na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Pripravnitvo v lekarni Univerzitetnega klininega centra Ljubljana sem zakljuila decembra 2007 z odlino opravljenim strokovnim izpitom. V januarju 2008 sem priela z delom mlade raziskovalke na oddelku za biotehnologijo na Kemijskem intitutu v Ljubljani. Z uspenim zagovorom doktorske disertacije z naslovom Mehanizem aktivacije in inhibicije endosomskih Tollu-podobnih receptorjev mi je bil novembra 2011 podeljen akademski naziv doktorica znanosti. Zelo dobro se spominjam prvega olskega dne. Bila sem drobna, plaha deklica in zelo strah me je bilo ole. Ker sem prej obiskovala vrtec v Brljinu in tam imela prijatelje, v novi oli nisem nikogar poznala. Na sreo so bili tistega dne z mano stari in dobili smo tortico, zato mi ni bilo prav ni hudega. Prvo olsko uro v razredu je k meni prisedla rnolasa deklica Katja in kmalu sva postali najbolji prijateljici. Najino prijateljstvo je trajalo vso osnovno olo in se nadaljevalo e vsa gimnazijska leta. Eden izmed monejih spominov je moja pot v olo. Vsak dan sem z bratoma Jakom in Petrom ter sosedovimi otroki hodila pe z Vrhovega v 3,5 km oddaljeno Mirno Pe. Trajalo je kakno uro in pol, da smo se prebili ez vse ovinke, si ogledali poplavljene travnike ob monejem jesenskem deevju, sreali razline ivali in spoznavali raznobarvno pomladno cvetje ter se pogovorili o vseh zanimivih reeh. Ko smo malo odrasli, smo seveda hodili hitreje, poleti pa se vozili s kolesi. Vedno je bilo lepo opazovati naravo, ki se spreminja skozi vse letne ase.
125 Alenka Kunik na olskem kvizu v olskem letu 1996/97. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Ko sem bila v drugem razredu, sem morala ostati en teden v novomeki bolninici na nekih preiskavah. as v bolninici je mineval poasi in meni se je zdel en teden cela venost. Zelo sem bila vesela, da so se moji soolci in uiteljica Zdenka spomnili name in mi poslali pismo s prijetnimi in spodbudnimi besedami ter simpatinimi sliicami. Moje zdravje se je potem e v nekaj dneh izboljalo. V tretjem razredu smo imeli zelo strogo uiteljico. To je bila gospa Lojzka Krevs, ki je uila e nae stare. elela je red in disciplino v razredu, zato je vasih nekatere uence tudi precej okregala. Kot otroci smo se je precej bali, e posebej kadar se je razjezila. In vendarle mi je ostala v lepem spominu kot oseba dobrega srca, ki ji ni bilo vseeno za nao vzgojo. Rada je imela klasino glasbo ter tudi nas spodbujala k posluanju in doivljanju te glasbe. olske predstave so mi ostale v prav posebnem spominu. To je bil vedno velik dogodek. Pripravljali smo se cel mesec, z generalkami intenzivneje v zadnjem tednu. Po navadi smo skoraj vsi uenci sodelovali z eno ali ve dejavnostmi: v pevskem zboru, z igranjem na Orffova glasbila, v kakni igri, z deklamiranjem pesmi naih rojakov ter z napovedovanjem in povezovanjem programa. e danes sem hvalena uiteljici slovenskega jezika, gospe Martini Kramar, ki me je spodbudila in vztrajala, da sem se preizkusila tudi v vodenju prireditev. Sprva nisem imela preve poguma, vendar pa je bilo sasoma vedno laje. Morda mi je bilo zaradi tistih izkuenj manj nerodno tudi kasneje, ko sem morala nastopati pred javnostjo. V sedmem in osmem razredu sem bila izvoljena za predsednico ole. Kot sedmoolki se mi to seveda ni zdelo prav, ker je ta funkcija pripadala osmoolcem. Zaradi moralnega uta sem to funkcijo sprva zavrnila, vendar moja beseda ni bila pomembna. Spoznala sem, da v ivljenju ne morejo stvari vedno potekati tako, kot se nam zdi prav. Vseeno je bila ta moja izkunja za nekaj dobra. Na letnem sreanju vseh predsednikov osnovnih ol novomeke obine sem pri takratnem upanu izpostavila problem otrok iz oddaljenih vasi, ki morajo vsak dan peaiti ve kot 3 km v olo in potem nazaj domov. Ne vem natanno, e je to kakor koli pripomoglo, vendar smo kmalu potem dobili avtobus, ki smo ga bili vsi zelo veseli. Alenka Kunik Krajnik

Doktor astronomije GAL MATIJEVI

Po konani osnovni oli v Mirni Pei sem se vpisal na novomeko gimnazijo. Po opravljeni maturi sem el tudirat astronomijo na Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tam sem leta 2006 tudi diplomiral. Na isti fakulteti sem nadaljeval tudi podiplomski tudij in se hkrati zaposlil kot mladi raziskovalec. tudij sem zakljuil lani (2011) z doktorskim delom Spektroskopija dvojnih zvezd s pregledom neba RAVE. Zgleda, da imam bolj slab spomin ali pa je od takrat minilo e toliko asa, da se iz tistega obdobja spomnim le posameznih nepomembnih utrinkov. Nekaj lepih, nekaj slabih, nekaj veselih, nekaj alostnih, vendar ni posebno pretresljivih.

Gal Matijevi v olskem letu 1996/97. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 126

Kakor koli, ena izmed bolj pomembnih stvari, ki sem se je nauil tudi v nadaljnjem olanju, je ta, da po navadi ni pametno posluati ljudi, ki ti pravijo, da esa ne zmore. Star pregovor pa pravi: Vse se da, e se hoe! Ta fraza naj tudi vas vodi na poti v ivljenje. Gal Matijevi

Doktor matematike ANDREJ MUHI

Mirnopeke korenine in moja akademska pot Mineva ravno eno leto od formalnega zakljuka mojega izobraevanja. Strnil bom spomine o svoji poti iz Mirne Pei do Ljubljane, in sicer po matematino. Izobraevalno pot sem zael v O Mirna Pe. To je bilo obdobje, ki se ga spominjam z nostalgijo. Prebral sem skoraj vse knjige v olski knjinici, redno sem zahajal tudi v Knjinico Mirana Jarca v Novem mestu. Najbolj sem uival v pravljicah, stripih, pustolovskih knjigah, fantaziji in znanstveni fantastiki. Miki Muster, Enid Blyton, Karl May in drugi avtorji so mi priarali veliko lepih trenutkov. Na pretek je bilo tudi asa za druenje s prijatelji, koarko in nogomet, atletiko, igranje aha in e kaj. Lahko bi rekel, da je bil to as uivanja in takrat smo marsikaj upiili. To je prilonost, da pozdravim svoje takratne kompanjone: Damjana, Gala, Jerneja in Luko. Moram priznati, da sem olske obveznosti opravil mimogrede, tako da je ostalo veliko asa za moje hobije. e takrat sem bil strasten reevalec problemov. Najraje sem imel naravoslovje, saj so tam problemi jasno definirani. Z matematinimi problemi me je prva zaposlila moja mama, uiteljica matematike, ko sem spraeval o nalogah, ki jih je popravljala. V oli me je zelo uspeno spodbujala gospa Joica Cesar, ki mi je vedno pripravila zadosti tekmovalnih problemov, da mi ni bilo dolgas med njenimi urami. eprav mi jutranje vstajanje e takrat ni najbolj ustrezalo, sem zaradi Alea Krajka laje pridrvel k uram dodatnega pouka iz fizike, saj je znal predstaviti fiziko na meni zelo veen nain. Na tekmovanjih iz matematike in fizike, kjer sem tekmoval skupaj z Damjanom, sem v sedmem in osmem razredu prejel zlato priznanje. Tekmovanje v dvojicah je imelo poseben ar, saj je zahtevalo sodelovanje med tekmovalcema. V osmem razredu sem pri matematiki dosegel polno tevilo tok in prvo nagrado. Udeleeval sem se tudi tekmovanj iz kemije, kjer pa sem e pogreal nedvoumnost pri nalogah. Ne smem pozabiti na isto neakademski hobi, port, s katerim sem se e takrat strastno ukvarjal in mi e zdaj predstavlja odlien nain za sproanje. Po konani osnovni oli sem se vpisal v Gimnazijo Novo mesto. Omembe vredna razlika med osnovno olo in gimnazijo je bila v tem, da je bilo potrebno obdelati veje tevilo informacij. olski sistem je e zmeraj dopual kampanjsko uenje, vendar sem pri angleini, ki jo je pouevala Mirjam Skube, spoznal, da bo potrebno za viji nivo znanja vloiti ve truda. To sem sprejel kot izziv, saj sem vedno spotoval ljudi, ki niso odstopali od svojih zartanih standardov. Tako sem se v prvih dveh letih gimnazije nauil zares veliko angleine, kar mi je kasneje prilo zelo prav. Seveda pa ne smem pozabiti Gregorja in Andreje Mohori, Mihe Hadla in Stanke Florjani, ki so mi nudili dobre monosti za nadaljnji razvoj na podroju matematike, fizike in kemije. V gimnaziji sem se tako udeleeval tekmovanj
127

Andrej Muhi na ogledu predstave v Ljubljani v olskem letu 1995/96. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

z vseh omenjenih podroij in logike, skoraj z vsakega sem prinesel kakno priznanje ali nagrado. Vsako leto sem na tekmovanju iz matematike ali fizike osvojil prvo ali drugo nagrado. Najbolj sem bil vesel prvega mesta na dravnem tekmovanju iz matematike v 4. letniku. Od ostalih predmetov mi je bila najbolj ve zgodovina. Na koncu gimnazije je priel na vrsto prvi zrelostni izpit, matura. Nad nainom preverjanja znanja sem bil razoaran, saj je zahteval preve ukalupljeno znanje in ni zares vrednotil posameznikove interpretacije in jo vasih celo kaznoval z majhnim tevilom tok. Kot zanimivost lahko povem, da sem vse do zadnjega kolebal med vpisom na matematiko ali fiziko. Nazadnje sem si rekel: matematika naj bo. Ni mi al. Na Fakulteti za matematiko in fiziko sem uival in e zmeraj uivam. Najbolj mi je ve oseben pristop asistentov in profesorjev, ki ga omogoa dokaj majhna populacija tudentov od drugega letnika naprej. Predmeti so vedno polni novih izzivov in problemov. Na dodiplomskem tudiju uporabne matematike mi je najbolj ostal v spominu profesor Joe Vrabec, ki je imel e skoraj legendarne ustne izpite pri analizi 1 in 2, ki so trajali uro in ve, saj je zahteval predvsem razumevanje. Kdor je naredil ta dva izpita, je na koncu zelo uspeno zakljuil tudij, saj te tak nain spraevanja zares naui razmiljati. Na dodiplomskem tudiju sem pogreal malo ve primerov uporabe nauenega na realnih problemih. Po uspeno opravljeni diplomi sem se odloil, da bom nadaljeval izobraevanje na doktorskem tudiju. Prvotno sem imel v mislih teorijo tevil ali kombinatoriko, nato pa me je splet okoliin pripeljal na isto drugo podroje, kot sem nartoval. Izbral sem numerino linearno algebro. Na podiplomskem tudiju sem imel status mladega raziskovalca, zato sem imel veliko asa za raziskovanje in ukvarjanje s portom. Postal sem tudi asistent. Kmalu sem spoznal, da razumeti ne pomeni isto kot znati razloiti. Imel sem tudi ve predstavitev svojih izsledkov na konferencah, tako je bil na koncu zagovor doktorata samo e rutina. Najbolj mi je ostala v spominu prva konferenca v Dubrovniku, kjer sem v pripravo na nastop veliko vloil, saj je bila to manja konferenca s samimi vrhunskimi strokovnjaki z mojega podroja. Imel sem tremo, vendar je na koncu predstavitev odlino uspela. V tretjem letniku sem opravil tudi doktorski izpit, ki preverja vse znanje, pridobljeno na fakulteti od zaetka do konca. To je bil prvi in zadnji izpit, za katerega sem se uil skoraj en mesec. Potem je bilo potrebno samo e uspeno napisati doktorat, ki je bil na koncu sestavljen iz treh objavljenih in e enega neobjavljenega lanka. Najveji izziv je bilo povezovanje vsega gradiva v zakljueno celoto. Do zadnjega pa sem odlaal s pisanjem slovenskega povzetka, saj je bilo potrebno veliko strokovnih izrazov prvi prevesti v slovenino. Po manjem zapletu glede zdravja enega od lanov komisije sta prila na vrsto zagovor doktorata in zmaga. Tako sem lani uspeno pridobil naziv doktor matematinih znanosti. Trenutno se ukvarjam z numerino linearno algebro in sem asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko. Sodelujem pa tudi z IJS pri projektu implementacije vejezinega iskanja, kjer lahko preizkuam uporabo matematike v praksi. Rekli so mi, da se bom ele eno leto po doktoratu zavedel, kaj sem dosegel. Po pravici povedano se ne poutim ni drugae. Rekel bi samo e to: najbolj pomembno je, da v tistem, kar delamo, uivamo in ohranimo iskrico otroke radovednosti. Zahvalil bi se vsem, ki so mi kakor koli pomagali na moji uspeni poti do izobrazbe. Andrej Muhi
128

129

POUK TELESNE VZGOJE NA OLSKEM HODNIKU. OKOLI LETA 1975. FOTOGRAFIJA IZ ARHIVA O MIRNA PE.

Pouk

in ostale dejavnosti v oli

Predmetniki skozi zgodovino

Na podlagi olskih katalogov od leta 1874/75, ki so danes hranjeni v arhivu, smo ugotovili, kateri predmeti so se ocenjevali v asu ljudske eno- in dvorazredne ole. Takrat so pouevali v slovenskem jeziku (branje, slovnica, pravopisje, spisje), teviljenje, prirodoznanstvo, zemljepisje in zgodovino, pisanje, oblikoslovje in risanje, petje, telesne vadbe, ocenjevali pa so tudi nravnost in veroznanstvo. Napredek pri predmetih so ocenjevali z opisnimi ocenami prav dobro, dobro, srednje in nezadostno, nravnost, tj. vedenje, pa z ocenami popolnoma lepa, lepa in manj lepa. V letu 1893/94, nekaj let po uvedbi dvorazrednice, ko se je predmetnik nekoliko raziril, smo zaznali, da so v Mirni Pei prvi poleg nravnosti ocenjevali tudi pridnost. Pri slovenini sta se v tem olskem letu pravopisje in spisje zdruila v oceno, predmet telesne vadbe pa se je preimenoval v telovadbo. Predmetnik je vseboval e en nov predmet, rona dela. V olskem letu 1908/09, ko je bila v Mirni Pei e uvedena trirazredna ljudska ola, so v 1. razredu ocenjevali naslednje predmete: vedenje, pridnost, veronauk, branje, pisanje, slovenski uni jezik, raunsko in geometrijsko oblikoslovje, v vijih razredih pa e prirodoznanstvo (prirodopis in prirodoslovje), zemljepis in zgodovino, risanje, petje, telovadbo in enska rona dela. Iz spodnje slike je razvidno, da so za razline predmete uporabljali razline opisne ocene, novost tega leta pa je bila uvedba tevilnih ocen. Ocene so bile od ene do pet, pri emer je bila ena najbolja ocena, pet pa najslaba.
131 olski katalog trorazrednice v Mirni Pei iz leta 1905/06. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

V naslednjem olskem letu sta se predmeta prirodoznanstvo (prirodopis in prirodoslovje) ter zemljepis in zgodovina preimenovala v prirodoslovje in nazorni nauk. Ponavljalna ola je v svojem predmetniku, leta 1914/15, dobila predmet gospodinjski pouk. V olskem letu 1921/22 so v 2. razredu v predmetnik prvi uvedli srbohrvaino, dve leti pozneje pa se je le-ta raziril e za kmetijstvo. V olskem letu 1929/30 je v estrazredni osnovni oli predmetnik vseboval vedenje, pridnost, verouk, itanje, pisanje, uni jezik (slovenino), srbohrvaino, raunstvo in merstveno oblikoslovje, nazorni nauk in domoznanstvo, zemljepis in zgodovino, prirodopis in prirodoslovje, risanje, petje, telovadbo, kmetijski pouk, deka rona dela, deklika rona dela ter zunanjo obliko pismenih izdelkov. V tem obdobju so se nekoliko spremenili tudi izrazi za ocenjevanje, kar je razvidno iz spodnje slike. S spremembo 63. lena Zakona o naravoslovnih olah se je od olskega leta 1936/37 uvedel nov nain ocenjevanja, ki se v naslednjih desetletjih ni bistveno spreminjal. Ocena odlino je po novem imela tevilno oceno 5, ocena nezadostno pa 1, kar lahko razberemo iz priujoega Razrednega kataloga na spodnji sliki. Ker je bila po ustavi in zakonih ola e od 1946 loena od Cerkve, je bil tudi verouk z odlokom Sveta vlade Ljudske republike Slovenije (LRS) za prosveto in kulturo s 1. 2. 1952 uradno ukinjen v vseh olah. (Snoj v Govekar - Okoli 2008, str. 246) Predmetnik za prve tiri razrede osnovnih ol iz leta 1946, kjer verouka kot unega predmeta ni: Tedenska razporeditv unih ur pouka 1. razred Slovenski jezik Zgodovina Zemljepis Naravoznanstvo Raunstvo Risanje
Ocene treh uencev za vsako etrtletje po predmetniku iz leta 1910/11.. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

2. razred 10 / / / 6 / 1 2 1 / 20

3. razred 7 2 3 3 5 1 1 2 1 1 25 (26)

4. razred 6 3 3 3 6 1 1 2 1 1 26 (27)

10 / / / 6 / 1 2 1 / 20

Petje Telesna vzgoja Lepopis enska rona dela Skupaj

132

Uni predmet moralna vzgoja v predmetniku za vije razrede osnovnih ol iz leta 1954: Tedenska razporeditv unih ur pouka Predmet/Razred Slovenski jezik Srbski ali hrvatski jezik Tuji jezik Zgodovina Zemljepis Moralna vzgoja Matematika Biologija Fizika Kemija Risanje Petje Telesna vzgoja Rone spretnosti Gospodinjstvo Skupaj 20 20 2 2 1 4 3 / / 2 2 3 2 3 2 1 5 3 / / 2 2 3 2 V. 5 2 VI. 5 2 VII. 5 2 neobvezno 2 2 1 3 2 3 2 2 1 3 / neobvezno 25 (26) 26 (27) 3 3 1 4 / 3 2 2 1 3 / VIII. 5 1

Razlini viri navajajo, da je sredi petdesetih let prihajalo do intenzivnejih priprav in razprav o olski reformi. Po Kouhu (1981, str. 10) smo povzeli definicijo olske reforme: - veje ali manje spremembe v olskem sistemu na podlagi pravnih dokumentov, s katerimi se olski sistem prilagaja novim drubenim potrebam ali vejim spremembam v prosvetni obliki (gre za zunanjo olsko reformo), - manje ali veje spremembe v predmetnikih in unih nartih ter v notranji organizaciji ol, v metodah dela in podobnem (gre za notranjo olsko reformo). Celovita prenova olskega sistema je bila izvedena s olsko reformo, ki je bila med letoma 1958 in 1962 (Okoli 2009, str. 109110). 25. 6. 1958 je bil sprejet Sploni zakon o olstvu (Uradni list FLRJ v Gabri 1994, str. 85). S tem zakonom je bila na vsem jugoslovanskem ozemlju uvedena osemletna olska obveznost, osemletna osnovna ola kot edina oblika obveznega olanja.

Zvezek za gospodinjstvo iz konca 40-ih let prejnjega stoletja. Zvezek iz zasebnega arhiva.

133

Beseda reforma je latinskega izvora in v splonem pomeni preureditev, izboljavo (Veliki sploni leksikon 1998, str. 3564). Pri olski reformi gre za didaktino, metodino in organizacijsko preoblikovanje olstva. Cilj sodobnih olskih reform je prilagoditev olskega sistema sodobnim potrebam. Obsena prizadevanja za reformiranje zlasti osnovnega olstva, znailna za ves svet, segajo v zaetna desetletja 20. stoletja (Veliki sploni leksikon 1998, str. 4227). Predmetniki so se po uvedbi enotne osemletne osnovne ole (leta 1958) redkeje spreminjali. Predmetnik iz leta 1959, ki se nadaljuje v predmetniku iz leta 1962, obsega une predmete (uno-vzgojna podroja) in dopolnilne ure, ki so sicer obvezne za uence. K dopolnilnim uram so uvreni gospodarski in tehnini pouk ter drugi predmeti (vendar v predmetniku ni pojasnjeno, kateri so). Leta 1963 je bila sprejeta ustava, ki je uradno spremenila ime takratne skupne drave v Socialistino federativno republiko Jugoslavijo (Mala splona enciklopedija 1975, str. 228). V predmetnik za osnovno olo (Osnovna ola, 1973) so poleg zapisanih unih predmetov uvreni dodatni in dopolnilni pouk, zborovsko petje, gospodinjska praksa, druge prostovoljne dejavnosti in razredne ure. Na normativni ravni je opozorjeno na razlinost uencev, razlinost njihovih potreb, kar se kae v uvrstitvi omenjenih dejavnosti v predmetnik. Zaradi tega pomeni ta uni nart s stalia diferenciacije in individualizacije pouka pomembno novost. V tem predmetniku je tudi jasno izraena lenitev osnovne ole na razredno in predmetno stopnjo. Ponovno se je predmetnik spremenil v letu 1980, po uvedbi Zakona o osnovni oli, ki je doloal, da temelji delo vsake posamezne ole na programu ivljenja in dela osnovne ole. Novost v predmetniku so predstavljali obvezni teaji (plavanje, prometna vzgoja, smuanje, prva pomo, obramba in zaita), z uvedbo zakona pa so sklenili obseen projekt modernizacije osnovnoolske matematike ter dosegli, da so v ole poleg radia prodirali televizija, film ter raunalnik in da je nova vloga ole zahtevala druganega, ustvarjalnega, inovativnega uitelja in drugaen nain uenja. Potreba po preseganju dotedanjega sistema vzgoje in izobraevanja se je ponovno pojavila po osamosvojitvi Slovenije. V Beli knjigi (1995, str. 5) je zapisano, da je zaradi oblikovanja samostojne drave, vpeljave vestrankarskega politinega sistema, sprejetja nove ustave posledino bilo potrebno ustrezno urediti tudi izobraevalni sistem drave.
Platnice ubenika predmeta spoznavanje narave za etrti in peti razred iz 70-ih let.

Najveja sprememba, ki se je tedaj zgodila na olskem podroju, je bila reforma osnovne ole, ponovna uvedba gimnazije in prenova srednjeolskega izobraevanja, ki je v letu 1980 z Zakonom o usmerjenem izobraevanju povzroila korak nazaj v takratnem izobraevalnem sistemu. Uvedlo se je osemletno osnovnoolsko izobraevanje, ki je imelo dve stopnji. Vsaka je trajala tiri leta: razredna stopnja je bila namenjena uencem od 1. do 4. razreda, predmetna pa je bila od 5. do 8. razreda. V prvih tirih razredih je po navadi en uitelj (razrednega pouka) uil vse predmete. Od 5. do 8. razreda so pouevali predmetni uitelji en ali dva predmeta. V 5. razredu so lahko nekatere predmete uili tudi uitelji razrednega pouka. Po drugi strani pa so lahko predmetni uitelji pouevali nekatere predmete na razredni stopnji, med njimi zlasti

134

portno, likovno in glasbeno vzgojo, jezike na narodno meanih obmojih ter tuje jezike. Poloaj se je razlikoval od ole do ole, odvisen pa je bil od zaposlenih v posameznih olah. Veljavni izobraevalni program se imenuje Program ivljenja in dela osnovne ole (sprejet je bil leta 1984, z dopolnitvami do leta 1997). Vsebuje smernice za delo, predmetnik in une narte za posamezne predmete. Del programa je obvezen, ole pa uencem ponujajo e razirjeni program. Predmetnik je doloen za celotno dravo. Poleg pouka predvideva e dneve dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, podaljano bivanje in olo v naravi. Pouk pri posameznih predmetih je potekal po unih nartih. V okviru vsebinske prenove programov in unih nartov so bili posodobljeni tudi veljavni uni narti za osemletno osnovno olo. Vsako uro so pri pouku obravnavali doloene teme. Treba jih je bilo dokumentirati (vpisi v dnevniku, uiteljeve priprave). Interesne dejavnosti so potekale porazdeljeno skozi celotno olsko leto ali pa so se organizirale kot strnjeni teaji. Ti so bili lahko uenje tujih jezikov, raziskovanje, kultura in umetnost, port, zdravstvena nega, vedenje o loveku in tehnologiji. Vsak uenec si je lahko izbral ve dejavnosti. Interesnim dejavnostim na razredni stopnji je bila namenjena ena ura tedensko na oddelek, na predmetni pa ena ura in pol na oddelek. e je bilo v oddelku ve kot dvajset uencev, se je tevilo ur podvojilo. ole so organizirale tudi dopolnilni pouk, ki je bil namenjen predvsem uencem z unimi teavami, lahko pa so se mu pridruili tudi drugi. ola je ponujala dodatni pouk za nadarjene. Uenci so svoje znanje poglabljali in ga razirjali ali pa se pripravljali na olska, medolska, obmona in dravna tekmovanja. V osemletnem obveznem izobraevanju so bili predmetniki poenoteni. Vsebino programov so precej podrobno doloali, uitelji pa so samostojno izbirali une metode. Na razpolago so bili raznovrstni uni pripomoki; ole so jih redno kupovale, uitelji pa so jih uporabljali pri pouku. S seznama ubenikov za osnovno in srednjo olo, ki jih je odobril Strokovni svet Republike Slovenije za splono izobraevanje, so si uitelji izbrali ubenike za naslednje olsko leto. ola je morala o izbranih ubenikih obvestiti uence in stare. Strokovni svet Republike Slovenije za splono izobraevanje je dal pozitivno mnenje tudi za izobraevalni program Usposabljanje za vonjo kolesa.

135

Predmetnik osemletne osnovne ole: 1. Slovenski jezik Angleki jezik Likovna vzgoja Glasbena vzgoja Spoznavanje drube Zemljepis Zgodovina Etika in druba Spoznavanje narave in drube Spoznavanje narave Biologija Kemija Fizika Matematika Tehnina vzgoja Gospodinjstvo portna vzgoja Dopolnilni in dodatni pouk Interesne dejavnosti Oddelna skupnost 5 2 1 3 5 3 2 3 0,5 2. 5 2 1 3 5 3 2 3 0,5 3. 5 2 2 3 5 3 2 3 0,5 4. 5 2 1 3 2 5 3 2 3 0,5 5. 5 3 2 1 2 2 4 1 3 2 3 0,5 6. 4 3 2 1 2 2 2 4 2 1 3 2 3 0,5 7. 4 3 1 1 2 2 1 2 2 2 4 2 1 2 2 3 0,5 8. 4 3 1 1 1,5 2 1 1,5 2 2 4 2 1 2 2 3 0,5

Po Zakonu o osnovni oli se je septembra v olskem letu 1999/2000 zaelo postopno uvajanje programa devetletne osnovne ole, v olskem letu 2003/2004 pa obvezno izvajanje programa s 1. ter s 7. razredom.

136

Predmetnik devetletne osnovne ole: 1. Slovenina Matematika Tuji jezik Likovna vzgoja Glasbena vzgoja Druba Geografija Zgodovina 6 4 2 2 2. 7 4 2 2 3 3 1 2 3. 7 5 2 2 3 3 1 2 4. 5 5 2 2 1,5 2 3 3 1 2 0,5 5. 5 4 3 2 1,5 3 3 1 3 1 2 0,5 6. 5 4 4 1 1 1 2 2 1,5 3 1 2 0,5 7. 4 4 4 1 2 2 1 3 1 2 2/3 1 2 0,5 8. 3,5 4 3 1 1,5 2 1 2 2 1,5 1 2 2/3 1 2 0,5 9. 4,5 4 3 1 2 2 2 2 2 2 2/3 1 2 0,5

Dravljanska in domvinska vzgoja ter etika Spoznavanje okolja Fizika Kemija Biologija Naravoslovje Naravoslovje in tehnika Tehnika in tehnologija Gospodinjstvo portna vzgoja Izbirni predmeti * Dopolnilni in dodatni pouk Interesne dejavnosti Oddelna skupnost 3 3 1 2 -

* Uenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, e s tem soglaajo njegovi stari. Predmetnik je bil sprejet na 19. seji SSSI, 15. 10. 1998, in usklajen s spremembami ZO na 111. seji SSSI, 28. 2. 2008.
137

olski koledar
Danes olski koledar doloa Pravilnik o olskem koledarju za osnovne ole. olsko leto se zane 1. septembra, kona pa 31. avgusta. Osnovna ola izvaja pouk v dveh ocenjevalnih obdobjih: - prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra do 31. januarja, - drugo ocenjevalno obdobje pa od 1. februarja do 24. junija, razen za uence 9. razreda, za katere traja do 15. junija. Pouk v olskem letu traja najve 38 tednov po pet dni v tednu. Tedenski razpored ur pouka po predmetniku in tedenski razpored drugega vzgojno-izobraevalnega dela se doloi z urnikom. Ura pouka traja praviloma 45 minut. Med urami pouka imajo uenci najmanj pet minut odmora, najmanj enkrat dnevno pa praviloma dvajset do trideset minut odmora. Pouka prosti dnevi so: - z zakonom doloeni dravni prazniki in drugi dela prosti dnevi, - olske poitnice in nedelje, - sobote, razen e ni z letnim delovnim nartom ole doloeno drugae. Za uence je pouka prost dan lahko tudi dan ole, ko le-ta organizira razline dejavnosti in aktivnosti, opredeljene v letnem delovnem nartu ole. Uenci imajo jesenske, novoletne, zimske, prvomajske in poletne poitnice. Jesenske poitnice trajajo praviloma en teden, in sicer v asu praznikov (31. oktober, 1. november), ki se vkljuujejo v poitnice. Novoletne poitnice trajajo od 25. decembra do izteka novoletnih praznikov. Zimske poitnice trajajo en teden in se zanejo tretji ponedeljek v februarju. Prvomajske poitnice se zanejo 27. aprila in trajajo do izteka prvomajskih praznikov. Poletne poitnice trajajo od konca pouka do 31. avgusta.
Koledar M za olsko leto 2011/12.

Dnevi dejavnosti
Dnevi dejavnosti so tisti del obveznega programa osnovne ole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna podroja, vkljuena v predmetnik osnovne ole. Potekajo po letnem delovnem nartu ole (olski kurikulum), ki doloa njihovo vsebino in organizacijsko izvedbo. Cilji dni dejavnosti so omogoiti uenkam in uencem utrjevanje in povezovanje znanja, pridobljenega pri posameznih predmetih in predmetnih podrojih, uporabljanje tega znanja in njegovo nadgrajevanje s praktinim uenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in odzivanja na aktualne dogodke v ojem in irem drubenem okolju. V olskem letu je petnajst dni dejavnosti, ki se delijo na kulturne, naravoslovne, portne in tehnike dneve.
138

Ekskurzije
ola za uence od 6. do 9. razreda vsako leto organizira strokovne ekskurzije, kjer je poudarek na geografiji, slovenini in biologiji. V tem olskem letu so bile izvedene naslednje strokovne ekskurzije: 6. razred Bela krajina: Ogled metlikega gradu, Krajinskega parka Lahinja, spominske hie Otona upania na Vinici in izvir reke Krupe. 7. razred Celjska in Velenjska kotlina: Ogled celjskega in velenjskega gradu ter spoznavanje zgodovine celjskih grofov, ogled delovanja premogovnika lignita v Velenju in spoznavanje ivljenja rudarjev, ogled jame Pekel. 8. razred Vrba, Radovljica in Bled: Ogled Preernove hie, ebelarskega muzeja, blejski Vintgar in Bled. 9. razred Primorska in Kras: Ogled Luke Koper, Seoveljskih solin, Strunjanskega klifa in kocjanskih jam.
Uenci 9. razreda na strokovni ekskurziji na Primorskem leta 2012.

Oievalna akcija
ola v sodelovanju z lokalno skupnostjo e vrsto let sodeluje v spomladanski oievalni akciji, ki jo organizira Obina Mirna Pe v sodelovanju z obinskimi drutvi. V zadnjih letih se je akcija prikljuila nacionalnemu projektu Oistimo Slovenijo, ki se je leta 2012 raziril na globalno raven, in sicer v Sklop globalne pobude World Cleanup 2012. Naa ola s svojimi uenci in uitelji vsako leto sodeluje tako, da le-ti pobirajo smeti na razlinih lokacijah po celotni obini. Uenci razredne stopnje se zberejo v oli in se od tam odpravijo po krajevnih poteh temenike doline do enic. Pobrane odpadke loujejo po veljavnih predpisih. Oievalna akcija poteka tudi okrog ole, kjer vsako leto uredijo vse zelenice, ivo mejo in posadijo roe. Uenci predmetne stopnje imajo zbirna mesta v svojih vaseh. Tam skupaj s sovaani in predstavniki organizatorjev (lokalnih drutev) pobirajo smeti in sanirajo rna odlagalia odpadkov po vaseh.
Urejanje okolice ole leta 2012.

Pohod treh generacij

Pod okriljem organizacije port pas se v oli maja vsako leto e kar tradicionalno odvija prireditev Dan druenja in gibanja treh generacij, ki jo zapolnjuje pohod po blinji in bolj oddaljeni okolici ole. Vseslovenskemu gibanju se je naa ola prvi prikljuila v olskem letu 2009/2010. Prireditev se vsako leto zane z jutranjim skupinskim ogrevanjem pod vodstvom obeh olskih portnih pedagogov, nato pa se pohodniki odpravijo na pohod po eni od izbranih pohodnikih poti. Vsako leto pripravimo tri poti v treh zahtevnostnih stopnjah. S programom hkrati opozarjamo tudi na ekoloko ravnanje z odpadki in udeleence pozivamo k skrbi za isto okolje.
Pohod v Globodol leta 2012. Vse fotografije iz arhiva O Mirna Pe. 139

Obiski kulturnih prireditev, abonmajev Uenci ole vsako leto obiskujejo razline kulturne prireditve tudi zunaj olskih prostorov. V domaem kraju so ob dravnih praznikih v kulturnem domu prireditve, na katerih navadno sodelujejo tudi posamezni uenci ole. Sicer pa uenci pogosto obiejo kulturne ustanove v Novem mestu; uenci prvega in drugega triletja se vpiejo v abonma Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu in si med letom ogledajo do tri predstave (glasbene, lutkovne, plesne ali dramske uprizoritve). Uenci drugega in tretjega triletja pogosteje obiejo kulturne ustanove v Ljubljani, in sicer opero, gledalia, Cankarjev dom.

olski koledar neko

Zaetek in konec pouka olsko leto se je tudi v preteklosti najpogosteje zaelo s 1. septembrom, vsekakor pa v prvem tednu v septembru. V olski kroniki sta omenjeni samo dve leti, ko se je pouk zael kasneje. Leta 1946 se je prielo 16. septembra, leta 1947 pa 15. septembra. V obdobju med obema svetovnima vojnama se je pouk navadno konal z zakljuno proslavo 28. Junija, na Vidov dan. Po drugi svetovni vojni se je pouk v posameznem olskem letu konal po 15. juniju, na zaetka okrog 20. junija, kasneje okoli 26. junija. Po osamosvojitvi Slovenije pa se pouk zakljuuje zadnji delovni dan pred dravnim praznikom, dnevom dravnosti, 25. junija. Med posameznim olskim letom so v preteklosti imeli dve, tri ali tiri ocenjevalna obdobja. Poitnice in pouka prosti dnevi Do druge svetovne vojne so bile v olskem koledarju troje poitnice. Poleg letnih e boine poitnice, ki so trajale od 23. 12. do 15. 1., ter velikonone, ki so trajale dva tedna. V kroniki za olsko leto 1937/38 so omenjene tudi trgatvene poitnice, ki so trajale od 4. do 9. oktobra. Po drugi svetovni vojni je novi politini sistem narekoval drugane oblike praznovanj in posledino tudi poitnic. V olskem letu 1947/48 so imeli poleg letnih poitnic boini odmor med 24. in 28. 12. ter semestralne poitnice med obema olskima polletjema. V naslednjem olskem letu (1948/49) so bile med letom dvoje poitnice, semestralne, ki so trajale petnajst dni, in spomladanske, ki so trajale od 27. aprila do 2. maja. Teh v olskem koledarju ni bilo vsako leto. Vasih so se poitnice tudi podaljale, npr. zaradi hude zime (1962/1963) ali zaradi izrednih dogodkov (nesrea v olski kotlovnici v olskem letu 1971/72), vendar so morali pouk nato nadomestiti do konca olskega leta ali le-to podaljati za manjkajoe dneve. olski izleti in ekskurzije
140

Prvi olski izlet, ki je omenjen v olski kroniki, je bil v olskem letu 1898/99. ola je organizirala skupen olski izlet na Sv. Ano pri Mirni Pei. V naslednjih letih je v olskih kronikah vse do druge svetovne vojne zabeleeno, kam vse so uitelji na izlete vodili uence. Najpogosteje so li v blinje kraje, npr. v Novo mesto, na Zaplaz pri ateu, Muljavo, v Lurd pri entjerneju, Mokronog, Sevnico, Semi, na Trko goro, pogosto pa tudi v Ljubljano. Tja so se peljali z vlakom, drugam pa so li pe ali pa so se peljali z vozovi. Po drugi svetovni vojni so pogosteje obiskovali Ljubljano, Gorenjsko (Bled, Vrba, Kamnika Bistrica, Vintgar), Notranjsko (Postojnska jama) in obiskovali so kraje tudi izven sedanjih slovenskih meja (Zagreb, Pulj, Reka, Kumrovec ). Posebni dnevi Prvi posebni dnevi v olskem koledarju, ki smo jih zasledil v olski kroniki, so bili poimenovani kmetijski pouk. 14. aprila 1929 so se uenci in uenke 4. in 5. razreda pod vodstvom gozdnega nadzornika iz Novega mesta, olskega upravitelja in uiteljice Ane Kuar udeleili pogozdovanja (prvi omenjenega kot poumljavanja) izsekane gozdne parcele s smrekovimi in borovimi sadikami. Podobne akcije so se nadaljevale tudi v poznejih letih, ko je bil ta dan preimenovan v deji dan za pogozdovanje. Vsako leto so uenci na razlinih parcelah v okolikih gozdovih sadili smrekove, borove, jesenove, kostanjeve in hrastove sadike. Po drugi svetovni vojni so se kmetijski dnevi preimenovali v delovne akcije, ki so se vrstile v okviru pionirske organizacije. Podrobno jih je v olski kroniki v letu 1948/49 opisala Marija Stopar, zaasna upraviteljica ole: Za izgradnjo zadrunega doma je na pionirski odred napravil mnogo udarnikih ur. Zlaganje opeke iz eleznikih voz in razkladanje ote iz vozov na gradbenem prostori, dalje trebljenje suhljadi in vej za apnenico vse to delo je bilo izvreno po lanih odreda. Letos se je z vso skrbnostjo obdelala pionirska njiva, ki bo dala mnogo sonnega semena za olje v korist skupnosti. Pogozdovanja so se udeleili nai otroci parkrat. V tednu ceste so ete vijih oddelkov pomagale tudi pri ienju poti. Tudi del na polju zadrune ekonomije so se nekajkrat udeleili. Uenci so v preteklosti pomembno prispevali tudi k bolji zunanji ureditvi ole in irega kraja. V olskem letu 1951/52 so popravili cesto pred olo, naredili cvetline gredice ob oli ter uredili kanalizacijo za olo, za kar so bili pohvaljeni od okrajnega prosvetnega odseka. V poznejih letih so uenci pomagali tudi pri vejih in za kraj pomembnih projektih, kot so bile obnove cest in gradnja vodovoda, kjer so zasipavali jarke. V kronikah je vekrat omenjeno, koliko metrov jarkov so zasuli v posameznem letu. Pomemben del delovnih akcij so bile tudi vsakoletne nabiralne akcije kmetijskih pridelkov in gozdnih sadeev, saj je bila od njih odvisna kvaliteta in cena olske malice. Nabiralne akcije so se izvajale tudi v primerih naravnih nesre doma in drugod po Evropi.
141 Urejanje okolice ole v Globodolu okoli leta 1965. Fotografija iz arhiva gospoda Joefa Pungerarja.

Prva oievalna akcija, ki dananjo olo v akcijah najtesneje povezuje s preteklostjo, je bila omenjena v olskem letu 1976/77. Podatki o olskem koledarju neko so povzeti po olski kroniki po letu 1961.

Projektno delo
olski projekti se v oli beleijo po letu 1992. Manj obseni projekti in raziskovalne naloge v okviru posameznih razredov ali predmetnih podroij pa imajo bogato zgodovino. Hranijo se v olskem arhivu ter v Arhivu RS Slovenije, enoti za Dolenjsko. Seznam letnih olskih projektov 1992/93 Od trte do vinskega hrama 1993/94 Sto let dolenjske eleznice 1994/95 enitovanje po mirnopeko 1995/96 Vsaka vas ima svoj glas 1996/97 Skrivnosti in lepote naega krasa 1997/98 Gozd v nai krajevni skupnosti/umijo gozdovi domai 1998/99 Tone Pavek 1999/00 Druina skozi as/Kako so stanovali nai predniki 2001/02 Znani Mirnopeani 2004/05 Rimljani in rimske ceste 2005/06 Stari Grki 2006/07 mednarodni projekt z O akanje 2007/08 Tone Pavek, asopis entjurci 2 2007/08 engen naj ne louje, marve povezuje, mednarodni projekt z O akanje 2009/10 Rimske ceste 20092011 European Union and I, mednarodni projekt Comenius
Naslovnice projektnih del. Naloge hrani O Mirna Pe. 142

2010/11 Zgodovina ebelarjenja v nai obini, asopis Vrhpean 2011/12 Zgodovina olstva v Mirni Pei

Likovne ustvarjalnice
Od leta 2007 potekajo v Mirni Pei likovne ustvarjalnice, ki jih naa ola pripravi v sodelovanju z Obino Mirna Pe. Na njih je sodeloval tudi umetnostni zgodovinar g. Joef Matijevi. Prva ustvarjalnica je bila 20. 6. 2007. Na njej je sodelovalo 24 mladih likovnikov iz O Mirna Pe in O akanje. Motiv slikanja je bila Mirna Pe s svojimi posebnostmi. Ta prireditev je sovpadala s praznovanjem nae obine. Druga likovna ustvarjalnica je imela naslov Stare hie v Globodolu. Izvedena je bila 23. 5. 2008 v globodolski dolini. Tehnika je bila tempera ali akril na trem papirju. Na njej je sodelovalo 24 mladih likovnikov iz osnovnih ol Trebnje, Dobrni, Nemka vas, Mirna, Mirna Pe in akanje. Gost na sveani otvoritvi vseh nastalih likovnih del je bil Tone Pavek. Na 3. ustvarjalnici, ki je bila 25. 5. 2009, so slikali na temo Ko zakikirika rdei petelin. Tokrat je bila tema gasilstvo v Globodolu, saj je v tem letu PGD Globodol praznoval 90-letnico svojega delovanja. Ustvarjalnice se je udeleilo 24 uencev iz nae in okolikih ol ter O akanje. etrta likovna ustvarjalnica je bila 30. 9. 2010. Motiv je bil tokrat ebelica leti z neba, ki je bil povezan s olskim projektom Zgodovina ebelarjenja v nai obini. Slikali so na les z akrili. Ustvarjalnice se je udeleilo 24 uencev iz nae in okolikih ol ter O akanje. Peta likovna ustvarjalnica je bila 22. 9. 2011. Poimenovali so jo Zijala iz Zijala. 26 mladih likovnikov iz petih osnovnih ol, domae, prijateljske s Hrvake (O akanje), brusnike, uemberke in trebanjske, je v razlinih tehnikah ustvarjalo v idilinem okolju ponovnega izvira reke Temenice v Zijalu, ki je nedvomno najbolj prepoznavna znamenitost obine Mirna Pe. Nai uenci so vsa leta sodelovali v okviru likovne vzgoje, likovnega snovanja in likovnega kroka tudi na razlinih letnih nateajih. Zelo uspeni so bili na nateajih Mi urejamo krajino (leta 2005 so dobili prvo nagrado za maketo), na mednarodnih razstavah otrokega ekslibrisa so vsaki dobili nagrado za najbolji ekslibris (na tem nateaju sodelujejo od leta 2007). Zelo uspeni so bili na bienalih otroke grafike, saj je bila grafika Marjetke Hrastar, uenke 9. razreda, leta 2011 nagrajena z zlato medaljo za svojo grafiko. Vsako leto pa sodelujejo na Malem likovnem taboru v Trebnjem in na Ekstemporu v Kostanjevici na Krki. Poleg tega pa so uenci zelo aktivni pri likovnih dejavnostih, saj s svojimi likovnimi deli sodelujejo na vseh prireditvah v okviru ole in obine ter skrbijo za razstave v oli in na obini. Zelo aktivni pa so v olskih projektih. Alea Sunik kedelj, uiteljica likovne vzgoje
astna gosta 2. likovne ustvarjalnice: Tone Pavek in Lojze Kastelic. Udeleenci ustvarjalnice v Globodolu leta 2008.

Otovitev razstave 5. likovne ustvarjalnice leta 2011. Vse fotografije iz arhiva O Mirna Pe. 143

Bralna znaka
Bralna znaka je gibanje, ki spodbuja prostovoljno branje v prostem asu. Osnovala sta jo ravnatelj osnovne ole na Prevaljah, pisatelj Leopold Suhodolan, in profesor slovenine na tej oli, Stanko Kotnik. Prvo tekmovanje za Preihovo bralno znako je potekalo le na podroju tirih korokih obin, jeseni leta 1960, prve Preihove bralne znake pa so bile podeljene maja 1961 v Kotljah na Korokem. V prvih letih bralne znake so morali uenci o prebranih delih narediti zapiske, knjige pa so izbrali s priporoilnega seznama, na katerem je bilo vsaj eno Preihovo delo. Danes bralna znaka poteka kar na 99 % osnovnih ol v Sloveniji, mladi bralci knjige izbirajo s priporoilnega seznama ali prosto, o prebranih delih pa se pogovarjajo z mentorjem bralne znake ali z uiteljem slovenine. V nai oli je bralna znaka prvi potekala v olskem letu 1967/68. Zapis v olski kroniki se glasi: Prav tako se je naa ola vkljuila v tekmovanje za Cicibanovo in upanievo bralno znako. To tekmovanje je v zaetku vzbudilo precejnje zanimanje uencev, pozneje pa jih je precej odstopilo. Tekmovanje za Cicibanovo bralno znako smo zakljuili 1. aprila. Uspeno ga je opravilo 31 uencev od 1. do 4. razreda. upanievo bralno znako pa je prejelo 36 uencev, in sicer bronasto tiriindvajset, srebrno est in zlato est uencev. Vsak uenec je moral prebrati tri literarna dela, ki jih je doloila posebna tekmovalna komisija, sestavljena iz lanov uiteljskega zbora. Uenec je ob zakljuku tekmovanja moral poroati tudi pismeno o prebranih delih. Sveana podelitev bralnih znak, ki se je je udeleil tudi lan obinske komisije tov. prof. K. Baer, pedagoki svetovalec iz Novega mesta, je bila 12. aprila. Sveanosti so se udeleili vsi uenci nae ole in lani uiteljskega zbora. Bralne znake so se sprva podeljevale na slovesnem zakljuku olskega leta, v olskem letu 1979/80 pa je v olski kroniki zabeleen prvi gost, ki je uencem podelil bralne znake. To je bil kdo od pomembnih krajanov ali Dolenjcev, pesnik, pisatelj, ilustrator, glasbenik. Najvekrat pa je mirnopeke uence obiskal pesnik Tone Pavek, na rojak. OLSKO LETO 1975/76 1977/78 1978/79 1979/80 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85
Zgoraj podelitev bralne znake z Berto Golob; spodaj z Nacetom Simoniem. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe. 144

GOST NA PODELITVI Tone Pavek in Leopold Suhodolan Branka Jurca koncert GMS Marjeta Dajman ni podatka Ivan Zoran Severin ali Nataa Petrov, Ivanka Mestnik Berta Golob Tone Pavek

1985/86

1986/87 1987/88 1988/89 1989/90 1990/91 1991/92 1992/93 1993/94 1994/95 1995/96 1996/97 1997/98 1998/99 1999/00 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/12

Branka Jurca ni podatka Joef Matijevi Boo Kos Anton Pust Rudi Stopar Tone Pavek Janez Bitenc Marjan Remic Ivan Stopar Bogdan Novak Lucijan Rei, Andrej Rozman Roza Primo 0 Sten Vilar, Leon Koporc Davor Boi Pavle Ravnohrib Ivan Sivec Tone Pavek Martin Strel Slavko Pregl Primo Suhodolan Tone Pavek Tatjana Kokalj, Matja Pikalo Anja tefan, Andrej Rozman Roza Franci Roga, Aksinja Kermauner Ida Mlakar, Ivan Sivec
Zgoraj pisatelj Matja Pikalo z uenci; spodaj Ivan Sivec. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe. 145

Prednovoletni bazar
V olskem letu 2005/06 je bil v oli prvi organiziran prednovoletni bazar, ki se izvaja vsako drugo leto. Vsi uenci ole se na skupnem tehnikem dnevu razdelijo v posamezne ustvarjalne delavnice, ki jih vodijo uitelji. Nastale izdelke nato prodajajo na bazarju, katerega izkupiek gre v olski sklad. Izkupiek prvega bazarja je el v dobrodelne namene za otroke nae obine.

R aziskovalno delo
Tudi raziskovalno delo na oli ima za seboj bogato zgodovino. Najpomembneji del le-te predstavljajo raziskovalne naloge zgodovinskega kroka, ki ga je vodila gospa Ladislava Rupena. Pod njenim mentorstvom so nastale vse spodaj natete naloge. tevilne med njimi so bile tudi nagrajene.
Prednovoletni bazar v olski jedilnici decembra 2011.Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

OLSKO LETO 1983/84 1984/85 1985/86 1986/87 1987/88

NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE Gospodarske in drubene pridobitve v prvem obdobju po drugi svetovni vojni v mojem domaem kraju Razvoj ljudske oblasti od Koevskega zbora do prve slovenske ustave Obveanje med NOB Jarem Moj olski okoli po osvoboditvi Drutvena dejavnost na Slovenskem Ne skrbite za pomo, mi bdimo dan in no ivljenje med obema vojnama Stare hie v nai krajevni skupnosti Monosti razvoja turizma v KS Mirna Pe Tako smo se zdravili pri nas ez dolenjske grie, od zibelke do zibelke Uinkovita raba energije Obrt v naem kraju Kako so stanovali nai predniki Ni ga Slovenca ez Dolenjca, mi smo pa iz Mirne Pei doma

1991/92 1992/93 1994/95 1996/97 1997/98 1998/99 1999/00

Naslovnici raziskovalnih nalog iz leta 2001/02 in 2003/04. Naloge hrani O Mirna Pe. 146

2000/01 2002/03 2003/04 2005/06 2005/06

Prehrana neko in danes Tri poroke, tri gostije, povsod se dobro je in pije Tehnoloke novosti spreminjajo ivljenje Vasih je perica v potoku prala Znameniti Mirnopean Ludvik Stari - Letei Kranjec Igre in zabava Skriti zaklad Z nahrbtnikom na pot v mirnopeki kot

Obolske dejavnosti
V preteklosti so bile interesne ali obolske dejavnosti razlino poimenovane. V kroniki jih je mo prvi zaslediti v obdobju med obema svetovnima vojnama, eprav so bili uenci v oli e pred tem dejavni v petju, dramskem igranju in rajalnem nastopanju. Takrat so se imenovala mladinska udruenja. V olskem letu 1932/33 so v oli bila naslednja: - Mladi junaki 40 dekov in 32 deklic (skupaj 72 otrok); - S. K. J. 4 deki in 6 deklic (skupaj 10 otrok); - podmladek Jadranske strae 35 dekov in 28 deklic (skupaj 63 otrok). V olskem letu 1933/34 so bili uenci udrueni: - pri S. K. J. 28 dekov in 23 deklic (skupaj 51 otrok); - pri P. J. S. 44 dekov in 51 deklic (skupaj 95 otrok); - pri Mladih junakih 28 dekov in 30 deklic (skupaj 58 otrok). V povojnem obdobju so vse dejavnosti, ki so se v oli pojavljale poleg pouka, potekale v okviru pionirske organizacije. Pionirska organizacija sprehod po pionirski kroniki Pionirski odred so v olskem letu 1947/48 poimenovali po Zori Rupena - Katji. Vsako leto so 29. septembra, na pionirski dan, pripravili odredno konferenco, na kateri so poroali o delu v preteklem letu in sprejeli program dela za naprej. Izvolili so nove lane pionirskega odbora (predsednika, tajnika, blagajnika; v olskem letu 1969/70 pa e higienika in portnega referenta). V odboru so bili tudi vsi naelniki, kasneje predsedniki razredov oziroma oddelnih skupnosti. 1964/65 so ustanovili pionirski stareinski svet, v katerem so bili zastopani uitelji, stari in lani delovnih organizacij. Tesno so sodelovali z Drutvom prijateljev mladine. Mentorice so bile Milka Obrekar (od 1964 do 1972) za nije razrede; za vije razrede Anka Kavek (1966), Fanika

lani zgodovinaskega kroka z mentorico L. Rupena na obisku pri kolarju A. Jeriu na Malem Vrhu leta 1999. Fotografija iz arhiva L. Rupena.

Uenki z zlatim priznanjem za raziskovalno nalogo Prehrana neko in danes leta 2001/02. Fotografija iz arhiva L. Rupena. 147

Ruden (1967), Julka Florjanc (1968), Nada erjal (1970), Ladislava Rupena (od 1972 do 1988). V okviru PO so izvajali naslednje naloge: - ob dnevu republike, 29. novembra, so cicibane slovesno sprejeli v PO, dobili so pionirske rute, kape in znake, - sodelovali so na proslavah in prireditvah, - izvajali so naloge iz programa JPI (jugoslovanske pionirske igre), - slovesno so sprejeli in oddali kurirkovo poto, - skrbeli so za urejenost partizanskih grobi, - urejali so okolico ole in sredie Mirne Pei, - aktivno so delovali v raznih krokih, - zbirali so gradivo o NOB v domaem kraju, - pomagali so pri uenju manj uspenim uencem, - pomagali pri organizaciji prireditve ob prihodu dedka Mraza, - aktivno so sodelovali v zbiralnih, delovnih in solidarnostnih akcijah, - pomagali so ostarelim krajanom, - udeleevali so se portnih tekmovanj in drugih tekmovanj, - tekmovali v znanju iz Vesele ole, - pripravljali oddaje na olskem radiu, - pomagali krajanom pri spravilu poljin, - posamezne OS so pospravljale dvorano v kulturnem domu, - obdelovali olski vrt in njivo ter pridelovali zelenjavo. V olskem letu 1972/73 so v okviru PO delovali naslednji kroki: literarni (vodja Aleksander Rupena), prometni (Anton Perko), ahovski (Anton Perko), portni (Anton Perko, Danica Penik), strelski (Joe Pungerar), taborniki (Ferdo Tkavc), dramski (Tatjana Nahtigal). Pionirji so tekmovali v JPI in v Veseli oli ter dosegli lepe rezultate. Zbirali so prispevke za otroke iz Vietnama in dom borcev in mladine v Kumrovcu. Uspeno so opravili vse druge naloge iz delovnega programa. V olskem letu 1976/77 so se e obstojeim krokom pridruili e novi: folklorni (Alojzija Krevs, Vida Jakli), klub OZN (Ladislava Rupena), lutkovni (Mojca Andoljek, Danica Vollmeier), pionirska desetina GD Mirna Pe. V okviru portnih dejavnosti pa so delovali koarka, rokomet, atletika in namizni tenis. Jeseni in spomladi so pionirji pomagali Tereziji Srovin iz Gr Vrha pri poljskih opravilih. Izdali so 198 izvodov Prvih korakov. Udeleili so se vseh akcij, ki jih je organizirala Obinska zveza DPM. Na humanitarnem podroju so veliko naredili MRK. Mentor PO je bil Aleksander Rupena. V zaetku septembra 1977 so ustanovili olsko portno drutvo (D). Obstojeim portnim disciplinam se je pridruila e odbojka. Najve uspehov so dosegli lani rokometnega kroka.
148

Druga tevilka olskega glasila Prvi koraki iz olskega leta 1973/74. Dokument hrani Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.

V okviru PO je bilo 9. marca 1978 ustanovljeno Pionirsko kulturno-umetniko drutvo (PKUD), katerega mentorica je postala Martina Kramar. Ustanovljena sta bila pevska zbora nijih (Milka Obrekar) in vijih razredov (Vilma Javornik). Z delom sta zaela zgodovinski kroek (Ladislava Rupena) in kroek ronih del (Franja Zupan). V okviru JPI so nadaljevali z delom. Pod geslom Narava lepota zdravje so oistili naselje Mirna Pe in postavili koe za odpadke. Decembra 1977 so vsi pionirji zbirali staro elezo in zaslueni denar namenili domu pionirjev v Dolenjskih Toplicah. Prvi so organizirali vesele pionirske urice za prijateljske razrede. Tekmovali so za upanievo bralno znako. Udeleili so se zbora slovenskih pionirjev. V okviru MRK so zbirali star papir in ivila za olsko kuhinjo. Zmagovalna razreda v tekmovanju v znanju, disciplini in kulturnem vedenju so peljali na izlet na Raico, v Taborsko jamo in k izviru Krke. Na zakljuni proslavi so podelili priznanja in nagrade najboljim uencem. 16. 3. 1978 so slovesno proslavili krajevni praznik in dan ole. 14. 5. so skupaj s KS pripravili dan ostarelih. 29.5. 1978 je bila slovesna otvoritev pionirska hranilnice. Pri sestavljanju delovnega programa za olsko leto 1978/79 so upotevali naela in naloge ZPJ (Zveze pionirjev Jugoslavije). Osnutek delovnega programa je pripravila posebna komisija, ki so jo sestavljali pionirji iz posameznih razredov. O delovnem programu so razpravljali uenci vseh estnajstih razrednih skupnosti. Na prvi pionirski konferenci, 29. 9. 1978, so program sprejeli. Vsaka razredna skupnost je izvolila svoj petlanski odbor. V okviru D so zaeli delovati e nogomet, smuanje, plavanje. Pionirji so opravili naslednje naloge iz delovnega programa: 160 uencev je zasipalo vodovodni jarek na rangi, v MRK so ustanovili prve skupine zelenih straarjev, zbirali so star papir, izvedli nabiralno akcijo za olsko kuhinjo, za novo leto so izdelovali voilnice in obiskali ter obdarili ostarele obane v KS. Pionirji so zbirali staro elezo. Poslovati je zaela pionirska hranilnica, in sicer enkrat tedensko, od 12.10 do 13.00, lani D so se udeleili krosa Dela v Novem mestu, v tednu solidarnosti z osvobodilnimi gibanji so prodajali nalepke, pripravili so pustno rajanje, maja so zbirali denar za copate otrokom beguncev v JAR, urejali in istili so okolico ole, svoje znanje iz civilne zaite in SLO so preverili na obrambnem dnevu in izbrali najbolja razreda v tekmovanju v znanju, disciplini, redu in akcijah. V olskem letu 1979/80 je v okviru PO delovalo sedem organizacij in v sklopu teh tiriindvajset krokov. Mentorji nekaterih dejavnosti so bili tudi zunanji sodelavci. Vsak kroek je na prvem sestanku sprejel program dela, izvolili so tudi predsednika,tajnika in blagajnika. V okviru JPI sta oba 8. razreda pospravljala koruzo pri gospodarju Francu Maketu na Vrhpei, fantje vijih razredov pa so kopali vodovodni jarek do ole. Za tovarno Dana na Mirni in podjetje Hmeljnik v Novem mestu so zbirali stare steklenice. Zbrali so est tiso steklenic v vrednosti 730.000,00 din. 31. 10. 1979, na dan varevanja, so pionirji pripravili zbor varevalcev. V PH je 268 uencev varevalo in vlagalo svoje prihranke. V tednu poarne varnosti so si pionirji ogledali tehnino opremo v GD Mirna Pe. S kulturnim programom
Sprejem tafete mladosti leta 1983. Fotografije iz arhiva O Mirna Pe. 147 149

so sodelovali na otvoritvi spomenika padlim borcem v Mirni Pei. V okviru akcije solidarnost z osvobodilnimi gibanji so pionirji prodajali novoletne voilnice in zbirali prostovoljne prispevke. V zimskih poitnicah so organizirali smuarski teaj in portni dan (igre na snegu). Pionirji 4. razredov so imeli plavalni teaj v O Grm. 26. 4. 1980 je bil v Mirni Pei sprejem zvezne tafete. Ob smrti J. B. Tita so pripravili alne komemoracije. 25. maja, na dan mladosti, so bili pionirji 7. razredov sprejeti v ZSM. Uence 1. razredov so sprejeli med MRK, uence 7. razredov pa med odrasle lane RK. Ob zakljuku olskega leta so pripravili razstavo izdelkov ronih del in starih predmetov. Na pobudo kluba OZN je uencem o svoji deeli predaval tudent iz Sudana. Za uspeno opravljene naloge v okviru JPI so osvojili zlati znak JPI. To leto so bili uenci zelo aktivni v delovnih in zbiralnih akcijah. V olskem letu 1980/81 so delovni program obogatili z novimi nalogami in doseki. Uenci 6., 7. in 8. razredov so se pomerili kvizu na temo Mirna Pe v asu NOB. Sodelovali so v nateaju LB za najbolje literarno, likovno in fotografsko delo. Imeli so predavanje Nai kraji v prazgodovinskem in rimskem obdobju. Uenka 7. razreda se je udeleila republikega tekmovanje v Veseli oli. V nagradnem nateaju Mi mladi so osvojili tretjo nagrado, knjige v vrednosti 1.000,00 din. Prislueni denar od zbranega tekstila in starega eleza so uenci naloili v PH ali pa so plaali vonje za ekskurzije. Na zboru varevalcev so med varevalce sprejeli uence 1. razreda. 29. 6. 1981 so imeli uenci in organizacije v pionirski hranilnici 53.866,90 din prihrankov. 10. junija 1982 se je deset pionirjev udeleilo Zbora pionirjev Jugoslavije v rnomlju. lani literarnega kroka so poiljali prispevke v Dolenjski list, Pionirski list, Nedeljski dnevnik in TV-15. V okviri JPI so opravili vse naloge. Ustanovili so pionirsko zadrugo in pionirsko delovno brigado. lanice Aktiva kmekih ena so v oli razstavile nekatere jedi prave kmeke kuhinje, zaposlene v TOZD Beti pa so v nedeljo prodajale obiskovalcem razstave svoje izdelke. V olskem letu 1982/83 sta delo olske skupnosti usmerjali mentorici Milena Kostevc in Milka Obrekar. V okviru olske pionirske zadruge so na novo zaeli delovati ebelarski kroek (Mojca Luar), vrtnarski kroek, olska trgovina (Milena Kostevc), iviljski kroek (Fani Zupan), kroek pletenja in kvakanja (Lojzka Krevs) in klub mladih tehnikov (Joe Pungerar). Mladi ebelarji so sodelovali z zelo znanim ebelarjem Alojzom Kastelicem. Obiskali so ebelarsko razstavo v Ljubljani. lani krokov so svoje izdelke pokazali na razstavah. Vrtnarji so pognojili in preorali olski vrt ter posejali in posadili zelenjavo. Na hranilni knjiici pionirske hranilnice so imeli varevalci 8. 6. 1983 179.000,00 din, ob koncu leta pa 26.137,40 din. V PH je varevalo 279 uencev. Zelo aktivni so bili uenci, vkljueni v pionirski KUD. Mladi literati so pripravili enaintirideset radijskih oddaj, v Dolenjskem listu in reviji PIL so imeli objavljenih osemnajst prispevkov. Folkloristi so se nauili enajst plesov in imeli sedem nastopov. Likovniki so sodelovali na raznih razpisih, pripravili dve olski razstavi in izdelovali estitke za novo leto. V oba pevska zbora je bilo vkljuenih 91 uencev. Nauili so se veliko novih pesmi in nastopali na proslavah.
150

Pohod na Kuzarjev Kal leta 1983. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Urejanje partizanskega grobia leta 1983. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

V D je bilo vkljuenih 292 uencev. Sami so naredili igrie za odbojko in skok v daljino. Udeleevali so se obinskih tekmovanj. V krosu se je uenec z dobrim rezultatom uvrstil v obinsko reprezentanco in sodeloval na republikem prvenstvu. Imeli pa so tudi obinsko in podrono prvakinjo v metu krogle. Mlaji pionirji so bili najbolji v obini v rokometu. Dobre rezultate so na tekmovanji dosegli tudi ahisti. lani MRK so bili zelo delavni. Poleg stalnih nalog so e tekmovali na tekmovanju v znanju SLO in PP, uenci 7. razredov so opravili teaj prve pomoi, organizirali predavanje o kodljivosti alkoholizma, v tednu RK pa organizirali kviz Kaj ve o alkoholizmu. Na tekmovanju Pomagajmo, da bo starost lepa so dosegli prvo mesto v obini. Uredili so vse potrebno, da so li nekateri uenci v kolonijo. V okviru ZSMS so organizirali veliko predavanj, dvajseturni plesni teaj, sodelovali pri sprejemu zvezne tafete in pri sprejemu 7. razredov v ZSMS. Evidentirali so kandidate za v MDA. Mentorica je bila Vida Slak. V olskem letu 1983/84 so uenci o svojem delu v krokih poroali na treh pionirskih odrednih konferencah. Pionirji, delegati, so se redno udeleevali ocenjevalnih konferenc. Pet pionirjev se je udeleilo pionirskega tabora Sutjeska, ki je bil od 15. 7. do 30. 7. 1984 v Pionirskem gradu pri Zagrebu. Uenci so prodali 150 estitk UNICEF. je organizirala vesele ure za prijateljske razrede. Vsaka OS je na olskem vrtu na svoji gredici gojila doloeno vrsto zelenjave. Vrtnarji so skrbeli za zelenice okrog ole in spomladi presadili lonnice. Organizirali so medrazredno tekmovanje v varevanju. Obisk v PH se je zelo poveal. Ob koncu olskega leta je bilo zabeleenih 108.810,00 din prihrankov. S pletenimi in iviljskimi izdelki so se uenke predstavile na razstavi v Novi Gorici in v oli. Na novo so zaiveli lutkovni (Mojca Andoljek) in pravljini kroek (Draga Bregar) ter plesna gimnastika (Franja Zupan). lani D so se vkljuili v priprave na tretji mirnopeki tek. Dva uenca sta tekla na progi, dolgi 21 km, ostali pa na 10 km. En uenec se je udeleil krosa Dela v Ljubljani. Mentorja sta bila Edo Kranji, kasneje pa Miran Jerman. MRK je dobil priznanje in nagrado za spise in druge prispevke na temo Kri reuje ivljenje ter za prvo mesto v pomoi starejim v letu 1983. Bili so med osmimi najboljimi v republiki. lani zgodovinskega kroka so naredili raziskovalno nalogo z naslovom Gospodarske in drubene pridobitve v prvem obdobju po drugi svetovni vojni v mojem domaem kraju. Tri uenke z mentorico so se udeleile zborovanja mladih zgodovinarjev v Kopru. Osvojile so bronasto priznanje. Najpomembneji doseki pionirjev v olskem letu 1984/85 so bili: Za uspeno delo v 13. JPI pod geslom Rastemo pod Titovo zastavo pionirji veselo na delo je pionirski odred kot najbolji odred v obini prejel kipec pionirja. Izroil jim ga je podpredsednik ZPMS Franci Kran. MRK je za nalogo Babiina lekarna osvojil nagrado tovarne Lek. Mentorstvo PH sta prevzeli Mojca Luar in Zdenka Gali, Anica Levstik pa je postala mentorica pionirske zadruge. Z delom so zaeli novi kroki: biokemijski, raunalniki in oblikovalni. Zelo aktivni so bili uenci v D. Pripravili in sodelovali so na tirih portnih dnevih, organizirali olsko prvenstvo v rokometu, namiznem tenisu, ahu in streljanju; plesni in smuarski teaj ter plavalni teaj za uence 5. razredov in jesenski kros. Sodelovali so z O Brljin in O Otoec. V streljanju so na obinskem prvenstvu pionirke zasedle prvo mesto in osvojile pokal. Posamezno so se uvrstile na prva tri mesta. Na podronem prvenstvu so zastopale ekipo Novega mesta in osvojile drugo mesto. tiriintrideset uencev iz 4. razreda je opravilo kolesarski izpit. Mirnopekega
151 Sprejem pionirjev v ZSMS leta 1983. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

teka se je udeleilo 180 uencev. Teka na 21 km so se udeleili tirje mladinci. lani planinskega kroka so se podali na grad Hmeljnik. V ocenjevanju D so osvojili srebrno plaketo. lani zgodovinskega kroka so ob 16. marcu, krajevnem prazniku in dnevu ole, pripravili sreanje z borci in borkami mirnopeke doline. Zbrali so veliko gradiva o NOB. Pripravili so ve radijskih oddaj ter skupaj z literarnim krokom in likovniki izdali posebno tevilko Prvih korakov. Naredili so tudi raziskovalno nalogo na temo Razvoj ljudske oblasti od Koevskega zbora do prve slovenske ustave. Na zborovanju mladih zgodovinarjev v Murski Soboti, ki je bilo od 16. do 18 maja, so dobili srebrno priznanje. Na zakljuni prireditvi 25. 6. so uenci dobili posebna priznanja za odlien uspeh in pohvale za aktivno delo v krokih in organizacijah. Najbolj prizadevne so nagradili s knjigami. OLSKO LETO 1985/86 Zveza pionirjev Jugoslavije je bila otroka, drubena, enotna, mnoina, vzgojna organizacija, v katero so se otroci od sedmega do tirinajstega leta prostovoljno zdruevali in v sodelovanju z odraslimi samoupravno uresnievali najrazlineje drubene in ustvarjalne aktivnosti. (Pravila in programska izhodia ZPJ). Uenci osnovne ole so sestavljali pionirski odred, ki ga je vodil pionirski odbor v sestavi: predsednik, namestnik predsednika, tajnik, blagajnik, zastavonoa, kronist, delegati oddelnih skupnosti, drutev in organizacij. Svet pionirskega odreda so ustanovili s sklepom Drutva prijateljev mladine (DPM) v krajevni skupnosti in je deloval v sestavi tega drutva. Sestavljali so ga lani drutva DPM, stari, uitelji, mladina, drubenopolitini in strokovni delavci, ki so lahko pomagali pri delu pionirskega odreda. Pionirski odred se je vkljueval v vse akcije, organizirane s strani krajevne skupnosti, obinske Zveze prijateljev mladine ali na ravni republike.
Pohod na Mali vrh leta 1985. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

ORGANIZACIJE IN KROKI TER MENTORJI

NALOGE IN DOSEKI

152

PO (Ladislava Rupena)

pripravili so dve odredni konferenci in eno problemsko na temo samoupravljanja pionirjev opravljali so naloge iz programa 14. JPI in si e drugi prisluili kipec pionirja sodelovali so v nateaju Pionirskega lista Mi mladi z zbranimi prostovoljnimi prispevki so kupili dve olski torbici v vrednosti 15.000 din za palestinske otroke za gradnjo pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah so zbrali 7.000 din in tako poravnali vse obveznosti slovesno so sprejeli kurirkovo poto za 29. november so cicibane sprejeli v PO na zakljuni prireditvi so podelili pohvale, priznanja in zlate diplome najuspenejim uencem tri pionirke iz 5. a so se udeleile tabora Sutjeska v Dolenjskih Toplicah. zbirali so papir in pridelke za olsko kuhinjo dvakrat so opravili higienski pregled uencev organizirali so predavanje Odnosi med starimi in mladimi, kviz Kaj ve o Rdeem kriu, letovanje otrok v Fazanu pomagali so starejim krajanom nartovali so delo zelenih straarjev pri urejanju okolja est pionirjev se je pod vodstvom mentorice Fani Avbar udeleilo tekmovanja v znanju iz SLO in CZ, dosegli so tretje mesto pionirji vrtnarji so obdelali olsko njivo in vrt, gojili zelenjavo in krompir za potrebe olske kuhinje izvedli so tekmovanje za najlepo gredo vzgojili so sadike paradinika in paprike, nekaj tudi za prodajo olska trgovina je bila odprta vsak dan, prodajali so olske potrebine pri oblikovalnem kroku so izdelovali scene za veje prireditve, v jedilnici poslikali stene z barvami na temo ivljenje, izdelali veji makrame lovek lanice iviljskega kroka so izdelovale medvedke za obdaritev predolskih otrok mladi tehniki so na obinskem in podronem tekmovanju zmagali v sestavljanju konstrukcij FISHER, raunalnikem programu in z didaktinimi pripomoki uiteljev

Predaja kurirkove pote O Brljin leta 1985. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

MRK (Lojzka Krevs)

Pionirska zadruga (Anica Levstik, Alea kedelj, Franja Zupan, Joe Pungerar)

153

Pionirski KUD (Martina Kramar, Renata Fink, Joica Cesar, Lojzka Krevs, Vida Jakli, Alea kedelj, Draga Bregar, Milka Obrekar)

Sajenje dreves leta 1985. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Literarni kroek: izdali Prve korake, sodelovali v razpisih LB, Gasilske zveze Novo mesto, TP, ob dnevu JLA in RK pripravili radijsko oddajo o Ivanu Cankarju, razstavo o Primou Trubarju literarni kroek nijih razredov je vsakih tirinajst dni pripravljal radijske oddaje Dramski kroek je pripravil prizorek ob sprejemu kurirkove pote. Pri lutkovnem kroku so se nauili igrico Raka in jo dvakrat zaigrali ob prihodu dedka Mraza ter tri kraje igrice, s katerimi so nastopili na proslavi v tednu RK. Lutke so izdelali sami. Folklorni kroek: se nauili sedem plesov, nastopali na proslavah in prireditvah Likovni kroek: izdelali plakate za vse proslave, sodelovali v nateajih, se udeleili sreanja mladih kiparjev v Novem mestu Pravljini kroek: brali in posluali pravljice ter jih ilustrirali, gledali risanke in diafilme Pevska zbora (viji, niji razredi): se nauili sedemnajst (viji) in enajst (niji) novih pesmi in imeli sedem nastopov poleg izvrnega odbora so izvolili e sodniko, tekmovalno in disciplinsko komisijo pripravili tiri portne dneve, sodelovali pri organizaciji in izvedbi mirnopekega teka (ve v kroniki D) pomagali ostalim pionirjem pri realizaciji delovnega programa, sprejeli pionirje 7. razredov v ZSMS, se pogovarjali o problemih sodobnega sveta v okviru JPI naredili raziskovalno nalogo Obveanje med NOB ob obletnicah zgodovinskih dogodkov pripravljali radijske oddaje prouevali teme iz dodatnega pouka pripravili aktivnosti v mesecu kurirkove pote. zbirali stare predmete za arheoloko zbirko obravnavali teme za obrambni dan, lani kroka so bili vodje posameznih skupin na olskem obrambnem dnevu udeleili so se obinskega tekmovanja iz SLO in DZ

D (Miran Jerman)

ZSMS (Joe Pungerar)

Urejanje okolice leta 1986. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Zgodovinski kroek (Ladislava Rupena)

Obrambni kroek (Joe Pungerar)

154

Biokemijski kroek (Fani Avbar)

raziskovali so tla in reko Temenico, analizirali kri, se uili osnov kemijskih tehnik, opazovali in raziskovali so mlake opravili so tri raziskovalne naloge, razpisane v reviji Pionir, in v nateaju Mi mladi v Pionirskem listu NALOGE IN DOSEKI

OLSKO LETO 1986/87 ORGANIZACIJE IN KROKI TER MENTORJI PO (Ladislava Rupena)

Pionirske oddelne skupnosti so v okviru PO poleg stalnih nalog obogatile svoje delovne programe z novimi. S stenskimi plakati in radijskimi oddajami so obeleili pomembne spominske dneve. Na dan pionirjev so pripravili piknike, ples in se podali na kolesarske izlete. V tednu pionirske solidarnosti so izdelali in opremili tri platnene torbice za vrstnike na jugu Afrike. Za novo leto so pisali pomembnim krajanom in vsem olam v obini. Za krajevni praznik in dan ole, 16. marca, so pripravili ure zgodovine z borci 1. dolenjskega bataljona. Dve uenki sta se udeleili Zbora pionirjev Jugoslavije v Kopru. Junija so nai pionirji sprejeli v goste dvainpetdeset mladincev iz Bosanskega Novega, udeleencev 19. Zleta bratstva in enotnosti. Na zakljuni prireditvi 24. 6. popoldne so se odvijale portne igre med ekipami starev in uencev v odbojki in nogometu. Sestavili so pravilnik del in nalog za deurne uence in uitelje. Dopolnili so pravila medrazrednega tekmovanja. Izposojali so ubenike iz podporne knjinice. Organizirali oievalne akcije v Mirni Pei in ob cestah proti blinjim vasem. Organizirali so novoletne ajanke. Raznaali so asopis Odloajmo. Vsak petek so pripravili radijske oddaje.

Obisk vrstnikov iz Bosanskega Novega leta 1986. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

S (Mojca Luar)

Zmaga na regijskem tekmovanju o poznavanju prometnih pravil leta 1986. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

155

MRK (Lojzka Krevs)

Bogato zastavljeni program so v celoti realizirali. Dvakrat so zbirali pridelke za olsko kuhinjo in organizirali dve zbiralni akciji starega papirja (4.930 kg, 109.620,00 din). Nekateri uenci so redno pomagali starejim ljudem. Za novo leto so izdelali estitke in skupaj s KO RK obiskali in obdarili stareje krajane. V reviji PIL so objavili dalji lanek o zgodovini zelenih stra in nastajanju male gozdne une poti. lani vrtnarskega kroka pod vodstvom mentorice Fani Avbar so na olskem vrtu in njivi pridelovali vse vrste zelenjave. Sodelovali so s TZO Klas v Mirni Pei. Za uspeno delo v PH so tiri uenke dobile Mussijeve znake. Zabeleili so dvesto osemdeset varevalcev med uenci ter triindvajset kolektivnih in 400.000,00 din denarnih vlog. Ob dnevu varevanja, 31. oktobra, so cicibane sprejeli med mlade varevalce. ebelarji so imeli tiri panje ebel, sami so izdelali satnice, ogledali so si ebelarski muzej v entrupertu. V obeh krokih ronih del so uenke kvakale in pletle oblaila (ale, kape, jopice, puloverje). Uenke so pri iviljskem kroku krojile in ivale krila, majice in bluze. Pri oblikovalnem kroku so poleg izdelovanja scen iz gline izdelovali nakit, slikali na steklo, poslikavali kronike, izdelovali plakate. Svoje izdelke so prodajali na razstavah in jih nekaj celo poslali na razstavo v Italijo. Mladi tehniki so prieli s fototeajem. Pri raunalnikem kroku so uenci delali s Commodorjem 64 v Basicu. Z delom so nadaljevali vsi kroki, ki so bili vkljueni v Pionirski KUD, z istimi mentorji. Program dela so obogatili z novimi vsebinami. Udeleevali so se nateajev in sreanj. Sodelovali so na raznih prireditvah v oli ali v kraju. Izvedli so olsko prvenstvo in se udeleili obinskih tekmovanj v namiznem tenisu, rokometu, nogometu, ahu in streljanju. Najbolje rezultate so dosegli v streljanju in atletiki. lani prometnega kroka so vadili spretnostno vonjo in vonjo po mestu. Pridobivali so teoretina znanja. Mlaji pionirji so na tekmovanju v Novem mestu zasedli prvo mesto, stareji pionirji pa drugo. Na plesnih vajah, ki sta jih vodila Mojca Luar in Miran Jerman, so se uenci nauili plesati angleki in dunajski valek, aaa ter fokstrot. Dobre rezultate so dosegali na tekmovanjih tudi ahisti. Ve v kroniki D.

Obrambni dan - prepoznavanje zdravilnih rastlin leta 1986. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Pionirska zadruga (Anica Levstik, Mojca Luar, Sreo Kastelic (zunanji mentor), Lojzka Krevs, Fani Avbar, Alea kedelj, Joe Pungerar)

Pogovor z Branetom Suhyjem leta 1986. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Pionirski KUD (Martina Kramar, Milena malc) D (Miran Jerman)

156

Biokemijski kroek (Fani Avbar) Zgodovinski kroek (Ladislava Rupena)

Prieli so urejati male gozdne une poti, obiskali dve delovni organizaciji s podroja kemijske tehnologije, udeleili so se regionalnega tekmovanja iz kemije v Novem mestu. Naredili so raziskovalno nalogo o jarmu za nateaj Mi mladi. Zbirali so zgodovinsko gradivo in ga arhivirali. Pripravljali so radijske oddaje o pomembnih zgodovinskih dogodkih. Izvajali so aktivnosti v tednu pionirske solidarnosti.

Vesela ola (Franja Zupan) Uenci so predelali naloge v reviji PIL in pridobljeno znanje preverili na olskem (24 uencev), obinskem (7 uencev) in republikem (2 uenca) tekmovanju v Ljubljani. ZSMS (Joe Pungerar) OLSKO LETO 1987/88 ORGANIZACIJE IN KROKI TER MENTORJI PO (Ladislava Rupena) NALOGE IN DOSEKI Opravljali so naloge po ustaljenem programu.

Izvedli so tri pionirske konference (septembra, januarja in junija), pobrali pionirsko lanarino po 50,00 din. V decembru, v tednu pionirske solidarnosti, so zbrali 30.000,00 din za otroke v begunskih taboriih, prodajali so novoletne voilnice UNICEF. Izvajali so aktivnosti v mesecu kurirkove pote. V OS so pripravili razgovore na temo Kaj pa zdravje. 24. junija so uenci pomagali seliti pohitvo in prazniti uilnice. Popoldne je bila zakljuna prireditev za stare in uence. Predsednica sveta starev je najboljim uencem podelila pohvale in priznanja. Prvi so pripravili sprejem za najbolje uence. Opravili so vse naloge v okviru JPI. Nalogam iz delovnega programa preteklega leta so dodali nove. Tako so: sestavili nova pravila za medrazredno tekmovanje pobrali pridelke na olskem vrtu in obeh njivah (295 delovnih ur), spomladi pa so ponovno posejali in posadili povrtnine (120 DU) nekatere OS so pomagale kmetom pri krhanju koruze

Naslovnica olskega glasila leta 1988. Glasilo hrani O Mirna Pe.

S (Mojca Luar)

157

MRK (Lojzka Krevs)

V poroilo o realizaciji delovnega programa so poleg e omenjenih nalog v preteklem letu zapisali, da so sodelovali pri izvedbi dneva starostnikov, 8. 5. 1988. V tednu RK sta dve ekipi iz 7. razredov tekmovali v kvizu na temo Kaj ve o kajenju. Zbirali so solidarnostne prispevke za obinski RK. Izvajali so aktivnosti v mesecu boja proti alkoholizmu. Z delom so nadaljevali vsi kroki (sekcije) v okviru pionirske zadruge. Delovne programe so obogatili z novimi nalogami. Za prizadevno delo v PH so bile mentorica Mojca Luar in dve uslubenki nagrajene z nagradnim izletom LB na Petrovo goro. Uenci 8. b razreda so prejeli denarno nagrado LB, in sicer v vrednosti 90.000,00 din. lani oblikovalnega kroka so izdelali dva velika mozaika in ju obesili na hodnik. Za pustovanje so izdelali maske. Zgodovinsko raziskovalno nalogo pa so opremili z grafikami. Veliko novega so se nauili pri kroku ronih del. Svoje izdelke so uenci vseh krokov pokazali starem na razstavah ob etrtkih, v asu govorilnih ur. Mladi tehniki so se udeleili obinskega in podronega tekmovanja v Dolenjskih Toplicah. Tekmovali so v spoznavanju proizvodnega procesa in didaktinih pripomokih. Pripravili so osemurni teaj in izpit o prometnih predpisih. Pevska zbora pod vodstvom Milke Obrekar sta petnajstkrat nastopila na razlinih prireditvah. Pevci so se nauili 28 novih pesmi. Nekatere pesmi so spremljali z Orfovimi instrumenti. lani literarnega kroka so junija izdali sto izvodov Prvih korakov in raziskovali izvor domaih hinih imen. Pisali so lanke v Dolenjski list. Mladi lutkarji so se predstavili s tirimi novimi igricami. lani folklornega kroka pa so se nauili est novih plesov. Pri likovnem kroku so izdelovali novoletne estitke in spominske znake iz lesa. Udeleili so se sreanja mladih kiparjev v Novem mestu in pripravili ve razstav v oli. Dramski kroek je deloval obasno. S kratkimi prizorki so se predstavili trikrat. Udeleili so se veine obinskih tekmovanj in dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Vsi uenci so sodelovali v tekmovanju za portno znako, za najboljo D. Ob koncu leta so izbrali najboljo portnico ole in najbolji portni razred. Zelo dobre rezultate so na tekmovanjih dosegli ahisti. Ve v kroniki D.

Pionirska zadruga (Anica Levstik)

Miting na Jasi leta 1986. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Pionirski KUD (Martina Kramar, Milena malc)

Zabavne igre leta 1986. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

D (Miran Jerman)

158

Biokemijski kroek (Fani Avbar) Zgodovinski kroek (Ladislava Rupena)

Dokonali so malo gozdno uno pot in popisali drevesa v krajevni skupnosti. Uenci 7. in 8. razredov so se udeleili tekmovanja mladih kemikov v Novem mestu, ki je bilo 19. 5. 1988. Naredili so raziskovalno nalogo Moj kraj po osvoboditvi do danes. Za nateaj Mi mladi so opisali enitovanjske ege v domaem kraju. Sodelovali so v humanitarnih akcijah in zbirali zgodovinsko gradivo.

Vesela ola (Franja Zupan) Zaradi draje naronine za PIL je bilo zanimanje za tekmovanje med uenci manje. Dve uenki sta se uvrstili na obinsko tekmovanje. ZSMS (Joe Pungerar) Mladinci so se sestajali enkrat meseno in razpravljali o poloaju mlade generacije.

Interesne dejavnosti v zadnjih dveh desetletjih Po spremembi olskega sistema v samostojni dravi je interesne dejavnosti koordinirala olska skupnost. V oli je bilo dejavno zborno petje, olsko portno drutvo, olsko kulturno drutvo, drutvo MRK, olska hranilnica, olska trgovina, mladi zgodovinarji, mladi tehniki, turistino-zgodovinski kroek in drugi. V zadnjem desetletju interesne dejavnosti delimo na tiri podroja: - kulturno, - tehnino, - naravoslovno-druboslovno, - portno. Na kulturnem podroju so v oli delovali: - literarni kroek, - pevski zbori, - oblikovalni kroek, - zgodovinsko-turistini kroek, - dopisniki kroek. V okviru tehninega podroja so delovali: - klub mladih tehnikov, - raunalniki kroek, - modelarski kroek. Na naravoslovnem podroju so delovali: - bioloko-kemijski kroek, - zgodovinski kroek,
159

Danijel Brezovar z uenci modelarskega kroka okoli leta 2003. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

- geografski kroek. Na portnem podroju so delovali kroki: - atletike, - nogometa, - koarke, - odbojke. S prehodom na devetletno izobraevanje se je obseg ur, namenjenih interesnim dejavnostim, na posameznega uenca zmanjal. V letonjem olskem letu izvajamo v oli naslednje interesne dejavnosti: Podroje port Interesna dejavnost atletika atletika koarka koarka nogomet ahovski kroek literatura in jeziki bralni kroek bralni kroek literarni nateaji pravljini kroek umetnost dramski kroek foto in video kroek likovni kroek likovni kroek oblikovalni kroek pevski zbor pevski zbor pevski zbor pevski zbor
160

Razred 1.3. 4.9. 6., 7. 7.9. 5.9. 4.6. 2. 4., 5. 6.9. 2., 3. 5.9. 7.9. 1.5. in 6.9. 6.9. 1.5. in 6.9. 1., 2. 3.5. 6.9.

Mentor Robert Dragan Robert Dragan Robert Dragan Botjan Srovin Botjan Srovin Tone Perko Draga Bregar Mojca Luar Mojca efran Renata Fink Husi Marinka Murgelj Klemen Kramar Alea Sunik kedelj Alea Sunik kedelj Irena Kozlevar Matej Burger Matej Burger Matej Burger

matematika in tehnika

logika logika modelarstvo recikliramo iz starega v novo

1.3. 5.7. 4.9. 4.9. 1.4. 1.4. 1.4. 1.4. 8., 9. 8., 9. 8., 9. 8., 9. 1.9. 1.9. 1.9. 1.9.

Mojca Stareini

Mojca Stareini Botjan Srovin Botjan Srovin Mateja Kocjan Irena Kozlevar Zdenka Mean Martina Kramar, Gordana Kmeti Igor Zadravec Slavka Pejak Simona Ogulin Simona Ogulin Mojca efran Mateja Ancelj Robert Dragan in Botjan Srovin

za uence in uenke podaljanega bivanja

nogometni kroek raunalniki kroek angleki kroek pravljino-ustvarjalna urica

ostalo

tekmovalna skupina za prvo pomo olsko glasilo geografski kroek bioloki kroek Vesela ola Zdrava ola olska skupnost kolesarski izpit

Poglavje Obolske dejavnosti je povzeto po zapisih iz olske kronike in zapisnikih uiteljskih konferenc, ki jih hranita Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino (gradivo do let 1961) in arhiv O Mirna Pe (gradivo po letu 1961), ter zapisih iz Pionirske kronike, ki jo hrani arhiv O Mirna Pe.

161

Kulturna dejavnost
olska praznovanja so bila vseskozi nain vnaanja ideologije v olo. V obdobju do druge svetovne vojne so olsko leto zaeli z mao in slovesnim praznovanjem. Do obdobja prve svetovne vojne so med olskim letom obeleevali kranske praznike in posebne dneve, ki so se praznovali v Avstrijskem cesarstvu oz. kasneje v Avstro-Ogrski monarhiji. V obdobju med obema svetovnima vojnama pa so poleg kranskih praznikov in verskih obredov proslavljali pomembne dneve v kraljevini: rojstni dan prestolonaslednika Petra (6. september), dan ujedinjenja (1. december), kraljev rojstni dan (17. december), Vidov dan (28. junij), praznik sv. Save in Strossmayerjev dan. Po uvodnih govorih so nastopili uenci s primernimi deklamacijami, govori in alegorinimi nastopi. Ob zakljuku vsake proslave so zapeli dravno himno.
Ogled razstave Pabla Picassa in slovenskih impresionistov na Bledu v oslkem letu 2011/12.

Posebno mesto med prireditvami, ki jih je organizirala ola, so imele dramske uprizoritve, ki so bile v oli in med irim obinstvom vedno dobro sprejete. V olski kroniki iz leta 1939/40 je zapisano, da so v tem letu proslavili tudi dan treznosti, dan tednje in materinski dan. Po drugi svetovni vojni je kulturna dejavnost v oli doivela bistvene spremembe. Stare verske obrede so nadomestili z novimi praznovanje sv. obhajila in sv. birme so nadomestili s sprejemi v pionirsko oz. mladinsko organizacijo. Praznovali so druge praznike in obeleevali druge zgodovinske dogodke: 10. september (dan jugoslovanske mornarice), 20. oktober (dan osvoboditve Beograda), 29. september (dan pionirjev), 1. november (dan mrtvih), 29. november (2. zasedanje Avnoja/dan republike), 22. december (dan Jugoslovanske ljudske armade), 31. december (novoletna jelka in dedek Mraz), 23. januar (obletnica Leninove smrti), 8. februar (kulturni praznik), 23. februar (obletnica Rdee armade, do spora z Rusijo), 8. marec (dan ena), 21. marec (praznovanje prvega pomladanskega dne), 27. april (dan Osvobodilne fronte), 1. maj (praznik dela), 9. maj (praznik zmage), 25. maj (dan mladosti, Titov rojstni dan), zakljuna proslava. V 60. letih prejnjega stoletja so zaeli proslavljati e 29. oktober (obinski praznik) ter 16. marec (krajevni praznik, odhod Mirnopeanov v partizane). Osamosvojitev Slovenije, ki jo je samostojna drava razglasila 25. junija 1991, je prinesla temeljne strukturne spremembe na vseh drubenih podrojih. Z razglasitvijo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji so leta 1991 doloili naslednje dravne praznike: 1. in 2. januar, novo leto 8. februar, Preernov dan, slovenski kulturni praznik 27. april, dan upora proti okupatorju 1. in 2. maj, praznik dela 25. junij, dan dravnosti 1. november, dan spomina na mrtve
162

Proslava ob kulturnem dnevu v olski jedilnici leta 2012. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

 26. december, dan samostojnosti in enotnosti V oli smo v preteklih dveh desetletjih obeleevali slovenski kulturni praznik, dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan dravnosti, dan spomina na mrtve in dan samostojnosti. Poleg tega ola vsako leto prireja prireditve tudi ob drugih dogodkih in posebnih prilonostih: pred jesenskimi poitnicami obeleujemo dan reformacije, decembra priredimo koncert pevskih zborov in uencev glasbenikov, februarja pripravimo olsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, marca proslavimo materinski dan, junija pa zakljuimo olsko leto z zakljuno prireditvijo, ki v zadnjih letih zajema tudi predstavitev letnega olskega projekta. ola vsako leto sodeluje tudi z lokalno skupnostjo na razlinih drutvenih in obinskih prireditvah. Med olskim letom je seveda e veliko drugih dni, ki jih praznujemo ali obeleimo, vendar na drugane naine, z razstavami, radijskimi urami ipd: 8. marec (dan ena), 22. marec (svetovni dan voda), 7. april (svetovni dan zdravja), 23. april (svetovni dan knjige), teden otroka (prvi teden v oktobru), svetovni dan brez tobaka (31. maj), mednarodni dan boja proti aidsu (1. december), dan lovekovih pravic (10. december), evropski dan jezikov (23. september), mesec boja proti poaru, mesec prepreevanja zasvojenosti ipd. Podatki so povzeti po olski kroniki (SI ZAL NME 46, t. e. 33 (t.) in arhiv O Mirna Pe).

Prireditev za materinski dan v kulturnem domu leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Knjinica
olska knjinica ima bogato preteklost in je tesno povezana z zgodovino osnovnega olstva v naem kraju. Njena lokacija, velikost ter obseg gradiva so se skozi zgodovino ole pogosto spreminjali. V zapisih iz olske kronike in zapisnikov konferenc smo o knjinici pred letom 1968 nali naslednje podatke: - V olskem letu 1909/10 je dala Kmetska posojilnica in hranilnica za ubone uence 10 k, s imer so kupili nekaj knjig za olsko knjinico. - V kroniki dogodkov iz NOB je najti podatek, da je olska knjinica pred prietkom druge svetovne vojne imela 154 knjig v uiteljski knjinici ter 317 v olarski. V isti kroniki je zapisano, da je bila knjinica v asu vojne popolnoma uniena. - V letu 1946/47 se je olska knjinica poveala za 40 knjig. - V letu 1950/51 so pionirji obdelali pionirsko njivo, pogozdili 8000 smrekovih in 5000 akacijevih sadik. Od kmetijskega odseka OILO so bili pohvaljeni in nagrajeni z 2.000 din, s imer se je pomnoila pionirska knjinica za dvajset knjig. - V letu 1961/62 je vse leto delovala pionirska knjinica, ki so jo uenci radi obiskovali. Zanjo so kupili za 25.000,00 din knjig in poveali izbiro. Manjkale so e knjige, ki so bile predpisane za tivo, pa jih nikjer niso imeli. Svoje prve prave prostore je knjinica dobila ele v novi oli, zgrajeni leta 1968. Ti so bili izredno majhni in utesnjeni, poleg tega je v delu tega prostora delovala e pionirska hranilnica.
163

tevilo knjig v olski knjinici v osemdesetih letih: 1981/82 1983/84 1984/85 1985/86 1986/87 1987/88 389 novih knjinih enot, skupaj 6666 299 novih knjinih enot 433 novih knjinih enot za uitelj. knjinico, 18 revij 112 novih knjinih enot za uitelje, 117 za pionirsko knjinico 290 novih knjinih enot 330 novih knjinih enot za uiteljsko in pionirsko skupaj

olska knjinica danes

Knjinica okoli leta 1990.

Dananja olska knjinica ima korenine v olskem letu 1988/89, ko je konno dobila poseben in razkoen prostor za knjige v prvem nadstropju v srediu zgradbe nad olsko jedilnico. Razkonega prostora v oli so se uenci izredno veselili. Postal je priljubljeno zbiralie vseh olarjev. Zaradi potrebe po dodatnih uilnicah za predmetni pouk je bil del knjinice v olskem letu 1991/92 preurejen v uilnico za tuji jezik. Danes se v tem prostoru izvaja pouk v prvem triletju. V dananji knjinici je uporabnikom na voljo raunalniki kotiek z dostopom do interneta. Knjinica e vedno nima lastne italnice. V knjinini zbirki je 17308 enot gradiva. To je namenjeno vsem lanom knjinice: uencem, otrokom v vrtcu in zaposlenim v zavodu. Oblikovanje in nartovanje zbirke nastaja v skladu z vzgojno-izobraevalnim procesom. olska knjinica je odprta vsak dan od 7.00 do 14.30. Odprta pa je tudi vsak prvi etrtek, v asu govorilnih ur. Knjinina pravila

Bibliopedagoka ura v knjinici leta 1996. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

V knjinici lahko: - samostojno iemo knjige ali zaprosimo za pomo knjiniarko, - pripravljamo seminarsko nalogo ali plakat, - svetujemo mlajim uencem in jim pomagamo pri iskanju knjig, - uivamo ob branju knjig, asopisov in revij, - tiho govorimo, vendar pazimo, da ne motimo drugih, - piemo domae naloge, se uimo, - uporabljamo raunalnik, v skladu s pravili knjinice, - opravimo razgovore za bralno znako (velja za uence od 5. do 9. razreda).

164

Izposoja olska knjinica je urejena po sistemu prostega pristopa, ki omogoa uencem in zaposlenim samostojno iskanje po knjinih policah. Leposlovje je razvreno po starostnih stopnjah in po priimkih avtorjev, le leposlovje za skupino C (predbralno obdobje in prvo triletje osnovne ole) je razvreno po naslovih. Strokovno gradivo je razvreno po UDK-klasifikaciji: 0 splono 1 filozofija, psihologija 2 verstva 3 drubene vede 5 naravoslovje 6 uporabne znanosti, medicina, tehnika 7 umetnost 8 jezik in knjievnosti 9 geografija, biografije, zgodovina Veji del knjininega gradiva je namenjen izposoji na dom, del pa se uporablja le znotraj olskih prostorov: Leksikon Sova, Enciklopedija Slovenije, Slovar slovenskega knjinega jezika, Slovar tujk. Gradivo si lahko izposojajo vsi lani olske knjinice. Rok za izposojo je 14 dni, lahko se ga enkrat podalja, kar pa ne velja za knjige za domae branje.

Pouk v knjinici leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Ubeniki sklad
ola razpolaga z ubenikim skladom. Uenci si lahko izposodijo komplet ubenikov. Ob koncu leta mora uenec vrniti ubenike nepokodovane. e uenec vrne pokodovan ali unien ubenik, mora ubenik odkupiti. ola omogoa izposojo ubenikov uencem od 1. do 9. razreda.
Poglavje o knjinici je povzeto po zapisih v zapisnikih konferenc in olski kroniki, ki jih hranita Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in arhiv O Mirna Pe.

165

olska prehrana
O prehrani neko je nekaj napisala tudi nekdanja olska kuharica Marija Perko. V svojem ivljenju sem najdalje obdobje opravljala poklic kuharice v O Mirna Pe. Preden sem se zaposlila v oli, sem bila v obdobju od 1953 do 1967 zaposlena v tovarni Labod, delikatesi v Novem mestu in v tovarni Beti v Mirni Pei. V Mirno Pe smo se preselili 29. novembra 1965 predvsem zato, ker smo dobili stanovanje v takrat zgrajenem olskem bloku. Kot kuharica sem se zaposlila v O Mirna Pe v olskem letu 1967/68 in na tem delovnem mestu sem ostala vse do svoje upokojitve, 1. januarja 1990. Prvi dve leti sem v tekih razmerah delala e v stari oli. V prvem nadstropju je bila majhna, komaj nekaj kvadratnih metrov velika kuhinja, v njej pa zelo majhen zidan tedilnik. Kadar sem kuhala enolonnice, sem morala tedilnik zakuriti e ob petih zjutraj, da je bila malica pravoasno pripravljena. Iz vodnjaka in drvarnice je bilo potrebno vsak dan prinesti v prvo nadstropje vodo in drva. V stari oli smo vsako jesen rezali zelje in pripravili kislo zelje v dveh velikih hrastovih kadeh. Takrat je bila hrana zdrava in takna je bila tudi malica. Po dveh letih slubovanja smo se preselili v novo olo, kjer je bilo lepe. olska kuhinja in jedilnica sta bili moderno opremljeni, vendar sem imela ve dela. Vseskozi sem delala sama, obasno so mi pomagale pridne uenke. e danes se jih rada spominjam, ob sreanju pa rade obujamo spomine. Pouk smo tudi v novi oli imeli v dveh izmenah, zato sem dvakrat dnevno, zjutraj in popoldne, pripravljala malico za okoli tiristo uencev in estnajst uiteljev. Po nekaj letih so olo poveali in pouk je postal enoizmenski. Malico sem pripravljala enkrat dnevno v dopoldanskem asu. Jedilnik je bil sestavljen iz enolonnic (dva- do trikrat tedensko), kruh z razlinimi namazi, za napitek pa kava, aj ali kakav. Vsa dela sem opravljala rono. Noi in kuhalnice so bili glavni delovni pripomoki. Po zelenjavo sem se vozila s kolesom na kilometer oddaljeni olski vrt in tako poskrbela, da so imeli uenci in uitelji vsak dan sveo zelenjavo. Pomagala sem tudi pri delu na olskem vrtu. Uenci in uitelji so imeli za malico najraje makarone z mesom. Kuhala sem tudi mleni ri in razne zelenjavne enolonnice. Nekaj let so hodili uenci in uitelji junija nabirat borovnice. Za napitek pri malici sem naredila malinovec. S pripravo tega je bilo veliko dela. Nekajkrat sem za pusta spekla krofe. Ker nismo imeli ronega mealnika, so pri stepanju pomagali uitelji, a so hitro omagali. Najbolj vztrajen je bil pri tem delu takratni ravnatelj g. Franc Nahtigal. V zadnjih dveh letih svojega slubovanja sem dobila v kuhinjo pomonico. Delo mi je bilo zelo olajano. Sedaj, ko sem stareja in bolj slabega zdravja, ugotavljam, da sem se pri svojem delu preve razdajala in vasih tudi
166

premalo zdrava prihajala na delo. Vendar mi ni al. Z veseljem sem opravljala svoj poklic. udim se, da je danes v kuhinji zaposlenih ve kuharic, eprav je tevilo uencev manje.

olska prehrana danes

Bistvo dobre, zdrave, raznovrstne, predvsem pa uravnoteene prehrane je v tem, da je osnova za dobro poutje, zdravje in zbranost. Uravnoteena prehrana v obdobju otrotva in mladostnitva je dobra popotnica za kakovostno ivljenje in bolje zdravje. V oli se e posebej trudimo, da pripravljamo raznovrstno hrano, ki omogoa zdrav razvoj posameznika. Da bi bila hrana im bolj pestra in zdrava, na podlagi Smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraevalnih ustanovah nartujemo jedilnike. Ti so sestavljeni tako, da vkljuujejo vsa polnovredna ivila, tj. ivila iz vseh skupin, potrebna za dobro zdravje otroka. Jedilniki so sestavljeni tudi glede na gastronomska naela, ki vzbujajo tek pri otrocih. Za uence pripravljamo v nai kuhinji zajtrk (uenci prvega razreda), dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico. Uenci se prehranjujejo v olski jedilnici. Primer jedilnika: zajtrk prosena kaa na mleku (biomleko), rozine, jabolko dopoldanska malica rni kruh, pusta unka, trdi sir, korenje, aj kosilo zelenjavna juha, peen pianec, zelenjavni ri, zelena solata, kompot popoldanska malica graham emlja, biosadni jogurt

Sodelovanje pri projektu tradicionalni slovenski zajtrk v letonjem olskem letu.

Pri pripravi zdravih obrokov hrane in jedilnikov se posluujemo ivil iz vseh skupin oziroma vseh razpololjivih ivil, ki so dostopna. Ker pa nekatera bolezenska stanja zahtevajo poseben izbor ivil oziroma prepovedujejo nekatera ivila, ki kodijo zdravju ali lahko poslabajo bolezensko stanje otrok in mladostnikov, smo pripravili tudi jedilnike za posebne prehranske zahteve. Dietne obroke prehrane lahko prejema samo uenec, ki ima ustrezno zdravstveno dokumentacijo in zdravnike napotke. Vodja olske prehrane, uitelji in kuhinjsko osebje morajo razvijati kulturo zdravega in pravilnega prehranjevanja pri uencih. V olski kuhinji so zaposlene tiri delavke, ki pripravijo hrano za otroke vrtca, ole in za zaposlene v zavodu. Jedilniki malice in kosil so tedensko izobeeni na oglasnih deskah v oli in na spletni strani. Nabava ivil poteka v skladu z Zakonom o javnih naroilih (Ur. l. RS, t. 39/00, 102/00 in 2/04), ki doloa nain in pogoje za izbiro ponudnikov blaga in storitev. Vsem uencem pripada splona subvencija malice v viini dveh tretjin malice. Uenci, ki zaradi socialnega statusa ne zmorejo v celoti plaati prispevka za malico, lahko uveljavljajo dodatno subvencijo. Pri ugotavljanju upravienosti do dodatne subvencije se upoteva dohodek na druinskega lana do vkljuno 30 % (Zakon o olski prehrani, Ur. l. RS 43/10, 15. len).

Sodelovanje pri projektu Evropska vas s pripravo grkega tedna obrokov leta 2012. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

167

Uenci uveljavljajo pravico do subvencij z vlogo. e je prijava oddana pred zaetkom olskega leta in uenec uveljavlja pravico do splone subvencije, mu splona subvencija pripada od prvega olskega dne dalje, sicer pa od naslednjega dne po oddaji prijave. e je uenec oziroma dijak e prijavljen na malico in ob prijavi ni uveljavljal pravice do splone subvencije, jo lahko uveljavlja tudi kasneje. V primeru, da je uenec odsoten in prehrana ni bila odjavljena, se obrauna polna cena obroka, brez upotevanja subvencije. Uenci imajo malico po prvi olski uri (2. r.5. r.) in po drugi olski uri (6. r.9. r.), kosilo po etrti in peti olski uri, popoldansko malico po peti olski uri. Uenci zauijejo obroke v olski jedilnici. Za nemoten potek malice poskrbijo deurni uitelji. ola e drugo leto sodeluje v Shemi olskega sadja. Shema olskega sadja je ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave. Namen tega ukrepa je ustaviti trend zmanjevanja porabe sadja in zelenjave ter hkrati omejiti naraanje pojava prekomerne telesne tee in debelosti pri otrocih. Petra Kos, nartovalka prehrane

168

169

170

PESNIK TONE PAVEK V POGOVORU Z UENKAMA LETA 2004. FOTOGRAFIJA IZ ARHIVA O MIRNA PE.

 ola

in okolje

ZNANI MIRNOPEANI V okviru olskega projekta smo pri literarnem kroku prosili znane Mirnopeane, naj nam povedo kaj posebnega, nekaj takega, kar bo namenjeno uencem nae ole. Nekateri so prijazno odgovorili na nao pronjo in nam poleg pripovedi o sebi in svojem delu dali tudi popotnico. Lojze Kastelic, ebelar in avtor knjige Korenine ebelarjenja: Mirnopeanom sem obljubil e eno knjigo, ki bo govorila o davni preteklosti. Pod teo let so mi pole moi, da bi jo dokonal. Zanesljivo pa bi jo doakali Mirnopeani, e bi se iz vaega literarnega kroka opogumil nadobudne, ki bi pobrskal po teh mojih mapah in z mojo pomojo v njih odkril idejo, ki bi jo literarno obdelal ter tako nadaljeval moje zamisli, kako bi na prelepem koku zemlje, v mirnopekih dolinah, odkrtnil zaveso, ki al e danes zakriva neprecenljive zaklade bogate preteklosti. Pri tem bi, upam, lahko raunal na razumevanje in pokroviteljstvo oblastnikov, ki so dokazali tako pripravljenost s tem, da so mene za delo na tem podroju e nagradili. Lidija Murn, novinarka: Potruditi se velja, da boste v ivljenju dosegli tisto, kar si elite, predvsem pa se mi zdi pomembno, da postanete dobri ljudje, pa ni vano, ali boste mizarji, prodajalke, pesniki, istilke ali pa novinarji. Vsak lovek je za nekaj, ljudi s srcem pa je danes al vse manj. Sreno! dr. Silva Novljan, vija bibliotekarka specialistka: Imejte se radi. Podarite si knjigo, eprav za doloen as izposojeno iz knjinice. S knjinico je veina aktivnosti, tudi uenje, prijetneja, vi pa uspeneji in uinkoviteji. Zato sodelujte pri oblikovanju knjinic. Spoznajte najbolje v Sloveniji in zunaj nje in si prizadevajte za take v svojem okolju. Vida Pucelj, pesnica: V ivljenju je potrebno imeti cilj in do njega stopati korak za korakom. Potrebno je biti zadovoljen z majhnimi stvarmi, ki napolnjujejo misel in duha, in ne hrepeneti po nedosegljivih zvezdah neba. Zadovoljstvo in smeh sta pol zdravja. To naj bo kaipot na vseh poteh ivljenja, ki so pred vami. Da lovek postane zadovoljen, se mora veseliti dananjega dne in imeti dosegljive cilje za prihodnost. Zmeraj mora teiti k temu, da nikoli nisi tako dober, da jutri ne bi mogel biti bolji. Nikoli ne obupaj nad zadano nalogo. Zmeraj se zavedaj, e drugi lahko to opravijo, kje pie, da tega nisem zmoen tudi jaz. Prof. dr. Joe Pungerar, molekularni biolog: Zaupajte predvsem vase in svoje sposobnosti. V ivljenju delajte poteno in marljivo in vedno znova si poiite nov izziv. Vedeti morate, da je resnina srea kot prelep mozaik, sestavljen iz
Lojze Kastelic leta 1997. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 171

tevilnih drobnih kokov, od katerih je vsak pomemben. In ve kot boste vlagali v takno ivljenje, ve vam bo to lepega vraalo. Anton Pust, avtor knjig o Mirni Pei: elim vam, dragi mladi Mirnopeani, da bi se mogli neko tudi vi pohvaliti z bogatimi sadovi ivljenja pa tudi z zlatim soprogom, z zlatimi otroki in prijatelji. Potrudite se, da bi bili vai sopotniki e bolj zlati, e bolj dobri in sreni, ker ste jim vi blizu. Lojze Slak, legenda narodno-zabavne glasbe: Bodite delavni, ustvarjalni, prijateljski, spotujte svoj dom. Malo pa ste lahko tudi navihani. Joe Slak, arhitekt: V arhitekturi ima poseben pomen domiljija. Vsak od nas jo ima, a jo le malokdo uporablja. Odloitev je vaa. Jaz pri uporabi svoje domiljije uivam. Tudi vi lahko. Janja Vovko, pesnica: Verjemite, da v sebi nosite nek talent. Ni nujno, da je ta povezan z literaturo. To je lahko glasbeni, portni, slikarski ipd. Pomembno je, da ga odkrijete in ne zanemarjate. Odkrijete ga pa tako, da prisluhnite samim sebi in naredite, kar si elite. Verjamemo, da ste tako kot mi ob branju teh lepih elja uivali. Prav zato smo jih poslali med ljudi, med vse tiste, ki imate radi svoj kraj. Nejc, Mateja, dve Katji, Urka, Anita, Maja, Vesna in Blaka, lani literarnega kroka O Mirna Pe, v olskem letu 1995/96

Tone Pavek
Rodil se je 1928. leta v entjuriju. V Ljubljani je tudiral pravo, nato pa je bil novinar pri asopisih in radiu, nekaj asa ravnatelj Mladinskega gledalia, nazadnje pa urednik pri Cankarjevi zalobi. Bil je predsednik Drutva slovenskih pisateljev. Za svoje delo je dobil ve nagrad: Trdinovo, Levstikovo, Kajuhovo, nagrado Veernica. Leta 1994 je za pesniko zbirko Dediina dobil Preernovo nagrado. Prvi se je javnosti predstavil v pesniki zbirki PESMI TIRIH (1953). Nato so sledile zbirke in izbori SANJE IVIJO DALJE, UJETI OCEAN, ZAPISI, ISKANJE SVETA (izbor), POGANSKE HVALNICE, PESMI (izbor), DEDIINA, GOLIAVA, PIJANOST KOT UP VARLJIVA, KOT MILOST IVA (izbor), TEMNA ZARJA, UPOASNITVE, DOLENJSKE BLIINE, SAME PESMI O LJUBEZNI, SAMO TU LAHKO IVIM, ANGELI. Tone Pavek je tudi mladinski pesnik: Trije bratje in zlata ptica, Maek na dopustu, Juri Muri v Afriki, Pol pred nebotinikom, Sonece v epu, Velesenzacija, Vrtiljak (izbor), Kaj je najlepe, Strani lovec Bumbum, enarija, Domae ivali, Mokedaj, Slon v epu (izbor), Besede za sladkosnede, Majhen dober dan, Sonce in sonice, ivalski ringaraja, Majnice, Deek gre za soncem, S rko ez Krko, Majnice in majhnice, Po morju plava kit, Juri Muri drugi v Afriki, Juri Muri po Sloveniji, Romeo in Julija (medvedja ljubezenska zgodba), Svit, krilati konj, Nina: pesmi za punke.

Obnovljena zidanica v entjuriju na Dolenjskem, kjer je pesnik preivel zgodnjo mladost. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 172

Napisal je tudi esej as due, as telesa, o svojem delu je spregovoril v Pavek.doc. Pomemben je kot prevajalec, saj je prevajal A. A. Ahmatovo, A. A. Bloka, M. I. Cvetajevo, S. A. Jesenina, J. A. Jevtuenka, V. V. Majakovskega, B. L. Pasternaka. V SPOMIN Na svetu si, da gleda sonce. Na svetu si, da gre za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganja sence. Dragi moji! Pritekel bi k vam, e bi mogel tei, saj bi vam hotel rei, da ste sama sonca. Tone Pavek To so besede, ki nam jih je 1996. leta, po izidu Majnic, poslal na rojak in pesnik Tone Pavek. Rad je prihajal k nam in nam prinaal sonce e v vrtec, se z nami smejal in nam govoril v verzih. Zdaj je odel Z njim je odel njegov veno nasmejani obraz, ostala pa so njegova dela in spomini nanj. Zadnji smo bili skupaj maja 2008, ko smo praznovali njegov 80. rojstni dan. Nasmejan, radoiv in poln ivljenja je z nami delil veselje ob preseneenju, ko ga je na odru nepriakovano pozdravil Lojze Slak. Veseli smo ga bili, veseli, da smo mu lahko povedali, kako smo ponosni nanj in kako sreni, da stopa v naa ivljenja in z nami deli svoje pesmi. Vse se je zaelo z rojstvom. Tone Pavek pravi: Rojstvo je zame najlepa beseda, je beseda besed, je vsebeseda. Poimenuje tisto, esar ni bilo, pa se je narodilo: otrok, ptica, roa, lepa misel, e lepa ljubezen. Je prvi mejnik in veni majnik, ko se spoenja ivljenje in svet obnavlja. Kdaj se je rodil? Rodil sem se, ali natanno, rodila sva se, bratec in jaz, davno. On je odel v temano vesolje, jaz e gazim as. Kje se je rodil?

entjurje, kot mu domaini pravimo, ni vas bogu za hrbtom, ampak lep kraj v e lepi pokrajini, Dolenjski. Pod vasjo so zeleni travniki in temnozelena hosta, nad njo so vinogradi z zeleneim upanjem na dobro letino, okrog pa njive, v spomladanskem zelenilu ozimine, v poletni pripeki klasje, v jesenskem bogastvu pridelkov in v zimskem miru

Zgoraj: pogovor s prvoolki maja 1996. Spodaj: nastop na prireditvi leta 2004. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 173

poitka. Kdor pride iz hrupa in brezpotij velikega sveta semkaj, ozeleni. Pojdem na ravno polje, na ravno polje, kjer ito cvete. Naj mi pod prsti bilke ume, naj se mi zemlja odpre. In bom poslual, kako drhti, in se bom skril med njene dlani, da tam pri njej, na sredi polja, alost me ne bo nala.
Pesnikova prva ola je bila v Mirni Pei. Vanjo je zahajal le eno leto. Pravi, da mu je smrdela po lizolu in apnu, po strogosti in kaznih in tudi po strahu pred uiteljico Pavlo.

Tone Pavek z eno Marijo na obisku v O Mirna Pe oktobra 1998. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Moja prva ola v Mirni Pei je imela veliko prednost pred drugimi olami: pot v olo. Ta je la od naih vinogradov doli v vas, pa ez travnik in potok in potem po hosti do eleznike proge in od vlakov spet v novo zeleno dolino. e takrat sem, buman predrzni, mislil, kot pravim e danes za marsikaj: Kakna lepa pot v olo in kaken ponesreen cilj! e ste za olo, a niste za alo, vas bo pobralo! sem pisal drugim, a tudi sam niti malo ole ne ljubim. Kajti: ola je udna poast, ima ostre zobe in roke in ji je dana oblast, da mui otroke.
Pisati je zael zgodaj. Sam pravi takole:

Moja prva objavljena pesem seveda slaba, je bil sonet, posveen moji srednjeolski ljubezni, Ivanu Cankarju. Tudi za otroke sem zael pisati e v gimnaziji. Prve otroke pesmi so bile napisane na hrbte otrok v stari ljubljanski hii, kjer sem stanoval. Potem sem v dolgih letih preigral vso skalo pisanja za otroke, od Jurija Murija v Afriki za najmlaje do Majnic, ki opevajo najstnitvo.
Pesnik pravi:

O ljubezni ne vem, reve, veno zaljubljeni, niesar. Iskal sem jo od mladih let dalje, hodil za njo in kdaj tudi z njo, bila je pred menoj, v meni in ob meni, vseprisotna, hkrati osreujoa in zmeraj nekako sreno bolea, blinja in daljna,
174

zahtevna, ista, visoka, neumljiva in mnogokrat nedosena. Nekaj je v zraku. Lepega. Nenega. Mimobenega. Nekaj je v zraku. uti se. Sluti. Kot dih in dreget. Kot um in epet v slednji minuti. Nekaj je v zraku. Kot vonji cvetlic, kot luke kresnic svetleih po mraku. Nekaj je v zraku. kar odseva v oeh, kar odmeva v ljudeh na vsakem koraku. Je to za pesem skrivnostni navdih? Ali ljubezen? Njen dih in vzdih?
Pesnik pravi:

Beseda je moj glas. Ko sem se rodil, sem bil ibak in slaboten. Vse do fantovskih let so mi govorili zelenika, jaz pa sem vseeno zrasel in ozelenel. Bil sem dovolj dober delavec doma na vasi, na polju, v tali, tudi kasneje v mestu. Tak e po malem ostajam, ko vinogradim in vinarim in e zmeraj kopljem zemljo. Hkrati sem se odprl besedi, skual prodreti v njeno koreninje in k lepoti maternega jezika. Iskal sem svoj ton in svoj obraz. Tega sem vsaj vasih nael v besedi, v pesmih, v tem svojem delu.
ivljenje Toneta Pavka je kot mavrica, v kateri se prepletajo razline barve. Najbolj njegove pa so: zelena, barva Dolenjske, modra, barva neba in morja, bela, barva soli in vina, in tista najpomembneja, rdea, barva ljubezni. Vse se prelivajo kot njegove pesmi: preteklost s sedanjostjo, ljubezen s hrepenenjem, otrotvo z moato odraslostjo. Zapisal nam je tudi tole: Kadar bo treba oditi le ali iti v preddverje raja, naj mi sveti podoba kraja,

Pavkovo pismo iz leta 1986. Dokument hrani O Mirna Pe.

175

tega, kar sta entjurje in Mirna Pe. Na dan 21. aprila 1993, ko so bili vsi otroci, 314! lepi ko sonce in sem obutil, da je lepo iveti in biti doma na Dolenjskem.
In njegova Dolenjska ne bo pozabila nanj: ostal bo v naih srcih kot lovek, ki nam je nosil sonce, vero v ivljenje, ki je znal iz e tako turobnega dneva priarati sonce in nasmeh na naa lica. Martina Kramar Lojze Slak (1932-2011) In kdo je bil na najbolj znani muzikant? Lojze Slak. Je kdo, ki njegove harmonike, zveste sopotnice skozi ivljenje ne pozna? Rodil se je 23. julija 1932 na Jordankalu,v vasici ob cesti iz Dobrnia v Mirno Pe, v druini z desetimi otroki. Zaradi mamine hude bolezni so ga e ne leto starega odpeljali k starim starem na Mali Kal. Tam je bil tudi stric Ludvik, ki je igral frajtonarico, ki je Lojzeta popolnoma zaarala. Ko je mama ozdravela, je bil star tri leta. Vrnil se je v svoj dom. Ker je neprestano in neutolaljivo jokal, so ga odpeljali nazaj k stricu. Kadar Ludvika ni bilo doma, je Lojzek splezal na stol, iz omare vzel frajtonarico in zael igrati. Ko se je opogumil in stricu pokazal, kako zna igrati, mu je ta dejal: Fant, iz tebe pa e nekaj bo! olati se je zael v oli v Karteljevem, pozneje pa je odel na obrtno olo v Novo mesto in se uil tapetnitva.
Lojze Slak na prireditvi v olski telovadnici leta 2008. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Ko je Lojze dopolnil petnajst let, je s harmoniko e igral na porokah. Bilo jih je zelo veliko in kasneje je vekrat povedal, da so bile prav poroke njegova najbolja glasbena ola. Prvi javni nastop je imel leta 1957 v oddaji Pokai, kaj zna in osvojil prvo mesto. Leta 1959 je s svojimi brati Stanetom, Matijo in Tonetom ustanovil Ansambel bratov Slak, ki je uspeno nastopal po Dolenjski. Ko se je zaposlil v Ljubljani, se je ansamblu pridruil e kitarist Niko Zlobko in klarinetist ter basist Franc Sever. Leta 1961 se je Lojzetu in soprogi Ivanki rodil prvi sin Slavko, ez estnajst let pa e drugi sin Robert. V sedemdesetih letih 20. stoletja se je Slakova druina preselila iz ljubljanskih Dravelj v novo hio v entvidu pri Ljubljani. Kot Dolenjec je na Trki gori vzgojil svoj vinograd, kjer je prideloval sortni cviek, za katerega je na novomekem festivalu cvika dobil veliko nagrad. Leta 1964 se je ansamblu prikljuil kvintet Fantje s Praprotna. Tako je nastal ansambel Lojzeta Slaka. Melodije in pesmi, ki razneijo duo slovenskega loveka, je v glavnem Lojze Slak sestavljal sam in so izraz domaega okolja, lepote slovenske zemlje, ljudskih obiajev, predvsem pa pevske dediine domae druine.
176

Tudi Slakova harmonika je nekaj posebnega, saj je sam dodal poseben basovski gumb, menjalni bas za bolj dinamino igranje, ki se mu danes ree Slakov gumb. Zato je frajtonarica bolj solistina in ima mone base, postala je samostojen instrument. S svojim ansamblom je posnel ve kot tiristo skladb. Slakov ansambel je bil vedno navdueno sprejet doma in v tujini, med naimi rojaki tako v evropskih dravah, Kanadi, ZDA in v Avstraliji. Dobili so veliko visokih priznanj, tirinajst zlatih plo, deset zlatih kaset, dve zlati aplji od zagrebkega Jugotona, zlati petelin, 2002 pa e astni znak svobode Republike Slovenije. V njegove roke pa so romale tudi mednarodne nagrade, ki so mu jih podelili European American Music Awards ter kanadsko drutvo Edmonton, zlati klju mesta Cleveland, Pitsburg pa je razglasil 3. avgust za dan ansambla Slaka. Dobil je tudi zlato plaketo Zveze paraplegikov Slovenije za humanitarne nastope. Glasbenikovo ivljenje se je konalo 29. septembra 2011, ko je umrl za posledicami kostnega raka. Za seboj je pustil izjemno narodno-zabavno glasbeno zapuino. Lojze Slak je vedno verjel v stvari, ki so nastajale spontano. Bil je ustvarjalen, delaven, skromen, spotoval je svoj dom. Ob predstavitvi monografije, ki jo je napisal Ivan Sivec, je njegov velik prijatelj Tone Pavek dejal, da Slak ne bo godel samo do smrti, ampak ga bo gospod Bog povabil k sebi z besedami: Pridi v raj in e meni zaigraj! Mojca Luar in Alea Sunik kedelj

Spomini na osnovno olo in ivljenje v njej

Joef Pungerar
Rodil sem se 14. januarja 1937 na Gr Vrhu, v vasi, ki je sedaj v izumiranju, bi rekel, v najbolj osamelem naselju v obini, kot peti otrok od estih. Do rojstva sestre sem bil crkljanek. Potem pa se mi je zruil privilegiran poloaj in sem teko prenesel konkurenco. Vendar je med brati in sestrama vladala relativna sloga. Pisati, brati in nekaj raunati sem se nauil od starejih in sem znal ob prihodu v 1. razred e brati in pisati. Mama je hodila na dnino, da je odsluila oratarja in prevoze pridelkov iz Gorike vasi, kjer smo imeli vejo njivo. Oe je bil doma in se je ukvarjal z mnogimi dejavnostmi: bil je piskrovez, popravljal je preluknjane lonce, pokvarjene denike in stenske ure. Bil je tudi fotograf in zagnan sadjar. Imeli smo malo vinograda in nekaj majhnih njivic, ki smo jih obdelovali z motiko. V olo sem el leta 1945 in obiskoval tiri leta osnovno olo, nato tri leta nijo gimnazijo, ki se je podaljala za eno leto. Prva tiri leta sem bil odlinjak, v niji gimnaziji pa prav dober. Sprva sem mislil postati gozdar, vendar stari ne bi mogli finanno kriti olanja v Kromberku. Zato sem se vpisal na uiteljie v Novem mestu, kamor se je vpisala iz nae ole e ena soolka.
Joef Pungerar. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 177

Za sprejemni izpit se nas je prijavilo ez sto dvajset uencev, opravilo pa ga le tiriinestdeset. Sprejemni izpit smo opravljali iz slovenskega jezika, matematike in glasbene vzgoje. Najve neznanja je bilo pri matematiki in glasbeni vzgoji. Mnogo nalog mi ni bilo jasnih, ker snovi v niji gimnaziji nismo obdelali. Zato sem ob taki nalogi pripisal: Nismo obravnavali! Pri glasbeni vzgoji mi je manjkalo znanja iz teorije. Profesor je elel, da bi zapel eno pesem. Odloil sem se za himno Hej, Slovani. e po prvih tirih taktih me je opozoril, da moram zapeti v terci. Kaj pa je to, sem pomislil, saj se tega v niji gimnaziji nismo uili. Ponazoril je to na klavirju, ki sem ga tedaj prvi videl. Poskusil sem mu ugoditi, vendar so bile terce bolj klavrne. Naslednji dan smo izvedeli za rezultate sprejemnega izpita. Moja soolka izpita ni opravila, jaz pa sem pri vseh treh predmetih dobil dvojko, ki je bila zlata vredna. Pouk smo zaeli z dvema oddelkoma 1. letnika, v katerih je bilo v vsakem po dvaintrideset uencev. Preden smo pririnili do 4. letnika, se je zaradi osipa zmanjalo tevilo uencev na dvaintrideset, kolikor nas je diplomiralo, od tega petindvajset deklet in sedem fantov. V zaetku 5. letnika smo imeli obvezno dvotedensko prakso: prvi teden smo hospitirali, drugi teden pa poskusno uili, razredniarka pa je hospitirala. Prakso sem opravljal v podrunini oli Ajdovec pri Dvoru. Jeseni so uvedli e 5. letnik in na koncu maturo, ki sem jo zaradi dveh popravnih izpitov moral opravljati v drugem roku. Pri izbirnem predmetu se nisem odloil za tehnini pouk, ampak za gospodinjstvo. Poleg pouka na uiteljiu je bilo e kup problemov, ki so me ovirali pri delu. Najprej sta bila to stanovanje in hrana, saj sem se nekaj asa vozil z vlakom. Dobre tiri kilometre do eleznike postaje, nato na prepoln vlak do Brljina, potem pa spet pe do ole. Popoldne isto v drugo smer, potem doma naloge in uenje ob petrolejki tevilka est. Eno zimo sem bil v internatu. Nato sem se do konca tudija preivljal z intrukcijami delavskih otrok. Enemu sem pomagal za kosilo, drugemu za veerjo, tretjemu za skromno prenoie Snov samega tudija je bila v prvih letnikih iz splonih predmetov, kasneje so se jim pridruili pedagoki predmeti. Uiteljie je bilo v stavbi sedanje O Center, tam smo imeli tam tudi obvezno prakso po eno uro in se tako privajali na pouevanje. Delo uitelja sem zael v osnovni oli Suhor pri Metliki, kjer sem dopoldne poueval biologijo, popoldne pa etrti razred. Naslednje leto so me premestili v osnovno olo Radovica pri Metliki. Rekel sem premestili. Povedati moram, da sem nekaj asa dobival minimalno tipendijo, ki sem jo moral potem odsluiti v oli, kamor so me premestili. Potem je bilo treba za eno leto v JLA. Po vrnitvi od vojakov sem dve leti poueval v osnovni oli Adleii, od koder sem el v podrunino olo Globodol, kjer sem sluboval osem let, do ukinitve te ole. V Globodolu sem razen prvo leto poueval vse tiri nije razrede, dopoldne in popoldne, v kombinaciji. Po ukinitvi ole v Globodolu sem se zaposlil v centralni oli. Prvo leto sem poueval 1. a dopoldne in 1. b popoldne, vendar to ni bila kombinacija. Tu je bilo ve uil, ve prostora, ve ivahnosti. Kasneje sem poueval na predmetni stopnji in tudiral izredno na PA. Najprej biologijo in kemijo, ker pa so imeli uitelja za ta dva predmeta, sem ta tudij opustil in vpisal fiziko in tehnino vzgojo. Ko so zaeli v olah delati z raunalniki, sem se posvetil temu in opravil potrebne seminarje. Pridobil sem certifikat, da lahko pouujem ta predmet. V centralni oli v Mirni Pei je bilo delo zelo dinamino. Popoldne sem razvaal uence s kombijem in pri tem zamenjal tri tipe kombijev. Posvetil sem se delu
178

s sestavljanko Fischer, imeli smo nekaj nadarjenih uencev, ki so uspeli priti do republikega tekmovanja v Novi Gorici in na Ravnah na Korokem. Bili so kolesarski teaji in razni pohodi. Ve uspeha so moji uenci dosegali v tekmovanju o obrambi. Seveda so bili tudi slabi dnevi. Najbolj sem bil pretresen, ko mi je nasproti z mopedom pripeljal uenec, ki se mu je tako mudilo, da je sekal ovinek. Z monim zaviranjem sem uspel kombi ustaviti. Mopedist je kljub temu priletel elno v kombi, razbil z gornjim delom telesa vetrobransko steklo in se zruil na tla. Skoil sem iz kombija, saj sem se ustrail, da je teko pokodovan. Ko sem mu pomagal vstati, je siknil: U , sedaj bom pa koarkarsko tekmo zamudil! Moj strah se je v hipu spremenil, saj sem videl, da si je pokodoval le obraz, ker je z njim udaril v vetrobransko steklo. Drugi alostni dogodek je bil, ko je umrl moj uenec Botjan iz Ivanje vasi. Poglavje zase so bili izleti ob koncu olskega leta, saj so bili prijetni za uence, za razrednike pa ne preve. Oddahnil sem se ele, ko sem po vrnitvi s tetjem ugotovil, da so se vrnili vsi. tetje je bila praktina kontrola uencev pred vsakim premikom avtobusa. Uenci so imeli vsak svojo tevilko glede na abecedno zaporedje. Dejal sem samo: Pretej se! Takoj sem vedel, e so vsi. Poglavje zase so bili vednevni izleti osmarjev, ki so jim e delovali hormoni. Kaj pa omejevanje svobode oz. kaznovanje? V prvih letih slubovanja glede milih kazni ni bilo problema, vendar sem ravnal po pravilu: Kazen mora biti vzgojna! Kasneje so se stalia spremenila. Pojavljali so se simboli A v krogu (anarhija). Pa e tiri anekdote: Uencem sem naroil, naj pripeljejo naslednji dan v olo svoja kolesa im bolj urejena. Pa je najpametneji pripeljal kolo, ki ga je tehnino zelo onesposobil. Nisem ga kaznoval. Kolo sem postavil ob vhodu in ga opremil z napisom: S takim kolesom ne smete na cesto! Neki moj osmar je vasih priel v olo z mopedom. Pripeljal se je tudi na valeto, motor pa parkiral za olo. Ko so li v sprevodu skozi Mirno Pe, sem pri mopedu odvil sveko. ez nekaj ur se je uenec javil pri meni, e da mu je nekdo sunil sveko. Povedal sem mu, da je sveka v mojem epu. Hotel jo je videti. Pred odhodom domov sem mu sveko privil nazaj, ko sem e prej ugotovil, da ni v alkoholiziranem stanju. V oli se je oglasila inpektorica za prometno vzgojo. eprav tisti dan nismo imeli te vzgoje na urniku, sem naroil uencem, naj na igriu nariejo prednostno cesto, ki jo kria neprednostna, ter vse opremijo s prometnimi znaki. Ob prisotnosti zgoraj imenovane gospe smo izvajali vonjo s kolesom po obeh cestah istoasno. Je kar lo! Potem se je inpektorica hotela prepriati, e vedo, kaj posamezni znaki pomenijo. Skoraj vse so znali. Zataknilo se je pri znaku otroci na cesti. Trdila je, da nimajo prav, ker to pomeni ola. ele kasneje v zbornici sem jo z Uradnim listom preprial, kdo ima prav. Pri razgovoru o sploni varnosti sem omenil, da na vrhu proti cesti obrnjenemu vogalu starega upnia lei velik kamen, ki bi lahko mimoidoemu padel na glavo. Menda so se zbali zame, saj so mi ob koncu olskega leta podarili
179

nemko elado, ostanek iz vojne, da bom varen. Pa e nekaj iz Globodola: K meni je priel uenec in potoil: Tovari, mojemu bratcu se je zmealo. Sinoi je el v posteljo kar z blatnimi kornji! Uenci so zatoili soolca, da ima v epu pitolo. Po ogledu sem ugotovil, da je to plailka. S povianim glasom sem ga povabil v pisarno. Ves objokan me je gledal, kaj bo. Pitolo sem mu odvzel in mu naroil, naj pride ponjo odrasel iz druine. Po vrnitvi v razred so ga vsi prestraeni gledali, ker je bil objokan. Mislili so, da sem ga telesno kaznoval, vendar ga nisem. Glede pridnosti uencev bi lahko veliko razpravljali. Najprej je obnaanje glede na okolico. e je uenec samo miren in na okolico ne vpliva motee, mu to ne pomaga pri znanju. To ni pridnost pri uenju in znanju. e uitelj motivira uence in zanimivo razlaga, je tudi disciplina v redu. Sicer pa je preve demokracije anarhija, pa tudi tiina ni porok za dobro znanje. Prej je to aktivno sodelovanje pri pouku. Verjetno bo e vedno potrebno postaviti mejo, do koder uenci lahko gredo. Velika razlika je med roke na hrbet in sproenim sodelovanjem uencev pri razlagi. Za uitelja je prijetno, ko ugotovi, da so uenci snov dojeli in razumeli. Uenci bi bili geniji, e bi zmeraj takoj vse razumeli. Sicer pa razumevanje snovi e ni pravo znanje. Doma je treba snov preveiti, pri nalogah pridobljeno snov uporabiti, poiskati ve o tem v leksikonih. e sem odkrit, nisem bil vedno zadovoljen s svojim delom. Predmete, ki so mi bili tudi hobi, sem bolj uspeno posredoval uencem. Nasploh pa sem bil rad uitelj, eprav so me imeli nekateri za sitnega in prestrogega. Zato sem odel v invalidski pokoj s solzami oeh. Tudi sedaj se rad zapletem v pogovor z mladimi. Zelo me razveseli, ko se kaken moj nekdanji uenec spomni, kaj je bil neko vpraan ali kako je kaken poskus uspel. Nekatere moralne norme so izginile, druge so mono spremenjene. Prijetno pozdravljanje na cesti ali ploniku je e skoraj izjema. Preprian sem, da je nasilje v olah posledica prevelike demokracije in da varnostniki v olah stvari ne bodo veliko izboljali. Dajanje potuhe bodoim kriteljem zakona ni umestno. Uitelji so izgubili svojo avtoriteto in zelo teko jo bodo dobili nazaj. Ravnatelji teko vozijo slalom, da ne gredo mimo kolika na strani starev in kolika zakona. Pa e za uitelje se morajo zavzeti. Kazni sicer obstajajo, vendar se ne uporabljajo, ker se uitelji neradi izpostavljajo okolju in medijem, ki uivajo v blatenju posameznika. Vsako leto nas je ve na tej e mono ogroeni zemljici. In kaj bo, e bo vsak ivel preve po svojih pravilih (preve demokratino)?

180

Gabrijel Obrekar
Kaj vse se je v njej zgodilo! Celo rodil sem se tam, ker je bil oe olski upravitelj. Moje otrotvo se je zaelo brez igra. Ne spominjam se, da bi kdaj imel kaj drugega kot navadno kladivo, s katerim sem potem razbil otroki voziek, v katerem so me vozili na sprehod. e preden pa sem se zavedel otrotva, se je e zaela vojna. Takrat pa nihe ni mislil na igrae. Ko so vas zasedli Italijani, smo se morali preseliti v drugo hio, v olo pa so se naselili vojaki. Ti so imeli prave puke in mitraljeze, otroci pa smo se igrali z lesenimi. Oni so imeli prave bombe in mine, mi pa paradinike in kumare, s katerimi smo se obmetavali. Take so bile pa nae igre. Kadar je bilo mirno in je iz vojake kuhinje lepo zadialo, smo se otroci prikradli do njihovih kotlov in poeljivo gledali v vojake menake. Vojaki so to opazili in kmalu smo se sporazumeli, da bi mi radi pokusili njihovo minetro. Dali so nam jo, vendar smo za plailo morali pomiti posodo. Po konani vojni sem se vraal v olo le e kot uenec. Kljub revini in teavam sem z veseljem stopil na pot uenosti. Spoznal sem veliko novih prijateljev. Tovariice, ki so nam vlivale pamet v glavo, so bile dobrodune in mile, stroge in trde. Najbolj mi je ostala v spominu tovariica Kuloveva, ki se je z nami muila v 1. razredu. e kmalu je opazila, da si pesmice hitro in dobro zapomnim, zato me je vpraala, e bi elel nastopiti kot palek v igrici Sneguljica. Seveda sem z navduenjem privolil. Ko smo se igrico nauili, smo jo zaigrali v nabito polni dvorani. Gledalci so nam navdueno ploskali. Zame ni bilo veselja ne konca ne kraja. Od takrat naprej sem nastopal na vseh proslavah. V lepem spominu mi je ostal tudi dan, ko sem prvi nesel tafetno palico. V ivo verigo nosilcev tafete sem se vkljuil nad Biko vasjo in jo ponesel tristo metrov, kjer sem jo predal naslednjemu nosilcu. Vse nas je preplavljalo neko udno vznemirjenje. Najraje bi poleteli do tovaria Tita. In s kaknim veseljem smo ob praznikih krasili nao staro olo! Dekleta so v blinjem gozdu nabrala lipico in iz nje spletla dolge kite, fantje pa smo s kitami ovili okna, vrata, table in Titove slike, vmes pa pritrdili papirnate zastavice. Zato ob takih prilonostih sploh nismo opazili, kako stara je naa ola in kako potrebna raznih popravil. eprav je bilo mnogokrat tudi teko, imam na osnovno olo in svoje soolce lepe spomine. Bili smo kot trdna druina. To potrjujejo tudi naa vsakoletna sreanja.
Gabrijel Obrekar v rosnih letih z mamo, oetovim prijateljem, oetom in sestro. Fotografija iz zasebnega arhiva druine Obrekar.

Ivo Boi
19. 1. 2012 sem dobil povabilo k sodelovanju pri pripravah zbornika. Spomnil sem se, da sem imel tono pred dvema letoma v Mirni Pei v osnovni oli video projekcijo za najmanje, nijo in vijo stopnjo. Projekcija je bila po svoje neponovljiva, saj sem nedvomno imel pred seboj vnuke nekaterih svojih soolk in soolcev. eprav nisem vedel, kje naj zanem, sem se lotil pisanja. V mislih sem se vrnil estdeset let nazaj. Pred staro olo in farovem je stala lipa in pod njo kamnita miza. Stara lipa je propadla in so jo zamenjali z novo, medtem ko kamnita miza, vsaj nazadnje je bilo tako, e stoji. Prisrno, miza se je majala na kamnitem podstavku in
181

sluila je za gugalnico. Tu sem tudi najprej spoznal svojega bodoega, osemletnega soolca. Kot petletnik in pol sem obasno sedel zadaj na klopi v 2. razredu in do konca olskega leta sem znal celo potevanko, a ko je spomladi zapela kukavica, me e ni bilo. Minilo je e eno leto in el sem v 1. razred. e same priprave so bile razburljive. Nabava zvezkov, aktovke, katle za svinnik, barvni svinnik, radirko itd. katla je bila nobel, sicer lesena, in na pokrovu je bil upodobljen labod. Verjeli ali ne, katlo imam e sedaj in jo obasno od dale malo pogledam. Konno je nastopil prvi olski dan, ki je bil takrat 5. septembra; smo pa imeli pouk redno tudi ob sobotah. Moja stara sta bila uitelja, oe e upravitelj ole. Mama, Franika oziroma Francka, je uila predvsem 1. razred, po besedah drugih je bila odlina elementarka. Moj oe Adalbert, za mene doma ata oziroma ate, pa je bil upravitelj ole, opravljal je tudi tajnike posle, poleg tega je poueval nemino, za katero pa nismo bili ravno preve zagreti. Kljub temu nas ni preve gnal, njegov sistem pri pisanju olskih nalog smo pa tako ali tako razbrali. Zaradi vseh teh okoliin se mi je zdelo izredno pomembno, da ne bom drugaen od drugih. Pred poukom sem el tako kot drugi do trgovine in ele potem v olo, eprav smo stanovali v oli. V 1. razredu me je uila moja mama, ki pa sem jo vedno nagovoril s tovariica, eprav mi tega ni nihe posebej rekel. Za dananje razmere je bil razred nedvomno nekaj posebnega. Zakaj? V razredu nas je bilo dvainpetdeset! Lahko bi rekel, da je bilo fantov priblino dvaindvajset, ostalo seveda dekleta. Takrat so bili po en 1., 2., 3. razred in kolikor nas je bilo, toliko nas je pa bilo. Zaelo se je uenje, kar sem zelo resno vzel, saj sin uiteljice ne bi smel biti slab, tako sem vsaj jaz mislil. Trudil sem se po svojih najboljih moeh, eprav moje pisanje ni bilo najlepe. 1. razred smo konali, nekateri tudi ne, in na vrsti je bil 2. in seveda tudi druga tovariica. Bila je s Primorske in njena govorica se nam je zdela hecna, sicer pa je bila dobra po srcu. Glavna toka je bila potevanka, ki jo je vadil ves razred na glas in na koncu smo jo vsi znali gladko. Dvomim, da je taken nain uenja potevanke e danes v rabi, zato pa tudi potevanko znajo le priblino. olsko leto se je konalo in na vrsti so bile poitnice. S kolonijo sem bil v Metliki, kjer smo bili nastanjeni v gradu. Preostali del poitnic pa sem prebil kuhan in peen ob Temenici in v gozdu. Na obinskem travniku so nekateri pasli krave, in ko je bil as, smo pekli koruzo. Napoila sta 3. in potem e 4. razred. V obeh nas je uila ista tovariica, ki je bila izredno stroga, a dosledna in potena oziroma pravina. Spomladi 1956, ko sem obiskoval 4. razred, sem soolcu poklonil svinnik in to ne kar navadnega, ampak takega, ki je imel na eni strani rdeo minico, na drugi pa modro. Takrat je bil taken svinnik veliko ve kot kul. Moram rei, da je bil soolec resnino preseneen. Na moje veliko preseneenje mi je naslednji dan prinesel purje jajce. Kaj z njim? Pojesti? Ne, to pa ne! Dal sem ga pod domao kokljo, ki je e nekaj asa valila, tako da so se pianci e izvalili, purje jajce pa seveda e ne, ker kura vali tri tedne, pura pa polne tiri. Kaj pa sedaj? Jajce sem odnesel pod sosedovo kokljo, ki je purka sreno izvalila. Zaelo se je skrbno hranjenje z rmanom, kuhal sem jajka turkih kokok, ki sem jih imel, in purek je zrastel v pravega lepotca. Priskrbel sem mu e puro, ki pa je naslednje leto valila
182

zunaj v meji, kar pa se ni sreno konalo. Tudi puran je kmalu konal svojo ivljenjsko pot. Po 4. razredu sem bil v koloniji pri kofji Loki, na kar imam e danes zelo grenak spomin. Za odlino sprievalo mi je stric namre dal kar takratnih 500,00 din, ki sem jih imel s seboj, saj kar sem od koga kdaj dobil, sta stara vedno dovolila, da s tem jaz razpolagam, z morebitno manjo, a ne ravno vsiljeno asistenco. Nisem imel pojma, koliko kaj stane, in s tem denarjem sem el v tamkajnjo trgovino in kupil pismo. Imel sem teh 500,00 din, jih trgovki naivno dal in ona mi je dala nazaj 93,00 din. Zdelo se mi je vse skupaj predrago, in ko sem to omenil v koloniji, je bilo takoj jasno, da mi je dala bistveno premalo nazaj. Z vzgojiteljem sva la nazaj v trgovino, vendar je trgovka trdila, da sem ji dal 100,00 din, in ni popustila. e danes imam obutek, da tudi vzgojitelj ni bil preprian v mojih 500,00 din. Iz te kolonije imam e en slab spomin. li smo na kopanje v Bohinjsko jezero in toliko, da ni eno dekle utonilo, vzgojitelj jo je do prihoda reilca tudi oivljal. K srei se je vse dobro konalo. Pravzaprav sem te kolonije imel dovolj in komaj sem akal, da bom el domov. Osip v 3. in 4. razredu je bil opazen in 5. razred je bil tevilno v okvirih normalnega. Zael se je predmetni pouk in imeli smo seveda ve uiteljev. Tako smo iz leta v leto jadrali vse do 8. razreda, ko nas je bilo iz 1. razreda komaj e za vzorec. V 8. razredu nas je bilo osem fantov, od tega smo tri dohiteli, torej iz 1. razreda nas je redno prilo v 8. razred samo pet fantov. Za dananji as je to nedvomno nekaj neverjetnega, takrat pa to ni bilo ni posebnega. Vsa leta sem se trudil po svojih moeh, saj sem imel vseskozi odgovornost tudi pred samim seboj, da ne bom ualostil in osramotil oeta, ki je bil v oli upravitelj. Vsa leta sem bil odlien, eprav bi bil lahko e bolji, medtem ko je nekaj deklet bilo e boljih, najbolja pa Marija. Vsako leto so bile nepozabne poitnice, ki sem jih v glavnem preivel ob Temenici in v gozdu, kar je bilo za mene nekaj nadvse zanimivega. Pod mostom smo med kamni lovili ribe, stikali za ptii, pri emer mi je bila e posebej zanimiva ipka oziroma zelenonoga tukalica. Tudi v gozdu smo stikali za ptii in lovili polhe. Ob neki prilonosti je prijatelj naredil odlino polhovo rioto, ki se je e danes oba zelo dobro spomniva. Imel sem doma tudi ive polhe, in to mladie ter mamo. Pregrizli so kletko in bila sta jih polna ola ter farov, kjer so kuharico presenetili tudi v mentrgi. Ves as bivanja v Mirni Pei smo imeli vedno ivali, nekaj let praia, tudi zajce, vseskozi kokoi, tudi psa najprej meanca Tarzana, ki pa je bil izredno moan in je pozimi z lahkoto in veseljem vlekel sani. Pozneje smo imeli lovskega psa, kratkodlakega istrskega gonia, uk mu je bilo ime (iz istega legla so bili e ort, in, ik), ki je bil pri lovu izredno vztrajen, e zlasti ob gonji srnjadi. Ob nekem njegovem potepu v gozd sem postal pozoren, ker se je glasno oglaal dlje asa na enem in istem mestu. el sem pogledat in ga nael na steini srnjadi, ujetega v zanko. Sreo je imel, da je imel irok in robusten ovratnik, sicer bi ga ica zaduila. Poleg tega sem imel tudi turke kokoke in pa golobe, katerih potomci nedvomno e danes letajo po Mirni Pei. Poleg nekaj ptiev je bila nedvomno posebnost mlada vodna putka, imenovana ipka, ki je bila od mladosti pri meni, potem pa sem jo vrnil nazaj na Temenico. Ne nazadnje sem imel tudi veverico, ki je bila sprva precej huda, nato pa sem jo poasi umiril in nazadnje je prosto skakala naokrog, plezala po lipi, prila skozi drvarnico v kuhinjo pogledat, e je kaj
183

za njo itd. Moja velika ljubezen so bili tudi mrlji, saj sem jih imel v posameznem letu tudi ve kot deset panjev. Ves ta ivalski vrt je morda e takrat nakazoval, da bom imel v ivljenju opravka z naravo. In res, tudiral sem biologijo in postal ornitolog, naravoslovni fotograf in snemalec. Danes, po vseh teh letih, imam na svojo rano mladost v Mirni Pei mnogo lepih spominov, in e mi je le dana prilonost, se zapeljem ez Mirno Pe, zavijem k Temenici in do gozda, eprav je vse drugae in mojih bivih skritih kotikov ni ve, sosedov ni ve, soolci so pa tako ali drugae li v irni svet in ostali so predvsem le e spomini.

Marijan pilar
Rojen sem bil v Kostanjevici na Krki, v mladih letih sem, tako kot moji vrstniki, tudi jaz pasel krave. Doma smo imeli kravo Rozko, za katero sem skrbel. Na pai smo pastirji pogosto tekali za kravami in tako trenirali eno od atletskih disciplin. Ker je bila naa krava precej druabna, je pogosto pobegnila ez potok Obrh k sosedovim kravam. e sem hotel k njej, sem preskoil potok, eprav sem tvegal padec v zelo mrzlo vodo. Posnemali so me tudi drugi pastirji, vendar nikomur ni uspel tako dober skok. Tako sem postal zelo slaven, kajti pri preskakovanju potoka sem premagal tudi stareje deke. e tu so se kazali zametki moje portne nadarjenosti. Otroci smo se na pai imeli lepo, zakurili smo si ogenj, pekli kostanj, krompir. Bili smo skromno obleeni, mama je za nas, otroke, spletla jopice, nosili smo preproste hlae. Pozimi smo bili v evljih, poleti pa bosi. Moj oe je bil trgovec, zato je bil veliko zdoma. Doma smo imeli tudi ebele, pri katerih sem oetu rad pomagal, in ebelar sem e danes.
Marijan pilar z razredom. Fotografija iz zasebnega arhiva gospoda Marijana pilarja.

Ko sem obiskoval 1. razred, se je zaela vojna. Iz tistega asa se spominjam dogodka, ko so v razred prili nemki vojaki, uiteljica pa je iz strahu priela moliti pred Jezusovo sliko. Vojaki so kriali nanjo in na nas uence: Genug! Uiteljica nas je pomirila in vsi skupaj smo v tiini akali, da so vojaki odli. Iz tega asa se spomnim tudi tega, da sem od italijanskega vojaka dobil okolado. Po konani osnovni oli sem na materino eljo nadaljeval olanje na uiteljiu v Novem mestu. Na portnem dnevu sem se zelo izkazal v skoku v daljino, eprav sem zaradi pomanjkanja skakal kar bos. S svojim skokom prek est metrov sem tako navduil profesorja, da mi je le-ta prinesel printerice in postal moj trener. Kmalu sem postal mladinski prvak v skoku v daljino. Pozneje sem zael trenirati met kopja, postavil sem slovenski rekord, postal jugoslovanski prvak in reprezentant. V tej disciplini sem neko premagal tudi svetovnega prvaka, z vseh tekmovanj pa imam doma veliko medalj in pokalov. Kot eden najboljih portnikov Jugoslavije sem imel ast nastopati pred Titom, ko sem bil v portni eti. Po opravljeni diplomi je bilo moje prvo delovno mesto v O Mirna Pe, kjer sem delal od leta 1957 do leta 1960. Tega sem se zelo razveselil, saj je v Mirno Pe vozil vlak. Rad sem hodil v Mirno Pe. Ker sem bil tam najmlaji uitelj, sem zelo veliko delal: dopoldne sem fante z vije stopnje uil telovadbo, popoldne pa uil v razredu s sedemintiridesetimi uenci. Ta se je e naslednje leto razdelil. V tem razredu je bil tudi Aleksander Rupena. Takrat je bila ola pri upniu. Fantje so zelo radi telovadili, uivali so, ko so delali salte, premete, stoje in za stare so pripravili tudi prireditev, na kateri so svoje telovadne spretnosti predstavili. Stari so bili nad videnim zelo navdueni.
184

Na travniku, kjer danes stoji obinska stavba, smo trenirali atletiko: tek, skok v viino. Na medobinskem tekmovanju v atletiki v Novem mestu pa smo neko pobrali skoraj vse medalje, kar smo proslavljali tako buno in dolgo, da smo zamudili zadnji vlak za v Mirno Pe. Zato smo vzeli pot pod noge in v Mirno Pe prepevaje odli pe. Na podrunini oli v Globodolu je uiteljica odla na porodniki dopust in moral sem jo nadomeati. V Globodol sem vsak dan hodil pe. Dopoldne sem poueval 3. in 4. razred, popoldne pa 1. in 2. Tam je bilo uencev malo, zato so bili razredi kombinirani. Po vrnitvi v matino olo je prila inpekcija. Inpektorica je prisostvovala pouku in bila navduena nad znanjem uencev. Zveer istega dne me je na konferenci pohvalila in me oznaila za dobrega uitelja. Zatem so me prosili, e bi uil v Novem mestu. Tam sem nato uil le telovadbo, ki sem jo tudi dotudiral. Velik del moje kariere predstavlja tudi ravnateljevanje v O Grm, ki je trajalo kar dvaindvajset let. Ko sem uil v Mirni Pei, sem rad gobaril v gozdovih nad Temenico, v smeri proti Golobinjeku, v delu gozda z imenom Zalo. Tam je bilo tudi veliko jagod in borovnic in neko tudi medved, ki je kar iznenada stal pred menoj. Spomnil sem se, da moram tei v dolino, ker je medved pri teku navzdol veliko poasneji kot navzgor. Dirjal sem vse do Temenice, ne da bi se ozrl, in omagan padel v vodo ter tako sreno pobegnil kosmatincu. Imel sem dve sestri in brata. Ker doma nismo imeli zemlje, smo morali vsi v olo. Ena sestra dela v zdravstvu, druga v ekonomiji, brat pa je e umrl. Miklav nam je v otrokih letih prinesel kos potice, nobene igrae. Igrali pa smo se igre, npr. igro zemljo krast, zabadali smo polena v zemljo in druge, s katerimi smo si krajali as.

Miroslava Smole (roj. Vidmar)

Najprej hvala, ker ste se spomnili name, na e dolgo upokojeno uiteljico. Vesela sem, da boste novo olo poimenovali po mojem najljubem pesniku Tonetu Pavku., saj sva ga z moem, ki je bil doma v Dolenji vasi nasproti entjurja, tudi osebno poznala. V Mirni Pei sem dobila svoje prvo slubeno mesto, ki je trajalo deset let. Prvo leto je bilo najteje, ker e nisem imela izkuenj in sem dobila najtevilneji razred, kar petintirideset uencev. To je bil 3. razred. Pouk smo imeli v Preernovi sobi, ki je ime dobila po tem, ker smo imeli v njej tudi vse proslave. To je bila e stara ola. Pozneje je bilo premalo prostora za vse, zato sem pouevala v Potoarjevi hii. Za gostilno so dobili prepoved, mi z uenci pa smo lahko imeli razred. Tam smo bili vedno v strahu, kdaj se bo poruil strop nad nami. Pozneje sem imela razred na krajevnem uradu. Tam smo pozimi najvekrat prebili prvo olsko uro na stopnicah, ker se je preve kadilo iz zjutraj zakurjene pei. Nazadnje sem uila v novi, zdajnji oli. Hudo je bilo tudi drugo leto moje slube, ker sem dopoldne uila telovadbo, od 5. do 8. razreda, in sicer dekleta in fante. Vasih mi je moj pozneji mo nekoliko pomagal krotiti fante. e sem hotela imeti disciplino, sem morala biti kar stroga. Tako je neko pri uri telovadbe dal uenec Sandi pripombo: Ravno zdaj bo vpila. Lezi, puzaj! To je bil pozneji ravnatelj ole. Popoldne pa sem imela pouk v svojem razredu. Ko je bilo konec pouka, sem morala najvekrat tei v tisti dolgi klanec na vlak. Najvekrat pa mi je e odpeljal pred nosem. Tako sem akala e dobro uro na postaji

Miroslava Smole z razredom. Fotografija iz zasebnega arhiva gospe Miroslave Smole.

185

na drugi vlak. Kljub vsemu se rada spominjam teh let. Bilo je veliko tekih in spet lepih trenutkov. Moram povedati svoj nesreni trenutek, ki ga nikoli ne morem pozabiti in me e vedno tei. To je bilo prvo leto moje slube. Pisala sem na tablo. Bila je smrtna tiina. Kar naenkrat pa se je zaslial rezek vrisk. Prestraila sem se, da mi je skoraj kreda padla iz rok. Obrnila sem se in vpraala, kdo je to storil. Vstal je najbolj priden uenec Slavko. Dobil je mojo prvo klofuto, eprav mi je bilo takoj al, vendar je bilo prepozno za opraviilo. Nikoli ne bom pozabila tudi tega, kako me je neko v 1. razredu presenetil Stanko in kako so me ganile Francijeve besede. Bilo je pri uri matematike. Pisali smo kontrolno, in sicer raune do dvajset. Opazila sem, da uenec Stanko teje prste na rokah, nato pa pogleduje na tla in ele potem zapie rezultat. Zanimalo me je, kaj le ima pod klopjo. Ko sem se pribliala, sem videla, da je imel sezute evlje in nogavice ter tako tel e prste na nogah. Nasmejala sem se in si mislila: dobro se znajde, kaj e bo, ko bo velik. Druga zgodba pa mi je ogrela srce in me ganila do solz. Franci, Fac so mu rekli, se je vedno rad stiskal k meni in na koncu olskega leta je z dovoljenjem starev el z menoj domov v Novo mesto. Bil je ves sreen, in ko sva se vraala nazaj, me je stisnil in rekel: Zelo vas imam rad in imel vas bom tudi potem, ko bom umrl. Takrat sem se nasmejala in mu rekla, da bom pa jaz prej umrla kot on, vendar ga na alost e ve let ni. Ali me ima e vedno rad, pa nikoli ne bom vedela. Vedno sem imela rada majhne otroke, zato mislim, da sem imela najlepi, najbogateji in najplemeniteji poklic, na katerega bom imela vedno lepe spomine.

Vida Jakli
Rodila sem se 23. 12. 1936 v Mengu. Na otrotvo imam najlepe spomine, eprav je bila vojna in smo doivljali vse tegobe, ki jih je prinesla. Uiteljica sem postala z dvajsetimi leti. Po tiriletni osnovni oli in triletni niji gimnaziji sem obiskovala pet let uiteljie v Ljubljani. tiri leta, od 1956 do 1960, sem slubovala v Globodolu in nato enaintrideset let v O v Mirni Pei. V oli v Globodolu sem pouevala na nije organizirani oli od 1. do 8. razreda, v oli v Mirni Pei pa 4. razred. V globodolski oli je bil celodnevni pouk. Ta je bil tudi ob sobotah, etrtki pa so bili pouka prosti. V Mirni Pei je do izgradnje ole pouk potekal v dveh izmenah. Uenci so se vkljuevali v izvenolske dejavnosti na podroju kulture, porta in razvedrila. Kot mentorica sem sodelovala na podroju kulture, portne in socialne dejavnosti. Uila sem v razlinih olskih poslopjih v Globodolu, v Mirni Pei pa v stari in obstojei oli. V asu mojega slubovanja v Globodolu ni bilo elektrine napeljave. Uni uspeh smo pri vseh predmetih ocenjevali z ocenami od ena do pet.
Vida Jakli. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 186

Uenci so v globodolski oli imeli brezplano malico. Na jedilniku so bili kruh, margarina ali sir, mlena kava ali aj. Nekatera ivila smo dobili od dobrodelnih organizacij ali z nabiralnimi akcijami.

Na olo imam najlepe spomine. Uitelji in uenci smo se najbolj veselili selitve v nove olske prostore in s tem enoizmenskega pouka. Une navade otrok so bile podobne dananjim. Uencev nismo kaznovali. Najbolj srena in zadovoljna sem bila takrat, ko sem ugotovila, da uenci predpisano uno snov dobro obvladajo in so tudi oni sreni. S stari otrok sem se dobro razumela. Uiteljski poklic sem vseskozi opravljala z velikim veseljem. Predlagala bi, da se uvede ocenjevanje znanja s tevilnimi ocenami od 1. razreda naprej.

Ljudmila Obrekar
Kako je potekalo vae otrotvo?

Izhajam iz revne druine Novakovih iz Jablana. Ni rada se ne spominjam otrokih let, saj sem takrat doivela ve slabega kot dobrega. V olo sem zaela hoditi leta 1948. Spominjam se neprijazne uiteljice Drage, ki nas je za vsako malenkost udarila s palico po prstih. Najbolj pa mi je ostal v spominu naslednji dogodek: Ve dni nisem mogla v olo, ker sem imela hudo vnetje srednjega uesa. Ko sem prila v olo, me je uiteljica vpraala, kje sem bila. Odgovorila sem ji tako, kot sem vedela: Po uesih me je trgalo. Uiteljica pa je krohotajoe odgovorila:Pa ti jih ni odtrgalo?
Kdaj ste postali uiteljica?

Doma smo se s sestrami pogosto igrale olo. Ker sem bila najstareja, sem bila jaz vedno uiteljica. V oli sem bila kar pridna uenka in je bilo razumljivo, da sem elela postati prava uiteljica. Opravila sem sprejemni izpit in jeseni leta 1956 postala dijakinja 1. letnika novomekega uiteljia.
Na katerih olah ste se izobraevali?

Uiteljica iz Mirne Pei, Ljudmila Obrekar, pred olo v Globodolu leta 1962. Fotografija iz zasebnega arhiva druine Obrekar.

Pet let olanja na uiteljiu je hitro minilo, eprav sem morala prve tri letnike vsak dan hoditi pe iz Jablana v Novo mesto, a se mi je izpolnila elja: postala sem uiteljica. Kasneje sem se elela e izpopolnjevati in leta 1975 sem diplomirala na Pedagoki akademiji v Ljubljani.
Kje ste slubovali? Koliko asa?

Moje uiteljevanje se je zaelo leta 1961 v O Globodol. Pismo je bilo naslovljeno na Novak Ljubljano. Pa je baje potar prertal besedo Ljubljana in napisal Ljudmila. Prila sem med zelo prijazne ljudi in pridne uence. V oli sem pouevala sama.
Katere razrede in predmete ste pouevali?

Takrat je na manjih olah potekal kombinirani pouk. Dopoldne sem pouevala 3. in 4. razred, popoldne pa 1. in 2. razred. e me spomin ne vara, je bilo v oli skupaj oseindvajset otrok. V Globodolu sem bila le eno leto. e naslednje leto sem bila premeena v O Mirna Pe.
Kako je potekal pouk?
187

V Mirni Pei sem sprva pouevala 2. razred, nato pa do upokojitve 3. razred. Uenci od 1. do 4. razreda so imeli pouk popoldne, uenci od 5. do 8. razreda pa dopoldne. Uiteljev je primanjkovalo, zato sem pogosto uila tudi razne predmete na viji stopnji. Ker sem hotela nalogo solidno opraviti, sem se morala vedno dobro pripraviti na pouk.
V katere izvenolske dejavnosti, kroke, so bili vkljueni uenci?

Ve let sem vodila olski pevski zbor ter usmerjala delo pionirske organizacije. Ko smo bili v novi oli, so imeli uenci ve monosti za vkljuevanje v kroke.
Kako ste ocenjevali uni uspeh uencev?

Takrat e ni bilo opisnega ocenjevanja. Vse predmete smo ocenjevali z ocenami od ena do pet.
Katere naloge ste e opravljali poleg pouevanja?

Uence sem pripravljala na Veselo olo in za bralno znako ter z njimi pripravila prvo olsko glasilo Prvi koraki, ki izhaja e danes.
Kakni so bili olska stavba, razredi, oprema?

Stara olska stavba je bila premajhna za takratno tevilo uencev. V njej je bilo le pet uilnic in ele kasneje je bil urejen e en prostor na podstreju. Imenovali smo ga minica, saj smo na podstreju pogosto sreevali mii. Velik problem so bile v vseh uilnicah bolhe, ki so se zaredile v lesenih tleh, potem pa skakale na noge in pikale. Najveja uilnica je bila v drugem nadstropju. Imenovali smo jo Preernova soba, ker je na steni visela velika slika pesnika Preerna. V tej uilnici je bil vedno najtevilneji razred. Moja sodelavka Lojzka je eno leto v njej pouevala celo devetintirideset uencev. Marsikdaj se je med odmorom v zbornici pod Preernovo sobo majal lestenec. Ena izmed uilnic je imela kruno pe. Ob njej smo se pozimi lahko pogreli ali pa na njej posuili premoena oblaila. V uilnicah so bile starinske klopi s rnilniki, v katere je uiteljica natoila rnilo, v kotu pa tokrle z okruenim umivalnikom in vodo iz olskega vodnjaka. V umivalniku smo si vsi umivali roke, v vodo pa vasih namoili gobo za brisanje table. Unih pripomokov je bilo zelo malo (kak zemljevid, slika, kreda in tabla ).
Kako je bila urejena prehrana uencev in uiteljev?

V zaetku mojega olanja prehrana uencev in uiteljev v oli ni bila urejena. Med odmorom smo pojedli, kar smo prinesli s seboj (jabolko, kruh), najvekrat pa nekateri niso imeli niesar. Ko pa sem zaela z uiteljevanjem, so uenci e dobivali malico, npr. kruh z marmelado in skodelico mleka.
Kakne spomine imate na olo?

Na slubovanje imam veliko lepih spominov. Nikoli ne bom pozabila Gomilarjevih iz Globodola. Ko sem pozimi vsa premraena prihajala s kakega seminarja ali sestanka v Novem mestu, so me povabili na toplo kruno pe in me e postregli s kako jedjo. Tudi uiteljevanje v Mirni Pei je bilo lepo. Sodelovanje z uenci in stari je bilo lepo.
Opiite nam vesel ali alosten dogodek iz asa vaega uiteljevanja.
188

Vsak dogodek je za nekoga prijeten, za drugega pa neprijeten. Bilo je e v stari oli. Kljub mrazu so uenci med odmorom stekli pred olo. Sloneli so na ograji in se pogovarjali. la sem za njimi. Ko sem prestopila prag, mi je na poledenelih tleh spodrsnilo in padla sem, kot sem bila dolga in iroka, po tleh. Otroci so se zaeli na ves glas smejati. Jaz pa sem se drala za zadnjico in se komaj pobrala. e dolgo sem utila boleine.
Ali se vam zdi, da so bili uenci vasih bolj ali manj pridni kot danes?

Teko bi rekla, kdaj so bili uenci bolj pridni neko ali zdaj. Vasih en slab ali priden uenec potegne za seboj ve drugih. Odvisno je od tega, kdo ima v razredu vejo avtoriteto. Dobro se spominjam dveh generacij svojih uencev. V eni je bilo veliko vedoeljnih uencev in ti so spodbudili e druge. Kar prehitro je minilo tisto olsko leto. In druga generacija? Le dva ali trije uenci so bili v razredu zelo motei, vedno so dajali kake neumestne pripombe. Seveda so pritegnili za seboj e nekaj drugih. Kaj pa jaz? Komaj sem akala, da bo minilo olsko leto.
Ali ste pri svojem delu uporabljali kazni in katere?

Mene so v asu tudija uili, da je otroke vasih treba tudi kaznovati, vendar mora biti kazen vzgojna. Na to sem se spomnila vedno, ko sem bila v zadregi, kaj storiti. Navadno je zadostoval le pogovor z uencem ali stari. e je priel uenec v olo brez naloge, jo je moral pokazati naslednji dan.
Kdaj ste bili v oli najbolj sreni in zadovoljni?

Vedno sem bila in e zdaj sem zelo vesela, kadar izvem, da je moj nekdanji uenec zelo uspeen v poklicu in ima urejeno ivljenje. Lepo mi je pri srcu, ko me na cesti pozdravi kak sivolasi gospod, jaz pa ele po dolgem premisleku ugotovim, da je to moj nekdanji uenec.
Ste svoje delo vseskozi opravljali z veseljem?

Vesela sem tudi zato, ker se je izpolnila moja otroka elja. Morda pa smo bili uitelji vasih bolj cenjeni. To pa lahko potrdijo ali zanikajo le nai nasledniki.
Kaj bi v takratni ali dananji oli spremenili?

Zavedam se, da je potrebno olo posodabljati, a toliko sprememb ni nujno. Uenci in uitelji so zelo obremenjeni, ob njih pa tudi stari. Uiteljem zmanjkuje asa za pogovore z uenci, teko se posvetijo slabemu uencu.

Lojzka Krevs
Lojzka Krevs, danes upokojena razredna uiteljica, je v Mirni Pei znana po mnogo em. V svojem ivljenju je opravljala in e danes opravlja razline pomembne vloge, ki so jim kos le redki ljudje. V naem kraju jo poznajo domala vsi, stareji, mladi in najmlaji. Le-ti so jo v asu njenega slubovanja vsakodnevno sreevali v nai oli. Lojzka olo prav rada obie tudi danes, ob posebnih prilonostih, npr. ko raziskujemo zgodovino olstva, ali pa nam samo pomaha na parkiriu, ko pride v olo iskat svojega najmlajega vnuka.

Lojzka Krevs. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 189

Gospa Lojzka, na kaj ste v svojem ivljenju e posebej ponosni?

Ne vem zakaj, a ponos me preve spominja na oabnost in oholost, zato mi je bolj pri srcu ustvo zadovoljstva. Ne morem se hvaliti, da sem bila dobra uiteljica, ena, mama. Lahko reem le, da sem vse, kar sem v ivljenju delala in kar ponem e danes, vedno delala z veseljem. Vse sem morala trdo pridelati, v vsako delo sem vloila veliko truda. In samo kadar sem v sebi utila zadovoljstvo, sem vedela, da je bilo delo kolikor toliko dobro in uspeno opravljeno. Nikoli se nisem sramovala, e sem priznala, da izhajam iz zelo revne druine z Rihpovca, kjer smo po vojni ostali brez oeta. Mama, ki je bila nosea z dvanajstim otrokom, je hudo zbolela in sedem otrok, kar nas je ostalo ivih, je bilo ena sama revina. Takrat so na Dobju pri Krivevih eleli posvojiti otroka in po posredovanju moje tete so izbrali najmlajo deklico, mene. Potem sem od etrtega leta ivela na Dobju. Ko sem bila stara deset let, me je mama prila iskat, da bi ji doma kaj pomagala, a sem ji po nekaj dnevih preprosto ula, ker sem si samo elela priti nazaj na Dobje, h Krivevemu atet. Zelo sem bila navezana nanj in leta pri njem so bila zame najlepa. Desetletje pred mojim prihodom v njegov dom je s podvojeno ljubeznijo skrbel za svojih est otrok. ena mu je namre umrla, ko je bilo najstareji herki dvanajst let, najmlajemu sinu pa dve. Tako utee kot za svoje otroke je skrbel tudi zame. Sprejel me je z besedami: Tegale otroika bomo e nekako preiveli. Potem me je dvignil visoko v zrak, skoraj do neba, in me poboal po licih. Med njim in menoj so se stkale trdne vezi ljubezni, dobrote in spotovanja kot med pravim oetom in otrokom. Prav zato sem si vedno elela ustvariti tak dom, druino in odnose v njej, kot mi jih je nudil on. e danes mi je najsvetleji vzor.
Mi Vas bolj poznamo tudi po drugi pomembni ivljenjski vlogi. Bili ste uiteljica. Kako ste se odloili za ta poklic in kaj vas je morda spodbudilo, da ste ga izbrali?

Da, e v mladosti me je veselilo delo z ljudmi, zato sem elela postati medicinska sestra ali uiteljica. No, ampak takrat nas je iz mirnopeke nije gimnazije odlo pet na uiteljie in tako sem postala uiteljica. Toda vse, kar sem si v osnovni oli in gimnaziji elela, sem nekako uspela izpolniti nato v poklicu, v okviru interesnih dejavnosti. Veliko let sem skrbela za mlade lane Rdeega kria, s katerimi smo opravljali razne naloge: zbirali smo pridelke za olsko kuhinjo, obiskovali starostnike in jim pomagali, bili smo zeleni straarji, nekajkrat sem v 7. razredu vodila teaj prve pomoi. Na uiteljiu sem si zelo elela plesati folkloro, a v skupino nisem bila izbrana zaradi svoje okornosti. Takrat namre sploh e nisem znala plesati, plesne vaje so si lahko v tistih asih privoili le lepo obleeni dijaki. e v niji gimnaziji sem se navduila za lutke in to takrat, ko nas je z uiteljiniki obiskal znani novomeki profesor Modic z lutkovno predstavo, ki me je tako prevzela, da sem se kasneje lutkarstva lotila kar sama. Vodila sem e kroek ronih del, v sodelovanju z drugimi uitelji pa organizirala kar nekaj proslav in prireditev.
Ste e takrat prirejali tudi prozo v dramska besedila, s imer se danes ljubiteljsko ukvarjate?

Da, e v asu slubovanja sem zaela s tem. Prvo veje delo je bil projekt Pri apnenici, v katerem smo prikazali postopek pridobivanja apna iz apnenca. S tem projektom oz. z dramsko uprizoritvijo smo gostovali v Cankarjevem
190

domu v Ljubljani, v okviru dnevov DI. Druga dramska uprizoritev je bila Pri mlavi, ki smo jo predstavili ob dnevu odprtih vrat ole.
Ste katero svojih del kdaj tudi zapisali?

Sodelujem v drutvu upokojencev, literatov, kjer se vsako leto zberemo v razlinih krajih na medobinskem sreanju, na katerem beremo svoje pesmi in kraja prozna dela. Za sreanja sem napisala nekaj pesmi in rtic iz svojega ivljenja. eprav menim, da niso kaj posebnega, sem utila neko olajanje, ko sem vse tegobe zlila na papir. Za skee pa mi je al, da niso bili, vsaj nekateri, vekrat uprizorjeni.
Katere ostale vrednote pa so Vas sicer vodile v ivljenju? Katere od njih ste e posebej posredovali tudi naprej, zlasti mirnopekim olarjem?

Kot uiteljica sem vedno poudarjala delo, potenost, pravinost in vztrajnost. Otrokom sem govorila, da ne smejo nikoli obupati. Enkrat smo brali zgodbo, ki je pripovedovala o tem, kako se je nekdo v ivljenju spotaknil in omagal. Takrat me je uenka vpraala, e sem se tudi jaz kdaj spotaknila in kaj sem naredila. Priznala sem, da se mi je v ivljenju to zgodilo netetokrat. Vasih sem padla in se jokala, vasih pa sem se hitro pobrala, premagala teave in la pogumno naprej. Tudi pri otrocih sem se trudila, da ne bi bil nihe osamljen in bi trpel nekje v ozadju, da ne bi bil prikrajan za mojo pomo. Zelo sem se zavzemala za otroke iz socialno ibkih druin in za tiste, ki so imeli take ali drugane teave. Do njih sem utila neko trdno povezanost. V vsakem otroku pa sem poskuala odkriti in razvneti vse dobro, ki se je skrivalo v njem.
Bi se danes, e bi se ponovno odloali o poklicu, odloili enako?

Zagotovo in tudi vse ostalo bi z enakim veseljem in vnemo e enkrat delala, a kot uiteljica bi bila drugana, bolja, bolj potrpeljiva. Danes, ko ob raznih prilonostih obiem olo, obutim domanost in toplino, zlasti v nijih razredih v raznih kotikih, esar vsaj v zaetku mojega uiteljevanja ni bilo. Vse je videti tako prisrno, sredi uilnice je preproga, kamor se vsi usedejo in se pogovarjajo, okrog njih pa polno najrazlinejih pripomokov in uil. Tudi ubeniki in delovni zvezki so sestavljeni tako, da na zanimive naine otroke vodijo po poti do znanja bolj so prilagojeni starosti, kar me zelo veseli, kar bi z veseljem delala tudi sama.
elite otrokom mirnopeke ole sporoiti e kaj posebnega? Morda kaken spomin, anekdoto?

V ivljenju sem doivela veliko lepega, veselega, a tudi alostnega, celo pretresljivega. Z leti moji spomini na hude ase bledijo, ostaja pa vse lepo, ki se prepleta z neizmerno hvalenostjo starem za podarjeno ivljenje in Krivevim, ki so mi pomagali sreno preromati teko pot do zame najlepega poklica. e v otrotvu so me nauili delati, saj mi je ata sam izdelal majhne grablje, motiko, metlo, da sem laje delala; spletel mi je koek, da sem s polja nosila krmo za ivali. Ko sem bila stara osem let, sem morala v kruni pei sama spei kruh. eprav je bil neslan in nizek, me je ata pohvalil: Vidi, Lojzka, tak kruh zelo rad jem; e ga skupaj stisne, pa nekaj skoi! e sedaj znam pesmico o ujetem ptiku, ki
191

mi jo je najraje povedal, kadar sem bila alostna. e sem zjutraj zaspala, me je zbudil s tole pesmico: Ura sedem e zvoni, lena Lojzka e lei. Pridi, pridi, rni vran, zvleci jo na beli dan! Si predstavljate, kako sem se bala rnega vrana? V hipu sem skoila pokonci, ker nisem marala biti lena. A nikar ne mislite, da me je odlikovala samo pridnost. Kje pa! Atu in njegovim sem vekrat kako zagodla. Ko sem bila e zelo majhna, sem ve kot deset jajc, ki sem jih pobrala z gnezd, nesla za skedenj, jih ubila v prah, meala in gnetla, da bi spekla potico za ata, vsaj tako sem opraviila svoje poetje. Nekega dne sem ostala sama doma. Morala sem poistiti po hii. Vse je e nekako lo, ko pa sem prila do ure, nikakor nisem mogla spraviti umazanije z nje. Pa sem jo potopila v vodo in jo drgnila z domaim milom. In glej udo! Ura se je svetila, njeno tiktakanje pa je utihnilo za vedno. V olo sem neskonno rada hodila. Zaustavil me ni niti mraz niti sneg, eprav mi je vasih segel do kolen in e ez. Vsako leto sem komaj akala, da so minile poitnice. Ena izmed vnukinj mi je zato dejala: Mama, ti si bila res uden otrok. Vsi olski predmeti so me pritegnili, najraje pa sem brala, tudi na pai ali v dolgih zimskih veerih ob petrolejki, e nisem predla volne ali pletla. Neko knjigo, ki sem jo nala v stari skrinji na podstreju in je bila primerneja za odrasle, kar sem ugotovila ele kasneje, sem prebrala petkrat, ker nisem mogla razumeti usodnega sovratva med moem in eno. Pri uenju sem bila vztrajna, a so se med dobrimi ocenami kdaj pa kdaj znale tudi slabe. Vasih sem bila za kazen zaprta po pouku, tudi po prstih sem jih dobila s palico. A zelo zgodaj sem se zavedla resnice, ki jo razkriva naslednji izrek: Tisto, kar znamo, je kapljica, tistega, esar ne znamo, je morje. Vsem vam, dragi otroci, predlagam, da vsako leto pogumno zaplavate v morje neznanja. Ni se ne bojte, ne boste utonili, saj imate ob sebi dobre uitelje in skrbne stare. Pa e to. Vzemite si as za raziskovanje skrivnostne, a udovite narave, kajti v njej se od zore do mraka vrtijo lepe in poune oddaje. Sreno!

Anton Perko
Rodil sem se 10. 3. 1942 v Ljubljani. Veji del mladosti sem preivel pri starih v Vinji Gori. tiri razrede osnovne ole sem konal v Vinji Gori, nijo gimnazijo pa v Stini. Uiteljie sem zael obiskovati v Ljubljani, konal sem ga leta 1964 v Novem mestu. Poroil sem se e zelo zgodaj, leta 1962, ko e nisem dopolnil dvajset let. Obiskoval sem 3. letnik uiteljia. Z eno sva marca letos praznovala zlato poroko. 1. septembra 1964 sem zael pouevati v takratni vajeniki oli v Novem mestu in vzporedno tudi v gostinski oli.
Anton Perko. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 192

Predvsem zaradi stanovanja smo se 1. decembra 1965 z eno Marijo in triletnim sinom Samom preselili v Mirno Pe.

Dobili smo zadnje stanovanje v takratnem uiteljskem bloku. V O Mirna Pe sem zael pouevati 1. decembra 1965, in sicer v 4. razredu popoldan, dopoldan pa na viji stopnji telesno vzgojo ter matematiko in srbohrvaki jezik v 5. razredu. Konec septembra 1966 sem el k vojakom, v olo za rezervne oficirje. Pot me je vodila v zloglasno Bileo. V Mirno Pe sem se vrnil konec avgusta 1967. Zael sem pouevati tehnini pouk, matematiko, spoznavanje drube in srbohrvaki jezik. Matematiko sem v 5. razredu poueval vse do upokojitve, leta 2001, srbohrvaki jezik pa vse do ukinitve, leta 1990/91, ko je Slovenija postala samostojna. Leta 1979/1980 sem na PA v Ljubljani diplomiral iz smeri zgodovina likovna vzgoja. Likovno vzgojo sem poueval vse do upokojitve. Ta predmet sem prevzel od takratnega ravnatelja g. Franca Nahtigala. V Mirni Pei sem leta 1965 zael pouevati v stari oli, nato smo se leta 1968 preselili v novo olo, takrat imenovano O narodnega heroja Ivana Kovaia - Efenke. To ime je ola dobila po domainu, narodnemu heroju iz NOB. Po osamosvojitvi Slovenije je ola izgubila ta zgodovinski naziv. Tudi slika heroja v avli ole je izginila ez no. Kasneje, ez nekaj let, je bila nova ola dograjena, dobili smo za tisti as moderno telovadnico, lahko bi dobili veliko vejo, a to nekaterim ni ustrezalo. Ker sem telesno vzgojo poueval ve kot sedem let, mi je bilo po izgradnji telovadnice vedno al, da je nisem e poueval. V tem asu so postali stareji deki v novi portni dvorani Marof regijski prvaki v rokometu, malo kasneje pa je tudi mlaja selekcija postala obinski prvak. e vedno sem vesel tega uspeha. V petintridesetih letih pouevanja v O Mirna Pe sem uspeno vodil tevilne kroke. ahiste sem popeljal po tevilih mestih Slovenije. Na dravnem prvenstvu so stareje deklice osvojile odlino etrto mesto v Sloveniji, mlaji deki, ekipno, pa tudi etrto mesto. V novomeki regiji so bili nai ahisti, deki in deklice, skoraj nepremagljivi v letih 19891993, saj smo takrat osvajali vsako leto osem prvih mest v vseh kategorijah, posamezno in ekipno. Tudi prometni kroek je doivel uspehe. Imeli smo regijskega prvaka, ki je zastopal olo na dravnem prvenstvu, tudi ekipno smo bili prvaki. Na dveh tekmovanjih o prometu smo osvojili prvo in drugo mesto. Po potrebi sem vodil e druge dejavnosti oziroma poueval druge predmete. Istoasno, ko sem poueval dopoldne na viji stopnji, sem popoldne celo olsko leto poueval tudi v 2. razredu. Takrat je bilo e posebno naporno. Vsako leto sem bil tudi razrednik. Za uspeno delo na pedagokem podroju in v izvenolskih dejavnostih pa sem prejel ve priznanj. Na nekatera sem e posebej ponosen. e posebej sem bil vesel, ko sem istoasno prejel naziv mentor in tudi svetovalec. Za slednje, vije priznanje, ni takrat dalo vodstvo ole nobenega priporoila. Po poslani dokumentaciji o uspehih uencev na tekmovanjih pa je sledilo priznanje mentor in svetovalec hkrati. Kar vekrat sem v asu svojega 35-letnega slubovanja obutil doloene ovire. Za ve kot 20-letno delo na portnem podroju sem na predlog ravnatelja, g. Aleksandra Rupene, 23. 12. 1997 prejel
193

Bloudkovo priznanje. Leta 1973 mi je za delo na podroju prometne vzgoje mladih Republiki sekretariat za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podelil republiko priznanje in znako s srebrnim vencem. Imam e veliko priznanj, vendar sem natel samo nekatera. Kot vedno sem tudi tokrat bolj skromen. Sedaj, ko sem e enajsto leto upokojen, e vedno rad obiem olo in vodim mlade ahiste, ki skuajo vsaj malo ponoviti uspehe svojih predhodnikov.

Ana Kavek
Bilo je leto 1938, pred drugo svetovno vojno, ki je bilo zelo plodno v vasi Kamenje v bliini Hmeljnika, saj se je rodilo kar devet otrok. Med njimi sem bila tudi jaz, Ana Kukman. Rodila sem se na prvi pomladanski dan, 21. 3. 1938. Osnovno olo sem obiskovala v Dolnjem Karteljevem. e danes vem, da je bila moja prva uiteljica Marija Brudar. Ker sem invalid brez desne roke, so me stari leta 1950 poslali v gimnazijo v Novo mesto. Dvanajst kilometrov na dan sem prehodila pe. Gimnazijska leta so bila lepa in prijetna, polna novih doivetij, kot jih ima vsaka generacija. To je bil povojni as. Bili smo revni, a sreni, prijatelji in tovarii, povezani z naravo, zadovoljni z malimi stvarmi. Vsak po svoje smo vsrkavali znanje, uili smo se za ivljenje, za poklic, za bolji jutri. Doivljali smo vzpone in padce in se pri tem kalili. Leta 1958 smo maturirali. Tisto leto je bila tudi dokonana dolenjska avtocesta. Na otvoritvi je bil tudi tovari Tito.
Ana Kavek. Fotografija iz zasebnega arhiva gospe Kavek.

tudij sem nadaljevala v Ljubljani na Viji pedagoki oli (VP) in ga v roku tudi konala (1961). Konala sem tudij zgodovine in zemljepisa. Bila sem na razpotju, kam sedaj, im prej v slubo. Mesta so bila skoraj v vseh olah. Ker sem lokalni patriot, sem se odloila za Osnovno olo Mirna Pe, ker je bila najblije mojemu rojstnemu kraju. 1. 2. 1961 sem se pe odpravila v Mirno Pe. Naproti mi je prila bodoa uenka Stanka Srovin, ki je al e pokojna. V Mirni Pei sem uila enajst let in pol, vse po vrsti (vsemogoe). Ker sem bila med prvimi predmetnimi uitelji, so mislili, da vse znam. V Mirni Pei sta pouevali e dve moji gimnazijski soolki, Milena Grum in Simona Menar. Med vidnejimi Slovenci sta pouevala tudi Albin Gutman in Janez Dular. Bil je dober kolektiv. Medsebojno smo si pomagali. Uil skoraj ni bilo ne radia, ne televizorja, ne diaprojektorja. Stari so sodelovali z nami in nas spotovali. Vedno sem bila tudi razrednik. Ker so bili uenci pridni, posluni, sem jih na koncu 8. razreda peljala na poitnice na morje, in sicer dvakrat na Reko, enkrat pa v Koper. V skupini je bilo vedno trideset uencev. Potovali smo z vlakom. Stanovali smo v domovih RK. Veliko smo se kopali in raziskovali blinjo okolico; z ladjo smo odli v Omialj na Krk, pe pa na Trsat. Moram e povedati, da sem trideset otrok vodila vedno sama, poleg tega pa e plavati nisem znala. Samo enkrat se je nekaj uencev odpeljalo iz Kopra v Ankaran, ne da bi me vpraali., a se je vse sreno konalo. Vpraam se, kdo bi danes peljal trideset uencev z vlakom za en teden. Leta 1965 je GP Pionir zgradil uiteljski blok. Tam sem dobila stanovanje tudi jaz. Prej pa sem stanovala v starem farovu. Leta 1968 je bila zgrajena sedanja ola. To je bil velik dogodek, a v njej sem uila samo tri leta, nato sem odla v Brljin in tam ostala do upokojitve, do leta 1997. Spomini na Mirno Pe so lepi. Tam sem si ustvarila tudi druino,
194

moj sin pa se je vrnil v Mirno Pe. In kako ivim danes v tretjem ivljenjskem obdobju? e vedno rada delam na vrtu, hodim v naravo. Tudi izobraevanje se nikoli ne kona in prijateljstva ostanejo za vedno. Najbolj pa me razveseljujejo trije vnuki, ki hodijo na iste ole, kjer sem jaz pouevala. Spremljam njihovo olanje in to me vekrat povrne v moja olska leta.

Joica Cesar
V Mirno Pe sem prila septembra leta 1968. Pouevala sem matematiko in to e v stari oli poleg cerkve. Dva razreda sta bila tudi v hii nasproti Novljanove gostilne. Delovni pogoji so bili zelo slabi. Ko sem prvi stopila v 8. razred, ki je imel uilnico v pritliju, sem se skoraj ubila. Gledala sem uence, ne pa predse. Stopila sem v jamo, poden je zaradi vlage zgnil. Komaj sem se ujela. Uenci so se mi zelo smejali. Tega dogodka ne bom nikoli pozabila. In kakni so moji spomini na pouevanje? Raje se spominjam lepih trenutkov, manj lepe pa potiskam v pozabo, eprav se nekaterih ne da izbrisati. Najbolj alostni so bili tisti, ko je v razredu za vedno ostal prazen stol. Poleg tega, da sem pouevala matematiko v vijih razredih, sem vodila e dramski kroek in poklicno usmerjanje. Pri matematiki takrat nismo uporabljali raunalnikov in epnih raunal. Uenci so uporabljali le matematine tabele. Tudi delovnih zvezkov ni bilo. Bili so le ubeniki, ki po vsebini in izgledu niso bili preve privlani. Vso snov in vaje so uenci pisali v zvezke. Namesto kontrolnih nalog so bile olske naloge, ki so jih uenci pisali v posebne zvezke, hranjene v oli. Bilo je ve ustnega spraevanja. Pri ustnem spraevanju pa je teko uence pravino oceniti. Prav gotovo se je komu zgodila tudi krivica. Leta 1992 so uenci prvi pisali nacionalne preizkuse znanja. To je bilo na zaetku kar stresno, saj nisem vedela, kaj bodo ti preizkusi zahtevali od uencev. Veliko asa smo namenili pripravam na teste, zato so bili uspehi solidni. Tudi matematina tekmovanja so bila e takrat, eprav v malo drugani obliki, kot so danes. Tekmovanjem sem posvetila veliko prostega asa. Po raznih revijah in vajah sem iskala primerne naloge. Nekateri uenci so jih zelo pridno reevali. Za tekmovanja so se pripravljali pri dodatnem pouku in v prostem asu, najvekrat po pouku. Le z zavzetim delom so se rodili tudi uspehi. Uenci so dosegli kar nekaj zlatih Vegovih priznanj, dva uenca pa sta bila dravna prvaka. Dolga leta sem vodila dramski kroek. To pa je bil balzam za mojo duo. Uprizorili smo mladinski igri Bedak Pavlek in Ptiki brez gnezda. Pri teh uprizoritvah so sodelovali uenci 8. razredov. Uprizoritve so bile za olo in ire obinstvo. Na vajah je bilo veliko prijetnih dogodkov, e zlasti smeha, e se je kdo poteno zmotil. Z igranjem smo zasluili toliko, da smo si privoili tiridnevno letovanje v Premanturi pri Pulju. V Pulj smo potovali ponoi z vlakom. Veina uencev je morala stati. Vonja je bila naporna, a ni bilo nobenega nerganja. Uenci so bili zelo disciplinirani, drali so se dogovorov. Letovanje je bilo zelo prijetno, ostali so nepozabni spomini. Pri dramskem kroku smo pripravljali tudi prizore za olske in krajevne prireditve. Prikazali smo tudi ljudske obiaje. Najbolj odmevna sta bila ranga in likanje koruze. Brez marljivih in sposobnih uencev teh predstav gotovo ne bi bilo. Upokojila sem se leta 2004.
195

Joica Cesar z razredom. Fotografija iz zasebnega arhiva gospe Cesar.

Ko danes po toliko letih sreujem nekatere uence, se vedno spomnimo teh prijetnih trenutkov. Tudi ti poasi beijo v pozabo. e vedno pa se vsak dan vraam v olo, ko vozim vnuka v vrtec, od doma pa opazujem marljive delavce, ki gradijo novo olo, lepo prihodnost naih otrok.

Franja Zupan
Leta 1967 sem diplomirala na uiteljiu v Novem mestu in moja prva zaposlitev je bila v O Mirna Pe, kjer sem ostala do upokojitve. Najprej sem pouevala slovenski jezik v 6. in 7. razredu in bila razredniarka 7. razreda. Poleg tega sem uila e 1. razred. V dolgih letih slubovanja sem pouevala e glasbeno vzgojo, gospodinjski pouk, biologijo, drubeno-moralno vzgojo in e bi se kaj nalo. Kasneje sem dobila 2. razred in v njem ostala do upokojitve. To so bila moja najlepa pedagoka leta. Delo je bilo dinamino, otroci ravno prav ivahni, vedoeljni in prisrni. Veliko je bilo treba ponazoril, didaktinih iger, unih listov, projektnega dela. Takrat e ni bilo raunalnikov, zato smo uitelji morali imeti veliko smisla za ustvarjalnost in inovativnost. Skuala sem biti prijazna in pravina, a mogoe mi to ni vedno uspelo. Danes mi je za to al. Da sem postala uiteljica, pa mi ni bilo nikoli al, zato sem samoiniciativno podaljala delovno dobo za dve leti. Leta 1993 sem od Ministrstva za olstvo dobila trajen naziv mentorica. Dolga leta sem bila tudi mentorica Vesele ole in Cicivesele ole. Ves as sem se izobraevala na raznih seminarjih, delavnicah, tudijskih skupinah. Na matini oli je bilo mnogo strokovnih predavanj, tudijskih konferenc, problemskih konferenc, dnevov odprtih vrat za stare, dedke in babice in e in e. Uitelji lahko le strogo opravljajo svoje delo in pouujejo nartovano snov, lahko pa mlade navduijo e s im drugim, druganim. Skupaj z mojim 2. a razredom smo namre v dveh mesecih uspeli izpeljati zahteven projekt snemanje filmske zgodbe z naslovom Otroci v naravi, kar je bila v nai oli novost. Vsak uenec je lahko kupil videokaseto s tem filmom. Idejo o snemanju filma je dala uenka, scenarij pa sem sproti z otroki dopolnjevala in popravljala, dokler nismo bili zadovoljni z vsebino. Film je dolg dvanajst minut in v njem nastopa triindvajset uencev. Posnel ga je Mitja Kumer iz Novega mesta. Bilo je ogromno organizacijskega in drugega dela, ampak na koncu se vse pozabi. Ponosna sem, da smo z njim prikazali najlepi del mirnopeke doline Zijalo. Seveda brez sponzorjev in nesebine pomoi druine Mirt ta projekt ne bi uspel. S filmom se je mirnopeka ola predstavila na filmskih festivalih v Piranu in Velenju, ogledali so si ga vsi uenci v nai oli, vekrat so ga predvajali na Vaem kanalu. Mnogo let sem vodila plesno skupino Teens; s plesnimi tokami smo se predstavljali na vsaki proslavi ali prireditvi. Vrsto let sem imela tudi iviljski kroek. Uenke so ivale najprej razne vaje na papirju, kasneje pa uporabne okrasne
196

Franja Zupan. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

predmete in tudi oblaila. Industrijske ivalne stroje, sukanec in vaje nam je dobroduno podarila takratna Beti. Naj omenim, da sem bila poleg vsega pedagokega in izobraevalnega dela tri mandate sindikalni zaupnik v nai oli. Tudi za to funkcijo sem se izobraevala na raznih seminarjih. Lepo je bilo uiti, tudi e so bili vasih pogoji teki: portna vzgoja na hodniku ali v razredu, kasneje v telovadnici, vasih po trije razredi naenkrat. Uilnice so bile skromne: v stari oli je bila najbolj slavna Preernova soba, uila sem tudi v stavbi krajevnega urada (nasproti gostilne Novljan). Vse to je danes pozabljeno. Leta 1968 je bila zgrajena nova ola in pogoji dela so se znatno izboljali. In zdaj? Opazujem in spremljam, kako kmalu bo dokonana nova, lepa, moderna ola. Dolgo smo akali nanjo. Dodati fotografijo s snemanja filmske zgodbe. Jo bom prinesla.

Staa Kobe
Moje osnovno vodilo pri odloitvi za poklic je bila pomo otrokom V svetovalni slubi sem kot pedagoginja v O Mirna Pe uresnievala prav to: pomagala otrokom s teavami v branju, pisanju, raunanju, s teavami v koncentraciji, pri izgrajevanju pozitivne samopodobe, jih usmerjala pri poklicnih odloitvah Z veseljem se spominjam tistih dni, ko sem mnogim otrokom v sodelovanju s stari in njihovo veliko prizadevnostjo pomagala iz teav, ki so jih imeli v svetu tevilk in rk. Upam, da je bila tako njihova olska pot vsaj nekoliko laja in da so tako laje prili do neke poklicne izobrazbe. Prav rada bi vedela, e jim je uspelo. Spominjam se, da smo v oli z raznimi projekti skrbeli za ustrezno olsko klimo in si tako prizadevali za dobre medsebojne odnose. Z delom v vai oli sem uresnievala svojo osnovno poklicno eljo. Z veseljem bi vas e kdaj obiskala in obudila e kak star spomin.

197

S klepna

beseda

e v zaetni fazi pripravljanja raziskovalne naloge smo se zavedali, da je predmet raziskovanja dokaj neraziskano podroje. Najprej smo se odpravili v olski muzej Slovenije v Ljubljano, kjer smo dobili podrobneji vpogled v zgodovino olstva na Slovenskem. Na podlagi tega smo izdelali podrobneji seznam vsega, kar bi eleli raziskati in v nalogi predstaviti, nato pa smo se lotili dela. Pri raziskovanju olskega arhiva smo ugotovili, da se v njem hrani le dokumentacija preteklih petdeset let, za kar smo imeli monost pridobiti tudi veino ustnih virov informacij od bivih uencev ole, uiteljev, ravnateljev in drugih delavcev v oli. Le redki so bili tisti, ki so nam pripovedovali ali nam posodili predmete iz prejnjih obdobij olske zgodovine, zlasti tistih pred drugo svetovno vojno. Zato smo se odpravili v Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino, kjer so nam omogoili dostop do celotnega olskega arhiva, ki jim je bil pred leti zaupan v hranjenje. Pri pregledovanju arhiva smo ugotovili, da bo nae delo zahtevalo veliko asa in truda, saj je bilo gradivo zelo bogato in obseno. Del arhiva je bil teko berljiv, zlasti prvi del olske kronike, ki je zapisan v nemini. Ko smo bili e skoraj sprijaznjeni z dejstvom, da bomo o tem obdobju zapisali bolj malo ali ga celo izpustili iz podrobnejega opisa, nam je mag. Mitja Sadek, vodja enote arhiva, pokazal olski list, dokument iz tridesetih let prejnjega stoletja, ki nam je z opisom dotedanje olske zgodovine takratnega olskega upravitelja Rudolfa Obrekarja odkril e manjkajoi del. Tega smo se izredno razveselili. Ta dokument je vseboval tudi natanne risbe in opise tedanjih zgradb in prostorov, v katerih se je vril pouk. Delo v arhivu je bilo za nas, uence, zelo oteeno tudi zaradi teko berljivega gradiva. Skupaj z uitelji smo se zato odloili, da preteni del olskih kronik pretipkamo, da bomo tako laje iz njih izluili podatke, ki nas zanimajo. To delo je bilo izredno naporno in dolgotrajno, a nam je olajalo nadaljnje delo. Menimo, da smo svoje cilje, ki smo si jih pred raziskovanjem olske preteklosti zadali, v celoti izpolnili. Ob koncu ni nastala le raziskovalna naloga. Pomembneje je to, da smo postali bogateji za izkunje in novo znanje seznanili smo se z razlinimi metodami raziskovanja in na ta nain izvedeli veliko novega. Kot nam je svetoval g. Anton Pust, smo delek zgodovine iztrgali pozabi in ga posredovali tudi drugim. G. Pust nam je odkril osnove, na katerih smo zaeli raziskovati, in del njegovega dela smo s to raziskovalno nalogo dopolnili. Pri tem smo v svoje delo kot pomemben vir informacij vkljuili tudi tevilne stareje ljudi, ki vedo veliko, zato smo jih radi posluali in jih spraevali. Poleg raziskovanja preteklosti smo se uenci osredotoili tudi na primerjanje le-te s sedanjostjo. Doloili smo teme, ki bi se jih dalo primerjati, in si jih med seboj razdelili. Tudi podatke za primerjavo smo rpali preteno iz razpololjivih ustnih virov, ko smo se pogovarjali s svojimi stari in starimi stari, ter iz olskih kronik. Vsebina raziskovalne naloge se je irila in vanjo smo vkljuili ve od predhodno nartovanega. V obilici raziskanih zanimivosti jih preprosto nismo hoteli pustiti pozabi.
198

S eznam

kratic v raziskovalni nalogi

AF Antifaistina fronta ena COD Center olskih in obolskih dejavnosti CZ Cankarjeva zaloba DPM Drutvo prijateljev mladine DPP Dolenjski projektivni biro DS Delovna skupnost DU Delovna ura DZS Dravna zaloba Slovenije EU Evropska unija FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija GD Gasilsko drutvo IKT Informacijsko-komunikacijska tehnologija IMV Industrija motornih vozil JLA Jugoslovanska ljudska armada JPI Jugoslovanske pionirske igre KLO Krajevni ljudski odbor KO SZDL Krajevna organizacija SZDL KO ZB Krajevna organizacija zveze borcev KUD Kulturno umetniko drutvo LB Ljubljanska banka LCD Liquid crystal display (zaslon s tekoimi kristali) LD Lovsko drutvo LMS Ljudska mladina Slovenije LRS Ljudska republika Slovenija MRK Mladi lani Rdeega kria MDA Mladinska delovna akcija MZS Ministrstvo za olstvo in znanost Slovenije MZ Ministrstvo za olstvo, znanost in port NOB Narodno osvobodilna borba Nacionalni preizkus znanja NPZ Ob LO Obinski ljudski odbor OE Organizacijska enota
199

OF Osvobodilna fronta OILO Okrajni izvrni ljudski odbor OIS Obinska izobraevalna skupnost OLO Obinski ljudski odbor OO RK Obinski odbor Rdeega kria OO ZB Obinski odbor Zveze borcev OS Oddelna skupnost O Osnovna ola OZN Organizacija zdruenih narodov P KUD Pionirsko kulturno umetniko drutvo P. J. S. Podmladek jadranske strae PB Podaljano bivanje PH Pionirska hranilnica PO Pionirska organizacija ali pionirski odbor PP Prva pomo RK Rdei kri RKS Rdei kri Slovenije RS Razredna skupnost S. K. J. Zveza (savez) koministov Jugoslavije SFRJ Socialistina federativna republika Jugoslavija SFRJ Socialistina federativna republika Slovenija SHS Drava Slovencev, Hrvatov in Srbov SLO Sploni ljudski odpor SPV Svet za preventivo in vzgojo SRS Socialistina republika Slovenija SRS Socialistina republika Slovenija SSSI Strokovni svet RS za splono izobraevanje SZ Sovjetska zveza SZDL Socialistina zveza delovnega ljudstva D TEMENICA portno drutvo Temenica D olsko portno drutvo TD PARTIZAN Telovadno drutvo Partizan TOZD Temeljna organizacija Zdruenega dela TZO Temeljna zadruna organizacija UNICEF Sklad zdruenih narodov za otroke
200

VVZ ZDA ZO ZPJ ZPM ZSMS TP

Vzgojno-varstveni zavod Zdruene drave Amerike Zakon o osnovni oli Zveza pionirjev Jugoslavije Zveza prijateljev mladine Zveza socialistine mladine Slovenije elezniko transportno podjetje

201

Viri

in literatura

VIRI 1. Fotoarhiv ole. 2. Fotoarhiv zasebnih zbirateljev. 3. Glasila ole, SI ZAL NME 46, t. e. 21 (t.) 4. Katalog 1870-1896/97, SI ZAL NME 46, t. e. 1 (t.). 5. Katalog 1897-1905/06, SI ZAL NME 46, t. e. 2 (t.). 6. Katalog 1906-1910/11, SI ZAL NME 46, t. e. 3 (t.) . 7. Katalog 1911-1916/17, SI ZAL NME 46, t. e. 4 (t.). 8. Katalog 1917-1922/23, SI ZAL NME 46, t. e. 5 (t.). 9. Katalog 1923-1940/41, SI ZAL NME 46, t. e. 6 (t.). 10. Kronika D. 11. Ministrstvo za olstvo in port. http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_ in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/, pridobljeno 6. 6. 2012. 12. Projektne naloge O Mirna Pe. 13. olska kronika 1856-1960/61, SI ZAL NME 46, t. e. 33 (t.) 14. olska kronika ole Globodol, SI ZAL NME 46, t. e. 33 (t.) . 15. olska kronika 1961/62-2009/2010. 16. olski list Dravne meane osnovne ole v Mirni Pei (1929), SI ZAL NME. 17. Ustni viri posameznikov. 18. Zasebne arhivske zbirke. 19. Zapisniki uiteljskih konferenc 1905-1954, SI ZAL NME 46, t. e. 1 (t.). 20. Zapisniki uiteljskih konferenc 1955-1970, SI ZAL NME 46, t. e. 1 (t.). 21. Zapisniki uiteljskih konferenc 1971-1979/80, SI ZAL NME 46, t. e. 1 (t.). 22. Zapisniki uiteljskih konferenc 1980/81-2009/2010 ARHIVI Arhiv Knjinice Mirana Jarca Novo mesto Arhiv O Mirna Pe Slovenski olski muzej Ljubljana Zasebne arhivske zbirke Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino
202

LITERATURA 1. Andreji, A. (2004). Zgodovina osnovnega olstva v Novem mestu in Osnovne ole Center. Novo mesto. 2. Balkovec Debevec, M. (2002). olstvo na Slovenskem od 19631991. V: utar, B. (ur.), 3. Balkovec Debevec, M. (2008). Ob razstavi Uitelj v novi drubeni stvarnosti med 1945in 1963. V: Balkovec Debevec, M. (gl. ur.), olska kronika: revija za zgodovino olstva in vzgoje. Ljubljana: Slovenski olski muzej. Letnik 17. 2008. t. 2, str 209228. 4. Bela knjiga o vzgoji in izobraevanju v Republiki Sloveniji. (1995). Ljubljana: Ministrstvo za olstvo in port. 5. Ciperle, J. in Volko, A. (1987). olstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski olski muzej. 6. Gabri, A. (1994). Temeljne znailnosti olske reforme 19531962. V: utar, B. (gl. ur.), olska kronika: zbornik za zgodovino olstva in vzgoje. Ljubljana: Slovenski olski muzej. Letnik 27. 1994. t. 3, str. 7978. 7. GovekarOkoli, M. (2008). Verni uitelj v oli v Sloveniji po letu 1945. V: Balkovec Debevec, M. (gl. ur.), olska kronika: revija za zgodovino olstva in vzgoje. Ljubljana: Slovenski olski muzej. Letnik 17. 2008. t. 2, str. 246272. 8. Kouh, B. (1981). Metodoloke znailnosti reforme nae osnovne ole. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 9. Mala splona enciklopedija. (1975). Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije. Druga knjiga H-O. 10. Okoli, S. (2009). Zgodovina olstva na Slovenskem. Ljubljana: Slovenski olski muzej. 11. Pust, A. (1987). Mirna Pe z okolico neko in danes. Mirna Pe. 12. Pust, A. in Avbar, J. (2009). Globodol, Prostovoljno gasilsko drutvo in znamenitosti kraja. Globodol. 13. Slovensko olstvo, monografija. (2006). Nova Gorica: Melior d.o.o., Zaloba Educa 14. olstvo na Slovenskem skozi stoletja III (od 1918 do 1991), katalog stalne razstave. Ljubljana: Slovenski olski muzej, str. 115120. 15. Uni nart za gimnazije, nije gimnazije in vije razrede sedemletk. (1948). Ljubljana: Ministrstvo za prosveto LR Slovenije. 16. Uni nart za osnovne ole. (1950). Ljubljana: DZS 17. Uni nart za prve tiri razrede osnovnih ol. (1946). Ljubljana: DZS. 18. Uni nart za nije razrede gimnazij in vije razrede osnovnih ol. (1954). Ljubljana: DZS. 19. Veliki sploni leksikon: v osmih knjigah. (1997(1998)). Ljubljana: DZS. esta knjiga, P-R. 20. Zakon o osnovni oli. (1959). Ljubljana: Svet za olstvo LRS.

203

ii . del :

N aa

ola v zrcalu asa :

zgodovina olstva v mirni pei, olski projekt

LINOREZ

NAA OLA V ZRCALU ASA LIKOVNO SNOVANJE, 2012 MENTORICA: ALEA SUNIK KEDELJ

IGRE IZ NEKO SE LAHKO IGR AJO TUDI DANES

K raziskovanju starih iger smo v 1. razredu najprej povabili stare stare. V mesecu novembru smo zanje pripravili vpraalnik, v katerem smo jih vpraali, katere igre so se neko igrali in ob kakni prilonosti ter katere igrae so poznali. Prosili smo jih, da so nam igro, ki so jo imeli najraje, tudi opisali. S pomojo njihovih odgovorov smo naredili zbirnik iger, v katerem smo igre razvrstili v dve skupini: gibalno-rajalne igre, ki so vkljuevale gibanje, ter miselne igre. Miselne igre Najpogosteje miselne igre, ki so se jih igrali nai dedki in babice, so bili pan oz. pana, lovek, ne jezi se in volk. V oli smo uiteljice in uenci skupaj pripravili kartonske predloge za vse tri igre, od doma prinesli fiole, le kocko za igranje igre lovek, ne jezi se smo uporabili kupljeno. 16. novembra smo se stare miselne igre igrali skupaj z dedki in babicami, ki so nas obiskali v oli. Z nami so se prav radi poigrali, mi pa z njimi. Vasih smo bili tudi malo ualjeni, ker nam niso dovolili zmagati. Zlasti pri igri pana, kjer so dedki dokazali, da lahko s svojim bistrim umom uenejo marsikoga, tudi uiteljico. pan Igro so igrali v prostih urah, najpogosteje pozimi, ko med olskim odmorom niso odli ven. Igra je podobna dananji igri dama, le da se je namesto rnih in belih etonov za figure uporabljalo fiol ali koruzno zrnje. Potrebovali so tudi podlogo v obliki kvadrata, ki so jo najvekrat narisali kar na kos papirja. Igra se igra na izloanje. S preskakovanjem se pobira nasprotnikove fiolke.
Namizne igre z babicami in dedki leta 2012. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

ah Nekateri dedki in babice se spominjajo, da so se v oli uili igrati ah. Igra jih je tako pritegnila in prevzela, da so o njej celo sanjali. lovek, ne jezi se Je noveja igra, ki jo poznajo vse ivee generacije. Te igre se dedki in babice v oli niso igrali, so pa jo spoznali od svojih otrok, starev naih uencev, ki jim je bila to po navadi prva namizna igra, ki so jo dobili ali so jim jo kupili stari. Volk Igra je podobna igri pan, saj se podobno igra, tako da se preskakuje figurice na igralnem polju. Igralno polje v obliki kria so narisali na gladka tla ali na papir. Potrebovali so pest tiriindvajsetih kamenkov ali fiolov ene barve za ovce in dva druge barve za volka. Z volkom se napadejo ovce tako, da se le-te preskoi. Takrat ovca izpade iz igre. Zmagal je tisti volk, ki je izloil ve ovac

206

Gibalno-rajalne igre Te igre smo spoznavali spomladi, pri urah portne vzgoje ter ob prilonostih, ko smo ob lepem vremenu za nekaj asa zapustili uilnico in odli ven, da bi se nadihali sveega zraka. S portno-rajalnimi igrami nas je seznanil gospod Marjan pilar, ki je neko v nai oli poueval razredni pouk in portno vzgojo. Vsako jutro nam je poslal pismo, v katerem se ni predstavil. Postal je na skrivni prijatelj, ki nas je zalagal z bogato zbirko starih portnih iger. Ob koncu projekta nas je obiskal v oli in nam povedal veliko zanimivosti o svojem ivljenju in o pouevanju v Mirni Pei. Tu je bil odlien portni pedagog, ki je iz nemogoih pogojev, ki so v takratnem asu bili v oli, ustvaril zavidljive rezultate na portnem podroju. Izmed predstavljenih iger smo izbrali tiste, ki smo se jih lahko igrali tudi prvoolci. Na skupno rajalno popoldne smo povabili tudi stare, ki so veino iger tudi sami poznali, veino so spoznali ravno pri urah portne vzgoje v osnovni oli. Popoldne je minilo v prijetnem in sproenem vzduju. Zakljuili smo ga s podelitvijo posebnih priznanj, ki so si jih uenci prisluili s poznavanjem starih iger. Petelinji boj Za igro morata biti vsaj dva oziroma parno tevilo otrok. Otroci se postavijo v parih tako, da si stojijo nasproti z obrazi. Otroci stopijo na eno nogo, roke prekriajo na prsih in se s poskakovanjem po eni nogi zaletavajo drug v drugega. Poskuajo spraviti nasprotnika iz ravnoteja, da bi stopil na obe nogi. Zmaga petelinek, ki prvi uspe spraviti nasprotnika iz ravnoteja. Zajce streljat Na dvoriu s palico zariemo polje vejih dimenzij. Na vsako stran polja se postavita lovca, otroka, ki ju doloimo z iztevanko. Vsi ostali otroci predstavljajo zajke, ki se postavijo v polje. Lovca v polje meeta ogo in s tem streljata zajke. Zajec, ki ga zadene oga, se postavi na tisto stran, kjer stoji lovec, ki ga je zadel. Zajec, ki ogo ujame, ni izloen. Zmaga lovec, ki ustreli ve zajkov. Zajca, ki sta ustreljena zadnja, pa predstavljata lovca v naslednji igri. Ali je kaj trden most? Z iztevanko doloimo dva otroka, ki se primeta za roke in tako naredita most. Tiho, da ju ostali otroci ne sliijo, se dogovorita, kaj bo kdo predstavljal. Ostali otroci se postavijo v kolono in primejo drug drugega za ramena. Prvi otrok v koloni predstavlja lokomotivo in vodi ostale (vagone). Ko prispejo do mostu, vpraajo: Ali je kaj trden most? Most odgovori: Kakor skala, kamen, kost! Vlak: Ali gre lahko naa vojska skoz'? Most: Lahko, e nam zadnjega pustite. Vlak: e ga ulovite. Ko ujamejo zadnjega v koloni, ga vpraajo, za katero monost se bo odloil. Ujeti izbere eno od monosti in se
207

Zgoraj: portno popoldne s stari. Spodaj: obisk dedka Marijana pilarja. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

postavi za ustreznim otrokom. Nato se igra spet ponovi. Zadnji otrok, ki ostane v koloni, potuje po mostu vse dni v tednu, v nedeljo ga stojea otroka ujameta in vpraata, za katero monost se bo odloil. Nato se prva otroka primeta za roke, ostali v koloni za njima pa se primejo za pas. Na znak zaneta koloni vlei vsaka v svojo stran. Zmaga kolona, ki potegne drugo kolono za seboj ali pa jo pretrga. Ravbarji in andarji Otroci se najprej razdelijo v dve skupini. Prva skupina otrok predstavlja andarje, druga pa ravbarje. Z leseno palico ali kredo nariemo na tla krog vejega premera, ki predstavlja zapor. Na znak prinejo andarji loviti ravbarje. Tistega, ki ulovijo, pripeljejo v zapor, kjer mora poakati na konec igre. Le-ta je konana, ko andarji ulovijo vse ravbarje. V naslednji igri so vloge zamenjane. Po igri obeh vrst smo z uenci ugotavljali, da so omenjene igre e vedno zanimive in da je dananji as ravno tako primeren zanje, kot je bil neko. Uenci so sami prili do spoznanja, da se igre danes lahko igrajo e pogosteje, saj imajo ve prostega asa, ker jim ni potrebno doma pomagati pri delu na kmetijah. Tudi med seboj se ve druijo, ker dlje ostajajo skupaj v oli. Eden od uencev se je v tem olskem letu e posebej navduil za ah. Po igrah lovek, ne jezi se in pan pa uenci v razredu e vedno pogosto poseejo. Tudi gibalno-rajalne igre so se med njimi dobro prijele. Zagotovo se jih bodo in se jih bomo skupaj igrali e naprej. 1. razred, mentorice: Tatjana Kupljenik, Irena Kozlevar, Greta Dornik

PREHR ANA V OLI NEKO IN DANES

Drugoolcem so pri projektu pomagali stari stari, saj so uenci predhodno raziskovali, kakno prehrano so imeli dedki in babice, ko so obiskovali olo. Skupaj z uenci smo naredili zbirnik. Nai najstareji stari stari so povedali, da so malico prinaali od doma. Bila je skromna, zato pa tudi bolj zdrava. Najpogosteje so bili to koek rnega kruha, jabolko, ki je bilo pobrano med potjo v olo, hruka, grozdje, suho sadje, orehi, peen kostanj. Za novo leto pa so nekateri prinesli tudi beli kruh. Vonj po belem kruhu je ostal e kar nekaj asa v torbah iz blaga, in ko so bili najbolj lani, so vonjali svoje torbe. Pred priblino estdesetimi leti pa se je pojavila olska kuhinja. Nae babice in dedki se spominjajo enolinih malic:
Obisk gospe Milke Obrekar in Lojzke Krevs leta 2012. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe. 208

- rni kruh, margarina, aj; - rni kruh, marmelada, bela kava ali kakav;

- rni kruh, ribji namaz, aj; - rni kruh, pateta, aj. V okviru olske kuhinje se je izvajala krompirjeva akcija, tj. akcija nabiranja poljskih pridelkov, ki so jih porabili v kuhinji. Pri taknih akcijah so sodelovali uitelji, uenci, krajani, hinik. ola je imela tudi olski vrt. Ta je bil najprej pri oli. Zaradi dograditve ole pa so ga preselili v Ivanjo vas. Na olskem vrtu je zraslo nekaj potrebne zelenjave, ki je zagotavljala zdravo pripravo hrane. V kuhinji je dialo po okusnih enolonnicah. Vse to je pocenilo olsko malico. Za vrt so skrbele oddelne skupnosti, istilke in kuharica. Povabili pa smo tudi nekdanji delavki ole, Milko Obrekar in Lojzko Krevs. Pripovedovali sta nam o oli neko in o prehranjevalnih navadah v oli Globodol, kjer sta zaeli svojo uiteljsko pot. Za malico je skrbela gospa iz vasi. Sama je kuhala marmelade za otroke, kruh pa je vsak drugi dan nosila Milkina sestra iz trgovine v Mirni Pei. Drugane malice takrat ni bilo. Naslednica gospe Milke v globodolski oli je bila gospa Lojzka. Gospa, ki je skrbela za malico, je poleg marmelade in kruha kuhala tudi aj ali belo kavo. Otroci si rok niso umivali. Jedli so v razredu in na prostem. V stari oli v Mirni Pei je bila mlena kuhinja, za katero je skrbela gospa Lojzka. Gostji sta nam pokazali in pripravili malico, kakrno sta imeli onidve v oli. To so bili mleko v prahu (dobivali so ga iz Amerike), rni kruh, jabolko, suho sadje ali orehi. Po okuanju smo ugotovili, da je mleko v prahu bolj sladko od navadnega. Vsem nam je bil ve.

Ker je bil kruh v tistem asu glavna hrana, sta predstavili in razloili pregovore o kruhu. Naj lovek pol sveta obtee, najbolji kruh doma se pee. Kruha se je preobjedel, pa se je s pametjo skregal. Za lenuha ni kruha. Kar sejal bo, to poel na jesen bo s svoje njive. Kdor pa v senci bo sedel, temu zrastejo koprive. el je s trebuhom za kruhom. Iz te moke ne bo kruha.
Danes pa je kar precej drugae. Imamo sodobno kuhinjo, urejeno jedilnico, na jedilniku pa dobre in okusne malice ter kosila, ki pa jih vasih ne cenimo dovolj. V nai oli imamo tri dnevne obroke hrane, in sicer malico, kosilo in popoldansko malico. 2. razred, mentorica Draga Bregar

209

LEPOPIS
Uenci 3. a smo si v sklopu olskega projekta Zgodovina olstva v Mirni Pei zastavili cilj, da im bolje spoznamo lepopis. O njem in o sami oli neko nismo vedeli veliko, zato smo se o tej temi zaeli pogovarjati s svojimi babicami in dedki, ko so nas novembra obiskali v oli. Ura je bila zanimiva in prekratka, da bi prili do lepopisa, saj so babice in dedki z navduenjem pripovedovali o svoji olskih dneh. Posluali smo jih z odprtimi usti in se udili, kako drugae je danes v oli. S starimi stari smo se dogovorili, da bodo skupaj z vnuki izpolnili anketo o lepopisu in svoje vnuke poskuali nauiti umetnosti te pisave. In kaj smo izvedeli v anketi? - Nae babice in dedki so zaeli obiskovati olo s sedmimi leti. - Lepopis v asu njihovega olanja ni bil samostojen predmet, uili so se ga v sklopu pouka slovenine. - Za pisanje so uporabljali navadne svinnike in peresa s rnilom. - Za pisanje so imeli samo en zvezek s rtami, berilo, pri matematiki pa karo zvezek z zelo majhnimi kvadratki. - Znanje lepopisa je bilo ocenjevano. - e se pri pisanju niso dovolj potrudili, so dobili slabo oceno, uiteljica je velikokrat strgala list in uenci so morali pisanje ponavljati toliko asa, dokler niso napisali pravilno. Vekrat so jih uiteljice povlekle za lase ali za uesa. Kako smo se uili lepopis s svojimi babicami in dedki, si lahko ogledate na fotografijah na razstavi, ki smo jo pripravili v olski jedilnici.

Pogovor uenca 3. razreda z babico leta 2012. Fotografija iz zasebnega arhiva.

Delavnica lepopisa z upokojeno uiteljico

V sredo, 14. 3. 2012, smo imeli v 3. a razredu tehniki dan. V razred smo povabili upokojeno uiteljico Franjo Zupan, ki je v nai oli pouevala razredni pouk kar sedemintrideset let.
Una ura lepopisa leta 2012. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Za zaetek nam je predstavila svoje otrotvo in pripovedovala zanimive zgodbe iz olskih klopi v rodnem entjerneju. Zelo zanimivo je bilo posluati pripoved o njeni uiteljici iz osnovne ole. Tako kot vse uiteljice v tistem asu ni bila poroena in ni imela svojih otrok. Vedno je bila obleena v bluzo in dolgo krilo, imela je spete lase in oala. Tudi kuhala ni sama, perilo pa so ji prali v istilnici. Bila je zelo stroga. Vedno je imela pri sebi palico. Naa gostja je povedala, da so se vsi bali palice, saj so za kazen dobili moan udarec po prstih, tako moan, da je vasih tekla kri, vasih pa se je kdo od strahu tudi polulal. Opisala nam je tudi opremo razredov, olske klopi in skromne zvezke. Ko je gospa Franja Zupan konala osnovno olo, se je za poklic uiteljice olala na uiteljiu v Novem mestu. Po konanem olanju je dobila prvo zaposlitev v Osnovni oli Ivana Kovaia - Efenke Mirna Pe. Tako se je takrat imenovala naa ola. V Mirni Pei je ga. Franja spoznala tudi svojega moa in si ustvarila druino. Pojasnila nam je, da so se v tistih asih navade spremenile, saj so se uiteljice lahko poroile in imele svojo druino. Sledil je pouk iz polpretekle zgodovine, s poudarkom na lepopisu. Gospa Franja nam je povedala, da je bil lepopis
210

zelo pomemben samostojen predmet, uenci pa so zanj prejeli tudi ocene, ki so bile e od 1. razreda tevilne. Od leta 1959 pa je lepopis postal del pouka slovenine. Pouila nas je o zgodovini pisave in peresnikov ter o pomenu in vlogi lepopisja v oli. Osnov lepopisne pisave nas je nauila tako, da smo s peresnikom, ki smo ga namakali v rnilo, pisali velike in male lepopisne rke na une liste. Pri tem smo spoznavali pravila lepopisja, pravilno dro telesa, predvsem rok in prstov. Pri uenju je bila ga. uiteljica stroga in zahtevna. e se nismo dovolj potrudili, je uporabila tudi palico. Po konanem pisanju nam je povedala, da takega naina pouevanja e dolgo ni ve, saj je danes pouk zelo drugaen. Veselilo nas je, da je ga. Franja Zupan z nami delila olske izkunje iz svojega otrotva ter izkunje bogatega 37-letnega pedagokega dela v O Mirna Pe. Dobili smo zanimiv vpogled v olske ase svojih babic in dedkov ter ugotovili, da je lepopis zelo zahteven, saj pisanje s peresnikom, ki ga namaka v rnilo, nikakor ni enostavno. Kako smo pisali lepopis, si lahko ogledate na razstavi, ki smo jo pripravili v olski jedilnici. Predlagamo, da se prav vsi uenci nae ole zelo potrudimo pri pisanju in se poskuamo pribliati umetelnosti lepopisa. 3. razred, mentorica: Mojca Stareini

OLA NEKO IN DANES

ROK Uenci 4. razreda smo se pri pouku druba seznanjali, kako je bilo v oli neko. Ker se je ta tema nanaala na olski projekt, smo temo razirili. Lotili smo se raziskovanja, kakne pripomoke so neko uporabljali v oli. Povpraali smo dedke in babice ter skupaj z njimi iskali stare olske potrebine in pripomoke. Pri tem smo imeli kar nekaj teav. Na naih podstrejih je bilo teh predmetov zelo malo. Nali smo nekaj fotografij, ubenikov in leseno puico. Nartovali smo razgovor z upokojeno uiteljico gospo Cvetko Bunc, ki je uila v stari mirnopeki oli in je bila uiteljica v prvem razredu nai razredniarki. Razgovora e nismo izpeljali, ker je gospa zbolela. NEJC K. Izpeljali pa smo nartovani tehniki dan. Ob starih razrednih fotografijah in slikah v ubeniku smo primerjali potrebine in une pripomoke. Svoje spomine je z nami delila razredniarka, ki je 1. in 2. razred obiskovala v stari oli. Imeli so ubenike tako kot mi, le da so bili ti veinoma rno-beli, barvnih slik je bilo malo, fotografij v njih ni bilo. Zvezki so bili manjega formata. Delovnih zvezkov niso imeli. Snov so prepisovali v zvezke s table ali pisali po nareku uiteljice. Pisali so s peresnikom, ki so ga namakali v rnilo in se tako uili lepopisa. Risali so z navadnim svinnikom
211 Izdelava stavnic leta 2012. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

in suhimi barvicami. Flomastrov e niso imeli. Pri likovnem pouku so slikali le z vodenimi barvicami v risanko. Tempera barve in risalne liste so uporabljali ele v vijih razredih. Pri matematiki niso imeli nobenih didaktinih pripomokov za uenje setevanja, odtevanja ali potevanke. Za predstavo tevil so uenci doma izdelali palke iz leske, ki so jih z elastiko speli v snopie po deset in si tako predstavljali stotico. Danes imamo stotine kvadrate, tevilske trakove in e veliko drugih pripomokov. LUKA Pri slovenskem jeziku so imeli obvezen pripomoek, tj. stavnico. To je bila abeceda velikih in malih tiskanih rk. Z njimi so se uili abecedo, sestavljali besede, jih brali po zlogih. Iz besed so sestavljali povedi in jih s peresnikom zapisovali v zvezke. Ta uni pripomoek smo izdelali tudi sami. Za pomo pri tehnikem dnevu smo zaprosili kar nae mamice. Mamica, ki je vea v ivanju, je seila plastine mape. rke v vseh tirih abecedah smo s peresniki in rnilom v lepopisu pisali sami. To smo delali prvi. Ne znamo si predstavljati, da bi nae nalivnike zamenjali s peresniki. Napisane rke smo plastificirali. Pri tem sta pomagali e dve mamici. Vse to smo morali e natanno izrezati, da smo rke lahko vstavili v plastino mapo. rke smo razvrali po abecednem redu in po pisavi, pisane in tiskane, velike in male. Nato smo sestavljali besede in povedi tako, kot so neko delali v prvem razredu. Delo je bilo zahtevno, hkrati pa zelo zanimivo in zabavno. S peresniki bomo gotovo e kdaj poskusili pisati. Stavnice pa si oglejte v vitrinah v jedilnici. 4. razred, mentorica: Zdenka Mean

POGOVORI Z DEDKI IN BABICAMI

Uenci 5. a in 5. b razreda smo se pogovarjali s svojimi babicami in dedki, kako je bilo v tistih asih, ko so oni obiskovali osnovno olo v Mirni Pei. MAMA Vasih bila mami je, a zdaj pa moja edina mama je. Ime ji je Lojzka
212

in neko bila je najbolja uiteljica. Znala je vse, matematiko, slovenino, zdaj pa naenkrat je mene zaela uiti tudi doma. Gaper K., 5. a

POGOVOR Z DEDKOM JOEFOM MUHIEM Koliko uencev je bilo v tvojem razredu? Bilo nas je priblino dvaindvajset. Kdo je bil tvoj najbolji soolec? Najbolji soolec je bil Joe Berlogar. Kateri uitelj ti je bil najbolji? Zame najbolja uiteljica je bila Joica rne. So bili uitelji strogi? Zelo strogi so bili. Kateri uitelj je bil najbolj strog? Najbolj strog je bil ravnatelj Boi. Kaj se je zgodilo, e niste imeli naloge? Morali smo kleati v kotu, vasih pa smo jih dobili s ibo po prstih. Koliko predmetov ste imeli? Imeli smo devet predmetov. Katere? Matematiko, slovenski jezik, zgodovino, prirodopis, zemljepis, telovadbo, rona dela, likovno. Kateri predmet ti je bil najljubi? Najljubi predmet mi je bila matematika. Kaj ste nosili v olo za malico? Nosili smo jabolka, vasih tudi kruh. Iz esa ste imeli olske torbe? olske torbe so bile narejene iz blaga. Katere potrebine ste uporabljali?
213

Uporabljali smo svinnik, rnilo, pero, barvice.

Andriyana M., 5. a INTERVJU Z BABICO TEFKO Kako si se odpravila v olo? V olo sem se odpravila pe, po gozdni stezi. Kdaj se je zael pouk? Od 1. do 4. razreda popoldne, od 5. do 8. razreda dopoldne. Kakne so bile uilnice? Uilnice so bile majhne, imele so velike zelene klopi in stole ter rno tablo. Kakni so bili uitelji? Uitelji so bili strogi. Katere predmete ste imeli? Imeli smo matematiko, slovenino, naravo in drubo, gospodinjstvo, glasbo, risanje, zgodovino, zemljepis, srbohrvaino, nemino, fiziko, kemijo in telovadbo. S im ste pisali? Pisali smo s peresom in rnilom, kasneje z nalivnim peresom. Koliko vas je bilo v razredu? V razredu nas je bilo estindvajset. Kaj ste imeli za malico? Imeli smo kruh in aj. Kakne so bile kazni? Moral si iz razreda, bil si tepen z ravnilom ali pa te je uitelj malo zlasal. Kdaj se je konal pouk? Pouk se je dopoldne konal ob 12.30, popoldne pa ob 17.30. Kateri dogodek iz ole si si najbolj zapomnila? Najbolj sem si zapomnila tovariice, ki nas je zlasala, e smo imele dolge, spuene lase. Nina R., 5. a INTERVJU Z BABICO SLAVKO AGAR Katerega dogodka s poti v olo se najbolj spominja? Spomnim se, ko me je pozimi neki fant okepal in je v sneg zavil kamen. Kepa mi je priletela v nos in v olo sem prila vsa krvava.
214

Kaj ste se uili pri gospodinjstvu? Kvakali smo prtike, pletli in krpali nogavice, ivali gumbe Kdo je bila v oli tvoja najbolja prijateljica? O, imela sem veliko prijateljic, najbolja pa je bila sosedova Majda. Katera je bila najhuja kazen? Najhuje je bilo, e si pozabil domao nalogo. V razredu si bil zaprt, potem si bil pa e doma tepen. Kdo izmed tvojih soolcev/soolk je bil najbolj nagajiv in zakaj? Najbolj nagajivi so bili fantje. Zelo radi so nagajali in se po oli stepli. Katera je bila tvoja najhuja kazen? Nisem imela vejih kazni. Sem bila kar pridna. Si imela v oli kakno enko in pri katerem predmetu? Da, pri nemini. Kateri je bil tvoj najljubi predmet? Matematika. Si imela kakno strogo uiteljico? Stroge so bile vse, vendar zelo prijazne, kar se tie pomoi. Veliko so me nauile. Katera dogodivina se ti je najbolj vtisnila v spomin s poti domov? Pozimi, ko so nas konji s sanmi odpeljali domov. Teja ., 5. a OLA MOJE BABICE ANE Nekdanja ola v Mirni Pei je stala ob starem upniu, danes pa so tam stanovanja. Ko je moja babica Ana obiskovala osnovno olo v Mirni Pei, so bile klopi porezane, pri mizi jih je sedelo po pet in v klopi so imeli luknjico za rnilo. Babica ni imela torbe, ampak nahrbtnik, ki se je na vrhu zavezal z vrvico. Kasneje pa je imela iz slame spleten cekar. Malico je prinaala od doma, jedla pa je koruzni kruh in jabolko. Odmor za malico je bil glavni in najdalji. Takoj po malici so li uenci za cerkev in se igrali gnilo jajce, gumitvist, vasih so punce igrale rokomet, fantje pa nogomet. Uiteljica je bila vasih na uence huda, in e so bili poredni, jih je udarila z ravnilom. Nikoli niso li na izlet. Babica se spomni, da jih je v 4. razredu uila uiteljica Jelka Jere. V 2. razredu jih je uil ravnatelj Stopar. Kasneje je bil ravnatelj Albert Boi. Ko so prili v olo, so pozdravljali: Za domovino s Titom naprej! Ko so odli iz razreda, pa: Zdravo! Ugotovila sem, da se je pouk moje babice precej razlikoval od dananjega. Tina M., 5. a
215

INTERVJU Z BABICO MARIJO GRLICA Kam ste hodili v osnovno olo? Nije razrede osnovne ole sem obiskovala v Globodolu, vije razrede pa v Mirni Pei. Kakni so bili uitelji? Ali so dajali kazni in kakne? Uitelji so bili strogi. Uence so za neposlunost in neznanje kaznovali. Najvekrat so bili to udarci z ravnilom po prstih, kleanje v kotu in ostajanje v razredu po konanem pouku. Katere predmete ste imeli? Lepopis, raunstvo, prirodoznanstvo, slovenino, telovadbo, risanje, petje, v vijih razredih pa tudi zgodovino, zemljepis, kemijo, fiziko, nemino. Koliko je bilo razredov in kakne so bile uilnice? V razredu je bilo malo uencev. Ker je bilo uilnic malo, je bilo v eni zdruenih ve razredov. Uilnice niso bile tako lepe kot danes, tudi takih pripomokov ni bilo. Ali ste malico dobili v oli? olska prehrana ni bila organizirana. Vsak je moral poskrbeti zase, zato smo jo nosili od doma. To je bil obiajno kos kruha, kakno jabolko. Ali ste kdaj zamudili pouk in zakaj? Seveda smo kdaj pouk tudi zamudili. To po navadi ni bilo zato, ker bi zaspali. Pred poukom smo morali e napasti krave. Vasih katera izmed krav ni hotela domov, in preden smo jo uspeli spraviti v hlev, se je pouk e zael. Vasih zaradi kmekega dela tudi nismo li v olo ves dan. Oe je samo napisal opraviilo. Seveda smo zaradi teh izostankov pridobili manj znanja, ocene so bile temu primerne. Ali ste olo dokonali? olo sem dokonala, vendar pa je bilo v tistih asih le malo otrok, ki so uspeno naredili vse razrede. Grega R., 5. b INTERVJU Z BABICO ANI SLAK Intervju sem opravila pri ge. Ani Slak ob okusnih pikotih in sladkem soku. Katero olo ste obiskovali? Obiskovala sem Osnovno olo Mirna Pe. 1. razred je bil v sedanji obinski stavbi, kjer je bila do nedavnega knjinica in tako imenovana mladinska soba. Katere predmete ste imeli v 5. razredu? Imeli smo slovenino, matematiko, glasbeni pouk, drubo in naravo, nemino, srbohrvaino, telovadbo in likovno vzgojo. Ali ste hrano nosili s seboj? S seboj sem nosila hrano do 7. razreda, potem pa smo jo dobivali v oli.
216

Kdaj se je zael pouk? Pouk za nije razrede se je zael popoldne (ob 13. uri), za vije razreda pa zjutraj. Katere pripomoke ste uporabljali pri delu v oli? Uporabljali smo nalivno pero, navadni svinnik, barvice, svoje zvezke in knjige, torbo in vodene barvice. Zelo dobro se spominja, kako je bila v 5. razredu tepena zaradi enega samega rauna, ker ni poznala reitve. Ema P., 5. b INTERVJU Z DEDKOM FRANCEM KERNCEM Ob toplem aju in sveih keksih sem svojega dedka Franca Kernca spraevala o njegovem olanju. Kam ste hodili v olo? Prva tiri leta v Globodol, potem pa e tiri leta v nijo gimnazijo v Mirno Pe. Kaj ste v oli jedli? Nikoli niesar. Katere predmete ste imeli? Slovenino, matematiko, telovadbo, lepopis, risanje, zgodovino, zemljepis, prirodopis, ruino, srbohrvaino, nemino. Kako ste hodili v olo? Poleti, jeseni in spomladi pe, najvekrat bosi, pozimi po monosti obuti, vendar tudi pe. Kakne kazni ste poznali? Palica, z ravnilom po roki, zaprt po oli, kleanje v kotu. S im ste pisali? Prve dve leti s svinnikom, naslednje razrede s rnilom in navadnim peresom. Ste imeli domae naloge? Ste jih kdaj prepisovali? Naloge so bile, plonkati pa si nismo upali. Kateri predmet vam je el najbolje? Matematika, tudi pri slovenini sem bil dober, zelo lepo sem pisal, glasno branje pa mi je lo slabe. Ali ste si zapomnili kaken poseben dogodek iz olskih dni? Na nekem dogodku smo morali govoriti ivljenje damo, a Trsta ne. Ko je bilo vse tiho, sem bleknil: Trst damo, a ivljenja ne! Za to traparijo sem bil zaprt po pouku. Maja K., 5. b

217

INTERVJU Z BABICO MARIJO MIHELI Kako so v olo hodili uenci iz oddaljenih krajev? Obiajno pe, e so imeli monost, pa tudi s kolesom ali vozom. Ob kateri uri ste prieli s poukom in koliko asa je trajala ena olska ura? Od 1. do 5. razreda smo imeli pouk popoldne od 13. do 17. ure, v vijih razredih pa dopoldne. olska ura je traja petintirideset minut. Kako je bila organizirana olska prehrana? Nekaj smo je dobili v oli, revneji uenci so imeli malico zastonj. Marsikdaj so malico prinesli od doma. Kaj ste najpogosteje jedli v oli? V oli smo najvekrat jedli jabolka, pili pa mleko v prahu, belo kavo in jedli kruh. Telesno ibki uenci so v oli dobivali ribje olje. Katere predmete ste imeli? Imeli smo lepopis, raunstvo, portno vzgojo, glasbo in likovni pouk. S im ste pisali? Pisali smo z navadnim svinnikom, pozneje tudi s peresom, ki smo ga namakali v rnilo. Katere olske pripomoke ste uporabljali? Uporabljali smo svinnik, pero in suhe barvice. Kako strogi so bili uitelji? Uitelji so uence kaznovali s palico, jih po pouku zapirali v razrede, jim dali zaunico, jih vlekli za lase, za kazen pa so morali vekrat kleati v kotu na pesku ali koruzi. Kakne ocene so uitelji uporabljali pri ocenjevanju uencev? Pri ocenjevanju so uitelji pri vseh predmetih uporabljali ocene od ena do pet, tudi vedenje so ocenjevali enako. Najvija ocena je bila odlino. Kako je bilo pri uri portne vzgoje? Pri portni vzgoji smo tekli, skakali v viino in daljino, se igrali med dvema ognjema, petelinka in tekmovali v nabiranju borovnic. Ali ste imeli tudi kulturne, portne, tehnike dneve? Imeli smo portne in kulturne dneve. Ob kulturnih dnevih smo tudi nastopali na proslavah. Ali ste imeli zimski portni dan in kaj ste takrat delali? Na zimskih portnih dnevih smo se sankali, smuali in kepali. Sani so bile narejene iz vree, v kateri je bilo seno. Smui so bile narejene doma iz lesa, smuarski evlji pa so bili navadni evlji, ki smo jih na smui pripeli z usnjenim pasom. Katere interesne dejavnosti ste obiskovali? Rona dela in kuharski kroek. Ali lahko opiete kaken smeen dogodek iz olskih klopi? Uiteljici smo na stol razporedili risalne ebljike. Soolcem smo vasih na hrbte nalepili list z napisom: Jaz sem osel.
218

Katere igre ste se najraje igrali? Najraje smo igrali ristanc, zemljo krast, podajanje rinkic. Maa M., 5. b

OBISK ALA NAS JE UPOKOJENA UITELJICA NAE OLE

Uenci 5. b razreda smo 7. marca 2012 v razred povabili upokojeno uiteljico nae ole, gospo Vido Jakli. Vzrok vabila je bil olski projekt Zgodovina olstva v Mirni Pei. Povabilu se je z veseljem odzvala. e prvo sreanje z nekdanjo uiteljico je bilo vznemirljivo. Uenci smo z zanimanjem in veseljem posluali njeno pripovedovanje. Mnogo smo e sliali od svojih dedkov in babic, kako pa je bilo vasih biti uiteljica, smo izvedeli tisti dan. Spomine je zaela obujati s svojo prvo slubo, ki je bila v Globodolu. Gospa Vida je sicer Gorenjka, doma blizu Kamnika. Uiteljie je konala v Ljubljani, z dekretom pa ji je bilo leta 1956 doloeno mesto razredne uiteljice v Globodolu. In kje je ta kraj? Iskala ga je na zemljevidu, pa ga ni bilo. Iskala ga je na poti, kjer so imeli specialno karto, pa se je Globodol pojavil s isto majhnimi rkami. To je pomenilo, da je vas majhna, da do nje ne vodijo iroke ceste. Tako se je odpeljala z vlakom do Mirne Pei, potem pa po ozki makadamski cesti do centra Mirne Pei in nato naprej skozi gozd do Globodola. Avtomobilov v tistem asu ni bilo. Uiteljska plaa je bila skromna. Za primerjavo samo toliko: celo leto je varevala za kolo, ki je stalo est njenih mesenih pla. ola je bila nije organizirana. Tri leta sta bili le dve uiteljici, eno leto pa je bila sama. Obe uiteljici sta uili dopoldne in popoldne. Gospa Vida je popoldne pouevala 1. in 4. razred. Delo uitelja je bilo zelo naporno, saj so imeli za delovni dan tudi soboto. etrtek pa je bil prost. olske klopi so se drale skupaj z mizami, svetili so s petrolejkami, ki so oddajale ibko svetlobo, ogrevali pa so z drvmi. Revina v Globodolu in ostalih vaseh je bila v tem desetletju po konani drugi svetovni vojni zelo velika. Kmetje niso veliko gnojili, zato je bil pridelek skromen. Tudi denarja ni bilo. Preivljali so se s tem, kar so pridelali. oli je zato priskoila na pomo organizacija UNICEF, ki je olo oskrbela z moko, mlekom v prahu, sirom za mazanje. Uenci so z veseljem in uitkom jedli, prav ni niso bili izbirni, saj marsikje e kruha niso imeli. Leta 1960 je gospa Vida zaela s pouevanjem v stari oli v Mirni Pei. ola je bila grajena iz kamenja, uilnice so bile majhne, mrzle. Le ena uilnica je bila velika, in sicer Preernova soba, najmanjo pa so poimenovali mija luknja. Prav zares so se tam podile mike. Hrabri uenci so neko ujeli miko za rep in z njo mahali proti inpektorici, ki je seveda takoj odla iz razreda. Z nami je ob koncu olske ure podelila najbolj alosten in najbolj vesel dogodek v svojem slubovanju. Pokazala nam
219 Obisk gospe Vide Jakli leta 2012. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

je, kako se pie s rnilom in peresnikom. Poskusili smo tudi sami in ugotovili, da je v obliki lepopisa teko pisati. Pokazala nam je tudi petrolejko, ob kateri smo ugotovili, da daje resnino malo svetlobe. Uiteljica nam je tudi povedala, kako so bili uenci in uitelji sreni, ko so se leta 1968 preselili v novo olo. Tu so bile lepe, nove uilnice, svetle, velike. Le telovadili so e na hodniku. Pouk je e potekal vedno v dveh izmenah, enoizmenski pouk pa se je priel z izgradnjo specialnih uilnic in telovadnice 1988. leta. Gospe Vidi Jakli se uenci prisrno zahvaljujemo za obisk in za njene spomine. Posluali smo jo z odprtimi usti. Resnino, bilo je zanimivo, pestro, lepo, prijetno. 5. a in 5. b razred, mentorici: Mojca Luar in Renata Fink Husi

PORTNA VZGOJA SKOZI AS

Uence 6. razredov je zanimalo, kakne so razlike med portno vzgojo neko in danes. Nae orodje je bila anketa, s katero smo spraevali svoje stare stare, tiste, ki so osnovno olo obiskovali v Mirni Pei. Obdobje, ki zadeva nae ugotovitve, je as od leta 1931 do leta 1960. Predmet, ki mu danes reemo portna vzgoja, so vasih imenovali telovadba in telesna vzgoja. V uporabi je bil tudi izraz fizkultura.
portni dan za olskim poslopjem okoli leta 1985. Fotografiji iz arhiva O Mirna Pe.

Ocenjevanje je bilo razlino. Najprej tevilno kot danes, nato so prili na opisno ocenjevanje; ocene so bile zelo uspeno, uspeno in manj uspeno. Z devetletko pa se je vrnilo tevilno ocenjevanje. portne opreme vasih ni bilo. Nai dedki in babice so telovadili v navadnih oblailih. Z leti in dvigovanjem standarda so uenci zaeli nositi kratke portne hlake in majice. Pred drugo svetovno vojno in takoj po njej je bilo portnih objektov zelo malo, zato so uenci telovadili, kjer se je pa dalo. Najvekrat zunaj, ob slabem vremenu pa v uilnicah, na hodniku ter v jedilnici. Ugotovili smo, da so se pri portni vzgoji veinoma ukvarjali z gimnastiko, atletiko, razgibavanjem, igrami z ogo in elementarnimi igrami. Pri gimnastiki so skakali preko koze in kolebnice. Plezali so po vrvi in delali prevale in stoje. Veliko so se igrali z ogami. Po navadi so si jih samo podajali ali pa so se igrali petelinka ali med dvema ognjema. Ko so bili bolji pogoji, so igrali tudi nogomet ali rokomet. Koarka in odbojka sta postali bolj aktualni ele z zgraditvijo telovadnice in ju prej skoraj ni bilo. Velikokrat so se igrali gnilo jajce in ali je kaj trden most. Preskakovali so vrvi in se lovili. Tudi tekli so veliko. Velikokrat so plesali tudi kolo.

220

Tekmovanj v tistem asu ni bilo veliko. e e, so nai dedki in babice tekmovali v krosu, atletiki, vasih e v nogometu in rokometu. Tradicije portnih uspehov ni bilo, saj je bila Mirna Pe preteno kmeko okolje, pogojev ni bilo in le redki so lahko odli na resnejo portno vadbo v Novo mesto. Nagrade za uspene portne nastope so bile podobne kot danes, le da so bile veliko bolj redke. Glede uiteljev, ki so pouevali portno vzgojo oziroma kakor koli so ta predmet takrat imenovali, je veina vpraanih odgovorila, da so bili zelo strogi. Eden od anketirancev celo pravi, da so bili pravi hudi. Veliko se jih s tem tudi ne strinja in odgovarjajo, da so bili uitelji zelo prijazni. Kazni so bile pogoste in veinoma zelo stroge. Uenci so morali za kazen kleati v kotu, bili so tepeni s palico, padla je tudi kakna zaunica, po pouku so morali ostati v oli, medtem ko so drugi odli domov. Za kazen so morali tudi stati pred razredom in v razred nositi drva. Naa anketa nam je pokazala, da se je portna vzgoja vasih precej razlikovala od dananje. Najveji napredek je priel z dvigom standarda in z boljo izobrazbo uiteljev. Z gradnjo portnih objektov in vejo izbiro rekvizitov je portna vzgoja ponujala ve vsebin. Uenci neko so se iz civilnih oblail poasi preoblekli v portno opremo. Z uporabo novih znanstvenih spoznanj so do boljega znanja prili tudi uitelji, tako da portna vzgoja z leti ni bila ve samo nekakna vojaka vzgoja. Z izboljanimi pogoji je postala tudi vadba bolj pestra, kar je portno vzgojo naredilo e bolj zanimivo. 6. a in 6. b razred, mentorja: Robert Dragan in Botjan Srovin

INTERVJU Z UITELJICO INTRUMENTOV SONJO PIRC

Katerega leta ste zaeli hoditi v O Mirna Pe? V Osnovno olo Mirna Pe sem zaela hoditi v olskem letu 1962/63. Kaj ste delali pri pouku glasbene vzgoje? V nijih razredih peli, kasneje pa ni bilo veliko glasbenega pouka. Ker ni bilo uitelja glasbe, smo se pri urah veliko pogovarjali, brali, npr. Pionirski list. Spomnim se, da smo v vijih razredih posluali Mozartovo Malo nono glasbo in Vivaldijeve tiri letne ase. Kakne pripomoke ste uporabljali pri pouku glasbene vzgoje? Uporabljali smo gramofon, intrumenta pa nobenega, saj ni nihe znal igrati, ker v oli ni bilo uitelja glasbe. V oli je bil sicer pianino, vendar, kot sem rekla, nihe ni znal igrati. Pianino je bil v Preernovi sobi, ki je bila stari oli. Katere pesmi se najbolj spominjate iz osnovne ole?

Gospa Sonja Pirc na poslavi ob sprejemu kurirkove pote na olskem igriu okoli leta 1983. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe. 221

Narodne. Na uiteljiino eljo sem v oli vekrat pela jaz, npr. Zakrivljeno palico v roki, in tako so se nauili pesem tudi drugi soolci. Kdo vas je uil glasbo? Ana Menar, Milka Obrekar, Simona Menar, vendar to niso bile uiteljice glasbene vzgoje, zato smo peli ob gramofonu. V katerem razredu ste imeli glasbeno vzgojo? Glasbeno vzgojo smo imeli v vseh osmih razredih. Katerih uiteljev in uencev se najbolj spominjate? Najbolj se spominjam ge. Nahtigalove, ki nas je uila kemijo in biologijo. Bila je zelo ivljenjska. Uencem je povedala veliko praktinih stvari, ki so nam koristile tudi kasneje v ivljenju. Kaj vas je navduilo, da ste zali na glasbena pota? Ko sem bila stara tri leta, sem bila na operaciji v ljubljanski oesni kliniki. Tam je bil fant, star sedem let, ki je igral diatonino harmoniko. To se mi je vtisnilo v spomin. Ko sem prila domov, sem hotela igrati harmoniko in peti. Harmoniko sem kasneje dobila, ko sem zaela hoditi v 5. razred osnovne ole. Ste imeli veliko ocen pri glasbi in kaken je bil nain ocenjevanja? Vse ocene so bile pet. Poznali smo samo pianino, in ko me je uiteljica slovenine vpraala, koliko nog ima klavir, sem rekla tiri, zato dobila nezadostno. Klavir namre stoji na treh nogah, vendar, kot sem rekla, ga nismo videli niti na sliki. Ali ste igrali kaken intrument? Igrala sem diatonino harmoniko in orglice. Za kaj ve ni bilo denarja. Ali ste v oli imeli pevski zbor? Da, zbor smo imeli. Uiteljica me je prosila, da sem pela ljudske pesmi, uenci so ponavljali. Uiteljica ni bila glasbenica, zato je morala glasbo uiti po sili razmer. Ali ste kot uenka v oli imeli veliko nastopov? Da, nastopov je bilo ogromno. V 8. razredu je nastal problem, ko sem la v dramski kroek. Rekli so, da bo bolje, e ne nastopam, saj bom drugae samo jaz na odru, ker sem e tako sodelovala pri vseh pevskih tokah. Katerega leta ste zaeli voditi zbore? Zbore sem zaela voditi 1972. To je bil zbor Prosvetnega drutva Mirna Pe. Potem sem bila nekaj let v Ljubljani, in ko sem se vrnila, sem vodila zbore v Mirni Pei do 1990.
7. a razred, mentor: Matej Burger

222

POITNICE IN UENJE TUJEGA JEZIK A NEKO IN DANES

V 7. b razredu smo primerjali, kako so nai dedki in babice preivljali poitnice in kako jih preivljamo danes. Ugotavljali smo tudi, ali obstajajo kakne podobnosti med uenjem tujega jezika neko in danes. Pogovarjali smo se z razlinimi starejimi osebami. Nekateri smo anketirali dedke ali babice, spet drugi sosede ali kakne druge osebe, ki so obiskovale osnovno olo v Mirni Pei, Globodolu ali Karteljevem. Anketiranci so osnovno olo veinoma obiskovali med leti 1935 in 1963. Kljub temu da gre za obdobje osemindvajsetih let, so nam skoraj vsi povedali podobno zgodbo. Uiteljice so bile zelo stroge, imeli so malo unih pripomokov, veliko je bilo razlinih kazni, od fizinega kaznovanja do ostajanja po pouku. Kaj pa smo izvedeli o tujem jeziku in preivljanju poitnic?

POITNICE Vasih so poitnice preivljali doma, niso hodili na morje, tako kot to delamo danes. Veina jih v osnovnoolskem obdobju e nikoli ni videla morja. Pomagali so starem na polju, kar pa so imeli prostega asa, so ga preiveli zunaj. Televizije e niso imeli. Igrali so se gnilo jajce, ristanc, zemljo krast, igre z ogo, kot je na primer med dvema ognjema, radi so imeli tudi skrivalnice. Mnogi so nam zaupali, da so preivljali dneve ob Temenici, ki je bila tiste dni e zelo ista. Veina jih sicer e danes ne zna plavati in so se igrali le ob reki, tisti pa, ki so se nauili plavati, so to storili sami ali so jih nauili prijatelji. Stari za to niso imeli asa. Danes je situacija drugana. Ko se zanejo poitnice, skoraj vsi odpotujemo na morje ali v hribe, radi pa preivljamo poitnice tudi s prijatelji. Vozimo se s kolesi, igramo nogomet ali koarko, veliko asa namenimo tudi socialnim omrejem in igranju raunalnikih igric. Prav vsi imamo doma televizijo in ne mine dan, da ne bi pogledali vsaj en film, nadaljevanko ali kaken drug program. UENJE TUJEGA JEZIKA IN UPORABA LE-TEGA V VSAKDANJEM JEZIKU Do leta 1879 je potekal pouk v nemini, nato pa so uitelji pouevali v slovenini. Nekateri dedki in babice se tujega jezika niso uili, nekateri so se uili nemino. Gospod Anton Vidic, ki pa je olo zael obiskovati ele leta 1977, se je uil srbohrvaino. Nemine so se uili le kot tujega jezika, doma je niso uporabljali. V cerkvi pa so govorili slovensko, latinsko ali nemko. Tudi pouk je bil drugaen kot danes. Pri pouku tujega jezika so uporabljali ubenik in zvezke; slovarjev in spletnih strani niso imeli na voljo. Za domae naloge so morali prepisovati iz knjig. Ocene so bile v omenjenem obdobju enake
223

kot danes, torej od ena do pet. Kot vemo, se danes uimo angleino, nemino le izbirno. Angleina je postala del obveznega predmetnika ele leta 1992. e primerjamo, nam je glede doloenih stvari danes teje, na primer imamo ve nalog, veliko se nas ui celo dva tuja jezika. Delo pa nam je mono olajano na podroju iskanja informacij, saj nas le nekaj klikov pripelje do elenega podatka in nam ni treba za to ure in ure brskati po knjigah v knjinicah. Ko smo pripravljali svoj del projekta Zgodovina olstva v Mirni Pei, smo se nauili mnogo koristnega, predvsem pa smo se zaeli zavedati, da bi morali biti za mnogo stvari bolj hvaleni, kot smo. Uenci 7. b, mentorica: Polona Zajec

PAVLA REMIC, NEKDANJA PAVKOVA UITELJICA

(19001990) Pavla Remic je zagotovo najbolj znana mirnopeka uiteljica, saj jo je v svoji pesmi Uiteljica Pavla (Dolenjske bliine, 1998) ovekoveil na rojak, pesnik Tone Pavek. Opisal jo je kot strogo uiteljico, ki je znala najti hval in bunk pravo dozo, a je bila super, ko smo li na izlet s konji in lojtrnim vozom. Prav ta njegova pesem nas je spodbudila, da smo eleli o njej izvedeti malo ve. Rodila se je 1900. leta v Nemki vasi pri Ribnici. Po konani osnovni oli se je olala pri urulinkah v Ljubljani in postala uiteljica. Njeno prvo slubeno mesto je bilo v Lokem Potoku pri Ribnici. V nai olski kroniki pie, da je slubo v Mirni Pei nastopila 8. avgusta 1926, pisala pa se je Vrabi. Prvo leto je uila 5. razred, v katerem je bilo dvaintrideset dekov in enaindvajset deklic. 15. februarja 1928 se je poroila z Adolfom Remicem, ki je bil trgovec v Mirni Pei. V olskem letu 1929/30 je sanitarni inpektor za est mesecev zaprl olo zaradi neustreznih razmer in varnosti, zato se je del uencev preselil v Dolenjo Nemko vas, kjer jih je pouevala prav Pavla Remic. V olskem letu 1934/35 je hudo zbolel takratni ravnatelj Rudolf Obrekar. Ta je prosil, da ga na mestu ravnatelja nadomea Pavla Remic, saj je veljala za zelo delavno uiteljico in dobro organizatorko. V asu ravnateljevanja se je borila za gradnjo nove ole. Pri tem je naletela na nestrinjanje, saj so bili Mirnopeani mnenja, da nove ole ne potrebujejo, dovolj je namre, da znajo otroci pisati in brati. Vedela je, da je izobrazba zelo pomembna, zato ni odnehala. Skupaj s lani olskega sveta je potem odla v Ljubljano, kjer so njena prizadevanja podprli. Uspelo ji je odkupiti parcelo, ki je bila last Novljanovih, ole pa zaradi pomanjkanja denarja niso gradili. Znana je tudi po svojih organizatorskih sposobnostih. Tako je v olskih letih 1937/38 in 1938/39 organizirala deji dan
224

Objava iz astnika Uiteljski tovari (1. 6. 1934) o napredovanju gospe Pavle Remic.

za pogozdovanje. Takrat so uenci vsako leto posadili sto gozdnih dreves na posekah. Teki asi so zanjo nastopili, ko se je zaela druga svetovna vojna. Kot zavedna Slovenka je vedela, da jo aka podobna usoda kot njenega ravnatelja Rudolfa Obrekarja, zato se je z druino najprej zatekla v Suho krajino, potem v Belo krajino, nato so jih evakuirali v Zadar, potem pa v Katel. Tam so bili do konca vojne. Po vojni je z druino odla v Ljubljano in se zaposlila v O Zvonka Prunka v Zgornji iki. Tam je uila e sedemindvajset let. V Mirni Pei je uila dvajset let. V pismu, ki ga je napisala 1988. leta in je bilo namenjeno takratnim uiteljem, je zapisala tudi to: Teko hodim zaradi izrabljene hrbtenice. To sem si pokvarila prav v oli, ker sem vedno stala, da sem otroke im ve nauila, da so bolj posluali in znali. Uila sem polnih sedemintirideset let, nad trideset let prostovoljno, rada in e so me prosili. V banki bi v stari Jugoslaviji kot zaetnica zasluila 2000 dinarjev, v uiteljski slubi pa sem dobila 750 dinarjev. Pa sem bila srena in vse ivljenje zadovoljna. Leta 1990 se je njeno ivljenje izteklo. Pokopana je v Ljubljani. O tem nam je Tone Pavek v svojem intervjuju povedal: Umrla je v devetdesetem letu starosti, ko sem ravno leal v bolnici in bral asopis, v katerem je pisalo: Umrla je uiteljica Pavla Remic, uiteljica v Mirni Pei, v starosti devetdeset let. In me je presunilo, kot bi mi umrl sorodnik. Pa ne iz alosti po njej, saj je dosti asa ivela in veliko uila, ampak zato, ker sem se ustrail, da me bo poklicala k sebi in me spet uila. Napisal sem ji potem tisto pesem Uiteljica Pavla. Tako se nam zdaj kae tista stroga Pavkova uiteljica Pavla. Veseli smo, da smo jo spoznali tudi iz zgodovinskih virov in s pomojo njenega sina Marjana Remica, znanega slovenskega novinarja. 8. razred (slovenina, 3. raven), mentorica: Martina Kramar Viri: olska kronika 19261945. Pismi Pavle Remic (junij, oktober 1988). Tone Pavek: Uiteljica Pavla. Intervju s Tonetom Pavkom na proslavi ob osemdesetletnici rojstva (maj, 2008). Ustni vir g. Marjana Remica.

225

MATEMATIKA NEKO IN DANES

Da je matematika e zalo stara veda, vemo. Vemo tudi, da se osnove matematike niso spremenile e od Grkov. Zanimalo pa nas je, kako se je pouk matematike v Osnovni oli Mirna Pe spremenil v zadnjih nekaj desetletjih. S tem namenom smo sestavili vpraalnik in intervjuvali nae babice in dedke. Veina od njih je nao osnovno olo obiskovala okoli leta 1950, tj. pred dvainestdesetimi leti. Na pouk matematike imajo lepe spomine, uiteljice so si zapomnili kot stroge, a pravine. Pri pouku so uporabljali ubenike, ki so bili veliko tanji, kot so dananji, in niso vsebovali toliko slikovnega gradiva, tabla je bila lesena in rna. Pouk matematike so imeli vsak dan, vsak dan so dobili tudi domao nalogo. Ugotovili smo, da se struktura in nain pouevanja nista veliko spremenila. Najvejo razliko smo opazili pri kaznovanju in ocenjevanju. Nae babice in dedki so bili pogosto kaznovani tako, da so morali kleati na kolenih, da so bili tepeni po prstih ali pa so morali po pouku ostati v oli. Ocenjevani so bili vedno nenapovedano, naj si bo to pisno ali ustno. Skoraj vsi so odgovorili, da se najbolj spomnijo potevanke. Na koncu smo preverili e njihovo znanje o ploini kroga. Z nalogo so imeli teave in le ena babica bi jo znala reiti. O pouku matematike v nai oli pa veliko vedo tudi uitelji, ki so tu matematiko pouevali. Dolga leta jo je pouevala gospa uiteljica Joica Cesar. Povabili smo jo k pouku, kjer smo se najprej pogovarjali o njenih izkunjah iz asa njenega pouevanja. Uenci smo ji postavljali vpraanja, uiteljica pa je nanje odgovarjala. S seboj je prinesla nekaj starih ubenikov in Vegove tablice, tako da smo lahko spoznali, kakne ubenike so uporabljali v 70. in 80. letih. Ugotovili smo, da so uenci vasih imeli precej ve une snovi pri matematiki kot danes., npr. algebrske ulomke, vektorje, niso pa imeli statistike.
Raunske tabele. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Obisk gospe Cesar. Fotografija iz arhiva O Mirna Pe.

Povedala nam je, da so uenci imeli domae naloge vsak dan, zato da so utrdili snov, ki so jo obravnavali pri olskih urah. Nain pouevanja je bil podoben dananjemu, vendar niso uporabljali toliko razlinih pripomokov, kot jih danes, ker jih tudi ni bilo na razpolago toliko kot sedaj (raunalnik, epno raunalo). Uporabljali so Vegove tablice, nekaj korenov in kvadratov so morali znati tudi na pamet. Proti koncu pouevanja gospe Cesar so pri raunanju volumna in povrine teles uporabljali e epna raunala. V asu njenega pouevanja je bilo tevilo uencev v razredih precej veje kot danes, vendar so bili tudi uenci bolj disciplinirani in posluni. Obravnavali so tudi nekatere snovi, ki so danes izvzete iz unega programa za osnovno olo. Uenci so bili vpraani nenapovedano. Napovedano, vasih tudi nenapovedano, pa so pisali preizkuse znanja, tedaj imenovane kontrolne in olske naloge. olske naloge so pisali v zelene zvezke, ki jih je uiteljica shranila v oli. Za oceno so morali uenci vasih pred tablo razloiti tudi domao nalogo, seveda z namenom preverjanja razumevanja snovi in usvojenega znanja, hkrati pa je bilo to tudi preverjanje, ali je uenec sam napisal nalogo ali jo je prepisal od
226

soolca. Ocene, ki so jih uenci prejeli, so bile zelo razline. Veliko uencev je bilo takih, ki so se zelo potrudili in jih je matematika zanimala, seveda pa je bilo tudi nekaj takih, ki jim matematika ni bila ve. Zato je bilo tudi tevilo popravnih izpitov ob koncu leta razlino, vasih ni, vasih pa kar nekaj. Tekmovanja so bila organizirana na treh ravneh tako kot danes, ni pa bilo nalog izbirnega tipa. Gospa Cesar je izpostavila, da je imela kar dvakrat dravnega prvaka iz matematike. Oblaila sicer niso bila predpisana, ni bilo uniform, otroci so prili v olo obleeni v oblaila, kakrna so imeli. Upotevati pa je bilo treba tudi dejstvo, da so nekateri otroci prili pe iz Globodola, Jordankala, Hmeljia in da je bila ta pot zanje naporna. Ko je gospa Cesar odgovorila na vsa naa vpraanja, se je zaela olska ura. Obravnavali smo algebrske ulomke, ki jih v unem nartu za 9. razred ni ve. Pri obravnavi une snovi nas je spraevala in preverila, koliko znanja imamo iz algebrskih izrazov. To znanje smo nadgradili in spoznali algebrske ulomke. Med uno uro smo hodili k tabli in reevali razline primere, ki smo jih imeli na unih listih. Ura je hitro minila in je bila zelo zabavna. Vsi smo pridno sodelovali in uiteljica nas je na koncu pohvalila. Pri intervjuvanju vaanov so sodelovali uenci od 7. do 9. razreda. 9. razred, mentorici: Gordana Kmeti in Ana terbenc

ANEKDOTE IZ OLSKIH KLOPI

Uenci 6., 8. in 9. razreda smo v okviru projekta Zgodovina olstva v Mirni Pei zbirali anekdote iz olskih klopi. Najprej nas je zanimalo, kaj sploh so anekdote. Pobrskali smo po spletu ter razlini literaturi in ugotovili, da so anekdote kratke pripovedi, ki poroajo o dogodku, znailnem za neko osebo, prostor ali as, in kot zvrst spadajo v pripovednitvo. Povpraali smo svoje babice, dedke, mame, oete, strice, tete pa tudi predstavnike mlaje generacije. Zbrali smo zajeten kupek anekdot. Ani je stric povedal naslednjo anekdoto:

Z razredom smo odli na izlet v ivalski vrt. Tam smo dobili za malico banane. Stric je takrat prvi jedel banano in njen okus mu ni bil ve. Doma so ga vpraali, kako je bilo. Med drugim je tudi povedal, da so jedli banane in da so zelo zani. Stara sta ga vpraala, ali je banano olupil, on pa ju je z bedastim pogledom vpraal: Ali bi jo moral? Vsi so se mu smejali.
227

Nea je zapisala mamini doivetji:

Uenci so pri pouku reevali naloge. ez as se je eden oglasil: Mami, jaz sem e! Vsi so se nasmejali, saj je uiteljico zamenjal z mami. Spet drugi uenci niso razumeli snovi. Uitelj jim je jezno razlagal, da je to in to tako pa pika. Rekel je e, da e ni tako, lahko takoj pride pape v razred. Ravno takrat je nekdo potrkal na vrata in v razred je vstopil uitelj Pape, ki je priel nekaj vpraat Ni mu ni bilo jasno, ko so vsi smejali.
Gospod Joe Slak se spominja:

Uiteljica mi je rekla, naj ji na zemljevidu pokaem glavno mesto Jugoslavije. Ker sem Beograd iskal v Sloveniji, mi je rekla, da je to zame panska vas. Potem pa sem prav zavzeto na zemljevidu iskal pansko vas. Vsi so se mi smejali.
Gospa Ana Make je Simoni pripovedovala:

Ko sem hodila v osnovno olo, je bila navada, da je predsednik razreda vsako jutro stopil pred tablo in pozdravil: Za domovino, soolci pa so odgovorili: S Titom naprej. Enako so storili tudi ob koncu pouka. Z novim olskim letom so dobili novega soolca, ki je postal predsednik razreda. Ko je moral naslednje jutro pozdraviti, ni vedel, kaj mora rei. Nekaj asa jih je gledal, nato pa ves rde izdavil: ivijo! Vsi so planili v smeh, vkljuno z uiteljico.
Nikin ata Mirko se spominja:

Ko sem hodil v 1. razred, smo e dobivali ocene. Nekega dne smo pri lepopisju pisali narek. Ko smo dobili nareke nazaj, je na mojem pisalo pet. Domov sem el ves navduen in novico povedal starema. Ko sta mi razloila, da je to najslaba ocena, sem bil zelo ualjen in na koncu tudi tepen. V tistih asih je bila namre ocena ena najbolja.
Roman Strajnar je povedal:

V zimskem asu, ko je bilo veliko snega, olski kombi pa je imel slabe gume, smo ga morali velikokrat potiskati v kaken hrib. Iznajdljivi, kot smo bili, smo najvekrat pomagali tako, da smo kombi vlekli proti sebi. Tisti as se nam je zdelo najpomembneje, da zamudimo pouk. Uitelji so po navadi spraevali na zaetku ure, mi pa smo se temu na ta nain spretno izognili. Izgovarjali smo se, da je kombi obtial v snegu in podobno. Nekateri uitelji so nam celo verjeli.
Nekatere anekdote bi se lahko konale tudi tragino. Simona pripoveduje:

Ko je bil moj dedek e mlad, je bila vojna. Z razredom so se odpravili v gozd raziskovat. Raziskovali so tako, da se je vsaka skupina podala v svojo smer. Ena izmed skupin pa je nala granato.. Pobrali so jo in metali v kamen, da bi poila. Ker ni hotela poiti, so si jo podajali kot ogo. Takrat je prihitel uitelj. Eden od uencev mu je vrgel bombo, in ko se je uitelj zavedel, da v rokah dri nevarno granato, se je ustrail in tekal z njo sem ter tja. Na koncu jo je vrgel v dolino,
228

kjer je eksplodirala. Vsi so se prestraili in odhiteli domov. Nikomur niso povedali, kaj se je zgodilo. Imeli so veliko sreo, da ni prilo do esa najhujega.
6. in 9. razred, mentorica: Mojca efran

K AZNI NEKO IN DANES

Veliko uencev se ne zaveda, kako lepo se nam godi v oli, saj nismo nikoli tako kaznovani, kot so bili neko. Prav zato smo se odloili, da bomo to temo podrobneje raziskali. Lotili smo se je tako, da smo najprej sestavili ankete, nato pa smo le-te razdelili med uence, ki so intervjuvali svoje dedke in babice, nekateri pa tudi svoje stare, ki so obiskovali olo v Mirni Pei. Potem smo vse podatke zbrali in jih analizirali. Tako smo prili do razlinih spoznanj. Ugotovili smo, da so bili uenci vasih kaznovani vsaki, ko so klepetali, pozabili domao nalogo ali niso znali odgovoriti na zastavljeno vpraanje, niso znali snovi ali so imeli zvezke popackane s rnilom. Kaznovani so bili tudi, e so zamudili pouk. Najhuje pa je bilo, e je kdo polil rnilo po olski klopi. Kazni se niso razlikovale ne po spolu in ne po starosti. Odvisne pa so bile od trenutne situacije. Najvekrat je uiteljica s palico oz. s ibo tepla po prstih ali po dlaneh, vasih celo po zadnji plati. e je kaznovani roko umaknil, jo je moral drati prijatelj; e je le-ta ni dral, sta bila kaznovana oba. Vekrat pa je tistega, ki je klepetal, uiteljica mono povlekla za lase ali za uesa. Vasih je moral iti kdo kleat v kot na poleno. Bila pa je tudi kazen, da je uiteljica po pouku zaprla uence v razred, vasih samo enega, vasih pa tudi ves razred. Bili so zaprti od petnajst do estdeset minut. Vse je bilo odvisno od vrste prekrka. Ena kazen pa je bila taka, kot jo uporabljajo e danes. Uiteljica je tistega, ki je preve motil pouk, poslala iz razreda pred vrata, tam je moral biti, dokler ga ni poklicala nazaj v razred. Kljub temu da so bile kazni veinoma fizine, se te nikoli niso kazale v hujih pokodbah. Le vasih je bila na mestu udarca rdea ali rna udarnina. V dananjem asu uitelji uporabljajo drugane kazni, e jim lahko sploh tako reemo. Glede na vrsto kritve izrekajo tako imenovane vzgojne ukrepe. Kadar uenec kritev ponavlja in vsi izreeni vzgojni ukrepi ne doseejo namena, mu lahko uiteljski zbor izree vzgojni opomin. Po izreenem drugem vzgojnem opominu lahko uenca premestijo v drug oddelek, ob tretjem opominu pa preolajo v drugo olo. 9. razred, mentorica: Slavka Pejak
229

Beseda

urednikega odbora

Zaetek gradnje nove olske stavbe je bil povod za raziskovanje zgodovine olstva v Mirni Pei, ki jo zaokroujejo razline olske stavbe z netetimi dogodki, ki so jih v njih v preteklih, skoraj 154 letih, ustvarjali ljudje uenci, uitelji in drugi delavci. ola je ivela v razlinih dravah, politinih in olskih sistemih in se kot ena najpomembnejih drubenih institucij ohranila vse do danes. Mladim rodovom je dajala in jim skupaj s stari daje e danes osnovno popotnico za ivljenje na podroju vzgoje in izobraevanja. Preteni del priujoega zbornika smo odmerili raziskovalni nalogi, ki na svojevrsten nain prikazuje celotno zgodovino olstva in v nekaterih delih s primerjavami povezuje preteklost s sedanjostjo. Pomemben del naloge predstavljajo spomini nekdanjih uencev, ravnateljev, uiteljev, ki vsak na svoj nain opisujejo svoj kamenek v zrcalu zgodovine nae ole. Drugi del zbornika obsega pregled projektnega dela minulega olskega leta vseh uencev v oli, ki so skupaj z uitelji raziskovali posamezne teme, povezane z naslovno temo Naa ola v zrcalu asa. Na ta nain so zgodovino ole po malem raziskovali prav vsi. Od aprila dalje so v tedenskih predstavitvah posamezni razredi ali raziskovalne skupine svoje delo predstavljali v obliki razstav in radijskih ur. Tako so bili vsi uenci seznanjeni z razlinimi raziskovalnimi temami, kar je pri posameznikih vzbudilo e dodatno zanimanje za raziskovanje doma, v krogu svoje blinje in ire druine. Dosegli smo to, da domala vsi uenci znajo primerjati dananji pouk s preteklim in opisati kakno pomanjkanje unih prostorov in uil je pestilo njihove stare stare v asu osnovnoolskega izobraevanja. Upamo, da bodo z raziskovanjem olske preteklosti znali dobro ceniti to, o emer so mnogi uenci v preteklosti le sanjali, njim pa se na iroko odpira nova, svetla, prostorna, sodobna ola. Da je ta zbornik danes pred vami, gre velika zahvala vsem, ki so nam pomagali pri njegovem ustvarjanju. Najprej Slovenskemu olskemu muzeju, v katerem smo se na zaetku seznanili s splono zgodovino olstva na Slovenskem, in Zgodovinskemu arhivu Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino, ki nam je omogoil dostop do celotnega zgodovinskega arhiva ole, kar je predstavljalo glavni vir podatkov za pisanje raziskovalne naloge. Posebna zahvala gre tudi vsem posameznikom, informatorjem, ki so nam z opisom lastnih spominov ali s predmeti iz osebnih zbirk pomagali odkriti posamezne delke preteklosti in jih zdruiti v celoto, ki je predstavljena v tem zborniku. Med temi informatorji so naslednji, katerim se elimo e posebej zahvaliti: g. Aleksander Rupena, g. Franc Nahtigal, ga. Danijela Vrh in g. Ivo Boi. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, starem in starim starem otrok, bivim uencem, uiteljem, ravnateljem, drugim bivim delavcem v oli ter kolegom iz dananjega olskega kolektiva, ki so vsak po svoje pripomogli k temu, da je danes ta zbornik pred vami. Tatjana Kupljenik, Ladislava Rupena in Danijel Brezovar
230

Danes same teke besede ponavljam, danes se v rno oblaim vsevprek: moja prva uiteljica Pavla je konala svoj vek. Imela je oster visok glas, rdee ustnice in v rki ibo in se je sklanjala z njo nad nas, ko smo mi sklanjali raka in ribo. Pri njej smo dajali roke na klop, e je kdo le kakno zakuhal, in meni pri petju je rekla: Pob, ti pa moli, ko nima posluha. Sicer pa je znala odkriti zvok v srcu kot na muevni svireli, da z njo smo odprtih oi in rok v tolmune skrivnosti strmeli. Znala je za pridnost in za klepet najti hval in bunk pravo dozo in bila super, ko smo li na izlet s konji in lojtrnim vozom. Zdaj je v deeli du in duhov na svojem konnem izletu in spet razlaga nepredelano snov vsem svetnikom in Bogu oetu. Okrog nje se gnetejo spet uenci - krilatci za olsko nalgo in kot nas je toliko let jih gleda milo in strano strgo. Tone Pavek